1

V IMENU LJUDSTVA

Samozalo•ba

2

Besedilo in fotografija: Matjaž Chvatal

Samozaložba, Trstenik, 2013

E-knjiga

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.163.6-94(0.034.2)

34.096(0.034.2)

CHVATAL, Matjaž

Avgijev kurnik [Elektronski vir] : v imenu ljudstva / besedilo

in fotografija Matjaž Chvatal. - El. knjiga. - Trstenik : samozal.,

2013

ISBN 978-961-276-729-7 (pdf)

266853632

V Sloveniji je bilo od samoosvojitve do danes

izrečenih preko 2.000.000 pravnomočnih obsodb.

To knjigo posvečam vsem po krivem obsojenim

na slovenskih sodiščih.

Domneva nedolžnosti je pravni instrument, ki (kot še lahko preberemo na Wikipediji) po francoskem

kardinalu in pravniku Jean Lemoineu ohranja človečnost sodišč, ker uveljavlja načelo, da ljudje večinoma

niso hudodelci, s čimer ohranja zaupanje v ljudi. Zato je vselej treba upoštevati razbremenilne dokaze in

dosledno vztrajati, da organi pregona (država) ne morejo že kar vnaprej podpreti svoje trditve. A pri nas,

kot rečeno, se prav na tej točki porajajo usodni dvomi, kar meče temno luč na delovanje pravne države.

Pri nas se namreč vedno bolj zdi, vedno bolj upravičeno zdi, da je bilo vse zmenjeno že vnaprej. Vedno bolj

se zdi, da imamo pri nas opraviti še z eno privatizacijo, privatizacijo pravne države – zasedbo države s

strani partikularnih, sebičnih interesov.

Domneva nedolžnosti pomeni, da obtoženi stranki sploh ni treba zbirati dokazov za njeno nedolžnost, niti

s prstom ji ni treba migniti v tej smeri – pri nas pa se, kot rečeno, obtoženi celo morajo boriti za

verodostojnost teh dokazov na sodišču. Z zbranimi dokazi se morajo boriti zoper besedo policajev ali koga

drugega. Zakaj se sodišče poigrava z usodo sodstva v Sloveniji?

Domneva nedolžnosti je temeljna pravica v vseh sodobnih demokracijah in je vključena v temeljne

dokumente vsake države in tudi Evropske unije. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih

svoboščin v Svetu Evrope (člen 6. 2) celo pravi, da kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za

nedolžnega, dokler njegova krivda ni dokazana v skladu z zakonom. Konvencija je zavezujoča za vse člane

Sveta Evrope, tudi za Slovenijo!

Vir: Koordinacija mariborskih vstajniških skupin - Podpisniki: Zofijini ljubimci, 29. oktober, Kreativna skupina, Strateška skupina,

Skupaj za Maribor, OZM

To knjigo ali dele te knjige lahko svobodnoobjavljate, tiskate, printate, razmnožujete,razpošiljate in uporabljate v vse vrstenekomercialnih namenov.

3

KAZALO

UVOD 4PRITOŽBA 5NAJBOLJ SRHLJIV TELEFONSKI RAZGOVORV MOJEM ŽIVLJENJU 7VKLENJENA ZARADI KAJENJA 9NAVEDBE O POLICIJSKEM NASILJU ABSOLUTNO NE DRŽIJO 10VKLENJENA ZARADI ENEGA SAMEGA DIMA 11ZDRAVNIŠKO POTRDILO PETRE VENCELJ 12KRETEN, DRHAL, GOVEDO 13O TEM IN ONEM ... 16KRONOLOGIJA POIZKUSOV VROČANJA POŠILJK S SODIŠČA 22LOV NA LJUDI 29ZAPOR 33JAVNA OSRAMOTITEV 34PRISILNA PRIVEDBA BREZ ODREDBE ZA PRIVEDBO 37SODNICA MILENA TURUK IN PRVA KAZENSKA OVADBA 39ŠE DRUGA KAZENSKA OVADBA 43ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA 44PRITOŽBA 45SODNI PROCES ALI KOMEDIJA? 50UVERTURA: “DA BO VSE ZAKONITO ...” 51KOMEDIJA “DA BO VSE ZAKONITO ...” 52- ZAGOVOR OBDOLŽENE PETRE VENCELJ 52- ZAGOVOR OBDOLŽENEGA MATJAŽA CHVATALA 54- DENARNA KAZEN PO SOLZIVCU IN PENDREKU 68- PRIČANJE OŠKODOVANCA DANILA ŠENKA 69- KONČNA BESEDA TOŽILKE 100- KONČNA BESEDA ZAGOVORNIKA BATINIČA 101- KONČNA BESEDA ZAGOVORNIKA SEVERJA 103- KONČNA BESEDA POOBLAŠČENCA OŠKODOVANCEV 106- KONČNA BESEDA OBTOŽENE PETRE VENCELJ 107- KONČNA BESEDA OBTOŽENEGA MATJAŽA CHVATALA 107SODBA 109kOMENTAR O SODBI 139

4

UVOD

Ime mi je Matjaž Chvatal. Star sem 53 let. Po poklicu sem pisatelj in knjižni založnik.

Zadjih pet let so mi na Okrožnem sodišču v Kranju sodili zaradi dveh kazenskih ovadb, objave delamojega zapiska v medijih (Slovenske novice, Večer, Gorenjski Glas …) in zaradi napisanega mnenja –pritožbe zoper policaja Danila Šenka. Obe kazenski ovadbi sta podani od iste osebe – od prizadetegapolicista.

V petek, 15. marca 2013 mi je sodnica Milena Turuk po dolgem sodnem procesu, ki naj bi me prepričalv zakonitost, izrekla kazen: 3 mesece in 15 dni zapora na dve leti pogojno, Petri Vencelj pa 3 mesecezapora na dve leti pogojno!

Ta kazen mi je bila izrečena zaradi PISANE BESEDE, zaradi napisanega mnenja in misli.S to kaznijo mi je jasno dano v vednost, da ne smem več zapisovati ali bognedaj objavljati svojih mnenj..V praksi to pomeni, da moram takoj prenehati s pisanjem ali objavljanjem kakršnih koli tekstov in verjetnotudi fotografij. Prav vse je lahko žaljivo, če nekdo želi celo reč predstaviti na tak način. V takem primeruje prav lahko žaljivka tudi, če rečem “gospod”, kar je sodnica v prav v tej sodbi bistroumno dokazala, aliče ima marjetica na fotografiji krivo steblo ...

Sodnica mi v svoji sodbi velikodušno dovoljuje, da lahko objavljam le še v knjigah.. Čeprav sem knjigonapovedal že na sodnem procesu, pri tem svojem zapisu verjetno ni niti pomislila, da lahko napišem tudiknjigo s takšno vsebino.

To zgodnbo sem zapisal v pičlih 14 dneh. Časa res ni bilo veliko. 15 dnevni pritožbeni rok je prekratek,dabi dovoljeval stavritev nastanek resnejšega dela. Zgodba o oslovskem sojenju v Kranju je pred vami,prav taka kakršno sem včeraj poslal kot pritožbo zoper sodbo in sodni proces na Okrožnem sodiščuKranj, Opr. št. 1 K .

5

Matjaž Chvatal

AVGIJEV KURNIK

Najmanj 15 let je minilo od mojega zadnjega prometnega prekrška. V teh letih sem se veliko vozil naokolipo Sloveniji, obiskoval kraje, znamenitosti, zanimivosti in pisal o tem. V tem času je izšlo skoraj 70 mojihavtorskih knjižnih izdaj v vseh pomembnejših jezikih tega sveta.

Težav s policijo nisem imel prav nobenih. Tudi ustavljali me niso. Večkrat so mi celo pomagali z informacijami.V spominu imam le nekaj neprijetnih srečanj s policijo, vendar noben od njih ni bil provokativen. Tudi vKranju nisem imel nobenih težav. Res pa je, da že več kot 20 let ne živim več v Kranju. Prva leta me je ševleklo tja, potem pa vedno manj in manj. Zato sem tudi prihajal vse redkeje. Z leti so se prekinili tudi stikiz ljudmi. Po dvajestih letih jih je ostalo le še nekaj.

Jeseni leta 2007 sem aktivno delal na terenu. Pripravljali smo fotografski in podatkovni material za novoknjigo Gorenjska vodnik. S sodelavko sva bila na terenu prav vsak dan. Ali v dogovorih in sestankih zžupani gorenjskih občin, z občinskimi zavodi za turizem, s turističnimi društvi, župniki in številnimi drugimi,ki sva jih srečevala na svojih poteh. Od vseh sva dobivala nove podatke in seveda preverjala že napisano.Material se je hitro nabiral, delo na knjigi pa napredovalo.

Ko se je topla indijanska jesen umaknila hladnemu in neprijetnemu jesenskemu dežju, sva se po prihodu sterena nekajkrat zatekla v tedanjo kadilsko sobo v kafiču sodelavkinega nekadanjega sošolca in mojegaprijatelja (takrat sem mislil, da je, danes vem, da ni!). Tam sva se večkrat pogovarjala o migracijahljudstev skozi Slovenijo in po Balkanu. Sodelavkina diplomska naloga je bila prav na temo političnemigracije. Zato o tem veliko ve, pa še dober sogovornik je. Teme teh pogovorov so se razvijale in zajeleše marsikaj obrobnega in tudi tistega iz javnosti prikritih delov zgodovine. Razlog za te debate je biloneverjetno veliko število belih čepic v Kranju v tistem času.

V prvih hladnih dneh se je zgodil prvi neprijetni incident s kranjsko policijo. Po telefonu so klicali mojoženo in jo spraševali, kaj je počela v Zalogu pri Cerkljah v cerkvi?

Kranj

6

Ona nič. Tam sva bila s sodelavko, z ženinim avtom. Tako jim je povedala. Povedala jim je pa tudi kajdelamo, kdo smo in da je doma iz sosednje vasi. A vi na policiji res nikoli nič ne preverite in vedno skačetena prvo kost, ki vam jo kdo vrže?

Naslednji dan so se pri nas doma oglasili kriminalisti. Žena je bila doma, s sodelavko sva bila pa na terenu.Še enkrat jim je morala podrobno vse razložiti, pokazati in povedati kdo smo in kaj delamo. Šele potemso ji povedali, da so v zadnjem času zelo pogosti vlomi v cerkve in da so prišli zato, ker je neka gospa izZaloga pri Cerkljah telefonirala, da okoli cerkve hodijo sumljivi ljudje.

Sumljivi? V cerkev sva šla z mežnarco, pa še smejali smo se, ker smo si pravili vice povezane z župnikovozbirko plastičnih, mavčnih in drugačnih angelčkov. Te ima razobešene povsod po cerkvi. Tisoče malihobrazkov zre na obiskovalca iz vseh kotov in z vseh sten.

Naslednji incident se je zgodil, ko mi je neko nedeljo zvečer, že pozno v decembru, zazvonil mobilnitelefon. Dvignil sem brez razmišljanja. Sladek in priliznjen glas na oni strani mi je povedal, da je s policije(imena se ne spominjam). Spraševal me je zakaj grozim neki Mariji. Kar debelo sem gledal. A da grozim?Komu pa grozim? To se mi je bliskalo, ampak v spominu je bila praznina. Kateri Mariji? Kaj grozim?Pogovor ni trajal dolgo. Potem me v zvezi s tem ni klical nihče več. Tisto s cerkvami in tudi tale čudentelefonski razgovor bi hitro pozabil, če ne bi bilo naslednjih dogodkov, ki so v naslednjih letih skrajnonegativno vplivali na moje osebno življenje in žal tudi na mojo ustvarjalnost, s tem pa seveda tudi na mojdohodek.

V nedeljo, 6. janurja 2008 sva že od jutra s sodelavko trdo delala na tekstih za knjigo Gorenjska. Onadoma v Kranju, jaz doma na Trsteniku, povezana prek interneta. Okoli 17. ure, ko je bila že trda tema, svaprekinila in se zmenila, da nadaljujeva naslednje jutro. Sodelavka je rekla, da bo najprej nekaj pojedla,potem bo šla pa malo na zrak. Tudi sam sem bil zelo utrujen od celodnevnega dela. Naredil sem kratekpostanek pri hladilniku in odšel v posteljo. Zaspal sem še pred šesto. Iz globokega sna me je zbudila ženain rekla, da me po telefonu kličejo s Policije.

Zalog pri Cerkljah

7

NAJBOLJ SRHLJIV TELEFONSKIRAZGOVOR V MOJE ŽIVLJENJUIN PRIMER PETRE VENCELJ

Ta zapis spodaj, je nastal v noči po tem telefonskem razgovoru. Zapisal sem ga v tretji osebi.. KriminalistaDanila Šenka pred tem nisem poznal. Še vedel nisem, da obstaja. Zadnjih pet let, vse od tega telefonskegarazgovora naprej, pa ta človek zame predstavlja pravo nočno moro. Do danes sem ga srečal le tri krat nasodišču in enkrat v Kranju, vendar ga ne želim več srečati. Ob takih ljudeh mi preveč hitro postane slabo.

Telefonski pogovor med kriminalistom Danilom Šenkom in Matjažem Chvatalom se je zgodil vnedeljo, 6. januarja 2008

Ob približno 19.45 uri je kriminalist Danilo Šenk poklical na domačo številko Matjaža Chvatala.Na telefon se je oglasila žena Mira. Danilo Šenk ji je zelo prijazno povedal, da so priprli njegovo“prijateljico” in da naj pokliče k telefonu Matjaža Chvatala, ker želi govoriti z njim. Mira Chvatalmu je povedala, da Matjaža ta trenutek ni doma, vendar se bo kmalu vrnil. Vprašala je, na katerotelefonsko številko lahko pokliče kriminalista Šenka.Ta je odvrnil, da ga ne more poklicati. Zato bo on poklical čez 15 minut.

Kriminalist Šenk je klical ob približno 20.15 uri. Tokrat se je na telefon javil Matjaž Chvatal. Šenkje s pretirano prijaznostjo povedal Chvatalu, da so ob 18.30 uri priprli njegovo “prijateljico”, ki jemočno pijana kršila javni red in mir.

Tedaj se je iz ozadja zaslišalo kričanje Petre Vencelj. Chvatal je takoj prepoznal njen glas. Histeričnoje kričala, da ni pijana, da jo boli, da hoče zdravnika …

Kriminalist šenk je nadaljeval v osladno hahljajočem tonu povedal Chvatalu, da so proti PetriVencelj prejeli kar tri prijave in da jih je močno užalila, zato jo bo tožil tudi osebno in za to iztržilvsaj 1.000 EUR.

Petra Vencelj je v ozdnju še vedno kričala. Chvatal jo dobro pozna, saj sta sodelavca in prijatelja.Zato je po njenem glasu vedel, da ni šlo za pijansko vpitje ampak je gospa doživela živčni zlom.

Chvatal je opozoril kriminalista Šenka na poškodbe gospe Vencelj.

Šenk je odvrnil, da ve za poškodbe, ker jim je to povedala že sama.

Chvatal mu je povedal, da gospa Vencelj jemlje močna zdravila in da zato sploh ne pije alkohola.Pa še delala sta skupaj do 17. ure. Zato mu je rekel, da mu ne verjame, da je pijana. Vprašal je, česo naredili alkotest.

Šenk je zanikal, vendar je kljub temu še naprej vztrajno trdil, da je gospa Vencelj močno pijana.

Potem je Chvatal vprašal Šenka, če lahko pride po gospo Vencelj in jo odpelje.

8

Šenk je odvrnil, da je ne bodo spustili, ker je gospa Vencelj močno pijana. Rekel je, da jo bodo pridržaliza 24 ur.

Iz ozadja se je še vedno slišalo kričanje Petre Vencelj. Še vedno je histerično kričala, vmes jokalaz glanimi izbruhi, hlastala za zrakom … slišal pa se je tudi moški smeh in glas, ki je gospo zmerjals komunajzarsko prasico in kurbo. Petra pa je kričala: “svije fašistične, vi niste policaji ampaknavadna drhal, mojo babico so na tak način mučili gestapovci … fašisti ste …

Chvatal je tedaj Šenku rekel, da ima Petra prav, da so res fašisti in potem, po Šenkovih provokacijahto še potrdil.

Šenk se je posmejal in Chvatalu je rekel, da ga bo počakal, ga legitimiral in potem ga bo kaznovalzaradi zmerjanja uradne osebe s fašistom. Potem ga bo pa še zasebno tožil za mastno odškodnino.

KONEC POGOVORA!

Sodelavka torej ni imela tako mirnega večera. Odšla je v kafič, kamor sva nekajkrat prišla zato, ker svatam lahko kadila. Sedla je, naročila pijačo in prižgala cigareto. Natakar je skočil proti njej, ji iz rok iztrgalcigareto in jo pomečkal, potem ji je pa med prepiranjem prisolil klofuto. Tako se je ta nesrečna zgodbačisto zares sploh začela.

Ko je Petra zapustila lokal, je natakar poklical Policijo. Prišli so zelo hitro in dva silaka sta se spravila nadrobno Petro, jo vklenila, premikastila in vrgla v marico. Potem so nekaj ur psihično mučili na Policijskipostaji Kranj.

Ponoči so Petro izpustili. Do jutra sve veliko govorila po telefonu. V takem stanju, kot je bila, šokirana inpretresena, polna fizičnih bolečin in psihično povsem na dnu, se je počutila ranjeno, umazano, skrajnoprizadeto … Zdelo se ji je, da so ji storili silo.

Pripovedovala mi je tudi, kako so policaji na postaji kadili, kako je dva mlajša policaja, ki sta jo prišlapogledat, prosila za cigareto, pa je dobila le odgovor: “Gospa počakajte, da bo šel tisti norec domov,potem vam jo bom dal.”

V prvem jutranjem svitu sem po emailu razposlal obvestilo medijem. Pogovori z novinarji so sledili ženaslednji dan. Sprejela sva jih pri Petri doma, na Glavnem trgu v Kranju.

Zvečer sva odšla v Teater Caffe. Za šankom je bil natakar, ki je prejšnji večer napadel Petro. Čistoprijazno sem ga vprašal, kaj se je zgodilo prejšnji večer, pa me je nadrl, da me to čisto nič ne briga, da jeto njegova stvar in stvar policije. Potem je zahteval, da odideva iz lokala. Nisem si mogel kaj, na vratih semse obrnil in mu zabrusil, da ni vreden niti pljunka!

Članki o brutalnem policijskem ravnanju proti Petri Vencelj, so bili že čez dva dni objavljeni v vsej večjihslovenskih časopisih. Odmevi na njih pa zastrašujoči. Veliko ljudi, ki so bili pretepeni s strani policijskihnasilnežev, je kontaktiralo z nama in čestitalo za pogum, ker sva si upala poklicati novinarje. Oni si teganiso upali. So raje plačali in sklonili glavo, da bi imeli mir.

9

10

POMEMBNO!Policisti so v svojih pričanjih na sodišču v marsičem potrdili Petrino verzijo dogodkov.Povedali so tudi, da Petre niso napotili v bolnico, niti niso poklicali rešilnega avtomobila, kotv svoji izjavi za medijo trdi komandir kranjske policijske postaje Mitja Herak.

11

12

13

14

Neko nedeljo zvečer pred petimi leti mi je po telefonu grozil človek, ki se je predstavil za policista.Resnični razlog zakaj mi je grozil in zakaj mi grozi še danes, mi nikoli ni bilo jasno in dvomim, da mi kdajbo. Bistvene dele tega razgovora sem zapisal. Napisan opis telefonskega razgovora sem dal naslednji danna razpolago medijem. Članki o tem dogodku so bili objavljeni v Slovenskih novicah, Večeru, GorenjskemGlasu … Policija je v časopisih seveda demantirala in z lažnimi izjavami izničila težo njihove lastneprekoračitve pooblastil in kaznivh dejanj. Z lažjo se je izpostavil tedanji komandir Policijske postaje KranjMitja Herak in zaščitil svojo četico. Policisti pa so v svojih pričanjih kasneje na sodišču potrdili, da vglavnem drži Petrina zgodba, v javnosti objavljena Herakova pa bore malo!

Dan po objavi člankov v medijih se je popoldne proti večeru na moje dvorišče pripeljala policijska marica.Dva mlajša policaja sta hotela govoriti z menoj, vendar sem ju nagnal. Kaj za hudiča se imam pa jaz zapogovarjat z dvema mulcema, ki ju je zagotovo poslal Šenk provocirat zaradi časopisnih člankov? “Če miima kaj povedat ali za vprašat, naj pride kar sam do mene,” sem mu po njiju poslal jasno sporočilo. Pa gado danes še ni bilo na spregled.

Nekaj dni po objavi člankov v medijih sva s Petro odšla na sestanek k temu lažnivemu kljukcu MitjiHeraku. Na Policijski postaji Kranj naju je sprejel Policist v civilu Miha Brelih. Povedal je, da bomomorali na Heraka malo počakati, med tem pa bi rad zaslišal Petro o dogodkih izpred nekaj dni, potem paše mene zaradi tega, ker sem pred par dnevi plunil natakarja. To sem ga debelo pogledal: “Plunil? Kakopljunil?”“Pljunil v telo,” mi je odgovoril in potem v krakem in neprisiljenem tudi povedal, da se mu ne zdi logično,da bi pljunil tako daleč. Spet me je zanimalo kako daleč, pa ni povedal. Ko sem natakarju vrgel verbalnipljunek, sem stal pri vratih, natakar pa na drugem koncu prostora za šankom. Oddaljenost je tolikšna, dabi se ta pljunek zagotovo znašel v Ginessovi knjigi rekordov, če bi bil resničen.

Tudi Petra je bila zaslišana zelo neformalno. Na začetku je Brelih povedal, da je proti njej vložena kazenskaovadba zaradi žalitve petih policajev. Petro je spraševal o njenih poškodbah in dogodkih okoli policijskeganapada nanjo. Vse skupaj je trajalo pet minut in je bilo zelo neprisiljeno in podobno pogovoru starihprijateljev. Ves čas tega nenavadnega zaslišanja sem sedel poleg Petre, poslušal in molčal.

Potem se je pogovoril še z mano o pljunku in na koncu prijazno povedal, da ne verjame, da sem natakarjares pljunil. Naivno sem mu nasedel in verjel, da je ta zgodba končana.

Iz prostora za zaslišanje naju je odvedel v preddverje. Vstopili smo v dvigalo in se odpeljali nekaj nadstropijvišje, do prestižne pisarne komandirja Policijske postaje Kranj. Mitja Herak naju je že čakal. Pogovoru jeprisostvoval tudi Miha Brelih. Pogovarjali smo se o burnem odzivu na članke v časopisih. Naju s Petro jeburen in čustven odziv bracev zelo presenetil. Pisali so nama in naju klicali. Poslušala sva številne podobnezgodbe o policijskem nasilju. Pripovedovali so nama tudi o Danilu Šenku in naju svarili pred njim. Od vsehje prihajalo enako opozorilo: pazita se ga, je maščevalen in nikoli ne pozabi!

Mitja Herak je zagotovil, da naju ne bodo več vznemirjali in da bo poskrbel, da se tudi Šenk ne bo večvtikal v naju. Takrat sem mu naivno nasedel in verjel njegovim besedam. Pa se je že spet tako na debelozlagal, da se kar kadi!

Proti meni je bila že 9. janurja 2008 vložena kazenska ovadba zaradi žalitve. Na zahtevo Danila Šenka joje napisal Miha Brelih, ki na tej postaji igra vlogo prekrškovnega organa.. Policajčka sta torej dobrovedela, da je proti meni vložena ovadba, ki je milo rečeno privlečena za lase, pa mi tega nista povedala.Niti me nista zaslišala v zvezi s tem. Nič, nobene besede, niti namiga.

15

Zgradba kranjske policije je

Ni preteklo veliko vode in že sem od kranjske policije dobil plačilni nalog 52 EUR, ker sem pljunil natakarja.Na papirju je bil podpisan Miha Brelih. Torej še en lažnivi kljukec s kranjske policije. Napisal sem pritožboin kmalu dobil sodbo sodnice za prekrške Lidije Bajželj, ki me je s potrditvijo Brelihove verzije dogodkaneuradno proglasila za svetovnega rekordeja v pljuvanju. Napisal sem dolgo pritožbo v kateri sem podrobnoopisal potek dogodkov, pa ni pomagalo. Sodnica ni upoštevala prav nobenega dejstva, niti malenkosti vprid obrambe in me je nedolžnega še enkrat obsodila. Višina kazni 104 EUR.

Teh papirjev nimam več. Davno nazaj so že šli v smeti in v pozabo. Niti sanjalo se mi ni, kakšna groza mev bodočih letih čaka zaradi tistega telefonskega razgovora s kriminalistom Danilom Šenkom.

Prišla je pomlad. Delo na knjigi Gorenjska-vodnik, ki sva jo s Petro začela graditi poleti 2007 je zaradi tehdogodkov obstalo. Petra je dobivala vabila s sodišča in se udeleževala razprav. Okrožna sodnica MilenaTuruk jo je obsodila v dveh sodbah. V prvi je materi samohranilki odvzela edinega otroka in ga dodelilapotepuškemu očetu. V drugi kazenski, pa jo je obsodila zaradi klofute, ki jo je Petra prisolila hčeri. Zakajneki bi mati to storila? Verjetno je imela preklemano dober razlog za to. Kaj bi storili vi, če bi vam 12 letnahči pobrala denar, ki ste ga s težavo nabrali, da bi plačali isti hčeri šolo v naravi. Res vas vprašam, kaj bistorili, če bi vaša hči ta denar zapravila za kozmetiko in celo za kozmetični salon. Jaz bi se najprej vprašal,katera kozmetičarka si je v obdelavo upala vzeti otroka, ki je prišel sam? Sodnica si s tem ni belila glave,pa tudi vest jo ni prav nič bolela. Petro je obakrat obsodila na enak način: ni upoštevala ali je pa izničilavse, kar bi lahko koristilo obrambi in porabila samo tisto, s čimer je lahko Petro maksimalno obremenila.To ni bilo sojenje, to sta bili inkvizicijski obsodbi!

Sodnica Milena Turuk nima otrok. Njej so torej materinska čustva neznanka, krivica pa vsakdanjost. Zatone more vedeti kakšne bolečine doživi mati, ko se ji zgodi kaj takega. Mislim, da si diletantska sodnica nitipredstavljati ne more kakšno grozo in koliko nepopravljive škode sta prizadejali ti dve njeni krivičniobsodbi.

16

O TEM IN ONEM ...

Tisto pomlad leta 2008 se sprevidel, da v nori državi v kateri vladajo taki in drugačni lokalni norci, nikoline bom imel miru. Ker sem se s Petro med delom in predvsem med reševanjem njenih težav zapletev vkratko romanco, mi je razpadlo skoraj vse. Da bi se osebne zadeve vsaj nekoliko pomirile in predvsemzato, da bi lahko v miru zaključil izredno zahteven projekt, najtežji kar sem jih naredil do takrat, sem sklenilza nekaj časa oditi. Na upravni enoti sem se hotel odjaviti. Ampak, glej ga zlomka, niso me hoteli odjaviti.“Kje boste živeli?” so spraševali. “Povedati morate svoj novi naslov,” so mi še rekli.“Na morem vam povedati naslova, ker bom na čolnu,”“Ja gospod, na čolnu pa vendar ne morete živeti.”“Ha, ha, ha, kako da ne morem živeti na čolnu? Kako ne, če tam že živim najmanj 4 mesece na leto? Prav,potem bom pa živel v prikolici.”“Ne gospod, tudi v prikolici ne morete živeti, nima hišne številke.”“Kako da ne, če pa najmanj tretjina prebivalcev sveta živi na čolnih, v prikolicah in v kolibah brez hišnihštevilk?”“Zakon pravi, da lahko živite le v hiši, ki ima hišno številko.”“Aja? A tako pravi zakon? To je pa butast in neživljenski zakon. Jaz grem kljub temu na čoln. Kaj bomopa zdaj? A boste rekli, da ne smem? Pa lahko kaj takega zahtevate?”“Izmislite si naslov, pa bo vse v redu in prav,” so mi rekli .“A tako enostavno je to?” sem se zasmejal in razmišljal kaj naj rečem. Potem sem povedal naslov, ki mi jeprišel prvi na pamet: Titova 36, Bar, Črna gora.

Naslednji dan sem bil že na čolnu in sem se lahko posvetil projektu. Material je bil zbran, fotografijeposlikane. Čakalo me je nekaj mesecev trdega dela. Dneve in dneve sem presedel v miru za računalnikom,večere pa preživljal v brezskrbni dobri družbi sebi podobnih svobodnih ljudi.

Knjiga “Gorenjska Vodnik” je prvič izšla leta 1997 in je že zdavnaj razprodana. Enajst let po prvemizidu je izšel nov vodnik, ki je kar trikrat obsežnejši od prvega.Avtorja Matjaž Chvatal in Petra Vencelj predstavljata Gorenjsko na 312 straneh, z novimi teksti, 2.000fotografijami in 50 kvalitenimi zemljevidi.Vsaka od 27 gorenjskih občin je zajeta v samostojnem poglavju, ki s teksti in fotografijami podrobnopredstavi zgodovino kraja, znamenitosti in druge informacije.Knjiga ne predstavlja zgolj naravnih lepot, temveč vse kar Gorenjski daje značaj in prepoznavnost, kot joimajo Bavarska, Tirolska, Avstrijska Koroška in druge.Izid vodnika v 7 svetovnih jezikih (slovenski, angleški, nemški, italijanski, ruski, francoski in španski)zapolnjuje številne jezikovne vrzeli pri promocijskih gradivih, še posebaj pri turistično manj razvitih občinah,ki pa imajo prav tako velik turistični potencial.

17

Krajevna skupnost Predoslje v Mestni občini Kranj se zadnja leta, odkar je predsednik Danilo Šenk,zelo lepo razvija. Denarja je dovolj za vse projekte, vaški kulturni dom živi, dogodki se kar vrstijo, ljudjeso zadovoljni … Tako je to videti na zunaj. V ozadju je pa drugačna slika. Denarja v drugih krajevnihskupnostih v občini še zdaleč ni toliko, kot tukaj. Kulturnih sredstev je ta KS dobila v zadnjih letih precejveč, kot drugi. Zaradi tega je bila proti Danilu Šenku že vložena najmanj ena kazenska ovadba zaradikorupcije.

Od prebivalcev krajevne skupnosti in od ljudi, ki poznajo Danila Šenka pa lahko slišimo različne stvari.Eni ga na vso moč hvalijo, teh je zelo malo. Drugi se ga bojijo in o njem ne upajo niti govoriti. Teh je velikavečina. Med njimi se seveda najdejo tudi taki, ki si upajo o njem kaj povedati. Njihove zgodbe so si zelopodobne. Takole ga je opisala njegova sovaščanka, ki ga pozna iz ranega otroštva, še iz predšolskih let:“Če se ga v domači vasi domačini bojijo, potem mora s človekom biti res nekaj hudo narobe. To, da sedina treh stolčkih je čista resnica. Samo bivšo ženo ali punco je treba poiskat, bo samo potrdila besede

Strani iz knjige Gorenjska - Vodnik: kokrica in Predoslje

18

pretepanja, ker je bila pri njem večkrat tepena, kot pa sita ... na žalost.Ja, to da pa koristi poznanstva in usluge je pa tudi kar dobro znano.Ko smo pa iskal družinskega prijatelja, sem se na njega obrnila, pa je rekel da ne more nič. Čez 3 tednesmo ga najdli mrtvega v gozdu. tako da ...Že čez OŠ se je vlekel na svoj priimek ven preko očeta.Vedno in povsod je bil glavni faktor. Da bi res vsaj nekaj znal, še ne bi rekla. Ampak nič od tega ...Zna pa prekleto dobro obračat jezik, pa mikastit ljudi. To je pa res.”

Dejstvo je, da je Danilo poslovnež širokega formata. Do sodelavcev in poslovnih partnerjev je zelovelikodušen in poln sladkih besed. Dobro plačuje in vedno poskrbi, da zaslužijo tudi drugi, ki na tak alidrugačen način, pošten ali nepošten, sodelujejo pri njegovih poslih. Njegova dejavnost je zelo razvejana.Kot sem že povedal, je že več mandatov predsednik krajevne skupnosti Predoslje. Poleg tega je lastnik invodilni zasebnega podjetja s 15 zasposlenimi. Poleg tega je še manager glasbenim skupinam. Za povrhvsega je pa polno zaposlen policaj – kriminalist s srednjo tehnično šolo in v rednem delovnem razmerju naPolicijski postaji Kranj.

Podjetje ADSL efekt d.o.o. je v 99% lastni Danila Šenka. V začetku je bil aktivni direktor podjetja, danesje prokurist in še vedno vodi vse posle sam. Svoj posel je pričel tako, da je ozvočeval prireditve v Kranju.Že na začetku je našel več načinov, kako si pridobiti prednost pred boljšo konkurenco. Prav lahko navedemnekaj primerov.

Član glasbene skupine POP DESIGN mi je pripovedoval, kako na nastopih v Kranju v tistih letih nisosmeli uporabljati svojeg ozvočenja, ampak so morali najemati ozvočenje podjetja ADSL efekt, sicerorganizator od policije ni dobil dovoljenja za prireditev.

Član neke druge skupine pa mi je pripovedoval, kako je Danilo Šenk prehitel konkurenco. Zelo preprostoje bilo vse skupaj. Če je prireditev ozvočeval kdo drug, so policisti motili prireditev z raznimi zahtevami,kot so utišanje glasnosti, konec prireditbe točno ob napovedani uri in podobno. Kadar je prireditev ozvočevalDanilo Šenk, je bilo drugače. Takrat na prireditve ni bilo policije, da bi zmanjševali glasnost ozvočenja inda bi ob uri zaključevali prireditve. Tudi kazni za organizatorje v takih primerih ni bilo. Šenk se je pa smejalin govoril, da ima pač na policiji dobre zveze ... Na začetku je bil to pomemben del njegovega propagandnegaprograma, kasneje mu to ni bilo več treba pripovedovati, saj so že vsi vedeli.

Pri prireditvah, ki so se odvijale na Glavnem trgu v centru mesta Kranj, je bilo ozvočenje vedno preglasno.Vedeti je treba, da gre za staro mestno jedro, kjer živijo predvsem starejši ljudje. Velik borec proti tejpreglasnosti je tudi nekdanji dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Center g. Benedik. Vse njegovepritožbe na policijo zaradi preglasnega ozvočenja so bile prezrte.

Nadaljevanje njegove poslovne poti je še bolj bleščeče in izstopajoče iz povprečja. Njegovo podjetje vzadnjih postaja prava poslovna gazela. Kot posameznik in občan Kranja se je z očitnim namenom uspelpririniti tudi v tole komisijo:

19

Sprejeti dnevni red 5. seje Sveta Mestne občine Kranj z dne 28.03.2007:C) Predlog kandidatov za imenovanje Strokovne komisije za vrednotenje javnih kulturnihprogramov

V Strokovno komisijo za vrednotenje javnih kulturnih programov se imenujejo:1. VITO ROŽEJ, rojen 9.5.1974, stanujoč Ul. Franca Rozmana Staneta 11, Kranj, absolvent fil. Insoc., samozaposlen v kulturi, (igralstvo) – za predsednika2. ERNA AMBROŽIČ, rojena 20.07.1978, stanujoča Šutna 33, Žabnica, dipl. ekon., (Srednjaglasbena in baletna šola Ljubljana) – za članico3. LEA JARC, rojena 1983, stanujoča C. Staneta Žagarja 39, Kranj, univ.dipl. komunikolog – začlanico4. DANILO ŠENK, rojen 19.8.1974, stanujoč Predoslje 159, Kranj, kriminalist, zaposlen MZNZPolicija PU Kranj, (znanje iz glasbeno- scenske, ozvočevalne, svetlobne in efektne tehnike) – začlana5. JELKA ŠTULAR, rojena 28.7.1953, stanujoča Zlato polje 15 B, Kranj, srednješolska izobrazba,upokojenka, (gledališče in lutke, ljubiteljska igralka) – za članico6. ANDREJ URBANC, rojen 13.05.1982, stanujoč Ul. Tuga Vidmarja 2, gimnazijski maturant,študent Fakultete za družbene vede, (poezija, urednik pesniško-likovne zbirke, založnik na področjuljubiteljske kulture) – za člana7. DEJAN KOTAR, rojen 17.5.1972, stanujoč Britof 43, Kranj, strojni tehnik, zaposlen Šengard.o.o., (glasbenik pri Folklorni skupini) – za članaSklep velja z dnem sprejema na svetu!

Ta zapisnik je bil javno objavljen na svetovnem spletu in mi ga je po mailu poslal Petra Vencelj. Ob tem jezapisala:“Sama stroka ... eden faks, ostali pa strokovnjaki, da se kar kadi!!!Lepo prosim, kriminalist je lahko nekdo s končanim študijem na Pravni fakulteti. Leta 2007 ni imel Šenknobenega faksa ... Kasneje se je vpisal na neke kvazi mednarodne vede na Brdu ... Pa vprašanje, če je žespacal diplomo. Verjetneje jo je kupil! Znanje glasbe ... ??? Aja, ima morda nižjo glasbeno končano? Berenote? In to je STROKOVNA komisija za vrednotenje kulturnih programov.”

Takrat nismo vedeli, zakaj je Danilo Šenk hotel v to komisijo. Pa se je njegov namen hitro pokazal v praviluči. Podjetje ADSL efekt d.o.o. je takrat pričelo prireditve tudi organizirati. Danes je to podjetje pravimonopolist pri organizaciji prireditev v Mestni občini Kranj. Organizira vse, od tradicionalnega prvomajskegasrečanja na Sv. Joštu, prek prireditev v centru Kranja, pa vse do organizacije maturantskih plesov. Upamsi trditi, da v letu 2013 v Kranju skoraj, da ni prireditve, kjer ne bi imel prstov zraven tudi ta špekulant.

Najbolj šokiran in presenečem sem bil pred nekaj dnevi, ko mi je hči, ki je maturantka na kranjski gimnazijiprinesla račun in položnico za maturantski ples. Pod računom je podpisan prokurist podjetja Danilo Šenklastnoročno!!! Zdaj moram podjetju Danila Šenka plačati 120 EUR (3x po 40 EUR), drugače se hči nebo smela udeležiti maturantskega plesa! Mene tja ne bo. V družbi redarjev podjetja ADSL efekt se ne bidobro počutil.

Danilo Šenk je s polnim delovnim časom zaposlen tudi kot policist – kriminalist na Policijski postaji Kranj.Tudi tam je v 9 – 10 letih ustvaril pravo poslovno mrežo. Ta inteligentni človek vedno najde način, kakodrugim zlesti pod kožo. Zelo običajen način kriminaliziranja nedolžnih in nič hudega slutečih ljudi semdoživel tudi na lastni koži. Natakar v lokalu Teater Caffe v Kranju je bil in je verjetno še njegov špicelj. Tosmo kasneje jasno dokazali na sodišču!

20

Kako Danilo Šenk deluje? Uniformirani policaji, njegovi peoni, so običajno izpostavljeni v prvi liniji innapadajo, pameten iniciator ostaja v ozadju in se pokaže le, ko tako njemu ustreza.

Korist od tega imajo vsi napadalci, saj si na tak način izpolnjujejo normo. Kajne, saj Policija dela nanormo in sodišča tudi? V zadnjih 20 letih so uspeli izreči več kot dva milijona kazni. To pa pomeni, da sodo zdaj kaznovali že domala vse državljane. Samo v preteklem letu (2012) so kaznovali približno 8%državljanov. To pa je daleč nad svetovnim povprečjem. Spet nov slovenski svetovni rekord? Namernozastavljena tako visoka norma ali zgolj produkt diletantov, kakršen Šturm zagotovo je v vsej veličininjegovega fanatizma?

Napadalci želijo od tega predvsem osebno korist. Zato proti ljudem podajajo kazenske ovadbe brezpravega vzroka. S pomočjo brezvestnih tožilcev potem spesnijo tako hude obtožbe, da ljudje zares mislijo,da so krivi. Dejanska vloga sodnikov pa je, da potem te fantazijske in predvsem zločinske konstruktepotrdijo, kot resnico in ob tem pobruhajo in za laž ožigosajo še tako očitno resnico. Nobena obramba nepomaga. Nedolžen človek postane kriminalec, gre v zapor ali pa mora plačati visoko globo. Če sodnik žetukaj ne odredi višine odškodnine za policaje, sledi še drugo dejanje, civilna odškodninska tožba policajevin mučenje se nadaljuje. Čim daljše je za žrtev, tem slajše je za njih in toliko večji je njihov iztržek. Kazenin odškodnina progresivno naraščata. Pri meni so začeli s 400 EUR, nadaljevali z 800, potem je prišlo1500, zdaj pa pravijo, da bo to koštalo nekaj nad 10.000 EUR.

To je v Sloveniji postala prava policijska obrt. Čeprav je uniformirane delikvente, ki se poslužujejo takihmetod, kaj lahko najti, jih ne najdejo, ker jih preprosto nočejo najti. Saj, vrana vrani vendar ne izkljuje oči!S tistimi policaji, ki so veliko na sodiščih, je zagotovo nekaj narobe, pa če slovenska pravna stroka toprizna ali ne! Tudi s tožilci, ki pesnijo tako neverjetne obtožbe je nekaj narobe. Še najbolj pa je narobe ssodniki. Kdaj jih je zapustila vest? Kje je ostala njihova čast? Kdaj so izgubili smisel za realnost in čut zaresnico? Kdaj jim je hrbet pokazala poštenost? Laž je edina vrlina, ki jo priznajo. To svoje stališče zagovarjajotako goreče, da si jih zato upam klasificirati: to so fanatiki! Specializirali so se za opravičevanje še takoumazanih dejanj pripadnikov prvilegirane in zakonsko nezmotljive elitne skupine državljanov - policije. Soorgan, ki s svojim delovanjem V IMENU LJUDSTVA prav nad tem istim ljudstvom izvaja pravi genocid.

Danilo Šenk je zelo aktiven človek. Ob službi v kateri bi moral biti 8 ur na dan ima še podjetje s 15zaposlenimi, udejstvjuje pa se tudi na drugih področjih. Kako to zmore? Ali je mogoče hiperaktiven in imanjegov dan polnih 40 ur?

Ne, resnica je drugačna, veliko bolj logična. Danilo ne dela prav veliko. V glavnem kroži po istih poteh.Vsak dan ga boste našli na istih krajih: naprimer v kafiču v Predosljah. Vsak dan pride tudi pogledat napolicijo. Saj, na policiji mu vendar teče delovna doba, pa po plačo mora priti. Zato temu nameni vsaj polurice na dan. Kljub temu mu ostaja veliko časa. Njegove dejavnosti so postale nerazdružljive. Združeneso v eno samo in ta mu je postala način življenja. V službi je pa itak cel dan in celo noč. Pač takrat, kadarmu pride policijska izkaznica prav ali kadar naleti na koga, ki mu ni všeč. To je tudi prvi od dveh razlogovzaradi katerih se vtika v ljudi. Drugi razlog je pa zaslužek. Pri takih primerih lahko človek njegovega kovaprav dobro zasluži. Drobtinice za peone se pa tudi vedno najdejo. Ve se kdo je šef – tisti, ki kasira največ!

21

Zoper ravnanje policista sem podal pritožbo tudi na MNZ.

Pritožbe zoper Šenka zaradi maltretiranja Petre Vencelj in tudi zaradi njegovih groženj, sem pošiljal vsem.Dobili so jih tako na kranjski policiji, kot na Ministrstvu za notranje zadeve. O dogajanju sem obveščalVaruha človekovih pravic in tudi organizacijo Amnesty International.

Vendar tega ni nihče vzel resno, zato sem ministrici za notranje zadeve leto dni po dogodku, 11. janurja2009 poslal naslednje pisanje. Odgovora seveda ni bilo, je imela verjetno preveč opraviti s psički ali pa znakupi v Milanu …

Oprto pismo ministrici Katarini KresalTri službe in trije obrazi kriminalista Danila Šenka

1. Na Policijski postaji Kranj službuje nekdanji vojaški pocist, sedaj kriminalist Danilo Šenk.Zadolžen je za prijavo in nadzor nad javnimi prireditvami.

2. Hkrati ima Danilo Šenk (kot civilist) svoje lastno podjetje, ki se ukvarja z ozvočevanjem javnihprireditev. Prireditve ozvočuje predvsem na področju, ki ga nadzira PU Kranj. Tu je iz poslatakorekoč izrinil konkurenco. Drugje delo bolj težko dobi, ker je konkurenca očitno precej boljšaod njega. Podjetje, ki je v njegovi lasti se imenuje ADS efekt d.o.o.Prireditve ponavadi ozvočuje kar v službenem času. Vsaj tako pravi on. To pa potrjuje tudi sštevilnimi pretepanji in aretacijami nedolžnih občanov, kar na prireditvah, ki jih ozvočuje. Občanekriminalizira za nepomembne prestopke (npr. zaradi pljunka) ali pa kar tako, zato ker mu obrazobčana ni všeč in jih potem tudi osebno toži za odškodnino zaradi razžalitve uradne osebe in podobno.Na Kranskem sodišču so praktično zasuti z njegovimi kazenskimi ovadbami in tožbami V glavnemjih rešujejo v njegovo korist, saj niso nič drugega, kot podaljšana roka Policije. Z njim sodelujetudi tolpa policistov, ki je infiltrirana na PU Kranj in meče skrajno slabo luč na postajo in s temcelotno slovensko Policijo, saj si prav na podlagi teh njihovih “akcij” gradijo svoje kariere.

3. Predsednik Krajevne skupnosti Predoslje je politik Danilo Šenk, ki upravlja z dvorano KS, kotbi bila njegova, tudi dohodkovno, saj deluje kot pravi vaški baron. Nadzora nad temi financaminima nihče. Na prireditvah v KS Predoslje praviloma ni aretacij. Tam je Šenk doma, zato jih ni.Povsod drugod pa so!Ker gre za eno in isto osebo vas sprašujem, če je to sploh združljivo. Meni in someščanom se zdinjegovo delovanje v imenu Policije nedopustno! Tudi politična funkcija ni združljiva z delom vSlovenski vojski in Policiji, kajne?Zaradi njegovega šikaniranja in kriminaliziranja nedolžnih, Kranjčani ne hodijo več na prireditve,ki jih ozvočuje Danilo Šenk. Na prednovoletnih prireditvah v centru mesta Kranja, ki jih ozvočuje,je ponavadi več policistov, kot gledalcev, Kranj pa je v zadnjih letih postal mrtvo mesto, saj občanaže preprost nočni sprehod lahko stane nekaj sto EUR. Prav vsako srečanje s Policijo v nočnemčasu je konfliktno, tudi če je občan TREZEN!

22

KRONOLOGIJApoizkusov vročanja pošiljk s sodišča

15. 4. 2013 sem pregledal prvi del zelo obširnega sodnega spisa o lažnih obtožbah kriminalista DanilaŠenka. Pregledal sem tisti del spisa, ki opisuje in našteva poizkuse vročanja pošte in druge zakonite in tudinezakonite aktivnosti policije.

Datum Št. Predmet

6. 10. 2008 33 sodba in kaznovalni nalog

30. 10. 2008 34 sodba in kaznovalni nalog

8. 12. 2008 36 obvestilo o osebnem vročanju (modra kuverta brez naslova)

10. 12. 2008 35 poizkus vročitve na domu in vznemirjanje ter zasliševanje družine čeprav me natem naslovu ni že 7 mesecev.

17. 12. 2008 37 zaprosilo Policijski postaji Kranja za ugotovitev mojega prebivališča. Ugotovljenoje bilo, da ne živim več na temu naslovu

13. 1. 2009 40 Ugovor odvetnikov Krstiča in Fišerja zoper sodbo s 17. 9. 2008 (to nista mojaodvetnika. Krstiča sicer osebno poznam, Fišerja pa ne in mu nikoli nisem podpisal prav nobenega pooblastila!

15. 1. 2009 41 Odgovor Policije – ugotovitev bivališča, Raziskoval naš stari znanec policaj AlojzNaglič, podpisan je tudi Mitja Herak

4. 2. 2009 42 Obtožni predlog poslan v Črno goro

12. 2. 2009 43 z roko napisano naročilo, naj na Interpolu preverijo moje prebivališče v Črni gori.Podpis je nečitljiv!

9. 2. 2009 44 zaprosilo interpolu za ugotovitev mojega bivališča. Podpisana Jasmina Javornik

23. 6. 2009 45 Obvestilo Interpola, da me ni na tem naslovu

7. 10. 2009 46 Zaprosilo Policijski upravi Kranj naj poišče moj naslov in ga sporoči sodišču

21. 10. 2009 48 Policija ugotovi, da sem 30. 4. 2008 odjavil bivališče in da je moj naslov v Črnigori

31. 1. 2010 49 (Ta datum sem verjetno napisal narobe) Sklep o razveljavitvi sodbe na podlagipritožbe odv. Gorazd Fišer, ki mu nikoli nisem podpisal prav nobenega pooblastila!

30.10.2009 51 Sklep o razveljavitvi poslan v Črno goro (Ta datum sem verjetno napisal narobe)

2. 9. 2010 59 V Črno goro je bil poslan obtožni predlog in vabilo za obravnavo 3. 11. 2010. Naroko napisan zaznamek, naj vprašajo odv. Fišerja za moj naslov.

23

60 Ponovno pridobitev podatkov iz centra za informatiko. Datum ne obstaja ali pa ganisem opazil.

20. 9 .2010 64 Odvetnik Fišer sporoči sodišču, da nima z menoj nikakršnih stikov. Kako bi jihtudi imel, če se ne poznava!

15. 9. 2010 66 ponovno pošiljanje obtožnega predloga v Črno goro

5. 10. 2010 70 Ponovno pošiljanje obt. Predloga in vabila za razpravo 3. 11. v Črno goro

4. 11. 2010 90 Center za informatiko sporoča, da so pri ponovnem iskanju osebe ugotovili, dasem živ, vendar nimam stalnega bivališča.

10. 11. 2010 91 Zahteva sodišča Zavodu za zdravstveno zavarovanje, da naj jim sporočijo mojepodatke, je bila zavrnjena zato, ker ima sodišče direkten vpogled v njihovo evidenco. (To je pa primer zainformacijsko pooblaščenko).

94 Izpisek iz registra ZZZS (Datum ne obstaja)

7. 12. 2010 104 pojavi se sodnica Milena Turuk in zaprosi Policijsko postajo Kranj za vročitevpisma na naslov Trstenik 101, V sporočilu trdi, da je to moj naslov in da tam stanujem, čeprav me na temnaslovu ni že od aprila 2008.

16. 11. 2010 105 Pismo z vabilom poslano na naslov Trstenik 101. Vabilo za obravnavo

106 Odv. Fišer prosi za preklic naroka, ker je zaseden z drugo obravnavo

110 Odv. Fišer odpoveduje poblastilo in pravi, da me ne bo več zastopal.

31. 1. 2011 115 Milena Turuk ponovno zaprosi Policijo, naj mi vroči pošto na naslovu Trstenik101

26. 1. 2011 116 obvestilo Policije sodišču, ki pravi, da nisem bil najden oziramo da nisem odprlvrat. Ali to pomeni, da če nihče ne odpre vrat, da je to dokaz, da je tisti ki ga iščejo 100% skrit za zaprtimivrati?

117 Ponovno pišiljanje vabila v Črno goro

7. 3. 2011 119 Zapisnik o glavni obravnavi. Enostranska ugotovitev na zapisniku je bila, da poštenisem dvignil

10. 3. 2011 121 Zaprosilo detektivski agenciji RAF, da naj mi vročijo pismo

7. 3. 2011 122 Odgovor Policije in potrditev, da so večkrat nadlegovali Miro Chvatal, potem pana osnovi tega, da nihče ni odprl vrat (verjetno ni bilo nikogar doma), ugotovili da se izmikam. Pod tofantazijsko zgodbico je podpisan novi komandir PP Kranj Matjaž Završnik. Res zanimiv fantazijskikonstrukt! Policajčki so se do moje žene obnašali zelo nespoštljivo. Podobno so se obnašali tudi doPetrinih staršev. Tikali so vse vsevprek, to pa se potrjuje tudi v Završnikovem fantazijskem spisu. V njemje tako sprevračanje dejstev in prikrojevanje resnice po njegovi ali bolje: Šenkovi meri, da že kar bode voči.

24

25

3. 6. 2011 143 Ponovno zaprosilo Interpolu naj preveri moj naslov

3. 6. 2011 144 Ponovno zaprosilo detektivski agenciji RAF za vročitev pisma

7. 7. 2011 162 Ponovno zaprosilo Interpolu o ugotovitvi mojega naslova. Sodnica Milena Turuk

2. 9. 2011 170 Še enkrat zaprosilo Interpolu

5. 9. 2011 174 Policija sporoča sodišču, da so me dali v mednarodno Schengensko informacijskobazo kriminalcev! Po čigavem nalogu in zakaj? Sem mar oropal banko ali koga ubil?

26. 10. 2011 186 Policija obvešča sodišče, da so me spet nekajkrat iskali in zasliševali mojo družino.Temu se pa že lahko reče NADLEGOVANJE, ki traja že 4 leta!

***

Enako ali še precej bolj, so nadlegovali Petro Vencelj. K njej so prišli razbijat po vratih najmanj 200 krat,Da prav ste prebrali: najmanj STO krat! Postavljali so ji zasede na zasebnem dvorišču. Na prvi pogledzelo sumljivi ljudje so jo ure in ure čakali v veži, zvonili in razbijali po vratih, težili sostanovalcem iz hiše ...Proti njej sta bili v letu 2011 od sodnice Milene Turuk odrejeni kar dve prisilni pricedbi, čeprav za tosodnica ni imela niti najmanjše nobene pravne osnove … ali pa je za osnovo vzela izmišljeno fantazijskozgodbico pod katero je podpisan Matjaž Završnik. Poglejmo, kako je bilo to videti v decembru 2011, koso policajčki nadlegovali Petrine starše, Petra je bila pa v tujini.

17. 12. 2011, petek ob 15.45, dva uniformiranca

18. 12. 2011, sobota ob 9.40, en uniformiranec

22. 12. 2011, torek ob 17.07, dva uniformiranca

23. 12. 2011, sreda ob 18 uri po telefonu kličejo mamo

23. 12. 2011, sreda ob 20.30 uri spet dva uniformiranca na vratih

26. 12. 2011, nedelja ob 11.05 uri in ob 13.00 uri kličejo mamo. Klicoča se predstavi kot Sibišanova (alinekaj podobnega) in ne kot uradna oseba. S prevaro hočejo na telefon dobiti Petro.

Zadnje zaprosilo sodišča za vročitev so policaji dobili 31. 1. 2011, torej pred 11 meseci. Kdo na policijije odgovoren za to njihovo dejavnost? Kdo je torej naročil to nadlegovanje?

26

27

28

V novembru in decembru 2011 pa policija ni počela samo tega. Izvajali so tudi poostren nadzor na lokalnicesti Tenetiše – Trstenik. Na tem cestnem odseku še nikoli doslej v časovnem obdobju 15 let niso ustavilinikogar od naše družine in nobenega soseda. Tudi v tem času niso ustavljali, ampak so se postavili vzasedo. Če je mimo pripeljal kateri od naših družinskih avtomobilov, so se z modrimi lučmi in sirenozapodili za njim.

Ti napadi so bili videti zelo spektakularno. Policaji so vzor za to prav verjetno dobili v ameriških filmih.Koristno bi bilo, da bi ti policaji šli na ekskurzijo v ZDA – NA SVOJE STROŠKE! Filmi so precej dalečod realnosti in so zelo fantazijski. V ZDA namreč policaj osebno odgovarja za škodo, ki jo povzroči. VSloveniji je drugače. Slovenski policaj je z zakonom priznan za nezmotljivega in je zaščiten bolj, kotseverni medved. Škodo za njim pa poravna ljudstvo …

V teh dveh mesecih so na tak način štirikrat napadli mojega sina in dvakrat ženo. V tem času niso ustavilinikogar od sosedov, niti enkrat, čeprav so ti na tej cesti precej pogosteje, kot člani moje družine ali jaz.

O vsem tem nisem vedel nič. Žena in sin mi takrat nista povedala za nadlegovanje policije. Za vse skupajsem izvedel na neverjetno brutalen in grob način. Domov sem prišel nekaj dni pred novim letom. Lepo jebilo spet doma, še lepše pa je bilo, ker sva se z ženo nekako pobotala.

Nekaj dni je bilo naravnost sanjskih, potem pa se je pričela prava nočna mora. 4. januarja 2012 so se zmodrimi lučmi zapodili za mano in me obtožili ter brutalno pretepli in zaprli. Takrat za menoj ni bila razpisananobena tiralica, niti ni bil izdan nalog za prisilno privedbo. Kljub temu so me naslednji dan brez kakršnegakoli papirja in brez obrazložitve iz zapora privedli direktno na sodišče.

Po tem dogodku policajev na lokalni cesti Tenetiše – Trstenik ni bilo več. Naslednje leto in tri mesece tudiustavili niso nikogar več.

Kdo je dal nalog policiji za te aktivnosti v letu 2011 in v prvih dneh 2012? Če bi tako odredila sodnicaMilena Turuk, bi bili dokumenti s tako vsebino zagotovo v sodnem spisu, pa jih ni!

Kdo torej stoji za vsem tem? Kdo je imel željo in interes, da iz poštenega človeka naredi mednarodnopreganjanega kriminalca? Je to komandir Policijske postaje Kranj Matjaž Završnik, ki je podpisan podvse policijske dokumente? Ali drži vrvice v rokah nekdo drug, ki deluje iz ozadja? Med sodnim procesomje Završnik zavestno s sprenevedanjem prikril prav vse dokaze, ki bi lahko kakorkoli obremenili DanilaŠenka. Zato sem prepričan, da je tudi on le peon in da je vrvice tudi v tem primeru ves čas v rokah držalslednji in prav nihče drug.

29

Matjaž Chvatalproti nasilnežemin ugrabiteljem sPolicijske postaje Kranj

Resnična zgodba, ki se je zgodila 4. januarja 2011 v Kranju.Zgodbo pripovedujem tako, kot sem jo videl in občutil na svoji koži, iz blatnega zornega kota.Zgodbo sem zapisal neposredno po dogodkih, ki jih opisujem v njej. Pisanje sem zaključil 9.januarja 2012.

LOV NA LJUDI

V noči s torka na sredo, ob 0.54 uri (policijski zapisnik), 4. januarja 2012 sem se peljal skozi Mlako. NaMlaki je za menoj pripeljal avtomobil s prižganimi modrimi utripajočimi lučmi. Ker sem mislil, da je rešilec,ti so na tej cesti pogosti zaradi Bolnice Golnik, sem takoj ustavil avto. Vendar modre lučke niso odpeljalenaprej. Avto se je ustavil na sredi ceste, vštric z mojim. Tedaj sem videl, da so policaji in ne rešilec.

Policaj je odprl okno in mi dal znak, naj ga tudi sam odprem. Potem me je vprašal, če sem kaj popil. “Hm… ja … nekaj pa,” sem mu odgovoril. Rekel mi je naj zapeljem naprej, da ne bomo stali na sredi ceste.Zapeljal sem 200 m naprej, kjer sem lahko avto ustavil zunaj cestišča in pločnikov.

Okno sem imal še vedno odprto. Takoj, ko sem ustavil avto in ugasnil motor, sem pričel po avtu, ki ježenin, iskati prometno dovoljenje. Takrat je bil že ob meni policaj, ki je najprej zahteval naj takoj ugasnemcigareto in kar malo razočarano rekel, da bomo morali zdaj počakati pet minut. “Počakajte tukaj,” je rekelin z mojimi dokumenti odšel do 5 m oddaljenega policijskega avtomobila.

Po približno treh minutah se je vrnil k meni z “mašinco” za alkotest in mi povedal, da moram pihatineprekinjeno 4 sekunde. Ko je pričel razlagati naprej, sem ga prekinil, da bom pihniti že znal. Globokosem zajel zrak in pihnil z vso silo, tako kot je bilo treba pihniti v večje starejše alkoteste. V to novo“mašinco” sem pihal prvič, zato sem bil presenečen, da je bilo tako hitro konec testa!

Zadnje dva ali tri požirke piva pa sem naredil dobrih 10 minut pred alkotestom. Cel večer od 19. ure dalje,do odhoda pa tudi nisem popil kaj dosti, vmes pa sem še obilno večerjal.

Kljub temu se mi je rezultat 0,68, ki se je izpisal na alkotestu zdel normalen in sem bil za to pripravljensprejeti kazen. Saj ta ne more biti visoka, če je dovoljeno 0,5. Oh, kako sem se motil …

Zapisnika, ki ga je napisala policistka tudi nisem prebral. Ne vidim več tako dobro, da bi lahko bral takodrobne črke v mraku ali temi. Po pravici povedano še danes ne znam razvozlati tiste čudne pisave s kateroje na tem papirju zapisana točka III OPOMBE. Ker pa sem se z rezultatom meritve strinjal in na to nisemimel pripomb, sem brez razmišljanja podpisal zapisnik!

30

Tule so me tiščali v blato

31

Po telefonu sem hotel poklicati ženo, da pride pome, pa mi niso pustili. Zahtevali so, da pospravim telefon,pa sem ga dal v žep. Potem mi je policist vrnil prometno dovoljenje ter mi izročil en izvod zapisnika opreizkusu alkoholiziranosti in plastičen ustnik alkotesta. Za izpit mi je pojasnil, da ga bom po hitremkaznovalnem postopku, ki se bo zgodil najkasneje v 15 dneh, dobil nazaj po pošti, skupaj z odločbo ovišini kazni. Tudi s tem sem se strinjal, kaj mi je drugega ostalo in zame je bil postopek končan.

Ošel sem k svojem avtu, odprl vrata, se sklonil v avto in iz njega vzel torbico z dokumenti in fotoaparatom.Takrat je za menoj k avtomobilu že prišel policaj in mi rekel, da bom moral z njim na policijsko postajo.Zaprl sem vrata avtomobila in avto zaklenil. Odgovoril sem mu, da ne grem na postajo. Zakaj neki bi šel.Zakaj pa nočeš na postajo, ga je zanimalo. Tako sva se pogovarjala par minut. Meni se je vse skupajzdelo čisto prijazno in neprisiljeno, kot bi se pogovarjala dva stara prijatelja. Parkrat vmes sem mu rekel,da grem. Zdelo se mi je, da nima prav nič proti temu. Zato sem pač odšel. Že po par mojih korakih pa jepolicajka pričela na ves glas kričati: “POBEG, POBEG, POBEGNIL BO!”

“Kakšen pobeg?”, mi je zarojilo po glavi in že sem se v trenutni zmedenosti spotaknil ob od podlageizstopajoč kanalizacijski jašek. Opotekel sem se, vendar nisem uspel obdržati ravnotežja. Padel semnaprej in se ujel na roke. Še preden sem prišel do sape, sta bila že na meni polist in policistka. Tiščala stame k tlom, levo polovico glave in obraz pa sta mi porinila globoko v blato. Na vsak način sta mi skušalaroke, ki sem jih krčevito držal ob boku, spraviti na hrbet. “Daj roko nazaj,” je renčal in pulil roko policaj.“Ne dam,” sem hropel v redkih trknutkih, ko sem prihajal do zraka. Spet in spet sta mi tiščala glavo vblato, s koleni in drugimi deli telesa pritiskala name. Vse skupaj je trajalo nekaj minut, vse do prihoda šedveh policajev.

Takrat je njihova igra postala precej bolj groba. Padla je tudi brca v rebra in nekaj udarcev. Četvericinasilnežev je uspelo, da so mi z lisicami grobo zvezali roke na hrbtu. Tedaj so njihovo pozornost pritegnilemoje trdo sklenjene pesti. Za trenutek so pozabili tiščati mojo glavo v blato. Zato sem jo dvignil in zakričal:“Na pomoč, ljudje, pomagajte, na pomoč …” Ampak, moj glas je bil že izčrpan in slaboten. Pa tudi, če bikdo slišal, zagotovo ne bi pritekel na pomoč, saj je strah pred policisti in njihovim nasiljem že globokovsajen v srca slovencev …

Glavo so mi potisnili še globje v blato, padle so tudi žaljivke in še par udarcev, ki so bili usmerjeni v predelmed rebri in kolki. Še naprej so klečali na meni in me pritiskali v vse dele telesa, tudi okoli spolovil. Na neknačin so pritisnili name, da se v trnutku skozi danko izpustil v hlače vse, kar sem imel v črevesju. Zanimivo,da se nisem polulal ampak samo pokakal. Zdravniki so to na prvem pregledu pripisovali strahu. Toda tanevšečnost se je takrat šele pričela. Danes je nedelja, štiri dni po dogodku. In danes mi je spet nekontroliranoušlo v hlače, tako kot mi uhaja zadnje dni, vse odkar so me nasilneži premikastili in pretepli. Zanimivo, daz uriniranjem nimam težav. Vsekakor se bom o tem posvetoval s svojim zdravnikom.

Kot sem povedal že prej, se je pozornost pretepačev usmerila na moje trdno sklenjene pesti. Zdaj so mite skušali razkleniti na silo. “Daj ključe”, je vpil pretepač. “Ne dam,” sem hropel nazaj in se v blatu boril zazrak. Še in še so se na grob način trudili, pa jim ni uspelo odpreti moje pesti. Potem so se poslužilidrugačne metode. Čeprav imam zelo visok prag bolečine, je mojo levico prešinila tako močna bolečina,da nisem vzdržal in sem odprl dlan. Nasilneži so se polastili prav tistega plastičnega ustnika alkotesta, ki miga je eden od njih izročil tik pred tem. Zakaj mi ga je pa prej dal, če ga je zdaj s silo jemal?

Potem so se lotili desne roke. Spet so renčali name naj dam ključe. Da mi ne bi poškodovali še te roke,sem razprl dlan in pretepači so se polastili ključev. Polastili so se tudi torbe s fotoaparatom in dokumenti.Potem so me dvignili in odvlekli do marice v katero so me grobo potisnili. Po glavi mi je šumelo, vse teloje prežemala nekakšna topa bolečina, lisice so se mi zarezale globoko v kožo, tekla je kri, vid je bilzamegljen. Blato je med sušenjem kar v kosih odpadalo z mene, smrdel sem pa tako, da tega skoraj nisemmogel vzdržati. Ves čas vožnje sem požiral dvigajočo potrebo po bruhanju in se miril.

32

33

ZAPOR

Ko so se vrata marice odprla, me je grob glas pozval, naj pridem ven. Potem smo se nekaj časa pogovarjaliv garaži policijske postaje. Z menoj sta bila policaj, ki me je ustavil in policaj iz marice. Tisti iz marice mi jegrozil s pretepanjem, pa ga je ustavil njegov kolega. Po tem incidentu smo se pogovarjali še nekaj minut,potem pa so odprli vrata od predprostora aresta. Tam sva s policajem, ki me je ustavil ostala sama. Rekelmi je, naj si grem v umivalnik na hodniku umit obraz. Potem sva se spet pogovarjala, kot stara prijatelja.

Ko so mu prinesli papirje, me je seznanil s tem, da mi je odvzeta prostost, da me bodo imeli zaprtega 6 do12 ur, da nisem dolžan nič izjaviti, da bodo na mojo zahtevo obvestili najbližje (TEGA SEVEDA NISOSTORILI!!!), da imam pravico do advokata in da imam pravico do zdravniške pomoči. Vendar sem ga vvsem zavrnil. Ne hvala, od te policije nočem nikoli nič več. So mi že dali, kar so mi dali … neskončnonezaupanje, bolečine in nepreklicen gnus do te uniforme za vekomaj! Še pirati z Južnokitajskega morja sobolj pošteni do svojih žrtev. To mi lahko verjamete, ker sem poizkusil na svoji koži!

Potem je zahteval, da izpraznim žepe, on pa je napol izpraznil mojo torbo. Fotoaparat je bil kepa blata. Znjegovim dovoljenjem sem ga približno očistil. Odvzel mi je vse razen enega robca. Tudi sezuti sem semoral. Vse stvari je popisal na poseben formular in jih dal v veliko plastično škatlo. Na koncu je zahtevalda podpišem kup papirjev, pa sem ga v celoti zavrnil. Ničesar več ne bom podpisoval. Tisto s čemer semse na začetku še strinjal, sem podpisal že tam na Mlaki, kjer so me ustavili. Te “ad hoc” papirjade zdaj,pa ne podpišem za nič na svetu, tudi če me pretepejo še petkrat. Tako sem se odločil in tako bo, sem simislil. Pa ni bilo hudega, le odvrnil je, da je tudi tako prav in me odpeljal v celico ter zaprl vrata za menoj.

Sedel sem na klop in se skušal umiriti, pa ni šlo. Potem sem se spomnil, da imam polne hlače, zato sem jihslekel. V umivalniku se ni bilo mogoče umiti. Kolikor je šlo, sem se umil kar v straniščni školjki, na takoimenovanem “čučavcu”, ki je v celici. Potem sem v istem čučavcu spiral še drek s spodnjic in na koncuopral hlače. Vmes sem nekajkrat bruhnil. Slabo mi je bilo že prej, vendar sem se nekako zadrževal. Zaradismradu pa se nisem več mogel zadržati. Ker nisem imel ne mila, ne pralnega praška, je na hlačah inspodnjicah kljub mojemu trudu ostal močan smrad. Hlače in spodnjice sem ožel, kolikor se je dalo in jihrazprostrl na klopi. Mogoče se bodo obleka do jutra posušila.

Legel sem in se pokril z lahko odejo, ki je bila v celici in skušal zaspati. Pa nisem mogel. Celica je bila celonoč osvetljena, na steni sem prebral napis, da je prostor pod videonadzorom … Hm, kot da bi nastopal vkakšnem resničnostnem šovu … Zrak v prostoru ima temperaturo več kot 20 stopinj, kar je dobro. Je pasuh, česar pa nisem navajen. Glasen ventilator dela brez prestanka in še dodatno moti spanec.

Kljub temu, da je bilo v prostoru toplo, sem pod odejo drgetal. Bolelo me je celo telo. Tudi, če sem zakratek čas zadremal, sem se zbudil že ob najmanjšem premiku. Počutil sem se tako umazanega, kot šenikoli doslej v življenju. Povsod po telesu sem še vedno na sebi čutil tuje roke in tuja telesa. Spet mi je šlona bruhanje, pa sem se uspel zadržati. Potem me je prešinilo: tako se vendar počutijo ženske po posilstvu.Zdaj razumem vso grozo, ki jo ob takem nasilju doživljajo. Danes, ko to pišem, je peti dan odkar se je tozgodilo, pa se počutim enako umazanega, kot tisto noč. Ja, zdaj razumem!

Veliko ur je minilo v razmišljanju, padanju v polspanec, zbujanju zaradi bolečin in tudi zaradi luči in hrupaventilatorja. Po hrupu, ki je prihajal iz stavbe sem sklepal, da je jutro. Zame se pa še vedno ni nihče zmenil.

Čas je šel naprej zelo počasi. Spet je minilo nekaj ur, potem pa je le nekdo potrkal na vrata in vprašal, čehočem ven. Odvrnil sem, da z veseljem in vrata celice so se odprla. Oblekel sem še mokro in hudosmrdečo obleko. Spet se mi dvignilo, pa sem potlačil nazaj. Pred vrati celice je stal mrk policaj z vrečo vroki. Rekel mi je, da naj v vrečo potisnem odejo in vzglavnik.

34

Potem mi je velel naj sedem na klop v hodniku.Prav tisto, na kateri sem sedel ponoči, predenso me zaklenili. Tja je prinesel plastično škatloz mojimi stvarmi. Na mojem telefonu je urakazala 10.40. Podpisal sem formular, da semprejel vse, čeprav je manjkal eden od štirihrezervnih akumulatorjev za fotoaparat. Ponočismo dali v škatlo vse štiri. Za vsak slučaj semkasneje podrobno preiskal kraj, kjer so metiščali v blato in mikastili, vendar akumulatorjatam ni bilo. Rezervne akumulatorje imam vtorbici spravljene v posebnem žepu, zaprtemz zadrgo in še nikoli nisem nobenega izgubil,pa so se z mano in s torbico dogajale že zeločudne stvari marsikje po svetu.

JAVNA OSRAMOTITEV

Policaj me je odpeljal po hodniku in po stopnicah iz kleti v pritličje. Vmes mi je povedal, da so me izpustiliin da lahko grem! Tik pred izhodom se je ustavil, se obrnil in mi rekel, naj sedem na stol v majhnemprostoru in počakam. Nič ne bom čakal, sem mu odvrnil, izpustili ste me, zdaj grem pa k zdravniku. Rekelje, da imajo še nekaj proti meni in naj lepo počakam. Sedel sem na stol. Imel sem svoj telefon, zato semrazburjen in s tresočimi rkami skušal poklicati odvetnika.. Uspelo mi je in ob 10.52 je odvetniku zvoniltelefon. Ni se oglasil. Je že zadržan. Prav, saj bo poklical nazaj.

Čakal sem in čakal, potem pa sem se naveličal. Kaj me niso izpustili, sem se spraševal. Kaj pa sploh šehočejo od mene. Kolikor je meni znano, že zelo dolgo nisem storil niti prometnega prekrška, kaj šele kajdrugega. Vstal sem in se napotil proti izhodnim vratom. Policaj iz portirnice je planil s stola in prišel nahodnik, kjer mi je neprijazno rekel naj grem nazaj. K zdravniku moram, pa umiti in preobleči se moram,sem mu rekel. Grobo me je napodil nazaj. Rekel sem mu, da zahtevam odvetnika, pa se ni zmenil za to.

Pristopila sta dva mlajša policaja. Starejši se je umaknil nazaj na stol v portirnico. Mlajša pa sta mi rekla,da moram z njima na sodišče. Aja, sem se začudil in vprašal zakaj. Da je tako odredila sodnica, sta mirekla. Odvrnil sem, da ne grem z njima, da moram k zdravniku. Potem sta mi grozila, kako me bostavklenila in odvlekla, če sam ne bom hotel oditi z njima. Rekel sem jima, da zahtevam odvetnika, pa sta miodvrnila, da se bom o tem lahko pogovarjal s sodiščem, z njima pa ne, ker imata nalogo in jo morataizpolniti! Kakšno nalogo? Kje pa imata kakšen papir? Nič nimata, že spet le golo silo in prisilo brezvidnega razloga.

No, lepa reč. Da bi me ti uniformirani nasilneži že drugič v roku 10 ur pretepli, vklenili in spet vleklinaokoli?

35

Ne, zdaj jim ne dam tega veselja. Ne vem, če bi se še lahko zadržal v moji miroljubnosti, če bi tauniformirana golazen še enkrat položila roko name … Mislim, da bi bilo to preveč tudi za moje neskončnopotrpljenje.

Zato sem se podredil grobi sili in neprostovoljno, pod prisilo grožnje odšel z ugrabiteljema. Iz Policijskepostaje Kranj smo tokrat izstopili skozi glavna vrata. Policajema se ni prav nič mudilo. Poskrbela sta, daje bil proces mojega “nakladanja” v zadnji del marice kar se da počasen. Ker se je to dogajalo okoli 11.ure dopoldne v sredo, 4. januarja 2011, me je videlo veliko ljudi, med njimi tudi številni, ki me poznajoosebno ali pa me cenijo zaradi mojih del.

Prav tako me je videlo veliko ljudi pred sodiščem, tudi tisti, ki so sedeli pred Lokalom čez cesto ali paprihajali in odhajali iz trgovine Spar. Ko so me iz marice peljali skozi glavni vhod, so precej kompliciralipri varnostnikih na vhodu, da se je tudi tam zavleklo. Potem sta me ugrabitelja odvedla po stopnicah vprvo nadstropje, tam pa levo do konca hodnika (zadnja vrata desno).

Bil sem razmršen, pretepen, z oteklo polovico obraza, nad arkado se je že naredila hrasta. Hlače semimel na kolenih strgane, roke potolčene, zapestja od lisic oguljena do krvi …Od pasu navzdol sem bilpremočen, smrdel sem pa tako, da sem verjetno zasmradil celo sodišče. No, vsaj nekaj lepega v tejbizarni zgodbi …

Ko so me pripeljali v prvo nadstropje sta mi ugrabitelja velela naj sedem na klop. Eden od njiju pa jeodšel v sodno dvorano, verjetno povedat, da so me pripeljali. Očitno sem pomemben zločinec, saj sozaradi mene prekinili razpravo na kateri so sodili mlajšemu moškemu, ki je imel vklenjene roke in tudinoge, varovala pa sta ga dva paznika pravosodja. Pustili pa so mu vsaj toliko dostojanstva, da je bilZDRAV, čist, umit in oblečen v suho svežo obleko.

Kranjsko sodišče

36

37

PRISILNA PRIVEDBABREZ ODREDBE ZA PRIVEDBO

Potem sva oba, obtoženec in ugrabljenec, sedela vsak na svoji klopi in vsak s svojo oboroženo uniformiranostražo. Med sodno dvorano in pisarno na nasprotni strani hodnika se je pričel odvijati gost promet. Uradnicev ogrinjalih in brez so švigale sem ter tja in nosile papirje. Po kakšnih 15 ali 20 minutah so v dvoranopoklicali enega od ugrabiteljev. Vrnil se je čez nekaj minut in mi z besedami: “To je zate,” izročil belpisarniški papir.

Prijel sem ga v roke in ga pogledal. V zgornjem levem kotu tega papirja je logotip, ki simbolizira narobeobrnjen križ, kar je hudičev simbol. V tem simboliziranem križu pa z velikimi tiskanimi črkami v prvi vrstipiše: REPUBLIKA SLOVENIJA, v drugi vrsti pa OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU. Pod njim jedatum 4. 1 2012 in naslov teksta, ki se glasi: ODREDBA ZA PRIVEDBO.

Ha, ha, ha, ha, ha … a se hecajo?

Nikoli mi niso vročili nobenega vabila. Le iskali so me, tudi v tujini s pomočjo Interpola. Na kakšne načineše, pa zdaj še ne vem, bom pa izvedel, ko bo prišel čas za to. Dejstvo je, da delam drugačno delo, kotvečina ljudi. Drugo dejstvo je, da veliko potujem. Prevečkrat se mi je v tej čudni državi že zgodilo, da sembil na poti v tujini, pa so sklepi ali računi državnih organov obveljali, čeprav nisem pošte niti prejel, kaj šeleda bi vedel česa so me spet obremenili.“Ko boš šel drugič na pot, se moraš odjaviti, pa teh težav ne boš imel”, so me poučevali v odgovorih namoje prepozne in neupoštevane pritožbe.Zdaj sem se odjavil, pa je spet vse narobe? Njena sodniška visokost je namreč, ne vem na podlagi česa,ugotovila da se izmikam postopku? Kakšnemu postopku in zaradi česa?

Odredba je naslovljena na Policijsko postajo Kranj in je v prilogi. Škoda, da niso zapisali tudi ure. Zanimivose mi zdi, da sem to odredbo dobil prej, preden je sploh prišla do Policijske postaje Kranj in sevedaveliko prepozno, da bi bila ta privedba lahko zakonita. Zato trdim, da sem bil ugrabljen, da so meuniformirani nasilneži odpeljali na silo in s tem ŽE SPET močno prekoračili svoja pooblastila.

Kar na smeh mi je šlo, ko sem bral tekst v zadnjem odstavku te odredbe, ki se glasi natančno takole: “Čeoseba, za katero je odrejena privedla, po izročitvi pisne odredbe za privedbo in povabilu ne gre s tistim, kimu je naložena izvršitev odredbe, to odkloni, se jo privede s silo.” Podpisana je okrajna sodnica MilenaTuruk. Glej, glej … ali ni to prav tista sodnica, ki je Petri vzela otroka?

Odredba pripoveduje, da je zaslišanje takoj in sicer zaradi razžalitve. Ja, zaradi razžalitve in ne zaradibančnega ropa ali zaradi tega, ker bi jaz koga ubil!

Kakšna farsa, kakšna samopašnost in kakšno prikrojevanje zakonov po svojih potrebah … Že drugič vzadnjih desetih urah so vse papirje pisali šele, ko sem jaz že močno zastražen, ponižan, pretepen, umazanin javno osramočen sedel v njihovih smrdljivih brlogih!

Za menoj torej ni bila razpisana tiralica. Zakaj neki bi bila? Pa tudi odredbe za privedbo na policiji nisoimeli. Zelo redko sem v Kranju in nikoli ne povzročam težav! Le kdo na policiji bi torej lahko vedel, da meželijo videti na sodišču?

38

39

Za tem lahko stoji le ena oseba. Ta oseba pa mi žeštiri leta grozi z maščevanjem. Ta oseba ima na policijitudi dovolj moči, da lahko naščuva po činu nižjepolicaje na kogarkoli. V tem primeru sem globokoprepričan, da je prav ta oseba na policiji odredila,da me intervencijska ekipa z marico in s silo ugrabi inodpelje na sodišče. Mudilo se mu je pa tako, da niimel časa počakati, da bi prinesli papir s sodišča. Čebi ga, bi bilo vse zakonito, tako pa je vse sklupajpostalo zelo nezakonito. Zato se upravičenosprašujem, če ni tudi nočni dogodek vsaj malcepovezan s to osebo, tako kot je bilo že nekajdogodkov v preteklosti. Čeprav so na moje pritožbes policije odgovarjali, da pretekli dogodki nisopovezani, je vedno ostajal krepak dvom v njihovetrditve in še večji dvom v njihovo poštenje terresnicoljubnost.

Potem so me poklicali. Vstal sem s klopi in odšelmimo vklenjenega zapornika v sodno dvorano, mojastraža pa je odšla po hodnikui proti izhodu.“Vso srečo!” mi je zapornik iskreno zaželel.“Vso srečo tebi, saj je očitno potrebuješ precej več, kot jaz,” sem mu odvrnil, ker si nisem niti predstavljal,kako hud ZLOČIN sem storil pred štirimi leti in kakšna nočna mora me čaka za vrati.

SODNICA MILENA TURUK IN KAZENSKA OVADBA DANILA ŠENKA

Že prvi zapisnik, ki sem ga žal podpisal na koncu te obravnave, ne da bi ga prebral, je ena sama laž in velikfantazijski konstrukt sodnice Milene Turuk.

V prejšnjem poglavju je bilo pojasnjeno, kako so me ugrabili in na silo pripeljali na sodišče. Pivedli so mekasneje, kot je v tem Uradnem zaznamku zapisala sodnica. Ravno takrat ob 10.40 uri so mi v kleti policijev arestu dali moje stvari. Odredbo za privedbo pa so mi izročili šele na sodišču in to skoraj uro kasneje,kot je navedla sodnica!

V tretjem odstavku gre sodnica spet po svoje. Moje besede so bile, da se mi je prijatelj, mejni policist vČrni gori smejal češ, da me išče Interpol. To sem seveda vzel kot dobro šalo. Nihče mi nikoli ni rekel, daInterpol sprašuje po mojem bivališču. Tu je diletantska sodnica po svoji meri in potrebi spremenila inprikrojila mojo izjavo. Zato sem že takrat povsem upravičeno podvomil v poštenje in objektivnost tegospodične.

40

41

42

43

ŠE DRUGA KAZENSKA OVADBA

Nekaj tednov po tem dogodku je po pošti prišle še ena kazenska ovadba. To ovadbo je Šenk vložil zaraditega, ker sem na Ministrstvo za notranje zadeve poslal pritožbo zoper njegovo ravnanje. Ministrstvo jepritožbo v reševanje poslalo očitno kar njemu samemu.“Zato je bil takratni odgovor policije tako posmehljiv”, se mi je bliskalo po glavi.Ko sem kasneje pregledoval papirje v sodnem spisu, mi je postalo jasno še nekaj. Zaradi prve kazenskeovadbe, ki so jo vložili proti Petri in meni skupaj, so o tem obvestili in zaslišali le Petro, mene nikoli! Kljubtemu so sprožili pravi lov na ljudi, ki je trajal polna štiri leta. V tem časovnem obdobju so škanirali naju,najini družini ter redke prijatelje za katere slučajno vedo. Petri so na vratih in po telefonu težili več kot 200krat. Meni pa so dodobra umazali ime. Predvsem mednarodno, saj vendar že tri leta za menoj povprašujeInterpol. Koliko zahtev jim je sodnica Milena Turuk že poslala? Veliko! Najmanj pet! Od tega kar štiri vletu 2011!

Ta kazenska ovadba, ki sem jo dobil sedaj je bila spesnjena nekaj dni PRED že znano kazensko ovadbo,pa je vendar ostala v ozadnju. Za to se ni vedelo. Zaradi tega me niso lovili, niti niso razpisovali takih alidrugačnih tiralic. Ta kazenska ovadba je bila vložena pri drugi sodnici. Ali je mogoče, da gre za takorazličen pristop dveh sodnic na istem sodišču? Mislim, da to ni mogoče. Prepričan sem, da je v temprimeru zgodba drugačna. Natančno jo poznata le tista dva, ki sta jo skonstruirala. To sta kriminalist ssrednjo šolo Danilo Šenk in tožilka Tanja Frank Eler, ki sta zagotovo vplivala na zaposlene na sodišču inprav mogoče tudi na sodnico.

Sklep o združitvi obeh

kazenskih postopkov

44

ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA

4. januarja 2012 sem doživel šah-mat. Moje delo je bilo nasilno prekinjeno. Policaji so me zverinskopretepli in mučili. Bolečine po telesu sem čutil še polna dva meseca, palec pa še danes ni tak, kot je bilpred skoraj letom in pol! Na teren tudi nisem več mogel, ker sem ostal brez vozniškega izpita. Konec jebilo s fotografiranjem in iskanjem izginulih ali skoraj izginulih grajskih objektov v Sloveniji. Od takrat daljese te tematike nisem več dotaknil. Od 1200 slovenskih gradov jih imam fotografiran 400, torej dobrotretjino. Prav tako je obstalo delo na knjigi Ljubljana - Vodnik po mestu. Od 4. januarja 2012 do danespreprosto ne zmorem dovolj koncentracije za študij materiala in za končanje tako zahtevnega dela. Knjigabi morala iziti že lansko pomlad … pa tudi letošnjo ne bo …

Prvo sojenje je bilo zaradi vožnje pod vplivom alkohola. V tem primeru mi ni bilo jasno in mi tudi nikoli nebo jasno, kako ima lahko človek, ki tehta 100 kg, po enem popitem pivu zgodaj popoldne in po enemzvečer, v izdihani sapi 1,6 promila alkohola tudi, če prej par dni ni pil nič?

Te sodbe ne bom komentiral. To ni bila sodba, to je bila inkviziocijska obsodba. Policaji so na zaslišanjihna debelo lagali, njihove zgodbe se niso pokrivale. Vsak je povedal drugačno, pa so vendar v celotiobveljale njihove. Obsodba je bila jasna: izgubil sem izpit za avto, skupen strošek njihove inkvizicijskeobsodbe pa je skoraj 3.000 EUR. Sodnica za prekrške Judita Aljančič je s to obsodbo jasno popkazalasvoj lastni diletantizem. Ves čas sojenja se je postavljala na stran policajev, jih celo branila in me prepričevala,da kaj takega res ni mogoče.“Kako ni mogoče, če sem pa izkusil na lastni koži?”

Tudi ime Danilo Šenk se je tam pojavilo. Tisti policaj, ki me je pretepal je izjavil, da skačem v njegovegakolega in me je zaradi tega treba trdo prijeti. Policaji niso hoteli odgovarjati na nekatera odvetnikovavprašanja. Sodnica je to odobravala namesto, da bi zahtevala odgovor. Ko sem povedal sodnici, da zdajne bom več mogel opravljati svojega dela, se je policaj posmejal, da je tako tudi prav! Res? Je tako resprav?

Tudi sodniki višjega sodišča, ki so razsojali o pritožbi, so pravi strokovnjaki za obrazložitev in pretvorbolaži v resnico. Brez razmišljanja, poštempljano po tekočem traku, kot pošiljke na pošti. Tako se v Slovenijiodpravljajo tudi sodni zaostanki. Kriv in pika. Če se pritožiš si pa kriv in klicaj!

Dovolj zgovorna je že pritožba. Drugega o tem primeru za zdaj ne bom objavljal. Morda bom to storilkdaj drugič. Zadeva je zaključena zato, ker se na ustavno sodišče s takimi primeri nima smisla pritoževati.Po sodni praksi take primere ustavno sodišče enostavno prezre oziroma zavrže, zavrne ali kakorkoli žetemu rečejo in s tem se sodna pot konča. S takim dejanjem je tudi onemogočeno sojenje na mendarodnemsodišču. Že samo zaradi tega dejstva bi se slovensko Pravosodje moralo uradno, pač glede na prakso,preimenovati v KRIVOSODJE!

45

Stavba v kateri “vladajo” kranjske sodnice za prekrške.

PRITOŽBAzoper sodbo Okrajnega sodišča v Kranj, opr. št. PR 6/2012 z dne 25.4.2012

Sodišče je dne 25.4.2012 izdalo sodbo s katero je razsodilo, da je obdolženi Matjaž Chvatal, Trstenik101, Golnik, odgovoren za prekršek po 4. točki 5. odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnegaprometa (ZprCP) ter mu izreklo globo v višini 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk v cestnem prometuza prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije.

Zoper takšno sodbo obdolženi Matjaž Chvatal po svojem zagovorniku pravočasno vlaga

p r i t o ž b o

iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopkater nepravilne uporabe materialnih predpisov te pritožbenemu sodišču

p r e d l a g a ,

naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženega oprosti očitkov po obtožbi, oziroma izpodbijanosodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču 1. stopnje v ponovno odločanje.

46

O b r a z l o ž i t e v :

Sodišče popolnoma nekritično sledi izpovedbam policistov Kadića ter Ropretove kljub dejstvu, dasta si njuni izpovedbi v bistvenih okoliščinah popolnoma nasprotujoči, prav tako nasprotujočeizdanemu zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti. Dejstvo, da je Matjaž Chvatal v sodnem sporu zenim od policistov PP Kranj, zaradi pritiskov, ki so bili s strani policije izvajani na Petro Vencelj,ne bi smela vplivati niti na delo policistov PP Kranj nasploh niti na ravnanje policistov Kadića inRopretove v predmetni zadevi, sploh pa ne na izpovedbe prič na sodišču.

Policista Kadić in Ropretova sta osebi z javnimi pooblastili ter državna organa in sta kot takazavezana k zakonitem izvajanju svojih pooblastil, kot tudi spoštovanju vseh predpisov, ki veljajo vtej državi.

Ob natančni analizi vseh listinskih dokazov, ki se nahajajo v tem spisu, je jasno razvidno, da stabila policista Kadić in Ropretova jasno motivirana k inkriminaciji Matjaža Chvatala. Policistasama namreč smiselno izpovesta, da ni bilo nobenih konkretnih okoliščin, zaradi katerih bi se odločilazaustavljati vozilo Matjaža Chvatala. Kadić s tem v zvezi sicer navede, da je bil Chvatal „zakrožišče kar malo prehiter“, pri čemer pa taka subjektivna zaznava, brez uporabe kakršnihkolitehničnih pripomočkov oziroma merilcev hitrosti, ne more biti upoštevna. Kadić pa je tudi izrecnozatrdil, da pri vožnji za Chvatalom za križiščem ni opazil kakršnekoli nepravilnosti do trenutkapričetka ustavljanja s strani policistov.

Naravnost neverjetna in fantazijska pa je izpovedba policistke Ropretove, ki je na izrecno vprašanjezagovornika, koliko časa je imela Chvatala v vidnem polju, ko je zapeljal v krožišče, povedala, daso bile to sekunde, ne minuto ali uro in da vožnja od krožišča do trenutka, ko ga je pričela ustavljati,ni bila nepravilna. Hkrati pa je izpovedovala, da je v krožišču videla, da je Chvatal sam v avtu inkadi, ko ga je pogledala, ji je deloval nekam sumljivo, da bi lahko bil pod vplivom alkohola.Policistka ne pojasni, iz česa naj bi izhajal njen sum vinjenosti voznika, ki ga je videla kako sekundo,s strani policistke zgoraj opisani razlog pa je seveda popolnoma neverjeten. Policista nista imelapopolnoma nobenega razloga, da bi zaradi kakršnihkoli ugotovljenih kršitev pričela ustavljatiMatjaža Chvatala, temveč sta bila k temu očitno motivirana zaradi spora Chvatala z enim odpolicistov na PP Kranj.

Dejstvo je, da niti izpovedbi policistov niti vsebina zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti št. 1618240z dne 4.1.2012 niso verodostojno in resnični, in nikakor ne ustrezajo resničnemu dejanskemu stanjuter ne morejo biti podlaga odgovornosti Matjaža Chvatala za očitani prekršek. Iz istih razlogov jeizpodbita domneva resničnosti vsebine navedenega zapisnika, kot javne listine.

Zaslišana policista v svojih izpovedi nista bila skladna že v samem začetku glede vprašanja, kdo jeChvatalu odredil zaustavitev vozila, saj Ropretova v svoji izpovedbi zatrjuje, da mu je ona „odredila,naj vozilo odpelje naprej na bližnjo, približno 50 metrov oddaljeno avtobusno postajališče in mu jeavtobusno postajališče tudi pokazala“, kasneje pa mu je ponovno „odredila, naj zapelje čez cestona bližnjo dovozno pot,“ medtem ko policist Kadić nasprotno zatrjuje, da je bil on tisti, ki je„izstopil do njega in mu odredil, da vozilo ustavi na bližnjem, približno 100 metrov oddaljenemavtobusnem postajališču,“ kasneje pa je „ponovno stopil do Chvatala in mu odredil, da voziloumakne na 20, 30 m oddaljeno makadamsko površino“.

47

Prav tako so nasprotne izpovedbe policistov glede tega kdo je sploh vodil postopek zoper Chvatala,saj je Kadić izpovedal, da je on „izstopil in od Chvatala zahteval vozniško in prometno dovoljenje,ker pa je videl, da (Chvatal) kadi, ga je prosil, da ugasne cigaret, ker je v postopku“. Glede naslednjo ugotovitev Kadića, da je Chvatal v postopku, je edino možno, da je postopek uvedel on,saj Ropretova iz vozila ni izstopila.

Nesporno dejstvo je, da je Matjaž Chvatal v trenutku, ko je bil zaustavljen s strani policije, kadil,kar sta opisala obadva policista. Kljub temu pa iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti nikjer neizhaja, da bi policista počakala s preizkusom zaradi kajenja najmanj predpisanih 5 minut. Iz zapisnikasicer izhaja, da naj bi počakala s preizkusom 10 minut zaradi zadnje zaužite alkoholne pijače, karpa je prav tako v nasprotju s predpisanim postopkom in vsebino točke I/3 zapisnika, da preizkušenecnajmanj 15 minut pred preizkusom ni pil alkoholnih pijač.

Z jasno ugotovljenim dejstvom, da je Matjaž Chvatal v trenutku uvedbe postopka kadil, se kotpopolnoma neresnična izkaže vsebina zapisnika, da preizkušenec najmanj 5 minut pred preizkusomni kadil (točka I/3 zapisnika). Iz navedenega jasno izhaja, da niso bila upoštevana pravila pravilneizvedbe preizkusa alkoholiziranosti, oziroma ustrezne reakcijske dobe ob zaužiti alkoholni pijači alipokajeni cigareti, zato je rezultat meritev bil napačen.

Policist Kadić je sicer izpovedoval, da naj bi Ropretova Chvatalu povedala, kako se pravilnoopravi preizkus alkoholiziranosti in mu pojasnila možno pridržanje, vendar nikjer iz njegovih opisovpostopka zoper Matjaža Chvatala ne izhaja, da bi policista počakala s preizkusom, niti v tej smeriKadić ne potrdi vsebine zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti. Ob tem se kot popolnomaverodostojen in resničen izkaže zagovor Matjaža Chvatala, da je imel prižgano cigareto, pihati somu dali po 3 minutah, zato rezultat nikakor ne more biti pravilen in pravno sprejemljiv.

Matjaž Chvatal seveda ni strokovnjak s področja alkoholometrije, zato ni bil dolžan vedeti inpoznati konkretnih višin miligramov alkohola v litru izdihanega zraka in gre v celoti slediti njegovemuzagovoru, da je mislil, da piha „po starem“, kar nenazadnje izhaja tudi iz podatkov o njegoviupravni predkaznovanosti, ki izkazuje, da Matjaž Chvatal za tovrstne prekrške (ali druge) ni bilobravnavan, zato je logično, da preizkusov alkoholiziranosti ni opravljal in jih tudi ni poznal.

Nadalje iz predmetnega zapisnika tudi nikjer ne izhaja, da bi bil Matjaž Chvatal poučen o posledicahposameznih višin količine miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, zato nasprotno zatrjevanjepolicistov ne sme prestati kritične presoje pritožbenega sodišča.

Dejstvo je, da ni bil izkazan nikakršen konkreten razlog, zaradi katerega sta policista predmetnegadne Matjaža Chvatala zaustavila, navedbe policistov, da naj se Chvatal ne bi odzival na zvočne invizuelne signale pa nasprotujejo resničnemu dejanskemu stanju. Razlog za zaustavitev Chvatala,oziroma razlogi za sum storitve prekrška bi morali obstajati že pred začetkom ustavljanja Chvatalas strani policistov. Chvatal je tudi sam opisal, da so na predmetni relaciji, ki je v smeri bolnišniceGolnik, precej pogosta reševalna vozila, zato je najprej mislil, da ima rešilec prižgane modreutripajoče luči, takoj pa je ustavil svoje vozilo in policijsko vozilo je ustavilo vštric z njegovim.

Policistka Ropretova je v svoji izpovedbi rekla, da je bil pred vožnjo v Ljubljani, kjer je pil cvičekali vino, vendar to seveda ne drži, saj je splošno znano dejstvo, da se za relacijo Ljubljana – Kranjpotrebuje vsaj 20 minut vožnje, zato v tem primeru čakanje s preizkusom v dolžini 15 minut ne bibilo potrebno. Ob vsebini zapisnika o alkoholiziranosti ter zagovoru Chvatala, da se je predzaustavitvijo nahajal pri prijatelju na Kokrici in je zadnje požirke piva naredil okoli 10 minut predpreizkusom, se kot neresnična izkaže izpovedba Ropretove, da naj bi bil Chvatal tega dne v Ljubljani,

48

pri čemer slednji izrecno pojasnjuje, da cvička nikoli ne pije. Več kot naključje predstavlja tudiopis Ropretove, da naj bi Chvatal policista že med postopkom zmerjal s fašisti, kar v celoti nasprotujeizpovedbi policista Kadića, po pripovedovanju katerega naj bi Chvatal omenjal le priimek policista,s katerim je imel slabe izkušnje. V nasprotju z gornjim Ropretova izpoveduje: „Ko sem mu povedala,kdaj gre za pridržanje in še predno je začel upravljati preizkus, je rekel, da z nami ne bo šel nikamorin da nam bo ušel.“ Takšna izpovedba je popolnoma neresnična in namenjena zgolj potrebi tegapostopka, oziroma minimaliziranju kasnejšega nasilnega ravnanja policistov do Matjaža Chvatalain njegovega poškodovanja. Tudi življenjsko nesprejemljivo je, da bi nekdo rekel, da s policisti nebo šel nikamor in da jim bo ušel, še preden bi izvedel za rezultat preizkusa alkoholiziranosti.

Policista ne znata niti prepričljivo pojasniti, kdo in kdaj je začel in končal z izpolnjevanjem zapisnika,ter kdo ga je vročil Matjažu Chvatalu. Ropretova enkrat zatrjuje, da je „hotela začeti pisati zapisnikin zahtevala, da iz vozila pobere vredne stvari in zaklene vozilo“, istočasno, da „ko je začela pisatije bila poleg njega in je videla, da je iz avta vzel nekaj predmetov ...“, kasneje pa navede, da jezapisnik o preizkusu alkoholiziranosti zaključila na policijski postaji, kamor je bil Chvatal odpeljan.Nasprotno s svojo izpovedbo, da je začela pisati zapisnik pa izpoveduje, da naj bi Matjaž Chvatalže na kraju „norel in takoj po predočenem rezultatu in potem, ko je iz vozila pobral stvari, začelbežati.“ Zaključek sodišča, da je policistka Ropretova na PP v Kranju zapisnik o preizkusualkoholiziranosti Chvatalu prebrala, razložila in mu ga dala v podpis in je nato obdolženec zapisniktudi brez pripomb podpisal, je tako protispisen in neresničen. Iz navedenega nasprotja jasno izhajale dejstvo, da sploh ni mogoče zaključiti, kdo je obdolženemu zapisnik dal v podpis, oziroma kdonaj bi ga poučil o posledicah v zvezi s strinjanjem z rezultati ter odreditvijo strokovnega pregleda,zato je po načelu in dubio pro reo smiseln le zaključek, da obdolženi o tem ni bil poučen.

Vrhunec neverodostojnosti pa vsebina zapisnika o alkoholiziranosti doseže pri vprašanju, kdo jezapisnik sploh Matjažu Chvatalu sploh dal v podpis. Medtem ko Ropretova izpoveduje, da je onaChvatalu izročila dokumente na policijski postaji, ki je bila dobro osvetljena, on je sedel na klopi,pred njim pa je bila miza, na katero mu je dala dokumente, pa policist Kadić nasprotno zatrjuje, daje prav „on Chvatalu dal v podpis zapisnik, ker je rekel, da bo govoril in sodeloval samo z njim, kerje še edino on normalen.“

Nadaljnje dejstvo je, da je v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti kot kraj, v katerem je bilpostopek opravljen, navedeno RC 410, odsek 1134, KM 12.500 metrov in nikjer ni navedeno, nitipod opombami, da bi bil zapisnik pisan na policijski postaji Kranj. Iz navedenega jasno izhajadejstvo, da je bil zapisnik pisan na kraju samem in so navedbe ter izpovedbe policistov v zvezi zrelevantnimi okoliščinami opravljenega preizkusa alkoholiziranosti neresnične in neverodostojne,zato zapisnik ne more imeti nikakršne pravne veljave. Takšen neverodostojen zapisnik je ponepravilno opravljenem preizkusu alkoholiziranosti (neupoštevanje časovne odmaknjenostizadnjega zaužitega alkohola ter cigarete, itd.) Matjaž Chvatal podpisal v zmoti neposredno predtem, ko je bil s strani policistov udeležen brutalnega izživljanja, zaradi katerega je celo bil prisiljenpoiskati zdravniško pomoč.

Na absolutno neverodostojnost, nekorektno, nestrokovno in nepravilno delo policije ter neresničnostnjihovih izpovedb kaže že navedba policista Kadića, da ga je „trikrat vprašal, če koga od domačihpokličejo, pa je vse zavračal“, tudi Ropretova izpoveduje, da naj Chvatal ne bi zahteval obvestitvedomačih, medtem ko iz sklepa o pridržanju ter UZ o pridržanju št. 2202-1/2012/3 (3C691-096) zdne 4.1.2012 izhaja, da je bila obdolženčeva žena Mira Chvatal dne 4.1.2012 klicana po telefonu04/2560110, vendar se ni oglasila. Tudi v kolikor bi obdolženi zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti

49

podpisal v prostorih PP Kranj, je bil takrat v šoku, saj je bil pretepen in kot takšen popolnomanezmožen izražanja svobodne volje ter nesposoben zaščite lastnih interesov in koristi.

Po navedenem so dokazni viri, na katere sodišče opira svojo odločitev, popolnoma neverodostojniin nanj ni mogoče opreti sodne odločbe, s strani sodišča ugotovljeno dejansko stanje ni resnično inje nepopolno ugotovljeno, zaključki sodišča so protispisni in brez ustrezne dokazne ocene terupoštevanja domneve nedolžnosti obdolženega.

Sodišče glede naštetih nedoslednosti in nasprotovanj v zapisniku ter izpovedbah Ropretove in Kadićane opravi nikakršne dokazne ocene in jim ne posveti nobene pozornosti, temveč le povzema njihovovsebino in pavšalno ocenjuje, da sta izpovedbi policistov prepričljivi, podrobno in enaki in temeljitana neposredni ugotovitvi in v njuni izpovedbi sodišče ne dvomi.

Ne glede na to, da je priča v postopku dolžna izpovedati po resnici vse, kar ve povedati v zadevi, vpredmetni zadevi policist Kadič na vprašanja obrambe ni hotel odgovarjati in iz tega razloga ni bildolžan nikakršnih ukrepov sodišča. Pavšalno se je skliceval le na uradni zaznamek o uporabi prisilnihsredstev, ki je za predmetni postopek pravnorelevanten, saj so bili ukrepi po trditvah policistovizvedeni v okviru predmetnega postopka preizkusa alkoholiziranosti (torej po začetku postopka inpred podpisom zapisnika), zato bi ga bilo sodišče dolžno pribaviti. Potrebnost takšnega dokaznegapredloga, podanega ob zaslišanju Kadiča ni bila sporna, saj se je priča med svojim zaslišanjemnanjo sklicevala, sodišče pa od obrambe ni zahtevalo nikakršnega dodatnega pojasnila glede njegovepotrebnosti in je zavrnitev dokaznega predloga po pribavi UZ o uporabljenih prisilnih sredstvih zastranko presenečenje, odločitev sodišča pa arbitrarna, nezakonita in protiustavna.

Policija ima vse možnosti ter hkrati dolžnost, da postopek izpelje nepristransko in zakonito, vsakonasprotno ravnanje mora biti obdolženemu v korist, zato ni podlage, ki bi brez dvoma kazala naodgovornost Matjaža Chvatala za očitani prekršek, zato je na mestu oprostitev obravnavanegaočitka ter ustavitev predmetnega postopka. Policisti so z ravnanjem zoper obdolženega grobozlorabili svoja pooblastila in z obdolženim dobesedno obračunali, tudi v zaščiti svojega stanovskegakolega Šenka, s katerim je Chvatal v sodnem sporu, to pa seveda niti v kontekstu tega postopka nesme ostati neopaženo pritožbenemu sodišču.

Tako izvedeni postopek, kot tudi izpodbijana odločba, kršita obdolženčevo ustavno zagotovljenopravico do domneve nedolžnosti (27. čl. Ustave RS), pravico do sodnega varstva (23. čl. UstaveRS), kot tudi pravico do pravnih jamstev v postopku glede pravice do izvajanja dokazov (3. alineja29. člena Ustave RS).

Dokaz:- sklep o pridržanju z dne 4.1.2012- UZ o pridržanju- izvid SB Jesenice z dne 4.1.2012- obtožni predlog ODT Kranj z dne 1.9.2008

50

SODNI PROCES ALI KOMEDIJA?

Prva razprava tega velikega in dolgega sodnega procesa je bila že jeseni leta 2008. Takrat so storili večhudih kršitev postopka. Najbolj sporno se mi zdi, da me je takrat brez moje vednosti zastopal odvetnikGorazd Fišer. Tega odvetnika ne poznam in mu NIKOLI nisem podpisal pooblastila. Da tečejo kazenskipostopki proti meni, takrat sploh nisem vedel. Zaradi tega, ker je Fišer poslal pritožbo na sodbo, ki jo jeizdala sodnica Jasmina Javornik, se je postopek nadaljeval … zato upravičeno sprašujem: kakšna inčigava igra je to? Kdo je imel od tega korist?

Pravni red pri izvedbi kazenskih razprav naj bi bil namreč tak, da mora sodnica najprej zaslišati obdolžencein šele potem tiste, ki tožijo. V tem primeru se jim je jeseni leta 2008 strašansko mudilo in so že takratizvedli glavno obravnavo brez obdolžencev in preko reda najprej zaslišali vseh pet domnevnih Petrinih inmojih “žrtev”: Danila Šenka, še tri stokilogramske policaje in eno krepko policajko. Zaslišala jih je sicerneuradno, ampak mnenje se je kljub temu oblikovalo.

To svobodo si je privoščila sodnica Jasmina Javornik, ki me je zaradi pritožbe, ki sem jo napisal in poslalna Ministrstvo za notranje zadeve zaradi nezakonitega delovanja Danila Šenka, brez zaslišanja obsodilapo hitrem kazenskem postopku že 17. 9. 2008, pa se mi o tem vse do leta 2012, ko sem obsodbo dobil,ni niti sanjalo.

51

UVERTURA: “DA BO VSE ZAKONITO …”

21. maja 2012 se je začelo zares. V prvem nadstropju kranjskega sodišča na koncu levega hodnika se jenabrala kaj čudna druščina. Tam smo bili vsi. Le Petre ni bilo, ker si je prejšnji večer grdo poškodovalanogo. Prisotna sta bila oba odvetnika, moj in njen, ki je prinesel to novico. Pred vrati na klopi so sedeli trijeveliki policaji v civilu in krepka policajka – Petrini pretepači. Manjkal je le še Danilo Šenk, glavni akter inkonstruktor tega dogodka. Po hodniku je prišel zadnji, tik pred pričetkom obravnave. Z obojestranskimkimanjem in nasmehom se je pozdravil z dvema uslužbenkama sodišča, ki sta vsaka zase hiteli po hodniku,potem pa s prezirljivim izrazom obraza stopil mimo nas in do policajev prišel s širokim nasmehom. Ti sovstali in se začeli gnesti okoli njega. Razveselili so se ga prav tako, kot se ob prihodu gospodarja razveselijomajhni kužki. Le tisti največji, kasneje sem izvedel, da je to Trajbarič iz Murske Sobote, je obsedel naklopi in ni kazal zanimanja za početje kolegov s kranjske policijske postaje. Že prej je bilo videti, danekako ne spada zraven. Zdaj se je to še potrdilo.

Najina odvetnika pa sta jih gledala in se med seboj tiho pogovarjala o tem, kako so na sodišču prisotnivedno isti policaji in da bi se že po tem dalo sklepati kdo je konflikten in kdo ni.

Ura je bila 10.45, ko so nas vse skupaj poklicali v sodno sobo. Sodnica Milena Turuk je opravičiloPetrinega odvetnika sprejela, potem pa na široko moralizirala zaradi Petrinih poškodb in bolezni. To jebilo z njene strani najmanj neokusno, vsekakor pa zelo neprofesionalno, saj je jasno pokazala na katerostran se postavlja. Je to vloga sodnika? Da razsodi še pred začetkom? Še preden sliši eno samo besedozagovora?

Potem je razpisala novo obravnavo, ki bo na sporedu čez mesec dni. Tožilka Helga Dobrin, ki je bila sicerves čas tiho, je zdaj potiho vprašala sodnico zakaj ne skrajša postopka?Sodnica se je zdrznila, kot se zdrzne tisti, ki je zasačen. Za trenutek ji je padla maska olikanosti, spremenilaje izraz na obrazu in s povzdignjenim glasom hitro utišala tožilko. Potem se je pa obrnila in se zazrladirektno vame ter zažvrgolela veselo in pojoče, kot ptiček:“Bomo kar izvedli vse dokaze … da bo vse zakonito,” in se na koncu še posmejala.“Se je posmejala meni? Tale me ima pa res na piki, če ves čas gleda vame,” sem si mislil, pa nisem vedel,če so bile te besede namenjene meni ali Danilu Šenku, ki je sedel na klopi tik za menoj in mi ves čas dihalza ovratnik?

Razprava se je zaključila. Z odvetnikoma sem odšel ven. Policaji pa so ostali v sodni dvorani in se veselodrenjali okoli sodnice, ona pa je z njimi komunicirala, kot da se med seboj pogovarjajo stari prijatelji. Izdajih govor, smeh, izrazi na obrazu … slabo prikriti hrup veselja … Napočilo je njihovih pet minut - poplačilostroškov prihoda na sodišče. Zato tako radi in tako pogosto prihajajo sem. Kajne, izgubiti ne morejo nič,lahko le dobijo. Tudi če izgubijo oni, škodo itak pokrije ljudstvo. Kaj jim torej mar vse skupaj, važna je ledenarnica.

Odvetnikoma sem zunaj povedal svoje dvome v pristranskost sodnice, pa sta mi razložila, da kranjskosodišče ne bo pristalo na zamenjavo sodnika, pa tudi če bi, ne bi to prav nič spremenilo, ker bi za vratdobil enakega vraga.“Ne na zamenjavo sodnika,” sem rekel, “ampak na zamenjavo sodišča. Tukaj sem vnaprej obsojen.Nimam niti najmanjše šanse. Če mi že morajo soditi, naj mi sodijo taki, ki s Šenkom nimajo nič. Taki, ki gane poznajo!”Odgovorila sta mi, da to ni mogoče. Kranjsko sodišče tega ne bo nikoli hotelo odstopiti drugemu sodišču!

52

KOMEDIJA “DA BO VSE ZAKONITO ...”

20. junija 2012 se je na istem hodniku kranjskega sodišča ponovila slika iz prejšnjega meseca. Tokrat jebila prisotna tudi Petra. Šenk je spet prišel zadnji. Tudi tokrat se je veselo pozdravljal z uradnicami. Spetso se okoli njega drenjali trije policaji, četrti pa je obsedel na klopi … Vse je bilo že videno, nič novega priŠenku.

Potem so nas poklicali v sodno dvoranico. Šenk je spet sedel na klopi tik za mano in mi dihal za ovratnik.Sodnica je po uvodnem nagovoru poslala vseh pet policajev ven. Potem se je začelo. Najprej je dalabesedo Petri, ki je povedala, da ima svoj zagovor napisan in da ga bo prebrala. Ko je začela brati, jo jesodnica takoj na začetku branja prekinila z zelo nevmesnimi pripombami. Tako!!! Da se bo vedelo, kdo jetukaj glavni!!!

Zagovor Petre Vencelj:12.12.2007 je prihajajoče dni sprevrgel v nočno moro z nečloveškimi fizičnimi bolečinami. Nalastni koži sem občutila kaj pomeni imeti polomljena tri rebra. Do smrti je manjkal le en korak.Tedne bruhanja od bolečin, protibolečinske tablete, ležanje v postelji. Osamljeno ležanje čezpraznike, novo leto. Sama. Kadar bolečine niso bile tako prisotne, pa sem preživljala trenutke zaračunalnikom, kjer sem z eno roko tipkala tekste za knjigo.6. januar. Nedelja. Praznk. Popoldne obisk sošolca, ki me obdaruje s kompletom kopeli za lažjeokrevanje. Nato z Matjažem delava za knjigo in inštalirava manjkajoče programe na mojemračunalniku. Ko zaključiva proti večeru, se odločim. Grem vsaj malo ven, pogledat v cerkev,jaslice in nato do sošolca Vovka v njegov lokal nasproti cerkve - med ljudi. Tam je sobica, kjerlahko na toplem popiješ naročeno in v miru prižgeš cigaret. Pa še kakšen znanec bo za klepet.Oh luksuz po vseh teh tednih samote in bolečin.S težavo se napravim in obujem, ter počasi in z negotovim korakom do jaslic. Kar nekaj časasem preživela v miru naše cerkve, potem me je od bolečin začel oblivati pot, zato sem šla čezcesto v Teater cafe, da se pogrejem in sprostim. Sobica tam pa zaprta. Vprašam, kaj da je, in mipovedo, da ne obratuje več. Pojasnim, da sem prišla sem le zato, ker bolna nočem stati na cestiin, da bom pač sedaj ob toplem napitku prižgala, kar je sicer prekršek, potem me pa tukaj scigaretom ne bodo več videli. Rekla sem, da naj kar sporoči to lastniku lokala, sicer pa, da je zato pristojni inšpektor, če že hoče zaradi tega delati kraval. Jaz želim le svoj mir in da se pomirimin pogrejem.Še predno sem potegnila prvi dim, je natakar divje skočil name, me klofnil ter zlomil cigaret.Šokirana nad fizičnim napadom sem takoj zapustila lokal. Od šoka sem se kar tresla. Takšnareakcija je bila s strani osebja čisto nedopustna. Pod nobenim pogojem nima kdo fizično skakatiname, me klofutati, pa čeprav sem prižgala cigaret in to v lokalu, kjer smo VEDNO kadili. Tamsvojega denarja ne bom več puščala in še najbolj prav bi bilo prijaviti natakarja zaradifizičnega napada.A glej ga zlomka. Zgodilo se je obratno. Na Glavnem trgu do mene prideta policaja in zahtevatadokumente češ, da sem pridržana. Kdo da sta in zakaj vse to... nisem dobila odgovora. Zato semse razburila, kakšen postopek pa je to, saj nisem v nobenem prekršku in, da ne grem nikamorrazen popiti svoj čaj in domov v posteljo, ker sem na bolniški. Vse skupaj se je nato odvijalo zvrtoglavo hitrostjo. Vklenila sta me. Za nekaj časa sem zaradi bolečin izgubila zavest. Spomnimse, da sem se ovedla v marici, na tleh vklenjena in z bolečinami po vsem telesu. Z grozo sem

53

ugotovila, da sem na milost in nemilost prepuščena obravnavi nekih ljudi, ki jih ne poznam. Karod nekod se je vzel en mlajši moški v civilu in me začel nekaj zasliševati in provocirati. Na nobennačin nisem mogla pojasniti. Žaljiva preiskava na postaji je še dodatno povečala moje fizičnebolečine. Kaj vse mi je tvezili, da sem nacionalistično nestrpna, da sem vinjena in ne vem kaj še.Prebrskali so mi torbico, v kateri je bila denarnica z dokumenti, hišni ključi in cigarete zvžigalniom. Niti telefona nisem imela pri sebi. Prisilili so me, da sem se morala sezuti (čevje semiztaknila s pomočjo nog, saj leva roka ni funkcionirala zaradi zloma). Nato so me tipali in vrgli vtemnico. Prosila sem za vodo, želela, da obvestijo odvetnika. Nič od tega. Omenila sem, da svado odhoda ven delala s sodelavcem, vendar da ne vem na pamet njegove številke.Menda ga jepolicist klical (kje so našli številko ne vem) in tudi njega žalil. Vmes se je po zvočniku oglašalvratar in me obkladal z opolzkimi besedami. Zahtevala sem zdravnika, ki me je pregledal inodredil takojšno hospitalizacijo na Golnik v bolnico. Nič od tega se ni zgodilo. Še nekaj ur sembila pridržana, vmes sta me prišla pogledati dva policista, ki sta kadila cigarete. Vprašala semju, kako dolgo me mislijo še mučiti in dobila odgovor, naj še malo počakam, da bo šel “tistinorec domov”. Kasneje so me za kakšno uro spet zaklenili v eno stekleno sobo razsvetljeno soboin me “stražili”. Kot na divjem zahodu! Po kaki uri čepenja tam notri pa je vratar (pri kateremje bil poln koš s pločevinkami piva) rekel, da lahko grem. Ko sem omenila, da ne morem, ker mevse boli, in kje je odrejeni rešilec, mi je zabrusil - če bi bila rada malo še tukaj. Papirjev nisemhotela podpisati. Ob tem mi je bilo še rečeno, da imam srečo, ker sem hči dr. Venclja, sicer bidrugače plesali. Dobila sem torbico (brez cigaret in vžigalnika! - tragikomično), škornje, jakno zodtrganim gumbom in se po ledeni cesti nekako prebila domov.Zaradi fizičnega in psihičnega nasilja sem v naslednjih dneh obiskala zdravnika. Le ta me jezaradi travmatične motnje v spominu poslal k specialistu. O zadanih poškodbah pa govori tudizdravniško poročilo.Rada bi povedala, da mi to pisanje zadaja hude muke, saj moram brskati po grozovitih dogodkihin pravi nočni mori, ki je potlačena v meni in je v celoti sploh ne morem rekonstruirati, a me bospremljala vse življenje.

Ko je Petra prebrala ta tekst jo je začela spraševati tožilka, ki je bila v svojih vprašanjih že kar blizunesramnosti in žaljivosti. Petri je v usta polagala policijske žaljivke. Ampak, po mojih izkušnjah in potistem, kar sem slišal, so bile to žaljivke s katerimi policaji zmerjajo ljudi, Petro pa so jih pripisali. Čistoenako, kot fašisti pred in med 2. svetovno vojno! Če berem knjige, ki opisujejo tisto obdobje, kaj lahkoprimerjam besednjak tedanjih belogardistov z besednim zakladom sedanjih policistov. Tudi njihovo ravnanjein obravnavanje ljudi je zelo podobno. Tistega, ki je res kaj kriv, se ne upata lotiti samo dva policaja.Takrat jih pride cela tolpa. Na nedolžno žensko pa se upajo spravit, seveda … in name tudi, ker nimamprav nobene pretepaške zgodovine! Na Glavnem trgu v Kranju so se policaji v zadnjih 10 letih breznajmanjšega razloga vtikali in šikanirali že v toliko ljudi, da preprosto ni normalno. Petra stanuje na Glavnemtrgu. Policaji so jo napadli le nekaj metrov od njenega doma!

V tistem času so bili policaji v Teater Caffeju skoraj vsakodnevno. Veliko ljudi so od tam odpeljali inkriminalizirali. Ljudje so pripovedovali, da ima Šenk v nekaterih krajskih lokalih špiclje, ki mu “rihtajoposel”.

Potem sem bil na vrsti jaz. Za menoj pa trije policaji in policajka. Na koncu je pričal Šenk. Teh zaslišanj nebom opisoval, ker so jih snemali in potem po zvočnem zapisu pretipkali. Fotografiral sem tiste dele tehzapisov, kjer pričam jaz in potem še Danilo Šenk.

54

55

56

57

58

59

60

61

62

63

64

65

66

67

68

69

PRIČANJE OŠKODOVANCA, TOŽITELJA INPRIČE DANILA ŠENKA

70

71

72

73

74

75

76

77

78

79

80

81

82

83

84

85

86

87

88

89

90

91

92

93

94

95

96

97

98

99

100

ZAKLJUČNE BESEDE

101

102

103

104

105

106

107

108

109

SODBA

110

111

112

113

114

115

116

117

118

119

120

121

122

123

124

125

126

127

128

129

130

131

132

133

134

135

136

137

138

139

KOMENTAR O SODBI

Marsikaj sem že videl v življenju, marsikaj prebral in tudi veliko napisal. Včasih me je s svojimi zgodbamio neverjetnih človeških usodah navduševale knjige. Nikoli si pa nisem mislil, da bom kaj podobnegadoživel tudi na svoji koži, še manj pa, da bom o tem pisal. SODBA spoštovane sodnice Milene Turuk nisodba, ampak je en sam velik trud, kako bi laž potrdila v resnico in polna receptov kako resnico prezretiali jo spremeniti v laž. Polna je nerodnosti in zmot. Preveč je v njej zavajanja in spreobračanja, preveč jelaganja in preveč je nedoslednosti, površnosti in pristranosti.

Prva nerodnost se je sodnici pripetila že takoj na začetku, na prvi strani SODBE. V predzadnji vrsticidrugega odstavka je zapisano, da sem predkaznovan.Zanimivo se mi zdi, da sodnica v daljši obrazložitvi v prvi vrstici 29. strani SODBE zapiše, da nisempredkaznovan. Kaj od tega je resnica?

SODBA str. 1

Obtožni predlog z začetka tega sojenja, je bil na koncu sojenja v zaključni besedi tožilke, v celotinespremenjen.Temu smo se čudili že takrat, ko je tožilka Tanja Frank Eler prebrala svoj konstrukt napisan pred štirimileti in pol. Takrat sta vstala oba odvetnika in začudeno vprašala, če ne bo nič spremenila, saj smo vendarveliko stvari jasno dokazali. Pa so se posmejali oni trije: sodnica, tožilka in odvetnik policajev, da sem krivše posebno zaradi tega, ker sem mu rekel, da mu tečejo dvojna leta. Zanimivo, tega mu nikoli nisem rekel.To sem napisal!Zdaj bom pa napisal tudi, da sem v tem primeru, če mu seveda res ne tečejo, užaljen jaz in da je užaljenotudi ljudstvo. Ima namreč firmo in 15 zaposlenih in 300.000 eur letnega dohodka. Tako je to sam povedalv svojem pričanju. Užaljen sem in užaljeno je vse delovno ljudstvo, zato ker še hodi po plačo na policijonamesto, da bi si sam plačeval pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Ob tako uspešni firmi in ob časuvloženem v krajevno skupnost in druge dejavnosti, pa res ne more imeti dovolj časa za polno zaposlitev napoliciji. Kaj pa če se vsi njegovi posli tesno prepletajo v enega samega, ki mu je že postal način življenja?Je kdo preveril vsaj delček mojih trditev? Nihče? Beseda edine priče Danila Šenka osebno, me ne prepriča.Povsem naravno in povsem logično je, da bo vse zanikal. Njegov interes je bil jasno izražen v njegovempričanju. V njegov zagovor pa ne govori noben dokaz in nobena priča ne priča zanj. Samo njegovabeseda proti vsem dejstvom in vsem dokazom je dovolj, da zmaga v celoti, neokrnjeno, z istim zaletom inz isto obtožbo, kot jo je vložil na začetku, pred petimi leti.

Sodba str. 20 točka 17

Sodnica se tukaj spušča v pripisovanje naklepa na osnovi besed obtožitelja. Upoštevati je treba, da jeŠenk klical 2 x. Prvič ob 7.45 uri in drugič, ko je govoril z menoj ob približno 20.15 uri. Pogovor je trajalnajmanj 15 minut, se pravi najmanj do 20.30 ure. Toliko tega, kakor navaja sodnica Šenkove besede, seni mogoče zmenit v eni minuti. Sodnica bi prav lahko preverila ta podatek, kar je odvetnik tudi zahteval.Kolikor je meni znano, se v zvezi s tem ni zgodilo še nič.

V mojem pričanju sem jasno izpovedal, da je bil moški glas iz ozadja drugačen od vseh drugih glasov. Daje bil mehanski, kot bi prišel iz zvočnika. To dejstvo je sodnica enostavno prezrla, ker ne gre v kontekstŠenkove verzije tega dogodka, ki je vse skupaj maksimalno olepšal in sebe predstavil v naravnost angelskinedolžnosti.

140

Da je mogoče, da sem slišal kričanje Petre Vencelj, je pa v svojem pričanju potrdil policist Trajbarič.Vsekakor je to tudi potrditev, da se je tam dogajalo za nevajenega poslušalca nekaj zelo nenavadnega.Sodnica je prezrla tudi to dejstvo. Je morda ona navajena, da ljudje kričijo in si pred drugimi sami zadajajopoškodbe?

Kasneje, ko sva se s Petro pogovarjala se je potrdilo, da sva slišala isti mehanski glas. Sicer pa, Petra jebila tam, zakaj je pa ne sodnica in ne tožilka nista nič vprašali o tem in vsem drugem, če je bilo takopomembno? Kolikor vem je med mojim zagovorom z zelo jasnimi gibi potrdila tisto kar sem povedal. Tegibe sem zaznal tudi sam, čeprav je bila za mojim hrbtom.

Ko smo spraševali Šenka, ki je bil takrat priča, se je sodnica ves čas vtikala v pogovor in mu pri kočljivejšihvprašanjih kupovala čas z medvprašanji, včasih pa je tudi odgovorila namesto njega.

Sodnica navaja Šenka še naprej: na začetku 21. strani SODBE navaja, kako sem mu trdil, da VencljevaNIKOLI ne pije in začel z žžaljivkami. To je že spet spreobračanje besed. Rekel sem mu, da Vencljevazagotovo ni bila pijana ob petih in da ne verjamem, da je pijana zdaj, če so jo zaprli že ob 18.30 uri.Življensko neverjetno je tudi, da bi ga kar na suho začel žaliti v tej fazi pogovora.

Dejstvo je, da je moji ženi rekel, da me bo klical čez 15 minut. Klical je pa čez pol ure. Od takrat dalje seupravičeno sprašujem, če je “moral pripraviti sceno”. V ozadju je bilo polno krikov in hrupa. Cela predstavaz osladnim glasom v ospredju, ki mi je prijazno pripovedoval, kako je naredil svinjarijo Petri.

Izzival me je. Hotel je, da mu rečem karkoli, da bo imel vzrok. V usta mi je polagal besedo, ki jo nisemhitel izreči. Dražil me je, da ne upam, da sem reva in podobno, jaz pa sem se mu že dodobra razjezensmejal v telefonsko slušalko in izrekel tisto, kar je tako želel slišati. Pa me je provociral naj mu rečem šeenkrat. Provociral in dražil, kako me bo tožil in kaj vse mi bo naredil, če upam še enkrat izreči to besedo.Ja seveda upam. Pa še ni imel dovolj, hotel je še enkrat. Potem se je sladkobesedenež spravil name še sfizičnimi grožnjami. Ko mu je zmanjaklo je odložil, v meni pa je vrelo, kot že dolgo ne.

Sodnici ni logično zakaj bi se Šenk spravil name. Čisto logično ji je pa, da sem se jaz kar tako brez vzrokapritožil čezenj. Zakaj bi se kar tako pritožil, ko še nikoli do takrat nisem niti slišal zanj?

Takrat sem bil star 48 let in je bilo je prvič v življenju, da sem napisal pritožbo proti policaju. Prvič inzadnjič! Ampak, pri tej bom šel do konca! Če bo še potreba po kakšni, bom pa raje napisal novo knjigo.Na enem listu papirja ne moreš povedat prav veliko.

Za razliko od mene, se je pa Šenk že spravil na marsikoga. Tudi to bosta najbolje vedeli obe sodnici takoMilena Turuk, kot prekrškovna sodnica Judita Aljančič.

Po sodničinem mnenju pa očitno nimam pravice do pritožbe. Po njenem mnenju je blatenje in črnenje pravvse. Tudi če rečem “Glej gospoda Šenka,” po njenem mnenju to osebo črnim in nasploh dajem v nič.

Sicer pa, spoštovana sodnica, odgovorite prosim na tole vprašanje:Gospodu verjetno ne smem reči radikal, ker bo užaljen še preden bo šel na wikipedijo prebrat kaj radikalpomeni. Zanima pa me, ali lahko radikalu rečem gospod?

Danilo Šenk si je besedo fašist zaspisal v službeni blok (tako je povedal), jaz pa sem NAPISAL potektelefonskega razgovora in to naslednji dan na razpolago novinarjem. Ti so izpostavili nasilen postopekpolicajev proti Petri. Tak je bi tudi namen teh člankov. Poročati o nenormalnem policijskem nasilju, ouporabi sile kar tako, proti vsem in proti vsakomur. Novinar Slovenskih novic je tako, kot drugi novinarji,

141

dobil zapis telefonskega razgovora in ga je pač uporabil v takem kontekstu, kot je odgovarjalo njemu.Dejstvo je, da je ta časopis direktnejši in bolj kritičen od drugih. Za razliko od tega je na primer časopisDELO objavil izrazito negativno zgodbo o Petri in en sam hvalospev policiji. Petre ali mene ni nihče odnjihovih novinarjev nič vprašal. Tedanji komandir PP Kranj Mirja Herak se je v tisti svoji znameniti izjaviza medije lagal, da se je kar kadilo. Izjavil je tudi, da so poskrbeli za poškodovano Petro tako, da sopoklicali rešilca, ki jo je odpeljal. V resnici pa so Petro dokaj grobo spodili s postaje in se je nekakoprivlekla domov. Tako so potrdile priče – prav tisti policaji, ki so jo maltretirali!

Kako lahko oblatiš nekoga, če si se zoper njegovo delovanje upravičeno pritožil? V vsakem primeru jetisti, zoper katerega je podana pritožba, na nek način oblaten. Danilo Šenk ves čas zatrjuje, da ni vnobenem disciplinskem postopku. To mogoče celo drži. Ampak, vprašanje odvetnika policiji je bilo zelojasno: Koliko pritožb je bilo že podanih proti Šenku? Tega odgovora nismo dobili.

Drži pa tudi, da je Šenk v kazenskem postopku zaradi korupcije. Sodi mu ista sodnica, ki tukaj sodi meni.Mu bo tam sodila enako neusmiljeno, kot je sodila meni? Se ji bo ravno tako mudilo z obsodbo, kot se jije mudilo v tem primeru?

Da je večina tistega, kar sem napisal v pritožbi proti njemu čista resnica, je s svojim pričanjem potrdil karDanilo Šenk sam. Kako je sodnica mogla v tem delu prezreti njegovo pričanje? Ga je prezrla zaradi tega,ker ji ni šel v kontekst že napisane obtožnice in ji je bilo lažje utemeljiti to verzijo zgodbe, kot pa iskatiresnico. Morda še posebej zato, ker bi ta resnica resno obremenila samooklicanega oškodovanca.

Da je moja pritožba neupravičena in celo žaljiva, pa ugotavlja sodnica izključno na podlagi pričanja tegasamooklicanega oškodovanca, ki je hkrati tudi ovaditelj, tožnik in edina priča tožilstva. Kar reče on,sodnica povzame v celoti. Ničesar ne preverja. Ničesar ne spreminja. Verno sledi njegovi zgodbi, kotedini možni resnici in ne dopušča niti najmanjšega dvoma.

O razburjenosti bi pa rad sodnici razložil tole: tisti, ki draži in provocira običajno ni razburjen. Sploh, če jevajen početi take svinjarije. Tedaj ga ne zlepa, ne zgrda ne bo nihče sprovociral. Tisti, ki znori ali podivjaali se razbesni ali kakorkoli že želite tako stanje imenovati, je običajno žrtev - sprovociranec. Če nekdonekoga sprovocira, da mu potem ta nekaj reče, je za to besedo zagotovo kriv sam, ker je to hotel slišati.Temu se reče polaganje besed v usta. Kako more biti potem zaradi ene besede, izrečene na njegovo željo,užaljen? Mar ni žalitev to, kar je prej počel on? Kaj ni žalitev, da drugemu tako dvigneš pritisk, da ti rečetisto, kar hočeš ti? Ali je grožnja tudi žalitev, ali je še kaj hujšega? Kaj pa uresničenje grožnje? Kaj paobsodba nedolžnega po krivem? Ali je to zločin ali le mali kamenček s tekočega traku. Pač izpolnjenanorma v karieri policaja, tožilke in sodnice?

Sodnica nasploh v SODBI uporablja zelo zanimive in sočne izraze. Na primer, da sem Šenku zabrusil, dasem totalno razburjen in podobno … Zakaj to počne in hkrati ne definira kaj pomeni zabrusil in kaj je tototalno razburjen? Kakšen vtis želi s tem doseči? Se pravi, da si ona lasti pravico uporabljanja literarnihprispodob, hkrati pa meni to pravico javno očita in odreka. Dovoli si celo uporabljati moje besede izvenizrečenega ali napisanega konteksta. Vzeti iz precej daljšega stavka samo besedno zvezo “Šenk tolkprasec” je najmanj neodgovorno, ker se v trenutku vsa stvar spremeni v skrajni negativizem. To pa jetočno tisto, kar mi sodnica ves čas pripisuje. Tudi v tem primeru je to maksimalno izkoristila in poleg tegav svoje in Šenkovo opravičilo napletla še celo zgodbico o tem, kako sem Šenka užalil z jasnim namenom.Hm, kdaj je pa nastal ta jasni namen oziroma naklep? In kako je nastal? Po Šenkovi in sodničini verziji veni sami minuti? Je to sploh mogoče?

Na primer, da sem totalno razburjen zdaj, ko pišem tale tekst. Glede na to, da sem bil pred telefonskimklicem Danila Šenka čist kot solza, si upam trditi, da se je name zlila cisterna gnojnice. Zdaj pa tisti, ki so

142

to cisterno zlili razglašajo, da smrdim. Komaj se zadržujem, da ne začnem bruhati. Res, komaj se zadržujem,da vam tukaj ne bi napisal vsaj 10 strani kletvic in nesramnih vicev na teme, ki jih obravnava ta zlagani,vnaprej zmenjeni sodni proces. Prava komedija “DA BO VSE ZAKONITO …”

Sodnica veliko dejstev ne pozna ali pa NOČE poznati, kjub temu pa misli iz svoje glave večkrat v tej sodbirazglaša za moje in me zaradi tega še pobalinsko predrzno obtoži. Spoštovana sodnica Milena Turuk, lepoprosim, zaradi svojih pobalinskih misli ne kaznujte mene, ampak sodite najprej sebi!

Stran 22, točka 18

Seveda sem Šenku povzročil neskončne psihične bolečine. Aja? Kaj pa Petrine in moje bolečine? Kaj paosebna in poslovna škoda? Kaj pa moja ustvarjalnost, ki je izpuhtela neznano kam? Kumu mar, če knjigeniso napisane in izdane. Komu mar, če imam v glavi le še Šenka, njegove pretepače, to ali ono diletantskosodnico, grenkobo zaradi krivičnih obsodb, sušo v žepu zaradi izpada dohodka in nenormalnih stroškovpovzročenih s strani policije in sodišča? Kdo je kriv, da zdaj zlorabljam pero, slovenski jezik in mojdragoceni čas za nesmiseln boj, za pisanje o tem sodnem zmazku?

No, kdo je kriv za to? Jaz, ki sem tisto nedeljo zvečer mirno spal in pred tem najmanj 15 let nisem naredilniti prometnega prekrška? Ali nekdo drug, ki je tako v Petri, kot v meni videl le lahek primer s katerim boizpolnil del svoje norme in še napolnil denarnico sebi in svojim kolegom.

Priznam, jaz sem kriv, ker nisem vedel kaj me čaka na telefonu. Jaz sem kriv in zato se nikoli več ne bompogovarjal s policajem po telefonu. Če bo kdo rekel policija, bom jaz ugasnil telefon. Od zdaj naprej jimne rečem niti dober dan.

Stran 22, točka 19

Sodnica tukaj trdi, da mi je bilo dokazano kaznivo dejanje. V bistvu pa meni ni bilo NIČ dokazano. Pravnasprotno, s pričami smo dokazali, pa tudi Danilo Šenk sam je s svojim pričanjem potrdil, da sem v večinitočk obtožnice popolnoma nedolžen.

Zanimivo, da tudi tukaj sodnice verno sledi Šenkovem pričanju in pri tem prezre, kakor sem med obravnavoprezrl tudi jaz in vsi ostali, da Šenk pripoveduje o več elektronskih sporočilih in moji pritožbi na plačilninalog, ki naj bi na policijo prišla po mailu. Ta tekst sem napisla kot pritožbo, ki sem jo poslal na Ministrstvoza notranje zadeve. Oni pa so jo poslali v reševanje Policijski postaji Kranj. V resnici to pomeni, da jo jereševal kar Šenk sam! Njegov vpliv na policiji je namreč zelo velik, saj mu je hrbet ščitil že prejšnjikomandir, ščiti mu ga pa tudi sedanji. Odvetnika sta zelo jasno opredelila kakšne dokaze hočeta odpolicije. To je povzela tudi sodnica. Povratni dopis sedanjega komandirja Policijske postaje Kranj MatjažaZavršnika pa je bil sprenevedajoč. Upam si trditi, da se je zavestno izognil zahtevam po dokazih in jihprikril vse do zadnjega, ker bi zelo verjetno pokazali na mojo in Petrino nedolžnost, nedvomno pa naŠenkovo krivdo. Sodnica je bila nadvse zadovoljna z njegovim odgovorom. Prebrala ga je kar z vidnimzadoščenjem in olajšanjem.

Mojo pritožbo zoper Šenka, ki sem jo poslal na MNZ, je bil res del pritožbe, ki sem jo poslal na kranjskopolicijo zaradi plačilnega naloga. Je pa velika škoda, da niso pokazali celotnega dopisa, saj v njem opisujemkako me je kriminaliziral natakar Saša Grujič in opisujem dogodke ter povezave med njimi. Originalanimam več v arhivu, pa tudi v računalniku ne. Vse skupaj sem že davno nazaj vrgel stran. To je zgodba opljunku. To je tudi papir iz prav tistega spisa sodnice za prekrške, ki ga sodnica ni mogla pridobiti,ker “ni poznala” procesne številke.

143

A ni hecno, da se me tukaj v tej sodbi tako neusmiljeno obsoja zaradi mojega napisanega mnenja, ki je delprav tistega spisa, ki bi ga morala pridobiti. A ni rekla, da ga ne more dobiti? Ampak sodnica uporabi letisto, kar ustreza njenem konstruktu zgodbe, drugo pa očitno prezre.

Prezrla je tudi, da sem Grujiča med njegovim pričanjem jasno in glasno vpričo vseh imenoval, da jeŠenkov špicelj in ga je bilo tisti trenutek tako sram, da bi se najraje vdrl v parket! Sodnica se je pasprenevedala, kot da ni nič, čeprav so to vsi jasno videli. Zakaj ga torej ni nič vprašala? Tudi tožilka je bilav zvezi s tem tiho. Vsekakor je to Grujičevo priznanje pred vsemi eno veliko neizpodbitno dejstvo, kidokazuje marsikaj!

Če sledim Šenkovi zgodbi, ta v nadaljevanju postaja vse bolj in bolj neverjetna. Zakaj bi se v časopisih intudi drugače ukvarjal z njegovimi peoni, s tistimi, ki jih pošilja v ogenj po žerjavico, sam pa itak pobira leplodove? Sicer pa, imena so zapisana na papirjih, ki jih je Šenk tisti večer dal Vencljevi in bi jih prav lahkopovedal novinarjem, vendar to ne bi imelo nobenega smisla, ker sem prepričan, da je glava v tem primeruon in ne Naglič, Kutnjakova ali Trajbarič … podajam pač pritožbo zoper njega. Danes s to knjigo jovlagam ponovno., le s to razliko, da je ne pošiljam več na MNZ ampak jo dajem v presojo ljudstvu. Pravtistemu ljudstvu na katerega se sklicujejo slovenski sodniki na svojih krivičnih sodbah. Pritožbo vlagam zisto vsebino in z enakim namenom, kot pozimi 2008. Zato, da se naredi red!!!

Prav tako nima nobenega smisla Šenkova izjava v tistem delu, da so ga zaradi moje aretacije 4. januarjasodelavci zafrkavali. Zaradi mene prav gotovo ne, ker jaz nisem nikomur od policajev prav nič povedal alikakorkoli blatil Šenka. Nasprotno pa mi je sadistična in samovšečna policajka Saša Ropret obdolžila, dasem jo zmerjal s fašistom. Niti toliko domišlije nima v svoji laži, da bi besedo pretvorila v ženski spol. Čebi ji že rekel to, potem bi ji rekel sadistka, nikoli pa ji ne bi rekel fašistka. Sicer je pa policist Kadić sam vsvojem pričanju Ropretovo postavil na laž. Niti toliko se jim ni več treba potruditi, da bi oba izpovedalaenako zgodbo. V svojih izpovedih sta bila tako protislovna, da se ni več vedelo kdo pije in kdo plača …

Še bolj neverjetna postane Šenkova zgodba v tistem delu, ko trdi, da je obdolženki hotel pomagati. PričaMetka Zelnik je med svojim pričanjem povedala, da sta Petrino ugrabitev res izvedla dva uniformiranapolicaja, omenila pa je tudi, da je bil tam še tretji v civilu, ki jima je pomagal. Tudi Petra je pripovedovala,da se ji je zdelo, da je bil tam tudi tretji policaj v civilu. To mi je pripovedovala tisto noč, ko so jo izpustili.Je bil to Šenk? Samo malo kasneje se je pojavil tudi na policiji?

Sodba, stran 23, točka 20

Ta točka vsebuje en sam velik nesmisel sodničinega opravičevanja njene krivične sodbe. Poleg tega se ŽESPET ponavlja in utemeljuje brez vsake osnove. Z njenim tovrstvnim ravnanjem smo se v tej sodbi ženekajkrat srečali, da se ne bom prevečkrat ponavljal, kot se ponavlja ona. Kje je našla žaljiva dejstva? Odkje je privlekla namen in naklep? Kje jo je srečala zaničevalnost? Vse to jaz jasno napisano berem v njeniobsodbi. Še posebej v obsodbi Petre Vencelj. Sodnica tudi tukaj sledi Šenkovim željam in pripisuje svojein njegove misli meni. Še enkrat vas lepo prosim spoštovana sodnica Milena Turuk: za svoje črne misli nesodite meni, ampak najprej sebi!

Glede na tisti del Šenkovega pričanja, ki ga je sodnica prezrla in ki me razbremenjuje skoraj vseh njegovihobtožb, sem imel dovolj vzrokov za pritožbo in jih imam še vedno dovolj ali pa še precej več kot predpetimi leti, da pri tej pritožbi vztrajam še naprej. Tudi če pred petimi leti nisem bil docela prepričan v tisto,kar sem napisal, so dogodki v teh letih do danes potrdili domala vse moje trditve, razen ene same. To jetrditev, da je bil Danilo Šenk vojaški policaj. To so mi rekli, povedal sem od koga sem to informacijodobil. Zdela se mi je verjetna, v nobenem primeru in na noben način pa je nihče ne more vzeti kot žaljivko.Ali je besedna zveza VOJAŠKI POLICAJ žaljiva? Prepričan sem, da bi sodnica znala na zelo črn načinrazložiti tudi ta nesmisel.

144

Sodba, stran 24, točka 21

Sodnica začenja daljši tekst s spreobračanjem mojega motiva. Spet se opira na dokument iz spisa, ki ga nipribavila od sodnice za prekrške, ker (po njenem) ni imela številke spisa. Ja, še vedno govorimo o istemdokumentu. Po svoji navadi je uporabila le tisti del dokumenta, ki me obremenjuje. Ampak, sodnica se žespet ponavlja in pri tem izumlja nove konstrukte in me ponovno obsoja zaradi tega, ker sem mislil jaz, alipa kar zaradi svojih in Šenkovih misli. Spoštovana gospa sodnica, kolikokrat vam bom še povedal, dazaradi vaših misli sodite sebi in ne meni!

Nikoli nisem rekel, da sem začel načrtno poizvedovati po Šenku. Po tem telefonskem razgovoru sem bil lepozoren na njegovo ime in marsikaj mi je prišlo v branje ali pa na uho. Vse to pa sem že opisal na začetkute knjige - Pritožbe. Sodnica tukaj že spet uporabi le tisti del stavka oz. tisto besedno zvezo, ki me bo karnajbolj obremenila, vse drugo pa izpusti.

Sodnica nekje na sredini strani navaja, da je povsem jasno, da tudi če bi bile sporne trditve resnične, to vničemer ne bi izboljšalo mojega pravnega položaja. Kriv in pika, bi se temu reklo. Tako so se zmenili že nazačetku, taka je pač Šenkova želja in volja. Se pravi, da sem kriv v vsakem primeru!

Naslednji del te pritožbe pa uporabi kot napad name in za nove obdolžitve. Najbolj zanimivo pa je, datega dela teksta na sodišču niso pokazali v celoti, amapak le tisti del, ki sem ga poslal kot pritožbo naMNZ.

Zdaj se pa res že preveč ponavljam. Vedno pridem do enakega odgovora. Kolikokrat v nadaljevanju mebo sodnica še obsodila zaradi iste stvari: zaradi mojega napisanega teksta, ki mi NI bil predočen nasodišču in za katerega na razpravi nismo slišali! Na koliko načinov bo vedno znova in znova, prav napodlagi tega ali teh nikoli videnih dokumentov, potrjevala in razlagala mojo krivdo?

Zato bom prenehal slediti njenemu diletantskemu prostemu spisu in se bom raje posvetil nekaterimdogodkom, ki so se dogajali v sodni dvorani in izven nje.

Tožilk se je zamenjalo kar nekaj. Najbolj živahna je bila Nadja Gasser, ki je skakala v zrak skoraj zavsako mojo besedo, pa se je videlo, da primera sploh ne pozna. Zato sem ji takoj potem, ko je grdoužalila in v nič dala mojega odvetnika; nanj je zavpila, da naj bo tiho, ker ima manj prakse, kot ona …, pačrekel, da naj drugič preden pride na sojenje, najprej pregleda sodni spis in kaj prebere. Prav po njenizaslugi in zaradi njenih provokacij sem za Šenka v stavku uporabil besedno zvezo “Šenk je tolk prasec”.Vendar to ni bilo žaljenje, to je bil živ in čustven del opisa umazanega dogodka, ko so Petri storili silo.Verbalno ali fizično, ne igra nobene vloge. Strokovnjaki lahko potrdijo, da v tem ni velike razlike. ZatoŠenk, kot najvišji po činu in tudi kot konstruktor dogodka, še zdaleč ni oškodovanec, ampak je dejanskikrivec!

Najbolj zanimivo je, da sodnica v nadaljevanju svoje sodbe vse bolj in bolj odkrito brani Danila Šenka inse nedvoumno postavlja na njegovo stran. Dejstvo je, da je proti Šenku vložena kazenska ovadba zaradikorupcije. Tudi to so na policiji zamolčali. Vsekakor je to precej resnejši primer, kot pa tole Šenkovoobtoževanje z razžalitvijo. Ampak, v tem primeru mu sodi sodnica Milena Turuk. Ta ista sodnica, ki jetukaj sodila meni in hkrati zagovarjala in branila Danila Šenka.

Ko se sodnica v sodbi dotakne pisma protikorupcijski komisiji, ki pripoveduje o tistem primeru, se v mojiobsodbi nedvoumno in jasno že spet postavi na stran Šenka in ga celo brani češ, da v resnici ni tako, kotpiše v pismu potikorupcijski komisiji. Kako to ve, če se v zvezi s tem sojenje še ni niti dobro začelo? Ali topomeni, da sodnica tudi v tistem sojenju slepo sledi Šenkovi zgodbi? Ali je to res ali ne, me v resnici niti ne

145

zanima. Primera sem povezal le zaradi tega, da bi dokazal, da Šenk ni tako nedolžna ovčka, kot sepredstavlja sam.

Meni je kristalno jasno, da ta sodnica Šenka nikoli ne bo obsodila, čeprav je v tistem primeru takoumazano kriv, da bolj ne bi mogel biti. Če pa že ne bo mogla spremeniti zgodbic v njegov prid, se boizmazal z minimalno kaznijo, prav verjetno z manjšo, kot sem jo dobil od nje jaz.

Tudi pričanje Zvoneta Oblaka je sodnica izničila. Navaja, da ni sprejemljivo zato, ker Zvone ni navedelkateri osebi je Šenk grozil in kdaj je to počel. Tukaj moram povedati, da je priča jasno povedala, da jegrozil njegovi hčeri. Sodnica bi jo zlahka poklicala. Zakaj je ni?

ZDRAVNIKI

Zaradi poškodb Petre Vencelj se je v sodni dvorani zvrstilo kar nekaj zdravnic in zdravnikov. Slišali aliprebrali smo tudi izvide in mnenja najmanj štirih psihiatrov. Sodnica pa je upoštevala le izjavo zdravniceDemšarjeve, da je bila Petra vinjena. To je tudi edini dokaz o njeni vinjenosti. Ampak, to ne more bitidokaz. To je utemeljil že odvetnik Batinič, sodnica pa tega ni bila pripravljena sprejeti. To je bila tudi edinatočka v pričanju Demšarjeve, ki je obremenila Petro. Vse ostalo iz njenega pričanja obremenjuje policijo.Tega pa sodnica ne more sprejeti, zato pač preprosto ne upošteva. Da bi pa Demšarjevi zaradi njenerazlage za vsak napisan drekec pripisovala žaljiv namen, tega si pa ne drzne!

Prezrla je tudi celotno pričanje dr. Bavdka, Petrinega osebnega zdravnika. Prav tako je, kot da ne bipričal. Njegove besede so bile le nepomemben dim. Zakaj tako? Razlog je enak, kot pri prejšnji priči.Vse, kar bi kakorkoli utegnilo obremeniti policijo, je treba pomesti pod preprogo in obdržati le tisto, karbremeni tistega, na katerega s prstom kaže policaj! Kako pa, kadar do konca smrdi slednji, prvi je pačist? Preprosto, cisterno gnojnice na glavo čistemu, pa bo smrdel najbolj od vseh!

Petro je sodnica nadlegovala s psihiatričnimi pregledi. Prvi psihiater za sodnico ni napisal pravilnega izvida.Tudi psihiatri, ki so Petro pregledali takoj po dogodku in tudi kasneje, za sodnico niso bili ustrezni. Naposledjo je poslala k upokojeni, vidno utrujeni in bolani dr. Bučarjevi. Ta je v svojem spisu (imenoval ga bom spisin ne izvid) iz predhodnih izvidov sestavila enako neverjeten konstrukt, kot jih sestavlja sodnica. Ta izvid jebil Šenkovi zgodbi pisan na kožo, zato je sodnica odpovedala vse ostale priče in zaključila obravnavokljub temu, da bi morala pričati še dva zdravnika specialista: ortoped zaradi sezuvanja in metanja škornjain še en psihiater.

Dr. Bučarjeva je v svojem konstruktu Petro res dobro opisala, še najbolje od vseh. Poudariti pa moram,da je izpustila prav vsa dejstva, ki bi lahko kakorkoli dokazala Petrino nedolžnost in obremenila policijo.Zaradi tega, ker je sodnica upoštevala le del zdravniških izvidov in ne vseh, je del dejstev o Petrini psihičnibolezni zlorabljen v smislu oteževanja okoliščin za obdolženko. Narobe svet!Sodnica bi te okoliščine Petrine bolezni vendar morala upoštevati kot olajševalno okoliščino, nepa da to zlorabi za dodatno obtoževanje in v primeru te sodbe celo namerno blatenje. To njenopostopanje je skregano z zdravim razumom in še z marsičem.

Vzrok je tudi tukaj jasen: nič ne sme obremeniti policije, kajne? Gorenakova navodila! Ampak, Gorenakje načeloval policiji in tožilcem. Odkod torej njegov vpliv na sodnico? Politika ali kaj drugega?

Pa niso bila le Gorenakova navodila. To jim je prišlo prav v zadnji fazi postopka. Ta zadeva se je pričelaveliko preden je ljudstvo sploh izvedelo za Gorenaka. Pričela se je z odvzemom otroka Petri leta 2007,pričela se je z vtikanjem policije v naše delo v istem letu. Pričela se je, ko je Petra prižgala cigaret v lokalu,pa je zaradi tega do danes še niso kaznovali.

146

Obdolžili pa so jo žalitev, ki naj bi jih izrekla močno ponižana in grobo premikastena, vsekakor pa psihičnomučena. Da je to mučenje na Petri pustilo tudi posledice, je tudi opisano v tisti vsebini psihiatričnih izvidov– poročil, ki sta jo dr. Bučarjeva in tudi sodnica enostavno prezrli. Svoje pa so povedali tudi zdravniki, kijih sodnica seveda ni upoštevala.

Zadeva se je leta 2008 pričela pri sodnici Jasmini Javornik. Zelo so pohiteli s prvo razpravo in z zaslišanjemprič in policistov. Zakaj se jim je tako mudilo, da so prehitevali pravila v vseh smereh. Zaradi DRUGEkazenske ovadbe Danila Šenka sva bilo oba s Petro zelo iskani osebi. Še vedno pa lahko rečem, da je šlov obdobju te sodnice za skoraj povsem običajne postopke sodišča.

Hkrati s tem je seveda treba upoštevati, da je bila PRVA kazenska ovadba Danila Šenka skrita v ozadju,v nekakšni rezervi. Prejel sem jo po pošti šele nekaj tednov po nasilni in protizakoniti privedbi na sodišče.Prav to pa tudi postavlja na laž Danila Šenka pri njegovi zgodbi o tem, kako in v kakšnem vrstnem redu jevlagal ovadbe.

Kot sem že povedal, je postopek poizkusov vročanja v tem časovnem obdobju tekel po dokaj običajnihpoteh, potem pa sta na sceno vstopila novi komandir PP Kranj Matjaž Završnik in sodnica Milena Turuk.Takrat se je nekaj spremenilo. Po dveh letih in pol odsotnosti so začeli pošto spet vročati na mojemnekdanjem naslovu. Iskali so me velikokrat in vznemirjali družino ter prijatelje. Kot smo že videli, za vse topočetje policija ni imela prav nobenega naloga, niti zaprosila sodišča.

Zadnji papir, ki so ga dobili od sodišča je bilo zaprosilo za vročitev vabila na obravnavo. Tisti datum je bilže davno mimo, ko je s policije na sodišče prispel dopis imenovan VMESNO POROČILO. Kakšnegakasnejšega poročila ni bilo več, prejšnjega pa tudi ne? Njihova aktivnost pa se je kljub temu še povečala.Prav zato se samo po sebi poraja logično vprašanje: kdo je dajal policiji ukaze za to nenavadno, 10mesecev trajajočo nezakonito dejavnost?

V IMENU LJUDSTVA

147

KAKO SEM USLUŽBENCEM SODIŠČA ZLEZEL POD KOŽO?

Ko so se pričele razprave in sem pričel hoditi na sodišče, so me varnostniki ob vstopu vsakokrat temeljitopregledali. Moral sem sprazniti žepe in stopiti skozi tunelček. Vedno je zapiskalo kadar sem šel skozi.“Ja, tako sem narejen, sem se smejal že prvič” in tudi varnostniki so se smejali meni. Enako je bilodrugič, pa tretjič in četrtič. Ko sem na sodišče prišel petič, mi ni bilo več treba sprazniti žepov. Rekli somi živjo, jaz njim tudi in odšel sem v notranjost.

Tudi danes zjutraj sem bil na sodišču, pa jutri grem tudi malo pogledat tja. V enem samem letu in v kakih15 obiskih sodišča sem se že začel pozdravljati z vsaj 15 osebami, ki so tam zaposlene, z nekaterimi odnjih se pa zaklepetam prav vsakič, ko se srečamo.

Povprečen nekonflikten policaj v 12 letih službovanja ne pride velikokrat na sodišče. Zato se z osebjemin sodniki ne more poznati.

Kaj pa če je policaj konfliktna oseba in je velikokrat prisoten na sodišču? Kakšne vezi se spletejo medljudmi, če se v daljšem časovnem obdobju pogosto srečujejo? Prijateljske vezi, kajne? In prijatelji simed seboj pomagajo ... Za Danila Šenka sem že z več strani slišal, da prihaja na sodišče res pogosto.Odvetnik Batinič v šali rad reče, da je Šenk na kranjskem sodišču celo pogosteje, kot on sam …

Dejstvo je, da napoved razprav v katerih je bil Danilo Šenk obtoženec, niso bile javno objavljene vnapovedniku kranjskega sodišča na Internetu. To je že lahko ena taka prijateljska uslugica. Kaj pasodnica, ki se tako odkrito postavlja na njegovo stran in ki je tako agresivno nastopila tudi v lovu naljudi? Ali je tudi ona podlegla njegovemu vplivu? Je to mogoče?

Ta sodnica se tudi med razpravo ni držala osnovnih pravil. Da ne bom predolg, bom navedel le dvaizmed njenih največjih kiksov:

Ko je zaradi Petrine poškodbe razprava odpadla, je odšla s tožilko v gostinski lokal čez cesto, predsodiščem. Tam sta sedli za mizo in klepetali … Kaj sta se zmenili? Da bo sodnica odslovila vse nadaljnepriče in skrajšala postopek? O tem, da bova obsojena za vse točke obtožnice, so se pa itak zmenili žedavno prej.

V zaključnih govorih je sodnica dala besedo najprej odvetnikoma obtoženih, šele potem pa odvetnikutožeče strani. In tako je odvetnik domnevnih oškodovancev svoj zaključni govor AD-HOC sestavil napodlagi obrambnih govorov. Je to prav?

148

Tudi sam sem med branjem te SODBE izvedel veliko novega. Marsikaj me je presenetilo. Šenajbolj pa me je presenetilo sodničino znanje matematike:

V sodbi je jasno zapisano, da moram pokriti polovico stroškov vseh 5 policajev in da moram plačatipolovico odškodnine Petrinim pretepačem. Se pravi vsakemu po 1000 EUR.Seveda je sodnica pozabila razložiti ta svoj izračun. Pozabila je tudi pojasniti, zakaj moram to plačati. A topomeni, da bom od zdaj naprej moral vsakemu slovenskemu policaju plačati po 1000 EUR, tistim, kiimajo višji čin pa po 2000 EUR?

Zato bom to sodnico zdaj prenehal imenovati spoštovana sodnica. Zame je zdaj le še gospodična, ki nezna sešteti niti 1 + 1! Če bi gdč. to znala, bi ji bilo jasno, da nisem tako bogat, kot je Bill Gates, ki bi zlahkoto dal pet jurjev prav vsakemu od slovenskih policajev ...

Če bo v Sloveniji obveljala taka sodna praksa, kot jo uvaja ta sodba, soditi ljudemzaradi napisanega mnenja, potem se temu narodu slabo piše ali pa se mu sploh nepiše več. Obsojati ljudi zaradi zapisa mišljenja, obsoditi zaradi pisane besede in vtem iskati še zločinski namen je najmanj neokusno, če ne že kar sprevrženo dejanje.

Svoboda izražanja je skladno z odločbo Ustavnega sodišča Republike SlovenijeU-i 226/95, temeljna vrednota družbe. Bistvena značilnost te vrednote, ki odlikuječloveka, je prav oblikovanje misli in idej, zato morata biti omogočeni tako verbalna,kot pisna razprava. Pravica posameznika je, da lahko izraža svoja mnenja in misli,ne glede na to kakšna so!

Vir: facebook, avtor neznan

149

Beseda o avtorju:(Iz Wikipedije, proste enciklopedije)

Matjaž Chvatal, slovenski pisatelj, publicist, fotograf in založnik, * 1. maj 1960, Ljubljana.

Otroštvo in mladost je preživel v Kranju, kjer je živel do leta 1990. Pisati je pričel že v osnovnošolskih letih.

Objavljal je v reviji TIM in nadaljeval kasneje s pisanjem jamarskih novic ter drugih člankov predvsem v

časopise Gorenjski glas in Delo (1979–1983). Leta 1980 je bil v Gorenjskem glasu objavljen njegov feljton

v 27 nadaljevanjih. Fotografije je objavljal tudi v drugih časopisih in revijah.

Pozimi 1974/75 je pričel igrati igro Go. Igral je po številnih turnirjih na področju bivše Jugoslavije in po

Evropi. Od leta 1981 je Dan igralec.[1]

V jamarstvu je največji raziskovalni uspeh dosegel že leta 1978 z odkritjem Brezna pri Leški planini na

Jelovici. Ta 5 km dolg in 534 m globok jamski sistem je z jamarskimi prijatelji raziskoval še 20 let. Zgodbo o

odkritju in prvih raziskovanjih tega brezna je opisal v avtobiografski, literarno obarvani knjigi Brezno.[2]

Od leta 1994 avtorsko piše in oblikuje turistične vodnike. V aprilu leta 1997 sta s partnerico ustanovila

družinsko podjetje Založba Turistika in se usmerila predvsem v lastno produkcijo vodnikov o Sloveniji v

tujih jezikih.

Knjige:Avgijev kurnik, Chvatal Matjaž, 2013, slv., monograf. publ.Preddvor - Vodnik po občini, Chvatal Matjaž, 2011, slv. vodnik (knjiga je izšla tudi v angleškem, nemškem initalijanskem jeziku)Tržiške bržole, monografija, Chvatal Matjaž, 2011, slv. monograf. publ.Slovenija, monografija, Chvatal Matjaž, 2010 slv. monograf. publ. (knjiga je izšla tudi v angleškem, nemškem,italijanskem, španskem, francoskem in ruskem jeziku)Rudniki, opuščeni rudniki v Sloveniji Preisinger Davorin. 2010 slv. monograf. publ. (knjiga je izšla tudi v angleškemjeziku)Slovenija vodnik Chvatal Matjaž 2009 slv. vodnik (knjiga je izšla tudi v angleškem, nemškem, italijanskem, španskem,francoskem in ruskem jeziku)Velika knjiga o pravični meji v Istri Goljevšček Frane 2009 slv. monograf. publ.Gorenjska vodnik Chvatal Matjaž in Petra Vencelj. 2008 slv. vodnik (knjiga je izšla tudi v angleškem, nemškem,italijanskem, španskem, francoskem in ruskem jeziku)Slovenija vodnik Chvatal Matjaž 2006 slv. vodnik (knjiga je izšla tudi v angleškem, nemškem, italijanskem, španskem,francoskem in ruskem jeziku)Slovenija vodnik Chvatal Matjaž 2003 slv. vodnik (knjiga je izšla tudi v angleškem, nemškem, italijanskem, španskem,francoskem in ruskem jeziku)Vprašanja o Sloveniji Chvatal Matjaž 2003 slv. monograf. publ. (knjiga je izšla tudi v angleškem, nemškem initalijanskem jeziku)Slovenia Guide Chvatal Matjaž 2001 eng. vodnik (knjiga je izšla tudi v nemškem in italijanskem jeziku)Slovenska kuhinja 140 recep. Fric Andrej A. 2001 slv. monograf. publ. (knjiga je izšla tudi v angleškem, nemškem initalijanskem jeziku)Slowenien Reiseführer Chvatal Matjaž 2000 ger. vodnik (knjiga je izšla tudi v angleškem jeziku)Slovenia guide Chvatal Matjaž 1999 eng. vodnik (knjiga je izšla tudi v italijanskem jeziku)Slowenien Reiseführer Chvatal Matjaž 1998 ger. vodnik (knjiga je izšla tudi v angleškem jeziku)Slovenija vodnik Chvatal Matjaž 1998 slv. vodnik (knjiga je izšla tudi v nemškem in angleškem jeziku)Gorenjska vodnik Chvatal Matjaž 1997 slv. vodnikBrezno Chvatal Matjaž 1996 slv. dokumentar.lit.Zgodbe o Jezusu Biblia 1996 slv. monograf. publ.Slovenija, Turistični vodnik, Chvatal Matjaž. 1995 slv. vodnikLovne vode Slovenije - 199 revirjev Štefe Brane in Chvatal Marjaž 1994 slv. priročnikGo : igra iz dežele vzhajajočega sonca. Šuc Lojze in Chvatal Matjaž 1980 slv. monograf. publ.

150

KAZALO

UVOD 4PRITOŽBA 5NAJBOLJ SRHLJIV TELEFONSKI RAZGOVORV MOJEM ŽIVLJENJU 7VKLENJENA ZARADI KAJENJA 9NAVEDBE O POLICIJSKEM NASILJU ABSOLUTNO NE DRŽIJO 10VKLENJENA ZARADI ENEGA SAMEGA DIMA 11ZDRAVNIŠKO POTRDILO PETRE VENCELJ 12KRETEN, DRHAL, GOVEDO 13O TEM IN ONEM ... 16KRONOLOGIJA POIZKUSOV VROČANJA POŠILJK S SODIŠČA 22LOV NA LJUDI 29ZAPOR 33JAVNA OSRAMOTITEV 34PRISILNA PRIVEDBA BREZ ODREDBE ZA PRIVEDBO 37SODNICA MILENA TURUK IN PRVA KAZENSKA OVADBA 39ŠE DRUGA KAZENSKA OVADBA 43ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA 44PRITOŽBA 45SODNI PROCES ALI KOMEDIJA? 50UVERTURA: “DA BO VSE ZAKONITO ...” 51KOMEDIJA “DA BO VSE ZAKONITO ...” 52- ZAGOVOR OBDOLŽENE PETRE VENCELJ 52- ZAGOVOR OBDOLŽENEGA MATJAŽA CHVATALA 54- DENARNA KAZEN PO SOLZIVCU IN PENDREKU 68- PRIČANJE OŠKODOVANCA DANILA ŠENKA 69- KONČNA BESEDA TOŽILKE 100- KONČNA BESEDA ZAGOVORNIKA BATINIČA 101- KONČNA BESEDA ZAGOVORNIKA SEVERJA 103- KONČNA BESEDA POOBLAŠČENCA OŠKODOVANCEV 106- KONČNA BESEDA OBTOŽENE PETRE VENCELJ 107- KONČNA BESEDA OBTOŽENEGA MATJAŽA CHVATALA 107SODBA 109kOMENTAR O SODBI 139

151

152

153

154