Novogradnje – načrtovanje in izvedba

PROJEKT Vzpostavljeno čezmejno partnerstvo za doseganje učinkov na področju energetske učinkovitosti regije, ki je v prvi fazi zajemalo pripravo metodologije in izvedbo energetske analize območja. V nadaljevanju je sledila analiza stanja, obdelava podatkov in priprava čezmejne energetske strategije območja. Zaradi doseganja različnih ciljnih skupin so bili pripravljeni povzetki po sektorjih za gospodinjstva, javni sektor in gospodarstvo ter na podlagi teh povzetkov pripravljena e- priporočila. Izvedena je bila pilotna kampanja “Naredi si sam”, ki je bila usmerjena v doseganje energetske učinkovitosti stavbnega pohištva ter izvedena primerjava nacionalnih okvirjev za spodbujanje montaž energetskih instalacij. Vključena je bila tudi priprava kurikulumov in izvedba pilotnih usposabljanj vseh ciljnih skupin za doseganje ustrezne usposobljenosti. V začetni fazi je bila opravljena identifikacija vsebin za vzpostavitev mobilne razstave ter vzorčne hiše na temo energetske učinkovitosti s predstavitvijo različnih pristopov povečevanja energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. CEEA (crossborder energy efficient area) – priprava koncepta čezmejne energetsko učinkovite regije, ki sloni na pilotnih pristopih reševanja nastale situacije, kot so IR termodiagnosticiranje stavb, analize energetske učinkovitosti v gospodarstvu, prikazu ukrepov na virtualnem modelu stavbe, vzpostavitvi baze za obveščanje, pripravi različnih promocijsko-ozaveščevalnih produktov in vzpostavitvijo interaktivnega svetovalnega centra. REZULTATI PROJEKTA • metodologija in čezmejna strategija energetske učinkovitosti ter povzetki za posamezne ciljne skupine kot priporočila • priprava in izvedba izobraževalnih programov ter e-gradiv za gospodinjstva, javni sektor in gospodarstvo • mobilna razstava na temo energetska učinkovitost v kombiju in tabor za otroke z gradnjo vzorčne E-plus hiše • pripravljen skupni koncept čezmejno energetsko učinkovite regije in pilotnih aktivnosti IR termodiagnosticiranja 100 stavb, vzpostavljena mreža ključnih akterjev na področju energetske učinkovitosti in izvedba energetskih pregledov v gospodarstvu ter priprava virtualnega modela hiše in gradiv za strokovnjake / inštalaterje, projektante,…. • vzpostavitev čezmejnih svetovalnih centrov z interaktivnim svetovanje in energetskih pisarn ter barvanka na temo energija in okolje • pripravljena celostna grafična podoba projekta, spletna stran ter E-vizitke projekta ter promocijsko diseminacijski produkti.

KAZALO:

UVOD....................................................................................................1

ARHITEKTURNA ZASNOVA............................................................2

TOPLOTNA ZAŠČITA ........................................................................3

OGREVANJE........................................................................................8

HLAJENJE ..........................................................................................10

PREZRAČEVANJE ............................................................................12

PRIPRAVA TOPLE VODE................................................................14

RAZSVETLJAVA...............................................................................15

NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE OBČANOM ZA NOVE

NALOŽBE RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE IN VEČJE

ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STANOVANJSKIH STAVB.....16

1

UVOD

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES). Pravilnik določa zahteve, ki morajo biti izpolnjeni in sicer na področju: ogrevanja, hlajenja, toplotne zaščite, prezračevanja, priprava tople vode in razsvetljevanja. PURES se uporablja pri gradnji novih stavb in pri obnovi stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer je poseg najmanj 25 % površine toplotnega ovoja, če je tehnično izvedljivo. Pravilnik ne velja za:

� stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij;

� rezervoarje, silose in skladišča;

� nestanovanjske kmetijske stavbe;

� stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe;

� nadstrešnice, javne sanitarije, zaklonišča ipd.;

� industrijske stavbe, ki se ne ogrevajo ali klimatizirajo na temperaturo v prostorih, višjo od 12 ºC, ali katerih notranji viri toplote zaradi tehnoloških procesov nadomeščajo v času ogrevanja več kot polovico toplotnih izgub ali so v času ogrevanja praviloma odprte več kot polovico delovnega časa.1

Pri sami učinkoviti rabi energije v stavbah je treba upoštevati: celotno življenjsko dobo stavbe, podnebne podatke, materialne konstrukcije, orientiranost in samo lego stavbe, namen stavbe, vgrajene sisteme in naprave ter uporabo obnovljivih virov. 1

1 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201052&stevilka=2856

2

ARHITEKTURNA ZASNOVA

Če hočemo učinkovito rabo energije stavbe moramo pri arhitekturni zasnovi upoštevati:

- samo orientacijo stavbe, da z umestitvijo stavbe optimiziramo zahteve glede ohranjanja energije;

- razmerje med ovojem stavbe in njeno prostornino, da se izognemo nepotrebni členjenosti stavb, ki bi povzročile toplotne mostove;

- površina zunanjega dela stavbe (zunanja stena in streha), ki opravlja toplotno energijsko funkcijo, mora biti osončena, v času: zimskega solsticija (21.12) najmanj 2 uri, poletnega solsticija (21.6.) najmanj 6 ur, ekvinokcija (21.3. in 23.9.) najmanj 4 ure;

- primerna osvetljenost prostorov (oblika in razmerje zasteklitve), saj mora pozimi zagotoviti čim večje dobitke toplotne energije, ter poleti zaščititi pred čezmernim sončnim obsevanjem;

- površine namenjene za sprejemanje sončne energije, naj so obrnjene v smer od jugozahoda preko juga do jugovzhoda, naklon pa naj bi bil med 20° in 60°;

- pri zasnovi stavb in zunanje okolice je potrebno upoštevati klimatske razmere v vsem letu in upoštevati vse posebnosti, značilne za lokacijo gradnje.

http://www.erevija.com/clanek/1276/Energijska-zasnova-za-enodruzinske-hise

3

TOPLOTNA ZAŠČITA

S toplotno zaščito želimo doseči:

1. zmanjšanje prehoda energije skozi površino ovoja stavbe; 2. zmanjšati pregrevanje stavbe; 3. zagotoviti tako sestavo gradbenih konstrukcij, da ne prihaja do poškodb ali drugih

škodljivih vplivov zaradi difuzijskega prehoda vodne pare; 4. nadzorovati zrakotesnost stavbe.1 1. ZMANJŠANJE PREHODA ENERGIJE SKOZI POVRŠINO OVOJA STAVBE

Dovoljena vrednost toplotne prehodnosti pri zunanjih stenah znaša U=0,6 W/m²K, vendar se pri zunanji konstrukciji stavbe tudi preveri difuzijsko navlaževanje. Nepravilna sestava lahko povzroči kondenzacijo v posameznih plasteh, ki se pokaže kot zidna plesen. Večino sten je potrebno dodatno izolirati, če želimo izpolniti zahteve standardov. Toplotna izolacija ni potrebna pri materialih kot je penjeni beton (siporeks) s toplotno prevodnostjo λ=0,13 W/mK, ali votli opečni blok Porotherm s toplotno prevodnostjo λ=0,22 W/mK, ki pri določeni debelini (30-40 cm) in primernimi zaključnimi ometi dosežemo zahtevane standarde toplotne prehodnosti zunanjih sten U=0,35-0,5 W/m²K.

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT347.htm Pri materialih, ki presegajo toplotno prehodnost preko zahtev standardov, je potrebno dodati toplotno izolacijo z nizko toplotno prevodnostjo λ=0,035-0,04 W/mK. Za toplotno izolacijo največkrat uporabljamo plošče iz kamene ali steklene volne in penjenega polistirena. Priporočena debelina plošče, ki jo namestimo na zunanjo steno naj bo med 5 in 15 cm. 1 http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/prostor/graditev/TSG-01-004_2010.pdf

4

Tabeli prikazujeta materiale z določeno debelino, ter pripadajoče toplotne prehodnosti pri izoliranih in neizoliranih stenah:

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT47.htm

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT47.htm

Dovoljena vrednost toplotne prehodnosti pri oknih je odvisna od materiala okvirja oken in sicer: če je osnova profila iz lesa ali umetnih mas je dovoljena toplotna prehodnost 1,30 W/m²K; če je osnova profila iz kovine je dovoljena toplotna prehodnost 1,60 W/m²K. Skupna toplotna prehodnost oken je odvisna od povprečja toplotne prehodnosti okvirja in zasteklitev glede na deleže njihovih površin ob upoštevanju toplotnih izgub na stikih.

5

Tabela prikazuje toplotne prehodnosti pri različnih okvirih in zasteklitvah:

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT62.htm

Pravilnik določa v posameznih primerih naslednje toplotne prehodnosti:

Tla na terenu in tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo pri panelnem – talnem ogrevanju

0,30

Strop proti neogrevanemu prostoru, stropi v sestavi ravnih ali poševnih streh

0,20

Terase manjše velikosti, ki skupaj ne presegajo 5 % površine strehe

0,60

Strop proti terenu 0,35 Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz lesa ali umetnih mas Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz kovin

1,30 1,60

Strešna okna, steklene strehe 1,40

Svetlobniki,, svetlobne kupole (do skupno 5 % površine strehe)

2,40

Vhodna vrata 1,60

Garažna vrata 2,00

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/prostor/graditev/TSG-01-004_2010.pdf

Gradbeni elementi stavb, ki omejujejo ogrevane prostore

Umax [W/(m²K)]

Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom

0,28

Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom-manjše površine ki ne presegajo 10 % površine neprozornega dela zunanje stene

0,60

Stene, ki mejijo na ogrevane sosednje stavbe

0,50

Stene med stanovanji in stene proti stopniščem, hodnikom in drugim manj ogrevanim prostorom. Notranje stene in medetažne konstrukcije med ogrevanimi prostori različnih enot, različnih uporabnikov ali lastnikov v nestanovanjskih stavbah

0,70 0,90

Zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu

0,35

Tla na terenu (ne velja za industrijske stavbe)

0,35

Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo

0,35

Tla nad zunanjim zrakom 0,30

6

2. ZMANJŠEVANJE PREGREVANJA STAVB

Pri zmanjševanju pregrevanja stavbe morajo vse zastekljene površine, večje od 0,5 m² omogočati tako zaščito proti sončnemu obsevanju, da je faktor prepustnosti celotnega sončnega obsevanja stekla in senčila g< 0,50. Iz slike je razvidno da je faktor prepustnosti celotnega sončnega obsevanja sestavljen od direktne prepuščene energije (ET) in sekundarne toplotne energije (qn) in v tem primeru znaša g=0,50=50 %.

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT267.htm

3. SESTAVA GREDBENIH KONSTRUKCIJ, DA NE PRIHAJA DO POŠKODB ALI DRUGIH ŠKODLJIVIH VPLIVOV ZARADI DIFUZIJSKEGA PREHODA VODNE PARE.

V fazi projektiranja se moremo pri izbiri gradbenih materialov izogniti problemu, ki so povezani s kondenzacijo vlage v gradbenih konstrukcijah. Na izbiro imamo različne vrste izolacijskega materiala, vendar se ti razlikujejo glede oviranja prehoda vodne pare. Za izolacijo zunanjega ovoja se največkrat uporablja mineralna volna in polistiren. Polistiren znatno ovira prehod vodne pare, saj ima difuzijsko upornost vodni pari µ=35-60, medtem ko mineralna voda omogoča dober prehod vodne pare, ker ima difuzijsko upornost vodni pari µ=1,1-2,5. Vrednost µ pove, kolikšen je odpor prehoda vodne pare pri določenem materialu večji kot pri zraku, ki ima vrednost µ=1. Tok vlage se giblje v smeri toplotnih izgub, iz toplejših prostorov proti hladni okolici. Pomembno pri tem je dogajanje v steni, ki se med prehodom vlage navlažuje in posledica je lahko notranja kondenzacija ter nastanek plesni.

http://www.evip.si/index.php?option=com_content&task=view&id=95&Itemid=162 Pravilen vrstni red posameznih slojev v večslojnih konstrukcijah je izjemnega pomena. Paraprepustnost slojev se ponavadi poveča iz notranjosti proti zunanjosti objekta. Zaradi tega mora biti notranja stran opremljena s parno oviro, ki ima 7 krat večjo vrednost Sd kot zunanji paraprepustni sloj. Pri manjšem razmerju je možna kondenzacija. Pri večjem razmerju, pa se lahko pojavijo neugodne posledice v poletnem času, ko je potek toplote in vlage obrnjen.

7

Tabela prikazuje paraprepustnost izolacijskih in drugih gradbenih materialov:

http://www.fragmat.si/download/clanki/Gradbenik%20Prehod%20vlage_1.pdf

8

Stavbe morajo biti zgrajene in projektirane tako, da se vodna para pri projektnih pogojih v gradbenih konstrukcijah ne kondenzira. V primeru da se vlaga kondenzira, pa ta ne sme povzročiti škode na gradbenih materialih (kot je nastanek plesni). Količina kondenzirane vlage ne sme preseči vrednosti standarda SIST EN ISO 13788. V strešnih in stenskih konstrukcijah ne sme kondenzirana vlaga preseči vrednosti 1 kg/m². Če pride do kondenzacije na materialu, ki ne omogoča kapilarnega navzemanja vlage ne sme preseči vrednosti 0,5 kg/m². V lesu se skupna vlaga ne sme povečati za več kot 5 %, pri materialih, narejenih iz lesa, pa za 3 %.

4. ZRAKOTESNOST STAVBE V stavbah brez mehanskega prezračevanja zračna prepustnost stavbe ali njenega dela ne sme presegati 3,5 izmenjave zraka na uro pri tlačni razliki 50 Pa (merjeno po standardu SIST ISO 9972). V stavbah z vgrajenim sistemom mehanskega prezračevanja z več kot 0,7-kratno izmenjavo zraka, zračna prepustnost ne sme presegati 2 izmenjavi zraka na uro pri tlačni razliki 50 Pa (merjeno po standardu SIST ISO 9972). Pri stavbah z uporabno površino, večjo od 5000 m², ki so polno ali delno klimatizirane, se zrakotesnost preveri s preizkusom po standardu SIST EN 13829.

OGREVANJE

Energijsko učinkovito ogrevanje si zagotovimo z:

1. učinkovitim generatorjem toplote 2. energijsko učinkovito načrtovanim in

zgrajenim cevnim razvodom ogrevanja 3. izborom nizke projektne temperature

ogrevalnega sistema 4. uravnoteženim in reguliranim sistemom

ogrevanja

http://instalacije-mozir.si/Storitve.html

1. UČINKOVIT GENERATOR TOPLOTE Pri uporabi plinastih goriv se lahko vgrajujejo kondenzacijske kurilne naprave izjema so lahko naprave z napredno plinsko tehniko z visokim energijskim izkoristkom, kot so toplotne črpalke. V stavbah z do dvema stanovanjema je generator vgrajen znotraj stavbe, izjema so naprave narejene za zunanjo postavitev, kot je toplotna črpalka zrak–voda. Pri generatorjih toplote nazivne moči vključno do 100 kW morajo biti toplotne izgube v fazi obratovalne pripravljenosti manjše od 2,5 % nazivne toplotne moči in pri generatorjih toplote nad 100 kW morajo biti manjše od 2 % nazivne toplotne moči.

9

Tabela prikazuje računsko najnižje dovoljene letne izkoristke generatorjev toplote

MOČ do 50 kW od 50 do 120 kW od 120 do 350 kW nad 350 kW Vrsta generatorja toplote Letni računski

izkoristek Letni računski

izkoristek Letni računski

izkoristek Letni računski

izkoristek 1. Na kurilno olje a) avtomatski, specialni, z ventilatorjem

0,85

0,87

0,88

0,88

b) s prilagodljivim ali menjalnim kuriščem

0,82 0,84 - -

2. Na biomaso, avtomatski a) z ventilatorjem

0,79

0,83

0,83

0,83

b) s prilagodljivim ali menjalnim kuriščem

0,76 0,79 - -

3. Na plin a) nizkotemperaturni, z gorilnikom, brez ventilatorja

0,91

0,91

0,92

0,92

b) nizkotemperaturni, z ventilatorjem

0,92 0,92 0,92 0,92

c) kondenzacijski 0,97 0,98 0,99 0,99 4. Toplotne podpostaje s pripravo tople vode*

0,98 0,98 0,98 0,98

*brez priprave tople vode je letni izkoristek 1,0. http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-093-03939-OB~P002-0000.PDF

2. ENERGIJSKO UČINKOVIT NAČRTOVAN IN ZGRAJEN CEVNI RAZVOD OGREVANJA

Razvodni sistemi morajo imeti hidravlične uravnotežene pretoke ogrevanega medija. Pravilno hidravlično uravnoteženje sekundarnega dela ogrevalnega sistema je pomembno iz dveh razlogov. Prvič, zaradi zagotavljana projektnih pretokov, ki posledično vplivajo na želeno temperaturno razliko med dovodom in povratkom ogrevne vode v sistem. Nizka povratna temperatura namreč omogoča, da sistem daljinskega ogrevanja deluje z večjo učinkovitosti. Drugi pomemben razlog, hidravlično uravnoteženje zagotavlja optimalne diferenčne tlake prek termostatskih radiatorskih ventilov, ki posledično delujejo z višjo avtoriteto in tišje. V neogrevanih prostorih je treba cevi premera 100 mm toplotno izolirati zaradi izgub toplote. Debelina toplotne izolacije mora biti enaka notranjemu premeru cevi, če je prevodnost izolacije manjša ali enaka 0,035 W/(mK). Polovična debelina izolacije je dovoljena:

- pri ceveh, ki oddajajo toploto v ogrevane prostore - na prehodih cevi skozi steno ali strop - pri križanju cevovodov - pri cevnih razdelilnikih

10

3. IZBOR NIZKE PROJEKTNE TEMPERATURE OGREVALNEGA SISTEMA

Projektna temperatura ogrevalnega sistema v stavbi naj ne presega 55 °C. To ne velja za pripravo tople pitne vode, kjer je dovoljena temperatura do 70 °C. Omejitev tudi ne velja za distribucijske sisteme med stavbami. Za stavbe: - z manj kot 0,7 izmenjavo zraka na uro, naj notranja temperatura ne presega 20 °C; - z več kot 0,7 izmenjavo zraka na uro, naj notranja temperatura ne presega 22 ºC; - v industrijskih stavbah notranja temperatura naj ne presega 19 °C.

4. URAVNOTEŽEN IN REGULIRAN SISTEM OGREVANJA

Sistem razvoda mora biti projektiran in grajen tako, da se doseže naravno hidravlično uravnoteženje sistema (sistem z obrnjenim povratkom). Kadar to ni mogoče, mora biti na glavnih hidravličnih vejah vgrajen element za ročno uravnoteženje sistema z napisnimi tablicami in oznako o potrebni nastavitvi.

HLAJENJE

Že v času projektiranja in vgradnje pasivnih gradbenih elementov je treba zagotoviti, da se v času sončnega obsevanja in visokih zunanjih temperatur zraka prostori v stavbi ne pregrejejo. Če to ni zadosti se sme izvesti sistem intenzivnega nočnega hlajenje oziroma prezračevanje stavb. Če v obeh primerih ne dosežemo predpisanega toplotnega ugodja se sme izvesti sistem za hlajenje stavbe. Energijsko učinkovit hladilni sistem zagotovimo z:

1. pravilen izbor energijskih učinkovitih generatorjev hladu 2. učinkovit razvod hladu 3. regulacijo temperature zraka

1. ENERGIJSKI UČINKOVITI GENERATORJI HLADU

Vsa okna, ki so izpostavljena neposrednemu sončnemu obsevanju, morajo biti opremljena s fiksnimi ali premičnimi senčili, da bi preprečili pregrevanje prostorov in s tem omejili potrebo energije za klimatske sisteme. Pri klimatskih napravah večjih moči je električno energijo potrebno meriti. Priporočena uporaba generatorjev hladu glede na velikost in vrsto pogona:

- do 350 kW:električno gnani batni, absorpcijski enostopenjski; - od 350 do 1000 kW: električno gnani vijačni, absorpcijski dvostopenjski; - nad 1000 kW:električno gnani centrifugalni, absorpcijski dvostopenjski;

Za sisteme večjih moči je treba uporabiti centralni nadzorni sistem.

11

Tabela prikazuje računsko najnižjo dovoljeno učinkovitost generatorjev hladu:

VRSTA GENERATORJA HLADA (GH) Razmerje energetske

učinkovitosti

Količnik energetske

učinkovitosti (COP)

Povprečna sezonska

energetska učinkovitost

Zračno hlajeni GH 2,90 3,00 3,00 Zračno hlajeni GH s priključnimi kanali 2,50 2,80 3,00 Zračno hlajeni GH za ploskovno hlajenje/ gretje

3,65 3,90 4,20

Vodno hlajeni GH-vsi do 1500 kW GH z batnimi kompresorji

4,65 4,15 4,25

Vodno hlajeni GH-spiralni, vijačni kompresor do 500 kW

- - 5,00

Vodno hlajeni GH- vijačni kompresor 500-1000 kW

- - 5,00

Vodno hlajeni GH centrifugalni kompresor do 500 kW 500-1000 kW nad 1000 kW

- - 5,15 5,80 6,30

GH z oddaljenim kondenzatorjem 3,4 - 3,60

2. UČINKOVIT RAZVOD HLADU Pri hladilnih sistemih naj je debelina izolacije cevovodov izbrana tako, da na njihovi površini ne pride do kondenzacije vodne pare. Debelina izolacije naj je pri premeru cevovodov do DN 40 najmanj 13 mm, in pri premeru od DN50 do DN200 pa najmanj 38mm. Razvodni sistem kanalov mora biti praviloma v notranjosti toplotnega ovoja stavbe.

3. REGULACIJA TEMPERATURE ZRAKA Klimatski sistemi morajo imeti vgrajene elemente za uravnavanje temperature zraka v prostoru s proporcionalnim območjem 1,5 K, če je uporabna površina prostora večja od 6 m².

12

PREZRAČEVANJE

Prostori v stavbah se prezračujejo naravno, mehansko ali hibridno. S prezračevanjem naj bi zagotovili, da koncentracije notranjih onesnaževalcev zraka v prostoru ne presegajo vrednosti: Enota Dopustna vrednost Ogljikov dioksid∗ (CO2) mg/m³ 3.000 Radon∗∗ (Rn) Bq/m³ 400 Amoniak in amini∗∗∗ (NH3) µg/m³ 50 Formaldehid∗∗∗ (H2CO) µg/m³ 100 Hlapne organske snovi∗∗∗∗ (VOC) µg/m³ 600 Ogljikov monoksid (CO) µg/m³ 10 Ozon (O3) µg/m³ 100 Masna koncentracija lebdečih trdnih delcev frakcije PM10

∗∗∗∗ µg/m³ 100

http://www.uradni-list.si/files/RS_-2002-042-02013-OB~P006-0000.PDF Če ni mogoče izvesti naravnega prezračevanja za doseganje kakovostnega zraka v prostoru, se sme projektirati in izvesti mehanski ali hibridni sistem prezračevanja.

http://kager-hisa.si/tehnologija-kager.aspx ∗ Koncentracija vključuje CO2 v zunanjem zraku (700 µg/m³) in emisijo CO2 človeka. ∗∗ Povprečna letna koncentracija radona v stanovanjskih objektih. Priporočilo 200 Bq/m³. ∗∗∗ Vsaj 70 % hlapnih organskih snovi mora biti identificiranih, njihove koncentracije ne smejo prekoračiti

največjih dopustnih vrednosti (npr. karcinogenov, alergenov,…). Nanaša se na emisijo gradbenega materiala, ne na emisijo človeka in človeške aktivnosti.

∗∗∗∗ Masna koncentracija prostorsko nastalih lebdečih trdnih delcev se meri skladno s SIST EN 12341

nepretrgoma 24 ur pri normalni človekovi aktivnosti v prostoru.

13

Pri projektiranju prezračevalnih sistemov je treba upoštevati: - namembnost in fleksibilnost prostora z opredelitvijo bivalne cone; - obremenjenost prostora z uporabniki (na m² površine); - ocenitev uporabnikove aktivnosti in navad oblačenja; - obremenitev prostora z onesnaževalci; - delež kadilcev, kjer je dovoljeno kajenje; - kakovost razpoložljivega zunanjega zraka; - nivo zunanjega hrupa; - meteorološke pogoje; - delež steklenih površin in njihovih transmisij; - možnost odpiranja oken; - uporabo senčil; - hladilno/grelne obremenitve notranjega in zunanjega izvora; - fizikalne lastnosti materialov, uporabljenih v stavbi; - kontrolo in dušenje hrupa zaradi mehanskega oziroma hibridnega prezračevalnega sistema; - način vzdrževanja in kakovost čiščenja prezračevalnega sistema in prostorov. Prezračevalni sistem mora za nadzor in upravljanje njegovih glavnih funkcij delovanja biti opremljen z merilnimi in krmilnimi instrumenti. Število nameščenih prezračevalnih odprtin in njihovo porazdelitev mora biti takšna, da ne povzročajo nezaželenih učinkov toka zraka. Zaradi vzdrževanja in čiščenja morajo biti prezračevalne odprtine stalno dostopne. Deli prezračevalnega sistema so lahko le v izjemnih primerih iz gorljivega materiala, kar pa mora biti v projektni dokumentaciji posebej označeno in utemeljeno. Drugače pa morajo biti iz negorljivega materiala, gladkih notranjih površin, da se maščoba in umazanija lahko očistita. Deli prezračevalnega sistema ki so vgrajeni na zunanjem delu stavbe, morajo biti odporni proti vremenskim razmeram in ne smejo škoditi okolici. Ti deli morajo biti toplotno izolirani, če je absolutna temperaturna razlika med vtočnim ali odtočnim zrakom in okolico nad 10 K.

14

PRIPRAVA TOPLE VODE

Topla voda bi se naj praviloma zagotovila s sprejemniki sončne energije ali alternativnim sistemom z uporabo obnovljivih virov. Pri namestitvi sprejemnikov sončne energije (SSE) na ravnih strehah so lahko koristna naslednja priporočila:

- SSE morajo biti obrnjeni proti jugo, dovoljeno odstopanje ±10º; - pri uporabi čez celo leto je priporočen naklon 35-40º; - pri uporabi predvsem poleti je priporočen naklon 30-35º; - pri uporabi predvsem pozimi je priporočen naklon 50-60º.

http://www.viaint.si/energetika/partner/ogled/85

Če sprejemniki sončne energije ali drugi obnovljivi viri energije niso na voljo zaradi tehnoloških ali okoljskih omejitev, je potrebno uporabiti najboljše možne tehnologije za pripravo tople, na primer z ogrevalnim sistemom. Pri tem se priprava tople vode izvede centralno s hranilnikom toplote. Občasno se lahko pripravlja topla voda lokalno, tu imajo prednost grelniki vode s toplotno črpalko, hranilnikom toplote in pomožnim električnim grelnikom. Lokalna priprava tople vode z električnimi grelniki ni dovoljeno, razen v nestanovanjskih stavbah, kjer je standardna poraba tople vode manjša od 65 l/dan. Električni grelniki so lahko do največje moči 2,0 kW.

15

RAZSVETLJAVA

Za razsvetljavo se zagotavlja naravni vir svetlobe, kot učinkovita raba energije. Če to ni mogoče se uporabljajo energijska učinkovita svetila, pri tem je potrebno upoštevati velikost prostora in število njegovih uporabnikov. Prostore, ki jih je mogoče osvetliti neposredno z dnevno svetlobo, mora biti primerna okenska ali strešna odprtina vir osvetlitve v dnevnem času. Vendar mora biti prepustnost stekla okenske ali strešne odprtine več kot 50 %. To ne velja za prostore, kjer veljajo posebne zahteve za osvetljenost (npr. operacijske dvorane, laboratoriji, gledališki odri). Za posamezno vrsto stavb povprečna moč svetilk na enoto uporabne površine, naj ne presega naslednjih vrednosti:

Opis Gostota moči svetilke [W/m²]

Eno in večstanovanjske stavbe 8 Stanovanjske stavbe za posebne namene, hotelske in podobne stavbe, druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, upravne in pisarniške stavbe, postaje, terminali, poboljševalni domovi, zapori, gasilske postaje

11

Gostilne, restavracije, točilnice 15 Industrijske stavbe, knjižnice, stavbe za opravljanje verskih obredov

14

Sodišča, kongresne in konferenčne stavbe, kinodvorane, paviljoni in stavbe za živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih, stavbe za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo, stavbe za zdravstvo

13

Pošte, dvorane za družabne prireditve, igralnice, plesne dvorane, diskoteke, glasbeni paviljoni, muzeji, galerije, športne dvorane

12

Samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije

16

Nakupovalni centri, trgovski centri, veleblagovnice, pokrite tržnice, sejemske dvorane, razstavišča

9

Garažne stavbe 3 Gledališča, koncertne dvorane, opreme hiše 17

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/prostor/graditev/TSG-01-004_2010.pdf Prostori (kot so stopnišča, hodniki, kleti, pomožni prostori), kjer niso stalno prisotni uporabniki v večstanovanjskih in nestanovanjskih stavb in večjim številom uporabnikov morajo biti svetilke opremljene s senzorji prisotnosti, ki z nastavljivo zakasnitvijo ugašajo sijalke ko v prostoru ni uporabnikov.

16

NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE OBČANOM ZA NOVE NALOŽBE RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE IN VEČJE ENERGIJSKE

UČINKOVITOSTI STANOVANJSKIH STAVB V tem primeru pomeni nova naložba, naložba pri kateri je izvajalec naložbe investitorju, ki financira naložbo in uveljavlja pravico do nepovratne finančne spodbude, izdal ustrezen predračun za izvedbo v nadaljevanju navedenih ukrepov:

1. Vgradnja solarnega sistema∗∗∗∗ Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe in se lahko dodeli za največ 20 m² sprejemnikov sončne energije, vendar ne več kot: - 150 € na m² pri sistemih s ploščatimi sprejemniki; - 200 € na m² pri sistemih z vakuumskimi sprejemniki; - 75 € na m² pri sistemih s ploščatimi sprejemniki, izdelani v samogradnji. Površina sprejemnika sončne energije se določi skladno s standardom SIST EN 12975-2 oziroma SIST EN 12976, pri tem pa se upošteva svetla površina sprejemnika sončne energije oziroma aperturna površina, navedena v merilnem poročilu neodvisne institucije za tip sprejemnika sončne energije, ki je predmet vloge. Vključuje: - nabavo in vgradnjo sprejemnikov sončne energije; - nabavo in vgradnjo hranilnika toplote; - vmesne povezave, črpalke, krmilne in varovalne elemente sistema

2. Vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso∗∗∗∗

Višina spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot: - 2.000 € za kurilno napravo na sekance ali palete, - 1.500 € za kurilno napravo na polena. Kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso morajo imeti naslednje toplotno-tehnične karakteristike: - izkoristek pri nazivni toplotni moči mora biti večji ali enak 90 %; - vrednost emisij celotnega prahu mora biti manjša od 50 mg/m³; - vrednost emisij ogljikovega monoksida mora biti manjša od 750 mg/m³; - naprave z avtomatskim polnjenjem goriva (primer peleti, sekanci) morajo imeti prigrajen

vodni toplotni zbiralnik najmanj 20 litrov na kW nazivne toplotne moči naprave; - naprave z ročnim polnjenjem goriva (primer s poleni) morajo imeti prigrajen vodni toplotni

zbiralnik s prostornino najmanj 55 litrov na kW nazivne toplotne moči naprave. ∗ http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html

17

Vključuje: - nabavo in vgradnjo toplovodne kurilne naprave; - predelavo obstoječega ali izdelavo novega priključka za dovod zraka in odvod dimnih

plinov; - nabavo in vgradnjo zalogovnika za gorivo, transportnega in varnostnega sistema, ustrezne

krmilne opreme, vodnega toplotnega zbiralnika, povezovalnih armatur ter opreme za priključitev na centralno ogrevanje.

3. Vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe∗∗∗∗

Višina spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot: - 2.500 € za TČ za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode tipa voda/voda ali zemlja/voda, - 1.500 € za TČ zrak/voda z min. grelnim št. več kot 3.7, - 1.000 € za TČ zrak/voda z min. grelnim št. več kot 3.4 do 3.7 , - 25% za TČ za pripravo sanitarne tople vode in ne več kot 250 €. Pravica za nepovratne sredstva se dodeli za naslednja vrste oziroma modele toplotne črpalke:

VRSTA TOPLOTNE ČRPALKE TIP TOPLOTNE ČRPALKE

MINIMALNO GRELNO ŠTEVILO PRI DOLOČENIH POGOJIH PO

STANDARDU SIST EN 3,2 A15/W15-W45 SIST EN 255-3 Priprava sanitarne tople vode zrak/voda 3,0 A15 SIST EN 16147

Ogrevanje prostorov in sanitarne vode voda/voda 5,2 W10/W35 SIST EN 14511 Ogrevanje prostorov in sanitarne vode zemlja/voda 4,4 B0/W35 SIST EN 14511 Ogrevanje prostorov in sanitarne vode zemlja/voda

(direktni uparjalnik) 4,6 E4/W35 SIST EN 14511

Ogrevanje prostorov in sanitarne vode zrak/voda 3,4 A2/W35 SIST EN 14511

Vključuje: - nabavo in vgradnjo toplotne črpalke; - nabavo in vgradnjo hranilnika toplote ter povezavo s toplotno črpalko; - cevne povezave toplotne črpalke z virom toplote, ustrezno varovalno in krmilno opremo.

4. Vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi∗∗∗∗

Višina spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot: - 2500 € za izvedbo centralnega prezračevalnega sistema za stanovanjsko enoto, - 400 € na vgrajeno enoto lokalnega sistema prezračevanja. Dodatna spodbuda: 300 € za vgradnjo centralnega prezračevalnega sistema z 80% energijsko učinkovitostjo vračanja toplote odpadnega zraka in porabo električne energije za pogon največ 0,45 W/(m³/h). ∗ http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html

18

Vključuje nabavo in vgradnjo: - naprave za centralno ali lokalno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, - sistema za distribucijo zraka z elementi za vpihovanje in odsevanje ter krmilnimi elementi, - sistema za predgrevanje zraka s toploto zemlje ali vode

5. Gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe∗∗∗∗ Kriterij za spodbujanje učinkovite gradnje je velikost stavbe in sicer: - do 200 m² za enodružinske hiše, - do 150 m² za stanovanjske enote v dvodružinskih hišah, dvojčkih ali vrstnih hišah. Pravica za nepovratna sredstva se dodeli pod pogoji: -energijska učinkovitost v segmentu računske rabe energije za ogrevanje mora biti manjša ali enaka 25 kWh/m²; -vgradnja zunanjega stavbnega pohištva s toplotno prehodnostjo celotnega okna manjše ali enako 1,0 W/m²K; -okna, fiksne zasteklitve in balkonska vrata najmanj trojna zasteklitev; -vgradnja centralnega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Izkazovati morajo vsaj 80 % energijsko učinkovitost vračanje toplote odpadnega zraka in rabo električne energije največ 0,45 W/(m³/h); -obvezen preizkus zrakotesnosti stavbe; -dovoljena vgradnja sodobnih generatorjev toplote z visoko energijsko učinkovitostjo

Najvišji znesek na enoto €/m² Energijska učinkovitost

stavbe Qh (kWh/m²) 1. skupina 2. skupina 3. skupina

≤10 125 100 75 ≤15 105 80 62 ≤20 85 60 48 ≤25 60 46 36

Pri tem predstavljajo skupine : 1. skupina: stavba mora imeti vgrajenih najmanj 75 % volumskega deleža toplotno izolacijskih materialov (v m³) naravnega izvora iz obnovljivih virov (npr. lesna vlakna, celulozni kosmiči, pluta, ovčja volna, bombaž ipd.); 2. skupina: stavba mora imeti vgrajenih skupaj najmanj 75 % volumskega deleža toplotno izolacijskih materialov (v m³) mineralnega izvora (npr. mineralna volna, penjeno steklo ipd.) in naravnega izvora; 3. skupina: stavba mora imeti vgrajenih več kot 25 % volumskega deleža toplotno izolacijskih materialov (v m³) sintetičnega in ostalega izvora (npr. penjeni in ekstrudirani polistiren ipd.) ∗ http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html

Vsebinska zasnova in besedila:

LEA Pomurje, Martjanci 36, 9211 Martjanci,

Slovenija, www.lea-pomurje.si

Leto izdaje:

2012

Brošura je izdana v okviru projekta Energo

optimum, ki je delno sofinanciran s strani

Evropske unije, in sicer iz Evropskega sklada za

regionalni razvoj v okviru Operativnega

programa Slovenija - Madžarska 2007-2013.

Odgovornost za vsebino prevzemajo avtorji in ni

nujno, da odraža stališče Evropske Komisije, prav

tako Evropska Komisija ni odgovorna za

morebitno uporabo informacij, ki so navedene v

tem dokumentu.