Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30F: +386 1 251 23 12 E: gp.ukom@gov.siwww.ukom.gov.si

Ljubljana, 20. februar 2014

SPOROČILO ZA JAVNOST

46. REDNA SEJA VLADE RS

Vlada namenila prvih 13 mio EUR za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem letos

Vlada RS je na današnji seji sprejela Predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014.

Osnovni cilj predloga zakona je čimprejšnja izvedba obnove gospodarske infrastrukture in gozdov ter čim prejšnja povrnitev škode upravičencem. Praktično vsa družbena, gospodarska in naravna področja so utrpela velike izgube. Škoda v obliki izpada električne energije je ohromila vsakodnevno življenje prebivalstva. Podjetja so se soočila z motnjami v procesih proizvodnje, javni promet je zastal. Zdaleč najhujše posledice, ki jih še dolgo ne bomo mogli v celoti odpraviti, pa so nastale na objektih gospodarske infrastrukture, zlasti energetske in prometne, ter na gozdnih površinah. Obnova objektov gospodarske infrastrukture in gozdov bo trajala več let.

Za izvedbo tega projekta, ki je nesporna prioriteta države, je treba zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti ovire v postopkih, ki bi lahko oteževale izvedbo nujnih ukrepov. Vlada se je odpravljanja posledic žleda lotila nemudoma, najprej na operativni ravni, na kateri so se izvajali ukrepi za takojšnjo normalizacijo razmer, nato pa še na sistemsko normativni ravni. Dvanajstega februarja 2014 je vlada ustanovila Delovno skupino za odpravo posledic poplav, visokega snega in žleda v času od 30. januarja do 10. februarja 2014, ki je pod vodstvom ministra za infrastrukturo in prostor v enem tednu pripravila osnutek zakona, ki ga je Vlada RS danes sprejela. Člani operativne delovne skupine so pri pripravi predloga zakona zasledovali dva ključna cilja: načelo povrnitve škode vsem subjektom, ki so utrpeli škodo zaradi žleda ter načelo hitrosti, fleksibilnosti in transparentnosti postopkov za izvedbo potrebnih ukrepov.

Delovna skupina je najprej ugotavljala, kaj se da urediti z dopolnitvijo sistemske zakonodaje, nato pa določila, kaj mora reševati interventni zakon. Ustrezne spremembe sistemske zakonodaje v tem predlogu zakona se dotikajo področij javnega naročanja ter množičnega vrednotenja nepremičnin.

Vsebina zakona obsega področja, ki jih sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč ne ureja, in sicer:

1. zagotovitev sredstev v državnem proračunu za odpravo posledic žleda;

2. omogočanje povrnitve škode, ki je nastala zaradi nujnih intervencijskih ukrepov;

3. poenostavitev postopkov na področju prostorskih in gradbenih ukrepov, ki omogočajo hitrejšo obnovo objektov;

4. določitev nekaterih prilagojenih programov APZ in poenostavitev pravil v zvezi z njihovo implementacijo;

5. posebna ureditev za določanje katastrskega dohodka;

6. pospešitev vseh upravnih in drugih postopkov v zvezi z izvedbo ukrepov, saj se določa, da se morajo vsi postopki za odpravo posledic žleda, tako upravnih organov kot Državne revizijske komisije voditi prednostno;

7. urejanje problematike v zvezi z obračunom energije v okoliščinah, ko je bila oskrba z električno energijo motena;

8. izvedbo nujnih ukrepov za vzpostavitev gozdnih prometnic in gozdnih vlak;

9. izvedbo nujnih ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivcev v gozdovih.

Iz državnega proračuna (rezervna postavka za naravne nesreče) bo 13 milijonov zagotovljenih takoj. Država bo zaprosila tudi za pomoč iz solidarnostnega sklada EU, eden od virov pa bodo zavarovalni zneski ter ugodni krediti Evropske investicijske banke (EIB).

Vir: MzIP

Predlog Zakona o dopolnitvi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč

Vlada RS je sprejela predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s katerimi se omogoča pripravo programa odprave posledic zaradi naravne nesreče - ledene ujme in njenih posledic ter izvajanje ostalih postopkov, opredeljenih v zakonu.

Tako se bo s predlagano spremembo zakona zagotovila izvedba ukrepov za odpravo posledic, ki jih je povzročil žled na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih ter na gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva, v gozdovih, in na stvareh, za katerih obnovo je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina.

Vir: MKO

Vlada sprejela sklep o oprostitvi plačila upravne takse zaradi žleda med 30. januarjem in 10. februarjem letos

Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o oprostitvi plačila upravne takse zaradi naravne nesreče v obliki žleda, ki se je na območju Republike Slovenije zgodil med 30. januarjem in 10. februarjem 2014.

Na podlagi drugega odstavka 23. člena ZUT lahko Vlada Republike Slovenije glede na okoliščine posameznega primera zaradi odprave posledic naravne nesreče s sklepom zniža ali določi oprostitev plačila upravnih taks tudi v primerih, ki jih zakon posebej ne opredeljuje.

Tarifna številka: a) 14 določa plačilo upravne takse za odločbe v zvezi z izdajo potnega lista in osebne

izkaznice; b) 17 določa plačilo upravne takse za dovoljenja in druge dokumente v zvezi z lovskim,

športnim, varnostnim in drugim orožjem;c) 22 določa plačilo upravne takse za dejanja in dokumente v zvezi z vozniškim izpitom in

prometnim dovoljenjem;d) 30 določa plačilo upravne takse za izdajo dovoljenj, soglasij in drugih dokumentov v

zvezi z ukrepi za varstvo javnih cest in promet na njih: c: za delno zaporo javne ceste zaradi izvajanja del na njej, č: za popolno zaporo javne ceste zaradi izvajanja del na njej, f: za izredni prevoz po javni cesti.

ZUT ne določa taksne oprostitve za dejanja in dokumente v zvezi z zamenjavo ali nadomestitvijo javnih listin, določenih v tarifni številki 14, 17 in 22, prav tako tudi ne določa taksne oprostitve za izdajo dovoljenj, soglasij in drugih dokumentov v zvezi z ukrepi za varstvo javnih cest in promet na njih za delno zaporo javne ceste zaradi izvajanja del na njej, popolno

zaporo javne ceste zaradi izvajanja del na njej in za izredni prevoz po javni cesti, zato Vlada Republike Slovenije sprejme sklep, da se plačila taks oprosti tudi za ta dejanja in dokumente.

Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije bodo taksni zavezanci oproščeni plačila upravne takse še za druge dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki se bodo vodile v postopkih v zvezi z odpravo posledic naravne nesreče v obliki žleda, ki se je zgodil med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (na primer: pridobitev uporabnega dovoljenja po 101. členu ZGO-1, tehnični pregled v postopku izdaje uporabnega dovoljenja in morebitno podaljšanje gradbenih dovoljenj itd.).

Zaradi zagotavljanja enake obravnave se taksnim zavezancem, ki so do uveljavitve tega sklepa plačali upravno takso, ki je v skladu s tem sklepom ne bi bili dolžni plačati zaradi odprave posledic naravne nesreče v obliki žledu, ki se je zgodil med 30. januarjem in 10. februarjem 2014, se plačana upravna taksa vrne. O vračilu odloči organ s sklepom na podlagi zahteve taksnega zavezanca, ki jo le-ta vloži v 60 dneh od uveljavitve tega sklepa, plačana taksa pa se vrne v 30 dneh od izdaje sklepa, s katerim organ, ki je zaračunal upravno takso, ki je v skladu s tem sklepom stranka ne bi bila dolžna plačati.

Vir: MF

Za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe z električno energijo vlada zagotovila sedem agregatov

Nedavna snegolom in žledolom sta na električnem omrežju na območju Republike Slovenije povzročila hude motnje z oskrbo električne energije. Po nakupu konec prejšnjega tedna so del državnih blagovnih rezerv tudi agregati za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe z električno energijo, zato je Vlada Republike Slovenije na današnji seji sklenila, da se za pomoč iz državnih blagovnih rezerv uporabi 7 agregatov, in sicer:

- dva elektroagregata 50 kVA, - dva elektroagregata 80 kVA, - dva elektroagregata 130 kVA in - elektroagregat 400 kVA.

Za izvedbo sklepa je vlada zadolžila Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvom za obrambo, Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Vir: MGRT

Operativna poslovna organiziranost v času krize v slovenskem gozdu

Vlada RS se je seznanila z Informacijo o operativni poslovni organiziranosti v času krize v slovenskem gozdu.

Zavod za gozdove Slovenije ocenjuje, da bo v 40% gozdnih površin, ki jih je poškodoval žled, za 194 milijonov evrov škode ter da bo treba posekati okoli 7 milijonov m3 poškodovanega lesa. Največ je poškodovanih listavcev. Čimprejšnje spravilo lesa iz poškodovanih državnih in zasebnih gozdov je nujno, če hočemo, da se ta les koristno uporabi. Zaradi preprečitve kalamitete po podlubnikih, pa je prioritetno hitro odstraniti iglavcev. Sistem sanacije slovenskih gozdov mora biti stroškovno učinkovit, racionalen, transparenten in dovolj hiter.

S tem se odpirajo možnosti za nova delovna mesta in povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v lesno predelovalni panogi, obravnavanje lesa, kot strateške surovine Slovenije, razvijanje in vpeljavo sodobnih tehnologij z visoko dodano vrednostjo, povezovanje institucij znanja in podjetniškega sektorja, pridobivanja evropskih nepovratnih sredstev na javnih razpisih, večanja izkoristka lesa, kot strateške surovine in možnost predelave lesnih ostankov v lesno bio maso (sekance, pelete, brikete, polena in v žagan les ter les za celulozo in plošče).

Vir: MKO

Vlada določila besedilo novele Zakona o javnem naročanju ter novele Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev

Vlada Republike Slovenije je določila besedili predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju ter Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev in ju pošilja v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Z novelama obeh zakonov se poenostavlja in enotno ureja oddaja javnih naročil, ki jih zakonodaja EU ne ureja in jih lahko države članice uredijo samostojno, vendar ob upoštevanju pravil in načel notranjega trga, ki izhajajo iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Poleg tega se doslej obvezna soglasja nadzornega organa oziroma vlade nadomeščajo z obveznim obveščanjem, pri nujnih javnih naročilih pa se omogoča hitrejša sklenitev in izvedba tovrstnih javnih naročil.

Gospodarnejše in učinkovitejše javno naročanje se zagotavlja tudi z uvedbo instituta spremembe ponudbe. S to pomembno spremembo zakona se namreč omogoča, da ponudniki napake iz ponudb, ki ne vplivajo na razvrstitev ponudbe glede na merila za izbor in se ne vežejo na predmet ponudbe oziroma tehnične specifikacije, ne le dopolnijo, temveč tudi spremenijo. Doslej so morali naročniki te ponudbe kot nepopolne izločiti, čeprav so bile pogosto cenovno oziroma ekonomsko najugodnejše, spremembe ponudbe pa bi bilo glede na dejanske okoliščine edino primerno upoštevati.

Vir: MF

Mnenje Vlade RS glede predloga priporočila za čimprejšnjo odpravo posledic ledene ujme

Vlada RS je sprejela mnenje glede Predloga priporočila za čimprejšnjo odpravo posledic ledene ujme, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije, dne 12. februarja 2014, predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim poslancem Jožetom Tankom.

Vlada RS predlaga, da se priporočila poslancev ne sprejmejo. Glede predloga priporočila poslancev v delu, ki vsebuje predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi oprave posledic ledene ujme v Republiki Sloveniji, pa vlada ugotavlja, da predlog zakona, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ker ne vsebuje vseh poslovniško predvidenih sestavin. Določbe priloženega predloga zakona niso obrazložene, predvideni ukrepi pa niso finančno ovrednoteni, niti omejeni glede na razpoložljiva finančna sredstva in višino nastale škode.

Vir: MZIP

Vlada določila besedilo novele Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in ga pošilja v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.

Novela za namene evidentiranja, množičnega vrednotenja in davka na nepremičnine jasno omejuje status javnega dobra le na nepremičnin, na katerih dejansko obstaja pravica splošne rabe, kar je skladno z Ustavo RS in stvarnim pravom. S tem se za navedene namene javno dobro, ne glede na to, ali je evidentirano v zemljiški knjigi ali ne, omeji le na nepremičnine z

dejansko lastnostjo javnega dobra in izključi iz tega statusa nepremičnine, ki so morda evidentirane v zemljiški knjigi kot javno dobro, vendar nimajo lastnosti za tako opredelitev. Posledično se bo tudi za namene davka na nepremičnine v oprostitev zajele le nepremičnine, ki bodo imele status javnega dobra evidentiran registru nepremičnin, s čimer se bo zagotovilo enakopravno obravnavo nepremičnin v enakem dejanskem položaju.

Jasneje se določajo zemljišča za gradnjo stavb, ki jih je kot posebno kategorijo namenske rabe zaradi potreb množičnega vrednotenja uvedel Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin leta 2011. Praksa je pokazala, da morajo občine aktivneje pristopiti k urejanju teh podatkov ter da je treba urediti način seznanitve javnosti s temi podatki. Zato se že v zakonu določa umestitev postopka v okvir prostorskega načrtovanja in glavna merila za opredelitev zemljišč, določa se obveznost občin, da razvrstitev zemljišč v zemljišča za gradnjo stavb javno razgrnejo in nalaga ministrstvu, pristojnemu za infrastrukturo in prostor, da nad temi nalogami izvaja nadzor.

Z novelo zakona se tudi dopolnjuje postopek ugovora na posplošeno tržno vrednost, določeno nepremičnini z modelom vrednotenja, na način, da je mogoče v primeru dokazanih posebnih okoliščin vrednost povišati ali znižati. Predlog za spremembo vrednosti bo lahko podal lastnik, druga oseba, ki je zavezanec za davek na nepremičnine ali tretja oseba po njunem pooblastilu. Velikosti vpliva posebne okoliščine bo lahko ocenil predlagatelj sam ali cenilec. Za nepremičnine vrednosti več kot 50.000 evrov pa bo oceno velikosti vpliva moral izdelati cenilec. Predlaga pa se tudi možnost, da pristojni organ vrednost nepremičninam v primeru naravnih in drugih nesreč večje razsežnosti spremeni po uradni dolžnosti.

Razširja se vsebina dosedanjega 22. člena zakona, ki ureja evidenco trga nepremičnin tako, da se opredelitev vrst kupoprodajnih in najemnih pravnih poslov, ki so bili do sedaj urejeni s podzakonskim aktom, prenaša v zakon, določa se obvezno elektronsko sporočanje podatkov v evidenco trga nepremičnin in ureja merilo za določanje tržne najemnine za namene določitve najemnih poslov, ki se štejejo za oddajanje na prostem trgu.

Vir: MF

Vlada kot pomoč Republiki Hrvaški namenila 50.000 protipoplavnih vreč

Vlada Republike Slovenije se je odločila, da se Republiki Hrvaški na osnovi prošnje za pomoč pošlje 50.000 protipoplavnih vreč v skupni vrednosti 29.500 evrov. Protipoplavne vreče iz državnih rezerv bo sosednji državi poslala preko Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Republiko Hrvaško so 16. februarja 2014 prizadele obsežne poplave na območjih karlovške, zagrebške in sisačko-moslavačke regije. Na območju rek Save in Kolpe se s posledicami naraslih vod sooča preko tisoč reševalcev, veliko ljudi pa je bilo evakuiranih.

Zaradi poplavnega vala iz Slovenije je Republika Hrvaška 18. februarja 2014, skladno s Sporazumom o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami, zaprosila za 150.000 protipoplavnih vreč.

Vir: MORS

Vlada sprejela Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu

Vlada Republike Slovenije je sprejela Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu, ki ji ga predložilo Ministrstvo za obrambo in s katerim se nadomešča Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu, ki je bil sprejet s sklepom Vlade Republike Slovenije, št. 812-12/2003-1, z dne 11. decembra 2003. Vlada Republike Slovenije je ob tem ministrstvom in vladnim službam, ki so izvajalci nalog, določenih v državnem načrtu, naložila, da v šestih mesecih po sprejetju načrta izdelajo oziroma uskladijo priloge in dodatke k državnemu načrtu, ki so v

njihovi pristojnosti, ter jih dostavijo Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Vlada Republike Slovenije tudi nalaga nosilcem načrtovanja, da uskladijo svoje načrte oziroma dele načrtov zaščite in reševanja ob potresu z Državnim načrtom zaščite in reševanja ob potresu, in sicer v dvanajstih mesecih po sprejetju državnega načrta.

Danes sprejet Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu je nadgradnja Državnega načrta zaščite in reševanja ob potresu, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela 11. decembra 2003 in je bil s strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje posodobljen leta 2005.

Načrt je izdelan na osnovi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč ter temelji na Oceni potresne ogroženosti Republike Slovenije in na osnovi izkušenj in spoznanj iz državne vaje Potres 2012.

Pri izdelavi načrta so upoštevana mnenje in priporočila seizmologov z Agencije Republike Slovenije za okolje. Vanj sta vključeni evropska potresna lestvica EMS-98 in karta potresne intenzitete, ki jo je izdelala Agencija Republike Slovenije za okolje za potrebe Civilne zaščite ter prikazuje stopnjo pričakovanih potresnih učinkov na ljudi, predmete, zgradbe in naravo.

Vir: MORS

Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih

Vlada RS je sprejela Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih.

Novo uredbo je bilo treba pripraviti zato, ker je Ustavno sodišče RS z odločbo razveljavilo drugi odstavek 7. člena in četrti odstavek 9. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/2010.)

Vsebinska razlika te uredbe od prejšnje, je v razdelitvi zbrane okoljske dajatve z odlagališč. V novi uredbi je okoljska dajatev prihodek proračuna občine, na območju katere izvajalec javne službe obremenjuje okolje z odlaganjem odpadkov.

Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih je v občinah predstavljala enega od virov financiranja regijskih centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki (Kohezijski projekti). S spremembo uredbe na podlagi odločbe ustavnega sodišča pa bodo do okoljske dajatve upravičene le še tiste občine, na območju katerih izvajalec javne službe obremenjuje okolje z odlaganjem odpadkov.

Višina okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih ostaja nespremenjena, in sicer:

- za tono odloženih inertnih odpadkov: 2,2 evra,

- za tono odloženih nenevarnih odpadkov: 11 evrov,

- za tono odloženih nevarnih odpadkov: 22 evrov.

Vir: MKO

Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosne plinovode zanke do Zreč

Vlada RS je sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosne plinovode zanke do Zreč, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z izgradnjo prenosnih plinovodov zanke do Zreč bodo zagotovljeni pogoji za povečan odjem ter nemoten in varen prenos zemeljskega plina do odjemalcev v Zrečah in Slovenski Bistrici, ki jih obstoječa plinovoda sedaj ne pokrivata. Hkrati pa se bo z izgradnjo tega plinovoda povečala tudi zanesljivost obratovanja in nemotenega prenosa plina po prenosnem omrežju do odjemalcev v Slovenskih Konjicah, Zrečah in Slovenski Bistrici.

Ureditve načrtovane s tem državnim prostorskim načrtom posegajo na območje občin Zreče, Oplotnica, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica. Državni prostorski načrt obsega ureditve za prenosni plinovod R21AZ na odseku Konjiška vas–Oplotnica–Zreče dolžine 12,3 km in za prenosni plinovod P21AZ1 na odseku Oplotnica–Slovenska Bistrica dolžine 8,9 km. Na odseku Zreče–Oplotnica–Slovenska Bistrica plinovod poteka ob obstoječem prenosnem plinovodu P142. Na odseku Oplotnica – Konjiška vas pa je plinovod na novo umeščen v prostor.

Državni prostorski načrt je osnova za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in pravna podlaga za odkup zemljišč oziroma pridobitev služnosti. Gradnja načrtovanih objektov se lahko začne po izvedenih odkupih oz. urejenih služnostih in pridobitvi gradbenega dovoljenja.

Vir: MzIP

Soglasje Vlade RS za vključitev v energetsko infrastrukturo

Vlada RS je dala soglasje za vključitev energetskih transformatorjev moči 31,5 MVA,110/21/10,5 kV, YNyn 6 (d5), ONAN v RTP 110/20 kV Ravne in RTP 110/20 kV Rogaška Slatina, lociranih na zemljiščih k.o. Dobja vas in, k.o. Spodnje Sečovo, v energetsko infrastrukturo.

Na podlagi Uredbe o energetski infrastrukturi, mora izvajalec energetskih dejavnosti pridobiti soglasje Vlade RS za vključitev posameznega infrastrukturnega objekta, omrežja ali naprave ali njihovega bistvenega sestavnega dela v infrastrukturo. V skladu z navedenim je družba SODO d.o.o. podala vlogo za izdajo soglasja za vključitev objektov in omrežij v energetsko infrastrukturo.

Vir: MzIP

Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremenjena Uredba bo omogočila organiziranje samostojnega urada (izven direktorata ali sekretariata) v ministrstvu, katerega področje dela bo obsegalo izvedbo projektov, financiranih iz evropskih sredstev, in sicer, če bo za področje dela urada sistemiziranih najmanj 30 delovnih mest. Znotraj urada bo možno oblikovati ožje notranje organizacijske enote, za katere prav tako veljajo omejitve glede števila sistemiziranih delovnih mest, kot jih uredba določa za notranje organizacijske enote v ministrstvu. Takšna organiziranost bo zagotavljala učinkovitejše horizontalno delovanje v okviru ministrstva ter učinkovito črpanje evropskih

sredstev. Z organizacijo urada glede na stanje pred reorganizacijo ne smejo nastati finančne posledice v breme proračuna RS.

S spremembo uredbe se nadalje usklajuje organizacijska struktura Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo tako, da se črta Direktorat za evropsko kohezijsko politiko, pri Direktoratu za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje pa se črta besedilo »in evropsko teritorialno sodelovanje«, kar je posledica uveljavitve novele Zakona o državni upravi, s katero je v delovnem področju ministrstva črtano področje evropske kohezijske politike, ki se bo organiziralo znotraj nove vladne službe. Ta sprememba se začne uporabljati z dnem, ko vladna služba prevzame javne uslužbence, ki opravljajo naloge na področju evropske kohezijske politike.

Uredba prav tako spreminja naziv direktorata v Ministrstvu za kmetijstvo in okolje iz naziva »Direktorat za javne službe varstva okolja in investicije v okolje« v naziv »Direktorat za vode in investicije«. Ta sprememba pa se začne uporabljati 1. aprila 2014.

Vir: MNZ

Vlada Republike Slovenije sprejela mnenje o pobudi za oceno ustavnosti Zakona o mednarodni zaščiti

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o pobudi za oceno ustavnosti Zakona o mednarodni zaščiti. Pobudnica je vložila ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča in odločbo Ministrstva za notranje zadeve, podrejeno pa izpodbija ustavnost Zakona o mednarodni zaščiti glede koncepta združitve z družino, in sicer zaradi neskladja z Ustavo Republike Slovenije.

Pobudnica meni, da je Zakon o mednarodni zaščiti v neskladju z Ustavo RS, ker je obseg upravičenih družinskih članov, s katerimi se oseba s priznano mednarodno zaščito lahko združi družino, ožji od obsega družinskih članov, s katerimi lahko združi družino tretje države z dovoljenjem za prebivanje po Zakonu o tujcih. Navedeno pobudnica utemeljuje tudi s tem, da Zakon o mednarodni zaščiti ne dopušča možnosti, da bi uradna oseba ugodila združitvi družine tudi izven zakonsko določenega obsega družinskih članov, kadar posebne okoliščine zahtevajo združitev družine, kot je to omogočeno po Zakonu o tujcih. Meni, da navedeno osebe s priznano mednarodno zaščito postavlja v diskriminatoren položaj v primerjavi z ostalimi tujci.

Vlada Republike Slovenije je mnenja, da Zakon o mednarodni zaščiti ni v neskladju z Ustavo RS. Vlada RS meni, da ni mogoče zaključiti, da je ustavno nedopustno določati različne pogoje oziroma omejitve glede različnih kategorij tujcev, saj je potrebno prvenstveno izhajati iz njihovega primarnega statusa na ozemlju Republike Slovenije oziroma namena bivanja. Vlada še poudarja, da so osebe s priznano mednarodno zaščito po Zakonu o mednarodni zaščiti v bistveno ugodnejšem položaju kot državljani tretjih držav po Zakonu o tujcih, saj jim za združitev družine ni treba izpolnjevati nobenih posebnih pogojev. Vlada v zvezi s tem še posebej izpostavlja, da se koncept združitve družine po predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru, prenaša v navedeni zakon, v Zakonu o mednarodni zaščiti pa se uporablja do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, tj. predvidoma do 1. 10. 2014.

Vir: MNZ

Vlada o začasni prekinitvi omejevalnih ukrepov EU Iranu

Vlada Republike Slovenije je na svoji 46. seji sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o omejevalnih ukrepih proti Iranu in izvajanju uredbe Sveta (EU) št. 267/2012

24. novembra 2013 so se Kitajska, Francija, Nemčija, Ruska federacija, Združeno kraljestvo in ZDA ob podpori visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z Iranom

sporazumeli o skupnem akcijskem načrtu, ki določa način doseganja trajne in celostne rešitve iranskega jedrskega vprašanja. Dogovorjeno je bilo, da naj bi ta proces v prvem koraku vključeval začetne medsebojno dogovorjene ukrepe, ki jih bosta obe strani izvajali šest mesecev, to obdobje pa se z obojestranskim soglasjem lahko podaljša.

V zameno za nekatere prostovoljne ukrepe Irana, ki so določeni v skupnem akcijskem načrtu, bi EU začasno prekinila naslednje omejevalne ukrepe, in sicer za šestmesečno obdobje, v katerem bi se izpolnile ustrezne pogodbe:

– prepoved zagotavljanja zavarovanja in pozavarovanja ter prevoza za iransko surovo nafto,

– prepoved uvoza, nakupa ali prevoza petrokemičnih izdelkov iz Irana in zagotavljanja s tem povezanih storitev,

– prepoved trgovine z zlatom in plemenitimi kovinami z iransko vlado, njenimi organi in iransko centralno banko ali osebami in subjekti, ki delujejo v njihovem imenu.

Poleg tega skupni akcijski načrt predvideva desetkratno povečanje praga za pridobitev dovoljenj, povezanih s prenosi sredstev v Iran ali iz njega.

Vir: MZZ

Vlada ratificirala dogovor o sodelovanju ladje Triglav v operaciji "Mare Nostrum"

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o ratifikaciji Tehničnega dogovora med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Italijanske republike o sodelovanju večnamenske ladje Slovenske vojske (VNL) Triglav 11 na operaciji Italijanskih obrambnih in varnostnih sil "Mare Nostrum".

Tehnični dogovor, podpisan v Rimu 12. decembra 2013, opredeljuje medsebojne obveznosti pogodbenikov ter splošna načela in postopke pri sodelovanju VNL na operaciji "Mare Nostrum" v okviru pristojnosti pogodbenikov, določenih z nacionalno zakonodajo, in v skladu z načeli mednarodnega prava.

Tehnični dogovor, ki se je začasno uporabljal od dneva podpisa, predstavlja mednarodno pogodbo, sklenjeno med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Italijanske republike.

Vir: MZZ

Vlada o nominaciji projekta Simbioza za UN Population Award

Vlada Republike Slovenije se je seznanila z nominacijo projekta Simbioza za nagrado OZN za populacijska vprašanja (UN Population Award).

Ministrstvo za zunanje zadeve je podprlo nominacijo projekta Simbioza, ki ga izvaja Zavod Ypsilon, za nagrado OZN za populacijska vprašanja 2014 (UN Population Award 2014). Nagrado podeljuje Sklad OZN za populacijska vprašanja od leta 1983 posameznikom ali institucijam, ki so s svojim delovanjem vidno prispevali k ozaveščanju o pomenu demografskih in populacijskih vprašanj in njihovih rešitev.

Ministrstvo projekt ocenjuje kot perspektiven in prodoren, saj se sooča z enim največjih izzivov sodobnega sveta - demografsko dinamiko. Nominacija projekta je v skladu z zunanjepolitičnimi prizadevanji na področju človekovih pravic, pravic starejših in mladih ter na področju aktivnega soočanja z globalnimi izzivi. Ne nazadnje - z nominacijo projekta krepimo prepoznavnost Slovenije v OZN in prispevamo k promociji inovativnih rešitev na področju demografije in medgeneracijskega sodelovanja.

Vir: MZZ

Vlada dala soglasje k Spremembam finančnega načrta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k Spremembam finančnega načrta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2014 in k Finančnemu načrtu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2015, ki ju je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije obravnaval in sprejel dne 9. 1. 2014.

Spremembe finančnega načrta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod) za leto 2014 in Finančni načrt Zavoda za 2015 so načrtovane na podlagi izhodišč, ki veljajo za državni proračun. Proračunska izhodišča za leti 2014 in 2015 temeljijo na noveliranih projekcijah makroekonomskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj v letu 2013. Ker se ta razlikujejo od projekcij in izhodišč, ki so bile podlaga za pripravo Finančnega načrta 2013, je Zavod pripravil novo oceno realizacije prihodkov in odhodkov do konca leta 2013 in na tej osnovi spremembe finančnega načrta. Pri tem je poleg novih makroekonomskih kazalcev gospodarskih gibanj za prihodnji dve leti upošteval tudi novejše projekcije rasti števila uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Spremembe finančnega načrta Zavoda za leto 2014 in Finančni načrt Zavoda za leto 2015 sta pripravljena skladno s 161. in 162. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tako, da je v obeh načrtovanih letih dosežena izravnava med rednimi prihodki in odhodki tekočega leta.

Vir: MDDSZ

Vlada sprejela mnenje k pozivu Računskega sodišča za sprejem avtentičnih razlag predpisov, ki urejajo izplačevanje prejemkov poslovodnih oseb v gospodarskih v lasti države

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje k pozivu Računskega sodišča Republike Slovenije za sprejem avtentičnih razlag predpisov, ki urejajo izplačevanje prejemkov poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti države in ga posredovala pobudniku. Vlada je naložila Ministrstvu za finance, da v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi v okviru politike javnih financ prouči možnost celovite sistemske ureditve problematike stroškov gospodarskih družb v lasti države ali lokalnih skupnosti oziroma možnost razveljavitve zakona in prepustitve urejanja problematike kolektivnemu dogovarjanju.

Računsko sodišče je na vlado naslovilo dopis, v katerem predlaga sprejem avtentičnih razlag predpisov, ki urejajo izplačevanje prejemkov poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti države. Pri izvajanju revizije gospodarnosti poslovanja družbe Slovenske železnice, d.o.o., pri izplačevanju plač in drugih prejemkov poslovodstvu v obdobju 1. 1. 2010 do 1. 9. 2012 sta se namreč pojavili dve vprašanji, pri katerih po mnenju Računskega sodišča prihaja do različnega razumevanja veljavne zakonodaje, in sicer v zvezi z opredelitvijo veljavnosti Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov za družbe v neposredni in posredni večinski lasti Republike Slovenije in občin in v zvezi s pravico poslovodstva gospodarskih družb v neposredni ali posredni večinski lasti Republike Slovenije in občin do regresa za letni dopust skladno z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti.

Računsko sodišče je pozvalo vlado, da sprejme stališče do navedenih vprašanj in predlaga državnemu zboru sprejem avtentičnih razlag navedenih zakonov oziroma da za potrebe revizije sprejme stališče glede izvajanja oz. uporabe navedenih dveh zakonov za gospodarske družbe v neposredni in posredni večinski lasti Republike Slovenije in občin ter predlaga Državnemu zboru RS dopolnitev navedenih zakonov tako, da bo jasno opredeljena veljavnost in uporaba obeh zakonov v prihodnje.

Vlada v povezavi z izpostavljenim vprašanjem veljavnosti Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (ZPSDP) po preučitvi gradiva meni, da avtentična razlaga 1. člena ZPSDP, ki določa veljavnost zakona ni dopustna, saj avtentična razlaga predstavlja splošno obvezno razlago zakona v okviru namena zakona in ne sme vsebinsko

spreminjati zakonske določbe. Razlaga ima pravne učinke za nazaj, od uveljavitve zakona dalje, in se nanaša na nedoločeno število subjektov. Glede na to, da se vprašanje uporabe zakonske določbe nanaša predvsem na družbo Slovenske železnice, d.o.o., avtentična razlaga ni dopustna. Namen avtentične razlage je načelne narave, za vse subjekte, ki jih zakonska norma zadeva.

Ob tem vlada ugotavlja, da tudi ni potrebe po avtentični razlagi zakona, saj 1. člen ZPSDP jasno in nedvoumno določa subjekte, za katere zakon velja, pri čemer je namen zakona enotno izplačilo stroškov, ki neposredno ali posredno vplivajo na porabo javnih sredstev. Tako ZPSDP z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ (nadaljevanju ZUJF), ki je določil prenehanje veljave ZPSDP za javni sektor, določa dnevnice za službena potovanja v državi, kilometrino, povračilo stroškov prenočevanja, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, terenski dodatek, regres za prehrano med delom, nadomestilo za ločeno življenje in odpravnino ob odhodu v pokoj za zaposlene v javnih podjetjih in bankah, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti oziroma država ali, ki so v večinski lasti lokalnih skupnosti oziroma v večinski lasti države ter v drugih pravnih osebah javnega prava.

Upoštevaje navedeno, Vlada Republike Slovenije meni, da predlagana avtentična razlaga 1. člena Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov in Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije ni potrebna in ni dopustna, saj iz zakonov jasno izhaja obseg veljavnosti ter ureditev posameznih pravic. Vlada Republike Slovenije, ob upoštevanju zaznane terminološke zastarelosti ZPSDP, ki tudi ne velja več za javni sektor ter obstoja predpisov, ki se v določenem delu že nanašajo na omejitve javnih sredstev v gospodarskih družbah v lasti države ali lokalnih skupnosti ter upoštevaje predvidene spremembe Zakona o slovenskem državnem holdingu, nalaga Ministrstvu za finance, da v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi v okviru politike javnih financ prouči možnost celovite sistemske ureditve problematike stroškov gospodarskih družb v lasti države ali lokalnih skupnosti oziroma možnost razveljavitve zakona in prepustitve urejanja problematike kolektivnemu dogovarjanju.

Vir: MDDSZ

Vlada sprejela poročilo o izvrševanju Zakona o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008–2015 v letu 2013

Zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008–2015 je predstavljal osnovo za načrtno, kontinuirano zagotavljanje ključnih zmogljivosti pri dolgoročnem razvoju Slovenske vojske. Leta 2009 so se sredstva, namenjena obrambi, začela zmanjševati do meje, ko v letih 2013–2015 v programu ni več predvidenih sredstev. Skladno s 7. členom Zakona o temeljnih razvojnih programih Slovenske vojske v letih 2008–2015 mora Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru enkrat letno poročati o izvajanju tega zakona.

Leta 2013 se novi projekti niso začenjali. V zvezi z že izvedenimi pogodbami se uveljavljajo le garancijski pogoji iz naslova odprave napak v garancijskem roku. V ta namen je bil leta 2013 podpisan aneks k pogodbi za dobavo dveh radarjev dolgega dosega, ki sta bila dobavljena leta 2011. Z aneksom se je podaljševalo garancijske pogoje za odpravo napak v garancijskem roku do leta 2015. Izvedeni so bili tudi vsi programi protidobav, ki so bili dogovorjeni s tem zakonom.

Zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008–2015 omogoča, da se za izvajanje temeljnih razvojnih programov v celotnem obdobju 2008–2015 zagotovi v okviru proračunov do 710 milijonov evrov, letno pa največ do 105 milijonov evrov. Finančna ocena kaže, da bo realizacija zakona o temeljnih razvojnih programih v letih 2008–2015 le okoli trideset odstotkov dovoljenega dela programa. V okviru zakona sta bila dva programa izvedena v celoti (LKOV NRKBO, radarji dolgega dosega), eden pa delno (SKOV 8 x 8).

Vlada Republike Slovenije bo s poročilom seznanila Državni zbor.

Vir: MORS

Vlada se je seznanila s Poročilom o naročilih, ki so bila oddana skladno z 11. členom Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti v letu 2013

Vlada Republike Slovenije se seznanila s Poročilom o naročilih, ki so bila oddana skladno z 11. členom Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti v letu 2013 na Ministrstvu za obrambo.

Na podlagi 82. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti mora naročnik o naročilih, ki so bila oddana skladno z 11. členom, poročati Vladi Republike Slovenije najpozneje do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Pod ta naročila spadajo naročila, ki se izvajajo na podlagi 346. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter naročila za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti.

Ministrstvo za obrambo leta 2013 ni oddalo oziroma sklenilo nobene pogodbe na podlagi 11. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, ki je stopil v veljavo 30. decembra 2012.

Leta 2013 je Ministrstvo za obrambo sklenilo le posamezne pogodbe na podlagi predhodno izvedenih obrambnih oziroma zaupnih naročil, za katere se je postopek naročila začel leta 2012. Navedena naročila, za katera je Ministrstvo za obrambo že pred uveljavitvijo Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti pridobilo soglasje medresorske komisije, so bila oddana skladno s četrtim odstavkom 91. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. Pravno podlago za sklenitev navedenih pogodb sta predstavljala takrat veljavna Zakon o javnem naročanju – tretja točka 1. odstavka 17. člena (Uradni list Republike Slovenije, št. 128/06, 16/08, 19/10 in 18/11) ter Uredba o obrambnih in zaupnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije, št. 80/07).

Ministrstvo za obrambo je leta 2013 oddalo 19 obrambnih in zaupnih naročil v skupni vrednosti 16.200.676,05 evra brez DDV.

Velik del sklenjenih pogodb v letu 2013 je bilo sklenjenih na področju zagotavljanja storitev vzdrževanja in dobave rezervnih delov za daljše časovno obdobje (praviloma dve leti z možnostjo podaljšanja do največ pet let), pri čemer pogodbena vrednost ni zavezujoča in je realizacija odvisna glede na dejanske potrebe uporabnikov.

Vir: MORS

Vlada sprejela spremembe in dopolnitve Načrta vaj v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2013 in 2014

Vlada Republike Slovenije je sprejela spremembe in dopolnitve Načrta vaj v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2013 in 2014.

Gradivo obsega spremembe in dopolnitve načrta izvedbe vaj v letu 2014, ki so opredeljene v Načrtu vaj v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2013 in 2014.

S predlaganimi spremembami se vsebinsko in časovno natančneje opredeljujejo vaje, ki se bodo v letu 2014 izvajale v obrambnem sistemu, hkrati pa so upoštevane tudi določbe novega Pravilnika o vajah v obrambnem sistemu. Vaje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se dopolnjujejo z vajami v okviru Mehanizma Civilne zaščite Evropske unije in mednarodnega projekta IPA CZ II.

Vlada bo s spremembami in dopolnitvami načrta seznanila Predsednika Republike Slovenije in Odbor Državnega zbora za obrambo. Ministrstvo za obrambo bo s tem sklepom seznanilo vse prejemnike Načrta vaj v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2013 in 2014.

Celotno sodelovanje na vajah in usposabljanjih v letu 2014 bo prilagojeno zmožnostim proračuna.

Vir: MORS

Vlada izdala Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o dražbi pravic do emisije toplogrednih plinov

Vlada RS je izdala Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o dražbi pravic do emisije toplogrednih plinov.

Uredbo vlada izdaja na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi RS (Uradni list RS, št. 24/2005, 109/2008, 38/2010) kot predpis za izvajanje drugega odstavka 18. člena Uredbe 1031/2010/EU. S to uredbo se pooblašča Agencija za trg vrednostnih papirjev, da kot pristojni organ izdaja pooblastila drugim osebam, ki so upravičene do predložitve vloge za dostop do licitiranja na dražbi emisijskih kuponov, in za opravljanje nadzora nad njihovim ravnanjem.

Vir: MKO

Vlada sklenila sedem aneksov h koncesijskim pogodbam za odvzem naplavin v letu 2014

Vlada RS je sklenila sedem aneksov h koncesijskim pogodbam za odvzem naplavin v letu 2014 iz:

- lovilne jame na reki Bači, s koncesionarjem Soške elektrarne Nova Gorica, d. o. o. iz Nove Gorice;

- struge reke Soče – iz lovilne jame pri Dolinah, s koncesionarjem Cestno podjetje Nova Gorica, družba za vzdrževanje in gradnjo cest d. d. iz Kromberka;

- struge reke Soče – lokacija pod Idrskim, s koncesionarjem Avtoprevozništvo Damjan Petrica s. p. iz Kobarida;

- struge reke Soče – lokacija pod Kamnim, s koncesionarjem Avtoprevozništvo in storitve TGM, Vladimir Jeklin, s. p. iz Tolmina;

- struge reke Soče – lokacija pod Volarji, s koncesionarjem ZUPROM, Prevozi in trgovina d. o. o. iz Tolmina;

- struge reke Soče – lokacija pri Žvikarju, s koncesionarjem Avtoprevozništvo Žagar Robert, s. p. iz Srpenice;

- lovilne jame na reki Tolminki, s koncesionarjem Soške elektrarne Nova Gorica, d. o. o. iz Nove Gorice.

Za podpis aneksov je vlada pooblastila ministra za kmetijstvo in okolje, mag. Dejana Židana.

Koncesije so bile podeljene do 31. 12. 2020. Iz programov MKO, ki so bili izdelani na podlagi strokovne podlage Inštituta za vode RS v decembru 2013, je odvzem v letu 2014 predviden, in sicer pod pogoji, ki so navedeni v aneksih h koncesijskim pogodbam in programih. Gradivo obravnava predloge aneksov h koncesijskim pogodbam za odvzem naplavin v letu 2014 na delih vodnih teles, s katerimi vlada določa posebne pogoje, ki jih mora upoštevati koncesionar med izvajanjem v posameznem koledarskem letu, to je letu 2014.

Vir: MKO

Vlada sprejela mnenje k noveli Zakona o Banki Slovenije

Vlada RS je sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Banki Slovenije, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom, in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije.

Skupina poslank in poslancev predlaga spremembo 26. člena Zakona o Banki Slovenije, ki ureja poročanje Banke Slovenije, 32. člena, ki ureja druge zadeve v pristojnosti Sveta Banke Slovenije, 33. člen, ki ureja sodelovanje drugih oseb na sejah Sveta Banke Slovenije, 35. člena, ki ureja imenovanje guvernerja Banke Slovenije, 36. člena, ki ureja imenovanje viceguvernerjev, 37. člena, ki ureja postopek imenovanja členov Sveta Banke Slovenije, 38. člena, ki ureja nezdružljivost opravljanja funkcij, 39. člena, ki ureja razrešitev članov Sveta Banke Slovenije, 40. člena, ki ureja organizacijo in poslovanje Banke Slovenije, nov 41.a člen, ki bi uredil zunanjo revizijo Banke Slovenije in 47. člena, ki ureja varovanje zaupnih podatkov.

Ministrstvo za finance se s predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o Banki Slovenije ne strinja, saj meni, da je obstoječa ureditev ustrezna in zagotavlja pregledno delovanje in odgovornost organov odločanja Banke Slovenije.

Vir: MF

Vlada sprejela mnenje o predlogu novele Zakona o davku na nepremičnine

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o davku na nepremičnine, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jožef Horvat) in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije.

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Horvatom je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr), s katerim predlaga, da se izrecno med oprostitve davka na nepremičnine v 8. člen umestijo tudi nepremičnine v lasti gasilskih organizacij. Predlagatelj navaja, da je gasilstvo humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu, vendar nimajo vse gasilske organizacije statusa humanitarne organizacije, saj je tega treba pridobiti po predhodnem izvedenem postopku v skladu z Zakonom o humanitarnih organizacijah. Nadalje navaja, da je Gasilska zveza Slovenije v letu 2010 pridobila status humanitarne organizacije, medtem ko številne druge gasilske organizacije, zlasti prostovoljna gasilska društva, takega statusa nimajo urejenega. Večina prostovoljnih gasilskih društev (po navedbah predlagatelja 1348) ima v svoji lasti gasilske domove, zgrajene s prostovoljnim delom in zbranimi donacijami. Nekatera društva pa imajo v lasti tudi druge nepremičnine, kot na primer zemljišča za vadbene prostore.

Predlagatelj meni, da bodo zaradi spremenjene ureditve obdavčitve nepremičnin morala začeti prostovoljna gasilska društva za te nepremičnine plačevati davke na nepremičnine, kar bo bistveno otežilo delovanje teh društev ali celo prisililo društva k prodaji teh nepremičnin.

Z zakonom so med drugim iz obdavčitve izrecno izključene nepremičnine v lasti humanitarnih organizacij, saj je zakonodajalec presodil, da je primerno take zavezance, glede na splošno dobrodelni namen njihovega delovanja, s čimer prispevajo k povečanju standarda javnih dobrin, načeloma davka na vse njihove nepremičnine (ki se praviloma uporabljajo za splošno koristni namen) oprostiti.

Določba o oprostiti davka na nepremičnine v lasti humanitarnih organizacij torej podeljuje oprostitev tudi za vse nepremičnine v lasti prostovoljnih gasilskih društev. Davčni organ bo oprostitve humanitarnim organizacijam priznal na podlagi razvidov humanitarnih organizacij (med drugim tudi Gasilski zvezi Slovenije), članom zvez oz. krovnih organizacij pa na podlagi zgoraj omenjenega tolmačenja obeh ministrstev.

Po ZGas so gasilske organizacije prostovoljna gasilska društva in njihove enote, gasilske zveze, poklicne gasilske enote, organizirane kot javni zavodi, režijski obrati ali druge organizacijske oblike, ki poklicno opravljajo gasilsko službo.

Pojasniti je potrebno, da se na podlagi 50. člena ZGas, ki v prvem odstavku določa, da se od gasilskih domov davki ne plačujejo, ZDavNepr izvaja na način, da se na nepremičnine za stavbe ali dele stavb, ki so v registru nepremičnin evidentirane pod šifro dejanske rabe 1242005 – garaža (gasilski dom), davek na nepremičnine ne plačuje. Na podlagi določbe ZGas bodo torej tudi vsi gasilski domovi, ne glede na to, ali so v lasti prostovoljnih gasilskih društev ali drugih gasilskih organizacij, davka na nepremičnine oproščeni.

Predlog predlagatelja izhaja iz napačnega tolmačenja predpisov in namena razširitve statusa humanitarne organizacije tudi na poklicne gasilske organizacije, česar vlada ne podpira.

Zato predlog, da se v ZDavNepr v 8. členu doda določba, s katero se oprostitev davka na nepremičnine podeli za vse nepremičnine v lasti gasilskih organizacij, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja gasilstvo, vlada ocenjuje kot neutemeljen in mu nasprotuje.

Vir: MF

Vlada podaljšala koncesijo za trajno prirejanje klasične igre na srečo »Kviz srečka«

Vlada Republike Slovenije je izdala odločbo, s katero Loteriji Slovenije podaljša koncesijo za trajno prirejanje klasične igre na srečo »Kviz srečka« do 10. 3. 2019.

Loterija Slovenije je zaprosila za podaljšanje koncesije za trajno prirejanje klasične igre na srečo z imenom »Kviz srečka«, ki jo je Vlada Republike Slovenije dodelila s sklepom 26. 4. 2001 in podaljšala z odločbo 4. 3. 2004 ter 5. 3. 2009.

Loterija je v svoji vlogi navedla vse podatke in predložila vsa dokazila potrebna za preverjanje izpolnjevanja pogojev, določenih v 30. do 35. členu Zakona o igrah na srečo (ZIS), in pogojev določenih v 2. do 16. členu Uredbe o podrobnejših pogojih, ki jih mora izpolnjevati prireditelj pri trajnem prirejanju klasičnih iger na srečo (Uredba), ki so pomembni za odločanje pri podaljšanju koncesije za »Kviz srečka«. Strokovno mnenje glede poslovanja Loterije Slovenije v obdobju od zadnjega podaljšanja koncesije v letu 2009 je posredoval tudi Posebni davčni urad (PDU), ki je nadzorni organ za področje prirejanja iger na srečo.

V 3. členu ZIS je določeno, da je prirejanje iger na srečo izključna pravica Republike Slovenije in da se igre na srečo lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa, ter da o dodelitvi koncesije oziroma njenem podaljšanju odloča vlada po prostem preudarku, upoštevati pa mora predvsem pogoje, ki so določeni v tem členu in v Uredbi.

Na podlagi 42. člena ZIS se koncesija za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo dodeli za največ deset let in se po poteku te dobe lahko večkrat podaljša, vsakokrat za pet let. Šest mesecev pred potekom roka, do katerega je Vlada Republike Slovenije dodelila koncesijo, lahko prireditelj zaprosi za podaljšanje koncesije.

V ugotovitvenem postopku je bilo tako na podlagi predložene dokumentacije, poročil in obvestil, ki jih je prirediteljica dolžna pošiljati na podlagi ZIS in koncesijske pogodbe ugotovljeno, da prirediteljica izpolnjuje v ZIS in v Uredbi predpisane pogoje.

Ker ne obstajajo drugi razlogi na podlagi katerih Vlada Republike Slovenije dodeljene koncesije ne bi podaljšala, je po prostem preudarku odločila, da se prirediteljici koncesija za trajno prirejanje klasične igre na srečo «Kviz srečka« podaljša do 10. 3. 2019.

Vir: MF

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi z upokojevanjem zaposlenih v zdravstvu

Poslanka Alenka Jeraj je na Vlado Republike Slovenija naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z izvajanjem Zakona za uravnoteženje javnih financ v delu, ki se nanaša na upokojevanje javnih uslužbencev in sklepanjem dogovorov o podaljšanju delovnega razmerja. Poslanka je želela natančne podatke v obliki tabel za vsak javni zdravstveni zavod posebej in po profilih zdravstvenega in nezdravstvenega osebja.

Vlada RS odgovarja, da ZUJF ne določa pogojev za upokojitev oziroma ne določa, da se morajo zaposleni, ki izpolnijo pogoje za upokojitev, upokojiti, pri čemer posebej poudarja, da pravico do starostne pokojnine ureja ZPIZ-2. ZUJF namreč določa, da javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če z delodajalcem v roku dveh mesecev po izpolnitvi pogojev (ki jih opredeljuje ZPIZ-2) zaradi zagotavljanja nemotenega delovnega procesa sklene dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja.

Drugi del odgovora se nanaša na podatke po posameznih javnih zavodih, ki jih je pristojno Ministrstvo za zdravje zbralo in ki vključujejo število upokojitev, podatke o številu prenehanj pogodb o zaposlitvi po ZUJF in podatke o številu sklenjenih dogovorov. Ministrstvo za zdravje namreč ni delodajalec v javnih zdravstvenih zavodih, zato so podatki zbrani na podlagi povpraševanja Ministrstva za zdravje v javnih zdravstvenih zavodih. Ministrstvo za zdravje je seznanilo vseh 114 javnih zdravstvenih zavodov (zdravstveni domovi, bolnišnice, lekarne in ostali javni zdravstveni zavodi) o načinu posredovanja podatkov o upokojitvah in sklenjenih dogovorih o podaljšanju delovnega razmerja v letih 2012 in 2013, po skupinah zdravstvenih in »nezdravstvenih« javnih uslužbencev.

V tabelah, ki so priloge vladnemu gradivu, so upoštevani vsi podatki, ki so bili posredovani do 30. 1. 2014. Podatke je od skupno 114 javnih zdravstvenih zavodov, posredovalo 55 javnih zdravstvenih zavodov (16 bolnišnic in Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (v nadaljnjem besedilu: ZTM), 29 zdravstvenih domov, 9 lekarn.

V letih 2012 in 2013 se je v 16 bolnišnicah in ZTM upokojilo 627 javnih uslužbencev. Skupaj sklenjenih dogovorov o podaljšanju delovnega razmerja je bilo 303. Nadomestnih zaposlitev zaradi upokojitev je bilo 286, od tega 27 zaposlitev za določen čas in 259 za nedoločen čas. V letih 2012 in 2013 se je v 29 zdravstvenih domovih upokojilo 227 javnih uslužbencev. Skupaj sklenjenih dogovorov o podaljšanju delovnega razmerja je bilo 122. Nadomestnih zaposlitev zaradi upokojitev je bilo 146, od tega 41 zaposlitev za določen čas in 105 za nedoločen čas.

V letih 2012 in 2013 se je v 9 lekarnah upokojilo 28 javnih uslužbencev. Skupaj sklenjenih dogovorov o nadaljevanju delovnega razmerja je bilo 4. Nadomestnih zaposlitev zaradi upokojitev je bilo 17, od tega 10 zaposlitev za določen čas in 7 za nedoločen čas.

Vir: MZ

Vlada imenovala v. d. direktorja Uprave RS za jedrsko varnost

Vlada RS je z dnem 26. 2. 2014, imenovala Dr. Andreja Stritarja za vršilca dolžnosti direktorja Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV) na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), in sicer do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev.

Na podlagi 9. odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena tega zakona brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

17. 1. 2014 je bil na spletnih straneh Ministrstva za notranje zadeve objavljen javni natečaj za položaj direktorja URSJV v MKO. Glede na to, da na podlagi javnega natečaja še ni bil izbran noben kandidat, je minister za kmetijstvo in okolje predlagal, da vlada s 26. 2. za vršilca dolžnosti direktorja, imenuje dosedanjega direktorja dr. Andreja Stritarja, in sicer do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev.

Dr. Andrej Stritar izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilca dolžnosti direktorja URSJV.

Vir: MKO

Predsednica vlade ustanovila Strateški svet za vprašanja na področju zdravstva

Vlada se je na današnji seznanila z ustanovitvijo Strateškega sveta za vprašanja na področju zdravstva, v katerega so bili za štiri leta imenovani Darko Jazbec, dr. med., predsednik sveta, prim. Andrej Možina, dr. med., dr. Erik Brecelj, dr. med., Igor Muževič, dr. med., doc. dr. Valentina Prevolnik Rupel ter izredni prof. dr. Bojana Beović, dr. med. Naloga sveta je svetovanje predsednici vlade glede strategije razvoja zdravstvenega varstva v Sloveniji, organizacije sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji in identifikaciji prioritet primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti in vodenja javnozdravstvenih zavodov, reševanja likvidnostnih težav izvajalcev zdravstvene dejavnosti in zdravstvenih storitev, prestrukturiranja vodenja in upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, stabilizacije za vzdržen javnozdravstveni sistem, uvajanja sprememb zakonodaje na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, ureditve področja dolgotrajne oskrbe z medsektorskim povezovanjem, prednostnih ukrepov za izboljšanje zdravja populacije na področju javnega zdravja, razvojnih vprašanj v smislu sekundarnega zdravstvenega varstva in specializacije bolnišnic, povezovanja izvajalcev zdravstvene dejavnosti z drugimi deležniki pri zagotavljanju ugodnih pogojev za izvajanje čezmejnega zdravstvenega varstva in »uvozom« zdravstvenih storitev ter drugih zdravstveno-razvojnih vprašanj nacionalnega pomena zdravstvenega varstva.

Analitične in informacijske podlage za delo sveta bodo zagotavljali njegovi člani, Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Statistični urad Republike Slovenije in zunanji strokovnjaki, ki so povabljeni k pripravi strokovnih gradiv. Za obravnavo posameznih vprašanj lahko svet oblikuje tudi tematske delovne skupine iz članov sveta in drugih strokovnjakov.

Vir: KPV

Vlada imenovala članico komisije za izbiro kandidatov za predsednika in namestnika KPK

Vlada RS je za članico izbirne komisije za ponovno izvedbo izbirnega postopka za izbiro primernih kandidatov za predsednika in namestnika Komisije za preprečevanje korupcije imenovala Tanjo Šarabon.

Predsednik Republike Slovenije je 5. februarja 2014 obvestil predsednico vlade, je v Uradnem listu RS objavljen nov poziv za zbiranje kandidatur za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, saj med 55 kandidati, ki so kandidirali na javnem pozivu, izbirna komisija predsedniku Republike Slovenije ni predlagala v izbiro nobenega kandidata za funkcijo predsednika komisije.

Zato je predsednik Republike Slovenije pozval Vlado Republike Slovenije, kot eno izmed predlagateljev članov izbirne komisije za izvedbo izbirnega postopka za izbiro primernih kandidatov za predsednika in namestnika Komisije za preprečevanje korupcije, da imenuje svojega kandidata.

Naloga izbirne komisije je, da izvede izbirni postopek za izbiro primernih kandidatov za predsednika in namestnika Komisije za preprečevanja korupcije, in sicer tako, da na podlagi 7. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije preveri izpolnjevanje pogojev in oceni primernost kandidatov za imenovanje na funkcijo predsednika in namestnika Komisije za preprečevanje korupcije, ter nato seznam teh kandidatov posreduje predsedniku republike. Vlada je v izbirno komisijo imenovala Tanjo Šarabon.

Vir: KPV

Vlada sprejela sklep o imenovanju poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije, njegovega namestnika in članov štaba Civilne zaščite ter regijskih poveljnikov Civilne zaščite, njihovih namestnikov in članov regijskih štabov

Zaradi kadrovskih sprememb, odhoda na druge delovne dolžnosti v drug organ ali enoto Civilne zaščite in upokojitve je bilo zaradi vzdrževanja operativne sposobnosti štabov Civilne zaščite treba zamenjati oziroma razrešiti 8 dosedanjih članov in imenovati 9 novih članov štaba Civilne zaščite Republike Slovenije, zamenjati oziroma razrešiti nekatere namestnike poveljnikov ter člane štabov Civilne zaščite za zahodnoštajersko (4), vzhodnoštajersko (5), gorenjsko (2), severnoprimorsko (2), ljubljansko (4), dolenjsko (4), obalno (3), koroško (2), notranjsko (1), pomursko (4), zasavsko (4) in podravsko (4) regijo.

Glede na velik obseg sprememb ter ob upoštevanju dejstva, da je bilo do zdaj opravljeno več sprememb veljavnega sklepa, je Ministrstvo za obrambo pripravilo nov sklep o imenovanju poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije, njegovega namestnika in članov štaba Civilne zaščite Republike Slovenije ter regijskih poveljnikov Civilne zaščite, njihovih namestnikov in članov regijskih štabov Civilne zaščite.

Sklep bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vir: MORS

Imenovanje članov sveta javnega zavoda Cankarjev dom, kulturni in kongresni center

Vlada Republike Slovenije je v Svet javnega zavoda Cankarjev dom, kulturni in kongresni center za mandatno dobo petih let od ustanovitvene seje sveta zavoda imenovala Andraža Pöschla in Vesno Jurca Tadel na predlog ustanovitelja, dr. Barbaro Predan na predlog nevladnih organizacij, Barbaro Drnač na predlog samozaposlenih v kulturi, Tatjano Ažman na predlog javnih zavodov in Aleša Čerina na predlog Mestne občine Ljubljana.

Vlada Republike Slovenije je 5. decembra 2013 sprejela Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Cankarjev dom, kulturni in kongresni center. Med bistvenimi spremembami, ki jih uvaja sprejeti sklep je poleg sestave Strokovnega sveta in trajanja mandata pomočnikov generalnega direktorja tudi število in sestava Sveta. Število članov je spremenjeno z 9 na 7 in zmanjšano je število članov, ki jih neposredno imenuje ustanovitelj (dva), kar pomeni manjšo vlogo politike v najvišjem organu upravljanja javnega zavoda. Tri člane predlagajo producentske skupine same, in sicer samozaposleni na področju kulture, javni zavodi in nevladne organizacije na področju kulture, in sicer po izvedenem javnem pozivu ministrstva, pristojnega za kulturo. To je nov model, ki ga je Ministrstvo za kulturo v praksi že preskusilo pri Javni agenciji za knjigo RS in Filmskem studiu Viba film Ljubljana. Enega člana imenuje ustanovitelj na predlog Mestne občine Ljubljana, enega člana pa izvolijo delavci zaposleni v zavodu na neposrednih in tajnih volitvah.

Vir: MK

Imenovanje novih članov v Upravni odbor Urbanističnega inštituta

Vlada Republike Slovenije je imenovala v Upravni odbor Urbanističnega inštituta Republike Slovenije za mandatno obdobje štirih let mag. Mileno Nunić ter mag. Tanjo Bogataj kot predstavnici ustanovitelja.

Spremembe v sestavi upravnih odborov so realizacija določb Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki so bile vključene tudi v akte o ustanovitvi ter statute javnih raziskovalnih zavodov (JRZ). V skladu z zakonom je sestava upravnih odborov zasnovana tripartitno (ustanovitelj, uporabniki, zaposleni) in sicer na način, da nobena od treh strani nima večine. Na podlagi tega bodo konstituirani novi upravni odbori za vse JRZ.

Vir: MIZŠ

Vlada sprejela sklep o imenovanju članov in delovanju Odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada

Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o imenovanju članov in delovanju Odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada. Sklep bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zaradi sprememb v organih predstavnikov raziskovalne in šolske dejavnosti, ki jih je predlagalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je bilo treba spremeniti sestavo članov Odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada.

Namesto dosedanjih predstavnic Mojce Boc in Zdenke Bokal je navedeno ministrstvo predlagalo imenovanje dr. Ivana Skubica, sekretarja v Sektorju za znanost, in mag. Biserko Hirci, sekretarko v sekretariatu generalnega sekretarja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, za člana odbora. Ostala sestava odbora ostaja nespremenjena.

V Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada se predlaga imenovanje naslednje sestave:

– Bojan Kopač, predsednik, predstavnik URSZR,– Jošt Jakša, član, predstavnik prostovoljnih gasilcev,– Franc Petek, član, predstavnik prostovoljnih gasilcev,– Igor Bole, član, predstavnik poklicnih gasilcev,– Tomaž Kučič, član, predstavnik poklicnih gasilcev,– mag. Biserka Hirci, članica, predstavnica s področja šolske dejavnosti,– dr. Ivan Skubic, član, predstavnik s področja raziskovalne dejavnosti,– Igor Vrhovec, član, predstavnik s področja gospodarstva,– Mateja Lamovšek, članica, predstavnica s področja zavarovalniške dejavnosti.

Vir: MORS

Izraz interesa Republike Slovenije za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje Girme T. Fantayeja v Sloveniji

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji ugotovila obstoj interesa Republike Slovenije za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje Girme T. Fantayeja v Sloveniji.

Mestna občina Ljubljana in Slovenski center PEN sta se, ko je Ljubljana nosila Unescov naslov svetovna prestolnica knjige, dogovorila, da se bo Ljubljana vključila v mrežo mest – zatočišč za preganjane in ogrožene pisatelje (ICORN), ki je začela delovati na pobudo Salmana Rushdieja in Mednarodnega parlamenta pisateljev. Mesto-zatočišče omogoči pisatelju, ki je največkrat moral bežati iz domovine, da se izogne zaporu ali drugemu ogrožanju varnosti in si v novem okolju ustvari novo socialno mrežo. Ljubljana je že vključena v ICORN, mednarodno mrežo

mest zatočišč za preganjane in ogrožene pisatelje. Girma T. Fantaye, je etiopski novinar in pisatelj, ki je pisal za časopis Meznagna Newspaper and Magazin, Ethiomirror.com, Addis Neger Newspaper and website in The New York Times. Skupaj s še s petimi novinarji so leta 2007 ustanovili časopis Addis Neger Newspaper s sedežem v Adis Abebi. Do ukinitve časopisa leta 2009 je bil namestnik urednika gospodarsko politične redakcije, trenutno pa to funkcijo opravljala za spletno izdajo tega časopisa, ki ga je ustanovil v izgnanstvu v Ugandi. Girmo T. Fantaye in soustvarjalce časopisa Addis Neger so državne oblasti preganjale vse od začetka izhajanja tega časopisa zaradi kritične obravnave politične situacije v Etiopiji. Zaradi nenehnih groženj in strahu, da bi jih zaprli, so decembra 2009 ukinili tiskano izdajo časopisa in pobegnili v Ugando, kjer so nadaljevali z izdajanjem spletnega časopisa, vendar mu tudi tam ni zagotovljena varnost, v zadnjem času pa je pod nenehnimi pritiski in grožnjami, da se bo moral vrniti v Etiopijo.

Vir: MK

Imenovanje članov v Statistični svet Republike Slovenije

Vlada RS je na svoji redni 46. seji imenovala kot predstavnici Vlade RS v Statističnem svetu RS za prihodnje štiriletno obdobje dr. Alenko Kajzer (ponovni mandat) in mag. Sašo Jazbec.

Statistični svet RS je strokovno metodološko-posvetovalno telo, ki obravnava strateška in razvojna vprašanja državne statistike in je najpomembnejši predstavnik uporabnikov in strokovne javnosti.

Glavne naloge Statističnega sveta so: razprava in sprejem mnenj v zvezi s srednjeročnimi in letnimi programi statističnih raziskovanj in njihovim izvajanjem, obravnava zakonodajnih predlogov, predlaganje metodoloških osnov, racionalizacije in modernizacije statističnih raziskovanj, dajanje pobud in predlogov za mednarodno statistično sodelovanje in predlaganje klasifikacij, ki so nacionalni standardi.

Svet sestavlja 14 članov, od katerih so trije predstavniki Državnega zbora RS, en predstavnik Državnega sveta RS, dva predstavnika Vlade RS, predstavnik Banke Slovenija, predstavnik delodajalcev in predstavnik delojemalcev, predstavnik sodne veje oblasti, dva predstavnika statistične stroke in dva predstavnika Statističnega urada RS. Člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika, predstojnik Statističnega urada pa ne more biti predsednik Sveta. Člani in predsednik imajo štiriletni mandat.

Zaradi poteka mandata dvem članom Sveta, je generalna direktorica Statističnega urada RS predlagala Vladi RS, da se kot predstavnica Vlade RS v Statistični svet RS imenuje namestnico direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj dr. Alenka Kajzer (ponovni mandat) in generalno direktorico Direktorata za proračun v Ministrstvu za finance mag. Saša Jazbec. Vlada RS je na svoji redni 46. seji imenovala obe članici Sveta za prihodnje štiriletno obdobje.

Vir: SURS