CM Celje Novice april 2011

1/11

Številka 1, april 2011

Interni časopis družbe CM Celje

Novice

Leto 2011 bo težko ne le za gradbeništvo, temveč za celotno gospodarstvo

Ključni poslovni cilj je preživeti v za gradbeništvo izjemno težkih časih

Pomembnejši objekti, dokončaniv letu 2010

2

1

Vsebina

Vsebina


Poslovanje v razmerah krize


Leto 2011 v znamenju skrbne selekcije ponudb s cenami, ki pokrivajo vse stroške

Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2010

Rekonstrukcija primarnega dela separacije v kamnolomu Velika Pirešica

Koledar delovnega časa in plan fonda delovnih ur za leto 2011

CM Celje smo ljudje

Aktivnosti sindikata

Obisk Avstralije s postankom v Singapurju

3

4

5

6

7

11

12

13

15

18

CM Celje NoviceInterni časopis družbe CM CeljeLetnik 4, številka 1, april 2011

Izdal: CM Celje, d. d.Zanj: Marjan Vengust, predsednik upravnega odboraUrednica: Urška PernovšekProdukcija, prelom in priprava za tisk: Celuks, Podoba

Tisk: Grafika GracerJezikovni pregled: Breda MundaNaklada: 1200Fotografije: arhiv CM Celje, osebni arhiv zaposlenih

stran

3

2 UvodnikLETO 2011 BO TEŽKO NE LE ZA GRADBENIŠTVO, TEMVEČ ZA CELOTNO GOSPODARSTVO

V uvodniku lanske zadnje številke glasila sem zapisal, da »makroekonomisti gradbeništvu ne napovedujejo svetlih časov še vsaj leto dni«, v tem kratkem času pa se je z velikimi gradbenimi podjetji zgodilo to, česar ni slutil nihče. Licitacije za posle s popusti med 35 in 50 % na kalkula-cijske cene terjajo hud davek.

Realizacija Skupine CM Celje je bila v letu 2010 za 8 % nižja od zastavljenega plana, kar ocenjujem za uspeh glede na zaostrene tržne razmere. Glede na zmanjšano realizacijo, ki jo beležimo v letih 2009 in 2010, moramo poslovni sistem in organiziranost spremeniti ter dopolniti tako, da bomo povečali funkcijo prodaje. Tak pristop je logičen, ker se nam odpirajo dodatne tržne priložnosti znotraj in zunaj regije.

Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje in obvladovanja stroškov moramo uvesti učinkovito linijo vodenja in odgovornosti. Izgovori, da so posli pridobljeni po slabih cenah, da se ne da s pristopom in obvladovanjem stroškov veliko prihraniti, niso primerni za današnji čas. Preživetje teh negotovih časov nam lahko omogočijo močna in preudarna služba prodaje naših proizvodov in storitev ter poenotena gradbena operativa. Večja odgovornost bo na vodjih gradbišč in delovodjih. Vse druge službe bodo z materialno bazo v Veliki Pirešici podpirale celoten sistem, da bomo učinkovito nadzirali stroške in optimalno zaposlili lastne zmogljivosti.

Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja se v letu 2010 Skupina CM Celje ni dodatno zadolžila pri poslovnih bankah. Kredite smo najemali predvsem za realizacijo projektov gradnje za trg v Rogaški Slatini in Ljubljani ter za projekte javno-zasebnega finančnega partnerstva, ki so dolgoročno naravnani.

Ne moremo mimo dejstva, da je propad družb v okolju pustil nekatere neplačane obveznosti do naše skupine, kar nam povzroča likvidnostne težave, a prepričan sem, da jih bomo med gradbeno

sezono ublažili. Poslovni načrti celotne skupine so narejeni in vse sile moramo nameniti uresničevanju zastavljenih ciljev.

Januarja letos smo uspešno pridobili certifikat OHSAS 18001, tako da ima družba zdaj vse tri certifikate standardov ISO.

Verjamem, da bodo spremembe v sistemu vodenja prinesle pozitivne učinke, in se zavedam, da jih vsi ne bodo sprejeli z odobravanjem, toda spremembe so nujne, saj je v obstoječem sistemu potrebno preveč energije za notranje usklajevanje, to pa ne prinaša želenih učinkov.

Pridobljeni posli oziroma sklenjena pogodba in vrednost pogodbe morajo učinkovito prožiti vse procese v poslovnem sistemu hitro ter učinkovito in imajo samo en jasen cilj: stroški ne smejo preseči realizacije.

Pretok kadrov znotraj gradbene operativne ne sme biti tog, ampak hiter in fleksibilen.

Tržne priložnosti zelo nihajo in so v letu 2011 večje na visoki gradnji, zato je fleksibilen pretok kadrov nujen in logičen proces.

Marjan Vengust,predsednik upravnega odbora


4

3 Poslovanje 2010

Poslovanje v razmerah krize

POSLOVANJE V RAZMERAH KRIZE

V letu 2010 smo se pri poslovanju družbe CM Celje, d. d., morali soočiti z velikimi spremembami. Svetovna gospodarska kriza, ki smo jo občutili že ob koncu leta 2008, je slovensko gradbeništvo in s tem tudi Sku-pino CM Celje postavila pred veliko preizkušnjo. Na vseh področjih se je zmanjševal obseg poslovanja in javnih razpisov, doslej veljavne tržne cene so dosegle nerealen padec, poslabšala se je splošna likvidnost in pogoji financiranja poslovanja s strani bank, trgovanje z nepremičninami pa se je povsem ustavilo.

Vse to je od upravnega odbora zahtevalo odgovorno ravnanje. Sprejeli smo ukrepe za obvladovanje tveganj v kriznih razmerah. Z racionalno izrabo resursov in poostrenim nadzorom nad stroški in izvedbo projektov, iskanjem novih tržnih priložnosti, zmanjšanjem zaposlenih zaradi upokojitev in odpovedjo pogodb iz poslovnih razlogov ter realizacijo nerešenih zahtevkov smo poslovno leto 2010 zaključili s pozitivnim rezultatom.

Tudi vse največje odvisne proizvodne družbe so dosegle pozitiven poslovni rezultat. Skupni in usklajeni ukrepi, enotno vodenje strateških poslovnih funkcij, usklajeno pridobivanje poslov in večje sodelovanje pri izvedbi poslov, izraba notranjih resursov, uvedba novega informacijskega sistema ORKESTER, izvedba projektov javno-zasebnega partnerstva so dodatno prispevali k rezultatu matične družbe in odvisnih družb. Ob koncu leta 2010 je bil nad družbo Ceste-mostovi-asfalt Modriča, d. o. o., v Bosni in Hercegovini uveden likvidacijski postopek. Negativno poslovanje družbe in neurejen trg za pridobivanje poslov so narekovali odločitev, da poslovanje na območju BIH ukinjamo.

Gradbeništvo je panoga, ki je v krizi še posebno izpostavljena zmanjšanemu obsegu investicijskih vlaganj v infrastrukturo, kar posledično pomeni manjšo realizacijo. Pri pripravi poslovnega načrta za leto 2010 smo izhajali iz vseh naštetih predpostavk in si zastavili cilj doseči realizacijo v višini 85,5 milijona evrov za CM Celje, d. d.

CM Celje, d. d., obvladujoča družba Skupine CM Celje, je v letu 2010 ustvarila 79,6 milijona evrov prihodkov, kar je za 13,3 % manj kot v letu 2009.

Tabela 1

Tabela 3 Tabela 2

V letu 2010 smo proizvedli 800.306 t kamnitih agregatov, 188.027 t asfaltnih mešanic in 31.277 m3 betonov.

V tabeli 1 so prikazani podatki o načrtovanih in dejanskih količinah za leti 2009 in 2010 ter primerjava podatkov.

Gospodarska kriza se je odražala tudi na področju novih investicij, ki so v letu 2010 znašale 1,5 milijona evrov. Med večjimi naložbami je investicija v linijo tolčenca za potrebe železniškega programa v višini 650.000 evrov.

Število zaposlenih v CM Celje, d. d., je na dan 31. 12. 2010 znašalo 361, kar je 62 manj kot v letu 2009. V celotni skupini je bilo število zaposlenih 898 na dan 31. 12. 2010 oz. 135 manj kot v letu 2009. Največ zaposlenih se je zmanjšalo v Ceste-mostovi-asfalt Modriča, d. o. o. Drugo zmanjšanje je odraz upokojitev oziroma odpovedi pogodb iz poslovnih razlogov, skladno s pogodbo o zaposlitvi.

CM Celje, d. d., je v letu 2010 izpolnjevala podjetniško kolektivno pogodbo, učinke prilagajala obsegu dosežene realizacije, redno izplačevala plače in plačala vse dajatve za zaposlene. Rezultati poslovanja, stanje v panogi gradbeništva in splošno stanje likvidnost niso omogočali izplačila dodatne novoletne plače. Leto 2010 si bomo v Sloveniji zapomnili tudi po številnih stečajih in prisilnih poravnavah, ki so še dodatno poslabšali poslovanje družb, ki jim ostajajo neporavnane terjatve, kar se odraža v poslovnem izidu, najbolj pa seveda prek likvidnosti. Povečalo se je tudi število izvršb in

zaostrili so se pogoji dobav materialov, nekateri izvajalci storitev so ostali brez sredstev za izvedbo poslov. Gradbinci smo vlado, GZS opozarjali na razmere v panogi, vendar ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja ni bilo sprejetih.

Iz tabele 2 je razvidno gibanje celotnih prihodkov družbe CM Celje, d. d., od leta 2003 do 2010. Največja rast je bila v letu 2008, v letu 2010 pa se je celoten prihodek v primerjavi z letom 2009 zmanjšal za 13,3 % oz. dosegel višino iz leta 2006.Naslednja tabela prikazuje ključne podatke poslovanja za leto 2010 za največje proizvodne družbe v Skupini CM Celje.

Tabela 3 prikazuje ključne podatke poslovanja za leto 2010 za največje proizvodne družbe v Skupini CM Celje.

Leto 2010 je bilo leto preizkušenj in naporov z dragocenimi izkušnjami. Zavedamo se, da tudi v letu 2011 ne moremo pričakovati občutnih izboljšanj pogojev poslovanja. Nujno bi morali dopolniti zakonodajo, ki bi preprečevala dumping ponudbe, prav tako pa bi morali doseči omilitev razpisnih pogojev bančnih garancij za resnost ponudb, dobro izvedbo del in odpravo napak v garancijskih rokih.

Tudi v letu 2011 bomo izvajali že sprejete ukrepe z dodatnimi ukrepi dezinvestiranja nepremičninskih projektov in odprodaje stanovanj ter izvedli racionalizacijo in optimizacijo na področju organizacije.

S sodelovanjem lahko v skupini dosežemo še več sinergijskih učinkov, z odprtostjo in sposobnostjo prilaganja na trgu pa lahko zmanjšamo ovire, ki nam jih prinaša kriza, in ustvarimo začrtane cilje.

Vida Oberžan, članica upravnega odbora

NADNASLOV: POSLOVANJE 2010

NASLOV: POSLOVANJE V RAZMERAH KRIZEV letu 2010 smo se pri poslovanju družbe CM Celje, d. d., morali soočiti z velikimi spremembami. Svetovna gospodarska kriza, ki smo jo občutili že ob koncu leta 2008, je slovensko gradbeništvo in s tem tudi Skupino CM Celje postavila pred veliko preizkušnjo. Na vseh področjih se je zmanjševal obseg poslovanja in javnih razpisov, doslej veljavne tržne cene so dosegle nerealen padec, poslabšala se je splošna likvidnost in pogoji financiranja poslovanja s strani bank, trgovanje z nepremičninami pa se je povsem ustavilo.

Vse to je od upravnega odbora zahtevalo odgovorno ravnanje. Sprejeli smo ukrepe za obvladovanje tveganj v kriznih razmerah. Z racionalno izrabo resursov in poostrenim nadzorom nad stroški in izvedbo projektov, iskanjem novih tržnih priložnosti, zmanjšanjem zaposlenih zaradi upokojitev in odpovedjo pogodb iz poslovnih razlogov ter realizacijo nerešenih zahtevkov smo poslovno leto 2010 zaključili s pozitivnim rezultatom.

Tudi vse največje odvisne proizvodne družbe so dosegle pozitiven poslovni rezultat. Skupni in usklajeni ukrepi, enotno vodenje strateških poslovnih funkcij, usklajeno pridobivanje poslov in večje sodelovanje pri izvedbi poslov, izraba notranjih resursov, uvedba novegainformacijskega sistema ORKESTER, izvedba projektov javno-zasebnega partnerstva so dodatno prispevali k rezultatu matične družbe in odvisnih družb. Ob koncu leta 2010 je bil nad družbo Ceste-mostovi-asfalt Modriča, d. o. o., v Bosni in Hercegovini uveden likvidacijski postopek. Negativno poslovanje družbe in neurejen trg za pridobivanje poslov so narekovali odločitev, da poslovanje na območju BIH ukinjamo.

Gradbeništvo je panoga, ki je v krizi še posebno izpostavljena zmanjšanemu obseguinvesticijskih vlaganj v infrastrukturo, kar posledično pomeni manjšo realizacijo. Pri pripravi poslovnega načrta za leto 2010 smo izhajali iz vseh naštetih predpostavk in si zastavili cilj doseči realizacijo v višini 85,5 milijona evrov za CM Celje, d. d.

CM Celje, d. d., obvladujoča družba Skupine CM Celje, je v letu 2010 ustvarila 79,6 milijona evrov prihodkov, kar je za 13,3 % manj kot v letu 2009.

V letu 2010 smo proizvedli 800.306 t kamnitih agregatov, 188.027 t asfaltnih mešanic in 31.277 m3 betonov.

V spodnji tabeli so prikazani podatki o načrtovanih in dejanskih količinah za leti 2009 in 2010ter primerjava podatkov.

Realizacija 2009 Načrt 2010 Realizacija

2010Indeks

R/PIndeks

2010/2009Kamniti agregati (t) 979.225 1.000.000 800.306 80,0 81,7Betoni (m3) 21.862 30.000 31.277 104,3 143,1Asfaltne mešanice (t) 235.493 180.000 188.027 104,5 79,8

Vir: Interni podatki PAK


Število zaposlenih v CM Celje, d. d., je na dan 31. 12. 2010 znašalo 361, kar je 62 manj kot v letu 2009. V celotni skupini je bilo število zaposlenih 898 na dan 31. 12. 2010 oz. 135 manj kot v letu 2009. Največ zaposlenih se je zmanjšalo v Ceste-mostovi-asfalt Modriča, d. o. o. Drugo zmanjšanje je odraz upokojitev oziroma odpovedi pogodb iz poslovnih razlogov,skladno s pogodbo o zaposlitvi.

CM Celje, d. d., je v letu 2010 izpolnjevala podjetniško kolektivno pogodbo, učinke prilagajala obsegu dosežene realizacije, redno izplačevala plače in plačala vse dajatve za zaposlene. Rezultati poslovanja, stanje v panogi gradbeništva in splošno stanje likvidnost niso omogočali izplačila dodatne novoletne plače. Leto 2010 si bomo v Sloveniji zapomnili tudi po številnih stečajih in prisilnih poravnavah, ki so še dodatno poslabšali poslovanje družb, ki jim ostajajo neporavnane terjatve, kar se odraža v poslovnem izidu, najbolj pa seveda prek likvidnosti. Povečalo se je tudi število izvršb in zaostrili so se pogoji dobav materialov, nekateri izvajalci storitev so ostali brez sredstev za izvedbo poslov. Gradbinci smo vlado, GZS opozarjali na razmere v panogi, vendar ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja ni bilo sprejetih.

Iz spodnje preglednice je razvidno gibanje celotnih prihodkov družbe CM Celje, d. d., od leta 2003 do 2010. Največja rast je bila v letu 2008, v letu 2010 pa se je celoten prihodek vprimerjavi z letom 2009 zmanjšal za 13,3 % oz. dosegel višino iz leta 2006.

Leto Celotni prihodki (EUR)2003 55.761.093 2004 57.418.790 2005 60.179.973 2006 78.183.191 2007 96.329.401 2008 107.183.510 2009 91.921.946 2010 79.665.292

Vir: AJPESVir 2010: Nerevidirani računovodski izkazi, posredovani na AJPES

Naslednja tabela prikazuje ključne podatke poslovanja za leto 2010 za največje proizvodnedružbe v Skupini CM Celje.Družba CM Celje, d. d. VOC Celje, d. d. Koroške gradnje, d. o. o.Prihodki (EUR) 79.665.292 22.387.877 10.092.758Čisti dobiček (EUR) 386.895 149.509 2.528Število zaposlenih iz ur 398,86 243,20 41,71 Kapital (EUR) 16.809.121 3.844.372 119.671Sredstva (EUR) 94.972.004 16.124.092 4.297.688


Število zaposlenih v CM Celje, d. d., je na dan 31. 12. 2010 znašalo 361, kar je 62 manj kot v letu 2009. V celotni skupini je bilo število zaposlenih 898 na dan 31. 12. 2010 oz. 135 manj kot v letu 2009. Največ zaposlenih se je zmanjšalo v Ceste-mostovi-asfalt Modriča, d. o. o. Drugo zmanjšanje je odraz upokojitev oziroma odpovedi pogodb iz poslovnih razlogov,skladno s pogodbo o zaposlitvi.

CM Celje, d. d., je v letu 2010 izpolnjevala podjetniško kolektivno pogodbo, učinke prilagajala obsegu dosežene realizacije, redno izplačevala plače in plačala vse dajatve za zaposlene. Rezultati poslovanja, stanje v panogi gradbeništva in splošno stanje likvidnost niso omogočali izplačila dodatne novoletne plače. Leto 2010 si bomo v Sloveniji zapomnili tudi po številnih stečajih in prisilnih poravnavah, ki so še dodatno poslabšali poslovanje družb, ki jim ostajajo neporavnane terjatve, kar se odraža v poslovnem izidu, najbolj pa seveda prek likvidnosti. Povečalo se je tudi število izvršb in zaostrili so se pogoji dobav materialov, nekateri izvajalci storitev so ostali brez sredstev za izvedbo poslov. Gradbinci smo vlado, GZS opozarjali na razmere v panogi, vendar ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja ni bilo sprejetih.

Iz spodnje preglednice je razvidno gibanje celotnih prihodkov družbe CM Celje, d. d., od leta 2003 do 2010. Največja rast je bila v letu 2008, v letu 2010 pa se je celoten prihodek vprimerjavi z letom 2009 zmanjšal za 13,3 % oz. dosegel višino iz leta 2006.

Leto Celotni prihodki (EUR)2003 55.761.093 2004 57.418.790 2005 60.179.973 2006 78.183.191 2007 96.329.401 2008 107.183.510 2009 91.921.946 2010 79.665.292

Vir: AJPESVir 2010: Nerevidirani računovodski izkazi, posredovani na AJPES

Naslednja tabela prikazuje ključne podatke poslovanja za leto 2010 za največje proizvodnedružbe v Skupini CM Celje.Družba CM Celje, d. d. VOC Celje, d. d. Koroške gradnje, d. o. o.Prihodki (EUR) 79.665.292 22.387.877 10.092.758Čisti dobiček (EUR) 386.895 149.509 2.528Število zaposlenih iz ur 398,86 243,20 41,71 Kapital (EUR) 16.809.121 3.844.372 119.671Sredstva (EUR) 94.972.004 16.124.092 4.297.688

Vir:

AJPE

SVi

r 201

0: N

erev

idira

ni ra

čuno

vods

ki iz

kazi

, po

sred

ovan

i na

AJPE

S

Vir:

Inte

rni

poda

tki P

AK

5

4 Poslovni načrt 2011Ključni poslovni cilj je preživeti v za gradbeništvo izjemno težkih časih

Na poslovno-strateških konferencah v začetku leta, ki so potekale po področjih in družbah v Skupini CM Celje, smo obravnavali začrtane cilje za leto 2011. Vsi udeleženci so se na poslovne konference dobro pripravili z jasno definiranimi cilji. Ključni cilj pa nam je vsem enoten – pre-živeti v teh, za gradbeništvo izjemno težkih časih.

Vsak dan smo priča vse več prisilnim poravnavam in stečajem družb v gradbeništvu. Pogoji poslovanja so zaostreni zaradi nizkih prodajnih cen, težkega likvidnostnega položaja in dodatnih zahtev poslovnih bank. Zaradi umika nekaj večjih gradbenih družb s trga pa se pojavljajo tudi nove priložnosti za našo skupino. Na podlagi že znanih del (pogodbeno nerealiziranih poslov) in tržnih priložnost smo si za leto 2011 zastavili načrt realizacije, ki je prikazan v naslednji tabeli.

V začetku leta 2011 smo investirali v obnovo primarnega dela separacije, drugih večjih investicij pa za leto 2011 ne načrtujemo.

Leto 2010 je odlikovala uvedba novega informacijskega sistema, vendar se nadgradnja nadaljuje tudi v letu 2011. V uvajanju so dokumentacijski sistem in uvedba novih modulov za elektronsko potrjevanje računov ter izdaja situacij v B-listu.

S ciljem boljše organiziranosti, racionalizacije del in učinkovitosti načrtujemo novo organizacijsko strukturo. Bistvena sprememba nove organizacijske strukture se bo nanašala na združitev operative in proizvodnje s ciljem zagotoviti optimalno organizacijo dela s poudarkom na kakovostnem vodenju vseh projektov.

Tako vodenje mora vsebovati:pripravo dela,•organizacijo gradbišča,•delovni čas,•optimalno nabavo gradbenega •materiala za gradbišča,prioritetno koriščenje lastnih kapacitet •znotraj skupine, šele nato vključevanje drugih,sprotno spremljanje stroškov,•nagrajevanje,•izdelavo pokalkulacij …•

Velik poudarek bo, poleg pridobivanja dela pod boljšimi pogoji kot v letu 2010, izvajanje varčevalnih ukrepov za racionalizacijo stroškov poslovanja.

Letos smo si na področju poslovanja z nepremičninami zastavili konkretne cilje za prodajo.

S ciljem doseganja sinergijskih učinkov znotraj skupine načrtujemo pripojitev družbe CE-KA storitve, d. o. o., družbi VOC Celje, d. d.

Projekte na podlagi javno-zasebnega partnerstva bomo prenesli za vsak projekt na novo ustanovljeno projektno družbo, in sicer:

za izvajanje projekta »Telovadnica •Radlje« smo ustanovili družbo Mega šport, d. o. o.,za izvajanje projekta »Mestna tržnica •Celje« smo ustanovili družbo Celjska tržnica, d. o. o.,za izvajanje projekta »Koroški jeklarji« •smo ustanovili družbo CM Jeklar, d. o. o., za izvajanje projekta »Vrtec Prevalje« •smo ustanovili družbo JZP Projekt, d. o. o.

Da bomo zastavljene cilje za leto 2011 lahko dosegli pričakujemo zagon investicij v infrastrukturne projektne (cestna infrastruktura jih potrebuje), podporo poslovnih bank ter doseganje cen pod boljšimi pogoji. Znotraj sistema moramo zagotoviti racionalno izvedbo poslov ter izvajanje varčevalnih ukrepov, ključnega pomena pa bosta tudi medsebojna komunikacija in korektno sodelovanje vseh zaposlenih znotraj Skupine CM Celje.

Lena Korber,namestnica predsednika upravnega odbora


NADNASLOV: POSLOVNI NAČRT 2011 NASLOV: Ključni poslovni cilj je preživeti v za gradbeništvo izjemno težkih časih Na poslovno-strateških konferencah v začetku leta, ki so potekale po področjih in družbah v Skupini CM Celje, smo obravnavali začrtane cilje za leto 2011. Vsi udeleženci so se na poslovne konference dobro pripravili z jasno definiranimi cilji. Ključni cilj pa nam je vsem enoten – preživeti v teh, za gradbeništvo izjemno težkih časih. Vsak dan smo priča vse več prisilnim poravnavam in stečajem družb v gradbeništvu. Pogoji poslovanja so zaostreni zaradi nizkih prodajnih cen, težkega likvidnostnega položaja in dodatnih zahtev poslovnih bank. Zaradi umika nekaj večjih gradbenih družb s trga pa se pojavljajo tudi nove priložnosti za našo skupino. Na podlagi že znanih del (pogodbeno nerealiziranih poslov) in tržnih priložnost smo si za leto 2011 zastavili načrt realizacije, ki je prikazan v naslednji tabeli. DODANA NASLEDNJA TABELA Družba v Skupini CM Celje Načrt realizacije 2011 (EUR) CM Celje, d. d. 80.000.000 VOC Celje, d. d. 21.084.860 CE Šport d. o. o. 60.000 Cegrad d. o. o. 500.000 CE-KA storitve, d. o. o. 945.000 CM Inženiring, d. o.o. 3.483.110 Derma d.o.o. 500.000 Koroške gradnje d. o. o. 9.000.000 LID d. o. o. 3.200.000 Projektiva Inženiring Celje, d. d. 500.000 Stolp gradnje, d. o. o. 420.000 Tehnoing d. o. o. 2.300.000 Skupaj 121.992.970 IZBRISALA SEM TABELO V začetku leta 2011 smo investirali v obnovo primarnega dela separacije, drugih večjih investicij pa za letos ne načrtujemo. Leto 2010 je odlikovala uvedba novega informacijskega sistema, vendar se nadgradnja nadaljuje tudi v letu 2011. V uvajanju so dokumentacijski sistem in uvedba novih modulov za elektronsko potrjevanje računov ter izdaja situacij v B-listu. S ciljem boljše organiziranosti, racionalizacije del in učinkovitosti načrtujemo novo organizacijsko strukturo. Bistvena sprememba nove organizacijske strukture se bo nanašala na združitev operative in proizvodnje s ciljem zagotoviti optimalno organizacijo dela s poudarkom na kakovostnem vodenju vseh projektov. Tako vodenje mora vsebovati:

- pripravo dela, - organizacijo gradbišča, - delovni čas, - optimalno nabavo gradbenega materiala za gradbišča, - prioritetno koriščenje lastnih kapacitet znotraj skupine, šele nato vključevanje drugih, - sprotno spremljanje stroškov, - nagrajevanje, - izdelavo pokalkulacij …

6

5 Komercialne aktivnostiLETO 2011 V ZNAMENJU SKRBNE SELEKCIJE PONUDB S CENAMI, KI POKRIVAJO VSE STROŠKE

V letu 2011 beležimo padec investicij na nizkogradnji, največ na programu DARS-a, ki se zaključuje. Glede na splošne tržne razmere na domačem trgu je bilo leto 2010 izjemno »razburkano«, podobno pa si lahko obetamo tudi letos. Statistično gledano je bilo posle mogoče pridobiti le s popusti med 35 in 50 %. Dejstvo je, da smo imeli samo dve možnosti: vključitev v tekmo za pridobitev poslov ali pa zaradi pomanjkanja dela odpuščati zaposlene.

Pridobitev poslov z nizkimi cenami od vseh v poslovnem sistemu zahteva dodatne napore in seveda iskanje najrazličnejših možnosti za pokrivanje stroškov. Brez teh naporov je posamezne projekte nemogoče izpeljati pozitivno.

Veliko je bilo narejenega, je pa prihajalo tudi do konfliktov, ker se vsi niso prilagodili razmeram na trgu. V letu 2011 moramo tudi z informacijskim sistemom pristop pri obvladovanju stroškov še izboljšati.

Načrtovana realizacija družbe CM Celje, d. d., v letu 2011 je 80.000.000 evrov, in sicer:

SS 1.500.000 evrov,•PMVVG 40.000.000 evrov,•PNG 24.100.000 evrov,•PAK 7.400.000 evrov,•ASP 1.000.000 evrov,•GRADNJA ZA TRG 1.000.000 evrov,•TUJI TRGI 5.000.000 evrov.•

Že pridobljenih del in prenesenih pogodb iz leta 2010 je za 47.100.000 evrov, in sicer:

PMVVG 35.500.000 evrov,•PNG 10.600.000 evrov,•ASP 600.000 evrov,•PAK 400.000 evrov.•

Že pridobljenih del v letu 2011 je za 13.500.000 evrov, in sicer:

PMVVG 9.600.000 evrov,•PNG 3.500.000 evrov,•ASP 100.000 evrov,•PAK 300.000 evrov.•

Iz pridobljenih del je razvidno, da imamo sklenjenih pogodb za asfaltne mešanice v višini približno 61.000 ton in sklenjenih pogodb z VOC Celje, d. d., v višini približno 59.000 ton, kar skupaj znese 120.000 ton. Letni načrt je 180.000 ton. Za primerjavo smo imeli v enakem obdobju lani približno 113.000 ton asfaltnih mešanic, kar kaže, da je realizacija podobna kot v letu 2010. Načrtujemo proizvodnjo 30.000 m3 betona in 900.000 ton kamnitih agregatov. Pridobljena dela zagotavljajo

porabo približno 14.000 m3 betona in približno 230.000 ton kamnitih agregatov. Kazalniki prodaje materialov kažejo, da moramo pospeševati prodajo materialov in proizvodov iz naše materialne baze.

Iz poslovnih rezultatov izhaja, da visoki popusti oziroma dumping cene ogrožajo poslovanje družbe, zato moramo pri vseh ponudbah skrbno določiti tako ceno, s katero pokrijemo vse stroške. Z upadom določene konkurence so se razmere na trgu visokogradnje delno umirile, na trgu nizkogradnje pa še zdaleč ne. Podobne razmere vladajo tudi na tujih trgih, kjer se bomo v ponudbe in posle vključevali skupaj z drugimi domačimi družbami.

Stanje na področju prodaje nepremičnin je naslednje:

1. STANOVANJSKI BLOK ŽIBERNIK ROGAŠKA SLATINA v vrednosti 1.422.789,25 evra:

skupaj: 48 stanovanj,•prodano: 25 stanovanj,•predano: 19 stanovanj, •Stanovanjski sklad RS: 13 stanovanj, •individualni kupci: 6 rezerviranih •

stanovanj,ostane še 17 stanovanj za prodajo.•

Načrt odprodaje je do junija 2012.

2. STANOVANJSKI BLOK LIPA ŠTORE v vrednosti 330.469,74 evra:

skupaj: 28 stanovanj,•prodano: 24 stanovanj,•ostanejo še 4 stanovanja za prodajo.•

Načrt odprodaje je do konca leta 2011.Do konca leta 2011 načrtujemo tudi dokončanje drugega bloka, ki je zgrajen do strehe.

3. ZEMLJIŠČE OB BEŽIGRAJSKI CESTI S potencialnimi kupci vodimo razgovore za odprodajo, ki jo želimo realizirati do jeseni 2011.

Glede na zaostrene pogoje pridobitve bančnih garancij bomo večjo pozornost namenili selekcioniranju ponudb in se lotili tistih, kjer imamo največ možnosti za pridobitev poslov.

Peter Šepetavc,izvršni direktor področja marketing

Leto 2011 v znamenju skrbne selekcije ponudb s cenami, ki pokrivajo vse stroške

7Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2010

Ime objekta Mesec dokončanja

CESTE

Obnova LC 406 230 Belo Pristava – III. etapa april

Mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline II. faza – gradnja, obnova lokalnih cest v občinah Braslovče, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec; L = 13.224 m

avgust

Izvedba DPK D-6 Bistrica–Čatež, odsek Podčertek – Imeno ob DC R1-219/1239 Mestinje–Golobinjek od km 11.274 do km 12.050 in od km 12.250 do km 12.370

julij

Ureditev lokalne ceste LC 396130, odsek Žegar–Zg. Žegar

avgust

Izvedba gradbenih del v območju železniškega prehoda Belo 1 na lokalni cesti LC 406230 Belo–Pristava – III. etapa

julij

Posodobitev lokalne ceste LC 406 230 (Belo Pristava); odsek: odcep Zibika, Dol pri Pristavi do meje z Občino Podčetrtek

september

Rekonstrukcija lokalne ceste LC 383101 Žička kartuzija–Sojek

junij

Preplastitev ceste R2-447/0291 Ločica–Trojane od km 1,082 do km 1,861

oktober

Preplastitev ceste R3-695/1458 Mozirje–Gorenje od km 1,858 do km 2,670

oktober

Preplastitev regionalne ceste R1-225/1085 Črnivec–Radmirje od km 2,500 do km 4,00

maj

Preplastitev drsnega vozišča na regionalni cesti R2-426/1269 Pesje–Gorenje od km 2.500 do 3.130

november

Izgradnja ureditve regionalne ceste R3-696/7912 Velenje–Škale

junij

Ureditev ceste skozi Radeče, R3-668/1191 od km 25+606 do km 27+692

november

Posodobitev lokalnih cest LC Rogačnik v Občini Luče

maj

Asfaltiranje igrišča z izgradnjo kamnite zložbe, izgradnjo dovozne ceste in parkirišč v KS Sojek–Kamna gora

junij

Rekonstrukcija lokalne ceste 464161 Dobrna–Hudičev graben–Krištaje

avgust

Izgradnja pločnika v naselju Parižlje; odsek Kač do križišča Božič

avgust

Izgradnja pločnika v naselju Parižlje; odsek Kač–Savinja

september

Rekonstrukcija lokalne ceste LC 396080 Gorica pri Slivnici–Loka pri Žusmu, odsek Gorica pri Slivnici–Drobinsko

avgust

Izdelava zapornega sloja na regionalni cesti R1-219, odsek 1239 Mestinje–Golobinjek, od km 13+765 do km 14+835

september

Izdelava zapornega sloja na regionalni cesti R2-423, odsek 1281 Črnolica–Lesično, od km 1+906 do km 2+445

avgust

Ureditev LC Debro–Zavrate, podvoz Debro–odcep za Šmohor, od P24-P44, v dolžini 410m in odsek do varovanih stanovanj v dolžini 110 m

avgust

Cestna dela za potrebe KS Loče maj

Cestna dela za potrebe KS Jernej avgust

Preplastitev ceste v površini cca. 3000 m2 v Občini Mozirje

junij

Izvedba asfaltne prevleke na občinskih cestah v občini Luče

julij

Asfaltiranje cest v občini Vojnik maj

Preplastitev drsnega vozišča na regionalni cesti R2-426/1269 Pesje–Gorenje, od km 1.300 do km 2.500

oktober

Obnova voziščne konstrukcije na AC A1/0039 Dramlje–Celje od km 7,725 do km 8,467, A1/0040 Celje–Arja vas od km 0,000 do km 0,330 in obnova VA 0111 mostu Hudinja

september

Ureditev intervencijskih prehodov pred predori Ločica, Jasovnik in Pletovarje

oktober

6 Dosežki 2010Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2010

I. PODROČJE NIZKE GRADNJE


Preureditev počivališča na AC A1 Šentilj–Srmin, odsek 1661 Lopata–jug za zagotovitev dodatnih urejenih parkirnih mest

november

KRIŽIŠČA IN KROŽIŠČA

Ureditev križišča Zreče - Terme april

Izgradnja LC G2 – Območje Zdravilišča / 2. faza z rondojem in fontano

maj

Rekonstrukcija križišča pri "AS"-u - Ostrožno julij

KOMUNALNI VODI

Izdelava kabelske kanalizacije Gaberje–jug za Telekom Slovenije

januar

Izgradnja komunalne infrastrukture v IPC Loke, Ljubno

september

Izgradnja fekalne in meteorne kanalizacije v IPC Loke Ljubno

junij

Izgradnja vodovoda Lahomšek–Padežnik v Občini Laško

junij

Elektro kabelska kanalizacija Titova cesta–Radeče

februar

Prestavitev črpališča komunalnih odpadnih vod v Vojniku

januar

Dograditev kanalizacijskega sistema Zg. Poljčane, 1. faza

avgust

Obnova vodovoda v naselju Mali Lipoglav v Ljubljani

julij

Varovanje povodja v občini Prebold 1. kanalizacija Latkova vas 2. Kanalizacija Prebold

avgust

Gradnja infrastrukturnega omrežja v industrijsko-obrtni coni Prihova – razširitev

september

Elektrokabelska kanalizacija pri I. gimnaziji v Celju

september

ZUNANJE UREDITVE

Gostinsko-stanovanjski objekt Kovego – zunanja ureditev Čeplje

april

Rekonstrukcija parkirišča osebnih vozil Juteks, d. d.

januar

Talna ureditev tržnice Slovenske Konjice junij

Revitalizacija trškega jedra v Ljubnem september

Izvedba parkirišča pri pokopališču Rečica ob Savinji

junij

Ureditev zunanjih površin OŠ Slivnica junij

Ureditev obstoječega parkirišča pri Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur

september

ŠPORTNO REKREACIJSKI OBJEKTI

Izdelava projektne dokumentacije in izvedba obnove novih zunanjih športnih igrišč I. gimnazije v Celju

julij

Posodobitev zunanjega igrišča pri OŠ Slivnica pri Celju

april

Rekonstrukcija Športnega parka pri OŠ ob Dravinji – 2. faza

april


II. PODROČJE MOSTOVI, VIADUKTIIN VISOKE GRADNJE

Ime objekta Mesec dokončanja

MOSTOVI VIADUKTI

Izvedba nujnih sanacijskih del na viaduktih Škedenj I 60-24, Škedenj II 60-25 in na mostu Grapa 50-41; AC Hoče–Arja vas

avgust

Obnova nadvoza na priključku Slovenske Konjice VA0082 in obnova nadvoza Tepanje VA0083 na AC odseku 0038 Slovenske Konji-ce–Dramlje

julij

Odsek AC Pluska–Ponikve; Izgradnja premostitvenega objekta viadukta Ponikve

julij

Ureditev G1-5/0330 Rimske Toplice–Zidani Most, 2.faza: Podporna konstrukcija III, cesta od km 5+825 do km 6+330

oktober

Nadomestna gradnja mostu čez potok Oplotniščica

avgust

Rekonstrukcija mostu čez potok Toplica na LC 410 080 na odcepu Lipa–Metleče v Občini Šoštanj

marec

Sanacija poškodbe robnega nosilca (Ljubečna)

januar

Zamenjava dilatacije na viaduktu Lešnica na G1-2 odsek 0398 v km 0,405

avgust

Izgradnja mostu čez reko Sotlo september

Gradnja nadomestne brvi za pešce preko Koprivnice

september

Prilagoditev objekta za potrebe vzdrževanja dilatacijske naprave nad podporo 14 na viaduktu Verd VA0134-L in VA0144-D

november

Ureditev zunanjih košarkarskih igrišč v Rogaški Slatini

junij

Ureditev športnega igrišča Štore pri gasilskem domu

avgust

DRUGO

Sanacija plazov na cesti R3-683/1169 Pilštajn–Golobinjek v km 2,250 in v km 4,500

oktober

Sanacija usadov "Žegar" na cesti R2-423/1281 Črnolica–Lesično v km 11,06, 11,223, 11,118

maj

Sanacija nasipa Stopnik od km 6,7+00 do km 7,0+60 na odsekih 0042 in 0642 Šentrupert–Vransko

maj

Sanacija plazu nad LC 450180 Zg. Laze–Sp. Laze (pri Pustineku) v Občini Velenje

september

Sanacija plazu po neurju 2007 poškodovanega vozišča ceste Črešnjice od km 2+033 do km 20+063

november

Talne označbe v mestu Žalec in Petrovčah ter cestne osi na lokalnih cestah v Občini Žalec

september

TUJI TRGI

Vodenje projekta – razširitev državne ceste M2, odsek Priština–Miloševo–Lot 3: km 3+310 do km 5+100

november

Vodenje projekta – Preplastitev M2 od odcepa Gjilan–odcepa Lipjan

avgust

10

VODNI OBJEKTI

Gradnja priveza na terminalu za alkoholne in naftne derivate v koprskem pristanišču

februar

Sanacija črpališča Vič november

Zamenjava zaporne armature v velikem jašku na Linhartovi cesti (III-605) v Ljubljani - 3. sklop

avgust

STANOVANJSKI OBJEKTI

Gradnja prizidka k Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah

april

Nadomestna gradnja Stanovanjsko-poslovnega objekta Dolgi most

september

Gradbeno obrtna dela v Domu ob Savinji Celje – finalizacija ZNE II pritličje in 5. nadstropje

januar

Gradnja objekta Poslovni lokali Inpos Celje, vključno z vsemi obrtniškimi in instalacijskimi deli ter zunanjo ureditvijo

julij

Prenova objekta na Koroški 37 v Velenju – Razširitev PC Rudarski dom

september

POSLOVNI OBJEKTI

Rekonstrukcija obstoječega objekta in gradnja prizidka v dnevnem centru Celje, CUDV Dobrna

januar

Izgradnja večnamenskega središča Rinka za trajnostni razvoj Solčavskega

avgust

Nadzidava poslovnega objekta in izgradnja prizidka Instalacije Razgoršek

junij

Izvedba GOI del ter zunanje ureditve za izgradnjo Poslovnega objekta Kočevar v Preboldu

julij

Gradnja treh zaprtih kioskov na tržnici Slovenske Konjice

junij

Poslovni objekt IRMA V Trzinu avgust

Ureditev garaže Kardeljev trg v Velenju november

STAVBE ZA RAZVEDRILO ALI IZOBRAŽEVANJE

Izgradnja športne dvorane pri POŠ Šentvid pri Grobelnem

september

Izgradnja garderobnega objekta s tribuno v Športnem parku Šmarje pri Jelšah

september

Ureditev tribun – Športni park Lipa v Štorah oktober

INDUSTRIJSKE STAVBE IN SKLADIŠČA

Gradbena, obrtniška in instalacijska dela na objektu linija za transport debele pločevine v Acroni Jesenice

januar

Gradbeno obrtniška dela – žaga za Kroflič, d. o. o., Velenje

julij

Streha elektro strojnic za projekt Linija za transport debele pločevine v Acroni Jesenice

junij

Lužilna kad, pralno sušilna linija v Esotech, Velenje

december

Popravilo hal v Preboldu oktober

Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2010

Rado Pasarič,strokovni delavec PMA

11

7 InvesticijeREKONSTRUKCIJA PRIMARNEGA DELA SEPARACIJE V KAMNOLOMU VELIKA PIREŠICA

Med remontom 2010–2011 smo v separaciji kamnoloma Velika Pirešica izvedli rekonstrukcijo pri-marnega dela separacije. Rekonstrukcija je bila potrebna, saj obstoječa tehnologija ni več zado-voljevala novih standardov in zahtev po kakovosti separiranih materialov. Z novo tehnologijo bomo zadostili zahtevam naših strank in povečali zmogljivost proizvodnje.

Separacija kamnoloma Velika Pirešica je bila zgrajena leta 1972 in nato dograjena leta 1976. Za takratno obdobje je bila separacija sodobna in je zadovoljevala potrebe po materialih za asfaltno bazo ter za druge gradbeniške projekte. V letih od 1972 do leta 2011 je bilo v separaciji proizvedeno približno 23.800.000 ton različnih materialov.

Obstoječa tehnologija bogatenja mineralnih surovin v separaciji kamnoloma Velika Pirešica pa ni več zadovoljevala novih standardov in zahtev po kakovosti separiranih materialov, predvsem z vidika oskrbovanja dveh glavnih odjemnikov – asfaltne baze in betonarne. Zahteve po kakovosti materialov se razlikujejo, tako da je težko proizvodnjo prilagajati obema odjemnikoma.

Druga težava je v kakovosti vstopnega materiala. Prišli bomo v fazo, ko bo zmanjkalo dobrega materiala za proizvodnjo kakovostnih frakcij za asfaltne in betonske mešanice. Stara tehnologija je namreč omogočala uporabo le najbolj čiste mineralne surovine, ki pa je bo slej kot prej zmanjkalo. Staro postrojenje primarnega dela separacije ni omogočalo bogatenja materiala slabše kakovosti.

Z rekonstrukcijo primarnega dela smo v separaciji kamnoloma rešili več problemov.

Povečali smo vstopni primarni bunker 1. z 20 m3 na 60 m3. Povečanje bunkerja je pozitivno z več vidikov. Omogočili smo nemoteno obratovanje primarnega drobilnika, saj ne bo več prihajalo do

praznega teka drobilnika, možen bo navoz mineralne surovine z oddaljenih delovišč na površinskem kopu, obratovanje je nemoteno tudi med malico ali drugimi zastoji (okvare). Velikost vstopnega bunkerja omogoča tudi uporabo večjih demperjev do 60 ton, kar posledično pomeni manj vozil in manj potrebnih delavcev.

Z uvedbo valjčnih rešetk namesto 2. fiksne rešetke smo v največji možni meri dosegli čiščenje materiala pred vstopom v primarni drobilnik. Ker se material pred vstopom v primarni drobilnik odseje do 60 mm, dobimo kakovostno sejalno krivuljo izstopnega materiala iz primarnega drobilnika.Odsejani material izpod valjčnih rešetk 3. v tej fazi transportiramo na dve strani z reverzibilnim transporterjem. Če je material čist in je primeren za nadaljnjo predelavo, ga vodimo v sekundarni del separacije, če pa je material umazan in

ni primeren za frakcije, ga vodimo na deponijo tampona T2.Ta opcija bo obratovala do uvedbe nove 4. separacije in nove tehnologije. Pri novi tehnologiji bomo ves presejani material ne glede na to, ali bo čist ali umazan, vodili na linijo za pranje, kjer ga bomo oprali in uporabili za kakovostne frakcije za betonske mešanice.Z uvedbo novega krmiljenja primarnega 5. dela smo zagotovili mehke zagone dodajalnega vozička, valjčnih rešetk in primarnega drobilnika. Z uvedbo frekvenčnih regulatorjev smo zagotovili medsebojno regulacijo procesov, kar pomeni prihranek pri porabi električne energije.

Nova tehnologija omogoča doziranje in čiščenje odstreljenega materiala, kapacitete do 450 t/uro.

Dobavitelj opreme je bilo podjetje Vitrade, d. o. o., iz Maribora (AVESCO-BAIONI primarni bunker, valjčni rešetki, reverzibilni trak), krmiljenje in elektroopremo je dobavila družba Promel, d. o. o., Velenje, demontažo stare opreme in montažo nove opreme pa je izvedla naša hčerinska družba VOC Celje, d. d.

Marijan Kvartič,tehnični vodja kamnoloma

Rekonstrukcija primarnega dela separacije v kamnolomu Velika Pirešica

12

8 Delovni koledarKOLEDAR DELOVNEGA ČASA IN PLAN FONDA DELOVNIH UR ZA LETO 2011

Koledar delovnega časa in plan fonda delovnih ur sta dostopna tudi na intranetu. Plan pre-razporejenega delovnega časa se izvaja od maja do oktobra. V tem obdobju znaša tedenski de-lovnik 6 dni. Delovni plani se izdelajo mesečno, tedensko in tudi dnevno glede na organizacijo delovnega procesa in vremena in ne smejo presegati 56 ur na teden.

Koledar delovnega časa in plan fonda delovnih ur za leto 2011

Koledar delovnega časa za leto 2011

P 3 10 17 24 31 7 14 21 28 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27T 4 11 18 25 1 8 15 22 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28S 5 12 19 26 2 9 16 23 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 1 8 15 22 29Č 6 13 20 27 3 10 17 24 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30P 7 14 21 28 4 11 18 25 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24S 1 8 15 22 29 5 12 19 26 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25N 2 9 16 23 30 6 13 20 27 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26

P 4 11 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26T 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27S 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28Č 7 14 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29P 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30S 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31N 3 10 17 24 31 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25

Legenda: Prazniki, dela prosti dneviKolektivni letni dopustIzplačilo plač

Prazniki in dela prosti dnevi Prazniki, ki niso dela prosti dnevi

- 1. in 2. januar, novo leto - 8. junij, dan Primoža Trubarja- 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik -17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom- 24. in 25. april, velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč - 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini- 27. april, dan upora proti okupatorju - 23. november, dan Rudolfa Maistra- 1. in 2. maj, praznik dela- 12. junij, binkoštna nedelja, binkošti- 25, junij, dan državnosti- 15. avgust, Marijino vnebovzetje- 31. oktober, dan reformacije- 1. november, dan spomina na mrtve- 25. december, božič- 26. december, dan samostojnosti in enotnosti

December

Januar Februar Marec April Maj Junij

Julij Avgust September Oktober November

Koledar delovnega časa za leto 2011

P 3 10 17 24 31 7 14 21 28 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27T 4 11 18 25 1 8 15 22 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28S 5 12 19 26 2 9 16 23 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 1 8 15 22 29Č 6 13 20 27 3 10 17 24 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30P 7 14 21 28 4 11 18 25 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24S 1 8 15 22 29 5 12 19 26 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25N 2 9 16 23 30 6 13 20 27 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26

P 4 11 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26T 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27S 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28Č 7 14 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29P 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30S 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31N 3 10 17 24 31 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25

Legenda: Prazniki, dela prosti dneviKolektivni letni dopustIzplačilo plač

Prazniki in dela prosti dnevi Prazniki, ki niso dela prosti dnevi

- 1. in 2. januar, novo leto - 8. junij, dan Primoža Trubarja- 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik -17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom- 24. in 25. april, velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč - 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini- 27. april, dan upora proti okupatorju - 23. november, dan Rudolfa Maistra- 1. in 2. maj, praznik dela- 12. junij, binkoštna nedelja, binkošti- 25, junij, dan državnosti- 15. avgust, Marijino vnebovzetje- 31. oktober, dan reformacije- 1. november, dan spomina na mrtve- 25. december, božič- 26. december, dan samostojnosti in enotnosti

December

Januar Februar Marec April Maj Junij

Julij Avgust September Oktober November

Plan fonda delovnih ur za leto 2011

Januar 31 5 5 21 21 168 0 168Februar 28 4 4 20 1 19 152 8 160Marec 31 4 4 23 23 184 0 184April 30 5 4 21 2 19 152 16 168Maj 31 4 5 22 1 21 168 8 176Junij 30 4 4 22 22 176 0 176Julij 31 5 5 21 21 168 0 168

Avgust 31 4 4 23 1 22 176 8 184September 30 4 4 22 22 176 0 176

Oktober 31 5 5 21 1 20 160 8 168November 30 4 4 22 1 21 168 8 176December 31 5 4 22 1 21 168 8 176

Skupaj 365 53 52 260 8 252 2016 64 2080

Meseci Število dni Sobote Nedelje Skupaj Prazniki - dela prosti dnevi

Koledar delovnega časa in plan fonda delovnih ur sta dostopna tudi na intranetu. Plan prerazporejenega delovnega časa se izvaja od maja do oktobra. V tem obdobju znaša tedenski delovnik 6 dni. Delovni plani se izdelajo mesečno, tedensko in tudi dnevno glede na organizacijo delovnega procesa in vremena in ne smejo presegati 56 ur na teden.

Delovni dnevi Delovne ure Praznične

ure Skupaj

13

9 CM Celje smo ljudjeV življenju doživimo različne trenutke – dobre in slabe, a vsi so pomemben del naše poti. Na naslednjih straneh vam predstavljamo pomembne trenutke na poteh naših sodelavcev. Eni stopajo na pot, ko se poslavljajo od svojega delovnega okolja, drugi na pot starševstva, tretji z nami uspešno oblikujejo poslovno pot naše Skupine.

CM Celje smo ljudje

Upokojil se je

Sašo Mihelčič,vodja kontrole kakovosti iz PMA.

Dragi upokojenec,

vsako obdobje v človekovem življenju ima svoje lepote, dragocenosti, svoje težave in čeri. V spletu takšne raznolikosti živeti polno življenje pomeni biti srečen.

(Branka Jurca)

Bodite srečni v obdobju, ki prihaja!

Hvala, ker ste bili del Skupine CM Celje!

Jubilanti (od 1. 1. do 30. 4. 2011)

CM Celje, d. d.

Skupna delovna doba:20 let: Uroš Golež, Milan Gunzek, Drago Pečnik, •Frano Starčević30 let: Franc Skok, Miloš Todorić•40 let: Janko Ojsteršek•

10 let delovne dobe v podjetju: Darko Bizjak, Simona Brinovec, Srečko Mecilovšek

VOC Celje, d. d.

Skupna delovna doba:20 let: Matija Senica, Ludvik Trnovšek•30 let: Zoran Celinšek•

10 let delovne dobe v podjetju: Janez Ograjenšek

CE-KA storitve, d. o. o.

30 let skupne delovne dobe: Marija Lipovšek10 let delovne dobe v podjetju: Polonca Skale

Ob jubileju iskrene čestitke!

14CM Celje smo ljudje

Štorklja nas razveseljuje

Pravijo, da je srečo treba deliti, zato vam tudi tokrat predstavljamo novorojenčke naših sodelavcev.

Nika s sestrico Zalo

Mai Miha z bratcem Jako

Tamara s sestrico Klaro

Tian

Dragi starši,

z rojstvom otroka ste obrnili še en list v knjigi svojega življenja, s svojimi malčki

nanj pišite nepozabne spomine!Iskrene čestitke!

Novembra je že drugič postala mamica Tanja Gostečnik iz PMVVG. Prvorojenki Zali se je pridružila sestrica Nika. Očka pa je postal Dominik Zver, prav tako iz PMVVG, ki se mu je rodil sin Tian.

Zbrala in uredila:Urška Pernovšek, koordinatorka

Januarja je novorojenček Žan razveselil očka Jerneja Kosmača iz CVE Mozirje, Sebastjan Turnšek iz CVE Slovenske Konjice je dobil prvorojenko Saro, Dragu Lukiću iz PNG pa se je rodil sin Jovica.

Februarja je Marko Žibret iz PMA dobil sina Marcela, Dejan Sotlar iz PMVVG sina Blaža, Matej Jagodič iz PNG sina Taja, Zvonko Leskovšek iz CVE Šentjur hčer Lano in Mihael Tajnšek iz PMVVG hčer Saro.

Marca je postal očka Rok Presečnik iz PNG, ki je dobil sina Maia, Borutu Božniku iz ASP pa se je rodil sin Miha, ki se je pridružil bratcu Jaku.

Andrej Cvikl iz PMVVG je aprila že drugič postal očka. Prvorojenka Klara je dobila sestrico Tamaro.

Marcel TajBlaž Sara

15

10 Sindikat


AKTIVNOSTI SINDIKATA

V Sindikatu delavcev Skupine CM Celje se še kako zavedamo resnosti razmer, v katerih se nahaja cestno gospo-darstvo, zato smo temu primerno tudi zastavili načrt dela za letošnje leto, ki ga podrobneje predstavljamo v nadaljevanju. Sicer pa smo se v preteklih mesecih odlično odrezali na zimskih igrah cestarjev, poskrbeli, da so tudi naši najmlajši spoznali radosti zimskih dni na Rogli, ter praznovanje dneva žena združili s pomočjo očetu s tremi otroki, ki mu je grozila deložacija. Na spomladanski izlet smo tokrat odšli v Bosno in Hercegovino.

Načrt dela sindikata za leto 2011Obdobje, ki je pred delavci v cestnem gospo-darstvu, je zelo pomembno, saj so gospodar-sko-ekonomska, predvsem pa moralna in fi-nančna kriza načele sistem poslovanj. To je tudi povod, da bodo potrebne spremembe v načinu in poteku dela sindikata. Za izpolnje-vanje našega poslanstva so nujno potrebna nova znanja, informacije, okrepljeno sode-lovanje z različnimi vladnimi in nevladnimi institucijami ter gospodarstvom. Predvsem pa moramo izkoristiti notranje rezerve in zmanjšati stroške v poslovnem sistemu. Načrt dela je torej naslednji.

Razvijati demokratične odnose in težiti •k temu, da se odločitve sprejemajo s konsenzom. Spodbujati nove oblike sindikalnega •dela z namenom čim večje vključitve članov v delo in odločanje v sindikatu. Načrtovati in spodbujati izobraževanje •sindikalnih zaupnikov, ki so temelj sindikalnega dela. Sistematično organizirati kampanje, ki •krepijo položaj zaposlenih.Sodelovati pri pripravi, oblikovanju in •sprejemu zakonodaje, ki ureja pravice ter obveznosti delavcev.Želimo sodelovati in prispevati svoj •delež pri dogovorih, obravnavi in sprejemu socialnega sporazuma, ohranjanju delovnih mest, pri reševanju nastale finančno-gospodarske krize ter sooblikovati naš jutri.Po potrebi bomo skupaj z našo centralo •in predsedstvom SCGS ter krovno organizacijo PERGAM nastopili in od države zahtevali, da se ohranita položaj

posebnega družbenega pomena in status naše družbe.Naše sodelovanje bo vključeno tudi v •skupne nastope in izvrševanje nalog sindikalnih central za boljši jutri vseh naših delovnih ljudi.Še naprej bomo sodelovali v okviru •projekta Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na področju varovanja zdravja v gradbeništvu, ki ga izvajamo v okviru razpisa na Ministrstvu RS za delo, družino in socialne zadeve, skupaj s partnerji Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto (prijavitelj), Regionalna gospodarska zbornica Celje, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje, Pergam konfederacija sindikatov Slovenije in Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije.

Aktivnosti sindikata v Skupini CM Celje v letu 2011

Aktivno sodelovati pri izboljšanju •pogojev za zdravo in varno delo (interno izobraževanje, omogočiti možnost koriščenja fitnes studia, savne, plavalnega bazena, organizacija smučanja, malega nogometa). Izkušnje namreč kažejo, da delavci v branži cestnega gospodarstva zaradi različnih vplivov (mraz, dež, sonce, prisiljena drža itd.) veliko manj obolevajo, če se udeležujejo zgoraj navedenih dejavnosti.Omogočiti našim članom prek blagajne •vzajemne pomoči reševati finančne težave.

Obravnava in dodelitev socialnih •pomoči delavcem z nizkimi osebnimi dohodki ali ob elementarnih ter drugih nesrečah.Nabava izdelkov, ki jih bodo naši člani •lahko obročno odplačevali (kurilno olje, pnevmatike, šolske potrebščine itn.).Nabava vstopnic za udeležbo na •kulturnih in športnih prireditvah (sofinanciranje članom sindikata do 50 %).Organizirati in sofinancirati strokovne •ekskurzije in izlete (predvidoma dva izleta v koledarskem letu).Organizacija ob dnevu žena (kulturna •prireditev, pogostitev, simbolično darilo).Organizacija ob dnevu cestarjev •(seminar za sindikalne zaupnike, kulturni program, zabavne dejavnosti, športne dejavnosti, pogostitev, nabava majic z logotipom Sindikata delavcev v Skupini CM Celje).Organizacija prireditve za člane in •njihove otroke ob novem letu (kulturna prireditev, najem dvorane, simbolična obdaritev).Donacije humanitarnim organizacijam •in športnikom, ki so člani Sindikata v Skupini CM Celje, kulturnim društvom itn.Predvsem pa si želimo ohraniti in •izboljšati delovanje sindikalnih zaupnikov; natančno informirati zaposlene, skrbeti za pozitivno klimo in dobro sodelovati z vodstvom družb v Skupini CM Celje.

Anton Turk,predsednik sindikata

Naši otroci so med počitnicami smučali na Rogli

46 naših malih junakov se je med zimskimi počitnicami vsako jutro odpeljalo na Roglo in se popoldne z nje vračalo. Skupaj z učite-lji in vaditelji smučanja s šentjurske Aspare so se namreč podili po Rogli, jedli najboljše malice in se zabavali. Ko so se vsak dan

prijetno utrujeni vrnili domov, so povedali, da nas niso nič pogrešali. Izjava enega od otrok sredi tedna »Ati, komaj čakam, da gremo jutri zopet na Roglo!« pove vse. Sindikatu se v imenu vseh staršev zahva-ljujem za odlično organizacijo smučanja, ki bo našim otrokom še dolgo ostalo v lepem spominu.

Milan Čepin,referent za šport

16

39. zimske igre cestarjevna Pokljuki

V petek, 28. januarja 2011, so se s startom ženskega veleslaloma ob 10. uri začele zimske športne igre cestarjev. Tokrat so bile igre na Pokljuki, natančneje, na prizorišču svetovnega pokala v biatlonu. Imeli smo srečo, da so se igre odvijale ravno na Pokljuki, saj so bili edino tam v tistem času ustrezni pogoji za izvedbo smučarskih tekov.

Smučarska proga je bila dobro pripravljena in je zdržala vseh 242 veleslalomistov in 19 deskarjev. Poleg veleslaloma in deskanja smo se cestarji pomerili še v teku na smučeh, kjer je zopet blestel Matjaž Murgelj, ki je že tretje leto zaporedoma dosegel absolutno najboljši čas.

Letošnje zimske športne igre je organiziralo Cestno podjetje Nova Gorica, d. d. Tekmovalo je 10 ekip. Tokrat smo cestarji Skupine CM

Celje zasedli neverjetno 2. mesto, in sicer smo za prvouvrščenimi DDC-ejevci zaostali le 7 točk. K temu so največ pripomogli Bogdan Kutin, Igor Ošlovnik, Jože Sgerm in Matjaž Pečoler iz Koroških gradenj, ki so poleg Mitje Kunca in Tine Maze dokaz, da je Koroška dežela alpskih smučarjev.

Vsem tekmovalcem iz Skupine CM Celje čestitke za udeležbo in rezultate, ki ste jih dosegli.

Milan Čepin,referent za šport


Ekipni vrstni red v vseh kategorijah je bil naslednji:

1. DDC, d. o. o.2. SKUPINA CM CELJE3. CP KRANJ, d. d.4. DARS, d. d.5. CP LJUBLJANA, d. d.6. CP NOVA GORICA, d. d.7. CGP NOVO MESTO, d. d.8. SLOVENSKA CESTNA PODJETJA, d. o. o.9. CP KOPER, d. d.10. CP PTUJ, d. d.

VELE

SLAL

OM

DES

KAN

JE

SMU

ČARS

KI

TEKI

Ženske nad 41 let: 3. Tatjana Tominc 7. Jelka Skok Skornšek

Ženske do 40 let: 3. Ksenja Kamenšek 4. Petra Tamše 5. Polona Perčič

Moški 46 let in starejši:4. Peter Posinek10. Jože Sgerm

Moški od 36 do 45 let:1. Matjaž Murgelj

Moški do 35 let: 7. Andrej Petelinšek 9. Vojko Orlčnik 10. Boštjan Štante11. Milan Čepin 14. Anže Tašker

3. Andrej Petelinšek 6. Igor Donko17. Vojko Orlčnik

Ženske nad 46 let: 6. Helena Colarič Pritekelj

Ženske od 36 do 45 let: 7. Ksenja Kamenšek 9. Petra Krevh

Ženske do 35 let: 3. Andreja Popovič 6. Urška Pernovšek11. Petra Tamše

Moški nad 51 let: 1. Bogdan Kutin10. Franc Oder16. Jani Ojsteršek21. Vojko Močnik22. Milan Volavšek

Moški od 41 do 50 let: 1. Jože Sgerm12. Matjaž Murgelj 14. Marjan Macuh16. Tomaž Drev

23. Igor Donko28. Silvester Lapornik36. Peter Posinek

Moški od 31 do 40 let: 1. Igor Ošlovnik 3. Aleš Marovt 4. Janez Pahovnik 6. Bogdan Leva12. David Logar20. Franjo Pančur

Moški do 30 let: 2. Matjaž Pečoler 4. Slavko Jeromel 9. Bogdan Romih21. Boštjan Štante

Rezultati, ki so pripomogli k odličnemu 2. mestu, so bili:

17

Praznovale smo dan žena

Sindikalni izlet v Medjugorje, Mostar, dolino reke Neretve in Neum

Tudi letos je Sindikat delavcev v Skupini CM Celje pred začetkom glavne gradbene se-zone organiziral nekajdnevni izlet, in sicer od 9. do 11. 4. 2011. Odločili smo se obiskati del naše nekdanje domovine, Medjugorje, Mostar, dolino reke Neretve in Neum. Zbrali smo se zelo zgodaj zjutraj in začeli vožnjo v smeri mejnega prehoda Rogatec ter naprej po avtocesti, z vmesnimi postanki proti Zadru in Splitu, mimo Bačinskih jezer vse do Medjugorja. Najprej smo se ustavili za kratek ogled čudovitih slapov Kravice, ki so Niagarski slapovi v malem.

Po prihodu v Medjugorje smo se povzpeli na bližnji hrib Križevac, kjer stoji velik križ, po-stavljen ob 1900. obletnici Kristusove smrti. Obiskali smo nekdanje zasvojence od dro-ge, ki živijo v skupnosti in poskušajo s trdim delom premagati to strašno skušnjavo. Prvi dan smo zaključili v Neumu, kjer smo se na-mestili v hotelu Sunce.

Naslednji dan smo se odpravili proti Mostar-ju. Ustavili smo se tudi ob izviru reke Bune. Reka Buna izvira izpod 200 metrov visokega klifa. Izvir je tako močan, da takoj ustvari pošteno reko, pravo mojstrovino narave. Vožnjo smo nadaljevali proti Mostarju, kjer nas je pričakal lokalni vodič in nas popeljal skozi zgodovino tega prelepega mesteca.


8. marec, dan žena – Vsako leto ženske dru-ga drugo prepričujemo, da ta dan ni več tak, kot je bil včasih, a nas kljub temu predstav-niki Sindikata Skupine CM Celje vedno zno-va presenetijo s pozornostjo, ki nam jo pri-pravijo. In to leto je bil dogodek še posebno lep. Prijetno vzdušje v prostorih jedilnice na Lavi so ustvarjali mladi pevci iz vokalne sku-pine Oktet 9, ozračje pa se je dodobra segre-lo, ko nam je skupaj s spremljevalno skupi-no zapel slovenski Ray Charles, Uroš Perić. Najbolj toplo nam je bilo pri srcu, ko nam je

Mesto je bilo po zadnji vojni delno obnovlje-no, vendar so še vidne sledi iz tega obdobja. Prava znamenitost je most, od koder še ve-dno skačejo pogumni domačini.

Prvi most je bil zgrajen po načrtih turškega arhitekta in prav tako rekonstrukcija nove-ga. Ogledali smo si tudi turško hišo in mo-šejo.

Prijetno utrujeni in polni vtisov smo se od-pravili v Neum, kjer smo se ves večer prije-tno družili.

Zadnji dan smo po zajtrku zapustili Neum in obiskali delto reke Neretve. Domačini so nas pričakali s sadjem in domačo raki-jo. Nato smo se podali na odkrivanje delte reke Neretve. S posebnimi »neretvanskimi lađami«, imenovanimi trupice, smo zapluli po slikovitih kanalih reke Neretve in njenih pritokih, opazovali in fotografirali naravo, številne vodne ptice ter čudovito okolje.

Peljali smo se do otoka na sredi reke Nere-tve, na tako imenovani Ranč. Tam so nas pričakali z živo glasbo in »roštiljado«. Ker je vsega dobrega kmalu konec, smo se tudi mi morali počasi odpraviti proti domu. Na poti domov smo izmenjevali svoje vtise in se utrujeni, vendar dobro razpoloženi v nočnih urah pripeljali domov.

Radica Salobir,sodelavka pri sindikatu

predsednik sindikata povedal, da smo člani sindikata s svojimi prispevki pomagali oče-tu s tremi otroki, ki jim je grozila deložacija. Hvale vredna poteza!

Dan je bil lep. Bilo je sončno, prijetno in po-skočno. Naši nasmejani obrazi pa so pričali, da je lepo biti ženska z vijolico v rokah. Hva-la!

Kolektiv ženskSkupine CM Celje

18

OBISK AVSTRALIJE S POSTANKOM V SINGAPURJU

Svet je globalna vas. Z vsakim novim potovanjem to vedno bolj ugotavljam in nikoli se ne upiram spoznati še kaj več. Tako sva z ženo dobila priložnost obiskati njene sorodnike v oddaljeni in za Slovence priljubljeni deželi kengurujev.

11 Popotovanja

Po dolgem razmišljanju sva se z ženo odločila, da na vsa prigovarjanja in dopisovanja vrneva njihov obisk pri nas. Določila sva datum, naročila letalske karte in vize. Priložnost, ki je nisva izpustila, je bil postanek v Singapurju, kjer sva po približno 12 urah leta pristala ravno za božič in preživela tri lepe dneve v okrašenem in kulturno drugačnem mestu.

Velemesto Singapur slovi po poceni elektroniki. Trgovine so v nekaj nadstropjih in cene so res ugodne. Mesto je zelo zeleno, klima pa je bila primerna njihovemu decembru – dež vsakih nekaj ur, vlaga blizu 100 odstotkov, ljudje pa izjemno prijazni in uslužni. Po mestu sva se prevažala z avtobusi, obiskala nekaj naravnih znamenitosti, se vozila po reki, ob kateri se bohotijo nebotičniki (predvsem svetovnih bank), si ogledovala mostove, se sprehajala po kitajski in indijski četrti, bila na prazniku ne vem katerega verstva, kjer so nas postregli z njihovo pekočo hrano, in si ogledala praznovanje načičkanih Kitajcev. Zanimivo se je bilo sprehajati po okrašenem mestu in uživati v njihovem doživljanju božičnega časa. Hodili so oblečeni v božičke, igrali na kitaro in prepevali božične pesmi.

Obisk Avstralije s postankom v Singapurju

Takoj so pripravljeni za slikanje. Doživela sva tudi božični večer na 30 stopinjah brez klime in 100-odstotni vlažnosti. Neprecenljivo. V glavnem, trije dnevi so minili kot blisk.

Prišel je dan odhoda proti deželi tam spodaj. Novih 7 ur leta proti Adelaide, kjer nas je že čakala sestrična moje žene. Najprej smo šli na krožno vožnjo po Adelaide, da sva dobila prvi vtis o njenem kraju. Mesto ima milijon prebivalcev in se razteza na ogromnem območju, kjer ni veliko nebotičnikov. Adelaide slovi kot mesto cerkev. Ima ogromno zelenja, botanični park in široke ceste, po katerih se vozijo po levi strani. Vzeli smo si odmor za pivo in kavo. Njihovo pivo je v redu, kava pa kljub priseljencem iz Italije »grozna«.Kljub dobremu načrtovanju najinega časa sva porabila več časa pri sorodnikih, kot sva predvidevala. Ker je bil tudi čas njihovih dopustov, so načrtovali izlete po bližnji okolici (bližnja pomeni tudi do 200 km daleč). Tako smo si ogledali Barossa Valley, kjer imajo vinograde in vinotoče (imajo jih kakšnih 70, mi pa smo jih obdelali le pet). Začetniki vinogradništva so bili nemški priseljenci, kar se vidi v njihovih vasicah, ki so še po toliko letih čisto nemške. Vsi so zelo prijazni in ko te slišijo, takoj vprašajo, od kod si. Spoznali smo Slovence, Hrvate, Slovake, Madžare, Estonce, Italijane …

Za praznovanje novega leta so sorodniki najeli hišico na obali, približno 100 km stran iz Adelaide. Vse so organizirali, tako da smo med potjo kupili samo še meso za žar. Peka na žaru je nacionalni šport Avstralcev, tako doma kot na javnih mestih. Imajo veliko parkov, kjer so postavljeni zidani žari, po navadi z brezplačnim dostopom do plina, ali pa klasični z ogljem. Edini pogoj je, da počistiš za sabo. Za silvestrovo smo se kopali v Južnem morju, zvečer pa gledali ognjemet po televiziji neposredno iz Sydneyja, nato pa nazdravljali pod milijoni zvezd na res črnem nebu. Prav čuden občutek imaš, ko praznuješ novo leto v kratkih hlačah.Prišel je čas spremembe naslova. Kupila sva karto za vlak proti Melbourneu in odšla kakih 600 km proti vzhodu. Ugotovitev na koncu je bila: povprečen kolesar bi prišel vsaj istočasno v Melbourne kot mi z vlakom, ki je sicer udoben in širok, a stoji na vsaki postaji. Narava tam je tako pusta, da še ovco redko vidiš. Melbourne nas je pričakal novoletno okrašen, vendar z muhastim vremenom. V štirih dneh je deževalo, sijalo sonce, se ogrelo, ohladilo, pa spet deževalo. No, saj ni bilo tako slabo. Mesto je veliko (ima dva milijona prebivalcev), imajo zastonj vožnje s tramvajem, čudovite železniške postaje, restavracije s hrano z vsega sveta, ulične glasbenike na vseh križiščih, nočno življenje po lokalih. Nato pa sva se odločila za izlet po svetovni znamenitosti Great Ocean Road.

Prekrasna panoramska cesta ob oceanu, čakanje avtobusa zaradi ročnega prenosa koal na drugo stran ceste, ogled Twelve Apostles, čudovito obrasla notranjost dežele in ugotovitev, zakaj imajo domačini obešene plutovinaste zamaške na klobuku: nihanje zamaškov odganja muhe, ki jih je ogromno in so izredno tečne. Posebnost

19Obisk Avstralije s postankom v Singapurju

tega in vseh drugih izletov z avtobusom je ta, da je voznik avtobusa v eni osebi tudi vodnik, skrbnik in učitelj. Prav o vseh voznikih imava zelo dobro mnenje, vsi so bili izjemno prijazni, skrbijo, da se kdo ne bi izgubil ali da komu ne bi bilo slabo, in obenem super vodiči. Potovanje sva nadaljevala z notranjim letom do Sydneyja, ki naju je pričakal okopan v soncu. Namestila sva se v hotelu sredi mesta zraven čudovitega parka in takoj po namestitvi odšla na oglede. Pot naju je vodila mimo ulic novega ogromnega parka, polnega neznanega rastlinja in dreves, na katerih sva videla netopirje, ki čez dan počivajo, mimo dvorcev, ki so zdaj majhni muzeji, mimo ljudi, ki so počivali ali jedli na travi, in na koncu sva prišla do obale, kjer se nama je odprl pogled na vsem znana objekta – Opera House in Harbour Bridge ter na kristalno čisto modro vodo v zalivu.

Najprej sva seveda stopila v vrsto za ogled opere. Menim, da je zunaj lepša kot znotraj, saj je precej minimalistično opremljena. Nato sva zavila v središče mesta. Ker noge na takih potovanjih trpijo, sva bila srečna, ko sva našla kitajski park sredi nebotičnikov.

Takoj za vrati se je odprl pogled na zbirko čudovitih bonsajev, vodnih motivov in kombinacijo skal, paviljonov, bambusove goščave in skulptur. Sedla sva na klop, uživala in počivala in ko sva od vse te lepote prišla k sebi, sva nadaljevala pohod po mestu. Prišla sva do potniškega pristanišča Darling Harbour in se razgledala po njem. Bilo je ogromno ljudi, seveda, veliko je bilo takih, kot sva bila midva – turistov, nekaj pa je bilo tudi uličnih godbenikov in Aboriginov

s svojimi lesenimi glasbili (digiridu), ki pa so za slikanje zahtevali plačilo, tako da sem fotografiral le na skrivaj. V pristanišču je tudi polno restavracij, kjer sva se okrepčala in v lepem ter toplem večeru odšla proti najinemu hotelu. Drugi dan sva odšla na potepanje kakih 50 km iz Sydneyja na Blue Mountains (Modre gore). Ime so dobile po modri meglici eteričnega olja, ki izpareva iz neskončnih gozdov ekvaliptusa. Med postankom smo se ustavili pri gruči kengurujev, ki pa so plašni in ne pustijo blizu. Da bi izkoristila ves dan, sva ob vrnitvi odšla še v Sydney Zoo (zoološki vrt), kjer sva se nagledala kengurujev, koal, vombatov, kljunašev in drugih avtohtonih živali.

Ko sva šla proti hotelu, sva skočila še na Sydney Tower in si mesto ogledala tudi z višine. Naslednji dan sva se odpravila na plaže, kot so Bondi na robu mesta, in nato s katamaranom na drugo stran zaliva, kjer je peščena plaža Manly s sprehajalnimi potmi in kioski za prigrizke. Sicer sem videl že lepše plaže, ampak te imajo pa eno posebnost. Preletavajo jih helikopterji in opozarjajo na prisotnost morskih psov, ki jih tisti dan sicer ni bilo, sva pa slišala pri poročilih naslednji dan, da so nekega kopalca malo obgrizli. S katamaranom sva se vračala ob mraku, ko je mesto imelo kuliso temno modrega neba in je žarelo od luči. Bilo je res lepo. Še en dan v Sydneyju sva izkoristila za potep po starem delu mesta, poslušala koncert kitarista in igralca na žlico, ki sta se kar tako našla in nekaj zaigrala, odšla sva na slavni železni most in po njem na drugo stran zaliva ter seveda z njega slikala opero in čudoviti zaliv. Skočila sva še na enotirno železnico, ki poteka kakšne 4 do 5 metrov nad tlemi in z njo opraviš vožnjo okoli mesta. Konec dneva pa je zaznamoval še ogled ogromnega akvarija.

Po končanem obisku Sydneyja sva odletela v Cairns v Queenslandu. To območje je tropsko, kar sva ugotovila takoj, ko sva stopila z letališča – vročina in vlaga. Cairns je manjše mesto, ki pa ima odlično lego za obisk Great Barrier Reefa (Velikega koralnega grebena). To sva naslednji dan seveda izkoristila in odpluli smo z velikim katamaranom na zaščiteno območje. Tam so nas opremili z maskami, kdor je hotel, tudi s potapljaško obleko, in smo se potopili v toplo morje. Ribe med koralami so res vseh mavričnih barv. Vedno sem mislil, da so take barve videti samo na televiziji. Pod vodo je ogromno rib, rakov, koral raznih barv in oblik pa še kakšna želva se najde. Odličen izlet, ki ga vsekakor priporočam vsem. Da ne bi obiskala samo koral, sva naslednji dan odšla na pot z avtobusom s spet odličnim voznikom. Odšli smo v deževne gozdove, si ogledali ogromne figovce in njihove drevesne praproti ter še drugo čudno oziroma drugačno rastlinje. Ponosni so tudi na svoje slapove, ki so sicer lepi, niso pa visoki. Vozili smo se tudi čez nepregledna polja sladkornega trsa in nasadov banan, ki jih prodajajo ob cesti (vzemi, kolikor hočeš, je pa lepo, če pustiš kakšen avstralski dolar).Iz Queenslanda sva se odpravila nazaj v Adelaide, da se še malo spočijeva pred naporno vožnjo nazaj in se poveseliva s sorodniki. Spet smo na žaru pekli klobase, čevapčiče in celo kenguruja, ki je zelo dober (vsaj za mene, mesojedca) ter uživali v dobrem vinu.In tako je prišel dan slovesa. Pred prihodom na to celino sva imela načrte, da vidiva še notranjost, npr. Uluru, sveto goro v osrednji Avstraliji, pa nama razdalja in potreben čas tega nista dopustila. Je vsaj ostal razlog, da sorodnike obiščeva še enkrat in si ogledava še druge kraje v tej ogromni deželi. Končni vtis tega popotovanja je bil, da so domačini, ki so zbrani iz vseh dežel sveta (mislim, da je v Avstraliji registriranih več kot 120 narodov), izjemno prijazni, tolerantni, zelo čisti in družabni. Vsi so pripravljeni pomagati ali svetovati. Njihovo pozitivnost sva doživljala ves čas potovanja.Oplemenitena z nepozabno izkušnjo sva se še enkrat razgledala po čudoviti pokrajini in nato s kančkom žalosti ob odhodu stopila na letalo ter pomahala Avstraliji v slovo.

Vojko Kramar,vodja kalkulacij

Dragi sodelavci, poslovni partnerji, prijatelji,

želimo, da vam prihajajoči velikonočni in prvomajski prazniki prinesejo

radoživosti in otroške brezskrbnosti.

Tako bodo vsakodnevni izzivi nekoliko lažji...

Documents

CM Celje Novice april 2011