78
portfolio Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Curriculum vitae, portfolio, architecture, architect, matic pajnik

Citation preview

Page 1: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

portfolio

Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 2: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

CVPersonal informationDesired occupation fieldWork experiance Education and trainingLanguagePersonal skills and competences

Projects‘Crex Crex’ - Leisure house of 21st century’ PIK II‘Patching Rijeka’ PIK IV/1‘Park and ride Ljubljana’ PIK IV/2‘The house of sound’ PIK V/1‘Renovation of housing block at Lepi pot 4’ diploma

2

Page 3: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

CV

Name and surnameAddressMobile phoneE-mail addressFaceBookDate of birth

Matic Pajnik, u.d.i.a.Pristava 59, 2393 Črna na Koroškem+386 (0)41 208 [email protected]/matic.pajnik17.12.1986architect

Personal information

3Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 4: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

Desired occupation fieldArchitect

Work experiance

DatesOccupation / position heldName and address of employer

Type of business / sector

January 2011 - Presedent of organisationStudent Association from Karnten Čečovje 5, 2390 Ravne, SIwww.klub-kks.siStudent organisation

DatesOccupation / position heldName and address of employer

Type of business / sector

May 2008Architect, cunstruction drawer (as student)IB Techno d.o.o.Vojkova 65, 1000 Ljubljana, SIwww.ib-techno.siArchitecture

DatesOccupation / position heldName and address of employer

Type of business / sector

March 2010 - June 2010Architect, design engineer (as student)Wingender Hovenier Architecten BVObiplein 18b, 1094 RB Amsterdam, NLwww.winhov.nlArchitecture

DatesOccupation / position heldName and adress of employer

Type of business / sector

June - September 2010Asistent interior architect, web designOnline Architectural StudioStahovica nad Kamnikom, 1240 Kamnik, SIwww.online.architectural.studio.comArchitecture - interior design

DatesOccupation / position heldName and address of employer

Type of business / sector

June 2011 - Member of urbanistic board at Črna municipalityMunicipality of Črna na KoroškemCenter 101, 2393 Črna, SIwww.crna.siArchitecture and urban design

4

Page 5: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

DatesOccupation / position held

Name and address of employer

Type of business / sector

April 2008 - October 2010President of student org. at Faculty of Architecture‘Student organisation at Faculty of Architecture‘ Zoisova 12, 1000 Ljubljana, SI www.fa.uni-lj.siStudent organisation

DatesOccupation / position held

Name and address of employer

Type of business / sector

April 2008 - October 2010Member of student parliament at University of LjubljanaŠOU - Student Organisation LjubljanaKersnikova 4, 1000 Ljubljana, SIwww.sou-lj.siStudent organisation

DatesOccupation / position heldName and address of employer

Type of business / sector

July, August 2008Architect, design engineer (as student)‘Plot d.o.o.’ - Architectural office, Center 119, 2393 Črna, SIArchitecture

DatesOccupation / position heldName and address of employer

Type of business / sector

July, August 2007Architect, design engineer (as student)‘Plot d.o.o.’ - Architectural office, Center 119, 2393 Črna, SIArchitecture

DatesOccupation / position heldName and address of employer

Type of business / sector

August 2006Architect, design engineer (as student)‘Plot d.o.o.’ - Architectural office, Center 119, 2393 Črna, SIArchitecture

DatesOccupation / position heldName and address of employer

Type of business / sector

November 2005 - April 2007Alpine skiing trainer asistent SK Črna TAB Mežicawww.skcrna.siSport

5Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 6: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

Education and training

DatesTitle of qualification awarded

Occupational skills coweredName and type of organisation providing education or training

Level in national or international classi-fication

October 2005 - June 2011University graduate engineer of architecture - u.d.i.a. architecture, urbanism, statics, mehanicsFaculty of Architecture, University of LjubljanaZoisova 12, 1000 Ljubljana, SIwww.fa.uni-lj.siIS CED 7

DatesTitle of qualification awardedOccupational skills coweredName and type of organisation providing education or training

Level in national or international classi-fication

February 2010 - July 2010

architecture, urbanism, statics, mehanicsAcademie van BouwkunstWaterloplein 213, 1011PG Amsterdam, NLwww.ahk.nl/bouwkunst

DatesTitle of qualification awardedOccupational skills coweredName and type of organisation providing education or training

Level in national or international classi-fication

September 2001 - June 2005Gymnasium graduate (Lyceum graduate)General educationGeneral gymnasium RavneNa gradu 4, 2390 Ravne, SIwww.gimnazija-ravne.siIS CED 3

formal education

DatesType of training taken

Occupational skills coweredName and type of organisation providing education or training

August 2008Participated at international workshop on brick building in Netherlandarchitectural, constructional skillsAcademy of Architecture, Amsterdam.Waterloplein 213, 1011PG Amsterdam, NLwww.ahk.nl

DatesType of training taken

Occupational skills coweredName and type of organisation providing education or training

August 2007Participated at international workshop on wood constructions in Trondheim, Norway.architectural, constructional skillsNTNU Trondheim, NORwww.ntnu.edu

6

Page 7: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

DatesTitle of qualification awardedOccupational skills coweredName and type of organisation providing education or training

Level in national or international classi-fication

September 1993 - June 2001

General educationPrimary school, ČrnaCenter 142, 2393 ČrnaIS CED 1

informal education

DatesType of training taken

Occupational skills coweredName and type of organisation providing education or training

1.May - 7.May 2011Training for Team-leadersTraining for Time-managementsocial skillsCNVOS - Center for development of Non-govern-ment OrganisationsPovšetova 37, 1000 Ljubljana, SIwww.cnvos.si

DatesType of training taken

Occupational skills coweredName and type of organisation providing education or training

September 2008 - June 2011Participate at several team-leader and social skills workshops for young people working at NGO (non government organisations)social skillsŠOU-Lj, CNVOS, SAS www.sou-lj.siwww.cnvos.siwww.oranzni.si

Title of qualification awardedOccupational skills coweredName and type of organisation providing education or training

Sailing Skipper 2009amatere sailing instructor, sportsMinistry for transport - Republic of Sloveniaand Soling Sailing Clubwww.up.gov.siwww.solingsailing.si

Dates

Type of training taken

Occupational skills coweredName and type of organisation providing education or training

5.-7. May 2010 (Riga, LA)15.-16. October 2010 (Brussels, BE)Help/For a life without tobacco Student network meetings I, II Social skills, environmential skillsHELP initiative, An initiative of the European Unionhttp://uk-en.help-eu.com

7Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 8: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

Language

SloveneEnglishDeutschSerbian/Croatian

(native language)excelent goodgood

excelentintermediategood

excelentintermediategood

understanding conversation writing

Title of qualification awardedOccupational skills coweredName and type of organisation providing education or training

Skiing trainer II 2005proffesional Alpine skiing, sportsSki Association of Slovenia - ZUTSPodutiška cesta 146, 1000 Ljubljana, SIwww.sloski.si/alpsko-smucanje

DatesType of training takenOccupational skills coweredName and type of organisation providing education or training

2007, 2008, 2009Seminars on global economical markets. Money management skillsFaculty for Economy, Ljubljana, SIKardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, SIwww.ef.uni-lj.si/

8

Page 9: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

Personal skills and competences- Best junior single athlete in Črna in years 1998 and 1999. - Was a professional alpine skier from 1992 - 2004. Three times National junior alpine skiing champion and received medals at several internation-al competitions.- Was awarded the Zois scholarship for promising students (2000-2011). - Achiaved the highest result at ‘matura exam’ at the Gymnasium Ravne with a golden medal.- In 2008 project ‘Crex Crex’ was selected for the final among 226 contest-ants at the Gau:di international student competition and was awarded as 4th place for sensual approach and sustainability. The project was se-lected for the two years international exhibition across Europe.- Got the highest grade (10) for the diploma at the Faculty of Architecture.

- Through my activities I have received good team-work skills. I am adapt-able, good in finding weak spots, recommend solutions and help where help is needed. I can also take the lead if necessary.- I am a good motivator and a very positive person.

- Through my activities I have also gained good time management cape-abillity. - I work systematically and organised. - I am self-initiative and independent in my work.- I am a rationalist, look at everything through numbers.

- I work mostly with: Michosoft environment, Autodesk AutoCad, Aketch-Up, Adobe Prhotoshop, Illustrator, InDesign, CorelDraw, Graphisoft Archi-Cad, Excel.

- Never stop learning, always question.- Eat and live healthy and full life. - Respect other people and nature.

Achievements

Social skills

Organisational skills

Computer skills

General

9Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 10: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

‘Crex Crex’ - Leisure house of 21st century’

LocationType

Description

DateMenthorSpecial achievement

Cerknica Lake, SloveniaPIK II, GAU: DI Sustainable Architecture Competition for a leisure house in 21st century. European student competition was set the task to build a vacation house or a village, which will meet the demands of modern man. ‘Crex crex’ is set in a sensitive environment at Cerknica Lake, where the visitor can have a perfect contact with nature.1.10.2007, Ljubljana, International Competitiondr.Špela Hudnik, prof.mag.Peter GabrijelčičThe project was selected out of 226 competitors for the 4th place received a special mention for a sensi-tive approach. A two year exhibition of the ten final-ists went to major European capitals.

‘Patching Rijeka’Mlaka - abandoned oil factory INA, RijekaPIK 1/III Plan of urban development in four phases. Invited student competition, organised by Rijeka municipality. INA (Oil Industry dd) is moving from the center of Rijeka to the suburbs, leaving behind a 50ha ares which is going to give new energy to the city. What to do with existing buildings? What is missing in the city? The team divided the project into four phases to make it more realistic to implement.20.12.2008, Ljubljanadoc.mag.Tadej Glažar

LocationTypeDescription

DateMenthor

10

Page 11: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

‘Park and ride Ljubljana’

LocationType

Description

DateMenthor

‘The house of sound’ Rembrandtplein, AmsterdamMusic centre-ninth semester, Amsterdam erasmus exchangeThe aim of the project “The House of Sound” was to build three different concert halls for specific songs at a very transient location. Nirvana - Smells like teen’’spirit’’, J. Cage’’and’’4:33’’9 simphony JSBach’’10.6.2010, Amsterdam, NLJarrik Ouburg

LocationTypeDescription

DateMenthor

Rondo Tomačevo, LjubljanaPIK 2/III, parking garage - Park & BikeModern cities are fighting with heavy traffic in dif-ferent ways. One of the solution are P & B parking garage, where commuters leave the car at the edge of the city and sit on the bus or a bike. The objective was to analyze the need for P & R (B) in Ljubljana and make a series of buildings on different locations.20.6.2009, LjubljanaJames Njoo, Associate professor

LocationTypeDescription

DateMenthorSpecial achievement

‘Renovation of housing block at Lepi pot 4’ diploma

Lepi pot 4, LjubljanaHousing bloch renovationThe number of people living in Europe and the need for new housing is stagnating. At the same time ap-partments in Slovenia are owercrowded as the old appartments are too small. Project seeks for con-structional and spatial solutions for the situation. 30.6.2011, Ljubljanadoc.Tadej GlažarDiploma - Perfect grade (10)

11Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 12: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

Trajnostni razvoj je opredeljen kot način razvo-ja, ki zadošča današnjim generacija, da zadosti-jo svojim lastnim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal perspektivnost prihodnjih generacij.

Z minimalnim negativnim, še raje pa s pozitivnim geološkim odtisom, prihodnjim generacijam zagotavlja trajen obstoj. Le s takšno mislijo o raz-voju človeške družbe, se bomo izognili nevarnos-tim, ki jih povzroča osredotočenje na količinski, materialni razvoj z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja. Vsak dan se vrstijo napovedi o pojemajočih svetovnih zalogah surovin in o našem vplivu na podnebje. Ostaja samo še vprašane časa, kdaj bodo takšni in podobni projekti nuja. Ne le za našo naravo temveč tudi za lasten ekonomski ob-stoj. S tem projektom delamo korak v pravo smer, v trajnostno smer.

Naselje Crex Crex je sestavljeno iz devetih minimalnih hišk za prosti čas, ki so oblikovane za trajnostni razvoj okolja. Postavljene so na presihajoče Cerkniško jezero, ki se pojavlja na Cerkniškem polju.

Turistično naselje, ki se popolnoma vključuje v naravno okolje, omogoča kvaliteten oddih od prenasičenega sveta moderne civilizacije ter je namenjeno ljubiteljem narave. Posamezna hiša je oblikovana kot opazovalnica, ki omogoča pan-oramske poglede na vse strani neba. Preko pro-jekta pa je omogočena ohranitev območja kosca, lat. crex crex.

Sistem hiš Crex Crex je energetsko varčen, enote porabljajo manj energijskih virov in ustvarijo manj odpadkov. Imajo pomembno vlogo v obliko-vanju naravnega okolja, ker za pridobivanje pitne vode iz okolja ter prečiščevanje odpadne vode uporabljajo Rastlinsko čistilno napravo, ki jih raz-vija podjetje Limnos (www.limnos.si).

Uporabljeni materiali so izključno naravni ob-novljivi viri iz okolja - les in trstičje, ki omogočajo nizke stroške transporta, regenerativne konstruk-cijske komponente, minimalen vpliv konstrukcije na okolje, porabljajo manj energije pri produkciji elementov in se dobro vključujejo v okolje.

TOPLOTA IN ENERGIJABiomasaKogeneracijska peč pridobiva toploto in elek-

triko iz modificiranega lesa - pelet. Toplota je potrebna za kuho, za pridobivanje tople vode in za centralni toplotni sistem. Trstičje kot naravni toplotni izolator ustvari ustrezno ventilacijsko ugodje in omogoča konstantno cirkulacijo zraka. Poraba energije skupaj s kuhanjem je 3500 kWh na leto. 17% električni izkoristek kogeneracijske peči omogoča 600 kWh elektrike za osnovne električne aparate. Maksimum je dosežen v mr-zlih zimah, kjer se nato kombinira z uporabo javnega omrežja.

VODNI SISTEMRastlinska čistilna naprava RČNRČN čisti onesnaženo podtalnico, da postane pitna. RČN posnema naravo in njeno sposobnost samo-očiščevanja, s tem ko teče vodni tok skozi substrat, pesek in korenine, ki absorbirajo in iz-menjajo ione. Odpadna voda je nato ponovno prečiščena z RČN in speljana v okolje. To delno rešuje problematiko onesnaževanja pitne vode v predelu Cerkniškega polja.

RČN prednosti in lastnosti:-zmanjšuje vrednosti nitratov, fosfatov, težkih ko-vin in ostalih toksičnih substanc in bakterij;- za enostavno obratovanje nista potrebni električna in strojna oprema;- učinkovitost zmanjševanja bakterij do 90%;- lepo se vključi v okolje.

Les in trstičjeKonstruktivni materiali so iz lokalnega okolja, kar pomeni zmanjšanje stroškov transporta, manjšo porabo energije, omogoči lažjo zamenjavo posa-meznih dotrajanih komponent in se estetsko vklaplja v okolje. Primerno obdelan les je obsto-jen v vodi in tako ustrezen kot primarni konstruk-cijski material. Trstičje predstavlja lahko termalno izolacijo, ki zadrži toploto, ustvari ustrezno venti-lacijo in izboljša kvaliteto zraka znotraj objekta.

12

Page 13: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

Sever

M 1:5000

13Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 14: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

service23m

bathroom23m

kitchen2

9m

dinning room29m

living area - bedroom

214m

open view

service23m

bathroom23m

kitchen2

9m

dinning room29m

living area - bedroom

214m

open view

14

Page 15: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

service23m

bathroom23m

kitchen2

9m

dinning room29m

living area - bedroom

214m

open view

service23m

bathroom23m

kitchen2

9m

dinning room29m

living area - bedroom

214m

open view

15Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 16: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

16

Page 17: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

17Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 18: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

18

Page 19: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

19Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 20: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

20

Page 21: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

21Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 22: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

‘Crex Crex’ - Leisure house of 21st century’

LocationType

Description

DateMenthorSpecial achievement

Cerknica Lake, SloveniaPIK II, GAU: DI Sustainable Architecture Competition for a leisure house in 21st century. European student competition was set the task to build a vacation house or a village, which will meet the demands of modern man. ‘Crex crex’ is set in a sensitive environment at Cerknica Lake, where the visitor can have a perfect contact with nature.1.10.2007, Ljubljana, International Competitiondr.Špela Hudnik, prof.mag.Peter GabrijelčičThe project was selected out of 226 competitors for the 4th place received a special mention for a sensi-tive approach. A two year exhibition of the ten final-ists went to major European capitals.

‘Patching Rijeka’Mlaka - abandoned oil factory INA, RijekaPIK 1/III Plan of urban development in four phases. Invited student competition, organised by Rijeka municipality. INA (Oil Industry dd) is moving from the center of Rijeka to the suburbs, leaving behind a 50ha ares which is going to give new energy to the city. What to do with existing buildings? What is missing in the city? The team divided the project into four phases to make it more realistic to implement.20.12.2008, Ljubljanadoc.mag.Tadej Glažar

LocationTypeDescription

DateMenthor

22

Page 23: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

‘Park and ride Ljubljana’

LocationType

Description

DateMenthor

‘The house of sound’ Rembrandtplein, AmsterdamMusic centre-ninth semester, Amsterdam erasmus exchangeThe aim of the project “The House of Sound” was to build three different concert halls for specific songs at a very transient location. Nirvana - Smells like teen’’spirit’’, J. Cage’’and’’4:33’’9 simphony JSBach’’10.6.2010, Amsterdam, NLJarrik Ouburg

LocationTypeDescription

DateMenthor

Rondo Tomačevo, LjubljanaPIK 2/III, parking garage - Park & BikeModern cities are fighting with heavy traffic in dif-ferent ways. One of the solution are P & B parking garage, where commuters leave the car at the edge of the city and sit on the bus or a bike. The objective was to analyze the need for P & R (B) in Ljubljana and make a series of buildings on different locations.20.6.2009, LjubljanaJames Njoo, Associate professor

LocationTypeDescription

DateMenthorSpecial achievement

‘Renovation of housing block at Lepi pot 4’ diploma

Lepi pot 4, LjubljanaHousing bloch renovationThe number of people living in Europe and the need for new housing is stagnating. At the same time ap-partments in Slovenia are owercrowded as the old appartments are too small. Project seeks for con-structional and spatial solutions for the situation. 30.6.2011, Ljubljanadoc.Tadej GlažarDiploma - Perfect grade (10)

23Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 24: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

Considering the quality of living in Rijeka, oil re-finery INA is just about to finish it’s migration of oil production out of the city, to the southern peninsula Bakar. On account of this Rijeka is gain-ing a big potential for developing new kind of ac-tivities almost in the center of the city. What is the quality of this newly gained area? In a steep, hard-to built land, the 50ha of land and 2km of waterfront, that is being liberated from the industry is priceless. Additional value is in it’s rich industrial heritage and in specific industrial building legacy. What will happen on this piece of land in the near future is therefore a very im-portant question.

International student workshop PATCHING RI-JEKA was organized by the city council of Rijeka, to get some initial ideas of what Rijeka needs and what would be the most suitable program for the location. First we were introduced to the site and the INA-s role in Rijeka’s everyday life in Octo-ber 2009. In that time we made analysis, which served us later on, when we were developing our projects. We had a preliminary presentation of our developing ideas in Ljubljana, just to see in which direction different groups are heading and how they are proceeding. The final review was once again in Rijeka in December 2009, where all the projects were publicly compared and critical-ly discussed. There were no winners, only a wide range of different ideas, that the city council can now use for the further managing of the newly gained city area.

The project’s concept is based on the connec-tion between the dense surroundings and the seaside. Mlaka is a program extension of the sur-roundings and ensures them the necessary open public spaces. They would take their children to the Ground school Mlaka, have their coffee in the Remiza and go to work at the Immigrants. The connecting is being run through four strips which supply the Mlaka with users. The strips carry the programs and the belonging spaces: strip stadium Podmurvica, cultural INA strip, the amphitheatre strip and the Torpedo strip. The strips become a public floor to which various programs and micro ambiences are attached. This creates the colorful happening of the everyday life. The qualitative industrial inheritance is being obtained, defined by new programs and updated. The technological inheritance is included in the space as an open space museum and is integrated into the space-program system. By revitalization of the exsitent space and architecture we obtain the recognition of the space, update thespace’s identity and re-duce the expenses. Being flexible and reacting fast to changes is a great advantage nowadays, therefore wehave divided the project into three phases. This method enables an easily adaptable project to changes. Within our concept we developed one of many possible program scenarios which would be realized through three phases.

24

Page 25: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

Rijeka

Koln

London

Oslo

Hannover

Stutgart

Munchen

Graz

Zagreb

good connectivity only with Central Europe

25Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 26: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

KORZO

very diverse terrain: flat sealine followed by steap landscape

topography

ANALYSIS

traffic lines

railway

hotspots

road

ANALYSIS

Road grid follows the terrain rail-lway cuts off the waterfront.

73m

79.8 mMlaka patch is comparebale to the area of A380 Airbuses96

A380 Airbuses - passange, Mlaka patch passangers853 81 888

6,83 m per person2

1680 m

580 m

26

Page 27: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

KORZO

very diverse terrain: flat sealine followed by steap landscape

topography

ANALYSIS

traffic lines

railway

hotspots

road

ANALYSIS

Road grid follows the terrain rail-lway cuts off the waterfront.

historical buildings

ANALYSIS

Ex torpedo factory building

Railway service garage

Chimney (1903.) Chimney (1883.)Energy plant

Oil tanks Cabina A.Volta

Parafn production plant Ex directors villa biulding

INA rafnery headquarters

Tanks Lighthouse

workers apartaments(TORPEDO)

Oil tanks afterbombardment

Ex hotel Emigrant

73m

79.8 mMlaka patch is comparebale to the area of A380 Airbuses96

A380 Airbuses - passange, Mlaka patch passangers853 81 888

6,83 m per person2

1680 m

580 m

27Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 28: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

go

sto

ta p

oselitv

eFS

I- flo

or s

pace in

dex

cliff topography

railway yard

urban street

rafinery

main port

small port

torpedolaunch ramp

warehouse area

Whitehead palace

recycling

identety of spacial segments

28

Page 29: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

phase 3

phase 2

phase 1

today

phase 4 - year 2369

This phase is exclusively inten-ded for condensing of the areaand execution of more sophi-sticated interventions in thespace. The Eastern entrance gate

is built with two multifunctional

skyscrapers, which with their

height mark and represent the en-

trance to the area. The final »fsi«

housing of the area is 1.4. On the

rooftops of industrial halls appear

the so called viruses. This is one or

two-floor building for temporary or

permanent residence. In the

vicinity of the faculty there are

apartments for invited professors.

PHASES

third

revitalisating the industrialherritage

3 fazes of the project

sustainable architecture

strips conecct dense surround-ings with the seaside

29Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 30: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

PHASE I SITE DECONTAMINATING By planting the natural vegetation we enable the renewal of theecological balance in the degraded area Mlaka as well as the renewal of the struc-ture and function of the natural biotope. We turn the old rails green and change them into a green longitudinal strip which extends to Korzo. In the initial phase thick natural vegetation prevails in this area - it depoisons the earth and therefore prepares the area to be re-used. The existent structures are fulfilled or we alternatively pre-serve the convenient programs. The factory Tor-pedo becomes a parking garage by performing a minimal intervention. The house of Immigrants and the business building of INA are predicted

to become a business program, and some silos are used for the purpose of temporary storage of waste material. The industrial heritage, which presents an important part of genius loci, is pre-served by being gradually re-done for the sake of new needs, and by respecting its characteristic spacial structure and image. By demolition and cleaning of the space we open the waterfront. By doing so we get 2,5 kilometers of accessible coast. This intervention adds the most to the higher quality of the space. 600 new apartments are built intended for the use of the tenants who populate today’s area of Mlaka.This is the only newly built instance in this phase.

30

Page 31: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

FAZA I31Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 32: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

PHASE II PROGRAMING THE AREA

By preserving the existent structures in the new technological park of INA we get a diverse and dynamic space. Seemingly coincidental inter-twining of the programs provides the balance between the old and the new whilst the cre-ated ambiances enable numerous possibilities of spending free time and carrying out everyday needs. By acquiring new open public spaces for concerts, shows, plays, exhibitions, football, bas-ketball, running, fairs, open-air museum, etc. we enable the happening throughout the day – so called spaces for culture, education and sports. The factory Torpedo is intended for the fair and public performances, the silos are open for

service activities, and the coaches on the rails represent the dynamic structure of shops and bars. In “remiza” there are sports courts, well-ness, and the belonging hotel in the vicinity.The spine of the revival of our area is the new traffic regulation for regional and public transport. The area of Mlaka becomes a pedestrian area, which is only transportable for delivery services and in-tervention. Parking garages mutually assure 8000 parking spaces. Connecting the parking garage Park+Ride with the tram helps to disburden the city connections. Connecting the more important parts of the city (Korzo-Kantrida and following Opatija) by using the green railway.

32

Page 33: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

FAZA II

The tram would therefore connect the whole city and disburden the roads of daily migrations from the regional area. This means that one can park their car for 1 euro per day and afterwards one rides the tram for free. With the money collected the buildings in this area would be gradually re-newed. We established a thickly intertwined in-frastructure of cycling lanes and pedestrian zones in the whole municipal environment, which func-tion as separate ambiances. Being fragmented as they are, they suit the pattern of the space and by that they connect various programs between the sea and thickly populated hinterland. A water taxi connects Mlaka with the other parts of

the city as well as with Opatija. We acquire a new residential neighborhood with mixed belonging public program with a kindergarten and a pri-mary school. With these appartments we loos-en the satiation of masses in the skyscrapers in the hinterland. The Fine Arts Academy and The Faculty of Naval Architecture are developed as a supplement to Rijeka’s campus and as a basis for creative ship industry. We foresee 2000 new stu-dents. We acquire approximately 1800 new jobs/working places, which are intended for the work-ers who had been made redundant from the pre-vious industries. A new marine is shaped for the local inhabitants and the belonging littoral “riva”.

33Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 34: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

PHASE III DENSIFYING THE AREA

This phase is exclusively intended for condensing of the area and execution of more sophisticated interventions in the space. The Eastern entrance gate is built with two multifunctional skyscrap-ers, which with their height mark and represent the entrance to the area. The final »fsi« of the

housing area is 1.4. On the rooftops of industrial halls appear the so called viruses. This is one or two-floor building for temporary or permanent residence. In the vicinity of the faculty there are apartments for invited professors.

FAZA III34

Page 35: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

FAZA III35Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 36: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

1

2

4

5

6

1

23

4

5

6

3

THE WALK THROUGH

from the boat

from skyscrapers

school

library square

boulevard

theatre

36

Page 37: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

1

2

4

5

6

1

23

4

5

6

3

THE WALK THROUGH

from the boat

from skyscrapers

school

library square

boulevard

theatre

37Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 38: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

‘Crex Crex’ - Leisure house of 21st century’

LocationType

Description

DateMenthorSpecial achievement

Cerknica Lake, SloveniaPIK II, GAU: DI Sustainable Architecture Competition for a leisure house in 21st century. European student competition was set the task to build a vacation house or a village, which will meet the demands of modern man. ‘Crex crex’ is set in a sensitive environment at Cerknica Lake, where the visitor can have a perfect contact with nature.1.10.2007, Ljubljana, International Competitiondr.Špela Hudnik, prof.mag.Peter GabrijelčičThe project was selected out of 226 competitors for the 4th place received a special mention for a sensi-tive approach. A two year exhibition of the ten final-ists went to major European capitals.

‘Patching Rijeka’Mlaka - abandoned oil factory INA, RijekaPIK 1/III Plan of urban development in four phases. Invited student competition, organised by Rijeka municipality. INA (Oil Industry dd) is moving from the center of Rijeka to the suburbs, leaving behind a 50ha ares which is going to give new energy to the city. What to do with existing buildings? What is missing in the city? The team divided the project into four phases to make it more realistic to implement.20.12.2008, Ljubljanadoc.mag.Tadej Glažar

LocationTypeDescription

DateMenthor

38

Page 39: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

‘Park and ride Ljubljana’

LocationType

Description

DateMenthor

‘The house of sound’ Rembrandtplein, AmsterdamMusic centre-ninth semester, Amsterdam erasmus exchangeThe aim of the project “The House of Sound” was to build three different concert halls for specific songs at a very transient location. Nirvana - Smells like teen’’spirit’’, J. Cage’’and’’4:33’’9 simphony JSBach’’10.6.2010, Amsterdam, NLJarrik Ouburg

LocationTypeDescription

DateMenthor

Rondo Tomačevo, LjubljanaPIK 2/III, parking garage - Park & BikeModern cities are fighting with heavy traffic in dif-ferent ways. One of the solution are P & B parking garage, where commuters leave the car at the edge of the city and sit on the bus or a bike. The objective was to analyze the need for P & R (B) in Ljubljana and make a series of buildings on different locations.20.6.2009, LjubljanaJames Njoo, Associate professor

LocationTypeDescription

DateMenthorSpecial achievement

‘Renovation of housing block at Lepi pot 4’ diploma

Lepi pot 4, LjubljanaHousing bloch renovationThe number of people living in Europe and the need for new housing is stagnating. At the same time ap-partments in Slovenia are owercrowded as the old appartments are too small. Project seeks for con-structional and spatial solutions for the situation. 30.6.2011, Ljubljanadoc.Tadej GlažarDiploma - Perfect grade (10)

39Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 40: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

Tomaèevo Lj. North

Proposal for the new Ljubljana football stadium (commercial centre).

potential site area: 72 000 m2

Very stressed in a traffic jam.

potential site area: 25 685 m2

The increasing mobility of people, goods, infor-mation and services is changing our relationship to cities and buildings. The P+ studio investigat-ed this phenomenon by examining how spaces of transit shape our urban environment today, qualifying more and more our everyday lives. We considered how these places or non-places experienced in distraction could be more than simple moments of “passage” in the city. Our reflections were focused on the future of the autoscape of Ljubljana and in particular its P+R (park + ride) network as a potential strategy for urban development and regeneration. Multi-functional hybrid architectures linked to the pro-jected P+R stations.

Each proposal combined a multi-storey parkinggarage with public amenities related to both localand metropolitan conditions. Often ignored as averitable building type despite their frequent useand ostensible impact on urban tissue, multi-storey parking garages remain a largely forgottenarchitectural heritage. We explored how these car “hotels” might once again embody a certain idea of modernity, as well as become a source ofcontemporary urbanity and architectural innova-tion. The title of the studio (P+) was therefore an openended and multivalent question that each student was asked to formulate in his/her own terms, drawing on the urban potential of the commonplace, the ordinary, the everyday.

Sequence 1: Zero-Degree Architecture / Typo-Sociological Analysis of Parking We began to investigate the urban issues of park-ing through a “bottom-up” approach combining architectural analysis and on-site observation. Working in small groups, students started by documenting existing parking garages in Ljublja-na, both in terms of use and architectural form. These preliminary local analyses, supplemented progressively by the addition of foreign sources (i.e.buildings, representations, statistics…), was developed essentially through photographic es-says and typological diagrams, Particular atten-tion was paid to the (potential) social functions accommodated by these buildings, as well as to their material qualities and spatial organization. Finally as a critical post-script to this initial line of inquiry, students prepared a speculative cata-logue of new mix-use parking typologies, hybrid multifunctional architectures which we referred to as urban transferia.

Tomaèevo Lj. North

Proposal for the new Ljubljana football stadium (commercial centre).

potential site area: 72 000 m2

Very stressed in a traffic jam.

potential site area: 25 685 m2

Tomaèevo Lj. North

Proposal for the new Ljubljana football stadium (commercial centre).

potential site area: 72 000 m2

Very stressed in a traffic jam.

potential site area: 25 685 m2

40

Page 41: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

Tomaèevo Lj. North

Proposal for the new Ljubljana football stadium (commercial centre).

potential site area: 72 000 m2

Very stressed in a traffic jam.

potential site area: 25 685 m2

Tomaèevo Lj. North

Proposal for the new Ljubljana football stadium (commercial centre).

potential site area: 72 000 m2

Very stressed in a traffic jam.

potential site area: 25 685 m2

Tomaèevo Lj. North

Proposal for the new Ljubljana football stadium (commercial centre).

potential site area: 72 000 m2

Very stressed in a traffic jam.

potential site area: 25 685 m2

Ljubljana`s ring sistem withall it`s ring exits/enters

Brdo Lj. West

A very nice location surrounded by a dense forest. Right side of the ring: hotel, congress center Brdo. Left side: shopping center Brdo.

potential site area: 71 300

Ljubljana West is one of the most used exits on the ring. This is the only existing P+R in Ljubljana.

potential site area: 64 000 m2

Brdo Lj. West

A very nice location surrounded by a dense forest. Right side of the ring: hotel, congress center Brdo. Left side: shopping center Brdo.

potential site area: 71 300

Ljubljana West is one of the most used exits on the ring. This is the only existing P+R in Ljubljana.

potential site area: 64 000 m2

41Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 42: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

ground floor plan

typical floor plan

bicycleramp

Architects: VMX ArchitectsLocation: Fietsenstalling, Amsterdam, NLYear of completion: 2001Parking area: 3.500 m2Number of parking places: 2.500Density of parking: 1,40 m2/bicycleNumber of floors: 4Footprint: 1.260 m2Aditional program: no

About the bicycle rampIncredible high density of transportation vehicles enables bicycle garages to be very efficient. People who use this garage come to Amsterdam by train and than continue their way to the work or to school by bike. Of course you have to spend more energy if you use bike instead of the bus, but on short distances bikes are faster, because they don't stop at every station, you don't have to wait for them, and you can leave them directly in front of your home.

0 10 255

0 10 255

isometric view

situationcirculation plan

section

0 25 500 25 50

0 10 255

ground floor plan

typical floor plan

bicycleramp

Architects: VMX ArchitectsLocation: Fietsenstalling, Amsterdam, NLYear of completion: 2001Parking area: 3.500 m2Number of parking places: 2.500Density of parking: 1,40 m2/bicycleNumber of floors: 4Footprint: 1.260 m2Aditional program: no

About the bicycle rampIncredible high density of transportation vehicles enables bicycle garages to be very efficient. People who use this garage come to Amsterdam by train and than continue their way to the work or to school by bike. Of course you have to spend more energy if you use bike instead of the bus, but on short distances bikes are faster, because they don't stop at every station, you don't have to wait for them, and you can leave them directly in front of your home.

0 10 255

0 10 255

42

Page 43: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

isometric view

situationcirculation plan

section

0 25 500 25 50

0 10 255

ground floor plan

typical floor plan

bicycleramp

Architects: VMX ArchitectsLocation: Fietsenstalling, Amsterdam, NLYear of completion: 2001Parking area: 3.500 m2Number of parking places: 2.500Density of parking: 1,40 m2/bicycleNumber of floors: 4Footprint: 1.260 m2Aditional program: no

About the bicycle rampIncredible high density of transportation vehicles enables bicycle garages to be very efficient. People who use this garage come to Amsterdam by train and than continue their way to the work or to school by bike. Of course you have to spend more energy if you use bike instead of the bus, but on short distances bikes are faster, because they don't stop at every station, you don't have to wait for them, and you can leave them directly in front of your home.

0 10 255

0 10 255

ground floor plan typical floor plan

About the Šentpeter garageThis garage house is situated near the hospital complex of Ljubljana, 10 min by foot to the center of the city. It serves for hospital visitors, and hospital employees. It is open 24/7. But it is too expensive and therefore usually not full. People rather search for a non-payable parking space little further out of the city

Architect: Miloš FlorjanèièLocation: Zaloška road, LjubljanaYear of completion: 2006Parking area: 14.000 m2Usable area: 1.500 m2 shopping, 250 m2 businessNumber of praking: 547Density of parking: 25,50 m2/carNumber of floors: -2, P+5Footprint: 2.800 m2Aditional program: shops and business

garageŠentpeter

hybrid cube

0 10 255 0 10 255

isometric view

situationcirculation plan

section

0 40 100200 20 5010

0 10 255 2015

ground floor plan typical floor plan

About the Šentpeter garageThis garage house is situated near the hospital complex of Ljubljana, 10 min by foot to the center of the city. It serves for hospital visitors, and hospital employees. It is open 24/7. But it is too expensive and therefore usually not full. People rather search for a non-payable parking space little further out of the city

Architect: Miloš FlorjanèièLocation: Zaloška road, LjubljanaYear of completion: 2006Parking area: 14.000 m2Usable area: 1.500 m2 shopping, 250 m2 businessNumber of praking: 547Density of parking: 25,50 m2/carNumber of floors: -2, P+5Footprint: 2.800 m2Aditional program: shops and business

garageŠentpeter

hybrid cube

0 10 255 0 10 255

43Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 44: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

Detail analysis of chosen sites

traffic densities bus connectionsIdeaMain motive is to keep the square as public as possible. Rembrandt square concludes Amster-dam’s main shopping alley and serves as a rest-ing point for tourists. Therefore it needs a lot of open area forpeople to sit down and relax. Therefore I simply lift up the square carpet and put the program underneath. In east-west direction there is a lifted square area with places to sit and observe the crowds and innorth-south direction the building opens up with a transparent glass facade.

Location and acessIn the centre of Amsterdam Rembrandts plein is a highly crowded place. Daily 230 trams and 40 night busses stop at the square. Mostly it is all pedestrian zone sometimes even forbidden for bicycles. Onlyone road is dedicated to personal vehicles, but they are forbidden to stop at the square. Among pedestrians, tourists are the most important actors in the traffic. Access from the ring is not good. Coming tothe concert with your own car is an option, since you have two parking garages close but inhabitants of Amsterdam are used to use public transport.

ProgramRembrandt plein is highly frequent but the exist-ing content is por. It need’s more and ‘’House of sound’’ delivers just that. Entertainment, culture and interaction in one place. It includes two performancestages, experimental room that is open to pass-ing public and an outside amphitheatric stairs for outside acts. Support program is simple with music shop, cafeteria and restaurant. But the entrance lobby canbe used for many different occasions. 3000m of program facilities is placed under the square while at the same time the public area of the square is exactly the same as it was before the construction.

Detail analysis of chosen sites

traffic densities bus connections

44

Page 45: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

Detail analysis of chosen sites

traffic densities bus connections

Tomaèevo

- main traffic connection to Domžale, Kamnik, Mengeš (Èrnièe)- near new stadium - good public transport connection to city center

Lj. South (Rudnik)

- main traffic connetion to Dolenjska region- near a big shoping center- big congestion spots on entrances to the area- good public transport connection to city center and BTC- near main rail conection to Dolenjska region and further south- truck stop

Lj. Center

- problem of no public transport- very congested in rush hours- closest connection to city center from the ring

45Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 46: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

ground floor plan

About the RINGpark and bikeThe garage is situated directly on the highway on one of Ljubljana's most stressed entrance points. With 200m in diameter this is a building, you can't miss. Because it is so easily accessible, drivers would feel the need to stop there. Since it is a park and ride (bus, bike or jog) the program is adapted to sport. In the main core there is a bike shop, sportswear, a cycling track on the roof and side program with showers. Visitors of the garage would also be using the Stožice sport center that is being built. A new connection with river Sava will be created, enabling the development of water sports. With it's content this garage is ready to take some stress from Bežigrad area as well as Ljubljana city center.

P+bike garage Ring

park and bike

Architect: Matic PajnikLocation: city ring, Ljubljana

not yet 102.500m2

8.500m2 recreation, 2250m2 business

3380 cars, 3380 bikes 30,33 m2/car

1,20 m2/bike P-4

Year of completion:Parking area: Other area:

Number of parking:Density of parking:

Number of floors:Footprint: 7.800 m2Aditional program: bicycle track, shop

0 10 5020

ground floor plan

About the RINGpark and bikeThe garage is situated directly on the highway on one of Ljubljana's most stressed entrance points. With 200m in diameter this is a building, you can't miss. Because it is so easily accessible, drivers would feel the need to stop there. Since it is a park and ride (bus, bike or jog) the program is adapted to sport. In the main core there is a bike shop, sportswear, a cycling track on the roof and side program with showers. Visitors of the garage would also be using the Stožice sport center that is being built. A new connection with river Sava will be created, enabling the development of water sports. With it's content this garage is ready to take some stress from Bežigrad area as well as Ljubljana city center.

P+bike garage Ring

park and bike

Architect: Matic PajnikLocation: city ring, Ljubljana

not yet 102.500m2

8.500m2 recreation, 2250m2 business

3380 cars, 3380 bikes 30,33 m2/car

1,20 m2/bike P-4

Year of completion:Parking area: Other area:

Number of parking:Density of parking:

Number of floors:Footprint: 7.800 m2Aditional program: bicycle track, shop

0 10 5020

46

Page 47: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

ground floor plan

About the RINGpark and bikeThe garage is situated directly on the highway on one of Ljubljana's most stressed entrance points. With 200m in diameter this is a building, you can't miss. Because it is so easily accessible, drivers would feel the need to stop there. Since it is a park and ride (bus, bike or jog) the program is adapted to sport. In the main core there is a bike shop, sportswear, a cycling track on the roof and side program with showers. Visitors of the garage would also be using the Stožice sport center that is being built. A new connection with river Sava will be created, enabling the development of water sports. With it's content this garage is ready to take some stress from Bežigrad area as well as Ljubljana city center.

P+bike garage Ring

park and bike

Architect: Matic PajnikLocation: city ring, Ljubljana

not yet 102.500m2

8.500m2 recreation, 2250m2 business

3380 cars, 3380 bikes 30,33 m2/car

1,20 m2/bike P-4

Year of completion:Parking area: Other area:

Number of parking:Density of parking:

Number of floors:Footprint: 7.800 m2Aditional program: bicycle track, shop

0 10 5020

ground floor plan

About the RINGpark and bikeThe garage is situated directly on the highway on one of Ljubljana's most stressed entrance points. With 200m in diameter this is a building, you can't miss. Because it is so easily accessible, drivers would feel the need to stop there. Since it is a park and ride (bus, bike or jog) the program is adapted to sport. In the main core there is a bike shop, sportswear, a cycling track on the roof and side program with showers. Visitors of the garage would also be using the Stožice sport center that is being built. A new connection with river Sava will be created, enabling the development of water sports. With it's content this garage is ready to take some stress from Bežigrad area as well as Ljubljana city center.

P+bike garage Ring

park and bike

Architect: Matic PajnikLocation: city ring, Ljubljana

not yet 102.500m2

8.500m2 recreation, 2250m2 business

3380 cars, 3380 bikes 30,33 m2/car

1,20 m2/bike P-4

Year of completion:Parking area: Other area:

Number of parking:Density of parking:

Number of floors:Footprint: 7.800 m2Aditional program: bicycle track, shop

0 10 5020

isometric view

situationcirculation plan

section

east fasade

drive through

road cars bicycles

0 10 5020

0 4020 100 0 50 100

isometric view

situationcirculation plan

section

east fasade

drive through

road cars bicycles

0 10 5020

0 4020 100 0 50 100

47Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 48: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

‘Crex Crex’ - Leisure house of 21st century’

LocationType

Description

DateMenthorSpecial achievement

Cerknica Lake, SloveniaPIK II, GAU: DI Sustainable Architecture Competition for a leisure house in 21st century. European student competition was set the task to build a vacation house or a village, which will meet the demands of modern man. ‘Crex crex’ is set in a sensitive environment at Cerknica Lake, where the visitor can have a perfect contact with nature.1.10.2007, Ljubljana, International Competitiondr.Špela Hudnik, prof.mag.Peter GabrijelčičThe project was selected out of 226 competitors for the 4th place received a special mention for a sensi-tive approach. A two year exhibition of the ten final-ists went to major European capitals.

‘Patching Rijeka’Mlaka - abandoned oil factory INA, RijekaPIK 1/III Plan of urban development in four phases. Invited student competition, organised by Rijeka municipality. INA (Oil Industry dd) is moving from the center of Rijeka to the suburbs, leaving behind a 50ha ares which is going to give new energy to the city. What to do with existing buildings? What is missing in the city? The team divided the project into four phases to make it more realistic to implement.20.12.2008, Ljubljanadoc.mag.Tadej Glažar

LocationTypeDescription

DateMenthor

48

Page 49: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

‘Park and ride Ljubljana’

LocationType

Description

DateMenthor

‘The house of sound’ Rembrandtplein, AmsterdamMusic centre-ninth semester, Amsterdam erasmus exchangeThe aim of the project “The House of Sound” was to build three different concert halls for specific songs at a very transient location. Nirvana - Smells like teen’’spirit’’, J. Cage’’and’’4:33’’9 simphony JSBach’’10.6.2010, Amsterdam, NLJarrik Ouburg

LocationTypeDescription

DateMenthor

Rondo Tomačevo, LjubljanaPIK 2/III, parking garage - Park & BikeModern cities are fighting with heavy traffic in dif-ferent ways. One of the solution are P & B parking garage, where commuters leave the car at the edge of the city and sit on the bus or a bike. The objective was to analyze the need for P & R (B) in Ljubljana and make a series of buildings on different locations.20.6.2009, LjubljanaJames Njoo, Associate professor

LocationTypeDescription

DateMenthorSpecial achievement

‘Renovation of housing block at Lepi pot 4’ diploma

Lepi pot 4, LjubljanaHousing bloch renovationThe number of people living in Europe and the need for new housing is stagnating. At the same time ap-partments in Slovenia are owercrowded as the old appartments are too small. Project seeks for con-structional and spatial solutions for the situation. 30.6.2011, Ljubljanadoc.Tadej GlažarDiploma - Perfect grade (10)

49Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 50: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

http://www.academievanbouwkunst.nlTutor: Jarrik OuburgAuthor: Matic Pajnik

1:50.0001:2.000

IdeaMain motive is to keep the square as public as possible. Rembrandt square concludes Amster-dam’s main shopping alley and serves as a rest-ing point for tourists. Therefore it needs a lot of open area forpeople to sit down and relax. Therefore I simply lift up the square carpet and put the program underneath. In east-west direction there is a lifted square area with places to sit and observe the crowds and innorth-south direction the building opens up with a transparent glass facade.

Location and acessIn the centre of Amsterdam Rembrandts plein is a highly crowded place. Daily 230 trams and 40 night busses stop at the square. Mostly it is all pedestrian zone sometimes even forbidden for bicycles. Onlyone road is dedicated to personal vehicles, but they are forbidden to stop at the square. Among pedestrians, tourists are the most important actors in the traffic. Access from the ring is not good. Coming tothe concert with your own car is an option, since you have two parking garages close but inhabitants of Amsterdam are used to use public transport.

ProgramRembrandt plein is highly frequent but the exist-ing content is por. It need’s more and ‘’House of sound’’ delivers just that. Entertainment, culture and interaction in one place. It includes two performancestages, experimental room that is open to pass-ing public and an outside amphitheatric stairs for outside acts. Support program is simple with music shop, cafeteria and restaurant. But the entrance lobby canbe used for many different occasions. 3000m of program facilities is placed under the square while at the same time the public area of the square is exactly the same as it was before the construction.

http://www.academievanbouwkunst.nlTutor: Jarrik OuburgAuthor: Matic Pajnik

1:50.0001:2.000

50

Page 51: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

http://www.academievanbouwkunst.nlTutor: Jarrik OuburgAuthor: Matic Pajnik

1:50.0001:2.000

http://www.academievanbouwkunst.nlTutor: Jarrik OuburgAuthor: Matic Pajnik

1:50.0001:2.000

51Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 52: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IdeaMain motive is to keep the square as public as possible. Rembrandt square concludes Amsterdam's main shopping alley and serves as a resting point for tourists. Therefore it needs a lot of open area for

people to sit down and relax. Therefore I simply lift up the square carpet and put the program underneath. In east-west direction there is a lifted square area with places to sit and observe the crowds and in north-south direction the building opens up with a transparent glass facade.

Location and acessIn the centre of Amsterdam Rembrandts plein is a highly crowded place. Daily 230 trams and 40 night busses stop at the square. Mostly it is all pedestrian zone sometimes even forbidden for bicycles. Only one road is dedicated to personal vehicles, but they are forbidden to stop at the square. Among pedestrians, tourists are the most important actors in the traffic. Access from the ring is not good. Coming to

the concert with your own car is an option, since you have two parking garages close but inhabitants of Amsterdam are used to use public transport.

ProgramRembrandt plein is highly frequent but the existing content is por. It need's more and ''House of sound'' delivers just that. Entertainment, culture and interaction in one place. It includes two performance

stages, experimental room that is open to passing public and an outside amphitheatric stairs for outside acts. Support program is simple with music shop, cafeteria and restaurant. But the entrance lobby can be used for many different occasions. 3000m of program facilities is placed under the square while at the same time the public area of the square is exactly the same as it was before the construction.

Concert halls

J. Cage 4.33'

Public entrance experience

Foyer Bach concert hallAdministration and service Cloakroom Nirvana rock hall

Offices Toilets Support facilities

Meeting room Café Toilets and showers

Canteen Kitchen Storage

Toilets music library Rehearsal

Server room music shop rooms Stock room storage space Artists entrance

PUBLIC

The House of

Sound

http://www.academievanbouwkunst.nlTutor: Jarrik OuburgAuthor: Matic Pajnik

52

Page 53: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IdeaMain motive is to keep the square as public as possible. Rembrandt square concludes Amsterdam's main shopping alley and serves as a resting point for tourists. Therefore it needs a lot of open area for

people to sit down and relax. Therefore I simply lift up the square carpet and put the program underneath. In east-west direction there is a lifted square area with places to sit and observe the crowds and in north-south direction the building opens up with a transparent glass facade.

Location and acessIn the centre of Amsterdam Rembrandts plein is a highly crowded place. Daily 230 trams and 40 night busses stop at the square. Mostly it is all pedestrian zone sometimes even forbidden for bicycles. Only one road is dedicated to personal vehicles, but they are forbidden to stop at the square. Among pedestrians, tourists are the most important actors in the traffic. Access from the ring is not good. Coming to

the concert with your own car is an option, since you have two parking garages close but inhabitants of Amsterdam are used to use public transport.

Program

Rembrandt plein is highly frequent but the existing content is por. It need's more and ''House of sound'' delivers just that. Entertainment, culture and interaction in one place. It includes two performance stages, experimental room that is open to passing public and an outside amphitheatric stairs for outside acts. Support program is simple with music shop, cafeteria and restaurant. But the entrance lobby can

be used for many different occasions. 3000m of program facilities is placed under the square while at the same time the public area of the square is exactly the same as it was before the construction.

Concert halls

J. Cage 4.33'

Public entrance experience

Foyer Bach concert hallAdministration and service Cloakroom Nirvana rock hall

Offices Toilets Support facilities

Meeting room Café Toilets and showers

Canteen Kitchen Storage

Toilets music library Rehearsal

Server room music shop rooms Stock room storage space Artists entrance

PUBLIC

The House of

Sound

http://www.academievanbouwkunst.nlTutor: Jarrik OuburgAuthor: Matic Pajnik

53Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 54: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

ground floor-1 1:400

http://www.academievanbouwkunst.nlTutor: Jarrik OuburgAuthor: Matic Pajnik

ground floor 1:400

http://www.academievanbouwkunst.nlTutor: Jarrik OuburgAuthor: Matic Pajnik

sections s1 and s2 1:400

http://www.academievanbouwkunst.nlTutor: Jarrik OuburgAuthor: Matic Pajnik

54

Page 55: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

sections s1 and s2 1:400

http://www.academievanbouwkunst.nlTutor: Jarrik OuburgAuthor: Matic Pajnik

http://www.academievanbouwkunst.nlTutor: Jarrik OuburgAuthor: Matic Pajnik

facades 1:500

55Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 56: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

http://www.academievanbouwkunst.nlTutor: Jarrik OuburgAuthor: Matic Pajnik

sections s3 and s4 1:400

g

s1

s1

occasional outer stage

+ 6.00m

- 4.00m

+ 3.00m

g-1

g

g+1 g+1

g-1

+ 10.00m

s2

s2

+,- 0.00m

+ 4.00m

- 4.00m

+ 3.00m

+,- 0.00m

new bus stations

56

Page 57: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

http://www.academievanbouwkunst.nlTutor: Jarrik OuburgAuthor: Matic Pajnik

sections s3 and s4 1:400

g

s1

s1

occasional outer stage

+ 6.00m

- 4.00m

+ 3.00m

g-1

g

g+1 g+1

g-1

+ 10.00m

s2

s2

+,- 0.00m

+ 4.00m

- 4.00m

+ 3.00m

+,- 0.00m

new bus stations

http://www.academievanbouwkunst.nlTutor: Jarrik OuburgAuthor: Matic Pajnik

sections s3 and s4 1:400

g

s1

s1

occasional outer stage

+ 6.00m

- 4.00m

+ 3.00m

g-1

g

g+1 g+1

g-1

+ 10.00m

s2

s2

+,- 0.00m

+ 4.00m

- 4.00m

+ 3.00m

+,- 0.00m

new bus stations

57Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 58: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

Nirvana, ‘’Smells like teen spirit’’Amplified music is played in a bigger room with flat dancing area and a big stage. A lot of it’s program is carried out at night, therefore it is put under the ground floor level to ensure good acoustic isolation. It has a direct night entrance from outside for late-night parties and a day en-trance with adaptable supporting facilities. Huge backstage and back-entrance ensure the best preparation for the artist. The shape of the ceil-ing forwards the sound to the back of the hall. Floor is covered with the same brick as outside. Available air volume per person is about 3m3.

J.Cage, 4’33’’ or ‘’silent passage’’Building opens up this space to communicate with the passing pedestrians and cyclists. It makes them aware of the building and invites them to come to listen to a concert. The passage is coated with extremely good sound absorbing material and hits you with a surprise of unex-pected acoustic experience. It has a clear begin-ning and end. It can also act as a performance stage for several experimental sound installa-tions enforcing the passing public its massages.

58

Page 59: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

J.S.Bach, ‘’Six suites for unaccompanied cello’’Good acoustics is important for classical musi-cal instruments, therefore a high volume (12m3 per person) with curved sealing directs the tones to the audience. Seats are also placed in a curved shape to ensure good eye contact between listeners and the performer. Sealing is hard concrete with deepenings of 20-40cm to ensure quality sound. The seats are wooden and coated soft to prevent the sound to bounce two times. Huge windows at the side can be partially opened so that the spectators and the per-former can have a special feeling of playing to

the city. The hall is lifted from the ground level to show off its performances to crowds on the square. Off course the disturbing factors from outside can be prevented by acoustically isolat-ed windows. As a pedestrian you will be able to sometimes see the concert and other times hear the concert.

59Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 60: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

‘Crex Crex’ - Leisure house of 21st century’

LocationType

Description

DateMenthorSpecial achievement

Cerknica Lake, SloveniaPIK II, GAU: DI Sustainable Architecture Competition for a leisure house in 21st century. European student competition was set the task to build a vacation house or a village, which will meet the demands of modern man. ‘Crex crex’ is set in a sensitive environment at Cerknica Lake, where the visitor can have a perfect contact with nature.1.10.2007, Ljubljana, International Competitiondr.Špela Hudnik, prof.mag.Peter GabrijelčičThe project was selected out of 226 competitors for the 4th place received a special mention for a sensi-tive approach. A two year exhibition of the ten final-ists went to major European capitals.

‘Patching Rijeka’Mlaka - abandoned oil factory INA, RijekaPIK 1/III Plan of urban development in four phases. Invited student competition, organised by Rijeka municipality. INA (Oil Industry dd) is moving from the center of Rijeka to the suburbs, leaving behind a 50ha ares which is going to give new energy to the city. What to do with existing buildings? What is missing in the city? The team divided the project into four phases to make it more realistic to implement.20.12.2008, Ljubljanadoc.mag.Tadej Glažar

LocationTypeDescription

DateMenthor

60

Page 61: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

‘Park and ride Ljubljana’

LocationType

Description

DateMenthor

‘The house of sound’ Rembrandtplein, AmsterdamMusic centre-ninth semester, Amsterdam erasmus exchangeThe aim of the project “The House of Sound” was to build three different concert halls for specific songs at a very transient location. Nirvana - Smells like teen’’spirit’’, J. Cage’’and’’4:33’’9 simphony JSBach’’10.6.2010, Amsterdam, NLJarrik Ouburg

LocationTypeDescription

DateMenthor

Rondo Tomačevo, LjubljanaPIK 2/III, parking garage - Park & BikeModern cities are fighting with heavy traffic in dif-ferent ways. One of the solution are P & B parking garage, where commuters leave the car at the edge of the city and sit on the bus or a bike. The objective was to analyze the need for P & R (B) in Ljubljana and make a series of buildings on different locations.20.6.2009, LjubljanaJames Njoo, Associate professor

LocationTypeDescription

DateMenthorSpecial achievement

‘Renovation of housing block at Lepi pot 4’ diploma

Lepi pot 4, LjubljanaHousing bloch renovationThe number of people living in Europe and the need for new housing is stagnating. At the same time ap-partments in Slovenia are owercrowded as the old appartments are too small. Project seeks for con-structional and spatial solutions for the situation. 30.6.2011, Ljubljanadoc.Tadej GlažarDiploma - Perfect grade (10)

61Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 62: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

Prikaz vsote stroškov energije za obdobje naslednjih 80let brez prenove/prenova

Poraba energije v domovih v Veliki Britaniji

vsota stroškov porabljene energije

Četrtna skupnost VičBičevje in Lepi pot105 stanovanjskih enot, 1960 leto izgradnje50m2 povprečna velikost

Večje stanovanjske zazidave iz obdobja 1945 - 1977 na območju Rožne do-line, Viča in Trnovega

Povprečna velikost stanovanj v EU (vključno s hišami)

Grafi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na debelino dodane izolacije ob prenovi

Pogled z JV, prihod po cesti

Možen poseg glede na gradbene linije Gradbena linija na vzhodnem delu ni povsem jasna, vendar prosto-ra tam zaradi ceste ni veliko.Referenčni objekt za višino je po podatkih PUP za območje, Fakul-teta za Gradbeništvo in Geodezijo.(h=28m). Sedanja višina objekta je 17m.

Možen poseg glede na FI (faktor izrabe)FI (Faktor izrabe (FSI) je razmerje med bruto tlorisno površino stav-be in celotno površino parcele, namenjene gradnji.V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, balkoni in stopnišča pa se upoštevajo po reduciranem faktorju. Sedanji FI območja je 0,81, zazidalne parcele pa 0,70. Maksimalen dovoljen FI za območje je 1,40.

Možen poseg glede na potrebo po minimalnih odprtih površinahZahteva je podana v Podrobnih prostorskih ureditvenih pogojih MOL in je za obravnavano območje 30%. Sedaj je odstotek odprtih površin na območju 80,80%

Možen poseg glede na ostale predpise zakonodajeMaksimalna globina prostora osvetljenega z ene strani je dve nje-govi širini.Globina vsakega prostora namenjenega bivanju (dnevna soba, ku-hinja, spalnica) je lahko globoka največ tri svetle višine prostora.čim več odprtih površin se gradi tudi v višino.

Prikaz izbranega obsega intervencije za izbrani objekt.

Izbran obseg posegaUpoštevajoč vse pogoje in analize sem se odločil upoštevati maksimalen FI, ter čim bolj zgostiti zazidavo s povečevanjem stanovanj proti zahodu. Proti vzhodu bom spoštoval gradbene linije in le dodal prenovljeno sti-pnišče. Da se ohrani čim več odprtih površin se gradi tudi v višino.

Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje v obravnavanem območju

Urbanistične omejitve glede pozidave

1:3.000

Ogrevanje stanovanj predstavlja okoli 30% porabe vse sve-tovne energije. Večinoma se še vedno ogrevamo s fosilnimi gorivi, ko bi se brez večjega napora lahko direktno, brez pre-tvarjanja, s sončno energijo. Nove stavbe gradimo z večjo premišljenostjo, vendar kaj narediti z obstoječimi, ki še vedno sestavljajo veliko večino današnjihmestnih struktur? Jih porušiti ali prenoviti? V mislih moramo imeti tudi, da težnje po dvigu kvalitete bivanja in povečevanju našega bivalnega okolja postajajo vse večje.

Zakaj prenova stanovanjskega bloka?

Med stavbnimi tipi sem želel najti tistega, ki bo v naslednjih letih verjetno nabolj aktualen in potreben pozornosti. Glede na to, da se število prebivalcev trenutno po večini Evropskih držav ne spremi-nja in ker bomo morali tudi izdatke za gradnjo racionalizirati, se mi zdi najprimernejša ravno obnova večstanovanjske stavbe. Nova stanovanja na srednje dolgi rok ne bodo potrebna, se bodo pa po-leg energetskih zahtev zagotovo pojavile nove težnje k dvigovanju standardov bivanja. Pred leti sem na Beneškem Biennalu zasledil podatek, da je povprečna velikost v Sloveniji zgrajenih stanovanj pod 70m2, kar nas uvršča v spodnji konec lestvice med evropskimi državami. Na drugem koncu lestvice sta bili na primer Danska ter Nizozemska, kjer povprečna velikost zgrajenih stanovanj presega 100m2. Četu-di to ni edini pokazatelj standarda države, je zagotovo podatek, ki ga ne smemo spregledati. Povprečna velikost stanovanj v stano-vanjskih blokih je še manjša, saj velik del slovenskega prebivalstva živi v hišah. V Ljubljani je velik del stanovanjskih blokov iz obdobja 1945-1980. Takrat se je število prebivalcev v Ljubljani in ostalih mestih hitro povečevalo. Stanovanjski tlorisi so zato bili skromni, dostikrat minimalnih dimenzij. Pojavile so se vgradne omare, ozki hodniki, stopnišča so izgubila prostore za srečevanje, svetla višina prostora pa je le malo kdaj presegla 2,50m. V starejših meščanskih stavbah, ki so bile zgrajene še pred drugo svetovno vojno, praviloma vidimo večje tlorisne površine, razkošnejša stopnišča, široke hodnike, svetla višina prostora pa je praviloma višja od 3,00m. Ob stagnaciji števila prebivalstva, se nova stanovanja ne bodo gradila več tako množično kot so se in, če bomo želeli brez novo-gradenj dvigniti kvaliteto stanovanjskega bivanja, bomo morali nuj-no poseči v obstoječe stanovanjske strukture, kar lahko naredimo vsaj na dva načina.

Z rušitvami in novogradnjami Zavrnemo stare grajene strukture kot popolnoma neustrezne in jih skušamo na novo zgraditi bolje, kljub temu, da bi sama kon-strukcija obstoječih stavb lahko preživela morda še stoletja. Gre za poenostavljen poseg, saj se nam ni treba pretirano odzivati na prejšnje (obstoječe) stanje. Vprašanje je, če je ta način upravičen, saj pri njem porušimo in na novo definiramo morda celo več kot polovico mestnih območij, pojavi pa se kup problemov. Izgubi se

identiteta prostora, stanovalce je potrebno seliti. Spremembe so nenadne in velike, pozitiven učinek pa ne more biti zagotovljen.

S prenovo in dograjevanjem Pri prenovi in revitalizaciji stanovanjskih sosesk dosežemo postopno zgoščevanje mestnega tkiva s povečevanjem bivalnih površin, ne da bi s tem nujno povečevali število prebivalcev na do-ločenem območju. Spremembe so lahko postopne in selitve stano-valcev v času gradnje v nekaterih primerih niti ne bi bile potrebne, ali pa bi bile samo kratkotrajne. Čas potreben za takšno prenovo zato ni tako zelo pomemben. Ob uporabi in predelavi obstoječih nosilnih konstrukcij, pa bi bili stroški posegov v primerjavi z rušitvijo in novo izgradnjo manjši. Identiteta prostora se ohrani, infrastruktu-ra pa se izboljša na področjih kjer je potrebno.

Stroški energije - Lepi pot 4

Prostorska stiska ni edini razlog za gradnjo večjih stanovanj oziroma prenovo in večanje obstoječih. Cena nafte v veliki meri vpliva na vse človeške produkte: transport, hrana, ogrevanje... Kot rečeno, za ogrevanje stanovanj porabimo 1/3 vse energije z naslo-va nepovratnih virov. Pri tem je zgovoren tudi podatek, da 61% vse porabljene energije v angleškem gospodinjstvu predstavlja ravno ogrevanje. Če je ta potrata z energijo morda danes še sprejemljiva za naše denarnice, v prihodnje ob dvigovanju cen energentov prav gotovo ne bo. Pregled položnic stroškov električne energije in toplote izbra-nega bloka na Lepem potu 4 nam pove, da celotna stavba porabi okoli 10.500 eur za toploto, oziroma ogrevanje. 6.750 eur porabi za električno energijo, od tega je približno polovica za pripravo tople sanitarne vode. Za posamezno gospodinjstvo to predstavlja 1150 eur, kar je več kot je povprečna mesečna plača letno v Sloveniji, za stroške električne energije 50m2 velikega stanovanja. Na porabljeno toploto vplivajo predvsem slab toplotni ovoj, ven-tilacijkse izgube zaradi dotrajanih oken in neracionalna poraba, ki je v starejših stanovanjskih blokih predvsem posledica skupnega števca porabljene toplote (od konca leta 2011 nujno po Pravilniku o učinkoviti rabi energije). Na visoko porabo elektrike vplivajo predvsem neprimerna sveti-la in električni grelci vode, ki so po novem pravilniku prav tako pre-povedani. posamezno gospodinjstvo so letni stroški ogrevanja 700eur, stroški elektrike pa 450eur.1m2 stanovanja stanovalce Lepega pota letno samo zaradi pora-bljene energije stane 23eur.

Zgodovina in čas nastankaINVESTITOR: Zavod za stanovanjsko gradnjo v LjubljaniPROJEKTANTSKI BIRO: GradisGLAVNI ARHITEKT: Ing.Umek DragoDATUM IZGRADNJE: 1960

Izhodišča

Kakšen naj bo poseg? Rušitev in nova izgradnja stanovanjskega objekta se mi zdi nesprejemljiva iz več razlogov. Neracionalno bi bilo rušiti konstrukcije, ki so v popolnoma dobrem stanju in bodo preživele še precej desetletij. Poseg je velik in zahteva začasno ali stalno selitev, ter mešanje prebivalcev, med tem ko pozitivnega učinka novih zgradb ni mogoče zagotoviti.

Izgubi oziroma popolnoma spremeni se identiteta prostora. V primeru rušitve bi se namreč morali vprašati kaj s preostalimi ob-močji, ki so v podobnem stanju. Bi morali vse porušiti in zgraditi na novo? Tako radikalni posegi nimajo pravega smisla, kar pa je največji razlog proti rušitvi.

1

62

Page 63: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

Prikaz vsote stroškov energije za obdobje naslednjih 80let brez prenove/prenova

Poraba energije v domovih v Veliki Britaniji

vsota stroškov porabljene energije

Četrtna skupnost VičBičevje in Lepi pot105 stanovanjskih enot, 1960 leto izgradnje50m2 povprečna velikost

Večje stanovanjske zazidave iz obdobja 1945 - 1977 na območju Rožne do-line, Viča in Trnovega

Povprečna velikost stanovanj v EU (vključno s hišami)

Grafi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na debelino dodane izolacije ob prenovi

Pogled z JV, prihod po cesti

Možen poseg glede na gradbene linije Gradbena linija na vzhodnem delu ni povsem jasna, vendar prosto-ra tam zaradi ceste ni veliko.Referenčni objekt za višino je po podatkih PUP za območje, Fakul-teta za Gradbeništvo in Geodezijo.(h=28m). Sedanja višina objekta je 17m.

Možen poseg glede na FI (faktor izrabe)FI (Faktor izrabe (FSI) je razmerje med bruto tlorisno površino stav-be in celotno površino parcele, namenjene gradnji.V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, balkoni in stopnišča pa se upoštevajo po reduciranem faktorju. Sedanji FI območja je 0,81, zazidalne parcele pa 0,70. Maksimalen dovoljen FI za območje je 1,40.

Možen poseg glede na potrebo po minimalnih odprtih površinahZahteva je podana v Podrobnih prostorskih ureditvenih pogojih MOL in je za obravnavano območje 30%. Sedaj je odstotek odprtih površin na območju 80,80%

Možen poseg glede na ostale predpise zakonodajeMaksimalna globina prostora osvetljenega z ene strani je dve nje-govi širini.Globina vsakega prostora namenjenega bivanju (dnevna soba, ku-hinja, spalnica) je lahko globoka največ tri svetle višine prostora.čim več odprtih površin se gradi tudi v višino.

Prikaz izbranega obsega intervencije za izbrani objekt.

Izbran obseg posegaUpoštevajoč vse pogoje in analize sem se odločil upoštevati maksimalen FI, ter čim bolj zgostiti zazidavo s povečevanjem stanovanj proti zahodu. Proti vzhodu bom spoštoval gradbene linije in le dodal prenovljeno sti-pnišče. Da se ohrani čim več odprtih površin se gradi tudi v višino.

Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje v obravnavanem območju

Urbanistične omejitve glede pozidave

1:3.000

Ogrevanje stanovanj predstavlja okoli 30% porabe vse sve-tovne energije. Večinoma se še vedno ogrevamo s fosilnimi gorivi, ko bi se brez večjega napora lahko direktno, brez pre-tvarjanja, s sončno energijo. Nove stavbe gradimo z večjo premišljenostjo, vendar kaj narediti z obstoječimi, ki še vedno sestavljajo veliko večino današnjihmestnih struktur? Jih porušiti ali prenoviti? V mislih moramo imeti tudi, da težnje po dvigu kvalitete bivanja in povečevanju našega bivalnega okolja postajajo vse večje.

Zakaj prenova stanovanjskega bloka?

Med stavbnimi tipi sem želel najti tistega, ki bo v naslednjih letih verjetno nabolj aktualen in potreben pozornosti. Glede na to, da se število prebivalcev trenutno po večini Evropskih držav ne spremi-nja in ker bomo morali tudi izdatke za gradnjo racionalizirati, se mi zdi najprimernejša ravno obnova večstanovanjske stavbe. Nova stanovanja na srednje dolgi rok ne bodo potrebna, se bodo pa po-leg energetskih zahtev zagotovo pojavile nove težnje k dvigovanju standardov bivanja. Pred leti sem na Beneškem Biennalu zasledil podatek, da je povprečna velikost v Sloveniji zgrajenih stanovanj pod 70m2, kar nas uvršča v spodnji konec lestvice med evropskimi državami. Na drugem koncu lestvice sta bili na primer Danska ter Nizozemska, kjer povprečna velikost zgrajenih stanovanj presega 100m2. Četu-di to ni edini pokazatelj standarda države, je zagotovo podatek, ki ga ne smemo spregledati. Povprečna velikost stanovanj v stano-vanjskih blokih je še manjša, saj velik del slovenskega prebivalstva živi v hišah. V Ljubljani je velik del stanovanjskih blokov iz obdobja 1945-1980. Takrat se je število prebivalcev v Ljubljani in ostalih mestih hitro povečevalo. Stanovanjski tlorisi so zato bili skromni, dostikrat minimalnih dimenzij. Pojavile so se vgradne omare, ozki hodniki, stopnišča so izgubila prostore za srečevanje, svetla višina prostora pa je le malo kdaj presegla 2,50m. V starejših meščanskih stavbah, ki so bile zgrajene še pred drugo svetovno vojno, praviloma vidimo večje tlorisne površine, razkošnejša stopnišča, široke hodnike, svetla višina prostora pa je praviloma višja od 3,00m. Ob stagnaciji števila prebivalstva, se nova stanovanja ne bodo gradila več tako množično kot so se in, če bomo želeli brez novo-gradenj dvigniti kvaliteto stanovanjskega bivanja, bomo morali nuj-no poseči v obstoječe stanovanjske strukture, kar lahko naredimo vsaj na dva načina.

Z rušitvami in novogradnjami Zavrnemo stare grajene strukture kot popolnoma neustrezne in jih skušamo na novo zgraditi bolje, kljub temu, da bi sama kon-strukcija obstoječih stavb lahko preživela morda še stoletja. Gre za poenostavljen poseg, saj se nam ni treba pretirano odzivati na prejšnje (obstoječe) stanje. Vprašanje je, če je ta način upravičen, saj pri njem porušimo in na novo definiramo morda celo več kot polovico mestnih območij, pojavi pa se kup problemov. Izgubi se

identiteta prostora, stanovalce je potrebno seliti. Spremembe so nenadne in velike, pozitiven učinek pa ne more biti zagotovljen.

S prenovo in dograjevanjem Pri prenovi in revitalizaciji stanovanjskih sosesk dosežemo postopno zgoščevanje mestnega tkiva s povečevanjem bivalnih površin, ne da bi s tem nujno povečevali število prebivalcev na do-ločenem območju. Spremembe so lahko postopne in selitve stano-valcev v času gradnje v nekaterih primerih niti ne bi bile potrebne, ali pa bi bile samo kratkotrajne. Čas potreben za takšno prenovo zato ni tako zelo pomemben. Ob uporabi in predelavi obstoječih nosilnih konstrukcij, pa bi bili stroški posegov v primerjavi z rušitvijo in novo izgradnjo manjši. Identiteta prostora se ohrani, infrastruktu-ra pa se izboljša na področjih kjer je potrebno.

Stroški energije - Lepi pot 4

Prostorska stiska ni edini razlog za gradnjo večjih stanovanj oziroma prenovo in večanje obstoječih. Cena nafte v veliki meri vpliva na vse človeške produkte: transport, hrana, ogrevanje... Kot rečeno, za ogrevanje stanovanj porabimo 1/3 vse energije z naslo-va nepovratnih virov. Pri tem je zgovoren tudi podatek, da 61% vse porabljene energije v angleškem gospodinjstvu predstavlja ravno ogrevanje. Če je ta potrata z energijo morda danes še sprejemljiva za naše denarnice, v prihodnje ob dvigovanju cen energentov prav gotovo ne bo. Pregled položnic stroškov električne energije in toplote izbra-nega bloka na Lepem potu 4 nam pove, da celotna stavba porabi okoli 10.500 eur za toploto, oziroma ogrevanje. 6.750 eur porabi za električno energijo, od tega je približno polovica za pripravo tople sanitarne vode. Za posamezno gospodinjstvo to predstavlja 1150 eur, kar je več kot je povprečna mesečna plača letno v Sloveniji, za stroške električne energije 50m2 velikega stanovanja. Na porabljeno toploto vplivajo predvsem slab toplotni ovoj, ven-tilacijkse izgube zaradi dotrajanih oken in neracionalna poraba, ki je v starejših stanovanjskih blokih predvsem posledica skupnega števca porabljene toplote (od konca leta 2011 nujno po Pravilniku o učinkoviti rabi energije). Na visoko porabo elektrike vplivajo predvsem neprimerna sveti-la in električni grelci vode, ki so po novem pravilniku prav tako pre-povedani. posamezno gospodinjstvo so letni stroški ogrevanja 700eur, stroški elektrike pa 450eur.1m2 stanovanja stanovalce Lepega pota letno samo zaradi pora-bljene energije stane 23eur.

Zgodovina in čas nastankaINVESTITOR: Zavod za stanovanjsko gradnjo v LjubljaniPROJEKTANTSKI BIRO: GradisGLAVNI ARHITEKT: Ing.Umek DragoDATUM IZGRADNJE: 1960

Izhodišča

Kakšen naj bo poseg? Rušitev in nova izgradnja stanovanjskega objekta se mi zdi nesprejemljiva iz več razlogov. Neracionalno bi bilo rušiti konstrukcije, ki so v popolnoma dobrem stanju in bodo preživele še precej desetletij. Poseg je velik in zahteva začasno ali stalno selitev, ter mešanje prebivalcev, med tem ko pozitivnega učinka novih zgradb ni mogoče zagotoviti.

Izgubi oziroma popolnoma spremeni se identiteta prostora. V primeru rušitve bi se namreč morali vprašati kaj s preostalimi ob-močji, ki so v podobnem stanju. Bi morali vse porušiti in zgraditi na novo? Tako radikalni posegi nimajo pravega smisla, kar pa je največji razlog proti rušitvi.

1

63Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 64: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

Prikaz vsote stroškov energije za obdobje naslednjih 80let brez prenove/prenova

Poraba energije v domovih v Veliki Britaniji

vsota stroškov porabljene energije

Četrtna skupnost VičBičevje in Lepi pot105 stanovanjskih enot, 1960 leto izgradnje50m2 povprečna velikost

Večje stanovanjske zazidave iz obdobja 1945 - 1977 na območju Rožne do-line, Viča in Trnovega

Povprečna velikost stanovanj v EU (vključno s hišami)

Grafi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na debelino dodane izolacije ob prenovi

Pogled z JV, prihod po cesti

Možen poseg glede na gradbene linije Gradbena linija na vzhodnem delu ni povsem jasna, vendar prosto-ra tam zaradi ceste ni veliko.Referenčni objekt za višino je po podatkih PUP za območje, Fakul-teta za Gradbeništvo in Geodezijo.(h=28m). Sedanja višina objekta je 17m.

Možen poseg glede na FI (faktor izrabe)FI (Faktor izrabe (FSI) je razmerje med bruto tlorisno površino stav-be in celotno površino parcele, namenjene gradnji.V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, balkoni in stopnišča pa se upoštevajo po reduciranem faktorju. Sedanji FI območja je 0,81, zazidalne parcele pa 0,70. Maksimalen dovoljen FI za območje je 1,40.

Možen poseg glede na potrebo po minimalnih odprtih površinahZahteva je podana v Podrobnih prostorskih ureditvenih pogojih MOL in je za obravnavano območje 30%. Sedaj je odstotek odprtih površin na območju 80,80%

Možen poseg glede na ostale predpise zakonodajeMaksimalna globina prostora osvetljenega z ene strani je dve nje-govi širini.Globina vsakega prostora namenjenega bivanju (dnevna soba, ku-hinja, spalnica) je lahko globoka največ tri svetle višine prostora.čim več odprtih površin se gradi tudi v višino.

Prikaz izbranega obsega intervencije za izbrani objekt.

Izbran obseg posegaUpoštevajoč vse pogoje in analize sem se odločil upoštevati maksimalen FI, ter čim bolj zgostiti zazidavo s povečevanjem stanovanj proti zahodu. Proti vzhodu bom spoštoval gradbene linije in le dodal prenovljeno sti-pnišče. Da se ohrani čim več odprtih površin se gradi tudi v višino.

Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje v obravnavanem območju

Urbanistične omejitve glede pozidave

1:3.000

Ogrevanje stanovanj predstavlja okoli 30% porabe vse sve-tovne energije. Večinoma se še vedno ogrevamo s fosilnimi gorivi, ko bi se brez večjega napora lahko direktno, brez pre-tvarjanja, s sončno energijo. Nove stavbe gradimo z večjo premišljenostjo, vendar kaj narediti z obstoječimi, ki še vedno sestavljajo veliko večino današnjihmestnih struktur? Jih porušiti ali prenoviti? V mislih moramo imeti tudi, da težnje po dvigu kvalitete bivanja in povečevanju našega bivalnega okolja postajajo vse večje.

Zakaj prenova stanovanjskega bloka?

Med stavbnimi tipi sem želel najti tistega, ki bo v naslednjih letih verjetno nabolj aktualen in potreben pozornosti. Glede na to, da se število prebivalcev trenutno po večini Evropskih držav ne spremi-nja in ker bomo morali tudi izdatke za gradnjo racionalizirati, se mi zdi najprimernejša ravno obnova večstanovanjske stavbe. Nova stanovanja na srednje dolgi rok ne bodo potrebna, se bodo pa po-leg energetskih zahtev zagotovo pojavile nove težnje k dvigovanju standardov bivanja. Pred leti sem na Beneškem Biennalu zasledil podatek, da je povprečna velikost v Sloveniji zgrajenih stanovanj pod 70m2, kar nas uvršča v spodnji konec lestvice med evropskimi državami. Na drugem koncu lestvice sta bili na primer Danska ter Nizozemska, kjer povprečna velikost zgrajenih stanovanj presega 100m2. Četu-di to ni edini pokazatelj standarda države, je zagotovo podatek, ki ga ne smemo spregledati. Povprečna velikost stanovanj v stano-vanjskih blokih je še manjša, saj velik del slovenskega prebivalstva živi v hišah. V Ljubljani je velik del stanovanjskih blokov iz obdobja 1945-1980. Takrat se je število prebivalcev v Ljubljani in ostalih mestih hitro povečevalo. Stanovanjski tlorisi so zato bili skromni, dostikrat minimalnih dimenzij. Pojavile so se vgradne omare, ozki hodniki, stopnišča so izgubila prostore za srečevanje, svetla višina prostora pa je le malo kdaj presegla 2,50m. V starejših meščanskih stavbah, ki so bile zgrajene še pred drugo svetovno vojno, praviloma vidimo večje tlorisne površine, razkošnejša stopnišča, široke hodnike, svetla višina prostora pa je praviloma višja od 3,00m. Ob stagnaciji števila prebivalstva, se nova stanovanja ne bodo gradila več tako množično kot so se in, če bomo želeli brez novo-gradenj dvigniti kvaliteto stanovanjskega bivanja, bomo morali nuj-no poseči v obstoječe stanovanjske strukture, kar lahko naredimo vsaj na dva načina.

Z rušitvami in novogradnjami Zavrnemo stare grajene strukture kot popolnoma neustrezne in jih skušamo na novo zgraditi bolje, kljub temu, da bi sama kon-strukcija obstoječih stavb lahko preživela morda še stoletja. Gre za poenostavljen poseg, saj se nam ni treba pretirano odzivati na prejšnje (obstoječe) stanje. Vprašanje je, če je ta način upravičen, saj pri njem porušimo in na novo definiramo morda celo več kot polovico mestnih območij, pojavi pa se kup problemov. Izgubi se

identiteta prostora, stanovalce je potrebno seliti. Spremembe so nenadne in velike, pozitiven učinek pa ne more biti zagotovljen.

S prenovo in dograjevanjem Pri prenovi in revitalizaciji stanovanjskih sosesk dosežemo postopno zgoščevanje mestnega tkiva s povečevanjem bivalnih površin, ne da bi s tem nujno povečevali število prebivalcev na do-ločenem območju. Spremembe so lahko postopne in selitve stano-valcev v času gradnje v nekaterih primerih niti ne bi bile potrebne, ali pa bi bile samo kratkotrajne. Čas potreben za takšno prenovo zato ni tako zelo pomemben. Ob uporabi in predelavi obstoječih nosilnih konstrukcij, pa bi bili stroški posegov v primerjavi z rušitvijo in novo izgradnjo manjši. Identiteta prostora se ohrani, infrastruktu-ra pa se izboljša na področjih kjer je potrebno.

Stroški energije - Lepi pot 4

Prostorska stiska ni edini razlog za gradnjo večjih stanovanj oziroma prenovo in večanje obstoječih. Cena nafte v veliki meri vpliva na vse človeške produkte: transport, hrana, ogrevanje... Kot rečeno, za ogrevanje stanovanj porabimo 1/3 vse energije z naslo-va nepovratnih virov. Pri tem je zgovoren tudi podatek, da 61% vse porabljene energije v angleškem gospodinjstvu predstavlja ravno ogrevanje. Če je ta potrata z energijo morda danes še sprejemljiva za naše denarnice, v prihodnje ob dvigovanju cen energentov prav gotovo ne bo. Pregled položnic stroškov električne energije in toplote izbra-nega bloka na Lepem potu 4 nam pove, da celotna stavba porabi okoli 10.500 eur za toploto, oziroma ogrevanje. 6.750 eur porabi za električno energijo, od tega je približno polovica za pripravo tople sanitarne vode. Za posamezno gospodinjstvo to predstavlja 1150 eur, kar je več kot je povprečna mesečna plača letno v Sloveniji, za stroške električne energije 50m2 velikega stanovanja. Na porabljeno toploto vplivajo predvsem slab toplotni ovoj, ven-tilacijkse izgube zaradi dotrajanih oken in neracionalna poraba, ki je v starejših stanovanjskih blokih predvsem posledica skupnega števca porabljene toplote (od konca leta 2011 nujno po Pravilniku o učinkoviti rabi energije). Na visoko porabo elektrike vplivajo predvsem neprimerna sveti-la in električni grelci vode, ki so po novem pravilniku prav tako pre-povedani. posamezno gospodinjstvo so letni stroški ogrevanja 700eur, stroški elektrike pa 450eur.1m2 stanovanja stanovalce Lepega pota letno samo zaradi pora-bljene energije stane 23eur.

Zgodovina in čas nastankaINVESTITOR: Zavod za stanovanjsko gradnjo v LjubljaniPROJEKTANTSKI BIRO: GradisGLAVNI ARHITEKT: Ing.Umek DragoDATUM IZGRADNJE: 1960

Izhodišča

Kakšen naj bo poseg? Rušitev in nova izgradnja stanovanjskega objekta se mi zdi nesprejemljiva iz več razlogov. Neracionalno bi bilo rušiti konstrukcije, ki so v popolnoma dobrem stanju in bodo preživele še precej desetletij. Poseg je velik in zahteva začasno ali stalno selitev, ter mešanje prebivalcev, med tem ko pozitivnega učinka novih zgradb ni mogoče zagotoviti.

Izgubi oziroma popolnoma spremeni se identiteta prostora. V primeru rušitve bi se namreč morali vprašati kaj s preostalimi ob-močji, ki so v podobnem stanju. Bi morali vse porušiti in zgraditi na novo? Tako radikalni posegi nimajo pravega smisla, kar pa je največji razlog proti rušitvi.

1

64

Page 65: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

Prikaz vsote stroškov energije za obdobje naslednjih 80let brez prenove/prenova

Poraba energije v domovih v Veliki Britaniji

vsota stroškov porabljene energije

Četrtna skupnost VičBičevje in Lepi pot105 stanovanjskih enot, 1960 leto izgradnje50m2 povprečna velikost

Večje stanovanjske zazidave iz obdobja 1945 - 1977 na območju Rožne do-line, Viča in Trnovega

Povprečna velikost stanovanj v EU (vključno s hišami)

Grafi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na debelino dodane izolacije ob prenovi

Pogled z JV, prihod po cesti

Možen poseg glede na gradbene linije Gradbena linija na vzhodnem delu ni povsem jasna, vendar prosto-ra tam zaradi ceste ni veliko.Referenčni objekt za višino je po podatkih PUP za območje, Fakul-teta za Gradbeništvo in Geodezijo.(h=28m). Sedanja višina objekta je 17m.

Možen poseg glede na FI (faktor izrabe)FI (Faktor izrabe (FSI) je razmerje med bruto tlorisno površino stav-be in celotno površino parcele, namenjene gradnji.V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, balkoni in stopnišča pa se upoštevajo po reduciranem faktorju. Sedanji FI območja je 0,81, zazidalne parcele pa 0,70. Maksimalen dovoljen FI za območje je 1,40.

Možen poseg glede na potrebo po minimalnih odprtih površinahZahteva je podana v Podrobnih prostorskih ureditvenih pogojih MOL in je za obravnavano območje 30%. Sedaj je odstotek odprtih površin na območju 80,80%

Možen poseg glede na ostale predpise zakonodajeMaksimalna globina prostora osvetljenega z ene strani je dve nje-govi širini.Globina vsakega prostora namenjenega bivanju (dnevna soba, ku-hinja, spalnica) je lahko globoka največ tri svetle višine prostora.čim več odprtih površin se gradi tudi v višino.

Prikaz izbranega obsega intervencije za izbrani objekt.

Izbran obseg posegaUpoštevajoč vse pogoje in analize sem se odločil upoštevati maksimalen FI, ter čim bolj zgostiti zazidavo s povečevanjem stanovanj proti zahodu. Proti vzhodu bom spoštoval gradbene linije in le dodal prenovljeno sti-pnišče. Da se ohrani čim več odprtih površin se gradi tudi v višino.

Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje v obravnavanem območju

Urbanistične omejitve glede pozidave

1:3.000

Ogrevanje stanovanj predstavlja okoli 30% porabe vse sve-tovne energije. Večinoma se še vedno ogrevamo s fosilnimi gorivi, ko bi se brez večjega napora lahko direktno, brez pre-tvarjanja, s sončno energijo. Nove stavbe gradimo z večjo premišljenostjo, vendar kaj narediti z obstoječimi, ki še vedno sestavljajo veliko večino današnjihmestnih struktur? Jih porušiti ali prenoviti? V mislih moramo imeti tudi, da težnje po dvigu kvalitete bivanja in povečevanju našega bivalnega okolja postajajo vse večje.

Zakaj prenova stanovanjskega bloka?

Med stavbnimi tipi sem želel najti tistega, ki bo v naslednjih letih verjetno nabolj aktualen in potreben pozornosti. Glede na to, da se število prebivalcev trenutno po večini Evropskih držav ne spremi-nja in ker bomo morali tudi izdatke za gradnjo racionalizirati, se mi zdi najprimernejša ravno obnova večstanovanjske stavbe. Nova stanovanja na srednje dolgi rok ne bodo potrebna, se bodo pa po-leg energetskih zahtev zagotovo pojavile nove težnje k dvigovanju standardov bivanja. Pred leti sem na Beneškem Biennalu zasledil podatek, da je povprečna velikost v Sloveniji zgrajenih stanovanj pod 70m2, kar nas uvršča v spodnji konec lestvice med evropskimi državami. Na drugem koncu lestvice sta bili na primer Danska ter Nizozemska, kjer povprečna velikost zgrajenih stanovanj presega 100m2. Četu-di to ni edini pokazatelj standarda države, je zagotovo podatek, ki ga ne smemo spregledati. Povprečna velikost stanovanj v stano-vanjskih blokih je še manjša, saj velik del slovenskega prebivalstva živi v hišah. V Ljubljani je velik del stanovanjskih blokov iz obdobja 1945-1980. Takrat se je število prebivalcev v Ljubljani in ostalih mestih hitro povečevalo. Stanovanjski tlorisi so zato bili skromni, dostikrat minimalnih dimenzij. Pojavile so se vgradne omare, ozki hodniki, stopnišča so izgubila prostore za srečevanje, svetla višina prostora pa je le malo kdaj presegla 2,50m. V starejših meščanskih stavbah, ki so bile zgrajene še pred drugo svetovno vojno, praviloma vidimo večje tlorisne površine, razkošnejša stopnišča, široke hodnike, svetla višina prostora pa je praviloma višja od 3,00m. Ob stagnaciji števila prebivalstva, se nova stanovanja ne bodo gradila več tako množično kot so se in, če bomo želeli brez novo-gradenj dvigniti kvaliteto stanovanjskega bivanja, bomo morali nuj-no poseči v obstoječe stanovanjske strukture, kar lahko naredimo vsaj na dva načina.

Z rušitvami in novogradnjami Zavrnemo stare grajene strukture kot popolnoma neustrezne in jih skušamo na novo zgraditi bolje, kljub temu, da bi sama kon-strukcija obstoječih stavb lahko preživela morda še stoletja. Gre za poenostavljen poseg, saj se nam ni treba pretirano odzivati na prejšnje (obstoječe) stanje. Vprašanje je, če je ta način upravičen, saj pri njem porušimo in na novo definiramo morda celo več kot polovico mestnih območij, pojavi pa se kup problemov. Izgubi se

identiteta prostora, stanovalce je potrebno seliti. Spremembe so nenadne in velike, pozitiven učinek pa ne more biti zagotovljen.

S prenovo in dograjevanjem Pri prenovi in revitalizaciji stanovanjskih sosesk dosežemo postopno zgoščevanje mestnega tkiva s povečevanjem bivalnih površin, ne da bi s tem nujno povečevali število prebivalcev na do-ločenem območju. Spremembe so lahko postopne in selitve stano-valcev v času gradnje v nekaterih primerih niti ne bi bile potrebne, ali pa bi bile samo kratkotrajne. Čas potreben za takšno prenovo zato ni tako zelo pomemben. Ob uporabi in predelavi obstoječih nosilnih konstrukcij, pa bi bili stroški posegov v primerjavi z rušitvijo in novo izgradnjo manjši. Identiteta prostora se ohrani, infrastruktu-ra pa se izboljša na področjih kjer je potrebno.

Stroški energije - Lepi pot 4

Prostorska stiska ni edini razlog za gradnjo večjih stanovanj oziroma prenovo in večanje obstoječih. Cena nafte v veliki meri vpliva na vse človeške produkte: transport, hrana, ogrevanje... Kot rečeno, za ogrevanje stanovanj porabimo 1/3 vse energije z naslo-va nepovratnih virov. Pri tem je zgovoren tudi podatek, da 61% vse porabljene energije v angleškem gospodinjstvu predstavlja ravno ogrevanje. Če je ta potrata z energijo morda danes še sprejemljiva za naše denarnice, v prihodnje ob dvigovanju cen energentov prav gotovo ne bo. Pregled položnic stroškov električne energije in toplote izbra-nega bloka na Lepem potu 4 nam pove, da celotna stavba porabi okoli 10.500 eur za toploto, oziroma ogrevanje. 6.750 eur porabi za električno energijo, od tega je približno polovica za pripravo tople sanitarne vode. Za posamezno gospodinjstvo to predstavlja 1150 eur, kar je več kot je povprečna mesečna plača letno v Sloveniji, za stroške električne energije 50m2 velikega stanovanja. Na porabljeno toploto vplivajo predvsem slab toplotni ovoj, ven-tilacijkse izgube zaradi dotrajanih oken in neracionalna poraba, ki je v starejših stanovanjskih blokih predvsem posledica skupnega števca porabljene toplote (od konca leta 2011 nujno po Pravilniku o učinkoviti rabi energije). Na visoko porabo elektrike vplivajo predvsem neprimerna sveti-la in električni grelci vode, ki so po novem pravilniku prav tako pre-povedani. posamezno gospodinjstvo so letni stroški ogrevanja 700eur, stroški elektrike pa 450eur.1m2 stanovanja stanovalce Lepega pota letno samo zaradi pora-bljene energije stane 23eur.

Zgodovina in čas nastankaINVESTITOR: Zavod za stanovanjsko gradnjo v LjubljaniPROJEKTANTSKI BIRO: GradisGLAVNI ARHITEKT: Ing.Umek DragoDATUM IZGRADNJE: 1960

Izhodišča

Kakšen naj bo poseg? Rušitev in nova izgradnja stanovanjskega objekta se mi zdi nesprejemljiva iz več razlogov. Neracionalno bi bilo rušiti konstrukcije, ki so v popolnoma dobrem stanju in bodo preživele še precej desetletij. Poseg je velik in zahteva začasno ali stalno selitev, ter mešanje prebivalcev, med tem ko pozitivnega učinka novih zgradb ni mogoče zagotoviti.

Izgubi oziroma popolnoma spremeni se identiteta prostora. V primeru rušitve bi se namreč morali vprašati kaj s preostalimi ob-močji, ki so v podobnem stanju. Bi morali vse porušiti in zgraditi na novo? Tako radikalni posegi nimajo pravega smisla, kar pa je največji razlog proti rušitvi.

1

65Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 66: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

7,20%

11,3

0%

6,60%

8,80

%

Teža stavbe skupaj s koristno obtežbo je okoli 25.750kN. Nova teža stavbe, na obstoječe temelje skupaj z nadzidkom bo okoli 27.650kN, kar predstavlja 7,3% povečanje obtežbe.

Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri pri obstoječi kon-strukciji (prva etaža)

Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri po odstranitvi nekaterih nosilnih sten (prva etaža)

Konstrukcijska zasnova nadzid-ka, 5 in 6 nadstropje.

Konstrukcijska zasnova prizidka, nadstropja P,1,2,3,4.

Označene so konstrukcije, ki jih odstranimo Objekt z odstranjenimi zidovi, povečanimi odprtinami Nadzidek zgradimo z lahko okvirno konstrukcijo Prizidek dilatirano postavimo na ločene temelje in pilot zaradi minimaliziranja posedkov

c. Za namene hlajenja se dovodne cevi za hladno potno vodo ovije okoli cevi za dovod zraka. Z ventilom se lahko pretok preko teh cevi vklopi ali izklopi.

a. 120m2 sončnih sprejemnikov toplote SSE poleti zadostuje potrebam po topli sa-nitarni vodi.

b. Na strehi se odpaden izstopni in svež vstopni zrak srečata v rekuperatorju in si izmenjata toploto brez mešanja.

f. Odvod izrabljenega zraka iz kopalnic, ku-hinj in kleti (rdeče cevi). Zaradi nadzidka, so v 5. in 6. nadstropju v talni plošči cevi včasih preusmerjene.

d. Dovod svežega zraka je urejen direktno preko dvigalnega in stopniščnega jaška. Od tu je nad vhodi stanovanj po ceveh spe-ljan do dnevnih in spalnih prostorov.

e. V kletnih prostorih je prostor za začasno skladiščenej odvečne tople pridobljene s SSE in za naprave za razvod tople vode z mestnega omrežja daljinskega ogravanja.

a cb

d fe Prikaz inštalacijskih napeljav po prenovi.

Dodane vertikalne ojačitve vogalov in dodani togi okvirji odprtin Prenovljeni konstrukciji dodamo nov fasadni ovoj in prenovljen izgled

Analiza sestave tal s sondiranjem in pogoji temeljenja

Pri analizi kvalitete obstoječe konstrukcije, mi je bila na voljo celotna gradbena dokumentacija, tudi z gradbenimi pogoji in razi-skavami nosilnosti zemljine. Poročilo o sestavi tal na podlagi sondiranja pove, da je sesta-va tal na območju Lepega pota 4 zelo nehomogena in povprečno zelo stiskljiva. Trša plast se nahaja od globine +,-0.00 do globine -4.00m, nato ji do globine -13.00m sledi zelo nestabilna plast, ka-tere stiskljivost proti južnemu delu še dodatno hitro narašča. Pov-prečna dopustna stiskljivost je z meritvami in računi bila določena na 1,25kg/cm. Ob predpostavljeni širini temelja, pa bi posedki po izgradnji morali biti med 4,5cm in 8cm.

Zaradi teh podatkov so bili pasovni temelji izvedeni s preč-nimi povezavami na vsakih 5m, celotna kletna konstrukcija pa je armirano-betonska. Dodatno ojačitev predstavlja križno armiranje vseh talnih plošč v vseh nadstropjih. Zaradi posedkov je posebej omenjena zahteva po kontra plošči stopnišča, ki bo preprečevala ločitev stopnišča od preostalega dela konstrukcije. Armaturne ojačitve vogalov niso bile izvedene, ker takratna zakonodaja tega še ni zapovedovala. Nivo talne vode se na območju giblje med -1.50m in -2.50m zato je nivo kleti na nivoju -1,40.

Kasneje iz načrtov temeljev je razvidno, da je širina pasovnih temeljev izredno velika. Izvedeni so na globini -2.05m in so široki na severu 1,95m, na jugu pa kar 3,90m. Kanaizacija je skupaj z deževnico speljana v javno kanalizacijo. Relativna kota objekta +,- 0,00 je na absolutni višini +294,20m

Sanacija nosilnih konstrukcij

Kot že ugotovljeno je nosilna konstrukcija v dobrem stanju, brez vidnih znakov razpok zaradi posedanja ali neprimerne kon-strukcijske zasnove ali izvedbe. Moja ugotovitev kvalitete gradnje je temeljila na temeljitem pregledu projektne dokumentacije in teh-ničnega poročila. Glede na funkcionalno razporeditev prostorov sem izrezal do-datne odprtine v obstoječo konstrukcijo. Novih odprtin ni veliko, da ne bi preveč ošibil nosilne konstrukcije. Večinoma gre za širitve parapetov obstoječih okenskih odprtin, ki nimajo nosilne funkcije, vendar stavbi dajejo togost. Odstranjen je ovoj stopnišča, ki zaradi izbočenosti ni imel po-sebne funkcije v primeru potresa. Balkoni so odstranjeni, ker so ob novem, debelejšem fasadnem ovoju postali preozki do meje uporabnosti. Zaradi vgradnje dvigala so odstranjene vse talne plošče v ko-palnici južnega stanovanja, narejen pa je preboj v pritlični etaži, ki omogoča dostop do dvigala.

Vsako odprtino je zaradi konstrukcijske trdnosti potrebno ojačati s togim okvirjem. Glede na tehnično poročilo so tla konstrukcijsko močna z diago-

nalno armaturo, prav tako je togo armirana celotna klet. Ker stavba nima vertikalnih vogalnih vezi, so dodana naknadno in sidrana v talne plošče. Streha je odstranjena in na strešno ploščo je postavljena lahka jeklena konstrukcija. Tudi tla nadzidka so iz lahkih materialov. Za-radi premikov inštalacij je debelina večja, kot pri obstoječih etažah. Na ločenih temeljih, ki so postavljeni na pilote, je postavljen še prizidek. Piloti imajo globino do trde podlage, ki naj bi po tehnič-nem poročilu iz leta 1958 bila na globini -13,00m.

ZASNOVA ARMIRANO-BETONSKIH IN ZIDANIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOČJIH Konstrukcija naj bo čimbolj pravilna v tlorisu in po višini. Ne-konstrukcijski elementi naj bodo pritrjeni na nosilno konstrukcijo. Pri zasnovi konstrukcije je potrebno paziti na čim večjo pravilnost višine stavbe, kot tudi v tlorisu posameznih etaž.Merila za tlorisno pravilnost so:- Priblina simetrična razporeditev nosilnih elementov in mase gle-de na dve pravokotni smeri (čim bliže dvojni simetriji).- Zgoščenost tlorisne razporeditve. Dimenzije vdolbin v eni smeri naj ne bodo večje od 25% celotne tlorisne dimenzije v tej smeri (kompakten tloris, ki ni H, I ali X oblike).- Togost stropov v vodoravni ravnini mora biti dovolj velika glede na horizontalno togost navpičnih elementov konstrukcije, tako da imajo deformacije stropov majhen vpliv na razporeditev sil med navpične elemente. Merila za pravilnost po višini:- Vsi sistemi za prenos obtežbe v vodoravni smeri kot so jedra, ste-ne ali okvirji, naj potekajo neprekinjeno od temeljev do vrha stavbe.- Mase in togosti posameznih etaž se ne smejo naglo spreminjati po višini.(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), V. Kilar, 2003)

Površina zunanjega obrisa stavbe je 202,50m2 Tlorisna površina nosilnih zidov je 37,50m2, kar predstavlja 18,50% po-vršine. Ta delež zidov je v smeri S-J je 11,30%, v smeri V-Z pa 7,20%. Stavba ima volumen konstrukcijskih stenin tal okoli 950m3. Približna izračunana teža prazne stavbe je 23,750kN. Če do-damo še koristno obtežbo 1,25kN/m2, dobimo težo stavbe 25.750kN.

Nova konstrukcijska zasnova

Stara nosilna konstrukcija je očiščena nekaterih sten in para-petov. Na zahodni strani je dodan prizidek na ločenih temeljih, ki ležijo na pilotih. Stara in nova konstrukcija sta ločeni z dilatacijsko režo. Predvideti je potrebno posedanje prizidka in zaradi dodatne teže tudi posedanje obstoječega objekta. Nove konstrukcijske osi v veliki meri sledijo obstoječim, saj to omogoče lepše navezovanje prostorov. Nadzidani del ima konstrukcijske stebre postavljen nad obsto-ječimi zidovi, kar skupaj z ojačano stropno ploščo zagotavlja dobro razporeditev nove obtežbe.

odstranjeni zidovi dodani zidovi

2

66

Page 67: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

7,20%

11,3

0%

6,60%

8,80

%

Teža stavbe skupaj s koristno obtežbo je okoli 25.750kN. Nova teža stavbe, na obstoječe temelje skupaj z nadzidkom bo okoli 27.650kN, kar predstavlja 7,3% povečanje obtežbe.

Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri pri obstoječi kon-strukciji (prva etaža)

Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri po odstranitvi nekaterih nosilnih sten (prva etaža)

Konstrukcijska zasnova nadzid-ka, 5 in 6 nadstropje.

Konstrukcijska zasnova prizidka, nadstropja P,1,2,3,4.

Označene so konstrukcije, ki jih odstranimo Objekt z odstranjenimi zidovi, povečanimi odprtinami Nadzidek zgradimo z lahko okvirno konstrukcijo Prizidek dilatirano postavimo na ločene temelje in pilot zaradi minimaliziranja posedkov

c. Za namene hlajenja se dovodne cevi za hladno potno vodo ovije okoli cevi za dovod zraka. Z ventilom se lahko pretok preko teh cevi vklopi ali izklopi.

a. 120m2 sončnih sprejemnikov toplote SSE poleti zadostuje potrebam po topli sa-nitarni vodi.

b. Na strehi se odpaden izstopni in svež vstopni zrak srečata v rekuperatorju in si izmenjata toploto brez mešanja.

f. Odvod izrabljenega zraka iz kopalnic, ku-hinj in kleti (rdeče cevi). Zaradi nadzidka, so v 5. in 6. nadstropju v talni plošči cevi včasih preusmerjene.

d. Dovod svežega zraka je urejen direktno preko dvigalnega in stopniščnega jaška. Od tu je nad vhodi stanovanj po ceveh spe-ljan do dnevnih in spalnih prostorov.

e. V kletnih prostorih je prostor za začasno skladiščenej odvečne tople pridobljene s SSE in za naprave za razvod tople vode z mestnega omrežja daljinskega ogravanja.

a cb

d fe Prikaz inštalacijskih napeljav po prenovi.

Dodane vertikalne ojačitve vogalov in dodani togi okvirji odprtin Prenovljeni konstrukciji dodamo nov fasadni ovoj in prenovljen izgled

Analiza sestave tal s sondiranjem in pogoji temeljenja

Pri analizi kvalitete obstoječe konstrukcije, mi je bila na voljo celotna gradbena dokumentacija, tudi z gradbenimi pogoji in razi-skavami nosilnosti zemljine. Poročilo o sestavi tal na podlagi sondiranja pove, da je sesta-va tal na območju Lepega pota 4 zelo nehomogena in povprečno zelo stiskljiva. Trša plast se nahaja od globine +,-0.00 do globine -4.00m, nato ji do globine -13.00m sledi zelo nestabilna plast, ka-tere stiskljivost proti južnemu delu še dodatno hitro narašča. Pov-prečna dopustna stiskljivost je z meritvami in računi bila določena na 1,25kg/cm. Ob predpostavljeni širini temelja, pa bi posedki po izgradnji morali biti med 4,5cm in 8cm.

Zaradi teh podatkov so bili pasovni temelji izvedeni s preč-nimi povezavami na vsakih 5m, celotna kletna konstrukcija pa je armirano-betonska. Dodatno ojačitev predstavlja križno armiranje vseh talnih plošč v vseh nadstropjih. Zaradi posedkov je posebej omenjena zahteva po kontra plošči stopnišča, ki bo preprečevala ločitev stopnišča od preostalega dela konstrukcije. Armaturne ojačitve vogalov niso bile izvedene, ker takratna zakonodaja tega še ni zapovedovala. Nivo talne vode se na območju giblje med -1.50m in -2.50m zato je nivo kleti na nivoju -1,40.

Kasneje iz načrtov temeljev je razvidno, da je širina pasovnih temeljev izredno velika. Izvedeni so na globini -2.05m in so široki na severu 1,95m, na jugu pa kar 3,90m. Kanaizacija je skupaj z deževnico speljana v javno kanalizacijo. Relativna kota objekta +,- 0,00 je na absolutni višini +294,20m

Sanacija nosilnih konstrukcij

Kot že ugotovljeno je nosilna konstrukcija v dobrem stanju, brez vidnih znakov razpok zaradi posedanja ali neprimerne kon-strukcijske zasnove ali izvedbe. Moja ugotovitev kvalitete gradnje je temeljila na temeljitem pregledu projektne dokumentacije in teh-ničnega poročila. Glede na funkcionalno razporeditev prostorov sem izrezal do-datne odprtine v obstoječo konstrukcijo. Novih odprtin ni veliko, da ne bi preveč ošibil nosilne konstrukcije. Večinoma gre za širitve parapetov obstoječih okenskih odprtin, ki nimajo nosilne funkcije, vendar stavbi dajejo togost. Odstranjen je ovoj stopnišča, ki zaradi izbočenosti ni imel po-sebne funkcije v primeru potresa. Balkoni so odstranjeni, ker so ob novem, debelejšem fasadnem ovoju postali preozki do meje uporabnosti. Zaradi vgradnje dvigala so odstranjene vse talne plošče v ko-palnici južnega stanovanja, narejen pa je preboj v pritlični etaži, ki omogoča dostop do dvigala.

Vsako odprtino je zaradi konstrukcijske trdnosti potrebno ojačati s togim okvirjem. Glede na tehnično poročilo so tla konstrukcijsko močna z diago-

nalno armaturo, prav tako je togo armirana celotna klet. Ker stavba nima vertikalnih vogalnih vezi, so dodana naknadno in sidrana v talne plošče. Streha je odstranjena in na strešno ploščo je postavljena lahka jeklena konstrukcija. Tudi tla nadzidka so iz lahkih materialov. Za-radi premikov inštalacij je debelina večja, kot pri obstoječih etažah. Na ločenih temeljih, ki so postavljeni na pilote, je postavljen še prizidek. Piloti imajo globino do trde podlage, ki naj bi po tehnič-nem poročilu iz leta 1958 bila na globini -13,00m.

ZASNOVA ARMIRANO-BETONSKIH IN ZIDANIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOČJIH Konstrukcija naj bo čimbolj pravilna v tlorisu in po višini. Ne-konstrukcijski elementi naj bodo pritrjeni na nosilno konstrukcijo. Pri zasnovi konstrukcije je potrebno paziti na čim večjo pravilnost višine stavbe, kot tudi v tlorisu posameznih etaž.Merila za tlorisno pravilnost so:- Priblina simetrična razporeditev nosilnih elementov in mase gle-de na dve pravokotni smeri (čim bliže dvojni simetriji).- Zgoščenost tlorisne razporeditve. Dimenzije vdolbin v eni smeri naj ne bodo večje od 25% celotne tlorisne dimenzije v tej smeri (kompakten tloris, ki ni H, I ali X oblike).- Togost stropov v vodoravni ravnini mora biti dovolj velika glede na horizontalno togost navpičnih elementov konstrukcije, tako da imajo deformacije stropov majhen vpliv na razporeditev sil med navpične elemente. Merila za pravilnost po višini:- Vsi sistemi za prenos obtežbe v vodoravni smeri kot so jedra, ste-ne ali okvirji, naj potekajo neprekinjeno od temeljev do vrha stavbe.- Mase in togosti posameznih etaž se ne smejo naglo spreminjati po višini.(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), V. Kilar, 2003)

Površina zunanjega obrisa stavbe je 202,50m2 Tlorisna površina nosilnih zidov je 37,50m2, kar predstavlja 18,50% po-vršine. Ta delež zidov je v smeri S-J je 11,30%, v smeri V-Z pa 7,20%. Stavba ima volumen konstrukcijskih stenin tal okoli 950m3. Približna izračunana teža prazne stavbe je 23,750kN. Če do-damo še koristno obtežbo 1,25kN/m2, dobimo težo stavbe 25.750kN.

Nova konstrukcijska zasnova

Stara nosilna konstrukcija je očiščena nekaterih sten in para-petov. Na zahodni strani je dodan prizidek na ločenih temeljih, ki ležijo na pilotih. Stara in nova konstrukcija sta ločeni z dilatacijsko režo. Predvideti je potrebno posedanje prizidka in zaradi dodatne teže tudi posedanje obstoječega objekta. Nove konstrukcijske osi v veliki meri sledijo obstoječim, saj to omogoče lepše navezovanje prostorov. Nadzidani del ima konstrukcijske stebre postavljen nad obsto-ječimi zidovi, kar skupaj z ojačano stropno ploščo zagotavlja dobro razporeditev nove obtežbe.

odstranjeni zidovi dodani zidovi

2

67Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 68: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

7,20%

11,3

0%

6,60%

8,80

%

Teža stavbe skupaj s koristno obtežbo je okoli 25.750kN. Nova teža stavbe, na obstoječe temelje skupaj z nadzidkom bo okoli 27.650kN, kar predstavlja 7,3% povečanje obtežbe.

Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri pri obstoječi kon-strukciji (prva etaža)

Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri po odstranitvi nekaterih nosilnih sten (prva etaža)

Konstrukcijska zasnova nadzid-ka, 5 in 6 nadstropje.

Konstrukcijska zasnova prizidka, nadstropja P,1,2,3,4.

Označene so konstrukcije, ki jih odstranimo Objekt z odstranjenimi zidovi, povečanimi odprtinami Nadzidek zgradimo z lahko okvirno konstrukcijo Prizidek dilatirano postavimo na ločene temelje in pilot zaradi minimaliziranja posedkov

c. Za namene hlajenja se dovodne cevi za hladno potno vodo ovije okoli cevi za dovod zraka. Z ventilom se lahko pretok preko teh cevi vklopi ali izklopi.

a. 120m2 sončnih sprejemnikov toplote SSE poleti zadostuje potrebam po topli sa-nitarni vodi.

b. Na strehi se odpaden izstopni in svež vstopni zrak srečata v rekuperatorju in si izmenjata toploto brez mešanja.

f. Odvod izrabljenega zraka iz kopalnic, ku-hinj in kleti (rdeče cevi). Zaradi nadzidka, so v 5. in 6. nadstropju v talni plošči cevi včasih preusmerjene.

d. Dovod svežega zraka je urejen direktno preko dvigalnega in stopniščnega jaška. Od tu je nad vhodi stanovanj po ceveh spe-ljan do dnevnih in spalnih prostorov.

e. V kletnih prostorih je prostor za začasno skladiščenej odvečne tople pridobljene s SSE in za naprave za razvod tople vode z mestnega omrežja daljinskega ogravanja.

a cb

d fe Prikaz inštalacijskih napeljav po prenovi.

Dodane vertikalne ojačitve vogalov in dodani togi okvirji odprtin Prenovljeni konstrukciji dodamo nov fasadni ovoj in prenovljen izgled

Analiza sestave tal s sondiranjem in pogoji temeljenja

Pri analizi kvalitete obstoječe konstrukcije, mi je bila na voljo celotna gradbena dokumentacija, tudi z gradbenimi pogoji in razi-skavami nosilnosti zemljine. Poročilo o sestavi tal na podlagi sondiranja pove, da je sesta-va tal na območju Lepega pota 4 zelo nehomogena in povprečno zelo stiskljiva. Trša plast se nahaja od globine +,-0.00 do globine -4.00m, nato ji do globine -13.00m sledi zelo nestabilna plast, ka-tere stiskljivost proti južnemu delu še dodatno hitro narašča. Pov-prečna dopustna stiskljivost je z meritvami in računi bila določena na 1,25kg/cm. Ob predpostavljeni širini temelja, pa bi posedki po izgradnji morali biti med 4,5cm in 8cm.

Zaradi teh podatkov so bili pasovni temelji izvedeni s preč-nimi povezavami na vsakih 5m, celotna kletna konstrukcija pa je armirano-betonska. Dodatno ojačitev predstavlja križno armiranje vseh talnih plošč v vseh nadstropjih. Zaradi posedkov je posebej omenjena zahteva po kontra plošči stopnišča, ki bo preprečevala ločitev stopnišča od preostalega dela konstrukcije. Armaturne ojačitve vogalov niso bile izvedene, ker takratna zakonodaja tega še ni zapovedovala. Nivo talne vode se na območju giblje med -1.50m in -2.50m zato je nivo kleti na nivoju -1,40.

Kasneje iz načrtov temeljev je razvidno, da je širina pasovnih temeljev izredno velika. Izvedeni so na globini -2.05m in so široki na severu 1,95m, na jugu pa kar 3,90m. Kanaizacija je skupaj z deževnico speljana v javno kanalizacijo. Relativna kota objekta +,- 0,00 je na absolutni višini +294,20m

Sanacija nosilnih konstrukcij

Kot že ugotovljeno je nosilna konstrukcija v dobrem stanju, brez vidnih znakov razpok zaradi posedanja ali neprimerne kon-strukcijske zasnove ali izvedbe. Moja ugotovitev kvalitete gradnje je temeljila na temeljitem pregledu projektne dokumentacije in teh-ničnega poročila. Glede na funkcionalno razporeditev prostorov sem izrezal do-datne odprtine v obstoječo konstrukcijo. Novih odprtin ni veliko, da ne bi preveč ošibil nosilne konstrukcije. Večinoma gre za širitve parapetov obstoječih okenskih odprtin, ki nimajo nosilne funkcije, vendar stavbi dajejo togost. Odstranjen je ovoj stopnišča, ki zaradi izbočenosti ni imel po-sebne funkcije v primeru potresa. Balkoni so odstranjeni, ker so ob novem, debelejšem fasadnem ovoju postali preozki do meje uporabnosti. Zaradi vgradnje dvigala so odstranjene vse talne plošče v ko-palnici južnega stanovanja, narejen pa je preboj v pritlični etaži, ki omogoča dostop do dvigala.

Vsako odprtino je zaradi konstrukcijske trdnosti potrebno ojačati s togim okvirjem. Glede na tehnično poročilo so tla konstrukcijsko močna z diago-

nalno armaturo, prav tako je togo armirana celotna klet. Ker stavba nima vertikalnih vogalnih vezi, so dodana naknadno in sidrana v talne plošče. Streha je odstranjena in na strešno ploščo je postavljena lahka jeklena konstrukcija. Tudi tla nadzidka so iz lahkih materialov. Za-radi premikov inštalacij je debelina večja, kot pri obstoječih etažah. Na ločenih temeljih, ki so postavljeni na pilote, je postavljen še prizidek. Piloti imajo globino do trde podlage, ki naj bi po tehnič-nem poročilu iz leta 1958 bila na globini -13,00m.

ZASNOVA ARMIRANO-BETONSKIH IN ZIDANIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOČJIH Konstrukcija naj bo čimbolj pravilna v tlorisu in po višini. Ne-konstrukcijski elementi naj bodo pritrjeni na nosilno konstrukcijo. Pri zasnovi konstrukcije je potrebno paziti na čim večjo pravilnost višine stavbe, kot tudi v tlorisu posameznih etaž.Merila za tlorisno pravilnost so:- Priblina simetrična razporeditev nosilnih elementov in mase gle-de na dve pravokotni smeri (čim bliže dvojni simetriji).- Zgoščenost tlorisne razporeditve. Dimenzije vdolbin v eni smeri naj ne bodo večje od 25% celotne tlorisne dimenzije v tej smeri (kompakten tloris, ki ni H, I ali X oblike).- Togost stropov v vodoravni ravnini mora biti dovolj velika glede na horizontalno togost navpičnih elementov konstrukcije, tako da imajo deformacije stropov majhen vpliv na razporeditev sil med navpične elemente. Merila za pravilnost po višini:- Vsi sistemi za prenos obtežbe v vodoravni smeri kot so jedra, ste-ne ali okvirji, naj potekajo neprekinjeno od temeljev do vrha stavbe.- Mase in togosti posameznih etaž se ne smejo naglo spreminjati po višini.(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), V. Kilar, 2003)

Površina zunanjega obrisa stavbe je 202,50m2 Tlorisna površina nosilnih zidov je 37,50m2, kar predstavlja 18,50% po-vršine. Ta delež zidov je v smeri S-J je 11,30%, v smeri V-Z pa 7,20%. Stavba ima volumen konstrukcijskih stenin tal okoli 950m3. Približna izračunana teža prazne stavbe je 23,750kN. Če do-damo še koristno obtežbo 1,25kN/m2, dobimo težo stavbe 25.750kN.

Nova konstrukcijska zasnova

Stara nosilna konstrukcija je očiščena nekaterih sten in para-petov. Na zahodni strani je dodan prizidek na ločenih temeljih, ki ležijo na pilotih. Stara in nova konstrukcija sta ločeni z dilatacijsko režo. Predvideti je potrebno posedanje prizidka in zaradi dodatne teže tudi posedanje obstoječega objekta. Nove konstrukcijske osi v veliki meri sledijo obstoječim, saj to omogoče lepše navezovanje prostorov. Nadzidani del ima konstrukcijske stebre postavljen nad obsto-ječimi zidovi, kar skupaj z ojačano stropno ploščo zagotavlja dobro razporeditev nove obtežbe.

odstranjeni zidovi dodani zidovi

2

68

Page 69: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

7,20%

11,3

0%

6,60%

8,80

%

Teža stavbe skupaj s koristno obtežbo je okoli 25.750kN. Nova teža stavbe, na obstoječe temelje skupaj z nadzidkom bo okoli 27.650kN, kar predstavlja 7,3% povečanje obtežbe.

Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri pri obstoječi kon-strukciji (prva etaža)

Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri po odstranitvi nekaterih nosilnih sten (prva etaža)

Konstrukcijska zasnova nadzid-ka, 5 in 6 nadstropje.

Konstrukcijska zasnova prizidka, nadstropja P,1,2,3,4.

Označene so konstrukcije, ki jih odstranimo Objekt z odstranjenimi zidovi, povečanimi odprtinami Nadzidek zgradimo z lahko okvirno konstrukcijo Prizidek dilatirano postavimo na ločene temelje in pilot zaradi minimaliziranja posedkov

c. Za namene hlajenja se dovodne cevi za hladno potno vodo ovije okoli cevi za dovod zraka. Z ventilom se lahko pretok preko teh cevi vklopi ali izklopi.

a. 120m2 sončnih sprejemnikov toplote SSE poleti zadostuje potrebam po topli sa-nitarni vodi.

b. Na strehi se odpaden izstopni in svež vstopni zrak srečata v rekuperatorju in si izmenjata toploto brez mešanja.

f. Odvod izrabljenega zraka iz kopalnic, ku-hinj in kleti (rdeče cevi). Zaradi nadzidka, so v 5. in 6. nadstropju v talni plošči cevi včasih preusmerjene.

d. Dovod svežega zraka je urejen direktno preko dvigalnega in stopniščnega jaška. Od tu je nad vhodi stanovanj po ceveh spe-ljan do dnevnih in spalnih prostorov.

e. V kletnih prostorih je prostor za začasno skladiščenej odvečne tople pridobljene s SSE in za naprave za razvod tople vode z mestnega omrežja daljinskega ogravanja.

a cb

d fe Prikaz inštalacijskih napeljav po prenovi.

Dodane vertikalne ojačitve vogalov in dodani togi okvirji odprtin Prenovljeni konstrukciji dodamo nov fasadni ovoj in prenovljen izgled

Analiza sestave tal s sondiranjem in pogoji temeljenja

Pri analizi kvalitete obstoječe konstrukcije, mi je bila na voljo celotna gradbena dokumentacija, tudi z gradbenimi pogoji in razi-skavami nosilnosti zemljine. Poročilo o sestavi tal na podlagi sondiranja pove, da je sesta-va tal na območju Lepega pota 4 zelo nehomogena in povprečno zelo stiskljiva. Trša plast se nahaja od globine +,-0.00 do globine -4.00m, nato ji do globine -13.00m sledi zelo nestabilna plast, ka-tere stiskljivost proti južnemu delu še dodatno hitro narašča. Pov-prečna dopustna stiskljivost je z meritvami in računi bila določena na 1,25kg/cm. Ob predpostavljeni širini temelja, pa bi posedki po izgradnji morali biti med 4,5cm in 8cm.

Zaradi teh podatkov so bili pasovni temelji izvedeni s preč-nimi povezavami na vsakih 5m, celotna kletna konstrukcija pa je armirano-betonska. Dodatno ojačitev predstavlja križno armiranje vseh talnih plošč v vseh nadstropjih. Zaradi posedkov je posebej omenjena zahteva po kontra plošči stopnišča, ki bo preprečevala ločitev stopnišča od preostalega dela konstrukcije. Armaturne ojačitve vogalov niso bile izvedene, ker takratna zakonodaja tega še ni zapovedovala. Nivo talne vode se na območju giblje med -1.50m in -2.50m zato je nivo kleti na nivoju -1,40.

Kasneje iz načrtov temeljev je razvidno, da je širina pasovnih temeljev izredno velika. Izvedeni so na globini -2.05m in so široki na severu 1,95m, na jugu pa kar 3,90m. Kanaizacija je skupaj z deževnico speljana v javno kanalizacijo. Relativna kota objekta +,- 0,00 je na absolutni višini +294,20m

Sanacija nosilnih konstrukcij

Kot že ugotovljeno je nosilna konstrukcija v dobrem stanju, brez vidnih znakov razpok zaradi posedanja ali neprimerne kon-strukcijske zasnove ali izvedbe. Moja ugotovitev kvalitete gradnje je temeljila na temeljitem pregledu projektne dokumentacije in teh-ničnega poročila. Glede na funkcionalno razporeditev prostorov sem izrezal do-datne odprtine v obstoječo konstrukcijo. Novih odprtin ni veliko, da ne bi preveč ošibil nosilne konstrukcije. Večinoma gre za širitve parapetov obstoječih okenskih odprtin, ki nimajo nosilne funkcije, vendar stavbi dajejo togost. Odstranjen je ovoj stopnišča, ki zaradi izbočenosti ni imel po-sebne funkcije v primeru potresa. Balkoni so odstranjeni, ker so ob novem, debelejšem fasadnem ovoju postali preozki do meje uporabnosti. Zaradi vgradnje dvigala so odstranjene vse talne plošče v ko-palnici južnega stanovanja, narejen pa je preboj v pritlični etaži, ki omogoča dostop do dvigala.

Vsako odprtino je zaradi konstrukcijske trdnosti potrebno ojačati s togim okvirjem. Glede na tehnično poročilo so tla konstrukcijsko močna z diago-

nalno armaturo, prav tako je togo armirana celotna klet. Ker stavba nima vertikalnih vogalnih vezi, so dodana naknadno in sidrana v talne plošče. Streha je odstranjena in na strešno ploščo je postavljena lahka jeklena konstrukcija. Tudi tla nadzidka so iz lahkih materialov. Za-radi premikov inštalacij je debelina večja, kot pri obstoječih etažah. Na ločenih temeljih, ki so postavljeni na pilote, je postavljen še prizidek. Piloti imajo globino do trde podlage, ki naj bi po tehnič-nem poročilu iz leta 1958 bila na globini -13,00m.

ZASNOVA ARMIRANO-BETONSKIH IN ZIDANIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOČJIH Konstrukcija naj bo čimbolj pravilna v tlorisu in po višini. Ne-konstrukcijski elementi naj bodo pritrjeni na nosilno konstrukcijo. Pri zasnovi konstrukcije je potrebno paziti na čim večjo pravilnost višine stavbe, kot tudi v tlorisu posameznih etaž.Merila za tlorisno pravilnost so:- Priblina simetrična razporeditev nosilnih elementov in mase gle-de na dve pravokotni smeri (čim bliže dvojni simetriji).- Zgoščenost tlorisne razporeditve. Dimenzije vdolbin v eni smeri naj ne bodo večje od 25% celotne tlorisne dimenzije v tej smeri (kompakten tloris, ki ni H, I ali X oblike).- Togost stropov v vodoravni ravnini mora biti dovolj velika glede na horizontalno togost navpičnih elementov konstrukcije, tako da imajo deformacije stropov majhen vpliv na razporeditev sil med navpične elemente. Merila za pravilnost po višini:- Vsi sistemi za prenos obtežbe v vodoravni smeri kot so jedra, ste-ne ali okvirji, naj potekajo neprekinjeno od temeljev do vrha stavbe.- Mase in togosti posameznih etaž se ne smejo naglo spreminjati po višini.(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), V. Kilar, 2003)

Površina zunanjega obrisa stavbe je 202,50m2 Tlorisna površina nosilnih zidov je 37,50m2, kar predstavlja 18,50% po-vršine. Ta delež zidov je v smeri S-J je 11,30%, v smeri V-Z pa 7,20%. Stavba ima volumen konstrukcijskih stenin tal okoli 950m3. Približna izračunana teža prazne stavbe je 23,750kN. Če do-damo še koristno obtežbo 1,25kN/m2, dobimo težo stavbe 25.750kN.

Nova konstrukcijska zasnova

Stara nosilna konstrukcija je očiščena nekaterih sten in para-petov. Na zahodni strani je dodan prizidek na ločenih temeljih, ki ležijo na pilotih. Stara in nova konstrukcija sta ločeni z dilatacijsko režo. Predvideti je potrebno posedanje prizidka in zaradi dodatne teže tudi posedanje obstoječega objekta. Nove konstrukcijske osi v veliki meri sledijo obstoječim, saj to omogoče lepše navezovanje prostorov. Nadzidani del ima konstrukcijske stebre postavljen nad obsto-ječimi zidovi, kar skupaj z ojačano stropno ploščo zagotavlja dobro razporeditev nove obtežbe.

odstranjeni zidovi dodani zidovi

2

69Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 70: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

D,E+269,00m2

A,B,C+356,00m2

G+428,10m2

6.8.1 Stanovanje A Stanovanje ima predvideni dve ležišči in je namenjeno starejšim parom, ki so se jim otroci že odselili. V prizidku se doda dnevni pro-stor z balkonom, ki je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico. Kopal-nica se zaradi dvigala premakne v prostor kjer je prej bila kuhinja. Uporabna površina se poveča za 12,40m2, površina oken pa za 21,20m2.

6.8.2 Stanovanje B Stanovanje ima predvidena tri ležišči in je namenjeno majhnim oziroma mladim družinam. V prizidku se doda dnevni prostor z bal-konom, ki je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico. Kopalnica osta-ne na istem mestu, bivša kuhinja pa se preuredi v otroško sobo. Uporabna površina se poveča za 14,70m2, površina oken pa za 22,00m2.

6.7,8.3 Stanovanje C To stanovanje je najbolj spremenjeno. Po novem ima predvi-dena tri do štiri ležišča in je namenjeno majhnim oziroma mladim družinam. V prizidku se poveča spalnica, doda dnevni prostor in otroška soba. Vsem se doda še balkon. Kopalnica ostane na istem mestu, dodatno pa se uredi WC. Uporabna površina se poveča za 44,10m2, površina oken pa za 17,30m2.

6.8.4 Parkirna hiša Na zahodni strani se pod nivojem tal uredi manjša garaža, ki za 12 avtomobilov. To sicer ni dovolj za vsa stanovanja, vendar lahko zelo pripomore k udobju stanovalcev. Garažo se lahko še dodatno podaljša proti jugu, vendar je to že poseg na sosednje zemljišče.

6.8.5 Kolesarnica Obstoječa kolesarnica nikakor ne zadosti predpisom, zato se jo uredi pod prizidkom.

6.8.6 Novo stanovanje D Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad obstoječe zido-ve, kar delno vpliva na tlorisno razporeditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvo-vi-šinski dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika stena, ki se lahko uporabi za film-ske projekcije ali plezalno steno. Stanovanje je torej primerno za večje družine, ki si rade na velikem platnu ogledajo kakšen dober film. Dnevni prostor ima izstop na veliko pokrito teraso. V pritličju ob

vhodu se nahaja WC in garderobni prostor. Dvo-ramne stopnice so iz dvovišinskega prostora speljane v zgornje nadstropje, kjer se na zahodni strani nahajajo spalnica in dve otroški sobi. Na vzhodni strani je velika kopalnica.

6.8.7 Novo stanovanje E Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad obstoječe zido-ve, kar delno vpliva na tlorisno razporeditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvovišin-

ski dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika stena, ki se lahko uporabi za film-ske projekcije ali plezalno steno. Stanovanje je torej primerno za večje družine, ki imajo rade šport. Dnevni prostor ima izstop na veliko pokrito teraso. Ob vhodu se nahaja kopalnica, garderobni prostor in spalnica. Dvoramne stopnice so iz dvovišinskega pro-stora speljane v zgornje nadstropje, kjer se nahajata še dve otroški sobi in kopalnica.

6.8.8 Klet Obstoječa klet je dovolj velika. Zagotovljen je tudi prostor za čistilko, ter za zalogovnik tople sanitarne vode, ogrete s sončnimi kolektorji in razdelilno postajo za daljinski ogrevalni sistem.

6.8.9 Vertikalne komunikacije Skladno s predpisi se doda dvigalo, same stopnice pa ostanejo nespremenjene.

A

64,50m2

B

66,80m2

C

92,40m2

Površine in razporeditev prostorov po prenovi, od P do P+4

B (obst.)

52,10m2

A (obst.)

52,10m2

C (obst.)

48,30m2

Površine in razporeditev pri obstoječi tipični etaži

E

144,30m2

D

124,70m2

Površine in razporeditev v nadzidku, P+6

Slika 62: Prostorske sheme možnih posegov

Poseg je enostaven, učinkovitin uporaben.

Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno.

Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno. Velike težave pri prebojih talnih plošč.

Izključujoče s posegom 6. Izključujoče s posegom 6. Potreba po dodatnih prostorih in balkonih je velika, zatoje prizidek v večjem obsegu upravičen.

Zaradi lokacije v mestu je upravičena zgostitev naselja, kar lahkodosežemo z nadzidavo z lahko konstrukcijo.

Izgradnja dvigala je za stanovanjski objekt takšne višine tudi pri prenovi nujna.

Ugodi se želja po dodatnih parkirnih prostorih, kolesarnici, prenovljenih jav-nih površinah s klopmiin igrali.

Primernost posega za Lepi pot 4:

Parkirna hiša

340,10m2

Kol

esar

nica

88,0

0m2

Vertikalne

komunikacije

18,00m2

Klet

152,40m2

Površine in razporeditev prostorov po prenovi v kgaraži,kolesarnici in kleti

Možni posegi

Obstoječe tri stanovanjske enote se ponovijo v vseh petih nadstro-pjih. Severno in južno stanovanje sta skoraj zrcalno simetrični s po-vršino 52m2, zahodno orientirano stanovanje pa ima površino 48m2. V naslednjih devetih primerih bom opisal najbolj očitne možne posege za povečanje površine stanovanj s prenovo.

Rušitev predelnih in nosilnih sten, povečevanje okenskih odprtin.

Združevanje stanovanjskih enot horizontalno.

Združevanje stanovanjskih enot vertikalno.

Gradnja novih balkonov in teras.

Prizidek k stanovanjem.

Prizidek k stanovanjem in dodaten balkon.

Nadzidava.

Prenova vertikalnih in horizontalnih komunikacij.

Dodajanje novih funkcij in servisnih prostorov.

3

70

Page 71: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

D,E+269,00m2

A,B,C+356,00m2

G+428,10m2

6.8.1 Stanovanje A Stanovanje ima predvideni dve ležišči in je namenjeno starejšim parom, ki so se jim otroci že odselili. V prizidku se doda dnevni pro-stor z balkonom, ki je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico. Kopal-nica se zaradi dvigala premakne v prostor kjer je prej bila kuhinja. Uporabna površina se poveča za 12,40m2, površina oken pa za 21,20m2.

6.8.2 Stanovanje B Stanovanje ima predvidena tri ležišči in je namenjeno majhnim oziroma mladim družinam. V prizidku se doda dnevni prostor z bal-konom, ki je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico. Kopalnica osta-ne na istem mestu, bivša kuhinja pa se preuredi v otroško sobo. Uporabna površina se poveča za 14,70m2, površina oken pa za 22,00m2.

6.7,8.3 Stanovanje C To stanovanje je najbolj spremenjeno. Po novem ima predvi-dena tri do štiri ležišča in je namenjeno majhnim oziroma mladim družinam. V prizidku se poveča spalnica, doda dnevni prostor in otroška soba. Vsem se doda še balkon. Kopalnica ostane na istem mestu, dodatno pa se uredi WC. Uporabna površina se poveča za 44,10m2, površina oken pa za 17,30m2.

6.8.4 Parkirna hiša Na zahodni strani se pod nivojem tal uredi manjša garaža, ki za 12 avtomobilov. To sicer ni dovolj za vsa stanovanja, vendar lahko zelo pripomore k udobju stanovalcev. Garažo se lahko še dodatno podaljša proti jugu, vendar je to že poseg na sosednje zemljišče.

6.8.5 Kolesarnica Obstoječa kolesarnica nikakor ne zadosti predpisom, zato se jo uredi pod prizidkom.

6.8.6 Novo stanovanje D Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad obstoječe zido-ve, kar delno vpliva na tlorisno razporeditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvo-vi-šinski dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika stena, ki se lahko uporabi za film-ske projekcije ali plezalno steno. Stanovanje je torej primerno za večje družine, ki si rade na velikem platnu ogledajo kakšen dober film. Dnevni prostor ima izstop na veliko pokrito teraso. V pritličju ob

vhodu se nahaja WC in garderobni prostor. Dvo-ramne stopnice so iz dvovišinskega prostora speljane v zgornje nadstropje, kjer se na zahodni strani nahajajo spalnica in dve otroški sobi. Na vzhodni strani je velika kopalnica.

6.8.7 Novo stanovanje E Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad obstoječe zido-ve, kar delno vpliva na tlorisno razporeditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvovišin-

ski dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika stena, ki se lahko uporabi za film-ske projekcije ali plezalno steno. Stanovanje je torej primerno za večje družine, ki imajo rade šport. Dnevni prostor ima izstop na veliko pokrito teraso. Ob vhodu se nahaja kopalnica, garderobni prostor in spalnica. Dvoramne stopnice so iz dvovišinskega pro-stora speljane v zgornje nadstropje, kjer se nahajata še dve otroški sobi in kopalnica.

6.8.8 Klet Obstoječa klet je dovolj velika. Zagotovljen je tudi prostor za čistilko, ter za zalogovnik tople sanitarne vode, ogrete s sončnimi kolektorji in razdelilno postajo za daljinski ogrevalni sistem.

6.8.9 Vertikalne komunikacije Skladno s predpisi se doda dvigalo, same stopnice pa ostanejo nespremenjene.

A

64,50m2

B

66,80m2

C

92,40m2

Površine in razporeditev prostorov po prenovi, od P do P+4

B (obst.)

52,10m2

A (obst.)

52,10m2

C (obst.)

48,30m2

Površine in razporeditev pri obstoječi tipični etaži

E

144,30m2

D

124,70m2

Površine in razporeditev v nadzidku, P+6

Slika 62: Prostorske sheme možnih posegov

Poseg je enostaven, učinkovitin uporaben.

Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno.

Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno. Velike težave pri prebojih talnih plošč.

Izključujoče s posegom 6. Izključujoče s posegom 6. Potreba po dodatnih prostorih in balkonih je velika, zatoje prizidek v večjem obsegu upravičen.

Zaradi lokacije v mestu je upravičena zgostitev naselja, kar lahkodosežemo z nadzidavo z lahko konstrukcijo.

Izgradnja dvigala je za stanovanjski objekt takšne višine tudi pri prenovi nujna.

Ugodi se želja po dodatnih parkirnih prostorih, kolesarnici, prenovljenih jav-nih površinah s klopmiin igrali.

Primernost posega za Lepi pot 4:

Parkirna hiša

340,10m2

Kol

esar

nica

88,0

0m2

Vertikalne

komunikacije

18,00m2

Klet

152,40m2

Površine in razporeditev prostorov po prenovi v kgaraži,kolesarnici in kleti

Možni posegi

Obstoječe tri stanovanjske enote se ponovijo v vseh petih nadstro-pjih. Severno in južno stanovanje sta skoraj zrcalno simetrični s po-vršino 52m2, zahodno orientirano stanovanje pa ima površino 48m2. V naslednjih devetih primerih bom opisal najbolj očitne možne posege za povečanje površine stanovanj s prenovo.

Rušitev predelnih in nosilnih sten, povečevanje okenskih odprtin.

Združevanje stanovanjskih enot horizontalno.

Združevanje stanovanjskih enot vertikalno.

Gradnja novih balkonov in teras.

Prizidek k stanovanjem.

Prizidek k stanovanjem in dodaten balkon.

Nadzidava.

Prenova vertikalnih in horizontalnih komunikacij.

Dodajanje novih funkcij in servisnih prostorov.

3 IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

D,E+269,00m2

A,B,C+356,00m2

G+428,10m2

6.8.1 Stanovanje A Stanovanje ima predvideni dve ležišči in je namenjeno starejšim parom, ki so se jim otroci že odselili. V prizidku se doda dnevni pro-stor z balkonom, ki je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico. Kopal-nica se zaradi dvigala premakne v prostor kjer je prej bila kuhinja. Uporabna površina se poveča za 12,40m2, površina oken pa za 21,20m2.

6.8.2 Stanovanje B Stanovanje ima predvidena tri ležišči in je namenjeno majhnim oziroma mladim družinam. V prizidku se doda dnevni prostor z bal-konom, ki je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico. Kopalnica osta-ne na istem mestu, bivša kuhinja pa se preuredi v otroško sobo. Uporabna površina se poveča za 14,70m2, površina oken pa za 22,00m2.

6.7,8.3 Stanovanje C To stanovanje je najbolj spremenjeno. Po novem ima predvi-dena tri do štiri ležišča in je namenjeno majhnim oziroma mladim družinam. V prizidku se poveča spalnica, doda dnevni prostor in otroška soba. Vsem se doda še balkon. Kopalnica ostane na istem mestu, dodatno pa se uredi WC. Uporabna površina se poveča za 44,10m2, površina oken pa za 17,30m2.

6.8.4 Parkirna hiša Na zahodni strani se pod nivojem tal uredi manjša garaža, ki za 12 avtomobilov. To sicer ni dovolj za vsa stanovanja, vendar lahko zelo pripomore k udobju stanovalcev. Garažo se lahko še dodatno podaljša proti jugu, vendar je to že poseg na sosednje zemljišče.

6.8.5 Kolesarnica Obstoječa kolesarnica nikakor ne zadosti predpisom, zato se jo uredi pod prizidkom.

6.8.6 Novo stanovanje D Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad obstoječe zido-ve, kar delno vpliva na tlorisno razporeditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvo-vi-šinski dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika stena, ki se lahko uporabi za film-ske projekcije ali plezalno steno. Stanovanje je torej primerno za večje družine, ki si rade na velikem platnu ogledajo kakšen dober film. Dnevni prostor ima izstop na veliko pokrito teraso. V pritličju ob

vhodu se nahaja WC in garderobni prostor. Dvo-ramne stopnice so iz dvovišinskega prostora speljane v zgornje nadstropje, kjer se na zahodni strani nahajajo spalnica in dve otroški sobi. Na vzhodni strani je velika kopalnica.

6.8.7 Novo stanovanje E Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad obstoječe zido-ve, kar delno vpliva na tlorisno razporeditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvovišin-

ski dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika stena, ki se lahko uporabi za film-ske projekcije ali plezalno steno. Stanovanje je torej primerno za večje družine, ki imajo rade šport. Dnevni prostor ima izstop na veliko pokrito teraso. Ob vhodu se nahaja kopalnica, garderobni prostor in spalnica. Dvoramne stopnice so iz dvovišinskega pro-stora speljane v zgornje nadstropje, kjer se nahajata še dve otroški sobi in kopalnica.

6.8.8 Klet Obstoječa klet je dovolj velika. Zagotovljen je tudi prostor za čistilko, ter za zalogovnik tople sanitarne vode, ogrete s sončnimi kolektorji in razdelilno postajo za daljinski ogrevalni sistem.

6.8.9 Vertikalne komunikacije Skladno s predpisi se doda dvigalo, same stopnice pa ostanejo nespremenjene.

A

64,50m2

B

66,80m2

C

92,40m2

Površine in razporeditev prostorov po prenovi, od P do P+4

B (obst.)

52,10m2

A (obst.)

52,10m2

C (obst.)

48,30m2

Površine in razporeditev pri obstoječi tipični etaži

E

144,30m2

D

124,70m2

Površine in razporeditev v nadzidku, P+6

Slika 62: Prostorske sheme možnih posegov

Poseg je enostaven, učinkovitin uporaben.

Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno.

Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno. Velike težave pri prebojih talnih plošč.

Izključujoče s posegom 6. Izključujoče s posegom 6. Potreba po dodatnih prostorih in balkonih je velika, zatoje prizidek v večjem obsegu upravičen.

Zaradi lokacije v mestu je upravičena zgostitev naselja, kar lahkodosežemo z nadzidavo z lahko konstrukcijo.

Izgradnja dvigala je za stanovanjski objekt takšne višine tudi pri prenovi nujna.

Ugodi se želja po dodatnih parkirnih prostorih, kolesarnici, prenovljenih jav-nih površinah s klopmiin igrali.

Primernost posega za Lepi pot 4:

Parkirna hiša

340,10m2

Kol

esar

nica

88,0

0m2

Vertikalne

komunikacije

18,00m2

Klet

152,40m2

Površine in razporeditev prostorov po prenovi v kgaraži,kolesarnici in kleti

Možni posegi

Obstoječe tri stanovanjske enote se ponovijo v vseh petih nadstro-pjih. Severno in južno stanovanje sta skoraj zrcalno simetrični s po-vršino 52m2, zahodno orientirano stanovanje pa ima površino 48m2. V naslednjih devetih primerih bom opisal najbolj očitne možne posege za povečanje površine stanovanj s prenovo.

Rušitev predelnih in nosilnih sten, povečevanje okenskih odprtin.

Združevanje stanovanjskih enot horizontalno.

Združevanje stanovanjskih enot vertikalno.

Gradnja novih balkonov in teras.

Prizidek k stanovanjem.

Prizidek k stanovanjem in dodaten balkon.

Nadzidava.

Prenova vertikalnih in horizontalnih komunikacij.

Dodajanje novih funkcij in servisnih prostorov.

3

71Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 72: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

D,E+269,00m2

A,B,C+356,00m2

G+428,10m2

6.8.1 Stanovanje A Stanovanje ima predvideni dve ležišči in je namenjeno starejšim parom, ki so se jim otroci že odselili. V prizidku se doda dnevni pro-stor z balkonom, ki je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico. Kopal-nica se zaradi dvigala premakne v prostor kjer je prej bila kuhinja. Uporabna površina se poveča za 12,40m2, površina oken pa za 21,20m2.

6.8.2 Stanovanje B Stanovanje ima predvidena tri ležišči in je namenjeno majhnim oziroma mladim družinam. V prizidku se doda dnevni prostor z bal-konom, ki je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico. Kopalnica osta-ne na istem mestu, bivša kuhinja pa se preuredi v otroško sobo. Uporabna površina se poveča za 14,70m2, površina oken pa za 22,00m2.

6.7,8.3 Stanovanje C To stanovanje je najbolj spremenjeno. Po novem ima predvi-dena tri do štiri ležišča in je namenjeno majhnim oziroma mladim družinam. V prizidku se poveča spalnica, doda dnevni prostor in otroška soba. Vsem se doda še balkon. Kopalnica ostane na istem mestu, dodatno pa se uredi WC. Uporabna površina se poveča za 44,10m2, površina oken pa za 17,30m2.

6.8.4 Parkirna hiša Na zahodni strani se pod nivojem tal uredi manjša garaža, ki za 12 avtomobilov. To sicer ni dovolj za vsa stanovanja, vendar lahko zelo pripomore k udobju stanovalcev. Garažo se lahko še dodatno podaljša proti jugu, vendar je to že poseg na sosednje zemljišče.

6.8.5 Kolesarnica Obstoječa kolesarnica nikakor ne zadosti predpisom, zato se jo uredi pod prizidkom.

6.8.6 Novo stanovanje D Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad obstoječe zido-ve, kar delno vpliva na tlorisno razporeditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvo-vi-šinski dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika stena, ki se lahko uporabi za film-ske projekcije ali plezalno steno. Stanovanje je torej primerno za večje družine, ki si rade na velikem platnu ogledajo kakšen dober film. Dnevni prostor ima izstop na veliko pokrito teraso. V pritličju ob

vhodu se nahaja WC in garderobni prostor. Dvo-ramne stopnice so iz dvovišinskega prostora speljane v zgornje nadstropje, kjer se na zahodni strani nahajajo spalnica in dve otroški sobi. Na vzhodni strani je velika kopalnica.

6.8.7 Novo stanovanje E Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad obstoječe zido-ve, kar delno vpliva na tlorisno razporeditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvovišin-

ski dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika stena, ki se lahko uporabi za film-ske projekcije ali plezalno steno. Stanovanje je torej primerno za večje družine, ki imajo rade šport. Dnevni prostor ima izstop na veliko pokrito teraso. Ob vhodu se nahaja kopalnica, garderobni prostor in spalnica. Dvoramne stopnice so iz dvovišinskega pro-stora speljane v zgornje nadstropje, kjer se nahajata še dve otroški sobi in kopalnica.

6.8.8 Klet Obstoječa klet je dovolj velika. Zagotovljen je tudi prostor za čistilko, ter za zalogovnik tople sanitarne vode, ogrete s sončnimi kolektorji in razdelilno postajo za daljinski ogrevalni sistem.

6.8.9 Vertikalne komunikacije Skladno s predpisi se doda dvigalo, same stopnice pa ostanejo nespremenjene.

A

64,50m2

B

66,80m2

C

92,40m2

Površine in razporeditev prostorov po prenovi, od P do P+4

B (obst.)

52,10m2

A (obst.)

52,10m2

C (obst.)

48,30m2

Površine in razporeditev pri obstoječi tipični etaži

E

144,30m2

D

124,70m2

Površine in razporeditev v nadzidku, P+6

Slika 62: Prostorske sheme možnih posegov

Poseg je enostaven, učinkovitin uporaben.

Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno.

Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno. Velike težave pri prebojih talnih plošč.

Izključujoče s posegom 6. Izključujoče s posegom 6. Potreba po dodatnih prostorih in balkonih je velika, zatoje prizidek v večjem obsegu upravičen.

Zaradi lokacije v mestu je upravičena zgostitev naselja, kar lahkodosežemo z nadzidavo z lahko konstrukcijo.

Izgradnja dvigala je za stanovanjski objekt takšne višine tudi pri prenovi nujna.

Ugodi se želja po dodatnih parkirnih prostorih, kolesarnici, prenovljenih jav-nih površinah s klopmiin igrali.

Primernost posega za Lepi pot 4:

Parkirna hiša

340,10m2

Kol

esar

nica

88,0

0m2

Vertikalne

komunikacije

18,00m2

Klet

152,40m2

Površine in razporeditev prostorov po prenovi v kgaraži,kolesarnici in kleti

Možni posegi

Obstoječe tri stanovanjske enote se ponovijo v vseh petih nadstro-pjih. Severno in južno stanovanje sta skoraj zrcalno simetrični s po-vršino 52m2, zahodno orientirano stanovanje pa ima površino 48m2. V naslednjih devetih primerih bom opisal najbolj očitne možne posege za povečanje površine stanovanj s prenovo.

Rušitev predelnih in nosilnih sten, povečevanje okenskih odprtin.

Združevanje stanovanjskih enot horizontalno.

Združevanje stanovanjskih enot vertikalno.

Gradnja novih balkonov in teras.

Prizidek k stanovanjem.

Prizidek k stanovanjem in dodaten balkon.

Nadzidava.

Prenova vertikalnih in horizontalnih komunikacij.

Dodajanje novih funkcij in servisnih prostorov.

3

72

Page 73: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

D,E+269,00m2

A,B,C+356,00m2

G+428,10m2

6.8.1 Stanovanje A Stanovanje ima predvideni dve ležišči in je namenjeno starejšim parom, ki so se jim otroci že odselili. V prizidku se doda dnevni pro-stor z balkonom, ki je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico. Kopal-nica se zaradi dvigala premakne v prostor kjer je prej bila kuhinja. Uporabna površina se poveča za 12,40m2, površina oken pa za 21,20m2.

6.8.2 Stanovanje B Stanovanje ima predvidena tri ležišči in je namenjeno majhnim oziroma mladim družinam. V prizidku se doda dnevni prostor z bal-konom, ki je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico. Kopalnica osta-ne na istem mestu, bivša kuhinja pa se preuredi v otroško sobo. Uporabna površina se poveča za 14,70m2, površina oken pa za 22,00m2.

6.7,8.3 Stanovanje C To stanovanje je najbolj spremenjeno. Po novem ima predvi-dena tri do štiri ležišča in je namenjeno majhnim oziroma mladim družinam. V prizidku se poveča spalnica, doda dnevni prostor in otroška soba. Vsem se doda še balkon. Kopalnica ostane na istem mestu, dodatno pa se uredi WC. Uporabna površina se poveča za 44,10m2, površina oken pa za 17,30m2.

6.8.4 Parkirna hiša Na zahodni strani se pod nivojem tal uredi manjša garaža, ki za 12 avtomobilov. To sicer ni dovolj za vsa stanovanja, vendar lahko zelo pripomore k udobju stanovalcev. Garažo se lahko še dodatno podaljša proti jugu, vendar je to že poseg na sosednje zemljišče.

6.8.5 Kolesarnica Obstoječa kolesarnica nikakor ne zadosti predpisom, zato se jo uredi pod prizidkom.

6.8.6 Novo stanovanje D Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad obstoječe zido-ve, kar delno vpliva na tlorisno razporeditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvo-vi-šinski dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika stena, ki se lahko uporabi za film-ske projekcije ali plezalno steno. Stanovanje je torej primerno za večje družine, ki si rade na velikem platnu ogledajo kakšen dober film. Dnevni prostor ima izstop na veliko pokrito teraso. V pritličju ob

vhodu se nahaja WC in garderobni prostor. Dvo-ramne stopnice so iz dvovišinskega prostora speljane v zgornje nadstropje, kjer se na zahodni strani nahajajo spalnica in dve otroški sobi. Na vzhodni strani je velika kopalnica.

6.8.7 Novo stanovanje E Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad obstoječe zido-ve, kar delno vpliva na tlorisno razporeditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvovišin-

ski dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika stena, ki se lahko uporabi za film-ske projekcije ali plezalno steno. Stanovanje je torej primerno za večje družine, ki imajo rade šport. Dnevni prostor ima izstop na veliko pokrito teraso. Ob vhodu se nahaja kopalnica, garderobni prostor in spalnica. Dvoramne stopnice so iz dvovišinskega pro-stora speljane v zgornje nadstropje, kjer se nahajata še dve otroški sobi in kopalnica.

6.8.8 Klet Obstoječa klet je dovolj velika. Zagotovljen je tudi prostor za čistilko, ter za zalogovnik tople sanitarne vode, ogrete s sončnimi kolektorji in razdelilno postajo za daljinski ogrevalni sistem.

6.8.9 Vertikalne komunikacije Skladno s predpisi se doda dvigalo, same stopnice pa ostanejo nespremenjene.

A

64,50m2

B

66,80m2

C

92,40m2

Površine in razporeditev prostorov po prenovi, od P do P+4

B (obst.)

52,10m2

A (obst.)

52,10m2

C (obst.)

48,30m2

Površine in razporeditev pri obstoječi tipični etaži

E

144,30m2

D

124,70m2

Površine in razporeditev v nadzidku, P+6

Slika 62: Prostorske sheme možnih posegov

Poseg je enostaven, učinkovitin uporaben.

Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno.

Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno. Velike težave pri prebojih talnih plošč.

Izključujoče s posegom 6. Izključujoče s posegom 6. Potreba po dodatnih prostorih in balkonih je velika, zatoje prizidek v večjem obsegu upravičen.

Zaradi lokacije v mestu je upravičena zgostitev naselja, kar lahkodosežemo z nadzidavo z lahko konstrukcijo.

Izgradnja dvigala je za stanovanjski objekt takšne višine tudi pri prenovi nujna.

Ugodi se želja po dodatnih parkirnih prostorih, kolesarnici, prenovljenih jav-nih površinah s klopmiin igrali.

Primernost posega za Lepi pot 4:

Parkirna hiša

340,10m2

Kol

esar

nica

88,0

0m2

Vertikalne

komunikacije

18,00m2

Klet

152,40m2

Površine in razporeditev prostorov po prenovi v kgaraži,kolesarnici in kleti

Možni posegi

Obstoječe tri stanovanjske enote se ponovijo v vseh petih nadstro-pjih. Severno in južno stanovanje sta skoraj zrcalno simetrični s po-vršino 52m2, zahodno orientirano stanovanje pa ima površino 48m2. V naslednjih devetih primerih bom opisal najbolj očitne možne posege za povečanje površine stanovanj s prenovo.

Rušitev predelnih in nosilnih sten, povečevanje okenskih odprtin.

Združevanje stanovanjskih enot horizontalno.

Združevanje stanovanjskih enot vertikalno.

Gradnja novih balkonov in teras.

Prizidek k stanovanjem.

Prizidek k stanovanjem in dodaten balkon.

Nadzidava.

Prenova vertikalnih in horizontalnih komunikacij.

Dodajanje novih funkcij in servisnih prostorov.

3

73Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 74: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

Pogled na prednjo, vzhodno fasado in vzdolž ulice Bičevje Pogled na zadnjo, zahodno fasado z nasprotne strani ulice Bičevje Ambient na terasi nadzidanih stanovanj

Ambient dvovišinskega dnevnega rosotra v nadzidanem stanovanju E Pogled na sprednjo fasado vzdolž ulice Lepi pot Plosk pogled na zadnjo, zahodno fasado s sosednjega bloka Bičevje 1Prostorski prikaz posega na obravnavanem območju Lepega pota in Bičevja

Povzetek

Potrebe sodobnih mestnih stanovalcev se brezpogojno večajo. Ljudje si povprečno želijo večja stanovanja in dodatne prostore kot so terase, balkoni, shrambe, večje dnevne prostore, skupne pro-store, ter boljšo javno opremo (klopi, igrišča). Želijo si dvigniti svoj stanovanjski standard. Ker je velika večina blokov v Ljubljani sedaj podstandardnih, rušitve tako številnih sosesk pa so nesmiselne, se nam v prihodnosti obetajo veliki obnovitveni projekti. Glavne točke obnove so:- zmanjšaje porabe energije in preusmeritev k obnovljivim virom energije- povečanje površine stanovanj- zagotovljanje ugodne mikroklime, temperature in osvetlitve- izboljšanje komunalne opreme- znižanje ravni hrupa- sanacija nosilnih konstrukcij- povečanje dostopnosti (invalidi)- spoštovanje obstoječih stavbnih struktur- upoštevanje trenutno veljavne zakonodaje- čim manj selitev stanovalcev- spoštovanje obstoječe vegetacije

S prenovo recikliramo tako prostor, kot v stavbo vgrajene grad-bene materiale. Mesto je potrebno zgoščevati, vendar ne na račun majhnih stanovanj. Po mojih ugotovitvah so prenove, kot je predstavljena v tej nalogi nujne, lotiti pa se jih je treba pravilno. Stanovalski svet se glede takšnih zadev večinoma ni sposoben zediniti, niti ni od njih pričakovati, da bo istočasno celotna stanovanjska skupnost (oz. 75%) pripravljena iti v več sto tisoč evrov velike investicije. Stanovalci nimajo istih potreb, želja, niti finančnih zmožnosti. Če si danes nekdo želi večjega stanovanja, se bo seveda preselil. Za dograjevanja bodo morali poskrbeti velika podjetja, sta-novanjski skladi, občina ali država. Stanovalci sami tega ne bodo mogli organizirati, ker takšne dozidave terjajo začasno ali stalno preseljevanje stanovalcev, usklajevanje in mešanje prebivalcev. Znižati obratovalne stroške in dvigniti stanovanjski standard. Predvsem v obdobju po recesiji naš čaka veliko podobnih preure-ditev in manj novo-gradenj, kot smo bili navajeni doslej. Zato upam in verjamem, da bo moja diplomska naloga prišla prav še komu.

4

Ocena investicije Poleg novih površin nas zanima tudi okviren strošek investicije. Ocena je seveda okvirna, ampak je uporabna predvsem za to, da lahko predvidimo kdo bi pri takšni prenovi bil investitor. Nadzidana stanovanja plača zagotovo novi stanovalec. Streha bloka mu predstavlja novo zazidljivo parcelo v samem mestu, ki je povrhu vsega že komunalno opremljena. Ceno primerljive hiše, bi lahko primerjali s ceno celotne investicije in pri tem videli kolikšen delež bi realno poleg svojega stanovanja ta novi stanovalec še pokril.

STANOVANJE CENA

A +12,40m2 (2,0%) x5 4.645,30€B +14,70m2 (2,4%) x5 5.574,40€C +44,10m2 (7,0%) x5 16.25855€

D +124,70m2 (20,0%) 374.100,00€

E +144,30m2 (23,0%) 432.900,00€Nova stanovanja se prodajajo po 3.000€/m2, preostali stroški se razdelijo med ostala stanovanja glede na pridobljene kvadrature.(Vir1: Cening gradbena dela 2010, Biro Marinko, Vir2: Inženiring Rupena d.o.o.)

74

Page 75: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

Pogled na prednjo, vzhodno fasado in vzdolž ulice Bičevje Pogled na zadnjo, zahodno fasado z nasprotne strani ulice Bičevje Ambient na terasi nadzidanih stanovanj

Ambient dvovišinskega dnevnega rosotra v nadzidanem stanovanju E Pogled na sprednjo fasado vzdolž ulice Lepi pot Plosk pogled na zadnjo, zahodno fasado s sosednjega bloka Bičevje 1Prostorski prikaz posega na obravnavanem območju Lepega pota in Bičevja

Povzetek

Potrebe sodobnih mestnih stanovalcev se brezpogojno večajo. Ljudje si povprečno želijo večja stanovanja in dodatne prostore kot so terase, balkoni, shrambe, večje dnevne prostore, skupne pro-store, ter boljšo javno opremo (klopi, igrišča). Želijo si dvigniti svoj stanovanjski standard. Ker je velika večina blokov v Ljubljani sedaj podstandardnih, rušitve tako številnih sosesk pa so nesmiselne, se nam v prihodnosti obetajo veliki obnovitveni projekti. Glavne točke obnove so:- zmanjšaje porabe energije in preusmeritev k obnovljivim virom energije- povečanje površine stanovanj- zagotovljanje ugodne mikroklime, temperature in osvetlitve- izboljšanje komunalne opreme- znižanje ravni hrupa- sanacija nosilnih konstrukcij- povečanje dostopnosti (invalidi)- spoštovanje obstoječih stavbnih struktur- upoštevanje trenutno veljavne zakonodaje- čim manj selitev stanovalcev- spoštovanje obstoječe vegetacije

S prenovo recikliramo tako prostor, kot v stavbo vgrajene grad-bene materiale. Mesto je potrebno zgoščevati, vendar ne na račun majhnih stanovanj. Po mojih ugotovitvah so prenove, kot je predstavljena v tej nalogi nujne, lotiti pa se jih je treba pravilno. Stanovalski svet se glede takšnih zadev večinoma ni sposoben zediniti, niti ni od njih pričakovati, da bo istočasno celotna stanovanjska skupnost (oz. 75%) pripravljena iti v več sto tisoč evrov velike investicije. Stanovalci nimajo istih potreb, želja, niti finančnih zmožnosti. Če si danes nekdo želi večjega stanovanja, se bo seveda preselil. Za dograjevanja bodo morali poskrbeti velika podjetja, sta-novanjski skladi, občina ali država. Stanovalci sami tega ne bodo mogli organizirati, ker takšne dozidave terjajo začasno ali stalno preseljevanje stanovalcev, usklajevanje in mešanje prebivalcev. Znižati obratovalne stroške in dvigniti stanovanjski standard. Predvsem v obdobju po recesiji naš čaka veliko podobnih preure-ditev in manj novo-gradenj, kot smo bili navajeni doslej. Zato upam in verjamem, da bo moja diplomska naloga prišla prav še komu.

4

Ocena investicije Poleg novih površin nas zanima tudi okviren strošek investicije. Ocena je seveda okvirna, ampak je uporabna predvsem za to, da lahko predvidimo kdo bi pri takšni prenovi bil investitor. Nadzidana stanovanja plača zagotovo novi stanovalec. Streha bloka mu predstavlja novo zazidljivo parcelo v samem mestu, ki je povrhu vsega že komunalno opremljena. Ceno primerljive hiše, bi lahko primerjali s ceno celotne investicije in pri tem videli kolikšen delež bi realno poleg svojega stanovanja ta novi stanovalec še pokril.

STANOVANJE CENA

A +12,40m2 (2,0%) x5 4.645,30€B +14,70m2 (2,4%) x5 5.574,40€C +44,10m2 (7,0%) x5 16.25855€

D +124,70m2 (20,0%) 374.100,00€

E +144,30m2 (23,0%) 432.900,00€Nova stanovanja se prodajajo po 3.000€/m2, preostali stroški se razdelijo med ostala stanovanja glede na pridobljene kvadrature.(Vir1: Cening gradbena dela 2010, Biro Marinko, Vir2: Inženiring Rupena d.o.o.)

75Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 76: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

Pogled na prednjo, vzhodno fasado in vzdolž ulice Bičevje Pogled na zadnjo, zahodno fasado z nasprotne strani ulice Bičevje Ambient na terasi nadzidanih stanovanj

Ambient dvovišinskega dnevnega rosotra v nadzidanem stanovanju E Pogled na sprednjo fasado vzdolž ulice Lepi pot Plosk pogled na zadnjo, zahodno fasado s sosednjega bloka Bičevje 1Prostorski prikaz posega na obravnavanem območju Lepega pota in Bičevja

Povzetek

Potrebe sodobnih mestnih stanovalcev se brezpogojno večajo. Ljudje si povprečno želijo večja stanovanja in dodatne prostore kot so terase, balkoni, shrambe, večje dnevne prostore, skupne pro-store, ter boljšo javno opremo (klopi, igrišča). Želijo si dvigniti svoj stanovanjski standard. Ker je velika večina blokov v Ljubljani sedaj podstandardnih, rušitve tako številnih sosesk pa so nesmiselne, se nam v prihodnosti obetajo veliki obnovitveni projekti. Glavne točke obnove so:- zmanjšaje porabe energije in preusmeritev k obnovljivim virom energije- povečanje površine stanovanj- zagotovljanje ugodne mikroklime, temperature in osvetlitve- izboljšanje komunalne opreme- znižanje ravni hrupa- sanacija nosilnih konstrukcij- povečanje dostopnosti (invalidi)- spoštovanje obstoječih stavbnih struktur- upoštevanje trenutno veljavne zakonodaje- čim manj selitev stanovalcev- spoštovanje obstoječe vegetacije

S prenovo recikliramo tako prostor, kot v stavbo vgrajene grad-bene materiale. Mesto je potrebno zgoščevati, vendar ne na račun majhnih stanovanj. Po mojih ugotovitvah so prenove, kot je predstavljena v tej nalogi nujne, lotiti pa se jih je treba pravilno. Stanovalski svet se glede takšnih zadev večinoma ni sposoben zediniti, niti ni od njih pričakovati, da bo istočasno celotna stanovanjska skupnost (oz. 75%) pripravljena iti v več sto tisoč evrov velike investicije. Stanovalci nimajo istih potreb, želja, niti finančnih zmožnosti. Če si danes nekdo želi večjega stanovanja, se bo seveda preselil. Za dograjevanja bodo morali poskrbeti velika podjetja, sta-novanjski skladi, občina ali država. Stanovalci sami tega ne bodo mogli organizirati, ker takšne dozidave terjajo začasno ali stalno preseljevanje stanovalcev, usklajevanje in mešanje prebivalcev. Znižati obratovalne stroške in dvigniti stanovanjski standard. Predvsem v obdobju po recesiji naš čaka veliko podobnih preure-ditev in manj novo-gradenj, kot smo bili navajeni doslej. Zato upam in verjamem, da bo moja diplomska naloga prišla prav še komu.

4

Ocena investicije Poleg novih površin nas zanima tudi okviren strošek investicije. Ocena je seveda okvirna, ampak je uporabna predvsem za to, da lahko predvidimo kdo bi pri takšni prenovi bil investitor. Nadzidana stanovanja plača zagotovo novi stanovalec. Streha bloka mu predstavlja novo zazidljivo parcelo v samem mestu, ki je povrhu vsega že komunalno opremljena. Ceno primerljive hiše, bi lahko primerjali s ceno celotne investicije in pri tem videli kolikšen delež bi realno poleg svojega stanovanja ta novi stanovalec še pokril.

STANOVANJE CENA

A +12,40m2 (2,0%) x5 4.645,30€B +14,70m2 (2,4%) x5 5.574,40€C +44,10m2 (7,0%) x5 16.25855€

D +124,70m2 (20,0%) 374.100,00€

E +144,30m2 (23,0%) 432.900,00€Nova stanovanja se prodajajo po 3.000€/m2, preostali stroški se razdelijo med ostala stanovanja glede na pridobljene kvadrature.(Vir1: Cening gradbena dela 2010, Biro Marinko, Vir2: Inženiring Rupena d.o.o.)

76

Page 77: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011

Pogled na prednjo, vzhodno fasado in vzdolž ulice Bičevje Pogled na zadnjo, zahodno fasado z nasprotne strani ulice Bičevje Ambient na terasi nadzidanih stanovanj

Ambient dvovišinskega dnevnega rosotra v nadzidanem stanovanju E Pogled na sprednjo fasado vzdolž ulice Lepi pot Plosk pogled na zadnjo, zahodno fasado s sosednjega bloka Bičevje 1Prostorski prikaz posega na obravnavanem območju Lepega pota in Bičevja

Povzetek

Potrebe sodobnih mestnih stanovalcev se brezpogojno večajo. Ljudje si povprečno želijo večja stanovanja in dodatne prostore kot so terase, balkoni, shrambe, večje dnevne prostore, skupne pro-store, ter boljšo javno opremo (klopi, igrišča). Želijo si dvigniti svoj stanovanjski standard. Ker je velika večina blokov v Ljubljani sedaj podstandardnih, rušitve tako številnih sosesk pa so nesmiselne, se nam v prihodnosti obetajo veliki obnovitveni projekti. Glavne točke obnove so:- zmanjšaje porabe energije in preusmeritev k obnovljivim virom energije- povečanje površine stanovanj- zagotovljanje ugodne mikroklime, temperature in osvetlitve- izboljšanje komunalne opreme- znižanje ravni hrupa- sanacija nosilnih konstrukcij- povečanje dostopnosti (invalidi)- spoštovanje obstoječih stavbnih struktur- upoštevanje trenutno veljavne zakonodaje- čim manj selitev stanovalcev- spoštovanje obstoječe vegetacije

S prenovo recikliramo tako prostor, kot v stavbo vgrajene grad-bene materiale. Mesto je potrebno zgoščevati, vendar ne na račun majhnih stanovanj. Po mojih ugotovitvah so prenove, kot je predstavljena v tej nalogi nujne, lotiti pa se jih je treba pravilno. Stanovalski svet se glede takšnih zadev večinoma ni sposoben zediniti, niti ni od njih pričakovati, da bo istočasno celotna stanovanjska skupnost (oz. 75%) pripravljena iti v več sto tisoč evrov velike investicije. Stanovalci nimajo istih potreb, želja, niti finančnih zmožnosti. Če si danes nekdo želi večjega stanovanja, se bo seveda preselil. Za dograjevanja bodo morali poskrbeti velika podjetja, sta-novanjski skladi, občina ali država. Stanovalci sami tega ne bodo mogli organizirati, ker takšne dozidave terjajo začasno ali stalno preseljevanje stanovalcev, usklajevanje in mešanje prebivalcev. Znižati obratovalne stroške in dvigniti stanovanjski standard. Predvsem v obdobju po recesiji naš čaka veliko podobnih preure-ditev in manj novo-gradenj, kot smo bili navajeni doslej. Zato upam in verjamem, da bo moja diplomska naloga prišla prav še komu.

4

Ocena investicije Poleg novih površin nas zanima tudi okviren strošek investicije. Ocena je seveda okvirna, ampak je uporabna predvsem za to, da lahko predvidimo kdo bi pri takšni prenovi bil investitor. Nadzidana stanovanja plača zagotovo novi stanovalec. Streha bloka mu predstavlja novo zazidljivo parcelo v samem mestu, ki je povrhu vsega že komunalno opremljena. Ceno primerljive hiše, bi lahko primerjali s ceno celotne investicije in pri tem videli kolikšen delež bi realno poleg svojega stanovanja ta novi stanovalec še pokril.

STANOVANJE CENA

A +12,40m2 (2,0%) x5 4.645,30€B +14,70m2 (2,4%) x5 5.574,40€C +44,10m2 (7,0%) x5 16.25855€

D +124,70m2 (20,0%) 374.100,00€

E +144,30m2 (23,0%) 432.900,00€Nova stanovanja se prodajajo po 3.000€/m2, preostali stroški se razdelijo med ostala stanovanja glede na pridobljene kvadrature.(Vir1: Cening gradbena dela 2010, Biro Marinko, Vir2: Inženiring Rupena d.o.o.)

77Matic Pajnik u.d.i.a. I Faculty of Architecture I University of Ljubljana

Page 78: CV Portfolio Matic Pajnik Wien 25072011

78