cena 700 SIT - Planinski Vestnikplaninskivestnik.com/arhiv/pdf/pv_2003_11.pdf · Utemeljitelj planinske povesti Zbirka drobnih lepot NOVICE IN OBVESTILA 53-63 Odprtje konzulata Kraljevine

Revija za ljubitelje goraglasilo Planinske zveze Slovenije

103. letnikNovember 2003

Nedostopnegore in stene

od leta

1895

9 770350 434008

cena 700 SIT

11

Nova slovenska smer v Tien ·anu

Predlogi novih imen

Abrahambronastega Kugyja

00 Naslovka 11_03 6.11.03 16.19 Page 3

00 Naslovka 11_03 6.11.03 16.19 Page 4

PLANINSKIvestnik 11 / 2003NOVICE IN OBVESTILA

P O Z O R !Spoπtovani kupci

obveπËamo vas, da smo trgovinopreselili za 40 metrov.

Naπ novi naslov

KRAKOVSKI NASIP 4Tel.: (01) 426 34 28

10% gotovinski popust za imetnike potrjene planinske izkaznice.

V A B L J E N I !

V naslednjih ‰tevilkah:

Intervjuji:

Stanko Klinar, Marko Prezelj, Marija ·tremfelj,Tanja Grmov‰ek

Slovenke nad 7000 m

www.planinski-vestnik.com

00 Naslovka 11_03 6.11.03 16.19 Page 5

UVODNIKPLANINSKIvestnik 11 / 2003

IZDAJATELJ IN ZALOÎNIK:Glasilo Planinske zveze SlovenijeISSN 0350-4344Izhaja enkrat na mesec, julija kot dvojna ‰tevilka. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki ‰e niso bili objavljeni nikjer drugje.

NASLOV UREDNI·TVA:Planinska zveza SlovenijeUredni‰tvo Planinskega vestnikaDvorÏakova ulica 9, p. p. 214SI-1001 Ljubljanatel. 01 4345686faks 01 4345691e-po‰ta: [email protected]://www.planinskivestnik.com

Vladimir Habjan(odgovorni urednik)

UREDNI·KI ODBOR:Marjan Brade‰ko, MarjetaKer‰iã – Svetel, AndrejMa‰era, Mateja Pate,Emil Pevec (tehniãni urednik),Andrej Stritar (namestnikodgovornega urednika), Tone ·karja, Adi Vidmajer

LEKTORIRANJE:Katarina Minatti, Tinka Kos,Mojca Volkar

ZASNOVA IN OBLIKOVANJE:Kojetaj, d.o.o.

PRIPRAVA ZA TISK:Studio CTP, d.o.o.

TISK: DELO tiskarna, d.d.

NAKLADA: 5100Prispevke, napisane z raãunalnikom, po‰i-ljajte natisnjene in po elektronskem medijuna naslov uredni‰tva ali na elektronski na-slov. Poslanih prispevkov ne vraãamo.·tevilka transakcijskega raãuna PZS je05100-8010489572, odprt pri A banki, d. d.,Ljubljana. Naroãnina: 6000 SIT, 50 EUR zatujino, posamezna ‰tevilka 700 SIT. âlanari-na PZS za ãlane A vkljuãuje naroãnino. Re-klamacije upo‰tevamo dva meseca po izidu‰tevilke. Ob spremembi naslova s tiskanimiãrkami navedite tudi stari naslov. Upo‰teva-mo samo pisne odpovedi do 1. decembra zaprihodnje leto. Mnenje avtorjev ni nujno tu-di mnenje uredni‰tva. Kopiranje revije aliposameznih delov brez soglasja izdajatelja nidovoljeno. Uredni‰tvo si pridrÏuje pravicodo objave ali neobjave, kraj‰anja, povzema-nja ali delnega objavljanja nenaroãenihprispevkov v skladu s svojo uredni‰ko politi-ko in prostorskimi moÏnostmi.

je za kvalitetne vzpone v gorah da-nes nujen dobro naãrtovan in obilentrening v plezali‰ãih, pa navadnegasmrtnika, novodobnega plezalca,prej ali slej mine veselje do nene-hnega sreãevanja z razkrojeno ska-lo, ki je laÏje smeri v na‰ih gorahpremorejo znatno veã kot teÏje. Za-to ni pretirano ãudno, da so plezali-‰ãa polna, v stenah pa navadno niveãje gneãe. Nove generacije plezal-cev, ki se s tem plemenitim ‰portomprviã sreãajo v plezali‰ãih, imajo paãstroÏja merila za kakovost skale, kotso jih imele generacije, ki so v strmestene za‰le iz skrotja.

âe pogostej‰e ali bolj kvalitetno za-hajanje v plezali‰ãa ‰e ni usmeritevvsakega ambicioznej‰ega alpinistana sonãni strani Alp, bo to gotovokmalu postalo. Le tako je mogoãedvigniti kakovost alpinistiãnih vzpo-nov, pa naj gre za skalne ali pa vzpo-ne v ledu oziroma snegu. Dobrivzponi poleg v plezali‰ãu in na ume-tnih stenah napihnjenih mi‰ic seve-da zahtevajo tudi vrsto drugih spre-tnosti, ampak naãelno je formulaznana: bolj natrenirane mi‰ice = ve-ãja zmogljivost = veãja samozavest =bolj kakovostno in varnej‰e pleza-nje. »âasi, ko so alpinisti s klobasov Ïepu preplezali ‰estico in se ‰e vesteden trkali po prsih, misleã, da soopravili vrhunski vzpon,« so, prostopo TomaÏu Jakofãiãu, avtorju cita-ta, res Ïe davno mimo.

Za konec se morda vseeno velja ne-koliko pomuditi ob zaskrbljenosti al-pinistiãnih veteranov nad dana‰njoplezajoão mladino, ki, namesto, dabi iskala smisel v gorah, vidi le ‰eplezali‰ãa. Morda skrb ni odveã. Zanizanje vrhunskih, pa tudi »obiãaj-nih« vzponov v gorah niso dovolj lesurova moã, dobra plezalna tehnikain velika samozavest, temveã so po-membne predvsem alpinistiãne izku-‰nje, od orientacije v veliki steni dosprotnega varovanja, sreãevanja sskalo slab‰e kakovosti in tako na-prej. Tega se v plezali‰ãu paã ne danatrenirati. Razen izjem, ki sevedavedno obstajajo, je veãina »izdela-nih« plezalcev, ki danes poãnejo osu-pljive stvari na visoki ravni, naredilanajprej oziroma tudi kariero alpini-sta. Bo v prihodnje drugaãe?Naslovnica: Sveto jezero Sungmoteng in

sveta gora Pandim (foto: Tone ·karja)

Letos smo vse poletje lahko brali oodliãnih vzponih mariborskih ple-zalcev Andreja Grmov‰ka in MarkaLukiãa, ki sta s svojimi mojstrskimipredstavami v italijanskih Dolomi-tih, francoskih Alpah in seveda tudiv domaãih gorah zbudila nemalopozornosti. Proste ponovitve smeriDivine providence (7c) v MontBlancu, Specchio di Sara (7c) v ju-Ïni steni Marmolade, Akut (8a) vZahodni Cini, Das Phantom derZinne (7c+) v Veliki Cini, Smer nor-ãkov (8a) v domaãih ·itah, pa Luki-ãeva ãista desetka v Veliki Cini (Ca-milloto-Pellesier, 8b) in vzponi vnjegovih novih smereh Spider (8a)v Paklenici ter Last minute v VeÏici(8a+) so nam jemali sapo. Doslej sobili poskusi prenosa vrhunske for-me iz plezali‰ã v gore redki in lesem ter tja uspe‰ni, letos pa smo do-Ïiveli pravi ‰portnoplezalni bum nanajvi‰ji ravni.

Ob tem sem se spomnila, kako meje pred leti starej‰i »ferajnovski«kolega na sestanku odseka medopazovanjem pri vpisovanju najno-vej‰ih plezalnih podvigov v knjigovzponov o‰vrknil z besedami: »Pakako se ti da toliko preganjati potem na‰em ljubem ‰odru?!?« To jebilo ‰e v ãasih, ko sem se lahko pomili volji posveãala le ‰tudiju in ple-zanju, posledica tega pa je bila karlepa bera vzponov. Svobodnja‰tvoomenjenega kolega pa je bilo ome-jeno z bojem za vsakdanji kruh, po-leg tega pa je bil po dalj‰i plezalnikarieri nemara tudi nekoliko naveli-ãan prepogostega zahajanja v stene.Zato se je raje veã zadrÏeval v pleza-li‰ãih, ob priloÏnostih pa plezal teÏ-ke smeri po na‰ih in tujih gorah.

Takrat se mi je zdelo to nekoliko ...no, ãuda‰ko. Danes popolnoma ra-zumem in vem, da je imel prekle-mansko dobro taktiko za nizanje do-brih vzponov v gorah. Poleg tega, da

âas brezklobasPi‰e: Mateja Pate

01 PV uvod 11_03 7.11.03 13.29 Page 1

PLANINSKIvestnik 11 / 2003KAZALO

Nedostopnegore in stene (4)Predeli, kamor planinci ne smemo

Tako se zakon ne pi‰e! (10)Pogovor s predsednikom PZSFrancijem Ekarjem

Gorski svet in gozd (12)Kaj pravi Zakon o gozdovih

4–13 AKTUALNA TEMA

Marjeta Ker‰iã - Svetel, str. 4, 10Jo‰t Jak‰a, str. 12

NA·A SMER 46-49

Friko v Klemenãi peãi

NOVICE IZ VERTIKALE 50-51

Lukiã preplezal novo smer X. stopnjeKlemen Mali v 8b klubuNovi gorski vodniki

2

14–21 AKTUALNA TEMA

Silvo Karo, str. 14TomaÏ Miheliã, str. 17Drago Metljak, str. 19

Zapiranjeslovenskihplezali‰ã in sten (14)Moj pogled na aktualni problem

Plezali‰ãa vbivali‰ãih ptic (17)Sovam in plezalcemso v‰eã iste stene!

Motorni prometpod gorami (19)Razmi‰ljanja ob zapi-ranju alpskih dolin zamotorni promet

22–30 PLANINSTVO

Îarko Rov‰ãek, str. 23Du‰an ·kodiã, str. 26

AbrahambronastegaJuliusa Kugyja (23)Bitka za postavitevspomenika v Trenti

Trinajsti (26)Mokriãka je postalahudo mokra Mokrica

01 PV uvod 11_03 7.11.03 13.29 Page 2

PLANINSKIvestnik 11 / 2003 KAZALO

Samoborovnice …(39)… ali zakaj plezati v deÏeli polnoãnegasonca

Slovenija direkt (43)Nova slovenskaprvenstvena smer v Tien Sianu

39–45 ALPINIZEM

Mojca Stritar, str. 39Tine Marenãe, str. 43

3

PLANINSKA LITERATURA 52-53

Utemeljitelj planinske povestiZbirka drobnih lepot

NOVICE IN OBVESTILA 53-63

Odprtje konzulata Kraljevine NepalSkup‰ãina Kluba alpskega loka (CAA)110 let PD Celje – Matica

31–34 PLANINSTVO

Tone Wraber

K ledinskemuimenstvu na ovr‰juNotranjskegaSneÏnika (31)Predlogi novih imen

Pri botaniziranju na sneÏni-‰kem ovr‰ju sem kmalu ugoto-vil, da je njegovo imenstvopresenetljivo siroma‰no.

Tri lepoticena Koro‰kem(35)Junijski pohod po delu Koro‰keplaninske poti

Na Raduhi, Ol‰evi in Peciletos nisem bila prviã, vsako posebej sem Ïeobiskala. Leto‰nja tura, na kateri sem v treh dnehobiskala vse tri, pa mi je te koro‰ke lepotice‰e bolj pribliÏala.

35–38 IZLET

Andreja Erdlen

01 PV uvod 11_03 7.11.03 13.29 Page 3

Nedostopnegore in stene

Predeli, kamor planinci in plezalci ne smemo

Maãapuãare (ribji rep), sveta gora deÏele Gurung (foto: Tone ·karja)

Besedilo: Marjeta Ker‰iã - Svetel

AKTUALNA TEMA PLANINSKIvestnik 11 / 2003

6

Pred nekaj leti so me povabili na Mednarodnifestival gorskih filmov v Poprad. Delo ãlanov Ïirijeje bilo zanimivo, a tudi naporno, in ko smo ogle-de filmov konãali, so nam gostitelji pred sveãanopodelitvijo nagrad, ki smo jih razdelili med avtor-je najbolj‰ih filmov, naklonili cel prost dan. Iz Po-prada je pogled na Visoke Tatre zelo mikaven,vreme je bilo prekrasno – in tako sem sklenila, dagrem pogledat, kak‰en je od blizu Lomnicky ·tit.Rada se sama klatim po hribih – tako ne grejo ni-komur na Ïivce moje brkljarjenje, pogovarjanje zdrevesi in opazovanje oblakov. OboroÏila sem setorej z zemljevidom in se namenila malo raziskatslova‰ke gore. Iz Tatranske Lomnice me je naSkalnate Pleso pripeljala Ïiãnica, naprej sem jo

mahnila po kozjih stezah proti grebenu – pogle-dat, kaj je na drugi strani. âudovitega razgleda na‰tevilna ledeni‰ka jezerca pa nisem dolgo uÏivala.Ravno, ko sem z enim oãesom opazovala panora-mo Tater skozi iskalo fotoaparata, mi je nenado-ma na ramo padla teÏka roka in globok glas je je-zno zabrundal: »Gospa, kaj pa vi delate tukaj!?«Bil je ãuvaj narodnega parka. Nobeno moledova-nje in izgovarjanje nista niã pomagali – dobese-dno odgnal me je daleã navzdol, do ‰iroke pe‰ãe-ne poti, po kateri so hodili ‰tevilni obiskovalci par-ka kot po promenadi, in dodal ‰e ob‰irno pridigoo tem, da v Tatrah paã ne vlada anarhija in da jehoja zunaj urejenih poti strogo prepovedana. Ra-zen ãe ima‰ s seboj registriranega gorskega vodni-ka. Ampak tudi v tem primeru gresta lahko samopo doloãenih plezalnih smereh – klatenje kar ta-ko, ãez drn in strn in za nosom, pa nikakor ne pri-de v po‰tev. Pika!

Lansko leto me je sluÏbena pot zanesla naOhrid. Prijaznim gostiteljem sem omenila, da mezelo mika Galiãica. Kako bi pri‰la tja gor? »Galiãi-ca?! Pa zar ste sasvim skrenuli s uma?!« Na Galiãi-co nikakor ni mogoãe. Tam so paravoja‰ke enote,tam so mine, zelo mnogo min ... tam ljudje kar iz-ginejo. Noben razumen ãlovek ne rine na Galiãi-co!

In Galiãica je le delãek goratega sveta na Bal-kanu, kjer so ‰e zmeraj mine, oboroÏene enote,kamor ãlovek ne more, ne da bi se bal za Ïivljenje.Po svetu pa je gorskih obmoãij, ki so nedostopnazaradi oboroÏenih sovraÏnosti, veliko. Velika veãi-na vseh oboroÏenih spopadov poteka ravno v go-rah, celo zelo visoko v gorah.

Planinci, navajeni na‰ih gora, kjer lahko hodi-mo in plezamo, kjer hoãemo in kadar hoãemo,smo razvajeni. Zelo razvajeni.

Prav gotovo je del (in to zelo pomembendel!) uÏivanja v gorah tudi obãutek svobode. To-da ta svoboda tudi v gorskem svetu ni popolna.Îelja po tem, da bi ‰el, kamor ti srce poÏeli, trãiob pravice in interese drugih – ljudi ali drugih Ïi-vih bitij. So deli gora, ki so iz takih ali drugaãnihrazlogov nedostopni za planince in plezalce. Vnekaterih primerih nam dostop branijo drugi, vnekaterih primerih pa kar sami – se paã odloãi-mo, da bomo interesom drugih dali prednostpred svojimi lastnimi.

Narodni park Visoke Tatre na Slova‰kem (foto. Marjeta Ker‰iã – Svetel)

Z lahkoto bi dosegli vrh, vendar so se le maloniÏe obrnili iz spo‰tovanja do verovanja domaãi-nov Sikhima, ki imajo Kanãendzengine vrhove zadomovanje svojih najpomembnej‰ih boÏanstev. ·edanes velja za odprave, ki se vzpenjajo na »Kanã«s sikhimske strani, da ne gredo prav do vrha, am-pak le nekaj metrov niÏe konãajo vzpon. (Ljudjepa so na vrhu Ïe stali, in to seveda ne le enkrat –toda po vzponu z nepalske strani gore.)

Povsod po svetu poznajo svete gore in v mno-gih deÏelah tudi take, ki so zaradi svojega verskegapomena nedotakljive. Precej jih je v Koreji, na Ki-tajskem (Kajla‰ ni edina!), na Havajih ... Na Japon-skem so svete gore sekte shugendo strogo prepove-dane Ïenskam – in te prepovedi se drÏijo tudi dan-danes! V ZdruÏenih drÏavah Amerike si ‰tevilna in-dijanska plemena prizadevajo, da bi plezalcemprepreãili plezanje na doloãenih obmoãjih. Ven-dar pa je taka prepoved v nasprotju z eno izmedustavnih pravic ZDA – namreã s pravico do proste-ga gibanja po javnih zemlji‰ãih. Indijanci zato prisvojih prizadevanjih, da bi ohranili nedotakljivostsvojih svetih krajev, navadno potegnejo kraj‰i ko-nec ... Ne glede na to pa veãina plezalcev spo‰tuje

AKTUALNA TEMAPLANINSKIvestnik 11 / 2003

Najbolj znana nedostopna gora na svetu je Ka-ila‰ – sveta gora treh velikih verstev, budizma, hin-duizma in bon-poja. Ko so pred ãasom ‰panski al-pinisti nameravali organizirati odpravo na vrh tesvete gore, je izbruhnil ‰kandal svetovnih razse-Ïnosti. Ne le da so protestirali verski voditelji ome-njenih religij in Tibetanci, svoj glas v podporo ne-dotakljivosti svete gore so dvignili najuglednej‰isvetovni alpinisti in tudi UIAA.

Maãapuãare, gora z vrhom, ki spominja na ri-bji rep, je tudi ena tistih, na katere je vzpon stro-go prepovedan. Leta 1957 se je prviã in zadnjiãzgodilo, da je kak‰na odprava poskusila splezatina le nekaj manj kot sedem tisoã metrov visok vrh– Britanca Cox in Noyce sta se obrnila kakih tride-set metrov pod glavnim vrhom. Takoj nato je ne-palska vlada na Ïeljo lokalnega prebivalstva, ki dote gore goji globoka verska ãustva, vzpone najstro-Ïe prepovedala in prepoved velja ‰e danes.

Junija 1955 je vodja britanske odprave CharlesEvans londonskemu Timesu poslal telegram z na-slednjo vsebino:

»Dosegli smo vrh Kanãendzenge minus pet vi-‰inskih metrov. Vsi smo Ïivi in zdravi.«

Kanãendzenga z juÏne, sikimske strani (foto: Tone ·karja)


8

verska ãustva Indijancev in mnogi se paã odreãejoplezanju, da jih ne bi uÏalili. Morda najbolj znanprimer te vrste je Devill’s Tower, znamenita bazal-tna stolpasta tvorba, ki je tudi naravni spomenik.Indijanci imajo vsako leto junija tam svoje verskeobrede, in ãeprav plezanje ni z zakonom prepove-dano, velja med plezalci tihi dogovor, da se junijatam paã ne pleza. Z zapiranjem plezalnih sten za-radi verskih razlogov imamo opraviti tudi v Evropi– menihi si z vsemi silami prizadevajo prepreãitiplezalcem plezanje na Meteori.

Najpogostej‰e omejitve dostopa do gora aliplezalnih sten veljajo na obmoãjih zavarovanih na-ravnih vrednot – na primer v narodnih parkih ali

naravnih rezervatih. No, prav na tak primer semnaletela v Visokih Turah, kjer je obiskovalcem gi-banje zunaj poti naãeloma prepovedano. Tak alipodoben reÏim velja v mnogih parkih po svetu.Ponekod je hoja po brezpotjih povsem prepove-dana, ponekod je prepovedano hoditi po gozdu(da o nabiranju gozdnih sadeÏev in gob ne govo-rimo!), spet drugje je treba ob vstopu na zavarova-no obmoãje natanãno prijaviti, kje se bomo giba-li, in tudi plaãati ustrezno pristojbino. V nekaterihparkih ne dovolijo hoje po brezpotjih samohod-cem, spet drugje pa obmoãja strogo zavarovanihnaravnih rezervatov popolnoma zaprejo za obisk.Tak primer imamo tudi v na‰i bliÏini: le malostran od zelo obljudenih poti in smeri na VelikiKlek je strogi naravni rezervat Gamsgrube, kamorne sme nihãe. 26 hektarov strogo zavarovanegaobmoãja na vi‰ini okrog 2500 m spo‰tujejo vsi inteÏav s kr‰enjem skoraj ni.

V Sloveniji imamo nekaj pragozdnih rezerva-tov (med njimi so tudi taki v goratih delih), Zakono ohranjanju narave pa za zavarovanje izjemnodragocenih delov narave predvideva tudi pri nasmoÏnost ustanavljanja »strogih naravnih rezerva-tov«, kamor naj ne bi zahajal prav nihãe.

Omejitve plezanja v skalnih stenah predgorijso najveãkrat povezane z varovanjem redkih vrstptic – predvsem tistih, ki v skalnih stenah gnezdi-jo. Take omejitve poznamo tudi pri nas – Ïal pa sovse preveãkrat povod za spore med plezalci in tisti-mi, ki menijo, da naravno okolje sten pripada pre-dvsem Ïivalskim in rastlinskim vrstam, ki so tamdoma in si ne morejo nikjer drugje poiskati pro-stora za preÏivetje. Z ustanavljanjem novih zavaro-vanih obmoãij, predvsem pa s spo‰tovanjemobmoãij mreÏe NATURA 2000, ki nam ga nalagaevropska zakonodaja, bo dogovarjanje o tem, kjeje primerno plezati, postalo ‰e pomembnej‰e.

V nekdanji Jugoslaviji je bila veãina zemlji‰ã»druÏbena« last in povsem samoumevno se namje zdelo, da lahko vsi hodimo tako rekoã povsod.V zadnjih letih so se stvari moãno spremenile, za-sebna lastnina ima vse veãjo vlogo in tudi pri nasse Ïe dogaja, da lastniki zemlji‰ã prepreãujejoprehod po Ïe uveljavljenih planinskih poteh. âese ozremo, kako je s tem po Evropi, kaj hitrougotovimo, da so table z napisi »zasebna last –prehod prepovedan« precej pogoste. ·koti na

Ama Dablam doÏivlja mnoÏiãen obisk – je to ‰e sveta gora? (foto: Tone ·karja)


primer svojo pravico, da svobodno hodijo po po-krajini, ãe le ne delajo ‰kode, ‰tejejo za svojo ve-liko zgodovinsko pridobitev. In celo AngleÏi, kiso stoletja dolgo zapirali veleposestva pred obi-skovalci, so spremenili zakonodajo tako, da so sepravice lastnikov celo na lovnih obmoãjih precejzmanj‰ale. Toda ‰e vedno velja, da ima lastnikzemlji‰ãa glavno besedo pri njegovem upravlja-nju ...

Dobr‰en del planinskih poti poteka po gozdu– tudi ãe potem vodijo vi‰e, nad gozdno mejo. Ve-ljavni zakon o gozdovih lastnikom izrecno nalaga,

da morajo vsem obiskovalcem gozda dopustitipravico prehoda. Vendar pa je v postopku novalovska zakonodaja, ki bo na tem podroãju lahkomarsikaj spremenila. Vsekakor pa drÏi, da smo lju-dje v gozdu in delih ohranjene narave dobrodo‰lile toliko ãasa, dokler smo vredni zaupanja in nedelamo ‰kode. âim bolj bomo zares spoznavali na-ravo in njene zakonitosti, tem bolj dobrodo‰li obi-skovalci bomo v predgorjih in gorah in tem laÏebomo branili svojo pravico do potepanja po tej na-ravi, pravico do uÏivanja neokrnjenih gorskihobmoãij, ki nam jih marsikje po svetu zavidajo.

Na levi je napis v Visokih Tatrah, ki prepoveduje hojo po naravnem okolju (»Ne hodite po naravnem oko-lju!«) (foto: Marjeta Ker‰iã - Svetel). Na sredini je zapora poti do svete gore v Koreji (foto: Andrej Stritar).Na desni je znak, ki oznaãuje prepoved uporabe bliÏnjic (foto: Andrej Stritar).

Preobljudena pot h koãi na Tatrah: 600 ljudi na uro (foto: Andrej Stritar)


10

Planinci smo bili doslej vajeni, da smo imeli prostprehod ãez zasebna zemlji‰ãa in da smo lahko hodi-li skoraj povsod – tudi po gorskih in gozdnih brez-potjih. Nova zakonodaja, ki je v pripravi, bo mordakrepko posegla v te na‰e pravice. Kaj menite o no-vih teÏnjah?

Vsi zakoni, ki se dotikajo veã podroãij in zade-vajo veã razliãnih skupin ljudi z razliãnimi intere-si, bi morali v postopku sprejemanja upo‰tevati vsamnenja in omogoãiti bi bilo treba temeljito uskla-jevanje. Novi predlog zakona o lovstvu je nastal ka-binetno – brez posvetovanja z vsemi tistimi, ki jihbo zakon zadeval. Mednje pa planinci prav gotovosodimo. Tako se zakon ne pi‰e! V 16. toãki 78. ãle-na predlaganega zakona pi‰e, da bo Zavod za goz-dove dajal planinski organizaciji oziroma na‰i Ko-misiji za pota, ki je mednarodno priznana, sogla-sja glede tega, kje in kako bodo poti potekale inkje naj ne bi potekale. To je za nas nesprejemlji-vo! Gozdovi so javna dobrina. Toda velika veãinagozdov v Sloveniji je zasebna last in lastniki bi pravgotovo morali imeti veliko besede pri tem, kaj se vnjihovih gozdovih dogaja. Prav tako tudi lokalneskupnosti, da ne govorim o nevladnih organizaci-jah, kot so recimo Planinska zveza, Zveza taborni-kov, skavti in drugi, ki tudi zelo radi hodijo po go-rah. Predlagatelji zakona pa se vedejo, kot da vsimi sploh nimamo nobene besede. PoloÏaj je resprecej grozljiv: ‰tirje poslanci nekaj predlagajo,devetdeset jih dvigne roko – in adijo vrednote, kiza slovenstvo veliko pomenijo! V Zakonu o gozdo-vih pi‰e, da je lastnik zemlji‰ãa dolÏan dovoliti lju-

dem prehod po gozdu. Vendar pa se Ïe vsak dansreãujemo z ograjami in cestnimi zapornicami.Kam to vodi? Zdi se mi, da pri vsem tem sploh negre za varovanje gozdov, divjadi in narave na splo-‰no, ampak samo za prikrito uveljavljanje trÏnihprincipov in Ïelje po dobiãku.

Lovci se pritoÏujejo, da planinci preveã motimodivjad, ker hodimo Ïe tako rekoã povsod in ob vsa-kem ãasu. Tudi sami ste lovec – kaj menite o tem?

Oh, planinci in divjad se ãisto lepo razumemo,kar verjemite! Vsak planinec je vesel, ãe lahko nasvojem pohodu opazuje Ïivali v njihovem narav-nem okolju, in prepriãan sem, da jih nihãe name-noma ne vznemirja ali preganja. Problem je seve-da komercialni lov tiste vrste, pri katerem lovecsvojega klienta kar se da hitro priÏene na kraj od-strela, da bi mu ãim prej prodal trofejo – in ga vsedrugo sploh ne zanima. Z lovskega stali‰ãa se mizdi zelo neãedno, ãe se dovoli odstrel kar z ozna-ãene planinske poti ali celo kar izpred planinskekoãe. V kak‰ne skrajnosti lahko pripeljejo sporimed lovci in planinci, lepo kaÏe hrva‰ki primer,ko so menda lovci – tako vsaj pravijo tamkaj‰njidomaãini – poÏgali planincem dom na Velebitu.Iskreno upam, da pri nas ne bo pri‰lo tako daleã.Velika veãina planincev je naravovarstveno zeloozave‰ãena in se v gorah znajo primerno vesti. Nekriãijo, ne razgrajajo. Kar poglejte, kako prijetnoje soÏitje med planinci in kozorogi na Kri‰kih po-dih! Kozorogi se planincev tako rekoã sploh nebojijo veã in doÏivetje sreãanja s to prelepo Ïivaljo

Pogovarjala se je: Marjeta Ker‰iã - Svetel

Tako se zakon ne pi‰e!

Pogovor s predsednikom PZS Francijem Ekarjem


11

v njenem okolju je za vsakega planinca gotovo ze-lo lepo.

Kaj pa hoja po brezpotjih? Morda pa res ni najbolje,da ljudje vznemirjamo divjad prav povsod.

To je res precej obãutljivo vpra‰anje – ne le v vi-sokogorju, ampak morda ‰e bolj v gozdnih prede-lih. Tistih, ki hodijo po visokogorskih brezpotjih,namreã ‰e zdaleã ni toliko kot gobarjev! Komerci-alno nabiranje gob je res problem. âe ljudje gobenabirajo za svoje potrebe, zato, da si zveãer pripra-vijo gobjo veãerjo in jih nekaj ‰e vkuhajo, je to enastvar. âe pa z velikim pohlepom plenijo po gozdo-vih tako rekoã vsak dan, poberejo veã, kot zakondovoljuje, pri tem pa ‰e vse pomendrajo in brcajogobe, ki jih ne poznajo – potem je to brez dvomahud problem. ·e posebno moteãe je, da prihajajocele horde celo iz tujine in navalijo v na‰e gozdo-ve, ker doma tega paã ne smejo poãeti. Pokljuka jeznaãilen primer. Tam dobesedno preãe‰ejo vsakkvadratni meter gozda in res ne vem, kam se div-jad skrije, kadar je gobarska sezona na vrhuncu!

Najbolj‰a pot do tega, da poi‰ãemo soÏitje mednaravnimi vrednotami gozda, gozdnimi prebivalciin nami, obiskovalci, je torej ozave‰ãanje in pri-merno vedenje?

Seveda. Prav za to si Planinska zveza Slovenijeprizadeva Ïe dolga leta. âlani PZS se pri svojemizobraÏevanju seznanjajo tudi z varovanjem nara-ve in veliko dela v dru‰tvih je posveãenega pravil-nemu odnosu do narave v gorskem svetu. Sevedapa se posebno v zadnjem ãasu odpravlja v gorskisvet vse veã ljudi, ki nikoli niso bili deleÏni nobe-nega usposabljanja v okviru planinske organizaci-je, ki ne vedo dosti o gorah in naravi in ki tudi ni-majo razvitega nobenega globljega odnosa do na-‰e naravne dedi‰ãine. Taki obiskovalci gora pa solahko teÏavni – ne samo zaradi naravovarstvenihrazlogov, ampak tudi zato, ker pogosto ogroÏajosami sebe.

Pred nami planinci so mnoge naloge, ãe hoãe-mo ‰e naprej ohraniti lepi gorski svet in tudi svo-jo vlogo v njem!

·erpa Ang Tsering, predsednik NMO, Nepalske planinske zveze:

»Nepalska vlada je pred nekaj leti Ïehotela uvrstiti Maãapuãare med vrhove,na katere je mogoãe plezati. Gre za zelozelo privlaãno goro z alpinistiãno zanimivoseverno steno – in navsezadnje manjka lenekaj metrov, pa bi bil to sedemtisoãak.Povrhu pa je ‰e tako rekoã pred oãmi veli-kanskega ‰tevila ljudi, saj se Maãapuãareprav lepo vidi iz Pokhare in seveda iz dolinpod juÏno steno Anapurne, kamor pridezelo veliko turistov. Toda domaãini, Gurun-gi, so odloãno nasprotovali in vlada je po-tem ta predlog takoj umaknila. Gurungi sozelo miroljubni ljudje – toda storili bi vse,da bi prepreãili vzpon na to goro! Njenonedotakljivost jemljejo zelo resno in edinoprav je, da njihovo verovanje vsi spo‰tuje-mo. Po eni strani si seveda vsi Ïelimo, da bibilo ãim veã gora dostopnih za odprave invzpone, saj od tega turizma Ïivimo. Todaza budiste so nekatere gore res zelo po-membne in vzponi nanje ne pridejo v po‰-tev! Kaila‰, recimo, je Ïe taka gora. SKangdÏendzengo pa je drugaãe – na vrhuso Ïe stali ljudje, gora je razvrednotena.Zdaj je, kar je – ni poti nazaj. Prebivalci Si-kima bi sicer radi dosegli, da bi plezanje naKangdÏendzengo prepovedali. Toda mislim,da to ni realno – navsezadnje gre za enonajvi‰jih gora na svetu in zmeraj si bo kdoÏelel na njen vrh!«

S predsednikom NMO smo ob njegovemobisku v Ljubljani pripravili ob‰iren pogo-vor, ki ga bodo na‰i bralci lahko prebrali veni izmed prihodnjih ‰tevilk PV.

Na gorskih ãevljih vam bomo ugodno naredili nov gumijast (vibram) podplat. âevljarstvo, Slovenska 30,

Ljubljana. Telefon: 041-325-432


12

âlovek je s svojim delom v zadnjem stoletjuoblikoval tudi gorsko krajino, ki je pomembendel slovenske kulturne krajine. Podoba gorskekrajine je tesno povezana z gozdom in gozdar-stvom. Gozd je poleg golih skal vr‰acev prevladu-joãi in najizrazitej‰i del gorske krajine. Je ekolo-‰ko najpomembnej‰i del, ki je kljub svoji ohranje-nosti, blizu prvobitnega stanja ekosistema, zeloobãutljiv in labilen. Îe od nekdaj se je ãlovek za-vedal, da gozd neposredno in posredno varujepred naravnimi nesreãami in katastrofami njegain njegovo premoÏenje. Dana‰nja podoba gorskekrajine in gozdov v njej je odraz spo‰tljivegaodnosa ãloveka do gorske narave ter njegovehkratne Ïelje po gospodarjenju z njo. Pomem-bnost gozda za gorsko krajino in ãloveka nara‰ãaz nadmorsko vi‰ino gozda in ekstremnostjo pogo-jev za njegovo rast.

MoÏnosti ãloveka, da si podreja naravo in jospreminja po svoji volji, so se v zadnjih stoletjihpoveãale do neslutenih moÏnosti. âe Ïelimo, dabomo lahko trajnostno uÏivali vse dobrobiti gor-skih gozdov, nam velika moã vplivanja na naravonalaga premi‰ljeno poseganje v obãutljive ekosi-steme. Dobrobiti, ki jih za nas opravlja gozd, lah-ko strnemo v tri veãje skupine. To so lesnoproi-zvodne funkcije, ekolo‰ke funkcije in socialnefunkcije. Mnoge dobrobiti gozda so poznali Ïena‰i predniki, ki so predvsem zaradi energetskihpotreb mest in rudnikov pretirano izsekali gozdo-ve. Îe v XIV stoletju so se pojavili prvi gozdni re-di, ki so doloãali naãrtno gospodarjenje z goz-dom. K bogati tradiciji gozdnogospodarskega na-ãrtovanja smo tudi Slovenci prispevali svoj deleÏ.Imamo Ïe skoraj dvestoletno tradicijo gozdnogos-podrskega naãrtovanja. Naãrtno delo z gozdomse najlep‰e odraÏa v ohranjenosti na‰ih jelovo-bu-kovih gozdov na planotah visokega krasa. Izku-

‰nje, ki so jih pridobili na‰i predniki in gozdarskastroka, se kaÏejo tudi v Zakonu o gozdovih (Ur.l.RS, ‰t.30/93), ki velja od leta 1993.

Ena izmed znaãilnosti Zakona o gozdovih jetudi naãelo splo‰ne odprtosti in dostopnosti goz-dov. Odprtost gozdov in prost dostop do njih sponosom ‰tejemo za civilizacijski pridobitvi, nakateri moramo paziti. Zavedati pa se moramo, daje prost dostop hkrati tudi najveãja omejitev, kerv svoji svobodi ne smemo kratiti in omejevati svo-bode drugih. To so predvsem lastniki gozda, pre-ostali obiskovalci, gozdne Ïivali in rastline terekosistemi kot celota. Kar ostane, pa je tista koli-ãina svobode, v kateri se ozave‰ãen obiskovalecgozda lahko giblje in uÏiva. Nelastniki gozda lah-ko v normalnih koliãinah nabirajo nelesnate ra-stline in plodove za svojo lastno uporabo (NE ZA

Besedilo: Jo‰t Jak‰a

Gorski svet in gozdKaj pravi Zakon o gozdovih

Zakon o gozdovihUr. l. RS, ‰t. 30/1993

5. ãlen

/1/ Lastninska pravica na gozdovih seizvr‰uje tako, da je zagotovljena njihovaekolo‰ka, socialna in proizvodna funkci-ja. Lastnik gozda mora zato:

– gospodariti z gozdovi v skladu spredpisi, z naãrti za gospodarjenje inupravnimi akti, izdanimi po tem zakonu;

– dovoliti v svojem gozdu prost do-stop in gibanje drugim osebam;

– dovoliti v svojem gozdu ãebelarje-nje ter lov in rekreativno nabiranje plo-dov, zelnatih rastlin, gob in prosto Ïive-ãih Ïivali v skladu s predpisi.


13

lica kvalitetnih podatkov, ki jih gozdarska strokazbira Ïe desetletja.

Gorska krajina in gorski gozd sta delo naravein ãloveka, ki ju moramo varovati in ju izroãiti svo-jim potomcem v vsej njuni lepoti. Taka, kot smo juprevzeli od na‰ih oãetov. Pri tem ne bo mogoãemimo nasprotujoãih si interesov razliãnih skupinuporabnikov tega prostora. Nasprotja se morajore‰evati skladno z veljavnimi predpisi, z znanjemin dajanjem prednosti posameznim interesom.Ker ãlovek gorskemu gozdu postavlja vedno veãzahtev, mu je treba posvetiti tudi raziskovalno de-lo, ki bo bogatilo na‰e znanje o njem. Pri omeji-tvah, ki jih celostno gospodarjenje s prostorompostavlja lastnikom gozda, moramo razmi‰ljati tu-di o nadomestilih za okrnjeno moÏnost gospodar-jenja z njim. Nadomestila bomo morali plaãevatitisti, ki imamo od omejitev koristi.

PRODAJO!). Tudi lastni‰tvo nad gozdom je zara-di narave javne dobrine, ki jo ima gozd, omejeno.V predelih, ki so najpomembnej‰i za ohranitevna‰e narave, biotske pestrosti ali kulturne krajine,je gozd ‰e dodatno za‰ãiten z razliãnimi stopnja-mi varovanja oz. omejitvami gospodarjenja, naprimer v narodnem parku in parkih preostalihkategorij, pragozdovih, gozdnih rezervatih, varo-valnih gozdovih in na majhnih gozdnih povr‰i-nah, ki jih imenujemo zatoãi‰ãa ali ekocelice.

Za usklajeno naãrtovanje gospodarjenja z goz-dom in spremljanje stanja gozda, ki zagotavljatrajnost vseh funkcij po naãelih trajnosti in sona-ravnosti, je bil z Zakonom o gozdovih ustanovljenZavod za gozdove Slovenije. Zavod pri svojem de-lu usklajuje javne interese z interesi lastnikov goz-dov. Pri naãrtovanju gospodarjenja z gozdom jepotrebno veliko znanj z razliãnih podroãij in obi-

Martulj‰ke gore z Murnovca (foto: JoÏe ·ter)


Kaj je krivo, da je ãedalje veã teÏenj po zapira-nju plezali‰ã in sten – tega nekoristnega sveta, kije le redko kje pokrit s ‰opi trave? Îivimo v obdo-bju, ko bi si vsak lastnik zemlji‰ãa najraje ogradilsvoj »svet« z dva metra visoko ograjo – pa ‰e z elek-triãnim pastirjem povrhu. Prav ta miselnost je go-tovo pripeljala tudi do tega, da bi nekateri najrajeogradili nekdaj vsem dostopen svet ter zdaj‰nji inprihodnji generaciji zaraãunavali gibanje in vdiha-vanje sveÏega zraka in doÏivljanje gorskega sveta.Povsem razumem razmere v preteklosti, ko so pa-stirji z Ïivino popasli skoraj vsak majhen ko‰ãekzemlje, tudi v zelo zahtevnem svetu. Takrat je biloÏivine veliko, pa‰e pa malo. Zelo teÏko pa razu-

mem teÏnje po vraãanju Severne triglavske stenepa‰ni skupnosti v dana‰njih ãasih, ko v dolinah sa-mevajo nepoko‰eni travniki! Saj stena ponuja zeloskromne moÏnosti pa‰e – pa ‰e tisto popasejo ko-zorogi in gamsi! Da bi alpinisti na poti pod stenopohodili preveã trave, pa tudi ni strahu. Morda paso Ïelje pa‰ne skupnosti usmerjene bolj k pridobi-tni dejavnosti – pobiranju »plezalnine« ... Dvo-mim, da bi plezalci ovirali Ïivino, ki bi se pasla podsteno. No ... tudi ãe bi se lotili pobiranja »plezal-nine«, se ni ãesa bati, kajti plezalci so vedno na‰lire‰itev v svojo korist in pa‰na skupnost se zaradinjih res ne bo postavila na noge. Ne poznam pri-mera v svetu, ko bi plezalci plaãevali plezalnino.

Besedilo: Silvo Karo

Zapiranje slovenskihplezali‰ã in sten

Moj pogled na aktualni problem

Dolina Vrata je bila nekdaj prijazna tako mladimplanincem kot alpinistom.Kako bo v prihodnosti? (foto: Emil Pevec)


15

Plaãujejo pa razne storitve in ponudbo v bliÏiniplezalnih sten in prav to pogre‰amo pri nas. Vsakbi najraje pobiral denar za uÏivanje ãesa, kar jeustvarila narava, ne da bi se sam kaj prida potrudilobiskovalcem ponuditi tisto, kar potrebujejo in biz veseljem po‰teno plaãali. Poglejmo na primer

ostenja Kra‰kega roba na Primorskem. Turistiãneponudbe, prilagojene plezalcem (gosti‰ãa, trgovi-ne, sobe, campi ...), tako rekoã ni, vsi pa bi radipobirali denar od plezalcev zato, ker plezajo po»njihovih stenah«. Vsemu temu se pridruÏijo ‰erazni »naravovarstveniki« in naenkrat so plezalci

Deset zanesljivih naãinov, ki privedejo do izgona plezalcev zobmoãij naravnih sten1

Nedavno sem doÏivel zelo neprijetno izku‰njo s skupino popolnoma neozave‰ãenih ple-zalcev, ki so pod steno Shelf Roada v Koloradu zakurili velik ogenj. Seveda je to razka-ãilo ãuvaje tamkaj‰njega naravnega parka in lahko se zgodi, da bomo posledice nosili vsiplezalci.

To mi je dalo misliti in zato vam dajem v razmislek deset toãk. âe verjamete ali ne –prav to so stvari, ki jih poãno plezalci po na‰i drÏavi in prav zaradi takega vedenja ima-mo velike teÏave pri prepriãevanju pristojnih, da plezanje ni do narave sovraÏna dejav-nost. âeprav obraãam stvari malo na ‰alo, saj sem sestavil seznam z veliko ironije, grevendarle za zelo zelo resno zadevo. En sam spodrsljaj te vrste je lahko dovolj, da na ka-kem obmoãju razglasijo prepoved plezanja.

Torej – ãe hoãe‰, da plezalce preÏenejo z obmoãij naravnih sten, se ravnaj po tehle zapo-vedih:1. Ob vstopu v svojo najljub‰o smer zakuri ogenj in organiziraj piknik za plezalske prija-

telje!2. âe smeri, ki jo ima‰ v mislih, ne more‰ preplezati, jo kar popravi – izsekaj oprimke,

odbij, kar je odveã, in po potrebi prilepi oprimke tam, kjer jih je premalo!3. Povsod pu‰ãaj za seboj cigaretne ogorke in smeti!4. Ko pleza‰, si navij na ves glas svoje najljub‰e tehno komade – seveda bi te slu‰alke

motile, zato naj igra kar se da glasno kar kasetofon pod steno!5. Za ãi‰ãenje oprimkov uporabi belilo ali herbicid – s tem se zanesljivo znebi‰ mahu in

li‰ajev!6. Na steno se podpi‰i in zraven ‰e kaj nari‰i – naj vedo, kdo je tukaj glavni!7. PoÏviÏgaj se na prepovedi plezanja zaradi gnezdenja ptic!8. Ne oziraj se na prepovedi lastnikov zemlji‰ã!9. V nedotaknjenih stenah in na zavarovanih obmoãjih uporabljaj vrtalni stroj in se loti

name‰ãanja svedrovcev, kjer ti srce poÏeli!10. Po moÏnosti se kar se da nesramno vedi do ãuvajev naravnih parkov in lastnikov

zemlji‰ã – in sploh do vseh, ki ne sodijo v tvojo plezalno druÏbo!

Plezajte neopazno!Pustite stene v naravnem stanju!PridruÏite se nam!

John HeiselPovzeto po: Vertical Times, Access Fund Newspaper, ‰t. 44, januar 2002, str. 2

1 Access Fund je ustanova ameri‰kih plezalcev, ki se zavzema za pravico do plezanja v naravnih stenah, ob tem pa tudi zaohranjanje sten v njihovi naravni podobi in ohranjanje naravne dedi‰ãine na splo‰no. Redno izdaja ãasopis Vertical Times (vtiskani in elektronski obliki), v katerem ãlane obve‰ãa o dostopnosti in pravilih vedenja po posameznih plezalnih obmoãjih.Lani je urednik tega lista napisal zanimiv uvodnik, ki ga povzemamo – velja namreã tudi za vedenje plezalcev pri nas doma.


16

krivi, da ni veã teh ali onih ptiãev. Popolnoma ne-umestno je trditi kaj takega kar na splo‰no. Sovauharica je ‰e vedno v Ospu in nenehno spreminjakraj bivanja, prav tako sokol selec. Plezalci smo sa-mi poskrbeli, da se na obmoãjih, kjer ptice gnez-dijo, ne pleza. Je pa bilo v preteklosti in verjetno‰e danes nekaj »divjih lovcev«, ki so kradli pticamjajca in jih prodajali na ãrnem trgu. Te plezalci se-veda motijo pri njihovem poãetju. Leto‰nji mladi-ãi sokola selca niso vzleteli!

Nismo edina drÏava na svetu, ki ima plezalcein ptiãe, tako da bomo laÏe re‰evali probleme, ãese bomo ozirali naokoli in uãili, kako te problemere‰ujejo drugod. Predvsem z dogovorom! Vseka-kor pa bodo morali ljudje, ki Ïivijo v bliÏini sten,razmisliti o tem, da se da od plezalcev tudi kaj za-sluÏiti – seveda pa jim je za to treba ponuditi kajveã kot le stene same. Zanimiv primer je Pakleni-ca na Hrva‰kem, v kateri so lepo uredili problemplezalcev. V sedemdesetih in osemdesetih letih soplezalci bivali v ‰otorih pod steno Aniãa Kuka inljudje iz Starega grada od njih niso imeli skoraj

niã. Danes je slika popolnoma drugaãna, plezalcibivajo po ‰tevilnih kampih in sobah v Starem gra-du in okolici, pa tudi lokali so polni in na raãunplezalcev se jim sezona podalj‰a za ‰tiri mesece.Poskrbeli so tudi za liãno oznaãene smerne tablein celo problem glede ptiãev so re‰ili: na podlagiskrbnega opazovanja so zaprli Malo Paklenico.

Skratka: stvar je zelo preprosta in tako jo je tre-ba tudi urejati, pa bodo vsi zadovoljni. âe ni pra-vil igre, je zelo teÏko igrati in namesto, da bi seproblemi re‰evali, se vse bolj zaostrujejo. Tako jetudi v nacionalnih, krajinskih in podobnih par-kih. Ko sem bil pred leti v kanadskih gorah blizuBanffa, mi je ostal v lepem spominu velik parkirniprostor na koncu ceste in dve veliki, liãni tabli, nakaterih je bilo zelo podrobno napisano, ãesa se odtam naprej ne sme poãeti. âe pa ni nikjer niã na-pisanega, ãe nihãe ne razloÏi utemeljenih prepo-vedi in zapovedi na vsem dostopen in razumljivnaãin, se paã vsak vede po svoje in vse je odvisnood posameznikove osebne kulture.

To, ãemur posveãamo vse premalo pozornosti,je vzgoja za varovanje narave. Mislim, da bomomorali na tem podroãju v prihodnje zelo velikodelati, saj ‰e take prepovedi in sankcije ne odteh-tajo dobre vzgoje in izoblikovanega osebnegaodnosa do narave. âe se uãimo, kako ravnati s ce-pinom, vrvmi in preostalo gorni‰ko opremo, se bopaã treba uãiti tudi, kako se ravna z naravo.

Zelo pa spo‰tujem ãustva ljudi, ki imajo do go-ra globok odnos iz verskih razlogov. Pri tem mi-slim predvsem na ljudi izpod himalajskih gora, zakatere imajo gore drugaãen pomen kot za nas al-piniste. In hvala bogu, da ‰e imajo ta odnos, saj jeto del njihove kulture. Koliko ãasa bo ‰e tako, paje drugo vpra‰anje, saj denar kvari ljudi. Skoraj niodprave v Himalajo, ki ne bi pred odhodom nagoro opravila verskega obreda in s tem ‰erpam po-mirila du‰o. So pa tudi vrhovi, za katere velja, daso sveti. Nedostopni in nedotakljivi. Pri tem pa,mislim, se ni dobro vme‰avati v ãustva, ki jih ima-jo ti ljudje do svojih gora. âeprav se bojim, da sebodo ob »teÏi« denarja, ki jim ga ponujajo za prvepristope na te vrhove, vdali.

Kljuã do ohranjanja pravice do plezanja v na-ravnih stenah je samonadzor plezalcev in njihovaresniãna zavezanost trdnim naãelom varovanja na-rave in plezalne etike. Tako preprosto je paã to!

Zlatorogove steze zaenkrat ‰e brezplaãno (foto: Matic Redelonghi)


17

Slovenija je eden izmed tistih sreãnih kotiãkovsveta, v katerih je prosto gibanje v naravi priznanokot splo‰na ljudska blaginja, pravica vseh. Sevedaimamo za tak‰no ureditev svoje zgodovinske razlo-ge, poleg njih pa je verjetno na to odloãitev vpli-valo tudi stanje slovenske narave, ki nas obdaja.

Njena obdarjenost in ohranjenost sta vsaj malopripomogli k zaustavitvi prepirov o tem, ãigavo jekaj, saj je bilo vsega za vse dovolj. In ravno zdaj, kosmo se vsi dodobra navadili na to svobodo giba-nja, so se kot strela z jasnega pojavile raznovrstnenaravovarstvene omejitve, ki so sproÏile veliko po-

Osapska stena

Besedilo in fotografiji: TomaÏ Miheliã

Plezali‰ãa v bivali‰ãih ptic

Sovam in plezalcem so v‰eã iste stene!


18

lemik, pogosto polnih moãnega ãustvenega nabo-ja. Podobno kot svoboda gibanja pa ima tudi roj-stvo omejitev svoje razloge; ti so se verjetno najo-ãitneje pokazali v polemiki o plezali‰ãih in varstvuptic, ki gnezdijo v skalnih stenah.

Plezali‰ãa so v Sloveniji zaÏivela razmeromapozno. Veãina jih je bila urejenih v osemdesetihin devetdesetih letih. Takrat se je Slovenija sreãa-la z novo vrsto posega v naravo. Sprememba, ki jeje bila deleÏna osapska skalna stena ob zgraditvi,se je pokazala predvsem v dveh stvareh. Obrasloststene in njenega vznoÏja z vegetacijo (npr. z br‰lja-nom) se je obãutno zmanj‰ala, poleg tega pa soskalovja, ki jih ãlovek v preteklosti sploh ni obisko-val, zaradi plezali‰ãa postala zelo obljudena. Obi-ski ljudi pa niso bili samo ‰tevilni. Za ‰portno ple-zanje kot dejavnost je znaãilno dolgotrajno zadr-Ïevanje v steni ali pod njo, navadno veãino dnevaali vsaj veã ur. Omenjeni spremembi sta bili seve-da novost za veãino Ïivali s skalnih sten, na kateripa se je uspelo prilagoditi le nekaterim.

Pojav se je najoãitneje pokazal na primeru veli-ke uharice, pri kateri je v Sloveniji znanih veã pri-merov prekinitve gnezdenja, povezanih z zaãet-kom rednega pojavljanja ljudi v steni. Dodaten ra-zlog, da je vpliv graditve plezali‰ã na to vrsto takomoãan, verjetno izhaja iz istih zahtev, ki jih imajo

sova pri izbiri gnezdi‰ãa in plezalci pri snovanjuplezali‰ã. Oboji si Ïelijo podobne, razmeroma viso-ke, navpiãne ali previsne, suhe ter razãlenjene ste-ne. Posledica istih zahtev je bila, da se je plezanjepojavilo v velikem deleÏu gnezdi‰ã velike uharice vJZ Sloveniji, kjer je ta vrsta najbolj raz‰irjena.

Primeri z veliko uharico kaÏejo, da ima giba-nje ljudi v naravi lahko negativen vpliv predvsem,kadar se pojavljajo pogosto in v velikem ‰tevilu.Ob upo‰tevanju nara‰ãanja ‰tevila obiskovalcev vnaravi se je zato pokazala nujnost pozornega ume-‰ãanja ãlovekovih dejavnosti v naravo, ‰e posebnotistih, pri katerih se priãakuje veãjo frekventnostobiskovalcev. Samo ob predhodnem natanãnempregledu moÏnih vplivov nove ãlovekove dejavno-sti v naravi se bo moã izogniti napakam iz prete-klosti. Idealno bi torej bilo, ãe bi se ljudje usmer-jali na lokacije (poti, plezali‰ãa …), katerih vplivna naravo bi bil prej preverjen. Dodaten trud, kibi ga bilo treba vloÏiti v tak‰no ureditev, pa bi go-tovo pokazal sadove Ïe v bliÏnji prihodnosti.

Opomba: Ker smo bili v zadnjem ãa-su velikokrat priãa napaãnemu tolma-ãenju dogajanj z veliko uharico v osaps-ki dolini, podajam ‰e spodnji opis.

Po zaãetku plezanja v Veliki steninad Ospom leta 1977 ter razmahu tedejavnosti v zaãetku osemdesetih let jevelika uharica kot gnezdilka leta 1983zapustila steno in se premaknila v Mi‰jopeã. Po prihodu plezalcev v Mi‰jo peã le-ta 1986 par v obmoãju osapskih sten Ïeistega leta ni veã gnezdil, ãeprav se je vstenah zadrÏeval do leta 1999 (pre-dvsem na desnem delu Velike stene). VOsapski dolini je bilo sicer najdeno ‰eeno gnezdi‰ãe velike uharice, za katerose je v zaãetku predvidevalo, da pripa-da paru iz osapskih sten (nekateri totrdijo ‰e danes). ·ele veã popisov gnez-di‰ã je pokazalo, da to gnezdi‰ãe pripa-da drugemu paru, saj je bilo hkrati po-trjeno svatovanje obeh parov v medse-bojni oddaljenosti komaj kilometra. V zi-mi 1999/2000 se je redno zadrÏevanjevelike uharice v Veliki steni dokonãnokonãalo in se ‰e danes ni obnovilo.


19

Lani poleti sem zasledil razpravo o zapiranjudoline Vrata za avtomobilski promet. Ta tematikase me je kot obiskovalca gora zelo dotaknila, saj sev na‰ih alpskih dolinah Ïe sreãujem z nekaterimitak‰nimi omejitvami. Preden zaãnem svoja razmi-‰ljanja, naj strnem nekaj zapaÏanj iz italijanskihgora.

Zgledi iz tujinePrimeri iz Dolomitov in Zahodnih Julijcev, ki

so mi dali misliti, so si zelo podobni. Dolomiti sozelo dobro za‰ãiteni z naravnimi parki, a vendarcesta pripelje do zaãetka ali sredine doline. Tamso urejena parkiri‰ãa; nekatera za plaãilo, drugane. V sezoni obisk ponavadi presega zmogljivostiparkiri‰ã in vozila so parkirana ob robu vozi‰ãa, neda bi se kdo zaradi tega posebno vznemirjal. Kerni parkovnih reÏimov varovanja, nas table obve-‰ãajo, da le ne moremo parkirati, taboriti ali pa sepreganjati s kolesi povsod, kjer bi hoteli. Nekateredoline so zaprte za mnoÏiãni obisk, toda pri vsto-pu vanje so urejena parkiri‰ãa in informacijski ki-oski z informacijami o parku in njegovem za‰ãi-tnem poslanstvu. Na nekaterih cestnih prelazih vDolomitih so prava turistiãna sredi‰ãa z vso potre-bno infrastrukturo in temu primernim obiskom, astvari so obvladovane na naãin, prijazen do ãlove-ka. Tudi v na‰i neposredni sose‰ãini je podobno.Lahko se pripeljemo na planino Pecol, po doliniDunje na Rudno sedlo in ‰e kam. Zelo hudihomejitev ni, so pa Ïivljenjski kompromisi med do-stopnostjo, obiskom in za‰ãito.

Oãitno je moÏno soÏitje med za‰ãiteno visoko-gorsko naravo in mnoÏiãnim obiskom, ãe se stvariprav lotimo in upo‰tevamo doloãene omejitve.Vendar mislim, da pri nas ‰e ne vemo toãno, kajin kako, ker nam manjka vizije, znanja in izku‰enj.

(Ne)uãinkovitost omejitevV Bohinjskem kotu mi ponujajo plaãilne list-

ke, s katerimi mi prodajo pravico do parkiranja naslabo urejenem parkiri‰ãu skupaj s kak‰no konzu-macijo ali pa pravico do voÏnje po ozki in slabovzdrÏevani cesti, spet s slabo urejenim parkiri-‰ãem. Uãinek tega omejevanja mi ni znan, sam ce-

MnoÏica avtomobilov na Vr‰iãu

Besedilo in fotografiji: Drago Metljak

Motorni promet pod gorami

Razmi‰ljanja ob zapiranju alpskih dolin za motorni promet


20

lo mislim, da je minimalen. Reguliranje obiska splaãevanjem ima morda smisel, ãe se s tem zbiranamenski denar, ki se potem vraãa v obliki ekolo-‰kih projektov, a teh informacij tam, kjer se pro-dajajo listki, ‰e nisem sreãal. Plaãevanje vstopnicese mi ne zdi primerna oblika za‰ãitnega ukrepa,ker je dohodkovni vidik prodanih listkov preveãoãiten. Ponekod imam vtis, da sta narava in skrbzanjo tudi izgovor za nekatere lokalne in sebiãneinterese.

Poleti je prelaz Vr‰iã kljub pobiranju parkirni-ne preobremenjen s parkiranimi avtomobili.Ukrep torej dokazano ne deluje. Sporno se mi zditudi pobiranje parkirnine za vozila, parkirana nasami cesti, ob robu vozi‰ãa, nemalokdaj tudi daleãod parkiri‰ãa. Najmanj, kar se mi zdi sporno, jeetiãnost tak‰nega poãetja.

Druga skrajnost je postavljanje zapornic na ce-ste na zaãetku doline, kot na primer v Tamarju.âe si dovolj zgoden, se lahko pripelje‰ skozi, in ãesi v hribih dovolj ãasa, se lahko odpelje‰ tudi ven.âe si nekje vmes, ostane‰ z avtom na eni ali drugistrani zapornice. Utemeljitev, ki je lepo napisanana tabli poleg zapornice, se resda sklicuje na var-stvo narave. A tako trd naãin omejevanja vstopa vdolino in izhoda iz nje se mi ne zdi ravno izrazkulture tretjega tisoãletja. Primer omejitve vstopav Tamar se mi zdi problematiãen tudi zato, ker seob prireditvah na skakalnicah ozvoãenje zelo do-

bro sli‰i na vrhove Mojstrovk. S tak‰no omejitvijovstopa samo navidezno varujemo okolje.

Re‰itve so moÏneMenim, da obstaja vrsta vmesnih re‰itev, ki

lahko zadovoljijo tako kriterije varovanja okoljakot obiskovalce doline in ‰e posebno obiskovalces planinskimi cilji. Problem je treba celostno ob-delati, upo‰tevati interese domaãinov in obisko-valcev ter sprejeti re‰itve, sprejemljive za vse, tudiza okolje.

Z razmi‰ljanjem o omejitvi obiska v Vrata bi za-ãel pri strukturi obiskovalcev. Po mojem obãutkuje veãina obiskovalcev v sezoni enodnevnih, takih,ki imajo manj zahtevne planinske cilje. Del obi-skovalcev ima zahtevnej‰e planinske cilje, ki traja-jo dan ali veã, del obiskovalcev mora imeti vednovstop v dolino (re‰evalci, oskrba objektov, ...). Ka-teri segment obiskovalcev naj bi torej omejili inkako? Drugi vidik pri razmi‰ljanju so gospodarskicilji, ki jih imamo z dolino. Odloãiti se moramo naprimer, ali si Ïelimo gojiti turizem, gorski turizem,klasiãno mnoÏiãno planinstvo, morda ‰e druge re-kreativne ‰porte. Za nekaj se je treba odloãiti in te-mu prilagoditi obisk, urejenost infrastrukture terponudbo in njen obseg v dolini. Jasno je treba po-udariti, kateri vidik mnoÏiãnega obiska je proble-matiãen. Promet, obremenjenost koã, higienskain sanitarna problematika, hrup, varnost obisko-valcev, vznemirjanje divjih Ïivali, odpadki? Vse tose da urediti glede na cilj in tako, da je prilagoje-no obisku. Omenil bi ‰e postopnost pri uvajanjuomejitev, da bi lahko odpravljali napake, ki bi bi-le pri tem storjene. Re‰itve naj bodo seveda skla-dne z izbranimi cilji, kulturo bivanja, varovanjemokolja pri nas in pri sosedih ter s priporoãili me-dnarodne skupnosti.

Razliãna priãakovanja obiskovalcev

Pomembna se mi zdijo ‰e priãakovanja obisko-valcev doline, saj problema ne bi bilo, ãe alpskedoline ne bi pritegovale mnoÏice obiskovalcev.Treba bi bilo izvedeti, kaj si Ïelijo posamezni se-gmenti obiskovalcev. Sam sem razmeroma inten-ziven obiskovalec gora. Del obiskov preÏivim na

Gneãa na koncu Mangartske ceste (foto: Bo‰tjan Kralj)


21

planinskih vzgojnih akcijah, del kot planinski vo-dnik, preostali obiski gora pa so namenjeni vzdr-Ïevanju mojega dobrega poãutja. Glede na mojedejavnosti so razliãne tudi zahteve po dostopu doizhodi‰ãa. Vãasih mi ustreza, da zveãer pridem vizhodi‰ãno koão in nadaljujem pot zgodaj zjutraj.Kot vodnik najveãkrat vodim enodnevne ture. Zju-traj gremo z avtomobili iz Ljubljane, vraãamo pase popoldne ali na veãer. Na vzgojnih akcijah papo navadi preÏivim v koãi dan, dva ali tri in ob tak-‰nih priloÏnostih pridem v koão s prtljago, ki jopotrebujem za izvedbo programa. V nobenemizmed teh treh primerov mi ne bi ustrezalo, ãe bimoral z vso opremo in skupino pe‰aãiti iz Mojstra-ne v Vrata. Povsem normalno se mi zdi, da se za-peljem v Vrata in pustim vozilo na parkiri‰ãu ne-daleã od AljaÏevega doma. Avtomobili na parkiri-‰ãu pri koãi me ne motijo. Seveda si Ïelim, da bibilo parkiri‰ãe urejeno, in za to sem pripravljentudi kaj plaãati. Pa tudi za cesto si Ïelim, da bi bi-la primerno urejena in vzdrÏevana. Sprejel bi tudiplaãevanje vstopnine v dolino v za planince manjzanimivem ãasu, na primer med 9. in 16. uro, ãebi me prepriãali, da je pobrani denar resniãno na-menjen varovanju okolja. âe bi tako ali drugaãeplaãeval vstop, bi prav gotovo priãakoval urejenostinfrastrukture in odnosa do obiskovalcev po stan-dardih, ki veljajo v deÏelah z veã izku‰njami natem podroãju. V uãinkovit javni prevoz po dolini,prijazen do obiskovalca, pa ne verjamem kaj dosti.

Pav‰alne in toge omejitve obiska se mi zdijoproblematiãne. Bolj se ogrevam za naãin, pri kate-rem bi doloãili cilje varovanja in obenem izkori‰ãa-nja posamezne doline, se na to ustrezno in v celo-ti pripravili ter bili deleÏni zasluÏka, ki izvira iz pe-

stre ponudbe storitev. In na koncu si Ïelim, da bibila merila in naãini omejevanja obiska dolin ãimmanj odvisni od prevelike vplivne moãi lokalnihskupnosti. Na‰i hribi so premajhni za tako ‰irokoponudbo razliãnih naãinov omejevanja dostopaoziroma tako prozornih naãinov skubljenja obisko-valcev. Sicer pa, omejevanje obiska mi ponuja mo-Ïnost za razmislek, kam zdaj. Na sreão se lepi in za-nimivi hribi nadaljujejo takoj za drÏavno mejo, tu-di z zame sprejemljivimi omejitvami obiska.

Plaãilo turistiãnih prispevkov za oglednaravnih znamenitosti (Bohinj)

PLANINSTVO PLANINSKIvestnik 11 / 2003

22

V jubilejnem letu, ob 110-letnici sloven-skega planinstva, se je konãno na‰la listi-na, ki se zdaj kot lastninski dokumenthrani na Planinski zvezi Slovenije: to je po-godba, sklenjena 15. aprila leta 1895 meddov‰ko obãino in Jakobom AljaÏem o od-kupu 16 kvadratnih metrov vrh Triglava.Na tej povr‰ini je AljaÏ ‰e v istem letu, 7.avgusta 1895, postavil »Turn«, poznejeimenovan AljaÏev stolp. AljaÏ je od leta1878 do leta 1925 pisal kroniko. V zapisuna strani 49 iz leta 1895 iz originalnegaAljaÏevega rokopisa razberemo, da je»Turn« podaril Slovenskemu planinskemu

dru‰tvu. Izvirnik AljaÏeve kronike in tudita zapis o darilu slovenskemu planinstvuhrani Nad‰kofijski arhiv v Ljubljani. Kot jezapisal Jakob AljaÏ v letu 1895: »Da je Tri-glav ostal v slovenskih rokah, je najveãmoja zasluga. Pridobil sem dov‰ko obãinoin okrepil sem Slovensko planinsko dru‰-tvo.«

Na tretjem obãnem zboru Slovenske-ga planinskega dru‰tva 24. februarja1896 je bil Jakob AljaÏ odlikovan s »ãa-stnim ãlanstvom«, z najveãjo ãastjo, ki jodru‰tvo lahko izkaÏe.

Triglav – simbol slovenstva, vrh Triglava – last slovenskega planinstva

PLANINSTVOPLANINSKIvestnik 11 / 2003

23

PeticijaNa primorski strani je med ljubitelji gora, po-

znavalci in ãastilci Kugyjevega izroãila nenadomazavr‰alo. O predvideni lokaciji niso hoteli niti sli-‰ati, »prviã, ker ni v Trenti, ki je bila dr. Kugyju vseÏivljenje izhodi‰ãe v planinski svet, in drugiã, kerbi bil ta spomenik na tem mestu tako odroãen, dabi bil dostopen le avtomobilistom,« saj v okolici ninobene pomembnej‰e planinske poti. Zanimivo,da so takrat dajali prednost planincem, pohodni-kom in ne motoriziranim turistom. Fronta somi-‰ljenikov, nekak‰en tolminski punt novej‰e dobe,

Nekaj veã kot petdeset let je Ïe minilo od ta-krat, ko je vodstvo slovenske planinske organizaci-je zaãelo razmi‰ljati, da bi spomin na dr. JuliusaKugyja, mednarodno priznanega gornika in klasi-ka gorni‰ke literature, trajneje poãastili s postavi-tvijo spomenika. Kugy se v zaãetku morda niti nizavedal, da je z literarno predstavitvijo na‰ih Julij-cev nehote prevzel vlogo njihovega ambasadorja vsvetu. Manj kot deset let po doktorjevi smrti je tazamisel, ki so jo podpirale tudi tuje gorni‰ke orga-nizacije (avstrijski Alpenverein in CAI, SekcijaTrst), postajala vse bolj otipljiva. Imenovali so sku-pni akcijski odbor ter zaupali izdelavo kipa kipar-ju Jakobu Savin‰ku, risanje naãrtov za ureditevokolice in podstavka pa arhitektu Kobetu. Planin-ski vestnik je aprila 1953 objavil kratek zapis: »De-la na spomeniku dr. Kugyja dobro napredujejo.Akademski kipar Savin‰ek Jakob je svoje delo Ïeizvr‰il, kip sam pa se Ïe nahaja v livarni v Zagrebu.Spomenik je izredno dobro uspel in gre za toumetniku vse priznanje. Odlit bo v bron in slove-sno odkrit ‰e letos.« Avtorja sta predlagala postavi-tev spomenika na ·upci, znani razgledni toãkipod Vr‰iãem. Ta razko‰ni in lahko dostopni raz-glednik navadno oãara mimoidoãe, tudi tiste, kiniso ‰e nikoli za‰li na samotne gorske poti. Potemko po vzponu iz Kranjske Gore zdrsne‰ prek Vr‰i-ãa na primorsko stran, doÏivi‰ prvi neposredni invizualni stik z dolino »mlade« Soãe, obkroÏeno zveliãino v podkev nanizanih gora. »Idealno poãi-vali‰ãe za bronastega Kugyja,« so skupaj z umetni-koma menili nekateri, toda ne vsi.

Besedilo in fotografiji: Îarko Rov‰ãek

Abraham bronastegaJuliusa Kugyja

Bitka za postavitev spomenika v Trenti


24

se je strnila okrog glavnega pobudnika in pozna-valca Kugyjeve literarne zapu‰ãine, Franca Cekli-na. Takrat je bil podpredsednik PD Tolmin indru‰tveni propagandist, hkrati pa avtor ‰tevilnihnaprednih zamisli z namenom pospe‰iti razvojplaninstva v Posoãju. Nemalokrat je nabrusil peroin napisal sestavek za takratno ãasopisje.

Prve salve so bili namenjene sedeÏu krovneplaninske organizacije v Ljubljani. PD Tolmin sCeklinom na ãelu je namreã prevzelo pobudo inskupaj z vsemi poso‰kimi planinskimi in turistiãni-mi dru‰tvi poslalo na PZS odprto pismo z zahtevo,»naj se spomenik Kugyju ne postavi na ·upci, ka-kor sta Ïelela arhitekt in kipar, temveã v Trenti«.Radio Ljubljana in Radio Koper sta protest poso-‰kih planinskih dru‰tev objavila v celoti. Vestnikronist dogajanj v slovenskem planinstvu, Planin-ski vestnik, je povzel uradno mnenje, da bi spome-nik dr. Kugyju »moral stati v bliÏini Juliane ali vsajv Sp. Trenti« in da se »Gospodarska komisija PZSne strinja z mestom, ki so ga za spomenik doloãiliarhitekti«. Avtorja pa sta menila drugaãe. Ko je bilspomenik dr. Kugyju Ïe skoraj izdelan, se je vnelavroãa polemika, po besedah njenega udeleÏenca,‰e Ïiveãega 92-letnega Franca Ceklina, »prava bor-ba na noÏ«. Njen vrhunec je bil sestanek komisijeza lokacijo (20. junija 1953) na ·upci.

Vroãe zborovanje komisije Dogodek slikovito opisuje novinar Slovenske-

ga poroãevalca Mile Smolinsky: »·tevilni avtomo-bili, ki so pri‰li na Vr‰iã z obeh strani, so se komajstisnili na ozek prostor ob strmi gorski avtomobil-ski cesti. Tu sta kipar Savinj‰ek in arhitekt Kobe intajnik Slovenske planinske zveze, tajnik Turistiãnezveze Slovenije ter ‰tevilni zastopniki okraja Tol-min s sekretarjem okrajnega komiteja ZKS tov.Dujcem na ãelu, kakor tudi zastopniki vseh poso-‰kih planinskih in turistiãnih dru‰tev. Vsega sku-paj niã manj kakor 23 ljudi.« Avtorja sta v diskusi-ji menila, da je prostor na ·upci, ki ga obkroÏa ve-nec gorskih velikanov, z estetske strani naravnostidealen. Njuno dokazovanje, da mu po veliãastno-sti in gorski romantiki v vseh Julijcih ni enakega,pa ni omajalo primorskih predstavnikov. Po ve-ãurnem razpravljanju niso popustili niti za ped,ãeprav so tako prvi kot drugi razsojali pod priti-

skom. Kip je bil namreã v domnevi, da bo stal natem mestu, Ïe vlit.

Pol ure zatem so ãlani komisije Ïe stali na veli-ãastni ‰trleãi skali na nasprotnem bregu Soãe, po-leg Alpinetuma Juliana, ki naj bi bil eno izmeddveh izbranih mest za spomenik. Kot drugo mo-Ïnost so omenjali prostor pred hotelom Planinskiorel. Na skali je bilo tako malo prostora, »da bi po-lovica komisije kar mimogrede zletela v globoãi-no, ãe bi se en sam delegat le malo bolj razkoraãil...« Novinar Smolinsky ne pozabi omeniti, da sonekateri delegati komaj prisopihali na vrh, in vdramatiãnem tonu nadaljuje: »Na tej skali se je ra-zvila nova, ‰e srditej‰a borba, v kateri so nastopiliPrimorci s svojo teÏko artilerijo, ki je bila dotlej ‰ev rezervi. Alpinist Ceklin iz Tolmina, glavni pozna-valec dr. Kugyja na primorski strani in obenemglavni zagovornik teze, da spada dr. Kugyjev spo-menik edinole v Trento, je namreã ‰ele zdaj stopilv akcijo, stojeã kakor kip ãisto na robu skale, s hrb-tom proti prepadu, medtem ko na ·upci skoraj niodprl ust. S citati dr. Kugyja, enako kakor prej ki-par Savinj‰ek, je dokazal, da ni mogoãe postavitidr. Kugyjev spomenik kamor koli drugam, kakor vTrento, obenem pa je glede ·upce v imenu vsehposo‰kih planinskih dru‰tev ter oblasti iz Tolminaizrekel svoj brezpogojni in kategoriãni ‘ne’.« Takoje ideja o postavitvi Kugyjevega kipa na ·upci do-konãno odpadla.

Niso se drÏali samo resno. Med dialogom je ar-hitekt Kobe, preseneãen nad tem, kako natanãnoin spretno njegov sogovornik niza Kugyjeve misli,vpra‰al: »Oprostite, tovari‰ Ceklin, kaj ste po po-klicu?« Ceklin je izstrelil: »Birokrat!« Navzoãi sose zasmejali. Le nekateri med njimi pa so vedeli,da ni le predstavnik planinskega dru‰tva, ampaktudi usluÏbenec Okrajnega ljudskega odbora.

V nadaljevanju sta kipar in arhitekt ob pomo-ãi tehtnih argumentov prepriãala navzoãe, da ska-la, na kateri je zborovala komisija, ni primerna zapostavitev kipa, pa tudi prostor pred hotelom Pla-ninski orel ne. Za‰li so v slepo ulico. Po veã kot ‰ti-riurni razpravi je Ïe kazalo, da se bo morala komi-sija raziti. Imenovali naj bi novo, ki bi vnoviã pre-gledala vso Trento in predlagala druge lokacije.Sedanja komisija bi se nato spet se‰la in izbiralamed predlogi. To bi odloÏilo odkritje spomenikaza nedoloãen ãas, ãeprav je bila slovesnost predvi-


dena Ïe za dan po planinskem slavju ob 60-letniciSPD v Vratih, torej 3. avgusta istega leta. Omenitije treba, da je PD Tolmin v sklopu tega dogodkapripravljalo tudi odprtje planinske razstave vTrenti, ki naj bi pozneje prerasla v stalno zbirko inbodoãi planinski muzej (o njem smo slovenskiplaninci do danes porabili Ïe preveã besed). Obe-tala se je torej lepo zaokroÏena in, glede na pre-dvideno udeleÏbo tujih gostov, tudi mednarodnoodmevna poãastitev jubileja slovenske planinskeorganizacije. Z odlogom odkritja Kugyjevega kipav Trenti na pozneje bi jo precej osiroma‰ili. Zborkomisije se je tega gotovo zavedal, saj je Ïivãna na-petost med navzoãimi ob predvidenem razpleturasla.

Vendarle v TrentiLuã re‰itve se je utrnila nenadno, povsem ne-

priãakovano. Razpravi je ves ãas tiho sledil tudinovinar Mile Smolinsky, ki se je Ïe kak‰en tedenmudil v Trenti in je v Slovenskem poroãevalcuobjavil veã zanimivih prispevkov o njenih lepotah.Zavedal se je, da spomenik dr. Kugyju, kakr‰negasi je zamislil kipar, ne more stati kje v zaprti doli-ni, temveã na kraju z lepim razgledom na vr‰ace,ki jih je tako zelo ljubil. Ni mu ‰lo v glavo, da take-

ga kraja ne bi bilo mogoãe najti takoj. Pokazal jena vzpetino nad kriÏi‰ãem, na katerem se od vr‰i-‰ke ceste odcepi pot k izviru Soãe, in dejal: »Tam-le sem bil pred dvema dnevoma in tisti kraj me jeoãaral. Predlagam, da gremo pogledat ‰e tja.«Sprejeli so njegov predlog, saj drugega tisti hip nibilo. Kmalu zatem, ko so ãlani komisije sreãnosplezali s strme skale in si ogledali predlagani kraj,je bil doseÏen sporazum. Obrazi so se jim razvedri-li in segli so si v roke. Morda predlagani prostorpo ‰irini razgleda zaostaja za ·upco, ima pa po-membno prednost, da je v Trenti, ki je bila skupajs svojimi slavnimi gorskimi vodniki Kugyjev drugidom in izhodi‰ãe njegovih najveãjih podvigov.

Nesmrtni Kugy, odet v bron, se je tako v duhuvrnil v naroãje svoje Trente. Njegov zasanjani po-gled je namenjen Jalovcu, prizori‰ãu zimske avan-ture, ki se je po zaslugi pogumnega trentarskegavodnika JoÏeta Komaca – Pavra zanj konãala sre-ãno, mu podarila dolgo Ïivljenje in ‰e bolj zavda-la. Ko se ustavi‰, popotnik, v tej ti‰ini in ko v ra-hlem pi‰u vzvalovijo trentarski gozdovi, se od ne-kod, kot mrmranje molitve, prikrade glas: »Takose hvaleÏen in poln vere oziram tja gor, k tvojimpoveliãanim vi‰avam. In pozdravljam te skozi vseãase in kraje, ljuba ãudeÏna cvetlica mojega srca,Scabiosa Trenta!«

Kugy Ïe pol stoletja zre v svojo ljubljeno goro – Jalovec

Kurjo dolino. Ker je prehod vedno oÏji, za nekajtrenutkov postanem in poslu‰am. Le sem in tjamalo pribrenãi tja v dno, na debelo pokrito z gru-‰ãem. Bolj ko je ozko in strmo, bolj pogledujemna vsakih nekaj korakov navzgor, hkrati pa se za-vedam, da lahko storim bore malo, ãe se res kajutrga. Ker je ãelada ostala doma, se v sili tolaÏim,da po‰iljka iz take vi‰ine niti ne opazi, ãe je bilo ‰ekaj vmes med njo in bolj ali manj trdo buão. Pre-den pa mi konãno uspe izplezati iz te zoprnije,sem Ïe dobro sit gru‰ãa vseh mogoãih dimenzij, kise melje in do gleÏnjev udira pod nogami. Strmi-na vpije po pomoãi zgornjih okonãin, toda te ima-jo ‰e manj opore. Po zamolãanih kletvicah (naglas si ne upam, da ne bi res kaj priletelo), se kon-ãno izvleãem skozi ozko grlo, pridem kot tank izpeskokopa, da se poãasen potok gru‰ãa zaãneumirjati in da konãno spet zadiham, kot je treba.»Uh, jebenti Udiranje,« si reãem, »a zdaj le ve‰ za-kaj?«

Megla, pa ‰e brez motorkeKo pod skokom, ki pripelje pod meli‰ãa Kom-

potele in Mokrice, potegnem iz Ïe precej prazneplastenke, mi oãi obstanejo na jeziku megle, ki si-li skozi ‰krbino v grebenu, pa jo veter vedno zno-va porine nazaj. Tudi ãez Kal‰ki Greben se trudina to stran, in ko malo pogledam naokoli, ugotav-ljam, da se povsod nad vrhovi Ïe delajo manj‰i inveãji oblaãki. Pa tako jasno je bilo ‰e pred uro, kosem vstopil v zaprto grapo. Ampak tokrat se nebom pustil kar tako pregnati, si mislim in na hitropospravim nahrbtnik. Ravno pod tem skokomsem zadnjiã obrnil, kar je preveã, je preveã. Pa sajje vendar samo Mokrica, neka mala Mokriãka, ki

Visoko poletje, lepo in sonãno nedeljsko jutro.Vremenska je slaba, toda dan v Kamni‰ki Bistricise prebuja jasen in z rdeãico, po prekratki julijskinoãi. Pri spominskem parku ‰e malo postanem inse razgledam, preden bo moãna svetloba poÏrlatople barve.

Bilo je lani, ko sem se prav od tod spravil poseverni strani na Mokrico. Tudi vremenska je bilaravno tak‰na kot danes, vzpel sem se Ïe veã kot dopolovice, ko so se majhni, komaj opazni zametkinesramno hitro sprijeli v oblake ter se ulegli na vr-hove. Ko je ‰e dvakrat poãilo in po vetru prineslonekaj kapelj, sem se na hitro prepriãal, da pridemob drugi priloÏnosti, ko Mokrica ne bo opraviãe-vala svojega imena.

Udiranje, in to dobesednoMokrica je po opisu v knjiÏici Manj znane po-

ti slovenskih gora ocenjena kot zelo zahtevnobrezpotje. Opisan je pristop ãez hrbet VelikegaKrvavca, ki sem se ga lotil prej‰njikrat, zato me to-krat ni veã privlaãil. Desna varianta so Jermenci, kipeljejo daleã naokoli, tretja pa skozi daleã vidnograpo, kjer na karti najdemo napis Udiranje. No,ta se mi pa zdi imensko prav zanimiv; zato si gagrem ogledat. Kmalu se poslovim od Kurje dolinein njenih slabih potk in nato levo proti grapi. Ve-dno bolj strmo postaja, in ãeprav je to severnastran, kamor sonce skoraj ne posije, je pasje vroãein predvsem soparno. Majico imam mokro, ‰e pre-den pridem do podnoÏja. Toda ozraãje ‰e vednonoãe izdati, kam je poskrilo vso to vlago.

Grapa postaja vedno strmej‰a in tam na levi jevisoka rdeãa stena, ki je pravzaprav en sam podor,ki ga nekaj zadrÏuje, da se dokonãno ne sesuje v


26

Besedilo: Du‰an ·kodiã

TrinajstiMokriãka je postala hudo mokra Mokrica


27

niti 1900 m vi‰ine ne nabere pod svojo marelo,ups, Kompotelo.

Kmalu nad skokom se poboãje poloÏi. In sedajbo treba poiskati ‰e Velb, naravno okno, kjer bomna‰el prehod na vrh. Toda kaj pa je zdaj to? Veterje malo popustil in mleãno bela nadloga se razlijepo meli‰ãih in ru‰evju, da zalije prehode kot sili-kon. Kar obstanem, ker ne morem verjeti, da se jelahko tako na hitro pripeljalo. Veter se sem in tja‰e malo zaÏene, toda tudi ta stran hriba je videtizavzeta. Le sem in tja malo popusti, da se vidi kak-‰nih dvajset metrov. In kje naj zdaj i‰ãem tisti pre-sneti Velb, ki je kljuãno mesto? Karta mi pomagatoliko kot niã, bolj ko gledam vanjo, ugotavljam,da bi lahko bil Ïe tudi nad njim. Opis pa pravi, dase je treba spustiti malo navzdol v grapo, od koderga z lahkoto ugleda‰! No, super, v temle bi gaugledal le, ãe bi ga prinesel s seboj. V grapo sespustim kljub megli, saj se sedaj ne vidi ne gor nedol, je pa proti vrhu vseeno bliÏe. Bojim se, dasem Ïe pregloboko, ko se odcepi ‰iroka grapanavzgor proti grebenu. Niã, kar bo, pa bo, venbom Ïe nekako izplezal; ãe najdem Velb, bo I. sto-pnja, kot je po opisu, ãe ne, pa bo malo veã. Da gale ne bi prejle tako temeljito prebral! Tura je vmegli neizvedljiva!, pi‰e, in bolj ko se prepriãu-jem, da sem Ïe hodil po mnogo teÏjem, bolj semjezen na nemoã in na dvome, ki se zaleÏejo kot ãr-vi v mrhovini. Prekleta megla, razkadi se vendar!Pa noãe, zato se s slabo vestjo ozrem ‰e na Mokri-co, ki sem jo prej tako podcenjujoãe poniÏal v Mo-kriãko. Ja, ãisto res; kontakt z goro vzpostavljam,pa da ne bom zdaj nakladal o neki komunikacijimed nama, po moÏnosti obojesmerni, ker se bokomu ‰e kaj znano zazdelo! »Ampak, daj no, nedelaj se norca iz mene s tole meglo, prosim te, vsaj‘cahen’ (znak) mi daj, bodi no dobra z menoj!«Pa tako sem se vedno otepal vsakega podcenjeva-nja ‰e tako nedolÏno delujoãih, takih »baby face«hribov, ‰e posebno brezpotnih. In ãe Mokrica niravno tak‰na?

Iz nahrbtnika potegnem plastenko s pijaão inzaãudeno ugotovim, da je Ïe na rezervi. Le kdajsem poÏlampal skoraj liter in pol? Tista sopara bokriva, saj ãe bi oÏel majico, bi lahko nacedil dve,ne le eno. In ko se tokrat ozrem med pitjem navz-gor, mi ga da. Tisti »cahen« namreã. Veter, ki jepotegnil po grapi navzgor, razburka gosto meglo

in sonãni prameni se usujejo navzdol kot skozi ko-nec predora. Komaj da izvleãem aparat in nare-dim fotografijo, kako se je Velb odkril, se prej kotv minuti spet zapre. Toda kar sem videl, je bilo po-polnoma dovolj. Zdaj vem, da je smer pravilna, dabom izplezal levo od njega in da me ãaka le ‰eiskanje prehodov med gostim ru‰evjem (gulp!), si-cer pa brez veãjih teÏav do vrha. Ko ãez pol ureprilomastim in priplavam na greben (zadnjegajurja bi dal za najteÏjo motorko – tako mi ru‰evjeÏre Ïivce), kjer teãe markirana pot iz Kompotele,v hipu pozabim na vse teÏave. Glavno, da je konec.Na to, da tura na vrhu ‰e ni konãana, pa kaj hitropozabim. Vidljivost na vrhu je niã, zato na hitropomalicam, se s teÏavo premagam, da pustim vplastenki zadnji deciliter pijaãe, in se pripravimna sestop.

Bom tudi jaz helio‰topar?âe bi sestopil mimo Medvedje jame, kakor

sem si zamislil, bi bil Ïe v dveh urah pri avtu. Vmesni nobene vode, kolikor se spomnim, toda saj nikrize za takle spustek. Kmalu po poti proti Kom-poteli bi se moral spustiti po strmih travnatih po-boãjih do Ovãarije, tam je tudi nekoliko zapletenodostopna velika jama, znana po ostankih kostijamskih medvedov. Spomnim se ‰e stezice, teÏkoopazne v tistih strmih travah, toda megla je zopr-na ‰e bolj, kot sem si to pripravljen priznati. Kma-lu pod grebenom, kjer ni veã vetra, ki jo je zgoraj‰e malo po‰iljal sem in tja, se zgosti, da pred sebojne vidim veã niti konic palic v iztegnjenih rokah.Dobro, tu nekje paã mora biti, si mislim in preãimpostrani in navzdol prek poboãja. Vidi se niã, le tuin tam grem ãez zagru‰ãene jezike, ki se zaÏirajo vstrmali, pora‰ãene z ostro travo. Umaknem se dve-ma ali trem niÏjim pragom in kar hitro gre navz-dol. Toda tiste stezice ni nikjer. Verjetno sem ‰elÏe ãeznjo, to v taki vidljivosti sploh ni teÏko. No,bom ‰el pa v nasprotni smeri, jo bom Ïe ‰e »naba-sal«, si mislim, ter tako kar naprej in navzdol, z ve-dno slab‰imi obãutki in spet mimo in okoli nekihpragov in skokov. Saj je strmina vedno huj‰a in iz-gubil sem Ïe precej vi‰ine, zato se prepriãujem, dabom Ïe kam pri‰el (to je tam, kjer reãemo: »No,zdaj smo pa tam«!). Nazaj se mi zdaj prav gotovone splaãa veã. Saj, tisti mali, pametni ãrv tam v gla-

zik mu opleta iz odprtega gobca, glava mu opletanagnjena proti strmini in sope tako glasno, da gasli‰im brez teÏav. Ker je bil zgoraj, je oãitno »vzel«zgornjo polico nad skokom, ki sem jo ravno jaz posili okupiral, toda ko me zagleda, se samo rahloodrine in pristane na ozki gredi, ki se razpenjavzdolÏ skoka, ‰tiri metre niÏe. Gru‰ã se ‰e vednokotali in pada s police, ko utone v meglo za tro-pom. âez minuto se spra‰ujem, ali je bilo to splohres ali je bil spet kak cahen. Herman Buhl, ·rauf incela garnitura himalajskih legend so konãali karie-ro na nekih njihovim kvalitetam popolnoma nene-varnih in nepomembnih krajih. Morda pa so tudioni tedaj mislili, da so le na Mokriãki?

Edina orientacija, ki sem jo imel ob vrnitvi, jebil breg. Na sreão. âe je Ïe bilo treba nazaj gor, sevsaj v tem nisem mogel motiti, da grem v smeri vr-ha. Oh, le zakaj so ob vsem tem napredku aparat-ki GPS tako dragi? Male zverinice, podobne mo-bilnim telefonãkom, ki jih vklopimo in ki v nekajsekundah prebrskajo nebo, pocukajo tri stacio-narne satelite in takoj izraãunajo, kje stoji teslo, kijih kliãe na pomoã. Ampak moja gorenjska du‰a(ãeprav samo priseljena) se je zgrozila, ko sem na-zadnje gledal aparatek, ki je stal tretjino moje me-seãne plaãe. Ampak glej ga zlomka, v tem trenut-ku se mi sploh ni zdelo tako drago!

Nimam pojma, koliko nekih pragov sem obvo-zil na strmem vzponu, po robeh je bilo planik, dabi jih lahko pasel, le vode niti za srago. Kljub me-tru zvite cevke v Ïepu nahrbtnika mi ni uspelo na-toãiti vode. Vzpon je bil zato ‰e napornej‰i in dalj-‰i, zlahka bi se pustil prepriãati, da sem bil skoraj-da Ïe v dolini, pa gotovo ni bilo tako. Na grebensem se privlekel petdeset korakov od kraja, kjersem se zaãel spu‰ãati. Krasen obãutek za orientaci-jo, pa kaj, ko sem se obna‰al kot tele in kar rinil inrinil. âisto prav mi je!

Premalo vode, preveã vodeZa sestop mi ostaneta le ‰e dve varianti. Prva

je pod Kal‰kim Grebenom in ãez Kalce do Îaga-ne Peãi. Kraj‰a je od druge, toda zemljevid in spo-min mi pravita, da je edina voda v tej smeri Krva-va mlaka. Tiste pa Ïe ne bi pil, tako zoprno rdeãebarve je! Pa zobotrebca za pupke tudi nimam ...zato se odloãim za sestop proti Krvavcu in skozi

vi se je Ïe zgoraj na Mokrici nekaj ogla‰al, pa ga ni-sem poslu‰al. Le kaj misli, da je, saj sem paã le vklasiãnih teÏavah, v kakr‰ne zaidejo helio‰toparji,kot vãasih berem o njih v ãasopisu. Tako imenu-jem kak‰nega od gorni‰ko nezrelih obiskovalcevvisokogorja, ki se brez prave volje in po kakem tre-nutnem vzgibu odpravi na zahtevno pot, potempa Ïe pri prvi srednje zapleteni teÏavi ali utrujeno-sti potegne iz nahrbtnika GSM in si naroãi heli-kopterski prevoz. V ponedeljek pa ãlovek prebere,da je N. N. zaãutil slabost (si je zvil gleÏenj) ter bilprepeljan v jeseni‰ko bolni‰nico, tam pa si je ne-nadoma opomogel in mirno odkorakal domov. Into ne da bi prej obiskal Marijo Pomagaj na Bre-zjah, ki bi se ji priporoãil. Ali pa se tudi to Ïe dazmeniti po telefonu, dana‰nji napredek skoraj nepozna veã ovir!

Ko se po debeli uri strmega spu‰ãanja znaj-dem na robu skoka, ki mu skozi meglo ne vidimdo dna, se konãno prepriãam, da tako ne pridemnikamor. Ustavim se, sedem in razmi‰ljam. Iz pla-stenke potegnem pol poÏirka in razgrnem zemlje-vid. Brez zveze, ker se ne vidi niã uporabnega, ni-mam pojma, kje sem, razen da gre za jugovzho-dna poboãja Mokrice. Kot da se ne bi spomnil, ka-ko sem pred leti govoril z in‰truktorjem iz mojegaalpinistiãnega odseka, ki se je pridu‰al, da sta s so-plezalcem nespametno ubirala bliÏnjice v sestopuprav tukaj navzdol, nato pa na veliko jezo moralarazvijati Ïe zloÏeno vrv in opraviti nekaj spustov dodna. Toda v tejle megli se tudi »abzajlal« ne bi, ãebi Ïe nosil vrv v nahrbtniku. Razen ãe bi ‰e ‰tant(stoji‰ãe) nosil s seboj, kot so nas draÏili teãajnike,kadar nam je zmanjkalo vrvi Ïe precej pred pri-mernim krajem.

·e drugiã gorMed razmi‰ljanjem me zmotita topot in ‰ume-

nje sproÏenega gru‰ãa, ki mu ne morem doloãitirazdalje do izvora. Tru‰ã me preseneti, saj je vsakr-‰no hitro gibanje po tako slabi vidljivosti negotovo.Sklenem, da se skozi meglo podi trop gamsov, ki seje spla‰il zaradi mojega vonja, ki mu ni znal toãnodoloãiti lokacije. Stampedo se pribliÏuje v divjemritmu, spusti se nekoliko niÏe in nadaljuje pod sko-kom. Vse se dogaja nevidno, dokler se na policivrh skoka ne pojavi gams kot prikazen iz sivine, je-


28


dolino Koro‰ice, kjer vsaj vem, da teãe voda. Dol-ga pa je ‰e s prstom po zemljevidu. Toda niã nepomaga, ‰e markacije in pot je teÏko slediti, pre-priãam se, da ne bom nasedel nobeni »bliÏnjici«,ki bi morda nakazovala lahek sestop. »Bodi ven-dar pameten, dokler ti to ‰e kaj pomaga,« si mi-slim. Pot se vleãe kot kurja ãreva, grem mimoopu‰ãene planine Koren, spodaj pazim na pravakriÏi‰ãa in ãetrt ure pod lovsko koão konãno na-letim na korito. Suho je kot poper, vsaj z notranjestrani, kjer bi morala biti voda, zunaj pa je les vla-Ïen in gobast, ker je podlaga mokra. Nekaj kora-kov naprej konãno tekoãa voda, izpod skale pre-nika, skoraj bi rekel, da joka, ker mora na plan,tako poãasi ji gre od rok. Ampak ni problema,moja stara prijateljica cevka je kmalu pripravljenain zagozdena v razpoko, saj sicer vode ne bi mo-gel nikakor natoãiti, lahko bi jo le lizal po skalahkot gams. âakam pet minut, pa ‰e pet, ko je pla-stenka komaj do polovice polna, nato mi nekajkane na glavo. Ker ne morem verjeti, kaj se midogaja, niti ne pogledam, kaj je, vendar se vseeno

nadaljuje. Ko je plastenka konãno polna ãiste,hladne in osveÏujoãe vode in ko mi vendarle takozaÏelena zaklokota po grlu, se ulije.

Megla je ob spustu komaj opazno pre‰la v niz-ko oblaãnost, vidljivost je ‰e vedno komaj kaj veãkot luãaj in sedaj stojim in pijem vodo ves dehidri-ran sredi plohe. Ko se konãno napojim, med kle-tvicami (hej, Mokrica, zdaj pa poãni, kar hoãe‰, jazte ne cvikam veã!) z dna nahrbtnika izbrskam pe-lerino. ·e nikdar je nisem uporabil in jezen semsam nase, ker nisem vzel raje deÏnika. Pa sem gapozabil vzeti, pelerino pa mi je Ïena zatlaãila no-ter, ãeprav je to skregano z mojim prepriãanjem,tako kot pumparice in kariraste srajce. Ploha kartraja in traja, poãasi se krepi in nazadnje odplavi ‰etisto prepriãanje. Nato iz Mokrice nastane Prasi …

Po kolovozih skozi Brisnike se zaãne tako uli-vati, da teãejo celi potoki kar prek ramp, ki so na-menjene odvajanju meteorne vode. Tudi peleri-na ne pomaga veã dosti, ker mi voda teãe v ãevljepo njej kar v curkih. Po nekaj trenutkih se domi-slim in spodaj pred seboj drÏim nekoliko skraj‰a-

Dolina Kamni‰ke Bistrice – levo v ozadju Kamni‰ki Dedec, desno Mokrica (foto: Vladimir Habjan)

ne palice ter tako delam nekak‰no streho nadkoraki. Na vsakih nekaj minut zlijem liter ali veãvode iz naroãja, skoraj da bi jo lahko stekleniãil,presneto, ãe to ni neumno! Malo prej sem ‰e me-dlel od Ïeje, zdaj pa mi voda teãe ãez gleÏnje inpod pelerino se utapljam kot puran pod prho.

Iz Kamni‰ke Bistrice buta glasba, seveda, saj jesobota in ljudje so se pri‰li zabavat. Pri Jurju gremãez most, tako mokremu, kot sem, bi se mi zaresprileglo dobro Ïganje, ki ga imam ‰e v spominu,toda ker sem po samoobãutku videti precej zma-han, mi je pri mostu nerodno pred nakljuãnimituristi, zato se mu odreãem. Ko konãno pridemdo avtomobila, se poãasi sprehodim naokoli. âebi bila katera od gum prazna, bi sploh ne bil pre-seneãen, no, pa so vse ‰e vedno polne in tudi mo-tor vÏge brez teÏav, kdo bi si mislil.

»Mokrica, ve‰ kaj? Ah, niã ne bom veã rekel!«Ko mi doma Ïena odpre vrata, butnem:»Ti, a smo mogoãe danes trinajstega?«

»Ja, seveda, zakaj pa vpra‰a‰?«


30

Poglej in se nasmejNa razglednem travnatem balkon-

ãku na nemarkirani stezi iz Konca ãezGamsov skret proti Velikim Podom staalpinista Klemen in Grega postavila liãnoleseno klopco, ki jo je izdelal alpinist Mar-ko. Na naslonu pi‰e: »Poglej in se na-smej!«. âe pa se razgledamo proti Stre-Ïi, opazimo sveÏ rumen odlom. V grabenpod Velikim grebenom je zgrmel skalniblok, po katerem je tekla zavarovanapot z Velikih na Male Pode. Poti ni veã.Nekaj sto kubikov skalovja s Slemena jezdrsnilo v graben letos pozimi. âe bi bilitakrat tam blizu, bi najbrÏ le gledali,smejali pa se ne bi.

Janez Volkar

Plan‰arije na jesen

Slavica ·tirn

V pozni jeseni obiskujem bisere, raztresene

pod vrhovi. Planine, same samcate, obrobljene

z rumenimi macesni in kipeãimi lepotci,sanjajo.

Trave so rjave, brez roÏ in staje pripravljene

na dolgotrajni molk.

Tudi sam molãim. Tu je vse brezãasno.V duhu potujem, kot redki

koprenasti oblaki, vsrkavam samoto in goreãe Ïelim

spet in spetpriti.


31

V leto‰njem juniju (2003) je minilo pol stole-tja, kar sem prviã stopil na vrh te najvi‰je sloven-ske gore zunaj Alp. Na‰ tedanji tridnevni izlet, kije imel skoraj znaãaj kratke ekspedicije v nezna-no, je v Planinskem vestniku (54: 362-370, 1954)v ãlanku »SneÏnik spomladi« opisal na‰ gimnazij-ski uãitelj ter taborni‰ki in planinski vodja prof.Pavel Kunaver. Leta 1958 sem se na SneÏnik od-pravil kar pe‰ iz Borovnice, z botaniãnimi naãrtipa sem se na njem nekaj dni zadrÏeval leta 1965in nato spet od (vkljuãno) leta 1994 naprej. Seve-da sem bil na njem ‰e mnogokrat na enodnevnihobiskih, »kar tako«, ali pa kot vodja domaãih intujih rastlinoslovno zagretih skupin.

Skromni zemljevidiPri botaniziranju na sneÏni‰kem ovr‰ju sem

kmalu ugotovil, da je njegovo imenstvo presene-tljivo siroma‰no. Na topografski karti 1:25.000Vojnogeografskega in‰tituta Beograd – list Sne-Ïnik (1985), najdemo le imena Mali in Veliki Sne-Ïnik, Trije Kaliãi in Îlebina, od katerih sta zadnjidve ãisto na robu SneÏnikovega ovr‰ja. Tudi iska-nje na nekaterih drugih zemljevidih, npr. avstrij-skem (»ãrnem«) 1: 75.000 – list Laas und âabar,italijanskih iz obdobja, ko je bil SneÏnik del itali-janske drÏave, drÏavni topografski karti 1:25.000– list SneÏnik (1996), planinski karti SneÏnik vmerilu 1:50.000 (1999) in gozdarskih kartah, nidalo drugih imen. Prav tako spra‰evanje pri lju-deh (domaãinih, gozdarjih) ni prispevalo k veãjiimenoslovni vednosti. Domnevamo sicer lahko,da je bilo imen nekoã veã in to tedaj, ko so naSneÏniku pasli pastirji na pregonski pa‰i, ki pa sojo lastniki sneÏni‰kega prostora ukinili proti kon-

cu 19. stoletja, nakar so bila verjetno obstojeãa le-dinska imena pozabljena. Kot primer naj nave-dem, da Henrik Freyer, poznej‰i varuh (kustos)Kranjskega deÏelnega muzeja v Ljubljani, ki se jena SneÏnik povzpel 17. julija 1827, v svojih zapi-skih, ohranjenih v Arhivu Slovenije, omenja ime»per Stajeh«, ki pa je danes izgubljeno. Ker jesneÏni‰ko ovr‰je – vanj ‰tejem predvsem obmoãjenad zgornjo gozdno mejo, to je nad subalpinskimbukovim gozdom, ki ga v nekaj manj‰em obsegupokriva botaniãni rezervat – precej razgiban svet,je ledinsko imenstvo za toãno oznako nahajali‰ãposameznih rastlinskih vrst skoraj neobhodno.Nemalokrat gre za krajinsko zelo izrazite vrhove,grebene in globeli, ki jih nikakor ni mogoãe spra-viti pod enotno ime SneÏnik. V mislih imam Sne-Ïnikove »vazale«, visoke okrog 1600 m, ki glavnivrh obdajajo predvsem na njegovi severni in vzho-dni strani, od njega pa so loãeni z globokimi dra-gami, doli in vrtaãami, kar vse prispeva k izrazitirazgibanosti sneÏni‰kega ovr‰ja. Rudolf Badjura vLjudski geografiji (1953) terenske oblike obrav-nava kot del tloslovja/tlopisja, kar se mi zdi karprimerno, vendar zadnji Slovenski pravopis(2001) besedo tloslovec navaja kot slovenski izrazza pedologa. Presenetilo me je, da ta Pravopisizraza ledinski v pomenu tloslovni/terenski splohne pozna.

Lastni prispevekV tej potrebi in zadregi sem precej imen na-

redil na novo, vendar sem z njihovo objavo dol-go odla‰al, saj sem se zavedal, da posegam na po-droãje, na katerem kot pri‰lek od drugod (Lju-bljanãan ‰tajersko-kra‰kih star‰ev) nimam pravic

Besedilo in fotografije: Tone Wraber

K ledinskemu imenstvu naovr‰ju Notranjskega SneÏnika

Predlogi novih imen

dvsem pa ne nabit s suhoparnimi podatki. Vseka-kor sem se sku‰al ravnati po obstojeãi krajevni ra-bi splo‰nih krajepisnih (ledinskih, terenskih, tlo-slovnih po Badjuri) oznak (npr. draga, dol), priosebah pa upo‰tevati le tiste, ki so Ïe pokojne,predvsem pa tako ali drugaãe zasluÏne za sneÏni-‰ki prostor. Kar zadeva prvo, ne odobravam npr.predvsem julijsko-alpske »konte«, ki na tem (no-tranjskem) prostoru nima domovinske pravice, aje bila na SneÏniku po nemarnem Ïe uporablje-na, pri drugem pa se mi predlog Davida Ipavca (vomenjenem ãlanku M. OroÏna Adamiãa) za ime-ni Davidov Kanjavec in Davidova gora brez natan-ãnej‰e utemeljitve zdi do kraja neprimeren. Le-dinska imena, narejena iz lastnih osebnih imen,so v slovenskih gorah nasploh redka (Ko‰utnikovturn, Trupejevo poldne, Staniãev vrh) in jih v ve-ãjem obsegu sploh ne kaÏe na novo tvoriti. Boljpogostna so najbrÏ le v stenah (npr. Brin‰kov ka-min, âopov steber, Jugova grapa, imena plezal-nih smeri).

Nadmorska vi‰ina, ki jo navajam pri posame-znih imenih, je povzeta iz Temeljnega topograf-skega naãrta Republike Slovenije v merilu1:10.000, list âabar 1, (c) Geodetska uprava Slo-venije, Tisk IGF, Ljubljana 1975.

za poimenovanje. Je pa res, da sem nekatera odteh »novorojenih« imen, ki jih domaãini ne po-znajo, Ïe uporabil v poljudnem prikazu sneÏni-‰ke flore in vegetacije in jih tudi vnesel na karto,objavljeno v tem ãlanku na str. 420 (Proteus 59:408-421, 1997). Ko sem v 7.-8. ‰tevilki tekoãega(103.) letnika Planinskega vestnika prebral ãla-nek Milana OroÏna Adamiãa »O zemljepisnihimenih ...«, se mi je zdelo primerno, da svoje pre-dloge za obogatitev sneÏni‰kega ledinskegaimenstva predstavim ‰ir‰i gorni‰ki in zemljeslov-ni javnosti, kar naj se zgodi v na‰em uglednemnadstoletniku Vestniku.

Imena so navedena po abecedi, s hkratno ra-zlago in/ali utemeljitvijo. Preden jih na‰tejem, bisicer moral napisati kaj veã o nekaterih, zlasti ‰elastnih pogledih na krajevno-imenske novotvor-be, zlasti ‰e, ãe gre za imena, izpeljana iz osebnihimen, vendar naj ãlanek ne bi bil predolg, pre-


32

Karolinov vrh v jesenskih barvah (bukovje inru‰evje) s skalno glavo na vzhodnem vr‰iãu.

Kindlerjev vrh z Vzhodnim ãelom je vzhodnistraÏar Velikega SneÏnika, od njega ga loãi glo-boki Vzhodni dol. Pogled z bliÏine kraja, nakaterem je nekoã stala prva planinska koãa naSneÏniku (1874).


33

Od na‰tetih imen ime Prepad ni novo, saj je Ïezapisano v pravkar navedenem Temeljnem topo-grafskem naãrtu. Omenjam ga le zato, ker zanj, ‰ebolj pa za kraj, ki ga oznaãuje, vedo le redki. ObHolarini naj spomnim na to, da je s tem imenomDrago Karolin v ãlanku »SneÏnik in planinstvo«(str. 8), ki je iz‰el v zborniku SneÏnik (PD Ilirska Bi-strica, 1977), oznaãil greben (vrh) vi‰ine 1685 m navzhodni strani sneÏni‰kega ovr‰ja, po mojem pre-dlogu Kindlerjev vrh. V Temeljnem topografskemnaãrtu pa je Holarina ime za globoko uleknino(1284 m) severozahodno od Ga‰perjevega hriba.

Predlogi imenBrin‰kove peãi: ‰tevilne skalne glavice (od ju-

gozahoda proti severovzhodu kote 1631 m, 1627m, 1611,5 m, 1613 m. 1622,5 m in 1597,5 m) medMalim SneÏnikom in Karolinovim vrhom, ki tvo-

rijo severozahodni obod Male in Velike Kolobar-nice. Ime po Bogumilu Brin‰ku (1884-1914), za-sluÏnem planincu (drenovcu), jamarju in foto-grafu, doma iz Trnovega.

O njem Pavel Kunaver v Planinskem vestniku(20: 169-172, 1914), Martin Jevnikar v Primor-skem slovenskem biografskem leksikonu (3: 140-141, 1976) in Vojko âeligoj v Knjigi o SneÏniku(str. 63, 2000).

Glavica: zaobljena vzpetina (1598 m) severo-severozahodno od SneÏne vrtaãe (1569,1 m).

Grãovski vrh: najjuÏnej‰i vrh (1684,1 m) v gre-benu na vzhodni strani Velikega SneÏnika; juÏnopod njim vodi steza z Velikega SneÏnika proti Ga‰-perjevemu hribu. Imenoval semga tudi Ïe Velesjivrh, po pogostnem pojavljanju velese (Dryas octo-petala) na njem. Pravopisno ne povsem ustreznopisno obliko pri tem in naslednjem imenu ohra-njam zaradi izhodi‰ãnega imena Grãovec.

SneÏna vrtaãa 5. 7. 1999. Za njo obseÏnaSmrekova draga v poletnih barvah. Med bu-kovje in ru‰evje se vriva ozek pas smreãja, odãesar ime.

Velika Kolobarnica v jesenskih barvah je zelonazoren primer vrtaãe z vegetacijskim obratom,ko se ru‰evje ne ‰iri samo nad bukovjem, ki naSneÏniku tvori zgornjo gozdno mejo, temveã tu-di pod njim. Obenem v na‰ih krajih tudi redekprimer za spodnjo gozdno mejo. Na sliki ni vi-dno vzhodno poboãje z breznom, iz katerega te-ãe mrzel zrak in omogoãa uspevanje visokogor-skega ãvrstega ‰a‰ja. Na levi strani vr‰negaoboda vzhodna vr‰iãa Brin‰kovih peãi, naskrajni desni skalnati vzhodni vr‰iã Karolino-vega vrha.

juÏno potekajoãa soteska s prepadnimi stenami,ki se na obeh straneh raz‰iri v zaokroÏeno globel;spodnja (severna) je s skalno pregrado loãena oddola, ki se spu‰ãa v Nastlano vrtaão. Proti zahoduje 20 m globoka udornica s prepadnim ostenjem,ki ji sledi podolgovat dol s prepadnima stenama,poteka pa pribliÏno v vzhodno-zahodni smeri.

Severno ãelo: skalni odlom na severo-severo-zahodnem poboãju Velikega SneÏnika, nad MaloKolobarnico.

Skrita vrtaãa: majhna vrtaãa (1510,3 m) jugo-zahodno od Smrekove drage.

Sleme: z ru‰evjem porasel dolg greben (1592,3m) na jug od Obraãali‰ãa ( = konca sneÏni‰ke ce-ste, 1562,8 m), ki poteka v jugovzhodni smeri.

Smrekova draga: najveãja uleknina na seve-rovzhodni strani Velikega SneÏnika s ‰tirimi glav-nimi malimi vrtaãami (od juga na sever: 1426,9 m,1416,9 m, 1408,2 m in 1435,8 m; med zadnjimadvema smrekov gozd).

SneÏna vrtaãa: s snegom dolgo, v nekaterih le-tih daleã v poletje pokrita vrtaãa (1569,1 m) nasevero-severovzhodni strani Velikega SneÏnika.

Srednji SneÏnik: vzpetina (1676 m) v grebenumed Velikim in Malim SneÏnikom.

Velika Kolobarnica: znaãilna vrtaãa z zelo oãi-tnim vegetacijskim obratom na severni strani grebe-na med Velikim in Malim SneÏnikom (1502,2 m).

Veliko ãelo: skalni odlom na juÏnem poboãjuVelikega SneÏnika.

Vzhodni dol: izrazita podolgovata globel(1571,8 m) na vzhodni strani Velikega SneÏnika,ki se na vzhodu dvigne v Kindlerjev vrh.

Vzhodno ãelo: skalni odlom na vzhodnem po-boãju Kindlerjevega vrha.

Naj ‰e povem, da so bili z veãino predlaganihimen Ïe seznanjeni nekateri ugledni bistri‰ki pla-ninci, med njimi npr. Vojko âeligoj, in jim nisonasprotovali, nekatera pa so tudi Ïe sprejeli.

Grãovsko sedlo: nanj (1664 m) pripelje stezaiz zasmreãene travnate drage Grãovec.

Holarinsko sedlo: travnato sedlo (1517,5 m),ki se na svojem severnem koncu spu‰ãa v globokouleknino Holarino (1284 m) med sneÏni‰kimovr‰jem in Ga‰perjevim hribom.

Holarinski vrh: skrajna jugovzhodna skalnavzpetina (1559 m) sneÏni‰kega ovr‰ja nad Hola-rinskim sedlom; juÏno od njega vodi steza protiGa‰perjevemu hribu in Leskovi dolini.

JuÏno ãelo: skalni odlom na jugovzhodni stra-ni Velikega SneÏnika: med njim in Grãovskim vr-hom vodi steza z Velikega SneÏnika proti Ga‰per-jevemu hribu.

Kali‰ki vrh: skrajna severna vzpetina (1593,1 m)sneÏni‰kega ovr‰ja jugovzhodno od Treh Kaliãev.

Karolinov vrh: z ru‰evjem porasla vzpetina(koti 1612 in 1624 m) jugo-jugozahodno od Kali-‰kega vrha, na vzhodni strani zelo skalnata (kota1624 m). Imenovan po vsestransko zasluÏnem bi-stri‰kem planincu Dragu Karolinu (1901-1993).

O njem Minka Pahor v Primorskem sloven-skem biografskem leksikonu (19: 649, 1994) terVojko âeligoj v Planinskem vestniku (86: 491,1986, 93: 284, 1993) in Knjigi o SneÏniku (str.142, 2000).

Kindlerjev vrh: najvi‰ja vzpetina (1680 m) vgrebenu na vzhodni strani Velikega SneÏnika,imenovana po Viljemu Kindlerju (1912-1994), ro-jenem v Leskovi dolini sredi sneÏni‰kih gozdov, vkaterih je sluÏboval kot gozdar, pozneje pa si pri-zadeval za hortikulturno ureditev Ilirske Bistrice.

O njem Minka Pahor v Primorskem sloven-skem biografskem leksikonu (19: 644-645, 1993)in JoÏe Maljevac v Gozdarskem vestniku (52: 287-288, 1994).

Mala Kolobarnica: vrtaãa na severni strani Ve-likega SneÏnika z manj izrazitim vegetacijskimobratom (1519 m), jugozahodno od Velike Kolo-barnice.

Malo ãelo: skalni odlom na jugozahodnempoboãju Malega SneÏnika.

Nastlana vrtaãa: vrtaãa (1407,5 m) jugovzho-dno od Prepada, Ïe povsem v gozdnem pasu inzato na debelo prekrita z bukovim listjem, podkaterim se dolgo ohranja sneg.

Prepad: divji skalnati svet severovzhodno odVelikega SneÏnika. Najbolj vzhodno leÏi severno-


34

PLANINSKIvestnik 11 / 2003

35

IZLET

Na Raduhi, Ol‰evi in Peci letos nisem bila pr-viã, vsako posebej sem Ïe obiskala. Leto‰nja tura,na kateri sem v treh dneh obiskala vse tri, pa mi jete koro‰ke lepotice ‰e bolj pribliÏala. Z moÏem svase namreã odloãila, da prehodiva Koro‰ko planin-sko pot, ki poleg ‰tirih lepotic (obiskala nisva Ur-‰lje gore) obsega ‰e del Pohorja, Kozjaka in nekajhribov med MeÏico in Dravogradom – ne vse naen-krat, paã pa po posameznih odsekih. Nabavila svavodnik in dnevnika.

Od ârne na Koro‰kem do Grohota

Avto sva pustila v ârni na Koro‰kem, pot pa svazaãela na Slemenu – pri Andrejevem domu. MimoSmrekovca sva jo nadaljevala na Travnik in na njemprenoãila. Pot od Andrejevega doma do Smrekov-ca je priljubljena tudi med kolesarji, dom na Smre-kovcu pa je poznan po oskrbniku Fiki in njegovem»parlamajsu«. Tudi midva sva pokusila to enolon-ãnico in jo priporoãava vsem obiskovalcem. V zave-ti‰ãu na Travniku ob koncih tedna deÏurajo ãlaniplaninskega dru‰tva Ljubno. V preprosti postojankisva bila prijazno sprejeta in postreÏena. Zveãer svaobãudovala razgled s travnika pred zaveti‰ãem. Spa-la sva udobno, v prvem nadstropju. Naslednji dansva nadaljevala pot proti koãi na Loki pod Raduho.Priporoãam, da pokusite njihov ãaj, saj je posebnodober, v koãi na Grohatu pa boste zelo prijazno po-streÏeni. DoÏivela sva celo posebno preseneãenje,

ki je v na‰ih visokogorskih postojankah redkost:oprhala sva se lahko s toplo vodo!

Greben Ol‰eve in GovcaZjutraj sva se po zajtrku spustila do prelaza Spo-

dnje Sleme, na katerem je oznaãeno, da je na Ol‰e-vo ‰e tri ure hoda. Ura je bila pol devetih, ko sva sepodala po oznaãeni poti v hrib, proti ZgornjemuSlemenu. Najprej sva hodila po gozdni cesti, ko pasva jo zapustila, sva zaãela zares strm vzpon po goz-dni poti. Ko sva dosegla greben in presegla gozdnomejo, sva uÏivala v razgledu. NajbliÏe nama je bilaRaduha, lepo pa so bili vidni tudi celotna veriga Ka-mni‰kih planin, StorÏiã in masiv Ko‰ute, ki ga pla-ninci Ïal ‰e vedno nekoliko zapostavljajo. Ol‰evanama je pripravila tudi preseneãenje, saj sva misli-la, da bova na vrhu precej hitreje, kot sva bila. MedVisoko peãjo in vrhom grebena – Govco – sva senamreã morala ‰e spustiti na sedlo (mislim, da jemorda od tam pravi odcep proti Koprivni), z njegapa sva do vrha hodila ‰e skoraj pol ure.

Proti Koprivni – ko se na karti neznajde‰ veã najbolje ...

Na vrhu nisva prav vedela, kje se nadaljuje na-jina Koro‰ka pot. V vodniku pi‰e: »pot v kljuãih doPotoãke Zijalke je mamljiva, a ãe hoãemo po Koro-‰ki planinski poti, moramo naprej ...« zato sva naj-prej od vrha nadaljevala pot proti Potoãki Zijalki in

Besedilo: Andreja Erdlen Fotografija: Uro‰ Podov‰ovnik

Tri lepotice na Koro‰kem

Junijski pohod po delu Koro‰ke planinske poti

IZLET PLANINSKIvestnik 11 / 2003

iskala odcep proti Koprivni oziroma Peci. Oznaãe-nega odcepa za Koprivno pa nisva na‰la. V planin-skem vodniku Karavanke, izdaja leta 1997, je nastrani 299 dodatek, ki tudi omenja »zaznamovanopovezavo med Ol‰evo in Peco po slovenskem dr-Ïavnem ozemlju, in sicer mimo kmeãko-turistiãnedomaãije Kumer v Koprivni, zdaj preimenovane vPlaninski dom Kralja MatjaÏa, 1230 m.«

Razmi‰ljala sva, kaj naj storiva – naj se obrnevain se po isti poti vrneva na Spodnje Sleme in k av-tomobilu ali naj po cesti nadaljujeva pot v Kopriv-no ... Ti moÏnosti nama nista bili pri srcu, saj svares hotela prehoditi Koro‰ko planinsko pot in mo-ãno naju je jezilo, da je nisva na‰la – saj je gotovooznaãena!! Odloãila sva se, da se vrneva na vrh inpoi‰ãeva najbliÏjo stezo, ki vodi proti Koprivni – ãe-prav moram priznati, da mi tak‰ne re‰itve, ‰e pose-bno, ãe terena ne poznam, niso v‰eã. Imela sva sa-mo ‰e liter vode in pol, vroãe je bilo, vendar sva na-pravila izjemo. Po strmi, delno uhojeni stezi sva sespustila med borovce. NiÏe, ko so se konãali, svaimela priloÏnost opazovati krasno planinsko cvetje– poleg rododendrona je bilo tam obilje kranjskihlilij. Toliko naenkrat jih res ‰e nikjer nisem videla.Razveselila sva se lovske opazovalnice in sklenila,da kreneva na desno, proti vzhodu, kamor je vodi-la tudi steza. Pravilno sva se odloãila. Po mordadvajsetminutni hoji sva prispela na oznaãeno, mar-kirano stezo, ki vodi iz doline Koprivne oziroma

od Pece do Ol‰eve. Steza je res odliãno oznaãena,le na vrhu nisva na‰la pravega odcepa ...

Tudi na karti Kamni‰ke in Savinjske Alpe iz le-ta 1998 markirana pot ni vrisana, paã pa sta kot ne-markirani vrisani stezi z grebena Ol‰eve. Oãitno jeena izmed njiju po zaslugi poÏrtvovalnih koro‰kihmarkacistov oznaãena*. Zdaj, ko sva vedela, da svana pravi poti, sva bila zelo zadovoljna, da sva se ta-ko odloãila. Po strmem spustu sva pri‰la na – mi-slim – Gov‰evo planino in si na klopci privo‰ãilakraj‰i odmor. Priznati moram, da je bilo teÏko sle-diti opisu v vodniku po Koro‰ki planinski poti pozemljevidu, saj na zemljevidu ni vrisana. SmerokazPECA naju je usmeril na gozdno pot proti Kopriv-ni. Ves ãas nisva sreãala nikogar – le nekaj ovac inkrav, ki so se pasle na pa‰niku ob avstrijski meji, nakaterem sva si tudi dotoãila vode. Bilo je namreãprecej vroãe in obljubila sva si, da ne bova nikoliveã – ‰e najmanj pa poleti – ‰la na pot, ne da biimela vsaj liter vode in pol za vsakega. âeprav somarkacije dokaj sveÏe (nekaj jih Ïe manjka, pravza-prav so ‰e vidne na podrtih drevesih, ki leÏijo obpoti), menim, da po tej poti hodi resniãno maloplanincev. Sledila sva markacijam, ne da bi natan-ãno vedela, kje – po karti – se gibljeva. Ne samo, daves dan nisva nikogar sreãala, ves ta ãas tudi nisva‰la mimo nobene hi‰e, vedela pa sva, da sva vednobliÏe svojemu naslednjemu cilju – planinsko-turi-stiãni kmetiji pri Kumru.

Na Ol‰evi, v ozadju Raduha


37

IZLET

Po treh urah hoje in pol z vrha Ol‰eve sva meddrevesi zagledala cerkev sv. Ane v Koprivni. Ker svaÏe prej v vodniku po Koro‰ki planinski poti – pa tu-di v Turistiãnem vodniku Slovenije – zasledila, dasi jo velja ogledati, sva stopila na domaãijo Jelen,na kateri hranijo kljuã. V cerkvi je bilo prijetnohladno, ãrna Marija v oltarju pa je res posebnost.Do kmetije – planinskega doma pri Kumru, ki mureãejo tudi Dom kralja MatjaÏa – nama je ostalo sa-mo ‰e dobrih deset minut hoda. Nemalo sva bilapreseneãena, ko nama je prijazna gospodiãna po-vedala, da imajo za nenapovedane goste samo na-rezke, da pa je res ‰koda, da nisva prej poklicala,da bi kaj pripravila ... Povedala sva, da bi rada tudiprenoãila in da se nama s hrano sploh ne mudi, inpripravili so nama okusno veãerjo in uredili zaresprijetno prenoãi‰ãe.

Povedati velja ‰e, da je pri Kumru oznaãeno, daje na Ol‰evo ‰tiri ure hoda, menim pa, da lahkomirno raãunate na pet ur, saj sva midva za spustpotrebovala skoraj ‰tiri. Za pot na Peco so predvi-dene tri ure, vendar je treba – ãe nameravamo vtreh urah priti na vrh Pece, KordeÏevo glavo – sto-piti kar hitro.

Peca V torek, zadnji dan najinega pohoda, sva se od-

pravila na pot ob sedmih zjutraj. Napotila sva seproti Peci. Pot pelje nekaj ãasa po cesti, dokaj str-mo navzgor, do Prevala, 1413 m. Pozneje nadalju-jemo strm vzpon po gozdni stezi. V zadnjem delu,ko se je gozd Ïe nekoliko razredãil, so naju razve-seljevale redke ‰e ne odcvetele pogaãice. Ko pride-mo iz gozda do borovcev, ‰e zdaleã nismo na vrhu,odpre pa se nam ãudovit razgled na Raduho in Ol-‰evo s Kamni‰kimi Alpami v ozadju.

Pot nadaljujemo med borovci in pozneje potravniku, na zahodu opazimo kriÏ na vrhu Bistri‰ke‰pice (Feistrizer Spitze), 2113 m, na‰a pot pa se na-daljuje proti vzhodu, najprej do mejnega prehodaKnipsovo sedlo, 2012 m. V dolini, na severni stra-ni, lahko ob lepem vremenu vidimo postajo »Al-pengasthof Siebenhüten« in avstrijsko mesto Pli-berk (Bleiburg).

Od Knipsovega sedla do vrha Pece – KordeÏe-ve glave – je ‰e pribliÏno pol ure hoda. Sprehod povrhu celotnega poboãja Pece je zares prijeten; ho-

dimo po travi, na vsakem koraku nas pozdravljajosvi‰ãi – »zaspanãki«. Reãi moram, da sva bila zelozadovoljna, ko sva ob enajstih osvojila vrh, pose-bno pa sva se razveselila, ko sta nama planinca, kista pri‰la na vrh od planinskega doma na Peci, po-vedala, da je dom odprt, saj je to pomenilo, da bo-va dobila kaj toplega jesti in hladnega piti. Tudi to-krat sva imela sreão z razgledom. Pozdravljala najuje Ur‰lja gora (edina izmed ‰tirih koro‰kih lepo-tic, ki je tokrat nisva vkljuãila v program), ogleda-la sva si lahko skoraj vso Koro‰ko planinsko pot inseveda spet Kamni‰ke Alpe, Ol‰evo, Raduho, patudi avstrijske gore.

Za sestop do Planinskega doma na Peci sva iz-brala manj zahtevno pot in prispela v nekaj manjkot uri. Izdatno sva se okrepãala s sveÏe pripravlje-nim riãetom in si ogledala tudi od doma deset mi-nut oddaljeno bivali‰ãe kralja MatjaÏa. PribliÏnoob pol dveh sva se napotila proti koãi na Pikovem;tja sva prispela po pribliÏno uri in polhoda. Reãimoram, da na karti spet ni vrisanih vseh markira-nih poti, vendar so naju markacije zanesljivo pri-peljale do predzadnjega cilja – preproste koãe, kistoji ob prijazni cerkvici sv. Helene.

Nazadnje nama je ostal samo ‰e spust do ârneprek Mu‰enika. Pot je lepo oznaãena, zveãine pe-lje po gozdu, na koncu pa nam ostane morda ‰ekilometer ali dva asfaltne ceste do mesta.

Tako sva v ‰tirih dneh prehodila pribliÏno tre-tjino Koro‰ke planinske poti. Sli‰ala sva tudi, danekatere »koro‰ke korenine« za enako pot, zra-ven tega pa ‰e za vzpon na Ur‰ljo goro, porabijosamo ‰tiriindvajset ur. Vsa pohvala in spo‰tovanjejim gre, ãeprav mi je Ïal, da zaradi naglice ne ute-gnejo opazovati roÏ in Ïivali in uÏivati v ‰irokih raz-gledih. A prav gotovo so to planinci, ki te poti po-znajo tudi sicer in jih ne uporabljajo samo za do-kazovanje kondicije.

Hvala, koro‰ki planinci, da ste se odloãili poso-dobiti Koro‰ko pot (prej znano kot Koro‰ko mla-dinsko transverzalo), da ste nadelali in oznaãilivse poti. Vsem, ki bi radi prehodili to lepo pot (ãe-prav sva doslej poleg Pohorja spoznala samo opi-sani del, ostaja nama torej ‰e polovica), priporo-ãam, da jo res prehodite in ne samo zberete posa-mezne Ïige. Prav lahko se je zapeljati na Andrejevdom na Slemenu, na Smrekovec, skoraj do koãena Loki pod Raduho in h kmetu Bukovniku, od


38

IZLET

Pot z Ol‰eve na Peco

Tri lepotice na Koro‰kem

Povezavo med Ol‰evo in Peco so marki-rali Ïe leta 1996, pa do danes ni dobila me-sta v zemljevidih tega obmoãja. Tokratni

prispevek Andreje Erdlen je tudi eden prvihobjavljenih opisov te poti. Upamo, da boskupaj z na‰im preprostim zemljevidomspodbudil popravke v naslednjih izdajahzemljevida Kamni‰ko-Savinjske Alpe.

katerega je do Grohata le ‰e 45 minut hoda ... Lepje vzpon s Sv. Duha mimo Potoãke Zijalke na Ol-‰evo – toda poskusite zares prehoditi to zanimivopot od zaãetka do konca. Ni preprosto – ne samozaradi hoje, ‰e bolj zaradi prometnih povezav, kizlasti ob koncu tedna res niso najbolj‰e ali pa jihsploh ni ... ·koda pa bi bilo, ãe tako lepih koncevKoro‰ke ne bi videli. Nabiranje Ïigov je sicer do-kaz prehojene poti, a ãe smo jo zares prehodili,

nas to povsem drugaãe obogati in nam daje pose-bno zadovoljstvo. Prav je, da jo prehodimo.

Opomba:* Avtoriãin sklep je pravilen, markirana je vzhodna steza z gre-

bena Ol‰eve proti Koprivni. Odcep je slabe pol ure vzhodnood vrha Govce, tako, kot je avtorica pravilno sklepala nekajstavkov prej. Ta pot je na zemljevidih ‰e vedno oznaãena kotnemarkirana. MoÏen pa je tudi spust proti Koprivni po slabineoznaãeni stezi skozi ru‰evje zahodneje od vrha Govce.(Op. uredni‰tva)


39

ALPINIZEM

Zakaj plezati na Norve‰kem? Ra‰i‰ka odpravaje teorijo pustila ob strani in odgovore iskala v pra-ksi – najprej v poloÏnih plo‰ãah Setesdala, nato vraznolikih stenah Romsdala in konãno v granitnihpoãeh Lofotov.

·ok!Videti je prav simpatiãno: ‰iroka dolina z mirno

reko in prijaznimi lesenimi hi‰kami, obdana z bla-gimi vrhovi. »Pravih« sten sploh ni, samo granitneplo‰ãe, ki so tako poloÏne, da je moja prva misel obpogledu nanje: pa saj se bomo sprehodili gor!

Kar je naãeloma res. Ampak bliÏnji stik s skalome je prepriãal, da bo napredovanje v stenah oko-li Valleja bolj plazenje kot plezanje, kajti gladkegranitne plo‰ãe so res gladke. Prijemov in stopov,ki smo jih velikodu‰no navajeni iz na‰ih sten, pre-prosto ni. Celotno premikanje je sestavljeno iz sto-panja na trenje in lovljenja ravnoteÏja. Tako jeocena teÏavnosti odvisna predvsem od naklona ka-mnitega ogledala. Po prvi smeri se mi izjava, daznajo NorveÏani plezati samo z eno roko (ker zdrugo drÏijo deÏnik), ni zdela veã tako absurdna –saj rok sploh ne potrebujejo!

Da bi bila reã psihiãno ‰e napornej‰a, v takogladkih plo‰ãah seveda ni veliko moÏnosti za na-me‰ãanje varovanja. Tako se je veãkrat zgodilo, daje bilo v celotnem 50-metrskem razteÏaju le enovmesno varovalo, in samoprepriãevanje, da bi se vprimeru padca samo obrnila in stekla dol, mi nibilo ravno v veliko pomoã.

Ampak ko sva du‰evno precej zdelana prilezlapo Preprosto lepi smeri ãez rob planote, se je je-zerce sredi borovcev in resja tako mirno smejalo,sonce je tako toplo sijalo in kravice so tako prija-

zno zvonãkljale, da je bilo kopanje neizbeÏno (inzelo idiliãno). Po tistem se nama niti tistih dva-najst 50-metrskih spustov po vrvi ni tako vleklo.

Zdaj gre zares

Situacija je »skrajno« resna. Ves moj trud inprepriãevanje, vsi triki so zaman. Noãe in noãe spredzadnjega varovali‰ãa. Ne preostane mi druge-ga, kot da splezam zadnji razteÏaj do vrha smeri.Kratek posvet z Edijem, nato pa se odveÏem in te-ãem dobrih sto vi‰inskih metrov po mestoma ne-prijetno nagnjeni rampi v dolino po pomoã. âe-prav vrnitev na vrh oteÏuje za Norve‰ko netipiãnavroãina, vztrajam, saj se zavedam, da je od meneodvisna re‰itev.

Konãno zasopla in prepotena predam »‰tafeto«Ediju, ki neustra‰no prepleza tisto slabo ‰estico nazajnavzdol do varovali‰ãa. Ali mu bo uspelo? Nekaj na-petih minut … »Pobiraj ‰trik!« se zasli‰i iz globine inãez nekaj minut do mene prileze nasmejani Edi z re-‰enim – zatiãem, ki mu ga je uspelo dobiti z iztika-ãem, ki sem si ga izposodila pri navezah v dolini.

Besedilo: Mojca StritarFotografije: BlaÏ Grapar

Samo borovnice …… ali zakaj plezati v deÏeli polnoãnega sonca

Setesdal leÏi pribliÏno 200 kilometrovjugozahodno od Osla. Smeri v poloÏnihgranitnih plo‰ãah so visoke pribliÏno300 metrov (do 14 razteÏajev). NajlaÏjeso ocenjene s V-, vendar pozor: poleg»normalne« je ‰e ocena E0, E1 ali E2, kikomentira moÏnosti vmesnega varova-nja (bojte se E-ja z vpra‰ajem). Delnoangle‰ki vodnik Setesdal (Hans Wenin-ger, 1998).

PLANINSKIvestnik 11 / 2003ALPINIZEM

Ja, res smo imeli sreão, da je bila ena od re-snej‰ih stvari, ki se mi je zgodila, »re‰evalna ak-cija« za izgubljeni zatiã. Pri tem morate upo‰te-vati, da smo se nekateri, navajeni na kline inkru‰ljive slovenske stene, prviã zna‰li v gnajsu ingranitu. Ker se dobrega hitro navadimo, sem seprav bliskovito prilagodila na simpatiãno dej-stvo, da vse, prav vse (‰e tako votlo doneãa luskain ‰e tako navidez neÏno v poã zataknjen ka-men) drÏi. Kot je razvidno iz zgornje prigode,mi je veã teÏav povzroãilo varovanje. NorveÏaniso namreã v svojem okoljevarstvu ‰li tako daleã,da med drugim ne oznaãujejo poti po hribih incelo prosijo, da morebitne moÏice podrete za se-boj, mene pa se je najbolj dotaknil princip »eti-ãnega« oz. »ãistega« plezanja. Kline in kladivalahko pustite doma, zato pa se opremite z metu-lji, zatiãi, hekscentriki in drugimi, pri nas boljeksotiãnimi pripomoãki – dovoljena so samo va-rovala, ki ne po‰kodujejo skale. Verjetno ni tre-ba poudarjati, da je tako plezanje precej manjnaporno in bolj elegantno kot zamudno udriha-nje po klinih.

Podroãje Romsdala zajema veã zelorazliãnih sten v okolici Åndalsnesa sla-bih 300 kilometrov juÏno od Trondhei-ma: Hornaksla in Norafjell tik nad glav-no cesto Åndalsnes-Dombas po dosto-pu in sestopu spominjata na Paklenico,matterhornovski Romsdalshornet in‰iroki Vengetind nad dolino Vengedalsta zanimiva za bolj alpsko navdahnjenein manj ekstremnih teÏav Ïeljne plezal-ce, Mongejura in Trollveggen pa zahte-vata resne naveze. Smeri v gnajsu so vi-soke od sto do tisoã metrov in veãino-ma neopremljene, urejena so potrebnasidri‰ãa za spust po vrvi. TeÏavnost segiblje od V naprej (za veãjo zmedo Nor-veÏani uporabljajo svojo lastno lestvicoteÏavnosti, kjer so ocene pribliÏno zadve niÏje od ocen UIAA). Delno angle‰kivodnik Klatring i Romsdal (Bjarte Bø,Anne Grete Nebell, 1999).

Znamenita Kozanad mestom

Svolvaer, Lofoti

Junaki skaãjo, drugi pa …


41

ALPINIZEM

Seveda pa je bil najveãji izziv zame izpopolnje-vanje pri nas manj pogostih tehnik plezanja, kotso podprijemanje, gvozdenje, »‰temanje«, »dÏe-manje« in »lejbekanje« v poãeh (sama sem siceruporabljala nekoliko manj sofisticirano metodo»znajdi se, kakor najbolje zna‰, glavno je, da pri-de‰ ãez«) in Ïe omenjeno plazenje po gladkih plo-‰ãah, pri ãemer se je pokazala neprecenljivost uvo-dnega setesdalskega treninga.

V Romsdalu smo preÏiveli dober teden dni. Iz-koristili smo poceni moÏnost, ki jo nudi sicer ne-marno draga norve‰ka drÏava, namreã dovoljenje,da lahko tabori‰ kjer koli (razen v neposredni bliÏi-ni hi‰). ·otor sredi gozdiãka, polnjenje vode naglavnem trgu v bliÏnjem mestu in redno umivanjev rekah. Kak‰na kopalnica! Naravnost nad na‰o ‰ar-mantno modro kadjo se je dvigoval mraãni Trol-lveggen, s 1800 metri najvi‰ja navpiãna stena v Ev-ropi, ob pogledu na katero ãloveka nehote zmrazi.Niã ãudnega, da me je med kopanjem zeblo (ãe-prav so na to vsaj malo vplivale ne ravno tropsketemperature vode). Ker nikogar iz na‰e odprave nemika veãdnevno tehniãno plezanje, smo se zadovo-ljili zgolj z obãudovanjem stra‰nega Trola in se rajeusmerili v sonãne, tudi manj zahtevnim plezalcemdostopne stene niÏje nad dolino.

Podnevi, ponoãi …ârne stene, poboãja brez dreves, divji, strmi vr-

hovi – presunljivi Lofoti so svet zase. Presunljivi se-veda, ãe imate to sreão, da jih vidite, kajti ne slovi-jo ravno po lepem vremenu. Mi smo imeli sreão –ne samo, da smo jih videli, temveã smo se v dese-tih dneh tudi krepko naplezali na po‰teno vroãempolarnem soncu! Tehniko plezanja poãi in plo‰ãsmo prilagodili granitu, spoznali pa smo ‰e noveprednosti polarnih krajev …

Ena od (upraviãeno) slavnej‰ih lofotskih sme-ri vodi na tako imenovano Svolvaersko kozo (Svol-vaergeita), tristo metrov visok stolp na otoku Au-stv°agøy. Zakaj koza? Ker ima stvar dva vrhova (»ro-gova«), ki sta name‰ãena tako prikladno, da se dabrez teÏav skoãiti z enega na drugega. Brez te-Ïav… Pogumnej‰i so to seveda storili in videti jebilo prav enostavno. A ko sem se zna‰la na vi‰jemrogu, globoko pod menoj se je ble‰ãalo mestoSvolvaer s svojim pokopali‰ãem, tisti dober meter

pa je bil videti takoooo daleã, sem se hitro odloãi-la: ja, reva sem!

Zaradi gneãe v steni se je plezanje precej zavle-klo in tako sva z Edijem sestopala ‰ele ob osmihzveãer, ko je sonce ‰e moãno naÏigalo v poboãje.Uniãevala sva si kolena na neusmiljeno strmi potiin nekoliko preseneãeno naletela na tri ·pance, kiso se ob tej uri juna‰ko potili proti Kozi. Nekoliko

Lofoti so otoãje dobrih sto kilome-trov juÏno od Narvika. Na Austvagøy,kjer je najveã sten, je naugodneje pritis trajektom Skutvik-Svolvaer. Od 100-do 400-metrske granitne stene so ve-ãinoma med vasicama Henningsvaer inKalle na juÏni obali. Smeri so neoprem-ljene, sestopi so v glavnem spusti povrvi z urejenimi sidri‰ãi. TeÏavnost segiblje od V naprej. Angle‰ki vodnikClimbing in the Magic Islands (Ed Web-ster, 1994) nima skic smeri, temveã sa-mo zelo natanãne opise, kar je mogo-ãe manj pregledno, a koristno za izpo-polnjevanje angle‰kega plezalskegabesedi‰ãa.

Z zvijaãami po poãeh navzgor


42

ALPINIZEM

prijazni ljudje, zastonj taborjenje, sprejemljivo vre-me in komarji, s katerimi se da sobivati, so zado-sten razlog, zaradi katerega se splaãa narediti veãkot dva tisoã kilometrov dolgo pot v deÏelo polno-ãnega sonca, plo‰ã in poãi, Ïe samo borovnice.

1

Odpravo Norve‰ka 2003 je sestavljalo 12 ãla-nov AO Ra‰ica, in sicer: Edi Buliç, Jure Cencelj,Tadej Debevec, BlaÏ Grapar (vodja), Alenka Kle-menãiã, Minca Mramor, Mateja Oblak, Mateja Pa-te, Nevenka Predaliã, Matic Standeker, Mojca Stri-tar in Andrej Vrbec. Od 6. julija do 8. avgusta2003 smo splezali vsak po pribliÏno 15 smeri, medkaterimi velja izpostaviti JuÏni steber Mongejure(VII-, 1000 m; Grapar-Standeker), Jugoslovanskosmer (VII+, 400 m; Buliç-Grapar) in Grastenk(VII, 400 m; Buliç-Grapar) v Hornaksli (vse v po-droãju Romsdalen) ter Vestpillaren (VII-, 400 m;Buliç-Grapar), Klokkeren (VII+, 400 m; Grapar-Oblak, Ekker-Pate) in Korstoget (VIII-, 400 m; Ek-ker-Storvik-Pate) v steni Presten ter Spurven (VI+,var. VII, 200 m; Buliç-Stritar) v steni Trollfestin-gen (vse na Lofotih).

1 »Bare blabæren« oz. »samo borovnice« je norve‰ko reklo, s ka-terim povedo, da je nekaj zelo enostavno.

pravim zaradi tega, ker smo bili na ãuda‰ke ure Ïenavajeni. Taborili smo namreã tik pod priljubljenosteno Gandalf in pogled na naveze v njej nam jenadome‰ãal televizor – opoldne, popoldne, zveãer,ob enih ponoãi … Ker plezalci na Norve‰kem takoradi izkori‰ãajo polnoãno sonce, je bila prazna edi-no zgodaj zjutraj. Pri tem mislim ob osmih…

âez dva dneva sva se podala v smer Rum in ko-la v Alkoholni steni (brez heca!). Toliko sva se Ïenavadila na polarne razmere, da sva mirne du‰espala do desetih, vstopila ob dveh popoldne in iz-plezala v zlati svetlobi ob devetih zveãer. Zadovolj-na, da sva stra‰na carja, ker sva se tako dobro vklo-pila v norve‰ki naãin bivanja in vse jemljeva tako»na easy«, sva se ob enajstih ponoãi spustila do na-hrbtnikov pod steno – in spet naletela na ‰panskonavezo, ki je ravno vstopala. Moj »kaj se pa gre-sta?« se je hitro spremenil v »ah, toãno!«, ko semse spomnila, da teme tukaj ‰e kar nekaj ãasa nebodo videli.

In zakljuãek? Mislim, da je argumentov, ki go-vorijo v prid plezanju na Norve‰kem, dovolj. âevam ne zadostujejo zahtevne, raznolike smeri, krat-ki in udobni dostopi in sestopi, divja pokrajina,

Uvodni trening plazenja, Setesdal


43

ALPINIZEM

S Petrom Poljancem, ki sva ga z bratom AnÏe-tom spoznala pred dvema letoma, smo se dogovo-rili, da obi‰ãemo gorovje Tien ·an. To pogorje natromeji med Kitajsko, Kazahstanom in Kirgizista-nom je s svojima sedemtisoãakoma Pik Pobedo(7440 m) in Khan Tengrijem (7010 m) med slo-venskimi alpinisti dobro znano. Za Tien ·an smose odloãili zaradi na‰e neizku‰enosti z organizira-njem odprav, saj je logistika za plezanje v tem po-gorju dokaj enostavna. Prileti‰ v mesto Almaty vKazahstanu ali v Bi‰kek v Kirgizistanu in od tu na-prej vse organizira ena od agencij, s katero se Ïepredãasno poveÏe‰ prek interneta.

S pripravami smo priãeli v zaãetku leto‰njega le-ta. Po nekaj zamenjavah sta se nam pridruÏila ‰eDarko Podgornik in Ale‰ âesen. Na‰ cilj, juÏno ste-no Pik Gorkega, smo odkrili po nakljuãju, ob gleda-nju prijateljevih slik iz Tien ·ana. Takoj nam je bilav‰eã, podatek, da ‰e sploh ni bila preplezana, pa nasje ‰e dodatno navdu‰il. Pozneje smo izvedeli, da sosteno slovenski alpinisti Ïe nameravali preplezati, pase to zaradi spleta okoli‰ãin ni zgodilo. Najbolj re-sen namen sta leta 2000 imela alpinista Janko Me-gliã in Robert Poliãnik, pa ju je v spodnjem delu ste-ne ustavilo slabo vreme. Na vrh so leta 1962 prvi sto-pili ruski alpinisti, po juÏnem razu, ki oklepa na‰osteno z leve strani. Pozneje je sledil ‰e uspe‰en ukra-jinski vzpon po isti smeri, potem pa je gora veãino-ma samevala vse do lanskega leta, ko je moãna in iz-ku‰ena ruska ekipa po SZ steni po 11- dnevnemplezanju dosegla vrh Gorkega po zelo teÏki smeri.

Prvi korakiPo pristanku v mestu Almaty vse steãe tako kot

smo bili dogovorjeni z na‰o agencijo Turkestan. V

Besedilo: Tine MarenãeFotografiji: Ale‰ âesen

Slovenija direktNova slovenska prvenstvena smer v Tien ·anu

Prvenstvena smer v juÏni steni Pik Gorkega,Slovenija direkt


44

ALPINIZEM

bomo mogli pregoljufati v zgornji del stene. AnÏeposkusi izsiliti prehod ‰e s tehniãnim plezanjemob slapu, a je preveã zamudno in ‰e teÏko (zmanj-ka mu opreme). Tako nam preostane samo sitnosestopanje po steni. Veãinoma sestopamo brezspu‰ãanja ob vrvi, plezamo navzdol. Vse skupajgre na Ïgoãem soncu, med obstreljevanjem s ka-menjem in plazovi zelo poãasi. Kljub vsemu se ‰eisti dan sreãno prebijemo do pomoÏnega taborain potem do baze. Ta dan spoznamo, da je bila na-‰a odloãitev, da veãinoma v steni plezamo ponoãi,prava. Odloãimo se, da bomo steno poizkusili pre-plezati ‰e po bolj desni varianti.

V tretje gre radoTako konãno sledi tretji, uspe‰en poskus. Na‰a

morala je pred tem vzponom popolnoma na dnu.Prviã na odpravi se zavemo moÏnosti, da mogoãestene sploh ne bomo preplezali. To nas po drugistrani ‰e bolj podÏge in zdruÏi v na‰i nameri. Rek vtretje gre rado se tokrat za spremembo uresniãi.Do pomoÏnega tabora zopet dostopimo v slabemvremenu, potem pa se ob na‰em ãakanju zveãernaredi ãudovita noã s polno luno. Vidljivost je ze-lo dobra. S plezanjem zaãnemo ob 11h. Nenaveza-ni hitro napredujemo in ob svitu smo Ïe 100 mpod prvo opastjo, na vi‰ini 5800 m. Preko nje naj-de Darc zanimiv in teÏak prehod po nekak‰nemsneÏno – lednem kaminu. Tu so na‰i Ïivci najboljna preizku‰nji, saj navezani plezamo po terenu,kjer se ne da urediti dobrega sidri‰ãa. Sledi 50 mgaÏenja do pasu po bolj poloÏnem terenu, potempa tehniãno nezahteven razteÏaj, vendar v danihrazmerah verjetno kljuã smeri, 50 m puhlega sne-ga v okrog 60-stopinjski vesini. AnÏe se kot prvi do-dobra nagara, da pregazi in prepleza ta del. Sledi‰e izstopni razteÏaj. AnÏe ga potegne kar naravnostpreko zadnje opasti toãno na predvrh Gorkega navi‰ini okoli 6000 m. Tu sledi teÏka odloãitev, da sekljub bliÏini vrha, dobrih 50 vi‰inskih metrov nasloãi od njega, ne bomo povzpeli nanj. S to odloãi-tvijo se re‰imo gotovega bivaka v slabem vremenu.S spusti ob vrvi sestopimo po smeri prvopristopni-kov, ki pa je zaradi puhastega snega do pasu inopasti zelo teÏko prehodna. Ko imamo vsega do-volj, se z grebena spustimo v levi del juÏne stene.Poãasi se zaãne mraãiti in moãno sneÏiti. Nekaj ur

nekaj dneh brez veãjih teÏav prispemo v na‰ baznitabor. Po namestitvi v prijetni bazi se zazremo vsteno in zaãnemo kovati naãrte. Zaradi na‰e neiz-ku‰enosti se stene Ïelimo lotiti ãim bolj naãrtova-no in varno. Zato se tudi odloãimo, da pred zaãet-kom strmej‰ega dela stene skopljemo sneÏno lu-knjo kot pomoÏni tabor in v steni, zaradi juÏne le-ge, plezamo veãinoma ponoãi. Uganka nam je do-stop do osrednjega dela stene. Priãakujemo, da boteÏak, zato si nameravamo po potrebi pomagatitudi s fiksnimi vrvmi. Sestop predvidimo po ju-Ïnem grebenu (smeri prvopristopnikov), ki izgle-da normalno prehoden.

Naslednji dan zaãnemo z aklimatizacijo. LePero, ki si je Ïe v helikopterski bazi moãno zvil gle-Ïenj, ostaja v baznem taboru in posku‰a svojo po-‰kodbo spraviti v red. Na Ïalost po enem tednuugotovi, da tako ne gre veã in se odpravi domov.V naslednjih desetih dneh je delo ostalih ãlanovpoleg aklimatizacijskih vzponov tudi oznaãevanjeprehodov preko ‰irokega ledenika do na‰e stenein izdelava sneÏne luknje, pomoÏnega tabora v ste-ni na vi‰ini 4750 m.

Tako smo pripravljeni na vzpon. Îe ob priho-du v bazo smo ugotovili, da je moÏno steno pre-plezati po dveh logiãnih linijah. Po direktni prekoslapu, ki se pne preko skalne stopnje v zgornjemdelu stene ali pa po snegu in ledu proti desni naJV raz. Direktno varianto smo ocenili kot lep‰o inkot veãji izziv, zato smo se odloãili, da najprej po-izkusimo z njo.

Dvakrat neuspe‰noPrvi poizkus, da bi preplezali steno, se konãa v

na‰em pomoÏnem taboru. Napredovanje namprepreãi slabo vreme. Zaradi nepazljivosti se po-tem preko noãi zastrupimo ‰e s plinom, ki uhaja izplinskega kuhalnika. Drugi poskus se prav tako za-ãne bolj Ïalostno. Vreme je vse do ene zjutraj obla-ãno s sneÏenjem, potem pa se v zelo kratkem ãasuzjasni in zasveti skoraj polna luna. Tako v ãudovitinoãi iz na‰ega pomoÏnega tabora zaplezamo v ste-no Gorkega. Ob 9h zjutraj smo pod skalno sto-pnjo v osrednjem delu stene, tristo metrov pod vr-hom. Na‰e dobro poãutje se v hipu sesuje, ko obplezanju slapu, ki je zamrznil preko skalne sto-pnje, ugotovimo, da se zaradi prekrhkega ledu ne


45

ALPINIZEM

lukenj na vi‰ini 5800 m. Nekako ãutimo, da mora-mo naslednji dan kljub utrujenosti poizkusiti pritina vrh, saj nas dogajanje v ozraãju opozarja na bli-Ïajoãe se slabo vreme.

Vstanemo Ïe ob treh in se ob ‰tirih odpravimoiz sneÏne luknje. Med vzponom po prepereli skali spomoãjo starih fiksnih vrvi nas najbolj skrbijo prstina nogah in velike sneÏne zastave, ki jih dviga mo-ãan veter na vrhu. Po dalj‰em posvetu in pogovorunadaljujemo pot. Preko strme skalne stopnje dose-Ïemo zgornji, sneÏni del hriba. Tu Ïe moãneje ãu-timo vi‰ino. V zelo vetrovnem vremenu izobesimoslovensko zastavo. Potem pa le ‰e navzdol ... Utruje-ni hitimo kolikor se da in ravno pred noãjo se trijezavalimo v na‰o sneÏno luknjo, Darc pa sestopi dotabora 2. Zjutraj zakorakamo po novozapadlemsnegu proti vse bolj oblaãni dolini. Verjetno smo le-tos zadnji, ki zapu‰ãamo ta lep piramidast vrh.

Celotna tura je trajala 33 ur. 1700 m visoko pr-venstveno smer smo poimenovali Slovenija direktin jo ocenili s V-VI, 5, 90°/50°- 65°. Veã o odpravisi lahko preberete na spletnem naslovuhttp://www.pdrustvo-kranj.si/gorki/.

tako sestopamo v katastrofalnem vremenu in medstalnimi pr‰nimi plazovi. Imamo sreão, da je stenatako strma, da se vse splazi sproti in nas tako ne»obi‰ãe« noben velik plaz. Z izgubljanjem nadmor-ske vi‰ine se k sreãi umirja tudi vreme. Tako se za-dnjih 500 vi‰inskih metrov ozraãje popolnomaumiri in to nam omogoãi direkten sestop do baze.

Za konec ‰e Khan TengriKljub vsem teÏavam nam vztrajnost in lepo vre-

me tik pred odhodom iz baze omogoãita, da poiz-kusimo ‰e po normalni smeri priplezati na vrhKhan Tengrija (7010 m). Pet dni pred predvide-nim odhodom tako ob 4h zjutraj zakorakamo vhladno jutro. Mimo tabora 1 po zelo teÏko preho-dnem ledeniku dospemo do tabora 2. Tu nas pri-ãaka eden od ãlanov ribni‰ke odprave, ki je v temãasu prav tako dejavna na tem hribu. Izvemo vese-lo novico, da je njihovemu Stanetu uspelo priti navrh. Po dalj‰em poãitku nas moãan veter in bega-joãi oblaki preÏenejo proti taboru 3 in tako se ‰epred noãjo utaborimo v eni od ‰tevilnih sneÏnih

Od leve proti desni: Pik Gorki, Chapaev, Khan Tengri

Na‰a smer

Besedilo in fotografija: Silvij Morojna

Pod oranÏnimi previsi nad sonãnimi plo‰ãami

Friko v Klemenãi peãi

W

»Hej, stari! Si lahko misli‰, da je danes mi-nilo natanãno 17 let, odkar smo skupaj zMarkom (Lukiãem, op. avt.) prviã za Fran-ãkom ponovili Frikota!!???« me na polici,kjer se navezujeva, spra‰uje Sa‰o. »Hja, po-glej! Pa jutri bo toãno 20 let, kar sta z Jo-hanom plezala to prvenstveno!«, mu odgo-varjam, ko ‰e zadnjiã pogledam opis smeri.Niti sanjalo se nama ni o tem, saj sploh nibil najin namen obujati spomine, praznova-ti obletnico ali v dvoje klepetati o »starihdobrih ãasih« v Frikotu. Za ta podateksem izvedel ‰ele ob natanãnej‰em prebi-ranju plezalnega vodnika Logarska dolina– Zahodni del. Pod Klemenão peã sva za‰lapo telefonskem pogovoru, ko sem v petekpozno zveãer ugotovil, da ‰e nimam sople-zalca za sobotno plezanje. Zraven tega sosmeri v Peãeh nad Logarsko dolino ‰e naj-bolj primerne za uÏiva‰ko plezanje na kon-cu sezone. Tudi sredi novembra, ko je ve-nec Savinjskih Alp, ki jih obdaja, Ïe precejpobeljen s snegom. Midva pa sva v son-ãnem dopoldnevu uÏivala toploto v krat-kih rokavih in vpijala pisano paleto jesen-skih barv – kot nekje na Primorskem vtem letnem ãasu.

Topla skala sredi novembra»Malo sva vseeno prezgodnja«, ugotavljamzjutraj, ko se dobiva na parkiri‰ãu predcerkvico, za katero je naãrte narisal samgospod Pleãnik in stoji ob vhodu v »vednozeleno« Logarsko dolino. Termometer kaÏesamo +4∞C, grejeva se v avtomobilu, gri-zljava zajtrk in ãakava na sonce, ki se mo-ra pokazati nasproti pred pol ure izginja-joãe se polne lune. âas nama ob ãvekanjuhitro mineva. Najprej zaÏari vrh Planjavena koncu doline, ãez nekaj ãasa pa tudi Kle-menãa peã, zato se podvizava in odpeljeva‰e kilometer naprej.

Peãi po svoji zgradbi in strukturi spadajo hKaravankam. Njihove stene se drzno dvigu-jejo nad Savinjo in potokom Jezera, ki pri-teãe iz Matkovega kota. Plezalno oziroma

alpinistiãno so bile stene Klemenãe peãiodkrite relativno pozno. Zaradi juÏne lege,nizke nadmorske vi‰ine in kratkega dosto-pa so primerne za plezanje preko celegaleta. Najbolje pozno v jeseni, ko nam tudisredi novembra postreÏejo s toplo skalo,zgodaj spomladi, ko je v visokogorju ‰e snegter tudi v zimskih sonãnih dneh, ko se zrakzaradi konkavnih sten segreje nad obiãaj-no nizko temperaturo, nas lahko priãakaprijetna plezarija. Sredi poletja je tukaj lepreveã vroãe, pa tudi kak‰na kaãa namlahko pride na pot, ne da bi jo posebej kli-cali. Stena v Klemenãi peãi je ponekod pre-cej pora‰ãena, na nekaterih mestih pa tu-di kru‰ljiva. Na podobno misel lahko pridevsak, ki od daleã opazuje rumeno oranÏenodlom v levem delu Klemenãe peãi. Priãaku-jemo, da tam preko ne pelje nobena, vsajne posebno lepa smer. Vendar je zaãudaskala prijetno razãlenjena in polna dobrihoprimkov. ·e veã, obe najlep‰i in najboljeopremljeni smeri v Klemenãi peãi, Mrtva‰kipajek in Friko, peljeta prav tam preko. No-vej‰e smeri, predvsem v desnem delu protiZobu, imajo na vstopu vklesano ime – za la-Ïjo orientacijo in manj zmede. Smeri pote-kajo namreã tukaj precej na gosto enazraven druge – kot v kak‰nem plezali‰ãu.

Pri parkiri‰ãu pod steno poi‰ãeva pot,preãiva skalen podor, kjer se pot pod ne-kaj tonami skal izgubi in jo najdeva spet nadrugi strani. Potem ji previdno slediva, kose ponavadi bolj slabo vidna vedno umikaproti levi strani amfiteatra in naju napo-sled pripelje pod velike, poloÏne plo‰ãe.OdloÏiva nahrbtnika, na veje obesiva pre-potene majice, si natakneva ãeladi, uredi-va opremo ter vrvi in v soncu odideva levoproti vstopu v smer.

»Popravljena« linija smeriPodobno smo verjetno poãeli tudi predslabima dvema desetletjema, ob prvi po-novitvi Frikota. âe me spomin ne vara, smobili veliko manj spro‰ãeni kot danes. Fran-

47

Pod oranÏnimi previsi nad sonãnimi plo‰ãamiNa‰a smer

48

ãkove smeri paã niso slovele kot enostavnisprehodi z dobrim varovanjem. Posebenproblem je predstavljalo ocenjevanje, ko po-navadi nisi vedel, kako teÏka je smer v resni-ci, vse dokler je ni preplezal nekdo drug alipa je nisi kar sam. ·ele z leti smo se navadilina te Franãkove specialnosti. Prav dobro sespomnim, da sem po‰teno »‰vical« Ïe v dru-gem razteÏaju. Danes paã smer pelje iz glad-kega Ïlamborja levo do varovali‰ãa, od tampa navzgor proti desni in ãez odpoãeno lu-sko proti zadnjemu razteÏaju. Takrat pasmo plezali ‰e originalno smer, v kateri je bi-lo nekaj zarjavelih klinov, ki smo jim dodalikak‰nega metulja. Pa ne bi upal staviti, da biob padcu drÏal. Niti klin, kaj ‰ele metulj. ·enajbolj butasto se mi je zdelo na koncu, tikpred varovali‰ãem, ki je bil skupen s tistim vMrtva‰kem pajku. Simpatiãno ime, ni kaj. Niãkaj simpatiãna pa ni bila kru‰ljiva, pra‰na inz zemljo posuta plo‰ãa brez varovanja, ki jevodila do re‰ilnega »‰tanta«. âe bi se takratodpeljal navzdol – fijuuuu ... ãez tiste ‰kra-plje, bi me lahko samo ‰e ovili s prvim povo-jem od nog do glave in transportirali do re-‰ilnega avtomobila. Kako smo potem spleza-li ‰e preãnico v desno proti tako zaÏeljene-mu grmovju, mi pa ni jasno niti danes, ko seoziram na nerazãlenjene plati. Pre-plezali smo torej Frikota, takratin danes, vendar ne istega.

Vstopne sive plo‰ãe zlezevanenavezana; naveÏeva se‰ele na urejenem varovali-‰ãu, levo od vstopa v Pajka. Izrazit, od vo-de izpran Ïlambor sluÏi kot orientacijskatoãka, sicer pa tako ne moreva spregle-dati varovali‰ã, povezanih s pomoÏnimi vr-vicami in svedrovcev. Plezanje nama hitrosteãe, preko bolj ali manj razãlenjenihplo‰ã sva v naslednjih dveh razteÏajih navarovali‰ãu pod oranÏnimi previsi, ki jeskupno z Mrtva‰kim pajkom. Od tukaj podobrih oprimkih odplezava precej zraãnolevo navzgor, preko odpoãene luske, naj-lep‰ega mesta v celi smeri, na travnatovarovali‰ãe. Tudi zadnji, peti razteÏaj, jezadovoljivo opremljen s svedrovci. Pripelje

te na sam rob stene, tako da lahko za za-kljuãni oprimek uporabi‰ posu‰eno koreninomanj‰ega macesna. Zavali‰ se med gozdnorastje in ko spet pride‰ k sebi, poãasi uredi‰varovanje na drevesu ter pokliãe‰ soplezal-ca.

Z drevesa nazaj pod stenoSa‰o je kot ponavadi hitro za menoj. Polegrazgleda v Matkov kot in proti Strelovcu jeprecej zanimivo tudi brezno v Klemenãi peãi.Pravijo, da spada med eno izmed najglobljihpri nas. Vhod vanj se nahaja v gozdu blizu vr-ha Klemenãe peãi, zato bodite pozorni. Ne bibilo preveã prijetno, ãe bi v iskanju najlep‰e-ga prostorãka za opravljanje »velike« ali»male« potrebe na novo odkrili njen vhod!

Po kraj‰em ogledovanju, pljuvanju v globino,preobuvanju v teniske in filozofiranju o smi-

W

slu alpinizma, plezalstva ter ‰ivanju nami-znih prtiãkov, zavzeto poi‰ãeva sestop. Ma-lo nerodno je za nepoznavalce najti pravodrevo. Ob robu stene moramo dobrih 10 do20 metrov navzgor. Pri izrazitem drevesupoglejmo ãez steno na mestu, kjer izstopi Ïetolikokrat omenjena smer Mrtva‰ki pajek.Kdor pa tukaj ‰e ni plezal, se mora potrudi-ti do drevesa in sam pokukati navzdol. Podseboj bo‰ opazil svedrovec. Ko pa se z dre-vesa, okoli katerega preprosto zaveÏe‰ vrv,spusti‰ nekaj metrov, na levi opazi‰ tudi si-dri‰ãe; dva svedrovca z verigo in vponko. Potem prvem, kratkem spustu naju ãaka dol-go potovanje preko velikega previsa. Lepome vrti okoli vrvi, ko posku‰am ob spustutudi fotografirati. Sa‰o se je moral na ro-bu strehe zazibati, da je dosegel naslednjekline za spust, ki so pod previsom, mene palahko na »‰tant« kar potegne. Z naslednjim,sicer 60-metrskim spustom, se zapeljevaskoraj ãisto do vznoÏja stene. ·e kratek se-stop, vleãenje in zvijanje vrvi, potem pa spetv senci popivava ob soku in vodi.

âasa imava sicer dovolj za ‰e kak‰no smer,a kaj, ko kliãejo obveznosti in na svetu tudinisi ãisto sam. Kar trije se na primer pravsedaj drenjajo v Mrtva‰kem pajku in bi na-ma bili samo v napoto. Tudi zato raje po po-ti spet hitro sestopiva do ceste in se odpe-ljeva domov. »Kaaaj, si Ïe nazaj?«, me sprej-me zaãudeno otro‰ko ãebljanje in priprav-ljeno kosilo. Kaj naj reãem na vse to – pov-sod je lepo!

Izhodi‰ãe: Parkiri‰ãe ob cesti Logarska do-lina – mejni prehod Pavliãevo sedlo nadMatkovim kotom stoji na skrajnem levem(zahodnem) robu Klemenãe peãi. S kriÏi‰ãaoziroma vstopa v Logarsko dolino (mitnicaza plaãilo vstopnine v Logarsko dolino) zavi-jemo desno, naravnost proti Matkovemukotu in samo slab kilometer sledimo asfal-tni cesti. Ko na desni zagledamo steno Kle-menãe peãi, se zapeljemo ‰e do manj‰ega,prej omenjenega parkiri‰ãa. Tam se cestapovsem pribliÏa steni Klemenãe peãi. (1 kmali 10 minut pe‰)

Dostop: Z ravnega prostora, kjer pustimoavto (ali kolo...), nas na zaãetku mogoãe ma-lo slabo vidna pot proti steni vodi nad cesto,preãka precej velik skalnat podor in se vkraj‰ih zavojih dviguje pod Klemenão peã polevi strani manj izrazitega meli‰ãa. Ko se na-posled znajdemo povsem pod steno in polo-Ïnej‰imi sivim platmi, preãimo levo pod vstopsmeri. Pod osrednjim delom Klemenãe peãivodi vodoravna potka z leve proti desni ‰edo preostalih smeri vse do izrazitega stolpa– Zob Klemenãe peãi. 10 minut.

Sestop: Redke izbrance, ki se bodo potrudili zvzponom do vrha grebena Klemenãe peãi, ãa-ka na vzhodni strani laÏje preplezljivo pora-‰ãeno poboãje. Tam lahko sestopimo do se-delca, ‰krbine med steno in Zobom ter nada-ljujemo s sestopom levo naokrog, potem pa‰e desno pod steno. Veliko udobneje je poiska-ti drevo za spust na izstopu smeri Mrtva‰kipajek. Po kraj‰em spustu se z odliãnega varo-vali‰ãa spustimo preko velikega previsa donaslednjega sidri‰ãa, od tam pa pod steno.

Vodniki in zemljevidi:Plezalni vodnik: Logarska dolina – Zahodnidel (Tone Golnar & Silvo Babiã, PZS 1999).Zemljevid: Kamni‰ke in Savinjske Alpe M1:50.000.

Opremljenost smeri in priporoãljiva oprema: Smer Friko je popolnoma opremljena, po dvasvedrovca sta na varovali‰ãih in tudi za soli-dno vmesno varovanje z zavrtanimi klini jedobro poskrbljeno. Za varen spust priporo-ãam dvojno 50-, ali ‰e bolje 60-metrsko vrv,poleg obiãajne alpinistiãne opreme (ãelada,prva pomoã, osnovna alpinistiãna opremaitd.) pa zadostuje 12 kompletov. Nahrbtnikali kak‰no malenkost lahko pustite kar podsteno. âe vam bo hotel kdo kaj izmakniti, gaboste lahko pri tem poãetju celo opazovali –ves ãas ko boste plezali in se spu‰ãali podsteno ob vrvi.

49

Pod oranÏnimi previsi nad sonãnimi plo‰ãamiNa‰a smer

50

Novice iz vertikale

Lukiã preplezalnovo smer X. stopnjePo skorajda neverjetni seriji zah-tevnih vzponov v visokih stenahje Marko Lukiã (AAO Kozjak, Cit-ywall, Iglu) dostojno zakljuãil se-zono plezanja v gorah – z najte-Ïjo prosto preplezljivo smerjo vna‰ih gorah. V SZ steni VeÏice jeopravil prvi vzpon v smeri, ki stajo poleti opremila skupaj z An-drejem Grmov‰kom. V sedemrazteÏajev dolgi in 200 m visokismeri Last minute teÏave dose-gajo spodnjo deseto stopnjo poUIAA lestvici (X– oz. 8a+). Smersta letos poleti Lukiã in Grmov-‰ek opremila s svedrovci v ‰tirihloãenih dnevih. »Franãek Knez jepripeljal plezanje na navadne kli-ne v na‰ih stenah praktiãno donajvi‰je moÏne ravni. Od tam na-prej se teÏje, previsne, monolitnestene lahko prepleza le z upora-

bo svedrovcev«, je uporabo sve-drovcev komentiral Lukiã. Zago-vornika opremljanja smeri »odspodaj«, torej vrtanja med ple-zanjem, sta prikazala racionalnouporabo svedrovcev s precej-‰njimi razdaljami med njimi inobveznimi mesti teÏkimi do 7b.Lukiã se je prostega plezanjasmeri lotil na pragu jeseni. Uspelje po dveh dneh ‰tudija in enemneuspelem vzponu in padcu nakoncu zadnjega teÏkega razte-Ïaja. Ob uspe‰nem vzponu je bil znjim Jure Niedorfer. NajteÏjirazteÏaj je bil Ïe zelo moker in jezanj potreboval kar ‰tiri poizku-se. Ostale razteÏaje je v gostimegli preplezal v prvem poizku-su, jih ocenil z 8a+, 5c, 7a+, 7c+,7b+, 8a, 6a. Sezone v gorah je boljali manj konec, a Marko si je Ïena‰el nov cilj – kultno tehniãnosmer Spomin v Aniãa Kuku. Nek-daj najteÏja pakleni‰ka tehniãnasmer bo z nekoliko sreãe mordalahko postala ena najteÏjih pro-stih smeri na svetu. T. J.

Klemen Mali v 8b klubuKlemen Mali (AO Kamnik) se jepridruÏil skupini alpinistov s pre-plezano ‰portno smerjo z oceno8b. Po nekaj dnevih ‰tudija je v Vi-pavski Beli preplezal popularnosmer Cerko. Tudi sicer je Klemenzelo aktiven pri opremljanju no-vih smeri. Pred ãasom je tako za-kljuãil svoj primorski opus. V sek-torju Srnjak, ki se nahaja levo odsmeri Îaga v osapski steni, sta z

neutrudno Betko Galiãiã opre-mila dvanajst novih smeri, dolgihdo 35 m, ki obetajo odliãno novoplezali‰ãe v Ospu. Veãina je Ïepreplezanih, ‰tiri smeri pa so od-prti projekti s teÏavami do 8a. Vosrednjem delu stene je Mali nadCergolovimi verigi opremil dvedalj‰i smeri. Desno, Svinjam dia-mante (6b+, 7b, 6c), je preplezal sSilvom Karom ter po njej uredilspuste za 60 m vrv. Druga, ·par-gelj direkt, pa ‰e nima prostegavzpona, teÏave pa bodo nekjemed 7b in 7c. T. J.

Martina âufarna KalymnosuPrve dni septembra je Marti-na âufar preÏivela na gr‰kemotoku Kalymnosu. V tem ple-zalnem raju je v krogu 20 kmveã kot trideset sektorjev ssmermi vseh teÏavnosti, od 4do 8b. Prevladuje plezanje poprevisnih smereh s kapnikivseh mogoãih oblik in velikosti.Najbolj slikovita je Grandegrotta, s tudi do 55 m dolgimismermi po kapnikih, ki visijo sstropa. Martina je na pogledpreplezala Zawinul Syndicate(7c+), Aegialis (7c+), ter prvi delPriaposa (7c), ki je gotovo »naj«smer Kalymnosa. Poteka ãezcelotno Grande grotto in sepo 55 m konca v plo‰ãi, kjer jetudi detajl smeri, ki nosi oceno8a+. V sektorju Odisej, kjer sosmeri bolj kratke in jedrnate,je na pogled uspela v smeriOrion (8a), Marci marc (7c), Po-lifemo (7c), v drugem poskusupa v Andromedi (7c+) in Arugli-opulusu (7c+). V sektorju Spar-tacus, kjer se kapnikom pri-druÏijo tudi luknje, je na pogledpreplezala smeri Daniboy (8a)in Spartacus (7c). Po prihodudomov je v njenem obiãajnem»delovi‰ãu«, Warmbadu, pre-plezala smer Out of Steier-mark (8b). T. J.

MarmoladaV juÏni steni Marmolade je bilokonec poletja in v zaãetku jese-ni opravljenih nekaj dobrih vzpo-nov. Moderno klasiko stene,smer Moderni ãasi (VII+, 800 m),so preplezali Iztok Ipavec (So‰kiAO) in Tina Di Batista (AO Mati-ca) ter TomaÏ Jakofãiã (AAO,Promontana) in Gregor Laãen(AK ârna), slednja dva prosto.Jakofãiã se je tjakaj vrnil zopetãez tri dni in s Petrom MeÏnar-jem v sedmih urah preplezalsmer Gogna (VII-/VI, 800 m). T. J.

Val di MelloMatevÏ Kun‰iã (Vrh) se je predodhodom v Yosemite z JuretomNeãimerjem (oba AO Radovlji-ca) odpravil do najbliÏjih grani-tnih sten, v idiliãno dolino Val diMello. V tamkaj‰nji najbolj‰i innajvi‰ji steni Monte Qualido stapreplezala dve smeri. Artemi-sia (7+, A1, 750 m) je resna alpi-nistiãna smer, Magic Line (7+,A0, 750 m) pa je solidno oprem-ljena s svedrovci in v najteÏjemrazteÏaju ponuja teÏko prostoplezanje (7c, Kun‰iã 1xA0). T. J.

Razpis akcij v letu 2004Na 35. seji je Komisija za alpini-zem sprejela sklep, da KA in Ko-misija za odprave v tuja gor-stva pri PZS objavljata skupenrazpis, na katerega naj alpini-stiãni odseki (klubi) ali posame-zniki prijavijo akcije s podroãjaalpinistiãne dejavnosti v letu2004. KOTG bo tako posebejobravnavala predloge, ki bodoustrezali razpisu in prijavi zasredstva ·portne fundacije. Vleto‰njem letu je novost eno-ten obrazec za prijavo akcije(odprave), ki je priloÏen razpi-su. Prijave sprejemajo na PZS,KA-KOTG, DvorÏakova 9, 1000Ljubljana, najkasneje do 21.11.2003. T. J.

51

b

Novi gorski vodniki Pred kratkim so v Kamni‰ki Bistri-ci potekali zakljuãni izpiti za pri-pravnike za gorske vodnike. V so-boto se je odvijal izpit iz vrvne te-hnike v plezali‰ãu Iglica v BohinjskiBeli, v nedeljo pa so opravili drugidel izpita z vzponi v zasneÏenih Ka-mni‰kih Alpah. Prva skupina je izve-dla preãenje Veliki Greben – Kokr-‰ko sedlo – Kal‰ka gora – Kalce –Kamni‰ka Bistrica. Druga skupinapa je opravila vzpon na Planjavopo SZ grebenu in sestopom prekoSrebrnega sedla v Repov kot.Analiza ture in rezultati so biliznani in objavljeni ‰e istega dne vKamni‰ki Bistrici. Tako je sedemalpinistov in pripravnikov za GVzakljuãilo naporno triletno ‰ola-

nje. Dani Tiã, Franc Pepevnik, IztokIpavec, Milan Romih, Peter Bene-dik, TomaÏ Jakofãiã in Klemen Gri-ãar so si tako pridobili ‰e en po-klic ter naziv Gorskega vodnika zmednarodno licenco IFMGA. Zdru-Ïenje gorskih vodnikov Slovenije jepred kratkim izdalo razpis za za-ãetek usposabljanja za poklic gor-skega vodnika/vodnice na podlagi12. ãlena Zakona o gorskih vodnikih(UL RS ‰t. 63/99 str. 8121) in PravilZGVS. Usposabljanje se bo priãelov letu 2004. Obsegalo bo 80 dni te-ãajev in izpitov. Usposabljanje jeusklajeno z zahtevami Mednaro-dne zveze zdruÏenj gorskih vodni-kov IFMGA in bo skupaj z enole-tnim pripravni‰kim staÏem izve-deno v ‰tirih letih. Natanãnej‰anavodila in pogoje se dobi nawww.zdruzenje-gvs.si. Alpinisti, kiustrezajo pogojem, lahko prijavo zdokazili po‰ljejo do 15.11. 2003. T. J.

Plezam proti vrhuMatija Nerat

Moje roke, pobeljene od magnezija,stojim na dnu … stene in gledam proti vrhu,v mislih se prebijam skozi labirint oprimkov,i‰ãem re‰itve problemov …

·e zadnjiã si popravim plezalni pas,pogladim vreãko z magnezijem in preverim vso opremo,nato kar poskoãim od veselja,da lahko zaãnem.

Îelim si na vrh–roke in noge segajo vi‰je in vi‰je,ãedalje veã zraka je pod nogamiin soplezalec ãudno pomanj‰an, spremlja vsak moj gib …

Vse gre kot namazano,skoraj malo preveã se mi mudi proti vrhu,oprimke prijemam Ïe

kot da mi je vsak prijatelj,a se zgodi –omahnem, ko mi kamen ostane v roki,padam … stotinka groze,adrenalin mi napolni telo,celotno telo se odzove

in se krãevito oprime skale.

Dobrodo‰el nazaj … v Ïivljenje!Skala me spet sprejme medsein z veãjo previdnostjoter novo izku‰njo nadaljujem.

Nadaljujem kjer sem prej konãal,posku‰am nadoknaditi in Ïiveti!Rad gladim to raskavo sivino,ki uniãuje mojo prste na rokah

in povzroãa rane.

DoÏiveti hoãem vse tisto kar ne razume vsakdo,

neskonãno dolgo viseti v tej vertikali in dihati z njo,

biti del nje, poslu‰ati pravljice davnine, ki jih tako Ïivo ‰epeãe,

tega mnogi ne razumejo, zakaj to poãnem.

Nevidna sila me veÏe s steno, nekaj imava skupnega,

teÏke misli se izgubijo, prav tako besede,

odvisen sem samo od sebe in svojih moãi,

zdaj samo plezam … plezam proti vrhu.

Master tekmovanje Navita kitaV Prevaljah se je konec minule-ga meseca odvilo zadnje v se-riji master tekmovanj v bal-vanskem plezanju, imenovanoNavita kita. Avtorja proble-mov Rok ·isernik in Dejan Mi-‰koviã nista prizana‰ala te-kmovalcem, saj sta jih izãrpalaz dolÏino in teÏavnostjo smeri.Pri fantih ni bilo veãjih prese-neãenj, boj pa je bil vseenohud. Najvi‰je je segel Jure Go-lob pred Urhom âehovinom inBlaÏem Rantom. Pri dekletih jeprviã zmagala Martina Malipred Katjo Kovaã in Evo Sime-tinger. T. J.


52

LITERATURA

Utemeljitelj planinske povesti

JJaanneezz JJaalleenn,, ÏÏiivvlljjeennjjsskkaa iinn ppiissaa--tteelljjsskkaa ppoott,, FFrraannccee PPiibbeerrnniikk,, MMoo--hhoorrjjeevvaa ddrruuÏÏbbaa,, CCeelljjee,, 22000033

Marsikateri bralec Planinske-ga vestnika pozna Janeza Jalna inob pohajanju po FuÏinskih planinah,po bohinjskem kotu ali pod StolompodoÏivlja kraje, kamor je pisateljumestil lovca Hribarjevega Petra(Trop brez zvoncev), Cvetkovo Cilkoin ovãarja Marka (iz istoimenskihpovesti). Kot ugotavlja France Pi-bernik v obseÏnem Ïivljenjepisu(preko 400 strani), je bil Janez Ja-len duhovnik, planinec, lovec, ljubi-telj narave, predvsem pa pisatelj inv zaãetku tudi dramatik. Poleg Ïeomenjenih del je napisal ‰e Bobre,trilogijo o Ljubljanskem barju in mo-sti‰ãarjih, pa Vozarje in vrsto kraj-‰ih proznih del, zbranih v Previsih.Bil je mojster opisovanja narave,njegove slike so tako Ïive, da si Ïebrez poznavanja doloãenega obmo-ãja lahko ustvarimo natanãno po-dobo, predvsem pa nas neustavljivopritegne, da bi tja tudi ‰li - ko v nje-govih povestih cveti resje po robeh,ko se vlaãijo ãudne megle, ko rdi je-sensko listje. Kako tudi ne bi znaltega opisovati, ko pa je zdruÏil svojpisateljski talent z obiskovanjemgora, s pohajanjem po lovskih revir-

jih in s pozornim poslu‰anjem ljudi, kiso mu zaupali dragocene spomine -na ãase, ko je bilo po bohinjskih pla-ninah ‰e hudo Ïivo in ko je medved‰e lomastil pod Smoku‰kim grebe-nom. Iz teh paberkov je potem se-stavil imenitne planinske povesti.France Pibernik je Ïivljenjepis osre-dotoãil predvsem na Jalnovo pisa-teljsko udejstvovanje, na njegovodelo, manj pa je informacij o tem,kje vse je pisatelj bil kot planinec inlovec. Izvemo, da je bil pogostokratna Triglavu, da se je povzpel naGrossglockner (fotografija je pri-loÏena), da je plezal tudi z JoÏo âo-pom in Uro‰em Îupanãiãem, pre-dvsem pa, da je scenarist prvegaigranega slovenskega celoveãerne-ga filma Triglavske strmine (sicerje bil to drugi film z gorsko temati-ko, leto za prvim, V kraljestvu Zla-toroga). V Pibernikovi knjigi je tudiponatis poroãila Mihe Potoãnika ssnemanja tega filma, ki je bil objav-ljen v PV leta 1933, v ‰tevilnih oce-nah Jalnovega dela pa je za ljubite-lje gora zanimiva misel, ki jo je oTropu brez zvoncev zapisal Tine De-beljak leta 1941: »Zato jo lahko ime-nujemo na‰o najlep‰o lovsko po-vest, obenem slavospev na‰emutriglavskemu svetu, kot ga ni ‰enihãe zapel.« Podobno zveni iz objav-ljenega FinÏgarjevega komentarjaOvãarja Marka: »Jalen je idealist,najlep‰i tam, kjer je doma; v gorahpri lovcih in divjadi, pri pastirjih inplezalcih po skalah.« Îivljenjepis Ja-neza Jalna bo dobrodo‰el tako privseh ljubiteljih njegovih povesti, patudi pri tistih, ki imajo radi poeti-ãne opise narave, kakr‰ne je znalustvariti. France Pibernik v zaklju-ãni misli pravi: »... ‰e posebej pa jeodliãen slikar neizmernih lepot na-‰ih gorskih predelov pod Stolom inTriglavom ...«

Marjan Brade‰ko

Îivalstvo SlovenijeÎÎiivvaallssttvvoo SSlloovveenniijjee,, ssttrrookkoovvnnoo

uurreeddiillii:: ddrr.. BBoorriiss SSkkeett,, ddrr.. MMaattiijjaaGGooggaallaa iinn ddrr.. VVaalliikkaa KKuu‰‰ttoorr,, TTeehhnnii--‰‰kkaa zzaallooÏÏbbaa,, LLjjuubblljjaannaa 22000033

Slovensko ozemlje je Ïe od nek-daj zanimalo naravoslovce, zaãen‰iz italijanskim zdravnikom P. A. Mat-tiolijem. Tudi J. V. Valvazor je v svo-jo knjigo Slava Vojvodine Kranjskevkljuãil nekaj naravoslovnih podat-kov. Zdravnik in naravoslovec G. A.Scopoli pa se je lotil ãisto resnihterenskih raziskav in je opisal mar-sikatero Ïivalsko vrsto z na‰egaozemlja. Prvo poljudno in preglednozoolo‰ko besedilo v sloven‰ãini pa jenapisal Fran Erjavec - njegove Do-maãe in tuje Ïivali v sliki in besedi soiz‰le v zbranih delih med letoma1934 in 1939, ponatis pa z naslovomDomaãe in tuje Ïivali v podobah le-ta 1995. Pred kratkim pa je pri Te-hni‰ki zaloÏbi iz‰lo obseÏno delo znaslovom Îivalstvo Slovenije, rezul-tat napornega dela veã kot 40strokovnih sodelavcev. Knjiga ni uã-benik zoologije, iz nje pa izvemo, ka-ko posamezne vrste prispevajo kpestrosti Ïivljenja ter kaj pomenijov Ïivalstvu Slovenije. Avtorji Ïelijo,da bi si vsakdo ustvaril predstavoo raznovrstnosti Ïivalskega svetain o bogastvu na‰ega naravnegaokolja ter da bi ju ustrezno cenil.Na svetu Ïivi veã kot milijon Ïival-skih vrst, med katerimi jih je velikaveãina ÏuÏelk. Podobno razmerjevelja tudi za Slovenijo. Od 21.500 ra-zliãnih Ïivalskih vrst, kolikor jih Ïivina na‰em ozemlju (veã kot na Hrva-‰kem), jih je 18.000 ÏuÏelk. Med njimije kar 6000 vrst hro‰ãev in 3200metuljev. Za alpsko obmoãje Slove-nije so znaãilne predvsem domoro-dne visokogorske vrste. Zelo opazniso npr. alpski svizec (Marmotamarmota), ãrna planinska kavka(Pyrrhocorax graculus) in sneÏnivrabec (Montifringilla nivalis), ki jepri nas omejen na Julijske Alpe. Lov-ci imajo posebno v ãislih zanimivegaru‰evca (Tetrao tetrix). Njemu po-dobna belka (Lagopus mutus) inplaninski zajec (Lepus timidus) sepozimi odeneta v belo. Zlasti poalpskem predgorju letajo prekra-sni metulji - gorski apoloni (Parnas-sius apollo), vi‰e pa nekaj vrst rjav-ãkov (rod Erebia). V Alpah je tudiveã vrst metuljev pedicev iz roduPsodos. KoÏuhi ãmrljev so videti pri-lagojeni alpskim razmeram, tri


53

NOVICE IN OBVESTILA

izmed na‰ih vrst (od 21) rodu Bom-bus pa so res alpske. âeprav ima-mo gamsa (Rupicapra rupicapra)za alpsko Ïival, je raz‰irjen tudidrugod (dinarsko obmoãje, ...). Ne-kaj podobnega velja tudi za gorske-ga apolona in planinskega moãera-da (Salamandra atra); ta koti takorazvite mladiãe, da zanje ne potre-buje veã vode. Rdeãekraka ‰ãebe-tulja (Chortippus pullus) naj bi bila vna‰ih Alpah ledenodobni relikt, so-rodna rumenokraka alpska ‰ãebe-tulja (Chorthippus alticola) pa jeznana le iz Julijcev in juÏnotirolskihDolomitov. Visokogorski pajek je ãr-ni volkec (Pardosa nigra). Tudi veli-ko polÏev je vezanih na Alpe in mednjimi nekateri endemiti jugovzho-dnih Alp komaj segajo ãez meje Slo-venije; to velja za vretenasto obli-kovani zaklepnici Schmidtovo julijko(Julica schmidti) in erjavãevko (Er-javecia bergeri), pa za ploske polÏe,imenovane Schmidtova arianta(Arianta schmidti), oãrtana arian-ta (Arianta chamaeleon) in potla-ãena alpinka (Chilostoma ziegleri).Med uvoÏene Ïivalske vrste sodijoalpski kozorog, muflon in jelen lopa-tar. Potoãno postrv so zanesli v ja-dranske pritoke, v katerih se je kri-Ïala z endemsko so‰ko postvijo. Mo-ãno zdesetkane skalne golobe jenadomestila mnoÏica podivjanih po-tomcev udomaãenih pasem. Iz so-sednjih predelov pa sta pri‰la pla-ninski zajec in planinski vrabec.

(Delno povzeto po knjigi) Ciril Velkovrh

Zbirka drobnih lepot

ZZaavveettjjaa ooddmmaakknnjjeenniihh ppoottii,, AAllee‰‰NNoossaann,, ssaammoozzaallooÏÏbbaa,, TTrrzziinn 22000033

Leto‰njo pomlad se je v Trzinurodila nova knjiga, knjiÏica na se-demdesetih straneh, oblikovanakot priroãen vodniãek, ãeprav - kotopozori avtor na zaãetku - to ni vo-dnik, vsaj ne v obiãajnem pomenubesede. Je vodnik po doÏivetjih, poobãutjih, po drobnih, ãustveno na-bitih utrinkih, ki se porajajo naodmaknjenih poteh, v ti‰ini narave.

Avtor Ale‰ Nosan, geograf, popo-tnik in potopisec, kot se sam pred-stavi, bralcem Planinskega vestni-ka ni neznanka, saj nas je v svojihzgodbah popeljal v ‰tevilne skritekotiãke, ne le domaãe, ampak tudituje. Tudi v tej knjiÏici. Veãina njego-vih potepanj nas sicer vodi po do-maãih logih, sledimo pa mu tudi vvedno privlaãne sredozemske po-krajine Istre, Velebita, Toskane,Provanse, Peloponeza. Spremljamoga v vetrovna prostranstva Mila-nje na obrobju SneÏnika, na skalna-to obreÏje nekdaj slovenskegamorja med Sesljanom in Devinom,med sove, ki gospodarijo v graduHmeljnik, k zapu‰ãenim domaãijamna Masorah, med bele obleke belo-kranjskih brezovih gajev in ‰e mar-sikam, kamor obiãajne, dobro uho-jene poti ne vodijo. To so skrivne po-ti, kot pravi avtor, na katerih du‰a‰e zmore dohiteti telo.

Igor Maher

Odprtje konzulataKraljevine Nepal

V ãetrtek, 9. oktobra 2003, jebila v Ljubljani na Dunajski 104 slo-vesnost ob uradnem odprtju kon-zulata Kraljevine Nepal v Ljubljani.Ker je k uveljavitvi povezav Sloveni-je z Nepalom veliko pripomogla na-‰a planinska organizacija z alpini-stiãnimi doseÏki v Himalaji in s ‰ola-njem nepalskih vodnikov, je biloslavje v znamenju planinstva, ‰e po-sebno himalajizma.

Slavnostni nagovor je imel am-basador Balaram Singh Mall, ki jemed drugim povedal: »Leto‰nje le-to 2003 je za nepalski turizem zelopomembno. Od 25. do 31. maja smopri nas proslavljali zlato obletnicovzpona na Everest. Prvi vzpon, kista ga opravila sir Edmund Hillaryin ‰erpa Tenzing Norgay, smo pro-slavili s ‰tevilnimi prireditvami infestivali. V tem ãasu so se mnogeodprave uspe‰no povzpele na Eve-rest in doseÏeni so bili ‰tevilni novirekordi. Pozornost vsega sveta jebila usmerjena v himalajsko kralje-vino Nepal, ki je proslavila in poãa-stila vse Ïive in Ïe pokojne alpini-ste, ki so vrh osvojili in posku‰ali vkrvi ãlove‰tva ohraniti pustolov-skega duha. Na slovesnosti v Ka-

Obvestilo o po‰kodovani poti

PD Komenda obve‰ãa vseljubitelje kamni‰kih gora, daje pot Jagodci – Osredek(Kamni‰ki vrh) do preklicazaprta zaradi podora.

Predsednik PZS Franci Ekar inãastni konzul Kraljevine Nepal v Sloveniji Aswin Shrestha


54

NOVICE IN OBVESTILA

tmanduju, v bazi pod Everestom indrugih delih drÏave se je ob pra-znovanju zbralo veã kot 300 novi-narjev z vsega sveta.

Himalajska deÏelica Nepal jebogata na zelo veliko naãinov. Nje-no topografsko bogastvo prevza-me tiste, ki imajo radi plezanje,treking in pustolov‰ãine; tiste, ki siÏelijo odkriti drugaãen naãin Ïivlje-nja. Zaradi svoje bogate kulturnededi‰ãine, biotske raznovrstnostiin enkratnih naravnih lastnosti jepopularna turistiãna deÏela. S ti-soãimi templji, sveti‰ãi, pagodamiin prefinjenimi izdelki iz lesa, bronain kamna je Nepal z dolino Katman-duja nekaj posebnega, dobesednoÏiv muzej ... Odnose med Slovenijo inNepalom oznaãujeta topla iskre-nost in globoko prijateljstvo. ·te-vilni slovenski popotniki in alpinistiso postali dobri prijatelji te deÏele.Slovenske obiskovalce in podjetni-ke Ïelim spodbuditi, naj obi‰ãejoNepal in sami odkrijejo njegovo na-ravno lepoto, kulturno dedi‰ãino in‰e veã, skupaj z velikanskimi moÏno-stmi, ki jih lahko ponudi.«

Franci Ekar, predsednik Pla-ninske zveze Slovenije, je orisal so-delovanje Slovenije z Nepalom, ki seje ‰e posebno uveljavilo s postavi-tvijo ‰ole v Manangu in ‰olanjem vo-

dnikov NMA. Andrej ·tremfelj, ki jeopravil prvi slovenski pristop naEverest po prvenstveni smeri, ‰evedno najzahtevnej‰i na najvi‰ji vrhsveta, je opisal vzpon, ki sta gaopravila s pokojnim Nejcem Zaplo-tnikom. Ang Tsering, predsedniknepalske planinske organizacije(Nepal Mountaineering Associati-on), pa je med drugim povedal: »Ze-lo sem hvaleÏen gospodu AswinuShresthi, ki je z navdu‰enjem in za-vzetostjo organiziral ta veãer, dabi izkazali ãast vsem spo‰tovanimalpinistom, ki so se povzpeli na Eve-rest, a se slavnostnega programaob zlati obletnici maja v Katman-duju niso mogli udeleÏiti. Ob uspe-‰nem praznovanju nas je obiskalo231 tujih in 213 nepalskih alpinistov,ki so osvojili ta vrh. Njuni veliãanstvikralj in kraljica Nepala sta s svojonavzoãnostjo ob dogodku poãastilivse obiskovalce, med katerimi sobili tudi Edmund Hillary, Junko Ta-bei in Reinhold Messner, ãe omenimle nekaj ljubiteljev gora. Njuni kra-ljevi visokosti princ in princesa staslovesno odprli simpozij Gorni‰tvoin razvoj, princ pa je znanim alpini-stom, tudi legendarnemu siruEdmundu Hillaryju, podelil medalje.Zdaj pa se Ïelim spomniti toplegain prijateljskega odnosa med Pla-

ninsko zvezo Slovenije in Nepalskoplaninsko zvezo, ki je bila ustanov-ljena leta 1987, ko je izku‰eni alpi-nist Ale‰ Kunaver dal pobudo in ne-posredno nadzoroval graditev ·o-le za gorske vodnike v Manangu.Od takrat redno organiziramoosnovno gorsko usposabljanje obtehniãni pomoãi nekdanje Jugosla-vije, zdaj Slovenije. Zato Ïelim v svo-jem in v imenu vse bratov‰ãine vNepalski planinski zvezi izraziti sr-ãno hvaleÏnost pokojnemu Ale‰uKunaverju za njegovo seme motiva-cije in brezpogojno vdanost, ki jeobrodila sadove in cvetoãe roÏe vobliki vseh udeleÏencev programa,z menoj vred, saj sem se tudi samusposabljal v tej ‰oli.« V nadaljeva-nju je podelil spominske medalje zavzpon na vrh Everesta tistim slo-venskim alpinistom, ki jih niso preje-li Ïe ob praznovanju zlatega jubilejav Katmanduju. Spominske medaljeso ob proslavi v Katmanduju preje-li Viki Gro‰elj, Pavle Kozjek, Andrej·tremfelj in Marija ·tremfelj, v Lju-bljani pa ‰e: Matej Flis, Tadej Golob,Davorin Karniãar, Grega Laãen,Franc Oderlap in Franc Pepevnik –Aco. Devet drÏavljanov RS, posebnozasluÏnih za dobro sodelovanje medplaninskima organizacijama obehdrÏav, pa je dobilo posebna prizna-nja NMA. To so bili: Aswin Shrestha,ãastni konzul Kraljevine Nepal,Franc Ekar, predsednik PZS, Tone·karja, podpredsednik in naãelnikKOTG, Bojan Pollak, Vlado Schlam-berger, Damijan Me‰ko, Roman Ro-bas, Anda Perdan in TomaÏ Humar.

Predsednik PZS Franci Ekar jev znamenje spo‰tovanja in uspe-‰nega medsebojnega sodelovanjapodelil srebrna ãastna znaka PZSpredsedniku nepalske planinskeorganizacije Ang âeringu in ãa-stnemu konzulu Kraljevine Nepal vSloveniji Aswinu Shresthi. Bojan Pol-lak, vodja Odbora za ‰olanje vodni-kov NMA pri KOTG PZS, je z diapozi-tivi nazorno prikazal osnovni teãajoziroma ‰olanje vodnikov NMA,slavje ob zlatem jubileju Everestapa je predstavil Tone ·karja.

Besedilo in fotografiji: Vladimir Habjan

Slovenci na Everestu: Viki Gro‰elj, Tadej Golob, Matej Flis, FrancPepevnik – Aco, Marija in Andrej ·tremfelj, Pavle Kozjek in Gregor Laãen


55

NOVICE IN OBVESTILA

Skup‰ãina Klubaalpskega loka(CAA)

V septembru je v planinski koãiFranz-Senn na Tirolskem potekalaskup‰ãina CAA, ki se je je udeleÏil tu-di predsednik PZS Franc Ekar. VzdruÏenju planinskih organizacij Ev-ropske unije CAA, ki je bilo ustanov-ljeno leta 1995, so planinske organi-zacije iz Francije, Italije, ·vice, Av-strije, Nemãije, Liechtensteina, Ju-Ïne Tirolske in Slovenije. Slovenija jebila v zdruÏenje povabljena Ïe na sa-mem zaãetku, ãeprav takrat ‰e nibila kandidatka za ãlanico EU, ven-dar se je PZS uradno vkljuãila v CAA‰ele letos. Sicer ji je bila Ïe pred ãa-som izkazana velika pozornost, ko jepodpredsednik CAA postal dr. MilanNaprudnik. Letos je nastal statutCAA, verjetno se bo sãasoma poka-zala tudi potreba po uvedbi ãlana-rine in po stalnem sedeÏu – ta najbi bil v Innsbrucku. Z vedno veãjo ak-tivnostjo zdruÏenja nastajajo tudirazliãne komisije – za planinske po-stojanke, pota, naravovarstvo, ... stem pa so povezani stro‰ki, ki nisovedno deleÏni odobravanja.

Zadnja skup‰ãina CAA je polegformalnosti ‰e posebno veliko ãa-

sa namenila poroãanju predsedni-kov planinskih organizacij. Velikopozornosti so zbudile 110-letnicaplaninstva na Slovenskem, 55-letni-ca aktivnosti PZS ter 225-letnicaosvojitve Triglava. Veliko zanimanjaje bilo tudi za sreãanja treh deÏel.To je ‰e posebno veljalo za predse-dnika CAA JuÏne Tirolske RobertaDe Martinija. Tudi vpra‰anju, kakopo 1. maju 2004, ko bo Slovenija po-stala ãlanica Evropske unije, se nidalo izogniti. Odprava administra-tivnih meja bo odprla tudi drugavpra‰anja, ki bodo ‰e kako aktual-na za planinski svet. Posebna po-zornost je bila namenjena obrav-navi dela UIAA in finanãni proble-matiki. Predsednik DAV Josef Klan-ner je odloãno izjavil, da je gledeãlanarine za UIAA dopustno le po-veãanje do 20 %, in skup‰ãina je totudi soglasno potrdila, zavzelastali‰ãe za finanãni red in sprejelasklep, da se namenska sredstvauporabijo oziroma odobrijo ‰ele, koso zagotovljena. Zelo profesional-no je bil predstavljen geografskiinformacijski sistem (GIS) za pla-ninski svet. Veliko ãasa je bilo na-menjenega pogovorom o sodelova-nju in iskanju uãinkovitih povezav zBrusljem, o za‰ãiti obmoãja TrehCin ter o aktivnem sodelovanju z

mednarodnim olimpijskim komite-jem, da bi se uskladili interesi vprojektih za kandidaturo in izved-bo zimskih olimpijskih iger. Pri temse je ‰e posebno pokazala potrebapo aktivnem sodelovanju planinskihorganizacij z nacionalnimi olimpij-skimi komiteji, tako z gledi‰ãa pla-ninskega naravovarstva kot tudi vpogledu namer, da bi se doloãenediscipline v okviru planinstva uvr-stile med olimpijske panoge.

Franci Ekar

110 let PD Celje –Matica

Na prvi jesenski dan je v Naro-dnem domu Celje potekala slavno-stna prireditev s kulturnim progra-mom, ki je zaokroÏila leto‰nje dru‰-tvene akcije v poãastitev jubileja. Odzgodnje pomladi so se zvrstili planin-ski veãeri s predvajanjem diapoziti-vov, fotografske razstave iz kralje-stva planin in gora, 1. Kocbekov po-hod na Koro‰ico, odkritje Kocbeko-vega spomenika v Gornjem Gradu ...Edi Stepi‰nik, slavnostni govornik, jeorisal zgodovino in pomembne mejni-ke dru‰tva od ustanovitve davnegaleta 1893 do danes in konãal s cita-tom: »Kocbek in Frischauf sta nampustila sporoãilo, da gore pripadajovsem ljudem, da so dostopne vsemne glede na vero, politiko, ne gledena premoÏenjski in socialni poloÏaj inne glede na status, ki ga kdo v druÏ-bi uÏiva.« 46 organizacijam, donator-jem, dru‰tvom in posameznikom sobile prviã podeljene bronaste plake-te z reliefno podobo Frana Kocbe-ka, ki je delo kiparja Mihe Kovaãa. Vbogatem kulturnem programu sose predstavili rogisti iz Vojnika, ok-tet Oglarji, gledali‰ka skupina z Na-do BoÏiã, Mirom Podjedom in Dra-gom Kastelicem ter duo Kati s flav-to in citrami. Pred zaãetkom prire-ditve so gorski re‰evalci prikazalire‰evanje ponesreãenca v steni (zobãinske hi‰e), ‰portni plezalci pa sona umetni steni demonstrirali ple-zanje.

Manja RajhUdeleÏenci skup‰ãine CAA, na kateri so bile navzoãe vse ãlanice in pred-sedniki nacionalnih planinskih organizacij ter predstavnica UIAA


56

ajdovska in vipavska. Vipavski pla-ninci, zdruÏeni v PD Vipava, so 5. ok-tobra pod Gradi‰ko Turo prirediliosrednjo slovesnost ob leto‰nji100-letnici planinstva na Vipav-skem. Prireditve ob vznoÏju Gradi-‰ke Ture, ki je znana tako po svojizavarovani plezalni poti kot po‰tevilnih plezalnih smereh v svojiokolici, se je kljub neugodnim vre-menskim napovedim, ki se nato naveselje organizatorjev le niso ure-sniãile, udeleÏilo prek 300 planincevin ljubiteljev narave. Tako je bila vi-soka obletnica, obeleÏena na me-stu, ki je po zaslugi pokojnega pro-fesorja in duhovnika Otmarja ârni-logarja najbolj zaznamovalo novo-dobno vipavsko planinstvo, veã kotuspe‰no obeleÏena. V vlogi osre-dnjega govornika je nastopil pri-morski pisatelj in alpinist Du‰anJelinãiã, v imenu Planinske zvezeSlovenije (PZS) pa je spregovorilpodpredsednik PZS Tone ·karja, kije najbolj zasluÏnim ãlanom dru‰tvapodelil ãastne znake PZS. Med pre-jemniki priznanj je bila tudi NadaKostanjevic, ki je za dolgoletnodru‰tveno delo prejela zlati ãastniznak PZS. Dru‰tvo je ob tem viso-kem jubileju razvilo nov dru‰tveniprapor, ki ga je zasnoval LucijanBratu‰. Za osrednji simbol dru‰tvaje izbral Stari grad, ki se pne nadVipavo in s svojo daleã vidno legodaje kraju prepoznaven peãat. Po-leg tega je dru‰tvo ob finanãni po-moãi sponzorjev izdalo obseÏen

NOVICE IN OBVESTILA

Slikarska kolonijaPlaninsko dru‰tvo Po‰te in Te-

lekoma Ljubljana je 8. oktobra2003 ob razstavi likovnih del udele-Ïencev 17. slikarske kolonije TinetaHorvata na Vr‰iãu v atriju poslov-ne stavbe Telekoma Slovenije, PELjubljana organiziralo kraj‰i kul-turni program. UdeleÏenci odprtjater razstave so bili ljubitelji likovnein besedne kulture, glasbe ter go-ra. Organizatorji so se zelo potru-dili, saj so izbrali pesmi, v katerih jetankoãutno podoÏiveto obãutenjegorske narave. Veãer ob kitari, po-vezovalcu programa in mislih pred-sednika PD PTT Stanislava Tom‰iãaje bil resniãno prijeten. Najveãji vtispa so naredile slike, ki so ãistobrez besed povedale vse. To je bilveãer, ki si ga bom zapomnila tudizaradi prijetnega klepeta po »ura-dnem« delu.

Alojzija Korbar Tacar

Sto let planinstvana Vipavskem

Korenine organiziranega pla-ninstva na Vipavskem seÏejo na za-ãetek minulega stoletja, natan-ãneje v leto 1903, ko je bila usta-novljena ajdovsko-vipavska podru-Ïnica SPD. Leta 1913 sta nato iz aj-dovsko-vipavske podruÏnice na-stali dve samostojni podruÏnici –

zbornik o zgodovini in dejavnostihdru‰tva. Sestavili in uredili so gamed drugim Aljo‰a Rehar, Marijaâipiç Rehar in Lucijan Bratu‰. Vi-pavski planinci so sicer v okvirupraznovanja 100-letnice planinstvana Vipavskem Ïe februarja letosob obãnem zboru pripravili razsta-vo planinskih fotografij in risb(Otona Naglosta, Petra MikuÏa inDejana Korena), avgusta pa so or-ganizirali dobro obiskan izlet naitalijanski Gran Paradiso. Septem-bra je dru‰tvo ob strokovni pomo-ãi PZS oziroma komisije za pota do-konãalo tudi obnovo plezalne potina Gradi‰ko Turo, konec septem-bra pa je zaÏivela tudi nova sple-tna stran vipavskega planinskegadru‰tva (www.planinsko-drustvo-vipava.si).

Aljo‰a Rehar

8. seja upravnegaodbora PZS

26. septembra 2003 je poteka-la v okrogli dvorani Dela v Ljubljani8. seja UO PZS. Predsednik PZSFranci Ekar je posebej pozdravilnovega ãlana UO PZS JoÏeta Pra-ha, ki je v skladu s pravili nadome-stil dolgoletno ãlanico Ivanko Kom-prej, ki je zaprosila za predãasnorazre‰itev. V prvih dveh toãkahdnevnega reda so ãlani UO pregle-dovali in potrjevali zapisnika prej-‰njih dveh sej. V nadaljevanju jeFranci Ekar orisal aktualna doga-janja planinske organizacije, pri ãe-mer je prisotne seznanil z doseda-njimi prizadevanji, postopki oz. do-govori za prevzem skrbni‰tva vrhaTriglava. Pri toãki »Vpra‰anja inpobude ãlanov« je UO potrdil Nor-mative za obrabo opreme na akci-jah usposabljanja, vodenih turah indelovnih akcijah, kot jih je pripravi-la komisija za vzgojo in izobraÏeva-nje. Razpravljali so tudi o sodelova-nju na‰ega predstavnika na Gene-ralni Skup‰ãini UIAA ter o delovanjukomisije za mednarodno sodelova-nje. Podpredsednica PZS SlavicaTov‰ak je prisotne seznanila s sta-njem na projektu Planinskega mu-


57

NOVICE IN OBVESTILA

zeja. Ena glavnih toãk seje je bilarazprava o ãlanarini 2004 in Pravil-niku o ãlanski izkaznici in ãlanarini.Uvodno obrazloÏitev je podal pod-predsednik PZS in predsednik od-bora za ãlanstvo Danilo ·kerbinek.Svoje sporoãilo je strnil v ‰tiri se-gmente, in sicer: donatorstvo, ãla-narina, pravilnik in »kako naprej«.Razprava je bila bogata. UO PZSpodpira povi‰anje izdatka za ãla-narino za leto 2004 za 200 SIT naraãun povi‰anih zavarovalnih vsot:za invalidnost 2.000.000 SIT, zasmrt 1.000.000 SIT. Tako zna‰a pre-dlog zneskov ãlanarin za leto 2004:B – 3.800 SIT, B1 – 2.200 SIT, S+· –2.300 SIT, P+O – 1.000 SIT. Doloãenaje bila tudi A ãlanarina, in sicer13.000 SIT. Na osnovi razprave naseji UO PZS se pripravi stro‰kovnikza posamezno kategorijo ãlanstvav planinski organizaciji ter razdelil-nik ostanka ãlanarine v razmerju50 : 50 med dru‰tvom in PZS. Z vse-mi pogoji, ki jih bo vkljuãevalo ãlan-stvo v planinski organizaciji v letu2004 vas bomo v prihodnje ‰e obve-stili. UO je sprejel tudi nekateresklepe v zvezi z zamudami plaãeva-nja prispevkov dru‰tev PZS inosnutek Pravilnika o izkaznici in vr-stah ãlanarine. V nadaljevanju jeUO sprejel delovni osnutek reba-lansa in delovni osnutek sanacij-skega programa PZS 2003 – 2006.Predsednik PZS je poroãal o pote-ku razprave o Zakonu o TNP, opo-zoril na pismo Ministrstva za gos-podarstvo, ki je PZS obvestilo o iz-brisu iz evidence dru‰tev, ki deluje-jo v javnem interesu na podroãjupospe‰evanja turizma ter na od-govor glede stali‰ãa do vodenjaizletov s strani vodnikov PZS(objavljeno v Obvestilih). UO je ime-noval ãlane komisije za tekmovalnoturno smuãanje, katere naãelnik jeJanez Krã.

Vladimir Habjan

Mladi planinci nataboru na Lipanci

Prvih osem dni julija je 16 otrok,starih od 5 do 9 let, ãlanov OPD Ko-

per, preÏivelo prijeten osemdnevnitabor na planini Lipanci. Otroci sose povzpeli na Debelo peã, Brda, Li-panska vratca in Debeli vrh, s pa-stirjema Zdravkom in Francijem paso po pastirskih nemarkiranih po-teh obiskali Volovsko dolino in sepovzpeli na MreÏce. Poseben vtisso pustila sreãanja z razliãnimi Ïi-valmi. Poleg obiãajnih konj, ovac inkavk so si ogledali planinskega mo-ãerada, planinskega pupka, sreãa-li pa so tudi gadovega mladiãa.Spoznavali so viharnike in li‰aje,prepoznavali drevesa, opazovalimlake in brezna in si na koncu, zanagrado, privo‰ãili ‰e poletno ke-panje. Niso pa pozabili tudi na pla-ninske vsebine. Zvedeli so, kaj sodi vnahrbtnik, seznanili so se z lavinskoÏolno, malo tudi plezali. Kako lepoje, da tudi najmlaj‰i spoznavajo le-pote planinskega sveta.

Nevenka Furjan

Mladi Trzinci naSlivnici

Sedaj Ïe »tradicionalni« skupniizlet DPM Trzin in MO PD Onger Tr-zin nas je tokrat vodil na prijaznoSlivnico (1114 m) – goro ãarovnicnad Cerknico. Jutro nad Trzinomnam ni obetalo preveã lepega vre-mena. Ampak kak‰nega naj splohpriãakujemo, ãe gremo na obisk k

coprni‰ki pramateri Ur‰uli, povo-dnemu moÏu Jezerku, velikemuÎabcu, ·ãuki in Zmaju ter butal-skemu JeÏu? V mesto, ki se v pu-stnem ãasu spremeni v Butale? Av-tobus je pol stotnije udeleÏencev,med katerimi so prevladovali seve-da otroci, odpeljal cilju naproti.Vmes smo poskrbeli za nagradnovpra‰anje, ki ni bilo preteÏko. Medprijetno hojo po slemenu Slivnice,katere hitrost so uravnavali naj-mlaj‰i koraki, smo lahko v doliniopazovali, kako se je voda zaãelapoãasi Ïe razlivati po poljih v jezer-ski kotanji, ki bo kmalu postalaCerkni‰ko jezero. Ali veste, da jepresihajoãe Cerkni‰ko jezero, ko se

âarovni‰ki »vele«slalom


58

napolni, najveãje slovensko jezero?Meri okoli 25 km2, medtem ko Bo-hinjsko – na‰e najveãje stalno jeze-ro, »le« 3,18 km2. Skoraj osemkrat jeveãje od Bohinjskega ... Vreme pa jebilo ‰e naprej ãemerno. Sonce ni inni zmoglo popiti oblaãne koprene,ki je bila nad nami. A niã zato. Sta-rej‰i del izletnikov si je privo‰ãil po-ãitek pred planinskim domom, zamlaj‰e pa je TomaÏ pripravil nekajigric, ki so jim pribliÏale naravo.Medtem pa je Ïe nastajala »proga«za ãarovni‰ki »vele« slalom. Kaj jebilo pri tem slalomu posebnega?Tekmovalci so morali »zajahati«pravo ‰ibovo metlo (ki je pri‰la znami iz doline ) in z njo ãim hitre-je »slalomirati« med vratci. In kersmo bili na ãarovni‰kem ozemlju,smo si privo‰ãili, da smo progoobrnili – in imeli slalom navkreber.Veselja in smeha je bilo »za nekajvreã«, sploh pa so se izkazali tudinekateri star‰i, ki so si upali po-skusiti sreão. Je pa res, da so na-stopili v posebni »veteranski« ka-tegoriji ... Nekaterim je ‰lo vse sku-paj zelo dobro od rok (pravzapravnog). Z nekaj improvizacije in domi-‰ljije je torej moÏno izlet na Slivnicozelo popestriti.

Emil Pevec

Uspe‰en vzpon naMont Blanc

âlani PD Prevalje smo 5.avgu-sta 2003 uspe‰no opravili vzpon na4807 m visoki najvi‰ji vrh CentralnihAlp. Vzpon v ‰tirih navezah je opra-

vilo 18 gornikov. Na pot do Chamo-nixa smo se podali z avtobusompreko Avstrije in Italije. Dan predvzponom na vrh smo se skupaj s‰tirimi »turistiãnimi« pohodniki izna‰e skupine, ki so se ‰e isti dan vr-nili v tabor, povzpeli do koãe TeteRousse. Tam smo prenoãili, ker jebila koãa Aig du Gouter zasedena.Zjutraj ob 1.30 uri smo se odpraviliãez Grand Couloir, podroãje je zelonevarno, saj neprestano pada ka-menje, do koãe Gouter, kjer smo senavezali in si nadeli ‰e vso potre-bno opremo. Îe dodobra shojenagaz nas je varno vodila ãez poboãjain ravnine vse do bivaka Vallot. Ob5.00 uri smo uzrli prve sonãne Ïar-ke, ki so obsijali bele planote in potpred nami – bilo je enkratno. Pribivaku na vi‰ini 4362 m so se pri ne-katerih pojavili glavoboli in maloteÏje dihanje med samo hojo. Te te-Ïave smo hitro odpravili s kratkimipoãitki in globokim vdihavanjemzraka. Ko smo pri‰li na vrh, smo siseveda najprej ãestitali s stiskomroke za uspeh, nato pa smo se vsonãnem in toplem vremenu brezvetra, pod jasnim nebom s ãudovi-tim razgledom, zadrÏali pribliÏnopol ure. Sestopili smo po poti vzpo-na. V koãi Tete Rousse smo po pri-hodu, utrujeni po petnajsturni hojizaspali kar na tleh, klopeh in mizah,saj drugje ni bilo prostora. Zjutrajsmo odrinili nazaj v dolino z zobatoÏeleznico. V taboru smo nazdravilina‰emu uspehu, se okopali in si vspomin oblekli majice z napisomMont Blanc 2003 PD Prevalje, terse poãasi odpravili proti domu.

Veronika ViltuÏnik

Mrzlica v srcu – nova knjiga

Odbor za literarno dejavnostpri Dru‰tvu upokojencev Trbovlje je4. oktobra pripravil literarni veãers kulturnim programom, na kate-rem so predstavili novo knjigo ãla-na PD Trbovlje Vinka Pfeiferja Mr-zlica v srcu – zbirka poezije. Poslu-‰alci, ki so napolnili dvorano domaDru‰tva upokojencev Trbovlje, so

lahko poslu‰ali pogovor s piscem,prav tako pa tudi recitiranje nje-govih pesmi. Vinko Pfeifer je praviljubitelj Mrzlice, saj prina‰a knjigana 104 straneh pesmi, pravljice, ba-sni ter lutkovno igrico, katerih ve-ãina se nana‰a na vrh med Revirjiin Savinjsko planino. Ostala dela soposveãena Trbovljam in tamkaj-‰njim rudarjem. Izid knjige so omo-goãili PD Trbovlje, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, Obãina Trbovlje in ‰e ne-kateri drugi sponzorji.

Tine Lenarãiã

Nagrada za pogumne korake v hribe

»Gremo na morje«, so oznanjaliotro‰ki glasovi zjutraj na Ïelezni‰kipostaji v Celju. Vlak, ki je bil name-njen v Koper, je v soboto, 20. sep-tembra, sprejel potnike, mladeplanince O· Ljubeãna in 4. O· Celje,ki so preteklo ‰olsko leto pridnohodili v hribe in se vestno udeleÏe-vali planinskih izletov v okviru pla-ninskih kroÏkov omenjenih ‰ol in MOPD Celje-Matica. Nagrada je bila»pred vrati«. Skoraj ‰tiriurna vo-Ïnja z vlakom je bila za marsikate-rega udeleÏenca posebno doÏive-tje, v Kopru pa je bilo potrebno toprevozno sredstvo zamenjati z mi-ni avtobusom, ki je udeleÏence pri-peljal do Strunjanskega zaliva inPoãitni‰kega doma v Strunjanu. Aker planinci ne poãivajo dolgo, se jepo kosilu prijetna skupina nadebu-dnih osnovno‰olcev – planincev,osveÏila v slani morski vodi z jesen-skimi temperaturami, nato paprehodila del poti tako imenovanePoreãanke, od Strunjana do Por-toroÏa, po progi nekdanje ozkotir-ne Ïeleznice, danes namenjene ko-lesarjem in sprehajalcem. V Stru-njan so se vrnili po morskih valovih.Za to je poskrbel Brane, ki je s svo-jo ladjo otroke in spremljevalce po-peljal ob delãku slovenske obale mi-mo Pirana nazaj do Strunjana.DruÏabni veãer, ki je minil v igral-skem in pevskem vzdu‰ju, je zahte-

NOVICE IN OBVESTILA


59

val sodelovanje vseh generacij. Ne-deljsko jutro je vabilo po novih do-Ïivetjih, in vedoÏeljnost ni dala miru– posebej na ogledu Strunjanskihsolin, pod vodstvom pravega biolo-ga. Ob Strunjanskem zalivu smo sesprehodili do klifov, nato pa sepovzpeli do Svetega KriÏa mimo olj-ãnih nasadov, znaãilnih za ta delSlovenije. Sledilo je kosilo in slovo odStrunjana, vlak nas je namreã ãa-kal na postaji. Kot bi mignil je minil‰e en, tokrat dvodnevni izlet; akljub temu, da mladi planinci niso»posegali« po visokih nadmorskihvi‰inah, in so se raje gibali nekajmetrov nad morjem, so vseeno bo-gatej‰i za ‰e eno toãko iz Sloven-ske planinske poti, Ankaran na vi‰i-ni 18 metrov.

Petra Gregorc

Pohod na najvi‰jivrh obãine ·o‰tanj

V nedeljo, 28. septembra 2003,je PD ·o‰tanj v sodelovanju z obãi-no in ·portno zvezo ·o‰tanj izvedloÏe tretji pohod na Smekovec (1577m), najvi‰ji vrh Obãine ·o‰tanj. Po-hod bo organiziran tudi v priho-dnje, saj je interes pohodnikov iz le-ta v leto veãji. V letu 2001 se je po-hoda udeleÏilo 31 pohodnikov, leta2002 Ïe 82 pohodnikov in letos re-kordnih 108 pohodnikov (63% mo-‰kih in 37% Ïensk). Za posebno pre-seneãenje na pohodu je poskrbelaObãina ·o‰tanj, saj je vsak poho-dnik prejel novo karto Obãine ·o‰-tanj, kjer so oznaãene tudi vse pla-ninske poti in koãe na obmoãju, ki

ga pokriva karta. Pohodniki so pri-ãeli svoj vzpon pri gosti‰ãu Gre-ben‰ek v Belih Vodah in se mimokmetije Sp. BrloÏnika, kjer so ãlaniLovske druÏine Smrekovec pripra-vili pogostitev za vse pohodnike,vzpeli do Doma na Smrekovcu. Pokraj‰em odmoru je sledil ‰e vzponna vrh, skupinsko slikanje ter vrni-tev po enaki poti nazaj na izhodi-‰ãe. Idejo za izvedbo pohoda je vzaãetku leta 2001 PD ·o‰tanj dalÏupan Obãine ·o‰tanj, Milan Kopu-‰ar, ki se vsako leto pohoda tudisam udeleÏi. PD ·o‰tanj je prevzeloorganizacijo pohoda, Obãina ·o‰-tanj pa propagiranje pohoda in za-gotovitev brezplaãne enoloãnice vDomu na Smrekovcu za vse udele-Ïence. ·portna zveza ·o‰tanj jepohod vkljuãila v sklop prireditveDnevi rekreacije, ki je najveãja‰portna prireditev v zahodnemdelu ·ale‰ke doline. S tem se je po-hodu zagotovila dodatna promoci-ja, prav tako pa udeleÏenci prej-mejo brezplaãne majice z logoti-pom prireditve. Prihodnje leto boPohod na Smrekovec v nedeljo, 26.septembra.

Bojan Rotovnik

Sreãanje na Mrzlici

V nedeljo, 14. septembra, je po-tekalo na Mrzlici (1122 m) tradicio-nalno sreãanje Zasavcev in Savinj-ãanov. Tradicija sreãevanj sega vobdobje med obema vojnama, koso leta mnoÏiãna potekala v pr-vomajskih dneh – v znak boja za ve-

ãje delavske pravice. V povojnemãasu so bila sreãanja politiãnoobarvana, kot tabori ljudske fron-te, po osamosvojitvi pa so postalasreãanja prebivalcev okoli‰kih ob-ãin. Na leto‰njem se je zbralo okoli500 ljudi. Prisotne so pozdravili Ïu-pan obãine Îalec Lojze Posedel, kije poudaril pomembnost takih sre-ãanj, obenem pa je bil vesel vse ‰te-vilãnej‰ega obiska, predsednik PZSFranci Ekar, ki je poudaril leto‰njeplaninske obletnice, obenem paopozoril na 40 let, odkar je bil v se-danji obliki zgrajen in odprt planin-ski dom na Mrzlici. Njegov govor jebil preÏet s poudarki na ohranjanjuslovenske biti, ki je neloãljivo pove-zana s slovenskim planinstvom.Izrazil je tudi upanje, da bomo Slo-venci tudi v Evropski zvezi ohranilislovensko lice in slovenske gore.Sledil je ‰e govor predsednika PDTrbovlje Vilija Trevna., ki je planincepovabil naj ãim veãkrat obi‰ãejoMrzlico. Za veselo razpoloÏenje soposkrbeli glasbeniki, mnogi udele-Ïenci pa so se ob lepem, sonãnemvremenu zadrÏali na Mrzlici do ve-ãernih ur.

Tine Lenarãiã

Sreãanje planinskih orientacistov

Planinska orientacija ima bo-gato zgodovino, saj njeni zaãetkisegajo v leto 1955, ko je bilo na po-droãju Slovenije izvedeno prvo pla-ninsko orientacijsko tekmovanje.Organizirali so ga ‰tudenti Univer-ze v Ljubljani v okviru I. zbora pla-nincev ‰tudentov Jugoslavije. Obkoncu osemdesetih let preteklegastoletja se je izvajanje planinskeorientacije prekinilo za nekaj let. Stem so bili prekinjeni tudi stiki medgeneracijami aktivnih planinskihorientacistov. Od leta 1993 je pla-ninska orientacija ponovno v vzpo-nu. Produkt mnogih idej in zamisliob izvajanju planinske orientacije jetudi izdaja posebnega uãbenikaPlaninska orientacijska tekmova-

NOVICE IN OBVESTILA

Pohodniki na Smrekovcu, 1577 m (foto: Bojan Rotovnik)


60

NOVICE IN OBVESTILA

nja, ki je iz‰el oktobra 2002. Pri pri-pravi zgodovinskega pregleda pla-ninske orientacije, ki je sestavni deluãbenika, so sodelovali mnogi biv‰iplaninski orientacisti. Nekateriizmed njih so dali idejo, da bi Ïelelispoznati tiste, ki sedaj nadaljujejonjihovo delo in se sreãati s svojimiplaninskimi prijatelji iz obdobja nji-hove aktivnosti. Tako se je rodilaideja o organiziranju Sreãanja pla-ninskih orientacistov razliãnih ge-neracij. Organizacijo sreãanja, ki jebilo v nedeljo, 7. september 2003,na Îavcarjevem vrhu na Kozjaku, jeprevzela Mladinska komisija PZS, vokviru katere se je v razliãnih ob-dobjih izvajala planinska orientaci-ja. Sreãanja se je udeleÏilo 16 pla-ninskih orientacistov iz razliãnihgeneracij. Na sreãanju je bila pred-

stavljena planinska orientacija vrazliãnih obdobjih razvoja. Izkazalose je, da je enotni zapis zgodovineplaninske orientacije potreben, sajbi bila velika ‰koda, ãe se podatkine bi ohranili prihodnjim izvajalcemplaninske orientacije. Vsi prisotniso zagotovili, da bodo po svojih mo-ãeh pomagali pri dopolnjevanju dosedaj zbranih podatkov iz zgodovi-ne planinske orientacije.

Bojan Rotovnik

Sreãanje veteranov

Precej let je minilo, odkar je bilMO PD Obrtnik Maribor znan povsej Sloveniji zaradi svoje vsestran-

ske aktivnosti in priznanj, ki jih jeprejel na tekmovanjih Mladina ingore. Prav tako tudi po svojem al-pinistiãnem odseku; pozneje se jepreimenoval v PD Kozjak. Spominina tiste ãase pa niso zamrli. Na va-bilo, da bi se vnoviã sreãali ter obu-jali spomine so se odzvali skoraj vsitakratni ãlani. Tako smo se 8. juni-ja zbrali v planinskem domu na Toj-zlovem vrhu. Dogovorili smo se, dase bomo obãasno ‰e sreãevali, vsa-kiã v drugi planinski postojanki inmed izletom na bliÏnje vrhove obu-jali nepozabna doÏivetja na vrhovein stene, ki smo jih preplezali.

Franãek Vogelnik

Sreãanje mladihplanincev na Pa‰kem Kozjaku

Pokrajinski odbor mladinskihodsekov pri Savinjskem meddru‰-tvenem odboru vsako leto organi-zira sreãanje mladih planincev. Potem, ko so se sreãanja v prej‰njihletih Ïe zvrstila na Donaãki gori,·mohorju, Slemenu nad ·o‰tanjem,Celjski koãi, Gori Oljki in Menini pla-nini, je bil tokrat cilj mladih planin-skih korakov t.i. juÏni brat Pohorja,Pa‰ki Kozjak, kot predstavnikvzhodnega nadaljevanja Karavank.Veãina od veã kot 260 udeleÏencevse je v spremstvu vodnikov in dru-gih spremljevalcev, podala na potiz naselja Paka pri Velenju in v pol-drugi uri pri‰la do Doma na Pa-‰kem Kozjaku. BliÏnji, z gozdom po-ra‰ãen vrh ·pik (1108 m), nam jeponudil ãudovit razgled na Peco,Ur‰ljo goro, Ol‰evo, Raduho in tudina Grintovce. Prostor pred do-mom je bil prizori‰ãe tekmovanj iniger z baloni, razna‰anja po‰te inpravega planinskega kviza, vse vslogu »vaÏno je sodelovati in nezmagati«. Posebna zahvala grePlaninskemu dru‰tvu Velenje, la-stniku Doma na Pa‰kem Kozjaku inoskrbnici ga. Olgi Ram‰ak za go-stoljubje.

Petra GregorcNekdanji ãlani MO PD Obrtnik Maribor so ‰e vedno mladi po srcu

Planinski orientacisti pred Îavcarjevim domom na Kozjaku


61

NOVICE IN OBVESTILA

Sreãanje vodnikovPZS na Resevni

V prijetnem sobotnem popol-dnevu, 11. oktobra 2003, se je pri pla-ninskem domu na Resevni na druÏa-bnem sreãanju in kostanjevem pikni-ku zbralo petdeset vodnikov PZS izplaninskih dru‰tev Savinjskega med-dru‰tvenega odbora. Sreãanja sose udeleÏili tudi Franc Griãar, naãel-nik Vodni‰ke komisije, Katja Kadi‰,tajnica Vodni‰ke komisije, Franc Ka-di‰, vodja Odbora za usposabljanje,Dragi Baloh, in‰truktorica planinskevzgoje in JoÏe Kodre, predsednikSMDO. JoÏe Kamen‰ek, naãelnik Od-bora vodni‰kih odsekov SavinjskegaMDO, je pozdravil vse udeleÏence indal nekaj informacij o stanju vodni‰-tva v dru‰tvih, predstavil je izobra-Ïevalne akcije za leto 2004 in povabildru‰tva, ki ‰e nimajo vodni‰kega ka-dra, da se odloãijo za usposabljanjelastnih vodnikov PZS. Vodniki so seodloãili za enotno opremo iz polar-teca z vodni‰ko oznako, ki jo je pougodni ceni naroãila veãina priso-tnih. Spro‰ãeno in prijetno sreãanjese je nadaljevalo do sonãnega zaho-da, ki so ga udeleÏenci spremljali zbliÏnjega razglednega stolpa. Nakoncu je Damjan Konãnik iz PD Vin-ska gora v jedilnici doma predstavilsvoja popotovanja po Islandiji. Dogo-vorili so se, da bodo vsakoletna sre-ãanja postala tradicionalna in bodotermin, druga sobota v oktobru,dali tudi v koledar prireditev za na-slednje leto.

JoÏe Kamen‰ek

Po poteh So‰kefronte

Ob robu sonãne Gori‰ke, tik obmeji z Italijo, se vzpenjajo vrhovi pokaterih so divjali v 1. svetovni vojninajhuj‰i boji So‰ke fronte. 13. sep-tembra je Dru‰tvo gori‰kih rodo-ljubov organiziralo peti pohod na646 metrov visoki ·kabrijel. V zgo-dnjem jesenskem jutru smo sezbrali na izhodi‰ãu pri spomeniku.Pot je strma in zaznamovana sstrelnimi jarki in kavernami, ki sobili zgrajeni za opazovanje inobrambo bojne ãrte. Na vrhu senas je zbralo pribliÏno dvesto. Vspomin na vse tiste, ki so se tu bo-jevali, so prireditelji zapeli nekajpesmi. Po sestopu je sledilo druÏa-bno sreãanje. Najstarej‰i pohodnikMilo‰, star osemdeset let, je bil na-grajen s priloÏnostnim darilom,prav tako tudi najmlaj‰i Peter, ki‰e ni dopolnil dve leti. To je znak, dabodo spominske pohode nadaljeva-le tudi prihodnje generacije.

Vida Dum

Donacija Krke slovenski GRS

âlan uprave Krke, d. d. dr. Ale‰Rotar, je 11. oktobra 2003 v Valva-sorjevem domu pod Stolom izroãildr. Evi Pogaãar, naãelnici zdravni-‰ke podkomisije GRS, ‰tiri Schiller-jeve prenosne EKG-aparate. Dona-cija, vredna 1,2 milijona tolarjev,zdravni‰ki podkomisiji, ki sicer Ïe

ima ‰tiri take aparate, veliko po-meni. Nove bodo dobili zdravnikigorski re‰evalci v 17 postajah GRS.Stare, teÏke aparate bodo posto-pno zamenjali s prenosnimi. Poga-ãarjeva je dejala, da novi sodijo vnahrbtnik vsakega zdravnika. Z nji-mi bodo ti ‰e uãinkovitej‰i pri dia-gnosticiranju na terenu, saj anali-ze re‰evanj kaÏejo, da se ‰tevilo lju-di, ki imajo v gorah teÏave s srcem,poveãuje. Dr. Ale‰ Rotar je povedal,da geslo »Îiveti zdravo Ïivljenje«povezuje Krko z GRS, in zagotovilre‰evalcem, da to ni njena zadnjadonacija za skladen razvoj te hu-manitarne sluÏbe.

Indok PZS

Dr. JoÏe Andlovic –osemdesetletnik

Z dr. JoÏetom Andlovicem semkot mulec veãkrat pri‰el v stik vnjegovi ordinaciji na Mostu na Soãi.Malo je bilo namreã rojenih v petde-setih letih in starej‰ih prebivalcevTolminske, ki ne bi okusili vboda nje-gove igle, tisti sreãnej‰i in bolj tr-dnega zdravja vsaj ob preventivnihcepljenjih. Takrat so splo‰ni zdravni-ki na terenu morali opravljati tudiposege, ki jih danes le ‰e specialistiv bolni‰nicah. Bil je pojem ãuteãegain vdanega podeÏelskega zdravnika,med prebivalci Tolminske je postalprava legenda. Ne vem, zakaj se mije v zvezi z njim najbolj vtisnilo v spo-min kratko sreãanje. Star‰i so meposlali na poãitnice k sorodnikom vZadlaz-âadrg. Ko sem nekega dnestal pri Jakãevi hi‰i, je gorsko ti‰ino,ki jo je motilo le oddaljeno ‰umenjeZadla‰ãice v globini, presekal hrupmotorja. Pridrvel je s svojo »visoko-raslo« jawo in z vso hitrostjo, da gaje skoraj zaneslo, zdelal oster ovi-nek v strmini ob hi‰i. Za njim je ostalle ‰e oblak prahu in Ïe sem ga zasli-‰al v zavojih nad vasjo v smeri protiâadrgu. »Kdo je ta ‘kamplc’? Pa ‰e vâadrg gre. Saj se bo na ozki potizgoraj ubil,« je majal z glavo starej‰imoÏakar poleg mene. Razkoraãilsem se in ponosno dejal: »To je pana‰ Mostar, zdravnik.« Bil je prvi, ki


62

NOVICE IN OBVESTILA

si je po ozki poti, delno stezi, nad so-tesko Tolminke upal z motorjem vâadrg. VoÏnja tega dne je bila zanjÏe rutina.

Dr. JoÏe Andlovic se je rodil 12.novembra 1923 v Trnovem v Ljublja-ni. Zaznamovalo ga je trdo Ïivljenje,ki se mu je odzval z njemu lastnomehkobo in obãutkom za trpeãe.Za izrabo njegovega prostega ãa-sa so poskrbeli gara‰ki in skromnistar‰i: med poãitnicami ko‰nja, de-lo na polju, voÏnja s konjsko vprego,dovaÏanje hlodov in skladanje deskna domaãi Ïagi v ·kofljici. Kar pre-veã obveznosti za Ïivahnega mlado-stnika. Kadar tega ni razumel dru-gaãe, je stroga mama poskrbela,da se mu v hlaãah ni nabralo pre-veã prahu. ·olo je kljub razposaje-nosti moral jemati resno, Ïe zato,ker je v domaãem kraju ni bilo. Spr-va oddaljeni vrtinec druge svetov-ne vojne ga je nenadoma potegnilvase. Ker je bil domoljubno vzgojen,je teÏko prena‰al okupatorja in seje zavedal, da je njegovo mesto nastrani odpora. Ko se je zjutraj od-pravil od doma na prvi maturitetniizpit, so ga Italijani na poti aretira-li in Ïe se je zna‰el med interniran-ci v Gonarsu. Zrelostni izpit je lahkoopravil ‰ele potem, ko se je izãrpanvrnil domov. Odloãil se je za ‰tudijmedicine, vendar se je ‰e pred kon-cem leta 1943 po ãudnem spletuokoli‰ãin zna‰el v vrstah domo-brancev. Surovost vojnih dogodkovje Ïe kmalu postavila njegovo medi-cinsko etiko na preizku‰njo. Ni veli-ko razmi‰ljal; pomagal je vsakomur,ne glede na barvo. Ko je bil sredi le-ta 1944 v bliÏini Velikega Loãnikadvakrat ranjen, so ga partizaniujeli in ga po dalj‰em zasli‰evanjubrez kazni zadrÏali v svojih enotah.Rane na obeh nogah se ‰e niso do-bro zacelile, ko je bil Ïe dodeljen zapomoãnika mitraljezcu v ·tajerskibrigadi (XII. SNOUB), ki je delovala vokolici Novega mesta. Kmalu je bil»povi‰an« v strelca in, kot sam pra-vi, »z veliko Ïlico okusil vse dobrotepartizanskega mitraljezca«. Njego-va strelska kariera je bila na sreãokratka, saj ni streljal z navdu‰e-njem. Ob noãnem napadu na nem-‰ko postojanko ·entjanÏ, le nekaj

dni pred boÏiãem leta 1944, je bilspet ranjen v nogo. Med zdravlje-njem v partizanski bolni‰nici v Obr-hu pri Dolenjskih toplicah je opravilsanitetni teãaj in bil doloãen zaprostovoljca v juri‰ni bataljon 15. di-vizije. V njem je opravljal nevarnodelo bolniãarja. Iz strelskega ognjaje v globokem snegu in mrazu izvle-kel ‰tevilne ranjence in jih za silooskrbel, dokler ga na Vinkovem vr-hu ni ranila dobro merjena krogla,ki mu je zdrobila desno stran spo-dnje ãeljusti, izbila velik del zobovjain razcefrala jezik. âudeÏno se jeizmazal, ãeprav so ga v partizanskibolni‰nici Zgornji Hrastnik na RoguÏe odpisali. Med zdravljenjem v za-vezni‰ki bolnici v Barletti v bliÏiniBarija, v kateri je bil dvakrat operi-ran, je doãakal tudi konec vojne. Povrnitvi v domovino, sredi junija 1945,pa je nadaljeval zdravljenje na od-delku za ãeljustno kirurgijo v lju-bljanski Mladiki in prebil ‰e eno teÏ-ko operacijo. Konãno je tudi boljnormalno zaÏivel. Leta 1946 je na-daljeval ‰tudij medicine, si ustvarildruÏino in se po opravljenem staÏuleta 1955 zaposlil kot splo‰ni zdrav-nik na Mostu na Soãi. Od leta 1959do upokojitve je po specializaciji de-lal kot kirurg v splo‰ni bolni‰nici v·empetru pri Gorici.

Pomemben del Ïivljenja dr. An-dlovca je povezan z gorami, v kate-re je zaljubljen Ïe od otro‰kih let.Prve vzpone na na‰e dvatisoãakeje opravil kot gimnazijec. Svojeudejstvovanje pa je lahko nadalje-val ‰ele po vojni. Od leta 1946 daljeje bil aktiven alpinist, v GRS pa so-deluje od leta 1958. Ko so zaãeli na-‰i alpinisti hoditi na prve himalaj-ske odprave, se je kot zdravnik inalpinist pridruÏil vabilu: Kangbaãen1965, Anapurna 1969, Kangbaãen1974, ‰ola za vodnike NMA v Manan-gu 1979, italijanska odprava naEverest 1980 in 1. primorska od-prava na Aconcaguo 1982. UdeleÏ-ba na odpravah mu je bila pisanana koÏo. Na njih je uspe‰no kombini-ral splo‰no medicinsko in kirur‰koznanje z dolgoletnimi terenskimi iz-ku‰njami, pa tudi znanjem iz zoboz-dravstva, ki si ga je prostovoljnopridobil med okrevanjem na ãelju-

stni kirurgiji ob koncu vojne. Z odli-ãnimi psihofiziãnimi zmoÏnostmi jepremostil razliko v letih, ki ga je lo-ãila od veãine mlaj‰ih ãlanov mo‰-tva. Znano je, da je zrelo in s pri-merno »terapevtsko dozo« humor-ja obvladal tudi najbolj kritiãnetrenutke in pozitivno vplival tudina druge. Ob alpinistiãnih izku‰njahje meje strokovne medicinske po-moãi na odpravah pomaknil z bazena vi‰ine nad 6000 m in sodelovalcelo v re‰evalni akciji na vi‰iniokrog 7000 m. Vse to je odloãilnopripomoglo k uspe‰nemu napredo-vanju, ‰e bolj pa k sreãni vrnitvimo‰tev v dolino. Vabilo, naj se kotvodja ekipe treh zdravnikov udele-Ïi italijanske odprave na Everest,gre torej jemati kot pomembnomednarodno priznanje njegovemudelu na odpravah. Za svoj prispe-vek pa je prejel tudi ‰tevilna visokapriznanja doma.

Menda se bo na‰ jubilant karstrinjal z ugotovitvijo, da je k njego-vemu visokemu jubileju pripomoglatudi sreãa. Ta mu je izdatno poma-gala v vojni, da jo je sploh lahko pre-Ïivel, v tveganih trenutkih na strehisveta, pa tudi v skoraj pobalinskihprigodah na poti ali ob vrnitvi s Hi-malaje in ‰e kje. Njegovi gorni‰ki pri-jatelji mu jo, z zdravjem vred, iskre-no Ïelimo tudi zdaj, ko se njegovoÏivljenje Ïe bolj umirja. Îelimo pa mutudi, da bi knjiga z njegovimi vojnimidogodiv‰ãinami kmalu doãakala izid.

Îarko Rov‰ãek


63

JoÏe Andlovic – himalajska zdrav-ni‰ka legenda

Pred dobrim mesecem – v za-ãetku oktobra – je bil precej slove-sno odprt ãastni nepalski konzulat.Skoraj vso slovesnost smo prispe-vali himalajci – tako s priznanji kots predavanjem in razstavo, neka-teri pa tudi z navzoãnostjo. Mednajpomembnej‰imi navzoãimi je bilJoÏe Andlovic, starosta slovenskihhimalajskih zdravnikov. Zakaj nekise ga tako razveselim ob vsakem,ãeprav ne pogostem sreãanju, semse vpra‰al. S kom si lahko velikoskupaj, pa ‰e vedno nista prijatelja,z njim pa sem bil na odpravi le dva-krat – leta 1965 in leta 1974 – pa jebilo dovolj za vse Ïivljenje: stik je ve-dno Ïiv in poln.

Ko smo ‰li leta 1965 prviã naKangbaãen in nam je Ïe na zaãetkuzmanjkovalo denarja, je bil JoÏemed tistimi ‰tirimi »prostovoljci«, kinaj bi priãakali denar ali pa se vrni-li domov. »·koda dobrega kirurga,«sem zapisal v dnevnik. No, denar jepri‰el in skupaj z zamudniki je v ba-zo pri‰el tudi JoÏe. Na sreão, kajtiob zdravniku znanstveniku smo za-res potrebovali zdravnika praktikain predvsem zdravnika ãloveka.

Ko sva bila s Pavletom ·imen-cem za kazen, ker sva odkrila pra-vo smer na »nedogovorjen« naãin,prekvalificirana v vi‰inska nosaãas prepovedjo vzpona proti vrhu,naju je prav JoÏe dvignil iz depresi-

je: »Prav ima tisti, ki najde pravosmer.« In brez njega, ki je skorajdva tedna »deÏural« v taboru 3 na6600 m, se tudi Tonaã (Sazonov)najbrÏ ne bi veã vrnil med Ïive. Jo-Ïe je paã veliko preÏivel. Med vojnoje bil interniranec, pa partizan, paza kraj‰i ãas domobranec, nato»kazenski« juri‰nik in konãno hudranjenec, ki mu le vi‰je sile in voljaniso pustile umreti. Te zgodbe inpotem pripovedi o operacijah s ku-hinjskim noÏem po tolminskih hribihso se na‰ih takrat precej divjih hi-malajskih du‰ moãno prijele. Bile soÏivo Ïivljenje z mogoãnim naukom,da je treba biti vreden in veselvsakega dneva Ïivljenja posebej.

Meni je Himalaja za lep ãas izgi-nila z obzorja, JoÏe pa je medtempriplezal na Anapurno 4 (7525 m).Drugiã in zadnjiã sva bila skupaj v Hi-malaji leta 1974 – spet na Kangba-ãenu, takrat uspe‰no. Spet smoimeli dva zdravnika, tokrat na JoÏe-tovo sreão. V zagatno tropskem Bi-ratnagarju ga je namreã neki sr‰enpiãil prav na sredo hrbta in gnojnebule, ki se je iz tega razvila, ni mogelne videti in ne operirati. Tako je po-tem med pristopnim mar‰em dru-gemu zdravniku, sicer rentgenolo-gu, leÏe na trebuhu »narekoval«operacijski poseg. Ni pa dobil nitidneva »bolni‰ke«, kajti odpravaprav neusmiljeno teãe naprej.

Mesec dni pozneje. ·rauf (Sta-ne Belak) pred soplezalcema in‰erpami gazi dolgo sneÏno vesinokakih 7300 m visoko. Plaz »visi v zra-ku«, ·raufov glas je ob ves tempe-

rament: »Drugi so bolj zadaj ..., za-radi varnosti ... Zdi se mi, da bo ‰lovse skupaj dol ...« Le tiho ‰tejem se-kunde, ki jih kar sli‰im tiktakati vsmrtni ti‰ini. Naj mu reãem, naj sevrne? Takrat se po radiu oglasi Jo-Ïe: »Tukaj enka, tukaj enka, tukajJoÏe. ·rauf, kar korajÏno, saj bovsak ãas bolje. Takoj bo bolj‰i sneg,dobro vidim.« In ·rauf zakorakanaprej (naslednji dan je bil na vrhu).»Kako si mu mogel to reãi?« »Enakonevarno bi bilo, ãe bi ‰el naprej alinazaj. Torej naprej!« Pljuãnica in vi-‰inska bolezen, ki ju je ozdravil dru-gima dvema, sodita v okvir medici-ne, a JoÏetov posebni dar je v ti-stem »saj bo«, v katerega sam ta-ko moãno verjame, da se njegovavera uresniãi.

Nazaj grede, v Gunzi, ko smopreostali – ãakajoã dolinske nosa-ãe – le postopali naokrog, je JoÏezdravil vso vas. Drugi dan, ob vednoznova nastajajoãi vrsti, so mu iz-pod mize ukradli ãevlje. »No, zobevam bom kljub temu ‰e pulil, le brezanestezije, mrhe gunzarske.«

Zelo sem se trudil, da bi ga do-bil za zdravnika odprave na Eve-rest 1979, a mi zaradi ‰tevilnih ovirna njegovi strani ni uspelo. ·e da-nes mi je Ïal – ne za zdravnika, paãpa za JoÏeta.

Teh nekaj skupnih korakov inHimalaja, ki zanima oba, pa ãe svatam ali ne, je oãitno dovolj za pra-vo prijateljstvo, pri katerem nistaovira ne ãas ne razdalja. Torej: »Nazdravje in ‰e hvala zraven, JoÏe!«

Tone ·karja

NOVICE IN OBVESTILA

Foto: Marjan Manfreda


64

NOVICE IN OBVESTILA

Kako poznamo na‰e gore?

Manj pomembna, vendar slikovitavzpetina ob pomembni poti. Pot nanjo nioznaãena z markacijami. Visoka je nekajveã kot 1900 m. Kje je to, kaj se vidi na sli-ki? Vabimo vas, da nam sporoãite kakr-‰no koli zanimivo podrobnost, z veseljemjo bomo objavili.

Re‰itve po‰ljite na Uredni‰tvo PV, p.p.214, 1001 Ljubljana ali na [email protected].

Re‰itev iz oktobrske ‰tevilke:

Dobili smo dva pravilna odgovora poelektronski po‰ti.

Andrej Bandelj nam je napisal:

Objavili ste fotografijo gore Lipnik(1867 m) med dolino Lepeno in krnico Do-liã v Krnskem pogorju. Na levem delu po-snetka je vidno dno omenjene krnice, nadnjo pa greben LukeÏevo brdo (skrajno se-verozahodni del grebena, ki se od Krnaprek Krnãice spu‰ãa proti SZ). Na levi se

vidita ‰e Javor‰ãek in del Kaninskega po-gorja (v oblakih). Na desni je viden delgrebena med Svinjakom in Vrhom ovãjeplanje. Fotografija je posneta s sedlamed Lipnikom in (iz obdobja so‰ke fron-te) znano koto 1797.

Upam, da mojega odgovora tokrat neboste spregledali, kot se je zgodilo s pra-vilnim septembrskim. (Poslan po elek-tronski po‰ti 8. 9.) (Op. ur.: Se opraviãuje-mo, toda res ga nismo prejeli!)

Igor Dakskobler pa je odgovoril Ïedrugiã:

Mislim, da je to morda Lipnik, 1867 m, vKrnskem pogorju. O tej gori, ki je v 1. sve-tovni vojni prebila veliko hudega, bi lahkonapisal ãlanek kar avtor fotografije, To-maÏ Ovãak, specialist za te zadeve. Zelozanimiv zapis o tej gori je objavil matajur-ski in trãmunski Ïupnik BoÏo Zuanella: Ve-liki Lipnik (1867 m), Dom (âedad) 35 (17): 12,15. oktober 2000. BoÏo Zuanella je navdu-‰en planinec, njegova serija Nazaj v pla-ninski raj, ki je veã let izhajala v bene‰kem

Domu, je bila hvale vrednain PV bi ga lahko kdaj ma-lo podrobneje predstavil.V Zuanellovem opisu v Do-mu med drugim pi‰e (Stri-tarjevega vodnika Gorenad Soão avtor paã ta-krat ni poznal): »... saj o Li-pniku bomo zaman iskaliinformacije v planinski li-teraturi«.

Po koncu redakcije ok-tobrske ‰tevilke pa smodobili ‰e dve re‰itvi ugan-ke v septembrskem ve-stniku. Robert Pirih iz·kofje Loke in Jure Golobiz Selc sta pravilno ugoto-vila, da je na sliki Kobla.

Slikovna uganka

Foto: Andrej Stritar

00 Naslovka 11_03 6.11.03 16.19 Page 2

Documents

cena 700 SIT - Planinski Vestnikplaninskivestnik.com/arhiv/pdf/pv_2003_11.pdf · Utemeljitelj planinske povesti Zbirka drobnih lepot NOVICE IN OBVESTILA 53-63 Odprtje konzulata Kraljevine