»asopis skupine HSE

april 2009

48

› zgodilo se je:Ljubljanico smo naredili pitno

› intervju:Vladimir GabrijelËiË, direktor Soπkih elektrarn Nova Gorica (SENG)

› fotoreportaæa:na Aljasko prideš, da bi bil sam

3

› u

vodn

ik

PoËitniške kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja − Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope − Partizanka (trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope − Brusnica (en apartma, 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči)Toplice:Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče − kavč.Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SO©KE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Bovec (1 apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (2 apartmaja s 4−5 ležišči); Možnica (2 apartmaja s 4−5 ležišči); Tolminske Ravne: (2 apartmaja s po 2 ležiščema in 2 pomožnima ležiščema); Lokve nad Novo Gorico (1 apartma s 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave: Jadranka Lužnik, tel. 05 339 63 62, e-pošta: jadranka.luznik@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICAMorje: Nerezine (3 hišice)Gore: Kope (garsonjera za 4 osebe)Gore: Bohinj (apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj).Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta: martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa, hotel BarbaraGore: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijave za Hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta: hotel.barbarafiesa@rlv.siDodatne informacije in prijave za Golte: 03 839 11 04, e-pošta: info@golte.si

Tudi v HSE je bil mesec april muhast tako kot pregovorno aprilsko vreme. Malce dežja, malce sonca, sem pa tja sunek vetra, malce hladno, malce vroče, pa je minil.

Zgodila se je težko pričakovana šesta strateška konferenca skupine HSE, priložnost za prevetritev zastavljenih razvojnih načrtov in določitev prihodnjih poti. Ena najpomembnejših ugotovitev konference je, da se kratko- in dolgoročni cilji skupine HSE uspešno prilagajajo novim gospodarskim razmeram, ki kažejo na velike izzive, s katerimi se bomo srečevali v prihodnosti. Če bomo hoteli ohraniti vodilno vlogo na slovenskem energetskem trgu in še naprej krepiti položaj na tujih, bosta pomembna pravočasno prepoznavanje vplivnih dejavnikov ter hiter in premišljen odziv. Posledica svetovne gospodarske krize je namreč tudi zmanjšano povpraševanje po električni energiji, ki ima za posledico tudi padec cen: za nekatere grožnja, za druge priložnost, za oboje pa svojevrsten izziv. Največji gotovo za slovenska gospodinjstva, ki so v zadnjih nekaj tednih z vseh strani zasuta s ponudbami za »preklop« na cenejšega dobavitelja električne energije. Odprti trg z električno energijo tako vsaj navidezno postaja res konkurenčen in le zakaj ne bi tega izkoristili? Logično vprašanje? Morda. A odgovor na prvi pogled ni tako jasen in izkaže se, da ni vse zlato, kar se sveti. Strokovnjaku se hitro zastavi podvprašanje: na čigav račun je ponudba, ki obljublja cenejšo električno energijo, v resnici pripravljena in koliko odjemalcev lahko ponudnik pod takimi pogoji, kot jih obljublja v oglasih, tudi v resnici trajno oskrbi. Je torej sposoben oskrbeti tretjino ali četrtino vseh slovenskih gospodinjstev tudi na dolgi rok?

Družbena koristnost je raztegljiv pojem in presega kratkoročne špekulacije. Bolj kot to je dolgotrajen proces graditve partnerskega odnosa, v katerem imata konkretne koristi obe strani. Vse drugo dolgoročno postaja neoprijemljivo, izmuzljivo in vprašljivo. Pregovor »bolje vrabec v roki kot golob na strehi« pa nenadoma začne veljati tudi v energetiki …

mag. Petja Rijavecglavna in odgovorna urednica Energije

Bolje vrabec v roki kot golob na strehi

ENERGIJA

je Ëasopis skupine HSE.

Izdajatelj:

Holding Slovenske elektrarne d.o.o.

Glavna in odgovorna urednica:

mag. Petja Rijavec, HSE.

Fotografija na naslovnici:

Damjan Æibert.

Oblikovanje in prelom:

Pristop d.o.o.

Tisk:

S-print, Trbovlje

Naklada:

1.800 izvodov.

E-mail za vpraπanja, predloge

in pripombe:

petja.rijavec@hse.si

E-Energija: www.hse.si

› uvodnik 3

› zgodilo se je 4

› zgodilo se je: Ljubljanico smo naredili pitno 8

› tema meseca: Odziv HSE na medijskokampanjo Gen-I v zvezi s prodajo poceni elektriËne energije gospodinjstvom 10

› intervju: direktorja HSEVladimir GabrijelËiË, direktor SENG 12

› ljudje: Stojan ©pegl 13

› energiËni nasvet 14

› fotoreportaæa: na Aljasko prideš, da bi bil sam 16

2 3

4 5

HSE

IzraËunaj svoj ogljiËni odtisKampanja »Energija si, bodi učinkovit« se nadaljuje z novo akcijo »Izračunaj svoj CO2 odtis« s spletnim kalkulatorjem ogljičnega odtisa. Prav CO2 obsega največji delež (okoli 80 %) izpustov toplogrednih plinov, ki največ prispevajo k podnebnim spremembam. Ogljični odtis posameznikov danes večkrat presega količino dveh ton, ki jo je narava sposobna nevtralizirati v enem letu. Povprečen ogljični odtis v razvitem svetu je 11 ton, v ZDA kar 20 ton na osebo, vsak Slovenec pa v okolje vsako leto izpusti okoli 8 ton CO2. Kljub številnim opozorilom o problematiki izpustov toplogrednih plinov pa se le redki med nami zavedajo, da največ CO2 v gospodinjstvih nastane pri porabi električne energije, ogrevanju in transportu. Pomemben delež izpustov nastaja tudi na delovnem mestu, v šoli ali vrtcu ter pri transportu in proizvodnji hrane, ki jo porabimo, in izdelkov, ki jih kupujemo. Učinkovita raba energije in obnovljivi viri so torej neposredno povezani z zmanjševanjem ogljičnega odtisa moderne družbe. Prav zato je v okviru kampanje »Energija si, bodi učinkovit« nastal spletni kalkulator, s katerim lahko vsak izračuna svoj osebni ogljični odtis in odtis gospodinjstva, poleg rezultatov pa se seznani tudi s koraki, kako lahko izpuste CO2 postopoma zmanjša. Akcijo »Izračunaj svoj CO2 odtis« in celotno kampanjo »Energija si, bodi učinkovit« je podprl tudi minister za okolje in prostor Karel Erjavec: »Akcija spodbuja prav k ozaveščanju problematike izpustov emisij CO2, ki jih še zlasti v razvitem svetu povzroča prav vsak posameznik, zato si mora vsak od nas prizadevati tudi za zmanjšanje porabe energije in materialnih dobrin ter s tem za manjše obremenjevanje okolja. Le tako bomo omogočili kakovostno življenje na Zemlji tudi zanamcem.«Spletni kalkulator, v katerega je treba vnesti podatke o porabi električne energije, ogrevanju in transportu, je na voljo na spletni strani www.energijasi.com ali www.hse-energija.

si, izpolnjen vprašalnik pa omogoča tudi sodelovanje v nagradni igri z energetsko učinkovitimi nagradami. Višina skupnega odtisa posameznika oziroma gospodinjstva ne bo vplivala na žrebanje, omogočila pa bo boljši vpogled v izpuste CO2 po posameznih področjih.Priporočena višina ogljičnega odtisa za porabo električne energije, energije za ogrevanje in za transport, naj bi dosegla skupaj največ 1 tono CO2 na osebo letno. Ker pa je razkorak med priporočenim in dejanskim odtisom pogosto zelo velik, svetujemo, da si uporabniki kot prvi osebni cilj določijo zmanjšanje svojega sedanjega odtisa za 8 odstotkov. Vsi, ki bodo izpolnili kalkulator, bodo nekaj nasvetov hkrati z rezultati ogljičnega odtisa prejeli po elektronski pošti.Cilj akcije je, da svoj ogljični odtis izračuna vsaj 1000 Slovencev, kar bo obenem kazalnik, koliko emisij v povprečju ustvari posameznik. Akcija »Izračunaj svoj CO2 odtis« je tudi dober primer sodelovanja, ki ga spodbuja Mreža družbeno-poslovne koristnosti Sinergija. Ta podpira kampanjo »Energija si, bodi učinkovit« in povezuje družbeno koristne pobude za učinkovito rabo energije s poslovno uspešnostjo podjetij v mreži. Akcija je nastala na pobudo agencije Informa Echo, ki upravlja kampanjo »Energija si, bodi učinkovit« v sodelovanju s slovensko fundacijo za trajnostni razvoj Umanotera. Sofinancirata jo pobudnik kampanje HSE in Ministrstvo za okolje in prostor, svojo povezanost s problematiko CO2 pa so pokazala tudi številna podjetja iz mreže Sinergija, ki so se pridružila akciji: Telekom je ponudil oglasni prostor na spletnih portalih, vključili so se tudi portali 24ur.com, najdi.si in pozitivke.net. Virtua je omogočila spletno izvedbo kalkulatorja, Iprom omogoča spremljanje obiskov na spletnih portalih, Gorenje, Merkur, Mercator, www.mimovrste.com in Danfoss pa so poskrbeli za energetsko učinkovite nagrade. »Vesel sem, da se slovenska podjetja odzivajo na okoljske pobude, kakršna je vseslovenska kampanja 'Energija si, bodi učinkovit'. Tako si skupaj prizadevamo izpolniti obljubo, ki jo je tudi Slovenija dala Evropski uniji

Iz naših druæb

› zg

odilo s

e je

4

posledica tega pa je tudi padec cen električne energije. Zmanjšano povpraševanje po električni energiji bistveno zmanjšuje slovensko uvozno elektroenergetsko odvisnost in narekuje zahtevo po čim bolj premišljenem obnašanju v skupini HSE. Kratko- in dolgoročni cilji ter strategije skupine HSE se prilagajo novim gospodarskim razmeram, ki kažejo na velike izzive, s katerimi se bo skupina HSE srečevala v prihodnosti. V prihodnje bo treba vlagati v tiste razvojne projekte, ki bodo najmanj obremenili okolje, zagotovili varno dobavo energije in prinesli najboljše poslovne rezultate. Skupina HSE se prihodnjim razmeram v tem pogledu že uspešno prilagaja z izvajanjem projektov iz razvojnega načrta: dokončanje črpalne HE Avče, zgraditev HE na spodnji Savi, šestega bloka v TEŠ, HE na srednji Savi, HE na Muri idr. To so tudi projekti, ki bodo Sloveniji pomagali doseči zastavljene cilje energetsko podnebnega zakonodajnega paketa (do leta 2020 doseči 25-odstotni delež OVE v končni porabi energije v Sloveniji, za 20 % izboljšati energetsko učinkovitost, za 20 % zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in doseči 10-odstotni delež biogoriv) in zmanjšati uvozno odvisnost Slovenije. Skupina HSE si bo prizadevala tudi za ohranjanje energetske dejavnosti v Zasavju, in sicer v smislu zdrave ekonomske, okoljske, tehnične in kadrovske politike. Pri ohranjanju te energetske lokacije bo upoštevala zaveze Republike Slovenije do Evropske unije in tudi upravičene interese lokalne skupnosti, v kateri termoelektrarna posluje. Poleg strateške pomembnosti povečanja obnovljivih virov energije v Sloveniji se HSE zaveda tudi pomembnosti

izkoriščanja domačega premoga pri proizvodnji električne energije, saj se tako v Sloveniji proizvede skoraj tretjina električne energije. V tem pogledu HSE v celoti podpira predlagane poslovne in strateške usmeritve Premogovnika Velenje, kjer bo z namenom ekonomskega in tehnološkega optimiranja proizvodnje premoga pomembno nadaljevati dejavnosti na ključnih razvojnih projektih. V luči zmanjševanja uvozne odvisnosti Slovenije pa HSE podpira tudi zgraditev drugega bloka NEK in si želi pri tem sodelovati.Ena od ključnih nalog pri izvedbi zastavljenih razvojnih projektov bo zagotavljanje zadostnih in optimalnih virov financiranja. Zahtevnost in velikost projektov, ki so pred skupino HSE, zahtevata pridobivanje dodatnih zunanjih virov financiranja in tudi zagotovitev dodatnih lastnih sredstev. Poleg že obstoječe nenehne racionalizacije poslovanja, zniževanja stroškov, iskanja sinergij znotraj skupine ter konsolidacije poslovnih procesov na ravni skupine, večanja produktivnosti prenosa in ohranjanja strokovnih znanj med generacijami ter obvladovanja tveganj, ki ostajajo pomembno vodilo pri poslovanju, pa HSE seveda ne pozablja tudi na socialno varnost in zadovoljstvo zaposlenih, ki so bili in ostajajo najpomembnejši potencial pri doseganju zastavljenih ciljev. Ti pa so, poleg zagotavljanja varne, zanesljive, zadostne in okolju prijazne proizvodnje v Sloveniji in dobave električne energije po konkurenčnih cenah, tudi razvoj in rast skupine HSE v smeri prevzemanja pomembnejše vloge v JV Evropi. Ti trgi ponujajo največje priložnosti za nadaljnjo širitev poslovanja družbe. Seveda pa kljub vsem morebitnim priložnostim v tujini za skupino HSE ostajajo naložbe v Sloveniji prednostna naloga. Na domačih tleh ima namreč HSE več znanja in izkušenj ter predvsem bolj trdne politične in regulativne razmere, potrebne za izvedbo njegovih energetskih projektov.

Dravske elektrarne Maribor

Damijan Koletnik odstopil z mesta direktorja DEMDamijan Koletnik je 27. marca dal odstopno izjavo z mesta direktorja

s sprejetjem energetsko-podnebnega paketa, da bo do leta 2020 vsaj za 20 odstotkov zmanjšala porabo energije, za 20 odstotkov zmanjšala izpuste toplogrednih plinov, med katerimi je najpomembnejši prav CO2, in za 25 odstotkov povečala pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Tega seveda ne bomo počeli samo zaradi zahtev Evropske unije, temveč predvsem zato, da bi Slovenija ostala čista in zdrava,« je še povedal Karel Erjavec, minister za okolje in prostor. Ker bodo prav današnji mladi rodovi čez desetletja živeli in ustvarjali v svetu, kakršnega jim bomo zapustili danes, so se akciji »Izračunaj svoj CO2 odtis« pridružile tudi ekošole. Šolarji bodo svoje znanje o obremenjevanju okolja in preveliki porabi energije prenesli svojim staršem ter jih spodbudili k izračunu ogljičnega odtisa ter nato tudi k zmanjševanju izpustov.

Naloæbe v Sloveniji ostajajo prednostna naloga HSE16. in 17. aprila 2009 je potekala šesta strateška konferenca skupine HSE. Na njej so predstavniki družb skupine HSE predstavili strategije in taktike odzivanja na aktualna gospodarska dogajanja in dogajanja na evropskih trgih električne energije ter svoje strateško-razvojne načrte. Na okrogli mizi pa so o temah in dilemah slovenske elektroenergetike spregovorili direktorji največjih slovenskih elektroenergetskih podjetij. Konference se je udeležil tudi mag. Janez Kopač, direktor Direktorata za energijo Ministrstva za gospodarstvo.Glavna ugotovitev šeste strateške konference skupine HSE je, da njene družbe kontinuirano izvajajo razvojne programe, saj je bila večina na prejšnji strateški konferenci zastavljenih ciljev začetih ali uresničenih. Poslovanje družbe in skupine HSE je uspešno ter se prilagaja strateškim usmeritvam vlade Republike Slovenije. Prav tako se HSE dejavno vključuje v oblikovanje nacionalnih strateških dokumentov, povezanih z elektrogospodarstvom, kar je še zlasti pomembno v luči aktualnih in pričakovanih tržnogospodarskih razmer. Pomembna posledica svetovne gospodarske krize je zmanjšano povpraševanje po električni energiji,

Dravskih elektrarn Maribor (DEM), saj po njegovem mnenju ni več nikakršne politične podpore za razvojne projekte družbe, za katere se je zavzemal ob nastopu svojega mandata. Nadzorni svet DEM je po odstopu Damijana Koletnika na podlagi akta o ustanovitvi začasno imenoval novega direktorja DEM, in sicer dosedanjega izvršnega direktorja za tehnično področje, Andreja Tumpeja, ki je ob nastopu nove funkcije povedal: »Zavedam se odgovornosti, ki jo prinašajo novi delovni izzivi, in sem prepričan, da bomo skupaj z zaposlenimi našli pravilne odgovore nanje. Cilji so jasno zastavljeni in razvojno naravnani. Veseli pa tudi dejstvo, da za njimi stojimo in jih podpiramo vsi zaposleni. Načrte je v obliki Strateškega razvojnega programa družbe do leta 2018 potrdil tudi lastnik HSE.«

PreuËujejo se moænosti energetske izrabe reke MureProjekt preučitve možnosti energetske izrabe reke Mure ostaja eden najpomembnejših razvojnih projektov Dravskih elektrarn Maribor (DEM). Iskanje odgovorov o možnostih energetske izrabe reke Mure mora ostati skupen razvojni izziv s široko podporo, ki ne sme zamreti, so se na posebnem srečanju strinjali predstavniki Pomurskega razvojnega inštituta (PRI), Sveta pomurske razvojne regije, ki združuje pomurske župane, in DEM. Po prepričanju predstavnikov lokalne skupnosti so projekti te vrste odlična osnova za nadaljnji razvoj na številnih področjih. Predstavniki DEM so s potekom programa izdelave strokovnih podlag za študijo trajnostnega razvoja

Andrej Tumpej, novi direktor DEM. (foto: Arhiv DEM)

Direktorja HSE na šesti strateški konferenci skupine. (foto: Janez Keržan)

6

seznanili tudi člane strateškega sveta Pomurskega razvojnega inštituta. Priprava strokovnih podlag je pomemben del postopka preveritve ekološke sanacije reke Mure ob možni energetski izrabi reke, saj bo prav na njih slonela omenjena študija trajnostnega razvoja. Gre za precej nov pristop k projektu, ki sloni na konceptu preveritve stanja na številnih področij in prepletanja med njimi. Tako bodo izdelovalci strokovnih podlag v sodelovanju z lokalnimi strokovnjaki in predstavniki lokalnih skupnosti pripravljali podlage o stanju družbenega razvoja, narave, okolja in prostora, kmetijstva in gozdarstva ter gospodarstva v regiji. Program predvideva, da bodo prvi predhodni podatki študije trajnostnega razvoja v zbirni obliki javnosti prvič predstavljeni na avgustovskem sejmu v Gornji Radgoni. Strategija prostorskega razvoja Slovenije v delu, ki se nanaša na elektroenergetski sistem in proizvodnjo električne energije, nalaga, da se morebitna hidroenergetska izraba reke Mure preveri v sklopu celostne rešitve poglabljanja njenega dna, da se rešitve prilagodijo morebitnim drugim rabam vode, hkrati pa se upošteva ohranjanje biotske raznovrstnosti. Spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) je zaradi varnosti in raznolikosti preskrbe z energijo, varovanja okolja ter socialne in gospodarske kohezije tudi prednostna naloga EU in Slovenije kot njene članice. V DEM so kot potencialni investitorji morebitne gradnje hidroelektrarn ob predstavitvi še poudarili, da pomeni trajnostni razvoj upoštevanje načela, da je treba koncepte hidroelektrarn kot večnamenskih objektov podrediti občutljivosti in razvojnim ambicijam okolja, varovanje okolja pa se pri načrtovanju upošteva kot prednostna naloga v največji meri. Direktor DEM, Andrej Tumpej, je o tem povedal: »Priprave strokovnih podlag niso pomembne le za lokalno skupnost, ki se bo tako soočila s stanjem in hkratnimi izzivi na številnih področjih. Študija trajnostnega razvoja, ki bo nastala na njihovi podlagi, je izjemno pomembna tudi za nas, potencialne

meritve. V HE Formin so izvedli najzahtevnejša dela v okviru revizij, in sicer so zamenjali oba generatorska odklopnika ter na prvem agregatu zamenjali celotno količino regulacijskega in ležajnega olja. Zamenjali so hladilnik regulacijskega olja in sanirali kavitacijske poškodbe na gonilnikovih lopatah. Na drugem agregatu so zamenjali hladilnika zgornjega vodilnega ležaja, dogradili so senzorje vode v olju, na razbremenilniku pa so izvedli zaščito proti algam. Pri teh delih je sodelovalo kar 113 vzdrževalcev iz DEM, ki so za to opravili skupno 26.148 delovnih ur. Delavci so delali v skrajno neprijaznih delovnih razmerah – vlagi, mrazu in prepihu –, vendar pa so z veliko prizadevnostjo, kljub težkim razmeram, vsa dela izvedli v skladu z zastavljenimi načrti.

Termoelektrarna ©oπtanj

Tudi letos velik poudarek na usposabljanju Na začetku januarja so v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) v sodelovanju s službo informatike organizirali usposabljanje z nazivom »Poslovna inteligenca« ali kratko BI – Business Intelligence. BI je orodje, ki bo olajšalo delo in skrajšalo čas pridobivanja potrebnih informacij vsem uporabnikom, to je poslovodstvu, vodilnim delavcem in tudi drugim, neposredno povezanim z investicijami.Letos bodo dobili novo elektronsko podobo obrazci za izpolnjevanje letnih razgovorov. V ta namen je bilo

7

Menjava 110-kilovoltnega loËilnika HE Vuzenica. (foto: Arhiv DEM)

investitorje. Na njeni podlagi se bomo odločali o tem, ali bomo koncesijsko pogodbo, ki hkrati prinaša tudi že obveznosti, podpisali ali ne.«

ZakljuËeni remonti na DraviV Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) so v delovnih enotah obratovanja in vzdrževanja elektrarn ter strokovni podpori v prvi četrtini leta največji poudarek dali predvsem izvedbi remontov in revizij. Od 3. januarja do 3. marca so načrtovana vzdrževalna dela izvedli na 21 agregatih, v okviru katerih so opravili 15 revizij agregatov in 6 remontov. Vzporedno s temi deli prenavljajo še agregate v HE Zlatoličje in gradijo malo HE na jezu Melje. Preventivni pregled male HE Ceršak pa bodo v skladu s periodiko preventive izvedli v maju 2009. V okviru preventivnih vzdrževalnih del so poleg rednih del opravili naslednja večja vzdrževalna dela in investicije, s katerimi bodo povečali zanesljivost proizvodnje.V HE Dravograd so na prvem agregatu obnovili tesnjenje prvega servomotorja ter izvedli notranji pregled in tlačni preizkus oljetlačnih posod, na drugem agregatu so zaradi obrabe zamenjali ventil za drenažo stebra, na tretjem agregatu pa obnovili tesnjenje drugega servomotorja. V HE Vuzenica in HE Vuhred so na prvih agregatih izvedli generalni servis generatorskega odklopnika. V HE Vuhred so na prvem agregatu zamenjali tesnila na pušah vodilnih lopat, na vseh agregatih pa na 110-kilovoltnih transformatorjih zamenjali izpustne ventile in dogradili dodatno ogrevanje turbinskih etaž. V HE Fali so na drugem agregatu zamenjali tesnila gonilnikovih lopat in sanirali kavitacijske poškodbe. V HE Mariborski otok so prav tako na prvem agregatu odpravili kavitacijske poškodbe in obnovili tesnjenje na pušah vodilnih lopat, na drugem agregatu pa so zamenjali plošče ploščnega hladilnika. V HE Zlatoličje so bila na prvem agregatu zaradi predvidene obnove opravljena samo najnujnejša in zakonsko predpisana dela. Na obnovljenem drugem agregatu so v okviru obnove izvedli garancijske

organizirano usposabljanje vodij za delo s to aplikacijo. Tako se bodo podatki, ki jih bo vodja pri razgovoru s sodelavcem vnesel v aplikacijo, takoj shranjevali v bazi, kjer bodo na voljo v vsakem trenutku. V mesecu februarju so v TEŠ izvedli notranje usposabljanje za skupino vodij vzdrževalcev s tehnoloških področij, ki jih pokrivajo pri svojem vzdrževalnem delu. Marca so izvedli dodatno usposabljanje za upravljalni sistem Teleperm XP za delavce obratovanja, natančneje za vodje petega bloka, strojnike bloka in dežurne električarje petega bloka. Pri udeležencih je bil odziv zelo dober, in ker si takih usposabljanj zaposleni še želijo, je bilo tovrstno predvideno še za pogonsko osebje. Na začetku aprila so organizirali še računalniške tečaje, ki zaposlenim omogočajo lažji prehod na Office 2007, katerega namestitev bo služba informatike opravila po končanem usposabljanju. V ta namen so oblikovali skupine po 12 slušateljev, ki so na praktičnih primerih spoznali in primerjali razlike med orodjem, ki ga uporabljajo danes (Office 2003), in novim. Največji poudarek pa bodo v prihajajočih mesecih namenili upravljavcem energetskih naprav, ki bodo opravljali tudi občasne preizkuse znanja.

Premogovnik Velenje

12. strateška konferenca Skupine Premogovnik Velenje 12. in 13. marca je v Vili Široko v Šoštanju potekala 12. strateška konferenca Skupine Premogovnik Velenje. Namenjena je bila obravnavi razvojnih načrtov družb v Skupini in novih programov, ki prinašajo

prihodke na trgih zunaj prodaje premoga. Na konferenci so potrdili razvojne načrte odvisnih družb za obdobje do leta 2012 in sprejeli usmeritve za nadaljnjo rast Skupine Premogovnik Velenje.Med sklepi so bili tudi, da bodo v Skupini še naprej izločali poslovno nepotrebno premoženje in dejavnosti, pridobljena sredstva pa namenjali novim naložbam za ustvarjanje novih delovnih mest. Optimizirali bodo vire, ki jih Skupina potrebuje za svojo dejavnost. Analizirali bodo strateška partnerstva, okrepili dejavnosti za pridobivanje virov zunanjega financiranja ter velik poudarek tudi v prihodnje dajali intenzivnemu pridobivanju dodatnih znanj, usposabljanju zaposlenih in načrtni štipendijski politiki.

Uspešna zunanja presoja 26. in 27. marca je v Premogovniku Velenje potekala zunanja presoja sistemov vodenja, ki jo je tudi tokrat opravil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ). Vključevala je obnovitveno presojo po standardu ISO 14001 ter prehodni presoji za OHSAS 18001:2007 in ISO 9001:2008. Presojevalci so ugotovili, da so vsi trije sistemi zadovoljivo usklajeni z vsemi tremi standardi in vodeni v skladu z njimi. Dušan Zorc, vodja presoje, je pohvalil tudi zelo dobro postavljen in vzdrževan sistem vodenja, pri katerem je vsako leto vidno opazno izboljšanje. Poudaril je, da vodstvo sistem vodenja uporablja kot svoje orodje za delo, kar je zelo pozitivno.

Nad premogovne izzive s CCSMed predavatelji na En.konferenci 009, ki jo je v marcu organiziral spletni portal Energetika.NET, je o CO2 in njegovih izkoristkih govoril dr. Simon Zavšek, odgovorni vodja projekta Čiste premogovne tehnologije iz Premogovnika Velenje. Kot je poudaril, bo premog kljub povečanju količine obnovljivih virov energije in večji energetski učinkovitosti še nekaj časa obsegal znaten delež v oskrbi z elektriko. Glede na usmeritve in sprejeto zakonodajo, ki predpisuje manjše izpuste toplogrednih plinov (TGP) in uvaja odškodnino

za onesnaževanje (kupone CO2), obstoječa izraba premoga ne bo več mogoča, ker bo nekonkurenčna. Tehnologije CCS (Carbon Capture and Storage – CCS), ki vključujejo zajem, transport in shranjevanje plina CO2, bodo omogočile premostitev obdobja, v katerem ostaja raba fosilnih goriv še vedno intenzivna. Premogovnik Velenje je v tehnologijah CCS dejavnejši od konca leta 2007, ko je zagnal projekt Čiste premogovne tehnologije. Kot projektni partner od spomladi 2008 sodeluje pri projektu ZETe-PO (Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v slovenski energetiki v post-kyotskem obdobju), ki ga koordinira HSE, sodeluje pri implementaciji zakonodaje CCS v slovenski pravni red, v delovni skupini za CCS, transport in odpremo CO2 pri Energetski zbornici Slovenije in v sklopu tehnološke platforme za CCS. Premogovnik se bo osredotočil predvsem na zajemanje CO2 pri lastni dejavnosti v okviru projekta Razplinjevanje premogovega sloja. Projekt so pod oznako CoGasOUT skupaj s tujimi partnerji iz Velike Britanije, Nemčije in Španije prijavili na razpis za sofinanciranje iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (Research Fund for Coal and Steel – RFCS).

Sredstva sklada EUREKA za AQUAVALLISProgram podjetja HTZ Velenje, hčerinske družbe Premogovnika Velenje, AquaVallis, s katerim posegajo na področje pitne vode oziroma čiščenje voda z nanotehnologijo, je uspešno kandidiral na razpisu sklada Eureka in februarja prejel 95.833 EUR nepovratnih sredstev za razvoj. Vrednost projekta sicer znaša 600.000 EUR in je razdeljen na dva dela, pri čemer nosilec projekta HTZ Velenje in partnerja iz Tomska prispevajo vsak polovico.HTZ Velenje pri projektu so deluje s partnerjema iz Tomska v Rusiji – Inštitutom za napetostno fiziko in raziskavo materialov ISPMS in podjetjem AQUAZONE LTD – ter s Kemijskim inštitutom v Ljubljani pri izdelavi testov in analiz ter z Zavodom za zdravstveno zavarovanje v Celju pri testiranju vzorcev.

V TE© dajo veliko na usposabljanje. (foto: Arhiv TE©)

9

› zg

odilo s

e je Ljubljanico smo naredili pitno

Ob Svetovnem dnevu Zemlje sta Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Premogovnik Velenje (PV)

podprla promocijo NME - Neodvisne mobilne enote za filtriranje povrπinskih voda, ki so jo razvili v

invalidskem podjetju HTZ Velenje, I.P., d.o.o., kjer se æe nekaj Ëasa ukvarjajo z razvojem in prodajo

filtracijskih sistemov za filtriranje pitne vode na osnovi nanotehnologije. Za NME so lani prejeli

nagrado za inovacijo, ki jim jo je podelila Obrtna zbornica Slovenije.

22. aprila med 9. in 15. uro so predstavniki invalidskega podjetja HTZ Velenje na Prešernovem trgu prikazovali delovanje NME in mimoidočim omogočili pitje prečiščene Ljubljanice. Ob 12. uri so s prečiščeno Ljubljanico nazdravili tudi dr. Jože Zagožen, direktor HSE, dr. Milan Medved, direktor PV, dr. Vladimir Malenkovič, direktor HTZ Velenje in župan MO Ljubljana Zoran Jankovic.

NME deluje po naslednjem principu: s pomočjo

8

Ljubljanico lahko tudi pijemo. (foto: Arhiv HSE)

Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov,

dostopne pa je še precej manj. V zadnjih 100 letih se

je poraba (pitne ali sladke) vode povečala za šestkrat.

Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer je pomanjkanje

vode, še posebej čiste pitne, veliko. Vse večje število

prebivalstva pa lahko ob zdajšnjem načinu porabe pripelje

do velike svetovne krize pomanjkanja vode, opozarjajo na

Agenciji za okolje.

Začetki dneva Zemlje

segajo v leto 1963, ko

si je tedanji ameriški

senator Gaylord Nelson

prizadeval, da bi okoljske

težave prišle na dnevni

red ameriške politike.

Od leta 1970, ko so

prvič obeležili ta dan,

število sodelujočih

posameznikov,

organizacij in držav

narašča. Tudi letos je

posvečen podnebnim

spremembam, zato je

tokratna tema v luči

prilagajanja podnebnim

spremembam.

fotovoltaičnih solarnih modulov, ki se nahajajo na napajalnem delu, napajamo lithium – polymer akumulatorjev. S pomočjo električne energije, ki je na razpolago na izhodu iz akumulatorjev, napajamo

potopno črpalko. Z njo črpamo vodo, ki jo želimo prečistiti preko gibkih cevi do filtracijskega modula, kjer gre voda preko sistema čistilnih filtrov. Voda se očisti in jo na koncu sistema dobimo kot pitno.

11

› te

ma m

esec

a Odziv HSE na medijsko kampanjo Gen-I v zvezi s prodajo poceni elektriËne energije gospodinjstvomV zadnjem Ëasu smo priËa obseæni medijski kampanji in πtevilnim pobudam podjetja Gen-I, v katerih

poskuπa prikazati, kako so bili vsi porabniki elektriËne energije v Sloveniji izkoriπËani s strani

distribucijskih podjetij. Tako HSE kot tudi elektrodistribucijska podjetja naj bi prodajala porabnikom

in πe zlasti gospodinjstvom predrago elektriko, prav Gen-I pa naj bi bil najbolj usposobljen dobavitelj

in trgovec z elektriËno energijo. Govorijo o tem, da kupujejo drago, prodajajo poceni, da imajo

edinstvene poslovne modele in da edini v Sloveniji uporabljajo posebne metode zavarovanja pred

tveganji. »e te stvari bere in posluπa nekdo, ki ni domaË na tem podroËju, zveni vse skupaj, kakor da

je HSE poslovno nesposoben ali pa da hlepi po dobiËkih na raËun gospodinjstev.

Pred nekaj tedni je podjetje Gen-I poslalo na trg ponudbo, v kateri je slovenskim gospodinjstvom obljubilo za 10 odstotkov nižjo ceno električne energije glede na trenutne cene, kot jih imajo distribucijska podjetja. In to vse do konca leta 2010. Poleg tega ponujajo dodatni popust v višini mesečnega zneska električne energije in prispevka za uporabo omrežja tistim, ki pristopijo k njim do konca maja 2009. To pomeni dodaten popust v višini približno 25 odstotkov, preračunan na dobavljene količine električne energije v letu 2009. Do tu vse lepo in prav, pa tudi za odjemalce je to ugodna ponudba. Drugo vprašanje pa je, kako in na čigav račun je bila takšna ponudba pripravljena in koliko odjemalcev lahko pod takimi pogoji trajno oskrbijo.

V zadnjih štirih letih so cene električne energije na trgu strmo rasle in dosegle svoj vrhunec poleti 2008, ko so cene pasovne električne energije za dobavo v prihodnjem letu v Nemčiji presegle 90 €/MWh, v Sloveniji, kjer so cene v veliki meri odvisne od razmer na Balkanu, pa so dosegle celo 100 €/MWh in več. Te cene so bile tudi podlaga za sklepanje pogodb z industrijskimi odjemalci. Pri oskrbi gospodinjstev pa je bilo drugače. Proizvajalci smo bili pod velikim pritiskom javnosti in medijev, posredno pa tudi politike, naj se obnašamo družbeno odgovorno in naj ne višamo cen v tako velikih skokih kot so se dogajali na trgu. Kot dodatna razloga sta se navajala brzdanje inflacije in reševanje socialnih problemov. Vse

to so bili razlogi, da so gospodinjstva imela za 20 do 50 odstotkov nižje cene od trenutnih tržnih. To so delno omogočale v preteklosti sklenjene nabavne pogodbe, delno pa uspešno trženje elektrike v tujini. Tako je bila v letu 2008 povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce samo 48 €/MWh. In to kljub temu, da je cena za gospodinjstva običajno za 9 odstotkov višja od cene za pasovno energijo. Gospodinjstva namreč več elektrike porabijo podnevi, ko je cena višja, manj pa ponoči, ko je je dovolj in je ustrezno nižja.

Elektrodistribucijska podjetja so vsa ta leta kupovala električno energijo od HSE in od njegovih elektrarn na letni osnovi za celo leto vnaprej po cenah, ki so bile precej nižje od tržnih. Le s takimi pogodbami in s prodajo praktično brez marže so lahko zagotavljala tako nizke cene električne energije gospodinjstvom. Takšno početje je bilo sicer na eni strani dobro za gospodinjstva, po drugi strani pa so nizke cene spodbujale neracionalno rabo električne energije, saj se je v določenih obdobjih bolj splačalo ogrevati na električno energijo s klasičnimi kaloriferji kot pa na plin, pa čeprav se je pri tem porabilo 2 do 3 krat več energije (plina).

Kakor koli že, tudi za leto 2009 so si distribucijska podjetja prizadevala pridobiti kar se da ugodno ceno električne energije za gospodinjstva. Ker je bila povsod drugje energija mnogo dražja, še posebej v tujini, sta kot možna dobavitelja prihajala

v poštev samo HSE in Gen Energija. Tako sta jim ta dva konec lanskega leta ponudila energijo po cenah, ki so pokrivale zgolj proizvodne stroške. Kljub temu, da so takrat začele cene na trgu strmo padati, so bile cene HSE in Gen Energije še vedno nižje od teh. Distribucijska podjetja si namreč niso mogla privoščiti, da si ne bi zagotovila dovolj električne energije ali da bi jo morala kupovati na sprotnem trgu, kjer cene zelo nihajo in so nepredvidljive. Si predstavljate, da bi vam vaš dosedanji dobavitelj rekel, da za vas nima dovolj električne energije, ali pa bi vam njeno ceno zvišal za 30 ali 40 odstotkov? Takšno potezo bi verjetno preživel le malokateri direktor distribucijskega podjetja. Zato konec lanskega leta tudi ni bilo junaka, ki bi si upal gospodinjskim odjemalcem ponuditi bolj ugodne pogoje.

V času krize so cene električni energije nadaljevale svoj trend padanja in so v februarju dosegle svojo najnižjo točko. Poleg tega sta prva dva meseca že v osnovi najdražja in je torej nekdo, ki je kupil električno energijo v februarju za dobave od aprila do konca leta, zanjo plačal bistveno manj kot pa če bi jo kupoval za celo leto konec lanskega leta. To je s pridom izkoristil Gen-I, ki je v tem trenutku zakupil del energije in z veliko medijsko publiciteto vstopil na segment gospodinjskih odjemalcev. Torej imamo na eni strani nekoga, ki ima praktično dolžnost zagotoviti stabilne razmere in zanesljivo oskrbo, na drugi strani pa podjetje brez obvez, ki lahko po mili volji izkorišča tržne priložnosti. Seveda lahko o

10

enakopravnosti sodelovanja teh družb na trgu presodite sami.

Ko je Gen-I v ugodnem trenutku kupil del električne energije seveda ni mogel vedeti, koliko bo na drugi strani dobil odjemalcev, zato jo je lahko zakupil le omejene količine, ki menda zadostujejo za nekaj odstotkov gospodinjskega odjema. Od takrat so cene električne energije na trgu ponovno porasle in se postavlja vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi k podjetju Gen-I prestopilo večje število odjemalcev, denimo 20 ali 30 odstotkov? Ni potrebno biti izjemen ekonomist za izračun podatka, da so cene, ki jih ponuja Gen-I, nižje od trenutnih cen na trgu vsaj za 10 odstotkov. V primeru, da bi oz. bo pristopila četrtina ali tretjina vseh odjemalcev, bi oz. bo Gen-I utrpel več milijonsko škodo. Kako dolgo bo lahko nosil breme takšne izgube?Najbrž bi Gen-I odpovedal ponudbo, spremenil cene ali pa končno tudi posloval z izgubo, ki bi jo na koncu pokrili tudi vsi odjemalci oz. davkoplačevalci. Polovični lastnik podjetja Gen-I je namreč družba Gen Energija, ki je v 100 - odstotni državni lasti.

Najbrž pa bi bilo v praksi tako, da bi bila v primeru velikega odziva gospodinjstev družbi Gen-I prisiljena zagotoviti elektriko po nizkih cenah kar matična družba Gen Energija, pa čeprav Gen-I na veliko oglašuje, da so energijo za gospodinjstva pridobili izključno iz uvoza. Pravzaprav bi Gen-I moral oglaševati, da naj k njim pristopi čim manj odjemalcev in ne čim več, če bi hotel ohraniti pozitivno bilanco. Vsekakor pa gospodinjstva, glede na ponovno porast cen, ne morejo trajno računati na tako nizke cene kot jih trenutno ponuja Gen-I.

Poleg tega količine električne energije, ki jih Gen-I dobavlja gospodinjstvom, so izredno majhne in je nemogoče kupiti točno tak diagram, kot ga potrebujejo gospodinjstva. Tako bo moral biti vsaj del električne energije pokrit tudi s proizvodnjo iz Jedrske elektrarne Krško in Savskih elektrarn Ljubljana, ne pa samo iz uvoza.

Vodstvo HSE se zaveda, da z javnim objavljanjem kritičnega odnosa do ravnanja Gen-I tvega očitek, da ni prav, da dva sistema oz. »stebra« v

državni lasti na tak način razčiščujeta medsebojne odnose. Vendar smo prisiljeni razgaliti tržno nekorektno postopanje Gen-I, saj smo prepričani, da zadnja ravnanja te družbe niso posledica želje po tem, da bi storili resnično uslugo gospodinjstvom ali pa da bi ustvarili resnične zaslužke, kar je jasno razvidno iz doslej povedanega. Te aktivnosti drugega stebra so se namreč pojavile v trenutku, ko so prišli s strani predstavnikov države kot skupnega lastnika jasni signali, da namerava združiti oba stebra. Zato se je težko ubraniti vtisa, da je vso početje pravzaprav namenjeno temu, da do združitve stebrov ne pride oz. da se 2. steber ohrani še naprej.

Ne želimo se spuščati v odločitev lastnika o tem, ali bo stebra ponovno združil ali ne, kot se nismo niti takrat, ko ju je, čeprav pod drugo vlado, razdružil. Takrat je bil glavni argument, da je položaj HSE monopolen in da je treba vzpostaviti konkurenco na slovenskem trgu električne energije. Seveda resnična konkurenca ni mogoča, dokler sta oba stebra v lasti enega lastnika – države.

Kolikor nam je poznano, sedanja oblast ne namerava sprožiti privatizacije kateregakoli od stebrov in ima konkurenčnost kot razlog njunega obstoja dokaj relativno vrednost. Zlasti če to primerjamo z dejstvom, da je razdružitev pomenila tudi drobljenje zmogljivosti na tem področju, saj vseh slovenskih elektroproizvodnih podjetij ni niti za eno povprečno veliko evropsko podjetje. Izgubljata se sinergija različnih proizvodnih virov in racionalizacija poslovanja, da ne govorimo o večjem dobičku oz. akumulaciji, kar bi oboje lahko skupaj vlagali v slovenske mega energetske projekte, kot sta šesti blok TEŠ in drugi blok NEK.

Kot ne najmanj pomembno pa menimo, da ni prav, da elektriko, ki jo proizvede Gen energija, ki je v celoti v državni lasti, prodaja podjetje Gen-I, ki je v polovični zasebni lasti in se temu ustrezno razdelijo tudi ustvarjeni dobički.

V drugem stebru so se poleg NEK znašle tudi Savske elektrarne Ljubljana in Termoelektrarna Brestanica, kar mnogi trdijo, da ni naključje – da

ni šlo za strokovne razloge, ampak za interese spodnjesavske politike. Savske elektrarne Ljubljana imajo ene od najnižjih proizvodnih stroškov, Termoelektrarna Brestanica pa je že odplačala vse kredite in je ni bilo več treba subvencionirati, kot je prej to počel HSE, ampak je postala donosna naložba. Taisti ljudje tudi pravijo, da bi za razvojne interese Posavja lahko v enaki ali še boljši meri skrbel združeni energetski steber, ki bi tudi lažje financiral drugi blok NEK. Sedaj pa se dobički iz drugega stebra delijo na Gen Energijo, Gen-I, Istrabenz, Gorenje in zasebnega solastnika dr. Roberta Goloba. Poleg drobljenja kapitalskih naložb in tržnih potencialov je prišlo tudi do drobljenja strokovnih resursov.

Dodajmo naj še, da ne oporekamo strokovnosti in usposobljenosti zaposlenih v Gen-I, vendar je trditev, da so edini v Sloveniji, ki znajo trgovati z električno energijo, neresnična in za HSE žaljiva. HSE se je ukvarjal s trgovanjem že leta pred ustanovitvijo Gen-I, in to več kot uspešno. Za potrebe trgovanja ima HSE zaposlenih preko trideset visoko strokovnih ljudi, ki obvladujejo večino evropskih trgov z električno energijo. HSE je v preteklem letu ustvaril vel kot 800 mio EUR prometa, od katerega je bila več kot polovica ustvarjena s trgovanjem, zlasti na tujih trgih. Več kot tretjina dobička in prometa HSE sta bila torej ustvarjena s trgovanjem na tujih trgih, kjer ni bilo izkoriščano državno lastništvo elektrarn, kot nam radi očitajo. Zato ne držijo navedbe direktorja Gen-I, da se je končno našel nekdo, ki je HSE nastavil zrcalo. Takšne bahaške izjave so prevzetne in poslovno nekorektne. HSE je vselej znal samokritično presojati svojo lastno podobo, enako kot je moral v tem sporočilu razgaliti tudi pravo naravo domnevno poslovno strašno uspešnega in gospodinjstvom naklonjenega početja podjetja Gen-I.

Akcijo prodaje cenejše elektrike, všečno gospodinjstvom, ki jo izvaja Gen-I, bi brez večjih težav sprožil tudi HSE. Vendar bi bilo to nekorektno ne le do elektrodistribucijskih podjetij, temveč predvsem do končnih prejemnikov »koristi« te domnevno družbeno koristne akcije.

Služba komuniciranja HSE

12

»rpalna HE bo veËnamenski objekt

Pred dobrimi štirimi leti so na ČHE Avče začeli brneti prvi stroji. Kdaj lahko pričakujemo prvo poskusno obratovanje?Stanje na gradbišču nam omogoča, da bomo konec junija končali izvajanje del. V juliju bi začeli funkcionalne preizkuse, kar pomeni, da že preizkušamo agregat, priključen v omrežje v črpalnem in tudi v turbinskem režimu. Trenutno nameščamo generator, turbina je tako rekoč gotova. Na kritični poti je zaključek tlačnega cevovoda in glede na to, kako se izvajajo dela, bo cevovod končan konec junija. Gre za prvo črpalno HE pri nas. Kakšen izziv je bil to za SENG?Vedno je na začetku največji izziv postaviti objekt v prostor, saj je treba izbrati pravo mero za sobivanje vseh uporabnikov prostora. Zelo pomemben izziv za nas je bil, da bomo prvi gradili črpalno HE v Sloveniji ter da se pri kreiranju, gradnji in obratovanju ČHE ne bomo mogli zanašati na izkušnje drugih, ampak jih bomo pridobivali sami.

Ker se gradnja prve Ërpalne hidroelektrarne (»HE) AvËe pri nas konËuje, smo se o tem, kako je potekala

gradnja, kakπni so bili izzivi in teæave, pogovarjali z direktorjem Soπkih elektrarn Nova Gorica (SENG)

Vladimirjem GabrijelËiËem. »HE AvËe bo na leto proizvedla 426 GWh elektriËne energije, za Ërpanje

SoËe v umetno jezero na Kanalskem Vrhu pa na leto porabila 553 GWh elektriËne energije.

› in

terv

ju: V

ladim

ir G

abri

jelË

iË, dir

ekto

r S

EN

G »ar rudniπkega podzemlja v oËeh umetnika

Ob natančnem delu pri kalkulacijah številk, obdelovanju pomembnih podatkov, izdelovanju poročil je v zatrpanem delovniku vsa leta njegova duša dihala v drugačnem svetu – svetu umetnosti. V petem razredu osnovne šole je začel igrati tamburico pri tamburaših. Pozneje je za rock ansambel pisal pesmi in glasbo. Preizkusil se je v pisanju glasbe za gledališče, za risanke, tudi sam je eno narisal.»Podoba poklica rudarja je trdo, nevarno delo v jami, kjer ni prostora za čustva, umetnost. Res je, da se morajo rudarji veliko posvečati svojemu delu, ki je tehnično in tehnološko dodelano, in skrbeti za varnost. Mnogi pa so zelo spretni z rokami, včasih je bilo to bolj kot danes pomembno tudi pri njihovem delu v jami, in znajo marsikaj narediti, popraviti doma. Poleg tega rezbarijo, kiparijo, slikajo, žgejo na les, tudi rišejo. Pa seveda pojejo, igrajo na instrumente. Rudniški rovi so temni, monotoni, zato rudarjem barve in svetloba pomenijo življenje,« razmišlja Stojan o povezavi rudarstva in umetnosti. Sam ju je temeljito povezal. V umetniških krogih je poznan kot pesnik in slikar. Izdal je tri pesniške zbirke in objavljal pesmi v literarnih revijah. Izdal je knjigo Notranje pokrajine v dveh delih – prva je zbirka pesmi, druga slik. Slikarstva se je učil pri akademskem slikarju Milanu Todiču in pri prof. Darku Slavcu. Znanje in izkušnje je nabiral na mnogih likovnih tečajih v tujini – v Nemčiji, Franciji, Bosni in Hercegovini, na Madžarskem. Do danes je imel 18 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 70 skupinskih razstavah doma in v tujini. Prejel je veliko priznanj in nagrad.Je član umetniškega sveta Galerije Velenje in predstavljen v World Encyclopedia International Artists Book Collaborative Project (Vermont, ZDA, 2001).»V veliko zadovoljstvo mi je, da sem od lani redni član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, kamor v večini sprejemajo umetnike z akademsko izobrazbo. Večkrat sem kot pesnik že nastopal v hiši Društva slovenskih pesnikov in pisateljev, kar mi je tudi v veliko čast,« pove Stojan.Da pa te take časti in zadovoljstva doletijo, je treba veliko delati, se dokazovati. Stojan je pred leti ob delu dokončal študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju,

Pesnik, slikar, glasbenik, kulturnik, estet, umetnik, organizator. Z vsemi temi besedami bi lahko opisali

Stojana ©pegla, vodjo Muzeja premogovniπtva Slovenije v Velenju. Na tem delovnem mestu, ki mu je

pisano na koæo, pa je πele od lanske jeseni. Po osnovnem poklicu je rudarski tehnik in je kot obratni

tehnik nabral 24 let delovne dobe v Premogovniku Velenje.

› L

judje

organizacijske spremembe ter izvedel projekt prenove in obogatitve muzejske zbirke, je delovanje muzeja poživil s številnimi prireditvami, dodatno ponudbo. »Muzej si je lani ogledalo 25.741 obiskovalcev, v devetih letih delovanja pa 265.881. To je zelo lepo število v primerjavi z muzeji z mnogo daljšo tradicijo in muzeji v prestolnici. Med našimi obiskovalci je 51 odstotkov skupin šolarjev in tej ciljni skupini moramo ponuditi še posebej zanimive razstave.V muzeju so sicer na ogled stalne zbirke pod zemljo in v razstavnih prostorih na površini, ob tem pa se v razstavišču Barbara vsak mesec menjajo razstavljavci. Na eni strani so to razstave umetniških del, na drugi pa tehničnih dosežkov, eksponatov, povezanih s premogovništvom. Te razstave nastajajo v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije in slovenskimi rudarskimi muzeji.Za dodatno ponudbo smo v podzemlju uredili Bergmandelčev salon, ki je namenjen praznovanju rojstnih dni, predstavitvam, sestankom, zlatim porokam, pogostitvam. Za predstavitve, srečanja imamo na površini učilnico za 60 udeležencev ter osrednji prostor, ki sprejme okoli 150 obiskovalcev in je bil že nekajkrat odlična lokacija za glasbene in druge tematske prireditve.Muzejsko okolje je izvirno mesto za srečanja in mu da poseben čar,« je prepričan Stojan, ki se z osmimi vodniki in dvema sodelavkama v sprejemnici in muzejski trgovini trudi, da bi bil obisk muzeja nepozabno doživetje.Stojan Špegel zadnjega pol leta v službenem in prostem času živi le za muzej in ima za svoje umetniško ustvarjanje manj časa. »Pa šola mi 'krade' čas, a je zelo koristna. Tam pridobivam znanje za svoje likovno ustvarjanje, mnoga znanja pa bom uporabil tudi pri vodenju muzeja. Tako se, na primer, učimo o vrednotenju slikarstva in zgodovinskih vidikih posameznih obdobij, kar je vplivalo na splošni razvoj človeka, znanosti.«»Ogled muzeja je doživetje« je promocijski slogan muzeja. »Tudi zame je še vedno doživetje, čeprav ga že dobro poznam. Privlači me, daje mi občutek, da je naš muzej nekaj posebnega,« pa je Stojanovo vabilo vsem, ki si velenjskega podzemlja še niste ogledali.

Diana JanežičFoto: Diana Janežič

rekreacije ali pa ohranjanje kulturno-tehničnih spomenikov. Ljudje potem ne gledajo na objekt, kot da je namenjen izključno proizvodnji električne energije ali služenju denarja. Tehnične težave, nevarnosti in vplive na bivanje obdelamo skupaj z vsemi možnimi rešitvami. Vsekakor je treba upoštevati tudi realne možnosti investitorja.

Zagon ČHE Avče je odvisen od rekonstrukcije daljnovoda Divača–Gorica, ki ga obnavlja ELES, in pri katerem obstajajo težave z lokalnim prebivalstvom. Kaj bi vi na podlagi svojih izkušenj z lokalnimi prebivalci svetovali ELES-u?Težko je svetovati, ker je vsak problem specifičen. Gotovo pa je pogovarjanje z ljudmi tista prava rešitev, s katero je mogoče najti pot do skupnih interesov. Tudi pri nas je nastopila civilna iniciativa o poteku trase na odseku daljnovoda, s katerim se ČHE Avče priključuje na Elesov daljnovod. Potekali so dolgotrajni pogovori, po katerih pa se trasa ni spremenila – le delno bo v kabelski izvedbi. Menim, da bi se morali v Sloveniji dogovoriti, ali bomo sploh gradili električne povezave in po kakšni ceni. Kabelska izvedba je namreč bistveno dražja, kar vpliva tudi na ceno električne energije. Kako jo bodo sprejeli prebivalci, pa je že drugo vprašanje.

Kaj pa pomeni za začetek obratovanja ČHE Avče, da rekonstrukcija daljnovoda Divača–Gorica še ni končana?Ob pripravi na gradnjo ČHE smo analizirali tudi njene možnosti za priključitev v električno omrežje. Vedeli smo, da bo do zgraditve ČHE nemogoče zgraditi tudi 400-kilovoltno povezavo. Glede na to, da je ELES pripravljal ojačitev 110-kilovoltne povezave severnoprimorskega omrežja do RTP Divača in s tem prek transformacije v 400-kilovoltno omrežje, smo se odločili za priključitev v 110-kilovoltno omrežje. Za tak način priključitve v električno omrežje smo si od ELES-a in države pridobili ustrezna soglasja in dovoljenja. Če ustrezni daljnovodi ne bodo rekonstruirani pravočasno, bomo verjetno imeli težave pri preizkušanju elektrarne in z začetkom njenega obratovanja. Če ne bi uspeli

izvesti preizkušanj in bi izvajalci zapustili gradbišče, bi se škoda lahko povečala do 20 milijonov evrov, vsak mesec neobratovanja pa bi pomenil dodaten milijon evrov škode. Seveda se pogovarjamo z ELES-om in drugimi odgovornimi o možnih rešitvah, ki bi ustrezali vsem. Če obnova daljnovoda ne bo dokončana, se bodo roki prvega obratovanja ČHE Avče premaknili?Realno pričakujemo, da bomo junija zaključili dela, ko bomo izvajali preizkuse, pa že potrebujemo daljnovod. ELES je zagotovil, da bo do julija pripravil ustrezne 110-kilovoltne povezave. Kar pomeni, da bomo lahko uresničili načrt preizkusov.

Zakaj smo se v Sloveniji pred štirimi leti sploh odločili za gradnjo prve črpalne HE? Obremenitve elektroenergetskega sistema so v različnih obdobjih različne, zato se je treba temu s proizvodnjo v elektrarnah prilagajati. Za pokrivanje teh sprememb so tehnično najprimernejše akumulacijske in črpalne HE. V nekdanji Jugoslaviji so bile vse akumulacijske HE in ČHE zgoščene na jugu, v Sloveniji pa smo večinoma proizvajali konstantno energijo. Slovenija tudi ni našla možnosti, kako v prostor umestiti akumulacijsko ali črpalno HE. Po osamosvojitvi je moral elektroenergetski sistem neekonomično obratovati, saj spremenljivo energijo proizvaja tudi TE Šoštanj. To pomeni hitrejše staranje opreme in večje možnosti nastopa okvar. Ko bo začela obratovati ČHE Avče, pa bo mogoče bolj optimirati obratovanje elektroenergetskega sistema in vplivati na bolj kakovostno obratovanje vseh elektrarn v sistemu.

Boste pridobljeno znanje prenesli tudi na gradnjo ČHE Kozjak?Seveda kot hčerinsko podjetje HSE lahko znotraj sistema vplivamo na prenos znanja. Inženirsko podjetje HSE Invest, ki sodeluje pri vseh projektih v skupini HSE, pa lahko neposredno prenaša izkušnje na ČHE Kozjak. Smo pa pripravljeni sodelovati z DEM, saj je sodelovanje v elektroenergetiki precej utečeno.

P. B.Foto: Damjan Žibert

13

Direktor Soπkih elektrarn Nova Gorica (SENG) Vladimir GabrijelËiË.

Kako ste se spopadli s prvim delom izziva prepričati lokalno skupnost, da objekt ne bo škodljiv?Malo pred začetkom umeščanja ČHE v prostor smo v bližini zaključili doinstalacijo HE Plave II in HE Doblar II. Že takrat smo pokazali, kakšen odnos imamo do prebivalcev in okolja. Prebivalstvo je ta naš način sprejelo. Vseskozi se trudimo, da bi elektrarne utemeljili kot večnamenske objekte, ki poleg proizvodnje električne energije omogočajo razvoj turizma, športa in

Stojan ©pegl, vodja Muzeja premogovniπtva Slovenije v Velenju.

zdaj pa je študent 3. letnika Visoke šole za risanje in slikanje v Ljubljani.V Premogovniku Velenje je poleg vsega tega že več kot 10 let predsednik Odbora za kulturo, v katerem šest njegovih članov dela neprofesionalno. Odbor želi približati kulturo zaposlenim in podjetju kot celoti. Zato organizira likovne, kiparske, fotografske in druge razstave v razstavišču Barbara, pripravlja abonmaje za gledališke in glasbene dogodke, likovne, fotografske, video in plesne tečaje, predavanja. V sklopu odbora deluje tudi Harmonikarski orkester Barbara.

Raste z muzejemMuzej premogovništva Slovenije je bil odprt ob rudarskem prazniku 3. julija 1999. Letos bo praznoval 10-letnico delovanja in Stojan se na praznovanje skrbno pripravlja.»Vse aktivnosti na področju kulture, ki sem jih izvajal v svojem prostem času in v okviru Odbora za kulturo, mi na novem delovnem mestu zelo koristijo. Sklenil sem veliko znanstev na področju kulture, marsikaterega umetnika lahko pokličem in se z njim dogovorim za sodelovanje. V muzeju se še vedno vsak dan učim, odkrivam in izrabljam možnosti za večjo prepoznavnost in promocijo muzeja. Ljudje po navadi muzej obiščemo enkrat, potem pa se ne vračamo. Rad bi, da bi v naš muzej ljudje prišli večkrat, na ogled zbirk ali prireditev, in s seboj pripeljali prijatelje, otroke.«Zato skrbi, da je v muzeju vedno nekaj novega in idej mu ne manjka. Odkar je Stojan prevzel vodenje muzeja, je bilo v njem ogromno sprememb. Poleg tega, da je poskrbel za nekatere tehnične in

14 15

› en

ergiË

ni n

asv

et

14

Zdravo prehranjevanje31 odstotkov Slovencev je predebelih, 16 odstotkov pa presuhih, je ugotovila nedavna raziskava,

ki so jo opravili v Sloveniji, na Hrvaπkem in v Srbiji. Prebivalci z normalno teæo so pri nas iz

najviπjega ekonomskega razreda, prebivalci z izrazito Ëezmerno teæo pa pripadajo najniæjemu

socio-ekonomskemu razredu. Ker na debelost vpliva tudi naËin zdrave prehrane, vam v tokratnem

EnergiËnem nasvetu predstavljamo, kako se zdravo prehranjevati.

Kaj jesti in Ëesa ne?

Slovenci jemo premalokrat na dan, obroki so enolični in nezdravi, jemo prehitro in preveč naenkrat. Zdrava prehrana mora zato vsebovati:

• čim več žit in žitnih izdelkov(40 %), torej črnega kruha, testenin, riža, kašnatih jedi;

• sadje in zelenjavo (35 %), najmanj ena tretjina naj bo svežega sadja in svežih solat (300 do 400 g na dan);

• mlečne izdelke, ribe, jajca, perutnino, meso klavnih živali itd. (20 % oz. ne več kot 100 g pustega mesa na dan ali ustreznih zamenjav);

• čim manj slaščic, maščob in sladkorjev (največ 5 % na dan).

Ogljikohidratna živila kot so polnozrnata žita in žitni izdelki, muesliji, testenine, zdravo pripravljen krompir in riž, naj bodo vsakodnevno sestavine večine vaših obrokov. Vsaj petkrat na dan si privoščite tudi porcijo sadja ali zelenjave. Velikokrat lahko nadomestite kakšen masten, nezdrav prigrizek s svojim priljubljenim sadežem in če zraven dodate še polnozrnato štručko, ste zadeli žebljico na glavico, kot pravi pregovor. Iz sadja in zelenjave si lahko pripravljate okusne in zdrave napitke, solate in preizkušate nove in nove okuse. Zamislite si to vojsko vitaminov in mineralov, ki jih zaužijete in ki bo poskrbela za vaše zdravje in okrepila vašo odpornost.Maščobe predstavljajo izdaten vir energije, ampak brez njih se ne morete zdravo razvijati. Vsebujejo namreč nekatere za rast in razvoj nujno potrebne maščobne kisline, pa tudi nekaterih vitaminov dobite dovolj samo ob zadostnem uživanju kakovostnih maščob. Tu mislim predvsem na kakovostna rastlinska olja, zlasti na solatah in tudi sicer v doma pripravljeni hrani. Največ maščob je v prehrani, ki jo

Ste vedeli?• Nedavna raziskava

je pokazala, da je v Sloveniji in na Hrvaškem za prebivalce z normalno težo značilno, da so v najvišjem razredu, medtem ko se tisti z izrazito čezmerno težo nahajajo v najnižjem razredu. V Srbiji je odnos med indeksom telesne teže in socioekonomskim položajem prebivalcev povsem drugačen. Za prebivalce z nezadostno težo je značilno, da pripadajo spodnjemu srednjemu, prekomerno težki pa višjemu razredu.

• Sadni sokovi vsebujejo veliko sladkorja, tako da

hamburgerji, čipsi in podobno), potem naj bo vaše kosilo sestavljeno iz hrane, ki vsebuje malo maščob. Mesa in mesnih izdelkov ni potrebno uživati vsak dan, 1- 2 krat na teden ju nadomestite z ribo ali stročnicami (soja, fižol, grah in podobno).

Bodite telesno dejavni

Človek je ustvarjen za gibanje, žal pa vas današnji način življenja kar sili k temu, da veliko presedite. Najprej sedite v službi, nato med počitkom gledate televizijo, poslušate glasbo in se zabavate z računalnikom. In tako se iz dneva v dan ne gibate! Tak način preživljanja prostega časa zdravju škoduje, zato poskrbite, da se boste vsak dan vsaj eno uro gibali. Lahko se odločite, da vas v službo odnesejo noge ali kolo. Ko se odločate za gibanje, izberite takšno vrsto, ki vam je všeč, pritegnite prijatelje ali sorodnike in tako boste že postali pravi pobudnik zdravega življenja in koristili tudi drugim in ne samo sebi.

Hrano solite Ëim manj

Prav gotovo se boste vprašali, zakaj! Zato, ker prekomerno uživanje soli poveča možnost, da postane vaš krvni tlak previsok, ta možnost je še večja, če imajo krvni tlak povečan že vaši starši. Povečan krvni tlak pa vodi k nastanku bolezni srca in ožilja, ko ste starejši. Dnevno ne zaužijte več kot 6 gramov soli, to pa je ena čajna žlička. Ne dosoljujte hrane kar na pamet, poizkusite jo najprej. Veliko soli se nahaja v industrijsko pripravljeni hrani: mesne konzerve, paštete, klobase, namazi, slani prigrizki. Prav je, da se je izogibate.

Hrano pripravljajte na zdrav naËin

To so vsi tisti načini, ki ne zahtevajo dodatne uporabe maščob. Omejite uživanje cvrte hrane, to ni več moderno. Danes je moderno in zdravo pripravljati hrano v posodah, v katere za pripravo ni treba zlivati velikih količin maščob (posode iz teflona, titana, AMC, Zepter). Zdravo je tudi kuhanje hrane, kuhanje v pari, v mikrovalovni pečici, peka v pečici, priprava hrane na žaru.

P. B.

ne gre pretiravati z njihovim uživanjem. Za žejo je najprimernejša zdrava, neoporečna pitna voda, ki ji po želji lahko dodate malo limoninega soka. Pijete lahko tudi nesladkan čaj.

• Pretirano prehranjevanje v najhujši vročini, ni zdravo, zato jejte predvsem, ko ste res lačni, in pijte dovolj tekočine cel dan tudi, če niste žejni!

obožujete in ki se ji težko odrečete: pizze, hamburgerji, dunajski zrezki, ocvrti piščanci, pommes frittes, paštete, salame, in prigrizki kot so: čips, čokolada, kokice. Ali bi lahko v kinu med predstavo namesto kokic grizljali jabolčne krhlje? Morda pa le?Tudi prepogosto uživanje sladkorjev vpliva na nezdrav način prehranjevanja, škoduje tudi zobem, zato se tej vrsti hrane izogibajte. Ne uporabljajte umetnih sladil, kot so saharin, aspartam (Natreen), če niste sladkorni bolnik. Izogibajte se sladkim pijačam, ki vsebujejo veliko tako imenovanih skritih kalorij, odžejajte se raje z vodo, nesladkanim čajem in sadnimi sokovi (100% sadni delež).

Ob hrani je treba uæivati

Zdravo prehranjevanje vključujejo tudi to, da v jedi uživate. Uživajte ob hrani vsak dan! Vzemite si čas, usedite se in ne jejte kar tako, stoje ali mimogrede ali celo med gledanjem televizije, saj tako možgani sploh ne zaznajo, da

ste kaj zaužili. Ko praznujete rojstni dan, pa lahko prijatelje presenetite z zdravo prehrano in kljub temu uživate. Namesto torte lahko pripravite sadno solato v lubenici ali meloni, sendviči so lahko iz polnozrnatih kruhkov, obloženi s pisano zelenjavo in koščki puste šunke ali popečenih piščančjih prsi. Presenetite prijatelje in jim sproti pripravljajte pijačo iz svežega sadja, vse kar potrebujete je samo električni mešalnik.

Jejte pestro hrano, preteæno rastlinskega izvora

Samo raznovrstna hrana iz vseh skupin živil (prehranska piramida) ugodno vpliva na vaš razvoj in zdravje. Le z uživanjem raznovrstne hrane boste zagotovili vse potrebne snovi, ki jih potrebuje vaše telo. Skušajte čim večkrat uživati sveže pripravljeno hrano in čim manjkrat tako imenovano hitro hrano. Včasih nimate izbire in za malico posežete po prigrizku, ki vsebuje večje količine maščob (krofi,

17

Na Aljasko prideš, da bi bil sam

Tako svojo bolečo izkušnjo opisuje Cynthia Dusel Bacon, geologinja, ki jo je medved napadel leta 1977, ko je v okolici Fairbanksa izvajala geološko kartiranje. Je le ena od številnih, katerih izkušnja se je znašla v knjigi Zgodbe o aljaških medvedih, ki spada v klasični repertoar obveznega branja vsakega obiskovalca Aljaske. Gre za knjigo, zaradi katere se še dolgo po tem, ko jo odložiš, oziraš čez ramo vsakič, ko greš v gozd, zato je vsekakor priporočljivo, da se jo človek loti brati šele po obisku Aljaske. V nasprotnem primeru obstaja velika verjetnost, da ne boste hoteli zaviti z glavne ceste v čudovito divjino Aljaske, saj rjave in tudi črne medvede opaziš tako rekoč na vsakem koraku. In če jih nekateri vidijo kot simpatične velikane, drugi pa kot nevarne morilce, je resnica verjetno nekje vmes.

Po tem ko je zagrizel v mojo desno ramo in nato roko, se je medved lotil glave in zaËel

trgati skalp. Ko sem zasliπala hreπËeËi zvok medvedovih zob, ki so zaËeli drobiti mojo

lobanjo, sem spoznala, da je vse brezupno.

SimpatiËni velikan ali nevarni morilec?

Kakšna je naša izkušnja? Dokler smo medvede videvali iz varnega zavetja avtodoma, s katerim smo premagovali neskončne aljaške razdalje, so se nam okorne živali, ki zaradi počasnih gibov delujejo precej leno, zdele zelo simpatične in nenevarne. Kljub temu smo že na začetku naše poti, sicer bolj kot zanimivost, ne pa kot dragocen pripomoček, kupili zvončke, ki jih prodajajo kot zaščito pred medvedi. Velja splošno pravilo, da si medved želi srečati človeka ravno tako močno, kot si človek želi srečati medveda. Medved se, načeloma,

izogiba človeku, napade pa ga samo v dveh primerih: če ga človek preseneti in se nenadoma pojavi pred njim ter če se znajde med medvedko in mladiči. Zato je med gibanjem v divjini priporočljivo delati hrup, da te medved pravočasno zasliši in se ima čas umakniti. Namenoma sem napisal, da to velja samo načeloma, saj je omenjena knjiga polna zgodb, ki pričajo o tem, da splošno pravilo ne velja. In ko smo se sami odpravili v divjino, na manj obljudene poti stran od ceste in turistov, se je medved hipoma spremenil iz nečesa nepredstavljivega, iz živali v človeku odtujenemu okolju, v popolnoma realno grožnjo, v nekaj, kar ti lahko vsak trenutek prekriža pot in s svojo surovo močjo jasno pokaže, kako majhen in ranljiv je človek.

Deæela za ljubitelje narave.

Začelo se je sicer povsem idilično. Bili smo v Homerju, simpatičnem ribiškem mestecu na polotoku Kenai jugozahodno od Anchoragea. Kraj leži na zahodni strani zaliva Kachemak, prepoznaven pa je predvsem po nasipu, ki sega iz mesta dobrih šest kilometrov proti sredini zaliva. Tako kot pri večini drugih stvari so tudi mnenja o nasipu deljena: nekaterim je s svojimi barvitimi trgovinami, galerijami in živahnim pristaniščem zelo všeč, drugi si želijo, da bi ga kakšen od naslednjih potresov čim prej izbrisal. Ko z nasipa gledaš proti jugu, se pred tabo razprostira čudovita narava: z zelenjem bogata obala,

razčlenjena s fjordi ter pokrita z lesketajočimi ledeniki in divjimi vrhovi. In tja nekam vmes, v laguno, kjer se prodnata pokrajina topečih se ledenikov končuje v morju, smo se odpravili na celodnevno potepanje. Čoln, ki nas je v hladnem jutru v dobre pol ure prepeljal na drugo stran zaliva, nas je po tem, ko smo se zmenili, kje nas zvečer pobere, odložil na samotni obali kakih petnajst minut hoje od mesta, kjer je dobro viden znak označeval začetek poti v gosto zaraščen gozd. Ta je pravo nasprotje prijetne hoje ob obali. Pot je ozka in zaradi redkih obiskov delno zaraščena, gozd je gost in ne prepušča mnogo svetlobe, podrastje pa bujno, zaradi česar te že takoj na začetku prevzame občutek utesnjenosti. Zvončki se hitro znajdejo v roki in naprej se premikamo v zvokih, ki spominjajo na oddaljeni božič. Cin cin cin, cin cin cin. Molče se prebijamo naprej, ko že čez kakih sto metrov naletimo na presenečenje, ki spremeni nadaljevanje potepanja v prestrašeno pogledovanje v sence in veje, ki jih premika veter. Na sredi potke so medvedji iztrebki, ki ne bi bili nič nenavadnega, če ne bi bili tako sveži, da se je iz njih še kadilo. Spoznanje, da je bil medved še pred nekaj trenutki na tistem mestu, v hipu spremeni podobo lenobnega kosmatinca v zverino, ki lahko človeka v trenutku pokonča. Naenkrat izgine lažen občutek varnosti in zaveš se, da si sredi sveta, v katerem kraljujejo medvedi. »Oči, bomo srečali medvedka?« Seveda, otrok se ne zaveda, kakšno bi bilo srečanje z medvedom iz oči v oči, zato vsega skupaj ne jemlje preveč resno. Midva pa se samo zgroženo pogledava, pospešiva korak in z zvončki začnem udarjati vsaj dvakrat hitreje kot prej, v upanju, da nas slišijo vsi kosmatinci v premeru dveh kilometrov. In ne glede na različne teorije, ali zvončki dejansko pomagajo pri odganjanju medvedov ali ne, se je naš potep končal srečno, brez bližnjega srečanja z medvedi. Homer, svetovna prestolnica lova na morske liste.

Mi, ljubitelji aktivnosti v naravi :)

A tudi zvečer, ko smo s čolnom drveli nazaj v varno zavetje Homerja, občutek majhnosti človeka v deželi medvedov nikakor ni hotel izginiti.

Neverjetna lahkotnost ribolova

Čeprav se poskušam prepričati, da je v ribolovu nekaj dušo pomirjajočega, se nikakor ne prištevam med ljubitelje te dejavnosti. V poletnih mesecih me zagotovo ne boste srečali z ribiško palico v roki, saj ure neskončnega čakanja na to, da potegneš ven bolj ali manj majhno ribo, pač niso zame. Zato tudi nisem kazal posebnega navdušenja, ko smo se v Homerju odpravili na lov na morske liste. Z ribiško ladjico smo v sončnem jutru odpluli iz zaliva in se po slabih dveh urah ustavili sredi odprtega morja. In poglej presenečenje! Komaj dobro spustiš trnek z vabo v globine Pacifika, že vlečeš nazaj približno meter velikega morskega lista. In če pri prvem misliš, da gre za začetniško srečo, ti po tretjem postane jasno, zakaj Homer slovi tudi kot svetovna prestolnica lova na morske liste. Meter dolg morski list tehta dobrih 10 kilogramov, mi smo ujeli vsak po tri, tako da nam je po filetiranju, ki se opravi med plutjem nazaj v pristanišče, ostalo več kot 30 kilogramov očiščene ribe. Že res, da so ribe okusne in zdrave, a kar je preveč, je preveč. Američani običajno ulov čez noč vakuumsko zapakirajo in zamrznejo v eni od številnih hladilnic na obali, potem pa ga pošljejo domov.

Za nas to ni prišlo v poštev, zato smo dve tretjini ulova že kar na ladjici prodali, drugo pa do konca našega potepanja po Aljaski počasi pojedli.Naslednjič nas čaka še lov na losose. Za razliko od morskih listov gre pri lovu na losose za veliko bolj dinamičen spopad človeka in ribe, ki terja precej več spretnosti. A ker so ribiči lososov klasičen aljaški prizor, tega nikakor ne gre zamuditi.

Anchorage, urbana enklava, obkroæena z divjino

Naše odkrivanje Aljaske se ni začelo v Homerju, niti s srečanjem z medvedom, temveč v Anchorageu. Največje mesto na Aljaski, za katerega mnogi zmotno mislijo, da je hkrati tudi glavno mesto, je vsekakor nekaj posebnega tudi v svetovnem merilu. Mesto, ki leži na isti zemljepisni širini kot Helsinki, združuje prednosti sodobnega sveta in neokrnjeno naravno okolje. Je nekakšna urbana enklava, obkrožena z divjino. Le nekaj kilometrov od centra mesta lahko naletiš na bolj divje scene kot v marsikaterem nacionalnem parku: los na ulici, medved v bližnjem grmovju (ali kar je še huje, medved pred tabo: prav v času našega obiska je na priljubljeni kolesarski stezi, ki vodi ob obali od središča mesta proti letališču, medvedka napadla kolesarko, ki je imela to smolo, da je zapeljala med mamo in mladička), žuboreči gorski potoki in tako prostrani parki, da pozabiš, v katerem stoletju živiš.

V daljavi pa nekateri od najvišjih severnoameriških vrhov. Mesto ima približno toliko prebivalcev kot Ljubljana, kar je približno polovica aljaškega prebivalstva. Aljaska, največja ameriška zvezna država, ima površino 1.717.854 km², je pa tako redko poseljena, da ima le 0,42 prebivalca/km². Slovenija, za primerjavo, ima površino 20.273 km² in 99 prebivalcev/km².Aljaska je s svojimi prostranstvi pravi raj za ljubitelje aktivnosti v naravi, Anchorage pa odlično izhodišče v ta svet. Mi smo se odločili, da ga bomo raziskali z avtodomom. Vožnja po aljaških cestah ni zahtevna, tudi če potuješ s hišo na kolesih prvič. Ni velikih mest z labirinti ulic, prometa je malo, križišče se pojavi le redko, pa še takrat gre po navadi bolj za izvoze do redkih hiš kot križišče dveh enakovrednih cest. Večina Aljaske je namreč še danes dosegljiva le z letalom ali po morju, cestni sistem pa predstavlja predvsem povezavo večjih mest z Alaska Highway, avtocesto, ki Aljasko prek Kanade povezuje z drugimi ameriškimi državami. Tudi glavno mesto Aljaske, Juneau, ni dosegljivo po cesti. Veliko prebivalcev ima svoja majhna letala, ki na Aljaski niso luksuz, temveč popolnoma običajno prevozno sredstvo. In to je eden od glavnih čarov Aljaske: vse naokoli neskončna prostranstva, ki s svojo neokrnjenostjo obljubljajo umik od vsakodnevnega hitenja in vrnitev nazaj k naravi. V zvezi s tem so poznane številne zgodbe idealistov, ki so se odpravili v ta neciviliziran svet, da bi preživeli prepuščeni sami sebi, pa pri tem podcenili naravo in končali tragično. Ena izmed njih je pretresljiva zgodba Chrisa McCandlessa. Mladenič iz

› fo

tore

port

aæa

16

18 19

Na tradicijo in zgodbe iz preteklosti so domaËini zelo ponosni.

Nacionalni park Kenai Fjords ni poznan le po ledenikih, temveË tudi po πtevilnih æivalih.

Ledeni bloki se ob bobnenju rušijo v ocean.

V poletnih mesecih so aljaške vode polne ork in kitov grbavcev.

Seward z Mt. Marathona.

premožne družine se je leta 1992 z avtostopom odpravil na Aljasko in popolnoma sam odkorakal v divjino pod Denalijem. Pred odhodom je daroval 24.000 ameriških dolarjev v dobrodelne namene, zapustil svoj avto in večino svojega imetja, zažgal vso gotovino, ki jo je imel v denarnici, in se podal v nove življenjske okoliščine, ki so postale njegov glavni življenjski izziv. Čez štiri mesece so njegovo razpadajoče telo našli lovci na lose. Chrisovo zgodbo je odlično povzel in temeljito analiziral Jon Krakauer v knjigi V divjini, ki je prevedena tudi v slovenščino, po knjigi pa je Sean Penn posnel tudi odličen film.

Ruska Amerika

Novejša zgodovina Aljaske se začenja s Petrom Velikim, ruskim carjem, ki je v okviru svojega načrta odkrivanja skrajnih severnih in vzhodnih meja svojega carstva za znanstveno odpravo do Kamčatke zadolžil danskega pomorščaka Vitusa Beringa. Ta je leta 1740 na Kamčatki ustanovil naselbino Petropavlovsk, od koder je leta 1741 začel odpravo raziskovanja Severne Amerike. Bering je opazil južno obalo Aljaske in uspešno pristal na otoku Kayak. Odprava je imela izjemne gospodarske učinke, saj je sprožila začetek trgovanja, na začetku predvsem s krznom. Približno sto let pozneje, okoli leta 1860, so Rusi, izčrpani po številnih vojnah, ugotovili, da ozemlje njihove države presega njihove zmogljivosti. Ozemlje Aljaske, takrat imenovane Ruska Amerika, so ponudili Američanom, s čimer je povezan zanimiv del zgodovine ZDA. Pogajanja in pregovarjanja so tekla do leta 1867, ko so se končno dogovorili za prodajo. Več kot 1,5 milijona kvadratnih kilometrov so Rusi prodali za 7,2 milijona takratnih dolarjev, kar preračunano pomeni približno 100 milijonov sedanjih dolarjev. Pogajanja je vodil William Seward, državni sekretar v času predsednika Abrahama Lincolna, zato so številni Američani nakup takrat imenovali Sewardova norost, saj so si Aljasko predstavljali kot zasneženo in zaledenelo pustoto. A to je bilo seveda mnogo pred tem, ko so Aljasko odkrili iskalci zlata, naftne družbe in turisti. V tistem času je na območju

Aljaske živelo 30 tisoč ljudi, več kot 29 tisoč ljudi je pripadalo prvotnim avtohtonim skupinam, ki jih še danes predstavljajo Inuiti, Aleuti in Indijanci ter njihovi potomci. Danes je seveda drugače, Sewardov nakup se šteje za odlično potezo, po njem pa so poimenovali mesto, ledenik, polotok, zaliv, avtocesto, številne ulice in še marsikaj drugega.

Aljaska je postala 49. zvezna država šele leta 1959, njeno ime pa izhaja še iz aleutske besede alaxsxaq, ki pomeni celina.

Orke na desni!

Polotok Kenai, ki leži južno od Anchoragea in je velikosti Belgije, domačini imenujejo igrišče Aljaske. Najbolj priljubljeno mesto med turisti je Seward, simpatično mestece, ki služi kot izhodišče za številne aktivnosti, predvsem pa kot vstopna vrata v nacionalni park Kenai Fjords.

Doživetje aljaških ledenikov od blizu je vsekakor nepozabno doživetje in ena od obveznih stvari za vsakega obiskovalca teh hladnih krajev. Medtem ko počasi pluješ med plavajočimi kosi ledu in opazuješ tjulnje med igranjem, zaslišiš zamolklo grmenje. In če se pravočasno obrneš, si lahko priča dramatičnemu prizoru: bloki ledu, veliki kot stanovanjske hiše, se grmeče rušijo v ocean. Veličastno.

TisoË viπinskih metrov vzpona in spusta v manj kot uri

Legenda pravi, da je lokalni trgovec že davnega leta 1909 stavil, da nihče ne more priti na Mount Marathon in nazaj v eni uri. Organizirali so tekmovanje, zmagovalec je potreboval 62 minut in izgubil stavo, a postal del legende. Tek na 1000 metrov visoko goro, ki se strmo dviga iz Sewarda, je danes najbolj poznana aljaška tekaška prireditev, ki se vsako leto odvija 4. julija, na dan, ko Američani praznujejo sprejetje deklaracije o neodvisnosti, s katero so davnega leta 1776 razglasili neodvisnost od Britanskega kraljestva. Veljavni rekord je bil postavljen leta 1981, znaša pa 43 minut. Neverjeten čas, nedosegljiv za običajnega človeka. A zanimalo me je, koliko časa bi za goro potreboval sam, zato sem izkoristil enega izmed redkih umirjenih dopoldnevov na našem potovanju in se zagnal v goro. Na vrh vodi sicer več poti, a vse so si bolj ali manj podobne, spominjajo pa na hojo po strmih stopnicah. Naravnost navzgor, nikjer nobenih ravnih odsekov, na katerih bi človek prišel do sape. Izbral sem tisto, po kateri poteka samo tekmovanje, in že po nekaj minutah sem se znašel v strmem grabnu, plezajoč čez skalne skoke. Potem se pot nadaljuje po gozdu, a strmina ne popušča. Nekje na polovici gore je gozdna meja, dreves ni več in odpre se čudovit pogled na mesto spodaj, na Resurrection Bay

in okoliške zasnežene vrhove. Pot, še vedno strma, pa postane še bolj zoprna, neke vrste melišče. In ko na vrhu pogledam na uro, ta kaže dobro uro samo za vzpon. Navzdol gre sicer hitreje, a vseeno mi celotna tura vzame dve uri, če ne štejem zraven še naslednjih dveh dni, ko zaradi bolečin v mišicah le s težavo premagujem tudi minimalne vzpone po stopnicah.

to potjo spada Velika dirka milosti iz leta 1925, ko je Nome sredi zime zajela epidemija davice, cepivo pa so v mesto dostavili s pomočjo psov, navajenih na ostre zimske razmere. Vsaj tisti z mlajšimi otroci ste verjetno že slišali za legendarnega psa Balta. Tako je bilo ime psu, ki je leta 1925 prvi prišel v Nome in ki so mu še isto leto postavili spomenik v Centralnem parku v New Yorku.

Hitro, hitro, baje je zunaj!

Verjetno si vsak ljubitelj gora želi, da bi ob obisku Aljaske videl tudi Denali oziroma »The big one«, kot ga imenujejo domačini. Oziroma Bolšaja gora, kot so ga imenovali Rusi. Medtem ko je Everest znan kot najvišji vrh sveta, Američani radi postrežejo z naslednjo statistiko: vrh Everesta je sicer res približno 2700 m višje nad morjem kot Denali, vendar se Everest dviga s tibetanskega platoja na višini približno 5200 m, kar mu daje 3700 m dejanske višinske razlike. Denali pa leži na platoju višine približno 700 m, kar pomeni 5500 m dejanske višinske razlike. Težava, s katerim se A izlet je več kot le to. Ko pluješ

skozi prekrasne zalive in fjorde, opazuješ medvede, koze, orle, vidre, tjulnje, morske leve, vidre, delfine in celo vrsto različnih vrst ptičev. Vendar vse to ni nič v primerjavi z občutkom, ko kapitan nenadoma zatuli: »Whales 3 o'clock!« Medtem ko so kiti pozimi večinoma v vodah v bližini Havajev, jih poletje veliko preživi v vodah Aljaske, zato je njihovo opazovanje predvsem v zadnjih letih postalo zelo priljubljena dejavnost.

A Seward ni znan le po jurišu na Mt. Marathon, je tudi kraj, kjer se začne 1868 km dolga dirka s pasjimi vpregami Iditarod. Gre za najbolj priljubljeno športno prireditev na Aljaski, ki poteka od leta 1973. Pot se vije po trasi, ki so jo v času zlate mrzlice konec devetnajstega stoletja uporabljali zlatokopi, da so prišli do mesta Nome na zahodu Aljaske. Med najbolj poznane dogodke v zvezi s

sreča večina turistov, željnih uzreti Denali, pa je statistika. Vreme v narodnem parku Denali je zgodba zase in lokalni vodniki postrežejo z naslednjo statistiko glede verjetnosti, da boste videli glavne znamenitosti tega ogromnega naravnega rezervata: grizli 95-odstotna verjetnost, Denali 20-odstotna verjetnost. S tem je povezana tudi anekdota o aljaškem vremenu. Aljaska naj

20 21

Kennicott, nekoË cvetoËe rudarsko mesto sredi divjine, sameva æe 70 let.

Jemanje vzorcev v upanju na najdbo zlata.

bi namreč imela pet vremenskih pasov: shitty, increasingly shitty, partly shitty, interminably shitty in always shitty. Skladna s tem je bila tudi vremenska napoved, ko smo zapuščali Anchorage. Oblačno z občasnimi padavinami za cel teden. Nič kaj perspektivni obeti, a zaradi želje videti Denali sem bil sam pri sebi odločen, da čakamo toliko časa, kolikor bo potrebno. Pa je bila sreča na naši strani in smo lahko obisk v parku, ki je bil ustanovljen pred devetdesetimi leti z željo zaščititi naravo in ogrožene živali pred človekom, zaključili v treh dneh, srečni, da smo med tistimi, ki so goro dejansko videli.

Mesto duhov

Denali je lep, nas pa je še bolj navdušil park Wrangell-St. Elias. Nacionalni park, ki leži na JV Aljaske, ima kar nekaj zanimivih statistik: je največji nacionalni park v ZDA, v njem je devet od šestnajstih najvišjih vrhov ZDA, Mt. St. Elias je drugi najvišji vrh ZDA, Mt. Wrangell je eden največjih aktivnih vulkanov v Severni Ameriki, ledenik Malaspina je s površino 3900 km² največji nepolarni ledenik v Severni Ameriki in impresivni seznam s tem še ni končan.A na nas sta največji vtis naredila odmaknjenost in občutek, da si vstopil v nek pretekli čas. Ta občutek je še zlasti izrazit v Kennicottu, opuščenem rudarskem mestu v osrčju parka, do katerega vodi 8 ur spektakularne vožnje

z avtom. Z mestom je povezana zanimiva zgodba iz ameriške zgodovine. Leta 1900 sta raziskovalca pri odkrivanju neznane divjine visoko v hribih zagledala izrazito zeleno točko. Ko sta plezala bliže, sta naletela na najbogatejšo bakreno žilo, kar so jo kdaj našli. Odkritje sta prodala, novi lastniki pa so v nepredstavljivih pogojih postavili več kot 300 kilometrov zasebnih železniških tirov do Cordove na pacifiški obali, od koder so baker s parniki prevažali do Tacome. Ko so leta 1911 rudnik odprli, je v njem dobilo delo 600 rudarjev, v Kennicottu pa je počasi nastalo celo mesto. Rudnik je obratoval 37 let in ko je leta 1938 zaradi padajočih cen bakra odpeljal še zadnji vlak, je Kennicott postal mesto duhov. Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja se je nato pojavila ideja, da bi dejavnost oživili in rudo transportirali z letali, a stvar ni bila dovolj donosna, zato do realizacije ni prišlo. Leta 1978 je bil ustanovljen nacionalni park Wrangell-St. Elias, v okviru katerega je bila v letu 1998 odkupljena večina do tedaj zasebnih zemljišč v Kennicottu. Začeli so obnavljati razpadajoče rudarske objekte, ki so v neusmiljenih vremenskih razmerah samevali 60 let. Obnova je še vedno na samem začetku, zapuščeno mesto, ki leži v čudovitem okolju zasneženih vrhov in ogromnih ledenikov, pa je danes zanimiva turistična točka, ki ponuja svojevrsten pogled na polpretekle čase odkrivanja neznanih predelov našega planeta in neverjetnih človeških podvigov.

Zlata mrzlica

Aljaska je bolj kot po bakru poznana iz časov zlate mrzlice ob koncu 19. stoletja. Zlato so odkrili na različnih koncih dežele, najslavnejši množični zlati pohod pa je povzročilo odkritje ob reki Klondike, ki leži na kanadski strani Yukona. Pot do tja so si množice utirale z aljaške strani, a ker je bilo nahajališče tako skrajno oddaljeno in težko dostopno, je Klondike eno izmed najbolj tragičnih zgodb. Skromna oprema, pomanjkanje hrane, visok sneg, ledene temperature in neskončne razdalje so terjali ogromno življenj. Med tistimi, ki jih je prevzela klondiška zlata mrzlica, je bil tudi slavni pisatelj Jack London. London je potem deželo uporabil kot prizorišče številnih svojih kratkih zgodb in priznanih romanov, kot sta Klic divjine in Beli očnjak.Zlato kopljejo marsikje še danes, vendar v bistveno manjšem obsegu.. V opuščenih mestih, kjer so nekoč kopali zlato, si je mogoče ogledati stroje za črpanje vode in presipavanje zlate rude. Stroji, na pol bagri in na pol ladje, so preurejeni v muzeje, v katerih si je mogoče ogledati, kako je nekoč potekalo odkopavanje zlata, razstavljeni pa so tudi številni predmeti in fotografije iz tistega

Denali, najvišji vrh Severne Amerike.

Aljaska je raj za ljubitelje æivali. ObËudovanje igre narave z ledom od blizu.

Nacionalni park Denali sicer leži v južnem centralnem delu Aljaske, po površini pa je s 24.585 km² večji od Slovenije. Park je dom različnim vrstam ptic in sesalcev, vključno s številnimi grizliji in črnimi medvedi. Črede divjadi suvereno topotajo po parku, prav tako je mogoče na pobočjih gora velikokrat videti ovce Dall. V močvirjih so losi, ki mulijo travo. Manjše živali, kot so arktične veverice, bobri, svizci, miši in beli zajci, se najdejo vsepovsod. Tudi lisice in razne divje mačke naseljujejo park, prav tako je tu ogromno različnih vrst ptic in sivi volk. Po parku vodi samo ena neasfaltirana cesta, dolga 150 kilometrov in zaprta za osebna vozila. Da bi naravo ohranili čim bolj nedotaknjeno, je organiziran sistem značilnih zelenih avtobusov, ki obiskovalce redno prevažajo med različnimi točkami v parku.

obdobja. A občutek zlate mrzlice te resnično zagrabi, ko začneš sam presipavati pesek z rečnega dna. Pomagaš si s posodo, ki še najbolj spominja na vok, in ko ti po nekaj

minutah izpiranja na dnu ostane par zlatih zrnc, začenjaš razumeti, kaj še danes drži nekatere ljudi, da ne morejo odnehati neutrudno iskati zlato.

22 23

Nafta

Leta 1968 se je zgodilo srečno naključje, da so na skrajnem severu odkrili bogato nahajališče nafte. Našli so ustrezne tehnične rešitve črpanja nafte, hkrati pa so se lotili velikega konstrukcijskega projekta gradnje naftovoda. Več kot 1200-kilometrski cevovod so gradili tri leta. Cev, ki ima približno pol drugi meter premera, je večinoma tri metre nad površino, ponekod pa teče tudi pod zemljo. Cev je položena cikcak, saj se tako lažje prenašajo velike temperaturne razlike in možni potresni sunki. Nafta je po ceveh prvič stekla leta 1977, od Purdhoe Baya na skrajnem severu do Valdeza na jugu pa nafta potuje pet dni. S tem se je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja začel največji gospodarski in demografski razcvet Aljaske. Hkrati z naftovodom je bil oblikovan tudi Alaska Permanent Fund, sklad, v katerega država Aljaska nakazuje 25 % prilivov od nafte. Iz tega sklada prejme letno vsak prebivalec Aljaske, ki živi tam že vsaj leto dni, približno 1.000 USD dividend. Nafta je danes sicer še vedno najpomembnejši vir za razvoj gospodarstva, sledijo pa ji zlato, povečanje turizma, ribolov in lesna industrija. A tudi zgodba o nafti ima dve plati. Valdez, kjer se naftovod konča, je javnosti bolj poznan od leta 1989, ko je s tankerja Exxon Valdez steklo približno 40 milijonov litrov nafte. Tristometrski tanker je skozi Zaliv princa Williama odplul proti odprtemu morju. Med plovbo je kapitan ukazal, naj ladja obide ledene gore, ki so se

viharji in silovitimi valovi. Se pa ob vsaki taki nesreči vedno znova pojavi vprašanje, koliko človeških napak lahko narava še prenese.

Severno do prihodnosti

Aljaska je dežela neskončnih gozdov, grmečih ledenikov, neštetih fjordov, impresivnih planot, grizlijev, losov, kitov in največjih lososov na svetu. Dežela starih rudarskih mestec iz časa zlate mrzlice in z mahom poraslih indijanskih totemov. Uradni moto države »Severno do prihodnosti« je opomnik, da za obzorjem leži dežela, ki lahko zagotovi novi jutri množicam, ki hrepenijo po svobodi. In ljudje, ki živijo tam? Še najbolj blizu vtisu, ki sem ga dobil o tamkajšnjih ljudeh, se mi zdi opis, ki sem ga zasledil v enem od člankov na spletu: Moški, dva metra visok, močan, brez vratu, ramena kot omara, z dolgo brado, v zamaščenem kavbojskem pajacu, v karirasti srajci in bundi. Ki zna popraviti stensko uro in letalski motor. In vse vmes. Natančno taki so ljudje na Aljaski. Ker samo takim je Aljaska všeč. Ker morajo biti samozadostni, ker lahko tu samo tako preživijo. Na Aljasko ne prideš, da bi živel v mestu, v skupnosti, ob pedikerju in botoksu. Na Aljasko prideš, da bi bil sam.

tekst in foto: Janez Keržan Samotna severna deæela.VeË kot 1200 kilometrov je dolg cevovod Ëez idiliËno aljaπko pokrajino.

Na Aljaski se led topi poËasi.

pojavile pred njo, potem pa zavije nazaj na začrtano pot. Tega manevra iz nepojasnjenega vzroka niso pravočasno izvedli in tanker je nasedel na čeri. Nesreča po količini razlite nafte sicer ne spada med največje, a je bila za okolje ena izmed najpogubnejših. Močno onesnaženih je bilo približno 320 kilometrov dotlej nedotaknjene obale, poginilo je več deset tisoč ptic, nekaj sto morskih vider in tjulnjev in nekaj deset kitov. Obalo so čistili približno štiri leta, vendar so nekateri deli še danes onesnaženi. Kljub velikemu trudu delavcev in prostovoljcev, ki so ob nesreči Exxon Valdeza skušali rešiti, kar se je rešiti dalo, je največ škode popravila kar narava sama z zimskimi

24