Bilten broj 2 - mtf.com.mk

B I L T E N B r . B I L T E N B r . B I L T E N B r . B I L T E N B r . B I L T E N B r . 22222

0 5 - 0 7 . 0 6 . 2 0 0 50 5 - 0 7 . 0 6 . 2 0 0 50 5 - 0 7 . 0 6 . 2 0 0 50 5 - 0 7 . 0 6 . 2 0 0 50 5 - 0 7 . 0 6 . 2 0 0 5

2

D E N P O S V E T E N N A T V O R E [ T V O T O N AD E N P O S V E T E N N A T V O R E [ T V O T O N AD E N P O S V E T E N N A T V O R E [ T V O T O N AD E N P O S V E T E N N A T V O R E [ T V O T O N AD E N P O S V E T E N N A T V O R E [ T V O T O N A

B L A G O J A R I S T E S K I - P L A T N A RB L A G O J A R I S T E S K I - P L A T N A RB L A G O J A R I S T E S K I - P L A T N A RB L A G O J A R I S T E S K I - P L A T N A RB L A G O J A R I S T E S K I - P L A T N A R

Imperativ e ne{to da se stori za da se pre‘iveeImperativ e ne{to da se stori za da se pre‘iveeImperativ e ne{to da se stori za da se pre‘iveeImperativ e ne{to da se stori za da se pre‘iveeImperativ e ne{to da se stori za da se pre‘ivee

Platnar

Denot posveten na Blagoja Risteski-PlatnarBlagoja Risteski-PlatnarBlagoja Risteski-PlatnarBlagoja Risteski-PlatnarBlagoja Risteski-Platnar, be{e zamislen kako sredba so nego inegovite prijateli pokraj rekata Crna, vo negovata Kamena ku}a. I taka be{e. Den pladnina,kraj Crna, inspirativna i bujna, e vistinskoto mesto za sredba so tvorecot - Platnar. Tuka iprisetot stanuva ve~en. Namesto da prenesuvame i preraska‘uvame tu|i misli, Biltenot re{ivo ovaa prilika da mu se posveti nemu li~no - so dva izvadoci od negovite raskazi, kako i del odgovoreweto na negoviot prijatel Ferid Muhi}.

KAMENA KU]AKAMENA KU]AKAMENA KU]AKAMENA KU]AKAMENA KU]A

- izvadok od istoimeniot raskaz-

So usura ne se gradi ku}a. So pari zemeni na zaemod zelena{ite, pod mamele kaj serafite, so tu|i paridom sopstven ne se yida. Ne go li~i, ne go biva. ]e seporni, urni. Ku}a ne se gradi ni so pari obrani, iznudenipari, potomoreni, niz nasilie dofateni, pari zlo~esti,crni pari. Oti ne }e stoi, ne }e krepi, ne }e se vtemeli.Gredite potporni, crvoto~ni. ̂ atijata razjadena i site}e ti go vidat rezilot i site }e uznaat {to vnatre, vsebe krie{. Koja prikazna temna vo tvoeto serce ezato~ena. Od {to du{ata ti e narazena, {trbnata, {tonasledstvo kako v nasiet na potomcite }e im ostavi{ zada te pomnat i prezrat za vo is~eznuvaweto da si dolen,ne~ist i, potoa, lekutuma potoa, pizmen.

Ete taka, pod znaewe takvo zedov ku}a da gradam,ku}ure, ~ikmak, bezbili od {to tolku se ima...

SAMO EDNA SMRTSAMO EDNA SMRTSAMO EDNA SMRTSAMO EDNA SMRTSAMO EDNA SMRTLETAWETOLETAWETOLETAWETOLETAWETOLETAWETO

- izvadok od istoimeniot raskaz-

Vo starite vremiwa lu|etoletale. Ne site. Samo izbraniteme|u niv. Onie koi do toj triumfstignale zaradi podvig li~en. Zadrugite nemo‘en ili zaradivoljata bo‘estvena koja ne setolkuvala od nas, drebnite dolu. Beznapor, niz postapka ednostavna,samo troa voda ~udotvorna }e sepoturele i na ~asot stanuvaleptici. Veli~enstveni, lekokrili,beli ptici, zaletani konbistrinata modra, od onaa strana nanebeskata ‘apka kon beskone~nostakoja ni sonot za letaweto da jadofati ne umee. Toa taka bilo vostarite vremiwa. Vo onaa doba vokoja Bo‘in, tatkoto Siljanovpotpren na kowarskoto drvo na‘ivot, sred vedra kve~erina,zagledan vo porfirot na zapad, go~ekal sina si da doleta zaedno sogolemata bratija pti~ja, so jato{trkovi. Da doleta i da mu ka‘e,nemu, na Bo‘ina koj znael se zaoblacite, za modrata pti~ja krv vrzsnegot, {to ima tamu zad rezetonebesko. Gorna zemja {to ima. NoSiljan [trkot samo jazikot pti~jigo znael ili drug da znae i ne sakal,pa ne mo‘el na tatka si da mu jaotkrie tajnata. Za toa, tuku i za dane se ras~ue pa site da odletaat...

3

Poslednata objavena kniga namakedonskiot dramski avtor Blagoja Risteski -Platnar, naslovena e ednostavno i intuitivnoDramiDramiDramiDramiDrami. Ova izdanie gi sodr‘i negovitesedum dramski tekstovi, poznati zamakedonskata teatarska javnost prekunivnite teatarski praizvedbi. Sobranivaka na edno mesto samo ja potvrduvaatve}e doka‘anata specifi~na poetika vokoja se vmre‘eni makedonskite mitovi,korenitata potreba za iskonskoto, kako isozdavaweto na samo-svoj teatarski jazikna koj govore{e i pi{uva{e Platnarot.Knigata e izdanie na prilepskataizdava~ka ku}a Arlekin-GF. Na 363stranici izneseni se na videlina pred~itatelskata publika: Spiro Crne, Arsenij, IbroJarane, Lepa Angelina, Letni Siljane, @eleznopile i Venko. Sekoja od ovie drami do‘iveala svojapraizvedba, a Letni Siljane e izvedena dva pati

Tekstovite od Blagoja Risteski

Platnar i za Doj~in od Pesja pena gi

~ita{e akterot Kiril Ristoski. Zaedno

so akterite Traj~e Ivanoski i Najdo

Todeski izvedoa del od dramata Letni

Siljane.

FERID MUHI], kr{na pobratima:FERID MUHI], kr{na pobratima:FERID MUHI], kr{na pobratima:FERID MUHI], kr{na pobratima:FERID MUHI], kr{na pobratima:

Za Platnar, mojata kr{na pobratima, ne mo‘e dase ka‘e eden zbor. I ne mo‘e da se dade izjava. Za negosamo oratio magna bi prilegala. Golemata beseda, sozborovi izbrani kako {to toj bil izbran. Ako voop{tonekoga{ poveruvav deka inteligencijata ima i drugiizvori{ta samo od ~ove~kiot rod, toa be{e zaradi nego.Oti takov duh, majka ne ra|a. Od kade li be{e? Verojatnoottamu od kade {to e sega.

Sakav da po~nam so toa deka ova mi e prv pat da dojdam ovde bez nego. No gledam, ne }e da eto~no. I sega ne sum bez nego. I nie ne sme bez nego, no sega mi e prvpat da sum ovde so nego i sotolku negovi dragi lu|e i prijateli.Ona {to toj go napravi i {to gi re~e zborovite koi, ako toj ne gi ka‘a }e ostanea nedore~enii neka‘ani, nenapi{ani i neodigrani i nedo‘iveani. Toj posreduva, participira, dava ne{to{to e nezamenlivo vo celata makedonska istorija na teatarot, bi rekol i na zborot. A nie sme,pred se, ona {to e ka‘anoto: I vo po~etokot i sekade e zborot. A nikade tolku Blagoja RisteskiPlatnar ne be{e silen i svoj kako tokmu tamu: vo po~etokot, vo sredi{teto i krajot vo zborot.Mislam deka mnogu lu|e se rodeni pod sre}na yvezda. Platnar be{e roden pod sre}na kometa.Sveti posilno od najsilnata yvezda, ne trae tolku dolgo, no se pameti zasekoga{.Predelot ni{to ne zna~i bez prijatelotPredelot ni{to ne zna~i bez prijatelotPredelot ni{to ne zna~i bez prijatelotPredelot ni{to ne zna~i bez prijatelotPredelot ni{to ne zna~i bez prijatelot, mi re~e minatiot septemvri koga bevme tuka, voku}arkata, kraj Crna. Istoto zna~i i sega. Platnarot e so nas i ja sakam taa bleskava kometa{to ja nosime so sebe, oti taa nema da ne napu{ti.

(na scenata na NT - Bitola i na scenata na NT„Vojdan ̂ ernodrinski” - Prilep). Sobrani vaka naedno mesto, bez nikakov drug komentar (predgovor,

biografija na avtorot, teatrografijana izvedbite), ovie dramski tekstovigovorat glasno samo i edinstveno zasebe. Vo toa e mo}ta na ovie tekstovi.Da se progovori onaka samo kako {toi edinstveno go znae{e toa nivniotavtor. Zatoa i se eden svoeviden zavetza ~itatelite. Deka i pokrajteatarskata magi~nost {to se sozdavapri nivnoto postavuvawe na scena,dramskite tekstovi sobrani vo knigana edno mesto se i zabele‘itelenpregled za poetikata i estetikata na

eden avtor. (Od internet stranicata naInstitutot za teatrologija pri FDU-Skopje:www.mactheatre.edu.mk)

4

V O S E ] A V A W E N A . . .V O S E ] A V A W E N A . . .V O S E ] A V A W E N A . . .V O S E ] A V A W E N A . . .V O S E ] A V A W E N A . . .

Osven Platnarot, Festivalot i makedonskiot teatarskiOsven Platnarot, Festivalot i makedonskiot teatarskiOsven Platnarot, Festivalot i makedonskiot teatarskiOsven Platnarot, Festivalot i makedonskiot teatarskiOsven Platnarot, Festivalot i makedonskiot teatarskisvet gi ispratija kon yvezdite i sekoga{ aktivniot re‘iser -svet gi ispratija kon yvezdite i sekoga{ aktivniot re‘iser -svet gi ispratija kon yvezdite i sekoga{ aktivniot re‘iser -svet gi ispratija kon yvezdite i sekoga{ aktivniot re‘iser -svet gi ispratija kon yvezdite i sekoga{ aktivniot re‘iser -ACO ALEKSOV i na{iot prilep~anec, velikanot naACO ALEKSOV i na{iot prilep~anec, velikanot naACO ALEKSOV i na{iot prilep~anec, velikanot naACO ALEKSOV i na{iot prilep~anec, velikanot naACO ALEKSOV i na{iot prilep~anec, velikanot namakedonskoto aktersko majstorstvo - ILIJAmakedonskoto aktersko majstorstvo - ILIJAmakedonskoto aktersko majstorstvo - ILIJAmakedonskoto aktersko majstorstvo - ILIJAmakedonskoto aktersko majstorstvo - ILIJAXUVALEKOVSKI. Zatoa Biltenot re{i so dva kratkiXUVALEKOVSKI. Zatoa Biltenot re{i so dva kratkiXUVALEKOVSKI. Zatoa Biltenot re{i so dva kratkiXUVALEKOVSKI. Zatoa Biltenot re{i so dva kratkiXUVALEKOVSKI. Zatoa Biltenot re{i so dva kratkiteksta da ve potseti, za mig.teksta da ve potseti, za mig.teksta da ve potseti, za mig.teksta da ve potseti, za mig.teksta da ve potseti, za mig.

ACO ALEKSOV ACO ALEKSOV ACO ALEKSOV ACO ALEKSOV ACO ALEKSOV (13 noemvri 1932, Strumica - 13 januari, 2005,Skopje), teatarski, televiziski, radio i filmski re‘iser, siot svoj ‘ivotgo posveti na sozdavawe na teatarski pretstavi i na raznovidni TV‘anrovi. So teatarot po~na da se zanimava vo Strumica, u{te vo tekot nasvoite u~ili{ni godini. Svesen deka teatarot e negova idnina,{koluvaweto go prodol‘i na Teatarskata akademija vo Belgrad kadestudira i diplomira re‘ija, vo klasata na prof. Josip Kulunxi} (1958).Po diplomiraweto, raboti kako re‘iser vo Narodniot teatar voStrumica (1950-1959), vo „Vardar film” (1960-1961) i vo Radio-televizijaSkopje/Makedonska radio-televizija (1961-2000), kade i go realizira

najgolemiot del od svojot opus, re‘iraj}i televiziski drami i filmovi, no i emisii odnajrazli~en vid.

Aleksov e i re‘iser koj ima raboteno na site teatarski sceni vo Makedonija: na scenatavo negovata rodna Strumica, vo Skopje (vo MNT, Dramski teatar, Albanski i Turski teatar),Kumanovo, Prilep, [tip, Bitola, Veles... Na po~etokot na svojata teatarska kariera, vo 1957godina Aleksov ja dobi nagradata 8 Noemvri na grad Strumica. Za re‘ijata na pretstavataSite moi sinovi (so ansamblot na NT vo Kumanovo) vo 1971 godina ja dobi nagradata na MTF„Vojdan êrnodrinski”, a vo 2003 godina i nagradata za ‘ivotno delo na Festivalot.

Vo biografijata na ILIJA XUVALEKOVSKI ILIJA XUVALEKOVSKI ILIJA XUVALEKOVSKI ILIJA XUVALEKOVSKI ILIJA XUVALEKOVSKI (20 avgust 1915,Prilep - 18 oktomvri 2004, Skopje) e zapi{ano deka svojot detski/mlade{ki son za scenata od Prilep go prodol‘uva na studiite po solopeewe na Muzi~kata akademija vo Belgrad, pa na Dr‘avniotkonzervatorium vo Sofija, kade {to diplomira vo 1941 godina. Vo tekotna Vtorata svetska vojna nastapuva vo ansamblot na Naroden teatar Skopje(1942/43), a po izleguvaweto vo partizani e ispraten vo Moskva (1944) daraboti kako spiker i redaktor na Radio „Slobodna Jugoslavija”, od kadeso svojot silen/zvu~en glas se obra}a na makedonski jazik.

Ilija Xuvalekovski stanuva ~len na ansamblot na Makedonskiotnaroden teatar vo negoviot prv sostav, vo 1945 godin i ~len na ovoj ansambl e do 1963 godina. Vonarednite deset godini (1964-1974) so isklu~itelen uspeh nastapuva vo pove}e zagrepski teatri,afirmiraj}i se i kako eden od najeminentnite hrvatski akteri vo toj period. I ne zapira natoa: vo Zagreb ja formira i ja vodi prvata klasa na akteri na Akademija za teatarska umetnost(1967-1971) koja studira na makedonski jazik. Po vra}aweto vo Skopje na Vi{ata muzi~ka {kola,podocna Fakultet za dramski umetnosti, prodol‘uva da go predava predmetot gluma (1972-1981).Vo me|uvreme postojano igra vo pretstavi vo MNT, Dramski teatar, go ima i vo drugi proekti,snima filmovi, TV-drami, nastapuva na razni sve~enosti. Postojano kako akter koj istra‘uva,doka‘uva deka akterstvoto e majstorstvo, deka scenata e prostor na koj golemite akteri nemaatrok na traewe.

5

I N T E R V J UI N T E R V J UI N T E R V J UI N T E R V J UI N T E R V J U

Biltenot ja iskoristi prilikata i prisustvoto na prijatelite naFestivalot za da napravi nekolku kratkii intervjua, i toa so:

Bilten: Kako eden od prvite u~esnici naFestivalot kako gledate na negovatasrednove~nost, festivalot odbele‘uvajubilej-~etiri decenii postoewe?

Aleko Protogerov: Ovoj festival be{epredviden kako smotra na teà ò rite odvnatre{nosta. Teatrite od Skopje beaizostaveni, no po nekolku godini se vklu~ijai tie. Taka, so tekot na godinite, Festivalotsi obezbeduva{e sigurno mesto vo na{atakulturna politika. Negoviot 4o-ti rodendengo do‘ivuvam so vozbuda i mi se vra}aatnezaboraveni sliki od po~etocite, kogarelaksirani i raspolo‘eni posle pretstavataedna grupa akteri u~esnici na Igrite sedevmepred toga{niot hotel Skopje vo centarot nagradot, na edna klupa i po~na da vrne do‘d. Notoa ne ni pre~e{e da se dru‘ime i da u‘ivame.Tie ubavi ~uvstva, toj entuzijazam se vgradenivo Festivalov i taka toj raste{e niz godinite.

B: Vie ste ime|u prvite dobitnici nanagradata za aktersko ostvaruvawe koja jadobija u{te nekolkumina artisti koi za ‘alne se ‘ivi. Kakvi se va{ite se}avawa za tiemomenti?

A.P.: Se se}avam ubavo na pretstavata VujkoVawa koja ja re‘ira{e Blagoj Andreev, taaprva godina na Festivalot vo 1965-ta. Jasdobiv nagrada za ulogata na Astrov. Nazavr{nata scena, koga vujko Vawa i Sowaostanuvaat sami, zavesata po~na da se spu{ta,odedna{ ~uvstvuvam deka zavesata celosno espu{tena, a vo salata neviden molk. No samopo nekolku sekundi sleduva{e gromoglasenaplauz, blagorodna e ovaa prilepska publikai mnogu ja po~ituvam. Inaku od toa vreme, ovdevo Prilep steknav i mnogu iskreniprijatelstava-so Branko Iliev koj be{e prvpretsedatel na Odborot na Igrite, so KireStefanoski, toga{ politi~ki aktiven voop{tinata, da ne gi zaboravam nitu MihajloMuqazim, nitu Rampo Koneski, \ore Napeskii Petar Poposki.

B: Kako go do‘iveavte vo taa smislaotvoraweto na Festivalot?

A.P.: Otvoraweto be{e spektakularno, a isamata pretstava be{e takva i mislam dekabe{e dostojna na jubilejot-prekrasen po~etok.

B: êtiri decenii Festival. Vreme dostojnoza po~it, no i promisla-dali treba da se menuvalikot na Festivalot, kade treba da se dvi‘i,da tranzitira?

A.P.: Festivalot treba da ja prodol‘i iponatamu tendencijata da ja prezentira na{atadramaturgija, no samo so kvalitet napretstavite i tvorcite vo nego, za{to ova eedinstven Festival koj mo‘e da ne prezentiranadvor od Makedonija. Festivalot ima svojraste‘ i mesto i kako dramaturgija i kakoizvedba. Kaj nas ima eden nov, sovremenscenski, teatarski izraz, osobeno kaj mladiteavtori i tie novini mu trebaat na festivaloti samo taka }e se pribli‘uvame kon krajnatacel koja umetnosta mora da ja ima, za{toumetnosta ne trpi improvizacii nitukomopromisi, jas te‘neam kon kvalitetot napretstavite.

ALEKO PROTOGEROVALEKO PROTOGEROVALEKO PROTOGEROVALEKO PROTOGEROVALEKO PROTOGEROV, akter, re‘iser, osnova~ na dva teatri, akter, re‘iser, osnova~ na dva teatri, akter, re‘iser, osnova~ na dva teatri, akter, re‘iser, osnova~ na dva teatri, akter, re‘iser, osnova~ na dva teatrivo.Makedonijavo.Makedonijavo.Makedonijavo.Makedonijavo.Makedonija

6

Bilten: Zo{to tolku BlagojMicevski?

Blagoj Micevski: Toa sigurnone e po nekoja slu~ajnost. Preku izborot naselektorot, za da go poka‘e na ovoj Festivalona {to e najdobro, me|utoa ima i teatri sokoi sorabotuvam i verojatno toa zaedni~korazbirawe za i okolu pretstavata bilepresudni da ja osmisluvam pretstavatakostimografski. Drago mi e deka pretstavitevo koi sum rabotel i sum pridonesol zanivniot uspeh na festivalot i del od toa e mojazasluga,toa go do‘ivuvam taka.

B: So kolku pretstavi godinava ste prisutenna Festivalot ?

B.M.: Neznam, navistina, ne sum poglednalto~no kolkav e toj broj, ama ako se soberati iod oficijalnata i pridru‘nata programanepristojno mnogu.

B: Toa vie go govorite so sram?

B.M.: Ne, sekako ne, drago mi e.Dosega imam dobieno osumnagradi na Festivalot zakostimografija i scenografija,mislam deka u{te za plakatnemam dobieno. Scenografija iplakat rabotam mnogu retkodokolku okolnostite nalo‘attaka po insistirawe nare‘iserot ili ako idejatazapo~nala nekade na drugomesto. Koga sme ve}e kajnagradite mislam deka po ferbi bilo kolegite da mi dadatnagrada ili jas nekomu dadodelam. Smetam deka retko vo‘irito ima ~lenovi koi sezadol‘eni za vizuelniot del, nedeka nemalo, no mnogu retko.Smetam deka ‘irito treba da sepro{iri malku, sekoj znaete,gleda od svojot aspekt napretstavata.

B: Na koi pre~ki naiduvate pri realizacijatana edna kostimografska ideja?

B.M.: Za kostimite i se {to e povrzano so tojdel od vizuelizacijata glavno se snao|ame,za{to ‘iveeme vo takvo vreme i vo takviuslovi, golem del od vremeto {to go tro{imeza da realizirame edna ideja e da se snajdeme itoa go pravime mnogu ~esto, za{to teatarskiotkostim ima svoi zakonitosti Mo‘at da seupotrebat najrazli~ni materijali koivoop{to ne se za kostim, zna~i od tipot na ednoplatno za pe~atewe, zlatni bukvi, najlon,vre}i za otpadoci, za piperki... zna~i mnogune{ta {to ne se tekstil sam po sebe, a mo‘eda dadat na scenata mnogu dobar efekt.

PLAKETI I BLAGODARNOST ZA TEATRITEPLAKETI I BLAGODARNOST ZA TEATRITEPLAKETI I BLAGODARNOST ZA TEATRITEPLAKETI I BLAGODARNOST ZA TEATRITEPLAKETI I BLAGODARNOST ZA TEATRITE

Sobranieto na MTF „Vojdan êrnodrinski” za svojot 40 godi{en jubilej na siteSobranieto na MTF „Vojdan êrnodrinski” za svojot 40 godi{en jubilej na siteSobranieto na MTF „Vojdan êrnodrinski” za svojot 40 godi{en jubilej na siteSobranieto na MTF „Vojdan êrnodrinski” za svojot 40 godi{en jubilej na siteSobranieto na MTF „Vojdan êrnodrinski” za svojot 40 godi{en jubilej na site

profesionalni teatri vo Makedonija im dodeluva plaketi. Plaketite se izraz naprofesionalni teatri vo Makedonija im dodeluva plaketi. Plaketite se izraz naprofesionalni teatri vo Makedonija im dodeluva plaketi. Plaketite se izraz naprofesionalni teatri vo Makedonija im dodeluva plaketi. Plaketite se izraz naprofesionalni teatri vo Makedonija im dodeluva plaketi. Plaketite se izraz na

blagodarnost za pridonesot na teatarskite ku}i za raste‘ot na Festivalot.blagodarnost za pridonesot na teatarskite ku}i za raste‘ot na Festivalot.blagodarnost za pridonesot na teatarskite ku}i za raste‘ot na Festivalot.blagodarnost za pridonesot na teatarskite ku}i za raste‘ot na Festivalot.blagodarnost za pridonesot na teatarskite ku}i za raste‘ot na Festivalot.

BLAGOJ MICEVSKIBLAGOJ MICEVSKIBLAGOJ MICEVSKIBLAGOJ MICEVSKIBLAGOJ MICEVSKI, kostimograf i scenograf,, kostimograf i scenograf,, kostimograf i scenograf,, kostimograf i scenograf,, kostimograf i scenograf,

eden od najzastapenite avtori na Festivaloteden od najzastapenite avtori na Festivaloteden od najzastapenite avtori na Festivaloteden od najzastapenite avtori na Festivaloteden od najzastapenite avtori na Festivalot

7

Bilten: Zaedno so festivalotzad sebe imate 40 godini tvo-re{tvo. Ima li tuka paralela?

Xumerko: Nema. Jas stanavprofesionalec 1966 godina.Taka, edna godina docnam, zadêrnodrinski. Toa ne zna~i dekai prvata godina ne bev prisutenna Festivalot: bev amater iu~estvuvav vo pretstava. Sega ebitno, i mnogu mi e drago {toPrilep tie 40 godini dobro gido‘ivuva. Se napravi prekrasna publika. Toaso sigurnost go tvrdam za{to ja poznavamcelata makedonska publika. Ovaa prilepskatae najkultivizirana, so vkus koja znae da oceni:da nagradi so aplauz, no i ednostavno da sizamine od salata ako ne i se bendisuva ne{to.A toa go napravi Festivalot.

B: Ima li nostalgija za po~etocite, ili ‘alne{to deka se propu{tilo?

X.: Za karierata, ne. Treba da bidamzadovolen. Mo‘ebi mi falat dve-tri ulogi, notoa e taka so sekoj akter. Mi nedostiga dobraklasika: Patkaqosin od @enidba. Vo tojpogled mo‘ebi re‘iserite me stavale vo vtorplan, no od na{ata dramaturgija, ne seslu~uvalo da utnam nekoj lik. Toa ezadovolstvo. Po~nuvaj}i od Itar Pejo doGradskiot saat, Glogov xbun. A vrzano soFestivalot mi se slu~uvalo nekoja nagrada{to treba da ja dobijam, mi se sliznala od race.Mi se slu~i na dvapati, po Solunski Patrdiii drugata godina da bidam za nagrada, pa da mire~at: lani dobi, ne e fer. Nagradite gi sakam,ponekoga{ ne gi sfa}am seriozno.

B: Bevte vo uloga i na ~len na ‘iri...

X: E, za toa tokmu sega so Iskra Ge{oskarazgovaravme. Mi veli: Mi se dopa|a deka zaona {to go misli{, znae{ da se bori{. Znamda napravam i kompromis. Da ne bideme 4:1, otigo po~ituvam misleweto na drugite.

B: Ima li lik koj Ve izma~il za da gooblikuvate?

X: Koga }e go zemam tekstot, prvo go ~itam.Bez ogled dali e pote{ka ulogata ili ne. Den-dva ~itam i na naslovnata stranica crtampaj~e. Toa zna~i deka toj lik }e go rabotam.

BLAGOJA SPIRKOSKI-XUMERKOBLAGOJA SPIRKOSKI-XUMERKOBLAGOJA SPIRKOSKI-XUMERKOBLAGOJA SPIRKOSKI-XUMERKOBLAGOJA SPIRKOSKI-XUMERKO, akter so jubilej, akter so jubilej, akter so jubilej, akter so jubilej, akter so jubilej

Paj~eto }e ispliva. Go ostavamda pliva samo. Se slu~i pred dvegodini koga Kole (Angelovski)dojde da rabotime pretstava. Jasse dvoumev, imav nekoi obvrski.Sedime za da probame. Jassekoga{ sedam do re‘iserot.Mestoto ne go menuvam ve}e 40godini. Kole se zagleda votekstot i mi veli: Ajde, daj,nacrtaj go paj~eto. Tri denapodglednuvam vo tekstot i gobaram. I go nacrtav paj~eto. Ana tekstot za ulogata popravampre~krtuvam. Si pi{uvam: ovdetreba da mrazam. Izmrazi go

ubavo, da ti bide polesno. Toa e vo samatareplika.

B: So godini Ve poistovetuvaat so likot naItar Pejo. Dali toa e tovar?

X: Popularnosta godi, vo odredeni ramki. Nojas ne sum Itar Pejo. Taka razmisluvaXumerko i taka go oblikuva likot. Ako druggo pravi ovoj lik, }e bide poinakov Itar Pejo.Koga go igrav, velev: ova e Xumerko. E, sega,toa {to uspeav Xumerko kako {to e vakov dago prenesam na scena, {to e te{ko, e darbinai znaewe.

B: A slu~ki...

X: Ne e edna. Koj da gi pameti. Se {eguvam,prvo so sebe, pa so kolegite. Interesno be{e(ama interesno!) koga im go zapaliv teatarot.Vsu{nost na vremeto pu{tiv filmski ~ad.Cel teatar se za~adi. prst pred oko ne segleda{e. Se sozdade panika, vikavme po‘arna.Vlegoa po‘arnikarite, pu{tija voda, nozaprea. Sfatija {to e {tosot. Pa mora{e, zala‘en povik da si ja platam po‘arnata. Me~ine{e cela plata. Pla}av na tri rati.

B: I, sega...

X: Penzioniraweto za eden akter ne zna~ini{to. Igram kaj Kole, a premierata e na 15ti avgust. Akter ne mo‘e da se penzionira.Sega mo‘e da biram ulogi. A ne treba da sere~e ne. Jas mnogu u~ev od re‘iserite. Od AcoAleksov, Branko Stavrev... Ilija Mil~in mivele{e: Kontroliraj se vnatre{no. Inakupo~nuva{ brzo da zboruva{ i nerazbirlivo.Stegni se, raboti. Ima{ odli~na dikcija. Iod sekogo po ne{to sum kradel. Oti znam dakradam, da nau~am. I, ima mnogu za ka‘uvawe.Tuku, aj }e po~ne pretstavata. Da ja gledam.

8

G L E D A V M E . . .G L E D A V M E . . .G L E D A V M E . . .G L E D A V M E . . .G L E D A V M E . . .

• • • • • Vo nedelaVo nedelaVo nedelaVo nedelaVo nedela

Teatarot za deca i mladinci odSkopje, vo off programa ja izvedepretstavata rabotena po tekst na VasilPujovski: KRALOT KUSKULE PRVI.KRALOT KUSKULE PRVI.KRALOT KUSKULE PRVI.KRALOT KUSKULE PRVI.KRALOT KUSKULE PRVI.Pretstavata e vo re‘ija na KoleAngelovski. Scenografijata e naQubomir âdikovski, akostimografijata na AleksandarNo{pal. Muzikata za pretstavata e nakompozitorot Qup~o Mirkovski, akoreografijata na akterkata AnaLevajkovi}. Vo pretstavata igraaakterite: Jasmina MICOVSKA - [a{leod Za{le; \okica LUKAREVSKI -Kralot Kuskule Prvi; ElenaTRAJKOVSKA - Kuskulenica od Trpejca;Dragan DOVLEV - Ku~in od Bu~in; TawaKOÔVSKA - Paca od Maca; PredragPAVLOVSKI - Ka‘ Zinila‘; KatarinaILIEVSKA - An~e od Jan~e; VladimirLAZOVSKI - Bum Dumdum.

KOLE ANGELOVSKI, re‘iser:Vo 1994g. be{e prvata izvedba na

pretstavata Kralot Kuskule PrviKralot Kuskule PrviKralot Kuskule PrviKralot Kuskule PrviKralot Kuskule Prvi koja jare‘ira{e Du{ko Naumovski so Teatarot zadeca i mladinci. Deset godini potoa janapravivme ovaa pretstava koja e mnoguporazli~na. Ubeden sum deka dene{nive decasakale ili ne, se optereteni od ona {tosekojdnevno go gledaat po televizii, vesnici.Toj pristap na aktuelnosta na seto ona {tozna~i vlast i kako taa vlast manipulira sonarodot, go iskoristivme da go stavive vo ednaoblanda na detska pretstava. Seto toa postoivo tekstot i jas posebno ni{to ne izmisliv.Vsu{nost ova e eden detski muzikl so mnoguaktuelni temi i razmisli okolu seto toa {tozna~i vlast.

\OKICA LUKAREVSKI, akter:Vo Teatarot za deca i mladinci e

najlesno da se bide kralkralkralkralkral. Sekoga{ koga sumpokanet od Teatarot za deca i mladinci mi ezadovolstvo da igram so edna ekipa k o j azaslu‘uva maksimalna po~it, so edna mnogukompaktna celina koja znae da sorabotuva, dasou~estvuva so site koi se del od edna golemaekipa.

JASMINA MICOVSKA, akter:Ova mi e prva detska pretstava. I

igraweto vo detska pretstava i igraweto vopretstava za „vozrasni” si ima svoja te‘inai ubavina i treba da bide iskreno. Ova e dobarpo~etok, ubava ekipa. Igram dvorski {ut, prvprijatel na kralot i trgnav od ona detskoto{to go imam vo sebe i taka se proizleze, nedeka sum mnogu postara i povozrasna , nosepak.

TAWA KOÔVSKA, akter:Ulogata ja igrav bez problem bidej}i

sum po poteklo tetovka i re{iv da napravamedna takva uloga - ‘ena simnata od planina,od Tearce i ma‘ena za ~ovek od visokotodobroutro. Decata reagiraa na se, duri ivozrasnite.

Deka Prilep ima dobra teatarska publika, vklu~uvaj}i ja i onaa najmladata, se poka‘a i so pretstavataKralot Kuskule Prvi. Aplauzot, glasnoto komentirawe na situaciite, kako i potpevnuvaweto itancuvaweto na del od de~iwata od publikata govore{e deka pretstavata dobro komunicira{e sopublikata. Pretstavata Kralot kuskule prvi e vsu{nost edna prikazna za stravot nasproti hrabrosta,za trudoqubivosta nasproti mrzelivosta, za vlasta nasproti narodot. Vo digresijata na dobroto nasprotilo{oto vo pretstavata e implementiran aktuelniot poli~ti~ki mig-mnogu temi i dilemi kako onie zavozrasnite.

Za pretstavata, otposle. . .

9

Vedna{ se znae deka re‘iserskite potezi vo pretstavata @ENIDBA@ENIDBA@ENIDBA@ENIDBA@ENIDBA se naso~eni konakterskata igra. Klasi~niot tekst na Gogoq dobiva i klasi~na izvedba. Tokmu zatoa, osvenkostimite koi se vo funkcija na istaknuvawe na malogra|an{tinata {to ja apostrofira iavtorot, scenografijata e re~isi izostavena. Se so cel, vnimanieto da se fokusira na akterskiteostvaruvawa. Podelbata na ulogite, postarite da igraat pomladi likovi i obratno e vo pravecna novo, poinakvo re‘isersko viduvawe. I ovde e vidliva naglasenata upotreba na strojnicitekako dvi‘e~ka sila na dejstvoto. Op{t e vpe~atokot za prva sorabotka na re‘iserot sokterskata ekipa.

Vo 19.30 ~asot, Nacionalna ustanovaCentar za kultura - Teatar „AntonPanov” od Strumica ja izvede pretstavata@ENIDBA @ENIDBA @ENIDBA @ENIDBA @ENIDBA od Gogoq, vo re‘ija na GaroA{ikjan. Scenografijata ikostimografijata se na MilenaPanteleeva. Vo pretstavata igraaakterite: Tin~e RISTESKA - AgafijaTihonova, Angelina TRENÊVA - ArinaPantelejmonova, Zora GEORGIEVA -Fiokla Ivanovna, Van~o VASILEV -Potkaqosin, Koqo ÊRKEZOV -Ko~karjov, Krste JOVANOVSKI -Kajgana, Branko BENINOV - Anu~kin,Vasil MIHAIL - @evakin, Kir~o\OR\IEV - Starikov, Alen NANOV -Stepan

GARO A[IKJAN, re‘iser

Prvpat rabotam so akterskata ekipa

na Strumi~kiot teatar. Vo tekot naraboteweto se zapoznavav so artistite i nesi postaviv nekakvi golemi celi. Si zadadov

zada~a da go izvle~am maksimumot odsituacijata. Sega ve}e gi poznavam akterite.

Kako uslov edinstveno si ja postavivakterskata igra, a drugoto go staviv malku vo

zaden plan. Zadovolen sum i pak bi sakal darabotam so istata ekipa.

ZORA GEORGIEVA, akter

Vo ovaa piesa igram po tret pat.

Porano, dvapati ja igraf Agafja, a segaFjokla so ~ij lik se ~uvstvuvam mnogupodobro. So re‘iserot imavme prekrasna

sorabotka i posakuvame pak da rabotime soA{ikjan.

TINÊ RISTESKA, akter

Prvo stravuvav, za{to re‘iserot mire~e deka ima gledano 30 @enidbi@enidbi@enidbi@enidbi@enidbi. Si gopostaviv pra{aweto: [to jas sega da

napravam? Mi re~e deka sega saka ne{torazli~no. Procesot na rabota be{e mnogu

prijaten, i ne po~uvstvuvav kako ja donesovulogata na Agafja. Mnogu prijatno se

~uvstvuvam vo ovaa rolja.

VANÔ VASILEV, akter

Ne o~ekuvav da go igram Potkaqosin.Malku e netipi~no za{to nego go igraat

malku povozrasni akteri. Isto Agafja jaigraat pomladi akterki. Re‘iserot napravine{to poinakvo: starite likovi da gi igraat

pomladi, a pomladite - postari. Zadovolensum kako prilepskata publika ja primi

pretstavata.

KOÔ ÊRKEZOV, akter

Garo ima razbirawe za se. Malku be{enaporno. Mojot lik e dvigatel, motor na

pretstavata, i dobro ja odrabotiv ulogata.


10

Vo isto vreme, na scenata na Narodniot teatar od Bitola

se igra{e pretstavata vo off-programa na Turskiot teatar

- Skopje. Pretstavata BURABURABURABURABURA od Vilijam [ekspir e vo

re‘ija na Aleksandar POPOVSKI. Scenografijata i

kostimografijata se delo na Blagoj Micevski, a muzikata

na Kiril Xajkovski. Vo pretstavata igraa akterite:

Bedia BEGOVSKA - Prospero, Nesrin TAIR - Kaliban,

Filiz AHMET - Ariel, Tamer IBRAHIM - Sebastijan,

Atila KLINÊ - Antonio, Mustafa JA[AR - Gonzalo,

Salaetin BILAL - Alonso, Eljesa KASO - Ferdinand,

Suzan AKBELGE - Miranda, Xenap SAMET - Trinkulo.

Pretstavata BURA na Turskiot teatar vo Bitola be{e odli~no primena od publikata. Pove}ePretstavata BURA na Turskiot teatar vo Bitola be{e odli~no primena od publikata. Pove}ePretstavata BURA na Turskiot teatar vo Bitola be{e odli~no primena od publikata. Pove}ePretstavata BURA na Turskiot teatar vo Bitola be{e odli~no primena od publikata. Pove}ePretstavata BURA na Turskiot teatar vo Bitola be{e odli~no primena od publikata. Pove}epati akterite dobija aplauzi na otvorena scena. [teta {to i publikata vo Prilep nema{epati akterite dobija aplauzi na otvorena scena. [teta {to i publikata vo Prilep nema{epati akterite dobija aplauzi na otvorena scena. [teta {to i publikata vo Prilep nema{epati akterite dobija aplauzi na otvorena scena. [teta {to i publikata vo Prilep nema{epati akterite dobija aplauzi na otvorena scena. [teta {to i publikata vo Prilep nema{emo‘nost da ja vidi interesnata izvedba na akterite od Turskiot teatar.mo‘nost da ja vidi interesnata izvedba na akterite od Turskiot teatar.mo‘nost da ja vidi interesnata izvedba na akterite od Turskiot teatar.mo‘nost da ja vidi interesnata izvedba na akterite od Turskiot teatar.mo‘nost da ja vidi interesnata izvedba na akterite od Turskiot teatar.

ATILA KLINÊ, akter:Pretstvata e so sovremen koncept.

Izvonredno komunicira so publikata spredna~inot na koj Aleksandar Popovski gopostavi [ekspir. Premierata be{e voIstanbul, pa se igra{e na Ohridsko letoOhridsko letoOhridsko letoOhridsko letoOhridsko leto, voViena, na MOT. Ova e edna reprezentativnapretstava na Turskiot teatar so koja japretstavuvame na{ata kultura nadvor odMakedonija.

BEDIA BEGOVSKA, akter:Konkretno mojot lik (Prospero) vo

pretstavata ne be{e ma{ki lik. Toa be{e‘ena progoneta od svetot na koja i be{eodzemena vlasta i semejstvoto. Zaedno se}erkata ja brkaat na nekoj pust ostrov. Zamene toa e samo simbolika. Sekoj ~ovek {toima problem e na nekoj pust ostrov, sekoga{e sam so sebe i mora sam da go re{i toa. Jastaka gledam i na likot koj go igram, i nacelata pretstava, a i ‘ivotnata filozofijae takva {to koga imate ne{to so koe treba dase soo~ite mora da bidete na svojot PUSTOSTROV.

NESRIN TAIR, akter:Predizvikot da se igra vo ovaa

pretstava be{e toa {to re‘iserotAleksandar Popovski vo celata BuraBuraBuraBuraBura na[ekspir si napravi svoja bura vo kojapretstava se gradat ma{ki i ‘enskiprincipi. Ostrovot be{e ostrov na ‘enitekoi go ~uvaat, a koi se ma{ki likovi.Edistvenoto {to me vle~e{e da ja izigram taauloga be{e da go poka‘am ‘enskiot principna osvojuvawe. Na po~etokot Kaliban ima{enekoja infantilnost vo sebe koja podocnapremina vo nekoja stravopo~it kon visokitegospodari, za na krajot seto da premine voedna sentimentalnost od koja nema izlez, asekoj }e se zatvori vo svoja emocija.Publikata koja ne go razbora jazikot gorazbira teatarot. Taka be{e i vo Bitola i voPrilep.

SALAETIN BILAL, akter:Alonso e eden od u~esnicite na

zaverata, no interesen e krajot kade site siprostuvaat i odat edni kon drugi. Na~inot narabota so re‘iserot be{e mnogu interesen itoj ja sostavi samo su{tinata na pretstavata.Imav izvonredna sorabotka na eden lesenduhovit na~in da se tolkuva Alonso koj {toi pokraj svojata taga znae i da prostuva no ida obvinuva. Toa e eden lik koj vo kratokvremenski preiod preminuva niz mnogu fazi.


11

Dramata na sovremeniot ruski avtor

Aleksej Slapovski - promotor na

aktuelnite evropski dramatur{ki

tekovi, naslovena kako VI[NOVATAVI[NOVATAVI[NOVATAVI[NOVATAVI[NOVATA

GRADINKA,GRADINKA,GRADINKA,GRADINKA,GRADINKA, vo 22.00 vo Narodniot

teatar vo Prilep ja izvede ansamblot na

Narodniot teatar od Kumanovo.

Pretstavata e vo re‘ija na Vladimir

MILÎN, scenografijata na Krste S.

XIDROV, kostimografijata na Marija

PUPUÊVSKA, muzikata na Marjan

NE]AK. Vo pretstavata nastapija

akterite: Refet ABAZI - Azalkanov,

Jasmina VASILEVA - Nevestata, Keti

DONÊVSKA-ILI] -Rawaeva, Goran

ILI] - Votkin, Sa{ko KOCEV -

Minusinskij, @aklina STEFKOVSKA -

Elena, Dragi{a DIMITRIEVSKI -

ROZOV, Qup~o HAXI STOJANOV -

Xon Daunz, Stojan VELKOV - Sa{a,

Aleksandra PE[EVSKA - Ma{a i

Ivica DIMITRIJEVI] - Vasewka.

VLADIMIR MILÎN, re‘iser

Kaj ‘iveeme nie?Ne ‘iveeme li votalog?! Mislam deka teatarot ne treba da impomaga na lu|eto da bidat noevi, da gi pikaatglavite vo pesokot, tukumislam, za da sesozemat, treba da prestanat da nasednuvaat naeftini fazoni, demagogii, razno-raznisebezala‘uvawa.Teatarot mora da im gopoka‘e toa.Toj treba da bide nekakvoogledalo, izopa~eno, za da ne soo~i so toa kade‘iveeme i koi se eventualnite }orsokaci priobidot da go menuvame svetot vo koj ‘iveeme.

Mo‘e da ni bide te{ko, mo‘e da se‘alime, ili da se nasmeeme sebe si, toa epo~etokot na terapijata.

REFET ABAZI, akter

Mislam deka toa e smislata na teatarot.Da postavuva pra{awa i da gi otvora tiepra{awa, koi vo normalniot ‘ivot, ~ovekotobiduvaj}i se da ‘ivee kako nojot giodbegnuva. I na tie pra{awa se soo~uvameobi~no koga sme prikle{teni v zid i koganema kade i vo tie momenti ~ovek se prisetuvana Boga i bara od nego pomo{.

Tekstot naSlapovski e eden odnajubavite tekstovi {to jas sum gi pro~itali mislam deka Slapovski na nekoj na~in prekutekstot se presmetuva so êhov. Postavuvaedno su{tinsko pra{awe za tranzicijata odeden vo drug milenium. I onaa (tranzicijata)naêhov uslovno bila polesna od ovaa {toseslu~uva vo edna Rusija ili kaj nas i se u{teza ‘al, trae.

Golemo e zadovolstvoto da se igra vo ednatakva pretstava i {to imav fantasti~enpre~ek od celiot ansambl na Kumanovskiotteatar kade pretstvata se igra mnoguuspe{no.

KETI DONÊVSKA-ILI], akter

I vo pretstavata i vo ‘ivotot se trudamda postignam podobri ne{ta, se trudam konpovisoki celi, taka da Rawaeva i nejziniotlik, nejzinata tendencija da izbega odovde, nee mojot li~en motiv. Postoi eden generalenkod vo glavite na lu|eto, kako pove}e da imodgovara onaa situacija na ni{to, otkolku dase napravi ne{to od ni{to.

VI[NOVATA GRADINKAVI[NOVATA GRADINKAVI[NOVATA GRADINKAVI[NOVATA GRADINKAVI[NOVATA GRADINKA e pretstava vo koja avtorskoto re{enie se kombinira sore‘iserskiot koncept i od toa proizleguva eden svet vo koj za~udnite raboti se normalni, anormalnite za~udni. Se nadovrzuva kon toa i audio-vizuelniot vpe~atok. Posebno treba da sepotcrta igrata na akterite.


12

MARTIN KOÔVSKI, re‘iser

Pavi} za mene be{e golempredizvik.Mnogu mi e blizok i kako poetikai kako teatarska dinamika. Mnogu sumzadovolen od samata pretstava {to ja rabotevso Bitolskiot teatar.Tekstot na Pavi} e edenod retkite tekstovi vo koi se zboruva zaqubovta. Zatoa i pretstavata e qubovna.Qubovnite temi se poretki, za razlika odpoliti~kite. Ovaa pretstava po mnogu ne{tae unikatna. Ekipata e mlada. No ima akteri iod povozrasnata generacija. Vo sekoj slu~ajova e interesna pretstava.

I na polno} vo Naroden teatar - Bitolase igra{e na mati~na scena pretstavataod Milorad PAVI] ZASEKOGA[ IZASEKOGA[ IZASEKOGA[ IZASEKOGA[ IZASEKOGA[ IDEN POVE]EDEN POVE]EDEN POVE]EDEN POVE]EDEN POVE]E, vo re‘ija na MartinKOÔVSKI. Scenografija: ValentinSVETOZAREV i kostimografija: BlagojMICEVSKI, muzika: Marjan NE]AK, avo prevod na Blagoja RISTESKI -Platnar.

Igraa akterite: Menka BOJAXIEVA -Majkata; Prodava~kata, SowaO[AVKOVA - Sofija; Anastasija,Julijana MIRÊVSKA - Prvata sestra;Du{ata, Ilina ÔREVSKA - Vtoratasestra; Kalina, Martin MIRÊVSKI -Petkutin, Ivan JERÎ] - Teloto;Lajtnant, Ognen DRANGOVSKI - KirBrankovi}, Dean TRAJKOVSKI -Avarkie Skola

FESTIVALSKA BIBLIOTEKAFESTIVALSKA BIBLIOTEKAFESTIVALSKA BIBLIOTEKAFESTIVALSKA BIBLIOTEKAFESTIVALSKA BIBLIOTEKA

Vo vtornik, 7 juni, Akademik Georgi STARDELOV ja promovira{e knigataVo vtornik, 7 juni, Akademik Georgi STARDELOV ja promovira{e knigataVo vtornik, 7 juni, Akademik Georgi STARDELOV ja promovira{e knigataVo vtornik, 7 juni, Akademik Georgi STARDELOV ja promovira{e knigataVo vtornik, 7 juni, Akademik Georgi STARDELOV ja promovira{e knigata

TEATAROT NA POTEATAROT NA POTEATAROT NA POTEATAROT NA POTEATAROT NA PO^VATA NA MAKEDONIJA OD ANTIKATA DO DENES,VATA NA MAKEDONIJA OD ANTIKATA DO DENES,VATA NA MAKEDONIJA OD ANTIKATA DO DENES,VATA NA MAKEDONIJA OD ANTIKATA DO DENES,VATA NA MAKEDONIJA OD ANTIKATA DO DENES, od grupaavtori. Knigata ja podgotvi uredni~ki odbor sostaven od akad. Georgi Stardelov, d-r JelenaLu‘ina i d-r Ivan Xeparoski, i e vo izdanie na Makedonskata akademija na naukite iumetnostite.

Vo sreda, 8 juni, prof.Blagoja IVANOV, }e gi promovira knigite-drami:Vo sreda, 8 juni, prof.Blagoja IVANOV, }e gi promovira knigite-drami:Vo sreda, 8 juni, prof.Blagoja IVANOV, }e gi promovira knigite-drami:Vo sreda, 8 juni, prof.Blagoja IVANOV, }e gi promovira knigite-drami:Vo sreda, 8 juni, prof.Blagoja IVANOV, }e gi promovira knigite-drami:

Ali, Sema (2004) Male~kata, Skopje: FDU.

Osmanli, Tomislav (2004) Igri niz ‘anrovite, Skopje: Kultura.

A, prof.d-r Jelena LU@INA }e gi promovira izdanijata:A, prof.d-r Jelena LU@INA }e gi promovira izdanijata:A, prof.d-r Jelena LU@INA }e gi promovira izdanijata:A, prof.d-r Jelena LU@INA }e gi promovira izdanijata:A, prof.d-r Jelena LU@INA }e gi promovira izdanijata:

Avramovska, Nata{a (2004) Vo vitelot na derealizacijata, Skopje: Kultura.

Jovanov, Qup~o (2004) Arhitektura na scenskiot prostor, Skopje: FDU.

Pavlovski, Mi{el (2004) Teatarot i mitot, Skopje: MI-AN.

Vo ~etvrtok, 9 juni, Todor KUZMANOV gi promovira knigite:Vo ~etvrtok, 9 juni, Todor KUZMANOV gi promovira knigite:Vo ~etvrtok, 9 juni, Todor KUZMANOV gi promovira knigite:Vo ~etvrtok, 9 juni, Todor KUZMANOV gi promovira knigite:Vo ~etvrtok, 9 juni, Todor KUZMANOV gi promovira knigite:

Andrevski, @ivko (2005) Komunikativna kultura, Skopje: Makavej.

Minevski, Bla‘e (2005) Vistinski nastan, Skopje: Makavej.

A, m-r Ana STOJANOSKA, antologijata:A, m-r Ana STOJANOSKA, antologijata:A, m-r Ana STOJANOSKA, antologijata:A, m-r Ana STOJANOSKA, antologijata:A, m-r Ana STOJANOSKA, antologijata:

Lu‘ina, Jelena (prir.) (2004) MME... Antologija na novata evropska drama, Skopje: Magor.

JULIJANA MIRÊVSKA, akter

So realizacijata na pretstavata dobivisklu~itelno iskustvo. Martin Ko~ovski eizvondredno talentiran re‘iser koj sobramlada ekipa. Vozbudlivo be{e da se rabotiso nego i da gi gradam likovite vopretstavata.


13

• • • • • Vo ponedelnikVo ponedelnikVo ponedelnikVo ponedelnikVo ponedelnik

Pretstavata vo oficijalna konkurencijana Turskiot teatar AZIZNAMEAZIZNAMEAZIZNAMEAZIZNAMEAZIZNAME seigra{e vo NT „Vojdan êrnodrinski”.Pretstavata e rabotena po tekst na AzizNesin, a ja re‘ira poznatiot turskire‘iser Juxel Erten (avtor i nascenografijata i kostimografijata). Vopretstavata igraat akterite: XenapSAMET, Nesrin TAIR, SuzanAKBELGE, Selpin KERIM, MustafaJA[AR, Eljesa KASO, Salaetin BILALi Tamer IBRAHIM.

ELJESA KASO, akter i asistent na re‘ija:Kako akter imam ~uvstvo deka treba da

i se izvinam na prilepskata publika deka jasve~erva imav tri informacii koga }e se igrapretstavata. Vo salonot ima{e malkupublika,a 2o-na godini nanazad, so svoitepretstavi uspeavme da izgradime publika,koja ja steknavme so napor, a zaradi trirazli~ni termini koga se igra prestavata,publika ima{e pomalku od voobi~aeno.Mislam deka ne treba da se slu~uva ova voteatarot, a u{te pomalku na Festival.

Re‘iser na pretstavata e Juxel Erten,so nego dolgo sorabotuvame od 1989-godina,rabotevme pet-{est pretstavi zaedno ipo~nuva da ne poznava podobro od nas samite.Sega re{ivme da bide ne{to tursko, odturski avtor, eden od najpoznatite turski,odnosno svetski satiri~ari i od izborot odnegovite dela se odlu~ivme za onie koinajdobro komuniciraat so publikata. Voposledno vreme Turskiot teatar vodi ednapolitika-mnogu ni e bitno da se sobere celataekipa od najvozrasniot do najmladiot.Prilep~ani ne znaat, za{to ovde imame svojapublika. Sakam da ka‘am deka, Turskiotteatar so site pretstavi {to gi pravi saka dauka‘e i na Ministerstvoto deka ima vizijada izgradi eden tim i isto taka e va‘no,

vo ovaa nema{tija, da se napravi pretstava somalku pari, kako {to napravivme voAziznameAziznameAziznameAziznameAzizname. Igra najgolemiot del od ekipata,site u‘ivaat, a onie koi ne se vklu~eni kakoda se qubomorni i razmisluvame kako i nivda gi vneseme vo pretstavata.

RAMADAN IBRAHIM, organizator:Pretstavata Azizname Azizname Azizname Azizname Azizname na repertoarot

od na{ata ku}a e od pred mesec i polovina.Pretstavata se igra vo prepoln salon,publikata u‘iva, se smee. Dosega prika‘avme14-et izvedbi. Azizname Azizname Azizname Azizname Azizname ve}e gostuva{e voVeles, [tip i Bitola. Planirame da jaizvdeme i pred kumanovskata publika, a ovojavgust }e ja prika‘eme pred publikata voTurcija.

SELPIN KERIM, akter:Mora da ka‘am deka ova za mene be{e

povozbudlivo od drugpat, ima{e edna drugaspecifika. Pretstavata se izveduvafestivalski, no tremata ja snemuva sostapuvaweto na scenata, za{to nie smeprofesionalci. Mnogu mi e bitno iinteresno deka vo pretstavata igram soiskusni akteri. Duri i na probite mi be{emnogu interesno, taka gi do‘ivuvam tiene{ta i ednostavno u‘ivav.

AZIZNAMEAZIZNAMEAZIZNAMEAZIZNAMEAZIZNAME e kompilacija od ~etirinaeset raskazi, sekoj so svoja tema, a site zaedno sosatiri~en prikaz na sovremeni slu~uvawa, kako {to se ~lenstvoto vo partiite i motivite dase menuvaat, izrazenata materijalnost nasproti svetot na duhovnoto, preku potrebata za voeniprevrati, pa se do pra{awata od tradicijata i obi~aite.Akterite igraat timski. Porakite gi prenesuvaat so minimalna scenografija. Osum stolici,edna masa i zaka~alki, bea dovolni scenata da bide ispolneta so ‘ivost i da {iri energija.Publikata se smee{e od srce na komi~nite elementi so univerzalno zna~ewe, pretstavatanekolkupati na otvorena scena se nagraduva{e so aplauz.


14

Vo 21.00, ansamblot na Makedonskiot

naroden teatar - Drama, }e ja izvede

pretstavata od

Oven MEK KAFERTI: SCENI ODSCENI ODSCENI ODSCENI ODSCENI OD

@IVOTOT@IVOTOT@IVOTOT@IVOTOT@IVOTOT, pretstavata e vo re‘ija na

Filip LE MOAN, a scenografijata i

kostimografijata se na Blagoj

MICEVSKI. Vo pretstavata igraat

akterite: Kiril ANDONOVSKI - Semi

Lenon, Katina IVANOVA - Beti Lenon,

Vladimir JAÊV - Xo Hajns, Aleksandra

PE[EVSKA - Mejv Hajns, Yvezdana

ANGELOVSKA - [aron Luter,

Aleksandar MIKI] - Hari Fogerti,

Kamka TOCINOVSKI - Koni Din,

Sne‘ana KONEVSKA-RUSI - Tereza

Blek, Emil RUBEN - Dejv Blek, êdo

KAMXIJA[ - Frenk Koin, Jordan

SIMONOV - Robi Malan, Nino LEVI -

[enks O:Nil, Kiril KORUNOVSKI -

Bobi Torbet, Suzan AKBELGE - Helen

Vuds, Oliver MITKOVSKI - Pol

Fogarti, Nikola PROJÊVSKI - Bob

Tagert, Filip TRAJKOVI] - Sviz

Merdok, Bor~e NAÊV - Kuper Xons,

Jelena JOVANOVA - Meri Litl.

SNE@ANA KONEVSKA- RUSI, akter

Ne bi sakala da govoram za mojot lik,tuku da ja istaknam sorabotkata so re‘iserotFilip Le Moan. Imav mo‘nost da gozapoznaam i kako akter, sorabotnik. Ne nau~ida rabotime na minuta‘a, da doa|ame na probivo odredeno vreme vo tekot na denot, a ne dasme na raspolagawe celo pretpladne, {tobe{e mnogu ~udno. Interesen priod za rabota.Probite bea kratki, samiot akter sirabote{e vrz ulogata, toj samo rabote{e nasostavuvaweto na ne{tata i na tehni~kiteraboti, {to mislam deka e golem problem nare‘iserite, koi ne go poznavaat jazikot nakoj rabotat. I ova e edinstveniot na~in zarabota. Toa ovozmo‘i sekoj da si ja rabotisvojata zada~a. Ova e interesna sorabotka sonade‘ deka i natamu }e prodol‘i.

ALEKSANDAR MIKI], akter

Mnogu mi se dopadna kako rabote{eFilip Le Moan. Rabote{e hiperrealisti~no,se {to se slu~uva se slu~uva vo realno vreme.Zaedno so Oliver koj mi be{e direktenpartner mislam deka napravivme odli~nikreacii.

OLIVER MITKOVSKI, akter

Iskustvoto so re‘iserot be{e ne{tososema novo za makedonski uslovi. Ima edenpoinakov pristap kon teatarot. Tekstot, istotaka, e ostrovski, me|utoa mnogu e blizok doproblemite koi se slu~uvaat kaj nas. Ne sezanimava so politika, tuku so univerzalnite~ove~ki problemi. Mnogu sum zadovolen odsorabotkata.

Sosema poinakva postavka od o~ekuvawata {to te{ko korespondira so publikata. Evidentna e

potrebata na avtorot, toa go podr‘uva re‘iserot, za otslikuvawe na sosema tipi~nite ‘ivotni

sceni. @ivotot, bukvalno, onakov kakov {to e, potkrepen so jazi~niot ‘argonski izraz, se

prepletuva na scenata. Sekoj akter se zanimava so sebe si, svojata li~na dilema koja ne se

manifestira so nikakva dramatika. Toa pretstavata ja pravi napati kakofoni~na i nedinami~na

za sledewe. Likovite ne se celosno oblikuvani i so nezabele‘liva razvojna linija. Zatoa,

iako stanuva zbor za sceni od ‘ivotot, tolku poznati i do‘iveani za sekogo, sepak ne dopiraat

do gleda~ot. Ednostavno, toj ostanuva ramnodu{en na seto toa.


15

Pretstavata KRALOT UMIRAKRALOT UMIRAKRALOT UMIRAKRALOT UMIRAKRALOT UMIRA govori za stravot od smrtta na bilo kogo i za apsurdnosta odtoj strav. Govorej}i tokmu za taa apsurdnost, re‘iserot se odlu~il toa da go napravi prekugroteskata, koristej}i ja satiri~nosta vo tekstot na Jonesko. Na momenti, pretstavata kako dagubi zdiv, a so toa i akterite. So vmetnuvaweto na sovremenite segmenti na dene{niot mig,kako onoj so Miki Maus potsetuvawe deka sepak dilemata da se bide ‘iv ili mrtov ja ima idenes me|u nas. Na moment pretstava koj nalikuva na mjuzikl, so na momenti prenaglasena muzika,pesna. Za na krajot se da se svede od po~etok. I kaj onoj Vtoriot Kral koj de dojde po nas istatadilema-Umira li kralot ili ne? ]e ne ima ili ne?

I na polno}, Narodniot teatar od

Kumanovo ja izvede pretstavata KRALOTKRALOTKRALOTKRALOTKRALOT

UMIRAUMIRAUMIRAUMIRAUMIRA od E‘en JONESKO, vo re‘ija

na Dejan PROJKOVSKI. Avtor na

scenografija e Vlado \ORESKI, na

kostimografija e Aleksandar

RA[KOVI]. Muzikata e delo na Goran

TRAJKOVSKI, a koreografijata na

Aleksandar ILIEV. Vo pretstavata

igraat akterite: Goran ILI] - Kralot

Beran‘e I, Aleksandra PE[EVSKA -

Kralicata Margarita, Jasmina

VASILEVA - Kralicata Marija, Sa{ko

KOCEV - Kralski doktor i Goran

JOVANOVSKI - Stra‘arot

DEJAN PROJKOVSKI, re‘iser:Zo{to Jonesko? Ova pra{awe nekolku

pati mi bilo postaveno. Eve sega }e dadamodgovor.Jonesko so Beket e edna od najsilnitefiguri na 20-vek. Toj e tatkoto na apsurdniotteatar. Kralot umira Kralot umira Kralot umira Kralot umira Kralot umira e piesa vo koja koga~ovek }e zeme da zboruva za toa {to e teatarna apsurdot vo isto vreme e kako da zboruvaza toa deka kralot umira. Kralot umira Kralot umira Kralot umira Kralot umira Kralot umira vosebe ja ima temata za vlasta, mo‘e li ~ovekda bide ve~no na vlast i mo‘ebi glavnatatema na apsurdistite stravot od smrtta i oddruga strana koja e smislata na seta taa borba.Kralot umira Kralot umira Kralot umira Kralot umira Kralot umira zboruva za ~ovekot, za onaasituacija vo koja bi se na{ol sekoj odnas.Pretstavata zboruva za umiraweto nasekoj od nas. Vo pretstavata ima razli~nitipovi teatar. Mislam deka uspeavme danapravime ne{to {to na drugi ne mu uspealo,odnosno filozofijata za ‘ivotot i smrttada bide pretstavena na mnogu zabaven na~inza publikata i po gledaweto na pretstavata~ovek da razbere deka se smeel na samiot sebesi, a ne na kralot, odnosno ~ovekot siironiziral za sebe.

GORAN ILI], akterSorabotkata so re‘iserot Dejan

Projkovski trae dve godini. Minatata godinatoj ja rabote{e Galeb. Galeb. Galeb. Galeb. Galeb. Podolgo vremedogovravme da postavi tekst koj }e imakarnevalska sodr‘ina. Se dogovorivme zaJonesko. Jonesko te{ko koj se nafa}a da goraboti, posebno ne glumcite. Nekako senajdovme vo seto toa, vo taa karnevalskafe{ta. Ni se dopadna Jonesko kako predizvik,iako imavme te‘ok proces vo rabotata.Tekstot e ogromen. Seto toa treba{e da seskrati, adaptira za da prozvu~i aktuelno.Smetam deka napravivme dobar proizvod. Jasgo igram Kralot koj umira. Kako akter kojraboti i kako umetni~ki direktor postojanosum mrtov umoren mi dojde kako da se igramsebe si. Be{e golemo zadovolstvo da se rabotipretstavata iako ima{e golemi zamki vosamiot proces. Na krajot se ispadna kako da elesno.

SA[KO KOCEV, akter:Tekstot na Jonesko e specifi~en vid

dramaturgija za koj treba mnogu timskarabota. I toa mnogu. Pri rabotata sepo~uvstvuvavme kako na trening. Mojot lik esklop na likovi, koi ne se napi{ani, no seizvadeni. I toa dosta dobro. Toa e ne{to {tone edaleku od nas. Od ona {to izleze na scenane sum mnogu zadovolen, no za mene toa be{egolemo iskustvo. Re‘iserot pove}e sezanimava{e so vklopuvawe na delovite, aakterite bevme prepu{teni sami na sebe. Toani fale{e. Inaku, sorabotkata be{eodli~na.


16

ZABELE[KA od Biltenot:ZABELE[KA od Biltenot:ZABELE[KA od Biltenot:ZABELE[KA od Biltenot:ZABELE[KA od Biltenot:Za vreme na izvedbata na pretstavataKralot umira, vo eden mig, dodeka sepodgotvuvaa pirotehni~kite sredstva zadscenata, vo gledali{teto po~na da mirisana zapaleno. Publikata ja fati panika.Edna voznemirena gospo|a se obide glasnoda vleze vo pretstavata baraj}i giodgovornite. Toa i toa kako muodgovara{e na Jonesko, koj od tamu nekade,lukavo ni se potsmevnuva{e.

O D D R U G A T A S T R A N A . . .O D D R U G A T A S T R A N A . . .O D D R U G A T A S T R A N A . . .O D D R U G A T A S T R A N A . . .O D D R U G A T A S T R A N A . . .

Ja pra{avme publikata za pretstavite {to gi gledavme

Za pretstavata KRALOT KUSKULE PRVIKRALOT KUSKULE PRVIKRALOT KUSKULE PRVIKRALOT KUSKULE PRVIKRALOT KUSKULE PRVI(Se razbira deka glavnata publika beadecata. I tie vaka ja vidoa pretstavata)

Pretstavata be{e za Kralot Kuskule kojse pla{i mnogu

Yverot be{e so tri glavi, zelen i sakavpak da dojde

Kralot Kuskule e nizok i debel

Najmnogu vo pretstava mi se dopadnaa tiedebelite tetki i kralicata

Sudot re{i lo{ite raboti da se kaznat idobrite da se nagradat

Za pretstavata @ENIDBA@ENIDBA@ENIDBA@ENIDBA@ENIDBA

Zadovolen sum i voodu{even i od tekstoti od izvedbata na akterite. Posebno mise dopadna akterskata igra.

Mi se dopadna. Klasi~en tekst, ima {toda se vidi i ~ue. Vo posledno vreme imaporetko govorni delovi vo pretstava, apove}e noviot teatar e na kompletenvizuelen vpe~atok. Ova e standardno,dobro. Ubavo za gledawe.

Za pretstavata VI[NOVATA GRADINKAVI[NOVATA GRADINKAVI[NOVATA GRADINKAVI[NOVATA GRADINKAVI[NOVATA GRADINKA

Te{ka tema, te{ka pretstava, te{kaizvedba. Ne znam kolku od toa {to seprika‘uva se razbira.

Vpe~atliva, navistina mi ostavi silenvpe~atok. Osobeno smislata na ‘ivototsega{en.ôvek saka da postigne ne{to, ane mo‘e da go ostvari.

Pretstavata vo celost mi se dopadna. Soogled na toa {to tekstot be{e izvonrednote‘ok, potro{ena e mnogu energija,izigrano e solidno, vlo‘en e mnogu trud.Seto ostanato e pra{awe na vkus.

Za pretstavata ZASEKOGA[ I DEN POVE]EZASEKOGA[ I DEN POVE]EZASEKOGA[ I DEN POVE]EZASEKOGA[ I DEN POVE]EZASEKOGA[ I DEN POVE]E

Pretstavata be{e interesna. Voglavnore‘iserot ja ispolnil celta: da goprika‘e odvojuvaweto na du{ata i telotoi povtornoto soedinuvawe na istoto.Malku mi smeta{e {to pretstavata seprika‘uva{e vo kasen termin i {to be{evo Bitola.

Za pretstavata AZIZNAMEAZIZNAMEAZIZNAMEAZIZNAMEAZIZNAME

Pretstavata e polna so energija. Mi sedopadna i vo program~eto poglednav samodva pati za da dobijam nekolku nasoki zatekstot.

Isklu~itelno dobra igra. Kolektivnaigra. Ne razbiram turski, no toa voop{tone mi pre~e{e da u‘ivam vo pretstavata.

Za pretstavata SCENI OD @IVOTOTSCENI OD @IVOTOTSCENI OD @IVOTOTSCENI OD @IVOTOTSCENI OD @IVOTOT

Nemam nikakvi vpe~atoci za pretstavata.Mnogu o~ekuvawe, a ni{to.

Malku dolga pretstava, premnogu sliki nascenata. Dobra scenska postavenost,ne{to poinakvo od drugite pretstavi.Glavno, dobra pretstava.

Prvpat mi se slu~uva da izlezam odpretstava. Ne mo‘ev ni{to da povrzam{to sakale avtorot i re‘iserot da ka‘at.Ise~ocite mnogu mi bea nepovrzani inavistina mi be{e zdodevno.

Ne o~ekuvav vakva pretstava od MNT. Nemo‘ev da razberam [to se slu~uva nascenata. Tolku nepovrzano be{e izdodevno.

Za pretstavata KRALOT UMIRAKRALOT UMIRAKRALOT UMIRAKRALOT UMIRAKRALOT UMIRA

Super prikazna za ‘ivotot i smrtta.Sovremena izvedba so koreografskielementi.

Sum videl i podobri izvedbi naKumanovskiot teatar, koj mo‘el da sepoka‘e so podobro izdanie.

Kumanovskiot teatar vo posledno vremeiznenaduva so dobri pretstavi. Ova {togo gledavme be{e odli~no.

17

O D N A S Z A N A SO D N A S Z A N A SO D N A S Z A N A SO D N A S Z A N A SO D N A S Z A N A SOvde }e gi sretnete mislite na u~esnicite, publikata, organizatorite za

Festivalot, za jubilejot, za ...

Slobodan RO[KOSKI,novinar:

Sega se dvoumam me|u mislatana Milan Kundera ibo‘estveniot nepromenlivfakt: êtirieset godininacionalen teatarski festi-val „Vojdan êrnodrinski”,dali vremeto na teatarskataumetnost e tolku mnogukratko, duri i toga{ koga impripa|alo na edno ili dvepokolenija. Vpro~em, duri itoga{ koga toa vreme bilosfateno kako epilog, poradinegovata ogromna ubavina,negovoto umetni~ko zna~ewe,negovata celosno nova este-tika, negovata sintetizi-ra~ka mudrost, zar zaradi setotoa ne zaslu‘uva da bidesmesteno kako posebna epohaili kako TRETO VREME!Prosleduvaj}i ja taa meta-fora neizbe‘no e sto‘ernotomesto na teatarskoto sozda-vawe vo nego i festivalot vosite segmenti na plodovite naduhot imeno umetnosta.TRETOTO VREME e vreme naplamtewe na neboto konplamtewe na neboto konplamtewe na neboto konplamtewe na neboto konplamtewe na neboto konkrajot na denot krajot na denot krajot na denot krajot na denot krajot na denot (M.K.), nitkakoja trajno gi povrza vred-nostite na minatoto ivrednostite na idninata nizkoi univerzalno se povrzu-vaat i ve~no gi popravaatgre{kite na istorijata,na~ineti svesno, presmetlivo,se razbira vo svojata krajnanepromislenost. Do‘ivuvaj}igo ~etirieset godi{niotjubilej na Festivalot, kako~ovek koj isto tolku godini goslede{e profesionalno,u~estvuva{e vo rabotata nanegovite soveti, organizacii,bilteni i diskusii, ne }epropu{tam da re~am:~etirieset godini mupripa|av na ne{to {topostoi i zadovolstvo mi epreku Festivalot i onie koisega go nosat i }e go nosatpotoa zaedni~ki im pripa|amena TRETOTO VREME.

MILICA STOJANOVA,akter

Mnogu sum radosna {to voPrilep, bilo vo ramkite naMTF, bilo da e drugogostuvawe, go imam odigranore~isi celiot moj repertoar.Ka‘uvam deka imam „strav”od prilepskata publika.Izvonredna e; znae da nagradi,no znae i da „ocrni” koga ne edobro. Ima strog kriterium.Prekrasno e {to festivalotse odr‘uva, eve ve}e napolni40 godini i mislam deka zemau{te pogolem zalet. Mo‘ebipreobemna e programata za damo‘e vo tolku kratko vremeda se odgleda koncentriranose kako {to zaslu‘uva. So toapomalo e vremeto zadrugaruvawe na akterite.Edno vreme podolgo seostanuvawe za da imameprilika da odgledame pove}eod programata. Po~esteni sme{to sme ve}e veterani naFestivalot. Adrugaruvawerto e potrebno.„êrnodrinski” postigna daafirmira, pred se, mnoguavtori, i svetski, i klasika,no i mnogu na{i, nacionalni.Svoeto tvore{tvo go vlo‘ijaplejada od akteri ovde.Festivalot pomogna sopokrenuvawe pove}e pra{awaza teatarot, sostojbite i ne ena odmet toa da se podzasili.Mora da iska‘am i edna taga{to golemi akteri gi nemave}e me|u nas. Tie go ka‘aasvojot zbor, odigraa, nenau~ija, ni gi prenesoaznaewata i zakonitosti nateatarot. Sega samospomenite za niv ostanaa.Verojatno dodeka i nietraeme, spomenot za niv }ebide ‘iv.

Kole ANGELOVSKI,re‘iser:

40 godini se za respekt. Tolkugodini da se odr‘uva edenFestival, koj e zna~aen zamakedonskiot teatar e golemarabota. Golema rabota isto eda se pretrpat site dobri ilo{i raboti {ti mu seslu~uvale niz godinite. [to}e se slu~uva ponatamu sofestivalot Gospod znae. Da senadevame deka }e do‘iveeu{te 40 godini. Toa e dobro zasite nas, za da mo‘eme dapoka‘eme {to sme napravile.Edno ‘alam {to teatritedoa|aat i si odat, nemadru‘ewe me}u akterite ve}enekolku godini, nematrkalezni masi, kritiki,vrednuvawe na pretstavite.Merilo e sega samo toa za {to}e odlu~i ‘irito. Toa se‘alni raboti, ama kako se {tonie bezvrska, taka i ova nie ebez vrska.Sakam da ka‘am deka ona {tomene najmnogu mi ostavivpe~atok za ovie izminatigodini e golemata konstanta:publikata! I pred 40 godinipublikata be{e tuka i sega vonesmalen broj. Toa e navis-tina doblest na Festivalot.

18

H R O N O L O G I J AH R O N O L O G I J AH R O N O L O G I J AH R O N O L O G I J AH R O N O L O G I J A

Festivalot niz godinite

1976: 1976: 1976: 1976: 1976: Se izbira nov Organizacionen odbor. Pretsedatel e MiloradDumbaloski. Publikacija za 10 godi{niot jubile podgotvil Ivan Ivanoski.Od godinava vo konkurencijata za nagradi i Teatarot na narodnostite odSkopje. Dramski i MNT se u{te nadvor od konkurencija. Bogata programa.Mermernata statuetka na bo‘icata talija za najdobra pretstava ja ponesuvaNT od Strumica so Soblazna vo [entflorijanskata dolina.

1977: 1977: 1977: 1977: 1977: MNT od Skopje se izjasnuva deka }e u~estvuva vo natprevaruva~kiot del,Dramski teatar ne prifa}a. Najdobra pretstava e Golemata nagrada na NTStrumica.

1978: 1978: 1978: 1978: 1978: Nov pretsedatel na Sovetot na e Blagoja Stojanoski. Festivalot ima inova programska komisija. Najdobro teatarsko ostvaruvawe Kr~ma podzelenoto drvo na MNT.

1979: 1979: 1979: 1979: 1979: Ne e dodelena nagrada za umetni~ko ostvaruvawe vo celost. Re‘iserotVladimir Mil~in dobiva nagrada za najdobra re‘ija na dvete pretstavi:Obesenik (MNT) I Hasanaginica (Turska drama)

1980: 1980: 1980: 1980: 1980: Ne e dodelena nagrada za najdobra pretstava.

1981: 1981: 1981: 1981: 1981: Festival so polnoletstvo. Nov pretsedatel na Sovetot e Georgi Stalev.Ima programska komisija za pridru‘nite manifestacii. Vospostavena eprvata sorabotka so pretstava od Steriinoto pozorje. Najdobra pretstava eZlostorstvo i kazna na Turskata drama pri Teatarot na narodnostite.

1982: 1982: 1982: 1982: 1982: Bogata programa na Teatarskite igri. Najdobroto teatarsko ostvaruvawee pretstavata Erigon na Dramski teatar od Skopje.

1983: 1983: 1983: 1983: 1983: Novini: Simultan prevod za pretstavite na Teatarot na narodnostite.Se voveduvaat tri novi nagradi: na trkaleznata masa, na kritikata, nagrada zanajdobra kritika za Igrite i Nagrada na publikata. Se otvora pra{aweto zaselektor. Najdobra pretstava: Jas, Halil Garija na Albanskata drama

1984: 1984: 1984: 1984: 1984: Teatrite ne sakaat selektorska komisija. Nov pretsedatel na Sovetot eIlija Mil~in. Siroma{ni pridru‘ni manifestacii. Najdobra pretstava eKaramazovi na Dramski teatar od Skopje. Se dodeluva i specijalna nagrada zapretstava za Natemago na Filozofskiot Fakultet na NT Bitola.

1985: 1985: 1985: 1985: 1985: Po povod jubilejot se organizira simpozium Scenata i jazikot. Bogataprograma so pridru‘ni manifestacii. Ima i detski pretstavi. Naglasena epotrebata od selekcija na repertoarot. Teatrite toa ne go prifa}aat. Najdobrapretstava e Sre}na Nova 1949 na MNT.

Za 19861986198619861986 godina vo sledniot Bilten

19

] E G L E D A M E . . .] E G L E D A M E . . .] E G L E D A M E . . .] E G L E D A M E . . .] E G L E D A M E . . .

V t o r n i k :V t o r n i k :V t o r n i k :V t o r n i k :V t o r n i k :

19.3019.3019.3019.3019.30 vo NT „Vojdan êrnodrinski”:

Resul [abani: FANI DOA\A SAMFANI DOA\A SAMFANI DOA\A SAMFANI DOA\A SAMFANI DOA\A SAM, , , , , re‘ija na Adonis Filipi (Albanski teatar -

Skopje)

22.0022.0022.0022.0022.00 vo Centarot za kultura „Marko Cepenkov”:

Dejan Dukovski: DRUGA STRANADRUGA STRANADRUGA STRANADRUGA STRANADRUGA STRANA, re‘ija na Slobodan Unkovski (Futura2/2,

Teatar fest i Dramski teatar-Skopje)

24.0024.0024.0024.0024.00 vo NT „Vojdan êrnodrinski”Eshil: ORESTIJAORESTIJAORESTIJAORESTIJAORESTIJA, re‘ija na Zoja Buzalkovska, Ispitna pretstava na studetite

po akterska igra od treta godina na FDU-Skopje, vo klasata na prof.Kiril

Ristoski i ass. Zoja Buzalkovska

S r e d a :S r e d a :S r e d a :S r e d a :S r e d a :

19.3019.3019.3019.3019.30 vo Centarot za kultura „Marko Cepenkov”:

Kole â{ule: CRNILACRNILACRNILACRNILACRNILA, re‘ija na Dejan Projkovski (Naroden teatar - [tip)

20.0020.0020.0020.0020.00 vo Naroden teatar - Bitola:

Henri Adams: SOSEDITESOSEDITESOSEDITESOSEDITESOSEDITE, re‘ija na Sr|an Jani}ijevi} (Albanski teatar -

Skopje)


Aristofan: @ENI VO NARODNOTO SOBRANIE@ENI VO NARODNOTO SOBRANIE@ENI VO NARODNOTO SOBRANIE@ENI VO NARODNOTO SOBRANIE@ENI VO NARODNOTO SOBRANIE, re‘ija na Petros Panamas

(NT „Jordan Haxi Konstantinov-Xinot” - Veles)


Nenad Vujadinovi}: LOOPING, re‘ija na Nenad Ostoji} (NT „To{a Jovanovi}” i

Art klub „Zanzibar”- Zrewanin, Srbija i Crna Gora)

NE PROPU[TAJTENE PROPU[TAJTENE PROPU[TAJTENE PROPU[TAJTENE PROPU[TAJTE:

Vo sledniot broj - Za PROMOCII NAPROMOCII NAPROMOCII NAPROMOCII NAPROMOCII NATEATROLO[KA LITERATURA OBJAVENA ME\UTEATROLO[KA LITERATURA OBJAVENA ME\UTEATROLO[KA LITERATURA OBJAVENA ME\UTEATROLO[KA LITERATURA OBJAVENA ME\UTEATROLO[KA LITERATURA OBJAVENA ME\UDVA FESTIVALIDVA FESTIVALIDVA FESTIVALIDVA FESTIVALIDVA FESTIVALI (vo tri dena promocii na devetizdanija)

TO^NO NA PLADNE, SO MAJSTOROT - TO^NO NA PLADNE, SO MAJSTOROT - TO^NO NA PLADNE, SO MAJSTOROT - TO^NO NA PLADNE, SO MAJSTOROT - TO^NO NA PLADNE, SO MAJSTOROT - JORDANJORDANJORDANJORDANJORDANPLEVNE[PLEVNE[PLEVNE[PLEVNE[PLEVNE[ (vo ~etvrtok, 9 juni)

Bilten na 40.MTF „Vojdan êrnodrinski” - Prilep

Za izdava~ot: Kiril Ristoski

Urednik: m-r Ana Stojanoska

Novinari: Elizabeta Angeleska-Atanasoska, Elizabeta Mitreska, Karolina Micevskai Svetlana Risteska.

Koristeni materijali: Teatrolo{ka data baza na Institutot za teatrologija pri FDU-Skopje, Gradska biblioteka Prilep i Arhivata na Festivalot

Fotografii: Milan Temelkoski i fotografii od Teatrolo{kata data baza naInstitutot za teatrologija pri FDU-Skopje

Pe~at: „Tireks” - Prilep

Prilep, 05.06.2005g.

Makedonski teatarski festival

„VOJDAN ÊRNODRINSKI” - PRILEP

Centar za kultura „Marko Cepenkov”

7500 Prilep

tel: (048) 40 16 30 ili 42 55 20

faks (048) 40 16 31

e mail: [email protected]

ZA PRV PAT OVAA GODINA BILTENOT ]E GO IMATE DOSTAPEN I

NA INTERNET STRANICATA NA FESTIVALOT

www.mtf.com.mk

Documents

Bilten broj 2 - mtf.com.mk