POTOPISNA REPORTAŽA

74 Vzajemnost / februar 2018

Bivališče ob reki na obrobju Kuchinga

Azijsko mesto mačkKuching je prestolnica največje malezijske zvezne države Saravak, ki leži na severozahodu otoka Bornea. V slikovitem mestu živi približno 325 tisoč ljudi, malo pa je mest v Maleziji s tako pestro, razgibano in celo romantično zgodovino. Domačini so ponosni na kraj, kjer živijo, in radi pozdravljajo obiskovalce z vsega sveta, saj jim lahko veliko pokažejo in ponudijo. Kuching je v prevodu mesto mačk in mačke – takšne in drugačne, žive ali ustvarjene z umetniškimi rokami – srečujete povsod.

Kaj je tisto, kar najprej pritegne pozornost? Vsi stiki in pogovo-

ri domačinov s tujci so dogajanja z nasmehi. Človek, naj bo še takšna mila jera, se po nekaj dneh druže- nja z domačini spremeni, razpolo- ženje se mu lahko iz otožnega spre-meni v nadvse radostno. Dobre vo- lje postane tudi doma, ko se spo-mni na kakšno osebo z Bornea …

Kuching obiskovalca hitro osvo-ji. Slikovitost različnih kultur in ver, ki si niso napoti, temveč se ne-verjetno dopolnjujejo, se ne kaže le med sprehodom po mestu, pri sre-čevanju in klepetu z ljudmi, oble-čenimi v različna oblačila, temveč se pestrost življenja kaže tudi ob obiskih številnih muzejev na obeh straneh reke Sungai.

Mestne zanimivostiZa sprehod po mestu si je treba vzeti kar nekaj časa, saj je vse zani-mivo – od tržnic in najrazličnejših trgovinic, vožnje z barko po reki in obiskov številnih muzejev do ra-dovednega sprehajanja po večnad- stropnih trgovskih hišah, posedanja

v bifejih in opazovanja prikrite raz-posajenosti mimoidočih mladenk. Kuching ni mesto za opazovanje iz kakšnega avtobusa, temveč je kraj, kjer je treba vzeti pot pod noge. In se pogosto ustavljati. Osrednja toč-ka življenja in turističnega dogaja-nja je reka Sungai, ki mesto sicer deli, a hkrati tudi povezuje in ga naredi še zanimivejšega. Na obeh straneh reke so namreč tudi pisane zgodovinske zgradbe in z njimi po-vezane zgodbe.

Severno, nedaleč od mesta, se številne reke izlivajo v Južnokitaj-sko morje, kraj pa je zaščiten naci-onalni park. A strokovnjaki za ze- leno naravo so se odločili, da je do- volj poplavljanja, ki onemogoča nor-malno življenje domačinov, pred- vsem pa razvoj turizma, ki mu po-svečajo veliko pozornosti. Rekam so določili stalne struge, velika po-plavna področja, ki so polna nevar-nih zverinic in celo krokodilov, so zasipali z blatom in zemljo, med re-

kami pa začeli nasajati mangrove, vrste listavcev, ki rastejo na obal-nih tropskih močvirnih tleh. Zakaj prav ta drevesa? »Ker gozdovi man-grov niso le skladišča ogljika in vir biotske raznovrstnosti, temveč zelo dobro vplivajo tudi na vzrejo in raz- voj najrazličnejših vodnih živalic in organizmov pa tudi na njihovo prehrano. Narodni park ob reki nad Kuchingom meri 6.610 hektar-jev, na novo smo do konca leta 2015

Mošeja sredi mesta

Starodavne hiše so bile lesene in na kolih.

75Vzajemnost / februar 2018

Mačke na vhodu v središče mesta

posadili več kot 178 tisoč sadik,« je povedal vodja moštva, ki se s sode-lavci uspešno loteva zadane naloge trajnostne ohranitve in uporabe ob- močja v različne namene – od gos- podarstva do turizma.

Mačji muzejV mestu so se odločili, da bodo imeli dve občini. Južno od reke ži-vijo predvsem domačini, Indijci in Kitajci, severni del pa je pretežno muslimanski. Večji del mestnih zanimivosti je strnjenih v južnem delu. Sicer so v mestu na ogled mu-zeji muslimanske zapuščine, etno-logije, umetnosti, zgodovine tam-kajšnjih živali in rastlinja, tekstila, kitajske zgodovine, domače naftne industrije, muzej 40-tisočletne zgo-dovine podzemne jame Niah, mu-zej domačih krajevnih skupnosti, zgodovinski muzej v utrdbi Mar- gherita …

Mesto Kuching se v prevodu imenuje – mačka. Druga možnost, pravijo domačini, je tudi kitajska beseda kochin, ki pomeni pristani-šče. Toda mestni veljaki so ustvarili enakozvočnico za vse v tej poveza-vi in zdaj prodajajo mesto in njegov ugled kot mačje mesto. V ta namen so po mestu postavili številne kipe mačk. Odprli so tudi mačji muzej, ki je, kot pravijo domači turistični viri, prvi takšne vrste na vsem sve-tu. Zbirka najrazličnejših razstav-nih predmetov, povezanih z mačka- mi, je še en jasen znak, da so bile te živalce že od nekdaj nekaj poseb-nega in so imele nemajhno vlogo v človekovem življenju. Mačji muzej je v pritličju občinske stavbe na vrhu hriba Bukit Siol, s katerega se razprostira slikovit pogled na vse strani. Zamisel o njegovi postavitvi pripisujejo predvsem nekdanjemu predsedniku saravaške vlade in nje- govi ženi.

Muzej sestavljajo štirje večji raz- stavni prostori, v katerih je več kot štiri tisoč ročno narejenih izdel-kov. Risbe, kipci, takšni in drugač-ni uporabni izdelki in spominki z vsega sveta – od vsakovrstnega kiča in skoraj neokusnih izdelkov brez umetniške vrednosti do zanimivih

in na oko všečnih umetniških stva-ritev, zgodovinskih pregledov, za-pisov in fotografij najbolj znanih mačk v novejši zgodovini človeštva ter tudi najbolj znanih ljubiteljev teh kosmatih in brkatih bitij: Alber- ta Einsteina, Abrahama Lincolna, Winstona Churchilla, filmske zve- zde Brigitte Bardot ... Razstavni od- delki so urejeni tematsko, na pri-mer mačke v malajski družbi, mač-ke v kitajski umetnosti ali mačke na jedilnem priboru.

Domača hrana in festivaliDomačini in obiskovalci mesta si lahko privoščijo pisano izbiro jedi iz različnih kuhinj. Stara kitajska če-trt in številne tržnice znajo priteg- niti obiskovalce. Slikoviti so kitajski templji, za ogled sta privlačna in-dijska mošeja in razgibano življenje ob reki, vmes pa številne stojnice, kjer se je mogoče na vsakem koraku odžejati in najesti.

Med juhami je najbolj priljublje-na laksa. To je precej začinjena in neredko dokaj slana ribja juha z ze-lenjavo, rezanci, kislo tamarindo, ki je plod tropskega drevesa, dodajo še omako iz kozic in testa. Priljubljena stara jed še iz časov etnične skupi-ne Orang Ulu je lanau. Mlada ste-bla gomoljaste rastline, ki je podob-na špargljem, popražijo s čebulo in česnom in postrežejo s piščancem. Kot sladica je priljubljen večplastni kolač kek lapis, za njegovo pripravo je treba imeti moko, jajca in maslo, dodajo pa še različno sadje – man-go, borovnice, melone ...

Vinorodnih krajev tam ni, na vo- ljo je uvoženo pivo, ker pa imajo ze- lo veliko riževih polj, pa tamkaj pri- delujejo tudi tuak, vino z nizko stop-

njo alkohola, ki je pridelano iz riža, kvasa, sladkorja in vode. Vino vre mesec dni in je dokaj priljubljeno kot aperitiv ali ob sladicah.

V mestu in njegovi okolici se vsako leto zvrsti kar nekaj dogod-kov in prireditev, ki so bolj ali manj povezani z nadvse uspešnim spod-bujanjem turizma. Najodmevnejši je mednarodni festival glasbe z vse-ga sveta, ki se vsako poletje odvije nedaleč od mesta, in sicer v sliko-viti in izjemno zanimivi zgodovin-ski kulturni vasi ob vznožju gore Santubong in obali Južnokitajskega morja. Obiskovalci si lahko ogleda-jo tudi festivale plesa, džeza, riža, posebej zanimive so žetve, ki pred-stavljajo posebnosti načina življe-nja različnih plemen. Prirejajo tudi ribolov v globokem morju, različna tekmovanja, povezana z morskimi športi, regatami in jadranjem, dne-ve plezanja na tamkajšnje gorske vrhove in maraton s poudarkom na zdravju.

Besedilo in fotografije: Drago Vovk

Junak tamkajšnje ljudske glasbe

Mestna tržnica