BESeDACVET IN SAD

1 

Josip Jurãiã

Cvet in sad

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BESeDACVET IN SAD

2 

BESeDA

Josip JurãiãCVET IN SAD

To izdajo pripravilFranko Luinfranko@omnibus.se

ISBN 91-7301-104-5

beseda@omnibus.sewww.omnibus.se/beseda

BESeDACVET IN SAD

3 

MLADOST

ne zmisli, da dih prve sapce bodeodnesel to, kar misli so stvarile,pozabi koj nesreã prestanih ‰kodein ran, ki so se komaj zacelile,dokler, da smo brez dna polnili sode,zuãe nas v starjih letih ãasov sile.

Pre‰eren

BESeDACVET IN SAD

4 

PRVO POGLAVJEK O M T E S A

âe se Ïe prvi oddelek na‰e povesti zaãenja z aristokratiã-nim naslovom in se takoj od kraja suãe okrog tistih bolj-

‰ih hi‰, katerim ljudstvo po krivem pravi gradovi; ãe se vrtiokoli ljudi, ki so bili do zadnjega ãasa veãidel sovraÏniki na-‰ega narodnega prizadevanja: upamo, da nas ne bode nihãedolÏil ni toristiãnih in fevdalnih misli niti da nam manjka po-‰tenega demokratizma in rodoljubja. Upamo to tolikanj trd-neje, ker nismo namenjeni blagovoljnega bralca tirati po so-parnih visokih sobanah ni po pre‰u‰tnih plesih, temveã gapeljemo v prosto, manj spaãeno naravo ãlove‰kega Ïivljenja— ven na kmete. — In ãe eni trdijo, da ima vsak pisalec ne-hvaleÏno nalogo, kateri le nizko sega, in hoãe iz dejanja innehanja prostega naravnega ãloveka razpletati veãno ugan-ko ãlove‰kega srca in du‰evnega bitja, eni pak zopet menijo,da sta le pri izobraÏencih um in srce toliko razvita, da seutegne preiskovalec in pripovedovalec s sreãnej‰im uspehomdela lotiti — obetamo precej tu, da bodemo sku‰ali oba takroga v malo pohlevno podobo zediniti, kakor bode bralecvidel, ãe z dobrotno prizana‰ljivostjo hodi za nami. Sicer pase moramo oãito izpovedati, da mi zasebno ne verujemo nitiprvi niti drugi omenjenih misli, temveã smo prepriãani, dasmo si vsi ljudje v prvotnem vsi enaki: povsod tisto nepopi-sano in nepopisljivo, nerazumljeno in nerazumljivo ãlove‰kosrce s svojo vroão ljubeznijo in neznanskim sovra‰tvom, bur-

BESeDACVET IN SAD

5 

nim veseljem in teÏeão Ïalostjo, tihim mirom in viharnostrastjo. Razloãek v Ïivljenju sega paã v srce, budi du‰o, uãiãloveka misliti, spreminja ga v obliki, v bistvu nikdar.

Gosposko seli‰ãe Zabrezje stoji na samoti. Proti jugu je ne-kaj planjave, zabre‰ko polje, po katerem se vije v ãudnih kaã-jih ovinkih bela proga, okrajna cesta, ki drÏi mimo Zabrezjana eno stran proti veliki cesti, na drugo v sosednjo vas, urohodá. Tam konec polja na juÏni strani stoji na ravnini gozdiãbelih redkih brez, ki kakor stare device otoÏno pove‰ajo svoje‰ibke veje, kakor bi se skrivaj jokale, da so ostale zapu‰ãenesamice sredi polja. Na zahodu, kjer nekoliko svet proti seli‰ãuvisi, raste takoj za vrtom gosta praprot med pritlikavimi bri-novimi grmi tjakaj do porasle smrekove gore, katera, kakortam brezje, tudi na to stran daljni pogled zapira. Samo naseverno stran, kjer po strmem klancu rastó stare bukve no-ter do zabre‰kega poslopja, odpira se svet daleã po dolini,kjer stojé raztro‰ene posamezne hi‰e in vasi z belimi cerkvi-cami.

Samotna naselba Zabrezje je podolgasta hi‰a z enim nad-stropjem, zarjavelega ozidja, starega dela. Ogli so po ãudnemstarodavnem okusu s plavo barvo prevleãeni poldrugi ãeveljna ‰iroko in na zidu, ki je proti cesti obrnjen, naslikal je bogvekdaj umrli umetnik s strahovitimi in vsemi barvami, kar jihboÏja mavrica premore, podobo matere boÏje sedem Ïalostizraven svetega Florijana, ki veãjo golido v roki drÏi, nego jegoreãa hi‰a, katero poliva. Razen tega »grada« vidi popotniãlovek ‰e celo vrsto manj‰ih in veãjih poslopij na zapadnistrani, katera so pol zidana, pol lesena, pol nekdanje stvar-nosti, pol nove poprave.

TeÏko je nam, ba‰ teÏko, ogniti se zapeljivi sku‰njavi, raz-

BESeDACVET IN SAD

6 

snovati tu v dalj‰em sestavku zgodovino seli‰ãa Zabrezja. Za-kaj prilika se nam tu ponuja najlep‰a in zgodovinskih virovnam ne manjka. Dasi bi pa radi povedali, kakoje za cesarjaMaksimilijana I. neki pregnan vitez tu v divjini prvi jel zida-ti dom in zemljo obdelovati, kako je pozneje njegov rod ne-sreãno poginil, kako je njegovo domovje pri‰lo v tuje roke,najprej menihom, pozneje nekemu grofu in nazadnje dana‰-nji posestnici, komtesi Ovsenekovi, a vse to bi nam ãitateljaostra‰ilo, kateri zanimivej‰ega poroãila iz sedanjosti od naspriãakuje.

Na kamniti mizi pod velikanskim ko‰atim orehom, ki jepred veÏo zabre‰ke hi‰e rastel Ïe ãez sto let, stala je majhnaskleda zraven svoje veãje druÏabnice. Po mizi je bil razgrnjenbel prt iz domaãega platna, na prtu lesena Ïlica, pol hlebaãrnega kruha in noÏ na njem, ki ni bil posebno majhne nipriroãne postave.

»Gospa, kosilo je napravljeno!« vpila je precej priletnaÏenska tjakaj za poslednji ogel hi‰e, kjer je bilo v majhni gre-dici razno cvetovje zasajeno.

Toda nihãe se na prvi poklic ni oglasil izza ogla.»Gospa komtesa, kosilo bode mrzlo!« vpije Ïenska vdrugiã

z neprijetnim glasom in si bri‰e roke ob svoj ne ravno pre-snaÏni prt.

»Îe sli‰im!« ãuje se slaboten Ïenski glas in takoj za glasompride z gredice Ïenska postava, ki poãasi ob palici koraãi tja-kaj do mize in do skled.

Bila je ta Ïenska nenavadno visoke in tanke rasti. Zgornjidel hrbti‰ãa je bil Ïe zadobil krivino kakor velik vpra‰aj, takoda so se bile prsi Ïe popolnoma izgubile. Obraza je bila Ïenasuhega; ‰piãast nos in ravno tak obradek sta veliko pripo-

BESeDACVET IN SAD

7 

mogla, da so gube po licu in po ãelu ‰e bolj na videz prihajale.Lasje so bili sivi, kolikor se jih je videlo iz proste rute, v kateroje bil zgornji del glave obvezan. Po vsem je bilo soditi, da jekomtesa silo stara.

Sede k mizi, primakne si veliko skledo in Ïlico, potem pakstori poãasen in velik kriÏ boÏji. âe jed ni bila prej mrzla, mo-rala je ohladiti se med dolgo dolgo molitvijo, katero je moli-la s polglasnim ‰epetanjem in zaãasnimi globokimi vzdihljaji,sosebno pri glavnih ali zaãetnih besedah.

Kosilo — ki ni bilo izvrstno ne posebno okusno niti samopo sebi niti po svoji pripravi — bilo je kmalu konãano in zanjim je pri‰la zopet dolga molitev s sklenjenimi rokami inzbranim duhom.

»Barba!« zakliãe komtesa in se skrbno ogleda, ali ni kajpo‰kodovana med jedjo obleka — iz navadnega blaga in navidez precej pono‰ena.

»Kaj ukazujete?« vpra‰a Barba, pospravljaje posodo inostanke.

»Prinesi mi bukve in potlej bodi tako dobra in pojdi v kletter mi natoãi vina z vodo.«

Barba, hi‰na, kuharica in prava gospodinja na Zabrezju,bila je Ïe precej daleã iz tistih let, v katerih ãlovek vãasi nimapameti, kakor stari ljudje rekajo. Kar je ona ukazala, to je ve-ljalo, ãe le stari gluhi hlapec Matijec ni ugovarjal. Dokler nje-ga ni bilo v hi‰o — in to je bilo pred desetimi leti — bila jeBarba vsegamogoãna. Kdor je hotel na Zabrezju sluÏiti, ta jemoral biti Barbi pogodu; kdaj, kaj in kam se ima katero Ïitosejati, to je ona vedela in samo ona. Ko je pa pri‰el Matijec,skusila je, kar je baje Ïe veã Ïensk pred njo sku‰alo, da jemo‰ki duh in mo‰ka moã na svetu huj‰a od Ïenske. Dolgo sta

BESeDACVET IN SAD

8 

se borila za vrhovno oblast; ta ni bil onemu pokoren: Mati-jec, ker je bil gluh in dostikrat ni sli‰al, kaj se mu veli, ampakdelal po svoji modri glavi — Barba, ker ni hotela in je imelahistoriãno pravico za svojo stran. Ni dvomiti, da bi bil gotovoMatijec padel v tem boju, ko bi bila Barba vse svoje oroÏjeupotrebovala. Iz sluÏbe bi mu bila rekla komtesa po Barbi-nem nasvetu, da bi Matijec ‰e ne bil sli‰al kdaj in zakaj. Ali ãeje bila Barba neusmiljena proti drugim ljudem, ni bila protiMatijcu. Ljudje so govorili, da zato ne, ker sta si bila v staro-davnem ãasu »malo tako«, ãesar Barba tudi na stara leta ninehvaleÏno pozabila, bodi Matijec gluh ali ne bodi. Tiho stasi tedaj nazadnje vsak nekaj priznala in Matijec je gospodo-val po polju, v hosti in pri Ïivini, Barba pak v hi‰i, v gospo-dinjstvu in kar ‰e ostane. Morda nam ta dva oblastnika drug-je ‰e na misel prideta, zdaj se vrnemo h komtesi pod oreh.

Barba ji prinese bukve in gre ‰e po vino.Komtesa odpre knjigo. Bila je: TomaÏa Kempãana Hoja za

Kristom. Z naoãniki, kateri so bili veliki kot volovski jarempred hlevom, kakor je poredni pastir resnemu Matijcu nek-daj trdil, imela je zaznamovano, doklej je ãitala vãeraj‰njidan. Nataknila je le-te na koncu nosa in ãitala. Pri tem delupak je migala z usti in zdaj pa zdaj povzdignila oãi. Barba pri-nese pijaãe. Malo je je, toda za gospó menda dovolj, zakaj poprvem poÏirku soditi ni posebna pivka.

»Barba!« pravi gospa komtesa dekli, »za drevi zakolji dvojepi‰ãet in ‰e kaj napravi veãerje. Pri‰el bode mlad gospod.«

Barba se prestra‰i. Dvoje pi‰ãet — bog nas varuj! To je ne-kaj denarja in ‰koda velika za njeno premoÏenje, zakaj dodana‰njega dne je Barba kuretino veãidel za svoj Ïep proda-

BESeDACVET IN SAD

9 

jala. To Ïenica pomisli in vpra‰a: »Ali ne bi bilo zadosti enopi‰ãe?«

»Naj jih bo dvoje,« pravi gospa. »Moje sestre sin je in Ïe-lim, da se mu postreÏe. âe ãlovek s pota pride, mora seokrepãati. Napravi dve.«

»Pa vendar gospod veã ãasa pri nas ne ostane?« vpra‰aBarba.

»Ostane pri nas.«»Joj pomagaj,« pravi kuharica, »kaj mu bomo dajali! Z na-

mi ne bode hotel jesti, mesa pa nimamo.«»Mesa nimamo, da, res je, prav pravi‰. — Pa ãakaj, Barba,

ali ne bi bilo dobro koga poslati k fari po meso?«»In po belega kruha,« dostavi Barba. »Denar, denar!«»Res, tudi po kruh, prav govori‰,« reãe gospa, vstane izza

mize in gre v hi‰o po denar.Stara komtesa je stanovala in spala v sobi iz veÏe na levo,

druÏinski izbi nasproti. Ta soba je bila po svoji notranji opra-vi celo nasprotna vnanji obliki sela Zabrezja in njene lastni-ce same. Bila je lepo pomalana in pohi‰tvo je bilo umetnegain okusnega dela, kakor se nahaja le v bogatej‰ih hi‰ah takoimenovanih vi‰jih stanov. Po stenah je viselo nekaj slik, veãi-del reãi iz svetih zgodb predoãujoãih, katerim bi paã tudi iz-vedenec ne bil mogel niãesar oãitati.

Stara gospa odpre predal svetle omare, na‰teje Barbi ne-kaj srebrnine, potem pak se zopet vrne k svoji knjigi. Barbi seje kaj ãudno zdelo, kako je to, da komtesa danes rada denarjedaje, ker, ãeravno je vedela, da za kakega uboÏnega ali za ka-ko cerkveno potrebo rada mo‰njo odpre, bilo ji je vendar tudiznano, da je komtesa, kar se doma tiãe, vãasi ne dosti manjnego skopa.

BESeDACVET IN SAD

10 

DRUGO POGLAVJES E S T R I N S I N

Po mali cesti, ki je drÏala proti Zabrezju, drdral je predmrakom tistega dne voziãek, na katerem je sedel mlad

gospod in se skrbno in radovedno ogledoval po lepi okolici— zdaj na to, zdaj na ono stran. Spredaj je sedel starikav voz-nik z dolgim biãem v roki, katerega je veãkrat zavihtel, da biudaril po lepem, rejenem konju. Toda ãe ga je zdaj in zdaj resudaril, bil je udarec le lahek, samo poloÏil je skoro biã nanj,da ga je opomnil, naj dirja ‰e bolj.

»Ali je to Zabrezje?« vpra‰a mladeniã in se malo upognenaprej.

»Hi!« rekel je voznik in rahlo udaril — ne po konju, am-pak po komatu.

Gospod se domisli, da je voznik gluh, prime ga za ramo inponavlja glasneje svoje vpra‰anje.

»Dober konj je, dober, jaz ga imam raj‰i ko serca. Pa tuditeãe kot vrana na nebu,« odgovarja Matijec, misleã, da go-spod konja hvali. ·ele ko poslednji s prstom pokaÏe seli‰ãe,kateremu sta se bliÏala, pokima voznik in pravi: »To, to! Toje Zabrezje.«

Kmalu potem voz zavije s ceste na stranski pot in nekajtrenutkov potem obstoji pred gradom.

Matijec se spravi z voza, otepe najprvo cestni prah s svo-je za‰ite praÏnje obleke in se obrne, da bi gospodu na tla po-magal. Pa ta je bil Ïe pred njim na nogah in je ‰el proti veÏi.

BESeDACVET IN SAD

11 

Bil je kakih ‰tiriindvajset let star, visoke postave. Obraza jebil takega, kakr‰nega sreãamo veãkrat v Ïivljenju in ki nas naprvi pogled ne veÏe, pa nam tudi zoprn ni, ker nimamo niãe-sar grajati — takega, ki nam dopada ‰ele potem, ãe najdemo,da ima lastnik tudi precej razuma in srca.

Stara komtesa je stala na pragu. Ko je mladega moÏa za-gledala, razsvetilo se ji je obliãje, dopadljivo je gledala ãvrstopostavo in zdravo, rdeão barvo njegovega lica ter mu poda-la roko, katero je poljubil.

»Bog te sprejmi na Zabrezju in njegov blagoslov naj prides teboj v hi‰o, Leon!« dejala je, poljubiv‰i ga na ãelo, in obasta ‰la v njeno sobo.

Sestra komtesina se je bila moÏila in, pozabiv‰i svoje gro-fovske rodovine, v zakon vzela nekega vi‰jega uradnika z na-vadnim neplemenitim imenom: Retelj. S tem vaÏnim kora-kom, storjenim samo iz vroãe ljubezni, zamerila se je bilasvojemu oãetu tako, da jo je zavrgel in izbrisal iz ‰tevila svojihtreh hãerá in iz zapisnika dediãev svojega ne ravno velikegapremoÏenja. Iz tega zakona je bil Leon. Kmalu po smrti svo-jega deda je izgubil tudi svoje roditelje zavrstjo in eno svojihtet. Edina pomoã in zaslomba mu je bila od tega ãasa kom-tesa iz Zabrezja, katera je skrbela zanj kakor mati, in sicertoliko laÏe, ker je sama ostala stara devica in tako ni imelarazen njega nobenega sorodnika. Îe za mladega je pri‰elLeon v neko odgojilnico v deÏelnem glavnem mestu in po-tem, ko ni hotel poboÏni teti skrivne Ïelje izpolniti, da bi sto-pil v duhovenski stan, iz‰olal se je na vi‰jem uãili‰ãu. Do da-na‰njega dne svoje tete ni videl nikdar. Poznal jo je samo izpisem in kaj ãuda, ãe je zdaj na‰el, da si je bil v svoji domi‰ljijivso drugaãno podobo o njej ustvaril, kakor je bila v resnici.

BESeDACVET IN SAD

12 

Bil je tedaj veãkrat v zadregi, ko ga je vpra‰evala poboÏnaÏena kmalu po prvem seznanju reãi, katerih ni priãakoval.Kmalu pa je spoznal, kaj se sme kontesi naravnost povedati,kaj ne.

»Paã menda nisi v mestu veliko po plesih hodil?« vpra‰ujeteta.

»Prav malo,« odgovori Leon; pa rdeãica, ki ga je lahnooblila, priãala je, da se ni tako zelo sveta ogibal.

»A vendar le?«»Nekoliko. Rekli so mi, da je dobro, ãe ãlovek svet pozna-

va …«»Kolikor manj ãlovek sveta pozna, tem laÏe umrje,« reãe

komtesa. »Upam, da si tudi sv. spoved redno opravljal, kakorse dobremu kristjanu spodobi veãkrat v letu.«

âeravno je bil Leon po vsem svojem prepriãanju doberkristjan, vendar tistega »veãkrat v letu« ni izpolnjeval. Nevar-no in nepolitiãno se mu je pa zdelo v tem resnico povedati in,dasi mu je bilo teÏko lagati se, zdelo se mu je vendar v temhipu neogibljivo potrebno. LaÏ je bila kratka, samo besedica:dà, pa bila je vendar laÏ, mladeniã je zardel. Sreãa, da stara nidobro videla.

»To je prav,« rekla je. »Kajti niã bi ti ne pomagala vsa tvojavelika uãenost, ko bi boga pozabil in svete cerkve. Jaz semmolila zate in vedela sem, da dober ostane‰ in da bode‰ svojimateri podoben. Tvoja mati, moja sestra, bila je dobrega srcain, ãe jo je ljubezen do tvojega oãeta tako daleã zapeljala, daje bila svojemu oãetu nepokorna na njegova stara leta, to ji jebog gotovo odpustil, ker je rada molila. Morda je tudi na‰ oãebil ãesa kriv v tem razporu, a mi ne smemo soditi. Molimo

BESeDACVET IN SAD

13 

zanju oba in upajmo, da sta se spravila gori nad nami, kjervsak razloãek in vsak razpor neha.«

Da se je razgovor tako zavil, to je bilo Leonu v‰eã, dasi gaje neka otoÏnost ob‰la, ko je ãul govoriti o svojih roditeljih.Oãeta ni poznal skoro niã, le temno se je domi‰ljal ljubegamoÏa, ki ga je kot poltretje leto staro dete pestoval in ujãkalna kolenih. ·est let pak je bil star, ko so mu zakopali milomater. Vesel je tedaj bil, da je mogel teto izpra‰evati natanã-neje o svojih star‰ih. Komtesa mu je sicer razkladala in po-pisovala reãi precej nadrobno, vendar se je videlo, da se ogib-lje nekaterih situacij in dogodkov. Tudi o njeni preteklosti bibil rad kaj zvedel, kakor se je iz nekaterih postranskih vpra-‰anj videlo, a komtesa se je tudi o sebi ogibala govoriti. Misli-la je morda, da je Leon ‰e premlad za take reãi ali da je bolje,ãe domaã ãlovek tega ali takega ne ve, ali pa ni hotela samasebi spominov buditi, kateri so ji utegnili biti neprijetni in seniso skladali s sedanjim njenim mi‰ljenjem. Ker znano je, dastari ljudje, kakor tudi tisti, ki so se prenasitili uÏivanja natem svetu, dobodo v poznej‰ih letih neko mrzlej‰o kri in Ï njodrugo pamet, katera jim pripoveduje, kako neumno, niãe-murno in minljivo je vse, kar mladino giblje, razburjuje innavdu‰uje.

Vse prvo nadstropje na zabre‰kem gradu je bilo prazno.Leon je imel tedaj stanovanj na izbiranje. Izvolil si je sobicona vzhodnosevernem oglu, kjer je bil lep razgled ãez gozdna-ti klanec, po dolini in po vinskih gorah, katere so jo v razteg-njenem pasu otoãale na levi in zadnji strani. Soba sama nasebi ni bila prijetna. ·tiri gole bele stene in velika peã, precejmajhne duri in okorna, nekoliko previsoka okna, to so bilevse le dvomljive lepote. Vendar je Barba, ki je gospodu nasve-

BESeDACVET IN SAD

14 

tovala drugo lep‰o in veãjo sobo na nasprotni strani, takojspoznala, da je ta gospod svojeglav. Morala je tedaj hlapcupomagati gospodove reãi le-sem zna‰ati, potrebne omare zaobleko in knjige itd. preskrbljevati. Sicer pa menda ne sme-mo zamolãati, da tej Ïenski ni bilo bogve kako po volji, da je‰e en ãlovek pri‰el pod streho, ki bo hotel zapovedovati, ki nebode za nobeno ni poljsko ni domaãe delo, temveã za samopotrato in ‰kodo. Vendar tega ni razodela Ïivi du‰i kakor Ma-tijcu, ko sta po veãerji tako dolgo obsedela, da je ‰la vsa drugadruÏina spat.

Preden se je noã naredila, uredil je bil Leon svoje novo sta-novanje in razvrstil posebno skrbno knjige svoje male, a iz-brane knjiÏnice, prve tolaÏnice za bodoãe dolgoãasne dnevena samotnem Zabrezju.

Pri veãerji je imel zopet dolg razgovor s teto komteso. Da-siravno mu je sem ter tja prav malo ugajal, bil je zato dober,ker je iz njega popolnoma spoznal tetin znaãaj in njene misli,kar je bilo zanj gotovo potrebno.

Pozno je bilo, ko je ‰el spat.Ko je Leon vprviã na novi postelji leÏal, zdelo se mu je, ka-

kor da bi se dana‰nji dan njegovo Ïivljenje na drugi pot za-vilo, in ta pot se mu ni videl tako lep kakor prej; domislil seje svojega dozdanjega neskrbnega Ïivljenja med veselimi pri-jatelji in svojimi knjigami.

Ko je zaspal, prenesle so ga sanje daleã z Zabrezja v po-glavno mesto, v tobakovega dima polno, glasno krãmo medtovari‰e, ki so okrog mize pri pijaãi sedé zabavali se, smejé sein draÏeã se med seboj.

BESeDACVET IN SAD

15 

TRETJE POGLAVJEÎ A G A R

Spalo je na Zabrezju vse. Le mlad hlapec je pri‰el tiho,prav tiho s svojega leÏi‰ãa na senu, ogrnil svojo luknjato

kamiÏolo, ki je pred konjskim hlevom na plugu leÏala, ter seobrnil proti cesti, tam debel kol iz meje izpulil in ga na ramedel kakor za brambovca in zvestega prijatelja proti nasprot-nikom, potem pa ubral pot pod noge proti vasi, kjer je njego-va ljuba stanovala in mu za nocoj obljubila, da bode skoziomreÏeno okence nekaj besedi govorila Ï njim.

Temna noã je leÏala po bukovem gozdu in po dolini. Leposamezne luãi so se videle iz daljave kakor kresnice. In tihoje bilo vse; paã, sova se je vãasi ogla‰ala s svojim odurnim innevabljivim ukanjem po gozdu in izpod klanca se je ãulo ‰u-menje po zadnjem deÏju naraslega potoka in klopotanjeurnega vretena, ki je gonilo zabre‰ko Ïago.

Îaga, poslopje leseno, bila je lastnina gospé komtese. Vnajemu jo je Ïe veã let imel kakih ‰tirideset let star moÏ, ki somu kmetje okrog rekali ·epec, ker je imel eno nogo od kolenanavzdol leseno. Sicer pa je bil Ïagar krepke in velikanskerasti, ‰irok ãez pleãa in gorje mu ga je bilo, kogar je s sovraÏ-nim namenom dobil v svoje pesti, moãne in trdé ko Ïeleznekle‰ãe. ·iroki in rdeãi njegov obraz se je lahko imenoval lepin po njem ne bi bil moÏu nihãe ‰tirideset let zaupal. Le kadarga je jeza obsula in je s svojimi belimi zobmi za‰kripal in za-

BESeDACVET IN SAD

16 

‰krtal in neznano ãudno pogledal, bilo je marsikoga strahtega moÏa.

Îagar ·epec je ravno poslednjo desko iz naloÏenega bru-na izrezal, vzel brleão svetilnico v roke in ‰el zatvornico za-pirat. Nocoj je bil menda posebno slabe volje, ker klel je invedno sam s seboj govoril, ko je Ïeleznega maãka z vretenasproÏil in potem uprl se v Ïagarski leseni Ïleb ter ga po pra-vilih in postavah svoje umetnosti na drugi konec porinil.

Veljalo je zdaj drugo gol navaliti pred Ïago. Prva na vrstije bila precej debela smreka. Îagar je ‰epal trikrat okoli njes svojo svetilnico in jo dobro ogledal. Tri robate kletve so pri-ãale, da se mu preteÏka zdi, da bi jo sam zmagal.

Poslopje na Ïagi je imelo razen potrebne priprave samostreho, tako da je bilo na tri strani odprto, z eno na vodo, zdrugo v hosto. Na enem koncu pak je bila majhna lesena hi-‰ica, njegovo stanovanje. Tjakaj se zdaj obrne in odpre oka-jene ãrne duri in zavpije v temno izbo: »Ven pridite, obe! Ni,da bi morali spati, jaz bi se pa sam ubijal! Dolg jezik bi mar-sikdo imel, jaz pa delal.«

»Kaj pa je?« vpra‰a Ïenski glas iz izbe.»Jaz pravim, da ven pojdite, vi in Cilja; boste Ïe videli, kaj

je. Vrag vzemi take ljudi,« huduje se moÏ in se zopet vrne kdeblu. Potehta ga na vsakem koncu, nabere nekaj kolov injame zopet rentaãiti nad babnicami.

Takoj potem pride stara Ïenica ven in Ï njo mlada deklicakakih trinajst let, obe samo na pol obleãeni.

»Kaj je pa treba kleti in greh delati? Ali bi naju ne mogel zlepo besedo poklicati?« reãe stara mati, vide, da se sin z de-blom upira.

»Nisem vas klical, da bi jezik brusili. Pomagajte, ãe hoãe-

BESeDACVET IN SAD

17 

te; ãe ne, pa pojdite in spite, da boste segnili, ‰e obe vkup,«odgovori Ïagar. Stara Ïena in deklica sta se spravili na drob-nej‰i konec bruna, ·epec pak je s kolom prevagoval debelej‰i.Bil je moãnej‰i ko onedve obe vkup, njegov del je ‰el dobronaprej, Ïenski pa nista zmagali dela, dasi ste napenjali vsesvoje ãlove‰ke moãi.

»Vrag vas! Ganite se no, mati, ganite! Drvena reã in nerod-na.« Rek‰i, se sam bolj v sredi upre in ropotaje se smreka pre-vali in dobro pade na Ïagi‰ãe. Kar je bilo ‰e treba, uravnasam.

»Niã veã vas ni treba, le izgubite se!«Hãi je ‰la v izbo nazaj, stara mati pak se je usedla na skla-

danico desk, uprla komolce v kolena in obraz zakrila v dla-ni. Tako je sedela precej dolgo. Sin je taãas zopet vodo odprlin Ïaga je urno tekala gor in dol. Bilo je precej hladno, mrz-la sapa je vlekla. Vendar starka ni mislila, da bi ‰la v gorkoizbo, sedela je tiho in se ni ganila.

»Zdaj vas ni treba, kaj zmrzujete in bol‰ãite? Svoje roke stemenda Ïe vendar videli in ni vam jih treba na oãi drÏati,« za-mrmra sin. Zdaj se starka ni mogla veã zdrÏati, zaãela je glas-no jokati in rekla:

»Le zmerjaj me in reÏi nad menoj. Dolgo ne bo‰, kmalu mebo bog re‰il in k sebi poklical. âe bi bilo pred, raj‰a bi vide-la; samo za Ciljo, tvojo hãer, skrbi me noã in dan. ·e drva bo‰na njej sekal, kadar mene ne bode. Nobenega ãloveka ne bo-de imela, tako bo‰ z njo ravnal kakor z menoj.«

»To se ve, da se vam prava krivica godi,« reãe sin, toda ma-lo bolj pohlevno, materine solze so imele tudi zanj nekajmoãi.

»Godi se mi, godi. Na svetu ga ni ãloveka, ki bi se mu huje

BESeDACVET IN SAD

18 

godilo. Bog ve in sveta mati boÏja, da jaz nisem tako s svoji-mi star‰i ravnala. In vendar bog obeta v ãetrti zapovedi takimotrokom, da se jim bo dobro godilo. Jaz ne vem, zakaj menetako kaznuje, on Ïe vé. — Nikoli ne govori‰ lepe besede z me-noj, temveã vselej me le zgrdo oblaja‰. Molãi, bog ti ne bodesreãe dal in Ïe zdaj vidi‰, kako ti gre. Zakaj? Zato, ker si bogapozabil in z menoj tako ravna‰.«

»Kdo vraga vam kaj hoãe? Ali vas ne pustim na miru?«»O pusti‰ me, pusti‰! Nikoli mi niãesar ne pove‰, ãe te

vpra‰am; kar zadere‰ se nad menoj. Tega nisem zasluÏila,bog ve, da ne. Ko si bil ti ‰e v zibeli in bolan, nisem spala vsenoãi, vsake pol ure sem vstajala, luã pihala in zate skrbela. Inpotlej, ko si bil nogo zlomil in so ti jo odrezali in si tolikotrpel, kdo ti je stregel noã in dan, kdo je zdravnika plaãal, ãene jaz? Ko smo sem pri‰li in je bila ‰e tvoja rajnica Ïiva, bil si‰e in dobro se nam je godilo. Zdaj pa je vse proã in tak si, date ni prestajati. Koliko sem Ïe jaz prejokala in molitve storila,pa vse zastonj! Bog, ti meni pomagaj!« In zopet jo solze oblijóin glasno ihti.

Îagar ne reãe niãesar; a poznalo se je na tem, kako je za-gozdo med zaÏagano smreko zabijal, da so ga materine be-sede nekoliko ganile. Kako bi bila mater potolaÏila ena samaprijazna, ljubezniva beseda iz sinovih ust! Toda vnanja skorjaje bila pretrda, o‰abnost prevelika, da bi bil izdal, kar ãuti.Mislil je, da bi bilo sramotno materi pokazati, da so mu nje-ne besede globlje segle, mislil je, da bi bila slabost, kar je bilanjegova dolÏnost. In molãal je.

»Dobro se nam je godilo od kraja. Zdaj pa ni veã boÏjegablagoslova na Ïagi. Gospé komtesi si pred plaãeval vsako letonaprej, zdaj si ji Ïe za poldrugo leto dolÏen najemnino. Îena

BESeDACVET IN SAD

19 

je dobra, vendar te vselej in zmerom ne bode ãakala. Pognalate bode po svetu in potem ne kaÏe meni ni tebi drugega ka-kor vreãa bera‰ka in hoja od hi‰e do hi‰e. O moj bog, kako mije hudo, ãe pomislim, da bi bil vse lahko plaãal, ko ne bi pi-janãeval in zapravljal.«

To je sina speklo. Kesal se je skoraj vselej, kadar je veã de-narja zapil, jezen je bil vselej, kadar se je tega domislil. Jezenje bil tudi zdaj, ko mu je mati to oãitala. Srdito je vrgel svojeleseno kladivo ob tla in rekel: »To vam niã mar. âe zapijam,zapijam svoje. Spat pojdite, meni ni nikogar treba, da bi migostolel na u‰esa.«

»Svoje zapija‰?« povzame zopet mati. »Ali ne ve‰, da sidolÏan? Ali ne vidi‰, da dekle nima skoro kaj obleãi v nede-ljo, da ji je jope, rute, peãe in vsega treba? In da Ïita kmalu nebomo imeli za enkrat v malin dati? Pa vsega tega ti ni skrb,kadar pri vinu sedi‰ in tisto babo napaja‰ — o bog mi grehe!— taãas ti ni mar, da ima‰ hãer in mater doma.«

»Jaz pravim, da se mi poberite,« kriãi sin, kateremu je vestsama oãitala in je svojo jezo izpustil nad tega, kogar je ravnopred seboj imel.

»Ne grem, ne!« odgovori Ïenska. »Od mene bo boÏji sod-nik tudi tvojo du‰o terjal. Opominjati te moram, vse ti mo-ram povedati, ker sem Ïe enkrat zaãela. V nedeljo popoldne,kadar medve s Ciljo pri kr‰ãanskem nauku ostajava, zbirajose pri tebi igralci za denar in ti tudi igra‰ na kvarte. Zato tepo‰teni ljudje ãedalje bolj ãrté in ãedalje manj dela ima‰. Inkaj ‰e, kriÏani Jezus, da bi bila prej umrla, preden sem to sli-‰ala! Ne zapravlja‰ zmerom sam denarja. Kakor bi ga preveãimel! ·tirideset let si star, oÏenjen si Ïe bil, hãer ima‰, pre-moÏenja nobenega, pameten bi imel biti, pa — nori‰! Nori‰

BESeDACVET IN SAD

20 

za ono grdo babo v vasi, ki se je drugih naveliãala in se tebiobesila, ki je povsod znana, da jo je bog zapustil. Oãe nebe‰-ki!«

To je bilo sinu preveã. Skoãil je pokonci, strahovito materpogledal in z leseno zagozdo, ki jo je ravno v roki imel, za-mahnil, morda — ponevedoma.

»Le udari, udari! Ubij me, samo pobolj‰aj se!« dejala je Ïe-na. Îagar vrÏe zagozdo od sebe, zapre Ïago, preko bali naglonametane Ïaganice in zgine materi izpred oãi.

Kakih ‰tirideset korakov je ·epec ‰el po stezi, ki je drÏalav vas, v krãmo. Mislil ni niãesar, tudi v krãmo iti ne; rojilo muje po glavi; materine besede so ga bodle v srce kakor trnje,stresoval je z glavo, kvi‰ku pogledoval in klel.

Stoj, kaj je to bilo!? Zakaj ·epec naenkrat obstane, zakaj seje ustra‰il?

Le-sem od Ïage se je zasli‰al ropot, kakor bi kaka deskapadla. Pa ne samo to, tudi ãlove‰ki krik se je sli‰al, kratek,obupen, skozi u‰esa zvoneã. To je bil materin krik. Kaj se ji jezgodilo?

Vso svojo jezo pozabiv‰i, tekel je Ïagar nazaj, kar je mog-la lesena noga meseno dohajati.

Na Ïagi je bila tema, ob svetilnico se je ·epec spotaknil,bila je ugasnjena. Postane in poslu‰a. Niã se ni ganilo.

»Mati!« zakliãe.Nihãe ne odgovori. Odpre duri in stopi naglo v izbo; po-

tiplje na postelj. Njegova hãi je leÏala tam in spala trdno, ma-tere ni bilo. Stra‰na misel ga obide, da je morda mati sama vvodo skoãila, v jez, kjer je bila globoka, in to zaradi njega. Luãje napravljal, a delal je prehlastno, veãkrat je zastonj kresal inv ogenj pihal, preden je sveãavo imel v roki.

BESeDACVET IN SAD

21 

Z luãjo iz izbe stopiv‰i, je brÏ izprevidel, kaj je. Tla na Ïagiso bila narejena iz vegastih desk, izmed katerih je bila enazlomljena, tako da se ni smelo stopiti nanjo, druge so se dalerazmikati, ker so bile le redko razmetane. Stara mati je sve-tilnico ugasila in v tistem trenutku pozabila, kod se sme ho-diti, kod ne. Tako se je pod njo ulomilo in padla je pod Ïago,veã ãevljev globoko, kjer so debele skale leÏale.

·epec posveti dol v luknjo, vidi mater leÏati, oglasi se mupa ne. Hitro lestvo spusti dol. Ker s svojo leseno peto ni mo-gel po lestvi, pomagal si je s koleni in kmalu prinesel staromater na rami. Zavedela se ni niã. Tresel se je, ko jo je v izbonesel in mislil, da je mrtva.

»Cilja, vstani, Cilja!« kliãe ·epec svojo hãer.Deklica plane pokonci in zakriãi, ko vidi ljubo staro babi-

co krvavo in v nesvesti.»Vode, vode daj, dekle, in moli!« prosi Ïagar.Dasiravno se je deklica vsa tresla in ni vedela, kje je ni kaj

je, prinesla je vode, moãila staro mater in molila naglas. Intudi oãe, katerega Ïe dolgo ni sli‰ala moliti, molil je zdaj Ï njovred in klical mater.

Stara Ïena je naposled odprla oãi. Videla je, da je sinu vnaroãju, da ji prijazno piti ponuja, in pila je vode. Sli‰ala je,da jo vpra‰a prijazno, ãe ne soãutno, kako ji je, kaj jo boli,kam se je pobila, kaj bi rada, in odgovorila je: dobro bode, niãhudega ni. In res je bilo kmalu bolje, tako da se je na poste-lji usedla.

Zdaj je ‰el ·epec ven, odprl zatvornico in zopet zaãel Ïa-gati. Deklica in stara mati sta sami ostali v izbi. Veãkrat pakse je starki zdelo, kakor bi se tiho in skrivaj duri majhno od-slonile in bi nekdo noter gledal, kaj dela. In solza je pritekla

BESeDACVET IN SAD

22 

stari majki po licu, solza veselja, zakaj mislila je: »Saj imavendar ‰e dobro srce, moj sin! Kako mi je stregel, kako skrbizame! Ni napaãen ãlovek, le ljudje so ga takega naredili.«

Kako malo je treba marsikateremu, da se mu utolaÏi brid-ka Ïalost ali da se mu spreobrne v veselje: temu prijaznabeseda, onemu nekaj kapljic vina, temu malo puhlega poãa-‰ãenja, onemu malo iz cunj narejenega papirja, ki se mudenar pravi. In vendar toliko je Ïalosti in tuge po tem svetu!

BESeDACVET IN SAD

23 

âETRTO POGLAVJED O B R I N A M E N I

Lepo je vstajalo drugo jutro sonce v vzhodu, kakor bi sreãoobetalo vsem ljudem in stvarem po daljni boÏji zemlji,

kakor bi se veselilo svojih zemeljskih otrok, od beraãa, ki jevstal s svoje postelje na listju, kjer je s psom v tovari‰tvu spal,do bogatega me‰ãana, kateremu je skozi veliko okno na meh-ke blazine sijalo.

Kako ne bi bilo veselo! Videlo je skesanega ãloveka, ãlove-ka, ki je imel dobre namene, lepe sklepe. Îagar ·epec je na-vsezgodaj koraãil po stezi proti Zabrezju. ·el je gospe kom-tese prosit, prosit, da bi ga ‰e nekaj ãasa za dolg ãakala; popotu pak je premi‰ljal svoje Ïivljenje, rotil se je, da ne bodeveã pijanãeval, da bode pridno delal, da si bode vsako miselna drugo Ïenitev iz glave izbil, da ne bo s svojo izvoljeno veãgovoril, da bode z materjo in hãerjo lepo ravnal. O nameni,koliko je vas med nami storjenih, koliko pozabljenih!

Komtesa je pod orehom svojo jutranjo dolgo molitevopravljala, ko je stopil ·epec prednjo, klobuk pod pazduho inpotuhnjeno upognjen. »Gospa Ïlahtna —!« zaãne Ïagar, todakomtesa se v molitvi ni dala motiti. Leon, ki je okoli poslop-ja ogledoval to in ono svoje nove domaãije, pri‰el je ravnoizza ogla. Nanj je komtesa pokazala in rekla ·epcu: »Onemugospodu povej, ãesa bi rad.«

Leon je to sli‰al in poãakal moÏa z leseno nogo. Îagarjapak je mrzel pot spreletel po hrbtu. Nikdar ‰e ni sli‰al, da je

BESeDACVET IN SAD

24 

kak gospodar na Zabrezju. Gotovo je hud, gotovo ni tako do-ber kot stara komtesa, ta me ne bode ãakal, pognal me bodez Ïage, ãe mu brÏ ne plaãam. Ta misel ga tako obsede, da nimogel besedice spregovoriti, ko je pred Leonom stal. ·ele koga je ta prijazno vpra‰al, ãesa bi rad, reãe na pol tiho: »Go-spod Ïlahtni, jaz sem vam dolÏen.«

»Meni?« vpra‰a gospod.»Gospa pravijo, da je vseeno, njim ali vam, menda. Jaz

imam va‰o Ïago tu doli pod klancem v najem, pa — plaãal ‰enisem in — prosim, da bi —«

»·e poãakali, ne?«Îagar pokima in v tla pogleda.»Kako dolgo?«·epec malo poguma dobi, pogleda kvi‰ku in reãe: »Samo

‰est tednov ‰e.«»Ali boste pa mogli plaãati v ‰estih tednih?«»O, hoãem sku‰ati. Ljudje so mi ‰e nekaj dolÏni, poterjal

bodem. In pogorelci v Mali vasi mi bodo dali zasluÏka.«»Podalj‰ajte si obrok. ·est tednov je malo. Recite veã, pol

leta, samo moÏ beseda ostanite. Eno leto vas bomo ãakali, alije dovolj eno leto?«

·epec pokima, lice se mu razjasni, pristopi, da bi gospoduroko poljubil. Toda smehljaje se mu ta odmakne in pravi:»Pridem pogledat, kako delate in kakova je Ïaga.«

V mestu izrejen, Leon ni dobro poznal slovenskega kme-ta. Bilo mu je tedaj veselje govoriti z moÏem, opazovati nje-govo bojeãe obna‰anje in izvirno stavljene in izgovorjenebesede. Izpra‰eval ga je marsikaj, kako je to, da ima lesenonogo, ãe lahko hodi in dela Ï njo, ãe ima kaj druÏine itd.

BESeDACVET IN SAD

25 

Prav zadovoljen sam s seboj je ‰el torej ·epec z Zabrezja.Eno leto! Za celo leto je bila vélika skrb odloÏena!

Ali podoben je ·epec tistemu hlapcu v sv. evangeliju, ka-teremu je bil velik dolg odpu‰ãen, on pak je svoje male ne-usmiljeno poterjeval. Med potom zaãne namreã Ïagar ‰tevi-liti, koliko mu je ta, koliko oni na dolgu za zrezane deske;eden mu ima dati poldrugi goldinar, eden dva; eden petnajst,eden nekaj manj gro‰ev. »Vsi morajo plaãati!«

In ko tako premi‰lja, za‰ãegeta ga v goltancu nekaj takegakakor Ïeja, a ne po vodi, ampak Ïeja do vina, cekinastegasladkega vina, kakor je vedel zanj doli v vasi v prvi krãmi.Obstane, izvleãe mo‰njico iz Ïepa in pre‰teje. ·e je bilo nekajokroglega v njej. Samo en maseljãek bi ga pil. To bi se hitrozgodilo in nihãe ne bi vedel. Materi bi dejal, da je bil v gradutako dolgo. — Pa ne, tega ne! Davi je za trdno sklenil, da nebode veã pil ni vina ni Ïganja. Sku‰njava se mora premaga-ti, namenov ne prelamljati. Le domov na delo! Pa saj je celonoã delal nocoj, voda je z jeza moãno potekla, naj se nabere;ãlovek samo enkrat Ïivi, iz mesa je, telesu mora nekaj pri-vo‰ãiti. Samo en maseljãek danes, potlej ne veã. Za denar nisila, saj je dolg za celo leto odloÏen, hejo! In poterja lahko vvasi gredoã, ne gre nala‰ã v krãmo. Popijmo ‰e danes malovina, naj se pes obesi, naj ves svet vrag pobere!

In ·epec krene proti cesti in po cesti — v krãmo.Prva hi‰a v farni vasi je bila krãma. Mlada Ïena je na pra-

gu stala in z vabljivim smehljajem pozdravila ·epca, ker ta jebil eden najbolj‰ih pivcev, in taki so krãmaricam vselej pogo-du. ·epec je stopil v izbo, usedel se za mizo in takoj je bilo poprvem maseljcu. To ni bilo niã; komaj grlo se je zmoãilo.Sku‰njava ga je obhajala, da bi ‰e drugega. A domov se mu je

BESeDACVET IN SAD

26 

mudilo, izvlekel je mo‰njo in poãasi nekaj denarja na‰tel,premi‰ljal in — porinil prazno steklenico. Bil je drugi maseljc.Ta prazen, napolnil se je tretji — naj se vrag obesi, kjer sotrije, tam je lahko ãetrti. In pri‰lo je veselje v glavo in kdo nebode pil v veselju? »Naj vse vrag vzame!« pravi ·epec in pije.Proti mraku je glava postajala teÏka, jezik se je zavaljeval.·epec se na mizo nasloni in zaspi v miru in pokoju.

Noã je Ïe bila, ko se zbudi. Veã gostov je sedelo krog mize.Vsi so ponudili ·epcu piti. Spodobilo se je, da je tudi on dalza poliãek, da je vrnil. Tudi je bil malo bolan, glava ga je bo-lela, treba je bilo ozdraviti se, klin s klinom izbijati.

Pozno je bilo, ko je ‰el iz krãme, zadnji. Mo‰nja je bilaprazna, a glava polna. Domov ni hotel iti nocoj. Obrnil se jeproti drugemu koncu vasi.

Tam je stala majhna lesena bajta. ·epec potrka. Oglasi seÏenska od znotraj in mala vrata se odpró. Îagar tava po temiin pride v izbo. Luã se je naredila in videla se je precej velikaÏenska debeluhastega obliãja, stara kakih trideset let. Obraz,ki je bil ‰e precej ãeden, priãal je po velikih ustnah, po na-branem ãelu in nekaj ãudni prikazni v njenih nelepih oãeh,da je Ïe veliko Ïivela in poznala skrb in strast.

âarobno je obsevala vÏgana trska Ïensko postavo in Ïagar-ja, ki se je usedel na klop in glavo pove‰al, ter stare stene les-ene koãe, v vseh kotih polne cunj in razne ‰are.

»Kaj si pa pri‰el?« vpra‰a Ïenska osorno.»Kadar si pijan, pride‰, drugo krat ne; pojdi ‰e zdaj kimat

in dremat, kamor hoãe‰.«Îagar vstane, za‰epéta, da bi padel, pa se zopet ujame s

svojo leseno nogo. Potem se v sredi ustopi in poje:

BESeDACVET IN SAD

27 

»Zaãela se je togotiti,tobaka ne bo‰ smel kaditi.«

»Pojdi, spravi se,« vpije Ïenska.»Ali me nima‰ niã rada, hudir! Jaz te bodem vzel, Mreta,

za Ïeno vzel, naj pravijo, kar hoãejo! Ali me nima‰ prav niãrada!«

»Pijanec!«»Tiho, tiho! — Niã pijan! — Kaj pijan, niã pijan!«In hotel je Ïensko objeti. Pahnila ga je od sebe. Ne vemo,

ali zato, ker je bil pijan, ali iz vestnosti in bogabojeãnosti. Kerdrugi dve lastnosti nista bili znani pri njej, verjemimo, da sa-mo zaradi tega, ker se je napil brez nje.

»Ne grem domov ne, tukaj ostanem pri tebi,« pravi Ïagar.Toda Ïenska odpre duri in vrata, vrÏe goreão luã na tla in

jo pohodi, potem pa prime Ïagarja pod pazduho in ga vleãeven, rekoã: »Da bi te vsi — bomo videli, ãe pojde‰ ali ne! Pi-janca jaz ne maram, kadar bo‰ trezen, pa pridi.«

In preden je Ïagar vedel kako in kaj, bil je na hladnem.Mislil je, da je ‰ele pri‰el, in zopet zaãel na oknice trkati invpiti: »Mreta, odpri, Mreta!« Pa nihãe ni odprl. ·epec se spu-sti ob vasi proti domu. Po potu pak se nad svojo izvoljeno jeziter ji, v oblake kriãé, taka imena daje, kakr‰nih pero ne morezapisati na papir bele barve, barve nedolÏnosti.

Dasi lesenonog, trd in vina poln, je Ïagar vendar ‰e dobrohodil po sredi pota. Kadar se mu je posebno v glavi zavrtilo,postal je malo in potem zopet dalje mahal. Drugaãe je bilo,ko je v hosto pri‰el. Tam korenine rastó ãez pot. Spotakne sein pade. Vstati ne more, lesena noga je trda. Zadremlje in spi

BESeDACVET IN SAD

28 

trd, sreãen spanec brez divjih sanj, brez zavednosti, kakor gaspé otroci v zibeli, praviãni ljudje in mrtvi.

BESeDACVET IN SAD

29 

PETO POGLAVJEP O B O Î N E I N N A V A D N E R E â I

D O M A I N V C E R K V I

Pravijo ljudje in verjemimo ‰e mi, da ta svet Ïe dolgo dolgolet stoji. In veliko ljudstva je bilo pred nami na tem sve-

tu, veliko ga je z nami. Vsi ti prednamci so kolikor toliko pre-mi‰ljali, na‰i vrstniki mislijo tudi mnogo. Menil bi tedaj ãlo-vek po vsej pravici, da smo se vsi pobogali in zedinili v od-govoru na vpra‰anje, kaj je svet in Ïivljenje. Pa Ïalibog da nires! Eni pevajo in pravijo, da je dolina solz, jeãa, polna gnilo-be; drugi zopet nasprotno priãajo, da je ãlovek tu lahko sre-ãen, ãe le hoãe, da se mu vse smeje, da je vse Ïivljenje veselakomedija, katere poslednji akt — tega ne morejo tajiti — sekonãava s tragiãno smrtjo. Zaupamo ãastitemu bralcu, da jesam Ïe sodbo storil o tem predmetu, torej mu ne vrivamosvoje.

Leon in komtesa, njegova teta, sta bila, ãeravno morda nev poglavni reãi, razliãnih misli o tem, kakor smo Ïe maloopomnili. In bilo je to naravno. Lahka mladost na pragu tegaÏivljenja in resna starost na pragu veãnosti, to so razlike samepo sebi. Leon je paã to sprevidel takoj; ne brÏ stara teta. Kajti,kakor se ãloveku na starost vrne neka otroãjost, tako mu pri-de nekaj idealne razglednosti iz mladih let nazaj, sosebno, ãega domi‰ljija popu‰ãa in mu ginejo obãutki burnih let in spo-min posvetnega spoznanja in uÏivanja, ãe se je navadil, da-leã od hrupa Ïiveã, le v sebi iskati sveta in gledati v skrivnost-no visoãino nad seboj. Kakor mladeniã v svojem optimizmu

BESeDACVET IN SAD

30 

misli, da je vse dobro, vse lepo, kar vidi in kar ga ãaka, takostarec vãasi ne ume, zakaj drugi ljudje ne mislijo tako kakoron.

Leon je bil na‰el v stari grajski ropotiji pu‰ko svojega deda.Da bi si popoldanji ãas kratil, ‰el je vãasi v gozd, dasi je bil ssvojim ostarelim oroÏjem in brez vsake vaje hostnim prebi-valcem, ‰tirinogatim in perutniãastim, precej malo nevaren.In vendar to gospe teti ni bilo po volji. »Kako more‰ kakorkr‰ãanski ãlovek veselje imeti, nedolÏne Ïivalce po nepotreb-nem zalezovati?« oãitala mu je.

Ali mladost je nepobolj‰ljiva — ‰e je hodil na lov.Dobre ãetrt ure od Zabrezja je v samoti na hribu stala stara

cerkvica iz predtur‰kih ãasov, posveãena svetemu Vidu.Strop je bil lesen, streha iz starih trhlenih desk, stolpec nizekin dva zvona ne veliko veãja od obilih loncev. Vsako leto se jetu enkrat ma‰a brala; poleti je opoldne angelsko ãe‰ãenjezvonil, kdor je ravno mimo pri‰el, pozimi v snegu pak je sv.Vid, zapu‰ãen od molivcev in ljudi, sam pomladi ãakal. Tja-kaj je hodila komtesa v gorkih popoldanjih poletnih dnevihmolit. Tudi Leona je nekoã s seboj vabila. Toda Ïalostna jebila, ko je videla, da je bila njegova molitev silo kratka in seje potlej bolj za to peãal, starinska zidovja, dvomljive umet-nosti v oltarju in razpokani strop ogledovati.

»Premalo moli‰, Leon!« rekla mu je medpotoma proti do-mu. Ali mladost je nepobolj‰ljiva, veã ni ‰el Ï njo k sv. Vidumolit.

Drugo krat je hotela vedeti, kaj ãita. Leon je bil pustil knji-go pod orehom. Bil je Pre‰eren. Teta vzame knjigo in ãita; daje to na svetu, tega ni vedela. Tudi Leon se je bil s tem pesni-kom in z natanãnej‰im znanjem domaãega jezika in njegove-

BESeDACVET IN SAD

31 

ga malega slovstva seznanil ‰ele na tujem v dru‰ãini svojihrojakov in tovari‰ev.

»âemu to bere‰?« dejala mu je teta. »Ali je to potrebno?Ali se kaj pametnega uãi‰ iz tega? Pusti tako berilo. Tudi jazsem nekdaj brala take reãi za kratek ãas in veselje. A verjemimi, da veã ‰kodujejo, nego koriste. âloveku ni potem niã marza to, kar je zveliãavno in kar je za to Ïivljenje potrebno. Beriraj‰i poduãilne reãi.«

»Jaz pa mislim, da je najbolje oboje. Kajti, kdor bi hotelsamo resnobne in koristne reãi brati in uãiti se jih, lepoznan-ske in prijetne umetnosti pa bi zametal in zaniãeval, ta ne bidelal po boÏji volji ni po njegovem zgledu. Bog ni samo Ïitana polju ustvaril in ni samo jedilnim zeli‰ãem rasti dal, am-pak tudi vijolici je dal Ïivljenje in roÏi.«

»Tako? Prijetne umetnosti dana‰nji dan imenujete to, karje zapeljivo, da mlademu ãloveku um zme‰a in ga ovara? Vi-jolica je nedolÏna in ne sme‰ je primerjati takim knjigam. Leeno je potrebno, da du‰o bogu ohranimo.«

Teta komtesa je stara, njej gre ãast, njena beseda naj velja,naj bo zadnja, mislil si je Leon in, kakor bi bil rad ugovarjal,si ni upal. Da bi pa teti pokazal, da zna za silo ‰e kaj druge-ga ãitati, vzel je drugi dan v njeni knjiÏnici debele bukve vlatinskem jeziku: »De civitate Dei« in je ãital, da ga je kom-tesa videla. Starka sicer ni vedela, kaj je tam notri pisano, kajtilatinskega ni znala, pa vedela je, da je te bukve spisal sv.Avgu‰tin. Zato je bila sama sebe in mladeniãa vesela.

Pri‰la je nedelja. Gluhi Matijec je dobil povelje, naj napreÏeoba konja in naj izvleãe koãijo iz lope. Matijec je sicer mrmralin hudo gledal in ni mogel razumeti, zakaj ne bi bil stari ko-leselj kakor za vselej ‰e za to nedeljo dober. Jezilo ga je pak

BESeDACVET IN SAD

32 

zato, ker je moral v svoji praÏnji obleki pajãevine iz koãije, Ïedolgo ne rabljene, snaÏiti in ometati. Barbi je potoÏil, druge-mu si ni upal, ker le ona je imela srce, ki ga je razumelo. »Sajsem povedala, da bode tako!« dejala je ta Ïena Matijcu skri-vaj. »Kar se kaj zmisli gospod in nas nobenega ne vpra‰a, alije prav ali ni prav.«

Matijec, ki ni vedel, kaj ona govori, odkima in gre zopet hkonjem. Njegovo jezo sta ‰e konja ãutila cel pot do farne cer-kve, ker veãkrat je biã pal po hrbtu, in drdral je voz kakorboÏja strela.

»Treba je, da te z gospodom fajmo‰trom seznanim. On jeuãen in dober sluÏabnik svete cerkve in vsega spo‰tovanjavreden,« pravi komtesa, ko sta z voza stopila. Hotel ali nehotel, Leon je moral k Ïupniku.

Ta gospod je bil majhen moÏ, post in pomanjkanje vsak-danjega kruha se mu ni poznalo. Za hipohondrijo bolan, jebil osoren in zadiren proti svojim farmanom, pa dober pridi-gar in skrben za ãast in lepoto hi‰e boÏje. Proti komtesi se jeobna‰al pa posebno prijazno, kajti vedel je bolje ko marsikdo,da je komtesa Ïena po boÏji volji, prava kristjana, da njenadesnica rada daje, za kar levica ne zna, bodisi za farne ubo-ge, ali za popravo kakega oltarja pri Mariji devici ãistegaspoãetja.

Ko sta stopila v njegovo sobo, razgladile so se gube po nje-govem ãelu in, odzdravljaje na »hvaljen bodi«, pokloni sekomtesi in kakor vpra‰aje pogleda Leona. Komtesa pove, daje to njene pokojne sestre sin, ki na Zabrezju ostane, in gos-pod Ïupnik pravi: »Lepo, lepo, prav, prav! Zelo me veseli.«

Potem pa natakne oãala na nos in povzdigne tako preskrb-ljene oãi in premeri svojo novo ovãico. Menda mu je bil Leon

BESeDACVET IN SAD

33 

pogodu, kajti, kar je moÏ potem rekel, bilo je frazi podobno,ki jo imenujemo poklon, in se je nana‰alo na neko enakost vobrazih, katere v resnici ni bilo med komteso in mladim nje-nim sorodnikom.

Mislimo, da nam bode bralec hvaleÏen, ãe izpustimo dalj-nji razgovor, ki se je plel o navadnih reãeh. Omenimo le, daje bil gospod Ïupnik tako prijazen, da je po slovesu svoja go-sta do cerkve spremil in jima nekoliko povedal, o ãem bodenjegov kaplan danes pridigoval in kako zadovoljen je s tempoboÏnim in pridnim pomoãnikom v vinogradu Gospodo-vem. Leonu pak je ‰e posebej pokazal, kod se pride na stran-ski kor, kjer se dobro k oltarju in na priÏnico vidi in kamornavadno hodijo civilni ljudje njegove fare.

·tevilo teh »civilnih« ljudi v fari ni bilo veliko, kakor jeLeon sprevidel, ko je na omenjeno mesto pri‰el. Peka, ‰tacu-narja in vinskega dacarja pri‰tev‰i, jih ni bilo veã ko dvajsetmo‰kega in Ïenskega spola. Veãina med njimi pa je imelaprecej greha radovednosti nad seboj, kajti, ko je Leon postopnicah gor pri‰el, obrnilo se je veliko oãi nanj, glave so sestikale in izpra‰eval je pek dacarja, dacar sodnijskega adjunk-ta debelo Ïeno, kdo je to, tako da je bilo mladega tujca skoromalo sram in se je hitro usedel v zadnjo klop.

Ko so oni njega ogledovati nehali, zaãel je on povraãati inje precej naglo storil svojo sodbo. Ta je bila sicer prav ostra,pa ne reãemo, da bi bila sploh kriviãna. Tam je davkar ‰irokosedel in, prepriãan svoje veljave, tobaãnico odpiral, kakor bihotel reãi: jaz, cesarski uradnik, vas imam vse okoli pod pal-cem. In za njim je bila Ïena s ãudnim neokusnim pokrivalom,glavo poboÏno na desno stran drÏé, da bi se videl po njenimisli lepi vrat, in molitvene bukvice, z zlatim obrezkom in

BESeDACVET IN SAD

34 

jeklom okovane, nem‰kega jezika, visoko pred seboj, da bisoseda, nevedna pekovka, vedela, da zna nem‰ko ãitati. »Fi-listrstvo in niã dru‰ãine!« mislil je Leon.

Pa kmalu je nekoliko svoje ostre sodbe sam pri sebi opo-rekel. Zagledal je bil namreã tam prav odspredaj v kotu dvegospici sedeti. Obrnjeni sta bili sicer obe od njega in se nistaozirali ni na stran ni nazaj, tako da obrazov ni mogel videti;a po rasti in vsem soditi, ste bili lahko obe mladi in lepi. Radbi bil zvedel, kdo sta in od kod. A bil je neznan s svojim sose-dom in meni niã tebi niã vpra‰ati ga ni se spodobilo.

Med pridigo se je nagnila veãja malo na stran in svojimanj‰i tovari‰ici nekaj na uho povedala. Leon je videl polo-vico lepega obraza. V tistem hipu je njegov sosed tobaãnicoodprl in tudi Leonu ponudil svojega duhana. Dasiravno semu ni dremalo in sicer tobaka za nos ni mogel trpeti, vzamevendar nekaj tega prahu in se staremu gospodu zahvaljuje.Le-temu se je to tako dobro zdelo, da je zaãel ‰epetaje po-sku‰ati razgovor, najprvo kritikovaje kaplana, kako pridigu-je in kako bi moral, potem pripovedovaje, da je vroã dan da-nes. Tako je Leon dobil priliko vpra‰ati, kdo in ãigavi sta onideklici.

»S po‰te sta,« dejalje sosed. »Ta na levi roki, mlaj‰a, ki imarumene lase, ta je po‰tarjeva hãi. Ta bo imela dote kakih30.000, kadar pride njen dan. Ona na desni s ãrnimi lasmi,ona bleda, ni domaãa. Od Ïlahte je, nima niã svojih ljudi in jeÏe veã let na po‰ti.«

»Sirota torej, brez matere in oãeta, kakor jaz,« mislil si jeLeon.

»Vi niste v tem kraju doma, ne zamerite, mladi gospod?«vpra‰a oni, ki je zdaj kakor za povraãilo tudi hotel zvedeti

BESeDACVET IN SAD

35 

kako in kaj. Leon mu ob kratkem pove. »A-há!« odgovorimoÏ zadovoljen.

A pridiga je bila konãana in ‰epetanje Ï njo.Po ma‰i so stali pred cerkvijo moÏje kmetje v gruãah, to-

bak napravljali in ãakali, kaj bo od c. k. gosposke »na znanjedano«, ker videli so, da se je biriã posadil na visok zid in je‰op papirja premetaval iz roke v roko. Mlaj‰i mo‰ki svet pakse je bil prav spredaj postavil ter smejé se in grohotaje ogle-doval mimogredoãe deklice.

Na strani je postal tudi Leon in si cigaro zaÏigal. Ni mubilo mar poslu‰ati, kaj oznanjevalec c. k. kantonske gosposkev barbarskem jeziku o cesti, davkih in rube‰ãini kriãi, ãakal jele iz radovednosti, kakov‰ni sta oni dve deklici.

Kmalu sta pri‰li iz cerkve.Nobena stvar menda ni bila Ïe veãkrat po dobrih in slabih

pisateljih popisana nego lepo dekle. Vemo, da ima blagovolj-ni bralec sam kak dober popis ali pa kar je ‰e bolje — origi-nal pred oãmi; zato njegovi domi‰ljiji prepu‰ãamo, da si ponaznaãenih ãrtah naslika dve lepi podobi in razloãke mednjima.

Ne more se reãi, kateri bi bil Páris jabolko veãje lepote dal,to je pa gotovo, da, ko bi bil Leon tak siten opravek dobil,potegnil bi se bil za veãjo. Morda je bil Ïe po simpatiji pod-kupljen, ker je namreã vedel, da je sirota brez star‰ev in bra-tov kakor on, da pri sorodnih ljudeh dobroto uÏiva kakor on.

Zdelo se mu je, ko sta mimo njega ‰li, da je malo z oãmitrenila na stran in ga pogledala; tudi se mu je zdelo, da so teoãi ãrne, lepe oãi. In nekaj vesel je bil, ko sta se s komtesopeljala proti domu.

Medpotoma je teto spra‰eval, ali med letom ona obiskuje

BESeDACVET IN SAD

36 

katero druÏino ali narobe. Komtesa je odgovorila, da je nasvojo starost opustila vsakr‰no svetno navado, da zdaj onanikamor ne hodi in tudi druga sosednja gospoda malo malona Zabrezje dohajajo. Leon je zvedel, da s po‰tarjem in nje-govo druÏino niti natanãneje znana ni.

»To je paã ‰koda!« rekel je sam pri sebi.

BESeDACVET IN SAD

37 

·ESTO POGLAVJEK A J S E U T E G N E L O V C U P R I P E T I T I

Okoli Zabrezja se je marsikaj premenilo prav v kratkemãasu. Ta ali ona nesnaga in nemarljivost se je odpravi-

la, ker je mladi gospod tako hotel. Matijec je veãkrat z glavomajal in Barba je skrivaj roke sklepala, a ni se bilo pritoÏitinikjer.

»Za boga svetega in kriÏanega! Ali je ta natanãen! Kaj sempripovedovala, Matija, ‰e od hi‰e naju poÏene!« pravi Ïeni-ca.

»Ka-aj?« vpra‰a Matijec.»Beraãit pojdeva, beraãit! Bog se ti mene usmili, ãlovek je

vendar vãasi delati znal in kaj poskrbeti. Zdaj pa Ïe ne storimniãesar, stvarce ne, da bi bila temu gospodu po volji, ki je ko-maj iz plenic zlezel. Vãeraj sem si bila drv pred prag nanes-la in brÏ je rekel, da jih naj pospravim, da so na potu, da jegrdo! Ti stvar vraÏja, kje si ti ‰e bil, ko sem jaz drva pred veÏoimela. In stari plot mu ni prav in trava ne sme rasti po gredi,ampak pesek naj bode po potih! Kakor da bi bil pesek meh-kej‰i od trave!«

»Krava mu ni v‰eã?« vpra‰a Matijec. »Krava, ki sem jo jazizbral in kupil? Naj jo gre pa sam kupovat, sam. Najveãje vi-me je imela …«

»BeÏi, beÏi! Ti si gluh in neumen. Kdo se o kravi meni? Jazpravim: trava.«

»Nu, trava lepo raste po loki in v senoÏeti.«

BESeDACVET IN SAD

38 

Tako se nista mogla razumeti in raz‰la sta se.Leon je veãkrat sam v roko vzel Ïagico in rezilnik in kaj

popravljal na vrtu ali v lopi. Bilo mu je za kratek ãas in veselje.In menimo, da pri lepi ãitalki ne bo izgubil veljave, katero bimu radi ohranili, ãe je tudi za dela prijemal, katera niso bilaravno zanj. Naj za obrambo omenimo samo to, da je celoruski cesar Peter Véliki, ustanovitelj ruske velikosti, svoje dniladje tesal in baje celo — zobé drl, katerih dejanj zgodopiscis pohvalo omenjajo.

Tako je enomerno prehajal teden za tednom prav v samo-tarskem Ïivljenju za Ïivega in dru‰ãine potrebnega mlade-niãa. Veselil se je vselej nedelje. Pa bodisi da ni bil sam kriv,ali je nakljuãje nagajalo, nikdar ni prilike dobil, da bi se z dek-licama ali s po‰tarjem seznanil.

Soparno je bilo neko popoldne, ko je Leon pu‰ko vzel, psapoklical in skrivaj, da ne bi ga teta komtesa videla, na drugistrani za poslopji od‰el v hosto. Ni vedel, kaj bi poãel, tudizajca se mu ni ljubilo ãakati. ·el je naprej in naprej po hosti,tako da nazadnje ni prav vedel, kje je in v ãigavi lastnini.

Pred njim je bila globoka, podolgasta dolina. Onkraj sobila bolj skalnata tla in le redke grmiãaste bukvice so raslemed mladim smreãjem. Sonce se je Ïe precej na zahod po-maknilo in prijetna sapa je zaãela sopar razpihavati in ‰umetipo zelenem perju starih bukev nad njim. Ogla‰ala se je kuka-vica od daleã in druge ptice so veselo ãvrlele okoli in okoli.Onkraj doline se je sli‰alo Ïvenkljanje kravjih in kozjih zvon-cev in zdaj pa zdaj ukanje neskrbnega pastirja.

Leon se usede na mahovje, poloÏi pu‰ko ob sebi in obidega neki neznan ãut sreãe in zadovoljnosti. Saj je bilo vseokrog njega polno Ïivljenja; vse je dihalo veselje in tudi nje-

BESeDACVET IN SAD

39 

gova du‰a se je zlágala z naravo, ki ga je obdajala; tudi on seje veselil svojega bitja in ni poznal ‰e grenkih skrbi, ki gloje-jo ãloveka, niti strasti, ki mu trgajo srce. Vse, kar ga je do zdajzlega doletelo, bilo je za trenutek hudo, pa premalo, da bibilo Ïelo zasadilo in strup pustilo v njem; pre‰lo je lahko, lah-ko pozabljeno bilo.

Kozji pastir, ki je onkraj doline na robu visoke skale stal,zagledal je lovca in kakor iz nagajivosti zaãel peti:

Pisana pticalepo mi poje,v vejah skakljá.

Jaz sem pa lovec,pu‰ko zavzdignil,ustrelil jo bom.

Kaj sem storila?Saj sem ti pelapesmi lepé.

In ta prosta pesem, jasno in glasno s skale peta in od skalodmevajoãa, zdela se je Leonu ena najlep‰ih, kar jih je kdajsli‰al. »Lepa je narava, lep‰a in vi‰ja pak je njena krona, ãlo-vek. In ako ji ostane zvest, ako se more v soglasju Ï njo ohra-niti, ima vse, ker ima mir.« Tako je mislil. Videl je lepo glad-ko povr‰ino, na dno ni videl. âeravno obãutljiv za vse, karpovzdiguje in ãloveka v resnici in edino sreãnega dela, bil jevendar ‰e premlad, premalo sam in veãidel v prelahki dru-‰ãini, da bi bil globlje pogledal v rove, po katerih se pretakajovladajoãe reke ãlove‰kega dejanja in nehanja. In kdo bi trdil,da ni bil bolj sreãen nego marsikdo, ki je v lastni in tuji ne-

BESeDACVET IN SAD

40 

sreãi, po svojem in drugih premi‰ljevanju zadobil grenek darspoznanja, in tega vendar ne toliko, da bi se mu bila du‰aumirila, misli izãistile in bi prost vseh strasti in krivih razsod-kov visoko nad tem mravlji‰ãem stal, ki mu pravimo svet, inse mu — smehljal.

Med raznovrstnimi mislimi, katere bode bralec po tej krat-ki karakteristiki njegovega notranjega Ïivljenja posnel, pre‰loje bilo precej ãasa, sonce se je bilo precej na zahod preobrniloin vendar Leona ‰e ni bila misel, da bi ‰el domov. Njegov pes,ki je prej precej dolgo leÏal nedaleã od njega, izgubil se je bilnekam in poãakati ga je hotel, da bi kaj spodil ali nazaj pri-‰el. Kmalu je ãul lajanje, znamenje, da je na sledu, in stal jez napetim petelinom.

»He, gospod! Ali imate kako pravico tod s pu‰ko hoditi?«Ko se Leon na ta ne posebno prijazen klic obrne, zagleda

dva lovca. Prvi je bil v precej ãedni lovski obleki, z zelenimklobukom in dolgo rdeão brado, drugi pak je bil kmet. Naj-prvo je menil Leon, da se tujec ‰ali. Takoj pa je videl, da jeresen, ko je meni niã tebi niã posegel po njegovi pu‰ki in de-jal: »Prosim, dajte mi svoje oroÏje. Kogar jaz na zemlji‰ãusvojega gospoda dobom, ta mora za kazen iz rok dati, karima nevarnega za zajce in lisice.«

Ni bolj nesloveãega na moÏu kakor bojeãnost, mislil si jeLeon in obenem sklenil, da ne dá svojega oroÏja kar tako brezbrambe iz rok. Ker je bil precej trden, potegne za cev in iztrgatujcu pu‰ko iz rok tako hitro, kakor jo je bil oni prijel.

»Jaz ne vem, kdo ste in kaj hoãete pravzaprav od mene. Jazmislim, da stojim na svojem ali, ãe na svojem ne, vsaj na last-niji, ki spada pod Zabrezje. âe sem pa ãez mejo stopil, stopilsem nevedoma in pu‰ke ne boste imeli, dokler jo bodem mo-

BESeDACVET IN SAD

41 

gel jaz v rokah drÏati. Svetujem vama, da gresta svoj pot, jazpojdem pa svoj. Pretepa nisem vesel, pa prej dobosta s kopi-tom po glavah, preden bosta pu‰ko imela.«

Ko je lovec sli‰al imenovati grad Zabrezje, bil je nekaj boljprijazen in rekel je: »Ne zamerite, gospod! Jaz vam pravnerad jemljem pu‰ko. Vem, da ste samo za‰li ãez mejo. Pa go-spod Gorec, po‰tar, ta mi je zapovedal, da moram vsakegaprijeti, kogar dobom na njegovem. Vem, da, ko bi bil on tu,ne bi vam rekel nobene besede, ali jaz ne smem drugaãe. Pro-sim vas, vdajte se zlepo. Saj to ni niã, prav niã, nazaj jo bos-te dobili, kadar boste hoteli, samo da ponjo pridete ali pi‰ete.Z Zabrezja do po‰te ni daleã.«

»Tu imate pu‰ko,« pravi Leon, obrne se in odide protidomu.

Da se je tako hitro premislil, ni bilo ravno zaradi logarje-ve zgovornosti, temveã pre‰tel je Leon reãi drugaãe in pravvesel je bil, da se je tako naredilo. Saj sta bili na po‰ti oni dvedeklici, kateri je vsako nedeljo videl pri ma‰i, s katerima se panikakor ni mogel seznaniti. Zdaj se mu je lepa prilika na‰la.Lahko je ‰el na po‰to in imel je vzrok. Ta misel mu je bila pri-jetna in preudarjal je cel pot, kako bi se dalo napraviti, da bise ta posel na po‰ti toliko raztegnil, da ne bi bil samo kratekopravek, ampak da bi potem lahko v hi‰o dohajal, kajti naZabrezju se mu je jelo Ïe precej dolg ãas zdeti. Stara komte-sa je bila zanj kaj slaba dru‰ãina, ker v veãni molitvi in poboÏ-nih knjigah Ï njo govoriti ni bilo posebno pogodu mladeniãu,ki je bil preverjen, da je »veselega ãloveka bog vesel«.

BESeDACVET IN SAD

42 

SEDMO POGLAVJEN E Î A R O Î M A R I N K A

Precej drugi dan se Leon nameni na po‰to. Teta ga nipogre‰ala, ãe ga vse dopoldne in popoldne ni bilo. Tedaj

jo je malokdaj vpra‰al in ji malokdaj povedal, kam gre.BliÏnji pot je bil ãez hribec mimo samotnega zapu‰ãenega

sv. Vida.Pri tej cerkvici so v nekdanjih ãasih pokopavali. Bil je nizek

zid okrog in okrog, zdaj pa se je veãidel sesul in le s travoporasla gomila je priãala, kod je drÏalo obzidje. Le na juÏnistrani, kjer je bil zidiã samo iz kamna, ni mogel ni deÏ ni ve-ter razmetati skladov, tako da je bil za dva seÏnja na dolgo indva komolca visoko ohranjen.

Tik tega zida je na tleh sedela naslonjena Ïenska ãudne po-dobe. Bila je silo velika, stara ãez petdeset let in ãudno pisanoobleãena. Zraven nje je stala ko‰arna s polomljenim locanjemin v ko‰arni je bilo raznih cunj veliko, vrhu njih pak ‰opkvart, kakor ciganke prerokujejo nanje. Ruto je bila z glavepotegnila, tako da so ji ãrni kratki lasje mr‰avo viseli nekoli-ko po pleãih in nekateri kodri po suhem, zaãrnelem licu. Okoje bilo svetlo in bodeãe, usta je vedno nekako na levo stranzategovala; le kadar se je nasmejala, zrasla so ji tako, da soporedni ljudje dejali, da se hoãe v u‰esa vgrizniti. Taãas pakse je tudi pokazala vrsta velikih belih zob.

Dasi je sonce bilo prav vroãe, sedela je Ïenska vendar Ïe

BESeDACVET IN SAD

43 

dolgo na mestu in vedno govorila sama s seboj zdaj tiho, zdajkriãé. Polovica tega samogovora so bile kletve.

Ko je zagledala od daleã Leona, stresla je svojo grivo, kvar-te v roke vzela, ‰iroko noge od sebe pomolila ter zaãela kvarteprebiraje peti z visokim, precej lepim glasom:

Garváj durdáj dideldáj!Na ãelu je li‰aj, li‰aj!Na belem lici sedita bradavici,oj dve bradavici!

»Vrag, to je lep ãlovek,« govori Ïenska. »NeÏa RoÏmarin-ka, ta bi bil zate, primi ga, ta ne sme uiti. Garvajdurdaj! Lepãlovek kakor hudiã! Moj ko‰ek, kje je moj ko‰ek?«

Rek‰i, popade ko‰arno, postavi svojo velikansko postavopokonci in se nastavi na pot.

»Kam greste, moj lepi mladi?« vpra‰a Leona in ga nekakopreÏeãe pogleda, da se ni vedelo, ali je pogled bolj poÏeljiv,hudoben ali dobrovoljen.

Leon ni bil bojeã in vendar mu je bilo ãudno, ko je stal tejnori Ïenski nasproti. Videl jo je Ïe prej, vselej je bila pijana inposebno njemu zoprna.

Ogne se ji s pota in pravi: »Kaj ti mar, coprnica, spravi semi izpod nog.«

»Jaz coprnica? NeÏa RoÏmarinka je po‰tena Ïena, lepa Ïe-na, prava Ïena. Vrag ve, da nisem coprnica. Moj oãe je bil lepmoÏ, RoÏmarin je bil moÏ, pa ti si ‰e lep‰i, na mojo du‰o, dasi lep‰i.«

Leon je hotel dalje iti, ali NeÏa RoÏmarinka se ustopi pre-denj in mu ne dá naprej.

BESeDACVET IN SAD

44 

»Daj roko, lepi moj mladi! Jaz ti bom povedala, kaj te ãaka.Daj roko, NeÏa je prava Ïena, ona veliko ve.«

Mladeniã ji da nekaj drobiÏa, katerega RoÏmarinka brezvse zahvale v ko‰arno vrÏe.

»Ne pojde‰ ne, lepi moj,« pravi potem in se zopet ustopipredenj, obe roki raztegniv‰i. »âakaj, da ti iz kvart sreão po-vem. Ravno tebi hoãem povedati in danes. âe ne bode‰ po-slu‰al, ãuvaj se me —«

Konec stavka je bilo veã kletev.Leon je bil radoveden, kaj mu bode divja Ïena povedala;

zato je postal. RoÏmarinka se usede na tla, vzame kvarte injih jame razmétati po travi v tri vrste. Potem jih nekaj ãasaogleduje, ogleduje mladeniãa in zaãne praviti: »Kvarta kaÏein pravi, da ste bili v smrtni nevarnosti, ni dolgo tega …«

»âlovek je vsak dan v smrtni nevarnosti, to ni niã, ãe bolj-‰ega ne ve‰.«

»Tiho! — Vi imate enega ãloveka, ki mislite, da je prijatelj.Ta vam je zavidljiv in bi vas v Ïlici vode utopil. — Bolni ste bilina smrt in kmalu boste zopet, pa bo vse dobro izteklo. Duho-ven je tukaj na kvarti, vi bi bili kmalu duhoven, pa precej tu-kaj je deklica. Zavoljo deklic niste duhoven —«

RoÏmarinka se zaãne smejati, da ni bilo konca ni kraja.»Smrt, denar — ta dva sta vkup, to pomeni, da boste kma-

lu mnogo podedovali. Otrok je tu zraven; to pomenja ljube-zen, zakon in dolgo Ïivljenje.«

»Vse to lahko vsakemu pove‰. Jaz bi bolje govoril iz kvartko ti. Ti ne ve‰ niãesar,« pravi Leon in odide.

»Jaz sem NeÏa RoÏmarinka,« vpije baba za njim, poberekvarte po tleh, spravi jih v ko‰ek med cunje in gre zopet obzidu sest, kjer je prej bila. Z glavo na rob zida naslonjena,

BESeDACVET IN SAD

45 

tako da so ãrni kodri viseli ãez vrhnji kamen, gleda za Leo-nom in poje svoj: »Garvaj durdaj!« Ko je bil mladeniã Ïe pre-cej daleã od nje, jame zopet sama s seboj govoriti:

»Kako je lep ta fant. Ko bi hotel umreti ali ko bi ga kdoubil, lepo bi bilo to kot vrag. Rada bi ga videla mrtvega. ·kodabi ga bilo pokopati, na mojo du‰o, to bi bil lep mrtvec.«

V tem hipu ji od zad nekdo v lase poseÏe in kakor za zvo-nec trikrat udari z NeÏino glavo ob kamnit rob. Dasiravno joje moralo tako trkanje boleti, vendar ni dala ni najmanj‰egaglasu od sebe, temveã za trenutek je oãi zatisnila, ãudno ustazvila in takoj potem skoãila na noge.

»Jaz ti bom Ïe pokazal, kaj se pravi dobremu ãloveku smrtiÏeleti. Prej tebe vrag vzame nego onega gospoda.«

Te besede je govoril Ïagar ·epec na oni strani nizkega zida.RoÏmarinka ga srdito pogleda, ne reãe pa nobene besede.

·ele ko ·epec odide po stezi za Leonom, vzdigne baba svojoveliko pest, trese grivato glavo in kriãi: »Le poãakaj, ãakaj, tikrevlja! Snideva se, gorje ti ga bode. Îe prav!«

»Ko bi prav ne bilo, pa te ne bi bil lasal,« oglasi se ·epecnazaj.

»Îe prav, krevlja, rogovila! Gorje ti ga bodi!« vpije NeÏa inizgine s svojim ko‰kom za cerkvijo.

»Kaj bode neki sveti Vid rekel tej babi, ki ravno pred nje-govo cerkvijo kolne,« mislil je ·epec po potu.

Dasiravno je imela RoÏmarinka vse ciganske lastnosti nadseboj, vendar ni bila ciganka. Vsak je vedel, da je doma izsamotne koãe v sosednji vinski gori, kjer je njena sestra po-polnoma pametna in navadna Ïena ‰e ob tem ãasu gospodi-njila, ãeravno svoje blazne sestre ni hotela poznati, kadar stase sreãali. Med ljudmi ni bilo dognano, zakaj RoÏmarinka —

BESeDACVET IN SAD

46 

to ime si je sama dala — tako Ïivi. Eni so trdili, da je blazna,drugi, manj‰i in pametnej‰i del, so pa dejali, da je le spridenain malovredna.

RoÏmarinka je stra‰no veliko pila, naj bode vina ali Ïganja,dobrega ali slabega. Ne samo, da so ji dajali ljudje, ki so se jebali kot vedeÏne in uroãne Ïenske, zasluÏila je veliko s svo-jim prerokovanjem na kvarte. Tako je bila skoro dan na danpijana in to ji je moralo moÏgane nekoliko zme‰ati in njenogovorjenje nenavadno predrugaãiti.

Vsak, kdor pozna prosto ljudstvo, ve, kako ukoreninjena jevera in vraÏa; le ‰koda, da prva poslednje popolnoma iztre-biti ne more; vãasi jo celo pospe‰uje pri takih, ki so slabopoduãeni ali ki poduka ne umejo prav. NeÏa RoÏmarinka jebila strah materam, ki so imele male otroke v zibeli ali —male prasce v hlevu. Prve in druge so matere skrile, kadar je‰la uroãnica NeÏa mimo hi‰e. In ko so otroci malo odrasli,stra‰ili so jih, da jih bo RoÏmarinka vzela v »ko‰ek«.

Tako je bila ta Ïenska povsod za stra‰ilo tistim, ki se stra‰itidadó.

Vse to pak je bilo dobro za babnico. Mnogo laÏe je dobi-la, kar ji je bilo treba, nego vsak drug postopaã.

Delala se je, kakor da ne bi nobenega ãloveka poznala, zra-ven tega pa si je dobro pomnila, kaj se o tem in o tej govori,kak‰en je itd. To ji je pomoglo, da je lahko prerokovala, da jemarsikomu vãasi iz kvart povedala, kar je mislil, da sam ve;da je veãkrat kaj uganila, kar se je potem res zgodilo. Tako jebila posebno mladeniãem in deklicam pogodu, ki so jo kakorv ‰ali radi vpra‰evali za »sreão«, na videz smejali se temu, karjim je pravila za denar ali pijaão, v srcu pa dostikrat trdnoverovali, da se bode tako zgodilo.

BESeDACVET IN SAD

47 

Med tistimi, ki so bili neverni, bil je tudi Ïagar ·epec. TegamoÏa je pa tudi sovraÏila NeÏa Ïe od nekdaj, kar ji je bil do-kazal, da ona ne ve niãesar. Bila je ta stvar taka:

·epec, ki je bil za silo tudi tesar in sodar, nabijal je v jese-ni premoÏnemu kmetu sode pred hramom v vinogradu. Veãmladih ljudi je bilo okrog njega in tudi NeÏa RoÏmarinka jeprerokovala zavrstjó vsem. Do ·epca pri‰ed‰i, je hotela ‰enjemu, on pa je trdil, da ne ve niã veã o bodoãnosti nego sam.»Jaz celo vem, kaj ti zdaj misli‰,« pravi RoÏmarinka. ·epec jeravno imel obroã napet, tako da je en konec v roki drÏal, dru-gi muje pa bil v prsi uprt. »Ali res ve‰, kaj mislim?« vpra‰a·epec. »Res,« pravi RoÏmarinka. V tistem hipu spusti on enkonec napetega obroãa, tako da babnico ravno po zobehudari. Kri ji je udarila, jela je grozovito kleti in toÏiti; ·epec jepa mirno obroã zavezoval in smehljaje se dejal: »Saj si vedela,kaj mislim storiti, zakaj se nisi umaknila.«

Da si je hromi moÏ s tem nevarno sovraÏnico naredil, tomu ni bilo mar.

BESeDACVET IN SAD

48 

OSMO POGLAVJEP R V O Z N A N J E

Ne prav poldrugo uro od Zabrezja je pri veliki cestipo‰ta. Samotna, precej velika in ob‰irna hi‰a je sicer

dobro ãetrt ure od bliÏnjega trga, vendar bi bil lastnik njen,gospod Gorec, raj‰i izgubo imel, nego da bi bil dal ãastno ce-sarsko sluÏbo iz rok. Ljudje v okolici se niso peãali mnogo stujim svetom, zato je Gorãeva po‰ta le posamezna pismasprejemala in oddajala, postavim, ãe je kak vojak svojim lju-dem na vsake kvatre pisal, kako se mu hudo godi, ali pa jeÏupnik dobil vsako soboto kak cerkveni ãasopis. ·e manjkratse je nakljuãilo, da bi bil kak popotni ãlovek tod hodil in po‰tidajal za voÏnjo zasluÏka.

Pa za vse to se gospodu po‰tarju ni bilo treba veliko menitiin se tudi v resnici ni menil. Imel je najveãjo kmetijo v oko-lici in dovolj veselja do nje. Po‰ta je bila za nameãek, za ãastin ime, kmetija pak je polnila mo‰njo.

Îena mu je bila umrla, otrók ni imel veã ko eno hãer. Takoje bilo razen druÏinãetov na po‰ti samo ãetvero glav: po‰tar,dve deklici, kateri iz cerkve poznamo, in mlad, bojeã gospo-dek, nesreãen Ïenij, ki je v kancliji sedeval in ãakal, ãe se pri-meri, da kdo kaj prinese, ter uÏival lepo ime »ekspeditor«.

Ko je Leon pri‰el omenjenega popoldne do po‰te, ni bilonobene Ïive du‰e nikjer videti razen velikega psa, ki je predveÏó na soncu leÏal in, zagledav‰i tujca, poãasi vstal, trikratdebelo zalajal in se mrmraje zopet ulegel. Tudi v veÏi ni bilo

BESeDACVET IN SAD

49 

nikogar, dasi je bilo veã vrat odprtih. Ni se znal kam obrniti.Naposled vendar pride dekla mr‰avih las in mu razloÏi, da nigospoda doma ni gospice Matilde niti gospoda ekspeditorja.

»Samo Pavlina so gori,« reãe Ïenska kazaje po stopnicah.»âe hoãete poãakati, gospod bodo kmalu pri‰li, jaz menim,da niso daleã ‰li. Gospica Pavlina so sami, le pojdite gor.«

Ko je Leon vrhu stopnic pri‰el, sli‰al je iz poslednje sobebrenkanje na klavir. Igralka je morala izurjena biti. Njenefantazije na instrumentu so mu bile tako v‰eã, da je nekajãasa poslu‰al.

Dvakrat je moral potrkati, da ga je sli‰ala.V sobo stopiv‰i, je stal pred deklico, katero je iz cerkve Ïe

poznal. Obleãena je bila prosto, ãrni, gosti lasje so bili okusnobrez umetnega li‰pa nazaj razãesani, okoli belega vratu jesedel nabor ãrnih korald in iz ‰irokih rokavcev so se videlelepe okrogle lahti.

Malo je osupnila, ko je nenadoma stopil v sobo nenavadengost. Prvi hip je malo zardela, v lepih ãrnih oãeh je bilo bra-ti zaãudenje, takoj pak se je povrnil Ïenskam v enakih situa-cijah navadni takt in z neko ljubeznivo, naravno sigurnostjoje Leona, katerega je v tem trenutku po obrazu spoznala, po-zdravila, ponudila mu sedeÏ in vpra‰ala ga, s ãim mu morepostreãi in kateri sreãni vzroki so po‰tni hi‰i naklonili ãast, dajo obi‰ãe. Obenem mu je povedala, da gospoda strica, kakorje po‰tarja imenovala, v tem hipu ni pri domu, da pa ima vsakãas priti.

»A, Ïe vem, vi ste tedaj tisti lovski tat?« pravi deklica, sme-jé se ãez nekaj ãasa, ko ji Leon pove, zakaj je pri‰el pravza-prav na po‰to. »Sli‰ala sem sinoãi o tem pregre‰ku; da pa steravno vi tak hudodelec, tega nisem vedela. Mislila sem si ta-

BESeDACVET IN SAD

50 

kega moÏa drugaãnega, kakor ste vi. Gotovo niste zastarangre‰nik; tedaj je upanje, da se boste pobolj‰ali.«

»âe ãlovek ponevedoma pregre‰i, ni nevaren. Jaz bi bil ‰e‰tel, da mi boste vi pomogli opraviãiti se pri gospodu po‰tar-ju, a vidim, da me ostreje sodite, nego je sploh mehkim Ïen-skim srcem navada.«

Ona se zopet zasmeje: »No, da se ne u‰tejete in da vamva‰a dobra vera o na‰em spolu ne upade, bodem na va‰ostran stopila, samo pobolj‰anje morate obljubiti. Obljuba jeprva stopinja do storitve.«

»To pa iz srca rad obljubim.«»Vi ste ‰ele malo ãasa v na‰em kraju. ·ele nekaj nedelj smo

vas videli v cerkvi. Kako vam je tukaj po volji, ãe se sme vpra-‰ati?« reãe deklica po nekaterih drugih vpra‰anjih.

»Sploh prav dobro,« odgovori Leon.»Samo sploh? Tukaj ostane ‰e en posebej ali sicer. Kaj ima-

te ugovarjati proti posameznim reãem?«»Jaz sem bil do poslednjega ãasa vajen mestnega Ïivljenja.

Na deÏeli mi je zdaj vse novo. Ta sprememba ima paã tudisvoje prijetnosti, svoje veselje, vendar se je vãasi ãlovek pre-nasiti. Vsaj meni se vãasi zdi preenomerna in prav rad se do-mi‰ljam pro‰losti. Tako mi je zdaj pa zdaj res malo dolg ãas.«

»Tako pa Ïe ne smete govoriti, ãe neãete, da bi vas napaã-no ne sodila. Mlad ãlovek in dolg ãas! To ne gre, to se ne veÏe.Meni ni nikdar dolg ãas, ãe sem tudi ves dan sama; in jaz semtudi nekdaj stanovala v mestu.«

»Tedaj ste tako sreãni, da imate bolj‰o naturo nego drugiljudje.«

»Ali si ne delamo nature in znaãaja najbolj sami?«»Ne ugovarjam, gospodiãna; ãutim, da bi res nehvaleÏen

BESeDACVET IN SAD

51 

nalog in izpodkopano stalo imel, ko bi hotel dolg ãas zago-varjati.«

»Îe prav,« reãe ona. »Zdaj pa jaz jabolko poberem, ki stega stran vrgli, in ne stra‰im se celo, ãe potem mislite, da je vmeni duh vednega nasprotovanja. Vi morda to besedo, o ka-teri govoriva, drugaãe umete. Potemtakem bi bili hvale vred-ni. Lahko je, da kako doloãeno osebo pogre‰amo blizu sebein neko hrepenenje dolg ãas imenujemo. Vidi se mi, da je privas tako.«

Leon sicer ni opazil ‰egavo-porednega njenega pogleda priteh besedah, a umel je, kaj meni, in hitel je z veãjo doloãnost-jo, nego je bilo morda primerno, zatrditi, da ni tako. Ali muje bilo kaj do tega, da ne bi deklica kaj takega mislila, ali se jebil samo v razgovoru tako oÏivil, tega ne vem. Dejal je, da nepogre‰a posebne dru‰ãine, ampak dru‰ãine sploh, da ni iz-birãen itd. Komaj pak je to izustil, ãutil je rdeãico na licu, re-kel je preveã, a beseda je u‰la in, ãeravno napaãna, nazaj seni dala veã poklicati. Pavlina ga je re‰ila iz te zadrege.

»Pridite veãkrat k nam. To se vé, da dobre zabave vam nemoremo napravljati, a veselje boste nam storili gotovo. In karmi zamoremo, da vam ugodimo, to vam smem obljubiti vimenu vseh.«

Leon je ravno hotel nekaj odgovoriti, ko se vrata odpró inpo‰tarjeva hãi Matilda v sobo prihrumi.

»Pavla, ne ve‰ kaj —« Stavka ni konãala, zagledav‰i Leona.Pavlina ji soseda predstavi. Domaãa hãi je le bojeãe nekaj be-sedi s tujim sosedom govorila, potem pa ‰la iz sobe z izgovo-rom, da oãeta pokliãe. Res pride stari po‰tar, gospod Gorec,takoj potem gor in razgovor se je zaãel o lovu, o kmetiji invremenu in enakih dolgoãasnostih. Sicer pak je opraviãil po-

BESeDACVET IN SAD

52 

‰tar ravnanje svojega lovca proti Leonu in temu obenem za-gotavljal, da sme loviti in hoditi posihdob po vsem njegovemzemlji‰ãu.

Ker so zaporedoma vsi trije, gospodar in deklici, mladegasoseda ustavljali in silili, naj ostane ãez poldne, imel je zlastipri kosilu priliko razbrati vnanjo obliko in notranje lastnostipo‰tnih prebivalcev.

Gospod Gorec je bil ãezpetdesetleten moÏ, majhen, debel.Rdeã, poln obraz, okroglo, golo obradje z mesenim podvrÏ-kom je priãalo, da si privo‰ãi uÏivanja boÏjih darov, katerihmu je bog obilo podelil, naj se jim pravi jelo ali pilo. ârne,goste obrvi nad malimi skritimi oãmi so kazale jezo naglegagospoda, nasproti pak je zopet jamica pod usti manj‰alaosornost in strogost, razlito po vsej fiziognomiji. To se vé, daje Leon danes samo njegovo lep‰o, prijazno stran videl, odrugi strani so sami sluÏabniki in sovraÏniki njegovi vedelipripovedovati.

Njegova hãi Matilda, kakih sedemnajst let stara, ima ob-raz, podoben glavam, kakr‰ne je malal rad Rubens, rumenelase, ki se vrhu lepega ãela prijetno krivé kakor majhni valovina stojeãi vodi, pravilen nosek, majhna usta in rdeãebelo lice,celo obliãje pa okroglo, zrcalo nedolÏne, vesele du‰e. Neãe-sa pa iz omenjenih Rubensovih slikarij ni bilo najti na nje-nem obrazu tako popolnoma vpisanega, kar je umetnik sstvarno roko svojim podobam vdihnil, namreã tistih, rekel bi,nevidljivih potez, ki, bolj mislim kakor istinitim ãrtam po-dobne, znaãijo neko vso podobo presijajoão duhovitost. Tegadeklica ni imela.

LaÏe pak je opazovalec njeni tovari‰ici Pavlini to sicer vna-njo in vendar nematerialno prednost prisodil, ãeravno bi bil

BESeDACVET IN SAD

53 

ta in oni dejal, da je manj lepa. Leonu, to se vé, da se ni zde-lo poslednje. Zvedel je med razgovorom od nje same, da je zaosem let starej‰a od Matilde. Na prvi pogled ne bi bil teganihãe verjel; kdor pak ju je primerjal, kdor je med pomenkipazil na besede, ki jih je ta in ona govorila, videl je, kolikorazlike je med mi‰ljenjem obeh, in verjel je, da je ena starej‰a.

Gospod ekspeditor pak, ki sedi na spodnjem oglu pri mizi,on je malo starej‰i od Leona, pa ne mnogo. Suh moÏ je, sred-nje postave, ãisto obrit, ima vedno naoãnike na nosu, pridnojé in pije, pridno poslu‰a, kaj se govori in, kadar ga kdo kajvpra‰a, kratko odgovarja z nerodnim, jecljavim glasom. Sicerpak Leona vãasi po strani pogleda, kakor da ga ne bi bil ve-sel na po‰ti. Ima zano‰eno ãrno suknjo na sebi, za vratomrutico Ïive barve, lasje pak mu uporno in o‰abno stojé na-kvi‰ku. Gospod Komplez — tako se ekspeditorju pravi izrojstnega lista — ‰tudiral je pet dolgih klasov na latinski ‰oliosem dolgih let. In ko poslednjega ni mogel premagati nidrugo leto ne, storil je skazo svojim starim in, ker je bil pre-bojeã za voja‰ki stan, podal se je najprvo k nekemu notarju,potem k po‰tarju za pisaãa in dobro se mu je godilo dana‰njidan, da nikdar pred ne tako. Komplez je bil sicer molãeã, ne-roden — ali kakor hudobno pravijo eni: neumen — v druÏbi,poãasen pri delu, neveden, kadar je bilo treba kaj znati, aimel je tudi lep ko‰ek dobrih lastnosti. Tako na primer je bilpriden in potrpeÏljiv, s hudim in dobrim zadovoljen, rad seje dal zmerjati in bil dober domoljub. Veãkrat je pokazal, daima dobro srce v sebi.

Pa da nam kdo ne oãita, da smo Kompleza v posebno var-stvo vzeli, vraãamo se k svojemu junaku. Ta je zraven gospo-darja sedel in imel veliko odgovarjati. Kajti gospod Gorec je

BESeDACVET IN SAD

54 

bil, ãeravno c. k. po‰tni lastnik, sila malo izobraÏen, kar setiãe sveta, njegovih razmer itd. Radovedno je tedaj izpra‰e-val, kak‰no je véliko cesarsko mesto, kakov‰ni so ljudje tam,vélika poslopja, moÏje pri vladi in enake druge reãi. Hudovalse je na ljudi, ki so visoko postavljeni in dolgove delajo ce-sarstvu, da davek raste od leta do leta itd.

Tako se je bil Leon takoj gospodarju tolikanj prikupil, damu je veãkrat vabilo ponavljal, naj se prav dostikrat glasi napo‰to, kar je mladeniã rad obljubil.

»Vidim, da ste redke vrste lovski tat,« pravi po‰tar, »zatosmete ‰e dalje hoditi, koder hoãete, po mojem. Kadar bomjaz utegnil, pridruÏil se vam bom prav rad, kajti ‰e na staredni se bom kaj uãil od vas, kakor vidim. Sicer sta moji dekletiobe uãeni, sosebno Pavlina, moje pokojne Ïene sestrina hãi,pa vi ju boste prekosili, kakor se mi vidi. Samo kar pravite ogospodarstvu, to ne vem, ãe bode vam veljalo. Jaz ne veru-jem, da bi se kmetija dala v bukve spraviti. Tukaj velja le iz-ku‰nja, dve njivi nista enaki, ãlovek mora vsaki zemlji pose-bej navado in lastnost vedeti. Le tiho bodite, niã vam ne veru-jem. Kmetujem svojo zemljo Ïe dober kos svojega Ïivljenjain, ãe mi ne zamerite, veã si upam pridelati po svoje na rav-no tolik‰nem prostoru ko vi, ki se boste ravnali po uku takihkmetovalcev, ki po papirju brazde reÏejo.«

Na tem svojem stalu vseh starokonservativnih kmetov jeostal gospod Gorec trdovratno vrhu vsem ugovorom.

Deklicama je bil tak razgovor malo pogodu, molãali staobe; celo Komplez se naveliãa poslu‰ati, vstane in odide vsvojo kanclijo. Tudi po‰tar je imel nekaj opravka zunaj doma,pustil je gosta pri deklicah in ‰el.

BESeDACVET IN SAD

55 

Leon je moral pred odhodom ‰e vrt ogledati. Obe deklicista ga spremljali.

Mlaj‰a, domaãa hãi, ki se je zaprva nekako ogibala govo-riti Ï njim, bolj iz bojeãe srameÏljivosti in nenavajenosti, stujim ãlovekom obãevati, nego iz drugih vzrokov, bila je zdajÏivej‰a izmed obeh, razkazovala je pridno svoje cvetlice insadike in veã govorila kakor onadva oba.

Pavlina pak je bila ravno nasprotno zdaj bolj utihnila in, ãeje govorila, ni bil veã tisti zabavni veseli glas, s katerim je davizaãela z Leonom razgovor, kakor bi bila Ïe davna znanca. Lezdaj pa zdaj je katero vmes rekla, marsikatera je imela nekajÏela in na marsikaj je odgovarjala samo s pomenljivim smeh-ljajem.

V majhni gredici konec vrta so rasle majhne plave cvetke.Bile so Pavline odreje. Leon ji Ïeljo izreãe, da bi rad eno imel.

»Le posezite, dovoljenje se daje z veseljem,« pravi ona.»Sam se ne predrznem. Mislim, da bode dalje zelenela, ãe

jo bolj po pravici dobom.«»Tudi tako bode ovenela,« pravi Pavlina, utrga in mu jo da.

Leon nekako radostno poseÏe po njej.»Zame bo vedno lepa, ãetudi vela,« pravi. »Sicer pa mis-

lim, da lepota vedno ostane, ãe ne v materialnem bitju, pavsaj v misli. Spomin lepe reãi je tudi lep, morda lep‰i od reãisame.«

»Pa tudi lep spomin ãloveku ogreni, verjemite!« reãe Pav-lina.

Po tem se Leon poslovi. Medpotoma je malo cvetlico v rokiogledoval, dekliãina zadnja beseda pak mu je vedno na uhobíla. Zdelo se mu je, da je prav veliko v njej. Kaj? Kako bi tovedel! Vesel je bil pa dana‰njega dne sploh, po‰tar in deklici

BESeDACVET IN SAD

56 

so mu bili pogodu. Da ena bolj ko ena, to je bilo menda na-ravno, saj je ãlovek Ïe tak, da povsod tehta in primerja.

BESeDACVET IN SAD

57 

DEVETO POGLAVJEK R I Î I I N T E Î A V E M L A D l H L J U D l

Na veãer tistega dne se je nebo pooblaãilo in, preden jesonce utegnilo skriti se za gorami, naredil se je mrak;

zdaj pa zdaj se je zasli‰alo tam daleã zamolklo grmenje.Leon je doma pri odprtem oknu slonel in razgledoval sive

oblake, kako se zbirajo in raztezajo. Dasiravno je ob takemtrenutku, ko se natura pripravlja svoje grozovite moãi razka-zovati, ãloveku, ki v tem hipu bolj kakor kdaj ãuti svojo sla-bost, navadno nekaj tesno pri srcu: bil je mladeniã vendarveselega in lahkega srca. Oblaki se mu niso ‰e nikdar lep‰i inveliãastnej‰i zdeli; sapa, ki je ‰umela po gozdu in visoke vrho-ve zibala, zdela se mu je kakor prijetno hladeãi pi‰, grom ni‰e nikdar mogoãneje bobnel.

»Kaj neki ona dela zdaj? âe tudi oblake opazuje? âe sem jijaz v mislih?«

Kaj bi bil dal, ko bi bil to poslednje vedel!Pavlina je medtem sama sedela v kolibici sredi vrta. Ime-

la je knjigo pred seboj, toda ãitala ni, zaprta je leÏala ji namizi. Neko ‰ivanje je imela v naroãaju, pa tudi ‰ivala ni; samosedela je. Da bi ji bil mladeniã v mislih, katerega je danes na-prvo spoznala? TeÏko da! Iz obrazov, iz oãi se da ãlove‰kemurodu velikokrat ãitati, kak‰ne reãi premi‰lja ta in ta. Na temobliãju pa so bile v tem hipu vse ãrte tako izraÏene, da ni biloni sledu tistega pomladanskega, devi‰ko sreãnega in osreãe-valnega ãuta, ki bi deklico v enakih mislih obseval.

BESeDACVET IN SAD

58 

Od hi‰e sem po pesku prikoraãi poãasna, precej pla‰ljivastopinja gospoda Kompleza. Pride do deset korakov blizu ko-libe. Deklica ga ne opazi. Nekaj ãasa postoji gospod Komplez,popravi si oãala, potem pa ‰e bolj tiho malo v stran zavije.Motiti neãe deklice, naj premi‰lja, kar hoãe. Pa tudi daleã odnje neãe iti, sede na klopco za grmiãem, podpre glavo invzdihne, to se vé, da tiho, da nihãe ne sli‰i kakor on sam inbog. O bog, saj tudi ti sam ve‰, zakaj se je ta vzdih kakor skri-ven tat utrgal iz globeli njegovega srca in ukradel se na svetlo.

Kako rad bi vstal s svoje klopi in ‰el tja v kolibico, da biPavlini nasproti sedel. Pa ãemu bi hodil? Morda je raj‰a sama,morda se sama s seboj bolje razgovarja ko Ï njim. Pa saj jo odtukaj vidi, glej, zdaj je ‰ivanje v roko vzela, zdaj nit v ‰ivan-ko vdeva, zdaj se je upognila!

Zdajle bi lahko ‰el k njej! Idi! Pa ne, morda ne bi ji bilo lju-bo. O, ko bi ji vsaj povedati mogel, kak kamen, teÏak kamenmu na srcu leÏi! Ni mogoãe tega povedati. Beseda bi v grluzastala. In ko bi si toliko poguma vzel, da bi ji povedal, kaj bibilo? Niã, niã! Da ni lep, tolikokrat se je Ïe v zrcalu skrivajtega prepriãal. In govoriti ne more, jezik ne dá, Ï njo ‰e po-sebno ne, nje se ‰e raj‰i ogiblje ko drugih ljudi. âudno je to.Kolikrat si je Ïe namenil, da bode vesel, kakor so drugi ljud-je, da bode mnogo govoril kakor drugi ljudje, da ne bode sa-mo mislil! Ali dolg most je med sklepom in dejanjem.

Ti, bog! Ali si res svoje darove dobro razdelil? Zakaj si musrce ustvaril, neznano hrepenenje po sreãi poloÏil v to srce,pomoãkov pak, da bi do te dosegljive sreãe pri‰el, nisi mu dal!Marsikdo je dobil bogastva, rabi ga, da svoje bliÏnje tare;marsikoga si visoko povzdignil, da drzno zaniãuje bolj‰e, kiso pod njim; marsikomu si dal telesno lepoto in gladek jezik,

BESeDACVET IN SAD

59 

oboje mu rabi, da svet zapeljuje, sreão nekaterega nedolÏne-ga bitja izpodkopava. Vsega tega pa po‰tenemu Komplezunisi dal. Pa, ti Ïe ve‰, zakaj je tako.

âeravno ne tako, vendar vsaj enako je gospod Komplezmislil. Morda bi se mu bila ta preiskava ‰e dalje razpletala,kajti ravno so mu na um pri‰li stihi iz pesnika, katerega jenatanko ãital, ker mu ga je Pavlina dala:

In ne ãasti se ãlovek zarad tega,ker ãlovek je, ãasti le ãast dadó,ki so le zunaj njega in sluãajne.

Po sreãi ga v tem Ïalostnem opravilu premoti jasni glasMatildin, ki je od hi‰e po stezi proti kolibi tekla in klicala Pav-lini, da pojde deÏ, naj se tedaj ob pravem ãasu umakne z vrta.

»·e ti pojdi sem, ne bode deÏja tako brÏ. Prijazneje je tu-kaj nego gori v sobi,« pravi Pavlina.

Takoj potem sta deklici skupaj sedeli v lopici in jeli razgo-varjati se. Komplez do svoje klopi ni mogel sli‰ati, kaj se me-nita, ali rad bi bil sli‰al. Bilo je Ïe malo mraãno, deÏ je zaãelkapati. Toda Komplez se ne zmeni za to, temveã varno se pri-bliÏa do kolibe in tam na zadnji strani se ustopi za steno, zbr‰linom preraslo, ter poslu‰a.

Od kraja sta se le navadne reãi menili in, ker je KomplezadeÏ moãil, hotel je tiho oditi. V tistem hipu vpra‰a mlaj‰aPavlino: »Kako ti je pa ta z Zabrezja v‰eã?«

Zasli‰av‰i to, Komplez obstane, nastavi uho, da bi ãul Pav-linin odgovor, in kdor bi ga bil v tem trenutku videl, priznalbi bil, da mu mora, kakor se kaÏe, veliko biti do tega Pavlini-nega odgovora.

BESeDACVET IN SAD

60 

»V‰eã? Kdo bode brÏ o tem govoril? Saj ga komaj povrhupoznam,« odgovori Pavlina.

Matilda udari v smeh, obrne se plesaje enkrat okrog nje inpravi s prstom Ïugaje: »Îe vem, kaj se to pravi, ãeprav neãe‰povedati. Kaj meni‰, da nisem zapazila, kako bi bil vedno les teboj rad govoril, s teboj hodil. Zato sem mu pa nagajala insem ga veãkrat nala‰ã od tebe spravila. Pa ne sme‰ huda bitizato.«

»Ne govori tega, to niti ‰ala ni. Ko bi veselje imela, lahkojaz tebe tako primem.«

»Pa zakaj li ‰ala? Ali ne more biti resnica? O, jaz sem do-bro videla in, ãeprav taji‰, vem, da si tudi ti spoznala. Saj teje Ïe poprej, ko ga ni bilo ‰e k nam, vselej pred cerkvijo ãa-kal in pozdravljal.«

»Pozdrav je tako tebi veljal kakor meni.«»O ne! To pa jaz Ïe bolje vem,« pravi Matilda in smejé se

ploska z rokami. »Dve nedelji tebe ni bilo pri ma‰i in taãastudi spodaj ni ãakal. Vidi‰? Kaj je to?«

»Prav niã, ljuba moja!«»Res niã, samo nekaj nekaj se tako zaãenja, kakor si jaz mi-

slim.«»Kaj?«Matilda se smehljaje usede prav tik svoje tovari‰ice, okle-

ne se je okoli vratu in zardela za‰epeãe: »Ljubezen, ali ne?«Pavlina ne reãe niãesar za prvega, pogleda sestriãni na-

ravnost v oãi in ta zardi ‰e bolj ter skrije svoj obraz na njenoramo in se smeje.

»Tebi sem povedala vse, povedala sem ti, kako ravno o tejreãi mislim,« pravi Pavlina tako resnobno, da sestriãni smeh

BESeDACVET IN SAD

61 

preide. »Prosim te torej, nikar se ne ‰ali z menoj. Saj ve‰, za-kaj jaz ob enaki dobrovoljnosti ne morem vesela biti.«

Sestriãna se skloni pokonci. »BeÏi mi! ·e zmerom si nespa-metna. Îe taãas, ko si mi povedala, rekla sem ti tako in danes‰e posebno pravim. Jaz bi takega ãloveka, ki je mene pozabil,desetkrat pozabila, in ‰e prav lahko. Bogve kje je in kak‰en.Tebe pa gotovo ni vreden. Nikdar te ni v resnici rad imel, sa-mo hinavãevati se ti je znal in dobrikati se, dasi ni imel niãdobrega na sebi. Saj Ïe to ime: France, to je navadno, vsake-mu hlapcu je tako ime. Vendar se ãloveku lep‰e kliãe Leon, aline?«

»Na imenu ni niãesar; vpra‰anje je, kak‰en je ãlovek, ki gaima.«

»Saj pravim, da tudi ãlovek ni bil niã vreden.«Pavlini se solza utrne iz oãesa.To je sestriãna opazila, takoj ji je bilo Ïal svojih besedi. Ok-

lene se je vdrugiã in s tresoãim se glasom pravi: »Pavlina —ti — nikar mi ne zameri, nisem te hotela Ïaliti.«

»Saj me ti ne more‰ Ïaliti,« pravi ona ter obri‰e po sili pri-hajajoãe priãe srãne Ïalosti.

»Pa sem te, vem, da sem te. Kajne, da mi ne zameri‰, ne-ãem tako govoriti?«

Sestrinski poljub od Pavlinine strani in potem povrnjen odMatilde je zatrdil popolno spravo med njima.

Zdaj nekaj za njima za‰umi! Gospodu Komplezu, ki je tamstal, padel je bil klobuk na tla in, ko ga je pobiral, prasnil jepo nerodnosti s ãevljem po pesku.

»Kdo je?« vpra‰a Matilda malo ustra‰ena, kajti precej tem-no je Ïe bilo.

»Jaz,« oglasi se Komplez.

BESeDACVET IN SAD

62 

»Kaj pa hoãete?«Kompleza vroã pot oblije, ne vé, kaj bi rekel, nazadnje pa

se zmisli in pravi: »Vpra‰at sem pri‰el, ãe hoãem deÏnike pri-nesti, deÏ gre.«

»Le prinesite,« pravi deklica. V diru Komplez odide inkmalu prinese deÏnike.

âudno se je paã deklicama zdelo, kako da je tako moker,ker pot od vrtne lopice do veÏe ni bila dolga in deÏevalo nitako posebno. Kako bi pa utegnili misliti, da je ves ãas njune-ga pogovora na deÏju stal in poslu‰ke utepal.

Pri veãerji se je gospodarju po‰tarju malo ãudno zdelo, daje vse tiho, ãe on ne govori. Komplez, ki navadno Ïe ni bil zadalj‰i pogovor, nocoj ‰e odgovarjal ni rad in, kar je bilo naj-bolj ãudovito in nepravilno, ‰e veãerjal ni tako po redu kakordruge krati.

»Ali ste bolni morda?« vpra‰a gospodar.»E ne, malo,« odgovori.»Le ulezite se in jutri ostanite v sobi, ãe vam ne odleÏe. To

je slabo. Vreme se je sprevrglo, lahko bolezen doboste. Odkraja se mora ãlovek ãuvati.«

Tako je bil Komplez odpravljen in je kmalu vstal in ‰el vsvojo izbo spat, toda spal ni skoro vso noã niã.

»Kaj je pa vama, ali sta tudi bolni?« vpra‰a ãez nekaj ãasaoãe hãer in Pavlino.

»Medve pa ne,« odgovori ena in zopet je bil molk.Stari ju ogleduje, zdi se mu, da je Pavlina bolj bleda in

otoÏna videti ko druge ãase, in si brÏ misli: Ïe vem kaj, ima-ta Ïe kakov prepir med seboj, kako otroãarijo; to se mora od-praviti. — Potem tudi od mize vstane, prej ko navadno, inodhajaje pravi hãeri: »Preden gre‰ spat, pridi v mojo sobo.«

BESeDACVET IN SAD

63 

In ko deklica radovedna, kaj ji ima oãe vaÏnega razodeti,takoj za njim gre, naredi ji ta ostro pridigo in si ne dá dopo-vedati, da ni med njo in Pavlino nikakega prepira. »Jaz semiz vsega vajinega obna‰anja poznal, da je nekaj med vama.Molãi! Ti jo mora‰ imeti kakor svojo sestro, dà, ‰e lep‰e. Karbi sestri lahko rekla, njej ne sme‰. Ona ne sme v na‰i hi‰i ãu-titi, da ni doma, ne sme ãutiti, da nima oãeta ne matere. Toti enkrat povem, vedi za zmerom. Razumela si me! Pojdi!«

Dasiravno je bila ta oãetova pridiga nepotrebna, vendar nibila brez uãinka. Deklici se je zdelo, ko je v spalnico pri‰la intam Ïe svojo sestriãno na‰la, da je res ‰e premalo prijaznaproti njej, da ji manj ljubezni izkazuje, nego bi morala in ka-kor ona zasluÏi. Ni si mogla kaj, da ne bi bila Pavlini nekoli-ko tega povedala, kar oãe misli in kar je dejal, in to jo je pravganilo, ko je sli‰ala ta novi dokaz po‰tenosti svojega varuhain drugega oãeta.

Dolgo ‰e, do pozne noãi, sta deklici ‰epetali v postelji, po-tem je spanec objel najprvo mlaj‰o in kmalu potem ‰e sta-rej‰o, zalotiv‰i jo v molitvi.

BESeDACVET IN SAD

64 

DESETO POGLAVJEK A J S I N E K D O P R I Z A D E V A , D A B I S E Î E N I L

S teÏkim srcem se ·epec bliÏa Zabrezju. Kamen mu nasrcu leÏi, debel kamen in ãuden, odvalil bi ga rad. Îenil

bi se rad, za ves svet bi se rad Ïenil, naj ljudje govoré, kakorhoté, naj mati, stara sitnost, mrmra in ropoãe, naj hãi joãe inkar hoãe; Ïena je le Ïena; ãe jo ãlovek ima, lepo je to. âe se Ïnjo Ïivljenja veseli, lepo je to. Sicer ljudje pravijo, da, kdor seÏeni, ima kriÏ na glavi, kriÏ, ki ni boga na njem, pa ·epec tegane veruje povsem. Nadloga je res Ïena pri hi‰i, ali Ïena je tudidar boÏji.

Tako ·epec misli. Jezi ga pa, da se uboÏen ãlovek ne moreÏeniti tako lahko kakor bogatin; da mora od Petra do Pavlahoditi in za dovoljenje prositi in moledovati. âlovek je ãlovek.Vsak si rad kaj dobrega privo‰ãi. Kaj more ·epec za to, da jeubog, zakaj se ne bi smel Ïeniti. Pred bogom ni razloãka medljudmi. On skrbi baje za cvetlice na polju, zakaj ne bi tudi zato skrbel, kar bi utegnilo iz ·epãevega zakona priti na ‰irniboÏji svet?

Danes je namenjen v grad Zabrezje. Tam se daje prvodovoljenje. Drugo daje Ïupan, tretje Ïupnik. Vrag vzemi vsata dovoljenja, ves svet! Adam ni ‰el nikamor dovoljenja pro-sit, ko je v raju Evo jemal. Pa tudi ni imel lastne hi‰e niti Ïagev najemu ne. In Ïupniku ni poroke plaãeval, vsaj ·epec ninikdar sli‰al ni v pridigi ni v pogovorih ne, da bi jo bil.

Stara komtesa pred veÏo sedi za kamnito mizo. Stara je,

BESeDACVET IN SAD

65 

Ïivljenje jo je minilo. âe bode dovolila ali ne bode. Huda bo-de, ·epec se boji, poãasi, prav poãasi se pribliÏa, klobuk Ïe oddaleã z glave sname in pravi tiho v srcu: sveti kriÏ boÏji, najbode, kar hoãe.

»Kaj bi rad?« vpra‰a komtesa, naoãnike sname, bukve za-pre in Ïagarja gleda.

Îagar klobuk v roki vije, odka‰lja se, glavo poboÏno na le-vo ramo pobesi, milo pogleda in pravi: »Gospa milostljiva,va‰e gnade! Nekaj bi prav lepo prosil.«

»Kaj takega?«Îagar postavi leseno nogo malo bolj nazaj, v tla pogleda in

reãe: »Prosim poniÏno, da mi dovolite na pisanje, da bi se nava‰i Ïagi — oÏenil. Le-óno Mreto, ki v vasi osebenjkuje, bi radvzel.«

Komtesa se zaãudi, roke sklene, kakor bi hotela moliti;kvi‰ku pogleda in vzdihne: »Moj bog!«

Îagar se ustra‰i, rdeãica ga oblije in jezen si misli: »Otepstari, gosposki, da bi te pretrl in bi te!«

»Ljubi moj ãlovek,« pravi stara gospa in stegne roko pro-ti njemu, »poslu‰aj me in ubogaj. Pameten bodi in pusti tomisel, angel varuh tvoj bode vesel. Glej, ti si hrom, staro ma-ter ima‰ in hãer ima‰. Za le-te skrbi, to je boÏja volja. âemuti bode Ïena? Prileten si Ïe, pokoro delaj. Glej, koliko laÏe bo‰sluÏil boga, ãe sam ostane‰. Sveto pismo tudi pravi, da, kdorse Ïeni, skrbi za Ïeno in otroke; kdor tako ostane, ta lahkoskrbi samo za izveliãanje svoje neumrljive du‰e.«

Pridiga je bila ‰e dolga, morda je bila tudi lepa, ali Sepcuni do srca segla. Potuhnil se je, v tla gledal in klobuk vrtil, tihoklel in nazadnje dejal: »Vendar bi prosil, ãe je mogoãe. Vse-eno, boga bodem tudi tako sluÏil, saj je on sv. zakon v sedmih

BESeDACVET IN SAD

66 

zakramentih postavil, pravijo. Molil bodem za vas vãasi, ka-dar ne bodem imel kaj delati. Îe v grobu boste gnili, jaz bo-dem pa molil za vas na ãast materi boÏji in bodem rekel, bogji daj dobro, stari gospé, dobra je bila.«

Pravo plat je bil zadel. Starki so skoraj solze v oãi pri‰le.Misel, da bode kdo po smrti zanjo molil, je bila zapeljiva.

»Ljubi moj, ali se ne bode‰ kesal?«»O, nikoli ne,« pravi Ïagar.»Ali si dobro premislil? Ali si kaj molil, da bi ti sv. duh pra-

vo pamet dal, da bi po boÏji volji svoj sklep storil?«»To je, da sem molil, pa ‰e kako!« reãe ·epec in misli: la-

gaj se, kolikor more‰, da le dobo‰, ãesar bi rad. — »Molil sem-do sv. Vida, sv. Antona in ne vem kam ‰e. Dosti sem molitvestoril in ‰e je bodem, samo prosim, da —«

»Pojdi tedaj k gospodu Ïupniku. âe ti dovoli duhovni go-spod, jaz ti ne bodem branila.«

·epec kislo pogleda.»Gospod duhovni bode Ïe dovolil, menim, ãe vi dovolite in

Ïupan. Ta bode pa najbolj siten. Zato sem rekel sam pri sebi,ko bi od vas pisano imel, da se smem Ïeniti, ne bi si upal Ïu-pan ugovarjati kar naravnost. Lepa pomoã bi bila.«

Vendar poboÏna Ïena ni vedela, kaj bi storila. Bala se je, daji ne bi kdaj vest oãitala, na drugo stran pak bi bila po svojidobrosrãnosti rada ustregla proseãemu moÏu.

V tej zadregiji pride po sreãi Leon na pomoã. Njega vpra‰a,kaj misli, ali se sme dovoliti, ali bi bilo bolje, da se ne. Tudi kone bi bil Leon pred seboj videl poniÏno proseãega moÏa, sto-pil bi bil na njegovo stran Ïe po svojem mi‰ljenju o zasebniprostosti, po kateri naj vsak ãlovek ima pravico sam s sebojstoriti vse, kar za dobro spozna in se zlaga z naãeli bolj‰e na-

BESeDACVET IN SAD

67 

ture njegove. Stara komtesa se je rada dala pregovoriti, od-slonila pa je odgovornost od svoje tanke vesti, rekoã: »Stori,kar hoãe‰, Leon, saj si tako za menoj gospodar na Zabrezju.«

·epec je vesel od‰el s prvim dovoljenjem za zakon v Ïepu.»Ali pa res ni niã napaãnega, Leon, kar sva storila, ali kar

si ti storil?« pravi ãez nekaj ãasa stara gospa. »Glej, kako bodehrom ãlovek otroke preskrboval, ãe mu jih bog dá!«

»Za to bode sam skrbel, menda je Ïe premislil. Bog mu jeprosto voljo dal, krivica bi bila od nas, ko bi mu jo kratili,dokler je v naãelih napak ne rabi. Zakon pa sam na sebi go-tovo ni niã napaãnega. Morda bode v njem bolj‰i in nravnej‰iãlovek.«

»Naj se zgodi boÏja volja, da bi nesreãe ne bilo iz tega!«pravi Ïena.

·epec pak je medtem z dobrim upanjem in napisanimlistom mahal proti Ïupanstvu. Oãe Ïupan mu je sicer Ïe prejgrozil se, da mu Ïenitve ne dovoli; a zdaj je bil Ïagar prever-jen, da se ne bode ustavljal, ãe mu pisano pokaÏe, da gospo-ski gospodarji Ïage, na kateri Ïivi, ne ugovarjajo.

Va‰ki Ïupan Stremenãek je bil moÏ dolge rasti in suh. So-sedje ga niso izbrali za ta ãastni stan ni zaradi njegove veljavev kmetskem svetu niti zaradi veãje pre moÏnosti, temveã sa-mo zategadelj, ker je kot nekdanji vojak pri kanonirjih malopisati znal, nekoliko tujega, uradnega jezika znal in sploh radokrog gospode hodil, ãesar so se drugi radi ogibali. Sicer pakje bil Stremenãek precej slab gospodar in njegovo imetje,med srednjimi v soseski, ‰lo je bolj nazaj kakor naprej. Svo-jih sose‰ãanov in njihovih pravic ni posebno zagovarjal inbranil, bal se je ostrim birokratom zameriti se in bil je poko-ren sluÏabnik. Njegova sluÏba, katere je v svojem srcu pono-

BESeDACVET IN SAD

68 

sen bil, obsezala je po takem samo to, da je od hi‰e do hi‰emali davek za va‰ki spa‰nik pobiral, ukazoval, kdaj naj seokrajna cesta posuje s peskom ali kamenjem, ali pa vãasi vkanclijah zglasil se na poklic c. k. okrajnega poglavarja in ka-ko stvar podpisal, o kateri ‰e ni vedel niti vpra‰al, kaj ukazujeali prepoveduje kmetom.

Zraven teh oãito slabih lastnosti pak je imel Ïupan Stre-menãek ‰e nekaj takih, katere ne vemo, ãe so dobre ali se tudina‰tetim pri‰tevajo. Ena teh dvomnih lastnosti je bila ta, daje raj‰i s starimi Ïenicami govoril nego z moÏmi. Vzrok temunikakor ni iskati v tem, kakor bi kak poredneÏ mislil, da jeoãanec Ïupan kako posebno staro Ïensko rad imel, postavim,kakor drugi ljudje mlade Ïenske radi imajo, ne, on je imeldoma svojo in ‰e ta mu je preglavico delala in presedala; tem-veã govoril je rad Ï njimi iz ãistega namena, ker je rad govo-ril, Ïenice ga pa niso pikale niti ‰alile se ne iz njegove oseb-nosti kakor moÏje, ampak pravile mu vse lepe reãi iz vasi.Druga dvomna lastnost je bila njegova gostoljubnost. Prinjem so imeli gotovo prenoãi‰ãe in vernega poslu‰alca vsimnogo vedoãi beraãi, pohajkovalci, popotni krojaãi in enakevrste modri ljudje. RoÏmarinova NeÏa, na priliko, je bila tampri njem kakor doma.

K temu vaÏnemu moÏu pride ·epec. Oãe Ïupan je ravno vegiptovske sanjske bukve gledal in ugibal, katere ‰tevilke bistavil po svojih ãudnih sanjah v loterijo, da bi terno ali vsajambo zadel, ko ·epec vrata odpre.

»Vi berete, Stremenãek?« vpra‰a Ïagar.»Gledam tukaj v bukve,« odgovori Ïupan in vtakne ãrno,

zapra‰eno knjigo v poko lesenega trama nad mizo.»Kaj se bere v taistih bukvah?«

BESeDACVET IN SAD

69 

»E, niã takega, sanje so razloÏene,« pravi Stremenãek.»Sanje? Kako se po njih v loterijo stavi, kajne? E, kaj me-

nite, lepo je, ãe ãlovek zna brati kakor vi. Marsikaj vidi in ve,ãesar mi ‰e ne umemo.«

»To je res,« pravi Stremenãek in dobro mu je delo, da gakdo tako hvali.

·epec je to dobro ãutil in, da bi ga ‰e bolj omeãil, predens svojo pro‰njo na dan stopi, privo‰ãi mu ‰e veã prikupljivihbesedi in nazadnje mu celo ãudne sanje pripoveduje iz pos-lednje noãi, iz katerih uãeni Ïupan, posvetovav‰i se iz egip-tovskih sanjskih bukev, posname, da bi bilo prav dobro sta-viti trojko, ‰estico in petin‰tiridesetinko, katerih sanj pa ·e-pec, to se vé, v resnici niti nikdar imel ni.

Nazadnje Ïagar meni, da je Ïupan dovolj prijazen in pri-dobljen; zato poãasi napelje voz na svoje kolesnice, pokaÏe vgradu dobljeni list in prosi dovoljenja za Ïenitev.

Îupan Stremenãek obmolkne. TeÏko mu je bilo od reãi, pamoralo se je.

»Jaz bi Ïe dovolil,« pravi, »ali ne smem.«»Kdo vam brani? Vi ste Ïupan, ‰e gospod Ïupan se vam lah-

ko reãe in bi se vam moralo reãi. Vi imate oblast, soseska vamjo je izroãila zato, ker ste moÏ, pravi moÏ.«

Îupan odkima. »Ne morem, ne morem. Iz srca rad bi, papomisli, da sem jaz le nekaj ãasa ‰e Ïupan. Potlej bodo dru-gega volili in —«

»Koga bodo volili? Vas bodo zopet volili, vas! Kdo je padrug za to kakor vi? Kaj je mar Pikec, ki ‰e ne vé, koliko je‰tevilka pri njegovi hi‰i? Ali pa Trentè, ki ne zna drugega kotka‰o pihati doma pri babi? Nihãe ni za to ko vi sami, ki ves-te, kako se mora ãlovek z gosposko nositi, in ko vemo, da

BESeDACVET IN SAD

70 

vsako pismo poznate, ãetudi od cesarja pride ali pa od pa-peÏa. —«

Res je bilo Stremenãku teÏko takega ãastilca razÏaliti, alivendar je stal neomahljiv in trden kakor sv. Petra skala. Tudinjegova Ïena, ki je ravno s perila pri‰la in, mokre srajce z dru-gimi neimenljivimi reãmi obe‰aje na peã, sli‰ala, kako je ·e-pec moÏa hvalil in prosil, pomagala je Ïagarju in rekla: »Na-pi‰i, napi‰i, kaj se bo‰!« Ali ãudno, danes je bil moÏ tudi njejnasproti trdovraten in kar naglo se ji je odrezal: »Tega ti neve‰, molãi, baba!«

Ko ·epec le ni jenjal prositi, rekel je Ïupan: »Kar reãem,reãem! Govori ali tiho bodi, vse je zastonj. Jaz ne dovolim; ãeso ti na Zabrezju dovolili, naj ti, jaz ne bodem. Tlaka je proãin desetina. V gradu nam kmetom nimajo veã zapovedovati.To je enkrat amen. Jaz neãem, ko bi ti umrl ali brez zasluÏkabil in bi na‰a soseska tvoje otroke rediti morala, da bi sosedjemene kleli in dejali: ta je to naredil.«

·e malo ·epec prosi, videã pa, da ne opravi niãesar, zgra-bi ga jeza, ob mizo udari in pravi s svojim najmoãnej‰im gla-som: »Îenil se bodem, ãe se pes obesi in vi zraven njega! Kdoste pa vi? Vi ‰e Ïupan niste! Prekleta mevÏa, baba, kavsa, ro-potulja ste. Kamor pridete, imajo vas za osla in ste res osel. âevi ne dovolite, grem pa h komisarju in k Ïupniku in, ãe vsi nedovolite, niã za to. Îenil se bom, ãe imam za grmom poroko,cigansko. Vi vraÏja sapa! âigar in kak‰en Ïupan ste vi, ki sanjerazkladate kakor stare krmeÏljave babure in coprnice!«

Îupan Stremenãek se kakor kak Diogen ni zmenil za ta·epãev od prej‰njih razliãni govor. Veã ãasti pak je imela nje-gova Ïena v sebi, zakaj jela je stra‰no ropotati nad ·epcem,zamahovala nad njim z metlo in ga zmerjaje iz hi‰e podila.

BESeDACVET IN SAD

71 

·epec ji ustreÏe in odide iz Ïupanove hi‰e ter hudo kolnepo potu do krãme, kjer svojo jezo potem do veãera z vinomsplakuje iz grla dol vase nazaj.

»Zakaj mu pa ne dovoli‰? Glej, kako bode zdaj obiral tebein nas vse; saj pravim, ti ima‰ toliko pameti kakor bet na tna-lu, prav niã veã ne,« mrmra mati Ïupanja svojemu mozu.

»Ti ne ve‰, kaj bi bilo, ko bi dovolil,« odgovori Ïupan.»Kaj bi bilo?«»RoÏmarinova NeÏa naj ti pove,« pravi Ïupan ‰epetaje.

»Saj ve‰, da ta coprnica veliko vé in ugane, kaj se bode ‰e go-dilo. In ona mi je Ïe veãkrat prerokovala, da bode slabo zasosesko in posebno za mene, ãe dovolim, da bi se ·epec Ïe-nil. Zato ne privolim. Pa tiho bodi o tem, ni treba, da bi ljudjevedeli.«

To je bil tudi za mater Ïupanjo doloãen dokaz in umolknilaje.

»âe je pa tako, potlej si pa prav storil, da nisi privolil,« pra-vi ãez nekaj ãasa in niãesar veã nista govorila.

BESeDACVET IN SAD

72 

ENAJSTO POGLAVJEK O S I L O V E L I K I H G O S P O D O V

I N D R U G O S E Z N A N J E

Jesen se je bliÏala, bilo je sredi meseca septembra.Vesel ãas je pri‰el farnim ‰olskim otrokom, ãas pro-

stosti mladim, lahkim glavicam nev‰eãnega uãenja in sede-nja v trdih klopeh ‰olskih za cerkvijo. Bila je po stari ‰egi po-sku‰nja in ‰olska veselica, vesela za tiste, ki so se pridno uãili,neprijetna za nemarljive.

Gospod Ïupnik je na ta dan povabil vse »vi‰je glave« izokolice, da bi bili na prião, kako mlaj‰i del njegovih ovãic na-preduje v znanju kr‰ãanskega nauka, ãitanja in pisanja in karse ‰e da nauãiti v mali ‰oli na deÏeli; obenem pa je vabilo tudi‰e dalje raztezalo se, da bi namreã gospoda in velja‰tvo izokraja po otro‰ki ‰olski sku‰nji ‰e poskusili, kako zna Ïupni-kova kuharica kosilo napraviti in kako vino se hrani v Ïupni-kovih kleteh.

Tako najdemo v malem prostoru farne ‰ole precej ‰tevil-no skup‰ãino. Po klopeh so natlaãeni otroci, veãidel bosonogiin uboÏno, pa vendar prazniãno opravljeni, na eni strani deã-ki, na eni deklice. Tiho sedé vsi in s strahom in pla‰ljivo ogle-dujejo resne duhovne gospode in druge, kar jih na stolehspredaj sedi. Stari uãitelj pak, ki danes z bukvami v roki in vsvoji najlep‰i suknji hodi med klopmi in zdaj tega, zdaj one-ga kliãe, zastonj opominja vpra‰ance, naj glasneje odgovar-jajo, da bodo tudi gospod nadzornik sli‰ali, oni veliki, debe-li gospod, ki na vzvi‰enem stolu sredi gospode pri zeleno

BESeDACVET IN SAD

73 

pregrnjeni mizici sedé in vsakemu, kdor odgovarja, kimajo aliodkimavajo. Dasiravno vsak in vsaka izmed uãencev in uãenkzna, katera vpra‰anja bo kdo dobil, ker uãitelj jim je to Ïe enteden poprej v glavo vtepel, moti se vendar kateri, da na dru-go vpra‰anje odgovarja, in tako dobiva od uãitelja stra‰enkaznovalen pogled, da se mu solze uderó po debelem, odsonca zarjavelem licu.

Med poslu‰alci je tudi Leon.Îupnik je bil ‰e prav posebno povabil komteso in njega.

Kajti stara gospa ni gledala na mo‰njo — kakor je Ïe enkratpovedano — kadar ji je gospod Ïupnik naznanjal, da je ãesaposebno potreba za povzdigo. kr‰ãanskega duha sploh; intudi zadnjo spomlad, ko je bilo treba ‰olo na novo prekriti,dala je vsega, ãesar soseska ni mogla ali ni hotela dati.

Ker jo je potemtakem kakor za majhno povraãilo povabil,da bi ona in njen mladi neãak videla, koliko sadu prina‰a do-bro in po boÏji volji obrnjeni krajcar, in ker je stara gospaÏupnika kot sluÏabnika in na mestnika boÏjega in tudi njego-va vabila v velikih ãislih imela, ni si upala reãi, da ne pride. Alipo nesreãi je prav zadnje dni malo zbolela. Tedaj je moral ponjeni volji Leon nadomestovati sebe in njo, kar je ta tem raj‰istoril, ker je — da po pravici povemo upal, da bodo tudi nje-govi znanci s po‰te tjakaj pri‰li, s katerimi je bil od poslednje-ga ãasa Ïe kakor domaã.

Ali zmotil se je bil. Paã je med drugo gospodo sedel tudigospod Gorec, ali deklic njegovih ni bilo, niti Pavline ni neMatilde. Po‰tni gospodar je naglas Leonu povedal, da nistautegnili priti v ãastito dru‰ãino, natihoma pak mu je za‰epnil,da nista hoteli, pa ne zaradi njega, temveã zaradi drugih. To

BESeDACVET IN SAD

74 

se vé, da ni bilo mladeniãu prav pogodu, a kar je, to je, ãlo-vek se mora v vse vdati, kadar se mora.

Na eni strani Leonu je sedel star Ïupnik iz sosedske hrib-ske fare. Suh moÏiãek je bil, Ïivih oãi in ‰piãastega obradka.Tobaãnico in ruto je vedno v roki drÏal. Tudi njemu je ponu-jal tobaka za nos vsake ãetrt ure. ·epetaje mu je zdaj pa zdajna uho kako prav dovtipno besedo povedal.

Na drugi strani je bil domaã kaplan, mlad ãlovek, po vsemsoditi prav dobra du‰a. Tako se je Leon ‰e precej dobro poãu-til tukaj, dasiravno ni bilo izpra‰evanja ni konca ni kraja.

Kar je bilo »civilnih« ljudi tu zbranih, poznal je Leon skorovse, veã ali manj, vsaj po imenih — samo enega ni poznal.

Prav tam v kotu pri vratih si je bil ta edini neznanec stolmalo nazaj pomaknil in bolj sam sedel, ne peãaje se z niko-mer. Utegnil je nekaj veã kot trideset let star biti. Bil je sred-nje rasti, obleka mu je bila, dasi ni imela niã gizdalinskega nasebi, izvoljena. âetudi obraz njegov ni imel niãesar, kar biãloveku, posebno Ïenskam, na prvi pogled v spomin vtisni-lo podobo lepega moÏa, imel je vendar ta obraz s ãrno, pri-striÏeno brado, gostimi lasmi enake barve, Ïivim in duhovi-tim oãesom in visokim ãelom nekaj posebno pridobljivega inzanimivega. To zanimivost sta neki ironiãen, skoro bi dejal,zaniãljiv posmehljaj, ki mu je vãasi okrog usten zaigral, insploh njegova malopaznost za vso okolico prej pospe‰evalakakor kratila. Ne mené se za svoje sosede ni na levi ni na des-ni, je pa skrbno in, kakor se mu je videlo, z veseljem, kateromore le pravi prijatelj mladine imeti, poslu‰al otroke, soseb-no ãe je izmed njih kateri odgovarjal, da sta mu se poznalatalent in dobra glava.

BESeDACVET IN SAD

75 

»Kdo je oni gospod tam v kotu?« vpra‰a Leon zraven se-deãega kaplana.

»Po imenu ga ne poznam,« odgovori le-ta ‰epetaje. »Pro-fesor je, ne vem Ïe v katerem mestu. V vinogradih ima bajemajhno hi‰ico. Sicer ga pa menda nihãe natanko ne pozna,Ïivi prav sam zase. Nikogar ne obiskuje; kakor za gotovovem, tudi pri na‰em gospodu Ïupniku ni bil. Pred enim ted-nom je pri‰el, menda na jesenske praznike, in govoré, da senikoli dolgo ne mudi.«

»·koda, da ga ne moremo pridobiti za druÏbo,« praviLeon.

»âakajte, to je prav lahko. Jaz bodem samo gospodu Ïup-niku rekel, naj ga povabi k nam na kosilo, in tukaj se lahkoseznanite Ï njim, ãe Ïelite.«

In takoj mali kaplanãek vstane in po prstih gre tja do faj-mo‰tra ter mu na uho pove, kaj »se spodobi« in kaj poseb-no mladi gospod z Zabrezja Ïeli. Îupnik najprvo ogleda ose-bo profesorjevo, potem pa prikima: »Kadar konãamo.«

Toda oni, o komer se je ves ta zmenek plel, ni hotel ãaka-ti, da bi konãali. Bodisi da se mu je prevroãe zdelo v natlaãeniizbi, ali da se je hotel ravno ãemu takemu ogniti, kar ga jezdaj v resnici ãakalo, vzel je ãez nekaj ãasa klobuk in palico,lahko poklonil se in ‰el ven.

Gospod Ïupnik, malo nevoljen, vstane s svojega sedeÏa inrogaãká za njim. Njegov duhovni pomoãnik mu gre na po-moã.

Profesor se je precej dolgo zahvaljeval in odbijal sprejetjeÏupnikovega vabila, dejal, da ima gotov opravek in veã dru-gega, ali naposled, ko je videl, da Ïupnik trmoglavo hoãe, da

BESeDACVET IN SAD

76 

ostane, ko je ‰e kaplan svojemu predniku pritrkoval, moral jeobljubiti, da sprejme.

Bilo je Ïe precej ãez poldne, ko se zberó vsi vi‰ji in niÏjipovabljeni, od ãastitega dekana do ubogega Ïupana Stre-menãka in cerkvenega kljuãarja, v veliki farov‰ki sobi okolidolge mize, na kateri se je vabljivo juha kadila in ‰e vabljivejegostom nasproti sijali gosto nastavljeni poliãi in bokali z rde-ãim vinom.

Kdo pameten bi bil temu ali onemu izmed njih zameril,vidé, kako zadovoljen, vesel se je po molitvici na odloãen se-deÏ ukeril in udomaãil, Ïeljno priãakovaje, da bi skoraj kajpri‰lo na okroÏnik, in potem, ko se mu je Ïelja izpolnila, slast-no, pa poãasi jel krotiti slabej‰i — ali kakor je morda skrivajmislil — bolj‰i del svojega bitja.

Leon je bil na sedeÏ zraven profesorja postavljen in, ker jebila cela dru‰ãina prevelika, da bi bili vsi ene govorice ude-leÏevali se, sku‰al je s svojim sosedom v razgovor priti, da biga natanãneje poznal in pa, za kar se veãidel razgovor naple-ta, da bi se sam zabaval.

Tudi drugod okoli s ãasom jeziki Ïivej‰i postanejo, zlasti koveã bolj ali manj praznih posod odroma in ko so se morali tupa tam vinski poliãi vdrugiã napolniti.

Dobro vemo sicer, da je pisateljeva dolÏnost, ljudi, katereãitalcem pred oãi privede, doloãneje obrisati po njihovemindividualnem znaãaju. Ali pritegnil nam bo morda marsik-do, da smo ravno tu v zadregi, ãe hoãemo vestno delati. Nesamo, da bi se na‰a povest ãez mero in prvotni namen raz-tegnila, ko bi zavrstjó kakih dvajset osebnosti hoteli po zna-ãaju opisovati, moramo ‰e povedati, da se nam o marsikate-rem ne bi dalo mnogo povedati. Preverjeni ãitalãeve priza-

BESeDACVET IN SAD

77 

nesljivosti v tej zadevi in zadregi, prepu‰ãamo mu, kakor Ïeveãkrat drugod, da si sam izslika, kako vesel sedi in pije go-spod uãitelj, pohvaljen zaradi pridnosti in vidnega napredkav ‰oli, kako prepriãan je oãe Ïupan Stremenãek svoje veljav-nosti, ker v taki visoki druÏbi jé in pije, kako si cerkveni klju-ãar privo‰ãi boÏjih darov itd. Naj se samo tjakaj gor ozremo,kjer gospod dekan na prvem mestu sredi dveh starih du‰nihpastirjev sedé.

Dà, velik gospod je to, gospod dekan, ‰olski nadzornik. Toprizna menda vsak, tudi mi moramo priznati. Nataknil jenaoãnike na nos in visoko gleda in mnogo vé povedati poslu-‰alcem, ki zvesto in verno vanj gledajo. Sklenil je moÏ rokepod prsi in lepo naslonil se na stolu naslonjaãu nazaj. »No, tome pa veseli, da si tudi ti pri‰el, Janez,« pravi enemu svojihsosedov. »Dolgo se Ïe nisva videla, dolgo.«

»Res je dolgo tega; kar smo Ljubnika pokopali. Koliko jetega, sedem, osem let! In tudi danes sem teÏko pri‰el. Daleãje od moje fare do sem, daleã, jaz sem se pa postaral,« od-govori oni.

»Îe res, kar smo Ljubnika pokopali. E, ta je umrl, mi smopa ‰e tukaj. ·e ve‰, kako smo bili v semeni‰ãu v eni sobi —Bolha, on, ti in jaz. On je tako rad spal, midva sva mu tolikoprizadela. Taãas smo bili mladi, zdaj smo stari, prav govori‰.Kmalu bode tudi nas gospod poklical. Kdo ima pa zdaj farona Vrbnju?«

»Glej, ki res ne vem,« pravi oni in zaãne niÏe sedeãe mlaj‰eduhovnike povpra‰evati po imenu, katero tudi naposled izve.

»Dobra fara je menda na Vrbnju?« pravi dalje dekan.»Majhna kravica, pa dobro molze. Enajst sto v obligacijah

in precej zemlje.«

BESeDACVET IN SAD

78 

»Kaj pa, JoÏe, tvoj brat, ali je ‰e Ïiv?«»Ne ve‰ ‰e? Predlanskim ga je zima vzela. âisto sam sem

zdaj.«»O, glejte no! Kako zdrav, rdeã je bil videti pred tremi leti,

ko si ga bil k meni poslal po tiste bukve! Zdaj pa je umrl, pra-vi‰. Jé! Janez, tudi mi pojdemo kmalu. — Ali si dobil to pom-lad bukvice, katere sem ti bil po potovki poslal?«

»Dobil, dobil. Zahvaljujem se ti. âisto sem pozabil nazajposlati jih. ·e ta teden jih po‰ljem.«

»Ni treba. Tedaj JoÏe je umrl? Hm! Kaj pa politika? Pridnobere‰ vse, kar ti pride, to se vé da. Hudo je v dana‰njih ãasih!SovraÏniki svete cerkve so nesramni postali. Povsod mikas-tijo in tresejo stare stebre. Sv. Petra stol je v nevarnosti, kajbode iz tega? Tako beremo zmerom.«

Tako je govor pri‰el na vaÏnej‰e reãi, re‰etali so moÏje sov-raÏnike petrovske skale, liberalne pisune in Ïurnaliste, demo-krate in rovarje in kar je enakega blaga ‰e hudobni duh zatro-sil med p‰enico dana‰njega sveta.

Od vseh teh pogovorov nista sli‰ala Leon in njegov sosedne veliko veã kakor posamezne reãi. Profesor, ki je bil precejdolgo nekaj malo beseden, podal se je s ãasom, bodisi da muje bil Leon ãedalje bolj pogodu, ali pa da je tisto malo dobre-ga Ïupnikovega vina, kar ga je pil, toliko moãi imelo, da jepostal bolj‰e volje. Zabava se je od kraja plela o tem, kar jebilo najbliÏje in o ãemer je Leon prav presodil, da bode uãi-telj odrasle mladine gotovo rad govoril: o ‰oli. Zaãetek raz-govora je bil pri farni ‰oli, razsnoval se je potem na pedago-giko sploh, pri‰el naposled do velikih moÏ in mislecev, dofilozofije in poezije. Leon je kmalu sprevidel, da ima uãene-ga, pametnega moÏa pred seboj, ki z natanãnim znanjem mi-

BESeDACVET IN SAD

79 

sli in trditev literarnih veljakov raznih velikih narodov strinjalastno razsojo in tej zna prosto, lahko loãljivo, a primernovnanjo podobo dajati. In ãe je ta moÏ Leonu Ïe takoj na prvipogled dopadal, ãe se mu je dozdevalo, da ni tak ãlovek, ka-kor so, »da jih je veã«, rekel si je vendar za prvega s Pre‰er-nom sam pri sebi:

Da je lepo, bi sodil, visoko ãelo, vsak,ak bil bi nekakovi zapustil ga oblak;bile lepe bi usta, lep bil obraz bi bled,ak bil bi nekakovi preã nejevolje sled.

Zdaj pa je z veseljem videl, da je novemu znancu med go-vorjenjem ãisto pre‰el tisti »mrak« s ãela in »nejevolja« zobraza, da sta se umaknila nekemu znamenju zadovoljnostiin miru, ki na oba kraja dobro deje, pripovedovalcu in njego-vemu poslu‰alcu, tiste zadovoljnosti, ki jo le utegne imetimoÏ vi‰e stojeãega, veã obsegajoãega duha, ako dobó koga,ki ga poslu‰a in o katerem je preverjen, da ima zdrave pame-ti, dobrega srca in omike dovolj, da ga umeje. Marsikaj, karje profesor izrekel, zdelo se je Leonu preostro, marsiãesa dru-gemu ne bi pritrdil; kakor je pa on te reãi povedal, videlo seje, da se ne dadó oporekati ni ometati. In ãe se je Leonu to inono zdelo drugaãe, ãe je svojo bolj ali manj nasprotno miselizrekel, izgubil je vero na njeno istinitost Ïe, preden je izgo-voril, kajti neka dobrovoljnost, neki dobrohoten in prijazensmehljaj njegovega nasprotnika bilo je Ïe precej pol dokaza,tako da je moral, hotel ali ne hotel, obmolkniti.

Francoska revolucija, pravijo, da je podrla marsikatero mi-sel, katero je evropski svet pred imel. Kakor je potrla plem-stvo ali aristokracijo po rojstvu, tako je, vsaj v naãelu, ob

BESeDACVET IN SAD

80 

veljavo dela tudi aristokracijo ãlove‰kega duha. Dana‰nji danse Ïe malokdo rad uklanja avtoriteti tega ali onega tako ime-novanega genialnega ãloveka, skoro vsak hoãe naposled ime-ti svojo lastno poslednjo sodbo.

Zdelo bi se tedaj ãudno, da v dana‰njih ãasih, ko smo povelikih uãiteljih tako nekako preverjeni svoje osebne veljave,vendar ne moremo te v vseh stvareh tako ohraniti, da ne bizdaj pa zdaj povprek Horacijevi prepovedi »prisegali na be-sede uãiteljeve« in s tem spoznavali, da so med nami ljudje,katerim dobrovoljno pritrjujemo ali moramo pritrjevati veãjoveljavo, nego si jo sami prisojamo. Neãem tu preiskavati, jeli to prav ali ne, to naj bode zatrjeno, da je tako, zlasti da jena‰ gospodiã Leon svojemu novemu znancu nasproti to stvarãutil.

Ravno zaradi tega si je Ïelel, da ne bi bilo znanstvo s temnovim prijateljem — ãe se sme to imenovanje tako zgodajbrez pregrehe rabiti — takoj iz zaãetka tudi konãano. Razentega, da se je hotel od njega uãiti, kar se tiãe znanstva, mislio ãlove‰kem Ïivljenju in sploh ãesar se ‰e more uãiti mlaj‰i odstarej‰ega, manj izveden od bolj izku‰enega, mislil, ali mor-da bolje, slutil je, da je na‰el ãloveka, kateri se mu je vsegazaupanja, spo‰tovanja in ljubezni vreden zdel. Znano je pa,da iz teh treh izvira prijateljstvo v najlep‰em pomenu.

V vinu je veselje doma. Vesel je Ïe bil farni uãitelj, ki ni bilvajen vina piti, glasni so postajali manj‰i in srednji prvaki incelo visokim gospodom na koncu omizja se je jelo srce taja-ti. ·e gospod po‰tar Gorec, od kraja precej poniÏen in tih vsredi dru‰ãine, zaãel se je smejati in ves Ïivi svet grajati, tegaali onega pikati, zdaj pa zdaj poredno ãez mizo pogledovaje

BESeDACVET IN SAD

81 

do Leona in nekaterih drugih, kakor da bi hotel reãi: kaj nemislite vi ravno tako?

Precej pozno popoldne je Ïe bilo. Profesor se poslovi prigostilniku gospodu fajmo‰tru, kateri pravi, naj bi ‰e ãrne kaveãakal, sicer ga pa ne zadrÏuje posebno, niti za drugo krat nevabi, potem pri drugi dru‰ãini in odide.

Tudi Leon se odpravlja za njim, toda veliko teÏe se odpra-vi, poslavljanje je od Ïupnikove strani in od dekana velikoprijaznej‰e, ker sorodnik komtesin je vendar nekaj veã kakorpol neznan profesor iz gimnazije. Mnogo priporoãil in spo‰t-ljivih pozdravov do gospé tete se mu naroãuje.

Pred farno hi‰o Ïe ni bilo profesorja nikjer videti. Leon,katerega je voz ãakal, ukaÏe hlapcu, naj brÏ napreÏe in pridez vozom za njim. Hitro stopaje doide profesorja, ki je polago-ma in poãasi pe‰ koraãil.

»Ali ste tudi vi domov namenjeni?« vpra‰a profesor.»Tudi,« odgovori Leon. »Tiho med temi moÏmi sedeti je

pusto, govoriti pa za istino nimam kaj Ï njimi. Duhovni gos-podje imajo svoje reãi in svoje pomenke, svoja stali‰ãa, kakorste sami videli.«

»Prav govorite. âlovek se najlaÏe peãa in druÏi s svojo pri-liko. Tu mu ni treba ni fraz ni poklonov.«

»Ali vi daleã od tukaj stanujete, ãe smem vpra‰ati?«»Dve uri je daleã. Ko bi hitro hodil, pride se pol drugo

uro,« odgovori profesor.Med tem razgovorom ju hlapec z vozom doide. Leon po-

vabi svojega sopotnika, naj prisede k njemu; toda ta se muzahvaljuje, rek‰i, da na kmetih ni nikdar prijatelj voÏnji, kernjegovemu bolehnemu Ïivotu bolje pristuje poãasen pe‰ pot.Preprositi in zlepo posiliti se ni dalo in posku‰ati ni bilo. Te-

BESeDACVET IN SAD

82 

daj hlapec prazen vozi naprej, Leon pak, ki je mislil videti, daprofesorju ni neljuba njegova dru‰ãina, ostane pri njem.

Med potom ga Leon vabi, naj bi kdaj v Zabrezje pri‰el.»Da vam kar naravnost povem, obljubim ne. S tem pa ne

odbijam va‰e prijazne ponudbe, temveã mogoãe je, da vasprav kmalu kdaj obi‰ãem na va‰em domu. Jaz sem malo ãu-den ãlovek, storim to, ono opustim, kakor sem ravno pri volji.Zato, prosim, ne zamerite! — Da sem danes semkaj ‰el, sko-raj sam ne vem, kako je to. Nekdaj sem tudi jaz tukaj kake-ga pol leta v ‰olo hodil. Spomin teh mladih sreãnih let me jetudi danes sem vodil.«

»Tedaj ste tukaj rojeni?«»V rojstni hi‰i stanujem.«»Ne zamerite mi, to se mi ãudno zdi, da nisem do danes

niãesar sli‰al o vas niti o va‰ih star‰ih, dasiravno poznam Ïeprecej ljudi tod okrog ali vsaj praviti ãujem o njih.«

»To je prav lahko tako, mladi moj prijatelj! Mojih rodite-ljev ne morete poznati, ker — Ïalibog — ne Ïivita veã. In nju-nega edinega sina, mene, tudi niste mogli poznati, ker meveliko let ni bilo v tem kraju, vi ste pa tudi, kakor pravite, ‰elev poslednjem ãasu sem pri‰li. Da pa niste ãuli o meni,« —reãe profesor s smehljajem — »tega vzrok je nekoliko, ker some ljudje Ïe zgre‰ili nekoliko, ker v tem kratkem ãasu, karsem tu, samotno in zase Ïivim, tako da malokdo ve, ali semdoma ali ne.«

Iz tega, kar sta se nadalje menila, povzel je Leon, da je pro-fesor neoÏenjen in da o tem ne govori rad.

Zato zavrne govorico na prej‰njo reã nazaj, vpra‰aje: »Kjepravzaprav stoji va‰a hi‰a?«

BESeDACVET IN SAD

83 

»Hi‰ica je samo. Ali ste Ïe obhodili vinograde tukaj‰nje go-rice?«

»Moãno vse.«»Tedaj ste morda videli samotno nizko hi‰ico sredi sadne-

ga vrta ravno vrh vinogradov. Tam stanujem in tam sem serodil. In ãe se vam bode prav morda ãudno zdelo, verjemitemi, da te borne koãe ne bi zamenil z nobeno palaão v glav-nem mestu, kajti nobena hi‰a mi ne more tistih spominovzbujati in tiste zadovoljnosti dati kakor ta skromni kraj, kjerje ljuba mati zame skrbela in oãe s svojo po‰teno preprostost-jo gospodaril.«

»Ali vas smem jaz obiskati, gospod profesor?« vpra‰a Leonin pristavi: »A bojim se, da se bodem vam zdel s svojim vpra-‰anjem po tem, kar vas zdaj poznam, da ste namreã radi sami— precej vsiljiv in siten ali kako bi rekel. Zato vas naravnostprosim, da brez vsakih obzirov tudi tako odgovorite in, ãe-ravno bi mi bilo srãno Ïal, ko bi se moje znanje z vami pre-cej z zaãetkom konãalo, spo‰toval bodem vendar va‰o odloã-bo in ni se vam bati, da bi me razÏalili, ãe reãete, da vam bibilo neljubo.«

»O, prosim vas, ne sodite me prehudo. Tako se zopet nezapiram pred svetom. âeravno sem vam slab zgled dal, mislilsem ravno vabiti vas. Besedo ste mi z jezika vzeli. Odkrito-srãno vam povem, da bom vesel, ãe pridete. Posedela bovamalo pri ãebelah mojega najemnika — hi‰o z zemljo vredsem namreã takoj po oãetovi smrti nekemu moÏu v najemdal, samo majhno izbico v en konec sem zase pridrÏal, daimam stanovanje, kadar utegnem domov priti. V posebni so-bani vas tedaj ne bodem mogel sprejeti in tudi na mehki zofine boste sedeli.«

BESeDACVET IN SAD

84 

»Kar se mene tiãe, vsega tega ne bodem teÏko pogre‰al,ker …«

»Nu, bode Ïe kako, malo potrpeÏljivosti prinesite s sebojin naredilo se bode samo ob sebi, da vam ne bode ravno po-sebno dolg ãas. Zdaj pa gre moj pot v stran, lahko noã! Kmalupridite! Ni hlinav‰ãina niti ne gola etiketa, ãe vam reãem, dame veseli seznanje z vami. Zdravi!«

Rek‰i, seÏe Leonu v roko in oba gresta vsaksebi.

BESeDACVET IN SAD

85 

DVANAJSTO POGLAVJEP R E D U L J N J A K O M

Lep in prijeten jesenski dan je; sonce, katerega Ïarki Ïe ne-kaj dni slabevajo, nagnilo se je proti zapadnim sivim go-

ram.V vinogradih je Ïivo gibanje — trgatev.Trta, s skrbjo, strahom in veselim upanjem pomladi obre-

zana, okoljena, prignojena in okopana, ni prevarila kmetiãa,obrodila je obilo. Brdke, polnoliãne deklice nabirajo lepo, do-zorelo grozdje v svoje posode, ‰egavo zdaj in z glasnim sme-hom odbijajo nagajivosti in striÏejo nepremi‰ljene besedemladeniãev soberaãev; zdaj zopet s tiho besedo ukrepajomed seboj skrivnostne reãi o tem in tem ne ba‰ pregrdemfantinu, o oni prijateljici. Zadovoljen stari moÏek tira in nosiz grozdjem nadeto brento; upognjen pod teÏkim bremenomleze med obranimi brajdami navkreber proti vinskemu hra-mu. Poje in uka vesela mladost, on, starec, pak se veseli zim-ske nedelje, ko bode s kljuãem in malo lodrico v roki gazil posnegu iz vasi semkaj gor v hram zlato kapljo poku‰at.

Vrh vinogradov stoji majhna kmetska hi‰a, nedaleã od njena vrtu uljnjak, skoro poln ãebelnih panjev. Na sprednji stra-ni uljnjaka je kakor podalj‰ek na oglu prosta klop, iz hrasto-ve klade narejena. MoÏa, ki na tej klopi sedi, spoznal bi ãita-lec takoj, tisti je, ki smo ga v prej‰njem poglavju Ï njim sez-nanili, ki ga je Leon po njegovem vnanjem znaãaju poznalkot mladega profesorja.

BESeDACVET IN SAD

86 

Knjigo, v kateri je menda prej ãital, odloÏil je na stran inzdaj poãasno in polagoma vleãe dim iz dolgocevne pipe. Za-mi‰ljeno opazuje zdaj ãebele, ki so Ïe dokonãale svojo jesen-sko bero in le ‰e poredkoma letajo iz panjev in v panje; zdajogleduje hrumeãe, ãivkajoãe vrabce, ki se pode in vrvrajo vbliÏnji Ïivi meji od veje do veje, od grma do grma in se brezdela in skrbi za zimo Ïivljenja veselé; zdaj zopet poslu‰a pe-tje, ki se ãuje iz vinogradov pod njim.

Po stezi za mejo vidi ãloveka bliÏati se. Takoj spozna Leo-na. V tem ãasu, kar sta se bila prviã se‰la, obiskal ga je bilLeon Ïe veãkrat in naredila se je bila med njima neka oÏja vezprijateljskega seznanja. S premislekom pravim: prijateljske-ga seznanja. Zakaj prijateljstvo v idealnej‰em, drugaãnempomenu, kakor to imenovanje svet sploh rabi, med njima nibilo brzo mogoãe. Prijateljstvo je le ondukaj naglo sklenjeno,kjer je v du‰nem Ïivljenju, vsaj vskrajnji podlagi vzajemnegami‰ljenja, edinost in harmonija. Da pa teh dveh ni med mla-deniãem, ki nesku‰en, z dobro vero v svet in ãlove‰tvo tu sto-ji, in med dozorelej‰im moÏem, ki je morda Ïe izgubil osreãe-valni vid v sreão in ãuda obetajoão prihodnost, ki se je nava-dil loãiti ãlove‰tvo od ãloveka, da eno sovraÏi in le drugegaljubi, to se mi zdi prav naravno, sosebno pa, ãe jima je natu-ra razliãne talente in izreja razliãne znaãaje podelila.

To je Leon tudi ãutil, dasiravno je vzrokov iskal v neenakistarosti. Nekaj posebnega ga je vleklo do tega moÏa.; mislil je,da bi zanj vse storil, lahko bi mu vse zaupal, kar je kdaj Ïelelin premi‰ljal. In vendar ni mogel Ï njim biti tako kakor z dru-gimi vsakdanjimi ljudmi; marsikaj bi ga bil rad vãasi povpra-‰al, pa se ni upal, dà, celo njegovega imena ni vedel.

ȉebelam ste poseben prijatelj! Skoro vselej vas pri njih

BESeDACVET IN SAD

87 

najdem. Od vas sem se jih Ïe tudi jaz navadil ljubiti in precejspomladi napravim doma uljnjak in nekaj te pridne Ïivalce,«pravi Leon potem, ko se po navadnem pozdravu usede zra-ven profesorja.

»To je prav pametno,« pravi ta. »Mravlje in ãebele so ãlo-veku, ki se v svojem egoizmu imenuje gospodarja vsegastvarjenja, najbliÏje. Ptica pod nebom, podlasica v meji inveãina drugega, kar Ïivi, brezskrbno zaupa materi naturi. Inres se mi zdi, da jim je ta bolj‰a mati ko nam in ãebelam. âlo-vek in ãebelica morata trdo delati za zimo in, ãe se slaba le-tina primeri, hudo je obema. Jaz bi mislil, da imamo to Ïival-co ravno zaradi tega radi, ker smo tako nekako po usodi vrodu Ï njo.«

»Ta sorodbina se dá ‰e dalje razpeljati, gospod profesor;celo v politiko pridemo od ãebel.«

»To pa raje pustiva, o tem jaz ne govorim rad. âloveka da-na‰nji dan mora srce boleti, ãe misli na politiko,« pravi pro-fesor.

»Jaz ne mislim tako. Morda nisem prav povedal, namestona politiko bi bolje dejal na zgodovino, na ustavo ãlove‰kedruÏbe.«

»A, tako mislite? Monarhija pri ãebelah, kajne?«»Dà, to sem mislil.«»Res je, temu se moramo ãuditi. Tudi jaz sem Ïe to

premi‰ljal, kako je to, da tako pridna Ïivalca ne more brezmatice ali kraljice Ïiveti. Prav mislite, tudi v tej reãi ima panjãebel s ãlove‰ko druÏbo nekaj enakega.«

»·e ena misel mi pride, gospod profesor. Videl bom, kajboste na to rekli …«

BESeDACVET IN SAD

88 

»Tako je prav! Zaãeta reã se mora do konca do gnati,« pra-vi profesor smehljaje se in vdrugiã tlaãi pipo.

»Eden mojih uãiteljev je trdil, da se vsa zgodovina suãeokrog vpra‰anja: kaj je ideja drÏave, in je pristavil, da se ‰edana‰nji dan vsa filozofiãna politika peãa s tem, katera obli-ka drÏave je najbolj‰a: ali monarhiãna, republikanska, ustav-na itd. âe je to res in pa ãe je tudi res, kar se dostikrat izgo-varja, da je ãlovek najbolj sreãen, ãe se naturi ne odtuji, tedajbi tisti, ki bi hotel monarhijo zagovarjati, prav dobro zadel,ko bi dejal: po analogiji z naturo se dá samo monarhija opra-viãiti, kajti, kjer je natura vlado postavila, to je pri ãebelah, tuje monarhiãna.«

Mladeniã, takih pogovorov ne veliko vajen, bil je te svojeizpeljave vesel, kakor se mu je na obrazu videlo.

Profesor kake tri pote iz pipe potegne in reãe smejé se:»Pravi svobodnjak ste, ãe tako mislite!«

»Ne pravim, da jaz tako mislim; ali logiãna se bi mi zdelo,ko bi kdo tako sklepal,« odgovori Leon.

»To je le navidezna logika,« pravi profesor. »Predolgo bi otej reãi govorila, ko bi hotela preiskavati vso podlago, na ka-tero ste vi svoj sklep oprli in sestavili. Pustiva tudi to znemar,ali vas je va‰ uãitelj, katerega izrek ste omenili, prav uãil aline. Samo tisti va‰i analogiji z naturo, katera vam je rabila zakol, da ste Ï njim svoj sklep spesnili, morava malo v oãi po-gledati, ker se mi zdi, da je slepa vsaj na eno oko. Zdi se mi— ne zamerite, da vam naravnost povem da vam razmeramed naravo in ãlove‰tvom ni popolnoma jasen pojem. Vnaravi vidimo vedno enake veãne zakone, po njej se enomer-no, pravilno vse rodi, razvija in umira. V naravi ni nobeneganapredka, ãebele med beró kot pred tisoã leti, jablana leto za

BESeDACVET IN SAD

89 

letom enako cvete: v naravi je mir. âlove‰tvo pa rije vednonaprej; tukaj je hrepenenje po doloãenem namenu in vsredi‰ãu tega namena odpre se ‰e dalji obzor, zopet nov ciljsi postavljamo. Tukaj ni miru, tukaj je napredek. Morda bod-eva kdaj to misel dalje razpletala. Za zdaj naj bodo te ãrtedovolj. Nekdaj, ko je ãlove‰ki rod stal ‰e na najniÏji stopnjiomike, ko je bil naravi bliÏji ali celo tako rekoã zrasel Ï njo,naloÏil si je jarem, ki mu pravimo drÏava, po naravni potre-bi. DrÏava je tedaj, ker je iz potrebe nastala, le pripomoãek,da se dosega namen. Ta namen je razvoj posameznega in takotudi skupine posameznih, ãlove‰ke druÏbe. DrÏava ima na-logo svobodo posameznega le ondukaj omejevati ali ustavl-jati, kjer je svobodi splo‰nosti na potu. âe vi grenka zdravilapijete, pijete jih samo zato, da bi od bolezni ozdraveli in, ka-dar ste zdravi, ne pijete jih veã. Ravno tako tudi ãlove‰kidruÏbi nekoã, kadar bo pravo izobraÏenje splo‰no, kar mo-ramo upati, kadar bo ta namen doseÏen, tudi pripomoãka,drÏave ali vsaj take drÏave, kakor jih imamo danes, ne bodetreba. Zato mislim, da ne bi prav sklepal, kdor bi monarhijoza vselej po va‰e s ãebelami branil.«

»Kako je pa to, da na‰i pradedje, stari Sloveni, ki so biligotovo na niÏji stopnji izobraÏenja, kakor smo mi, niso imeliza prvega nobene drÏave, temveã so kar tako Ïiveli po rodo-vinah in majhnih zadrugah. Ali ne govori to zoper vas?« praviLeon.

»Prav veseli me, da to opomnite,« odgovori profesor. »Dana‰i nekdanji oãetje niso po zgledu drugih narodov v drÏa-vo zedinili se, to se meni zdi najlep‰a in najveãja pohvala nji-hovega ãloveãanstva. To kaÏe, da niso ãutili potrebe, kaÏe, daje njim bilo zakonstvo prirojeno, da so glas lastnega srca po-

BESeDACVET IN SAD

90 

slu‰ali, da so bili sami svobodni in drugim niso svobode kra-tili.«

»âe je bilo to zanje in njihov znaãaj lepo, kar vam tudi jazpritrdim, bilo je pa gotovo slabo za njihove naslednike. Odtod, da niso v veliko drÏavo stopili in zdruÏeno branili se, iz-vira, da se ne moremo Sloveni z veliko preteklostjo pona‰ati,da nimamo zgodovine.«

»To pa prav govorite. Od velikega, raz‰irjenega narodasmo samo ostanek. To je res Ïalostno, na‰a preteklost in se-danjost. Ne ostane nam drugega, kakor da se tolaÏimo z upa-njem v prihodnost. Pa govoriva o ãem drugem. Predaleã svapri‰la od ãebel. Sli‰al sem, da se boste oÏenili?«

»Jaz?« ãudi se Leon.»Dà, tako mi je bilo povedano in ãudil sem se, da me nis-

te na svatov‰ãino vabili. Morda zato ne, ker sem tako nevlju-den, da vas na domu do danes ‰e nisem obiskal. Jaz sem polndobrih namenov, storil bodem kmalu kdaj svojo dolÏnost.«

»Pa kdo vam je to izpovedal? Jaz o nobeni Ïenitvi ne vemniãesar,« pravi Leon.

»No, vi sami ste gotovo bolj verjeten vir nego tisti, iz ka-terega sem jaz izvedel. MoÏ, ki v tej moji hi‰ici stanuje, pra-vil mi je, da ste nekje na po‰ti ali kako jaz imam nezanesljivspomin za take reãi — ubrali svojo nevesto.«

Leon zardi in, na smeh drÏé se, pravi: »To ni drugega ka-kor prezgodnja zveza vsakdanjih razmer, vse brez vzrokov.«

»·e bolj prav, da je tako. Vsaj mi ni treba ãestitati vam, karbi bil prav prisiljeno storil. To izvira iz ene mojih slabosti.Nisem namreã posebno dober pravovernik, kar se tiãe Ïen-skih kreposti.«

BESeDACVET IN SAD

91 

»Kako da ne? Îivljenje bi bilo nesreãno, ko bi ljubezni nebilo. In ljubezni beseda in skrivno razodenje je Ïenska.«

»Poznam to pesem! Stara je, tudi lepa in resniãna za tiste,ki jo z vernim srcem poslu‰ati morejo. Dokler ji boste verje-li, boste sreãni in zategadelj vam iz srca Ïelim, da bi vednotako mislili. Jaz sem nekdaj ravno tako pel kakor vi.«

»In zakaj ste pustili misel, ki je po lastni va‰i besedi osre-ãevalnej‰a od nasprotne?« vpra‰a Leon radovedno.

Profesor, ki se je morda nala‰ã ognil njegovemu vpra‰anju,pravi ‰aljivo: »Glejte, prej sva govorila o ãebelah in sva jihprimerjala ãlove‰ki druÏbi. Ako ãem jaz hudoben biti in upi-rati se va‰i idealni misli o Ïenstvu, menim, da lahko oroÏjepoberem, katero ste morali vi pred stran vreãi, namreã ana-logijo, in se Ï njim morda z veãjo sreão borim z vami, kakorste se vi prej.«

»Jaz bodem eno zagovarjal kakor don Kihot.«»Vi se prezgodaj umiãete.«»No, naj velja splo‰nost!«»To je Ïe bolj mo‰ko. — Ali ni pri ãebelah ãudna prikazen,

da imajo Ïenske in samo Ïenske ãebele strupeno Ïelo? Trote,svoje moÏe, imajo rade nekaj ãasa, ali ta ljubezen ne traje dol-go, Ïenice se jih kmalu naveliãajo, postanejo jim nezveste injih celo zavratno pokoljejo. Kaj pravite vi na to, ãe niste po-zabili, da sva prej oba potrdila neko enakost v dejanju innehanju ãebelic in ljudi?«

»âe mi daste malo premisleka, vem, da se bodem izko-pal …«

»Niã pomisleka. Le priznajte, da ste tepeni, potlej sva paspet prijatelja,« pravi profesor smejé se. Takoj pa dostavi:»Bojim se, da vas pohuj‰ujem, in po svetem pismu bi bilo bo-

BESeDACVET IN SAD

92 

lje, da bi si malinski kamen na vrat obesil in se potopil v glo-boãino morja. Torej me ne poslu‰ajte veã. — Glejte, ravno mimoja gospodinja nekaj nese.«

Starikava Ïenica je prihajala po vrtu od hi‰e sem in neslana belem plo‰ãku nekaj grozdov in v drugi roki velikanske-ga pol hleba. Zagledav‰i Leona, se nekako prepla‰i, skrijekruh za hrbet in obstoji za uljnjakom.

»Gospod Franc, ko bi hoteli malo sem stopiti,« pravi pro-seãa profesorju.

»Kaj imate skrivnega?« vpra‰a le-ta, stopiv‰i k njej.»O jej, tako me je sram, da bo gospod z Zabrezja videl, da

ãrn kruh jeste. Mislil bo, da vam belega ne znam ali pa neãemspeãi,« pravi ‰epetaje Ïenica.

Profesor jo utolaÏi in, ko je Ïenica malo mizico iz uljnjakapred klopco postavila, kruh in grozdje tjakaj poloÏila, ‰e vinain dva kozarca prinesla in od‰la, rekel je: »Zdaj bodem pasam nekoliko oporekel svojo prej‰njo trditev. Ta starka, po-stavim, je prav po‰tena in dobrosrãna Ïenica. Dasiravno mi‰e v rodu ni in me le malo iz mojih ‰tudentovskih let pozna,ima me vendar tako rada, da se sramuje namesto mene in ‰ejedla bi namesto mene, ko bi se dalo. Kar si more misliti, dabi mi ustrezalo, znese mi skupaj in skoraj se mi smili, kako jevãasih v skrbeh, ãe mi jed ne di‰i. To je res Ïensko v vsakemstanu in ãloveka gane.«

Leon zapazi knjigo, katero je profesor pred bral, preden jeon pri‰el, in tako se jima navede razgovor na berilo in splo‰-no literarno umetnost.

»Meni se je vãasi ãudno zdelo,« pravi Leon, »in ‰e zdaj sine morem razlagati, od kod izvira in kako je to, da nas poe-zija in umetnost veseli.«

BESeDACVET IN SAD

93 

»To kaÏe, da vi uÏivate brez preudarjanja, brez refleksije,in to je po eni strani prav dobro,« odgovori profesor. »Kadarboste svet bolje poznali, boste si tudi to razlagali, boste vedeli,kar zdaj samo ãutite. Svet in resniãnost na tem svetu sta takouboÏna, da nam ne moreta dati, kar si poÏeli na‰ duh, ki se neãuti domaãega. Zato si na‰ duh svoj svet ustvari, to je umetn-ost. Ta nas iz blatnega povzdiguje v jasne vi‰ine lep‰ega, na-videznega sveta. Nad tem videzom se veselimo, ker se nabistvenosti ne moremo. Tako, dejal bi, postanemo otroci. Inkdo se ne veseli svojih nedolÏnih otro‰kih let, ko je tudi lepvidez imel za resnico! Kakor ima vsak ãlovek dobrega srcaotroke rad, tako tudi vsak dober ãlovek ljubi umetnost in po-ezijo.«

Te in enake predmete sta razpletala ‰e dalje v pogovoru.Leona je naposled mrak jel opominjati, da je ãas posloviti se.

BESeDACVET IN SAD

94 

TRINAJSTO POGLAVJEN A P O T U I Z V I N O G R A D O V

Sonce je za‰lo. Zrak je bil hladnej‰i in hladnej‰i. Ognji, ka-tere so po vinogradih tu in tam otroci kurili, dobivali so

poãasi rdeãa in ãedalje bolj svetla plamena. Delavci so po-pu‰ãali vinograde in odhajali v tropah v dolino domov ali paso posedali v travo okrog hramov in majoliko z lanskim vi-nom vrstili iz rok v roke.

Kake ãetrt ure od kraja, kjer smo pustili na‰a dva znanca,bil je vinograd po‰tarja, gospoda Gorca, ravno pod potom.Trgalci so bili Ïe od‰li in le trije bosonogi majhni deãki so biliostali pri ognju, ki je pri potu gorel, in kostanj pekli. Kaka dvakoraka proã sta stali dve deklici, in sicer nam znani: Pavlinain Matilda. Ekspeditor gospod Komplez je jima bil verenmolãeã tovari‰.

»Midva z gospodom ekspeditorjem ideva domov, ti pa tu-kaj ostani, ãe se ne da‰ preprositi. Noã se dela,« pravi Pavli-na.

»Oh, poãakaj ‰e malo. Zdaj je ravno najlep‰e in najprijet-nej‰e. Glej, kako se ognji lepo vidijo po vsej rebri in doli vdolini luãce migljajo iz vsake hi‰e. Jaz ne vem, da danes ni-ma‰ oãi za vso to lepoto. Ne, gospod ekspeditor, vi morate zmenoj potegniti. ·e pol ãetrt ure ali vsaj nekaj minut ostani-mo tu, da bodemo videli, kako bodo ti fantiãki kostanj spe-kli.«

Tako pravi mlaj‰a sestriãna in poredno Kompleza od Pav-

BESeDACVET IN SAD

95 

line potegne. Ta je bil v veliki zadregi, ker ni vedel, na kate-ro stran bi potegnil, da bi se drugi ne zameril.

»Ali daleã imamo domov in kaj bode pameten ãlovek mi-slil, ãe naju vidi ponoãi tod hoditi!« ugovarja starej‰a.

»Saj nam pride hlapec z vozom naproti.«Zdaj se jim nasproti zasli‰i prav blizu petje:

Garváj, dihur, dihurpod streho je smrdel,pa NeÏi RoÏmarinvse jajca je pojel.

»RoÏmarinova NeÏa gre, beÏimo!« pravijo deãki, popustéogenj in kostanj, kape v roke primejo in zbeÏé.

Tudi deklici se napotita. Ni bilo moãi ogniti se NeÏi. Kom-plez, ki je videl, da se deklici malo bojita, stopa hrabro naprej,sestriãni tik za njim.

Po hoji se je poznalo, da je babnica pijana. Izpod rute, ki jeimela glavo zvezano Ï njo, viselo je nekoliko las ãez nos, suhi,rjavi vrat je bil razgaljen in v pregibu na komolcu ji je viselko‰ek s polomljenim locanjem.

»Glej, glej! Gosposke prepelice, hider-hander!« dejala jebabura, zagledav‰i deklici.

Ustopi se sredi ozkega pota. Ko pridejo do nje, pravi: »Dvesraki pa en srakoper! Daste kaj piti?«

»Umakni se, coprnica, da gremo naprej!« reãe Komplezpogumno.

»Kaj!« vpije RoÏmarinka razkaãena. »Kdo je coprnica?!«PoloÏi svoj ko‰ek naglo na tla, razpne roke, rdeãica jo oblije,svetlo gleda in kaÏe velikanske svoje pesti.

»Ti grivina ti! Jaz coprnica, lepega oãeta hãi! Jaz? Da te ne

BESeDACVET IN SAD

96 

pograbim in zatoãim po dolini, gumpec! ·e enkrat reci, pra-vim.«

Komplezu upade pogum, NeÏa z zobmi ‰kriplje, deklici seod straha treseta.

»NeÏa, pridi jutri k nam, dali ti bodemo Ïganja in belegakruha. Zdaj se nam pa umakni, da gremo domov,« pravi Ma-tilda.

»Îganje? Kje ga ima‰? PokaÏi!«»Tukaj ga nimam. Na po‰to pridi, pa ga bode‰ dobila.«»Ali ga bode‰ res dala? Veliko?« vpra‰a NeÏa naenkrat po-

tolaÏena.»Res, res!«»O ti ljuba veverica ti mala! Daj se poboÏati. Takole. Glej,

nemara da si ‰e lep‰a ko jaz sama. — Kaj se pa ti tako drÏi‰,kakor bi jesih prodajala,« pravi Pavlini, ki je bila bojeãe okle-nila se sestriãni pod pazduho. »Dà, hudiãi in hudiãevke, odrlate bodem in poÏrla. Dosti koÏ imam Ïe doma, ha-ha!«

»Dober veãer!« pravi deklicama znan glas za hrbtom. Bilje Leon, ki je ‰el od profesorja domov. ·e bolj, kakor se je onãudil, da ju v mraku tukaj najde, bili sta ga onidve veseli vtem trenutju.

»A, ljubãek moj je pri‰el, lepi moj mladi!« zavpije RoÏma-rinka, spoznav‰i Leona.

»Kaj je tukaj? Ciganka vas ne pusti naprej? Spravi se s po-ti!«

»Precej, precej, vse, kar ti hoãe‰, tebi pa, tebi,« reãe NeÏa,kar more urno pobere ko‰ek in se usede tik k meji.

Oni ‰tirje odidejo.RoÏmarinka maje z glavo, polglasno govori s seboj, kolne

in gleda v tla. Vino, ki se ga je danes po vinogradskih hramih

BESeDACVET IN SAD

97 

napila, razvnema in me‰a ji menda ãedalje bolj moÏgane. Na-enkrat glavo povzdigne, ozre se okrog in, ker onih ‰tirih Ïe nibilo veã videti, zavpije: »Kam je pa ‰el! Vzela mi ga je ena.âakaj, ãakaj, ubila jo bodem, ubila!«

Rek‰i, pobere kamen, zamolklo zatuli in leti po poti. V de-setih korakih se spotakne in pade. Nekaj ãasa leÏi, potemgodrnjaje vstane s krvavim nosom, mirno, tiho in poãasi odi-de proti oni strani, kamor je bila od kraja namenjena.

Med tem ãasom so bili oni ‰tirje pri‰li iz vinogradov in sose obrnili navzdol proti cesti.

Ta pot navzdol je bil prav slab za voÏnjo in hojo. Veãkrat-ni deÏ je bil splavil prst in pesek in naredil velike kotanje inkupe rjavega kamenja, tako da je moral ãlovek pazno stopa-ti in vedno predse gledati, da se ni spotikal.

Naravno je bilo tedaj, da je Pavlina takoj na vrhu prijelaLeona za podpazduho. Saj veste, da slabotna Ïenska potre-buje veãkrat v Ïivljenju podpore mo‰ke, da se rada naslanjananj, kakor se ‰ibka vinska trta oklepa trdnega, dobro v tlehstojeãega kola. In ãe ‰e pomislimo, da se vsak dober ãlovek izhvaleÏnosti nekako pribliÏanega ãuti tistemu, ki mu je ravnoiz kake neprijetne situacije pomagal, ne moremo se ni trenu-tek ãuditi, da je bila tako nekako bolj domaãa Ï njim. Uteg-nil bi ‰e kdo izmed nas pristaviti, da bi ji bil moral ta Leon, ãekaj umé, kaj se spodobi in kako svet pelja, sam svojo roko inpomoã ponuditi, toliko bolj, ker bi ga bil imel tega Ïe gospodekspeditor Komplez, ki je z Matildo kaka dva koraka prednjim stopal, s svojim dobrim zgledom opomniti.

»Bali ste se tedaj te babe? No, jaz menim, da nikomur niãÏalega ne stori,« dejal je Leon, dasi bi bil raje kaj bolj zani-mivega govoril Ï njo.

BESeDACVET IN SAD

98 

»Jaz imam Ïe sprvega, ko sem to Ïensko videla, neko stu-denje pred njo. Kadar sem ji kaj dala, ko je k nam pri‰la, dalasem ji najbolj zato, da je od‰la. Vem, da je to prav nelepo inkaj malo ljubeznivo na meni; kajti ãlovek je ãlovek, ljubiti bimorali vse, kakor izveliãar od nas terja in nam na‰e lastnosrce veleva. Pa neke zoprnosti, ki mi jo ta divja Ïenska na-vdaja, res ne morem premagati.«

»Jaz jo pa prav lahko vidim; meni je nenavaden predmet,originalna podoba. Bog je tudi takim ljudem Ïivljenje dal, daje svet bolj pisan in mnogovrsten. Menda morajo Ïe tudi takeÏenske biti. Dolgoãasno bi bilo na tem svetu, ko bi bili vsienaki.«

»Jaz sem nevedna, morda je prav, kakor vi mislite. Ko bi taNeÏa Ïenska ne bila, morda bi bila tudi meni samo predmet —kakor vi pravite; ali tako pa vidim v njej nekaj zopernaravne-ga, neãlove‰kega ali, ãe je to prehudo reãi, neÏenskega. Vsaj potem, kar si jaz mislim o Ïenstvu.«

»Ali mi ne boste zamerili, ãe povem, da sem jako radove-den, kako vi mislite o tisti polovici ãlove‰tva, katera vas moras ponosom v svojo sredo ‰teti?« vpra‰a Leon.

»Ker zaãenjate tako govoriti, kakor da ne bi hodili po temspotikljivem potu, temveã v visoki dru‰ãini po mestnih dre-voredih, kaznovala bi vas paã lahko, da vam ne bi odgovori-la. Ali vas ãem?«

»Tega ne storite, ker pomisliti morate, da so ljudje, ki tudiv srcu mislijo to, kar govoré.«

»NehvaleÏno bi bilo tudi od mene, kajne, ko bi vam odgo-varjati ne hotela ravno nocoj, ko ste mi dobroto storili. Zatovam povem, da, ãe kako posebno misel od mene priãakuje-te, motite se prav zelo. Terjatve, ki bi jih jaz sebi in vsem svo-

BESeDACVET IN SAD

99 

jega spola stavila, izreãene so gotovo Ïe tisoãkrat. Îenska imasvoj krog v tihi domaãnosti; tam naj dela in pomaga po svo-ji moãi. Mé moramo bolj s srcem misliti kakor z glavo. Zatose ne smemo v javnost riniti. Marsikatero napaãnost bi jazraje mo‰kemu odpustila kakor svoji vrstnici.«

»Zakaj? To se meni prevelika odpoved zdi. Ta misel gotovoni navadna. V marsikaterem krogu med prijateljicami bi samiostali. âlovek rad zase tisto svobodo terja, ki jo drugi imajo.Vidite, zdaj sva vloge menjala. Jaz bodem tiste zagovarjal, kiste se jim vi izneverili,« pravi Leon smejé se.

»Svoboda je zares lepa beseda, ali tukaj jo le pustiva. Loãitise mora od razuzdanosti. âlovek naj premisli in pregleda svo-je moãi in po njih naj se ravna, pravijo. In me Ïenske smo sla-be; ãe izgubimo vi‰ek, ne moremo se nikdar zopet tako po-vzdigniti. — Pa z vami bi skoraj ne smela tega preudarjati.«

»Zakaj ne? Veãjega veselja —«»Tiho, vi ste me zapeljali, da sem storila, kar na svojem

spolu sploh grajam: me‰anje v reãi, ki so zunaj na‰ega okroÏ-ja. âudno sva zaãela. Kakor se govori, da prva ljubezen nepremi‰lja od kod in zakaj, tako bi morala tudi Ïenska svojonalogo bolj ãutiti in dopolnjevati, bolj v srcu nositi ko na je-ziku. — Hitreje morava hoditi, Matilda in gospod ekspeditorbosta mislila, da pe‰ava; glejte, kje sta Ïe.«

Leon je do zdaj nala‰ã poãasneje hodil. Mogoãe je, da jetudi Matilda to opazila takoj od kraja in je zato ekspeditorjas seboj vzela, da sta ‰la naprej.

Gospod Komplez, ki je veãkrat skrivaj nazaj pogledoval,moral je, hotel ali ne hotel, govoriti in braniti se svoji tova-ri‰ici, ki ga je neusmiljeno draÏila, kako bi bil tepen, ko ne bibila ona in pri‰li Leon utolaÏila razkaãene NeÏe. Dasiravno je

BESeDACVET IN SAD

100 

zvesto branil svoje mo‰tvo in se je nazadnje videlo, da mu jetega draÏenja Ïe preveã, razmalala mu je poredna deklica vsenastopke tega po sreãi odvrnjenega tepeÏa, kako bi bil bolanleÏal in milo jeãal in morda ‰e jokal se, kako bi mu bila mo-rala ona streãi.

Pridejo tako do ceste. Tam je ãakal voz.»Ali hoãemo ‰e do vrhu klanca pe‰ hoditi? Za ‰tiri ni pro-

stora na vozu, tedaj dajmo gospoda Retlja ‰e nekaj ãasa spre-miti, ãe nisi trudna, Pavlina,« pravi Matilda.

»O, jaz ne. Meni je ljubo, ãemu bi konje muãili navkreber,ker lahko hodimo,« odgovori ona. Hlapec odide z vozom na-prej do vrha klanca. »Jaz imam pa z gospodom ekspeditor-jem ‰e eno dokonãati. On se mi neãe vdati, da je tisto lepopesem naredil, ki sem jo vãeraj na‰la. Pa ne mirujem pred, dase mi bo izpovedal, in ‰e ime tiste sreãne mi bo razodel, nakatero je ta oda narejena,« reãe Matilda.

»Sonet je, ni oda,« pravi pozabiv‰i se Komplez.»O, vas Ïe imam; ãe veste, da je sonet, potem ste se vdali.

Zdaj boste pa ‰e drugo povedali. Pojdite, ta dva ne smeta sli-‰ati. Sama jaz znam skrivnosti hraniti.«

Rek‰i, ga potegne s seboj. Moral je Ï njo. Kakor sem zve-del, drÏal se je hrabro proti ostremu izpra‰evanju.

Leon morda sam ni vedel, da je levico svoje tovari‰ice maloÏiveje pod pazduho stisnil, kakor je bilo na gladki cesti treba,kjer njena noÏica ni bila v nevarnosti spotakniti se. UbogimoÏ! Tako nekaj tesneãega se mu je bilo uleglo okrog srca, danekaj ãasa ni govoriti ni mogel. In v hudobnem grlu je bilotudi nekaj nepravilnega, tako da niti sapa ni hotela lepo postari navadi v pljuãa in iz pljuã; niti odgovori, ki jih je na na-vadna njena vpra‰anja odgovarjal, niso bili zadosti dolgi niti

BESeDACVET IN SAD

101 

povoljni. In vendar je bil dovolj star in ne ba‰, da bi dejal,neumen. Sicer je vendar ‰e vedel vãasi kako pravo besedo napravo mesto postaviti. âudno!

»Glejte, kako lepo se va‰ dom od tukaj vidi,« reãe Pavlinamed drugim.

»Res lepo,« odgovori on.»Veselje mora biti za delavnega moÏa, ko tako stoji in okoli

in okoli sebe vidi lepo rodovitno zemljo in lahko reãe: to jemoje. Vse, kar tod rodi mati narava, daruje meni. Tako se ãlo-vek ãuti gospodarja na tem svetu; to ga mora povzdigniti. Invi boste lahko tako rekli. Ali niste sreãni in veseli?«

»Ali bodem sreãen in vesel, to mora nekdo drug doloãiti,«reãe Leon z mehkej‰im glasom in ji pogleda v obraz.

»Doloãba je Ïe gotova,« pravi Pavlina.»Res?!« vpra‰a Leon z nekakim hlastnim veseljem.»Va‰a teta komtesa gotovo ne bode drugemu svojega ime-

tja pustila kot vam. Vsaj ljudje ne dvomijo.«»Ne, ne. Vi me niste razumeli. Jaz sem mislil, da bi bilo to

vse tako lepo in ‰e neizreãeno lep‰e, nego ste vi dejali, ko bilastnik ne bil sam pri razgledovanju, ko bi imel ljubljeno dru-Ïico zraven sebe in —«

To je kriÏ z Ïenskim svetom. Nekaj ãloveka neãejo umeti,nekaj mu pa ‰e izgovoriti ne dadó. Bogve kako lepo, navdu-‰eno poetiãno podobo sreãe na kmetih bi bil Leon razvil, komu ne bi bila Pavlina govora prestrigla z mrzlo besedo: »Toje gotovo, kar pravite, in kdo bi dvomil, da si boste lahko takosreão napravili. Povsod okoli cvetó lepe in bogate deklice.Celo visoki aristokratiãni svet se je dandanes spametoval, dazabi svoje bolj‰e krvi; tako volite lahko okoli po gradeh, ko-der hoãete, ãetudi nimate kakega: baron, grof ali kar si bodi

BESeDACVET IN SAD

102 

kot nepotreben privesek in podalj‰ek k svojemu imenu. Zazgled boste kmalu sli‰ali nekaj iz okolice. Neki baron snubiravno te dni hãerko ãisto neplemenita‰kega oãeta.«

Da je bila Pavlina, priãen‰i ta govor, naglo majhno zarde-la, tega Leon ni bil opazil. Navadnost pa, s katero mu je govo-rila, teÏila ga je prav zelo. Ko pa je poslednji stavek ãul, obi-de ga neka misel in z drugaãnim glasom, kakor je govoril dozdaj, vpra‰a: »Ali bi se smelo vedeti ime tiste neplemenita‰kehãerke, katero baron snubi? Meni se zdi, da ni daleã od tukaj— od mene.«

»Morda res ne.«Ta odgovor je Leona veã kot neprijetno zadel. Tedaj tako

je! Neki baron jo snubi in on je zastonj gojil upanje. Ah, kakoneusmiljeno ãloveka usoda meãe z lestve, po kateri bi radplezal v nebesa svoje sreãe.

Naj je vedé ali nehoté spustil Leon njeno roko izpod paz-duhe, gotovo bode nam vsaka ãitalka potrdila, da je bilo tonegalantno kakor tudi to, da je do vrha Ï njo ‰el, ne da bi bilãrhnil besedo.

Tam je stal voz. Deklici sta posedli, gospod Komplez si jezraven koãijaÏa sedeÏ ubral.

»Lahko noã!« To poslovilo je bilo od Leona danes takokratko, suho in polglasno in poklon tako povr‰en in odhodpo stranskem potu tako nagel, da je Matilda, ko je voz pocesti zdrdral, vpra‰ala Pavlino:

»Kaj mu pa je?«»Jaz ne vem,« odgovori Pavlina.Paã pravi‰ brez premisleka tako, deklica, sicer bi vedela, da

ne govori‰ resnice, in zardela bi, ker bi te bilo sram laÏi, ki tije sicer tuja.

BESeDACVET IN SAD

103 

»Morda si ga ti razjezila?« vpra‰a Matilda.»Mislim da ne,« odgovori sestriãna.»Kaj sta pa govorila zdaj nazadnje?« vpra‰a Matilda.»No, najnazadnje sem mu zatoÏila tebe, da se moÏi‰, ali

bolj prav, da te baron Bremern snubi. Saj menda ne bode‰huda zato, tem manj, ker ravno tvojega imena nisem imeno-vala, temveã je sam uganil, da bi mogla biti ti.«

»Da ne more‰ ti molãati!?«»Napak je bilo, da sem govorila, to spoznam; zatorej ne

zameri. Saj bi bil tako v teh dneh barona pri nas dobil in bi bilzvedel.«

»Pa to se meni vendar ãudno zdi,« pravi Matilda. »Nekajnevoljen je ‰el od nas. Ko bi bil sli‰al, da se bode‰ ti moÏila,potlej bi si jaz to lahko razlagala.«

»Prosim te, bodi tiho.«Deklici nekaj ãasa molãita.»Kajne, Pavlina, da se bode‰ potlej k meni preselila, ãe jaz

barona vzamem — kar ni ‰e tako gotovo. Brez tebe bi mojisreãi nekaj manjkalo. Najlep‰o sobo v gradu bo‰ imela invsak teden dvakrat bova obiskali oãeta, vãasi se bodemo naZabrezje peljali, pozimi pojdemo skupaj v mesto —«

»Ne, ne, to ne more tako biti. Kadar ti zapusti‰ hi‰o svoje-ga oãeta, vrnem se jaz v mesto in poi‰ãem svojo staro teto.Kadar bo‰ sreãna, domisli se vãasi mene, ki nisem in neupam, da bi ‰e kdaj bila.«

»Tako ne bode, potem se raj‰i jaz ne omoÏim,« pravi Ma-tilda ter stisne svoji sestriãni roko.

»âe me ima‰ rada, ne govoriva zdaj veã o tem,« reãe Pav-lina.

BESeDACVET IN SAD

104 

·TIRINAJSTO POGLAVJEP R E D S P A N J E M

âlovek brez srca malokdaj pozna svojega bliÏnjega in nje-govo notranjo vrednost. Vajen je soditi po sebi in blaÏ-

jih ãutov nesebiãne ljubezni, prizana‰ljive potrpljivosti, do-brotnosti itd., ki so njemu samemu tuji, tudi pri drugih nei‰ãe in ne nahaja ali, ãe se mu jasno pokaÏejo, ne priznava.Kar je veãno lepo na ãloveku, ima svoj izvor in zaãetek v srcu,v domu ljubezni. Ljubezen mu manjka, ki ne pogublja vsake-ga, ki ne misli, kakor on misli, ne govori, kakor on govori, nedela, kakor on dela, in vsakemu nepovoljnemu dejanju pod-tika najhudobnej‰e, premi‰ljeno v pogubljenje vodeãe name-ne.

Sploh smo edini menda v tem, da Ïenstvu prisojamo meãjesrce ko sami sebi. Mnogo je morda, kar s tem odstopimo.Vendar bi svoje samoljubje utegnili ute‰iti s premislekom, da,kar one z notranjim bogastvom pridobodo, odvaga moÏa zraz‰irnostjo. Skrivne Ïile, po katerih se Ïenski pretaka kri no-tranjega du‰evnega Ïivljenja, drÏé od srca proti razumu, primoÏu pak narobe.

Zatorej vidimo, da moÏ prej velike, ãlove‰tvo zadevajoãe inobsegajoãe ideje goji, da se laÏe postavi na vrhunec ãlove‰-kega spoznanja in z bistrim vidom predre meglo, ki se razte-za po daljni ‰irjavi pod njim — laÏe kakor Ïenska, ki zopetprej razvidi notranjost posameznega ãloveka.

Pavlina je videla po tem naravnem nagonu svojega spola

BESeDACVET IN SAD

105 

in morda tudi, ker je ãloveka bolj poznala ko marsikateradeklica na njeni stopnji, Leonovo vedno veãje pribliÏevanje.Splo‰no dekli‰ko lastnost bi bila morala zatajiti, da ne bi bilavidela Ïe takoj od kraja, ko ji je bil Leon ‰e na pol neznan, danjegovi pozdravi najprvo njej veljajo in ne sestriãni. In ko bitega ne bila videla, morala se je s ãasom, ko je Leon vednobolj pogosto zahajal na po‰to, popolnoma preveriti.

Pa slepila je sama sebe. Kar ji je bilo popolnoma videzno,zdelo se ji je neverjetno. âlovek se kaj lahko moti. Podoba, kimu je pred oãmi, je — bogve — le prikazen, dozdevnost, detepreÏive domi‰ljije; in na‰e oãi, ki to in to vidijo, na‰a u‰esa, vkatera to in to zveni, morda so v nepravilnem stanju — v spa-nju in sanjah. Kdo ve!

Ali danes! Danes je spoznala. Veã ni bilo dvomljivo. Iz nje-govih besedi, po glasu, po vedenju, po marsikateri malosti jije bilo popolnoma jasno, da mladeniã, kateremu je odkrito-srãno prijateljstvo mogla ponuditi, ãuti zanjo vec, neizmer-no veã.

In ona?Ko je na po‰ti Ïe vse potihnilo in pospalo, podpira ona, v

postelji na zglavju sloné, glavo in premi‰lja: »Moj bog! Alisem morda jaz s svojim obna‰anjem proti njemu sama zbu-jala to ãut? Morda je iz mojega vedenja veã posnel, kakor mumorem in — smem jaz vrniti? Kako zdaj, posihdob? Ali bi nebilo bolje, da bi ga bila nocoj poslu‰ala in mu naposled kakorprijatelju odkrito povedala, da ga spo‰tujem, a ljubiti ne mo-rem ni njega ni nobenega veã?«

Priznati je morala, da je Leon veliko bolj‰i ko marsikateri,kar jih pozna. Ni eden tistih, ki brez vse misli tja v en dan

BESeDACVET IN SAD

106 

Ïivé, gotovo je, da ima precej veliko ãuta, po‰teno srce. Os-reãil bode kako deklico in sam je vreden sreãe in ljubezni.

Ali nje — ne more osreãiti. Take ljubezni, ki bi mu jo biladolÏna, ne bi mu mogla dati, oddana je bila davno Ïe druge-mu, in sicer — zastonj. Idealu vroãe ljubezni vrednega mo‰-tva, katerega je nekdaj imela, ljubila, temu se ji Leon ni enakzdel.

Prihodnost se je razprostirala pred njo samotna, Ïalostna.Brez matere in oãeta, celo brez veãjega premoÏenja, naveza-na je bila le na sorodnike. Neveselo stanje! In Leon, bogatdediã, dober ãlovek, mogel ji je pokloniti brezskrbno, mordacelo lepo prihodnost. Nekatera deklica bi bila prijela lepopriliko z obema rokama. Kaj je laÏje od hinav‰ãine! Ali onatake sebiãnosti ni poznala, kaj takega je bilo zoper njeno vest.

In vendar je bila njena ljubezen skoro Ïe brez upanja. Mo-Ïa, kateremu je bila posveãena, ni videla Ïe leta in leta, nisli‰ala o njem, ni vedela, kje je. Gotovo jo je Ïe pozabil, nedomi‰lja se je veã — sirote. âe je on mogel tak biti, ãe je onmogel pozabiti, more vsak, tudi Leon bode znemar spustil tomorda — prenaglo nagnjenje.

Solze se ji uderó po licu. — Tecite iz oãi, solzice, ve gren-ke, bridke tolaÏnice skrivnega gorja! Noã je, nobeno neprijaz-no oko vas ne vidi, tecite po belem licu in tolaÏite!

V zgodnji pomladi se obleãe bela breza z omladnim, srcerazveseljujoãim zelenjem in ponosno stoji kakor prvi krasnovo zbujene narave sredi drugih ‰e golih dreves. Pa od se-vera dahne hladna sapa, mrzla burja potegne, kakor tat pri-de ledena slana prenoãit v log — in Ïalostno pozebejo zgod-nje mladike z lepim zelenjem. Paã da sonce poznej‰e pomladi

BESeDACVET IN SAD

107 

in vroãega poletja brezi drugo opravo podari, a posu‰enemladike ostanejo Ïalosten sled nesreãe do pozne jeseni.

Tako ãloveku. Kolikor veseleje se razvija prvi cvet v mla-dostnem srcu, toliko raje, toliko ostreje stegne usoda svojookorno roko in razdene prijetno soglasje. Davno je, kar jenjena roka zadela, pa vedno ‰e lahno zvenãé glasovi boleãi-ne po vsem organizmu.

âe Dante pravi, da ni veãje boleãine ko spominjati se sreã-nih dni v nesreãi, izgovarja, kar ãutimo vsi.

Bolj kakor kdaj se je Pavlina nocoj nesreãno ãutila.

*

Komtesa je nekaj bolna leÏala. Leon ji je moral kakor veãkrattudi nocoj nekaj poglavij iz ne vem katere svete knjige ãita-ti, preden je ‰el spat.

Zdaj v jesenskem ãasu, ko je imel zunaj na polju, v travni-kih in vinogradih gospodariti in razgledovati, ni bil mnogo steto skupaj. Ker se je komtesina poboÏnost tako daleã razte-zala, da je, hrepené po popolnosti, najnavadnej‰a jedila uÏi-vala, tudi kosila in veãerjala nista skupaj, ko je bila ‰e zdra-va.

»Amen. Hvala ti, naj bode dovolj za zdaj,« reãe komtesa inLeon je prav rad nehal ãitati. Da za to delo nocoj ni bil, umese lahko. Stara Ïena je tudi poznala, da je nekako Ïalosten.

»Kaj ti je, ljubi moj? Bled se mi vidi‰ in glas ni navaden. Alisi bolan?« vpra‰a ga skrbljivo.

»Niã mi ni,« odgovori Leon.»Morda se moti‰ sam. âuvaj zdravja! Ne hodi zdaj v jesen

prelahno obleãen v veãernem hladu okrog. Kdor zdravja ne

BESeDACVET IN SAD

108 

varuje, gre‰i zoper peto zapoved boÏjo. Prosi Barbo, da tiskuha ãaja. To ti bode dobro storilo. Reci ji, naj k meni prideprej, da ji povem, kako naj ti ga napravi.«

»Jaz sem popolnoma zdrav, teta, mislim, da ni potreba.«»âlovek sam sebe ne pozna. Le slu‰aj, dobro ti Ïelim. Kaj

bi bilo, ko bi zbolel. Le pojdi v posteljo.«Kmalu potem je Leon po svoji sobi hodil gor in dol in na

mizi se je kadil ãaj, ki ga je bila stara Barba v hipu napravila.Ubogo vsiljeno zdravilo! Ne zaupamo, da bi pomagalo te-

mu bolniku! On sam menda ne zaupa, ker se ga ne pritakne.In da bi se dvema starkama ne zameril: teti in Barbi, primeãa‰o in zlije dar boÏji skozi okno na vrt, ker ga piti ne more.

Po svoji naturi je bil precej mirne krvi. Zatorej se je njego-va notranja razburjenost danes, ko je na prvi pogled menil,da mu je najslaj‰e upanje splavalo po vodi, kazala bolj kotneka pobita otoÏnost nego kot strastna razjarjenost. LaÏe bise bil natihoma zjokal kakor mlad deãek osmih let, kateregaje v ‰oli tovari‰ prekosil, kakor strastno prisegal ma‰ãevanjein jezo tistemu, ki je bil vzrok ali ki je mislil, da je vzrok nje-govi nesreãi.

Iz poslednjih besedi Pavlininih je posnemal, da njo snubineki baron — menda baron Bremern, o katerem je sli‰al go-voriti, dasi ga osebno ni poznal. Tedaj zato njega ni hotelarazumeti!

Usede se h knjigi. Ali kadar je duh lastnih misli poln, nemore se vdati drugim, ne more prisvojiti in sprejemati tujih.OdloÏi bukve. Ko bi se vsaj razmisliti mogel!

Dolgo hodi po sobi.Tedaj barona bode raj‰a poslu‰ala. Zakaj? Ker je baron.

Ne, to ne more biti. Ona misli o plemstvu kakor vsi pamet-

BESeDACVET IN SAD

109 

ni ljudje. Snubi jo ‰ele. Morda ga bode odbila. In morda nje-ga res ‰e razumela ni? Kako okorno in samo na pol ji je lju-bezen razodel! Beseda, katero je drugod za ‰alo, za kratek ãastolikokrat izrekel, bila je tukaj tako teÏka. Ljubim te: to sta ledve besedici. Gotovo, verjetno, najbrÏ tako, da ga ni umela.

Kdor se hoãe tolaÏiti, kmalu najde tolaÏbe. Ni ‰e vse izgu-bljeno, mislil je Leon in, ãe je hitreje hodil gor in dol, to jegotovo nekaj pomenilo.

Ponavljaje si vse njene besede, domisli se ‰e nekaj tolaÏil-nega. Morda pa ni sebe mislila, temveã Matildo. Tudi ona jebila »nedaleã« od njega. O, da bi bilo to! Pozvedeti se moratakoj jutri.

UleÏe se precej upokojen spat. Kaj se mu je sanjalo, tega nevem.

BESeDACVET IN SAD

110 

PETNAJSTO POGLAVJEB A R O N

Za dne je bila stara Barba pokonci. Zmerjaje je sklicala ne-marljive dekle in tekla potem v hlev gledat, ãe Matijec,

kralj hlapcev, ‰e smrãi, da bi ga zbudila in bi on potem svo-je podloÏne v konjskem in kravjem hlevu na noge in na delospravil.

Ali Matijec jo je bil prekosil. Kislo drÏé se kakor zmerom,v petek in svetek, imel je z enim hlapcem Ïe konje napreÏe-ne in je ravno plug nekaj popravljal.

»Ali te ni sram, grajski hlapec si, pa pojde‰ k cesti orat vtistem luknjastem klobuku, da te bodo ljudje gledali!« jezi seBarba.

»Za praho grem orat na Krivo njivo,« odgovori gluhi Ma-tijec.

»Ti moj bog! Ali si nocoj pamet zapil? Kriva njiva je skorajnajbolj gnojna. Za praho na Krivi njivi!«

»Gospod so vãeraj ukazali,« pravi mlaj‰i hlapec.»Kaj kriãi baba?« vpra‰a Matijec.»Gospod ne vedó niã, vidva tudi niã, pa je,« prav Barba in

se obrne proti svinjskemu hlevu pogledat, ãe je vse ãez noãpridno pojedeno.

Pra‰iãi jo Ïe po hoji poznajo in ji enoglasno, ne da bi de-jal posebno harmoniãno, krulijo jutranje pozdravljenje. Bar-ba pak zavrstjó odpira vratca pri plemenjakih, dalje predelnaprej takoj zraven pri prasici z mladimi, potem nazadnje pri

BESeDACVET IN SAD

111 

rejenih, ki bodo to jesen za kolino in za prodaj. Povsod se kajpomeni s pra‰iãi, in sicer veliko prijazneje kakor z Matijcem.Tega malo po ‰ãetinah poãehlja in pravi: »Pujsek, pujsek, za-kaj se ne redi‰?« Drugega lahko udari po uhlju in reãe: »âaj-ne, ti grdi ãajne, zakaj prepasanca od korita odriva‰? Ti po-Ïre‰ne‰ ti!« In pra‰iãi dvigajo rilce in Barbo ogledujejo. Onapak misli, da so ravno tako pametni, kakor smo mi ljudje, invedó, kaj se jim reãe, samo govoriti ne morejo. »Kmalu bos-te dobili jesti, le potrpite,« pravi in zapre vrata hlevna.

Koko‰i so jo zaãutile. Cela tropa z o‰abnim petelinom vsredi prileti ji nasproti. Bolj poãasno za njimi pridejo teÏko-noge race in gosi. Golobje prifrãé s streh in izza ogla pripe-lje koklja svojo nesku‰eno mlado rodovino.

Ko Barba ãez dvori‰ãe koraãi, spremlja jo vsa ta drhal.»Ominej, ominej, kaj je taka lakota?« pravi Barba, stopi v ve-Ïo in, ko perutnina hoãe za njo, zastonj podi: v‰‰! — in mahas svojim prtom. VeÏna vrata mora zapreti pred »spakom«.Kuretina Ïe vé, kaj bode, in se ne premakne izpred veÏe. Vra-ta se namreã takoj spet odpró in Barba prinese velik peharzmesnega Ïita, grabi s pestjo in suje med kure, ki grozovitohité kavsati in pobirati vse ena pred drugo.

Ko se Barbi zadosti zdi, odloÏi pehar na lino, povzdignesvoj suhi prst kazalec in, majaje Ï njim po taktu, jame ‰tetisvoje drage, da bi videla, ali ni katere koko‰i lisica vzela alikragulj pi‰ãe odnesel. Veãkrat se zmoti in mora ‰e enkrat odkraja zaãeti.

Zdaj se tudi beli maãek z visoko zasukanim repom in na-vzgor ukrivljenim hrbti‰ãem priplazi ob zidu semkaj. Rad bise Barbi malo pridobrikal in podrgnil ob njeno obleko. Alikure se potuhnjenca stra‰é, zato je Barba huda in ga kar za-

BESeDACVET IN SAD

112 

podi: »Gre‰ v kraj, spak ti maãji!« Da bi tepen ne bil, moramuc nanagloma pete pobrati.

Z dvori‰ãa se Barba vrne v kuhinjo. Tam Ïe velikanskiogenj gori, dekla kuha jutranje kosilo za druÏino in v velikemkotlu, za svinje napolnjenim, ravno voda vreti zaãenja. Bar-ba pograja, kar se ji ne zdi prav storjeno, in potem z lastnoumetelno roko pripravi zajtrk za gospo komteso in mladegagospoda.

»Kako je to, da gospod ne vstanejo danes! Sicer so ob ãasuÏe vselej na nogah,« pravi Barba, ko je bil zajtrk Ïe davnopripravljen za Leona in, domisliv‰i se, da je bil sinoãi nekajbolehen, tiho stopa po stopnicah gor in pokuka v njegovosobo. Vidé, da ‰e spi, misli starka, ki ga je vendarle rada ime-la, dasi je vãasi skrivaj malo poropotala ãez njegovo gospo-darstvo: »Menda je sinoãi pozno zaspal. To so ãudni ljudje,ti gosposki: podnevi okrog hodi, ponoãi v pismo gleda, zju-traj se pa ne zbudi! Bogve kaj zmerom in zmerom beró! Sajmorajo Ïe vse iz glave znati.«

Stalo je tega jutra sonce Ïe precej visoko, ko je Leon odzajtrka vstal. Stara komtesa je bila prav vesela, ko ga je predseboj videla zdravje oznanjujoãega lica, bolj vesela, nego dabi bila ona sama ozdravela.

Proti deseti uri je bil Leon ravno namenjen v vinograd kdelavcem pogledat, ko zagleda, da je majhen koleselj z dve-ma konjiãema po cesti pridrãal in zavil proti Zabrezju.

To je; bilo nekaj nenavadnega. Leon ni mogel uganiti, kdobi bil. Celo ko je voz v dvori‰ãu postal in je mlad gospod va-jeti enemu zabre‰kih hlapcev v roke dal, Leon ni vedel, kogapozdravlja.

Tujec se mu predstavi. Baron Bremern!

BESeDACVET IN SAD

113 

Blizu tridesetih, bil je ta moÏ mlaj‰i videti. Pripomoglo jek temu videzu ãisto obrito, rdeãe, polno obliãje in pokonãnaponosna hoja, ki je ravno iz sluÏbe izstopiv‰ega lajtnanta iz-kazovala. Obleka, najokusneje po najnovej‰i ‰egi ukrojena,oprijemala se je kaj lepo gibãnih, nekaj nagona do debelostinaznanjujoãih udov, tako da bi bil primerjevalec vnanjih po-stav med njim in Leonom, ki je bil po vsakdanje preprostoopravljen, precej velik razloãek na‰el. Dvojno okoli vrata se-gajoãa zlata veriÏica, na kateri je bila menda Ïepna ura pri-vezana, veã dragocenih prstanov na rokah in ‰e marsikaj jebilo na tem baronu, kar se je vse rado videti dajalo in kar bibil kak prekupãevalni Ïid s srãno poÏeljivostjo ogledoval.Najhudobnej‰a kritikarica ne bi bila imela kaj reãi drzno naskrbljivo razãesane rumene lase nasajenemu klobuãku; in karse lepih oãi in ãednih brkic tiãe, moralo bi se pritrditi, da nivsak lajtnant tako sreãen, da bi podobne imel.

âe je bilo Leonu posebno prijetno ali ne, da ga ta novi so-sed ravno to jutro na prvo obi‰ãe, naj ãitalec sam sodi. Sreãaje nazadnje vendar ‰e, da si je véliki svet izmislil ‰ege, kate-re izvedenemu ãloveku ponujajo toliko navadnih lepih oblikin fraz, ki mu pomagajo, da »z veseljem« sprejme tudi koga,ki mu je na sumu, da je njegov tekmec in napotje njegovi sre-ãi.

Baron Bremern je precej mnogo govoril in komplimento-val: kako si je za dolÏnost ‰tel obiskati enega izmed najlju-beznivej‰ih sosedov; kako neizrekljivo veselje mu je, da muje ãast seznaniti se z mladim moÏem, katerega izvrstne last-nosti je v tem kratkem ãasu, kar je voja‰tvo pustil in domanaselil se, povsod in veãkrat slaviti sli‰al; da mu bode svobo-

BESeDACVET IN SAD

114 

do, ki si jo je vzel, da ga je nepovabljen obiskal in ga mordatako v vaÏnih opravilih motil, gotovo odpustil itd. itd.

Kónj ni pustil izpreãi, rek‰i, da se mu mudi, da mora opol-dne na po‰ti biti, ker je za trdno obljubil.

V daljnjem pogovoru, ki se je ãisto o navadnih reãeh vrtel,pride baron tudi na svojo Ïenitev. V veliko veselje je Leonzvedel, da snubi Matildo, ne Pavline.

»Jaz sem vojak skozi in skozi. Naglost, to jaz ljubim. Pri‰el,videl, zmagal kakor Julij Cezar. Dolgo okoli Ïensk hoditi, po-sku‰ati in vzdihovati, kakor dolgoãasni poetje delajo, to nibilo nikoli moje veselje. Naravnost v sredo trdnjave in zma-ga je vselej gotova. Îenstvo se mora le poznati. Vse so takekakor ena. Tukaj mi je deklica dopadla, Ïeniti se mi kaÏe, starinjen ne ugovarja in tako mislim, da je bolje, ãe je reã hitro prikraju.«

Tako je baron o tej zadevi govoril.»Pa jaz menim, da se iz va‰e posebne sreãe ne bi dalo ne-

ovrgljivo pravilo za druge postaviti, gospod baron,« reãeLeon.

»Dovolite mi, gospod Retelj, morda se zoper skromnostpregre‰im, ãe opomnim, da imam precej izku‰nje v teh reãeh.Veste, da ãlovek v tem stanu, katerega ud sem jaz imel ãastbiti, mnogo sveta spoznava. In jaz brez prevzetnosti smemreãi, da sem to lepo priliko dobro porabil. Iz ljubezni za kra-tek ãas se moÏ nauãi, kako mora postopati, kadar reã v resnicipoprime.«

»V tej zadevi moram reãi, da sem ‰e malo storil,« reãeLeon smehljaje se.

»Da ne pozabim,« pravi baron, »na po‰ti sem obljubil, davas bodem s seboj pripeljal. Gospod Gorec vas pozdravlja in

BESeDACVET IN SAD

115 

priãakuje, da mu boste danes opoldne ãast izkazali in ude-leÏili se na‰e druÏbe. Tudi meni bi bilo prav zelo prijetno, ãeizvolite kar k meni na voz prisesti, in peljeva se tja.«

»Prav Ïal mi je, toda mislim, da danes tega prijaznega po-vabila ne morem sprejeti, ker je moja teta nekaj bolna in sene bi spodobilo, da bi jaz — — —«

»Gospa komtesa? Res? Mislil sem, da je ni doma. Ali me nemorete predstaviti ji?«

»TeÏko, ne verjamem, da bi mogla govoriti z vami. Vseka-kor pa ji naznanim, da ste nas poãastili.«

»Prosim, prosim. Veselilo bi me, ko bi mogel izvrstno Ïenopoznati, ki je bila, kakor vem, prijateljica moji materi. Bodi-te tako dobri in naznanite me. Med tem dovolite, da to va‰oknjigo malo pogledam.«

Leon pride kmalu nazaj in mu pove, da bi ga komtesa dru-gikrat rada sprejela, da ji pa zdaj ni mogoãe. Obenem pakLeon naznani, da je dovoljenje dobil in da gre Ï njim na po-‰to.

Takoj potem se odpeljeta.Med potom je biv‰i cesarski lajtnant baron Bremern ãeda-

lje bolj zgovoren postajal in pravil Leonu veã epizod iz svo-jega voja‰kega Ïivljenja, ki so bile pa take, da se jih ne upampo‰tenemu ãitalcu ponavljati. Ne more se reãi, da bi bile Le-onu posebno po volji. Baron jih je zagovarjal z dvomljivo mo-ralo: »Dokler je ãlovek sam svoj in mlad, naj uÏiva svet insvobodo. Kadar si pa zakonski jarem na vrat naloÏi, moradrugaãen biti.«

Na po‰ti najdeta Ïe nekaj dru‰ãine. Okrajni sodnik z Ïeno,dvanajstletno hãerko in kake dve leti starej‰im sinom bil je tu.

BESeDACVET IN SAD

116 

Pri mizi je Leon sedel med sodnikovo gospo in Pavlino,svojemu novemu znancu in Matildi nasproti.

Pavlina se je najveã peãala z mlado sodnikovo hãerjo, bo-jeão, precej mrtvo stvarco, in je z Leonom le malo govorila.Tolikanj veã mu je prizadela njegova soseda na levi, gospasodnikova, ki ga je vabila, naj pride kaj v njeno druÏino, inmu je, sicer ne naravnost, pa vendar umljivo hvalila redkelastnosti svoje starej‰e hãere, ki je danes Ïalibog morala za-radi bolnega zoba doma ostati. Tudi je moral potrpeÏljivoposlu‰ati dolgo jeremiado gospé sodnikove, kako malo vi‰-jega izobraÏenja imajo deklice civilnih star‰ev tukaj na deÏeli,da je vse posurovelo in pokmeteno, da malokatera kaj izdat-nega o muziki ume itd. Vse to pak se mu je bolj natihomapripovedovalo; in ãe je bilo gospé verjeti, koliko si je prizade-vala, kako se ni nobenih stro‰kov stra‰ila, da je svojo starej‰ohãer odgojila po terjatvah dana‰njega ãasa, morala je biti tasodnikova hãi res pravi Ïenski ideal. In vendar je bil Leontako nehvaleÏen, da ni nikake Ïelje izrekel, ‰e kazal ne, po-znati to dete dovr‰ene popolnosti.

Zmerom vesela in zgovorna Matilda je zraven svojega Ïe-nina barona Bremerna nekaj le bolj tiho sedela, rdeãa ãez inãez po licu. Govoriti ji po sreãi ni bilo treba mnogo, zakajvljudni baron je govoril konãi za dva.

Sodnik in gospod Gorec sta tudi vaÏne reãi ukrepala.In gospod Komplez naposled, na svojem spodnjem sede-

Ïu, imel je danes tudi tovari‰tvo z gimnazijalcem, sodniko-vim sinom. Dobil je v njem ãloveka, ki je bil po umu in sku‰-nji niÏji kakor on. V taki priliki se vsakemu jezik razveÏe intudi gospod Komplez je govoril. Pravil je mlademu uãencuãetrtega latinskega razreda, kako je bilo taãas, ko je on v ‰olo

BESeDACVET IN SAD

117 

hodil, kako se je z uãitelji kregal, kake teÏke naloge so njegadni imeli in veã enakega. Ne vem, ali je vse po resnici pravilali je tudi kaj veã rekel vmes; mogoãe je, ker sem ter tja je tudisam sebe hvalil. âesa nekateri ãlovek ne stori, da bi pri dru-gih dobro misel o sebi zbudil.

Za trdno si je bil Leon namenil danes govoriti s Pavlinoresnobno besedo. Ali ves ãas ni bilo prilike. Celo popoldne nibila nobenkrat sama. Kar se je navadnega Ï njo menil, bilo jemalo. Opazil pa je, da se ga nekako ogiblje, da je bolj otoÏnakakor sicer, da ga ne ogovarja veã s krstnim imenom kakorpopred, sploh, da ni tako domaãa Ï njim.

To je bilo Ïalostno.Ali morda pa tudi kaj dobrega pomeni vse to! Ta misel je

imela nekaj tolaÏbe zanj, ko se je vraãal domov.

BESeDACVET IN SAD

118 

·ESTNAJSTO POGLAVJED I V J I Z A K O N

Nekaj dni pozneje je Ïagar ·epec hodil s kolom na ramiokrog jeza in ogledoval, kako je Ïe tu in tam voda za-

grajo prejedla, in si je glavo belil, kako bi in s ãim bi te luk-nje zama‰il, da ne bi voda drugod uhajala kakor na zatvorni-ci, kadar jo on odpre. Preraãunil je, da mu ta vodna nepo-kornost konãi za ‰est gro‰ev na dan ‰kodi, in ‰est gro‰ev, toje nekaj denarja. âe jih ãlovek zapije ali vbogajme dá, gotovoje bolje, kakor da jih voda vzame.

Ko tako premi‰lja, zakliãe ga nekdo tam na Ïagi. Kdo jeneki? Mati in hãi Cilja sta ravno od‰li v vinograde paberko-vat, teÏko da bi se bili Ïe vrnili. In to je bil Ïenski glas. Obr-ne se in pogleda tja. Bila je Mreta, tista Ïenska, katero je mislil·epec v zakon vzeti, a mu je branila obãina in Ïupnik in matiin bogve kdo ‰e vse.

Vesel se ·epec napoti ãez brv na ono stran k Ïagi, kjer jeMreta stala. »Kaj si pri‰la?« vpra‰a jo z veselim obrazom.

»Zdaj pa ‰e vpra‰a, kakor da ne bi smela! Okoli u‰es ti bo-dem eno zaloÏila, da bode‰ devet sonc videl,« huduje se mla-da Ïenska.

»Niã se ne jezi, niã! Le tukaj na ta hlod se k meni usedi, pase bova kaj pogovorila,« pravi Ïagar.

Sedeta.»Ima‰ kaj denarja? Daj! Jaz moram tudi kaj imeti,« pravi

baba.

BESeDACVET IN SAD

119 

»Nimam ravno zdaj; mati so mi vzeli vse, kar sem te dnizasluÏil,« taji ·epec.

»Zakaj laÏe‰? Vsega ti stara ni vzela. Brez denarja nisi nik-dar. Samo dati neãe‰,« rohni Ïenska.

»Res nimam.«»Kakor ãe‰! Bode‰ videl!«Rek‰i, jezna vstane in hoãe oditi. ·epec jo zadrÏuje in pra-

vi: »Nikar ne hodi tako od mene. Kaj nisva prijatelja! Nekajmalega imam, dal ti bodem. Kaj bode‰ pa potrebovala?«

»Bodem Ïe kaj. Daj!«·epec odpre mo‰njo in ji na‰teje nekaj krajcarjev, poãasi

enega za drugim. Videlo se je, da mu neradi gredó iz rok. Pre-cej dolgo se prepirata, koliko je dovolj. ·epec bi bil rad pravmalo dal, ona bi bila rada od njega dobila kolikor najveã mo-goãe.

»Kdaj me bode‰ za Ïeno in k sebi vzel? Kdaj vendar?«vpra‰a ga ãez nekaj ãasa.

»Menda nikoli,« odgovori ·epec Ïalosten.»Saj ve‰, kako je!« pravi z nekim neprijetnim posmehom

Ïenska.»Vem, vem, bog pomagaj!« vzdihne ·epec.»K sebi me bode‰ vendar moral vzeti, kadar bode.«»Jojmene! Kaj bodo ljudje rekli, kaj bode moja mati poãela

in moja hãi in gospoda na Zabrezju! O!« ·epec podpre gla-vo s komolcema v roke.

»Pa bi se bil potrudil, da bi ti bili Ïenitev dovolili.«»Kaj nisem vsega sveta oblazil in prosil in moledoval? —

Greh, greh je tudi, in ‰e velik. Tako me vãasi vest peãe, ãe pre-mi‰ljam, da ne vem, kaj bi storil. Kaj bode?«

»E kaj!« reãe ona nestrpno.

BESeDACVET IN SAD

120 

»Matere se ‰e najbolj bojim.«»Ta stara coprnica, tvoja mati, je najveã kriva, da me nisi

Ïe vseeno k sebi vzel, vsaj tako.«Ko ·epec to sli‰i, zardi; vstane in reãe: »Ve‰ kaj, Mreta! Te-

ga pa ne trpim. Tako se ne govori o moji materi. Kaj je to: sta-ra coprnica? Mati se reãe in niã drugaãe. Glavo ti bodem ubil,ãe te ‰e enkrat sli‰im tako govoriti. Ve‰!«

»Bodi tiho, bodi!«»Ni takisto. Ne starka, ampak mati je moja. Vrag, da ti nisi

nikoli take imela. Lepo se mora govoriti o njej, ali pa niã. Toti enkrat za vselej povem. Naj pravi, kar hoãe, meni vendar ledobro misli moja mati.«

Rek‰i, se zopet k njej usede in govorila sta razno vrstnereãi dobro dolgo.

·epec zapazi, da po stezi iz hoste prihaja njegova staramati.

»BeÏi, umakni se, mati gredó!« prosi prepla‰en svojo Mre-to.

»Zakaj?« reãe kljubovaje Mreta.»Da ne bode vpitja, ropotanja in prepira. Pojdi brÏ!«Mreta vstane in se takoj skrije za oglom Ïage proti drugi

strani. ·epec se oddahne, pogleda tja proti materi in videã, dav tla zre, meni: »Hvala bogu, da le videli niso, da je pri menibila!«

S teÏko cajno starka prisopiha. Svoje breme postavi na tla;sina ne ogovori niã. To je slabo znamenje. ·epec se boji. Za-tvornico odpre, voda za‰umi, ropotaje se zaãne vreteno vrte-ti, Ïaga jame rezati, on pak se usede s kladivom in zagozdo vroki na Ïagi‰ãni voz. Mati se usede nedaleã od njega na hlod

BESeDACVET IN SAD

121 

in suho brado podpre. Tako se vselej drÏi, kadar ga hoãe iz-povedati in zmerjati. Gotovo je Mreto videla.

Tako dolgo molãita, mati neãe zaãeti govorjenja, sin vé, kajmisli, zatorej si je ne upa pogledati naravnost. Le izpod kapepo strani se vãasi ozre. Vidi, da si starka solze bri‰e. To je pravsitno zanj, tesno mu je okoli srca. O, da bi se dalo vse popra-viti v eni uri, v tej uri, vrniti se za tri leta nazaj, on bi se pre-cej vrnil, Mrete ne bi poznal, pijanãeval ne bi, mater bi ubo-gal, hãeri ne bi dajal pohuj‰anja in vse, vse, dober bi bil inpo‰ten, kakor so drugi ljudje. Ali kaj se ãe! Kar je, pa je. Jez-no zabije zagozdo v poko, ki jo je rezna Ïaga pu‰ãala za se-boj, kakor da bi hotel Ï njo vse svoje grehe v les zabiti.

»Kdo je bil zdajle pri tebi?« vpra‰a vendar ãez nekaj ãasastarka in njen glas je bil Ïalosten.

Îagarja ta glas spreleti kakor vroãica; nekaj ãasa pomi‰lja,kaj bi dejal; hoãe se zlagati, da ni bilo nikogar tukaj, pa ãemubi lagal, utajiti se ne dá. Molãi. In mati tudi molãi. — Da bi letiho bila, da bi mu ne oãitala, naj bode Ïe kar in kakor hoãe!

Pa ne. âez nekaj ãasa zaãne na ves glas jokati. To ·epcareÏe po vsem mozgu in vseh kosteh. Hudo mu je in jezen je.

»Glej,« zaãne starka, »ko bi bila jaz temu kamnu, ki izzemlje raste, toliko pripovedovala, tako prosila ga na mo-goãe, kakor tebe prosim, usmilil bi se me bil in bi mehak po-stal in bi me bil ubogal. Ti pa ne! — Kar mi je Ïe solz na sta-rost iz oãi izteklo zate in zaradi tvoje nepobolj‰ljivosti, to vre-teno bi zavrtele, ko bi jih bog skupaj stoãil. Tebe pa ne ome-ãé! Mene je sram, ãe me kakov ãlovek vidi in vé, da sem tvo-ja mati, tvoja, ki se z ono grdo babo peãa‰, sram, da bi se vzemljo vdrla. Tebe pa ni niã sram! Po kolenih bi obhodila vsa

BESeDACVET IN SAD

122 

boÏja pota in bi boga molila in mater boÏjo prosila, da bi kpameti pri‰el, ko bi le vedela, da se dá ‰e kaj opraviti zate.«

»Le sebe bogu priporoãite, sebe! Mene pa nikar zmeromne glodajte. Nemara da je vse zastonj,« odgovori ·epec.

»Zastonj, zastonj! âe te Ïupan ni mogel pregovoriti, dá, ãete deÏelska in duhovna gosposka ni mogla k pameti spravitiin v glavo vtepsti ti, da je prav, ãe pusti‰ to babnico na miru:kako te bodem jaz, uboga sirota, pregovorila, ki ne vem, kajpravim! Saj ãlovek nisi ti in sin nisi moj, ampak klada si lesena;kakor si se zatrkljal, valil se bode‰ noter v peklensko dolino.«

»Vi bi kaj dobro pridigovali, ko bi vas za pridigarja posta-vili,« pravi Ïagar.

»Le delaj se norca iz mene. Dolgo se ne bode‰. Kesal sebode‰ ‰e, to ti pravim. Le dobro pomni.«

Îagar nekaj nerazumljivega zagodrnja.»Kadar jo bodem vprviã tukaj na‰la pri tebi, zaluãila ji bo-

dem najdebelej‰e poleno v glavo,« reãe starka.»Ne vem, ãe jo boste ustrahovali, mati!« reãe hudobni ·e-

pec.Zdaj pride hãi Ïagarjeva in neprijetnega pogovora z mater-

jo je bilo konec.âez pol ure zopet obe odideta. ·epec je bil sam. V misli

utopljen, ni mogel na svoje delo paziti in Ïaga je rezala zdajdebelo, zdaj tenko desko. Torej jo ustavi in gre na travo — leã.ZaloÏi pest tobaka v usta in leÏeã gleda v oblake. Veliko misli,in vendar ne vé, kaj misli, ãe kaj misli ali niãesar, vse je zmr-‰eno, temno in ãudno po glavi. Zdaj se ga loti pohlevna otoÏ-nost, da globoko vzdihne, zdaj ga srdita jeza pograbi, da pestistiska in meni: ves svet bi podrobil, raztrgal, razmetal in pre-trl vse, kar Ïivi!

BESeDACVET IN SAD

123 

V tej svoji jezi, v kateri je ponevedoma tudi sam s sebojgovoril, ni vedel, da ga precej od blizu nekdo ogleduje in po-slu‰a.

Zasli‰i zasmeh.Kdo bi si upal smejati se mu? Zdajle? Kje je tak ãlovek in

kdo je? Gorje mu!Srdit skoãi pokonci: zagleda RoÏmarinko. Zasmeje se mu

‰e vdrugoã, ta grda baba. ·epec stopi za njo, baba mu jezikpokaÏe in zbeÏi. Sreãa zanjo, da je ·epec s svojo leseno nogoni mogel doteãi. V tem trenutju bi jo bil gotovo, prav gotovov vodo vrgel, kjer je bila najgloboãja. Velik kamen, ki ga je sstra‰no kletvijo zagnal za njo, padel je tikoma zraven nje stako teÏo, da bi jo bil nedvomno za vselej podrl na tla, ko bijo bil zadel. Tudi je menda Ïena spoznala, da z vragom ni do-bro le‰nikov brati, ter je tekla, kar so ji pete dale tako dolgo,da je do ceste pri‰la in se je preverila, da je ·epec res ne podiveã.

On pak je ‰e podil ni, vedoã, da je ne ujame, da bi svojojezo nad njo ohladil, ki jo je sovraÏil ‰e posebno.

Kmalu je zopet mirno leÏal, pozabil RoÏmarinke in drugemisli so mu pri‰le.

Kako lepo je bilo nekdaj, ko je bil ‰e mlad! Ko je kakor de-setleten deãek hodil v faro k nauku za prvo spoved, sedel jemed svojimi vrstniki prvi. Kar je duhovnik enkrat povedal, toje on s tistimi besedami za njim znal ponoviti. Kako sreãen jebil, ko so ga stavili drugim za zgled, ko si je v svesti bil, da imanajbolj‰o glavo med vsemi. In ker je bil moãen, bal se ni no-benega na potu domov. Vsak se mu je prikupoval, vsak gajerad imel, bilje kralj va‰ke mladine. In pozneje v cvetu svojemladeni‰ke starosti, ko je pri premoÏnem kmetu za hlapca

BESeDACVET IN SAD

124 

sluÏil, bil je, dasi lesenonog, glavar med odraslimi fantini, kiso se zveãer zbrali na vasi. âe je on zapel, zapeli so vsi; kogaron ni mogel videti, ta ni smel fantovati; kamor je on ‰el v krã-mo, tjakaj so ‰li vsi. Povsod je imel prvo besedo.

In zdaj! Ljudje se ga ogibljejo kakor nespametnega neãist-nika, pogledujejo za njim, v krãmi neãejo Ï njim v en raãunpiti; ãe govoré Ï njim, pikajo ga, ãe molãé, vé Ïe, kaj mislijo.Kako se menja svet!

MoÏgani bi mu zavreli, ko bi premi‰ljal, kako ga nesreãatare. Ali drugaãe ne more biti. Zdi se mu zastonj, prepozno!Mrete ne more pustiti, naj se svet podere.

BESeDACVET IN SAD

125 

SEDEMNAJSTO POGLAVJES L O V O

Dovolite, da vas nekaj pota spremim,« pravi Leon, ki sprofesorjem stopi iz veÏe na Zabrezju.

»Dasi mi je ljubo, moram vendar opomniti, da me s temnekoliko osramotite; kajti, kadar ste vi mene obiskali, nisemnikdar toliko vljudnosti imel, da bi bil vas spremil,« odgovoriprofesor.

»Tega jaz od vas ‰e v mislih nisem mogel zahtevati, gospodprofesor,« pravi Leon, ko ãez dvori‰ãe proti cesti koraãita.»Tudi pravite, da se letos ne bova veã videla, ker jutri odidete,kar je prav ‰koda. Zatorej tudi samoljubno ravnam, ãe dru-‰ãino z vami podalj‰am, katero bodem prav Ïivo pogre‰al,verjemite mi.«

»âuden moÏ sem, da se vam za vse lepo, kar mi poveste,‰e ne zahvaljujem, kajne?«

Rek‰i, ga prime profesor z desnico za podpazduho in toznamenje zaupljive prijaznosti je bilo Leonu ljub‰e kakorvsaka besedna zahvala. Poãasi gresta po stezi, ki je drÏalaproti vinogradom. Leon je tega moÏa spo‰toval, in sicer je tospo‰tovanje bolj iz srca izviralo ko iz razuma. Nobenemusvojih prijateljev ne bi bil tako srãno podal roke kakor njemu.Ali povedati mu tega ni mogel. Glas, mrzel, oster, skoro oso-ren, s katerim je profesor o najnavadnej‰ih reãeh Ï njim go-voril danes, na dan slovesa, zbudil bi bil komu drugemu mi-sel, da moÏ morda ‰e nima veliko srca. Ali Leon je bil prever-

BESeDACVET IN SAD

126 

jen, da ga umeje, da je ta trda vnanjost le odeja, ki krije no-tranjo blagost, zagrinjalo, ki ga je nekoliko usoda grenke pre-teklosti, nekoliko morda tudi navada potegnila ãez lepo, do-bro du‰o. Zdelo se je Leonu, da duh vednega zanikanja, pro-tislovja, ki ga je opazoval na njem, ni resniãen, da profesorsam sebi ne veruje. In vendar zopet ni mogel reãi, da le kaÏetake misli. Ne, res mora ãutiti, kar govori. In njegova ãrno-gledna vedna sodba o vsem — ali ni bila samo idealnost naposlednjem koncu, izvor predobrega srca, sad neizpolnjenihÏeljá, ali ni bila samo najbolj vroãa ljubezen, ki je razÏaljenaiskala in nahajala tolaÏbo v tem prepriãanju, da splo‰ni svette ljubezni ni vreden.

»Kdaj zopet pridete?« vpra‰a Leon.»Ne vem vam povedati,« odgovori profesor.»O veliki noãi, ne?«»Ne bode mogoãe. Morda prihodnje leto.«»Morda? Gotovo morate priti. V najlep‰em letnem ãasu

imate praznike. O veliki noãi, ko je narava v cvetu, in v jese-ni, ko se veselimo sadu. Presledek, zorenje, to je precej eno-obrazno.«

»Nekaj resnice je v tem, kar pravite. In ker ste tako ‰e mla-di in navdu‰eni, lahko ‰e kako deklico v misel vzamete, pri-merjate in pravite: v prvem otroãjem cvetu radi brbljamo znedolÏnim, nevednim petletnim detetom, razvijajoãe se namni mar, razvita nam je sad, za katero zastavimo sreão in karimamo. Ali nisem vam iz srca govoril?«

»Gotovo. Ali sebi ne?«»Pravzaprav mene Ïe ne more veseliti noben letni ãas. Po-

mladi sem se vãasi veselil bolj kakor po otroãje. Spominjamse, da mi je bilo vãasi na samem, kakor da bi se mi moÏgani

BESeDACVET IN SAD

127 

hoteli zme‰ati od neznanega hrepenenja, ko sem videl prvobukev zeleneti. Zdaj je ravno narobe. Srce me boli, ãe vidimprvo vijolico ali ptiãa, ki gnezdo zna‰a. To je starost, spominna mojo pomlad: mladost. Jesen — oropana, veneãa in mroãanarava — povsod smrt, ta me tudi Ïali. Zima je mrzla in po-letje, no, kaj hoãete, pekoãa vroãina ãloveku ‰e tiste dobremisli, ki mu jih moÏgani rodé, pari in seÏiga; tako nam neostaje niã.«

»Mene prav Ïalostite s takim govorjenjem, ker …«»Verjamem,« seÏe mu profesor v besedo. »Ne govoriva

veã takih Ïalostnih reãi.«»Ne, nikar me ne umejte napak. Jaz sem le hotel reãi, da

vem, da ne bi smelo tako biti, kakor vi pravite, in vendar ãu-tim, da je res tako. Jaz bi nekaj dal, da bi vas veselega videl.«

Profesor mu smehljaje se roko poda.»Vi ste dober ãlovek in dobrega ãloveka sem zmerom ve-

sel, tolikanj bolj, ker jih je malo.«»Vsak ãlovek ima nekaj dobrega na sebi,« odgovori Leon

nekako zadovoljen.»Resniãno! Ali celo na velikem belem prtu zagledate naj-

prvo ãrn madeÏ, ãe je prav majhen. Oskrunjena je belota.«»Raje drugo primero vzemiva. Med desetimi grdimi dekli-

cami najprvo zagledamo in najraje gledamo eno, ki je lepa,«pravi Leon.

»âe do deklic prideva, potem pustim vam veljavo,« reãeprofesor.

»Prila‰ãati si je ne morem. Nimam posebne sreãe, kakorsem videl,« odgovori Leon.

»Temu se moram ãuditi. Saj ste bogati ali vsaj boste! Ali je

BESeDACVET IN SAD

128 

bogatej‰a va‰a izvoljena? Ali jo snubi moÏ lep‰e postave, ka-kor jo imate vi?« vpra‰a profesor.

»Brez premoÏenja je in ne snubi je nihãe.«»Potem stavim z vami, da bo tisoã priseg, ki jih je drugim

storila, prelomila in se obesila vam. Îenske so praktiãne, leverjemite. âe vam reãe, da moÏe sovraÏi, misli sama pri sebi,kakor dekle v neki Burnsovi pesmi:

O bog mi odpusti, da laÏem!

In ãe ji vi obetate, da boste v vodo skoãili, ãe vas neãe lju-biti, in ona pravi: »Le skoãi!«, dobro vé, da tega ne boste sto-rili, temveã da se vam bode ogenj ‰e bolj raznetil in da ga vambode pogasila, kar bi neznano rada takoj storila, pa se ji nezdi praktiãno.«

»Ko bi jo vi poznali, izprevideli bi, da pregre‰no govorite,gospod profesor,« pravi Leon.

»Mislite, da nisem nikdar nobene poznal?«»Morda ste bili nesreãni in ste le take na‰li, po katerih

splo‰nost krivo sodite.«»âe en tolar dobro ogledate, veste, kak‰en je cel kup v

kasi.«»S tem hoãete reãi, da so vse enake. Jaz ne verujem, dasi-

tudi sem ravno ta izrek sli‰al te dni iz ust nekega ãloveka, kivam je ãisto neenak.«

»Dobro! Mislite si, da sem jaz neumen, oni pa pameten alikakor hoãete. Kar pa neumni in pametni vedó, mora nekajistinite podloge imeti, ne?«

Leon se posmeje. Ali ta posmeh je bil posiljen. Profesor jeto videl.

»âudno boste o meni mislili, kajne?« pravi profesor res-

BESeDACVET IN SAD

129 

nobneje. »Ne vem, kako je to, pa verjemite, da Ïe precej ãasanisem z nikomer toliko govoril takih porednosti kakor z va-mi. Sklepam iz tega, da bi se naposled prav dobro pobogalain da vas imam rad, kar …«

»Kar mene prav veseli,« prestreÏe mu Leon besedo.»Ker mislim, da se ne znate lagati, verjamem. — Vidite,

meni je vãasi kakor potreba, da malo zabavljam vsemu sve-tu. Ker se danes loãiva, morda za vselej, kdo ve —«

»Za vselej?«»Na‰e Ïivljenje, in posebno moje, na lasu visi. Ker se loãi-

va in ker ne bi rad, da bi me vi za hudobnej‰ega imeli, kakorsem res, povem vam, da se vãasi sam sebi zdim nehvaleÏenproti ãlove‰tvu. In ãe me vi vpra‰ate, ali nisem terjal in neterjam ‰e zdaj preveã od sveta, ponavljate le vpra‰anje, kisem ga Ïe sam sebi stavil. Kadar vihar pojenja, vidim v daljaviza seboj svetlo luã, ki me je nekdaj veselila, in prva polovicaspomina nanjo je lepa, tako da bi morda moral sam sebi pra-viãnej‰i biti in misliti: kaj pa ãe‰ ‰e veã, koliko jih je, ki teganiso uÏili, kar ti! To je bila ljubezen. âe je kdo sreãen bil, bilsem jaz nekaj ãasa. Neprijetno je, to se vé, da ta moj spominv svojem poslednjem delu obsega reãi, ki so zaãetku popol-noma neenake, ali, da vam naravnost povem: jaz sem se izsvojih sladkih sanj vse drugaãe zbudil, kakor se boste na pri-mer vi.«

»Tedaj ste nesreãno ljubili?« vpra‰a Leon.Profesor se glasno zasmeje.»Va‰e vpra‰anje,« reãe Leonu, »me opominja, da bi vi

utegnili na meni kaj romantike iskati. Îal mi je, da vam mo-ram morda v svojo ‰kodo to misel podreti, zakaj, ker ljubimresnico, brani mi vest, da bi v va‰ih oãeh nosil svet odsev nes-

BESeDACVET IN SAD

130 

reãnega zaljubljenca okrog glave. Jaz ne skoãim v vodo, ãeme vse Ïenske na svetu prevaré, in prej bi roko podal Ang-leÏu, ki se strelja, ker nima iz dolgega ãasa kaj poãeti, negotistemu, ki si zaradi malovredne nezveste ljubice zavda, da-siravno sta oba neumna. Tudi imam Ïe za seboj tisti poetiã-ni stan v temi tavajoãega hrepenenja, ki ne najde, ãesar i‰ãe.Jaz ne i‰ãem; domi‰ljam si, da imam precej raván pot predseboj, vem, kaj me utegne sreãati, kaj me ne more. Kadar pao Ïenskih govoriva, vleãem jaz s Pre‰ernovim godcem in jimle eno hvalo dam:

Da one same nam urjo roké,da one same nam glave vedré.

Pred kakimi osmimi leti sem mislil, da ima katera znaãaj.Zdaj vem, da ga ne more imeti, ãe je Ïenska, in ga tudi neterjam.«

»Pred osmimi leti?« vpra‰a Leon, ki bi bil rad kaj veã izve-del.

»Ne vem natanko, zdi se mi, da bo toliko. Sram me je po-vedati vam, da sem bil celo zbolel, ko sem sli‰al, da dekle nivredna ljubezni.«

»Ali ‰e Ïivi?«»Ne vem.«»To ni dobro,« pravi Leon ãez nekaj ãasa, »vi se morate

zaljubiti in oÏeniti, pa boste vse drugaãe sodili. Brez veseljani Ïivljenja in —«

»Brez mladostne pijanosti ni veselja,« pristavi profesor.»Tedaj se upijanite.«»Preveã sem trezen, prijatelj! Kadar ste se od zdravega

spanja zbudili, silite se zastonj zopet zaspati in sladke sanje

BESeDACVET IN SAD

131 

morajo ba‰ same priti: priklicati, narediti si jih ne morete. Kobi se po va‰em svetu Ïenil, storil bi kakor kak filister, ki greveã ur daleã nevesto snubit, ki je ‰e videl ni nikdar. Tega bi pavi gotovo ne hvalili in, ker neãem, da bi me zraven drugih ‰evi grajali, menda je najlep‰e, da se ne Ïenim.«

»Vi sami sebe ne poznate. Jaz upam doÏiveti, da vas bomvidel — —«

»Sme‰nega!?«»Ne, takega po mislih, kakor ste nekdaj bili, in to ni sme‰-

no, prosim vas, gospod profesor!« pravi Leon.»Pri meni bi bilo. Star sem, star, ne pozabite.«»Da stari ste — morda eno ãez trideset.«»Metuzalem jih je pri svojih sto morda manj imel. — Pa vi

boste imeli predaleã domov. Dalje me nikar ne spremljajte.«SeÏe Leonu v roko.»Tedaj ‰ele ãez eno leto se vidiva zopet?« vpra‰a Leon.»Da, ãe bomo Ïivi in zdravi. Jaz sem sicer Ïe veã let bole-

hen, pa te praznike sem se precej okrepãal, tako da zlepomenda ‰e ne pojdem s tega lepega sveta, kjer mi roÏice cvetó,kakor veste. — Pi‰ite mi kaj! Postavim, ãe se boste oÏenili,naznanite mi, da vam bom po svoji slabi navadi malo naga-jal. Kako je ime va‰i nevesti?«

»Neveste ‰e nimam. Katero bi pa Ïelel, da bi bila, imenu-je se Pavlina,« odgovori Leon.

»Pavlina? Res?« ãudi se profesor. »No, na imenu ni niã le-Ïeãe. Zdravi ostanite!«

Leon ga domisli, naj mu da svojo adreso. Dá mu karto inposlovita se, profesor proti vinogradu — Leon nazaj protidomu.

Medpotoma pogleda Leon karto. Franc Vesel, c. k. gimn.

BESeDACVET IN SAD

132 

profesor. »Nomen est omen — kak‰na laÏ!« pravi Leon sampri sebi in premi‰ljevaje moral je reãi naposled, da tega moÏavendar popolnoma ne umeje. Morda se bo to, kar povembralcu, otroãje zdelo, ali jaz kot vesten poroãevalec ne smemniãesar zamolãati: Leon je Ïe zdaj premi‰ljal in skladal, kakobo temu prijatelju, Francu Veselu, pisal dolgo dolgo pismo,kadar in ãe se nekaj — pripeti. Pavlina! Ali je v vsem rimskemkoledarju katero ime, ki bi bilo lep‰e in prijetnej‰e za uho,misli si. In vendar profesorju to ime ni bilo v‰eã. âuden moÏje to, zares!

BESeDACVET IN SAD

133 

OSEMNAJSTO POG LAVJEZ N A N O I M E

Oh, moj bog, poglej, Pavlina, kaj se je naredilo! Da mojaglava vse pozabi!« Tako je vzkliknila Matilda, na vrtu

ãez gredico pripogniv‰i se.»Kaj se ti je primerilo?« vpra‰a Pavlina in pride bliÏe.»Moj ljubi roÏmarinãek se su‰i!« toÏi v otroãje Ïalostnem

glasu mlaj‰a sestriãna. »Mrzla slana ga je zadu‰ila, predsi-noãnjim menda. Glej, kako so peresca vela in pove‰ena. Da senisem domislila izpuliti in v lonec presaditi ga!«

»Morda se ‰e prime! Takoj ga izruj in posadi!«»To je ‰koda,« pravi Matilda in s svojimi belimi prstki, o

katerih bi bil ‰e marsikateri drug rekel, da niso za prstena tlarazkopavati, razbrska okrog korenin roÏmarinovih in ga na-posled nalahko izpuli.

Vsadita potem pozabljeno rastlino v lonec in jo zalijeta, dabi se bolj gotovo prijela.

»Ali ve‰, da je to pomenljivo, da ti roÏmarin ravno to jesenpozebe?« pravi Pavlina ‰aljivo, ko sta sedeli potem skupaj naklopi pred hi‰o.

»Zakaj?«»Le pomisli malo.«Matilda zardi in se posmeje: »Od tebe pa res ni lepo, da na

vraÏe veruje‰. Ti, ki se zna‰ vãasi tako ustopiti kakor kak moÏmodrosti. Îe vidim, da nisi — no, tako posebno pri veliki pa-meti, kakor sem mislila.«

BESeDACVET IN SAD

134 

»RoÏmarin ima med ljudstvom simboliãen pomen. Levpra‰aj na‰o Miciko ali katero drugo dekle, pa ti pove, kajroÏmarin pomeni.«

»Ti bi me rada v strah pripravila. Le ãakaj, vrnilo se ti bo-de.«

»Kako v strah?«Matilda, ki je nekaj premi‰ljevala, ne odgovori.»Ti, Pavlina, povej, me li ima‰ kaj rada, potlej te bom ne-

kaj vpra‰ala,« pravi ãez nekaj ãasa resnobneje in svoje plete-nje, pol dodelano nogavico, poloÏi v naroãaj.

»Tako vpra‰a‰ kakor kralj Lear, jaz bom pa tako odgovo-rila kakor Kordelija; ali ti je v‰eã?« reãe Pavlina.

»Naj bo! — Povej mi, zakaj mi noãe‰ razodeti, kako sodi‰mojega Alberta, barona?«

»Ljuba moja, v svoji reãi si sama najbolj‰a sodnica, ne? Tiga najbolje pozna‰.«

»Jaz ãem pa sli‰ati, kaj ti pravi‰, ãe tebi dopade?«»Ali ne bi bila ljubosumna, ko bi se ti jaz kar hvalila, kako

zelo in zelo mi dopade?«»Nikoli.«»Bogve. Sumnost je veãna spremljevalka ljubezni, le ver-

jemi.«»Jaz se ne ‰alim, zares mi povedi.«»No, gospod Albert, baron, Ïenin Matilde Gorãeve, je lep,

vljuden, prijazen mlad moÏ; kaÏe se, da ima dober okus, znase v druÏbi galantno vesti, ima lepe, bele zobe, bogat je,zna — —«

»To so vnanjosti. To sama vidim. Jaz ãem vedeti, kako tinjegovo notranjo vrednost, njegov znaãaj ceni‰.«

»Preveã terja‰. Kako morem o ãloveku naravnost izrekoma

BESeDACVET IN SAD

135 

soditi, ki ga le povrhu poznam! Morala bi brez trdne zavestiali pa brez kr‰ãanske ljubezni govoriti. Saj ve‰, da je z menoj‰e prav malo govoril.«

»Zakaj pa druge ljudi tako hitro pozna‰!«»Morda se motim veãkrat. — Glej, to je prav dobro, da sta

z oãetom odrinila zoper baronovo Ïeljo zakonsko zaroãbo.Opazuj ga med tem ãasom in spoznala ga bo‰ ‰e bolj natan-ko. Jaz ti v tej reãi ne morem veliko drugega svetovati. Ko biti rekla, da ga nikar ne jemlji, morda bi te odvraãala od sreãe,s prigovarjanjem morda bi ti slabo ustregla za prihodnost.Svoje srce popra‰aj za svet, pa oãi odprte imej.«

Matilda je gledala v tla, okoli usten ji je nekaj ganilo kakorna jok.

»Ti noãe‰ odkritosrãno z menoj govoriti, kakor si sicer,«reãe.

To oãitanje je morda bilo na pravem mestu. Pavlino je vsrce zbodlo.

»Naravnost ti povem, da bi jaz z baronom ne bila sreãna.Ti pa, kakor za trdno mislim, bode‰.«

»Veruje‰, da bom?«»Da.«»Kar ti veruje‰, jaz tudi,« pravi po precej dolgem molãan-

ju Matilda zopet vesela.Dekla pride iz veÏe in nese v roki majhno, tanko knjiÏico.

Dá jo Matildi in pravi, da je to stvarco na‰la na vrtu.»To je zapisnik, dnevnik menda. Îe vem, kdo je to izgubil.

Gospod Retelj z Zabrezja. Vãeraj je bil tukaj, ko tebe ni bilodoma,« pravi Matilda.

»Spravi in daj mu nazaj, kadar pride,« reãe Pavlina.»Malo moram pogledati, kakove skrivnosti ima zapisane.«

BESeDACVET IN SAD

136 

»Ne, to ni po‰teno. âitati ne sme‰, kar ni tebi pisano. Ni-kar ne odpiraj.«

»Zakaj pa izgublja? âe neãe, da bi kdo videl, kaj ima tu no-tri, naj bi bolje spravil.«

»Tako indiskretni ne smeva biti. Jaz ‰e pravim, da je naj-bolje, da da‰ dekli nazaj, naj mu ona izroãi, kadar pride, da ‰emislil ne bode, da sva brali. Morda bi mu bilo zelo neprijet-no. âlovek marsikaj zapi‰e, kar ni za tuje oãi namenjeno.«

»Samo majhno bom pogledala, ãitala ne bom,« pravi Ma-tilda in odpre zapisno knjiÏico. Na prvi strani je bilo res Le-onovo ime, dalje pa so bili listki razen treh. ‰e vsi nepopisa-ni.

»Glej, nekaj je palo na tla,« pravi Pavlina. Sestriãna pobe-re karto in jo pogleda. »Franc Vesel, c. k. gimn. profesor« jebilo zapisano.

»Tu je ena karta; menda tistega pu‰ãavnega profesorja, kiLeon zmerom govori o njem in ki bode te dni od‰el.«

»Spravi, kaj nama mar!« pravi Pavlina in ne pogleda odsvojega dela.

»Ondan neko nedeljo sem ga videla v cerkvi. ·e precej lepãlovek je, nekaj ponosnega ima na sebi in prav ljubeznive oãi.Zato se ãudim, kako more res biti, kar mi je gospod Reteljpravil, da namreã Ïenske sovraÏi in nam zabavlja, vsem odkraja. Jaz bi bila prav rada videla, da bi ga bil Leon z Zabrezjakdaj k nam pripeljal, sosebno zato, ker pravi, da ima mnogoduha. Ali razume‰ ti, kako more mlad, pameten ãlovek — inLeon trdi, da je ta prav pameten, ãesar pa jaz ne verjamem —iz ljubezni in vsega lepega resno ‰alo delati? Ko bi bil k nampri‰el, jaz bi si ga bila upala prav dobro obdelati.«

»Ta ãlovek je lahko prav razumen.«

BESeDACVET IN SAD

137 

»Prav neumen je. Ime ima pa prav znano, le poglej!«»Kako se pi‰e?«»Franc Vesel.« Rek‰i, poda Pavlini karto.Ali si Ïe kdaj v lepi poletni noãi kot samoten premi‰ljevalec

zrl v jasno nebo, kjer je ne‰tevilne tisoãe zvezd migljalo, lju-bi moj bralec? In ker si, ali si videl, kako se zvezda utrne, kakose ãudovit Ïarek ulije ãez nebo, pa le za en hip, za en trenu-tek? Gotovo si videl. In ãe te vpra‰a ãlovek, ki tega ni ‰e videlz lastnimi oãmi, ali mu more‰ to prikazen popisati tako, da sijo bode mislil, kakor si jo ti misli‰? Ne, tega ne more‰.

Tudi ãlove‰ko srce je kakor nebo. Gibljaji so v na‰em srcu,ki pridejo in zginejo kakor blisk. Kadar jih ãutimo, ne more-mo oãi odprtih imeti, slepé nas; kadar preidejo, pusté le sledza seboj, njih samih ne moremo gledati. Doma so iz vi‰jega,nam tujega sveta. Pomenljivo misel ima tedaj vera slovenske-ga naroda, ki zvezdne utrinke imenuje svetinje, ki z neba pri-dejo v male zapu‰ãene cerkvice in kapelice svetnikov obiskat.

Po tej opombi lahko tvoji domi‰ljiji in dobremu srcu pre-pu‰ãam razloÏbo, kako je bilo Pavlini, ko je znano ime sli‰ala,ko je v roki imela in spoznala podpis tistega moÏa, kateregapodobo je v spominu nosila leto in leto.

Tedaj Ïivi ‰e!Pa v njenem obliÏju je bil! Gotovo je vedel zanjo, sli‰ati je

moral o njej in ni je poiskal! Ali je mogoãe, da se je ‰e do-misli?!

Obledi, karta ji pade iz rok.»Tebi je slabo, pojdi, greva v sobo,« pravi Matilda in jo

skrbljivo za podpazduho prime.Molãé se dá sestriãni v sobo peljati. Tam se zgrudi na ka-

napé in solze se ji uderó.

BESeDACVET IN SAD

138 

DEVETNAJSTO POGLAVJEN E K A J D O G O D B I Z P R E J · N J E G A â A S A

Na tem mestu se moramo nekoliko let nazaj ozreti in ne-katere dogodke iz preteklosti povzeti v pojasnjenje in

veãjo razumljivost nekaterih prizorov in opomb v prej‰njihodstavkih.

Pred kakimi osmimi ali devetimi leti je v tretjem nadstrop-ju precej velike mestne hi‰e stanovala vdova Zlatovec s svo-jo sedemnajstletno hãerjo Pavlino. Njen moÏ, dosluÏen ce-sarski okrajni predstojnik, bil je umrl nekaj let potem, ko seje bil v mesto preselil.

Penzija, katero je vdova zase in za svojo hãer dobivala, nibila velika in, ker rajnki gospod Zlatovec ni znal na stran de-vati, bilo je tudi njeno gotovo imetje komaj imenovanja vred-no. Vendar Ïenica ni hotela izseliti se iz stanovanja, v kate-rem je njen moÏ umrl, dasi so drugi hi‰ni ljudje po pravicidejali, da je stanovanje s ‰tirimi sobami za dve nepremoÏniÏenski neumna baharija, in ãeravno je sama videla, da preveãnjenih gotovih prihodkov gre samo za prebivanje in kurjavo.Ali kraj, kjer se je od moÏa za vselej loãila, je bil Ïeni svet,tukaj je hotela tudi sama umreti. Da bi se kvar tega preobil-nega potro‰ka pokrila, delali sta mati in hãi za neko proda-jalnico. Zraven tega pak je vdova oddala v drugi najem tret-jo sobo, ki je k njenemu stanovanju spadala, pa svoj poseb-ni vhod imela.

BESeDACVET IN SAD

139 

Stanovala sta tu dva mlada ãloveka, prvi je bil niÏji po‰tniuradnik, drugi uãenec poslednjega latinskega razreda.

Spoãetka se s svojo gospodinjo in njeno hãerjo nista peãalaveã kakor toliko, kar je moralo biti, to je: ob mesecu na plaãil-ni dan, in sicer vãasi s staro, ki je pogledat pri‰la, ãe jima de-kla vse redno snaÏi in prina‰a, ãesar je treba. Mlaj‰o je bilomogoãe le zjutraj vãasi pozdraviti; ãez dan sta tako morala posvojih opravkih in sta bila malo doma. Eden je moral v kanc-liji sedeti, eden v uãilnih klopeh uãitelje poslu‰ati in potem vpremoÏnih hi‰ah otrokom sam uãitelj biti.

Ba‰ ne vemo, kako je poãasi pri‰lo, da se je mlaj‰i med nji-ma, ‰tudent, bolj seznanil s staro materjo Zlatovãevo. Vemopa, da je bilo Ïenici v‰eã, ãe je pozimskih veãerov veãkrat knjej in njeni hãeri v sobo pri‰el in jima kaj lepega ãital ali po-menkoval se Ï njima o tej in tej reãi. Obna‰al se je spodobno,spoznala ga je, da je priden, redoljuben mladeniã, lepo jebral, govoril pametno, znal biti vesel in resnoben ob pravemãasu in, kar se njegove vnanjosti dostaje, ni mu bilo niãesarreãi, obenem: ãuda ni, da je bila Ïenica vesela njegovega to-vari‰tva, tem bolj, ker je bila veãidel s svojo hãerjo sama inker je vsakega dobrega ãloveka rada imela.

Hãi njena, Pavlina, je malo govorila Ï njim. V delo zami‰-ljena je pa vendar vedno pazljivo poslu‰ala, kaj gospod Veselin mati govorita. âe jo je kaj vpra‰al, pogledala ga je, odgovo-rila, pa naglo zopet oãi povesila. Kadar je zveãer v sobo pri‰el,bila je vesela, dasiravno se to veselje ni drugaãe kazalo kakormorda v neki hitrosti, s katero je vasovalcu stol pripravila.Kadar ga ni bilo, morala jo je mati kako reã dvakrat vpra‰ati,preden je odgovorila.

To je bilo pa le sprva. Pozneje namreã, poleti, ko je dekli-

BESeDACVET IN SAD

140 

ca bila vãasi na malem vrtiãu za hi‰o, kjer je od stare me‰ãan-ske hi‰ne gospodinje imela nekaj gred v lastno porabo prepu-‰ãenih, govorila in brbljala bi bila Ï njim, dokler bi bila smela,in pogledala ga je vãasi, kadar se mu je nasmejala, s tako lju-bim oãesom, da ni ãudo, ãe se je zaljubil v krasni obrazeknjen in v njeno srãno dobroto.

In katera sedemnajstletna deklica bi ne bila hvaleÏna, ãevidi, da jo ljubi dvaindvajsetleten, ãvrst, pameten in pridenmlad moÏ? Pavlina je bila na veãjo druÏbo malo vajena, le zmaterjo obãujoãa.

Kmalu sta imela prvo ãlove‰ko veliko sladko skrivnostmed seboj, ki sta si jo pripovedovala, kadar sta bila sama, kista si jo pisala ob kaki na pol ukradeni ponoãni uri, ako jimazavoljo matere ni bilo moÏno na samem govoriti — skrivnost,katero sta si medsebojno znala iz oãi ãitati, s pogledi pripo-vedovati, s skrivnim, brzim stiskom mehke roke drug v dru-gega pretoãiti.

Od kraja je bilo vse tako, da starka mati ni niãesar opazi-la ali se vsaj videlo ni, da bi bila. Ali zaljubljenci svoje skriv-nosti baje ne znajo dolgo zaãuvati in zakrivati, tudi sem sli‰al,da imajo zlasti matere dobre oãi za hãerine skrivnosti, kadarodpró oãi, tiste svoje izku‰ene.

Materi Zlatovãevi ni bilo niã kaj po volji, ko je opazila, da‰tudent »gleda« po njeni hãeri. Rada ga je imela, to je res,kakor sina skoro, ali hãer pa vendar ‰e raj‰a, ker je bila nje-na.

Raãunila je pa pametna stara majka takole: Vesel je res do-ber ãlovek in bi bil tudi zet. Ali zdaj je ‰e mlad ‰tudent. Pre-den vseuãili‰ãe dovr‰i, traja ‰e tri leta in veã, potem, predensluÏbo dobi, bogve koliko! In dalje, saj se vé, vidi in sli‰i, ka-

BESeDACVET IN SAD

141 

kovi so mo‰ki. Sosebno ãe dalje po svetu pride tak mladeniãin toliko vidi, saj mu skoraj zamere ni, ãe pozabi, kaj je prejobetal drugje.

A doli na ulici, tri hi‰e naprej, ima gospod Dobrépoljecsvojo prodajalnico beline in platna. Mlad res ni veã, ker jevdovec in ima Ïe celó devetletno hãerko. Ali veãkrat je Ïe sli-‰ala mati Zlatovãeva govoriti, da moÏ ni nikdar prestar za Ïe-nitev. Gospod Dobrépoljec tudi res nima niã ãez ‰tirideset let,ãeprav se v bradi Ïe kaka siva dlaka prikazuje. To ga pa ‰einteresantnej‰ega dela. In potem je tudi hi‰a njegova last, nele prodajalnica.

Ta tedaj je zadnjiã prav jasno razumeti dal, da bi Pavlinovzel. In vselej je zdaj nekaj ãasa Ïe sam pri‰el plaãat kako de-lo, ki sta ga marljivi dami vzeli pri njem. Celo platna ni dal posvojem deãku v njuno stanovanje nesti, nego Ïe trikrat ga jeosebno sam prinesel in potlej nenavadno dolgo posedel inmnogo pripovedoval. Ni bilo dvombe, da hoãe kmalu svojoodloãilno besedo reãi.

Med tema dvema Ïeninoma voliti ni nobeni materi teÏko.A da bi le tudi deklice tako pametno mislile. Pa baje da na-

vadno ne. Zatorej se je tudi Pavlina nasproti gospodu Dob-repoljcu tako nerodno vedla, da materi nikakor ni bilo prav.Tega je bil oni ‰tudent kriv. Brzo je narejala odslej starka res-nej‰i obraz, ni ga vabila veã in, ãe je sam pri‰el, ãutil je, damateri ni mil gost. Najraj‰a bi mu bila kar stanovanje odpo-vedala, da ne bi bil blizu. Ali prviã je bila predobra Ïena in jemladeniãa pravzaprav rada imela, drugiã pa je dejala: ãe Ïetako dolgo pri meni stanuje, naj ‰e ta dva meseca, kar je predsvojim koncem, saj potem pojde proã in iz mesta. Vendar

BESeDACVET IN SAD

142 

starki ni dalo drugaãe, nego da je ‰la k sosedu po dobre sve-te.

Sosed, ki je po hodniku na dvori‰ãe nasproti v kotu stano-val, bil je knjigovodja firme Stol & Comp., gospod Krt. Bil jetudi vdovec, Ïivel samec, stanoval v tej hi‰i dalje nego Zla-tovãevi in bil prijatelj Ïe pokojnega Pavlininega oãeta. Vesdan do sedmih popoldne je svoje ‰tevilke v pisarnici pisal,potem pak je vedno doma po celo uro staro svojo violino va-dil in u‰esa okoli stanujoãih muãil, dve pipi tobaka skozi ok-nice na dvori‰ãe popu‰il, potem pa kasno v krãmo odhajalveãerjat in obilo pit in redno ob pol polnoãi prihajal spat. Kerje za vsakega ãloveka znal ‰aljivo ali modro besedo, imeli soga vsi radi, zlasti pa gospa Zlatovãeva in mladi ‰tudent Vesel.

Temu gospodu Krtu je tedaj Zlatovãeva potoÏila svojeskrbi zaradi hãere in ga prosila za svet, kaj hoãe storiti.

On je rekel: »Meni stvar prepustite, jaz Ïe tako naredim,da bode prav in tako, kakor vi Ïelite.«

Pozval je tedaj Vesela nekdaj skozi okno ãez ozko in glo-boko dvori‰ãe, naj pride k njemu v sobo. Vesel je takoj ‰el indobil Krta, dolgega, ko‰ãenega, ‰estdesetletnega moÏa s ãr-nimi lasmi, zanemarjeno malo brado, jako iskrimi oãmi inprecej obilnim, ostrim nosom, ko je moÏ ba‰ po zofi stegnilse bil in pipo priÏigal.

»Danes sem jaz pri volji, da se kaj pogovoriva, utegne‰ li?«vpra‰a stari.

»Silnega dela nimam,« odgovori Vesel.»Tedaj sedi.« Krt jesvojega mladega prijatelja najraj‰i tikal.Previdno in mnogo vpra‰aje: kdaj odide, kam, kako si misli

o prihodnosti svoji, pripravil je stari prijatelj mlaj‰ega kma-lu do tega, da mu je vse povedal, celo vse o svoji ljubezni do

BESeDACVET IN SAD

143 

Pavline, kar je mlaj‰i tem raj‰i storil, ker je Ïe prej premi‰ljal,po kom bode iz daljine svoji ljubici pisma po‰iljal, ter dobroznal, da bolj‰ega posrednika ni bilo mogoãe najti, nego bi bilKrt, ko bi se ga le upal prositi. In evo, danes je to kar samonaneslo se.

Stari samotar se je glasno zasmejal, ko je na koncu sli‰al,zakaj ga namerava mladi prijatelj porabiti.

»No,« reãe, »ako drugaãe ne bode, v boÏjem imenu, po-‰iljaj pisma po meni. Vendar najprej ti moram povedati, da sehoãem malo potruditi, da ti sploh pisal ne bode‰.«

»Zakaj?« vpra‰a mladeniã v strahu in naivnosti svoje prveljubezni.

»Zato, ker bi najbolj‰e bilo za tebe, ãe si nekoliko lahkomi-seln in, kakor brÏ pride‰ iz te hi‰e ven, da tudi pozabi‰ onodekle, ki je tam na oni strani. Bolje bode za tebe — in zanjo.«

»To sem jaz Ïe vse premislil; vi ste v takih reãeh …«»Pameten ãlovek, verjemi mi. — Ti si vse premislil? In do

sklepa pri‰el, ,da ona ali nobena druga’, kajne? Kajti: tebi jeza njeno dobro srce, za vse drugo ne vpra‰a‰ in se ne zmeni‰!Ni li res?« opona‰a Krt.

»Res je,« odgovori Vesel trdo.»Prav! Tudi jaz sem tako govoril, ko sem bil dvajset let star.

Ali ve‰, kaj je bilo potlej? OÏenil sem se bil. Vzel sem bil takotisto malo ljubo stvarco, ki se mi je pod milim bogom najboljdopadla. Ali kaj kmalu potlej? Ko mi jo je bog vzel — umrlaje po desetih letih dolge muke za mene in sebe — govoril bibil skoro kakor tisti Ribniãan v pripovedi: ,Bog mi jo je vzel— sedem let sem jo jaz imel, on naj jo ima pa sedem, videlbode, kakega vraga si je na glavo nakopal.’ Skoro bi bil takogovoril, ali molãal sem in ãez dolgo let s teboj, mladi prijatelj,

BESeDACVET IN SAD

144 

o tem govorim, ker te imam rad in ker vidim ãloveka predseboj, kakr‰ni so vsi dobri. Poln zaupanja v prihodnost, mi-sli‰, da bode sad tvojega priãakovanja podoben cvetu, ki ti gadela mlada fantazija! Ba! Poslu‰aj izkustva drugih in prihra-njenega ti bode mnogo bridkega, kar smo mi drugi izpiti mo-rali. Pameten bodi. âe ãe‰nja na spomlad, po zgodnjih toplihsonãnih Ïarkih privabljena, rano zaãne cvesti, verjemi, dasadu ne bode, zobati ne bode kaj, slana pobere drevi vse inza drugi razcvetje pa navadno Ïe prekasno. Kar poãasi raste,traja dolgo. To je sicer nem‰ki pregovor, ali vendar je res-niãen. Kar si devetkrat premislil, desetiã stori. TeÏko ti bodesicer verovati, kar bo‰ sli‰al, teÏko ravnati se po starãevemsvetu, ki sad mladostnega cvetja pozna, ali glavo mi izpuli ãezdeset let, ãe mi ne bode‰ prav dal. Ti Ïe gotovo. Vsak, to se ve,da ne. Ti se mi zdi‰ iz prave krvi. To se ve, neumnih ljudi, kiniã ne mislijo, ki nimajo nobene Ïivljenjske filozofije, teh jeveãina. Teh pa jaz ne mislim. Ti ne broji‰ mednje, Ïe zdaj neveã, kasneje bo‰ pa ‰e manj. Kaj staviva?«

»Vi krivo mislite, ãe po sebi sodite vse. Vi ste imeli nesreão,zato ni treba, da bi jo imel tudi jaz,« odgovori mlaj‰i.

»Tako odgovarja prav vsak mlad neopeãenec, vsak. Ali jazpravim, kaj nesreãa! Svinãnik v roko vzemi in raãuni. Kolikoje ta tvoja deklica stara, koliko potrebuje‰ ‰e ti let, da do ãesapride‰; priloÏi svojemu raãunu brez skrbi ‰e dve ali tri leta,potem utegne ‰ele prav biti. Medtem je ‰e mogoãe, da se tikaj primeri. Deklici pak, ki bi tebe ãakati imela, spridi‰ se-danjost.«

Gospod Krt pove zdaj, kar mu je mati njena zaupala gledeDobrepoljca.

To je bil teÏak udarec. Mladi Vesel je glavo povesil. Stari je

BESeDACVET IN SAD

145 

morda mislil, da je Ïelezo zdaj gorko, spremenil je svoje tem-no lice, omeãil glas in dejal:

»Jaz tako govorim s teboj, prijatelj, ker te imam rad. Schil-lerjevo ,prostora je v najmanj‰i koãi za dva sreãno ljubeãa se’je v dejanskem Ïivljenju gola neumnost. Jaz sem prepriãan,da za omikance zgodnja Ïenitev ni dobra; drugaãe je za kme-ta, ki potrebuje delavko v hi‰o bolj kot Ïeno. Glej mene! Kajmeni‰, da bi mi ne bilo ljub‰e, ko bi na starost ne bil tako brezsvojega ãloveka, kakor sem? Ko bi bil meni kdo tako govoril,ko sem bil dvajset let star in bi ga bil jaz poslu‰al, tudi z me-noj bi bilo zdaj drugaãe.«

Ne da bi ta dvogovor ‰e dalje popisovali, uganila je bralkaÏe gotovo, da Vesel starega, muhastega, sitnega pridigarja vtem ni slu‰al, da bi bil odpovedal se deklice svojega srca.Trpeti je paã zaãel od tega hipa, ali zdaj jo je stoprav tudi pravljubiti zaãel in menil bolj nego prej svoj »ona ali nobena«!

Pri prvi priliki, ko sta bila mlada ãloveka sama, povedal jije vse, a ji z velikim samozatajevanjem tudi razloÏil, kako gaona more in sme pustiti in lepo svojo priliko Ïenitve porabiti,ki se ji ponuja, da se ne bode morda kdaj kesala. Mogoãe je,da je on Ïe, ko ji je tak predlog stavil, vedel, da pojde dekli-ca ãezenj na dnevni red. In res mu je obetala z vso odloãnost-jo in goreãnostjo Ïenskega srca, da ga je pripravna ãakati, ãetreba ‰e tako dolgo; dokler on hoãe. In on ji je svojo svetoobljubo storil.

Oba sta bila resnega znaãaja, obema je bilo istina, kar stagovorila si, oba sta imela trdno voljo, besedo drÏati. Nobedenizmed njiju si ni mogel misliti, da bi jih kaka navadna, narav-na sila mogla razdvojiti.

Zlasti potem, ko sta se loãila, ko sta le ‰e z dopisi bila v

BESeDACVET IN SAD

146 

zvezi, spoznali sta se ‰e bolj dve globoko ãuteãi du‰i. On je bildo dna preverjen, da je ãisto nemogoãe, da bi se to tako srã-no in tesno vdano mu Ïensko srce kdaj moglo od njega od-vrniti. Ona je preÏivo ãutila iz vsake njegove vrste moÏevsko,ali vendar otro‰ko ljubo istinitost prave in cele ljubezni.

Kako bi si bil torej kdo mislil, da se bode ta razmera raz-bila?

In vendar se je! Vesel v glavno mesto, kamor je bil ‰el, na-enkrat ni nobenega pisma veã dobil! Pisal je zaporedoma go-spodu Krtu, kaj je vzrok, morda li on, morda ni pisma oddal.Pisal je potem celo naravnost deklici. Ali ves odgovor, kar gaje dobil, bil je kratko pismo od starega biv‰ega stanovanjske-ga soseda g. Krta:

»Le pustite celo stvar, bolje je tako! Va‰a dekle pametnapostaja in vzame soseda. Z vami bogve kdaj bode ‰e kaj. Do-mislite se, kaj sem vam taãas o cvetu in sadu in usodi rekel,ko ste mi svojo neumno ljubezen prviã povedali. Uãite se, padrugje se zaljubite, ãe mislite, da je treba.«

Bilo je zanj hudo. Îe od nature resen in torej bolj pesimi-stiãen ãlovek, morda tudi po Krtovem vplivu, obãeval je v do-bi, ko je ãlovek najbolj za vse du‰evne vtise sprejemljiv, zljudmi, ki so imeli vzrok, Ïivljenje od temotnej‰e strani ogle-davati. Naravno je bilo torej, da je iz velike vere v svojo sreãoin ljubezen naglo padel v brezuvetno nevero. Vse ãrne bese-de Krtove so mu pred du‰o vstale, vse resniãne zdele se ingotove. Ona, ta deklica, je taka, kakor so vse druge, sramotazanj, da je kdaj verjel vanjo sam pri sebi, da je bolj‰a od dru-gih. Jedva je on od‰el od nje malo dalje proã, premislila se je.

Zadnji dvom, da se morda vendar moti, morda ga ni poza-bila, podrt mu je bil, ko je na svoje pikro pismo Krtu, naj mu

BESeDACVET IN SAD

147 

ona vsaj pi‰e, kdaj se omoÏi, odgovor dobil, da je vse naroãe-no, kar Ïeli. Torej tako se je mogla spremeniti, da se je na taknaãin ‰alila z njim?

Bolelo ga je to spoznanje, ali prebolel ga je. âesa ãlovekvsega ne pretrpi? Srca pokajo veã v slabih liriãnih pesmihnego v pravih in zdravih ãlove‰kih prsih.

Od tod pak je izvirala ona pikrost in ostrost v njegovemznaãaju, ki smo jo videli na njem kasneje kot profesorju,znancu Leonovem.

Ko je ãez leto pri‰el v malo svoje gimnazijalno mesto, ãulje, da je Krt umrl. Vdove Zlatovãeve ni hãere Ïe v tisti hi‰i nibilo. Veã vpra‰ati ponosno ni hotel. Bal se je — Ïe lastnegaspomina.

BESeDACVET IN SAD

148 

DVAJSETO POGLAVJES V I D E N J E

Ko je pet dni po svojem razhodu s profesorjem Leon,mimo vozeã se, po nekem poslu na po‰to pri‰el, ogovo-

ril ga je po‰tar Gorec, ustaviv‰i mu pred veÏo konja:»Vi ste predvãeranjim trdili, da je oni va‰ znanec profesor

Ïe od‰el, a ni res. Danes je pri‰lo pismo z denarjem zanj in,ko sem davi poslal ·tefana z recepisom, na‰el ga je ‰e tamgori v njegovi koãi.«

»Doma?« vpra‰a Leon.»Da, in danes popoldne sam pride po svoj denar, rekel je,«

pristavi Gorec.»Potem ga poãakam, saj mora kmalu priti, ãe ga do sedaj

‰e ni bilo,« reãe Leon, ki bi se bil gotovo tudi brez tega usta-vil, kajti precej je vpra‰anje pristavil:

»Jeli sta gospodiãni doma?«»Menim, da sta gori,« reãe stari.»Ako pride profesor, pripeljite ga k nam gor,« reãe Leon in

skoãi potem v veÏo ter brzonog po stopnicah navzgor, kjersta bili gospodiãni.

Deklici najde obe pri ‰ivanju, Pavlino pri oknu na vrt, Ma-tildo pri mizi. Na jeziku mu je bilo, da bi napovedal dohodsvojega prijatelja in da ga bode imel najbrÏ ‰e danes ãastpredstaviti gospodiãnama.

Ali takoj po prvem pozdravu je pozabil ta svoj namen iz-vr‰iti. Prestra‰il se je namreã, ko je videl, da je bila Pavlina vsa

BESeDACVET IN SAD

149 

bleda in bolestnega videza, kar se je tem bolj kazalo, ker jeravno veãerno sonce pri oknu obsevalo jo. Matilda ga je hi-tro vpra‰ala nekatere vsakdanje reãi, na katere je prav krat-ko odgovoril, potem pa se k Pavlini obrnil in z glasom, iz ka-terega se je njegovo ljubeãe srce treslo in balo, vpra‰al:

»Vi ste morda kaj bolni, gospodiãna? Ne zamerite mi, vem,da so sitni in nevljudni ljudje, ki tako izpra‰ujejo, ali menismete odpustiti in mislim, da smo Ïe vendar saj toliko prija-telji … Vi ste bledi, nekoliko dni Ïe niste veã zdravi.«

»Hvala za va‰e soãutje, gospod, ali bodite uverjeni, da pre-tiravate, ni tako zlo,« reãe ona in se prisiljeno zasmehne.

»Je, je,« oglasi se Matilda. »Ne veste, kako je ãudna zdajnekaj dni. Jaz vem, da ji je nekaj, a neãe povedati kaj; glejte,‰e meni ne. Dajte jo vi, a moãno jo dajte pripenjati, naj govo-ri.«

Pavlina jo proseãe in oãitajoã pogleda.»Gospodiãna, jaz se vozim danes mimo zdravnika, glejte,

kakor za ‰alo povabim ga s seboj, ko pojdem nazaj mimotod.«

»Jaz ga ne potrebujem, verjemite, da ne,« reãe Pavlina inv mehkem glasu je bilo tudi prav majhno znamenje nevolje,tako da se ni upal veã vanjo ti‰ãati. Tudi njej je bilo tega ma-lega izraza ostrosti, izvirajoãega le iz velike razdraÏenosti njenih trpeãih Ïivcev, takoj Ïal in pohitela je razgovor na drugemisli spraviti z vpra‰anjem:

»Ste li bili zadnje dni kaj z gospodom baronom skupaj?«»Ne, zakaj vpra‰ate?«»Mar ne veste, tujec, da se vendar pri nas zanimamo zanj

nekoliko,« rekla je spogledom na Matildo in se silila nasmeh-niti.

BESeDACVET IN SAD

150 

»Ne zanimamo se tako posebno,« reãe Matilda lahkomi-selno in prav ljubeznivo malo kvi‰ku napne ãe‰njevordeãospodnjo ustno.

»Ali malo vendar,« reãe on.»Prav malo. — Pa kaj va‰a teta, je li Ïe bolj zdrava?« vpra‰a

sedaj Matilda, ki je tudi hotela pogovor od svojega Ïenina nadrug predmet spraviti.

Leon je pripovedoval, da je teta, stara komtesa, vedno bo-lehna, da ga Ïe nekoliko skrbi.

Medtem se zunaj ãujejo hitre stopinje, vrata se na ves ste-Ïaj odpró, gospod Gorec napotuje profesorja Vesela v sobo,rekoã:

»Tu najdete svojega prijatelja z Zabrezja pa moji dve puncista, dobro se imejte.«

Rek‰i, se gospod Gorec obrne, odide in vrata zapre za se-boj. Leon profesorja predstavi deklicama. Predstavljenec sepokloni najprej bliÏnji si Matildi, potem se obrne k Pavlini.Ona je stala od okna obrnjena po sobi proti njemu, od svitaproã, drÏala se je krãevito za stol in prej‰nja bledota na nje-nem licu se je bila umaknila nenaravni rdeãici.

Morda se je bila vendar nekoliko spremenila, morda nistari vtis brÏ prodrl, morda je bilo ‰tudiranemu mlademumoÏu Ïe majhno oslepelo prej bistro oko, morda ga je vstopiz svetlej‰e veÏe v manj svetlo sobo tudi prevzel: Pavline pro-fesor ni spoznal takoj.

Zahvalil se je Matildi za stol, potem sedel in razloÏil Le-onu, da je ãul o njegovi navzoãnosti in da se lahko Ï njim vozidomov, kar mu je pogodu.

Leon mu odgovori, da samo pol ure naj poãaka tukaj, taãas

BESeDACVET IN SAD

151 

on svoj posel v bliÏini opravi in se pripelje nazaj ter ga vza-me s seboj.

Vedno naravnostna Matilda je temu precej jako odloãnopritrdila. Vendar gost profesor je odbijal, rek‰i, da raj‰i pe‰hodi, ãe ni kmalu, ker ima nocoj ‰e opravek. To je morda samizgovor bil.

V tem hipu vstopi zopet gospodar Gorec in kuharica zanjim z vinom in kruhom. Ko je po svoji ‰egavi navadi s pro-fesorjem govoril, karajoã ga, da kot bliÏnji sosed ne prihajaveã blizu, nihãe ni bil zapazil, da je bila Pavlina priliko pora-bila in iz sobe smuknila.

Profesor je pripovedoval, da dobiva pisma veãidel iz so-sednje, onkraj hribov leÏeãe po‰te.

Pogre‰ila sta Pavlino Leon in Matilda. Obema se je ta nje-na nenavadna nevljudnost ãudna zdela, ker je ni bilo nazaj.Naposled je gospod Gorec tudi zapazil in naravnost vpra‰al:

»Kam je ‰la Pavlina?«Matilda vstane, da bi ‰la pogledat po njej.»Le glej, da se ‰e ti izgubi‰,« reãe oãe in natoãi ãa‰e na mi-

zi. »Navsezadnje bode gospod mislil, da sta obedve bojeãikakor samosrajãni hribovski otroci.«

Matilda pride nazaj z vestjo, kateri se je, kakor se ji je zobraza in glasa videlo, sama najbolj ãudila, da »Pavline ninikjer.«

»Îe pride,« reãe Gorec malomarno in pripoveduje nada-lje, kod je bolj‰i pot, ki ga more profesor iti: ali ãez Suhi brodali mimo Zabrezja.

»Mar sem jaz prepodil va‰o gospodiãno sestro?« vpra‰aprofesor Matildo potem.

Ta jo najprej zagovarja, potem pa pove, da ni sestra njena.

BESeDACVET IN SAD

152 

»Iz rodovine je po Ïeni moji,« dostavi Gorec, »in z oãetomnjenim sva bila dobra prijatelja. Pila sva nekdaj skupaj, kakorsva le midva znala, jaz pa Zlatovec.«

Pri tem imenu se profesorju ãelo zbere, najprej debelo po-gleda, potem se nasloni poãasi na eno koleno in z navideznolahkomi‰ljenostjo vpra‰a:

»Kako mu je bilo ime, va‰emu prijatelju?«»Zlatovec.«Profesor potegne poãasi z roko preko obraza. Na nekovo

Leonovo opombo ne odgovori niãesar. Bled postane, izpijepol ãa‰e vina, potem pa vpra‰a:

»Koliko ãasa je Ïe pri vas ta gospodiãna, ãe dovolite vpra-‰anje. Zdi se mi, da sem poznal … mater njeno.«

»Koliko? Vsaj pet let Ïe.«»Veã,« oglasi se Matilda in zaãne natanãno ‰teti, koliko je,

kar je Pavlinina mati, ki je bila vdova, umrla.Profesor gleda v tla in potem prav nevljudno molãi. Na-

zadnje brzo vstane, popije svojo ãa‰o do dna, zahvali se po-‰tarju za gostoljubnost, Matildi pa reãe:

»Storite mi dobroto in povejte oni gospodiãni, da, ker jezaradi mene beÏala, tega drugikrat ni veã treba, tudi ji ne bo-de prilike, ognil se je bodem odslej gotovo daleã v stran. Tudizdaj nisem vedel, da je tu, na mojo vero, da ne. To ji recite,prosim.«

»Ne mislite, da se je vas …« hoãe prestra‰ena Matilda od-govoriti, ali ne more stavka dovr‰iti. Da li je pri zdravem umuta gospod?

Ali profesor je bil Ïe od‰el s poklonom: »Priporoãam se,gospoda!«

»Kaj mu pa je?« vpra‰a Gorec Leona.

BESeDACVET IN SAD

153 

»Ne vem,« odgovori ta v zadregi sam. »âuden ãlovek se mije Ïe veãkrat zdel.«

»Drugikrat se bodem ãuval, vabiti ga,« pristavi hi‰ni go-spodar.

BESeDACVET IN SAD

154 

ENAINDVAJSETO POGLAVJEP I S M A

Na juÏnovzhodni strani samotne po‰tne hi‰e se je svettoliko vzdigoval, da se tam s steze, ki je okoli hriba za-

vijala, ni niã videlo poslopje niti ni bil odprt vid na vrt. Tamna jarku je nekaj starih hru‰k drobnic raslo, s ãe‰minovim indrugim divjim grmovjem podrastlih.

Ko je profesor tu mimo ‰el, zami‰ljeno v tla gledaje, stopimu Ïenska nasproti; Pavlina je bila.

Ko ga je v sobi pred seboj videla, skoro malo spremenjene-ga v vnanjem, z istim glasom, isto celo postavo, pa je niti spo-znal ali ne videl ni, bala se je za sebe, ni mogla strpeti tam.Proã je morala beÏati, sicer bi bila pala predenj in — ker nevé, zakaj jo je on zapustil — bila bi odbita od njega, osramo-ãena pred ljudmi. Zato je beÏala, a misliti ni mogla svojegapoloÏaja. Tam na vrtu je stala in trepetala. Kaj bi? V tem hipuje zagledala, da je iz glavnih vrat stopil, na cesto ‰el, na juÏ-no stran zavil; znala je pot; vedela je, kje se mora na stezomimo onih hru‰k na koncu oviti. Od nje do tja je bil ãez nji-vo vprek skoro pol kraãji pot! Da! Morala je govoriti Ï njim,na samem, ne pred ljudmi. Niã ni veã premi‰ljala, kaj bi sto-rila, njena obleka je za‰umela skozi debelo, redko, golo,strmeão koruzno slamo in precej prej je pritekla na stezo podhru‰kami in za grmovjem zadaj ovinka s ceste.

Prav ustra‰il se je je modri moÏ, ker zardel je, kakor da bibil zopet enkrat osemnajs.t let star. Precej, ko jo je na potu

BESeDACVET IN SAD

155 

pred seboj zagledal, ‰inila mu je misel v glavo: Aha, ona jenevesta tega mladeniãa z Zabrezja, pa me hoãe pridobiti, najji ne kalim raãunov, egoistka. Izplaãal te bom.

Ona je bila bleda. Oba obstaneta. Nobeden ne more prvihip besede najti. Lahko je uganiti, kateri je prej do nje pri‰el.

»A! Gospodiãna, me vendar niste hoteli tu poãakati, ko stetam v hi‰i zbeÏali pred menoj? Pomirite se, jaz nisem ma-‰ãevanja Ïeljan. Ne bom vas izdajal. Vem sicer vse natanko,da ste nevesta in ãigava in kako, a ne bojte se, da bi mu pra-vil kaj, da sem vas malo Ïe sam poznal. In sicer bi ne bilomenda niã hudega, gospodiãna, ko bi tudi to povedal. Îiv-ljenje je Ïivljenje, praktiãni bodimo! Ni se vam bilo treba tru-diti tu semkaj. Glejte, ‰e v nevarnost ste se postavili, da vaskdo vidi govoriti na samem s tujim ãlovekom. To ne gre, sajveste. Le brez skrbi bodite. âe hoãete, vam ‰e povrhu zago-tovim, da nisem niti v sanjah mislil tu najti vas, drugaãe bi memorda ne bilo …«

»Franc!« vzklikne ona.»Ne! Prosim! Ta sem vam bil nekdaj. Zdaj je minil ãas, da

bi se po krstnem imenu klicala. Minil, saj veste kako. Ker vastu najdem, menda vam je prvi, pametni korak izpodletel. Alinisem radoveden, gospodiãna. Sicer je pa prav, da je tako pri-‰lo, kakor je. Kajne, kako sva nekdaj neumno govorila? Ali,oprostite mi, taãas nisem Ïenske poznal. Le omoÏite se; jazsem mislil, kakor reãeno, da ste se Ïe. Pa dobro, da sem se do-mislil — vi morda hoãete svoja pisma od mene nazaj? Imamjih ‰e, in sicer ‰e celo tukaj doma. Morda ste ta hoteli, kotpriãe …?«

»Da!« odgovori Pavlina. Ona je bila sem pri‰la notranjeprisiljena iz vse drugega razloga. Ali, kaj je na tak govor ho-

BESeDACVET IN SAD

156 

tela odgovoriti? To ni bil veã oni moÏ, ki ga je v srcu nosila.Ta je drugaãe govoril.

»Po sreãi imam ‰e vse skupaj. Po‰ljem vam jih pred odho-dom ‰e. Po kom? Vi, to se razume, sami ne morete ponje.Sku‰al vam jih bodem po kakem zanesljivem ãloveku poslati.Ali, ãakajte, kaj zato, navsezadnje vam jih prinesem sam indobro ovite lepe besede izroãim, komur ukaÏete.«

»Meni, tu!« reãe ona kakor mehaniãno, a vre ji po glavi.»Jutri zveãer ob mraku. Naj bo ‰e to! Vidim, da imate za

veliko vaÏnost to stvar. Jaz ne. Jaz niti ne terjam, da mi mojaprinesete, ãe jih niste ‰e poÏgali.«

»Ne!« pravi ona.»Nu, pa jih poÏgite,« seÏe ji on brzo v besedo, »ali vrzite

jih na cesto, naj jih ãita, komur se bode zljubilo pripogniti se,da jih pobere. Vidite, ãlovek se spremeni. Pred malo leti ‰eme je misel neprijetno pretresla, da bi ‰e kdo moja ãutila bral,ãrna na belem, razen vas. Zdaj se smejem. A vi?« Ona ga srpogleda, pa ne reãe nobene besede. »No, vi ste Ïe sami pri sebipametni bili po naturi. Mi ne! Nas nekoliko se mora ‰ele spa-metovati s samoizkustvom … Torej, jutri veãer, gospodiãna,dobite svoja pisma, ker mislite, da imajo vrednost za vas predmoÏitvijo. Saj ste me za pisma hoteli terjati, ali ‰e kaj?«

»Niã drugega,« odgovori.»Dobro! Zame nimajo nobene vrednosti.«»In vendar ste spravljena imeli?« reãe ona, ki je bila po

pikrem govoru njegovem sama hladnej‰a postala.»Spravljena, da! Iz navade. Ha-ha! Meni se zdi, da so ‰e

zmerom s tistim plavim trakom ovita, veste? Paã sem jih obãasu, ko sem vas — oprostite mi, saj to je Ïe preteklo — kosem mislil, da sem vas sovraÏiti zaãel (pravim: mislil, zdaj

BESeDACVET IN SAD

157 

imam tako veliko spo‰tovanje do vas, gospodiãna, kakor dovsake vrstnice va‰ega spola), v tistem ãasu sem jih hotel ne-koã uniãiti. A pri‰el mi je humor in mislil sem si, zakaj se nebi premagal in za stare dni prihranil material, da se bom vãasisam na svoje stro‰ke smejal,«

»Odpustite mi, da sem se spozabila in vam se tako na potpostavila. Imela sem ‰e drugo podobo o vas, drugo, drugo!Nisem vedela, da znate vi tako napadati,« reãe obledela de-klica, s teÏavo besede iz sebe suvaje, in hoãe oditi.

On ji pot zastavi in naglo reãe:»Odpustite mi, ãe sem rekel kaj, kar se morda ne sklada z

bolj‰im tonom. Îaliti vas nisem hotel. Domislite si, da na for-me Ïe nekdaj nisem dovolj drÏal. To je napaka, ali ãlovek seje teÏko odvadi, kadar mu je prigojena.«

»Zbogom!« reãe ona in se na odhod obrne.»Tedaj jutri pridete vendar sem po pisma?« vpra‰a on se

na mestu stojec.»Ne!« hotela je ona zavpiti iz cele iznenadene, stra‰no pre-

varjene du‰e, da ga je na‰la ãez tako dolgo — pa takega!Ali nobenega glasu ni mogla od sebe dati. TeÏko je stopa-

la, poãasi; a z vso energijo se je drÏala pokonci.Ko se ozre, ni ga Ïe bilo. Izginil je bil za grmovjem okoli

hriba. V glavi se je deklici vrtilo, rada bi bila sela, rada bi bilaobraz v travo zakrila. Ali po cesti tam pred njo so ‰li ba‰ ljud-je. Ljudi pa je ãloveka sram, kadar bi jih najbolj trebal. Pre-magovala se je tako dolgo, da se je privlekla zopet na vrt, vsamotno lopo. Tam je sela in pala je njena glava na mizo.

Za solzami je pri‰lo otoÏno premi‰ljevanje in premi‰lje-vanje.

In tu je videla, da celega razgovora, celega svidenja ne ra-

BESeDACVET IN SAD

158 

zume, kakor njega ne razume. Je li paã res on to bil? Zakaj niona skoro niã govorila? Zakaj on toliko in tako in kaj? — Da,bogzna, koliko vpra‰anj ji je v duhu vstalo, katerih si odgo-varjati ni znala.

Sklene jutri veãer iti po pisma, a vesti se vse drugaãe, hlad-nokrvneje, ponosneje, kot izobraÏena Ïenska, ki zna imponi-rati, ãe hoãe … Pojasniti se stvar mora … Pisma so njena last… On sam jih je ponudil. Kako jih sme v rokah pu‰ãati ãlo-veku, ki ni veã vreden, da bi hranil zapisane nje najblaÏje mi-sli iz srca, izraÏene do zdaj ‰e samo njemu.

On pak tudi ni bil zadovoljen sam s svojim obna‰anjem,kakor brÏ je nekoliko hladnej‰i postal. âemu je bilo tako tre-ba? Omikan moÏ se zna zatajevati; in on je vendar do danesse imel za omikanega! Zakaj je pustil, da se je iz vsega njego-vega obna‰anja videla vsa njegova trpkost? In to za Ïensko,o kateri je vendar Ïe davno raãun bil pri njem sklenjen, danjegovih najblaÏjih ãutil ni bila vredna!

Mar pa ne dokazuje to, da je v tem prvem svidenju tolikooãital ji, kar ji je prej tolikokrat v mislih, da jo … da jo … ‰ezmerom ljubi?

Postane na potu in vroãe mu pride. V samospoznanju jepri‰el korak dalje. Da, ‰e zmerom jo ljubi! »Nekaj koreninicprve … bedarije (on je tako zopet v tolaÏbo sam sebi dejal)ostalo je v meni in varam se, ako hoãem tajiti sam sebi. Ven-dar je ãlovek ãuden. Sovra‰tvo in ljubezen sta si nasprotnikain jaz ne vem, katerega jaz nosim v sebi. Treba bode ‰e zdra-viti se. Jutri se moram pametneje obna‰ati. Nazadnje bi me‰e ona spazila, kako je pravzaprav z mojim sovra‰tvom do njein — prekleto — to bi bilo vendar preveliko in neprenosnoponiÏanje zame.«

BESeDACVET IN SAD

159 

DVAINDVAJSETO POGLAVJET A T I C A

Ko je bil profesor proti severovzhodu od‰el, Pavlina pakna drugo stran, vstala je tam nad stezo izza ãe‰mino-

vega grmovja pod hru‰ko na vrhu jarka dolga postava NeÏeRoÏmarinke. Zadela je na laket svoj ko‰ek s polomljenim lo-canjem in, na palico opiraje se, nevoljno mrmrala med zobeter zlezla z vi‰ine na stezo dol. Tu je otresla svojo sivolasogrivo s ãela nazaj pa zaãela: »Hi-i-i! Jaz ti bom dala pisma! Pa,kak‰na pisma so to? Povedi mi! Pisma! S plavim trakom soovita. Ni li dejal? Pisma, s plavim?«

Prestopi tri stopinje, potem pa zopet prestane, piplje s pa-lico po tleh, tiho poje in govori: »Pisma, pisma, pisma!«

Sede in zopet nekaj minut premi‰lja. Kar naglo pokonciskoãi, zakolne, oãi se ji svetijo, svoj ko‰ek v grmovje skrije inod vseh strani ogleda, ãe je dobro pokrit, da se s pota ne bividel. Potem pa pravi:

»Vzame naj me devet lisic in naj me raztrga v devet kosovin naj me devetim koko‰em pozobat vrÏe, ãe ne bo teh pisemprej oãe Stremenãek bral kot ona. Bomo vsaj videli, koliko sovredna. Frakelj Ïganja Ïe … Kod bi ‰la? … On je ‰el ãez Suhibrod, jaz grem kar poãez vse na splav, da vidiva, kdo bodeprej na gorici.«

Baba nabere svojo obleko nad suha, oguljena stara kolenain zaãne teãi proti hosti v ono smer, kamor je bil prej profe-sor od‰el.

BESeDACVET IN SAD

160 

Profesor je medtem po razhojeni stezi skozi hosto poãasikorakal in vedno ‰e vãasi celo postal. Premi‰ljal je sam sebein videl, da se sam prav ne pozna ali se neãe. On je mehak,otroãji, kakor je nekdaj bil. In ãe se je kazal sebi in drugemudrugaãnega, osornega, malomarnega, nasitenega, razumne-ga — vse to je bilo laganje samemu sebi, sicer morda nepro-stovoljno, nevednostno, ali vendar neresnica.

Tu okoli mu je bilo vse znano iz otro‰kih let. Brinje, kjer jerezal nekdaj biãevnik, skala ona, kjer je oãe njegov lisico izluknje izganjal, steza, koder je ‰e kot ubog dijak vreão oprtavv malin nosil, obreÏje potokov, koder je kasneje kot komajprizoreli mladeniã, v vroãem dnevu sence i‰ãoã, s seboj no-‰eno knjigo stisnil pod pazduho in se sladkim fantazijamvdajal.

Danes, ãez toliko let, ko je bila »dni lep‰ih polovica« Ïeminila, bile bi lahko Ïe Ïivotna in doseÏena resnica te lepefantazije. Kajti njegovi ideali o Ïivljenju niso bili bogve kakonepristopno visoko postavljeni, njegove Ïelje so bile samolahko izpolnjive. A ‰e tega malega ni dosegel, kar je nekdajÏelel.

Mnogokrat je zadnji ãas rekel in, tako govoreã, sam sebitudi verjel, da ne pogre‰a niãesar veã, da mu znanost, izkust-vo, filozofija zadostuje, da je resigniral na vse, da ni potreba,da bi vsak sreãen bil, da sicer menda sreãe niti ni. Zdaj se muje zdelo, da je vse vendar le tako, kakor si je v mladosti slikal.

Pa so zopet misli povrnile se mu na prizor, ki ga je ba‰ da-nes imel, in obide ga neprijetni ãut, ki ga imamo, kadar v spo-minu sami s svojim vedenjem nismo zadovoljni. Neprijetnomu je bilo, da je bilo to njegovo denarno pismo, ki ga je ‰eledanes prejel, krivo, da Ïe ni bil od‰el pred par dnevi. âemu si

BESeDACVET IN SAD

161 

je dal ba‰ zadnji dan duha vzburiti. Zato sku‰a kaj drugega aliniã misliti in korake nekoliko podviza proti domu.

Komaj stopi na vrt, ko zasli‰i izza svoje hi‰e ãudno in grdoveãanje in kletev. Okreniv‰i za oglom, vidi NeÏo RoÏmarin-ko, na tleh sedeão in reÏeão na njegovega najemnika, ki jeveliko palico v roki drÏal in ji pretil.

»Kakor se mi gane‰ in nisi tiho, pa te bom ‰e, tatica ti grda.Ubil bi te!« vpil je najemnik, ki je bil sicer najpohlevnej‰a du-‰a.

»Pusti me, ti su‰a, ti jeãmen, ti vrag! âe me ‰e enkrat uda-ri‰, pa ti bom zacoprala, da ti bodo mi‰i kosti snele, v trebu-hu ti bodo Ïabe zaredile se in do komolca bo‰ roke sklepal insmrti od boga prosil, ti li‰aj ti! Pusti me!« Tako tuli NeÏa RoÏ-marinka in do lakti krvavo ko‰ãeno roko kakor za ‰ãit drÏipredse v zrak. Vidno je bilo, da je palica Ïe moãno padala ponjej.

»Kaj je to?« vpra‰a profesor jezno.»Gospod, gospod, gospod, recite mu, da me naj pusti, ta

suhokostec grdi, kaj me tepe?« tuli NeÏa in, videã, da je njenmuãitelj od nje proã obrnil svojo pozornost proti pri‰lemugospodu, skoãi naglo na noge in beÏi kakih deset korakov,tam se pa ustavi in Ïuga obema nazaj s krvavo roko:

»Bosta videla, kaj se pravi NeÏo RoÏmarinovo, hãer lepe-ga oãeta, tepsti!«

»Krasti je mislila,« pripoveduje najemnik.»Kje in kaj?«»Pri vas notri. Bogvedi kako je vrata odprla. Ali spazil sem

jo bil od daleã Ïe, ko je v hi‰o kobacala. Dobil sem jo, ko jeva‰e reãi premetavala. Vse bukve in pisma je prebrskala. Pot-

BESeDACVET IN SAD

162 

lej pa palico v roke in uãil sem jo krasti, da ne bode kmalu veãposku‰ala.«

»Hu, ti! Oba bosta ‰e izku‰ala, kaj se pravi mene tepsti,mene, lepega oãeta hãer,« vpije baba.

»âakaj me no!« pravi moÏ in palico zavzdigne, da bi zopetza njo ‰el.

»Pretepati je vam ni treba. Naznanite jo Ïupanu ali sodni-ji.«

»Mene sodniji? Mene zapirati? Iz kmeta gospod, najhuj‰ibiriã! Ali le poãakaj me tudi ti, na‰la te bom, ti …«

A preden je pri‰la vrsta psovk, katero bi bila NeÏa spusti-la na profesorja, udere njegov najemnik s palico za njo in onase spusti v beg.

»Kaj da se ba‰ k meni napoti krast? Na samoti smo,« mislisi profesor in sklene pred odhodom s ‰e eno kljuãavnico svo-jo sobo zapreti. Ni sicer imel mnogo vrednosti v njej, ali bileso vendar njemu drage knjige, zanj zanimivi papirji in raznestvari, katere je prinesel bil tu sem shranit na svoje poãiva-li‰ãe, kjer jih je tudi kot ‰tudent imel. Na tisti naãin je tudipisma sluãajno sem zanesel.

»Tako zna beÏati kakor zajec,« pravi gostaã, ko se sopihajeod kratkega progona vrne.

»Pazite, da zopet ne pride.«»Ne uide mi Ïiva, ãe jo ‰e enkrat dobim,« roti se moÏ in

menda mu je bila Ïiva istina, kajti kmet sovraÏi najbolj skriv-no delujoãega tata in zalaznika.

BESeDACVET IN SAD

163 

TRIINDVAJSETO POGLAVJE

Komtesa na Zabrezju je bila ãedalje bolj bolna. Govorilaje Leonu vedno o svoji smrti, naroãala mu to in ono

oporoãbo, ali trdovratno se je branila pustiti zdravnika k sebi.»Jaz nisem bolna, moje ure dotekajo, gospod bog me kliãe

k sebi,« rekla je poboÏna Ïena in sklonila se, tako da bi bilãlovek res veroval, da ni bolna, temveã da jo samo starostmoti.

Tisto noã po dogodkih, katere smo v zadnjih dveh poglav-jih pripovedovali, bilo je gospé tako slabo, da je stara BarbaÏe sveão drÏala ji in celo Matijec ni spal, dekle so pa v stra-hu in trepetu gledale v veÏi ena drugo in Jezusa na pomaga-nje klicale, ker groza jih je bilo pred smrtjo, ãe pride ponoãiv hi‰o.

Proti jutru ji je odleglo in, ãeravno se je bila Ïe veãkrat spo-vedala in je bila Ïe previdena z zakramenti za umirajoãe,menda se je ‰e kaj takega domislila, da je bilo povedati vred-no. Zato po‰lje Leona po Ïupnika, ãe utegne, naj pride k njej.

Îupnika Leon doma ne dobi. ·el je bil po svojih du‰no-pastirskih potih nekam dalje in priãakovali so ga ãez dobrouro ali poldrugo. âakati tu tako dolgo ni hotel, pustil je vozin hlapca tam, a sam je ‰el pe‰ nazaj. Ni menda ãuda, da jenaredil ovinek na po‰to. Hotel je gredoã sli‰ati svet gospodaGorca.

Pri‰ed‰i do tja, je Gorca na‰el ba‰ odhajajoãega po poslih,

BESeDACVET IN SAD

164 

ali svet mu je dal: »Za stare kosti ni nobenih zdravil. Kadarpride, pa pride. Testament je v redu, za du‰o je zmerom skr-bela, pride pa pride, danes ona, pojutrnjem jaz, potlej pa ‰evi, mladina.« Rekel tako gospod Gorec, pa o lepem vremenunadaljeval.

Leon izve, da sta deklici na vrtu. Pusti starega in gre juiskat. Najde Pavlino samo, v kolibi na vrtu sedeão. Zdi se muba‰ prav, ker zdaj je imel priliko pritoÏiti se in jo pokarati, dase vãeraj niti posloviti ni mogel od nje, ko je odhajal, in da jenjena nenavzoãnost rodila sitno nesporazumljenje pri profe-sorju, pri tem ãudneÏu. Pa kakovo je na‰el! Bledo v lice in naoãeh se ji je poznala preãuta in preplakana noã.

»Kaj vam je, gospodiãna?« vpra‰a Leon in v tem hipu jebila bolna teta pozabljena.

Ona ga s trudnimi oãmi pogleda, hoãe se ohrabriti in pravis prisiljenim nasmehom: »Kaj bi mi bilo?«

»Da ste popolnoma zdravi?«»Vi bi me radi zopet bolno naredili?«»Vi se izogibljete naravnost odgovoriti, zato mi toliko ka-

kor pritrjujete.«»Nisem bolna,« reãe ona resno.»Potem imate nekaj drugega na srcu, kar vas teÏi. Gospo-

diãna, ali ne verujete, da … sem jaz va‰ najbolj‰i prijatelj, pri-jatelj, ki bi vse, pa vse storil za vas? Zakaj mi torej ne zaupa-te?«

»Verujem, da ste moj prijatelj, drugega prijatelja nimam;razen gospoda strica, to se vé, ki mi je pravi oãe,« reãe onamehko.

»Ne le prijatelj,« govori on ognjeno, »to mi je premalo zavas, jaz …«

BESeDACVET IN SAD

165 

Ona je bila pokonci skoãila, mala rdeãica ji je lepo lice po-barvala in oãi so zopet vzplamenele.

»Stojte, danes tega ne govorite, meni ne!«»Zakaj danes ne? Vsako uro! Zakaj mi prepovedujete da-

nes?«Ona sede in mirna, morda posiljeno mirna, reãe:»Potrpite nekoliko trenutkov, potem boste videli, da vam

vse zaupam.«In pripovedovala mu je potem naravnost povest svoje prve

ljubezni in da ga je vãeraj ãez veã let zopet videla, ko prej nitini znala, kje je, da pa je njegov spomin vedno ãist s seboj no-sila, dokler se vãeraj ni skalil popolnoma, ko ga je sreãala v tejhi‰i, kjer ni mogla prebiti Ï njim v druÏbi, a ko je odhajal, nimogla drugaãe, nego da ga je poãakala, da bi bila morda zve-dela vzroke njegovega vedenja. Zvedela jih ni; vendar so jas-ni, on je ves drug ãlovek postal; oni, ki ga je ona ljubila, jezanjo umrl in ga sploh ni veã.

Strmeã je sli‰al Leon to razkritje. Kako bi si bil mogel misli-ti, da sta si bila dva ãloveka, ki ju je on tu na‰el blizu vkup inju oba spo‰toval in ljubil, v razmerju, ki sega v vse njegovemisli in upe? Kako naenkrat se je spremenila vsa podobaonega moÏa pred njegovo du‰o! Ni ga mogel spo‰tovati zonim srãnim prijateljstvom, katero se mu je bilo tako naglozbudilo do njega. Vendar mu skoro ni mogel zameriti, da jetako ravnal, kakor je, kajti Pavlina je bila zdaj prosta. In dasije v mladi njegovi du‰i hitro stvarila se nekoliko neprijetnaegoistiãno mladeni‰ka misel, da ni on prvi, katerega bode alije ona ljubila, imel je vendar z mladostno hitrostjo svoj sklepsklenjen, da je zadovoljen odpustiti in pozabiti vse preteklo,samo da je v zdanjosti in prihodnosti njegova.

BESeDACVET IN SAD

166 

Velika zaupnost srãnih stvari med dobrimi ljudmi prija-teljstvo in ljubezen vzbuja ali utrjuje. Tudi njega je veselilo inmu je bil dokaz, da ga deklica rada ima, ker mu je povedala,kar tako povsem ‰e nikomur ni, svoje notranje Ïivljenje inrazkrila mu celo svoje veliko, blago, zvesto srce, zvesto, to sevé, do zdaj drugemu.

Ali danes ji tega ni hotel govoriti. âutil je zdaj, da ni praviãas. Vpra‰al jo je le po nekolikem molku:

»In pojdete li drevi po pisma?«»Pojdem,« odgovori ona.»Jaz bi vas prosil: ne hodite. Pustite mu jih, pi‰ite mu, naj

jih poÏge ali naj jih ima; kar hoãe. On ni zasluÏil, da ‰e enostopinjo storite.«

Tako je rekel; ali morda je tudi mislil: bolje je in raj‰i vidim,ãe se ne snide veã z njim pred njegovim odhodom. Izbrisalasi ga bode tem laÏe iz spomina.

»A jaz pojdem! On je vãeraj v sobi — vi ste bili zraven, jazne veã — naroãil Matildi, naj mi pove, da se mi ga ni trebaogibati. Naj vidi, da se mi ga res ni treba, kakor se mi ni tre-ba in se neãem nobenega ãloveka.«

Ta njen ponos je bil Leonu zopet skoroda po volji.Morda je bilo prav, da je ba‰ v tem hipu pri‰el hlapec Le-

ona klicat. Pri‰el je bil njegov voz z Ïupnikom in mladi moÏje, Ïivo deklici roko stisniv‰i, domislil se — bolne tete ter od-‰el, to se ve, da ne pozabiv‰i pred izhodom iz vrta ‰e enkratnazaj pogledati.

BESeDACVET IN SAD

167 

·TIRIINDVAJSETO POGLAVJEZ A P E L J I V K A

Ljubo je jesensko sonce sijalo na Ïago. Vode je bilo dovolj,dan lep, ali Ïaga je stala in ·epec je sedel na Ïagi‰ãu ter

je bil tako pobit in potrt in nesreãen, da bi bil tako stra‰no za-tulil, kakor stari sivi volk v gori, kadar sluti, da ga zalázujebridka smrt.

In kako ne bi bil nesreãen! Vse hudo je bilo naenkrat na-denj pri‰lo: mati je bolna leÏala, hãer je bil v sluÏbo dal, pa somu rekli, da za zaãetek ji mora obleke kupiti, dolg za najem-nino je bil vedno veãji, tista Mreta je bila v nekem stanju, vmalin ni imel kaj dati, moke ni imel niti za eno mi‰ko pri hi‰i,zabele niti za en ocvirek, soli ne, kruha ne — a gladen je biltako, da je ãutil v trebuhu tako silovito praznoto, da se mu jezdelo: cela gra‰ãinska peka hlebov zabre‰ke gospodinje Bar-be bi imela v njem dovolj prostora. ZasluÏka ni bilo zadnjedneve nobenega. Morda so ljudje, ko so vedeli, da ima z onozloglasno Mreto opraviti, tudi bolj ogibali se ga in mu nisoveã toliko Ïagat vozili. Tudi se ni smel drzniti, da bi bil ‰elkam prosit kake stvari; vsaka gospodinja bi ga bila odgnala.Kmetice namreã sveti zakon v ãislih imajo, zlasti pa pri dru-gih ljudeh in pri svojih moÏevih. Mati ·epãeva pa, ki bi bilasmela iti kaj k ljudem iz dobre roke iskat, leÏala je tu notrizelo bolna in danes ji ni mogel Ïe kaj hrane ponuditi. Ko biumrla, niti pokopati je ne bi imel s ãim! Nobenega denarja!Nobene ljube stvari za prodaj! Na upanje nikjer niã dobiti!

BESeDACVET IN SAD

168 

»O Jezes, Jezes in sam bog ti meni pomagaj!« molil je ·epecv svoji silni nadlogi in bedi.

»Kaj ti je?« oglasi se mu nekdo tri korake za hrbtom.On se ozre in zagleda NeÏo RoÏmarinko. Jeza ga obvzame,

da po svoje zarohni in reãe potem:»Boga sem klical, pa je hudiã pri‰el in njegova po pol se-

stra.«»Da bi te vzel? He-he! BeÏi, beÏi! Ne, on ne mara zate!

Njegova po pol sestra tudi ne. Ona ima rada bolj mlade, kotsi ti, po pol brat, vrag pa ima raj‰i mlade deklice, coprnice,bogatine in polhe. Sli‰al?«

»Reci mu, naj kakega bogatina k meni po‰lje, sova!«»Pokaj?« vpra‰a baba, stopi bliÏe, sede in roki okoli svojih

kolen ovije.·epec niã ne odgovori.»Hoãe‰ denarja?« vpra‰a NeÏa polglasno. ·epec jo veselo

osupljen pogleda in reãe: »Saj ga nima‰? Daj ga! Posodi mi,ãe ima‰ le en gro‰, dva, tri, kolikor je!«

»Hu, kaj je taka sila?«»âe me devetkrat na glavo postavi‰ in tako dolgo na glavi

stojeãega pusti‰, da bodo sodnemu dnevu zvonili, ne pade nivinar od mene. Posodi mi, ãe ima‰ kaj, NeÏa. Gotovo in go-tovo ti povrnem s prvim, kar bom le zasluÏil. Mati so bolni,a nimam jim kaj dati in sam sem tudi potreben, prekleto! Ta-ko se mi ‰e nikoli ni godilo. Vrag ve, da ne! Daj! Ti, vem, daima‰. Ti od ljudi pricopra‰ in priprerokuje‰ zmerom kak kraj-car. Daj mi.«

»Kar coprnica priveka, to nima teka,« reãe glasno zateg-njeno NeÏa in se nazaj in naprej zaguga na svojem pritlika-vem sedeÏu, pa potem poje svoj: »Garváj durdáj, li‰áj, li‰áj!«

BESeDACVET IN SAD

169 

»âe je sam vrag privekal tvoj denar in so mu vsi njegovibratje in cela hudiãevinska Ïlahta pomagali, sem ga daj, de-nar, ãe ga ima‰, pravim.«

»Sama ga nimam, nimam, nimam,« momlja NeÏa pa vstreho gleda.

·epec, ki je bil Ïe upanje dobil, razjezi se zdaj, ko mu jezdaj izginilo, in vpije:

»Ti, kisla nedelja babja ti in vragova, kaj pa govori‰! Li gre‰proã! Ali bi te utronil!«

In udaril bi jo bil, ko bi NeÏa hitro ne bila rekla:»âakaj, ãaj, ãaj, ãaj! Jaz pa vem, kje denar dobi‰, ãe hoãe‰,«

in bolj tiho pristavi, »ãe si trd moÏ.«»Povedi, kje? Jaz sem tak, da pojdem ponj, ãe je treba vra-

gu v brlog.«»Pa bo‰ molãal?«·epec se zaklinja, da bode.»Zna‰ ‰e udariti, ãe je treba.«»Kolikor hoãe‰, treh se ne bojim, ãe jih predse dobim in ãe

nisem golopest.«NeÏa se nagne k njemu in mu pripoveduje, da nocoj poj-

de oni gospod izza gorice, ki mu pravijo profesor, skozi Suhibrod, tule gori mimo, nedaleã od Ïage. Tam je na obeh stra-neh pota taka go‰ãa, da je skoro podnevi tema, posebno papopoldne, ko se sonce umakne nizdol. Gospod ponese s se-boj neka pisma, ki bodo s plavim trakom povita. Tista imajoveliko denarja v sebi. Pa tudi gotovih penez je dobil vãeraj napo‰ti, sam vrag ve koliko. Tega naj gre ·epec poãakat, naj muzaloÏi eno gorko preko glave, da se bode zvalil po tleh ternikogar poznal, in naj mu potem denar vzame. Gospoda ima-jo Ïe tako preveã denarja. Ubiti ga ba‰ ni treba; tisto ne. Le

BESeDACVET IN SAD

170 

eno mu zaloÏi ãez glavo gosposko, da bode nezavesten, veãne. Toliko, da ne bode vedel, kdaj mu jemlje denar in pa tistapisma. Denar bode ves njegov, pisma pa bode ona vzela. Ko-likokrat si ljudje malo krvi pu‰ãajo, ko je manj treba, in onsam se je Ïe krvavo prebijal, ko vse vkup ni bilo pol krajcar-ja vredno.

·epec se vendar prestra‰i na prvi mah. Kar je bilo v njemdobrega, to se vzbuni: »Ne, ne, pojdi mi, coprnica, tolovaj paneãem biti, ne!«

»Kak‰en tolovaj, saj ga ni treba ubiti, en pot ga ãesni, pa je.Ve‰, zasluÏi, ni prida ãlovek.«

»Tega pa ne,« odpoveduje on, a Ïe je bil zami‰ljen. Hudiãje imel Ïe mali prst njegov.

»Kakor hoãe‰. Pred si pa dejal, da pojde‰ vragu v brlog podenar. Glej, zdaj se pa boji‰ enega gospodka. Jemati neãe‰?Pusti! Gospoda pa ljudem zmerom jemlje, kjer more. Le pu-sti! Od lakote umri, pa zapodili te bodo z Ïage, ker nima‰‰tanta s ãim plaãati, in potlej bo‰ staro mater oprtal na pleãain pojde‰ od praga do praga in lakota ti bode eno uro daleãpred teboj iz ust visela, ti tele neumno.«

Tako govoreã, bila je NeÏa vstala in se je delala, kakor bihotela z velikim zaniãevanjem oditi.

»Stoj no, stoj!»reãe ·epec. Sila in lakota podira v njem vsedobre duhove. »Kdaj pojde tam mimo, pravi‰?«

»Drevi pred mrakom, ãakati bi ga imel.«»Pa kako smem? Spoznal me bode na moji leseni nogi in

zatoÏil, kadar vstane.«To je bilo res. Tega NeÏa ni pomislila. Morda ji tudi za ·ep-

ca niã ni bilo, ãe ga spozna in zatoÏi. Dà, morda je to celoÏelela, ker ljubila ga paã ni ‰e od ãasov tistega sloveãega

BESeDACVET IN SAD

171 

obroãa sem ne, ki ji je bil nos razbil. Ali nekaj je morala sve-tovati, ãe je hotela do pisem priti in onemu gospodu, ki ji jes sodnijo Ïugal, po ·epcu do Ïivega priti. Sede zopet in pokratkem premolku reãe:

»Ve‰ kaj? Za Ïensko se obleci, potlej te ne more spoznati,ker se lesena noga ne bode videla.«

»Kje bi dobil kaj obleãi?«»Jaz ti prinesem. In dve buãi Ïganja imam spravljenega,

eno ti tudi prinesem, ãe bode‰ ona pisma meni dal. Denar najbode tvoj.«

»Prinesi obe buãi Ïganja,« reãe ·epec, ko je ãul o pijaãi.Hotel se je prej opiti, da bi svojo vragu prodano vest utolaÏil.

Zdajci je bilo sli‰ati iz Ïagine izbe sem stok stare bolnice.·epec vstane in gre gledat, kaj je, a nazaj NeÏi za‰epne:

»Poãakaj me ‰e.«Ko je od‰el v izbo, raztegne RoÏmarinka svoja usta skoro

blizu do obeh u‰es, vrat podolÏi naprej in sama pri sebi ve-sela zatuli polglasno: »Pa ga imam! Enkrat zamahnem, dvazadenem! Bu-bu!«

BESeDACVET IN SAD

172 

PETINDVAJSETO POGLAVJER A N J E N E C

Pavlina eno celo noã ni spala. Sinoãi ga je ãakala namreãna zmenjenem mestu, a — ni ga bilo, ni prinesel pisem,

ki jih je bil sam ponudil. Tedaj ‰e tu se je norãeval iz nje, vo-dil jo za nos, celo poslednji hip. To je bil vendar zadnji in de-janstveni dokaz, kako grozno je sebi, svojemu srcu in svojidomi‰ljiji krivico delala, ãe je tako dobro hranila lepo miselo njem, lepo podobo, ãe je tako dolgo ãuvala ‰e nekoliko ná-de je, da bode naenkrat pri‰el zopet k njej v nekdanji ljubiotro‰kosti in sladkosti.

Danes to noã je umirala, kakor si je deklica dejala, zadnjaiskra njegove ljubezni v njej in taka noã mladim ljudem ni ãaspoãitka.

Poleg te du‰evne bolesti ropotali so nocoj skoro celo noãpo hi‰i tako, da bi bila Pavlina druge krati vselej gotovo vstalain ‰la gledat, kaj je.

Ali nocoj je bila gluha za ves drug svet. Paã je sli‰ala govo-riti hlapce, dekle, gospoda Gorca, ali poslu‰ala ni, kaj imajo,sama s seboj je imela dovolj opraviti, doãim je njena tova-ri‰ica spala trdno spanje zdrave mladosti in brezskrbnosti.

Poslednji je v spanju paã tudi vnanji hrum na u‰esa bil, aline tako moãno, da bi jo bil popolnoma prebudil. Zatorej jezjutraj vpra‰ala sestriãno:

»Kaj pa so imeli nocoj zunaj, da je bil tak ropot?«»Ne vem, pojdi vpra‰at,« odgovori Pavlina.

BESeDACVET IN SAD

173 

In res se Matilda brzo obleãe ter gre po stopnicah nizdol.Kmalu pa pribeÏi nazaj in vsa prepla‰ena pripoveduje:

»Nekaj groznega se je zgodilo!«Pavlina ni mogla vpra‰ati kaj, ali otrpnila je od strahu prvi

hip na vseh udih. Slutila je, da se to, kar bode izvedela, tudinje tiãe.

»Sinoãi je nekdo pobil onega gospoda, ki je bil predvãe-ranjim pri nas, ve‰? Zdaj leÏi pri nas spodaj.«

»Mrtev?« zavpije tako silno Pavlina, da se Matilda ‰e boljprestra‰i.

»Ni mrtev, ali zavé se niã, pravijo, da ima glavo prebito,«odgovori Matilda.

Hlastno dovr‰i Pavlina svoje oblaãenje in hiti po stopnicahdol.

Nasproti veliki druÏinski izbi je v manj‰i sobi v postelji le-Ïal profesor Vesel v nezavesti. Dekla je devala mu mrzleohladke na glavo. Po postelji je bilo ‰e okrvavljeno, od predenga je bil zdravnik obvezal, ki je bil ponoãi pri‰el sem. Sinoãije bil namreã neki kmet, ki je iz malina nesel, pri‰el Ïe kasnona po‰to povedat, da pri Suhem brodu neki gospod mrtevleÏi ãez pot, naj gredó z vozom ponj. Gorec je bil precej hlap-ce poklical in sam z njimi ‰el. Na‰li so profesorja v nezaves-ti leÏeãega. Glavo je imel prebito in krvavel je. BliÏe je bilopaã na Zabrezje, blizu tudi je bil dom ranjenãev, ali Gorec gaje vendar s seboj dal nesti in poslal precej po zdravnika. Ta jerekel, da ni videti ‰e, da bi rana sama na sebi bila smrtno ne-varna, da pa utegne postati ali pokazati se. Govoril je kakorvsi njegovi tovari‰i tako, da ni rekel belo, ni rekel ãrno, po-vsod si je pu‰ãal kaka vratca, skozi katera bode mogel smuk-niti, ãe pojde tako ali ãe pojde inako. Zabiãeval je mir in zo-

BESeDACVET IN SAD

174 

pet mir, da se pretreseni moÏgani upokojé, ukazal ne pustitimu govoriti in vstajati, kadar k sebi pride itd.

To se ve, da Pavlina ni tega vsega v en hip zvedela. Njenduh tudi vsega ni poslu‰al niti ne razumel. Razumela je leeno, da mora vse storiti, da ga re‰i smrti. Umreti ne sme, leumreti ne.

In v takih prilikah je Ïenski duh moãan. Prevlada in pre-maga Ïivce in vso telesno svojo slabost, a ima samo svoj ciljpred oãmi, dokler ga doseÏe ali dokler nemogoã postane; po-tem ‰ele se oglasi zopet slabost.

Tako je tudi Pavlina spravila druÏino iz izbe, prevzela pre-cej vso skrb za bolnika sama, moãila ga je, preobvezovala,nepremakljivo pri njem bila, skoro oãesa ne od njega odmak-nila.

Proti poldne ranjenec oãi odpre, zaãuden jo gleda, na-smehne se ji tako prijazno, da ji v celo du‰o seÏe, pa se truditudi spregovoriti.

»Tiho, tiho, zdravnik je ukazal mir,« ‰epeãe ona z glasom,ki mu je izdajal vso njeno dosedanjo ljubezen.

On je tih ostal, bodisi da ni hotel ali da ni mogel spregovo-riti, samo gledal jo je nepremiãno tako dolgo, da je zopet oãizatisnil, zopet nezaveden.

»Le umreti ne, o bog,« molilo je iz nje vse. In upanje je vvsem svojem strahu imela trdno, da ne bode umrl, ker se ji jezdelo, da ne sme in ne more, ãe ona prav moãno boga prosi.

Zdravnik je popoldne zopet pri‰el, tipal Ïilo in dejal, da dozdaj ni slab‰e, ãe bode boÏja volja, njegova zdravila in dobrapostreÏba bodo ga kmalu na noge spravile.

»âe postreÏba more pomagati, potem je dobljeno,« reãePavlina.

BESeDACVET IN SAD

175 

Gospod Gorec je bil ta sluãaj ‰el naznanit sodniku. S sebojje nesel tri stvari, katere so na mestu na‰li. Obeljen smrekovkolec, s katerim je moral profesor udarjen biti in ki je dvakoraka od njega leÏal, dalje pa moder trak, zvezan ‰e, inmajhno pismo, podpisano »Krt«. Gotovo je napadalec to iz-gubil. Zlasti pismo je bilo ãudna prikazen na tem kraju, v tejpustinji, kjer ni ‰e nikdar noben papir leÏal; zato je vzbujalov gospodu Gorcu vero, da mora pobojnik kak tujec biti, nedomaã ãlovek. Vse to pa je stvari dajalo nekaj skrivnostnega,tem bolj, ker so v Ïepih profesorjevih ves denar na‰li, kar gaje vãeraj na po‰ti vzdignil, in ‰e nekaj veã. To je dokazovalo,da napad ni imel roparskega namena. A kdo bi bil? To je bilastvar sodnikova in ta je zlasti trak in izgubljeno pismo z ve-‰ãim oãesom ogledoval, potem pa dvema Ïandarjema svojeukaze dal.

BESeDACVET IN SAD

176 

·ESTINDVAJSETO POGLAVJEK A J J E V P I S M I H

Mrak je svoje ãrne peruti razgrnil bil po vasi in Ïupanjaje pred peãjo stala in z burklami velik lonec k ognju

pristavljala, v katerem se en del veãerje kuha. Za njo so stalinjeni otroci in ji napoto delali, tako da je svoj lastni rod kle-la, rekoã: »Vendar te spak! âlovek se ‰e ganiti ne more, po-berite se mi izpod nog! Mar‰ v hi‰o, k oãetu.«

Oãe Stremenãek je namreã v hi‰i pri peãi sedel in roke zahrbtom grel. Videti ga ni bilo niã, ker okoli njega je bilo vsetemno, ‰koda se mu je zdelo luã Ïgati. Videti je bil le ogenj iznjegove kratke pipice in sli‰ati je bilo Ïurenje starega maãkana peãi pa rahlo grgranje neosnaÏene Stremenãkove pipe, izkatere je s tako teÏavo dim Ïulil in ga z usti cmakaje izpu-haval, kakor bi bil zakrpan meh, ki teÏko sapo lovi.

Tako premi‰ljujoã vse novice, ki mu jih je danes stara Hoj-ka povedala, ko je iz laza ‰el domov, ãuje, da je nekdo v veÏopri‰el in da Ïena pravi: »Le v hi‰o pojdi, notri je.«

Hitro vstane in poseÏe na peã, da bi kakov Ïveplen klinãekdobil in luã upraskal. Pa je Ïe zlodej, kadar ãlovek kake stvaripotrebuje, je ne najde, drugaãe se mu ob nogah opleta, sit-nost vraÏja.

»Luã vÏgi,« reãe znan glas, ko vrata zalopne za seboj.»A, ti si, NeÏa?« pravi Ïupan ter zopet sede. »Ti lahko v

temi sedi‰.«»Niã, niã! Ba‰tè! VÏgi, da mi bere‰! Prinesla sem ti takih

BESeDACVET IN SAD

177 

pisanj, kakr‰nih nisi ‰e nikoli bral, ‰e ne vem, ãe jih bo‰ znal,gosposka so.«

»Pojdi, pojdi. Kaj meni‰, da so gosposka pisanja z drugimiznamenji pisana?« poduãuje Ïupan, a vendar Ïe iz velike ra-dovednosti, kaj je NeÏa prinesla, vstane, uprasne luã in pri-Ïge mastno in starega prahu sito oljnato lampo na ãrvojedistari mizi. NeÏa sede za mizo in vrÏe predse kupãek papirjev.Stremenãek poseÏe za zrcalo, izvleãe tam iz pratike svoje na-oãnike, natakne jih na suhi nos in vzame prvo pismo ter ãita.

»Kaj se bere in kako se govori tam notri?« vpra‰a NeÏa ra-dovedna in zija na njegova usta, kakor da bi iz njih tihih gi-banj hotela uganiti, kar ãitati ni znala.

Ali Stremenãek se muza, muza, odloÏi prvo pismo, vzamedrugo, bere dolgo in preide k tretjemu pa se smeje.

»Tako zini! Ne bo‰ goblje odprl!« jezi se NeÏa.»Kje si pa to dobila?« vpra‰a Ïupan.»Kaj ti mar? Kjer ãem; ti povedi, kaj tam notri zapisano

stoji in kaj so ta pisanja vredna, to ãem vedeti, potlej si pazobe grej.«

»Vredna niso niã, veã ne kakor eno pipo tobaka,« odgovoriÏupan, »ãe ne vemo, ãigava so.«

»Kdo pravi, da ne vemo?« vpra‰a NeÏa. »Nu, ãigava?«»Povedi, kako se bere.«Stremenãek ni znal gladko ãitati; temveã jecljal je moãno,

zato reãe: »Nu, take reãi so, vse vkup niã; tako neumno, tis-to, ki smo vãasi, ko smo bili dvajset let stari in smo sleparilipod okni, dekliãem pripovedovali, saj ve‰! Vse vkup niã. Sa-mo previto je bolj gosposko, pa ‰e druge neumnosti. Kje si pavendar dobila to in kdo bi bil neki izgubil?«

Preden je NeÏa mogla odgovoriti, potrkal je nekdo na ma-

BESeDACVET IN SAD

178 

lo okno. Stremenãek se spne in na okno pogleda. Pozna po-krivalo in bajonet se zasveti v temi.

»Îandar,« reãe Ïupan, ki je bil vajen, da so se ti ãuvaji jav-ne varnosti pri njem ogla‰ali. Vzame luã, da bi mu ‰el vrataodpahnit in mu po veÏi v izbo posvetit. NeÏa pa smukne zanjim in odhaja skozi nasprotna veÏna vrata v istem hipu, koÏandar vstopi.

Ona je bila od nekdaj neprijateljica biriãev in Ïandarjev,torej ni hotela ni hipec s takim ãlovekom pod eno streho biti.»Na svislih bom v slami pri vas ãez noã; ãe vam bo kaj veãerjeostalo, prinesi!« ‰epne ‰e materi Ïupanji, ko mimo nje smuk-ne.

Na mizi so ostala pisma. Îandar videã jih, takoj prime enoin s ãudom vpra‰a Stremenãka: »Kaj je to, kje ste dobili?«Îupan pove, da je bila RoÏmarinka tu, ona je prinesla to brat,a ni niã posebnega: ljubezen in take mladinske otroãjosti.

Îandar pisma kar spravi in vpra‰a: »Kam je ‰la baba? Mo-ram jo imeti ‰e nocoj.«

Stremenãek skoro obledi, kajti NeÏo je on spo‰toval kotve‰ão Ïensko in bal se je torej pomagati pri delu proti njej.Zato je rekel:

»I, bogve kje Ïe bo!«»A vendar veste, kam spat hodi veãkrat.«Stremenãek imenuje veã hi‰. In nazadnje mora, dasi silno

nerad, ali vendar iz pokor‰ãine do sodnika in do — Ïandarja(on je bil veãji in oblastnej‰i moÏ nego Stremenãek, Ïupansem ali tja) vzeti kapo s police in iti kazat Ïandarju, kje biutegnila NeÏa leÏati.

Ali komaj sta bila Ïandar in vredni va‰ki naãelnik zapustilaprag zahodnih veÏnih vrat, ko je mati Ïupanja po prstih tiho-

BESeDACVET IN SAD

179 

tapila ãez prag na vzhodno stran, tam pa ãez gnoji‰ãe in dvortekla in gor na svisli zamolklo klicala:

»NeÏa, NeÏa!«Nihãe se ne oglasi, paã pa se ãuje glasno hrkanje.Babnica je bila zaspala v slami. Stremenãkovka torej leze

po lestvi gor, tiplje in kliãe, da NeÏo dokliãe.»BrÏ vstani pa beÏi, Ïandar te i‰ãe, vsa tista tvoja pisma je

vzel.«NeÏa pokonci skoãi, mane si oãi in, ko ji mati Ïupanja ‰e

enkrat z zamolklim glasom nevarnost pove in da ne sme tubiti, ker v vasi bode gotovo kdo povedal, da veãkrat tu prinjih spi — zakolne NeÏa prav po svoje surovo in i‰ãe lestvetako hlastno, da se ji spesne in pade na tla. Samo en stok jebil sli‰ati, kajti po sreãi in zaradi gospodarske nemarnosti jebilo tudi zdolaj vse polno gnile slame, torej je bila NeÏa naméhko pala.

»Ali si se pobila?« vpra‰a Stremenãkovka.»Laãna sem, laãna,« odgovori NeÏa. »Prinesi mi dva krom-

pirja.«»Ni ‰e mehak krompir,« odgovori Ïupanja, ki je bila pa le

skopa.»Naj bode, kakr‰en je,« zadere se NeÏa in, da bi jo brÏ od

svoje strehe in v varnost spravila, leti gospodinja res v veÏo,odstavi lonec s krompirjem in nekaj vrelih nese v predpas-nem prtu NeÏi. »Av!« rekla je ta, ko se je opekla, potem paspravila jed v svoj ko‰ek in izgubila se preko vrta v temi. Stre-menãkovka je ‰la gledat zopet v peã in potem radovedna napragu poslu‰ala. Tam od bliÏnjega gozda se je kmalu ãuloukanje, enkrat, dvakrat, potem ne veã. Vsak ãlovek bi bil mi-

BESeDACVET IN SAD

180 

slil: to je sova! Ali mati Stremenãkovka je rekla: to je NeÏa.Zdaj naj jo pa le i‰ãejo.

BESeDACVET IN SAD

181 

SEDEMINDVAJSETO POGLAVJEP R E D M R L I â E M

Mrtva‰ki zvon je bil odpel. »Kdo je umrl?« povpra‰evaleso se tri babe na vasi s tako prestra‰enimi obrazi, ka-

kor da bi se vsaka bala, da je morda ona sama du‰o izdihni-la v sredi vseh svojih grehov.

»Komtesa je umrla,« zvedelo se je kmalu potem in reglja-le in ropotale so babe in uganile:

»Ba‰tè je je ‰koda. Dobrih rok Ïenska je bila. Molila je veãkakor vsak duhovni, ãe ni morda ‰kof ali papeÏ. Pa saj je tudiutegnila; ni imela toliko dela kakor ãlovek, ki mora gospodi-njiti in vse v roko prijeti, kakor Ïena, kakor je nas katera, kiima toliko dela, da ‰e umreti ne bode utegnila, kadar pridenanjo vrsta, kar nas bog obvaruj. Jelite, ona je ‰la gorka v ne-besa. âe ona ne, pa ne pojde nobena, prav nobena ne.«

Ko so bile babe tako uganile in potrdile, hotele so se raz-iti, ali v tem hipu se zopet zasli‰i mrtva‰ki zvon iz zapu‰ãenesamotne cerkvice sv. Vida. Kakor bi bil strelo mednje spustil,bile so zopet v vseh strahéh. Po sreãi pride Jamarjev pastir injim pove, da je umrla ·epãeva stara. Îene pa so se zopet usta-novile v odbor in sklepale o njeni zveliãanosti. Izid posveto-vanja je bil ugoden.

»âe je óna molila, ta je trpela kakor sama sveta nadloga,ves Ïivi dan; veãkrat je bila laãna kot sita ali pa ‰e sita mor-da nikoli. Oni njen ·epec, ta grdin, ta jo je v grob spravil. Alise mu bode Ïe ‰e utepalo. A stara je Ïe tudi bila, kaj menite

BESeDACVET IN SAD

182 

koliko? In kaj menite, ali ni to stra‰no ãudno, da sta obe endan, obe eno popoldne umrli: najbogatej‰a in najuboÏnej‰aÏenskav fari? Res je to ãudeÏ boÏji, da nikdar takega.«

A glej! Kakor da bi bil danes ta dan posebno velikih novicbogat, tre‰ãi zdajci ‰e tretja med va‰ãanke in va‰ãane zabre-‰ke. âujte! NeÏo, RoÏmarinovo NeÏo, je Ïandar uklenil, imajo pri Stremenãkovih in jo Ïene v jeão, zato ker je onega go-spoda z gorice skoraj ubila in mu stra‰no mnogo denarja vze-la. »Kdo bi si bil mislil, da je taka! Pa jim bode u‰la, ‰e po potubode Ïandarju u‰la, ona je ptica, take ni.«

Ko je stari Grahovec drugo izmed teh novic sli‰al, domislilse je, da bode tu njega treba. Stari Grahovec je bil dolg, moã-nopleã moÏ, ki je kljub svojim osemdesetim letom ‰e skorotako pokonci hodil kakor njegov vnuk, ki je bil najmoãnej‰ifant pri domaãih pretepih na cerkvenih shodih, semnjih inpri ponoãnem vasovanju. Gospodar ni bil Ïe 25 let veã, tem-veã imel je »kót« izgovorjen, drugi konec hi‰e in jed priskledi, ãe ni hotel toliko in toliko odmeriti si dati. On je bil»stari«. Zato je pa delal, kolikor in kar je hotel. Grahovãevahi‰a je bila bogata, to je, v hlevu in v ka‰ãi je bilo polno, dol-ga niso poznali in za sol je bil vselej denar. Stari Grahovec jerad vince pil, ãe ga je imel, pa poleg tega tudi prej nikoli nigospodarstva zanemarjal. Zdaj je bilo teÏe denarce dobiti,zato je po strani kaj zasluÏka iskal, tesal in mizaril kot samo-uk razne stvari za sosede, nabijal sodãke, golidam in ‰kafomobroãe narejal, pa tudi vsem va‰ãanom zadnje hi‰e delal,kadar so ta svet zapu‰ãali, namreã mrtva‰ke rakve. Rad jeGrahovec na‰teval, kolikim va‰ãanom je Ïe naredil zadnjestanovanje: ‰est ãevljev dolgo in ãevelj visoko.

Stari Grahovec se domisli, da je umrla ·epãeva mati pred

BESeDACVET IN SAD

183 

kakimi petdesetimi leti, ko je on gospodaril, sluÏila pri njemin prav pridna bila. »Hent, ãe ·epec denarja nima, sram gabode pome priti,« misli si vrli starina, zapne za ogorelim na-gubanãenim vratom gumb svoje debele hodniãne srajce, ko-raca v hi‰o in, prepriãav‰i se, da skope snahe ni blizu, odgrneiz prta na mizi leÏeãi hleb in ga silen kos odlomi pa v nedrjepod ohlapno srajco spusti, misleã si o ·epcu: »Danes ne bodekuhal, zato je laãen.« Potem oprta leseni kovãeÏiã, v kateremje imel svoje teslo, balto, dleta, svedra in drugo; nasadi nadesno laket svojo Ïagico, sivo glavo malo naprej pomoli inpotuje po stezi preko vrta na Ïago k ·epcu rakev delat za nje-govo umrlo mater.

Stari Grahovec je dovolj sveta izkusil v svojih osemdesetihletih, da je ljudi poznal. Tudi o ·epcu se ni motil. Na‰el ga jeglupo ãepeãega pred vrati izbe, v kateri je umrla mati leÏala.Od samega premi‰ljevanja, kaj bi storil, ni storil niãesar.

Grahovec mu dá najprej kruha, potem ga izpra‰a in muukazuje: pojdi tja in tja, stori in prosi to in to, da bode matipokopana. Sam pa je izbral iz malega kupa desak najprimer-nej‰e in je zaãel svoje delo.

Omraãilo se je bilo, ko je bil Grahovec, poãasen moÏ, ssvojim tesanjem in zbijanjem gotov in je ravno iz oblanja de-lal mrliãu meãje zglavje. Ob istem ãasu je tudi ·epec domovpri‰el in oba sta dela mrliãa v rakev. Grahovec je zaãel svojaorodja pobirati in se je pripravljal na odhod.

»Tako vas prosim, kakor se bog prosi, oãe, bodite ‰e en ãaspri meni; vi ne veste, da me je res strah,« reãe ·epec.

»Koliko si pa star?« smeje vpra‰a stari Grahovec ter sedena hlod. »Strah? Toliko in toliko mrliãev sem Ïe pomagal

BESeDACVET IN SAD

184 

spravljati, ali nobeden me ni ‰e stra‰it pri‰el, verjemi mi, dane, nikoli nisem ‰e strahu videl in ne sli‰al.«

»Zato, ker ste moÏ, oãe, po volji boÏji moÏ, zato ga nistevideli; jaz sem ga pa sli‰al na lastna u‰esa in zato mi je matiumrla, zato!« ‰epeta ·epec.

»Kje si ga sli‰al?« vpra‰a stari, ki je vendar tudi vsem vra-Ïam verjel.

»Na Suhem brodu. Nekaj sem storil, nekaj stra‰nega! Sli-‰ali boste ‰e; kadar bode mati v grobu, pojdem sam zatoÏit seali pa beÏim tako daleã, da me ne bode nikoli noben ãlovekveã videl.«

»Na Suhem brodu? A ne da bi bil ti onega gospoda pobil,ki zdaj na po‰ti leÏi?« vpra‰a Grahovec.

»Jaz, jaz. In — ko sem ga udaril — taãas — sem sli‰al same-ga hudiãa iz go‰ãe tako stra‰no nad menoj zavre‰ãati, da sembeÏal do semkaj. Jezus! Kaj takega nisem ‰e sli‰al in vem, dasem pogubljen, ãe se ne spovem. Ali ste sli‰ali, bode li Ïivostal ali umrje? Jaz bi dejal, da ni sile zanj, ãe ga je sam hudiduh branil in me prepodil.«

Ko je ·epec to izgovoril, skoãil je naglo pokonci. Pred se-boj je zagledal Ïandarja z nataknjenim bodalom. Hotel jepreko Ïage na drugi kraj vode skoãiti in beÏati, ali komaj seje obrnil, zavpil mu je tam Ïe drug »stoj!« in vdal se je. Îan-darja ga ukleneta in mu ukaÏeta z njima iti.

»Kdo bode mater pokopal? Vsaj tako dolgo bi ga pustili,«reãe Grahovec, a ãuvaja javnega miru in reda sta imela svojukaz, po katerem sta se ravnala. Kaj je nju brigal mrliã v hi‰i.

Pred odhodom reãe ·epec starcu: »Oãe, prosite ljudi, najmater pokopajo. Kadar me bodo izpustili, storim vam vse,kar boste hoteli, za ljubo.«

BESeDACVET IN SAD

185 

Stari Grahovec se zasmeje na ves glas, kakor da bi bil kajveselega ãul, ter reãe:

»Bom Ïe, bom Ïe, le brez skrbi bodi, pokopana bode. Alikadar bodo tebe izpustili, bodo ljudje povedali ti, da je tudistari Grahovec Ïe pokopan, tudi, tudi, ha-ha-ha!«

To se je menda starcu veselo zdelo, ker smehljal se je ‰e, koje Ïe sam sedel na hlodu, ko sta bila Ïandarja ·epca odved-la.

Potem pa je stari vstal in ‰el v izbo k umrli. Dotipal je tamoljnato svetilnico in luã priÏgal. A videl je, da je jako malo oljav njej, doliva pa niã. Iskaje poslednjega, najde dve buãi, enoizpraznjeno, drugo ‰e pol polno Ïganja.

»Zdaj bom pa Ïe laÏe vasoval,« reãe moÏ zadovoljen, sedena nizki stolec ob steni, nastavi buão in se nagrgra Ïgane pi-jaãe. Ko odstavi, hvaleã prikima z glavó, pa, buão s silnimisvojimi prsti objemajoã, zacmaka.

Ko je dve uri kasneje luna vzhajala in posvetila v izbo, bilaje oljnata svetilnica dogorela, samo meseãina je razsvetljalaizbo: skozi eno okno svit upirajoã na bledo upalo lice mrtvestare ·epãeve matere, skozi drugo pa osemdesetletnega dedaGrahovãevega, ki je na svojem stolcu bil zadremal, vedno zglavo cincal in hrbet krivil, pa ga zopet vzpostavljal. In ko bibil ta ali oni izmed nas ta prizor videl, pa ãul votlo ukanje sovnad Ïago, lajanje lisice z bliÏnjega Suhega broda, koÏa bi semu bila zjeÏila in beÏal bi bil, ne ãakaje Grahovca, ki je bil ba‰zbudil se, ker bi bil skoro s stola omahnil in mu je bila praz-na buãa z rok pala. Ni se domislil, kje je. Tipajoã je storil trikorake in dotipal v temi — mesec je ba‰ za oblaãkom plaval— mrliãa in rakev, katero je bil naredil pred mrakom. Zdaj jeznal, kje stoji.

BESeDACVET IN SAD

186 

»Kam sem neki svojo ‰katlo in Ïago prislonil?« to je bilaedina misel, katera je v tem prizoru moÏa obvzela. Zaãne to-rej — ker je bil pozabil, da je zunaj izbe ostavil svoje orodje— ob steni tipati, ali pri tem opazi, da ga noge ne nosijo pravtrdno.

»Hudika,« razjezi se, »poi‰ãem pa potlej, kadar se bo dannaredil … ·e olja nima pri hi‰i, pa umrje.«

Rek‰i, leÏe po trdi ozki klopi, dene komolec pod glavo inÏe spi.

BESeDACVET IN SAD

187 

OSEMINDVAJSETO POGLAVJEB L I Î A N J E

Z ranjencem je ‰lo hitro na bolje, bolj hitro, nego je zdrav-nik sodil. Prve dni je bila Pavlina noã in dan pri njem,

potem pa, ko se je okreval, prihajala je bolj po redko vpra‰atpo njegovi Ïelji, drugo postreÏbo je imel od poslov.

Kako je bil ranjen in zakaj, vedel je Vesel zdaj sam. Sodnikje bil Ïe pri‰el k njemu, narejal protokol Ï njim in pri tej pri-liki je Vesel zvedel, da ga je na prigovor NeÏe udaril ·epec,katerega je zopet NeÏa, ob isti uri v hosti skrita, prepodila, daje nekova pisma dobila, katera so mu obljubili nazaj poslati.

Da so ta pisma v tujih rokah, to se mu je zdaj moãno sit-no zdelo. Zdaj — reãemo. Bil je namreã ves drug ãlovek po-stal, mehak, dober z vsakim, prijazen, hvaleÏen. Lahko bi sebil Ïe prenesti dal v svoje stanovanje, zdravnik je Ïe dovolilbil, a vendar se je dal od gostoljubnega gospoda Gorca, dasiprviã ni bil dobrega vtisa nanj naredil, rad pregovoriti, da jeostal ‰e na po‰ti.

In tako nahajamo Leona pri njem, kateri ga je, izvzem‰ione dni, ko je s pogrebom stare tete komtese imel posla, vsakdan obiskal.

»O, hvala vam, da ste pri‰li. Dobro ste mi storili, kar semvas prosil,« reãe Vesel Leonu, ko ga zopet pred seboj vidi,podpre obvezano glavo in pripoveduje, kako je dobil odpustza celega pol leta, veã nego je treba, da se ozdravi, da bodetorej mogel ostati do predpusta in tedaj navzoãen biti pri

BESeDACVET IN SAD

188 

Leonovem svatovanju, ãe ga le ta ne bode zaradi smrti staretete na kasneje preloÏil.

»Tudi brez smrti moje tete ne bi bilo mogoãe,« reãe Leonhladno, ker bralec bode uganil, kaj mu je na misel pri‰lo,namreã ono, kar mu je bila Pavlina zaupala.

»Vi vãasi o tej zadevi niste tako hladno mislili,« ugovarjaprofesor s smehom. »Morda se mi zdaj zato z odgovoromizogibljete, ker sem vam tudi jaz vãasi preosorno o tem pred-metu govoril. Sram me je skoro malo, ali resnici na ljubo vammoram povedati, da sem zadnje dni svoje bolezni nekolikospremenil misli.«

»Glede Ïensk?«»Tudi. A poleg tega tudi sploh sem se svojega pesimizma

skoro sramovati zaãel. Zdi se mi, da filozofija o slabosti sve-ta vendar ni prav zdrava. In ãe je nemara da meni v mlado-sti starej‰i prijatelj nekoliko tega mi‰ljenja vlil, ne bi hotel, dabi vi meni kasneje za enakega kaj imeli zahvaliti se.«

»Prav veseli me, ko vas sli‰im tako govoriti, ali …«»Ne veste zakaj? No, spominjam se, da ste mi nekoã, ko

sem mislil, da se to jesen zadnjikrat vidiva, o svojem Ïenito-vanju govorili. Vem, kako sem vam odgovarjal. Taãas va‰eneveste ‰e nisem poznal. Pozneje sem … sli‰al veã in uganil… Zdaj, ko me je ta ãudna usoda doletela in sem tu bolan le-Ïal, videl sem, kaj dobra Ïenska premore. Obe deklici, soseb-no starej‰a … vam namenjena … stregli sta mi, kakor bi jimabrat bil, in to s tako ljubeznivostjo, kakr‰ne je vendar res lesama Ïenska zmoÏna. Povem vam, da boste sreãni Ï njo. Bla-go srce mora imeti. âe ima tudi kako napako, no, meni sezdaj zdi, da dobrota odvaga vse drugo po dvojno.«

Tako je profesor govoril, mehko in nenavadno, pa Leona

BESeDACVET IN SAD

189 

niã pogledal, nego v strop zrl in nazaj poloÏeno glavo z obe-ma rokama objemal si. Leonu je bilo ba‰ prav, da ga profesorni gledal. Kajti on je imel jako razliãnih ãutov in misli na ko-po. Videl je, da se prijatelju stara ljubezen in mladost povra-ãa, sli‰al pa, da mu lastno ljubezen ponuja, videl, da izgubisvojo nado, a zopet radoval se, da v tem prijatelju nahajavendar blago du‰o. To so bili vtisi lepi, veseli, pa tudi — sme‰-nosti jim ni manjkalo.

»In, ne vem, ãe sem vam Ïe povedal ali ne,« nadaljuje pro-fesor, »jaz sem to deklico poznal Ïe prej kot ‰tudent pred os-mimi leti. âlovek bi ji ne poznal, da je mogoãe toliko let.«

»Vem dobro,« odgovori zdaj Leon glasno.»Veste? Kaj veste?« vpra‰a profesor in se skloni v postelji.»Da ste imeli prej znanje z njo,« odgovori Leon in se ne-

hoté nekako pikro nasmehne.»Kdo vam je to povedal?«»Ona.«»Sama? A kako je pripovedovala?«»No, da sta si dopisovala nekdaj, vi in ona, a vi ste potem

obmolknili in do letos ste bili izginili zanjo.«»Tako!« reãe profesor, leÏe na zglavje nazaj in molãi. Ob-

molãi tudi potem, ko Leon zaãne druge reãi govoriti, tako daposlednji zapazi, da je dobro oditi.

Zunaj sreãa Leon gospoda ekspeditorja Kompleza, ki hoãepo povr‰nem, malo prijaznem pozdravu mimo iti. Sploh jebil Komplez ‰e bolj malobeseden in nezadovoljen tu na po‰tiin je svojemu prijatelju lovcu celo misel razodel, da pojdeproã, drugam.

Leon ga vpra‰a, kje sta gospodiãni.»Kaj jaz vem?« odgovori Komplez nevljuden.

BESeDACVET IN SAD

190 

Tudi Leon je stavil Ïe veãkrat to vpra‰anje z veãjim zani-manjem nego danes in od‰el bi bil brez iskanja gospic in slo-vesa od njiju, ko ne bi bila dva nova gosta v veÏo stopila in gapozdravila kot stara znanca: sodnik in baron Bremern.

»A, gospod Retelj, on mora tudi sli‰ati tisto mesto, pokaÏi-te.« Tako govoreã se baron obrne k sodniku in ta mu s smeh-ljajem izroãi nekaj papirjev.

»A to se more in sme le med prijatelji pokazati; pojdimo tunoter h Gorcu,« reãe sodnik in vsi stopijo v veliko pritliãnoizbo. Tam je bila sluãajno Matilda. Baron je, pismo v rokahdrÏeã, niti zagledal ni bil, temveã, na sredi izbe stojeã, z za-vzdignjeno roko klical: »Poslu‰ajte, klasiãno!« In zdajci jezaãel ãitati visokoleteãe, hladnim in nezanimanim ljudem —kako bi rekli — malo »pametno« mesto ter se je na koncubranja naglas smejal ter vpra‰al: »Ali ni lepa pisma dobival takisloobrazni profesor?«

»Meni se ne zdi tako sme‰no, kar ste ãitali,« reã Matildavsa rdeãa od nevolje in odide.

Tudi Leon je bil nevoljen. On je vedel, kdo je ta pisma pi-sal.

»Jaz menim, da se morajo ta pisma lastniku neãitana nazajdati,« reãe on.

»Res, res,« izpregovori sodnik, ãigar indiskretnost je bilavsega kriva, in baron je brez ugovora dal si pismo iz rok vzeti,ker ni mu bilo prav, da je Matilda jezna nanj proã ‰la.

V tem hipu pride Gorec. Njemu sodnik pisma izroãi, najjih dá profesorju. Gorec pogleda pisma, odstavi od oãesa inzopet pristavi bliÏe, pa vzklikne Pavlini, katera je bila ba‰ postopnicah dol pri‰la:

BESeDACVET IN SAD

191 

»Deklica, pisava teh pisem, katera je gospod sodnik prine-sel, je prav taka kakor tvoja, vendar ni li?«

»Je, moja,« odgovori Pavlina odloãno ter mu vzame pismaiz rok in se vrne po stopnicah, sicer silno zardela, ali s pono-som.

Vsi so naredili dolge obraze. Gorec je obrvi stisnil skup, atakoj obrnil se in klical vina, vabeã gospode, naj sedejo. Sod-nik in baron sedeta, Leon pak se poslovi. Nihãe ga ni zadrÏe-val, ker poloÏaj je bil vsem nev‰eãen. Baron je bil dvakratosramoãen, Gorcu je bila cela reã neprijetna uganka, sodnikje pa videl, da je nediskretno ravnal.

Leona je imela po potu domov le ena misel. Ona je bilazanj izgubljena. Poleg vsega drugega, kar je prej in danes sli-‰al in videl — priznala je ona sama danes ognjene one bese-de ljubezni, pisane drugemu, za svoje in kako priznala! Na-njo ni bilo veã misliti mu. Ne moremo reãi, da bi bil obupa-val in grizel se, zato je bil sploh prezdrava natura. Tudi mucela stvar ni pri‰la prenanagloma. Ali toliko kakor vsak nas,imel je tudi Leon samoljubja in sebiãnega samospo‰tovanja,da ga je propadanje njegovih upanj vendar peklo.

Ko je tako razmi‰ljal po potu domov in doma, pri‰el mu jetudi prizor na misel, kako odloãna in lepa je bila danes Ma-tilda, ko je svojega Ïenina, barona, tako zavrnila.

BESeDACVET IN SAD

192 

DEVETINDVAJSETO POGLAVJES P O R A Z U M L J E N J E

Profesor je bil vstal in se sprehajal po vrtu. Skozi okno jeves ãas pazila nanj Pavlina in srce ji je silno bilo. Preãitala

je bila nekoliko svojih pisem in to jo je razburilo. Med pismije bilo tudi eno ne od njene roke. Ni ga preãitala, dasi jo je ra-dovednost vlekla. Hotela mu ga je nazaj dati, a ni imela po-guma, stopiti predenj. Tako jo je strah pred svojo slabostjo inpremagovanje same sebe zadrÏeval ves ta dan in veãer v nje-ni sobi. Tudi se je bala strica Gorca sreãati in izpra‰evana alimorda celo grajana biti. Zato je rekla, da je bolna in da hoãesama biti.

Drugi dan zjutraj nekdo na njene duri potrka. Profesorvstopi.

»Rekli so mi, da se sme in more k vam, in zato sem pri‰elpred svojim odhodom zahvaljevat se vam za skrb in potrp-ljivo postreÏbo, katere nisem zasluÏil od vas.«

Ona zardi pa se obrne proã in, na mizici iskaje, govori:»Vãeraj sem dobila od vas pisma.«

»Sli‰al sem, Ïal mi je, da iz drugih rok …«»To mi je vseeno … Ali eno pismo ni moje, tu ga imate

nazaj.«Vesel pogleda. Bilo je malo Krtovo pismo.»Ste ga li ãitali? Tiãe se vas,« reãe profesor in ji v zadregi

kakor mladeniã ponuja list nazaj.»Mene se tiãe?« vpra‰a ona, vzame list in ga bere.

BESeDACVET IN SAD

193 

»Krt?«»Tisti, ki je vam nasproti stanoval.«»In to je o meni pisano? Vam?«»O vas.«»In … vi ste verjeli, vi … verjamete to,« sopne ona prebe-

rav‰i.»Nisem li prav storil, ko sem veroval, ni li danes treba ve-

rovati, Pavlina?«Ko je sli‰ala to mehko vpra‰anje, svoje ime iz njegovih ust,

zvrtelo bi se ji bilo skoro v glavi, list ji je na tla pal, ona pa jez vzklikom: »Ne! Ne! Franc!« skoãila k njemu in se ga okle-nila, poloÏila mu glavo na rame in se zjokala.

Kdo bi bil verjel?Prej tako resna ãloveka dva, sedela sta zdaj dve uri vkup

kakor otroka dva.Tako mnogo sta si bila Ïe povedala, ali ‰e vedno sta imela

neizãrpljiv vir pripovedovanja.Celo veliko in usodno nesporazumljenje, nastalo iz morda

dobro mi‰ljene, a bridke intrige pesimistiãnega prijatelja inmorda (kakor so kazala razliãna znamenja, deklici stopravzdaj jasno) materinega privoljenja v to intrigo — bila sta Ïepojasnila si, odskoãila na druge stvari, pa zopet vraãala se.

A kadar je bil otro‰ki jezik med njima na videz pri kraju,na‰la so se usta: prav kakor mladina dela.

Potem ji je on povedal, da je v njeno sobo pri‰el Ïe z nejas-nim namenom govoriti Ï njo, tudi ko bi ono sluãajno v nje-na pisma izgubljeno pismo ne bilo dalo povoda razjasnjenju.

Ona pa je rekla, da se ji je zdelo, ko mu je stregla, da je ‰enekaj ljubezni v njem ostalo do nje, zato ji je bila du‰a takopolna veselja, pa tudi polna bridkosti. Ona bi bila odrekla se

BESeDACVET IN SAD

194 

vsemu, vsej sreãi, nikogar bi ne bila mogla veã ljubiti, zdaj ne,ko ga je trpeãega pred seboj videla in ne razumela itd.

»Odrekla?« poprime on. »Jaz sem se bil Ïe odrekel. Eno niza vse, ni vsak rojen, da bi sreãen bil, ni vsakemu namenje-no, da bi razumljen bil od enega srca, mislil sem in se vsemuodpovedal bil, ko sem mislil, da si se mi ti odrekla. Vem ‰e,kako me je taãas majhna primera v nekem spisu prijela. âi-tal sem, kako ima nekatera jablana na tisoãe cvetov, ki so vsiod nature namenjeni, da se rodi iz njih sad. Ali pride slanaãez noã in na jesen drevo stoji brez sadu. Tako sem mislil, dasem Ïe jaz, in povem ti, da sem Ïe vãasi v tej misli tako neka-ko bolestno radost imel, dasi me je Ïe ondan‰nje sreãanje steboj preverilo, da je v tej moji misli malo zrnate resnice,temveã samovaranje. Glej, in zdaj mi je sreãen sluãaj poma-gal, da sem se spokoril. In zdaj, ko te zopet imam, ãutim ti-soãkrat, da je treba sreão doseãi, ne le dosezati. ln moja sreãaje le imenje srca v last, kakor ga ti nosi‰, kakor si mi ga ohra-nila, deklica zlata. In meni se zdi, da bi te zdaj ljubil z vsostrastjo srca, katero je tako dolgo pogre‰alo te, tudi ko bi nebila taka, kakor si. A ti?«

A ona se je dotaknila ognjeno govoreãih ust njegovih in vtem je bilo odgovora dovolj za zdaj.

BESeDACVET IN SAD

195 

TRIDESETO POGLAVJEK O N E C

Gluhi Matijec na Zabrezju je izpod velikega kozolca, kjerje vozove premikal, ‰kilavo pogledoval po mladem go-

spodu, ki je danes silo jezen obraz nosil. »Kaj mu je?« grevpra‰at Barbo. A stara dekla mu pripoveduje, da je bil gospodbaron tu, z njim sta se menda sprla. »Ti gosposki ljudje, kitoliko uãenosti poÏró vase in znajo ‰e na sveto pismo bratikakor sam gospod fajmo‰ter, kregajo se med seboj tako kotmi, to sem Ïe veãkrat sli‰ala.« Matijec sicer ni razumel, kaj jerekla Barba, a odgovoril je po svoji ‰egi tako kakor kdo, kidobro sli‰i: »Sem dejal, ka-je, da se drÏi, kakor da bi mu bilamaãka mlade snela.«

Vendar danes Barba ni bila dobro poduãena. Gospod se zbaronom ni prepiral. Njegova slaba volja je paã res bila nas-ledek razgovora z baronom.

Ta je bil namreã pri‰el na Zabrezje in prosil Leona, naj muobljubi neko dobroto storiti. Leon mu obljubi z uvetom, ãemu bode mogoãe. Potem mu baron govori:

»To ste gotovo Ïe sli‰ali, da se tisti va‰ profesor na po‰tiÏeni, da jemlje ono sestriãno moje neveste. Ker njegov odpusthitro izteãe, bode, kakor sem ãul, poroka prav skoro. Vidite,to meni jako ugodno prihaja. Prilika je, da tudi jaz prej k svo-jemu namenu pridem. Kolikor sem potipal, tudi stari nimamnogo proti temu ugovarjati. Deklico pregovoriti — no, tome ni strah; vsaka misli, ãe je prej, bolje je; Ïe poznam ta svet.

BESeDACVET IN SAD

196 

Ali prej mora vendar glavna stvar uravnana biti. O tej pa senisem ‰e razgovoril s starim in tu bi vas pomoãi prosil, ker stenjegov najbolj‰i hi‰ni prijatelj in moj, kakor upam.«

»In kaj vam je glavna stvar?« vpra‰a Leon.»No! Denar! Jaz nisem poet, temveã realen moÏ, veste, ki

se ne Ïeni na ljubezen in sreão in tista brbljanja. Denar! Jazvem, da ga stari ima in da je hãer njegova edinica. Ali, prija-telj, prviã jaz denarja precej potrebujem, ker imam nekaj dol-gov in me manihejci Ïe preganjajo, da se jih bojim; drugiã pa,ãe se niã ne dogovorimo ali ãe stari premalo obeta, kdo mi jeporok, da se potem, ko mu hãer odide iz hi‰e, stari osel ‰e neÏeni in mene ob moj denar pripravi. Zato ãem jaz varno ho-diti. In zakaj bi ne? Moj socialni poloÏaj v svetu Ïe tolikovelja, da tiste gro‰e odvaga, zatorej mi Gorec niti zameriti nesme, ãe ga vpra‰am: stari, koliko mi ‰teje‰ s hãerjo.«

Leon odloãno odbije pro‰njo, da bi v tem kaj posredoval,skoro malo osorno. Baron naredi nekoliko osupljen obraz,reãe, da bode storil to sam, kar mu on neprijateljsko odreka,in odide na po‰to.

Prej, ko je Leon sli‰al, da se moÏi Pavlina, do katere je ven-dar najtoplej‰e simpatije imel, ni bil tako protiven kakor zdaj,ko je sli‰al, da bode tudi Matilda tako brÏ v zakon stopila —in s kom? S tem brezsrãnim, sebiãnim ãlovekom, ki tako na-ravnost pove, da jemlje bolj njen denar nego njo! Izku‰njavoje v sebi ãutil, tja iti in ubogo, dobro deklico svariti, poduãi-ti, naj ne vrÏe po‰tenega, nedolÏnega srca ãloveku, ki je no-tranje brez du‰e in brez vsega blaÏjega, le vnanji videz in pre-vara.

Ali vendar je zopet videl, da nima pravice, vtikati se kotsvetovalec v tuje stvari, pa tudi, da ne gre in da je nevarno.

BESeDACVET IN SAD

197 

Niãesar mu ni ostalo nego deklico milovati. Poleg tega pa muje bilo tako ãudno, da se veã dni ni mogel odloãiti iti na po‰toh Gorãevim.

Nazadnje pa vendar ni mogel drugaãe, ubral je pot podnoge, dostikrat hojeni pot na po‰to. Pred hi‰o je dobil Matil-do.

»Bali smo se Ïe, da smo vam kaj naredili, tako dolgo vasveã ni bilo. Navsezadnje bi bili imeli ‰e Pavlinino moÏitevbrez vas praznovati,« reãe ona.

»In va‰o? Sli‰al sem, da bode obenem. Va‰ Ïenin sam mi jeto povedal,« odgovori Leon.

»Moje ne bode. Ni obenem ni kdaj in Ïenina nimamo niã,da boste vedeli,« reãe ona odloãno in se obrne proã.

»In baron?«»âujte! âe neãete, da vas nikdar veã ne pogledam, ne ime-

nujte mi nikoli veã tega ãloveka.«»Zakaj?«»Vi ste sitneÏ; bodo vam Ïe drugi povedali, ali mene naj

taãas ne bode zraven, da veste.«Preko dvora pride Gorec in prav tako kakor hãi okara mla-

dega soseda, da ga tako dolgo ni bilo. Vajen je bil prej vednovideti ga. Matilda je bila medtem v hi‰o od‰la in Leon je pri-liko dobil vpra‰ati, je li res razdor med baronom in Matildo.Stari mu potrdi in pristavi, da je prav vesel, ka je tako pri‰lo,ker zdaj, ko ga je bolj spoznal, ne bi ga rad imel za zeta.

»Hotel je z dekletom vred tako veliko vsoto denarja, ka-kr‰ne res nimam pripravljene in je zdaj tudi ne dobim dru-gaãe, nego ãe posestvo zadolÏim. To mi je pa vendar hudo.Do starosti sem brez dolga gospodaril, a zdaj naj bi na staredni dolgove delal za hãer, ki tako vse dobi, kadar me ne bode

BESeDACVET IN SAD

198 

veã, ker s seboj tudi jaz ne ponesem niãesar, nego kar mi bo-de sama pod glavo dela. Tako sem njemu odgovoril in takosem tudi deklici razloÏil, katero sem bil k najinemu razgovo-ru poklical. Vem, da bi se bili tudi veselili, ko bi jo bili videli,kako mu je vrata pokazala za vselej, ko je sli‰ala, kake pogo-je mi stavi. Vesel sem je bil, da se je vse v meni smejalo. Pravkakor kakov deãko. Ne bi bil mislil, da je tako pametna.«

Tako je Gorec pripovedoval, ko sta v hi‰o ‰la k drugim.Leon je to poroãilo z velikim veseljem poslu‰al. Ponoãi pa

potem ga je ob‰el nekov trden sklep, katerega je izvr‰il takojdrugi dan, ko je zopet na po‰to pri‰el.

Spazil je namreã Matildo, ko je bila sama. Prijel jo je zaroko, da mu uiti ni mogla, in ji rekel s ‰aljivim glasom, ki jebil pa nekoliko neroden, ker se je tresel in je prihajal z zarde-lega obraza:

»Gospodiãna, meni se zdi, da bi bilo vendar dobro, da sevi s Pavlino vred moÏite. Niã se ne hudujte, jaz ne mislimonega, jaz mislim drugega, ki od oãeta Ïeli samo vas. âe stezadovoljni, dajte mu desnico, pred vami stoji, prav zares.«

»Jutri, danes sem ‰e na onega preveã huda,« odgovori ona,a mu dá zahtevano desnico.

»Danes, danes!« sili on.»Jutri,« trdi ona, iztrga se mu in ta dan je ni bilo veã videti.Drugi dan je bil Leon zopet tu in pripovedovali so mi, da

ne zastonj. Tudi Barba je morala nekaj takega sli‰ati, ker pri-povedovala je svojim pra‰iãem, da jih ne bode veã dolgo pi-tala, ker pride nova gospodinja na Zabrezje, pod novim uka-zovanjem pa ona ne sluÏi, kratko ni malo ne.

BESeDACVET IN SAD

199 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-104-5