1

DAN: YOUR DIVE SAFETY ASSOCIATION III QUARTER 2009

Alert DiverVzrok zA skrb.

Debelost in s tem poveza zdravstvni problemi so lahko za potapljače

problematični

PoslušAjte kAj VAm goVori telo

Kje je najbližja Komora? DAN-ova razprava o lociranju rekompresijske komore

3

Editor DAN EuropeCasella Postale 7764026 Roseto degli Abruzzi (Te) ItalyPhone +39 085 893 0333Fax +39 085 893 0050Skype: Dan_europe_foundation

Publisher Prof. Alessandro Marroni M.D.

TranslatorsEnglish Bird DeelyItalian Laura MarroniDeutsch Achim Strieben

Français Gwendolyn HaydenEspañol Marta Javier CornejoNederlands Els KnaapenFinnish JP VuorioTurkish Bahattin MemisogluPolish Jaroslaw WochCroatian Ivan IvcevicHungarian Làszlò FogarasiPortuguese Bruno Stuart-TorrieCzech Klement HartingerSlovak Michal PalkovicSlovenian Igor Urh

Art Director: Francesca Marroni

e-mail: mail@daneurope.orgWebsite: www.daneurope.org

Distribution: Worldwide

Alert Diver summary III QUARTER 2009

editorial 4by Alessandro Marronibullettin boardDAN Training 5by Eric DouglasIDAN tečaj za oskrbovalca komore in operaterja komore 8by Guy Thomas-incident insights-DKO možganov in hrbtenjače. To obolenje je nastopilo po ponovljenem globokem potopu. 14by Joel DovenbergerNevrološka oblika DKO. Simptomi so se pojavili po globokem dekompresijskem, tehničnem potopu 16by Joel DovenbargerPoslušajte kaj vam govori telo 19 by Jeff Mayers-medical line-Vzrok za skrb. Debelost in s tem poveza zdravstvni problemi so lahko za potapljače problematični 23By Marty McCaffety-research- DAN je pričel s poročili o zbirki incidentov med potapljanjem na vdih 28By Neal W. PollokLetenje po potopu 35 by Dan Staff-special section, Hyperbaric Chamebrs-Zniževanje pritiska. Tesnobo pred zdravjenjem v hiperbarični komori lahko omili predhodno poznavanje dela ozadja s tega področja 41By Eric Schinazi -Dive medicine-Hiperbarična terapija s kisikom. Kaj je to? Kratek pregled 45By Joel DovenbergerKje je najbližja komora? DAN-ova razprava o lociranju rekompresijske komore 48By DAN Staff

eNjoYreADiNg!!!

Download

4 5

Prof. Alessandro Marroni M.D.President, DAN EuropePresident, International DAN

D ragi član DAN Europe,To je druga izdaja nove, elektronske oblike revije Alert Diver, ki ste jo prejeli. Upam, da cenite spremembo, za katero zagotavljam,

da ni bila enostavna zaradi mnogih razlogov.Vedno je težko opustiti dobro delujoč in z leti cenjen sistem, vendar pa po 10 letih izdajanja tiskane evropske verzije revije Alert Diver in zahvaljujoč vsem vam in vaši veliki podpori rasti DAN Europe v vseh evropskih državah kakor tudi v mnogih drugih državah izven geograf-ske Evrope, je »vaša«, organizacija za varno potapljanje pomembno zrastla in šest jezikov, ki smo jih uporabljali za komunikacijo z vami, enostavno ni bilo več dovolj, da bi zagotovilo primerno, razumljivo in

pravilno informacijo za vse vas.Globoko sem prepričan, da je pot do varnega potapljanja tlakovana z pravilnimi informacijami in zgra-jena s pravilnim izobraževanjem.To je edino možno doseči, če je zagotovljeno odgovarjajoče razumevanje in ničesar tega bolje ne zagotovi, kot poslušanje in branje v lastnem jeziku. Kot ste opazili, je to naša nova pot in prizadevamo si, da bi evropska revija Alert Diver bila prevedena v vedno več jezikov, kmalu bodo vključeni tudi drugi skandinavski jeziki, kakor tudi v čim več jezikov Vzhodne Evrope, za katere še nimamo prevodov.Sčasoma bomo storili kar je možno, da bo revija prevedena tudi v jezike, ki ne uporabljajo latinice, vendar je to povezano z določenimi težavami informacijske tehnologije. Prosim, da potrpite z nami, ker potrebujemo določen čas, da dosežemo ta izzivalni cilj!Za vse tiste, ki niste navdušeni nad branjem preko Interneta, načrtujemo vsako letno izdajo zbirke evropskega Alert Diver-ja na DVD-ju. Resnično bom hvaležen za kakršen koli komentar, predlog, nasvet ali pa kritiko. Sporočite nam prosim vaše mnenje o novi obliki revije Alert Diver in kako bi jo lahko še izboljšali (pišite na elektronski naslov editor@daneurope.org ).Vaše mnenje je za nas pomembno in nam bo v pomoč, da bi vam še bolje pomagali z dobrimi informacijami za varno potapljanje.

ureDNikoVA beseDA

bullettin boardDAN šolANjenevrološka ocena za potapljače na mestu nezgode. naslednja stopnja je zagotovitev oskrbe poškodovanega potapljača. Avtor: Eric Douglas, DAN America Direktor šolanja

Približno dve tretjini potapljačev z dekompresijskim obolenjem (DKO) ima poškodbo živčnega siste-ma. Znake, ki so običajno nejasni, lahko potapljači prezrejo. To ima lahko za posledico, da potapljač take znake ocenjuje kot nepomembne, ali pa, da niso povezani s potapljanjem.Pri oskrbi poškodovanega potapljača je pomemben dejavnik zgodnje prepoznavanje svarilnih zna-kov DKO in aktiviranje plana za pomoč v sili. Prva stopnja pri oskrbi poškodovanega potapljača je razumevanje teh zgodnjih znakov in določitve njihove teže.

Nov program DAN sedaj nudi nov program kot pomoč pri določitvi teže, oz. resnosti znakov, kar bo pripomoglo k potrebni pomoči. DAN-ov novi program »Nevrološka ocena za potapljače na mestu nezgode« bo pomagal določiti:- ali so potapljačeve poškodbe povezane s potapljanjem, - kako prepričati potapljača, da sprejme prvo pomoč in - kako pomagati zdravniku, da oceni obseg potapljaške nezgode.Dr. Richard Moon, DAN America zdravstevni direktor, pravi: »Pri potapljačih z dekompresijskim obolenjem je končni izid zdravljenja odvisen od prisotnosti ali odsotnosti nevroloških znakov in simptomov. Nevrološki znaki se lahko spregledajo pri površnem pogovoru ali pregledu. Običajno ni takoj na razpolago zdravstveno osebje, ki je izšolano za nevrološko ocenjevanje. Te potrebe bo izpolnil šolski program za nevrološko oceno za ne zdravstvene osebe.« Temeljita, učinkovita in enostavna nevrološka ocena bo pripomogla k obravnavanju potapljačev v nujnih primerih na tri načine:

6 7

bullettin boardbullettin board

1) Zdravniki in DAN-ovi zdravniki bodo imeli zanesljiv sistem za oceno nujnosti zdravljenja potapljaške nezgode glede na simptome, ki jim jih bodo sporočili potapljači z mesta nezgode. 2) Šolanje kliničnega osebja z oddaljenih lokacij, kjer se potapljači potapljajo, je običajno težko izvedljivo in nezanesljivo. 3) Glede na DAN raziskave, potapljači pogosto zamujajo z aktiviranjem plana v sili, s prvo po-močjo s kisikom in dokončno zdravstveno oskr-bo zaradi zanikanja obstoja simptomov DCO. S tem, da imamo enostaven sistem za nevrološki pregled, lahko poškodovanemu potapljaču po-kažemo, da obstaja problem, z analizo simpto-mov pa potapljača hitreje pridobimo za zdravlje-nje na samem mestu (dihanje 100% kisika). Le profesionalno zdravniško osebje lahko di-agnosticira zdravstveno stanje ponesrečenca. Informacije, ki se jih pridobi med nevrološko oceno na licu mesta, bodo pomagale zdravniku, da bo razumel obseg poškodbe in kako se je lahko spremenila v času, ko je potapljač prišel do dokončnega zdravljenja. Poglavja iz programa vključujejo: - namen nevrološke ocene na licu mesta, - pet področij, ki sestavljajo nevrološko oceno na licu mesta: mentalno delovanje lobanjskih živcev, motorične funkcije, čutne funkcije, ravno-težje in koordinacija, - jemanje podatkov o potopu, - kako izvesti nevrološko oceno na licu mesta. Razvoj programa Program nevrološke ocene na terenu obstaja že leta, tiskanih je bilo že nekaj različnih verzij, vključno s tisto, ki jo je naredila U.S. Navy and National Oceanic Atmospheric Administration (NOAA). Po pregledu teh programov se je DAN odločil, da je veliko pregledov v teh programih nepraktičnih za povprečnega potapljača v rekre-ativnem potapljaškem okolju. Ti programi so bili namenjeni potapljačem z široko podporo in ne potapljačem na potapljaških ladjah. Dr. Moon in Dr. Wayne Massey, nevrologa na Duke University Medical Center in člana uprav-nega odbora DAN, z iskušnjami v zdravljenju

poškodovanih potapljačev, sta ocenila obstoječe programe in določila kaj je resnično nujno in prak-tično za uporabo na terenu. Iz teh razprav je DAN Training razvil nov program. Veliko DAN trenerjev inštruktorjev, ki so testirali ta program ocenjujejo, da je to manjkajoči del v sestavljanki. Ta program je pomemben, da pripelješ potapljača do naslednje stopnje. Mnogi so občutili, da ne morejo za potapljača ničesar več storiti potem, ko so mu nudili kisik kot prvo pomoč. Ta program jim sedaj nudi naslednjo stopnjo v oskrbi poškodovanca. Prepoznavanje problema Letno poročila DAN-a o dekompresijskih obolenjih, potapljaških smrtnih primerih in Projektu raziska-ve potapljanja, navaja veliko primerov potapljačev, ki so po potopu kazali znake nevroloških kom-plikacij, ki pa so bile neprepoznane več ur ali celo dni, ker niso ocenili, da bi primer obravnaval bolj poglobljeno. V zadnjem poročilu je povprečni čas od pojava simptomov do pričetka zdravljenja 19 ur. Nasprotno pa je največji odstotek potapljačev, ki poročajo, da so začetne simptome občutili v teku ene ure po potopu. Pomembno število potapljačev občuti začetne simptome dekompresijskega obolenja, vendar pa se kljub temu vrnejo v vodo za drugi potop. Trije najobičajnejši simptomi DKO so: 1) otrplost in mravljinci, 2) bolečina, 3) mišična slabost. Vsi trije simptomi nakazujjo na nevrološke težave in DKO Ti dejavniki skupaj kažejo na pomembnost, da so vsi, ki so povezani z potapljači – posebno tisti, ki potop nadzorujejo – izšolani za nevrološko oceno. Na DAN tečaju prve pomoči s kisikom za potaplja-ške poškodbe se uči prepoznavanje simptomov DKO, kar je predpogoj tega programa. Potapljači in še posebno vodje potopov, morajo razumeti, kaj se dogaja s potapljači pod njihovo oskrbo. Navkljub osnovnim informacijam, ki so na razpolago potapljačem, ti še vedno ignorirajo dejstva in zavračajo zdravljenje. Po pojavu simptomov potapljači pogosto čakajo predolgo z iskanjem zdravniške pomoči zaradi dveh razlogov: zanikajo obstoj problema ali pa iščejo izgovore za njihove simptome. Ko problemi ne izgi-nejo končno poiščejo pomoč. V primeru zadnjega poročila je potapljač po prihodu na površino občutil mentalno odklopljenost in se približno pol ure ni mogel spomniti imen drugih potapljačev na ladji. V medicini se to imenuje »spre-menjeni mentalni status« in zahteva takojšnjo akcijo. V tem primeru ni nihče reagiral in potapljač je nadaljeval s potapljanjem. Nekaj dni kasneje je bil zdravljen zaradi DKO. Ko končate oceno dosedanjega poteka poškodbe pričnete z določanjem težave ali predhodnega stanja, ki je povzročil simptom. V osnovi je to pogovor. Dejanska ocena zoža področje možnih težav in zagotovi poročilo z informacijami za zdravnike. Če je potapljač, ki je v vlogi vodje potopa sposoben hitre ocene situacije in prikaže poškodovanemu potapljaču, kje lahko obstaja problem in ga prepriča, da poišče zdravniško pomoč, lahko taka akcija zmanjša zamudo pri prepoznavanju simptomov in s tem zamudo za zdravljenje.

Za več informacij o tem programu obiščite DAN spletno stran HYPERLINK "http://www.daneurope.org/training" www.daneurope.org/training kjer boste lahko prebrali več o posebnostih tečaja in našli vam najbližjega inštruktorja. ●

Beginning the neuro exsam.

Blood pressure test.

Hearing test.

9

bullettin board

8

red nekaj leti je DAN v evropski regiji pričel s pro-gramom za pomoč pri rekompresijski komori in partnerskim programom (PRKPP)Pobuda je imela za cilj zmanjšanje vseh možnih

tveganj, ki bi lahko nastopile pri upravljanju z rekompresij-sko komoro. Razlog je bil v tem, da smo hoteli zagotoviti, da bodo DAN člani dobro in varno zdravljeni, ko bodo mo-rali po potapljaški nezgodi oditi v eno od teh komor.Zato je skupina DAN strokovnjakov obiskala hiperbarične ustanove na oddaljenih lokacijah, da bi pripravili njihovo oceno. Po obisku so ustanove prejele poročilo z dragoce-nimi informacijami kako varneje delovati in kaj storiti, da to dosežejo.Ena od stvari, ki smo jih opazili med obiski v sklopu progra-ma PRKPP je bila, da se hiperbarične komore na oddalje-nih lokacijah ne uporabljajo pogosto, vendar pa je njihova prisotnost izredno pomembna za zagotavljanje možnosti, da jih lahko koristijo potapljači v nujnih primerih. Zaradi koristi potapljačev je važno, da se zagotovi, da te komore ostanejo v delovanju in, da so varne.Medtem, ko je očitno dobra novica, da te komore ne delu-jejo pogosto (ni veliko nesreč) pa to pomeni tudi, da je za njihovo osebje težko, da ohranjajo na višini svoje sposob-nosti za opravljanje s komoro. Opazili smo tudi, da so operaterji teh komor potapljaški in-štruktorji, ki jih pokličejo v primeru potrebe . Glavni razlog je v tem, da na ta način lahko zagotovijo, da bo vedno na razpolago operater komore. Dejansko vse komore nimajo stalnega plačanega osebja, ki bi bilo v pripravljenosti 24 ur na dan, 7 dni v tednu, ker bi bili stroški previsoki. Vendar tudi v primeru stalne posadke ni nič nenavadnega, da se osebje pogosto menja. Ne glede na to, kolikokrat se menja osebje, ki dela s ko-moro, mora biti vsak, ki dela izven ali v komori usposo-bljen in mora redno obnavljati svoje znanje. V večini primerov šola osebje zdravnik, ki pa je tam tudi le za omejen čas. Problem je, da v takih primerih šolanje ni enotno, ampak je vedno odvisno od takrat prisotnega zdravnika, ki pa običajno ne pozna vseh podrobnosti ko-

more. Pri vsaki komori je namreč drugačen raz-pored ventilov, cevi, kompresorjev in varnostne-ga materiala. Čeprav se mogoče zdi čudno, smo celo opazi-li, da ne obstajajo posebna navodila za uporabo ali pa da se prisotna navodila ne uporabljajo, ker uporabljana komora ne izgleda tako kot komora, ki je opisana v navodilih za uporabo. V takih primerih se potrebuje navodila za upora-bo, ki so napisana za prav to komoro in program šolanja, ki bo zagotovil, da bo vsak član osebja izšolan in na enak način ponovno šolan za delo s komoro, ki jo uporablja.Vendar to ni bilo tako, dokler DAN tega ni naredil in s tem zagotovil dodatno podporo komoram in varnost potapljačev.

Tečaj za oskrbovalca komore in operaterja komore Tečaj za oskrbovalca komore traja tri dni in v tem času se tečajniki, ki delajo v hiperbarični komori, naučijo kako kot strežnik delati s komoro, da bi lahko na najboljši način pomagal poškodovanemu potapljaču med zdravljenjem.Oskrbovalec komore mora zagotoviti, da ne bo nobenih nevarnostnih tveganj med zdravljenjem v komori in mora tesno sodelovati z operaterjem komore ali »voznikom komore«. Izučen bo tudi, kako znotraj komore reagirati v nujnih primerih.Tečaj za operaterja komore traja 5 dni in na njem se šolajo operaterji, kako delati z hiperbarično ko-moro.Tečajnik se nauči nekaj teorije, ki je potrebna za razumevanje delovanja komore in kako se sestavi (tehnično) hiperbarična oprema, naučijo pa se seveda tudi kako varno uporabljati komoro in kako hitro in pravilno reagirati v nujnih primerih.Da bi bili dobro izšolani, se uporablja varnostne vaje, kot standardni način dela. Najboljši način, da se to doseže, je šolanje operaterja za komoro, ki jo uporablja.Teorija je vedno ista, praktični del tečaja pa je odvisen od komore, ki se uporablja. Nekatere komore imajo na primer sistem poplavljanja za gašenje ognja, druge pa le ročne gasilne aparate. Šolanje ose-be za sistem poplavljanja ni možno, če komora na kateri se šola nima tega sistema.Bistveno je torej, da je tečaj za oskrbovalca in operaterja komore tako specifičen.Tečaj je prilagojen na določeno komoro.

Kako to deluje? Obstaja splošni priročnik za uporabo, ki vsebuje vse možne informacije, ki bi bile lahko koristne pri uporabi katere koli komore.Ta priročnik je delovni material na tečaju za inštruktorje, ki ga bodo potrebovali, da bodo pripravili pri-ročnik za komoro, na kateri bodo izvajali tečaje. Zato inštruktorji prispejo na mesto tečaja nekaj dne prej in se seznanijo z podrobnostmi in posebnost-mi komore, na kateri bo potekal tečaj.

By Guy Thomas, Director of Training and Operations, DAN Europe P

IDAN tečaj za oskrbovalca komore in operaterja komore

bullettin board

Operater komore pri delu

Inštruktor ugasne ekran… izgubite vidni kontakt, ni zvoka in izgubljate pritisk …kako boste reagirali?

11

bullettin boardbullettin board

10

Nato inštruktor doda v priročnik in predstavitev slike, ki jih bo uporabljal med tečajem. V primeru, ko priročnik opisuje vstopni ventil za kisik, bodo tečajniki videli na sliki v priročniku in v predstavitvi ventil (in njegovo lokacijo), ki ga uporabljajo na njihovi komori. Inštruktor tudi izbriše iz splošnega priročnika dele teksta, če komora nima opreme opisane v tem te-kstu.Če na primer splošni priročnik opisuje potopni sistem gašenja in ta ni del opreme na tej komori, bo enostavno izbrisal ta del teksta in pustil le tekst, ki se nanaša na ročne gasilne aparate.Kot končni rezultat bo inštruktor imel elektronsko verzijo priročnika za tečajnike, ki ga bo lahko natisnil in dal vsakemu udeležencu tečaja. Tako bodo tečajniki dobili priročnik, ki bo prikazoval in opisoval le njihovo komoro. To ne bo samo olajšalo procesa učenja, temveč ga bo naredilo tudi učinkovitejšega.Po končanem in stiskanem priročniku, kar vzame inštruktorju približno 2 dni časa, se tečaj lahko prič-ne. Kako je tečaj organiziran?Tečaj poteka za osebje ene ustanove in je organiziran na njihovi lastni komori. Tečaj je razdeljen na več modulov, ki omogočajo, da so teoretične lekcije obdelajo tudi v praksi.Karkoli se tečajnik med teorijo nauči, mora praktično narediti takoj po določeni lekciji. Ko tečajnik obvlada praktični del, se vrne v predavalnico za naslednjo teoretično lekcijo. V primeru, da se učijo o ceveh in ventilih, ki se uporabljajo na komori, morajo v praksi preveriti potek cevi in določiti ventile, ki vodijo iz komore.V primeru, da se učijo o dvigovanju pritiska v komori, morajo to tudi v praksi narediti.

Tečaj za oskrbovalca komore med drugim vsebuje sledeče teme: Postopki in preverjanje v komori po potopu Uporaba vgrajenih dihalnih sistemih Vaje v primeru požaraToksičnost kisika med zdravljenjem Onesnaženje atmosfere v komori Nadpritisk v komori in izguba pritiska

Medicinski nujni primeri Higiena v komori Postopki pred »potopom«Spremljanje poškodovane osebe Odmori v dovajanju plina in zraka med zdravlje-njem Težave med »dvigom«

Tečaj za operaterje vsebuje: Tipi dekompresijskih komor Dolžnosti in odgovornostiGlavne komponente in jihovo delovanje: vstop in izstop plina, osvetlitev, električna oskrba, sistem gašenja, komunikacije, kontrola okolja, postopki v sili in varnostne naprave Postopki opravljanja s komoro (tudi preverjanje

pred potopom) Zagotavljanje zdravljenja v komori (potaplja-ške tabele) Prezračevanje komore (zmanjšanje tempera-ture in koncentracije kisika ali CO2)Procedure zaklepanja in odklepanja komore Dvig komore na površino (izenačitev pritiska v komori z zračnim pritiskom okolice) Postopki po potopu Možne težave med zdravljenjem Postopku v primeru sile Požari in eksplozije v komori Rokovanje s kisikomHiperbarična terapija s kisikom Koordinacija z potapljaškim zdravnikom

Tečaj je pripravljen tako, da je vsak udeleženec najprej izšolan za oskrbovalca komore nato pa opravi še tečaj za operaterja komore. Tak način organizacije teh dveh tečajev zagotovi, da bo vsak tečajnik razumel, da karkoli operater naredi zunaj komore, bo to imelo učinek na oskrbovalca in pacienta, ki se-dita v komori. Operaterja komore ni možno izšolati brez predhodnega tečaja za oskrbovalca komore.

Na koncu tečaja prejmejo tečajniki certifikat za Operaterja in/ali oskrbovalca za njihove komore. Priročnik in slajdi v elektronski obliki ostanejo pri komori in varnostni direktor jih lahko uporabi pri šo-lanju novega osebja ali ponovnem šolanju obstoječega osebja, ali pa za redno ponavljanje varnostnih vaj. S temi tečaji DAN ni le ustvaril močnejše povezave med DAN-om in hiperbaričnimi ustanovami, am-pak je tudi zagotovil, da bodo potapljači, naši člani, deležni najboljšega možnega zdravljenja in oskrbe, če bodo potrebovali zdravljenje v eni od teh ustanov širom po svetu. S takim načinom dela bo poskr-bljeno za učinkovito zdravljenje in varnost med postopkom v hiperbarični komori.

Prvi tečaj za oskrbovalca in operaterja komore, organiziran na Cipru Prvi tečaj za oskrbovalca in operaterja komore na področju DAN Evropa je bil organiziran v Limassolu

To je ventil o katerem smo govorili, ki se aktivira v primeru požara

Mokri oskrbovalci komore po požarni vaji v komori

Nadzor nad časom in “vožnja” komore

12 13

na Cipru, od 1 do 8 junija 2009.Skupino študentov so sestavljali trije izkušeni operaterji hiperbarične komore, dva člana osebja DAN Evropa, dva člana osebja iz DAN Južna Afrika in dveh novih operaterjev komore.Inštruktor na tečaju, Bertus Brands iz Južne Afrike, je zagotovil, da je vsak udeleženec tečaja imel dovolj pomoči na treningu in, da se je počutil samozavesten na koncu tečaja.Ta tečaj ni bil izveden samo zato, da bi izšolali nove operaterje hiperbaričnih komor temveč, da bi imeli nekaj evropskih inštruktorjev, ki bi lahko odšli in poučevali samostojno na takih tečajih.

Kaj menijo tečajniki o tečaju?Reakcija študentov je bila izredno pozitivna, kar je takoj pokazalo vrednost in pomembnost tečaja.

Spodaj je nekaj odzivov tečajnikov:

“Prisostvovanje na tečaju za operaterja komore, na katerm sem prisostvoval je bil odli-čen, saj je na njem predavalo nekaj najsposobnejših ljudmi s tega področja”. Chris Demetriou, direktor potapljaškega centra in DAN trener inštruktor.

“Tečaj je bil intenziven, vendar zelo prijeten. Celo izkušeni oskrbovalci in operaterji ko-mor se lahko tako kot jaz, naučijo veliko novih stvari iz teh programov. Prepričan sem, da bodo od teh dveh tečajev imeli ogromno koristi osebje in prostovoljci hiperbaričnih komor po celem svetu. Tečaja ter DAN-ov vodič ocene tveganja za hiperbatično komo-

ro, kažejo na to, da DAN resnično skrbi za varnost potapljačev širom po svetu”.Harry Barthel, hiperbarični tehnik in DAN trener inštruktor

“Dovolj je, da se pove, da sta ta dva tečaja neizmerno koristna in, da bodsta zelo dobro vplivala na delo v potapljaških centrih in hiperbaričnih komorah po celem svetu. To je resnično partnerski odnos z vami in zato se vam zahvaljujem v imenu potapljaške sku-pnosti, najbolj pa z naše strani, saj nismo naredili ničesar, imamo korist, odkar smo se

povezali z DAN-om!”Clive Martin, lastnik potapljaškega centra in gostišča ter kisikovega centra

“Bil sem dokaj nervozen, ko smo pričeli program za oskrbovalca in operaterja komore, ker nisem vedel kaj me čaka naslednjih sedem dni. Zaradi sistema po katerem je pro-gram strukturiran in načina podajanja snovi, me je zaskrbljenost minila in pričel sem resnično uživati v tečaju V času tečaja sem srečal veliko sposobnih ljudi in postopna obdelava vseh možnih vidikov rekompresijske komore mi je dalo znanje in zaupanje, da bom dober oskrbovalec in operater komore. Fantastični tečaj!! Najlepša hvala.”

Jurg Dahler, direktor Fineglobe in DAN trener inštruktor

bullettin board

“ Ta projekt je novo drzno dejanje International DAN (IDAN). Vse osebje IDAN je delo-valo skupaj in bo pričelo zbrezplačnonuditi te tečaje svojim lokalnim PRKPP partnerjem (pomoč pri rekompresijski komori in partnerskim program). Program bo imel globalni vpliv na varnost potapljanja. Ker potapljači precej potujejo in se potapljajo na »odda-ljenih« lokacija (to vključuje tudi potapljanje na popularnih destinacijah v Egiptu) in se nesreče lahko zgodijo kjerkoli, je pomembno, da se nudi ustanovam z rekompresijskimi

komorami na kateri koli od teh lokacij enake možnosti in pomoč. Na koncu bodo od tega imeli korist potapljači, ki so v primeru potrebe lahko zdravljeni v eni od teh komor. DAN skrbi za varnost potaplja-čev na veliko načinov. To je eden od načinov za katerega je možno, da ga potapljači ne pričakujejo med DAN-ovim seznamom skrbi za potapljače.Guy Thomas, direktor šolanja in delovanja, DAN Evropa ●

Udeleženci prvega DAN tečaja o rekompresijski komori

bullettin board

14 15

By Joel Dovenbarger, Vice President, DAN America Medical Services

globlji od 25 metrov. Vsi trije potopi so bili več nivojski in niso zahtevali dekompresije. Na vseh potopih je uporabljal svoj potapljaški računalnik, delal je varnostne postanke, uporabljal je zrak in ni imel težav z opremo ali pri dvigu.Komplikacije Približno 20 minut po dvigu na površino po za-dnjem potopu in po tem, ko je slekel potapljaško opremo, je občutil v želodcu krčom podobne bole-čine, ki so se postopoma selile proti prsnemu košu in obkrožile spodnji del trupa. Bolečini v hrbtu je sledila odrevenelost in bolečina v levi roki.Posadka ladje je opazila, da je potapljač v stanju povečanega stresa in, da ni zmožen učinkovite komunikacije. Takoj je dihal kisik in nato so se povezali z DAN-om za pomoč in organizacijo ter evakuacijo potapljača na kopno ZDA. Potapljaška ladja je bila od najbližjega kopnega oddaljena se-dem ur. DAN je pomagal pri najetju reševalnega helikopterja za prevoz potapljača do najbližje bol-nišnice in hiperbaričnega objekta, kjer so bili uspo-sobljeni za zdravljenje poškodovanih potapljačev.

Potapljaška ladja je bila oddaljena sedem ur od najbližjega kopnega. DAN je poma-gal pri najetju reševalnega helikopterja za evakuacijo potapljača do najbližje bolni-

šnice in hiperbarične utanove.Potapljač Potapljač je bil 58 let star moški, potapljaški in-štruktor, ki je imel potapljaški izpit 30 let. Z leti je opravil na stotine potopov s tem, da je lansko leto opravil preko 100 potopov. Čeprav je bil za svojo višino pretežek, je imel aktivni življenski stil. Imel je težave s hrbtenico v ledvenem predelu, vendar ni jemal nobenih zdravil, razen občasno ibobru-fen proti bolečinam.Potopi Potapljač je bil na potapljaških vikend počitnicah na otokih daleč od obale Združenih držav. V dveh dneh je opravil šest potopov. Prvi dan je bil nje-gov najgloblji potop na 34 metrov, zaradi česar je moral opraviti dekompresijske postanke. Drugi dan potapljanja je opravil tri potope, prva dva potopa na globino 30 metrov, tretji pa ni bil

DKo možganov in hrbtenjače. to obolenje je nastopilo po ponovljenem globokem potopu.

incident insightsZdravljenje Potapljača so pričeli zdraviti šest ur po končanem potopu. Ob sprejemu je bil šibak v nogah in ni mogel hoditi niti stati, vendar pa je lahko komuniciral in ni bil več pod takim stresom kot v začetku. Bolečine v trebuhu in odrevenelost leve roke so skoraj izginili. V kratkem času po sprejemu je bil zdravljen v komori po tabeli 6 ameriške mornarice. Kasneje istega dne je prejel še eno zdravljenje v skladu s tabelo 6 in naslednji dan tretje zdravljenje po tabeli šest. Vsakič je občutil, da so se njegovi simptomi malo zmanjšali. Na koncu so vsi simptomi izginili razen bolečin v hrbtu.Zadnji dan zdravljenja je bil sestavljen iz dve urne terapije, da bi odpravili bolečine v hrbtu. Občutil ni nobenega izboljšanja in odpuščen je bil z blagimi bolečinami v hrbtu. Razprava To je primer resne paralitične oblike dekompresijske bolezni (DKB), ki ima včasih za posledico stalno invalidnost. Nevrološki simptomi so v tem primeru popolnoma izginili razen blagihbolečin v hrbtu, za katere se je menilo, da so posledica nadraženosti zaradi stare poškodbe. Potaplja-čevo polno okrevanje v smislu izginitve teh novih simptomov je verjetno posledica učinka prve pomoči s kisikom, ki jo je prejel že na ladji in med transportom do bolnice. Imel je srečo, da je prejel pomoč dovolj hitro in je dobil helikopter še podnevi za transport preko precejšnje razdalje.Težko je napovedati izhod zdravljenja primerov DKB, ki vključujejo paralizo, vendar hitra pomoč, te-rapija s kisikom in transport v komoro v nekaj urah po pojavu simptomov, je temu potapljaču sigurno pomagalo. Po predlaganem času okrevanja se je lahko vrnil k potapljanju in poučevanju. Kaj je tabela 6? Zdravljenje po tabeli 6 traja najmanj 4 ure in 45 minut in se uporablja vedno, kadar je na razpolago kisik, ker dihanje kisika pod pritiskom v komori pomaga pospešiti izločanje dušika iz tkiv. Čas zdra-vljenja se lahko podaljša do osem ur, glede na težo simptomov. Med tem zdravljenjem potapljač diha 100 odstotni kisik preko maske, ki je podobna maskam letalskih bojnih pilotov ali pa ima čelado, ki vključuje celo glavo. Zdravljenje po tabeli 6 se prične z »potopom« do pritiska, ki je enak pritisku na 18 metrih v morju. Po določenem času se dvigne potapljača s hitrostjo 0,3 m na minuto na pritisk, ki je enak pritisku na 9 metrih. Zdravljenje najdlje poteka na 9 metrih. Nato se zopet s hitrostjo 0,3 m na minuto dvigne pota-pljača do površine oz. do pritiska zunanje atmosfere. Nadaljne zdravljenje je na splošno krajše in se uporabi, če simptomi ne izginejo. ●

P

16 17

incident insightsincident insights

Nevrološka oblika DKO. Simptomi so se pojavili po globokem dekompresijskem, tehničnem potopu

PotapljačPotapljač je bila 27 let stara inštruktorica potaplja-nja, ki je imela štiri leta potapljaški certifikat. Kot tehnični potapljač je po izpitu opravila preko 250 potopov. Navedla je, da jemlje anti-aksioznostna zdravila. Do tedaj ni imela poškodb in je bila v do-bri fizični kondiciji. Obravnavani potop je bil prvi dekompresijski trening potop. PotopPotop je bil planiran kot dekompresijski potop na globino 46 metrov za 20 minut. Za dihanje je uporabljala zrak v odprtem sistemu, za toplotno zaščito je imela oblečeno suho obleko in imela je kompenzator plovnosti. S suho obleko je do te-daj naredila več kot dvajset potopov v globinah od 6 do 18 metrov. Pred tem stažnim potopom je uporabljala potapljaške tabele za pred planiranje potopa. Na tem potopu pa je uporabljala potaplja-ški računalnik. Na potopu so bili dva tečajnika, in-štruktor in asistent inštruktor. Ko je potapljačica dosegla planirano globino je pričela s spretnostnimi vajami, ki so vključevale zaprtje treh ventilov in plavanje brez maske. Vi-dljivost je bila slaba, bilo ji je hladno in občutila je stiskanje suhe obleke, kar je vse skupaj prispeva-lo k neugodnemu počutju. Vse vaje je dobro opra-vila vendar je občutila vpliv dušikove narkoze in je imela poleg splošnega tesnobnega občutka še tu-nelski vid, razmišljanje je bilo počasno in povedala je, da so predmeti imeli oranžni odtenek.Dekompresijski postanki in dvig so skupno trajali približno eno uro. Na zahtevanih dekompresijskih postankih je uporabljala zrak z večjim parcialnim pritiskom kisika. Na končnem dekompresijskem postanku na 6 metrih je uporabljala 100 odstotni kisik. Kljub njenim problemom v globini je izjavi-la, da je potop potekal po planu. Inštruktor je imel občutek, da je vaje opravila dobro. Noben drug

By Joel Dovenbarger, Vice President, DAN America Medical Services

incident insights

udeleženec potopa se ni potožil na dušikovo narkozo ali, da bi imel druge težave. Ko je prišla iz vode je opazila, da ima na koži madeže na mestih kjer jo je suha obleka stiskala (verjetno je bil na teh mestih oviran pretok krvi). Ko je to videla je ugoto-vila, da je med potopom dodala premalo zraka v suho obleko. Menila je, da je bila dušikova narkoza tako močna, da ni opazila, kako jo obleka stiska. Med poto-pom ni imela nobenih težav z uravnavanjem plovnost.KomplikacijePribližno eno uro po potopu je v desni roki občutila topo bolečino, ki jo je spremljala blaga otrplost in mravljinče-nje. Dvajset minut kasneje je občutila utripajočo, topo bole-čino, podobno krčem, v desnem zapestju in komolcu. Ko je simptome opisala prijatelju inštruktorju ji je ta nudil prvo pomoč z dihanjem 100 odstotnega kisika preko regulatorja na zahtevo. V teku naslednjih 30 minut jo je pričela boleti desna rama in razvila se je srbečic preko celotnega trupa in pod rokami. Temu je sledil pojav rdečega, neenakomerno marmoriranega izpuščaja na zadnji strani obeh ramen, na trebuhu, na desni nogi in roki. Poročala je tudi, da počuti izjemno slabost in utrujenost.Diagnoza in zdravljenjeMed prevozom do najbližje bolnice so se njeni simptomi med dihanjem kisika le rahlo izboljšali. V bolnici so med začetno oceno stanja opazili njeno izjemno utrujenost in omotico. Nato je bila prepeljana v dru-go bolnico, kjer so imeli rekompresijsko komoro za zdravljenje potapljačev. Njeno zdravljenje v komori se je pričelo pet ur po pojavu simptomov.V času prve rekompresije so se simptomi na koži zmanjšali, vendar pa je imela težave pri hoji in stanju, če ji niso pomagali. Zdravljenje je dobo potekalo po tabeli št. 6 ameriške mornarice, izginile so bolečine, otrplost, mravljinčenje in kožni izpuščaj. Naslednji dan so se ji blage bolečine ponovile v sklepih in mišicah, zato je odšla na ponovno terapijo v lokalno bolnico s hiperbarično komoro. Potapljačica se je počutila omotično in zdravniško osebje je opazilo, da je rahlo nestabilna pri hoji ali stanju. Prejela je drugo terapijo v skladu z tabelo št. 6 ameriške mornarice. Rezultat je bil minimalno izboljšanje omotice in bolečin, vendar pa so tekom naslednjih treh tednov vsi simptomi izginili. Po dveh mesecih se je potapljačica vrnila k inštrukcijam v bazenu, vendar pa se ni štiri mesece globoko potapljala. Odkar se je pričela ponovno potapljati ni poročala o nikakršni ponovitvi simptomov.RazpravaVedno so sumljivi simptomi, ki se pojavijo kmalu po potopu, posebno kadar so nenavadni ali pa so se prvič pojavili. DAN v svojem poročilu o primerih DKO navaja, da so kožne oblike DKB kot so izpuščaji, marmorirana ali marogasta področja na koži, redka in so pogosto povezane s potapljanjem v hladni vodi.Glede na DAN-ovo letno poročilo o dekompresijskih obolenjih, potapljaških smrtnih primerih in pota-pljaških raziskav, se v primeru dekompresijskih obolenj (DKO) večina simptomov pojavi v prvih treh urah po potopu. Zgodnji pojav simptomov in njihov razvoj pogosto kaže na težko obliko DKO, ki jo je težko zdraviti. Kljub temu, da so bili potapljači presenečeni nad nepričakovanim pojavom simptomov

Photo By Sebastian Rosiak

Photo By Sebastian Rosiak

incident insights

18

Beseda potapljačaTa izkušnja me je spomnila na pomembnost detajlov. Če sedaj pogledam nazaj, se verjetno pred potopom nisem počutila dovolj udobno v moji suhi obleki. Nisem dovolj upoštevala dejstva, kako po-membno je, da se prepreči stiskanje suhe obleke zaradi česar lahko pride do zaviranja cirkulacije krvi in povečanja neugodja med potopom. Kožni obliki dekompresijske bolezni, ki se je pojavila pri meni, sta verjetno prispevala stiskanje obleke in močan mraz. Poleg tega sem vedela, da sem pod vplivom močne dušikove omame in bi morala biti bolj konzervativna pri mojih dekompresijkih postankih in de-lati daljše postanke od zahtevanega minimuma, saj je bil zame potop dokaj stresen.Na koncu naj povem, da je bila zame verjetno to najboljša potapljaška izkušnja, kar sem jih do tedaj imela. Ne mislim tega kadarkoli komerkoli priporočiti, vendar pa me je ta izkušnja naredila bolj pozor-no na pogoje potopa in na zmanjšanje dejavnikov, ki bi lahko pripeljali do dekompresijskega obolenja posebno, ko delam tehnični potop. Še vedno zelo uživam pri potapljanju, vendar sedaj med potopom razmišljam o zadevah, ki bi lahko povzročile problem, preden do njih pride. ●

pri poškodovani potapljačici, pa so takoj reagirali in ji nudili prvo pomoč s kisikom in jo nato odpeljali v najbližjo bolnišnico. To je verjetno imelo pomembno vlogo pri popolni ozdravitvi potapljačice. Naslednji pomembni vidik tega primera je, da je bila poškodovana oseba prepeljana v ustanovo, ki je lahko ocenila DKO in ga ustrezno zdravila. Pametno je, da se takoj poišče lokalno zdravniško po-moč, čeprav prva ustanova ni bila sposobna zdravljenja potapljačev. Lahko pa se v vseh bolnišnicah izvede nevrološki pregled, nudi kisik in intravenozna infuzija ter po potrebi transport z zdravniškim spremstvom. Bolnica v tem primeru ni bila izjema, saj je zdravniško osebje stabiliziralo ponesrečenko in potrdilo potrebo po njeni rekompresiji.Simptomi DKO se lahko pojačajo in zmanjšajo pred in po zdravljenju, zato simptomi ne izginejo vedno po enem samem tretmaju v komori. To še posebno velja v primerih, ko se simptomi razvijejo od bolečin v sklepih in mišicah v splošno utrujenost in težavo pri stanju in hoji., kot je bil primer pri tej potapljačici. Potrebno je nadaljevati s spremljanjem stanja z lečečim zdravnikom in v primeru nejasnosti poklicati DAN. Prepoznavanje simptomov, prva pomoč s kisikom, zdravniška ocena in zdravljenje, vse to so sestavni deli kompletnega poteka akcije kot odgovor na DKO.

19

incident insights

Poslušajte kaj vam govori telo

Moja hči trpi zaradi občasne migrene. Začela je videti črne pege kot predhodnico ene od teh prese-netljivih migren. Vedela je, da mora hitro upoštevati navodila in vzeti predpisana zdravila, ki naj bi zmanjšali učinek migrene. Če je zamudila to priložnost za jemanje zdravila, je obležala zvita na postelji v popolni temi za cel dan, dokler bolečine niso popustile.Znaki, kot pri moji hčerki, so pomembni le, če so pravilno tolmačeni in odgovarjajoče nanje reagiramo. V njenem primeru je potrebno zdravilo. Če se s telesom lahko pogovarjamo Vaše telo vam pošilja znake pred, med in po potopu. Znaki so lahko komaj opazni, mogoče začetna bolečina krča v nogi, občutek utrujenosti po potopu ali mogoče odrevenelost ramen ali hrbta. Vse to lahko nič ne pomeni in je lahko posledica, da se dolgo časa nismo potapljali ali, da smo prenašali okrog potapljaško opremo. Ti znaki so lahko način s katerim vam telo pripoveduje, da je nekaj narobe. Soočiti se moramo z dejstvom, da potapljanje zahteva od telesa določen davek. Kako boste postopali v takih primerih, da ne boste izpadli kot hipohonder, lahko naredi veliko razliko med tem, kako hitro in popolno boste po potapljaški poškodbi okrevali.Na nesrečo potapljači pogosto ignorirajo te znake v upanju, da bodo izginili. Zanikanje je običajno rav-nanje poškodovanega potapljača. Bojijo se kaj bi se zgodilo, če so dejansko oboleli za dekompresijsko boleznijo (DKB) ali pa so znaki komaj opazni in si jih potapljač napačno razlaga. 'Pozdravi se sam'Ni potrebno, da ste zdravnik, da bi bili pozorni na znake, ki vam jih telo pošilja. Ko signale zaznate in jih tudi razumete, je pomembno, da nanje pravilno reagirate. To pomeni, da v primeru suma na dekompresijsko bolezen pričnete dihati 100 odstotni kisik in poiščete zdravniško pomoč. Zanimivo je, da pogosto piše v poročilu o poškodovanem potapljaču, da je potapljač prepoznal nekaj od svarilnih znakov DKB, vendar se je prepričeval, da to ni nič in je naredil še en potop, ali serijo potopov, preden je končno nekoga opozoril na svojo težavo. V DAN-ovem poročilu iz leta 2004 o dekompresijskem

By Jeff Mayers,COO DAN America

Photo By Sebastian Rosiak

20 21

incident insights

obolenju, smrtnih nesrečah pri potapljanju in pro-jektu raziskav potapljanja, je navedeno, da v 14 odstotkih primerov, potapljači pred zadnjim poto-pom poročajo o simptomih DKO. To pomeni, da se potapljači z simptomi DKO zavestno odločijo za ponovni potop, ali pa pred potopom ne prepo-znajo simptomov DKO. V šestih odstotkih so se simptomi pojavili med zadnjim potopom, ko je bil potapljač še pod vodo.Če ste v dvomih, poiščite pomoč V mnogih primerih poškodovani potapljači zara-di simptomov ne pokličejo DAN. Pokličejo šele, ko simptomi ne izginejo. Tudi v primeru, ko ni-ste sigurni o simptomih, je pametno, da poiščete pomoč. (Zmožnost plačila ne bi nikoli smelo biti vprašanje pri iskanju zdravljenja. To je le ena od ugodnosti DAN člastva in zavaraovanja v primeru nezgode). V primeru, da obstaja težava je bolje čimpreje poiskati pomoč, ker odlašanje z zdravlje-njem lahko vodi v podaljšanje časa za okrevanje in nastanek komplikacij. Če ste v dvomih poiščite pomoč. Najbolj običajni zank, ki so ga potapljači navajali v poročilu iz leta 2004 so bili naslednji: sedemin-tridest odstotkov vseh poškodovanih potapljačev je poročalo o bolečini kot o primarnem simptomu, naslednji najbolj pogosto opisan simptom, 26 od-stotkov vseh potapljačev, je bila otrplost in mra-vljinčenje. V 21 odstotkih vseh primerov je bila navedena mišična slabost. Zanimivo je, da je mi-šično slabost pogosteje opazilo zdravniško ose-bje, kot pa sami potapljači.V primeru, da sumite na DKO, poiščite pomoč. Če je nekdo iz vaše skupine izšolan za psihološki test na terenu, bo tudi test dal težo vaši zaskrbljenosti in vas prepričal, da potrebujete prvo pomoč s kisi-kom in zdravniško oskrbo. Izvedba nevrološkega testa na kraju samem bo pomagala odkriti nevro-loške pomanjkljivosti, vključno z mišično slabotjo, ki pred potopom ni bila prisona. To bo omogoči-lo zdravniku neko začetno točko, ko bo pričel z oceno vašega zdravstvenega stanja. Najboljša takojšnja pomoč, ki jo lahko prejme poškodovani potapljač, je še vedno prva pomoč s kisikom.

incident insights

Prvo pomoč s kisikom podpira potapljaška industri-ja in se že desetletja navaja, kadar se pri šolanju prične govoriti o oskrbi poškodovanega potapljača. Kljub vsem opominom nekateri potapljači še vedno tega sporočila ne razumejo popolnoma. Še vedno odhajajo na potop, ne da bi imeli na mestu poto-pa na razpolago kisik za nujni primer. Drugi kisik imajo na razpolago, vendar ga pogosto potapljači s sumom na DKB iz različnih vzrokov ne uporabijo. Možno je, da to tega pride zaradi komaj opaznih ali blagih simptomov, ali pa zaradi zamude, s katero se simptomi DKB pojavijo. Lahko pa je to posledica napačnega tolmačenja telesnih signalov.V poročilu o poškodbah iz leta 2004 ni presenetlji-vo dejstvo, da so osebe s pljučno barotravmo in ar-terijsko plinsko embolijo pogosteje prejele pomoč s kisikom kot pa osebe z drugimi potapljaškimi po-škodbami. Zdravljenje s kisikom je prejelo več kot 80 odstotkov potapljačev z pljučno barotravmo in skoraj 70 odstotkov z arterijsko plinsko embolijo (APE). Prvo pomoč s kisikom pa je prejelo manj kot 50 odstotkov potapljačev s simptomi DKB.Pri pljučni barotravmi in pri APE je bilo zgodnje prepoznavanje simptomov povod za zdravljenje s kisikom.Rezultati raziskave Da bi bolje razumeli, kako se uporablja na terenu prva pomoč s kisikom, smo pripravili krajšo anke-to (podobna raziskava je bila narejena o uporabi AED – avtomatskega eksternega defibrilatorja), ki jo skupaj izpolnita negovalec in poškodovani pota-pljač. Ta anketa ni povzročila zamude pri hitri prvi pomoči in kasnejši zdravniški oskrbi. Informacije iz ankete so nam pomagale, da smo bolje ocenili med drugim naslednje:- kako je bil kisik nuden ponesrečencu, - vzrok, zakaj kisik ni bil nuden, - če je bila terapija zaradi kakršnega koli vzroka prekinjena in zakaj. DAN bo vključil tako anketo v vse DAN-ove kom-plete za prvo pomoč s kisikom v inštruktorski mate-rial za šolanje, tudi na spletni strani bo na razpola-go elektronska verzija vprašalnika. Z izpolnjenjem vprašalnika boste pomagali dogajanja na terenu

22

ob prvi pomoč s kisikom.Za potapljače mora biti »mantra« kisik na vsakem mestu potopa in na vsakem potapljaškem plovilu in to kjerkoli. Nadaljevati moramo z izobražvanjem potapljačev kako kisik v nujnem primeru pomaga potapljaču, ki bi lahko imel DKB. Potrebno je povečati potapljačevo znanje o znakih, ki mu jih njegovo telo posreduje.Potapljači se prepogosto počutijo krivi za zmedo, ki jo povzročijo, čeprav potopi pravilno izvedeni, lahko pride do potapljaške poškodbe.Potapljaj se dobro, pogosto in bodi za potop pripravljen. Potapljaj se varno in v primeru nezgode ne pozabi poklicati DAN. ●

incident insights

23

o večji operaciji se lahko potapljate šele, ko ste lahko varno fizično aktivni.Na severni polobli je sedaj toplo vreme in mnogi od nas se za svoje zadovoljstvo po-tapljajo, kolesarijo in se ukvarjajo s pohodništvom. Zaradi odvečnih kilogramov nismo zaskrbljeni, ker toplo vreme omogoča več aktivnosti.

Za veliko potapljačev pomeni zima manj potapljanja in manj fizične aktivnosti, večje obroke in težnjo k povečanju teže, običajno v obliki nezaželjene maščobe. Če se vam zdi ta zimski scerij zelo znan morate vedeti, da imate pri tem veliko somišljenikov. V Zdru-ženih državah je kot pretežkih kategorizirano skoraj dve tretini odraslih oseb in 30,5 odstotkov je de-belih glede na podatke ankete Nacionalne zdravstvene in prehrambene raziskave iz leta 1999-2000.Štirinajst odstotkov otrok in petintrideset odstotkov odraslih tehta občutno več kot pa bi smeli. Izgleda, da je splošni krivec za to stanje prenajedanje in pomanjkanje fizične aktivnosti. Prekomerna telesna teža napram debelosti Važno je, da ločimo med preveliko telesno težo in debelostjo. Oseba ima preveliko telesno težo kadar ni več kot 20 odstotkov težja od njene idealne teže, glede na uradne tabele teža-telesna višina, kot so na primer tabele družbe Metropolitanskegaživljenskega zavarovanja. Običajno se kot debele osebe označuje tiste, pri katerih je telesne maščobe za več kot 20 odstotkov

P

By Marty McCafferty

Vzrok za skrb. Debelost in s tem poveza zdravstvni problemi so lahko za potapljače problematični

25

medical line

14

od njihove celotne teže. Ta odstotek se običajno meri kot debelina kožne gube (čeprav vsa merjena debelina kožne gube ni maščoba) z kaliperjem na določenih mestih, kot so takoj pod lopatico, na ste-gnu, tricepsu in trebuhu.Za določitev debelosti se lahko uporablja tudi metoda indeksa telesne mase (ITM), ki jo je razvil Na-cionalni inštitut za zdravje. Metoda ITM uporablja matematično formulo, ki upošteva razmerje med telesno višino in težo. ITM neke osbe je enak njeni teži v kilogramih deljenih z višino v kvadratnih metrih. (ITM=kg/m2).Za normalno se smatra ITM med 18.5 in 24.9, ITM med 30.0 in39 pa označuje debelost.Medtem, ko je prekomerna telesna teža lahko problem, pa debelost poveča tveganje za visok krv-ni pritisk (hipertenzija), sladkorno bolezen in pospešeno arteriosklerozo (tvorba oblog, ki zmanjšajo elastičnost žil). Rezultat je, da imajo debeli ljudje večje tveganje za srčni napad in infarkt ter krajšo življensko dobo. Prevelika telesna teža in debelost sta znana faktorja tveganja za:- diabetes (sladkorna bolezen),- bolezni srca,- infarkt,- hipertenzijo,- bolezni žolčnika,- osteoartritis (degeneracija hrustanca in kosti okrog sklepov),- apnejo v spanju in ostale težave z dihanjem,- nekatere oblike raka (maternice, prsi, kolorektalni, ledvic in žolčnika).Debelost je povezana tudi z: - visokim krvnim holesterolom, - komplikacijami v nosečnosti,- nepravilnostmi pri menstruacijami- hirsutism (prevelika poraščenost telesa in obraza), - inkontinenco (izhajanje urina zaradi šibkih mišic medeničnega dna), - psihološkimi motnjami kot je depresija psychological,- povečanjem tveganja pri operacijah. Zaradi debelosti in s tem povezanimi zdravstvenimi tveganji je lahko potapljanje manj varno tako za debelega potapljača, kot za njegovega potapljaškega kolega. Operativno zmanjšanje telesne teže Medtem, ko zdravniki in organizacije kot so Centri za kontrolo preprečevanje bolezni (angl. CDC) Ameriška združenje za srce predpisujeta zdrav način prehranjevanja in telesno aktivnost pa ostaja dejstvo, da je odstotek predebelega prebivalstva zaskrbljujoč. Medtem ko je veliko bolj priporočljivo, da ne postanete predebeli, pa se nekatere osebe odločijo za postopke, ki prinašajo hitre rezultate in ne spadajo med shujševale dijete. Osebe, ki imajo resne težave s težo in jo ne morejo ustrezno urav-navati z dieto in fizično aktivnostjo, lahko postanejo kandidati za bolj ekstremne intervencije. V preteklih letih se je za kontrolo telesne teže več ljudi odločilo za kirurška posega, kot sta bajpas želodca in bariatrična operacija. Glede na podatke Ameriške družbe za bariatrično kirurgijo, je v po-znih devetdesetih letih imelo tako operacijo približno 16.000 oseb, leta 2003 pa je več kot 103.000 oseb imelo neko od oblik bariatrične operacije. Kirurško zmanjšanje telesne teže se ocenjuje za večjo operacijo in tudi za rizično z dolgoročnimi posledicami. Zaradi moramo biti seznanjeni z vplivom teh postopkov na potapljanje.

medical line

Priporočljivih je več postopkov. Natančnejše informacije se o tem dobi pri resnejših virih, po možnosti pri zdravnikih ali kirurgih. Obstajata dva postopka, ki oba zmanjšata velikost želodca.The Roux-en-Y postopek želodčnega bajpasa Prvi postopek deluje zaradi malabsorbcije (nezmožnosti absorbcije ene ali več hranilnih snovi skozi črvesno steno), ki je posledica daljšega bajpasa na tankem črevesu, ki tako skrajša celotni prebavni trakt (večina prebave hrane se vrši v črevesju in ne v želodcu). Skrajšanje črevesja zmanjša količino kalorij, to je ladkorjev in maščob, ki bi se v drugače absorbirali. Postopek omogoča, da pacient je več kot normalne obroke in uživa v različni hrani. Ker se absorbira manj hrane, pacient shujša. Obstaja pa možnost, da se ne absorbirajo vitamini in druge bistvene snovi kot so proteini, maščobe, v maščobah topni vitamini (vitamini A, D, E in K), železo, kalcij in vitamin B12. Pacient lahko prepreči pomanjkanje teh snovi z jemanjem ustretnih dodatkov. Ta operacija povzroči kasnejši učinek, znan kot »dumpinški sindrom«. Želodec in črevesje premika hrano z serijo valovitih kontrakcij, imenovanih peristaltika. Dampinški sindrom se pojavi, ko se vsebina želodca hitro izprazni v jejunum, ki je del tankega črevesa med dvanajsternikom in ileumom. Rezultat tega je povečan srčni utrip, obilno potenje, zmanjšana pozornost, bolečine v želodcu (krči), omotica, diareja in zardevanje.To se lahko dogodi v 30 minutah do treh urah po jedi. Če do teh simptomov pride pod vodo, so posle-dice lahko nevarne. Zdravniki priporočajo, da se vsak pacient, ki je nagnjen k dumpinškemu sindromu, ne potaplja prej kot tri ure po jedi. Variacija malobsorbcijskega postopka je »izklop dvanjasternika« z bajpasom, ki v majhnem delu z bajpasom poveže tanko črevo z drugim mestom prebavnega trakta. To ima še vedno za rezultat malabsorbcijo. Čeprav ta postopek eliminira »dumpinški sindrom«, pa mora pacient še vedno jemati prehrambene dodatke in biti pod zdravniškim nadzorstvom.Zmanjšanje želodca Gastroplastika z vertikalno prevezavo (ali gastroplastika z nastavljivo prevezavo)Naslednja bolj restriktivna metoda zmanjša velikost želodca. Zaradi operacije ima lahko pacientov želodec volumen le ene do dveh jedilnih žlic. Ta metoda drastično zmanjša količino hrane, ki jo lahko pacient kadarkoli nenkrat poje. Prebava ostane nespremenjena in skoraj niso prisotne prehrambene

26 27

medical line

Ponovno potapljanjeKako hitro po bariatrični operaciji se lahko potapljate? Priporočilo zdravnikov je, da se z napornejšo fizično aktivnostjo počaka štiri do šest tednov. Po bariatični operaciji je bolje, da se počaka dalj časa, dokler se ne navadite na nov način prehranjevanja, zaradi možnih problemov, kot so refluks ali bruha-nje in dosežete vašo maksimalno izgubo telesne teže. Običajno do tega pride dobro leto po operaciji. Potapljači se naj ne bi potapljali, dokler ne more biti njihova telesna aktivnost varna. Varen povratek k potapljanju zahteva ozdravitev po kakršni koli terapiji in sposobnost za vse fizične aktivnosti, ki so večje, kot jih zahteva povprečni potop. Zaradi povečanega delovanje srca in pljuč med potopom, je potrebno izvajati odgovarjajoče telesne vaje.Morebitni potapljači morajo zaradi debelosti, ki je običajno povezana z arteriosklerozo, diabetesom in hipertenzijo ali, če so imeli bariatrično opracijo, zdravniško pregledani in prestati določene teste fizične sposobnosti. Vzdrževanje zdravja in preprečevanje obolenj je osnovni cilj, ki imajo laho tendenco k prekomerni tele-sni teži. Dober potapljač lahko prepreči te probleme z pravilnim režimom prehrane, telesno aktivnostjo in rednimi obiski zdravnika.

težave, kot so anemija in osteoporoza. Pacient ne potrebuje toliko zdravniškega nadzora ali prehram-benih dodatkov.Pacienti, ki se odločijo za tako operacijo morajo dobro paziti kaj jedo, ker se absorbcija ne spremeni in bo vsaka hrana, ki je bogata z kalorijami, sladkorji in maščobe, imela na telo enak učinek kot pred operacijo. V primeru, da pacient poje preveč hrane ali večje kose hrane, pride lahko do bruhanja. Po operativne težave Nekateri pacienti imajo po operaciji kronični refluks želodčne kisline. Refluks in riganje želodčne teko-čine lahko pri potapljaču predstavlja problem pri potapljanju z glavo navzdol. Potapljači lahko obvladu-jejo problem riganja ali bruhanja z pravilno prehrano in zdravili. Barotravma prebavil lahko predstavlja med potapljanjem problem. Med dvigom se zrak, ujet v prebavi-lih širi. Če je zrak ujet zaradi blokiranega črevesa, lahko pride do predrtja črevesa. Mnenje potapljaških zdravnikov je, da potapljači, ki imajo nekompliciran bariatrični poseg, nimajo povečanega tveganja za barotravmo prebavil.

medical line

Viri informacijAmerican Diabetes Association www.diabetes.org. American Society for Bariatric Surgery www.asbs.com. Health Talk www.healthtalk.com. Your Surgery www.yoursurgery.com. Web MD. www.webmd.com. Sleisenger & Fortran's Gastrointestinal and Liver Disease, 7th EditionNational Institutes of Health http://win.niddk.nih.gov/statistics/index.htm ●

28 29

ategorije potapljanja na vdih Potapljanje na vdih je aktivnost v vodi, ki je nekje med plavanjem in potapljanjem s stisnjenim zrakom. Angleško poimeno-

vanje aktivnosti kot potapljanje z zadrževanjem zraka (breath hold diving) je netočno, saj samo za-drževanja zraka pri tem ni obvezno. Poimenovanje je osnovano na sposobnosti osebe za zadrževanja zraka. Po definiciji se ta pojem uporablja, ko se uporabi nekaj potapljaške opreme kot je maska, po možnosti zaščitna obleka, pas z utežmi ter pla-vuti (lahko tudi brez plavuti). V nasprotju s pota-pljanjem z avtonomno potapljaško opremo, se tu-kaj ne uporablja drug vir zraka, kot je zrak okolice. Obstaja več kategorij potapljanja na vdih, vključno s »šnorklanjem«, prostim potapljanjem (angl. free diving) in podvodnim ribolovom. »Šnorklanje« je najbolj razširjena kategorija. Vključuje vsakogar, ki v vodi uporablja masko, dihalko in plavuti (vendar ne uporablja izvora stisnjenega zraka). »Šnorklar-ji« lahko ostanejo le na vodni površini in pri svoji aktivnosti nikoli ne zdržujejo zraka oz. se ne poto-pijo. Pri prostem potapljanju, ki je dejansko potapljanje na vdih, nosi oseba masko, plavuti ali monopla-vut in se lahko med zadrževanjem zraka potopi na precejšnjo globino. Narava potopov je zelo odvi-sna od veščine posameznika, ciljev in udeležen-cev. Tekmovalno potapljanje na vdih vključuje štiri di-scipline, dve se izvajata v bazenu in dve na odpr-tem morju. - Statična apnea je najbolj enostavna: tekmovalec je pod vodo in v mirovanju zadržuje vdih,- Dinamična apneja zahteva, da tekmovalec med

KBy Neal W. Pollock, Ph.D

Dan je pričel s poročili o zbirki incidentov med potapljanjem na vdih

research

zadrževanjem zraka horizontalno plava v daljavo v plitki vodi - Konstantna obtežitev vključuje vertikalno plavanje s potopom in dvigom ob signalni vrvi pri čemer potapljač nosi nespremenjeno maso uteži.- Brez omejitev (angl.: no limits) je potop z utežjo in dvig z povečano plovnostjo. Podvodni ribolov je lov rib pod vodo med zadrževanjem dihanja. Glavni motiv običajno pri tem ni do-seganje večjih globin. Potapljanje na vdih v bazenu se izvaja kot trening z ciljem podaljšanja časa zadrževanja zraka in ne za povečanje maksimalne globine. Za povečanje sposobnosti zadrževanja zraka se v kontroliranem okolju lahko uporablja različne tehnike, ki vključujejo relaksacijo in hiperventilacijo.Od leta 1987, DAN vzdržuje podatkovno bazo o nezgodah pri potapljanju na vdih. Čeprav nezgode pri potapljanju na vdih ne spadajo v osnovni delokrog podatkovne baze, je DAN prejel nekaj poročil od leta 1994. DAN-ovo poročilo iz leta 2005 o dekompresijskih obolenjih, smrtnih primerih pri potapljanju in projektu raziskav potapljanja, vsebuje prvi pregled razpložljivih podatkov o nesrečah pri potapljanju na vdih. Nesreče pri tovrstnem potapljanju bodo v prihodnje raziskane tako kot druge potapljaške nezgode.Namen zbiranja podatkov in njihova analiza ni, da bi okrivili potapljača, temveč, da bi se iz preteklih dogodkov nekaj naučili. Nekatere nezgode so le splet nesrečnih dogodkov in so se dogodile kljub iz-kušnjam, načrtovanju, opremi in zunanji podpori. Taki primeri nas opominjajo na osnovno tveganje in, da moramo biti previdni v vseh pogledih, kolikor je to možno. Druge nezgode so posledica težav, ki bi se jim lahko izognili, to so problemi z vzdržeanjem in uporabo opreme, treniranostjo in postopki. Taki primeri lahko pomenijo, da moramo v bodoče nujno nekaj spremeniti, da bomo zmanjašali tveganje za vse ueležence potapljanja. Eden od izivov pregleda nezgod je dejstvo, da je redkokdaj o nesreči vse znano. Za razlago dogodkov je potreben znaten delež deduktivnega sklepanja in občasno tudi strokovnega ugibanja. V poročilu iz leta 2005 je vključeno stopetinštiridest primerov iz obdobja 1994 – 2005. Redko so bili na razpolago izčrpni podatki. Praktično vsi primeri (98 odstotkov, n=142) je bilo smrtnih. V 67 ostotkih primerov (n=97) je bila na razpolago kategorizacija opisov osnovne dejavnosti ponesre-čenca. Slika 1 povzema znane primere. V več kot 60 primerih s podatki, je bila uporabljena katego-

30 31

research

rizacija »šnorklanje« in rekreativno potapljan je na vdih. Redko se pojavljajo bolj specifični opisi nezgod pri tekmovanju v potapljanju na vdih in zadrževanju zraka v bazenu. Glavni dejavniki, ki prispevajo k smrtnemu izidu nesreče Utopitev je pogosti vzrok za smrt o katerem po-ročajo pri potapljanju na vdih in potapljanju z av-tonomno potapljaško opremo. Na žalost je zelo značilno, da je znano zelo malo o spremljajočih dejavnikih, ki pripeljejo do končnega dogodka. Ko so razpoložljivi podatki nekompletni je lahko očiten le glavni dejavnik, ki je prispeval k nesreči. Ne smemo pozabiti, da je lahko vpletena tudi cela skupina komaj opaznih dejavnikov. V primeru, da

ste potapljač na vdih lahko koristno uporabite poročila o nezgodah tako, da vključite različne scenarije v vaš trening, vizualizirate potop ter poskušate določiti in odpraviti elemente, ki lahko povečajo vaše tveganje pri potopu. V samo 24 odstotkih (n=34) primerov potopov na vdih je bil določen glavni dejavnik, ki je prispeval k nezgodi. Večina razpoložljivih poročil je omejena na predhodno napoved nezgode. Navkljub nepopol-nim podatkom je bilo možno določiti več nevarnih vzorcev.Zapletanje: zapletanje vključuje kelp (morske alge), vrv pri podvodnem ribolovu in sidrno vrv. Potaplja-či na vdih imajo malo časa, da se rešijo iz take situacije preden povprečen potop lahko postane uso-den. Pri izbiri opreme je potrebna previdnost, prav tako pa je potrebno pri potapljanju na vdih preveriti primernost vseh postopkov. Prednost glede varnosti pri podvodnem ribolovu ima na primer uporaba harpune na elastiko ali drugih naprav, ki ne vključujejo dolgih vrvi. Nasprotno pa je lahko potapljač na vdih v precejšnji nevarnosti, ko skuša sprostiti zataknjeno sidro, posebno v valovitem morju in na globini, ki je blizu potapljačevim limitom. Seznanjenost s podvodnim terenom v vseh primerih poveča varnost potapljanja.Interakcija potapljač – plovilo: v nekaj primerih je vzrok nezgode udarec plovila ob potapljača, ki je prišel na površino. V nekaj primerih je bila prisotna potapljaška zastava in spremljevalci na površini. Dvig na površino predstavlja znatno tveganje še posebno, če je v bližini prisoten večji vodni promet. Večjo vidnost potapljača za voznike plovil povečata svetla obleka in potapljaška zastava v njegovi neposredni bližini. Interakcija potapljač – morske živali: V enem primeru bila meduza vzrok za smrt. Napadi morskega psa so bili vzrok za smrtne nezgode, kot za nezgode brez smrtnega izida. Potapljači na vdih, ki lovijo ribe radi privlačijo morske pse. V nekaj primerih je možen vzrok za napad, zamenjava potapljača z obi-čajnim plenom, to je tjulnom. Čeprav svetle obleke ne odvrnejo morskega psa, pa potapljača naredijo bolj vidnega na površini. Ujete ribe je potrebno čimprej odstraniti iz vode, podvodni ribič nikoli ne sme imeti rib pripetih nase, dokler je v vodi.Solo / neustrezno podprta aktivnost: Med smrtnimi primei so bili solo potopi na vdih v bazenu, sladki vodi in oceanu. Verjetno bi vsaj v nekaj primerih prisotnost še ene osebe spremenila smrtni izid ne-zgode. V vodi z dobro vidljivostjo se lahko doseže ustrezno varnost z dvema potapljačena na vdih, če se potapljata izmenično in varujeta eden drugega (sistem, ko je eden na površini medtem, ko se drugi

research

potopi) in je maksimalna globina potopa znotraj limita za oba potapljača. Med bolj ekstremnimi potopi na vdih je potreben obsežnejši varnostni sistem, ki vključuje več spremljevalnega osebja.Vedenjske napake: zdravila & alkohol: Važen rizični faktor je uporaba snovi, ki zmanjšajo mentalno ali fizično sposobnost. Poročilo navaja, da je alkohol vzrok vsaj za dve smrtni nezgodi.Čeprav se ne da določiti resničnega vpliva alkohola, možno pa je, da vpliva na odločitve ali sposobnosti, kar na koncu lahko privede do nezgode. Prekomerna hiperventilacija & hipoksična izguba zavesti. Težje določljiva vedenjska napaka je hiper-ventilacija pred potopom. Hiperventilaija lahko v krvi dramatično zmanjša parcialni pritisk ogljikovega dioksida. Ogljikov dioksid je glavni sprožilec za vdih in je zato potreba po vdihu odložena, dokler se v krvi ne obnovi njegova normlna koncentracija. To ima za posledico daljši potop na vdih. Hiperventilacija v telesu le rahlo poveča zalogo kisika. Daljši potop na vdih bo imel zato za posledico padec parcialnega pritiska v krvi pod normalno vrednost (hipoksija). Težava je v tem, da je hipoksija presenetljivo slaboten sprožilec za vdih. Potapljač, ki se preveč hiperventilira se lahko zaradi hipoksije onesvesti, ne da bi se zavedal nujnosti vdiha. To je znano kot hipoksična izguba zavesti. Nezavest v plitki vodi. Naslednja komplikacija potapljanja na vdih v globino je, da se v večji pritisk v globini stisne pline v pljučih in s tem poveča parcialni pritisk kisika v krvi. Problem nastopi, ko se med dvigom učinek pritiska okolice obrne. Pritisk okolice se zmanjša in parcialni pritisk kisika se zmanj-ša veliko hitreje, kot pa pri njegovi normalni porabi. Do nezavesti lahko pride v zadnjem delu dviga, kjer je relativno največji padec parcialnega pritiska. Ta fenomen se imenuje nezavest v plitki vodi (angl.:shallow-water blackout). Potapljači na vdih, ki uporabljajo hiperventilacijo, poskušajo predvideti svoje osebne varnostne meje. Če se hiperventilacijo uporablja preveč agresivno, lahko že majhno povečanje globine, napora ali dol-žine zadrževanja zraka privede do zelo nevarne situacije. Prekomerna hiperventilacija in posledično hi-poksična izguba zavesti ali nezavest v plitki vodi lahko predstavlja glavni vzrok , ki prispeva k smrtnem izidu nesreče, kjer zanjo ni druge vidne razlage. V večini primerov je to zelo težko dokumentirati, vendar pa se to tveganje lahko močno zmanjša z zavestno izbiro postopka pred potopom.Neodvržene uteži. Zadnja vedenjska napaka, ki jo tukaj obravnavamo, je neodvrženje pasu z utežmi takrat, ko je to potrebno. V nekaj smrtnih primerih so našli žrtev z neodvrženimi utežmi. V mnogih primerih je težko ugotoviti ali je na nepravilno re-agiranje vplivala hipoksija ali panika. Vsaj v enem primeru je povdarjno pomanjkanje razsodnosti za-radi stresne situacije. Izčrpan potapljač na vdih je še vedno nosil pas z utežmi, ko so do njega prihe-tili na pomoč. Žrtev je tik pred rešitvijo opisla svoje stanje kot skorajšnjo nezavest. Učinkovito samo reševanje bi bilo odvrženje pasu z utežmi v kateri koli točki med razvojem te nezgode.Težave z opremo: Vsaj v enem primeru so opazili, kako se je potapljač na vdih onesvestil, ko se je med dvigom približal površini (predvidoma zaradi

Figure 1

33

researchresearch

32

PovzetekMedtem, ko je majhno število nesreč pri globokih potopih obširno obravnavanih, pa so na razpolago le omejene informacije za večino nesreč pri potapljanju na vdih. Redka so poročila o nezgodah brez smrtnega izida. Za ozaveščanje, trening in oceno postopkov bi bili pomembni podatki tako o smrtnih nesrečah, kot tudi o nesrečah brez smrtnega izida. DAN bo v bodoče zbiral podatke o nezgodah pri potapljanju na vdih tako kot o ostalih potapljaških nezgodah.Kratke definicijeHiperventilacija: Izmenjava plinov med pljuči in atmosfero s hitrostjo, kot jo zahteva telesni metaboli-zem. To se lahko doseže s hitrejšim in/ali globljim dihanjem. Osnovni učinek je odstranitev ogljikovega dioksida iz telesa. Ogljikov dioksid je osnovi agens, ki služi kot sprožilec vdiha. Zmanjšanje koncentra-cije ogljikovega dioksida v telesu pred potopom bo odložilo nujo za vdih.Hipoksična izguba zavesti: Izguba zavesti je posledica hipoksije. Pozor: prekomerna hiperventilacija ima lahko za posledico nezavest brez predhodnega opozorila. Nezavest v plitvi vodi: nezavest v plitvi vodi je posledica hitrega zmanjšanja parcialnega pritiska v krvi ko se med dvgom zmanjša pritisk okolice. Verjetnost za nezavest v plitvi vodi zaradi hiperventilacije se poveča z podaljšanjem časa zadrževanja dihanja. Pozor: po dvigu je pogosta nezavest na ali tik pod površino. Potapljač z negativno plovnostjo se lahko po dvigu na površino brez opozorila potopi.

hipoksije) in hitro potonil do globine, kjer ga osebe na površini niso mogle doseči. Obtežitev med po-topom na vdih se pogosto obravnava s stališča povečanja sposobnosti doseči globino, vendar pa je v tem primeru bolj važen premislek glede varnosti. Potapljač na vdih bi moral biti blizu površine rahlo pozitivno ploven, kar bi zmanjšalo tveganje za ponovno potopitev v primeru nezavesti v plitvi vodi. Slabo zdravje in fizična kondicija: Razpoložljivi podatki o nezgodah navajajo nekaj težav s srcem, v treh primerih je bil srčni napad in najmanj v enem primeru je bil vzrok neodgovarjajoča fizična kondici-ja, kar je imelo za posledico smrt. Zahtevnost potapljanja na vdih je precejšnja, še posebno na odpr-tem morju, kjer lahko pride do valov ali tokov. Zaradi neustrezne fizične rezerve ali zdravstvenih težav, potapljač na vdih ni kos normalnim težavam, do katerih lahko pride med potapljanjem.

Hiperventilacija in hipoksična izguba zavestiInterakcija med hiperventilacijo in hipoksično izgubo zavesti pri nesrečah med podvodnim plavanjem je dobro opisana v seriji razprav avtorje Dr. Albert Craig-a. Datumi publikaciji dokazujejo, da to ni nov problem. Dr. Craig je ugotovil, da se mora vsak izobraževalni program za preprečevanje nezgod, pe-riodično obnavljati. Dober začetek tega je pregled spodnjih člankov:- Craig AB Jr. Vzroki za izgubo zavesti pri plavanju pod vodo. Revija - Applied Physiology 1961; 16(4): 583-586.- Craig AB Jr. Podvodno plavanje in izguba zavesti. Revija - American Medical Association 1961; 176(4): 255-258.- Craig AB Jr. Povzetek 58 primerov izgube zavesti med podvodnim plavanjem in potapljanjem. Medi-cine and Science in Sports 1976; 8(3): 171-175.

V nedavnem članki Dr. Frank Butler predlaga uporabne smernice za zmanjšanje tveganja pri potaplja-nju.- Butler F. Breath-potapljanje na vdih: predlagano 60 sekundno pravilo. Alert Diver 2004, September/Oktober: 34-39. ●

35

research

letenje po potopu By DAN Staff

Leta 1989 je DAN sodeloval na prvi delavnici na temo letenja po potapljanju. Delavnico je sponzorirala dužba za podvodno in hiperbarično medicino in se je nanašala na primere potapljaških poškodb, ki jih je zbral DAN in na poskuse na to temo, ki jih je naredil Duke University Medical Center (1-3). Po delavnici so bili izdani napotki, do katerih so udeleženci soglasno prišli. Smernice priporočajo pred poletom 12 urni odmor po dveh urah brez dekompresijskega potapljanja na dan. Po več dnevnih brez dekompresijskih potopov se pred poletom priporoča 24 urni odmor. DAN priporoča bolj konzervativni 24 urni odmor po kakršnem koli načinu potapljanja. Industrija re-kreativnega potapljanja temu nasprotuje na temelju njihovega prepričanja, da je tveganje za nastop dekompresijske bolezni zaradi letenja po potapljanju tako majhno, da bi se pred poletom čakalo 24 ur in bi to pomenilo izgubo prihodka za potapljaške destinacije na oddaljenih otokih. DAN je leta 1991 popravil svoje smernice in priporočil pred poletom vsaj 12 urni odmor po enojnem brez dekompresijskem potopu in več kot 12 urni odmor po ponovljenih potopih, dekompresijskih poto-pih in več dnevnih potopih (4, 5).Od takrat je DAN naredil dve laboratorijski študiji na temo letenja po potopu. Naredil je tudi dodatno študijo, pri čemer je uporabil podatke poškodovanih potapljačev kakor tudi podatke, ki so jih prejeli od oseb, ki so leteli z že prisotnimi simptomi in tistih, ki so leteli po zdravljenju z rekompresijo.

Eksperimentalne študije letenja po potapljanju Pregled podatkov iz delavnice leta 1989 je pokazal, da ne obstaja dovolj empiričnih dokazov, ki bi pod-prli katerokoli od predlaganih smernic. Za pridobitev takih dokazov je DAN leta 1992 pričel z poskusi letenja po potopu v Duke hiperbaričnem centru in to z simuliranjem poletov na višini 2.438 metrih. Poskusi so bili končani leta 1999 s 40 primeri dekompresijske bolezni v 802 poskusih. Na teh podatkih bazirajo postopki ameriške mornarice iz leta 1999 za letenje po potapljanju in o kate-rih so se zedinili leta 2002 na od DAN-a sponzorirani delavnici o letenju po rekreativnem potapljanju. Pod naslovom »Eksperimentalna študija in postopki določeni na delavnici« je bila leta 2004 (6, 7) obja-vljena eksperimentalna študija in postopki iz delavnice iz leta 2002. Objavljeno delo predlaga sledeče:(a) Minimalni 12 urni odmor pred poletom z letalom po enojnem brez dekompresijskem potopu. (b) Minimalni 18 urni odmor pred poletom z letalom po večjemu številu potopov na dan ali po več dnevnem potapljanju. (c) Za potope, ki zahtevajo dekompresijske postanke je malo dokazov, na katerih bi lahko temeljila priporočila. Ocenjuje se, da je smiselno počakati pred poletom bistveno več kot 18 ur.

Varen potopSe začne z menoj

Potapljač iz vaše skupine se ne počuti dobro, ne čuti dela svoje roke,vendar zavrača prvo pomoč s kisikom.

Kako ga lahko prepričate, da je ta težava lahko posledica potapljanja?

Udeležite se Dan tečaja prve pomoči in vedeli boste.

Za več informacij pišite na elektronski naslov:

training@daneurope.org

Ali obiščite spletno stran:

www.daneurope.org

on-site Neurological Assesment For Divers

DAN Europe Training: Safety & Education

36 37

research

DAN-ovi poizkusi so bili narejeni za oceno najdaljšega površinskega intervala pred poletom za naj-daljši enojni brez dekompresijski potop, ali za ponovljeni potop. Pod sponzorstvom mornarice se je leta 2002 pričela druga raziskava, ki pa še traja. Njen cilj je raziskava kratkih brez dekompresijskih in dekompresijskih potopov, ki niso bili testirani v prejšnjih študijah. Do danes so pri 368 izpostavljenjih povišanemu pritisku zabeleželi štiri dekompresijske incidente in sedem mejnih ali manjših incidentov DKO, kjer so simptomi trajali manj kot eno uro.Študija primerov DKO po poletu z letalom in kontrolne skupine brez DKO Preiskovalo se je tudi povezavo med tveganjem za nastop DKB ter površinskim intervalom pred pole-tom in to pri 382 primerih nezgod iz DAN-ove baze podatkov in pri 245 kontrolnih primerih brez nezgod iz projekta raziskav potapljanja (8). Ta študija ni mogla določiti absolutnega tveganja, ker ni znana celotna rizična populacija in ni bilo testiranja, da bi se ugotovilo, če je potencialni rizični faktor bil bolj prisoten pri primerih z nezgodo, kot v kontrolni skupini. Statistično sta bila kontrolirana potapljač in karakteristike profila potopa. Tako kot pri eksperimentalnih poizkusih je tveganje za nastop DKO nara-ščalo z krajšanjem površinskega intervala pred poletom. Ugotovljeno je bilo, da narašča z naraščajočo maksimalno globino zadnjega potopa pred poletom. Študija je merila relativne spremembe tveganja pri enih pogojih proti tveganju pri nekih drugih pogojih. Analiza je na primer pokazala, da je relativno tveganje za DKO po potopu na globino 18 metrov in po 24 urnem površinskem intervalu definirana z vrednostjo ena, relativno tveganje po potopu na globino 18 metrov in 12 urnim površinskim intervalom je bilo 2,5 krat večje in relativno tveganje po potopu na globino 40 metrov in 12 urnim površinskim intervalom je bilo sedemkrat večje.Od 382 primerov z pojavom DKO navedenih v tej študiji je 34 procentov oseb čakalo več kot 24 ur preden so leteli z letalom, kar se ne sklada s smernicami glede letenja po potapljanju. Smernice so namreč osnovane na poskusih v komori, kjer so ugotovili, da je 18 urni površinski interval dovolj varen za ponovljene potope. Eksperimentalni poizkusi so bili narejeni v suhi komori s spočitimi potapljači in postavlja se vprašanje, ali niso morebiti rekreativni potapljači podvrženi večjemu tveganju za DKO, kot pa osebe med poskusi v komori. Če je temu tako, kaj povečuje tveganje? Študija je nakazala določen odgovor. Če ima potop na globino 18 metrov z površinskim intervalom pred poletom 36 ur, stopnjo tveganja ena, potem je za

research

ta potop relativno tveganje po 24 urnem površinskem intervalu 1,7 krat večje in 12 urnem površinskem intervali pa je 4,2 večje. Ta študija rekreativnega potapljanja predlaga, da naj bo zaradi dodatne za-ščite površinski interval več kot 24 ur kjer tveganje postopoma izginja z podaljšanjem tega intervala.Letenje s simptomi DKB Ena izmed študij DAN-ovih podatkov iz obdobja 1987-1990 je pokazala, da je izmed 1.159 primerov DKB prišlo do nastopa simptomov v 5,6 odstotkih med ali po poletu, medtem, ko je bilo v 13,8 odstot-kih pojav simptomov pred poletom (9). DAN-ovo poročilo o potopih iz obdobja 2000-2004 pa poroča, da je izmed 2.438 primerov DKB nastopila med ali po poletu v 7,1 odstotkov medtem, ko je simptome imelo pred poletom 10 odstotkov oseb (10-14). Polet predstavlja dodatni dekompresijski stres in je bil zato raziskan vpliv poleta z že prisotnimi simp-tomi DKB, glede resnosti simptomov in izida zdravljenja (9). Resnost simptomov je bila določena z končno diagnozo DKB tip II napram DKB tip I, izid zdravljenja pa je bil določen z kompletno izginitvijo simptomov po prvi rekompresiji in z zostalimi simptomi tri mesece po rekompresiji. Merjena resnost DKB je bila primerjana med potapljači, ki so imeli rekompresijo in niso nato leteli, z potapljači pri katerih so simptomi nastopili med ali po poletu in so bili nato rekomprimirani. Na vse merjenja resnosti DKB pri poletu z simptomi, je imel polet negativen vpliv. Tip II DKB je bil 1.6 krat verjetnejši, 1,8 krat je bilo verjetnejše nekompletno olajšanje simptomov in zaostali simptomi so bil verjetnejši za 2,7 krat. Podobna analiza je bila narejena tudi za potapljače, ki so čakali manj kot 24 ur pred poletom. Ocenjen je bil izid zdravljenja glede na rezidualne simptome po vseh rekompresijah (15). Referenčna skupina so bili potapljači, ki niso leteli z letalom. Bile sta dve primerjalni skupini: (a) potapljači z simptomi pred poletom in (b) potapljači z simptomi po poletu. Od potapljačev, ki niso leteli je imelo 38 odstotkov rezidualne simptome po vseh rekompresijah, v primerjavi z potapljači, ki so leteli z simptomi in so v 49 odstotkih imeli rezidualne simptome. (VR: ver-jetnostno razmerje=1.5), 46 odstotkov rezidualnih simptomov pri potapljačih, pri katerih so nastopili simptomi po poletu (VR=1.3). Potapljači s splošnimi simptomi, kot so utrujenost, slabost in vrtoglavica, so imeli rezidualne simptome v 31 odstotkih. Potapljači z bolečinami so imeli rezidualne simptome v 40 odstotkih in verjetnostno razmerje (VR) 1,5 pri čemer so bili referenčna skupina potapljači s splošnimi simptomi. Potapljači z blagimi nevrološkimi simptomi je imelo 40 odstotkov reziduov z VR=1,4 in tisti z hudimi nevrološkimi simptomi so imeli v 45 odstotkih rezidaulne simptome z VR=1,8. Izobraževanje potapljačev zvezi z letenjem s prisotnimi simptomi je pomembna izobraževalna (v smi-slu: »ne delajte tega«). Tak polet pa je smiseln le v primeru evakuacije poškodovanega potapljača iz oddaljenih potapljaških lokacij do rekompresijske komore (16). Vprašanje je, če morajo biti vsi pota-pljači s sumom na dekompresijsko bolezen prepeljani po zraku v umetni atmosferi ničelne nadmorske višine, ali pa so lahko potapljači z blagimi simptomi prepeljani z komercialnim letalom (standardna

38 39

research

Polet po rekompresijskem zdravljenju Do poleta po zdravljenju pride v primerih ko je bil potapljač zdravljen zaradi DKO (dekompresijskega obolenja, ki vključuje tako dekompresijsko bolezen kot arterijsko plinsko embolijo) do ponovne dekom-presije med poletom (17). Pri tem je pomembno vprašanje, kako dolgo po zdravljenju mora potapljač čakati preden lahko leti z komercialnim letalom. Najbolj običajno priporočilo je, da se po zdravljenju počaka tri dni preden se leti z komercialnim leta-lom. Učinek poleta na ponovitev simptomov po že opravljenem zdravljenju izgine v treh do štirih dneh, vendar pa so te ugotovitve na osnovi vprašljivih podatkov. Pri potapljačih, pri katerih simptomi vztrajajo po rekompresiji je jasno, da je tri dni premalo, da bi prepečili poslabšanje simptomov med poletom. Za dokončno razumevanje problemov letenja po zdravljenju v rekompresijski komori so potrebni nadaljnji podatki o: (a) razmerje ponovitve simptomov brez poleta in učinka poleta na resnost simptomov, ter (b) vztrajanje ponovljenih simptomov v primerjavi z ponovljenimi simptomi brez poleta.Reference(note for translators: obviously no need to translate the single references)1. Bennett P, Dovenbarger J, Bond B, Wachholz C. DAN 1987 Diving Accident Incidence for Flying After Diving. In: Sheffield P, editor. Thirty-Ninth UHMS Workshop on Flying After Diving; 1989 February 24, 1989; Bethesda, MD: UHMS Publication; 1989. p. 29-34.

nadmorska višina potniške kabine z nižjim zračnim pritiskom, kot je na vodni gladini). Pri tem je po-memben površinski interval pred poletom.Sto šestindvajset potapljačev, ki je letelo s simptomi dekompresijske bolezni, je bilo razdeljeno v dve skupini: v eni so bili potapljači, ki so pred poletom počakali manj kot 24 ur in v drugi tisti, ki so počakali več kot 24 ur. Primerjalna skupina je bilo 1.509 primerov, v kateri potapljači niso leteli. Potapljači s bili razdeljeni glede na resnost primera. V primeru raziskave vpliva površinskega intervala pred poletom je bila rekompresija enako učinkovita za potapljače, ki so čakali na polet več kot 24 ur (v 73 odstotkih je bilo kompletno izboljšanje) kot za potapljače, ki niso leteli (71 odstotkov). Potapljači, ki so na polet čakali manj kot 24 ur, pa so imeli le v 34 odstotkih popolno izboljšanje v primeru resnih nevroloških simptomov medtem, ko je 53 odstotkov potapljačev z blagimi nevrološkimi simptomi imelo popolno izboljšanje. Čas do poleta ni vplival na bolečino.

research

2. Vann R. Decompression risk in flying after diving. In: Sheffield P, editor. Thirty-Ninth Undersea and Hyperbaric Medical Society Workshop on Flying After Diving; 1989; Bethesda, MD: UHMS Publication; 1989. p. 37-43.3. Vann R. Flying after diving: a database. In: Sheffield P, editor. The Thirty-Ninth Undersea and Hyperbaric Medical Society Workshop on Flying After Diving; 1989; Bethesda, MD: UHMS Publication; 1989. p. 179-222.4. Bennett P. Flying After Diving Controversy. Alert Diver 1991:2.5 Bennett P. DAN Resolution of flying after diving guidelines. Alert Diver 1991:2.6. Sheffield P, Vann R. DAN Flying After Diving Workshop Proceedings - May 2002. In: Vann R, editor. DAN Flying After Diving Workshop. Durham, NC: Divers Alert Network; 2004.7. Vann R. Diving at the no-stop limits: chamber trials of flying after diving. In: Sheffield P, Vann R, editors. Flying After Recreational Diving Workshop; 2004 May 2, 2002; Durham, NC: Divers Alert Ne-twork; 2004. p. 32-37.8. Freiberger J, Denoble P, Pieper C, Uguccioni D, Pollock N, Vann R. The relative risk of decompres-sion sickness during and after air travel following diving. Aviation, Space and Environmental Medicine 2002;73(10):980-984.9. Vann R, Denoble P, Emmerman M, Corson K. Flying after diving and decompression sickness. In: Aviation Space and Environmental Medicine. Alexandria, VA: Aerospace Medical Association; 1993. p. 801-807.10. Vann R, Denoble P, Dovenbarger J, Freiberger J, Pollock N, Caruso J, et al. Report on Decompres-sion Illness, Diving Fatalities and Project Dive Exploration. Durham, NC: Divers Alert Network; 2004.11. Vann R, Denoble P, Uguccioni D, Freiberger J, Perkins R, Reed W, et al. Report on Decompression Illness, Diving Fatalities, and Project Dive Exploration: DAN's Annual Review of Recreational Scuba Diving Injuries and Fatalities Based on 2000 Data. Durham, NC: Divers Alert Network; 2002.

12. Vann R, Denoble P, Uguccioni D, Freiberger J, Reed W, Dovenbarger J, et al. Report on Decom-pression Illness, Diving Fatalities and Project Dive Exploration. Durham, NC: Divers Alert Network; 2003.13. Vann R, Uguccioni D. Report On Decompression Illness And Diving Fatalities: DAN's Annual Re-view Of Recreational Scuba Diving Injuries And Deaths Based On 1998 Data. In. 2000 ed. Durham: Divers Alert Network; 2000.14. Vann R, Uguccioni D. Report on Decompression Illness, Diving Fatalities and Project Dive Explo-ration: DAN's Annual Review Of Recreational Scuba Diving Injuries And Fatalities Based On 1999 Data. In. 2001 ed. Durham: Divers Alert Network; 2001.15. Freiberger J. Flying after multiday repetitive recreational diving. In: Sheffield P, Vann R, editors. Flying After Recreational Diving Workshop; 2004 May 2, 2002; Durham, NC: Divers Alert Network; 2004. p. 38-44.16. Vann R, Wachholz C, Nord D, Denoble P, Marcris G. Can Divers with mild symptoms of DCI fly on commercial airliners? In: Mitchell S, Doolette D, Wachholz C, Vann R, editors. Workshop on Remote Management of Mild DCI; 2004; Sydney, Australia; 2004. p. In press.17. Vann R, Freiberger J, Denoble P, Dovenbarger J, Nord D, Winkler P, et al. The risk of relapse from flying after recompression therapy for decompression illness: an overview. In: Mitchell S, Doolette D, Wachholz C, Vann R, editors. Workshop on Remote Management of Mild DCI; 2004; Sydney, Austra-lia; 2004. p. In press. ●

40 41

By Eric Schinazi, CHT

avnokar ste končali zadnji današnji po-top in medtem, ko ste pospravljali svojo potapljaško opremo, ste začutili zbada-jočo bolečino v rami. Spomnili ste se, da ste zaradi valovitega morja imeli

nekaj težav pri plezanju po stopnicah na ladjo in ste zato bolečine pripisali mišičnemu krču. Na tej točki ste vstopili v »prvo fazo« dekompresijskega obolenja – zanikanje. Kasneje ste ta večer po vročem tušu, sproščujo-čem obroku in postanku ob lokalni napajalni vodi opazili, da se je bolečina občutno povečala. Po-tapljaški kolega vam je svetoval, da zaradi sigur-nosti pokličete DAN –ovo potapljaško vročo linijo, saj sta oba že dolgo časa DAN-ova člana.Dober nasvet. Kaj je sledeč korak?Pokličite DANPoičite telefon in pokličite. Ko DAN-ovemu speci-

alistu po telefonu razložite situacijo, vas je poučil, da so lahko vaše bolečine znak za dekompresij-sko bolezen (DKB) in, da bi bilo dobro narediti kompletno nevrološko oceno. Pričnete razmišljati.»Kakšen kompletni nevro? Ne morem imeti ben-dsa saj sem bil znotraj limitov, ki jih je kazal moj potapljaški računalnik«. Mogoče ste sevprašli: » Kako dolgo traja zdravljenje?«. Ko smo zasledovali številne potapljaške nezgode, smo ugotovili, da je bil najpogostejši komentar po-tapljačev z DKB, da niso imeli nikakršne predsta-ve, kaj jih čaka, ko so prišli v ustanovo z rekom-presijsko komoro.Ocena vašega zdravstvenega stanjaTako kot pri drugih zdravstvenih težavah imate tudi v primeru dekompresijskega obolenja naj-boljšo možnost za ozdravljenje, če takoj poiščete zdravniško oceno vašega zdravstvenega stnaja

R

Zniževanje pritiska. tesnobo pred zdravjenjem v hiperbarični komori lahko omili predhodno poznavanje dela ozadja s tega področja

DAN... enjoy Diving!

Photo By Pedro De Ureta

42 43

special section - Hyperbaric Chambers

in pričnete z zdravljenjem. Po drugi strani imate pri hitrem ukrepanju zelo malo časa za predhodno planiranje. Čeprav so potapljaške nezgode redke, pa je dobro vedeti, kaj se dogaja kadar je nekdo zdravljen zaradi DKB, saj to pomaga pri zmanjšanju strahu, ki se normalno pojavi ob takih dogodkih..Zdravnik, ki ocenjuje vaše zdravstveno stanje (v sobi za nujne primere ali v ustanovi z komoro), bo pričel z oceno z pridobivanjem osnovnih podatkov o času dogodka in vaši zdravstveni zgodovini. Morali boste odgovarjati o vaših zadnjih potopih: število potopov, globini, saturacijskem času potopa, površinskih intervalih in času, ko ste se nazadnje dvignili na površino. Čeprav za določitev vašega zdravljenja profil potopa ni odločilni dejavnik, pa pomaga pri postavljanju možne diagnoze. Svoj potapljaški računalnik imejte seboj, da boste prebrali iz njega natančnejše po-datke, ali pa ga podo priključili na PC. Vaše simptome boste morali opisati: imate bolečine? Kje so loci-rane? Ali lahko točno določite mesto bolčine? Ali imate kakšna področja z otrplostjo in mravljinčenjem? Ali ste močno utrujeni ali imate vrtoglavico? Kdaj ste prvič opazili simptome: pred, med ali po potopu? Ali je prišlo do poslabšanja, izboljšanja ali spremembe simptomov od takrat, ko ste jih prvič začutili?Zdravnik vas bo tudi vprašal o vaši zdravstveni zgodovini: ali ste pred tem že imeli DKB, ali ste imeli operacije, poškodbe mišic ali skeleta? Kakšna zdravila trenutno jemljete in ali ste na kaj alergični?Po začetni oceni bo zdravnik naredil še kompletni nevrološki pregled. Ta pregled predstavlja osno-vo za oceno potapljaške nezgode. Med nevrološkim pregledom bo ocenjeno vaše mentalno stanje, koordinacija in delovanje vaših obraznih živcev. Testirali vas bodo tudi glede vaše moči, refleksov in kakršne koli izgube občutka. Bodo vas drezali, zbadali, potiskali in hoditi boste morali po sobi naprej in nazaj. Zdravnik mora ugo-toviti, kaj od vaše zdravstvene zgodovine in kateri simptomi so dejansko povezani z dekompresijsko bleznijo. Potrebovali boste hiperbarično zdravljenje v rekompresijski komori. Tabele za zdravljenjeStandardi za zdravljenje v Združenih državah in mnogih drugih državah so v skladu s protokoli, ki jih je postavila ameriška mornarica. Kot je navedeno v potapljaškem priročniku ameriške mornarice mora rekompresijsko zdravljenje doseči tri glavne cilje:

1. Zmanjšanje volumna mehurčkov in s tem zmanjšanje lokalnega pritika in obnovitev krvnega preto-ka,2. Zagotovitev dovolj časa za ponovno resorbcijo mehurčkov plina,

special section - Hyperbaric Chambers

3. Povečanje vsebnost kisika v krvi in s tem pove-čati dobavo kisika prizadim tkivom.

Mornariški protokoli za zdravljenje so osnovani na klasificiranju dekompresijske bolezni kot DKB Tip I ali DKB tip II. Tip I DKB pomeni, da imate bolečine v sklepih in/ali mišicah. Tip II DKB ali nevrološki tip DKB pa lahko vključuje odrevenelost, mravljinče-nje, mišično slabost ali težave z sečnim mehurjem. Kardio – respiratorni simptomi lahko vključujejo tudi bolečine v prsih in dražeče kašljanje. Simptomi pri Tip II DKB so lahko od blagih do re-snih in življensko nevarnih. Protokole, ki so priporo-čljivi za začetno zdravljenje dekompreijske bolezni, je postavila ameriška mornarica. To so tabele št. 5 in 6, ki so bile razvite letu 1965. Vsaka tabela ve-buje osnovni urnik zdravljenja z možnostjo podalj-šanja v primeru poslabšanja simptomov. Glede na DAN-ovo statistiko zbrano v obdoju od leta 1998 do 2000, je bila tabela št. 6 uporabljena pri zdra-vljenju približno treh četrin potapljaških nezgod iz tega obdobja, podobno kot po podatkih iz zadnjih 11 let. Zdravljenje po tabeli št. 6 traja najmanj štiri ure in 45 minut in se uporablja vedno, kadar je kisik na razpolago, ker dihanje kisika pod pritiskom v ko-mori pospeši izločanje dušika iz tkiv. Čas zdravlje-nja se lahko podaljša do osem ur, glede na resnost simptomov. Med tem zdravljenjem boste v komori dihali preko maske 100 odstotni kisik in izmenično zrak, ali pa boste nosili prozorno čelado, ki vključuje celo glavo in boste dobivali v čelado dobivali kisik s poveča-nim pretokom. Oskrbovalec komore in vaš lečeči zdravnik vam bosta pogosto rekla, da prekinete z dihanjem kisika in dihate zrak v komori. To poma-ga pri zmanjšanju tveganja zaradi toksičnosti kisika (pojavi se redko). Med odmori v dihanju kisika lah-ko jeste in pijete.Zdravljenje po tabeli št. 6 se prične s »potopom« oz. povečanjem pritiska v komori do pritiska, ki je enak pritisku v morju na globini 18 m. Po določenem času bo pritisk z hitrostjo 0,3 bar/min zmanjšan na pritisk, ki odgovarja globini 9 metrov. Najdaljši čas zdravljenja se odvija na globini 18 metrov. Na kon-

44 45

cu ste »pripeljani na površino« s hitrostjo 0,3 m na minuto. V primeru, da simptomi vstrajajo se lahko terapija ponovi, ki je na splošno krajša od prve.Po tabeli št. 5 vas ravno tako rekomprimirajo na globino 18 metrov, kjer dihate kisik dvakrat po 20 minut s pet minutnim odmorom, ko dihate zrak. Tabela št. 5 se na splošno uporablja le za zdravljenje DKB, kjer so prisotne le bolečine.Konfiguracije komoreTako kot so različni tipi zdravljenja, so tudi različni tipi komor. Hiperbarične komore se na splošno delijo na dve kategoriji. V ZDA je najbolj razširjena enprostorska komora, ki je v bistvu cev premera 1 metra in dolžine 2 metrov, v kateri se lahko zdravi enega pacienta. V taki komori mora pacient ves čas zdravljenja ležati, saj je gibanje omejeno.V komori je le pacient medtem, ko ostane osebje, ki oskrbuje komoro, zunaj nje. Značilnost enoprostorske komore je v tem, da se jo med dvigovanjem pritiska v celoti napolni s skoraj 100 odstotnim kisikom in se ustno nosna maska uporablja le v odmorih za dihanje zraka.Drug tip je večprostorska komora, ki je večja in narejena iz jekla ali aluminija in lahko sprejme več pacientov ter oskrbovalca komore. Več prostorska komora ima dva ali več oddelkov, v katerih je lahko različen pritisk in je s tem omogočeno osebju, da vstopi ali pa izstopi iz komore medetem, ko je paci-ent na zahtrevani »globini«. Velkosti teh komor so različne in so s premerom od 1,2 metra do velikosti večje sobe.Ne glede na to kateri tip komore se bo uporabil za vaše zdravljenje, ne smete nikoli pozabiti, da je bistven čas pričetka zdravljenja. Učinkovitost zdravljenja pada z naraščajočim časom od pojava simp-tomov do pričetka zdravljenja. V dvomih pokličite DAN, ker vam lahko pomagamo na poti do vaše ozdravitve.Čeprav je lahko delovanje komor različno, pa je opisana predstavitev prispevala k temu, kaj lahko potapljač pričakuje v primeru potapljaške nezgode. Po nevrološki oceni bo nekaj strahu, ki se pojavi v taki situaciji, za vas in vašega kolega odpravljeno. Na koncu še to: nekaj večjih komor ima tudi kopalnico. ●

By Joel Dovenbarger, Vice President, DAN America Medical Services

Hiperbarična terapija s kisikom. Kaj je to? Kratek pregled

O hiperbarični kisikovi terapiji (HBOT) govorim, kadar se v zaprti posodi (imenovani hiperbarična komora) dovaja kisik pod povišanim pritiskom, ki je dva do trikrat večji od pritiska na vodni gladini. HBOT se lahko izvaja v eno prostorski komori za eno osebo, ali v večji večprostorski komori, v kateri je lahko kadarkoli prisotno več pacientov ter oskr-bovalec komore. Učinek hiperaričnega kisika je v glavnem posledi-ca povečane koncentracije kisika v krvi, kar vpliva na telesna tkiva. Hiperbarični kiik se uporablja pri zdravljenju mnogih bolezni. Pri normalnem atos-freskem pritisku je ves kisik vezan na receptorje hemoglobina in le majhna količina kisika se raztopi

v preostalem tekočem delu krvi.Med povečanjem pritiska v hiperbarični komori, ob vdihavanj kisika, se parcialni pritisk vdihanega kisika proporcionalno povečuje. Za vsak dodatni bar (10 metrov vodnega stolpca) nas pritiskom na ničelni nadmorski višini, bo možno vdihniti ki-sik pod pritiskom, ki je ravno tako povečan za en bar, kar je enako 200 odstotnemu povečanju kisika. Poleg koristnega vpliva kisika je prisoten še hi-drostatični pritisk, ki v telesu stisne mehurčke dušika in s tem olajša simptome DKB.Zakaj se vse uporablja HBOT?Hiperbarična kisikova terapija je predvsem upo-

Monoplace chamber Multiplace chamber

special section - Hyperbaric Chambers

46 47

Dive medicine

rabna tudi kot dodatno zdravljenje različnih zdravstvenih stanj in poškodb. Mednarodna organizacija Undersea and Hyperbaric Medical Society (UHMS), ki ima sedež v Združenih državah je odobrila HBOT pri naslednjih trinajstih obolenjih ( V Evropi se, odvisno od države, navajajo različne indikacije, ki se zdravijo z HBOT. Več informacij je možno dobiti na spletni: www.echm.org ):-Arterijska plinska embolija;-Zastrupitev z ogljikovim monoksidom (CO) in zastrupitev z CO, ki je zakomplicirana z zastrupitvijo z cianidom;-Plinska gangrena;-Poškodbe z zlomi, kompartment sindrom in ostale akutne travmatske periferne ishemije;-Dekompresijska bolezen;-Pospeševanje zdravljenja pri določenih problematičnih ranah;-Anemia zaradi izgube krvi;-Itrakranialni absces;-Nekrotizirane infekcije mehkega tkiva;-Osteomielitis (okužba kosti); -Pozne radiacijske poškodbe (nekroza kosti in mehkega tkiva);-Kožni transplantanti (ogroženi);-Opekline.Kakšen je postopek BOT?HBOT zdravljenje lahko tvori le eno rekompresijo v akutnih primerih, ali 20 do 40, ali celo več terapij za bolj kronične zdravstvene primere. Vsak tretma običajno traja eno do dve uri. Število tretmajev je odvisno od zdravstvenega napredka pacienta in zmanjšanja simptomov. Pritisk v komori in čas tera-pije sta nastavljena za vsakega pacienta posebej glede na diagnozo, način zdravljenja in postopkov za določeno komoro.

Za vstop v komoro morajo pacienti in spremljevalno osebje nositi posebna zdravniška oblačila. V ko-mori niso dovoljeni vnetljivi materiali na osnovi petroleja, vključno s pacientovimi oblačili in predmeti, ki povzročajo iskrenje.

Dive medicine

Kontraindikacije za zdravljenje z HBOTHBOT vključuje krčenje in širjenje telesnih zračnih prostorov, zato za to terapijo niso primerne bolezni ali motnje, ki bi lahko na to vplivale in s tem povzročile poškodbo tkiva. Vsako stanje, ki lahko škoduje oksigenaciji krvi ali njenemu pretoku v tkiva zmanjša učinkovitost hiperbarične terapije s kisikom.Primer takih motenj sta disfunkcija Evstahijeve tube (tj. problemi z izenačevanjem pritiska) in bulozna pljučna bolezen.Nedelujoča Evstahijeva tuba izključuje izenačevanje pritiska v srednjem ušesu z pritiskom okolice. Včasih nastopi zahteva po začasni odprtini v bobniču (tympanostomy ali myringotomy, odprtina ali namestitev cevke v bobnjič) pred hiperbarično terapijo. Bulozna pljučna bolezen (z zrakom napolnjene ciste v pljučih) je tudi relativna kontraindikacija za HBOT, ker lahko preide v pnevmotoraks ali arterijsko plinsko embolijo.Poleg tega se hiperbarične kisikove terapije ne priporoča nosečnicam, razen v primerih akutnih bole-zni, kjer je tveganje zaradi nezdravljenja z HBOT večje, kot pa je potencialno tveganje pri izpostavlja-nju zarodka tej terapiji. Dr. Reza Gorji in Enrico Camporesi, sta opazila, da je pri nosečnosti prerazporeditev telesnih in tkivnih tekočin proti perifernim tkivom in s tem stran od centralne cirkulacije. To lahko za nosečo potapljačico pomeni večjo predispozicijo za zadrževanje dušika in s tem je posledično večje tveganje za nastop DKB.Še manj je znan učinek raztapljanja dušika v zarodku in tveganja za DKB. Zarodkova pljuča ne delu-jejo in zato niso sposobna filtriranja mikromehurčkov, ki bi bila lahko prisotna v njegovi krvni cirkulaciji. Mehurček iz materinega krvnega obtoka lahko preide preko placente v zarodkov obtok ali pa se v njem spontano pojavi.Vsak mehurček, ki se tvori v zarodku ima lahko škodljiv učinek in lahko vpliva na razvoj organov in njihovo delovanje ter lahko povzroči prirojene deformacije ali celo spontani splav.Poleg tega lahko potapljanje spremeni fiziologijo drugih snovi v telesu. Nekateri raziskovalci so na primer ugotovili, da sprememba krvnih celic imenovanih trombociti (zaradi tvorbe mehurčkov v žilah) lahko povzroči telesni odgovor, ki ima za posledico stanje, ki odgovarja DKB. ●

48 49

Dive medicine

Kje je najbližja komora? DAN-ova razprava o lociranju rekompresijske komore

Undersea and Hyperbaric Medical Society (UHMS) je ocenila, da po svetu deluje več kot 4.500 hi-perbaričnih komor. DAN je naredil podatkovno bazo o 500 aktivnih hiperbaričnih komorah po svetu s spremljajočimi zdravniki, ki imjo določeno strokovno znanje v oceni in zdravljenju poškodovanih potapljačev.Na področju DAN America, je okrog 700 komor. DAN America v osnovi deluje le z 160 hiperbaričnimi centri, ki so del DAN-ove mreže kamor napotijo poškodovane potapljače (DAN Recompression Cham-ber Referral Network) ( European Editorial Note: na področju DAN Europe se ocenjuje, da deluje okrog 350 komor od katerih DAN uporablja 100 za ima napotitev pacientov.) Poleg izvedbe hiperba-ričnih terapij s kiskom za odobrene zdravstvene indikacije je osebje usposobljeno tudi za zdrvljenje potapljaških poškodb. Pomembno je vedeti, da kljub temu, da hiperbarični center lahko nudi kisik pod pritiskom pa je le maj-hen odstotek tistih centrov, ki so sposobni, izšolani in imajo željo, da zdravijo potapljaška obolenja in poškodbe. Dejansko postaja število centrov, ki so naklonjeni potapljačem iz leta v leto manjše zaradi treninga osebja in finančnih težav, vključno s povračilom zavarovalnic.V letu 2004, je DAN prejel skoraj 3000 klicev za pomoč preko 24-urne potapljaške vroče linije; treti-na klicev je imela za posledico napotitev v hiperbarični center, kjer je bil potapljač pregledan zaradi možnosti potapljaškega obolenja. Čeprav je po svetu mnogo področji z zadostnim številom komor pa pogosto predstavlja težavo lociranje najbližje primerne komore.DAN-ova politika lociranja komor DAN pogosto nudi poškodovanim potapljačem pomoč z oskrbo, transportom in zdravljenjem v hiper-barični komori. DAN pa ne nudi potapljačem v naprej informacij za izdelavo plana v nujnih primerih. Razlog je v tem, da je najboljša opcija uporaba obstoječega lokalnega centra za nujno pomoč, ki je najbližje poškodovanemu potapljaču. Pri sumu na dekompresijsko obolenje in pri poškodbah, poveza-nih s potapljanjem, je poudarek na tem, da pride potapljač najprej do okrbe v bolnišnici. Ko je potapljač v zdravniški oskrbi bolnišnice in, če se izkaže da je poškodba v povezavi z dekompresijo, lahko kon-

By DAN Staff

Dive medicine

taktiranje DAN-a pomaga pri določitvi najbližje primerne ustanove za zdravljenje poškodbe. Mnogo komor ne deluje 24 ur na dan in lahko, da potrebujejo predhodno najavo, od zdravnika ali DAN-a, da lahko zberejo ustrezno osebje in se pripravijo. DAN se je iz izkušenj naučil, da se pogosto menja dejanska lokacija komore, razpoložljivost in kontaktne informacije. Včasih so bili potapljači pe-ljani mimo odlične ustanove zdravstvenega varstva samo, da bi se prišlo do rekompresijske komore, čeprav hiberbarično zdravljenje ni bilo tisto, kar je poškodovanec potreboval. Za poškodovanega potapljača je varneje in bolj pametno, da ga prepljejo najprej v sobo za nujne pri-mere Tudi takrat, ko potapljači izplavajo z jasnimi znaki arterijske plinske embolije, je najpomembnejše za-gotavljanje življenskih funkcij vključno z dihanjem 100 odstotnega kisika med transportom do najbliž-jega centra za nujno pomoč ali bolnice. V primeru, da imate vprašanja, ki niso nujne narave in so povezana z potapljanjem, pokličite DAN na številko: +39 06 4211 8685. Tukaj smo zato, da zveste dejstva in dobite najboljšo možno oskrbo.Poškodovani potapljači najprej potrebujejo zdravniško oskrbo Razlogi: - Bolnice in centri za nujno medicinski pomoč imajo neomejene količine kisika, intravenozne tekočine in zdravila. - Zdravnik, specialist za nujno pomoč, mora izključiti ostala obolenja, kot so pnevmotoraks (sesedeno pljučno krilo), infarkt miokarda (srčni napad) ter nevrološke in kostno mišične poškodbe z simptomi, ki so podobni dekompresijskemu obolenju. - Poškodovani potapljač mora biti stabiliziran pred in med transportom in bi moral biti prepeljan pod zdravniško kontrolo. - Transport potapljača brez prave ocene njegovega zdravstvenega stanja ima lahko kasneje negativne posledice za njegovo zdravje in izid zdravljenja. - Operativni status komore se je spremenil. Komore so lahko nedelujoče zaradi rednega vzdrževanja, dopustov osebja ali njihovega premajhnega števila zaradi prevelikega števila običajnih pacientov (v bolnicah). Lahko, da komora, v katero se peljete, ne deluje.- V večini primerov dekompresijske bolezni se je oceno zdravstvenega stanja iskalo izven normalnih

50 51

With DAN, always on the crest of the wave!!!

Dive medicine

delovnih ur. Hiperbarične ustanove imajo na splošno redni delovni čas med delavniki in zvečer ter pre-ko vikendov nimajo vedno na razpolago potrebnega osebja. Dejansko nekatere hiperbarične ustanove ne želijo, da bi njihovo osebje opravljalo nadurno delo in ne želijo zdraviti potapljače. Pred pričetkom delovanja komore je običajno potreben vpoklic potrebnega osebja treatment. Na koncu . . .V primeru, da sumite, da ima potapljač poškodbo, ki je posledica potapljanja in potrebuje oceno svo-jega zdravstvenega stanja lahko: - nadzorujete prehodnost dihalnih poti, dihanje, krvni obtok in mu nudite prvo pomoč s kisikom, če ste za to usposobljeni - Pokličite lokalni center za nujno medicinsko pomoč zaradi prevoza ali pomoči med transportom do zdravstvene ustanove - Pokličite DAN-ovo številko za pomoč v sili: +39 06 4211 8685 za posvetovanje in nasvet.Mogoče želite le postaviti vprašanje o dvomljivih simptomih, ki so nastopili po potapljanju in primer ni nujen ali pa želite le zvedeti o znakih in simptomih DKO. V takem primeru lahko pokličete DAN-ovo evrpsko vročo linijo na številko +39 06 4211 8685 Pri opisovanju dela z visokotlačnimi posodami kot so kotli, komore ipd. se tako v angleškem kot v slovenskem jeziku uporabljajo izrazi kot so npr.: voznik komore, način vožnje komore ipd., ki izhajajo iz časov vozil in plovil na parni pogon – op. prev. ●

Joining DAN you've chosen:

* The best Medical assistance all over the World; * The best Insurance plans; * The best legal assistance; * The best first aid courses;

Be always on the crest of the wave!!Dive safe. Dive prepared. Dive with DAN!!

DAN Europe FoundationOperation head officecasella postale 7764026, Roseto (TE)

Phone +39 085 893 0333Fax +39 085 893 0050Skype: Dan_europe_foundationmail@daneurope.org

52 53

DAN mission statement

Divers Alert Network (DAN), a nonprofit organization, exists to provide expert medical information and advice for the benefit of the diving public. DAN´s histo-rical and primary function is to provide emergency medical advice and assis-tance for underwater diving accidents, to work to prevent accidents and to promote diving safety. Second, DAN promotes and supports underwater diving research

and education, particularly as it relates to the improvement of diving safety, medical treatment and first aid. Third, DAN strives to provide the most accurate, up-to-date and unbiased information on issues of common concern to the diving public, primarily, but not exclusively, for diving safety.

DAN EUROPE FOUNDATIONTerritory: Geographical Europe, European territories and protectorates, with regional IDAN responsability for the Mediterranean Sea and Shore, the Red Sea, the Arabian Gulf, Ethiopia, and the Maldives.

Rgistered Address and Headquarters:26, Triq Fidel Zarb, Gharghur NXR07, Malta;TEL. +356 2141 9804 - FAX. +356 2141 9294

Operations Head Office:P:O: BOX: DAN, 64026 Roseto Italy,TEL. +39 085 8930333FAX. +39 085 8930050E-mail: mail@daneurope.orgWeb: www.daneurope.org

DAN Europe Regional Offices

DAN Europe Balkans(Serbia and Montenegro, Bosnia and Hezegovina)Area Drector: Prof. Alessandro MarroniRegional Director: Dr. Dragana Ivkovic,M.D.Milovana Marinkovica 17. 11000 Belgrade, Serbia and MontenegroTEL. and FAX. +381 (0) 11 247 10 40MOBILE. +381 (0) 63 8129 687E-mail: Balkans@daneurope.org

DAN Europe BeNeLux(Belgium, Netherlands, Luxembourg) Area Director: Prof. Costantino Balestra Ph.D.Area Medical Director: Dr. Peter Germonpre M.D.National Medical Director for The Netherlan-ds: Dr. Menno Gaastra M.D.Regional Head of Training (Dutch): Guy ThomasRegional Head of Training ( French): Frédéric VenderschuerenPhone and Fax: refer to Central Office in ItalyEmail: benelux@daneurope.org

DAN Europe ČeskoArea Director: Prof Alessandro MarroniNational Director Dr. Pavel Macura M.D.K Břízkám 4/7, Hradec Králové, PSC 500 09, Česká RepublikaPhone + 420 495 516 147Fax-phone + 420 495 264 641Email: cekia@daneurope.org

DAN Europe CroatiaArea Director: Prof Alessandro MarroniNational Director Dr. Darko Kovacevic M.D.Kruge 19A, 10000 Zagreb, Croatia , Fax +385 (0)1 6151900Email: croatia@daneurope.org

DAN Europe France.Area Director: Prof. Costantino Balestra Ph.D.Area Medical Director: Dr. Peter Germonpre M.D.National Medical Director: Dr. Bruno Grandjean M.D.Service de Médecine Hyperbare, Centre Hospitalier d'Ajaccio, 27 Avenue Impératrice Eugénie, 20303 AJACCIO CEDEX. Phone and Fax : refer to Central Office in ItalyEmail: france@daneurope.org

DAN Europe Germany, Austria & HungaryArea Director: Dr. Ulrich van Laak M.D.Eichkoppelweg 70, 24119 Kronshagen, Germany, Phone +49 (0)431 549 861 (Monday and Thursday, 18 until 21 h CET), Fax +49 (0)431 544 288, Email: germany@daneurope.orgHungaryNational Info-line Tel.: +36 30 8114451,National Emergencies Tel.: +36 30 5222497

DAN Europe HellasArea Director: Prof Alessandro MarroniMedical Director: Dr Bassilis Zachariades C/o Hyperbaric Medical Center:, 5 Klazomenon st., Tavros Athens, 17778 Tel/Fax +30 210 3462898 (workdays,14:00 to 19:00 pm)e-mail : Hellas@daneurope.org

DAN Europe Ibérica (Andorra, Portugal, Spain)Area Director: Dr. Jordi Desola, M.D., Ph.D.CRIS Unitat de Terapèutica Hiperbàrica, Dos de Maig 301, Hospital Creu Roja, 08025 Barcelona, Spain, Phone +34 93 347 7366, Fax +34 93 450 3736,Email: iberica@daneurope.org

DAN Europe ItaliaNational Director: Dr. Nuccia De AngelisMedical Director: Prof. Alessandro Marroni M.D.P.O. Box DAN, 64026 Roseto , Italy, Phone +39 085 893 0333, Fax +39 085 893 0050. Email: italy@daneurope.org

DAN Europe MaltaNational Director: Dr. Ramiro Cali Corleo M.D.26, Triq Fidiel Zarb, Gharghur NXR07, Malta. Tel: +356 2141 9804; Fax: +356 2141 9294 ; Email: malta@daneurope.org

DAN Europe PolskaArea Director: Prof Alessandro MarroniMedical Director, Zdzislaw Sicko, M.D., Ph.D. Membership Assistance Coordinator, Jacek Kot, M.D., Ph.D. National Center for Hyperbaric Medicine, Institute of Maritime and Tropical Medicine, Medical University of GdanskPowstania Styczniowego 9BGdynia 81-519, PolandPhone +48 58 699 8610 ( 08:00 – 15:00)Fax: +48 58 622 2789Email: polska@daneurope.org

DAN Europe Skandinavien (Denmark, Nor-way, Sweden, Finland)Area Director: Dr. Ole Hyldegaard, MD, Ph.D.P.O.Boks 11, 2830 Virum, Denmark. Tel +45 45 836330Fax +45 45 836 331. Email: skandinavien@daneurope.org

DAN Europe SloveniaArea Director: Prof Alessandro MarroniNational Director: Prof. Dr. Igor MekjavicDepartment of Automation, Biocybernetics and RoboticsJozef Stefan InstituteJamova 39, SI-1000 Ljubljana, SloveniaTel +386 41 696 558Fax +386 1 423 2209Email: slovenia@daneurope.org

DAN Europe SuisseNational Director: Dr.Jürg Wendling M.D.Faubourg du Lac 67, 2502 Biel, Switzerland, Phone +41 32 322 3823Fax +41 32 322 3839.Email: suisse@daneurope.org

Moving? If you have moved in the last year, please send DAN your new address.Questions? Call DAN Europe al +39 085 893 0333 or any of your regional offices indicated above

DAN FACts

DAN Europe TürkiyeArea and Medical Director : Dr. Ramiro Cali CorleoNational Medical Directors: Dr Salih Aydin, Regional Managers : Murat Egi, Ali KonokluC/o Yavuztürk Sok, No32, D:1; Söğütlüçeşme34716, Kadıköy ISTANBULPhone: +90 533 341 5404 +90 533 448 0458

DAN Europe United Kingdom Gibraltar & IrelandArea Director: Dr. Ramiro Cali Corleo, M.D.Regional Manager: Christopher Young CertEd EMP House, Telford WayCoalville, Leicestershire, LE67 3HEUnited KingdomPhone: National 0845 029 1990; International +44 845 029 1990Fax : National 0845 029 1991; International +44 845 029 1991Email: uk@daneurope.org

DAN Europe Affiliate Organizations

DAN MaldivesArea Director: Prof Alessandro MarroniMedical Director. Dr. Guenter Frey, M.D.Bandos Hyperbaric & Medical Clinic -Bandos Island Resort. Republic of Maldives.Fax +960 44 0060Email: maldives@daneurope.org

DAN EgyptArea Director: Prof Alessandro MarroniRegional Director: Dr. Adel Taher, M.D.Hyperbaric Medical CenterSharm el-Sheikh, EgyptTel.: +20 69 3 660 922 or 23 (from 10:30 till 18:00 - daily)Fax: +20 69 3 661 011E-mail: egypt@deneurope.org

DAN IsraelArea Director: Prof Alessandro MarroniRegional Director: Mr. Shai Roth P.o.box 36667 , Tel – Aviv, 61366 , IsraelFax :+972-3-9213838 . e-mail: israel@daneurope.org

The other International DAN Organizations

DAN Americaterritory: United States and Canada, with regional IDAN responsibility for Central and South America, the Caribbean, Polynesia, Micronesia and Melanesia (except Fiji), and any other area not designated for the other DAN entities President and CEO: Dan OrrThe Peter B. Bennett Center, 6 West Colony Place, Durham, NC 27705, USA, Phone +1 919 684 2948, Fax +1 919 490 6630Email: dan@diversalertnetwork.org . Website: http://www.diversalertnetwork.org

DAN America - MexicoDirector, Dr. Cuauhtemoc Sanchez, M.D.Indiana 260-907, Col. Nápoles Mexico, D.F. 03710, Phone +52 55 5568 8082, Fax +52 55 5568 8083 Email: danmex@hotmail.com Website: http:// www.diversalertnetwork.org

DAN JapanTerritory: Japanese mainland and islands, with regional IDAN responsibility forNortheast Asia-PacificDirector Prof. Yoshihiro Mano, M.D.DAN JAPAN /J apan Marine Recreation Association Kowa-Ota-Machi Bldg,2F, 47 Ota-machi 4-Chome Nakaku,Yokohama City, Kagawa 231-0011 JapanTel:(81)45-228-3066 Fax:(81)45-228-3063Email: dan@danjapan.gr.jpWebsite: http://www.danjapan.gr.jp

DAN Asia-PacificTerritory: Australia and New Zealand, with regional IDAN responsibility for Papua New Guinea, Fiji, Indonesia, Malaysia, Vietnam, Singapore, Cambodia, Myanmar, Philippines, Vanuatu, Solomon Islands, Brunei, Thailand, Hong Kong, Korea, China and TaiwanDirector Mr. John Lippmann49A Karnak Rd, Ashburton, Victoria 3163, Australia.Postal address: PO Box 384 Ashburton, Vic. 3147, Australia.Tel: +61-3-9886 9166; Fax: +61-3-9886 9155Email: info@danasiapacific.org Website: http://www.danasiapacific.org

DAN Asia Pacific - PhilippinesMedical Director, Dr. Benjamin G. Luna, Jr.M.D.Makati Medical Center; 2 Amorsolo St.; Makati City 1200; Philippines Phone/Fax: +63 (0)2 817 5601 (office ho-urs); or Phone: +63 (0)2 815 9911 (ask for Ext. 2123; office hours); Email: blunamd@cnl.net

DAN Southern AfricaTerritory: Austral Africa, Comoros, Madagascar, Seychelles Islands, plus Kenya and Zanzibar (for residents only, European expatriates refer to DAN Europe) Director Dr. Frans J. Cronje, M.D.DAN-SA Building, Rosen Office Park, Cnr Invicta and Third Roads, Halfway House, South Africa 1685Telephone: + 27 11 312 0512 Fax:+ 27 11 312 0054Email: mail@dansa.org Website: http://www.dansa.org

DAN Europe E-mail address listGeneral mail@daneurope.org, Membership members@daneurope.org Medical medical@daneurope.orgTraining training@daneurope.org DAN Europe Sponsor Program sponsors@daneurope.org Insurance Claims claims@daneurope.org

Moving? If you have moved in the last year, please send DAN your new address. Questions? Call DAN Europe al +39 085 893 0333 or any of your regional offices indicated above

CENTRUM TURYSTYKI PODWODNEJ VENTURIUl. Dworcowa 37, 85-009 - Bydgoszcz, PolandTel +48 52 345 6869 - Fax: +48 52 348 6077 - venturi@o2.pl - www.venturi24.pl

CENTRUM NURKOWE "PIJAWKA"Ul. Pulawska 84 - 02-603 Warszawa PolandTel +48 22 8449104 - +48 22 6464565www.nurkowanie.pl - nurkowanie@nurkowanie.pl

CENTRUM NURKOWE LET'S DIVEZgodna 80, 30-444, Krakow-Libertow, PolandTel +48 513 800 900 - Fax: + 48 12 2700161www.letsdive.pl - info@letsdive.pl

CENTRUM NURKOWE KRAKENUl. Kobierzynska 43, 30-363 Krakow - PolandTel +48-12-2668683 - Fax: +48-122668683 - kraken@kraken.pl

CENTRUM NURKOWE AQUANAUTICNaftowa 1, 65-705, Zielona Gora, PolandTel. +48 684512458- Mobile: +48 509628737 - Fax: +48 684512458www.aquanautic.pl - aquanautic@aquanautic.pl

CYDIVE Diving Centre & Instructor TrainingAcademy 1 Poseidonos Avenue 8042 Paphos - CyprusTel +357-26934271 - Fax +357-26935307www.cydive.com - cydive@spidernet.com.cy

"ATLANTIS" ZBIGNIEW STYCHNOUl. Dworcowa 73, 44-190 - Knurów - PolandMobile +48 602-270-217 - www.stychno.pl - biuro@atlantis-pl.com

golDeN DAN PoiNtsACQUASPORT DI ROTA ALBERTO & C. SASVia Risorgimento 46 - 23900 Lecco - ItalyTel: +39-341 285915 Fax: +39-341 283577Web: www.acquasportlecco.com Email: info@acquasportlecco.com

A.S.D. I TITANI DI VINCENZO POLIMENIc/o Centro sportivo MACO - Via Ettore Rota 6/8 - 00177 Roma - ItaliaTel 062419360 - Fax 0624193035 - Cell 3486900581epolim@tin.it - www.ititani.it

FINEGLOBE-DIVING SERVICES P.O. BOX 62867, 8069 PAPHOS, CYPRUSTel. +357-99089784 Website: www.fineglobe.netEmail: jurg@fineglobe.net

AQUAVENTURE Plezantstraat 66 - 9100 Sint-Niklaas - BelgioTel +32 (0)32651610 Fax : +32 (0)3 265 16 11info@aquaventure.be -www.aquaventure.be

ASSOCIAZIONE SPORT E VITA DIVING CENTERVia Agrippina, 22 - 80070 Bacoli NA -ItaliaTel 081-5235683 Fax: 081-5235683 - www.sportevita.it - info@sportevita.it

PLONGEUR.COM - FABRICE CHARLEUXBP 110505 - 98709 MAHINA - Polynésie FrançaisePhone: +(689) 79 44 54 - www.Plongeur.com - fab@plongeur.com

WORLD ORGANISATION OF SCUBA DIVING(WOSD) Marsdiep 16e - NL-8321 MC URK - NederlandTel+31 (0)527 688847 - Mobiel: +31 (0)612 590416Fax: +31 (0)522 242591 - office@wosd.com - www.wosd.com

SEA FISH PODWODNY SWIATWitczaka 9 - 41-902 - Bytom - PolandTel+48-32-2825304 - Fax: +48-32-2826670 www.sea-fish.bytom.plpodwodnyswiat@sea-fish.bytom.pl - e.buchczyk@sea-fish.bytom.pl

DUIKEN VIPMEDIA Publishing & Services - Postbus 7272 - 4800GG Breda, The Netherlands - Tel +31 (0)76 - 530 17 21Fax : + 31 (0)76 520 52 35 - www.duiken.nl - duiken@vipmedia.nl

CorPorAte sPoNsor

A corporate Sponsor is an organisation which holds an important role in the development and spreading of DAN's mission.DAN points are important partners in Diving Safety. Divers can go to these DAN points for DAN First AidEducation, DAN membership info, and in some cases also to participate in DAN's Diving Research.All DAN Points have availability of an Oxygen and first

We thank all the Sponsors and DAN Points that support with great devotion and enthusiasm, DAN's mission all over the world

DAN euroPe sPoNsor

DAHAB TEC DIVERSP.o Box 37 - Dahab, South Sinai - Egypt - Mobile: +20-101350969tifa@dahabtecdivers.com - www.dahabtecdivers.com

BAZA NURKOWA KOPARKIul. Płetwonurków 1 - 43-600 Jaworzno - POLANDTel: +48 32 6152982 - biuro@orkasa.pl - www.orkasa.pl

DECOSTOPdi Botti Riccardo - Via Leonardo Da Vinci 67, 29100 Piacenza - ItaliaTel 0523609692 - info@decostop.it - www.decostop.it

BLUE DOLPHINVia San Francesco D'assisi 10 - 00044 Frascati (Roma)Tel e Fax 06-9425565 - bluedolphinsub@virgilio.it - www.bluedol-phinsub.it

D.D.R.C. Ltd./ The Oxygen Centre Kypreopoullos Court 2, Amathus Ave. 59, 4532 Limassol - Cyprus Tel +357-25320101 - Fax: +357-25320108 24hr emergency: +357 99 5188 37 - www.hbo-therapy.com - ddrc@cytanet.com.cy

BEYOND DIVING Wallbergstr. 2 / Karwendelplatz, 85598 Baldham b. München, GermanyTel. +49-89-9010800 - Fax: +49-8106-21007-29info@beyond-diving.de - www.beyond-diving.de

ESQUELA DE BUCEO SCUBA PLUS Cala'n Busquets 10 Ed. Las Terrazas 07760 Ciudadela De Menorca - SpainTe: .+34-696903160Web site: www.scubaplus.orgE-mail: info@scubaplus.org

TAUCHSPORT ALLERSBERG Hilpotsteiner Strasse 6, 90584 Aller-sberg -Germany Tel. +49-91765359 - Fax: +49-9176-998150 Website: www.tauchsport-allersberg.de Email: info@tauchsport-allersberg.de

GENSYSNAUTICA Via Trieste 5 22012 CERNOBBIO (CO)Tel. +39 0313347502 Fax +39 0313346598website: www.gensysnautica.comEmail: nautica@gensysnautica.com

EXSTREAMKosciuszki 35 A, 50-011 Wroclaw - PolandTel +48-602235345 - Fax: +48-713422800www.exstream.com.pl - biuro@exstream.com.pl

ENAZULC/. Mayor,50, 50001 Zaragoza, Spain - enazu@enazul.net

EME / Prevent & Rescue InternationalPeelmanserf 10, 5706 JZ Helmond - Nederland - Tel +31-(0)492-590591www.eme.nl - info@eme.nl

SIRENA SUB Vipavska C. 54, 5000 Nova Gorica - SloveniaTel +38641687210 - Fax: +38653330378 - www.reef.si - info@reef.si

SCUBAKRETA DIVING CENTER Nana Beach Hotel,70014 Chersonissos-Crete, Greece - Tel +30 2897024915Fax +30 2897024916 - www.scubakreta.gr - scuba@scubakreta.gr

SCUBA DOLPHINVia Montecassiano 15, 00156 Roma - ItaliaTel 393-4177257 - 347-6447821 - www.scubadolphin.itinfo@scubadolphin.it - dsldcc@daneurope.org

ELBLASKIE WOPRUl. Robotnicza 68, 82-300 Elblag, PolandTel +48 55 2349261 - Fax +48 55 2349261elwopr@o2.pl - www.elblaskiewopr.pl

PROFESSIONAL DIVING UNITPostelseweg 88 - 5521 RD Eersel - NederlandTel +31-497-517704 - Fax: +31-497-512940 - www.pdu.nl - info@pdu.nl

DUIKCENTRUM NEDERLANDhotsestraat 7, 5171 DT Kaatsheuvel - Nederland - Tel +31-162850275www.duikcentrumnederland.nl - info@duikcentrumnederland.nl

PIMIA DIVING Demmerik 25, 3645 EA Vinkeveen - NederlandTel +31-297-263270 - fax +31-297-263270 - www.pimia.nl - info@pimia.nl

DIVING DISEASES RESEARCH CENTRETamar Science Park, Derriford, PL6 8BU Plymouth - United KingdomTel +44-1752-209999 - Fax: + 44-1752-209115www.ddrc.org - training@ddrc.org

MOBY DICKMelbournestraat 36 & 38a - 3047 BJ Rotterdam - HollandTel +31-10-4767992 - www.mobydick.nl - info@mobydick.nl

DIVE POINT RED SEMatthias Breit P.O. Box 219 Hurghada / Red Sea EgyptTel +2-012-3255483 - Fax +2-065-3442019hurghada@dive-point.com - www.dive-point.com

MANATEE DIVING Raadhuisplein 13 - 2914 KM NIEUWERKERK AAN DEN ijSSEL - NederlandTel +31(0)6 55188644 - fax: +31(0) 180 315106 - manateediving@xs4all.nl

aid kit to ensure diver's safety during emergencies."DAN points" are also entitled to sell DAN Europe materials to all divers DAN Instructors and Trainers will beable to purchase DAN Educational Materials from these "DAN Points".DAN points might even have rental services for their Oxygen and AED Units as an extra service to DAN educators.While a Silver DAN Point will be able to offer at least 1 type of DAN provider Course, a Gold DAN Point will be able to offer all DAN Provider andInstructor Courses, making them specialised in DAN First Aid Education.

DIVEVERSITYKempervennendreef 8, 5563 VB Westerhoven - NetherlandsTel +31-40-2017465 - Fax +31-40-2044792www.diveversity.com - info@diveversity.com

DIVE-IN LTD. LARNACA 132 Piale Pascha, 6028 Larnaca - CyprusTel +357-24627469 - Fax: +357-24627469www.dive-in.com.cy - dive_in_larnaca@cytanet.com.cy

LOK - LIGA OBRONY KRAJUKOMISJA PLETWONURKOWANIACHOCIMSKA 14, 00-791 WARSZAWA - POLANDemail: biuro@kplok.pl

MAINDESPostbus 171 - 7940 AD Meppel - NederlandTel +31-(0)522-242592 - Fax: +31-(0)522-242591www.maindes.com - info@maindes.com

KALLIOPI DIVE COLLEGEP.O. Box 61036 - 8130 Paphos - CyprusTel +357-26818534 - kalliopi@cytanet.com.cy - www.kalliopitravel.com

ITS SAFETY-FIRST/De onderwaterwereldKoningstraat 40 - 2011 TD Haarlem - Tel 023 5367189www.onderwaterwereld.com - itssafetyfirst@onderwaterwereld.com

DIVECENTER NEW ATLANTISWilhelminastraat 2 - 9611 JW SappemeerTel +31 (0)598 380688 - Fax +31 (0)598 398266 - info@newatlantis.nl

CARDIOPROTECC./ Salvador Ferrandiz, 30 - 03750 Pedreguer (Alicante) - SpainTel +34 690 052 576 - Fax: +34 966 457 512pkolb@daneurope.org - www.cardioprotec.com

GORNOSLASKIE CENTRUM NURKOWE SEA FISHPodwodny Swiat - Witczaka 9 - 41-902 - Bytom - PolandTel +49-32-2825304 fax +48 32 282 66 70www.sea-fish.bytom.pl - podwodnyswiat@sea-fish.bytom.pl

TAKE AIR Schagerweg 33, 1751 CA, Schagerbrug, NetherlandsTel +31 650622161- Fax: +31 320 264611 - posttech@freeler.nl

GLOBAL UNDERWATER SERVICES Ltd. Maurizio Carmini - Via M. Fanti, 8, 50019 Sesto Fiorentino - Italia Tel +39-348-8430109 - Fax +390554491603 - wheresmau@hotmail.com technical-diving@hotmail.com - www.mauriziocarmini.com - info@mauriziocarmini.com

SPORT EDERSulzbacher Str. 1, 94152 Neuhaus am Inn, GermanyTel + 49-8503-8010 - Fax +49-8503-8630 - info@sport-eder.dewww.sport-eder.de - www.tauchlehrerakedemie.info

GALICIA TECHNICAL DIVINGJ. Tielemansstraat 31 - 3200 Aarschot - BelgiumTel +32-475257720 - Fax: +32-16520749 - www.galicia.be - info@galicia.be

SNORKEL D.C. Avda. Del Mar s/n - Llafranc - SpainTel +34-972 30 27 16 www.snorkel.net - snorkel@snorkel.net

AQUA TEC Divers Educational CenterGravias 14, Dafni, 17235 Athens, GreeceTel.: +30-2103830182email: aquatec@aquatec.gr Web: www.aquatec.gr

NAUTILOS TRADING LTD 25A Prodromou Str, Strovolos, 2063 Nicosia, Cyprus Tel.: +357-7000DIVE(3483) Fax: +357-22518070Emergency contact Number: +357 7000HELP (4357)email: admin@nautilostrading.com Web: www.nautilostrading.com

56 57

DAN PoiNts

TNT DIVING Steenweg Op Rijkevorsel 19, 2330 Merksplas - BelgiumTel +32-14-14719356 - Fax +31-13-5436459www.tntdiving.com - flupstra@gmail.com

TIME TO DIVE Kuringersteenweg 517, 3511 Hasselt - BelgiumTel +32-11-740602 - Fax: +32-11-740602www.timetodive.be - timetodive@pandora.be

GRUPPO SUBACQUEO LUCIANOSUBVia Facheris 50 - 24064 Grumello del Monte (BG) - ItaliaTel 348 5601635 - 035 914466 - Fax 035 914480luciano@lucianosub.it - www.lucianosub.it

TAUCHCENTER DIVING WORLD KIRSCHWilli Grasser Str.21., 91056 Erlangen, GermanyTel +49 9131 67173 - Fax +49 9131 63625info@tauchen-erlangen.de - www.tauchen-erlangen.de

LAZYWAVEVan der Takstraat 194, 3071 LM Rotterdam, NetherlandsTel +31-10-2800798 - info@lazywave.nl - www.lazywave.nl

STICHTING SAVE AND CARE Mendelssohnstraat 18, 3261 JL Oud-Beijerland, Netherlands - Tel +31 186 616411Mobile +31 6 41249115 - info@save-and-care.nl - www.save-and-care.nl

DUIKPUNTTorhoutsesteenweg 551, 8400 Oostende - BelgieTel +32-59800951 - Fax +32-59807806 - www.duikpunt.be - info@duikpunt.be

DIVECENTER SCUBIDOLaanweg 5-B - 1871 BH SchoorlTel 072-5090477 - info@scubido.com - www.scubido.com

silVer DAN PoiNt

CETUS DIVING Lange Voren 22, 5521 DD Eersel, NederlandTel: +31653266940 Fax: +31497518635Email: info@cetusdiving.nlwebsite: www.cetusdiving.nl

SEASINGS DIVERS De Binderij 47, 1321 EG Almere, NetherlandsTel: +31-1365363826Fax: +31-1365365379 Website: www.seasignsdivers.comEmail: info@seasignsdivers.com

DAN euroPe Product selection

More DAN Products Availableat: www.daneurope.org

Visit the online catalogue today and discover the complete range of DAN products!

SAMO ANGLEŠKA VERZIJA:

Available on our website: www.daneurope.org

€ 10,42

Zdravstveni vodič po nevarnih morskih organiz-mih – Posebna ponudba!

50% popust – 10.42 namesto 20.85€

Uspešnica avtorja dr. Paul S. Auebacha. Fotografije dopolnjujejo strokovne informacije o tem, kako prepoznati nevarne morske organiz-me in kako zdraviti morebitne poškodbe.

Scuba-Opoly (tretja izdaja): 30,81€

Igrica na deski, ki je zasnovana za potapljače in ne potapljače, ki uživajo v morskem okolju. Umetnik Rogest je prispeval čudovite, barvne podobe morskih organizmov, v

katerih boste lahko med igro uživali.

LED svetlobna palička: 11,34€

Bodite vidni med nočnimi potopi in potopi s sla-bo vidljivostjo! LED svetlobna palička (različica z bliskavico ali konstantno svetlobo), ki je odporna proti udarcem, je odlična za potope s slabo vidlji-vostjo ali za nočne potope (vodoodporna do 100 metrov).Na voljo je v različnih barvah. Življenjska doba baterij je 50 ur, LED pa ima življenjsko dobo 100.000 ur. Rezervne baterije so priložene.

Dekompresijska boja: 8,60€

Bodite vidni med varnostnimi dekompresijskimi postanki! Med vašim varnostnim postankom ali drugimi dekompresijskimi postanki boja signalizira vašo prisotnost pod vodo. Boja je iz oranžnega plastičnega materiala, dolžine 1,3 metra, visoke vidnosti in opremljena z 18 metrsko vrvjo.

Pro-Ear Potapljaška maska: 75,25€

Potapljačevo udobje in varnost najpogosteje prizadenejo težave z ušesi.Pogosto so te težave lahko tudi glavni vzrok za prekinjen potop, prekinje-ne potapljaške počitnice in v skrajnem primeru lahko konec uživanja v tem športu.Edinstvena zasnova maske ProEAR 2000 je popolnoma nov koncept potapljaške opreme: • Do sedaj najboljša obramba pred bolečimi infekcijami ušes • Boljša slišnost in razločevanje smeri izvora zvoka • Poenostavitev izenačevanja pritiska v srednjem ušesu med potapljanjem • Večja toplota v predelu ušes in večje udobje

DAN standardni komplet za prvo pomoč: 57,79€

DAN-ov komplet za prvo pomoč je zasnovan za tiste, ki želijo dober in trpežen komplet za prvo pomoč. Komplet se nahaja v vodote-snem končku, njegova vsebina omogoča osnovno prvo pomoč v različnih situacijah. Na voljo so različni modeli in velikosti.

Univerzalna EAD trening enota: 225,72€

Trening AED enota se nahaja v torbi iz kordure, ima daljinski upravljalnik, tri pare elektrod za odrasle in dva para otroških elektrod. AED trening enota ima predhod-no nastavljenih več scenarijev za trening in zahvaljujoč daljinskemu upravljalniku lahko inštruktor kontro-lira enoto in doseže, da EAD deluje glede na njegove zahteve. Baterije (AA) niso vključene.

DAN euroPe oXYgeN uNits: stArtiNg From 264 €

Be able to respond to a dive emer-gency with oxygen and have oxy-gen on the site when you need it! The DAN Europe Oxygen units are coming in a waterproof case or a soft nylon bag and are available in both Pin Index and DIN versions. A wide range of options and sizes (ca-ses) will guarantee to find an oxy-gen unit that suits your needs.

58 59

tip fotoaparata: olympus 500 - tip filma: Digital

Photo ContestSmernice in navodila so na naši spletni strain: www.daneurope.org/photocontest

rezultati “online” žirijeDrugo ocenjevanje 2009

zmagovalec

jAN HrusAk

rezulati skupine strokovnjakov podvodne fotografije:

Paolo Cassinari - Pierfranco Dilenge - Andrea Giulianini

zmagovalecHelmut tHeiss

DAN Europe se zahvaljuje vsem udeležencem, ki so s svojimi fotografijami prispevali k dobrim rezul-tatom tega tekmovanja.

Lokacija: lembeh / North soulawesi - tip fotoaparata: olympus sP-560uz

Drugo ocenjevanje 2009