A v g u s t _ 2 0 11

1

Ča

so

pis

| T

er

mo

ele

kt

ra

rn

e Š

oš

ta

nj

Blok 5 po remontu predčasno ... stran 4

Ustanovljen Projektni svet ... stran 13

Tudi elektrarna vpeta v stoto ... stran 24

A v g u s t _ 2 0 1 1

2

Izdajatelj:

Termoelektrarna Šoštanj d.o.o.

Odgovorna urednica:

Majda Pirš-Kranjčec

Glavna urednica:

Irena Seme

Oblikovanje:

Marinšek & Marinšek

Fotografije:

Irena Seme, Marinšek & Marinšek, Jure

Kravanja, Tadej Živko, arhiv TEŠ

Fotografija na naslovnici:

Irena Seme

Lektoriranje:

Vera Štokelj

Tisk:

Eurograf

Naklada:

650 izvodov

Sodelujoči v tej številki:

Pavlica Šibanc – Kodrun, Boris Repnik,

Bogdan Trop, Martin Jevšnik, Brigita

Slemenšek, Jože Borovnik, Tjaša Rehar,

Renata Hlastec, Rudi Ravlen

Pretok je tiskan na brezlesnem papirju.

Varujemo okolje.

Č a s o p i s Te r m o e l e k t r a r n e Š o š t a n j

| A v g u s t _ 2 0 1 1 |

A v g u s t _ 2 0 11

3

Strokovnost in znanjeBo že nekaj na tem, da v mnogih medijih, in-ternih glasilih in še kje nenehno beremo o spremembah, pa ne samo beremo, vsak dan jih hitreje doživljamo in občutek imamo, da vse hitreje.

Pri tem pa se seveda na spremembe, ki se dogajajo oko-li nas, pri nas in v nas, odzivamo in soočamo vsak po svoje, z negotovostjo in nemirom, ki jih spremembe prinašajo ali pa z adrenalinom za spopad z novo situacijo. Je pa res, da spre-membe so bile in bodo z nami ali brez nas. Se pač danes do-gajajo hitreje, pospešeno, na drugačne načine …

Morda smo včasih preveč razmišljujoči, ampak v to nas prisilijo dogodki in situacija, v kateri živimo, ustvarjamo. No, v to nas, če smo pošteni, prisilijo ljudje s svojim obnašanjem, dejanji, razmišljanji in ne nazadnje preobrati v poslovnem okolju, veliki razvojni projekti, novi poslovni modeli, v kar pa smo vpeti tudi mi v našem strateško pomembnem podjetju.

Veliko uspešnega in odgovornega dela je bilo v teh dneh za nami. Blok 5 smo samo z vpetostjo znanja, strokovnega dela in dobre organiziranosti predčasno sinhronizirali v slo-vensko elektro omrežje. In v času remonta večkrat prisluhni-li TEŠ-evim strokovnjakom, da je treba njihovo delo še bolj spoštovati in ceniti, kajti uspešnost tako odgovornih del je odvisna pretežno od njihovih znanj in angažiranj, ki so ključ-nega pomena za doseganje skupnih ciljev.

S pregledno gradnjo Projekta nadomestnega bloka 6 smo vpeti v celotno slovensko javnost; dela potekajo pospe-šeno in z namenom širše preglednosti projekta gradnje, je bil ustanovljen tudi projektni svet, ki redno spremlja potek gra-dnje in seznanitev s težavami.

Torej, kot vidite, smo uspešni tudi v času »kislih kumaric«, kot temu radi rečejo Angleži. Čas je za oddih; užijte ga, kjerko-li že ste. Septembra nas čakajo nekoliko drugačni dnevi, mor-da nekoliko bolj razmišljujoči kot smo zapisali že uvodoma!

Irena Seme

TEŠ 2011

Želim vam lepe, ustvarjalne in uspešne poletne dni.

4

15. julija 345 MW blok 5 predčasno vključili v slovensko elektro omrežje

Z zahtevnimi obnovitvenimi deli smo v Termoelektrarni Šoštanj uradno pričeli 19. maja. Ključna dela so bila opra-vljena na menjavi generatorja, reviziji in pregledu kotla, kotovskih napravah, rotorju turbine in turbinskih napravah, čistilni napravi, elektro opremi … Dela so bila zelo zahtev-na in so kljub obsežnosti in zahtevnosti potekala po zasta-vljenem planu ter bila zaključena predčasno. V to pa sta bila

vpeta znanje in strokovnost, kajti brez tega ne bi bila mo-žna predčasna sinhronizacija bloka 5 v omrežje, ki pa je bila v tem obdobju zelo pomembna zaradi velikih potreb ener-gije v Sloveniji v tem obdobju. Vrednost celotnih obnovitve-nih del je znašala 27 mio EUR, pri njih pa je sodelovalo dvesto domačih in več kot tristo tujih strokovnjakov.

Remonte proizvodnih enot v Termoelektrarni Šoštanj izvajamo vsaka štiri leta, tako med dve-ma remontoma proizvodna enota obratuje okvirno 30 tisoč ur. V preteklosti so se remonti izvajali vsaki dve leti, zaradi izkušenj, novih pristopov in specifičnih znanj pa smo ta čas po-daljšali na štiri leta, kar pomeni optimum med stroški in zanesljivostjo obratovanja.

A v g u s t _ 2 0 11

5

6

A v g u s t _ 2 0 11

7

In kako ocenjuje letošnji remont direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Simon Tot?

»Ponosen sem, da smo obsežni remont 345 MW bloka 5 končali pred predvidenim rokom, kar dokazuje, da so bile priprave na remont dobro opravljene, še bolj pa dela na re-montu. Udeleženci na remontu so zopet pokazali, da obvla-dajo svoje delo, da so strokovno in organizacijsko usposo-bljeni in tako bili kos enemu obsežnejših remontov. Seveda so se v teh dveh mesecih pojavljaje tudi nepredvidene teža-ve, ki smo jih lahko ažurno odpravljali izključno z znanjem, s strokovnostjo in z medsebojnim zaupanjem. Dela smo se izvajala tudi izven rednega delovnega časa. Veseli me, da je bilo v času remonta veliko predlogov in rešitev za izboljša-ve, kar je prav tako v veliki meri doprineslo k predčasnemu uspešnemu zaključku obnovitvenih del na bloku 5, zato is-krene čestitke za opravljeno delo.

Pa prijetne počitnice vsem, ki odhajate na zasluženi dopust.«

Mag. Anton Urankar, svetovalec poslovodstva Že takoj po zaposlitvi v TEŠ sem pričel spremljati aktiv-

nosti v zvezi z remontom na bloku 5, hkrati pa sem bil po pooblastilu direktorja aktivno udeležen pri izvedbi del pri posameznih sklopih opreme. Prav tako sem sodeloval pri sprejemanju ključnih odločitev v zvezi s potekom remonta. Med rednimi obhodi posameznih delovišč so se name z iz-redno uporabnimi predlogi obračali vzdrževalci, vodje del in inženirji. Skupaj smo poskušali uveljaviti njihove koristne predloge. Za nekatere pobude smo ocenili, da jih za letošnji remont ne moremo več upoštevati, so pa dobro izhodišče za izboljšanje izvedbe del v prihodnje. Vse sodelavce vabim, naj predloge pravočasno predstavijo na primernem mestu, da jih bomo ovrednotili in upoštevali med rednim delom in v priho-dnjih remontih.

Na svoji profesionalni poti sem že večkrat sodeloval na remontih v termoelektrarnah, vendar je bil letošnji remont bloka 5 po obsegu največji in moj prvi v TEŠ. Uspeh remon-ta se vedno ocenjuje glede na delovanje bloka v naslednjih letih. Prepričan sem, da smo glede na dolgoletne izkušnje zaposlenih in skladno s planom remonta obnovili oziroma nadomestili vse ključne dele opreme, ki bi v naslednji le-tih lahko ogrozili varno in zanesljivo proizvodnjo električ-ne energije iz bloka 5. Glede na visoko stopnjo zanesljivosti obratovanja TEŠ ni bilo nikoli dvoma o znanju, ki je priso-tno v elektrarni. Kljub temu moram še posebej poudariti, da

Mag. Simon Tot

Mag. Anton Urankar

sem izjemno zadovoljen z znanjem in strokovno usposo-bljenostjo sodelavcev. Vesel sem, da so zaposleni v TEŠ ve-dno pripravljeni pomagati, da imajo resen pristop do dela in zanj prevzemajo tudi polno odgovornost. Pri delu smo se resnično ujeli in verjamem, da bomo dobro sodelovali tudi v prihodnje.

8

Mag. Jože Lenart

Janko Pustoslemšek, vodja del EV 3»Na remontu sem bil zadolžen za koordiniranje med podjetji Siemens Ljubljana,

Esotechom, Transingom /Maribor, Ljubljana/ pri vzdrževalnih delih in pri menjavi gene-ratorja. Bi pa pohvalil naše postavljalce odrov, strugarje in varilce, ki so delo v času re-monta dobro opravili.«

Sandi Dolšak, inženir za upravljalne sisteme TBA ter VN naprav

»Letošnji remont bloka 5 je bil zelo obsežen tudi na po-dročju merilnih sistemov TBA. Med večja izvedena dela na tem področju prav gotovo sodijo:

• zamenjava sistema za nadzor vibracij ter raztezkov TBA,• vgradnja novih merilnikov za merjenje nivojev v NT ter VT

grelnikih,• zamenjava merilnikov za zaščito TBA pred krivljenjem

ohišja,• zamenjava merilnikov OTN naprave,• testiranje povezav in zaščite novega generatorja ter VN

transformatorjev.

Poleg del na svojem področju sem imel kot skrb-nik bloka 5, skupaj s kolegom iz stroj-ne službe, še doda-tne obveznosti, kot so izdelava termin-skega plana izvedbe remontnih del, ka-terega kritična pot je bila zamenjava generatorja in sanacija ST dela turbine, izdelava plana po-remontnega preizkušanja, koordinacija izvajanja posameznih del, nadzor in skrb, da je bil remont kvalitetno izveden in pravočasno končan.

Bojan Mašek, HSE Invest, inženir VN področja»V letošnjem remontu je bil zamenjan celotni stator, rotor in oprema genera-

torja. Do kakšnih presenečenj ni prihajalo. Na teh delih so delali predvsem zaposle-ni delavci termoelektrarne, dela na zamenjavi generatorja pa je opravilo podjetje Siemens. Zadovoljen sem, da je bil remont končan štiri dni prej.«

O letošnjem remontu Vodja sektorja tehnike in vzdrževanja mag. Jože Lenart:

»Remont je bil po moji oceni izveden zelo kvalitetno. Prioritete del so bile dobro zastavljene, koordinacija in po-remontni preizkusi na visoki ravni. Pričakujemo zanesljivo in varno obratovanje bloka do naslednjega remonta, ki bo predvidoma leta 2015. Težave med izvedbo remonta, ki se pri takem obsegu del vedno pojavljajo, smo sprotno in kva-litetno odpravljali. Če upoštevamo še dejstvo, da so bila dela zaključena celo nekaj dni pred načrtovanim rokom, smo lah-ko zelo zadovoljni. Prehodnih težav, ki se običajno pojavi-jo na bloku v začetni fazi obratovanja po remontu je zelo malo ali skoraj nič. Navedeno je dovolj, da se vsem sodelujo-čim pri izvedbi remonta zahvalim za dobro in požrtvovalno delo. Želim pa, da bi čim več izkušenj in znanja, pridobljene-ga pri remontu, uporabili tudi na drugih energetskih objek-tih v Termoelektrarni Šoštanj.«

A v g u s t _ 2 0 11

9

Na preostalem elektro področju pa med obsežnejša dela štejejo predvsem zamenjava statorja in rotorja generatorja, zamenjava 10 kV elektromotorja kondenzatne črpalke, mi-gracija sistema SIMATIC S5 na novejši sistem S7, ki pa je zaje-mala naslednje sisteme:

• ABL lopute,• povezavo NT in VT postaje SULZER,• napravo za vodenje bloka,• krmiljenje ventilatorjev vleka ter podpihov s pripadajoči-

mi loputami,

Marko Založnik, inženir za varjenje in aktivne dele kotla»V remontu sem bil eden izmed skrbnikov bloka 5 strojnega področja. Z ak-

tivnostmi za remont smo pričeli že pred letom in pol. Aktivnosti smo pospešili v mesecu januarju letošnjega leta, ko je bilo potrebno izdelati terminske plane in usklajevati plane med inženirji področij in zunanjimi izvajalci. Sem pa pri remontu sodeloval še pri sanaciji kotla ter pripadajoči kotlovski opremi kot so obešala, ar-mature, parovodi. Poleg predvidenih sanacijskih del je bilo potrebno opraviti še ogromno kontrol, ki naj bi bile osnova za dejavnosti prihodnjega remonta bloka 5. Potrebno je bilo skrbeti še za pripravo tehnologij varjenja in aktivnosti v zvezi z ob-novo toplotne izolacije. Večjih, nepredvidljivih presenečenj ni bilo, je pa bilo nekaj težav z delavci zunanjih izvajalcev, te težave smo reševali sprotno.«

• zaščito čistilne naprave bloka 5,• PROFIBUS povezave proti obstoječimi SIMATIC S7 sistemi. Čeprav se je remont bloka 5 uradno zaključil 15. julija, bo za odhod na prislužen dopust potrebno vsaj v elektro službi še nekoliko počakati, saj je v naslednjih dneh potrebno izve-sti še optimizacijo kotlovskih in turbinskih regulacij.

Ob tej priložnosti be se rad zahvalil vsem sodelavcem, ki so s svojo vnemo in strokovnim znanjem pripomogli k pra-vočasni in uspešni izvedbi remonta bloka 5.«

Boris Goličnik, vodja priprave vode, v remontu udeležen kot gasilec /predsednik/ Gasilskega društva Šoštanj

»Preden so se pričela vzdrževalna dela na objektih, je bilo potrebno oprati notranjost kotla in hladilnega stolpa. To je opravila operativna gasilska enota Šoštanj/PGD Šoštanj/. Oprati pa je bilo potrebno še elektrofiltre, kar je opravila operativna enota PGD Lokovica. Pranje kotla je trajalo 14 ur, pranje hladilnega stolpa pa približno 40 ur. Sodelovalo je okoli 25 gasilcev, ki so svoje delo odlično opravili, kar pa je zelo pomembno, saj so imeli vzdrževalci boljše pogoje za delo. Delo je bilo zelo dobro opravljeno zaradi dolgoletnih izkušenj in tudi zato, ker je večina članov gasilskega društva zaposlenih v termoelektrar-ni. Vsem hvala za njihov trud in odzivnost, ki pa je med nami gasilci nikoli ne manjka.«

Janez Jelenko, inženir turbinskega področja»V remontu sem sodeloval kot inženir področja turbine,

kondenzacije in hladilnega sistema. Dela na notranjem ohiš-ju ST dela turbine in ST rotorja so bila na kritični poti termin-skega plana. ST rotor in notranje ohišje smo v pregled poslali v Nemčijo. Dela so trajala tri tedne, najdena pa je pa bila ukri-vljenost rotorja. Zaradi tega je bilo potrebno struženje in ba-lansiranje rotorja. V času remonta je bilo ogromno usklajevanj in koordiniranja med elektro in strojnim področjem, turbina in generator se namreč nahajata na razmeroma majhnem pro-storu kote 12 m, dvigalo pa je samo eno. Odkrite so bile tudi napake, ki niso bile predvidene - potrebna menjava plastično

deformiranih vijakov no-tranjega NT ohišja turbi-ne, premajhna zračnost med NT rotorjem in ko-nusom pri izstopnem di-fuzorju, potrebe po zami-kih ohišij ... Delo je bilo potrebno dobro časov-no uskladiti. Ni pa bilo težko, saj smo zelo dobro sodelovali z elektro področjem, dobro pa je bilo tudi sodelo-vanje z izvajalci Siemensa, predvsem z glavnim nadzornikom

1 0

Robi Pesjak, vodja del TBA in hladilnih sistemov»Moje delo v času remonta je bilo vodenje del na področju TBA in na področju hla-

dilnih sistemov. Potrebno je bilo veliko koordinacije z delavci Siemensa in ostalimi de-lavci, prisotnimi v remontu. Veliko je bilo usklajevanja, da so dela potekala tekoče in po terminskem planu, posledica tega pa je bil končni rezultat, da smo dela zaključili predča-sno. Visoka strokovna usposobljenost delavcev TEŠ in delavcev Siemensa se je pokazala pri zagonu turbine, ko smo ugotovili, da so bila dela opravljena strokovno in kvalitetno. V času remonta je bilo potrebnega veliko odrekanja in trdega dela, saj so se dela opravljala tudi izven rednega delovnega časa. Zahvaljujem se vsem sodelavcem, ki so s svojo stro-kovnostjo in požrtvovalnostjo pripomogli k dobrim rezultatom dela. V bodoče si želim, da bi delavci TEŠ na področju TBA in hladilnih sistemov nadaljevali s kvalitetnim in stro-kovnim vzdrževanjem ter s tem pripomogli k nemotenemu obratovanju TEŠ.«

Anton Steblovnik, vodja del GV 1 »Že kar v začetku leta smo opravili pripravo odrskega materiala, da so lahko dela stekla nemoteno. Potrebno je bilo pripraviti in pregledati vezne elemente (kleme) in jih po po-trebi tudi zamenjati. Tudi odrske cevi je bilo potrebno pre-

gledati in poškodova-ne izločiti. Sicer to delo opravimo vsako leto ne glede na remont. Letos smo s predhodnimi in pripra-vljalnimi deli na remont pričeli že več kot me-sec dni pred uradnim pričetkom; najprej na koti +12 ob turbini in

generatorju in na koti +49, kjer smo morali narediti talne za-ščite in delovne mize ter odlagalne poličke. Ker smo v letošnjem remontu opravili zamenjavo ozi-roma popravila kompenzatorjev na kanalih neočiščenih di-mnih plinov (NDP), smo polovico zunanjih petnajstmetrskih odrov postavili že pred začetkom remonta. Tudi material smo na težje dostopne lokacije transporti-rali predhodno, saj je v času remonta zaradi potreb drugega dvigovanja stvari to zelo oteženo. Pri postavljanju odrov je potreben stalni nadzor in koor-diniranje, predvsem zaradi naročnikov, ki zahtevajo odranje glede na njihovo zahtevnost dela, za kar pa je zadolžen vod-ja del, ki skrbi za izdajo delovnih nalog skupinam, ki izdeluje-jo gradbene odre in izvajajo ostala gradbena dela, saj mora-jo odri, kot sem že omenil, ustrezati standardom in potrebam izvajalcev.

Andrej Cankar, Služba izobraževanja Tudi zaposleni v službi izobraževanja smo bili delno vezani na remont. Zaradi poročanja javnosti o dogodkih remonta smo novinarje in fotografe skupaj s piar službo vodili po deloviščih.Imeli smo tudi nekaj ekskurzij, udeleženci so si z zanimanjem ogledali, kako pote-ka remont bloka 5 in gradnja bloka 6. Remont bloka 5 je bila edinstvena priložnost tudi za izobraževalce, saj smo si ponovno lahko podrobneje ogledali naprave energetskega objekta in njihove se-stavne dele, o katerih bomo poučevali kandidate, zaposlene predvsem v sektorjih obratovanja in vzdrževanja.

Thomasom Kupschom in Akimom Müllerjem. Vzpostavili smo ne samo delovne, ampak tudi prijateljske vezi in prepričan sem, da bomo tudi v bodoče dobro sodelovali. Potrebno pa je pohvaliti in se zahvaliti tudi delavcem turbinskega področja.

Dela so opravljali tudi po dvanajst ur dnevno. Bilo je veliko od-rekanja in izrečena je bila tudi kakšna huda beseda. Ko pa je blok začel obratovati in je remont uspel, smo na vse skupaj pozabili.«

A v g u s t _ 2 0 11

11

Zaradi usklajevanj, dogovarjanj, dobre organizacije, iz-kušenj in znanj na našem področju, nepravilnosti v času re-monta ni bilo. Seveda pa je to tudi rezultat izkušenj in znanja delavcev in skupinovodij, ki veliko pripomorejo, da je delo opravljeno dosledno in strokovno. V letošnjem remontu smo večino de-lovnih odrov naredili sami, izjema so samo odri v kanalih nad

mlini, v sesalnih glavah ter gorilnikih, ki so v celoti bila odda-na zunanjemu izvajalcu (Šamot LJUBLJANA). Po končanem remontu imamo veliko dela s podiranjem odrov, ki niso vezani na naprave in ki so potrebne za zagon oziroma obratovanje bloka. Veliko imamo še čiščenja in tran-sportiranja materiala.«

Simon Čremožnik, vodja službe VPD

Varnost pri delu je v času remonta še posebej pomemben faktor, kajti v ospredju niso samo naprave, ampak ljudje, saj je potrebno poskrbeti za njihovo varnost, še posebej, ker je pri-sotnih veliko tujih delavcev?

Res je! V času remonta se zelo poveča število delavcev zu-nanjih izvajalcev, ne samo na območju gradbišča, ampak na celotnem območju TEŠ. Seveda to za sabo potegne številne nove nevarnosti, ki jih je potrebno v največji možni meri od-praviti oziroma jih čim bolj nevtralizirati.

Koliko časa se pripravljate na remont?

Prve priprave na remont so stekle nekaj mesecev pred ura-dnim začetkom.

V času remonta in tudi v času priprav na remont ima vaša služba veliko odgovornega dela; katerega?

V skladu z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih je bilo najprej potreb-no poiskati in imenovati Koordinatorja za varnost in zdravje pri delu v pripravljalni fazi remonta in v izvajalni fazi remonta. Izbran je bil zunanji izvajalec Bureau Veritas, d.o.o. iz Ljubljane. Podjetje oz. njihov koordinator je imel med drugim nalogo pri-praviti Varnostni načrt za gradbišče bloka 5, ki je predstavljal temelj za varno izvedbo remontnih del in uspešno koordinaci-jo med različnimi izvajalci, predvsem v kritičnih trenutkih, ko je bilo na istih deloviščih istočasno prisotnih več izvajalcev. Naša naloga je bila, da poleg rednega nadzora gradbišč in delavcev bedimo tudi nad delom samega koordinatorja in se z njim usklajujemo v primeru zaznanih težav. Prisotni smo bili na številnih sestankih in kolegijih, na ka-terih smo prenašali naša opažanja in ugotovitve na inženirje posameznih področij, ki so bili zadolženi za sprotno odpravlja-nje ugotovljenih nepravilnosti oz. pomanjkljivosti pri delu. Pred in med samim remontom se je, kot sem omenil že prej, pojavljalo veliko zunanjih izvajalcev, s katerimi smo morali

pred začetkom dela podpi-sali »Sporazum o skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na skupnem delovišču«, ki predstavlja pomemben del Varnostnega načrta. Poleg tega smo med drugim za vsakega delavca zunanjih izvajalcev zahtevali potrdilo, da je usposobljen za varno delo in da ima opravljen ustrezen zdrav-niški pregled.

Ste naleteli na kakšna presenečenja?

Večjih neprijetnih presenečenj na srečo ni bilo, tudi hujših nezgod pri delu ne. Menim, da je potrebno ob koncu, ko po-tegnemo črto in ugotavljamo uspešnost remonta, gledati tudi skozi oči varnostnih inženirjev. Če vsi delavci zapustijo gradbi-šče zdravi in nepoškodovani, je to zame največji uspeh.

Poleg TEŠ-a / Službe VPD, ki je izvajala nadzor nad remon-tom, je torej za koordinacijo in nadzor nad remontom skrbelo tudi podjetje Bureau Veritas. Če se ne motim, je to podjetje, ki dela za Simens. Kakšna je bila njihova vloga?

Kot sem omenil že prej, je bilo podjetje Bureau Veritas iz-brano s strani TEŠ-a in je opravljalo delo samostojno, neodvi-sno od izvajalcev na gradbišču, tako kot to zahteva tudi že prej omenjena uredba. Uredba namreč prepoveduje imenovanje osebe za koordinatorja v fazi izvajanja remonta, ki je zaposle-na pri enem od izvajalcev.

Imenovani koordinator je imel nalogo, da skrbi za koordi-nacijo del med različnimi izvajalci in nadzira njihovo delo ter ugotovitve beleži v Knjigo ukrepov. Le-ta je bila v času remon-ta v komandnem prostoru bloka 5, kjer je imel vsak, ki je želel, omogočen vpogled vanjo. V knjigo ukrepov so se poleg ugo-tovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti beležili tudi ukrepi za njihovo odpravo, roki za odpravo in odgovorne osebe.

1 2

Gabriela Pečnik, skladiščnica pisarniškega materiala in zaščitnih sredstev

»V času remonta imamo v skladišču znatno več dela kot sicer, tudi za polovico več. Veliko je pisne dokumentacijo, izdajanje rokavic, čevljev ..., še več dela pa so imeli v oro-dnem skladišču z izdajo orodij.«

Poremontni piknik delavcev sv - 7 V remontu kotla bloka 5 smo izvajali zelo obsežna in zahtevna dela na zamenjavi dotrajanega ocevja ko-tla - nosilnih cevi, ponovnega pregrevanja 1 in grel-nika vode 1,2. V uspešno opravljenem remontu so po-leg domačih delavcev, skupine sv - 7, inžinirjev, vodij del in vodij delovnih skupin sodelovali še delavci Esotecha, Montavarja, DBS-ja in Vel-var-ja. Po 45 dni trajajočem trdem delu smo za vse delavce organizirali piknik na igrišču v Lokovici. Tam smo se poleg športnih aktivnosti malo pove-selili ob pečenih dobrotah z ražnja, ohlajenemu pivu in tudi pesmi ni manjkalo.

Zahvala ob uspešno zaključenem remontu generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne mag. Matjaža Janežiča

A v g u s t _ 2 0 11

1 3

Jasnejši pregled nad gradnjo Bloka 6 z ustanovljenim projektnim svetom Irena Seme

Na podlagi sprejete organizacijske sheme o pro-jektni organiziranosti »Projekta nadomestni blok 6 TEŠ« z dne 10. 1. 2011 je bil ustanovljen tudi Projektni svet Bloka 6 TEŠ, ki se je konstituiral 20. aprila 2011.

Projektni svet je ustanovljen z namenom širše pregle-dnosti projekta gradnje nadomestnega bloka 6 v družbi TEŠ, predvsem pa je njegova naloga:

• sodelovanja z lokalnimi skupnostmi,• sodelovanje s predstavniki ekoloških organizacij,• sodelovanje s predstavniki državnih institucij,

• redno spremljanje poteka procesa gradnje,• seznanjanje s težavami in možnimi zastoji pri projektu ,• oblikovanje predlogov korektivnih ukrepov ipd.

Projektni svet je sestavljen iz predstavnikov naslednjih organov in organizacij:

• Termoelektrarna Šoštanj d.o.o.,• Občina Šoštanj,• Mestna občina Velenje,• Občina Šmartno ob Paki,• Alpe Adria Green,• Zveza ekoloških gibanj Slovenije.

Projektni svet Bloka 6

1 4

Ali bo parkirni prostor pred TEŠ-em samo za zaposle-ne TEŠ in nov parkirni prostor za goste ter ostale delavce?

Zaenkrat nimamo namena ločevati parkirišč med par-kirišča za zaposlene in parkirišča za zunanje delavce. Glede tega se bomo odločili kasneje, odvisno od razmer in potreb.

Kako bo z nastanitvijo delavcev, ki bodo sodelovali pri gradnji bloka 6?

TEŠ se s PV Investom, ki bo tudi investitor projekta, do-govarja za ureditev kampa Jezero v turistično naselje, kjer bi lahko nudili bivališča za okoli 500 delavcev. Ostale na-mestitve pa bodo delavcem nudili hoteli, penzioni, zaseb-ne namestitve pa bodo nudili tudi lastniki sob in stanovanj. Ocenjujemo, da bo s kombinacijo naštetega možno vsem delavcem zagotoviti primerna prenočišča.

Ali so se prihodi delavcev že pričeli? Koliko jih pričaku-jemo letos?

Prihodi delavcev so se pričeli z začetkom izvajanja grad-benih del. V letošnjem letu na gradbišču pričakujemo od 100 do 200 delavcev, kar ni veliko v primerjavi s številom delavcev, ki so prisotni pri katerem izmed večjih remontov. Kot primer, v obdobju od maja do julija je bilo v TEŠ pri-bližno 100 delavcev na delovišču bloka 6, okoli 300 pa na remontu bloka 5. Število delavcev se bo vidneje povečalo šele v naslednjem letu, od meseca marca dalje.

Na projektnem svetu najdejo mesto tudi osta-le pomembne teme, o tem pa je na vprašanja odgovarjala ena izmed članic Projektnega sveta, Janja Štrigl..

Ali bomo gradili nov parkirni prostor in če, kdaj in kje? Trenutno gradimo parkirišče pri trgovskem centru TUŠ

s približno 45 parkirnimi prostori. V prvi fazi bo namenje-no za potrebe gradbišča, nato pa ga bodo lahko uporablja-li prebivalci Šoštanja. Jeseni bomo pričeli z izgradnjo dru-gega, nekoliko večjega parkirišče, ki bo segalo od gostišča Ippon, vzdolž železnice v smeri proti Velenju, kjer bo pro-stora za približno 280 parkirišč. To parkirišče bo po izgra-dnji bloka 6 ukinjeno.

Janja Štrigl

A v g u s t _ 2 0 11

1 5

In kdaj pričakujemo največ delavcev? In koliko?

Največje število delavcev pričakujemo v drugi polovici leta 2012, 2013 ter v prvi polovici 2014. V tem obdobju pri-čakujemo od 1.000 do 1.500 delavcev.

Ali je TEŠ pripravljen na to, da bomo delavcem nudili tudi primerne bivalne prostore?

Za vse nastanitve poskrbijo izvajalci del sami in ne TEŠ. Bomo pa v sodelovanju z Občino Šoštanj in Mestno obči-no Velenje aktivno spremljali, da bodo delavci nastanjeni v dobrih bivanjskih pogojih, da bo, v kolikor bo le mogoče, poskrbljeno za njihovo prehrano kar v TEŠ.

Kako imamo to urejeno z mestom Šoštanj, tudi Velenjem, saj število delavcev ni povezano samo z biva-njem, ampak tudi z organizirano zdravstveno službo itd., nenazadnje bo potrebna tudi večja skrb za varnost. Tudi policija bo pri vsem tem odigrala pomembno vlogo.

Glede zdravstvene oskrbe, skupaj z županom Občine Šoštanja, urejamo vse potrebno z Zdravstvenim domom Šoštanj, ki bo nudil ustrezno zdravstveno oskrbo, ravno tako potekajo pogovori s policijo.

Nekateri delavci iz tujine, strokovnjaki, bodo morda s seboj pripeljali tudi družine. Gotovo ste razmišljali tudi o tem. Imate za njih pripravljena stanovanja, ne le sobe?

Izvajalci morajo za svoje delavce poskrbeti sami. V TEŠ vodimo seznam možnih zasebnih in hotelskih nastani-tev. Vsi, ki so nam svoje proste kapacitete sporočili, so na seznamu, ki ga ponudimo izvajalcem, nato pa oni sami izberejo nastanitve za svoje delavce glede na tržno po-nudbo. Vsekakor pa se bomo skupaj z Občino Šoštanj in Mestno občino Velenje potrudili, da se bodo delavci kar najbolje vključili v naše bivanjsko okolje. Poskrbljeno bo tudi za čim bolj raznolike možnosti preživljanja proste-ga časa.

Večji bo tudi pretok prevoza na relaciji Velenje – Šoštanj. Bodo organizirani kakšni prevozi?

S področja turističnega naselja ob Velenjskem jezeru bo organiziran avtobusni prevoz večkrat dnevno.

Kako bo s prehrano delavcev?

Za delavce bo, v kolikor bo le mogoče, poskrbela men-za TEŠ. Obroke jim bomo nudili po konkurenčnih cenah in

tako kar se da najbolje poskrbeli za ugodne pogoje dela. Načrtujemo tudi odprtje kioska, kjer si bodo delavci vedno lahko kupili kakšen prigrizek in pijačo.

1 6

Proizvodnja

Delo varnostnika in receptorja odgovornejše kot se zdi

Boris Repnik

Irena Seme

V maju in juniju je v Termoelektrarni Šoštanj potekal ob-sežen remont bloka 5, kar se je odražalo tudi v količini proi-zvedene električne energije. Na generatorjih smo proizvedli 506,6 GWh, v omrežje pa oddali 445,3 GWh električne ener-gije. To pa je zaradi remonta 28 % manj kot v enakem obdo-bju lani. Kljub temu pa je bil poslovni načrt dosežen, saj je

bila zaradi remonta načrtovana manjša proizvodnja. Za po-trebe daljinskega ogrevanja smo distributerju predali 29,8 GWh toplotne energije, kar je sicer manj od poslovnega na-črta, vzrok pa je v relativno visokih zunanjih temperaturah. Za navedeno proizvodnjo smo porabili 453.481 ton velenj-skega lignita in 4,90 milijonov Sm3 zemeljskega plina.

Glede na to, da naš interni časopis izhaja že od leta 1978, smo naše varnostnike pred-stavili le enkrat, in to takrat, ko je pri nas za-čel okoli leta 1985 delovati Sipass sistem. Deloval je v obliki »štemplanja« s kartico in

samodejnega odpiranja vrat, ki so bila monti-rana pri vratarju.

Vratarnica je takrat imela na vsaki strani ogledalo in ko sem takrat opravljala razgovor z vratarji, kot ga imam namen

A v g u s t _ 2 0 11

1 7

sedaj, mi je eden od njih dejal, da sedijo v vratarnici kot da bi bili na avtobusu. Res je bilo smešno, ampak za tiste čase, morda se kdo še spominja, napredno. Po toliko letih pa se mi je ponovno porodila zamisel o razgovorih, a tokrat z drugimi varnostniki, ki opravljajo to delo na drugačen način, kot smo ga bili vajeni leta nazaj.

Vsak dan gremo mimo njih dvakrat, trikrat, tudi desetkrat, če to narekujejo obveznosti in delo, ki ga opravljaš. Običajno je prvi kontakt, ko prihajamo v službo, receptor Elvis Kurtović, prijazen fant, ki je pri svojem delu, takšne so moje izkušnje, zelo dosleden. In prav je tako, saj je Termoelektrarna Šoštanj objekt pomembnega strateškega pomena, kjer se mora ve-deti, kdo se giblje v tem območju in kaj počne. Poleg recep-torja so v tej službi še varnostniki, ki skrbijo za tovorni promet, za varnost okoli objekta ... In da jih podrobneje predstavimo, ne samo njih, ampak kakšno je njihovo delo, s kakšnimi teža-vami se srečujejo, smo opravili razgovor z vodjem varnostni-kov v TEŠ Vidom Daičem iz službe »Gorenje Varovanje« in pa seveda receptorjem Elvisom Kurtovićem.

Vid Daič je na vprašanja, kakšna je njihova narava dela, kako so usposobljeni za to zvrst dela, s kakšnimi težavami se srečujejo pri odgovornem delu, za Pretok odgovoril:

»V varnostni službi Gorenje Varovanje delam kot var-nostnik že od leta 1985, od leta 2001 pa kot Vodja izmene varnostnikov.

Z dobro organizacijo in dobrim timom varnostnikov, ki se nenehno izobražujejo in izpolnjujejo, dosegamo za-vidljive rezultate, pri tem pa upoštevamo, da je naš kupec storitev varovanja vedno zadovoljen. Seveda imamo pri tem veliko podporo vodstva, še posebej vodje splošno ka-drovskega področja, Majde Pirš - Kranjčec. Bi pa pouda-ril, da moto varnostnikov v Termoelektrarni Šoštanj temelji predvsem na tem, da je delo v TEŠ potrebno opraviti profe-sionalno, vse za skupno dobrobit Termoelektrarne Šoštanj.

Služba Varovanja Gorenje je v TEŠ-u prisotna od leta 1996 in je vse do danes strmo naraščala po kvaliteti dela in organizaciji, saj smo pod vodstvom direktorja Zdenka HRIBERŠKA pridobili vse licence po zakonu o zasebnem varovanju, hkrati pa v zadnjem letu pridobili certifikat ISO 9001:2008. Seveda brez našega uspešnega vodstva, pred-vsem pa brez truda in kvalitetnega dela varnostnikov na območju TEŠ teh rezultatov ne bi bilo.

Na vprašanje, koliko varnostnikov se izmenja vsak dan v TEŠ-u, je odgovor kratek. Po rednem mesečem razpore-du (imamo namreč ruski turnus dela) se vsak dan izmenja

6 varnostnikov (3 varnostna mesta po 12 ur in receptor na varnostnem mestu Recepcije upravne stavbe TEŠ). Torej, sedem varnostnikov na dan. Njihova narava dela jim je prirasla k srcu. Večkrat sem že katerega varnostnika vpra-šal po kakšnem drugem delovnem času, pa vedno dobim enak odgovor: »Ne menjam delo varnostnika v TEŠ-u za drugo delovno mesto, drugo enoto ali kaj podobnega«. Prazniki, nedelje, Silvestrovo ali Velika noč, podnevi in po-noči, to je življenje in delo varnostnikov v Termoelektrarni Šoštanj, ki jim je z leti priraslo k srcu.

Je pa delo, ki ga opravljajo varnostniki v TEŠ zelo od-govorno. Objekt Termoelektrarne Šoštanj je strateško po-memben, zato so varnostniki še posebej pozorni na vseh varnostnih mestih, kakor tudi na obhodu in recepciji.

Vsak varnostnik, ki zazna nepravilnost ali poškodbo stvari (varnostni incident), mora to sporočiti odgovornim službam. Tako dosežemo hitro in ažurno obveščanje in hkrati takojšnje odpravljanje napak ali nepravilnosti, kar tudi pomeni, da je delo opravljeno po ISO standardih.

Za čim doslednejše in kvalitetnejše delo jim je v po-moč najsodobnejša tehnologija tehničnega varovanja. To zahteva veliko znanja in nenehnega izobraževanja, od po-znavanja Zakona o zasebnem varovanju, Zakona o var-stvu osebnih podatkov, sistemskih navodil … Vse to pa mora biti usklajeno in sproti ažurirano s hišnim redom in Varnostnim načrtom TEŠ.

Delo varnostnika je seveda tudi nevarno in zahtevno. Beležimo vse več zaznanih varnostnih incidentov, kjer nam pri odkrivanju le-teh v veliki meri pomaga /je voden/ vi-deo nadzor.

1 8

Do sedaj smo delo opravljali dobro, kar lahko sodimo iz povratnih informacij za to odgovornih služb v TEŠ /in seveda v Gorenju/ in tega smo tudi zelo veseli in na to ponosni, kajti biti varnostnik v podjetju, ki je velikega strareškega pomena, kot sem omenil že uvodoma, ni tako preprosto.«

Elvis Kurtović, kakšno je vaše delo? Vidimo, da ga opra-vljate dosledno in z veseljem.

Opravljam delo receptorja, sprejemam stranke, spreje-mam in prevezujem telefonske klice, pošto, izdelujem kar-tice za vstop v TEŠ in vse druge naloge in zadolžitve, ki jih imam kot oseba, ki skrbi za varnost ljudi in premoženja v TEŠ, torej kot varnostnik. Gre za zelo pomembno delo, ker kot receptor predstavljam prvi stik stranke s TEŠ-em, zato je zelo pomembno ustvariti dober prvi vtis. V ta namen sem opravil tudi izobraževanje na področju komunikaci-je in bontona v poslovnem svetu. Ja, pri svojem delu sem zelo rad dosleden. Namreč, gre za takšno delo (še posebej na področju izdelovanja kartic), kjer mora biti še posebej ažurna evidenca zunanjih izvajalcev. Seveda prihaja tudi do napak, ampak skupaj s kadrovsko službo smo zelo do-ber »tim« in napake hitro najdemo in odpravimo. To delo zelo rad opravljam, z leti mi je zelo priraslo k srcu. Čutim ve-liko pripadnost TEŠ-u, kljub temu, da sem zunanji izvajalec.

Sedaj, ko gradimo blok 6 in ko poteka remont bloka 5, koliko obiskovalcev pride dnevno v TEŠ? Koliko se zvrsti na dan TEŠ-evih zaposlenih?

Težko je reči točno število, ker se le–to zelo spreminja. Na recepciji se je število obiskovalcev iz povprečja 20-ih

obiskovalcev na dan dvignilo na 30 - 40. Drastični porast prehodov je moč opaziti tudi na glavnem in tovornem vhodu, kjer je skupno povprečno število obiskovalcev na-raslo iz 80 na 150 - 190 prehodov na dan. Seveda mora-mo upoštevati tudi prehode vozil zunanjih izvajalcev, ki so prisotni v TEŠ vsak dan. Kljub temu pa je porast prometa ogromen. V recepciji se registrirajo vsi zaposleni v upravni zgradbi in skoraj vsi zaposleni v laboratoriju. Na glavnem vhodu se registrirajo vsi ostali delavci, vključno z zunanjimi izvajalci; možnost vstopa je zaposlenim v TEŠ omogočena tudi na tovornem vhodu.

In kaj morate storiti, ko pred vami stoji neznana oseba, ki bi želela priti v stik z nekom iz TEŠ-a?

Najprej opravim postopek ugotavljanja istovetnosti, kjer obiskovalca prosim, če lahko izkaže svojo istovetnost z osebnim dokumentom. Nato določene podatke obisko-valca vnesem v register obiskovalcev (program ŠPICA) in

Elvis Kurtović

A v g u s t _ 2 0 11

1 9

pripišem osebo iz TEŠ-a, s katero želi obiskovalec priti v stik. Če obiskovalec nima osebnega dokumenta, potem ugotavljam istovetnost preko osebe, s katero želi obisko-valec priti v stik. V določenih primerih, če ima obiskova-lec s sabo prtljago oz. material, opravim še postopek po-vršinskega pregleda prtljage, kjer osebo prosim, da mi samo pokaže vsebino prtljage oz. materiala. Ko opravim postopek ugotavljanja istovetnosti, pokličem osebo in jo obvestim o obisku. Kot varnostnik je moja dolžnost ime-ti nadzor nad gibanjem obiskovalcev znotraj varovanega območja. Predstavljajte si primer, da osebi, ki jo poznam, omogočim vstop v območje TEŠ ne da bi jo registriral in bi se ta oseba hudo ponesrečila ali padla v kakšen jašek ali na kakšno mesto, kjer bi bilo poškodovanca težko opaziti ali pa bi bila povzročena kakšna škoda. V preiskavi bi se iz-kazalo, da je oseba vstopila v TEŠ nezakonito, s čimer pa bi podjetju povzročil veliko nevšečnosti. Torej kot vidite, je re-gistracija vseh obiskovalcev zelo pomembna.

Kot smo že videli, ne prizanašate tudi osebam, ki jih po-znate, oziroma so bili v TEŠ že večkrat, zakaj?

TEŠ je zelo pomemben strateški objekt, ki mora svo-je delo opravljati kakovostno in dosledno. Tako tudi sam poskušam svoje delo opravljati kar se da natančno, po

pravilih. In tudi zato ne prizanašam osebam, ki jih poznam, oziroma so v podjetju že delali.

Kateri jezik obvladate?

Govorim tekoče angleško, malo manj obvladujem nemščino, ampak za potrebe službe in še kakšnega »lah-kotnega« pogovora z obiskovalcem iz Nemčije ali Avstrije, je več kot dovolj. Posebnega problema mi ne predstavlja tudi srbski in hrvaški jezik. Me pa zelo zanima še italijanski jezik. Mogoče se v bližnji prihodnosti vpišem na tečaj itali-janskega jezika.

Imate pri svojem delu kakšne težave?

Tako kot v vsaki službi, tudi tukaj občasno pride do pro-blemov. V službi varovanja si vsi prizadevamo, da bi čim hi-treje in kakovostno odpravljali težave, ki se pojavijo v TEŠ. Pri tem pa je miselnost našega podjetja usmerjena bolj v preventivo – torej ustvarjati takšne okoliščine, ki ne omo-gočajo nastanka problema. Do sedaj smo uspešno reševali vse probleme in kot sem že omenil, bili že večkrat pohva-ljeni s strani vodstva TEŠ. Vse to nam daje nove zagone za nenehno izpopolnjevanje in razvijanje ter doseganje odlič-nih rezultatov.

Kadrovske vesti

Koliko nas je bilo 30. 6. 2011:

Za nedoločen čas v:Sektorju obratovanje 182Sektorju tehnike in vzdrževanje 193Ekonomskem sektorju, 32Splošno kadrovskem sektorju in 34Štabnih službah 22Skupaj: 463

Za določen čas v: Sektorju obratovanje 3Sektorju tehnike in vzdrževanje, 12Ekonomskem sektorju, 1Splošno kadrovskem sektorju in 3Štabnih službah 5 Skupaj: 23

Pripravniki v: Sektorju obratovanje 0Sektorju tehnike in vzdrževanje, 0Ekonomskem sektorju 2Splošno kadrovskem sektorju in 2Štabnih službah 1 Skupaj: 5

SKUPAJ: 492

Število zaposlenih glede na spol: moških 429 žensk 63Starejših delavcev: moški nad 55 let 76žensk nad 53 let 17Invalidov: 41Študentov in dijakov: 4

Kadrovska služba

2 0

Prava in učinkovita oblika sodelovanjaDelavnice

Renata Hlastec

V mesecu maju je služba informatike v so-delovanju z ekonomskim sektorjem in zu-nanjim izvajalcem KOPA RI iz Slovenj Gradca, izvedla delavnice iz področja uporabe infor-macijskih rešitev za podporo računovodstvu, financam in komerciali, ERP KOPA.

Za takšno obliko izobraževanja smo se odločili na osno-vi preteklih pozitivnih izkušenj. Delavnice potekajo tako, da Kopa predstavi novosti po posameznih področjih, uporab-niki pa imajo možnost podati svoja vprašanja in potrebe. Hkrati na tak način osvežimo znanja, vsak za svoje področje.

Seveda so delavnice uspešne le, če se dogovorjene zade-ve naknadno tudi realizirajo. In k temu težimo vsi vključeni v vseh procesih.

Delavnica v mesecu maju je potekala v trening centru RDP 4, v sproščenem in ustvarjalnem duhu. Dan smo razdelili

na tri sklope: komercialnega, računovodskega in finančnega. Obdelali smo vsa področja informacijske podpore našemu poslovanju, in sicer skladiščno poslovanje, poslovanje naba-ve, prodaje, spremljanje pogodb, materialnega poslovanja, obračuna davkov, TIO, glavne knjige, osnovnih sredstev, DI, kontrolinga, stroškovnega knjigovodstva …

Udeležba na delavnicah je bila številčna in skupni zaklju-ček vseh je, da je to prava in res učinkovita oblika sodelova-nja, ki jo velja izvajati tudi v prihodnosti.

Okrogla miza Šoštanj danes – Šoštanj jutri

V okviru prireditev ob 100. obletnici mesta Šoštanj je v Kulturnem domu v Šoštanju potekala tudi okrogla miza z naslovom Šoštanj danes – Šoštanj jutri. Predsednica Krajevne skupnosti Šoštanj mag. Vilma Fece je na kle-pet povabila devet gostov: župana Občine Šoštanj in po-slanca v Državnem zboru Republike Slovenije profesorja

Darka Meniha, dr. Cvetko Tinauer, publicistko mag. Mojco Drevenšek, študentko Mojco Andrejc, predsednika Mladinskega kulturnega centra Naceta Serdinška, zgo-dovinarja dr. Jonatana Vinklerja in predstavnike treh naj-večjih podjetij v dolini: za Premogovnik Velenje direktor-ja dr. Milana Medveda, za Termoelektrarno Šoštanj mag. Branka Debeljaka, Gorenje pa je zastopal Branko Apat. Gostje so na kratko predstavili svoje otroštvo in mladost v Šoštanju, obiskovalci v dvorani pa so izvedeli še veliko zani-mivega, predvsem v delu, ko so gostje spregovorili o podro-čju dela, ki ga sedaj opravljajo.

Na okrogli mizi je Branko Debeljak povedal: "Blok 6 je pomemben za Šaleško dolino in tudi Slovenijo, čeprav se velik del Slovenije tega ne zaveda. " Poudaril je, da bo blok 6 okolju prijazen, prav tako pa bo tudi 'prijaznejši' do naravnega bogastva - saj bo imel boljši izkoristek premoga. Skupaj z županom in poslancem Dar-kom Menihom pa sta še zagotovila, da rondo v Šoštanju bo!

Tjaša Rehar, univ. dipl. nov., višja svetovalka za odnose z javnostmi Občine Šoštanj

2 1

V službi izobraževanja permanentno usposabljanje

Uspela razstava ikon Irena Seme

V prvi polovici leta smo se zaposleni TEŠ po-leg rednih del in nalog aktivno vključevali tudi v različne oblike usposabljanja.

Tako imenovanih notranjih usposabljanj smo v okviru služ-be izobraževanja izvedli za 96 zaposlenih delavcev v obsegu 11.655 ur. Tu gre predvsem za usposabljanja za zasedbo delov-nih mest v sektorju Obratovanje in v sektorju Tehnike in vzdr-ževanja. Tako je bilo pred izpitno komisijo opravljenih kar 42 izpitov za zasedbo delovnega mesta. Poleg tega je bilo izvede-nih nekaj skupinskih usposabljanj kot so: protieksplozijska za-ščita, usposabljanje za upravljavce energetskih naprav in uspo-sabljanja za računalniško-poslovne aplikacije.

Zunanjih usposabljanj smo v tem obdobju realizirali za 131 delavcev. Sem sodijo različni seminarji, delavnice, kongresi in

različna skupinska usposabljanja. Skupinska usposabljanja so bila s področja VPD, s področja strojnega vzdrževanja za vzdr-ževalce, usposabljanja s področja programske opreme KOPA in še druga. Skupaj smo torej v prvi polovici izvedli 10.833 ur usposabljanj za zaposlene delavce TEŠ, kar znaša 23,7 ure usposabljanja na zaposlenega. Poleg tovrstnega usposabljanja za zaposlene smo preko mentorjev izvajali tudi praktično uspo-sabljanje z delom za dijake in študente v okviru njihove obve-zne šolske prakse. Na različnih področjih in delovnih mestih je v tem obdobju opravljalo prakso 46 dijakov in študentov.

Kot veste, že nekaj časa pripravljamo vse potrebno za uva-janje e-učenja v TEŠ. Opravil in aktivnosti je veliko, pripravlje-nega pa je že kar nekaj e-učnega gradiva. Po dopustih vas bomo o tem podrobneje seznanili, na intranetni strani pa je že vključena testna stran e-učenja.

Bogdan Trop

Razstava ikon Alimpije Košarkoskega, ki je bila predstavljena v drugi polovici junija v novi upravni zgradbi TEŠ, je uspela. Naši zaposleni so bili presenečeni in hkrati navdušeni nad ume-tnostjo ikonopisja, še bolj pa nad našim zapo-slenim gradbincem - umetnikom Alimpijem, kar smo lahko razbrali iz knjige vtisov.

»Takih razstav si v TEŠ še želimo«, smo zapisali pred ne-davnim in takoj za razstavo Košarkoskega smo že občudovali realistično umetniška dela Franca Klanferja. Akademski slikar Denis Senegačnik je o Klanferju napisal naslednje: »Približki v njegovih realističnih delih so pripeljani prav do stopnje, ko gledalec vidi ravno dovolj, da delo prepozna po kvaliteti in sporočilu, morda ali celo tudi po naslovu.«

Alimpije Košarkoski predaja svojo stvaritev Termoelektrarni Šoštanj

2 2

Nobenih kritičnih odstopanj nasistemu vodenja

11. in 12. maja 2011 je v TEŠ potekala 2. kontrolna pre-soja (ISO/IEC 27001:2005), 6. kontrolna presoja (BS OHSAS 18001:2007 in ISO 14001:2004) in 8. kontrolna presoja (ISO 9001:2008 without design).

Presojo so izvajali presojevalci certifikacijske hiše TÜV SÜD Sava d.o.o., in sicer dr. Igor Čuhalev, Boris Jelen, Stanislav Golc, Vilko Švab in Irena Debeljak.

Presojevalci niso ugotovili nobenega kritičnega od-stopanja na sistemu vodenja, so pa izrekli:• /ISO 9001/ dve priporočili za izboljšavo in ena pohvala,• /ISO 14001/ štiri manjša odstopanja, 2 priporočili za iz-

boljšavo in 5 pohval,• /OHSAS 18001/ osem manjših odstopanj, 2 priporočili za

izboljšavo in 1 pohvalo,• /ISO/IEC 27001/ štiri manjša odstopanja in 6 priporočil za

izboljšavo. Splošna pozitivna opažanja zunanjih presojevalcev za ISO 9001, ISO 14001, OHSAS 18001 in ISO/IEC 27001 so bila:• Popolnoma integrirani sistemi vodenja (ISO 9001, ISO

14001, OHSAS 18001, ISO/IEC 27001) s skupnimi po-

stopki za notranje presoje, obvladovanje dokumentov in zapisov, vodenjem stalnih izboljšav in K/P ukrepov.

• Zaustavitev obratovanja najmanj učinkovitih kotlov (25 %) v TEŠ in gradnja novega bloka B6 (43 %), ki po-meni tudi bistveno izboljšanje okoljskih parametrov.

• Izpopolnjevanje obvladovanja dokumentacije SVK v in-formacijskih sistemih.

• Sistem stalnih izboljšav z zelo preglednim spremlja-njem ciljev po posameznih procesih.

• Družba ima vzpostavljen zelo učinkovit informacijsko podprt okoljski monitoring, ki v realnem času prikazu-jejo stanje merjenih parametrov (proizvodnja, emisije, imisije v zrak, vode, toplota). Z nastavljenimi procesni-mi mejami, ki so nižje od zakonskih predpisanih, pravo-časno preprečujejo, da bi do prekoračitev sploh prišlo, kar se vidi tudi v rezultatih monitoringov.

• Pri procesu obvladovanja emisij plinov (SO2, NOx, CO) je bila na letnem nivoju samo enourna prekoračitev.

• Zmanjšanje količine komunalnih odpadkov. • Vpeljava sprotnega prikaza napovedi letne emisije NOx

glede na obratovanje.• Delež ločeno zbranih nevarnih odpadkov je 100 %.• Delež ločeno zbranih odpadnih olj je 100%.• V reki Paki ni bilo nič zaznanih onesnaženj zaradi delo-

vanja TEŠ.• V letu 2010 se je pripetilo 10 lažjih poškodb, v letu 2009

se je pripetilo 14 lažjih delovnih nezgod (v letu 2008 - 13, 2007 - 18, 2006 - 22, 2002 – 42 ...).

• Odsotnost zaradi bolniškega staleža za določen čas je bila v letu 2010 5,26 %, leta 2009 5,52 %. Stopnja odso-tnosti zaradi bolniškega staleža kaže od leta 2000 (6,85 %) trend upadanja (leta 2010 5,26 %).

• Izvedenih je bilo šest dopolnitev Ocene tveganja in iz-vedena je bila dopolnitev ustreznih postopkov dela in navodil za varno delo. Zaradi novo nastalih organi-zacijskih sprememb je v pripravi druga revizija Ocene tveganja.

• Z namenom izboljševanja stopnje varnosti in zdravja pri delu so bili v letu 2010 uvedeni 4 novi programi VZD.

Mag. Jože Borovnik

A v g u s t _ 2 0 11

2 3

• Predstavniki delavcev in vodstvo podjetja ocenjujejo, da je medsebojno komuniciranje in sodelovanje / posveto-vanje zadovoljivo. V splošnem lahko ocenimo, da je presojan sistem za

upravljanje varovanja informacij (SUVI - ISO/IEC 27001), zla-sti z ozirom na:

• obseg SUVI, • politiko SUVI,• prepoznavanje in redno spremljanje / vrednotenje tve-

ganj (ki ogrožajo varnost informacij), varnostnih vidikov organizacije ter pravnih ali zakonskih zahtev,

• kvalifikacije, izkušnje in kompetence zaposlenih, ki so ve-zane na varovanje,

• izbrane in vpeljane varnostne kontrole, • aktivnosti za seznanjanje zaposlenih o varovanju, • izvajanje notranjih presoj in vodstvenih pregledov, • zagotavljanje procesa nenehnih izboljšav,

učinkovit in da so podane osnove, ki omogočajo vzdr-ževanje in izboljševanje sistema vodenja. V oceno so vklju-čeni korektivni ukrepi, ki se navezujejo na ugotovljene po-manjkljivosti pri zadnji presoji. Konec leta 2010 je prišlo do zamenjave najvišjega vodstva. Novo vodstvo je ocenilo in iz-dalo novo politiko varovanja informacij, prav tako je potrdi-lo sprejemljiv nivo tveganja. Na nekaterih področjih je bila iz-delana nova ocena tveganja, sproženi so bili ustrezni ukrepi. Službe so se preselile v novo upravno zgradbo, ki vključuje tudi velik varen IT prostor, v skladu z vsemi tehničnimi stan-dardi in dobrimi praksami. Pozitivni vidiki SUVI, ki jih želimo poudariti, so:

• poslovnik kakovosti je primer dobre integracije standardov,

• uspešna selitev in uvedba novega varnega IT prostora,

• zavzetost in motiviranost zaposlenih pri izgradnji učinko-vitega sistema varovanja informacij.

Pohvaliti je potrebno vse zaposlene, ki z izvajanjem zah-tev in navodil sistema vodenja pripomorejo k učinkovitosti in transparentnosti le-tega.

Lahko rečem, da se pri vsakem koraku v TEŠ pozna, da smo uvedeni sistem vodenja - standarde sprejeli za svoje, da po njih delamo in jih nenehno nadgrajujemo in izboljšuje-mo. To nam potrjujejo tudi poslovni partnerji, zaposleni, obi-skovalci in zunanji presojevalci. Zato bi se ob tej priliki rad zahvalil vsem zaposlenim za njihov trud pri doslednem iz-vajanju zahtev sistema vodenja pri njihovem rednem delu.

Na koncu želim poudariti, da brez timskega dela na pro-jektih sistemske narave in aktivne podpore najvišjega vod-stva ni nobenih rezultatov in uspehov. Zato bi se rad zahvalil tudi lastnikom procesov, notranjim presojevalcem in najviš-jemu vodstvu TEŠ. Saj so vsi ti uspehi, pridobljeni standar-di in certifikati sad timskega dela nas vseh skupaj in aktivne podpore vodstva.

2 4

Šoštanj izpred stotih let, ko je postal mesto

Tudi elektrarna vpeta v stoto obletnico, ko je Šoštanj postal mestoIrena Seme

V okviru stote obletnice je mesto Šoštanj na povabilo g. župana obiskal Gregor Woschnagg, potomec pomembne in vpliv-ne usnjarske družine Vošnjakov. Prav njego-vim prednikom gre zasluga, da smo po sto-tih letih lahko v Šoštanju praznovali. V preteklih tednih je bilo veliko napisanega o prazno-vanju Šoštanja, saj je ta pred stotimi leti pridobil mestne pravice, predvsem zaradi razvoja usnjarstva. Mesto je imelo resnično pravi pomen. V njem so bile, kot se seveda za mesto spodobi, državne institucije - občina, sodišče, policija, šola. Steber meščanstva so bile pomembne družine, živeče v cve-točem mestu. V stotih letih se je marsikaj spremenilo, razvoj doline se je v povojnem času zelo spremenil. Center moči se je preselil v vzhodni del doline. Mesto je izgubilo občino, so-dišče in še kaj, ostale pa so mu mestne pravice, ki pa so leta

nazaj zopet začele pridobivati na veljavi. Stanje se je pričelo izboljševati s ponovno vzpostavitvijo lastne občine in odlo-čitvi o izločitvi Jame Šoštanj iz plana eksploatacije.

Mesto je iz leta v leto bolj prepoznavno po turističnih dogodkih, po pustovanju, zelo aktivno je gasilsko dru-štvo, kulturno in športno društvo, pred nedavnim je bil od-prt Muzej usnjarstva na Slovenskem, obnovljena Majerjeva vila, kjer svoje stvaritve razstavljajo šoštanjski zanesenjaki, med njimi zbiralec narodnega blaga Zvone Čebul, ki je me-stu doprinesel ogromno zgodovinskih vrednot. Naj pove-mo, da je Zvone Čebul /TEŠ-ev upokojenec/ veliko prispe-val, da se je ohranila identiteta Šoštanja. Na osnovi njegovih zgodovinskih zbirk so danes napisane knjige, kjer so pred-stavljeni stari zapisi Šoštanja, več sto let stare razgledni-ce in še marsikaj, o čemer smo, kot smo že pred nedavnim poročali, prvi pisali v našem internem časopisu, takratnem

A v g u s t _ 2 0 11

2 5

Energetiku. No, tudi tako je elektrarna, ne samo fizično, am-pak duhovno vpeta v Šoštanj, kajti veliko naših zaposlenih je vključenih v razna društva, da mesto živi in diha s prebi-valci, čeprav po mnenju nekaterih vedno manj. Zaradi že-lje po življenju v urejenem in kvalitetnem okolju se je že veliko družin izselilo v kvalitetnejša okolja. Njihove objek-te zapolnjujejo delavci, ki bodo gradili blok 6 … Pustimo zdaj to, čeprav je to realnost današnjih dni, se vrnimo k sto-ti obletnici mesta Šoštanj, v organizacijo, v katero je vložil veliko truda tudi naš zaposleni delavec Danilo Čebul, aktiv-ni član krajevne skupnosti, velik lokal patriot in zelo akti-ven pri dogajanjih v mestu Šoštanj. Je eden od pobudni-kov izgradnje Muzeja usnjarstva na Slovenskem in aktivno dejaven ves čas izgradnje in to Šoštanjčani zelo dobro po-znajo. Ob stoti obletnici mesta Šoštanj je bil prek krajevne

skupnosti Šoštanj vključen v delo organizacijskega odbora in kot mi je prišepnil znan Šoštanjčan, tudi duša vseh pri-reditev, ki so se odvijale v okviru obletnice. In kaj nam je o prireditvah, ki so se odvijale v Šoštanju v mesecu juniju po-vedal Danilo Čebul: »Z organizacijo prireditev smo se žele-li pokloniti vsem generacijam, ki so delovale in ustvarjale v tem prostoru. Skupaj z občino Šoštanj smo ocenili tudi da-našnje stanje in se vprašali kako naprej v prihodnost. Mesto Šoštanj je bilo vedno močno vpeto z gospodarstvom, tako v preteklosti kot tudi danes. In prav v tej intenzivni, mno-gim tudi nerazumljivi vpetosti mesta in Termoelektrarne, je potrebno iskati odgovore na vprašanja o naši prihodno-sti in odgovornosti. Snovalci političnega in gospodarske-ga razvoja so se tega do sedaj tudi zavedali. Prepričan sem,

da tudi v prihodnosti ne bo moglo biti drugače. Krajani to upravičeno pričakujejo in si to tudi zaslužijo.

Pri organizaciji prireditev smo težili k temu, da je vsak ob-čan lahko našel kaj zase. In na osrednji zaključni slovesno-sti se je to potrdilo. Prireditve so bile izredno dobro obiska-ne, kar je še dodatno potrdilo njihov namen. Dogodki so nas ponovno napolnili z optimizmom in pozitivno energijo, ki je v zadnjih letih že pričela zapuščati ta prostor. Mesto Šoštanj ima svojo prihodnost in bo po zaključku velikih gospodar-skih dogajanj ponovno zaživelo v zadovoljstvo vseh tistih, ki imajo to mesto radi. Porok za to so izjemno aktivna društva in posamezniki, ki dajejo mestu pečat in širijo dobro misel in dober glas tudi v preostale dele naše domovine. Ob sku-pnem zavedanju svoje odgovornosti do dogajanj v tem pro-storu nam bo to tudi uspelo.

To so moja razmišljanja in mislim, da je v Šoštanju tako mislečih še več in vesel sem, če se mi v mojih razmišljanjih pridružujejo.«

Danilo Čebul

Posnetek družine Čebul iz leta 1965

2 6

19. Kongres poslovnih asistentk, sekretark in tajnic SlovenijeBrigita Slemenšek

Od 19. do 21. maja je v Portorožu potekal 19. Kongres poslovnih asistentk, sekretark in tajnic, v skupni organizaciji Planeta GV, re-vije Poslovna asistenca in Zveze klubov taj-nic in poslovnih sekretarjev Slovenije. Tako kot zadnja leta, sva se imenovanega »vse-slovenskega srečanja tajnic« udeležili obe z Natalijo.

Uvodni govor letošnje konference je pripadal gospodu Dejanu Turku, predsedniku uprave Simobila in predsedniku Združenja Manager.

Glas žensk v sodobni družbi je predstavila Tatjana Fink, glavna direktorica Skupine Trimo in dr. Aleksander Zadel z Inštituta C.A.R., ki je govoril o upravljanju sprememb.

Prvi dan konference so potekale izbirne praktične sekci-je, ki so obravnavale socialna omrežja novega tisočletja, me-diacijo in asistenco poslovnih potovanj prihodnosti.

Zvečer je potekala slovesnost ob dnevu tajnic Slovenije. Podelili so zlate znake tajnica /poslovna asistentka leta in certifikate preizkušena tajnica. Med 26 kandidatkami, in pr-vič tudi enim kandidatom, je največ točk na testiranju zbra-la Lucija Koštomaj, zaposlena v celjskem podjetju Simbio, ki skrbi za ravnanje z odpadki. Tako je Lucija Koštomaj postala tajnica /poslovna asistentka leta 2011.

Petkova dopoldanska predavanja so bila usmerjena v de-lovno okolje. Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je govoril o reformi delovnih razmerij: od pravic do delovnega mesta, do pravic do dela. Nato smo poslušale vlogo poslovne sekretarke v dinamič-nem in inovativnem okolju, sledil pa je Žiga Vavpotič, pred-sednik Zavoda Ypsilon, na temo sodelovanja z vodji nove generacije. Gospod Vavpotič je na vroči stol, samo za naša vprašanja, posadil vodje mlajših generacij Tatjano Filipčič - Kolenc iz Zavarovalnice Triglav in mag. Marka Femca iz pod-jetja Plan-net. Verjemite, postavljale smo jim res zelo zani-miva vprašanja!

Poskrbljeno pa je bilo tudi za naše dobro počutje z aero-biko Zumba. Ker smo bile poslovne sekretarke, kot radi re-čemo »pravi čas na pravem mestu«, smo svoje odzumbale v novem reklamnem spotu za Portorož. Ja, tudi z Natalijo sva statistki v tem spotu.

Petek popoldne so nas predavatelji poučili o moči naše-ga vedenja, moči našega optimizma in o moči naše oseb-ne blagovne znamke. Sledilo je presenečenje organizatorja, skriti gost, Sašo Hribar!

Po polurni zabavi Saša Hribarja je bilo na vrsti hitro ure-janje večernega make-upa in garderobe, kateremu je sle-dilo srečanje članov klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije.

Večer se je prevesil v noč, za nočjo je prišlo sobotno ju-tro, katero je ponovno prineslo predavanja. Tokrat so bila predavanja za izboljšanje počutja s tehniko Qigong, etične izzive prihodnosti pa nam je predstavil dr. Miro Cerar, izredni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Letošnji kongres smo zaključile s 4. kongresnim kvizom in se poslovile do prihodnjega leta, ko bomo »vsesloven-ske tajnice« izžarevale svežo energijo in modrost letošnje-ga kongresa.

Vir: program in strokovno gradivo 19. Kongresa poslovnih asistentk,

sekretark in tajnic, maj 2011

2 7

Potovanje po TurčijiIzlet društva energetikov Šoštanj

Martin Jevšnik

V mesecu aprilu je Društvo energetikov Šoštanj organiziralo eksurzijo v Turčijo. Udeležilo se je je okoli sedemdeset udeležencev in nekaj utrinkov nam je posredoval eden izmed ude-ležencev, Martin Jevšnik, ki je zapisal:

»Turčija je obmorska država z ozemljem v Evropi in Aziji, deli jo Bosporska ožina široka 700 m, ki povezuje Črno morje z Mramornim morjem in naprej v Sredozemsko morje. Turčijo povezujejo štirje mostovi, zadnji most, zgrajen leta 1974 je bil tedaj četrti v Evropi in ima razpon nosilnih stebrov 1400 m. Večina od 72 milijona Turkov živi v Azijskem delu. Turčija meri v dolžino 2000 km, po širini 1000 km.

Po pristanku v 16-milijonskem Istanbulu smo se nastanili v hotelu, od koder je lep pogled na Bosporsko ožino, po kateri vsak dan pluje 150 ladij, na leto pa okrog 50.000. Mesto je lepo urejeno. Po dolžini meri 140 km, po širini 40 km. Povezujejo ga 40 km lepo urejene tramvajske proge, proti severu pa gradijo nov sodobni Istanbul, ki ga bo povezovala podzemna železnica.

Prvi dan smo se peljali po tripasovni avtocesti 230 km proti Evropi, na ogled 1200 MGW plinske elektrarne. Že od daleč sta bila lepo vidna 120 m visoka hladilnika, iz katerih se nikoli ne dviguje para, ampak deluje kot hladilnik v avtomobilu. Moram potrditi, da ima evropski del Turčije enako klimo kot Slovenija in je večinoma namenjen kmetijstvu.

Drugi dan smo si s pomočjo tramvaja ogledali mesto Istanbul in največjo svetovno pokrito tržnico. V njej naj bi bilo 4.400 trgovin, 3.000 podjetij in 26.000 zaposlenih. Naslednji ogled je bil vodnjak (cisterna) iz 4. - 6. stoletja, nahaja pa se na površini 1 ha in je več stoletij oskrboval mesto z vodo.

Tretji dan smo si ogledali rezidenco zadnjega sultana Attaturka, ki je leta 1964 postala muzej. V tej čudoviti stav-bi je preko 250 sob, čez 15 ton zlata, naj omenim, da najve-čji lestenec tehta štiri tone. Zaradi neprecenljive vrednosti re-zidenco varuje vojska. Kot zanimivost naj povem, da je leta 1923 Attaturk povedel Turčijo v demokracijo in zato ga še da-nes slavijo kot boga. Nato smo se sredi popoldneva podali na turistično ladjo, s katero smo se z veselo družbo popeljali po Bosporski ožini na večerjo v kar oddaljeno obmorsko restavra-cijo. Po obilici jedače, pijače in dobre glasbe, smo sredi noči razpoloženi zapuščali restavracijo in se vrnili v hotel. Med tem pa smo v mestu povsod srečevali množico nočnih delavcev, ki so čistili mesto, kajti Istanbul je znan po urejenosti in čistoči.

In minilo je še eno potovanje. Turčija je za nas ostala ne-pozabna po največji tržnici na svetu, po čistoči, tramvajih, zla-tu in še bi lahko naštevali. Zopet smo spoznali nekaj nove-ga in se polni nepozabnih vtisov in spominov vrnili v lepo Slovenijo.«

Ogledali smo si plinsko elektrarno, moči 1200 MW.

Na tržnici

2 8

Takšnih džamij je v Istanbulu okoli 1700. Istanbul je dolg 140 km in širok 40 km.

Takšen je pogled na naselje privatnih hiš.

Graditev novega Istanbula, kjer bodo gradili tudi podzemno železnico.

Takšen je pogled na svetovno tržnico, kjer je zaposlenih 26 tisoč ljudi.

Pri ogledovanju smo prisluhnili vodički.

A v g u s t _ 2 0 11

2 9

Takole urejenih parkov z množico tulipanov je nešteto.

Takšnih pogledov v Turčiji ni več veliko.

Tramvajev je nešteto. Nenehno prevažajo množice.

Eden izmed vhodov na tržnico.

Polovica udeležencev eksurzije ... Prevozno sredstvo policajev po mestu.

3 0

Ustanovili mopedistični klub

Triatlon Velenje 2011

Spomin na tiste čase, ko smo se kot mulci preganjali po stranpoteh in hribih, nas je nekaj Teševcev spodbudilo, da očistimo za-prašene »makine« iz kleti, s podstrešij …. in ustanovimo klub mopedov (do 50 ccm) z imenom Elektro prdeci.

Za ustanovitveno vožnjo smo izbrali primeren datum, in sicer 25. maj, nekoč dan posvečen dnevu mladosti. Da je bila panoramska vožnja do Braslovškega jezera prazniku pri-merna, je poskrbela bivša Jugoslovanska zastava. Glede na odzive in navdušenje smo »dan mladosti« določili za tradi-cionalno vsakoletno vožnjo. Seveda pa se bomo srečevali po-gosteje med letom tako na vožnji kot z izmenjavo servisnih in drugih koristnih informacij. Več ko nas bo, boljše nam bo!

9. in 10. julija smo v TEŠ –u organizirali odprto prvenstvo Slovenije v triatlonu, in sicer na po-budo tekmovalcev, zaradi ustreznih športnih

pogojev in triatlonske zveze Slovenije. Direktor triatlon kluba in vodja celotne prireditve je bil Mitja Tašler, ki je za Pretok povedal:

Irena Seme

A v g u s t _ 2 0 11

3 1

»Priprave na triatlon so trajale leto dni, kajti pri takšni or-ganizaciji je potrebno veliko logistike, dovoljenj, usklajevanj, soglasij, pridobivanja sponzorjev, kar pa je ključnega pome-na, da takšna prireditev sploh lahko uspe. Zelo veliko sem delal sam, predvsem pa so mi pomagali predstavniki Mestne občine Velenje /TIC Velenje/, predstavniki Termoelektrarne Šoštanj, predvsem pa prijatelji, brez katerih ta prireditev ne bi uspela do te mere. Letošnji velenjski triatlon, ki je potekal dva dni na Velenjskem jezeru so sestavljali plavanje, kolesar-jenje in tek. Udeležili so se ga tudi evropski tekmovalci.

Prvi dan je bil namenjen rekreativcem in otrokom, ki so se pomerili na TEŠ 525 sprint triatlonu, kar pomeni 500 m plava-nja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka. Pri tem je bilo udeleže-nih kar 40 otrok, predvsem domačinov.

Drugi dan je bil namenjen profesionalnim triatloncem in dobrim rekreativcem, ki so se pomerili na državnem prven-stvu triatlona na olimpijski razdalji.

Vseh udeležencev je bilo okoli 300 iz Slovenije in Evrope. Prireditev je bila več kot uspešna, odzivi dobri, pohvale več kot pozitivne in upamo, da bomo prihodnje leto še uspe-šnejši«, je najin razgovor sklenil glavni organizator in vodja Triatlona Velenje 2011.

3 2

16

SLOVENIJA13.07.2011

Stran

Datum: Stran, Termin:

Naklada: Površina, Trajanje: 1254.31Žanr: Poročilo

Avtor: Sabina PetrovRubrika, Oddaja: Trženje

Naslov:

Press CLIPPING d.o.o., tel.: +386 2 25 040 10, email: press@pressclip.si, www.pressclipping.org

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic

ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!

2

Interno komuniciranje usmerja zaposlene k skupnemu ciljuFinance

Press CLIPPING d.o.o., tel.: +386 2 25 040 10, email: press@pressclip.si, www.pressclipping.org

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!

Stran 3

Press CLIPPING d.o.o., tel.: +386 2 25 040 10, email: press@pressclip.si, www.pressclipping.org

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!

Stran 4

V i r : F i n a n c e , 1 3 . j u l i j 2 0 1 1 , a v t o r i c a : S a b i n a P e t r o v

3 3

Visok krvni tlak - arterijska hipertenzija

Pavlica Šibanc Kodrun

Zvišan krvni tlak je eden od pomemb-nih dejavnikov tve-ganja za nastanek bolezni srca in žilja. Te bolezni so pri nas in v večini raz-vitih držav glavni vzrok umi-ranja prebivalstva. Dokazano je, da je pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom ogroženost za nastanek srčnih bolezni trikrat do štirikrat večja, ogroženost za nastanek možganske kapi pa sedemkrat večja kot pri ljudeh z nor-malnim krvnim tlakom.

Preprečevanje bolezni srca in žilja temelji na ugotavljanju ogroženosti in odpravljanju dejavnikov tveganja. Ogroženost je večja pri ljudeh, katerih sorodniki imajo visok krvni tlak, pri ljudeh s prekomerno telesno težo, pri ljudeh z nezdravi-mi prehranjevalnimi navadami, pri telesno neaktivnih in pri vseh, ki so izpostavljeni škodljivim stresom. V Sloveniji ima zvišan krvni tlak približno 40 % odraslih ljudi. Dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko povzroči okvare ožilja, srčno odpoved, srčnomišično in možgansko kap, ledvično odpoved in druge zaplete. Krvni tlak se zviša nad normalne vrednosti tudi ob razburjenju, strahu, bolečini, med telesno obremenitvijo in podobno, vendar se kmalu po prenehanju dražljaja zniža na izhodiščno raven.

Krvni tlak imenujemo tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Poznamo sistolični ("zgornji") krv-ni tlak, ki ga izmerimo takrat, kadar srce iztisne kri v žilje in diastolični ("spodnji") krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Izrazimo ga v milimetrih živega srebra (Hg). Optimalen krvni tlak je 120/80 mm Hg, o zvišanem krvnem tlaku pa govorimo, kadar je krvni tlak višji kot 140/90 mm Hg, bodisi da gre le za večje vrednosti sistoličnega krvne-ga tlaka oz. diastoličnega krvnega tlaka ali pa za povečanje obeh. Večina bolnikov z visokim krvnim tlakom se počuti do-bro in se ne zavedajo, da imajo povišan krvni tlak in so že iz-postavljeni posledicam, zato je potrebno da se opravi meri-tev krvnega tlaka vsaj dvakrat letno. Visok krvni tlak običajno ne povzroča slabega počutja. Nekateri ljudje navajajo glavo-bole, vendar le ob zelo visokih vrednostih krvnega tlaka, ob

katerih se lahko pojavljajo tudi vr-toglavice, motnje vida ali krvavitve

iz nosu. Arterijski hipertenziji pravijo tudi tiha ubijalka, saj lahko brez opozorilnih znakov vodi

v srčno ali možgansko kap.

Krvni tlak ni ves čas enak, saj nanj vplivajo različni dejav-niki, ki ga ponavadi povečajo, predvsem stres in razburjenja ter telesne obremenitve. Spreminja se s spreminjanjem tele-snega položaja, odvisen je od telesne aktivnosti, višji je pod-nevi, med spanjem pa se zniža.

Visok krvni tlak povzročajo različni dejavniki: dednost (so-rodniki imajo ali so imeli visok krvni tlak), starost (po 45 letu se krvni tlak viša) in spol (moški so bolj ogroženi od žensk) so dejavniki, na katere nimamo vpliva. Za razvoj primarne arte-rijske hipertenzije pa morajo biti prisotni tudi nekateri drugi dejavniki, na katere lahko vplivamo: prevelika telesna teža, preveč soli v prehrani, pretirano pitje alkohola, telesna nede-javnost in izpostavljenost škodljivim stresom. Dosti redkeje je visok krvni tlak posledica obolenja nekaterih organov, kot so žleze z notranjim izločanjem (ščitnica, nadledvična žleza …), ledvična obolenja, zožitve ledvičnih arterij itd. Visok krv-ni tlak lahko povzročijo tudi nekatera zdravila in farmacevt-ski pripravki. V teh primerih govorimo o sekundarni arterij-ski hipertenziji. Po odstranitvi vzroka (ozdravljenju) se krvni tlak normalizira.

Tveganje za nastanek in razvoj visokega krvnega pritiska ter posledičnih bolezni srca in žilja lahko uspešno zmanjša-mo s slogom življenja, ki mu pravimo zdrav način življenja. Ukrepi, ki jih lahko sami izvedemo, da ne bomo imeli težav s prevelikim krvnim pritiskom:

• Če ste pretežki, shujšajte z ustreznim načinom prehranje-vanja. Izogibajte se živil z veliko nasičenih maščob, ki so

3 4

tudi zelo kalorična (npr. maslo, polnomastno mleko, sir), ocvrtih jedi, slaščic itd. Imejte uravnoteženo zdravo pre-hrano, ki naj temelji na zelenjavi in sadju ter popijte zado-sti vode čez dan.

• Omejite porabo kuhinjske soli, dovolj je že 3 g soli v pre-hrani celega dneva. Izogibajte se živilom, ki vsebuje kon-centrirano sol in konzerviranim živilom. Že kuhane hrane ne solite še dodatno.

• Tveganje za zvišanje krvnega pritiska narašča s količino dnevno popitega alkohola, ki ga je potrebno zmanjšati ali pa opustiti. Kajenje pa podvoji tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in verjetnost, da boste umrli pred za-služenim odhodom v pokoj, je povečana, zato omejite ali opustite kajenje.

• Telesno dejavnost izvajajte redno oz. dvakrat do trikrat na teden po eno uro. Vsaj 20 minut naj bo tako intenzivna, da se zadihate in oznojite. Uspešne so predvsem aerobne tele-sne dejavnosti: hoja, plavanje, tek na smučeh, smučanje, pa tudi počasen tek, kolesarjenje ipd. Tudi primeren počitek je pomemben dejavnik, zato imejte dovolj časa za spanec.

Zdravnik poseže po zdravilu vselej, kadar celo po več mesecih opazovanja in upoštevanja navodil za zdravo ži-vljenje krvni tlak ni normalen. Kadar je tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja veliko, pa se za zdravilo odloči že prej. Vsa predpisana zdravila moramo jemati redno in vzdrževati zdrav življenjski slog, kajti le tako bomo vzdrževali normalne vrednosti krvnega tlaka in se izognili nastanku težjih srčno-žilnih bolezni.

Vas zanima, kateri poklicbo najbolj iskan čez 8 let?

Vedno več je starejših oseb, ki so potrebni pomoči in osebne oskrbe, zato bo pomoč strokovno usposobljene osebe več kot do-brodošla. Poklici, ki bodo kakorkoli povezani z nudenjem pomoči potrebnim, bodo v pri-hodnje med najbolj iskanimi.

Usposabljanje za socialnega oskrbovalca na domu obse-ga 80 ur, od tega 30 ur teoretičnega dela in 50 ur praktične-ga dela. Predavateljice organizacije dela na področju social-ne oskrbe, komunikacijskih veščin, gospodinjske pomoči in praktičnih vaj iz socialne oskrbe vas celovito in uspešno pri-pravijo na izpit pred tričlansko komisijo. Po uspešno opra-vljenem preverjanju si pridobite javno veljavni certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) Socialni oskrbova-lec/socialna oskrbovalka na domu.

Pogoji, ki jih marate izpolnjevati za pridobitev NPK, so naslednji:• starost vsaj 23 let,• končana osnovna šola,

• 5 let delovnih izkušenj pri delu z ljudmi ali vsaj 1 leto de-lovnih izkušenj v socialni oskrbi starejših, invalidnih in drugih oseb s posebnimi potrebami, pri katerih štejejo tudi neformalno pridobljene izkušnje in

• uspešno opravljeno 80-urno usposabljanje.Vir: Naš Čas

3 5

Sardinija (Sardegna)

Pretekla večdnevna uspešno izpeljana potovanja moto-sekcije TEŠ po Bosni in Črni Gori in raftu na reki Tari, so v nas prebudili željo po novem, še bolj zanimivem potovanju. Kam na naslednje potovanje? Ni bilo potrebno dosti razmišlja-nja, že se je porodila ideja o obisku Sardinije in takoj ob-rodila pozitivne sadove. To je bil za nas pravi izziv, tako glede priprav kot tudi s finančne plati. Tako smo v začetku leta pri-čeli planirati pot in kaj kmalu ugotovili, da bo tokrat pot, na skoraj 800 km oddaljen italijanski otok, trajala celih enajst dni. Pri izbiri datuma smo imeli precejšnjo srečo. Odločili smo se za odhod v nedeljo, 8. maja 2011, kar se je na koncu izkaza-lo za zelo dobro izbran termin. Ves čas potovanja nas je spre-mljalo toplo, skoraj že čisto poletno vreme. Tokratne avanture se je udeležilo 19 članov, na pot je krenilo 11 motorjev.

1. dan: Šoštanj – Livorno

Zbor motoristov je bil pred Termoelektrarno Šoštanj ob šestih zjutraj. Nedeljsko jutro je bilo mrzlo, a v naših srcih je vrela vročina, želja po novih doživetjih in pričakovanju no-vih izzivov. Ko so bile razdeljene vse karte in podane še za-dnje informacije glede poti, je sledila skupinska slika in lahko smo le še pomahali v slovo ter se odpravili na pot. Kaj kma-lu smo ugotovili, da smo izbrali pravi dan, saj na cestah ni bilo pretiranega prometa. Prvi postanek skupine je bil zadnji bencinski servis na slovenski strani, kjer smo natočili naše ko-njičke. Po obilnem zajtrku smo pot nadaljevali po italijanski avtocesti mimo Benetk, Padove, Bologne, kjer smo zapustili dolgočasno avtocesto in nadaljevali pot po prekrasni pano-ramski cesti do Firenc in nato do San Gimignana – srednje-veškeha mesta v Toscani, imenovano tudi kot srednjeveški Mannhatan. Njegova arhitekturna značilnost je ohranjenih štirinajst od dvainsedemdesetih visokih kvadratnih stol-pov, ki so jih v 14. stoletju gradili bogati domačini za prestiž

in hkrati tudi obrambo. Po ogledu mesta smo nadaljevali pot proti Pisi. Kratek ogled znamenitega stolpa v Pisi in že smo nadaljevali do Livorna, kjer smo se vkrcali na trajekt za Sardinijo. Po namestitvi na fotelje v predelu restavracije in prijetnem klepetu smo pod vtisom, da smo prvi dan prevo-zili 755 km, zaspali.

2. dan: Golfo Aranchi – Costa Rei

V zgodnjih jutranjih urah smo si privoščili zajtrk na trajek-tu in se izkrcali okoli osme ure zjutraj v Golfo Afanchi, od ko-der se je pričelo naše popotovanje po prečudoviti Sardiniji. Pot nas je vodila mimo mesta Olbia, Budioni, Posada do me-sta La Caletta. Slednje krasi neskončna peščena plaža, ki je kar vabila po postanku in uživanju v malici iz nahrbtnika. Pot smo nadaljevali ob obali, kjer smo lahko občudovali čisto, smaragdno morje, prebujanje narave in toplo sončno vreme. Urejene ceste proti Muraveri so bile za nas motoriste poseb-no doživetje, ki se je ta dan končalo v počitniškem naselju

Rudi Ravlen

3 6

Costa Rei. A vendar vse ni teklo tako gladko. Za to so poskr-beli lastniki apartmajev, ki so nas pustili čakati pred recepcijo štiri ure. Po prejemu ključev in vožnji proti apartmajem smo ugotovili, da je vse v nasprotju z dogovorom. Ob prijetnem večernem druženju smo hitro pozabili na nevšečnosti in že smo bili z mislimi o planiranem potovanju naslednjega dne. Drugi dan smo prevozili 310 km.

3. dan:

Sončno jutro, zgodnji zajtrk in ob 9. uri smo že sedeli na naših konjičkih ter nadaljevali pot po južnem delu Sardinije. Ta nas je vodila skozi prelepe dele obale s kristalno čistim morjem in seveda za motor lepo izpeljanimi ovinki. Čeprav smo v glavno mesto Cagliari zapeljali po predhodnem dogo-voru, smo si mesto ogledali kar z motorjev, saj je bilo potreb-nih kar nekaj kilometrov, da smo našli izhod iz mesta. Tudi Garmin včasih zataji. Je pa zato bil čas za postanek in kavico. Nadaljevali smo v smeri mesta Pula do San't Antioco. Na poti smo opazili veliko stolpov »Nurage«, to so iz kamna zgrajeni stolpi, ki pa so običajno postavljeni na mestu z dobrim raz-gledom. Na Sardiniji jih je okoli 8000. Zaradi ure, ki je bežala z veliko hitrostjo, smo bili prisiljeni prekinit pot in se vrniti na našo izhodiščno točko Costa Rei. Na zadovoljstvo dela ekipe smo našli tudi makadamsko cesto (20 km), ki si jo bomo vsi dobro zapomnili. Ta del poti smo prevozili kot peki, saj so bile naše obleke in motorji beli od prahu. Po prihodu v apartmaje je sledilo še obvezno pranje motorjev in motoristične opre-me. Tretji dan smo prevozili 380 km.

4. dan:

Za mnoge po pričakovanju najlepši del poti. Zopet sonč-no jutro in odhod ob 9. uri. Tokrat smo se namenili obiska-ti notranjost Sardinije. Ob vzhodni obali smo se odpeljali do mesta Jerzu, od koder se je pričela prečudovita panoramska

vožnja polna lepo speljanih ovinkov ob zanimivo zgrajenih mestih na strmem pobočju in pisani naturi. Vožnja je pote-kala skozi mesta Ussassai, Sadali, Serri, Isili, Nurallao, Laconi, Sorgono, Tonara, Ovodda, Fonni in preko Lanusei do Costa Rei. Te ceste so grajene iz grobega asfalta in nekateri so hitro ugotovili, da bo zaradi izrabljenega profila gum, te potrebno zamenjati. Samo, Iztok in Marko so bili z vulkanizerjem zelo zadovoljni. Krožna pot nas je vodila okoli nacionalnega par-ka Nazionale del Golfo in najvišjega vrha Punta La Marmora (1834 m). Zanimivost Sardinije je tudi, da se živina (krave, ovce in celo prašiči ) pasejo prosto ob cesti. Vidno izčrpani smo se v poznih popoldanskih urah vrnili v naše apartma-je. Ob osvežilni pijači in sproščenem pogovoru smo ugoto-vili, da bo pot potrebno ponoviti. Skupaj prevoženih 480 km.

5. dan:

Na motorje smo naložili našo prtljago in se v zgodnjem sončnem jutru odpravili na pot na severnozahodni del oto-ka. Iz turističnega naselja Costa Rei smo se odpravili v sme-ri proti Cagliariju in po hitri cesti do Oristana, od koder nas je pot vodila ob obali Sredozemskega morja in mimo mest kot so: Cabras, Cuglieri, Suni Bosa do Alghera. V bližini me-sta se nahaja znana Neptunova kraška jama. Peti dan smo zaključili s prihodom v kamp Torre del Porticciolo, kjer smo ostali dva dni. V popoldanskih urah smo se nastanili v bun-galovih in za najpogumnejše je kljub nizkim temperatu-ram Sredozemskega morja sledilo večerno kopanje v zalivu. Večerno druženje ni moglo skriti na eni strani žalosti, saj je za nami bila že polovica poti in na drugi veselje, kajti pot in doživetja do sedaj so presegla vsa naša pričakovanja. Skupaj prevoženih 340 km.

6. dan:

Novo, sončno in še toplejše jutro ter nove avanture so nas hitro postavili na motorje. Odpravili smo se v smeri Sassari, Osilo, Nulvi, Sedini, La Bagnu. Med vožnjo pri prečkanju ce-ste niso bile presenečenje niti kače. V La Bagnu smo si pri-voščili okrepčilo in se po kratkem posvetu dogovorili, da se vrnemo proti kampu ter zamenjamo težka motoristična oblačila za lahkotna in tokrat odpeljemo na malo drugačen izlet. Iz Alghera smo se z ladjo odpeljali do Neptunove jame. Prijeten dan in popoldne smo zaključili še z ogledom in na-kupi spominkov in ostalih rekvizitov v pristaniškem delu me-sta. Po vrnitvi v kamp so se pričele priprave na poroko. Med nami sta že dolgoletna člana Sinac in Draga, ki pa še nista sklenila zakonske zveze. Kot se spodobi za prave motoriste, poskrbimo drug za drugega. V ta namen smo jima pripravili pravi poročni obred, po katerem je sledilo prijetno druženje še dolgo v noč. Ta dan smo skupno prevozili 270 km.

A v g u s t _ 2 0 11

3 7

7. dan:

Po tokrat malo krajši noči smo ponovno pakirali in se na pot odpravili proti vzhodni obali v kamp Amfibie Trex pri Santa Luciji. Ob običajni uri in že precej vročem jutru smo zapustili našo drugo točko bivanja. Že skoraj kot domači-ni se odpeljemo skozi Sassari do Castelsarda, kjer se usta-vimo pred znamenitim kamnom v obliki slona. Tudi tokrat nas cesta vodi po prečudoviti razgibani pokrajini. Skozi me-sta Bortigiadas, Tempio Pausania, Clangianus, Telti do Olbie. Tu smo zapustili panoramsko cesto in se zapeljali po hitri ce-sti do Siniscole. Čakalo nas je še dobrih 8 km poti do kampa. Tudi tu se je izkazalo, da se lastniki ne držijo dogovora. Po pr-votnem poizkusu lastnikov, da nas nastanijo v šotorih, nam je po vztrajnem pregovarjanjem le uspelo dobili rezervirane bungalove za naslednje tri dni. Slabo voljo skupine so lastni-ki hitro popravili. V času bivanja v kampu smo imeli vsak ve-čer »Happy Hour«. Skupno prevoženih 280 km.

8. dan:

Zadnje tri dni bivanja na Sardiniji nismo imeli vnaprej pla-niranih poti. Vsak naj bi počel to, kar mu srce poželi. Tako so si nekateri izbrali poležavanje, spet drugi vožnjo v bližnjo oko-lico, tretji so se napotili po nakupih itd.

Osmi dan se je zgodaj zjutraj skoraj polovica skupine odpeljala v mesto Orgosolo. Značilnost mesta so poslikane fasade, okna, vrata … Medtem ko se je druga skupina od-peljala v La Caletto. Tu smo imeli dogovorjeno srečanje z našim rojakom Viktorjem Pistotnikom. Opisal nam je zgo-dovino Sardinije, pokazal in predstavil nekatere njene zna-čilnosti. Tako nas je odpeljal tudi v 100 km oddaljeno mesto Orgosolo, ki je znano tudi kot »mesto morilcev«, saj je bilo včasih v njem mnogo kriminala. Na presenečenje vseh smo se v centru srečali s prvo skupino in skupaj smo se odpelja-li na piknik, ki ga ravno v tem času tradicionalno priredijo

3 8

na vrhu gore. Prava paša za oči in želodec. Po vrnitvi v kamp smo po večerji pripravili še prijetno presenečenje za našo slavljenko Natalijo. Skupaj prevoženih 260 km.

9. dan:

Zopet sončno jutro, a ob obali močan veter. Po zajtrku smo se dogovorili, da se naše spremljevalke udeležijo joge, medtem pa se je moški del odpravil na vožnjo v bližnjo oko-lico Siniscole. Prelepo izpeljane ceste in razgled na pešče-no obalo so nam zopet polepšali dan. Vožnjo skozi Siniscolo, Lode, Bitti, Lula in nazaj do Siniscole nam je popestril pastir v avtomobilu in krave na cesti. Janez je od krave dobil celo pozdrav v ogledalo. V večernih urah nam zopet ni manjka-lo smeha in veselja. Med udeleženci potovanja so bili tudi štirje novi člani, ki so po običaju prestali moto krst. Za spre-jem v našo družbo – motosekcijo TEŠ smo jim pripravili tež-ko nalogo, ki so jo vsi štirje uspešno opravili. Skupaj prevo-ženih 180 km.

10. dan:

Zjutraj po zajtrku smo pospravili in natovorili motorje. Na recepciji so sledila še zadnja opravila, z našimi gostitelji smo izmenjali kontaktne podatke za morebitni ponovni pri-hod in se poslovili. Odpeljali smo se proti severu, smer Golfo Aranchi od koder je ob 21. uri odpeljal trajekt za Livorno. Da bi zadnji sončni dan gostovanja na Sardiniji kar se da dobro izkoristili, smo sklenili obiskati še Costa Smeraldo, kjer so naj-lepše plaže s premožnimi vilami. Na poti smo si ogledali še Capo d'Orso (skala v obliki medveda) in se nato zapeljali do Capo Testa (razgledna točka), od koder je pogled na otok Korziko. Ko se spustiš med vse te različno oblikovane ska-le, lahko z malo domišljije opaziš razne živali ali kakšno dru-go podobo. Prosti čas smo izkoristili za kopanje in poležava-nje na vročem soncu. Ob 18. uri smo se odpeljali do Golfo Aranchija, kjer nas je že čakal zasidran trajekt Corsica Fery. Po vkrcanju smo poiskali prostor za spanje v otroški igralnici. Skupaj prevoženih 250 km.

11. dan:

Zadnji dan smo si zgodaj zjutraj na trajektu privoščili še zajtrk in se na pot odpravili okoli sedme ure. Malo se nam je poznala slabo prespana noč in nekaj je bilo tudi vpliva gneče na cesti, saj se je v Livornu skupina nehote razšla. V Firencah smo se znova združili in nadaljevali našo skupno za-črtano pot. Po predvidenih postankih smo v popoldanskih urah prečkali italijansko-slovensko mejo in ob 16. uri prispeli na cilj. Skupno prevoženih 705 km.

Potovanje po Sardiniji je v vsakem posamezniku pu-stilo poseben pečat in v spominu res prijetno doživetje. Ko se danes oziram nazaj in se s kolegi motoristi pogo-varjamo o naših doživetjih na poti, ugotavljam, da ima vsak poseben delček zgodbe, ob tem pa je zadovoljstvo vseh nepopisno. Težko je takšno potovanje opisati z ne-kaj besedami, a dejanja govorijo zase ...

Ob tej priložnosti bi se rad osebno zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi tega potovanja. Prav posebna zahvala gre voznikom motornih ko-les, ki so s svojo spre-tnostjo in znanjem pripomogli, da smo prevozili vse te zgo-raj opisane poti ter se srečno in varno pripe-ljali domov.

3 9

Poletna razvedrilna križanka

A v g u s t _ 2 0 11 | 3 9

4 0

Ča

so

pis

| T

er

mo

ele

kt

ra

rn

e Š

oš

ta

nj