1

Celovita analiza učinkov uvedbe evropskega patenta

z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo

Študijo je izdelala ekspertna skupina Ekonomske Fakultete Univerze v Ljubljani v sestavi:

Izr. prof. dr. Mitja Kovač, LL.M.

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani,

Mag. Rok Spruk, Msc

Utrecht University, Department of Social and Economic History in Ekonomska Fakulteta

Univerze v Ljubljani,

Ass. prof. dr. Ann-Sophie Vandenberghe

Erasmus University Rotterdam, School of Law, Rotterdam Institute of Law and Economics

Ljubljana, dne 30.03.2016

2

Celostna analiza učinkov uvedbe Evropskega patenta z enotni učinkom na Slovensko

gospodarstvo predstavlja osebno stališče avtorjev in je pripravljeno na podlagi njihovega

najboljšega znanja in osebne presoje. Izvajalec naročnika izrecno opozarja, da kljub temu

ugotovitve ne pomenijo, da katerikoli drugi raziskovalec ali raziskovalna skupina, ki bi

morebiti analizirala zadevo, ne bi prišla do drugačnih zaključkov.

3

Kazalo

1 Uvod ..................................................................................................................................................... 1

1.1.Trenutni sistem - zgodovinski pregled in splošno o patentnem varstvu .......................... 10

1.2. Sistem predlaganega Evropskega patenta z enotnim učinkom .......................................... 14

2.Trenutni kritični pogledi in pomisleki ............................................................................................. 18

3. Pregled literature in obstoječih študij .............................................................................................. 19

3.1 Stroški patentiranja ...................................................................................................................... 20

3.2. Vpliv stroškov patentiranja na patentno obnašanje .............................................................. 21

4. Konceptualni okvir ............................................................................................................................. 24

5. Pravno-ekonomski pomen patentnega varstva .............................................................................. 26

6.Behavioristična ekonomija, sidra in inovacije ............................................................................... 29

7.SWOT analiza ....................................................................................................................................... 31

8.Metodologija, model, predpostavke in cilji .................................................................................... 43

8. Patentna aktivnost in podatkovni vzorec ........................................................................................ 44

8.1. Analiza patentne dejavnosti Evropskega in slovenskega gospodarstva........................... 45

8.2 Identificirane razlike v številu in uspešnosti patentnih prijav med fizičnimi in pravnimi

osebami .................................................................................................................................................. 49

9. Učinki uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom na patentno aktivnost in na

slovensko gospodarstvo .......................................................................................................................... 52

9.1. Stroški ustanovitve podjetja ...................................................................................................... 60

9.2. Stroški pridobivanja gradbenih dovoljenj .............................................................................. 61

9.3. Strošek priklopa na električno omrežje .................................................................................. 61

9.4. Stroški uveljavljanja, zagotavljanja lastninskih pravic in patentov .................................. 62

9.5. Stroški pridobivanja finančnih sredstev za gospodarsko aktivnost .................................. 62

9.6. Pravna zaščita investitorjev ....................................................................................................... 64

9.7. Administrativne davčne obremenitve ..................................................................................... 65

9.8. Protekcionizem in težavnost čezmejnega trgovanja in transporta .................................... 66

9.10. Učinkovitost uveljavljanja pogodbenih zavez .................................................................... 66

9.11. Insolvenčni postopki ................................................................................................................ 67

9.12. Kulturološki dejavniki, vrednote, norme in vzorci obnašanja ......................................... 68

10. Merjenje učinkov transakcijskih stroškov na patentno aktivnost nacionalnih ekonomij:

Model ......................................................................................................................................................... 70

11. Rezultati: učinki uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom .......................................... 72

12. Ali transakcijski stroški vplivajo na uspešnost validacije patentnih prijav? ........................ 86

13.Vpliv enotnega sodišča za patente: pravno-ekonomska analiza .............................................. 91

15.Zaključne ugotovitve ......................................................................................................................... 94

16.Seznam znanstvene literature ....................................................................................................... 100

1

1 Uvod

Opravljena analiza je nastala na podlagi naročila Urada Republike Slovenije za intelektualno

lastnino, ki je z raziskovalno skupino Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani podpisal

pogodbo o izvedbi celovite, pravno-ekonomske analize učinkov uvedbe evropskega patenta z

enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo.

Republika Slovenija je namreč marca 2013 podpisala Sporazumu o enotnem evropskem

patentnem sodišču (v nadaljevanju Sporazum), ki je podlaga za oblikovanje sistema

evropskega patenta z unitarnim učinkom (evropski patent z enotnim učinkom) v državah

podpisnicah sporazuma. Sporazum je podpisalo 25 držav članic EU z izjemo Španije in

Hrvaške, pri čemer določila Sporazuma stopijo v veljavo, ko jih ratificira najmanj 13 držav

podpisnic, med katerimi morajo biti Nemčija, Francija in Velika Britanija.1 Enotni patent tudi

ne bo veljal na ozemlju Poljske, ki se ni odločila za podpis Sporazuma o evropskem patentu z

unitarnim učinkom.

Deklaratorni cilj uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom je poenostavitev in pocenitev

postopkov pridobitve patentnega varstva v državah podpisnicah Sporazuma, olajšati in

povečati dostopnost patentnega varstva za mala in srednja podjetja (MSP) ter v prihodnosti

okrepiti globalno konkurenčnost EU na tem področju.2 Prijavitelj bo tako v skladu z sprejeto

Uredbo z eno samo prijavo in enim podeljenim patentom, brez drugih postopkov, značilnih

za sedanjo ureditev v državah, ki so ratificirale Sporazum, pridobil enotno varstvo svojega

izuma. Poenostavljeno bo plačevanje pristojbin za vzdrževanje evropskega patenta z enotnim

učinkom, saj se bo za to plačevala enotna pristojbina pri Evropskem patentnem uradu (EPU).

Ključen vidik uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom pa je po navedbi Urada

Republike Slovenije za intelektualno lastnino enotno patentno sodišče, ki bo poenotilo sodno

prakso, s čimer bodo lastniki pravic pridobili večjo raven predvidljivosti odločitev in

poenotenje sodne prakse.3 Posledično naj bi se oblikoval tudi enoten EU trg pravic

intelektualne lastnine.

Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier pri tem dodaja da je »za evropsko

konkurenčnost bistveno, da so inovatorjem čim prej na voljo številne prednosti dolgo

pričakovanega enotnega evropskega patenta. Politični dogovor iz decembra 2012 pomeni

pomemben preboj, vendar bo enotni patent postal resničnost šele, ko bo ustanovljeno enotno

1 Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju Urad), 2015. 2 Impact Assessment on the proposal for a Regulation of the European Parliament and the Council implementing

enhanced cooperation in the area of the creation of unitary patent protection and a proposal for a Council

Regulation implementing enhanced cooperation with regard to the applicable translation arrangements,

European Commission, SEC (2011) 482 final, 2011. 3 Opomba 1.

2

patentno sodišče. To moramo čim prej uresničiti in današnji predlog je še en pomemben

korak v tej smeri.«

Statistični podatki pri tem kažejo, da je bilo recimo v Združenih državah v letu 2011

podeljenih 224. 000 patentov in na Kitajskem 172. 000, medtem, ko je bilo v Evropi

podeljenih le 62. 000 evropskih patentov. Tako Združene države Amerike kot Kitajska imata

v veljavi unitarni sistem podeljevanja patentov in po mnenju Evropske komisije so eni izmed

razlogov za to razliko tudi pretirani stroški in zapletenost postopka za pridobitev patentnega

varstva na enotnem trgu EU. Trenutno mora na primer oseba, ki želi pridobiti vseevropsko

varstvo svojega izuma, evropski patent potrditi v vseh 28 državah članicah. Imetnik patenta

se lahko zaradi istega patenta zaplete v več pravnih sporov v različnih državah. Vendar se bo

to v bližnji prihodnosti spremenilo zaradi dogovora o svežnju o enotnem patentnem varstvu.

V slovenski javnosti komentatorji kot glavne prednosti predlaganega, prihajajočega novega

evropskega patenta z enotnim učinkom navajajo predvsem cenejši dostop do patentne zaščite

na področju Evropske Unije (v nadaljevanju EU) in pa večjo pravno varnost. To sta po

njihovem zelo pomembna dejavnika spodbude za večjo inovativnost in posledično večjo

konkurenčnost slovenskega gospodarstva na globalnem trgu. Vendar pa je slovenska

strokovna javnost ter del gospodarstva identificirala, izpostavila tudi številne slabosti,

potencialne negativne učinke in izrazila številne strahove, pomisleke in dvome v ustreznost

ter smiselnost nove patentne ureditve. Vsi ti nasprotujoči argumenti bodo v nadaljevanju

obravnavani z vso resnostjo in bodo predmet analitične, pravno-ekonomske in ekonometrične

obravnave.

Ti skeptični in izjemno kritični odzivi vidijo potencialne slabosti za naš gospodarski sistem

ali za naše gospodarske subjekte predvsem v dejstvu, da bodo patenti, podeljeni na ta način,

veljali v vseh državah članicah,4 in, da bi zato naenkrat v Sloveniji v veljavo vstopilo tudi do

20-krat več patentov letno (namesto sedaj veljavnih nacionalnih in validiranih okoli 2.450

naenkrat do 60.000 patentov).5 To dejstvo pa bi po njihovem tudi povsem spremenilo obseg t.

i. svobode delovanja za slovenska podjetja ter slovensko in evropsko poslovno okolje.6

Ugledni slovenski pravni komentatorji nadalje poudarjajo, da bo pravdanje pred enotnim

patentnim sodiščem nepopisno drago.7 Na prvi stopnji sodijo trije sodniki, na drugi jih je pet;

in ker se mora po sporazumu sodišče finančno pokrivati, naj bi bilo že v naprej jasno, da

bodo takse (pre)visoke.8 K temu je potrebno po njihovem mnenju prišteti še stroške

4 Spletna stran Urada RS za intelektualno lastnino, 2015. 5 Ibid. 6 Glej na primer Pretnar, Bojan, “Neprijetna dejstva o enotnem patent EU,” Delo, 2015. 7 Glej na primer Pretnar, Bojan, “Neprijetna dejstva o enotnem patent EU,” Delo, 2015. 8 Ibid.

3

prevajanja dokumentov v vsaj enega od delovnih jezikov sodišča in tudi potne stroške, če bo

pravdanje potekalo v tujini.9 Ta možnost zaradi vgrajenega sistema izbire mesta pravdanja

(forum shopping) ni izključena tudi, če Slovenija ustanovi lastno lokalno enoto sodišča ali ji

celo uspe ustanoviti t. i. regionalno enoto z Madžarsko in Hrvaško v Ljubljani. In v primeru

sojenja v tujini (Pariz, London ali München) je potem treba dodati še potne stroške in stroške

tujih odvetnikov.10 To pa so zneski, ki jih ogromna večina naših malih, ki trenutno vlagajo na

stotine slovenskih nacionalnih patentov naj ne bi zmogla, in bodo torej v primeru obdolžitve

kršitve preprosto finančno prisiljena sprejeti obdolžitev tudi, če ta ne bo utemeljena.11

Ti komentatorji pri tem spregledajo več drugih še pomembnejših pomanjkljivosti ali

nevarnosti, ki lahko izhajajo iz predlagane ureditve. Namreč pravno-ekonomska analiza

razkrije, da povečani stroški v bistvu niso največja nevarnost novega sistema izbire mesta

pravdanja ampak predvsem popolna negotovost kako bo novi sistem sploh deloval, saj le ta ni

bil še nikoli testiran in je zato popolnoma nepredvidljiv. Še več, predlagana ureditev, sestava

in financiranje teh specializiranih sodišč lahko vzpostavi spodbude za oportunistično

obnašanje sodnikov (ti bodo zaradi dejstva, da se morajo sodišča financirati sama naklonjena

predvsem tožnikom) ter hkrati tudi omogoča oportunistični »forum-shopping« in

oportunistično strateško obnašanje tožnikov, posledično pa bodo lahko bodoče sodne

odločitev prekomerno ščitile vlagatelje patentnih prijav (navsezadnje je zelo nedorečena tudi

enostranska opt-out možnost). Skupek vseh teh nedoslednosti pa lahko povzroči (v tekmi z

ZDA in Kitajsko) številne nefunkcionalnosti, neučinkovitosti in slabosti.

Zaradi vseh teh kritičnih pogledov in pomislekov in zaradi dejstva, da gre za eno največjih in

najobsežnejših sprememb v nacionalnem in evropskem patentnem sistemu ter ne nazadnje

tudi v globalni patentni ureditvi po podpisu Evropske patentne konvencije leta 1973 in ker je

patentni sistem eden temeljnih dejavnikov industrijske politike ter gospodarstva sodobne

države nasploh, se je Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino odločil za izvedbo

analize učinkov teh sprememb na slovensko odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo.

Izvedena celovita ekonometrična, institucionalna, empirična, behavioristična in pravno-

ekonomska analiza učinkov uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom zaupana ekspertni

skupini Ekonomske Fakultete Univerze v Ljubljani tako podaja celovit pregled stanja,

indentificira številne vire neučinkovitosti ter navaja obsežen seznam ukrepov in priporočil, ki

bi slovenskemu gospodarstvu, še posebej pa majhnim in srednjim podjetjem (v nadaljevanju

MSP) omogočili največjo možno izrabo pozitivnih učinkov uvedbe evropskega patenta z

enotnim učinkom ob hkratni omejitvi negativnih učinkov. Še več, izvedena analiza je

identificirala tudi številne prikrite vire transakcijskih stroškov, ki omejujejo inovativnost

slovenskega gospodarstva in katerih odprava bi morala biti prvenstvena naloga slovenske

9 Ibid. 10 Ibid. 11 Ibid.

4

industrijske politike in je izjemnega pomena za spodbujanje, povečevanje inovativne

aktivnosti in dohitevanja slovenskega z najrazvitejšimi svetovnimi gospodarstvi in njihovimi

inovacijskimi vzorci in obsegi.

Cilj opravljene empirične analize je tudi oceniti vpliv zmanjšanja transakcijskih stroškov

zaradi uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom (povedano drugače – ali bo uvedba

evropskega patenta z enotnim učinkom povečala ali zmanjšala transakcijske stroške

delovanja ekonomskega sistema izmenjav in s tem ali bo povečala ali zmanjšala ekonomsko

aktivnost in s tem ali bo koristila ali pa škodovala slovenskemu in ostalim nacionalnim

gospodarstvom) – evropski patent z enotnim učinkom - za celotno območje EU na število

patentnih prijav, vzorec patentiranja ter na verjetnost uspešnih patentnih prijav (in s tem

posledično tudi na gospodarsko aktivnost in na slovensko gospodarstvo v celoti). Osnovna

spremenljivka, na katero skuša vplivati enotni patentni sistem je število veljavnih oz. uspešno

prijavljenih evropskih patentov (pri EPU) iz posameznih držav članic in nečlanic EU, iz česar

se poraja vprašanje ali zmanjšanje transakcijskih stroškov z poenotenjem patentnega sistema

spodbuja ali zavira inovacijsko aktivnosti, ki velja za enega izmed osrednjih dejavnikov

gospodarske rasti.

Študija ekonometrično analizira EPU vzorec v katerem se nahaja 15.812 patentnih opazovanj

za organizacije in fizične osebe iz 97 držav skozi 19 let za obdobje 1991-2015 na

mikroekonomski ravni medtem, ko URSIL vzorec obsega 9.898 nacionalnih opazovanj.

Pri tem je potrebno poudariti, da so podobne, a kakor bo pokazala naša recenzija znanstveno

nezanesljive analize izvedle oziroma so v fazi njihovega izvajanja tudi mnoge patentno

razvitejše države podpisnice sporazuma (Finska, Velika Britanija, Poljska idr.). Te tri

opravljene študije so na primer prišle do popolnoma nasprotnih si zaključkov zato je

pričujoča študija še toliko bolj pomembna saj podaja celovito (na podlagi mikro-data-seta)

ekonometrično analizo učinkov vzpostavitve takšnega sistema evropskega patenta z enotnim

učinkom. Pri tem se je potrebno tudi zavedati, da je omejenost dostopnih podatkov in sama

nedorečenost novega sistema unitarnega sistema (npr. imenovanje sodnikov) razlog za

omejeno znanstveno relevantnost in nepopolnost dobljenih rezultatov.

Glavni izsledki analize Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (iz posredovanega,

dostopnega in uporabljenega nabora podatkov) pa so naslednji:

1) Osnovni empirični vzorec pokaže, da ima naključno izbrano podjetje, ki vloži patentno

prijavo na EPU v povprečju 1.54 patentnih vlog z standardno deviacijo 1.91 patenta, kar

izpostavlja zajetno heterogenost in predvsem razpršenost samih patentnih vlog. Pri Uradu

Republike Slovenije za intelektualno lastnino (URSIL), je povprečno število predlaganih

patentov 1.32 z nekaj manjšo standardno deviacijo v primerjavi z EPU.

5

2) Maksimalno število patentov na posamezno podjetje v analiziranem vzorcu pri EPU

znaša 40 patentov medtem, ko pri URSIL ta številka znaša 23 patentov. Pri EPU je za

54.8% patentnih vlog podeljen patent medtem, ko za 41.5% vlog patent ni podeljen.

Slednja dve obliki patentnega statusa hkrati veljata za najbolj pogosti medtem, ko je

delež ostalih statusov patenta zanemarljiv. Pri Uradu Republike Slovenije za

intelektualno lastnino pa je po preteku devetih let po vložitvi patentne prijave veljavnih

samo 12% patentov kar je zastrašujoče malo ter bistveno manj v primerjavi z EPU in je

lahko neposredna posledica trenutno veljavne zakonodaje, predvsem 91. člena Zakona o

Industrijski Lastnini, ZIL-1-UPB3, ki z določilom, da mora imetnik patenta ali imetnik

izključne pravice iz patenta najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta Uradu

predložiti pisno dokazilo o tem, da patentirani izum ustreza vsem zahtevam po 10., 12.,

14. in 15. členu ZIL-1-UPB3, v bistvu de facto uzakonja preverjanje novosti šele po

devetih letih od vložitve patentne prijave je v nasprotju z vsemi dognanji dosedanje

svetovne ekonomske znanosti, predstavlja vir neučinkovitosti in vzpostavlja neustrezne

spodbude za oportunistično vlaganje patentnih prijav. Trenutna ureditev 91. Člena ZIL-

1-UPB3 se tako slabo sklada z kriterijem ekonomske učinkovitosti in neposredno

zmanjšuje narodovo blaginjo.12 Takšen, šokantno majhen odstotek veljavnih prijav pa bi

lahko nakazovalo tudi na potencialne selekcijske učinke, neznanje in nepoznavanje

obstoječih tehničnih rešitev, ali pa tudi na pridobivanje neupravičenih rent (rent-seeking

behaviour), moralni hazard in ustvarjanje neupravičenih in škodljivih monopolov.

3) V Sloveniji je večina patentnih vlog (kar 55.9%) neveljavnih. V 4% primerih je URSIL

patentni postopek ustavil medtem ko je vlogo zavrgel v 10% primerov. Maksimalno

število patentnih prijav na posamezno podjetje pri EPU znaša 40 prijav medtem ko je

bilo pri URSIL s strani posameznega podjetja maksimalno vloženih 23 patentnih prijav.

4) Osnovni statistični dokazi za EPU vzorec kažejo na zajetne razlike med posameznimi

pravno-organizacijskimi oblikami pri dinamiki in vzorcu patentiranja. Delniške družbe,

družbe z omejeno odgovornostjo ter samostojni podjetniki bistveno odstopajo od

vzorčnega povprečja pri patentnih prijavah ter pri verjetnosti veljavnosti in neveljavnosti

patentov. Pri neveljavnosti patentov v bistveni meri odstopajo družbe z omejeno

odgovornostjo, univerze ter samostojni podjetniki posamezniki. Delniški družbam veliko

bolj verjetno poteče patent kot preostalim pravno-organizacijskimi oblikam medtem, ko

pri ostalih indikatorjih patentnega statusa ni znakov statistično oprijemljivih razlik. Do

pomembne razlike prihaja pri zavrnitvi vloge, kjer EPU veliko bolj verjetneje zavrne

vlogo samostojnim podjetjem in posameznikov.

5) Na podlagi nacionalnega URSIL vzorca tako ugotavljamo, da pri veljavnosti patentov v

veliki meri izstopajo univerze in raziskovalni instituti, ki hkrati uživajo največji delež

veljavnih patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami. URSIL veliki bolj

verjetneje ne podeli patenta prijaviteljem z družbo z omejeno odgovornostjo medtem, ko

12 V skladu s pravno-ekonomsko teorijo to ni presenetljivo, saj so zakonodajalci velikokrat odzivni za politično

močne posebne interese skupin, ki bolj skrbijo za lasten dobiček kot pa za narodno blaginjo.

6

do ne-podelitve bistveno manj verjetneje prihaja pri delniških družbah. Zavrnitev vloge

pri URSIL je veliko bolj verjetna pri samostojnih podjetniki posameznikih, družbah z

omejeno odgovornostjo ter družbah z neomejeno odgovornostjo medtem, ko je pri EPU

takšna razlika oprijemljiva zgolj za samostojne podjetnike, posameznike, kar kaže na

pomembne razlike v vzorcu patentiranja med obema uradoma.

6) Nemška podjetja imajo v povprečju 1.6 patentnih prijav na posamezno podjetje, pri

čemer izstopajo družbe z neomejeno odgovornostjo ter posamezniki medtem, ko je

aritmetična sredina za univerze in javne raziskovalne zavode bistveno manjša. Med

nemškimi družbami prijaviteljicami patentov prihaja do zajetnih razlik v deležu veljavnih

patentov, kjer prednjačijo delniške družbe (53%) pred univerzami in javnimi zavodi

(45%) in družbami z omejeno odgovornostjo ter posamezniki (45%). Med ameriškimi

podjetji pri prijavi patentov krepko izstopajo korporacije, ki imajo v povprečju kar 58%

veljavnih patentov medtem, ko je zgolj manjši delež patentne aktivnosti vezan na družbe

z omejeno odgovornostjo, posameznike in univerze.

7) Podobni vzorec patentiranja je prisoten med francoskimi podjetji, kjer največji delež

prijaviteljev predstavljajo delniške družbe, ki imajo istočasno največji delež veljavnih

patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami družb. V nasprotju z nemškim

vzorec patentiranja, večino patentnih prijav iz Švice vložijo delniške družbe medtem, ko

imajo univerze in javni raziskovalni zavodi v Švici, med katerimi prednjači

Eidgenössiche Technische Hochschule v Zürichu (znameniti ETH Zurich), največji delež

veljavnih patentov (64%) med švicarskimi prijavitelji.

8) V agregatnem uporabljenem vzorcu, ki nam je bil posredovan v analizo, imata med

vsemi državami v tabeli največji delež veljavnih evropskih patentov pri Evropskem

patentnem uradu (EPU) Slovenija (61%) in Švedska (60%), sledita jima ZDA (58%) in

Švica (56%) medtem, ko imata Italija (51%) in Nizozemska (49%) najmanjši vzorčni

delež veljavnih patentov. Ti rezultati so seveda veljavni samo za analizirani vzorec, ki

nam je bil posredovan v analizo.

9) Med slovenskimi patentnimi vlogami na EPU po številu patentov na podjetje

prevladujejo univerze (2.41 patenta na družbo) pred delniškimi družbami (2.10 patenta

na družbo), družbami z omejeno odgovornostjo (1.48 patentov na družbo) in

samostojnimi podjetniki – posamezniki (1.16 patenta na samostojnega podjetnika).

10) Največji delež veljavnih patentov med slovenskimi prijavitelji imajo univerze in javni

raziskovalni zavodi (75%) ter družbe z omejeno odgovornostjo (74%). Isti dve obliki

družb oz. zavoda imata hkrati najnižji delež neveljavnih patentov, kjer pa s 40%

neveljavnih patentov daleč pred njima prednjačijo samostojni podjetniki – posamezniki

in delniške družbe.

11) Uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom bo tako za slovensko gospodarstvo, ki že

zdaj tekmuje na svetovnih trgih in je tehnološko najnaprednejše, imela številne pozitivne

učinke (in seveda tudi nekaj negativnih učinkov: glej spodaj točke od 15 do 18), po drugi

strani pa bo zagotovila institucionalne vzpodbude za spremembo aktivnosti ostalega dela

7

slovenskega gospodarstva od popolnega imitiranja in neupravičenega pridobivanja rent k

resničnim inovacijam, tržnemu obnašanju in rasti. Odpravila bo tudi številne majhne

monopole, pri tem pa bo seveda imetnike teh nacionalnih (neupravičenih) monopolov

prizadela – prišlo bo do njihove odprave (izgube neupravičenih rent), odpravila se bo

past neučinkovitosti (efficiency trap) ter prišlo bo tudi do tržnega prečiščenja in odprave

številnih virov neučinkovitosti.

12) Klasična pravno-ekonomska analiza pod pogojem vzpostavitve učinkovitih, delujočih

državnih in sodnih institucij načelno podpira uvedbo evropskega patenta z enotnim

učinkom kakor tudi uvedbo, vzpostavitev enotnega sodišča.

13) Opravljena behavioristična analiza sugerira, da je vpeljava evropskega patenta z enotnim

učinkom prav zaradi efekta spremembe sidra (sidro se sedaj iz slovenskega zaliva

prestavi med tehnološko, industrijsko najuspešnejše in najbolj inovativne nacije - tudi iz

vidika blaginje - kot so Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska, Belgija itd.), spremembe

črednega obnašanja in hevrizmov izjemno pomembna in zaželena. Eksogena

institucionalna sprememba bo tako povzročila tudi spremembo v behaviorističnih vzorcih

naše industrije in gospodarstva (predvsem tistega dela, ki kakor bo pokazala empirična

analiza ima svoja sidra še vedno v preživetih vzorcih oziroma se počuti varneje – pri tem

gre seveda za ekonomsko zelo negativen učinek, saj takšna podjetja ali celotno

gospodarstvo vse bolj in bolj stagnirajo in zaostajajo za najnaprednejšimi – zasidran za

visokimi zidovi nacionalne, protekcionistične ureditve) in s tem na dolgi rok prispevala k

gospodarski rasti in posledičnem povečevanju družbene blaginji. Spoznanja

behavioristične ekonomije so tako zelo močan dodaten argument za regulatorni eksogen

poseg v trenutno nacionalno razdrobljeno/rentniško ureditev patentnega varstva v

Evropski Uniji.

14) Študija identificira tudi številna tveganja, strukturne nedovršenosti in nefunkcionalnosti

ter tudi številne potencialne vire neučinkovitosti. Dejstva, da je delovanje celotnega

sistema evropskega patenta z enotnim učinkom velika neznanka in popolnoma negotovo,

da je delovanje novih sodišč in bodoča sodna praksa popolnoma negotova, da predlagana

ureditev, sestava in financiranje teh specializiranih sodišč omogoča na prvi stopnji

oportunistični »forum-shopping« in oportunistično strateško obnašanje, da bodo lahko

bodoče sodne odločitev prekomerno ščitile tako tožnike, patentne trole in vlagatelje

patentnih prijav in da obstaja velika nedorečenost opt-out možnosti predstavljajo

potencialne vire nefunkcionalnosti in neučinkovitosti.

15) Opravljena SWOT analiza pokaže številne pozitivne učinke na velika in srednja podjetja

in pa tudi nekaj negativnih učinkov, ki bi lahko prizadela določen del samostojnih

podjetnikov posameznikov ter mikro- in malih podjetij, ki v svoji dejavnosti uporabljajo

tehnične rešitve, ki bi lahko bile predmet patentne zaščite s strani imetnikov evropskih

patentov z enotnim učinkom. Še posebej pa velja izpostaviti dejstvo, da bo uvedba

sistema evropskega patenta z enotnim učinkom prizadela del slovenskih patentnih

8

zastopnikov, saj bodo le ti izgubili dobršen del sedanjih rent, ki izhajajo iz sedanje

sistema validacije evropskega patenta.

16) Najpogostejši mogoči negativni učinki so pri tem: večje število evropskih patentov z

enotnim učinkom, ki bodo veljavni na ozemlju RS kar bi lahko povzročilo, da se bo

določen del podjetnikov posameznikov ter malih ter mikro-podjetja moral odpovedati

določenemu delu svojega trga (izguba trga) ali pa pridobiti licence od imetnikov teh

evropskih patentov z enotnim učinkom, povečano število patentnih sporov, preveč

zaščitniški in do podeljevanja patentov velikodušen ter tožnikom in patentnim trolom (na

prvi stopnji) naklonjen sistem ter nedorečenost enostranske opt-out možnosti.

17) V ekstremnem najslabšem možnem hipotetičnem scenariju bi tako lahko imel prehod na

sistem evropskega patenta z enotnim učinkom negativen učinek na mikro- in mala

podjetja. V takšnem scenariju kjer bi vsi samostojni podjetniki in mikro-podjetja bila

predmet uveljavljanja patentnih zaščit (ekstremna negativna predpostavka pri kateri bi

prav vsa (100%) slovenska mikro-podjetja uporabljala tehnične rešitve, ki bi bile ob

uvedbi evropskega patenta z enotnim učinkom predmet varstva tujih lastnikov evropskih

patentov z enotnim učinkom) s strani imetnikov evropskih patentov z enotnim učinkom

bi to pomenilo negativen učinek na samo 6 odstotkov celotnega prihodka vseh

gospodarskih družb v Republiki Sloveniji.

18) Glavno dobrobit evropski patenta z enotnim učinkom bodo uživali SMP ter velika

podjetja, ki po opisnih statistikah iz Tabele 3 trenutno predstavljajo kar 77 odstotkov

celotnega slovenskega letnega bruto družbenega proizvoda (BDP). Ker izvozno

naravnane gospodarske družbe predstavljajo več kot 85 odstotkov celotnih prihodkov

slovenske ekonomije, bi lahko sistem evropskega patenta z enotnim učinkom z nižjimi

ex-post in ex-ante transakcijskimi stroški patentih prijav in zaščite za gospodarske družbe

pomenil zajeten vir komparativne prednosti za kar 85 odstotkov slovenske ekonomije.

19) Vzorčne ocene, ki se ne razlikujejo glede na tehtanje vzorca, pa kažejo na izredno

pomemben vpliv nacionalne kulture, norm in vrednost na patentno dejavnost. Tovrstne

ocene predlagajo, da je uspešna validacija in posledično veljaven patent pri EPU

posledica: (i) nizke tolerance za neenako razdelitev moči znotraj organizacij in v družbi,

(ii) individualističnega pogleda na svet, (iii) dolgoročne usmerjenosti v prihodnost, ter

(iv) trdne kontrole človeških želja in impulzov, medtem ko je vpliv moškosti in

izogibanja negotovosti nedoločen.

20) Vzorčne ocene za prispevek kulturnih dejavnikov k veljavnosti patentov kažejo, da

družbe, ki se izogibajo hierarhični neenakosti razdelitvi moči, so bolj individualno

usmerjene, pragmatično gledajo v prihodnost z dolgoročne perspektivne in znajo

kontrolirati impulze in človeške želje ter potrebe, v bistveno večji meri spodbujajo

uspešno patentno aktivnost kot podjetja iz tistih držav za katere je značilna koncentracija

moči v hierarhičnih strukturah, kolektivistično pojmovanje sveta, kratkoročen pogled v

prihodnost, in ki ne znajo omejiti svojih čustvenih impulzov ter zadovoljevanja svojih

9

želja in potreb. Z drugimi besedami, kulturne dimenzije igrajo enako pomembno vlogo

pri patentni uspešnosti podjetij kot transakcijski stroški.

21) Ekonometrična analiza vpliva transakcijskih stroškov na patentno aktivnost in iz uvedbe

evropskega patenta z enotnim učinkom posledično zmanjšanje transakcijskih stroškov z

poenotenjem patentnega sistema pokaže, da bi lahko uvedba evropskega patenta z

enotnim učinkom spodbudila inovacijsko aktivnosti, ki velja za enega izmed osrednjih

dejavnikov, generatorjev gospodarske rasti in družbene blaginje.

Analiza tudi pokaže, da so poleg uvedbe sistema evropskega patenta z enotnim učinkom,

najpomembnejše normativne tarče za zakonodajalca in oblikovalca (in izvrševalca)

ekonomskih politik, ki bi želel vzpodbujati rast vlaganja veljavnih patentov in znižati

verjetnost neveljavnih prijav, celovito zniževanje administrativnih in procesnih transakcijskih

stroškov uveljavljanja, izvrševanja in registriranja stvarnih in lastninskih pravic, celovito

znižanje uveljavljanja in izvrševanja pogodbenih zavez, reševanje informacijske asimetrije in

negativne selekcije ter učinkovita insolvenčna zakonodaja itd.

Šokantno, enostavnost ustanavljana gospodarskih družb in pravnih oseb (v tem segmentu je

Slovenija ena izmed vodilnih držav na svetu po enostavnosti ustanavljanja pravnih oseb) je za

uspešnost gospodarstva popolnoma nepomembna in celo kontraproduktivna, saj je lahko vir

moralnega hazarda in oportunizma. Pri tem velja poudariti, da smo si v Sloveniji še enkrat

več popolnoma napačno interpretirali podatke Svetovne banke iz »Doing Business«

podatkovne baze in smo se osredotočili na popolnoma napačne, celo škodljive prioritete in

področja. Nadaljnja težava leži tudi v bančnem sektorju - nezmožnost identifikacije dobrih

inovacijskih projektov, kjer rešitev leži v boljšem finančnem in kreditnem managementu kot

načinu preprečevanja pridobiteljem in uzurpatorjem neupravičenih rent (rent-seekers), da bi

preko negativne selekcije (adverse selection) pridobili monopolne rente ter boljše,

učinkovitejše (tako časovno, stroškovno kot in predvsem vsebinsko-meritorno) uveljavljanje

pogodbenih zavez.

Iz povedanega lahko zaključimo, da bi lahko bila uvedba evropskega patenta z enotnim

učinkom ob identificiranih številnih pomanjkljivostih in nedorečenostih dobrodošla

institucionalna sprememba, ki bo na dolgi rok še pospešila inovacijsko aktivnost celotnega

slovenskega gospodarstva ter s tem tudi gospodarsko rast in blaginjo.

Pravna ter tudi ekonomska analiza pa na primer tudi pokažeta, da vsebuje trenutno predlagani

sistem nekatera tveganja, strukturne nedovršenosti in nefunkcionalnosti ter tudi potencialne

vire neučinkovitosti, ki pa se jih ex ante preprosto ne da kvantificirati. Že sama dejstva, da je

delovanje celotnega sistema evropskega patenta z enotnim učinkom velika neznanka in

popolnoma negotovo (ob tem lahko samo upamo, da je izgovorjeno prehodno obdobje dovolj

dolgo, da se bodo lahko v tem času številne pomanjkljivosti odpravile), da je delovanje novih

10

sodišč in bodoča sodna praksa popolnoma negotova, da sta se Španija ter Poljska

oportunistično odločile se izvzeti iz predlaganega sistema, da ureditev, sestava in financiranje

teh specializiranih sodišč omogoča oportunistični »forum-shopping« in oportunistično

strateško obnašanje, da bodo lahko bodoče sodne odločitev prekomerno ščitile vlagatelje

patentnih prijav, tožnike in patentne trole lahko povzroči (v tekmi z ZDA in Kitajsko)

nefunkcionalnosti, neučinkovitosti in slabosti.13

Na tem mestu velja tudi izpostaviti omejitve pričujoče raziskave, saj je le ta nastala na

podlagi omejenega števila podatkov in so zato sami rezultati analize per se omejeni in

nepopolni. Šele prihodnost oziroma študije, ki bodo narejen po vzpostavitvi sistema

evropskega patenta z enotnim učinkom bodo lahko dale dokončne odgovore na zastavljanje

pereča vprašanja in bodo lahko dale dokončno analizo učinkov te uvedba na slovensko

gospodarstvo. Ekonomija je v veliki večini primerov žal študija preteklih dogodkov,

napovedovanja bodočih pa silno negotovo početje.

Celovita analiza vplivov evropskega patenta z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo v

prvem delu podaja oris trenutno veljavne sistema, predlaganega novega sistema evropskega

patenta z enotnim učinkom in mednarodne ureditve. V drugem poglavju sledi predstavitev

obstoječe literature, ki se na to v tretjem poglavju sooči za najpogostejšimi negativnimi vidiki

uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom in potencialnimi negativnimi učinki, ki se v

četrtem poglavju potem navezuje na pravno-ekonomsko in behavioristično analizo (šesto

poglavje). V sedmem poglavju sledi SWOT analiza. V osmem in devetem poglavju so

predstavljene raziskovalne metode in rezultati osnovnih analiz. V desetem, enajstem,

dvanajstem in trinajstem poglavju sledi analiza vpliva transakcijskih stroškov, ki so jim

priključene tudi Hofstedejeve kulturološke spremenljivke. V štirinajstem in petnajstem

poglavju sledi zaključek in seznam literature.

1.1.Trenutni sistem - zgodovinski pregled in splošno o patentnem

varstvu

Patent je dokument, ki ga izda vladni urad (ali regionalni urad, ki deluje za več držav), na

osnovi zahteve, ki opisuje izum in ustvari pravni položaj, v katerem se lahko patentirani izum

normalno izkorišča (izdeluje, prodaja, uvaža) le s soglasjem lastnika patenta. Izum pomeni

13 Seveda, pa so isti pomisleki relevantni tudi za trenutni sistem evropskega patenta, saj obstajajo na primer

bistvene razlike v hitrost postopkov in v hitrosti reševanja patentnih sporov: medtem, ko so ti postopki na

Nizozemskem in v Veliki Britaniji zelo hitri (med 6 in 12 meseci) lahko na primer v Italiji trajajo po več let

(takšne razlike so katastrofalne, saj omogočajo oportunizem moralni hazard, povečujejo negotovost in s tem

zmanjšujejo zaupanje, zmanjšanje zaupanja pomeni zmanjšanje sodelovanja in to v zniževanje gospodarske

aktivnosti in sekvenčnih izmenjav

11

rešitev določenega problema na področju tehnologije. Izum se lahko nanaša na izdelek ali

postopek. Varstvo, ki ga zagotavlja patent, je časovno omejeno (običajno 20 let). Enostavno

povedano, patent je pravica, ki jo podeli država izumitelju, da za omejeno časovno obdobje

prepove drugim gospodarsko uporabo, kot nadomestilo za razkritje izuma, tako da lahko

drugi tudi pridobijo korist. Razkritje izuma je na ta način pomemben vidik v vsakem

postopku podelitve patenta.14

Patent je tako pravica, in ne pravni monopol, ki gre fizični ali pravni osebi na podlagi

določenega izuma. Torej ne gre za pravni monopol, kot so patent, še do nedavnega pogosto

označevali, predvsem zaradi zgodovinskih razlogov.15 Patent je mogoče pridobiti, če gre za

novost s področja tehnike, doseženo z ustvarjalnim delom na ravni izumiteljstva in če je

industrijsko uporabljiva. Odkritja, znanstvene teorije, matematične metode, računalniški

programi in druga pravila, načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost kot taki ne morejo

biti zavarovane s patentom.16 Patent pa ne sme biti podeljen za izum, katerega uporaba je v

nasprotju z javnim redom in moralo ter za izum kirurškega ali diagnostičnega postopka ali

postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu,

razen izuma, ki se nanaša na izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri

takšnem postopku.17

Nosilec patenta pridobi izključno pravico do gospodarskega izkoriščanja s patentom

zavarovanega izuma.18 Patent naj bi s pravicami, ki jih vsebuje, vzpodbujal ustvarjalnost in

zagotavljal podlago za konkurenčnejšo uspešnost oziroma sposobnost nosilcev patenta.19

Za varstvo izumov in znakov razlikovanja mora biti vložena ustrezna prijava pri Uradu

Republike Slovenije za intelektualno lastnino.20 Patent je nekoč veljal samo na ozemlju

države, ki ga je podelila. Tudi patentna vloga (nacionalni patent) je učinkovala samo v državi,

kjer deluje patentni urad (načelo teritorialnosti). Zato je moral izumitelj oceniti, v kateri

državi bo zahteval patentno varstvo, katera država je dovolj tržno zanimiva za trženje izuma

oziroma na njegovi podlagi proizvedenih izdelkov. Če je prijavitelj vložil patentno prijavo v

eni od držav članic Pariške unije, je imel na voljo 12 mesecev, da je vložil patentno prijavo za

isti izum v katerikoli drugi državi članici.21 Formalen postopek je značilnost pravic

industrijske lastnine, varstvo se torej ne vzpostavi ex lege kot to velja za avtorska dela, se

14 WIPO Intellectual Property Handbook, WIPO publ. no. 489, Ženeva 2001, na str. 3. 15 Pretnar, str. 54. 16 Člen 11. ZIL-1-UPB3. 17 Člen 11 ZIL-1-UPB3. 18 Glej člen 18 ZIL-1-UPB3. 19 Ibid. 20 Glej člen 5 et seq. ZIL-1-UPB3. 21 Pretnar, na str. 58.

12

varstvo nosilcu prizna v postopku pred Uradom.22 Pravna oseba je prijavitelj tedaj, kadar gre

za stvaritve, ustvarjene v delovnem razmerju ali na njegovem temelju. Urad vodi upravni

postopek in opravlja druge upravne zadeve, ki se nanašajo na pridobitev in varstvo izumov in

znakov razlikovanja.23 Pravne in fizične osebe, ki so pripadniki tujih držav, uživajo glede

varstva izumov in znakov razlikovanja v Republiki Sloveniji enake pravice kot domače

pravne in fizične osebe oziroma domači pripadniki, če to izhaja iz mednarodnih pogodb in

konvencij ali uporabe načela vzajemnosti. 24

Za preizkus novosti izuma so se v svetu oblikovali različni sistemi, in sicer sistem polnega

preizkusa; sistem prijave (registracije), s pravico zainteresiranih, da podelitev izpodbijajo in

sistem odloženega preizkusa (examen differe).25 Izum ni nov, če je obsežen s stanjem tehnike.

Šteje se, da je obsežen s stanjem tehnike, če je postal dostopen javnosti z objavo,

razstavitvijo, prikazovanjem ali uporabo na način, ki omogoča strokovnjakom, da ga lahko

uporabljajo ali če se ne razlikuje od vsebine prijav, vloženih pred tem.26 Izjemoma, v

primerih, ki jih določa zakon, dejstvo, da je postal izum znan javnosti, ne vpliva na njegovo

novost (če so informacije postale dostopne v roku največ 6 mesecev pred vložitvijo prijave).27

Pridobitev patentnega varstva pa je v skladu z obstoječim sistemom varstva tehničnih izumov

možna na tri načine. In sicer se lahko nekdo odloči za prijavo nacionalnega patenta,

veljavnega v eni državi - v Sloveniji je to Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

(Urad),28 ali za prijavo evropskega patenta pri Evropski patentni organizaciji v skladu z

Evropsko patentno konvencijo (EPC, evropski patent),29 pri katerem lahko prijavitelj patenta

vloži eno samo prijavo in pri katerem je potrebno patent posebej validirati v izbranih državah

članicah,30 ali pa za mednarodno prijavo prek sistema PCT v okviru WIPO, pri katerem se

prednostno preizkušeno prijavo vloži v izbranih državah članicah tega sistema.31

Za validacijo (evropskega ali pa mednarodnega PCT) patenta v posamezni državi članici je v

večini držav potrebno priložiti prevod patenta in pa seveda plačati pristojbino. Tako znašajo

povprečni stroški registracije patenta, ki bi ga želeli validirati v 13 državah članicah, od

22 Glej ZIL-1-UPB3. 23 Glej ZIL-1-UPB3. 24 Z zgodovinski pregled glej Puharič, Zakon o industrijski lastnini s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003,

st. 31 et seq. 25 Pretnar, na str. 57. 26 Puharič, opomba 159. 27 Glej člen 12. et seq. ZIL-1-UPB3. 28 Glej člen 3. et seq ZIL-1-UPB3. 29 Convention on the Grant of European Patents of 5 October 1973 (EPC) as revised in 1991 and 2000 13 ILM

268, ki je ustanovila European Patent Office (EPO). 30 Kitchin David, Introductory remarks. A Judicial Perspective,” v Pila J. in C. Wadlow (ur.), “The Unitary EU

Patent System,” Hart Publishing, 2015. 31 Urad, 2015.

13

12.500 pa do 32.000 evrov za en patent.32 Po uvedbi nove patentne zaščite bodo pristojbine

za na primer 10 letno vzdrževanje znašale 1.175 € ostale pristojbine pa po trenutno

objavljenih podatkih okoli 4.000 €33 tako, da so te številke v skladu z napovedmi po katerih

se boso vsi skupni stroški za vse države podpisnice znašali med 5.000 in 7.000 evrov.34

Čeprav trenutni evropski patent že zagotavlja centralizirano podeljevanje patenta, pa je ta

trenutni sistem v resnici skupek nacionalnih patentov (validiranje v posameznih državah), ki

se lahko uveljavljajo samo pred nacionalnimi sodišči. Vsa ta procesna razdrobljenost v

Evropi vodi do potencialnih neučinkovitosti in variacij, ki lahko tudi opišemo in ovrednotimo

z naslednjimi ključnimi dejstvi:

a) Sodne odločbe glede kršitev in veljavnosti patentov so zaradi nehomogenosti

nacionalnih praks zelo nepredvidljive in se med seboj razlikujejo od države do države

(negotovost, ki pomeni tveganje, tveganje pa so direktni in indirektni stroški, ki

zavirajo alokacijo resursov in s tem zmanjšujejo gospodarsko aktivnost),

b) Obstaja možnost paralelnih nacionalnih in EPU postopkov validiranja patentov

(Evropska Komisija navaja, da sodna praksa kaže, da bo recimo Nemško sodišče

pristojno za patentne spore dovolilo odlog, Nizozemsko ga v isti zadevi ne bo medtem

ko bo sodišče v Veliki Britaniji v isti zadevi uveljavilo svojo diskrecijsko pravico),

c) Procesna pravila v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem omogočajo ločitev (sicer

enotnega primera) sporov o kršitvah in neveljavnosti enega in istega patenta med več

sodišč in na več postopkov,

d) Obstajajo procesne razlike o obliki dokaznega gradiva (v Veliki Britaniji popolno

razkritje vseh dokumentov s strani vseh strank, medtem ko mora po Francoskem

procesnem pravu dokumente razkriti samo kršitelj),

e) Uporaba izvedencev – po Nemškem procesnem pravu je uporaba izvedencev v

patentnih sporih zelo redka, medtem, ko je po angleškem pravu ta popolnoma

vsakdanja,

f) Obstajajo bistvene razlike v hitrost postopkov in v hitrosti reševanja patentnih sporov:

medtem, ko so ti postopki na Nizozemskem in v Veliki Britaniji zelo hitri (med 6 in

12 meseci) lahko na primer v Italiji trajajo po več let (takšne razlike so katastrofalne,

saj omogočajo oportunizem moralni hazard, povečujejo negotovost in s tem

zmanjšujejo zaupanje, zmanjšanje zaupanja pomeni zmanjšanje sodelovanja in to v

zniževanje gospodarske aktivnosti in sekvenčnih izmenjav), in

32 Ibid. 33 Podrobneje glej: http://www.epo.org/law-practice/legal-texts/official-journal/2014/01/a13.html; glej tudi:

http://www.epoline.org/portal/portal/default/epoline.Scheduleoffees . 34 Podrobneje glej Decision of the Select Committee of the Administrative Council of 15 December 2015

adopting the Rules relating to Fees for Unitary Patent Protection.

14

g) Med državami članicami EU obstajajo velike razlike v samih pravdnih, procesnih,

postopkovnih stroških ter se lahko povečujejo eksponentno v kolikor je določen

patent uveljavljen in validiran v več državah EU.

h) Z vidika transakcijskih stroškov, študija pokaže, da največji vpliv na uspešno

validacijo patentov ne izhaja iz monetarnih stroškov validacije prijave, ki so z vidika

inovacijsko-intenzivnih in globalno usmerjenih podjetij včasih tudi zanemarljiv –

temveč iz administrativne poenostavitve postopkov in skrajšanja njihove časovne

dolžine, ki zaradi pretečenega časa, lahko predstavlja zajetno časovno izgubo za

inovatorje.

Potrebno je na kratko še omeniti, da je predlagani novi sistem pravzaprav neke vrste »dejav

vu«, saj je novi evropski patent z enotnim učinkom zadnji v celi vrsti poizkusov vzpostaviti

enotni patentni sistem za celotno Evropsko Unijo.35 Prva iniciativa je bila tako s strani EU

sprožena v poznih petdesetih in je v letu 1975 rezultirala v sprejetju Community Patent

Convention (CPC).36 Ta konvencija ni bila nikoli ratificirana, podobno pa se je recimo

zgodilo tudi z »Agreement Relating to Community Patents« iz leta 1989.37

1.2. Sistem predlaganega Evropskega patenta z enotnim učinkom

V letu 2006 je Evropska komisija izvedla širok krog posvetovanj z interesnimi skupinami,

vključno z gospodarskimi subjekti o patentnem sistemu EU, ki naj bi spodbujal inovativnost,

širil znanstvena spoznanja, utrjeval tehnološki transfer, ki bo dostopen vsem zainteresiranim

akterjem in bo nudil ustrezno raven pravne varnosti. S tem identificirani interesi, želje in cilji

so bili jasni – Evropa ne sme zaradi administrativnih obremenitev izgubljati inovativnosti v

odnosu do Združenih držav Amerike oz. daljnovzhodnih držav.

Evropska komisija je 16. 12. 2010 prejela zahteve in pričakovanja dvanajstih držav članic

EU, vključno z Republiko Slovenijo, o okrepitvi sodelovanja na področju oblikovanja enotne

patentne zaščite.38 Te države članice so potrdile svoje zahteve na seji Sveta za konkurenčnost

10. decembra 2010 in v nadaljevanju se je želji po okrepljenem sodelovanju pridružilo še

trinajst držav članic. Tako danes predlog o uvedbi enotnega patentnega sistema podpirajo vse

35 Za izvrsten pregled glej Pila in Wadlow, 2015. 36 Convention for the European Patent for the Common Market (15 December 1975) (Community Patent

Convention (CPC). 37 Agreement relating to Community Patents (15 december 1989), ki vsebuje novelirano verzijo Konvencije iz

leta 1975 in treh Protokolov. 38 Urad, 2015.

15

države članice, razen Španije in Italije in zato je Svet EU 10. 3. 2011 sprejel Sklep o potrditvi

okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva.39

S to odločitvijo je bila sprejeta rešitev, skladno s katero bo sistem enotnega patenta soobstajal

z nacionalnim sistemom in dosedanjim sistemom EPU (in hkrati tudi z mednarodnim PCT),

kar naj bi uporabnikom dajalo možnost izbire glede na njihove interese in potrebe, pri čemer

bo vse upravno-administrativne postopke za pridobitev enotne patentne zaščite izvajal EPU.40

Po več desetletnih razpravah in kompromisih je decembra 2012 Evropski parlament nato tudi

uradno potrdil paket predpisov, ki urejajo enotni patent in centraliziran, enotni sodni sistem

za patente v Evropski Uniji. Patentni sveženj je pravzaprav sestavljen iz treh delov, ki tudi

predstavljajo pravno podlago za uvedbo novega enotnega patentnega varstva v Evropi, in

sicer iz Uredbe (EU) št. 1257/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17.12.2012 o

izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (Ur. L.

EU, L 361, 31.12.2012), Uredba Sveta (EU) št. 1260/2012 z dne 17.12.2012 o izvajanju

okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno

ureditvijo prevajanja (Ur. L. EU, L 361, 31.12.2012) in pa mednarodni sporazum, ki

ustanavlja Enotno sodišče za patente (Sporazum o enotnem sodišču za patente).41

Glavni cilji zakonodajalca pri unitarnem patentu naj bi tako bili pospeševanje znanstvenega

in tehnološkega napredka in boljše delovanje skupnega, notranjega trga EU. Vse to naj bi

dosegli s tem, da bi bil patentni sistem učinkovitejši, cenejši in bolj varen/predvidljiv ter, da

bi izboljšali uveljavljanje in varovanje patentov pred enim samim sodiščem pristojnim za

odločitve o kršitvah in veljavnosti evropskih patentov z enotnim učinkom (seveda za države

podpisnice sporazuma).

Enotno sodišče za patente bo sodišče (z izključno pristojnostjo o sporih glede evropskega

patenta z enotnim učinkom), skupno nekaterim državam članicam in za katerega bodo v

skladu s pravom Unije veljale enake obveznosti kot za katero koli nacionalno sodišče.

Sodišče bo razdeljeno na tri divizije (a) centralno; b) lokalno, vzpostavljeno na zahtevo

države članice; in d) regionalno vzpostavljeno na zahtevo dveh ali več držav članic) in bo

imelo svoj sedež v Parizu z dvema vejama v Muenchnu in Londonu (vsa tri bodo

prvostopenjska sodišča, pritožbeno sodišče bo v Luxemburgu, medtem, ko bosta imela v

Ljubljani in Lizboni sedeža patentna arbitraža in mediacija). In sicer se bodo primeri iz

mednarodne patentne (IPC) klasifikacije A (human necessity) in B (kemija) presojali v

39 Za podrobnejšo analizo glej Pila Justine in Christopher Wadlov, “The Unitary EU Patent System,” Hart

Publishing, 2015. 40 Za podrobnejšo pravno analizo glej Ullrich Hanns, “Select from within the system: the European patent with

unitary effect,” Max Plank Institute for Intellectual Property and Competition Law, Research Paper No. 12-11,

2015; Pagenberg Bardehle, “Unitary Patent and Unified Patent Court,” 2013. 41 Council (EU) Agreement on a Unified Patent Court (O.J. EU, 2013/C 175/01).

16

Londonu, primeri iz klasifikacije F (mechanical engineering, ligting, heating, weapons,

blasting) se bodo presojali v Muenchnu, vsi ostali primeri pa v Parizu. Enotno sodišče za

patente bo imelo izključno pristojnost in bo tako nadomestilo nacionalna sodišča za zadeve,

ki jih ureja Sporazum o enotnem sodišču za patente. Sporazum o enotnem sodišču za patente

ureja notranjo razdelitev pristojnosti med različnimi oddelki Enotnega sodišča za patente in

izvrševanje sodnih odločb Enotnega sodišča za patente v državah članicah pogodbenicah.42

Sodišče, oziroma sodni senat, ki bo razsojal v sporu bo sestavljen tako, da bodo sodniki v

senatu prišli iz vsaj dveh različnih držav članic. Večina senatov bo sestavljena iz treh

pravnikov, ki jim bo po potrebi dodan še četrti sodnik z dodatno ali izključno tehnično

izobrazbo.

Pri tem pa člen 89(1) Sporazuma o Enotnem sodišču za patente še določa, da Sporazum ne

more začeti veljati pred začetkom veljavnosti sprememb uredbe Bruselj I (prenovitev), ki

ureja razmerje med obema pravnima aktoma.43

Deklaratorni cilj nove ureditve naj bi bil predvsem znižati stroške in poenostaviti celoten

sistem varovanja in uveljavljanja pravic iz naslova patenta, hkrati pa to pomeni tudi večjo

odgovornost na strani uporabnikov, ki bodo morali bolje in aktivneje skrbeti za svoje pravice

ter hkrati paziti na spoštovanje pravic tretjih, vključenih v enotni evropski prostor. Na kratko

povzeto sistem enotnega patenta in enotnega patentnega sodišča pomeni sledeče:

a) vzpostavitev instrumenta evropskega patenta z enotnim učinkom, kar pomeni patent,

ki je podeljen in velja na območjih v naslednjih sodelujočih državah članicah: Belgija,

Bolgarija, Češka republika, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Francija, Irska, Ciper,

Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska,

Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo;

b) enoten postopek, ki se vodi pred Evropskim patentnim uradom in s katerim se skrajša

čas ter znižajo stroški, vezani na prevod, pristojbine in patentne zastopnike v postopku

validacije pred nacionalnimi uradi;

42 Za razlago procesnih pravil, sestave sodišč, o jeziku sodnih postopkov, pritožbenih poteh itd. glej Pagenberg,

opomba 29. 43 Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in

gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: uredba Bruselj I) določa pravila, ki opredeljujejo mednarodno

pristojnost sodišč držav članic, in pravila, ki preprečujejo vzporedne postopke pred sodišči različnih držav

članic. Določa tudi pravila za priznavanje in izvrševanje sodnih odločb nacionalnih sodišč v drugih državah

članicah. Med drugim zajema pravde na področju pravic intelektualne lastnine, vključno s patenti. 12. decembra

2012 je bila sprejeta Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju

ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Bruselj I)

(prenovitev), ki prenavlja Uredbo (ES) št. 44/2001. Uredba (EU) št. 1215/2012 se je začela uporabljati 10.

januarja 2015;

17

c) zahtevek za enotni patent se predloži v jeziku postopka; v primeru spora glede pravic

enotnega evropskega patenta imetnik le-teh zagotovi prevod patenta, ki je predmet

spora, v uradnem jeziku države članice, ki je podpisnica dogovora o enotnem

evropskem patentu in v kateri se je zgodila domnevna kršitev oziroma v kateri ima

domnevni kršitelj stalno prebivališče.44

Uveljavitev enotne patentne zaščite na območju EU pa je bila pogojena s sprejetjem odločitve

o ureditvi enotnega patentnega sodišča. Tako so sodelujoče države članice EU 29. 6. 2012

dosegle politični dogovor glede sedeža enotnega patentnega sodišča in s tem odpravile zadnjo

oviro pri vzpostavljanju evropskega patentnega sistema in enotnega patenta. Po dolgoletnih

pogajanjih je sedaj določeno, da bo sedež Enotnega patentnega sodišča v Parizu, hkrati pa

bosta določene pristojnosti imeli tudi specializirani enoti v Münchnu in Londonu. Takšno

enotno patentno sodišče bo ustanovljeno z mednarodnim sporazumom in bo pristojno za vse

postopke, vezane na kršitev in ničnosti tako evropskih patentov kot tudi enotnih evropskih

patentov (ne bo pa pristojno o sporih glede Evropske patentne organizacije).

Ob tem kratke institucionalnem pregledu pa naj poudarimo, da bo evropski patent z enotnim

učinkom omejen na države, ki bodo ratificirale Sporazum o enotnem sodišču za patente

(sporazum so podpisale Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska,

Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luxemburg, Madžarska, Malta, Nemčija,

Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Švedska in Velika Britanija

(natančneje Združeno Kraljestvo).45

Pri tem velja omeniti Španijo, ki ne sodeluje niti v okrepljenem sodelovanju in tudi ni

podpisnica sporazuma o enotnem sodišču.46 Tudi Poljska ni želela pristopiti k Sporazumu o

enotnem sodišču in zato evropski patent z enotnim učinkom na njenem ozemlju ne bo

veljal.47 Republika Hrvaška je pri tem poseben primer, saj se je Evropski Uniji pridružila šele

julija 2013 in jo odločitev o pristopu k sporazumu še čaka.

44 Urad, 2015. 45 Opozoriti velja, da vse te države seveda še niso ratificirale sporazuma. 46 Prijavitelji patenta v Španiji bodo morali zaprositi za španski nacionalni patent ali pa za evropski patent

(EPO/PCT), ki pa se bo presojal po španskih nacionalnih pravilih. Še več, tudi prijavitelji v Španiji ne bodo

morali zaprositi za enoten patent, ampak bodo morali zaprositi za nacionalni patent ali za evropski patent

(EPO/PCT); Belec, Katja, “Evropski patent z enotnim učinkom: problematika jezikovne ureditve in sodnega

varstva,” Univerza v Mariboru, 2015. 47 Sprejem enotnega patentnega varstva in sodnega sistema je ena izmed predpostavk za veljavnost enotnega

patenta na določenem ozemlju – zato evropski patent z enotnim učinkom na ozemlju držav, ki podpišejo Uredbo

o okrepljenem sodelovanju a zavrnejo podpis Sporazuma o enotnem sodišču, ne velja; Belec, opomba 30, str.

18.

18

2.Trenutni kritični pogledi in pomisleki

Slovenska strokovna javnost je, kot že uvodoma rečeno, identificirala, izpostavila tudi

številne slabosti, potencialne negativne učinke in izrazila številne strahove, pomisleke in

dvome v ustreznost ter smiselnost nove patentne ureditve.

Ti kritični odzivi vidijo potencialne slabosti za naš gospodarski sistem ali za naše

gospodarske subjekte predvsem v dejstvu, da bodo patenti, podeljeni na ta način, veljali v

vseh državah članicah. To pa bi po njihovem mnenju lahko pomenilo, da bi naenkrat v

Sloveniji v veljavo vstopilo tudi do 20-krat več patentov letno (namesto sedaj veljavnih

nacionalnih in validiranih okoli 2.450 naenkrat do 60.000 patentov).48 To dejstvo pa bi po

njihovem tudi povsem spremenilo obseg t. i. svobode delovanja za slovenska podjetja ter

slovensko in evropsko poslovno okolje.49

Ugledni komentatorji50 tudi trdijo, da bo pravdanje pred enotnim patentnim sodiščem

nepopisno drago. Na prvi stopnji sodijo trije sodniki, na drugi jih je pet; in ker se mora po

sporazumu sodišče finančno pokrivati, naj bi bilo jasno, da bodo takse (pre)visoke.51 K temu

je potrebno po njihovem mnenju prišteti še stroške prevajanja dokumentov v vsaj enega od

delovnih jezikov sodišča in tudi potne stroške, če bo pravdanje potekalo v tujini. Ta možnost

zaradi vgrajenega sistema izbire mesta pravdanja (forum shopping) ni izključena tudi, če

Slovenija ustanovi lastno lokalno enoto sodišča ali ji celo uspe ustanoviti t. i. regionalno

enoto z Madžarsko in Hrvaško v Ljubljani. In v primeru sojenja v tujini (Pariz, London ali

München) je potem treba dodati še potne stroške in stroške tujih odvetnikov. To pa so zneski,

ki jih ogromna večina naših malih in mikro-podjetij, ki trenutno vlagajo na stotine slovenskih

nacionalnih patentov naj ne bi zmogla, in bodo torej v primeru obdolžitve kršitve preprosto

finančno prisiljena sprejeti obdolžitev tudi, če ta ne bo utemeljena.52 Pretnar tako

argumentira, da naj bi bila Krka edino slovensko podjetje, ki bi mu novo sodišče morda

stroškovno in tudi sicer ustrezalo.53

Pretnar nadalje še navaja, da pri obdolžitvah kršitve kakšnega patenta se domnevni kršitelji

najpogosteje branijo z dvema argumentoma – poleg dokazovanja, da kršitve, zaradi razlik

med patentiranim izumom in rešitvijo, ki jo domnevni kršitelj dejansko uporablja, ni, tudi

argument pravice do predhodne uporabe.54

48 Urad, 2015. 49 Ibid. 50 Glej Pretnar, 2015. 51 Ibid. 52 Ibid. 53 Glej Pretnar, 2015. 54 Ibid.

19

Prvi argument je poskus razveljavitve domnevno kršenega patenta, da torej izum ni nov, da ni

dovolj podrobno opisan ali da izum ni na inventivni ravni itd. Toda za razveljavljanje patenta

je po sporazumu pristojna centralna enota sodišča v Parizu, kar lahko zaradi že omenjenega

forum shoppinga pomeni vzporedni postopek poleg tistega glede kršitve – torej še dodatne

stroške (bifurcation).55

Drugi pogosto uporabljen argument je sklicevanje na t. i. pravico do predhodne uporabe. Če

domnevni kršitelj dokaže, da je patentirani izum razvil neodvisno od imetnika patenta in da

se je na njegovo izkoriščanje resno pripravljal pred objavo zadevne patentne prijave, potem

lahko domnevni kršitelj takšen izum izkorišča ne glede na podeljeni patent. A glej ga zlomka,

v tej točki enotni patent EU zanika svojo osnovno značilnost enovite veljavnosti v celotni

EU: če domnevnemu kršitelju uspe uveljaviti pravico do predhodne uporabe, je ta pravica

omejena le na teritorij države domnevnega kršitelja.56 Za izvozno usmerjena slovenska

podjetja se ta določba, ki meji na navadno lumparijo, lahko po Pretnarjevem mnenju izkaže

za več kot neprijetno.57

Tretji pomislek izhaja iz dejstva, da naj bi bilo novo sodišče izključno pristojno tudi za

obstoječe klasične evropske patente v »šopku«, pri katerih za zdaj velja sodna pristojnost

nacionalnih sodišč. Bodoči enotni patent namreč klasičnega evropskega patenta ne odpravlja,

temveč je le dodatna opcija. Z drugimi besedami, če Slovenija ratificira sporazum, potem

nacionalna sodišča izgubijo dosedanjo pristojnost za spore o kršitvah klasičnih evropskih

patentov, kar ni ravno v skladu z omenjenim načelom teritorialnosti, ki bi prav z rojstvom

enotnega patenta moralo pridobiti večji pomen.58

3. Pregled literature in obstoječih študij

V tem tretjem poglavju sledi kratek pregled rezultatov, spoznanj in priporočil

najpomembnejših dosedanjih analiz in znanstvene literature, ki so bile narejen za posamezna

področja ali posamezne sklope patentnega področja (kot so o stroških patentiranja in

njihovem vplivu na patentno aktivnost, ekonomske študije vpliva procesnih stroškov,

kategorizacija vplivov). Pri tem gre za literaturo, ki je bila objavljena v najuglednejših

znanstvenih revijah kjer gredo članki pred objavo skozi dvojno slepo preverbo (double-peer

review), ki jamči za ustrezno kakovost in relevantnost znanstvenih zaključkov. Pri tem velja

poudariti, da znanstvena relevantnost pomeni da so rezultati, zaključki in glavna spoznanja

55 Ibid. 56 Pretnar, 2015. 57 Ibid. 58 Ibid.

20

takšnih člankov relevantna tudi za Slovenijo, saj je ekonomija, podobno kot recimo fizika ali

kemija univerzalno aplikativna veda.

3.1 Stroški patentiranja

V skladu s sedanjim sistemom patentiranja v Evropski Uniji lahko stroške patentiranja

(analitično gledano gre tu za transakcijske stroške) razvrstimo v šest večjih skupin:

a) procesni stroški, ki vključujejo vse pristojbine (do odobritve patenta) in vse ostale

stroške iskanja, preverjanja itd.

b) stroški prevajanja, validacija patenta pri različnih nacionalnih uradih je lahko

povezana z stroški prevajanja celotnega patenta.

c) pristojbine za vzdrževanje patenta.

d) Zunanji stroški, posamezniki in podjetja, ki nimajo svojih notranjih patentnih

zastopnikov in odvetnikov morajo najemati zunanje izvajalce za opravljanje patentnih

storitev

e) Stroški pravdanja, imetniki patentov se lahko soočajo z možnostjo pravdanja v

različnih jurisdikcijah (in s te povezanimi stroški).

Vsi ti stroški predstavljajo transakcijske stroške, ki zavirajo alokacijo resursov, zavirajo

ekonomsko aktivnost, gospodarsko rast in posledično družbeno blaginjo (Coase, 1961; North,

1985). Spoznanja nove institucionalne ekonomije (New Institutional Economics) zato

priporočajo zniževanja vseh vrst transakcijskih stroškov. Uvedba evropskega patenta z

enotnim učinkom bo nekatere izmed zgoraj navedenih vplivala jih znižala na druge pa pač ne.

Procesni stroški bodo v veliki meri ostali nespremenjeni, saj bodo vse možne poti vlaganja in

zaščite patentov še vedno odprte (nacionalna, EPU, mednarodna). Validacija evropskega

patenta z enotnim učinkom bo zelo poenostavljena, saj validacije ne bo več potrebno

opravljati pred vsakim nacionalnim uradom. Za registracijo evropskega patenta z enotnim

učinkom tudi niso več zahtevani prevodi, vendar pa mora biti v prehodnem obdobju (ki lahko

traja do 12 let) v kolikor je bil patent podeljen v angleščini še vedno zagotovljen prevod v

katerega izmed drugih EU jezikov ali pa, če je bil patent podeljen v francoščini ali nemščini

mora biti potem patent preveden v angleščino. Nadalje bodo pristojbine za vzdrževanje

patenta plačljive pri evropskem patentnem uradu in ne več pri nacionalnih patentnih uradih,

kar bo poenostavilo vzdrževanje patentne zaščite. Vse to naj bi znižalo prej navedene zunanje

stroške, uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom pa bo tudi znižala stroške pravd v več

jurisdikcijah. Ker je vsako znižanje transakcijskih stroškov priporočljivo je takšno

zmanjšanje dobrodošlo.

Je pa ex ante skoraj nemogoče oceniti resnično znižanje takšnih stroškov, saj podatkovne

baze niso na voljo (oziroma jih je sploh nemogoče ustvariti), tako, da gre pri tem samo za

21

ocene. Študiji Rolanda Bergerja (2005) in Harhoffa (2009), ki poizkušata kvantificirati

razlike v teh stroških, tako temeljita predvsem na ocenah in približkih. Je pa pri tem potrebno

poudariti, da že njuni omejeni izsledki sugerirajo velike razlike v procesnih in pravdnih

stroških, ki se bodo z unitarnim patentom nedvomno znižali.

Trenutno znašajo povprečni stroški registracije patenta, ki bi ga želeli validirati v 13 državah

članicah, od 12.500 pa do 32.000 evrov za en patent. Po uvedbi nove patentne zaščite pa bodo

kot že rečeno pristojbine za na primer 10 letno vzdrževanje znašale 1.175 €59 ostale

pristojbine pa po trenutno objavljenih podatkih okoli 4.000 € tako, da so te številke v skladu

z napovedmi po katerih se boso vsi skupni stroški za vse države podpisnice znašali med 5.000

in 7.000 evrov.60 Vse to pomeni pa pomeni dejansko zmanjšanje stroškov registracije patenta

in s tem tudi razbremenitev slovenskega, večinsko izvozno usmerjenega gospodarstva.

3.2. Vpliv stroškov patentiranja na patentno obnašanje

Kar nekaj analiz in znanstvenih objav se ukvarja z vplivom stroškov na patentno obnašanje

pri tem pa se predvsem osredotoča na vpliv vzdrževalnih pristojbin na dolžino trajanja

patenta (te študije prikazujejo nedvomno vzročnost med višino pristojbin in dolžino patentov,

višje kot so pristojbine, krajša je le ta), vpliv takšnih stroškov na odločitve v katerih državah

članicah sedaj validirati podeljeni patent in celoten vpliv takšnih stroškov na patentno

aktivnost.61

Eaton in ostali (2003) tako recimo pokažejo, da je znižanje patentnih pristojbin EPU-ja v letih

1990-2000 (znižanje reda od 33% do 55%) imelo velik učinek na distribucijo patentov po

različnih državah.62 Eaton in ostali (2003) tako tudi trdijo, da je skoraj 40% od 70% celotnega

povečanja patentiranja v Evropi posledica prav tega znižanja patentnih pristojbin.63

Daguy in van Pottlesberghe (2010) ocenjujeta, da bi ob enakih ostalih spremenljivkah

znižanje patentnih stroškov za 45% (na osebo) vzpodbudilo 14% povečanje patentnih prijav

pri Evropskem patentnem uradu. De Rassenfosse in van Pottlesberghe (2007 in 2010) tudi

empirično potrdita, da je vpliv trdnosti, zanesljivosti delovanja sistema patentne zaščite

59 Podrobneje glej Decision of the Select Committee of the Administrative Council of 15 December 2015

adopting the Rules relating to Fees for Unitary Patent Protection. 60 Podrobneje glej: http://www.epo.org/law-practice/legal-texts/official-journal/2014/01/a13.html; glej tudi:

http://www.epoline.org/portal/portal/default/epoline.Scheduleoffees . 61 Za podroben in celovit dosedanje ekonomske literature s področja ekonomije patentov glej Hall H. Bronwyn

in Dietmar Harhoff, “Recent research on the economics of patents,” NBER working paper series 17773, 2015. 62 Eaton, Jonathan, Samuel Kortum in Josh Lerner, “International Patenting and the European Patent Office: A

Quantitative Assessment, NBER working paper, 2013. 63 Ibid.

22

(index učinkovite patentne zaščite) statistično značilen in pozitiven – večji odstotek

zanesljivosti delovanja sistema patentne zaščite vodi k večjemu številu vloženih patentov.

Njuni študiji tudi prepričljivo empirično pokažeta (in hkrati potrdita pravno-ekonomsko

teorijo) da je velikost države, oziroma velikost teritorija na katerem se uveljavlja določen

patent izjemno relevantna. Zaščita patenta za majhno državo je tako dosti dražja (mišljeno v

pristojbinah na osebo) kakor pa za veliko državo, vse to pa ima statistično značilen vpliv na

odstotek vlaganja patentnih prijav. Z drugimi besedami njuna študija potrdi, da v kolikor

povečamo teritorialni obseg določenega patentnega varstva (na primer z uvedbo evropskega

patenta z enotnim učinkom, ki razširja območje veljavnosti) s tem tudi povečamo patentiranje

in vlaganje patentnih prijav (gre za predvidljivi učinek ekonomije obsega).

Študija Evropske Komisije je razkrila, da bodo po vzpostavitvi evropskega patenta z enotnim

učinkom stroški prevajanja znašali okoli 680 € na patent in bodo nadomestili vse dosedanje

prevajalske in validacijske stroške (vključno z odvetniškimi tarifami). Stroški v višini

32.000€ potrebni za validacijo patenta v vseh državah EU (ali v višini 4.700€ za pet največjih

držav članic) se bodo tako zmanjšali na 680€ za celotno EU.64 Evropska Komisija tudi trdi da

bo uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom imela pozitivne učinke na inovacije

(znanje iz objavljenih patentov bo dosti lažje dostopno in bolj pregledno), na konkurenčnost

(skupni prostor EU bo zaradi uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom postal

privlačnejši za ustvarjanje, inoviranje in investiranje) ter na zaposlenost (cenejše patentiranje

bo povzročilo nastanek novih Srednjih in Malih Podjetij, ki so hrbtenica tako celotne EU kot

Slovenije in, ki so na dolgi rok najbolj inovativen, fleksibilen in propulziven del gospodarstva

in ki znotraj EU 27 ustvarijo tudi največ delovnih mest).65

Do podobnih rezultatov je prišla tudi študija Danguya in van Pottelsbergha, ki je ocenila, da

bo uvedba novega evropskega patenta z enotnim učinkom prinesla gospodarstvu že samo iz

naslova zmanjšanja proceduralnih in prevajalnih stroškov kar do 250 milijonov € letnih

koristi.66 Poleg tega pa njuna študija tudi pokaže, da bo z uvedbo evropskega patenta z

enotnim učinkom prišlo do kar 18% povečanja patentne aktivnosti (vlaganje prijav).67

64 European Commission, »Impact Assessment: regulation of the European Parliament and the Council

implementing enhanced cooperation in the area of the creation of unitary patent protection, SEC (2011) 482

final. Glej tudi van Pottelsberghe de la Potterie Bruno in Malwina Mejer, “The London agreement and the costs

of patenting in Europe,” 29 European journal of law and economics 211, 2010. 65 Ibid. Glej tudi Guloglu Bulent in Baris R. Tekin, “A panel causality analysis of the relationship among

research and development, innovation and economic growth in high-income OECD countries,” 2 Eurasian

Economic Review 1, 2012. 66 Danguy Jerome, in Bruno van Pottelsberghe, “Cost-Benefit Analysis of the Community Patent,” 2 Journal of

Benefit-Cost Analysis 2, 2011. 67 Ibid. Do podobnih rezultatov so neodvisno od the študij prišli tudi De Rassenfosse Gaetan in Bruno van

Pottelsberghe, “On the price elasticity of demand for patents,” 74 Oxford bulletin of economics and statistics 1,

2012; De Rassenfosse Gaetan in Bruno van Pottelsberghe, “Per un pugno di dolari: a first look at the price

elasticity of patents,” 23 Oxford Review of Economic Policy 4, 2007; ter De Rassenfosse Gaetan in Bruno van

23

Harthoff je v svoji ekonomski analizi razkril, da je kar 146 primerov kršitev podvojenih in da

bo uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom prinesla do 289 milijonov € prihrankov.68

Njegova študija tudi pokaže, da bodo skupni stroški delovanja novega enotnega sodišča za

patente na letni ravni znašali 27.5 milijona €.69 Analiza stroškov in koristi delovanja sodišča

tako nedvoumno kaže na pozitiven vpliv vpeljave in vzpostavitve novega enotnega sodišča za

patente.

Še več, Harthoff tudi pokaže, da bo dosegljivost in razpoložljivost ter stroškovna učinkovitost

novega sistema evropskega patenta z enotnim učinkom (vključno z sodiščem) omogočala

strankam iz držav, ki se sedaj v veliki meri vlagajo samo nacionalen patente, vlaganje

patentov z unitarnim učinkom (in posledično povečala njihovo inovacijsko aktivnost).70 Po

njegovem mnenju, bi se morali oblikovalci novega sistema evropskega patenta z enotnim

učinkom tudi fokusirati na vzpostavitev čimbolj učinkovitega, hitrega in enostavnega

sistema.71 Galasso in Schankerman pa raziščeta vzorce in učinke ameriške uvedbe enotnega

patentnega sodišča in ugotovita, da so se spori po uvedbi enotnega patentnega sodišča dosti

hitreje poravnali in da je prišlo do velikega zmanjšanja v časovnem trajanju postopkov pred

sodiščem, kar pomeni, da je med igralci na trgu prisotne manj negotovosti, vse to pa potem

vodi k povečevanju alokacijske učinkovitosti.72

Straathof in van Veldhuizen v svoji analiza navajata, da trenutno stanje v državah članicah

vzpodbuja oziroma omogoča kulturo imitiranja namesto kulture inoviranja in da bo uvedba

unitarnega sistema kaznovala imitiranje in s tem institucionalno spremenila trenutne vzorce

obnašanja ter, da bo uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom tudi preprečila trenutna

strateška validiranja patentov (zgolj iz namena preprečitve vlaganja pravnih sredstev proti

njim s strani pravih imetnikov patentov).73

Mejer in van Pottelsberghe na primer tudi v svojem nedavnem članku poudarita, da so

posledice trenutne fragmentacije evropske patentne zaščite mnogo bolj dramatične kakor pa

so samo vidne razlike v stroških patentne zaščite.74 Trenutna prevlada nacionalnih patentnih

Pottelsberghe de la Potterie, “The role of fees in patent systems: theory and evidence,” 27 Journal of economic

surveys 4, 2012. 68 Harhoff, Dietmar, “Economic Cost-Benefit Analysis of a Unified and Integrated European Patent Litigation

System,” Ludwig-Maximilians-Universitat Muencheb, Martkt 06 D, 2008. 69 Ibid. 70 Ibid. 71 Ibid. 72 Galasso Alberto in Mark Schankerman, “Patent thickets, courts, and the market for innovation,” 41 RAND

Journal of Economics 3, 2010, pp. 472-503. 73 Straathof Bas in Sander van Veldhuizen, “Another reason for the EU patent: declining validation rates,” 2010. 74 Mejer Malwina in Bruno van Pottelsberghe, »Economic incongruities in the European patent system,« 34

European journal of law and economics 215, 2012.

24

jurisdikcij namreč povzroča veliko mero negotovosti, ki neposredno zmanjšuje tako

efektivnost kot privlačnost Evropskega patentnega sistema in z njim povezanega stimuliranja

inovacij.75

In nenazadnje, Straathof in van Veldhuizen sta v svoji nedavni ekonometrični študiji za CPB

(Netherlands Bureau for Economic Policy Anaylsis) po opravljeni analizi vseh držav članic

EU prepričljivo ugotovila, da razlog nemške uspešnosti in izstopajočem številu njihovih

patentov (ocenjena vrednost podeljenih EPU je 2.6 milijarde € od katerih kar 1/3 odpade na

Nemčijo) tiči prav v učinkoviti zaščiti intelektualne lastnine in z njim povezani velikosti

trga.76

4. Konceptualni okvir

Pregled predhodno opravljenih analiz o učinkih uvedbe evropskega patenta z enotnim

učinkom iz Poljske in Velika Britanije, razkrije velike metodološke ter raziskovalne

pomanjkljivosti in omejitve teh študij. Obe analizirani prehodni študiji temeljita namreč na

analizi odgovorov iz anketnih vprašalnikov. Metoda analiziranja odgovorov iz anketnih

vprašalnikov je sicer hvale vredna, vendar nam ne daje skoraj nikakršnih relevantnih

odgovorov na vprašanje o učinkih novega evropskega patenta z enotnim učinkom na

gospodarstva držav članic. Metoda anketnih in spletnih vprašalnikov je namreč podvržena

številnim omejitvam (tako raziskovalnim kot metodološkim), od problema reprezentativnosti

vzorca, do tega da pač meri preference in občutke vprašanih in ne resnična dejstva, empirične

podatke. Še več, študiji temeljita na nekakšnih treh hipotetičnih scenarijih, ki so blago rečeno

popolnoma izmišljeni (od predpostavk do vzorcev in učinkov). Zato ni čudno, da sta prišli do

popolnoma drugačnih, nasprotujočih si zaključkov. Medtem ko je študija iz Velike Britanije

izjemno pozitivna glede uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom, rezultati Poljske

študije kažejo na popolnoma drugačno sliko in celo priporočijo izstop Poljske iz sistema

evropskega patenta z enotnim učinkom, češ da bo takšen sistem uničil poljsko gospodarstvo

(še posebej MSP).

Zaradi identificiranih omejitev in napak predhodnih študij smo se na Ekonomski fakulteti

Univerze v Ljubljani odločili, da izvedemo detajlno ekonometrično študijo vpliva

transakcijskih stroškov na uspešnost validacije patentnih prijav in s tem na samo ekonomsko

aktivnost v Sloveniji. V skladu z novo institucionalno ekonomijo in deli treh Nobelovih

nagrajencev za ekonomijo (Coase, North in Williamson) je zmanjševanje transakcijskih

stroškov ključnega pomena (ob človeškem kapitalu) za pospeševanje alokacijske

75 Ibid. 76 Straathof Bas in Sander van Veldhuizen, »Market size, institutions and the value of rights provided by

patents,« CPB Discussion paper 226, 2015.

25

učinkovitosti, povečevanje gospodarske rasti in aktivnosti ter maximiranje družbene blaginje.

Predlagani sistem evropskega patenta z enotnim učinkom je tako v očeh ravno-ekonomske

znanosti viden kot izjemno pomemben mehanizem za zniževanje teh transakcijskih stroškov

(uveljavljanja stvarnih pravic na intelektualnih stvaritvah in zagotavljanja vzpodbud za

produktivno & inovativno vedenje). Presoji vplivov iz evropskega patenta z enotnim učinkom

izhajajočega nižanja transakcijskih stroškov na nacionalno ekonomijo (ki mora biti v skladu z

ekonomsko teorijo vsekakor pozitivno) smo dodali še najnovejša spoznanja behavioristične

ekonomije in klasično pravno-ekonomsko analizo.

Celovita analiza učinkov zniževanja transakcijskih stroškov (ki jih bo povzročila uvedba ali

pa ne novega evropskega patenta z enotnim učinkom) na uspešnost validacije patentnih prijav

pa temelji na sodobnih sofisticiranih ekonometričnih metodah, ki jih lahko v grobem

povzamemo v dveh glavnih premisah.

Prvič, pri analizi vpliva posameznih kategorij transakcijskih stroškov na uspešnost podjetij

pri patentnih prijavah uporabimo empirični pristop na podlagi negativne binomske regresije.

Ker je opazovana varianca patentnih prijav in validacijskih izidov večja od opazovane

aritmetičnega in geometričnega povprečja, lahko klasični Poissonov model trpi za

prekomerno disperzijo ključnih parametrov zaradi cesar so lahko vzorčne ocene vpliva

transakcijskih stroškov nezanesljive in potencialno zavajajoče. Z cenilko maksimalnega

verjetja ter z konveksno optimizacijo pripadajoče logaritmirane verjetnostne funkcije, je

tovrsten problem zanemarljiv s čimer skušava zagotoviti konsistentne in nepristranske ocene

vpliva transkacijskih stroškov na število uspešno validiranih patentnih prijav na ravni

posameznih podjetij pri evropskem in nacionalnem patentnem uradu.

In drugič, pri ocenjevanju vpliva transakcijskih stroškov na pogojno verjetnost uspešno

validirane patentne prijave v kombiniranem vzorcu podjetij, uporabimo logistično regresijsko

analizo z korekcijo standardnih napak za večdimenzionalno panelno heteroskedastičnost in

serijsko korelacijo stohastične komponente znano kot multiway clustering (Cameron,

Gelbach in Miller 2011). Večdimenzionalna heteroskedastičnost ter serijska korelacija

stohastične komponentne v večini panelnih aplikacij zaradi neenakomerne razdelitve variance

rezidualov vodi do prehitre zavrnitve ničelnih hipotez kot posledica pod-cenitve standardnih

napak zaradi inflacije testnih statistik. Ker je panelna dimenzija v pripadajoči študiji

sestavljena iz treh nivojev agregacije - podjetij, časa in držav - bi zanemarjanje

večdimenzionalne heteroskedastičnosti in serijske korelacije, ki jih standardna Huber-

Eickner-White robustna OLS cenilka ter kontrola za časovno in prostorsko heterogenost iz

neopazovanih učinkov ne odpravlja - vodilo v nezanesljive ocene vpliva transakcijskih

stroškov na pogojno verjetnost uspešne validacije patentnih prijav.

26

Podatkovna baza s katero smo izvedli ekonometrično analizo je baza našega Urada Republike

Slovenije za intelektualno lastnino in zajema vse nacionalna prijave - to je prijave na našem

uradu – in vse EPU prijave, ki pa so v osnovi validacija/registracija evropskega patenta v

Sloveniji. Analizirana baza tudi zajema prijave slovenskih podjetij pri EPU. Celotna

podatkovna baza pa zajema časovno vrsto zadnjih desetih let in tako vsebuje preko 25.000

opazovanj (več v nadaljevanju). Postopkovno je nacionalni patent podeljen z objavo v 18

mesecih po vložitvi prijave. Na EPU pa je povprečje trenutno 48 mesecev od vložitve prijave.

(vendar gre pri tem za to, da EPU izpelje popolni preizkus, medtem ko ga v Sloveniji ne

izpeljemo).

V naši raziskavi smo se tudi soočili s vprašanjem prikazovanja in analiziranja časovnih

trendov patentiranja (leto-za-letom) za vse države EU. Želeli smo namreč analizirati časovne

vzorce in potencialne premike v količini in morebitnih vzorcih (nacionalne v. EPU prijave

itd.) prijav po letih, vendar smo se zaradi verjetnosti napak (vzvratne kavzalnosti - reverse

causality in omited bias variable) in velike verjetnosti, da bi bili rezultati izjemno zavajajoči

ali pa sploh popolnoma neuporabni problema odločili, da takšno analizo opustimo, saj bi bila

iz znanstvenega stališča popolnoma ne relevantna. Namreč, trend je za vsako državo

stacionaren ker prihaja do vseh možnih preobratov in povratnih kavzalnosti. Na primer

določen prijavitelj ne uspe z validacijo določenega predloga in ga nato poizkusi (enakega)

vložiti preko druge pravne osebe ali pa v drugi državi, ali pa vloži novo prijavo na drugem

področju zaradi česar potem trendi niso jasni. Takšna analiza bi bila znanstveno zanesljiva,

relevatna v kolikor bi imeli na voljo reprezentativen vzorec s strani EPU za vsako državo

posebej za recimo obdobje zadnjih 20 let in ki bi bil tudi predhodno prefiltriran (kjer bi bili

preobrati in ponavljanje vlog že v naprej odstranjeni). Z trenutnim naborom podatkov, ki so

nam bili poslani (in do katerih ima dostop URSIL) bi bila takšna časovna analiza popolnoma

zavajajoča in je zato tudi po naši presoji bila izpuščena iz analize vplivov evropskega patenta

z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo (več v nadaljevanju pod metode, metodologija

in predpostavke).

5. Pravno-ekonomski pomen patentnega varstva

Na podlagi številnih empiričnih študij lahko ugotovimo, da je stopnja razvitosti določene

družbe premo-sorazmerna s stopnjo intelektualne kreativnosti. Največ prijavljenih patentov je

na Japonskem, v ZDA in v drugih razvitih (zlasti zahodnoevropskih) državah. Med ravnjo

ustvarjalnosti in razvitostjo gospodarstva je torej neposredna zveza. Naloga vsake posamezne

države torej je, da z različnimi mehanizmi kot so davčna politika, davčne olajšave,

stimulacije znotraj podjetij itd. vzpodbuja intelektualne stvaritve in da zagotavlja njihovo

varstvo. Nove stvaritve pa niso pomembne za narodno gospodarstvo posamezne države,

27

ampak hkrati tudi za ustvarjalca, ki praviloma ustvarja zato, da bi stvaritev unovčil.

Stvariteljeva najpomembnejša upravičenja obsegajo pravico, da stvaritev izkorišča (monopol)

in pravico do razpolaganja s stvaritvijo.

V pravno-ekonomskem smislu je patentno varstvo izjemno močan, sofisticiran mehanizem za

zagotavljanje spodbud, motivov za kreacijo novih idej, proizvodov, izumov, oblik in

modelov. Analitično gledano gre pri patentu za monopolu, za podelitev ekskluzivnih stvarnih

pravic na intelektualnih stvaritvah, tehničnih rešitvah in izumih. Vzpostavitev teh stvarnih

pravic (patentov) je po mnenju Douglasa Northa (Nobelov nagrajenec za ekonomijo) tudi

eden izmed najpomembnejših temeljev in razlogov neslutenega uspeha in blaginje zahodne

civilizacije. Še več, sprejetje »Monopoly Acta« leta 1524 v Veliki Britaniji se smatra za enega

izmed ključnih pogojev, ki so omogočili nastanek njene industrijske revolucije in s tem

neslutene gospodarske rasti, prave eksplozije ekonomske aktivnosti in neprekinjenega

povečevanja družbene blaginje. Podelitev izključne stvarne pravice (monopola) stvaritelju

ideje temu omogoča, da si prilasti velik del njene družbene vrednosti. Ta stvarna pravica (ob

predpostavki striktnega in objektivnega uveljavljanja takšnih pravic) in iz nje izhajajoča

gotovost, da si bo lahko izumitelj, v kolikor bo njegov tehnični izum trg sprejel in bo

ekonomsko uspešen, povrnil ne samo svoje začetne »relation-specific« stroške razvoja in

izdelave takšnega produkta, izuma ampak tudi, da bo lahko užival dobičke (v kolikor bodo ti

nastali), ki jih bo takšen izum prinesel – ta ex ante možnost povrnitve stroškov in

participacija na potencialnih dobičkih pa sta izjemna motivacijska mehanizma, ki

vzpostavljala spodbude potencialnim izumiteljem za njihovo produktivno obnašanje in

inoviranje (vse to pa na dolgi rok povečuje ekonomsko aktivnost, gospodarsko rast in

družbeno blaginjo). Posledično se izumiteljevo izplačilo, kakor je za učinkovitost spodbud

(ob predpostavki iz mikroekonomije o človeku kot racionalnem bitju, ki maksimira svojo

blaginjo) h kreativnosti potrebno, izravna z družbeno vrednostjo izuma. Vendar pa je

posledica izplačila za kreativnost naložitev družbenih stroškov širjenja.77

Podelitev patentnega varstva analitično gledano pravzaprav s pomočjo podelitve lastninske

pravice na določenem izumu predstavlja podelitev monopola nad to dobrino. Vsak monopol

pa je v skladu z ekonomsko znanostjo – tako teoretično kot empirično (izjema seveda je

naravni monopol) - izjemno škodljiv, nevaren, je vir neučinkovitosti, uničuje ekonomsko in

gospodarsko aktivnost, zavira/onemogoča inovacije, omogoča prisvajanje neupravičenih

monopolnih rent, omogoča moralni hazard in oportunizem ter nepotizem in torej neposredno

zmanjšuje družbeno blaginjo. Zato mora potem pravo intelektualne lastnine najti ravnovesje

med spodbujanjem inovativnosti in razširjanjem idej. To ravnovesje (trade-off) med

zagotavljanjem spodbud za inoviranje in preprečevanjem monopolov pa je tudi glavni razlog

77 Cepec, J., Kovač. M., Poslovno pravo:Osnove s praktičnimi primeri, GV Založba, 2012.

28

za striktno časovno omejeno trajanje patente zaščite (max. 20 let) in tudi za premo-

sorazmerno povečevanje vzdrževalnih stroškov patentnega varstva.

Pravno-ekonomska analiza nam tako omogoča razumeti analitične razloge za podeljevanje

teh (drugače ekonomsko tako škodljivih) časovno omejenih monopolov, saj naj bi bilo

zagotavljanje vzpodbud za inovativno, produktivno ustvarjanje tako pomembno, da odtehta

(za krajše časovno obdobje max. 20 let) tudi negativne posledice takšnega monopola

(monopolna renta, manjša uporaba in razširjanje takšnega znanja, možen oportunizem in

prisvajanje neupravičenih rent itd.). Monopolisti tako služijo rente, dobičke, ki presegajo

običajni donos naložbe, podeljeni monopoli pa povzročajo družbene stroške s tem, da se

zaradi njih proizvede premalo monopoliziranega blaga, njegova cena pa je previsoka. Iz tega

tudi sledi, da je podeljevanje patentov – monopolov za »izume,« ki pa niso pravi izumi

ampak samo imitacije pravih resničnih izumov pravno-ekonomsko popolnoma nedopustno.

Podeljevanje patentov, monopolov za takšno imitiranje je neposredni vir neučinkovitosti,

moralnega hazarda in oportunizma, transakcijskih stroškov, negativne selekcije (adverse

selection problem) in pravzaprav omogoča neupravičeno prisvajanje rent (rent-seeking

behaviour) V takšnih primerih gre za popolno redistribucijo, za re-distributivno vedenje (in

ne zaželeno produktivno kot velja v primerih »pravih« patentov, ki so v resnici nove

tehnološke, inovativne in industrijsko uporabljive iznajdbe ki povečujejo družbeno blaginjo)),

ki neposredno zmanjšuje gospodarsko aktivnost in družbeno blaginjo. Podeljevanje

nacionalnih patentov, ki so samo kopija, imitacija že nekih drugih tujih tehničnih izumov (s

tem potem ustvarjamo male nacionalne monopole, kjer so vse vzpodbude za ustvarjalno,

produktivno obnašanje in investiranje izničene), inovacij je tako izjemno škodljiva in na dolgi

rok tudi uničujoča za gospodarstvo in za blaginjo določene nacije.

Imetništvo idej enako kot lastništvo nepremičnin tako pomeni pravico izključiti tretje. Pravica

lastnika ideje do izključitve tretjih pa seveda pogosto omejuje njeno razširjanje. Pravo

intelektualne lastnine tako poskuša najti ravnotežje med spodbujanjem inovativnosti in

razširjanjem idej. Na splošno lahko rečemo, da kolikor teritorialno širši in trajnejši je obseg

izumiteljevih pravic in idej, toliko močnejše so spodbude za kreacijo novih idej in toliko

šibkejše so spodbude za njihovo razširjanje.78 Z drugimi besedami, večji kot je geografski

obseg določenega patenta in učinkovitost patentnega varstva večje in učinkovitejše so

spodbude za kreacijo novih izumov in tehničnih rešitev, večja je gospodarska aktivnost, rast

in večja je družbena blaginja. De Rassenfosse in van Pottlesberghe (2007 in 2010) to pravno-

ekonomsko spoznanje tudi empirično potrdita in pokažeta, da je vpliv trdnosti, zanesljivosti

delovanja sistema patentne zaščite (index učinkovite patentne zaščite) statistično značilen in

pozitiven – večji odstotek zanesljivosti delovanja sistema patentne zaščite vodi k večjemu

številu vloženih patentov. Njuni študiji tudi prepričljivo empirično pokažeta (in hkrati

78 Cooter, R., Ulen, T., Law and Economics, Adison Wesley Longman, 2005.

29

potrdita pravno-ekonomsko teorijo) da je velikost države, oziroma velikost teritorija na

katerem se uveljavlja določen patent izjemno relevantna.

Zaščita patenta za majhno državo je tako dosti dražja (mišljeno v pristojbinah na osebo)

kakor pa za veliko državo, vse to pa ima statistično značilen vpliv na odstotek vlaganja

patentnih prijav. Z drugimi besedami njuna študija potrdi, da v kolikor povečamo teritorialni

obseg določenega patentnega varstva (na primer z uvedbo evropskega patenta z enotnim

učinkom, ki razširja območje veljavnosti) s tem tudi povečamo patentiranje in vlaganje

patentnih prijav (gre za predvidljivi učinek ekonomije obsega).

Pravno-ekonomska analiza tako pod pogojem vzpostavitve učinkovitih, delujočih državnih in

sodnih institucij podpira uvedbo evropskega patenta z enotnim učinkom kakor tudi uvedbo,

vzpostavitev enotnega sodišča.79

6.Behavioristična ekonomija, sidra in inovacije

Družboslovci in pravno-ekonomski raziskovalci smo v zadnjih dveh desetletjih prišli do

številnih novih spoznanj o tem kako ljudje v resnici sprejemajo svoje odločitve. Na tem

področju pa še posebej izstopa behavioristična ekonomija, ki se je zaradi šokantnih spoznanj

o razlikah med znanstveno predvidenem in dejansko opazovanim obnašanjem racionalnih

ljudi, razvila kot popolnoma nova veja ekonomije. Behavioristična ekonomija je v zadnjem

obdobju postala pravi hit in je s pomočjo spoznanj psihologije in sociologije napravila pravo

revolucijo v tradicionalnem pogledu ekonomistov (in tudi pravnikov) na dejanska dogajanja v

svetu okoli nas.80 V zadnjem desetletju je behavioristična ekonomija tako postala prava

»mainstream« ekonomija81 in je tudi povzročila nastanek popolnoma nove veje ekonomske

analize prava in sicer behavioristične-pravne-ekonomije.82 Še več, spoznanja behavioristične

ekonomije in behavioristične-pravne-ekonomije o resničnem obnašanju ljudi in ostalih

igralcev na trgu v vse večji meri dejansko uporabljajo in implementirajo tudi številni

zakonodajalci, regulatorna telesa in oblikovalci najrazličnejših razvojnih politik, industrijskih

politik, podjetništva, trženja, varovanja konkurence (preprečevanje in omejevanje

monopolov, kartelnih dogovarjanja, zlorab dominantnih položajev, nedovoljenih državnih

pomoči),varstva potrošnikov itd.

79 Glej Posner, A. Richard, The Economic Structure of Intellectual Property Law, Harvard University Press,

2003. 80 Diamond, Peter and Hannu Vartiainen, “Behavioral Economics and its Applications,” Princeton University

Press, 2007. 81 Lovallo, Dan, Sibony Oliver, “The Case of Behavioral Strategy,” McKinsey Q. 30, 2010. 82 Glej Akerlof, Geoffrey, “Behavioral Macroeconomics and Macroeconomic Behaviour,” 92 American

Economics Review 1, 2002, pp. 411-33.

30

Rezultati empiričnih analiz83 in spoznanja behavioristične ekonomije84 na primer sugerirajo,

da ljudje (pa naj si bodo to inovatorji, podjetniki ali pač navadni uslužbenci in drugi

deležniki) zaradi kognitivnih omejenosti,85 sider,86 črednega obnašanja in hevrizmov87

zaznavajo funkcionalnost lastnih inovativnih praks, dobrin, resursov, produktov, delovanja,

obnašanja in izdelovanja z opazovanjem obnašanja ostalih ljudi (svojih sosedov, prijateljev,

konkurentov, tekmecev in sovražnikov),88 ter z neposrednimi primerjavami z osnovnim,

prvotnim produktom, obnašanjem, vzorcem ali tekmecem (sidro). Ti osnovni produkti,

inovativno, produktivno ali ne-inovativno oportunistično delovanje sosedov in

tekmecev/konkurentov, iskanje rešitev so tako imenovana sidra, ki potem v veliki meri

determinirajo funkcionalnost, obnašanje in inovativnost ljudi. Z drugimi besedami,

behavioristična ekonomija sugerira, da je lahko velik del inovacijske aktivnosti, patentiranja

in tehnološkega napredka povzročen ali bolje rečeno pogojen in odvisen od sider, kognitivnih

omejenosti, hevrizmov in črednega obnašanja, ki jih ima določena oseba.

Za lažjo predstavo vzemimo recimo primer sider. V kolikor ima neka oseba, podjetje,

podjetnik ali inovator svoje sidro (svojo primerjavo, pridobljeno izobrazbo ali pa svojega

tekmeca, soseda, konkurenta s katerim tekmuje) zasidrano v visoko napredni, visoko

inovativni, gospodarsko in znanstveno napredni družbi potem bo verjetnost, da bo takšna

oseba ali podjetje nenehno inovirala, gospodarsko in produktivno rastla, uspevala ter tudi

izumila in potem tudi patentirala res nekaj popolnoma novega, pionirskega (kar je na vrhu

tehnološkega napredka – on the technological frontier) in kar bo nesluteno povečevalo

blaginjo celotne nacije (in ne samo in zgolj imitirala ali le navidezno inovirala v resnici pa le,

v svoji bridki nevednosti ponovno »odkrivala že odkrito«), dosti večja, kot pa če bo ta oseba

ali podjetje imela svoje sidro v nazadnjaški, tehnološko, znanstveno in civilizacijsko zaostali

družbi.

Behavioristična ekonomija tako tudi sugerira, da je vpeljava evropskega patenta z enotnim

učinkom prav zaradi tega efekta spremembe sidra (sidro se sedaj iz slovenskega zaliva

prestavi med tehnološko, industrijsko najuspešnejše in najbolj inovativne nacije - tudi iz

vidika blaginje - kot so Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska, Belgija itd.), spremembe

83 Simon, A. Herbert, “Theories of Decision-making in Economics and Behavioral Science,” 49 American

Economic Review 253, 1959. 84 Ibid. 85 Simon, A. Herbert, “A Behavioral Model of Rational Choice,” 69 Quarterly Journal of Economics 1, 1955,

str. 99-118. 86 Slovic, P. in Lictensteln, S., “Comparison of Bayesian and regression approaches to the study of information

processing in judgment,” 6 Organ. Behav. Hum. Perfom. 4, 1971; str. 649-744. 87 Kahneman, Daniel and Amos Tversky, “Prospect Theory: An Analysis of Decisions under Risk,” 47

Econometrica 263, 1979. 88 Čredno obnašanje, pri katerem sledimo obnašanju ostalih ljudi,, ki nek izdelek kopujejo, ga že imajo in s tem

minimiziramo svoje lastne transakcijske stroške iskanja, preverajanja, procesiranja, preizkušanja določenega

izdelka – smo prosti jezdeci, ki jezdimo na izdatkih,stroških drugih (ekternaliziramo stroške) in uživamo koristi

takšnih aktivnosti (internaliziramo koristi).

31

črednega obnašanja in hevrizmov izjemno pomembna in zaželena. Eksogena institucionalna

sprememba bo tako povzročila tudi spremembo v behaviorističnih vzorcih naše industrije in

gospodarstva (predvsem tistega dela, ki kakor bo pokazala empirična analiza ima svoja sidra

še vedno v preživetih vzorcih oziroma se počuti varneje – pri tem gre seveda za ekonomsko

zelo negativen učinek, saj takšna podjetja ali celotno gospodarstvo vse bolj in bolj stagnirajo

in zaostajajo za najnaprednejšimi – zasidran za visokimi zidovi nacionalne, protekcionistične

ureditve) in s tem na dolgi rok prispevala k gospodarski rasti in posledičnem povečevanju

družbene blaginji.

Seveda se pri tem takoj postavi vprašanje ali se lahko ljudje in podjetja zaradi identificiranih

behavioralističnih kognitivnih omejitev (cognitive biases), hevrizmov in sider sploh odločijo

strogo racionalno in ali ni zaradi njegove kognitivne omejenosti ogrožena tudi njihova

pravilna, ekonomska racionalna izbira, ki bi maksimirala alokacijsko učinkovitost in

koristnost. Spoznanja behavioristične ekonomije so tako zelo močan dodaten argument za

regulatorni eksogen poseg v trenutno nacionalno razdrobljeno/retniško ureditev patentnega

varstva v Evropski Uniji.

7.SWOT analiza

V letu 2014 je v Sloveniji delovalo 186.433 podjetij (SURS 2014). Ta so v tem letu

zaposlovala 826.447 oseb in ustvarila 93.572 milijonov EUR prihodka. Število podjetij je

bilo glede na prejšnje leto višje za 2,4 %, število oseb, ki delajo, za 1,1 %, ustvarjeni

prihodek pa za 3,3 %. Število podjetij je najizraziteje naraslo v informacijskih in

komunikacijskih dejavnostih (za 9,4 %), v dejavnost kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo (za

7,8 %) in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 7,0 %). Število oseb, ki delajo, je

najizraziteje naraslo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (19,6 %). Prihodek pa se je

najizraziteje povečal v dejavnosti kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo (za 18,3 %), v drugih

raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 13,4 %) in v strokovnih, znanstvenih in tehničnih

dejavnostih (za 11,3 %) (SURS 2014).

Z vidika velikosti podjetij (glede na število oseb, ki delajo) so v Sloveniji v letu 2014

prevladovala mikropodjetja (95,1 %), to so tista podjetja, v katerih je zaposlenih manj kot 10

oseb. Kljub temu so največ prihodka ustvarila sicer manj številna srednje velika podjetja

(26,1 %) in velika podjetja (33,2 %), tj. podjetja, v katerih je zaposlenih najmanj 50 oseb;

zaposlovala pa so več kot polovico (54,3 %) vseh oseb, ki so delale v podjetjih (SURS 2014).

Grafikon 1: Izbrani podatki po velikostnih razredih podjetij, glede na število oseb, ki delajo v njih,

Slovenija

32

Vir: SURS

Število podjetij se je glede na prejšnje leto najbolj povečalo v občini Ljubljana, za 1.266.

Sledila je občina Koper; tam se je število podjetij povečalo za 193. Tudi število oseb, ki

delajo, je glede na prejšnje leto najbolj naraslo v podjetjih v občini Ljubljana, za 3.833.

Sledila je občina Naklo; tamkajšnja podjetja so v letu 2014 zaposlovala 1.466 oseb, ki delajo,

več kot v prejšnjem letu. Tudi prihodek se je glede na leto prej najbolj povečal v podjetjih v

občini Ljubljana, za 535 milijonov EUR. Sledila so podjetja v občini Novo mesto; ta so

ustvarila za 226 milijonov EUR višji prihodek kot v prejšnjem letu (SURS 2014).

Preglednica 1: Družbe po pravnoorganizacijski obliki

Število Delež v celoti %

Družba z omejeno odgovornostjo 58.078 94,43

Komanditna družba 365 1,29

Delniška družba 692 1,55

Družba z neomejeno odgovornostjo 719 2,73

Komanditna delniška družba 2 0,003

Gospodarske družbe 59.856 100

Samostojni podjetnik 80.723 152,28

Vir: SURS

Podjetja, ki so po organizacijski obliki fizične osebe, so bila najštevilnejša. Podjetja, ki so

bila po obliki gospodarske družbe, so zaposlovala največ oseb, ki delajo, in ustvarila največ

prihodka. Glede na prejšnje leto je število gospodarskih družb in prav tako tudi število

fizičnih oseb naraslo za 2,5 %. Število oseb, ki delajo, je glede na prejšnje leto najizraziteje

naraslo pri drugih pravnih osebah (za 1,9 %), prihodek pa je glede na prejšnje leto

najizraziteje narasel pri fizičnih osebah (za 4,5 %) (SURS 2014).

Tabela 1: Podjetja, Slovenija

33

Podjetja Osebe, ki delajo Prihodek

2014 2014

2013 2014

2014

2013 2014

2014

2013

število indeks število indeks 1000 EUR indeks

Skupaj - podjetja 186.433 102,4 826.447 101,1 93.571.789 103,3

Pravnoorganizacijske oblike

Gospodarske družbe 59.856 102,5 489.059 100,9 80.063.278 103,5

Druge pravne osebe 26.221 101,6 189.929 101,9 7.677.643 100,1

Fizične osebe 100.356 102,5 148.412 101,4 5.830.868 104,5

Vir: SURS

V letu 2013 so največ blaga izvozila podjetja, ki po SKD spadajo v predelovalne dejavnosti

(področje dejavnosti C), in sicer 65,6 % vrednosti celotnega izvoza; največji delež vrednosti

celotnega uvoza pa so ustvarila podjetja iz področja dejavnosti trgovina, vzdrževanje in

popravila motornih vozil (G), 43,8 % (SURS 2013). Pri izvozu so bila najštevilnejša podjetja

iz področja druge dejavnosti (33,2 % vseh izvoznikov), nato podjetja iz področja dejavnosti

G (28,4 %) in podjetja iz področja dejavnosti C (22,1 %) (SURS 2013).

Grafikon 2: Največji izvozniki in uvozniki ter vrednost njihove blagovne menjave, Slovenija,

2013

Vir: SURS

34

Struktura podjetij je bila podobna tudi pri uvozu: najštevilnejša so bila podjetja iz področja

druge dejavnosti (36,5 % vseh uvoznikov) in podjetja iz področja dejavnosti G (24,7

%)(SURS 2013).

Blagovna menjava Slovenije je bila tudi v 2013, podobno kot v prejšnjih letih, skoncentrirana

v majhnem številu največjih izvoznikov (SURS 2013). Dvajset največjih izvoznikov je

ustvarilo približno tretjino (32,6 %) vrednosti celotnega izvoza, sto največjih izvoznikov pa

več kot polovico vrednosti (59,2 %) celotnega izvoza. Večino blagovne menjave na izvozni

strani (91,0 % vrednosti celotnega izvoza) je ustvarilo tisoč največjih izvoznikov (to je 4,6 %

vseh izvoznikov; (SURS 2013).

Koncentracija blagovne menjave je bila pri uvozu nekoliko manjša kot pri izvozu. Dvajset

največjih uvoznikov je prispevalo več kot četrtino (27,1 %) vrednosti celotnega uvoza,

medtem ko je polovico vrednosti celotnega uvoza ustvarilo sto največjih uvoznikov. Tako kot

pri izvozu je tudi pri uvozu ustvarilo večino blagovne menjave tisoč največjih uvoznikov (to

je le 2,2 % vseh uvoznikov), in sicer 83,8 % vrednosti celotnega uvoza (SURS 2013).

Podjetja, ki so del mednarodnih skupin podjetij, so pomembni izvozniki in uvozniki. Tista, ki

so v večinski tuji lasti (teh je bilo v letu 2013 med vsemi izvozniki 8,4 %), so ustvarila več

kot tretjino vrednosti celotnega izvoza (35,2 %). Slovenska mednarodno povezana podjetja,

to so podjetja v večinski slovenski lasti z enotami v tujini (teh je bilo v letu 2013 med vsemi

izvozniki le 1,7 %), pa so ustvarila 31,1 % vrednosti celotnega izvoza. Podobna razmerja kot

za izvoz veljajo tudi za uvoz blaga (SURS 2013).

Po številu sicer najpomembnejša kategorija podjetij, ki so v letu 2013 izvažala oz. uvažala, to

so podjetja v večinski slovenski lasti brez enot v tujini (teh je bilo med vsemi izvozniki oz.

uvozniki okoli tri četrtine), je ustvarila nekaj manj kot četrtino vrednosti celotnega izvoza

(24,2 %) in nekaj več kot četrtino vrednosti celotnega uvoza (29,0 %) (SURS 2013).

Intenzivnost izvoza ali delež izvoza posameznih podjetij v njihovih prihodkih od prodaje v

posameznem letu je kazalnik, ki opredeljuje podjetja po pomembnosti tujih trgov v njihovi

prodaji. Med slovenskimi izvozniki je bil v letu 2013 številčno največji delež tistih (63,3 %

vseh izvoznikov), katerih delež izvoza v njihovem prihodku od prodaje je znašal manj kot 25

%. Ta podjetja so ustvarila 8,9 % celotne vrednosti slovenskega izvoza (SURS 2013).

35

Tabela3: Število izvoznikov in uvoznikov glede na področje dejavnosti ter vrednost njihove blagovne menjave,

Slovenija, 2013

Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz

Področje dejavnosti podjetja 1.000 EUR število

podjetij

Skupaj 21.548.704 22.114.150 21.855 46.318

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 97.868 53.108 282 617

B_D_E Rudarstvo, oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z

vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 754.743 859.249 198 486

C Predelovalne dejavnosti 14.133.548 8.451.066 4.833 6.914

G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 3.714.427 9.696.791 6.210 11.459

Druge dejavnosti (razen A, B, C, D, E in G) 798.490 1.014.381 7.248 16.904

Neznano 2.049.627 2.039.556 3.084 9.938

Vir: SURS

Več kot polovico (53,6 %) vrednosti celotnega izvoza Slovenije so ustvarila podjetja, katerih

delež izvoza v prihodku od prodaje je bil vrednostno najmanj 75-odstoten. Številčni delež teh

izvoznikov od celotnega števila slovenskih izvoznikov, ki so v letu 2013 izvažali, pa je bil

majhen (8,1 % vseh izvoznikov) (SURS 2013).

Grafikon 2: Največji izvozniki in uvozniki ter vrednost njihove blagovne menjave, Slovenija, 2013

Vir: SURS

36

Grafikon 3: Struktura izvoza in uvoza po vrsti lastništva izvoznikov in uvoznikov, Slovenija, 2013

Vir: SURS

Grafikon 4: Struktura intenzivnosti izvoza, Slovenija, 2013

Vir: SURS

37

Naj še poudarimo, da je več kot 50% slovenskih podjetij izvozno usmerjenih, da jih je skupaj

kar 8.421 inovacijsko aktivnih (SURS 2014) ter, da izvoz predstavlja kar 77% BDP (SURS

2015). Vsa inovacijska podjetja pa so recimo v letu 2012 skupaj zaposlovala 554.871 ljudi in

so v letu 2012 ustvarila 400.668.154 € prihodkov.

Vsi ti podatki nam seveda dajejo samo generalno sliko strukture slovenskega gospodarstva in

bodo v nadaljevanju uporabljeni kot deskriptivna osnova za opisno SWOT analiza učinkov

uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo. Podatki o številu

in klasifikaciji podjetij so pridobljeni s strani SURSa (2014), SWOT analizo pa pričenjamo z

analizo učinkov na določene skupine deležnikov, ki bodo potencialno čutili vpliv uvedbe

novega evropskega patenta z enotnim učinkom. Pri tem lahko naredimo samo splošne

zaključke, saj bi za podrobnejšo analizo potrebovali podatke o produktih, storitvah, trgih itd.

(ali recimo podjetja uporablja, proizvaja tehnično rešitev, ki bo predmet varstva evropskega

patenta z enotnim učinkom, ki je v lasti tuje pravne osebe ali pač ne) za vsako podjetje in za

vsakega posameznika posebej kar pa žal ni mogoče saj takšnih podatkov ni na voljo.

Tabela 4: Analiza učinkov na deležnike

Deležniki

število Opis učinkov

Inovativna podjetja 554 – industrijska srednja

podjetja

1502 – industrijska mala

podjetja

128 – industrijska velika

podjetja

4035 – storitvena MSE

175 – storitvenih velikih

podjetij

85,5% delež letnih prihodkov v

celotnih prihodkih slovenskega

gospodarstva

77% BDP predstavlja izvoz, kar

pomeni da lahko 77%

slovenskega gospodarstva

Večinsko pozitivni:

zagotavljanje vzpodbud za

inovativno in produktivno

vedenje, zmanjšanje stroškov

pridobitve patentnega varstva

za celotno EU; boljše varovanje

pravic industrijske lastnine;

omogočanje globalne tekme,

lažji in boljši dostop na trge EU,

sodna praksa naj bi postala bolj

predvidljiva s tem pa tudi iz

patentov izhajajoče pravice,

povečanje patentnih prijav &

podeljenih patentov in R&D

izdatkov

Negativni: povečano število

patentov veljavnih na ozemlju

38

štejemo za inovativna podjetja

RS, možnost oportunitetnih

napadov (patent trollies),

forum-shopping, negotovost

delovanja novega sistema,

povečano število patentnih

sporov, preveč zaščitniški in do

podeljevanja patentov

velikodušen ter tožnikom in

patentnim trolom (na prvi

stopnji) naklonjen sistem,

nedorečenost opt-out možnost.

Izvozno usmerjena podjetja Več kot polovica (preko 50%)

slovenskega gospodarstva je

izvozno usmerjenega, odstotek

je še malo večji kot 60% deleža

letnih prihodkov v celotnih

prihodkih slovenskega

gospodarstva (razen dela s.p.

in osebnih družb)

21.855 podjetij

692 delniški družb

77% slovenskega BDP

predstavlja izvoz, kar pomeni

da lahko 77% slovenskega

gospodarstva štejemo za

izvozno usmerjenega

Večinsko pozitivni:

zagotavljanje vzpodbud za

inovativno in produktivno

vedenje, boljše varovanje pravic

industrijske lastnine, dostop in

vstopanje na nove trge bosta

cenejša in učinkovitejša (nižji

stroški in povečana varnost),

lažje tekmovanje z svetovnimi

konkurenti, sodna praksa naj bi

postala bolj predvidljiva s tem

pa tudi iz patentov izhajajoče

pravice, povečanje patentnih

prijav & podeljenih patentov in

R&D izdatkov

Negativni: Pri vstopu na trge

lahko konkurent pridobi za isto

stvar evropski patent z enotnim

učinkom, povečano število

patentnih sporov, preveč

zaščitniški in do podeljevanja

patentov velikodušen ter

tožnikom in patentnim trolom

(na prvi stopnji) naklonjen

sistem, nedorečenost opt-out

možnost.

39

Samostojni podjetniki

posamezniki in fizične osebe

5,61% delež letnih prihodkov v

celotnih prihodkih slovenskega

gospodarstva

80.732 samostojnih

podjetnikov

po devetih letih veljavnih samo

12% nacionalnih patentov

Pozitivni: zagotavljanje

vzpodbud za inovativno in

produktivno vedenje, odprava

moralnega hazarda, prisvajanja

rent in imitiranja, sodna praksa

naj bi postala bolj predvidljiva s

tem pa tudi iz patentov

izhajajoče pravice, povečanje

patentnih prijav & podeljenih

patentov in R&D izdatkov

Negativni: veliko število

evropskih patentov z enotnim

učinkom, ki bodo veljavni na

ozemlju RS kar bo povzročilo da

se bodo številni podjetniki

posamezniki in mala podjetja

morala odpovedati določenemu

delu svojega trga (izguba trga)

ali pa pridobiti licence od

imetnikov teh evropskih

patentov z enotnim učinkom

(veliki stroški), povečano število

patentnih sporov, preveč

zaščitniški in do podeljevanja

patentov velikodušen ter

tožnikom in patentnim trolom

(na prvi stopnji) naklonjen

sistem, nedorečenost opt-out

možnosti.

Patentni zastopniki 42 patentnih zastopnikov Večinsko negativni: strm upad

povpraševanja (ter posledično

njihovih rent in prihodkov) po

njihovih storitvah in validiranju

patentov, povečana konkurenca

patentnih zastopnikov iz drugih

držav članic EU, vendar

možnost opravljanja in nudenja

teh storitev na celotnem trgu

40

EU za kar pa bodo potrebna

ustrezna znanja jezikov

Urad RS za intelektualno

lastnino

Število zaposlenih Sprememba obsega aktivnosti

in delovanja Urada RS za

intelektualno lastnino: padec

števila nacionalnih patentnih

prijav in validacij, več aktivnosti

povezanih z zagotavljanjem

podpore in dajanjem informacij

o unitarnem patentu

Univerze ter raziskovalni (R&D)

zavodi in institucije

4 univerze in z njimi povezani

institute (Jožef Štefan, Kemijski

inštitut itd.)

Večinsko pozitivni:

zagotavljanje vzpodbud za

inovativno in produktivno

vedenje, zmanjšanje stroškov

pridobitve patentnega varstva

za celotno EU; boljše varovanje

pravic industrijske lastnine;

omogočanje globalne tekme,

lažji in boljši dostop na trge EU,

posledična boljša

komercializacija znanja, boljši

pretok znanja med

gospodarstvom in

raziskovalnimi institucijami,

finančna neodvisnost, večja

kakovost pedagoškega in

raziskovalnega dela, boljša

uvrstitev Univerz na svetovnih

lestvicah, sodna praksa naj bi

postala bolj predvidljiva s tem

pa tudi iz patentov izhajajoče

pravice, povečanje patentnih

prijav & podeljenih patentov in

R&D izdatkov

Negativni: povečano število

patentnih sporov, preveč

zaščitniški in do podeljevanja

41

patentov velikodušen ter

tožnikom in patentnim trolom

(na prvi stopnji) naklonjen

sistem, nedorečenost opt-out

možnost.

Sodni sistem Pozitivni: poenotena sodna

praksa, možnost imenovanja

sodnikov na morebitni lokalni

oddelek v Ljubljani, pretok

znanja in informacij med

slovenskimi in tujimi sodniki.

Negativni: stroški povezani z

vzpostavitvijo lokalne izpostave

v Ljubljani, povečano število

patentnih sporov, povečano

pravdanje.

Kot smo izhaja iz statističnih podatkov je bilo v letu 2014 v Sloveniji registriranih 59.856

gospodarskih družb in od tega je družb z omejeno odgovornostjo kar 58.078, kar pomeni da

majhna in srednja podjetja (v nadaljevanju SMP) sestavljajo kar 98% vseh slovenskih

gospodarskih družb.

Zaradi tega SMP predstavljajo posebno pomembno skupino pri analizi učinkov uvedbe

evropskega patenta z enotnim učinkom, saj ima večina novih regulacij močnejši učinek prav

na SMP. V nadaljevanju sledi analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za

slovenske SMP, ki jih bi lahko povzročila uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom.

Tabela 5: Slabosti in prednosti uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom za SMP

Prednosti Slabosti

-možnost pridobitve patenta, ki bo na podlagi ene prijave veljal za 25 EU držav članic -ekonomizacija vseh stroškov in časa potrebnega za pridobitev ter vzdrževanje patenta v vseh 25 EU državah članicah -še večja različnost, možnost odločitve med

-povečanje konkurence -objava evropskih patentov z enotnim učinkom v angleščini, nemščini in francoščini (samo ti trije jeziki bodo pravno zavezujoči) -povečana negotovost zaradi hkratnega so-obstoja kar treh patentnih sistemov (nacionalni,

42

različnimi načini patentne zaščite (nacionalni patent, evropski patent ter evropski patent z enotnim učinkom) -enotna sodna interpretacija in judikatura s področja evropskega patenta z enotnim učinkom -večja pravna ter institucionalna stabilnost in varnost -znižanje tveganja imitiranja ali kraje s unitarnim patentom zaščitenih izumov -večji obseg in področje zaščite

evropski patent in evropski patent z enotnim učinkom) -negotovost ali bo lokalna izpostava sodišča vzpostavljena tudi v Ljubljani -pravni sistem evropskega patenta z enotnim učinkom bo zelo kompleksen in zapleten (veliko prehodnih obdobij, opt-out možnosti, zakonodajne nedorečenosti, nedorečenosti o imenovanju in kakovosti, sestavi sodišč itd.)

Tabela 6: Priložnosti in nevarnosti uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom za SMP

Priložnosti Nevarnosti

-spodbujanje in povečevanje inovativnosti -spodbujanje R&D aktivnosti -izboljšano korporativno upravljanje -konsolidacija lastništva in dostop do investicijskega kapitala -povečevanje rasti in obsega poslovanja -dostop do finančnih sredstev namenjenih za pripravo in prijavo evropskega patenta z enotnim učinkom -možnost povečevanja prihodkov na podlagi prodaje licenc, človeškega kapitala in povečanja ugleda gospodarske družbe -možnost preklica patentov v lastništvu tujih pravnih oseb v 25 državah članicah EU z eno samo odločbo

-podjetje ki vloži patentno prijavo nosi vse stroške prevodov -možnost nepravilnega prevoda iz treh uradnih jezikov v Slovenščino -povečani stroški preverjanja in »patent clearance« -povečana možnost kršitve patentne zaščite, kar lahko povzroči umik iz določenega trga ali prenehanje proizvodnje določenega izdelka in s tem posledično upad prihodkov za takšno podjetje (ali celo morebiten propad podjetja) -povečanje možnosti obvezne pridobitve licenc (stroški) -povečana možnost nezavednih, naključnih kršitev -zmešnjava pri razlikovanju in najučinkovitejši strategiji ter uporabi kar treh simultanih sistemov patentne zaščite v EU

43

8.Metodologija, model, predpostavke in cilji

Celovita analiza učinkov zniževanja transakcijskih stroškov (ki jih bo povzročila uvedba ali

pa ne novega evropskega patenta z enotnim učinkom) na uspešnost validacije patentnih prijav

temelji na sodobnih sofisticiranih ekonometričnih metodah, ki jih lahko v grobem

povzamemo v dveh glavnih premisah.

Prvič, pri analizi vpliva posameznih kategorij transakcijskih stroškov na uspešnost podjetij

pri patentnih prijavah uporabiva empirični pristop na podlagi negativne binomske regresije.

Ker je opazovana varianca patentnih prijav in validacijskih izidov večja od opazovane

aritmetičnega in geometričnega povprečja, lahko klasični Poissonov model trpi za

prekomerno disperzijo ključnih parametrov zaradi cesar so lahko vzorčne ocene vpliva

transakcijskih stroškov nezanesljive in potencialno zavajajoče. Z cenilko maksimalnega

verjetja ter z konveksno optimizacijo pripadajoče logaritmirane verjetnostne funkcije, je

tovrsten problem zanemarljiv s čimer skušava zagotoviti konsistentne in nepristranske ocene

vpliva transkacijskih stroškov na število uspešno validiranih patentnih prijav na ravni

posameznih podjetij pri EPU in Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino.

In drugič, pri ocenjevanju vpliva transakcijskih stroškov na pogojno verjetnost uspešno

validirane patentne prijave v kombiniranem vzorcu podjetij, uporabimo logistično regresijsko

analizo z korekcijo standardnih napak za večdimenzionalno panelno heteroskedastičnost in

serijsko korelacijo stohastične komponente znano kot multiway clustering (Cameron,

Gelbach in Miller 2011). Večdimenzionalna heteroskedastičnost ter serijska korelacija

stohastične komponentne v večini panelnih aplikacij zaradi neenakomerne razdelitve variance

rezidualov vodi do prehitre zavrnitve ničelnih hipotez kot posledica pod-cenitve standardnih

napak zaradi inflacije testnih statistik. Ker je panelna dimenzija v pripadajoči študiji

sestavljena iz treh nivojev agregacije - podjetij, časa in držav - bi zanemarjanje

večdimenzionalne heteroskedastičnosti in serijske korelacije, ki jih standardna Huber-

Eickner-White robustna OLS cenilka ter kontrola za časovno in prostorsko heterogenost iz

neopazovanih učinkov ne odpravlja - vodilo v nezanesljive ocene vpliva transakcijskih

stroškov na pogojno verjetnost uspešne validacije patentnih prijav.

Cilj študije tudi ni poseči v strukturo časovnih vzorcev patentnih prijav in treh glavnih

razlogov.

Prvič, frekvenčna analiza validacij na ravni podjetij jasno pokaže vztrajno časovno odvisnost.

Kadar podjetja pri Uradu RS za intelektulano lastino in EPU uspešno validirajo prijavo, temu

sledi sekvenca neuspešnih prijav kar lahko v pravno-ekonomskem analitičnem okviru

razumemo kot poskus iskanja rent ter utrditve monopolne moči patentnih prijav. Po končani

44

sekvenci neuspešnih prijav nato sledi obdobje zatišja kar v empiričnem in statističnem smislu

vodi do stacionalne dinamike časovnih serij, kjer se varianca in aritmetična sredina statusa

patentnih prijav ne spreminja skozi čas. Takšna dinamika je prisotna pri domala vseh podjetij

in držav EU, Švice in ZDA.

Drugič, primerjava časovnih vzorcev patentnih prijav na ravni držav je zavajajoča in podaja

pristransko sliko uspešnosti nacionalnih ekonomij in podjetij pri validaciji patentnih prijav. Z

drugimi besedami, za vsako uspešno validirano prijavo za švicarsko podjetje stoji kolona

neuspešnih in pomanjkljivih prijav.

Tretjič, časovni trendi patentnih prijav na ravni držav niso zanesljivi brez ustreznega tehtanja

opazovanj, ki odpravijo vpliv same velikosti držav. Dejstvo, da pri uspešnosti validacije

patentnih prijav prevladujejo podjetja iz ZDA in Nemčije, se ne pomeni, da sta te dve državi

najbolj učinkoviti pri samih patentnih prijav, saj je absolutno večje število prijav iz teh dveh

držav posledica njune velikosti. Naša analiza uspešnosti patentnih prijav pokaze, da so pri

Evropskem patentnem uradu podjetja iz Švedske in Slovenije veliko bolj uspešna v per

capita smislu kot ZDA in Nemčija medtem, ko lahko časovni trend pokaze drugačno, in po

najinem mnenju, zavajajočo sliko.

In četrtič, ob dani strukturi vzorca veliko večji nabor implikacij in učinkov transakcijskih

stroškov poda panelna logistična regresijska analiza, kjer je odvisna spremenljivka binarni

indikator uspešnosti patentne prijave, saj nam jasno pove za koliko bi se na ravni podjetij in

držav povečala pogojna verjetnost uspešno validirane prijave ob ciljani spremembi

transakcijskih stroškov ne glede na časovno dimenzijo. Ker pa lahko zanemarjanje časovnih

učinkov vodi v popačene in nezanesljive ocene, v panelni regresijski analizi hkrati korigirava

standardne napake za časovne spremembe patentnih prijav s čimer model učinkovito

kontrolira za potencialne vplive poslovnih ciklov, tehnoloških sprememb, ponudbenih sokov,

sprememb v strukturi povpraševanja, upravljanja podjetij, stečajne dinamike ter pravno-

organizacijskih inovacij, ki niso nujno zajete v opazovanih vplivih transakcijskih stroškov in

s čimer hkrati korigirava logistični regresijski model za problem izpustitve spremenljivk.

8. Patentna aktivnost in podatkovni vzorec

V tem poglavju sledi ekonometrična analiza patentne aktivnosti in vplivov uvedbe

evropskega patenta z enotnim učinkom, ki temelji na EPU vzorcu v katerem se nahaja 15.812

patentnih opazovanj za organizacije in fizične osebe iz 97 držav skozi 24 let za obdobje

1991-2015 na mikroekonomski ravni medtem ko URSIL vzorec obsega 9.898 nacionalnih

opazovanj.

45

8.1. Analiza patentne dejavnosti Evropskega in slovenskega

gospodarstva

V Tabeli 1 so prikazane ključne karakteristike patentnih prijav. V Panelu A so razčlenjene

karakteristike patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu medtem ko so v Panelu B

prikazane primerljive značilnosti patentnih prijav pri Uradu RS za intelektualno lastnino. V

tabeli so prikazana aritmetična sredina patentnih prijav pri obeh uradih, standardni odklon ter

maksimalne in minimalne vrednosti. Poleg števila patentov je prikazan tudi status patentnih

prijav pri posameznem uradu. Statusi so v Tabeli 1 najprej zaradi celovite predstavitve

poenoteni in razčlenjeni v tri najbolj pomembne kategorije: a) prijava, b) veljaven in c)

zavržena/zavrnjena ter v primeru URSIL nacionalnega urada še d) ničen patent. Ker je status

patentna v osnovi binarna spremenljivka, aritmetična sredina za posamezno statusno

spremenljivko predstavlja delež podjetij, univerz in fizičnih oseb z posameznim patentnim

statusom.

Osnovni empirični vzorec v Tabeli 1 pokaže, da ima naključno izbrano podjetje, ki vloži

patentno prijavo pri EPU v povprečju 1.54 patentnih vlog z standardno deviacijo 1.91

patenta, kar izpostavlja zajetno heterogenost in predvsem razpršenost samih patentnih vlog.

Pri Uradu RS za intelektualno lastnino (URSIL), je povprečno število predlaganih patentov

1.32 z nekaj manjšo standardno deviacijo v primerjavi z EPU. Maksimalno število patentov

na posamezno podjetje pri EPU znaša 40 patentov medtem ko pri URSIL ta številka znaša 23

patentov. Pri EPU je veljavnih 54.8% patentnih vlog medtem ko je 41.5% vlog neveljavnih.

Slednja dve obliki patentnega statusa hkrati veljata za najbolj pogosti medtem ko je delež

ostalih statusov patenta zanemarljiv. Pri Uradu RS za intelektualno lastnino je po desetih letih

veljavnih samo še 14.4% vlog kar je bistveno manj v primerjavi z EPU in nakazuje na: a)

pomanjkljivosti trenutno veljavne zakonodaje v Sloveniji; in b) na potencialne selekcijske

učinke, ki so obravnavani v empiričnem delu študije.

Na drugi strani je v Sloveniji večina patentnih vlog (47.9%) neveljavnih medtem ko je 8%

patentov pretečenih. V 4% primerih je URSIL patentni postopek ustavil medtem ko je vlogo

zavrgel v 10% primerov. V EPU vzorcu se nahaja 15,812 patentnih opazovanj za organizacije

in fizične osebe iz 97 držav89 skozi 24 let za obdobje 1991-2015 na mikroekonomski ravni

89 Andora, Albanija, Antigva in Barbuda, Argentina, Avstrija, Nizozemski Antili, Argentina, Bosna in

Hercegovina, Barbados, Belgija, Bolgarija, Bahrajn, Brazilija, Britanski deviški otoki, Ciper, Češka Republika,

Čile, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hong Kong, Hrvaška, Indija, Iran, Irska, Islandija, Italija,

Izrael, Japonska, Južna Afrika, Južna Koreja, Kanada, Kazahstan, Kitajska, Kostarika, Kuba, Latvija, Libanon,

Litva, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Malezija, Mali, Malta, Maroko, Mavricius, Mehika, Moldavija,

Nemčija, Nizozemska, Norveška, Nova Zelandija, Oman, Panama, Poljska, Portoriko, Portugalska, Romunija,

46

medtem ko URSIL vzorec obsega 9,898 opazovanj. Maksimalno število patentnih prijav na

posamezno podjetje pri EPU znaša 40 prijav medtem ko je bilo pri URSIL s strani

posameznega podjetja maksimalno vloženih 23 patentnih prijav.

Tabela 1: Opisna statistika patentnih prijav za pravne in fizične osebe

# Opazovanj Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Minimum Maksimum

Panel A: Patentne prijave pri Evropskem patentnem uradu (EPU)

# Patentnih

prijav

15,812 1.544 1.91 1 40

Veljavnen

patent

15,812 0.548 0.497 0 1

Neveljaven

patent

15,812 0.415 0.492 0 1

Ostalo 15,812 0.037 0.021 0 1

Panel B: Patentne prijave pri Uradu RS za intelektualno lastnino (URSIL)

# Patentnih

prijav

9,898 1.325 1.122 1 23

Veljaven

patent

9,898 0.144 0.351 0 1

Neveljaven

patent

9,898 0.479 0.499 0 1

Pretečen

patent

9,898 0.081 0.273 0 1

Ostalo 9,898 0.024 0.065 0 1

Osnovni empirični vzorec v Tabeli 2 kjer so zbrani podatki o patentnih prijavah in patentnih

validacijah z izključitvijo zadnjih treh let pa pokaže, da ima naključno izbrano podjetje, ki

vloži patentno prijavo pri EPU v povprečju 1.54 patentnih vlog z standardno deviacijo 1.91

patenta, kar izpostavlja zajetno heterogenost in predvsem razpršenost samih patentnih vlog.

Pri Uradu RS za intelektualno lastnino (URSIL), je povprečno število predlaganih patentov

1.32 z nekaj manjšo standardno deviacijo v primerjavi z EPU. Maksimalno število patentov

na posamezno podjetje pri EPU znaša 40 patentov medtem ko pri URSIL ta številka znaša 23

patentov. Pri EPU je veljavnih 54.8% patentnih vlog medtem ko je 41.5% vlog neveljavnih.

Slednja dve obliki patentnega statusa hkrati veljata za najbolj pogosti medtem ko je delež

ostalih statusov patenta zanemarljiv. Pri Uradu RS za intelektualno lastnino je po devetih

letih veljavnih samo še 12% vlog kar je bistveno manj v primerjavi z EPU in nakazuje na: a)

Rusija, Samoa, San Marino, Savdska Arabija, Singapur, Slovaška, Slovenija, Sv. Vincent in Grenadini, Srbija,

Surinam, Španija, Šri Lanka, Švedska, Švica, Tajska, Tunizija, Turčija, Tajvan, Ukrajina, Urugvaj, Velika

Britanija, ZDA, Združeni Arabski Emirati.

47

pomanjkljivosti trenutno veljavne zakonodaje v Sloveniji; in b) na potencialne selekcijske

učinke, ki so obravnavani v empiričnem delu študije.

Trenutno veljavna zakonodaja, predvsem 91. člena Zakona o Industrijski Lastnini, ZIL-1-

UPB3, ki z določilom, da mora imetnik patenta ali imetnik izključne pravice iz patenta

najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta Uradu predložiti pisno dokazilo o tem, da

patentirani izum ustreza vsem zahtevam po 10., 12., 14. in 15. členu ZIL-1-UPB3, v bistvu de

facto uzakonja preverjanje novosti šele po devetih letih od vložitve patentne prijave je v

nasprotju z vsemi dognanji ekonomske znanosti, ter predstavlja vir neučinkovitosti in

vzpostavlja neustrezne spodbude za oportunistično vlaganje patentnih prijav. Trenutna

ureditev 91. Člena ZIL-1-UPB3 se tako slabo sklada z kriterijem ekonomske učinkovitosti in

neposredno zmanjšuje narodovo blaginjo.

Tabela 2: Opisna statistika patentnih prijav in patentnih validacij z izključitvijo zadnjih treh let # Opazovanj Artimetična

sredina

Standardni

odklon

Minimum Maksimum

Panel A: EPU Vzorec

Število

patentnih

prijav

12,233 1.54 1.89 1 40

Delniška družba 4,740 1.54 1.83 1 28

Družba z

omejeno

odgovornostjo

5,299 1.51 1.86 1 40

Družba z

neomejeno

odgovornostjo

25 1.68 1.10 1 5

Samostojni

podjetniki

1,399 1.69 2.16 1 30

Univerza 588 1.55 2.14 1 30

Veljaven patent 12,233 0.44 0.49 0 1

Delniška družba 4,740 0.45 0.49 0 1

Družba z

omejeno

odgovornostjo

5,299 0.43 0.49 0 1

Družba z

neomejeno

odgovornostjo

25 0.36 0.48 0 1

Samostojni

podjetniki

1,399 0.46 0.49 0 1

Univerza 588 0.45 0.49 0 1

Neveljaven

patent

12,233 0.52 0.49 0 1

Delniška družba 4,740 0.45 0.49 0 1

Družba z

omejeno

odgovornostjo

5,299 0.53 0.49 0 1

Družba z

neomejeno

25 0.64 0.48 0 1

48

odgovornostjo

Samostojni

podjetniki

1,399 0.50 0.50 0 1

Univerza 588 0.52 0.49 0 1

Nerazvrščene

kategorije

12,233 0.04 0.49 0 1

Panel B: URSIL Vzorec

Število

patentnih

prijav

8,978 1.32 1.12 1 23

Delniška družba 1,597 1.32 1.07 1 18

Družba z

omejeno

odgovornostjo

2,702 1.33 1.15 1 21

Družba z

neomejeno

odgovornostjo

19 1.10 0.45 1 3

Samostojni

podjetniki

3,951 1.30 1.09 1 23

Univerza 562 1.40 1.36 1 16

Veljaven patent 8,978 0.12 0.32 0 1

Delniška družba 1,597 0.10 0.30 0 1

Družba z

omejeno

odgovornostjo

2,702 0.10 0.30 0 1

Družba z

neomejeno

odgovornostjo

19 0.26 0.45 0 1

Samostojni

podjetniki

3,951 0.14 0.35 0 1

Univerza 562 0.10 0.30 0 1

Neveljaven

patent

8,978 0.52 0.49 0 1

Delniška družba 1,597 0.55 0.49 0 1

Družba z

omejeno

odgovornostjo

2,702 0.54 0.49 0 1

Družba z

neomejeno

odgovornostjo

19 0.52 0.51 0 1

Samostojni

podjetniki

3,951 0.50 0.50 0 1

Univerza 562 0.53 0.49 0 1

Nerazvrščene

kategorije 8,978 0.36 0.49 0 1

Opomba: tabela prikazuje temeljne parametre oz. opisne statistike za število patentnih prijav ter veljavne in

neveljavne patente pri Evropskem patentnem uradu in Uradu RS za intelektualno lastnino. Med nerazvrščene

kategorije izidov patentne validacije se štejejo vrnitev patentne prijave, zavrnitev patentne vloge, ustavitev

postopka, ovržena vloga ter terminacija patentne vloge. Aritmetična sredina za posamezne kategorije patentne

validacije pokaže delež podjetij oz. gospodarskih družb, ki imajo veljaven ali neveljaven patent ali vlogo, ki

zapade pod nerazvrščene kategorije.

49

8.2 Identificirane razlike v številu in uspešnosti patentnih prijav med

fizičnimi in pravnimi osebami

Eno izmed najbolj tehtnih vprašanj, ki se nam je porodilo ob analiziranju ekonometrično

obdelanih podatkov je prav vprašanje ali se vzorec patentnih prijav in števila podeljenih

patentov pri EPU in URSIL razlikuje med pravnimi in fizičnim osebami in med posameznimi

organizacijskimi oblikami pravnih oseb in kakšne so posledice teh identificiranih razlik za

slovensko gospodarstvo?

V Tabeli 2 je prikazana opisna statistika za število prijavljenih patentov ter za status patentnih

vlog pri obeh uradih po organizacijski obliki pravnih in fizičnih oseb: (i) delniška družba, (ii)

družba z omejeno odgovornostjo, (iii) samostojni podjetnik oz. posameznik, (iv) družba z

neomejeno odgovornostjo, ter (v) univerze, bolnišnice in raziskovalni instituti. V Panelu A je

razčlenjen vzorec EPU medtem ko je v Panelu B razčlenjen nacionalni URSIL vzorec

patentnih prijav. Osnovno vprašanje, ki se poraja pri opisni analizi patentnih prijav zadeva

razlike v izidih patentnih prijav med posameznimi pravni osebami. Ali je mogoče trditi, da je

posamezna pravno-organizacijska oblika zardi svojih inherentnih značilnosti bistveno bolj oz.

manj uspešna pri patentnih prijavah na obeh uradih?

Razlike v statusu patentnih prijav in v številu prijavljenih patentov so testirane s pomočjo

Studentovega t-testa statistične značilnosti v razlikah. Test omogoča primerjavo patentnih

prijav in števila patentov med posameznimi skupinami pravno-organizacijskih oblik in

detekcijo bistvenih razlik v patentnih dinamiki med posameznimi podvzorci. V Panelih A1 in

B1 so prikazane p-vrednosti testa vzorčnih razlik v številu patentov in statusa patentnih vlog

pri obeh uradih. Kriterij zavrnitve ničelne hipoteze o enakosti števila patentov in patentnih

vlog med posameznimi pravno-organizacijskimi oblikami je postavljeni pri 5% stopnji

statistične značilnosti. Za pripadajoče p-vrednosti, ki presegajo 5% značilnostni prag, se

ničelna hipoteza v tem primeru ne zavrne in se šteje upošteva sklep, da je bodisi število

patentov ali patentni status enak med pravno-organizacijskimi podvzorci. Osnovni statistični

dokazi za EPU vzorec kažejo na zajetne razlike med posameznimi pravno-organizacijskimi

oblikami pri dinamiki in vzorcu patentiranja.

Delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo ter samostojni podjetniki bistveno

odstopajo od vzorčnega povprečja pri patentnih prijavah ter pri verjetnosti veljavnosti in

neveljavnosti patentov. Pri neveljavnosti patentov v bistveni meri odstopajo družbe z

omejeno odgovornostjo, univerze ter samostojni podjetniki posamezniki. Delniški družbam

veliko bolj verjetno poteče patent kot preostalim pravno-organizacijskimi oblikam medtem

ko pri ostalih indikatorjih patentnega statusa ni znakov statistično oprijemljivih razlik. Do

pomembne razlike prihaja pri zavrnitvi vloge, kjer EPU veliko bolj verjetneje zavrne vlogo

samostojnim podjetjem in posameznikov.

50

Na podlagi nacionalnega URSIL vzorca tako ugotavljamo, da pri veljavnosti patentov v

veliki meri izstopajo univerze in raziskovalni instituti, ki hkrati uživajo največji delež

veljavnih patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami. URSIL veliki bolj

verjetneje izniči vlogo prijaviteljem z družbo z omejeno odgovornostjo medtem, ko do

preklica vloge bistveno manj verjetneje prihaja pri delniških družbah. Zavrnitev vloge pri

URSIL je veliko bolj verjetna pri samostojnih podjetniki posameznikih, družbah z omejeno

odgovornostjo ter družbah z neomejeno odgovornostjo medtem, ko je pri EPU takšna razlika

oprijemljiva zgolj za samostojne podjetnike, posameznike, kar kaže na pomembne razlike v

vzorcu patentiranja med obema uradoma.

V Tabeli 3 je prikazan vzorec patentne dejavnosti po pravno-organizacijskih oblikah družb za

Slovenijo in za države, ki slovijo po največjem številu prijavljenih patentov pri EPU. Vzorec

nakazuje na zajetne razlike v komparativni statiki patentnih prijav med različnimi državami.

Nemška podjetja imajo v povprečju 1.6 patentnih prijav na posamezno podjetje, pri čemer

izstopajo družbe z neomejeno odgovornostjo ter posamezniki medtem, ko je aritmetična

sredina za univerze in javne raziskovalne zavode bistveno manjša. Med nemškimi družbami

prijaviteljicami patentov prihaja do zajetnih razlik v deležu veljavnih patentov, kjer

prednjačijo delniške družbe (53%) pred univerzami in javnimi zavodi (45%) in družbami z

omejeno odgovornostjo ter posamezniki (45%). Med ameriškimi podjetji pri prijavi patentov

krepko izstopajo korporacije, ki imajo v povprečju kar 58% veljavnih patentov medtem ko je

zgolj manjši delež patentne aktivnosti vezan na družbe z omejeno odgovornostjo,

posameznike in univerze.

Podobni vzorec patentiranja je prisoten med francoskimi podjetji, kjer največji delež

prijaviteljev predstavljajo delniške družbe, ki imajo istočasno največji delež veljavnih

patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami družb. V nasprotju z nemškim vzorec

patentiranja, večino patentnih prijav iz Švice vložijo delniške družbe medtem ko imajo

univerze in javni raziskovalni zavodi v Švici, med katerimi prednjači Eidgenössiche

Technische Hochschule v Zürichu (znameniti ETH Zurich), največji delež veljavnih patentov

(64%) med švicarskimi prijavitelji. V analiziranem agregatnem vzorcu imata med vsemi

državami v tabeli največji delež veljavnih patentov pri EPU Slovenija (61%) in Švedska

(60%), sledita jima ZDA (58%) in Švica (56%) medtem ko imata Italija (51%) in

Nizozemska (49%) najmanjši vzorčni delež veljavnih patentov. Med slovenskimi patentnimi

vlogami na EPU po številu patentov na podjetje prevladujejo univerze (2.41 patenta na

družbo) pred delniškimi družbami (2.10 patenta na družbo), družbami z omejeno

odgovornostjo (1.48 patentov na družbo) in samostojnimi podjetniki – posamezniki (1.16

patenta na s.p.). Največji delež veljavnih patentov med slovenskimi prijavitelji imajo

univerze in javni raziskovalni zavodi (75%) ter družbe z omejeno odgovornostjo (74%). Isti

dve obliki družb oz. zavoda imata hkrati najnižji delež neveljavnih patentov, kjer pa s 40%

51

daleč pred njima prednjačilo delniške družbe in samostojni podjetniki – posamezniki.

Diskutirane opisne statistike zagotavljajo prvi vpogled v vzorec patentiranja med državami in

znotraj držav pred ocenitvijo učinkov harmoniziranega unitarnega patentnega sistema na

patentno aktivnost.

Indentificirani vzorci nakazujejo tudi, da si lahko določen odstotek slovenske ekonomije z

vlaganjem nacionalnih patentov zavestno ali nezavestno prisvaja neupravičene rente

(indentificiran rent-seeking behaviour) ter si vzpostavlja neupravičene nacionalne monopole.

Podjetja in samostojni podjetniki ali fizične osebe preko patentnih vlog začno prijavljati

velike količine patentov, ki pa so vsi po vrsti potem zavrnjeni ali neveljavni. Ključni vir

prisvajanja neupravičenih rent izhaja iz želje po pridobivanju monopolnega položaja z kvazi-

inoviranjem, ki namesto pravih inovacij proizvaja imitacije obstoječih inovacij.

Grafikon 5 prikazuje dinamiko deleža veljavnih in neveljavnih patentov med Evropskim

patentnim uradom in Uradom RS za intelektualno lastnino (URSIL) po posameznih pravno-

organizacijskih oblikah družb. Medtem, ko se delež veljavnih patentov pri EPU giblje med

52% (d.o.o.) in 56% (d.d.) se pri URSIL uradu delež veljavnih patentov giblje na mizerno

nizki ravni med 12% (d.d., d.o.o. in javni sektor) in 16% (s.p.). Gre za več kot trikratno

razliko v deležu veljavnih patentov, ki ločujejo resnične inovacije od imitacij. Izkazani

vzorec tako nakazuje na izrazito in razširjeno prisotnost nepretrganega prisvajanja

neupravičenih rent in gradnje nacionalnih monopolov na strani patentnih prijaviteljev, ki jih

omogoča ločen nacionalni patentni sistema in na drugi strani izpostavlja večjo učinkovitost

enotnega patentnega sistema pri reševanju problema neustrezne selekcije, ki predstavlja rak

rano nacionalnih ekonomij z vidika mrtve izgube iz rent-seeking vedenja in prisvajanja rent.

Obenem je v Sloveniji delež zavrnjenih patentov uniformno večji od deleža zavrnjenih

patentov pri EPU. Kar 51% vseh vlog delniških družb pri URSIL je klasificiranih z

neveljavnih patentov medtem, ko ta delež pri EPU znaša 40%. V enaki vnemi je pri družbah z

omejeno odgovornostjo delež neveljavnih patentov kar za 7 odstotnih točk višji od

ekvivalentnega deleža pri EPU. Medtem ko je delež neveljavnih patentov med URSIL in

EPU uradoma primerljiv, je delež neveljavnih patentov pri prijaviteljih iz javnega sektorja pri

URSIL uradu kar za 8 odstotnih točk višji od deleža neveljavnih patentov EPU. Identificirane

razlike so hkrati statistično značilne pri 5% pragu statistične značilnost kar nakazuje na

vztrajne in sistematične razlike v vzorcih patentiranja med prijavitelji pri EPU in URSIL.

52

Grafikon 5: Veljavni in neveljavni patenti v EU in Sloveniji po pravno-organizacijski obliki

gospodarskih družb

9. Učinki uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom na

patentno aktivnost in na slovensko gospodarstvo

Podatki o transakcijskih stroških so pridobljeni iz podatkovnih baze Doing Business 2015

Svetovne Banke (World Bank) na podlagi študije vpliva transakcijskih stroškov na

gospodarsko rast za 139 držav med leti 2003 in 2012.90 Transakcijski stroški zajemajo ex-post

in ex-ante stroške delovanja sistema ekonomskih izmenjav oz. stroške izvajanja ekonomskih

transakcij na odprtem trgu, ki se koristijo za ustvarjanje, vzdrževanje, uporabo in spremembo

institucij in organizacij in so ob človeškem kapitalu ključnega pomena za gospodarsko rast in

povečevanje družbene blaginje.

Transakcijski stroški zajemajo stroške definiranja ter merjenja resursov in zahtevkov, stroške

uporabe in uveljavitve specificiranih lastninskih pravic, stroške informacij, pogajanj ter

uveljavljanja pogodbenih dogovorov.91 V tej študiji je zajetih deset kategorij transakcijskih

stroškov uporabljenih za merjenje vpliva institucionalnih sprememb na patentno aktivnost.

90 Kovač in Spruk (2015) 91 Coase 1960, Arrow 1969, De Geest 1994, Williamson 1996, Parisi in Posner 2013

53

Tabela 2: Opisna statistika patentne aktivnosti na ravni podjetij #

Patento

v

Velja

ven

Nevelj

aven

Preteče

n

Izničen Preklic

an

Razvelj

avljen

Vloga

vrnjena

Razrešen

Panel A: European Patent Office Vzorec

Delniška družba 1.382 0.55 0.41 0.008 0.001 0.0004 0.0001 0.0001 0.007

Družba z omejeno

odgovornostjo

1.612 0.53 0.49 0.013 0.002 0.0005 0.0004 0.0000 0.008

Samostojni podjetnik

– posameznik

1.576 0.55 0.49 0.011 0.002 0.0005 0.0001 0.00008 0.007

Družba z neomejeno

odgovornostjo

1.531 0.54 0.41 0.010 0.002 0.0005 0.0002 0.00007 0.007

Univerza/javni

sektor

1.554 0.54 0.42 0.011 0.002 0.0005 0.0002 0.00008 0.007

Panel A1: T-Test Vzorčnih razlik aritmetične sredine (EPU)

Delniška družba 0.000 0.020 0.174 0.001 0.111 0.946 0.294 0.973 0.420

Družba z omejeno

odgovornostjo

0.000 0.000 0.008 0.003 0.269 0.778 0.228 0.200 0.347

Samostojni podjetnik

– posameznik

0.000 0.001 0.002 0.453 0.427 0.406 0.254 0.427 0.036

Družba z neomejeno

odgovornostjo

0.081 0.295 0.299 0.797 0.698 0.679 0.721 0.241 0.333

Univerza/javni

sektor

0.196 0.009 0.000 0.402 0.925 0.499 0.902 0.350 0.561

Panel B: Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL)

Delniška družba 1.248 0.15 0.45 0.06 0.002 0.001 0.003 0.000 0.105

Družba z omejeno

odgovornostjo

1.310 0.12 0.48 0.07 0.001 0.002 0.000 0.003 0.111

Samostojni podjetnik

– posameznik

1.484 0.18 0.46 0.10 0.002 0.002 0.000 0.001 0.086

Družba z neomejeno

odgovornostjo

1.315 0.14 0.47 0.07 0.002 0.002 0.000 0.003 0.101

Univerza/javni

sektor

1.291 0.14 0.47 0.07 0.002 0.002 0.000 0.003 0.103

Panel B1: T-Test vzorčnih razlike aritmetične sredine (URSIL)

Delniška družba 0.000 0.000 0.000 0.000 0.755 0.051 0.047 0.406

Družba z omejeno

odgovornostjo

0.052 0.000 0.475 0.008 0.017 0.469 0.071 0.000

Samostojni podjetnik

– posameznik

0.000 0.000 0.017 0.000 0.779 0.956 0.0006 0.000

Družba z neomejeno

odgovornostjo

0.001 0.000 0.000 0.000 0.524 0.480 0.526 0.021

Univerza/javni

sektor

0.000 0.119 0.038 0.000 0.770 0.635 0.164 0.882

54

Tabela 3: Opisna statistika patentne aktivnosti na ravni izbranih držav, 1991-2015

Opazovanj

a

#

Patento

v

%

Veljavni

h

%

Neveljavni

h

%

Pretečeni

h

%

Vrnjeni

h vlog

%

Razrešeni

h

Nemčija 1,332 1.62 0.49 0.43 0.02 0.00 0.02

Delniška

družba

589 1.52 0.53 0.40 0.01 0.00 0.01

Družba z

omejeno

odgovornostj

o

561 1.74 0.45 0.45 0.03 0.00 0.02

Samostojni

podjetnik -

posameznik

71 1.95 0.45 0.45 0.05 0.00 0.01

Univerza 108 1.31 0.49 0.46 0.01 0.00 0.01

ZDA 2,545 1.71 0.58 0.35 0.02 0.00 0.01

Delniška

družba

1,796 1.72 0.58 0.35 0.02 0.00 0.01

Družba z

omejeno

odgovornostj

o

322 1.64 0.60 0.33 0.01 0.00 0.01

Samostojni

podjetnik -

posameznik

185 1.90 0.57 0.36 0.02 0.00 0.01

Univerza 240 1.61 0.56 0.39 0.01 0.00 0.01

Italija 1,709 1.28 0.51 0.45 0.01 0.00 0.01

Delniška

družba

898 1.24 0.51 0.45 0.01 0.00 0.00

Družba z

omejeno

odgovornostj

o

558 1.27 0.49 0.47 0.01 0.00 0.01

Samostojni

podjetnik -

posameznik

213 1.49 0.53 0.41 0.01 0.00 0.00

Univerza 10 1.30 0.60 0.40 0.00 0.00 0.00

Delniška

družba

29 1.17 0.51 0.44 0.00 0.00 0.03

Francija 1,161 1.61 0.55 0.41 0.01 0.00 0.01

Delniška

družba

517 1.58 0.59 0.38 0.00 0.00 0.01

Družba z

omejeno

odgovornostj

o

483 1.68 0.52 0.43 0.01 0.00 0.01

Samostojni 59 2.01 0.54 0.44 0.00 0.00 0.00

55

podjetnik -

posameznik

Univerza 100 1.29 0.52 0.47 0.00 0.00 0.01

Švica 1,047 2.02 0.56 0.40 0.01 0.00 0.00

Delniška

družba

836 1.92 0.57 0.38 0.01 0.00 0.00

Družba z

omejeno

odgovornostj

o

123 2.27 0.43 0.48 0.02 0.00 0.01

Samostojni

podjetnik -

posameznik

51 3.37 0.52 0.47 0.00 0.00 0.00

Univerza 28 1.42 0.64 0.35 0.00 0.00 0.00

Avstrija 837 1.28 0.54 0.42 0.00 0.00 0.01

Delniška

družba

141 1.17 0.48 0.46 0.00 0.00 0.02

Družba z

omejeno

odgovornostj

o

506 1.32 0.55 0.41 0.01 0.00 0.01

Samostojni

podjetnik -

posameznik

185 1.28 0.55 0.42 0.00 0.00 0.01

Univerza 5 1.00 0.80 0.00 0.00 0.00 0.20

Nizozemska 486 1.29 0.49 0.48 0.00 0.00 0.00

Delniška

družba

120 1.25 0.45 0.53 0.01 0.00 0.00

Družba z

omejeno

odgovornostj

o

306 1.28 0.48 0.48 0.00 0.00 0.01

Samostojni

podjetnik -

posameznik

37 1.35 0.62 0.37 0.00 0.00 0.00

Univerza 15 1.60 0.66 0.26 0.00 0.00 0.00

Velika

Britanija

786 1.35 0.54 0.41 0.01 0.00 0.01

Delniška

družba

87 1.13 0.58 0.37 0.01 0.00 0.00

Družba z

omejeno

odgovornostj

o

591 1.37 0.52 0.42 0.01 0.00 0.01

Samostojni

podjetnik -

posameznik

39 2.00 0.56 0.41 0.00 0.00 0.00

Univerza 68 1.08 0.55 0.42 0.00 0.00 0.01

Švedska 289 2.27 0.60 0.33 0.02 0.00 0.00

56

Delniška

družba

30 5.00 0.46 0.43 0.03 0.00 0.00

Družba z

omejeno

odgovornostj

o

27 2.70 0.33 0.59 0.03 0.00 0.00

Samostojni

podjetnik -

posameznik

92 2.48 0.61 0.32 0.04 0.00 0.00

Univerza 8 6.12 0.62 0.37 0.00 0.00 0.00

Slovenija 125 1.44 0.61 0.32 0.00 0.00 0.01

Delniška

družba

10 2.10 0.60 0.40 0.00 0.00 0.00

Družba z

omejeno

odgovornostj

o

31 1.48 0.74 0.16 0.00 0.00 0.03

Samostojni

podjetnik -

posameznik

71 1.16 0.53 0.39 0.00 0.00 0.01

Univerza 12 2.41 0.75 0.25 0.00 0.00 0.00

Vpliv unitarnega patentnega sistema na slovensko gospodarstvo je zaradi negotovosti glede

izvedbe prehoda na enotni sistem v prihodnosti empirično praktično nemogoče izmeriti.

Predlagane alternative, ki izhajajo iz poljske in britanske študije temeljijo na ad hoc

predpostavkah in hipotetičnih scenarijih, ki navkljub kvantitativni oceni stroškov in dobrobiti

podajajo zavajajoče ocene, ki ne temeljijo na odzivnosti inoviranja posameznih podjetij ob

prehodu na sistem evropski patenta z enotnim učinkom. Takšna študija bi morala zadostovati

trem ključnim predpostavkam in metodološkim ciljem. Prvič, opazovati bi morali primer

države oz. skupnosti držav, ki je takšen sistem že uvedla v preteklosti kot recimo ZDA.

Drugič, uporabiti bi bilo potrebno eksperimentalne metode za opazovane podatke kot so

recimo »matching« cenilke vzročnih učinkov, nezvezni regresijski model (regression

discontinuity design) oz. empirične metode evalvacije javnih politik kot je diferenčno-

diferenčna analiza. Z navedenimi orodji bi bilo ob primerljivi velikosti vzorca iz Tabele 2 in

Tabele 3 možno oceniti kvantitativno overjene učinke na inovacijsko aktivnosti in patentno

validacijo posameznih podjetij po uvedbi enotnega patentnega sistema (after) glede na

paralelni trend pred uvedbo sistem (before). In tretjič, empirična strategija bi morala podjetja

razdeliti v skupino inovatorjem (treatment) in imitatorjev (control) in na ta način oceniti

vpliv enotnega patentnega sistema na obe skupini podjetij s čimer bi pridobili jasno in

nedvoumno zrcalo ekonomske in institucionalne učinkovitosti takšnega sistema.

Ekstrapolacija ocen v prihodnosti na podlagi nerealnih in posledično zavajajočih

predpostavk, ko sistem evropskega patenta z enotnim učinkom še ni vzpostavljen, bi privedla

57

nekonsistentnih, zavajajočih in nerealnih ocen učinkov sistema evropskega patenta z enotnim

učinkom, ki bi ekonomski politiki podal napačen, nekoherenten in povsem zavajoč nasvet, ki

bi imel mnogo negativnih reperkusij in posledic na slovensko in evropsko gospodarstvo.

Hipotetično oceno stroškov in dobrobiti pa je mogoče pridobiti ob vpogledu v dinamiko

gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov in osebnih družb ter drugih pravno-

organizacijskih subjektov skozi čas. Deskriptivne statistike v Tabeli 3 jasno pokažejo, da so

najbolj uspešen segment pri validaciji patentov na EPU univerze, družbe z omejeno

odgovornostjo in delniške družbe, ki imajo največji delež veljavnih patentov medtem, ko so

najbolj kritična skupina samostojni podjetniki posamezniki, za katere (oziroma za vsaj

nekatere) bi lahko hipotetično trdili, da iščejo neupravičeno prislužene rente z imitacijo

obstoječih inovacij (bodisi zavedno ali nezavedno) in posledičnimi iskanjem monopolnih

rent. Grafikon 6 prikazuje dinamiko deleža prihodkov gospodarskih družb in samostojnih

podjetnikov v nacionalni celoti med leti 2008 in 2014 na podlagi podatkov Statističnega

urada RS. Gibanje deleža obeh segmentov jasno pokaže, da se je od leta 2008 naprej delež

prihodkov gospodarskih družb v celoti povečal medtem, ko je delež prihodkov samostojnih

podjetnikov upadel s 6.31 odstotka na 5.61 odstotka. Na drugi strani se je delež prihodkov

gospodarskih družb povzpel na 85.5 odstotka celote leta 2014.

V ekstremnem negativnem hipotetičnem scenariju in ekstremni negativni predpostavka, da

recimo vsa mikro-podjetja uporabljajo tehnične rešitve, ki bi bile ob uvedbi evropskega

patenta z enotnim učinkom predmet varstva tujih lastnikov evropskih patentov z enotnim

učinkom bi tako imel prehod na sistem evropski patent z enotnim učinkom negativen učinek

na imitatorska podjetja saj bi jim recimo z enotnim patentnim sistemom onemogočil uporabo

izumov, ki bi bili predmet patentne zaščite evropskega patenta z enotnim učinkom. Če

predpostavimo, da bi vsa samostojna podjetja bila predmet uveljavljanja patentnih zaščit s

strani imetnikov evropskih patentov z enotnim učinkom bi to pomenilo negativen učinek na

manj kot 6 odstotkov celotnega prihodka vseh gospodarskih družb (tako velikih kot srednjih

in malih) in drugih organizacij (Univerze, raziskovalni zavodi in podobno).

Na drugi strani glavno dobrobit evropski patenta z enotnim učinkom bodo uživali SMP ter

velika podjetja, ki po opisnih statistikah iz Tabele 3 pri validaciji patentnih prijav uspešne kar

v 60 odstotkih oz. 74 odstotkih vseh primerov prijav in, ki trenutno predstavljajo kar 77%

celotnega slovenskega letnega bruto družbenega proizvoda (BDP). Ker izvozno naravnane

gospodarske družbe predstavljajo več kot 85 odstotkov celotnih prihodkov slovenske

ekonomije, bi lahko sistem evropskega patenta z enotnim učinkom z nižjimi ex-post in ex-

ante transakcijskimi stroški patentih prijav in zaščite za gospodarske družbe pomenil zajeten

vir komparativne prednosti za kar 85 odstotkov slovenske ekonomije in bi glede na visoko

stopnjo uspešno validiranih prijav odtehtal vse direktne in indirektne stroške, ki so v

primerjavi z dobrobiti glede na zgornje sklepe iz SWOT analize zanemarljivi.

58

Grafikon 6: Delež gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov v celotnih

prihodkih

Uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom bo tako za slovensko gospodarstvo, ki že zdaj

tekmuje na svetovnih trgih in je tehnološko najnaprednejše, imela prevladujoče pozitivne

učinke, po drugi strani pa bo zagotovila tudi institucionalne spodbude za spremembo

aktivnosti ostalega dela slovenskega gospodarstva od popolnega imitiranja in neupravičenega

pridobivanja rent k resničnim inovacijam, tržnemu obnašanju in rasti. Odpravila bo tudi

številne majhne monopole, pri tem pa bo seveda imetnike teh nacionalnih (neupravičenih)

monopolov prizadela – prišlo bo do njihove odprave (izgube neupravičenih rent), odpravila

se bo past neučinkovitosti (efficiency trap) ter prišlo bo tudi do tržnega prečiščenja in odprave

številnih virov neučinkovitosti.

Skupna faktorska produktivnost in patentna dejavnost

Dobrobiti unitarnega patentnega sistema je v največji možni meri mogoče razumeti v okviru

koristi, ki izhajajo iz povečanja skupne faktorske produktivnosti ob enotnem patentnem

sistemu. Skupna faktorska produktivnost zajema celotne izboljšave v smeri večje ekonomske

učinkovitosti, ki izhajajo iz inovacij, podjetniškega znanja in inženirskega know-howa katere

je težko ali pa celo skoraj nemogoče zajeti z opazovanimi dejavniki v ekonometrični

metodologiji ter različnih modelih, ki pojasnjujejo obnašanje in dosežke podjetij s

produkcijsko funkcijo. Podjetja in nacionalne ekonomije, ki v veliki meri inovirajo,

investirajo ter razvijajo »know-how« dosegajo visok nivo skupne faktorske produktivnosti

medtem ko podjetja in ekonomije, ki so odvisne od delovno-intenzivnih ali kapitalsko-

59

intenzivnih sektorjev zaradi padajočih donosov obsega dosegajo bistveno nižji nivo skupne

faktorske produktivnosti. V esenci skupna faktorska produktivnost zajema učinkovitost

gospodarske rasti. Učinkovito gospodarsko rast karakterizira zanos na znanje, inovacije,

know-how in patentiranje, ki omogočajo višjo gospodarsko rast z manjšim obsegom

produkcijskih resursov kot sta delo in kapital. Neučinkovito gospodarsko rast je možno

opisati z trajno akumulacijo produkcijskih virov s čemer zaradi padajočih mejnih donosov

podjetja in ekonomije dosegajo čedalje manjši output glede na obseg proizvodnih dejavnikov

v produkcijskem procesu. Zaradi same narave skupne faktorske produktivnosti je

nasprotovanje enotnemu patentnemu sistemu, ki ga je izrazila Poljska, mogoče razumeti kot

odpor do doseganja učinkovite in na znanju temelječe ekonomske rasti, ki bi sprožil prehod iz

neučinkovitega na kapitalu in delu temelječega modela rast v režim učinkovite gospodarske

rasti, ki ga uteleša enotni patentni sistem.

Grafikon 7 prikazuje dinamiko skupne faktorske produktivnosti (SFP) za izbrano skupino

držav, ki jo sestavljajo Slovenija, Švica, ZDA, Avstrija, Nizozemska, Nemčija ter Češka

Republika in Poljska za obdobje med leti 2003 in 2014. Skupna faktorska produktivnost nima

posebne merske enote, saj je izračunana kot rezidual (i.e. Solow residual) iz meddržavne

regresijske analize variacij v gospodarski rasti v modelu z fizičnim in človeških kapitalom.

Višja raven SFP ustreza bolj učinkoviti, inovativni in na znanju temelječi ekonomski

organizaciji. Kratek pregled vzorcev skupne faktorske produktivnosti pokaže na zajetne

razlike med nivojem in stopnjami rasti med posameznimi državami. Medtem ko so Švica,

ZDA, Nizozemska in Avstrija na nivoju visoke ekonomske učinkovitosti in znanstveno-

intenzivne (i.e. knowledge-intensive) ekonomije, te države hkrati ohranjajo stabilen nivo SFP

in razmeroma stacionarno dinamiko, ki je značilna za SFP ekonomij v svetovnem vrhu. Na

drugi strani je Slovenija od leta 2003 naprej dosegla hitro in razmeroma rapidno rast SFP v

višini 7.4% na leto ter se vztrajno približevala nivoju najbolj razvitih držav z vidika SFP.

Slovenija je v letu 2014 dosegla 44% ameriške, 41% avstrijske, 43% švicarske, 42%

nizozemske in 57% nemške SFP. Na drugi strani je trditev, da so Slovenijo po skupni

faktorski produktivnosti ujele že višegrajske države popolnoma neutemeljena, ideološka in

docela zavajajoča. Slovenija je namreč do leta 2014 razkorak do Češke Republike in Poljske

še povečala glede na izhodiščno leto 2003. Tako je leta 2014 slovenska SFP presegala češko

SFP kar za 106% medtem ko je poljsko SFP presegla za neverjetnih 123%. Ker so inovacije

so spoznanjih iz endogene ter novejših teorij o gospodarski rasti, motor dolgoročne rasti in

razvoja je vpeljava enotnega patentnega sistema še toliko bolj pomembna saj predstavlja

ultimativno sredstvo za spodbujanje na znanju temelječe ekonomske strukture in organizacije

kar predstavlja edini način za Slovenijo da v sorazmerno hitrem času v stabilni in vzdržni

vnemi doseže nivo SFP najbolj razvitih držav. Primerjava vzorec SFP na laž postavlja poljske

trditve o uničujočem učinku enotnega patentnega sistema na poljsko ekonomijo saj je

grafikon nemudoma predlaga, da je poljska pot razvoja TFP na repu EU25. Še več, razkorak

med Poljsko ter Slovenijo in Nemčijo v nivoju TFP je tako velik, da bo država ob

60

primerljivem vzorcu rasti SFP potrebovala več kot 20 let da bo v hipotetičnem scenariju

dohitela nivo SFP Švice. Na drugi strani boljše izhodiščno ravnovesje Slovenije implicira, da

bi Slovenija ob takšni dinamiki rasti SFP nivo Švice ujela v 12 letih, raven ZDA v 14 letih,

raven Nizozemske v 11 letih, raven Avstrije v 12 letih in raven Nemčije v 7 letih. Prehod na

evropski patent z enotnim učinkomni sistem zaradi blagodejnega učinka na SFP predstavlja

ključni institucionalni dejavnik za spodbujanje patentne aktivnosti, ki bo omogočil da

Slovenija v nasprotju z višegrajskimi državami doseže raven SFP najbolj razvitih držav hitro

ter v stabilni in vzdržni vnemi.

Grafikon 7: Skupna faktorska produktivnost v izbranih državah, 2003-2014

9.1. Stroški ustanovitve podjetja

Stroški ustanovitve podjetja zajemajo vse uradne predpisane postopke, ki so potrebni za

ustanovitev bodisi družbe z omejeno ter neomejeno odgovornostjo in delniške družbe.

Transakcijski stroški, ki so vezane na ustanovitev podjetja so definirani kot: (i) število dni,

potrebnih za registracijo podjetja, (ii) število postopkov pri ustanovitvi podjetja kot pravne

osebe, (iii) stroški ustanovitve podjetja, ter (iv) delež minimalnega kapital. Vsak postopek pri

ustanovitvi podjetja je definiran kot interakcija med ustanovitelji podjetja z zunanjimi

institucijami kot so vladne agencije, odvetniki, revizorji ter notarji. Postopki, ki morajo biti

61

izvedeni v isti instituciji vendar na različnih ravneh se štejejo individualno. Metodologija za

merjenje težavnosti ustanovitve podjetja92 predpostavlja, da ustanovitelji sami izpolnijo in

zaključijo postopke brez vmesnih posrednikov kot so svetovalci, odvetniki in računovodje

razen če je tovrsten posrednik predpisan z zakonom ter če to velja za ustaljeno prakso med

podjetniki. Svetovalne storitve, ki nastanejo pri inkorporaciji podjetja se štejejo individualno,

vključno z elektronskimi postopki. Če so pri isti postopkih zahtevani različni formularji, se

isti postopek razbije v dva dela in šteje ločeno. V število postopkov so všteti tudi tisti

postopki, ki nastanejo pred in po ustanovitvijo podjetja. Število dni potrebnih za ustanovitev

podjetja se šteje v koledarskih dneh in je merjeno kot mediana trajanja ustanovitvenih

postopkov, ki jih odvetniške službe v posamezni državi navajajo kot potrebne pri procesu

ustanovitve podjetja. Strošek ustanovitve podjetja je merjen v odstotkih dohodka na

prebivalca države iz katere prihaja prijavitelj patent. Strošek zajema uradne stroške ter

stroške pravnih in svetovalnih storitve, če so takšne storitve predpisane z zakonom vendar

izključujejo davek na dodano vrednost. Minimalni kapital predstavlja znesek, ki ga mora

podjetij vplačati kot depozit pri bank ali pri notarju pred registracijo ter do 3 mesecev po

ustanovitvi podjetja in je merjen kot odstotek dohodka na prebivalca države od koder prihaja

prijavitelj patenta.

9.2. Stroški pridobivanja gradbenih dovoljenj

Stroški pridobivanja gradbenih dovoljen so razdeljeni v tri komponente: (i) število postopkov

za pridobitev dovoljenja, (ii) število dni potrebnih za pridobitev gradbenega dovoljenja, ter

(iii) ekonomski strošek gradbenih dovoljenj. Za postopek se klasificira kakršnakoli

interakcija med zaposlenimi, managementom ali ustanovitelji podjetja ter zunanjimi

institucijami kot so vladne agencije, javni uradi, notariati, zemljiški register, kataster,

komunalna podjetja ter javni inšpektorji. Čas pridobivanja gradbenih dovoljenj se meri v

koledarskih dneh, pri čemer zajema srednjo vrednost indiciranega trajanja pridobivanja

gradbenih dovoljenj. Strošek pridobivanja gradbenih dovoljenj se meri v odstotkih dohodka

na prebivalca države, kjer deluje prijavitelj patenta.

9.3. Strošek priklopa na električno omrežje

Strošek priklopa na električno omrežje je razdeljen v tri dele: (i) število postopkov, (ii)

trajanje postopkov priklopa na električno omrežje, ter (iii) strošek priklopa na električno

omrežje. Postopek je definiran kot interakcija med zaposlenimi ali ustanovitelji podjetja ter

električnimi inženirji, električnimi distributerji, vladnimi agencijami ter električnimi

92 Djankov et. al. (2002)

62

izvajalci. Trajanje postopka se šteje v koledarskih dneh in se upošteva kot število dni, ki ga

električnimi distributerji in strokovnjaki navajajo kot pričakovano število dni, ki je potrebno

za dokončanje postopkov. Upošteva se dejansko število dni namesto števila dni, ki ga navaja

zakonski okvir. Strošek priklopa podjetja na električno omrežje je zabeležen kot odstotek

dohodka na prebivalca. Strošek izključuje plačilo davka na dodano vrednost. Stroški in

pristojbine, povezani z odobritvijo gradbenih dovoljenj s strani javnih uradov, se upoštevajo

hkrati.

9.4. Stroški uveljavljanja, zagotavljanja lastninskih pravic in

patentov

Strošek prenosa lastninskih pravic med dvema pogodbenima strankama je razdeljen v tri

ločene dele: (i) število postopkov, (ii) trajanje postopkov, ter (iii) stroški registracije

lastninskih pravic. Postopek je definiran kot kakršnakoli interakcija med kupcem in

prodajalcem lastnine, posredniki in agenti, ter vladnimi agencijami, javnimi uradi,

inšpektorati, notariati in odvetniškimi storitvami. Vsi pravno obvezujoči postopki so

zabeleženi, tudi takšna vrsta postopkov, katerim se je v izrednih primerih mogoče izogniti.

Pri številu postopkov se predpostavlja, da kupec izbere najhitrejšo dosegljivo pravno opcijo,

ki jo uporablja večina imetnikov lastnine. Čeprav lahko kupec uporabi odvetniške storitve in

svetovanje pri procesu registracije lastnine, se predpostavlja, da kupec ne najame zunanjega

posrednika v samem procesu, razen če drugače ne veleva zakon ali ustaljene prakse. Čas

potreben za registracijo lastnine se meri v koledarskih dneh in je operacionaliziran kot

mediana trajanja celotnega postopka. Strošek registracije lastnine se meri kot odstotek

vrednosti lastninske, pri čemer se upoštevajo uradni stroški, ki jih predpisuje zakon kot so

pristojbine, davki na prenos lastništva, notarski stroški overitve in ostala plačila lastninskemu

registru, notariatu, javnim agencijam in odvetnikov. Davčne obremenitve kot so davek na

kapitalske dobičke ter davek na dodano vrednost so izvzete iz stroškovnega merila.

9.5. Stroški pridobivanja finančnih sredstev za gospodarsko aktivnost

Merjenje stroškov pridobivanja kredita ter financiranja investicij so razdeljeni v štiri

indeksirane kategorije: (i) indeks pravnih pravic, (ii) indeks informacij pri pridobivanju

kredita, (iii) dostop do informacij v javnem kreditnem registru, ter (iv) dostop do informacij v

zasebnem kreditnem registru. Prvič, indeks pravnih pravic odraža do kakšne stopnje jamstvo

na lastnini ter insolvenčni zakoni ščitijo pravice posojilodajalcev in posojilojemalcev in

hkrati signalizira učinkovitost delovanja kreditnega trga. Indeks je sestavljen iz aditivnih

kategorij, ki temeljijo na sledečih binarnih kriterijih:

63

Ali obstaja enotni pravni okvir za zavarovanje transakcij, ki pokriva ustvarjanje,

objavo in uveljavljanje pravic na premičninah?

Ali zakonski okvir dovoljuje podjetjem lastninsko pravico na premičninah brez

specifičnega opisa jamstva?

Ali zakon dovoljuje podjetje lastninsko pravico na vseh vrstah lastnine kadar je

potrebna jamstvena shema?

Ali se lahko lastninska pravic razširi na imetje po nakupu lastnine?

Ali je splošen opis dolgov in dolžniških razmerij dovoljen v jamstvenih dogovorih, ter

ali pogodbene stranke lahko zavarujejo dolgove in medsebojne obligacije?

Ali deluje jamstveni register tako za korporacije kot za druge pravne osebe, ki je

združen tako geografsko kot tudi glede na posamezno vrsto lastnine z elektronsko

podatkovno bazo, kjer je razvidno dolžnikovo ime?

Ali obstaja jamstveni register, kjer je jamstvene dogovore mogoče registrirati?

Ali obstaja modern jamstveni register, kjer je mogoče poiskati preko spleta

registracijo, amandmaje, prekinitve kreditnih dogovorov?

Ali so zavarovani upniki poplačani prvi v primeru bankrota dolžnika?

Ali so zavarovani upniki plačani prvi v primeru likvidacije pravne osebe?

Ali so zavarovani upniki zavezani uveljavitvi pogodbenega dogovora, ko dolžnik

vstopi v plan prestrukturiranja, ki ga nadzira pristojno sodišče?

Ali zakon dovoljuje strankam, da se dogovorijo za poravnavo dolgov izven sodišča ter

upniku, da proda jamstveni instrument na javni dražbi, ter da obdrži dolžnikova imetja

v zameno za poravnavo dolga?

Drugič, indeks informacij pri pridobivanju kredita je podobno sestavljen iz osmih aditivnih

komponent, ki temeljijo na binarnih značilnostih delitve informacij v procesu pridobivanja

kredita. Indeks odraža globino informacij, ki jih morajo razkriti posojilodajalci in

posojilojemalci pri odobritvi kredita z namenom financiranja investicij, in temelji na sledečih

karakteristikah:

64

Ali so podatki o podjetjih in posameznikih razpoložljivi?

Ali so dobri in slabi kreditni podatki dosegljivi?

Ali so na razpolago kreditni podatki prodajalcev, komunalnih podjetij, bank in

finančnih institucij?

Ali so podatki glede zgodovine kredita dosegljivi vsaj dve leti?

Ali so na razpolago podatki na posojila v vrednosti manj kot 1% dohodka na

prebivalca?

Ali imajo posojilojemalci zakonsko pravico dostopa do lastnih kreditnih podatkov v

kreditnem registru?

Ali lahko banke in finančne institucije dostopajo do podatkov o posojilojemalcih

preko spleta?

Ali lahko kreditne bonitete pomagajo bankam in finančnim institucijam oceniti

kreditno sposobnost in zanesljivost posojilojemalcev?

Tretjič, dostop do informacij v javnem kreditnem registru meri število podjetij in

posameznikov za katere so na razpolago informacije o zgodovini kreditiranja za vsaj zadnjih

pet let. In četrtič, dostop do informacij v zasebnem kreditnem registru poroča delež

posameznikov in podjetij za katere ima zasebna kreditna hiša informacije o zgodovini

kreditiranja za vsaj zadnjih pet let. Oba indeksa odraža v kolikšni meri zakonski okvir

spodbuja dosegljivost informacij in posredno tudi učinkovitost kreditiranja s strani

posojilodajalskih institucij pri razpolaganju z informacijami glede odobritve kredita. Višje

vrednosti obeh indeksov odražata bolj celovito kritje in dosegljivost informacij glede

zgodovine kreditiranja podjetij in posameznikov.

9.6. Pravna zaščita investitorjev

Pravna zaščita investitorjev je merjena preko devetih indeksov varovanja investitorjev v

pogodbenih dogovorih.93 Prvič, obseg razkritja informacij meri revizijo in odobritev pogojev

93 Djankov et. al. (2008)

65

za transakcije med obema pogodbenima strankama, in odraža transparentnost poslovnih

transakcij. Višje vrednosti indeksa pomenijo večji nadzor in možnost glasovanja delničarjev

za odobritev transakcije, takojšnjo razkritje informacij javnosti, razkritje informacij v letnem

poročilu ter revizijo transakcije s strani neodvisnega revizorja. Drugič, indeks odgovornosti

direktorjev meri zmožnost tožbe direktorjev s strani manjšinskih investitorjev zaradi

neodgovornega ravnanja pri izvršitvi poslovnih transakcij ter dosegljivost pravnih sredstev za

kaznovanje direktorjev neodgovornosti. Višje vrednosti indeksa pomenijo večje možnosti

kaznovanja odgovornosti direktorjev. Tretjič, težavnost tožbe korporativnih organov s strani

delničarjev meri do kakšne stopnje je mogoče učinkovito kaznovati odgovorne osebe znotraj

podjetij zaradi neodgovornih ravnanj pri izvršitvi transakcije. Indeks je specifično

osredotočen na možnost dostopa do internih dokumentov družbe, dokazov pridobljenih med

sojenjem ter do razdelitve sodnih izdatkov. Četrtič, indeks regulacije konflikta interesov

predstavlja seštevek zgornjih treh indeksov in odraža do kakšne stopnje so korporativni

organi znotraj družb v konfliktu z interesi delničarjev. Petič, indeks pravic delničarjev meri

do kakšne stopnje lahko delničarji soodločajo v ključnih korporativnih odločitvah družbe.

Šestič, indeks korporativne transparentnosti meri preglednost in dostopnost lastninskih

deležev družbe, kompenzacije izvršnih direktorjev, revizijskih poročil ter finančnih izkazov.

V obeh dotičnih primerih, višja vrednosti indeks nakazuje na bolj transparentno delovanje

korporacij in zakonskega okvira pri ščitenju lastninskih pravic delničarjev. Sedmič, indeks

moči korporativnega upravljanja meri stopnjo zaščite manjšinskih investitorjev pred

neodgovornim ravnanjem uprave in korporativnih organov znotraj družbe. Osmič, indeks

vladanja delničarjev je definiran kot seštevek indeksa pravic delničarjev, indeksa

korporativne transparentnosti ter indeksa moči korporativnega upravljanja. In devetič, celovit

indeks zaščite manjšinskih investitorjev je izračun kot netehtano povprečje indeksa regulacije

konfliktov interesa ter indeksa vladanja delničarjev.

9.7. Administrativne davčne obremenitve

Administrativno breme in transakcijski stroški pri plačevanju davkov so merjeni v treh

dimenzijah: (i) število davčnih izplačil na leto, (ii) poraba časa za plačevanje davkov, ter (iii)

celotna davčna obremenitve poslovnih dobičkov (Djankov et. al. 2010). Število davčnih

izplačil na leto meri celotno število davkov in obveznih fiskalnih prispevkov kot so davek na

nepremičnine, davek na prenos lastništva, davek na dividende in kapitalske dobičke, davek na

finančne transakcije, davek na odpadne snovi, cestni davek, davek na vozila, obvezni

prispevki v pokojninsko blagajno ter prispevki, ki so vezani na izplačila socialnih transferjev

kot je zavarovanje za primer brezposelnosti. Število davčnih izplačil upošteva tako

elektronska kot tudi ne-elektronska izplačila in zajema tako posredne kot tudi neposredne

66

davke. Med davčna izplačila se šteje tudi različne metode plačevanja davkov in izpolnjevanja

davčnih formularjev za plačilo fiskalnih obveznosti.

Čas plačevanja davkov je izmerjen zgolj plačilo treh najbolj pomembnih davkov in zajema

zbiranje informacij in izračun davčnega plačila, izpolnjevanje davčnih formularjev z ali brez

specializiranih davčnih agencij in svetovalnih družb, urejanje plačila in davčnih odtegljajev,

ter pripravo ločenih računovodskih knjig in izkazov, če tako veleva zakon.

Celotna davčna obremenitev poslovnega dobička je izračunana v deležu dobička pred

izplačilom davkov in temelji na davku od dohodka pravnih oseb, socialnih prispevkov in

davkov na delo, ki jih mora plačati delodajalec, davkov na nepremičnine in nadomestil za

uporabo stavbnega zemljišča, davkov na dividende, kapitalske dobičke in finančne

transakcije, davkov ali prispevkov za ravnanje z odpadki, davkov na vozila, prispevku za

plačilo cestnih davkov in ostalih davkov, ki variirajo med posameznimi jurisdikcijami.

9.8. Protekcionizem in težavnost čezmejnega trgovanja in

transporta

Čezmejne transakcije predstavljajo pomemben del izmenjav in mednarodne menjave med

državami, še posebej na področju intelektualne lastnine. Obseg transakcijskih stroškov, ki

nastanejo pri čezmejnem trgovanju je merjen z (i) številom dokumentov potrebnih za izvoz in

uvoz blaga, (ii) trajanjem izvoznih in uvoznih postopkov, ter (iii) stroški izvoza in uvoza

blaga. Število dokumentov potrebnih za izvoz in uvoz vključuje bančne garancije, zahtevano

carinsko dokumentacijo, in pristaniško dokumentacijo, ki jo od družbe zahtevajo uradno

predpisani postopki in zakonski okvir posamezne države. Trajanje urejanja izvoznih in

uvoznih postopkov je zabeleženo v koledarskih dneh in vključuje pridobitev, izpolnjevanje in

oddajo vseh dokumentov, notranji transport, carinski inšpekcijski nadzor, odpošiljanje blaga

iz terminala do kupca, a hkrati izključuje čas transporta preko morja. Strošek čezmejnega

trgovanja je merjen v ameriških dolarjih in meri celotne transakcijske stroške mednarodne

trgovine, ki nastanejo izvršitvi čezmejnega pogodbenega dogovora med dvema strankama.94

9.10. Učinkovitost uveljavljanja pogodbenih zavez

Uveljavljanje pogodbenih dogovorov meri učinkovitost sodnega sistema pri reševanju

poslovnih sporov.95 Težavnost uveljavljanja pogodbenih dogovorov je merjena s tremi

specifičnimi indikatorji. Prvič, število postopkov pri uveljavitvi pogodbenega dogovora v

94 Djankov et. al. (2010) 95 Djankov et. al. (2003).

67

primeru poslovnega spora meri število korakov pri vložitvi tožbe, število postopkov v

procesu tožbe in sodbe ter število postopkov za uveljavitev sodne odločbe. Postopek je

definiran kot interakcija med pogodbenimi stranki ter sodnikom. Ostali interni postopki so

ravno tako vzeti v poštev. Večje število postopkov odraža večjo težavnost uveljavljanja

pogodbenih dogovorov. Drugič, trajanje uveljavitve pogodbenih dogovorov vzporedno meri

celotno število koledarskih dni, potrebnih za izpolnitev in vlogo tožbe, sojenje in zaključno

odločbo ter za uveljavitev sodbe. Trajanje vključuje tudi čakalno dobo med izvedbo in

izvršitvijo sodbe. Povprečno trajanje uveljavitve dogovorov je zabeleženo na treh različnih

stopnjah: izpolnitev tožbenega procesa, izdaja sodbe sodišča, ter uveljavitev sodbe od dneva

odločbe do dneva kompenzacije. In tretjič, strošek uveljavljanja pogodbenih dogovorov se

meri v odstotkih tožbenega zahtevka in zajema plačila odvetniških storitev, stroške delovanja

sodišča, ter stroške uveljavitve sodne odločbe.

9.11. Insolvenčni postopki

Transakcijski stroški, ki nastanejo zaradi insolvenčnih podjetij meri učinkovitost in

integriteto pravnega sistema pri reorganizaciji insolvenčnih družb in pri poplačilu upnikov v

stečajnem postopku.96 Uporabljenih je sedem kazalnikov, ki odražajo učinkovitost

insolvenčne zakonodaje.

Prvič, trajanje insolvenčnih postopkov beleži število koledarskih dni od dneva bankrota

dolžnika do poplačila terjatev upniku. Dodatna čakalna doba, ki nastane zaradi taktik

zavlačevanja s strani dolžnikov je hkrati upoštevana. Drugič, strošek uveljavljanja terjatev za

upnika je merjen kot odstotek vrednosti imetja dolžnika in obenem zajema tudi sodne stroške,

stroške delovanja stečajnih upraviteljev, stroške odvetniških storitev, stroške vodenja in

izvedbe javne dražbe in ostale povezane stroške. Tretjič, stopnja poplačila terjatev upniku

meri delež plačila upniku na 1 USD terjatve po odbitku uradnih stroškov insolvenčnih

postopkov ter depreciacije opreme. Tretjič, indeks upravljanja dolžnikovega premoženja

upošteva podaljševanje in zavrnitev pogodb med insolvenčnim postopkov, ter izogibanje

preferenčnim in podcenjenim transakcijam. Višja vrednost indeksa pomeni bolj preferirano

obravnavo dolžnikov glede na pozicijo upnikov. Četrtič, indeks prestrukturiranja

dolžnikovega premoženja je sestavljen iz težavnosti potrdila plana prestrukturiranja in

reorganizacije družbe ter zajema zmožnost glasovanja upnikov pri načrtih za prestrukturiranje

družbe. Višja vrednost indeksa kaže na večjo skladnost insolvenčne zakonodaje z

mednarodno sprejetimi pravnimi praksami. Petič, indeks varovanja upnikovih pravic meri do

kakšne stopnje lahko upnik sodeluje pri selekciji stečajnega upravitelja, ali prodaja in

upravljanje premoženja insolventne družbe zahteva soglasje upnika, ali ima upnik pravico

96 Djankov et. al. (2008)

68

zahtevati informacije o upravljanju dolžnikovega premoženja ter ali lahko posamezni upnik

nasprotuje odločitvi sodišča glede poplačila terjatev. Višje vrednosti indeksa pomenijo večji

obseg pravic upnikov ter hkrati strožje varovanje njihovih pravic. In šestič, indeks strogosti

insolvenčne zakonodaje je izračunan kot seštevek zadnjih dveh indeksov.

Vsak posamezen indeks transakcijskih stroškov je normaliziran z vrednostjo v rangu med 0 in

100. Hkrati je pri preračunu vrednosti uporabljena linearna skalna transformacija tako da, pri

indeksih, kjer višje vrednosti nakazujejo na manjše transakcijske stroške, relativen dvig

indeksa v pretvorbi pomeni dvig transakcijskih stroškov.

9.12. Kulturološki dejavniki, vrednote, norme in vzorci obnašanja

Medtem, ko so inovacije, patentna dejavnost in dolgoročna gospodarska rast odvisne od

kakovosti institucionalnega okvirja, čedalje večje število študij ugotavlja, da so dolgoročni

ekonomski izid pogojeni s kulturološkimi dejavniki. Kultura z vplivov na vrednote, norme in

vedenje v družbi vpliva na odnos posameznih skupin do inovacij, zaradi česar so lahko

kulturne razlike eden izmed neposrednih dejavnikov uspešnega patentiranja. Prehod na

sistem evropskega patenta z enotnim učinkom zato sam po sebi zahteva bližji vpogled na

učinek kulture na uspešnosti patentiranja s strani družb in posameznikov. Nekaterim družbam

lahko primanjkuje inovacij ne nujno zaradi slabega institucionalnega okolja temveč predvsem

zaradi drugačnega odnosa do inovacij. V tej študiji, kontrolirava za potencialni vpliv

nacionalne kulture na patentno dejavnost, uspešnost in inovativnost z šestimi kulturnimi

dejavniki iz študije nizozemskega sociologa Geerta Hofstedeja:97

Indeks razdelitve moči (Power Distance Index) izraža stopnjo do katere lahko manj

vplivni posamezniki v družbi sprejemajo in hkrati pričakujejo, da bo odločitvena moč

razdeljena neenakomerno. Temeljna dilema razdelitve moči v družbi zadeva

obravnavo neenakosti med ljudmi. Posamezniki v družbah, za katere je značilna

neenakomerna razdelitev moči sprejemajo hierarhični red v katerem ima vsak

posameznik svoje mesto, za kar ni potrebno nadaljnjega argumentiranja. V družbah z

bolj enakomerno razdelitvijo moči, se njeni člani trudijo izenačiti razdelitev moči in

zahtevajo obrazložitev in utemeljitev neenakomerne razdelitve moči.

Indeks individualizma in kolektivizma (Individualism vs. Collectivism) predstavlja

socialni okvir definiran na lokusu med ohlapnimi in tesno povezanimi družbenimi

razmerji. Posamezniki v individualističnih družbah skrbijo zase in za svojo družino

medtem kot posamezniki v družbah z kolektivističnimi preferencami pristajajo na

97 Hofstede (2010)

69

okvir v katerem posamezniki lahko pričakujejo, da bodo za njih skrbeli njihovi

sorodniki ali člani posamezne skupine kateri pripadajo v zameno za nedvoumno

lojalnost skupini. Pozicijo družbe na tovrstni dimenziji odraža samopodoba v smislu

»jaz« ali »mi«.

Indeks moškosti vs. ženskosti (Masculinity vs. Femininity). Družba, ki pristaja na

vrednote kot so dosežki, herojstvo, odločnost ter materialne dobrobiti je v veliki meri

zelo konkurenčna in tekmovalna. Družba, ki poudarja feminizacijo izraža preferenco

za sodelovanje, zmernost, skrb za šibke ter za kakovost življenja. Takšna družba

temelji na razreševanju problem skozi konsenzualnost in je veliko manj trda kot pa

družba, ki pristaja na vrednote moškosti.

Indeks izogibanja negotovosti (Uncertainty Avoidance Index) izraža stopnjo do katere

se člani družbe počutijo neudobno pri soočanju z negotovimi situacijami. Osnovna

dilema soočanja z negotovostjo je v kolikšni meri družba sprejema dejstvo, da je

prihodnost neznana. Družbe, ki izražajo preferenco za izogibanje negotovosti raje

kontrolirajo prihodnost zaradi česar vzdržujejo rigidne vzorce obnašanja, verjetja ter

vedenja in niso tolerantne to neortodoksnih idej in vedenja. Na drugi strani družbe, ki

se ne izogibajo negotovosti, preferirajo bolj sproščen odnos, kjer sta praksa in

eksperimentiranje bolj pomembna od načel.

Indeks dolgoročne vs. kratkoročne usmerjenosti (Long-Term Orientation vs. Short-

Term Normative Orientation). Ena izmed osrednjih kulturnih razlik med posameznimi

družbami zadeva odnos do preteklosti ter do izzivov sedanjosti in prihodnosti.

Družbe, ki dosegajo nizko število točk na tem indeks imajo raje tradicijo in ustaljene

norme medtem ko vidijo prihodnost s senco dvoma. Družbe, ki dosegajo visoko

število točk na tem indeks veljajo za bolj pragmatične in aktivno spodbujajo sodobno

izobraževanje in udejstvovanje kot način soočanja s prihodnostjo.

Popustljivost vs. zadržanost (Indulgence vs. restraint). Družbe za katere je značilna

popustljivost nimajo nikakršnih predsodkov do razmeroma neomejenega

zadovoljevanja osnovnih človeških želja, ki so povezane z uživanjem življenja in

zabavo namesto s trdim delom in kreativnim udejstvovanjem. Na drugi strani

zadržanost kot socialna norma ne spodbuja neomajnega zadovoljevanja človekovih

želja in jo hkrati uravnava z strogimi socialnimi normami. Zadržanost hkrati odraža

stopnjo do katere posamezniki skušajo kontrolirati svojo impulzivnost in svoj izbor

želja.

70

10. Merjenje učinkov transakcijskih stroškov na patentno

aktivnost nacionalnih ekonomij: Model

Cilj empirične analize je oceniti vpliv zmanjšanja transakcijskih stroškov zaradi uvedbe

evropskega patenta z enotnim učinkom (povedano drugače – ali bo uvedba evropskega

patenta z enotnim učinkom povečala ali zmanjšala transakcijske stroške delovanja

ekonomskega sistema izmenjav in s tem ali bo povečala ali zmanjšala ekonomsko aktivnost

in s tem ali bo koristila ali pa škodovala slovenskemu in ostalim nacionalnim gospodarstvom)

– evropski patent z enotnim učinkom - za celotno območje EU na število patentnih prijav,

vzorec patentiranja ter na verjetnost uspešnih patentnih prijav (in s tem posledično tudi na

gospodarsko aktivnost in na slovensko gospodarstvo v celoti). Osnovna spremenljivka, na

katero skuša vplivati enotni patentni sistem je število veljavnih oz. uspešno prijavljenih

evropskih patentov (EPU) iz posameznih držav članic in nečlanic EU, iz česar se poraja

vprašanje ali zmanjšanje transakcijskih stroškov z poenotenjem patentnega sistema spodbuja

ali zavira inovacijsko aktivnosti, ki velja za enega izmed osrednjih dejavnikov gospodarske

rasti. Osnovno empirično razmerje med patentne aktivnostjo, transakcijskimi stroški in

kulturološkimi dejavniki kot kontrolno spremenljivko sledi negativni binomski regresiji98 in

ima sledečo obliko:

(1)

kjer predstavlja število veljavnih patentov na EPU za podjetje iz države

v diskretnem času , predstavlja merilo transakcijskih stroškov

medtem ko predstavlja Hofstedejevo dimenzijo kulturnih vzorcev, zajema stohastične

oz. izpuščene dejavnike patentnih prijav, ki niso rezultat razlik v transakcijskih stroških in

kulturnih dejavnikih. Za tovrstne stohastične dejavnike je privzeta Gamma distribucija, ki

velja za ustaljeno postopek pri eksponentnih regresijskih shemah. Set koeficientov in

merita agregatne in mejne učinke transakcijskih stroškov ter kulturnih dejavnikov na patentno

aktivnosti. Vektorji , , in zajemajo fiksne oz. neopazovane učinke na patentno dejavnost

kot potencialni vir heterogenosti na ravni podjetij , držav in

časovnih obdobij . Drugi ocenjeni model skuša oceniti mejne učinke zmanjšanja

transakcijskih stroškov na verjetnost uspešne validacije patentne vloge za evropske patente

(EPU) in pove ali bi prehod na sistem evropskega patenta z enotnim učinkom posledično

zaradi znižanja transakcijskih stroškov na ravni celotne EU povečal ali zmanjšal verjetnost

uspešne patentne prijave. Pri konstrukciji modela je privzet logistični regresijski model:

98 Cameron in Trivedi (1998)

71

(2)

kjer označuje verjetnost, da je naključno izbran patent pri EPU veljaven, L

označuje logistično regresijsko funkcijsko obliko model medtem ko so spremenljivke na

desni strani enačbe definirane v skladu z zgornjim negativnim binomskim regresijskim

modelom. Ker je cilj logističnega regresijskega modela oceniti agregatne in mejne učinek

zniževanja transakcijskih stroškov na veljavne patentne prijave, je kontrolni vpliv kulturnih

dejavnikov izpuščen, vendar se zaradi pristostnosti večnivojskih heterogenih učinkov na

ravni podjetij, držav, in časa konsistentnost in zanesljivost ocenjenih parameterov ne

spremeni. Selekcija negativnega binomskega regresijskega modela za oceno vpliva

transakcijskih stroškov na patentne prijave v hipotetičnem primeru prehod na sistem

evropskega patenta z enotnim učinkom temelji na dejstvu, da med podjetji prihaja do zajetnih

razlik v številu veljavnih patentov, na kar opozarjata Tabela 1 in Tabela 2. Tovrstna

razpršenost patentnih prijav vzpostavlja dvom v veljavnost Poissonovega regresijskega

modela, ki velja za ustaljeno prakso empiričnega ocenjevanja dejavnikov patentiranja.

Negativni binomski model velja za bolj robustno verzijo Poissonovega modela, saj je iteracije

logaritemske funkcije verjetja doseči bistveno težje kot v primeru slednjega. Polno

specificiran negativni binomski regresijski model ima obliko:

(3)

ki konvergira v Poissonov model brez razlike v ocenjenih učinkih ter koeficientih v primeru,

da funkcija logaritemskega verjetja nakazuje odsotnost čezmerne disperzije . V

takšnem scenariju se negativni binomski model zreducira na preprosti Poissonov model brez

spremembe v magnitudi in statistični značilnosti ocenjenih vzorčnih koeficientov. Osrednja

težava specificiranega regresijskega modela zadeva zanesljivost ocenjenih vplivov

transakcijskih stroškov in kulturnih dejavnikov. Tradicionalno se zanesljivost vzorčnih

regresijskih koeficientov korigira z robustno Huber-Eikner-White cenilko variance

regresijskih parametrov za kontroliranje vpliva potencialne serijske korelacije in

heteroskedastične porazdelitve stohastičnih dejavnikov.99 Vendar nedavna spoznanja iz

teoretične ekonometrije100 kažejo, da se robustna variančna cenilka za posamezne

spremenljivke zanaša na razmeroma šibke porazdelitve predpostavke na več nivojih

agregacije, ki so značilni za večdimenzionalne panele s kakršen je na razpolago v tej študiji.

Takšna korekcija standardnih napak se v empiričnih aplikacijah napredne teoretične

ekonometrije imenuje clustering oz. grozdenje standardnih napak v primeru panelnih

aplikacij, kjer sta prisotni vsaj enoprostorska in časovna dimenzija. Ignoriranje korekcije

standardnih napak za večdimenzionalno serijsko korelacijo in heteroskedastično motnjo

99 White (1980), Pfeffermann in Nathan (1981), Liang in Zeger (1986), Arellano (1987), Hansen (2007),

Wooldridge (2003). 100 Moulton (1990), Bertrand et. al. (2004), Kedzi (2004), Cameron et. al. (2011)

72

lahko vodi v masovno podcenjene standardne napake in čezmerne stopnje zavrnitve ničelne

hipoteze ob uporabi standardnega testiranja hipotez. Še več, grozdenje standardnih napak

lahko zaradi serijsko korelirane stohastične komponente vztraja tudi ob kontroliranju za

potencialne fiksne učinke v času in prostoru kot vir heterogenosti ocenjenih koeficientov.101

Nevarnost grozdenja standardnih napak na več nivojih je odpravljena z korekcijo standardnih

napak z uporabo Cameron-Gelbach-Miller sheme znane kot multiway clustering.102

Logistični model uspešne validacije patentov je zato specificiran v obliki komponentnih

napak z predpostavko o identični in neodvisni razdelitvi stohastičnih dejavnikov na vseh

treh nivojih agregacije s čimer odpraviva vpliv heteroskedastičnosti ter serijske korelacije

stohastičnih dejavnikov in hkrati privzamemo ekviproporcionalno povezanost stohastične

komponente v vseh kombinacijah dimenzij v panelu.103

11. Rezultati: učinki uvedbe evropskega patenta z enotnim

učinkom

V Tabeli 4 so prikazani rezultati za vpliv zmanjševanja transakcijskih stroškov na število

veljavnih patentov pri EPU. Ocenjeni regresijski parameteri povedo kaj bi se zgodilo z

veljavnimi patentnimi prijavami v hipotetičnem primeru zmanjšanja oz. poenotenja

transakcijskih stroškov z unitarnim patentnim sistemom. Vsaka kategorija transakcijskih

stroškov je razdeljena v dve modelski specifikaciji in sicer v (i) preprosto netehtano regresijo

ter v (ii) tehtan regresijski model, kjer so opazovanja tehtana s številom podjetij iz posamezne

države, ki vložijo prijavo za validacijo patenta na EPU predvsem zaradi dejstva, da so

patentne prijave iz večjih nacionalnih podvzorcev manj variabilne od prijav iz držav z

manjšimi nacionalnimi podvzorci. V stolpcih (1) in (2) je ocenjen vpliv stroškov registracije

podjetij na število veljavnih patentnih prijav na ravni podjetja. Ocena sprva v stolpcu (1)

predlagajo izrazito heterogene učinke tovrstne kategorije transakcijskih stroškov na patentno

dejavnost.

Medtem ko bi število postopkov za registracijo podjetja, s katerimi se soočajo inovatorji, celo

povečalo stopnjo veljavnih patentov pri EPU, bi daljši časovni postopki pri ustanovitvi

podjetja zmanjšali število veljavnih patentov med 10.9% in 17.6%. V isti vnemi bi večji

stroški ustanovitve start-up podjetij, ki so predpisani z zakonodajo zmanjšalo število

veljavnih patentov med 9.8% in 18.1%, kar predlaga pomembno nizkih stroškov registracije

podjetja ter predvsem kratkega postopka ustanovitve saj je prihranek časa ena izmed ključnih

koristi znižanja transakcijskih stroškov za spodbujanje inovacijske aktivnosti.

101 Bertrand et. al. (2004), Kezdi (2004), Cameron et. al. (2011) 102 Cameron, Gelbach in Miller (2011) 103 Davis (2002)

73

Na prvi pogled ocene v stolpcu (1) kažejo, da bi povečanje minimalnega kapitala v deležu

dohodka na prebivalca posamezne države celo spodbudilo delež veljavnih patentov vendar

tehtanje vzorca v stolpcu (2) razkrije negativen vpliv višjega praga minimalnega kapitala na

število veljavnih patentov, ki je evidenten predvsem v večjih državah medtem ko je pozitiven

vpliv dviga minimalnega kapitala prisoten v državah z manjšim številom podjetij vključenih

v inovacijske dejavnosti, kjer je minimalni kapital predvsem vir odprave negativne selekcije

pri prijavi evropskih patentov (EPU).

74

Tabela 4: Učinki transakcijskih stroškov na število veljavnih patentov (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) (9) (10) (11) (12) (13) (14) (15) (16) (17) (18) (19) (20)

Odprtje podjetja Pridobivanje

gradbenih dovoljenj

Pridobivanje

električnega

priključka

Registracija

lastnine

Pridobivanje

kredita

Zaščita

investitorjev

Plačevanje davkov Čezmejno trgovanje Uveljavljanje

pogodbenih

dogovorov

Reševanje

insolventnih

podjetij

Tehtanje vzorca Brez #

Podjetij

Brez #

Podjetij

Brez #

Podjetij

Brez #

Podjetij

Brez #

Podjetij

Brez #

Podjetij

Brez #

Podjetij

Brez #

Podjetij

Brez #

Podjetij

Brez #

Podjetij

Panel A: Transakcijski stroški

# Postopkov za odprtje podjetja .040***

(.003)

.073***

(.002)

# Dni za odprtje podjetja -.109***

(.009)

-.176***

(.008)

Strošek odprtja podjetja -.098***

(.010)

-.181***

(.010)

Zahteve za minimalni kapital .772***

(.141)

-.573***

(.123)

# Postopkov pri pridobivanju

dovoljenj

.002

(.002)

.047***

(.003)

# Dni pri pridobivanju dovoljenj -.047***

(.002)

-.067***

(.002)

Strošek pridobivanja dovoljenj -.032***

(.005)

.131***

(.013)

# Postopkov pri pridobivanju

priključka

.029***

(.002)

.038***

(.003)

# Dni pri pridobivanju priključka -.094***

(.003)

-.081***

(.004)

Strošek pridobivanja priključka .041***

(.011)

.034***

(.011)

# Postopkov za registracijo

lastnine

-.016***

(.001)

-.014***

(.001)

# Dni za registracijo lastnine .105***

(.009)

.122***

(.009)

Strošek registracije lastnine -.029***

(.004)

-.020***

(.004)

Varovanje pravnih pravic .025***

(.001)

.035***

(.001)

Globina kreditnih informacij -.018***

(.004)

-.034***

(.003)

Dostop do informacij v javnem

kreditnem registru

-.003**

(.001)

.0001

(.001)

Dostop do informacij v zasebnem

kreditnem registru

.004***

(.001)

.002*

(.001)

Obseg razkritja informacij .108*

(.063)

.168**

(.081)

Kazenska odgovornost direktorjev .149**

(.062)

.209***

(.079)

Težavnost tožbe s strani

delničarjev

.099*

(.059)

.164**

(.077)

Regulacija konfliktov interesov -.686*** -1.04***

75

(.182) (.216)

Obseg pravic delničarjev .525***

(.063)

.573***

(.069)

Moč korporativnega upravljanja .401***

(.046)

.444***

(.050)

Transparentnost poslovnih

transakcij

.466***

(.052)

.513***

(.058)

Obseg delničarskega korporativnega

upravljanja

-1.57***

(.128)

-1.89***

(.136)

Zaščita manjšinskih investitorjev .797***

(.106)

1.185***

(.095)

# Davčnih plačil na leto -.001**

(.0008)

.000

(.000)

# Ur za plačilo davkov .116***

(.024)

.040***

(.015)

Davčna obremenitev dobička (%) -.026***

(.006)

-.012*

(.007)

# Dokumentov za izvoz -.066***

(.004)

-.047***

(.005)

# Dni za izvoz .030

(.030)

.125***

(.045)

Strošek izvoza -.193***

(.021)

-.266***

(.022)

# Dokumentov za uvoz .084***

(.006)

.093***

(.006)

# Dni za uvoz -.075*

(.046)

-.202***

(.067)

Strošek uvoza .154***

(.033)

.516***

(.060)

# Za uveljavitev pogodbe skozi

tožbeni zahtevek

.0006

(.002)

-.031***

(.001)

Strošek uveljavitve pogodbe -.070***

(.008)

.009

(.009)

# Postopkov za uveljavitev pogodbe .0002

(.003)

.062***

(.003)

Trajanje insolvenčnih postopkov .025***

(.008)

.122***

(.008)

Strošek insolvenčnih postopkov -.043***

(.005)

-.051***

(.006)

Delež izplačila terjatev upnikov -.007

(.006)

.062***

(.007)

Upravljanje dolžnikovega

premoženja

-.017*

(.010)

-.032***

(.011)

Indeks reorganizacije terjatev .024***

(.007)

.081***

(.008)

Indeks upnikove participacije -.024***

(.006)

-.016**

(.007)

Moč insolvenčne zakonodaje .008

(.027)

-.136***

(.031)

Panel B:Hofstedejefe dimenzije

76

kulture

Indeks distance moči -.023***

(.001)

-.018***

(.003)

-.015***

(.002)

-.012***

(.003)

-.009***

(.001)

-.004*

(.002)

-.020***

(.001)

-.026***

(.002)

-.023***

(.001)

-.030***

(.002)

-.029***

(.002)

-.036***

(.002)

-.018***

(.001)

-.018***

(.003)

-.015***

(.002)

-.027***

(.002)

-.011***

(.002)

-.024***

(.003)

-.028***

(.001)

-.049***

(.031)

Individualizem vs. kolektivizem .040***

(.002)

.010**

(.004)

.037***

(.002)

.021***

(.004)

.059***

(.002)

.051***

(.003)

.071***

(.001)

.079***

(.002)

.050***

(.001)

.054***

(.003)

.048***

(.001)

.048***

(.002)

.055***

(.002)

.046***

(.004)

.048***

(.002)

.053***

(.003)

.046***

(.002)

.017***

(.003)

.061***

(.001)

.064***

(.002)

Moškost vs. ženskost .0006

(.001)

-.005***

(.001)

.004***

(.001)

.004*

(.002)

.013***

(.001)

.011***

(.001)

.013***

(.0009)

.005***

(.001)

.002***

(.001)

-.001

(.001)

-.009***

(.001)

-.017***

(.001)

.006***

(.001)

-.003

(.002)

.008***

(.001)

-.007***

(.001)

.012***

(.001)

-.011***

(.002)

.004***

(.001)

-.010***

(.001)

Indeks izogibanja negotovosti .008***

(.001)

-.018***

(.003)

.016***

(.002)

.002

(.003)

.001

(.001)

-.021***

(.003)

.009***

(.001)

.006**

(.002)

.022***

(.001)

.017***

(.003)

.019***

(.001)

.021***

(.002)

.012***

(.001)

-.009**

(.005)

-.0008

(.002)

.001

(.002)

-.0007

(.002)

-.002

(.003)

.012***

(.001)

.022***

(.002)

Dolgoročna vs. kratkoročna

usmerjenost

.007***

(.001)

.006***

(.001)

.008***

(.001)

.029***

(.001)

.011***

(.001)

.017***

(.001)

.020***

(.001)

.021***

(.001)

.024***

(.001)

.027***

(.001)

.040***

(.001)

.041***

(.002)

.015***

(.001)

.015***

(.001)

.030***

(.001)

.032***

(.001)

.044***

(.001)

.005***

(.001)

.023***

(.001)

.020***

(.001)

Popustljivost vs. zadržanosti -.024***

(.001)

-.041***

(.001)

-.025***

(.001)

-.028***

(.001)

-.024***

(.001)

-.027***

(.002)

-.020***

(.010)

-.016***

(.002)

-.027***

(.002)

-.036***

(.002)

-.018***

(.002)

-.021***

(.002)

-.013***

(.003)

-.021***

(.003)

-.029***

(.001)

-.035***

(.002)

-.016***

(.002)

-.032***

(.002)

-.013***

(.002)

-.017***

(.002)

#Držav 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70

# Podjetij 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426

# Opazovanj 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233

Log Likelihood Test

(p-vrednost)

0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000

Opombe: Standardne napake so prilagojene za večdimenzionalno serijsko korelacijo stohastičnih napak in heteroskedastistično porazdelitev variance stohastične napake z uporabo Cameron-Gelbach-Miller multiway clustering sheme. Standardne napake pri posameznih regresijskih parametrih so navedene v oklepajih. Asteriski navajajo statistično značilne ocenjene regresijske koeficienti pri 10% (*), 5%

(**), in 1% (***).

77

V stolpcih (3) in (4), so prikazani ocenjeni vplivi poenostavitve pridobivanja gradbenih

dovoljenj na število veljavnih patentov. Slednji indikator transakcijskih stroškov je predvsem

relevanten za večja podjetja, ki se soočajo z visokimi investicijami v raziskave in razvoj

(R&D) in ki so vezana na proces patentiranja. V obeh primerih specifikacije negativnega

binomskega regresijskega modela je potrjen negativen vpliv časovnega trajanja pridobivanja

gradbenih dovoljenj na število veljavnih patentov medtem ko večje število postopkov pri

pridobivanju dovoljenj ne bi imelo vpliva na število patentov v tistih državah, kjer manj

podjetij participira v inovacijskih dejavnostih medtem ko bi bil isti vpliv celo pozitiven v

državah, kjer je veliko podjetij vključeno v inovacijske aktivnosti.

V stolpcih (5) in (6) so prikazani ocenjeni vpliv zmanjšanja transakcijskih stroškov

pridobivanja električne povezave na število veljavnih patentov. V primerjavi s stroški

ustanovitve podjetja in stroški pridobivanja gradbenih dovoljenj, se ocenjeni učinki ne

diferencirajo med tehtanim in netehtanim vzorcem. Rezultati predlagajo, da število

administrativnih postopkov in celotni stroški pri pridobivanju povezave z električnim

omrežjem nima nikakršnega negativnega vpliva na število veljavnih patentov medtem, ko je

indiciran statistično značilno (pri 1%) negativen vpliv časovne dolžine postopkov pri

pridobivanju povezave z električnim omrežjem. Vzorčne ocene iz negativnega binomskega

modela predlagajo, da bi dvig časovnega trajanja pridobivanja priključka na električno

omrežje za 10% zmanjšal število veljavnih patentov med 8.1% in 9.4% kot rezultat izgube

časa, ki je pri prijavi patentov ključnega pomena.

Vplivi zmanjševanja transakcijskih stroškov, povezanih z težavnostjo uveljavljanja

lastninskih pravic, so prikazani v stolpcih (7) in (8). Ocenjeni parametri se ne razlikujejo med

tehtanim in netehtanim vzorcem. Rezultati jasno predlagajo, da večje število postopkov pri

registraciji lastninskih imetij vodi v manjše število veljavnih patentov. Točkovne ocene nam

predlagajo, da bi 10% dvig števila postopkov pri registraciji lastninskih imetij zmanjšal

število veljavnih patentov med 1.4% in 1.6% pri 1% pragu statistične značilnosti. V isti

vnemi rezultati pokažejo izrazito negativen vpliv transakcijskih stroškov varovanja

lastninskih pravic in sicer bi 10% dvig stroškov po točkovni oceni zmanjšal število veljavnih

patentov med 2% in 2.9%. V nasprotju z trajanjem postopkov pridobivanja gradbenih

dovoljenj in registracije podjetja, časovna dolžina postopka nima nikakršnega negativnega

vpliva na validacijo patentov. Še več, daljši postopki varovanja lastninskih pravic so povezani

z večjim številom veljavnih patentov, kar predlaga, da so v očeh podjetij daljši postopki

zaznani kot bolj zanesljivi z vidika trdnosti varovanja lastninskih pravic.

Efekti transakcijskih stroškov, ki izhajajo iz težavnosti financiranja investicij v R&D in

inovacije, na število veljavnih patentov so ocenjeni v stolpcih (9) in (10). Ocenjen negativni

binomiski regresijski model predlaga, da strože in boljše varovanje pravnih razmerij ter

pravic v kreditnih pogodbah vodi v 2.5%-3.5% povečanje števila veljavnih patentov za vsako

78

10% povečanje moči pravnih in lastninskih pravic v kreditno-pogodbenih razmerjih pri čemer

se točkovna ocena ne razlikuje glede na tehniko tehtanja vzorca. Na drugi strani pa globina

informacij pri pridobivanju kredita negativno vpliva na število veljavnih patentnih prijav kar

je predvsem povezano z stroški pridobivanja informacij med finančnimi institucijami in

posojilojemalci. Blagodejen učinek na število veljavnih patentov na drugi strani izhaja iz

večje dosegljivosti zgodovinskih podatkov o kreditni aktivnosti za zadnjih pet let, saj lahko

posojilodajalci na takšen način z večjo gotovostjo ocenijo kakovost posameznih investicijskih

projektov ex-post medtem ko je sama globina informacij pri pridobivanju kredita predvsem

vir informacijske asimetrije in ex-ante vir transakcijskih stroškov, ki poslabšujejo oz.

negativno vplivajo na učinkovitost financiranja investicij.

V stolpcih (11) in (12) je izmerjen učinek pravne zaščite investitorjev na število veljavnih

patentov pri EPU. Regresijske ocene predlagajo, da bi se število veljavnih patentov izboljšalo

ob: (i) večjem razkritju informacij pri investicijskih načrtih, (ii) večji odgovornosti

direktorjev in članov uprav do manjših investitorjev, (iii) ob lažji možnosti tožbe članov

uprave oz. direktorjev v primeru protipravnega ravnanja, in ob (iv) večji regulaciji konflikta

interesov. Nadalje, regresijske ocene v obeh kolonah kažejo, da bi se število veljavnih

patentov bistveno zmanjšalo ob slabšem korporativnem upravljanju, manj transparentnih

korporativnih transakcijah, a hkrati ob večjem vpletanju delničarjev v vladajoče korporativne

strukture družbe. Po pričakovanjih je vpliv agregatnega indeksa zaščite manjšinskih

investitorjev na število veljavnih patentov negativen in statistično značilen pri 1%. Rezultati

v stolpcih (13) in (14) razkrijejo negativen vpliv fiskalne obremenitve podjetij na patentno

aktivnosti.

Medtem, ko časovno trajanje plačevanja davkov in število davčnih plačil fiskalnim oblastem

nima nikakršnega negativnega vpliva na patentiranje, bi se pričakovano število veljavnih

patentov zmanjšalo med. 1.2% in 2.6% ob povečanju davčne obremenitve poslovnih

dobičkov za 10%. V stolpcih (15) in (16) so predstavljeni ocenjeni parameteri, ki razkrijejo

vpliv višjih transakcijskih stroškov čezmejnega trgovanja. Točkovne ocene jasno predlagajo,

da so administrativni stroški urejanja izvozne in uvozne dokumentacije statistično značilno

negativno povezani z število veljavnih patentov kar potrjuje, da bi regulacijska in stroškov

razbremenitev urejanja izvozne dokumentacije spodbudila validirane patente. Temu pritrjuje

tudi dejstvo, da so vzorčne ocene razmeroma homogene, saj se ne razlikujejo med tehtanim in

netehtanim vzorcem.

Ali je učinkovitost sodnega sistema pri uveljavljanju pogodbenih dogovorov pomemben

dejavnik uspešne patentne aktivnosti na ravni podjetij? V stolpcih (17) in (18) so prikazani

tovrstni učinki. Vzorčne ocene na netehtanem vzorcu predlagajo, da bi dvig sodnih stroškov,

odvetniških stroškov in svetovalnih stroškov, ki nastanejo pri uveljavljanju tožbenega

zahtevka, za 10 odstotnih točk zmanjšal število veljavnih patentov za 7% pri 1% pragu

79

statistične značilnosti. Ocene v tehtanem vzorcu hkrati potrjujejo, da bi daljša časovno

trajanje tožbenih postopkov za 10% zmanjšalo število veljavnih patentov za 3.1% ob enakem

1% pragu statistične značilnosti, medtem ko število postopkov pri uveljavljanju tožbenih

zahtevkov nima negativnega vpliva na število validiranih patentov.

Navsezadnje je v stolpcih (19) in (20) ocenjen vpliv insolvenčne zakonodaje na patentno

aktivnost. Parametrične ocene predlagajo, da ima insolvenčna zakonodaja pomemben in

statistično značilen vpliv na patentno aktivnosti. Ocenjeni koeficienti sugerirajo, da večji

stroški reševanja insolventnih podjetij v bistveni meri zmanjšujejo število veljavnih patentov

in sicer točkovne ocene kažejo, da bi 10% zmanjšanje stroškov reševanja insolventnih

podjetij povečalo pričakovano število veljavnih patentov med 4.3% in 5.1%. Hkrati bi se

pričakovano število veljavnih patentov povečalo, ob višjem končnem poplačilu upnik na 1

USD terjatve, bolj učinkovitem upravljanju dolžnikovega premoženja, bolj dinamičnem in

manj togem načrtu in izvedbi reorganizacije in prestrukturiranja insolventnega podjetja, in

hkrati ob manjši participaciji in vmešavanju upnikov v insolvenčni postopek.

80

Tabela 5: Učinki transakcijskih stroškov na neuspešen izid patentne prijave, I. del (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) (9) (10) (11) (12) (13) (14) (15)

Kategorizirani transakcijski

stroški

Odprtje podjetja Pridobivanje gradbenih dovoljenj Pridobivanje električnega

priključka

Registracija lastnine Pridobivanje kredita

Vzorec Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL

# Postopkov za odprtje podjetja -.024***

(.006)

.021*

(.011)

.007

(.006)

# Dni za odprtje podjetja -.011

(.022)

-.021

(.022)

-.008

(.020)

Strošek odprtja podjetja .034

(.032)

-.093***

(.031)

-.010

(.014)

Zahteve za minimalni kapital 1.319***

(.203)

-.506

(.430)

.044

(.208)

# Postopkov pri pridobivanju

dovoljenj

-.005

(.006)

-.0009

(.005)

-.004

(.004)

# Dni pri pridobivanju

dovoljenj

.052**

(.025)

-.018**

(.008)

-.012***

(.002)

Strošek pridobivanja dovoljenj -.053

(.042)

-.005

(.025)

-.013*

(.008)

# Postopkov pri pridobivanju

priključka

.041***

(.008)

.011

(.008)

-.008*

(.004)

# Dni pri pridobivanju

priključka

-.082***

(.020)

-.020

(.018)

.011***

(.003)

Strošek pridobivanja priključka -.025

(.037)

-.014

(.041)

-.024

(.023)

# Postopkov za registracijo

lastnine

-.013***

(.002)

-.005

(.003)

-.003

(.002)

# Dni za registracijo lastnine .086***

(.006)

.039**

(.019)

-.001

(.003)

Strošek registracije lastnine -.007

(.006)

-.008

(.011)

.020***

(.005)

Varovanje pravnih pravic .001

(.004)

.006**

(.003)

.0002

(.003)

Globina kreditnih informacij -.028***

(.005)

.003

(.008)

.005*

(.002)

Dostop do informacij v javnem

kreditnem registru

.004

(.006)

.003

(.003)

.004

(.004)

Dostop do informacij v zasebnem

kreditnem registru

.014***

(.002)

-.002

(.003)

.001

(.001)

Regresijska konstanta -

2.540***

(.168)

-

4.496***

(.328)

-

1.731***

(.132)

-

3.484***

(.320)

-

3.931***

(.300)

-1.162***

(.129)

-2.70***

(.142)

-4.23***

(.106)

-1.49***

(.121)

-3.08***

(.159)

-4.20***

(.293)

-1.69***

(.116)

-1.84***

(.380)

-4.76***

(.469)

-2.09***

(.198)

# Držav 97 91 60 97 91 60 97 91 60 97 91 60 97 91 60

# Podjetij 14,607 8,828 6,227 14,607 8,828 6,227 14,607 8,828 6,227 14,607 8,828 6,227 14,607 8,828 6,227

# Opazovanj 25,535 15,674 9,861 25,535 15,674 9,861 25,535 15,674 9,861 25,535 15,674 9,861 25,535 15,674 9,861

Log Likelihood Test

(p-vrednost)

0.000 0.041 0.205 0.000 0.210 0.009 0.000 0.330 0.01 0.06 0.466 0.001 0.000 0.181 0.037

Pseudo R2

81

% Pravilno napovedanih izidov 0.93 0.98 0.83 0.92 0.98 0.83 0.93 0.98 0.83 0.93 0.98 0.83 0.93 0.98 0.83

Opombe: Standardne napake so prilagojene za večdimenzionalno serijsko korelacijo stohastičnih napak in heteroskedastistično porazdelitev variance stohastične napake z uporabo Cameron-Gelbach-Miller multiway clustering sheme. Standardne napake pri posameznih regresijskih parametrih so navedene v oklepajih.

Asteriski navajajo statistično značilne ocenjene regresijske koeficienti pri 10% (*), 5% (**), in 1% (***).

82

Tabela 6: Učinki transakcijskih stroškov na neuspešen izid patentne prijave, I. del (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) (9) (10) (11) (12) (13) (14) (15)

Kategorizirani transakcijski

stroški

Zaščita investitorjev Plačevanje davkov Čezmejno trgovanje Uveljavljanje pogodbenih

dogovorov

Reševanje insolventnih podjetij

Vzorec Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL

Obseg razkritja informacij .222**

(.108)

.113

(.129)

-.035

(.130)

Kazenska odgovornost direktorjev .241**

(.104)

.119

(.127)

-.039

(.126)

Težavnost tožbe s strani

delničarjev

.209**

(.107)

.076

(.124)

-.040

(.125)

Regulacija konfliktov interesov -.506*

(.289)

-.044

(.340)

-.075

(.344)

Obseg pravic delničarjev .206**

(.102)

.031

(.142)

.331***

(.132)

Moč korporativnega upravljanja .162**

(.076)

.033

(.107)

.241***

(.099)

Transparentnost poslovnih

transakcij

.134*

(.082)

.041

(.116)

.255**

(.109)

Obseg delničarskega korporativnega

upravljanja

-.452*

(.261)

.092

(.330)

-.854***

(.299)

Zašlita manjšinjskih investitorjev .004

(.274)

-.346*

(.191)

.300

(.237)

# Davčnih plačil na leto -.0002

(.004)

-.003

(.002)

-.004**

(.001)

# Ur za plačilo davkov .079

(.089)

-.036

(.040)

-.007

(.012)

Davčna obremenitev dobička (%) -.096***

(.023)

.002

(.016)

.026***

(.009)

# Dokumentov za izvoz -.065***

(.007)

.0007

(.015)

.0009

(.004)

# Dni za izvoz .033

(.098)

-.099

(.101)

-.097

(.061)

Strošek izvoza -.043

(.104)

-.120*

(.073)

-.134**

(.065)

# Dokumentov za uvoz .081***

(.014)

-.003

(.017)

-.018***

(.006)

# Dni za uvoz .025

(.147)

.092

(.149)

.124

(.093)

Strošek uvoza -.122

(.123)

.080

(.090)

.063

(.091)

# Za uveljavitev pogodbe skozi

tožbeni zahtevek

.021***

(.003)

-.004

(.005)

-.003

(.002)

Strošek uveljavitve pogodbe -.053*

(.028)

.010

(.018)

.001

(.011)

# Postopkov za uveljavitev pogodbe -.039***

(.008)

.002

(.011)

.001

(.005)

Trajanje insolvenčnih postopkov -.034***

(.009)

-.026

(.018)

-.032**

(.014)

83

Strošek insolvenčnih postopkov -.050***

(.006)

-.014

(.020)

.004

(.007)

Delež izplačila terjatev upnikov -.036***

(.007)

-.015

(.014)

-.006

(.010)

Upravljanje dolžnikovega

premoženja

.019

(.022)

-.050

(.032)

-.014

(.015)

Indeks reorganizacije terjatev -.0003

(.012)

-.029

(.023)

-.014

(.013)

Indeks upnikove participacije -.012

(.016)

-.043

(.027)

-.014

(.012)

Moč insolvenčne zakonodaje .014

(.057)

.144

(.104)

.054

(.050)

Regresijska konstanta -16.38**

(5.34)

-10.27*

(6.10)

-1.663

(5.587)

-1.575*

(.871)

-4.01***

(.427)

-1.87***

(.176)

-2.28***

(.375)

-3.74***

(.389)

-.613***

(.229)

-1.91***

(.180)

-4.31***

(.281)

-1.49***

(.100)

-1.39**

(.681)

-5.43***

(1.495)

-1.89***

(.728)

# Držav 97 91 60 97 91 60 97 91 62 97 91 60 96 90 60

# Podjetij 14,607 8,828 6,227 14,607 8,828 6,227 14,607 8.828 6,227 14,607 8,828 6,227 14,606 8,827 6,227

# Opazovanj 25,535 15,674 9.861 25,535 15,674 9,861 25,535 15,674 9,861 25,535 15,674 9,861 25,531 15,670 9,861

Log Likelihood Test

(p-vrednost)

0.000 0.002 0.015 0.000 0.455 0.002 0.000 0.229 0.000 0.000 0.428 0.043 0.000 0.282 0.002

Pseudo R2 0.06 0.01 0.002 0.04 0.001 0.002 0.059 0.001 0.003 0.05 0.001 0.001 0.07 0.003 0.002

% Pravilno napovedanih izidov 0.93 0.98 0.83 0.92 0.98 0.83 0.93 0.98 0.83 0.93 0.98 0.83 0.93 0.98 0.83

Opombe: Standardne napake so prilagojene za večdimenzionalno serijsko korelacijo stohastičnih napak in heteroskedastistično porazdelitev variance stohastične napake z uporabo Cameron-Gelbach-Miller multiway clustering sheme. Standardne napake pri posameznih regresijskih parametrih so navedene v oklepajih.

Asteriski navajajo statistično značilne ocenjene regresijske koeficienti pri 10% (*), 5% (**), in 1% (***).

84

V vsaki specifikaciji negativnega binomskega modela za število veljavnih patentov hkrati

kontrolirava za vpliv nacionalne kulture na uspešno patentno dejavnost preko Hofstedejevih

kulturnih dimenzij. Vzorčne ocene, ki se ne razlikujejo glede na tehtanje vzorca, kažejo na

izredno pomemben vpliv nacionalne kulture, norm in vrednost na patentno dejavnost.

Tovrstne ocene predlagajo, da je uspešna validacija in posledično veljaven patent pri EPU

posledica: (i) nizke tolerance za neenako razdelitev moči znotraj organizacij in v družbi, (ii)

individualističnega pogleda na svet, (iii) dolgoročne usmerjenosti v prihodnost, ter (iv) trdne

kontrole človeških želja in impulzov, medtem ko je vpliv moškosti in izogibanja negotovosti

nedoločen.

Vzorčne ocene za prispevek kulturnih dejavnikov k veljavnosti patentov kažejo, da družbe, ki

se izogibajo hierarhični neenakosti razdelitvi moči, so bolj individualno usmerjene,

pragmatično gledajo v prihodnost z dolgoročne perspektivne in znajo kontrolirati impulze in

človeške želje ter potrebe, v bistveno večji meri spodbujajo uspešno patentno aktivnost kot

podjetja iz tistih držav za katere je značilna koncentracija moči v hierarhičnih strukturah,

kolektivistično pojmovanje sveta, kratkoročen pogled v prihodnost, in ki ne znajo omejiti

svojih čustvenih impulzov ter zadovoljevanja svojih želja in potreb. Z drugimi besedami,

kulturne dimenzije igrajo enako pomembno vlogo pri patentni uspešnosti podjetij kot

transakcijski stroški. V vsaki empirični specifikaciji negativnega binomskega modela je

pripadajoča p-vrednost logaritmirane funkcije verjetja manjša od 1% praga kar zgolj potrjuje

kakovost empirične modela pojasnjevanja števila veljavnih patentov z naborom indikatorjev

transakcijskih stroškov in Hofstedejevih kulturnih dimenzij.

V Tabeli 5 so prikazani empirični rezultati za učinek transakcijskih stroškov na validacijski

izid patentnih prijav, ki sledi enačbi (2). V prvem koraku se kot odvisna spremenljivka nahaja

slab izid za posamezno patentno prijavo v validacijskem postopku za kar se šteje: (i) ničnost

vloge, (ii) preklic vloge, (iii) razveljavitev vloge, (iv) zavrnitev vloge, (v) ovržba vloge, in

(vi) uničenje vloge. Binarni indeks za vsak takšen neuspešen izid je agregiran v kombiniran

celovit indeks, ki pokaže ali je bila patentna prijava v celoti neuspešna. Prispevek vsake

kategorije transakcijskih stroškov je ocenjen na celotnem vzorcu, EPU podvzorcu in na

slovenskem URSIL podvzorcu. Tako empirične ocene v stolpcih (1) skozi (3) predlagajo, da

višji stroški ustanovitve podjetja celo zmanjšajo verjetnost neuspešne prijave, kar potrjuje

blagodejen učinek odprave negativne selekcije z tovrstno vstopno oviro. Na URSIL

podvzorcu, stroški in težavnost ustanovitve podjetij nimajo nikakršnega učinka na verjetnost

neuspešne prijave. Skozi stolpce (4)-(6), so prikazani učinki težavnosti pridobivanja

gradbenih dovoljenj na verjetnost neuspešne prijave.

Rezultati za EPU in URSIL podvzorca pokažejo, da daljše časovno trajanje pridobivanja

gradbenih dovoljenj zmanjšujejo verjetnost neuspešne prijave kar potrjuje tezo o negativnih

učinkih neustrezne selekcije na patentne izide, kar obenem pomeni da bi zmanjševanje

85

tovrstnih transakcijskih stroškov zaradi hitrejšega pridobivanja dovoljenj za gradnjo celo

povečalo verjetnost neuspešne prijave kot posledica odprave vstopnih ovir in sicer točkovne

ocene sugerirajo, da bi 10% zmanjšanje dolžine pridobivanja dovoljenj povečalo pogojno

verjetnost neuspešne patentne prijave med 1.2% in 1.8%.

V stolpcih (7) skozi (9) so ocenjeni mejni učinki modifikacije transakcijskih stroškov na

verjetnost neuspešne patentne prijave. Rezultati za URSIL podvzorec potrjujejo, da je eden

izmed ključnih institucionalnih dejavnikov neuspešne patentne prijave dolgo časovno

obdobje pridobivanja in napeljave električnega priključka, kar se potrdi tudi na

kombiniranem celotnem vzorcu medtem ko stroškovni del pridobivanja električnega

priključka ni zaznan kot pomemben dejavnik neuspešnega validacijskega izida. Enako

pomemben institucionalni dejavnik neuspešnega validacijskega izida so stroški registracije in

prenosa lastninskih imetij. V stolpcih (10) skozi (12) so stroški težavnosti registracije lastnine

in varovanja lastninskih pravic ocenjeni za oba podvzorca ter za celotni vzorec.

Rezultati za URSIL podvzorec jasno predlagajo, da dvig stroškov registracije lastnine in

lastninskih pravic za 10% vodi v dvig verjetnosti neuspešne prijave na Uradu RS za

intelektualno lastnino za 2 odstotni točki pri 1% pragu statistične značilnosti, medtem, ko

rezultati za EPU vzorec pokažejo tesno povezanost med številom dni potrebnih za registracijo

lastninskih imetij in verjetnostjo neuspešne patentne prijave. V stolpcih (13) skozi (15) so

ocenjeni učinki težavnosti pridobivanja kredita in financiranja investicij na verjetnost

neuspešne patentne prijave. Rezultati za EPU pod-vzorec kažejo, da bolj poglobljene

informacije za pridobivanje kredita s strani finančnih institucij ter podjetja kot

posojilojemalca celo zmanjša verjetnost neuspešne prijave medtem ko rezultati za slovenski

podvzorec kažejo, da ima globina kreditnih informacij pozitiven vpliv na verjetnost

neuspešne patentne prijave kar nakazuje na pomembnost kakovostnega upravljanja

kreditnega tveganja s strani bank in finančnih institucij pri določanju verjetnosti neuspešne

prijave na patentnem uradu.

V Tabeli 6 so ocenjeni prispevki preostalih kategorij transakcijskih stroškov k verjetnosti

neuspešne prijave pri patentnem uradu. V stolpcih (1) skozi (3) so ocenjeni vplivi pravnega

varovanja investitorjev na verjetnost neuspešne patentne prijave. Medtem ko pravna zaščita

investitorjev igra manjšo vlogo pri validaciji prijav na EPU, so rezultati za slovenski URSIL

podvzorec in kombinirani celoten vzorec bolj značilni. Medtem ko večja regulacija

konfliktov interesa zmanjšuje verjetnost neuspešne patentne prijave, so pravice delničarjev

pozitivno korelirane z verjetnostjo neuspešne patente prijave medtem ko verjetnost neuspešno

statistično značilno zmanjšuje kakovostno vladanje delničarjev in njihov nadzor

korporativnih organov v družbah. V stolpcih (5) skozi (7) so ocenjeni prispevki težavnosti

plačevanja davkov k verjetnosti neuspešne prijave. Vzorčne ocene za logisitični regresijski

model za URSIL pod-vzorec predlagajo, da imajo podjetja, ki prihajajo iz držav z višjim

86

število davčnih izplačil za 0.4 odstotne točke nižjo verjetnost neuspešne prijave medtem ko bi

predviden dvig davčne obremenitve poslovnih dobičkov za 10% povečal verjetnost

neuspešne patentne prijave naključno izbranega podjetja za 2.6 odstotni točki, ceteris paribus.

Ocenjeni parameteri za vpliv transakcijskih stroškov čezmejnega poslovanja pokažejo, da na

ravni EPU večje administrativne obremenitve uvozne dokumentacije bistveno povečujejo

verjetnost neuspešne prijave medtem ko administrativna obremenitev izvozne dokumentacije

celo zmanjšuje verjetnost neuspešne prijave. Ocenjeni parametri na URSIL podvzorcu

kažejo, da transakcijski stroški izvozne dejavnosti ter administrativna obremenitev uvozne

dokumentacije povečujeta verjetnosti neuspešne patentne prijave.

V stolpcih (10) skozi (12) so prikazane ocenjene verjetnost neuspešne patentne prijave kot

posledice višjih stroškov uveljavljanja pogodbenih dogovorov oz. tožbenih zahtevkov.

Medtem, ko ocenjeni mejni učinki za oba podvzorca limitirajo na nič, so rezultati za

kombiniran celotni vzorec bolj značilni in kažejo, da sama stroškovna obremenitev

pogodbenih dogovorov ter večje število postopkov zmanjšata verjetnost neuspešne prijave na

patentni urad kar pojasnjujeva z selekcijskimi učinki, saj se med patentne vloge iz držav z

visokimi transakcijskimi stroške selekcionirajo bolj produktivna podjetja, pri katerih je vloga

tovrstnih stroškov na odločitev glede patentne vloge zanemarljiva. V kolonah (13) skozi (15)

so prikazani učinki insolvenčne zakonodaje na verjetnost neuspešne patentne prijave.

Omejeni učinki tovrstne zakonodaje so evidentni ob pregledu ocenjenih vzorčnih

parameterov, kar je povsem v skladu s pričakovanji, saj večino patentnih vlog predstavljajo

podjetja, ki niso insolventna. Čeprav je vloga idiosinkratskih dejavnikov zajetna, rezultati za

kombinirani vzorec pokažejo, da je večja stopnja poplačila terjatev upnikov zmanjša pogojno

verjetnost neuspešne patentne prijave za 3.6 odstotne točke. V vsaki specifikaciji je poleg

števila opazovanja reportirana tudi vrednost logaritmirane funkcije verjetja, ki v trinajstih od

petnajstih primerov kaže na vztrajen vpliv transakcijskih stroškov na neuspešnost patentne

prijave. Hkrati z danimi kovariati transakcijskih stroškov uspeva pravilno napovedati izid

patentne prijave za 83% do 98% vseh podjetij v celotnem vzorcu in v obeh podvzorcih.

12. Ali transakcijski stroški vplivajo na uspešnost validacije

patentnih prijav?

Ali so transakcijski stroški pomemben dejavnik uspešnosti validacije patentnih prijav? V

Tabeli 7 so prikazane vzorčne ocene logističnega regresijskega modela na podlagi enačbe (2).

Odvisna spremenljivka v modelu je binarna spremenljivka, ki meri ali je bila patentna prijava

pri EPU uspešno validirana. Ocenjen logistični regresijski model v Tabeli 8 je zrcalna slika

vzorčnih ocen v Tabeli 7 in Tabeli 7 z zamenjavo odvisne spremenljivke. Ocenjeni regresijski

koeficienti prikazujejo mejne vplive sprememb posameznih kategorij transakcijskih stroškov

na verjetnost uspešne patentne prijave na ravni posameznih podjetij. Ločena ocena

87

logističnega regresijskega modela za URSIL podvzorec zaradi idiosinkratske kompozicije ni

mogoče, saj se v vzorcu pretežno nahajajo samostojni podjetniki in posamezniki z izrazito

nadpovprečnim deležem neuspešnih patentnih prijav, ki v večini primerov izhajajo iz

večplastnih motivov iskanja monopolnih rent namesto iz inovacijske in razvojno-

raziskovalne dejavnosti. Takšna kompozicija vzorca ob ocenjeni logistični regresijski funkciji

iz enačbe (2) daje pristranske in nekonsistentne ocene, ki so pogojene z osamelci in so hkrati

asimptosko neučinkovite. Kot alternativo ločeni analizi URSIL podvzorca, so v kombiniran

celotni vzorec vključena tudi slovenska podjetja in posamezniki, ki so vložili patentne prijave

pri EPU.

Vzorčne ocene logističnih regresijskih parametrov iz Tabele 8 predlagajo, da so transakcijski

stroški sistematičen dejavnik validacije patentnih prijav. Ocenjeni parametri iz logistične

regresijske funkcije so prilagojeni z korekcijo standardnih napak za večdimenzionalno

serijsko korelirane stohastične napake na ravni podjetij, države in časovnih obdobij z uporabo

multiway clustering sheme. V stolpcu (1) so prikazane ocene stroškov ustanovitve podjetja na

verjetnost uspešne validacije. Ocenjeni koeficienti za celoten EPU vzorec kažejo, da podjetja

iz držav, ki imajo (a) daljše postopke ustanovitve podjetja, (b) nižje stroške ustanovitve

podjetja, in (c) nižje zahteve glede višine minimalnega kapitala, imajo bistveno večjo

verjetnost uspešne validacije patenta. Točkovne ocene učinkov zmanjšanja te kategorije

transakcijskih stroškov so statistično značilni pri 1% pragu. Indikatorji transakcijskih

stroškov ustanovitve podjetja pravilno napovedo kar 54% vseh validacijskih izidov na vzorcu

8,829 podjetij med leti 1991 in 2015. V stolpcu (2) so razčlenjeni vplivi zmanjšanja stroškov

in težavnosti pridobivanja gradbenih dovoljenj na validacijo patentov.

Vzorčne ocene predlagajo, da administrativna razbremenitev pridobitve gradbenih dovoljenj

nima nikakršnega pozitivnega vpliva na uspešno validacijo patentov. Empirične ocene celo

predlagajo, da povečanje števila postopkov pri pridobivanju dovoljenj za 10% vodijo v dvig

verjetnosti uspešne patentne validacije za 3 odstotne točke pri čemer je ocenjen učinek

statistično značilen pri 1%. Do podobnega prihaja pri stroških pridobivanja gradbenih

dovoljenj, saj je višina stroškov pridobitve dovoljenj izrazito pozitivno korelirana z

verjetnostjo uspešne patentne validacije z enakim 1% pragom statistične značilnosti.

V stolpcu (3) so prikazni ocenjeni učinki zniževanja stroškov pridobivanja električnih

priključkov, pri čemer so zaznani blagodejni učinki zmanjševanja tovrstnih transakcijskih

stroškov na verjetnost uspešne validacije patentne prijave. Empirične ocene jasno pokažejo,

da medtem ko število postopkov in njihova časovna dolžina nimata nikakršnega vpliva na

uspešno validirano patentno prijavo, bi zmanjšanje stroškovnega bremena vzpostavitve

priključka na električno omrežje za novonastale inovativna podjetja za 10 odstotkov,

povečalo pričakovano pogojno verjetnost patentne prijave za 2.4 odstotne točke pri 5% pragu

statistične značilnosti. V stolpcu (4) so prikazani učinki zmanjšanja transakcijskih stroškov

88

varovanja lastninskih pravic, pri čemer vzorčne ocene iz logistične regresije jasno predlagajo,

da medtem ko trajanje postopkov registracije lastnine ter število postopkov nimata trdnega

vpliva na uspešno validirano patentno prijavo, večja stroškovna obremenitev prenosa in

varovanja lastninskih pravic izraža statistično značilen negativen vpliv na verjetnost uspešne

patentne prijave pri EPU.

Konkretneje, vzorčne ocene kažejo, da bi 10 odstotno povečanje stroškovne obremenitve

prenosa lastninskih pravic konsistentno zmanjšalo verjetnost uspešne validacije patenta za 8

odstotnih točk pri 5% nivoju statistične značilnosti. V stolpcu (5) so razčlenjeni vplivi

zmanjšanja transakcijskih stroškov pridobivanja kredita in financiranja investicij na

validiranje patentne prijave pri čemer vzorčne ocene pritrjujejo prejšnji empiričnim dokazom.

Medtem ko ima varovanje pravnih pravic kreditodajalcev in kreditojemalcev pozitiven vpliv

na uspešno validirano patentno prijavo, ima čezmerno razkritje kreditnih informacij, ki jih

mora predložiti podjetje, ki zaprosi za kredit, negativen vpliv na verjetnost uspešno validirane

patentne prijave. Točkovne ocene namreč kažejo, da bi hipotetično povečanje indeksa

varovanja pravnih pravic v kreditnih pogodbah za 10 odstotnih točk povečalo verjetnost

uspešno validirane patentne prijave za 4 odstotne točke medtem ko bi enakovredno povečanje

globine informacij vodilo do 6 odstotnega upada verjetnosti uspešno validirane patentne

prijave.

V stolpcu (6) so prikazani vplivi varovanja in pravne zaščite investitorjev na validiranje

patentne prijave. Vzorčne ocene kažejo, da razkrijte informacije obeh pogodbenih strank,

kazenska odgovornost direktorjev in uprav, težavnost vložitve tožbe s strani delničarjev ter

regulacija konfliktov interesa ne moderirajo verjetnosti uspešno validirane patentne prijave

medtem ko na drugi strani zgolj večje korporativno upravljanje s strani delničarjev

blagodejno vpliva na verjetnost uspešne validacije patenta. Točkovne ocene namreč kažejo,

da dvig kakovosti korporativnega upravljanja za 1 odstotno točko vodi v dvig verjetnosti

uspešne validacije patenta za 26.5 odstotnih točk, kar predstavlja izrazit in ekonomsko

pomenljiv učinek. Na drugi strani vzorčne ocene v stolpcu (7) ovržejo hipotezo, da so

fiskalne obremenitve podjetij zavirajoč dejavnik uspešne validacije patentnih prijav, saj niti

eden hipotetičen učinek zmanjševanja transakcijskih stroškov ni statistično značilno različen

od nič pri čemer se 5% pragu statistične značilnosti najbolj približa učinek zmanjšanja

davčne obremenitve poslovnih dobičkov. V stolpcu (8) so prikazane empirične ocene

zmanjšanja transakcijskih stroškov čezmejnega trgovanja na uspešno patentno validacijo, ki

pokažejo, da je med vsemi šestimi indikatorji težavnosti čezmejnega trgovanja najbolj

pomembno časovno trajanje izvoza medtem ko so ostali dejavniki zanemarljivi ali pa bodisi

nimajo nikakršnega blagodejnega učinka na verjetnost uspešno validirane patentne prijave.

V stolpcu (9) so razčlenjeni vplivi transakcijskih stroškov iz naslova uveljavljanja

pogodbenih dogovorov na verjetnost uspešno validirane patentne prijave. Ocenjeni

89

parameteri iz logističnega regresijskega modela jasno predlagajo pomembno časa uveljavitve

pogodbenih dogovorov, saj bi hipotetičen 10 odstotni dvig števila dni, ki so potrebni za

uveljavitev pravic iz pogodbenih dogovorov skozi tožbeni zahtevek, zmanjšalo verjetnost

uspešno validirane prijave za 3 odstotne točke, ceteris paribus, medtem ko podoben učinek ni

zaznan pri višini stroškov uveljavljanja dogovorov in pri številu postopkov, ki nastanejo v

tožbenem zahtevku.

Nazadnje v stolpcu (10) prikazujeva ocene spremembe transakcijskih stroškov insolvenčne

zakonodaje na uspešno validirano patentno prijavo pri čemer je zaznan pozitiven efekt

dolžine insolvenčnih postopkov na verjetnost uspešne validacije, medtem ko točkovne ocene

za preostale indekse ter indikatorje insolvenčne zakonodaje ne predlagajo pozitivnega učinka

nižjih transakcijskih stroškov na verjetnost uspešno validirane patentne prijave. V vsaki

posamezni empirični specifikaciji je pripadajoča p-vrednost za logaritmirano funkcijo verjetja

znotraj 1% nivoja statistične značilnosti medtem ko istočasno indikatorji transakcijskih

stroškov pravilno napovedo 54% uspešno validiranih patentnih prijav pri čemer tovrstna

stopnja ne variira med modelskimi specifikacijami.

Tabela 7: Mejni učinki zmanjšanja transakcijskih stroškov na uspešno validirano

patentno prijavo

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

Odprtj

e

podjet

ja

Pridobiv

anje

gradbeni

h

dovoljen

j

Pridobiv

anje

električ

nega

priključ

ka

Registra

cija

lastnine

Pridobiv

anje

kredita

Zaščita

investit

orjev

Plačevan

je

davkov

Čezmejno

trgovanj

e

Uveljavl

janje

pogodben

ih

dogovoro

v

Reševanj

e

insolven

tnih

podjetij

# Postopkov za odprtje podjetja .021**

*

(.006)

# Dni za odprtje podjetja .012

(.021)

Strošek odprtja podjetja -

.068**

*

(.020)

Zahteve za minimalni kapital -

1.261*

**

(.260)

# Postopkov pri pridobivanju

dovoljenj

.003***

(.001)

# Dni pri pridobivanju dovoljenj -.003

(.002)

Strošek pridobivanja dovoljenj .011**

(.005)

# Postopkov pri pridobivanju

priključka

.002

(.003)

# Dni pri pridobivanju priključka -.002

(.004)

Strošek pridobivanja priključka -.024**

(.010)

# Postopkov za registracijo

lastnine

-.002

(.001)

# Dni za registracijo lastnine .009

(.008)

Strošek registracije lastnine -.008**

(.003)

Varovanje pravnih pravic .004***

(.0008)

Globina kreditnih informacij -.006***

90

(.002)

Dostop do informacij v javnem

kreditnem registru

.0006

(.001)

Dostop do informacij v zasebnem

kreditnem registru

.0007

(.007)

Obseg razkritja informacij .055

(.050)

Kazenska odgovornost direktorjev .052

(.048)

Težavnost tožbe s strani

delničarjev

.054

(.049)

Regulacija konfliktov interesov -.154

(.113)

Obseg pravic delničarjev -.142***

(.050)

Moč korporativnega upravljanja -.106***

(.037)

Transparentnost poslovnih

transakcij

-.108***

(.042)

Obseg delničarskega korporativnega

upravljanja

.265**

(.124)

Zašlita manjšinskih investitorjev .063

(.069)

# Davčnih plačil na leto -.0009

(.001)

# Ur za plačilo davkov .001

(.007)

Davčna obremenitev dobička (%) -.007

(.004)

# Dokumentov za izvoz -.007

(.003)

# Dni za izvoz -.050*

(.030)

Strošek izvoza -.002

(.025)

# Dokumentov za uvoz .012***

(.003)

# Dni za uvoz .077*

(.045)

Strošek uvoza -.016

(.036)

# Za uveljavitev pogodbe skozi

tožbeni zahtevek

-.003***

(.001)

Strošek uveljavitve pogodbe .011

(.007)

# Postopkov za uveljavitev pogodbe .005

(.003)

Trajanje insolvenčnih postopkov .012***

(.005)

Strošek insolvenčnih postopkov -.003

(.005)

Delež izplačila terjatev upnikov .006

(.004)

Upravljanje dolžnikovega

premoženja

-.007

(.010)

Indeks reorganizacije terjatev .00005

(.005)

Indeks upnikove participacije -.004

(.007)

Moč insolvenčne zakonodaje .008

(.025)

Regresijska konstanta .275**

*

(.075)

.110

(.098)

.214**

(.099)

.386***

(.060)

.461***

(.148)

-1.584

(2.529)

.358***

(.098)

.241**

(.106)

.035

(.102)

-.227

(.397)

# Držav 92 92 92 92 92 92 92 92 92 92

# Podjetij 8,829 8,829 8,829 8,829 8,829 8,829 8,829 8,829 8,829 8,829

# Let 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25

# Opazovanj 15,675 15,675 15,675 15,675 15,675 15,675 15,675 15,675 15,675 15,675

Log Likelihood Test

(p-vrednost)

0.000 0.000 0.006 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.003

% Pravilno napovedanih izidov 0.54 0.54 0.54 0.54 0.54 0.54 0.54 0.54 0.54 0.54

Opombe: Standardne napake so prilagojene za večdimenzionalno serijsko korelacijo stohastičnih napak in heteroskedastistično porazdelitev variance stohastične napake z uporabo Cameron-Gelbach-Miller multiway clustering

sheme. Standardne napake pri posameznih regresijskih parametrih so navedene v oklepajih. Asteriski navajajo

statistično značilne ocenjene regresijske koeficienti pri 10% (*), 5% (**), in 1% (***).

91

13.Vpliv enotnega sodišča za patente: pravno-ekonomska

analiza

Enotno sodišče za patente bo specializirano sodišče za patentne spore, s čimer se naj bi

izognili večkratnim pravnim postopkom pred 28 različnimi nacionalnimi sodišči. To naj bi

zmanjšalo stroške in omogočilo hitre odločitve glede veljavnosti ali kršitve patentov, kar naj

bi posledično spodbudilo inovativnost v Evropi.

V skladu z veljavno zakonodajo EU morajo namreč postopki v sporih glede veljavnosti ali

domnevne kršitve patenta potekati pred sodiščem države članice, v kateri je bil patent

registriran. Postopki lahko prav tako potekajo pred sodišči države članice, v kateri ima

toženec stalno prebivališče, oziroma pred sodišči države članice, v kateri je bila kršitev

storjena ali bi lahko bila storjena. V številnih postopkih zaradi kršitve patentov toženci

izpodbijajo veljavnost patenta, za odločitev o čemer je izključno pristojna država, ki se ji

patent pripisuje. V praksi to pomeni, da se mora imetnik patenta morda pravdati v več

vzporednih sodnih postopkih, kar pomeni precejšnje stroške, zapletene postopke in morebitne

različne sodniške odločitve.

Enotno patentno sodišče – ustanovljeno s sporazumom, podpisanim 19. februarja 2013

(PRES/13/61) – bo izvajalo enostavnejše postopke in omogočilo hitrejše odločanje, saj bo v

posamezni zadevi tekel le en sodni postopek pred specializiranim sodiščem, namesto

vzporednih postopkov pred nacionalnimi sodišči. Sodišče bo lahko izdajalo sodbe o

veljavnosti in kršitvi evropskih in enotnih patentov, ki bodo veljale v vseh državah

pogodbenicah, s čimer so bomo izognili vzporednim postopkom in različnim sodniškim

odločitvam. V tem enotnem patentnem okviru, ki je odprt vsem državam članicam, sodeluje

25 držav članic.

Zaradi notranje delitve pristojnosti v okviru Enotnega sodišča za patente lahko toženca

obravnava oddelek, ki se ne nahaja v državi članici sodišča, kar določajo pravila uredbe

Bruselj I. Na primer slovenski toženec pričakuje, da mu bo toženo v kraju njegovega stalnega

prebivališča na podlagi člena 4(1) uredbe Bruselj I (prenovitev), vendar se lahko obravnava

na pristojnem osrednjem, regionalnem ali lokalnem oddelku, ki je lahko v Franciji, Nemčiji

ali v Združenem kraljestvu (ali v kateri koli drugi državi članici, odvisno od tega, kje bodo

ustanovljeni regionalni ali lokalni oddelki). To je pomembno tudi, ko ima toženec stalno

prebivališče ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni pogodbenica Sporazuma o

Enotnem sodišču za patente (npr. imetnik licence s stalnim prebivališčem v Španiji mora na

podlagi licenčne pogodbe izpolniti obveznost na Nizozemskem; postopek se sproži pred

92

nemškim osrednjim oddelkom in ne na Nizozemskem kot kraju izpolnitve obveznosti). Enako

lahko toženca iz države članice, ki ni pogodbenica, zaradi prenosa pristojnosti na Sodišče

Beneluksa obravnava sodišče, ki ni v državi članici sodišča, kar določajo pravila uredbe

Bruselj I. Člen 71 uredbe Bruselj I dovoljuje konvencije na posebnih pravnih področjih, ki že

obstajajo, ne dovoljuje pa nobenih novih takšnih konvencij. Zato je treba razjasniti, da je treba

Enotno sodišče za patente in Sodišče Beneluksa šteti za sodišči države članice v smislu

uredbe Bruselj I in tako zagotoviti, da se uredba za ti sodišči uporablja v celoti.

Uredba Bruselj I (prenovitev) ne opredeljuje izraza „sodišče“. V členu 3 se omejuje in za

namene izvajanja uredbe Bruselj I v pojem „sodišča“ vključuje nekatere posebne organe.

Vendar pa uvodna izjava 11 pojasnjuje, da je izraz „sodišče“ treba razumeti, kot da vključuje

sodišča, ki so skupna več državam članicam. Uvodna izjava 11 se izrecno sklicuje na Sodišče

Beneluksa, kadar izvaja svojo pristojnost v zadevah, ki spadajo v področje uporabe uredbe

Bruselj I. Uvodna izjava 11 pojasnjuje, da bi se morale sodne odločbe takšnih sodišč

priznavati in izvrševati v skladu z uredbo Bruselj I. Vendar uvodna izjava ni zavezujoča in ne

more z zadostno stopnjo pravne varnosti zagotoviti skladnosti ustreznih mednarodnih

sporazumov z uredbo Bruselj I (prenovitev), zlasti s členom 71 uredbe. Zato je potrebna

posebna zakonodajna sprememba. Ta sprememba upošteva pristop, uporabljen za madžarske

notarje in švedsko službo za izterjavo iz člena 3 uredbe. V pojem „sodišča“ uredbe izrecno

vključuje Enotno sodišče za patente in Sodišče Beneluksa. Zaradi lažje berljivosti so vse

potrebne spremembe v zvezi z Enotnim sodiščem za patente in Sodiščem Beneluksa združene

v štiri nove določbe (novi členi 71a do 71d).

S pojasnitvijo, da je treba Enotno sodišče za patente in Sodišče Beneluksa šteti za „sodišča“ v

smislu uredbe Bruselj I (prenovitev), je zagotovljeno, da bo mednarodno pristojnost teh sodišč

določala uredba Bruselj I. Zagotovljeno bo zlasti, da se toženci, ki bi pričakovali, da bodo

toženi v določeni državi članici na podlagi pravil uredbe Bruselj I, lahko obravnavajo na

oddelku Enotnega sodišča za patente ali Sodišča Beneluksa, ki je v državi članici, ki ni država

članica, v kateri so nacionalna sodišča, določena na podlagi uredbe Bruselj I. Pravna varnost

in predvidljivost za tožence zahtevata, da je ta sprememba krajevne pristojnosti v besedilu

uredbe Bruselj I jasno določena.

Skupno sodišče je tako pristojno, kadar so na podlagi navedenih uredb sodišča države članice,

ki je pogodbenica sporazuma o ustanovitvi skupnega sodišča, pristojna za zadeve, ki jih

navedeni sporazum ureja.

Če toženec nima stalnega prebivališča v državi članici in ta uredba drugače ne določa

pristojnosti zanj, se uporabljajo določbe poglavja II, kot da bi toženec imel stalno prebivališče

v državi članici.

Kadar toženec nima stalnega prebivališča v državi članici in na podlagi te uredbe ni pristojno

nobeno sodišče države članice, je toženec lahko tožen pred skupnim sodiščem, če:

93

a) se premoženje v lasti toženca nahaja v državi članici, ki je pogodbenica sporazuma o

ustanovitvi skupnega sodišča;

b) vrednost premoženja ni neznatna v primerjavi z vrednostjo zahtevka;

c) je spor v zadostni meri povezan s katero koli državo članico, ki je pogodbenica

sporazuma o ustanovitvi skupnega sodišča.

Za ekonometrično analizo učinkov za sedaj še nimamo ustreznih podatkovnih zbirk saj

trenutno sodišče še ne deluje, tako, da ni jasna niti sestava, niti način, hitrost in kakovost

odločanja. Ko bo sodišče zaživelo in ko bodo na voljo prve meritorne odločbe in statistični in

empirični podatki bo lahko potem prišlo tudi do resne znanstvene analize učinkov uvedbe

novega enotnega sodnega sistema.

Vendar pa lahko že sedaj analogno uporabimo nekaj preliminarnih študij učinkov ameriške

uvedbe enotnega patentnega sodnega sistema in tudi ocene zmanjšanja stroškov uvedbe

novega evropskega sodišča. Harthoff je tako, kot smo že menili v pregledu literature, v svoji

ekonomski analizi razkril, da je kar 146 primerov kršitev podvojenih in da bo uvedba

evropskega patenta z enotnim učinkom prinesla do 289 milijonov € prihrankov.104 Njegova

študija tudi pokaže, da bodo skupni stroški delovanja novega enotnega sodišča za patente na

letni ravni znašali 27.5 milijona €.105 Analiza stroškov in koristi delovanja sodišča tako

nedvoumno kaže na pozitiven vpliv vpeljave in vzpostavitve novega enotnega sodišča za

patente. Še več, Harthoff tudi pokaže, da bo dosegljivost in razpoložljivost ter stroškovna

učinkovitost novega sistema evropskega patenta z enotnim učinkom (vključno z sodiščem)

omogočala strankam iz držav, ki se sedaj v veliki meri vlagajo samo nacionalen patente,

vlaganje patentov z unitarnim učinkom (in posledično povečala njihovo inovacijsko

aktivnost).106 Po njegovem mnenju, bi se morali oblikovalci novega sistema evropskega

patenta z enotnim učinkom tudi fokusirati na vzpostavitev čimbolj učinkovitega, hitrega in

enostavnega sistema.107

Galasso in Schankerman pa raziščeta vzorce in učinke ameriške uvedbe enotnega patentnega

sodišča in ugotovita, da so se spori po uvedbi enotnega patentnega sodišča dosti hitreje

poravnali in da je prišlo do velikega zmanjšanja v časovnem trajanju postopkov pred

sodiščem, kar pomeni, da je med igralci na trgu prisotne manj negotovosti, vse to pa potem

vodi k povečevanju alokacijske učinkovitosti.108 Še posebej bo to veljalo v evropskem

primeru, ko naj bi bila sestava sodišča in ozka specializacija njegova izjemno pomembna

komparativna prednost pred podobnimi svetovnimi inštitucijami.

104 Harhoff, Dietmar, “Economic Cost-Benefit Analysis of a Unified and Integrated European Patent Litigation

System,” Ludwig-Maximilians-Universitat Muencheb, Martkt 06 D, 2008. 105 Ibid. 106 Ibid. 107 Ibid. 108 Galasso Alberto in Mark Schankerman, “Patent thickets, courts, and the market for innovation,” 41 RAND

Journal of Economics 3, 2010, pp. 472-503.

94

Landes in Posner sta v svoji študiji analizirala učinek uvedbe enotnega patentnega sodnega

varstva v ZDA in ugotovila, da je imela uvedba enotnega sistema pozitiven in izjemno

pomemben učinek na število patentih prijav, na število podeljenih patentov, na odstotek

uspešnih patentnih prijav, na količino patentnih pravdanj in sodnih postopkov in tudi na

velikost izdatkov za raziskave in razvoj.109 Landes in Ponser v svoji študiji tudi potrdita tezo,

da so specializirana patentna sodišča bolj naklonjena vlagateljem patentov kot prejšnja

navadna sodišča.110

Po drugi strani pa je delovanje novih sodišč in bodoča sodna praksa popolnoma negotova,

sestava in financiranje teh specializiranih sodišč omogoča oportunistični »forum-shopping« in

oportunistično strateško obnašanje, da bodo lahko bodoče sodne odločitev prekomerno ščitile

vlagatelje patentnih prijav lahko povzročita (v tekmi z ZDA in Kitajsko) številne nevarnosti,

nefunkcionalnosti, neučinkovitosti in slabosti. Še več predlagani evropski patent z enotnim

učinkom in enotno sodno varstvo bosta spodbudila povečevanje števila patentnih sporov in

bosta lahko preveč zaščitniška in do podeljevanja patentov velikodušna ter tožnikom in

patentnim trolom (na prvi stopnji) preveč naklonjena, kar pa bo lahko vodilo do številnih

težav, negotovosti, neučinkovitosti in do povečevanja transakcijskih stroškov na celotnem

območju Evropske Unije.

15.Zaključne ugotovitve

Opravljena analiza je nastala na podlagi naročila Urada Republike Slovenije za intelektualno

lastnino, ki je z raziskovalno skupino Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani podpisal

pogodbo o izvedbi celovite, pravno-ekonomske analize učinkov uvedbe evropskega

evropskega patenta z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo. Glavni izsledki in

zaključki opravljene celovite pravno-ekonomske, behavioristične in ekonometrične analize so

naslednji:

1) Osnovni empirični vzorec pokaže, da ima naključno izbrano podjetje, ki vloži patentno

prijavo na EPU v povprečju 1.54 patentnih vlog z standardno deviacijo 1.91 patenta, kar

izpostavlja zajetno heterogenost in predvsem razpršenost samih patentnih vlog. Pri Uradu

Republike Slovenije za intelektualno lastnino (URSIL), je povprečno število predlaganih

patentov 1.32 z nekaj manjšo standardno deviacijo v primerjavi z EPU.

2) Maksimalno število patentov na posamezno podjetje v analiziranem vzorcu pri EPU

znaša 40 patentov medtem, ko pri URSIL ta številka znaša 23 patentov. Pri EPU je za

109 Landes, M. William in Richard A. Posner, »An Empirical Analysis of the patent Court,« 71 University of

Chicago Law Review 111, 112, 2004. 110 Ibid.

95

54.8% patentnih vlog podeljen patent medtem, ko za 41.5% vlog patent ni podeljen.

Slednja dve obliki patentnega statusa hkrati veljata za najbolj pogosti medtem, ko je delež

ostalih statusov patenta zanemarljiv. Pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno

lastnino pa je po preteku devetih let po vložitvi patentne prijave veljavnih samo 12%

patentov kar je zastrašujoče malo ter bistveno manj v primerjavi z EPU in je lahko

neposredna posledica trenutno veljavne zakonodaje, predvsem 91. člena Zakona o

Industrijski Lastnini, ZIL-1-UPB3, ki z določilom, da mora imetnik patenta ali imetnik

izključne pravice iz patenta najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta Uradu

predložiti pisno dokazilo o tem, da patentirani izum ustreza vsem zahtevam po 10., 12.,

14. in 15. členu ZIL-1-UPB3, v bistvu de facto uzakonja preverjanje novosti šele po

devetih letih od vložitve patentne prijave je v nasprotju z vsemi dognanji dosedanje

svetovne ekonomske znanosti, predstavlja vir neučinkovitosti in vzpostavlja neustrezne

spodbude za oportunistično vlaganje patentnih prijav. Trenutna ureditev 91. Člena ZIL-1-

UPB3 se tako slabo sklada z kriterijem ekonomske učinkovitosti in neposredno zmanjšuje

narodovo blaginjo.111 Takšen, šokantno majhen odstotek veljavnih prijav pa bi lahko

nakazovalo tudi na potencialne selekcijske učinke, neznanje in nepoznavanje obstoječih

tehničnih rešitev, ali pa tudi na pridobivanje neupravičenih rent (rent-seeking behaviour),

moralni hazard in ustvarjanje neupravičenih in škodljivih monopolov.

3) V Sloveniji je večina patentnih vlog (kar 55.9%) neveljavnih. V 4% primerih je URSIL

patentni postopek ustavil medtem ko je vlogo zavrgel v 10% primerov. Maksimalno

število patentnih prijav na posamezno podjetje pri EPU znaša 40 prijav medtem ko je bilo

pri URSIL s strani posameznega podjetja maksimalno vloženih 23 patentnih prijav.

4) Osnovni statistični dokazi za EPU vzorec kažejo na zajetne razlike med posameznimi

pravno-organizacijskimi oblikami pri dinamiki in vzorcu patentiranja. Delniške družbe,

družbe z omejeno odgovornostjo ter samostojni podjetniki bistveno odstopajo od

vzorčnega povprečja pri patentnih prijavah ter pri verjetnosti veljavnosti in neveljavnosti

patentov. Pri neveljavnosti patentov v bistveni meri odstopajo družbe z omejeno

odgovornostjo, univerze ter samostojni podjetniki posamezniki. Delniški družbam veliko

bolj verjetno poteče patent kot preostalim pravno-organizacijskimi oblikam medtem, ko

pri ostalih indikatorjih patentnega statusa ni znakov statistično oprijemljivih razlik. Do

pomembne razlike prihaja pri zavrnitvi vloge, kjer EPU veliko bolj verjetneje zavrne

vlogo samostojnim podjetjem in posameznikov.

5) Na podlagi nacionalnega URSIL vzorca tako ugotavljamo, da pri veljavnosti patentov v

veliki meri izstopajo univerze in raziskovalni instituti, ki hkrati uživajo največji delež

veljavnih patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami. URSIL veliki bolj

verjetneje ne podeli patenta prijaviteljem z družbo z omejeno odgovornostjo medtem, ko

do ne-podelitve bistveno manj verjetneje prihaja pri delniških družbah. Zavrnitev vloge

pri URSIL je veliko bolj verjetna pri samostojnih podjetniki posameznikih, družbah z

omejeno odgovornostjo ter družbah z neomejeno odgovornostjo medtem, ko je pri EPU

111 V skladu s pravno-ekonomsko teorijo to ni presenetljivo, saj so zakonodajalci velikokrat odzivni za politično

močne posebne interese skupin, ki bolj skrbijo za lasten dobiček kot pa za narodno blaginjo.

96

takšna razlika oprijemljiva zgolj za samostojne podjetnike, posameznike, kar kaže na

pomembne razlike v vzorcu patentiranja med obema uradoma.

6) Nemška podjetja imajo v povprečju 1.6 patentnih prijav na posamezno podjetje, pri čemer

izstopajo družbe z neomejeno odgovornostjo ter posamezniki medtem, ko je aritmetična

sredina za univerze in javne raziskovalne zavode bistveno manjša. Med nemškimi

družbami prijaviteljicami patentov prihaja do zajetnih razlik v deležu veljavnih patentov,

kjer prednjačijo delniške družbe (53%) pred univerzami in javnimi zavodi (45%) in

družbami z omejeno odgovornostjo ter posamezniki (45%). Med ameriškimi podjetji pri

prijavi patentov krepko izstopajo korporacije, ki imajo v povprečju kar 58% veljavnih

patentov medtem, ko je zgolj manjši delež patentne aktivnosti vezan na družbe z omejeno

odgovornostjo, posameznike in univerze.

7) Podobni vzorec patentiranja je prisoten med francoskimi podjetji, kjer največji delež

prijaviteljev predstavljajo delniške družbe, ki imajo istočasno največji delež veljavnih

patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami družb. V nasprotju z nemškim

vzorec patentiranja, večino patentnih prijav iz Švice vložijo delniške družbe medtem, ko

imajo univerze in javni raziskovalni zavodi v Švici, med katerimi prednjači

Eidgenössiche Technische Hochschule v Zürichu (znameniti ETH Zurich), največji delež

veljavnih patentov (64%) med švicarskimi prijavitelji.

8) V agregatnem uporabljenem vzorcu, ki nam je bil posredovan v analizo, imata med vsemi

državami v tabeli največji delež veljavnih evropskih patentov pri Evropskem patentnem

uradu (EPU) Slovenija (61%) in Švedska (60%), sledita jima ZDA (58%) in Švica (56%)

medtem, ko imata Italija (51%) in Nizozemska (49%) najmanjši vzorčni delež veljavnih

patentov. Ti rezultati so seveda veljavni samo za analizirani vzorec, ki nam je bil

posredovan v analizo.

9) Med slovenskimi patentnimi vlogami na EPU po številu patentov na podjetje

prevladujejo univerze (2.41 patenta na družbo) pred delniškimi družbami (2.10 patenta na

družbo), družbami z omejeno odgovornostjo (1.48 patentov na družbo) in samostojnimi

podjetniki – posamezniki (1.16 patenta na samostojnega podjetnika).

10) Največji delež veljavnih patentov med slovenskimi prijavitelji imajo univerze in javni

raziskovalni zavodi (75%) ter družbe z omejeno odgovornostjo (74%). Isti dve obliki

družb oz. zavoda imata hkrati najnižji delež neveljavnih patentov, kjer pa s 40%

neveljavnih patentov daleč pred njima prednjačijo samostojni podjetniki – posamezniki in

delniške družbe.

11) Uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom bo tako za slovensko gospodarstvo, ki že

zdaj tekmuje na svetovnih trgih in je tehnološko najnaprednejše, imela številne pozitivne

učinke (in seveda tudi nekaj negativnih učinkov: glej spodaj točke od 15 do 18), po drugi

strani pa bo zagotovila institucionalne vzpodbude za spremembo aktivnosti ostalega dela

slovenskega gospodarstva od popolnega imitiranja in neupravičenega pridobivanja rent k

resničnim inovacijam, tržnemu obnašanju in rasti. Odpravila bo tudi številne majhne

monopole, pri tem pa bo seveda imetnike teh nacionalnih (neupravičenih) monopolov

prizadela – prišlo bo do njihove odprave (izgube neupravičenih rent), odpravila se bo past

97

neučinkovitosti (efficiency trap) ter prišlo bo tudi do tržnega prečiščenja in odprave

številnih virov neučinkovitosti.

12) Klasična pravno-ekonomska analiza pod pogojem vzpostavitve učinkovitih, delujočih

državnih in sodnih institucij načelno podpira uvedbo evropskega patenta z enotnim

učinkom kakor tudi uvedbo, vzpostavitev enotnega sodišča.

13) Opravljena behavioristična analiza sugerira, da je vpeljava evropskega patenta z enotnim

učinkom prav zaradi efekta spremembe sidra (sidro se sedaj iz slovenskega zaliva

prestavi med tehnološko, industrijsko najuspešnejše in najbolj inovativne nacije - tudi iz

vidika blaginje - kot so Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska, Belgija itd.), spremembe

črednega obnašanja in hevrizmov izjemno pomembna in zaželena. Eksogena

institucionalna sprememba bo tako povzročila tudi spremembo v behaviorističnih vzorcih

naše industrije in gospodarstva (predvsem tistega dela, ki kakor bo pokazala empirična

analiza ima svoja sidra še vedno v preživetih vzorcih oziroma se počuti varneje – pri tem

gre seveda za ekonomsko zelo negativen učinek, saj takšna podjetja ali celotno

gospodarstvo vse bolj in bolj stagnirajo in zaostajajo za najnaprednejšimi – zasidran za

visokimi zidovi nacionalne, protekcionistične ureditve) in s tem na dolgi rok prispevala k

gospodarski rasti in posledičnem povečevanju družbene blaginji. Spoznanja

behavioristične ekonomije so tako zelo močan dodaten argument za regulatorni eksogen

poseg v trenutno nacionalno razdrobljeno/rentniško ureditev patentnega varstva v

Evropski Uniji.

14) Študija identificira tudi številna tveganja, strukturne nedovršenosti in nefunkcionalnosti

ter tudi številne potencialne vire neučinkovitosti. Dejstva, da je delovanje celotnega

sistema evropskega patenta z enotnim učinkom velika neznanka in popolnoma negotovo,

da je delovanje novih sodišč in bodoča sodna praksa popolnoma negotova, da predlagana

ureditev, sestava in financiranje teh specializiranih sodišč omogoča na prvi stopnji

oportunistični »forum-shopping« in oportunistično strateško obnašanje, da bodo lahko

bodoče sodne odločitev prekomerno ščitile tako tožnike, patentne trole in vlagatelje

patentnih prijav in da obstaja velika nedorečenost opt-out možnosti predstavljajo

potencialne vire nefunkcionalnosti in neučinkovitosti.

15) Opravljena SWOT analiza pokaže številne pozitivne učinke na velika in srednja podjetja

in pa tudi nekaj negativnih učinkov, ki bi lahko prizadela določen del samostojnih

podjetnikov posameznikov ter mikro- in malih podjetij, ki v svoji dejavnosti uporabljajo

tehnične rešitve, ki bi lahko bile predmet patentne zaščite s strani imetnikov evropskih

patentov z enotnim učinkom. Še posebej pa velja izpostaviti dejstvo, da bo uvedba

sistema evropskega patenta z enotnim učinkom prizadela del slovenskih patentnih

zastopnikov, saj bodo le ti izgubili dobršen del sedanjih rent, ki izhajajo iz sedanje

sistema validacije evropskega patenta.

16) Najpogostejši mogoči negativni učinki so pri tem: večje število evropskih patentov z

enotnim učinkom, ki bodo veljavni na ozemlju RS kar bi lahko povzročilo, da se bo

določen del podjetnikov posameznikov ter malih ter mikro-podjetja moral odpovedati

določenemu delu svojega trga (izguba trga) ali pa pridobiti licence od imetnikov teh

98

evropskih patentov z enotnim učinkom, povečano število patentnih sporov, preveč

zaščitniški in do podeljevanja patentov velikodušen ter tožnikom in patentnim trolom (na

prvi stopnji) naklonjen sistem ter nedorečenost enostranske opt-out možnosti.

17) V ekstremnem najslabšem možnem hipotetičnem scenariju bi tako lahko imel prehod na

sistem evropskega patenta z enotnim učinkom negativen učinek na mikro- in mala

podjetja. V takšnem scenariju kjer bi vsi samostojni podjetniki in mikro-podjetja bila

predmet uveljavljanja patentnih zaščit (ekstremna negativna predpostavka pri kateri bi

prav vsa (100%) slovenska mikro-podjetja uporabljala tehnične rešitve, ki bi bile ob

uvedbi evropskega patenta z enotnim učinkom predmet varstva tujih lastnikov evropskih

patentov z enotnim učinkom) s strani imetnikov evropskih patentov z enotnim učinkom bi

to pomenilo negativen učinek na samo 6 odstotkov celotnega prihodka vseh gospodarskih

družb v Republiki Sloveniji.

18) Glavno dobrobit evropski patenta z enotnim učinkom bodo uživali SMP ter velika

podjetja, ki po opisnih statistikah iz Tabele 3 trenutno predstavljajo kar 77 odstotkov

celotnega slovenskega letnega bruto družbenega proizvoda (BDP). Ker izvozno

naravnane gospodarske družbe predstavljajo več kot 85 odstotkov celotnih prihodkov

slovenske ekonomije, bi lahko sistem evropskega patenta z enotnim učinkom z nižjimi

ex-post in ex-ante transakcijskimi stroški patentih prijav in zaščite za gospodarske družbe

pomenil zajeten vir komparativne prednosti za kar 85 odstotkov slovenske ekonomije.

19) Vzorčne ocene, ki se ne razlikujejo glede na tehtanje vzorca, pa kažejo na izredno

pomemben vpliv nacionalne kulture, norm in vrednost na patentno dejavnost. Tovrstne

ocene predlagajo, da je uspešna validacija in posledično veljaven patent pri EPU

posledica: (i) nizke tolerance za neenako razdelitev moči znotraj organizacij in v družbi,

(ii) individualističnega pogleda na svet, (iii) dolgoročne usmerjenosti v prihodnost, ter

(iv) trdne kontrole človeških želja in impulzov, medtem ko je vpliv moškosti in

izogibanja negotovosti nedoločen.

20) Vzorčne ocene za prispevek kulturnih dejavnikov k veljavnosti patentov kažejo, da

družbe, ki se izogibajo hierarhični neenakosti razdelitvi moči, so bolj individualno

usmerjene, pragmatično gledajo v prihodnost z dolgoročne perspektivne in znajo

kontrolirati impulze in človeške želje ter potrebe, v bistveno večji meri spodbujajo

uspešno patentno aktivnost kot podjetja iz tistih držav za katere je značilna koncentracija

moči v hierarhičnih strukturah, kolektivistično pojmovanje sveta, kratkoročen pogled v

prihodnost, in ki ne znajo omejiti svojih čustvenih impulzov ter zadovoljevanja svojih

želja in potreb. Z drugimi besedami, kulturne dimenzije igrajo enako pomembno vlogo

pri patentni uspešnosti podjetij kot transakcijski stroški.

21) Ekonometrična analiza vpliva transakcijskih stroškov na patentno aktivnost in iz uvedbe

evropskega patenta z enotnim učinkom posledično zmanjšanje transakcijskih stroškov z

poenotenjem patentnega sistema pokaže, da bi lahko uvedba evropskega patenta z

enotnim učinkom spodbudila inovacijsko aktivnosti, ki velja za enega izmed osrednjih

dejavnikov, generatorjev gospodarske rasti in družbene blaginje.

99

Analiza tudi pokaže, da so poleg uvedbe delujočega in učinkovitega unitarnega sistema

(seveda bi morali pri tem odpraviti številne, v sistem vgrajene napake in nedoslednosti),

najpomembnejše normativne tarče za zakonodajalca in oblikovalca (in izvrševalca)

ekonomskih politik, ki bi želel vzpodbujati rast vlaganja veljavnih patentov in znižati

verjetnost neveljavnih prijav, celovito zniževanje stroškov uveljavljanja, izvrševanja in

registriranja stvarnih in lastninskih pravic, celovito znižanje uveljavljanja in izvrševanja

pogodbenih zavez, reševanje informacijske asimetrije in negativne selekcije ter učinkovita

insolvenčna zakonodaja.

Šokantno, enostavno ustanavljana gospodarskih družb in pravnih oseb (v tem segmentu je

Slovenija ena izmed vodilnih držav na svetu po enostavnosti ustanavljanja pravnih oseb) je za

uspešnost gospodarstva popolnoma nepomembna in celo kontraproduktivna, saj je lahko vir

moralnega hazarda in oportunizma. Pri tem velja poudariti, da smo si v Sloveniji še enkrat več

popolnoma narobe interpretirali podatke Svetovne banke iz »Doing Business« podatkovne

baze in smo se osredotočili na popolnoma napačne, celo škodljive prioritete in področja.

Nadaljnja težava leži tudi v bančnem sektorju - nezmožnost identifikacije dobrih inovacijskih

projektov, kjer rešitev leži v boljšem finančnem in kreditnem managementu kot načinu

preprečevanja pridobiteljem in uzurpatorjem neupravičenih rent (rent-seekers), da bi preko

negativne selekcije (adverse selection) pridobili monopolne rente ter boljše, učinkovitejše

(tako časovno, stroškovno kot in predvsem vsebinsko-meritorno) uveljavljanje pogodbenih

zavez.

Iz povedanega lahko zaključimo, da bi lahko bila uvedba evropskega patenta z enotnim

učinkom ob identificiranih številnih pomanjkljivostih in nedorečenostih dobrodošla novost, v

kolikor bi zakonodajalec uspel odpraviti številne pomanjkljivosti in nedorečenosti.

Pravna ter tudi ekonomska analiza pa nazorno pokažeta, da vsebuje trenutno predlagani

sistem tudi številna tveganja, strukturne nedovršenosti in nefunkcionalnosti ter tudi številne

potencialne vire neučinkovitosti, ki pa se jih ex ante preprosto ne da kvantificirati. Že sama

dejstva, da je delovanje celotnega sistema evropskega patenta z enotnim učinkom velika

neznanka in popolnoma negotovo (ob tem lahko samo upamo, da je izgovorjeno prehodno

obdobje dovolj dolgo, da se bodo lahko v tem času številne pomanjkljivosti odpravile), da je

delovanje novih sodišč in bodoča sodna praksa popolnoma negotova, da sta se Španija ter

Poljska oportunistično odločile se izvzeti iz predlaganega sistema, da ureditev, sestava in

financiranje teh specializiranih sodišč omogoča oportunistični »forum-shopping« in

oportunistično strateško obnašanje, da bodo lahko bodoče sodne odločitev prekomerno ščitile

vlagatelje patentnih prijav, tožnike in patentne trole lahko povzročita (v tekmi z ZDA in

Kitajsko) številne nefunkcionalnosti, neučinkovitosti in slabosti. Zato lahko zaključimo, da

100

smo v Evropi spet zamudili enkratno priložnost in nismo uvedli zares enotnega, enovitega in

dobro delujočega sistema patentnega varstva.

16.Seznam znanstvene literature

Acemoglu, D. and S. Johnson (2005), ‘Unbundling Institutions’, Journal of Political

Economy, 113: 949-95.

Acemoglu, D., Johnson, S., and J.A. Robinson (2001), ‘The Colonial Origins of Comparative

Development: An Empirical Investigation’, American Economic Review, 91: 1369-1401.

Acemoglu, D., Johnson, S., and J.A. Robinson (2002), ‘Reversal of Fortune: Geography and

Institutions in the Making of the Modern World Income Distribution’, Quarterly Journal of

Economics, 117: 1231-1294.

Acemoglu, D., Johnson, S., and J.A. Robinson (2005), ‘Institutions as a Fundamental Cause

of Long-Run Growth’, in P. Aghion and S. Durlauf (eds.), Handbook of Economic Growth,

Amsterdam, North Holland: Elsevier.

Acemoglu, D., Cantoni, D., Johnson, S. and J.A. Robinson (2011), ‘The Consequences of

Radical Reform: The French Revolution’, American Economic Review, 101: 3286-3307.

Acemoglu, D., Johnson, S., Robinson, J.A., and P. Yared, (2009), ‘Reevaluating the

Modernization Hypothesis’, Journal of Monetary Economics, 56: 1043-1058.

Aghion, P., Blundell, R., Griffith, R., Howitt, P. and S. Prantl (2009), ‘The Effects of Entry

on Incumbent Innovation and Productivity’, Review of Economics and Statistics, 91: 20-32.

Allen, D.W. (2011), ‘Transaction Costs’, in: B. Bouckaert and G. De Geest (eds.),

Encyclopedia of Law and Economics, London: Edward Elgar Publishing.

Allen, D. W. (2014), ‘Coasean Method: Lessons from the Farm’, Journal of Institutional

Economics, First view articles, 1-18.

Alterini, A., (1996), ‘Derecho de las obligaciones civiles y comerciales’, Buenos Aires:

Abeleto Perrot.

Angrist, J.D, Pischke, J.S. (2009) Mostly Harmless Econometrics. Princeton University Press.

101

Angrist, J.D. and J.S. Pischke (2010), ‘Credibility Revolution in Empirical Economics: How

Better Research Design is Taking the Con out of Econometrics’, Journal of Economic

Perspectives, 24: 3-30.

Arrow, K. J. (1969), ‘The Organization of Economic Activity: Issues Pertinent to the Choice

of Market Versus Nonmarket Allocation’, in The Analysis and Evaluation of Public

Expenditures: The PBB System, Joint Economic Committee Compendium, 91st Congress, 1st

Section, Vol. 1. Government Printing Office: Washington, D.C.

Arruñada, B. (2007), ‘Pitfalls to Avoid when Measuring Institutions: Is Doing Business

Damaging Business?’, Journal of Comparative Economics, 35: 729-747.

Arrunada, B. (2013), ‘Institutional Foundations of Impersonal Exchange: Theory and Policy

of Contractual Registries’, Chicago, University of Chicago Press.

Arruñada, B. and N. Garoupa (2005), ‘The Choice of Titling System in Land’, Journal of Law

and Economics, 48: 709-727.

Arellano, M. (1987). Computing Robust Standard Errors for Within-Group Estimators.

Oxford Bulletin of Economics and Statistics 49(4): 413,434.

Arrow, K.J. (1969). The Organization of Economic Activity: Issues Pertient to the Choice of

Market versus Nonmarket Allocation. In: The Analysis and Evaluation of Public

Expenditures: the PBB System. Joint Economic Committee Compendium. 91st Congress,

Section 1, Vol. 1.. Government Printing Office, Washington D.C.

Bertrand, M., Duflo, E., Mullainathan, S. (2004). How Much Should We Trust Differences-

in-Differences Estimates? Quarterly Journal of Economics 119(1): 249-275.

Barro, R.J. (1999), ‘Determinants of Democracy’, Journal of Political Economy, 107: 158-

183.

Barro, R.J. and X.I. Sala-i-Martin (1995), ‘Economic Growth’, 2nd Edition, Cambridge, MA:

MIT Press.

Barseghyan, L. (2008), ‘Entry Costs and Cross-country Differences in Productivity and

Output’, Journal of Economic Growth, 13: 145-167.

Benhabib, J., and M.M. Spiegel (1994), ‘The role of Human Capital in Economic

Development: Evidence from Aggregate Cross-country Data’, Journal of Monetary

Economics, 34: 143-173.

102

Bernard, A.B., and C.I. Jones (1996), ‘Productivity Across Industries and Countries: Time

Series Theory and Evidence’, Review of Economics and Statistics, 78: 135-146.

Bertrand, M., Duflo, E., and S. Mullainathan (2004), ‘How Much should we Trust

Differences-in-differences Estimates?’, Quarterly Journal of Economics, 119: 249-275.

Bose, N., Murshid, A.P., and M.A. Wurm (2012), ‘The Growth Effects of Property Rights:

The Role of Finance,’ World Development, 40: 1784-1797.

Buchanan, J., Heesang Chai, D. and S. Deakin (2014), ‘Empirical Analysis of Legal

Institutions and Institutional Change: Multiple-methods Approaches and their Application to

Corporate Governance Research,’ Journal of Institutional Economics, 10: 1-20.

Cameron, A.C., Gelbach, J.B. and D.L. Miller (2011), ‘Robust Inference with Multiway

Clustering,’ Journal of Business & Economic Statistics, 29: 238-249.

Cardenas, L., (1997), ‘Retos de la administracion de justicia en material de seguridad publica

y procuracion de justicia’, in UNAM (ed.), La justicia Mexicana hacia el siglo, XXI, Mexico:

UNAM & Senado de la Republica.

Caselli, F., Esquivel, G., and F. Lefort, F. (1996), ‘Reopening the Convergence Debate: A

new Look at Cross-country Growth Empirics’, Journal of Economic Growth, 1: 363-389.

Cheung, S.N.S. (1969), ‘Transaction Costs, Risk Aversion and the Choice of Contractual

Arrangements’, Journal of Law and Economics, 12(1): 23-42.

Coase, R. (1937), ‘The Nature of the Firm’, Economica, 4: 386-405.

Coase, R. (1961), ‘The Problem of Social Cost’, Journal of Law and Economics, 3: 1-44.

Coase, R. (1988), ‘The Firm, the Market and the Law’, Chicago: University of Chicago Press.

Coase, R. (1994), ‘Essays on Economics and Economists’, Chicago: University of Chicago

Press.

Coase, R. (1998), ‘The New Institutional Economics,’ American Economic Review, Papers

and Proceedings, 88: 72-74.

Cooter, R. and T. Ulen (2008), ‘Law and Economics’, Boston: Addison Wesley Longman.

103

Cooter, R. and H.B. Schaefer (2012), ‘Solomon’s Knot: How Law can End the Poverty of

Nations’, New Jersey: Princeton University Press.

Crafts, N. (2008), ‘Regulation and Productivity Performance’, Oxford Review of Economic

Policy, 22: 186-202.

Davis, L. (1986), ‘Comment’, in S.L. Engerman and R.E. Gallman (eds.), Long-Term Factors

in American Economic Growth, Chicago: University of Chicago Press.

Dawson, J.W. and J.J. Seater (2013), ‘Federal Regulation and Aggregate Economic Growth’,

Journal of Economic Growth’, 18: 137-177.

De Ibarrola, A. (2001), ‘Cosas y sucesiones’, 5th ed., 627-630, Mexico: Porrura.

De Geest, G. (1994), Economische Analyse van het Contracten- en Quasi-contractenrecht’,

Antwerpen, Belgium: Maklu.

De La Fuente, A. (2002), ‘On the Sources of Convergence: A Close Look at the Spanish

Regions’, European Economic Review, 46: 569-599.

Demsetz, H. (1968), ‘The Cost of Transacting’, Quarterly Journal of Economics, 82: 33-53.

Djankov, S., La Porta, R., Lopez-de-Silanes, F. and A. Shleifer (2002), ‘Regulation of Entry,’

Quarterly Journal of Economics, 117: 1-37.

Djankov, S., La Porta, R., Lopez-de-Silanes, F. and A. Shleifer (2003), ‘Courts’, Quarterly

Journal of Economics, 118: 453-517.

Djankov, S., McLiesh, C. and R.M. Ramalho (2006), ‘Regulation and Growth’, Economics

Letters, 92: 395-401.

Djankov, S., Hart, O., McLiesh, C. and A. Shleifer (2008), ‘Debt Enforcement around the

World’, Journal of Political Economy, 116: 1105-1049.

Djankov, S., Ganser, T., McLiesh, C., Ramalho, R. and A. Shleifer (2010), ‘The Effect of

Corporate Taxes on Investment and Entrepreneurship’, American Economic Journal:

Macroeconomics, 2: 31-64.

Cameron, A.C., Gelbach, J.B., Miller, D.L. (2011). Robust Inference with Multiway

Clustering. Journal of Business and Economic Statistics 29(2): 238-249.

104

Cameron, A.C., Trivedi, P.K. (1998). Regression Analysis of Count Data. New York,

Cambridhge University Press.

Coase, R. (1960). The Problem of Social Cost. Journal of Law and Economics 3, 144.

Davis, P. (2002). Estimating Multi-Way Error Components Models with Unbalanced Data

Structures. Journal of Econometrics 106(1): 162-169.

De Geest, G. (1994). Economische Analyse van Het Contracten- En Quasi-Contractenrecht.

Antwerpen, Maklu.

Djankov, S., La Porta, R., Lopez-de-Silanes, F., Shleifer, A. (2002). The Regulation of Entry.

The Quarterly Journal of Economics 117(1): 1-37.

Djankov, S., La Porta, R., Lopez-de-Silanes, F., Shleifer, A. (2003). Courts. The Quarterly

Journal of Economics 118(2): 453-517.

Djankov, S., McLiesh, C., Shleifer, A. (2007). Private Credit in 129 Countries. Journal of

Financial Economics 84(2): 299-329.

Djankov, S., Hart, O,, McLiesh, C., Shleifer, A. (2008). Debt Enforcement Around the World.

Journal of Political Economiy 116(6). 1105-1149.

Djankov, S., La Porta, R., Lopez-de-Silanes, F., Shleifer, A. (2008). The Law and Economics

of Self-Dealing. Journal of Financial Economics 88(3): 430-465.

Djankov, S., Freund, C., Pham, C.S. (2010). Trading on Time. The Review of Economics and

Statistics 92(1): 166-173.

Djankov, S., Ganser, T., McLiesch, C., Ramalho, R., Shleifer, A. (2010). The Effect of

Corporate Taxes on Investment and Entrepreneurship. American Economic Jounral:

Macroeconomics 2(3): 31-64.

Hansen, C. (2007). Asymptotic Properties of a Robust Variance Matrix Estimator for Panel

Data when T is Large. Journal of Econometrics 141(2): 597-620.

Hofstede, G., Hofstede, G.J., Minkov, M. (2010). Cultures and Organizations: Software of

the Mind. New York, McGraw-Hill.

Kedzi, G. (2004). Robust Standard Error Estimation in Fixed-Effects Panel Models.

Hungarian Statistical Review 9: 95-116.

105

Kovač, M., Spruk, R: (2015). Institutional Development, Transaction Costs, and Economic

Growth: Evidence from Cross-Country Investigation. Journal of Institutional Economics.

Prihajajoča izdaja.

Hall, R.E. and C.I. Jones (1999), ‘Why do some Countries Produce so much more Output per

Worker than others?’, Quarterly Journal of Economics, 114: 83-116.

Hansen, L.P. (1982) Large Sample Properties of Generalized Method of Moments Estimators.

Econometrica, 50(4): 1029-1054.

Helland, E. and J. Klick (2013), ‘Legal Origins and Empirical Credibility’, in M. Faure and J.

Smits (eds.), Does law matter? On Law and Economic Growth, Cambridge: Intersentia.

Henderson, D.J., and R.R. Russell (2005), ‘Human Capital and Convergence: A Production-

frontier Approach’, International Economic Review, 46: 1167-1205.

Herrendorf, B. and A. Teixeira (2011), ‘Barriers to Entry and Development’, International

Economic Review, 52: 573-602.

Hodgson, G. (2006), “What are institutions,” Journal of Economic Issues, 40: 2-25.

Howitt, P. (2000), ‘Endogenous Growth and Cross-country Income Differences’, American

Economic Review, 90: 829-846.

Johnson, S., McMillan, J. and C. Woodruff (2002), ‘Property Rights and Finance’, American

Economic Review, 92: 1335-1356.

Kezdi, G. (2004), ‘Robust Standard Error Estimation in Fixed-effects Panel Models’,

Hungarian Statistical Review, 9: 96-116.

Klaes, M. (2000), ‘The History of the Concept of Transaction Costs: Neglected Aspects’,

Journal of the History of Economic Thought, 22: 191-216.

Knack, S. and P. Keefer (1997), ‘Why don’t Poor Countries Catch-up? A Cross-national Test

of an Institutional Explanation’, Economic Inquiry, 35: 590-602.

Kleibergen, F., Paap, R. (2006) Generalized Reduced Rank Tests Using Singular Value

Decomposition. Journal of Econometrics, 133(1): 97-126.

106

Klick, J. (2010), ‘The Perils of Empirical Work on Institutions’, Journal of Institutional and

Theoretical Economics, 166: 166-170.

Levine, R. (1999), ‘Law, Finance, and Economic Growth’, Journal of Financial

Intermediation, 8: 8-35.

Mackaay E. (2013), ‘Law and Economics for Civil Law Systems’, London: Edward Elgar.

Masten, S.E., Meehan, J.W. and E.A. Snyder (1991), ‘The Cost of Organization’, Journal of

Law, Economics and Organization, 7: 1-25.

Matthews, R.C.O. (1986), ‘The Economics of Institutions and the Sources of Economic

Growth’, Economic Journal, 96: 903-18.

McCloskey, D. and A. Klamer (1995), ‘One Quarter of GDP is Persuasion’, American

Economic Review, 85: 91-195.

Merryman, J. H. (1985), ‘The civil law tradition: an introduction to the legal systems of

Western Europe and Latin America’, 2nd ed., 34-38, Paolo Alto: Stanford University Press.

Miceli, T.J. and J. Kieyah (2003), ‘The Economics of Land Title Reform’, Journal of

Comparative Economics, 31: 246-256.

Miller, S.M., and M.P. Upadhyay (2002), ‘Total Factor Productivity and the Convergence

Hypothesis’, Journal of Macroeconomics, 24: 267-286.

Moulton, B.R. (1986), ‘Random Group Effects and the Precision of Regression Estimates,’

Journal of Econometrics, 32: 385-397.

Moulton, B.R. (1990). An Illustration of the Pitfall in Estimating the Effects of Aggregate

Variables on Micro Units. Review of Economics and Statistics, 72(2): 334-338

North, D.C. (1990), ‘Institutions, Institutional Change and Economic Performance’, New

York: Cambridge University Press.

North, D.C. (2005), ‘Understanding the Process of Economic Change’, New Jersey:

Princeton University Press.

Ogus, A. (1999), ‘Competition Between National Legal Systems: A Contribution of

Economic Analysis to Comparative Law’, The International and Comparative Law Quarterly,

48: 405-418.

107

Liang, K.Y., Zeger, S.L. (1986). Longitudinal Data Analysis Using Generalized Linear

Models. Biometrika 73(1): 13-22.

Moulton, B.R. (1990). An Illustration of a Pitfall in Estimating the Effects of Aggregate

Variables on Micro Units. Review of Economics and Statistics 72(3): 334-338.

Parisi, F., Posner, R.A. (2013). The Coase Theorem. Vol 1-2, London, Edward Elgar.

Pfeffermann, D., Nathan, G. (1981). Regression Analysis of Data from a Cluster Sample.

Journal of American Statistical Association 76(375): 681-689.

Pila, Justine in Christopher Wadlow (2015), The Unitary EU Patent System, Hart Publishers.

Parisi, F. (2014), ‘Oxford Handbook of Law and Economics’, New York: Oxford University

Press.

Parisi, F. and R.A. Posner (2013), ‘The Coase Theorem’, London: Edward Elgar.

Polinsky, A.M. and S. Shavell (2007), ‘Handbook of Law and Economics’, Vol. 1.,

Amsterdam, North-Holland: Elsevier

Papaioannou, E, and G. Siourounis (2008), ‘Economic and Social Factors Driving the third

Wave of Democratization’, Journal of Comparative Economics, 36: 365-387.

Parente, S.L. and E.C. Prescott (2002), ‘Barriers to Riches’, Cambridge: MIT Press.

Przeworski, A., and F. Limongi (1997), ‘Modernization: Theories and Facts’, World Politics,

49: 155-183.

Rodrik, D., Subramanian, A. and F. Trebbi (2004), ‘Institutions Rule: The Primacy of

Institutions over Geography and Integration in Economic Development’, Journal of Economic

Growth, 9: 131-165.

Schäfer, H.B. and C. Ott (2004), ‘The Economic Analysis of Civil Law’, London: Edward

Elgar.

Sokoloff, K.L. and S.L. Engerman (2000), ‘History Lessons: Institutions, Factor

Endowments, and Paths of Development in the New World’, Journal of Economic

Perspectives, 14: 217-232.

108

Spamann, H. (2010), ‘Legal Origin, Civil Procedure and the Quality of Contract

Enforcement’, Journal of Institutional and Theoretical Economics, 166: 171-177.

Temple, J. (1999), ‘New Growth Evidence’, Journal of Economic Literature, 37: 112-156.

Torstensson, J. (1994), ‘Property Rights and Economic Growth: an empirical study’, Kyklos,

47: 231-247.

Trebilcock, M.J. and M. Mota Prado (2011), ‘What Makes Poor Countries Poor? Institutional

Determinants of Development’, London: Edward Elgar.

Ulen, T.S. (2013), ‘The Role of Law in Economic Growth and Development’, in M. Faure

and J. Smits (eds.), Does Law Matter? On Law and Economic Growth, Cambridge:

Intersentia.

Van Leeuwen, B., van Leeuwen, J.L. and P. Földvari (2013), ‘Average Years of Education’,

1850-2010. Utrecht University Working Paper, Clio Infra.

Wallis, J.J. and D.C. North (1986), ‘Measuring the Transaction Sector in the American

Economy, 1870-1970’, in S.L. Engerman, S.L. and R.E. Gallman (eds.), Long-Term Factors

in American Economic Growth, Chicago: University of Chicago Press.

White, H. (1980), ‘A Heteroskedasticity-consistent Covariance Matrix Estimator and a Direct

Test for Heteroskedasticity’, Econometrica, 48: 817-838.

Williamson, O. (1975), ‘Markets and Hierarchies’, New York: Free Press.

Williamson, O. (1985), ‘The Economic Institutions of Capitalism’, New York: Free Press.

Williamson, O. (1996), ‘The Mechanisms of Governance’, New York: Oxford University

Press.

Williamson, O. (1998), ‘Transaction Cost Economics: How it Works; Where it is Headed’, De

Economist, 146: 23-58.

Williamson, O. (2000), ‘The New Institutional Economics: Taking Stock, Looking Ahead’,

Journal of Economic Literature, 38: 595-613.

Williamson O. and S.E. Masten. (1999), ‘The Economics of Transaction Costs’, London:

Edward Elgar.

109

White, H. (1984). A Heteroskedasticity-Consistent Covariance Matrix Estimator and a Direct

Test for Heteroskedasticity. Econometrica 48(4): 817-838.

Williamson, O. (1996). The Mechanisms of Governance. New York, Oxford University Press.

Wooldridge, J.M. (2003). Cluster-Sample Methods in Applied Econometrics. American

Economic Review 93(2): 133-138.