BETONSKI MONTAŽNI POMOŽNI - COnnecting REpositories · 2020. 1. 30. · Betonski montažni pomožni kmetijski objekti stran 1 1 UVOD Nestanovanjske kmetijske stavbe se zdijo nepomembni

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO,

PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Jure Hržič

BETONSKI MONTAŽNI POMOŽNI

KMETIJSKI OBJEKTI

Projektna naloga

Jure Hržič


KMETIJSKI OBJEKTI

Projektna naloga

Maribor, september 2018

II

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija


KMETIJSKI OBJEKTI

Projektna naloga

Študent: Jure HRŽIČ

Študijski program: univerzitetni študijski program 1. stopnje

Gradbeništvo

Smer: /

Mentor: doc. dr. KUHTA MILAN, univ. dipl. inž. grad.

Lektor Jožef Brišnik

Maribor, september 2018

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Milanu

Kuhta za vso pomoč skozi celoten študij in

za vodenje pri izdelavi projektne naloge.

Prav tako se za vso podporo in pomoč

iskreno zahvaljujem asistentki Ani Brunčič.

Posebna zahvala velja mojim staršem,

sorodnikom, punci in ostalim, ki so mi na

kakršen koli način pomagali pri uresničitvi

mojih ciljev. Hvala za vso moralno in

finančno podporo.

IV

BETONSKI MONTAŽNI POMOŽNI KMETIJSKI OBJEKTI

Ključne besede: gradbeništvo, armirani beton, predizdelani element, montažna gradnja,

nestanovanjska kmetijska stavba

Povzetek

V projektni nalogi so podrobno opisani pojem pomožni kmetijsko-gozdarski objekt,

njegove zanimivosti in raba. Na splošno je opisana montažna gradnja s predizdelanimi

betonskimi elementi.

V osrednjem delu se projektna naloga ukvarja z gradnjo nezahtevnih objektov v montažni

izvedbi. S poudarkom na prikazu prednosti in slabosti pri načrtovanju in izvedbi objekta.

Naloga je omejena na objekte v kmetijski rabi in na težave ter prednosti, s katerimi se

srečujejo kmetje ob odločanju za konstrukcijo in način izvedbe pomožnih objektov.

V

PREFABRICATED SUPPLEMENTAL AGRO-FORESTRY

CONSTRUCTION

Key words: civil engineering, reinforced concrete, prefabricated element, prefabricated

construction, nonresidental farming utility

Abstract

This project assignment describes the concept of a supplemental agro-forestry

construction, its appeal and its use, in a detailed way. It also includes a brief description of

prefabricated reinforced concrete elements.

The idea of this project assignment is to give a general representation of construction

that deals with non-demanding facilities with the implementation of prefabricated

construction and with that also emphasize the advantages and disadvantages of planning

and building the mentioned structure. The emphasis of this project assignment will thus be

on the agricultural use of these types of constructions – their benefits and possible

drawbacks that farmers face with when it comes to supplemental agro-forestry

constructions.

VIII

Kazalo vsebine

1 UVOD ................................................................................................................................................. 1

1.1. NAMEN IN CILJ PROJEKTNE NALOGE ................................................................................................................. 1

1.2. STRUKTURA PROJEKTNE NALOGE ..................................................................................................................... 1

2 NESTANOVANJSKE KMETIJSKE STAVBE .............................................................................................. 2

2.1. RAZVRŠČANJE OBJEKTOV GLEDE NA ZAHTEVNOST GRADNJE .................................................................................. 2

2.2. GRADNJA NESTANOVANJSKIH KMETIJSKIH STAVB ................................................................................................ 3

2.2.1. Osnovno .......................................................................................................................................... 3

2.2.2. Primerna lokacija objekta ............................................................................................................... 3

2.2.3. Pogoji pred gradnjo ........................................................................................................................ 3

2.3. PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA ........................................................................................................... 4

2.3.1. Gradbeni zakon o nezahtevnih objektih ......................................................................................... 4

2.3.2. Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije ............................................................................... 4

2.4. NESTANOVANJSKE KMETIJSKE STAVBE .............................................................................................................. 5

2.4.1. Večnamenska raba ......................................................................................................................... 5

2.4.2. Specifična raba ............................................................................................................................... 6

2.5. MNOŽIČNA IZGRADNJA NEZAHTEVNIH OBJEKTOV ............................................................................................... 7

2.5.1. Prednosti nezahtevnih objektov...................................................................................................... 7

2.5.2. Problemi nezahtevnih objektov ...................................................................................................... 7

2.6. PRIMER MONTAŽNEGA POMOŽNO-KMETIJSKEGA OBJEKTA ................................................................................... 8

3 GRADNJA Z MONTAŽNIMI BETONSKIMI ELEMENTI ............................................................................ 9

3.1. ZGODOVINA ............................................................................................................................................... 9

3.2. SISTEMI MONTAŽNIH KONSTRUKCIJ ............................................................................................................... 10

3.3. PROJEKTIRANJE ......................................................................................................................................... 13

3.4. IZVEDBA................................................................................................................................................... 13

3.4.1. Proizvodnja ................................................................................................................................... 14

3.4.2. Zunanji transport .......................................................................................................................... 19

3.4.3. Notranji transport ......................................................................................................................... 21

3.4.4. Vgradnja elementov ..................................................................................................................... 22

3.5. PREDNOSTI IN SLABOSTI MONTAŽNE GRADNJE ................................................................................................. 23

3.5.1. Prednosti montažne gradnje ........................................................................................................ 23

3.5.2. Slabosti montažne gradnje ........................................................................................................... 23

4 DVOMI KMETOV O UPORABI MONTAŽNIH ELEMENTOV .................................................................. 25

4.1. NAROČNIKI POMOŽNIH KMETIJSKO-GOZDARSKIH OBJEKTOV ............................................................................... 25

4.1.1. Kmetijska panoga ......................................................................................................................... 25

4.1.2. Velikost kmetije ............................................................................................................................ 25

4.2. GLAVNI DVOMI O UPORABI MONTAŽNIH ELEMENTOV ........................................................................................ 27

4.2.1. Ponudnik ....................................................................................................................................... 27

4.2.2. Izvedba .......................................................................................................................................... 27

4.2.3. Finančni vidik ................................................................................................................................ 28

4.2.1. Konstrukcijsko – pravni vidik ......................................................................................................... 28

IX

5 SKLEP ............................................................................................................................................... 29

6 VIRI IN LITERATURA ......................................................................................................................... 30

7 PRILOGE ........................................................................................................................................... 32

7.1. NASLOV ŠTUDENTA ................................................................................................................................... 32

7.2. KRATEK ŽIVLJENJEPIS .................................................................................................................................. 32

7.3. SEZNAM PRILOG ....................................................................................................................................... 32

X

Kazalo slik

Slika 2.1:Izsek iz Priloge 1 Uredbe o razvrščanju objektov. [1] .......................................................................... 2

Slika 3.1: Skeletni sistem. [7] ............................................................................................................................ 11

Slika 3.2: Panelni sistem. [8]............................................................................................................................. 12

Slika 3.3: Prostorski sistem. [9] ........................................................................................................................ 13

Slika 3.4: Potek izvedbe montažne gradnje. [10] ............................................................................................. 14

Slika 3.5: Kape pilotov. [11] .............................................................................................................................. 15

Slika 3.6: Stenski elementi. [11] ....................................................................................................................... 15

Slika 3.7: Izdelava T-nosilca. [11] ..................................................................................................................... 16

Slika 3.8: Osnovni del opaža. [12] .................................................................................................................... 16

Slika 3.9: Delovna ploščad. [12] ....................................................................................................................... 16

Slika 3.10: Vgradnja strižne armature. [12] ...................................................................................................... 17

Slika 3.11: Napeljevanje kablov. [12] ............................................................................................................... 17

Slika 3.12: Vstavljanje kablov. [12] ................................................................................................................... 17

Slika 3.13: Vgradnja ostale armature. [12] ....................................................................................................... 17

Slika 3.14: Napenjanje kablov. [12] .................................................................................................................. 18

Slika 3.15: Fiksiranje kablov. [12] ..................................................................................................................... 18

Slika 3.16: Stranski del opaža. [12] ................................................................................................................... 18

Slika 3.17: Zagozda. [12]................................................................................................................................... 18

Slika 3.18: Vgrajevanje betona. [12] ................................................................................................................ 19

Slika 3.19: Nastavek za transport elementa. [12] ............................................................................................ 19

Slika 3.20: Nalaganje elementov v proizvodnem obratu. [13] ......................................................................... 20

Slika 3.21: Nakladalni proces. [13] ................................................................................................................... 20

Slika 3.22: Prevoz elementov. [13] ................................................................................................................... 20

Slika 3.23: Avtodvigalo. [14] ............................................................................................................................. 21

Slika 3.24: Stolpni žerjav. [15] .......................................................................................................................... 21

Slika 3.25: Primeri različnih tipov sider. [4] ...................................................................................................... 22

XI

Kazalo preglednic Preglednica 3.1: Proizvodni program ABK Laže [11]........................................................................................ 14

Preglednica 4.1: Koeficienti za izračun GVŽ. [17] ............................................................................................ 26

Betonski montažni pomožni kmetijski objekti stran 1

1 UVOD

Nestanovanjske kmetijske stavbe se zdijo nepomembni objekti, vendar predstavljajo

precejšnji delež objektov, ki jih danes gradijo kmetje. Kot pri drugih objektih, tudi tukaj

obstaja možnost izbire med različnimi gradbenimi materiali in načini izvedbe.

Najpogosteje uporabljeni materiali za tovrstne objekte so jeklo, les in beton. Slednji je

prav pri izgradnji pomožnih kmetijskih objektov zelo redek.

1.1. Namen in cilj projektne naloge

Cilj projektne naloge je predstaviti namen nestanovanjskih kmetijskih stavb in montažno

gradnjo ter ugotoviti smiselnost uporabe montažnih betonskih elementov za izvedbo

tovrstnih stavb. Glavni namen projektne naloge je opisati problematiko in prednosti

montažne gradnje nezahtevnih objektov bralcem, ki niso iz kmetijske stroke.

1.2. Struktura projektne naloge

Projektna naloga ima zraven uvoda na začetku in sklepa na koncu še tri poglavja. V

drugem poglavju je predstavljena gradnja in raba nestanovanjskih kmetijskih stavb. V

tretjem poglavju sta na začetku opisana zgodovina in sistemi montažne gradnje, potem pa

smo se osredotočili na potek proizvodnje in montaže predizdelanih elementov. Ob koncu

tretjega poglavja so predstavljene prednosti in slabosti montažne gradnje. Četrto poglavje

predstavi naročnike pomožnih kmetijskih objektov in glavne dvome o montažni gradnji pri

kmetijskih uporabnikih.


2 NESTANOVANJSKE KMETIJSKE STAVBE

2.1. Razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje

Nestanovanjske kmetijske stavbe so objekti, ki primarno niso namenjeni prebivanju na

kmetiji ali gozdnem gospodarstvu, omogočajo pa njun obstoj. Gre za objekte, namenjene

kmetijski pridelavi, reji živali, skladiščenju pridelkov in shranjevanju kmetijskih strojev,

orodja in mehanizacije kot so: kozolci, rastlinjaki, silosi, skednji, vinske kleti in kmečke ali

strojne lope. Za nezahtevne stavbe veljajo splošna merila, in sicer so to stavbe,

– ki imajo samo eno etažo,

– katerih višina ne presega 6 m,

– katerih globina ne presega 2 m in

– katerih nosilni razpon konstrukcije ne presega 5 m. [1]

Slika 2.1:Izsek iz Priloge 1 Uredbe o razvrščanju objektov. [1]

V tej projektni nalogi obravnavamo strojno lopo, za katero po Prilogi 1 Uredbe o

razvrščanju objektov [1] velja, da mora biti tlorisna površina manjša ali enaka 150 m2.


2.2. Gradnja nestanovanjskih kmetijskih stavb

2.2.1. Osnovno

Objekt ne sme biti postavljen na drugem objektu ali v sklopu njega. Mora biti pritličen,

brez medetažne plošče. Streha hkrati predstavlja strop pritličja, podstrešja torej ni oz. ni

pohodno. Stene objekta so lahko največ vkopane 1,5m. Objekt lahko stoji ob drugem že

obstoječem objektu, vendar ne sme biti zgrajen kot prizidek. Mora imeti lastno

konstrukcijo in lastne temelje. Novozgrajeni objekt se priključi na že obstoječe komunalne

priklope, ki pripadajo ostali kmetijski infrastrukturi. Pomožni objekt ne more imeti lastne

dovozne ceste, lastnega električnega, vodovodnega in kanalizacijskega priklopa. [2]

2.2.2. Primerna lokacija objekta

Pomožni kmetijski objekti so lahko postavljeni na vseh lokacijah, ki so primerne za gradnjo

drugih kmetijskih ali stanovanjskih objektov. Prav tako je možna lokacija za pomožni

objekt, kjerkoli na območju stavbnih zemljišč kmetije, objekt mora biti v skladu z

gradbeno zakonodajo. Izjemoma je možno pridobiti tudi soglasje občine za gradnjo

nezahtevnega pomožnega objekta na območju kmetijskih zemljišč, objekt mora biti v

skladu z gradbeno zakonodajo. Skoraj v nobenem primeru se soglasje ne izda v primeru

boljših pridelovalnih površin oz. dobro rodovitne zemlje. Izjema se naredi le, če ni

možnosti druge lokacije oz. če ni v bližini slabših kmetijskih zemljišč. Takšno soglasje je

mogoče pridobiti le v primeru, ko gre za znatno povečanje kmetijske proizvodnje z

dolgoročnim planom o prihodnosti kmetije in gradbenih zemljišč ni na voljo, kmetijska

zemljišča za katero vložimo prošnjo za soglasje pa so neposredno povezana z ostalimi

strjenimi objekti kmetije. Na tak način širimo strnjeno celoto kmetije, nikakor pa to ne

velja na lokaciji, kjer bi objekt stal med samimi kmetijskimi zemljišči. [2]

2.2.3. Pogoji pred gradnjo

Pred gradnjo nestanovanjskih kmetijskih stavb se mora investitor pozanimati o pogojih, ki

jih zahtevajo uredbe in zakoni ter jih izpolniti:

- Naročnik mora biti vpisan v Zemljiško knjigo kot lastnik zemljišča, na katerega hoče

postaviti objekt.

- Naročnik si mora zagotoviti dovolj prostora na zemljišču, v nasprotnem primeru

mora površino in mere objekta zmanjšati ali pa si pridobiti pisno soglasje s

podpisom lastnika oz. skrbnika zemljišča, objekta oz. ceste ali omrežja. Po

prostorskem aktu občine mora biti objekt od zemljišča, ki ima drugo parcelno

številko oz. drugega lastnika oddaljen vsaj 4m. Od javne občinske ceste mora biti

oddaljen od 2 do 8m, od glavne ali regionalne državne ceste od 15 do 25m, od

železnice 100m, od plinovoda 100m, od telekomunikacijskega, električnega in

vodovodnega oz. kanalizacijskega omrežja pa vsaj 3m.


- Če objekt vpliva na odvajanje padavinskih voda, če bo objekt postavljen za

plazove, poplave ali erozijo nevarnem območju mora naročnik pridobiti vodno

soglasje. V primeru, da se objekt uporablja za skladiščenje kemikalij, pesticidov,

goriv, umetnih gnojil, nevarnih snovi ali drugih strupenih snovi, ki lahko pridejo v

stik s podtalnico si mora lastnik pridobiti tudi druga okoljevarstvena soglasja. Prav

tako objekt ne sme biti postavljen bližje kot 5 m od vodotoka ali kot je določeno.

- Naročnik se za zemljišče in za njegovo okolico mora pozanimati o drugih

varstvenih režimih, ki niso vsakdanji: vplivna območja kulturnih spomenikov ali

varovana območja naravne dediščine. Te podatke po navadi hranijo na domači

občinski upravi ali pa so zabeleženi na spletu. V primeru, da zemljišče na katerem

bo stal objekt leži na tem območju mora naročnik predložiti kulturnovarstveno, ki

ga izda Zavod za varstvo kulturne dediščine oz. naravovarstveno soglasje, ki ga

izda Agencija Republike Slovenije za okolje. V primeru, da bo objekt postavljen v

deset metrskem pasu od gozda, rabi soglasje Zavoda za gozdove. [2]

2.3. Pridobitev gradbenega dovoljenja

2.3.1. Gradbeni zakon o nezahtevnih objektih

Po aktualnem gradbenem zakonu je za vsako novogradnjo objekta v splošnem potrebno

imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje in začetek gradnje prijaviti pri pristojnem

upravnem organu za gradbene zadeve osem dni pred začetkom izvajanja gradnje objekta,

za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje. [3]

Pri gradnji nezahtevnih objektov, za razliko od gradnje zahtevnih objektov, imenovanje

nadzornika in izdelava dokumentacije za izvedbo gradnje nista obvezna [3]. Prav tako se

uporabno dovoljenje za nezahtevne objekte izda brez posebnega ugotovitvenega

postopka in opravljenega tehničnega pregleda. Popolna zahteva za izdajo uporabnega

dovoljenja je edini pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. [3]

2.3.2. Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije

»Pravilnik določa podrobnejšo vsebino, obliko in način izdelave dokumentacije za

zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne objekte /.../ ter obliko in vsebino obrazcev za

zahteve /.../ v postopkih prid [1]obivanja projektnih in drugih pogojev /.../ gradbenih in

uporabnih dovoljenj.« [5]

Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte vsebuje:

- podatke o udeležencih in objektu ter

- grafične prikaze. [5]


Slednji so:

- tloris objekta, značilni prerezi ali profili objekta, pogledi ter prikaz oblikovanja

terena,

- prikaz objekta na zemljiškokatastrskem prikazu tako, da je razvidna njegova

tlorisna velikost na stiku z zemljiščem s kotiranimi odmiki od sosednjih zemljišč in

vodnih zemljišč. [5]

Na prikazu objekta iz druge alineje prejšnjega odstavka se prikažejo tudi prometna

ureditev, druge funkcionalne površine objekta (vključno z dostopi, dovozi, parkirišči,

mestom za odpadke), mesto priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, zaščito

in predstavitve infrastrukturnih vodov, če se zaradi gradnje nezahtevnega objekta

spreminja prometna ureditev ali se objekt priključuje na gospodarsko javno

infrastrukturo. [5]

2.4. Nestanovanjske kmetijske stavbe

Ne glede na to, ali je kmetija majhna ali velika, je na njej vedno prisotna prostorska stiska.

Kmetje se za gradnjo t. i. pomožnih objektov odločajo predvsem zaradi pomanjkanja

pokritega in pa tudi zaprtega prostora, ki je izoliran od zunanje okolice in zaščiten pred

zunanjimi vplivi. Veliko se jih odloči za novogradnjo tudi zato, ker so starejši objekti

dotrajani ali pa že kot novi niso bili načrtovani pravilno in kot taki ne služijo želenemu

namenu.

2.4.1. Večnamenska raba

Nestanovanjske kmetijske stavbe, predvsem stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev,

omogočajo širok nabor načinov njihove uporabe, kot na primer:

- skladiščenje kmetijske opreme,

- shranjevanje kmetijske mehanizacije ali

- skladiščenje pridelkov. [1]

Del pomožnega kmetijskega objekta je namenjen shranjevanju raznih rezervnih delov

strojne mehanizacije in kmetijske opreme. Ob tem je postavljen delovni pult, ki se

uporablja za varjenje, vijačenje ali krivljenje raznih sestavnih delov strojne mehanizacije in

opreme. Na kmetiji je veliko kmetijske opreme, ki se ne uporablja ves čas. Sem spadajo na

primer: transportni trak, sušilnica za semena ali zrnje, molzni stroj, vitla za dvigovanje

bremena, razna ročna orodja, pregrade, rešeta in napajalniki za živino ... Ker se teh orodij

in opreme ne potrebuje ves čas, morajo biti primerno vzdrževani in skladiščeni.

Velik del pomožnega kmetijskega objekta se po navadi uporabi za shranjevanje traktorjev,

kombajnov in njihovih priključkov ter ostale specifične mehanizacije. Ravno zaradi


velikosti takšne kmetijske mehanizacije se projektiranje kmetijskih objektov izvaja v tako

velikih dimenzijah.

Pri projektiranju in izvedbi objektov za shranjevanje kmetijske mehanizacije moramo biti

posebej pozorni na razne težave, ki lahko nastanejo pri uporabi teh objektov:

- Pride lahko do izliva goriva, olja ali drugih nevarnih snovi.

- Pri projektiranju se morajo upoštevati točkovne obtežbe na temeljno ploščo, ki so

posledica raznih odlaganj in podlaganj orodij ali kmetijske mehanizacije. Prav tako

se morajo upoštevati dinamične obtežbe, premiki težke mehanizacije, vožnja s

težko mehanizacijo ...

- Zaradi nezgode lahko pride do nenadne, hipne obtežbe tako na ploščo kot na

vertikalno nosilno konstrukcijo.

Skladiščenje raznih drugih snovi je zaradi dostopnosti in nevarnosti, ki jih lahko snovi

predstavljajo, zelo zahtevno. Pri projektiranju objekta, v katerem se skladiščijo nevarne

snovi kot so goriva, gnojila, umetna gnojila, škropiva in razni aditivi, lahko nastane veliko

težav, predvsem zaradi varnostnih zakonov.

2.4.2. Specifična raba

Namen nestanovanjskih kmetijskih stavb pa je lahko povsem specifičen, in sicer jih lahko

uporabljamo za/kot:

- skladiščenje pridelkov,

- manjši skedenj ali

- drugo specifično dejavnost. [1]

Skladiščenje pridelkov je lahko kratkotrajno ali dolgotrajno. Kratkotrajno skladiščenje traja

par ur ali par dni, odvisno od pridelka. Pridelki se skladiščijo samo do nakladanja in

odpreme na odkupno mesto, vendar ne smejo biti na soncu in na vlagi. Dolgotrajno

skladiščenje traja več tednov ali mesecev, do pol leta. Skladiščijo se pridelki, ki se

predhodno očistijo in preberejo. Po navadi so to pridelki in polizdelki, ki jih prodajamo

kasneje izven njihove rastne sezone ali pa jih skladiščimo za krmo živali.

Prehodni skedenj za mlade živali se ne uporablja vedno, ampak samo od 2 do 6 mesecev

na leto. S tem se skrajša rastno obdobje in čreda se lahko poveča, kar je ključnega

pomena pri živinorejcih. Lahko se uporabi tudi kot krmišče, molzišče ali gnojišče. Zaradi

dobrega počutja živali, varnosti, čistoče in higiene, je pri tej rabi vsa koncentracija uprta v

odvodnjavanje gnojnice, ki mora biti ločena od padavinske vode. To se po navadi izvede s

tako imenovanim dvojnim dnom. Prva temeljna plošča je izvedena s predpisanim

naklonom in služi za odvodnjavanje gnojnice. Druga plošča pa se izvede z jeklenimi,


lesenimi ali armiranobetonskimi rešetkami, ki so postavljene na predpisani razdalji od

temeljne plošče in so brez naklona. Vsi konstrukcijski in drugi elementi morajo biti

odporni na vlago in snovi, ki jih vsebujejo živalska hrana in iztrebki.

Pomožni objekti se v večini uporabljajo za zgoraj naštete namene, lahko pa so uporabni

tudi za druge, bolj specifične namene, kot so:

- manjši obrat predelave domačih izdelkov: sirarna, mlekarna, pekarna, oljarna,

mesnica ... (za to veljajo posebej določeni zakoni in pravila);

- večje sušilnice ali sklopi sušilnic za zrnje koruze, pšenice, ječmena in ajde ali pa za

bučna ter sončnična semena;

- kašče, grajeni rastlinjaki, seniki, silosi, gnojišča, zbiralniki gnojnice in vinske kleti.

2.5. Množična izgradnja nezahtevnih objektov

2.5.1. Prednosti nezahtevnih objektov

Med izrazite prednosti nezahtevnih objektov lahko štejemo:

- preprostejši postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in

- sofinanciranje gradnje iz javnih razpisov.

Zaradi lažjega pridobivanja gradbenih dovoljenj in nezahtevne projektne dokumentacije je

gradnja nezahtevnih objektov pri kmetih zelo priljubljena, saj se tako lahko izognejo

dodatnim stroškom in izgubi dragocenega časa. Veliko jim pomeni tudi to, da

projektiranje tovrstnih objektov ni potrebno. Tako lahko vse ideje, ki si jih zamislijo,

prenesejo v realnost brez vmesnih postopkov, ki so dolgotrajni in za njih manj pomembni.

K prednostim nezahtevnih objektov zagotovo veliko vplivajo javni (evropski) razpisi za

dodeljevanje evropskih sredstev. Ti so naravnani v to smer, da kmetom olajšajo širjenje

kmetij z dodeljevanjem nepovratnih sredstev. Ta sredstva imajo omejeno financiranje.

Meje predstavljajo: velikost kmetije, usmerjenost kmetije, vrsta razpisa in višina

razpisanih sredstev. Nižji stroški nezahtevnega objekta veliko pripomorejo k temu, da

kmetje ostanejo znotraj teh meja. Velika prednost nezahtevnega objekta pri vsakem

razpisu sta tudi hitro pridobivanje projektne dokumentacije in hitra izvedba objekta. To so

glavni razlogi, zakaj se kmetje odločajo za nezahtevne objekte in ne za zahtevne.

2.5.2. Problemi nezahtevnih objektov

Investitorji nezahtevnih objektov se najpogosteje odločajo za izvedbo in gradnjo objekta v

lastni režiji. Tako je kader premalo izobražen in neizkušen, sodeluje majhno število ljudi.

Velik problem je varstvo pri delu, s čimer je povečana možnost nesreče na gradbišču. Kot

je zgoraj opisano, pri teh objektih ni značilnih elementov gradnje: obširna projektna


dokumentacija, nadzor, projektant ali vodja gradbišča. Pri nezahtevnih objektih nista

zahtevana tehnični prevzem in uporabno dovoljenje. Posledice tega so:

- obstaja večja verjetnost napak pri gradnji,

- ni nadzora gradnje, razen izvajalca,

- ni kontrole namembnosti in uporabe objekta,

- ni znano ali objekt zadovoljuje zahteve namembnosti in uporabnosti idr.

2.6. Primer montažnega pomožno-kmetijskega objekta

Za lažjo predstavo oblike in dimenzij nezahtevnega objekta so v prilogi (priloga 1) izrisane

skice v merilu M 1:200: tloris strehe in pritličja, stranski prerez daljše stranice in vse štiri

fasade objekta. Na tlorisu pritličja so predstavljene mere odprtin. Kotirane so tudi zunanje

mere in konstrukcijske osi objekta. Na tlorisu strehe so zrisane smeri in nakloni

odvodnjavanja padavinske vode in kotirane zunanje mere objekta. Skica prereza

konstrukcije vsebuje kote slemena, napušča in uporabne višine na vzhodni fasadi objekta

kjer so vhodna vrata.

Opis objekta:

- enoetažen, pritličen objekt s podaljšanim napuščem na vzhodni strani, namenjen

shranjevanju kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije;

- tlorisna velikost: 18,00 x 8,33 m (površina: 149,94 m2);

- konstrukcijski material: predizdelani betonski elementi;

- fasada: pločevinasti paneli z izolacijo;

- streha: simetrična dvokapnica, naklona 6 stopinj, krita z izolacijsko pločevino;

- višina najvišje točke (slemena): 6,00 m;

- vhodna vrata: - vratno krilo 0,90 x 2,10 m

- električno dvižna vrata 5,00 x 4,50 m

- širina strešnih napuščev: 0,30 m, z izjemo vzhodne strani kjer je napušč podaljšan

na: 5,00 m;

- objekt bo priključen na javno vodovodno omrežje ter nizkonapetostno

elektroenergetsko omrežje preko že obstoječega objekta z lastnim podštevcem;

- za dovod se bo uporabljal obstoječ dovozni priključek

- odmiki od sosednjih zemljišč so 4,00 m ali več.


3 GRADNJA Z MONTAŽNIMI BETONSKIMI ELEMENTI

3.1. Zgodovina

Montažna gradnja danes predstavlja sodoben pristop k izvedbi nekega objekta. Začetek

montažne gradnje sega daleč v zgodovino. Že Egipčani so pri gradnji piramid na nek način

uporabljali tak način gradnje, saj so kamnite bloke pridobivali in obdelovali v kamnolomu,

nato pa jih transportirali na mesto gradnje. Osnovna ideja montažne gradnje je torej

gradbeni element na neki lokaciji pridobiti, ga obdelati in ga pripeljati na neko drugo

lokacijo, kjer se ta element uporabi oz. vgradi v konstrukcijo. Ideja je skozi tisočletja ostala

popolnoma enaka, le načini obdelave, načini vgradnje, materiali, pristopi in transporti so

se spremenili. [6]

Začetki montažne gradnje, kot jo poznamo danes, se pojavijo v drugi polovici 19. stoletja,

ko so Francozi spoznali, da je tak način gradnje železnice veliko hitrejši, lažji in

natančnejši. Izdelali so kalupe za prve železniške prage in droge ter za boljšo nosilnost in

obnašanje posameznih elementov pri dinamični obtežbi uporabili tudi armaturo. Prav

tako so v Franciji ob koncu 19. stoletja izdelali prve montažne nosilne elemente za visoko

gradnjo. Francoski inženir je leta 1892 zasnoval prvo monolitno stropno konstrukcijo.

Njen glavni element je bil nosilec, T-oblike, ki se v montažni gradnji uporablja še danes.

Leto za tem so zgrajene prve železobetonske montažne hiše, ki jih je mogoče razstaviti ter

ponovno sestaviti. [6]

V začetku 20. stoletja se je v Nemčiji odprla prva tovarna, ki je izdelovala

armiranobetonske predizdelane elemente. Kmalu za tem se je z razvojem cestnih povezav

in prevoznih sredstev zgodila prelomnica v montažni gradnji, izdelovati so začeli

večnadstropne montažne stanovanjske objekte, pri izvedbi pa uporabljali samo

predizdelane elemente. Po letu 1930 se montažna skeletna gradnja začne pojavljati tudi

pri industrijskih objektih. Zaradi slabih betonskih mešanic in posledične nekvalitetne

izvedbe predizdelanih elementov so se začeli pojavljati dvomi glede kvalitete in

obstojnosti montažnih gradenj. [6]


Sčasoma se je pojavil nov sistem izvedbe objektov, in sicer sistemska gradnja s tipiziranimi

armiranobetonskimi prednapetimi elementi, ki se s pomočjo spojev sestavljajo v skeletni

sistem. Po letu 1970 pa se je pojavil še mešani način gradnje, ki je kombinacija klasične in

montažne gradnje. Prvi v Sloveniji se je montažne gradnje lotil naš največji arhitekt Jože

Plečnik, ki je za gradnjo svojega cvetličnjaka uporabil prav betonske prefabricirane

elemente. [6]

3.2. Sistemi montažnih konstrukcij

Obstaja več sistemov montažnih konstrukcij, in sicer:

- skleletni (Slika 3.1),

- masivni ali panelni (Slika 3.2) in

- prostorski (Slika 3.3). [4]

Najenostavnejši montažni sistem, ki se po navadi uporablja za gradnjo večjih industrijskih

montažnih hal in pa tudi za gradnjo poslovnih ali trgovskih objektov, je skeletni sistem

montažne konstrukcije. Stebri, obremenjeni na tlak, predstavljajo vertikalno nosilno

konstrukcijo. Ta podpira druge montažne elemente: plošče, stene, stopnišča, stebre v

višjih etažah konstrukcije, če te obstajajo. Zaradi preprostega medsebojnega povezovanja

in enostavnosti tako pri sestavljanju kot tudi razstavljanju, so skeletni elementi zelo

priljubljeni tako pri projektantih kot pri uporabnikih. Montažni skelet dejansko predstavlja

le nosilno konstrukcijo, dodatne stene za razdelitev medsebojnih prostorov oz. razdelilne

stene in obodne oz. zunanje stene se lahko dodatno postavijo. Izvedba teh je možna na

več načinov:

- montaža armiranobetonskih sten,

- klasično zidanje z opeko,

- postavitev pločevinaste konstrukcije v kombinaciji z mavčno-kartonskimi ploščami,

- montaža lesenih ali pločevinastih panelov,

- montaža pločevinastih panelov s toplotno izolacijo.


Slika 3.1: Skeletni sistem. [7]

Masivni ali panelni sistem montažne konstrukcije je najpogosteje sestavljen iz sklopa

plošč in zidnih elementov ali panelov, ki imajo dve funkciji:

- prevzemajo horizontalne in vertikalne obtežbe,

- zapirajo in pregrajujejo posamezne prostore. [6]

Montažni paneli so lahko manjših ali večjih dimenzij. Z izjemo večjih ali kompliciranih

objektov se paneli ne izdelujejo čisto po naročilu. Projektanti oz. arhitekti poznajo

odprtine, dimenzije in oblike panelov in potem na podlagi tega zasnujejo zgradbo. Večji so

paneli, manj je stikov. Z manjšim številom stikov pa se da izogniti konstrukcijskim

zamikom, razpokam na končni obdelavi stene, toplotnim mostovom in drugim

problemom. Prednost panelnega sistema je, da lahko dobro sprojektirano stavbo

postavimo v najkrajšem možnem času. Elementi pa imajo že puščene odprtine za

vgraditev oken in notranjih ter zunanjih vrat. Tako objekt ob koncu postavitve nosilne

konstrukcije že kaže svojo končno zunanjo obliko, obliko in površino prostorov, pozicijo

oken, vrat in drugih elementov. Gradnja je zaključena hitreje in je tako prej tržno

dostopna. Vse to je z ekonomskega vidika zagotovo zelo dobro.


Slika 3.2: Panelni sistem. [8]

Prostorski sistem montažne konstrukcije je sistem montažne gradnje, ki se pri nas

uporablja zelo redko. Podoben je panelnemu, le da je tukaj več panelov že povezanih v

enoto ali celico. Te so pripeljane na gradbišče, tam pa se potem sestavljajo ena na drugo

oz. ena zraven druge. Za en objekt se lahko uporabijo enake oz. podobne enote, lahko pa

se uporabijo različne. Tako tvorimo celoto objekta. Slabost pri tem sistemu je veliko bolj

komplicirano projektiranje posamezne enote in celotnega objekta. Pri projektiranju se

mora paziti na razporeditev prostorov, stike posameznih enot, na odprtine in pa na

kombiniranje med enotami. Zagotoviti se morata tako konstrukcijska stabilnost kot tudi

funkcionalnost pri uporabi objekta. Ob zadostni izkušenosti gradbiščnih delavcev in

strojnikov se po takšnem sistemu objekt lahko zgradi najhitreje.


Slika 3.3: Prostorski sistem. [9]

3.3. Projektiranje

Projektiranje montažnih konstrukcij ni nobena posebnost. Pomembna razlika med to

vrsto konstrukcije in monolitno konstrukcijo se pojavlja pri stikih. Ti so šibka točka

montažne gradnje. Ne moremo jih izvesti tako kvalitetno, kot se izvedejo pri monolitni

gradnji.

Najbolj se šibkost stikov montažne gradnje občuti med potresom. Pri projektiranju je

treba v Sloveniji upoštevati strožje zahteve za potresno varnost kot na primer v Nemčiji,

kjer je potresna ogroženost manjša, ali pa na območjih, kjer potresne ogroženosti sploh

ni. Stavb, ki so grajene z upoštevanjem zahtev za potresno varno gradnjo, tako ne

moremo primerjati s tistimi, ki so grajene na potresno neogroženih območjih in pri katerih

tovrstne zahteve niso bile upoštevane. Montažni betonski elementi so pogosto narejeni iz

prednapetega betona.

3.4. Izvedba

Shema tehnološkega procesa izvedbe montažne konstrukcije je prikazana na Sliki 3.3.


Slika 3.4: Potek izvedbe montažne gradnje. [10]

3.4.1. Proizvodnja

V Sloveniji ni veliko proizvodnih obratov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo betonskih

montažnih elementov. Poleg podjetja Pomgrad je eden izmed teh tudi proizvodni obrat

ABK Laže. Ta deluje v okviru visokih gradenj podjetja Kolektor CPG. Proizvodni program

teh dveh podjetij obsega certificirano proizvodnjo montažnih betonskih elementov

(Preglednica 3.1).

Preglednica 3.1: Proizvodni program ABK Laže [11]

Linijski konstrukcijski

elementi (klasično armirani

in prednapeti elementi)

- stebri (Slika 3.8),

- dvokapni strešni nosilci,

- etažni in stropni Ω-, I-, E-, T-nosilci.

Stenski elementi - obložene izolacijske fasadne plošče,

- polni paneli, stene (Slika 3.9).

Specialni strešni elementi - strešne π-plošče,

- strešne gredice,

- omnia plošče.

Prednapete votle plošče - PVP160,

- PVP200,

- PVP265,

- PVP320,

- PVP400.

Druga proizvodnja

- elementi betonske galanterije,

- drugi betonski montažni elementi po naročilu,

- betonski tlaki s končno obdelavo.


Slika 3.5: Kape pilotov. [11]

Slika 3.6: Stenski elementi. [11]


Slika 3.7: Izdelava T-nosilca. [11]

Potek proizvodnje montažnih elementov po fazah je naslednji:

1. Faza: Priprava opaža

Zaradi zaščite opaža in kvalitetnejše izvedbe površine betonskega elementa se vse

površine opaža, ki so kasneje v stiku z betonom, premažejo s posebnimi premazi. Spodnji

ali osnovni del opaža se postavi na delovno ploščad. [12]

Slika 3.8: Osnovni del opaža. [12] Slika 3.9: Delovna ploščad. [12]

2. Faza: Vgradnja armature

Predčasno zvezana strižna armatura se s pomočjo žerjava, dvigala ali škripca postavi na

osnovni del opaža (Slika 3.15). Stremena so na vsakem vogalu medsebojno povezana z

armaturno palico. Te palice služijo samo zato, da stremena med premikanjem,

dvigovanjem in nastavljanjem obdržijo svojo pokončno obliko. Ko je strižna armatura

nameščena, sledi napeljevanje kablov za prednapenjanje. Konci kablov, navitih na kolute


se fizično spnejo v poseben nastavek, ki je z osnovnim kablom povezan s škripcem.

Delavci si s pomočjo škripca pomagajo napeljati kable skozi stremena (Slika 3.16).

Slika 3.10: Vgradnja strižne armature. [12] Slika 3.11: Napeljevanje kablov. [12]

Konci napeljanih kablov se vstavijo v glavo naprave, ki z veliko natezno silo napenja kable.

Vstavi se še ostala armatura, krivljena in zvezana – tako, kot je predpisano. Na tak način

armaturni koš dobi svojo obliko in je pripravljen na nadaljnje opaževanje.

Slika 3.12: Vstavljanje kablov. [12] Slika 3.13: Vgradnja ostale armature. [12]

3. Faza: Napenjanje kablov (v primeru prednapetih elementov)

Po namestitvi se prične napenjanje kablov (Slika 3.21). Naprava s pomočjo oljne črpalke in

potisnih cilindrov potisne glavo, v katero so vpeti kabli. Medtem je plošča, ki predstavlja

začetek opaža, fiksna (Slika 3.22). Ko se doseže predpisani pritisk, se napenjanje konča,

okrog cilindrov pa se namestijo posebni obroči, ki so namenjeni fiksni poziciji in ohranjajo

napetost v kablih. Na plošči, skozi katero potekajo napeti kabli in predstavlja začetek

opaža, se v luknje okrog kablov vstavijo majhni obroči prilagojene velikosti. Ti povzročajo

trenje in preprečujejo razbremenitev kablov po odstranitvi napetostne naprave. Okrog

teh obročev in kablov se opaž zatesni s tesnilno maso, da ne bi prišlo do izliva vode ali

celo sveže betonske mešanice.


Slika 3.14: Napenjanje kablov. [12] Slika 3.15: Fiksiranje kablov. [12]

4. Faza: Namestitev stranskih delov opaža

Zatem sta na vrsti namestitev in fiksiranje stranskih delov opaža (Slika 3.25). Ti se prav

tako namestijo s pomočjo škripca. Ko so na mestu se fiksirajo s pomočjo zagozd (Slika

3.26). Fiksiranje mora biti natančno, da ne pride do izboklin in nepravilnosti na elementu.

Sledi preverjanje tesnitve opaža, kar je zelo pomembno. Med vgrajevanjem sveže

betonske mešanice ne sme priti do izlivanja vode. Na tak način bi prišlo do nepravilne

sestave betona in posledično do nekvalitetnega betonskega elementa.

Slika 3.16: Stranski del opaža. [12] Slika 3.17: Zagozda. [12]

5. Faza: Vgrajevanje betona

Vgrajevanje sveže betonske mešanice (Slika 3.29) poteka s pomočjo transportne posode,

traku ali pa transportne cevi. Vgraditev betona mora potekati pod strogim nadzorom.

Peta faza je ključnega pomena za kvaliteto konstrukcijskega elementa. Ob nepravilni

vgraditvi sveže betonske mešanice lahko pride do zapletov:

- Zaradi nehomogenosti vgrajevanja materiala lahko nastanejo razpoke.

- Zaradi nepravilnega ravnanja s transportnim trakom, cevjo ali posodo lahko pride

do segregacije, kar pomeni, da so zrna agregata v betonu nesorazmerno

razporejena. To pa pripelje do anizotropnosti materiala.


- Zaradi prehitre vgraditve ob nezadostnem vibriranju materiala lahko nastanejo

zračni ali vodni žepki, kar pripelje do nehomogenosti materiala, poroznosti in

korozije armaturnega jekla.

- Zaradi nezadostne črpnosti sveže betonske mešanice pride do nepopolnega

prekritja armaturnih palic, posledica tega sta zmanjšanje prereza in pomanjkanje

adhezije med betonom in armaturo.

Slika 3.18: Vgrajevanje betona. [12] Slika 3.19: Nastavek za transport elementa.

[12]

6. Faza: Razopaževanje

Po strditvi betona se lahko stranski deli opaža razstavijo. Površina betona se mora

natančno pregledati. Notranja površina opaža se temeljito očisti, pregleda in pripravi za

nadaljnjo uporabo. Ob dobrem vzdrževanju opaž lahko uporabimo velikokrat. Če opaža ne

vzdržujemo, pa ga lahko uporabimo le nekajkrat ali pa celo samo enkrat, kar pa seveda za

proizvodnjo ni ekonomično. Potem se s pomočjo vgrajenih nastavkov (Slika 3.32) za

transport element z dvigalom ali viličarjem prenese na deponijo ali v skladišče, kjer

počaka na transport do mesta vgraditve.

3.4.2. Zunanji transport

Zunanji transport je prevoz montažnih elementov od lokacije proizvodnje elementov do

lokacije vgraditve elementov. Po predpisanem času sušenja se montažni elementi

skladiščijo. Skladišče je del proizvodnega obrata ali pa je blizu njega. Ko po planskem

terminu gradbišče toliko napreduje, da je pripravljeno na vgradnjo montažnih elementov,

se ti prepeljejo na lokacijo gradbišča. Transport poteka z izrednimi prevozi, ki so prav tako

kot navadni cestni tovorni prevozi omejeni s širino, višino, dolžino in težo oz. vse to je

odvisno od zmogljivosti cestne povezave. Ker montaža predizdelanih elementov poteka

dokaj hitro in ker je notranji transport tako težkih delov konstrukcije zelo drag, se po

navadi betonski montažni elementi prepeljejo na gradbišče v večjem sklopu. Elementi se

naložijo na več tovornih vozil (Slika 3.33) izrednega prevoza in se, kot določajo cestno


prometna pravila, vozijo eden za drugim. Na tak način se zmanjša nevarnost na cesti,

transport pa je zaradi enkratne zapore ceste ali cestnih odsekov bolj ekonomičen in varen.

Na sliki (Slika 3.34) je prikazana možnost nakladanja večjih betonskih elementov na

transportno sredstvo, ki je v tem primeru tovornjak vlačilec s prikolico s spuščenim dnom

(Slika 3.35).

Slika 3.20: Nalaganje elementov v proizvodnem obratu. [13]

Slika 3.21: Nakladalni proces. [13] Slika 3.22: Prevoz elementov. [13]


3.4.3. Notranji transport

Notranji transport predstavlja prevoz ali prenos montažnih elementov od začasne

deponije elementov ali pa kar direktno s prevoznega sredstva zunanjega transporta do

natančnega položaja vgraditve. Najbolj primeren je direktni transport, saj je pri

večkratnem prelaganju elementov na začasno deponijo in z nje verjetnost poškodb na

elementu večja.

Na gradbišču se uporablja več vrst transportnih in pomožnih sredstev, ta so v veliki meri

odvisna od oblike in teže posameznih elementov. Najpogosteje uporabljena transportna

sredstva za notranji transport so dvigala ali žerjavi. Sem spadajo:

- samohodna dvigala: njihova prednost je to, da so lahko del cestnega prometa, na

gradbišču pa se brez dodatnih priprav ali postavitve lahko pretvorijo v močna dvigala,

ki so zelo natančna pri svojem delu. Avtodvigalo se stabilizira s štirimi hidravličnimi

pomičnimi nogami. Delovanje takšnega dvigala je odvisno od zahtevnosti terena in

teže elementov.

- stolpni žerjavi: uporabljajo se na srednje velikih in večjih gradbiščih. Po navadi tam,

kjer je dvigovanje težkega bremena potrebno dalj časa. Od notranjih gradbiščnih

transportnih sredstev so najbolj stabilni in lahko dvignejo najtežje breme. Velikost je

odvisna od teže bremena, količina stolpnih žerjavov pa od velikosti oz. površine

gradbišča.

- druga mehanizacija: viličarji, stacionarna dvigala, helikopterji in ostalo. Ta

mehanizacija se uporablja le takrat ko je dostopnost na lokacijo namestitve elementov

omejena, ko je dovolj utrjen teren na gradbišču in pa ko gre za premalo ali pa za

preveliko breme za ostala transportna sredstva.

Slika 3.23: Avtodvigalo. [14] Slika 3.24: Stolpni žerjav. [15]

Projektant, ki projektira montažne elemente se mora glede na izračune odločiti kakšna

pomožna sredstva za montažo bo uporabil. Da montaža lahko poteka hitro in brez težav,

morajo biti ta sredstva dobro izbrana, njihova nosilnost pa mora biti pravilno izračunana.


V sodobnem času se uporabljajo t.i. sidra, ki so iz nerjavečega jekla in so krivljena v oblike

kot je prikazano na sliki (Slika 3.41). Nerjaveče jeklo je tukaj pomembno, saj se po končani

montaži sidra odrežejo ravno s površino elementa. Tako ima jeklo še vedno stik z

zunanjim okololjem, v primeru navadnega armaturnega železa se tukaj pojavi korozija in

oslabitev prereza. Sidra se vgradijo v svežo betonsko mešanico tako, da v zgornjem delu

elementa, kjer ni opaža in beton po navadi ni viden, gledajo ven iz površine elementa.

Sidra morajo biti zaradi izvlečne sile vgrajena dovolj globoko.

Slika 3.25: Primeri različnih tipov sider. [4]

3.4.4. Vgradnja elementov

Najprej sta potrebna priprava in kontrola pozicije montažnega elementa. Pred vsakim

nameščanjem posameznega elementa se morajo stiki očistiti, prav tako se morajo očistiti

temeljne čaše na temeljni konstrukciji in na predhodno nameščenih elementih. Če tukaj

obstajajo kakršnekoli nepravilnosti, jih je treba pred vgradnjo naslednjih elementov

odpraviti.

Sledi priprava montažnih elementov na transport in vgradnjo. Pomembna sta zaščita pred

poškodbami transporta in orientiranost elementa na gradbišču. Priporočena je enaka

orientacija, kot je orientirana pozicija elementa. Z natančno pripravo, orientacijo in

pregledom elementov se izognemo zastojem pri poteku dela.

Priklapljanje elementa na kavelj ali verigo in postavljanje elementa na predvideno pozicijo

morata biti kontrolirana s strani odgovornih montažerjev. Ti pomagajo natančni

namestitvi elementov in ob končni poziciji dajo znak za fiksiranje elementa. V primeru da

elementov ni mogoče postaviti na točno predpisano mesto, se uporabijo geodetski

pripomočki.

Po fiksiranju elementa v končni legi je potrebno poskrbeti za izvedbo trajnega stika med

elementi konstrukcije. Stiki so lahko mokri ali suhi. Suhi so pri izdelavi bolj natančni kot


mokri. Stiki se izvajajo na več načinov: dodajanje sekundarne armature, betoniranje

spojev, varjenje itd. Izvedba stikov je pri montažni gradnji zelo pomembna, saj so

montažni sistemi gradnje oslabljeni ravno na stikih. Ob različnih obtežbah pride do

labilnosti konstrukcije na stikih, kar privede do raznih težav pri kasnejši uporabi objekta.

Še posebej se slaba lastnost stikov izkaže pri potresni obtežbi, ki pa v Sloveniji še zdaleč ni

zanemarljiva.

3.5. Prednosti in slabosti montažne gradnje

3.5.1. Prednosti montažne gradnje

- Ekonomsko ugodnejši način gradnje.

- Čas gradnje je veliko krajši kot pri klasični gradnji.

- Čas pridobivanja projektne dokumentacije, projektiranja do same izvedbe je krajši

zaradi več ponovitev izdelave enakih ali podobnih elementov, ki so vnaprej

preizkušeni in sprojektirani.

- Vremenske razmere nimajo tako velikega vpliva na potek gradnje.

- Elemente je možno demontirati in uporabiti na drugem objektu, na drugi lokaciji,

kar še posebej narekuje na ekološko osveščanje.

- Proizvodnja elementov poteka pod strogim nadzorom in pod skorajda

laboratorijskimi pogoji, kar je za strjevanje in izvedbo betonskih izdelkov bistveno.

- Montažni armiranobetonski elementi izkoriščajo prednosti prednapetega betona,

tako so elementi bolj kakovostni in trajni.

- Prioriteta za montažne elemente je, da so zaradi transporta čim lažji, proizvodnja

je tako natančnejša in skoncentrirana na manjše preseke. Posledica tega so

kvalitetnejši materiali: armatura in betoni visoke kvalitete.

- Na gradbišču so opazne bistvene razlike: manjša številčnost delovne sile, delavci

imajo boljše pogoje za delo, delovni čas je bolj urejen, večja produktivnost dela,..

- Ni problemov z naročanjem in dobavo materialov, ki so potrebni za svežo

betonsko mešanico.

- Stroški so fiksni brez večjih odstopanj in znani vnaprej. [6]

3.5.2. Slabosti montažne gradnje

- Največje probleme predstavljajo stiki med dvema ali več montažnimi elementi.

Tukaj se konstrukcija obnaša povsem drugače, lahko prihaja do površinskih razpok

in do toplotnih mostov.

- V Sloveniji je, zaradi visokega začetnega vložka v proizvodnjo, malo podjetij, ki bi

se ukvarjale s proizvodnjo montažnih elementov, zato sta naročilo in dobava

nekoliko težja.

- Na gradbišču je potrebna težka mehanizacija, ki je draga.


- Dvigala, tovornjaki in druga potrebna mehanizacija imajo velikokrat omejen

dostop do gradbišča ali objekta ki se gradi z montažnimi elementi.

- Zaradi teže in velikosti elementov je cestni transport izjemno drag in nevaren

- Za izvajanje montažnega objekta je potrebnega veliko več znanja kot pri klasični

izvedbi. [6]


4 DVOMI KMETOV O UPORABI MONTAŽNIH ELEMENTOV

4.1. Naročniki pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov

4.1.1. Kmetijska panoga

Naročniki pomožnih kmetijskih objektov so po navadi kmetje, ki so usmerjeni v specifično

kmetijsko panogo: poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo ali sadjarstvo. Veliko pa je tudi

takšnih, ki se ukvarjajo z dvema ali več panogami in objekt uporabljajo za specifično rabo

v eni panogi ali pa kar za vsestransko rabo v več kmetijskih panogah.

4.1.2. Velikost kmetije

»V Sloveniji po podatkih popisa kmetijstva leta 2010, 74.640 kmetij razpolaga z 507 tisoč

ha kmetijskih zemljišč od katerih se uporabljala dobrih 474 tisoč ha. Povprečna velikost

kmetije je 6,5 ha. /.../ Slovenija je imela po podatkih SURS-a v letu 2011 168.744 ha njiv.«

[16]

Velikost kmetije se uradno meri po GVŽ (glav velike živine) koeficientu in po primerljivih

kmetijskih površinah. GVŽ koeficient se določi glede na vrste in kategorije rejnih živali na

kmetiji. Na podlagi GVŽ koeficienta, števila živali in obdelovalnih površin se izračuna

velikost kmetije, oz. kakšna je kapaciteta kmetije, da so ti kriteriji uravnovešeni. Kmetiji, ki

ni v nobenem razvojnem programu oz. kmetijskem ukrepu je dovoljenih 1,5 GVŽ/ha

kmetijskih površin. Za lažjo predstavo so v nadaljevanju predstavljeni izseki zakonov in

pravilnikov, ki veljajo pri teh izračunih.


Preglednica 4.1: Koeficienti za izračun GVŽ. [17]

Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev

V 2. členu Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev piše, da se za 1 ha primerljive

kmetijske površine šteje:

- 1 ha njiv ali vrtov ali

- 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali

- 4 ha pašnikov ali

- 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali hmeljišč ali

- 8 ha gozdov ali

- 5 ha gozdnih plantaž ali


- 6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin. [18]

Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč

V 2. členu Pravilnika o določanju in vodenju bonitete zemljišč je zapisano:

»(1) Boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča, ki se določi v obliki

bonitetnih točk.« [19]

»(2) Bonitetne točke se izračunajo na podlagi lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih

vplivov.« [19]

Primerna kmetija

Najbolj primerne kmetije za postavitev nezahtevnih objektov so verjetno kmetije, ki glede

velikosti dosegajo neko slovensko povprečje ali pa ga presegajo. Po lastni presoji so to

kmetje, ki obdelujejo od 10 pa do 50 hektarjev obdelovalnih površin in jim je dovoljeno

vzrejati od 15 do 75 GVŽ (glav velikih živali).

4.2. Glavni dvomi o uporabi montažnih elementov

Točka 4.1 je zapisana samo zaradi lažje predstave, zakaj se pojavljajo dvomi o montažni

gradnji objektov med kmeti.

4.2.1. Ponudnik

Med potencialnimi investitorji se pred gradnjo pojavljajo dvomi o tem, kje naročiti, od kod

in kako dobaviti elemente. Navadno se ti dvomi pojavijo pri naročnikih, ki so premalo

poučeni oz. preslabo poznajo gradnjo z betonskimi montažnimi elementi. Montažne

betonske konstrukcije niso zelo oglaševane, prav tako v Sloveniji ni veliko ponudnikov, ki

se ukvarjajo z njihovo prodajo. Tudi če investitorji poznajo tovrstno gradnjo in se odločijo

zanjo, nimajo prav veliko možnosti odločitve pri nakupu elementov.

4.2.2. Izvedba

Ni veliko odprtih gradbišč, kjer bi potekala betonska montažna gradnja, da bi lahko

naročniki videli način in sam potek gradnje. Na tak način bi lahko spoznali, kaj morajo

zagotoviti pred pričetkom gradnje:

- Utrjen in dovolj širok dostop na gradbišče in mesto vgraditve. Odvisen je od teže in

velikosti posameznih elementov.

- Velikost gradbišča oz. mesta kjer bo potekal notranji transport.

- Utrjenost terena kjer bo potekal notranji transport.

- Oddaljenost in višina sosednjih stavb v primeru, ko se notranji transport vrši s

stolpnim žerjavom. Prav tako so potrebna dovoljenja lastnikov sosednjih zemljišč

in zgradb.


4.2.3. Finančni vidik

Pri gradnji manjših objektov ali objektov kompleksne arhitekture betonska montažna

gradnja ni primerna. Potrebnih je veliko različnih elementov, njihova proizvodnja je veliko

dražja, sploh če se izdelajo po naročilu. Lahko so tudi različno armirani, posledično je

njihova vgraditev bolj komplicirana in s tem tudi dražja. Ali pa je, preprosto, elementov

premalo, da bi se lahko pri dobavitelju dosegla ugodna cena.

V primeru montažne izvedbe večjih nezahtevnih objektov manj komplicirane arhitekture

pa je montažna gradnja iz finančnega vidika bolj primerna.

4.2.1. Konstrukcijsko – pravni vidik

Nestanovanjske kmetijske stavbe se med nezahtevne objekte uvrščajo na podlagi

določenih kriterijev, bistvena sta dva:

- velikost površine, ki je omejena na 150 m2, in

- dolžina nosilnega razpona, ki je omejena na 5,0 m.

Slednji zmanjšuje uporabnost montažnih betonskih elementov za uporabo pri

nezahtevnih objektih, saj prednapeti montažni elementi, dolžine 5,0 m niso smiselni.

Tipska montažna konstrukcija je pri takih razponih premasivna, zavzame preveč prostora

– tako med gradnjo, kot tudi med uporabo.


5 SKLEP

Preprost in hiter postopek pridobivanja projektne dokumentacije ter gradbenega

dovoljenja, večnamenska raba in ugodno sofinanciranje gradnje iz javnih razpisov so

glavni razlogi za množično gradnjo nezahtevnih kmetijskih objektov.

Kljub dvomom o gradnji z montažnimi elementi, smo v projektni nalogi spoznali da

pozitivne lastnosti pri montažni gradnji večkrat prevladujejo nad negativnimi. S

podrobnim opisom proizvodnje in montaže montažnih betonskih elementov smo bralcu

želeli približati postopek montažne gradnje.

Med pisanjem projektne naloge smo se poglobili v pravilnike, uredbe in zakone s področja

gradbeništva. Sestavljeni so tako, da smo se za le nekaj informacij morali prebiti skozi več

členov, da smo izluščili vsebino. Na tak način smo usvojili ogromno podatkov o projektni

dokumentaciji, poteku del na gradbišču in na kaj moramo paziti v prihodnosti - kot

projektant, izvajalec ali kot investitor. Ta znanja bodo zagotovo prišla prav v nadaljnjem

študiju in delu v gradbeništvu.


6 VIRI IN LITERATURA

[1] „Uradni list RS, UREDBA o razvrščanju objektov,“ 30. 5. 2018. [Elektronski]. Available:

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2018-01-1900. [Poskus

dostopa september 2018].

[2] „POMOŽNI KMETIJSKO - GOZDARSKI OBJEKTi,“ [Elektronski]. Available:

http://www.upravneenote.gov.si/fileadmin/pageuploads/ue-

smarje_pri_jelsah/Zivlj_dogodki_14/Opomnik_kmet_nezaht_obj.pdf. [Poskus


[3] „Uradni list RS, GRADBENI ZAKON,“ 24. 10. 2018. [Elektronski]. Available:

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-2914?sop=2017-01-

2914. [Poskus dostopa september 2018].

[4] Arizanović, Tehnologija građevinskih radova, Zagreb, 1997.

[5] „Uradni list RS, PRAVILNIK o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih,

povezanih z graditvijo objektov,“ 29. 5. 2018. [Elektronski]. Available:

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2018-01-1840. [Poskus


[6] J. J., „Digitalna knjižnica UM, Betonska montažna gradnja,“ 2014. [Elektronski].

Available: https://dk.um.si/info/index.php/slo/. [Poskus dostopa september 2018].

[7] M. corporation, avgust 2016. [Elektronski]. Available: https://www.youtube.com/ .

[Poskus dostopa september 2018].

[8] H. C. Tarin, 14. 8. 2017. [Elektronski]. Available: http://hug-

fu.com/1rw8f48_nu85848/. [Poskus dostopa september 2018].

[9] „Gradbenik, Tehnologija grajenja,“ 13. 6. 2008. [Elektronski]. Available:

https://gradbenik.wordpress.com/2008/06/13/tehnologija-grajenja-vprasanja-

okvirni-odgovori/. [Poskus dostopa september 2018].

[10] „Kolektor CPG,“ [Elektronski]. Available:

https://www.cpg.si/armirano_betonski_montazni_elementi/. [Poskus dostopa

september 2018].


[11] „Production of precast prestressed elements on casting bed,“ 16. 6. 2016.

[Elektronski]. Available: https://www.youtube.com/. [Poskus dostopa september

2018].

[12] „Concrete Plant Precast Technology,“ [Elektronski]. Available:

https://www.google.com/. [Poskus dostopa september 2018].

[13] „Avtodvigala,“ [Elektronski]. Available: https://www.google.com/. [Poskus dostopa

september 2018].

[14] „Stolpni žerjav,“ [Elektronski]. Available: https://www.google.com/. [Poskus dostopa

september 2018].

[15] „RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,“ [Elektronski]. Available:

http://www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijski_trgi/poljedelstvo/.


[16] „Uradni list RS, UREDBA o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2013, Priloga 1:

Koeficienti za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali,“ 1. 10. 2013.

[Elektronski]. Available: https://www.uradni-list.si/files/RS_-2010-017-00763-

OB~P001-0000.PDF. [Poskus dostopa september 2018].

[17] „Uradni list RS, Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev,“ 9. 12. 1995.

[Elektronski]. Available: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-

rs/vsebina/1995-01-3295?sop=1995-01-3295. [Poskus dostopa september 2018].

[18] „Uradni list RS, Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč,“ 10. 3. 2008.

[Elektronski]. Available: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV8512.


[19] eMajstor, „eMajstor.hr,“ [Elektronski]. Available:

https://www.emajstor.hr/clanak/75/Montazna_betonska_gradnja. [Poskus dostopa

september 2018].


7 PRILOGE

7.1. Naslov študenta

Jure Hržič

Mihovci 25

2274 Velika Nedelja

Tel.: 041 239 779

e-mail: [email protected]

7.2. Kratek življenjepis

Rojen: 24.5.1995 Na Ptuju

Šolanje: 2001-2010 OŠ Velika Nedelja

2010-2014 Gimnazija Ptuj

2014-2018 Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

7.3. Seznam prilog

Priloga 1: Zasnova hale: tloris strehe in pritličja, prerez in fasade

Priloga 2: Priloga 6: Obrazec, Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za

nezahtevne objekte [5]

Priloga 3: Priloga 11A: Obrazec, Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja [5]

Priloga 4: Priloga 11B: Obrazec, Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni

objekt [5]

mailto:[email protected]

GSPublisherVersion 462.0.83.100

B B

4,505,00

2,100,90

12,70 4,70

7,73

17,4018,00

8,33

AA

B B6º6º

AA

9,00 9,00

18,00

8,33

6º

-1,00 -1,00-1,00 -1,00

±0,00 ±0,00

+5,00 +5,00

+6,91 +6,91

+6,00

+4,76

17,40

0,25

4,76

1,24 strešni

paneli

17,40

4,70 12,70

+6,00

PRILOGA 1M 1:200

TLORIS STREHE

TLORSI PRITLIČJA

PREREZ B

FASADA ZAHOD

FASADA VZHOD

FASADA JUG FASADA SEVER

Documents

BETONSKI MONTAŽNI POMOŽNI - COnnecting REpositories · 2020. 1. 30. · Betonski montažni pomožni kmetijski objekti stran 1 1 UVOD Nestanovanjske kmetijske stavbe se zdijo nepomembni