Broj 17 kontakt call centar MAKEDONSKITE KOMPANII BEZ ...S(3oxvhymelzb01nz3hapz3545))/admin/upload/bilt… · inovacii, ~ija primarna cel e tokmu da ja olesni dostap- ... proekt,

Broj 17 kontakt call centar 15015 www.mchamber.mk

REPUBLIKA MAKEDONIJA NA 56. MESTO SPORED INDEKSOT NA EKONOMSKA SLOBODA VO 2010 GODINA

Pari ima - pamet nedostiga

Rejtingot zapletkanvo korupcijata i volo{ata za{tita na

sopstveni~kite prava

KOGA SKOPJANI ]E SE VOZAT SO KINE-SKITE I SO UKRAINSKITE AVTOBUSI?

Avansot e platen –

avtobusite gi nema

MAKEDONSKITE KOMPANII BEZ PROEKTI VO BRISEL

BIZNIS INFO18 êtvrtok, 10 juni 2010

Procesot na pristapuva-we kon Evropska unija, zaMakedonija zna~i pristap dofondovite na Zaednicata,koi za makedonskite institu-cii, no i kompanii, zna~atdobivawe na nepovratnisredstva so cel podigawe navnatre{nite kapaciteti nainstituciite, no i zgolemu-vawe na konkurentnosta ivnatre{nite kapaciteti nakompaniite so cel polesen iramnopraven pristap naevropskite pazari koi ve}egi imaat definirano stan-dardite na pazarnata igra.

Za biznis-zaednicata odposeben interes se progra-mite na Zaednicata namene-ti za kompaniite. SoglasnoLisabonskata strategija,razvojot na kompaniite predse }e zavisi od nivnite ka-paciteti da inoviraat i kon-tinuirano vloùvaat vo no-vi tehnolo{ki predizvici.Za da ja postignat taa cel, nakompaniite vo Evropskataunija, vklu~uvaj}i gi i zemji-te kandidatki, na raspolaga-we im e Programata za kon-kurentnost i inovativnost –CIP, programata FP7, name-neta za istraùvawe i raz-voj vo kompaniite, kako i delod IPA pretpristapnataprograma. Za zemjodelskitekompanii posebno e va na

programata IPARD, koja pouspe{no sprovedeniot pro-ces na decentaralizacija naplate nata agencija, go ras-pi{a konkursot i denovivese o~ekuva da gi objavi re-zultatite od pove}e od zado-voluva~kiot broj na prijave-ni nad 120 proekti.

Makedonija me|u prvitezemji od regionot, u{te vo2007 godina, pristapi konEvropskata ramkovna pro-grama za konkurentnost iinovativnost CIP 2007-2013 godina, so {to im ovoz-moì na instituciite i kom-paniite nepre~eno da apli-ciraat za nepovratnitesredstva od ovaa programa,odnosno potprogramata zapretpriema{tvo i inova-cii. Kolku sredstva od ovaaPrograma se iskoristeni ikolku uspe{no }e bidat pov-le~eni sredstva e tema zakoja seriozno mora da serazgovara na site nivoa vodràvata, iako ve}e e vremeda se dejstvuva.

Vo ovaa potprograma odposebeno zna~ewe za kompa-niite e programata za Eko-inovacii, ~ija primarna cele tokmu da ja olesni dostap-nosta do novi tehnologii iinovativni procesi sosredstva na EU koi se nepo-vratni. Me|utoa, spored obja-

veniot izve{taj za 2009 godi-na, soglasno realizacijatana programata Eko-inovacii,porazitelen e faktot deka,iako me|u prvite, Makedonijae edna od nekolkute zemji koinemaat prijaveno nitu edenproekt, dodeka zemjite od re-gionot koj podocna pristapijana CIP programata, ve}e po-kaùvaat pogolema inicija-tivnost i zrelost. Na primer,spored izve{tajot za Ekoino-vacii 2009, Hrvatska prija-vila 10 proekti, Srbija, koja

pristapi minatata godina,prijavila 14, Albanija tri,Slovenija 10.

So cel da go pomogneprocesot za pogolema apli-kativna sposobnost na kom-paniite, Stopanskata komo-ra napravi ~ekori kon zgole-muvawe na informiranostaza ovaa programa, no i ana-liza za toa kako pouspe{noda se iskoristat ovie sreds-tva i {to e neophodno da senapravi, kade be{e utvrde-no deka za uspe{na iskori-

stenost na ovie, no i naostanatite fondovi na Za-ednicata, neophodno e seri-ozno pristapuvawe kon sled-nive celi:

- zgolemuvawe na infor-miranosta, so konkretniteraspoloìvi programi odstrana na nacionalnite, re-gionalnite i lokalnite in-stitucii so mo nostite i na-~inot na podgotovka na apli-kaciite

- povrzuvawe na lokal-nite konsultantski organi-

zacii so kompaniite, so celkonkretna pomo{ i edukacijaza podgotovka na evropskiproekti.

Za postignuvawe na ovaacel, minatata godina vo Sto-panskata komora na Makedo-nija be{e formirana Grupa-cija na Menaxment konsul-tantski i trening organiza-cii – MKTO, vo koja, pokrajsovetite i informaciite kojgi dobivaat vo Komorata,kompaniite moè da dobijati konkretna pomo{ vo podgo-tovka na aplikaciite. Iskus-tvata od Slovenija i Hrvat-ska pokaùvaat deka tokmu ka-pacitetot na konsultantskiteorganizacii i agencii se ne-ophodna ni{ka za zgolemuva-we na kapacitetite na kompa-niite, kako i ostanatite in-stitucii za pogolema iskori-stenost na sredstvata.

Isklu~ivo, no ne iedinstveno, od kapacitetitena doma{nite institucii ikonsultantski organizacii}e zavisi kolku Makedonija}e iskoristi od ve}e raspo-loìvite sredstva vo ramkina programite na Zaednica-ta ili }e gi ostavi da bidatiskoristeni od drugite zem-ji, bidej}i do niv imaat pri-stap site zemji od EU i po-{iroko.

Jadranka Arizankovska

KAKO DO POGOLEMA APSORPCIJA NA FONDOVITE OD EVROPSKATA UNIJA EVROPSKI FONDOVI

RAZGOVORI

Makedonskite kompaniibez proekti vo Brisel

� Kako moàt malite isrednite pretprijatija odZapaden Balkan, a posebnood Makedonija, da imaatnajmnogu korist od EU pro-gramata za nauka, tehnolo-gija i inovacii?

- So serija klu~ni odlukiEvropskata unija ima dadenoakcent na zajaknuvawe na so-rabotkata na razvojnite cen-tri (R i D) od sosedni zemji,osobeno onie koi moàt dastanat ~lenki na Unijata vobliska ili srednoro~na id-nina (kako {to e slu~ajot naZapaden Balkan).

Razvoj na sorabotkata zanauka i za tehnologija (Scien-ce & Technology, S&T) obezbe-duva va ni linkovi i mo no-sti za site sektori na ekono-mijata i moè da sluì kakoprv ~ekor kon politi~ka so-rabotka vo ramkite na edenpo{irok kontekst na Evrop-skata integracija.

�[to e najpotrebno se-ga?

- Sega e potrebno da seprezemat koherentnni akciiza zajaknuvawe na kapacite-tot na istraùvawe i tehno-lo{ki razvoj vo sekoja zemja ivo regionot kako celina. No-viot 2007-2013 EU programperiod se fokusira mnogu po-ve}e otkolku vo minatoto, na

poddr{ka na investirawetovo strategii i politiki za za-jaknuvawe i promovirawe nainovaciite, istraùvawe ipretpriemni{tvoto.

� Koj model e najpogo-den za Makedonija?

- Mnogu od modelite mo-è da se sprovedat so cel dase spravime so itnite potre-bi za posilna nacionalnastrategija koja }e go pottiknerazvojot, istraùvaweto itehnolo{ki razvoj i inova-cii. Potoa, sozdavawe na no-vi alatki i mo nosti za fi-nansirawe, specifi~ni ak-cii za poddr{ka i razvoj naposilni sorabotki i siner-gii pome|u nacionalnite

programi za istraùvawe itehnolo{ki razvoj i razli~-nite programi na EU:kako FP7, Ramkovnata programa naEU (FP7, so buxet od54.582.000 evra), programataza konkurentnost i inovacii(CIP, so buxet od 3620 mili-oni evra), Instrumentot napretpristapna pomo{ (IPA),i drugi programi na Evrop-skata unija, kade {to u~es-tvoto na Zapaden Balkan epredvidena (na primer, TEM-PUS, KOST, EUREKA, Eraz-mus Mundus, (Life long lear-ning) programata za doìvot-no u~ewe).

Tabelata na podolu gi re-zimira mo nostite koi se naraspolagawe za zemjite odZapaden Balkan vo poleto nanauka, istraùvawe, tehno-logii i inovacii.

� Kade treba da se fo-kusiraat zemjite kandidatiza ~lenstvo i na {to trebanajmnogu da investiraat?

- Zemjite od Zapaden Bal-kan u{te pove}e treba da in-vestiraat vo akcionerskidru{tva i neformalni iformalni mreì naso~enikon:

� Analiza i odgovor napotrebite na javnosta, voeden priod kombinirawe napobaruva~kata i ponudata na

ovie elementi;� Zgolemuvawe na javno-

privatni partnerstva (JPP)kako vo fazata na strate{koplanirawe taka i vo fazatana implementacija prekuprivaten kapital i pro{ire-ni mehanizmi na sorabotka;

�Investirawe vo kampa-wi za podigawe na svesta socel podobro da se informi-raat site potencijalni ko-risnici na ovie konkurent-ski prednosti {to proizlegu-vaat od vmreùvawe i kla-sterski aktivnosti;

� Izrabotka na platfor-mi i na~ini za trening, obu-ki, menaxment i investiciipodgotvenost na raspolagawevo cel da se obezbedi sekojkorisnik na ovie programi darazvie kapacitet za upravu-vawe za efikasno iskoristu-vawe na fondovite i dodele-niot grant.

Vo odnos na primenetiistraùvawa i tehnolo{kirazvoj, participantite mo-àt da gi implementiraat vosvoite oblasti, preku:

� ko-finansirawe vooprema, ma{ini i istraù-va~ka infrastruktura;

� stimulirawe na part-nerstva pome|u mali isredni pretprijatija i uni-verziteti ili istraùva~ki

centri;�finansirawe na inter-

fejs i direktna sorabotkauniverzitet-pretprijatie;

� otvorawe na istraù-va~ki kapaciteti na mali isredni pretprijatija, na pri-mer preku obezbeduvawe na“konsultacii vau~eri” na ma-lite i sredni pretprijatijaza kupuvawe uslugi od eks-perti, akademici i istraù-va~i;

� podobruvawe na ~ove~-kite kapaciteti vo univerzi-tetite, istraùva~kite cen-tri i pretprijatijata za dabidat vo mo nost da se pro-izvede i upotrebuvaa noviteznaewa koi moàt da setransformiraat vo proizvo-di ili uslugi;

� Promovirawe na vmre-ùvaweto i sozdavaweto nakriti~na masa na nadle no-stite vo oblasta na primene-ti istraùvawa i eksploata-cija na rezultatite od istra-ùvawata;

� poddr{ka na istraù-va~ki prihodi {emi, prekuintegriran pristap, vklu~u-vaj}i i dokaz za koncept ele-ment.

Za dolgoro~na investi-cija bi moèle da se fokusi-raat na regionalna opserva-cija naso~ena kon:

� otkrivawe na idnitepotrebi na pretprijatijata;

� vlijanieto na stru~na-ta obuka i ponudata na znae-wa i ve{tini za regionalna-ta vizija;

� promovirawe na pret-priemni{tvoto obrazovanie;

� obezbeduvawe na eLe-arning infrastruktura i so-drìni;

� koristewe na doìvot-no u~ewe (osobeno Leonardoprogramata) i “Intereg IV zapoddr{ka na transnacional-nite aktivnosti i ekonomskiinformacii.

� Koja bi bila uspe{-nata formula?

- Kone~no, vredi da seistakne deka na site uspe{nistrategii im e zaedni~ko:efikasna vlast, silno li-derstvo, dobro-upravuvanapoddr{ka na inovaciite irezultatite od istraùvawa-ta i nivna valorizacija, po-nuda na dodadena vrednostpri uslugite za poddr{ka,silna pretpriemni~ka kultu-ra, i “ne nelogi~ni” imple-mentaciski planovi i proce-si. Ova zna~i deka strategi-jata se obiduva da gi elimi-nira neuspesite na pazarotna menaxirawe i koristewena EU fondovite za razvoj iinovacii.

LEONARDO PICINETI, ME\UNARODEN KONSULTANT I EVALUATOR OD EUROPE4BUSINESS

Leonardo Picineti

Linkovi i mo`nosti za site sektori vo ekonomijata

êtvrtok, 10 juni 2010 BIZNIS INFO 19

� Kako ja zapo~navtesorabotkata so E4B i Va-{eto iskustvo so fondo-vite od EU?

- Indirektno iskustvoimalo i minatite {est go-dini, no direktnoto iskus-tvo kako partner vo inova-tivni proekti vo jugoi-sto~na Evropa i zemjiteod Bliskiot istok po~navo 2008 godina koi ovoz-moìja razvoj na novi pro-izvodi, novi tehnologii,partnerstva i novi sora-botki. Sorabotka soevropski kompanii, istra-ùva~ki centri, klasteri,kako i organizacii mreìna biznis angeli kako(EBAN), evropska mreàna biznis angeli koi istotaka koristat EU fondovi,ni ovozmoì da uvidimedeka postoi mo`nost zasorabotka. Ova na{e part-

nerstvo, vpro~em, e proiz-vod na benefitite odfondovite od EU, pa takago oformivme Evropskiotproekten centar za znae-we i inovacii vo Makedo-nija. www.euprojectcen-ter.mk, www.euconsul-ting.mk

Evropskata unija dadeprioritetno zna~ewe naobrazovnata politika, socel da se postigne rast iotvorawe na novi rabotnimesta. Znaeweto i inova-ciite se najzna~ajnitevrednosti za EU, osobenoza zajaknuvawe na konku-rencijata vo site sektori.Vo taa nasoka, aktivnosti-te }e bidat naso~eni konostvaruvawe na strate-{kite opredelbi na Re-publika Makedonija.

� Zo{to ba{ vakov

centar za EU fondovi? - Na eden sostanok i

obuka vo Brisel bea pre-zentirani podatoci odEvropskata komisija zazemjite od jugoisto~naEvropa, me|u koi i za Ma-kedonija, koja vo 2008 go-dina imala edna aplika-

cija, a vo 2009 nitu ednaaplikacija za CIP, {to esramota. Koga predava~otpra{a ima li nekoj od Ma-kedonija ovde, i jas sepretstaviv, mi re~e: Ima-te li vie pametni lu|e voMakedonija? Se zasra-miv... Kade li e problemotza takvata neefikasnostvo ovoj del? Da imatemo`nost da vle~ete ogrom-ni sumi na pari za razvojna inovacii, proizvodi,razvoj na op{testvoto,ekonomijata, a da nemateznaewe ili èlba za toa,e za sramota.

Zatoa, koj n* poddrù-va, odli~no. Ima {to dase raboti so golem entuzi-jazam vo narednite 10 go-dini. A, koj ne n* poddrù-va, da znae deka }e se bo-ram do posleden zdiv, bu-

kvalno. Mi se sma~i dagledam kako zemjite vo re-gionot ne pominuvaat vosekoj pogled, pa i vo ovojvo odnos na iskoristuva-weto na fondovite na EU,za koi makedonskite in-stitucii, firmi i gra|aniimaat pristap.

Fokusot e na FP7 iCIP programite zatoa{to direktno se aplici-raat elektronski doEvropskata komisija, kadei se vr{i evaluacijata iodobruvaweto.

� Koja e ulogata naCentarot?

- Centarot proizlezeod partnerstvoto so Leo-nardo Picineti i konsul-tantskata ku}a od Brisel(europe4business), koja eedna od trite najuspe{nivo Evropa vo odnos naiskoristuvawe na fondo-

vite na EU preku proekti inivno menaxirawe. Ve}evospostavivme sorabotkaso zalivskite zemji Katar,Bahrein, OAE, zemjite odLatinska Amerika, zemjiod Afrika i normalno, re-gionalni sorabotki.

I makedonskite parti-cipanti moàt da se vklu-~at vo internacionalniproekti, ne samo regio-nalni. Zatoa, ulogata nacentarot e da pridoneseza zgolemuvawe na iskori-stuvaweto na EU fondovi-te od strana na site zain-teresirani univerziteti,fakulteti, eksperti, kon-sultanti, a posebno make-donskite firmi i nivnapodgotovka za menaxiraweso istite. Iskoristuvawe-to na fondovite na EU }epridonese za zgolemena

mobilnost na lu|eto, novisorabotki, novi biznisi,novi znaewa, pove}e vra-botuvawa, ekonomski raz-voj za biznis zaednicata.

Vo taa nasoka, dosegaorganiziravme ednone-delna obuka za prakti~nopi{uvawe na aplikacii,od 17 do 21 maj godinava.Sledna aktivnost e letna-ta {kola za FP7 i CIP ko-ja }e se odrì vo Dojran,od prvi do ~etvrti juli2010 godina, na tema „Kli-matski promeni, obnovli-va energija i inovacii“.Vo septemvri Centarotorganizira i obuka za eva-luatori na EU proekti koee prvo vo regionot.

* Koi se idniteaktivnosti?

- Idnite aktivnosti naEMKICE se vo nasoka napodigawe na svesta, edu-

kacija, treninzi i podgo-tovka na zainteresirani-te subjekti za apliciraweza sredstva od EU fondo-vite no so fokus na FP7 iprogramite na CIP.

Vo taa nasoka organi-zirame obuki za prakti~nopi{uvawe na FP7 i CIPaplikacii vo tekot na ce-lata godina, so prethodnoutvrdeni datumi koi sedovolno pred krajnite ro-kovi na objavenite poviciili povicite koi treba dase objavat do krajot na2011 godina, za da moèda se napi{at kvalitetniproekti i da se sozdadatsilni konzorciumi.

Vmreùvawe na lokal-ni i regionalni ekspertivo razli~ni oblasti, kakoi vmreùvawe na mali isredni pretprijatija.

Planirana e razmenana studenti, magistrantii doktoranti od Makedo-nija vo odredeni zemji odEU vo delot na eksperti-zata za EU fondovite, apokrivaat {irok spektarna oblasti. Prvata razme-na }e se odviva na relaci-ja Skopje - Brisel.

� Vie ste eden od re-tkite vo regionot kojima dvojno iskustvo voodnos na biznis angeli-te i nivnite investiciivo MSP?

- Ako taka moème daformulirame, da. Direkt-no i prakti~no iskustvo.Od edna strana kako pret-priema~, koj pominal nizprocesite na selekcija naBA, a od druga strana, kakoniven sorabotnik za raz-voj na inovativni proiz-vodi i biznisi. No sepak,BA investiraweto e kom-binirano so mo`nostitepri iskoristuvawe na EUfondovite. Zatoa velam,isklu~itelno e bitno dase ima kapacitet za kvali-tetno u~estvo i iskoristu-vawe na grantovite i fon-dovite na EU.

� Kakov benefit biimale (MSP) firmite?

- Ako zboruvame samoza programata CIP, kadefirmite se direktniu~esnici i korisnici, be-nefitot e pove}ekratnozgolemen. Firmite gi raz-vivaat svoite inovativniproizvodi dobivaj}i grantili kofinansirawe, vove-duvaat najnova tehnologi-ja vo svoeto rabotewe,u~at novi ve{tini imaj}iobuki za svoite vrabote-ni, go podobruvaat kvali-

tetot na svoite proizvo-di, pokonkurentni se nalokalniot, regionalniot ina evropskiot pazar,vmreùvaj}i se probivaatnovi pazari, pa taka ima-at se pogolem profit, a zaseto toa ne vra}aat kredi-ti ili kamati na krediti.

Eve primer. Kompanijaod [panija, koja ja zapoz-nav na eden vakov proektveli, u~estvoto vo CIP,kako i vmreùvaweto vokonzorcium za proekt od 5partneri, od koj eden be-{e klaster od 160 firmi~lenki, i se otvoril novpazar za koj i voop{to nego imala planirano vo go-di{niot plan, pa priho-dite se zgolemile za 34procenti za dve godini.

Benefit od EU progra-mite za finansirawe, ka-ko FP7 i CIP, nemaat sa-mo MSP, tuku i lokalnitesamoupravi, istraùva~-kite centri, univerzite-tite, fakultetite, profe-sorite, studentite, eks-pertite i konsultantite.Seto toa e krug vo koj sekojod participantite imasvoja uloga i benefitsli~no kako sinxirot naishrana vo prirodata. Se-ta aktivnost na EU e za-mislena da ima zgolemeni brz protek na idei, ino-vacii, znaewe, kapital irabotna sila preku sora-botka so partneri koi seiljadnici kilometri od-dale~eni. Svetot deneskae ramen kako tepsija, no-vite tehnologii, kako i se-tot na EU programite,ovozmoùvaat da se ~uv-stvuvate kako da ste sose-di so partnerite.

ILIJA VU^KOV, PRETPRIEMA^, EVROPSKI PROEKTEN CENTAR ZA ZNAEWE I INOVACII

Pari ima – pamet nedostiga

Programata „Ekoino-vacii“ e potprograma naprogramata CIP za konku-rentnost i inovativnost inejzinata osnovna cel eda go pomogne tehnolo{ko-inovativniot razvoj nakompaniite.

Na 13 april 2010 go-dina e objaven oglas zapodgotovka i za predava-we proekti od programa-ta na CIP (Competitive-ness and Innovation pro-gramme) - „Ekoinovacii“,nameneta za poddr{ka namalite i na srednitepretprijatija.

Povikot e otvoren zaMakedonija, konkretno enamenet za kompaniite, aosobeno e korisen za kom-panii {to se zanimavaatso proizvodstvo na hranai na pijalaci, metalopre-rabotuva~ka industrija,grade`ni materijali ivoveduvawe na „pametno“kupuvawe vo proda`ni ob-jekti (kade {to treba

vklu~uvawe i na kompani-ite od informati~katatehnologija). Soodvetno,proekti koi imaat predz-nak na ekolo{ki aspekt,energetska efikasnost,alternativni energii,reciklaà i menaxiraweso otpad i drugo imaat go-lemi {ansi za aplicira-we na ovoj povik.

Kako del od grantovi-te - del od proektnataaplikacija e dozvolena inabavka na oprema zaproizvodstvo, no kakopoddr{ka za realizacijana proektnata ideja kojakompaniite bi ja aplici-rale. Kraen rok za prija-vata e devetti septemvri2010 godina (samo voelektronska forma).

� Vkupni sredstva zaovaa godina se 35-50 mi-lioni evra.

� O~ekuvan broj odo-breni proekti 30-40.

� Procent na finan-sirawe od 50 procenti.

So malite i so sredni-te pretprijatija kako nivna-ta celna grupa, za ramkovnaprograma za konkurentnosti inovacii (CIP) poddrù-va kreativni aktivnosti(vklu~uvaj}i eko-inovacii),da obezbedi podobar pri-stap do finansii i delov-ni poddr{ka na razvojot nanovi uslugi vo regionot.Programata pottiknuva po-dobra upotreba na infor-mati~ka i komunikaciska

tehnologija (IKT) i mu po-maga na sevkupniot razvojna informati~koto op{tes-

tvo. Programata, isto taka,go promovira i koristewe-to na obnovlivite izvorina energija i energetskaefikasnost. Programatatrae od 2007 do 2013 godi-na, so vkupen buxet od pove-}e od EUR 3,5 milijardi.CIP ima tri glavni kompo-nenti: Pretpriemni{tvo iinovacii (EIP), {to e po-ve}e fokusiran na razvojotna malite i srednite pret-prijatija, nivnite pretpri-

ema~ki duh i novi inovativ-ni proizvodi; Informaci-ski i komunikaciski tehno-logii poddr{ka na politi-kata programa (ICTPSP) soosnovni se fokusira narazvojot na IKT sektorot, iInteligentna energijaEvropa(IEE), {to e za izna-o|awe novi odr`livi ener-getski re{enija.

Za pove}e informacii:http://ec.europa.eu/cip/index_en.htm

Ilija Vu~kov

Ramkovna programa za konkurentnost i inovacii (CIP)

Ramkovnite programi na Evrop-skata unija (Framework programmes– FP), se glavnite instrument zafinansirawe na nau~noto istraù-vawe vo Evropa. Ramkovnata pro-grama e dizajnirana da pomogne vosorabotkata pome|u univerziteti-te, istraùva~kite centri i indu-strijata, vklu~uvaj}i gi malite isrednite pretprijatija i da seobezbedi finansiska poddr{ka zanivnite zaedni~ki proekti. Sedma-

ta ramkovna programa na Evropska-ta unija, e dizajnirana za da se po-dobri efikasnosta vo sporedba soprethodnite programi, koi imaa zacel formirawe na Evropskataistraùva~ka oblast (European re-search area - ERA) i razvojot naevropskata ekonomija bazirana naznaewe. FP7 programata }e trae se-dum godini, od prvi januari 2007godina do krajot na 2013 godina. Nadogovor me|u Sovetot na Evropa i

Evropskiot parlament se usvoi bu-xetot vo iznos od 50,521 milijardievra. FP7 programata e podelenavo ~etiri specifi~ni programi:sorabotka, kapaciteti, idei i lu|e,a prodolùvaat vo dve oddelniprogrami: EURATOM (programa naEvropskata zaednica za atomskaenergija) i JRC (Zdruèn istraù-va~ki centar).

Za pove}e informacii:http://cordis.europa.eu/fp7/home_en.html

Sedma ramkovna programa naEvropskata komisija


POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

VRVNA DELOVNA VEST

Kanadska zakana za makedonskiot tutunTREVOGA VO TUTUNSKATA INDUSTRIJA VO ZEMJAVA

I nicijativata na ramkovna-ta konvencija za kontrolana tutunot - FCTC, za vove-

duvawe zabrana za koristeweaditivi kaj proizvodite od tutun,pretstavuva seriozna zakana zatutunskata industrija vo R. Make-donija. So ogled deka se rabotiza vode~ka granka vo zemjodels-tvoto, koja ostvaruva okolu 120milioni amerikanski dolari ivrabotuva pove}e od 30.000 se-mejstva, neizvesnosta so donesu-vaweto na ovaa konvencija bi bi-la golema, a finansiskata {tetakoja zemjata }e ja pretrpi e nesog-ledliva.

Ova go istaknaa otkupuva~itena tutun, na pro{irenata sednicana Zdruènieto na proizvodite-lite na tutun i proizvodi od tu-tun vo Stopanskata komora na Ma-kedonija. Na nea, pokraj ~lenkite,prisustvuvaa pretstavnici odotkupnite pretprijatija, proizvo-ditelite na tutunski proizvodivo Makedonija, proizvoditelitena tutun, kako i pretstavnicite naministerstvata za ekonomija, zazdravstvo, za nadvore{ni rabotii za zemjodelstvo, {umarstvo ivodostopanstvo na Makedonija.

Imeno, predlogot koj doa|a od

Kanada, ne se odnesuva na zdrav-jeto na potro{uva~ite i kako ta-kov favorizira eden tip tutun -smetaat i proizvoditelite iotkupuva~ite na tutun. Vo soglas-

nost so zakonskata regulativa zatutun i tutunski proizvodi vo dr-àvava, aditivite {to se kori-stat kaj prerabotkite od tutun seprirodni, nivnoto poteklo e za-

{titeno so sertifikat, listatana iskoristenite aditivi e do-stavena do resornoto ministers-tvo i taa se po~ituva. Dokolku,pak, se sporedi listata na aditi-

vi vo hranata i taa vo tutunskiteproizvodi, }e se zabeleì golemasli~nost.

^lenkite go postavija pra{a-weto za {tetnoto dejstvo na adi-tivite kaj pomladata populacija,navedena kako rizi~na grupa vokanadskata inicijativa, i pokrajnivnoto prirodno poteklo od ed-na strana kako i nenazna~eniotsostav na iskoristenite aditivikaj tutunskite proizvodi, od dru-ga strana.

Ministerstvoto za zdravstvo,kako nositel na ovaa aktivnost,pokaà razbirawe za posledici-te koi bi gi imala odlukata naova telo vrz tutunskata industri-ja vo zemjata, no pobara od ~len-kite argumentirano i izdrànomislewe za vlijanieto na aditi-vite za navremeno informirawena Vladata i zazemawe stav zaova pra{awe.

Kako rezultat na seto toa, senametnuva potrebata za itnasredba na pretstavnici od mini-sterstvata i nivna koordinacijazaradi argumentiran nastap i so-odveten odgovor na kanadskatainicijativa, koja }e se odrì nakrajot na tekovniot mesec.

Vasko Ristevski

Pretstavnici na ~etiri ministerstva vo razgovor so tutunskata industrija od zemjava


N amaluvawe na carinata zauvoz na repromaterijali inadomestokot za pridonesi

za plati, ukinuvawe na bankarski-te garancii za uvoz na repromate-rijali za lon-proizvodstvo, ovoz-moùvawe poefikasno iskoristu-vawe na pristani{tata vo Soluni Dra~ za uvoz na repromaterijaliod Kina i utvrduvawe subvenciiza tekstilot po primerot na zemjo-delstvoto – se barawata na Zdru-ènieto na tekstilnata industri-ja pri Stopanskata komora na Ma-kedonija {to im bea izneseni nasredbata vo Ministerstvoto zaekonomija (4.6.2010 godina).

- Imavme mo`nost za dijalogso delovnite subjekti so cel da seslu{nat predlozite i problemitena pretstavnicite na tekstilnataindustrija. Nivnite barawa }e bi-dat prezentirani pred Vladata naRepublika Makedonija da se po-mogne polesno da gi nadminatproblemite so koi se soo~uvaat,izjavi ministerot za ekonomija d-r Fatmir Besimi po sredbata.

Spored negovite zborovi, iakovo prvite ~etiri meseci od godi-nava prerabotkata na obleka itekstil porasnala za 0,3 otsto voodnos na lani i dodade deka, se-pak, ostanuvaat predizvicite zatekstilnata industrija {to proiz-leguvaat od ekonomska kriza i odgolemata konkurencija od Dale~-niot istok.

D-r Fatmir Besimi re~e deka

Vladata kako i sekoja godina i go-dinava donese odluka za namalu-vawe na carinata za repromate-rijali i dodade deka do krajot nagodinava u{te edna{ }e se razgle-da taa mo`nost. Toj poso~i dekave}e ima nekoi olesnuvawa vo od-nos na bankarskata garancija, a natekstilnata industrija i se nudati povolni krediti preku Makedon-skata banka za poddr{ka na razvo-jot.

Isto taka, naglasi deka }e ja

razgledaat i mo`nosta da im sepomogne na pretstavnicite na in-dustrijata da najdat na~in za po-dobra iskoristenost na pristani-{tata Solun i Dra~ za uvoz na re-promaterijali.

Za subvencionirawe na tek-stilot, kako {to naglasi, godina-va se predvideni 3,5 milioni de-nari, koi treba da se iskoristatza zgolemuvawe na konkurentskiotkapacitet na kompaniite vo obla-sta na marketingot, tehnolo{kata

modernizacija, razvojot na ~ove~-kite resursi i razvojot na komer-cijalnata infrastruktura.

Pretsedatelot na Zdruènie-to na tekstilnata industrija, An-gel Dimitrov re~e deka se nadevaoti konsultaciite }e stanat re-dovni i praktika bidej}i, kako {tokaà, zna~eweto na tekstilnataindustrija e ogromno zemaj}i gopredvid u~estvoto na brojot navrabotenite kako zna~eweto zaplatniot bilans od izvozot na

tekstilnite proizvodi. Toj istakna deka carinata za

uvoz na repromaterijali od istokza makedonskite tekstilci iznesu-vaat 10 otsto i oti se pogolemiotkolku onie {to gi pla}aat niv-nite sorabotnici od ZapadnaEvropa.

- Se nadevam na pogolema pod-dr{ka vo odnos na namaluvawetona carinite za uvoz na repromate-rijali po primerot na evropskitezemji kade se pla}a 7,5 otsto zataa namena bidej}i nemame drugamo`nost za nabavka na repromate-rijali, re~e Dimitrov.

Toj istakna deka vo razgovori-te vo Ministerstvoto stanalozbor i za postepeno preo|awe odlon-proizvodstvo vo klasi~nopreku stimulirawe na tekstilna-ta industrija od strana na drà-vata.

Vo vrska so zafa}awata po od-nos na plata Dimitrov re~e dekavoveduvaweto na konceptot bruto-plata kvalitativno gi zgolemilonadomestocite za pridonesi bi-dej}i vo platata vlegol nadome-stokot za hrana i prevoz i kako{to re~e ne e isto da pla}a{ pri-donesi na osum i na 30 iljadi de-nari.

Na sredbata prisustvuvaa ipretstavnici od Ministerstvotoza finansii, od kabinetot na pot-pretsedatelot na Vladata Vladi-mir Pe{evski i od Carinskatauprava.

PRETSTAVNICITE NA ZDRU@ENIETO NA TEKSTILNATA INDUSTRIJA NA SREDBA VO MINISTERSTVOTO ZA EKONOMIJA

Grupacijata go poddrù-va donesuvaweto Stra-tegija za energetska

efikasnost i ceni deka akose donese kvaliteten doku-ment, toj vo golema mera mo-è da pridonese vo unapre-duvaweto na energetskataefikasnost.

Po predloèniot nacrt-tekst, Grupacijata KGLP gidava slednite na~elni za-bele{ki:

� Stanuva zbor za preo-bemen materijal, koj pravizabuna, ne e dosleden, kon-zistenten, ima negativniposledici vrz sodrìnata,celta i negovata osnovnafunkcija za unapreduvawena energetskata efikasnostvo zemjava. Materijalot bimoèl da bide pokratok ipojasen dokolku avtorot sekoncentriral na su{tinatana energetskata efikasnost.

� Strategijata, koja tre-ba da ima karakter na nacio-nalen dokument so golemoop{testveno i ekonomskozna~ewe, dobiva karakter nadokument so avtorski beleg.

� Evidentno e deka priizrabotkata na nacrtot sekoristeni sli~ni dokumentiod drugi zemji, {to e vo redod aspekt na koristewe po-zitivni iskustva, no nedo-stigaat specifikite na ovojplan vo RM.

� Edna od osnovnite za-

bele{ki e {to nacrt-tekstotne pravi razlika me|u ener-getski izvori i energetskiponori, a, isto taka, ne sepravi potrebnoto razgrani-~uvawe na poimite: energet-ska efikasnost i {tedeweenergija. Vsu{nost, {tede-weto energija e posledicana energetskata efikasnost.Vo toj kontekst, vo ovaa stra-tegija ne treba da se opfa-tat obnovlivite izvori naenergija - nivno poadekvat-no mesto bi bilo vo Ener-getskata strategija na RM do2020 godina.

� Se postavuva osnovnopra{awe – kako }e govorimeza energetska efikasnostkoga vo dokumentot ne sespomenuva nivoto na dozvo-lenata potro{uva~ka naenergija – kilovat~as pokvadraten metar. Toa e sodr-àno vo regulativite na EUi site evropski zemji go ima-at opredeleno (na primer,SR Germanija ova nivo goopredeli na 80 kilovat~aso-vi po kvadraten metar).

Dozvolenoto nivo naenergija se spomenuva i erazraboteno vo Zakonot zagradewe.

� Vo dokumentite nedo-stiga eden osobeno vaènpriod, odnosno jasen prikaz

na institucionalnata po-stavenost vo funkcija naunapreduvawe na energet-skata efikasnost. Imeno, nepostojat jasno razgrani~eniinstitucionalni nadle no-sti koi bi go pokaàle tekotna dvièwe na eden proektza energetska efikasnost.Poradi toa, nositelite naovaa dejnost se soo~uvaat somnogu pre~ki pri realizaci-ja na proektite od oblastane energetska efikasnost.

Vo ovoj kontekst e i neko-ordiniranosta na doma{nii, pred s*, stranski proektiod ovaa oblast.

� Generalno, Nacrt-strategijata nesoodvetno goobrabotuva sistemot na gre-ewe, ladewe i na provetru-vawe od aspekt na novata,digitalna tehnologija, kojavoop{to ne gi spomenuva.

Za ostvaruvawe na osnov-nata cel i funkcija na ovojdokument – unapreduvawetona energetskata efikasnost,{to kako krajna cel bi rezul-tiralo so za{teda na energi-ja, potrebno e vo nego da sepredvidi i slednovo:

� Mehanizam na subven-cionirawe za voveduvawemerki za energetska efikas-nost vo realno potrebniotrok od slednite pet godini.

Dosega{noto iskustvo vo RMse sveduva samo na edna kra-tkotrajna akcija za subven-cionirawe na son~evite ko-lektori, no dosega ne e naj-deno podolgoro~no re{enieza subvencionirawe na pro-ektite za energetska efi-kasnost.

� Vo delot za edukacijai za mediumska prezentacijakako preduslovi za sozdava-we kapacitet za unapreduva-we na energetskata efikas-nost:

- Kvalitetna edukacijana kadrite od ovaa oblast

bez koja ne bi moèl dafunkcionira predvideniotsistem naizdavawe serti-fikati. Kvalitetnite kadrise zna~ajni i od aspekt natransferot na najnovatatehnologija vo ovaa oblast.

- Dobro osmisleni javnikampawi za zna~eweto naenergetskata efikasnost, soakcent na edukativniot del,mesto reklamniot.

Grupacijata KGLP, iakopove}epati izrazila podgo-tvenost da go stavi na raspo-lagawe svojot stru~en i pro-fesionalen kapacitet, ne e

dovolno vklu~ena vo postap-kata na izrabotuvawe i nadonesuvawe olku zna~ajnidokumenti od delokrugot nadejnosta na svoite ~lenki.

Grupacijata moè da da-de kvaliteten i kvalifiku-van pridones za {to e po-trebno nejzini pretstavni-ci se vklu~at u{te vo faza-ta na izrabotka na dokumen-tot i da u~estvuvaat s* donegovoto donesuvawe. Na tojna~in bi se sozdale usloviza uspe{na sproveduvawena regulativite.

Zorica Me{kova

Subvencioniraweto ja pravi efikasna energetskata efikasnost!

DOKUMENTI

Klu~nite predlozi za spas nagrankata pred Vladata

� Na~elni stavovi na Grupacijata za klimatizacija, greewe, ladewe i za provetruvawepo Nacrt-strategijata za energetska efikasnost na RM do 2020 godina

SUGESTII

Argumentite na tekstilcite ispora~ani na ministerot

Dosega{noto iskustvo vo RM se sveduva samo na edna kratkotrajna akcija za subvencionirawena son~evite kolektori


So Aneta Dodevska

BROJOT NA VOZILA SE ZGOLEMUVA, ULICITE NE SE PODNOVUVAAT

K abli izleguvaat odtrotoari, avtomobilinatrupani eden do

drug, ulici {to li~at nagradili{ta i pretesni zavozila. Mesto nema nitu zape{aci nitu za onie {tore{ile da go izbegnat soo-bra}ajniot mete` so alter-nativni prevozni sredstva.Na glavniot grad mu se za-kanuva kompletno parali-zirawe.

- Osnoven problem e{to soobra}ajnicite voSkopje ne se razvivaat sotempoto so koe se razvivasoobra}ajot. Brojot na vozi-la postojano se zgolemuva,tie se moderniziraat, ima-at potreba od poefikasenprevoz, a ulicite stagnira-at. Obidot na Vladata dase obnovi avtobuskiot vo-zen park e dobar, no od ovojaspekt, od efikasnosta nasoobra}ajot, malku }e pri-

donese bidej}i nedostigaatosnovni investicii vo uli-cite. S* u{te premnoguulici se prekrstuvaat, uli-cite se neza{titeni, separkira na sekoe }o{e inivnite avtobusi }e imaatproblem da stignat doodredeni destinacii - ve-li porane{niot gradona-~alnik Risto Penov.

Skopje e premal za me-tro, no zatoa, pak, kako se-riozno i trajno re{enie zasoobra}ajniot haos se sme-ta tramvajot. Proektot re-dovno se aktivira vo seko-ja predizborna trka, no do-sega nitu eden gradona~al-nik vo svojot mandat ne us-pea da go dovede vo pose-riozna faza. I sega{niotgradona~alnik veli dekadoprva }e se izbere kon-sultant, {to, pak, }e trebada najde koncesioner. Nahartija ostanuva èlbataza povrzuvawe na skopska-ta naselba Novo Lisi~e so\or~e Petrov so tramvaj,trasa dolga 16 kilometri.

- Vo tekot na ovoj mesec}e se izbere konsultant kojponatamu }e treba da najdekoncesioner koj }e stopani-

suva i }e go izgradi tramva-jot vo grad Skopje. Mislamdeka so izgradbata na tram-vajot }e se namali potreba-ta od avtomobili, }e se na-mali meteòt i }e se zgole-mi ekolo{kata pogodnostbidej}i }e ima pomalo zaga-duvawe. Toa e studija odpred nekolku godini, imatri-~etiri relacii, noprioritet e relacijata odNovo Lisi~e, niz Centar,Karpo{ do \or~e Petrov -veli Koce Trajanovski, gra-

dona~alnik na grad Skopje. Vo uslovi koga nema se-

riozni investiciski soo-bra}ajni zafati na teren,otkako za gra|anite vovedezonsko parkirawe, segaGradot re{i da iznajmuvavelosipedi. Edna od stani-cite od kade }e moè da seiznajmi velosiped se nao|ana samiot plo{tad, vedna{do gradskiot parking.

Dodeka vo Makedonijavelosipedot se sfa}a kakorelaksacija i rekreacija

vo Zapadna Evropa toj e al-terantiven prevoz i pora-di ekolo{ki i poradi fi-nansiski pri~ini. Vo skan-dinavskite zemji redovnapojava e, ne samo obi~niot~ovek tuku i funkcioneri-te, ministrite, na rabotada patuvaat so velosiped.Za nekoj od gra|anite kajnas velosipedot ve}e e pre-vozno sredstvo.

- Sekoj den na rabota irekreativno vozam. Imadobri stazi samo pokraj

Vardar. Niz centarot nemoè - soobra}ajot e golem,inaku, tripati e pobrzo.@iveam vo Aerodrom i se-koj den odam na rabota i sevra}am so velosiped - veligra|anin.

A, dali makedonskitefunkcioneri bi odele na ra-bota so velosiped? @elbakaj site ima, no re~isi nikojne e viden vo kostum da odina rabota so velosiped. Gra-dona~alnikot na Grad Skopjeveli deka bi odel na rabotaso velosiped.

- Da, sigurno bi odel,zo{to da ne. Od Avtokoman-da do ovde uslovite se do-bri. Bi odel, da - veli Tra-janovski.

Iako velosipedot sta-nuva ~esta slika po skop-skite ulici, uslovite ibezbednosta ~esto se dove-deni vo pra{awe. Na pate-kata {to se protega po kejotna rekata Vardar vo centa-rot na gradot, so mesecikup zemja ja popre~uva nor-malnata cirkulacija na pe-{acite i velosipedistite.Vozeweto velosiped naovoj del od kejot od rekrea-cija moè da zavr{i fa-

talno, osobeno za pomladi-te. Javniot prevoz vo me-tropolata na krajot se sve-duva samo na avtobusite naJSP i na privatnicite. Ta-ksito, sopstvenoto vozilo,velosipedot, ostanuvaatkako alterantiva.

- Vo gradot taksito e po-treba, ne e luksuz. Nemaprostor za zgolemuvawe nacenata, se znae kakov estandardot. Vo momentovse namaluva potrebata, prvfaktor e standardot, potoanelojalnata konkurencija, ai vremeto se stopluva - ve-li Sa{o Raj~anovski, pre-tsedatel na Grupacijata naavtotaksi prevoznici priStopanskata komora na Ma-kedonija.

Dodeka Makedonija gi~eka novite kineski i ukra-inski avtobusi, gradot re-{i elektronski da gi sledistarite avtobusi. So moni-tori vo pove}e centri nizgradot }e se nabquduva kojavtobus vo koe vreme sta-sal na destinacijata. Akodocni }e se bara pri~inatazo{to, a potoa }e se raz-misluva za drugi alterna-tivi, velat vo gradot.

� Funkcioneri-te sakaat, no neodat so velosi-ped na rabota ka-ko nivnite kole-gi od zapadnitezemji

Gradot pretesen za alternativen prevoz

Sa{o Raj~anovskiRisto Penov Koce Trajanovski


KOGA SKOPJANI ]E SE VOZAT SO KINESKITE I SO UKRAINSKITE AVTOBUSI?

A vansot e platen. Do-deka metropolata gi~eka novite avtobu-

si, niz skopskite ulicikruàt somneìte dali ikoga avtobusite }e stignat.Vladata go objavi megapro-ektot - }e nabavi vkupno300 avtobusi. ]e plati oko-lu 60 milioni evra. Po se-rija poni{tuvawa, kontro-verzii, somneì za me-stenki i favorizirawe, nakrajot pobedija Ukraincite

i Kinezite. Ednokatniteavtobusi }e bidat ukrain-ski, dvokatnite kineski.Resornoto Ministerstvoza transport gi otfrli si-te obvinuvawa kako ten-denciozni, neto~ni i bezargumenti. Gi potpi{a do-govorite so dvete firmi, adokolku ne se ispo~ituvaat}e sleduvaat penali...

- Prvite avtobusi {totreba da stignat od Ukrai-na se pokrieni so avans

{to iznesuva 10 procentiod vkupnata suma na dogo-vorot, a dogovorot e vo vi-sina na 659 milioni dena-ri, pri {to plateniotavans pokriva okolu 10avtobusi {to treba da bi-dat ispora~ani do septem-vri i se del od prvatapratka. Dvokatnite avtobu-si se posebna seriska pro-dukcija. Ovie avtobusi{to treba da gi proizvedekineskata kompanija „Ju-

tong“ }e bidat proizvedeniisklu~ivo za Skopje, i seo~ekuva do krajot na 2011godina da bidat ispora~a-ni najmalku 69 avtobusi, -veli Dragan Simonovski,portparol vo Ministers-tvo za transport i za vr-ski.

A, komu re{i Vladatada mu plati so parite namakedonskite gra|ani?

Zad ukrainskata fir-ma vedna{ ispliva kon-troverznoto minato nanejziniot sopstvenik. Taj-kunot Igor ûrkin bilvme{an vo serija aferi,od matni privatizacii, pas* do {verc na droga skri-ena vo klima uredite voavtobusite. Go gone{e In-terpol, be{e uapsen voBelgrad. No, nabrzo po ap-seweto ukrainskite vla-sti gi povlekoa site obvi-nuvawa. So ~isto dosie,bez kriminalna zadninanegovata kompanija pobe-di na tenderot vo Makedo-nija. Vedna{ potoa tajku-not se pofali deka fir-mata ima kapacitet da is-pora~a pove}e avtobusi odona {to e dogovorena di-namika, no }e zavisi daliVladata }e moè da pla}a.Potoa se ispostavi dekanamesto vo juni, kako {toveti Ukrainecot, prviteavtobusi }e gi ispora~a voseptemvri.

- I plus na toa, nie mo-ème da ispora~ame dvoj-no pogolemo koli~estvo naavtobusi, na iznosot na

avansnoto pla}awe za dvamilioni - re~e Igor ûr-kin od Laz Bas od Ukraina,pri posetata na negovatafabrika vo mart godinava.

A, koj stoi zad kineskakompanija od kade se naba-vuvaat dvokatnite avtobu-si? Dolgo vreme za nea sevrzuva{e imeto na OrceKam~ev, no Kinezite kogadojdoa vo Skopje rekoa de-ka ne go poznavale Kam~ev,no obelodenija deka sora-botuvale so makedonskiotbiznismen @ivan~o Pa-novski. Tokmu Panovski be-{e osuden na deset mesecizatvor zaradi zatajuvawena danok. So kriminalnitransakcii, pomognat someksikanski sorabotnik, goo{tetil makedonskiot bu-xet za 5,5 milioni evra.Za pronevera so nabavkana avtobusi Panovski tu`-ba dobil duri i od ruskataambasada vo Belgrad. Sonego sega sorabotuva kine-skata kompanija „Jutong“,koja treba da gi ispora~advokatnite avtobusi.

- Se nadevame dekamnogu skoro makedonskitegra|ani }e moàt da uìva-at vo avtobusite na na{a-ta kompanija, koi se izra-boteni po najsovremenatehnologija - re~e GungminZang, generalen direktorvo „Jutong“ i odgovoren zapazarite vo Evropa i voSeverna Amerika za vremena potpi{uvaweto na dogo-vorot vo Skopje.

Od resornoto Mini-

sterstvo za transport, pak,velat deka site postapkibile sprovedeni vo sog-lasnost so zakonite. Drà-vata e za{titena i ne mo-è da bide o{tetena bi-dej}i vo dogovorite posto-jat klauzuli spored koi,dokolku dogovorot se pre-kr{i firmite }e pla}aatpenali.

- Stanuva zbor za po-stapki sproveduvani vosoglasnost so Zakonot zajavni nabavki, odnosno, vosoglasnost so site zakonivo Makedonija i ima za-{titni klauzuli. A, do-kolku ne gi ispora~aat na-vreme, toga{ }e treba dase platat penali od 0,1otsto od vrednosta na ne-ispora~anite avtobusi zasekoj den zadocnuvawe,veli Siminovski od Mi-nisterstvoto za transporti za vrski.

Sepak, ostanuva i fa-ktot deka javniot prevoz vometropolata odamna eistro{en. Neophodna e ur-gentna zamena na stariteavtobusi so novi. Namera-ta kompletno da se obnovivozeniot park na javnotosoobra}ajno pretprijatiene e sporna, zatoa {to pri-dobivkite i za gra|anite iza dràvata }e bidat nesamo finansiski tuku iekolo{ki.

JSP „SKOPJE“ E VO LO[A FINANSISKA SITUACIJA

Gradskite avtobusi se pred raspad

„Indeks“ vo„Biznis info“

V alkani sedi{ta, prozorcipokrieni so prav, zadu{li-va sredina, neprijatna bu-

~ava... Grda e slikata so avtobusi-te na javniot gradski prevoz voSkopje. Vozila vo prosek postariod 20 godini, kade namesto prijat-no patuvawe do sakanata destina-cija ~esto prerasnuva vo rizi~naavantura. Lo{ata slika ja nado-polnuvaat i vrati koi ne se zatvo-raat, iskr{enite stol~iwa, po-kriv koj prokisnuva koga vrnedo`d.

- Gledajte kako sedam, stariavtobusi, katastrofa. Vratata nese zatvora, nema ni gumi~ki ni ni-{to. Duva od site strani - veligra|anin.

Direktorot na JSP „Skopje“Mi{o Nikolovski priznava dekasostojbata so vozilata ne e sjajna,isto kako {to e i situacijata naova javno pretprijatie.

- Na krajot od minatata godinaimavme finansiski dolg od 650do 700 milioni denari. Se trudi-me zaedno so Vladata finansiskida go konsolidirame dolgot. Ima-me obvrski i kon Ministerstvotoza finansii, zemen e kredit odokolu 200 milioni denari, a koj s*u{te ne e vraten - potencira Ni-kolovski.

Vo Skopje operiraat okolu 350avtobusi. Gra|anite osven niv ne-maat druga alternativa. Javniotprevoz vo sostojba vo kakva {to e,e neisplatliv i poradi faktot{to ovie dotraeni avtobusi ima-at golema potro{uva~ka na ben-zin, a se {tetni i za ~ovekovataokolina. Iako, i cenite za bile-

tite se zgolemuvaa, sepak, name-sto profit, rastea samo zagubite.

- Vo momentot finansiskatasituacija vo JSP e dosta lo{a. Voprviot kvartal zagubata e 20 mi-lioni denari, taka {to na krajotna godinata o~ekuvam zagubata dae od 60 do 80 milioni denari.Ova se sredstva {to }e mora da gipokrie gradot Skopje. Inaku, me-se~no se prodavaat okolu 1,5 mi-lioni bileti - konstatira Niko-lovski.

Za bezbednosta na javniotprevoz zboruvaat mnogu inciden-ti, vo koi duri ima{e i povrede-ni patnici.

- Bezbednosta vo poslednovreme e ponesigurna. Pred dese-tina godini be{e porelaksirano.Denes se e mnogu napnato. Lu|eto,soobra}ajniot haos koj vladee vogradot - tvrdi Goran Georgievski,voza~ vo JSP „Skopje“.

No, i patnicite ne se zadovol-ni od uslugata.

Ne se redovni avtobusite, a ihigienata e katastrofalna. Mnogu evreva, se lepat gumi za xvakawe postol~iwata, reagiraat gra|anite.

Vo biznisot so javen prevozodamna vlegoa i privatnite avto-busi. Del do niv se vo o~ajna so-stojba, iako prevoznicite od pri-vatniot sektor, poradi konkuren-cijata, se prinudeni da vloùvaat

vo novi avtobusi. Uvezuvame okolu 80 avtobusi i

otkako }e zavr{at administrativ-nite raboti i operativnite merki{to nie gi prezemame, zna~i, ne-kade do krajot na letoto, }e gi pu-{time vo upotreba. Isto taka,

planirame da kupime i novi avto-busi. Inaku, kolku za informaci-ja, nema mnogu finansiska koristod ovaa rabota. Edvaj preìvuva-me - tvrdi Lenin Jovanovski, sops-tvenik na privatni avtobusi.

Dali sega{nite avtobusi na

JSP „Skopje“, koi vo najgolem delgo so~inuvaat soobra}ajniot „kr-votok“ na metropolata, naskoro}e zavr{at kako antikviteti, }ezavisi i od toa dali }e uspeevladiniot proekt za nabavka nanovi avtobusi.

� Avtobusi stari nad 20 godini s* u{te soobra}aat niz metropolata. Direktorot na JSP„Skopje“ Mi{o Nikolovski priznava deka e o~ajna sostojbata so avtobusite, edinstveni-ot javen prevoz koj gi prevezuva skopjani do svojata destinacija. Ekipata na Indeks i Ni-kolovski, eden ~as, vozej}i se vo brojot dva otvoreno razgovaraa za site problemi

Avansot e platen – avtobusite gi nema


Ekonomskata kriza povtornogo aktualizira zemjodelskotoproizvodstvo i gi pottikna dr-àvite da se vratat na agrarot,na produkcijata na hrana. Pos-lednite 20 do 30 godini nema{ere~isi nikakvi investicii voovaa sfera, no sega toa e najpo-trebno. Osven maksimalni vlo-ùvawa, i restruktuirawa, seneophodni temelni promeni, po-stojano sledewe na potrebite vosoglasnost so promenata na nad-vore{nite uslovi. Turcija voovaa nasoka napravi golem ~e-kor. Ova go istaknuvaat turskiteeksperti za razvoj na agrarot, nasredbite so makedonskite novi-nari vo Ankara, Bursa i Istan-bul.

Spored niv, kako {to navedu-va MIA, klu~ni za razvojot naagrarot se za{titata na doma{-noto proizvodstvo, dobra zakon-ska regulativa, u{te podobroupravuvawe/menaxirawe, defi-nirana dolgoro~na strategija,zdruùvawe na zemjodelcite, vo-veduvawe sovremena tehnologijai implementirawe na me|una-rodnite standardi. Pritoa, dr-àvata treba maksimalno da gikoristi site resursi i vo sekojasmisla da posvetuva posebnovnimanie na ruralnite podra~-ja, na alternativnoto proizvods-tvo i na zamenata na postojnitekulturi so novi.

- Dolgoro~no, misijata trebada bide stabilno proizvodstvoza da se zadovolat, pred s*, do-ma{nite potrebi - istaknuvaMehmet Nihat Dola{, od Gene-ralniot direktorat za organiza-cija i poddr{ka pri turskotoMinisterstvo za zemjodelstvo iza ruralen razvoj.

Sledewe i efikasna, rigo-rozna kontrola na proizvodstvo-to, na uvozot i na izvozot, obvr-zano sertificirawe i deklara-cii soodvetni na sodrìnata se,isto taka, uslov i garancija za

uspe{no zemjodelstvo. Spored turskite stru~waci,

Makedonija e ekolo{ki mnogu ~i-sta i taa prednost mora da jaiskoristi. Ovo{tarstvoto, lo-zarstvoto i ranogradinarstvoto,smetaat, se sektorite so najgo-lem potencijal.

- Bezrezervno sme podgotve-ni za natamo{na u{te pointen-zivna sorabotka so na{ite make-donski kolegi, no i za eventual-no obezbeduvawe logisti~ka po-mo{ ili poddr{ka, ako toa go po-baraat va{ite kompanii od zem-jodelskiot sektor, potenciraanadle`nite od Ministerstvoto.So ist stav se i ekspertite odinstitutite za seme i za saden

materijal, za odgleduvawe dobi-tok, za {ap i za ligavka.

Inaku, Turcija e osma zemjavo svetot po odnos na agrarnataekonomija, so godi{en izvozenkapacitet od 50 milijardi dola-ri. Proizveduva 150 vidovi plo-dovi so trgovska vrednost. Os-tvaruva kontakti so nad 100 zem-ji i ima sklu~eno preku 60 proto-koli za stopanska agrosorabo-tka. Momentno vo fokusot i sebalkanskiot region, Kavkaz iAfrika.

Okolu 40 procenti od nase-lenieto se zanimava so zemjo-delstvo. Produkcijata na ìtogodi{no e 20 milioni toni, nadomati 10 milioni toni, na tu-

tun 100 milioni toni. Dràvata sekoja godina go

planira proizvodstvoto, inten-zivno se zanimava so legislati-va, menaxirawe rizici, defini-rawe ramki vo koi treba da sedviì trgovijata, poddr{ka nazemjodelcite, ekonomija i logi-stika. Ima strategija za borbaprotiv su{ata, zabranuva kori-stewe genetski modificiranmaterijal posebno vo semenars-tvoto, osiguruvaweto na zemjo-delskite posevi e praktika. Sa-mo Direktoratot za zemjodelstvodava 3,5 milijardi dolari sub-vencii.

Turcija posebno vnimanieposvetuva na edukacijata na

farmerite, na nivnata obuka,usovr{uvaweto, obezbeduvawe-to sorabotka i na vrabotuvawe-to vo ruralnite sredini.

Za nabavka na mehanizacijase davaat 50 otsto nepovratnisredstva, a vo mnogu siroma{ni-te sredini se obezbeduvaat istotolku za ma{ini za prerabotkana mleko ili na ovo{je, za paku-vawe, ambalaìrawe, skladira-we. So 75 procenti nepovratnisredstva se poddrùvaat i proe-kti vo delot navodnuvawe. Od2006 godina dosega po ovaa osno-va se potro{eni 75 milionievra.

Zavidna e sostojbata i vo de-lot na organskoto zemjodelstvo.Okolu 35.000 farmeri se zani-mavaat so vakov tip proizvods-tvo, godi{nata produkcija izne-suva eden milion toni, pove}eod 320.000 hektari se pod organ-ski rastenija vo prirodni uslo-vi, a 500.000 hektari organskinasadi se vkupno evidentirani.Od izvozot na organskoto proiz-vodstvo Turcija godi{no ostva-ruva 27 milioni dolari.

Zdruùvaweto kako forma nanajefikasno dejstvuvawe e isk-lu~itelno va`na kategorija voturskoto zemjodelstvo. Deneskaima preku 15.000 kooperacii sonad 10 milioni ~lenovi. Zemjo-delskoto zdruùvawe posebno sefavorizira vo ruralnite sredi-ni preku povolni {estgodi{nikrediti, so pet otsto kamata iedna godina grejs period. Od2005 godina dosega za poddr{kana kooperativnoto zdruùvawese potro{eni 600 milioni evra.

Turcija s* u{te ne gi koristifondovite na IPARD na EU.Spored Ministerstvoto, admi-nistrativnite proceduri se votek,privr{uvaat podgotovkiteza dobivaweto akreditacija.Najgolem del od sredstvata }e sekoristat vo delot prerabotka nahrana.

ISKUSTVA SOVETI NA TURSKITE EKSPERTI ZA RAZVOJ NA AGRAROT

Ekolo{kata ~istota - makedonska prednost� Ovo{tarstvoto, lozarstvoto i ranogradinarstvoto, smetaatturskite stru~waci, se sektorite so najgolem potencijal voRepublika Makedonija

Evropskata komisija ja spro-veduva javnata rasprava za revi-zija na Direktivata za op{tabezbednost na proizvodite do 30juli 2010 godina, me|u gra|anitena EU, ekonomskite operatori,drugi organizacii i relevantni-te nacionalni institucii, koitreba da odgovorat na podgotve-niot pra{alnik. Direktivata92/59/EC i 2001/95/EC, vo re~isidve decenii, ima izgradeno si-stem {to sozdava op{ta kulturadeka site potro{uva~ki proizvo-di mora da bidat bezbedni, i jaintegrira ulogata na evropskitestandardi vo odnos na neharmo-nizirani proizvodi, bilo da seraboti za globalna ili za regio-nalna va`nost. Postojanoto pre-dupreduvawe za va`nosta na bez-bednosta na proizvodite, rele-vantno na regionalno ili glo-balno nivo, ukaùva deka e po-treben sistem koj }e obezbedipobrzi, poefikasni i pokonzi-stententni proceduri vo EU, do-volno fleksibilni da odgovoratna predizvicite na globaliza-cijata.

Izve{tajot za implementaci-jata na Direktivite za op{tabezbednost na proizvodite upa-

tuva na faktot deka aktuelniteproceduri - proizvoditeli, nedràt ~ekor so tehnolo{kiotrazvoj i deka procedurite zaodobruvawe i za objavuvawe nastandardite vo slu`beniot ves-nik na EU se predolgi i biro-kratski. Sega{niot na~in na po-stignuvawe na soobraznost naproizvodite ne e proporciona-len na brzinata na javuvawe natehnolo{kite novi proizvodi napazarot, koi treba da bidat ioficijalno potvrdeni kako bez-bedni. Vo soglasnost so sega{ni-te uslovi potrebno e {est godi-ni od inicijativata za vosposta-vuvawe standard za bezbednostdo objavuvawe vo slu`ben vesnikna EU, i istiot e na sila do pr-voto revidirawe narednite trigodini. Poradi toa, proizvodi-telite ~esto se prinudeni da ba-raat alternativni re{enija, koise zna~itelno poskapi bidej}i sevklu~uvaat i treti strani {to

sekoga{ ne se celosna garancijaza bezbednost na proizvodot napazarot. Vo momentot e potrebnanovata alatka koja }e ja obezbedipresumpcijata na bezbednostili pretpostavkata za avtomat-ska usoglasenost.

Op{tata bezbednost na pro-izvodite na pazarot se garanti-ra so legislativata na nivo naUnijata, so {to se obezbeduvakonzistentnost, visokoto nivona za{tita na zdravjeto i bez-bednosta na potro{uva~ite. EUima vovedeno dopolnitelenpredupreduva~ki sistem za vi-sokorizi~nite proizvodi, a seodnesuva na zapalki, cigari iinsekticidi, kako i regulativa-ta za povlekuvawe na proizvo-dite od pazarot dokolku go za-grozuvaat zdravjeto i bezbedno-sta na potro{uva~ite. Hranatai farmacevtskite proizvodi seregulirani so drugi intervent-ni sistemi.

I BRISEL PATI OD PREDOLGI I BIROKRATSKI PROCEDURI

[est godini od inicijativa do standardPARALELI

� Javnata rasprava vo vrska so revizija na Direktivite za op{ta bezbednost naproizvodite pokaà deka sega{niot na~in na postignuvawe na soobraznost na pro-izvodite ne e proporcionalen na brzinata na javuvawe na tehnolo{kite novi pro-izvodi na pazarot, koi treba da bidat i oficijalno potvrdeni kako bezbedni

êtvrtok, 10 juni 2010 BIZNIS INFO 25POSETI

R epublika Makedonijaja smetame kako „vratakon Evropa“ i ottamu

cel na na{ata poseta be{eda gi podobrime kontaktitei da gi privle~eme mo`nitekapitalni investitori dadojdat ovde. Ova go pora~aHarun Karaxan, pretsedatelna Trgovskata komora odEski{ehir, Republika Tur-cija. Toj, zaedno so MetinGuler, pretsedatel na ko-morskoto Sobranie, inakupo poteklo od Makedonija, ipetmina vidni biznismenii ~lenovi na rakovodstvotona tamo{nata delovna aso-cijacija, vo ramkite nadvodnevniot prestoj vo dr-àvava, ja poseti i Stopan-skata komora na Makedonija.(4.6.2010 godina).

Delegacijata od Trgov-skata komora od Eski{ehir,edna od pogolemite asocija-cii na delovni lu|e vo Tur-cija, be{e primena od Qu-bica Nuri, direktorka naDirekcijata za me|unarodniodnosi, promovirawe i in-formirawe, koja, osvrnuvaj-}i se na stopanskata sora-botka so Republika Turcija,istakna deka site turskibiznismeni i institucii voKomorata imale iskren pri-jatel i profesionalen pod-drùva~.

- Nadvore{notrgovskatarazmena so R.Turcija e tra-dicionalna i se odviva vrzbaza na bilateralniot dogo-vor za trgovija, vrz dogovo-rot na CEFTA, koj ovozmoù-va bescarinski uvoz na re-promaterijali i surovini ibescarinski izvoz vo zemji-te na CEFTA, i tretata mo`-nost e trgovija bez carinime|u R.Turcija, Evropskataunija i Republika Makedoni-ja. Mislime deka toa e naj-

pottiknuva~ko vo na{ite bi-lateralni odnosi i deka toamoè da gi otvori vratite zainvesticii, ne samo od Tur-cija kon nas tuku i za inve-stitorite od EU vo Republi-ka Makedonija - re~e Nuri.

Vo Trgovskata komora odEski{ehir, formirana u{tevo 1895 godina, ~lenuvaat12.500 kompanii. Site nejzi-ni ~lenki na pazarite naEvropa, Amerika, BliskiotIstok i Azija godi{no ostva-ruvaat izvoz od nad 1,5 mi-lijardi dolari. Vo vkupniotizvoz na turski proizvodi vo

R.Makedonija, kompaniiteod Eski{ehir u~estvuvaatso nad 500 iljadi evra.

Gradot Eski{ehir e va-èn ekonomski centar vo se-verozapadna Turcija, koj voposlednive nekolku godinibeleì brz tehni~ko-tehno-lo{ki razvoj. Osven toa, me-stopolo`bata, razvienatainfrastruktura i soobra-}ajnite mo`nosti, ili vkup-no, spored kvalitetot naìvot, Eski{ehir e na vto-ro mesto vo Turcija. Vo sto-panstvoto najzastepeni in-dustriski granki se metalo-prerabotuva~kata, so 40 ot-sto, prehranbenata so 32 ot-sto, keramikata so 15 otsto,tekstilot so sedum otsto i

drugi, a za{titen znak nagradot se èlezni~kata iavionskata industrija. Vogradot ima dva univerzite-ti, so 60 iljadi studenti sopostojan prestoj i u{te 1,5milioni vonredni studen-ti. Seto toa vlijae ekonomi-

jata vo gradot da bide mnoguìva i aktivna.

- Veruvam deka Eski{e-hir ima mnogu {to da ponu-di za razvojot na RepublikaMakedonija. Ne se somnevamdeka }e dojde do prodlabo-~uvawe na sorabotkata i za-

radi faktot deka vo gradotìvee i brojno naselenie popoteklo od R. Makedonija ideka mnogu biznismeniizrazija èlba da sorabotu-vaat so makedonski kompa-nii – potencira{e HarunKaraxan.

Optimizmot za zacvr-stuvawe na zajaknuvawe naodnosite delegacijata naturskite biznismeni odEski{ehir ja temelat i naefektite od izminatite 15meseci, vreme za koe pret-stavnicite od ovaa Komoraposetile 18 zemji na ~etirikontinenti.

- Dosega imame potpi-{ano dogovori so sedum ko-mori za zbratimuvawe i sa-kam da kaàm deka so sitezemji, za okolu eden do dvameseci po~nuvaat da se vos-postavuvaat trgovski vrski.Se obiduvame da rabotimei da gi podobruvame odno-site spored principot „vin-vin“. Pritoa, za nas e mnogubitno ne samo podobruvawena trgovskata razmena i so-rabotkata pome|u dvete zem-ji tuku i na gradovite, kako ikulturnata i sorabotka nasite nivoa – re~e Karaxan.

Pretstavnicite na dve-te komori najavija intenzi-virawe na kontaktite, preds* vo energetikata, agraroti turizmot, kako i vo soo-bra}ajot.

- So ogled deka nivnataekonomija e silna, razvienai tehnolo{ki mnogu pona-pred od nas, nie vo niv gle-dame mentori za na{ite

kompanii i ona {to bi saka-le se pove}e zaedni~kipartnerstva koi bi doveledo nekoj napredok i za na{i-te kompanii – podvle~e Qu-bica Nuri.

Inaku, vkupnata razmenaso Turcija za prvite tri me-seci od 2010 godina spore-deno so istiot period lani,beleì rast od 2,5 procenti.Izvozot e zgolemen za 14,1otsto, a uvozot za 0,3 otsto.

Vkupnata nadvore{no-trgovska razmena na Re-publika Makedonija so Re-publika Turcija vo 2009godina dostigna vrednostod 291,5 milioni ameri-kanski dolari, pri {to eostvaren izvoz vo vred-nost od 40,7 milioni ame-rikanski dolari, dodekauvoznoto saldo iznesuva250,7 milioni amerikan-ski dolari. Trgovskiot de-ficit vo 2009 godina iz-nesuva 210 milioni ame-rikanski dolari, a u~es-tvoto na Turcija vo vkupna-ta razmena na Makedonijae ~etiri procenti.

Sporeduvaj}i go perio-dot od 2001 do 2008 godina,vo nadvore{notrgovskatarazmena me|u R.Makedonijai R.Turcija se zabeleùvakonstanten trgovski defi-cit na makedonska strana,koj blago varira od godinavo godina. Vo analizirani-ot period najgolemiot de-ficit e ostvaren vo 2008godina i iznesuva 237 mili-oni amerikanski dolari.

Vaska Mickoska

TRGOVSKA KOMORA OD ESKI[EHIR, R. TURCIJA, VO STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJAVO POTRAGA PO BIZNIS-PARTNERI

� Spored kvalitetot na ìvot, Eski{ehir e na vtoro mesto vo Turcija

Otvorawe na vratite za investitoriod severozapadna Turcija

� Vo stopanstvoto najzastepeni industriski granki se metalo-prera-botuva~kata, so 40 otsto, prehranbenata so 32 otsto, keramikata so 15otsto, tekstilot so sedum otsto i drugi, a za{titen znak na gradot seèlezni~kata i avionskata industrija

Harun Karaxan

Eski{ehir

vo SAD dolari


I ndeks na ekonomskasloboda go podgo-tvuva i go objavuva

fondacijata The heritagefoundation-/www. heritage.org/ od SAD. Taa e formi-rana vo 1973 godina kakoistraùva~ki i obrazoveninstitut, ~ija misija e daformulira i da promovi-ra konzervativni javni po-litiki bazirani na prin-cipite na slobodni pret-prijatija, ograni~eni vla-di, individualni slobo-di, tradicionalni ameri-kanski vrednosti i jaka na-cionalna odbrana. Nejzi-nite istraùvawa za ste-penot na ekonomskata slo-boda se mnogu zna~ajni ireferentni za mnogu vla-di, vladini agencii, me|u-narodni organizacii, pro-fesionalni biznis i fi-nansiski organizacii iinstitucii i agencii zautvrduvawe na kreditniotrejting.

Ekonomskata slobodase definira kako funda-mentalno pravo na sekoelice da ja kontrolira nego-vata ili nejzinata sopstve-

na rabota i sopstvenost. Voedno ekonomsko slobodnoop{testvo individuite seslobodni da rabotat, daproizveduvaat, da tro-{at i da investira-at na sekoj na~in ka-ko im odgovara, so

taa slobodatreba da bidat za{titeniod dràvata i dràvata dane gi prinuduva. Rasponotna merewe na ekonomskiteslobodi e od nula - nemasloboda do 100 najslobod-no. Republika Makedonija ezastapena vo mereweto naovoj indeks od 2002 godina.

Op{tiot indeks na eko-

nomska sloboda se presme-tuva po posebna metodolo-gija i se izvlekuva kakozbiren pokazatel koj proiz-leguva od indeksite na 10slobodi i toa:

- Sloboda na biznisot- Trgovska sloboda- Fiskalna sloboda- Vladini izdatoci- Monetarna sloboda- Sloboda na investi-

rawe- Finansiska sloboda

- Sopstveni~ki prava- Sloboda od korupcija- Sloboda na trudot

Na {to upatuvaatnavedenite pokazateli:

1. Nivoto na ekonomskasloboda vo 2010 iznesuva65,7 i, spored nego, na{atadràva se nao|a na 56mesto od 183 dràvi vosvetot. Vo odnos naprethodnata godina imamepodobruvawe za 4,5 poeni ina{eto nivo na ekonomskasloboda e nad zbirniotprosek od site zemji. Toa sedolì pred s* na podobru-vawata vo slobodata natrudot, investicionatasloboda kako i trgovskatasloboda, fiskalnata slo-boda i monetarnata slobo-da. Spored utvrdenatametodologija vo na{atadràva ima umerena,odnosno prose~na ekonoms-ka sloboda.

2. Pozitivnite promenivo ekonomskata sloboda vona{ata dràva treba da sepotenciraat i od aspekt nasporedba so ekonomskatasloboda vo drugite zemji

vo Evropa i vo regionot.Taka, vo ramkite na evrop-skite zemji na{ata dràvase nao|a na 56 mesto, dode-ka vo regionot pred nas eAlbanija na 53 mesto, dode-ka poslaba ekonomska slo-boda imaat drugite zemji itoa: Slovenija na 61 mesto,Romanija na 63 mesto,Turcija na 67 mesto, CrnaGora na 68 mesto, Grcija na73 mesto, Bugarija na 75mesto, Hrvatska na 92mesto, Srbija na 104 mestoi BiH na 110 mesto.

3. Treba da se potenci-ra relativno dobroto nivona slobodi vo trgovijata,monetarnata sloboda ifiskalnata sloboda

4. Treba da se potenci-raat lo{ite pokazateli za

nivoto na ekonomskata slobo-da vo za{titata na sop-stveni~kite prava i na slo-bodite od korupcijata koikonstantno vo site izminatigodini se na mnogu nisko nivo

i onevozmoùvaat op{totonivo na ekonomska slo-

boda da bide na povisokonivo. Toa zna~i deka vo oviepodra~ja treba da se preze-maat dopolnitelni merki iaktivnosti, kako {to ukaùvai Izve{tajot na Evropskataunija za napredokot naRepublika Makedonija vo2009 godina, kako i vo doku-mentite na drugite relevant-ni me|unarodni organizacii.

5. Na{ite nadle`ni sub-jekti treba da go imaatpredvid ovoj indeks naekonomski slobodi priformuliraweto na merkitena ekonomskata politika ina reformskite zafatibidej}i od interes nana{ata dràva e da ostanei da se potvrduva kako~lenka na svetskite "slo-bodni" ekonomii.

REPUBLIKA MAKEDONIJA NA 56 MESTO SPORED INDEKSOT NA EKONOMSKA SLOBODA VO 2010 GODINAPOZICII

Indeksot na ekonomska sloboda na Republika Makedonija

O stvaruvawe na pobaruva-we od pravnite subjektivrz osnova na verodostoj-

na isprava vo postapka za done-suvawe re{enija za dozvola naizvr{uvawe od strana na nota-rite, be{e temata na ednodnev-niot seminar {to se odrà voStopanskata komora na Makedo-nija. (2.6.2010 godina). Za najno-vite izmeni vo Zakonot za par-ni~na postapka i Zakonot za iz-vr{uvawe, koi }e stapat vo silaod prvi juli godinava, svoite iz-lagawa i stavovi za doneseniteizmeni gi prezentiraa Ranko Ma-ksimovski, Fidan~o Stoev i Teo-fil Tomanovi}, sudii vo penzija.

Po inicijativa na pravnitesubjekti {to prisustvuvaa na semi-narot, a so cel za polesna naplatai ostvaruvawe na nivnite pobaru-vawa vrz osnova na verodostojna

isprava vo postapka za donesuvawere{enija za dozvola na izvr{uva-we od strana na notarite kako po-verenici na sudot na odràniotseminar, bea razraboteni pove}epotto~ki me|u, koi i slednive:

� kratok istorijat na postap-kata za izdavawe platen nalog

� Novata nadle`nost na nota-rite da postapuvaat kako povere-nici na sudot da donesuvaat re-{enija za dozvola za izvr{uvawevrz osnova verodostojna isprava(spored izmenite i doplnuvawa-ta na Zakonot za izvr{uvawe od2009 godina).

� Podnesuvawe predlog donotarot i {to treba da sodrì

� Faza na prethoden periodza podnesuvawe na predlogot

� Verodostojna isprava (ori-ginal ili zaveren prepis)

� Postapuvawe po predlogot

vo prethodnata postapka� Postapuvawe po prigovorite� Pravni lekovi� Potvrda za pravosilnost -

izvr{nost� Pravna sudbina na predlo-

zite (tu`bite) za izvr{uvawe pod-neseni pred i 26.5.2006 godina

Predlogot na pravnite subje-kti {to u~estvuvaa na seminarotbe{e skoncentriran kon toa dabidat izvr{eni izmeni vo odred-bite od Zakonot za parni~na po-stapka i Zakonot za izvr{uvawe,s* so cel za namaluvawe na tro-{ocite i pogolema efikasnost napostapkata, a so toa i rasteretu-vawe na sudovite i pobrza napla-ta na svoite pobaruvawa. So ovakone~no }e dojde do usoglasuvawena makedonskoto zakonodavstvoso evropskoto.

Anita Mitrevska

ODR@AN SEMINAR ZA NOVITE NADLE@NOSTI NA NOTARITE VO OSTVARUVAWE NAPOBARUVAWATA OD PRAVNITE SUBJEKTI

OBUKI

Kompaniite baraat evtina i efikasna naplata

Rejtingot zapletkan vo korupcijata i lo{ata za{tita na sopstveni~kite prava


E vrobarometarot „Pretpri-emni{tvoto vo EU i po{i-roko“ ima za cel da se do-

bijat informacii za javnite sta-vovi za razli~ni pra{awa povr-zani so pretpriemni{tvoto, kako{to se pretpriema~ka edukacija,menaxment so rizik, osnovawefirmi, pre~ki za pretpriemni{-tvo i delovni neuspesi. Evroba-rometarot, isto taka, gi sporedu-va ovie stavovi so drugite zemji,kako SAD, Kina, Japonija i Ju`naKoreja.

1. Tendencijata za samovra-botuvawe stabilna

� Vo Evropa naklonetosta zasamovrabotuvawe ostana stabil-na. Kako i vo 2007 godina, 45 ot-sto od site Evropejci bi sakaleda bidat samovraboteni, a 49 ot-sto velat deka tie bi sakale darabotat kako vraboteni.

� Vo SAD intencijata za sa-movrabotuvawe e namalena od 61otsto na 55 otsto. Sepak, delot naamerikanski dràvjani koi bi sa-kale da bidat vraboteni ostanastabilen. Grupata koja ne go izra-zuva interesot e zna~itelno zgo-lemen, odrazuvaj}i ja neizvesno-sta vo ekot na ekonomskata kriza.

� Prili~no golem del na ki-neskite gra|ani (71 procent) izja-vile deka poprvo bi bile samo-vraboteni otkolku da rabotat ka-ko vraboteni (28 procenti) .

2. Golemi razliki me|u zem-jite-~lenki na EU vo vrska sonaklonetosta za samovrabotu-vawe

� Vo Kipar i vo Grcija rezul-tatite od anketata se nedvosmis-leno nad prosekot na EU, pa durii nad SAD.

� Vo Slova~ka, Belgija, Dan-ska, ê{ka i [vedska, samo ednatretina od naselenieto ili po-malku, ne projavuva nikakov inte-res za pretpriema~ki biznis.

3. Sociodemografski indi-katori za samovrabotuvawe

� Maìte glavno izrazuvaatpogolema sklonost kon samovra-botuvawe (51 procent) vo odnosna ènite 39 procenti) .

� Mladite lu|e se posigurniza po~nuvawe biznis od postari-te gra|ani. 52 procenti od oniena vozrast od 15 do 24 preferi-raat samovrabotuvawe vo spo-redba so 47 procenti od onie koise me|u 25 i 39 godini i 46 pro-centi od onie na vozrast me|u 40i 54 godini.

� Kvalitetnoto obrazovanieja promovira èlbata za samo-vrabotuvawe. Isto taka ìvee-weto vo urbana oblast vlijae zapo~nuvawe sopstven biznis.

� Rabotata na roditelite esilen pokazatel za profesional-ni preferencii na decata. Oddecata ~ii roditeli se samovra-boteni, 56 otsto, isto taka, bi sa-kale da bidat pretpriema~i. Akobarem eden roditel e samovra-boten, odnosot e polovina-polo-vina. Koga dvata roditeli se vra-boteni, samo 42 procenti od de-cata izrazile interes za samo-vrabotuvawe

4. Evidentirani razliki vopri~inite za izbor na vrabotu-vawe.

� Vo EU (no, isto taka, vo Ja-ponija i vo Ju`na Koreja) predno-sta da se bide vraboten e glavnomotivirana od faktorite na sta-bilnost (redoven prihod, stabil-ni rabotni odnosi) i od redovni-

te uslovi za vrabotuvawe (rabot-no vreme, socijalna za{tita).Nadvore{nite ograni~uvawa ilinedostatocite na resursi (fi-nansii, ve{tini, biznis idei) sedefinirani kako relativno mi-norni pri~ini.

� Vo SAD site gorenavedeni-te pri~ini se relativno nesu-{tinski vo sporedba so Kina ka-de nedostatokot na resursi gi dr-ì lu|eto vo raboten status.

5. Ambivalentni stavovikon pretpriema~ite: kreatorina rabotni mesta ili eksploa-tatori?

� Vo site delovi na svetotlu|eto vo golema mera se soglasu-vaat deka pretpriema~ite se kre-atori na rabotni mesta i dekaistite razvivaat novi proizvodii uslugi od koi ima benefit ce-loto op{testvo.

� Sepak, pozitivnata slikana pretpriema~ite e namalena.Od site Evropejci 54 procent ve-ruvaat deka pretpriema~ite mis-lat samo za svojot profit, dode-ka 49 procenti veruvaat dekapretpriema~ite ja eksploatiraatrabotata na drugite. Vo 2007 go-dina vrednostite bea vidlivopomali (45 procenti i 42 procen-ti).

� Statusot na pretpriema~irapidno varira me|u razli~nizemji. Vo skandinavskite zemjitoa e mnogu pozitivno (na primer,83 procenti od Dancite i 78 pro-centi od Fincite imaat pozitiv-no mislewe za pretpriema~ite),dodeka vo Isto~na Evropa repu-tacijata na pretpriema~ite e ge-neralno poniska (samo 26 pro-centi od Ungarcite i 33 procentiod Poljacite imaat pozitivnomislewe za niv) .

� Vo sporedba so drugite pro-fesii, pretpriema{tvoto se

percepira na eden prili~no po-zitiven na~in. Od site Evropejci49 procenti deklariraat dekaimaat dobro mislewe za pret-priema{tvoto. Samo takanare~e-nite slobodni profesii (advoka-ti, lekari, arhitekti i drugi)uìvaat pogolema po~it (58 pro-centi). Zna~itelno e poniskomisleweto za dràvnite slu`be-nici (35 procenti), top-menaxe-rite (28 procenti), bankarite (25procenti) ili politi~arite (12procenti).

6. Dali nedostatokot na fi-nansii gi destimulira evrop-skite novopretpriema~i?

� Samo 28,1 procenti od siteEvropejci smetaat deka e izvod-livo da se po~ne biznis vo sled-nite pet godini (vo 2007 brojkatabe{e na 31,4 procenti; vo SADtaa duri i se zgolemi od 43,5 pro-centi na 48,7 procenti.)

� Nedostatokot na finansiitradicionalno e najva`na pri~i-na za ovaa situacija (24 procentiod skepti~nite za po~etokot goposo~ija ovoj faktor) .

� No, nepredvideno nasleds-tvo ne bi bilo atraktiven pre-dizvik za otpo~nuvawe na biznisatraktiven za mnogu Evropejci.Vo takov slu~aj, samo 14 procentiod Evropejcite se podgotveni dapo~nat biznis, a 16 procenti bigi potro{ile za raboti koi otse-koga{ gi posakuvale, 30 procentisamo }e gi za~uvaat, a 31 procent}e kupat ku}a (ili za otplata nahipoteka) .

� Povtorno postojat zna~ajnirazliki me|u zemjite, 42 procen-ti od Bugarite bi po~nale so novbiznis (isto taka 41 procent voTurcija i 41 procent vo Kina) .Prili~no golem del od naseleni-eto vo Malta (28 procenti) i La-tvija (27 procenti) samo }e go po-

tro{at. Od Norveànite 41 pro-cent i 39 procenti od Estoncite}e kupat ku}a (ili za otplata nahipoteka). Najpretpazlivi lu|ekoi }e gi za{tedat parite se Ame-rikancite (48 procenti), Ju`no-korejcite (44 procenti) i Slo-vencite (40 procenti) .

7. Dali pretpriema~ite sepoinakov vid lu|e?

� Za prvpat Evrobarometarotvr{i analiza ne samo na pret-priema~koto odnesuvawe (na pri-mer, preferencii za samovrabo-tuvawe) i mislewa (na primer,pri~ini koi go pravat samovrabo-tuvaweto te{ko) , no, isto taka,karakteristi~ni crti i perso-nalni karakteristiki.

� Stravot od bankrot e ednaod najgolemite pre~ki za golembroj lu|e da po~nat biznis. Se-pak, 65 procenti od Evropejci-te velat deka tie obi~no sepodgotveni da prezemat rizici.Vo SAD okolu 82 procenti odanketiranite se podgotveni daprezemat rizici. Qubiteli narizikot od Evropejcite se Ro-mancite i Ircite (73 procen-ti). Sprotivno od prezemawetona rizik se Ungarcite (43 pro-centi).

• Amerikanski dràvjani,isto taka, pove}eto sakaat da senatprevaruvaat so drugite (77procenti). Vo EU samo 55 procen-ti od naselenieto poddrùvakonkurencija, vo Japonija samo 29procenti. Od Turcite 93 procen-ti se izjasnile deka se inventiv-ni lu|e so idei, vo sporedba soevropskiot prosek od 81 procenti toj na SAD od 87 procenti.

� Fincite (94 procenti),Dancite (93 procenti) i [ve|a-nite (90 procenti) se osobeno op-timisti vo vrska so svojata idni-na – sporedbeno so prosekot na

EU od 75 procenti. Golemi pesi-misti se Ungarcite (61 procent)i Bugarite (62 procenti).

� Postojat nekoi zabele`li-vi razliki vo personalitetot nalicata so biznis iskustvo, i oniebez toa. Nekoj koj e vodi biznisili vodel vo minatoto e obi~no epove}e podgotven da prezeme ri-zici, pove}e uìva vo konkuren-cijata i veruva deka e samoinven-tiven. Delovnite lu|e, isto taka,se pove}e ubedeni da menaxiraatso predizvicite i pomalku &ostavaat na sre}ata za da gi re-{at problemite.

8. Pretpriema~koto odnesu-vawe vo Evropa, SAD i vo Azija

� Kinezite imaat najgolemopretpo~itawe za samovrabotuva-we (71 procent), dodeka Japonci-te najmalo (39 procenti). Sli~nona toa Kinezite mislat deka e so-sema mo`no da stanat pretprie-ma~i vo rok od pet godini (49procenti) . Vo Japonija samo 12procenti smetaat deka ova opci-ja za li~na kariera e mo`na.

� Povisok procent na Kinezi(40 procenti) otkolku Amerikan-ci (38 procenti) izjavile dekaimaat direktni iskustva vo po~-nuvaweto so biznis. Vo Evropa ivo Japonija se prili~no niski(22 procenti i 20 procenti) , du-ri i poniski otkolku vo Ju`naKoreja, kade {to 31 procent tvr-dat deka imaat delovno iskus-tvo.

� Vo SAD pretpriema~i uì-vaat dobra reputacija. Od Ame-rikancite 73 procenti imaat po-volna slika za pretpriema~ite.Vo Evropa barem okolu polovinaod naselenieto (49 procenti)ima povolna slika za pretprie-ma~ite. Vo Kina procentot e samo40procenti, vo Japonija i Korejaduri i pomal.

EVROPSKI STAVOVI ZA PRETPRIEMNI[TVOTO

� Vo skandinavskite zemji pogolemiot del od naselenieto (83 procenti od Dancite i 78procenti od Fincite) imaat pozitivno mislewe za pretpriema~ite, kako i za svojata id-nina (nad 90 otsto), dodeka najgolemi pesimisti se Ungarcite (61 procent) i Bugarite (62procenti). Vo Isto~na Evropa e poniska i reputacijata na pretpriema~ite (samo 26 pro-centi od Ungarcite i 33 procenti od Poljacite imaat pozitivno mislewe za niv)

Severot poln so optimizam za idninata i za biznisot

Oslo


PROMOCII

Pi{uva: Karlo Zmaj{ek

Zemjite {to raspolagaatso vodni pati{ta vo delotna transportot poseduvaatgolemi prednosti vo odnosna tie {to gi nemaat. Koi setie prednosti?

Pred s*, poniski tro{o-ci za prevoz. Za ilustracija,za eden kontejner od Kina tri~etvrtini od vkupnata cena eza prevoz do Solun za 10.000kilometri, a za samo 250 ki-lometri od Solun do Skopje,e edna ~etvrtina od cenata(manipulacija i prevoz).

Generalno, se raboti zatransport vo koj moè da seima doverba bidej}i nema za-stoi. Imeno, 10 procenti odpatnata mreà i 20 otsto odèlezni~kata mreà imaatpostojani zastoi. [to se od-nesuva do bezbednosta najdo-bar primer e Holandija, naj-razviena zemja vo ovoj vidtransport, kade soobra}ajni-te nesre}i se re~isi nula.

Prednost na ovoj vidprevoz e i namalenata emi-sija na {tetni gasovi. Imanajmala emisija na jagleroddioksid, i pomalku od edenprocent u~estvo vo negativ-nite vlijanija od transpor-tot vrz okolinata.

Pazarno adaptirawe naintermodalnite re{enija e

u{te edna prednost natransportot po vodni pati-{ta. Modernata tehnologijai raste~kata mreà na inter-modalni terminali go pra-vat ovoj transport kako ide-alna komponenta na integri-ranite transportni sistemi.Od vrata do vrata trans-portna logistika za proizvo-dite se postignuva vo part-nerstvo so patnite transpor-teri.

Prednostite se zgolemu-vaat ako ovoj poevtin trans-port moè da prodolì vovnatre{nosta, so koristeweplovni reki i kanali. Pri-mer, 50 otsto od pomorskiottovar vo Antverpen i Roter-dam prodolùva vo vnatre{-nosta na zemjata po vnatre{-nite vodni pati{ta.

Transportot po vnatre{-ni vodni pati{ta e star, none i staromoden. Duri zakonkurentnite i inovativniekonomii pretstavuva klu~-na komponenta za nivnatagrià za okolinata i za ì-votot na naselenieto. Voodredeni regioni na Evropae zabeleàn impresivenrast na ovoj vid transport.Imeno, za periodot od 1995do 2005 godina, porastot voFlandrija, Belgija e 57 pro-centi, dodeka Francija be-leì porast na transportotpo vodni pati{ta od 40 pro-centi, za periodot od 1997do 2005 godina.

Evropskata mreà navnatre{ni plovni pati{taiznesuva pove}e od 35.000 ki-lometri. Polovina od ovaamreà e pristapna za brodo-

vi so kapacitet do 1.000 to-ni, {to e ednakvo na 40 kami-oni. Flotata na brodovi zaovaa namena e so kapacitetod 14 do 500 kamioni. Godi{-no so ovoj prevoz se trans-portiraat okolu 485 milio-ni toni.

Vo periodot od 1994 do2004 samo 1,5 procenti odBuxetot za transport na EUse investira vo vnatre{nitevodni pati{ta.

Ovoj vid transport se ko-risti za razni vidovi stoki.Brodovite RO-RO ovozmoù-vaat transport na vozila ka-ko delovi od integriranitransportni sistemi. Ova eosobeno va no za stoki so po-

golema vrednost, kade zaodredeni delovi od prevoz-niot pat se koristat rekite,stopostotnata sigurnost ibezbednost se pova ni odbrzinata. Na primer, vo re-gionot na Pariz, po vnatre{-ni vodni pati{ta, dnevno seispora~uvaat 600 avtomobi-li na „Reno“. Isto taka, ovojproizvoditel na avtomobiligi uvezuva kolite napravenivo Romanija so RO-RO bro-dovi na Vili bec, koristej}igo Dunav do Zapadna Evropa.Sekoj od ovie brodovi imakapacitet od 250 avtomobi-li, a na povratnata tura setransportiraat novi avtomo-bili na BMV i „Mercedes”.

Avtomobilskite giganti„Suzuki“, „Mitsubi{i“ i„Ford“ go koristat Dunav narelacija Kelheim - Budimpe-{ta. „Ford“ koristi vakvibrodovi za transport do Ve-lika Britanija bez pretova-ri, i toa 24 brodovi nedelno,so kapaciteti do 500 avtomo-bili ili okolu 650.000 avto-mobili godi{no.

Masivnite tovari i su-rovinite se, isto taka, kara-kteristi~ni za ovoj prevoz.Za Makedonija toa e prevozna betonsko èlezo, limovi,profili od Ukraina. So bar-ì do pristani{teto Praho-vo, Smederevo, pa so èlez-nica do Skopje.

Vodniot pat Rajna-Majna-Dunav gi povrzuva Severnotoso Crnoto More. So zgoleme-nata razmena na stoki me|uZapadna i Isto~na Evropa,mnogu brzo }e se zgolemuva itovarniot soobra}aj na ovaarelacija.

NAIADES na po~etokot na2006 godina izraboti prv se-vkupen, detalna programa zarazvoj na transportot po vna-tre{nite vodni pati{ta. Ovaaprograma od sredinata naistata godina, stana del odtransportnata politika na EU.

(^len na Upravniotodbor na Grupacijata na{pediteri i logisti~ki

operatori)

Evtin, ekolo{ki i moderenprevoz, bez soobra}ajni nesre}i

VODNITE PATI[TA – IDEALNA KOMPONENTA NA INTEGRIRANITE TRANSPORTNI SISTEMI

I nstitutot za akreditacijana Republika Makedonija goodbeleì Svetskiot den na

akreditacijata – deveti juni. Nasve~enosta, koja se odrà vo Klu-bot na pratenicite, direktorotTrpe Ristoski gi prezentira{erealiziranite aktivnost.

- Zna~aen napredok e postig-nat vo ramkite na osnovnata dej-nost na Institutot - akreditacija-ta. Pritoa, najgolem del od akre-ditaciite se dodeleni na inspek-ciski tela, {to se dolì na zgole-meniot interes za akreditacija,osobeno vo oblastite kade {totaa pretstavuva uslov za dobiva-we na ovlastuvawe na telata zaocena na soobraznosta, vo soglas-noast so zakonite i podzakonskiteakti vo zemjava.

Na sve~enosta bea dodeleni20 sertifikati za akreditacijana telata akreditirani vo perio-dot od prvi april 2009 godina do31 maj godinava. Od oblasta nainspekciski tela, dobitnici se:„Gezup“ od Skopje (liftovi),

„Aleks Stjuart“ od Skopje (lifto-vi, kranovi i transporteri), „Elkoing“ od Strumica (elektri~naoprema, elektri~ni uredi, ele-ktri~ni instalacii i za{tita pri

rabota), „Taho“ od Skopje (analog-ni tahografi - evrotahografi itaksimetri), Centar za istraùva-wa, razvoj i kontinuirano obrazo-vanie - CIRKO (liftovi, digalki

i transporteri), „Apave SEE“(oprema pod pritisok), „Automake-donija ETC“ od Skopje (ocenka nasoobraznost na edine~no pregle-dano vozilo od kategoriite L, M,N, O), „TCI Evrocert“ (liftovi,digalki, transporteri i metalnikonstrukcii, „Evromak – kontrol“(inspekcija na kvalitet i kvanti-tet na ìta, proizvodi od ovo{jei od zelen~uk, masla od rastitel-no poteklo, te~ni goriva i tek-stilni proizvodi, PSS – Centarza ispituvawe vozila - Inspekci-sko mesto 1 „Skopje – Pintija“(edine~no odobruvawe vozilo odkategoriite L, M, N, O), Centar zaistraùvawa, razvoj i kontinuira-no obrazovanie -CIRKO (Inspek-cisko telo za oprema pod priti-sok), „Sejbolt pan adriatika“ odSkopje (kvalitet i kvantitet nanafta i nafteni derivati), „Teh-noservis“ od Ohrid (analogni ta-hografi – evrotahografi i taksi-metri i „Mak àn“ od Strumica(analogni tahografi - evrotaho-grafi i taksimetri).

Sertifikati dobija laborato-riite za testirawe: JZU Centarza javno zdravje - Bitola (Labora-torija za sanitarna hemija, Labo-ratorija za sanitarna mikrobio-logija i Testirawe prehranbeniproizvodi, voda), Gradeèn insti-tut „Makedonija - Skopje (Labora-torija za ispituvawe grade`nimaterijali) i Rafinerija za na-fta„Okta“ – Skopje (testirawe na-fta i derivati).

Laboratorii za kalibracijaso sertifikat se „Farmahem“ (ka-libracija na temperatura i rela-tivna vla`nost) i „Automakedoni-ja“ (kalibracija na dimenzionalnii mehani~ki golemini, vreme i op-ti~ki zra~ewa). Sertifikaciskitelo e „Procert“ od Skopje.

Inaku, vo Institutot za akre-ditacija na Republika Makedo-nija vo tek e obrabotkata i na 27novi prijavi za akreditacija i seo~ekuva do krajot na godinavabrojot na akreditirani tela dase zgolemi za dopolnitelni dva-esetina. (V. M.)

Dodeleni 20 sertifikati zaakreditirani tela i laboratorii

INSTITUTOT ZA AKREDITACIJA GO ODBELE@I SVETSKIOT DEN NA AKREDITACIJATA

Direktorot na IARM, Trpe Ristoski, mu go dodeluva sertifikatot na DimitarMojsov, generalen direktor na „Automakedonija“

� Evropskite zemji {to raspolagaat so plovni reki i so kanali gi koristat za zgolemuva-we na konkurentnosta i na inovativnosta na svojata ekonomija


V istinski na~in za dase iskoristi viken-dot, a moèbi da se

ostane i na podolgotraenodmor i da se uìva vo pri-rodnite potpelisterskiubavini, e da se poseti vi-lata „Dihovo“. Toa vo izmi-natite dve godini go napra-vile pove}e stranski i do-ma{ni turisti, koi ostva-rile preku 1.000 no}evawa.Vilata e vo sopstvenost naPece Cvetkovski, koj ne sa-mo {to se griì za vilata iudobnosta na svoite gostituku pravi s* za razvojot naselskiot turizam vo R. Ma-kedonija.

- Mislam deka ova e vi-stinski primer za razvoj naovoj vid turizam. Ova e na-~in kako da se iskoristatprirodnite resursi na na-{ava zemja, bez pritoa dase uni{tat, a istovremenoda ja promoviraat R.Make-donija na svetskata mapa zaturisti~ki atrakcii - veliCvetkovski.

Starata ku}a, ili kako

{to pove}eto ja prepoznava-at, vilata „Dihovo“ se nao|avo centarot na istoimenotoselo. Do nea vodi asfaltenpat, celosno e urbanizira-na i so kompletna infra-struktura. Izgradena e votipi~en selski stil, od ka-men i od drvo i ima sops-tven dvor od 800 kvadratnimetri, opkruèna so golemitrevni povr{ini. Gradina-ta e opremena so letna kuj-na i ima vgradena pe~ka.

- Servisot na posetite-lite vklu~uva doma{nahrana so prigotveni tradi-cionalni jadewa, kako i ra-kija i vino, proizvedeni vodrveni buriwa. Sobite seopremeni vo tradiciona-len rustikalen stil, a ce-liot mebel e izraboten odprirodno drvo - objasnuvaCvetkovski, koj dodava dekagreeweto e obezbedeno soelektri~ni paneli, a sani-

tarniot del, odnosno bawi-te se so opremen tu{, mi-jalnik i osigureni 200 li-tri topla voda vo sekoevreme.

Osven {to prestojot vovila „Dihovo“ nudi vistin-ska relaksacija vo ruralenambient tuka se isklu~eni idrugite aktivnosti: utrin-ski aerobik, hokej na treva,vozewe velosiped, igri napesok, pro{etki vo priro-da, kapewe vo rekata, pro-{etki so voda~ i ku~e, sobi-rawe sezonsko ovo{je i ze-len~uk, rustikalna masaà,spiewe pod otvoreno nebovo vre}a i drugo. Na gostitena raspolagawe im e i 24-~asovna servis-recepcija,minibar, telefon, TV, bez-ì~en internet i drugo.

Posebno karakteristi~-no za vila „Dihovo“ e cena-ta za prestojot. Imeno, zanejzinata visina odlu~uva-at klientite, vo zavisnostod nivnoto zadovolstvo odponudata na Vilata.

Aneta Stojkovska

VILA „DIHOVO“ POKRAJ BITOLA

Pi{uva: MilanPetkovski

Makedonskoto zdru-ènie za za{tita prirabota (MZZPR) eedinstvena nevladinaprofesionalna organi-zacija od oblasta na za-{titata pri rabota voMakedonija, koja vo kon-tinuitet podolg od 40godini raboti na sozda-vawe na ~ove~ni rabot-ni uslovi. Kako profe-sionalna nevladina or-ganizacija vo na{iteredovi gi vbrojuvameinènerite za za{titapri rabota, stru~nitelica po bezbednost prirabota kako i brojnispecijalisti i ekspertiza za{tita pri rabota.

MZZPR e formira-na vo dale~nata 1967godina vo Skopje, kakoorganizacija na lu|etokoi rabotat na za{tita-ta pri rabota vo Make-donija. So samite svoipo~etoci, MZZPR uspe-va da ja nametne ideja-ta za za{tita pri rabo-ta na teritorijata naporane{na Jugoslavijai re~isi vo site pora-ne{ni republiki da seosnovaat soodvetnizdruènija na lu|e koirabotat na ovaa prob-lematika.

Eden od najgolemi-te uspesi na MZZPR, na{to sme osobeno gordi,a toa e po~nuvaweto naInterdisciplinarnitestudii po za{tita prirabota vo sostav na

Univerzitetot „Sv. Ki-ril i Metodij“, kade voperiodot od 1989 do1995 godina se {kolu-vaa okolu 150 studentikoi se steknaa so zva-weto diplomiran inè-ner po za{tita pri ra-bota.

Od ponovata isto-rija na MZZPR ~lenovi-te se fokusiraa na ne-kolku va`ni segmentikako sorabotka so dr-àvnite institucii od

ovaa oblast preku u~es-tvo vo izrabotka nabrojni zakonski i pod-zakonski akti, podignu-vawe na javnata svestza va`nosta na za{titapri rabota, kontinuira-na doobrazba na stru~-nite lica od ovaa ob-last, pomo{ i poddr-{ka na kompaniite pridostignuvawe na po-trebnite standardi zaza{tita pri rabota, ka-ko i zdruùvawe so

srodni organizacii odregionot i Evropa zara-di postignuvawe na na-{ite postaveni celi.

Za polesno infor-mirawe na makedonska-ta javnost i komunika-cija so ~lenovite, go iz-gotvivme prviot portalza za{tita pri rabota(www. mzzpr. org. mk),{to e, vsu{nost, prva iedinstvena veb-strani-ca vo Makedonija koja jatretira za{titata prirabota i prenesuvabrojni informacii zaaktivnostite na samotozdruènie.

Uspe{nata sorabo-tka na Makedonskotozdruènie za za{titapri rabota i Mini-sterstvoto za trud i zasocijalna politika re-zultira so davawe namislewa i predlozi odpoleto na za{titatapri rabota, kako, naprimer, za noviot Zakonza bezbednost i zdravjepri rabota, donesen vo2007 godina, kako ibrojni pravilnici {toproizleguvaat od nego.

Afirmiraweto naza{tita pri rabota kajnas, kako i aktivnostitena MZZPR nadvor odgranicite na Makedoni-ja, bea prepoznaeni iod Me|unarodnata orga-nizacija na trudot(MOT), so {to MZZPRdobi status Prv kola-borativen centar naMOT za informiraweza za{tita pri rabotavo Makedonija.

MZZPR, preku rea-lizacija na proektniaktivnosti za poddr{kana vospostavuvawe nasistemi za upravuvaweso za{titata pri rabo-ta vo makedonskoto op-{testvo, podobruvawena rabotni uslovi narabotnicite, pridone-suva kon podignuvawena nivoto na za{titapri rabota vo Makedo-nija. Vredni za spome-nuvawe se proektite„Voveduvawe i sprove-duvawe na EU standar-di za za{tita pri rabo-ta vo tekstilnata indu-strija“, proekt finan-siran od strana naKralstvoto Norve{ka,koj se realizira{e voprethodnite ~etiri go-dini i proektot „Grade-we na kapacitetite zabezbednost i za zdravjepri rabota“ koj po~na sorealizacija ovaa godi-na.

Preku sproveduva-we na kampawi za po-dignuvawe na javnatasvest i redovno organi-zirawe na obuki naaktuelni temi za ~leno-vite na Zdruènieto,MZZPR sekojdnevnopridonesuva kon za~u-vuvawe na zdravjeto narabotnikot i namaluva-we na nesre}ite na ra-botno mesto, {to e ikrajna cel na za{titapri rabota.

(Pretsedatel naMakedonskoto zdruè-

nie za za{tita prirabota)

So edukacija i standardi protivnesre}ite na rabotno mesto

MAKEDONSKO ZDRU@ENIE ZA ZA[TITA PRI RABOTA

^LENSTVOTO E MO]

PRETSTAVUVAWE

� Na gostite im se nudi od doma{na hrana i pijalaci, relaksacija vo rura-len ambient, pa s* do internet, a cenata ja odreduvaat samite posetiteli

� Za polesno informirawe na makedonskata javnost i komunikacija so ~lenovitego izgotvivme prviot portal za za{tita pri rabota (www. mzzpr. org. mk), {to e,vsu{nost, prva i edinstvena veb-stranica vo Makedonija koja ja tretira za{titatapri rabota i prenesuva brojni informacii za aktivnostite na samoto zdruènie

„S* vklu~eno“ za cena po izbor

NOVI ZAKONSKI PROPISI NA EU(Slu`ben vesnik na EU,

br. 136/2.6.2010)

Za{tita na potro{uva~itePo {irokata javna debata, Evropskata komisi-ja donese preporaka za primena na harmonizi-rana metodologija za klasifikacija i izvestu-vawe reklamacii na potro{uva~i i vodeweistragi za istite.

(Slu`ben vesnik na EU, br. 133/31.5.2010)

Klasifikacija, ozna~uva-we i pakuvawe na hemika-liite i nivnite me{aviniEvropskata komisija donese izmeni i dopolnu-vawa na Regulativata 1907/2006 na Evropskatakomisija (S.V. na EU L 396/30.12.2006), vo od-nos na registracijata, evaluacijata, avtoriza-cijata i restrikcijata na hemikaliite(REACH). Po desetgodi{niot razvoj na pravi-lata za harmonizacijata, kriteriumite, klasi-fikacijata, ozna~uvaweto i pakuvaweto na he-mikaliite i nivnite me{avini, a zaradi za-{tita na ~ovekovoto zdravje i na sredinata,pod zakrila na ON, sozdadena e strukturata naGlobalniot harmoniziran sistem na klasifi-kacijata i ozna~uvawe na hemikaliite (GHS).Vo soglasnost so sistemot, vovedeni se bez-bednosni deklaracii koi mora da gi sledatsupstanciite vo prometot vo soglasnost soGHS. Tranziciski period za prisposobuvawena novite uslovi za klasifikacija, ozna~uva-we i pakuvawe na hemikaliite i nivnite me-{avini e 1 juni 2015 godina.

(Slu`ben vesnik na EU, br. 129/28.5.2010)

Sezonska carinaEvropskata komisija donese odluka so koja seutvrduvaat proizvodi i koli~estva nad ~ija-{to vrednost moè da se vovede uvozna sezon-ska carinska stapka (domati, praski, limon,slivi, kajsii, vklu~uvaj}i gi nektarinite, kru-{ite i stolnoto grozje. Spored dvièwata napazarot, so posebni odluki }e se utvrduva vi-sinata na sezonskata carina.


Vo javnoto pretprijatie „Make-donski {umi“, zaklu~no so april,se proizvedeni okolu 230 iljadikubni metri ogrevno drvo, dodekado krajot na godinava se planirakoli~inata da iznesuva okolu 630iljadi metri prostorni. Ostavaj}igo nastana ona {to e prodadeno vomomentov „Makedonski {umi“ ras-polaga so okolu 150 iljadi kubnimetri, a vo april o~ekuvame nad 70iljadi kubni metri.

- Spored planot, koj godinava epoambiciozen od lani, ogrevot vonajgolem del }e bide proizvedennajdocna do 31 oktomvri, so cel na-vreme da obezbedime ogrevno drvo

za naselenieto - istaknuva GoranStojkovski, pomo{nik na direkto-rot na Sektorot za koristewe na{umi vo JP „Makedonski {umi“.

Od kompanijata istaknuvaat dekaima dovolno rezervi na ogrevno dr-vo i deka nivnite skladi{ta vo Ki-~evo, Ohrid, Veles, Kumanovo, SvetiNikole i [tip se polni. Vo skladotvo Skopje ima drva, no so mala re-zerva poradi toa {to od Skopska Cr-na Gora pred okolu eden mesec sepovle~eni rabotnicite na „Karaxi-ca“. Vo tek e realizacija na sklu~eni-te dogovori so sindikalni organiza-cii i zdruènija na penzioneri. Voskladi{tata bukata se prodava po

cena od 2.372 denari za eden kubenmetar, a dabot za 2.453 denari, pri{to cenata e so vklu~en DDV.

- Toa e aktuelnata cena po kojanie rabotime. Drugi ceni ne posto-

jat. Razlikata vo cenite na paza-rot na ogrevno drvo ja pravat pri-vatnite firmi - izjavi AleksandarFlorovski, sovetnik za odnosi sojavnost vo „Makedonski {umi“.

Inaku, javnoto pretprijatie go-dinava beleì pozitivni rezulta-ti vo raboteweto. Od 2007 godinado sega se isplateni 115 milionidenari, obvrski na pretprijatietopo osnova na prethodni zadolùva-wa. Novi krediti nema, a pretpri-jatieto uspe{no od sopstvenisredstva obezbeduva plata za 2.500vraboteni, kako i za 700 do 800 ra-botnici, koi se angaìraat kako se-zonski rabotnici.

Od kompanijata, isto taka, naj-avija i deka naesen }e bide spro-vedena akcija za uni{tuvawe naboroviot ~etnik vo onie delovikade toj e najprisuten. V. M.

JP „MAKEDONSKI [UMI“ ZA GODINAVA PLANIRA POGOLEMA SEÂ

Navremeno snabduvawe na naselenieto so ogrev

Noviot prakti~en vodi~ na ECHA im pomaga na industri-ite da gi razgledaat site mo ni alternativni metodi za pri-birawe podatoci za rizicite od koristewe na proizvodite,so cel da se osiguri deka testirawata na ‘rbetnite ìvotni}e bidat prezemeni edinstveno kako posledno sredstvo.

Op{tata cel na REACH regulativata ne e samo da seobezbedi visoko nivo na za{tita na zdravjeto na ~ove-kot i na ìvotnata sredina tuku i da se promoviraat al-ternativni metodi za ocenuvawe na rizicite. Vo slu~ajkoga ne postojat dovolen broj informacii za opasnosti-te od nekoja hemikalija, REACH nalaga industrijata dagi popolni tie praznini, da gi proceni opasnostite irizicite od nejzinite supstancii i da prezemat merkiza upravuvawe so rizicite, koi se neophodni da se za-{titat ~ovekovoto zdravje i ìvotnata sredina.

Mnogu od standardnite metodi za testirawe koristat‘rbetni ìvotni za predviduvawe na vlijanieto na hemikali-ite vrz lu|eto i vrz ìvotnata sredina. Za da se izbegnat ne-potrebnite testirawa vrz ivotnite, ECHA promovira alter-nativnite metodi za ocenuvawe na opasnostite i rizicite.

Za taa cel kompaniite treba da gi obezbedat i da gievoluiraat site dostapni i relevantni informacii zasvojstvata na supstanciite. Kompaniite, isto taka, tre-ba me|usebno da gi spodeluvaat podatocite za da se iz-begne potrebata od povtorni testirawa.

Se razbira, neophodno e kompaniite da gi obezbedatsite formalni preduslovi so koi se garantira deka si-te alternativni metodi se ispolneti, vklu~uvaj}i dekatie se dobieni vrz osnova na validni metodi i deka re-zultatite se soodvetni za klasifikacija, ozna~uvawe iprocena na rizik.

Dopolnitelni informacii: Prakti~niot vodi~ za izbegnuvawe testirawa vrz ìvotnite moète da go najdete na veb-stranata:

http: //echa. europa.eu/doc/publications/practical_guides/pg_10_avoid_animal_testing_en. pdf

EVROPSKATA HEMISKA AGENCIJA - ECHA OBJAVI NOV PRAKTIÊN VODI^ ZA

IZBEGNUVAWE TESTIRAWA VRZ @IVOTNITE

Alternativni metodi zaocenuvawe na rizicite

Od 15 do 18 juli 2010 go-dina vo Bursa, RepublikaTurcija, se odrùva Me|una-rodniot saem na obleka zadeca, bebiwa i za ostana-tite nivni potrebi.

Stopanskata komora naMakedonija vo sorabotka soovlasteniot zastapnik nasaemskiot organizator –„Adonis grup“ organiziraposeta na makedonski kom-panii na saemskata mani-festacija „Bursa 5th babyand kidswear and necessitiesfair 2010“.

Obezbedeno e besplat-no smestuvawe za dve no}e-vawa so doru~ek, vlez za sa-emot, transfer od aero-drom Istanbul do Bursa,transfer od hotelot do sa-emot i sve~en ru~ek na de-not na otvoraweto na sae-mot, 15.7.2010 godina. Sme-

stuvaweto e vo renomiranhotel so ~etiri ili so petyvezdi. Posetitelot gi po-kriva patnite tro{oci i 35evra administrativni tro-{oci od ~ovek za saemskiotorganizator.

Stopanskata komora naMakedonija gi pokanuva si-te zainteresirani makedon-skite kompanii da se prija-vat za poseta na saemskatamanifestacija najdocna dodevetti juli 2010 godina.Podetalni informacii zasaemot: www.tuyap.com.tr

Kontakt:Elizabeta A.Eftimova

tel.02 3244 074faks:02 3244 088

e-po{ta: [email protected]

OD 15 DO 18 JULI 2010 GODINA VO BURSA,REPUBLIKA TURCIJA

Me|unaroden saem na obleka idrugi potrebi za deca i bebiwa

Vlatko Stojanovskitel.02 3244 004

faks:02 3244 088e-po{ta:[email protected]

� Stopanskata komora na Makedonija obezbedi besp-latno smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlez zasaemot, transfer od aerodrom Istanbul do Bursa,transfer od hotelot do saemot i sve~eni ru~ek na de-not na otvoraweto na saemot, 15.7.2010 godina


GERMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKIKOMPANII ZA IZRABOTKA NA ZAPTIVKI I [TANCANI DELOVIVO OBLASTA NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO, KOI NAO-\AAT PRIMENA VO OPREMUVAWE NA POSTROJKI, POGONI, SI-STEMI ZA PRENOS, GRADE@NA, HEMISKA, ZEMJODELSKI MA-[INI I VO PROIZVODSTVO NA PUMPIValidnost do: 2.10.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

ITALIJANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLI-KA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA NOVI I POLOVNI MA[INIZA PROIZVODSTVO NA TEKSTILValidnost do: 1.12.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodiPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

ITALIJANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLI-KA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ITALIJANSKO ESPRESO KA-KO I TRANSFER NA KNOW HOW I OPREMA ZA PEÊWE KAFEValidnost do: 28.9.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA NUDI PRECIZNI TRKALEZNI VALJACINA BAZA NA GUMA, POLIURETAN, PENA I KARBONSKI VLAKNAZA ROLNI NAMENETI ZA SITE VIDOVI NA CRTE@I I MODELIValidnost do: 30.9.2010 godinaOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

BELGISKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA TERMO ALUMINIUMSKA FOLI-JA KOJA SE KORISTI ZA IZOLACIJA VO GRADE@NI[TVOTOValidnost do: 25.6.2010 godinaVid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Grade`ni{tvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SIREWEValidnost do: 4.9.2010 godinaVid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloKlu~ni zborovi: sirewe

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA DA KUPI KARTON-SKA I ALUMINIUMSKA AMBALA@A OD REPUBLIKA MAKEDONIJAValidnost do: 4.9.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na celuloza i na hartija i pro-izvodi od hartijaPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKIKOMPANII ZA IZRABOTKA NA ZAPTIVKI I [TANCANI DELOVIVO OBLASTA NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO, KOI NAO-\AAT PRIMENA VO OPREMUVAWE NA POSTROJKI, POGONI, SI-STEMI ZA PRENOS. GRADE@NA, HEMISKA, ZEMJODELSKI MA-[INI I VO PROIZVODSTVO NA PUMPIValidnost do: 2.10.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ZA[TITNA OPREMA PRI RABOTAValidnost do: 22.10.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PARTNER ZA PROIZVODSTVOI PLASMAN NA ETERI^NI MASLA I SU[ENO OVO[JE

Validnost do: 22.12.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Evropska Unija , Zemji na Centralna iIsto~na Evropa

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SANITARNA ARMATURAValidnost do: 17.12.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKIKOMPANII VO OBLASTA NA SONÊVATA ENERGIJA ZA PLAS-MAN NA FOTOVOLTAI^NI SISTEMI, SOLARNI SISTEMI ZAGREEWE NA VODA I TOPLINSKI PUMPIValidnost do: 30.6.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i vodaPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA ORTOPEDSKI POMAGALAValidnost do: 18.10.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDO-NIJA ZA PLASMAN NA HARTIENA AMBALA@A ZA PAKUVAWE NAMLE^NI PROIZVODIValidnost do: 7.10.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrijaPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

IZRAELSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO DRVOPRERABO-TUVA^KATA INDUSTRIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZAIZRABOTKA NA DRVENI DELOVI ZA SLO@UVALKI SO MO@-NOST PROIZVODITE DA SE PAKUVAAT VO MAKEDONIJA I PLA-SIRAAT NA PAZARITE VO EUValidnost do: 24.12.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i proizvodi od drvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI PRERABOTENI I KONZERVI-RANI KOMPIRIVid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoValidnost do: 21.12.2010 godinaOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

INDISKI PROIZVODITEL NA SU[EN ZELENÛK ZAINTERESI-RAN E DA SORABOTUVA SO MAKEDONSKI TRANSPORTNI KOM-PANII ZA IZVOZ NA ZELENÛK I OVO[JE OD MAKEDONIJAValidnost do: 15.12.2010 godinaVid sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Soobra}aj, transport na stoki i patnici i{pedicijaPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO EVROPSKI-TE ZEMJI ZA PLASMAN NA ZAPÂNICI, DELOVI ZA PROCESNAOPREMA, TRANSMISII, REDUKTORI KAKO I USLUGI OD TIPOTNA REPARACII I MODIFIKACIIValidnost do: 28.10.2010 godinaVid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Evropska unija, zemji na Centralna i naIsto~na Evropa

* * * * * * * * *

ITALIJANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLI-KA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA NOVI I POLOVNI MA[INIZA PROIZVODSTVO NA TEKSTILValidnost do: 01.12.2010 godina

Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodiPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KONTAKTIRAJTE JA HRVATSKATA KOMPANIJA ZA PLASMAN NAMAKEDONSKO VINO VO NIVNITE 50 HIPER I SUPERMARKETIValidnost do: 18.12.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PLASMAN NA ARHIVSKI OG-NOOTPOREN EDNOKRILEN I DVOKRILEN ORMAN, KP, OG ORMA-NI, METALNI GARDEROBERI I ORMANI ZA STRUJOMERI ZAEVROPSKI PAZARValidnost do: 18.12.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

HRVATSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA DA NAJDE PART-NER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA SORABOTKA VO OBLASTANA UVOZ-IZVOZ NA KANCALARISKI MEBEL (STOLICI I FO-TELJI) SO KOI BI MO@ELE DA NASTAPAT NA PAZARITE NAZEMJITE OD REGIONOT Validnost do: 17.9.2010 godinaVid na sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotkaOblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i na proizvodi od drvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA GENERALEN UVOZNIK NUDI RAZNIVIDOVI NA TOVARNI PRIKOLKIValidnost do: 16.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI ARMIRANO POLIESTERSKIREZERVOARIValidnost do: 19.10.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrijaPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

HRVATSKI SINXIR NA SUPER MARKETI E ZAINTERESIRAN ZAUVOZ NA SVE@ I KONZERVIRAN ZELENÛK I OVO[JE I KOLBASIValidnost do: 8.12.2010 godinaVid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA DA SORABOTUVASO GRADE@NI MAKEDONSKI KOMPANII VO IZVEDBA NA GRAD-BA SO ÊLI^NI KONSTRUKCIIValidnost do: 26.10.2010 godinaVid na sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Grade`ni{tvoKlu~ni zborovi: konstrukciiPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA IMA INTERES ZA SORABOTKA SO FIR-MI OD REPUBLIKA MAKEDONIJA KOI PROIZVEDUVAAT STRU-GOTINI OD DRVO, A SE UPOTREBUVAAT ZA IZRABOTKA NA PE-LETI, BARANATA KOLIÎNA TREBA DA BIDE 1800 M3 MESE^NOA VO MOMENTOT BARAAT 360 KUBNI METRIValidnost do: 18.12.2010 godinaVid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i proizvodi od drvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

Kontakt adresa: Stopanskata komora na Makedonija

ul. Dimitrie ûpovski, 13 1000 Skopje

Kontakt lice: Mirjana KocevaTel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088

Call Centar: (02) 15015 E-adresa: [email protected]

PONUDA - POBARUVA^KA

BIZNIS INFO êtvrtok, 10 juni 2010

Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovskitel: : (02) 3244036faks: (02) 3244088

[email protected]

32

NA 16 JUNI VO HOTEL „KONTINENTAL“ VO SKOPJE

Na inicijativa na Mi-nisterstvoto za nadvore{-ni raboti na Bosna i Herce-govina, so poddr{ka na Mi-nisterstvoto za nadvore{-ni raboti na Republika Ma-kedonija, na 16 juni 2010 go-dina vo hotel „Kontinental“(Kristalna sala) }e se odr-ì Makedonsko-bosansko-hercegova~ki biznis-fo-rum. Sredbata na delovnitelu|e }e bide otvorena odstrana na ministrite zaekonomija i za nadvore{natrgovija na dvete zemji.

Vo ramkite na biznis-forumot }e bidat organizi-rani bilateralni delovni

sredbi me|u stopanstveni-cite od dvete zemji.

Biznis-delegacijata odBosna i Hercegovina, pred-vodena od Nadvore{no-tr-govskata komora na BiH, esostavena od triesetinakompanii od nekolku sto-panski sektori: trgovija,grade`ni{tvo, prerabotkana drvo i proizvodstvo namebel, prehranbena i meta-loprerabotuva~ka indu-strija, tekstil i konfekci-ja, turizam i drugo.

Bosanskite kompaniinajavija interes za vospo-stavuvawe inicijalnikontakti i me|usebno za-

poznavawe so makedonski-te kompanii na predvide-nite bilateralni sredbiso cel realizirawe napotencijalna delovna so-rabotka.

Stopanskata komora naMakedonija gi pokanuva si-te kompanii zainteresira-ni za u~estvo na biznis-fo-rumot da go prijavat svoetou~estvo najdocna do 11 juni2010 godina (petok). Spisokna bosanski kompanii, na-crt-agendata i prijavniotlist moè da go prezemetena veb-portalot na Stopan-skata komora na Makedoni-ja: www. mchamber. mk

NA 21 I 22 JUNI VO PRILEP I VO SKOPJE

Makedonsko-~e{kibiznis-forum

Pretsedatelot na Republika ê{ka,Vaclav Klaus, vo najavenata oficijalnaposeta na Republika Makedonija }e dopa-tuva so brojna delovna delegacija predvo-dena od Stopanskata komora na ê{ka.Pritoa, na 22 juni 2010 godina vo Skopje eplanirano odrùvawe na Makedonsko-~e-{ki biznis–forum, a na delovnite lu|e oddvete zemji }e im se obratat pretsedate-lite na dvete dràvi, \orge Ivanov i Vac-lav Kaus. Spored programata, na biznis -forumot vo Skopje se planira potpi{uva-we na Spogodba za osnovawe na Makedon-sko-~e{ki deloven sovet od strana na rako-vodstvata na dvete stopanski komori.

Makedonsko-~e{ki biznis-forum }ese odrì vo prostoriite na Stopanskatakomora na Makedonija, sala na petti kat,so po~etok vo devet ~asot.

Prethodniot den, na 21 juni 2010 go-dina, ~e{kata biznis-delegacija }e pre-stojuva vo Prilep. So svoite doma}ini –stopanstvenici od regionot }e se odrì

biznis-forum vo hotelot „Salida“, so po-~etok vo 15 ~asot.

Delovnite lu|e koi se pretstavnicina kompanii - ~lenki na Stopanskata ko-mora na ê{ka se od kompanii od razli~-ni stopanski dejnosti i najavuvaat inte-res za vospostavuvawe inicijalni konta-kti i me|usebno zapoznavawe so makedon-skite kompanii na predvidenite bilate-ralni sredbi. Tokmu zatoa, ovoj delovenforum pretstavuva dobra mo`nost zaunapreduvawe na ekonomskite relaciime|u Republika Makedonija i ê{ka, ka-ko i za vospostavuvawe na povisoki obli-ci na sorabotka i razvoj na delovnite od-nosi me|u kompaniite od dvete zemji.

Gi pokanuvame site makedonski kompa-nii zainteresirani za u~estvo na biznisforumot, da go prijavat svoeto u~estvo voStopanskata komora na Makedonija, najdoc-na do 18 juni 2010 godina (petok), kaj lice-to Biljana Peeva - \uri}, tel:3244034,e-po{ta: [email protected].

Stopanskata komora naMakedonija vo periodot od21 do 26 avgust 2010 godinavo Gorna Radgona, Sloveni-ja, organizira u~estvo i po-seta na renomiraniot me|u-narodniot saem za zemjo-delstvo, prehranbena indu-strija, vinarstvo i zemjo-delska mehanizacija „AGRA2010“.

Pomurskiot saem odGorna Radgona, Slovenija,so svojata mestopolo`bame|u Avstrija, Hrvatska iUngarija ima renome naeden od najposetuvanitesaemski institucii vo

Evropa.Na ovogodi{noto izda-

nie na me|unarodniot saemza zemjodelstvo i za pre-hrana „AGRA 2010“ }e bidatpretstaveni stopanski seg-menti od oblasta na:

� prehranbenata in-dustrija (meso i mle~niproizvodi, vino i pivo, pe-karstvo, riba, konditors-tvo, maslo za jadewe, kafe,za~ini, dodatoci, surovi-ni, repromaterijali, opre-ma i mehanizacija za pre-hranbena industrija

� zemjodelski proiz-vodi (razli~ni vidovi se-

miwa, rastenija, za{titnipreparati, oprema i meha-nizacija za obrabotka nazemja, oprema za lov i zaribolov)

� zemjodelski meha-nizacija

� sto~arstvo (izlo`bana doma{ni ìvotni)

� agrohemija i bil-karstvo

� ambalaà i pakuva-we

� drugoStopanskata komora na

Makedonija organizira po-seta i u~estvo na makedon-ski kompanii na zaedni~ki{tand od 100 kvadratni me-tri, so organiziran prevozi smestuvawe.

Za site kompanii koi sezainteresirani da obezbe-dat prazen izlo`ben pro-stor Ve informirame dekacenata e 63 evra za edenkvadraten metar (na koisleduva 25 procenti po-pust). Cenata za standard-na oprema za {tandot izne-suva 36 evra.

Stopanskata komora naMakedonija gi povikuva si-te zainteresirani make-donski kompanii da go pri-javat svoeto u~estvo na sae-mot najdocna do 11 juni2010 godina.

Kontakt i prijavuvawe:Venera Andrievska

Tel: 3244 037; [email protected]

OD 21 DO 26 AVGUST VO GORNA RADGONA, R.SLOVENIJA

� Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo namakedonski kompanii na zaedni~ki {tand na ovaa saemskamani festacija

�Prijavuvawe za izloùva~i do 14 juni 2010godina pod povolni uslovi!

Vlatko StojanovskiTel: 3244 004;

faks: 3244 088e-po{ta: [email protected]

„Pomurski saem 2010“

Saraevo

Makedonsko-bosansko-hercegova~ki biznis-forum

Gorna Radgona

Praga

Documents

Broj 17 kontakt call centar MAKEDONSKITE KOMPANII BEZ ...S(3oxvhymelzb01nz3hapz3545))/admin/upload/bilt… · inovacii, ~ija primarna cel e tokmu da ja olesni dostap- ... proekt,