C BILTEN - Министерство за финансииweto na makroekonomskite agregati dogovoreni spored matricata so MMF. Imaj]i predvid deka stanuva zbor za ednogodi[en aran`man

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11

-12

/2

00

3

1

11-12/ 2003

MINISTERSTVO ZA FINANSII

REPUBLIKA MAKEDONIJA

Internet adresa

na Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija

http://www.finance.gov.mk/

Internet adresa

na Upravata za javni prihodi

http://www.ujp.gov.mk/

Internet adresa

na Agencijata na Republika Makedonija za privatizacija

http://www.mpa.org.mk/

Internet adresa

na Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost

http://www.mse.com.mk/

Internet adresa

na Komisijata za hartii od vrednost

http://www.sec.gov.mk/

Internet adresa

na Carinskata uprava na Republika Makedonija

http://www.customs.gov.mk/

Skopje, noemvri-dekemvri 2003

BILTEN

CM

YK

CM

YK

BILTEN2

MI

NI

ST

ER

ST

VO

Z

A F

IN

AN

SI

I

SODR@INA

TABELI I GRAFI^KI PRIKAZI

Tabela 1: Republika Makedonija - Osnovni makroekonomski indikatori 5

Tabela 2: Odbrani makroekonomski indikatori vo zemjite – kandidati za priem vo Evropskata Unija 5

Tabela 3: Bruto doma[en proizvod (realni stapki na rast) 6

Tabela 4: BDP spored proizvoden metod 7

Tabela 5: BDP spored rashoden metod 7

Tabela 6: Osnovni kratkoro~ni ekonomski trendovi 8

Bruto doma[en proizvod 10

Ceni 10

Nadvore[no-trgovska razmena 11

Kratkoro~ni ekonomski dvièwa –noemvri 2003 godina 14

Nadvore[en dolg na Republika Makedonija 20

Tabela 7: Prihodi i rashodi na Centralniot buxet na Republika Makedonija 24

Tabela 8: Buxet - Centralna dràvna vlast 26

Tabela 9: Funkcionalna klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet na Republika Makedonija 27

Tabela 10: Platen bilans na Republika Makedonija (godi[ni podatoci) 28

Tabela 11: Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe 29

Tabela 12: Fond za zdravstveno osiguruvawe 30

Tabela 13: Zavod za vrabotuvawe 31

Tabela 14: Fond za magistralni i regionalni pati[ta 32

Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost – noemvri 2003 godina 33

Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost – dekemvri 2003 godina 34

Tabela 15: Privatizacija na pretprijatijata zagubari 39

Tabela 16: Makedonska berza - izve[taj za trguvawe od 1.12.2003 do 31.12.2003 40

Pazar na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost 44

Depoziti na fizi~kite lica kaj bankite i [tedilnicite 46

Kreditni linii za mali i sredni pretprijatija 48

Fakti za privatizacijata – sostojba 31.12.2003 godina 54

STATII

Kratki vesti 57

Finance and Development – Da se stigne do celta 65

Dragan Tilev – Zo[to aplikacija za ~lenstvo vo EU 73

Fatmir Besimi - Sli~nost na stapkite na inflacija kako Mastri[ki kriterium, nasprotirazli~nite nivoa na porast na produktivnosta vo zemjite pristapni~ki (teoretsko gledi[te) 77

Tihomir Jovanovski - Dinami~ka ekonomija 82

Dimitar Eftimoski - Aproksimacija na nivoto na ~ove~kiot kapital vo makedonskata ekonomija 88

The Economist – Kolku navistina vredi 92

Programa za rabota na Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija za 2004 godina 94

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11

-12

/2

00

3

3

POÎTUVANI,

Pred vas e posledniot broj na Biltenot na Mini-

sterstvoto za finansii vo 2003 godina, koj sodr-

ì pregled na ekonomskite rezultati i postignu-

vawa vo izminatata godina. Posledniot broj vo

godinata, za nas, sekoga[ ima posebno zna~ewe,

bidej]i pretstavuva eden mal jubilej. Imeno, po-

minaa ve]e tri godini otkako prviot broj na Bil-

tenot se pojavi na makedonskata ekonomska scena,

podignuvaj]i go nivoto na transparentnosta vo ra-

boteweto na Ministerstvoto za finansii. Vo ce-

liot ovoj period se obiduvavme, a spored izjavite

na site koi go ~itaat i koristat Biltenot vo se-

kojdnevnata rabota i uspeavme, da go odrìme

kvalitetot i reprezentativnosta na ova spisanie,

na [to sme osobeno gordi.

Voedno, mi pretstavuva ne samo obvrska, tuku i

osobena ~est da im se zablagodaram na site onie

[to u~estvuvaa vo podgotovkata i publikuvaweto

i bez koi Biltenot nema[e da bide ona [to denes

pretstavuva - kvalitetno i respektirano izdanie

koe vo sebe gi sodrì site potrebni ekonomski

pokazateli za Republika Makedonija, nadopolneto

so sekoga[ aktuelni analizi na ekonomskite sos-

tojbi. Vetuvame deka i vo naredniot period, ]e

prodolìme da rabotime so nesmalen intenzitet

za natamo[no podobruvawe na kvalitetot i reno-

meto na ova spisanie.

Inaku, krajot na godinata voobi~aeno e period vo

koj vo Ministerstvoto za finansii zabrzano se

izvr[uvaa podgotovkite za noviot Buxet za 2004

godina, koj ve]e e usvoen od strana na Sobranieto

na Republika Makedonija zaedno so ostanatiot pa-

ket na buxetski zakoni, a ~ija osnovna karakteris-

tika pretstavuva prodolùvawe na politikata na

racionalno tro[ewe na buxetskite sredstva, koja

]e obezbedi ostvaruvawe na proektiraniot defi-

cit na Centralniot buxet od 0,9% od BDP, odnos-

no deficit na Op[tiot vladin buxet od 1,5% od

BDP. Ottuka, fiskalnata politika za 2004 godina

]e se realizira vo ramki na vkupno planiranite

rashodi od 59.512 milioni denari, koi pri nepro-

meneta dano~na politika ]e se finansiraat od

planiranite prihodi na nivo od 57.065 milioni

denari. Vakvata proekcija na prihodite i rasho-

dite, go pozicionira deficitot na Centralniot

buxet na nivo od 2.447 milioni denari.

Pokraj definiraweto na buxetskite ramki, prio-

ritet vo ovoj period pretstavuva[e i Misijata na

Svetskata banka za pred-ocenka na PSMAL 2 aran-

`manot, koja vo Republika Makedonija pretstoju-

va[e vedna[ po novogodi[nite praznici. Aran`-

manot za prisposobuvawe na upravuvaweto so jav-

niot sektor (PSMAL 2) e eden od aran`manite za

buxetska i platno-bilansna poddr[ka, vo vkupna

vrednost od 30 milioni SAD dolari podeleni vo

dve tran[i, koj treba da bide odobren od strana

na Bordot na Izvr[ni direktori na Svetskata

banka vo maj 2004 godina. Istiot e del od viso-

koto scenario na “Strategijata za poddr[ka na

zemjata 2004-2006 godina”, koja predviduva fi-

nansiska poddr[ka vo vid na zaemi vo vkupen iz-

nos od 165 milioni SAD dolari.

3BILTEN

D-r Dimko Kokaroski

zamenik minister za finansii

CM

YK

CM

YK

BILTEN4

MI

NI

ST

ER

ST

VO

Z

A F

IN

AN

SI

I

Strukturnite i institucionalnite reformi koi

treba da bidat poddràni so trigodi[nata Stra-

tegija na Svetskata banka i PSMAL 2 aran`manot

]e pridonesat za ostvaruvawe na slednite razvoj-

ni prioriteti: a/ podobruvawe na efikasnosta na

dràvata od aspekt na zajaknuvawe na fiskalnata

disciplina, zgolemuvawe na efikasnosta na dr-

àvnata administracija i sudstvoto i merkite na

anti-korupcija; i b/ sozdavawe na odr`liv sistem

na socijalna za[tita so cel da se obezbedi efi-

kasno targetirana za[tita na najsiroma[nite

sloevi od naselenieto, podignuvawe na kvalite-

tot na zdravstvenite uslugi i zgolemena efikas-

nost na penziskiot sistem.

Ottuka, ispolnuvaweto na reformskite aktivnos-

ti predvideni so PSMAL 2 aran`manot ]e ovozmo-

ì sozdavawe na efikasna javna administracija,

odr`liv buxetski sistem i zgolemena kontrola na

raboteweto vo site segmenti od javniot sektor.

Paralelno so Misijata na Svetskata banka, pove-

]eto sektori vo Ministerstvoto za finansii ra-

botea na podgotovkata za pretstojnata fevruarska

poseta na misijata na Me\unarodniot monetaren

fond. Kako [to e voobi~aeno za vakvite misii, ]e

se izvr[i skenirawe i ocenuvawe na realizaci-

jata na dogovorenite obvrski od Stand-by aran`-

manot. Predmet na razgovori ]e bide buxetskata

potro[uva~ka, aukciskata proda`ba na dràvnite

zapisi, makroekonomskite politiki i ostvaruva-

weto na makroekonomskite agregati dogovoreni

spored matricata so MMF. Imaj]i predvid deka

stanuva zbor za ednogodi[en aran`man koj zavr-

[uva vo april 2004 godina, uspe[noto ispolnuva-

we na zacrtanite obvrski neminovno go nametnuva

pra[aweto za natamo[nite pravci na sorabotka.

Od po[iroka lepeza na aran`mani so MMF, na

krajot od misijata ]e se otvori diskusija za nov

aran`man, pri [to edna od mo`nostite e i

trigodi[niot t.n. prodolèn aran`man na fondot

- EFF (Extended Fund Facility). Sepak, bez namera da

prejudicirame, Ministerstvoto za finansii vo

periodot koj sledi ]e bide vo postojan kontakt so

pretstavnicite od MMF so cel definirawe na

modalitetite za idnata sorabotka. Vo momentite

koga ovoj broj na Biltenot ]e bide pred vas, pre-

govorite so pretstavnicite na MMF ]e bidat na

samiot kraj, [to zna~i deka ve]e ]e imame pojasna

slika za sostojbite.

Pokraj aktivnostite na me\unaroden plan, ona [to

e osobeno va`no za Republika Makedonija i [to ]e

ja odbeleì celata 2004 godina, sekako e zapo~-

nuvaweto na procesot na fiskalna decentraliza-

cija. Ovoj proces e del od vkupnite reformi na

sistemot na lokalna samouprava, naso~eni kon

obezbeduvawe zakonska za[tita na politi~kata,

administrativnata i finansiskata samostojnost

na lokalnite vlasti vo op[tiot sistem na upra-

vuvawe na dràvata.

Zaradi uspe[no sproveduvawe na ovoj proces,

Vladata usvoi Operativna programa za decentra-

lizacija na vlasta vo periodot 2003-2004 godina,

so koja se definirani obvrskite na pooddelnite

ministerstva vo delot na izgotvuvaweto na pred-

lozi na zakoni so koi ]e se reguliraat oblastite

i dinamikata na prenesuvawe na nadle`nostite

na lokalno nivo.

Vo taa nasoka, Ministerstvoto za finansii pred

Sobranieto na Republika Makedonija go prezenti-

ra[e Zakonot za finansirawe na edinicite na lo-

kalnata samouprava, vklu~itelno i zakonite so

koi se obezbeduva implementirawe na odredbite

od ovoj zakon i toa: Zakonot za danoci na imot, Za-

konot za komunalni taksi i Zakonot za izmeni i

dopolnuvawa na Zakonot za administrativni tak-

si. Ottuka, Zakonot za finansirawe na edinicite

na lokalnata samouprava pretstavuva eden od os-

novnite zakoni koi treba da se donesat, i koj tre-

ba da obezbedi uspe[no zapo~nuvawe na celiot

ovoj proces.

Istovremeno o~ekuvame deka prvata rasprava na

nau~nata i stru~nata javnost ]e dade svoj prido-

nes vo dooformuvaweto na ovoj zakon, koj e od kru-

cijalna va`nost za normalnoto funkcionirawe na

edinicite na lokalnata samouprava.

Uìvajte vo ~itaweto na stranicite na Biltenot.

So po~it,

D-r Dimko Kokaroski

Zamenik minister za finansii

MY

KC

MY

KC

BILTEN 5

11

-12

/2

00

3

ODBRANI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI VO ZEMJITE-KANDIDATI

ZA PRIEM VO EVROPSKATA UNIJA

Realen BDP Potro[uva~ki ceni 1) Tekovna smetka (saldo) 2)

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Kandidati za priemvo Evropskata unija ----- 4.34.34.34.34.3 3.93.93.93.93.9 4.34.34.34.34.3 21.121.121.121.121.1 15.815.815.815.815.8 10.110.110.110.110.1 7.37.37.37.37.3 -2.8-2.8-2.8-2.8-2.8 -3.4-3.4-3.4-3.4-3.4 -4.1-4.1-4.1-4.1-4.1 -3.6-3.6-3.6-3.6-3.6

Bugarija 4.1 4.8 5.0 5.5 7.5 5.8 2.6 4.2 -6.2 -4.4 -4.6 -4.4

Republika ê[ka 3.1 2.0 1.7 2.6 4.8 1.8 0.6 3.5 -5.7 -6.5 -5.7 -5.1

Estonija 5.0 5.8 5.0 5.1 5.8 3.6 1.7 2.0 -6.1 -12.4 -12.6 -9.2

Ungarija 3.8 3.3 3.0 3.5 9.2 5.3 4.7 5.5 -3.4 -4.0 -5.7 -5.4

Latvija 7.9 6.1 5.5 6.0 2.5 1.9 3.0 3.0 -9.6 -7.8 -7.3 -6.8

Litvanija 6.5 6.7 5.8 6.2 1.3 0.3 - 2.5 -4.8 -5.3 -5.7 -5.9

Polska 1.0 1.4 2.9 4.1 5.5 1.9 0.8 2.2 -3.9 -3.5 -3.3 -3.8

Romanija 5.7 4.9 4.7 5.0 34.5 22.5 15.1 12.0 -5.5 -3.4 -4.8 -4.8

Slova~ka 3.3 4.4 4.0 4.0 7.3 3.3 8.5 8.1 -8.6 -8.2 -6.3 -5.0

Slovenija 2.9 3.2 2.2 3.0 8.4 7.5 5.9 5.0 0.2 1.7 0.9 0.4

Turcija -7.5 7.8 5.3 5.0 54.4 45.0 26.0 13.4 2.3 -0.9 -3.2 -1.9

1) Godi[en prosek.2) Procent od BDP.Izvor: World Economic Outlook (Recessions and Recoveries), IMF, Washington D.C., September 2003.

OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI

Godi[ni podatoci za Republika Makedonija

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001* 2002*

Realen BDP % -7.5 -1.8 -1.1 1.2 1.4 3.4 4.3 4.5 -4.5 0.9

Inflacija (prosek) % 362 128 15.7 2.3 2.6 -0.1 -0.7 5.8 5.5 1.8

Inflacija (kraj na period) % 248.2 55.4 8.8 -0.7 2.7 -2.4 2.4 6.1 3.7 1.1

BDP deflator % 442.1 151.9 17.1 2.9 3.4 1.4 2.7 8.2 3.6 3.4

Buxetsko saldo (centralen buxet i fondovi) % BDP -13.4 -2.9 -1.2 -0.5 -0.4 -1.7 0.0 2.5 -6.1 -3.1

Devizen kurs, prosek DEN/1USD 23.6 43.2 38.0 40.0 49.8 54.5 56.9 65.9 68.1 64.7

Devizen kurs, kraj na period DEN/1USD 44.6 40.6 38.0 41.4 55.4 51.8 60.3 65.3 69.2 58.6

Izvoz (F.O.B.) USD mld. 1.06 1.08 1.20 1.15 1.20 1.31 1.19 1.32 1.15 1.11

Uvoz (C.I.F.) USD mld. 1.01 1.27 1.42 1.46 1.59 1.91 1.78 2.08 1.68 1.88

Trgovski bilans USD mld. 0.05 -0.19 -0.22 -0.31 -0.39 -0.51 -0.50 -0.70 -0.53 -0.77

Bilans na tekovna smetka USD mld. 0.08 -0.27 -0.30 -0.34 -0.29 -0.27 -0.03 -0.07 -0.24 -0.32

kako % od BDP % -3.3 -7.8 -6.7 -7.7 -7.7 -7.5 -0.9 -2.1 -6.9 -8.7

Devizni rezervi USD mld. 0.12 0.16 0.28 0.28 0.26 0.33 0.45 0.70 0.76 0.73

Pokrivawe na uvozot (rezervi/uvoz) meseci 1.4 1.6 2.3 2.2 1.9 2.1 3.2 4.1 4.9 4.1

Nadvore[en dolg 1) USD mld. 1.14 1.26 1.44 1.17 1.13 1.47 1.49 1.49 1.48 1.55

kako % od BDP % 45.5 37.2 32.3 26.5 30.3 41.0 40.6 41.5 43.1 42.8

1) Po~nuvaj]i od 1998 godina, soglasno so novata metodologija prepora~ana od Svetskata banka, vkupniot nadvore[en dolg gi opfa]akratkoro~nite, srednoro~nite i dolgoro~nite krediti.

* Preliminarni podatoci.Izvor: Dràven zavod za statistika, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija i Narodna banka na Republika Makedonija

CM

YK

CM

YK

BILTEN6

MI

NI

ST

ER

ST

VO

Z

A F

IN

AN

SI

I

BR

UT

O D

OM

A{

EN

PR

OI

ZV

OD

(rea

lni

stap

ki n

a ra

st,

kvar

tal

vo o

dno

s na

ist

kva

rtal

pre

thod

na g

odin

a, 1

998-

2002

)

Vade

we

rudi

Trgo

vij a

na

go-

Fin

ansi

sko

Javn

a up

rava

iZe

mjo

del-

i ka

men,

pre

-Gr

ade`

-le

mo

i tr

govi

j aHo

teli

Soob

ra]a

j ,po

sred

uvaw

e,od

bran

a, z

adol

ì-

Impu

ti-

Dod

aden

aNe

to-

BRUT

Ost

vo, l

ov,

rabo

tuva

~ka

in-

ni[

tvo

na m

alo;

pop

rav-

isk

ladi

raw

eak

tivn

osti

vo

teln

a so

cija

lna

rani

vred

nost

dano

ci n

aD

OMA{

EN[

umar

stvo

dust

rija

i s

nab-

ka n

a m

otor

nire

sto-

i vr

ski

vrsk

a so

ned

vi-

za[

tita

, obr

a-ba

nkar

-pr

oizv

od-

PROI

ZVOD

i ri

bars

tvo

duva

we

so e

lek-

vozi

la, m

otoc

ikli

rani

èn

im

ot, i

znaj

-zo

vani

e, z

drav

-sk

ist

votr

i~na

ene

rgij

a,i

pred

met

i za

muva

we

i im

puti

-st

vo i

soc

ijal

-us

lugi

gas

i vo

dali

~na

upot

reba

rani

sta

nari

nina

rab

ota

A +

BV

+ G

+ D

|E

@Z

Y +

I +

QJ

+ K

+ L

+ N

1998

I2

.08

.3-1

5.3

5.4

5.7

33

.1-0

.9-0

.79

.54

.35

.74

.5

II3

.86

.51

.33

.73

.73

5.2

-0.4

-0.3

11

.34

.86

.15

.0

III

3.4

-2.2

16

.7-3

.21

5.4

23

.10

.52

.71

6.1

2.7

3.8

2.8

IV4

.0-5

.32

2.7

-3.2

3.0

17

.20

.83

.11

7.5

1.3

2.5

1.4

98

/97

98

/97

98

/97

98

/97

98

/97

3.3

3.33.3

3.3 3.3

1.4

1.41.4

1.4 1.4

7.7

7.77.7

7.7 7.7

0.4

0.40.4

0.4 0.4

7.3

7.37.3

7.3 7.3

26

.52

6.5

26

.52

6.5

26

.50

.00

.00.0

0.0 0.0

1.2

1.21.2

1.2 1.2

13

.51

3.5

13

.51

3.5

13

.53

.23

.23.2

3.2 3.2

4.5

4.54.5

4.5 4.5

3.4

3.43.4

3.4 3.4

1999

I0

.7-9

.01

4.4

-6.1

31

.49

.71

.55

.7-2

.30

.0-1

.9-0

.3

II1

.6-5

.32

7.0

-4.9

30

.61

4.7

1.6

5.4

-2.0

3.0

1.1

2.7

III

1.5

15

.63

.31

0.9

12

.92

1.0

2.3

2.9

0.7

8.8

7.0

8.5

IV-0

.26

.31

.31

1.2

28

.22

2.7

2.3

2.6

0.9

6.4

4.5

6.1

99/9

899

/98

99/9

899

/98

99/9

80

.90

.90.9

0.9 0.9

1.7

1.71.7

1.7 1.7

10

.41

0.4

10

.41

0.4

10

.43

.03

.03.0

3.0 3.0

24

.72

4.7

24

.72

4.7

24

.71

7.2

17

.21

7.2

17

.21

7.2

1.9

1.91.9

1.9 1.9

4.1

4.14.1

4.1 4.1

-0.7

-0.7

-0.7

-0.7

-0.7

4.6

4.64.6

4.6 4.6

2.7

2.72.7

2.7 2.7

4.3

4.34.3

4.3 4.3

2000

I2

.41

6.3

4.1

37

.7-7

.11

3.4

2.4

1.0

0.5

11

.41

5.1

12

.0

II3

.61

7.1

-9.9

4.6

-14

.81

1.1

2.5

1.3

0.8

5.6

9.0

6.1

III

1.2

1.8

5.3

-8.7

-9.6

10

.12

.7-0

.81

.90

.63

.91

.0

IV-3

.14

.51

2.5

-12

.7-1

3.1

0.7

3.2

-1.1

3.7

-0.3

3.0

0.2

00/9

900

/99

00/9

900

/99

00/9

91

.01

.01.0

1.0 1.0

9.4

9.49.4

9.4 9.4

2.6

2.62.6

2.6 2.6

3.0

3.03.0

3.0 3.0

-11

.3-1

1.3

-11

.3-1

1.3

-11

.38

.58

.58.5

8.5 8.5

2.7

2.72.7

2.7 2.7

0.1

0.10.1

0.1 0.1

1.7

1.71.7

1.7 1.7

4.1

4.14.1

4.1 4.1

7.5

7.57.5

7.5 7.5

4.5

4.54.5

4.5 4.5

2001

I-6

.9-2

.80

.7-1

8.9

6.7

-4.8

3.0

-8.7

-6.9

-6.2

-6.9

-6.3

II-1

2.5

-4.7

-4.9

4.5

-7.1

-7.2

2.6

-5.1

-8.5

-3.8

-4.4

-3.9

III

-13

.3-1

0.6

-22

.94

.4-1

4.7

-11

.11

.40

.8-1

3.1

-6.2

-6.9

-6.4

IV-1

0.3

-0.5

-22

.89

.7-0

.1-9

.91

.33

.7-1

3.5

-1.5

-2.2

-1.6

01/0

001

/00

01/0

001

/00

01/0

0-1

0.8

-10

.8-1

0.8

-10

.8-1

0.8

-4.6

-4.6

-4.6

-4.6

-4.6

-14

.4-1

4.4

-14

.4-1

4.4

-14

.4-0

.8-0

.8-0

.8-0

.8-0

.8-4

.5-4

.5-4

.5-4

.5-4

.5-8

.3-8

.3-8

.3-8

.3-8

.32

.12

.12.1

2.1 2.1

-2.3

-2.3

-2.3

-2.3

-2.3

-10

.5-1

0.5

-10

.5-1

0.5

-10

.5-4

.4-4

.4-4

.4-4

.4-4

.4-5

.1-5

.1-5

.1-5

.1-5

.1-4

.5-4

.5-4

.5-4

.5-4

.5

2002

*I

-5.6

-10

.1-7

.05

.9-1

.0-3

.4-2

.81

0.0

-2.5

-1.8

1.0

-1.3

II-2

.5-3

.50

.74

.71

6.1

-6.7

-4.1

4.7

1.7

-0.9

2.0

-0.4

III

-1.6

-1.3

5.3

4.2

32

.2-0

.5-4

.10

.86

.20

.33

.20

.8

IV1

.81

0.2

1.4

6.7

18

.83

.5-3

.7-0

.82

.23

.66

.64

.1

0 2/0

10 2

/01

0 2/0

10 2

/01

0 2/0

1-2

.0-2

.0-2

.0-2

.0-2

.0-0

.8-0

.8-0

.8-0

.8-0

.80

.60

.60.6

0.6 0.6

5.4

5.45.4

5.4 5.4

16

.71

6.7

16

.71

6.7

16

.7-1

.8-1

.8-1

.8-1

.8-1

.8-3

.7-3

.7-3

.7-3

.7-3

.73

.53

.53.5

3.5 3.5

1.8

1.81.8

1.8 1.8

0.4

0.40.4

0.4 0.4

3.3

3.33.3

3.3 3.3

0.9

0.90.9

0.9 0.9

2003

*I

1.0

3.4

1.1

4.3

7.9

1.1

-1.2

2.8

0.9

2.1

2.1

2.1

II1

.63

.50

.54

.70

.96

.6-0

.63

.0-6

.53

.13

.13

.1

III

3.8

14

.43

.43

.55

.03

.40

.10

.6-7

.55

.25

.25

.2

* P

reth

odni

pod

atoc

iI

zvor

: D

ràv

en z

avod

za

stat

isti

ka.

MY

KC

MY

KC

BILTEN 7

11

-12

/2

00

3BRUTO DOMA{EN PROIZVOD SPORED RASHODNIOT METOD

Vo milioni denari Vo %

1999 2000 2001 2002 1999 2000 2001 2002

BRUTO DOMA{EN PROIZVOD 209.010 209.010 209.010 209.010 209.010 236.389 236.389 236.389 236.389 236.389 233.841233.841233.841233.841233.841 243.971243.971243.971243.971243.971 100.0100.0100.0100.0100.0 100.0100.0100.0100.0100.0 100.0100.0100.0100.0100.0 100.0100.0100.0100.0100.0

(po tekovni ceni)

Finalna potro[uva~ka 188.702 188.702 188.702 188.702 188.702 218.986218.986218.986218.986218.986 221.770221.770221.770221.770221.770 242.795242.795242.795242.795242.795 90.390.390.390.390.3 92.692.692.692.692.6 94.894.894.894.894.8 99.599.599.599.599.5

Finalna potro[uva~ka na doma]instvata 145.693 175.965 163.788 188.179 69.7 74.4 70.0 77.1

Finalna javna potro[uva~ka 43.009 43.021 57.983 54.616 20.6 18.2 24.8 22.4

Bruto-investicii 41.171 41.171 41.171 41.171 41.171 50.68350.68350.68350.68350.683 42.76042.76042.76042.76042.760 48.05848.05848.05848.05848.058 19.719.719.719.719.7 21.421.421.421.421.4 18.318.318.318.318.3 19.719.719.719.719.7

Investicii vo osnovni sredstva 34.710 38.332 34.716 40.448 16.6 16.2 14.8 16.6

Porast na zalihi 6.461 12.351 8.044 7.610 3.1 5.2 3.4 3.1

Izvoz na stoki i uslugi 88.143 88.143 88.143 88.143 88.143 114.209114.209114.209114.209114.209 99.09199.09199.09199.09199.091 92.67492.67492.67492.67492.674 42.242.242.242.242.2 48.348.348.348.348.3 42.442.442.442.442.4 38.038.038.038.038.0

Izvoz na stoki 67.988 87.161 78.625 71.887 32.5 36.9 33.6 29.5

Izvoz na uslugi 14.367 9.971 15.894 16.388 6.9 8.4 6.8 6.7

Nabavki na nerezidentite vo zemjata 5.788 7.077 4.572 4.399 2.8 3.0 2.0 1.8

Uvoz na stoki i uslugi 109.007 109.007 109.007 109.007 109.007 147.489147.489147.489147.489147.489 129.780129.780129.780129.780129.780 139.556139.556139.556139.556139.556 52.252.252.252.252.2 62.462.462.462.462.4 55.555.555.555.555.5 57.257.257.257.257.2

Uvoz na stoki 90.554 123.910 107.166 121.574 43.3 52.4 45.8 49.8

Uvoz na uslugi 18.543 23.579 22.614 17.982 8.8 10.0 9.7 7.4

Izvor: Dràven zavod za statistika.

BRUTO DOMA{EN PROIZVOD SPORED PROIZVODNIOT METOD

Po tekovni ceni Vo milioni denari

NKD Indeksisektor Naziv 1998 1999 2000 2001 20021) 2002/2001

AAAAA Zemjodelstvo, lov i [umarstvo 22,224 23,094 23,756 22,933 24,509 6.9

BBBBB Ribarstvo 52 29 14 24 48 100.0

VVVVV Vadewe na rudi i kamen 1,584 1,620 1,856 1,312 960 -26.8

GGGGG Prerabotuva~ka industrija 35,202 36,764 40,926 39,587 37,925 -4.2

DDDDD Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda 8,868 9,203 10,381 10,041 9,146 -8.9

||||| Grade`ni[tvo 11,267 10,880 13,361 11,801 11,893 0.8

EEEEE Trgovija na golemo i malo, popravka na motorni vozila,

motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma]instvata 21,914 22,383 25,402 26,076 27,348 4.9

@@@@@ Hoteli i restorani 3,063 3,984 3,463 3,410 4,088 19.9

ZZZZZ Soobra]aj, skladirawe i vrski 14,309 17,233 21,261 21,694 20,610 -5.0

YYYYY Finansisko posreduvawe 7,229 6,977 7,342 7,420 7,427 0.1

IIIII Aktivnosti vo vrska so nedvièn imot,iznajmuvawe i delovni aktivnosti 5,206 5,890 7,466 8,304 8,168 -1.6

JJJJJ Javna uprava i odbrana, zadolìtelna socijalna za[tita 12,067 14,351 14,333 14,445 16,145 11.8

KKKKK Obrazovanie 8,030 8,769 8,266 8,048 8,688 8.0

LLLLL Zdravstvo i socijalna rabota 8,310 8,592 8,987 8,690 9,361 7.7

QQQQQ Drugi komunalni, kulturni, op[ti i li~ni uslu`ni aktivnosti 4,887 4,967 5,217 5,548 5,553 0.1

Imputirani stanarini 9,058 9,597 10,465 10,631 10,792 1.5

Minus: imputirani bankarski uslugi 5,036 5,017 5,153 4,738 4,160 -12.2

AAAAA Dodadena vrednost po osnovni ceniDodadena vrednost po osnovni ceniDodadena vrednost po osnovni ceniDodadena vrednost po osnovni ceniDodadena vrednost po osnovni ceni 168,235 179,316 197,344 195,230 198,592 1.7

BBBBB Neto danoci na proizvodstvo 26,747 29,694 39,045 38,611 45,378 17.5

A + B BRUTO DOMA{EN PROIZVOD 194,979194,979194,979194,979194,979 209,010209,010209,010209,010209,010 236,389236,389236,389236,389236,389 233,841233,841233,841233,841233,841 243,970243,970243,970243,970243,970 4.34.34.34.34.3

1) Prethodni podatoci.

CM

YK

CM

YK

BILTEN8

MI

NI

ST

ER

ST

VO

Z

A F

IN

AN

SI

I

OS

NO

VN

I K

RA

TK

OR

O^

NI

EK

ON

OM

SK

I T

RE

ND

OV

I

Pro

cen

tual

na p

rom

ena

vo o

dno

s na

ist

iot

peri

od o

d p

reth

odna

ta g

odin

a, o

sven

ako

ne

e po

inak

u na

zna~

eno

2000

2001

2002

2002

2003

K -

1K

- 2

K -

3K

- 4

K - 1

K -

2K

- 3

Noe

m.

Dek

.

REA

LEN

SEK

TOR

Pro

izvo

dst

vo

rea

lni

prom

eni

Brut

o do

ma[

en p

roiz

vod

4.6

-4.5

0.9

-1,3

-0.4

0.8

4.1

2.1

3.1

5.2

--

Ind

ustr

isko

pro

izvo

dstv

o3

.5-3

.1-0

.8-1

0.1

-3.5

-1.3

10

.23

.43

.51

4.4

0.5

-8.6

nom

inal

ni p

rom

eni

Inv

esti

cii

vo m

a[in

i i

opre

ma

20

.8-1

6.9

16

.44

8.1

22

.8-0

.65

.1-2

6.3

13

.8-2

.1-

-

Cen

iT

ro[

oci

na `

ivot

5.8

5.5

1.8

3.7

3.5

-0.9

0.9

0.0

0.6

0.8

1.9

2.6

Cen

i na

pro

izvo

dite

li n

a in

dust

risk

i pr

oizv

odi

8.9

2.0

-0.9

-1.9

-1.0

-1.4

1.0

1.4

-0.4

0.0

-0.3

-0.2

Kon

kure

ntno

st n

a in

dus

trij

ata

Pro

dukt

ivno

st6

.00

.53

.0-3

.26

.71

3.9

21

.82

0.3

10

.32

1.0

10

.8-

Tro

[oc

i za

rab

otna

sil

a po

edi

nica

pro

izvo

d-4

.7-0

.70

.22

.2-4

.4-6

.6-1

3.1

-19

.6-9

.2-1

7.5

-9.6

-

Real

ni t

ro[

oci

za r

abot

na s

ila

po e

dini

ca p

roiz

vod

-12

.5-2

.71

.19

.10

.4-3

.6-1

5.9

-22

.8-9

.5-1

8.0

-9.2

-

Ber

zans

ki c

eni

na n

ajva

`ni

te i

zvoz

ni i

uvo

zni

proi

zvod

i

cen

i vo

SAD

$S

urov

a na

fta

-bre

nt2

8.3

24

.42

5.0

21

.22

5.1

26

.92

6.8

31

.42

6.1

28

.42

8.8

30

.1

Jagn

e[ko

mes

o(c/

kg

)2

61

.92

91

.23

30

.33

11

.13

19

.23

39

.73

51

.53

56

.73

75

.83

94

.54

20

.74

41

.8

Nik

el8

,63

8.0

5,9

44

.76

,77

2.0

6,2

03

.06

,94

6.0

6,8

83

.07

,10

4.0

8,3

43

.08

,37

2.0

9,3

71

.01

2,0

87

.01 4

,16 3

.0

Baka

r1

,81

3.0

1,5

78

.31

,55

9.0

1,5

57

.01

,61

1.0

1,5

16

.01

,55

4.0

1,6

63

.01

,64

1.0

1,7

53

.02

,05

5.0

2,2

01

.0

Olo

vo4

5.4

47

.64

5.3

49

.14

5.5

43

.04

3.5

45

.94

5.6

51

.16

2.2

69

.2

Cin

k1

12

.88

8.6

77

.97

9.5

78

.27

6.6

79

.87

8.6

77

.48

2.1

91

.59

7.8

Lad

no v

alan

i ~e

li~n

i li

mov

i3

85

.82

99

.23

28

.32

80

.03

00

.03

53

.03

80

.04

00

.04

10

.04

78

.34

90

.04

90

.0

Top

lo v

alan

i ~e

li~n

i li

mov

i2

95

.82

16

.52

46

.72

00

.02

36

.72

70

.02

80

.03

06

.73

20

.03

24

.23

30

.03

30

.0

NA

DV

OR

E{EN

SEK

TOR

n

omin

alni

pro

men

i na

dol

arsk

i vr

edno

sti

Izv

oz n

a st

oki

(FO

B)1

1.0

-12

.7-3

.7-1

6.7

-7.2

3.3

6.3

20

.43

4.7

16

.82

8.4

21

.4

Uvo

z na

sto

ki (

CI

F)

17

.9-1

9.4

16

.31

1.8

13

.53

1.3

16

19

.72

5.8

10

.78

.3-2

.3

Trg

ovsk

i bi

lans

(m

ilio

ni S

AD $

)-7

71

-53

3-8

49

-20

0-1

96

-18

4-2

70

-23

8.0

-22

5.1

-21

2.4

-76

.1-9

5.8

Tek

ovna

sm

etka

na

Pla

tnio

t bi

lans

(m

ilio

ni S

AD $

)-2

36

-38

-32

4-1

04

.3-5

9.2

-37

.1-1

23

.9-1

09

.0-6

4.3

-25

.5-

-

Pro

men

a vo

dev

izni

te r

ezer

vi (

mil

ioni

SAD

$),

"-"

zna

~i n

amal

uvaw

e2

35

.66

2-4

1.0

-12

0.0

42

.06

9.0

-41

.0-5

0.0

11

9.0

44

.0-8

.05

5.0

Nad

vore

[en

dol

g sr

edno

. d o

lgo.

(kr

aj n

a pe

riod

vo

mil

ioni

SAD

$)

1,4

38

.01

,44

4.0

1,5

49

.01

,41

7.0

1,4

82

.01

,49

1.0

1,5

49

.01

,56

1.0

1,6

48

.01

,65

5.0

1,7

19

.01

,77

0.0

MY

KC

MY

KC

BILTEN 9

11

-12

/2

00

3

OS

NO

VN

I K

RA

TK

OR

O^

NI

EK

ON

OM

SK

I T

RE

ND

OV

I

Pro

cen

tual

na p

rom

ena

vo o

dno

s na

ist

iot

peri

od o

d p

reth

odna

ta g

odin

a, o

sven

ako

ne

e po

inak

u na

zna~

eno

2000

2001

2002

2002

2003

K -

1K

- 2

K -

3K

- 4

K - 1

K -

2K

- 3

Noe

m.

Dek

.

Kur

sevi

dena

r/EU

RO6

0.7

36

0.9

16

0.9

86

0.9

66

0.9

66

0.9

86

1.0

36

1.3

16

1.2

96

1.2

16

1.2

86

1.2

9

dena

r/S

AD $

65

.89

68

. 04

64

. 73

69

. 53

66

. 50

61

. 98

61

. 05

57

. 18

54

. 08

54

. 49

52

. 36

49

. 92

VL

AD

IN

I F

IN

AN

SI

I

nom

inal

ni p

rom

eni

Pri

hodi

22

.5-1

0.3

10

.12

0.5

32

.92

6.8

0.1

-5.7

1.8

-10

.6-3

.0-2

8.8

Dan

o~ni

pri

hodi

22

.1-6

.91

4.0

13

.13

1.3

23

.2-0

.8-7

.8-2

.0-1

2.0

-4.7

-28

.2

DD

V7

5.2

-1.8

19

.8-4

.55

2.0

31

.24

0.9

4.5

21

.3-4

.02

7.2

-29

.0

Rash

odi

12

.72

7.0

-0.1

21

.3-1

0.0

0.8

3.5

-18

.3-1

0.2

-18

.64

.9-1

3.1

Tek

ovni

ras

hodi

1.8

31

.91

7.2

12

.0-1

6.0

17

.9-3

.3-2

.47

.3-2

.62

.4-9

.3

Kapi

taln

i ra

shod

i9

4.5

28

.31

1.8

92

.73

.75

3.4

81

.2-7

1.2

-54

.4-5

7.7

10

3.5

9.8

Sal

do n

a ce

ntra

lnio

t bu

xet

(vo

mil

ioni

den

ari)

6,2

85

-12

,49

07

,34

34

63

-6,4

11

-4,9

79

-2,6

24

33

7.0

-15

5.0

-38

.7-2

88

.0-2

,35

8.0

Sal

do n

a ko

nsol

idir

anio

t bu

xet

(vo

mil

ioni

den

ari)

5,9

05

-13

,17

1-1

3,0

19

-1,8

65

-5,0

76

-3,8

66

-2,2

13

MO

NET

AR

EN S

EKTO

R

nom

inal

ni p

rom

eni

(kra

j na

peri

od)

Net

o de

vizn

i sr

edst

va7

3.8

57

.6-1

9.1

2.1

3.3

13

.6-2

7.7

-18

.6-7

.23

.80

.35

.3

Kred

iti

na p

riva

ten

sekt

or1

7.2

7.3

12

.75

.47

.61

3.1

9.9

9.9

9,3

9.0

12

.31

6.1

Goto

vi p

ari

vo o

ptek

16

.64

8.5

0.0

25

.83

2.9

65

0.0

-13

.4-5

.2-1

3.8

-5.9

0.3

M1

22

.65

.64

.61

6.9

23

.33

6.3

4.6

-8.6

-3.5

-6.8

-4.9

1.1

M2

29

.46

1.9

-7.0

47

.76

0.5

64

.6-7

.07

.31

5.8

13

.91

3.1

15

.9

M4

25

.65

6.7

-8.6

42

.05

1.7

55

.2-8

.65

.21

2.4

11

.41

0.4

13

.2

Odn

os n

a de

vizn

ite

reze

rvi

spre

ma

M4

dena

rski

del

10

6.3

11

7.4

93

.81

25

.31

19

.71

04

.59

3.8

90

.99

1.9

98

.89

2.4

88

.6

Odn

os n

a de

vizn

ite

reze

rvi

spre

ma

M1

16

5.0

18

8.2

15

0.5

19

8.8

19

0.9

16

8.9

15

0.5

15

7.8

16

1.9

17

2.1

16

2.2

15

0.7

SO

CI

JAL

EN S

EKTO

RP

azar

na

rabo

tna

sila

Sta

pka

na n

evra

bote

nost

(AR

S)

32

.23

0.5

31

.9

Vku

pno

novo

vrab

oten

i1

01

,99

69

0,3

08

11

0,4

01

24

,09

32

7,4

90

29

,98

02

8,8

38

22

,45

22

4,1

93

24

,96

48

,31

21

4,7

70

Nov

ovra

bote

ni n

a ne

opre

dele

no v

rem

e6

3,9

87

63

,34

67

4,3

41

15

,97

31

8,4

92

21

,60

71

8,2

69

12

,69

31

6,1

84

15

,56

45

,22

01

1,8

03

Pla

tiN

omin

alni

net

o pl

ati

5.5

3.5

6.9

4.7

5.0

7.9

8.8

6.3

7.1

3.3

1.5

-

Real

ni n

eto

plat

i-0

.3-1

.95

.01

.01

.48

.87

.96

.36

.52

.5-0

.4-

Pot

ro[

uva~

ka k

o[ni

ca2

.44

.93

.78

.14

.81

.01

.3-1

.0-1

.6-1

.1-0

.1-

Soc

ijal

na z

a[ti

taBr

oj n

a pe

nzio

neri

23

8,1

62

24

4,0

35

24

8,1

68

24

7,3

76

24

7 9

08

24

8,2

19

24

9,1

68

24

9,9

32

25

0,8

20

25

1,5

89

25

3,3

67

25

4,2

67

Broj

na

dom

a]in

stva

koi

pri

maa

t so

cija

lna

za[

tita

75

,27

77

7,3

09

81

,02

78

0,9

31

79

55

28

1,6

26

81

,99

75

9,6

58

61

,58

56

3,1

73

63

,25

6-

Broj

na

lica

koi

pri

maa

t na

dom

est

za n

evra

bote

ni3

4,6

18

36

,97

54

5,8

19

42

,63

64

5,0

65

48

,11

84

7,4

56

44

,12

54

5,4

84

44

,59

64

5,8

91

47

,32

4

Izv

or:

Dr`

aven

zav

od z

a st

atis

tika

, N

arod

na b

anka

na

Mak

edon

ija,

Min

iste

rstv

o za

fin

ansi

i, M

inis

ters

tvo

za t

rud

i so

cija

la,

Zavo

d za

vra

botu

vaw

e, W

orl

d D

eve

lop

men

t P

rosp

ect

s (P

ink S

heets

),pr

esm

etki

na

Min

iste

rstv

oto

za f

inan

sii

CM

YK

CM

YK

BILTEN10

MI

NI

ST

ER

ST

VO

Z

A F

IN

AN

SI

I

BRUTO DOMA{EN PROIZVOD

CENI

vo SAD$ (po glava na ìtel)

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 20022)

Bruto doma[en proizvod1) 1,785 1,742 1,705 1,709 1,732 1,781 1,848 1,924 1,830 1,839

vo milioni SAD$

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 20022)

Bruto doma[en proizvod1) 3,450 3,389 3,351 3,390 3,458 3,575 3,730 3,899 3,723 3,755

1) Presmetani po PARE metodologija na OON so koja se vr[i konverzija so kurs prisposoben kon dvièwata na cenite vo nacional-nata ekonomija. Pritoa, kako bazen e zemen kursot na SAD$ vo odnos na denarot vo 1994 godina i e izvr[ena indeksacija so defla-torot za sekoja naredna godina

2) Prethodni podatoci

MY

KC

MY

KC

BILTEN 11

11

-12

/2

00

3

NADVORE{NO - TRGOVSKA RAZMENA

- vo milioni SAD $ -

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002* 2003

Izvoz na stoki 1,113 1,096 1,199 1,055 1,086 1,204 1,148 1,237 1,311 1,192 1,323 1,155 1,105 1,363

Uvoz na stoki 1,531 1,274 1,206 1,199 1,484 1,719 1,627 1,779 1,915 1,776 2,094 1,688 1,952 2,300

Saldo -418 -178 -7 -144 -398 -515 -479 -542 -604 -584 -771 -533 -847 -937

* Preliminarni podatoci

prose~ni stapki, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

Tro[oci na ìvot 15.7 2.3 2.6 -0.1 -0.7 5.8 5.5 1.8 1.2

Ceni na malo 15.9 3 4.4 0.8 -1.1 10.6 5.2 1.4 2.4

kraj na godina, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

Tro[oci na ìvot 8.8 -0.7 2.7 -2.4 2.4 6.1 3.7 1.1 2.6

Ceni na malo 9.2 0.2 4.5 -1 2.3 10.8 1.2 2.2 2.9

CM

YK

CM

YK

BILTEN12

MI

NI

ST

ER

ST

VO

Z

A F

IN

AN

SI

I

NADVORE{NO-TRGOVSKA RAZMENA

(vo milioni dolari)

Vkupno Germanija SR Jugoslavija

Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo

1997 1,236.8 1,778.5 -541.7 199.0 239.0 -40.0 273.6 206.0 67.6

1998 1,310.7 1,914.7 -604.0 286.0 255.2 30.8 240.0 245.6 -5.6

1999 1,191.3 1,776.2 -584.9 254.3 245.8 8.5 254.5 183.9 70.6

2000 1,322.6 2,093.8 -771.2 257.5 253.3 4.2 335.2 190.4 144.8

2001 1,155.0 1,687.6 -532.6 237.5 213.3 24.2 266.8 157.2 109.6

2002 1,115.5 1,995.2 -879.7 234.0 284.7 -50.7 246.4 185.2 61.2

2003 1,363.2 2,299.9 -936.7 278.3 303.8 -25.5 273.8 212.6 61.2

2000 Q1 331.1 606.8 -275.7 66.1 80.9 -14.8 78.8 47.8 31.0

Q2 317.7 481.0 -163.3 56.9 52.7 4.2 76.3 47.3 29.0

Q3 345.1 470.6 -125.5 70.8 55.0 15.8 82.8 47.3 35.5

Q4 328.7 535.4 -206.7 63.7 64.7 -1.0 97.3 48.0 49.3

2001 Q1 291.5 400.4 -108.9 69.0 52.8 16.2 62.3 34.9 27.4

Q2 285.3 416.6 -131.3 52.9 59.0 -6.1 74.1 39.2 34.9

Q3 295.7 378.9 -83.2 61.9 42.8 19.1 62.9 33.4 29.5

Q4 282.5 491.7 -209.2 53.7 58.7 -5.0 67.5 49.7 17.8

2002 Q1 244.0 444.2 -200.2 60.9 56.4 4.5 47.2 38.2 9.0

Q2 264.4 461.7 -197.3 54.0 70.5 -2.7 53.6 47.9 5.7

Q3 289.1 497.1 -208.0 60.3 77.1 -10.4 55.8 47.9 7.9

Q4 301.8 597.6 -295.8 57.0 89.2 -32.2 66.4 55.1 11.3

2003 Q1 293.7 531.7 -238.0 66.6 69.2 -2.6 47.2 50.4 -3.2

Q2 356.1 578.9 -222.8 67.9 73.9 -6.0 76.4 54.8 21.6

Q3 327.6 520.2 -192.6 70.9 67.3 3.6 71.8 49.2 22.6

Q4 375.9 637.1 -261.2 71.7 89.4 -17.7 75.5 53.9 21.6

2002 I 68.4 155.9 -87.5 17.8 15.7 2.1 13.1 9.6 3.5

II 82.7 145.7 -63.0 20.6 22.0 -1.4 17.2 12.5 4.7

III 92.9 142.6 -49.7 22.5 18.7 3.8 16.9 16.1 0.8

IV 88.9 151.2 -62.3 15.8 20.9 -5.1 19.5 19.3 0.2

V 76.9 147.5 -70.6 15.1 24.2 -9.1 19.4 12.5 6.9

VI 98.6 163.0 -64.4 23.1 25.4 -2.3 20.8 13.0 7.8

VII 113.6 186.6 -73.0 22.1 27.5 -5.4 28.1 15.4 12.7

VIII 89.0 149.7 -60.7 18.7 20.9 -2.2 21.8 17.2 4.6

IX 102.6 154.8 -52.2 21.3 20.4 0.9 23.2 14.6 8.6

X 100.5 184.6 -84.1 16.4 24.1 -7.7 25.0 16.3 8.7

XI 95.5 183.5 -88.0 19.6 26.5 -6.9 22.8 15.7 7.1

XII 105.8 229.5 -123.7 21.0 38.6 -17.6 18.6 23.1 -4.5

2003 I 78.6 159.0 -80.4 18.7 22.6 -3.9 11.3 15.0 -3.7

II 94.7 152.2 -57.5 21.9 21.7 0.2 15.5 15.4 0.1

III 120.4 220.5 -100.1 26.0 24.9 1.1 20.4 20.0 0.4

IV 117.3 190.3 -73.0 22.2 21.2 1.0 22.4 15.4 7.0

V 119.9 208.4 -88.5 23.6 26.5 -2.9 27.3 23.2 4.1

VI 118.6 182.2 -63.6 22.2 26.5 -4.3 26.7 16.2 10.5

VII 124.3 194.8 -70.5 25.2 27.8 -2.6 27.2 18.0 9.2

VIII 96.1 173.1 -77.0 22.2 20.5 1.7 23.1 18.3 4.8

IX 117.4 182.3 -64.9 24.6 22.7 1.9 24.4 17.2 7.2

X 124.7 214.0 -89.3 22.8 26.7 -3.9 28.9 18.8 10.1

XI 122.7 198.8 -76.1 24.7 29.4 -4.7 22.6 15.7 6.9

XII 128.5 224.3 -95.8 24.2 33.3 -9.1 24.0 19.4 4.6

Izvor: Dràven zavod za statistika

MY

KC

MY

KC

BILTEN 13

11

-12

/2

00

3

NADVORE{NO-TRGOVSKA RAZMENA

(vo milioni dolari)

SAD Italija Grcija Rusija

Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo

117.0 83.4 33.6 43.6 96.0 -52.4 99.0 130.0 -31.0 26.6 69.2 -42.6

174.0 101.6 72.4 91.9 109.1 -17.2 83.1 112.9 -29.8 26.1 90.9 -64.8

136.1 54.7 81.4 77.6 92.7 -15.1 85.9 164.5 -78.6 15.1 91.2 -76.1

165.6 83.0 82.6 90.8 111.1 -20.3 84.1 201.5 -117.4 10.3 191.8 -181.5

99.7 51.5 48.2 88.7 107.7 -19.0 101.4 184.0 -82.6 13.9 139.4 -125.5

77.4 58.7 18.7 81.9 118.6 -36.7 116.9 237.9 -121.0 14.4 125.4 -111.0

72.8 56.2 16.6 95.4 122.5 -27.1 179.8 300.2 -116.3 13.7 177.8 -164.1

49.6 16.3 33.3 25.4 29.4 -4.0 19.7 43.1 -23.4 2.6 60.8 -58.2

48.6 16.5 32.1 27.4 29.3 -1.9 18.4 42.3 -23.9 2.7 38.6 -35.9

37.5 23.4 14.1 18.1 25.4 -7.3 23.5 55.3 -31.8 2.1 33.2 -31.1

29.9 26.8 3.1 19.9 27.0 -7.1 22.5 60.8 -38.3 2.9 59.2 -56.3

28.4 13.4 15.0 24.0 19.2 4.8 21.2 40.2 -19.0 2.8 53.4 -50.6

23.4 15.6 7.8 21.4 23.3 -1.9 24.3 38.7 -14.4 3.7 31.7 -28.0

26.9 11.7 15.2 24.3 29.5 -5.2 30.6 51.1 -20.5 3.3 26.9 -23.6

21.0 10.8 10.2 19.0 35.7 -16.7 25.3 54.0 -28.7 4.1 27.4 -23.3

18.0 18.2 -0.2 26.7 24.6 2.1 19.2 46.0 -26.8 3.4 49.4 -46.0

18.9 15.6 3.3 25.1 26.2 -1.1 27.6 49.4 -21.8 3.6 22.3 -18.7

16.5 10.7 5.8 21.2 29.4 -8.2 30.3 52.2 -21.9 3.5 13.3 -9.8

24.6 13.9 10.7 18.7 32.2 -13.5 35.6 56.3 -20.7 3.0 61.1 -58.1

16.7 13.8 2.9 26.9 21.6 5.3 35.1 98.4 -63.3 2.5 25.1 -22.6

13.8 19.1 -5.3 26.6 34.1 -7.5 52.1 75.3 -23.2 3.6 34.6 -31.0

15.7 10.6 5.1 21.4 27.1 -5.7 42.3 54.6 -12.3 3.2 53.4 -50.2

26.3 12.2 14.1 20.4 37.3 -16.9 48.9 68.7 -11.8 4.2 64.6 -60.4

4.4 6.2 -1.8 7.8 7.0 0.8 5.1 16.7 -11.6 1.1 29.5 -28.4

5.9 8.5 -2.6 8.3 8.0 0.3 6.4 14.8 -8.4 1.1 11.4 -10.3

7.7 3.5 4.2 10.6 9.6 1.0 7.7 14.5 -6.8 1.2 8.5 -7.3

5.3 3.6 1.7 6.2 8.6 -2.4 13.5 20.1 -6.6 1.3 2.4 -1.1

3.5 3.6 -0.1 4.4 11.2 -6.8 9.1 17.6 -8.5 1.0 2.4 -1.4

8.1 6.9 1.2 6.7 12.6 -5.9 10.8 22.4 -11.6 1.1 1.8 -0.7

5.8 5.8 0.0 6.9 14.9 -8.0 10.8 27.5 -16.7 1.8 2.5 -0.7

6.5 3.4 3.1 4.9 6.9 -2.0 8.0 28.8 -20.8 1.1 2.5 -1.4

5.5 3.2 2.3 7.3 7.6 -0.3 10.0 19.1 -9.1 1.8 3.3 -1.5

7.2 3.5 3.7 6.0 11.1 -5.1 12.9 14.6 -1.7 1.7 16.9 -15.2

5.3 4.0 1.3 4.6 9.4 -4.8 9.5 18.6 -9.1 0.8 19.0 -18.2

12.1 6.4 5.7 8.1 11.7 -3.6 13.2 23.1 -9.9 0.5 25.2 -24.7

6.7 5.2 1.5 8.9 7.3 1.6 8.2 43.9 -35.7 0.5 1.8 -1.3

5.1 3.9 1.2 7.5 6.0 1.5 11.7 22.9 -11.2 0.5 2.1 -1.6

4.9 4.7 0.2 10.5 8.3 2.2 15.2 31.6 -16.4 1.5 21.2 -19.7

3.5 4.5 -1.0 8.9 10.4 -1.5 17.4 31.2 -13.8 1.0 9.6 -8.6

3.4 6.1 -2.7 7.9 11.8 -3.9 18.5 25.6 -7.1 1.1 17.1 -16.0

6.9 8.5 -1.6 9.7 12.1 -2.4 16.2 19.6 -3.4 1.5 7.9 -6.4

7.2 3.9 3.3 7.4 11.8 -4.4 16.9 22.4 -5.5 1.3 9.8 -8.5

4.5 3.1 1.4 6.4 9.0 -2.6 10.9 15.4 -4.5 1.1 23.2 -22.1

4.3 4.1 0.2 7.8 8.5 -0.7 15.9 18.9 -6.9 1.0 20.5 -19.5

5.7 4.4 1.3 5.5 11.3 -5.8 18.2 22.8 -2.8 2.3 24.6 -22.3

6.8 2.8 4.0 7.2 11.8 -4.6 15.9 21.0 -9.0 1.2 19.6 -18.4

13.8 5.0 8.8 7.7 14.2 -6.5 14.8 24.9 0.7 20.4 -19.7

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

KRATKORO^NIEKONOMSKI DVI@EWA

Noemvri 2003 godina

REZIME NA NAJVA@NITE KRATKORO^NI EKONOMSKI DVI@EWAVO NOEMVRI 2003 GODINA

REALEN SEKTOR

1. Tendencijata na postepeno dinamizirawe na

ekonomskiot rast na makedonskata ekonomija pro-

dolì i vo tretiot kvartal od 2003 godina, pri

[to e ostvaren porast na realniot bruto doma[-

niot proizvod (BDP) od 5,2% vo odnos na tretiot

kvartal od minatata godina. So toa, vo prvite de-

vet meseci od 2003 godina ostvaren e porast na

realniot BDP od 3,5% vo odnos na prvite devet

meseci od 2002 godina.

Nositeli na porastot se: 1) dejnosta vadewe rudi

i kamen, prerabotuva~kata industrija i snabdu-

vawe so elektri~na energija, gas i voda (porast od

7,1%), koja ima i najgolemo u~estvo vo BDP od

23,5%; 2) trgovijata na golemo i na malo (porast

od 4,2% i u~estvo od 11,8%); 3) uslugite od trans-

port i komunikacii (porast od 3,7% i u~estvo od

8,2%).

1414141414

Bruto doma[en proizvod po kvartali(realni stapki na porast)

Bruto doma[en proizvod po kvartali(realni stapki na porast)

I/

98 II III

IV

I/

99 II III

IV

I/

00 II III

IV

I/

01 II III

IV

I/

02 II II IV

I/

03 II

IIII

5,2

-8,0

-4,0

0,0

4,0

8,0

12,0


� Industriskoto proizvodstvo vo periodot

januari-noemvri 2003 godina ostvari

porast od 6,1%;

� Niska i stabilna prose~nata stapka na

inflacija od 1,1% vo periodot januari

noemvri 2003 godina;

� Porast na berzanskite ceni na glavnite

makedonski izvozni proizvodi, a osobeno

na nikelot;

� Vo edinaesette meseci od 2003 godina,

izvozot porasna za 21,3% vo odnos na

istiot period od minatata godina, pri

istovremen porast na uvozot od 14,5%;

� Nadvore[no-trgovskiot deficit na

Republika Makedonija dostigna iznos od

797,8 milioni SAD dolari, pri [to

mese~niot trgovski deficit iznesuva[e

53 milioni SAD dolari (najnizok mese~en

deficit od po~etokot na godinata);

� Deficitot na Centralniot Buxet na

Republika Makedonija, vo periodot

januari-noemvri 2003 godina iznesuva

193 milioni denari;

� Na krajot na noemvri 2003 godina,

nadvore[niot dolg na Republika Makedo-

nija iznesuva 1.700 milioni SAD dolari;

� Na krajot na noemvri 2003 godina, Bruto

deviznite rezervi na Republika Makedoni-

ja se zgolemeni za 114 milioni SAD dola-

ri vo odnos na krajot na 2002 godina i

iznesuvaat 848 milioni SAD dolari;

� Kamatnite stapki na komercijalnite

banki beleàt malo namaluvawe;

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

1515151515

Soglasno vakvite dvièwa, se o~ekuva BDP vo

2003 godina da ostvari realen porast od 3,0-

3,2% (kolku [to be[e i planirano.

2. Industriskoto proizvodstvo vo 2003 godina

beleì zna~ajni mese~ni fluktuacii. Po isklu~i-

telno visokiot porast vo septemvri i umereniot

porast vo oktomvri, vo noemvri 2003 godina re-

gistriran e mese~en pad na industriskoto proiz-

vodstvo od 5,5%, determiniran glavno od zna~aj-

noto namaluvawe na proizvodstvoto na osnovni

metali (mese~en pad od 80,8%). Sepak, treba da

istakne pozitivnata tendencija na porast na pro-

izvodstvoto na prehranbeni proizvodi i pijaloci

(ima najgolemo u~estvo vo industriskoto proizvo-

dstvo od 24,9%), koja prodolì i vo ovoj mesec,

pri [to e ostvaren mese~en porast od 35,7%.

Mese~niot pad na industriskoto proizvodstvo vo

noemvri uslovi malo zabavuvawe na kumulativni-

ot rast, pri [to industriskoto proizvodstvo vo

periodot januari - noemvri 2003 godina vo spo-

redba so istiot period od minatata godina e zgo-

lemeno za 6,1%. Glavni nositeli na ovoj porast se

proizvodstvoto na osnovni metali (porast od

30,7%), proizvodstvoto na prehranbeni proizvo-

di i pijaloci (porast od 26,4%), proizvodstvoto

na koks i derivati od nafta (porast od 53,9%) i

proizvodstvoto na elektri~na energija (porast od

11,8%).

Vo 2003 godina prodolì vodeweto na politika

na niska i stabilna inflacija, kako empiriski

potvrden najpovolen ambient za ostvaruvawe na

ekonomski razvoj. Taka, prose~nata stapka na in-

flacija vo 2003 godina iznesuva 1,2%. Pokraj

odrùvaweto na stabilnosta na devizniot kurs na

denarot vo odnos na evroto, relativno poniskata

stapka na inflacija vo 2003 godina se dolì i na

slednite faktori: 1) depresijacijata na denarot

vo odnos na dolarot, koja se odrazi preku namalu-

vawe na uvoznite ceni (dolarskiot iznos na uvo-

zot vo vkupniot uvoz u~estvuva so okolu 30%); 2)

namalenata javna potro[uva~ka [to uslovi slaba

doma[na pobaruva~ka; 3) ukinuvaweto na danokot

na finansiski transakcii; 4) efektite od vlezot

vo STO izrazeni preku zgolemena konkurencija i

namaluvawe na carinskite stapki na odredeni

proizvodi. Pritoa, treba da se ima vo predvid

deka ovaa stapka na inflacija e ostvarena vo us-

lovi na zgolemuvawe na DDV, korekcija na cenata

na toplinskata energija, strujata i telefonskite

impulsi. Vo 2003 godina cenite na malo se zgole-

meni za 2,4%, a cenite na proizvoditeli na in-

dustriski proizvodi se re~isi nepromeneti.Mese~ni stapki na industrisko proizvodstvo(veri`ni indeksi)

Mese~ni stapki na industrisko proizvodstvo(veri`ni indeksi)

I/

00 III V

VII IX XI

I/

01 III V

VII IX XI

I/

02 III V

VII IX XI

I/

03 III V

VII IX XI

60,0

80,0

100,0

120,0

140,0


Tro[oci na ìvotTro[oci na ìvot

mese~na promena godi[na promena


CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

deka vo site ovie zemji vo prvite deset meseci

od 2003 godina e registrirano zgolemuvawe na

uvozot od RM, a osobeno zna~ajno zgolemuvawe be-

leì izvozot vo Grcija (za 58%). Istovremeno,

prodolùva tendencijata na zgolemuvawe na izvo-

zot vo EU (za 31,5%), pri [to u~estvoto na EU vo

vkupniot izvoz dostigna 55,1%.

Uvozot na stoki vo periodot januari - noemvri

2003 godina vo odnos na istiot period od mina-

tata godina zabeleà zgolemuvawe od 14,5%.

Pri~ini za vakviot porast se: a) interventniot

uvoz na naftata i b) vlezot na RM vo STO. Vo stru-

kturata na vkupniot uvoz, dorabotkite u~estvuva-

at so 19,8%. Najmnogu se uvezuvaat: nafta, motor-

ni vozila, oprema i elektri~na energija. Grcija,

Germanija, Srbija i Crna Gora i Rusija se najgole-

mite zemji izvozni~ki vo RM (na ovie zemji otpa\a

43,4% od vkupniot uvoz vo RM).

Kako rezultat na vakvite dvièwa, kumulativ-

niot trgovski deficit vo periodot januari - no-

emvri 2003 godina iznesuva 797,8 milioni SAD

dolari (zgolemen za 5,5% vo odnos na istiot pe-

riod od 2002 godina). Pritoa, 44% od vkupniot

trgovski deficit otpa\a na razmenata so Bugari-

ja, Slovenija i Rusija. Treba da se istakne deka vo

noemvri mese~niot trgovski deficit iznesuva 53

milioni SAD dolari (ponizok za 39% vo odnos na

noemvri 2002 godina), [to pretstavuva najnizok

mese~en deficit od po~etokot na godinata.

Nadvore[niot dolg na Republika Makedonija so

sostojba 30.11.2003 godina iznesuva 1.700 mili-

oni SAD dolari, [to e za 141 milion SAD dolari

povisoko nivo vo odnos na krajot na 2002 godina.

Zna~aen efekt vrz zgolemuvaweto na nadvore[ni-

ot dolg imaat kursnite razliki, so ogled na zna-

~ajnata depresijacija na dolarot na svetskite be-

rzi vo izminatiot period. Vo peridot januari -

noemvri 2003 godina povle~eni se vkupno 192 mi-

lioni SAD dolari od stranski kreditori, pri is-

tovremena otplata na 152 milioni SAD dolari

glavnica i 44 milioni SAD dolari kamata po os-

nov na stranski dolg.

1616161616

NADVORE{NO - TRGOVSKI SEKTOR

Kako rezultat na stabiliziraweto na politi~-ko-

bezbednosnata sostojba vo zemjata, nadvore[-no-

trgovskata razmena vo 2003 godina beleì po-

zitivni dvièwa, pri [to kumulativno porastot

vo periodot januari-noemvri 2003 godina iznesu-

va 17,0%. Pritoa, zna~ajni zgolemuvawa beleàt

i izvozot i uvozot na stoki.

Izvozot na stoki vo periodot januari-noemvri

2003 godina vo odnos na istiot period od 2002

godina zabeleà zna~ajno zgolemuvawe od 21,3%.

Ovoj porast e rezultat na: a) obnovuvawe na pre-

kinatite dogovori (poradi voenata kriza od 2001

godina) i sklu~uvawe na novi dogovori; b) povto-

ren nastap na makedonskite pretprijatija na Ki-

neskiot pazar, koj be[e prekinat od politi~ki

motivirani pri~ini vo 1998 godina; v) zgolemu-

vaweto na cenite na ~elikot i èlezoto na svet-

skite berzi; g) uspe[no restartirawe na nekolku

porane[ni najgolemi zagubari, po nivnata proda-

`ba na stranski investitor.

Po proizvodi vo ovoj period najmnogu se izvezu-

vaat: teksilot i èlezo i ~elik vo delot na dora-

botkite, a vinoto i tutunot vo delot na redovniot

izvoz. Sepak, nepovolna e strukturata na izvozot

so ogled na relativno visokoto u~estvo na lon iz-

vozot (dorabotki) od 45,1% vo vkupniot izvoz.

Najgolemi zemji uvozni~ki na makedonskite proiz-

vodi se: Germanija (so u~estvo od 20,7%), Srbija

i Crna Gora (20,1%), Grcija (13,4%) i Italija

(7,1%), odnosno na ovie 4-ri zemji otpa/a 61,3%

od vkupniot makedonski izvoz. Raduva podatokot

Izvor: Ministerstvo za Finansii

Ostvaren uvoz i izvoz na stokiOstvaren uvoz i izvoz na stoki

Uvoz Izvoz Deficit

-100,0

-50,0

0,0

50,0

100,0

150,0

200,0

250,0

I /

2002

II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I /

2003

II III IV V VI VII VIII IX X XI

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

FISKALNI DVI@EWA

Fiskalnata politika vo 2003 godina se karakte-

rizira so zna~ajna konsolidacija na javnata po-

tro[uva~ka i sveduvawe na buxetskiot deficit

na nivo koe obezbeduva fiskalna odr`livost na

sreden rok i stabilizirawe na nivoto na javniot

dolg vo me\unarodno prifatlivi ramki. Pritoa,

slaboto realizirawe na proekti od strana na mi-

nisterstvata determinira realizirawe na rela-

tivno ponizok deficit na centralniot vladin bu-

xet, koj vo periodot januari-noemvri 2003 godina

iznesuva 193 milioni denari.

Buxetskite prihodi vo ovoj period se poniski za

4,8% vo odnos na istiot period od minatata go-

dina, [to se dolì na ukinuvaweto na danokot na

finansiski transakcii. Po poodelni dano~ni

prihodi, pozna~ajno zgolemuvawe e ostvareno kaj

prihodite od danokot na dobivka (za 26,8%) i

DDV (za 7,1%), dodeka edinstveno namaluvawe be-

leàt prihodite od akciza (za 1,0%).

Buxetskite rashodi vo periodot januari-noemvri

2003 godina beleàt pad od 14% vo odnos na is-

tiot period od minatata godina.

Po poodelni rashodni kategorii, tro[ocite za

stoki i uslugi se namaleni za 14,1%, kamatnite

pla]awa po doma[en i stranski dolg za 27,6%, ka-

pitalnite rashodi za 50,4% i tro[ocite povrza-

ni so krizata za 9 pati.

1717171717

MONETARNI DVI@EWA

Vodeweto na disciplinirana fiskalna poli-tika

sozdava prostor za relaksirawe na monetar-nata

politika, izrazeno preku namaluvawe na ka-

matnite stapki. Pritoa, vo noemvri 2003 godina

prodolì tendencijata na namaluvawe na kamat-

nata stapka na aukciite na blagajni~ki zapisi na

NBRM so ro~nost od 28 dena, pri [to taa se svede

na 6,1% na godi[na osnova. Za sporedba vo noem-

vri 2002 godina ovaa kamatna stapka iznesuva[e

12,9%. I pokraj kontinuiranoto namaluvawe na

kamatnata stapka, pobaruva~kata za blagajni~ki

zapisi vo tekot na 2003 godina be[e visoka, pri

[to na krajot na noemvri 2003 godina iznosot na

prodadeni blagajni~ki zapisi iznesuva[e 5.687

milioni denari (povisok za 2.689 milioni denari

vo odnos na krajot na 2002 godina). Ova ukaùva na

relativno visoka likvidnost vo bankarskiot sek-

tor i nesoodvetna nejzina alokacija od aspekt na

ekonomskiot razvoj.

Imaj]i ja predvid visokata koreliranost so kama-

tnata stapka na pazarot na pari, vo noemvri 2003

godina namaluvawe beleàt i kamatnite stapki

na pazarot na pari. Prose~nata ponderirana kama-

tna stapka na pazarot na pari vo noemvri 2003 go-

dina iznesuva[e 7,2%, [to e za 6,1 procenten po-

en ponisko nivo vo odnos na noemvri minatata go-

dina.

Centralen Buxet(vo milioni denari)

Centralen Buxet(vo milioni denari)

Prihodi Rashodi Deficit

Jan Fev Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sept Okt Noe


Aktivni kamatni stapki na komercijalnite bankii kamatna stapka na pazarot na pari


Nominalni aktivni kamatni stapki na komercijalnite bankiKamatna stapka na pazarot na pariPasivni kamatni stapki

25

20

15

10

5

I /

1999

III V VII IX XI I /

2000

III V VII IX XI I /

2001

III V VII IX XI I /

2002

III V VII IX XI I /

2003

III V VII IX XI

Izvor: Narodna banka na R.M.

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

1818181818

miljardi denari, ili za 16,1% (bez Eksport-Im-

port banka).

Istovremeno, deviznite plasmani na bankite kaj

nedràvniot sektor beleàt zgolemuvawe od 39,3

milioni SAD dolari. Sepak, imaj]i go predvid

relativno visokoto nivo na likvidnost i depozi-

ten potencijal vo bankarskiot sistem, kreditna-

ta aktivnost na bankite seu[te e na nezadovoli-

telno nivo.

Bruto deviznite rezervi se odrùvaat na soodve-

tno nivo, obezbeduvaat pokrivawe na ~etiri me-

se~en uvoz. So sostojba 30.11.2003 godina tie iz-

nesuvaat 848 milioni SAD dolari (povisoki za

114 milioni SAD dolari vo odnos na krajot na

2002 godina).

SOCIJALNI DVI@EWA

Vo prvite edinaest meseci od 2003 godina ostva-

reni se vkupno 91.794 novi vrabotuvawa (31.445

lica od evidencija i 60.349 lica von evidencija).

Za sporedba, vo prvite edinaeset meseci od 2002

godina brojot na ostvareni vrabotuvawa iznesu-

va[e 100.246 lica. Od vkupniot broj novovrabo-

teni vo prvite edinaest meseci od 2003 godina,

52.936 lica se vraboteni na neopredeleno vreme,

a ostatokot se na opredeleno vreme i sezonski.

Soglasno Zakonot za pottiknuvawe na vrabotuva-

weto (od 16.04.2003 godina), zaklu~no so

19.12.2003 godina se vraboteni vkupno 8.972

lica, kaj 4.000 rabotodava~i. Pritoa, najgolem

del (6.206 lica) od niv se od nevrabotenite lica

evidentirani vo Zavodot za vrabotuvawe najmal-

ku 1 godina, 1.473 lica se od redot na ste~ajcite,

dodeka 1.178 lica se od grupata na nevraboteni

po osnov na tehnolo[ki vi[ok, a 115 lica se od

grupata korisnici na socijalna pomo[.

So sostojba 30.11.2003 godina brojot na nevra-

boteni lica vo Republika Makedonija iznesuva

390.788 lica, [to e za 16.850 lica pove]e vo od-

nos na sostojbata od 30.11.2002 godina.

Relativno uramnoteènata buxetska politika i

porelaksiranata monetarna politika sozdavaat

uslovi za namaluvawe na kamatnite stapki na ban-

kite. Taka, ponderiranata aktivna kratkoro~na

kamatna stapka na bankite vo noemvri iznesuva[e

14,6% (istoriski najnisko nivo), [to e za 3,3 pro-

centni poeni ponisko nivo vo odnos na noemvri

2002 godina. Istovremeno, pasivnata kamatna

stapka na bankite iznesuva[e 7,1%, odnosno za

2,1 procenten poen ponisko vo odnos na noemvri

2002 godina.

Kamatnite margini na bankite seu[te se odrù-

vaat na relativno visoko nivo (vo noemvri izne-

suvaat 7,5 procentni poeni), [to ukaùva na se-

u[te nedovolna efikasnost na bankarskiot sis-

tem i potrebata od negovo natamo[no konsolidi-

rawe.

Sepak, aktivnite kamatni stapki za prvoklasnite

komitenti kaj pogolemite banki iznesuvaat 9-12%

na godi[na osnova, i se zna~itelno poniski vo od-

nos na istiot period od minatata godina, koga iz-

nesuvaa 17-19%.

Zgolemenata doverba na ekonomskite subjekti vo

bankarskiot sektor se sogleduva preku porastot

na depozitite vo bankite. Taka, deviznite de-

poziti na nedràvniot sektor na krajot na noem-

vri 2003 godina iznesuvaa 663 milioni SAD do-

lari, [to pretstavuva povisok iznos za 187 mi-

lioni SAD dolari vo odnos na krajot na 2002 go-

dina.

Porast beleàt i denarskite depoziti na nedrà-

vniot sektor od 4,4 milijardi denari, ili 30,4%,

pri [to vo noemvri 2003 godina dostignaa 18,7

miljardi denari. Najgolem del del od depozitite

na nedràvniot sektor se denominirani vo stran-

ska valuta (64% od vkupnite depoziti), odnosno

se kratkoro~ni (91%), [to e nepovolno od aspekt

na obezbeduvawe na pozna~ajna investiciona po-

dr[ka na ekonomskite subjekti.

Vo 2003 godina prisutna e tendencija na postepe-

no zgolemuvawe na kreditnata aktivnost na ban-

kite. Taka, denarskite plasmani na bankite kaj

nedràvniot sektor vo noemvri 2003 godina vo

odnos na krajot na 2002 godina se zgolemeni za 5,9

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

1919191919

Prose~no isplatenata nominalna neto-plata vo

prvite deset meseci od 2003 godina e povisoka za

5,3% nominalno, a 4,3% realno vo odnos na isti-

ot period od 2002 godina. Pritoa, vo oktomvri

2003 godina prose~no isplatenata neto-plata po

rabotnik iznesuva 12.143 denari.

Istovremeno, vrednosta na potro[uva~kata ko[-

nica za ishrana i pijaloci iznesuva 10.059 dena-

ri i vo odnos na oktomvri 2002 godina e poniska

za 1,5%.

Na krajot na noemvri 2003 godina brojot na pen-

zioneri iznesuva 253.367 lica, [to sporedeno so

noemvri 2002 godina pretstavuva porast od 3.716

lica. Pritoa, prose~nata penzija vo noemvri iz-

nesuva 7.347 denari, odnosno za 389 denari pove-

]e vo odnos na noemvri 2002 godina.

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

Nadvore[niot dolg na Republika Makedonija nakrajot na dekemvri 2003 godina iznesuva[e 1.770milioni SAD dolari, [to pretstavuva mese~nozgolemuvawe od 51 milioni SAD dolari. Zgolemu-vaweto na dolgot vo najgolem del e rezultat naostvarenite pozitivni kursni razliki od 37,1milion SAD dolari (depresijacija na dolarot voodnos na evroto).

Vo strukturata na nadvore[niot dolg, pove]e odpolovina otpa\a na multilateralnite kreditori,pri [to najgolemi poedine~ni doveriteli i pona-tamu ostanuvaat IDA (Me\unarodnata agencija zarazvoj) so 358 milioni SAD dolari i Londonskiotklub so 243 milioni SAD dolari.

Vo tekot na dekemvri, povle~enite sredstva odstranskite kreditori dostgnaa iznos od 40 mili-oni SAD dolari i se zna~itelno zgolemeni vo od-nos na prethodniot mesec koga bea povle~eni samo6,6 milioni SAD dolari. Najgolem del od oviesredstva, 32 milioni SAD dolari, poteknuvaatod multilateralni kreditori. Vo ramkite na ovaagrupacija doveriteli, najmnogu sredstva beapovle~eni od Evropskata Unija (22 milioni SAD

dolari) i od MMF (5,9 milioni SAD dolari). Pri-toa, vkupniot iznos na povle~eni sredstva vo pe-riodot januari-dekemvri 2003 godina iznesuva[e234 milioni SAD dolari, od koi 125 milioniSAD dolari od multilateralni kreditori, pose-bno od IDA, IBRD, EU i MMF (110 milioni SADdolari).

Od bilateralnite kreditori bea povle~ni sred-stva vo visina od 20 milioni SAD dolari, kako i89 milioni SAD dolari od privatnite kreditori.

Republika Makedonija prodolì so redovnoto inavremeno servisirawe na obvrskite spremastranstvo, pri [to vo dekemvri 2003 godina, vku-pnite otplati kon stranstvo iznesuvaa 29 mili-oni SAD dolari, od koi 26 milioni SAD dolaripretstavuvaat glavnica na dolgot. Vo ovie ramki,obvrskite sprema privatnite kreditori iznesu-vaa 19 milioni SAD dolari, dodeka ostanatite sekon oficijalnite kreditori.

Vo 2003 godina, vkupnite otplati dostignaa iz-nos od 231 milion SAD dolari, od koi 78,3% ili181 milioni SAD dolari otpa\aat na glavnicata.

NADVORE{EN DOLG NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Dolgoro~en i srednoro~en dolg

vo milioni denari

Oficijalni kreditoriOficijalni kreditori

Multilaterala

IMF

IBRD

IFC

IDA

EIB

EUROFIMA

CEDB

EBRD

EU

IFAD

EAR

Bilaterala

Privatni kreditoriPrivatni kreditori

Londonski klub

Ostanati

Banki i finansiski inst.

Pretprijatija

VKUPNO

12/31/97

870

521

99

92

1

145

37

25

5

88

27

0

0

349

261

234

27

16

11

1.131

12/31/98

1.004

684

114

115

55

179

54

22

5

90

48

1

0

320

394

243

151

27

124

1.398

12/31/99

1.031

714

113

117

57

222

68

17

5

72

40

2

0

317

407

250

157

26

131

1.438

12/31/00

1.033

716

82

123

57

250

67

17

7

72

37

3

1

316

405

253

152

32

120

1.438

12/31/01

980

688

71

124

33

255

75

14

6

61

44

4

1

292

464

262

202

143

59

1.444

12/31/02

1.048

756

67

145

18

295

102

12

14

32

65

5

0

292

501

254

247

181

66

1.549

12/31/03

1.198

926

68

181

20

358

116

8

17

36

112

7

2

272

572

234

328

211

117

1.770

9/30/03

1.106

844

62

169

19

343

108

7

16

28

82

6

2

262

548

243

305

217

87

1.655

6/30/03

1.096

823

65

156

20

326

110

10

16

30

82

6

1

273

552

249

304

216

87

1.648

3/31/03

1.032

766

64

149

19

302

103

9

15

31

67

6

0

266

528

249

279

197

82

1.561

2020202020

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

Vkupen nadvore[en dolgVkupen nadvore[en dolg

Javen sektorJaven sektor

Vlada

Vlada (obvrski na Vlada)

Fond za pati[ta

Zdrastven fond

Ostanati

NBM

Banki

Pretprijatija

Javni pretprijatija

Privaten sekotrPrivaten sekotr

1.118

1.012

774

766

1

7

80

158

106

84

22

1.139

1.007

775

767

1

7

99

133

132

92

40

1.437

1.222

890

864

18

1

7

114

218

215

110

105

1.490

1.305

975

932

33

3

7

113

217

185

93

92

1.489

1.330

1.066

1.018

48

0

0

96

168

159

66

93

1.506

1.222

1.052

1.010

42

0

0

71

99

284

97

187

1.729

1.393

1.182

1.144

38

0

0

62

149

336

105

231

1.696

1.383

1.178

1.138

40

0

0

65

140

313

112

201

1.614

1.327

1.138

1.099

39

0

0

64

125

287

113

174

1.611

1.333

1.141

1.101

40

0

0

67

125

278

110

168

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 3/31/03 6/30/03 9/30/03

VKUPEN NADVORE{EN DOLG PO DOL@NICI *

NADVORE{EN DOLG - PO KREDITORI

* Kratkoro~en, srednoro~en i dolgoro~en dolg

vo milioni SAD dolari

Izvor: narodna banka na Republika Makedonija

Vkupno (srednoro~en i dolgoro~en)Vkupno (srednoro~en i dolgoro~en)

Multilateralni

IMF

IBRD / IDA

IFC

EIB

EBRD

EUROFIMA

IFAD

EU

Bilateralni kreditori

Privatni kreditori

Komercijalni banki

Ostanato

Vkupno (bez MMF)

Kratkoro~en dolgKratkoro~en dolg

Sovet na E.R. banka

1.062

399

69

178

5

82

15

40

10

412

251

229

22

993

1995

1.123

468

80

206

2

76

69

29

6

402

253

229

24

1.043

1996

1.141

490

103

237

0

37

83

25

5

377

274

241

33

1.038

1997

1.380

687

114

296

56

54

90

23

5

48

1

289

404

243

161

1.266

60

1998

1.438

714

113

339

57

68

72

17

5

41

2

317

407

250

157

1.325

55

1999

1.436

715

82

373

57

67

72

17

7

37

3

316

405

253

152

1.335

52

2000

1.444

688

1.14711

379

33

75

62

14

6

44

4

292

464

262

202

1.373

63

2001

1.549

756

67

441

18

102

32

12

14

65

5

292

501

254

247

1.482

64

2002

1.770

926

68

539

20

116

37

8

17

112

7

272

572

243

329

1702

2003

2121212121

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

2222222222

OTPLATA NA DOLGOT PO KREDITORI (JANUARI - DEKEMVRI 2003 GOD)

vo milioni SAD dolari

Vkupno

230.9

130.1

74.0

22.7

14.7

3.4

2.5

10.9

6.2

0.6

10.4

2.1

0.0

0.3

56.1

32.7

1.4

13.5

8.5

100.7

16.9

83.8

66.1

17.7

Glavnica

181.1

96.5

21.9

8.0

2.5

0.1

6.3

5.4

0.0

8.7

0.0

0.0

0.3

43.2

23.7

1.4

12.0

6.2

84.5

10.5

74.0

57.5

16.5

Kamata

49.8

33.6

53.3 20.7

0.8

6.7

0.9

2.4

4.6

0.8

0.6

1.7

2.1

0.0

0.0

12.9

9.0

0.0

1.5

2.3

16.2

6.4

9.8

8.6

1.2

Vkupno (glavnica i kamata)Vkupno (glavnica i kamata)

Oficijalni kreditoriOficijalni kreditori

Multilaterala

Bilaterala

Reprogram 1995

Neprogramiran dolg

Reprogram 2000

Novosklu~eni krediti

Privatni kreditoriPrivatni kreditori

Londonski klubLondonski klub

Ostanati

Banki i finansiski institucii

Pretprijatija

IMF

IBRD

IFC

IDA

EIB

EUROFIMA

CEDB

EBRD

EU

IFAD

EAR

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

2323232323

SERVISIRAWE NA OBVRSKI (GLAVNICA I KAMATA)

PO KREDITORIPO KREDITORI

PO DOL@NICIPO DOL@NICI

Glavnica

Glavnica

Kamata

Kamata



Multilateralni

Vlada

Vlada

Posebni fondovi

Posebni fondovi

Ostanati

Ostanati

Multilateralni

Bilateralni kreditoriBilateralni kreditori

Bilateralni kreditoriBilateralni kreditori

Komercijalni kreditoriKomercijalni kreditori

Komercijalni kreditoriKomercijalni kreditori

Sovet na E.R. banka

Sovet na E.R. banka

Pariski klub

Pariski klub

Londonski klub

Londonski klub

Tajvan

Tajvan

Ostanati

Ostanati

Ostanati

Ostanati

IMF

IMF

IBRD / IDA

IBRD / IDA

IFC

IFC

EIB

EIB

EBRD

EBRD

EUROFIMA

EU

IFAD

EUROFIMA

EU

IFAD

1995

0

8

1

33

0

1

0

29

0

0

1

1

0

0

47

19

4

0

0

8

0

0

0

0

0

0

0

4

0

0

13

0

0

0

12

0

0

0

2

0

1996

13

7

1

15

47

0

1

0

0

29

0

4

1

17

1

0

2

79

79

15

5

1

0

3

0

0

0

47

2

5

13

8

1

32

0

0

7

0

18

0

40

0

0

3

0

32

1997

18

6

1

30

53

17

0

0

0

27

0

28

1

42

0

1

4

125

125

6

9

1

0

1

0

0

0

53

8

9

28

8

8

72

27

0

2

0

43

0

45

1

0

3

1

72

1998

30

5

16

37

86

26

0

10

0

29

0

3

6

20

2

4

5

143

143

6

27

1

2

0

0

0

0

86

2

27

21

19

14

57

20

0

5

0

0

0

68

1

0

3

1

57

1999

13

8

17

26

103

11

5

9

0

43

0

4

9

26

17

3

4

155

155

0

46

1

1

3

0

0

0

103

3

46

8

18

15

52

8

0

4

1

26

0

85

1

0

3

1

52

2000

15

9

18

27

111

11

5

9

4

49

0

3

9

22

19

3

5

165

165

6

48

1

1

3

0

0

0

111

3

48

8

17

15

54

7

4

1

0

27

1

90

1

0

3

1

54

2001

43

10

15

39

142

29

4

10

4

65

10

4

5

17

8

5

5

202

202

4

33

1

2

27

0

0

0

142

3

33

17

50

19

60

15

5

4

0

27

1

87

1

0

2

1

60

2002

34

9

15

35

181

29

2

10

3

82

0

4

5

12

9

5

4

232

232

6

65

1

2

20

8

0

0

181

3

57

13

50

38

51

11

5

4

0

23

1

126

1

0

1

1

51

2003

43

9

16

181

36

1

6

53

0

5

10

22

7

2

231

8

85

1

2

3

10

1

0

6

75

13

9

50

11

5

0

21

0

0

0

1

0

CM

YK

CM

YK

BILTEN24

MI

NI

ST

ER

ST

VO

Z

A F

IN

AN

SI

I

1) Kaj “Drugite dano~ni prihodi” mo`no e da se pojavat negativni vrednosti, poradi smetkovodstvenata korekcija koja se pravi so cel da se izbegnedvojno prikaùvawe na ve]e evidentiranite prihodi od carinskata uprava

PRIHODI I RASHODI NA CENTRALNIOT BUXET NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Vo milioni denari 2001 2002 Jan. Fev. Mart K1 April

VKUPNI PRIHODI NA CENTRALNIOT BUXETVKUPNI PRIHODI NA CENTRALNIOT BUXETVKUPNI PRIHODI NA CENTRALNIOT BUXETVKUPNI PRIHODI NA CENTRALNIOT BUXETVKUPNI PRIHODI NA CENTRALNIOT BUXET 52,82952,82952,82952,82952,829 58,16058,16058,16058,16058,160 4,0394,0394,0394,0394,039 3,9943,9943,9943,9943,994 4,7534,7534,7534,7534,753 12,78612,78612,78612,78612,786 4,5984,5984,5984,5984,598

Dano~ni prihodi 47,716 54,389 3,772 3,670 4,435 11,877 4,384

Personalen danok na dohod 7,248 7,513 482 586 610 1,678 676

Danok na dobivka 3,006 2,624 198 395 594 1,187 209

DDV 17,132 20,521 1,780 1,329 1,760 4,869 2,064

Akcizi 10,830 10,715 916 729 685 2,330 814

Uvozni dava~ki 6,111 6,336 301 594 760 1,655 582

Drugi danoci1) 275 340 65 38 27 130 39

Danok na finansiski transakcii 3,111 6,336 30 -1 -1 28 0

Komunalni danoci 3 4 0 0 0 0 0

Nedano~ni prihodi 4,349 3,170 222 295 256 773 185

Profit od javni finansiski institucii 1,847 1057 87 17 31 135 51

Administrativni danoci i taksi 1,061 1,092 91 110 110 311 111

Drugi administrativni taksi 486 205 18 12 12 42 20

Drugi nedano~ni prihodi 32 35 26 156 103 285 3

Kapitalni prihodi 349 601 45 29 62 136 29

Stranski donacii 415 0 0 0 0 0 0

VKUPNI RASHODI NA CENTRALNIOT BUXETVKUPNI RASHODI NA CENTRALNIOT BUXETVKUPNI RASHODI NA CENTRALNIOT BUXETVKUPNI RASHODI NA CENTRALNIOT BUXETVKUPNI RASHODI NA CENTRALNIOT BUXET 65,57565,57565,57565,57565,575 65,50365,50365,50365,50365,503 4,3784,3784,3784,3784,378 3,8683,8683,8683,8683,868 4,2034,2034,2034,2034,203 12,44912,44912,44912,44912,449 4,2954,2954,2954,2954,295

Tekovni tro[oci 44,017 51,591 4,228 3,528 3,983 11,739 4,090

Plati i nadomestoci 16,407 18,338 1,650 1,638 1,665 4,953 1,683

Stoki i uslugi 6,358 8,715 366 473 489 1,328 592

Transferi 16,950 20,576 1,460 1,342 1,633 4,435 1,472

Fond za PIOM 5,215 6,538 542 550 573 1,665 585

Zavod za vrabotuvawe 3,548 4,111 340 340 340 1,020 340

Drugi transferi 2,349 3,404 84 93 236 413 103

Tro[oci za begalci 582 391 29 29 26 84 29

Strukturni reformi 239 1,387 109 138 138 384 63

Reforma na javnata administracija 944 442 31 31 27 90 39

Kamatni pla]awa 4,212 3,401 520 75 179 774 343

Kamati po doma[en dolg 1,066 1,179 23 23 81 127 230

Kamati po nadvore[en dolg 3,146 2,222 497 52 98 647 113

Garancii 90 561 232 0 17 249 0

Kapitalni tro[oci 7,723 8,636 150 179 121 450 156

Investicii vo postojani sredstva 3,589 2,718 58 73 119 250 92

Kapitalni transferi 2,211 2,476 91 60 0 151 54

Rezervi 546 418 0 0 0 0 0

Me\unarodni finansiski institucii 35 22 0 0 0 0 5

Telekom proekti 1,342 3,002 1 46 2 49 5

Tro[oci povrzani so krizata 13,835 5,276 0 161 99 260 49

BUXETSKI DEFICIT / SUFICITBUXETSKI DEFICIT / SUFICITBUXETSKI DEFICIT / SUFICITBUXETSKI DEFICIT / SUFICITBUXETSKI DEFICIT / SUFICIT -12,746-12,746-12,746-12,746-12,746 -7,343-7,343-7,343-7,343-7,343 -339-339-339-339-339 126126126126126 550550550550550 337337337337337 303303303303303

FINANSIRAWEFINANSIRAWEFINANSIRAWEFINANSIRAWEFINANSIRAWE 12,74612,74612,74612,74612,746 7,3457,3457,3457,3457,345 339339339339339 -126-126-126-126-126 -550-550-550-550-550 -337-337-337-337-337 -303-303-303-303-303

Priliv 19,272 13,432 1,290 -5 46 1,331 1,342

Prihodi od privatizacija 10,837 5,178 78 46 285 409 1,095

Stranski donacii 0 2,641 0 0 668 668 0

Kapitalizacija 604 0 0 0 0 0 0

Stranski zaemi 763 1,548 0 0 0 0 1

Depoziti 5,399 4,029 1,212 -51 -907 254 246

BIS 1,669 0 0 0 0 0 0

Odliv 6,526 6,087 951 121 596 1,668 1,645

Otplata na glavnica 3,550 6,087 951 121 596 1,668 1,645

Nadvore[en dolg 3,543 3,602 947 121 465 1,533 134

Doma[en dolg 7 2,485 4 0 131 135 1,511

Obvrznici 2,976 0 0 0 0 0 0

MY

KC

MY

KC

BILTEN 25

11

-12

/2

00

3

Maj Juni K2 Juli Avgust Sept. K3 Okt. Noem. Dek. K4 Vkupno 2003

4,6594,6594,6594,6594,659 4,4304,4304,4304,4304,430 13,68713,68713,68713,68713,687 5,2595,2595,2595,2595,259 3,6313,6313,6313,6313,631 4,6464,6464,6464,6464,646 13,53613,53613,53613,53613,536 5,1705,1705,1705,1705,170 4,2514,2514,2514,2514,251 4,4204,4204,4204,4204,420 13,84013,84013,84013,84013,840 53,88153,88153,88153,88153,881

3,834 4,144 12,362 4,638 3,429 4,087 12,154 4,641 4,022 4,107 12,770 49,163

570 635 1,881 671 555 609 1,835 645 591 872 2,108 7,502

191 239 639 329 213 236 778 240 200 227 667 3,271

1,627 1,855 5,546 2,180 1,169 1,728 5,077 341 1,772 1,570 5,683 21,175

870 903 2,587 911 1,035 1,016 2,962 881 944 860 2,685 10,564

527 478 1,587 515 423 457 1,395 497 480 526 1,503 6,140

49 34 122 32 34 40 106 37 34 51 121 476

0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 31

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 4

790 192 1,167 567 168 515 1,250 374 188 259 820 4,040

505 41 597 455 44 367 866 100 25 84 209 1,807

112 119 342 102 79 117 298 124 130 144 398 1,369

168 20 208 7 18 18 43 21 24 22 67 370

5 12 20 3 28 13 44 129 9 9 146 495

35 94 158 54 34 36 124 47 41 47 135 555

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4,7624,7624,7624,7624,762 4,7854,7854,7854,7854,785 13,84213,84213,84213,84213,842 4,6824,6824,6824,6824,682 4,0744,0744,0744,0744,074 5,1465,1465,1465,1465,146 13,90213,90213,90213,90213,902 4,8684,8684,8684,8684,868 4,5394,5394,5394,5394,539 6,7786,7786,7786,7786,778 16,18516,18516,18516,18516,185 56,43256,43256,43256,43256,432

4,455 4,271 12,816 4,448 3,800 4,252 12,500 4,172 4,010 5,710 13,892 50,984

1,681 1,693 5,057 1,707 1,504 1,698 4,909 1,736 1,796 1,782 5,314 20,234

657 523 1,772 638 473 366 1,477 616 612 1,090 2,318 6,914

2,032 1,855 5,359 1,809 1,695 2,013 5,517 1,511 1,566 2,705 5,782 21,105

579 602 1,766 794 591 680 2,065 464 608 737 1,809 7,305

363 380 1,083 350 398 348 1,096 375 378 408 1,161 4,360

424 380 907 248 218 476 942 220 181 595 996 3,264

21 21 72 18 17 16 51 16 16 21 53 259

87 144 294 67 124 156 347 96 40 495 631 1,659

54 36 129 34 34 36 104 36 38 128 202 528

85 200 628 266 129 167 562 309 36 133 478 2,443

83 72 385 12 12 62 86 279 12 61 352 950

2 128 243 254 117 105 476 30 24 72 126 1,493

0 0 0 28 0 8 39 0 0 0 0 288

272 496 924 218 254 900 1,372 694 529 1,068 2,291 5,037

84 112 288 148 110 130 388 232 140 439 811 1,737

168 374 596 33 60 724 817 434 315 483 1,232 2,796

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3 7 15 0 0 0 0 0 0 3 3 18

17 3 25 37 84 46 167 28 74 143 245 486

35 18 102 16 20 12 48 2 0 0 2 412

-103-103-103-103-103 -355-355-355-355-355 -155-155-155-155-155 577577577577577 -443-443-443-443-443 -518-518-518-518-518 -384-384-384-384-384 302302302302302 -288-288-288-288-288 -2,358-2,358-2,358-2,358-2,358 -2,345-2,345-2,345-2,345-2,345 -2,551-2,551-2,551-2,551-2,551

103103103103103 355355355355355 155155155155155 -577-577-577-577-577 443443443443443 518518518518518 384384384384384 -302-302-302-302-302 288288288288288 2,3582,3582,3582,3582,358 2,3452,3452,3452,3452,345 2,5512,5512,5512,5512,551

655 933 2,930 158 769 1,071 1,999 1,266 333 2,722 4,322 11,754

111 137 1,343 520 748 746 2,014 147 185 574 906 4,673

850 0 850 0 0 0 0 0 0 1,042 1,042 2,560

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

894 611 1,506 0 1,163 0 1,163 1 0 1,103 1,104 3,773

-1,200 185 -769 -362 -1,142 325 -1,179 1,118 148 3 1,270 -422

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

552 578 2,775 735 327 553 1,614 1,568 45 364 1,977 8,034

552 578 2,775 735 327 553 1,614 1,568 45 364 1,977 8,034

-9 248 373 734 327 442 1,502 0 45 249 294 3,682

561 330 2,402 1 0 131 132 1,568 0 115 1,683 4,352

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

CM

YK

CM

YK

BILTEN26

MI

NI

ST

ER

ST

VO

Z

A F

IN

AN

SI

I

BUXET - CENTRALNA DR@AVNA VLAST

2000 2001 2002 2003 2004

Zavr[na smetka Zavr[na smetka Zavr[na smetka Rebalans Buxet

VKUPNI PRIHODI 65,713,522,92465,713,522,92465,713,522,92465,713,522,92465,713,522,924 69,688,034,45569,688,034,45569,688,034,45569,688,034,45569,688,034,455 71,981,222,93871,981,222,93871,981,222,93871,981,222,93871,981,222,938 67,490,170,00067,490,170,00067,490,170,00067,490,170,00067,490,170,000 66,666,000,00066,666,000,00066,666,000,00066,666,000,00066,666,000,000

IZVORNI PRIHODI 56,760,081,09056,760,081,09056,760,081,09056,760,081,09056,760,081,090 50,447,329,54250,447,329,54250,447,329,54250,447,329,54250,447,329,542 58,896,097,95858,896,097,95858,896,097,95858,896,097,95858,896,097,958 56,179,000,00056,179,000,00056,179,000,00056,179,000,00056,179,000,000 56,861,000,00056,861,000,00056,861,000,00056,861,000,00056,861,000,000

DANO^NI PRIHODI 51,120,246,19351,120,246,19351,120,246,19351,120,246,19351,120,246,193 47,715,732,35547,715,732,35547,715,732,35547,715,732,35547,715,732,355 54,389,136,89454,389,136,89454,389,136,89454,389,136,89454,389,136,894 50,932,000,00050,932,000,00050,932,000,00050,932,000,00050,932,000,000 52,785,000,00052,785,000,00052,785,000,00052,785,000,00052,785,000,000

Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 13,585,772,246 10,254,737,418 10,137,596,496 10,897,000,000 11,642,000,000

Personalen danok od dohod 10,792,594,721 7,248,441,986 7,513,310,320 7,713,000,000 8,139,000,000

Danok od dobivka 2,793,156,390 3,006,295,432 2,624,286,176 3,184,000,000 3,503,000,000

Drugi danoci od dobivka i od kapitalni dobivki 21,135 0 0 0 0

Doma[ni danoci na stoki i uslugi 29,733,381,841 27,961,320,393 31,235,879,140 33,089,000,000 34,712,000,000

Danok na promet i DDV (od 1.4.2000) 17,452,340,371 17,131,342,296 20,521,036,109 22,792,000,000 23,990,000,000

Akcizi 12,281,041,470 10,829,978,097 10,714,843,031 10,297,000,000 10,722,000,000

Danok od me\unarodna trgovija i transakcii

(carini i dava~ki) 7,733,381,467 6,110,877,520 6,336,011,440 6,596,000,000 5,997,000,000

Uvozni dava~ki 6,040,495,875 4,819,861,730 5,230,636,743 5,445,268,000 4,827,062,000

Drugi uvozni dava~ki i taksi 1,692,885,592 1,291,015,790 1,105,374,697 1,150,732,000 1,169,938,000

Drugi danoci 62,644,972 168,830 0 4,000,000 0

Danoci od specifi~ni uslugi 5,065,667 2,619,857 3,359,937 3,000,000 0

Taksi za koristewe ili dozvoli za vr[ewe na dejnost - 274,734,772 340,562,742 343,000,000 434,000,000

Danok na finansiski transakcii - 3,111,273,565 6,335,727,139 - -

NEDANO^NI PRIHODI 5,639,834,8975,639,834,8975,639,834,8975,639,834,8975,639,834,897 2,731,597,1872,731,597,1872,731,597,1872,731,597,1872,731,597,187 4,506,961,0644,506,961,0644,506,961,0644,506,961,0644,506,961,064 5,247,000,0005,247,000,0005,247,000,0005,247,000,0005,247,000,000 4,076,000,0004,076,000,0004,076,000,0004,076,000,0004,076,000,000

Pretpriema~ki prihod i prihod od imot 1,133,367,383 1,151,786,583 931,379,088 3,108,000,000 1,956,000,000

Taksi i nadomestoci 1,215,770,217 1,061,498,244 1,091,976,541 1,220,000,000 1,300,000,000

Drugi Vladini uslugi 324,812,933 486,087,458 205,764,069 520,000,000 420,000,000

Drugi nedano~ni prihodi 349,306,600 32,224,902 2,277,841,366 399,000,000 400,000,000

KAPITALNI PRIHODI 2,616,577,7642,616,577,7642,616,577,7642,616,577,7642,616,577,764 10,660,015,02110,660,015,02110,660,015,02110,660,015,02110,660,015,021 7,193,569,6397,193,569,6397,193,569,6397,193,569,6397,193,569,639 3,596,000,0003,596,000,0003,596,000,0003,596,000,0003,596,000,000 2,835,000,0002,835,000,0002,835,000,0002,835,000,0002,835,000,000

Proda`ba na kapitalni sredstva 2,616,577,764 9,714,039,661 6,244,440,021 3,496,000,000 2,735,000,000

Proda`ba na zemji[te i nematerijalni vloùvawa - 945,975,360 949,129,619 100,000,000 100,000,000

TRANSFERI I DONACII 4,155,269,4524,155,269,4524,155,269,4524,155,269,4524,155,269,452 6,484,077,6066,484,077,6066,484,077,6066,484,077,6066,484,077,606 3,808,557,4303,808,557,4303,808,557,4303,808,557,4303,808,557,430 3,760,170,0003,760,170,0003,760,170,0003,760,170,0003,760,170,000 2,257,000,0002,257,000,0002,257,000,0002,257,000,0002,257,000,000

Transferi od drugi nivoa na vlast 716,822,828 5,407,618,545 1,167,411,039 708,170,000 0

Donacii od stranstvo 3,438,446,624 1,076,459,061 2,641,146,391 3,052,000,000 2,257,000,000

DOMA{NO ZADOL@UVAWE 00000 1,333,471,4781,333,471,4781,333,471,4781,333,471,4781,333,471,478 480,521,896480,521,896480,521,896480,521,896480,521,896 00000 2,000,000,0002,000,000,0002,000,000,0002,000,000,0002,000,000,000

ZADOL@UVAWE VO STRANSTVO 2,181,594,6182,181,594,6182,181,594,6182,181,594,6182,181,594,618 763,140,808763,140,808763,140,808763,140,808763,140,808 1,584,121,7541,584,121,7541,584,121,7541,584,121,7541,584,121,754 3,800,000,0003,800,000,0003,800,000,0003,800,000,0003,800,000,000 2,713,000,0002,713,000,0002,713,000,0002,713,000,0002,713,000,000

PRIHODI OD OTPLATA NA ZAEMI ----- ----- 18,354,26118,354,26118,354,26118,354,26118,354,261 155,000,000155,000,000155,000,000155,000,000155,000,000 00000

VKUPNI RASHODI 57,689,326,70457,689,326,70457,689,326,70457,689,326,70457,689,326,704 68,520,623,42968,520,623,42968,520,623,42968,520,623,42968,520,623,429 71,700,272,89571,700,272,89571,700,272,89571,700,272,89571,700,272,895 67,490,170,00067,490,170,00067,490,170,00067,490,170,00067,490,170,000 66,666,000,00066,666,000,00066,666,000,00066,666,000,00066,666,000,000

TEKOVNI TRO{OCI 46,985,485,34246,985,485,34246,985,485,34246,985,485,34246,985,485,342 57,496,087,26857,496,087,26857,496,087,26857,496,087,26857,496,087,268 56,314,747,30456,314,747,30456,314,747,30456,314,747,30456,314,747,304 52,946,575,00052,946,575,00052,946,575,00052,946,575,00052,946,575,000 53,421,299,00053,421,299,00053,421,299,00053,421,299,00053,421,299,000

Plati, naemnini i nadomestoci 16,285,267,541 16,407,589,066 18,337,661,335 20,742,000,000 21,127,667,000

Stoki i ostanati uslugi 6,293,788,729 19,985,061,676 13,991,420,289 7,708,157,000 7,459,051,000

Tekovni transferi æ22,790,409,470 17,494,812,744 20,586,832,339 21,732,342,000 22,391,478,000

Kamatni pla]awa 1,616,019,602 3,608,623,782 3,398,833,341 2,764,076,000 2,443,103,000

KAPITALNI TRO{OCI 5,186,477,3095,186,477,3095,186,477,3095,186,477,3095,186,477,309 7,140,072,2437,140,072,2437,140,072,2437,140,072,2437,140,072,243 8,366,132,5168,366,132,5168,366,132,5168,366,132,5168,366,132,516 5,629,770,0005,629,770,0005,629,770,0005,629,770,0005,629,770,000 6,171,007,0006,171,007,0006,171,007,0006,171,007,0006,171,007,000

Kupuvawe na kapitalni sredstva 3,230,738,464 5,117,069,331 5,418,620,859 3,184,221,000 3,224,507,000

Kapitalni transferi 1,955,738,845 2,023,002,912 2,947,511,657 2,445,549,000 2,946,500,000

DAVAWE NA ZAEMI, UÊSTVO VO DEL OD

HARTII OD VREDNOST I OTPLATA NA GLAVNINA 5,517,364,0535,517,364,0535,517,364,0535,517,364,0535,517,364,053 3,884,463,9183,884,463,9183,884,463,9183,884,463,9183,884,463,918 7,019,393,0757,019,393,0757,019,393,0757,019,393,0757,019,393,075 8,913,825,0008,913,825,0008,913,825,0008,913,825,0008,913,825,000 7,073,694,0007,073,694,0007,073,694,0007,073,694,0007,073,694,000

Davawe na zaemi i u~estvo vo del od hartiite od vrednost 3,956,462,261 334,943,165 931,369,212 623,060,000 110,000,000

Amortizacija (otplata na glavnina) 1,560,901,792 3,549,520,753 6,088,023,863 8,290,765,000 6,963,694,000

MY

KC

MY

KC

BILTENBILTENBILTENBILTENBILTEN

11-1

2/2

00

3

2727272727

FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA RASHODITE NA CENTRALNIOT BUXET

Op[ti i javni uslugi

Rabota vo vrska soodbranata i uslugi

Javen red i bezbednost

Obrazovanie i uslugi

Zdravstveni uslugi

Socijalna za[tita isocijalna sigurnost

Domuvawe i odrùvawe naurbanata sredina

Rekreativni i kulturniaktivnosti i uslugi

Aktivnosti so gorivoi energija

Zemjodelstvo, regulativai operacii

Rudarstvo, industrija igrade`ni[tvo

Transport i komunikacii,aktivnost i uslugi

Drugi razli~ni uslugi

Multi fukcionalni tro[oci

Poddr[ka na strate[kiprioriteti

vo milioni denarivo milioni denari

VKUPNO

struktura % od BDP% od BDP

Zavr[nasmetka2000

Zavr[nasmetka2000

Zavr[nasmetka2001

Zavr[nasmetka2001

Zavr[nasmetka2002

Zavr[nasmetka2002

Buxet2003Buxet2003

Buxet2004Buxet2004

2000 2001 2002 2003 2004 20042003200220012000

57,689 68,521 71,700 67,490 66,666 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 24.4 29.3 29.4 26.9 24.8

12,985 7,767 15,434 8,735 8,057 22,5 11,3 21,5 12,9 12,1 5,5 3,3 6,3 3,5 3,2

4,613 14,351 5,491 5,897 6,056 8,0 20,9 7,7 8,7 9,1 2,0 6,1 2,3 2,3 2,4

5,741 10,222 6,912 7,528 7,687 10,0 14,9 9,6 11,2 11,5 2,4 4,4 2,8 3,0 3,1

8,055 7,767 8,909 9,043 8,956 14,0 11,3 12,4 13,4 13,4 3,4 3,3 3,7 3,6 3,6

314 338 365 334 379 0,5 0,5 0,5 0,5 0,6 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2

14,410 14,295 16,628 17,005 17,630 25,0 20,9 23,2 25,2 26,2 6,1 6,1 6,8 6,8 7,0

303 301 709 430 426 0,5 0,4 1,0 0,6 0,6 0,1 0,1 0,3 0,2 0,2

1,346 1,320 1,506 1,432 1,475 2,3 1,9 2,1 2,1 2,2 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6

5 5 5 10 10 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

743 826 938 902 1,539 1,3 1,2 1,3 1,3 2,3 0,3 0,4 0,4 0,4 0,6

264 65 37 41 63 0,5 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0

2,297 2,152 2,082 2,322 2,316 4,0 3,1 2,9 3,4 3,5 1,0 0,9 0,0 0,9 0,9

2,843 1,408 2,440 2,505 1,919 4,9 2,1 3,4 3,7 2,9 1,2 0,6 1,0 1,0 0,8

593 578 758 354 400 1,0 0,8 1,1 0,5 0,6 0,3 0,2 0,3 0,1 0,2

- - - - - - - - - - - - -348 0,5

Transakciite se vo vrskase javniot dolg koi ne seklasificiraat po funkcii

3,177 7,127 9,487 10,952 9,407 5,5 10,4 13,2 16,2 14,1 1,3 3,0 3,9 4,4 3,7

Zabele[ka: Funkcionalnata klasifikacija na rashodite na centralniot buxet e podgotvena spored me\unarodnitestandardi

Funkcionalna klasifikacija na rashodite 2003 godinaFunkcionalna klasifikacija na rashodite 2003 godina

Obrazovanie i uslugiZdravstveni uslugi

Rekreativnii kulturniaktivnosti

Zemjodelstvo,regulativai operacii

Rudarstvo industrijai grade`ni[tvo

Socijalna za[titai socijalna sigurnost

Domuvawe i odrùvawena urbana sredina

Javen redi bezbednost

Op[ti javni uslugi

Raboti vo vrskaso odbranata

Drugi razli~niuslugi

Poddr[ka nastrate[kiprioriteti

Multi funkcionalnitro[oci

Transport ikomunikacii,

aktivnosti i uslugi

CM

YK

CM

YK

BILTEN28

MI

NI

ST

ER

ST

VO

Z

A F

IN

AN

SI

I

PL

AT

EN

BI

LA

NS

NA

RE

PU

BL

IK

A M

AK

ED

ON

IJA

(god

i[

ni p

od

atoc

i)1

(Vo m

ilio

ni

SA

D $

)

19

93

19

94

19

95

19

96

19

97

19

98

19

99

20

00

20

01

20

02

20

03

4

TE

KO

VN

I T

RA

NS

AK

CI

IT

EK

OV

NI

TR

AN

SA

KC

II

TE

KO

VN

I T

RA

NS

AK

CI

IT

EK

OV

NI

TR

AN

SA

KC

II

TE

KO

VN

I T

RA

NS

AK

CI

I-8

2. 5

4-8

2. 5

4-8

2. 5

4-8

2. 5

4-8

2. 5

4-2

62

. 94

-26

2. 9

4-2

62

. 94

-26

2. 9

4-2

62

. 94

-29

8. 9

1-2

98

. 91

-29

8. 9

1-2

98

. 91

-29

8. 9

1-3

39

. 85

-33

9. 8

5-3

39

. 85

-33

9. 8

5-3

39

. 85

-28

6. 1

4-2

86

. 14

-28

6. 1

4-2

86

. 14

-28

6. 1

4-2

69

. 29

-26

9. 2

9-2

69

. 29

-26

9. 2

9-2

69

. 29

-32

. 46

-32

. 46

-32

. 46

-32

. 46

-32

. 46

-75

. 28

-75

. 28

-75

. 28

-75

. 28

-75

. 28

-23

5. 4

3-2

35

. 43

-23

5. 4

3-2

35

. 43

-23

5. 4

33

61

. 92

36

1. 9

23

61

. 92

36

1. 9

23

61

. 92

-23

6. 4

5-2

36

. 45

-23

6. 4

5-2

36

. 45

-23

6. 4

5

Sto

ki,

neto

Sto

ki,

neto

Sto

ki,

neto

Sto

ki,

neto

Sto

ki,

neto

42

.82

-18

4.9

2-2

22

.78

-31

4.6

7-3

86

.13

-51

5.0

9-4

95

.81

-69

0.4

1-5

23

.23

-80

4.3

4-6

95

.24

Izv

oz,

f.o.b

.1

05

5.3

01

08

6.3

51

20

4.0

51

14

7.4

41

23

6.8

11

29

1.5

21

18

9.9

81

32

0.7

31

15

3.3

31

,11

2.1

51

,10

8.9

5

Uvo

z, f

.o.b

.2-1

01

2.4

8-1

27

1.2

7-1

42

6.8

3-1

46

2.1

1-1

62

2.9

4-1

80

6.6

1-1

68

5.7

9-2

01

1.1

4-1

67

6.5

6-1

,91

6.4

9-1

,80

4.1

9

Usl

ugi,

net

oU

slug

i, n

eto

Usl

ugi,

net

oU

slug

i, n

eto

Usl

ugi,

net

o-1

54

.47

-15

5.1

2-2

00

.51

-15

6.1

6-1

37

.74

-59

.60

41

.83

47

.05

-15

.79

-24

.65

-3.6

1

Doh

od,

neto

Doh

od,

neto

Doh

od,

neto

Doh

od,

neto

Doh

od,

neto

-56

.69

-46

.60

-39

.57

-51

.35

-54

.90

-44

.82

-42

.15

-45

.44

-39

.46

-31

.38

-35

.17

od k

oj:

kam

ata,

net

o-5

6.6

9-4

6.6

0-3

9.7

3-5

6.4

2-5

4.8

8-4

4.3

4-4

1.4

1-3

9.1

5-3

3.5

9-2

0.2

4-2

8.1

7

Tek

ovni

tra

nsf

eri,

net

oT

ekov

ni t

rans

fer

i, n

eto

Tek

ovni

tra

nsf

eri,

net

oT

ekov

ni t

rans

fer

i, n

eto

Tek

ovni

tra

nsf

eri,

net

o8

5.8

01

23

.70

16

3.9

51

82

.34

29

2.6

33

50

.21

46

3.6

66

13

.53

34

3.0

64

98

.45

49

7.5

7

Of

icij

alni

28

.00

44

.00

27

.01

51

.58

7.4

63

7.3

97

2.6

91

32

.30

48

.65

10

0.5

06

9.6

0

Pri

vatn

i5

7.8

07

9.7

01

36

.94

13

0.7

62

85

.17

31

2.8

23

90

.97

48

1.2

32

94

.41

39

7.9

54

27

.97

KA

PI

TA

LN

A I

FI

NA

NS

IS

KA

SM

ET

KA

KA

PI

TA

LN

A I

FI

NA

NS

IS

KA

SM

ET

KA

KA

PI

TA

LN

A I

FI

NA

NS

IS

KA

SM

ET

KA

KA

PI

TA

LN

A I

FI

NA

NS

IS

KA

SM

ET

KA

KA

PI

TA

LN

A I

FI

NA

NS

IS

KA

SM

ET

KA

-12

.85

-12

.85

-12

.85

-12

.85

-12

.85

16

2.3

71

62

.37

16

2.3

71

62

.37

16

2.3

72

80

.65

28

0.6

52

80

.65

28

0.6

52

80

.65

31

8.2

33

18

.23

31

8.2

33

18

.23

31

8.2

33

27

.15

32

7.1

53

27

.15

32

7.1

53

27

.15

28

1.8

42

81

.84

28

1.8

42

81

.84

28

1.8

4-1

28

.46

-12

8.4

6-1

28

.46

-12

8.4

6-1

28

.46

11

.28

11

.28

11

.28

11

.28

11

.28

17

8.2

31

78

.23

17

8.2

31

78

.23

17

8.2

33

86

.31

38

6.3

13

86

.31

38

6.3

13

86

.31

18

3.3

51

83

.35

18

3.3

51

83

.35

18

3.3

5

Kap

ital

na s

met

ka,

neto

Kap

ital

na s

met

ka,

neto

Kap

ital

na s

met

ka,

neto

Kap

ital

na s

met

ka,

neto

Kap

ital

na s

met

ka,

neto

0.0

03

0.0

41

.70

0.0

00

.00

-1.7

90

.00

0.3

11

.30

8.2

5-5

.70

Kap

ital

ni t

rans

fer

i, n

eto

0.0

03

0.0

41

.70

0.0

00

.00

0.0

00

.00

0.3

13

.64

9.8

1-5

.65

Of

icij

alni

0.0

03

0.0

41

.70

0.0

00

.00

0.0

00

.00

0.0

03

.64

9.9

30

.00

Dru

gi0

.00

0.0

00

.00

0.0

00

.00

0.0

00

.00

0.3

10

.00

-0.1

1-5

.65

Ste

knuv

awe/

rasp

olag

awe

so n

epro

izvo

d ni,

nef

inan

sisk

i sr

edst

va0

.00

0.0

00

.00

0.0

00

.00

-1.7

90

.00

0.0

0-2

.34

-1.5

6-0

.05

Fin

ansi

ska

smet

ka,

neto

Fin

ansi

ska

smet

ka,

neto

Fin

ansi

ska

smet

ka,

neto

Fin

ansi

ska

smet

ka,

neto

Fin

ansi

ska

smet

ka,

neto

-12

.85

13

2.3

32

78

.95

31

8.2

33

27

.15

28

3.6

3-1

28

.46

10

.97

17

6.9

33

78

.06

18

9.0

5

Dir

ektn

i in

vest

icii

, ne

to0

.00

24

.02

9.5

11

1.2

31

5.7

41

17

.72

31

.80

17

6.2

34

42

.32

77

.72

44

.89

Por

tfol

io i

nves

tic

ii,

neto

0.0

00

.00

2.6

80

.31

2.0

87

.79

0.1

4-0

.09

0.3

60

.35

3.4

1

Dru

gi i

nves

tic

ii,

neto

43

.98

15

0.2

23

67

.35

30

0.7

83

41

.14

22

6.6

6-3

2.0

18

5.0

5-1

83

.27

16

9.4

21

80

.53

Trg

ovsk

i kr

edit

i, n

eto

-82

.02

97

.97

14

4.5

87

6.9

42

67

.44

45

.39

7.1

31

46

.54

-12

5.0

81

14

.05

10

4.9

9

Zaem

i, n

eto

-91

.00

-96

.83

29

.31

41

.51

75

.39

21

9.8

75

4.8

31

3.5

1-1

07

.31

-26

.28

51

.10

Val

uti

i d

epoz

iti,

net

o8

1.0

03

8.0

98

6.6

61

13

.77

-9.8

1-4

0.6

2-1

35

.01

-12

2.5

32

7.0

95

3.1

81

0.0

1

od k

oi:

mon

etar

na v

last

, ne

to0

.00

0.0

00

.00

0.0

00

.00

0.0

02

1.2

0-0

.19

-77

.08

68

.79

13

.28

kom

erc

ijal

ni b

anki

, ne

to-1

7.0

0-6

9.6

42

3.4

36

1.3

7-2

9.1

4-2

8.7

7-5

1.2

8-9

3.2

6-2

72

.39

12

0.6

6-3

4.4

7

nase

leni

e, n

eto

98

.00

10

7.7

36

3.2

35

2.4

01

9.3

3-1

1.8

5-6

2.5

2-2

9.0

83

76

.56

-13

6.2

73

1.2

0

Dru

gi,

neto

13

6.0

01

10

.99

10

6.8

16

8.5

68

.12

2.0

34

1.0

44

7.5

32

2.0

32

8.4

81

4.4

2

Bru

to o

fic

ijal

ni r

ezer

vi (

” -”

zna~

i zg

olem

uvaw

e)3

-56

.83

-41

.91

-10

0.5

95

.91

-31

.81

-68

.54

-12

8.3

9-2

50

.22

-82

.48

13

0.5

7-3

9.7

8

GRE

{K

I I

PR

OP

US

TI

GRE

{K

I I

PR

OP

US

TI

GRE

{K

I I

PR

OP

US

TI

GRE

{K

I I

PR

OP

US

TI

GRE

{K

I I

PR

OP

US

TI

95

.39

95

.39

95

.39

95

.39

95

.39

10

0.5

81

00

.58

10

0.5

81

00

.58

10

0.5

81

8.2

61

8.2

61

8.2

61

8.2

61

8.2

62

1.6

22

1.6

22

1.6

22

1.6

22

1.6

2-4

1.0

2-4

1.0

2-4

1.0

2-4

1.0

2-4

1.0

2-1

2.5

5-1

2.5

5-1

2.5

5-1

2.5

5-1

2.5

51

60

.92

16

0.9

21

60

.92

16

0.9

21

60

.92

64

.00

64

.00

64

.00

64

.00

64

.00

57

.19

57

.19

57

.19

57

.19

57

.19

-24

.39

-24

.39

-24

.39

-24

.39

-24

.39

53

.11

53

.11

53

.11

53

.11

53

.11

Izv

or:

Nar

odna

Ban

ka n

a R

epub

lika

Mak

edon

ija

1)

Rev

idir

ana

vrem

ensk

a se

rija

- p

reth

odni

pod

atoc

i

2)

Uvo

zot

e pr

ika`

an n

a f.

o.b

. pa

rite

t so

glas

no V

izd

anie

na

prir

a~ni

kot

za p

late

n bi

lans

od

MM

F.

Pre

smet

kata

na

c.i

.f.

- f.

o.b

. f

akto

rot

kako

pro

cen

t od

uvo

zot

c.i

.f.

po g

odin

i iz

nesu

va:

19

93

-20

%,

19

94

-20

%,

19

95

-20

%,

19

96

-14

%,

19

97

-10

%,

19

98

-5.0

2%

, 1

99

9-4

.86

%,

20

00

-3.9

0%

, 2

00

1-4

.20

% i

20

02

-4.2

0%

.

3)

Bez

mon

etar

no z

lato

i k

ursn

i ra

zlik

i; D

obie

nite

sre

dst

va o

d s

ukc

esij

ata

na p

oran

e[na

SF

RJ

vo M

aj 2

00

3 g

odin

a ne

se

plat

no b

ilan

sna

tran

sakc

ija,

por

adi

[to

ist

ite

se v

klu~

eni

sam

o vo

sos

tojb

ite

na d

eviz

nite

reze

rvi,

a n

e i

vo p

rom

enit

e

4)

Pod

atoc

ite

se z

a pe

riod

ot J

anua

ri-O

ktom

vri

20

03

god

ina

MY

KC

MY

KC

BILTEN 29

11

-12

/2

00

3

Vo 2003 godina, Fondot za penzisko i invalidsko

osiguruvawe ostvaril prihodiprihodiprihodiprihodiprihodi vo iznos od 28.191

milioni denari, odnosno 9,2% povisoki vo odnos

na minatata godina. Okolu 60% od prihodite se po

osnov na pridonesi od plati kade e ostvaren po-

rast od 7%. Prihodite od Buxetot na Republikata

u~estvuvaat so 27,5% od vkupnite prihodi i se

zgolemeni za 11,2% vo odnos na minatata godina,

dodeka pak prihodite od Zavodot za vrabotuvawe

za osiguruvawe na nevrabotenite lica korisnici

na pari~en nadomestok se zgolemeni za 9,4% i

nivnoto u~estvo vo vkupnite prihodi iznesuva

5,4%.

RashoditeRashoditeRashoditeRashoditeRashodite na Fondot na krajot na 2003 godina

iznesuvaat 27.740 milioni denari i se zgolemeni

FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE

za 7,1% na godi[no nivo. Za isplata na penzii na

korisnicite se potro[eni 86,5% od vkupnite

rashodi [to e povisoko nivo od 2002 godina za

7,9%. Pritoa, 90,2% od penziite se isplateni za

redovni penzii, 4,7% za retroaktivna isplata na

8%, potoa voeni penzii, zemjodelski penzii i za

predvremeno penzionirani lica. Rashodite za

pridones za zdravstvena za[tita u~estvuva so

11,5% vo vkupnite rashodi na Fondot za penzisko

i invalidsko osiguruvawe i se zgolemeni za 8,5%

na godi[no nivo.

Suficitot Suficitot Suficitot Suficitot Suficitot na Fondot za PIOM vo 2003 godina iz-

nesuva 451 milioni denari, za razlika od mina-

tata godina koga ima[e deficit koj iznesuva[e

78 milioni denari.

vo milioni denari

Vid na prihodite / rashodite1998 1999 2000 2001 2002 2003

Izvr[eno Izvr[eno Izvr[eno Izvr[eno Izvr[eno Jan. - Dek.

PRIHODI 20,71720,71720,71720,71720,717 21,22921,22921,22921,22921,229 22,88322,88322,88322,88322,883 24,28924,28924,28924,28924,289 25,81125,81125,81125,81125,811 28,19128,19128,19128,19128,191

Pridones od plati 13,373 14,316 15,722 15,671 15,784 16,882

Pridones od dohodot 239 311 311 331 283 307

Prihodi od Buxetot na Republikata 3,618 3,266 4,174 5,744 6,961 7,741

Prihodi od privaten sektor 400 439 404 377 409 394

Prihodi od individualni zemjodelci 74 65 58 41 61 71

Prihodi od akcizi 691 632 804 716 688 677

Pridones od Zavodot za vrabotuvawe za nevraboteni lica 961 868 1,101 1,126 1,404 1,536

Drugi prihodi 122 45 74 73 29 65

Prihodi od dividendi i od proda`ba na hartii od vrednost 619 245 68 209 192 42

Prihodi po osnov na novi vrabotuvawa 419 841 167 0 0 0

Preneseni prihodi od prethodna godina 201 201 0 0 0 476

RASHODI 20,52120,52120,52120,52120,521 20,66920,66920,66920,66920,669 22,94022,94022,94022,94022,940 24,69724,69724,69724,69724,697 25,88925,88925,88925,88925,889 27,74027,74027,74027,74027,740

Penzii 17,730 17,756 19,774 21,278 22,255 24,008

Redovni penzii 16,912 16,977 18,948 19,041 19,982 21,667

Voeni penzii 464 458 505 514 518 499

Zemjodelski penzii 354 321 321 297 262 234

Retroaktivna isplata na 8% 0 0 0 1,167 1,136 1,131

Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2000 godina 0 0 0 112 103 121

Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2001 godina 0 0 0 148 254 262

Nadomestok za telesno o[tetuvawe 63 69 72 72 83 80

Nadomestoci od invalidsko osiguruvawe 98 95 94 91 76 98

Vrabotuvawe i internatsko smestuvawe na deca invalidi 15 13 12 7 9 6

Pridones za zdravstvena za[tita 2,321 2,450 2,672 2,805 2,934 3,184

Nadomestok na stru~nata slu`ba 133 132 141 153 165 172

Drugi rashodi 161 154 175 254 222 192

Kapitalni sredstva - - - 37 145 0

RAZLIKA

Deficit / Suficit 196196196196196 560560560560560 -57-57-57-57-57 -408-408-408-408-408 -78-78-78-78-78 451451451451451

Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii.

CM

YK

CM

YK

BILTEN30

MI

NI

ST

ER

ST

VO

Z

A F

IN

AN

SI

I

PrihoditePrihoditePrihoditePrihoditePrihodite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe

vo 2003 godina iznesuvaa 14.698 milioni denari

odnosno ostvaren e porast od 7,6% vo odnos na

prethodnata godina. Najgolemo u~estvo vo struk-

turata na prihodite (57,3%) imaat pridonesite za

zdravstveno osiguruvawe kade e ostvaren porast

od 7,6%. Pridonesite od Penziskiot Fond u~es-

tvuvaat so 21,7% od vkupnite prihodi i se zgole-

meni za 3,5% vo odnos na minatata godina, a pri-

donesite koi gi pla]a Zavodot za vrabotuvawe za

nevrabotenite lica u~estvuvaat so 12,6% vo pri-

hodite, a zgolemeni se za 4,9%. Golem porast od

44,9% e ostvaren vo delot na drugi prihodi i toa

poradi vklu~uvawe na novi kategorii na prihodi,

odnosno transferi so odluka i prihodi od kofi-

nansirawe.

FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

Vo isto vreme, rashoditerashoditerashoditerashoditerashodite na Fondot vo 2003 go-

dina se zgolemija za 7,8% vo odnos na istiot pe-

riod minatata godina i dostignaa nivo od 14.678

milioni denari. Najgolemo u~estvo vo rashodite

imaat ambulantnite tro[oci (35,0%) koi beleàt

rast od 15,8% kako i tro[ocite za bolni~ko le-

kuvawe (34,3%) koi vo odnos na prethodnata godi-

na se zgolemeni za 2,2. Tro[ocite za lekovi vo

2003 godina se zgolemi za 43,1% vo odnos na 2002

godina i u~estvuvaat so 12,7% vo rashodite na

Fondot.

SuficitotSuficitotSuficitotSuficitotSuficitot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe

vo 2003 godina iznesuva 21 milioni denari i e

ne[to pomal sporedeno so 45 milioni denari

kolku iznesuval vo 2002 godina.

(vo milioni denari)



PRIHODI 11,08711,08711,08711,08711,087 12,06812,06812,06812,06812,068 12,79012,79012,79012,79012,790 12,29512,29512,29512,29512,295 13,65613,65613,65613,65613,656 14,69814,69814,69814,69814,698

Pridonesi 6,736 7,363 7,745 7,528 7,823 8,418

Pridonesi od Penziskiot Fond 2,309 2,417 2,649 2,616 3,075 3,184

Pridonesi od Zavodot za vrabotuvawe 1,037 1,350 1,941 1,554 1,763 1,849

Pridonesi od Ministerstvoto za trud 45 0 0 48 54 64

Drugi prihodi 851 938 455 70 734 1,064

Prihodi po dogovori za sini kartoni 109 0 0 0 0 0

Sredstva od Buxetot na RM za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe - - - 166 111 29

Prenesen vi[ok od prethodnata godina 0 0 0 313 96 91

RASHODI 13,68913,68913,68913,68913,689 11,69211,69211,69211,69211,692 12,46312,46312,46312,46312,463 12,20512,20512,20512,20512,205 13,61113,61113,61113,61113,611 14,67814,67814,67814,67814,678

Ambulantni tro[oci 5,303 2,491 2,486 2,505 4,430 5,132

Bolni~ko lekuvawe 4,702 5,482 5,737 5,919 4,929 5,038

Tro[oci po programi 214 125 105 306 123 21

Lekovi 1,214 1,249 1,681 1,555 1,305 1,868

Zabna za[tita 638 667 687 522 521 630

Ortopedski tro[oci 208 154 143 111 134 150

Lekuvawe vo stranstvo 290 161 70 90 144 221

Drug vid lekuvawe (nadomestoci) 719 801 694 769 832 968

Administracija 326 288 250 268 360 309

Oprema i odrùvawe 36 39 90 44 656 219

Drugi tro[oci 41 234 200 48 23 32

Krediti i kamati 0 0 321 71 154 90

RAZLIKA

Deficit/suficit -2,602-2,602-2,602-2,602-2,602 376376376376376 326326326326326 9090909090 4545454545 2121212121

Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii

MY

KC

MY

KC

BILTEN 31

11

-12

/2

00

3

Vo 2003 godina, Zavodot za vrabotuvawe (ZVR) os-

tvari vkupni prihodiprihodiprihodiprihodiprihodi od 6.241 milioni denari.

Prihodite na ZVR se zgolemeni za 5,5% vo odnos

na minatata godina. Od ovie prihodi, samo 19,6%

se sredstva obezbedeni preku pridonesot za vra-

botuvawe koj treba da bide osnoven finansier na

aktivnostite i funkcioniraweto na ZVR. Od dru-

ga strana pak, 80,1% od prihodite se dotacii od

Buxetot na Republika Makedonija. Vo samata

struktura na dotaciite od Buxetot, 79,1% se po

osnov na pokrivawe na deficitot na Zavodot,

19,6% se nameneti za isplata na pari~en nado-

mest na vrabotenite od pretprijatijata zagubari

i ostanatiot del e za reforma na dràvnata ad-

ministracija. Vo 2003 godina, prihodite od pri-

donesi se zgolemeni za 3,7% vo odnos na minatata

godina, a dotaciite od Buxetot, vo istiot peri-

od, se zgolemeni za 5,8 %.

ZAVOD ZA VRABOTUVAWE

RashoditeRashoditeRashoditeRashoditeRashodite na ZVR vo 2003 godina iznesuvaa 6.214milioni denari [to e povisoko nivo za 5,9% vo

odnos na 2002 godina. Pritoa, 38,3% od rashodi-te (ili 4,6% pove]e od 2002 godina) se nameneti

za isplata na pari~en nadomestok na nevrabote-nite lica, 29,8% (porast za 4,9%) se tro[oci za

zdravstveno osiguruvawe za nevrabotenite i25,1% (7,2% rast) za penzisko i invalidsko osi-

guruvawe. Tro[ocite za aktivnite merki (za vra-botuvawe na invalidni lica, za pottiknuvawe na

vrabotenosta i nadomestok za prekvalifikacija)u~estvuvaat samo so 1,9% vo vkupnite rashodi na

ZVR. Na rashodite za stru~na slu`ba otpa\aat3,4% od vkupnite rashodi a vo odnos na istiot pe-

riod minatata godina ovie rashodi se namaleniza 0,5%.

Vo 2003 godina, Zavodot za vrabotuvawe ostvari

suficitsuficitsuficitsuficitsuficit od 27 milioni denari sporedeno so mi-natata godina koga suficitot iznesuva[e 50 mi-

lion denari.

(vo milioni denari)



PRIHODI 4,2604,2604,2604,2604,260 4,1294,1294,1294,1294,129 5,1195,1195,1195,1195,119 4,8274,8274,8274,8274,827 5,9185,9185,9185,9185,918 6,2416,2416,2416,2416,241

Prihodi od pridonesi 990 1,058 1,121 1,136 1,180 1,224

Pridones od plati 969 1,037 1,098 1,113 1,178 1,223

Pridones od rabotni lu\e koi samostojno vr[at dejnost 22 21 22 23 2 0

Pridones [to go uplatuvaat rabotnicite naprivremena rabota vo stranstvo 0 0 0 0 0 1

Dotacii od Buxetot na Republikata 3,261 3,066 3,990 3,677 4,726 5,002

Za pokrivawe na deficitot na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe 2,737 2,575 3,470 3,170 3,742 3,958

Za isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od pretpri-jatijata koi vo svoeto rabotewe iskaùvaat zaguba (zagubari) 524 490 516 481 944 980

Reforma na javnata administracija - - - 26 19 3

Po drugi osnovi 0 0 3 26 21 61

Drugi prihodi 9 6 8 13 12 16

RASHODI 4,2644,2644,2644,2644,264 4,1354,1354,1354,1354,135 5,1105,1105,1105,1105,110 4,7494,7494,7494,7494,749 5,8685,8685,8685,8685,868 6,2146,2146,2146,2146,214

Rashodi za funkcijata 4,084 3,970 4,913 4,571 5,658 6,005

Sredstva za obezbeduvawe pari~en nadomestok na nevraboteni lica 2,073 1,755 1,875 1,879 2,273 2,377

Pridonesi za zdravstveno osiguruvawe 1,039 1,347 1,936 1,555 1,763 1,849

Pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe 972 868 1,102 1,138 1,453 1,557

Sredstva za vrabotuvawe na invalidni lica - - - - 128 121

Isplata spored zakonot za pottiknuvawe na vrabotenosta - - - - - 61

Nadomestok za prekvalifikacija - - - - 41 40

Rashodi za stru~nata slu`ba 180 165 198 178 210 209

Osnovni plati i naemnini 99 105 118 116 124 134

Nadomestoci 14 17 19 18 22 20

Stoki i ostanati uslugi 43 34 54 43 42 51

Tekovni transferi 0 0 0 0 0 0

Kamatni pla]awa 0 0 1 0 0 0

Kapitalni tro[oci 24 8 6 2 22 4

RAZLIKA

Deficit / Suficit -4-4-4-4-4 -6-6-6-6-6 99999 7878787878 5050505050 2727272727


CM

YK

CM

YK

BILTEN32

MI

NI

ST

ER

ST

VO

Z

A F

IN

AN

SI

I

Vo 2003 godina, Fondot za pati[ta naplati 3.668

milioni denari prihodiprihodiprihodiprihodiprihodi ili 6,8% povisok iznos

sporedeno so 2002 godina. Najgolemo u~estvo vo

vkupnite prihodi imaat prihodite od Buxetot

(43,7%) koi beleàt porast od 22,8% od minatata

godina. Po osnov na godi[en nadomestok za patni

motorni vozila naplateni se 797 milioni denari

ili 24,4% od vkupnite prihodi (rast za 4,7% od

2002 godina), a 19,8% od vkupnite prihodi se na-

plateni od nadomestokot za upotreba na avtopat

kade e ostvaren porast od 91,1%. U~estvoto na

stranskite krediti iznesuva 11,4%, a vo odnos na

minatata godina stranskite krediti se namaleni

za 51,5%.

RashoditeRashoditeRashoditeRashoditeRashodite na Fondot za pati[ta vo 2003 godina

se zgolemija za 7% vo odnos na minatata godina i

iznesuvaat 3.661 milioni denari. Najgolem del

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI{TA

od tro[ocite (30,2%) se napraveni vo delot na

investiciite koi beleàt pad od 11,4%. Za odr-

ùvawe na pati[ta kade [to e zabeleàno zgole-

muvawe za 18,1% na godi[no nivo potro[eni se

1.063 milioni denari ili 29% od vkupnite ras-

hodi. Porast na rashodite od 26,1% e ostvaren i

kaj sredstvata za lokalni pati[ta koi u~estvuva-

at so 18,2% vo vkupnite rashodi, a zgolemena e i

otplatata na krediti za 39,5% na koja otpa\a

11,6% od rashodite. Namaluvawe od 29,1% e os-

tvareno kaj rashodite za studii, proektirawe,

nadzor, provizii i materijalni tro[oci so u~es-

tvo od 5,6% vo vkupnite rashodi.

Poradi pobrzata dinamika na porast na rashodite

vo odnos na prihodite, Fondot za pati[ta vo

2003 godina ostvari deficitdeficitdeficitdeficitdeficit samo od 7milioni

denari.

(vo milioni denari)


Izvr[eno Izvr[eno Izvr[eno Izvr[eno Izvr[eno Jan - Sept

PRIHODI 2,6602,6602,6602,6602,660 3,7933,7933,7933,7933,793 3,5063,5063,5063,5063,506 4,0124,0124,0124,0124,012 3,4343,4343,4343,4343,434 3,6683,6683,6683,6683,668

Prihodi od Buxet 668 924 1,590 1,655 1,305 1,603

Nadomestok za upotreba na pati[ta [to

gi koristat stranskite motorni vozila 49 54 82 73 87 82

Godi[en nadomestok za patni motorni

vozila [to podleàt na registracija 524 518 746 704 761 797

Nadomestok za upotreba na avtopat 468 492 537 375 381 728

Stranski kredit 939 1,793 538 1,098 862 418

Drugi prihodi 12 13 14 21 2 39

Grant - - - 87 36 1

RASHODI 2,6602,6602,6602,6602,660 3,7933,7933,7933,7933,793 3,5063,5063,5063,5063,506 4,0134,0134,0134,0134,013 3,4203,4203,4203,4203,420 3,6613,6613,6613,6613,661

Investicii 1,203 1,985 1,662 1,756 1,250 1,107

Rashodi za studii, proektirawe, nadzor,

provizii i materijalni tro[oci 0 0 179 286 289 205

Odrùvawe na pati[tata 784 790 952 926 900 1,063

Otplata na krediti 264 148 212 299 304 424

Sredstva za lokalni pati[ta 321 386 502 596 528 666

Ostanati tro[oci 89 142 0 0 0 46

Obvrski od prethodnata godina 0 342 0 0 0 0

Obvrski sprema Agencijata za sanacija na banki 0 0 0 150 149 150

Razlika

Deficit / suficit 00000 00000 00000 -1-1-1-1-1 1414141414 77777


MY

KC

MY

KC

BILTEN 33

11-1

2/2003

MAKEDONSKA BERZA ZA DOLGORO^NIHARTII OD VREDNOST

Makedonskata berza na dolgoro~ni hartii od

vrednost, ima potpi[ano Memorandum za sorabot-

ka so Atinskata berza, koja e edna od najgolemite

vo Jugoisto~na Evropa. Inaku, atinskata berza ve-

]e ima potpi[ano Memorandum za sorabotka so

berzite vo Bukure[t, Sofija i Kipar, a se raboti

i na vkrstena kotacija so berzata vo Istanbul.

U[te edna vest vo odnos na sorabotkata na Make-

donskata so Atinskata berza e deka Atinskata za

suma od 93 iljadi evra ]e ja otkupi najnovata

emisja na 155 akcii na Makedonskata berza na

dolgoro~ni hartii od vrednost pla]aj]i po 600

evra za edna akcija. So toa, Atinskata berza ]e ja

ostvari dolgonajavuvanata ideja za kupuvawe na

10% od Makedonskata berza, [to be[e predvide-

no so Memorandumot za sorabotka. Vakviot poteg

na Makedonskata berza go tolkuvaat kako [ansa za

zgolemuvawe na obemot na trguvawe i privlekuva-

we na pogolem broj gr~ki i evropski institucio-

nalni investitori.

Kako rezultat na ovaa regionalna sorabotka, Mer-

merniot kombinat od Prilep najdocna do sredina-

ta na fevruari ]e kotira na Atinskata berza so

[to ]e stane prva makedonska kompanija koja vo-

op[to kotira na nekoja stranska berza. Osnovna

cel na kotacijata ne e samo da se pribere sve` ka-

pital, tuku pred se kompanijata da se promovira

pred stranskite investitori kako dobra mo`nost

za investirawe.

Povrzuvaweto na berzite vo Jugoisto~na Evropa se

pravi so cel da se zadràt investitorote vo re-

gionot i na toj na~in da se pottikne ekonomskiot

razvoj na ovie dràvi preku vlez na stranski in-

vesticii.

Berzanski pokazateli -

noemvri 2003 godina

Vo noemvri 2003 godina, vkupniot promet na Ma-

kedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vred-

nost e namalen za 36,7% vo odnos na prethodniot

mesec i istiot iznesuva 201,14 milioni denari.

Isto taka, i prose~niot dneven promet beleì

pad za 28,7% sporedeno so oktomvri i istiot iz-

nesuva 12,57 milioni denari dnevno.

Vkupniot promet na akcii vo analiziraniot peri-

od iznesuva 62,9 milioni denari, [to pretstavu-va namaluvawe za 32,3% vo odnos na oktomvri

ovaa godina. Prometot na obvrznicite iznesuva110,98 milioni denari i istiot e pomal za 32,2%vo sporedba so prometot vo prethodniot mesec.

Vo ovoj mesec, za 16 dena trguvawe, realiziranise vkupno 1.448 transakcii.

Analiziraj]i go vkupniot promet so obvrznici mo-è da se konstatira deka prometot na dràvniteobvrznici za staro devizno [tedewe vo noemvri

2003 godina iznesuva 67,064 milioni denari,pri [to prose~nata cena na ovie obvrznici izne-

suva 73% od nominalnata vrednost, [to pretsta-

Berzanski pokazateli - Noemvri 2003 godina

Oktomvri Noemvri %

2003 2003 promena

PROMET

Akcii 92,905,852 62,906,066 -32.3

Obvrznici 163,590,412 110,985,426 -32.2

Drugi hartii od vrednost 61,133,985 27,251,694 -55.4

VKUPNO 317,630,249 201,143,186 -36.7

OBEM (hartii od vrednost)

Akcii 243,455 107,757 -55.7

Obvrznici (NV vo EVRA) 3,862,214 2,511,213 -35.0

Drugi hartii od vrednost (NV vo MKD) 211,751,582 91,583,287 -56.7

MBI 1,051.19 1,099.35 4.6

VKUPEN BROJ NA TRANSAKCII 1,924 1,448 -24.7

BROJ NA KOTIRANI HV 100 98 -2.0

PAZARNA KAPITALIZACIJA (Denari)

Akcii 17,493,190,337 17,531,738,174 0.2

Obvrznici (NV vo EVRA) 20,144,215,654 21,444,852,409 6.5

VKUPNO 37,637,405,991 38,976,590,583 3.6

BROJ NA ISTRGUVANI HV NAÕ

NEOFICIJALEN PAZAR 27 26 -3.7

BROJ NA DENOVI NA TRGUVAWE 18 16 -11.1

PROSEÊN DNEVEN

Promet (denari) 17,646,125 12,571,449 -28.8

Broj na transakcii 107 91 -15.0

Broj na prijaveni transakcii 3 14 366.7

Vrednost na prijaveni transakcii 99,852,682 320,886,818 221.4

Broj na transakcii na dràven segment 20 25 25.0

Vrednost na transakcii

na dràven segment 254,863,699 54,582,538 -78.6

CM

YK

CM

YK

BILTEN34

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

vuva zgolemuvawe za 4,4 procentni poeni vo odnos

na prethodniot mesec. Prose~nata cena na obvrz-nicite za denacionalizacija od prvata emisija vokontinuitet raste i ovoj mesec dostigna vrednost

od 70,8% od nominalnata vrednost [to vo spo-redba so prethodniot mesec pretstavuva porast

za 5,3 procentni poeni. Isto taka, i prose~natacena na dràvnite obvrznici za denacionalizaci-ja od vtorata emisija vo ovoj period beleì po-

rast za 3,1 procentni poeni i istata iznesuva70,8% od nivnata nominalna vrednost. Istovre-

meno, cenata na konvertibilnite sertifikati iz-nesuva 28,6% od nominalnata vrednost [to zna-~i zgolemuvawe za 2,4 procentni poeni vo odnos

na prethodniot mesec.

Oficijalniot berzanski indeks (MBI) kako indi-

kator na dvièweto na cenite na akciite vo no-emvri se zgolemi za 4,6% vo sporedba so prethod-niot mesec i istiot iznesuva 1.099,35 denari.

Od vkupniot promet na Bezata vo analiziraniotperiod, 79,4% od prometot e realiziran na ofi-

cijalniot Pazar i toa vo vrednost od 159,7 mili-oni denari. Vo isto vreme, na neoficijalniot Pa-zar ostvaren e promet vo vrednost od 14,16 mili-

oni denari, ili 7,1% od vkupniot promet na Ber-zata. Prometot so drugite hartii od vrednost iz-

nesuva 27,25 milioni denari ili 13,5% od vkup-niot promet na Berzata.

Vo ovoj period na oficijalniot pazar na Berzata

najgolemo procentualno u~estvo vo prometot ima-at akciite na Alkaloid AD Skopje i Tetovska ban-

ka Tetovo.

Vo noemvri 2003 godina, realizirani se vkupno14 blok transakcii vo vkupna vrednost od 320,88

milioni denari. Najzabeleìtelni se trguvawataso akciite na Inteks Drim AD Struga, Skopski Sa-

em AD Skopje i AT[ Jugotrans AD Struga. Vrednos-ta na prijavenite blok transakcii vo noemvriovaa godina e zgolemena za 221,4% vo odnos na

prethodniot mesec.

Na Makedonskata berza na dolgoro~ni hartii od

vrednost, vo noemvri se realizirani vkupno 26transakcii na hartii od vrednost vo dràvna sop-stvenost vo vkupna vrednost od 54,582 milioni

denari. Od ovoj vkupen iznos, 48,016 milioni de-nari e promet ostvaren so proda`ba na akcii, a

ostanatite 6,565 milioni denari e promet ostva-ren so proda`ba na udeli.

Vo prometot so akcii, 25,463 milioni denari se

akcii prodadeni vo gotovina, dodeka 22,553 mi-

lioni denari se akcii realizirani so bezgotovin-

sko pla]awe. Analiziraj]i go prometot so akciivo dràvna sopstvenost moè da se konstatiradeka najzabeleìtelen e prometot so akciite na

Biljana Ohrid, Fakom Skopje, Velesprom Veles ina Makedosnki folklor Skopje.

Od vkupniot promet so udeli, 1,133 milioni de-nari se udeli prodadeni vo gotovina, a ostanati-te 5,431 milion denari se udeli koi se isplateni

so dràvni hartii od vrednost, pri [to vo prome-tot so udeli najgolemo u~estvo zemaat udelite na

@TP @as Gostivar.

Berzanski pokazateli -dekemvri 2003 godina

Vkupniot promet na Makedonskata berza na dolgo-ro~ni hartii od vrednost vo dekemvri 2003 go-

dina e pogolem za 14,9% vo odnos na noemvri i is-tiot iznesuva 231,053 milioni denari. Prose~ni-ot dneven promet, pak, beleì namaluvawe za

3,3% sporedeno so prethodniot mesec i istiotiznesuva 12,160 milioni denari dnevno.

Istovremeno, vkupniot promet na akciite iznesu-va 76,21 milion denari [to pretstavuva zgolemu-vawe za 21,2% vo odnos na prometot vo noemvri.

Prometot so obvrznicite, isto taka, beleì zgo-lemuvawe za 18,8% sporedeno so prethodniot me-

sec i istiot iznesuva 131,89 milioni denari.

Analiziraj]i go vkupniot promet so obvrznici, sekonstatira deka prometot na dràvnite obvrzni-

ci za staro devizno [tedewe vo dekemvri, 2003godina iznesuva 72,86 milion denari, pri [to

prose~nata cena na ovie obvrznici iznesuva72,6% od nominalnata vrednost, [to pretstavu-va namaluvawe za 0,4 procentni poeni vo odnos na

prethodniot mesec. Prose~nata cena na obvrzni-cite za denacionalizacija od prvata emisija vo

ovoj period iznesuva 70,4% od nominalnata vred-nost, i vo odnos na prethodniot mesec beleì na-maluvawe za 0,4 procentni poeni. Vo analizirani-

ot period, prose~nata cena na dràvnite obvrz-nici za denacionalizacija od vtorata emisija iz-

nesuva 70,6% od nominalnata vrednost, [to pret-stavuva nezna~itelno namaluvawe od 0,2 procen-tni poeni vo sporedba so noemvri. Prose~nata ce-

nata na konvertibilnite sertifikati ovoj meseciznesuva 27,8% od nominalnata vrednost i vo od-

nos na noemvri e pomala za 0,8 procentni poeni.

Oficijalniot berzanski indeks (MBI) vo dekem-vri, 2003 godina iznesuva 1.178,71 denari [to

MY

KC

MY

KC

BILTEN 35

11-1

2/2003

pretstavuva zgolemuvawe na cenite na akciite za

7,2% vo sporedba so prethodniot mesec.

Vo strukturata na vkupniot promet na Berzata vo

posledniot mesec od godinata, 81,6% od prome-

tot se realizirani na oficijalniot pazar, vo

vrednost od 188,51 milion denari. Na neofici-

jalniot pazar na Berzata ostvaren e promet vo

vrednost od 19,59 milioni denari ili pak 8,5%

od vkupniot promet na Berzata. Drugite hartii od

vrednost vo vkupniot promet na Berzata zastape-

ni se so 9,9% i nivniot promet vo denari iznesu-

va 22,94 milioni denari.

Vo ovoj period na oficijalniot pazar na Berzata

najgolemo procentualno u~estvo vo prometot so

akciite imaat akciite na Alkaloid AD Skopje i na

Makpetrol Skopje.

Istovremeno, realizirani se vkupno 33 blok tran-

sakcii vo vkupna vrednost od 431,05 milioni de-

nari, pri [to najzabeleìtelno e trguvaweto so

akciite na Tutunska Banka AD Skopje, Vengal AD

Skopje i na Alkaloid AD Skopje.

Vo ovoj period na Makedonskata berza za dolgo-

ro~ni hartii od vrednost realizirani se vkupno

33 transakcii na hartii od vrednost vo dràvna

sopstvenost, vo vkupen iznos od 84,38 milioni

denari. Vo ovaa vkupna suma, prometot na obi~ni-

te akcii vo dràvna sopstvenost iznesuva 82,77

milioni denari, dodeka 1,72 milioni denari iz-

nesuva prometot so udeli vo dràvna sopstve-

nost.

Pri analizata na prometot so obi~nite akcii vo

dràvna sopstvenost se zabeleùva deka vo de-

kemvri 51,74 milioni denari od vkupniot promet

so akciite e realiziran so gotovinsko pla]awe.

Kaj gotovinskiot promet na akciite vo dràvna

sopstvenost najvpe~atlivo e trguvaweto so obi~-

nite akcii na Fustelarko borec Bitola i @ito

[ar Gostivar. Bezgotovinskiot promet na obi~ni-

te akcii vo dràvna sopstvenost iznesuva 31,02

milioni denari pri [to najvpe~atlivo e trguva-

weto so akciite na GP Mavrovo Skopje.

Berzanski pokazateli - Dekemvri 2003 godina

Noemvri Dekemvri %

2003 2003 promena

PROMET

Akcii 62,906,066 76,212,088 21.2

Obvrznici 110,985,426 131,898,468 18.8

Drugi hartii od vrednost 27,251,694 22,943,367 -15.8

VKUPNO 201,143,186 231,053,923 14.9

OBEM (hartii od vrednost)

Akcii 107,757 79,676 -26.1

Obvrznici (NV vo EVRA) 2,511,213 2,989,575 19.0

Drugi hartii od vrednost (NV vo MKD) 91,583,287 81,176,455 -11.4

MBI 1,099.35 1,178.71 7.2

VKUPEN BROJ NA TRANSAKCII 1,448 1,629 12.5

BROJ NA KOTIRANI HV 98 98 0.0

PAZARNA KAPITALIZACIJA (Denari)

Akcii 17,531,738,174 17,744,320,962 1.2

Obvrznici (NV vo EVRA) 21,444,852,409 21,323,739,242 -0.6

VKUPNO 38,976,590,583 39,068,060,204 0.2

BROJ NA ISTRGUVANI HV NAÕ

NEOFICIJALEN PAZAR 26 32 23.1

BROJ NA DENOVI NA TRGUVAWE 16 19 18.8

PROSEÊN DNEVEN

Promet (denari) 12,571,449 12,160,733 -3.3

Broj na transakcii 91 86 -5.5

Broj na prijaveni transakcii 14 33 135.7

Vrednost na prijaveni transakcii 320,886,818 431,051,452 34.3

Broj na transakcii na dràven segment 25 33 32.0

Vrednost na transakcii

na dràven segment 54,582,538 84,381,215 54.6

Vo dekemvri 2003 godina,vkupniot promet so ude-li iznesuva 1,72 milioni denari, pri [to udelivo vrednost od 1,33 milioni denari se plateni vo

gotovo, dodeka ostatokot od 389 iljadi denri seplateni so dràvni hartii od vrednost. Pri trgu-

vaweto so udeli najvpe~atlivo e trguvaweto soudelite na Mladost Demir Hisar.

Vo analiziraniot period realizirani se vkupno1.629 transakcii ili 12,5% pove]e realizirani

vo sporedba so noemvri ovaa godina, za 19 denatrguvawe.

CM

YK

CM

YK

BILTEN36

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

PREGLED NA TRGUVAWETO SO AKCII SO NAJGOLEMO UÊSTVOVO PROMETOT (OFICIJALEN PAZAR) DEKEMVRI 2003

Red. Promet Promet U~estvo vo Broj naPazarna

br. Akcija (denari) (Evra) prometot(%) transakciikapitalizacija

(denari)

1. Alkaloid Skopje 14.489.375 236.414 25,6 128 2.300.574.640

2. Blagoj |orev Veles 2.048.804 33.428 3,6 11 309.600.000

3. Granit Skopje 1.300.075 21.212 2,3 54 274.892.000

4. Komercijalna banka Skopje-obi~ni 7.436.268 121.326 13,1 33 921.440.285

5. Komercijalna banka Skopje-prior. 1.251.309 20.415 2,2 15 155.563.508

6. Makpetrol Skopje 10.504.793 171.391 18,6 90 1,371.060.400

7. Makedonija Turist Skopje 3.228.600 52.676 5,7 27 452.099.205

8. Ohridska banka Ohrid 3.329.430 54.320 5,9 7 514.624.700

9. Teteks Tetovo 2.714.670 44.292 4,8 4 141.603.970

10. Toplifikacija Skopje 5.273.114 86.034 9,3 46 643.500.000

Ostanati 5.036.657 82.177 8,9 115 10.659.362.254

VKUPNO OFICIJALEN PAZAR 56.613.095 923.685 100,0 530 17.744.320.962

MAKEDONSKA BERZA AD SKOPJE

DEKEMVRI 2003 GODINA

STRUKTURA NA PROMETOT

Pazaren segment promet vo denari promet vo evra % Broj na transakcii

Oficijalen pazar 188,511,563 3,075,685 81.6 1,394

Neoficijalen pazar 19,598,993 319,761 8.5 68

Drugi HV 22,943,367 374,335 9.9 167

VKUPNO 231,053,923 3,769,781 100.0 1,629

Struktura na prometotStruktura na prometot

Oficijalen pazar 81.6%

Neoficijalen pazar 8.5%

Drugi HV 9.9%

Trguvawe po meseciTrguvawe po meseci

2002 2003

0

50.000.000

100.000.000

150.000.000

250.000.000

200.000.000

300.000.000

350.000.000

Akcii so najgolemo u~estvoAkcii so najgolemo u~estvo

Teteks Tetovo5%

ToplifikacijaSkopje 9%

Ostanati9%

AlkaloidSkopje 25%

Blagoj |orevVeles 4%

GranitSkopje

2%

Komercijalnabanka Skopje

obi~ni19%

MakpetrolSkopje 19%

MakedonijaTurist Skopje

6%

Ohridskabanka

Ohrid 6%

Komercijalnabanka

Skopje -prior. 2%

MY

KC

MY

KC

BILTEN 37

11-1

2/2003

PREGLED NA TRGUVAWE SO OBVRZNICI I DRUGI HARTII OD VREDNOST

Najvisoka Najniska Po~etna Posledna Prose~na Obem Promet Promet

cena (denari) (Evra) (denari)

Obvrznici na RM (staro devizno [tedewe) RM01 73,6 72,0 73,6 72,0 72,6 1,633,766 1,188,892 72,868,065

Obvrznici na RM (denacionalizacija) RMDEN01 71,5 70,0 70,0 71,5 70,4 47,119 33,217 2,035,970

Obvrznici na RM (denacionalizacija) RMDEN02 72,3 69,5 71,5 72,3 70,6 1,308,690 929,890 56,994,432

Konvertibilni sertifikati ([tedilnici) RMKSF 30,0 24,0 29,8 26,3 27,8 81,176,455 374,335 22,943,367

PREGLED NA PRIJAVENI BLOK TRANSAKCII

Dekemvri 2003

Naziv na izdava~ot Datum na Nominalna Cena po % od osnov- Obem Promet

transkacija vrednost akcija (Den) nata glavnina (Akcii) (Den)

Urobent AD Kriva Palanka 12.1.2003 350 DEM 2.205 29.01% 244 538.020

Uniomak AD Kavadarci 12.1.2003 100 DEM 1.000 51.28% 9.068 9.068.000

Tetovska Banka AD Tetovo 12.2.2003 3.000 DEN 1.200 2.68% 4.625 5.550.000

Pe~atnica Daskal Kam~e AD Kavadarci 12.2.2003 100 DEM 320 19.7% 2.014 644.480

@ito Polog AD Tetovo 12.2.2003 100 DEM 1.600 6.57% 3.680 5.888.000

Vengal AD Skopje 12.3.2003 100 DEM 2.458 51.01% 18.075 44.428.350


Vardar AD Gradsko 12.4.2003 10 DEM 156 17.09% 20.298 3.166.488

Vera Joci] AD Makedonska Kamenica 12.8.2003 100 DEM 3.100 11.93% 357 1.106.700

Komercijalna Banka AD Skopje 12.10.2003 5.000 DEN 2.450 0.73% 2.952 7.232.400

Slovin-Jugokokta AD Skopje 12.10.2003 10 DEM 290 18.08% 32.496 9.423.840

Helmateks AD Skopje 12.11.2003 5.25 EMU 184 16.3% 28.700 5.280.800

Tabak osiguruvawe AD Skopje 12.16.2003 500 EMU 31.000 2.95% 163 5.053.000

Moda AD Sveti Nikole 12.16.2003 10 DEM 37 19.8% 55.440 2.051.280

Tutunska Banka AD Skopje-prioritetni 12.18.2003 1.000 DEN 3.613.24 0.27% 1.893 6.839.863.50

Tutunska Banka AD Skopje-obi~ni 12.18.2003 1.000 DEN 3.613.24 2.45% 17.000 61.425.080

Tane Celeski AD Ki~evo 12.18.2003 100 DEM 320 11.71% 2.988 956.160

Ohridska Banka AD Ohrid 12.18.2003 2.650 DEN 2.650 0.96% 2.300 6.095.000

Alkaloid AD Skopje 12.18.2003 25.56 EMU 1.901.68 1.36% 17.687 33.635.014.16

Makedonska Banka AD Skopje 12.18.2003 4.000 DEN 2.000 44.74% 25.373 50.746.000

Toplifikacija AD Skopje 12.22.2003 51.129 EMU 1.566 1.2% 5.155 8.072.730

Tabak osiguruvawe AD Skopje 12.22.2003 500 EMU 32.000 5.05% 280 8.960.000

Alkaloid AD Skopje 12.22.2003 25.56 EMU 1.901.68 0.83% 10.763 20.467.781.80


Skopski Saem AD Skopje 12.23.2003 100 DEM 2.502.38 16.73% 20.000 50.047.600

Makedonska Banka AD Skopje 12.23.2003 4.000 DEN 2.650 8.1% 4.596 12.179.400

Silika minerali AD Makedonski Brod 12.23.2003 100 DEM 3.065 17.74% 1.624 4.977.560

Bitolasil AD Bitola 12.24.2003 50 DEM 411.27 71.83% 18.677 7.681.289.79

Inteks AD Skopje 12.24.2003 100 DEM 1.800 10.54% 9.263 16.673.400

Teal AD Tetovo 12.25.2003 100 DEM 310 14.5% 8.462 2.623.220

Teal AD Tetovo 12.25.2003 100 DEM 505 51.35% 29.959 15.129.295

Ohridska Banka AD Ohrid 12.29.2003 2.650 DEN 2.650 1.11% 2.662 7.054.300

Komercijalna Banka AD Skopje 12.29.2003 5.000 DEN 2.500 0.73% 2.952 7.380.000

VKUPNO 368.643 431.051.452

CM

YK

CM

YK

BILTEN38

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

PREGLED NA TRGUVAWE SO AKCII I UDELI VO DR@AVNA SOPSTVENOST

Naziv na izdava~ot Datum na Nominalna Cena po Promet Promet

transakcija vrednost akcija (denari) (akcii) (denari)

Dràva - gotovina - obi~ni akcii

Energomont Skopje 12.12.03 100 DEM 3.134 306 959.004

Jugotutun Skopje 12.12.03 100 DEM 3.133 127 397.891

ZUAS Skopje 12.12.03 10 DEM 313 5.250 1.643.250

Metalec Bitola 12.12.03 51.13 EMU 4.015 686 2.754.290@ito Vardar Veles 12.19.03 100 DEM 627 8.489 5.322.603

Korab Debar 12.19.03 51 EMU 18.451 167 3.081.317

Pelagonija Vinica 12.19.03 20 EMU 123 813 99.999

Fustelarko borec Bitola 12.19.03 51.13 EMU 1.234 16.236 20.035.224

Proleter Kriva Palanka 12.26.03 50 EMU 655 2.347 1.537.285Rudnici Bawani Skopje 12.26.03 50 DEM 700 131 91.700

Dabjani s.Dabjani Prilep 12.26.03 100 DEM 753 5.839 4.396.767

Metalec Bitola 12.26.03 51.13 EMU 3.350 8 26.800

@ito jug Kavadarci 12.26.03 100 DEM 313 33 10.239

@ito {ar Gostivar 12.26.03 500 DEM 1.567 4.587 7.187.829Ilinden Skopje 12.26.03 100 DEM 627 1.093 685.311

Rade Kon~ar Skopje 12.26.03 25 EMU 153 411 62.883

R@ Tehni~ka kontrola Skopje 12.26.03 10 DEM 31 260 8.060

Sankeram Makedonija Strumica 12.26.03 100 DEM 627 4.465 2.799.555

Sokomak Bitola 12.26.03 100 DEM 1.595 407 649.165

Vkupno dràva - gotovina - obi~ni akcii 51.655 51.749.262

Dràvno - bezgotovinsko pla]awe - obi~ni akcii

ZK Ki~evo Ki~evo 12.19.03 100 DEM 627 1.017 637.659

Bentomak Kriva Palanka 12.26.03 350 DEM 1.097 555 608.835

Gradinar Ohrid 12.26.03 100 DEM 313 1.455 455.415

GP Mavrovo Skopje 12.26.03 100 DEM 881 30.914 27.235.234DZS Sin\eli] Skopje 12.26.03 10 DEM 31 66.000 2.0463.000

Sandanski Del~evo 12.26.03 100 DEM 39 1.188 46.332

Vkupno dràva - bezgotovinsko pla]awe - obi~ni akcii 101.129 31.029.475

VKUPNO DR@AVA - AKCII 152.784 82.778.737

Naziv na izdava~ot Datum na Udel za pro- Po~etna proda`na Promet

transakcija da`ba (Evra) cena po udel (Evra) (Denari)

Udeli - gotovina

Bazalt {tip 12.05.2003 12.619 315 19.337

Blok 70 Tetovo 12.12.2003 1.785 1.785 122.537

6-ti Noemvri Radovi[ 12.12.2003 226 226 13.852

Klaneks Prilep 12.19.2003 34.647 6.929 424.706

Mladost Demir Hisar 12.19.2003 29.879 2.988 754.495

Vkupno udeli - gotovina 1.334.927

Udeli - bezgotovinsko pla]awe

Rade Kon~ar-komerc Skopje 12.12.2003 35.970 1.799 110.235

Prespa Markoni Resen 12.12.2003 86.920 4.346 266.379

Prevent-veterinarna stanica Gostivar 12.19.2003 1.090 218 13.361

Vkupno udeli - bezgotovinsko pla]awe 389.976

VKUPNO DR@AVA / POBARUVAWE 1.724.903

MY

KC

MY

KC

BILTEN 39

11-1

2/2003

Novata programa za privatizacija e ve]e vo tek, ie nazna~en konsultant za proda`ba na 18 pogolemi

pretprijatija. Se planira proda`bite da bidatkompletirani do krajot na 2003 godina. Site ovie

pretprijatija pretrpea golemi te[kotii voperiodot na politi~ka nestabilnost voMakedonija i na Balkanot, me\utoa vo postabilna

sredina pove]eto od niv imaat potencijal da gipovratat zagubenite pazari so nov komercijalen i

finansiski menaxment. Pogolemite pretprijatijave]e privlekoa seriozno vnimanie od strana nanekoi stranski i doma[ni investitori. [to se

odnesuva do investitorite, privatizacionataprograma e odli~na mo`nost za steknuvawe na

sredstva so dobar kvalitet, visoko obu~enaspremna rabotna sila, vo ekomonija kade

tro[ocite se niski, a koja se grani~i so EU. So

ogled na porane[nite neuspe[ni obidi zaprivatizacija, sredstvata na ovie pretprijatijase ponudeni za proda`ba na onoj ponuduva~ koj ]e

dostavi najvisoka ponuda. Ne postoi minimumcena, nitu pak uslovi za vrabotuvawe ili pak idni

investicii.Vladata veruva deka najdobar na~in da sesozdadat rabotni mesta e so pottiknuvawe na

stabilni investirawa vo Makedonija, namesto sopostavuvawe na preduslovi za proda`bite koi gi

odvra]aat potencijalnite kupuva~i. Vo tebelatapodolu, navedeni se datumite za objava na tenderiza site pretprijatija koi ]e bidat privatizirani.

Site tenderi ]e bidat otvoreni minimum edenmesec.

PRIVATIZACIJA NA PRETPRIJATIJATA ZAGUBARI

Pretprijatija Predviden KraenDejnost Vid na

termin za termin za proda`ba

objava na tender objava na tender

Zatvoreni tenderi

Astibo 02.26.2003 Zavr[en Proizvodstvo na obleka Likvidcija/ste~aj

Goteks 03.10.2003 Zavr[en Proizvodstvo na tekstilni vlakna Likvidcija/ste~aj

Godel 04.09.2003 Zavr[en Proizvodstvo na koà Likvidcija/ste~aj

Silika 03.25.2003 Zavr[en Ognootporni materijali Likvidcija/ste~aj

Goteks 2 05.14.2003 Zavr[en Proizvodstvo na tekstilni vlakna Likvidcija/ste~aj

Makedonski tkaenini 05.28.2003 Zavr[en Tekstil Likvidcija/ste~aj

Noka teks 05.30.2003 Zavr[en Proizvodstvo na tekstilni vlakna Likvidcija/ste~aj

Makedonska predilnica 07.16.2003 10.15.2003 Tekstil Likvidcija/ste~aj

MZT FAM 07.30.2003 10.14.2003 Proizvodstvo na ma[ini Likvidcija/ste~aj

Mikron 10.10.2003 11.10.2003 Elektri~ni aparati a doma]instvo Likvidcija/ste~aj

Frinko 10.08.2003 10.22.2003 Friìderi i zamrznuva~i Likvidcija/ste~aj

Tehnika 10.13.2003 11.12.2003 Grade`ni[tvo Likvidcija/ste~aj

Fas 11.03.2003 Zavr[en Avtobusi Likvidcija/ste~aj

Hemteks 09.29.2003 Zavr[en Proizvodstvo na poliesterski vlakna Likvidcija/ste~aj

Nova Makedonija 11.12.2003 Zavr[en Za[titni merki Likvidcija/ste~aj

Porcelanka 11.19.2003 Zavr[en Kerami~ki plo~ki/porcelan Likvidcija/ste~aj

Otvoreni tenderi

Godel lokalen tender 02.17.2004 Koà Likvidcija/ste~aj

Zletovo 11.12.2003 02.20.2004 Rudnici Likvidcija/ste~aj

Toranica 11.12.2003 02.20.2004 Rudnici Likvidcija/ste~aj

Sasa 11.12.2003 02.20.2004 Rudnici Likvidcija/ste~aj

Tenderi koi ]e bidat otvoreni vo 2003 / 2004 godina

Ruen Fevruari 2004 Delovi za vozila Likvidcija/ste~aj

Nova Makedonija Fevruari 2004 Pe~atewe, objavuvawe i distribuirawe Likvidcija/ste~aj

Iskra Fevruari 2004 Grade`ni materijali Likvidcija/ste~aj

Gazela Fevruari 2004 Proizvodstvo na obuvki Likvidcija/ste~aj

* Site podatoci za zagubarite vo ovoij del se dobieni od konsultanskata ku]a angaìrana od strana na Vladata na Republika Makedonija

CM

YK

CM

YK

BILTEN40

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

MA

KE

DO

NS

KA

BE

RZ

A N

A D

OL

GO

RO

^N

I H

AR

TI

I O

D V

RE

DN

OS

T A

D S

KO

PJE

IZ

VE

{T

AJ Z

A T

RGU

VA

WE

OD

0

1.1

2.2

00

3 D

O 3

1.1

2.2

00

3 G

OD

IN

A

Opis

na

HV

No

mi

na

ln

aM

ak

si

ma

ln

aM

in

im

al

na

Pr

o~

etn

aP

os

le

dn

aB

roj

na

Vr

ed

no

st

Ko

li

~i

na

Br.

na

vr

ed

no

st

ce

na

ce

na

ce

na

ce

na

tr

an

sa

kc

ii

den.

na

tr

gu

va

we

Of

icij

alen

paz

ar

Of

icij

alen

paz

ar -

obi

~ni

akci

iA

ding S

ko

pje

51.1

3 EM

U3.

400.

003.

300.

003.

300.

003.

400.

003

19.9

006

2A

lgr

eta

Re

se

nÒÂÌ

100

DEM

1.54

1.00

1.40

1.00

1.54

0.00

1.54

1.00

647

3.22

530

83

Alk

alo

id

Sk

opje

25.5

6 EM

U2.

100.

001.

700.

002.

000.

001.

768.

0013

068

.592

.171

35.8

4917

Rud

nic

i B

aw

ani S

ko

pje

25 E

MU

620

620

620

620

330

8.76

049

82

Bl

ago

j |

or

ev

Ve

le

s25

.56

EMU

620

550

560

600

112.

048.

804

3.51

99

Be

to

n S

ko

pje

255.

65 E

MU

1.50

0.00

1.35

0.00

1.35

0.00

1.50

0.00

1229

6.76

820

03

Gr

ad

. institut M

ak

ed

onija

Sk

opje

100

DEM

6.30

0.00

6.30

0.00

6.30

0.00

6.30

0.00

131

.500

51

Gr

anit S

ko

pje

5 EM

U95

9595

9554

1.30

0.07

513

.685

12E

vr

opa

Sk

opje

51.1

3 EM

U99

990

498

099

916

704.

968

742

8@

ito

Luk

s S

ko

pje

100

DEM

593

591

591

593

1458

3.37

798

56

Zem

jod

. k

om

b.

Pela

go

nija

Bito

la

51.1

3 EM

U30

530

530

530

54

53.9

8517

72

Invest B

ank

a S

ko

pje

2.67

0 D

EN60

060

060

060

04

35.4

0059

1Ja

ka

ta

ba

k R

ad

ovi[

51.1

3 EM

U1.

080.

001.

080.

001.

080.

001.

080.

001

10.8

0010

1K

om

er

cija

lna

ba

nk

a S

ko

pje

5.00

0 D

EN2.

527.

001.

871.

001.

871.

002.

500.

0035

22.0

48.6

689.

332

12M

la

z B

ogd

anc

i35

EM

U70

365

670

365

610

570.

391

844

4M

ak

petr

ol S

ko

pje

511.

29 E

MU

13.5

00.0

011

.000

.00

11.0

15.0

012

.200

.00

9010

.504

.793

857

19M

ak

ed

onija

Tur

ist S

ko

pje

25.5

6 EM

U1.

000.

0094

094

01.

000.

0027

3.22

8.60

03.

362

12O

hr

id

sk

a b

ank

a O

hr

id

2.65

0 D

EN2.

650.

001.

900.

001.

900.

002.

650.

009

16.4

78.7

306.

233

7O

HI

S S

ko

pje

100

DEM

310

310

310

310

127

.900

901

Tr

ik

ota

à

Pelister

Bito

la

35 E

MU

600

600

600

600

221

2.40

035

41

Replek

Sk

opje

562.

42 E

MU

10.8

90.0

09.

900.

009.

900.

0010

.890

.00

210

3.95

010

2R

@ I

nstitut S

ko

pje

5.11

EM

U55

4545

556

337.

165

6.13

41

Sto

pa

nsk

a b

ank

a B

ito

la

3.00

0 D

EN2.

900.

002.

900.

002.

900.

002.

900.

001

58.0

0020

1S

ilek

s K

ra

to

vo

Â43

.77

EMU

6262

6262

122

.940

370

1S

ko

psk

i P

aza

r S

ko

pje

51,1

3 EM

U2.

118.

002.

118.

002.

118.

002.

118.

006

629.

046

297

2T

ajm

i[

te K

i~

evo

100

DEM

1.55

0.00

1.55

0.00

1.55

0.00

1.55

0.00

529

7.60

019

22

Ta

ne C

alesk

i K

i~

evo

100

DEM

320

195

6.16

02.

988

1T

eto

vsk

a b

ank

a T

eto

vo

3.00

0 D

EN1.

437.

001.

437.

001.

437.

001.

200.

004

16.2

27.8

3713

.523

3T

etek

s T

eto

vo

51.1

3 EM

U31

031

031

031

04

2.71

4.67

08.

757

3T

ehno

meta

l V

ar

da

r S

ko

pje

51.1

3 EM

U69

567

069

569

07

89.2

1013

26

Tutunsk

i k

om

bina

t P

rilep

51.1

3 EM

U67

560

867

560

83

57.3

9589

2T

oplif

ik

ac

ija

Sk

opje

100

DEM

1.43

0.00

1.35

0.00

1.36

0.00

1.43

0.00

4713

.345

.844

8.99

917

Tr

ansk

op-P

atni~

ki s

oo

b.

Bito

la

100

DEM

600

600

600

600

128

.200

471

Of

icij

alen

paz

ar -

pri

orit

etni

akc

iiI

nvestba

nk

a S

ko

pje

2.67

0 D

EN82

082

082

082

04

80.3

6098

1K

om

er

cija

lna

ba

nk

a S

ko

pje

1.00

0 D

EN83

080

380

382

915

1.25

1.30

91.

522

7T

eto

vsk

a b

ank

a -

kum

ula

tivna

Teto

vo

3.00

0 D

EN66

066

066

066

01

1.98

03

1

Of

icij

alen

paz

ar -

obv

rzni

ciR

.Ma

ked

onija

- d

evizni v

lo

go

vi

73.6

7273

.672

523

72.8

68.0

651.

633.

766

19R

.Ma

ked

onija

- d

ena

cio

na

liza

cija

01

71.5

7070

71.5

132.

035.

970

47.1

193

R.M

ak

ed

onija

- d

ena

cio

na

liza

cija

02

1 EU

R72

.369

.571

.572

.332

856

.994

.432

1.30

8.69

019

VK

UP

NO

OF

IC

IJA

LE

N P

AZ

AR

1.405

295.631.349

3.109.871

MY

KC

MY

KC

BILTEN 41

11-1

2/2003

Neo

fic

ijal

en

paza

rN

eof

icij

alen

paz

ar -

obi

~ni

akci

iA

gr

om

eha

nik

a S

ko

pje

50 E

MU

1.51

9.00

1.51

9.00

1.51

9.00

113

.671

91

Beto

n O

hr

id

500

DEM

920

920

920

120

.240

221

Bi

to

la

si

l B

ito

la

50 D

EM1

7.68

1.29

018

.677

1V

ar

da

r Gr

ad

sk

o10

DEM

5050

43.

463.

588

26.2

402

Venga

l s

. P

etr

ovec

100

DEM

144

.428

.350

18.0

751

Ver

a J

oc

i]

Ma

ked

onsk

a K

am

enic

a10

0 D

EM3.

100.

003.

100.

002

1.35

7.80

043

82

DZ

SP

P G

oc

e D

el~

ev s

.Tr

uba

revo

100

DEM

4.20

0.00

4.20

0.00

4.20

0.00

117

6.40

042

1Gr

ad

sk

i T

rgo

vsk

i C

enta

r S

ko

pje

100

DEM

1.87

0.00

1.65

0.00

1.87

0.00

571

2.25

039

72

Da

sk

al K

am

~e K

ava

da

rc

i10

0 D

EM1

644.

480

2.01

41

Ener

go

mo

nt S

ko

pje

100

DEM

1.50

0.00

1.50

0.00

1.50

0.00

211

7.00

078

2@

ito

P

olo

g T

eto

vo

100

DEM

15.

888.

000

3.68

01

Intek

s S

ko

pje

100

DEM

116

.673

.400

9.26

31

Ishr

ana

Ra

do

vi[

100

DEM

500

500

500

914

9.00

029

85

Jugo

tr

ans S

tr

uga

70 D

EM2.

140.

002.

140.

002.

140.

0013

4.66

7.34

02.

181

2K

ar

ao

rm

an S

ko

pje

100

DEM

230

230

258

420

9.18

987

53

Ja

vo

r

Sto

ko

vna

ku]

a K

or

zo

Bito

la

10 D

EM60

6060

15.

940

991

Ka

rpo

[ o

dr

ùva

we K

riva

Pa

la

nk

a10

0 D

EM12

712

712

72

167.

132

1.31

61

Ma

ked

onsk

a B

er

za

450

EMU

31.5

00.0

031

.500

.00

32.0

00.0

02

1.42

5.00

045

2M

esna

ind

ustr

ija

Sv.N

ik

ole

63 D

EM1.

550.

001.

550.

001.

550.

001

4.65

4.65

03.

003

1M

ak

ed

onsk

a ba

nk

a S

ko

pje

4000

DEN

262

.925

.400

29.9

692

Mo

da

Sveti N

ik

ole

42 D

EM1

2.05

1.28

055

.440

1M

oto

r K

oa

~ S

ko

pje

310

DEN

200

200

200

160

03

1O

hi

s G

es

Go

sti

va

r10

EM

U50

5050

11.

950

391

{I

K P

la

~k

ovic

a R

ad

ovi[

100

DEM

627

627

627

288

1.56

21.

406

2P

aza

r n

a p

ar

i i

kr

atk

.hv S

ko

pje

5.11

EM

U35

035

035

01

3.50

010

1R

eing S

ko

pje

10 D

EM3.

231.

003.

231.

003.

231.

002

743.

130

230

2R

ud

nik

Dem

ir

Hisa

r s

So

po

tnic

a10

DEM

250

250

250

311

0.00

044

02

Sk

opsk

i s

aem

Sk

opje

100

DEM

150

.047

.600

20.0

001

Silik

a M

iner

al M

ak

ed

onsk

i B

ro

d10

0 D

EM1

4.97

7.56

01.

624

1S

lo

vin J

ugo

ko

kta

Sk

opje

10 D

EM1

9.42

3.84

032

.496

1S

to

pa

nsk

a b

ank

a S

ko

pje

2.01

1 D

EN15

015

015

01

42.7

5028

51

ZT

D S

to

~a

rstvo

Bo

gd

anc

i10

0 D

EM2.

463.

002.

463.

002.

463.

001

647.

769

263

1T

aba

k o

sigur

. i r

eo

sigur

. S

ko

pje

1.00

0 D

EM2

14.0

13.0

0044

32

TE

AL

-Alum

ina

Teto

vo

100

DEM

217

.752

.515

38.4

211

Tehno

ko

mer

c S

ko

pje

51.1

3 EM

U1.

000.

0060

060

04

648.

000

704

2T

elef

onm

onta

à

-Ko

mer

c S

ko

pje

10 D

EM10

010

010

01

44.2

0044

21

Tutunsk

a b

ank

a S

ko

pje

1000

DEN

1.67

6.00

1.67

0.00

364

.788

.770

19.0

073

Unio

nm

ak

Ka

va

da

rc

i10

0 D

EM1

9.06

8.00

09.

068

1U

rbent K

riva

Pa

la

nk

a35

0 D

EM2.

205.

002.

205.

003

560.

070

254

3H

elm

atek

s S

ko

pje

5.25

EM

U1

5.28

0.80

028

.700

1N

eof

icij

alen

paz

ar -

pri

orit

etni

akc

iiT

utunsk

a b

ank

a S

ko

pje

1000

DEN

1.67

0.00

1.67

0.00

27.

063.

643

2.02

72

VK

UP

NO

N

EO

FI

CI

JA

LEN

P

AZA

R90

343.530.659

328.023

Dru

gi h

arti

i od

vre

dnos

t

Dr`

avni

har

tii

od v

redn

ost

Ko

nver

tibilen s

er

tif

ik

at -

za

[ted

ilnic

i1

Den

ar30

2429

.826

.316

722

.943

.367

81.1

76.4

5519

VK

UP

NO

D

RU

GI

H

AR

TI

I O

D V

RED

NO

ST

167

22.943.367

81.176.455

VK

UP

NO

S

IT

E P

AZA

RI

1.662

662.105.375

CM

YK

CM

YK

BILTEN42

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

Alkaloid AD Skopje - obi~ni akciiAlkaloid AD Skopje - obi~ni akcii

1,600

1,650

1,700

1,750

1,800

1,850

1,900

1,950

2,000

2,050

2,100

12

/1/2

00

3

12

/3/ 2

00

3

12

/5/ 2

00

3

12

/7/2

00

3

12

/9/2

00

3

12

/ 11

/20

03

12

/ 13

/20

03

12

/ 15

/20

03

12

/17

/20

03

12

/19

/20

03

12

/21

/20

03

12

/ 23

/20

03

12

/ 25

/20

03

12

/ 27

/20

03

12

/ 29

/20

03

12

/ 31

/20

03

12

/1/2

00

3

12

/3/2

00

3

12

/5/ 2

00

3

12

/7/ 2

00

3

12

/9/2

00

3

12

/11

/20

03

12

/13

/20

03

12

/15

/20

03

12

/ 17

/20

03

12

/19

/20

03

12

/21

/20

03

12

/23

/20

03

12

/ 25

/20

03

12

/27

/20

03

12

/ 29

/20

03

12

/31

/20

03

860

880

900

920

940

960

980

1,000

1,020

Evropa AD Skopje - obi~ni akciiEvropa AD Skopje - obi~ni akcii

12

/1/2

00

3

12

/3/2

00

3

12

/5/ 2

00

3

12

/7/ 2

00

3

12

/9/2

00

3

12

/ 11

/20

03

12

/13

/20

03

12

/15

/20

03

12

/ 17

/20

03

12

/19

/20

03

12

/21

/20

03

12

/23

/20

03

12

/ 25

/20

03

12

/27

/20

03

12

/ 29

/20

03

12

/31

/20

03

9,500

10,000

10,500

11,000

11,500

12,000

12,500

13,000

13,500

Makpetrol AD Skopje - obi~ni akciiMakpetrol AD Skopje - obi~ni akcii

12

/1/2

00

3

12

/3/2

00

3

12

/5/2

00

3

12

/7/ 2

00

3

12

/9/2

00

3

12

/11

/20

03

12

/13

/20

03

12

/15

/20

03

12

/ 17

/20

03

12

/ 19

/20

03

12

/21

/20

03

12

/23

/20

03

12

/ 25

/20

03

12

/27

/20

03

12

/ 29

/20

03

12

/31

/20

03

1,300

1,320

1,340

1,360

1,380

1,400

1,420

1,440

Toplifikacija AD Skopje - obi~ni akciiToplifikacija AD Skopje - obi~ni akcii1

2/1

/20

03

12

/3/2

00

3

12

/5/ 2

00

3

12

/7/ 2

00

3

12

/9/2

00

3

12

/11

/20

03

12

/13

/20

03

12

/15

/20

03

12

/ 17

/20

03

12

/19

/20

03

12

/21

/20

03

12

/23

/20

03

12

/ 25

/20

03

12

/27

/20

03

12

/ 29

/20

03

12

/31

/20

03

0

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

Komercijalna banka AD Skopje - obi~ni akciiKomercijalna banka AD Skopje - obi~ni akcii

12

/1/2

00

3

12

/3/2

00

3

12

/5/ 2

00

3

12

/7/2

00

3

12

/9/2

00

3

12

/ 11

/20

03

12

/ 13

/20

03

12

/15

/20

03

12

/17

/20

03

12

/ 19

/20

03

12

/21

/20

03

12

/23

/20

03

12

/ 25

/20

03

12

/ 27

/20

03

12

/ 29

/20

03

12

/ 31

/20

03

64

66

68

70

72

74

R. Makedonija - obvrznici za zarobeni deviziR. Makedonija - obvrznici za zarobeni devizi

MY

KC

MY

KC

BILTEN 43

11-1

2/2003

PROMET NA ^LENKITE NA MAKEDONSKA BERZA A.D SKOPJE // vo denari*

DEKEMVRI 2003

Rang ^lenka Klasi~no % od klasi~no Blok % od Dràven % od dràven Vkupno

trguvawe trguvawe blokovi segment segment

1 TN 115.821.184 25.06 7.219.449 8.54 290.825.743 33.73 413.866.375

2 KB 81.628.037 17.66 15.247.704 18.04 229.085.378 26.57 325.961.120

3 MK 38.501.485 8.33 2.922.092 3.46 135.805.920 15.75 177.229.497

4 FR 29.825.857 6.45 13.361 0.02 89.932.740 10.43 119.771.958

5 MI 33.447.466 7.24 1.548.946 1.83 44.437.924 5.15 79.434.336

6 BD 58.407.379 12.64 46.332 0.05 19.465.140 2.26 77.918.851

7 SB 45.380.641 9.82 0.0 0.0 16.145.460 1.87 61.526.101

8 EU 20.253.803 4.38 34.423.063 40.74 0.0 0.0 54.676.866

9 OH 16.237.411 3.51 0.0 0.0 26.298.600 3.05 42.536.011

10 BB 4.415.594 0.96 23.082.693 27.32 0.0 0.0 27.498.287

11 BL 7.928.834 1.72 0.0 0.0 10.106.000 1.17 18.034.834

12 SL 7.180.502 1.55 0.0 0.0 0.0 0.0 7.180.502

13 TK 1.923.494 0.42 0.0 0.0 0.0 0.0 1.923.494

14 PT 1.156.159 0.25 0.0 0.0 0.0 0.0 1.156.159

VKUPNO 462.107.846 100.0 84.503.640 100.0 862.102.905 100.0 1.408.714.391

* Kaj klasi~noto trguvawe i trguvaweto so blok transakciite se primenuva dvojno presmetuvawe (i pri kupuvawe i pri prodavawe), so cel da se opfati

u~estvoto na brokerskite ku}i vo prometot i pri vkrstenite transakcii.So ogled na toa {to od 13-ti Juni od proda`na strana pri trguvaweto so

akcii i udeli vo sopstvenost na dràvata se javuva Makedonskata Berza AD Skopje, nema da vaì praviloto na dvojno presmetuvawe kaj dràvata,

tuku }e se zeme predvid samo trguvaweto od kupovnata strana.

PODATOCI ZA PETTE DRU{TVA OD INDEKSOT (MBI) + RM 01

DEKEMVRI 2003

Rang ^lenka Promet Obem Broj na Maksimalna Minimalna Prose~na

(denari) transakcii cena cena cena

1 Alkaloid Skopje 14.489.375 7.399 128 2.100 1.700 1.883.40

2 Makpetrol Skopje 10.504.793 857 90 13.500 11.000 12.140.60

3 Komercijalna banka Skopje-obi~ni 7.436.268 3.428 33 2.527 1.871 2.085

4 Toplifikacija Skopje 5.237.114 3.844 46 1.430 1.350 1.379.40

5 Evropa Skopje 704.968 742 16 999 904 953.5

6 RM staro devizno [tedewe 72.868.065 1.633.766 523 73.6 72 72.6

CM

YK

CM

YK

BILTEN44

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

PAZAR NA PARI I KRATKORO^NI HARTII OD VREDNOST

Vo noemvri 2003 godina , Pazarot na pari i

kratkoro~ni hartii od vrednost beleì nama-

len promet vo svoeto rabotwe, koj se manifes-

tira preku namalena mese~na realizacija za

15% vo odnos na prethodniot mesec i istiot

iznesuva 559,5 milioni denari.

Vkupnata pobaruva~ka na likvidni sredstva

ovoj mesec iznesuva 619,5 milioni denari, [to

sporedeno so oktomvri pretstavuva namaluvawe

za 107 milioni denari ili izrazeno vo procen-

ti za 14,7%. Istovremeno, vkupnata ponuda na

likvidni sredstva na Pazarot na pari iznesuva

900,5 milioni denari, odnosno beleì porast

za 143,5 milioni denari, odnosno 19% pogole-

ma ponuda vo odnos na oktomvri istata godina.

Vo analiziraniot period, prose~nata dnevna

realizacija iznesuva 27,9 milioni denari i

sporedeno so prethodniot mesec e namalena za

655 iljadi denari.

Kako rezultat na namaleniot promet na Pazarot

na pari vo poslednite meseci od godinata, vo

noemvri ovaa godina prose~nata ponderirana

kamatna stapka, isto taka, e namalena za 0,62

procentni poeni vo odnos na prethodniot me-

sec i istata iznesuva 7,25%.

Vo ovoj period, za 20 dena trguvawe, realizira-

ni se vkupno 93 transakcii.

Na Pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od

vrednost vo dekemvri, 2003 godina evidenti-

rana e pogolema aktivnost vo sporedba so pret-

hodniot mesec, koja se manifestira preku zgo-

lemena mese~na realizacija. Vkupniot promet

realiziran na Pazarot na pari i kratkoro~ni

hartii od vrednost vo dekemvri ovaa godina iz-

nesuva 893,5 milioni denari, [to pretstavuva

porast na prometot za 59,6% vo odnos na noem-

vri 2003, pri [to realizirani se vkupno 81

transakcija, za 23 dena trguvawe.

Pobaruva~kata na likvidni sredstva, vo anali-

ziraniot period iznesuva 1,02 milijardi dena-

ri [to pretstavuva porast od 65,1% sporedeno

so prethodniot mesec. Istovremeno, i ponudata

na likvidni sredstva beleì porast od 23,4%

vo odnos na noemvri i istata iznesuva 1,11 mi-

lijardi denari.

Prose~nata dnevna realizacija na Pazarot na

pari vo mesec dekemvri, 2003 godina iznesuva

38,82 milioni denari, [to sporedeno so pret-

hodniot mesec pretstavuva zgolemuvawe za 10,8

milioni denari.

Vo posledniot mesec od godinata, prose~nata

ponderirana kamatna stapka na Pazarot na pari

iznesuva 5,82% i vo odnos na prethodniot me-

sec e pomala za 1,43 procentni poeni.

III.02 IV.02 V.02 VI.02 VII.02 VIII.02 IX.02 X.02

Vkupen promet (vo milioni denari) 4,888 4,473 4,145 5,631 3,938 2,460 3,008 2,970

Kamatna stapka (% na godi[no nivo) 10.85 11.41 11.62 12.11 12.33 10.84 10.83 11.35

Pazar na pari vo 2002 i 2003 godina (po meseci)

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija

MY

KC

MY

KC

BILTEN 45

11-1

2/2003



Ponderirani kamatni stapki i margini na bankitePonderirani kamatni stapki i margini na bankite

Nominalni

aktivni kamatni

stapki

Nominalni

pasivni kamatni

stapki6.0

8.0

10.0

12.0

14.0

16.0

18.0

20.0

22.0

Kamatni margini

I /

2000

III V VII IX XI I /

2001

III V VII IX XI I /

2002

III V VII IX XI I /

2003

III V VII IX XI



Kamatna stapka na pazarot na pari

Pasivni kamatni stapki

Nominalna aktivna kamatna stapka na komercijalnite banki

5

10

15

20

25

I /

1999

III V VII IX XI I /

2000

III V VII IX XI I /

2001

III V VII IX XI I /

2002

III V VII IX XI I /

2003

III V VII IX XI

Pazar na pari (vo milioni denari)Pazar na pari (vo milioni denari)

Ponuda Pobaruva~ka Kamatna stapka (%)

vo milioni denari

0

1,000

2,000

3,000

4,000

5,000

6,000

7,000

I /

2001

III V VII IX XI I /

2002

III V VII IX XI I /

2003

III V VII IX XI

0

5

10

15

20

25

XI.02 XII.02 I.03 II.03 III.03 IV.03 V.03 VI.03 VII.03 VIII.03 IX.03 X.03 XI. 03 XII.03

3,843 5,213 3,224 2,330 1,493 1,350 979 1,371 1,204 476 837 659 560 894

13.36 14.36 15.20 14.44 12.19 10.59 9.36 9.16 9.34 8.52 7.41 7.87 7.25 5.82


CM

YK

CM

YK

BILTEN46

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

DEPOZITI NA FIZI^KITE LICA VO BANKITE I{TEDILNICITE

Vo noemvri 2003 godina, depozitite na fi-

zi~kite lica kaj bankite i [tedilnicite

dostignaa vrednost od 39,7 milijardi dena-

ri, odnosno 648,6 milioni evra, [to pretsta-

vuva zgolemuvawe od re~isi 1% vo odnos na

prethodniot mesec. Vo sporedba so istiot pe-

riod od minatata godina, vo noemvri 2003 go-

dina depozitite na gra\anite se pogolemi za

6,22 milijarda denari, odnosno za 18,57%.

I vo ovoj period se zadrùva trendot na zgo-

lemuvawe na depozitite vo bankite i [tedil-

nicite, kako i vo prethodnite meseci od go-

dinata.

Dokolku se analizira valutnata struktura na

depozitite vo noemvri ovaa godina se zabele-

ùva deka 32,4% od vkupnite depoziti se de-

narski, dodeka 67,6% se devizni depoziti.

Denarskite depoziti beleàt porast za 0,31

procentni poeni vo sporedba so prethodniot

mesec, za smetka na namaluvaweto na u~estvo-

to na deviznite depoziti.

Analiziraj]i ja ro~nosta na depozitite vo no-

emvri 2003 godina, se konstatira deka 56,6%

pretstavuvaat depoziti po viduvawe, dodeka

pak ostanatite 43,42% od vkupnite depoziti

se oro~eni depoziti. Vo odnos na oktomvri,

ovoj mesec depozitite po viduvawe se nama-

leni za 0,27 procentni poeni za smetka na

zgolemuvaweto na oro~enite depoziti.

Vo noemvri vkupnite sredstva na Fondot iz-

nesuvaat 3,1% od vkupnite depoziti na fi-

zi~kite lica kaj bankite i [tedilnicite. Od

vkupno presmetanata obvrska za obes[tetuva-

we vo iznos od 109,28 milioni denari, vo

analiziraniot period Fondot za osiguruvawe

na depoziti isplatil obes[tetuvawe vo iz-

nos od 234 iljadi denari. Zaklu~no so noem-

vri, 2003 godina Fondot isplatil 92% od


we.

Depozitite na fizi~kite lica kaj bankite i

[tedilnicite vo dekemvri 2003 godina dos-

tignaa vrenost od 40,4 milijardi denari, od-

nosno 660,2 milioni evra, [to pretstavuva

zgolemuvawe za 1,8% sporedeno so prethodni-

ot mesec. Sporedeno so istiot mesec minata-

ta godina, vo dekemvri ovaa godina depoziti-

te se pogolemi za 6 milijardi denari, odnos-

no za 17,48%.

Trendot na zgolemuvawe na depozitite vo

bankite i [tedilnicite prodolùva i vo de-

kemvri.

Pri analiza na valutnata struktura na depo-

zitite vo analiziraniot period se zabeleù-

va deka 32,2% od vkupnite depoziti se denar-

ski, dodeka 67,8% se devizni depoziti. De-

viznite depoziti beleàt porast za 0,14 pro-

centni poeni vo sporedba so prethodniot me-

sec, za smetka na isto tolkavoto namaluvawe

na denarskite depoziti.

Dokolku ja analizirame ro~nosta na depozi-

tite vo dekemvri 2003 godina ]e konstatira-

MY

KC

MY

KC

BILTEN 47

11-1

2/2003

Izvor: Fond za osiguruvawe na depozitite na Republika Makedonija

So

sto

jba

(vo

00

0d

en

.)

15,000,000

18,000,000

21,000,000

24,000,000

27,000,000

30,000,000

33,000,000

36,000,000

39,000,000

42,000,000

IX /2001

X XI XII I /2002

II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I /2003

II III IV V VI VII VIII IX X XI XII

me deka 56,4% od depozitite se depoziti po

viduvawe, dodeka ostanatite 43,6% se oro~e-

ni depoziti. Vo odnos na prethodniot mesec,

ovoj mesec depozitite po viduvawe se nama-

leni za 0,19 procentni poeni za smetka na

zgolemuvaweto na oro~enite depoziti.

Vo dekemvri vkupnite sredstva na Fondot iz-

nesuvaat 3,1% od vkupnite depoziti na fi-

zi~kite lica kaj bankite i [tedilnicite. Od


we vo iznos od 109,28 milioni denari, ovoj

mesec Fondot za osiguruvawe na depoziti is-

platil obes[tetuvawe vo iznos od 59 iljadi

denari. Zaklu~no so dekemvri, 2003 godina

Fondot isplatil 92,03% od vkupno presmeta-

nata obvrska za obes[tetuvawe.

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

4848484848

(pod

atoc

ite

seod

inf

orm

ativ

enka

rakt

er, d

etal

nite

uslo

vise

dost

apni

zade

lovn

iba

nki)

obez

bede

nii

gara

ntir

ani

odV

lada

tana

Rep

ubli

kaM

aked

onij

a,so

stoj

bavo

2003

godi

naob

ezbe

deni

iga

rant

iran

iod

Vla

data

naR

epub

lika

Mak

edon

ija,

sost

ojba

vo20

03go

dina

KR

ED

IT

NI

LI

NI

IZA

MA

LI

IS

RE

DN

IP

RE

TP

RI

JA

TI

JA

Kre

ditn

ali

nija

Kre

ditn

ali

nija

Izn

os

Rok

navr

a]aw

eR

okna

vra]

awe

Grej

spe

riod

Grej

spe

riod

Godi

[na

kam

atna

stap

kaGo

di[

naka

mat

nast

apka

Obe

zbed

uvaw

e

Nam

ena

nakr

edit

itot

Nam

ena

nakr

edit

itot

Cel

nigr

upi

Cel

nigr

upi

Ste

pena

nais

kori

sten

ost

nasr

edst

vata

Ste

pena

nais

kori

sten

ost

nasr

edst

vata

Del

ovni

bank

iko

igo

nuda

tkr

edit

ot

Del

ovni

bank

iko

igo

nuda

tkr

edit

ot

Zabe

le[

ka

Sto

kovn

akr

edit

nali

nija

odI

tali

ja(z

aop

rem

aod

ital

ijan

sko

proi

zvod

stvo

).B

anka

agen

t- M

BP

RS

toko

vna

kred

itna

lini

jaod

Ita

lija

(za

opre

ma

odit

alij

ansk

opr

oizv

odst

vo).

Ban

kaag

ent

- MB

PR

Pro

gram

aza

kred

itir

awe

nara

zvoj

otna

MS

Pod

stra

nana

odGe

rman

ija.

Ban

kaag

ent

- MB

PR

Pro

gram

aza

kred

itir

awe

nara

zvoj

otna

MS

Pod

stra

nana

odGe

rman

ija.

Ban

kaag

ent

- MB

PR

Pro

gram

aza

kred

itir

awe

nara

zvoj

otna

MS

Pod

stra

nana

odGe

rman

ija.

Ban

kaag

ent

- MB

PR

Pro

gram

aza

kred

itir

awe

nara

zvoj

otna

MS

Pod

stra

nana

odGe

rman

ija.

Ban

kaag

ent

-MB

PR

50,0

00- 2

,000

,000

€

Tut

unsk

aba

nka

Sko

pje

Edno

krat

napr

oviz

ija

od1,

2%se

pla]

aza

uslu

gite

napr

okur

ator

ot

Sko

pje,

Sto

pans

kaba

nka

Bit

ola,

Tet

ovsk

aba

nka

Tet

ovo,

Ohr

idsk

aba

nka

Ohr

id, R

adob

ank

Sko

pje,

Sto

pans

kaba

nka

Kom

erc

ijal

naba

nka

Sko

pje,

Mak

edon

ska

bank

aS

kopj

e,I

zvoz

nai

kred

itna

bank

aS

kopj

e,I

nves

tba

nka

Sko

pje,

Bal

kans

kaba

nka

Sko

pje,

Eksp

ort

Im

port

bank

aS

kopj

e,

zako

rist

ewe

9,3

mil

ioni

. Isk

oris

teni

se27

%.

Od

napl

aten

ite

anui

teti

]ese

krei

rare

volv

ing

fon

d.€

Ita

lija

obez

bedi

12,7

mil

ioni

odko

ios

tanu

vaat

€

Sit

eM

SP

osve

nod

dejn

osti

te: E

- Trg

ovij

a,J

- jav

naup

rava

, Zad

ol`

itel

noso

cij

alna

za[

tita

, M- p

riva

tni

dom

a]in

stva

sovr

abot

eni

lic

ai

N- E

kste

riro

rija

lni

orga

niza

cii

ite

la

Sre

dstv

ata

seod

obru

vaat

zapr

ofit

abil

niin

vest

icio

nipr

oekt

iza

priv

atni

invs

tito

ri

hart

iiod

vred

nost

hipo

teka

, ban

kars

kaga

ranc

ija,

depo

ziti

fik

sna

7%go

di[

no

do1,

5go

dini

sekr

eira

revo

lvin

ggf

ond.

osta

nuva

atza

kori

stew

e3

mil

ioni

€.

Isk

oris

teni

se80

%. O

dna

plat

enit

ean

uite

ti]e

KF

Wod

Germ

anij

aob

ezbe

di15

mil

ioni

odko

i€

MS

Pko

ise

nad

51%

vopr

ivat

naso

pstv

enos

t.

kred

itot

mo`

eda

seko

rist

iza

obrt

nisr

edst

va.

kred

itot

zaos

novn

isr

edst

va. M

aksi

mum

30%

odtn

iM

SP

, ios

nova

we

nano

vi. M

inim

um70

%od

Mod

erni

zac

ija

ipr

o[ir

uvaw

ena

post

oe~k

ipr

iva-

prav

ai

hart

iiod

vred

nost

,za

log

nane

dvi`

enim

ot

Hipo

teka

, men

ici,

zalo

gna

podv

i`ni

pred

met

i,

kam

ata)

. Vo

mom

ento

v11

%go

di[

no.

Pro

men

liva

, (za

visi

od[

estm

ese~

naEU

RI

BO

R

do1

godi

na

50,0

00- 4

00,0

00€

Tet

ovsk

aba

nka

AD

Tet

ovo,

Tut

unsk

aba

nka

AD

Sko

pje

bank

aA

DS

kopj

e,S

topa

nska

bank

aA

DB

itol

a,ba

nka

AD

Ohr

id, R

adob

ank

AD

Sko

pje,

Sto

pans

kaS

kopj

e,M

aked

onsk

aba

nka

AD

Sko

pje,

Ohr

idsk

aI

nves

tba

nka

AD

Sko

pje,

Kom

erc

ijal

naba

nka

AD

AD

Sko

pje,

Izv

ozna

ikr

edit

naba

nka

AD

Sko

pje,

Bal

kans

kaba

nka

AD

Sko

pje,

Eksp

ort

impo

rtba

nka

Tet

ovsk

aba

nka

AD

Tet

ovo,

Tut

unsk

aba

nka

AD

Sko

pje

bank

aA

DS

kopj

e,S

topa

nska

bank

aA

DB

itol

a,ba

nka

AD

Ohr

id, R

adob

ank

AD

Sko

pje,

Sto

pans

kaS

kopj

e,M

aked

onsk

aba

nka

AD

Sko

pje,

Ohr

idsk

aI

nves

tba

nka

AD

Sko

pje,

Kom

erc

ijal

naba

nka

AD

AD

Sko

pje,

Izv

ozna

ikr

edit

naba

nka

AD

Sko

pje,

Bal

kans

kaba

nka

AD

Sko

pje,

Eksp

ort

impo

rtba

nka

Isk

oris

teni

se12

%. O

dna

plat

enit

ean

uite

ti]e

sekr

eira

revo

lvin

gf

ond.

osta

nuva

atza

kori

stew

e9

mil

ioni

.€

naM

aked

onij

aob

ezbe

dija

10,2

mil

ioni

, od

koi

€

odGe

rman

ija

iM

inis

ters

tvot

oza

fin

ansi

i

vrat

enpo

01.0

1.19

91go

dina

Osn

ova~

otm

ora

dabi

depo

vrat

nik

odGe

rman

ija,

nad

51%

priv

atni

(trg

ovij

ata

eis

klu~

ena)

.P

roiz

vodn

i,us

lu`

ni, g

rade

`ni

ili

agra

rni

MS

P,

nepo

star

iod

3go

dini

dru[

tva

eksp

anzi

jana

post

oe~k

itr

govs

kidr

u[tv

aak

tivn

opa

rtne

rstv

ona

post

oe~k

itr

govs

kipr

evze

maw

ena

post

oe~k

itr

govs

kidr

u[tv

a,O

tpo~

nuva

we

sora

bota

nano

vitr

govs

kidr

u[tv

a,

depo

zit,

hart

iiod

vren

ost

obli

gato

ren

odno

sil

iba

nkar

ska

gara

ncij

a,Hi

pote

kana

nedv

ièn

imot

, zad

ol`

itel

noso

fik

sna

8%go

di[

no

do2

godi

ni

7go

dini

, so

vklu

~en

grej

spe

riod

5go

dini

sovk

lu~e

ngr

ejs

peri

od9

godi

niso

vklu

~en

grej

spe

riod

10,0

00- 1

50,0

00€

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

4949494949

Kre

ditn

ali

nija

Kre

ditn

ali

nija

Izn

os

Rok

navr

a]aw

eR

okna

vra]

awe

Grej

spe

riod

Grej

spe

riod

Godi

[na

kam

atna

stap

kaGo

di[

naka

mat

nast

apka

Obe

zbed

uvaw

e

Nam

ena

nakr

edit

itN

amen

ana

kred

itit

Cel

nigr

upi

Cel

nigr

upi

Ste

pen

nais

kori

sten

ost

nasr

stva

ta

Ste

pen

nais

kori

sten

ost

nasr

stva

ta

Del

ovni

bank

iko

igo

nuda

tkr

edit

ot

Del

ovni

bank

iko

igo

nuda

tkr

edit

ot

Zabe

le[

ka

Kre

diti

raw

ena

mal

ibi

znis

i(m

ikro

im

ali

kred

iti)

Kre

diti

raw

ena

mal

ibi

znis

i(m

ikro

im

ali

kred

iti)

Kre

diti

raw

ena

proi

zvod

stvo

nam

enet

oza

izvo

z,od

sred

stva

tana

Mak

edon

ska

bank

aza

podd

r[ka

ira

zvoj

Kre

diti

raw

ena

proi

zvod

stvo

nam

enet

oza

izvo

z,od

sred

stva

tana

Mak

edon

ska

bank

aza

podd

r[ka

ira

zvoj

Kre

diti

odkr

edit

nali

nija

odM

e\un

arod

naba

nka

zaob

nova

ira

zvoj

(MB

OR

)za

razv

ojna

priv

atni

otse

ktor

Rev

olvi

ngf

ond

Kre

diti

odkr

edit

nali

nija

odM

e\un

arod

naba

nka

zaob

nova

ira

zvoj

(MB

OR

)za

razv

ojna

priv

atni

otse

ktor

Rev

olvi

ngf

ond

50,0

00- 1

5,00

0€

€

mik

rokr

edit

i,do

50,0

00m

ali

kred

iti,

Izv

ozna

ikr

edit

naba

nka

AD

Sko

pje,

Tut

unsk

aba

nka

AD

Sko

pje,

Sop

stve

nou~

estv

o15

%.

Pro

vizi

jana

anga

ìr

ani

sred

stva

0,50

%go

di[

nona

odob

reni

ota

neis

kori

sten

kred

it

Sop

stve

nou~

estv

o20

%od

prsm

etk.

vred

. na

proe

ktot

. Pro

vizi

jana

anga

ìr

ani

sred

stva

0,75

%na

odob

reni

ota

neis

kori

sten

kred

it

Kre

ditn

ata

bank

aza

obno

vaod

Germ

anij

aob

ezbe

di6,

5m

ilio

niod

koi

osta

nuva

atza

kori

stew

e5,

3m

ilio

ni. I

skor

iste

nise

18%

.O

dna

plat

enit

ean

uite

ti]e

sekr

eira

revo

lvin

gf

ond

KFW

€,

€

Pri

vatn

itr

govs

kidr

u[tv

a,po

edin

ci,

indi

vidu

alni

pret

prie

ma~

i,za

naet

~ii,

prod

ava~

ina

paza

ri

sam

osto

jni

vr[

itel

ina

dejn

ost

Fin

ansi

raw

ena

osno

vni

sred

stva

(nab

avka

naop

rem

a,m

a[in

i,al

ati,

inst

alac

ii, g

rade

`no

zem

ji[

te,

reno

vira

we

im

oder

niza

cija

, fin

ansi

raw

ena

obrt

nisr

edst

va(s

urov

ini,

repr

omat

erij

ali,

trgo

vska

stok

a. .

.)

Do

20%

nago

di[

noni

voza

mak

rokr

edit

i,do

15%

nago

di[

noni

voza

mal

ikr

edit

i

Do

3m

esec

i

Pri

vatn

itr

govs

kidr

u[tv

ako

iim

aat

proi

zvod

stvo

nam

enet

oza

izvo

z

Fin

ansi

raw

eob

rtni

sred

stva

zapo

dggo

tovk

ana

proi

zvod

stvo

tona

men

eto

zaiz

voz

Fik

sna

11%

godi

[na

/50,0

00- 4

00,0

00€

Tet

ovsk

aba

nka

AD

Tet

ovo,

Tut

unsk

aba

nka

AD

Sko

pje

bank

aA

DS

kopj

e,S

topa

nska

bank

aA

DB

itol

a,ba

nka

AD

Ohr

id, R

adob

ank

AD

Sko

pje,

Sto

pans

kaS

kopj

e,M

aked

onsk

aba

nka

AD

Sko

pje,

Ohr

idsk

aI

nves

tba

nka

AD

Sko

pje,

Kom

erc

ijal

naba

nka

AD

AD

Sko

pje,

Izv

ozna

ikr

edit

naba

nka

AD

Sko

pje,

Bal

kans

kaba

nka

AD

Sko

pje,

Eksp

ort

impo

rtba

nka

Inv

est

bank

aA

DS

kopj

e,O

hrid

ska

bank

aA

DO

hrid

,R

ado

bank

aA

DS

kopj

e,T

utun

ska

bank

aA

DS

kopj

e

Rev

olvi

ngf

ond

od10

0%is

kori

sten

akr

edit

nali

nija

odM

e\un

arod

naba

nka

zaob

nova

ira

zvoj

Mak

edon

ska

bank

aza

podd

r[ka

nara

zvoj

otob

ezbe

disr

edst

vaza

ovaa

kred

itna

lini

ja.

Od

niv

dose

gase

isko

rist

eni

31,5

mil

ioni

.€

Nab

avka

nano

vaop

rem

a,te

kovn

iob

rtni

sred

stva

,gr

ade`

nira

boti

, in`

iner

ing,

kons

ulta

ntsk

ius

lugi

ili

cen

ci.

Tra

jni

obrt

nisr

edst

va

Hipo

teka

, zal

og

Pro

men

liva

okol

u7%

(L

IB

OR

+3%

+ba

nk. T

ro[

.)

do3

godi

ni(z

aos

novn

isr

edst

va)

do2

godi

ni(z

ain

d.ze

m. P

roiz

vodi

teli

)

Do

2go

dini

4- 1

5m

esec

i(z

aiz

vozn

iar

an`

man

i)od

1do

10go

dini

Do

1.12

5.00

0€

€za

MS

Pdo

75.0

00za

indi

vidu

alni

zem

. pro

izvo

dite

li

Bla

nko

men

ica

soiz

java

zave

rena

kaj n

otar

, so

najm

alku

2`

iran

ti; b

arir

an~e

kso

izja

vaza

vere

naka

j not

ar,

men

ica

i/il

iba

rira

n~e

kod

drug

ibo

nite

tni

prav

nili

ca

- gar

anti

; hip

otek

a;ra

~na

zalo

gana

podv

i`ni

pred

met

ii

prav

a;de

pona

vred

nosn

ipr

edm

eti

iha

rtii

odvr

edno

st; g

ra\a

nski

~eko

vi; d

rugo

popo

treb

a,pr

ifat

livo

zaba

nkat

apr

ipr

ocen

uvaw

ena

kred

itit

ese

prim

enuv

apo

sebn

akr

edit

nate

hnol

ogij

ako

jae

fok

usir

ana

naso

cio

-eko

nom

skat

aso

stoj

bana

pret

prie

-m

a~ot

ine

govi

otbi

znis

, vo

odno

sna

kola

tera

lot

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

5050505050

Izn

os

Rok

navr

a]aw

eR

okna

vra]

awe

Grej

spe

riod

Grej

spe

riod

Godi

[na

kam

atna

stap

kaGo

di[

naka

mat

nast

apka

Obe

zbed

uvaw

e

Nam

ena

nakr

edit

itN

amen

ana

kred

itit

Cel

nigr

upi

Cel

nigr

upi

Ste

pen

nais

kori

sten

ost

nasr

edst

vata

Ste

pen

nais

kori

sten

ost

nasr

edst

vata

Del

ovni

bank

iko

igo

nuda

tkr

edit

ot

Del

ovni

bank

iko

igo

nuda

tkr

edit

ot

Zabe

le[

ka

1,00

0- 1

0,00

0$(m

ali)

1.00

0- 3

0,00

0$(g

olem

i)

Kri

teri

umi:

inve

stic

iona

prog

ram

aza

gole

mit

ekr

edit

i,za

dol`

itel

nou~

estv

ood

30%

, vo

opre

ma,

zgra

dii

zado

lìt

elno

osig

uruv

awe

nast

okat

avo

osig

urit

elna

kom

pani

jai

vink

ulir

awe

naP

olis

ata

voko

rist

naB

anka

tane

odob

ruva

goto

vins

kisr

edst

va,

tuku

vr[

ina

bavk

aza

smet

kana

klie

ntot

oddo

bavu

va~

kojg

obi

rasa

mio

tkl

ient

Kri

teri

umi:

inve

stic

iona

prog

ram

aza

gole

mit

ekr

edit

i,za

dol`

itel

nou~

estv

ood

30%

, vo

opre

ma,

zgra

dii

zado

lìt

elno

osig

uruv

awe

nast

okat

avo

osig

urit

elna

kom

pani

jai

vink

ulir

awe

naP

olis

ata

voko

rist

naB

anka

tane

odob

ruva

goto

vins

kisr

edst

va,t

uku

vr[

ina

bavk

aza

smet

kana

klie

ntot

oddo

bavu

va~

kojg

obi

rasa

mio

tkl

ient

Im

plem

enta

cij

ana

ovaa

kred

itna

lini

jae

vopo

~etn

af

aza.

Vo

tek

ede

fin

iraw

ena

uslo

vite

pod

koi

]ese

dode

luva

atkr

edit

ite,

kako

iiz

bor

nade

lovn

iba

nki

IF

AD

obez

bedi

6,7

mil

ioni

$od

koi

osta

nuva

atza

kori

stew

e4,

9m

ilio

ni$.

Isk

oris

teni

se27

%. O

dvr

aten

ite

anui

teti

]ese

krei

rare

volv

ing

fon

d

Ind

ivid

ualn

ize

mjo

delc

iod

opre

dele

nipo

dra~

javo

isto

~nio

ti

jugo

isto

~nio

tde

lna

Mak

edon

ija

6%go

di[

no

1.R

azvo

j na

sto~

arst

voto

,2.

Ras

tite

lno

proi

zvod

stvo

1.R

azvo

j na

mal

ipr

etpr

ijat

ija

2.K

omer

cij

alna

trgo

vija

6%go

di[

no

Od

3m

esec

ido

3go

dini

, zav

isno

odna

men

ata

Mal

ii

sred

nipr

etpr

ijat

ija

(na

nivo

nase

lo)

Inv

estb

anka

A.D

. Sko

pje

Inv

estb

anka

A.D

. Sko

pje

Pod

obru

vaw

ena

ìv

otni

otst

anda

rdna

popu

lac

ijat

aod

cel

nata

grup

a.

Od

3m

esec

ido

3go

dini

, zav

isno

odna

men

ata

1,00

0- 7

5,00

0$

IF

AD

obez

bedi

7,5

mil

ioni

$.S

reds

tvat

ado

sega

nese

kori

sten

i.O

dvr

aten

ite

anui

teti

]ese

krei

rare

volv

ing

fon

d

IF

AD

obez

bedi

6,7

mil

ioni

$od

koi

osta

nuva

atza

kori

stew

e4,

9m

ilio

ni$.

Isk

oris

teni

se27

%. O

dvr

aten

ite

anui

teti

]ese

krei

rare

volv

ing

fon

d

Nev

rabo

teni

lic

aod

zem

jode

lski

tene

razv

ieni

sred

ini,

siro

ma[

nize

mjo

dels

kido

ma]

inst

vaka

koi

mal

ii

sred

nipr

etpr

iem

a~i

Hipo

teka

vood

nos

2:1,

bank

arsk

i~e

kovi

,de

vizn

isr

edst

va, g

aran

cij

aod

likv

idna

orga

niza

cij

a,ba

nkar

ska

gara

ncij

a,ak

cep

tivn

ina

lozi

odli

kvid

nopr

etpr

ijat

ie

Hipo

teka

vood

nos

2:1

(za

mal

ikr

edit

i),

Hipo

teka

vood

nos

2:1

(za

gole

mi

kred

iti)

,ba

nkar

ski

~eko

vi, d

eviz

nisr

edst

va, g

aran

cij

aod

likv

idna

orga

niza

cij

a,ba

nkar

ska

gara

ncij

a,ak

cep

tivn

ina

lozi

odli

kvid

nopr

etpr

ijat

ie

Od

1do

6go

dini

, zav

isno

odna

men

ata

Od

1do

6go

dini

, zav

isno

odna

men

ata

2,00

0$m

ikro

kred

iti,

25,0

00$

zapr

imar

noze

mjo

dels

kopr

oizv

odst

vo, 7

5,00

0$za

prer

abot

kana

zem

jode

lski

proi

zvod

i

Kre

ditn

ali

nija

Kre

ditn

ali

nija

Kre

diti

odkr

edit

nata

lini

jana

Me\

unar

oden

fon

dza

razv

ojna

zem

jode

lstv

oto

IF

AD

1,M

ali

igo

lem

ikr

edit

iza

indi

vidu

alni

zem

jode

lci

Kre

diti

odkr

edit

nata

lini

jana

Me\

unar

oden

fon

dza

razv

ojna

zem

jode

lstv

oto

IF

AD

1,M

ali

igo

lem

ikr

edit

iza

indi

vidu

alni

zem

jode

lci

Kre

diti

odkr

edit

nata

lini

jana

Me\

unar

oden

fon

dza

razv

ojna

zem

jode

lstv

oto

IF

AD

1,K

redi

tiza

mal

ii

sred

nipr

etpr

ijat

ija

Kre

diti

odkr

edit

nata

lini

jana

Me\

unar

oden

fon

dza

razv

ojna

zem

jode

lstv

oto

IF

AD

1,K

redi

tiza

mal

ii

sred

nipr

etpr

ijat

ija

Kre

diti

odkr

edit

nata

lini

jana

Me\

unar

oden

fon

dza

razv

ojna

zem

jode

lstv

oto

IF

AD

2,F

inan

sisk

ius

lugi

voze

mjo

dels

tvot

o

Kre

diti

odkr

edit

nata

lini

jana

Me\

unar

oden

fon

dza

razv

ojna

zem

jode

lstv

oto

IF

AD

2,F

inan

sisk

ius

lugi

voze

mjo

dels

tvot

o

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

5151515151

Izn

os

Rok

navr

a]aw

eR

okna

vra]

awe

Grej

spe

riod

Grej

spe

riod

Godi

[na

kam

atna

stap

kaGo

di[

naka

mat

nast

apka

Obe

zbed

uvaw

e

Nam

ena

nakr

edit

itN

amen

ana

kred

itit

Cel

nigr

upi

Cel

nigr

upi

Ste

pen

nais

kori

sten

ost

nasr

edst

vata

Ste

pen

nais

kori

sten

ost

nasr

edst

vata

Del

ovni

bank

iko

igo

nuda

tkr

edit

ot

Del

ovni

bank

iko

igo

nuda

tkr

edit

ot

Zabe

le[

ka

10,0

00za

indi

vidu

alni

zem

jode

lci

so7,

25%

kam

ata

godi

[no

; 17,

000

zam

ikro

pret

prie

ma~

iso

18%

kam

ata

godi

[no

; 50

€

€ €,0

00za

mal

ipr

etpr

ijat

ija

so8

- 12%

kam

ata

godi

[no

Vla

data

naHo

land

ija

obez

bedi

7m

ilio

niod

koi

osta

nuva

atza

kori

stew

e3,

5m

ilio

ni. I

skor

iste

nise

50%

. Od

plas

iran

ite

sred

stva

seso

zdav

are

volv

ing

fon

dko

j obe

zbed

uva

dopo

lnit

elni

sred

stva

.

€

€

Od

7,25

%do

18%

Sog

lasn

okr

edit

nata

poli

tika

nade

lovn

ite

bank

iu~

esni

~ki

vore

aliz

acij

ana

kred

itot

Pod

dr[

kana

mo`

nost

ite

zavr

abot

uvaw

ei

razv

ojna

mik

roi

mal

ibi

znis

i

Mik

roi

mal

ipr

etpr

ijat

ija

iin

divi

dual

nize

mjo

delc

i

Nab

avka

nam

a[in

i,op

rem

a,gr

ade`

nira

boti

,dr

ugi

isno

vni

sred

stva

(osv

enst

eknu

vaw

ena

zem

ja)

naba

vka

nasu

rovi

ni, r

epro

mat

erij

ali

(za

mal

ii

sred

nipr

etpr

ijat

ija)

, nab

avka

naze

mjo

dels

kam

ehan

izac

ija,

osno

vno

stad

o,or

an`

erii

, pod

igaw

ena

nasa

di, o

prem

a,na

bavk

ana

suro

vini

, rep

rom

a-ri

jali

(za

kred

iti

voob

last

ana

zem

jode

lstv

oto)

Hipo

teka

nane

dvi`

enim

ot,

zalo

gna

opre

ma

Hipo

teka

, zal

ogna

opre

ma,

drug

iin

stru

men

tipr

ifat

livi

zaB

anki

te

LI

BO

R+

2,5%

6m

esec

i- 1

godi

na

Tut

unsk

aba

nka

AD

Sko

pje,

Rad

oban

kA

DS

kopj

e,{

tedi

lnic

aM

o`no

sti

Ohr

idsk

aba

nka

AD

Ohr

id, S

topa

nska

bank

aA

DS

kopj

e,K

omer

cij

alna

bank

aA

DS

kopj

e,T

utun

ska

banj

aA

DS

kopj

e,R

adob

ank

AD

Sko

pje,

Sto

pans

kaba

nka

AD

Bit

ola,

Ohr

idsk

aba

nka

AD

Ohr

id,

Mak

edon

ska

bank

aA

DS

kopj

e

Ohr

idsk

aba

nka

AD

Ohr

id,

Sto

pans

kaba

nka

AD

Sko

pje,

Kom

erc

ijal

naba

nka

AD

Sko

pje,

Sre

dstv

ata

nem

oè

dase

kori

stat

zapr

oekt

iod

zem

jode

lstv

oto,

osve

nza

prer

abot

kai

dora

botk

ana

zem

jode

lski

proi

zvod

i

Izg

radb

a/

naba

vka

naim

ot, n

abav

kana

ma[

ini

iop

rem

a,na

bavk

ana

suro

vini

ire

zerv

nide

lovi

Eduk

ativ

entr

enin

g

1- 3

godi

ni1

- 3go

dini

Oko

lu9%

(EU

RI

BO

R+

5,3%

)

Do

400,

000$

zam

ali

isr

edni

pret

prij

atij

ado

200,

000$

zaze

mjo

dels

tvo

Sre

dstv

aod

Ban

kata

zara

zvoj

pri

Sov

etot

naEv

ropa

(CEB

)vo

izno

sod

5m

ilio

nise

100%

isko

rist

eni.

Od

niv

seso

zdad

ere

volv

ing

fon

dko

j pro

dol`

uva

dase

kori

sti

pod

isti

teus

lovi

€

Fon

dot

zam

e\un

arod

naso

rabo

tka

ira

zvoj

()

-T

ajva

ngi

obez

edi

sred

stva

taza

ovaa

kred

itna

li-

nija

, koj

ae

isko

rist

ena

100%

. Del

ovni

teba

nki

odvr

aten

ite

anui

teti

soza

dado

are

volv

ing

fon

dovi

.

ICDF

MS

Pod

teks

tiln

a,ko

`na

, pre

hram

bena

indu

stri

jai

drug

igr

anki

, koi

biov

ozm

oìl

ekr

eira

we

novi

rabo

tni

mes

ta, o

sven

prim

arno

zem

jode

lsko

proi

zvod

stvo

Od

3,5

do5

godi

niD

o7

godi

niza

MS

Pdo

5go

dini

zaze

mjo

dels

tvo

Nem

ali

mit

Od

5do

10go

dini

Kre

ditn

ali

nija

Kre

ditn

ali

nija

Pod

dr[

kana

razv

ojna

mal

ii

sred

nipr

etpr

ijat

ija

odV

lada

tana

Hola

ndij

a.I

mpl

emen

tato

r-

Mak

edon

skat

ara

zvoj

naf

onda

cij

aza

prtp

rija

tija

ta

Pod

dr[

kana

razv

ojna

mal

ii

sred

nipr

etpr

ijat

ija

odV

lada

tana

Hola

ndij

a.I

mpl

emen

tato

r-

Mak

edon

skat

ara

zvoj

naf

onda

cij

aza

prtp

rija

tija

ta

Pro

ekt

zara

zvoj

napr

ivat

niot

sekt

orna

Fon

dot

zam

e\un

arod

naso

rabo

tka

ira

zvoj

odT

ajva

nP

roek

tza

razv

ojna

priv

atni

otse

ktor

naF

ondo

tza

me\

unar

odna

sora

botk

ai

razv

ojod

Taj

van

Kre

ditn

ali

nija

zakr

eira

we

novi

rabo

tni

mes

tavo

mal

ii

sred

nipr

etpr

ijat

ija

REV

OL

VI

NG

FO

ND

Kre

ditn

ali

nija

zakr

eira

we

novi

rabo

tni

mes

tavo

mal

ii

sred

nipr

etpr

ijat

ija

REV

OL

VI

NG

FO

ND

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

Izn

os

Rok

navr

a]aw

eR

okna

vra]

awe

Grej

spe

riod

Grej

spe

riod

Godi

[na

kam

atna

stap

kaGo

di[

naka

mat

nast

apka

Obe

zbed

uvaw

e

Nam

ena

nakr

edit

itN

amen

ana

kred

itit

Cel

nigr

upi

Cel

nigr

upi

Ste

pen

nais

kori

sten

ost

nasr

edst

vata

Ste

pen

nais

kori

sten

ost

nasr

edst

vata

Del

ovni

bank

iko

igo

nuda

tkr

edit

ot

Del

ovni

bank

iko

igo

nuda

tkr

edit

ot

Zabe

le[

ka

20,0

00do

12,5

00,0

00€

€

Evro

pska

inve

stic

iona

bank

aob

ezbe

di20

mil

ioni

odko

ios

tanu

vaat

zako

rist

ewe

18, m

ilio

ni.

Isk

oris

teni

se6%

. Od

vrat

enit

ean

uite

ti]e

sekr

eira

revo

lvin

gf

ond

€

€

Oko

lu8%

ili

9%(p

reku

MB

PR

)

Osn

ovni

sred

stva

izg

olem

uvaw

ena

post

ojan

iot

obrt

enka

pita

lpo

vrza

nso

proe

ktot

Mal

ii

sred

nipr

etpr

ijat

ija

odsi

tepr

oizv

odni

dejn

osti

Pra

vni

lic

ako

ivr

abot

uvaa

tna

jmno

gu20

lic

a.B

izni

sot

dae

zapo

~nat

najm

nogu

pred

5go

dini

ina

jmal

ku51

%od

glav

nina

tada

evo

priv

atna

sops

tven

ost

Pra

vni

lic

ako

ivr

abot

uvaa

tna

jmno

gu20

lic

a.B

izni

sot

dae

zapo

~nat

najm

nogu

pred

5go

dini

ina

jmal

ku51

%od

glav

nina

tada

evo

priv

atna

sops

tven

ost

Kup

uvaw

ena

opre

ma

ili

ma[

ini.

Dol

goro

~no

fin

ansi

raw

ena

novi

proe

kti.

So

odob

reni

ena

NEP

Aba

nkat

am

oè

dado

zvol

ina

jmno

gu10

%od

vkup

nood

obre

niot

kred

itda

bide

nam

enet

zaob

rten

kapi

tal.

Kup

uvaw

ena

opre

ma

ili

ma[

ini.

Dol

goro

~no

fin

ansi

raw

ena

novi

proe

kti.

20%

odvk

upno

odob

reni

otkr

edit

mo`

eda

bide

nam

enet

zaob

rten

kapi

tal.

Sog

lasn

okr

edit

nata

poli

tika

nade

lovn

ite

bank

iu~

esni

~ki

vore

aliz

acij

ana

kred

itot

Bla

nko

men

ica

som

eni~

naiz

java

zave

rena

kaj

nota

r,ba

rira

n~e

kso

izja

vaza

vere

naka

j not

ar,

men

ica

i/il

iba

rira

n~e

kod

drug

ibo

nite

tni

prav

nili

ca

- gar

anti

, hip

otek

am

inim

um13

0%od

izno

sot

nakr

edit

ot, d

epon

iraw

ena

vred

nosn

ipr

edm

eti

iha

rtii

odvr

edno

st, b

anka

rska

gara

ncij

a.S

amio

tF

AR

Ef

ond

obez

bedu

vaga

rant

enf

ond

zaob

ezbe

duva

we

nako

late

rala

.

Bla

nko

men

ica

som

eni~

naiz

java

zave

rena

kaj

nota

r,ba

rira

n~e

kso

izja

vaza

vere

naka

j not

ar,

hipo

teka

nane

dvi`

enim

otm

inim

um13

0%od

izno

sot

nakr

edit

ot, d

epon

iraw

ena

vred

nosn

ipr

edm

eti

iha

rtii

odvr

edno

sti

dr.

Ne

poni

ska

od10

%

1go

dina

Kom

erc

ijal

naba

nka

AD

Sko

pje,

Sto

pans

kaba

nka

AD

Sko

pje,

Mak

edon

ska

bank

aza

podd

r[ka

nara

zvoj

otA

DS

kopj

e

Izv

ozna

kred

itna

bank

aA

DS

kopj

e,K

omer

cij

alna

bank

aA

DS

kopj

e,K

omer

cij

alno

inve

stic

iona

bank

aA

DK

uman

ovo,

Ohr

idsk

aba

nka

AD

Ohr

id,

Sto

pans

kaba

nka

AD

Bit

ola,

Tut

unsk

aba

nka

AD

Sko

pje

Pot

rebn

ae

da

seiz

vr[

ise

lekc

ija

nadel

ovni

bank

i

70%

odpl

asm

anot

gono

sisa

mio

tF

ond

FA

RE,

a30

%de

lovn

ite

bank

i.20

%od

vkup

nite

sred

stva

pret

stav

uvaa

tso

pstv

enga

rant

enf

ond

naF

AR

E

Nad

omes

tna

tro[

oci

1%ed

nokr

atno

.R

eali

zac

ijat

ana

kred

itna

tali

nija

nee

zapo

~nat

a

Do

6m

esec

iD

o6

mes

eci

Do

10%

Sre

dstv

ata

odov

ojF

AR

E- N

EPA

aran

`m

ando

sega

nese

kori

sten

i,bi

dej]

ipr

oekt

otne

zapo

~nal

sore

aliz

acij

a

Sre

dstv

ata

odK

AR

DS

- EU

zaov

ojpr

oekt

dose

gane

seko

rist

eni,

bide

j]i

proe

ktot

neza

po~n

also

real

izac

ija

Od

5do

7go

dini

Od

3do

5go

dini

Do

1.80

0.00

0M

KD

Do

30.0

00EV

RA

Do

5go

dini

Kre

ditn

ali

nija

Kre

ditn

ali

nija

AP

EKS

glob

alen

zaem

odEv

rops

kata

Inv

esti

cio

naba

nka

AP

EKS

glob

alen

zaem

odEv

rops

kata

Inv

esti

cio

naba

nka

Kre

ditn

apr

ogra

ma

zam

ali

pret

prij

atij

aod

FA

RE/

NEP

AK

redi

tna

prog

ram

aza

mal

ipr

etpr

ijat

ija

odF

AR

E/N

EPA

Mak

ro- K

redi

tna

lini

jaza

mal

ipr

etpr

ijat

ija

od- E

UCA

RDS

Mak

ro- K

redi

tna

lini

jaza

mal

ipr

etpr

ijat

ija

od- E

UCA

RDS

5252525252

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

Izn

os

Rok

navr

a]aw

eR

okna

vra]

awe

Grej

spe

riod

Grej

spe

riod

Godi

[na

kam

atna

stap

kaGo

di[

naka

mat

nast

apka

Obe

zbed

uvaw

e

Nam

ena

nakr

edit

itN

amen

ana

kred

itit

Cel

nigr

upi

Cel

nigr

upi

Izv

orna

sred

stva

Izv

orna

sred

stva

Ins

titu

cij

ako

jagi

nudi

kred

itit

e

Ins

titu

cij

ako

jagi

nudi

kred

itit

e

Zabe

le[

ka

6.00

0.00

0do

30.0

00.0

00¥

¥I

znos

otne

ede

fin

iran

, ase

fin

ansi

rana

jmno

gudo

50%

odvr

edno

sta

nako

nkre

tnio

tpr

oekt

0%

0%

0%

Ban

kars

kaga

ranc

ija

Spo

red

list

aob

jave

navo

odlu

kata

Sit

est

opan

ski

subj

ekti

koi

giis

poln

uvaa

tkr

iter

ium

ite

odod

luka

ta

Vla

data

naJa

poni

jaob

ezbe

di30

0.00

0.00

0.

Od

otpl

aten

ite

sred

stva

sekr

eira

Kom

penz

acio

nen

fon

dod

Japo

nija

¥

Min

iste

rstv

oza

fin

ansi

i-

Odd

elen

ieza

kom

penz

acio

nif

ondo

viM

inis

ters

tvo

zaf

inan

sii

-O

ddel

enie

zako

mpe

nzac

ioni

fon

dovi

Ban

kars

kaga

ranc

ija

Hipo

teka

vovi

sina

2:1

3% Ban

kars

kaga

ranc

ija

Sur

ovin

i

MS

Pod

obla

sta

nast

opan

stvo

to

Otp

late

nisr

edst

vaod

stra

nski

pom

o[ti

koi

gene

rira

atko

mpe

nzac

ioni

fon

dovi

.V

om

omen

tov

nera

spre

dele

nise

35.0

00.0

00do

lari

3m

esec

i6

mes

eci

1go

dina

6m

esec

i

Do

mar

t20

059

mes

eci

Sel

ekc

ija

napr

ijav

enit

epr

oekt

ivr

[i

Kom

isij

ata

zam

enax

men

tso

kom

penz

acio

nif

ondo

vi, f

orm

iran

aod

Vla

data

.N

abav

kii

ispl

ati

nado

bavu

va~i

tese

vr[

iso

posr

edst

vona

reno

mir

ana

stra

nska

fir

ma

spor

edm

e\un

arod

nite

stan

dard

iza

naba

vka

Sel

ekc

ija

napr

ijav

enit

epr

oekt

ivr

[i

Kom

isij

ata

zam

enax

men

tso

kom

penz

acio

nif

ondo

vi, f

orm

iran

aod

Vla

data

.N

abav

kii

ispl

ati

nado

bavu

va~i

tevr

[i

Odd

elen

ieto

zako

mpe

nzac

ioni

fon

dovi

3m

esec

i

Sur

ovin

iR

ezer

vni

delo

viR

ezer

vni

delo

viO

prem

aK

ratk

oro~

nikr

edit

iK

ratk

oro~

nikr

edit

iD

olgo

ro~n

ikr

edit

iD

olgo

ro~n

ikr

edit

i

9m

esec

i5

godi

ni

1go

dina

3% Hipo

teka

vovi

sina

od2:

1

Inv

esti

cio

nipr

oekt

i

Kre

ditn

ali

nija

Kre

ditn

ali

nija

Pom

o[od

Japo

nija

zapo

ddr[

kana

plat

niot

bila

ns(O

dluk

aod

Sl.

v.36

/200

2P

omo[

odJa

poni

jaza

podd

r[ka

napl

atni

otbi

lans

(Odl

uka

odS

l.v.

36/2

002

Rep

lasi

raw

ena

sred

stva

odko

mpe

nzac

ioni

fon

dovi

odst

rans

kapo

mo[

(Odl

uka

odS

l.v.

51/2

001

Rep

lasi

raw

ena

sred

stva

odko

mpe

nzac

ioni

fon

dovi

odst

rans

kapo

mo[

(Odl

uka

odS

l.v.

51/2

001

5353535353

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

FAKTI ZA PRIVATIZACIJASOSTOJBA DO 31 DEKEMVRI 2003 GODINA

SOSTOJBA NA POÊTOK NA PRIVATIZACIJATA

Izvor: Izraboteno vrz osnova na zavr[ni smetki od pretprijatijata (spored ZPP) so sostojba 31/12/1994

403Industrija 149,174 1,101,109,147117Grade`ni[tvo 33,499 118,205,995

385Trgovija 20,773 252,619,57463Transport i soobra]aj 12,080 67,505,331

120Finansii i uslugi 4,417 26,247,14658Zanaet~istvo 3,017 9,376,75270Ugostitelstvo i turizam 5,890 111,824,957

1,216VKUPNO 228,850 1,686,888,902

Br. na pretpr.Br. na pretpr.Sektor Br. na vrab.Br. na vrab. Vrednost (EUR)Vrednost (EUR)

PRIVATIZACIJA VO TEK DO 31/12/2003

24Industrija 4,385 17,635,53915 1,160 10,013,480Zemjodelie


5Grade`ni[tvo 133 4,750,07321Trgovija 1,503 6,500,8691Transport i soobra]aj 43 484,3919Finansii i uslugi 155 531,5691Zanaet~istvo 75 184,0653Ugostitelstvo i turizam 202 1,703,927

79VKUPNO 7,656 41,803,913

ZAVR{ENA PRIVATIZACIJA DO 31/12/2003

495Industrija 138,246 1,473,774,000429 20,521 201,173,820Zemjodelie


123Grade`ni[tvo 31,890 120,124,967354Trgovija 19,159 256,895,285

52Transport i soobra]aj 7,260 40,260,965116Finansii i uslugi 7,347 115,069,31755Zanaet~istvo 2,914 24,639,23063Ugostitelstvo i turizam 4,281 93,728,168

1,687VKUPNO 231,618 2,325,665,752

PRIVATIZACIJA VO TEK - BROJ NA PRETPRIJATIJA PO SEKTORI

Industrija

Zemjodelie

Sektor Privatizirani Vo procesVo proces

Grade`ni[tvo

Trgovija

Transport i soobra]aj

Finansii i uslugi

Zanaet~istvo

Turizam

495429123354

521165563

1,687

24155

211913

79VKUPNO

5454545454

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

Privatizacija vo tek - broj na pretprijatija po sektoriPrivatizacija vo tek - broj na pretprijatija po sektori

3

1

9

1

21

5

15

24


Industrija

Zemjodelie

Grade`ni[tvo

Trgovija

Finansii i uslugi

Zanaet~istvo

Turizam

Privatizirani Vo proces

Privatizacija - tekovna sostojbaPrivatizacija - tekovna sostojba

Industrija

Zemjodelie

Grade`ni[tvo

Trgovija


Finansii i uslugi

Zanaet~istvo

Turizam 94 1,7

25 0,2

115 0,5

40 0,5

257 6,5

120 4,8

201 10,0

1.474 17,6

Vo milioni EVRA

Privatizirani Vo proces

5555555555

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

VRABOTENI VO PRIVATIZIRANITE PRETPRIJATIJA SPORED MODELOT NA PRIVATIZACIJA

Star zakon

Otkup na vraboteni

Model Vrednost (EUR)Vrednost (EUR)VraboteniPretprijatija

Idealen del

Prezemawe na upravuvawe

Zakup

Dopolnitelen kapital

Privaten kapital

Prenesuvawe na Agencija

Likvidacija

Konverzija

Otkup

58,528,09611,5226576,965,17516,855393

326,129,02925,904200707,681,19471,075234

595,839-396,739,7537,62027

34,428,1774,854143

145,654,37914,96229

58,1381,089169

327,847,69725,72595

528,780,42950,169174

25,257,8461,843155

2,325,665,752231,6181,687

Stranski kapital

VKUPNO

Broj na privatizirani pretprijatija sporedmodelot na privatizacija

Broj na privatizirani pretprijatija sporedmodelot na privatizacija

Sta

rza

ko

n

Otkup

od

vr

abo

te

ni

Id

ea

le

nd

el

Pr

eze

ma

we

na

upr

avuva

we

Za

kup

Do

po

lnite

le

nka

pita

l

Pr

ene

suva

we

na

Age

nc

ija

Ko

nve

rzi

ja

Str

anski

ka

pita

l

Pr

iva

te

nka

pita

l

Likvid

ac

ija

Otkup

PRIVATIZACIJA - TEKOVNA SOSTOJBA (EUR)

Industrija

Zemjodelie

Sektor Privatizirani Vo procesVo proces

Grade`ni[tvo

Trgovija


Finansii i uslugi

Zanaet~istvo

Turizam

1,473,774,000201,173,820120,124,967

256,895,28540,260,965115,069,31724,639,23093,728,168

2,325,665,752

17,635,53910,013,4804,750,0736,500,869

484,391531,569184,065

1,703,92741,803,913VKUPNO

5656565656

MY

KC

MY

KC

BILTEN 5757575757

11-1

2/2

00

3

Pretstavena ponudata nafinansiski proizvodi i uslugi na„Finekspo 2003"

Ministerot za finansii, Nikola Popovski, go ot-vori Me\unarodniot saem za finansii i delovnimo`nosti, “Finekspo 2003”, na koj gra\anite ifirmite moèa da se zapoznaat so uslugite i mo`-nostite na bankarskiot sistem. Na ovoj saem, kojvo zemjava se odrà po vtor pat, na povr[ina od5.000 metri kvadratni, se pretstavija okolu se-dumdesetina u~esnici, od koi 24 direktni i 45indirektni doma[ni i stranski subjekti od obla-sta na finansiskiot sistem, odnosno banki, [te-dilnici, softverski i konsultantski ku]i, osigu-ritelni kompanii, finansiski institucii, kako imakedonskoto Ministerstvo za finansii.

“Finekspo” be[e odli~na mo`nost da se prezen-tira celokupnata ponuda na finansiski proizvo-di i uslugi, kako i pozitivnite impulsi od refor-mite [to se sproveduvaat vo finansiskata sfe-ra, priklu~uvaweto na zemjava kon globalnite fi-nansiski tekovi, pojavata na novi finansiski in-stitucii i pro[iruvaweto na uslugite”

Godine[nata tridnevna saemska manifestacijase sostoe[e od dva dela, komercijalno-izlo`ben,namenet za prezentirawe na uslugite na u~esnici-te, kako i stru~no-edukativen del, preku pane-li,tribini i sovetuvawa.

Ministerot Popovski vo svoeto izlagawe naglasideka o~ekuva ovoj nastan vo idnina da se zboga-

KRATKI VESTI

tuva so novi finansiski institucii, koi ]e pro-moviraat proizvodi i uslugi so evropski kvali-tet i ]e prerasne vo saem so visok rejting, [to ]epridonese vo razvojot na finansiskiot pazar vozemjava

Usvoen Buxetot za 2004 godina

Vladata na Republika Makedonija go usvoi pake-tot zakoni za Buxetot za 2004 godina, vo koj vkup-nite prihodi se proektirani na 57.065 milionidenari, dodeka rashodite na 59.464 milioni de-nari. Vkupnite rashodi se za 0,4% povisoki vo od-nos na 2003 godina, dodeka deficitot na Centra-lniot vladin buxet e proektiran na 2.399 mili-oni denari, odnosno 0,9% od predvideniot Brutodoma[en proizvod i e za polovina procenten poenponizok vo odnos na 2003 godina.

Soglasno proekciite, vo 2004 godina rastot naBDP ]e iznesuva 4%, dodeka prose~nata stapka nainflacija e proektirana na 2,8%. Isto taka, vonarednata godina se o~ekuva i porast na vrabote-nosta od 3%. Osnoven dvigatel na porastot naBDP ]e bide intenziviranata investiciona akti-vnost, vo koja poseben pridones ]e dadat javniteinvesticii, kako i re[avaweto na sudbinata nanekolkute pretprijatija zagubari soglasno FESALaran`manot so Svetskata banka.

Rusija i Makedonija ]e sorabotuva-at vo elektroenergetskiot sektor

Na neodamne[nata sredba me\u premierot BrankoCrvenkovski i ruskiot zamenik minister za eko-nomska i nau~no-tehni~ka sorabotka, Igor Leo-nov, be[e razgledana mo`nosta za rusko u~estvovo energetski proekti vo Makedonija. Zamenikministerot Leonov istakna deka se iznajdeni re-[enija vo oblasta na razvojot na energetikata, ga-sifikacijata i naftenite derivati [to se inte-resni i za Rusija i za Makedonija.

CM

YK

CM

YK

BILTEN5858585858

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

Ministerot za ekonomija Stev~e Jakimovski oce-ni deka sorabotkata so Ruskata federacija odi ponagorna linija, a prviot ~ekor e napraven so za-tvorawe na pra[aweto za ruskiot dolg kon Make-donija, koj ]e bide isplaten preku rekonstrukcijana trite bloka na biltolskata termocentrala.

Posledna tran[a od makrofinan-siskata poddr[ka od EU

Vo posledniot mesec od godinata, EU gi odobri26-te milioni evra finansiska poddr[ka, od koi18 milioni evra pretstavuvaat zaem so grejs-pe-riod od 11 godini, dodeka 8 milioni evra grant,odnosno nepovratni sredstva. Stanuva zbor za ~e-tvrtata, posledna tran[a od makrofinansiskatapomo[ vetena od Evropskata komisija za pokri-vawe na deficitot vo Buxetot i za poddr[ka naplatniot bilans na zemjava. Za narednata godina,EU vetuva novi sredstva za Makedonija, no pod us-lov da prodolì vodeweto na disciplinirana fi-skalna politika.

“Dodeluvaweto na ovaa tran[a e potvrda deka ce-lite postaveni od Vladata i MMF se postignati.Poddr[kata doa\a vo vistinski moment za zemja-ta”, izjavi ambasadorot Donato Kjarini, [ef nadelegacijata na Evropskata komisija. Zablagoda-ruvaj]i i se na EU za dosega[nata poddr[ka, mi-nisterot za finansii, Nikola Popovski, naglaside-ka vkupniot iznos sredstva koi sme gi dobileod Unijata dosega e 50 milioni evra krediti i 48milioni evra donacii.

Idnata godina, Makedonija o~ekuva nov finansis-ki paket od EU, no negovata visina i tajming naodobruvawe zasega ne se poznati. “Baraweto zadopolnitelna finansiska poddr[ka e podnesenoneodamna i se u[te ne e procesuirano od Brisel.Treba da se po~eka EU da go razgleda toa barawe,no moe mislewe e deka idnata finansiska poddr-

[ka ]e se zasnova na prodolùvawe na sega[natafiskalna politika”, naglasi Kjarini. Spored mi-nisterot za finansii, Makedonija i vo 2004 go-dina ]e prodolì so ekonomskite reformi, so is-polnuvawe na obvrskite od Ramkovniot dogovor,so procesot na decentralizacija, kako i prodol-ùvawe na sorabotkata so me\unarodnite finan-siski institucii. “Otkako ]e gi kompletirameovie politiki, logi~no e da o~ekuvame EU da japrodolì svojata finansiska poddr[ka za Make-donija, i pokraj toa [to ]e bide optovarena soproblemite okolu pro[iruvaweto i zgolemuvawe-to na nejzinite centralni funkcii”, istakna mi-nisterot Popovski.

Atinskata berza sopstvenik na 10otsto od Makedonska berza

Akcionerite na Makedonskata Berza vo Skopje od-lu~ija Atinskata berza da bide sopstvenik na 10%od Makedonska berza. So cel da se realizira ovaaodluka, ]e se izdade nova emisija od 155 akcii zapoznat kupuva~, so koja ]e se zgolemi osnovniotkapital na Makedonskata berza za 10%. Poedine~-nata cena na ovie akcii, ]e iznesuva 600 evra, od-nosno 150 evra pove]e od nominalnata vrednost.„So vklu~uvawe na Atinskata berza ]e se obezbedime\unarodna promocija na Makedonska berza, po-efikasna razmena na informacii, no i poaktivenvlez na gr~kite i na evropskite institucionalniinvestitori”, velat vo Berzata.

Usvoen Nacionalniot akcionenplan za vrabotuvawe

^lenovite na Ekonomsko socijalniot sovet dadoazeleno svetlo za Nacionalniot akcionen plan zavrabotuvawe za 2004 i 2005 godina. Planot se po-

MY

KC

MY

KC

BILTEN 5959595959

11-1

2/2

00

3

dgotvuva[e nekolku meseci spored KARDS-pro-gramata i so nego za prv pat, na problemot na ne-vrabotenosta vo zemjava mu se pristapuva na edenorganiziran, interresorski na~in i so konkretniplanovi. Kako [to istakna ministerot za trud isocijalna politika, Jovan Manasijevski, “planot,vsu[nost, e obvrska za zemjite-aplikanti i as-piranti za vlez vo Evropskata unija. So nego po-litikata na vrabotuvawe nema ve]e da se bazirana improvizacii i analizi, tuku vrz edna posebnaevropska metodologija. Postojat deset nasoki ka-de [to precizno se definiraat merkite za vra-botuvawe”.

Buxetot na celiot Akcionen plan teì okolu 10milioni evra, pari koi se nao\aat vo buxetite nanekolku ministerstva i Zavodot za vrabotuvawe,a stanuva zbor za strategija kako tie pari da sepotro[at i da se stavat vo kontekst na politika-ta na vrabotuvawe.

Od po~etokot na mart 2004 godina, treba da ot-po~ne realizacijata na 10 pilot-proekti prekukoi ]e se ostvarat desette nasoki utvrdeni voPlanot, dodeka prvite vrabotuvawa se o~ekuvaatkon krajot na 2004 i po~etokot na 2005 godina.

Ukinati izvoznite dozvoli zalekovi

Vladata ja ukina odlukata za dodeluvawe uvozno-izvozni dozvoli za trgovija so lekovi. Otsega na-tamu, trgovijata so lekovi ]e bide celosno libe-ralizirana, velat vo Ministerstvoto za ekonomi-

ja koe e inicijator na vakvata odluka, iako doz-volite gi izdava[e Ministerstvoto za zdravst-vo. Poradi ovaa administrativna bariera se slu-~uva[e kamionite so makedonski lekovi da ~eka-at na granica od sedum do 30 dena, a samoto admi-nistrirawe vo ovaa sfera pretstavuva[e mo`-nost za korupcija. Od ovaa odluka za celosna li-beralizacija na trgovijata so lekovi se izzemeniprekurzorite, psihotropnite supstancii, drogi,krvna plazma i trgovija so organi, koi i natamu ]eodat so posebni dozvoli

Makedonija na 78 mesto sporedkoristeweto na Internet

Makedonija se nao\a na 78 mesto vo svetot sporedkoristeweto na globalnata kompjuterska mreà -Internet, pokaùvaat rezultatite od istraùva-weto na Me\unarodnata telekomunikaciska unija,so sedi[te vo @eneva, prvo od vakov vid. Rangi-raweto na zemjite e napraveno vrz osnova na bro-jot na korisnicite na Internet vo edna zemja, noi pove]e drugi faktori, kako [to se zakonite iprivilegiite vo odredena dràva. Istraùvawe-to pokaà deka pogolemata povrzanost i koriste-weto na Internet e vo direktna korelacija so po-volnite zakoni i privilegiite [to pritoa se da-vaat.

Spored Indeksot za digitalen pristap za 2002 go-dina, me\u 178 zemji, Makedonija e rangirana vogrupata so sredna iskoristenost so koeficient0,48, isto kolku [to imaat Turcija, Romanija, Taj-land i Liban. Od zemjite od regionot, najdobrostoi Slovenija koja e rangirana na visokoto 24mesto so koeficient 0,72, vo grupata od 25 zemjikoi imaat najvisok pristap do Internet. Vo vto-rata grupa (so visok pristap) e Grcija, na 32 mes-to, Ungarija e na 36 mesto, dodeka Hrvatska so ko-eficient 0,59 e na 42 mesto. Bugarija, isto taka,e vo ovaa grupa zemji, na 58 mesto. Od zemjite voregionot, polo[ pristap do Internet imaat Bosnai Hercegovina, koja e na 79 mesto, Srbija i CrnaGora na 83 mesto, i Albanija, koja e rangirana na102 mesto so koeficient 0,39.

CM

YK

CM

YK

BILTEN6060606060

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

Dogovor za izgradba na objekti na„Matka 2"

„Elektrostopanstvo na Makedonija” potpi[a do-govor so grade`nite kompanii “Mavrovo” i “Be-ton” za izgradba na opto~no preliven tunel i pre-livna [ahta za novata hidrocentrala “Matka 2”(Sveta Petka), koj vo upotreba se planira da sepredade vo 2008 godina. Ovoj del od rabotite evo vrednost od sedum milioni evra, koi ESM gi

obezbedi od sopstveni izvori, dodeka celata in-vesticija za novata HEC ~ini 44,6 milioni dola-ri. Za zatvorawe na finansiskata konstrukcija,se planira, dokolku kompanijata nema sopstvenisredstva, da se raspi[e tender za izbor na ponu-duva~, koj isporakata na opremata bi ja vrzal sokredit i za grade`niot del, odnosno spored prin-cipot primenet kaj “Kozjak”

Potpi[an Dogovor za strategiskopartnerstvo me\u Vladata i“Microsoft”

Makedonskata Vlada se obvrza da nabavi 6.200paketi licenciran softver od korporacijata“Microsoft”, za [to ]e treba da plati 3,9 milionidolari vo ~etiri ednakvi godi[ni rati bez kama-ta. Ova e del od potpi[aniot Dogovor za strate-gisko partnerstvo me\u Vladata i “Microsoft”, vokoj me\u drugoto, se predviduva ovaa kompanija zavozvrat da podari 6.200 softverski kopii za ob-razovanieto vo Makedonija, kako i vo narednitenekolku meseci da gi izraboti na makedonski ja-zik najnovite verzii na operativniot sistem“Windows” i programskiot paket „Office” koj gi op-

fa]a programite “Word”, “Excel”, „Power Point” i„Outlook express”.

“Dogovorot se temeli na [est stolba”, izjavi popotpi[uvawe na dogovorot @an-Filip Kurtoa,potpretsedatel na “Microsoft” zadolèn za EMEA-regionot (Evropa, Bliski Istok i Afrika), preci-ziraj]i deka prvata oblast e po~ituvaweto na in-telektualnata sopstvenost, koja e bitna za bilokoja ekonomija [to saka da ja razvie informati~-kata tehnologija. Kone~no, vo po~etokot na 2004godina ]e bide otvorena lokalna kancelarija“Microsoft Macedonia”, [to se zaedno ]e zna~i in-vestirawe na [est milioni dolari za slednite~etiri godini.

“So ovoj dogovor Makedonija stanuva del od glo-balnata zaednica”, istakna vicepremierkata Ra-dmila {ekerinska, koj objasni deka za[titata naintelektualnata sopstvenost e del i od postojni-te obvrski koi Makedonija gi ima prezemeno k-ako~lenka na STO i so Dogovorot za stabilizacija iasocijacija so EU. So dogovorot ne se zatvora mo-`nosta za koristewe drug vid softver vo Vladatai nejzinite institucii”, naglasi {ekerinska. Taadodade deka Vladata ]e prodolì da bide zain-teresirana za razvoj i na poinakvi re[enija, koi]e nudat mo`nost po izvesno vreme da se sporedatkoi se prednostite na razli~nite solucii.

Prestrukturirawe na Makedonskabanka za poddr[ka na razvojot

Makedonskata banka za poddr[ka na razvojot(MBPR) ]e bide prestrukturirana i vo idnina nej-zina primarna aktivnost ]e bide poddr[ka na iz-vozni proekti, za [to bankata ]e emituva novi ak-cii, so cel da se zgolemi nejzinata kapitalna

MY

KC

MY

KC

BILTEN 6161616161

11-1

2/2

00

3

mo]. Vladata na Republika Makedonija ja utvrdiPredlog-programata za prestrukturirawe naMBPR, koja e vo kontekst na strategiskata cel zazgolemuvawe na izvozot, a vo taa nasoka e i nejzi-noto prestrukturirawe. So prestrukturirawetona MBPR se ovozmoùva realizacija naProgramata i prezemawe aktivnosti za nova emi-sija akcii za zgolemuvawe na nejzinata kapitalnamo].

Tender za osnova~ na vtorata slo-bodna ekonomska zona - Bunarxik

Republika Makedonija raspi[a me\unaroden ten-der za privlekuvawe stranski investitor-osno-va~ na slobodna ekonomska zona “Bunarxik”. Ten-derot, koj e objaven vo “Financial Times” i vo sitepe~ateni mediumi vo zemjava, ]e trae do 23 fe-vruari 2004 godina. Se o~ekuvaat ponudi od stra-nski investitori so finansiski kredibilitet iiskustvo vo osnovaweto slobodni ekonomski zoni,za upravuvawe so zonata vo slednite 50 godini, somo`nost za prodolùvawe na rokot za u[te 25 go-dini. Dokolku me\unarodniot tender za privleku-vawe osnova~ na zonata (koj potoa ]e potpi[uvadogovori so korisnicite na slobodnata zona) neuspee, toga[ dràvata ]e ja pretvori zonata voindustriska zona so celosno sopstveno vloùva-we vo izgradba na infrastruktura. Vo zonata ]ebide dozvoleno funkcionirawe na site proizvod-stveni dejnosti so isklu~ok na tekstilot. Pritoa,Direkcija za slobodni ekonomski zoni za osnova-~ot i idnite korisnici na “Bunarxik” ]e pretsta-vuva edno[alterski sistem, odnosno idnite ko-risnici preku direkcijata ]e moè da gi obezbe-dat site dozvoli i licenci za rabota.

Za investiciite vo slobodnata ekonomska zona sepredvideni carinski i dano~ni olesnuvawa (sedviàt do 65%), dodeka korisnikot na slobodnatazona e osloboden od pla]awe pridonesi, taksi idrugi dava~ki za komunalii i grade`no zemji[te.Vakvite zoni ne se nikakva ekskluzivnost ili no-vina, pri [to kako primer bea spomnati 12 zonikoi funkcioniraat vo Hrvatska, dve vo Slovenija(Kopar i vo Maribor), 17 zoni vo Polska, vo Buga-rija (Plovdiv, Burgas i Ruse) i dr.

Germanskata kreditna banka za obnova (KfW) sta-na sopstvenik na 25% od akciite na ProkreditBankata.

Germanskata razvojna banka (KfW)stana sopstvenik na 25% odkapitalot na Prokredit bankata

Preku noviot sopstvenik, KfW, Germanija ja podd-rùva mreàta na ProKredit bankite vo 10 zemjivo Jugoisto~na Evropa. Zadovolstvo od dosega[-noto rabotewe na ProKredit bankata izrazi [e-fot na delegacijata od Sojuznoto ministerstvo zaekonomska sorabotka i razvoj na Germanija, LeoKrojc.

Po ~etirimese~no rabotewe, ProKredit bankataima pove]e od 1.000 pretprijatija klienti, kajkoi se odobreni nad 5.6 milioni evra. ProKreditbankata naskoro planira i otvorawe na novi fi-lijali vo Bitola i Strumica, a se planira otvo-rawe na filijali i vo ostanatite pogolemi gra-dovi vo Makedonija.

Pu[tena vo upotreba novatatrafostanica „Skopje 5"

„Elektrostopanstvo na Makedonija” ja pu[ti vofunkcija novata 400-kilovoltna trafostanica voSkopje so koja se obezbeduva posigurno napojuvaweso elektri~na energija na glavniot grad, koj e naj-golem potro[uva~ dràvava (so nad 40% od vkup-nata potro[uva~ka na struja vo zemjata), no isto-vremeno obezbeduva i pogolema energetska stabi-lnost na celiot elektroenergetski sistem vo ze-mjata.

So novata trafostanica koja na izlez i vlez ]ebide vrzana za dalnovodot koj na isto naponskonivo vodi kon Kosovo, ]e se napravi rastovaru-

CM

YK

CM

YK

BILTEN6262626262

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

vawe, a so toa i pogolema sigurnost i na Skopje, noi na celiot sistem.

Inaku, ova e prva trafostanica na ova naponskonivo koja se gradi vo zemjava po 20 godini.

Najgolemiot del od grade`nite rabotite na tra-fostanicata gi zavr[i GD “Granit”, a elektro igrade`niot del na glavniot proekt gi izvede EMOod Ohrid, dodeka opremata e od najrenomiraniproizvoditeli kako [to se “Simens”, “Kon~ar”,“ABB” i drugi. Investicijata ~ine[e 10 milionievra, od koi [est milioni obezbedi ESM od sop-stveni izvori, dodeka ~etiri milioni potrebniza otplata na opremata ]e se iskoristat od kre-ditot [to e odobren od EBRD i ]e bide namenetza izgradba na pove]e trafostanici.

Memorandum za trgovskasorabotka po terkot na EU

Minister za ekonomija, Stev~o Jakimovski, i tur-skiot minister za nadvore[na trgovija, KursatTuzmen, potpi[aa Memorandum za trgovska sora-botka so koj vo osnova se menuva dosega[nata Spo-godba za slobodna trgovija koja se primenuva re-~isi tri godini. So toa, vo idnina se izedna~uvadinamikata na liberalizacija na razmenata soTurcija so onaa koja Makedonija ja ima so Evrop-skata unija (odnosno postepena do celosna libe-ralizacija na vlezot na turskite industriskiproizvodi na makedonskiot pazar vo rok od 11 go-dini). Ona na [to insistira[e makedonskatastrana i [to vleze vo Memorandumot e liberali-zacija na makedonskite zemjodelski i prehranbeniproizvodi i toa vedna[ , odnosno “0” stapka ca-rina, za najgolemiot del zemjodelski proizvodi icelosna liberalizacija za najmnogu tri godini.

Inaku, dosega makedonskoto vino be[e so carinaod 35%, dodeka drugite zemjodelski proizvodi so10 i 15% i toa so dozvoleni godi[ni carinskikvoti.

Liberalizirawe na pazarot na gas

Resornite ministri od Makedonija, Albanija, Bo-sna i Hercegovina, Srbija i Crna Gora, Bugarija,Hrvatska, Romanija i od Turcija vo Atina go pot-pi[aa revidiraniot Memorandum za formiraweregionalen pazar na energija.

Vo najnoviot dokument, koj go potpi[a ministerotza ekonomija, Stev~o Jakimovski, vo regionalnopovrzuvawe sega se vmetnuva i pazarot na gas koj]e treba, isto taka, da se liberalizira, odnosnoda se dozvoli sloboden pristap do gasovodnitemreì, soglasno so najnovite direktivi na Evrop-skata komisija.

Vo delot na elektri~nata energija, dogovoreno eformirawe regulatorna komisija koja ]e vr[iusoglasuvawe na tarifite za prenos na struja me\uzemjite koi vleguvaat vo ovoj pazar, a koi ]e trebada po~nat da se primenuvaat najdocna do juli2005 godina. So novite tarifi za prenos na elek-tri~na energija se o~ekuva da dojde i do izmeni vocenata na elektri~nata energija, koja ]e prestaneda se tretira kako socijalna kategorija, no, spo-red najavite, ]e postojat instrumenti za olesnu-vawe na vlijanieto na reformite vrz kategorijatazagrozeni potro[uva~i.

So Atinskiot memorandum, inaku, definirano epostoewe na regionalen pazar na elektri~na ener-gija, kako osnova za idno energetsko povrzuvawena zemjive od regionot so vnatre[niot pazar naelektri~na energija na Evropskata unija.

Na marginite na sostanokot vo Atina, Ministritena Makedonija, Turcija, Bugarija i na Albanija po-tpi[aa i Deklaracija so koja se definira potre-bata za izgradba na energetski objekti po dolì-nata na Koridorot istok-zapad, za elektroener-getsko i gasovodno povrzuvawe na zemjite.

MY

KC

MY

KC

BILTEN 6363636363

11-1

2/2

00

3

Ostvareni nad 2.7 milioni SADdolari od izvoz na konfekcija

Modnata konfekcija “Geras Cunev” od Strumica,vo tekot na desette meseci od 2003 godina pro-izvede okolu 200.000 konfekciski edinici, pre-te`no ma[ki i ènski kostumi, pantaloni, kapu-ti, palta i mantili, so [to vo celost se ostva-reni planiranite aktivnosti.

Nad 90% od celokupnata konfekciska lon-produk-cija e nameneta za biznis partnerite od od SAD,so [to se realizirani pove]e od 2.7 milioni SADdolari. “Geras Cunev” sklu~i i dogovor so reno-miranata amerikanska tekstilna korporacija JBCza kontinuiran plas-man na konfekcija vo SAD do2005 godina. Seriozni najavi za pretstavuvawe naproizvodnata programa na “Geras Cunev” pristig-nuvaat i od zemjite na Evropskata Unija, pred seod Germanija.

Menaxerskiot tim o~ekuva so zgolemuvawe na iz-vozot da se otvorat mo`nosti za novi vrabotuva-wa vo ovaa strumi~ka tekstilna fabrika, vo kojasega rabotat okolu 700 kvalifikuvani rabotnici.

Do krajot na godinata e planirano vo tekstilnitepogoni na “Geras Cunev” da bidat proizvedeniokolu 240.000 konfekciski edinici, pri [to vre-dnosta na izvozot ]e bide zaokruèna na okolu 3.2milioni SAD dolari.

Seminar za razvoj na bankarskiotsektor

Ministerstvoto za finansii, vo sorabotka soAgencijata za transfer na finansiska tehnologijaATTF od Luksemburg, ovaa godina organizira[e~etiri seminari za pomo[ vo razvojot na bankar-skiot sektor.

Vo ramkite na ovoj proekt od 8-10 dekemvri, 2003godina vo prostoriite na Stopanska Komora naRepublika Makedonija se odrà pettiot po red se-minar za razvoj na bankarskiot sektor na tema“Prevencija od perewe na pari i finansiski kri-minal vo bankarskite aktivnosti”.

Seminarot trae[e tri dena i na nego prisustvu-vaa trieset slu[ateli od delovnite banki vo dr-àvata i od Ministerstvoto za finansii na Repu-blika Makedonija, odnosno od Finansiskata poli-cija, Direkcijata za spre~uvawe na perewe na pa-

ri i Sektorot za finansiski sistem. Kako preda-va~ na seminarot se pojavi g-dinot Joseph - Phi-lippe Delhaye od Luksemburg, iskusen ekspert voovaa oblast.

Na regionot mu e potrebna zona naslobodna trgovija

Na Prviot regionalen ekonomski forum na Jugois-to~na Evropa (JIE) [to se odrà vo Cavtat, make-donskiot pretstedatel Boris Trajkovski ukaà napotrebata zemjite od regionot da sozdadat zonana slobodna trgovija, a evropskite partneri koidosega investiraa vo mirot, pove]e da se naso~atkon zazdravuvawe na ekonomiite na zemjite od Za-paden Balkan.

“Vo ovoj moment, daleku porealno i popragmati~noe da se sozdade zona na slobodna trgovija koja bimoèla da se nare~e SEEFTA (slobodna zona na tr-govija na jugoisto~na Evropa)”, izjavi pretseda-telot Trajkovski vo svoeto obra]awe pred u~es-nicite na forumot. Dvodnevniot forum naslovenkako “Konkurenti i/ili partneri na patot kon Ev-ropskata unija” ima[e za cel pottiknuvawe na so-rabotkata me\u javnite institucii, biznismenitei akademskite zaednici od zemjite na Jugoisto~naEvropa, vo tekot na reformite neophodni za vlezvo EU i globalnite ekonomski integracii.

CM

YK

CM

YK

BILTEN6464646464

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

Podobruvawe na zemjodelskatastatistika

Pretstavnicite na Vladite na Makedonija i {ve-dska potpi[aa spogodba za poddr[ka na podobru-vaweto na zemjodelskata statistika vo Makedo-nija vo periodot 2003-2005 godina. Vladata naRepublika Makedonija vo nastojuvaweto za koris-tewe na iskustvoto na zemjite ~lenki na EU vo po-ve]e oblasti, pobara od [vedska finansiska po-ddr[ka vo statisti~kiot sektor. So implementi-rawe na ovoj proekt ]e se obezbedi razvoj na stru-kturnite, proizvodnite i ekonomskite statistikivo oblasta na zemjodelstvoto, so [to ]e se obez-bedat navremeni i me\unarodno sporedlivi sta-tisti~ki podatoci za zemjodelskiot sektor vo Re-publika Makedonija.

Informaciite za Makedonijadostapni na biznis-partneriod 82 zemji

Biznis-informaciite za Makedonija otsega ]e imbidat dostapni na 43.000 biznis-partneri od 82zemji od 123 centri na mre`nata povrzanost naSvetskata trejd point federacija, ~ij ~len ofi-cijalno stana i Trejd point-Skopje. So priklu~u-vawe kon ova svetsko semejstvo ]e se olesni ipristapot kon me\unarodnata trgovija, posebno zamalite i sredni pretprijatija. “Od uslugite koi]e gi nudi skopskata filijala na Svetskata trejdpoint federacija spa\aat trguvaweto po elektro-nski pat, kako i ponuda na baza na podatoci koi ]emoàt da gi koristat site ~lenovi na ovaa orga-nizacija. Sekoja kompanija ]e moè da se promo-vira preku informacioniot sistem, a preku me\u-narodnata komunikaciska povrzanost naskoro ]emoè da se ocenuva i kreditnata sposobnost nakompanijata od strana na nezavisna francuskakompanija, [to ]e im ponudi na stranskite part-neri uvid vo kredibilitetot na makedonskitefirmi”, istakna Majkl Paten, generalen menaxerna Trejd point za Evropa.

“Preku uslugite na ovaa kompanija, na pretprie-ma~ite od zemjava im se nudat informacii za slu-~uvawata vo trgovijata na svetsko nivo, a i nad-vore[nite partneri ]e dobijat neophodni infor-macii za biznis-klimata za investirawe vo Ma-kedonija. Ponudata na kvalitetni informaciiovozmoùva otvorawe na ekonomijata, [to se na-metnuva kako imperativ od potpi[anite dogovoriza slobodna trgovija i ~lenstvoto vo STO”, izjaviministerot za ekonomija, Stev~o Jakimovski.

Sredba so makedonskite kompaniikoi sorabotuvaat so slovene~kifirmi

Najdocna do sredinata na idnata godina, ]e se na-dminat najgolemiot del od administrativnitebarieri so koi se soo~uvaat potencijalnite inve-stitori vo dràvava, najavi ministerot za ekono-mija, Stev~o Jakimovski, na sredbata [to ja ima-[e so pretstavnici na makedonskite kompaniikoi sorabotuvaat so firmi od Republika Slove-nija. Poso~uvaj]i deka Vladata e otvorena za so-rabotka i pomo[ kon idnite investitori, minis-terot za ekonomija povtorno upati apel da se in-vestira vo Makedonija.

“Dojdete i investirajte, benifitot ]e bide zaed-ni~ki. Kaj nas ]e se zgolemat direktnite inves-ticii, ]e ima novi vrabotuvawa, a ovie proizvodi}e se prodavaat na makedonskiot i na evropskiotpazar so nulta carinska stapka”, istakna Jakimo-vski. Na sredbata bea povtoreni konstataciitedeka makedonskite proizvodi ne go najdoa svoetomesto na slovene~kiot pazar i se nao\aat vo in-feriorna pozicija vo odnos na slovene~kite [to,pak, se gleda i so golemiot deficit na razmenaod makedonska strana.

“Makedonija za deset meseci vo trgovijata soSlovenija zabeleà deficit od 90 milioni dola-ri, odnosno 17 milioni izvoz i duri 107 uvoz”,

informira ministerot Jakimovski, poso~uvaj]ideka so vlezot na desette novi ~lenki vo Evrop-skata unija i za niv vo razmenata so Makedonija ]evaàt odredbite od Privremenata spogodba zatrgovija.

MY

KC

MY

KC

BILTEN 65

11

-12

/2

00

3

Kako da se zabrza napredokot kon Mileniumskite razvojni celi

DA SE STIGNE DO CELTA

Boks 1

Mileniumski razvojni celi

1. Iskorenuvawe na ekstremnata siroma[tija i gladl Vo periodot od 1990 do 2015 godina, namaluvawe za edna polovina nabrojot na lu\e ~ij dohod e pomal od eden dolar dnevno.l Vo periodot od 1990 do 2015 godina, namaluvawe za edna polovina nabrojot na lu\e koi gladuvaat.

2. Postignuvawe na univerzalno osnovno obrazovaniel Do 2015 godina, decata vo celiot svet, i mom~iwata i devoj~iwata,]e moàt celosno da zavr[at osnovno u~ili[te.

3. Promovirawe na ednakvosta na polovite i osposobuvawe na ènitel Eliminirawe na disparitetot me\u polovite vo osnovnoto i srednotoobrazovanie po mo`nost do 2005 godina, kako i na site nivoa na obrazo-vanie najdocna do 2015 godina.

4. Namaluvawe na mortalitetot kaj decatal Vo periodot od 1990 do 2015 godina, namaluvawe za dve tretini nastapkata na mortalitet kaj decata do 5 godini.

5. Podobruvawe na zdravjeto na majkitel Vo periodot od 1990 do 2015 godina, namaluvawe za tri ~etvrtini nastapkata na mortalitet kaj majkite.

6. Borba protiv HIV/sidata, malarijata i drugite bolestil Do 2015 godina, zapirawe na [ireweto i zapo~nuvawe na proces nanamaluvawe na [ireweto na HIV/sidata.l Do 2015 godina, zapirawe na [ireweto i zapo~nuvawe na proces nanamaluvawe na [ireweto na malarijata i drugi te[ki bolesti.

7. Obezbeduvawe odr`livost na ìvotnata sredinal Integrirawe na principite na odr`liv razvoj vo politikite i pro-gramite na zemjite i namaluvawe na zagubata na resursite od ìvotnatasredina.l Do 2015 godina, namaluvawe za edna polovina na brojot na lu\e koinemaat postojan pristap do ~ista voda za piewe.l Do 2015 godina, zna~itelno podobruvawe na ìvotot na najmalku 100milioni ìteli na siroma[ni naselbi.

8. Razvivawe na globalno partnerstvo za razvojl Natamo[no razvivawe na otvoren, zasnovan na pravila, predvidliv inediskriminatoren trgovski i finansiski sistem.l Potencirawe na specijalnite potrebi na najmalku razvienite zemji.l Potencirawe na specijalnite potrebi na zemjite koi nemaat izlez namore, kako i malite ostrovski zemji vo razvoj.l Seopfatno re[avawe na dol`ni~kite problemi na zemjite vo razvoj,preku nacionalni i me\unarodni merki za postignuvawe na dolgoro~noodr`liv dolg.l Razvivawe i implementirawe na strategii za pristojna i produktivnarabota za mladite, vo sorabotka so razvienite zemji.l Obezebduvawe pristap do dostapni, osnovni lekovi vo zemjite vo raz-voj, preku sorabotka so farmacevtskite kompanii.l Obezbeduvawe na pridobivkite od novite tehnologii, osobeno infor-maciite i komunikaciite, preku sorabotka so privatniot sektor.

So ogled na toa [to preostanuvaat u[-te 12 godini za ostvaruvawe na Mile-niumskite razvojni celi (MRC, boks 1),za ispolnuvawe na targetite potrebnoe pogolemo ~uvstvo za itnost kaj sitestrani. Golem broj zemji vo razvoj pos-tignuvaat zna~itelen napredok konMRC, pred se kako rezultat na podob-rite politiki, podobroto rakovodewei produktivnata upotreba na pomo[taza razvoj. No, tie bi moèle da storatpove]e so vistinskata kombinacija nareformi na politikite i dopolnitel-na pomo[. Zgolemuvaweto na naporiteza ispolnuvawe na MRC do 2015 godinanosi i mo`nosti i predizvici. So se-ga[no angaìrawe, razvienite zemjimoàt da go zabrzaat napredokot soobezbeduvawe pogolema i podobra po-mo[ i so ovozmoùvawe pogolem pris-tap do nivnite pazari. Zemjite vo raz-voj, od svoja strana, ]e treba da pro-dolàt da gi sproveduvaat svoite po-litiki i na~inot na koj se implementi-raat. Bez pogolem impuls, postoi seri-ozen rizik deka golem broj zemji nemada ispolnat mnogu od ovie celi.

Ovie naodi proizleguvaat od neodam-ne[na studija na Svetskata banka vokoja se razgleduva mo`niot na~in za za-brzuvawe na napredokot kon MRC na ni-vo na zemja, preku kombinacija na po-dobri doma[ni politiki i podobo ra-kovodewe, povisoki nivoa na pomo[(vo smisla na oficijalna pomo[ za raz-voj), poefektivno davawe pomo[ i po-dobar pristap do pazarite na razvie-nite zemji. Studijata se fokusira[e na18 zemji vo koi ìveat re~isi polovi-na od siroma[nite lu\e vo svetot, koiopfa]aat edna tretina od globalnitetekovi na pomo[, i koi se [iroko re-prezentativni kako zemji so nizok do-hod i so dobri politiki. Tie 18 zemjise: Albanija, Banglade[, Benin, Boli-vija, Burkina Faso, Etiopija, Honduras,Indija, Indonezija, Republika Kirgis-

CM

YK

CM

YK

BILTEN66

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

kata, upravuvaweto i institucionalnata ramka nazemjata, pri promovirawe na namaluvaweto na si-roma[tijata preku odr`liv rast i podobro obez-beduvawe uslugi za siroma[nite.

Sekoja od 18-te zemji postigna zna~itelen napre-dok vo tekot na izminatava decenija, osobeno oko-lu celite za namaluvawe na siroma[tijata vo po-gled na dohodot, promovirawe na osnovnoto obra-zovanie i zgolemuvawe na pristapot do bezbednavoda za piewe. No, napredokot varira[e, kako vopogled na celite, taka i me\u samite zemji. Najmalnapredok e postignat vo vrska so celite za nama-luvawe na mortalitetot kaj decata i majkite i vovrska so sanitarnite uslovi. Dodeka Banglade[,Indonezija i Vietnam postignaa brz napredok vopogled na nekoi ili na site celi, Etiopija, Mada-gaskar i Pakistan zabeleàa pomalo podobruvawe.

tan, Madagaskar, Mali, Mavritanija, Mozambik,Pakistan, Tanzanija, Uganda i Vietnam. Ulogata zapomo[ be[e isto taka pregledana za dve drugigrupi na zemji: zemji so nizok dohod koi se soo~u-vaat so problemi i zemji so sreden dohod.

Pristapot na nivo na zemja, pri ovaa studija, senadopolnuva na rabotata vo koja e koristen glo-balen i sektorski pristap za da se razgleda tro-[okot od ostvaruvaweto na site MRC vo site zem-ji vo razvoj, kako i implikaciite za goleminata napomo[ta (vidi, na primer, Devarajan, Swanson, andMiller, 2002). Studijata se fokusira[e na zemjiteso dobri politiki, bidej]i kako [to pokaùva li-teraturata za efektivnosta na pomo[ta, argumen-tite za da se dade pomo[ na ovie zemji se najcvr-sti (Burnside and Dollar, 2000). Kvalitetot na po-litikite se odnesuva na adekvatnosta na politi-

Tabela 1

Napredok vo ostvaruvaweto na Mileniumskite razvojni celi (MRC)

Kolkava dopolnitelna pari~na pomo[, nadopolneta so reformi na politikite,]e pretstavuva krucijalna razlika

Barem eden target e ispolnetTagetite za MRC se nadminati

Ne e ispolnet nitu eden od targetiteSite targeti se ispolnetiTargetot za [umite e zemen vo predvid

Izvor: Svetska Banka*

+

*

*

*

*

*

+

+ +

+ +

+

++

+

So tekovni politiki, So podobreni politiki, instituciiinstitucii inadvore[ni izvori i pogolemi nadvore[ni izvori

Siroma[tija Obrazovanie Zdravstvo Okolina Siroma[tija Obrazovanie Zdravstvo Okolina

Albanija

Banglade[

Benin

Bolivija

Burkina Faso

Etiopija

Honduras

Indija

Indonezija

Kirgistan

Madagaskar

Mali

Mavritanija

Mozambik

Pakistan

Tanzanija

Uganda

Vietnam

MILENIUMSKI RAZVOJNI CELI

MY

KC

MY

KC

BILTEN 67

11

-12

/2

00

3

zuvawe na tempoto na napredok na ovie zemji konostvaruvawe na MRC? Rezultatot za sekoja zemja,spored vtoroto scenario, e rezimiran vo desnatapovr[ina od grafikon 1, koj vsu[nost pokaùvakolku ovaa kombinacija bi moèla da bide mo]na.Na primer, vakvata kombinacija verojatno biovozmoìla ostvaruvawe na celite vo vrska sosiroma[tijata vo site 18 zemji od primerokot,pri [to nekoi od niv (Mozambik, Uganda i Viet-nam), bi postignale u[te poostri namaluvawa na

Dve scenarija

Pri prvoto scenario, vo studijata se razgleduvakolkav napredok kon MRC bi moèla da postignesekoja od ovie zemji do 2015 godina, bez zna~itel-no zgolemuvawe na tekovite na pomo[ ili podob-ruvawe na politikite. (Proektiranite rezultatispored ova scenario i vtoroto scenario so po-dobri politiki i povisoka pomo[ opi[ano podo-lu, gi reflektiraat ocenkite na timovite naSvetskata banka za zemjite, potkrepeni so posto-e~kite analizi). Leviot del od grafikonot 1 davarezime za mo`nostite na 18-te zemji spored pr-voto scenario. Poverojatno e deka pogolem brojzemji ]e gi ostvarat celite vo vrska so obrazova-nieto i siroma[tijata, vo sporedba so celite zazdravstvo ili ìvotna sredina. Op[to zemeno,ova pokaùva [to moè da se o~ekuva dokolku zem-jite prodolàt da gi sledat politikite naso~enikon odrùvawe makroekonomska stabilnost i pro-movirawe na strukturnite reformi. Isplatli-vosta od ovie politiki vo pogled na rastot, ]erezultira vo najgolemi pridobivki preku namalu-vawe na siroma[tijata vo pogled na dohodot izgolemuvawe na brojot na zapi[ani deca vo osnov-no u~ili[te. Sepak, vo ramkite na obrazovniteceli, iako targetot na zapi[uvawe vo osnovnou~ili[te se o~ekuva da bide ispolnet vo re~isidve-tretini od zemjite opfateni vo primerokot,targetite za zavr[uvawe na osnovnoto u~ili[tei ednakvost na polovite pretstavuvaat pogolempredizvik. Sli~no na toa, iako polovina od zem-jite od primerokot ]e ja ostvarat celta vo pogledna dohodnata siroma[tija, nekolku od niv nema damoàt da ja ostvarat celta za namaluvawe na gla-dot.

Celite vo vrska so namaluvawe na mortalitetotkaj decata i majkite se proektirani da ostanatneispolneti re~isi sekade vo primerokot (vo vr-ska so diskusijata zo[to ovie celi povrzani sozdravjeto pretstavuvaat poseben predizvik, vidiboks 2). Najverojatno, samo Banglade[, Indonezijai Vietnam ]e gi ostvarat celite okolu namaluva-we na mortalitetot kaj decata. {to se odnesuvado mortalitetot kaj majkite, verojatno samo Viet-nam ]e ja ispolni MRC. Ostvaruvaweto na ovie ce-li e ote`nato vo golem broj zemji vo primerokotod Subsaharska Afrika, pred se poradi [irewetona epidemijata na HIV/sida vo devedesettite go-dini.

Na koj na~in, zna~itelno podobrite politiki i po-golemata pomo[ bi bile vo interakcija pri zabr-

Boks 2

Zo[to zaostanuvawe vo zdravstvoto

Od pove]e pri~ini, ostvaruvaweto na Mileni-umskite razvojni celi vo zdravstvoto e pogolempredizvik vo sporedba so drugite celi. Kakoprvo, namaluvaweto na smrtnosta kaj majkite idoen~iwata potrebno za ispolnuvawe na targe-tite, e mo[ne rigorozno (do 2015 godina, nama-luvawe na smrtnosta kaj doen~iwata za dve tre-tini i namaluvawe na smrtnosta kaj majkite zatri ~etvrtini). Vtoro, podobruvaweto na rezul-tatite vo zdravstvoto e povrzano ne samo soobezbeduvaweto na zdravstvenite uslugi, tuku iso intervencii nadvor od zdravstveniot sek-tor. Pristapot do ~ista voda i obrazovanietona majkite se klu~ni za stapkite na smrtnost kajdoen~iwata i majkite. Ostroto namaluvawe nasmrtnosta kaj majkite zadolìtelno bara i pro-meni vo griàta za vreme na bremenosta i priporoduvaweto, kako i podobrena patna mreà,se so cel za podobruvawe na vkupnata medicin-ska grià. Treto, efikasnoto sproveduvawe nazdravstvenite uslugi pretpostavuva dobra ko-ordinacija na politikite vo drugite poliwa.Tuka se vklu~eni upravuva~kite politiki vo jav-niot sektor koi obezbeduvaat adekvatni stimu-lacii za zdravstveniot sektor; politiki za na-bavka i distribucija na farmacevtski sred-stva, so cel nivna dostapnost vo potrebni ko-li~ini i na vistinski mesta; zdravstveni mer-ki za za[tita na naselenieto; soodvetno regu-lirawe i kontrola na kvalitetot na privatnitedavateli na uslugi, koi naj~esto obezbeduvaatuslugi vo pogolem obem vo sporedba so javniotsektor.

Kako i da e, iskustvata pokaùvaat deka progre-sot kon ostvaruvawe na zdravstvenite celi evozmoèn. Potrebni se koordinirani napori zaobezbeduvawe odr`liv napredok na indikatori-te na smrtnost kaj doen~iwata i majkite. Ovieoblasti vklu~uvaat podobruvawe na pristapot ikvalitetot na zdravstvenite uslugi; podobrainfrastruktura, posebno za vodata i sanitari-ite; i fokusirawe na kontrolata kon bolestitekoi se visoko koncentrirani me\u siroma[nite(na primer, tuberkoloza i malarija).

CM

YK

CM

YK

BILTEN68

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

U[te kolku pomo[ e potrebna?

Iznosot na dopolnitelna pomo[ [to moè pro-duktivno da se iskoristi, zna~itelno varira odzemja do zemja, pred se poradi razlikite vo poli-tikite, instituciite i tempoto so koe tie bi mo-èle da se podobrat, opsegot na dohodna i nedo-hodna siroma[tija, kako i postojnite nivoa na po-mo[. Ovie varijacii se jasno vidlivi, dokolku 18-te zemji se razgleduvaat vo smisla na tri grupi.

Pette golemi aziski zemji - Banglade[, Indija,Indonezija, Pakistan i Vietnam - imaat golembroj siroma[ni (zaedno, tie opfa]aat 45% odonie koi ìveat so pomalku od 1 dolar dnevno),dobri politiki i mo`nosti za natamo[no podo-bruvawe potkrepeni so razumen institucionalenkapacitet. Vo momentov, tie primaat niski nivoana pomo[ (izrazeno po ìtel ili kako procent odBDP). Ottuka, za ovie zemji, verojatno ]e bidemo`no zna~itelno zgolemuvawe na pomo[ta (dvoj-no, ili pove]e od sega[nite tekovi). Kako rezul-tat na toa, a pod uslov istite i ponatamu da gi po-dobruvaat politikite, ]e bidat vo mo`nost dapostignat pobrz napredok kon MRC (isto taka, In-donezija i Vietnam, bi nadminale nekoi od MRC).

Za zemjite koi imaat pogolem dohod po ìtel izna~itelno golemi tekovi na pomo[ - Albanija,Bolivija i Honduras - dopolnitelnata pomo[ bimoèla da se iskoristi produktivno, no raste~-kata korisnost bi bila mnogu pomala. Vo prosek,nivnite barawa za dopolnitelna pomo[ bi izne-suvale 20% nad sega[nite tekovi. Edna od pri~i-nite e faktot deka, tie ve]e dobivaat zna~itelnapomo[, i imaat povisoka pomo[ po ìtel od po-ve]eto zemji od Subsaharska Afrika. Isto taka,iako ovie zemji s# u[te se soo~uvaat so serioznipredizvici vo pogled na nekoi od celite - poseb-no vo smisla na podobruvawe na uslovite na mar-ginaliziranite regioni i grupi - i seu[te imaatpotreba od pomo[, za golem broj od niv pokorisni]e bidat podlaboki reformi, otkolku zna~itelnopove]e koncesionalna pomo[ za odrùvawe na po-visok rast.

Tretata grupa ja so~inuvaat 10 zemji od Subsahar-ska Afrika i Centralna Azija. Tie imaat pomalkunaselenie, poslab institucionalen kapacitet ivoobi~ano, ve]e dobivaat zna~itelna pomo[. Zaovie zemji, potrebnata dopolnitelna pomo[ voprosek ]e iznesuva okolu 60% nad sega[nite ni-voa, vo zavisnost od specifi~nostite na zemjata.Klu~no razmisluvawe vo ovie zemji, kade postoizna~itelna nesigurnost, e tempoto so koe tie mo-

siroma[tijata otkolku [to se bara so MRC. Istotaka, zna~itelen napredok bi moèl da se o~ekuvavo pogled na celite za obrazovanie, pri [to re-~isi dve-tretini od zemjite vo primerokot bi giostvarile targetite za zavr[uvawe na osnovnou~ili[te i ednakvost na polovite. Sepak, napre-dokot vo pogled na celite za zdravstvo i ìvotnasredina, i ponatamu ]e ostane predizvik (vidigrafikon 2). Site targeti vo bilo koja bi bile os-tvareni samo od edna tretina, ili pomalku odzemjite, dodeka nekoi ne bi ispolnile nitu ednaod celite.

Za da moàt podobruvawata da se ostvaruvaat sopobrzo tempo, potrebni se zna~itelni politi~kii institucionalni reformi za zabrzuvawe na ras-tot i podobruvawe na procesot na davawe uslugi.Potrebnite reformi opfa\aat tri [iroki oblas-ti: podobruvawe na klimata za aktivnostite naprivatniot sektor, osobeno vo smisla na infra-strukturata i vladeewe na pravoto, zgolemuvawena kvalitetot na upravuvaweto i kapacitetot najavniot sektor; i obezbeduvawe poefektiven ~o-ve~ki razvoj i drugi osnovni uslugi za siroma[-nite. Reformskite prioriteti ]e variraat od

zemja do zemja. Vo nekoi zemji, kako [to se Pakis-tan i Indonezija, zajaknuvaweto na upravuvawetovo javniot sektor i podobruvaweto na klimata zainvesticii se prioriteti. Vo Madagaskar i Bur-kina Faso, ]e bide neophodno da se implementi-raat sektorski politiki i da se preorientiraatprogramite za javni rashodi, so cel politikite narastot da se orientiraat pove]e kon siroma[ni-te. Vo Honduras, pobrziot rast ]e zavisi od re-formite za prodlabo~uvawe na finansiskiot sek-tor i podobruvawe na upravuvaweto.

Golem broj zemji vo razvoj postignuvaatzna~itelen napredok kon Mileniumskiterazvojni celi, pred se kako rezultat napodobrite politiki, podobrotorakovodewe i produktivnata upotreba napomo[ta za razvoj. No, tie bi moèle dastorat pove]e so vistinskata kombinacijana reformi na politikite idopolnitelna pomo[

Studijata se fokusira[e na 18 zemji vokoi ìveat re~isi polovina od siroma[-nite lu\e vo svetot, koi opfa]aat ednatretina od globalnite tekovi na pomo[, ikoi se [iroko reprezentativni kako zemjiso nizok dohod i so dobri politiki.


MY

KC

MY

KC

BILTEN 69

11

-12

/2

00

3

àt razumno da o~ekuvaat deka ]e gi nadgradat in-stitucionalnite i ~ove~ki kapaciteti, na toj na-~in [to ]e moàt da gi preto~at dobrite politi-ki i pogolemoto finansirawe na javnata potro[u-va~ka, vo pobrz rast i podobri rezultati za ~o-ve~kiot razvoj.

Od druga strana, zemjite kako [to se Burkina Fa-so i Mozambik, verojatno ]e moàt da koristatsamo relativno skromni zgolemuvawa na pomo[tai pokraj nivnite ogromni potrebi povrzani so raz-vojnite celi. Tie ve]e dobivaat zna~itelni izno-si na nadvore[na pomo[ - nad polovina od buxe-tot na Burkina Faso e nadvore[no finansiran,dodeka tekovite na pomo[ kon Mozambik iznesu-vaat okolu edna ~etvrtina od nejziniot BDP. Iakosekoja od niv bi moèla ponatamu da gi podobrisvoite politiki, vklu~uvaj]i go zgolemuvaweto nadoma[nite prihodi, docneweto me\u ovie refor-mi i neophodnoto nadgraduvawe na kapacitetot,implicira deka e potrebno etapno zgolemuvawetona pomo[ta. Od druga strana, Etiopija i Madagas-kar bi trebalo da bidat vo mo`nost da koristatzna~itelno pove]e pomo[ vo tekot na slednatadecenija, moèbi duri i dvojno pove]e od sega[-nite tekovi, dokolku ovie zgolemuvawa bidat pri-druèni so podobruvawa na politikite. Izrazenopo ìtel, Etiopija sega dobiva okolu polovinataod pomo[ta na Burkina Faso i edna tretina od po-mo[ta [to ja dobiva Mozambik. Spored toa, do-kolku zemjata e sposobna da gi podobri svoite po-litiki, osobeno so podobruvawe na klimata za in-vesticii, golemite zgolemuvawa na pomo[ta bimoèle zna~itelno da go zabrzaat nejziniot na-predok kon nekolku MRC.

Drugi zemji so nizok dohod

{to stanuva so ulogata na pomo[ta vo zemjite sonizok dohod, koi imaat poslabi politiki i rako-vodewe od onie 18 zemji od primerokot? Takvitezemji se poseben predizvik za efektivno koriste-we na pomo[ta. Iako zemjite vo ovaa grupa se raz-li~ni, vklu~uvaj]i gi postkonfliktnite zemji, ka-ko i zemjite so slabi rezultati vo razvojot, tie,isto taka, imaat nekolku zaedni~ki karakteristi-ki. Site imaat slabi ekonomski i socijalni poka-zateli koi postojano se vlo[uvaat; ograni~enipodatoci za socijalnite uslovi i vlijanieto naprogramite za razvoj; i mnogu slabi politiki, in-stitucii i upravuvawe (Svetska banka, 2002). Voovie zemji, predizvikot za donatorite e da se iz-najdat na~ini na vramnoteùvawe na ograni~eni-ot kapacitet na zemjite za apsorpcija i visokiot

rizik, so potrebata zemjite da ostanat vklu~enivo programite, so cel da ne bidat kompromitira-ni mo`nostite za napredok. So ogled na nestabil-nosta na reformskite programi i ograni~enitepoliti~ki i tehni~ki kapaciteti, cvrstata koor-dinacija na pomo[ta e osobeno va`na. Iako nepostoi [ema kako najdobro da im se pomogne naovie zemji pri inicirawe na reformite, podobro-to razbirawe na lokalnata socijalna i politi~kadinamika sekoga{ mora da bide po~etna to~ka.Sposobnosta na ovie zemji efektivno da ja koris-tat pomo[ta za pribliùvawe kon MRC, moè dabide zgolemena so podobruvawe na politikite iupravuvaweto. Eden od na~inite za poproduktivnokoristewe na zgolemenata pomo[, duri i na kra-tok rok, bi bil zajaknuvawe na avtonomnite, ilinevladinite institucii za obezbeduvawe uslugi.

Vo ramkite na ovaa grupa zemji, argumentot za po-golemi finansiski transferi e posilen vo post-konfliktnite zemji. Pove]eto od niv imaat zna-~ajni potrebi od humanitarna pomo[, kako i po-treba za obnovuvawe na infrastrukturata i obez-beduvawe na osnovni socijalni uslugi. Vo istovreme, bazata na doma[ni resursi e mala i najve-rojatno nema brzo da se zgolemi (na primer, voAvganistan, doma[nite resursi se proektiranida dostignat samo 5% od BDP i 9% od dràvniotbuxet za 2004 godina). Vo vakva situacija, dona-torite treba da gi finansiraat golemite direkt-ni tro[oci navremeno i na na~ini koi pove]e gipoddrùvaat namesto da gi potkopuvaat lokalni-te napori za mobilizirawe na resursi i izgradbana kapacitet. Isto taka, treba da se iznajdat na-~ini za da se obezbedi deka, tekovite na pomo[kon ovie zemji i ponatamu ]e rastat so tekot navremeto, kako [to se zajaknuva nivnoto institu-cionalno i politi~ko okruùvawe, namesto kako[to obi~no se slu~uva, da se namalat nabrzo pozavr[uvawe na konfliktot.

Zemji so sreden dohod

{to se odnesuva do zemjite so sreden dohod, po-ve]eto od niv ve]e gi ispolnile ili se na vistin-skiot pat da gi ostvarat MRC u[te pred 2015 go-

Tie 18 zemji se: Albanija, Banglade[,Benin, Bolivija, Burkina Faso, Etiopija,Honduras, Indija, Indonezija, Republika

Kirgistan, Madagaskar, Mali,Mavritanija, Mozambik, Pakistan,

Tanzanija, Uganda i Vietnam

CM

YK

CM

YK

BILTEN70

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

vaweto na rastot i namaluvawe na siroma[tijatai pristapot do tekovi na privaten kapital, sepakja pravat poinakva. Taa ve]e postigna nekoi odMRC i na dobar pat e da gi ostvari site do 2015godina. Me\utoa, vo 2000 godina, okolu 200 mili-oni Kinezi s# u[te ìveeja so pomalku od 1 dolardnevno, a 600 milioni lu\e ìveeja so pomalku od2 dolari dnevno. Neednakvostite me\u regionitei me\u ruralnite i urbanite oblasti, isto taka segolemi. So cel re[avawe na ovie problemi, pokrajsektorskite reformi za podobruvawe na procesotna davawe uslugi, potrebna e seopfatna reformai na vladiniot fiskalen sistem. Pokraj toa, ]ebide potrebno zna~itelno zgolemeno tro[ewe, odkoe najgolemiot del ]e mora da dojde od doma[niizvori. Pomo[ta moè da ima pridones kon una-preduvaweto na neophodnite politi~ki i insti-tucionalni reformi [to í se potrebni na Kina, socel ednoobrazno ostvaruvawe na MRC.

Vo zemjite so povisok sreden dohod, oficijalnatanadvore[na pomo[ bi moèla da gi zasili doma[-nite napori (i doma[nite resursi) vo borbataprotiv �xebovite� na siroma[tija, koi i ponatamugi ima vo golem broj, kako i vo za[titata na si-roma[nite od vlijanieto na eksternite [okovi.Bidej]i pove]eto od ovie zemji moàt da imaatpristap do me\unarodnite pazari na kapital,oficijalnite tekovi najverojatno ]e bidat glavnonekoncesionalni i ]e se namaluvaat vo zavisnostod zgolemuvaweto na dohodite. Za ovie zemji, po-golemiot pristap do pazarite na razvienite zem-ji, najverojatno ]e ima pogolem efekt vo odnos nadopolnitelnata pomo[ za poddr[ka na naporiteza nadminuvawe na �xebovite� na siroma[tijata.

Implikacii od zgolemuvaweto

Vo nasoka na zabrzuvawe na napredokot kon MRC,me\unarodnata zaednica ]e treba da dejstvuva na~etiri fronta:

Povrzuvawe na strategiite na zemjata so sredno-ro~nite nacionalni celi. Vo zemjite so nizok do-hod, dokumentite za strategijata za namaluvawena siroma[tijata (DSNS), odnosno nacionalnitestrateii za razvoj poop[to, treba poeksplicitnoda bidat povrzani so dolgoro~nite celi, kako ida konkretiziraat [to treba zemjite i nivniterazvojni partneri da storat za ostvaruvawe nacelite. Ottuka, zemjite ]e mora da gi koristatnivnite DSNS ili strategii za razvoj, pri for-muliraweto na srednoro~nite celi i nivnoto

dina. Iako tie dobija edna ~etvrtina od vkupnitetekovi na pomo[ vo 2001 godina, pove]eto od niv,za finansirawe na golemiot broj investiciskipotrebi se potpiraat na doma[ni resursi i teko-vi na privaten kapital. Sepak, vo 2000 godina, voovie zemji s# u[te ìveeja 280 milioni lu\e sopomalku od 1 dolar dnevno, a 870 milioni lu\eìveat so pomalku od 2 dolari dnevno. Iako dru-gite socijalni indikatori vo prosek se podobrivo sporedba so zemjite so nizok dohod, sepak i po-natamu postojat zna~itelni �xebovi� na siroma[-tija vo pove]eto od niv.

Argumentot za dodeluvawe na pomo[ na ovie zemjiso cel zabrzuvawe na nivniot napredok kon MRC,varira zavisno od uslovite vo zemjata. Dohodotpo ìtel vo ovie zemji se dviì od 750 dolari, donad 9.000 dolari. Razliki postojat i vo pogled nakreditosposobnosta i vo pogled na adekvatnostana nivnite politiki. Zemjite so ponizok sredendohod, kako [to se Gvatemala, Maroko, Peru i Fi-lipini, se sli~ni so pobogatite zemji so nizok do-hod. Tie imaat [iroko rasprostraneta siroma[-tija (iako ne vo site dimenzii - Peru, na primer,

ima re~isi univerzalno osnovno obrazovanie) islaba kreditosposobnost. Za ovie zemji, duri ikoga imaat odreden pristap do privaten kapital,skromnite nivoa na oficijalna pomo[ za razvoj bimoèle da imaat klu~na analiti~ka uloga vo im-plementiraweto na reformite naso~eni kon nad-minuvawe na siroma[tijata i neednakvosta, kakoi ostvaruvawe pobrz napredok kon MRC.

Iako Kina e zemja so ponizok sreden dohod, nejzi-nata golemina, dosega[nite rezultati vo odrù-

Pri prvoto scenario, vo studijata serazgleduva kolkav napredok kon MRC bimoèla da postigne sekoja od ovie zemjido 2015 godina, bez zna~itelnozgolemuvawe na tekovite na pomo[ ilipodobruvawe na politikite

So ogled na nestabilnosta na reformskiteprogrami i ograni~enite politi~ki itehni~ki kapaciteti, cvrstatakoordinacija na pomo[ta e osobeno va`na.Iako ne postoi [ema kako najdobro da imse pomogne na ovie zemji pri inicirawe nareformite, podobroto razbirawe nalokalnata socijalna i politi~ka dinamikasekoga[ mora da bide po~etna to~ka


MY

KC

MY

KC

BILTEN 71

11

-12

/2

00

3

preto~uvawe vo godi[nite buxeti i programi koiisto taka gi inkorporiraat o~ekuvawata okolu te-kovite na pomo[. Za da go storat toa efektivno,]e treba da gi re[avaat informaciite na nivo nazemjata, kako i analiti~kite jazovi okolu rezul-tatite povrzani so MRC i nivnite determinanti.

Obezbeduvawe na zna~itelno pogolema pomo[.Studiite na zemjite potvrduvaat deka, so konti-nuirani politi~ki i institucionalni reformi,zna~itelnoto zgolemuvawe na pomo[ta moè da gozabrza napredokot kon MRC. Me\unarodnata zaed-nica se obvrza na zgolemuvawe na obemot na po-mo[ta za 16-18 milijardi dolari godi[no do2006 godina (od nivoto vo 2002 koe iznesuva[e56 milijardi dolari). Ekstrapoliraj]i od [iro-kite tipologii na zemjite zemeni kako primerok,apsorpciskiot kapacitet na zemjite so nizok do-hod i poslabi politiki, i katalizatorskata ulogana pomo[ta vo zemjite so sreden dohod, studijatasugerira deka e potrebna pogolema suma - najmalku30 milijardi dolari godi[no vo tekovna pomo[.Vetuvaweto na vakov dopolnitelen iznos, moè dapredizvika pozitiven ciklus koj ]e gi podobrimo`nostite za ostvaruvawe na MRC vo golem brojzemji vo razvoj, so toa [to ]e pomogne vo odrù-vawe na nivnite napori za reformi. Na sredenrok, vakvata procenka za dopolnitelnata potreb-na pomo[ bi moèla da bide nadminata. I pokrajtoa [to taa ja reflektira najdobrata raspolo-`liva analiza na nivo na zemjata, sepak, taa e kon-zervativna, odnosno postojat jazovi osobeno vovrska so infrastrukturnite potrebi (vidi blok 3)i mo`noto tempo na zgolemuvawe na kapacitetot.

Podobruvawe na obezbeduvaweto pomo[. Iako nepostoi edinstven odgovor vo odnos na toa [to japravi pomo[ta dobra, studiite za zemjata na koise bazira ovoj dokument sugeriraat deka postojattri glavni implikacii za obezbeduvaweto pomo[:

m Poddr[ka na dobrite politiki preku navreme-na i predvidliva pomo[. Neodamne[niot presvrtvo alokacijata kon zemjite so nizok dohod i rela-tivno dobri politiki, pretstavuva pozitiventrend koj treba da prodolì. Kako [to zemjitegradat dobri rezultati vo sproveduvaweto poli-tiki, istite treba da bidat potkrepeni so pris-tap do navremena i predvidliva pomo[ koja ]eovozmoì pogolema doverba vo prezemaweto dol-goro~ni reformi, potrebni za odrùvawe na na-predokot kon MRC. Iako treba da se stori ne[topove]e, edna od zemjite koja postigna odreden na-predok vo ovoj pravec e Uganda.

Me\utoa, zemjite so nizok dohod i poslabi poli-tiki ne treba da bidat otse~eni od pomo[ta. Vonekoi zemji, osobeno postkonfliktnite, direkt-nite i tranziciskite tro[oci za humanitarna po-mo[, obnova na infrastrukturata i obezbeduvaweosnovni socijalni uslugi moàt da bidat zna~i-telni. Drugi zemji koi iniciraat reformi moàtda se soo~at so nepovolni inicijalni tro[oci,kako [to se zaostanati obvrski po nadvore[endolg i negativni neto transferi na eksterni re-sursi. Predizvikot vo ovie slu~ai e brzo obezbe-

Boks 3

Zo[to podobrata infrastruktura e odvitalno zna~ewe?

Se pove]e stanuva jasno deka naprednata infra-struktura e krucijalna za postignuvaweto naMRC. Sepak, i pokraj ova, pove}eto strategii nazemjite ne gledaat na infrastukturata na po-trebniot na~in, pred se poradi nerazjasnetostana nivo na zemjata za toa kolku sigurnoto obez-beduvawe na infrastrukturnite uslugi moè dapomogne vo namaluvawe na siroma[tijata prekupobrz rast i podobra isporaka na uslugite. Sle-duvaat dva primeri za toa kako infrastruktu-rata vlijae vrz razvojot na rezultatite povrza-ni so MRC:

l Vlijanie preku rastot. Vo Uganda, Anketata na243 firmi sprovedena vo 1998 godina pokaàdeka neadekvatnite izvori na elektri~na ener-gija pretstavuvaat najzn~ajno ograni~uvawe zainvestirawe. Vo prosek, firmite ne dobivaaelektri~na energija preku javnata mreà 89 ra-botni denovi godi[no, [to pridonese 77% odgolemite firmi (plus 44% od srednite i 16%od malite pretprijatija) da kupuvaat generato-ri, koi pretstavuvaa 25% od vkupnite investi-cii na ovie firmi vo oprema i ma[ini. Obez-beduvaweto na sigurni uslugi od oblasta naelektri~nata energija, verojatno ]e privle~epove]e pretprijatija da investiraat vo Uganda-podobruvaj]i gi izgledite za porast i namalu-vawe na siroma[tijata.

l Vlijanie preku obezbeduvaweto na uslugi. Voruralna Indija, istraùvaweto pokaà deka voprosek, postoeweto i traeweto na diareata me-\u deca na vozrast pod pet godini e zna~itelnopomalo kaj semejstvata koi imaat vodovod, ot-kolku kaj onie bez vodovod. Sepak, rezultatitepokaùvaat deka zdravstvenite pridobivki naj-~esto gi zaobikoluvaat decata vo siroma[nitesemejstva, posebno dokolku majkata e siroma[-no obrazovana. Ova ukaùva na zna~eweto odkombinirawe na investiciite vo infrastruk-turata so efektivna javna akcija za promovira-we na zdravstvenata edukacija i namaluvawe nasiroma[tijata.

CM

YK

CM

YK

BILTEN72

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

duvawe na pomo[, bez potkopuvawe na lokalnitenapori za mobilizirawe na resursi i izgradba nakapacitet.

m Usoglasuvawe na pomo[ta so prioritetite ipre~kite za zemjata. Pomo[ta treba da se obezbe-di na na~ini koi se podobro usoglaseni so prio-ritetite, onaka kako [to se pretstaveni vo stra-tegijata na zemjata za namaluvawe na siroma[ti-jata ili strategijata za razvoj, sli~no kako vo Vi-etnam i Etiopija. Ova zna~i prifa]awe na naci-onalnite celi, podobruvawe na koordinacijata nadonatorite i usoglasuvawe na donatorskite poli-tiki kolku [to e mo`no pove]e so sistemite nazemjite. Isto taka, pomo[ta treba da bide etapnai povrzana so podobruvawe na kapacitetite nazemjata (kako vo slu~ajot so Tanzanija), so cel od-begnuvawe na potencijalnite problemi povrzaniso zavisnosta od pomo[.

m Obezbeduvawe soodvetni formi na pomo[ pododr`livi uslovi. Mnogu pogolem del od pomo[takoja vo momentov se obezbeduva, treba da bideforma na gotovina, vo nasoka na finansirawe natro[ocite za ispolnuvawe na MRC. Pomo[ta moèda ja zadovoli potrebata od zgolemeni pove]e-kratni tro[oci, dokolku se obezbeduva preku bu-xetska ili sektorska poddr[ka vo zemjite kako[to e Burkina Faso, koi go podobruvaat upravuva-

weto so javnite rashodi, ili preku finansirawena dobro osmisleni sektorski programi, kako voslu~ajot na Madagaskar. Vo nasoka na obezbeduva-we odr`livost na dolgot vo visokozadolènitezemji koi imaat dobri politiki, no se podlo`nina [okovi, poèlno e pogolem del od pomo[ta dabide vo forma na grantovi.

Zgolemen pristap do pazarite vo industriskitezemji. Za golem broj zemji so nizok i sreden dohod,trgovijata i pomo[ta me\usebno se nadopolnuva-at. Mo`nostite na zemjite vo razvoj za ispolnuva-we na MRC bi bile zna~itelno zgolemeni, prekupogolemiot pristap do pazarite na industriskitezemji. Pritoa, najvisoki carini so koi se soo~u-vaat izvoznicite od zemjite vo razvoj se carinitena zemjodelskite proizvodi, prerabotenata hrana,kako i tekstilot i oblekata - proizvodi koi do-miniraat vo izvozot na najsiroma[nite zemji. Ipokraj neodamne[niot neuspeh vo Kankun, uspe[-noto zavr[uvawe na pregovorite vo Doha fokusi-rani na namaluvawe na ovie barieri, bi moèlo dagenerira zna~itelen prihod za zemjite so nizok isreden dohod, pa spored toa, i ponatamu ]e ostaneprioritet.

Sposobnosta da se izvle~e korist od podobriotpristap na pazarot, osobeno za zemjite so nizokdohod, zavisi, isto taka, i od prezemaweto na na-tamo[ni reformi i investicii, a osobeno od nad-graduvaweto na infrastrukturata povrzana so tr-govijata, kako i podobruvawe na carinskata admi-nistracija. Iako na podolg rok, zgolemeniot pris-tap na pazarot ]e bide od najgolema korist za zem-jite vo razvoj, golem broj od niv ]e bidat vo mo`-nost i ponatamu da koristat dopolnitelna pomo[na kratok i sreden rok, so cel iskoristuvawe naprojavenite mo`nosti za zgolemuvawe na nivniotizvoz.

Sposobnosta da se izvle~e korist odpodobriot pristap na pazarot, osobeno zazemjite so nizok dohod, zavisi, isto taka,i od prezemaweto na natamo[ni reformi iinvesticii, a osobeno od nadgraduvawetona infrastrukturata povrzana sotrgovijata, kako i podobruvawe nacarinskata administracija

Prezemeno od:

Finance and Development, December 2003


MY

KC

MY

KC

BILTEN 73

11

-12

/2

00

3

*) mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da giprestavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

Dragan Tilev e dràvensovetnik i rakovoditel naSektorot za evropskaintegracija vo Vladata naRepublika Makedonija.Roden e 1961 godina voStrumica, a diplomiral naEkonomskiot fakultet voSkopje vo 1984 godina.predhodno rabotel kakoKoordinator za stranskapomo[ vo Vladata, [ef naKabinetot na Ministerotza trud i socijalnapolitika i me\unarodenkoordinator. U~estvuvalna pove]e me\unarodnikonferencii, me\u koi iSobranieto naMe\unarodnataorganizacija naorganizacija na trudot(@eneva, 1996),Konferencijata na ON zajavna administracija isocijalen razvoj(Stokholm, 1995),Ministerskiot sostanok naSovetot na Evropa zaministerstvata odsocijalnata sfera(Lisabon, 1995) itn.

Republika Makedonija mora kone~no da pokaè deka saka i moè dainvestira vo idninata na novite generacii. Od vetuvawa za evropskaintegracija, mora da se pomine na realizacija na ovaa vizija

ZO{TO APLIKACIJA ZA^LENSTVO VO EU?

vaat otvoren interes za ~lenstvo;

m Ekonomski, Balkanot vo ovoj moment nee mnogu silen i zna~aen, no na sreden i po-dolg rok, Balkanot ]e igra izvonredno zna-~ajna uloga kako prostor vo koj se se~at iniz koj minuvaat glavnite pati[ta na po-vrzuvawe na Istokot i Zapadot, BliskiotIstok so Evropa, vsu[nost ekonomski Ev-ropa ]e bide posilna i konkurentna na glo-balen plan ako gi ima vpregnato site re-sursi i potencijali na svoite prostorivklu~itelno i Balkanot

Aktuelniot moment kako[ansa za silen ~ekor napredi [ansa da se fatipriklu~ok

2004-ta godina, po mnogu ne[ta, e od isto-riska va`nost za Republika Makedonija ina[ata idnina. Zavr[i procesot na rati-fikacija na Spogodbata za stabilizacija iasocijacija i so toa Republika Makedonijae prva zemja od regionot so validen polno-praven akt so ~ija implementacija najdi-rektno ]e se pomaga i pottiknuva za pri-bliùvawe i integrirawe vo Evropskitestrukturi. Evropskata unija gi iscrtuvakonturite na idnata Evropska federacija.Republika Makedonija ne smee da si dozvo-li da ostane nastrana od ovoj proces i mo-ra da vloì maksimum napor za fa]awepriklu~ok so ostanatite napredni evrop-ski zemji. ]e bideme ceneti spored na[itepostignuvawa, no i spored odlu~nosta,cvrstinata i verbata vo procesot na inte-grirawe vo sega[nata i idnata evropskastruktura.

Evropskata unija i Balkanot- denes i utre

Dokolku sakame da govorime za Evropska-ta unija i Balkanot, denes i utre, nesom-neno mora da gi zememe predvid slednitefaktori:

m Geografski, Balkanot e vo Evropa iprirodno e povrzan so strukturata na Ev-ropskata unija;

m Istoriski, site premreìja na prosto-rive (Evropa-Balkan) se neraskinlivo po-vrzani me\usebe i proizleguvaat edni oddrugi;

m Bezbednosno, Balkanot e ocenet kakokrucijalen za sigurnosta na ostatokot odEvropa K. Paten: ,,Balkanot e dokaz kolkubrzo problemot na tvojot sosed stanuvase~ij problem, ili, izborot e, ili nie - EU]e izvezuvame stabilnost na Balkanot iliBalkanot }e izvezuva nestabilnost voEU�. Porakata e mnogu jasna;

m Politi~ki, pro[iruvaweto na Evrop-skata unija e determinira-

na vo odreden prostorkoj evidentno go op�fa]a i Balkanot,vsu[nost, Grcija ka-ko del od Balkanot, eve]e vo EU, Slovenijaisto taka, Bugarija iRomanija se ~ekor docelta, a site osta-

nati zemji pokaù-

CM

YK

CM

YK

BILTEN74

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

ZO{TO APLIKACIJA ZA ^LENSTVO VO EU?

Republika Makedonija mora kone~no da pokaè de-ka saka i moè da investira vo idninata na novi-te generacii. Mora da se konsolidira postojniotsistem na institucii koi se odgovorni i nadle`-ni za upravuvawe, koordinirawe i zabrzuvawe naprocesot na integrirawe vo EU, da se prezeme od-govornosta za realizacija na dogovorenoto soSpogodbata za stabilizirawe i asocirawe i soVremenata spogodba za trgovskite odnosi so EU,da se iskoristat sredstavata koi ni stojat naraspolagawe preku FARE, KARDS programite kakoi mnogute programi razvieni na bilateralna os-nova. Od vetuvawa za evropska integracija, morada se pomine na realizacija na ovaa vizija. Prav-niot sistem treba temelno da se reformira, da setransponira evropskoto zakonodavstvo na tlotona Makedonija i da se izgradat institucii koi ]ebidat sposobni da go vladeat evropskoto pravo ievropskata sovremena praksa.

Vakvata politi~ka jasna namera i konkretni ~eko-ri i natamu ]e se nadograduvaat i izrazuvaat. No,ona [to bez odlagawe treba da sledi e intenzivi-rawe na konkretni operativni aktivnosti vo na-soka na integracioniot proces, penetrirawe dosite dràvni strukturi, ekonomski operatori,nevladini strukturi, gradewe na sopstvena stra-tegija za integracija, bazirana na realnata ap-sorpciona mo] na strukturite, raspoloìvite ~o-ve~ki resursi i kapacitetite na instituciite,dinami~ki determinirana od interesite na dr-àvata, niz prizmata na interesite na stopan-stvoto, no i negovite sposobnosti.

Momentot po Kopenhagenskite odluki za masovnopro[iruvawe na Evropskata unija e mnogu povoleni za Republika Makedonija pretstavuva mo`nostkone~no da napravi is~ekor so podnesuvawe na ba-rawe za polnopravno ~lenstvo vo Evropskata uni-ja. Toa neizostavno treba da se slu~i, no mora dapokaème deka sme zreli za takva istoriska od-luka i deka toa go pravime vo potpolnost ubedenivo negovata ispravnost, bez i malku somne` zamo`ni reverzibilni dvièwa. Samo taka ]e moè

da o~ekuvame poddr[ka od zemjite ~lenki na EU iod onie koi naskoro ]e stanat ~lenki.

Procesot za stabilizacija i asocijacija dava pot-tik na site zemji od regionot, vklu~itelno i Ma-kedonija. Hrvatska go iskoristi predizvikot ipodnese barawe za polnopravno ~lenstvo i vero-jatno naskoro ]e dobie status na kandidat za~lenstvo vo EU. Po Kopenhagen ostanaa Bugarija iRomanija da go dokaàt svojot kapacitet i istraj-nost na patot kon EU integracija. Znaej]i ja cvr-stata politika na EU za grupirawe na zemjite i ra-cionalizirawe na tro[ocite za pribliùvawe naistite kon EU, moè da se zaklu~i deka e dadensignal na zemjite od regionot deka moè da gosledat pozitivnoto iskustvo i da se obidat dafatat priklu~ok. Treba neizostavno i Makedonijada go sledi toj pat. Mo`nosta Makedonija da sestekne so status na kandidat, zaedno so Hrvatska,a priklu~uvaj]i im se na Bugarija i Romanija e re-alna i otvorena. Dokolku Vladata na RM i drugitestrukturi ja pokaàt svojata cvrsta opredelba,toga[ moè da smetame deka Makedonija naskoro]e stane zemja so status na kandidat za polno-pravno ~lenstvo vo EU.

Slu~uvawata vo regionot, pottikza podnesuvawe na aplikacijata

Nesomneno procesot na evropska integracija za-visi i od po[irokite regionalni slu~uvawa, koitreba blisku da se sledat i analiziraat. Da na-vedam samo nekoi od klu~nite momenti i nastani:

m Se slu~uva gradewe na Nova Evropa, nova prav-na i institucionalna arhitektura, nov Ustav, ipokraj site te[kotii;

m Ovaa godina 15 zemji ~lenki na EU ]e stanat25;

m Prvata Spogodba za stabilizacija i asocijaci-ja vleguva vo sila, tokmu na[ata, na RepublikaMakedonija;

m Prvata zemja od porane[na Jugoslavija ]e sta-ne ~lenka, Slovenija;

m Vo 2003 godina vtora zemja od porane[na Jugo-slavija podnese barawe za ~lenstvo, Hrvatska,zemja koja zaedno so Makedonija ja ima potpi[anoSSA;

m U[te dve zemji od regionot, Bugarija i Roma-nija, vo 2007 ili 2008 ]e stanat ~lenki na EU;

Mo`nosta Makedonija da se stekne sostatus na kandidat, zaedno so Hrvatska, apriklu~uvaj]i im se na Bugarija i Romanijae realna i otvorena. Dokolku Vladata naRM i drugite strukturi ja pokaàt svojatacvrsta opredelba, toga[ moè da smetamedeka Makedonija naskoro ]e stane zemja sostatus na kandidat za polnopravno~lenstvo vo EU

MY

KC

MY

KC

BILTEN 75

11

-12

/2

00

3

m Vo 2003 godina se slu~i istoriskiot Solunskisamit iniciran i poddràn od Grcija - zemja ~len-ka na EU, no i zemja od regionot, od Balkanot, kojae i glavniot promotor na idninata na zemjite odregionot vo Evropskata unija;

m Od ovaa godina ]e go imame novoto Evropskopartnerstvo kako nova podobro definirana ramkaza razvoj na na[ite odnosi so EU;

m ]e gi imame i novite instrumenti na raspola-gawe TAIH i tvining, celosno opereativni;

m Niz politi~kiot dijalog ve]e sme del od Za-edni~kata nadvore[na i sigurnosna politika;

m Od 2005 godina i Programite na zaednicata ]eni bidat dostapni kako i Agenciite na zaednici-te;

m Mnogu zna~ajno od 2007-2013 ]e go imame i no-viot Buxetski ciklus na EU vo koj sigurno ]e imazna~itelni sredstva za finansirawe na procesotna evropska integracija na regionot; i

m Do toga[ i drugite zemji vo regionot (Srbija iCG, Albanija i BiH) ]e imaat SSA, nekoi i vo si-la...

Site ovie elementi se izvonredno jasni i silnisignali koi moè da se ~itaat samo na eden na~in,a toa e �RM ne smee da ostane nastrana od proce-sot, ne smee da si dozvoli luksuz da zaostane ilida zabavi, mora da ja sledi logikata na procesotna evropska integracija, barawata od Kopenhageni od Madrid i barawata od Procesot za stabili-zacija i asocijacija�. Druga alternative za nasnema, opcijata ne sme spremni, ne sme zreli, ne evreme i sl., ne e alternativa.

A toa zna~i jasna Agenda za nas,

m Podnesuvawe na barawe za ~lenstvo vo Evrop-skata unija;

m Lansirawe na na[a Nacionalna strategija zaintegrirawe vo EU;

m Vladeewe na pravoto i funkcionirawe na si-gurnosnite sistemi, vklu~itelno implementacijavo razumna i realna dinamika na Ramkovnata spo-godba i decentralizacijata;

m ^lenstvo vo NATO;

m Celosna implementacija na SSA i harmoniza-cija na na[eto zakonodavstvo so evropskoto;

m Reforma i racionalizacija na javnata admi-nistracija;

m Razvoj na gra\anskoto op[testvo i poddr[kana NVO; i

m Prioritetot nad site prioriteti bez koj setoprethodno e te{ko ostvarlivo, a toa e izdr�liv ikontinuiran ekonomski razvoj i paralelno so toarazvoj na ~ove~kiot i institucionalen kapacitet,bez koj pak ekonomijata nema da ima zdiv za trkavo otvorena konkurencija.

Kako [to moè da se vidi od ovie nekolku napo-meni, procesot na evropska integracija ne e pra-[awe na edna odluka, tuku pra[awe na istrajna,cvrsta i nepokolebliva politika sledena so ne-ophodnite investicii.

Aplikacijata na Republika Makedonija za ~len-stvo vo Evropskata unija- proceduralna ramka

EU ja izrazi svojata otvorenost kon sekoja evrop-ska zemja koja e podgotvena da se priklu~i. Vo te-kot na apliciraweto, dràvata kandidat trebapostepeno i celishodno da go prifati korpusotna zakoni, spogodbi i tradicii na EU, takanare-~enite �acquis, preku procesot za harmonizacija,koj gi opfa]a site aspekti na EU zakonodavstvotoi EU politikite i nivnata primena.

So cel da pristapi kon Evropskata unija:

1. Dràvata - aplikant treba da podnese barawedo Sovetot na EU,odnosno do pretsedava~ot naSovetot, so barawe da ja razgleda nejzinata kom-patibilnost so kriteriumite za ~lenstvo.

2. Za vreme na procesot na razgleduvawe, Evrop-skata komisija obezbeduva serija od detalni od-govori - nejzinata tekovna ocenka za kompatibil-nosta na dràvata - aplikant so kriteriumite za~lenstvo. Tie se poznati kako Redovni izve[tai

Prostorot za donesuvawe odluki ipokrenuvawe na trkaloto na procesot za

site zemji od regionot e od deneska do nepodocna od 2010-2013 godina (koga

zavr[uva i naredniot finansiski ciklusna EU 2007-2013). Na[ite ambicii treba

da se dviàt pred ovie krajni rokovi,odnosno najdocna do 2008-2009 godina,

dokolku ne sakame da se vidime naopa[kata vo redot na zemjite od regionot

za integracija vo EU

CM

YK

CM

YK

BILTEN76

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

ili Izve[tai za napredokot. Prviot od ovie iz-ve[tai, sluì kako osnova za zapo~nuvawe na pre-govorite, a onie koi sledat, otkako pregovorite iformalno ]e otpo~nat, posvetuvaat vnimanie nakonkretni pra[awa vo sekoja oblast od aquis, koi]e moraat da bidat razre[eni pred i definitiv-no da moè da se zatvori soodvetnoto Poglavje.

3. Na sostanocite na Evropskiot sovet, [efovi-te na vladite na dràvite - ~lenki usvojuvaat od-luka za zapo~nuvawe na pregovorite za pristapu-vawe i za osnovnite aspekti na pregovorite.

4. Sovetot na ministri, zaedno so Evropskata ko-misija, gi zapo~nuva pregovorite so pretstavni-cite od dràvata -aplikant.

5. Nacrt - Dogovorot za pristapuvawe, koj se ut-vrduva vo tekot na pregovorite, se parafira odstrana na pretstavnicite na dràvata - aplikanti Sovetot na EU;

6. Spogodbata se potvrduva vo Evropskiot parla-ment, so apsolutno mnozinstvo glasovi.

7. Site dràvi - ~lenki i dràvata - aplikant goratifikuvaat Dogovorot vo soglasnost so nivni-te ustavi.

8. Dokolku toa e vo soglasnost so Ustavot na dr-àvata - aplikant (kandidat), se organizira refe-rendum po ova pra[awe.

9. {efovite na vladite go potpi[uvaat ratifi-kuvaniot Dogovor na sostanokot na Sovetot na EUi toj stapuva na sila. Toa zna~i deka Dogovorot zapristapuvawe stanuva del od aquis communautairei odredbite od Dogovorot se vgraduvaat vo siteosnovni spogodbi na EU.

10. Vo odredeni sektori od nacionalnata ekono-mija vo novata dràva - ~lenka se primenuvaatpreodni propisi, dokolku toa e predvideno so Do-govorot za pristapuvawe.

11. Od prviot den na ~lenstvo vo EU, pretstavni-cite na novata dràva - ~lenka u~estvuvaat vo si-te procesi na odlu~uvawe, pravni postapki i ra-

botat kako dràvni slu`benici vo instituciitena EU, vo soglasnost so soodvetnata regulativa.

Kako [to moè da se vidi, aplikacijata e va`nakako politi~ki is~ekor i potvrda za cvrstataopredelba na dràvata za ~lenstvo. Natamo[niotproces e ve]e determiniran, redosledot na odlu-kite , postapkite, barawata, kriteriumite, kon-sultaciite, izve[taite i sl. Ona [to ne e odnap-red determinirano ili vo ovaa faza za nas Evrop-skata unija ne moè da go determinira, e vremeto

i dinamikata. Toa zavisi od nas samite i odspremnosta da investirame vo procesot i da muse posvetime so upornost do celosno ostvaruvawena krajnata cel, ~lenstvo, no ne kako politi~kiakt, tuku ~lenstvo so standard i uslovi za ìve-ewe za gra\anite na Makedonija na nivo na evrop-skite.

Sepak i ova ne zna~i deka procesot moè da traepremnogu dolgo. Prostorot za donesuvawe odlukii pokrenuvawe na trkaloto na procesot za sitezemji od regionot e od deneska do ne podocna od2010-2013 godina (koga zavr[uva i naredniot fi-nansiski ciklus na EU 2007-2013). Na[ite ambi-cii treba da se dviàt pred ovie krajni rokovi,odnosno najdocna do 2008-2009 godina, dokolkune sakame da se vidime na opa[kata vo redot nazemjite od regionot za integracija vo EU.

ZO{TO APLIKACIJA ZA ^LENSTVO VO EU?

MY

KC

MY

KC

BILTEN 77

11

-12

/2

00

3

Kolku pootvorena e zemjata pristapni~ka kon Monetarnata unija,povisokiot porast na produktivnosta ima pomalo vlijanie vrzstapkite na inflacija

SLI^NOST NA STAPKITE NA INFLACIJAKAKO MASTRI{KI KRITERIUMNASPROTI RAZLI^NITE NIVOA NAPORAST NA PRODUKTIVNOSTA VOZEMJITE PRISTAPNI^KI

Mnogu ~esto, pra[awe na debata vo zemji-te pristapni~ki kon Evropskata unija (EU)e nivoto na inflacija i negovata konver-gentnost so ona na EU, isto taka poznatokako edno od Mastri[kite kriteriumi zakonvergentnost, spored koe inflacijata(merena preku potro[uva~kite ceni) nesmee da nadmine 1,5 procentni poeni odprose~nata stapka na inflacija kaj tritezemji so najmala stapka na inflacija voramkite na Evropskata monetarna unija(EMU). Pritoa, teorijata za optimalna va-lutna zona (OVZ), kako teoretska ramka naEvropskiot proces na integracija ja nave-duva sli~nosta na stapkite na inflacijame\u zemjite na OVZ, kako eden od predus-lovite za priklu~uvawe kon edinstvenatavalutna zona so cel da se namalat tro[o-cite za priklu~uvawe. Me\utoa, ovoj kri-terium e vo zavisnost so razlikite vo po-rastot na produktivnosta me\u zemjite odedinstvenata valutna zona, i e vo spro-tivnost so procesot na zemjite pristap-ni~ki za dostignuvawe (catching-up) na ni-voto na porast na produktivnosta na EMU.

Paritet na kupovna mo]prisposoben naproduktivnosta

Teorijata koja go objasnuva odnosot me\usli~nostite na porastot na produktiv-nosta i stapkata na inflacija se postavu-va vo takanare~eniot model na Paritet na

kupovna mo] prisposoben na produktivnos-ta (De Grauwe, 1996 godina). Prvo, toj gopretpostavuva odnosot me\u platite i ce-nite spored slednovo:

p - w - q (1)

p* = w* - q* (2)

kade, p i p* se logaritmi na nivoata na ce-nite, odnosno stapki na promeni na cenite(stapki na inflacija), vo doma[na zemja ivo Monetarna unija, soodvetno; w i w* selogaritmi na stapkite na nominalniteplati, odnosno stapki na zgolemuvawe nanominalna plata i q i q* se logaritmi nanivoata na produktivnost, odnosno stapkina porast na produktivnosta na trudot.

Pod pretpostavka deka relativniot pari-tet na kupovna mo] (purchasing power parity)vaì, dolgoro~niot odnos e:

e = p - p* (3)

kade, e e logaritam na devizniot kurs, od-nosno procentualna promena na devizniotkurs na doma[nata valuta vo odnos na va-lutata na Monetarnata unija. Ako zemjatase priklu~i kon Monetarnata unija, ne pos-toi mo`nost za prisposobuvawe na deviz-niot kurs (e=0) i ova podrazbira sli~nonivo na inflacija so onaa na Monetarnataunija:

p = p* (4)

*) mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi prestavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

Fatmir Besimi eViceguverner na NarodnataBanka na RepublikaMakedonija. Diplomiral naEkonomski fakultet voSkopje, na otsekot Finansiii bankarstvo, vo 1998godina, po [to gi zapi[uvapostiplomskite studii vooblasta na Monetarnaekonomija na istiotfakultet. Vo momentovraboti na doktorskatadisertacija vo StaffordshireUniversity, Velika Britanija,na tema �Monetarnapolitika i politika nadevizen kurs vo RepublikaMakedonija: konvergencijakon Evropska Unija�.

Vo 1999 godina sevrabotuva vo StopanskaBanka a.d. Skopje, potoa sevrabotuva vo Narodna Bankana Republika Makedonia voDirekcijata za istra-ùvawe. Vo noemvri 2002godina e imenuvan zaDirektor na JavnotoPratprijatie za Aero-dromski Uslugi, kadeostanuva do juli 2003godina koga e izbran zaViceguvernar na NarodnataBanka na RepublikaMakedonija. Avtorot, istotaka, e ~len na EkonomskiotSovet na Vladata naRepublika Makedonija.

CM

YK

CM

YK

BILTEN78

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

So zamena na ravenkite (1) i (2) vo ravenkata (4)]e dobieme:

w - q = w* - q (5)

w - w* = q - q* (6)

Ravenkata (6) pokaùva deka vo Monetarnata unijaso sli~ni stapki na inflacija (Mastri[ki krite-rium za konvergentnost za sli~ni stapki na in-flacija) me\u zemjite, relativnoto zgolemuvawena nominalnite plati mora da bide ednakvo na re-lativnite stapki na porast na produktivnosta natrudot na zemjata so Monetarnata unija, soodvet-no. Ottuka, pretpostavuvaj]i sli~na stapka naproduktivnost za zemjite, sli~nosta na stapkitena inflacija pretstavuva neophoden kriterium zaoptimalni valutni zoni.

Me\utoa, vo postojnite monetarni unii postojatodredeni regionalni razliki vo stapkite na in-flacija (WEO, 2003 godina), a toa se objasnuva iso efektot na Balassa-Samuelson, kade [to zemji-te so razli~en porast na produktivnosta ]e se so-o~at so razli~ni stapki na inflacija. Ova be[eilustrirano od strana na De Grauwe (1996 godina)preku �stapkata na paritet na kupovna mo] pri-sposobena na produktivnosta� vklu~uvaj]i gi vogorespomenatiot model, razgrani~eno, razmenli-vite i nerazmenlivite stoki:

pC = ap

T + (1- a)p

N (7)

pC = a*p

T + (1 - a*)p

N* (8)

kade, pC e logaritam (stapka na promeni) na in-

deksot na potro[uva~ki ceni; pT i p

N se logarit-

mi (stapki na promeni) na cenite na razmenlivitei nerazmenlivite stoki, soodvetno; isto taka,ponderite se dadeni preku a i (1- a) za razmenli-vite i nerazmenlivite stoki, soodvetno; a* pod-razbira parametri koi pripa\aat na Monetarnataunija.

Ramnote`nite ceni kaj razmenlivite i nerazmen-livite stoki se pretpostavuva deka se ednakvi nasoodnosot na platite i produktivnosta (tro[ocina rabotna sila po edinica proizvod, unit laborcosts). Izrazeno vo logaritmi toa ]e bide:

pT = w - q p

N = w - v (9)

pT = w* - q* p

N = w* - v* (10)

kade, q i q* se logaritmi na nivoata na produk-tivnost, odnosno stapki na porastot na produk-tivnosta, vo sektorot na razmenlivite stoki; a vi v* se logaritmi na nivoata na produktivnost,odnosno stapki na porast na produktivnosta, vosektorite na nerazmenlivite stoki vo zemjatapristapni~ka i Monetarnata unija, soodvetno.

So zamena na (9) i (10) za cenite na nerazmenli-vite stoki vo (7) i (8), soodvetno, po premestu-vaweto ]e dobieme:

pC = ap

T + (1 - a)(w - v) (11)

pC = ap

T + (1 - a)(p

T + q - v) (11*)

pC* = a*p

T* + (1 - a*)(w - v*) (12)

pC* = a*p

T* + (1 - a*)(p

T* + q* - v*) (12*)

Pod pretpostavka deka relativniot paritet nakupovna mo] vaì vo sektorot na razmenlivitestoki (na dolg rok), dobivame:

SPPP

= pT - p

T* (13)

kade, SPPP

e (logaritam na) devizen kurs koga pari-tetot na kupovna mo] vaì vo sektorot na razmen-livite stoki.

Ponatamu, ako pretpostavime (kako [to toa go na-pravi De Grauwe, 1996 godina) deka u~estvoto narazmenlivite i nerazmenlivite stoki vo potro-[uva~kata ko[ni~ka na zemjata pristapni~ka iMonetarnata unija se ednakvi (a=a*) i deka pro-duktivnosta vo sektorot na nerazmenlivite sto-ki e ista (v = v*). So odzemawe na (12*) od (11*)dobivame:

pC - p

C* = aS

PPP + (1-a)(S

PPP + q - q*) (14)

Re[avaj]i go spored SPPP

, ]e dobieme

SPPP

= (pC - p

C*) - (1 - a)(q - q*) (15)

Posledniot soodnos ja pretstavuva teorijata narelativen paritet na kupovna mo] prisposoben naproduktivnosta za determinirawe na devizniotkurs, koja pretpostavuva deka deviznite kursevi,na dolg rok, imaat dve determinanti 1 : relativenporast na inflacija i relativen porast na pro-duktivnost vo sektorot na razmenlivite stoki(Beachill i Pugh, 1998 godina). Taka, ako zemjata sepriklu~i kon Monetarnata unija i ne postojat pri-

1) Ova e vo soglasnost so monetaristi~kiot pristap za determinantite na devizniot kurs, bidej}i kamatnata stapka vlijae samo nakratok rok, a ne i na dolg rok.

MY

KC

MY

KC

BILTEN 79

11

-12

/2

00

3

sposobuvawe na devizniot kurs (SPPP

=0), cenitena razmenlivite stoki ]e bidat ednakvi so oniena Monetarnata unija na nivo p

To (p

T=p

T*=p

To), po

[to dobivame:

pC - p

C* = (1 - a)(q - q*) (16)

Od ravenkata (16) moè lesno da se zaklu~i dekaako postojat razliki vo porastot na produktiv-nosta vo sektorot na razmenlivite stoki me\uzemjite ~lenki na Monetarnata unija, nivnitestapki na inflacija (mereni preku indeksot napotro[uva~ki ceni), isto taka, mora da se razli-kuvaat.

Generaliziran paritet na kupovna mo] prisposo-ben na produktivnosta.

Paritetot na kupovna mo] prilagoden na produk-tivnosta leì vrz pretpostavkata (a = a*, v = v*)[to vaì za razvienite zemji vo EU, no tie moèda ne bidat validni za zemjite pristapni~ki. Voodnos na ova razvivame generalizirana forma nastapka na paritet na kupovna mo] prisposobenana produktivnosta, osloboduvaj]i se od pretpos-tavkite na gorespomenatiot model i dozvoluvaj-]i razli~ni u~estva na razmenlivite i nerazmen-livite stoki (a = a*) i razli~na stapka na porastna produktivnosta vo sektorot na nerazmenlivi-te stoki (v = v*) me\u zemjite vo Monetarnataunija.

Pod pretpostavka deka relativniot paritet nakupovna mo] vaì (na dolg rok) za razmenlivitestoki (ravenka 13), pri priklu~uvawe vo EMU(S

PPP= 0), cenite na razmenlivite stoki na

zemjite pristapni~ki mora da bidat ednakvi naonie vo EMU na nivo p

To (p

T = p

T* = p

To). Zamenu-

vaj]i go nivoto na ramnote`ni ceni na stokite sokoi se trguva (p

To) vo ravenkite (11*) i (12*) do-

bivame:

pC = ap

To + (1 - a)(p

To + q - v) (17)

pC* = a*p

To + (1 - a)(p

To + q* - v*) (18)

Odzemaj]i ja ravenkata (18) od (17) po premestu-vaweto dobivame:

pC - p

C* = (1 - a)(q - v) - (1 - a*)(q* - v*) (19)

Posledniot soodnos pokaùva deka stapkite nainflacija me\u zemjite vo Monetarnata unija tre-ba da bidat razli~ni spored razlikite koi pos-tojat me\u relativnite stapki na porast na pro-duktivnosta kaj razmenlivite i nerazmenlivitestoki, ponderirana so u~estvoto na nerazmenli-

vite stoki vo potro[uva~kata ko[ni~ka na zem-jite, soodvetno. Vo odnos na zemjite pristapni~kikoi se priklu~uvaat kon EMU, od ravenkata (19)moè da zaklu~ime deka so cel da se dostigne(catch-up) nivoto na EMU, povisokiot relativenporast na produktivnosta kaj razmenlivite stokivo odnos na nerazmenlivite stoki vo zemjite pris-tapni~ki (q-v) vo sporedba so prosekot na EMU(q*-v*), implicira povisoki stapki na inflacijana zemjite pristapni~ki vo odnos na prose~natastapka na inflacija na EMU (harmoniziran indeks

na potro[uva~ki ceni, HICP). Ova e pove]e izdrà-no za zemjite pristapni~ki vo rana faza na konver-girawe kon EMU, koga procesot na dostignuvawe epozna~itelen. Me\utoa, vo podocne`nite fazi natranzicija kon EMU, se o~ekuva povisoko nivo nakonvergencija (a=a*), pri [to soodnosot od raven-kata (19) moè da se prikaè na sledniot na~in:

pC - p

C* = (1 - a)[(q + v) - (q* + v*)] (20)

Ravenkata (20) pokaùva deka stapkata na infla-cija na zemjite pristapni~ki treba da e razli~naod HICP, vo odnos na razli~nite stapki na porastna produktivnosta (vo sektorite na razmenlivi inerazmenlivi stoki) vo zemjite pristapni~ki iEMU, ponderirani so u~estvoto na nerazmenlivitestoki vo potro[uva~kata ko[ni~ka. Pritoa, otvo-renosta na zemjite pristapni~ki [1 - (1 - a)], imava`na uloga vo konfliktot me\u razli~nite stap-ki na porast na produktivnosta (na zemjata pris-tapni~ka i EMU) i sli~nost vo stapkite na infla-cija (Mastri[ki kriteriumi za konvergentnost).Kolku pootvorena e zemjata pristapni~ka kon Mo-netarnata unija (t.e. 1-a e pomalo), povisokiot po-rast na produktivnosta ima pomalo vlijanie vrzstapkite na inflacija. Odnosno, so zgolemenataintegracija kriteriumot za sli~ni stapki na in-flacija stanuva poevtin za zemjite koi treba da godostignat nivoto na produktivnost na EMU, [to eargument za endogenosta na sli~nosta na inflaci-

Mnogu ~esto, pra[awe na debata vozemjite pristapni~ki kon Evropska Unija

(EU) e nivoto na inflacija i negovatakonvergentnost so ona na EU, poznato kako

edno od Mastri[kite kriteriumi zakonvergentnost, spored koj inflacijata(merena preku potro[uva~kite ceni) ne

smee da nadmine 1,5 procentni poeni odprose~nata stapka na inflacija kaj trite

zemji so najmala stapka na inflacija voramkite na Evropskata Monetarna Unija

CM

YK

CM

YK

BILTEN80

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

jata kako determinanta na OCA i kako Mastri[kikriterium

Na kraj, pod pretpostavka deka stapkite na po-rast na produktivnosta na sektorot na nerazmen-livite stoki vo zemjata pristapni~ka se isti soonie na EMU (v = v*) nie ]e zavr[ime so ravenka-ta (16), koja moè da vaì za zemjite pristapni~-ki vo podocne`nite fazi na konvergirawe konEMU.

Balassa-Samuelson efekt

Gorenavedenite stavovi, isto taka moè da se ob-jasnat preku t.n. Balassa-Samuelson efekt. Taka,zemjite pristapni~ki kako mali i otvoreni eko-nomii (Eurostat, 2003), vo me\unarodniot (EU) pa-zar gi prifa]aat cenite kako predodredeni (pricetakers) , odnosno cenite na zemjite na EU gi odre-duvaat cenite na razmenlivite stoki. Pretposta-vuvaj]i ponisko nivo na produktivnost vo sekto-rot na razmenlivite stoki, spored �dadenata� ce-na na razmenlivite stoki, nominalnite plati (vosektorot na razmenlivite stoki) vo zemjite pris-tapni~ki ]e bidat poniski otkolku onie vo EMU,vo sprotivno ]e ja izgubat konkurentnosta.

Spored Balassa-Samuelson efektot, bidej]i po-rastot na produktivnosta na trudot me\u sekto-rite se razlikuva (sektorot na razmenlivite isektorot na nerazmenlivite stoki), dodeka pla-tite se so tendencija da bidat pomalku razli~ni,cenite na sektorot na nerazmenlivite stoki vozemjite pristapni~ki ]e bidat poniski od onie naEMU. Efektot na Balassa - Samuelson, isto taka,pretpostavuva deka zemjite imaat razli~en po-rast na produktivnosta vo sektorot na razmenli-vite stoki, dodeka razlikata na porastot na pro-duktivnosta vo sektorot na nerazmenlivite sto-ki (na primer uslugi) e zanemarliva. Ottuka, pogo-lemiot porast na produktivnosta (vo sektorot narazmenlivi stoki) vo zemjite pristapni~ki so celda go dostignat nivoto na EMU, ]e gi zgolemi pla-

tite vo site sektori (pretpostavena fleksibil-nost na plati), so [to cenite na nerazmenlivitestoki vo odnos na onie na razmenlivite stoki ]ese zgolemat i ]e rezultiraat so povisoka stapkana inflacija (merena preku indeksot na potro[u-va~ki ceni).

Ne postoi reìm na devizen kurskoj �moè da se primeni na site�

Povisokata inflacija, kako [to be[e objasnetopogore preku Balassa-Samuelson efektot, moè daima razli~ni implikacii vo ekonomijata vo zavis-nost od reìmot na devizen kurs. Taka vo reìmotna fleksibilen devizen kurs, po povisokata in-flacija ]e sledi nominalna deprecijacija na de-vizniot kurs, a so reìmi na fiksen devizen kurstoj doveduva do realna apresijacija i zaguba nakonkurentnosta na zemjite pristapni~ki vo odnosna EMU, [to ima negativno vlijanie vrz trgovski-ot bilans, odnosno zgolemuvawe na deficitot natekovnata smetka. Me\utoa, ne postoi reìm nadevizen kurs koj �moè da se primeni na site� zem-ji pristapni~ki, bidej]i tie se sudiraat so slo-èni pra[awa koga go izbiraat svojot reìm nadevizen kurs, kako [to se: specifikite na nivni-te stopanstva, konvergiraweto kon evro-zonata iglobalizacijata na finansiskite pazari. Vo odnosna toa, reìmot na vrzan devizen kurs (peggedexchange rate) vo Republika Makedonija odigrazna~ajna uloga za ekonomijata, osobeno vo namalu-vaweto na stapkata na inflacija vo periodot natranzicija, so [to se zgolemi kredibilitetot ivremenskata konzistentnost na monetarnata po-litika.

Zemaj]i go predvid Mastri[kiot kriterium zasli~nost na stapkata na inflacija, vo ramki nareìmot na fiksen ili vrzan devizen kurs, povi-sokata inflacija koja se nametnuva za vreme naprocesot na zemjite pristapni~ki na dostignuva-we na nivoto na EMU, moè da se namali na dva na-~ina: prvo, so nominalna apresijacija na devizni-ot kurs, [to ne se pretpo~ita zaradi negativniotefekt vrz trgovskiot bilans; ili vtoro, so res-triktivna monetarna i fiskalna politika so celda se namali inflacijata na nivo na EMU, [to mo-è da go zagrozi proizvodstvoto i vrabotenostavo periodot na tranzicija, no na dolg rok (pris-posoblivi o~ekuvawa) proizvodstvoto ]e se vratina nivo koe odgovara na prirodnata stapka na ne-vrabotenost. Szapary (2001 godina) tvrdi dekazemjite pristapni~ki pri nivnoto konvergirawekon EMU moè da vodat restriktivna monetarna ifiskalna politika, za da ja namalat inflacijatapred pristapuvaweto, samo za posle toa da se re-

Reìmot na vrzan devizen kurs (peggedexchange rate) vo Republika Makedonijaodigra zna~ajna uloga za ekonomijata,osobeno vo namaluvaweto na stapkata nainflacija vo periodot na tranzicija, so[to se zgolemi kredibilitetot ivremenskata konzistentnost namonetarnata politika

MY

KC

MY

KC

BILTEN 81

11

-12

/2

00

3

laksiraat otkako ]e vlezat vo EMU, poznat kakosindrom na �merwe na teìnata� (weigh insyndrome).

Trgnuvaj]i od gorenavedenite pretpostavki i svo-ite specifiki, sekoja zemja ima razli~en pristapkon reìmot na devizen kurs. Ottuka, nema i nekoioficijalni preporaki od EMU za politikata nadevizen kurs [to treba da ja vodat zemjite pris-tapni~ki pri konvergencijata. Pritoa, ostanuvana zemjite pristapni~ki (na dobrovolna osnovadve godini pred za~lenuvawe vo EMU) da se za~le-nuvaat vo ERM 2 (mehanizam na devizen kurs), kojdozvoluva +/-15% fluktuacija na deviznite kur-sevi na valutite na zemjite pristapni~ki vo od-nos na evroto.

Zaklu~ok

Rezimiraj]i gi gorespomenatite gledi[ta, moèda se zaklu~i deka sli~nosta na inflacijata kakokriterium za pristap kon Monetarnata unija esprotivna na razlikite na nivoata na porast naproduktivnosta vo zemjite pristapni~ki. Razli~-ni nivoa na porast na produktivnosta zna~i raz-li~ni stapki na inflacija, [to be[e prikaànokako endogeno na nivoto na integracija (otvore-nost) na zemjata pristapni~ka kon Monetarnataunija. Ottuka, procesot na dostignuvawe na nivo-to na porast na produktivnosta na EMU stanuvapoevtin za zemjite pristapni~ki vo podocne`nitefazi na integracija vo monetarnata unija. Me\u-toa, ne postoi edinstven reìm na devizen kurs�koj moè da se primeni na site� zemji pristap-ni~ki vo procesot na konvergirawe.

Za vreme na ranite fazi na dostignuvawe na ni-voata na EMU, koga konvergencijata na stapkata nainflacija e poskapa, reìmot na fleksibilen de-vizen kurs e popovolen so cel da se apsorbiraatasimetri~nite [okovi vo doma[nata ekonomija.Me\utoa, nominalniot devizen kurs ne sekoga[odgovara na realnite devizni kursevi. Postojat

mo`ni [pekulativni napadi vrz deviznite kurse-vi na zemjite pristapni~ki zaradi nedovolno raz-vienite finansiski pazari vo tie zemji i visokiintegrirani me\unarodni finansiski sistemi.Pritoa, vo podocne`nite fazi na integracija, ko-ga ]e bidat izvr[eni strukturnite reformi vozemjite pristapni~ki, so [to ]e se unapredi i jav-niot sektor, pazarot na trud i finansiskiot sis-tem, ]e bidat ispolneti preduslovite vo koristna reìmot na fiksen devizen kurs so cel da sekonvergira kon EMU, bidej]i toga[ konvergenci-jata na stapkata na inflacija stanuva poevtinazaradi endogenosta na ovoj kriterium za nivotona integracija.

Pokraj ova, se dodeka ne se zavr[i procesot nastrukturni reformi vo zemjite pristapni~ki,mo`no e intermedijarno re[enie za reìmot nadevizen kurs vo procesot na konvergirawe konEMU. Taka, otkako ve]e se postignat kredibilite-tot i vremenskata konzistentnost na monetarna-ta politika, korista od promena na reìmot nadevizen kurs stanuva o~igledna za nadvore[natatrgovija, odnosno unapreduvawe na otvorenosta(integriranosta) na zemjata vo Monetarnata unija(Besimi, 2003 godina). Vo toj pogled, fleksibil-nosta na devizniot kurs vo tesni margini e povol-na so cel da se relaksira procesot na dostignu-vawe na nivoto na porast na produktivnosta naEMU od strana na zemjite pristapni~ki se dodekase postigne povisoko nivo na integriranost, kogadostignuvaweto na nivoto na EMU stane poevtino.

Fleksibilnosta na devizniot kurs votesni margini e povolna so cel da se

relaksira procesot na dostignuvawe nanivoto na porast na produktivnosta na

EMU od strana na zemjite pristapni~ki sedodeka se postigne povisoko nivo na

integriranost, koga dostignuvaweto nanivoto na EMU stane poeftin

Literatura:Beachill B. & Pugh G. (1998), “Monetary cooperation in Europe and the problem of differential productivity growth: An argument for “twospeed” Europe”, International Review of Applied Economics, tom12, br.3, str. 445-457Besimi F. (2003), “Exchange rate variability and trade: the case of Macedonia”, Economic Research, IV/2003, National Bank of the Republicof MacedoniaDe Grauwe P. (1996), International Money, (2nd ed), Oxford University Press, LondonDe Grauwe P. (2003), Economics of Monetary Union, Oxford University Press, LondonEurostat (2003), Statistical Yearbook on Candidate and South-East European Countries, European CommissionInternational Monetary Fund (2003), World Economic OutlookKrugman P. & Obstfeld M. (2000), International Economics: Theory and Policy, (5th ed.), Longman, New YorkSzapary G. (2001), “Transition Countries” Choice of Exchange Rate Regime in the Run-Up to EMU Membership”, Finance and Development,tom 38, br.2

CM

YK

CM

YK

BILTEN82

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

Vo slu~ajot na Makedonija, kaj pogolemiot broj na ekonomisti igra\ani preovladuva mislewe deka, postojat preduslovi i resursineophodni za koncipirawe i ostvaruvawe na razvojna, duri idinami~na ekonomija, se razbira pri istovremeno po~ituvawe napotrebata od odrùvawe na razumna stapka na ekonomska stabilnost

DINAMI^KA EKONOMIJA

Voved

Vo moite istraùvawa vo oblasta na ma-kroekonomskata strategija i politika,dojdov do soznanie deka e potrebno temel-no istraùvawe na segmentite na ekono-mijata i definirawe na odredeni termi-ni, so edinstvena cel da upatam:

m prvo, na su[tinata na poedinite seg-menti na ekonomijata koja suptilno ne eistraèna ili dokolku e istraèna nepostoela nau~na hrabrost da se objavi;

m vtoro, na neadekvatniot pristap na po-edini nau~ni rabotnici koi zaradi svoja-ta t.n. specijalnost, se zafa]aat so is-traùvawe na eden segment od ekonomijatabez da go sogledaat bogatstvoto od seg-menti na ekonomijata i nivnata me\uza-visnost i me\uvlijanie;

m treto, sekoe istraùvawe samo na edensegment od ekonomijata, bez ogled na dla-bo~inata na istraùvaweto, pretstavuvanedostatok, neadekvaten pristap i opas-nost od dobivawe na pogre[ni soznanija izaklu~oci;

m ~etvrto, sekoj t.n. subspecijalisti~kipristap vo istraùvaweto na ekonomijatai na ekonomskite odnosi moè da bide ko-ben zaradi toa [to od neispitana celinase ottrgnuva eden del, eden segment odekonomijata, pri [to se doa\a do oprede-leni soznanija i zaklu~oci za segmentotbez da se istraùva negovoto vlijanie vrzvkupnosta na odnosite vo ekonomijata, iobratno. Kako potkrepa na vakvite tvrde-wa e sledniot primer od oblasta na ma-kroekonomskata politika. Imeno, pri kon-

cipiraweto i ostvaruvaweto na makroeko-nomskata politika se zema eden segmentod ekonomijata, istiot se izdiga do naci-onalno makroekonomsko zna~ewe i zada~ana izvr[nata vlast, bez ogled na konsek-vencite. Toa, ~esto pati, se pravi od ne-znaewe bazirano na upornost, poradi pri-tisok vo nacionalnata ekonomija, ili pakporadi pritisok odnadvor (me\unarodnimonetarni i finansiski institucii, regi-onalni ekonomski zaednici itn.). Bezogled na toa od kade doa\a pritisokot, po-digaweto na eden segment od ekonomijatana t.n. nacionalno nivo na zna~ewe i izvr-[uvawe, re~isi sekoga[ doveduva do od-napred poznati posledici na ekonomski,socijalen, pa duri i na politi~ki plan; i

m petto, so ogled na isprepletenosta naekonomijata i politikata, ~esto pati po-edini segmenti od ekonomijata ili celi-nata na celite i zada~ite na makroeko-nomskata strategija se stavaat vo vtorplan vo odnos na celite i zada~ite [totreba da se ostvaruvaat vo oblasta na so-cijalnata, duri i vo oblasta na politi~ka-ta sfera. Vo toj slu~aj stanuva zbor za po-litizirawe na ekonomski termini, so toai za politizirawe na ekonomijata vo celi-na. Smetam deka toa ne treba da se dopu[-ta od dve pri~ini: prvata pri~ina e ~istoekonomska, bidej]i dokolku se politiziraekonomijata toga[ se koncipira i ostva-ruva makroekonomska politika [to ostva-ruva ne ekonomski tuku politi~ki celi koimoàt dosta [tetno da vlijaat na nacio-nalnata ekonomija. Vtorata pri~ina e taa[to ostvaruvaweto na primarno postave-nite politi~ki, a ne ekonomski celi mo-

*) mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi prestavuvaat stavovite na ministerstvoto za finansii

prof Tihomir Jovanovski

MY

KC

MY

KC

BILTEN 83

11

-12

/2

00

3

àt da ja vodat nacionalnata ekonomija kondràvna ekonomija (ekonomija kade najgolem delod sopstvenosta e vo racete na dràvata), koja podefinicija e pomalku uspe[na od pazarnataekonomija.

Dinami~na ekonomija

Ovoj pat ]e se obidam da i posvetam vnimanie nadinami~nata, odnosno razvojnata, nasproti sta-ti~kata ekonomija, dva termina [to upatuvaat naopredelen stepen na razvoj, zaostanuvawe vo raz-vojot, stagnirawe ili ostvaruvawe na negativnastapka na rast.

Vo periodot na osamostojuvaweto, nacionalnataekonomija na Republika Makedonija se karakteri-zira[e so izrazito visoka stapka na inflacija sosite negativni karakteristiki vo ekonomskiotsistem, razvojnata, makroekonomskata i socijal-nata sfera.

Vo taa decenija (1990-2000 g.) vo Republika Ma-kedonija se ostvaruva[e politika na suzbivawena inflacijata, odnosno rapidno namaluvawe naenormno visokata stapka na inflacija (blizu2000%). Se ostvaruva[e nepotrebno dolgo res-triktivnost vo makroekonomskata politika koja

dovede od sostojba na inflacija vo sostojba nastabilnost, od ve[ta~ki odrùvana stabilnostdo deflacija.

Vo 1999 godina e ostvarena prose~na stapka nadeflacija od 1,1% koja ne e rezultat na klasi~-nite determinanti (zgolemena ponuda pri istaili namalena pobaruva~ka) tuku e rezultat na spe-cifi~ni, vo osnova neekonomski determinanti(namalena pobaruva~ka pri ista ili namalena po-nuda).

Za ilustracija, ]e se posluìme so poslednite po-datoci od Dràvniot zavod za statistika koi seodnesuvaat na dvièweto na bruto doma[niotproizvod vo vremeto od 1990 do 2002 godina.Imeno, vo prvite pet godini (1991-1995 godina),prose~nata stapka na realniot porast na BDP iz-nesuva[e -4,6%. Vo narednite godini, 1996-2000godina, ostvarena e pozitivna prose~na stapkaekonomski rast od okolu 3%. Vo �voenata� 2001godina, stapkata na realen rast na BDP dostigna-4,5%, za vo minatata 2002 godina, da se zgolemina 0,9%. Za potemelno sogleduvawe na dinamika-ta na Bruto doma[niot proizvod i mo`nost za ne-gova analiza gi iznesuvame slednite podatoci zaBDP objaveni od Dràvniot zavod za statistikana Republika Makedonija:

1) Za 2002 podatocite se prethodni2) Konverzijata e napravena so metodot na cenovno prisposoben kurs, Metodologija na OON

Bruto-doma[en prizvod 1990-2002 1

BDP BDP BDP BDP vo denari Stapki BDP

vo tekovni po ìtel vo milioni od 1995 na realen deflator

ceni vo vo SAD $ SAD $ 2 godina (vo porast

milioni denari milioni denari) na BDP

1990 506 2.235 4.252 215.111 - -

1991 920 2.083 3.990 201.837 -6.2 193.7

1992 11.794 1.937 3.728 188.586 -6.6 1371.8

1993 59.165 1.785 3.450 174.500 -7.5 542.1

1994 146.409 1.742 3.389 171.432 -1.8 251.9

1995 169.521 1.705 3.351 169.521 -1.1 117.1

1996 176.444 1.709 3.390 171.530 1.2 102.9

1997 186.018 1.732 3.458 174.000 1.4 103.4

1998 194.979 1.781 3.575 179.879 3.4 101.4

1999 209.010 1.848 3.730 187.684 4.3 102.7

2000 236.389 1.924 3.899 196.222 4.5 108.2

2001 233.841 1.830 3.723 187.342 -4.5 103.6

2002 243.970 1.839 3.755 188.941 0.9 103.4

CM

YK

CM

YK

BILTEN84

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

DINAMI^KA EKONOMIJA

Ovie podatoci upatuvaat na nekolku soznanija:

Prvo, dinamikata na ekonomskiot rast vo posled-nite 13 godini, iskaàni preku dinamikata narastot na BDP e daleku pod potrebnata dinamika;

Vtoro, vakvata dinamika moè da determiniranesoodveten rast na ponudata na stoki i uslugi.Toa moè da predizvika inflaciono dvièwe voekonomijata, ili porast na deficitot vo bilan-sot na pla]awa, a so toa i porast na nadvore[natazadolènost;

Treto, dinamikata na rastot na BDP ne obezbedu-va ostvaruvawe na potrebnata stapka na vrabote-nost i socijalna sigurnost;

êtvrto, ekonomskiot razvoj na Republika Make-donija ne odi po nagorna linija, tuku po cik caklinija [to e dosta [tetno dvi�ewe.

Vakvite soznanija moè da bidat potvrdeni i sou[te eden podatok [to go objavi Dràvniot zavodza statistika na Republika Makedonija, koj se od-nesuva na prose~niot porast na BDP vo RepublikaMakedonija i vo nekolku porazvieni zemji vo Ev-ropa vo periodot 1999-2003 godina. Prose~niotporast na BDP vo ovie zemji iznesuva:

Gornite podatoci i soznanija upatuvaat na potre-bata da se dade odgovor na slednite pra{awa:

m Dali postoi cikli~nost vo dvièweto na eko-nomskite odnosi, vo karakteristikite na sostoj-bata na nacionalnata ekonomija na Republika Ma-kedonija?

m Na [to se dolì taa cikli~nost?

m Koi se sega[nite karakteristiki na stopan-stvoto na Republika Makedonija? i

m [to treba da se napravi vo idnina?

Koga stanuva zbor za toa dali postoi cikli~nostvo dvièweto na ekonomskite odnosi i sostojbatana makedonskata ekonomija, postoi cikli~nostkoja voop[to ne odgovara i ne moè da se identi-fikuva i izedna~i so cikli~nite dvièwa vo raz-vienite ekonomii, bidej]i e predizvikana od dru-gi, sosema razli~ni faktori. Imeno, vo razvenitezemji, cikli~noto dvièwe e rezultat na ciklu-site vo investicionite vloùvawa, odnosno voostvaruvaweto na cikli~na i anticikli~na ma-kroekonomska politika (podem - pregreanost - pad- kriza - antikrizna politika - podem).

Kaj nas, cikli~nosta vo dvièweto na ekonomski-te i finansiskite odnosi ne e determinirana sociklusi na investicioni vloùvawa. Cikli~nostae determinirana so ostvaruvaweto na stabiliza-cioni celi na makroekonomskata politika voeden podolg vremenski period. Imeno, vo po~e-tokot na devedesettite godini, vo Republika Ma-kedonija postoe[e sostojba na visoka stapka nainflacija so site svoi negativni posledici. So

Prose~en rast na BDP

1993 - 2003 (%)

Irska 7.6

Luksemburg 4.1

Grcija 3.8

{panija 3.0

Finska 2.8

{vedska 2.7

Britanija 2.5

Francija 2.3

Germanija 1.3

Makedonija 1.5

Dokolku se politizira ekonomijatatoga[ se koncipira i ostvaruvamakroekonomska politika [toostvaruva ne ekonomski tuku politi~kiceli koi moàt dosta [tetno davlijaat na nacionalnata ekonomija

Stapki na realen porast na BDP (%)Stapki na realen porast na BDP (%)

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

4

6

1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002

MY

KC

MY

KC

BILTEN 85

11

-12

/2

00

3

cel vo pokratok period da se namali stapkata nainflacija od blizu 2000% na razumna stapka od3-5%, se ostvaruva[e ostra stabilizaciona po-litika po pat na ostvaruvawe na ostra antiin-flaciona politika. So visok stepen na rigidnostvo nacionalnata makroekonomska politika, za re-lativno kratok vremenski period se namali stap-kata na inflacija. Vo namaluvaweto na stapkatana inflacija, vo izvesna smisla, duri se preterai se otide vo deflacija. Vo ovoj period, stapkatana ekonomski razvoj be{e dosta niska, odnosno sepostigna duri i negativna stapka na ekonomskirazvoj.

Investicionite vloùvawa vo celiot vremenskiperiod bea pod potrebnite, `rtvuvani zaradi os-tvaruvawe na stabilnost i kako takvi, ne moèada deluvaat nitu cikli~no nitu anticikli~no.Niskata stapka na inflacija i stabilniot, no ne-realen i nemenliv devizen kurs na denarot, voeden podolg vremenski period avtomatski go sta-vi pra[aweto na dinamikata na ekonomskiot raz-voj vo vtor plan. Na toj na~in, nacionalnata eko-nomija poleka no sigurno, gi izgubi karakteristi-kite na razvojna ekonomija, a so toa i karakteris-tikite na dinami~na ekonomija, i se pove]e dobikarakteristiki na ekonomija vo stabilizacija.

Na pra[aweto koi se sega[nite karakteristikina stopanstvoto na Republika Makedonija, vo os-nova, bi moèlo da se navede slednoto:

m Relativno nisko nivo na razvoj na ekonomijata.Imeno, sega[noto nivo na BDP iznesuva ne[tonad 70% od BDP ostvaren vo 1989 godina. Toazna~i deka se zaludno izgubeni pove]e od 10 godi-ni vo razvojot na ekonomijata;

m Niskata stapka na ekonomski rast ja zgolemuvadiskrepancata vo stepenot na razvienost me\uMakedonija i drugite zemji koi ostvaruvaat povi-soka stapka na razvoj;

m Se odrùva visok stepen na stabilnost na ce-nite na malo i na visinata na devizniot kurs na[teta na dinamikata na ekonomskiot rast istrukturnite pomestuvawa vo stopanstvoto;

m Visokiot stepen na stabilnost se odrùva soostvaruvawe na visok stepen na restriktivnostvo vkupnata makroekonomska politika;

m Visok stepen na nelikvidnost na stopanstvotoi nestopanstvoto;

m Nizok stepen na akumulativnost na stopan-stvoto;

m Relativno visok stepen na vnatre[na i nad-vore[na zadolènost;

m Visok stepen na likvidnost na buxetot kakorezultat na obemot i stepenot na zafa]awe odprihodite na naselenieto, kako i od profitot napretprijatijata;

m Visoka stapka na nevrabotenost, pri istovre-meno postoewe na niska stapka na vrabotuvawe;

m Mnogu niska kupovna sila na naselenieto za-radi zamrznatite plati i visokata stapka na ne-vrabotenost;

m Neostvaruvawe na potrebnata dinamika na re-formi na ekonomskiot sistem, posebno vo oblastana sopstvenosta, strukturnite promeni vo ekono-mijata i sozdavawe na uslovi za premin na pazar-ni uslovi na rabotewe;

m Se u[te, na preden plan, se politi~kite odno-si i socijalnata sfera namesto ekonomijata;

m Vo makroekonomskata strategija i politika,primarno mesto imaat monetarnite, a ne realnitefaktori, [to pretstavuva praksa vo mnogu malbroj na zemji vo svetot;

Se u[te nema oficijalno prifatena dolgoro~nastrategija za razvoj na Makedonija i srednoro~namakroekonomska strategija i politika.

Vo periodot na osamostojuvaweto, nacio-nalnata ekonomija se karakterizira[e so

izrazito visoka stapka na inflacija sosite negativni karakteristiki vo ekonom-

skiot sistem, razvojnata, makroeko-nomskata i socijalnata sfera. Se ostvaru-va[e nepotrebno dolgo restriktivnost vo

makroekonomskata politika koja dovedeod sostojba na inflacija vo sostojba na

stabilnost, od ve[ta~ki odrùvanastabilnost do deflacija

Tro[o~ni komponenti na BDPTro[o~ni komponenti na BDP

2000 2001 2002

0

50,000

100,000

150,000

200,000

250,000

300,000

BDP Finalnapotro[uva~ka

Bruto-investicii

Izvoz nastoki i uslugi

Uvoz na stokii uslugi

CM

YK

CM

YK

BILTEN86

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

Vo vrska so tro[o~nite komponenti na BDP na Re-publika Makedonija vo vremeto 2000-2002 godi-na, mislam deka e potrebno da upatam na nekolkumoi soznanija:

m Mnogu mala e razlikata me\u vrednosniot iz-raz vo denari na BDP vo 2000, 2001 i 2002 godi-na, [to ukaùva na otsustvo na dinami~ka ekono-mija;

m Finalnata potro[uva~ka vo 2000 i 2001 godi-na e ne[to pomala, dodeka vo 2002 godina e re~i-si ednakva so vrednosta na BDP;

m Bruto investiciite se dosta niski i bez dina-mika, [to direktno vlijae na dinamikata na BDP;

m Izvozot na stoki i uslugi e pomal od uvozot iistiot se namaluva. Nacionalna ekomija [to gizadovoluva svoite potrebi po pat na uvoz ne moèda ima dinami~en rast na izvozot;

m Uvozot na stoki i uslugi vrednosno e pogolemod izvozot [to e rezultat na nedovolno zgolemu-vawe na ponudata od doma[no proizvodstvo.

Vo pogled na pra[aweto: [to vo idnina, ]e upa-tam na nekolku zna~ajni raboti koi treba da bidatostvareni vedna[, vo bliska i vo podale~na idni-na. Imeno, [to poskoro treba da zapo~ne izgotvu-vawe na tri mnogu zna~ajni programi, odnosnoproekti:

1. Izgotvuvawe na Dolgoro~na razvojna strategi-ja na Republika Makedonija za narednite 20 godi-ni. Dokument [to treba da bide prifaten so na-cionalen konsenzus (eden vid ekonomski ustav) ikoj nema da moè da se menuva pri menuvaweto navladea~kite garnituri.

2. Izgotvuvawe na makroekonomska strategija ipolitika za najmalku pet godini. Dokument, vo kojsosema kratko, oslobodeno od teoretizirawe ipragmatski, vo osnova ]e treba da se obrabotattri globalni segmenti:

a) pozicionirana i komparativna analiza na eko-nomijata, karakteristikite na ekonomskiot sis-

tem i makroekonomskata politika na RepublikaMakedonija vo po~etokot na XXI vek;

b) istraùvawe i definirawe na strate[kitepravci i segmenti vo koncipiraweto i ostvaruva-weto na dinami~ka makroekonomska politika;

v) definirawe na sistemski re[enija, makroeko-nomski instrumenti i merki za ostvaruvawe nastrategiskite pravci i segmenti na dinami~natamakroekonomska politika.

3. Izgotvuvawe na proekt za podgotvuvawe na Re-publika Makedonija za pobrzo i pouspe[no integ-rirawe vo Evropskata unija.

Koga stanuva zbor za dinamikata na ekonomskiotrast vo Republika Makedonija, BDP bi trebalo daraste so stapka od nad 7% i stapka na inflacija4-5% na godi[no nivo. Vakvata stapka na rast naBDP, vo sebe sodrì 1% za porastot na naseleni-eto vo Republika Makedonija, 3% za ostvaruvawena porast [to se ostvaruva vo Evropskata unija inad 3% za namaluvawe na diskrepancata vo eko-nomskiot razvoj me\u Makedonija i Evropskataunija.

Slu~ajot na Kina

So postignuvawe na vakva stapka na porast naBDP od nad 7% na godi[no nivo, makedonskataekonomija bi dobila karakteristiki na dinami~kaekonomija. Takva ekonomija e, na primer, ekonomi-jata na Narodna Republika Kina. Imeno, vo ovaazemja, realniot BDP vo vremeto od 1996 do 2003godina se dviì me\u 8-10%, so stapka na infla-cija me\u +8% i -1% (deflacija).

Vo periodot me\u 1990 i 2002 godina, BDP percapita vo Kina se zgolemil od 339 na 986 SAD$(2.9 pati), za razlika od SAD i Japonija kade, voistiot period, porastot iznesuva 1.56 pati, od-nosno 1.27.

Kako rezultat na toa, izvozot na NR Kina vo 1993godina iznesuval 76, a vo 2002 godina 326 mili-jardi SAD$. Uvozot pak, vo 1993 godina iznesuval86, a vo 2002 godina 281 milijarda SAD$. Pro-se~nata godi[na stapka na rast na izvozot vo vre-meto 1993-2002 godina bila 17%, dodeka na uvo-zot 16%. Samo za sporedba, svetskiot izvoz vo tojperiod prose~no se zgolemuval za 6% na godi[nonivo.

Procentot na u~estvo na investiciite vo BDP voNarodna Republika Kina vo vremeto od 1993 do

Koga stanuva zbor za toa dali postoicikli~nost vo dvièweto na ekonomskiteodnosi i sostojbata na makedonskataekonomija, postoi cikli~nost koja voop[tone odgovara i ne moè da se identifikuvai izedna~i so cikli~nite dvièwa vorazvienite ekonomii, bidej]i e prediz-vikana od drugi, sosema razli~ni faktori

DINAMI^KA EKONOMIJA

MY

KC

MY

KC

BILTEN 87

11

-12

/2

00

3

Podatocite na koi upatuvam bi moèle da poslu-àt kako pouka i patokaz kako treba da se prista-pi koga se koncipira i ostvaruva makroekonomskapolitika vo edna suverena nacionalna ekonomija.Sli~ni primeri sretnuvame vo ê[ka, Irska, Slo-venija, a vo poslednite nekolku godini i vo Rus-kata Federacija.

Bi sakal ovie primeri da bidat eden vid pouka zasite �eksperti� i �moderni teoreti~ari� koi sepoveduvaat od tu\i vlijanija i insistiraat nakoncipirawe i ostvaruvawe ne na razvojna, tukuna stabilizaciona makroekonomska politika i po-litika na nemenliv (fiksen) devizen kurs. Toa vo-di kon poniska stapka na ekonomski rast od po-trebnata, nerealen devizen kurs, visoko nivo nadeficit vo bilansot na pla]awa, visoka stapkana nevrabotenost i visok stepen na ekonomska isocijalna nestabilnost vo nacionalnata ekono-mija.

Posledicite od takvoto povedenie se s# povid-livi i se ~uvstvuvaat sekojdnevno vo re~isi site

2002 godina bil ne[to nad 35%, vo Velika Bri-tanija bil nad 15%, vo SAD i Francija blizu 20%,a vo Germanija nad 20%.

nacionalni ekonomii kade vladee pristapot nastabilizaciona, odnosno restriktivna makroeko-nomska politika po sekoja cena, posebno vo neraz-vienite zemji koi ostvaruvaat proces na tranzi-cija. Dokolku toa se pravi od neznaewe, moè dabide prosteno. No, dokolku se pravi zaradi ostva-ruvawe na nekoi �povisoki� celi i interesi, bitrebalo nositelite na takva makroekonomska po-litika da ponesat barem moralna odgovornostpred svojot narod.

Vo slu~ajot na Makedonija, kaj pogolemiot broj naekonomisti i gra\ani preovladuva mislewe deka,postojat preduslovi i resursi neophodni za kon-cipirawe i ostvaruvawe na razvojna, duri i dina-mi~na ekonomija, se razbira, pri istovremeno po-~ituvawe na potrebata od odrùvawe na razumnastapka na ekonomska stabilnost. Treba samo da senapu[ti dosega[nata �ideologija� za stabilnosti restriktivnost na makroekonomskata �strate-gija� i politika. Isto taka, treba da se po~ituvaznaeweto na doma[niot kadar i da se poa\a, predse, od zaedni~kite interesi na site gra\ani voRepublika Makedonija, a ne od poedine~ni ilipartiski interesi. Da se poa\a od faktot dekaMakedonija e suverena dràva so svoja nacionalnaekonomija i svoi nacionalni ekonomski interesikoi treba da se ostvaruvaat i da se [titat.

Vo pogled na pra[aweto [to vo idnina,[to poskoro treba da zapo~ne izgotvuvawe

na tri mnogu zna~ajni programi, odnosnoproekti: Izgotvuvawe na dolgoro~na

razvojna strategija na Republika Make-donija za narednite 20 godini, izgot-

vuvawe na makroekonomska strategija ipolitika za najmalku pet godini i izgot-

vuvawe na proekt za pripremawe naRepublika Makedonija za pobrzo i pous-

pe[no integrirawe vo Evropskata Unija.

U~estvo na investiciite vo BDP (%)U~estvo na investiciite vo BDP (%)

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Kina Aziskitigri

Japonija Germanija Francija SAD VelikaBritanija

CM

YK

CM

YK

BILTEN88

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

Novata teorija na ekonomskiot raste` sugerira aktivna uloga nadràvata vo promoviraweto na ekonomskiot raste`, i toa prekuinvesticii vo ~ove~ki kapital i pottiknuvawe na stranski privatniinvesticii vo t.n knowledge-intensive industries, kako [to sekompjuterskiot softver i telekomunikaciite

APROKSIMACIJA NA NIVOTO NAÔVE^KIOT KAPITALVO MAKEDONSKATA EKONOMIJA

1. Voved

Pod pretpostavka deka ekonomskiot ras-te` e funkcija od akumulacijata na fizi~-kiot kapital i porastot na rabotnata si-la, kombiniran so egzogen faktor - tehno-lo[ki progres (kakov [to e slu~ajot so ne-oklasi~niot model na Robert Solou), nemoè da se dade odgovor na pra[aweto:Kako da se postigne ekonomski raste` nadolg rok, odnosno kako da se zabrza tehno-lo[kiot progres? Spored ovoj model, eko-nomiite ne poseduvaat �vnatre[ni sili�za raste` na dolg rok. Vo otsustvo na eks-terni [okovi ili tehni~ki progres, siteekonomii konvergiraat kon nulti ekonom-ski raste`. Rasteòt na BDP per capita sesmeta za privremen fenomen koj rezultiraod promenite vo tehnologijata. Sekoj po-rast na BDP koj ne moè da se objasni pre-ku kratkoro~noto prisposobuvawe vo sto-kovite na kapitalot ili na trudot, se pri-pi[uva na rezidualot.

Ovie i drugi nedostatoci na modelot naSolou bea pri~ina za pojava na t.n. Novateorija na ekonomskiot raste`. Novata te-orija na ekonomskiot raste` se bazira napretpostavkata deka tehni~kiot progres eendogen. Taa se fokusira na iznao\awe nana~ini koi ovozmoùvaat steady-state ras-teòt da bide generiran endogeno, pri[to osnovnata pretpostavka se bazira natoa deka dràvnite (javnite) i privatniteinvesticii vo ~ove~kiot kapital (znaewe-

D-r Dimitar Eftimoski evraboten vo Ekonomskiot

institut, priUniverzitetot �Sv. Kiril

i Metodij� od Skopje. Toj enau~en sorabotnik na

problematikata Teorija ipolitika na ekonomskiot

razvoj i docent napostdiplomskite studii po

me\unarodna ekonomija napredmetot Dràvna

regulacija. D-r DimitarEftimoski e honoraren

profesor napostdiplomskite studii po

me\unarodna ekonomija ibiznis na Ekonomskiot

fakultet vo Prilep. Avtore na okolu 50 nau~ni i

stru~ni trudovi, objavenivo zemjata i stranstvo.

to) generiraat eksterni ekonomii i porastna produktivnosta, [to e vo kolizija sozakonot za opa\a~ki prinosi. Ona [to eosobeno bitno e toa [to novata teorija naekonomskiot raste` sugerira aktivna ulo-ga na dràvata vo promoviraweto na eko-nomskiot raste`, i toa preku:

1. Investicii vo ~ove~ki kapital.

2. Pottiknuvawe na stranski privatni in-vesticii vo t.n knowledge-intensive indus-tries, kako [to se kompjuterskiot softveri telekomunikaciite.

Ottuka se javuva potreba za procenka nanivoto na ~ove~kiot kapital vo makedon-skata ekonomijata.

Vo ovoj trud, analizata na nivoto na ~o-ve~kiot kapital ]e bide izvr[ena preku:

1. Konvencionalna procedura za utvrduva-we na nivoto na ~ove~kiot kapital.

2. Indirektna analiza, odnosno procenkana apsorpcionata mo] na ~ove~kite resur-si za sovremeni tehnologii.

2. Nivoto na ~ove~kiotkapital vo makedonskataekonomija

Analizata e napravena vrz osnova na Anke-tata za rabotnicite i neto platite vo Re-publika Makedonija sprovedena od Dràv-

*) mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi prestavuvaat stavovite na ministerstvoto za finansii

MY

KC

MY

KC

BILTEN 89

11

-12

/2

00

3

niot zavod za statistika. Pri presmetkata na ni�voata na ~ove~kiot kapital, kako prose~na mese~-na neto plata po rabotnik e zemena vrednost vovisina od 12.243,50 denari, ili okolu 200 • , od-nosno godi[na neto plata od 2.400 • . Podatociteza rabotnata sila se prezemeni od Anketata za ra-botna sila na Zavodot za statistika.

Spored teorijata na ~ove~kiot kapital, tekovna-ta vrednost na ~ove~kiot kapital moè da sepresmeta preku brojot na rabotnicite (so oprede-leno obrazovanie) i nivnata prose~na plata 1 . Ot-tuka:

Tekovna vrednost na HC na vkupnata rabotna silapresmetana preku prose~nata plata na prose~enrabotnik 2 :

HCTrs

= 1.947.736.800 •

Tekovna vrednost na HC na vkupnata rabotna silapresmetana preku prose~nata plata na rabotnikotvo zavisnost od stepenot na obrazovanieto 3 :

HCTrs

= 1.821.393.120 •

Tekovna vrednost na HC na rabotnata sila/maì:

HCTrsm

= 1.172.505.600 •

Tekovna vrednost na HC na vrabotenite:

HCTv

= 1.319.630.400 •

Tekovna vrednost na HC na vrabotenite/maì:

HCTvm

= 814.920.000 •

Tekovna vrednost na HC na nevrabotenite:

HCTn

= 630.106.400 •

Tekovna vrednost na HC na nevrabotenite/maì:

HCTnm

= 357.585.600 •

Zna~i, tekovnata vrednost na ~ove~kiot kapital(proizvodstveniot kapacitet na rabotnicite) voRepublika Makedonija, za 2002 godina, iznesuva1.947.736.800 • . Od toa na vrabotenite otpa\aat1.319.630.400 • , a vrednosta na �zagubeniot�~ove~ki kapital na ekonomijata iznesuva630.106.400 • .

1) Za ova poop[irno vidi vo: Dimitar Eftimoski (2003): Ekonomija na razvojot, Ekonomski institut, Skopje.2) Site rabotnici se svedeni na nivo na sredno obrazovanie.3) Rabotnci so i do osnovno obrazovanie - prose~na mese~na plata od 170 • , so sredno obrazovanie 200 • , so visoko obrazovanie 230 • .

PCV = SHC

t

(1 + i)t

10

t = 0

PCV = sega[na vrednost na kapitalotHC

t =vrednost na ~ove~kiot kapital na

ekonomijata vo periodot ti = kamatna stapka

Pritoa, pri presmetkata e koristena kamatkastapka od 8.5% i godi[na stapka na raste` navrednosta na ~ove~kiot kapital od 0.5%.

Spored ovaa presmetka, sega[nata vrednost na~ove~kiot kapital za poso~eniot period iznesuva15.040.704.200 • .

FCV = S HCt (1 + i)t

0

t = 10

FCV = idna vrednost na kapitalotHC

t =vrednost na ~ove~kiot kapital na

ekonomijata vo periodot ti = kamatna stapka

Novata teorija na ekonomskiot raste` sebazira na pretpostavkata deka tehni~kiot

progres e endogen. Taa se fokusira naiznao\awe na na~ini koi ovozmoùvaat

steady-state rasteòt da bidegeneriran endogeno, pri [to osnovnata

pretpostavka se bazira na toa dekadràvnite (javnite) i privatniteinvesticii vo ~ove~kiot kapital

(znaeweto) generiraat eksterni ekonomiii porast na produktivnosta, [to e vo

kolizija so zakonot za opa\a~ki prinosi

Stokot na ~ove~kiot kapital na makedonskataekonomija za 11 godini nanazad za periodot(1991-2001) godina e presmetan po slednava for-mula:

Sega[nata kapitalizirana vrednost na ~ove~kiotkapital, za periodot 2001-2011 godina, e presme-tana preku formulata:

CM

YK

CM

YK

BILTEN90

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

So koristewe na kamatna stapka od 8.5% i pripretpostavena godi[na stapka na raste` na netoplatata na rabotnikot od 0.5%, diskontiran e te-kot na zarabotuva~kite na poedinecot (rabotni-kot) niz negoviot raboten vek (47 godini). Na tojna~in e dobiena sega[nata kapitalizirana vred-nost na idnite zarabotuva~ki.

Prose~en makedonski rabotnik so prose~na go-di[na plata od 2.400 • , me\u 18-godi[na i 65-go-di[na vozrast, moè da o~ekuva da zaraboti112.800 • . Sega[nata kapitalizirana vrednostna ovaa zarabotuva~ka so kamatna stapka od 8.5%iznesuva 31.518 • - za 18-godi[en rabotnik. Pri-toa, treba da se ima predvid deka toa ne zna~i de-

4 Minimalnite i maksimalnite vrednosti se isti za site zemji.

ka 18-godi[en rabotnik poseduva ~ove~ki kapi-tal od 31.518 • , od prosta pri~ina [to pogole-miot del od ~ove~kiot kapital koj ]e go proizvedeovoj tek na dohodot s# u[te ne e steknat (na pri-mer kaj rabotnik na 30 godi[na vozrast, steknate samo eden del od negoviot ~ove~ki kapital, adel treba da se stekne vo idnina). Zatoa, moèmeda konstatirame deka ~ove~kiot kapital na pro-se~en makedonski rabotnik ne vredi 31.518 • , tu-ku 31.518 • e sega[nata kapitalizirana vrednostna ~ove~kiot kapital, koj rabotnikot go steknal i]e go stekne vo idnina.

3. Apsorpcionata mo] na~ove~kite resursi za sovremenitehnologii - indirektna analizana nivoto na ~ove~kiot kapital

Apsorpcionata mo] na ~ove~kite resursi za so-vremeni tehnologii zavisi od akumuliranoto nivona ~ove~kiot kapital vo ekonomijata. Ovaa rela-cija ni dava za pravo na indirekten na~in da goocenime postojnoto nivo na ~ove~kiot kapital vozemjata.

Za taa cel se sluìme so edna od komponentite naindeksot na tehnolo[kite dostignuvawa (TAI –Technology Achievement Index) koj pokaùva kolkudobro soodvetnata zemjata ja kreira i difuziratehnologijata, kako i kolku dobro ja gradi bazatana ~ove~ki resursi.

So cel da dobieme pojasna slika za efikasnostana makedonskata ekonomija, vo odnos na kreirawe-

CV = SW

t

(1 + i)t

47

t = 0

CV = kapitalizirana vrednost nazarabotuva~kiteW

t = neto zarabotuva~ki na poedinecot

vo periodot ti = kamatna stapkan (47) = rabotniot vek na poedinecot

Indeksot na ~ove~kite ve[tini na Repub-lika Makedonija iznesuva 0.499 i ezna~itelno pomal od indeksot na visokorazvienite zemji. Posebno zagriùvafaktot [to ovoj indeks e pomal i odindeksite na pogolemiot broj zemji votranzicija, [to samo ja potvrduva konsta-tacijata deka Makedonija, vo ovoj moment,ne raspolaga so soodvetana baza na~ove~ki resursi koja moè da kreira iapsorbira inovacii, neophodni za ekonom-ski i tehnolo[ki razvoj

Pritoa, koristena e kamatna stapka od 8.5% istapka na deprecijacija na vrednosta na ~ove~ki-ot kapital od 3.0%.

Spored ovaa presmetka, vrednosta na stokot na~ove~kiot kapital na makedonskata ekonomija zaperiodot (1991-2001) iznesuva 40.224.218.816 • .

Vrz osnova pak na formulata:

APROKSIMACIJA NA NIVOTO NA ÔVE^KIOT KAPITAL VO MAKEDONSKATA EKONOMIJA

MY

KC

MY

KC

BILTEN 91

11

-12

/2

00

3

Indeksot na ~ove~kite ve[tini na Republika Ma-kedonija iznesuva 0.499 i e zna~itelno pomal od

indeksot na visoko razvienite zemji. Posebno za-griùva faktot [to ovoj indeks e pomal i od in-deksite na pogolemiot broj zemji vo tranzicija,[to samo ja potvrduva konstatacijata deka Repub-

Ii j

=

( Xi j - min X

i j )

( max Xi j - min X

i j )

j

j j

Ihs

=0.998

2= 0.499

Tabela 1. Indeks na ~ovekovi ve[tini poselektirani zemji

Izvor: WHDR 2001 i sopstveni presmetki

Zemja Indeks na ~ovekovi ve[tini

Finska 0.910

{vedska 0.752

Germanija 0.682

Norve[ka 0.698

Grcija 0.665

ê[ka 0.537

Ungarija 0.509

Bugarija 0.575

Romanija 0.518

Slova~ka 0.551

Makedonija 0.499

to na ~ove~kiot kapital, ]e se posluìme so ~et-vrtata komponenta na (TAI) � Indeksot na ~ove~-kite ve[tini.

Presmetkata na indeksot na ~ove~kite ve[tini eizvr[ena vrz osnova n dolu navedenata formula,kade indeksot I

i j pretstavuva indikator na skud-

nosta za j - tata zemja vo odnos na i - tata vari-jabla, pri [to prethodno se identifikuvani mak-simalnite i minimalnite vrednosti za sekoj oddvata indikatora4 :

lika Makedonija, vo ovoj moment, del, kako rezul-tat na neefikasnosta na obrazovniot sistem i na

sistemot na obuka, a del i kako rezultat na gole-mata amortiziranost na znaewata i ve[tinite narabotnicite, ne raspolaga so soodvetana baza na

~ove~ki resursi koja[to moè da kreira i apsor-bira inovacii, neophodni za ekonomski i tehno-lo[ki razvoj.

CM

YK

CM

YK

BILTEN92

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

Vladata misli deka povisokoto obrazovanie zna~i i pogolemasocijalna mobilnost. Toa e pogre[no

KOLKU NAVISTINA VREDI?

Veruvaweto deka povisoko obrazovanie ]e ja na-pravi Britanija pomeritokratska i ]e go napraviklasniot sistem neefikasen, leì vo golemotopro[iruvawe na visokoto obrazovanie vo posled-nite dve decenii, kako i odlu~nosta na Vladatada gi naso~i polovina od licata na vozrast od 18do 30 godini vo zemjata kon fakultetite. Idejatadeka, ìveeme vo �ekonomija na znaewe� go zajaknatoa mislewe. Me\utoa, neodamne[nite ispituva-wa frlija somne` vrz toa. Spored edno istraù-vawe koe ja razgleduva vrskata me\u obrazovani-eto na licata i nivnite karieri vo ranite sedum-desetti i ranite devedesetti godini, obrazova-nieto ima pomala uloga vo socijalnata mobilnostotkolku [to ima[e porano.

Zo[to vlijanieto na obrazovanieto vrz socijal-nata mobilnost se namaluva? Spored dokumentotna trojcata profesori od Wufild kolex, Ok-sford, pri~inata za toa leì vo faktot deka, ra-botodavcite se s# pomalku zainteresirani zaobrazovni kvalifikacii. Toa se slu~uva poradidve pri~ini. Del od zada~ata na visokoto obra-zovanie e da se isprati signal do rabotodavcite- deka nekoj nau~il da razmisluva, da istrae, daapsorbira informacii i da prezentira idei. Kako[to se zgolemuva ponudata na diplomirani stu-denti, a kvalitetot na predavawe vo dotraenite

prepolni univerziteti vo Britanija se namaluva,ovoj signal izbleduva. Vo isto vreme, uslugite sezgolemuvaat na tro[ok na proizvodstvoto, takada s# pove]e, kvalitetite koi rabotodavcite vosektorot na uslugi gi baraat se onie koi srednataklasa gi steknuva doma: sposobnost za jasno izra-zuvawe, doverba i intelegencija.

Za da ja ispitaat svojata hipoteza deka, raboto-davcite posvetuvaat malku vnimanie na obrazov-nite kvalifikacii, profesorite od Oksford ana-liziraa 5.000 oglasi za vrabotuvawe i intervju-iraa lica koi go vr[at vrabotuvaweto. Tie otkri-ja deka firmite sakaat novi vraboteni so ve[ti-ni koi formalnoto obrazovanie ne gi dava: �viso-ka ume[nost� namesto �visoka tehnologija�. Ti-pi~ni primeri se menaxerskite pozicii vo brzo-raste~kite industrii kako na primer za razonodai maloproda`ba, kako i rabotnite mesta vo oblas-tite: odnosi so javnosta, proda`ba i grià za kli-entite.

Samite rabotodavci go mislat re~isi istoto.�Ona [to na[ite ~lenovi go sakaat se kancela-riski i li~ni ve[tini namesto ponapredno obra-zovanie�, veli Metju Nols, sovetnik za politikivo britanskata Stopanska komora, grupa za mali isredni biznisi. �Gledate mnogu lu\e od fakultetkoi se obu~uvaat tri do [est meseci za da gisteknat ve[tinite potrebni za rabota vo kance-larija. Tie moè da go napravat toa na 19 godinii da zapo~nat da napreduvaat. Namesto toa, tiepominuvaat tri godini na kolex i potoa se vra-botuvaat na mesto na koe i onaka bi se vrabotile.�

Rabotodavcite vo oblasta na finansiski uslugigi pozdravuvaat ovie stavovi. Brus Kolins, izvr-[en direktor vo �Tulet Liberti�, brokerska fir-ma, prima nediplomirani lica vo svojata [ema zaobuka na diplomirani lica. �Nie barame komuni-kaciski ve[tini, svesnost, stav, èlba za u~ewe:dali se tie oformeni li~nosti? Kakov e nivniotsocijalen ìvot?�, veli toj. �Tie treba da ostavatdobar vpe~atok, ne samo da zboruvaat za cifri,tuku da gradat vrski.� Spored nego, rezultatot e

MY

KC

MY

KC

BILTEN 93

11

-12

/2

00

3

rabotna sila vo koja �lice koe e stolar sedi dolice koe doktoriralo matematika�.

�Marks i Spenser� godi[no dobiva aplikacii od6.000 kandidati i go namaluva ovoj broj za da doj-de do svoite 200 pripravnici preku testovi zapismenost, matemati~ko i nau~no poznavawe, raz-misluvawe i karakter. Ovoj golem trgovec na malovoop[to ne ja zema predvid klasata ili stepenotna obrazovanie, ili univerzitetot na koj tie za-vr[ile.

Seto toa e vo soglasnost so istraùvaweto na Ok-sford, so koe se pokaà deka formalnite kvali-fikacii se baraat samo vo edna ~etvrtina od og-lasite vo primerokot, obi~no za povisokite ra-botni mesta. Vo kategorijata �proda`ba i li~nausluga�, pomalku od 10% baraa obrazovni kvali-fikacii. Ona [to ovie rabotni mesta baraa se ko-munikaciski ve[tini i timska rabota, i li~niosobini kako �dobar izgled�, �dobro odnesuvawe�,�karakter� i �pojava�. Lo[a sre]a toga[ za oniekoi ostavaat vpe~atok deka se �nemi�, �glupavi�ili �nervozni�, bez razlika na nivnite akademskidostignuvawa.

Pretpostavuvaj]i deka oglasite za rabota go re-flektiraat ona [to rabotodavcite navistina gosakaat, ova ubavo objasnuva zo[to obrazovanietoe pomalku va`no otkolku [to sledbenicite na me-ritokratijata o~ekuvaa. �Ako prodavate vredniraboti kako [to e nedvièn imot, ]e komuni-

cirate so lu\e od srednata klasa i ]e postignetepodobri rezultati ako go znaete nivniot stil, od-nesuvawe, itn.�, veli Xon Goldtorp, eden od avto-rite na dokumentot. �Nemate golema koristi odnesmasen �bubalica�, bez razlika kolku e vpe~at-livo negovoto obrazovanie. Svojstvata koi ovielu\e gi imaat od nivnoto semejno poteklo imaatodredena komercijalna upotreba. Toa ne e nepoti-zam. Rabotodavcite znaat [to sakaat.�

Majk Hil, od �Prospekts�, slu`ba za razvoj na ka-riera finansirana od dràvata, veli �univerzi-tetite gi pottiknuvaat lu\eto da gi razvijat samoovie ve[tini - da zboruvaat na deloven na~in, darazgovaraat za bezna~ajni raboti.� Eden primer euniverzitetot Hal, kade popularen modul za �kva-lifikacii za kariera� gi vklu~uva �svetot na ra-botata�, upravuvawe so vremeto i kako da se zbo-ruva vo delovno okruùvawe. Odli~na rabota - none zna~i deka e vredna za nea da se potro[at trigodini na fakultet i da se napravat dolgovi odmnogu iljadi funti.

Firmite sakaat novi vraboteni sove[tini koi formalnoto obrazovanie ne

gi dava: �visoka ume[nost� namesto�visoka tehnologija�. Tipi~ni primeri se

menaxerskite pozicii vo brzo-raste~kiteindustrii kako na primer za razonoda i

maloproda`ba, kako i rabotnite mesta vooblastite: odnosi so javnosta, proda`ba i

grià za klientite.

Prezemeno od:

“The Economist” January 17, 2004

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II

PROGRAMA ZA RABOTA NA MINISTERSTVOTO ZA FINANSII

9494949494

VOVED

Ambientot vo koj ]e se ostvaruva stopanskata idruga aktivnost e zna~ajna pretpostavka za uspe[-no i efikasno stopanisuvawe, osobeno za navre-meno i pravilno donesuvawe na delovnite odluki.Vo ovie ramki, pokraj makroekonomskiot ambient,zna~aen e i mikro ambientot, odnosno uslovite[to se sozdavaat so rabotata na oddelni dràvniorgani i drugi institucii.

Poa\aj]i od ova, Ministerstvoto za finansii, socel da obezbedi transparentnost i predvidli-vost, osobeno da se obezbedi u[te na po~etokotna godinata nositelite na aktivnosta da go oso-znaat ambientot [to ]e se sozdava vo delot nanadle`nostite na ova ministerstvo, a so toa daovozmoì privatniot sektor i gra\anite navreme-no i so pogolema sigurnost da si gi planiraatsvoite aktivnosti, praktikuva svojata Programaza rabota da bide dostapna za javnosta, odnosnoistata da ja objavi.

Programata za rabota na ministerstvoto za fina-nsii za 2004 godina gi sodrì aktite, propisitei drugite aktivnosti [to ova ministerstvo ]e giprezema, odnosno predlaga vo tekot na godinataso kratok komentar na osnovnite karakteristiki,nasoki i zada~i i so rokovi na nivnoto donesuva-we, odnosno predlagawe. Pri toa, vo tekot na go-dinata mo`ni se odredeni promeni i dopolnuvawakoi ]e se ocenat kako korisni i potrebni, ili ak-tuelniot mig ]e gi naloì. Eventualnite vakvipromeni ili dopolnuvawa navremeno i na trans-parenten na~in ]e bidat soop[teni.

Vo programata, vo oddelni podra~ja se sodràniopredelbi i nasoki kon koi }e bidat naso~eni id-nite merki i aktivnosti, so cel da se vidi glo-balnata politika i pravci na Ministerstvoto iVladata voop[to, po oddelni pra[awa.

Ministerstvoto za finansii ]e obezbedi konti-nuitet vo svojata rabota, odnosno vo tekot na2004 godina ]e gi prodolì zapo~natite, a neza-vr[eni obvrski po oddelni zada~i, ]e ja oceni ni-vnata funkcionalnost od aspekt na novite prog-ramski opredelbi i po potreba ]e izvr[i soodve-tni izmeni, dopolnuvawa ili pak vo celost ]e gizameni so novi akti, odnosno propisi.

Za predvidenite akti, propisi i drugi aktivnos-ti cvrsta e opredelbata da se donesat, odnosnopredloàt vo predvidenite rokovi i dosledno dase implementiraat, so [to ministerstvoto ]e godade svojot pridones za ostvaruvaweto na svoite,no i na vkupnite programski opredelbi na Vlada-ta na Republika Makedonija .

Ministerstvoto za finansii vo 2004 godina, spo-red op[tite ocenki, svojata Programa za rabota]e ja ostvaruva vo popovolen makroekonomski am-bient. Imeno, so vospostavenite pozitivni tren-dovi na pove]e podra~ja od razvojot vo ovaa godi-na, odrànata makroekonomska stabilnost, osobe-no ostvarenata finansiska i fiskalna stabili-zacija, pozitivniot trend vo doma[noto [tede-we, zbogatenata sorabotka so me\unarodnite fi-nansiski i drugi institucii, osobeno so pro[i-renite proektni aran`mani so Svetskata banka,vo ramkite na donesenata trigodi[na studija,sozdadenite uslovi i mo`nosti za sklu~uvawe nanov aran`man so MMF, na povisoko nivo, kako i soprodlabo~enata sorabotka so EU i na bilateralnaosnova, sozdadeni se povolni makroekonomski us-lovi i pretpostavki za pointenziven ekonomskirazvoj.

Ambientot vo koj Ministerstvoto za finansii ]eja ostvaruva Programata za rabota i voop[to vokoj ]e se raboti vo 2004 godina vo osnova ]e bidepod pozitivnoto vlijanie na ostvareniot ekonom-ski rast vo 2003 godina od okolu 3%, odrànata

PROGRAMA ZA RABOTA2004 GODINA

MINISTERSTVO ZA FINANSII NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

9595959595

Vo funkcija na ovie opredelbi vo 2004 godina na-glasok ]e se dade na sozdavaweto uslovi i pret-postavki za poagresivna investiciona politika,a vo tie ramki osobeno za podobruvawe na biznisklimata vo zemjata. Za ovaa cel ]e se sozdavaatpovolni sistemski, reformski, finansiski i dru-gi uslovi.

Vladata na Republika Makedonija vo 2004 godina]e dava poseben naglasok na sozdavaweto uslovi ipretpostavki za jaknewe na konkurentnosta na ma-kedonskata ekonomija, [to e osobeno zna~ajno poza~lenuvaweto na zemjata vo STO, kako i na pris-posobuvaweto na normativnata ramka i ekonomi-jata kon barawata [to se postavuvaat za vklu~u-vawe na zemjata vo evro-atlantskite integraci-oni procesi, [to e osobeno va`no ako se ima vopredvid opredelbata na Vladata da podnese ba-rawe za aplikacija na Republika Makedonija za~lenstvo vo Evropskata Unija. Ministerstvoto zafinansii, vo ramkite na svoite nadle`nosti, ak-tivno ]e se vklu~i vo gradeweto na ovie procesi.Imeno, vo aktite [to se vgradeni vo Programataza rabota za 2004 godina, kako i aktivnostite koi]e se ostvaruvaat vo ramkite na ministerstvoto,prioritet i naglaseno mesto se dava na usoglasu-vaweto (harmonizacijata) na na[eto zakonodav-stvo i na standardite [to vaàt vo zemjite ~len-ki na Unijata.

Trajna opredelba na Vladata, so poseben akcentvo 2004 godina ]e se dade na borbata protiv kri-minalot i korupcijata, pri [to vrz osnova na is-kustvoto od zemjite koi se soo~uvale i se soo~u-vaat so ovoj problem, ]e se realizira Nacionalnastrategija za borba protiv korupcijata. Isto takadosledno ]e se sproveduva Antikorupciska prog-rama so definirani i oro~eni merki i aktivnos-ti. Od aspekt na svojata nadle`nost Minister-stvoto za finansii vo spre~uvaweto na ovaa po-java posebno ]e se angaìra vo delot na javnitenabavki, carinata, danocite i drugo.

Vo 2004 godina vo Programata za rabota na Mini-sterstvoto za finansii ]e se vgradat predlozi naakti, propisi i merki so koi ]e se zabrzaat i kva-litativno podobrat reformskite procesi vo sitepodra~ja i na site nivoa. Vo ovie ramki akcent ]ese dade na proizvodnoto efektuirawe na pretpri-jatijata koi se uspe[no prodadeni, re[avawetona pogolemite pretprijatija koi se vo ste~aj iliza koi ]e se otvori ste~ajna postapka, kade drà-

stabilna inflacija, obezbedenata fiskalnaodr`livost vrz reduciraniot deficit vo Cen-tralniot buxet (od 5,4% na pomalku od 1% odBDP) i po drugi osnovi, zna~ajnoto zgolemuvawena izvozot od blizu 21% vo odnos na 2002 godina,zgolemeniot obem na bruto deviznite rezervi i nadepozitite na gra\anite, kako i na postepenotostabilizirawe na politi~kata sostojba vo zemjata.

Prenesenite povolni sostojbi i tendencii baraatod nositelite na aktivnosta, osobeno od dràv-nite organi, so zgolemena angaìranost i so pre-zemawe na soodvetni merki i aktivnosti na eko-nomskata politika da obezbedat prodolùvawe iintenzivirawe na vakvite pozitivni trendovi voekonomijata.

Istovremeno, vrz dosega prezemenite aktivnostivo sproveduvaweto na Ohridskiot miroven dogo-vor, otvoreniot proces na me\uetni~ka toleran-cija i drugo, vo 2004 godina ]e se vleze so podo-brena bezbednosna sostojba, koja me\u drugoto euslov za pogolem vlez na stranski direktni inve-sticii.

Za razlika od 2003 godina, koga Vladata na Repu-blika Makedonija nu`no mora[e da se fokusira nasanirawe na nasledenite te[ki ekonomski sostoj-bi, osobeno na sanirawe na golemiot broj izrazi-to visoki deficiti i dubiozi nastanati vo mina-toto, po razni osnovi, vo 2004 godina vrz raci-onalno vodenata ekonomska politika vo 2003 go-dina i sozdadenite osnovi, zada~ite koi ]e bidatpreto~eni vo akti, propisi, kako i vo drugi akti-vnosti, odnosno vgradeni vo Programata za rabo-ta na Ministerstvoto za finansii vo 2004 godinavo najgolema mera ]e bidat fokusirani na sozda-vawe uslovi i pretpostavki za obezbeduvawe napozabrzan ekonomski rast, temelen vrz novi kva-litativni osnovi, koj ]e generira zgolemeni mo`-nosti za realizacija na definiranite globalniprogramski prioriteti i re[avawe na akutniteproblemi, pred s# nevrabotenosta i siroma[ti-jata.

Vo soglasnost so ova, kako prioritetni celi vo2004 godina se postavuvaat: a) zgolemuvawe na in-vesticionata aktivnost; b) zgolemuvawe na doma-[noto [tedewe; v) intenzivirawe na strukturni-te reformi; g) kreirawe na konkurenten privatensektor; d) usovr[uvawe na institucionalnata ram-ka za funkcionirawe na pazarnata ekonomija, sog-lasno kriteriumite utvrdeni od Evropskata unija.

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


9696969696

vata e zna~itelen ili dominanten doveritel, po-toa na pottiknuvaweto na prestruktuiraweto natradicionalnite dejnosti, na reformata i pres-truktuiraweto na sektorot vodostopanstvo, naprestruktuiraweto na ESM, so cel podgotovka nakompanijata za pretstojnata liberalizacija naelektroenergetskiot pazar i privatizacija napoodelni nejzini delovi, a osobeno na poddr[ka-ta na pretpriemni[tvoto i malite i sredni pret-prijatija.

Posebni merki i aktivnosti ]e se prezemat na po-dra~jeto na pazarot na kapital, razvojot na lizin-got, prestruktuiraweto i jakneweto na MBPR, kre-ditniot registar, jakneweto na bankarskiot sek-tor i harmonizacija vo oblasta na bankarstvoto,reformite vo javnata administracija, pazarot narabotna sila i drugo.

Vo 2004 godina vo ramkite na vkupnite anga`manina Vladata na Republika Makedonija, Minister-stvoto za finansii osobeno ]e bide angaìrano narealizacijata na Programskite opredelbi svrza-ni so Ohridskiot ramkoven dogovor, osobeno vodelot na finansiskata i fiskalnata decentrali-zacija. Vo ovoj kontekst Ministerstvoto za fina-nsii ]e bide vklu~eno vo delovite na aktite odsvoja nadle`nost, so poseben akcent na operaci-onalizacijata i implementacijata na normativ-nite akti vo delot na finansiraweto na lokalna-ta samouprava.

Ministerstvoto za finansii od aspekt na svojatanadle`nost pri predlagaweto na akti i drugipropisi ]e obezbeduva konzistentnost na fiskal-nata so drugite makroekonomski politiki, osobe-no so monetarnata politika i so politikata naplati. Vo aktuelnite sostojbi poseben akcent ]ese dava na obezbeduvaweto maksimalna racional-nost i namensko tro[ewe na buxetskite sredstva.Vo ovaa funcija ]e se inicira i izmena na odelnizakonski i drugi propisi od rabotnoto zakonodav-stvo, platite i sli~no.

Vo 2004 godina ]e prodolì i ]e se intenziviraprocesot na fiskalizacija vo zemjata. Fiskaliza-cijata koja e voobi~ajna i [iroko primeneta vosovremeniot svet, posebno vo zemjite so razvienopazarno stopanstvo, obezbeduva voedna~eni uslo-vi za rabota na pazarot za stopanskite subjekti,porealno iskaùvawe na prometot, zna~ajno ja na-maluva dano~nata evazija i drugo.

Trgnuvaj]i od ova, ]e prodolì dosledno da seprimenuva zakonot, pri [to ]e se iznaogaat mo`-nosti za olesnuvawe na ovoj proces vo negovataimplementacija, posebno koga se raboti za malitenovi biznisi so krefka profitabilnost.

Institucionalniot vakum i praktikata na decen-tralizirani i netransparentni javni nabavki ce-losno ]e bidat eliminirani vo 2004 godina, azna~aen element na buxetskata politika ]e bidatzabrzanoto servisirawe na neisplatenite doma-[ni obvrski i podobruvaweto na finansiskatadisciplina na buxetskite korisnici.

Proektiraniot realen porast na BDP vo 2004 go-dina iznesuva 4%, a stapkata na inflacija, mere-na preku tro[ocite na ìvot 2,8%.

Ministerstvoto za finansii vo ramkite na svo-jata nadle`nost vo tekot na 2004 godina ]e obez-bedi aktivno i kontinuirano sledewe na ostvaru-vaweto na Makroekonomskata politika i na dru-gite akti i merki [to ]e gi predlaga, odnosno do-nesuva, so analiza na efektite od istite. Vrzovie osnovi po potreba ]e predlaga nivno izme-nuvawe ili dopolnuvawe.

Vo prodolènie se navedeni najbitnite akti, pro-pisi i drugi aktivnosti na Ministerstvoto zafinansii vo 2003 godina po oblasti1 i organiza-cioni edinici na ministerstvoto koi istite ]egi realiziraat.

1. SEKTOR ZA FINANSISKISISTEM

1.1 Akti koi gi nosi sobranietona Republika Makedonija

1.1.1. Izmeni i dopolnuvawa na Zakonot zaigri na sre]a i za zabavnite igri

Rok: mart 2004 godina

Obrazloènie: Izmenite i dopolnuvawata na Za-konot za igri na sre]a i zabavni igri imaat za celzacvrstuvawe na kontrolnata funkcija na dràva-ta kaj site vidovi igri na sre]a i zabavni igri,pojasnuvawe na nekoi nedore~enosti i doreguli-

1) Rokovite zna~at pominuvawe na proektot vo vladina procedura.

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

9797979797

rawe na postapkite za dobivawe na odobrenija,odnosno licenci.

1.1.2. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za menica

Rok: Mart 2004 godina

Obrazloènie: So izmenite i dopolnuvawata naZakonot za menica ]e se zajakne menicata kako in-strument za obezbeduvawe i ]e se obezbedipoefikasna realizacija na pobaruvawata na dove-ritelite.

1.1.3. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za meni~ni blanketi

Rok: Mart 2004 godina

Obrazloènie: Izmenite i na ovoj zakon se vofunkcija na jaknewe na menicata i poefikasna re-alizacija na pobaruvawata na doveritelite.

1.1.4. Zakon za [tedilnici

Rok: April 2004 godina

Obrazloènie: So ovoj zakon ]e se definira sta-tusot i funkcioniraweto na [tedilnicite vo ba-nkarskiot sistem i ]e se regulira nivnoto rabo-tewe.

1.1.5. Zakon za hartii od vrednost

Rok: I faza maj 2004 godinaII faza oktomvri 2004 godina

1.1.6. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za investicioni fondovi

Rok: oktomvri 2004 godina

1.1.7. Zakon za izmenuvawe na Zakonot zaprezemawe na akcionerski dru[tva


Obrazloènie: So noviot Zakon za hartii od vre-dnost i izmenite i dopolnuvawata na Zakonot zainvesticioni fondovi i Zakonot za prezemawe naakcionerski dru[tva, pred s# ]e se izvr[i pona-tamo[na harmonizacija na nacionalnoto zakono-davstvo od ovaa oblast so relevantnite direkti-vi na Evropskata unija, kako i usoglasuvawe na ra-

boteweto na Komisijata za hartii od vrednost soprincipite i standardite na Me\unarodnata or-ganizacija na komisii na hartii od vrednost(IOSCO).

1.1.8. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za banki

1.1.9. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za Narodna banka na RepublikaMakedonija

Rok: juli 2004 godina -za dvata zakona

Obrazloènie: So izmenite na navedenite zakonii podzakonski akti ]e prodolì procesot na har-monizacija na regulativata od oblasta na bankar-stvoto so soodvetnite direktivi na Evropskataunija i preporakite na FSAP misijatata (zaedni~-kata misija na Me\unarodniot monetaren fond iSvetskata banka za Ocenka na stabilnosta na fi-nansiskiot sistem) dobieni vo 2003 god.

1.1.10. Zakon za izmeni i dopolnuvawe naZakonot za Fondot za osiguruvawe nadepoziti

Rok: Dekemvri 2004 godina

Obrazloènie: Izmenite i dopolnuvawata ]e seizgotvat vo soglasnost so preporakite na misija-ta na Svetskata banka, pri [to ]e se vnese obvrs-ka finansiskite izve[tai na Fondot da se podgo-tvuvaat vo soglasnost so me\unarodnite smetko-vodstveni standardi i da se vr[i revizija vo so-glasnost so me\unarodnite revizorski standardi,kako i ]e se definira rok za dostavuvawe na fi-nansiskite izve[taite.

1.2. Materijali i akti koizavr[uvaat na vlada

1.2.1. Podzakonski akti na Zakonot za igri nasre]a i za zabavnite igri

Rok: maj 2004 godina

1) Odluka za opredeluvawe na visinata na depoz-

itot i na~inot na koristewe na depozitot so koj

se obezbeduva isplatata na dobivkite na u~esni-

cite vo igrite na sre]a

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


9898989898

Obrazloènie: Ovaa Odluka, soglasno izmenite idopolnuvawata na Zakonot za igri na sre]a i zazabavnite igri ]e se transformira vo Pravilnik,so koj ]e se propi[e na~inot na deponirawe nasredstva, [to pretstavuva garancija za isplatana dobivkite na u~esnicite vo igrata.

2) Odluka za dopolnuvawe na Odlukata za utvrdu-

vawe na cenata za pla]awe na licenci za posto-

jano prireduvawe igri na sre]a

Obrazloènie: Ovaa Odluka ]e pretrpi izmenuva-we i dopolnuvawe, dokolku so izmenite na Zako-not se bri[at odredbite koi se odnesuvaat na in-teraktivnite igri na sre]a i igrata na sre]a-ob-lo uvawe na sportski natprevari preku internet.

3) Odluka za opredeluvawe na nadomestokot za

odobrenie za prireduvawe zabavni igri

Obrazloènie: Ovaa Odluka ]e pretrpi izmena vosmisla na namaluvawe na nadomestokot [to gopla]aat prireduva~ite na zabavni igri za dobi-vawe na odobrenija.

1.2.2. Odluka za treta emisija na obvrzniciza denacionalizacija

Rok: fevruari 2004 godina

Obrazloènie: Ovaa odluka ]e gi opfati site re-[enija za denacionalizacija doneseni i pravosi-lni vo periodot od 01.01.2003 god do 31.12.2003godina, a vo koi kako nadomestok se davaat obvrz-nici.

1.2.3. Odluka za izdavawe dràvni zapisi za2004 godina

Rok: Januari 2004 godina

Obrazloènie: So cel realizacija na proektot zarazvoj na pazarot na dràvni hartii od vrednostvo Republika Makedonija, ]e se donese Odluka zaizdavawe dràvni zapisi za 2004 godina.

1.3. Drugi akti koi gi propi[u-va ministerot i materijali iaktivnosti koi se podgotvuvaatodnosno prezemaat vo organi-zacionite edinici

1.3.1. Razvoj na pazarot na hipotekarniobvrznici

Rok: Kontinuirano

Obrazloènie: Vo sorabotka so stranski eksperti]e se izraboti Studija za ocenka na predusloviteza razvoj na hipotekarni pazari vo Republika Ma-kedonija, so analiza na klu~nite pra[awa za raz-vien primaren hipotekaren pazar, za emisija nadol`ni~ki instrumenti za finansirawe na hipo-tekite (hipotekarni obvrznici), a so toa i za raz-voj na sekundaren hipotekaren pazar, pritoa imaj-]i gi predvid iskustvata na porazvienite zemji.

1.3.2. Razvoj na lizingot

Rok: Kontinuirano

Obrazloènie: Ministerstvoto za finansii voramkite na proektite so dobrovolniot korpus zafinansiski uslugi (FSVC), germanskata tehni~kapomo[ (GTZ) i Evropskata Agencija za rekonstruk-cija, i so nivna poddr[ka ]e organizira obuki, se-minari i tribini za davatelite i korisnicite nalizingot; podgotvuvawe, pe~atewe i distribuira-we na prira~nik, bro[ura i flaeri.

1.3.3. Krediten rejting

Rok: Dekemvri 2004

Obrazloènie: Vo 2004-tata godina ]e se intenzi-viraat aktivnostite za zavr[uvawe na procesot zaizrabotka na kreditniot rejting za kone~no, Repu-blika Makedonija da dobie ocenka za rejtingot odstrana na meunarodnite rejting agencii.

2. SEKTOR ZA SMETKOVODSTVENSISTEM I ZA SISTEMOT NAPLATNIOT PROMET

2.1. Akti koi gi nosi sobranie-to na Republika Makedonija

2.1.1. Zakon za revizija

Rok: I faza fevruari 2004 godina II faza maj 2004 godina

Obrazloènie: So ovoj zakon se vr[i deregula-cija na postojnite zakonski re[enija i zaokruù-vawe na procesot na harmonizacija na sistemot narevizijata so evropskoto zakonodavstvo.

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

9999999999

2.1.2. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za dràvnata revizija


Obrazloènie: Izmenite i dopolnuvawata na ovojZakon se odnesuvaat na zajaknuvawe na mestoto iulogata na Dràvniot zavod za revizija, kako or-gan nadleèn za vr[ewe na dràvnata revizija ijaknewe na informiranosta na javnosta za koris-teweto na javno pribranite sredstva.

2.2. Materijali i akti koizavr[uvaat na Vlada

2.2.1. Uredba za smetkoven plan za banki idrugi finansiski organizacii

Rok: noemvri 2004 godina

Obrazloènie: So donesuvaweto na ovaa Uredbase obezbeduva celosna usoglasenost na smetkovo-dstvenata regulativa za bankite so Me\unarodni-te smetkovodstveni standardi i Direktivite naEvropskata unija, zakonskata regulativa od oblas-ta na bankarskoto rabotewe i novata Odluka zautvrduvawe na Nacionalna standardna klasifi-kacija na institucionalnite sektori.

2.3. Drugi akti koi gi propi[u-va ministerot i materijali iaktivnosti koi se podgotvuvaat,odnosno prezemaat vo organiza-cionite edinici

2.3.1. Drugi podzakonski akti i pravilnici

1) Pravilnik za na~inot na polagawe na ispitot

za steknuvawe na zvaweto ovlasten revizor

Rok: april- maj 2004 godina

Obrazloènie: So ovoj pravilnik se propi[uvana~inot na polagawe na ispitot za steknuvawe nazvaweto ovlasten revizor.

2) Pravilnik za na~inot i postapkata za nostri-

fikacija na isprava za ovlasten revizor

Rok: april - maj 2004 godina

Obrazloènie: So ovoj pravilnik se propi[uvaatna~inot i postapkata so koi se vr[i nostrifika-

cija na isprava za ovlasten revizor steknata vostranstvo.

3) Pravilnik za formata i sodrìnata na uvere-

nieto za ovlasten revizor

Rok: april - maj 2004 godina

Obrazloènie: So ovoj pravilnik se propi[uvaformata i sodrìnata na uverenieto za ovlastenrevizor.

4) Pravilnik za smetkovniot plan za neprofitni-

te organizacii

Rok: maj - juni 2004 godina

Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj Pravil-nik ]e se propi[e smetkovniot plan za neprofit-nite organizacii.

5) Pravilnik za smetkoven plan za buxetite i

buxetskite korisnici

Rok: oktomvri - noemvri 2004 godina

Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj Pravil-nik ]e se propi[e smetkovniot plan za buxetitei buxetskite korisnici.

6) Pravilnik za sodrìnata na oddelnite smetki

vo smetkovniot plan za buxetite i buxetskite

korisnici

Rok: noemvri - dekemvri 2004 godina

Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj Pravil-nik ]e se propi[e sodrìnata na oddelnite smet-ki vo smetkovniot plan za buxetite i buxetskitekorisnici.

7) Pravilnik za sodrìnata na oddelnite smetki

vo smetkovniot plan za neprofitnite organiza-

cii


Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj Pravil-nik ]e se propi[e sodrìnata na oddelnite smet-ki vo smetkovniot plan za neprofitnite organi-zacii.

8) Pravilnik za propi[uvawe na bilansnite [e-

mi za buxetite i buxetskite korisnici


Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj Pravil-

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


100100100100100

nik ]e se propi[at bilansnite [emi za buxetitei buxetskite korisnici.


mi za neprofitnite organizacii


Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj Pravil-nik ]e se propi[at bilansnite [emi za neprofi-tnite organizacii

10) Pravilnik za opredeluvawe na posebnite

podatoci potrebni za sistemot na dràvnata

evidencija i za propi[uvawe na formata i

sodrìnata na obrazecot za sistemot na dràv-

nata revizija.


Obrazloènie: So ovoj pravilnik, preku propi[a-nite posebni obrasci, koi se povrzani so bro-joti nazivot na smetkite za oddelni subjekti, ]e seobezbedat podatoci za statisti~ki istraùvawa.

11) Pravilnik za sodrìnata na oddelnite smet-

ki vo smetkovniot plan za bankite i drugi finan-

siski organizacii

Rok: dekemvri 2004 godina

Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj Pravil-nik ]e se propi[e sodrìnata na oddelnite smet-ki vo smetkovniot plan za bankite i drugi finan-siski organizacii.


mi za bankite i drugi finansiski organizacii


Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj pravil-nik ]e se propi[at bilansnite [emi za bankite idrugite finansiski organizacii.

3. SEKTOR ZA BUXET I FONDOVI

3.1. Akti koi ginosi sobranietona Republika Makedonija

3.1.1. Buxet na Republika Makedonija za 2005godina


Obrazloènie: Vo tekot na 2004 godina ]e se pro-dolì so aktivnostite za podgotovka i donesuva-we na Buxetot na Republika Makedonija za 2005godina.

3.1.2. Zakon za izvr[uvawe na Buxetot naRepublika Makedonija za 2005 godina


Obrazloènie: So ovoj zakon se precizira na~inotna izvr[uvawe na isplatite i koristeweto nabuxetskite sredstva koi ]e bidat utvrdeni so Bu-xetot na Republika Makedonija za 2005 godina.

3.1.3. Zavr[na smetka na Buxetot na Republi-ka Makedonija za 2003 godina


Obrazloènie: Najdocna vo april 2004 godinaMinisterstvoto za finansii }e ja podnese Zavr-[nata smetka za Buxetot na Republika Makedonijaza 2003 godina do Vladata za nejzino usvojuvawei donesuvawe od strana na Sobranieto na Repu-blika Makedonija.

3.1.4. Zakon za javen dolg

Rok: I faza april 2004 godinaII faza oktomvri 2004 godina

Obrazloènie: So Zakonot na edinstven na edin-stven na~in ]e bide regulirana celokupnata pos-tapka okolu upravuvaweto na javniot dolg.

3.1.5. Zakon za finansirawe na edinicite nalokalnata samouprava

Rok: dva meseci po usvojuvaweto na prvata fazana Zakonot od Sobranieto

Obrazloènie: So Zakonot se vr[i usoglasuvaweso ~lenot 114 od Ustavot na Republika Makedo-nija i Usoglasuvawe so Evropskata Povelba za lo-kalna samouprava.

3.2. Materijali i akti koi zavr-[uvaat na Vlada

3.2.1. Buxetski cirkular za 2005 godina

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

101101101101101

Rok: april 2004 godina

Obrazloènie: Soglasno Zakonot za buxeti, Mini-sterstvoto za finansii ima obvrska da podgotvibuxetski cirkular kako osnoven dokument so koj seprecizira procesot na izgotvuvawe na buxetot zanarednata godina i istiot da go dostavi na usvo-juvawe od strana na Vladata na Republika Make-donija.

3.2.2. Fiskalna strategija za 2005 - 2007godina


Obrazloènie: Unapreduvawe na srednoro~no pla-nirawe: podgotvuvaweto na Fiskalnata strategi-ja vo narednata godina ]e go sledi trendot na sre-dnoro~no planirawe na makroekonomskite agrega-ti i definirawe na srednoro~nite vladini pri-oriteti (so izdvojuvawe na sredstva za nivna re-alizacija), so [to ]e se obezbedi pogolema stabi-lnost vo izgotvuvaweto na ednogodi[nite buxeti.

3.3. Drugi akti koi gi propi[u-va ministerot i materijali iaktivnosti koi se podgotvuvaatodnosno prevzemaat vo organi-zacionite edinici

3.3.1. Unapreduvawe na procesot naProgramsko buxetirawe

Rok: Vo tekot na 2004

Obrazloènie: Od po~etokot na mesec noemvri2003 godina vo sorabotka so stranski konsultanti preku kontakti so buxetskite korisnici, zapo~-naa aktivnosti za izgotvuvawe na funkcionalnaanaliza za sekoj buxetski korisnik. Rezultatiteod funkcionalnata analiza ]e ovozmoàt preciz-no definirawe na celite i prioritetite na bu-xetskite korisnici, kako i sogleduvawe na pla-niranite aktivnosti i sredstva za nivna reali-zacija.

Vo nasoka na unapreduvawe na programskoto buxe-tirawe, Ministerstvoto za finansii ]e napravinapori za unificirano numerirawe na programi-te, izdvojuvawe na kapitalnite proekti od osta-natite programi i promena na sodrìnata na Bu-xetot, odnosno dopolnuvawe na istiot so detalni

obrazloènija za sekoja programa, kako sostavendel na Buxetot na Republika Makedonija za 2005godina.

3.3.2. Izmeni vo ekonomskata klasifikacijana rashodi i prihodi po nameni

Rok: vo tekot na 2004

Obrazloènie: So gorenavedenite izmeni vo pro-gramskoto buxetirawe i so izmena na ekonomskataklasifikacija vo nasoka na podobruvawe na struk-turata na rashodite po nameni, }e se obezbedi po-golema transparetnost na buxetskata potro[uva-~ka, kako del od vkupnata javna potro[uva~ka.

4. SEKTOR ZA DANO^NA POLITIKAI ADMINISTRACIJA

4.1. Akti koi gi nosi sobrani-eto na Republika Makedonija

4.1.1. Zakon za danocite na imot

4.1.2. Zakon za komunalnite taksi

4.1.3. Zakon za administrativnite taksi

Rok: dva meseca po usvojuvaweto na prvata fazaod Sobranieto

Obrazloènie: Zaradi realizacija na procesot zadecentralizacija na vlasta vo Republika Makedo-nija, se predlaga Zakonot za danocite na imot, Za-konot za komunalnite taksi i Zakonot za izmenu-vawe i dopolnuvawe na zakonot za administrativ-nite taksi, kako predlozi na zakoni vo II (Vtora)faza da se donesat do krajot na 2004 godina, a soprimena od 1.januari 2005 godina.

4.1.4. Zakon za danok na dobivka

Rok: juni 2004 godina

Obrazloènie: So cel celosno sledewe na sovre-menoto evropsko zakonodavstvo i harmonizirawena pravniot poredok na Republika Makedonija sopravniot poredok na Evropskata Unija se predlagadonesuvawe na nov Zakon za danok na dobivka.

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


102102102102102

Me\u novinite [to ovoj Zakon gi nudi se: vove-duvawe na danok po odbivka za prihodite [to giostvaruvaat nerezidenti, voveduvawe pau[al zamikropretprijatijata, zdruènija za zaedni~kastopanska dejnost-partnerstva, osnovawe na in-vesticioni i zaedni~ki fondovi, odano~uvawe naoff-shore kompanii, i dr.

4.1.5. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za personalniot danok na dohod


Obrazloènie: Ova zakonsko re[enie se predlagaso cel da gi sledi izmenite vo Zakonot za danokotna dobivka, kako i zaradi celosno usoglasuvaweso Direktivite na EU. Obemot i vidot na izmeni-te [to ]e se izvr[at vo zakonot ]e predizvika ipotreba od izmenuvawe i dopolnuvawe na podza-konskite akti, odnosno Upatstvoto za presmetu-vawe i pla]awe na akontaciite na personalniotdanok na dohod na li~nite primawa, kako i na os-tanatite 7 (sedum) pravilnici za akontativnoprijavuvawe, presmetuvawe i pla]awe na oddelnividovi na prihodi i na godi[niot danok na dohod.

4.1.6. Zakon za izmenuvawe na Zakonot zaregistrirawe na gotovinskite pla]awa


Obrazloènie: So cel da ne dojde do dopolnitel-no finansisko optovaruvawe na dano~nite obvrz-nici pri nabavkata na fiskalnata aparatura, sepredlaga izmenuvawe na Zakonot vo delot na sis-temot na ~itawe na plate`nite karti~ki kakosostaven del na fiskalniot sistem na oprema.

4.1.7. Zakon za izmenuvawe na Zakonot zaadministrativni taksi


Obrazloènie: So izmenite se vr[ usoglasuvawena ovoj Zakon so Carinskiot zakon.

4.1.8. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za danokot na dodadena vrednost

Rok: prva polovina na 2004 godina

Obrazloènie: So zakonot se predlaga “povrzani-te lica” da se registriraat kako eden dano~en ob-vrznik, a so cel da se eliminiraat mo`nostite za

namaluvawe na danokot [to treba da se plati kaj“povrzanite lica” (so sopstveni~ka, upravuva~kai finansiska povrzanost).


4.2.1. Upatstvo za na~inot i postapkata naosloboduvaweto od DDV na stranskitefizi~ki lica pri izvoz na dobra nabavenivo zemjata

Rok: septemvri 2004 godina

Obrazloènie: So Upatstvoto za na~inot i posta-pkata na osloboduvaweto od DDV na stranskitefizi~ki lica pri izvoz na dobra nabaveni vo zem-jata se predlaga operacionalizirawe na postojna-ta zakonska norma. Imeno, vo Zakonot za danokotna dodadena vrednost postoi odredba so koja epredvideno vra]aweto na makedonskiot DDV nastranski fizi~ki lica, za dobrata koi gi kupilevo Republika Makedonija i istite vo nepromenetaforma gi iznele nadvor od Republika Makedonija.

4.2.2. Proekt za registrirawe na dano~niteobvrznici


Obrazloènie: So ovoj proekt treba da se izvr[idopolnuvawe i aùrirawe na informacionata ba-za na Registarot za dano~ni obvrznici [to se vo-di vo UJP, kako i da se sozdadat uslovi za povrzu-vawe na ovoj registar so drugite registri [to sevodat kaj drugi organi i institucii so cel raz-mena na podatoci za dano~nite obvrznici. Reali-zcijata na ovoj proekt ]e sozdade uslovi za podob-ruvawe na naplatata na danocite i drugite javnidava~ki.

4.2.3. Metodologija za utvrduvawe napazarnata vrednost na nedvi`niot imot

Rok: posleden kvartal od 2004 godina

Obrazloènie: Vo procesot na decentralizacijana vlasta vo Republika Makedonija, so Zakonot zadanocite na imot koj ]e po~ne da se primenuva od1 januari 2005 godina se predviduva deka osnovana danokot na imot pretstavuva pazarnata vredn-ost na nedvi`niot imot. Ovaa pazarna vrednost

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

103103103103103

]e ja utvrduvaat op[tinite preku komisii, a spo-red Metodologija za utvrduvawe na pazarnatavrednost propi[ana od Vladata na Republika Ma-kedonija.

4.3. Drugi akti koi gi propi[u-va ministerot i materijali iaktivnosti koi se podgotvuvaatodnosno prezemaat vo organiza-cionite edinici

4.3.1. Mese~ni informacii za ostvarenitedano~ni prihodi

Rok: kontinuirano

Obrazloènie: Sektorot za dano~na politika iadministracija podgotvuva mese~ni informaciiza ostvarenite prihodi od danokot na dobivka,personalniot danok na dohod, danokot nadodadena vrednost i akcizite.

4.3.2. Pravilnik za izmenuvawe na Pravil-nikot za sproveduvawe na Zakonot zaakcizite

Rok: januari 2004 godina

Obrazloènie: Obrazecot “AKC-MM” ]e se zameniso nov obrazec zaradi usoglasuvawe so noviotPravilnik za te~nite goriva (“Sl. Vesnik na RM”br. 72/2003)

4.3.3. Pravilnik za sodrìnata na dano~nataprijava za utvrduvawe na danokot na imot

Rok: do krajot na 2004 godina

Obrazloènie: Vo vrska so procesot na decentra-lizacija na vlasta, noviot Pravilnik za sodrì-nata na dano~nata prijava za utvrduvawe na dano-kot na imot se predlaga so cel da gi sledi izme-nite vo Zakonot za danocite na imot koj ]e se pri-menuva od 1. januari 2005 godina.

4.3.4. Dogovori za odbegnuvawe na dvojnotoodano~uvawe sklu~eni pome\u RepublikaMakedonija i drugi zemji

Rok: kontinuirano

Obrazloènie: Republika Makedonija sklu~uvabilateralni dogovori so drugi zemji, za odbegnu-

vawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na dano-kot na dohod i danokot na kapital na lica koi serezidenti na ednata ili dve dràvi dogovorni~-ki. Ovie dogovori gi ratifikuva Sobranieto naRepublika Makedonija.

4.3.5. Pravilnik za na~inot na presmetuva-we i uplatuvawe na danokot na dobivka ispre~uvawe na dvojnoto osloboduvawe ilidvojnoto odano~uvawe

- Obrazec “DB” - Dano~en bilans

- Obrazec “MDB”- Mese~en dano~en bilans

- Obrazec “KDB”- Konsolidiran dano~en bilans

Rok: po donesuvawe na Zakonot za danokot na do-bivka

Obrazloènie: So Pravilnikot se ureduva prime-nata na zakonot za danokot na dobivka, odnosno sedopreciziraat i objasnuvaat odredeni zakonskire[enija. Isto taka, i obrascite se prilagoduva-at na predloèniot tekst na noviot Zakon za da-nokot na dobivka.

4.3.6. Pravilnik za izmenuvawe i dopolnuva-we na Pravilnikot za sproveduvawe naZakonot za danokot na dodadena vrednost.

Rok: 60 dena po donesuvaweto na izmenite vo Za-konot za DDV

Obrazloènie: Vo ovoj Pravilnik treba da najdatsoodvetno mesto izmenite vo Zakonot za DDV.

4.3.7. Izmenuvawe i dopolnuvawe na Upatst-voto za primena na danokot na dodadenavrednost

Rok: 60 dena po donesuvaweto na izmenite vo Za-konot za DDV

Obrazloènie: Predloènite izmenuvawa i dopo-lnuvawa ]e dovedat do terminolo[ko i tehni~kousoglasuvawe na tekstot vo Upatstvoto, koe ]e gisledi site izmeni [to ]e gi pretrpi Zakonot zaDDV.

4.3.8. Pravilnik za izmenuvawe i dopolnuva-we na Pravilnikot za sproveduvawe na oslo-boduvaweto od carina i drugi dava~ki, akci-za i danok na dodadena vrednost (DDV), pri

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


104104104104104

uvoz na dobra - stoki i za obezbeduvawe nasredstva za pla]awe na akciza i DDV za pro-metot na dobra i uslugi vo zemjata, potrebniza realizirawe na proekti finansirani sopari~ni sredstva na stranski donatori

Rok: septemvri 2004 godina.

Obrazloènie: Izmenite vo ovoj Pravilnik sepredviduvaat zaradi podobruvawe na postapkiteokolu osloboduvaweto na stranskite donacii odDDV.

5. SEKTOR ZA CARINSKI SISTEM


5.1.1. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe nacarinskiot zakon


Obrazloènie: So izmenite ]e se izvr[i usogla-suvawe na doma[noto zakonodavstvo so evropsko-to. Ozaa aktivnost e povrzana i so Nacionalnataprograma za usoglasuvawe na zakonodavstvoto soE.U.

5.1.2. Zakon za carinska slu‘ba


Obrazloènie: Zakonot ]e se podgotvi vo sorabo-tka i so pomo[ na pretstavnici od EvropskataUnija i KAFAO misijata.


5.2.1. Odluka za Carinskata tarifa

Rok: oktomvri 2004.

Obrazloènie: Odlukata ]e se donese soglasnoobvrskite od STO.

5.2.2. Podzakonski akti koi proizleguvaat odcarinskiot zakon

Rok: vo tekot na 2004 godina.

Obrazloènie: So cel dopolnuvawe i precizira-we na materijata [to se ureduva, kako i usogla-suvawe so regulativite na EU ]e se donesat potre-bnite podzakonski akti.

6. SEKTOR ZA MAKROEKONOMSKA IRAZVOJNA POLITIKA NA NACIO-NALNATA EKONOMIJA


6.1.1. Zakon za za[tita od prirodni i druginesre]i

Rok: prva polovina od 2004 godina

Obrazloènie: Donesuvaweto na Zakonot proizle-guva od potrebata da se uredi ova podra~je sogla-sno noviot sistem i da se sozdadat uslovi za fun-kcionirawe na komisiite za procenka i utvrduva-we na visinata na [tetata od prirodni i druginesre]i (elementarni nepogodi), kako na Republi-~kata, taka i na op[tinskite.


6.2.1. Makroekonomska politika na Republi-ka Makedonija za 2005 godina


Obrazloènie: Makroekonomskata politika na Re-publika Makedonija pretstavuva kratkoro~na eko-nomska programa na Vladata na Republika Make-donija vo koja se dadeni uslovite, osnovnite za-da~i i prioritetite od oblasta na ekonomijata.

6.2.2. Devizna politika i proekcija naPlatniot bilans na Republika Makedonijaza 2005 godina


Obrazloènie: Deviznata politika i proekcijatana Platniot bilans gi sodràt osnovnite nasoki

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

105105105105105

na deviznata politika vo narednata godina, zaed-no so proektirawe na poziciite od Platniot bi-lans koi ]e bidat realizirani so takvata politi-ka. Izrabotkata na ovie dokumenti vklu~uva za-dolìtelna koordinacija so Narodnata banka.

6.2.3. Kratkoro~ni ekonomski dvièwa namakedonskata ekonomija

Rok: mese~no vo tekot na godinata

Obrazloènie: Sektorot za makroekonomska i raz-vojna politika podgotvuva mese~ni analizi za ma-kroekonomskite dvièwa vo makedonskata ekono-mija (Kratkoro~ni ekonomski dvièwa), vo koi seobraboteni pove]e klu~ni ekonomski indikatori,me\usebnata korelacija na ekonomskite dvièwa,pri~inite za takvite dvièwa, kako i o~ekuvawa-ta vo naredniot period.

6.2.4. Godi[en ekonomski izve[taj naRepublika Makedonija za 2003 godina


Obrazloènie: Godi[niot ekonomski izve[taj naMinisterstvoto za finansii pretstavuva repre-zentativno izdanie koe sodrì strukturna i di-nami~ka analiza na dvièwata vo makedonskataekonomija, na godi[no nivo. Pokraj toa, izve[ta-jot pretstavuva solidna baza na godi[ni statis-ti~ki ekonomski pokazateli, no i na presmetani,odnosno izvedeni analiti~ki indikatori.

6.2.5. Programa za javni investicii voRepublika Makedonija 2004 - 2006


Obrazloènie: Ministerstvoto za finansii e na-dle`na vladina institucija za politikata na in-vestirawe vo javniot sektor, odnosno za razvoj-nata politika na stopanskata i nestopanskata in-frastruktura vo Republika Makedonija. Ministe-rstvoto za finansii e nositel na aktivnostite zapodgotvuvawe na “Programata za javni investiciina Republika Makedonija” koja po opfat e sredno-ro~na i istata sekoja godina se inovira. .

So Programata Vladata ja utvrduva svojata stra-tegija za investirawe vo javniot sektor na sredenrok, imaj]i gi vo predvid sostojbite na objektitevo infrastrukturata, potrebite, kako i mo`nos-tite za obezbeduvawe na sredstva od Buxetot, fo-

ndovi, me\unarodni finansiski institucii, do-natori i drugi izvori.

Programata ima i promotiven karakter za preze-ntirawe pred zemjite donatori i me\unarodnitefinansiski organizacii i institucii.

6.2.6. Izve[taj za realizacija na Programataza javni investicii na Republika Makedonija2003-2005, vo 2003 godina


Obrazloènie: Izve[tajot se podgotvuva so celda se sledi stepenot na finansiskata i fizi~ka-ta realizacija vo 2003 godina, na proektite pre-zentirani vo “Programata za javni investicii voRepublika Makedonija 2003 - 2005” i sogleduvawena problemite pri nivnata implementacija.


6.3.1 Makroekonomska strategija 2004-2007godina


Obrazloènie: Makroekonomskata strategijapretstavuva srednoro~na proekcija na makroeko-nomskite indikatori, koja gi sodrì pozna~ajnitevarijabli i pretpostavki na sreden rok, vo koiramki ]e se izrabotuvaat makroekonomskite poli-tiki za poodelni godini.

6.3.2. Analiza za ostvaruvaweto na Makro-ekonomskata politika vo 2004 godina


Obrazloènie: Osnovna cel na analizata naostvaruvaweto na makroekonomskata politika edobivawe na realna slika koja sodrì presek naproektiranata i vodenata makroekonomska poli-tika, ostvarenite rezultati, pri~inite za even-tualnite otstapuvawa i predlagawe na korektiv-ni merki.

6.3.3. Izrabotka na Makroekonomski modelza Republika Makedonija

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


106106106106106


Obrazloènie: Makroekonomskiot model za Repu-blika Makedonija (t.n. Makro ABC model), ]e sekoristi za proektirawe na glavnite markoekono-mski indikatori. Stanuva zbor za model koj ]e sekoristi voglavno za izrabotka na konzistentnimakroekonomski proekcii na sreden rok.

6.3.4. Trgovski model za analiza na funkci-onirawe na eksterniot sektor vo RepublikaMakedonija


Obrazloènie: So pomo[ na ovoj model ]e se iz-vr[i optimalna simulacija i modelirawe na tr-govskite tekovi na makedonskata ekonomija sooddelnite trgovski partneri. Modelot ]e ovoz-moì i sledewe na efektite na trgovskata poli-tika i ~lenstvoto vo STO vrz razli~nite sektorivo makedonskata ekonomija.

6.3.5. Informacija za stepenot na realiza-cija na sredstvata za kapitalni tro[oci vo2003 godina


Obrazloènie: Informacijata se podgotvuva socel da se utvrdi stepenot na realizacija na sred-stvata za kapitalnite tro[oci predvideni so Bu-xetot na dràvata za 2003 godina po oddelni bu-xetski korisnici.

6.3.6. Informacija za stepenot na realizaci-ja na sredstvata za kapitalni tro[oci vo2004 godina( po tromese~ja)

Rok: april, juli, oktomvri 2004 godina

Obrazloènie: Informacijata se podgotvuva socel kontinuirano da se sledi stepenot na reali-zacija na sredstvata za kapitalnite tro[oci pre-dvideni so Buxetot na dràvata za 2004 godinapo oddelni buxetski korisnici.

6.3.7. Informacija za rezultatite od konsul-tativnite razgovori za utvrduvawe na podra-~jata na bilateralnata razvojna sorabotkapome\u Vladata na Republika Makedonija iVladata na SR Germanija, vo 2005 godina


Obrazloènie: Ministerstvoto za finansii, voime na Vladata na Republika Makedonija e koor-dinator na bilateralnata finansiska i tehni~karazvojna sorabotka so Vladata na SR Germanija, igi vodi konsultativnite razgovori so Sojuznotoministerstvo za stopanska sorabotka i razvoj naSR Germanija. Na ovie razgovori se definiraatkonkretni proekti i podra~ja od zaedni~ki inte-res vo sorabotkata za 2005 godina.

7.SEKTOR TREZOR

7.1. Drugi akti koi gi propi[u-va ministerot i materijali iaktivnosti koi se podgotvuvaatodnosno prezemaat od organi-zacionite edinici

7.1.1. Oddelenie za izvr[uvawe na buxetot

Rok: 2004 godina

Obrazloènie: So ogled na toa [to so dosega[-nite reformski zafati trezorot ja prevzema ulo-gata na nositel na platen promet za potrebite nakorisnicite i edinkite korisnici na sredstva odBuxetot , natamo[nite aktivnosti vo ovoj domen]e bidat naso~eni kon sogleduvawe na mo`nostiteza natamo[no usovr[uvawe na funkcijata-nositelna platen promet, pri [to osoben akcent ]e sestavi na:

- natamo[no zajaknuvawe na buxetskata kontrola;

- sledewe i kontrola na prevzemenite obvrski od

strana na buxetskite korisnici;

7.1.2. Oddelenie za buxetsko smetkovodstvo

Rok: 2004 godina

Obrazloènie: Planiranite aktivnosti za rabotana oddelenieto za buxetsko smetkovodstvo, ~ijaosnovna funkcija e analiti~ka i sinteti~ka smet-kovodstvena evidencija na javnite prihodi i ras-hodi na Buxetot na Republika Makedonija, vo te-kot na 2004 godina ]e bidat naso~eni kon poste-peno unapreduvawe na smetkovodstveniot sistemso cel obezbeduvawe na celosni, aùrni i verodo-stojni podatoci za finansiskite sredstva, obvr-skite na dràvata, [to ]e vklu~uva:

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

107107107107107

-unapreduvawe i nadgradba na postoe~kiot

sistem za Buxetsko smetkovodstvo;

-obezbeduvawe na konsolidirani finansiski iz-

ve[tai za finansiskata pozicija na dr‘avata;

-obezbeduvawe na smetkovodstvena evidencija za

emituvanite trezorski zapisi;

7.1.3. Oddelenie za upravuvawe so javniteprihodi

Rok: 2004 godina

Obrazloènie: Vo tekot na 2004 godina, oddele-nieto za upravuvawe so javnite prihodi ]e prodo-lì so izvr[uvawe na osnovnite aktivnosti, noisto taka ]e posveti osobeno vnimanie na zakon-skite propisi koi ja reguliraat materijata naedinicite na lokalnata samouprava, ~ija primenamoè zna~itelno da vlijae na raspredelbata najavnite prihodi po korisnici, pro[iruvawe naspisokot na op[tini so oznaki vo Republika Ma-kedonija, a so toa moàt da se predizvikaat ipromeni vo programskoto re[enie vo delot na ba-zata na podatoci kaj uplatnite smetki i raspre-delba na javnite prihodi.

7.1.4. Oddelenie za upravuvawe so likvid-nosta

Rok: 2004 godina

Obrazloènie: Finansisko planirawe na priho-dite i rashodite za odreden vremenski period(nedelno i mese~no), se vr[i so cel poefikasnoupravuvawe so likvidnosta na buxetskata i tre-zorskata smetka.

Preciznite finansiski proekcii na podolg rok seosobeno zna~ajni za uspe[na realizacija na pro-ektot na Ministerstvoto za finansii za finan-sirawe na buxetskiot deficit preku izdavawe nadràvni hartii od vrednost. Oddelenieto zaupravuvawe so likvidnost neposredno ]e u~estvu-va vo sledewe i kontrola na aukciite na dràvnizapisi.

Po~nuvaj]i od 2004 godina, so cel unapreduvawe naplaniraweto na rashodite, bea napraveni iz-menivo zakonskata regulativata (vo Zakonot za buxeti,Zakonot za izvr[uvawe za 2004 godina i Upat-stvoto za na~inot na postapuvawe na korisnicitei edinkite korisnici na sredstva od buxetot naRepublika Makedonija pri trezorskoto rabotewe),

so koi izmeni potrebno e buxetskite korisnici dadostavuvaat godi[ni finansiski planovi po kvar-tali i kvartalni mese~ni planovi po meseci.

7.1.5. Oddelenie za podgotvuvawe na izve[tai

Rok: 2004 godina

Obrazloènie: Vo tekot na 2004 godina ]e se pro-dolì so podgotvuvawe na dnevni i mese~ni izve-[tai i analizi za izvr[uvaweto na Buxetot naRepublika Makedonija, za prihodite i rashoditena smetkite za sopstveni prihodi na buxetskitekorisnici, so sledewe na saldata na smetkite voGlavnata kniga na trezorot i drugite smetki nadràvata von trezorskata smetka, kako i so pod-gotvuvawe na izve[tai za me\unarodni institu-cii soglasno GFS standardite.

7.1.6. Oddelenie za upravuvawe na finansis-ki sredstva i dolgovi

Rok: 2004 godina

Obrazloènie: Vo 2004 vrz kadrovsko doekipira-we i stru~no usovr[uvawe na vrabotenite i raz-voj na sistemot i organizacijata, za seopfatnoevidentirawe na dolgovite i potencijalnite ob-vrski na Republika Makedonija od edna strana ina site raspolo‘livi pari~ni sredstva od drugastrana, so koe ]e se obezbedi poefikasno plani-rawe na likvidnosta i navremena isplata na siteobvrski na dràvata vo ramki na nivno dostasu-vawe.

Isto taka se planira da se izvr[i povrzuvawe sosoftverot na NBRM kade [to se vodi evidenci-jata na dolgot na dràvata, so cel da se ima di-rekten pristap do podatocite za dolgot na Repu-blika Makedonija.

Vrz osnova na aùrna, to~na i celosna evidencija,]e bide organizirano i izgotvuvawe na finansis-ki izve[tai, so cel obezbeduvawe na informaciiza sproveduvawe na buxetskata politika.

7.1.7. Oddelenie za trezorski informacio-nen sistem

Rok: 2004 godina

Obrazloènie: Vo 2004 godina ]e se prodolì sopriem i ispra]awe na elektronski transakcii od/do Narodna banka na Republika Makedonija, Sto-

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


108108108108108

panska Banka, Klirin[ka ku]a, Uprava za javniprihodi, Carinska uprava), aùrirawe na edin-stven registar na imateli na smetki (ERIS); bez-bednost i elektronski potpis (generirawe /pot-pis na SWIFT poraki do NBRM, kontrola na ispra-vnosta na elektronskite platni transakcii, gene-rirawe i administracija na elektronski klu~evi,enkripcija/dekripcija na platni transakcii, iz-vestuvawe za gre[ki vo mre`niot prenos); admi-nistracija na aplikaciite za trezorsko rabote-we, instalacija/deinstalacija, v~ituvawe na pla-novi, aktivirawe na prava/zabrani za pristap domenijata, tehni~ka poddr[ka na rabotata na tre-zorskite kancelarii i sl.); poddr[ka na sektoroti buxetskite korisnici (generirawe na mese~niizve[tai, kreirawe na specifi~ni izve[tai odbazata na podatoci, prebaruvawe na podatoci podaden kriterium, tehni~ka poddr[ka na buxetskikorisnici.

8 .SEKTOR ZA ME|UNARODNIFINANSII


8.1.1. Predlog na zakon za zadolùvawe naRepublika Makedonija so zaem kaj Me\una-rodnata banka za obnova i razvoj po Dogovo-rot za zaem za Proektot za modernizacija naobrazovanieto


Obrazloènie: Dostavuvawe do Vladata na Repu-blika Makedonija na Predlog na zakon na usvoju-vawe, po [to ]e se predloì na Sobranieto na Re-publika Makedonija za donesuvawe.

8.1.2. Predlog na zakon za zadolùvawe naRepublika Makedonija so zaem kaj Me\unaro-dnata banka za obnova i razvoj po Dogovorotza zaem za Proektot za prilagoduvawe naupravuvaweto so javniot sektor PSMAL


Obrazloènie: Dostavuvawe na Predlog na zakondo Vladata za zadolùvawe kaj Me\unarodnatabanka za obnova i razvoj po zaem za PSMAL 2, koj

po usvojuvaweto od strana na Vladata }e bidepredloèn na Sobranieto na Republika Makedoni-ja za donesuvawe.

8.1.3. Predlog na zakon za zadolùvawe naRepublika Makedonija so zaem kaj Me\unaro-dnata banka za obnova i razvoj po Dogovorotza zaem za Proektot za za implementacija nasocijalnata za[tita

Rok: juni 2004

Obrazloènie: Dostavuvawe na Predlog na zakondo Vladata za zadolùvawe kaj Me\unarodnatabanka za obnova i razvoj za Proektot za implemen-tacija na socijalnata za[tita na usvojuvawe odVladata, koj ponatamu ]e bide predloèn na So-branieto na Republika Makedonija za donesuvawe.

8.1.4. Predlog na zakon za zadolùvawe naRepublika Makedonija so zaem kaj Me\unaro-dnata banka za obnova i razvoj po Dogovorotza zaem za Proektot za reformi vo zdrav-stveniot sektor


Obrazloènie: Dostavuvawe na Predlogot na za-kon do Vladata za zadolùvawe kaj Me\unarodnatabanka za obnova i razvoj po zaem za Proektot za zareformi vo zdravstven sektor na usvojuvawe odVladata, koj potoa ]e bide predloèn na Sobrani-eto na Republika Makedonija za donesuvawe.

8.1.5. Predlog na zakon za zadolùvawe naRepublika Makedonija so zaem kaj Me\unaro-dnata banka za obnova i razvoj po Dogovorotza zaem za Proektot za prestruktuirawe natransportniot sektor


Obrazloènie: Dostavuvawe na Predlog na zakonza zadolùvawe kaj Me\unarodnata banka za obnovai razvoj po zaem za Proektot za reforma na trans-portniot sektor, na usvojuvawe od strana na Vla-data, koj ponatamu ]e se predloì na Sobranietona Republika Makedonija za donesuvawe.

8.1.6. Predlog na zakon za garancija na Re-publika Makedonija kon EBOR za sredstvatadobieni po Dogovorot za terminska uslovnaproda`ba na akcii pred privatizacijata naElektrostopanstvo na Makedonija AD

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

109109109109109


Obrazloènie: Predlog zakonot ]e bide dostavendo Vladata na Republika Makedonija za usvojuva-we, a potoa ]e bide predloèn na Sobranieto naRepublika Makedonija za donesuvawe.

8.1.7. Predlog-zakon za garancija za Makedon-ski èleznici kon me\unarodnoto zdruènienaèleznici (UIC) za regulirawe na obvrs-kite na JP “Makedonski èleznici” kon 15stranski èlezni~ki pretprijatija


Obrazloènie: Dostavuvawe na Predlog-zakon zagarancija vo ime na Makedonski èleznici konme\unarodnoto zdruènie na èleznici (UIC) nausvojuvawe od Vladata na Republika Makedonija,[to istiot ]e bide predloèn na Sobranieto naRepublika Makedonija za donesuvawe.

8.1.8. Predlog zakon za ratifikacija na Anekskon Dogovorot me\u Vladata na RepublikaMakedonija i Vladata na Republika Italijaza konsolidirawe na odredeni dolgovi


Obrazloènie: Dostavuvawe na Predlog zakon zaratifikacija na Aneksot kon Dogovorot me\u Vla-data na Republika Makedonija i Vladata na Repu-blika Italija za konsolidirawe na odredeni dol-govi i usvojuvawe na istiot od strana na Vladatana Republika Makedonija i Sobranieto na Repu-blika Makedonija.

8.1.9. Predlog zakon za zadolùvawe kaj Vla-data na Italija po Dogovor za zaem za Proek-tot: “Racionalizacija na upravuva~ki sistemi modernizacija na biomedicinskata tehno-logija vo zdravstveniot sektor”.


Obrazloènie: Dostavuvawe na Predlog zakon zazadolùvawe kaj Vladata na Italija po zaem za na-vedeniot proekt do Vladata na Republika Make-donija za usvojuvawe, po [to i ]e se predloì is-tiot i na Sobranieto na Republika Makedonija zadonesuvawe.


8.2.1. Dogovor za sklu~uvawe na aran`manme\u Vladata na Republika Makedonija i MMF


Obrazloènie: Na krajot na juni ovaa godina zavr-[uva traeweto na postoe~kiot Stend baj aran-`man so MMF, zaradi [to ]e bide potrebno da sesklu~i Dogovor za nov aran`man.

8.2.2. Izve[taj za nadvore[nata zadolènostna Republika Makedonija so sostojba na31.12.2003 godina


Obrazloènie: Izve[tajot ima za cel da infor-mira za vkupnata nadvore[na zadolènost na Re-publika Makedonija, stepenot na zadolènost,strukturata i otplatata na dolgot, kako i za poli-tikata na zadolùvawe na Republika Makedonija.


8.3.1. Me\unaroden monetaren fond

(1) Informacija do Vladata na Republika Make-

donija za implementacijata na Stend baj aran-

`manot.


Obrazloènie: Informacijata za implementaci-jata na Stend baj ara`manot ima za cel da ja in-formira Vladata za progresot vo realizacijatana aktivnostite i ispolnuvawe na indikatoriteza izvr[uvawe kako i pokazatelite za struktur-nite reformi vrz osnova na vtorata ocenka naProgramata za ekonomski i finansiski politikikoja ]e bide napravena od MMF .

(2) Platforma za novi pregovorite so MMF

Rok: maj - juni 2004 godina

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


110110110110110

Obrazloènie: Platformata za pregovorite soMMF ima za cel da izvr[i analiza za idniotaran`man koj Vladata na Republika Makedonijatreba da go sklu~i so MMF, kako i definirawe naaktivnostite koi ]e se realiziraat vo ramkite naEkonomskata programa koja ]e go poddrùva novi-ot aran`man.

8.3.2. Sorabotka so Svetska banka


donija za realizacija na tekovnite 8 proekti

Rok: vo tekot na 2004 godina

Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja in-formira Vladata za realizacijata i stepenot naispolnuvawe na planiranite aktivnosti soglasnodogovorite sklu~eni so Svetskata banka za sekojproekt poedine~no.

(2) Proektite predvideni so Trigodi[nata stra-

tegija so Svetska Banka za periodot 2003 - 2006

godina.

� Sklu~uvawe na Dogovor za zaem so Me\unarod-nata banka za obnova i razvoj za Proektot za mo-dernizacija na obrazovanieto

Rok: kraj na fevruari 2004 godina

Obrazloènie: Dogovor za zaem so Me\unarodnatabanka za obnova i razvoj za Proektot za moderni-zacija na obrazovanieto ]e bide potpi[an od ov-lastenite pretstavnici na dvete strani.

� Informacija do Vladata za uslovite na sklu-~uvawe predvideni so matricata za PSMAL 2aran`manot so Svetska banka

Rok: kraj na mart 2004 godina

Obrazloènie: Informacijata ima za cel da jainformira Vladata za uslovite predvideni somatricata za PSMAL 2 aran`manot so Svetskabanka. Zaklu~ocite koi ]e bidat usvoeni od stra-na na Vladata treba da bidat implementirani odstrana na instituciite involvirani vo PSMAL 2aran`manot.

� Dogovor za zaem so Me\unarodnata banka za ob-nova i razvoj za PSMAL 2


Obrazloènie: Dogovorot za zaem so Me\unarod-nata banka za obnova i razvoj za PSMAL 2, koj ]ebide potpi[an od ovlastenite pretstavnici nadvete strani.

� Informacija do Vladata za pregovorite soSvetskata banka za Proektot za implementacijana socijalnata za[tita;


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja in-formira Vladata za tekot na pregovorite soSvetska banka za Proektot za implementacija nasocijalnata za[tita

� Sklu~uvawe na Dogovor za zaem so Me\unarod-nata banka za obnova i razvoj za Proektot za im-plementacija na socijalnata za[tita


Obrazloènie: Sklu~uvawe na Dogovor za zaem soMe\unarodnata banka za obnova i razvoj za Proek-tot za implementacija na socijalnata za[tita ]ebide potpi[an od ovlastenite pretstavnici nadvete strani.

� Informacija do Vladata za pregovorite soSvetskata banka za Proektot za reformi vo zdra-vstveniot sektor


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja in-formira Vladata za tekot na pregovorite so Sve-tska banka za Proektot za reformi vo zdravstve-niot sektor.

� Sklu~uvawe na Dogovor za zaem so Me\unarod-nata banka za obnova i razvoj za Proektot refor-mi vo zdravstveniot sektor

Rok: juli 2004 godina

Obrazloènie: Sklu~uvawe na Dogovor za zaem soMe\unarodnata banka za obnova i razvoj za Proek-tot reformi vo zdravstveniot sektor, koj ]e bidepotpi[an od ovlastenite pretstavnici na dvetestrani.

� Informacija za aktivnostite povrzani so ot-po~nuvawe na implementacijata na Proektot zareformi vo transportniot sektor.

Rok: fevruari-april 2004

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

111111111111111

Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja in-formira Vladata za aktivnostite povrzani so ot-po~nuvawe na implementacijata na Proektot zareformi vo transportniot sektor.

� Sklu~uvawe na Dogovor za zaem so Me\unarod-nata banka za obnova i razvoj za Proektot za re-forma na transportniot sektor

Rok: kraj na septemvri 2004 godina

Obrazloènie: Dogovorot za zaem so Me\unarod-nata banka za obnova i razvoj za Proektot za re-forma na transportniot sektor ]e bide potpi[anod ovlastenite pretstavnici na dvete strani.

� Informacija za Holandski grant za platno - bi-lansna poddr[ka


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata za tekot na razgovorite so Amba-sadata na Kralstvoto Holandija i so Minister-stvoto za razvojna sorabotka na Holandija za do-bivawe grant vo iznos od 17 milioni EVRA zaplatno-bilansna poddr[ka.

8.3.3. Sorabotka so Evropskata banka za ob-nova i razvoj

(1) Informacija za implementacija na tekovni

proekti so EBOR

Rok: tekot na 2004

Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata so realizacijata na tekovniteproekti so EBOR.

(2) Informacija za Akciona programa za unapre-

duvawe na op[tinite i ìvotnata sredina-MEAP

vo vrska so implementacijata na proektot


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata so implementacijata na proektotvo 6-te op[tini (Kumanovo, {tip, Strumica, Oh-rid,Struga i Veles)- korisnici na sredstvata naZaemot.

(3) Dogovor za grant so Vladata na Republika Gr-

cija za potrebite na op[tina Strumica vo ram-

kite na Proektot MEAP

Rok: kraj na mart 2004 godina

Obrazloènie: So ogled na toa deka intenzivno seraboti na proekti so koi Republika Makedonijaaplicira za sredstva od Gr~kiot plan za obnovana Balkanot, so Vladata na Republika Grcija ]ebide potpi{an Dogovor za grant za potrebite naop{tina Strumica vo ramkite na Proektot MEAP.

(4) Informacija vo vrska so implementacijata

na Proektot za izgradba na elektroenergetska

interkonektivna vrska pome\u {tip i êrvena

mogila - Radomir (Republika Bugarija)


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata so tekot na izgradbata na elek-troenergetska interkonektivna vrska pome\u{tip i êrvena mogila - Radomir (Republika Bu-garija). Vo ramkite na implementacijata na ovojProekt, Minsterstvoto za finansii ]e u~estvuvavo slednite aktivnosti: osnovawe na t.n. “Siste-mski operator za transmisija” vo soglasnost soAtinskiot memorandum za razbirawe; podgotvu-vawe na tarifnata politika povrzana so tarif-nata metodologija na standardnata industriskapraktika; reformata na sektorot energetika; sle-deweto na implikaciite od procesot na prestru-ktuirawe na ESM vrz implementacijata na ovojProekt.


na Proektot za unapreduvawe na Civilnata vozdu-

[na plovidba i rehabilitacija na Ohridskiot

aerodrom.


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata na RM so tekot na implementaci-jata na Proektot za unapreduvawe na Civilnatavozdu[na plovidba i rehabilitacija na Ohridski-ot aerodrom.


na Proekt za pati[ta II -”Izgradba na obikolni-ca

okolu Skopje i na delnicata Smokvica - Gev-

gelija”

Rok: tekot na 2004 godina

Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata na RM so tekot na implementaci-jata na Proekt za patipta II -”Izgradba na obikol-nica okolu Skopje i na delnicata Smokvica - Gev-gelija”. Po nadminuvaweto na problemite so ek-

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


112112112112112

sproprijacijata na zemji[teto na delnicata “Za-obikolnica okolu Skopje”, ]e otpo~ne fakti~katarealizacija na Proektot. Vo ramkite na impleme-ntacijata na ovoj Proekt, Minsterstvoto za fina-nsii, ]e u~estvuva vo slednite aktivnosti: ispol-nuvawe na site predvideni obvrski soglasno Do-govorot za zaem potpi[an so EBOR; transforma-cija na Fondot za regionalni i magistralni pati-[ta; i monitoring i odobruvawe na Institucio-nalnata strategija.

(7) Informacija vo vrska so pregovorite za Do-

govorot za terminska uslovna proda`ba na akcii

pred privatizacijata na Elektrostopanstvo na

Makedonija AD so EBOR.


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata na RM za tekot na pregovorite poDogovorot za terminska uslovna proda`ba na ak-cii pred privatizacijata na Elektrostopanstvona Makedonija AD so EBOR.

(8) Sklu~uvawe na Dogovor za terminska uslovna

proda`ba na akcii pred privatizacijata na Elek-

trostopanstvo na Makedonija AD i sklu~uvawe na

Dogovor za garancija.


Obrazloènie: Predlog Dogovorot za terminskauslovna proda`ba na akcii pred privatizacijatana Elektrostopanstvo na Makedonija AD i Dogo-vorot za garancija ]e se potpi[e od strana na ov-lasteni prestvanici na dogovornite strani.

(9) Informacija za novi predloèni proekti od

strana na EBOR vo funkcija na natamo[na sora-

botka


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata za novi predloèni proekti odstrana na EBOR vo funkcija na natamo[na sorabo-tka. Vo taa nasoka ]e bidat razgledani slednitepra[awa:

a) mo`nostite za gasovodno i elektri~no povrzu-vawe na Republika Makedonija so Republika Alba-nija;b) ]e se ostvarat razgovori za moèn proekt za mo-dernizacija i pro[iruvawe na me\unarodniot ae-rodrom vo Skopje;

v) Proekt za pati[ta. Ovoj Proekt bi moèl da op-fati na primer i finansirawe na izgradbata nadelnicata Tabanovce - Kumanovo od patniot pra-vec E - 75;g) Proekt za pro~istuvawe na vodata i tretmanotna otpadnite vodi koj ]e gi opfati gradovite Bi-tola i Skopje.

8.3.4. Sorabotka so Evropska Unija

(1) Informacija do Vladata za tekot na aktivnos-

tite okolu dobivaweto nova makro - finansiska

pomo[ od EU


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata so tekot na aktivnostite za dobi-vawe na nova makro-finansiska pomo[ od EU za2004 godina.

(2) Izve[taj na polugodi[na osnova do Sektorot

za evropska integracija pri Generalniot Sekre-

tarijat na VRM za implementacijata na Spogodba-

ta za stabilizacija i asocijacija


Obrazloènie: Izve[tajot ima za cel na polugo-di[na osnova da informira za ispolnuvaweto naobvrskite koi proizleguvaat od potpi[anata Spo-godba za stabilizacija i asocijacija me\u Repu-blika Makedonija i Evropskata Unija, koi se vonadle`nost na Ministerstvoto za finansii.

(3) Izve[taj na mese~na osnova do Sektorot za ev-

ropska integracija pri Generalniot Sekretarijat

na VRM za implementacijata na Spogodbata za

stabilizacija i asocijacija

Rok: tekovno niz celata godina

Obrazloènie: Izve[tajot ima za cel na mese~naosnova da se sledat i aùriraat podatocite zaispolnuvawe na preporakite od godi[nite izve[-tai za procesot na stabilizacija i asocijacija[to gi opfa]a zemjite od Balkanot

(4) Izve[taj na mese~na osnova do Sektorot za

evropska integracija pri Generalniot Sekreta-

rijat na VRM za harmonizacija i aproksimacija

na doma[noto zakonodavstvo so zakonodavstvoto

na EU

Rok: tekovno niz celata godina

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

113113113113113

Obrazloènie: Usoglasenosta so evropskoto zako-nodavstvo ]e se sledi na mese~na osnova proce-sot na harmonizacija i aproksimacija na doma[-noto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na EU.

Usoglasenosta so evropskoto zakonodavstvo }e seproveruva niz sekoj poedine~en zakonski predlogili izmena, osobeno od aspekt koi direktivi naEU se transponiraat vo na[eto zakonodavstvo.

(5) Izve[taj do Koordinatorot za stranska pomo[

za realizacijata na proektite od KARDS progra-

mata

Rok: tekot na 2004

Obrazloènie: Izve[tajot ima za cel da infor-mira za tekot za realizacija na site proekti vonadle`nost na Ministerstvoto za finansii, a fi-nansirani od Evropskata komisija.

8.3.5. Sorabotka so Evropska InvesticionaBanka

(1) Informacija za realizacijata na tekovnite 3

proekti


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da za-poznae so tekot na aktivnostite povrzani so re-alizacijata na tekovnite proekti, soglasno dogo-vorite sklu~eni so Evropskata investiciona ban-ka za sekoj proekt poedine~no.

(2) Informacija za APEKS Globaleniot zaem


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata na RM so tekot na aktivnostite zaAPEKS Globalniot zaem.

Imeno, se raboti vo nasoka na pro[iruvawe nabrojot na delovni banki direktno vklu~eni vo im-plementacijata na ovaa kreditna linija za finan-sirawe na mali i sredni pretprijatija i sklu~u-vawe na dogovori za otstapuvawe na koristewetona sredstvata od ovaa kreditna linija so novi de-lovni banki koi ]e bidat prifateni od EIB.

8.3.6. Sorabotka so bankata za razvoj priSovetot na Evropa

(1) Informacija za Proektot za izgradba na sta-

novi za lica so niski prihodi

Rok: januari - fevruari 2004 godina

Obrazloènie: Informacijata ima za cel da jazapoznae Vladata so tekot na realizacijata naProektot i povlekuvaweto na negovata poslednatran[a.

(2) Odluka za prioritetni proekti koi Vladata

na Republika Makedonija ]e gi predloì za fina-

nsirawe od strana na CEB


Obrazloènie: Odlukata ima za cel preku identi-fikuvawe na novi proekti koi bi moèle da sefinansiraat so zaem od CEB da se prodolì id-nata sorabotka.

8.3.7. Sorabotka so me\unarodnoto zduèniena èleznici (UIC)

(1) Informacijata do Vladata za regulirawe na

obvrskite na M@ kon stranski èlezni~ki pret-

prijatija


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da jazapoznae Vladata so reguliraweto na obvrskitena M@ kon stranskite èlezni~ki pretprijatija.

(2) Sklu~uvawe na dogovor za garancija za Make-

donski èleznici kon Me\unarodnoto zdruènie

na èleznici (UIC)


Obrazloènie: Vo ramkite na Dogovorot za garan-cija, dokolku se javi potreba ]e bidat napravenikorekcii vo izgotveniot tekst na Dogovorot i is-titiot ]e bide potpi[an od ovlastenite pretsta-vnici na dvete strani.

8.3.8. Sorabotka so Pariski Klub na kreditori


donija za zavr[uvawe na procesot na bilateralno

dogovarawe so sekoja zemja ~lenka na Pariskiot

klub na kreditori


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata so procesot na bilateralno dogo-varawe so sekoja zemja ~lenka na Pariskiot klubna kreditori.

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


114114114114114

8.3.9. Bilateralna sorabotka

8.3.9.1. Soedineti Amerikanski Dràvi

� Informacija za Vtoriot amandman na Dogovo-rot za grant potpi[an so Vladata na SAD pret-stavuvana od USAID.

Rok: fevruari-mart 2004 godina

Obrazloènie: Vtoriot amandman na Dogovorot zagrant e vo funkcija na zabrzan porast i razvoj naprivatniot sektor, i pretstavuva zgolemuvawe nadosega[niot iznos na grantot za okolu 11 mili-oni SAD dolari.

Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladatana RM so tekot na aktivnostite vrzani so reali-zacijata na grantot.

8.3.9.2. Germanija

(1) Informacija za implementacijata na Proek-

tot za navodnuvawe na ju`nata dolina na rekata

Vardar

Rok: tekot vo 2004 godina

Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata na RM so tekot na aktivnostitevrzani so implementacijata na Proektot.

� Informacija za Proektot za racionalizacija naupravuva~ki sistem i modernizacija na biomedi-cinskata tehnologija vo zdravstveniot sektor


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata na RM so tekot na aktivnostite narealizacija na Proektot.

� Nacrt Dogovor za zaem za Proektot za racionali-zacija na upravuva~ki sistem i modernizacija na bi-omedicinskata tehnologija vo zdravstveniot sektor.


(2) Informacija za regulirawe na dolgot kon Re-

publika Italija vo ramkite na Pariskiot klub na

kreditori nasleden od porane[na SFRJ


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata so aktivnostite za usoglasuvaweso SAÊ na iznosot na dopolnitelen dolg koj bi

pripadnal na Makedonija, soglasno Usoglaseniotzapisnik na Pariskiot klub od 1995 godina.

(3) Informacija za realizacijata na Stokoviot

kredit od Republika Italija za finansirawe na

mali i sredni pretprijatija

Rok: mart-april 2004 godnina

Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-pozne Vladata so iskoristuvaweto na sredstvataod ovaa kreditna linija. Vo nasoka na zabrzano is-koristuvawe na sredstvata ]e se prodolì sopregovori so italijanskoto Ministerstvo za na-dvore[ni raboti za prefrlawe na neiskoristeni-te sredstva vo nova kreditna linija so mnogu po-atraktivni uslovi za kreditirawe, za [to ]e seizvr[i usoglasuvawe na tekstot na diplomatski-te noti, so ~ija razmena bi stapile na sila izme-netite uslovi.

8.3.9.3. Japonija

(1) Nacrt Poddogovor za zaem za proektot: prva

faza od pove]enamenski sistem Zletovica - Pro-

bi[tip


Obrazloènie: nacrtot Poddogovor za zaem otka-ko ]e bide usoglasen, ]e se potpi[e so Minister-stvoto za zemjodelstvo i JP Zletovica. Kontinui-rano vo tekot na 2004, ]e se sledi realizacijatana Proektot, a po potreba ]e se vr[i usoglasu-vawe so Japonskata banka za me\unarodna sorabot-ka (JBIC) i Ministerstvoto za zemjodelstvo, [u-marstvo i vodostopanstvo na site pra[awa koibi proizlegle pri realizacijata na Proektot (iz-bor na konsultantska ku]a i izveduva~ na grade`-ni raboti, eksproprijacija i dr.). Svrzano so ova]e se vr[i postojana komunikacija so JBIC i koo-rdinirawe na site makedonski institucii vklu-~eni vo ovoj proekt.

(2) Informacija do Vladata za Proekti za nova

ekonomska sorabotka so Japonija


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata so proekti te za novata ekomonskasorabotka so Japonija. Informacijata e direktnopovrzana so posetata na Japonskiot ambasador naMakedonija za izvr[uvawe ednodnevni konsulta-

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

115115115115115

cii na najvisoko nivo za japonskiot predlog na id-na ekonomska sorabotka pome\u dvete dràvi.

8.3.9.4. {panija

(1) Usoglasuvawe aneks na Dogovorot za zaem so

Banko Bilbao od {panija, soglasno usvoenata iz-

mena na Zakonot za zadolùvawe, a vo vrska so

realizacijata na Proektot HS Lisi~e-Veles


(2) Nacrt Poddogovor za zaem


Obrazloènie: Po usoglasuvawe na Nacrt Poddo-govorot za zaem ]e se potpi[e istiot so Ministe-rstvoto za zemjodelstvo, [umarstvo i vodosto-panstvo i JP Lisi~e. Vo tekot na celata 2004, ]ese sporeduva redovno rabotata na Rabotnata gru-pa, koja spored zaklu~ok na Vladata ja formira[eMinisterstvoto za zemjodelstvo, [umarstvo i vo-dostopanstvo. Isto taka, vo 2004 godina ]e seobezbedi postojana komunikacija so IKO i BankoBilbao od {panija okolu site proceduri koi sepredvideni so Dogovorot za zaem okolu povleku-vawe sredstva i nivno iskoristuvawe od krajniotkorisnik.

(3) Informacija za Realizacija na proektot HC

Lera -Bitola

Rok: tekot na 2004

Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata so redovnoto rabotewe na Rabot-nata grupa, koja spored zaklu~ok na Vladata jaformira[e Ministerstvoto za zemjodelstvo, [u-marstvo i vodostopanstvo i so postojana komuni-kacija so IKO-{panija okolu site proceduri koise predvideni so Dogovorot za zaem okolu povle-kuvawe sredstva i nivno iskoristuvawe od kraj-niot korisnik.

8.3.9.5. Grcija

(1) Informacija do Vladata za tekot na Realiza-

cija na Proektot za izgradba na pre~istitelna

stanica za otpadni vodi vo op[tina Gevgelija

Rok: tekot na 2004

Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata so tekot na realizacijata na Pro-ektot finansiran so grant od Republika Grcija vo

iznos od 2 milioni evra i dopolnitelno odobreninovi 3 milioni evra.

(2) Potpi[uvawe na Dogovor so izbranata konsul-

tantska kompanija


(3) Izrabotka na tenderska dokumentacija i ob-

java na tender za izbor na izveduva~ na grade`-

nite raboti.


(4) Zapo~nuvawe na grade`ni raboti okolu izgra-

dbata na pre~istitelnata stanica


8.3.9.6. Narodna Republika Kina

(1) Informacija za tekot na realizacijata i za-

vr[uvawe na Proektot za izgradbata na HEC “Koz-

jak”


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata so tekot na aktivnostite za rea-lizacijata i zavr[uvaweto na Proektot.

Pu[taweto vo upotreba na HEC “Kozjak” i po~eto-kot na proizvodstvo na elektri~na energija e pla-niran za 10.06.2004 godina.

8.3.10. Ostanati aktivnosti

(1) Informacijata za site kreditni linii/zaemi

koi go poddrùvaat razvojot na privatniot sek-

tor vo Republika Makedonija.

Rok: tekot na 2004

Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata so izvorite na finansirawe voRepublika Makedonija za poddr[ka na privatniotsektor, obezbedeni od me\unarodnite finansis-kite institucii, bilateralnata i multilateral-nata sorabotka na Republika Makedonija.

(2) Informacija za u~estvo na Konferencija na

“Ekonomist so prezentacija”


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata za u~estvoto na Konferencija na“Ekonomist so prezentacija”

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


116116116116116

(3) Informacija za redovniot godien sostanok na

Sovetot za sorabotka Republika Makedonija-EU


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata so redovniot godi[en sostanokna Sovetot za sorabotka - Republika Makedonija-EU

(4) Informacija za redovniot godi[en sostanok

na Rabotnata grupa za ekonomski i finansiski

pra[awa na bilateralno nivo pome\u EU i Repub-

lika Makedonija.


Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja za-poznae Vladata za redovniot godi{en sostanokna Rabotnata grupa za ekonomski i finansiskipra[awa na bilateralno nivo pome\u EU i Repu-blika Makedonija.

9. SEKTOR ZA INFORMATIKA

9.1. Drugi akti koi gipropi[uva ministerot imaterijali i aktivnosti koi sepodgotvuvaat odnosnoprezemaat vo organizacioniteedinici

9.1.1. Nabavka i zamena na starite“RS serveri”

Rok: zavisno od odobruvaweto na planot

Obrazloènie: So ovoj poteg ]e se izvr[i zamenana preostanatite dotraeni i ne soodvetni ma[i-ni, ]e se ovozmoì nivno soodvetno smestuvawevo sistem salata so ladewe i neprekinato napo-juvawe, so [to ]e se dobijat podobreni performa-nsi, zgolemeno vreme na aktivna rabota bez inte-rvencija, polesna administracija, namaleni in-tervencii.

9.1.2. Nabavka na instalacija na nova idopolnitelna mre`na oprema


Obrazloènie: So ova se predviduva voveduvawena sistem na za[tita i obezbeduvawe na vnatre[-nata mreà i infrastruktura od mo`ni nadvore[-ni upadi, povrzuvawe na kompjuterskata mreà voESM kon mreàta na Ministerstvoto za finansii,voveduvawe na kompjuterska mreà vo Centralatana imotno-pravni odnosi, vo Devizniot inspekto-rat, proektirawe, nabavka, kablirawe i instala-cija na dopolnitelna mre‘na oprema kako bi se po-vrzale dopolnitelni korisnici, so ogled deka po-stoe~kiot kapacitet e maksimalno iskoristen.

9.1.3. Nadgradba na postoe~kite serveri zaTRIS, odnosno za trezorskiot informacio-nen potsistem


Obrazloènie: So ova ]e se dobie podobruvawe izabrzuvawe na tekovnata rabota i pogolem poda-to~en prostor. Ova e neophoden uslov za nepre~e-no rabotewe na noviot podsistem za javni finan-sii.

9.1.4. Nabavka na sistem za za[tita i skla-dirawe na podatoci (Backup&Storage SystemBackup&Storage SystemBackup&Storage SystemBackup&Storage SystemBackup&Storage System)


Obrazloènie: Zgolemeniot obem na podatociproduciran od sistemot za trezorsko rabotewe,golemiot broj na serveri, kako i potrebata zanivno arhivirawe i za[tita vo mal vremenskirok nalaga potreba od vakov sistem, so [to ]e sedobie podobruvawe i zabrzuvawe na tekovnata ra-bota, pogolem podato~en prostor, poednostavnaadministracija i pogolema nade`nost na infor-macioniot sistem.

Ova e neophoden uslov za nepre~eno rabotewe nanoviot podsistem za javni finansii.

9.1.5. Nabavka na informati~ka oprema


Obrazloènie: Vo ova spa\a nabavka na personal-ni smeta~i i pe~atari, a koli~inite zavisat oddostavenite pobaruvawa. Tuka spa\a i nabavkatana komponenti i rezervni delovi.

9.1.6. Dogovori za tekovno odrùvawe


MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

117117117117117

Obrazloènie: Ovde se misli na dogovorite zaodrùvawe na serverite od sistemot za trezorskorabotewe, za ladewe na sistem salata, za nepre-kinatoto napojuvawe, telekomunikaciskiot sis-tem, sistemot za kolabracija i elektronska po[-ta (Groupware System Lotus Notes/Domino).

9.2.1. Nabavka, proektirawe, instalacija iimplementacija na softver za kontrola ifiltrirawe na mre`niot soobra]aj ielektronskata po[ta


Obrazloènie: Voveduvaweto na sistem za kon-trola na mre`niot soobra]aj pretstavuva sistemza za[tita, kontrola i obezbeduvawe na informa-cionite podatoci i sistemi. Sistemot e od ogro-mna va`nost vo procesot na zgolemuvawe na efi-kasnosta vo sekojdnevnata rabota, kako i poefi-kasno i poekonomi~no iskoristuvawe na mre`niteresursi.

9.2.2. Antivirusen softver

Rok: pred istekuvaweto na licencite, odnosnopred 12.02.2004 godina, inaku zavisno od odobru-vaweto na planot

Obrazloènie: Se raboti za obnova na dogovoriteza tekovnite licenci za 2004 godina i nabavka nadopolnitelni licenci, soglasno dinamikata navoveduvawe novi korisnici vo informacioniotsistem.

9.2.3. Proekt PKI (infrastruktura za javniklu~evi, neophodna za voveduvawe naelektronski potpis)


Obrazloènie: Ova e usloveno od prodolùvawetoso ovoj Proekt (dràven izdava~ na elektronskisertifikati i elektronski potpisi). Proektot eod izvonredno zna~ewe i bara posebno vnimanie,kako poradi negovoto vlijanie vrz celokupnatadràvna administracija, taka i poradi specifi-~nosta na istiot.

9.2.4. Proektirawe, nabavka, instalacija iimplementacija na DMS Messaging iDMS Messaging iDMS Messaging iDMS Messaging iDMS Messaging iGroupware SystemGroupware SystemGroupware SystemGroupware SystemGroupware System.


Obrazloènie: Ovoj Proekt sodrì: prodolùva-we na Proektot za Document Management System–

ot, zapo~nat vo prethodniot period, nabavka nadopolnitelni licenci za Lotus Domino/Notes, iobuka na vrabotenite za ovoj sistem. Sis-temot eod ogromna va`nost vo procesot na zgolemuvawe-to na efikasnosta vo sekojdnevnata rabota, pogo-lema aùrnost, kontrola, sledewe, prebaruvawe i~uvawe na dokumentite kako i re[avawe na arhiv-skoto rabotewe. Tuka se predlaga i voveduvawe naISO 9000 kako uslov za standardizacija i trajno-st na re[enieto.

9.3.1. Podobruvawe i redefinicija na Securi-Securi-Securi-Securi-Securi-ty Policyty Policyty Policyty Policyty Policy vo koristeweto na Informacioniotsistem vo Ministerstvoto za finansii,pobruvawe i rekonfigurirawe na postoe~ki-ot sistem na za[tita, kategorizacija i ovla-stuvawa na pristapot i koristeweto na In-formacioniot sistem vo Ministerstvoto zafinansii, so kreirawe na virtuelni LAN-ovi.


Obrazloènie: Podobruvawe na Security Policy prikoristeweto na informati~kite resursi vo Mi-nisterstvoto za finansii. Rokovite se vo zavis-not od odobruvaweto na planot, momentot na do-stapnost na potrebnite sredstva, kako i procesotna nabavka na del od opremata koja e gore nave-dena.

9.4.1. Unapreduvawe, pro[iruvawe i odrù-vawe na Web Web Web Web Web sajtot na Ministerstvoto zafinansii

Rok: Redovni aktivnosti vo tekot na celata go-dina.

Obrazloènie: Uspehot ]e zavisi od opredelbataza navremeno i transparentno izvestuvawe na gra-\anite za rabotata od delokrugot na Minister-stvoto za finansii.

9.4.2. Odrùvawe na Intranet-ot vo MF

Rok: Redovna aktivnost vo tekot na celata godina

Obrazloènie: Uspehot ]e zavisi od opredelbataza navremeno i transparentno izvestuvawe navrabotenite za internata rabotata od delokrugotna Ministerstvoto za finansii.

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


118118118118118

9.4.3. Poddr[ka na delot na Informacioniotpodsistem vo Ministerstvoto za finansiikoj se odnesuva na delot na trezorskoto ibuxetskoto rabotewe.

Rok: Rokovite se vo zavisnot od zavr[uvaweto na

proektot za unapreduvaweto na javnie finansii.

Obrazloènie: Sistemska i programska poddr[ka

na navedenite sistemi do momentot na nivnoto

gasewe i preo\awe na noviot podsistem za unapre-

duvawe na javnite finansii.

9.4.4. Kompletna poddr[ka , oddrùvawe irazvoj na Informacioniot sistem voMinisterstvoto za finansii.

Rok: Vo tekot na celata godina. Redovna aktiv-

nost.

Obrazloènie: Razvoj na odredeni aplikativni

re[enija za interna upotreba vo Ministerstvoto

za finansii, hardverska poddr[ka, servis, obuka

na vrabotenite vo sektorot za informatika so

cel za poefikasno odrùvawe za sitemot i za pro-

ektirawe i implementacija na novi sistemi i

servisi vo informativniot sistem na Minister-

stvoto za finansii.

10. SEKTOR ZA PRAVNI IADMINISTRATIVNI RABOTI


10.1.1. Zakon za javni nabavki

Rok: prva faza januari 2004 godina

vtora faza maj 2004 godina

Obrazloènie: Imaj]i gi vo predvid obvrskitekoi proizleguvaat od Spogodbata za stabilizacijai asocijacija so Evropskata Unija vo vrska so jav-nite nabavki, a se odnesuvaat na harmonizacija nana[eto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na Ev-ropska Unija i prilagoduvawe kon Evropskitestandardi na rabotewe vo ovaa oblast, od stranana Rabotnata grupa za izgotvuvawe na nov Zakon zajavni nabavki e izgotven Predlog na nov Zakon zajavni nabavki.

10.2 Materijali i akti koizavr[uvaat na Vlada

10.2.1. Podzakonski akti na Zakonot za javninabavki

Rok: tri do [est meseci po donesuvaweto na Za-

konot

Obrazloènie: Noviot Zakon za javni nabavki tre-

ba da bide poddràn i so podzakonski akti koi ]e

pomognat vo implementacijata na Zakonot (izgo-

tvuvawe na metodologija za kvantifikacija na

kriteriumite za procenka na ponudite, izgotvuva-

we na programa za obuka na site u~esnici vo jav-

nite nabavki i sl), kako i izdavawe na standardna

tenderska dokumentacija za nabavka na dobra, ra-

boti i uslugi, vklu~uvaj]i gi i op[tite uslovi na

dogovorot.

11. SEKTOR ZA UPRAVUVAWE IPRIVATIZACIJA NA KAPITALOT


11.1.1. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawena Zakonot za privatizacija na dràvniotkapital


Obrazloènie: Izmenite na Zakonot proizleguva-at od potrebata normativno da se uredat pra[a-

wata od ovaa oblast posle 31.03.2004 godina, od-nosno po ukinuvaweto na Agencijata za privatiza-

cija na Republika Makedonija i preminuvaweto nadel od nejzinite nadle`nosti na Ministerstvoto

za finansii.

12. ODDELENIE ZA SUPERVIZIJANA OSIGURUVAWETO


MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

119119119119119

12.1.1. Zakon za zadolìtelno osiguruvawevo soobra]ajot


Obrazloènie: So cel aproksimacija i harmoni-

zacija na doma[nata regulativa od oblasta na za-

dolìtelnoto osiguruvawe od avtomobilska odgo-

vornost so EU Direktivite, predvideno e donesu-

vawe na Zakon za zadolìtelno osiguruvawe vo

soobra]ajot. So donesuvaweto na ovoj zakon ]e

prestane da vaì i delot 5 od Zakonot za osiguru-

vawe, koj se odnesuva na zadol‘itelnoto osiguru-

vawe.


12.2.1. Uredba za smetkoven plan za dru[tva-ta za osiguruvawe


Obrazloènie: So novata Uredba za smetkovniot

plan za dru[tvata za osiguruvawe ]e se obezbedi

to~no i aùrno vodewe na smetkovodstvoto vo

dru[tvata za osiguruvawe i pravilno prikaùva-

we na sostojbata so sredstvata i obvrskite i re-

zultatot od raboteweto vo smetkovodstvenite

iskazi.

12.2.2. Podzakonski akti koi [to proizleguva-at od Zakonot za supervizija na osiguruvawe

Rok: Vo tekot na 2004

Obrazloènie: So donesuvaweto i implementaci-

jata na podzakonskite akti koi proizleguvaat odZakonot za supervizija na osiguruvawe, ]e se obez-

bedi dopolnuvawe i precizirawe na materijatakoja se ureduva so ovoj Zakon.

12.3. Drugi akti koi gi propi-[uva ministerot i materijalii aktivnosti koi se podgotvuva-at odnosno prezemaat vo orga-nizacionite edinici

12.3.1. Zaokruùvawe na procesot na vospo-stavuvawe na aktuarskata profesija vo Re-publika Makedonija

Rok: juli 2004 godina

Obrazloènie: So zaokruùvaweto na procesot na

vospostavuvawe na aktuarskata profesija vo Re-

publika Makedonija ]e se obezbedi aktuarski

stru~no planirawe i procenka na tehni~kite re-

zervi i matemati~kata rezerva na dru[tvata za

osiguruvawe, [to pretstavuva postulat za finan-

siskata sposobnost dru[tvata celosno da gi po-

krivaat rizicite prezemeni od sklu~enite dogo-

vori za osiguruvawe.

Oddelenieto za supervizija na osiguruvaweto vo

periodot od maj do dekemvri 2002 godina, so teh-

ni~ka pomo[ na FSVC go sprovede Osnovniot kurs

za aktuarska matematika i osiguruvawe, koj uspe-

[no go zavr[ija 9 u~esnici. Vo oktomvri 2003 go-

dina zapo~na Napredniot kurs za aktuarska mate-

matika i osiguruvawe, so [to ]e se zaokruì i

vtoriot del od edukacijata predvidena za pola-

gawe na stru~niot ispit za dobivawe dozvola za

rabota kako ovlasten aktuar, soglasno Pravilni-

kot za uslovite za sproveduvawe na stru~niot is-

pit za dobivawe na dozvola za rabota kako ovlas-

ten aktuar (“ Slu`ben vesnik na R M” broj 29/2002

i 64/2003). So zaokruùvawe na edukacijata ne-

ophodna za sproveduvawe na stru~niot ispit, ]e

se ovozmoì u~esnicite na istiot koi uspe[no gi

poloìle site predvideni ispiti i koi gi ispol-

nuvaat predvidenite uslovi od Zakonot za super-

vizija na osiguruvaweto, da se steknat so dozvola

za rabota kako ovlasten aktuar.

12.3.2. Vospostavuvawe na softverski sis-tem za pribirawe, obrabotka i analiza naosiguritelni podatoci


Obrazloènie: So vospostavuvawe na softverski

sistem za pribirawe, obrabotka i analiza na osi-

guritelni podatoci ]e se ovozmoì kontinuirano

sledewe na rabotata na dru[tvata za osiguruva-

we. Realizacijata na ovoj Proekt e preku Evrop-

skata banka za obnova i razvoj, a kako donator se

javuva Vladata na Republika Irska.

Pri implementacijata na ovoj Proekt potrebna e

poddr[ka od Sektorot za informatika pri Mini-

sterstvoto za finansii.

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


120120120120120

13. ODDELENIE ZA VNATRE{NAREVIZIJA


13.1.1. Zakon za vnatre[na revizija vojavniot sektor


Obrazloènie: So zakonot ]e se utvrdi zakonskata

ramka za vnatre[nata revizija vo soglasnost so

barawata na Evropskata unija za vospostavuvawe

na sistem na javna vnatre[na finansiska kontro-

la, “Trigodi[nata strategija za poddr[ka na zem-

jata” i PESMAL 2 aran`manot (Zaem za reforma vo

javnata administracija) od Svetskata banka.

13.1.2. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawena Zakonot za buxeti (vo delot na javnatavnatre[na finansiska kontrola)


Obrazloènie: So izmenite i dopolnuvaweto na

Zakonot za buxeti (vo delot na javnata vnatre[na

finansiska kontrola) ]e se sozdadat osnovi za

prezemawe na aktivnosti od Ministerstvoto za

finansii za razvoj, usoglasuvawe i koordinacija

na sistemot na javna vnatre[na finansiska kon-

trola.


13.2.1. Izve[taj za izvr[enite vnatre[nirevizii vo 2004 godina


Obrazloènie: Vo Izve[tajot za izvr[enite vna-tre[ni revizii vo 2004 godina, vo skratena for-

ma ]e bidat izneseni osnovnite naodi od izvr[e-

nite revizii od Centralnata vnatre[na revizija,

od koi ]e moè da se sogleda napredokot vo zako-

nitoto, ekonomi~noto i efektivnoto tro[ewe najavnite sredstva vo Republika Makedonija.

14. ODDELENIE ZA STRANSKA PO-MO{ I POMO{TI KOI GENERIRA-AT KOMPENZACIONI FONDOVI


14.1.1. Izve[taj za rabotata na Kompenzaci-oniot fond PharePharePharePharePhare do 31.12.2003 godina i31.03.2004 godina;

Rok: maj 2004 god.

Obrazloènie: Soglasno Odlukata za pribirawe,

koristewe i upravuvawe na sredstvata od Progra-

mata Phare na Evropskata Unija vo Republika Ma-

kedonija i Memorandumot za razbirawe potpi[an

pome\u Vladata na Republika Makedonija i Komi-

sijata na Evropskata Unija, Ministerstvoto za

finansii e vo obvrska dvapati godi[no da podgo-

tvi Izve[taj za rabotata na Kompenzacioniot

fond Phare i istiot da go dostavi do Komisijata

za menxment so Kompenzacionite fondovi za us-

vojuvawe i do Vladata na Republika Makedonija i

Komisijata na Evropskata Unija za odobruvawe.

14.1.2. Izve[taj za rabotata na Kompenzaci-oniot fond od stranska pomo[ do 31.12.2003godina;

Rok: prv kvartal na 2004 god.

Obrazloènie: Izve[tajot proizleguva od Memo-

randumot za razbirawe potpi[an me\u vladite naRepublika Makedonija i na [vajcarskata konfede-

racija, razmenetite noti me\u vladite na Repu-blika Makedonija i na Japonija za dodeluvawe na

neproektna pomo[ za poddr[ka na Platniot bi-lans na zemjata za 1996,1997,1998, 1999, 2001 i

2002 godina.

14.1.3. Izve[taj za rabotata na Kompenzaci-oniot fond od stranska pomo[ do 30.6.2004godina;

Rok: tret kvartal na 2004 god.

Obrazloènie: Soglasno Odlukata za pribirawe,

koristewe i upravuvawe na sredstvata od ekonom-

skata pomo[ od stranstvo na Republika Makedo-

nija, Ministerstvoto za finansii e vo obvrskadvapati godi[no da podgotvi Izve[taj za rabota-

ta na Kompenzacioniot fond. Izve[taj se dosta-

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

121121121121121

vuva do Komisijata za menaxment so Kompenzaci-

onite fondovi za usvojuvawe i do Vladata na Re-

publika Makedonija za odobruvawe.

14.1.4. Godi[en izve[taj za rabotata naKompenzacioniot fond od stranska pomo[ za2003 godina - {vajcarija;

Rok: prv kvartal na 2004 god.

Obrazloènie: Soglasno potpi[aniot Memorandum

za razbirawe, Ministerstvoto za finansii e vo ob-

vrska sekoja godina da podgotvuva Godi[en izve[-

taj za rabotata na Kompenzacioniot fond od stran-

ska pomo[ - {vajcarija. Izve[tajot se dostavuva

do Komisijata za menaxment so Kompenzacionite

fondovi za usvojuvawe i do Vladata na Republika

Makedonija i SECO - {vajcarija za odobruvawe.

15. ODDELENIE ZA VTOROSTEPENAUPRAVNA POSTAPKA

15.1. Drugi akti koi gi potpi[u-va ministerot i materijali iaktivnosti koi se podgotvuvaatodnosno prezemaat vo organi-zacionite edinici

15.1.1. Proekt za otvorawe pole na WEBWEBWEBWEBWEBstrana


Obrazloènie: Ova e vo funkcija na ostvaruvawe

na pogolema transparentnost vo raboteweto i eod korist za site subjekti koi u~estvuvaat vo

ovie postapki.

15.1.2. Proekt za formirawe “Praven Sovet”na Ministerstvoto za finansii za danoci icarina


Obrazloènie: So ova ]e se podobri efikasnosta

vo raboteweto, a korist ]e imaat ne samo subjek-tite na koi ]e se primenuvaat dano~nite i carin-

skite zakoni (prvostepenite organi, vtorostepe-

niot organ, sudovite), tuku i dano~nite i carin-skite obvrznici.

15.1.3. Proekt za voveduvawe na posebnaevidencija na dano~nite i carinskitepredmeti

Rok: vo tekot na 2004 godina-vrz posebna

softverska programa od 1.januari - 2004 godina -

vrz EXCEL programa

Obrazloènie: Vospostavuvaweto na ovaa eviden-

cija ]e ovozmoì predviduvawe za moèn povrat

na nepravilno naplateni javni dava~ki od strana

na prvostepenite organi, konstatirani propusti

vo prvostepenata i vtorostepenata postapka, u~e-

stvo vo kreiraweto na dano~nata politika, pla-

nirawe na sredstva vo Buxetot za ovaa namena i

drugo.

16. UPRAVA ZA IMOTNO-PRAVNIRABOTI

16.1. Akti koi gi nosi Sobrani-eto na Republika Makedonija

16.1.1 Zakon za privatizacija na grade`notozemji[te ( I II II II II I faza)

Rok: Nacrt-zakon mart 2004 godina

Predlog-zakon juni 2004 godina

Obrazloènie: Soglasno zaklu~okot na Vladata,

podgotvuvaweto na tekstot za vtorata faza e us-

loveno od vklu~uvaweto na nadvore[en ekspert,

me\utoa, spored istiot Zaklu~ok Zakonot treba da

se donese od Sobranieto najdocna do 1 april 2004

godina.

16.1.2 Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za pravata, obvrskite i odgovorno-stite na organite na dràvnata vlast vopogled na sredstvata vo dràvna sopstve-nost [to tie gi koristat i raspolagaat


Obrazloènie: So izmenite i dopolnuvawata tre-

ba da se nadminat sostojbite i re{enijata koi vodosega[noto sproveduvawe na Zakonot pokaàa

nedostatoci i nedore~enosti.

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


122122122122122


16.2.1. Podzakonski akti na Zakonot zaprivatizacija na grade`noto zemji[te

Rok: soglasno rokovite utvrdeni vo Zakonot

16.2.2. Uredba za visinata na nadomestokotna grade`noto zemji[te vo dràvna sopstve-nost predmet na privatizacija.

Obrazloènie: Visinata na nadomestokot ]e seutvrduva vo zavisnost od mestopolo`bata i name-nata na grade`noto zemji[te i na~inot na pla]awe.

16.2.3. Sklu~uvawe na dogovori za ureduvawena imotno-pravnite odnosi pome\u Republi-ka Makedonija i BIH i pome\u RepublikaMakedonija i SCG

Rok: zavisno od postignuvaweto na dogovor sopostojnite dràvi

Obrazloènie: Ova proizleguva od potrebata dase uredat pravata na sopstvenost pred i po stek-nuvaweto na nezavisnosta, pri [to ]e se urediednakva pravna za[tita, re[avawe na eventualnisporovi i sli~no.


16.3.1. Upatstvo za formata i sodrìnata naevidencijata za privatizacija na grade`notozemji[te.

Obrazloènie: Ovaa evidencija treba da gi opfa-ti podnesenite barawa, donesenite i poni[teni-te re[enija i sklu~enite dogovori za privatiza-cija na grade`noto zemji[te.

16.3.2. Pravilnik za vodewe na evidencija nasredstvata [to gi koristat organite nadràvnata vlast (nedvi`ni i dvi`ni)

Obrazloènie: Pravilnikot treba da ja opredelisodrìnata na podatocite za sredstvata - pred-met na evidencija (nedvi`ni i dvi`ni).

16.3.3. Stranski direktni investicii

Obrazloènie: U~estvo vo ovoj Proekt od aspektna nadle`nostite na Upravata za imotno - pravniraboti so pretstavnici vo privremenata rabotnagrupa za stranski direktni investicii imenuvaniod Vladata na Republika Makedonija.

16.3.4. Prodolùvawe i zavr[uvawe na za-po~natite postapki za ekspropijacija i pri-stapuvawe na prisilno izvr[uvawe na pravo-silnite re[enija za ekspropijacija za ottu-\uvawe na grade`no izgradeno zemji[te:Severna obikolka-Skopje; HEC “Kozjak”;Avtopat-delnica “Udovo-Gevgelija”; REK“Oslomej”-zapad; Fabrika za voda- Ko~ani.

17. CARINSKA UPRAVA

17.1. Akti koi gi nosiSobranieto na RepublikaMakedonija

17.1.1. Zakon za carinski merki pri za[titana intelektualnata sopstvenost


Obrazloènie: So Zakonot se vr[i harmonizacijaso zakonodavstvoto na Evropskata Unija.


17.2.1. Uredba za sproveduvawe na Carinski-ot zakon


Obrazloènie: So uredbata se vr[i harmonizaci-ja so zakonodavstvoto na Evropskata Unija.

17.2.2. Notifikacija za Spogodbata zasprove-duvawe na ~len 7 od GATT od 1994Aneks 1 (Tolkovna zabele[ka)


Obrazloènie: So ova se vr[i harmonizacija so STO.

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

123123123123123

17.2.3. Notifikacija za pravilata za poteklona stokite


Obrazloènie: So ova se vr[i harmonizacija soSTO.

18. DR@AVEN DEVIZEN INSPEK-TORAT


18.1.1. Zakon za dràvniot devizen inspektorat


Obrazloènie: So Zakonot ]e se precizira orga-nizacijata na inspektoratot, na~inot i postapka-ta na vr[ewe inspekciski nadzor, ovlastuvawatai nadle`nostite na inspektoratot , vnesuvawetona antikoruptivni normi [to e vo soglasnost soAkcioniot plan na Dràvnata komisija za spre~u-vawe na korupcijata.


18.2.1. Proekt za edukacija


Obrazloènie: Svrzano so ova, se predlaga pokre-nuvawe inicijativa do Centarot za razvoj na fi-nansiite Qubqana (CEF- Center of excellence inFinance), ~ija ~lenka e i Republika Makedonija, dase organizira seminar ili rabotilnica so u~es-tvo na rabotnici od ministerstvata za finansiiod zainteresiranite zemji potpisni~ki.

18.2.2. Elektronsko povrzuvawe


Obrazloènie: So elektronskoto povrzuvawe naDràvniot devizen inspektorat so Minister-

stvoto za finansii ]e se obezbedi tehni~ka pret-postavka za pouspe[no funkcionirawe na Inspek-toratot. Za ova vo izminatiot period praveni senapori , no dosega istoto ne e ostvareno.

18.2.3. Proekt za koristewe na del od bazatana podatoci od Upravata za javni prihodi


Obrazloènie: Ova e potrebno za nadzorot nad re-zidentite koj go vr[i Dràvniot devizen inspe-ktorat. Za ova, pokraj tehni~kite preduslovi, vosorabotka so Glavnata direkcija na Upravata zajavni prihodi ]e bide izgotvena i pravnata osno-va za negova realizacija.

19. UPRAVA ZA JAVNI PRIHODI


19.1.1. Zakon za dano~ni postapki

Rok: posleden kvartal na 2004 godina (za fazapredlog za donesuvawe)

Obrazloènie: So Zakonot ]e se obezbedi efikas-no funkcionirawe na Upravata za javni prihodivo uslovi na vospostavuvawe na efikasen sistemna odano~uvawe, sistem kompatibilen so zakono-davstvoto na Evropskata Unija. Potrebata za do-nesuvawe na vakov zakon e preporaka i od GTZ.

19.2.2. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawena Zakonot za utvrduvawe i naplata najavnite prihodi


Obrazloènie: Ovoj Zakon se predlaga so ogleddeka vo prethodniot zakon }e bide vklu~en najgo-lemiot del od postojniot zakon za utvrduvawe inaplata na javnite prihodi. So ova ]e ima potrebaza donesuvawe na nov zakon.

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


124124124124124

20. BIRO ZA STOKOVNI REZERVI


20.1.1. Zakon za stokovni rezervi

Rok: I faza Januari, 2004 godina

II faza april, 2004 godina

Obrazloènie: So noviot zakon za stokovni rezer-

vi se vr[i usoglasuvawe na regulativata na ovaa

problematika so noviot stopanski sistem [to go

gradime i so novite uslovi na stopanisuvawe, ka-

ko i so legislativata [to se primenuva vo zem-

jite ~lenki na EU. Isto taka, so noviot zakon sto-

kovnite rezervi ]e se formiraat samo so neopho-

dno potrebnite stoki i ]e se ukine intervenci-

jata na pazarot po ovoj osnov.


20.2.1. Akt na Vladata na Republika Make-donija za opredeluvawe na kriteriumi zaizbor na skladi[tari

Rok: avgust 2004, odnosno [est meseci po done-

suvawe na Zakonot

Obrazloènie: So cel ureduvawe i operacionali-zacija na materijata [to se ureduva, ]e se donese

soodveten podzakonski akt, so koj Vladata ]e giutvrdi kriteriumite za izbor na skladi[tari na

stokovnite rezervi.

20.2.2. Srednoro~na programa za formirawena stokovni rezervi za 2005-2007

Rok: noemvri, 2004 godina

Obrazloènie: Po donesuvaweto na noviot Zakon

za stokovni rezervi, ]e se izgotvi i dostavi na

Sobranieto na Republika Makedonija srednoro~-

nata programa za stokovni rezervi.

Vo Programata ]e bidat opredeleni koli~inite

na stoki i potrebnite denarski sredstva za novi-

te koli~ini na stokovni rezervi kako i opredel-

bata za koli~ini koi odgovaraat na vremenski

opredelena prose~na potro[uva~ka.

20.2.3. Godi[na programa za formirawe nastokovni rezervi za 2004 godina


Obrazloènie: So Programata ]e se opredelat

stoite za koi ]e ima potreba da se formiraat

stokovni rezervi, koli~inite na oddelnite vido-

vi stoki i potrebnite finansiski sredstva za

ovie nameni.

20.2.4. Godi[na programa za stokovnirezervi za 2005 godina

Rok: noemvri, 2004 godina

Obrazloènie: So Programata ]e se predloàt

vidot na stokite [to ]e bidat predmet na stoko-

vni rezervi, koli~inite na oddelnite vidovi

stoki, kako i koli~inite [to treba da se nabavat

za formirawe na tie stokovni rezervi i potreb-

nite denarski sredstva za na

21. DIREKCIJA ZA SPREÛVAWE NAPEREWE PARI


21.1.1. Podzakonski akti koi proizleguvaatod Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvcawe naZakonot za spre~uvawe na perewe pari

Rok: {est meseci po donesuvawe na izmenite naZakonot.

Obrazloènie: So cel operacionalizxacija na so-

drìnata i obvrskite na zakonot (koj se o~ekuva

da se donese do krajot na 2003 godina), ]e se do-

nesat soodvetnite podzakonski akti, osobeno vodelot [to se odnesuva na sodrìnata na izve[ta-

ite koi subjektite se dol`ni da gi dostavuvaat do

Direkcijata, vo sorabotka so subjektite na ovoj

zakon, koi nad niv vr[at supervizija da utvrdi

listi na indikatori za prepoznavawe na somnite-lni transakcii.

21.1.2. Godi[en izve[taj za rabotata na Di-rekcijata za spre~uvawe na perewe pari za2003 godina

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

125125125125125


Obrazloènie: Izve[tajot e zakonska obvrska na

Direkcijata za spre~uvawe perewe pari najmalku

edna[ godi[no da ja informira Vladata za aktiv-

nostite koi gi prezema.

21.2. Drugi akti koi gi propi-[uva ministerot i materijalii aktivnosti koi se podgotvuva-at odnosno prevzemaat vo orga-nizacionite edinici

2.1.2.1. Za~lenuvawe vo EGMONT Grupata(me\unarodna organizacija na finansiskorazuznava~ki edinici (FIU) - patot na svoe-to ~lenstvo vo Egmont grupata koe e najavenoza narednoto sobranie na FIU, odnosno vo2004 godina.

21.2.2. Potpi[uvawe na Memorandumi za so-rabotka i razmena na informacii so edini-cite za spre~uvawe na perewe pari na R.Al-banija, R.Bosna i Hercegovina i R.Grcija, so[to ]e se zaokruì krugot na zemji od regio-not so koi R.Makedonija ima potp[ano vakvidogovori.

21.2.3. Proekt za tehni~ka pomo[ i treningvo borbata protiv pereweto pari

Rok: Vo tekot na 2004 godina

Obrazloènie: Proektot se realizira vo ramkitena sorabotkata so Evropskata agencija za rekon-

strukcija (EAR). Imeno, vo posledniot dokument zaKARDS 2002 bea odobreni 0,7 milioni evra za

2002 godina i 1 milion evra za 2003 godina za

tehni~ka pomo[ i trening programi vo borbata

protiv pereweto pari, koja ]e se realizira so po-mo[ na Sovetot na Evropa.

21.2.4. Proekt za vospostavuvawe na elektro-nska razmena na podatoci pome\u Direkcija-ta za spre~uvawe na perewe pari i bankite(me\usektorski proekti)


Obrazloènie: So Proektot ]e se obezbedi podo-

bruvawe na na~inot na dostavuvawe na podatoci-

te preku koristewe na PGP enkripcija (kriptira-

we), pri [to podatocite ]e bidat vo vid na faj-

lovi so definirani poliwa vo koi ]e bidat sodr-

àni potrebnite podatoci.

22. FINANSISKA POLICIJA

22.1. Akti koi gi nosi Sobra-nieto na Republika Makedonija

22.1. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za finansiska policija


Obrazloènie: Izmenite ]e se odnesuvaat na uso-

glasuvawe na nadle`nostite i delokrugot na ra-

bota na Finansiskata policija so Ustavot i dru-

gite zakoni na Republika Makedonija, kako i so

inicijativite na Vladata na Republika Makedo-

nija - Sektor za Evro-integracija vo pogled na

usoglasuvaweto so zakonodavstvoto na Evropskata

Unija. Izmenite se vo soglasnost so Dràvnata

programa za prevencija i represija na korupcijata

i se vo funkcija na poefikasna borba protiv

dano~noto zatajuvawe, pereweto pari, finansira-

we na terorizmot, krium~areweto i drugi vidovi

finansiski krimunal i korupcija.


22.2.1. Podzakonski akti na Zakonot za izme-nuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za finan-siska policija


Obrazloènie: So cel precizirawe, usoglasuvawe

i operacionalizacija na navedeniot Zakon, ]e se

podgotvat soodvetni podzakonski akti - pravil-

nici, upatstva i sli~no, odnosno ]e se izvr[at

soodvetni izmenuvawa i dopolnuvawa na postoj-

nite.

Isto taka ]e se javi potreba za izgotvuvawe, od-

nosno izmenuvawe i na drugi zakoni i propisi koi

ja opfa]aat rabotata na Finansiskata policija.

CM

YK

CM

YK

BILTEN

MI

NI

ST

ER

ST

VO

ZA

FI

NA

NS

II


126126126126126


22.3.1. Izgotvuvawe na programa za metodo-logija i sproveduvawe na zakonskitenadle`nosti


Obrazloènie: So ogled deka se raboti za nova

institucija, ova e neophodno zaradi normalno i

efikasno rabotewe.

22.3.2. Dodeluvawe i smestuvawe vo rabotniprostorii


Obrazloènie: So cel sozdavawe na uslovi za ra-

bota, a soglasno Odlukata na Vladata, na Mini-

sterstvoto za finansii hitno treba da se obezbe-

di prostor za ovaa namena.

22.3.3. Vrabotuvawe na nov personal

Rok: neodredeno

Obrazloènie: Za normalno funkcionirawe na in-

stitucijata treba da se vrabotat 20 - 30 finan-

siski policajci, rakovoditeli, administrativen

i drug potreben personal.

22.3.4. Obuka na finansiskata policija

Rok: fevruari-maj 2004 godina

Obrazloènie: So ogled deka se raboti za nova

profesija vo na[ata zemja, neophodno e da se obe-

zbedi obuka i stru~no usovr[uvawe na pripadni-

cite na finansiskata policija.

22.3.5. Potpi[uvawe na memorandum zarazbirawe pome|u ministerstvata vklu~enivo borbata protiv finansiskiot kriminal


Obrazloènie: Ova e usloveno od karakterot na

rabota na Finansiskata policija.

22.3.6. Zaedni~ka obuka na Finansiskatapolicija so javni obviniteli i sudii zakrivi~nite dela od oblasta na javnitefinansii


Obrazloènie: Ova e usloveno od me\usebnata

povrzanost na nivnata rabota.

22.3.7. Inicijativa za formirawe namultiinstitucionalna rabotna grupa zautvrduvawe strategija vo borbata protivfinansiskiot kriminal od strana naVladata na Republika Makedonija


Obrazloènie: Strategijata e potrebna, so ogled

deka treba da se utvrdat globalnite pravci i

prioriteti vo rabotata, soglasno specifi~nite

uslovi vo zemjata.

22.3.8. Odrùvawe na rabotni sostanoci soMinisterstvoto za vnatre[ni raboti,Carina, Uprava za javni prihodi i Javnoobvinitelstvo

Rok: mese~no

Obrazloènie: ova e usloveno od karakterot na

rabota i me\usebnata povrzanost na rabotata na

navedenite slu`bi.

22.3.9. Nabavka na potrebna oprema ilogistika


Obrazloènie: Opremata e neophodna za normalno

funkcionirawe i efikasno rabotewe, odnosno za

navremeno i kvalitetno izvr[uvawe na rabotni-

te zada~i.

22.3.10. Izgotvuvawe na plan za formirawena komjuterska laboratorija za ve[ta~ewa


Obrazloènie: Vakvata laboratorija e neophodna

zaradi karakterot na rabotata. Finansiraweto e

predvideno da se ostvari preku USAID.

MY

KC

MY

KC

BILTEN

11-1

2/2

00

3

127127127127127

22.3.11. Studiski pretstoj na dvajca finan-siski policajci vo Glinko, GA, SAD, za tre-ning na finansiskata policija


Obrazloènie: Celta na ovoj pretstoj e direkten

trening na dvajca finansiski policajci vo najpoz-

natiot centar za obuka vo SAD. Ovaa obuka se pre-

dviduva za idniot direktor na Finansiskata po-

licija.

22.3.12. Metodolo[ko pribirawe na podato-ci i informacii


Obrazloènie: Ova se predviduva kako prva faza

na postapuvawe vrz osnova na nasledenite krite-

riumi i analizi za: geografska i profesionalna

rasprostranetost; obrazovanie i znaewe na sub-

jektot; visina na zataen danok ili pribavena ko-

rist vo slu~aj na dano~na evazija; povtoruvawe na

krivi~noto delo; namera; povrzanost so krimina-

lni lica ili grupi; soizvr[itelstvo; obezbedu-

vawe dostapnost do dokumenti i svedoci.

CM

YK

CM

YK

BILTEN8

MI

NI

ST

ER

ST

VO

Z

A F

IN

AN

SI

I

PODGOTVUVA I IZDAVA

MINISTERSTVO ZA FINANSIIMINISTERSTVO ZA FINANSIIMINISTERSTVO ZA FINANSIIMINISTERSTVO ZA FINANSIIMINISTERSTVO ZA FINANSII

REPUBLIKA MAKEDONIJAREPUBLIKA MAKEDONIJAREPUBLIKA MAKEDONIJAREPUBLIKA MAKEDONIJAREPUBLIKA MAKEDONIJA

ul. “Dame Gruev” 14 Skopje, Tel: (389) 02 117 288, Faks: (389) 02 117 280

Internet adresa: http://www.finance.gov.mkhttp://www.finance.gov.mkhttp://www.finance.gov.mkhttp://www.finance.gov.mkhttp://www.finance.gov.mk

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

D-r Dimko Kokaroski

PRV ZAMENIK GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Dejan [email protected]

VTOR ZAMENIK GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Nikica Mojsoska-Bla`[email protected]

DIZAJN

Dizajn studio “NAM”

PEÂTI

“NAM”print

TIRA@

500 primeroci

PREVOD

@ana {okarovska

Emilija Sirkarovska

Maja Petrovska

Aleksandar Argirovski

PRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAAPRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAAPRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAAPRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAAPRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAAPUBLIKACIJA, GI MOLIME KORISNICITEPUBLIKACIJA, GI MOLIME KORISNICITEPUBLIKACIJA, GI MOLIME KORISNICITEPUBLIKACIJA, GI MOLIME KORISNICITEPUBLIKACIJA, GI MOLIME KORISNICITEZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROTZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROTZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROTZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROTZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROT

ISSN 1409 - 9209

Bilt. Minist. Finans.

11-12/2003

128

Documents

C BILTEN - Министерство за финансииweto na makroekonomskite agregati dogovoreni spored matricata so MMF. Imaj]i predvid deka stanuva zbor za ednogodi[en aran`man