Alojz Kavčič, šahist iz Laporja, ki ljubi svoj kraj

Tatjana Klakočar, trenerka judoistov

Slavko Podbrežnik Dobnik, avtor koncepta Haloz kot turističnega območja in blagovne znamke Dežela tisočerih gričev

Poudarek na kulturnem turizmu, dediščini in ekologiji 3

oglas_stajerski_84 x 20

www.stajerskival.si

FESTIVAL »DOJIVA SE«

Lipov drevored za stadionom v Slovenski Bistrici, 1. avgusta med 9. in 11. uro.

AKTIVNOSTI V OBČINI POLJČANE

Rekonstrukcija šolskega igrišča končana že letos

4 6 14

leto XXXI • številka 30 (1452) • cena 1,90 EUR • Slovenska Bistrica, 30. julija 2020 • poštnina plačana pri pošti 2310 Slovenska Bistrica

OBRAZA TEDNA

INTERVJU TEDNA

NAJVEC

NOVICLOKALNIH

www.impol.si

(Fot

o: A

rs P

OE

TOV

IEN

SIS

)

1990 202030LET

lokalnih novic

TRAJNOSTNA MOBILNOST

Lastniki e-vozila se nikoli več ne vrnejo na »smrdljivca«

Vseh sedem občinskih svetov haloških občin Majšperk, Ro-gatec, Žetale, Makole, Podlehnik, Zavrč in Cirkulane je lani podprlo ustanovitev Interesne zveze haloških občin.

Šele, ko združimo moči in danosti, smo lahko kot turistično območje močni in imamo res veliko za pokazati in ponuditi. To je ekipa Dežele tisočerih gričev v celoti dokazala. (Več na strani 3.)

Bogastvo, ki nam leži pod nogami

2 • 30. julij 2020 www.tednikpanorama.si

UVODNIK

FOTOGALERIJA MILANA STERNADA

MED NAMI

PANORAMINI OBRAZI (726)

Laporje že desetletja slovi po šahovski tradiciji. Veliko zaslug za to ima Alojz Kav-čič, ki je ob upokojitvi leta 2012 v svojem kraju ustanovil šahovski klub z imenom Šahovsko društvo Laporje. Poleg šaha pa ima Alojz tudi mnogo zaslug za urejenost svojega kraja, predvsem za "laporsko njivo zadnjega počitka."

Lojz, kot mu pravijo domačini, je znan daleč naokrog. Šahisti ga poz-najo kot izvrstnega tek-movalca, mnogi občani pa se ga spominjajo s Pe-trolovega servisa, kjer je bil zaposlen. Njegov stari oče se je z družino prise-lil v Laporje s Primorske, kot mnogi izgnanci. Nje-govi potomci so ostali v Laporju. Tudi Lojzev oče se je poročil z domačinko, s katero sta imela sedem otrok. Predzadnji je bil Alojz, ki se je rodil leta 1952. Že v osnovni šoli je spoznal, da je šah njegov hobi. Kljub svoji nadarje-nosti ni imel možnosti za študij. Končal je obrtno šolo za krojača. To je bil poklic, ki mu je ležal. Žal pa se je kmalu znašel v se-rijski proizvodnji in se je

razočaran nad načinom dela tam, zaposlil na Petrolu, kjer je delal do upokojitve. Še vedno ga je šolanje veselilo, zato je nadaljeval in z odliko končal trgovsko in nato še sredno ekonomsko šolo. Potem je končal še višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. To pa so bili tudi časi, ko je štela tudi politična angažiranost in zato je ostal kar na svojem delovnem mestu.

Po upokojitvi se je predal svojemu hobiju, šahu. V laporskem klubu je kar 70 šahistov, ki prirejajo letno tudi po deset tekmovanj. Društvo za svoje delovanje dobi le skromna sredstva od krajevne skupnosti, zato Lojz nenehno skrbi za dodatna darila sponzorjev, pa tudi sam poskrbi za kakšno pogostitev. Prosti čas preživlja z ženo Bredo v Smrečnem na Pohorju, kjer imata lepo urejeno pravljično deželo. Marsikdo to občuduje ob cesti proti Bojtini, ne vedoč, kdo to ureja.

V laporski krajevni skupnosti pa je Alojz nepogrešljiv na pokopališču, kjer nadzoruje nje-govo urejenost, pri tem pa počedi tudi marsikateri grob. Tudi KS Laporje mu je za to hvaležna, saj imajo prav po njegovi zaslugi eno najbolj urejenih pokopališč v občini.

Marjan Mally

Alojz Kavčič iz Laporja

Šahist, ki ljubi svoj kraj

Občine Oplotnica, Slo-venske Konjice, Vitanje in Zreče, združene v  Turistično destinacijo Rogla-Pohorje so zaradi naravnih in kulturnih znamenitosti priljubljeno po-stajališče za številne turiste. Le desetina obiskovalcev pa k njim potuje na okolju pri-jazen, brezogljični način z uporabo javnega prevoza, s kolesi ali peš. Za spodbuja-nje ekološke osveščenosti so na TDRP pripravili zelene napotke. Ekološko mobilnost želijo spodbuditi tudi z nad-gradnjo in vzdrževanjem ko-lesarskih poti, z vzpostavitvijo polnilnic za električna vozila, organizacijo brezplačnega av-tobusnega prevoza na Roglo in v Žičko kartuzijo ter vzpo-stavitvijo enotnega sistema izposoje navadnih in električ-nih koles (KolesCE).

Kolesa na območju Slo-

venskih Konjic, Zreč, Vitanja in Oplotnice si je mogoče iz-posoditi na 8 postajališčih. Šti-ri postajališča so v Zrečah (pri Občini Zreče, pred vhodom v Unior, pred hotelom Dobrava, pri Večgeneracijskem centru v starem mestnem jedru Zreč), 4 postajališča pa so v Sloven-skih Konjicah (pred Lidlom, Gimnazijo Slovenske Konjice, na Mizarski ulici in pred avto-busno postajo). Gostje si lahko kolesa izposodijo tudi pri po-sameznih ponudnikih TDRP in v Turistično informacijskem centru Slovenske Konjice, ki izposoja dve električni kolesi ter 6 gorskih koles.

Območje štirih občin pa bo v prihodnje bogatejše tudi za 10 električnih treking koles, ki jih bosta v okviru projekta »Urbano turistično oživljanje Zreč z zelenimi trajnostnimi rekreativnimi

Zeleni turizem

»Zemlje ne podedujemo od naših prednikov, ampak si jo sposojamo od naših zanamcev«Turizem je v mnogih krajih glavni vir dohodka, ima pa tudi negativno plat. Za masami ljudi ostajajo smeti in uničene poti. Na globalni ravni se že zadnjih nekaj let poudarja pomembnost razvoja trajnostnega turizma. K »zelenemu turizmu« stremi tudi Turistična destinacija Rogla-Pohorje (TDRP), ki je od leta 2019 vključena v zeleno shemo slovenskega turizma (ZSST). Lani je kot prva celostna destinacija pridobila znak Slovenia Green Destination Bronze, ki ga nameravajo letos obnoviti.

površinami« sofinancirali Re-publika Slovenija in Evropska unija.

Destinacija Rogla - Po-horje je najbolj obiskana po-zimi in poleti, ko turisti naj-pogosteje obiščejo smučišče Rogla in Terme Zreče. V ekipi si prizadevajo sezonske obi-ske razširiti čez vse leto in se v svetu turizma uveljaviti kot zelena, okoljsko in družbeno zavedna destinacija.

Hotel Atrij Superior Terme Zreče, Hotel Natura Rogla in Turistična kmeti-ja Urška so že pridobili znak Slovenia Green Accommoda-tion.

»K pridobitvi okoljskih znakov želimo spodbuditi še ostale ponudnike v destina-ciji, saj »zelena (okoljsko in družbeno odgovorna) desti-

nacija« ni zgolj projekt posa-mezne turistične organizacije. Je nekaj, kar lahko dosežemo samo vsi deležniki v destinacij skupaj. Če bomo znali ustva-rili takšno okolje, v katerem se bomo dobro počutili, bomo zagotovo prijazna destinacija

tudi za obiskovalce in turiste, ki nas obiščejo. Ob tem naj nas vodi misel: »Zemlje ne podedujemo od naših pred-nikov, ampak si jo izposojamo od naših zanamcev.«

Tekst in foto:Ines Kresnik

Le desetina obiskovalcev Roglo in Pohorje obišče na okolju prijazen način

Parček na soncu

Dopustovanja, počitnikovanja in še kaj ...

Druga polovica julija je že tradicionalno namenjena do-pustom. Malo se to pozna tudi v našem uredništvu, čeprav pa ni-mamo občutka, da nam manjka zanimivih tem in vsebin. Seveda smo tudi mi bolj počitniški, po-letni, lahkotni, a daleč od tega, da bi iskali poletne "kisle kumarice" in se ob tem trudili, da zapolni-mo strani. Tokrat smo osrednji intervju namenili enemu od nosilcev razvoja Haloz in halo-ških gričev, ki v manjšem obsegu segajo tudi v občino Makole in pomenijo pomembno razvoj-no prioriteto v prihodnjih letih. Tudi Evropa nam v veliki meri omogoča in spodbuja te aktiv-nosti, a brez pravih ljudi, promo-torjev razvoja, ki delajo z dušo in srcem, ni uspeha. Poskušamo vam približati tudi nove sodobne tehnologije na področju avtomo-bilizma in premikanja ljudi, kar bo v prihodnosti zelo drugače. Vse to so področja življenja, kjer bomo doživljali prenovo navzven in tudi znotraj nas. Tako kot so v minulih desetletjih povzročili veliko revolucijo računalniki, so zdaj pred nami predvsem eko-loški projekti s ciljem očuvanja narave in našega planeta. Zago-tovo je za to zadnji čas in vlak že počasi odhaja s perona.

Še vedno doživljamo poletje brez dogodkov. Sosedje na Ptuju ravno danes zaključujejo Festival Arsana, ki je bil ponovno kvali-teten, z izvrstnimi izvajalci, a je tokrat omogočal ogled bistve-no manj obiskovalcem, kot bi si to želeli. Tudi Festival Lent se bo dogajal šele konec avgu-sta, predfestivalski program pa poteka v mestnem parku prav tako pod posebnimi pogoji, z omejenim številom obiskovalcev. Pogrešam poletje, kot smo ga bili navajeni! Z življenjem, s polet-nim brbotanjem, druženjem, ve-seljem. Ob kvalitetnih kulturnih dogodkih, ki jih je bilo vedno na pretek. Za otroke, mlade, manj mlade, skratka, za vsakogar, ki si je to želel.

Pričenjajo pa se tudi sodne in parlamentarne počitnice. Le kaj nam bo prinesla jesen?

30. julij 2020 • 3www.tednikpanorama.si INTERVJU TEDNA

Kolodvorska 37a, 2310 Slovenska BistricaT: +386 2 80 50 500 / www.emmi.si / info@emmi.si

Aluminiju dajemo sijaj

Slavko Podbrežnik DobnikRojen: 21. aprila 1970Izobrazba: Diplomirani novinar, kulturolog.Zaposlitev: Ars POETOVIENSIS. Zasebnost: srečno poročen, očka sedemletne hčerke in de-vetletnega sina.Hobiji: Joga, umetnost, kolesarjenje, pohodništvo, potovanja. Moto: Bodi hvaležen za vse, kar ti daje življenje.

Razvoj Haloz gradi na šestih kulturnih spomenikih in vstopnih točkah v turistično območje - vinu in vinski kulturi z viničarsko do-mačijo na Gorci, sakralni dedišči-ni z baziliko Marije Zavetnice na Ptujski Gori, literarni dediščini na epu Parsifal in gradu Borl, na dvorcu Štatenberg kot bivalni kulturi, Donački gori kot enem zadnjih evropskih pragozdov in Rogatcem kot ličnem trškem je-dru, naslonjenim na Haloze.

* Prevzeli ste pobudo za ra-zvoj Haloz. Kaj je vaš osnovni namen?

»Bilo bi zelo samopašno, če bi si domišljal, da sem sam osebno karkoli prevzel. Gre za razvojni proces odmaknjene pokrajine, v katerega z dobrimi idejami in projekti vstopa veliko ljudi – sam sem samo eden izmed njih. Res pa sem lahko v nekem trenutku nekatere od teh pobud povezal v skupno zgodbo pod sloganom Dežela tisočerih gričev.«

*Kako ste se znašli v tej zgodbi?

»Dvajset let sem lahko Halo-ze opazoval kot dopisnik časnika Večer. Da so izjemna pokrajina, mi je jasno že od otroštva – pre-živel sem ga na Ptujski Gori. Iz moje sobe se mi je vsako jutro odpiral pogled na čudovit venec haloških gričev z Donačko goro v osredju. A vendar mi je iz časov novinarstva najbolj legel v srce pogovor z dvema mladeničema na eni izmed haloških trgatev.

Počivali smo na vrhu strmega vi-nograda ...

Obuta v ‚kopačke‘, s katerimi sta kot »putarja« edino lahko pre-magovala strmino, sta mi zaupala, da ju neki ponudnik delovne sile novači kot številne druge Halo-žane za delo v tujini, kjer ostajajo po nekaj mesecev, da je to delo težko in v nezdravih pogojih, a da je to v tem trenutku edino, kar jima omogoča kolikor toliko spodoben zaslužek. Sedeli smo na vrhu arhipelaga vinskih gričev, ki sodijo med štiri odstotke najbolj-ših vinski leg na svetu, ne daleč od bazilike Marije Zavetnice, ki je ena najbolj prepoznavnih gotskih cerkva na svetu, s pogledom na Borl, ki je nosilec enega osrednjih duhovnih podstati Evrope in sve-tovnega literarnega kanona – epa Parsifal Wolframa von Eschenba-cha; dva zdrava, močna in sposob-na mladeniča ter številni drugi pa se morajo udinjati v tujini, ločeni od rojstnih krajev, svoje kulture in svojih ljubljenih!

Po spletu okoliščin sem se čez nekaj let znašel v zgodbi, v kateri sedaj že šesto leto skupaj s somišljeniki presegamo še ved-no močno prisotno frustracijo teh krajev, da se iz njih ne da nič narediti, razen pobegniti. Mladi se iz Haloz še vedno izseljujejo, najboljše vinske lege se še vedno zaraščajo, še vedno se razrašča ob-čutek nemoči in brezizhodnosti. A zdi se, da se skozi to opno sa-mopomilovanja vedno bolj prebi-

Slavko Podbrežnik Dobnik, avtor koncepta Haloz kot turističnega območja in blagovne znamke Dežela tisočerih gričev

Poudarek na kulturnem turizmu, dediščini in ekologiji Slavko Podbrežnik Dobnik je avtor koncepta Haloz kot turističnega območja in blagovne znamke Dežela tisočerih gričev, pobudnik in ustanovni član Zadru-ge Dežela tisočerih gričev, ki združuje sedemindvajset ustanovnih članov - ponudnike zdrave lokalne hrane, gostince, vinarje, razvojnike, kulturnike in gospodar-stvenike.

ja zavest, da živimo ne le v čudo-viti, ampak tudi bogati pokrajini in da moramo enostavno pobrati bogastvo, ki nam leži pod noga-mi! Od tod ideja Dežele tisočerih gričev, turizma kot osnovnega po-gona splošnega razvoja Haloz in moto, da naj ljudje iz Haloz živijo in delajo v Halozah. Pri doseganju teh ciljev nismo sanjači, ampak zelo stvarni – le, da to, kar se obi-čajno zdi kot nekaj slabega, obra-čamo v svoje nasprotje; odročnost je za nas mir in spokojnost, ki sta v tem svetu živčne naglice in hru-pa vedno bolj iskana, odsotnost industrije pomeni čisto naravo in nudi podlago za biodinamič-no in ekološko kmetovanje, kjer so humusna tla plitka, so odlični pogoji za zeliščarstvo, strmine so pomemben dejavnik za vrhunsko grozdje in s tem izvrstna vina ... Delamo torej na danostih, ki jih ne vidimo kot zavoro, ampak kot razvojno priložnost.«

* Haloze se razprostirajo čez sedem občin. Vseh sedem občin-skih svetov haloških občin Maj-šperk, Rogatec, Žetale, Makole, Podlehnik, Zavrč in Cirkulane je lani podprlo ustanovitev In-teresne zveze haloških občin (IZHA). So vse občine vključe-ne vanjo?

»Vseh sedem haloških občin in kot osma Občina Rogatec, ki ima že sama zelo dobro razvito blagovno znamko in je turistično izjemno uspešna, so vključene in so podprle idejo Dežele tisočerih gričev po povezovanju. Že to je zelo veliko!

Zavedati se moramo, da je Slovenija neznatna pikica na ze-mljevidu sveta in da so Haloze še vedno nevidne celo za večino Slovencev. Povezovanje je torej neobhodna nuja.

Šele, ko združimo moči in danosti, smo lahko kot turistično območje močni in imamo res ve-liko za pokazati in ponuditi.

To je ekipa Dežele tisočerih gričev v celoti dokazala. Haloze so skozi podobo Dežele tisočerih gričev v zelo pozitivnem vidiku postale prepoznavne v Sloveniji – kot obetajoča zgodba in prijet-no odkritje prej zelo slabo znane pokrajine smo bili povabljeni v vse osrednje slovenske medije, zelo pozitivne ocene smo za svoje delo dobili tudi v strokovnih vo-dah.

Žal pa se je Občina Videm po tem, ko je proces združeva-nja Haloz zelo predano podpiral takratni župan Friderik Bračič, z novim županom Brankom Ma-riničem odločila, da gre naprej sama. Upamo, da ji uspe.«

* Konec aprila, med epide-mijo, je sedemindvajset usta-novnih članov na spletni video konferenci ustanovilo zadrugo Dežela tisočerih gričev. Temelj-ni namen zadruge je povezati haloške ponudnike in na trgu nastopiti pod skupno zaščitno blagovno znamko Dežela tiso-čerih gričev.

»Ekipa, ki ves čas gradi bla-govno znamko Dežela tisočerih gričev, je proces pripeljala do točke, ko je nujno potrebovala poslovni okvir, da bi lahko na-daljevala s svojim delom in trže-njem. Preko partnerja Turistične agencije Sonček so se že najavili prvi gostje iz Nemčije in Francije. Če ne bi bilo epidemije koronavi-rusa, bi jih v okviru Kulinaričnih

Haloz, paradnega konja Dežele tisočerih gričev, gostili te dni v juliju in avgustu.

Članstvo zadruge s širokim spektrom znanj in profesional-nosti povsem odraža idejo tu-rizma v najširšem smislu – kot osnovnega pogona celotnega haloškega gospodarstva s pou-darkom na kulturnem turizmu, dediščini in ekologiji ter težnji k odličnosti.

Kot ekipa smo se prekalili v preteklih letih dela na projektu, se tesno povezali in nadgradi-li strokovna znanja. Zato smo željni novih izzivov, ki jim daje-mo skupno podlago – blagovno znamko Dežela tisočerih gričev. Prepričani smo, da bomo že v bližnji prihodnosti ne le popoto-vali po ‚čudesih‘ Dežele tisočerih gričev, okušali vrhunska vina in kulinariko, ampak si lahko kupi-li tudi zdrava zelišča, čaje, med, sadje, poljščine in vrtnine Dežele tisočerih gričev.

Podlago imamo zelo dobro – tudi podporo pomembnih lju-di v Halozah in iz vse Slovenije. Trije častni člani zadruge so za dobro Haloz naredili veliko in nameravajo svoje ime, znanje in vpliv zastavljati tudi vnaprej: dr. Danica Purg, ki sodi med deset najvplivnejših žensk v menedže-mentu na svetu, ustanoviteljica in direktorica IEDC, Poslovne šole Bled; dr. Janez Podobnik, nekdanji predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, mini-ster v slovenski vladi in poslanec v Evropskem parlamentu, danes direktor Mednarodnega inštituta ECPD za trajnostni razvoj, pro-storsko načrtovanje in okoljske študije in Janez Bratovž, vodilni slovenski kuharski mojster in la-stnik JB Restavracije, ki sodi med sto najboljših restavracij na svetu.

Zelo sem vesel, da je zadru-go kot predsednik prevzel Srečko Hvauc, nekdanji poslanec in nek-danji predsednik sindikata žele-zničarjev ter dolgoletni direktor Zadruge Pozama; da je strokov-no vodenje prevzela Janja Viher, nekdanja direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje, ki je štajersko prestolnico odlično pos-tavila na svetovni turistični ze-mljevid, danes pa kot predsednica vodi Štajersko turistično zvezo, ter ddr. Ana Vovk Korže, ustvar-jalna razvojnica, ki strokovno dela povsem v sozvočju z idejo Dežele tisočerih gričev kot čiste pokraji-ne s sonaravnim razvojem, teme-lječim na tradicijah. To so ljudje, ki ne izvirajo iz Haloz, ampak so v Halozah skozi vizijo Dežele ti-sočerih gričev uzrli dobro zgodbo, v kateri želijo sodelovati. Vse to nas spodbuja in nam daje samo-zavest, da smo na pravi poti.

Kljub karanteni, ko je živ-ljenje v Sloveniji skoraj zamrlo, smo kot ekipa prizadevno delali dalje in prva državna sredstva so v zadrugo in s tem v naš projekt že prišla. V prihodnje si obetamo novih in smo željni nadaljnjega dela na uresničevanju naših idej in zamisli.«

* Ste tudi vodja snemanja haloških predstavitvenih fil-mov - teaserjev, ki so vezani na letne čase. Snemali ste tudi v Makolah, na Kavklerjevi do-mačiji.

»Aleksander Kavkler, ki je v projektu Dežela tisočerih gričev že od vsega začetka, zelo dobro

gradi svojo turistično zgodbo. Kavklerjeva domačija je vzorčni primer tega, kar bi želeli v smislu stavbne dediščine Haloz vide-ti v prihodnje. V tem smislu so Haloze zelo osiromašene, a prav turizem jim lahko, kot v prime-ru Kavklerjeve domačije, povrne dobršen del nekdanje slikovitosti in arhitekturne ubranosti.

Mnogo Haložanov in ljudi, ki so v Haloze zaljubljeni, je na to pot že stopilo. Na našo pobu-do se je Občina Žetale odločila za turistično trženje usposobiti obnovljeno Pušnikovo domači-jo, podobno Občina Podlehnik viničarsko domačijo na Gorci, Roman Medved, mlad haloški poslovnež in član upravnega od-bora zadruge, pa snuje turistično vas, ki bo rekonstruirala podobo haloških domačij na platoju v Dobrni z dih jemajočim pogle-dom na Donačko goro.«

* Dvorec Štatenberg je v sklopu šestih izjemnih spome-nikov, na katerih gradite bla-govno znamko ‘Haloze. Dežela tisočerih gričev.’ Kako je zaži-vel v tej vaši zgodbi?

»Baročni dvorec je čudo-vita kulisa, v katero je Zavod Ma-Kole zelo dobro umestil glasbene vsebine, kot je izjemni koncert Perpetuum Jazzile lani poleti. Seveda imam načrte z njim tudi sam. V preteklih šestih letih sem uspešno razvil medna-rodni festival Salon Sauvignon in osrednji dogodek umestil v slikovit milje kulturnih spome-nikov, v Dominikanski samostan, letos pa v Minoritski samostan na

Ptuju. Po tem zgledu nameravam okviru Zadruge Dežela tisočerih gričev v prihodnje prav na dvorcu Štatenberg postaviti še gastro-nomski festival, ki si ga Haloze glede na svojo tradicijo zaslužijo in ga v smislu prepoznavnosti kot vrhunskega vinskega rastišča krvavo potrebujejo. Seveda pa bi lahko prav dvorec Štatenberg ob ustreznem vlaganju tako lastnika, kot z državnimi in evropskimi sredstvi, postal petični hotel v ču-dovitem okolju haloških gričev, z dobro strateško lego nedaleč proč od avtocestne in železniške pove-zave in bi lahko odločilno vplival na hitrejši razvoj zahodnega dela Haloz.«

* Glede na vaše moralne vrednote in zavzemanje za boljši jutri haloških ljudi vam poslov-no življenje vzame veliko časa. Kdaj imate čas za družino?

»V življenju zvesto sledim napotku Sathya Sai Babe, velike-ga duhovnega učitelja, da je Bog na prvem mestu, na drugem dru-žina in na tretjem delo. Res je, da zahtevajo razvojni projekti cele-ga človeka, a mi pri tem družina povsem stoji ob strani. Podpora družine, užitek v kreativnem delu in zadovoljstvo, da imam privile-gij dela v skupno dobro mi daje moč, da tega ne čutim kot napor, ampak kot življenjski tok, v kate-rem se lahko izrazim, se počutim srečnega in me notranje izpol-njuje.«

(foto: Ars POETOVIENSIS)

Marjeta Klajnšek

4 • 30. julij 2020 www.tednikpanorama.siPOLJČANE

Na občini so zadovoljni, saj so dobili za-nesljivega izvajalca. Zadovoljni so tudi, ker so dobili ponudbo v obsegu, kot so načrtovali in ne presega občinskih finančnih sposobnosti. »Vse se je lepo izšlo,« je povedal župan. Kot je videti, bodo igrišče v letošnjem letu v celo-ti zaključili. V ta namen bodo sicer finančna sredstva, ki so bila namenjena za kanalizacijo, kjer se letos zagotovo ne bo nič dogajalo, pre-razporedili in v celoti dokončali rekonstrukcijo šolskega igrišča.Asfaltiranje cest in javna razsvetljava

Po načrtu potekajo tudi ostala dela. Trenu-tno je v fazi izdelave odsek ceste v Hrastovcu pod Bočem v smeri domačije Lorger. Tukaj je predvideno asfaltiranje v dolžini 200 metrov. Podpisana je tudi pogodba za dela za povezavo med Šlandrovo ulico in ulico 9. maja v Poljča-nah. Tudi ta povezava bo v tem času narejena. V fazi izvedbe je še širitev javne razsvetljave, ki je bila predvidena za letos. Postavljenih bo devet luči in eno odjemno mesto v Novakah, v Spodnjih Poljčanah in pri vrtcu v Studenicah.

Elektro-polnilnica plod domačega znanja in inovacijNaročena in pripravljena na izvedbo je tudi elektro-polnilnica za električne avtomobile, ki bo postavljena na parkirišču Razvojnega centra narave v Poljčanah. Možen bo hkraten priklop dveh avtomobilov 22 KW. Posebej zanimivo je, da sta polnilnico razvila Poljčančana. Notranjo vsebino je v celoti zasnoval Andrej Valand, zu-nanji dizajn pa je izdelal Klemen Knez. Pol-

nilnica bo zelo učinkovita, saj je Andrej kot projektant – izumitelj projekt prilagodil upo-rabnikom na najboljši možen način. Ker tudi sam vozi električen avtomobil, natančno pozna, s čim se na teh polnilnicah uporabniki srečuje-jo in kje so problemi. Ta polnilnica bo izredno funkcionalna, hkrati pa tudi varčna in kot taka bo uporabniku zares nudila vse, kar mora in kar je njen namen. Danes stoji precej polnilnic tudi na področju UE Slovenska Bistrica, ki so funk-cionalno skoraj neuporabne, predvsem zaradi tega, ker so 2 KW, za kar pa voznik potrebuje izredno veliko časa, da akumulatorje oziroma baterije napolni, kar ni smisel električnih vozil. Včasih so se gradile zato, da se je lahko reklo, da polnilnica je ... V Poljčanah bodo postavili zares funkcionalno polnilnico.

Drobna, a pomembna delaV občini Poljčane je poleg naštetega še ve-

liko drobnih del v manjšem finančnem obsegu. Namestili so že vse odbojne jeklene zaščitne varnostne ograje, ki so postavljene na vseh mestih, kjer je bilo to predvideno.

Precej občanov pa sprašuje, kdaj bo pos-tavljena obvestilna tabla za smer skozi podvoz, ki ga sedaj marsikdo (tudi domačini) zgreši, saj je dokaj nepregleden. Župan pojasnjuje, da ni tako enostavna postavitev tabel ob državnih cestah. Za vsako postavitev je potrebno ime-ti soglasje Direkcije za ceste RS, v celoti pa je potrebno zadostiti njihovim predpisom. Pro-blem so tudi označbe. Ulic na drugi strani pod-voza je preveč, da bi jih naštevali. Videli bodo, kaj bo rekla stroka. Vendar, pred uradnim prev-zemom podvoza postavitev tabel sploh ni mo-

Aktivnosti v občini Poljčane

Rekonstrukcija šolskega igrišča končana že letosNa zadnji seji občinskega sveta Občine Poljčane so se svetniki pogovarjali tudi o re-konstrukciji šolskega igrišča, ki je že v teku, zato vam tokrat posredujemo najnovejše informacije o tem. Pogovarjali smo se z županom Stanetom Kovačičem, ki je za naš ča-sopis povedal, da so na javnem razpisu za šolsko igrišče dobili ustreznega izvajalca. So pa bili zelo presenečeni, da se je za tako obsežen projekt prijavil samo eden izvajalec za izvajanje zahtevanih del, podjetje Gradbeništvo KRT iz Slovenske Bistrice.

goča. Uradni prevzem je sicer bil predviden že spomladi, vendar je bil zaradi korona-virusa prestavljen na jesenski čas. Kdaj bo, če bo, bodo vi-deli, saj ni še nič dogovorjeno.Občinsko glasilo v vsa gospodinjstva

Občina načrtuje konec avgusta izdajo občinskega glasila, ki ga bodo prejela vsa gospodinjstva. V glasilu bodo podrobno predstavljene vse investicije treh let s podrobni-mi razlagami, od nadomestil za uporabo stavbnega zemljiš-ča do komunalnega prispevka, kategorizacije cest, sprejetja OPN in še marsikaj.

Zdenka Detiček Opič

Spletni portal Po svetu

Kam je v naslednjih desetih dneh varno potovati?Na spletnem portalu Po Svetu, ki je posvečen svetovanju za brezskrbna in ugodna po-tovanja, so v ponedeljek, 27. julija pripravili desetdnevno napoved varnih potovalnih destinacij.

V naslednjih desetih dneh glede na trenutne trende okužb pričakujejo, da bo Hr-vaška ostala na rumenem se-znamu. »Stanje na Hrvaškem se je začasno stabiliziralo, da bi presegla kriterije za rde-či seznam bi moralo število okužb narasti še za 50% in tam ostati cel teden, tako da v naslednjih 7 dneh ne pri-

čakujemo premika na rdeči seznam,« je na spletni stra-ni posvetu.si zapisal urednik portala Miha Pogačar.

Grčija, Ciper, Malta in Italija glede na trende širitve okužb zanesljivo ostajajo na zelenem seznamu in jih na portalu Po Svetu priporočajo za varen dopust na toplem.

Nasprotno pa sta Bolgari-

ja in Romunija presegli števi-lo okužb za rumeni seznam in bosta v prihodnjih dneh naj-verjetneje dodani na rdeči se-znam. Ob povratku iz držav, ki so uvrščene na rdeč seznam je samoizolacija obvezna. Za-radi poslabšanja epidemiolo-ške situacije svetovalci za po-tovanja pričakujejo, da bosta Španija in Belgija iz zelenega

Razmere po svetu Razmere po Evropi

premaknjeni na rumeni se-znam, kar za Slovence, ki na-črtujejo obisk teh dveh držav ne prinaša sprememb.

V Švedski, Portugalski in Belorusiji se stanje izboljšu-je. Ob naslednji reviziji bi se lahko premaknile iz  rdeče-ga na rumeni seznam.

»Glede na zeleni seznam EU ter stanje glede Covid-19 v teh državah bi bilo po na-šem mnenju primerno, da se na slovenski zeleni seznam uvrstijo še Tunizija, Japonska, Južna Koreja in Tajska,« je sporočil Miha Pogačar.

Podatki o številu okuže-

nih se dnevno spreminjajo, zato tudi na portalu Po svetu popotnike opozarjajo, da naj pred vsakim potovanjem vse-eno preverijo epidemiološko situacijo v državi, ki jo name-ravajo obiskati.

(Foto: Portal Po Svetu)Ines Kresnik

30. julij 2020 • 5www.tednikpanorama.si AKTUALNO / GRAJSKI STOLPEC

UREJA: SILVO HUSU

1199

NOVO! NOVO!

SPREHODI PO MESTU – 16 . DEL Ureja: Viktor Ajd

Sosednja stavba nižje od stavbe, ki jo uporablja OŠ Minka Namestnik Sonja, je bila v lasti družine Laznik. Bili so sedlarji. Po Lazniku je obrt prevzel Franc Kolar. Kolarji so začeli z

obrtjo malo nižje v ulici, kot ima-jo obrt danes.

Zraven Laznikov je bila hiša družine Praks. Bili so sodarji. Klečina se je poročil s Praksovo hčerjo. Sicer pa je imel Praks več otrok. Potem je bil še obrtnik, krojač Skaza.

Hiša, v kateri je danes papir-nica Ravnjak, je bila t.i. Ačkoto-va hiša. Po izobrazbi bi naj bil soboslikar in kazal je svoj veliki slikarski talent. Slikal je podobe svetnikov. Slikal je cerkve za Ko-sovo gostilno in prav tako naj bi obnavljal freske v cerkvi v Cir-kovcah in v cerkvi sv. Marjete v Ritoznoju in verjetno še marsikje.

Kjer je danes parkirišče pred lekarno, je stala hiša električar-ja Bocka, ki je upravljal tudi s kinom v nekdanji gostilni Av-guštin. Bil je eden prvih, ki je v mestu vozil avtomobil.Članek je iz časopisa Jutro (1931), ko so številni Bi-

stričani, tudi Bock, darovali za sokolski dom, ki pa ni bil zgrajen.

Pred delavnico soboslikarja Ačka (1932)

Občina bo sofinancirala društva, ki imajo v ustanov-nem aktu določeno humani-tarno dejavnost. Za uspešno kandidaturo na razpisu mora-jo biti to splošne dobrodelne organizacije, organizacije za kronične bolnike, organizacije za samopomoč ali invalidske organizacije, ustanovljene v skladu z veljavnim zakonom. Za prejem sredstev morajo imeti registrirano vsaj eno od dejavnosti iz 3. člena Pravil-nika o sofinanciranju huma-nitarnih društev iz proračuna občine Slovenska Bistrica.

Subvencijo lahko pridobi-jo društva s sedežem v občini Slovenska Bistrica, ki delujejo najmanj eno leto. V primeru, da je organizacija registrirana v drugi občini, lahko na razpi-su kandidira le, če je iz občine Slovenska Bistrica najmanj pet njihovih članov. Društvo mora izpolnjevati tudi mate-rialne, kadrovske in organi-zacijske pogoje za izvajanje dejavnosti in imeti urejeno evidenco o članstvu in upo-rabnikih njihove dejavnosti.

Občina bo za subvencio-niranje delovanja in progra-mov humanitarnih organi-

Občina bo sofinancirala humanitarna društva

Vlogo za subvencijo je potrebno oddati danesNa svoji spletni strani je Občina Slovenska Bistrica objavila razpis za sofinanciranje humanitarnih društev s sedežem v bistriški občini. Kandidati na razpisu lahko svoje vloge oddajo samo še danes, 30. julija 2020 do 23:59. Društva, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, a se na razpis ne bodo prijavila, v letu 2020 ne bodo upravičena do namenskih sredstev iz občinskega proračuna.

Društva, ki se ne bodo prijavila na razpis, do občinskih sredstev ne bodo upravičena

Obrazec za izdajo celoletne subvencionirane vozovnice je objavljen na spletni strani Ministr-stva za infrastrukturo. Čitljivo izpolnjeno in podpisano vlogo lahko upravičenci oddajo na vseh prodajnih mestih enotnih vozovnic ali pa ga po navadni ali elektronski pošti s pripisom »brezplač-na vozovnica Slovenija« pošljejo na Ministrstvo za infrastrukturo. Na obrazec je potrebno vpisati matično številko, številko veteranske izkaznice ali številko evropske kartice ugodnosti za invalide. Strošek izdelave vozovnice znaša tri evre.

Tekst in foto: Ines Kresnik

Medkrajevni potniški promet

Brezplačen prevoz za upokojence in veteraneUpokojenci, osebe starejše od 65 let, imetniki invalidske evropske kartice in vojni veterani lahko od 1. julija izkoristijo brezplačen prevoz za javni medkrajevni potniški promet po Sloveniji.

zacij namenila 12.000 evrov. Subvencionirane programe bo glede na vsebino, časovno opredeljenost in stroškovno oceno izbrala komisija. O vi-šini dodeljenih sredstev bodo odločali na podlagi števila or-ganiziranih prireditev, semi-narjev, izletov, rednih srečanj članov in skupin za samopo-moč posameznega društva. Eden od kriterijev za določa-nje višine prejemka je število izdanih društvenih publika-cij. Komisija pa bo upošte-vala tudi število uporabnikov

in članov ter njihov vložek v osnovna sredstva, ki so ga za potrebe društva namenili v preteklem letu.

Vsako merilo določa šte-vilo točk, večje število skup-no zbranih točk bo pomenilo tudi višji odstotek sofinanci-ranja.

Kandidati lahko prijavo pošljejo s priporočeno pošto ali oddajo osebno na Občini Slovenska Bistrica.

Tekst in foto: Ines Kresnik

6 • 30. julij 2020 www.tednikpanorama.siE-MOBILNOST

Varčnejši in tišji električni avtomobili, ki so manj škodljivi za okolje, v sodobnosti predsta-vljajo boljšo alternativo vozilom na fosilni po-gon. Pri investiciji v e-avtomobil pa je vendarle potrebno nekaj previdnosti. Na Društvu za e-mobilnost Slovenije (DEMS) uporabnikom svetujejo, da pred nakupom ugotovijo, kako bodo avto uporabljali in kakšen doseg vozila jim zadošča. Mestnim in primestnim vožnjam ustrezajo vsi modeli električnih avtomobilov, ki so danes na trgu. Za daljše vožnje po avtocesti pa je potrebno upoštevati realne omejitve glede dometa in potovalne hitrosti ter čas, potreben za polnjenje na mreži hitrih polnilnih postaj. 

Vsako električno vozilo ima omejen doseg z enim polnjenjem. V realnih okoliščinah in v dejanskem prometu je lahko doseg vozila precej manjši. Pri zmerni vožnji e-avto običajno do-seže 20-30 odstotkov krajše razdalje od tistih, ki jih navaja proizvajalec. Doseg zmanjšujejo gorske ceste, gretje ali klima, nizke tempera-ture, hitrost, zimske in ali prazne pnevmatike.

»Menim, da so trenutno cenovno doseglji-vi modeli idealni za vse uporabnike, ki dnev-no prevozijo med 20 in 100 kilometri, saj jim zadošča že nočno polnjenje doma, kar močno olajša uporabo avtomobila. Za poti, ki so daljše od dosega vozila, je potrebnega nekaj načrtova-nja, ki vključuje iskanje lokacij polnilnih mest ter seznanitev z njihovo dostopnostjo in delo-vanjem v času potovanja. Številni člani redno uporabljajo svoje e-avtomobile tudi za mnogo daljša potovanja, ki pa sem ter tja prinesejo tudi neprijetna presenečenja, predvsem zaradi nedelovanja polnilnih postaj,« je zapisal An-drej Pečjak iz društva za e-mobilnost.

Avtomobil s 24 kWh baterijo, kakršno ima večina električnih avtomobilov danes, se iz »šuko« vtičnice z 2 kW polnilcem napolni v 12 urah. Iz »šuko« vtičnice s 3.6 kW polnilcem je poln v 8 urah. Polnjenje na 22 kW Tip 2 trofazni polnilnici traja eno uro. Na istosmerni »hitri« polnilnici 50 kW pa se lahko baterija e-avtomobila do 80 odstotkov napolni v 35 minutah.

Kot pri vsaki električni napravi tudi bate-rija električnih vozil z leti izgublja kapa-citeto

Če voznik e-avtomobila na leto naredi do 10 000 km, se kapaciteta baterije povprečno zmanjša za 3 odstotke na leto, pri 20 000 pre-voženih kilometrih pa je kapaciteta baterije le-tno manjša za 4-6 odstotkov.

Pred odločitvijo za električno vozilo je smotrno pridobiti tudi aktualne podatke o dr-žavnih spodbudah, subvencijah in ugodnem kreditu Eko sklada. Pozanimati pa se je pot-rebno tudi o morebitnih najemnih pogodbah za pogonske baterije, njeni življenjski dobi in ceni zamenjave baterije.

»V letu 2020 je možno pridobiti subvenci-jo za električna  vozila v okviru razpisov, ki jih vodi Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. Od 13. 3. 2020 sta odprta dva javna poziva za nakup električnih vozil za občane (79SUB--EVOB20) in pravne osebe (80-EVPO20). Pravne osebe lahko poleg nepovratnih sredstev prejmejo tudi ugoden kredit. Najvišja subven-cija za nakup novega električnega vozila brez emisij CO2 ali za vozilo, predelano na elek-trični pogon, kategorije M1 je 6.000 EUR, za kategorijo N1 pa 4.500. Sofinanciranje ele-ktričnih vozil se bo predvidoma nadaljevalo tudi v prihodnjih letih s sredstvi, zbranimi iz prispevkov za povečanje energetske učinko-vitosti v skladu z energetskim zakonom,« so nam razpoložljive vire financiranja projektov s področja trajnostne mobilnosti predstavili na Ministrstvu za infrastrukturo.

»Občine lahko računajo še na sofinancira-nje komunalnih vozil, vozil za prevoz potnikov ter pomožnih električnih vozil za prevoz po zavarovanem območju za skupine s posebnimi potrebami ter električnih vozil za opravljanje nalog javne službe varstva narave s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.«

Dejavnikov, ki botrujejo investiciji v ele-ktrično vozilo, je več. Največkrat se za nakup novega e-avtomobila ljudje odločijo zaradi za-dovoljstva tistih, ki tako vozilo že uporabljajo.

»Uporabniki električnih avtomobilov se ni-koli več ne vrnejo na »smrdljivca«,« so prepri-čani v Društvu e-mobilnost Slovenije.

Glede na podatke na državni ravni število električnih vozil v Sloveniji iz leta v leto na-rašča.

Trajnostna mobilnost

Lastniki e-vozila se nikoli več ne vrnejo na »smrdljivca«Vožnja z eklektičnim avtomobilom je cenejša, v povprečju znaša 1,5 evrov na 100 ki-lometrov. Stroški vzdrževanja vozila so nižji. Lastniki so oproščeni plačila letne upo-rabnine cest pri registraciji. V nekaterih območjih jim je omogočeno tudi brezplačno parkiranje. Vožnja je tiha in bistveno manj onesnažuje okolje. Vprašanja o razširje-nosti e-vozil v občini Slovenska Bistrica smo naslovili na Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstva za infrastrukturo.

Lani je bilo v UE Slovenska Bistrica registriranih 34 baterijskih e-vozil in 9 hibridov

Pogonsko sredstvo Število vozil2016 2017 2018 2019

ElektrikaElektrična vozila skupaj 626 1156 1902 3017Električna vozila M1 (BEV+PHEV) 560 1089 1834 2845

- BEV (baterijska električna vozila) 449 810 1326 1955- PHEV (priključni električni hibridi) 111 2970 508 890

Električna lahka komercialna vozila 62 64 64 166- BEV 62 64 64 166- PHEV 0 0 0 0

Električna težka komercialna vozila (N2, N3) 0 0 0 0- BEV 0 0 0 0- PHEV 0 0 0 0

Električni avtobusi 4 3 4 6- BEV 4 3 4 6- PHEV 0 0 0 0

Podatki Ministrstva za infrastrukturo kažejo zvišanje uporabe e-vozil na državni ravni

Za investicije v e-vozila se odločajo tudi občani občine Slovenska Bistrica.

»V letu 2019 je bilo na Upravni enoti Slo-venska Bistrica registriranih 34 baterijskih električnih vozil (BEV) kategorije M1 ter 9 priključnih električnih hibridov (PHEV) kate-gorije M1,« so nam o razširjenosti električnih vozil v bistriški občini povedali na Ministrstvu za infrastrukturo.

Ena od zadovoljnih uporabnic avtomobila na električni pogon je tudi Petra Krek Hvalec iz detektivske agencije Info biro.

»BMW i3 imamo že leto in pol. Z njim vsak dan prevozimo okoli 200 km. Polnimo ga doma, kjer imamo hitro polnilnico. Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi kje ostala brez elektrike. Z avtom sem zelo zadovoljna, predvsem zato, ker je vožnja poceni, približno 100 km vožnje stane 1 evro. Doma imamo sončno elektrarno, zato je vožnja praktično brezplačna. Električ-no vozilo ima neverjetne pospeške. S fosilnimi

vozili ga je nemogoče prehiteti pri pospeševa-nju. Vozilo ima približno 300 km dometa. Pri vožnji po avtocesti porabi več elektrike, ker je tudi hitrost višja, kot na stranskih cestah, kjer avto pri zaviranju elektriko pridobiva tudi na-zaj,« je povedala Petra Krek Hvalec, ki edino pomanjkljivost e-vozila v primerjavi z avtomo-bilom na gorivo vidi v daljšem času polnjenja. »Polnjenje na 50kw hitri polnilnici traja prib-ližno pol do tri četrt ure.«

Vozilo, ki okolja ne onesnažuje s hrupom in ne z izpušnimi plini v tekmi za boljši jutri, prednjači pred vozili na fosilna goriva. Pred-nosti e-avtomobilov iz leta v leto prepoznava več Slovencev.

»Problem bo nastal, če bo na trgu veliko električnih vozil, ker ni veliko polnilnic. Vpra-šanje je tudi, kako močno je električno omrežje za polnjenje teh vozil v stanovanjskih blokih,« je še povedala Petra Krek Hvalec.

Tekst in foto:Ines Kresnik

Čistilna akcija članov DPD Svoboda Pragersko

Ureditev okolice okoli kulturnega doma

Člani DPD Svoboda Pragersko so pripravili akcijo ureditve okolice okoli kulturnega doma. Porezali so odvečno drevje in ostale zasaditve, opleli plevel in tako prostoru dali novo urejeno podobo.

Rudi Kruh

30. julij 2020 • 7www.tednikpanorama.si POHOD / KULTURA

Danes si kuhanje in shranjevanje hrane težko predstavljamo brez številnih pripo-močkov. V časih, ko je v kuhinjah prevladovala lončena posoda, so bili posamezni kosi posodja veliko bolj cenjeni in dragoceni, predvsem v krajih, kjer v bližini ni bilo lončarske obrti. Marsikatera gospodinja je posodo podedovala od svoje mate-re, lahko tudi kot del dote.

Preden so posodo začeli izdelovati industrijsko, so bile potrebe po lončeni posodi velike. Vsaka posoda je imela svojo obliko s posebnim namenom. Lončena kuhinjska posoda, na-menjena pripravi hrane, je bila zgoraj praviloma razširjena, proti dnu pa zožana zaradi lažjega prenašanja z burklami (oprijemali z dvema rogljema v obliki črke U), s katerimi so postavljali lončenino v ognjišča. Posoda se je razlikovala po velikosti in prostornini.

Na osnovi namembnosti so nastala zanimiva poimenovanja. Posode za shranjevanje so večinoma imenovali po vsebini. Zanimiv primer je posoda za prenašanje hrane na polja in kas-neje tudi v tovarne – dvorihtnik (tudi »župnje« ali »dvojček«). Rihta namreč označuje eno ali več jedi, zlasti kuhanih, ki tvorijo samostojen del v okviru enega obroka. Slovar navaja primer:

»za kosilo so bile tri rih-te: prežganka, krvavica s kislim zeljem in štruklji«. Dvorihtnik tvorita dve z ročajem povezani poso-di s pokrovoma, v katerih so pripravljene jedi ostale dolgo tople in sveže. Naši predniki so prav dobro vedeli, da je ob kakovost-nih živilih tudi ustrezna posoda tista, ki pripomore k boljšemu okusu, teks-turi, sočnosti in obstoj-nosti hrane. Dvorihtnike različnih velikosti izdelu-jemo v Centru domače in umetnostne obrti – vabl-jeni!

AKCIJSKA PONUDBA AKCIJSKA PONUDBA MESNICA FINGUŠTMESNICA FINGUŠTKUPUJTE DOBRO IN POCENI,

KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT.

Z VAMI ŽE OD LETA 1988!

Pragersko, Spodnji Gaj 9Tel.: 02/80-39-150

@mesnineFinGust

Mes

nine

Šta

jers

ke d

.o.o

., Sp

. Gaj

pri

Pra

gers

kem

9, 2

331

Prag

ersk

o

ČEVAPČIČI S SIROM MARINIRAN SV. VRAT

MARINIRANA PIŠČ. KRILA (brez špicov)

3,99€/KG

4,75€/KG

2,98€/KG

NOVO IZ MESNIC FINGUŠT

SHORT RIBSI

fingust1988

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Sloveni-je se s pohodom »Od upora do svobode« v letu zgodo-vinske 75. obletnice osvo-boditve in zmage spominja slovenskega narodnoosvo-bodilnega boja med dru-go svetovno vojno. Pohod predstavlja tudi ključno simboliko zgodovinskih dogodkov in jih umešča v zgodovinski pomen naro-dnoosvobodilnega boja za slovenski narod. Štiridnev-na dejavnost opozarja na ključne mejnike narodno-osvobodilnega boja: trplje-nje in žrtve nacističnega in fašističnega nasilja, strelja-nje talcev, izgon ljudi v ta-borišča, junaški partizanski odpor od ustanovitve prvih čet do zmagovitega boja di-vizij v zadnjih bojih druge svetovne vojne.

Pohod se je začel 22. julija v Tacnu, kjer so odjekni-li prvi partizanski streli, končal pa se je po štirih dneh na Koroškem, kjer so potekali sklepni boji druge svetovne vojne.

V sredo zjutraj je deset pohodnikov začelo prvi po-hodni dan pri spomeniku vstaje v Šmartnem pri Tac-nu. Povzpeli so se do spome-nika požigu vasi Rašica in spomenika Rašiški četi. Tam so se skupini pridružili člani mengeške organizacije zve-ze borcev in jo po najkrajši poti vodili do grobišča talcev v Zalokah pri Mengšu, od

tam pa do spomenika vstaje na domžalskem in kamni-škem v Preserjah. Tam sta jih pozdravila Franci Gerbec in Peter Jerman, predsednika krajevnih organizacij zveze borcev Venclja Perka iz Ra-domelj. V kratkih besedah sta obudila spomin na dogodke v vstajniškem letu 1941. Mimo grobišča borcev v Radomljah, tiskarske tehnike v Opekarni in Rovu so v sončni pripeki prispeli na Kolovec. Za po-hodniki je bila polovica poti in privoščili so si krajši posta-nek, potem pa so se v zavetju kolovških gozdov povzpeli do partizanske bolnišnice Triglav, imenovane tudi Lu-kova bolnica.

Pred maketo bolnišnice so jih pozdravili Steletovi, ki spomenik oskrbujejo in ure-jajo ter omogočajo dostop do njega. Jani Stele jih je povedel v spominski objekt in jim razkazal prostore in nekatere medicinske rekvizite. Bolni-šnica je bila zgrajena febru-arja 1944, nato pa bila kmalu izdana. Po fotografiranju ob spominskem obeležju je po-hodnike prevzel novi kurir in jih po gozdnih poteh odpe-ljal do Obrš, kjer so jih čakali predstavniki kamniške zveze borcev in jih mimo Pšajno-vice spremili do spomenika dr. Petru Držaju in stotniku Charlesu Fisherju v Češnji-cah v Tuhinjski dolini.

Nato so se v deževnem popoldnevu po isti drči za spravilo lesa, po kateri je 22. letni partizanski komandant Franc Sever Franta 13. mar-

ca 1945 z zasnežene in od Nemcev obkoljene Menine planine rešil zanesljive smrti več kot 500 bork in borcev dveh partizanskih brigad, povzpeli na Menino planino, kjer so se spomnili tega do-godka.

V četrtek so se spustili v Gornji Grad ter nato mimo Ljubnega do Belih Vod, kjer je padel pesnik Karel Destov-nik Kajuh, do Topolšice, kjer je nemški general Aleksan-der Löhr podpisal predajo armadne skupine »E«, ki se je umikala iz jugovzhodne Evrope. Tretji dan so pre-hodili od Topolšice do Ko-telj, rojstnega kraja pisatelja Lovra Kuharja – Prežiho-vega Voranca, zadnji dan pa zaključili na Poljani pri Pre-valjah ob spomeniku svo-bodi in miru, ki zaznamuje zadnjo večjo bitko druge svetovne vojne v Evropi.

Ob spomeniku je bila krajša slovesnost, na kateri je Stanislav Ovnič, predse-dnik Združenja borcev za vrednote NOB Mežiške doline, v svojem nagovoru posebej opozoril, da so na tem območju še teden dni po splošni kapitulaciji Nem-čije potekali zelo hudi boji, v katerih je nepotrebno padlo veliko borcev NOB, Nem-cev in njihovih pomočni-kov (domobrancev, ustašev, četnikov, …), sledil pa je še krajši kulturni program.

Drago Mahorko, član Izvršilnega

odbora združenja

130 kilometrski pohod ob 75. obletnici osvoboditve

»Od upora do svobode«Skupina desetih pohodnikov, ki jo je vodil Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije, je uspešno opravila štiridnevni, več kot 130 kilometrov dolg pohod od Tacna pri Ljubljani do Poljane pri Prevaljah. Na pohodu je sodeloval tudi dr. An-drej Godec, član Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Pragersko, na kar smo v Združenju borcev za vrednote NOB Slovenska Bistrica še posebej ponosni.

dr. Andrej Godec (četrti z leve) na Poljani pri Prevaljah ob spomeniku svobodi in miru

8 • 30. julij 2020 www.tednikpanorama.siTURIZEM / NAŠE DOMAČIJE

NAŠE DOMAČIJE Ureja: Marjan MALLY

Marzidovški iz Krasne (3. del)

Ko nam je uspelo prepri-čati našega sogovornika Jo-žeta, da spregovorimo o nje-govih prednikih, nas je naprej popeljal po Krasni in nam po-kazal kar nekaj domačij, kjer so živeli njegovi predniki in se potem poročili križem po

vasi. Jože nam je kar iz rokava stresal imena in vse mu je bilo jasno, nam pa prav malo. Po-tem sva le uskladila rodove, da je tudi bralcem lažje razumeti.

Že v prvih prispevkih smo navedli, da si je kar pol vasi v sorodstvu in prav lahko se

nam zgodi, da smo koga iz-pustili ali mu namenili pre-malo pozornosti. Tega se je najbolj bal naš sogovornik, toda naš namen je bil predsta-viti predvsem Marzidovške, ostale pa le omeniti in morda dodati še kaj zanimivega. Jože

nam je navedel še kup zani-mivosti, ki pa bi bolj spomi-njale na zgodovino kraja, kot rodbine. Marzidovški s svojim rodom trdovratno vztrajajo v Krasni in prav nič ne kaže, da bi jih zamikali drugi kraji. Le zakaj, ko pa živijo kot sorodni-

Manjši kraji, kot je Krasna, so navadno oddaljeni od večjih središč in zato nekoliko zapostavljeni. Le malo ljudi pa se zaveda, da prav ti kraji v sebi skrivajo mnoge življenjske zgodbe iz preteklosti, ki se velikokrat nadaljujejo v seda-njost. V večjih krajih pa sosedje komaj vedo drug za drugega, kaj šele za njihovo včasih bogato dediščino. Ni ravno naključje, da smo v tem kraju izbrali prav Marzidovškovo rodbino.

Marzidovški: Jože, Marija, Ivan in Franček

ki v dobrem sosedstvu. Njiho-va domačija, kjer so se rodili še živeči, pa je dobila novega gos-podarja, Srečka Lončariča, ki z njihovo sestro Marijo uspešno nadaljuje rodbinsko tradicijo.

Kot smo že poročali, se je Janez, ki je ostal na domačiji, poročil z Ivanko Zdolšek iz Globokega. Rodili so se jima štirje otroci, ki danes že s po-nosom spremljajo svoje vnuke v domačem kraju. Prvi se jima je rodil Ivan ali Anzek, kot so ga klicali domači. Poročil se je z Regino iz Loč. Rodila sta se jima hči Lidija in sin Bojan. Medtem, ko si je Ivan služil kruh na železnici kot vlako-vodja, je bila njegova žena zaposlena kot kuharica. Sta Jožetova soseda. Zanimivo je naključje hčerke Lidije. Nek-danjo domačijo njene babice Ivanke so prodali Koresom, Lidija pa se je kasneje poročila prav na to domačijo.

Potem sta se rodila dvojč-ka Jože in Franček. V mladosti sta si bila tako podobna, da so jih zlahka zamenjali. Danes jih že na daleč ločite. Medtem, ko se je Jože s svojim delom zapisal v zgodovino studeni-škega društvenega življenja, Franček z ženo Ančiko skrbi za poljčansko tržnico. Oba sta bila zaposlena na bivšem poljčanskem Lipu.

Jože si je izbral v Hrastovcu edinko Silvo Velguni in rodila sta se jima dva Marzidovška: Tomaž, ki ima z ženo Lidijo iz Poljčan hčerko Lidijo in sina

Gašperja; drugi sin Bojan pa ima ženo iz Cigonce in rodile so se jima tri hčere: Tanja, Lara in Ajda. S svojo kulturno in os-talo dejavnostjo v Studenicah se Jože noče izpostavljati. Že to, da je bil dvanajst let pred-sednik turističnega društva, nekaj pove.

Franćek, nekaj minut mlaj-ši od našega sogovornika Jože-ta, se je "izneveril" Krasni in se priženil v Modraže. Frančiška (Ančika), rojena Žnidarko, mu je rodila sina Aleksandra, ki je poročen s Tino iz Maribora in imata otroke Jureta, Lano in Ivo. Franček in Ančika lju-biteljsko kmetujeta in sta ak-tivna v studeniških društvih. Predvsem Ančika je znana po svojih kulinaričnih dobrotah na poljčanski tržnici.

Najmlajša, Marija, se je poročila s Srečkom Lonča-ričem iz Starega Gradu in je ostala na svojem domu. Z mo-žem sta upokojena in nadalju-jeta s kmetovanjem. V zakonu se jima je rodila hči Darja, ki ima sina Davorja in Srečka, ki je poročen z Jasmino iz Brezja in imata hčerki Anejo in Nino.

To je Marzidovškova rod-bina, ki že po svojih prednikih slovi po vinogradništvu. Vsi imajo svoje vinograde z zida-nicami in odlična vina, ki jih pridelujejo že njihovi otroci. Mnoga priznanja odličnih studeniških vin nosijo prav Marzidovškovo ime.

Marjan Mally

12. in 13. avgusta bo na razgledni ploščadi stolpa mogoče tudi večerjati z razgledom na štiri države. Večerjo bo pripravilo Gostišče Rajh iz Bakovcev za 30 gostov po konceptu 5- zvezdičnega doživetja za individualne goste. Cena za večerjo znaša 69 evrov na osebo.

Število mest je zaradi prostorskih zmožnosti in spoštovanja higienskih ukrepov omejeno.

Partner dogodka je tudi Steklarna Rogaška, saj bodo gostje izbrana vina Lendavskih goric pili iz ročno izdela-nih kelihov Steklarne Rogaška.

V času priprav Slovenije na naziv Evropska gastronomska regija 2021 želi tudi Lendava prispevati k zastavlje-nim ciljem, zato so v tukajšnjem javnem zavodu zasnovali ekskluzivno kulinarič-no razvajanje na edinstveni lokaciji, ki bo predstavljala tudi ekskluziven turi-stični produkt.

Na novinarski konferenci je bila predstavljena tudi izgradnja 500 m dol-gega »zip line«, kar bo še dodatno po-večalo zanimanje za obisk omenjene destinacije.

Franci Klemenčič

V petih letih Vinarium v Lendavskih goricah obiskalo že 414.000 ljudi

Večerja z razgledom na štiri državeV sredo, 22. julija, je bila na razgledni ploščadi stolpa Vinarium v Lendavskih goricah tiskovna konferenca, kjer smo izvedeli, da je stolp, ki je bil postavljen 2. septembra 2015 na koti 302 metra in je visok 53,5 metrov, do sedaj obiskalo preko 414.000 ljudi. Podatki o gradnji stanovanj po občinah v lanskem letu za območje občin Upravne

enote Slovenska Bistrica so sledeči:

Gradnja stanovanj

Lani zgrajenih 49 stanovanj, 20 manj, kot leto poprej

V zadnjih desetih letih je bilo na bistriškem območju zgrajenih 1108 stanovanj s skupno površino 143.254 kvadratnih metrov.

V občini Makole sta bili lani zgrajeni dve stanovanji v skupni površini 281 kvadratnih metrov. V letu 2018 je bilo v občini Makole zgrajenih pet stanovanj s skupno površino 994 kvadratnih metrov.

V zadnjih desetih letih je bilo na obmo-čju občine Makole zgrajenih 46 stanovanj s skupno površino 6964 kvadratnih metrov.

V občini Oplotnica so bila lani zgrajena štiri stanovanja s površino 607 kvadratnih metrov. V letu 2018 je bilo na območju obči-ne Oplotnica zgrajenih šest stanovanj v po-vršini 1256 kvadratnih metrov.

V zadnjih desetih letih je bilo v občini Oplotnica zgrajenih 108 stanovanj s skupno površino 17.128 kvadratnih metrov.

V občini Poljčane so bila lani zgrajena tri stanovanja s skupno površino 479 kvadratnih metrov. V letu 2018 je bilo na tukajšnjem ob-močju zgrajenih 12 stanovanj s 1.239 kva-dratnimi metri stanovanjskih površin.

V zadnjih desetih letih je bilo na obmo-čju občine Poljčane zgrajenih 109 stanovanj s skupno površino 13.587 kvadratnih metrov.

V občini Slovenska Bistrica je bilo lani izgrajenih 40 stanovanj s skupno površino 6624 kvadratnih metrov. V letu 2018 je bilo v občini Slovenska Bistrica zgrajenih 46 sta-novanj s skupno površino 5137 kvadratnih metrov.

V zadnjih desetih letih je bilo v občini Slovenska Bistrica zgrajenih 845 stanovanj s skupno površino 105.575 kvadratnih metrov.

Na območju Upravne enote Slovenska Bistrica je bilo lani na novo zgrajenih 49 sta-novanj in površino 7991 kvadratnih metrov. Leto poprej je bilo zgrajenih 69 stanovanj v skupni površini 8626 kvadratnih metrov.

Franci Klemenčič

Janez Magyar, župan občine Lendava in Leon Pinta-rič, šef kuhinje Gostišča Rajh v Bakovcih

30. julij 2020 • 9www.tednikpanorama.si PODVIG / JUBILEJ

Mount Everest na Pohorju (2)

Prvič v življenju sem se počutil kot profesionalec

Prvi vzpon je bil vznemir-ljiv. V bližnji gostilni so ljudje še zaključevali prejšnji dan, ko sva midva že krepko zarana zarezala v novega. Malo višje v gozdu je bilo tako spokoj-no, mirno, temno, samo vonj cvetočega bezga nekje ob cesti je zmotil koncentracijo. Pri-jetno sva kramljala in gledala podatke na kolesarskih ra-čunalnikih, če je vse v mejah načrtovanega. Predviden krog, kar pomeni vzpon in spust, je bil ocenjen na sedemindvajset minut. Po treh vzponih, eden je dolg približno štiri in pol kilometrov, se je začelo doga-jati. Temno noč prežene prva jutranja zarja in sonce poka-že svojo moč nad luno in jo potisne na drugo stran neba. Oglasile so se prve ptice, v do-lini pa je mesto še spalo.

Po četrtem vzponu sta se nama pridružila Maj in Vesna, ki sta z nama odpeljala nekaj vzponov pred njeno službo. Bila sta lepa in dobrodošla popestritev dolgega dne na sedežu kolesa. Pridemo sku-paj v naslednji vzpon in na-enkrat od zadaj prihrumi in zatrobi prvi avtomobil. Sem si mislil, ja, »fajn«. Oni včerajšnji iz gostilne, ki ne marajo kole-sarjev, so spet v elementu. To so takšni ljudje, ki ne razume-jo, da smo kolesarji hitrejši od traktorjev, pa vendar traktorju nihče ne trobi in ni nestrpen do njih. Skratka obrnem glavo in me prijetno preseneti rdeč avto, iz katerega visi slovenska zastava in v njem pramama

Olga in Andreja. Ko človek vidi podporo družine na tako posebnem in specifičnem iz-zivu, je težko zadržati in skriti svoje emocije. Naslednjih ne-kaj ovinkov sem odpeljal kot da sploh ni klanca. Letiš na emocijah in zatreš v sebi skrbi, ki so tako nepotrebne. Nato se »pol-navadni« smrtniki od-pravijo v službe, midva pa v družbi Maja nadaljujeva proti Everestu.

Glede na to, da sva raz-lična tipa kolesarjev in imava različne prenose na kolesih, pomeni različne zobnike, se je kaj hitro pokazalo, da ne bova mogla kolesariti sku-paj. Vanču je ustrezal hitrejši tempo in drugačni postanki, kot meni, zato je šel z Ma-jem naprej. Maj se po nekaj vzponih poslovi, midva pa sva vsak v svojem ritmu opra-vljala vzpon za vzponom. Le ob srečanjih, ki so bila hitro-bežna, sva skomignila z glavo in nadaljevala pot vsak v svojo smer.

Začeli so se kratki pos-tanki. Vsak sva opravljala svoj postanek v različnem krogu takrat, ko sva ga potrebovala. Mali sendvič v zadnji žepek, kakšen gel, dolila sva pijačo in nazaj v hrib. Jedla sva na spu-stih tako, da nisva izgubljala časa. Ura se je bližala deseti, ko sva imela za seboj že sko-raj polovico opravljene poti. Takrat je začelo sonce kazati svojo moč. Na kolesu se to opazi še veliko prej, saj je srčni utrip povišan in proizvajaš še

Prispem do Tinja, kjer sva postavila bazni tabor za izhodišče na Everest. Tabor je bil v obliki dveh parkiranih avtomobilov, naloženih z vso možno opremo. Kolesa dava iz avta, jih opremiva z lučmi, vklopiva garmine, sledi močan in iskren stisk roke z naj-boljšimi željami in začne se vrteti čas najinega podviga.

Prav takšen je tokratni slavljenec Ludvik Orešič iz Spodnjih Poljčan, ki je 27. julija praznoval svoj visoki jubilej – 90. rojstni dan. Rodil je se v Vrholah pri Laporju, njegova življenjska so-potnica Marica, ki je žal že pokojna, pa v Ješovcu. V Poljčanah sta si zgradila dom, ustvarila družino in postala starša sinovom Pavlu, Miranu in Marjanu ter hčerki Branki. Srečno sta živela in v slogi prebrodila številne težave, ki jih prinaša življenje. Ludvik je takšen še danes. Za svoj rojstni dan je kar »cvetel«.

Zbrani so očetu pripravili praznovanje pri sinu v gostilni Jasmin na Križnem Vrhu. Poleg vnukov, pravnukov in ostalih sorodnikov se je v dobri družbi za svoj praznik še veselo zavrtel. Najbolj je bil vesel presenečenja, ko so mu ga pripravili. Zaigrati mu je prišla Godba na pihala KUD Janko Živko, v kateri igra tudi njegov sin Miran. Nepozabno je bilo.

(foto: osebni arhiv)Zdenka Detiček Opič

90 let Ludvika Orešiča iz Poljčan

Oče, še na mnoga leta!Včasih so trdili, da ženske živijo dlje, kot moški, pa to ne drži povsem, saj je med nami veliko še zdravih devetdese-tletnikov, ki so kljub letom še vedno bistrih misli, aktivni in polni nalezljive življenjske energije.

Z leve: sin Miran, hči Branka, oče Ludvik ter sinova Marjan in Pavel

dodatno temperaturo, posle-dično pa izgubljaš tekočino, ki je ključna, da ne pride do krčev. Šine mi misel »Igor pij, če tudi na silo, saj telo potre-buje osnovne stvari za funkci-oniranje na tako zahtevnem podvigu.« Spijem bidon in zaslišim znani jutranji zvok motorja avtomobila. Tokrat se je posadka zamenjala. Za krmilom sedi moja mama, ob njej pa moja »gangsterja« Filip in Matija. Ne morem povedati, kakšni občutki. Iz avta slišim otroški glas »pa saj bo šlo, pa saj bo šlo, in dajmo, dajmo, gremo, gre-mo.« Noro. Ko se že prepustiš monotonosti in glava zatava tja, kamor ne sme, te otroški glas spravi nazaj na prave tire. Prvič v življenju sem se poču-til kot profesionalec.

Se nadaljuje …Igor Rožan

10 • 30. julij 2020 www.tednikpanorama.siBIRMA / DOPUST

Minulo soboto in nedeljo sta bili v poljčanski cerkvi Svetega Duha kar dve pomembni slovesnosti. V soboto, 18. julija, je trinajst otrok prejelo zakrament prvega svetega obhajila, od tega sedem deklic in šest fantov.

V nedeljo, 19. julija, pa je trideset otrok osmih in devetih razredov prejelo zakrament svete birme, od tega šestindvajset domači-nov in štirje od drugod. Birmovalec je bil nadškof Alojz Cvikl, ki se je z birmanci srečal že prej na pripravah na birmo v času devet dnevnice v čast Svetemu Duhu. Oba svečana dogodka sta potekala zaradi korone pred cerkvijo, da so otroci lahko bili brez mask. Na prejem zakramentov jih je pripravljal domači župnik Štefan Hodnik, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem sodelujočim, še posebej tistim, ki so pomagali pri organizaciji.

Zdenka Detiček Opič

Prvo sveto obhajilo in birma v Poljčanah

Bilo je lepo, pa vendar drugače, kot doslej

Prekratek regres

Dopustniški utrinki z domačega dvoriščaBoste verjetno rekli: »Le kaj novega in razburljivega lahko doživiš ali odkriješ, če dopustuješ na domačem dvorišču, kjer poznaš vsak, še tako skrit kotiček? Je pa že prav, da jo mahneš kam drugam!

K R T gradbeništvod.o.o.nizke in visoke gradnje, asfaltiranje

Zgornja Bistrica 75, Slovenska BistricaZgornja Bistrica 75, Slovenska Bistricawww.krtgradbenistvo.siwww.krtgradbenistvo.si

Tel.: + 386 591 22 750Tel.: + 386 591 22 750Mob: + 386 41 683 631Mob: + 386 41 683 631

info@krtgradbenistvo.siinfo@krtgradbenistvo.si

Tudi avtor priloženih fo-tografij je menil tako, vse, dokler ni dobil upokojenske-ga regresa in ugotovil, da je za dopustovanje kje drugje, kot na domačem dvorišču, bistveno »prekratek« - regres namreč, ne avtor fotografij! Le kako si je mogel misliti, da si bo s pomočjo kančka domi-šljije in raziskovalnega duha pričaral skoraj sanjski dopust ob tem skalnjaku z žuborečim slapom, miniaturni pokrajini, sencah praproti, ki se premi-kajo v skladu s premikanjem

sonca, polžu, ki išče hladno senco; vlažnem kamnu, na katerem si lahko oddahne od mukotrpnega lezenja do koščka svežega zelenja; žabo, ki mu dela konkurenco, rahli meglici, ki jo ustvarja pršenje vode, pticah na lovu za insek-ti, kačjem pastirju, ki se prav elegantno spreletava, kot da vse to nadzira …?!

Strela, saj to vendar ni bilo čisto navadno dopustovanje, temveč povsem prava dopust-niška avantura!

F. Š.

30. julij 2020 • 11www.tednikpanorama.si JUDOISTI NA PRIPRAVAH

Judo klub Impol s Tatjano Klakočar sodeluje že od leta 2004, med drugim je sodelo-vala tudi pri kondicijski prip-ravi olimpijca Matjaža Ceraja. Tatjana Klakočar koordinira trenerje, pomaga pri treningih in programira kondicijski del treningov.

Na pripravah na Treh kra-

ljih je sodelovalo 16 judoistov in judoistk. »V tem kriznem času smo morali priprave ne-koliko prilagoditi. Zato sva se s Tatjano dogovorili, da za en teden judo zamenjajo špor-tni copati ter da si naberemo kondicijo in moč za jesenski del tekmovanj. Z veseljem smo bivali v naših koncih in iskre-

Kondicijske priprave judoistov na Treh kraljih

Trening eksplozivne moči in agilnosti - tudi s hlodi Judoistke in judoisti Judo kluba Impol so se od 13. do 17. julija udeležili kondicijskih priprav na Treh kraljih. Pod vodstvom trenerk Tatjane Klakočar in Kristine Vršič so za teden dni odložili kimona in si nabirali novih moči.

Kristina Vršič Tatjana Klakočar

no bi pohvalila Hotel Jakec, ki je našim športnikom omogočil odlične pogoje (bivanje, hra-na in relaksacija),« zadovoljno ugotavlja trenerka Judo klu-ba Impol, Kristina Vršič, in dodaja, da so želeli izboljšati eksplozivnost in vzdržljivost judoistk in judoistov: »Čeprav borbe na tekmovanjih ne tra-jajo dolgo, se vendar zgodi, da morajo tekmovalci zaradi ne-odločenega izida v podaljšek, kar pomeni dodatni čas, v ka-terem morajo izkoristiti svojo maksimalno moč. S takim na-činom treningov bomo nada-ljevali do jeseni, kot dodatek k judo treningom.« Trening eksplozivne moči in agilnosti

Tudi Tatjana Klakočar je z izvedbo priprav na Pohorju zelo zadovoljna. »Glede na to, da lokacijo in lastnike poznam že zelo dolgo, sem v klubu tudi predlagala, da gremo na Tri Kralje. Njihova gostoljubnost in pripravljenost ustreči gostu sta še vedno ista, čeprav v zad-njih letih nisem veliko zahajala v ta del Pohorja. Nimam drugih besed, kot samo pohvale. Mo-goče bi športniki potrebovali več orodja v fitnesu in morda kakšno igrišče zunaj, a so nam zaupali, da imajo to v načrtu. Razmeram smo se prilagodili in smo večino rekvizitov pri-peljali s seboj. S fotografij pa se vidi, da smo izkoristili naravno orodje – hlode, ki nam jih je hišnik en, dva, tri, nažagal na želene dolžine in mislim, da je bilo to našim športnikom naj-bolj všeč od vseh treningov, ki smo jih opravili.» pravi Tatjana Klakočar. Po njenih besedah so izvedli kondicijske priprave brez kimona, torej brez judo treningov, pred tem pa so ju-doisti in judoistke že opravili bazični del treningov. Zato so se na pripravah mesec in pol pred načrtovanim državnim prvenstvom članov posvetili predvsem treningu maksimal-ne, eksplozivne moči in agil-nosti. Starejši športniki imajo

že izdelane svoje cilje in fokuse kar se tiče treningov, in so zelo moti-virani. Na pripravah pa so bili tudi mlajši, ki se tega šele učijo in prav je, da so zraven, ker zgledi vlečejo, še pove Tatjana Klakočar. Cilj je ohranjanje forme

Sicer pa se, kljub novemu ko-rona virusu, pripravljajo, kot da tekmovanja bodo. »Ne razmišlja-mo drugače. Športnikov ne že-limo preveč obremeniti, sedaj je cilj ohranjanje forme, spremembe programa sledijo septembra, do takrat pa upamo, da se ukrepi ne-koliko sprostijo,« meni Kristina Vršič, Tatjana Klakočar pa pravi, da je stanje s koronavirusom res za-majalo cel svet in zlasti tudi šport: »Motivacija je za športnika izredno pomembna in le-to lahko gradimo, če imamo pred seboj jasne cilje in tudi točne datume tekmovanj. Tudi formo je težko graditi, če ne veš, kdaj boš lahko tekmoval, zato se z judoisti o tem ne pogovarjamo pre-več. V koledarju je najprej državno prvenstvo in tja gremo pripravljeni, kot da bo. Kaj bo, bomo videli tak-rat, ko bo do problema prišlo. Žal si ne bi nikoli mislila, da se lahko svet na hitro ustavi, v klubu s cmokom čakamo, kaj bo z olimpijskimi igra-mi. Ampak o tem nima smisla pre-več razpravljati, ker vpliva nimamo, zatorej se bomo v klubu čim bolj trudili, da dobro treniramo.«

(Foto: Tatjana Klakočar)Tomaž Ajd

12 • 30. julij 2020 www.tednikpanorama.siEN SVET/ SPOMINI

Kdo je bil Franc Padežnik?BIOGRAFIJA FRANCA PADEŽNIKA 1922—2001 (13)

Vsako gospodinjstvo potrebuje sistem za pripravo tople vode. Priprava tople vode lahko poteka v okviru ogrevalnega sistema z ogrevalnimi napravami, sprejemniki sončne energije, toplotnimi črpalkami ali električnimi grelniki. Možne pa so tudi posamezne kombinacije sistemov, kot na primer ogrevalni kotel v času kurilne sezone in električni grelnik zunaj ogrevalne sezone. V primeru, da ima gospodinjstvo pripravo tople vode z električnim grelnikom (tako celoletno kot tudi samo zunaj ogrevalne sezone), lahko to predstavlja enega od največjih porabnikov električne energije v vašem gospodinjstvu. Povprečno štiričlansko gospodinjstvo za pripravo tople vode za celo leto porabi med 2.500 in 3.200 kWh električne energije.

Električne grelnike vode lahko v splošnem razdelimo na pretočne in grelnike s hranilnikom, ki so tudi najbolj razširjeni. Pretočni grelniki imajo prednost predvsem v tem, da segrejejo le toliko vode kot je potrebujemo in praktično nimajo izgub. Slabost je v nekoliko višji začetni investiciji ter predvsem v veliki priključni moči. Grelniki s hranilnikom so relativno poceni in imajo priključno moč največkrat med 1 in 2,5 kW. Zaradi toplotnih izgub hranilnika je poraba električne energije za okoli 10-20 % večja kot pri pretočnih izvedenkah. Električni grelniki s hranilnikom se med seboj razlikujejo predvsem po velikosti hranilnika in debelini izolacije. Manjši (5-10 litrov) se navadno uporabljajo v kuhinji, večji 30-120 litrov pa v kopalnici.

Solarni sistemi in sistemi s toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode predstavljajo alternativo električnemu grelniku vode. V primeru vgradnje toplotne črpalke je poraba električne energije lahko do približno trikrat manjša kot pri električnem grelniku vode. Večinoma so to prostostoječe toplotne črpalke s prostornino hranilnika 200 do 300 litrov, ki zadovoljujejo potrebe štiričlanske družine. V zadnjem času pa so na trgu na voljo tudi kompaktne stenske toplotne črpalke z 80 litrskim hranilnikom. Te je možno vgraditi tudi v stanovanja. Ocena oziroma meritev porabe električne energije

Večinoma imajo električni grelniki vode stalni (fiksni) električni priključek, kar ne omogoča meritev dejanske porabe električne energije s prenosnim merilnikom.

Poraba električne energije za pripravo tople vode je odvisna od porabe tople vode, kar pomeni od števila oseb v gospodinjstvu in njihovih navad ter vrste električnega grelnika. Spodnja tabela nam pri-kazuje dnevno porabo tople sanitarne vode na osebo, pri temperaturi 60°C in dnevno porabo električne energije za pripravo le-te. Druga tabela prikazuje izgube električnega grelnika vode s hranilnikom v odvisnosti od kakovosti toplotne izolacije.

Razredi dnevne porabe vode in energije po osebi:Poraba Dnevna poraba na osebo litrov pri 60°C/dan kWh/dannizka 10 - 20 0,6 - 1,2srednja 20 - 40 1,2 - 2,4visoka 40 - 80 2,4 - 4,8

Priporočljiva prostornina hranilnika tople vode na št. oseb ter dnevne izgube energije:Prostornina hranilnika (l) 30 50 80 100 120Število oseb 1 2 3-4 4-5 5-6dnevne izgube – klasična izolacija (kWh/dan)

0,9 1,32 1,85 2,2 2,6

dnevne izgube – izboljšana izolacija (kWh/dan)

0,55 0,62 0,86 1,02 1,17

Ocene porabe tople vode in potrebne energije pri različnih opravilih v gospodinjstvu:Opravilo Poraba Temperatura vode Poraba energijeUmivanje rok 3 - 6 l 37°C 0,1 - 0,2 kWhOsebna higiena 9 - 12 l 37°C 0,3 - 0,4 kWhPomivanje posode 4 - 7 l 60°C 0,3 - 0,5 kWhTuširanje 30 - 50 l 37°C 1,0 - 1,7 kWhKopanje 150 - 180 l 37°C 5,0 - 6,0 kWh

Porabo energije za pripravo tople vode dobimo tako, da pomnožimo število uporabnikov sanitarne vode z izbrano – ocenjeno dnevno porabo energije (odvisna od navad v gospodinjstvu) s številom dni v želenem časovnem obdobju. Če imamo grelnik s hranilnikom, moramo celotni dnevni porabi zaradi segrevanja vode dodati še dnevne izgube hranilnika.Ukrepi za zmanjšanje rabe električne energije pri električnih grelnikih vode:Ukrep PrihranekPri prhanju porabimo 3 do 4-krat manj vode in energije, kot pri kopanju v kadi

Okoli 4 kWh

Vzdržujte tesnila na armaturah (10 kapljic tople vode segrete na 50 °C na minuto pomeni 170 litrov na mesec)

Okoli 9 kWh

Zamenjava električnega grelnika vode s toplotno črpalko Do trikrat manjša poraba el. energije za pripravo tople sanitarne vode

V primeru nakupa grelnika s hranilnikom kupite energetsko varčnejšega in primerne velikosti

Na primer pri vključenemu 80-100 l hranilniku je prihranek približno 1 kWh/dan

Vgradite nastavke za pipe (perlatorji) za zmanjšanje porabe vode

35-60 % porabe vode

Za več informacij vas vabimo, da nas obiščete v svetovalni pisarni Slovenska Bistrica, v prostorih Razvojnega informacijskega centra - RIC, Trg svobode 5, Slov. Bistrica, vsak četrtek med 16.00 do 18.00. Svetovanje poteka po predhodnem dogovoru. Naročite se po telefonu: 02 843 02 46 ali 02 620 22 71. Nudimo občanom individualno, brezplačno, neodvisno energetsko svetovanje glede ukrepov učinko-vite rabe energije in obnovljivih virov energije.

Jagoda Martina Lenčić, energetska svetovalka mreže ENSVET Več o mreži ENSVET, spodbudah in kreditih Eko sklada za okoljske naložbe na

www.ekosklad.si.

PRIPRAVA TOPLE VODE Z ELEKTRIČNIM GRELNIKOM VODE

ČebelarPadežnik je bil nekaj časa

tudi čebelar. Vključen je bil v Čebelarsko društvo v Sloven-ski Bistrici. Imel je majhen če-belnjak s tremi panji čebel. Več let je skrbel za čebele, jih hra-nil, zdravil, točil med, pobiral (ogrebal) roje z dreves, dokler mu niso eno leto zaradi bolez-ni vse čebele pomrle.Fotograf

Fotografirati je začel že pred drugo svetovno vojno (smučanje pod Triglavom, pi-lotska šola v Ljubljani). Bolj resno se je s fotografijo ukvar-jal v 60-ih in 70-ih letih. Tak-rat je na kredit nabavil profe-sionalni fotoaparat Mamiya. Mami o tej investiciji ni upal povedati, ker je vedel, da bi bil ogenj v strehi, če bi izvedela, koliko je fotoaparat stal. Na podstrešju si je v majhni sobici brez oken naredil foto temni-co, kjer je razvijal filme in iz-deloval fotografije. Nabavil je povečevalnik, kupil si je nekaj knjig o fotografiji, tudi nem-ških. V trgovini Foto salon v Mariboru je kupoval opremo in kemikalije in si doma sam po receptih iz knjig pripravljal razvijalce in fiksirje za razvija-nje filmov in črno-belih foto-grafij. Naredil si je tudi precej natančno tehtnico za odmer-janje kemikalij. Nekaj časa je imel naročeno tudi nemško revijo o fotografiji. Na raznih izletih je rad fotografiral sku-pine ljudi, družino je fotografi-ral ob vseh pomembnejših do-godkih. Pogosto je fotografiral Polskavo, največkrat kar od naše hiše. Posebno veselje mu je bilo fotografirati naravo. Na planinskih izletih je fotografiral gore, doma je šel ponavadi na fotografiranje v nedeljo zgodaj zjutraj, da je ujel sončni vzhod. Rad je fotografiral v gozdu, v sveže zapadlem snegu, stare hiše oziroma viničarije… Slike je nato sam razvijal in izdelo-val v različnih formatih. Sam je izdelal tudi nekaj albumov, v katere je vstavljal svoje najboljše fotografije. Doma si je izdelal tudi luči oziroma reflektorje za fotografiranje portretov. Za fo-tografijo je navdušil tudi mene. Ko je nabavil nov fotoaparat, je starega dal meni. Jaz sem za-čel fotografirati že na začetku osnovne šole, v srednji šoli pa sem sam v temnici izdeloval svoje fotografije. Za barvne fo-tografije je govoril, da so kič. V resnici so bile takrat barve na barvnih fotografijah bolj "so-cialistične", z izjemo diafilmov. Ko sem si jaz v začetku 80-ih nabavil SLR fotoaparat, je govoril, da pri tako majhnem formatu filma ne more biti prave ostrine. On je namreč fotografiral na film velikosti 6 x 6 cm. Ko se mu je fotoaparat v začetku 80-ih pokvaril tako, da se ga ni dalo popraviti, se je prenehal ukvarjati s foto-grafijo. Nekaj njegovih boljših fotografij je prikazanih spodaj. Zahvalno pismo Antona Ingoliča

Stara viničarija

Fotografije posnete tik pred in v začetku druge svetovne voj-ne, med leti 1939 in 1943, so na zadnji platnici knjige. Te fotografije sem naredil sedaj iz originalnih filmov.Praznovanje 70-letnice pisa-telja Antona Ingoliča

Leta 1977 je kot predse-dnik KUD-a vodil priprave in izvedbo odmevne priredi-tve Mala literarna opravila ob 70-letnici rojstva pisatelja An-tona Ingoliča na domačiji Ko-renovih v Kočnem pri Polska-vi. Praznovanja se je udeležilo

šest slovenskih pisateljev ter okrog 140 domačinov, osrednji gost pa je bil seveda Anton In-golič. Tam je zgodovinar Jože Koropec predstavil zgodovino Ingoličevega roda, Padežnik pa je govoril o delu in življe-nju v KS Zgornja Polskava. Od pisateljev so se praznova-nja udeležili Anton Ingolič, Nada Gaborovič, Tone Partljič, France Forstnerič, Jurij Novak. O praznovanju je pisalo v ča-sniku Delo, Ingolič se je v pis-mu osebno zahvalil Padežniku oziroma KUD-u.

Portret naše družine

Pogled na Zgornjo Polskavo od naše hiše okrog leta 1970

30. julij 2020 • 13www.tednikpanorama.si ŠPORT / ZANIMIVOSTI

Prvi dan prvenstva, v soboto, sta na odru za zmagovalce stala Nina Podgrajšek, ki je v metu kopja zasedla 3. mesto z rezultatom 36,72 m in Nino Celec, ki je v skoku v daljino zasedel 2. mesto z doseženimi 7,22 m.

Gala Trajkovič je v sobotnem finalu v teku na 100 m dosegla 6. mesto (12,45) in popravila svoj osebni rekord. Maša Dvoršak je v teku na 100 m prehitro startala, Saša Babšek pa v troskoku zaradi poškodbe ni nastopila.

Klemen Španring je v teku na 5000 m zasedel 8. mesto (15:56,42). V nedeljo so v Celju nastopili trije domači atleti in sicer je Peter Hriberšek zmagal v teku na

400 m z ovirami (53,78 m) in tako postal državni prvak. Gala Trajkovič je v isti diciplini osvojila bronasto medaljo (1:01,29). Maša Dvoršak je v teku na 200 m zasedla 9. mesto (27,87).

AK

Atletsko državno prvenstvo za članice in člane

Bistriški atleti štirikrat na stopničkahNa stadionu Kladivar v Celju je minuli konec tedna potekalo Prvenstvo Slovenije za člane in članice v atletiki. Na prvenstvu so sodelovali vsi najboljši atleti in atletinje iz Slovenije in seveda tudi bistriški atleti.

Gala Trajkovič Maša DvoršakPeter Hriberšek

Selitve prebivalstva

Na bistriškem v lanskem letu 2859 raznih selitevStatistični urad Republike Slovenije je 17. julija posredoval podatke o selitvah ljudi v lanskem letu. V letu 2019 se je v Slovenijo priselilo 31.319 prebivalcev, odselilo pa 15.106.

Selitve v občinskih središčihStatistika za selitev v občinskih središčih ne poroča tako obsežno, kot za območja občin. Vseeno pa za središča občin upravne enote Slovenska Bistrica posredujemo naslednje podatke:

V lanskem letu se je v kraj Makole, kjer živi 216 ljudi, priselilo 16 ljudi, odselilo pa 19. Torej so se lani v kraju Makole trije ljudje manj priselili kot odselili.

V kraj Oplotnica, ki ima 1439 ljudi, se je lani priselilo 63 ljudi, odselilo pa 57. Selitveni prirast znaša 6 ljudi.

V kraj Poljčane, kjer živi 1126 ljudi, se je lani priselilo 69 ljudi, odselilo pa 59. Selitveni prirast je 10 ljudi.

V Slovenski Bistrici živi po zadnjih podatkih 8219 ljudi. Lani je bilo priseljenih 564 ljudi, odseljenih pa 478. Lanskoletni prirast v kraju Slovenska Bistrica zaradi selitev je znašal 86 ljudi.

Selitve ljudi na bistriškem območju

Občina Odseljenih v drugo občino

Odseljeni v tujino

Priseljeni iz druge občine

Priseljeni iz tujine

Makole 85 4 78 4Oplotnica 135 9 126 15Poljčane 139 12 202 26Slovenska Bistrica 791 131 794 308Skupaj 1150 156 1200 353

Skupaj : Odseljenih 1306, priseljenih 1553, skupaj 2859 različnih selitev.Franci Klemenčič

V primerjavi z letom 2018 je bilo število priselitev višje za 10 odstotkov, število odseli-tev pa za 12 odstotkov. Selitveni prirast je bil v 2019 najvišji po letu 2008, priselilo se je 16.213 prebivalcev več, kot se jih je odselilo. Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2019 že dvajseto leto zapored negativen, v letu 2019 se jih je iz države odselilo 2839 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov je že 21 let zapored pozitiven

V letu 2019 se je v Slovenijo priselilo 19.052 več tujih državljanov, kot se jih je iz nje odseli-lo. Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča za priseljene slovenske državljane sta bili v letu 2019 Nemčija in Avstrija, sledi Hrvaška, Zdru-ženo kraljestvo, Italija in Švica.

Največ tujcev se je  v letu 2019 priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine (polovica

vseh priseljenih tujih državljanov), za večino preostalih pa so bile države prejšnjega prebi-vališča še Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška.

25 odstotkov odseljenih državljanov Slove-nije je leta 2019 odšlo v Avstrijo, za preosta-le pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (18 odstotkov), Švica in Hrvaška. Za največ odseljenih tujih državlja-nov je postala država njihovega prebivališča Bosna in Hercegovina (28 odstotkov), sledile so Srbija (14 odstotkov), Nemčija(11 odstot-kov) in Hrvaška (9 odstotkov).

Statistični urad je ob tem zapisal: »Soraz-merno visoko število odseljenih je že več let delno povezano z administrativnim urejanjem odjav prebivališča za osebe, ki so se dejansko odselile že pred leti. Take odjave (odselitve) so v letu 2019 predstavljale približno 5 odstotkov vseh odselitev.«

Razdelitev sredstev za vrhunski in tekmovalni šport v občini Slovenska Bistrica

Največ judoistom in atletomPredsedstvo Športne zveze Občine Slovenska Bistrica je na svoji 12. redni seji, ki je bila 7. julija 2020, potrdilo predlog razdelitve sredstev za vrhunski in tekmovalni šport, ki ga je pripravila strokovna komisija, imenovana s strani Športne zveze. Vrhunski in tekmovalni šport 2020

Klub Znesek 01 Judo klub Slovenska Bistrica 19.49102 Atletsko društvo Slovenska Bistrica 14.24703 Kegljaški klub Impol Slovenska Bistrica 8.92004 Košarkarski klub Bistrica 8.41105 Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica 7.15506 Športno društvo Kebelj – FUTSAL 4.77707 Šahovski klub Impol Slovenska Bistrica 4.42409 Nogometni klub Bistrica 4.36110 Odbojkarski klub Bistrica 4.36111 Smučarsko skakalni klub Šmartno na Pohorju 2.71012 Boks klub Slovenska Bistrica 1.143

Skupaj 80.000 evrov Športna zveza Slovenska Bistrica

Že petič so s seboj pones-li tudi kip svojega zavetnika svetega Krištofa, že drugo leto zapored so nosili tudi značke z njegovo podobo. Po slovesno opravljenem obredu so v pro-storih poljčanskega združenja najzaslužnejšim članom pode-lili še posebne značke. V uvodu je zbrane nagovoril poveljnik uniformiranih članov Stanko Spolenak. Svoje misli je do-dala tudi predsednica ZŠAM Poljčane, Mira Onič, ki je med

drugim povedala: »Nositi uni-formo je posebna čast vsakega člana združenja, prav tako je čast postati poveljnik, podpo-veljnik in praporščak, zato je prav, da se tega zavedate, ko no-site uniformo ob svečanostih in drugih priložnostih. Zelo sem ponosna, da bodo danes ponov-no podeljene posebne značke svetega Krištofa članom za pri-zadevno društveno dejavnost.«

Ker še vedno veljajo strogi varnostni ukrepi, so istočasno

praznovali tudi že minuli 13. julij, dan šoferjev in avtomeha-nikov. Žal so se srečanja tokrat udeležila le združenja Štajerske regije. Letošnje prireditve so zelo okrnjene, zato so se tudi zbrani v Poljčanah po zakuski in kratkem druženju razšli z mislijo in željo, da se drugo leto srečajo v »normalnih« okolišči-nah.

(foto: arhiv ŽŠAM)Zdenka Detiček Opič

ZŠAM Poljčane

Šoferji na Krištofovo nedeljo podelili posebne značke Svetega Krištofa so šoferji in avtomehaniki že dolgo časa nazaj vzeli za svojega zave-tnika. Prav zato so se minulo nedeljo člani in članica v uniformah in s prapori ZŠAM Štajerske regije letos že šestnajstič zbrali v poljčanski cerkvi. Udeležili so se slovesne maše, ki jo je daroval domači župnik Štefan Hodnik ob ubranem petju cerkvenega pevskega zbora Svete Cecilije.

Posebne značke so prejeli: Franc Gril, član ZŠAM Ptuj, Stanko Belec, Ivan Zamuda in Franci Klemenčič, člani ZŠAM Gornja Radgona ter Franc Španring in Stanko Jug, člana ZŠAM Poljčane.

14 • 30. julij 2020 www.tednikpanorama.siOD TU IN TAM / POLICIJSKA KRONIKA

Pri opravljanju del in nalog od 20. do 27. julija 2020 smo policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica obravna-vali naslednje dogodke in pojave:

CENTER ZA STAREJŠE METULJ – TEDENSKI PROGRAM

POLICIJSKA KRONIKA

V Ritoznoju ukradli dva sefa

ANEKDOTA

KAZNIVA DEJANJA: Obravnavali smo 14 kaznivih dejanj, od tega 2 veliki tatvini - vlom, 4 kazniva dejanja tatvine, 4 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, kaznivo dejanje ponarejanja listin, kaznivo dejanje zalezovanja, kaznivo dejanje grožnje in kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe.21. 7., Slovenska BistricaObveščeni smo bili, da je neznani storilec na enem od bencin-skih servisov na območju Slovenske Bistrice v svoje vozilo na-točil 35 litrov goriva in s kraja, ne da bi poravnal račun, odpeljal neznano kam. Z dejanjem je bencinski servis oškodoval za 35 evrov. 22. 7., PoljčaneObveščeni smo bili, da je neznani storilec v času od 23. do 24. 7. 2020 med 18.30 in 7.30 uro iz kolesarnice železniške postaje Poljčane odtujil nezaklenjeno moško kolo. Z dejanjem je lastnik oškodovan za 400 evrov. 23. 7., Ritoznoj Obveščeni smo bili, da je neznani storilec v času od 22. do 23. 7. 2020 med 21. in 7.30 uro skozi pritlično okno vlomil v sta-novanjsko hišo, ki jo je preiskal in iz notranjosti odtujil dva ko-vinska sefa, v katerih so bili denar in več drugih vrednih pred-metov. Z dejanjem so lastniki oškodovani za 150.000 evrov. 23. 7., Slovenska BistricaNa PP je oškodovanec naznanil, da mu je neznani storilec v času od 18. do 19. 7. 2020 na parkirnem prostoru namerno z neznanim ostrim predmetom poškodoval parkiran avtomobil,

na katerem je naredil več risov po karoseriji vozila. Z dejanjem je lastnik oškodovan za 500 evrov. 24. 7., Pragersko Obveščeni smo bili, da je neznani storilec v času od 23. do 24. 7. 2020 med 16. in 24. uro skozi pritlično okno vlomil v stano-vanjsko hišo, ki jo je preiskal in iz notranjosti odtujil več kosov nakita. Z dejanjem je lastnik oškodovan za najmanj 1.600 evrov.

PROMETNA VARNOST:Obveščeni smo bili o 15 prometnih nesrečah, od tega smo obravnavali 2 prometni nesreči z materialno škodo, v 6 primerih smo odstopili od ogleda kraja prometne nesreče in udeležen-cu izdali pisno obvestilo, v 7 primerih smo dogodek zaključili z uradnim zaznamkom. Zaradi povzročitve prometne nesreče smo 2 povzročiteljema izdali plačilni nalog.Zaradi kršitev cestno prometnih predpisov je bilo izdanih 57 plačilnih nalogov, 3 voznikom smo začasno odvzeli vozniško dovoljenje.

JAVNI RED IN MIR:Zaradi kršitev javnega reda in miru smo opravili 7 intervencij in sicer smo obravnavali 2 intervenciji na javnem kraju in 5 inter-vencij v zasebnem prostoru. V 2 primerih smo kršitelju zaradi kršitve javnega reda in miru izdali plačilni nalog, zoper enega mladoletnega kršitelja smo podali obdolžilni predlog na OS v Mariboru, v 2 primerih pa smo intervencijo zaključili z uradnim zaznamkom, saj niso bili ugotovljeni elementi prekrška.Obravnavali smo še delavno nesrečo.Prijeten, uspešen in varen prihodnji teden vam želimo policisti PP Slovenska Bistrica.

Bojan Požeg, dežurni PP, višji policist I

ZAPRTO od 27. 7. do 31. 7. 2020 zaprto zaradi le-tnega dopustaPonedeljek, 3. avgust• ob 8.00 terapevtska telovadba za starejše • ob 9.00 telovadba z elementi joge in pilatesa• ob 10.30 telovadba z elementi joge in pilatesaTorek, 4. avgust• ob 9.00 ročna dela• ob 9.00 kartanje (tarok, šnops in bridž)Sreda, 5. avgust• ob 9.00 plesne vaje »Zaplešite z nami«Četrtek, 6. avgust• ob 8.30 kegljanje (v prostorih Zavoda za šport)• ob 8.30 kartanje (tarok, šnops in bridž)• ob 10.30 igranje namiznega tenisaVse uporabnike naprošamo, da ob obisku prostorov Centra za starejše Metulj upoštevajo predpisane ukre-pe in navodila zaposlenih.

Vdovec

Ostane vdovec sam v hiši, s sinovo družino v mansardi. Nekaj časa je kar šlo. Potem pa: »Ata, glej, tvoje stanovanje je več-je, mi smo pa cela družina. Bi bil za to, da zamenjamo?« »Ja, bom pa šel v mansardo, ni problem.« In je nekaj časa šlo.Potem pa: »Ata, glej otroka odraščata, rabita vsak svojo sobo. Bi bil za to, da ti uredimo stanovanje v kletnih prostorih?« »Ja, bom pa šel v klet, ni problem.« In je ne-kaj časa šlo.Potem pa zopet: »Ata, glej en biznis imam v

načrtu, bom rabil prostor za skladišče. Bi bil za to, da greš v dom?«»Ja, bom pa šel v dom, ni problem.« In je ne-kaj časa šlo.Potem pa: »Dragi moji, čas bi bil, da gremo vsi skupaj pogledat, kako se ima naš ata v domu!« Pridejo v dom, tam pa harmonika, hrana, pi-jača, petje, ples, veselje, smeh.»Oooo, ata, tebi pa tu ni slabo. A imate vsak dan tako veselico?« »Ah, ne, ne. To je samo danes, ko sem hišo prodal.«

Marjan M.

Na jesen življenjaLepo je uživati jesen življenja v dvoje. Ko pa ostaneš sam, te lahko življenje preseneti. Pravzaprav te lahko presenetijo tisti, na katere si največ stavil. Na srečo je takšnih primerov malo. Prijatelj iz Maribora, upokojen pravnik, mi je poslal zgodbo, ki je