Upload
dejan-petje
View
230
Download
2
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Â
Citation preview
BILTEN
PROJEKTNI TIM KURIKULARNIH POVEZAV IN TIMSKEGA POUČEVANJA
OBDOBJE 2008–2014
EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA, SREDNJA ŠOLA IN GIMNAZIJA
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.091.31-059.2 PROJEKTNI tim kurikularnih povezav in timskega poučevanja [Elektronski vir] : obdobje 2008-2014 : bilten / zbrala in uredila Evelina Katalinić. - El. knjiga. - Murska Sobota : Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja šola in gimnazija, 2014 Način dostopa (URL): http://www.ekonomska-ms.si/index.php/component/bilten ISBN 978-961-6629-12-6 (pdf) 1. Katalinić, Evelina 274599168
ČLANI
BILTEN: PROJEKTNI TIM KURIKULARNIH POVEZAV IN TIMSKEGA POUČEVANJA
Izdala: Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja šola in gimnazija
Zbrala in uredila: mag. Evelina Katalinić
Lektorirala: Cvetka Mencigar Rituper, prof. slov. in ruščine
Oblikoval: Dejan Petje, inž. inf.
Elektronska oblika
Murska Sobota, julij 2014
MAG. EVELINA KATALINIĆ VODJA TIMA
MAG. SIMONA ŠAVORA NAMESTNICA VODJE TIMA
JASNA GOMBOC ČLANICA
NATAŠA GOMIUNIK ČLANICA
SABINA KRIVEC ČLANICA
RECENZIJA
Igor Lipovšek, pedagoški svetovalec za geografijo na ZRSŠ
Težava šolskih rezultatov je, da so po navadi zapisani v spominu učiteljev in dijakov, niso pa
na voljo v pisni obliki; čeprav so edino objavljene izkušnje in dosežki lahko predmet
razmisleka tudi za druge učitelje. Zato gre vsa pohvala murskosoboškemu projektnemu
timu, da je na koncu projekta premogel še toliko energije, da je svoje večletno delo prenesel
v pregleden, bogat in ilustrativen bilten. Prebiranje biltena je lahko učitelju dokaz, da so
kakovostne spremembe na šolah možne, uspešne in zaželene. Poleg motivacijske svežine je
bilten tudi izvir novih zamisli za pouk; marsikatera je bila v prikazani obliki uresničljiva
samo na Ekonomski šoli Murska Sobota – s takratnimi dijaki, s takratnimi učitelji, v
takratnem času in takratnih okoliščinah; večina nudi dobro izhodišče slehernemu učitelju in
sleherni šoli; nekatere pa so zaradi svoje splošnosti in univerzalnosti uresničljive povsod.
Ob zahvali za uporabno študijsko gradivo pa izražam še navdušenje nad samozavestjo, s
katero so strokovni in splošni javnosti predstavili delo, ki ga učitelji vse prepogosto
skromno in sramežljivo skrivamo.
Dr. Zora Rutar Ilc, višja svetovalka področja II za srednje šolstvo na ZRSŠ in koordinatorica
projektnega sklopa Integrativi kurikul v okviru projekta Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in
gimnazijah
Morda bi se kdo utegnil vprašati: zakaj tile toliko pišejo o timu, ko pa je govor o
medpredmetnih povezavah?! Saj se vendar že od nekdaj tisti učitelji, ki imajo skupni
interes, povezujejo in za ta namen ne potrebujejo nobenih posrednikov?! Pričujoči bilten
nas povede v drugačno filozofijo in pokaže, kako je za prepričljive učinke na šolski ravni
potreben preudaren, strateški in sodelovalen pristop, ki ga lahko najuspešneje koordinira za
to namenjen strokovni tim. Tako uvodoma hitro razberemo, kako pomembno je za namen
kurikularnih povezav ustanoviti tim in skrbeti za njegovo stalno strokovno spopolnjevanje.
V zgodbo s kolektivom so zaradi začetnih odporov vstopili modro in previdno in pričeli pri
na videz trivialnem in ustavljenem izzivu – ekskurzijah, ki pa so jih postavili na raven
domišljenih kurikularnih povezav, kot izhodišče vsakega takšnega projekta pa postavili
raziskovalno vprašanje. Raziskovalno vprašanje pri tem ni samo sebi namen, ampak
usmerja raziskovanje in učenje, motivira in usmerja pogled učiteljev in učencev v iskanje
odgovora. S tem je raziskovanje osmišljeno in sistematizirano.
RECENZIJA
Pomembno sporočilo biltena je tudi, da so pri projektnem delu, ki je sledilo, razvijali tudi
kompleksno mišljenje dijakov in raziskovalno naravnanost, torej da jih ni vodila le vsebina,
ampak tudi želja vplivati na razvoj mišljenja dijakov.
Kot je pričakovati, so medpredmetne in kurikularne povezave podprli in nadgradili tudi s
timskim poučevanjem in se ves čas zavedali pomena kakovostnega sodelovanja na vseh
ravneh.
Delovanje tima ni prikazano le skozi rokovnike, ampak skozi železni repertoar faz uvajanja
sprememb in preseganja ovir. Tako je tim šel s kolektivom skozi ključne koncepte, s
katerimi so se najprej sami seznanili na usposabljanju na Zavodu za šolstvo, za katere so
predvidevali, da si bodo lahko z njimi pomagali h kvalitetnejšemu delu, kot so npr.: lestvica
priložnosti, sito smiselnosti, evidence, priprave, evalvacija, pričakovani rezultati. Dokler v
kolektivu namreč ni skupnega razumevanja in soglasja, ni moč računati na razvojni preboj,
pač pa le na nekaj zanesenjakov. Prikazana pot pa kaže, kako je mogoče pridobiti kritično
maso kolektiva tudi za najbolj zahtevne spremembe, ki daleč presegajo rutinsko prakso v
razredu. Le če se ljudem približa to, kar naj bi počeli, še več: če se pri tem v čim večji meri
izhaja iz njih, iz njihovih pričakovanj, potreb in videnj, in se le-ta obzirno in razločutno
sooča in žlahtni, je mogoče računati na prepričljive premike.
Bilten je zato še posebej dragocen v ilustriranju prehojene poti, značilne za ta konkretni
kolektiv, ki je razvidna iz prilagoditev, ki so delovale zanj, pa najsi gre za terminologijo,
opisnike in kriterije ali pa posamezne faze in obrazce ter predloge.
Pogumno je tudi, da so se redaktorji odločili, da v bilten uvrstijo vse realizirane primere:
vzor(č)ne (ki že v zapisu priprave prikličejo predstavo o tem, kaj vse se dogaja – ne le v
učilnici ali izven nje – ampak predvsem v glavah učencev, npr. : kakšne miselne procese
želimo z navodili spodbuditi pri njih = in tudi tiste, ki morda niso najbolj dorečeno zapisani,
so pa obetavni in živi.
Zato ni naključje, da se je nabralo toliko idej in zanosa, da so si jih bili na koncu pripravljeni
podeliti na festivalu primerov. Festival pomeni praznovanje in iz vsega zapisanega (še bolj
pa seveda narejenega) sledi, da so si ga zares zaslužili!
KAZALO
Kazalo vsebine
Mag. Evelina Katalinić: DELOVANJE TIMA______________________________________________________________ 1
Mag. Evelina Katalinić: NAPOTKI ZA PRIPRAVO MEDPREDMETNIH POVEZAV _____________________ 7
PRIMERI DOBRIH PRAKS Z EVALVACIJO _______________________________________________________________ 9
MP Slivniško Pohorje…………………………………………………………………………………………………………..11
MP Sestava prebivalstva………………………………………………………………………………………………………31
MP PSI–MAT …………………………………………………………………………………………………………………….57
MP PSI–ANG: Ustvarjanje s Sigmundom Freudom………………………………………………………………..64
MP ŠRP 1: »Kako s pomočjo reklam za prehranske izdelke in drugih
spremljajočih informacij pridobiti znanje o zdravem življenjskem
slogu ter pravilni rabi slovenskega jezika in vse to znati uporabiti?«…...75
MP ŠRP 3: KAOS………………………………………………………………………………………………………………..…..76
MP Šindlerjev seznam……………………………………………………………………………………………………………99
Mag. Evelina Katalinić in Jasna Gomboc: EVALVACIJA PROJEKTNEGA TIMA ZA KURIKULARNE
POVEZAVE _____________________________________________________________________________________________ 113
Mag. Evelina Katalinić: ZAKLJUČNE MISLI ___________________________________________________________ 116
DELOVANJE TIMA
Stran 1
Mag. Evelina Katalinić
Projektni tim za kurikularne povezave je v času trajanja projekta Posodobitev gimnazijskih
programov skrbel za kvalitetno načrtovanje in izvedbo medpredmetnih povezav. S svojim
stalnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem so člani projektnega tima skrbeli za sproten
prenos pridobljenega znanja in informiranost kolektiva z aktualnimi informacijami s
področja medpredmetnih povezav. Začetki delovanja projektnega tima za kurikularne
povezave segajo v šolsko leto 2008/2009, ko je tim pričel z izvajanjem medpredmetnih
povezav v okviru strokovnih ekskurzij. Veliko dela je bilo vloženega v izdelavo kvalitetne
medpredmetne priprave za potrebe ekskurzije, ki je poleg natančno opredeljenih
mikropriprav za posamezno predmetno področje vsebovala še skrbno izdelan časovni
termin izvedbe ekskurzije. Izhodišče vseh strokovnih ekskurzije je bilo skrbno izbrano
raziskovalno vprašanje.
Naslednji korak k medpredmetnemu sodelovanju je bilo medpredmetno povezovanje v
okviru šolskih projektov. V času projektnih tednov so učitelji različnih predmetnih področij
razvijali kompleksno mišljenje dijakov, krepili raziskovalno žilico dijakov ter spodbujali
veščine skupinskega dela. Kot rezultat medpredmetno načrtovanih projektov so nastali
številni zanimivi videoposnetki, zloženke in preostali ustvarjalni izdelki. V drugi polovici
obdobja svojega delovanja je tim spodbujal timsko poučevanje znotraj medpredmetnega
načrtovanja pouka. Pri tem je bilo veliko medsebojnega usklajevanja učiteljev izvajalcev ter
veliko pozornosti usmerjene v izoblikovanje opisnih kriterijev za potrebe ocenjevanja
posameznih predmetnih področij.
To obdobje je bilo zaznamovano z izoblikovanjem lestvic priložnosti. Napotke za izdelavo
lestvic priložnosti je tim kolektivu posredoval na eni izmed delavnic, kjer smo kolektiv
razdelili v štiri skupine in za vse razvojne prioritete pripravili lestvice priložnosti. Tim za
kurikularne povezave ni znotraj povezav realiziral zgolj prioritete kompleksnega mišljenja
dijakov, ampak je vključeval tudi preostale prioritete šolskega razvojnega tima, in sicer
prioriteto učenje učenja ter digitalno pismenost (e-kompetenca in bralno razumevanje).
DELOVANJE TIMA
Stran 2
ČLANI TIMA V OBDOBJU 2008-2014:
ČLANI TIMA 2008/2009 IN 2009/10:
Tatjana Ferenc Matjašec, Simona Pajnhart, Milena Zavec, mag. Simona Šavora, Renata Ivanič,
mag. Evelina Katalinić
ČLANI TIMA 2010/11:
mag. Evelina Katalinić, Renata Ivanič, Karina Kreslin Petkovič, mag. Simona Šavora in Milena Zavec
ČLANI TIMA 2011/12:
mag. Evelina Katalinić, Karina Kreslin Petkovič, mag. Simona Šavora, Milena Zavec
ČLANI TIMA 2012/13:
mag. Evelina Katalinić, mag. Simona Šavora, Nataša Gomiunik, Jasna Gomboc, Sabina Krivec
Vsak izmed članov je bil pomemben člen v verigi projektnega tima.
DELOVANJE TIMA
Stran 3
Na začetku je tim deloval kot manjšina, ki je naklonjena spremembam.
TEŽAVA VEČINE ŠOL: več kot 60% vseh učiteljev ni naklonjenih inovacijam (povzeto po poročanjih šolskih
razvojnih timov slovenskih šol na Zaključni konferenci v Portorožu).
KAKO SMO SE PREBILI NAPREJ KLJUB ZAČETNIM NASPROTOVANJEM:
• KONSISTENTNOST TIMA
• PREPRIČANOST VASE
• PRIPRAVLJENOST NA KOMPROMISE
• SKUPNE TOČKE Z VEČINO KOLEKTIVA
• VZTRAJNOST IN POTRPEŽLJIVOST
Slika 1:Plakat z zaključne konference v Portorožu na tematiko Skupna prehojena pot (avtorici plakata: Sabina Krivec in mag. Evelina Katalinič)
DELOVANJE TIMA
Stran 4
MESEC AKTIVNOSTI
AVGUST - priprava terminskega načrta
načrtovanih medpredmetnih
povezav za tekoče šolsko leto
SEPTEMEBER- JUNIJ - pomoč pri načrtovanju
medpredmetnih povezav učiteljev,
ki to želijo ali potrebujejo (predlogi
za izbor medpredmetnih povezav,
- pomoč pri oblikovanje
medpredmetne priprave, opisnih
kriterijev, evalvacijskih
vprašalnikov ipd.)
JULIJ - ugotavljanje realizacije načrtovanih
medpredmetnih povezav
- evalvacija zadovoljstva z izvedenimi
medpredmetnimi povezavami (med
dijaki in učitelji)
Preglednica 1: Aktivnosti tima za kurikularne povezave skozi šolsko leto
DELOVANJE TIMA
Stran 5
Nabor pojmov, ki jih je projektni tim za kurikularne povezave vpeljal v
kolektiv:
Vsi zgoraj našteti strokovni pojmi so bili zidaki projektnega tima za kurikularne povezave, s
katerimi nam je uspelo pravljičnih 7 let graditi medpredmetno izvedene učne ure, ki so
prispevale k popestritvi šolskega vsakdana ter hkrati dijakom podale smernice, kako lahko
znanje enega predmetnega področja uporabijo pri drugem predmetu.
MEDPREDMETNE/KURIKULARNE POVEZAVE
SITO SMISELNOSTI
MEZZOPRIPRAVA
RAZISKOVALNO
VPRAŠANJE
LESTVICA
PRILOŽNOSTI
EVIDENCE/DOKAZILA
INTRADISCIPLINARNE
POVEZAVE
POVEZOVALNI
ELEMENT
PRIČAKOVANI
REZULTATI
OPISNI KRITERIJI INTERDISCIPLINARNE
POVEZAVE
SPROTNA IN KONČNA
EVALVACIJA
MIKROPRIPRAVA
INTEGRATIVNI
KURIKUL
DELOVANJE TIMA
Stran 6
Ob koncu projekta Posodobitev gimnazijskih programov je projektni tim za kurikularne povezave organiziral
festival dobre prakse, kjer so učitelji predstavili nekaj medpredmetnih povezav:
Festival primerov dobre prakse
Od samega začetka šolanja bi moral otrok doživljati radost odkrivanja.
Alfred North Whitehead
PROGRAM
1. Uvodni pozdrav vodje Projektnega tima za kurikularne povezave (mag. Evelina Katalinić)
2. Predstavitev delovanje tima za kurikularne povezave in timsko poučevanje (»prehojena pot«)
(mag. Evelina Katalinić in Sabina Krivec)
3. Predstavitev primerov dobrih praks:
- VESNA MATAJIČ, ZLATKO JAKOVLJEVIČ, BARBARA BALER
Medpredmetno povezovanje zgodovine, umetnosti in nemščine na tematiko Tržnica
- NATAŠA GOMIUNIK, KARINA KRESLIN PETKOVIČ
Medpredmetna povezava med psihologijo in tujim jezikom (angleščina) na temo Sigmund Freud
- MAG. EVELINA KATALINIĆ, JASNA GOMBOC IN SIMONA ŠAVORA
Primer timskega poučevanja v okviru medpredmetne povezave Sestava prebivalstva (GEO-MAT)
- SABINA KRIVEC, SIMONA PAJNHART, MAG. EVELINA KATALINIĆ, OLGA KUPLEN
Medpredmetna povezava med biologijo, kemijo in geografijo v Krajinskem parku Goričko
- SABINA KRIVEC
Projekt ŠRP 1: Kako na primerih prehranskih izdelkov krepiti zavest o zdravem načinu življenja
in pravilni rabi slovenskega jezika?
- KARINA KRESLIN PETKOVIČ
Projekt ŠRP 2: Kako lahko s projektnim učenjem sistematično razvijamo strokovno pismenost v
tujem jeziku?
- ALENKA KOLENKO
Projekt ŠRP 3: KAOS
vodja PT KP in TP: ravnatelj:
mag. Evelina Katalinić Darko Petrijan
NAPOTKI ZA PRIPRAVO MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 7
mag. Evelina Katalinić
6 korakov do kvalitetne medpredmetne povezave:
1.Pripravljenost na sodelovanje
2.Določitev povezovalnega elementa (vsebina, dejavnost, cilj)
3.Izbor teme/raziskovalnega vprašanja upoštevajoč SITO SMISELNOSTI
4.Oblikovati pravila timskega dela (medsebojna usklajevanja učiteljev izvajalcev)
5.Oblikovanje medpredmetne priprave (raziskovalno vprašanje, dejavnosti, pričakovani
rezultati, evidence…) in opisnih kriterijev (za potrebe ocenjevanja)
6. Evalvacija dijakov/učiteljev (sprotna in končna)
NAPOTKI ZA PRIPRAVO MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 8
OPISNI KRITERIJI
Opisni kriteriji definirajo, katere vidike znanja pričakujemo od dijakov pri preverjanju in
ocenjevanju medpredmetne povezave.
Sestavni deli so trije:
PODROČJA SPREMLJANJA (izpeljana iz splošnih ciljev)
KRITERIJI (izpeljani iz operativnih ciljev, omogočajo
izvedbo cilja)
OPISNIKI (opis kriterija in standard)
Opisne kriterije naj bi oblikovali učitelji znotraj aktivov, pri sami pripravi kriterije pa naj
bi sodelovali tudi dijaki.
CILJI POVEZAVE
Pri opredeljevanju ciljev medpredmetnih povezav smo za kolektiv pripravili navodila za
opredeljevanje operativnih ciljev po Bloomovi taksonomiji (največkrat uporabljena),
taksonomiji S.O.L.O. in Marzanovi taksonomiji.
Slika 2 in 3: Mapa za kolektiv z navodili za pripravo medpredmetnih povezav
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 9
mag. Evelina Katalinić
VZOREC ZA MEDPREDMETNO PRIPRAVO:
Kurikularna povezava: …………………. (vpiši ime povezave)
Izvajalca/učitelja:
Oddelek:
Datum povezave:
Skupni cilj:
Pričakovani (skupni) rezultat(i):
Evidence/dokazila za pričakovani skupni rezultat:
Sodelujoči predmeti:
Povezovalni element:
Nivo posameznih predmetov (ki sodelujejo v KP)
Predmet A -
Pričakovani dosežki/rezultat(i) za predmet v okviru KP
Dokazi(la) (so izhodišče za snovanje kriterijev - glej naprej)
Kriteriji, ki izhajajo iz gornjih rezultatov/dokazil/evidenc (oz. področja ugotavljanja dosežkov/ rezultatov)
Dejavnosti (vodijo do rezultatov - evidenc)
(npr. 1. —4. ura)
Dejavnosti za ugotavljanje dosežkov/rezultatov
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 10
Za potrebe ocenjevanja/preverjanja znanja znotraj medpredmetnih povezav je potrebno
znotraj medpredmetne priprave opredeliti opisne kriterije za vsako predmetno področje,
posebej npr. za geografijo, za zgodovino ipd.
Kriterij in/ali področje je (ugotavljanja kompleksnih dosežkov …) tisto znanje (vsebinsko in
procesno oz. znanja in spretnosti) / rezultati / dosežki, za katere želimo ugotoviti, ali so
dosežena ter v kakšni meri in na kakšen način in izhajajo iz pričakovanih rezultatov /
dosežkov.
Opisniki opišejo, kakšno naj bo znanje, izkazano za določeno oceno ali število točk za vsak
izbrani kriterij (oz. kriterije)
OPISNI KRITERIJI ZA POTREBE OCENJEVANJA PRI … (predmet):
Kriteriji
Opisniki
POZNAVANJE
zd (2)
RAZUMEVANJE (navajanje primerov)
db (3)
UPORABA ZNANJA (razumevanje
konkretnih primerov, podajanje predlogov,
utemeljevanje)
pdb (4), odl (5)
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 11
Medpredmetna priprava za strokovno ekskurzijo mora imeti tudi natančno opredeljen
časovni okvir z dejavnostmi in cilji, takšna je v nadaljevanju biltena npr. mezzopriprava
medpredmetna povezava (v nadaljevanju MP) Slivniško Pohorje:
MP Slivniško Pohorje
Izvajalci MP povezave Pohorje so bili: Metka Gelt (zgodovina), Jolanka Peček Čurman
(geografija), Ladislav Kepe in Janez Žalig (športna vzgoja), Karina Kreslin Petkovič (angleščina),
Sabina Krivec in Olga Küplen (biologija in kemija), Betina Podgajski (ekonomija/podjetništvo),
Renata Ivanič (informatika), mag. Evelina Katalinič (organizacija ekskurzije in oblikovanje
mezzopriprave) in Dejan Petje (videoposnetek).
I. Načrt priprave s priporočili / kriteriji kakovosti:
Št. ELEMENT
1. Skupni cilj(i):
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE:
Kakšne so možnosti razvoja turizma na Slivniškem Pohorju?
Dijaki: - prepoznavajo temeljne značilnosti
pohorske pokrajine - razvijajo raziskovalne spretnosti in
veščine - razvijajo spoštljiv odnos do naravne in
kulturne dediščine - ovrednotijo pomen načrtovanja
turizma v skladu z načeli trajnostnega razvoja
- razvijajo kompleksno, problemsko in ustvarjalno mišljenje
- oblikujejo samostojnost in iniciativnosti
- naštevajo glavne vrste turizma na Pohorju in njihove značilnosti
- opredeljujejo naravne in družbene elemente pohorske pokrajine
- vrednotijo vpliv pokrajine na razvoj turizma
- analizirajo pomen Pohorja z vidika naravnih in kulturno-zgodovinske spomenikov
- navajajo dejavnosti za spodbujanje razvoja turizma na Pohorju
2. (Skupni) učni rezultati (predmetne zapišemo v pripravo):
Dijaki: - naštejejo glavne vrste turizma na
Pohorju in njihove značilnosti
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 12
- opredelijo naravne in družbene elemente pohorske pokrajine
- ovrednotijo vpliv pokrajine na razvoj turizma
in pomen Pohorja z vidika naravnih in kulturnozgodovinskih spomenikov
- oblikujejo turistično ponudbo Pohorja - ozavestijo pomen spoštljivega in
odgovornega odnos do okolja, tako da
pri načrtovanju upoštevajo nosilne
zmogljivosti pokrajinskega ekosistema
3. (Dejavnosti – zapišemo v pripravo) Dijaki: - analizirajo različne vire in literaturo
ter se pri tem naučijo primerjati, interpretirati in predstaviti podatke
- na podlagi opazovanja značilnosti pokrajine ter raziskovanja prisotnosti posameznih vrst turizma razumejo vpliv pokrajine na razvoj turizma
- z lastnim športnim udejstvovanjem spoznajo bistvene značilnosti posameznih športnih aktivnosti, pri čemer sklepajo na povezanost športa s turizmom
- fotografirajo pohorsko pokrajino, pri čemer predstavijo svoje poglede in razlage možnosti razvoja turizma na Pohorju
4. Vrsta povezave:…………………………. večpredmetna (pluridisciplinarna), interdisciplinarno medpredmetna
5. Povezovalni element:…………………….
- vsebina
- koncept (trajnostni razvoj)
- veščina (športne spretnosti, spretnosti in
veščine raziskovalnega dela)
- oblika ali metoda dela (terensko delo)
- dejavnost (analiziranje literature,
fotografiranje, primerjanje, opazovanje)
- miselni proces (razvoj kritičnega mišljenja)
- kompetence (samostojnost dijakov, okoljska
odgovornost)
6. Vloge predmetov NOSILNA VLOGA: - športna vzgoja - geografija - zgodovina, biologija - ekonomija/podjetništvo
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 13
PODPORNA VLOGA: - informatika - slovenščina
- tuji jeziki (ANJ/NEJ)
7. Način izvedbe:……………………………… INTERDISCIPLINARNI CILJI:
Dijaki:
- spoznajo možnosti razvoja turizma na
Pohorju
- prepoznajo temeljne značilnosti pohorske pokrajine
- razvijajo raziskovalne spretnosti in veščine
- razvijajo spoštljiv odnos do naravne in
kulturne dediščine
- ovrednotijo pomen načrtovanja turizma v skladu z načeli trajnostnega razvoja
MULTIDISCIPLINARNI CILJI:
Dijaki: - spoznavajo pomen znanja tujih jezikov
za razvoj turizma - prepoznavajo vpliv
naravnogeografskih in družbenogeograskih elementov pokrajine na razvoj turizma
- spoznavajo povezanost športa in turizma
- ovrednotijo pomen ohranjenosti habitatov za razvoj turizma
- primerjajo razvoj pohorskega turizma včasih in danes
- razvijajo spretnosti in veščine za pravilno sestavo turistične ponudbe
8. Časovne dimenzije: dodamo posebno tabelo glej tabelo II
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 14
II. Časovni razpored / časovni načrt (MP Slivniško Pohorje)
ura / dan Predmet Cilji / rezultati (»makro«)dejavnosti
1. dan (7.5)
9. 00 – PRIHOD na COŠD Planinka
do 10.00 - NASTANITEV
10.00—13.00 - POHOD
ŠPORTNA VZGOJA - dijaki spoznavajo
povezanost športa in
turizma
- opredeljujejo
sezonske vrste
športa
- prepoznavajo
prednosti in slabosti
razvoja določenih vrst
športa za pohorsko
pokrajino
- pri pohodu načrtujejo
športne dejavnosti v
skladu s trajnostnim
razvojem (koncept
wellnesa,
adrenalinski športi,…)
- ovrednotijo pomen
pohodništva za razvoj
turizma
- dijaki se odpravijo na
pohod, v okviru katerega
načrtujejo razvoj
športnih dejavnosti v
skladu s trajnostnim
razvojem
GEOGRAFIJA - dijaki prepoznavajo
naravnogeografske in
družbenogeografske
elemente pohorske
pokrajine
- ugotavljajo vpliv
pokrajine na razvoj
turizma
- dijaki opazujejo in
fotografirajo značilnosti
pokrajine ter jih
vrednotijo za razvoj
turizma ZGODOVINA - dijaki analizirajo
medsebojni vpliv
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 15
elementov pokrajine,
pri čemer razvijajo
kompleksno
mišljenje, poiščejo
povezavo med
biologijo, zgodovino
in geografijo
- primerjajo razvoj
turizma na Pohorju
včasih in danes
- spoznajo pomen
prostorskega
planiranja za
ohranjanje okolja in
usklajevanje različnih
interesov
- spoznajo značilnosti
notranje in zunanje
kolonizacije ter vpliv
le-te na začetke
razvoja turizma
- podajo zgodovinski
oris pokrajine
(kulturna dediščina)
za potrebe
oblikovanja turistične
ponudbe
BIOLOGIJA - dijaki popisujejo
avtohtone in
tujerodne rastlinske
vrste na Pohorju in
njihov vpliv na
ekosisteme
- raziskujejo in opišejo
raznolikost habitatov
- ovrednotijo pomen
ohranjanja habitatov
za razvoj turizma
- analizirajo pomen
ekoloških kmetij in
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 16
razvoj ovčereje za
turizem
13.30–14.30 KOSILO
14.30–16.00 POPOLDANSKI POČITEK
16.00–19.00
terensko delo v neposredni bližini COŠD Planinka
ŠPORTNA VZGOJA
GEOGRAFIJA
- dijaki opredeljujejo
sezonske vrste športa
- prepoznavajo
prednosti in slabosti
razvoja določene
vrste športa za
pohorsko pokrajino
- na podlagi SWOT-
analize opredelijo
prednosti in slabosti
vplivov turizma na
pokrajino
- po skupinah
predlagajo možnosti
razvoja turizma v
skladu s trajnostnim
razvojem
- v neposredni bližini
COŠD dijaki proučijo
možnosti razvoja
različnih športnih
aktivnosti glede na
pokrajinske značilnosti
(naklon, obstoječo
infrastrukturo, planiranje
možnega razvoja športa v
prihodnosti) ter
ugotavljajo soodvisnosti
turizma in športnih
dejavnosti
- izvedba športnih
dejavnosti po izbiri:
- lokostrelstvo
- odbojka
- košarka
- opazovanje in
predvidevanje prednosti
ter slabosti turizma za
pokrajino
BIOLOGIJA - dijaki proučujejo
biološke značilnosti
Slivniškega Pohorja
- analiza in popisovanje
drevesnih in živalskih
vrst
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 17
20.00 VEČERJA
20.30
DRUŽABNE IGRE
ŠPORTNA VZGOJA - razvoj spretnosti in
veščin kartanja
TUJI JEZIK (ANGLEŠČINA) - razvoj jezikovnih
spretnosti in veščin
2. dan (8.5)
8.00 ZAJTRK
9.00 KOLESARJENJE ŠPORTNA VZGOJA - dijaki na podlagi
kolesarjenja
prepoznavajo
značilnosti pohorske
pokrajine in pri tem
ugotavljajo
primernost le-te za
razvoj različnih vrst
športa
- dijaki prekolesarijo
Slivniško Pohorje in pri
tem ugotovijo
primernost pohorske
pokrajine za razvoj
različnih vrst športa
GEOGRAFIJA - dijaki prepoznavajo
vrste turizma in
opredelijo njihove
značilnosti
- ovrednotijo pomen
načrtovanja turizma v
skladu z načeli
trajnostnega razvoja
- prepoznavajo
naravnogeografske in
družbenogeografske
elemente pohorske
pokrajine (ogled
naravne in kulturne
dediščine (ekološke
kmetije, Bolfenk…)
- dijaki pri kolesarjenju
kartirajo vrste turizma
in zabeležijo vrste
turističnih kapacitet
- fotografirajo posamezne
vrste turizma in ob slikah
predstavijo njihove
značilnosti
ZGODOVINA -dijaki ovrednotijo
pomen ohranjanja kulturne dediščine za razvoj turizma
- dijaki si s kolesarjenjem
ogledajo kulturne
dediščino Pohorja
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 18
- analizirajo
značilnosti oglarstva
na Pohorju
(Bolfenk, oglarjenje) in
prepoznavajo značilnosti
višinske kolonizacije
BIOLOGIJA - dijaki fotografirajo
naravno dediščino
13.30 KOSILO
14:30-16.00 POPOLDANSKI POČITEK
16.00 – 19.00 POHOD DO SLAPA SKALCA
BIOLOGIJA - dijaki spoznavajo
kemijske in fizikalne
lastnosti pohorskih
voda
- opišejo biološke
značilnosti ob slapu
Skalca
- fotografiranje in opazovanje
- analiza fizikalnih in kemijskih lastnosti vode
- popis rastlinskih vrst ob slapu
GEOGRAFIJA - dijaki opredelijo naravnogeografske značilnosti ob slapu Skalca kot možnost razvoja turizma
- fotografiranje in opazovanje
- opazovanje značilnosti tekočih voda ter pomen le-teh za razvoj turizma
- po skupinah predlagajo možnosti razvoja turizma v skladu s trajnostnim razvojem
20.00 VEČERJA
DRUŽABNI VEČER GEOGRAFIJA/FIZIKA - dijaki spoznajo
pomen zmanjšanja
svetlobnega
onesnaževanja za
potrebe opazovanja
narave ponoči
- astronomsko
opazovanje (dijaki
opazujejo zvezdno
nebo, pri čemer
spoznavajo osnove
astronomije in hkrati
ovrednotijo intenziteto
svetlobnega
onesnaževanja
bližnjih naselij)
3. dan (9.5)
8.00 ZAJTRK
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 19
9.00 GEOGRAFIJA - dijaki podajo
geografski oris
pokrajine za potrebe
oblikovanja turistične
ponudbe
- dijaki sestavijo tekst
za turistično ponudbo
z vidika
naravnogeografskih in
družbeno geografskih
značilnosti Slivniškega
Pohorja
EKONOMIJA/PODJETNIŠTVO - dijaki sestavijo
turistično ponudbo,
pri čemer načrtujejo
(predvidijo) vse vrste
stroškov, ki bi jih imeli
z izvedbo posameznih
športnih aktivnosti in
obiski
naravno/kulturnih
značilnosti Pohorja
(ekološke kmetije)
-oblikovanje turistične
ponudbe, pri čemer
oblikujejo ceno in
predvidijo stroške
konkretne ponudbe
(stroške nočitev, ki bi
jih imeli, če bi
ponujali dvo- ali
tridnevne
»počitnice«, stroške
prevoza na Pohorje in
nazaj oz. v času
poteka turistične
ponudbe, stroške
najema športnih
rekvizitov, stroške
nakupa rekvizitov in
obračun amortizacije,
stroške vodenja…)
ŠPORTNA VZGOJA - na podlagi
orientacijskega teka
dijaki opredelijo
prednosti in slabosti
določenih športov za
pokrajino
- dijaki ekipno
tekmujejo v
orientacijskem teku,
pri čemer
prepoznavajo
značilnosti pohorske
pokrajine
13.30 KOSILO
15.00 ODHOD
16.30 PRIHOD V MURSKO SOBOTO
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 20
I. »Mikro« učna priprava na kurikularno povezavo
Skupni cilj(i): Kakšne so možnosti razvoja turizma na Slivniškem Pohorju?
Skupni rezultat(i): Dijaki ovrednotijo možnosti razvoja turizma na Pohorju
Nivo posameznih vstopov – posameznih predmetov:
A.) POSAMEZNI VSTOPI NOSILNIH PREDMETOV
Posamezni vstopi Predmet A
(športna vzgoja)
Predmet B
(geografija)
Predmet C …
(zgodovina)
Prič. rezultat(i) / dosežki Dijaki:
- razložijo povezanost
športa in turizma
- navedejo prednosti in
slabosti razvoja določenih
športnih panog za
pokrajino
- opredelijo sezonske
vrste športa
- ovrednotijo vpliv
pokrajine na možnost
razvoja določenih vrst
športa
- prekolesarijo določeno
kolesarsko pot v celoti
- opravijo skupni pohod
v celoti
- opravijo z
orientacijskim tekom
(izvedejo vse naloge,
dane v navodilih
orientacijskega teka)
Dijaki:
- opredelijo posamezne
vrste turizma in opišejo
njihove značilnosti
- naštejejo turistične
kapacitete Slivniškega
Pohorja
- znajo razložiti vpliv
turizma na pokrajino
- opredelijo sezonske
vrste turizma
- analizirajo vpliv
naravnogeografskih in
družbenogeografskih
elementov pokrajine na
razvoj turizma
- opišejo značilnosti
trajnostno naravnanega
turizma
- ovrednotijo stopnjo
razvoja turizma na
Slivniškem Pohorju in
podajo predloge za
Dijaki:
- razumejo, kaj je
kulturna dediščina ter
njen pomen za razvoj
turizma
- opišejo razvoj turizma
na Pohorju
(včasih/danes)
- razložijo učinke
višinske kolonizacije na
pokrajino
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 21
nadaljnji razvoj
Dokazi(la) / evidence - uspešnost posamezne
ekipe pri orientacijskem
teku (opravljen čas,
naloge)
- izdelana turistična
ponudba športnih
aktivnosti
- uspešnost posamezne
ekipe pri terenskem delu
- izdelana turistična
ponudba (geografski oris
pokrajine)
- oblikovan tekst za
turistično ponudbo z
vidika zgodovinsko-
kulturnih spomenikov
(kulturna dediščina,
samotne kmetije…)
Cilji Dijaki:
- spoznavajo povezanost
športa in turizma
- opredeljujejo sezonske
vrste športa
- s kolesarjenjem
prepoznavajo značilnosti
pohorske pokrajine in
pri tem ugotavljajo
primernost le-te za
razvoj različnih vrst
športa
- prepoznavajo prednosti
in slabosti razvoja
določenih vrst športa za
pohorsko pokrajino
- pri pohodu načrtujejo
športne dejavnosti v
skladu s trajnostnim
razvojem (koncept
wellnesa, adrenalinski
športi,…);
- spoznavajo značilnosti
posameznih športnih
Dijaki:
- prepoznavajo
naravnogeografske in
družbenogeografske
elemente pohorske
pokrajine
- ugotavljajo vpliv
pokrajine na razvoj
turizma
- prepoznavajo vrste
turizma in opredelijo
njihove značilnosti
- analizirajo prednosti in
slabosti razvoja turizma
za pohorsko pokrajino
- ovrednotijo pomen
načrtovanja turizma v
skladu z načeli
trajnostnega razvoja
Dijaki:
- analizirajo medsebojni
vpliv elementov
pokrajine, pri čemer
razvijajo kompleksno
mišljenje, poiščejo
povezavo med biologijo
in zgodovino
- primerjajo razvoj
turizma na Pohorju
včasih in danes
- ovrednotijo pomen
ohranjanja kulturne
dediščine za razvoj
turizma
- analizirajo, zakaj je
prišlo na Pohorju do
razvoja oglarstva
- spoznajo, da so oglje
včasih pridobivali v
posebnih kopah, ki so
jih oglarji postavljali v
gozdovih
- spoznajo drevesne
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 22
panog na konkretnih
primerih (kolesarjenje,
nordijska hoja,
orientacijski tek,
pohodništvo)
vrste, katerih les je
najbolj primeren za
kuhanje oglja
- raziščejo in vrednotijo
vpliv družbe na okolje,
predvsem v srednjem
veku, ko je prišlo do
kolonizacije
- spoznajo pomen
prostorskega planiranja
za ohranjanje okolja in
usklajevanje različnih
interesov
- spoznajo značilnosti
notranje in zunanje
kolonizacije ter vpliv le-
te na začetke razvoja
turizma
- spoznajo značilnosti
višinske ali rovtarske
kolonizacije. Naselja so
nastajala tudi na višini
okoli 1000 metrov,
manjše zaselke in
samotne kmetije pa so
naseljenci postavljali na
gozdnih posekah (zato
imena Novak, Novina,
Rovtar)
- poiščejo v pokrajini
učinke in elemente
višinske kolonizacije
(samotne kmetije z
enim kosom polja,
sirnice in planinski
pašniki)
raziščejo in prepoznajo
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 23
okoljske spremembe
»Mikro«dejavnosti za pouk Dijaki:
- na podlagi kolesarjenja
po Slivniškem Pohorju
ugotovijo primernost
pohorske pokrajine za
razvoj različnih vrst
športa
- se odpravijo na pohod v
okviru katerega
načrtujejo razvoj
športnih dejavnosti v
skladu s trajnostnim
razvojem
- z lastno preizkušnjo
določenih športnih
dejavnosti spoznajo
ključne značilnosti
posameznih vrst športa
(kolesarjenje, jogging,
nordijska hoja…)
- na podlagi
orientacijskega teka
opredelijo prednosti in
slabosti določenih
športov za pokrajino
Dijaki:
- na podlagi ogleda terena
prepoznajo
naravnogeografske in
družbenogeografske
značilnosti Slivniškega
Pohorja
- s pomočjo
orientacijskega pohoda
kartirajo vrste turizma in
zabeležijo vrste
turističnih kapacitet
- fotografirajo
posamezne vrste turizma
in ob slikah predstavijo
njihove značilnosti
- na podlagi SWOT-
analize opredelijo
prednosti in slabosti
vplivov turizma na
pokrajino
- po skupinah predlagajo
možnosti razvoja turizma
v skladu s trajnostnim
razvojem
Dejavnost:
- fotografiranje in popis
kulturne dediščine
Pohorja
- popis človekovih
dejavnosti, ki so v
preteklosti vplivale na
razvoj pohorske
pokrajine
- fotografiranje
elementov višinske
kolonizacije (samotne
kmetije, sirnice…)
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 24
Pos. vstopi Predmet D
(biologija)
Predmet E
(podjetništvo)
Predmet F
(ekonomija)
Prič. rezultat(i) / dosežki Dijaki:
- razumejo vpliv
abiotskih in biotskih
dejavnikov na
organizme
- razumejo pomen
ohranjanja avtohtonih
rastlinskih vrst za
razvoj turizma
- razumejo vpliv
človekovih dejavnosti, kot je turizem, na ekosisteme
- razvijejo sposobnost
načrtovanja
raziskovalnega dela
- uporabijo enostavne
metode kvantitativnega
in kvalitativnega
opazovanj in rezultate
interpretirajo in
kritično ovrednotijo
- razvijejo sposobnost
dela v skupini
Dijaki:
- oblikujejo izvirno
podjetniško idejo za
turistično ponudbo
Pohorja
- znajo predstaviti
oblikovane turistične
ideje
Dijaki:
- vedo izračunati lastno
ceno turistične
ponudbe (izdelka) in se
nato odločiti o višini
prodajne cene, ki je
sestavni del ponudbe
- razlikujejo med
fiksnimi in variabilnimi
stroški
- poznajo osnovne
elemente turistične
ponudbe, na podlagi
katerih sestavijo
turistično ponudbo
- posedujejo osnovne
spretnosti in veščine
komuniciranje
Dokazi(la) / evidence - v skupini na
terenskem delu dijaki
prepoznajo rastlinske
in živalske vrste, jih
fotografirajo, opišejo in
- oblikovana turistična
ponudba v obliki
prospekta
- izdelana turistična
ponudba z
oblikovanim cenikom
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 25
uredijo herbarij ter
pripravijo razstavo
- iz literature in drugih
virov naredijo PP
predstavitev in plakate
o abiotskih in biotskih
dejavnikih na Pohorju
-predstavijo vpliv
človeka na ekosisteme
in predlagajo ukrepe za
ohranjanje
biodiverzitete na
Pohorju
Cilji Dijaki:
- opišejo vpliv
abiotskih dejavnikov na
organizem
- povežejo ekološke
prilagoditve
organizmov na zunanje
okolje z evolucijskim
razvojem vrst z
naravnim izborom in
razumejo pomen
genske pestrosti
- razumejo, da se
ekosistemi neprestano
spreminjajo
- razumejo delovanje in
sestavo ekosistemov
- razumejo pomen
biodiverzitete (Natura
2000)
- ovrednotijo nujnost
Dijaki:
- razvijajo lastne
podjetniške in poslovne
zamisli
- razvijajo spretnosti in
veščine za širjenje
svojih zamisli na nova
področja glede na
specifiko okolja
(Pohorje)
Dijaki:
- sestavijo turistično
ponudbo
- načrtujejo
(predvidijo) vse vrste
stroškov, ki bi jih imeli
z izvedbo posamezne
(konkretne) ponudbe
- razumejo razliko med
fiksnimi (stalnimi) in
variabilnimi
(spremenljivimi)
stroški
- načrtovane stroške, ki
so povezani s
konkretno turistično
ponudbo, razdelijo med
, stalne in spremenljive
stroške
- finančno ovrednotijo
posamezne vrste
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 26
načrtovanja
trajnostnega razvoja
- ovrednotijo možnost
rabe obnovljivih
naravnih virov na
Pohorju (ekološke
kmetije, ovčereja)
- opišejo avtohtone in
tujerodne vrste na
Pohorju in njihov vpliv
na ekosisteme
- razumejo, da moramo
vrste ohranjati v
okolju, kjer živijo
- predlagajo ukrepe za
ohranjanje
ekosistemov
- opišejo raznolikost
habitatov
- ovrednotijo pomen
ohranjanja habitatov
za razvoj turizma
stroškov
- dijaki vadijo
komuniciranje (prosijo
za cenike, ponudbe)
»Mikro«dejavnosti za pouk Dijaki:
- na podlagi
fotografiranja
organizmov, habitatov,
ekosistemov spoznajo
biološko pestrost
Slivniškega Pohorja
- popisujejo rastlinske,
drevesne in živalske
vrste ter lišaje
- nabirajo rastlinske
Dijaki:
- na podlagi analize
različnih virov in
literature primerjajo
različne podjetniške
zamisli ter jih
vrednotijo glede
njihovih učinkov na
ciljno populacijo
(turisti)
Dijaki:
- na podlagi
naravnogeografskih in
družbenogeografskih
značilnosti sestavijo
turistično ponudbo
Slivniškega Pohorja, v
okviru katere vključijo
možnosti izvedbe
različnih športnih
aktivnosti
- predvidijo stroške
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 27
vrste za izdelavo
herbarija in jih določajo
s pomočjo rastlinskega
ključa
- pripravijo tekst za
turistično ponudbo z
vidika bioloških
značilnosti Slivniškega
Pohorja
konkretne ponudbe
(stroške nočitve, ki bi
jih imeli, če bi
ponujali dvo- ali
tridnevne »počitnice«,
stroške prevoza na
Pohorje in nazaj oz. v
času poteka turistične
ponudbe, stroške
najema športnih
rekvizitov, stroške
nakupa rekvizitov in
obračun amortizacije,
stroške vodenja…)
- opredelijo fiksne in
variabilne stroške
turistične ponudbe
- na podlagi terenskega
dela in s pomočjo
internetnih virov
ugotavljajo cene
prevozov, možnosti in
cene prenočitev, cene
kosila, možnosti in
cene najema rekvizitov
izračunavajo lastne
cene turistične
ponudbe, na podlagi
katere opredelijo
prodajno ceno
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 28
B.) POSAMEZNI VSTOPI PODPORNIH PREDMETOV
Pos. vstopi Predmet F
(tuji jeziki ANG/NEM)
Predmet G
(slovenščina)
Predmet H
(informatika)
Prič. rezultat(i) / dosežki - dijaki sestavijo
turistično ponudbo v
tujem jeziku
- dijaki znajo na
podlagi zbranih
informacij v skladu s
pravopisnimi pravili
napisati turistično
ponudbo
- izdelava turistične
ponudbe (letaka) s
pomočjo IKT-
tehnologije
- oblikovanje
promocijske galerije
slik
Dokazi(la) / evidence - oblikovana turistična
ponudba v tujem
jeziku
- sestavljena turistična
ponudba
- dijaki znajo zbrati
podatke iz raznovrstnih
virov informacij in
znajo izluščiti
pomembne podatke
- znajo obdelati
fotografije in izdelati
spletni album
- oblikujejo turistično
ponudbo (letak)
Cilji Dijaki:
- pridobivajo
spretnosti in veščine
prevajanja turističnih
tekstov (znajo
poimenovati turistično
infrastrukturo, opisati
Dijaki:
- oblikujejo tekst za
turistično ponudbo
- pravilno zapisujejo
zemljepisna imena
- pravilno uporabljajo
Dijaki:
- uporabijo
storitve
omrežja
internet splet
in elektronsko
pošto
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 29
značilnosti
pokrajine…)
- znajo sestaviti
turistično ponudbo v
tujem jeziku
- spoznavajo pomen
znanja tujih jezikov za
razvoj turizma
slovnična pravila
(ločila…)
- znajo pridobiti
ustrezne podatke iz
različnih virov,
razumejo vzroke za
njihovo različnost in
znajo dobljene podatke
ovrednotiti,
- poiščejo v virih
potrebne podatke in
vire v svoji predstavitvi
ustrezno navedejo
- razložijo pomen
zgoščevanja zapisa
slikovnih podatkov,
poznajo najpogosteje
uporabljene oblike
zgoščevanja
- razlikujejo med
neposrednim
oblikovanjem,
oblikovanjem s slogi in
oblikovanjem s
predlogami in
uporabljene sestavine
zagovarjajo
- znajo predstaviti
podatke
»Mikro«dejavnosti za pouk - dijaki prevedejo
turistično ponudbo s
pomočjo nemških in
angleških slovarjev
- preverjajo pravilnost
prevoda s pomočjo on-
line slovarjev
- analiziranje različnih
oblik turističnih
ponudb
- pisanje turistične
ponudbe
- zbiranje in obdelava
podatkov in informacij
iz različnih virov
- iskanje zemljevida na
spletu(Geopedia.si) in
izpis
fotografiranje vseh
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 30
dogodkov
- obdelava fotografij in
izdelava spletnega
albuma
- na podlagi terenskih
fotografij izdelava
fotogalerije na spletu
Shematičen primer za prikaz časovnih zaporedij za vse vstope hkrati (posamezne in skupne):
Časovna zaporedja
(makro-
izvedbenih)
dejavnosti za pouk
Predmet A
(športna vzgoja)
B
(geografija)
C
(zgodovina)
D
(biologija)
2 uri pri vsakem od
3 predmetov
(»kolobarjenje« ali
zaporednost)
pohod in
fotografiranje
različnih športnih
dejavnosti
pohod in
fotografiranje
naravnogeografskih
in
družbenogeografskih
značilnosti pokrajine
pohod in
fotografiranje
kulturne dediščine
pohod in
fotografiranje
različnih vrst
ekosistemov
1 ura pri preostalem
predmetu (npr.pri
IKT ali TJ)
izvedba športnih
aktivnosti
4 ure pri A, B in C
skupaj
analiziranje
soodvisnosti med
pokrajino, vrsto
športa in razvojem
turizma
ugotavljanje vpliva
pokrajine na vrsto
turizma ter
vrednotenje
pozitivnih in
negativnih posledic
turizma na okolje
raziskovanje
elementov višinske
kolonizacije ter
pomena
ohranjenosti
kulturne dediščine
za razvoj turizma
zbiranje rastlinskih
vrst za herbarij in
ugotavljanje
značilnosti
ohranjenosti
habitatov za razvoj
turizma
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 31
2 uri pri C in D
skupaj
priprava teksta za
turistično ponudbo z
vidika opisa
posameznih športnih
aktivnosti
priprava teksta za
turistično ponudbo z
vidika opisa
naravnogeografskih
in
družbenogeografskih
značilnosti pohorske
pokrajine
priprava teksta za
turistično ponudbo
z vidika
predstavitve
kulturne dediščine
Pohorja
priprava teksta za
turistično ponudbo
z vidika
predstavitve
ekosistemskih
značilnosti Pohorja
3 ure vsi skupaj (npr.
zaključna
predstavitev)
predstavitev možnosti
razvoja turizma z
vidika uveljavljanja
športnih aktivnosti
predstavitev
možnosti razvoja
turizma z vidika
predstavitve
naravnogeografskih
in
družbenogeografskih
posebnosti pohorske
pokrajine
predstavitev
možnosti razvoja
turizma z vidika
ohranjenosti
kulturne dediščine
in preostalih
zgodovinskih
posebnosti
predstavitev
možnosti razvoja
turizma z vidika
ohranjanja
različnih habitatov
v okviru območij
Nature 2000
Slika 4: Spletna stran Ekonomske šole z gradivom/evidencami MP Slivniško Pohorje
Več o tem najdete na spletni strani: https://sites.google.com/site/pohorjems/film
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 32
Mag. Evelina Katalinić, Jasna Gomboc in mag. Simona Šavora
Primer MP povezave v obliki timskega poučevanja z izoblikovanimi opisnimi
kriteriji:
MP Sestava prebivalstva
Skupni cilj: dijaki na podlagi statističnih in grafičnih podatkov ugotavljajo prebivalstvene strukture in vzroke
za njihove razlike med posameznimi državami.
PRIČAKOVANI (SKUPNI) REZULTAT(I):
Dijaki:
• z matematičnim znanjem množic iz statističnih podatkov posameznih držav grafično prikažejo
prebivalstvene strukture,
• analizirajo razlike in podobnosti med prebivalstvenimi strukturami posameznih držav,
• argumentirajo ugotovljene podobnosti in razlike prebivalstvenih struktur posameznih držav,
• se naučijo branja tabel, grafikonov, grafov, skic in matematičnih simbolov v konkretnih situacijah,
• znajo pojasniti rezultate ter so sposobni razlikovati med verjetnimi in protislovnimi rezultati,
• znajo urediti podatke in razumejo odnose med njimi.
EVIDENCE/DOKAZILA ZA PRIČAKOVANI SKUPNI REZULTAT:
Dijaki:
• grafično prikažejo prebivalstveno strukturo posameznih držav,
• dobljene grafične rezultate ustrezno podkrepijo s komentarji oz. s svojimi ugotovitvami,
• oblikujejo zaključke oz. sklepe svojih ugotovitev,
• povezujejo svoje znanje z drugimi področji in vedami (geografija, statistika) in ga direktno v konkretnih
življenjskih situacijah.
SODELUJOČI PREDMETI:
• GEOGRAFIJA (nosilni predmet)
• MATEMATIKA (nosilni predmet)
POVEZOVALNI ELEMENT:
• VSEBINA (prebivalstvo — sestava, množice)
• DEJAVNOSTI (grafično prikazovanje in analiza podatkov)
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 33
Datum povezave: četrtek, 19.12.2012 (2 šolski uri)
Oddelek: 1.B ekonomska gimnazija
Nivo posameznih predmetov
Nivo posameznih predmetov (ki sodelujejo
v KP)
Predmet A–geografija
Pričakovani dosežki/rezultat(i) za predmet
v okviru KP
- dijaki primerjajo sestavo prebivalstvo posameznih držav
- analizirajo ugotovljene razlike v sestavi prebivalstva in jih argumentirajo
- ugotavljajo vzroke za razlike v prebivalstveni strukturi
Dokazi(la) / evidence dijaki v karto vrišejo države, za katere ugotavljajo značilnosti prebivalstvene strukture
izbrane države za analizo ustrezno razvrstijo glede gospodarske razvitosti (razviti /nerazviti)
iz ustreznih statističnih podatkov s pomočjo programa Excel oblikujejo ustrezne grafe
posamezne grafe ustrezno interpretirajo
Kriteriji, ki izhajajo iz gornjih
rezultatov/dokazil/evidenc (oz. področja
ugotavljanja dosežkov/ rezultatov)
dijaki s pomočjo statističnih podatkov opišejo sestavo prebivalstva izbranih držav
ugotavljajo povezanost značilne sestave prebivalstva z gospodarsko razvitostjo posameznih držav (verska sestava, starostna sestava)
Izvajalca/učitelja:
mag. EVELINA KATALINIĆ (geografija)
mag. SIMONA ŠAVORA in JASNA GOMBOC(matematika)
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 34
Dejavnosti (vodijo do rezultatov—
evidenc)
dijaki na podlagi statističnih podatkov
oblikujejo grafe
posamezne grafe opremijo z ustreznimi
komentarji
ugotavljajo razlike med posameznimi
grafičnimi prikazi ter jih utemeljijo
analizirajo vpliv gospodarske razvitosti
na posamezno sestavo prebivalstva
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 35
OPISNI KRITERIJI ZA POTREBE OCENJEVANJA PRI GEOGRAFIJI:
Kriteriji Opisniki
POZNAVANJE
zd (2)
RAZUMEVANJE
(navajanje primerov)
db (3)
UPORABA ZNANJA
(razumevanje konkretnih
primerov, podajanje
predlogov,
utemeljevanje)
pdb (4), odl (5)
GRAFIČNO
PRIKAZOVANJE
- dijak na podlagi statističnih podatkov grafično prikaže sestavo prebivalstva
- dijak grafično prikaže sestavo prebivalstva ter graf ustrezno interpretira
- dijak grafično prikaže sestavo prebivalstva ter ustrezno interpretacijo podkrepi s primerjavo sestave prebivalstva ostalih držav ter vzroki za tovrstno sestavo preb.
- podaja predloge za izboljšanje sestave prebivalstva posameznih držav
SESTAVA
PREBIVALSTVA
- dijak razloži, kaj je starostna in verska sestava prebivalstva
- dijak navede različne primere starostne in verske sestave prebivalstva
- dijak primerja sestavo prebivalstva posameznih držav ter utemelji ugotovljene
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 36
razlike
VPLIV
GOSPODARSKE
RAZVITOSTI NA
SESTAVO
PREBIVALSTVA
- dijak opredeli gospodarsko razvitost posameznih izbranih držav
- dijak ugotavlja vpliv gospodarske razvitosti držav na sestavo prebivalstva
- dijak z navajanjem konkretnih primerov pojasni razlike v sestavi prebivalstva gospodarsko različno razvitih držav
Nivo posameznih predmetov
Nivo posameznih predmetov (ki sodelujejo
v KP)
Predmet B–matematika
Pričakovani dosežki/rezultat(i) za predmet
v okviru KP
dijaki na konkretnih primerih uporabljajo različne načine podajanja množic (Vennov diagram)
na konkretnih primerih pojasnjujejo osnovne odnose in razmerja med množicami (ljudi)
prepoznavajo dejstva, ki so pomembna za prikaz odnosov med množicami
Dokazi(la) / evidence (so izhodišče za
snovanje kriterijev-glej naprej)
dijaki podajo množice na različne načine: napišejo vse elemente neke množice, navedejo skupne lastnosti elementov množice, narišejo Vennov diagram
na konkretnem primeru prepoznajo prazno množico ter jo pravilno označijo
iz danih statističnih podatkov posamezne države prepoznajo disjunktni množici
za posamezno državo sortirajo podatke, razkrivajo skrite oz. zamegljene podatke ter razčlenijo gradivo na sestavne dele
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 37
s podatki znajo operirati nad množicami: unija množic, presek množic, razlika množic, komplement množic
Kriteriji, ki izhajajo iz gornjih
rezultatov/dokazil/evidenc (oz.
področja ugotavljanja dosežkov/
rezultatov)
dijaki s pomočjo statističnih podatkov prepoznajo, kdaj in kako lahko dano situacijo predstavijo v matematičnem jeziku
uporabijo matematiko kot sredstvo komunikacije
razvijajo logično mišljenje in so s pridobljenim znanjem iz Množic ustvarjalni na konkretnem področju geografije
Dejavnosti (vodijo do rezultatov–
evidenc)
dijaki na podlagi statističnih podatkov
oblikujejo Vennove diagrame
posamezne diagrame opremijo z ustreznimi
matematičnimi zapisi in znaki
iz danega Vennovega diagrama znajo razbrati
uporabne podatke
OPISNI KRITERIJI ZA POTREBE OCENJEVANJA PRI MATEMATIKI:
Kriteriji Opisniki
POZNAVANJE
zd (2)
RAZUMEVANJE
(navajanje primerov)
db (3)
UPORABA ZNANJA
(razumevanje konkretnih
primerov, podajanje
predlogov,
utemeljevanje)
pdb (4), odl (5)
OBLIKOVANJE
VENNOVEGA
DIAGRAMA
- dijak s pomočjo podanih statističnih podatkov nariše
- dijak je sposoben raziskati podane podatke in odnose med
- dijak uporabi kombinacijo več matematičnih veščin in tehnik ter jih
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 38
Vennov diagram
njimi uporabi na konkretnem primeru. Z matematičnimi znaki opiše situacijo
MATEMATIČNA
PISMENOST
- dijak pozna matematične znake za različne pojme: presek, unija, komplement, prazna množica
- dijak iz podanih statističnih podatkov razbere odnose med posameznimi množicami in jih zapiše
- dijak samostojno predstavi matematični izdelek na logičen in jasen način z uporabo prave simbolike in terminologije
INTERPRETACIJA
REZULTATA
- dijak z besedami interpretira rezultat in zna presoditi med verjetnimi in protislovnimi rezultati
- dijak z ustreznimi matematični-mi simboli interpretira rezultat ter uporablja matematiko kot sredstvo komunikacije
- dijak logično sklepa iz danih podatkov, prepozna vzorce in različne strukture v podanih statističnih podatkih
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 39
Slika 5: Skupinsko delo dijakov pri MP Sestava prebivalstva
Slika 6: Razvoj kompleksnega mišljenja s pomočjo uporabe atlasa in kalkulatorja
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 40
Uporabljeni učni listi:
MEDPREDMETNA POVEZAVA: Sestava prebivalstva
1. skupina
a.) Na podlagi prikazanih podatkov ugotovite, katero vrsto sestave prebivalstva posameznih držav bomo
ugotavljali ter k vsaki državi pripiši, če spada med gospodarsko razvite ali nerazvite:
DRŽAVA Gospodarska razvitost (razviti/nerazviti)
VERSKA SESTAVA
(vrsta sestave: ________________)
STAROSTNA SESTAVA
(vrsta sestave: _________________)
ANGOLA Avtohtona verstva: 47 % 0–14 let: 43,2 %
Katoliška vera: 38 % 15–64 let: 54,1 %
Protestanti : 15 % 65 in več let: 2,7 %
BELGIJA Katoliška vera: 75 % 0–14 let: 15,9 %
Protestanti : 25 % 15–64 let: 66,1 %
/ 65 in več let: 18 %
AVSTRALIJA Katoliška vera: 25,8 % 0–14 let: 18,3 %
Protestanti : 27,4 %
Budisti: 2,1 % 15–64 let: 67,7 %
Muslimani: 1,7 %
Ostale vere: 43 % 65 in več let: 14 %
BARBADOS Protestanti: 63,4 % 0–14 let: 18,9 %
Katoliška vera: 4,2 % 15–64 let: 71,3 %
Ostale vere: 32,4 % 65 in več let: 9,8 %
Vir podatkov (medmrežje 1): https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/index.html
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 41
b.) Primerjajte starostno sestavo prebivalstva:
Ugotovite razlike v starostni sestavi prebivalstva med razvitimi in nerazvitimi državami.
c.) Število prebivalcev Angole (l. 2012) je 18.056.072 in naj predstavlja elemente množice . 1 naj bo
množica prebivalcev v starostni skupini od 0 do 14 let, 2 množica prebivalcev v starostni skupini
od 15 do 64 let ter 3 množica najstarejših prebivalcev, torej v starosti nad 65 let.
Izračunaj, zapiši:
m( ) =
m( 1) =
m( 2) =
m( 3)=
Dopolni : Množice 1, 2, 3 so ___________________________ množice .
1, 2, 3 so med seboj __________________________ množice, kar
pomeni_____________________________________________________________________.
m( 1 2 3) = ____________________
m( 1 2 3) = m(____)
m( 1 2 3) = __________
m( 1) =__________
m( c) = __________
m(( 1 2)c) = __________
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 42
d.) Primerjajte versko sestavo držav:
Utemeljite, ali na razlike v sestavi prebivalstva vpliva različna gospodarska razvitost držav. Do katerih
zaključkov ste prišli na podlagi primerjave med gospodarsko razvitimi ter nerazvitimi državami? Kaj je
skupno razvitim in nerazvitim državam?
e.) Na karti označite zgoraj navedene države. Pri tem si pomagajte z atlasom!
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 43
f.) Za vsako državo iz tabele v točki a. nariši Vennov diagram za versko sestavo. Vsako podmnožico
izbrane univerzalne množice ustrezno označi ter izračunaj njeno moč.
ANGOLA :
= prebivalci Angole
m( = 18.056.072
BELGIJA
= prebivalci Belgije
m( ) = 10.438.353
AVSTRALIJA
= prebivalci Avstralije
m( ) = 22.015.576
BARBADOS
= prebivalci Barbadosa
m( ) = 287.733
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 44
MEDPREDMETNA POVEZAVA: Sestava prebivalstva
2. skupina
a.) Na podlagi prikazanih podatkov ugotovite, katero vrsto sestave prebivalstva posameznih držav bomo
ugotavljali ter k vsaki državi pripiši, če spada med gospodarsko razvite ali nerazvite:
DRŽAVA Gospodarska razvitost (razviti/nerazviti)
VERSKA SESTAVA
(vrsta sestave: ________________)
STAROSTNA SESTAVA
(vrsta sestave: _________________)
FRANCIJA Kristjani: 87 % 0–14 let: 18,5 %
Protestanti: 2 % 15–64 let: 64,7 %
Judje: 1 % 65 in več let: 16,8 %
Muslimani: 10 %
AFGANISTAN Muslimani: 99 % 0–14 let: 42,3 %
Ostale vere: 1 % 15–64 let: 55,3 %
65 in več let: 2,4 %
JAPONSKA Šintoizem: 83,9 % 0–14 let: 13,1 %
Budizem: 71,4 % 15–64 let: 64 %
Katoliška vera: 2 % 65 in več let: 22,9 %
EKVADOR Katoliška vera: 95 % 0–14 let: 30,1 %
Ostale vere: 5 % 15–64 let: 63,5 %
65 in več let: 6,4 %
Vir podatkov (medmrežje 1): https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/index.html
POGLOBLJENO
IN
KVALITETNEJŠE
ZNANJE
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 45
b.) Primerjajte starostno sestavo prebivalstva:
Ugotovite razlike v starostni sestavi prebivalstva med razvitimi in nerazvitimi državami.
c.) Število prebivalcev Francije (l. 2012) je 65.630.692 in naj predstavlja elemente množice . 1 naj
bo množica prebivalcev v starostni skupini od 0 do 14 let, 2 množica prebivalcev v starostni
skupini od 15 do 64 let ter 3 množica najstarejših prebivalcev, torej v starosti nad 65 let.
Izračunaj, zapiši:
m( ) =
m( 1) =
m( 2) =
m( 3)=
Dopolni : Množice 1, 2, 3 so ___________________________ množice .
1, 2, 3 so med seboj __________________________ množice, kar
pomeni_____________________________________________________________________.
m( 1 2 3) = ____________________
m( 1 2 3) = m(____)
m( 1 2 3) = __________
m( 1) =__________
m( c) = __________
m(( 1 2)c) = __________
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 46
d.) Primerjajte versko sestavo držav:
Utemeljite, ali na razlike v sestavi prebivalstva vpliva različna gospodarska razvitost držav. Do katerih
zaključkov ste prišli na podlagi primerjave med gospodarsko razvitimi ter nerazvitimi državami? Kaj je
skupno razvitim in nerazvitim državam?
.
e.) Na karti označite zgoraj navedene države. Pri tem si pomagajte z atlasom!
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 47
f.) Za vsako državo iz tabele v točki a narišite Vennov diagram za versko sestavo. Vsako podmnožico
izbrane univerzalne množice ustrezno označi ter izračunajte njeno moč:
FRANCIJA :
= prebivalci Francije
m( = 65.630.692
AFGANISTAN
= prebivalci Afganistana
m( ) = 30.419.920
JAPONSKA
= prebivalci Japonske
m( ) = 127.368.088
EKVADOR
= prebivalci Ekvadorja
m( ) = 15.223.680
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 48
MEDPREDMETNA POVEZAVA: Sestava prebivalstva
3. skupina
a.) Na podlagi prikazanih podatkov ugotovite, katero vrsto sestave prebivalstva posameznih držav bomo
ugotavljali ter k vsaki državi pripiši, če spada med gospodarsko razvite ali nerazvite:
DRŽAVA Gospodarska razvitost (razviti/nerazviti)
VERSKA SESTAVA
(vrsta sestave: ________________)
STAROSTNA SESTAVA
(vrsta sestave: _________________)
TOGO Katoliška vera: 29 % 0–14 let: 40,9 %
Muslimani: 20 % 15–64 let: 56 %
Lastna prepričanja: 51 % 65 in več let: 3,1 %
ZDA Protestanti: 51,3 % 0–14 let: 20,1 %
Kristjani: 23,9 %
Mormoni: 1,7 % 15–64 let: 66,8 %
Židje: 1,7 %
Budisti: 0,7 % 65 in več let: 13,1 %
Muslimani: 0,6 %
Ateisti: 22,1 %
ZAE Muslimani: 96 % 0–14 let: 20,4 %
Katoliška vera: 2 % 15–64 let: 78,7 %
Hinduisti: 2 % 65 in več let: 0,9 %
ITALIJA Katoliška vera: 80 % 0–14 let: 13,8 %
Ateisti: 20 % 15–64 let: 65,9 %
65 in več let: 20,3 %
Vir podatkov (medmrežje 1): https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/index.html
POGLOBLJENO
IN
KVALITETNEJŠE
ZNANJE
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 49
b.) Primerjajte starostno sestavo prebivalstva:
Ugotovite razlike v starostni sestavi prebivalstva med razvitimi in nerazvitimi državami.
c.)Število prebivalcev Toga (l. 2012) je 6.961.049 in naj predstavlja elemente množice . 1 naj bo
množica prebivalcev v starostni skupini od 0 do 14 let, 2 množica prebivalcev v starostni skupini od 15
do 64 let ter 3 množica najstarejših prebivalcev, torej v starosti nad 65 let.
Izračunaj, zapiši:
m( ) =
m( 1) =
m( 2) =
m( 3)=
Dopolni : Množice 1, 2, 3 so ___________________________ množice .
1, 2, 3 so med seboj __________________________ množice, kar
pomeni_____________________________________________________________________.
m( 1 2 3) = ____________________
m( 1 2 3) = m(____)
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 50
m( 1 2 3) = __________
m( 1) =__________
m( c) = __________
m(( 1 2)c) = __________
d.) Primerjajte versko sestavo držav:
Utemeljite, ali na razlike v sestavi prebivalstva vpliva različna gospodarska razvitost držav. Do katerih
zaključkov ste prišli na podlagi primerjave med gospodarsko razvitimi ter nerazvitimi državami? Kaj je
skupno razvitim in nerazvitim državam?
e.) Na karti označite zgoraj navedene države. Pri tem si pomagajte z atlasom!
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 51
f.) Za vsako državo iz tabele v točki a narišite Vennov diagram za versko sestavo. Vsako podmnožico
izbrane univerzalne množice ustrezno označi ter izračunajte njeno moč.
TOGO :
= prebivalci Toga
m( = 6.961.049
ZDA
= prebivalci ZDA
m( ) = 313.847.465
ZAE
= prebivalci Združenih arabskih emiratov
m( ) = 5.314.317
ITALIJA
= prebivalci Italije
m( ) = 61.261.254
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 52
MEDPREDMETNA POVEZAVA: Sestava prebivalstva
4. skupina
a.) Na podlagi prikazanih podatkov ugotovi, katere vrsto sestave prebivalstva posameznih držav bomo
ugotavljali ter k vsaki državi pripiši, če spada med gospodarsko razvite ali nerazvite:
DRŽAVA Gospodarska razvitost (razviti/nerazviti)
VERSKA SESTAVA
(vrsta sestave: ________________)
STAROSTNA SESTAVA
(vrsta sestave: _________________)
ANGLIJA Krščanstvo: 80 % 0 – 14 let: 13,8 %
Ateisti: 20 % 15-64 let: 65,9 %
65 in več let: 20,3 %
RUSIJA Ortodoksni Rusi : 15-20 % 0 – 14 let: 15,2 %
Muslimani: 15 % 15-64 let: 71,8 %
Kristjani: 2 % 65 in več let: 13 %
KITAJSKA Taoizem: 2 % 0 – 14 let: 17,6 %
Budisti: 1 % 15-64 let: 73,6 %
Kristjani: 1 % 65 in več let: 8,9 %
Muslimani: 2 %
VENEZUELA Katoliška vera: 96 % 0 – 14 let: 29,5 %
Protestanti: 2 % 15-64 let: 65,1 %
Ostale vere: 2 % 65 in več let: 5,4 %
Vir podatkov (medmrežje 1): https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/index.html
POGLOBLJENO
IN
KVALITETNEJŠE
ZNANJE
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 53
b.) Primerjajte starostno sestavo prebivalstva:
Ugotovite razlike v starostni sestavi prebivalstva med razvitimi in nerazvitimi državami.
c.)Število prebivalcev Anglije (l. 2012) je 58.962.162 in naj predstavlja elemente množice . 1 naj bo
množica prebivalcev v starostni skupini od 0 do 14 let, 2 množica prebivalcev v starostni skupini od 15
do 64 let ter 3 množica najstarejših prebivalcev, torej v starosti nad 65 let:
Izračunaj, zapiši:
m( ) =
m( 1) =
m( 2) =
m( 3)=
Dopolni : Množice 1, 2, 3 so ___________________________ množice .
1, 2, 3 so med seboj __________________________ množice, kar
pomeni_____________________________________________________________________.
m( 1 2 3) = ____________________
m( 1 2 3) = m(____)
m( 1 2 3) = __________
m( 1) =__________
m( c) = __________
m(( 1 2)c) = __________
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 54
d.) Primerjajte versko sestavo držav:
Utemeljite, ali na razlike v sestavi prebivalstva vpliva različna gospodarska razvitost držav. Do katerih
zaključkov ste prišli na podlagi primerjave med gospodarsko razvitimi ter nerazvitimi državami? Kaj je
skupno razvitim in nerazvitim državam?
e.) Na karti označite zgoraj navedene države. Pri tem si pomagajte z atlasom!
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 55
f.) Za vsako državo iz tabele v točki a narišite Vennov diagram za versko sestavo. Vsako podmnožico
izbrane univerzalne množice ustrezno označi ter izračunajte njeno moč.
ANGLIJA :
= prebivalci Anglije
m( = 58.962.162
RUSIJA
= prebivalci Rusije
m( ) = 138.082.178
KITAJSKA
= prebivalci Kitajske
m( ) = 1.343.239.923
VENEZUELA
= prebivalci Venezuele
m( ) = 28.047.938
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 56
Po izvedeni medpredmetni povezavi Sestava prebivalstva smo opravili evalvacijo dijakov za
potrebe načrtovanja in izboljšanje pedagoškega dela na področju medpredmetnih povezav.
Graf 1: Evalvacija dijakov glede timsko izvedene medpredmetne učne ure (geografija-
matematika).
Evalvacija medpredmetne povezave je pokazala, da so bili dijaki nad takšno izvedbo ure
navdušeni, še posebej so pohvalili timsko izvedeno uro ter pomoč obeh profesoric pri
skupinskem delu. Prav tako so izpostavili prijetno počutje pri pouku, skupinsko delo,
možnost uporabe že predhodno pridobljenega znanja, aktivno sodelovanje, prepletanje
vsebin različnih predmetov ter primerno izbran čas in prostor izvedbe. Namen tovrstnih
timsko izvedenih medpredmetnih povezav je razvijati kompleksno mišljenje dijakov ter
povečati kvaliteto in uporabnost znanja.
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 57
Nataša Gomiunik, Jasna Gomboc in mag. Simona Šavora
MP psihologija in matematika:
Izvajalca/učitelja:
Nataša Gomiunik/Jasna Gomboc
Nataša Gomiunik/mag. Simona Šavora
Oddelek: 4. a
4. b
Datum povezave: 9. 1. 2014
10. 1. 2014
Skupni cilj:
Dijaki:
pojasni osnovna načina urejanja
podatkov: razvrščanje (rangiranje) in
frekvenčna porazdelitev
razvrsti podatke, uredi jih po frekvenčni
porazdelitvi
prikaže podatke s histogramom in
statističnim poligonom
določi in zna uporabiti: relativna števila
(odstotki), mere srednje vrednosti
(aritmetična sredina, mediana, modus)
Pričakovani (skupni) rezultat(i): Na primeru izračunajo mere srednje vrednosti,
mero razpršenost in rezultate grafično prikažejo.
Evidence/dokazila za pričakovani skupni rezultat: Rešene naloge na delovnem listu.
Dijaki:
na podlagi podatkov vprašalnika
depresivnosti za mladostniki izračunajo
srednje vrednosti
za vsak rezultat izračunajo odklon od
aritmetične sredine
grafično (s histogramom in poligonom) in
v tabeli prikažejo dobljene rezultate
Sodelujoči predmeti:
psihologija, matematika
Povezovalni element:
vsebina (statistika)
dejavnost (računanje, prikazovanje
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 58
rezultatov v tabeli in grafično)
Nivo posameznih predmetov (ki sodelujejo v KP)
Oba predmeta sta nosilna.
ARTIKULACIJA UČNE URE:
Dejavnost učitelja Dejavnost dijakov
UVODNI DEL
Učiteljici pozdraviva dijake. Pojasniva, zakaj sva obe
v razredu (dijaki so bili o tem že obveščeni).
Nataša pojasni, da statistike ne smemo razumeti kot
skupka enačb in izračunov. S statistiko se srečujemo
skozi vsakdanje življenje (različna anketiranja,
testiranja, skozi študij, ki jih čaka). Statistična
obdelava podatkov je zelo pomembna v psihologiji.
Psihologija se nasploh povezuje z različnimi
znanostmi, tudi z naravoslovnimi. Vpraša dijake, ki
hodijo k psihologiji, kako se povezuje z biologijo in
matematiko.
Testi v psihologiji so pripomočki, ki jih razvijajo več
let, imajo norme, ki jih dobimo preko stat. obdelav,
prav statistika pa nam omogoča, da razumemo, kaj
pomeni rezultat posameznika v skupini. Pove, da
bodo dobili rezultate vprašalnika o depresivnosti.
Ena učiteljica razdeli delovne liste, druga pa pojasni
naloge, kaj pomenijo rezultati in poda navodila za
delo
Dijaki:
pripravijo pripomočke.
poslušajo navodilo, vprašajo, če navodilo ni
jasno.
opredelijo skupne točke med psihologijo in
matematiko. Povežejo metode psihologije s
statističnimi izračuni, ki so jih spoznali pri
matematiki (kje so skupne točke).
povejo, ali so že obdelovali vprašalnike, ali so
bili sami anketirani, kdaj so že bili testirani.
pojasnijo povezavo duševni procesi-
človekovo telo, psihometrija-matematika.
OSREDNJI DEL
Učiteljica prebere primer, po potrebi pojasni.
Dijake povpraša, kaj je ranžirna vrsta.
Potem pove, da naj razvrstijo rezulatate v ranžirno
vrsto.
Poslušajo in delajo po navodilih.
Individulane rezultate razvrstijo v ranžirno vrsto.
Nato jih razporedijo v razrede in prikažejo v tabeli.
Izračunajo srednje vrednosti (aritmetično sredino,
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 59
Sledi izračun srednjih vrednosti, razpršenosti in
risanje.
Dijaki delajo po delovnem listu, pri vsaki nalogi
preverimo pravilnost rešitev.
mediano in modus), nato še standardno deviacijo.
Podatke na koncu prikažejo v histogramu ali
poligonu.
SKLEPNI DEL
Učiteljica vpraša dijake, kako so bili zadovoljni z
delom pri uri, ali jim je bila prisotnost dveh učiteljic v
pomoč, koliko so lahko znanje psihologije povezali s
statistiko, zakaj je pomembno, da psihologija
uporablja znanstvene tehnike in metode.
Dijaki ustno odgovarjajo na vprašanja: kako so bili
zadovoljni z delom pri uri, ali jim je bila prisotnost
dveh učiteljic v pomoč, koliko so lahko znanje
psihologije povezali s statistiko, zakaj je pomembno,
da psihologija uporablja znanstvene tehnike in
metode.
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 60
Priloga: Uporabljeni delovni listi z navodili
ALI SO MLADOSTNIKI DEPRESIVNI? (Statistična obdelava in prikaz podatkov v
seminarski nalogi)
Boštjan je v okviru seminarske naloge pri predmetu psihologija raziskoval pogostost depresivnih stanj med dijaki srednje šole, ki ima več kot 800 dijakov. Za zbiranje podatkov o stopnji depresivnosti je uporabil Vprašalnik depresivnosti, ki je bil objavljen v neki knjigi o duševnih motnjah. Največje možno število točk na tem vprašalniku je 30, najmanjše pa 0. S primerljivimi predhodnimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da je za mladostnike na
tem vprašalniku in
. Vprašalnik je izpolnilo 36
dijakov in dijakinj enega oddelka v drugem letniku. Rezultate, ki jih je
Tabela 1: Dosežene točke na Vprašalniku depresivnosti (osnovni podatki)
Oseba Rezultat na vprašalniku
Oseba Rezultat na vprašalniku
1 23 19 20
2 18 20 14
3 12 21 17
4 15 22 16
5 22 23 17
6 19 24 20
7 18 25 16
8 13 26 18
9 16 27 15
10 18 28 19
11 17 29 16
12 20 30 17
Vir slike: http://vebrianaparmita.files.wordpress.com
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 61
Boštjan dobil, navajamo v tabeli 1.
Izdelajte statistično analizo rezultatov te raziskave.
13 13 31 18
14 17 32 17
15 15 33 14
16 18 34 18
17 17 35 17
18 16 36 14
1. Izdelajte ranžirno vrsto za dosežene točke in jo prikažite v tabeli 2. Iz ranžirne vrste določite mediano (Me) in modus (Mo).
1. Izdelajte ranžirno vrsto za dosežene točke in jo prikažite v tabeli 2. Iz ranžirne vrste določite mediano (Me) in modus (Mo).
Tabela 2: Dosežene točke na Vprašalniku depresivnosti (ranžirna vrsta)
Rang rezultata
Oseba
Rezultat na vprašalniku
Rang rezultata
Oseba Rezultat na vprašalniku
Me=
Mo=
1 3 12 19
2 8 13 20
3 13 13 21
4 22
5 23
6 24
7 25
8 26
9 27
10 28
11 29
12 30
13 31
14 32
15 33
16 34
17 35
18 36
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 62
2. V tabeli 3 prikažite frekvenčno porazdelitev dobljenih rezultatov, prikažite tudi
relativne frekvence (v odstotkih). Izračunajte aritmetično sredino ( ali M), variacijski
razmik (R) in standardni odklon ( ali SD) za dosežene točke na vprašalniku
depresivnosti. Tabela 3: Dosežene točke na Vprašalniku depresivnosti (frekvenčna porazdelitev)
Rezultat na vprašalniku f f (%)
Aritmetična sredina:
Variacijski razmik:
Standardni odklon:
ali
12 1
13 2
14
23
N=
3. Izdelajte frekvenčno porazdelitev z razredi za dobljene rezultate (širina razreda naj
zajema po dve vrednosti podatkov) in jo prikažite v tabeli 4.
Tabela 4: Dosežene točke na Vprašalniku depresivnosti (frekvenčna porazdelitev z razredi)
Razred f f (%)
12-13 3
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
N=
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 63
4. Grafično prikažite podatke za frekvenčno porazdelitev z razredi v obliki histograma
in frekvenčnega poligona. Ustrezno označite in naslovite os x in os y.
Graf 1: Stopnja depresivnosti med dijaki Graf 2: Stopnja depresivnosti med dijaki
drugega letnika (histogram) drugega letnika (frekvenčni poligon)
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 64
Nataša Gomiunik, Karina Kreslin Petkovič
MP psihologija - angleščina:
Ustvarjanje s Sigmundom Freudom Vir slike: metairie.jpschools.org
Izvajalca/učitelja:
Nataša Gomiunik (prof. psihologije)
Karina Kreslin Petkovič (prof. ang.)
Oddelek: 3. a
3. b
Datum povezave: April in maj 2013
Skupni cilj:
Dijak:
spozna življenje in delo Sigmunda Freuda
kritično presodi Freudov doprinos k razvoju psihologije
kot znanosti
smiselno prevaja Freudove citate
Pričakovani (skupni) rezultat(i): Dijak napiše svoj citat.
Evidence/dokazila za pričakovani
skupni rezultat:
Citati, ki so jih zapisali dijaki.
Sodelujoči predmeti:
psihologija, angleščina
Povezovalni element:
Vsebina: komunikacija, motivacija
Dejavnost: pisanje motivacijskih citatov
Nivo posameznih predmetov (ki
sodelujejo v KP)
A1–psihologija.
Potek: • Uvod pri uri psihologije (ogled dokumentarnega filma
o življenju Sigmunda Freuda).
• Izpolnjevanje delovnega lista.
• Delo s Freudovimi citati–pogovor v angleškem jeziku,
ustvarjanje svojega citata.
Gradiva: • http://www.youtube.com/watch?v=3q9IRY_VXPs
• Delovni list 1 (psihologija, zgodovina)
• Delovni list 2 (citati)
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 65
Evalvacija: Dijaki so:
so bili zadovoljni s potekom ure,
• učenje iz dokumentarnih filmov jim je blizu,
• dobili so celosten pregled nad Freudovim delom
• pri ocenjevanju so jim te ure služile kot asociacija na
ostalo učno snov s področja motivacije in psihoanalize
• trenirali so komunikacijo v angleškem jeziku
• Freudove citate so navezali na lastno vsakdanje
doživljanje okolja in pojavov
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 66
ARTIKULACIJA UČNE URE:
Dejavnost učitelja Dejavnost dijakov
Uvodni del
Učiteljici pozdraviva dijake. Pojasniva, zakaj sva obe
v razredu (dijaki so bili o tem že obveščeni pri uri
psihologije, ko smo obravnavali delo in doprinos
Sigmunda Freuda k razvoju psihologije). Takrat je
učiteljica angleščine sodelovala pri ogledu
dokumentarnega filma o življenju Sigmunda Freuda.
Pomagala je pri prevodu neznanih besed.
Učiteljica psihologije povabi dijake, da povejo, kaj so
o Freudu že izvedeli. Postavi vprašanja o njegovem
delu in življenju.
Dijaki ponovijo učno snov, ki smo jo obravnavali pri
psihologiji. Odgovarjajo na vprašanja učiteljice.
Osrednji del
Učiteljica angleščine razdeli delovne liste s
Freudovimi citati. Povabi dijake, da preberejo na glas
citate, ki so v angleškem jeziku, in jih skušajo
prevesti. Učiteljica psihologije pri tem sodeluje tako,
da vodi dijake, ko iščejo povezavo citata s Freudovim
delom in znanjem, ki so ga pridobili pri psihologiji.
Učiteljica angleščine pove dijakom, da zapišejo še
svoj citat, ki naj bo tudi njihov trenutni življenjski
moto. Citat je lahko zapisan v slovenskem ali
angleškem jeziku.
Učiteljici povabita dijake, da preberejo citate.
Dijaki po vrsti (eden za drugim) preberejo citat in ga
prevedejo. Pomen citata povežejo z znanjem
psihologije.
Dijaki pišejo svoj citat.
Dijaki preberejo svoje zapise in misli.
Sklepni del
Učiteljica vpraša dijake, kako so bili zadovoljni z
delom pri uri, ali jim je bila prisotnost dveh učiteljic v
pomoč.
Dijaki ustno odgovarjajo na vprašanja: kako so bili
zadovoljni z delom pri uri, ali jim je bila prisotnost
dveh učiteljic v pomoč.
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 67
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 68
Freudovi citati
Read more
at http://www.brainyquote.com/quotes/authors/s/sigmund_freud.html#Wc0dqfXjitTtSmkl.9
9
The great question that has never been answered, and which I have not yet been able to
answer, despite my thirty years of research into the feminine soul, is 'What does a woman want?' Sigmund Freud
Great, Woman, Soul
Being entirely honest with oneself is a good exercise.
Sigmund Freud
Good, Honest, Exercise
I cannot think of any need in childhood as strong as the need for a father's protection. Sigmund Freud
Parenting, Strong, Father
Most people do not really want freedom, because freedom involves responsibility, and most
people are frightened of responsibility. Sigmund Freud
Freedom, Frightened, Involves
Time spent with cats is never wasted.
Sigmund Freud
Pet, Time, Cats
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 69
One is very crazy when in love.
Sigmund Freud
Love, Crazy
Love and work are the cornerstones of our humanness. Sigmund Freud
Love, Work, Humanness
A civilization which leaves so large a number of its participants unsatisfied and drives them into revolt neither has nor deserves the prospect of a lasting existence. Sigmund Freud
Nor, Number, Existence
Dreams are often most profound when they seem the most crazy.
Sigmund Freud
Dreams, Crazy, Often
America is the most grandiose experiment the world has seen, but, I am afraid, it is not
going to be a success. Sigmund Freud
Success, America, Afraid
The interpretation of dreams is the royal road to a knowledge of the unconscious activities of the mind.
Sigmund Freud
Dreams, Knowledge, Mind
We are never so defensless against suffering as when we love.
Sigmund Freud
Love, Suffering, Against
America is a mistake, a giant mistake.
Sigmund Freud
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 70
America, Mistake, Giant
I have found little that is 'good' about human beings on the whole. In my experience most
of them are trash, no matter whether they publicly subscribe to this or that ethical doctrine or to none at all. That is something that you cannot say aloud, or perhaps even think. Sigmund Freud
Good, Experience, Human
A man who has been the indisputable favorite of his mother keeps for life the feeling of a
conqueror. Sigmund Freud
Life, Mother, Feeling
Civilization began the first time an angry person cast a word instead of a rock. Sigmund Freud
Time, Rock, Angry
A man should not strive to eliminate his complexes but to get into accord with them: they are legitimately what directs his conduct in the world. Sigmund Freud
Strive, Conduct, Eliminate
Whoever loves becomes humble. Those who love have, so to speak, pawned a part of their narcissism. Sigmund Freud
Love, Humble, Speak
What a distressing contrast there is between the radiant intelligence of the child and the
feeble mentality of the average adult. Sigmund Freud
Intelligence, Between, Child
A certain degree of neurosis is of inestimable value as a drive, especially to a psychologist.
Sigmund Freud
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 71
Value, Drive, Degree
Flowers are restful to look at. They have neither emotions nor conflicts.
Sigmund Freud
Emotions, Flowers, Nor
Men are more moral than they think and far more immoral than they can imagine.
Sigmund Freud
Men, Moral, Far
Children are completely egoistic; they feel their needs intensely and strive ruthlessly to satisfy them. Sigmund Freud
Children, Needs, Strive
Prostor za tvoj citat:
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 72
IME IN PRIIMEK DIJAKA:______________________________
DATUM:___________________________________________
OGLED DUKUMENTARNEGA FILMA: SIGMUND FREUD
MEDPREDMETNA POVEZAVA PSI –ZGO – ANG
3. A IN 3. B
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 73
PSIHOLOGIJA
1. Sigmunda Fruda imenujemo tudi oče _____________________________.
2. Kako so v času Freudovega odraščanja ravnali z duševno bolnimi?
3. Kako je Frud pojmoval našo duševnost? Kaj je tisto, kar vodo naše
obnašanje?
4. Ali lahko zanikamo in zanemarimo naše nezavedno?
5. Kakšnega porekla je bi Sigmund Freud? Kaj je to zanj pomenilo, ko so na Dunaju
oblast prevzemali nacisti?
6. Freud se je pri 17. letih lotil študija__________________________________. Na koncu se je
specializiral na področju _____________________________.
7. Kako se je imenovala ženska, s katero se je pozneje tudi poročil? Kako je potekalo
njegovo družinsko življenje?
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 74
8. Freud je želel odkriti nekaj novega. Kakšno je bilo njegovo mnenje o uživanju
kokaina? Za kaj ga je uporabljal in kaj spozna čez nekaj časa?
9. V Parizu začne preučevati ______________________________________.
10. Kdaj odpre svojo ordinacijo in katere metode je uporabljal na začetku?
11. Kaj pomeni metoda prostih asociacij?
12. Kako je družba sprejela Freudovo knjigo Analiza sanj?
13. Leta 1923 Freud zboli. Za katero boleznijo je bolehal in kdaj ter kje umre?
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 75
Sabina Krivec
Medpredmetni projekt ŠRP1
»Kako s pomočjo reklam za prehranske izdelke in drugih spremljajočih informacij
pridobiti znanje o zdravem življenjskem slogu ter pravilni rabi slovenskega jezika in vse
to znati uporabiti?«
Pri pripravi projekta smo izhajali iz konteksta sodobne družbene komunikacije in načina
življenja mladostnikov. Da bi izgubili čim manj časa za pojasnjevanje vsebine projekta in za
morebitno motivacijo, smo vsebino postavili v kontekst, ki je dijakom poznan in zelo blizu. S
tem ko smo povezali jezikovne vsebine s spoznavanjem pravilnosti prehranjevanja na principu
reklam in oglaševanja, se je zgodilo ravno to, kar smo pričakovali: stopnja motivacije in
pripravljenost za sodelovanje sta bili na presenetljivo visoki ravni.
Interdiscipliniranost projekta je zahtevala, da je k predmetoma slovenski jezik in biologija bilo
potrebno priključiti še druge predmete – kemijo , multimedijske vsebine, matematiko, tuje
jezike (angleški, nemški)... Hkrati se je vedno znova pojavljala potreba, da pri vsakem
vključenem predmetu pridemo do zaključka, cilja, ki je na koncu vsak zase predstavljal del
mozaika rezultata celotnega projekta. Tako smo pri slovenskem jeziku smo raziskovali uporabo
knjižne slovenščine in pogovornega jezika ter umeščanje vsake rabe v kontekst oglaševanja
prehranskih izdelkov. Biologija je omogočila dijakom vpogled v analize prehranskih vrednosti,
potrebe telesa po hranilih in presnove. Kemija je omogočila dijakom opravljanje laboratorijskih
analiz z znanji, ki so jih pridobili skozi učni proces. S pomočjo tujih jezikov so lahko spremljali
oglase v nemškem in angleškem jeziku in primerjali ugotovitve s slovenščino.
Na tej spletni strani najdete vse vire, ki smo jih uporabili za izdelavo gradiva.
https://sites.google.com/site/projektektekonomska/home
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 76
Alenka Kolenko
Medpredmetne povezave v okviru šolskega razvojnega projekta 3
KAOS – ŽIVIM S ČASOM
Primer izvedenega projektnega dne na temo: MOJ NAHRBTNIK
Raziskovalno vprašanje
Kako lahko z avtentičnimi situacijami in medpredmetnim povezovanjem razvijamo kompetenco sporazumevanja v tujem jeziku?
SOCIOLOGIJA IN UMETNOST
Mag. Janja Divjak, Zlatko Jakovljevič , Ekonomska šola Murska Sobota
Tema: Moj nahrbtnik
Enota: Posameznik, družba, kultura - socializacija
Kompetence:
- sporazumevanje v maternem jeziku
- socialne veščine
- kulturna ozaveščenost
- uporaba IKT
- vseživljenjsko učenje
Jezikovne zmožnosti: slušno in bralno razumevanje, govorno sporazumevanje,
pisno sporočanje, diskusija
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 77
Učni cilji
Dijaki/dijakinje: naštejejo vrste socializacije, oblikujejo definicijo pojma socializacije, opredelijo razliko med človekom in živaljo, pojasnijo pomen socializacije za posameznika in za družbo, navedejo primere »nesocializiranih« otrok, likovno izdelajo potovalno torbo, ki nosi simboliko notranjega in zunanjega sveta
posameznika, interpretirajo svoj izdelek, razvijajo obliko sodelovalnega učenja, razvijajo empatijo, analizirajo in evalvirajo učinkovitost medpredmetne povezave.
Potek učnega procesa: 1 ura sociologije, 3 ure umetnosti
Pričakovani dosežki:
SOCIOLOGIJA UMETNOST
Dijaki:
iščejo lastne odgovore v svojem
socialnem in kulturnem okolju
kritično razmislijo in diskutirajo o
filmu
ločijo med novimi sociološkimi
pojmi
navajajo lastne primere
uporabijo različne vire informacij
Dijaki:
načrtujejo pripravo izdelka
se preizkusijo v izdelovanju potovalne
torbe
vizualizirajo svoje misli
rešijo zastavljen problem
sprejmejo poseg v svoj likovni prostor
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 78
Didaktični pristop
Potek učnega procesa
SOCIOLOGIJA IN UMETNOST
Dejavnosti učitelja 1. URA SOCIOLOGIJA
Dijake pozdravim. Pokažem jim sliko psa in sliko dečka ter jih vprašam,
kakšna je razlika med tema dvema slikama.
Napovem, da je tema današnje ure socializacija. Povem, da bomo spoznali
pojem socializacija in njen pomen.
Na tablo napišem besedo socializacija, ki je osnova za viharjenje možganov.
Dijake sprašujem: Kako poteka razvoj človeka od dojenčka do zrele
osebnosti? Najprej se rodimo. Ali znamo govoriti, ko se rodimo? Ali znamo
hoditi?
Povem, da je vsakemu človeškemu bitju njegova človeškost dana kot možnost
in ljudje se moramo naučiti govoriti, hoditi in se vesti tako, kot se vedejo
drugi ljudje okoli nas.
Povem, da se ljudje šele v interakciji z drugimi ljudmi naučimo delovati kot
družbena bitja - kot bitja, ki imamo družbeno izoblikovane in naučene načine
vedenja.
Dijake vprašam: Kaj torej počnemo, ko se otrok narodi?
Otroka učimo govoriti, hoditi, se prehranjevati, umivati zobke, se oblačiti…
Otroka skozi celo življenje učimo kulture lastne družbe. In ta proces
imenujemo socializacija.
Na osnovi miselnega vzorca na tabli oblikujem z dijaki definicijo
socializacije.
socializacija
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 79
Nato povem, da je socializacija proces, ki povezuje različne generacije, in
razložim, kaj to pomeni.
Dijakom povem, da pojma socializacije ne moremo ločiti od pojma
inkulturacija. Pojem pojasnim.
Omenim še pojem akulturacija in ga pojasnim, da bodo dijaki znali razlikovati
med inkulturacijo in akulturacijo.
Povem tudi, da je zelo pomemben vidik socializacije ponotranjenje družbenih
norm in vrednot. Pojem jim razložim.
Dijake vprašam, ali bi mi znali povedati, kaj se zgodi z otrokom, če ga npr.
starši zapustijo in ga izolirajo od ljudi. Kaj bi se npr. zgodilo, če bi eno deklico
zaprli v prostor skupaj s psom?
Dijakom predvajam kratek film o deklici Oxani Malaya, ki je otroštvo
preživela s psom.
Po ogledu posnetka se z dijaki pogovorim o pravkar videnem.
Povem jim, da je to en primer nesocializiranih oz. izoliranih otrok in
poudarim pomen družbenega okolja za razvoj posameznika kot osebnosti.
Preberem jim še 2 primera nesocializiranih otrok.
Dijake vprašam, zakaj je socializacija tako pomemben proces v življenju.
Ugotovimo, da je socializacija pomemben proces tako z vidika posameznika
kot z vidika družbe.
Dijakom razdelim učne liste in jih vprašam, zakaj je socializacija pomembna
za posameznika in zakaj za družbo.
Njihove odgovore povzamem in še sama enkrat povem, kakšen je pomen
socializacije.
Za zaključek ure še enkrat ponovim definicijo socializacije.
2.–4 . URA UMETNOST
Naredim uvod v socializacijo mladega odraščajočega človeka. Predstavim jim:
- zunanji svet: ki neposredno vpliva na njih, na odraščanje, materialne
dobrine, lep dom, dobra šola, služba itd. Ta svet je otipljiv in viden.
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 80
- notranji svet: čustveni razvoj, mentalni razvoj; vse, kar ni vidno, kar
nosim v sebi in me označuje.
Ker mladi ljudje radi potujejo in je naslov projektnega dne Moj
nahrbtnik, bomo izdelali potovalno torbo, ki jo lahko nosimo s
seboj, kamor koli gremo.
Ta torba je simbol – vizualizacija našega notranjega in
zunanjega sveta.
V navodilih jim razložim, kako si zamišljam uro.
Pri sociologiji so se učili, da smo ljudje povezani med seboj.
Medsebojno povezanost v celoto/skupino/tim/družbo
nakažemo s skupnimi lastnostmi. Torbe razporedimo na delovno
podlago tako, da se delno prekrivajo. Nato jih pritrdimo z
lepilnim trakom, da se med delom ne premaknejo. V našem
primeru izdelamo s »špric-tehniko« – brizganjem,
razprševanjem barv po zunanjosti torb v prvem koraku naš
zunanji svet.
Ko se zunanji del torbe posuši, izdelamo notranjost torbe.
Posušeno torbo dijaki obrnejo z notranjim delom navzven, ter jo
po lastni želji okrasijo. Notranja stran torbe predstavlja naš
neviden notranji svet. Sem lahko zapisujejo svoje misli, želje,
narišejo slike, verze, razne spirale itd. S tem izrazijo svoje
videnje, občutke, kritičen odnos do družbe/posameznika.
Torbo bodo lahko ponesli v svet, na potovanje, lahko si jo spet
ogledajo čez 10, 20 let in se spomnijo današnjega časa.
Dejavnosti dijakov 1. URA SOCIOLOGIJA
Dijaki opišejo obe slikovni iztočnici. Ugotovijo, da imata obe sliki
nekaj skupnega. Nekateri dijaki imajo psa celo doma.
Ugotovijo, da je za skupno bivanje potrebno upoštevati določena pravila,
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 81
norme itd.
Slišali so že za proces socializacije in dopolnjujejo tabelski miselni vzorec.
Opišejo tokokrog človeškega življenja od rojstva naprej: kako so začeli hoditi,
govoriti itd. Spoznajo tudi, kaj se dogaja na duhovni plati, čustveni razvoj,
sprejemanje družbenih norm.
Novi pojem akulturacije dijakom ni tuj, kajti trenutno sami sprejemajo način
življenja svojega kulturnega območja.
Inkulturacijo pa spoznajo kot vključevanje približevanja lastne kulture kulturi
sosednjih narodov.
Dijaki si ogledajo film o deklici Oxani Malaya, ki je otroštvo preživela s psom.
Komentirajo vsebino filma in ugotovijo, da Oxana ni socializirana. Obrazložijo
svojo trditev s primeri iz filma.
Uredijo si zapiske 3 novih pojmov (inkulturacija, akulturacija in
interiorizacija)
2.- 4. URA UMETNOST
Dijaki diskutirajo o socializaciji. Ponovijo, kaj so se naučili pri
predmetu sociologije. Sledijo vprašanjem o oblikovanju lastne
samopodobe, kaj jih označuje navzven, kaj navznoter.
Pripravijo delovno površino za slikanje na torbe.
Pripravijo/ mešajo barve, valje.
Vsak dijak razprši barvo po lastni želji po torbah, ni omejen le na
lastno torbo, kajti zunanjost oblikujejo vsi.
Nato obesi torbo na vrvico, da se posuši.
Notranjost torbe oblikuje po lastni želji z mislimi, parolami,
pesmimi, odtisi.
Predstavi drugim sošolcem svojo torbo.
Preverjanje
dosežkov/rezultatov
Ob koncu ure ter pri pisnem
preverjanju in ocenjevanju znanja.
Izdelek se ustno in
vizualno predstavi.
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 82
Potrebna gradiva in
pripomočki
LCD-projektor, računalnik, tabla, videofilm,
zvočniki
lanena torba brez
vzorcev, lepilo, škarje,
akrilne barve, valj,
čopiči, voda, cedilo,
posoda za vodo,
flomastri, krpe
Viri
Barle-Lakota, A. et. al. (2004). Uvod v
sociologijo. Ljubljana: DZS.
Barle-Lakota, A. et. al. (2004). Sociologija.
Ljubljana: DZS.
Nesocializirani otroci. Dostopno na:
http://www.feralchildren.com/en/index.php
Nesocializirani otroci: primer Oxana.
Dostopno na:
http://www.metacafe.com/watch/250596/
ukranian_girl_raised_by_dogs/
Refleksija – povzetek izvedenega samovrednotenja
UČITELJA DIJAKI
Ugotavljava, da so dijaki temo zelo
pozitivno sprejeli.
Sodelovanje pri uri je prešlo celo v
tekmovanje za navajanje čim več
Všeč jim je bilo, da so se ves čas lahko
gibali po prostoru.
Občutili so samopotrditev znanja, ker
so pretežno vsi lahko kaj povedali pri
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 83
primerov iz socialnega okolja.
Presenečena sva bila, da so dijaki celo
nadgradili navodila učitelja in še več
naredili, kot je bilo potrebno.
Na predlog dijakov sva se odločila, da
bodo torbe, ki so ostale brez lastnika,
podarjene gostom.
Občasno je bilo potrebno brzdati
besednjak posameznikov, ko so
vpisovali misli v notranjost torbe in
jih glasno delili z drugimi.
uri sociologije.
Vse, kar so naredili, je bilo prav. Pri
estetskem videzu učitelj ni dal
negativnega mnenja. Upoštevala se je
dijakova izbira.
So ponosni na svoj izdelek.
Dogovorili so se, da bodo torbe
ohranili in jih ponovno prinesli v
šolo čez 10 let na srečanje
maturantov.
Naslednjič bi radi nadaljevali s
tovrstnim delom.
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 84
3.1.3.2 ANGLEŠČINA2 IN NEMŠČINA 1
Simona Pajnhart, Barbara Baler
Tema: Potovanje
Enota: Priprava na potovanje
Kompetence:
- sporazumevanje v maternem jeziku;
- socialne veščine
- medkulturna ozaveščenost;
- uporaba IKT
- vseživljenjsko učenje
Jezikovne zmožnosti: slušno in bralno razumevanje, govorno sporazumevanje,
pisno sporočanje, diskusija
Učni cilji
Dijaki/dijakinje: govorno sporočajo o različnih temah in pri tem razumejo medkulturne značilnosti utemeljujejo svoja mnenja in poglede razvijajo zmožnost funkcionalne jezikovne rabe oz. zmožnost uporabe ustreznih
jezikovnih sredstev na ravni govornega besedila poznavajo načine izražanja idej, čustev, stališč in mnenj, (ne)strinjanj in ravnanje v
skladu s ciljnim občinstvom in okoliščinami sporazumevanja.
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 85
Potek učnega procesa: 3 URE
Pričakovani dosežki:
ANGLEŠČINA 2 NEMŠČINA 1
Dijak:
pridobi novi besedišče o potovanju
samostojno reši vaje za širjenje besedišča
razume medkulturne veščine, kadar potuje
sodelovalno rešuje zadane naloge
zna ustrezno ravnati, se vesti na potovanjih po tuji deželi – pozna potrebno dokumentacijo, predpise itd.
Dijak:
spozna vrste počitnic, govori o svojih počitnicah in dopustu, o prometu
spozna storitve v hotelu, prostore, pridobi novo besedišče
ubesedi vidno informacijo pridobi novo besedišče s praktično
uporabo prevaja in se prosto pogovarja o temi pripoveduje o počitnicah v pretekliku
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 86
Didaktični pristop
Potek učnega procesa
ANGLEŠČINA 1 NEMŠČINA 2
Dejavnosti učitelja Z naslednjimi dejavnostmi
bo učitelj dosegel
zastavljene cilje:
1. govorjenje:
opisovanje stvari, ki
jih potrebujejo za
likovno ustvarjanje, a
zanje ne poznajo
pravih izrazov v
angleščini
2. pisanje: zapišejo
samostalniške
sestavljenke za stvari,
ki jih najdemo v
(potovalnem)
nahrbtniku
3. pisanje: zabeležijo
misli, slogane itd. v
angleščini, ki jih
Razdelim delovne liste in navežem
pogovor na izdelek – potovalno
torbo.
V prvi fazi pridobi dijak novo
besedišče na temo potovanje.
Uvodoma dijakom predstavim 5-
minutni film o nemških pohodnikih/
tesarskih, mizarskih vajencih. Ti
vajenci potujejo 3 leta in 1 dan po
Nemčiji in nosijo v svoji potovalni
culici osebni higienski pribor, en par
delavske obleke in eno obleko za
praznike. Želim jim predstaviti star
cehovski običaj, ki še zmeraj živi v
Nemčiji.
Dijak reši vaje 2, 3b in 4 na delovnem
listu 1. Predvsem pridobivamo
osnovno besedišče na temo
nahrbtnik in nahrbtnik kot metafora
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 87
zapišejo na notranjo
stran svojega
umetniško
poslikanega
'nahrbtnika'
4. branje: preberejo
besedila pesmi v 4
jezikih in zabeležijo
bistveno sporočilo
vsaj dveh v
angleščini
SLO: Cesta (Vlado
Kreslin),ANG:
Leaving on a Jet
Plane(John Denver),
NEM: Hoch auf dem
gelben
Wagen(Volkslied),
MAD: Kocsi és a
vonat (Weöres
Sándor))
5. poslušanje in pisanje:
poslušajo vprašanja, ki jih
dijaki postavljajo angleško
govorečemu gostu in
beležijo njegove odgovore
Sledi delo v skupinah.
(npr. vsak nosi sam svoje breme)
Diferencirana naloga:
Na svetovnem spletu poiščejo
nemško besedo Rucksack –
Wikipedie in dobijo več možnih
obrazložitev, med drugim tudi
etimološko. Lahko tudi naprej
brskajo in se pozanimajo o nastanku
oz. izvoru besede. Tu jih ne
omejujemo.
Sledi kratka diskusija o najdenih
rešitvah.
1. Iščemo nemške vokabule za
pripomočke, materiale, sestavine za
izdelavo nahrbtnika/ torbe.
2. V razpredelnici so navedeni delovni
pripomočki, glagoli in predmeti v
tožilniku. S povezovanjem
posameznih stavčnih členov tvori
dijak trdilne povedi.
Snov ponovimo tako, da vsak dijak
predstavi svoj nahrbtnik, ki ga je
izdelal. Opiše njegov videz ter čemu
ga bo pozneje uporabil.
Kot nazoren primer povabim
nemško govorečega podjetnika, ki
dijakom odgovarja na dijakova
vprašanja.
Dejavnosti dijakov Dijaki opišejo na delovnem
listu za angleščino1
Dijaki že pri uri umetnosti in
sociologije izvedo, da se bodo pri
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 88
uporabljene predmete, saj
ne poznajo ustreznih
strokovnih izrazov ter
zapišejo še 10
samostalniških sestavljenk
za stvari, ki jih ljudje
vzamejo s seboj, ko gredo na
pot.
Preberejo še izbor 4 pesmi
s tematiko potovanja v 4
jezikih in se v skupinah
odločijo, kaj je glavno
sporočilo vsake. Pesem v
večini neznanem jeziku –
madžarščini–sem dodala
zato, da bi dijake spodbudila
k opazovanju elementov
onomatopoije – ali se da iz
zvena besed razbrati, za
katero prevozno sredstvo
gre. V pomoč pa jim bo tudi
priložena sličica.
Predprojektna dejavnost:
Dijaki vnaprej pripravijo
vprašanja za angleško
govorečega gosta.
Poprojektne dejavnosti:
Doma napišejo kratke
predstavitve angleško
govorečega gosta na osnovi
vprašanj lastnih zapiskov
tujem jeziku naprej ukvarjali z
nahrbtniki .
Ubesedijo slikovno iztočnico, dve
vrsti nahrbtnikov: šolski, za prosti
čas.
Kot zgodovinski tradicionalen
primer nemških popotnikov –
cehovskih fantov si ogledajo film Die
Walz: pripoved mladih vajencev,
njihove dogodivščine, avanture ,
nevarnosti, odraščanje med triletno
odsotnostjo od domaitd. Po predstavi
ugotovijo, da v Sloveniji nimamo
tovrstnih navad med vajenci.
Pri reševanju nalog na delovnem listu
dela s slovarji, prevaja, uporablja IKT-
pripomočke.
Pri prejšnjih urah nemščine se je
naučil, kako opiše svoj videz, svoja
zanimanja, svoje aktivnosti v
prostem času. To znanje aplicira na
vprašanja, ki jih sedaj postavi gostu.
En dijak sprašuje po določeni
informaciji:
- osebni podatki
- poklic
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 89
gostovih odgovorov.
Dijak opravi intervju z
gostom.
Gost odgovarja na
vprašanja, ki so jih dijaki že
vnaprej pripravili.
Sledi dogodek dneva –
pogovor z gostoma v
angleščini in nemščini.
Prvi gost je Anglež Ian
Samuel, ki živi v Murski
Soboti, drugi pa sicer
Slovenec, a rojen v Nemčiji
in sedaj zaposlen kot
direktor marketinga v
tovarni balonov v Belgiji, g.
Michael Gjerek. Dijaki
beležijo odgovore.
- družinski stan
- znanje jezikov
- s čim se trenutno ukvarja
- prosti čas
Ostali dijaki sproti beležijo odgovore .
Na spletni strani facebook si
ogledajo profil povabljenega gosta.
Doma napišejo obnovo – profil gosta.
Preverjanje
dosežkov/rezultatov
- pregled izpolnjenih
delovnih listov – kaj
je rešeno, kaj ni
- zapiski – so – niso (+
ali -)
- ocena pisnega
sestavka po merilih
za ocenjevanje
krajših pisnih
- sproti v obliki diskusije in
izmenjave mnenj,
- predstavitev rešenih nalog na
delovnem listu
- pri pisnem in ustnem
ocenjevanju znanja
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 90
sestavkov v evidenco
ocen domačih nalog
Potrebna gradiva in
pripomočki
delovni listi, barvni
svinčniki, plakati
računalnik, LCD-projektor, mikrofon,
facebook, dvojezični slovarji
Viri učni list učni listi
Refleksija – povzetek izvedenega samovrednotenja
UČITELJA DIJAKI
Dijaki so bili vseskozi zaposleni in
vpleteni v različne aktivnosti, tako da
je delo potekalo tekoče, saj je vsak
dijak bil predhodno seznanjen,
kakšne naloge bo moral opraviti. Delo
v projektnem dnevu je bilo
zasnovano tako, da je bila naloga
učiteljev le sprotno spremljanje in
pomoč.
Tovrstne aktivnosti zahtevajo veliko
priprav ter dogovarjanj. Občasno se
je bilo potrebno sproti prilagajati
novonastali situaciji.
Obvladovanje prostora je občasno
izziv, kajti dejavnosti so bile izvedene
zunaj in znotraj šole. Ker pa nas je
bilo prisotnih 5 učiteljev, smo dijake
vedno pozorno spremljali.
Iz evalvacije anketnih vprašalnikov je
razvidno, da so dijaki uživali ter da jim
je bil projektni dan v taki obliki,
organizaciji zelo všeč.
Pohvalili so celo učitelje.
Bili so motivirani za delo, ker so med
samim pridobivanjem snovi lahko
poslušali glasbo, se gibali znotraj ter
zunaj šole, kjer so potekale tudi druge
skupinske aktivnosti znotraj istega
projekta.
Pogledali so napredke svojih sošolcev
ter jih sproti pohvalili, izrazili
navdušenje in malo pokramljali.
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 91
3.1.3.2 ANGLEŠČINA 1 IN NEMŠČINA2
Natalija Bračun, Alenka Kolenko
Tema: Potovanje
Enota: Priprava na potovanje, Moj nahrbtnik
Kompetence:
- sporazumevanje v maternem jeziku;
- sporazumevanje v tujih jezikih
- procesno zasnovana učna situacija
- socialne veščine
- medkulturna ozaveščenost;
- uporaba IKT
- vseživljenjsko učenje
Jezikovne zmožnosti: slušno in bralno razumevanje, govorno sporazumevanje,
pisno sporočanje, diskusija, interpretiranje, podajanje zaključkov
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 92
Učni cilji
Dijak/dijakinja: pridobi novo besedišče ter ga sproti utrjuje selektivno bere ter interpretira pesmi slušno razume dogodke v filmu Die Walz ter diskutira o vsebini samostojno vodi pogovor z vabljenimi gosti v dveh jezikih: angleščini, nemščini pisno sporoča o dogodku dneva
Potek učnega procesa: 3 URE
Pričakovani dosežki:
ANGLEŠČINA 1 NEMŠČINA 2
Dijaki:
poimenujejo v angleščini 10 stvari, ki jih lahko najdemo v potovalnem nahrbtniku in so 'compound nouns'
opišejo predmete, ki so jih uporabljali pri likovnem ustvarjanju, npr. zaščitna folija, nosilna vrečka iz blaga, čopič, pleskarski valjček, akrilne barve, tako da uporabijo izraze kot It's the thing you use for …, it's made of…, it looks like … etc
v enem stavku ubesedijo glavno sporočilo vsaj dveh pesmi, katerih besedila so prebrali
v angleščini napišejo predstavitev osebe na osnovi svojih zapiskov njegovih odgovorov na vprašanja in po spominu
Dijaki:
poimenujejo materiale za pripravo
nahrbtnika tvorijo povedi z novim besediščem poiščejo ter predstavijo
večpomenskost besede nahrbtnik v nemščini
pripravijo vprašanja za intervju z nemškim gostom
izvedejo intervju napišejo povzetek – življenje in delo
nemško govorečega podjetnika spremljajo predstavitev, razumejo
sporočilo, se sproti odzivajo – krčijo ali
širijo željene odgovore
povzamejo bistvo/sekvenco sporočila
dneva
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 93
izpolnijo delovni list 1
napisano besedilo An expatriate's tale: Mr Ian Samuel
Didaktični pristop
Potek učnega procesa
ANGLEŠČINA 1 NEMŠČINA 2
Dejavnosti učitelja Z naslednjimi dejavnostmi bo
učitelj dosegel zastavljene cilje:
5. govorjenje: opisovanje
stvari, ki jih potrebujejo
za likovno ustvarjanje, a
zanje ne poznajo pravih
izrazov v angleščini
6. pisanje: zapišejo
samostalniške
sestavljenke za stvari, ki
jih najdemo v
(potovalnem) nahrbtniku
7. pisanje: zabeležijo misli,
slogane itd. v angleščini,
ki jih zapišejo na notranjo
stran svojega umetniško
poslikanega 'nahrbtnika'
8. branje: preberejo
besedila pesmi v štirih
jezikih in zabeležijo
bistveno sporočilo vsaj
Razdelim delovne liste in
navežem pogovor na izdelek –
potovalno torbo.
V prvi fazi pridobi dijak novo
besedišče na temo potovanje.
Uvodoma dijakom predstavim 5-
minutni film o nemških
pohodnikih (tesarskih,
mizarskih vajencih). Ti vajenci
potujejo 3 leta in 1 dan po
Nemčiji in nosijo v svoji
potovalni culici osebni higienski
pribor, en par delavske obleke in
eno obleko za praznike. Želim
jim predstaviti star cehovski
običaj, ki še zmeraj živi v
Nemčiji.
Dijak reši vaje 2, 3b in 4 na
delovnem listu 1. Predvsem
pridobivajo osnovno besedišče
na temo nahrbtnik in nahrbtnik
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 94
dveh v angleščini
SLO: Cesta (Vlado
Kreslin), ANG: Leaving on
a Jet Plane (John Denver),
NEM: Hoch auf dem
gelben Wagen(Volkslied),
MAD: Kocsi és a vonat
(Weöres Sándor))
5. poslušanje in pisanje:
poslušajo vprašanja, ki jih dijaki
postavljajo angleško govorečemu
gostu in beležijo njegove
odgovore
Sledi delo v skupinah.
kot metafora (npr. vsak nosi sam
svoje breme).
Diferencirana naloga:
Na svetovnem spletu poiščejo
nemško besedo Rucksack –
Wikipedie in dobijo več možnih
obrazložitev, med drugim tudi
etimološko. Lahko tudi naprej
brskajo in se pozanimajo o
nastanku oz. izvoru besede. Tu
jih ne omejujemo.
Sledi kratka diskusija o najdenih
rešitvah.
1. Iščemo nemške vokabule za
pripomočke, materiale,
sestavine za izdelavo
nahrbtnika/ torbe.
2. V razpredelnici so navedeni
delovni pripomočki, glagoli in
predmeti v tožilniku. S
povezovanjem posameznih
stavčnih členov tvori dijak
trdilne povedi.
Snov ponovimo tako, da vsak
dijak predstavi nahrbtnik, ki ga
je izdelal. Opiše njegov videz ter
čemu ga bo pozneje uporabil.
Kot nazoren primer povabim
nemško govorečega podjetnika,
ki odgovarja na vprašanja
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 95
dijakov.
Dejavnosti dijakov Dijaki opišejo na delovnem listu
za angleščino1 uporabljene
predmete, saj ne poznajo
ustreznih strokovnih izrazov, ter
zapišejo še 10 samostalniških
sestavljenk za stvari, ki jih ljudje
vzamejo s seboj, ko gredo na pot.
Preberejo še izbor 4 pesmi s
tematiko potovanja v 4 jezikih
in se v skupinah odločijo, kaj je
glavno sporočilo vsake. Pesem v
večini neznanem jeziku –
madžarščini - sem dodala zato, da
bi dijake spodbudila k
opazovanju elementov
onomatopoije – ali se da iz zvena
besed razbrati, za katero
prevozno sredstvo gre. V pomoč
pa jim bo tudi priložena sličica.
Predprojektna dejavnost:
Dijaki vnaprej pripravijo
vprašanja za angleško
govorečega gosta.
Poprojektne dejavnosti:
Doma napišejo kratke
predstavitve angleško
govorečega gosta na osnovi
vprašanj lastnih zapiskov
gostovih odgovorov.
Dijaki že pri uri umetnosti in
sociologije izvedo, da se bodo pri
tujem jeziku v prihodnje
ukvarjali z nahrbtniki .
Ubesedijo slikovno iztočnico,
dve vrsti nahrbtnikov: šolski, za
prosti čas.
Kot zgodovinski tradicionalen
primer nemških popotnikov
(cehovskih fantov) si ogledajo
film Die Walz: pripoved mladih
vajencev, njihove dogodivščine,
avanture , nevarnosti,
odraščanje med triletno
odsotnostjo od doma itd. Po
predstavi ugotovijo, da v
Sloveniji nimamo tovrstnih
navad med vajenci.
Pri reševanju nalog na delovnem
listu delajo s slovarji, prevajajo,
uporabljajo IKT-pripomočke.
Pri prejšnjih urah nemščine so
se naučili, kako opiše svoj videz,
svoja zanimanja, svoje
aktivnosti v prostem času. To
znanje aplicirajo na vprašanja,
ki jih sedaj postavi gostu.
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 96
Dijak opravi intervju z gostom:
Gost odgovarja na vprašanja, ki
so jih dijaki že vnaprej pripravili.
Sledi dogodek dneva – pogovor z
gostoma v angleščini in
nemščini.
Prvi gost je Anglež Ian Samuel, ki
živi v Murski Soboti, drugi pa
sicer Slovenec, a rojen v Nemčiji,
sedaj zaposlen kot direktor
marketinga v tovarni balonov v
Belgiji, g. Michael Gjerek. Dijaki
beležijo odgovore.
En dijak sprašuje po določeni
informaciji:
- osebni podatki
- poklic
- družinski stan
- znanje jezikov
- s čim se trenutno ukvarja
- prosti čas
Ostali dijaki sproti beležijo
odgovore .
Na spletni strani facebook si
ogledajo profil povabljenega
gosta.
Doma napišejo obnovo – profil
gosta.
Preverjanje
dosežkov/rezultatov
- pregled izpolnjenih
delovnih listov – kaj je
rešeno, kaj ni
- zapiski: so – niso (+ ali -)
- ocena pisnega sestavka
po merilih za ocenjevanje
krajših pisnih sestavkov v
evidenco ocen domačih
nalog
- sproti v obliki diskusije
in izmenjave mnenj
- predstavitev rešenih
nalog na delovnem listu
- pri pisnem in ustnem
ocenjevanju znanja
Potrebna gradiva in delovni listi, barvni svinčniki, Računalnik, LCD projektor,
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 97
pripomočki
plakati mikrofon,
facebook, dvojezični slovarji
Viri učni list učni listi
Refleksija – povzetek izvedenega samovrednotenja
UČITELJA DIJAKI
Dijaki so bili vseskozi zaposleni
in vpleteni v različne aktivnosti,
tako da je delo potekalo tekoče,
saj je vsak dijak bil predhodno
seznanjen, kakšne naloge bo
moral opraviti.
Delo v projektnem dnevu je bilo
zasnovano tako, da je bila naloga
učiteljev le sprotno spremljanje
in pomoč.
Naši dijaki so tokrat 'iz prve
roke' izvedeli, kako pomembno
je danes znanje več tujih jezikov,
še posebej v poslovnem svetu
Vpletene so bile avtentične
situacije, ki so jih dijaki dobro
obvladali.
Tema jim je bila všeč, ker sami radi
potujejo.
Menijo, da jim bo današnje znanje koristilo
na potovanjih.
Vsak je imel možnost aktivno sodelovati in
se družiti s sošolci, meja med jeziki je bila
zbrisana.
Oba gosta sta bila tako zanimiva, da so
dijaki postavljali še dodatna vprašanja, so
pa malo pozabili beležiti odgovore. Ker pa
so mladi, so si veliko stvari zapomnili brez
zapisovanja.
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 98
Priloga:
Film o izdelavi nahrbtnika v nemškem jeziku
Gradivo pripravila: Alenka Kolenko, prof., vodja ŠRP3
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 99
Mag. Metka Gelt
MP »Šindlerjev seznam«
Izvajalca/učitelja: mag. Metka Gelt
Oddelek: 3. a in 3. b
Datum povezave: 24. 10. 2012
Skupni cilj:
se nanašajo na znanje in
razumevanje zgodovinskih
dogodkov, pojavov, procesov in
konceptov fašističnega obdobja
primerjava podobnosti in razlik
totalitarnih sistemov: fašizma in
nacizma
na izbranih primerih in z vidika
spoštovanja/kršenja demokracije
in človekovih pravic dijaki
pojasnijo, kako so posamezne
oblike vladavin delovale med drugo
svetovno vojno – študijski primer:
nacistična Nemčija (holokavst)
Pričakovani (skupni) rezultat(i):
obsodijo zločine proti človeštvu,
genocide, holokavst in druge oblike
množičnega kršenja človekovih
pravic
razmislijo, zakaj je potrebno biti
previden/previdna pri izrekanju
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 100
sodb
dijaki razvijajo spretnosti dela z
zgodovinskimi viri, ki jih razvijejo
z analiziranjem različnih pisnih
virov, filmskega gradiva, literarnih
del z zgodovinskim ozadjem,
statističnih podatkov, slikovnega
gradiva, umetniških slik z
zgodovinskim ozadjem, političnih
karikatur, političnih plakatov
Evidence/dokazila za pričakovani skupni
rezultat:
dijaki s pomočjo podatkov in
dokazov iz najrazličnejših
zgodovinskih virov oblikujejo
sklepe, mnenja, razlage in stališča,
ki so vodila v raznarodovalno
politiko v Nemčiji
Sodelujoči predmeti: zgodovina in nemščina
Povezovalni element: /
Nivo posameznih predmetov (ki sodelujejo v KP) Predmet A - zgodovina
Pričakovani dosežki/rezultat(i) za predmet v
okviru KP
na primerih iz zgodovine
totalitarnih sistemov 20. stoletja
razmislijo, zakaj je pomembno
gledati na svet tako, da se spoštuje
človekove pravice, enakost,
demokracijo ter demokratično in
odgovorno državljanstvo
s pomočjo novo pridobljenega
besednega zaklada pojasnijo
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 101
vzroke nastanka totalitarnih
režimov in njihove posledice za
družbe
Dokazi(la) / evidence (so izhodišče za snovanje
kriterijev-glej naprej*)
razvijejo toleranco do drugačnih
idej in pogledov, ki se jim
nasprotuje s smiselnimi
protiargumenti, upoštevajoč
kulturo dialoga
svoja stališča znajo zastopati tudi v
tujem jeziku
Kriteriji, ki izhajajo iz gornjih
rezultatov/dokazil/evidenc (oz. področja
ugotavljanja dosežkov/ rezultatov)*
dijaki pojasnijo, kako so
posamezne oblike vladavin delovale
med drugo svetovno vojno
z novo pridobljenim besediščem
argumentirajo posamezne oblike
vladavin
Dejavnosti (vodijo do rezultatov-evidenc)
Dejavnosti za ugotavljanje
dosežkov/rezultatov
Vsi predmeti od 1.– 8. ure
na podlagi predvajanja filma
spoznavajo pomen ohranjanja in
upoštevanja človekovih pravic
po skupinah utemeljijo pomen
človekovih pravic v tujem jeziku
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 102
Nivo posameznih predmetov (ki sodelujejo v KP) Predmet A - nemščina
Pričakovani dosežki/rezultat(i) za predmet v
okviru KP
na primerih iz zgodovine
totalitarnih sistemov 20. stoletja
razmislijo, zakaj je pomembno
gledati na svet tako, da se spoštuje
človekove pravice, enakost,
demokracijo ter demokratično in
odgovorno državljanstvo
s pomočjo novo pridobljenega
besednega zaklada opišejo novo
pridobljene pojme (npr.
imperializem ipd.) v tujem jeziku
Dokazi(la) / evidence (so izhodišče za snovanje
kriterijev-glej naprej)
svoja stališča znajo zastopati tudi v
tujem jeziku
Kriteriji, ki izhajajo iz gornjih
rezultatov/dokazil/evidenc (oz. področja
ugotavljanja dosežkov/ rezultatov)
pridobijo novo besedišče na
določeno temo, kot so posamezne
oblike vladavin
opišejo glavne značilnosti vladavin
v tujem jeziku
Dejavnosti (vodijo do rezultatov-evidenc)
(npr. 1.–4. ura)
Dejavnosti za ugotavljanje
dosežkov/rezultatov
Vsi predmeti od 1.–8. ure
na podlagi predvajanja filma
spoznavajo pomen ohranjanja in
upoštevanja človekovih pravic in
jih znajo razložiti v tujem jeziku
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 103
Kdor reši eno življenje,
reši cel svet.
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 104
Oskar Schindler
Oskar Schindler, nemški industrialec, rojen 28. aprila 1908 v Svitavyu (nemško: Zwittau) v
Avstro-Ogrski (danes Češka), umrl 9.oktobra 1974 v Hildesheimu v Zahodni Nemčiji. Oskar
Schindler se je rodil kot sin proizvajalca kmetijske mehanizacije Hansa Schindlerja. Svojo
uporno naravo je pokazal že zelo hitro, ko so ga pri 16 letih izključili iz šole, potem ko je
ponaredil svoje spričevalo. V mladosti se je poročil z Emilie Pelzl, hčerko bogatega kmeta, ta
ga je označil za "nedokončano človeka«, ki še išče svoj jaz in namen v svetu.
Schindler je najbolj znan po tem, da je med 2. svetovno vojno pred smrtjo v uničevalnih
taboriščih rešil okrog 1200 judovskih življenj. Sprva je izkoriščal Jude, predvsem premožne, za
delo v svoji tovarni. Kasneje, ko je videl, kako nacisti ravnajo z Judi, jim je začel pomagati
tako, da je nacističnim oblastem zatrjeval, da so nujno potrebni kot delavci v tovarni in jih s
tem rešil pred holokavstom. Za to ga je država Izrael imenovala za »pravičnega med narodi«.
Bil je poklican, da posadi drevo na Aveniji pravičnosti. To drevo še vedno raste. Po Oskarjevem
medvojnem življenju je bil posnet tudi film z naslovom Schindlerjev seznam, ki ga je režiral
Steven Spielberg. 1
Povzetek filma
Film pripoveduje resnično zgodbo na Češkem rojenega poslovneža, kockarja in ženskarja
Oscarja Schindlerja (igra ga Liam Neeson), ki je med drugo svetovno vojno zanesljive smrti
v koncentracijskem taborišču rešil na tisoče poljskih Judov, tako da jih je zaposlil v svoji
tovarni. Čeprav ga je sprva gnala le misel na denar in lagodno življenje v visokih krogih, ga
je vojna spremenila v velikega človekoljuba, ki je bil za to, da bi rešil druge pripravljen
žrtvovati celo lastno življenje. S pomočjo svojega računovodje Itzhaka Sterna (Ben Kingsley)
je Schindler sestavil seznam "nujno potrebnih" Židov in tako iz taborišča osvobodil 1.100
ljudi iz rok sadističnega nacista Amona Goetha (Ralph Fiennes).
1 http://daten.digitale-sammlungen.de/0001/bsb00016410/images/index.html?seite=807(pridobljeno, dne 10.10.2013)
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 105
Spielbergova znamenita čustveno pretresljiva, vizualno omamna in osupljiva uspešnica
Shindlerjev seznam je prejela kar dvanajst nominacij za oskarja, odnesel pa je kar sedem
zlatih kipcev, med drugim za najboljši film, režijo (Steven Spielberg), prirejeni scenarij
(Steven Zaillian), glasbo (John Williams), montažo filma (Michael Kahn) in kinematografijo
(Janusz Kaminski). Film je bil skoraj v celoti posnet na Poljskem, sneman pa je v črno-beli
tehniki.
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 106
Zgodovinsko ozadje filma
Pojmi: antisemitizem, holokaust, arijski paragraf, koncentracijsko taborišče
Napad na Poljsko
Incident v Gleiwitzu je bil uprizorjen napad na nemško radijsko postajo Sender Gleiwitz v
Gleiwitzu (danes Gliwice na Poljskem) 31. avgusta 1939. Provokacija je bila ena od več akcij
operacije Himmler, s katero je nacistična Nemčija želela uprizoriti poljsko agresijo proti njej in
s katero je pred svetom opravičila napad na Poljsko. Incident v Gleiwitzu je bil zgolj del večje
operacije, ki sta jo vodila nacistična jurišna in varnostna oddelka. V istem času kot napad na
Gleiwitz so bili vzdolž nemško-poljske meje uprizorjeni tudi drugi incidenti, kot so požigi hiš v
Poljskem koridorju in lažnivi propagandni izdelki. Celotna operacija Himmler je obsegala 21
incidentov, in je bila namenjena uprizoritvi poljske agresije na Nemčijo. Štiri mesece pred
nemško invazijo na Poljsko so nemški časopisi in politiki obtoževali poljsko vlado
organiziranja ali dopuščanja etničnega čiščenja nemškega prebivalstva na Poljskem. 2
Dan po napadu na Gleiwitz je Nemčija sprožila obsežen napad na Poljsko, s čimer se je začela
2. svetovna vojna v Evropi. Istega dne je Hitler v Reichstagu v svojem nagovoru navedel 21
mejnih incidentov od katerih so bili po njegovem trije zelo resni, kot opravičilo za
nemško »obrambno« dejanje proti Poljski. Samo nekaj dni pred tem, 22. avgusta, je Hitler dejal
svojim generalom »Dal vam bom svoj razlog za začetek vojne, pa naj si bo verjeten ali ne.
Zmagovalca se ne bo spraševalo, če je govoril resnico«.3
Življenje po okupaciji
Varšavski geto je bil največji izmed judovskih getov, ki so ga ustanovili Nemci v poljski
prestolnici Varšavi. Med leti 1941 in 1943 so stradanje, bolezni ter deportacije v taborišča
zdesetkale populacijo geta iz prvotnih 450.000 na domala 70.000 ljudi. Leta 1943 je bil
2 http://en.wikipedia.org/wiki/Operation_Himmler (pridobljeno, dne 10.10.2013) in Stoletje svetovnih vojn, Janez Čuček; uredil Kazimir Rapoša; Cankarjeva založba, Ljubljana 1981. 3 http://www.fcit.usf.edu/HOLOCAUST/resource/document/HITLER1.htm (pridobljeno, dne 10.10.2013)
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 107
varšavski geto prizorišče vstaje prvega množičnega mestnega upora proti nacistom v Evropi.
Varšavski geto je ustanovil nemški vrhovni guverner Hans Frank 16. oktobra 1940. V tem času
je število prebivalcev v getu obsegalo okoli 440.000 ljudi, kar je znašalo okrog 37 % takratne
populacije Varšave. Poleg tega je velikost geta obsegala okrog 4,5 % celotne površine Varšave.
Nacisti so nato zaprli varšavski geto pred zunanjim svetom, ko so 16. novembra 1940 okrog
njega postavili visok zid, zavarovan z oboroženimi stražniki. V naslednjem letu in pol so bili
tisoči poljskih Judov kot tudi nekaj Romov prepeljani iz manjših mest ter podeželja v ta geto,
kajti bolezni (tifus) in stradež so močno zmanjšali število prebivalcev v getu. Med 23. julijem
1942 ter 21. septembrom 1942 je bilo okrog 254.000 prebivalcev geta poslanih v Treblinko in
tam umorjenih. Do konca leta 1942 je postalo jasno, da te deportacije vodijo v smrt in veliko
preostalih Judov se je odločilo boriti. Seznam taborišč: Plaszow, Varšava, Litzmannstadt,
Auschwitz- Birkenau, Belzec, Chelmno, Majdanek, Sobibor in Treblinka.4
UČNI DELOVNI LIST: Schindlerjev seznam
ODGOVORI NA NASLEDNJA VPRAŠANJA!
1. Pojasni, kakšen pomen imajo geti za Jude?
2. Razloži, kaj si je Hitler predstavljal pod »Endlösung« Judov?
3. Kdo in kje je zgradil prvo koncentracijsko taborišče?
4. Ali imamo kje v bližini ostanke koncentracijskega taborišča?
5. Kakšno delo so opravljali taboriščniki?
6. Ali je bil Oskar Schindler antijunak? Pojasni!
4 http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005188 (pridobljeno, dne 10.10.2013)
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 108
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 109
Pomembni deli v filmu
1. Judovska molitev
2. Preganjanje
ako ali s čim se pokaže kontrast med Schindlerjem in Judi?
3. Delovno taborišče Plaszów
čim se kaže samovolja Götha pri gradnji taborišča?
aj v svojem govoru stražarjem Göth najbolj poudari?
4. Likvidacija geta
akaj odstranijo Jude iz geta?
ako se končajo poskusi pobegov iz taborišča?
5. Schindlerjev obisk taborišča
poskuša Schindler Jude rešvati že od začetka?
6. Schindlers Liste
?
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 110
Arbeitsblatt zur „Schindlers Liste“
Allgemeines zu diesem Film
Der Roman Schindlers Liste von Thomas Keneally
Der Film basiert auf dem gleichnamigen, weniger bekannten, aber trotzdem bemerkenswertem Roman von
Thomas Keneally. Thomas Keneally beschreibt in dem Buch Schindlers Liste, wie ein Industrieller mit Namen
Oskar Schindler (1908–1974), der der NSDAP aus wirtschaftlichen Gründen nahe stand, im Zweiten Weltkrieg
mehr als 1000 Juden aus den von den Nationalsozialisten besetzten Ländern Tschechoslowakei und Polen in
seinen Betrieben Arbeit verschaffte, um diese vor dem Tod im Konzentrationslager von Auschwitz zu
bewahren. Diese Juden wurden auf mehreren Listen erfasst, die Oskar Schindler den Nationalsozialisten
vorlegte, und somit die aufgelisteten Juden unter seinen Schutz stellte. Die berühmte Liste, Schindlers Liste,
wird noch heute beim Internationalen Suchdienst aufbewahrt. Das Buch ist vor allem von der Beschreibung
des einmaligen Charakters Oskar Schindler geprägt und ähnelt insgesamt einer Dokumentation. Außerdem
basiert das Buch in weiten Teilen auf offiziellen Dokumenten, Briefverkehr, Interviews und einigen privaten
Aufzeichnungen.
Historischer Hintergrund und Entstehungsgeschichte des Films
Um den Film in all seinen Facetten deuten zu können, sind einige Ausführungen über den historischen
Kontext, der den Film in hohem Maße beeinflusst, notwendig. Der Film zeigt in eindrücklicher Weise die
Rassenpolitik der Nationalsozialisten vor und während des zweiten Weltkriegs auf. Vor allem die
menschenverachtende Behandlung in den Ghettos, die Deportationen und die Massenermordung der Juden
werden dargestellt. Das willkürliche und kaltblütige System des NS- Regimes wird dem Zuschauer ohne
Vorbehalte vor Augen geführt. Gleichzeitig macht der Film aber darauf aufmerksam, dass es möglich war dem
Terror des NS- Regimes mit Hilfe von Oskar Schindler zu entkommen. Seine Liste, die 1.200 Juden die
Möglichkeit gab, in den Fabriken Schindlers zu arbeiten und somit dem Massenmord zu entkommen, ist ein
kleiner Hoffnungsschimmer in dieser von Verfolgung und Ermordung aus unersichtlichen Gründen
geprägten Zeit. Die Person Oskar Schindler ist somit die Schlüsselfigur des Films. Auch wenn Schindler vielen
Juden durch seine Liste das Leben rettete, eine großartige und nicht oft genug zu lobende Tat, waren es
dennoch sehr viel mehr, die durch das nationalsozialistische Regime ums Leben kamen.
Kurze Übersicht über die Handlung
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 111
„Schindlers Liste erzählt die beeindruckende, wahre Geschichte des geheimnisvollen Oskar Schindler, Mitglied
der NSDAP, Frauenheld und Kriegsgewinnler, der während des Holocaust das Leben von über 1100 Juden
rettete. Der Film handelt vom Triumph eines Mannes, der etwas bewirkte, und vom dramatischen Schicksal
derer, die dank seiner Zivilcourage eines der düstersten Kapitel der Menschheitsgeschichte überlebten.“
Um dir die Analyse des Films zu erleichtern, ist es hilfreich, wenn du dich auf diese Fragen während des Films
konzentrierst und dir Notizen machst. Dieser Beobachtungsleitfaden, soll dir also ein Grundgerüst bieten.
1. Welche Wirkung hat die erste Szene ( Sabbatgebet)? Mit welchen Mitteln wird diese Wirkung
erzielt?
2. Wie beschafft Stern einigen Juden Arbeit?
3. Welche Wirkung hat die Musik für den gesamten Film?
4. Wie wird die Selektion im Lager dargestellt?
PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV
Stran 112
6. Warum erleidet Schindler am Ende einen Nervenzusammenbruch?
7. Ist Schindler von Anfang an eine positive Person?
EVALVACIJA PROJEKTNEGA TIMA ZA KURIKULARNE POVEZAVE
Stran 113
Mag. Evelina Katalinić
EVALVACIJA TIMA ZA KURIKULARNE POVEZAVE
Z željo čim kvalitetnejšega delovanja tima na naši šoli smo konec meseca aprila, natančneje v
petek, 25.4.2014, v okviru pedagoške konference izvedli evalvacijo našega dela. V evalvaciji so
sodelovali učitelji, ki poučujejo v ekonomski gimnaziji. Člani projektnega tima za kurikularne
povezave so bili izvzeti iz evalvacije. S pridobljenimi rezultati smo tako člani kot vodja tima
zelo zadovoljni. Evalvacija je pokazala, da je naše delo kvalitetno. Iz grafa na naslednji strani
lahko razberemo, da so člani kolektiva še posebej pohvalili:
- sprotno informiranje kolektiva z novostmi na področju medpredmetnih povezav
(priprava delavnic, predstavitev primerov dobrih praks,…).
- da je na začetku šolskega leta pripravil terminski plan načrtovanih medpredmetnih
povezav za tekoče šolsko leto.
Zelo dobro so ocenili tudi naslednja področja našega delovanja:
- je spodbujal vse sodelavce v kolektivu za izvajanje medpredmetnih povezav
- je s svojim delovanjem prispeval k večji povezanosti učiteljev, ki so skupaj načrtovali
medpredmetne povezave,
- je v kolektiv prispeval nova teoretična/praktična znanja (priprava opisnih kriterijev,
mezzopriprav…).
- je bil na razpolago in pomoč učiteljem glede načrtovanja izvedbe medpredmetnih
povezav.
- je omogočal aktivno sodelovanje vseh sodelavcev (upoštevanje pobud, pripravljenost
na dialog/konstruktivno kritiko glede medpredmetnih povezav),
- je prispeval k povečanju števila ekskurzij, projektnih dni z medpredmetno tematiko,
- je prispeval k večjemu številu timskega poučevanja učiteljev (dva učitelja v razredu
hkrati),
- je prispeval k razvoju kompleksnega mišljenja dijakov (transfer znanja med različnimi
predmetnimi področji).
EVALVACIJA PROJEKTNEGA TIMA ZA KURIKULARNE POVEZAVE
Stran 114
Še posebej so pohvalili vodjo tima za potrpežljivost in pripravljenost izdaje biltena s primeri
dobrih praks.
Graf 1: Rezultati evalvacije o delovanju projektnega tima za kurikularne povezave
Graf 2: Delež sodelujočih učiteljev pri evalvaciji
EVALVACIJA PROJEKTNEGA TIMA ZA KURIKULARNE POVEZAVE
Stran 115
Priloga: Evalvacijski vprašalnik
EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK ZA PROFESORJE
Z evalvacijskim vprašalnikom želimo ugotoviti kvaliteto in učinkovitost delovanja projektnega tima za medpredmetne
povezave na naši šoli v času trajanja Posodobitve gimnazijskih programov. Prosimo, da iskreno odgovorite na spodaj
zastavljena vprašanja. Odgovori se nanašajo na vse aktivnosti, ki so povezane z medpredmetnim izvajanjem pouka (pouk, ekskurzije, projektni dnevi). Rezultati vprašalnika bodo prispevali k izboljšanju našega dela na šoli.
SPOL: a.) moški b.) ženski
Ocenite, koliko MP/TP ste izvedli v obdobju od 2008-2014 (ustrezno obkrožite):
a.) 0 b.) 1-3 c.) 4-6 d.) več kot 6
……………………………………………………………………………………………………………
1. Označite s križcem, v kolikšni meri veljajo spodnje trditve (- najbolj, -najmanj).
Tim za medpredmetno povezovanje in timsko poučevanje…
je skrbel za sprotno informiranje kolektiva z novostmi na področju medpredmetnih povezav
(priprava delavnic, predstavitev primerov dobrih praks,…).
je spodbujal vse sodelavce v kolektivu za izvajanje medpredmetnih povezav.
je na začetku šolskega leta pripravil terminski plan načrtovanih medpredmetnih povezav za
tekoče šolsko leto.
je s svojim delovanjem prispeval k večji povezanosti učiteljev, ki so skupaj načrtovali medpredmetne povezave.
je v kolektiv prispeval nova teoretična/praktična znanja (priprava opisnih kriterijev, mezzopriprav,…).
je bil na razpolago in pomoč učiteljem glede načrtovanja izvedbe medpredmetnih povezav.
je omogočal aktivno sodelovanje vseh sodelavcev (upoštevanje pobud, pripravljenost na dialog/konstruktivno kritiko glede medpredmetnih povezav).
na šoli ni imel posebne funkcije.
je prispeval k povečanju števila ekskurzij, projektnih dni z medpredmetno tematiko.
je prispeval k večjemu število timskega poučevanja učiteljev (dva učitelja v razredu hkrati).
je prispeval k razvoju kompleksnega mišljenja dijakov (transfer znanja med različnimi
predmetnimi področji).
Sem pogrešal/a (dopolnite kaj)
……………………………………………………………………………………………………………………
Bi pohvalil/a (dopolnite kaj)
……………………………………………………………………………………………………………………
ZAKLJUČNE MISLI
Stran 116
Mag. Evelina Katalinić
ZAKLJUČNE MISLI
Bilten projektnega tima za kurikularne povezave je namenjen vsem pedagoškim delavcem.
V njem so zapisane izkušnje našega tima z uvajanjem medpredmetnih povezav, priporočila
za snovanje kvalitetne medpredmetne povezave, navodila za oblikovanje medpredmetne
priprave ter primeri dobrih praks, ki poleg urnih priprav vsebujejo še delovne liste, opisne
kriterije, fotografije in videoposnetke.
Vedno, ko utiramo nove poti, se pojavijo številna vprašanja ter ovire, vendar so tukaj z
razlogom. Samo tim, ki je medsebojno povezan, proaktivno usmerjen k skupnemu cilju, bo
začetne težave premagal in z njimi dozorel. Nam je to uspelo, kar dokazuje tudi bilten, ki
smo ga izdali. Čeprav ne vsebuje vseh primerov dobrih praks, ki nam jih je uspelo izvesti na
naši šoli, je zelo obsežen. Kljub temu da se projekt zaključuje, smo se člani tima odločili, da
pridobljene izkušnje in znanje še naprej nadgrajujemo v svoji pedagoški praksi in vsak na
svoj način dopolnjuje naš šolski mozaik medpredmetnega povezovanja, s katerim bomo
skušali realizirati zastavljene razvojne prioritete šole.
ZAKLJUČNE MISLI
Stran 117
VIRI IN LITERATURA:
Medmrežje 1: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/index.html,
pridobljeno dne 10.11.2011
http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005188 (pridobljeno, dne
10.10.2013)
http://en.wikipedia.org/wiki/Operation_Himmler (pridobljeno, dne 10.10.2013) in Stoletje svetovnih vojn, Janez Čuček; uredil Kazimir Rapoša; Cankarjeva založba, Ljubljana 1981.
http://www.fcit.usf.edu/HOLOCAUST/resource/document/HITLER1.htm (pridobljeno, dne 10.10.2013)