1/3  

NAČRTOVALCI  ZAČASNE  PROSTORSKE    UREDITVE  ZA  ETM  V  MARIBORU  2015  doc.  dr.  Kaja  Pogačar,  univ.  dipl.  inž.  arh.  Robert  Veselko,  univ.  dipl.  inž.  arh.,  Msc  Andrej  Žižek,  univ.  dipl.  Inž.  arh.,  Msc  

   Društvo  arhitektov  Maribor  Trg  Leona  Štuklja  2  2000  Maribor  g.  Gregor  Reichenberg,  predsednik  g.reichenberg@arhitekturni-­‐atelje.si    Zbornica  za  arhitekturo  in  prostor  Slovenije  Vegova  ulica  8  1000  Ljubljana    g.  mag.  Andrej  Goljar,  predsednik  andrej.goljar@zaps.si    Župan  dr.  Andrej  Fištravec  MESTNA  OBČINA  MARIBOR  Ulica  Heroja  Staneta  1    2000  Maribor  

                     

 v  Mariboru,  29.9.2015  

     Zadeva:    KOMENTAR  NA  DOPIS  PREDSEDNIKA  DAM  IN  PREDSEDNIKA  ZAPS  ŽUPANU  MARIBORA  Z  DNE  21.9.2015      Spoštovani,  

 

Osebno  smo  užaloščeni  nad  akcijo  Društva  arhitektov  Maribor  katerega  člani  smo  in  ki  bi  naj  prvenstveno  

delovalo   povezovalno,   predvsem   pa   z   namenom   zaščite   lastnih   članov   društva,   ne   pa   njihovega  

izpostavljanja  brez  možnosti   zagovora.  V   tem  primeru  resnično  ni   jasno,  čemu   je  bil  namenjen  dopis  vsej  

strokovni  javnosti  v  Sloveniji.    

Kljub   večkratnim   pojasnilom   glede   narave   projekta   Koroške   ceste   predsedniku   DAM,   je   le-­‐ta   v   dopisu  

županu  poseg  označil  karseda  negativno,  četudi   je  bil  proces  njemu  osebno  večkrat  pojasnjen,  tudi  to,  da  

smo   kontaktirali   arhitekte   natečajne   rešitve.   Pisanje   o   tem,   da   poseg   ni   imel   jasnih   ciljev   je   prav   tako  

zavajajoče.   Še   posebaj   pa   nas   žalosti   popolno   nerazumevanje   sodobnih   principov   urejanja   prostora   z  

začasnimi   ureditvami,   o   katerih   govori   že   vsaka   druga   sodobna   urbanistična   literatura   in   jo   potrjujejo  

primeri  dobre  prakse  ne  samo  v  tujini  temveč  tudi  pri  nas  –  npr.  pred  dokončno  ureditvijo  Slovenske  ceste  v  

Ljubljani   je   bila   s   strani   skupine   Prostorož   izvedena   začasna   prostorska   ureditev   (primeri   literature:  

P.Oswalt,  K.  Overmeyer,  P.  Misselwitz:  Urban  Catalyst  -­‐  Mit  Zwischennutzungen  Stadt  entwickeln,  P.Bishop,  

L.  Williams:  The  temporary  city,...)  

 

2/3  

Če   začnemo  na   začetku.  Načrtovalci   začasne  ureditve   smo  bili   od   leta   2013   vključeni   v   projekt  Actors   of  

urban   change   (http://www.bosch-­‐stiftung.de/content/language2/html/47964.asp),   pilotski   projekt  

fundacije  Roberta  Boscha  iz  Berlina,  kjer  smo  se  primarno  ukvarjali  z  oživljanjem  starega  mestnega  jedra  po  

principu   med-­‐sektorskega   sodelovanja   (vključeni   Mestna   občina   Maribor,   Fakulteta   za   gradbeništvo,  

prometno  inženirstvo  in  arhitekturo,  MI.ZA  in  Društvo  Hiša).  Poimenovani  kot  skupina  'Živo  mesto'  smo  do  

danes   izvedli   cca.  15   srečanj   s   stanovalci   in   lastniki   trgovin  Koroške  ceste,  dve  delavnici   z   zaposlenimi  na  

MOM,   dve   pol-­‐letni   delavnici   s   študenti   arhitekture,   pripravili   smo   informacijsko  

platformo  http://www.city-­‐toolbox.net,   dva   t.i.   urbana   hekatona   (prvi   na   temo   strategije   razvoja   starega  

mestnega   jedra,   drugega   izključno   na   temo   Koroške   ceste   -­‐   priponka),   v   mesecu   juliju   2015   smo   prvič  

poskusno   zaprli   Koroško   cesto   v   času   festivala   Lent   (pred   hekatonom,   pred   julijskim   zaprtjem   ter   pred  

septemberskim  ETM-­‐om  smo  kontaktirali  g.  Jako  Bežana,  kasneje  tudi  g.  Borisa  Bežana).      

V  tem  oziru  smo  v  okviru  vseh  dogodkov  primarno  izpostavljali,  da  je  bil  za  ta  prostor  izveden  natečaj,  a  se  v  

petih   letih   žal   nič   od   tega   ni   izvedlo.   Obenem   smo   opozarjali,   da   je   nujno   potrebno   sprožiti   proces  

revitalizacije   tudi   v   zaledju   ulice,   ki   je   zelo   degradirano,   a   historično   zelo   pomembno   območje   (ukvarjali  

smo   se   s   historičnimi   dvorišči).   Sočasno   smo   poskušali   ugotoviti   zakaj   dejansko   ni   prišlo   do   izvedbe  

natečajnih  rešitev.  Naše  razumevanje  celotne  zadeve  je  (po  pogovoru  z  vsaj  10  ljudmi  na  MOM  in  drugimi  

strokovnjaki)  sledeče:  Maribor  je  leta  2010  izvedel  natečaje  v  okviru  katerih  je  želel  za  promet  zapreti  Lent  

in   delno   (ali   v   celoti,   razen   enosmernega   JPP   itd)   tudi   Koroško   cesto.   Zapiranje   obeh   bi   bilo   v   vsakem  

primeru,  brez  uvajanja  potrebnih  ukrepov  problematično,  delno  zapiranje  Koroške  pa  še  toliko  bolj  zaradi  

nerešenega  vprašanja  preusmerjanja  JPP  (ali  dvosmerne  vožnje)  ter  vožnje  gasilcev  v  primeru  intervencije  

(da  PUPa  in  predpisane  garažne  hiše  sploh  ne  omenjamo  /  PUP  bi  se  v  tem  času  lahko  na  MOM-­‐u  že  večkrat  

spremenili).   Načrt   za   preureditev   Koroške   ceste   tako   ni   dobil   gradbenega   dovoljenja.   Ker   kompleksna  

prometna   problematika   za   obe   območji   ni   bila   rešena   pred   natečajem,   niti   tekom   projektiranja   (kljub  

študijam  in  predlogom,  med  katerimi  je  tudi  gradnja  predora)  do  danes  nimamo  v  prostoru  ničesar  od  tega  

kar  je  bilo  načrtovano  in  plačano.      

To   je   bil   tudi   razlog,   da   se   je   MOM   skupaj   z   delovno   skupino   in   prometnimi   strokovnjaki   Univerze   v  

Mariboru   odločila   za   izvedbo   monitoringa   na   13   mestnih   ulicah   v   času   evropskega   tedna   mobilnosti  

(podaljšanega  na  skupaj  tri  tedne),  da  se  v  praksi  preveri,  kaj  bi  dejansko  povzročilo  eventuelno  zapiranje  

ulice  kot  je  Koroška  cesta,  kjer  je  dnevno  v  povprečju  peljalo  18.000  vozil.  Mnogi  so  se  spraševali,  zakaj  se  ni  

pozornost   najprej   usmerila   v   Lent,   ki   ga   bi   bilo   lažje   zapreti.   Pa   vendar   bi   problematika   Koroške   ceste,  

najstarejše  mestne  ulice  postala  samo  še  bolj  pereča  in  najbrž  še  težje  rešljiva.      

Sočasno   smo   ugotavljali,   da   MOM   ne   razpolaga   z   ustrezno   strokovno   zastopanostjo   prostorske   stroke  

(imajo   zaposlenega   samo   enega   arhitekta)   in   glede   te   problematike   sem   Kaja   Pogačar   sama   pripravila  

dopis,  ki  so  ga  potem  podpisale  tudi  DAM,  Oddelek  za  arhitekturo  FGPA,  MI:ZA,..  Večina  problemov  izvira  iz  

tega  naslova.    

Da  se  vrnemo  na  Koroško  cesto.  Sočasno  z  odločitvijo  o  monitoringu   in  zapiranju  za  osebni  promet,  se   je  

MOM   odločila,   da   v   navezavi   na   cilje   spodbujanja   trajnostne   mobilnosti   sprejete   v   Celostni   prometni  

strategiji   preoblikuje   prometni   profil   ulice   na   enovit   pas   širine   6m,   doda   pasove   za   kolesarje   in   nekaj  

prehodov  za  pešce.  Ves  čas  smo  vsi  (od  MOM,  do  prometnikov  in  arhitektov,  ki  smo  dodali  začasno  urbano  

opremo,   ki  ni  bila   v   celoti   izvedena)   razumeli,   da  gre   za   korake,   ki   vodijo  do  končne  prenove,   kot   je  bila  

3/3  

zamišljena  v  pripravljeni  projektni  dokumentaciji.  Ti  se   izvajajo  postopoma,  tako  da  se   javnost  pripravi  na  

končno   preureditev,   da   se   promet   postopoma   preusmeri,   da   se   prebivalci   seznanijo   z   zgodovino   in  

pomenom  ulice   (zato   tudi   ulična   razstava),   da   vedo,   kakšna  prostorska   rešitev   jih   čaka   (plakati   rešitve   iz  

natečaja  so  bili  razstavljeni  že  v  juliju  in  tudi  sedaj  v  septembru  -­‐  glej  priponka),  da  prebivalci  sploh  dobijo  

predstavo,   da   se   s   tem   prostorom   da   narediti   več,   kot   to,   da   po   njem   vozijo   osebni   avtomobili,   in   tako  

naprej.    

Žal   je   vse   skupaj   hote   ali   nehote   sedaj   predstavljeno   s   strani   posameznikov   (in   žal   tudi   s   sodelovanjem  

ZAPS-­‐a)   prav   nasprotno.   Kakor   da   smo   izsilili   neko   novo   rešitev.   Dejstvo   je,   da   je   občina   zelo   slabo  

skomunicirala  celoten  projekt  in  menimo,  da  se  tega  zavedajo.  Smo  pa  kot  ekipa  Živega  mesta  že  v  začetku  

julija  opozarjali  na  teme,  ki  jih  mora  občina  deliti  z  javnostjo  in  še  posebej  z  avtorji  rešitev,  ki  so  bile  izbrane  

na  natečaju  (mail  je  bil  posredovan  tudi  predsedniku  DAM).    

Konec   meseca   oktobra   2015   je   s   strani   skupine   Živo   mesto   napovedan   3.   urbani   hekaton,   kjer   bomo  

participatorno  in  javno  evaluirali  rezultate  izvedenega  monitoringa.      

V  luči  vsega  povedanega  so  navedbe  v  dopisu  DAM  v  sodelovanju  z  ZAPS  žaljive  in  zavajajoče,  ker  ureditev  

nikakor  ne  nadomešča  natečajne  rešitve  temveč  vzpostavlja  proces,  ki  bo  omogočil  reševanje  kompleksne  

prostorske  problematike.  Vsekakor  se  nam  zdi,  da  je  ZELO  neekonomično,  da  pustimo  mesto  propadati,  kaj  

šele   da   imamo   v   predalih   za   več  milijonov   evrov   sprojektiranih   projektov,   ki   jih   nihče   ne   zna   spraviti   v  

življenje.  Da  moramo  brati  o  nemoralnih  posegih,  kljub  temu,  da  smo  kontaktirali  avtorje  ter  da  poslušamo  

o  nestrokovnem  pristopu  je  več  kot  žaljivo.        

Upamo,   da   razumete,   da   v   tem   primeru   nismo   prišli,   »potlakovali«   in   odšli,   ampak   smo   želeli   kar   se   da  

zavzeto   ustvariti   pogoje,   da   se   bodo   že   načrtovane   rešitve   (in   zato   porabljeni   denarji)   lahko   uresničile   v  

prostoru   in  ne   samo  na  papirju.   Tega   imamo  v  našem  mestu  preveč.   In  dovolj   je  bilo  besed,  dejanj  pa   v  

preteklih  letih  mnogo  premalo.    

 

S  spoštovanjem,  

doc.  dr.  Kaja  Pogačar,  univ.  dipl.  inž.  arh.,  Msc  

Robert  Veselko,  univ.  dipl.  inž.  arh.,  Msc  

Andrej  Žižek,  univ.  dipl.  Inž.  arh.,  Msc