1

DEKLARACIJATRAJNOSTNEGA RAZVOJASAVINJSKE REGIJEPovzetek izvajanja za obdobje 2012/13

34

Vesela sem, da Savinjska regija, kjer sem se rodila in preivela otrotvo, deela, kjer so e vedno mono zasidrane moje koreni-ne, uspeva uresnievati evropski model razvoja. Upam, da bo to pomenilo v prihodnosti e ve prilonosti za ustrezno izobrae-vanje in pridobivanje spretnosti mladih in manj mladih ter da bo zmanjalo brezposelnost in izboljalo dobrobit ljudi v tem okolju. In za to gre da so ljudje zaposleni, da sta njihovo delovno okolje in narava zdrava ter da so ustrezno socialno zaiteni.

Ne le okolje, pomembna je tudi konkurennost gospodarstva

Trajnostni razvoj v EU ni muha enodnevnica, eprav je bil v zadnjih nekaj letih pov-sem umaknjen iz slovenskega politinega prostora. etudi imamo pri nas ogromno dela na ideolokem polju, drava brez gospodarskih temeljev ne more obstati.

Ker smo del evropske druine narodov, ne moremo obiti ukre-pov, ki se oblikujejo na ravni unije in ne zajemajo le vareva-nja, temve tudi mehanizme, ki bi omogoili rast gospodarstva. Ti morajo upotevati naela trajnostnega razvoja. To pome-ni, da pri njihovem sprejemanju preverjamo tri glavne vidike po-litinih ukrepov: kako vplivajo na socialno varnost ljudi in na okolje ter kaj pomenijo za kon-kurennost gospodarstva.

Najpomembneji trenutno ve-ljavni zakonodajni paket s tega podroja je bil sprejet leta 2009 in se imenuje podnebno-ener-getski paket. V skladu z njim imamo v EU vedno ve energije iz obnovljivih virov in ravnamo z energijo vedno bolj varno. Energetsko intenzivna industri-ja je morala bistveno izboljati proizvodne postopke. Sprejetih je bilo tudi mnogo drugih posa-minih direktiv in uredb, ki do-loajo skupne evropske okoljske standarde. Lahko reem, da je

bila pozornost evropske politi-ke do leta 2009 usmerjena pred-vsem v okoljski vidik, kriza pa nas je opozorila, da moramo ve pozornosti posvetiti tudi konkurennosti gospodarstva. Tako imamo zelo resne razpra-ve o tem, kako sedanjo politiko s cilji do leta 2020 posodobiti z novimi zahtevami do leta 2030 in jo izboljati ter prilagoditi no-vim pogojem.

Trajnostni razvoj kot skupna podlagaZelo pomembno je tudi spre-

jemanje veletnega prorauna 2014-2020, za katerega Evrop-ski parlament zahteva veji poudarek na razvoju. O njem

smo se pogajali dobri dve leti in priakujem, da ga bomo sprejeli proti koncu letonjega leta. Trije glavni gradniki pro-rauna so skupna kmetijska politika, kohezijska politika in programi za rast in delovna mesta. Prav vsem je skupen po-udarek na trajnostnem razvoju. Zaradi finanne krize in po-manjkanja finannih sredstev bo med novimi programi tudi bistveno ve povezovanja. Pri-akujemo na primer sinergije med raziskovalno politiko in razvojem regij, med okoljsko in kmetijsko politiko, med razvo-jem podeelja in raziskovalno-razvojnimi projekti. Evropski parlament si tudi prizadeva za zahtevo, naj se 20 odstotkov prorauna porabi za omilitev podnebnih sprememb in za prilagajanje nanje. Taki pro-jekti se lahko izvajajo tako na podroju kmetijstva kot tudi na podroju energetike, in-dustrije, so primeren izziv za

podjetnitvo, izobraevalno in raziskovalno sfero.

Namenska raba, a tudi nadzoreprav se trudimo, da bi po-

stopke olajali in poenostavili, moramo poskrbeti, da zagota-vljajo namensko rabo finannih sredstev. Zato bodo e vedno zahtevni, vanje pa bo moralo biti (razen redkih izjem) vklju-enih ve partnerjev. Zato je sodelovanje, kakrnega spod-buja Razvojna agencija Savinj-ske regije, nujen predpogoj za uspeen in evropsko usklajen razvoj regij. Omogoa izmenja-vo dobrih praks in uinkovito iskanje ter definiranje sinergij in elim si, da bi omogoili nov zagon trajnostnemu razvoju Savinjske regije. Seveda mora ustrezno ukrepati tudi nacio-nalna politika, ki mora stremlje-nja evropske in regijske politike povezati z ustreznim zakono-dajnim okoljem.

hrane v trajnostnem koncep-tu soasno daje tudi blagovne in neblagovne javne dobrine, pri emer je treba izpostaviti ohranjanje naravnih virov za prihodnje generacije. Varova-nje kmetijskih zemlji pred trajno spremembo namemb-nosti, zmanjevanje izpustov toplogrednih plinov, ohranitev biotske raznovrstnosti in tipi-ne kulturne krajine, gospodar-no ravnanje z vodnimi viri so pomembne usmeritve trajno-stnega razvoja, ob emer tudi ne smemo zanemariti socialnih vidikov, prostorskega razvoja in ohranitve vasi ter posameznih gospodarstev, ki tvorijo eleno vitalno podeelje.

V prihodnje bo slovensko kmetijstvo (in povezani sek-torji) v svoji osnovi usmerjeno v poveanje produktivnosti, a hkrati bo tudi bolj trajnostno naravnano (torej bo proizve-dlo ve z manj viri in bo pri-spevalo k blaitvi podnebnih sprememb) ter bo temeljilo na znanju. Usmeritev, povezana s spodbujanjem prestrukturi-ranja v smeri poveanja pro-duktivnosti in trajnostne rabe naravnih virov ter blaitve in prilagoditve podnebnim spre-membam, je namre za Slove-nijo izjemnega pomena, zlasti z vidika nizke stopnje samooskr-be pri doloenih proizvodih in proizvodov iz shem kakovosti,

nizke stopnje produktivnosti in dodane vrednosti, nizke sto-pnje profesionalizacije v kme-tijstvu in naraajoega vpliva podnebnih sprememb. Z vidika investicijskih ukrepov pa bodo morale nalobe slediti vepla-stnim ciljem, kar pomeni, da bodo morale poleg ekonomske zasledovati tudi okoljsko uin-kovitost. Izbrani ukrepi namre morajo spodbujati odgovorno in trajnostno rabo naravnih virov ter ohranjanje biotske ra-znovrstnosti, vejo energetsko in snovno uinkovitost ter pri-spevati k blaenju podnebnih sprememb.

Vkljuevanje okoljskih vidi-kov v narte in programe ter

izvajanje projektnih presoj vplivov na okolje sta osnovna pogoja za pridobivanje evrop-skih sredstev v novi finanni perspektivi (predhodna pogo-jenost), zato podpiramo obi-ne Savinjske regije pri zaklju-evanju dosedanjega dela pri obinskih prostorskih nartih ter jih pozivamo, da zadeve im prej oddajo ministrstvu v potrditev.

Prav vsak pa se mora zave-dati, da upravljanja in varo-vanja okolja ne omogoa le uinkovita politika, temve z umnim ravnanjem veliko pri-pomoremo tudi posamezniki, ki moramo to dediino skrbno varovati.

Dr. ROMANA JORDAN,slovenska poslanka v Evrop-

skem parlamentu, SDS

DEKLARACIJATRAJNOSTNEGA RAZVOJASAVINJSKE REGIJEPovzetek izvajanja za obdobje 2012/13

2

3

Deklaracijatrajnostnega razvoja Savinjske regije

Izvajanje Deklaracije trajnostnega razvoja se nanaa na obmoje Savinjske regije, kjer na 2301 km2 ivi ve kot 255.000 prebivalcev v 31 lokalnih skupnostih. Podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije se zavezujemo, da bomo drubeno odgovorno skrbeli za splono blaginjo v regiji.

Uspenost regije bomo udejanjali z integracijo gospodarskih, drubenih in okoljevarstvenih ciljev. Pri tem bomo vkljuevali loveke vire s podroij vladnih, nevladnih in gospodarskih akterjev. Z naravnimi viri bomo upravljali vzdrno in okolju prijazno. S sonaravnim upravljanjem razpololjivih kmetijskih, gozdnih, energetskih, gospodarskih in drugih virov bomo spodbujali samooskrbo regije.V svoje razvojne dokumente bomo vgrajevali naela trajnostnega razvoja in jih upotevali tudi pri pripravah in izvajanju nartovanih investicij.Za zagotavljanje okoljevarstvenih investicij, za trajnostno in tehnoloko prestrukturiranje podjetij bomo iskali ekonomske spodbude. Razvoj regije bomo gradili na etinih naelih in regijo uveljavljali kot drubeni ekosistem.V svojem delovnem in bivalnem okolju bomo podpisniki deklaracije skrbeli za pozitivne drubene spremembe in za ozaveanje soljudi. Rezultate napredka trajnostnega razvoja regije bomo spremljali in vrednotili z izvajanjem aktivnosti v regijskem projektu Savinjska regija - Ekoregija.Spremljali in merili bomo Ekoloki odtis Savinjske regije in ga z razlinimi razvojnimi aktivnosti postopno izboljevali tako, da bomo v procesne faze odgovorno vnaali standarde za dosego trajnostnega razvoja regije.Razvojna agencija Savinjske regije bo kot nosilec zagotavljala odprtost projekta, ki temelji na vkljuevanju znanja, izkuenj in primerov dobrih praks projektnih partnerjev. Odloenost, da razvojna prizadevanja prednostno in poudarjeno izvajamo z upotevanjem nael trajnostnega razvoja, vidimo kot konkurenno prednost Savinjske regije. Deklaracijo trajnostnega razvoja Savinjske regije nosilci drubenega in gospodarskega razvoja simbolino sprejemamo ob svetovnem Dnevu Zemlje 22. aprila 2011.

S sveanim podpisom se zavezujemo k izvajanju Deklaracije.

Podpisano v Celju, 31. maja 2011

Avt

or: J

anez

Jazb

ec, d

irek

tor R

ASR

Mestna obina Celje,upan Bojan rot Mestna obina Velenje,upan Bojan Konti Obina Braslove,upan Branimir Strojanek Obina Dobje,upan Franc Leskovek Obina Dobrna,upan Martin Brecl Obina Gornji Grad,upan Stanko Ogradi Obina Kozje,upan Duan Andrej Kocman Obina Lako,upan Franc Zdolek Obina Ljubno,upan Franjo Naralonik Obina Lue,upan Ciril Rosc Obina Mozirje,upan Ivan Suhovernik Obina Nazarje,upanja Majda Podkrinik Obina Podetrtek,upan Peter Misja Obina Polzela,upan Ljubo nidar Obina Prebold,upan Vinko Debelak Obina Reica ob Savinji,upan Vincenc Jeraj Obina Rogaka Slatina,upan mag. Branko Kidri Obina Rogatec,upan Martin Mikoli Obina Slovenske Konjice,upan Miran Gorinek Obina Solava,upan Alojz Lipnik Obina entjur,upan mag. Marko Diaci Obina marje pri Jelah,upan Joe ak Obina martno ob Paki,upan Alojz Podgorek

Obmona obrtno-podjetnika zbornica Celje,predsednik Miran Gracer

olski center entjur,direktor mag. Branko ket

Obina otanj,upan Darko Menih Obina tore,upan Miran Jurkoek Obina Tabor,upan Vilko Jazbinek Obina Vitanje,upan Slavko Vetrih Obina Vojnik,upan Benedikt Podergajs Obina Vransko,upan Franc Sunik Obina Zree,upan mag. Boris Podvrnik Obina alec,upan Janko Kos RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o.,direktor Janez Jazbec Razvojna agencija Savinja,direktorica Danica Jezovek Korent Savinjsko-aleka obmona razvojna agencija, d.o.o.,direktorica Jasna Klepec Obmono razvojno partnerstvo Osrednje Celjsko,direktor mag. Marko Zidanek, Simbio d.o.o. Razvojna agencija Kozjansko,direktorica mag. Andreja Smolej Razvojna agencija Sotla,direktorica Bojana aberl Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje,vodja Ivo Trot Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje,vodja Anton Breznik Zavod RS za varstvo narave, OE Celje,vodja Mojca Tomai Visoka ola za varstvo okolja,direktorica mag. Milena Peovnik Kmetijsko gozdarski zavod Celje,direktor Stanko Jamnik Regionalna gospodarska zbornica Celje,direktor Drago Polak Savinjsko-aleka gospodarska zbornica,predsednica dr. Cvetka Tinauer NT&RC, d.o.o. Celje,direktor Sreko rot IPAK - intitut za simbolno analizo in razvoj informacijskihtehnologij - Stiie NVO Savinjske regije,vodja dr. Stanko Blatnik

Kozjanski park,direktor mag. Teo Hrvoje Orani

KSSENA, Zavod Energetska agencija za Savinjsko, alekoin Koroko,direktor Botjan Krajnc

Dekleracija dodatne osebe.indd 2-3 24.11.2011 10:17

Podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije:MESTNA OBINA CELJE; MESTNA OBINA VELENJE; OBINA BRASLOVE; OBINA DOBJE; OBINA DOBRNA; OBINA GORNJI GRAD; OBINA KOZJE;

OBINA LAKO; OBINA LJUBNO; OBINA LUE; OBINA MOZIRJE; OBINA NAZARJE; OBINA PODETRTEK; OBINA POLZELA; OBINA PREBOLD; OBINA REICA OB SAVINJI; OBINA ROGAKA SLATINA; OBINA ROGATEC; OBINA SLOVENSKE KONJICE; OBINA SOLAVA; OBINA ENTJUR; OBINA MARJE PRI JELAH; OBINA MARTNO OB PAKI; OBINA OTANJ; OBINA TORE; OBINA TABOR; OBINA VITANJE; OBINA VOJNIK; OBINA VRANSKO; OBINA ZREE; OBINA ALEC; RASR, RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE; RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA; SAVINJSKO-ALEKA OBMONA RAZVOJNA AGENCIJA; OBMONO RAZVOJNO PARTNERSTVO OSREDNJE CELJSKO; RAZVOJNA AGENCIJA KOZJANSKO; RAZVOJNA AGENCIJA SOTLA; ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OE CELJE; ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OE NAZARJE; ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, OE CELJE; VISOKA OLAZA VARSTVO OKOLJA, KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE; REGIONALNA GOSPODARSKA ZBORNICA CELJE; SAVINJSKO-ALEKA GOSPODARSKA ZBORNICA; NT&RC; IPAK, INTITUT VELENJE STIIE NVO SAVINJSKE REGIJE; OBMONA OBRTNO-PODJETNIKA ZBORNICA CELJE; KOZJANSKI PARK; OLSKI CENTER ENTJUR; KSSENA, ZAVOD ENERGETSKA AGENCIJA ZA SAVINJSKO, ALEKO IN KOROKO; VODOVOD-KANALIZACIJA CELJE; A2S; BISOL GROUP; BOSIO; BSH HINI APARATI; CELJSKE MESNINE; CELJSKI SEJEM; CINKARNA CELJE; ELPRO KRINI; EMOORODJARNA; ERICO; ESOTECH; ETOL; GIC GRADNJE; GKN DRIVELINE SLOVENIJA; IZLETNIK CELJE; KLS LJUBNO; KIV; KOSTROJ STROJEGRADNJA; KOVINOPLASTIKA POVE; KOVINTRADE; MEJA ENTJUR; MELU MIZARSTVO; MIK CELJE; MLEKARNA CELEIA; NARAVNO ZDRAVILIE TOPOLICA; NOVEM CAR INTERIOR DESIGN; OPLAST; PIVOVARNA LAKO; PREMOGOVNIK VELENJE; RIMSKE TERME; SG AUTOMOTIVE; SICO; STEKLARNA ROGAKA; TORE STEEL; UMER; THERMANA; TERME DOBRNA; TERME OLIMIA; VIVAPEN

4

Uveljavljanje venamensko-sti in orientiranosti k trajno-stnemu razvoju sta naeli tako okoljske kot kmetijske politike, ki ju povezujemo z medseboj-no odvisnim in uravnoteenim razvojem v ekonomskem, so-cialnem in okoljskem smislu. Zato na ministrstvu podpiramo prizadevanja, zapisana v De-klaraciji o trajnostnem razvoju Savinjske regije.

Zasledovanje trajnostnega razvoja vodi do kmetijstva, ki bo ne le ekonomsko uinkovi-to in konkurenno, socialno in drubeno odgovorno, temve tudi okolju prijazno in vzdrno, eprav je njegova primarna na-loga proizvodnja varne in kako-vostne hrane s trajnostnim izko-rianjem domaih proizvodnih virov. Kmetijstvo s proizvodnjo hrane v trajnostnem konceptu soasno daje tudi blagovne in neblagovne javne dobrine, pri emer je treba izpostaviti

Ohranjanje naravnih virov za prihodnje generacije

ohranjanje naravnih virov za prihodnje generacije. Varovanje kmetijskih zemlji pred traj-no spremembo namembnosti, zmanjevanje izpustov toplo-grednih plinov, ohranitev bi-otske raznovrstnosti in tipine kulturne krajine, gospodarno ravnanje z vodnimi viri so po-membne usmeritve trajnostne-ga razvoja, ob emer tudi ne

Mag. DEJAN IDAN,minister za kmetijstvo in

okolje

smemo zanemariti socialnih vidikov, prostorskega razvoja in ohranitve vasi ter posameznih gospodarstev, ki tvorijo eleno vitalno podeelje.

V prihodnje bo slovensko kmetijstvo (in povezani sek-torji) v svoji osnovi usmerjeno v poveanje produktivnosti, a hkrati bo tudi bolj trajnostno naravnano (torej bo proizved-lo ve z manj viri in bo pri-spevalo k blaitvi podnebnih sprememb) ter bo temeljilo na znanju. Usmeritev, povezana s spodbujanjem prestrukturi-ranja v smeri poveanja pro-duktivnosti in trajnostne rabe naravnih virov ter blaitve in prilagoditve podnebnim spre-membam, je namre za Slove-nijo izjemnega pomena, zlasti z vidika nizke stopnje samooskr-be pri doloenih proizvodih in proizvodov iz shem kakovosti, nizke stopnje produktivnosti in dodane vrednosti, nizke stopnje profesionalizacije v kmetijstvu in naraajoega vpliva podneb-nih sprememb. Z vidika investi-cijskih ukrepov pa bodo morale nalobe slediti veplastnim ci-

ljem, kar pomeni, da bodo mo-rale poleg ekonomske zasledo-vati tudi okoljsko uinkovitost. Izbrani ukrepi namre morajo spodbujati odgovorno in traj-nostno rabo naravnih virov ter ohranjanje biotske raznovrstno-sti, vejo energetsko in snovno uinkovitost ter prispevati k bla-enju podnebnih sprememb.

Vkljuevanje okoljskih vidi-kov v narte in programe ter izvajanje projektnih presoj vplivov na okolje sta osnovna pogoja za pridobivanje evrop-skih sredstev v novi finanni perspektivi (predhodna pogo-jenost), zato podpiramo obi-ne Savinjske regije pri zaklju-evanju dosedanjega dela pri obinskih prostorskih nartih ter jih pozivamo, da zadeve im prej oddajo ministrstvu v potrditev.

Prav vsak pa se mora zave-dati, da upravljanja in varo-vanja okolja ne omogoa le uinkovita politika, temve z umnim ravnanjem veliko pri-pomoremo tudi posamezniki, ki moramo to dediino skrbno varovati.

Drubena odgovornost za splono blaginjo

Naj se za te ase slii udno ali ne, v Savinjski regiji nas vse ve misli in dela tako kot je za-pisano v naslovu. upanja in upani vseh 31 ob-in ter direktorji in direktorice pomembnih regijskih gospo-darskih in razvojnih drub smo se s podpisom Deklaracije trajnostnega razvoja zavezali v vsa svoja razvojna prizade-vanja vkljuevati naela traj-

nostnega razvoja. Izpostavili smo svojo odgovornost. Prav po tem eli Savinjska regija postajati prepoznavna, na tem graditi svojo prihodnost. Mo, izraena skozi delo in rezultate vseh podpisnikov Deklaracije, je velik razvojni kapital Savinjske regije.RASR, Razvojna agencija Sa-vinjske regije je kot pobudnik in skrbnik izvajanja Deklara-

cije pozvala podpisnike, da na kratko predstavijo razvojne aktivnosti, ki so jih s poudar-kom na trajnostnih vrednotah v preteklem letu izvedli. Zbrane prispevke objavljamo.Premika se in to v pravo smer. Z zadovoljstvom napovedujemo, da se 90 podpisnikom pridru-uje 10 povabljenih, med njimi najveji nai gospodarski dru-bi Gorenje in Unior.

Hvala vam vsem za zaupanje. Hvala tudi ministru mag. De-janu idanu in EU poslanki dr. Romani Jordan, ki v na-govoru potrjujeta pravilnost nae odloenosti.

Skrbnik deklaracije

RASR,Razvojna agencijaSavinjske regije, d.o.o.direktor Janez Jazbec

5

Vesela sem, da Savinjska re-

gija, kjer sem se rodila in pre-

ivela otrotvo, deela, kjer so

e vedno mono zasidrane moje

korenine, uspeva uresnievati

evropski model razvoja. Upam,

da bo to pomenilo v prihodnosti

e ve prilonosti za ustrezno

izobraevanje in pridobivanje

spretnosti mladih in manj mla-

dih ter da bo zmanjalo brez-

poselnost in izboljalo dobrobit

ljudi v tem okolju. In za to gre

da so ljudje zaposleni, da sta

njihovo delovno okolje in na-

rava zdrava ter da so ustrezno

socialno zaiteni.

Ne le okolje, pomembna je tudi konkurennost gospodarstva

Trajnostni razvoj v EU ni muha enodnevnica, eprav je bil v zadnjih nekaj letih pov-sem umaknjen iz slovenskega politinega prostora. etudi imamo pri nas ogromno dela na ideolokem polju, drava brez gospodarskih temeljev ne more obstati.

Ker smo del evropske druine narodov, ne moremo obiti ukre-pov, ki se oblikujejo na ravni unije in ne zajemajo le vareva-nja, temve tudi mehanizme, ki bi omogoili rast gospodarstva. Ti morajo upotevati naela trajnostnega razvoja. To pome-ni, da pri njihovem sprejemanju preverjamo tri glavne vidike po-litinih ukrepov: kako vplivajo na socialno varnost ljudi in na okolje ter kaj pomenijo za kon-kurennost gospodarstva.

Najpomembneji trenutno ve-ljavni zakonodajni paket s tega podroja je bil sprejet leta 2009 in se imenuje podnebno-ener-getski paket. V skladu z njim imamo v EU vedno ve energije iz obnovljivih virov in ravnamo z energijo vedno bolj varno.

Dr. ROMANA JORDAN,slovenska poslanka v Evrop-

skem parlamentu, SDS

Energetsko intenzivna industri-ja je morala bistveno izboljati proizvodne postopke. Sprejetih je bilo tudi mnogo drugih posa-minih direktiv in uredb, ki do-loajo skupne evropske okoljske standarde. Lahko reem, da je bila pozornost evropske politi-ke do leta 2009 usmerjena pred-vsem v okoljski vidik, kriza pa nas je opozorila, da moramo ve pozornosti posvetiti tudi konkurennosti gospodarstva. Tako imamo zelo resne razpra-ve o tem, kako sedanjo politiko s cilji do leta 2020 posodobiti z

novimi zahtevami do leta 2030 in jo izboljati ter prilagoditi no-vim pogojem.

Trajnostni razvoj kot skupna podlagaZelo pomembno je tudi spre-

jemanje veletnega prorauna 2014-2020, za katerega Evrop-ski parlament zahteva veji poudarek na razvoju. O njem smo se pogajali dobri dve leti in priakujem, da ga bomo sprejeli proti koncu letonjega leta. Trije glavni gradniki pro-rauna so skupna kmetijska politika, kohezijska politika in programi za rast in delovna mesta. Prav vsem je skupen po-udarek na trajnostnem razvoju. Zaradi finanne krize in po-manjkanja finannih sredstev bo med novimi programi tudi bistveno ve povezovanja. Pri-akujemo na primer sinergije med raziskovalno politiko in razvojem regij, med okoljsko in kmetijsko politiko, med razvo-jem podeelja in raziskovalno--razvojnimi projekti. Evropski parlament si tudi prizadeva za zahtevo, naj se 20 odstotkov prorauna porabi za omilitev podnebnih sprememb in za prilagajanje nanje. Taki pro-jekti se lahko izvajajo tako na podroju kmetijstva kot tudi

na podroju energetike, in-dustrije, so primeren izziv za podjetnitvo, izobraevalno in raziskovalno sfero.

Namenska raba, a tudi nadzoreprav se trudimo, da bi po-

stopke olajali in poenostavili, moramo poskrbeti, da zagota-vljajo namensko rabo finannih sredstev. Zato bodo e vedno zahtevni, vanje pa bo moralo biti (razen redkih izjem) vklju-enih ve partnerjev. Zato je so-delovanje, kakrnega spodbuja Razvojna agencija Savinjske re-gije, nujen predpogoj za uspe-en in evropsko usklajen razvoj regij. Omogoa izmenjavo dob-rih praks in uinkovito iskanje ter definiranje sinergij in elim si, da bi omogoili nov zagon trajnostnemu razvoju Savinjske regije. Seveda mora ustrezno ukrepati tudi nacionalna politi-ka, ki mora stremljenja evrop-ske in regijske politike poveza-ti z ustreznim zakonodajnim okoljem.

Foto: Albin Inkret

6

upan Bojan rot

upan Bojan Konti

upan Branimir Strojanek

Manja poraba energijeMestna obina Celje je vizijo

trajnostnega razvoja sprejela prvi leta 2003, ko je bil izde-lan obinski program varstva okolja, in se nadaljuje v na novo sprejetem obinskem programu.

Na podroju trajnostne ener-gije smo nadgradili energetsko strategijo mesta Celje s spreje-tjem lokalnega energetskega koncepta, ki vkljuuje akcijski nart ukrepov za uinkovito rabo energije in njenih obno-vljivih virov. V 26 javnih objek-tih je vpeljano energetsko knji-govodstvo, ki omogoa letno spremljanje rabe energije. Na podlagi izvedenih ukrepov iz akcijskega narta se je v javnih zgradbah v letu 2012 poraba energije zniala za 15 odstot-kov glede na leto 2011, za 13 odstotkov pa so se zmanjali tudi izpusti CO2. V letu 2011 je bila v Toplarni Celje iz ter-mino obdelane lahke frakcije komunalnih odpadkov in blata iz istilne naprave pridobljena toplota, ki je omogoila proi-zvodnjo 7.101 MWh elektrine energije in 22.454 MWh toplote.

Z njo se delno ogreva sistem da-ljinskega ogrevanja, proizvede-na elektrika pokriva lastno rabo v toplarni ali jo oddajajo v javno elektrino omreje.

Naelom trajnostnega razvoja Mestna obina Celje sledi tudi na podroju ravnanja z odpad-ki. Imamo urejen regionalni center za ravnanje z odpadki z vso potrebno infrastrukturo za obdelavo odpadkov, uspeno poveujemo tudi dele loeno zbranih frakcij komunalnih od-padkov na mestu nastanka.

Tudi na drugih podrojih Mestna obina Celje nadaljuje projekte, ki so povezani s trajno-stnim upravljanjem okolja. Oza-veamo osnovnoolce v okviru Ekorgovega kluba, dograjujemo infrastrukturo za uporabo oko-lju prijaznejih goriv (plinovodi in vroevodi), prebivalcem zago-tavljamo zdravstveno ustrezno pitno vodo in spodbujamo razi-skave o okolju ter zagotavljamo monitoring okolja.

Zeleni in energetsko uinkoviti

V Mestni obini Velenje usmerjamo razvoj lokalne skupnosti skladno z naeli trajnostnega razvoja in z mi-slijo na slehernega prebivalca. Na cilj je, da bi bilo Velenje gospodarsko razvita, prijazna in strpna skupnost, ki ponuja privlano bivalno okolje in vi-soko kakovost ivljenja.

Med prednostne naloge uvr-amo tudi izboljevanje zdrav-ja obanov, posebno pozornost pa namenjamo varovanju oko-lja. Domainom in obiskoval-cem ponujamo varen, udo-

ben in okolju prijazen prevoz brezplaen mestni avtobus Lokalc z vzpostavitvijo brez-

planega sistema za izposojo koles in urejanjem kolesarskih stez spodbujamo uporabo koles v mestnem prometu, imamo pa tudi polnilna mesta, ki so na vo-ljo lastnikom elektrinih vozil.

S pomojo sredstev evrop-skega kohezijskega sklada bomo zagotovili celovito oskr-bo prebivalcev s pitno vodo in uinkovito odvajanje ter ie-nje odpadnih voda. Ustanovili smo center ponovne uporabe, ponovno uporabo in predelavo odpadkov pa zagotavljamo tudi s sistemom loenega zbiranja.

Velenje se lahko pohvali z na-zivi najbolj zelena mestna obina

2010, najbolj zelena mestna obi-na na podroju ravnanja z odpad-ki 2011, energetsko najuinkovi-teja mestna obina, pri emer je tudi prva slovenska obina, pod-pisnica konvencije upanov, ki je pripravila trajnostni energetski akcijski nart (SEAP). Poleg tega Velenje ostaja mesto z izjemnim posluhom za socialno obutljive ter vse skupine in posameznike s posebnimi potrebami.

Kulturno in naravno bogastvo

Obina Braslove je poleg ti-pine pokrajine, znane po ze-lenih hmeljiih, prepoznavna po bogati naravni in kulturni dediini, esar se vse bolj za-veda, zato zadnja leta pospe-eno vlaga v razvoj podeelja. Vse ve razvojnih projektov je podprtih s sredstvi EU. Za ne-katere je prejela tudi najvije ocene in priznanja.

Da bi se ohranila neokrnje-na narava in pristno okolje, se veliko sredstev namenja za vla-ganja v gradnjo primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omreja. Konuje se gradnja primarnega kanalizacijskega omreja in centralne istilne naprave Kasaze za potrebe e-stih obin Spodnje Savinjske doline, pospeeno gradimo sis-tem sekundarne kanalizacije, obnavljamo ceste ter namakal-ni sistemi. Vse bolj pomembni so ravnanje z odpadki, urejanje vodotokov in ukrepi na podro-ju uinkovite rabe energije ter rabe obnovljivih virov energije. V sodelovanju z obinami ce-lotne Spodnje Savinjske doline pozornost namenjamo zagota-vljanju lokalne samooskrbe in

dvigu pomena zdrave lokalno pridelane hrane.

Obnavljamo tudi kulturne spomenike in oivljamo ekolo-ke une poti naravnih danosti. Kljuna in dale najbolj prepo-znana prireditev je zagotovo Dan hmeljarjev drugo nedeljo v avgustu. Z njeno organizacijo obina skrbi, da ostaja tudi ta pomemben del kulturno etno-loke dediine ohranjen, iv in dostopen iri javnosti.

Obini poleg bogatih gozdov poseben peat daje velik vodni potencial, saj gospodari poleg reke Savinje tudi s tremi jezeri. Prav zato so v izdelavi tevilni razvojni dokumenti, ki bodo pripomogli k trajnostnemu razvoju obine in celotne Sa-vinjske regije. Tako bo bodoe programsko obdobje 20142020 predstavljalo izziv in prilonost, da se omenjeni projekti realizi-rajo s pomojo sredstev EU.

7

upan Franc Leskovek

upan Martin Brecl

upan Stanko Ogradi

Ohranjanje dediine in narave

Obina Dobje si je ob usta-novitvi zadala dolgoroen cilj zagotavljanja kvalitetnega bivalnega okolja v skladu z naeli trajnostnega razvoja, varstva narave in varstva vi-rov. V zadnjem (enoletnem) obdobju smo v okviru progra-ma razvoja podeelja izvedli kar dva projekta, ki prispevata k ohranjanju naravnih virov in nesnovne kulturne dedi-ine.

V projektu Za isteje okolje v Obini Dobje, katerega nosilec je bila obina, je bila izvedena vgradnja male komunalne istil-ne naprave za 30 populacijskih enot in rastlinske istilne na-prave za 25 populacijskih enot v naselju Ravno. Izvedeni sta bili tudi dve predstavitveni delavnici za otroke in krajane, na katerih je bil predstavljen princip delo-vanja obeh istilnih naprav. S tem smo dolgorono reili pro-blem ienja odpadnih voda za naselje Ravno in zadostili tudi zakonskim zahtevam.

V projektu Po poteh izroila, zapisi ljudskega pripovednitva

iz Dobja pri Planini sta bili iz-dani dve knjini izdaji, v kate-rih sta se predstavila dva nova kulturna ustvarjalca, avtorica obeh knjinih del in avtor risb. Gre za prvo uradno promocij-sko izdajo Obine Dobje in tudi prvo zapisano in urejeno zbir-ko ljudskih pripovedi z obmo-ja Dobja pri Planini. Izvedeni so bili tudi trije javni promocij-sko-pripovedovalski dogodki. Celotno dogajanje predstavlja nepretrganost umetnikega ustvarjanja v smislu ohranjanja kulturne dediine, ki je eden od medijev za vzpostavljanje trajnostnega razvoja v lokalni skupnosti.

Oba projekta smo izpeljali v okviru lokalne razvojne strate-gije lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja in pridobi-li del nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeelja.

Ekoloki vrtec in isteje vodeGlavni namen trajnostnega

razvoja Obine Dobrna je pri-spevati h gospodarskemu in k socialnemu razvoju ter var-stvu okolja obine. Obina, ki je znana po 600-letni zdraviliki tradiciji in ima bogato naravno in kulturno dediino, prispeva k razvoju kraja in izboljanju kakovosti ivljenja obanov.

Gradi nov ekoloki vrtec, ki bo prikljuen na toplotno rpalko voda-voda, za otroke najprijetneje talno gretje bo dopolnjeno s stropnim seval-nim hlajenjem, rekuperacija bo dosegala 80-odstotni izko-

ristek, deevnica bo zbrana in uporabljena, centralni nad-zorni sistem pa bo omogoal optimizacijo delovanja vseh sistemov.

Obina Dobrna izvaja projekt celostnega urejanja odvajanja in ienja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Savinje, ki obsega gradnjo fekalne kanalizacije na obmoju obine Dobrna v skupni dolini 22 kilometrov. Projekt pomembno vpliva na varstvu voda in okolja ter na hitrejo regionalno rast in ra-zvoj.

Ostali projekti obine: uredi-tev trga Dobrna z eko trnico in s prostorom za izposojo koles, ureditev cestne, kolesarske in pohodne infrastrukture, odprava posledic kode po poplavah, upo-raba sistema DEM v vseh javnih stavbah za spremljanje porabe energije in strokov, izdelava lo-

kalnega energetskega koncepta, izvedba projektov z obnovljivimi viri energije, postopna prenova svetilk javne razsvetljave, orga-niziranje istilnih akcij, izvajanje loenega zbiranja odpadkov, ure-ditev ekolokih otokov, dostop do interneta preko javnih e-tok, or-ganiziranje seminarjev in delav-nic, namenjenih izobraevanju in osveanju obanov, uporaba elektronskega gradiva za lane obinskega sveta, brezplano glasilo Dobran

Sredi neokrjene naraveGornji Grad lei v Zgornji

Savinjski dolini ob reki Dreti. Zaradi iste in neokrnjene na-rave smo edina slovenska ob-ina, vlanjena v evropsko kli-matsko zvezo. Planine, ki nas obdajajo, nudijo pester nabor rekreativnih dejavnosti.

Morda ravno mirno okolje predstavlja reitev skrivnosti, zakaj so se benediktinci pred skoraj tisoletjem naselili rav-no tu, medtem ko jih drugod na Slovenskem ni bilo. Ne samo njim, tudi prvim ljubljanskim kofom je tu tako ugajalo, da so si postavili letno rezidenco. Od te renesanne, kasneje ba-rokizirane graine do danes res ni ostalo veliko, zato pa je e od dale vidna katedrala sv. Mohorja in Fortunata. Veliko ljudi obie tudi nae planinske postojanke Menino planino, Lepenatko, Rogatec od koder se vraajo zadovoljni, saj tudi lahkotno planinarjene in po-hodnitvo lahko predstavljata sprostitev v dananjem hitrem tempu ivljenja.

V obini se pospeeno nada-ljuje prikljuevanje stanovanj-

skih objektov na zgrajeno kana-lizacijsko omreje kanalizacije v Boni, ki jo je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Pri razpreni gradnji posamezniki na podlagi sofi-nanciranja iz obinskega prora-una pospeeno vgrajujejo male istilne naprave. S sosednjimi obinami Nazarje, Ljubno, Lue in Solava smo v letonjem letu zgradili nov zbirni center za komunalne odpadke. Izvajamo manje projekte, kjer rpamo sredstva Evropskega kmetijske-ga sklada za razvoj podeelja. Postopoma si elimo urediti tudi sredie kraja in parkirne prostore. Izvajamo dvoletni pro-jekt ureditve tematskih poti po obini Gornji Grad z naslovom Sodelujmo z naravo, ki ga tudi sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeelja preko LAS drutva za razvoj pode-elja.

8

upan Duan Andrej Kocman

upan Franc Zdolek

upan Franjo Naralonik

Lokalni trajnostni razvojV Obini Kozje se lotevamo

vrste projektov, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju.

V letu 2013 se konuje gra-dnja energetsko uinkovitega venamenskega objekta v Koz-jem. Obina Kozje izvaja v ob-dobju 20122015 energetsko ob-novo obeh osnovnih ol Lesino in Kozje z enoto vrtca Zmajek. Ta zajema obnovo fasade, za-menjavo stavbnega pohitva, strene kritine in izolacijo pod-streja, toplotno izolacijo tal in izboljav na ogrevalnih siste-mih. Objekti bodo ogrevani na lesno biomaso.

Skladno s sprejetim lokalnim energetskim konceptom letos na celotnem obmoju obine Kozje energetsko prenavljamo javno razsvetljavo. Zamenjanih bo 135 neustreznih svetilk in iz-vedena regulacija napetosti ter redukcija osvetljenosti.

V poslovno-obrtni coni Kozje, ki jo je je obina opremila v letu 2011, gradijo prve objekte. Inve-stitor toplarne bo skladno s stra-tegijo LEK v letonjem letu zael izvajati daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v javnih, poslov-

nih in stanovanjskih objektih v Kozjem. Znotraj poslovno-obr-tne cone pa je na voljo e nekaj parcel, ki so opremljene z vso potrebno komunalno infrastruk-turo, s imer je poskrbljeno za zmanjevanje vplivov na okolje in trajnostno gradnjo.

Z obnovo trga Kozje, ki je za-varovan kot kulturni spomenik, bo prenovljena vsa dotrajana infrastruktura. Med ostalimi projekti je predvideno dokon-anje kanalizacijskega omreja v naselju Kozje in izdelava pro-jektne dokumentacije in nakup zemljia za gradnjo rastlinske N za naselje onovo ter uredi-tev okolju prijaznih avtobusnih postajali ob dravnih cestah. Gradnja venamenskega objekta doma krajanov v Podsredi je konana. Na parkiriu objekta je zagotovljen tudi parkirni pro-stor za avtodome s potrebnim sanitarnim vozlom.

Ohranjamo podeelsko dediino

Prispevek Obine Lako k trajnostnemu razvoju Savinj-ske regije se odraa v razlinih projektih, ki so bili sofinanci-rani iz sredstev EU.

Tako je bila prvi veji projekt, ki ga je izvedla obina, kanali-zacija Lako in Rimske Toplice. Gradnja kanalizacije v Lakem se v letonjem letu nadaljuje. Za zagotavljanje neoporene pitne vode in za prepreevanje vejih vodnih izgub sta bila v nai ob-ini s pomojo sredstev EU iz-vedena dva projekta: vodovod VrhTeveRekaTrojno in vo-dovod VrhRadobljeGloboko.

K izboljanju kakovosti i-vljenja in razvoju podeelja sta prispevala projekt gradnje ve-namenskega objekta v Rimskih Toplicah in obnova in raziritev

venamenskega objekta v Zida-nem Mostu, za ohranjanje de-diine podeelja pa je bil pred kratkim konan projekt obnove kartuzijske pristave v Jurklo-tru. Pomemben prispevek k trajnostnemu razvoju imajo tudi projekti, ki so bili izvedeni v okviru programa Leader: Po poteh umetnosti, Spoznajmo e-belarsko dediino, Ustvarjajmo, Perkmandeljc in vzpostavitev Prodajalne dobrot podeelja.

Z gradnjo brvi ez Savinjo je obina pomembno prispevala k obogatitvi turistine ponudbe Thermane Lako. Za izboljanje turistine zanimivosti kraja pa je bil izveden projekt obnove starega mestnega jedra Lako.

Pomemben prispevek k traj-

nostnemu razvoju regije imajo tudi projekti energetske obnove javnih stavb. Obina Lako e iz-vaja dva projekta energetsko obnovo Vrtca Lako in osnovne ole v Rimskih Toplicah. V pri-pravi je e energetska obnova O Primoa Trubarja Lako, Zdra-vstvenega doma Lako in podru-ninih ol v Zidanem Mostu in Reici. Gre za zmanjanje rabe toplotne energije, toplotnih iz-gub, izboljanje bivalnega udo-bja in dela zaposlenih.

Manj onesnaenja pri razsvetljavi

V Obini Ljubno se zavedamo pomena trajnostnega razvoja celotne regije. Varovanje nae-ga okolja je prednostna naloga, ki nam bo omogoala obstanek in razvoj.

V zaetku letonjega leta smo konali projekt prenove javne razsvetljave. Z vgradnjo varnih sijalk se je bistveno zmanjala poraba elektrine energije. Vse svetilke za javno razsvetljavo zdaj ustrezajo zahtevam uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaevanja okolja.

Obina Ljubno je sodelovala pri gradnji skupnega zbirnega centra Podhom, kjer bo omogoeno in-tenzivno loevanje odpadkov. Z reciklao odpadkov prispevamo k trajnostnemu gospodarjenju z viri.

Po dolgih letih priprav se bo za-ela gradnja fekalne kanalizacije za naselji Juvanje in Radmirje. S priklopi gospodinjstev na jav-no kanalizacijo se bo zmanjala onesnaenost Radmirskega in Ju-vanjskega potoka in s tem reke Savinje.

Z nadaljevanjem obnove in oi-

vitve trkega jedra na Ljubnem ob Savinji bo urejen loen sistem meteorne in fekalne kanalizaci-je. S tem bodo na voljo dodatni priklopi na javno kanalizacijsko omreje.

iste vode so osnova za zdravo ivljenje in tudi za razvoj turiz-ma, ki je v veliki meri vezano na vodno dejavnost na Savinji.

Da je pomembno mladini omo-goiti pogoje za izobraevanje in druenje, je Klub zgornjesavinj-skih tudentov v sodelovanju s kulturnim drutvom in z Obi-no Ljubno obnovil venamensko dvorano v kulturnem domu na Ljubnem. V nadaljevanju bodo e opremili prostore z raunalniki in uredili okolico.

S prireditvami v okviru Flosar-skega bala in s tekmo za svetov-ni pokal v enskih smuarskih skokih je Ljubno velik promotor celotne regije, ki privablja obisko-valce od blizu in dale.

9

upanja Majda Podkrinik

upan Ivan Suhovernik

upan Ciril Rosc

Protipoplavni ukrepiPo ve kot desetletju priza-

devanj se je z gradbenimi deli zaelo celovito urejanje po-plavne problematike poreja Savinje. V prvi fazi projekta na obmojih nae obine Lue, kakor tudi v Celju, Vojniku in Lakem, izvajajo lokalne pro-tipoplavne ukrepe, ki bodo zagotavljali poplavno varnost najbolj ogroenih urbanih ob-moij. Dela, ki zajemajo tako Savinjo kot njene pritoke, bodo predvidoma zakljuena v naslednjem letu.

Projekt Zagotovitev poplav-ne varnosti na poreju Savinje lokalni ukrepi je sploh prvi slovenski kohezijski projekt urejanja problematike poplavne varnosti poreja katere od slo-venskih rek in eden najvejih slovenskih projektov okoljske infrastrukture, ki jih je finanno podprla Evropska unija.

Sredstva za prvo fazo projek-ta zagotovitve celovite poplavne varnosti na poreju Savinje sta zagotovila:

- 85 odstotkov Evropska unija iz Kohezijskega sklada, in sicer

v okviru Operativnega progra-ma razvoja okoljske in prome-tne infrastrukture za obdobje 200713, razvojne prioritete: Varstvo okolja podroje voda; prednostne usmeritve: Zmanj-anje kodljivega delovanja voda

- 15 odstotkov Republika Slo-venija, ministrstvo za okolje in prostor

Za zagotovitev poplavne var-nosti na obmoju Lu bo izva-jalec Nivo Eko, d. d., izvedel naslednja dela:

- uredil strugo Savinje in Lu-nice

- zvial zidove in poti ob Lu-nici ter obnovil brvi

- namestil usmerjevalni objekt na sotoju

- uredil desno breino Savi-nje

- zgradil nov jez na Savinji- zgradil protipoplavni nasipi

na Savinji.

Z zadrevalnikom prepreili poplave

Obina Mozirje se eli raz-vijati v smeri trajnostnega razvoja, kar se kae v izvaja-nju projektov, ki so socialno ugodni, okoljsko sprejemljivi in ekonomsko izvedljivi.

Posodobitev ceste Mozir-jeGolte omogoa varnejo in trajnostno povezavo do gorske vasice mihel nad Mozirjem in turistino rekreacijskega centra Golte. Uspenost pro-jekta se kae z vraanjem ljudi na opuene kmetije in dograditvijo hotela na Golteh. Vsi posegi v prostor so bili iz-

vedeni v soglasju z zavodom za varstvo narave in v okviru ekonomskih zmonosti.

Oskrba z neoporeno vodo izhaja iz celovitega pristopa do zagotavlja trajnostnega razvoja tako Obine Mozirje kot tudi irega obmoja. Nemoteno odvajanje in ienje odpa-dnih voda v junem preteno stanovanjskem predelu naselja Mozirje omogoa prebivalcem vejo kakovost ivljenja, hkra-ti pa je omogoena umestitev novih objektov za socialne na-mene.

Na hudournikem potoku Tr-nava je bil poleg pregrad zgra-jen zadrevalnik, velik tiri tiso kubinih metrov, ki ima veliko akumulativno sposobnost zadr-evanja v deevju naraslega po-toka in naplavin, tako da voda ne poplavlja starega dela naselja

Mozirje in zmanjuje dolvodno odlaganje naplavin v strugi po-toka skozi Naselje. S projektom smo dosegli oivitev opuenih objektov ob strugi Trnave v na-selju Mozirje.

Projekt gradnje odprtega iro-kopasovnega omreja (GOO) povezuje enajst obin v Savinj-ski dolini. Omreje omogoa brezino elektronsko poveza-vo na vsaki domaiji, kar je iz-jemno pomembno za ivljenje ljudi na podeelju.

Aktivni na vseh podrojihV zadnjem letu smo v obini

Nazarje skrbeli za blaginjo ob-anov z razlinimi projekti.

Poskrbeli smo za monost nakupa zemlji z industrijsko-obrtno in stanovanjsko gradnjo ter urejali ustrezen status ze-mlji za potrebe iritve pod-jetja BSH Hini aparati Nazarje in za protipoplavno varnost na tem obmoju. Iemo nove in-vestitorje za komunalno ureje-ne industrijsko-obrtne parcele v IOC Prihova in parcele za individualno gradnjo. Izvedli smo komunalno ureditev par-cel za individualno gradnjo v martnem ob Dreti. Dobili smo nove prostore pote v poslov-no-stanovanjskem objektu v srediu Nazarij. Za obstoj samostojnega Zdravstvenega doma Nazarje in nudenja nujne medicinske pomoi za obane Zgornje Savinjske doline smo v obdobju izdelave in potrditve DIIP za raziritev prizidka in obnove.

S podelitvijo koncesije dis-tribucije daljinskega ogrevanja smo uporabnikom omogoili dolgorono oskrbo s toplotno

energijo. V sodelovanju z drugi-mi obinami v dolini so zgrajeni protipoplavni ukrepi na obmo-ju odlagalia Podhom in nov zbirni center za loeno zbiranje odpadkov. V dogovoru z obi-nami Mozirje, Reica ob Savinji, Ljubno in Gornji Grad smo se lotili izvedbe projekta obnove 40 let starega vodovodnega sis-tema Leto. Smo v zakljuni fazi pridobivanja slunosti.

Podpisana sta dva sporazuma z ministrstvom za promet, in si-cer o sofinanciranju rekonstruk-cije kriia center in ureditve regionalne ceste skozi martno ob Dreti. Pridobivamo slunosti in odkupujemo zemljia.

Nadaljujemo sanacijo po po-plavah in preventivne posege za njihovo omejitev. Zgradili smo nov most v Spodnjih Kraah, sami smo financirali ienje prodi, sanirali plazove in ostale posledice poplav.

10

upan Joe Kunik

upan Peter Misja

upan Vinko Debelak

Zazrti v prihodnostObina Podetrtek s Terma-

mi Olimia in ponudniki na podeelju skrbi za trajnostni razvoj, ki dodatno pripomore h gospodarskem razvoju obi-ne. V zadnjem letu je obina veliko sredstev namenila za obnovo in prilagoditev obsto-jee infrastrukture ter uredi-tev nove in tako poskrbela za nove pridobitve, ki sledijo na-elu trajnostnega razvoja.

Ureditev kolesarskih stez: ob-ina se zaveda pomena zmanj-evanja emisij CO2, zato ureja tudi infrastrukturo za trajno-stno usmerjen turizem. e po-sebej je treba izpostaviti uredi-tev kolesarskih stez, ki smo jih zadnja leta uredili priblino 7,5 kilometrov.

ienje odpadnih voda: ve-lik del obinskega prorauna in sredstev EU v Podetrtku namenimo tudi za ureditev sis-tema ienja odpadnih voda.Tako smo v zadnjem letu ure-dili istilno napravo, eko otoka s parkiriem in z vodovodom v Pristavi pri Mestinju ter ure-dili kanalizacijo s N v naselju Imeno.

Energetska obnova stavb obina se zaveda pomena ob-novljivih virov energije (OVE) in uinkovite rabe energije (URE), zato med svojimi aktivnostmi sledi tudi tema trendoma. Naj omenimo le zadnjo vejo inve-sticijo, energetsko obnovo jav-ne stavbe O Podetrtek, ki je vsekakor primer dobre prakse na obmejnem obmoju.

Obnova kulturne dediine: trko jedro Podetrtka je zagoto-vo spomenik, ki ga je potrebno posebej skrbno ohranjati, prav zato se je obina v letu 2012 celovito lotila obnove jedra in objekta stare ole ter sledila na-elom UVE in URE.

Vsekakor velja obina Pod-etrtek, ki je zagotovo ena naj-bolj turistinih obmejnih obin v Sloveniji, za vzor pri rpanju EU-sredstev in premiljenih in-vesticijah, ki vedno sledijo na-elu uporabnosti in trajnosti.

Grad KomendaGrad Komenda, ki lei na

vzpetini sredi Polzele, je za-radi svoje zunanje podobe in lege viden dale naokoli in si vsekakor zaslui osrednje me-sto v zgodovini obine Polzela. Kraj se je poasi zael razvijati okrog gradu Heilenstein, ki se v neki oglejski listini omenja e leta 1149.

V 13. oziroma 14. stoletju je grad skoraj za pol stoletja preel v roke maltekih vitezov, do nji-hovega prihoda pa so bili lastni-ki polzelski plemii. V asu mal-tekih vitezov se je preimenoval v komendo, ki je bila zaupana doloenemu upravitelju redov-

nih posestev (komendatorju). V gradu je imel sobo tudi upnik Anton Muhovec, stric Franceta Preerna, ki ga je pesnik med letoma 1817 in 1819 tudi obisko-val, na kar opozarja pri glavnem

vhodu vzidana bronasta plaketa z njegovim portretom in ploi-co z napisom.

Od leta 1998 si je Obina Polzela prizadevala Komendo obnoviti in zaititi v sodelo-vanju s celjsko enoto zavoda za varstvo kulturne dediine. Obnova gradu se je zakljuila v letu 2011. Obina je s tem pri-dobila veliko novih prostorov, primernih za razvoj turizma, za kulturno dejavnost in druabno ivljenje. V prostorih gradu je moderna in lepo urejena Obin-ska knjinica Polzela, dislocira-ni oddelek Glasbene ole Rista Savina iz alca ter najstareja horizontalna suilnica hmelja, obnovljena v sklopu projekta

Ekomuzej hmeljarstva in pivo-varstva Slovenije, svoje prostore je dobil tudi Zavod za kulturo, turizem in port Polzela, v spo-dnjih prostorih pa je na voljo grajsko razvajanje v Maltekem hramu.

Projekt obnove gradu Komen-da se uvra med najpomemb-neje projekte, ki so namenjeni razvoju turizma in poveanju turistine atraktivnosti tako za potrebe obine kot tudi ire regije.

Prijazno gospodarjenje z okoljem

V obini Prebold smo takoj po ustanovitvi zaeli izdelavo strategije prostorskega razvoja kot osnove razvoja in priprave strategij za vsa podroja ivlje-nja in dela. V naslednjih letih smo strategije razirili in jih kot ena prvih obin v dravi spre-jeli v obliki obinskega prostor-skega narta.

Dokument je bil osnova po-novnega zagona gospodarstva po popolnem propadu tekstilne industrije in je bil zasnovan z ja-sno navedenimi pogoji za posege prihajajoih investitorjev. Hkrati je obina komunalno opremila industriji namenjena zemljia. Rezultati so danes vidni v 1.900 delovnih mestih in dejstvu, da se obina Prebold po kriterijih financiranja lokalnih skupnosti samofinancira.

Obina se je vkljuila v uspe-no izveden regijski projekt celo-stnega ravnanja z odpadki in nji-hovega loevanja e pri izvoru. V tem letu bomo zakljuili projekt gradnje objektov in naprav za odvajanje in ienje odpadnih voda in tako trajno zavarovali

vode poreja Savinje in Boljske na obmoju obine Prebold. Za-radi poteka kanalizacijskih vodov v trasi lokalnih cest bo v tem letu zakljuena njihova obnova in hkratno opremljene za varen promet kolesarjev in pecev.

Zakljuen je skupen projekt devetih obin prenove javne razsvetljave z okolju prijazni-mi varnimi LED-svetilkami, ki nam prinaa najmanj 30-odstotni prihranek pri porabi elektrine energije.

V zaetku letonje pomladi je bil zakljuen projekt vrtca e z dozidavo tirih igralnic in ener-getsko obnovo vrtca in ole. Na olskih zgradbah je vgrajena sonna elektrarna.

V Preboldu e od zaetka upo-rabljamo kot vir ogrevanja ze-meljski plin v industriji in vzgoji in izobraevanju v celoti, delno pa e tudi v gospodinjstvih.

11

upan Martin Mikoli

upan mag. Branko Kidri

Nalobe za varovanje okolja

upan Vincenc Jeraj

Obina Reica ob Savinji iz-vaja tevilne projekte. Kot iz-jemen prispevek k varovanju okolja pa teje projekt Dopol-nilno kanalizacijsko omreje VarpoljeSpodnja Reica.

Obina je v letih 20102012 zgradila in v obratovanje vklju-ila modificiran loen dopol-nilni kanalizacijski sistem, ki zagotavlja odvajanje fekalnih in meteornih vod v naseljih Spodnja Reica, Nizka, Varpolje in entjan. Fekalni vod se pri-kljuuje na obstojei kolektor VarpoljeReica ter posredno na istilno napravo v Lokah pri Mozirju. Vrednost celotne na-lobe znaa 1,2 milijona evrov.

V teh dneh konujemo po ve-likosti enega najzahtevnejih ob-inskih projektov, in sicer izgra-dnjo povezovalne ceste in mostu ez Savinjo. Lani smo podpisali pogodbo za izgradnjo povezo-valne ceste in mostu ez Savinjo na Pobreje v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov. Povezovalna cesta je zasnovana kot dvosmer-na asfaltna cesta s hodnikom za pece. Viinski potek ceste je v najveji meri prilagojen terenu,

medtem ko je viina novega mo-stu pogojena z viino 100-letne vode. Most ez reko Savinji gra-dijo na mestu, kjer je prej stala brv. Dolina mostu je 53,90 m, irina cestia na mostu je 6 m, skupaj s hodnikoma za pece pa 9,60 m. Na trasi ceste pod Trnovcem premoajo tudi ob-stojeo suho strugo z betonskim katlastim prepustom. V sklopu izgradnje mostu izvajajo vodno gospodarsko ureditev in izgra-dnjo nasipa ob levi strani reke Savinje. S tem se bo izboljala poplavna varnost blinjih na-selij.

Obe nalobi delno sofinanci-ra Evropska unija. Izvajata se v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 20072013, razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve Re-gionalni razvojni programi.

Privlaneje sredie obineV najnovejem projektu bo

posodobitve deleno celotno obmoje avtobusne postaje, vkljuno s parkiriem ob objektu Pote Slovenije. Prva od nartovanih vsebin je ure-ditev pokrite Trnice Rogaka v sprednjem delu pritlija. V preostalem delu pritlija in v petih medetaah bo Parkirie Center, ki bo prineslo 78 brez-planih parkirnih mest.

Posebno zanimivost projekta predstavlja pohodna in ozele-njena streha objekta, na kateri bo Terasa Rogaka, ki bo hkrati razgledie v smeri junega par-ka z urejenimi potmi, zaitno ograjo, s klopmi in hortikulturno

ureditvijo. etrta vsebina projek-ta se bo na nov objekt navezala z obnovo podobe avtobusne po-staje, torej z izboljanjem videza e zgrajene infrastrukture. S tem projektom bomo uredili dodatna parkirna mesta, projekt bo pri-

nesel poivitev degradiranega obmoja, poveal se bo dele zelenih povrin, ponudba lokal-no pridelane hrane in izboljal se bo zunanji videz infrastrukture v srediu mesta.

21. septembra 2012 je svoja vrata odprlo Kulturno-turistino sredie Rogaka Slatina, ime-novano Anin dvor. Projekt je bil izveden z namenom ohranjanja kulturne in naravne dediine ter popestritve kulturne in turistine ponudbe mesta, ki omogoa na enem mestu podoivljanje zgo-dovine Rogake Slatine, njene tradicije in spoznavanje njene osrednje znamenitosti dananje-ga asa z ogledom petih zbirk: steklarske, grafine, domoznan-ske, parkovne in vodne.

Do leta 2015 bomo opravili

hidravlino izboljavo in do-gradnjo vodovodnega sistema v obinah Kozje, Podetrtek, Ro-gaka Slatina, Rogatec in marje pri Jelah. Prebivalci teh obin bodo po izvedbi investicije imeli zagotovljeno nemoteno oskrbo z neoporeno pitno vodo. Z vidika regionalnega razvoja je priklju-itev im vejega tevila prebi-valcev, zlasti pa prebivalcev iz oddaljenih krajev, pomembna, saj bo omogoila razvoj dopol-nilnih in turistinih dejavnosti na podeelju.

Prenova ol, urejanje prometaObina Rogatec zakljuuje

dela, ki obsegajo zamenjavo stavbnega pohitva, ureditev fasade, optimizacijo ogrevalne-ga sistema z vgradnjo toplotne rpalke in ureditev razsvetljave v osnovni in podrunini oli. V naslednjem letu pa je narto-vana izvedba energetske sana-cije podrunine osnovne ole Dobovec.

Vlagamo v ureditev kanalizacij-skega omreja (novogradnja) in preureditev vodovodnega omre-ja v naselju Rogatec vzhod. Na obmoju ni zgrajenega kanali-zacijskega sistema za odpadne vode, zato je odvajanje odpadnih voda za obstojee stanovanjske objekte na komunalno istilno napravo Rogaka Slatina bistve-nega pomena za ohranjanje i-stosti okolja in trajnostni razvoj obmoja. Hkrati se bo izboljala preskrba s pitno vodo v tem delu Rogatca s preureditvijo vodovo-dnega sistema, z dobavo vode iz novozgrajenega vodohrana.

V naselju Sv. Jurij, ki je kultur-na dediina, je 28 urejenih par-kiri za obiskovalce. Z izgradnjo

parkiria se je prenehalo neu-rejeno parkiranje po travnikih in zelenicah v obmoju naselja, kar prispeva k urejenosti naselja in zmanjanju vplivov na okolje.

Obina skupaj z Direkcijo RS za ceste konuje gradnjo june obvoznice skozi naselje Rogatec. Obvoznica bo omogoila razbre-menitev prometa skozi juni del trkega jedra, z urejenim kroi-em se bo bistveno zmanjala emisija hrupa in izpunih plinov, z urejenimi kolesarskimi stezami na obmoju obvoznice in hodni-ki za pece pa poveala varnost pecev in kolesarjev v prometu.

Predvidena je ureditev in obno-va trkega jedra Rogatec, za kar se izdeluje projektna dokumen-tacija. Obnova naj bi spodbudila in oivila nekatere dejavnosti v trgu, vsebinsko dopolnila obsto-jeo turistino ponudbo v obi-ni in prispevala k trajnostnemu razvoju.

12

upan Alojz Lipnik

upan mag. Marko Diaci

upan Miran Gorinek

Cilj je prijazna drubaV Slovenskih Konjicah za-

kljuujemo dela pri ve pro-jektih, ki smo jih zaeli lani ali celo v letu pred njim. Zelo smo veseli, da bomo jeseni le-tos predali namenu centralno istilno napravo na Preigalu in pripadajoih 9.600 metrov novih primarnih kanalizacij-skih vodov. Vrednost del in vgrajene opreme znaa 9,5 milijona evrov, kar predstavlja najvejo investicijo lokalne skupnosti v zadnjih nekaj le-tih. Od tega je kar 6,4 milijona evrov sredstev kohezijskega sklada oziroma dravnega prorauna. Vsekakor gre za velik korak pri prizadevanjih za isto in zdravo okolje.

Konuje se tudi gradnja odpr-tega irokopasovnega omreja. Na podroju informatike je to neke vrste avtocesta za prenos podatkov. V ta namen je bilo poloenih priblino 140 kilo-metrov cevi in optinih kablov, tako smo omogoili internetno povezavo tudi v najbolj odda-ljenih krajih obine. Vrednost opravljenih del znaa priblino 4,66 milijona evrov, pri tem pa je dele obine (2,77 milijona)

prispevala EU, razliko pa je pri-speval zasebni partner GVO.

Lahko reemo, da bo raz-kopan Stari trg kmalu le e spomin. Preprian sem, da bo obnovljeni Stari trg postal za-nimivo okolje za podjetnike in ustanove oziroma za opravlja-nje dejavnosti.

Obnovitvena dela so se zaela tudi na Dvorcu Trebnik, predvi-doma do konec junija 2014 se bomo e veselili povsem dru-gane podobe tega bisera nad Starim trgom.

Razvoja drube pa ne pred-stavljajo samo gradnja ali obno-va razlinih objektov in razvoj podjetnitva. Na cilj vsekakor je, da smo tudi prijazna druba. Dobra volja, odkrita beseda, so-delovanje in zaupanje so osno-va za uspeno delo v korist vseh prebivalcev lokalne skupnosti. Preprian sem, da imamo to vrednoto, zato se ne smemo bati prihodnosti.

Trajnostni razvoj v naroju AlpSolavsko lei v osrju Ka-

mniko-Savinjskih Alp. Lju-dje tu e stoletja ivijo v tesni povezavi z naravo in povezani med seboj. Z nenehno opre-znostjo ivljenja v trdih raz-merah so ustvarili inovativne reitve za svoje potrebe. Spre-membe v naravi in drubi ter-jajo sprotne odzive in iskanje novih poti. A cilj ostaja: kako-vostno ivljenje domainov Solavskega v soitju z nara-vo, z drugimi in s svetom.

Prepoznano delovanje pred-nikov in vgrajeni vzorci odzi-vanja so ob razumevanju in

spotljivem pogledu skozi oala dananjih potreb uporabni tudi danes.

Na Solavskem izvajamo pro-jekte trajnostnega razvoja, ki ob

ohranjanju naravne in kulturne dediine ter medgeneracijskem druenju v povezavi s turizmom spodbujajo razvoj volnenih polstenih izdelkov iz volne avtohtone jezersko-solavske pasme ovac, razvoj lesenih izdel-kov iz solavskega gorskega lesa in razvoj novih ivilskih izdel-kov na osnovi tradicije. Dogodki in aktivnosti v Centru Rinka so v tesni povezavi z domaini, s turistinimi ponudniki in z obi-skovalci Solavskega. Hkrati se veja aktivnost v vasi odraa tudi v zanimanju domainov za ureditev zapuenih hi, gostiln in turistinih objektov.

V Obini Solava smo ob te-

snem sodelovanju z ostalimi ak-terji zastavili strategijo trajnostne-ga razvoja turistinega obmoja Solavsko in strategijo razvoja lo-kalnih produktov s pripadajoim nartom trenja in z operativnimi narti. Ti dokumenti izhajajo iz nael trajnosti, vkljuujejo ob-stojee stanje naravnih virov in vodijo k izboljanju kakovosti i-vljenja domainov ob postopnem vzdrnem razvoju.

Oskrba z vodo med najpomembnejimi

V entjurju se zavedamo pomena dostopnosti javne ko-munalne infrastrukture, zato letos v okviru partnerskega projekta Oskrba s pitno vodo v poreju Sotle zagotavljamo nove prikljuke na javni vodo-vod, hkrati pa bomo poskrbeli za varnejo in bolj kvalitetno vodo za vse obane z vkljui-tvijo novega vodnega vira Loka pri usmu v sistem.

Vodovodno oilje bomo irili tudi na meji z Obino Dobje. V letu 2011 se je konal prvi del gradnje kanalizacijskega omre-ja na istilno napravo entjur. Letos in v letu 2014 bo sledil drugi del, novih 4,3 kilometra kanalov in prikljuki za 110 go-spodinjstev. V Obini entjur bomo nov gospodarsko-razvoj-ni cikel priakali pripravljeni na investitorje s komunalno urejeno Industrijsko cono en-tjur jug II. Ob urejanju cone je obina e izvedla prvi del proti-poplavnih ukrepov ob reki Vo-glajni, za nadaljnjo ureditev pa je bila letos podpisana pogodba

z ministrstvom za kmetijstvo in okolje.

Septembra lani je 120 malkov prestopilo prag nove in sodobne enote Vrtca entjur v Hruevcu, olarji O Planina pri Sevnici pa popolnoma prenovljene ole. Zatem ko so v 2011 na Planini dobili novo zunanje igrie, je v zadnji fazi aktualna e prenova olske telovadnice. Junija letos pa so uenci O Dramlje popol-noma spraznili svojo olo, ki jo aka energetska obnova.

V letu 2011 se je konalo ureja-nje vakega jedra v Dobrini, lani na Ponikvi, letos pa se vraa-mo v prepoznavni Zgornji trg, kjer bo v skladu s smernicami varstva kulturne dediine novo podobo dobila stavba v Ulici skladateljev Ipavcev t. 30.

Nalobe izbiramo premi-ljeno, izvajamo racionalno in oplemeniteno z uspeno prido-bljenimi sredstvi na dravnih in evropskih razpisih.

13

upan Joef ak

upan Janko Kopuar

upan Darko Menih

Poslovni, kulturni, prijazni do narave in otrok

Obina marje pri Jelah je v zadnjih letih s pomojo razlinih z evropskimi sred-stvi sofinanciranih projektov uspela ustvariti bolje pogoje za ivljenje obanov in zasta-vila temelje za ponoven gospo-darski zagon.

Z ureditvijo poslovnih con marje vzhod in Mestinje Bo-hor je v obino pritegnila nove vlagatelje, rauna tudi na spro-stitev ozkega prometnega grla v Grobelnem, saj se bo z gra-dnjo nadvoza nad elezniki-ma progama CeljeMaribor in CeljeRogatec oziroma Imeno promet sprostil.

Obina je z novozgrajenim nizkoenergetskim vrtcem po-nudila mladim druinam var-stvo in vzgojo za predolske otroke in s tem mlade stare razbremenila skrbi za varstvo. Z veseljem namre ugotavlja-mo, da je v obini mogoe za-znati tenjo priseljevanja mla-dih druin. Preteno kmeko okolje brez industrije daje zagotovilo kakovostnega i-vljenja na podeelju, obina pa se zadnjih nekaj let s po-

mojo projektov, sofinanci-ranih s sredstvi Leader, trudi zagotoviti bolje ivljenjske pogoje ljudem na podeelju, predvsem z vkljuitvijo v tu-ristino ponudbo in ohranja-njem naravnih danosti.

Za kakovost ivljenja je po-membna tudi duhovna hra-na, zato se veselimo jeseni prenovljenega in posodoblje-nega kulturnega doma, ure-jamo tudi prvi muzej v kraju in obini, posveen obdobju baroka. Predvsem s pomojo infrastrukturnih projektov se obina povezuje s sosedami. Tako je spomladi odprla e zadnji odsek kolesarske steze marjePristava, ki vodi do Podetrtka in e dlje. Svoje na-pore bo v prihodnjem obdobju namenila imprejnjemu od-prtju muzeja baroka, reeva-nju infrastrukturnih izzivov in izboljanju kakovosti ivljenja na podeelju.

Okoljske nalogeObina martno ob Paki,

podpisnica Deklaracije traj-nostnega razvoja Savinjske regije, je tovrstne razvojne usmeritve e pred podpisom tega pomembnega dokumen-ta zapisala tudi v Lokalno agendo 21.

Gre za trajnostno narav-nan program, ki doloa cilje na okoljskem, socialnem in gospodarskem podroju. Pro-gram je zastavljen zelo iro-ko, sega pa na podroja zraka, vode, odpadkov, hrupa, tal,

naravne in kulturne dedii-ne, gospodarstva, energetike, kmetijstva, prostora, infra-

strukture, drubenih dejav-nosti in turizma.

Kar nekaj aktivnosti v zvezi s tem je e bilo opravljenih, nekatere se izvajajo in se e bodo. To so na primer sve-tovanja v energetski pisarni o uinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije ter urejanje poslovno-obrtnih con. V okviru urejanja oskrbe s pitno vodo v aleki dolini je del tega projekta tudi obina martno ob Paki. Urejamo tudi kanalizacijo, skrbno ravnamo z odpadki in imamo oieval-ne akcije. Razvijamo in pro-moviramo vinogradnitvo in drugo panogo kmetijstva ter s tem povezane turistine nar-

te. V ve kot dvajsetih aktivnih drutvih skrbimo za ohranja-nje kulturne dediine. Imamo sonno in eko olo in vrtec, kmeko trnico, mladinski hotel s ponudbo raznovrstnih kreativnih in rekreativnih de-javnosti

Vse to so projekti, ki v okvi-ru danih monosti kaejo, da skrb za trajnostni razvoj v obini martno ob Paki ni le naelna zaveza na papirju.

Lepe okolje in delovna mesta

Obina otanj pri izvajanju in nartovanju praktino vseh projektov vedno zasleduje vsaj dva cilja, in sicer izboljanje kakovosti ivljenja sedanjih in tudi prihodnjih generacij, s imer sledi strategiji traj-nostnega razvoja, kot so ga e pred skoraj tridesetimi leti opredelili Zdrueni narodi.

V otanju ne moremo mimo tega, da je bila v preteklosti ob-ina izjemno okoljsko prizadeta in degradirana. Z gradnjo blo-ka 6 Termoelektrarne otanj se bo okoljska obremenjenost bistveno zmanjala, obenem pa bodo imeli tudi prihodnji rodovi zagotovljena delovna mesta. Degradirano okolje za-radi posledic rudarjenja se bo preoblikovalo in bo namenjeno portu in rekreaciji ter bo do-bilo veliko drubeno veljavo. Obenem bomo poskrbeli tudi za to, da bodo tudi prihodnji rodovi seznanjeni z okoliina-mi nastanka jezera in s tem, da je voda preplavila celotno vas Drumirje.

Obina otanj veliko pozor-nosti in tudi sredstev namenja

ustvarjanju primerljivih pogo-jev ivljenja tako v mestu kot na podeelju. Med drugim za-gotavlja gradnjo kanalizacijskih sistemov tudi na periferiji, kar pripomore k izboljanju kvalite-te ivljenja prebivalcev, obenem pa je to velika razbremenitev za okolje. Podobno velja tudi za skupno operacijo treh obin (Velenje, otanj in martno ob Paki) Celovita oskrba z vodo aleke doline.

Obina otanj je v obdobju gradnje novega 16-oddelnega vrtca. V gradnjo sodobne niz-koenergetske stavbe je od za-etka vkljuena zainteresirana javnost, saj obina zna prisluh-niti potrebam prebivalcev. Pred-vsem preko sodobnih komuni-kacijskih poti je ira javnost vpeta v tevilne obinske odlo-itve in projekte, s imer obina zadovoljuje tudi socialni vidik trajnostnega razvoja.

14

upan Miran Jurkoek

upan Slavko Vetrih

upan Vilko Jazbinek

Otrokom prijazno okoljeV obini tore sta bila najve-

ja projekta, ki sta bila izvede-na v zadnjih letih, rekonstruk-cija in prizidek vrtca Lipa in projekt IPA 48 ur.

Projekt Rekonstrukcija in ob-nova vrtca je delno financirala EU, in sicer iz Evropskega skla-da za regionalni razvoj Razvoj regij. S projektom smo sledili in tudi dosegli naslednje cilje: zmanjanje rabe energije oziro-ma poveanje nizkoenergetske uinkovitosti objektov, zago-tovitev ustreznih prostorskih pogojev za predolsko vzgojo in zdruitev oddelkov na eni lokaciji, izboljanje kakovosti bivanja otrok, okolju prijaznej-a gradnja objekta, varevanje z energijo, izboljanje kakovosti bivanja na obmoju in prispevki k bolji kakovosti ivljenja ljudi na obmoju vrtca ter ustvarjanje novih delovnih mest. Trenutno je v vrtcu vkljuenih 186 otrok, ki so razporejeni v 11 oddelkov.

Projekt IPA 48 ur pa je Obi-na tore izvedla v sodelovanju med Obino Podetrtek, Ob-ino Zagorska sela, Razvojno agencijo Sotla iz marja pri Je-lah in Okoljsko raziskovalnim zavodom iz Slovenskih Konjic. Obina tore je v okviru tega projekta omogoila vzposta-vitev okoljskih pisarn in info tok ter s tem pripomogla k ve-ji ozaveenosti o inovativnih varstvenih ukrepih med prebi-valci in obiskovalci projektne-ga obmoja. V okviru projekta je bila izvedena tudi investicija gradnje povezovalnega kana-la odpadnih vod med Obrtno cono tore vzhod in obrtno cono tore zahod v vrednosti ve kot 400 tiso evrov.

Z mislijo na prihodnje generacije

e pomislimo, da je defini-cij o trajnostnem razvoju (TR) le nekoliko manj kot nainov, kako stremeti k temu, potem upamo, da pot, ki jo ubiramo v Obini Tabor, resnino sledi razlagi trajnostnega razvoja Svetovne komisije za okolje in razvoj, ki pravi, da TR pome-ni zadovoljiti trenutne potre-be, ne da bi pri tem ogroali zadovoljevanje potreb priho-dnjih generacij.

V Obini Tabor skladno z nao vizijo, s pristojnostmi in sredstvi spodbujamo lasten razvoj in prispevamo k zdra-vemu in zadovoljnemu ivlje-nju obanov. Velik dele tega nosijo obinska drutva, ki na najrazlinejih podrojih spod-

bujajo povezanost v skupnosti. Potenciala za turizem je veliko, saj z bogato zgodovino kraja to s svojo ponudbo nadgrajujejo tudi nae turistine kmetije.

Z razpisi za kmetijstvo spod-bujamo lokalno samooskrbo s hrano, ki jo elimo konkreti-

zirati z ustanovitvijo centra pridelave hrane na povrini priblino desetih hektarjev v sistemih rastlinjakov in odpr-tih povrin. Projekt je zajet tudi kot regijski projekt v obdobju 20142020. Prav tako skuamo na okoljskem podroju poleg skrbi za isto okolje prostorske akte urejati v skladu z razvojni-mi potrebami. Z gradnjo istil-ne naprave in novih kanaliza-cijskih vodov uspeno urejamo komunalno obmoje, nedolgo nazaj pa smo z energetsko ob-novo podrunine osnovne ole in vrtca poskrbeli za var-nejo in uinkovitejo izrabo prostorov objektov.

V prihodnosti bi eleli e ve poudarka nameniti trajnostni

gospodarski rasti in ustvarjanju poslovnega okolja za realizacijo podjetnikih idej. Vsekakor pa elimo e naprej krepiti razvoj in privlanost zelenega pode-elja ter ohranjati poseljenost in kulturno krajino na tem ob-moju. Velik pomen dajemo povezovanju in partnerstvu, ki omogoata priblievanje ciljem, zapisanih v Deklaraciji trajno-stnega razvoja Savinjske regije, in na ta nain prispevamo tudi k napredku v regiji.

Obiskovalci kot sonceKo sonce obsije jutranje vrho-

ve Javorja, Stenice in poboja Pohorja, vlada v Vitanju e spo-kojen mir. Kraj zaivi, ko tudi njega oblijejo sonni arki. Kot cvet se odpro vrata Ksevta, vanj pa kot ebelice v panj vstopajo vse tevilneji obiskovalci. Ve kot 18 tiso se jih je zvrstilo v tej hii od lanskega odprtja.

eprav smo konali to nao najvejo nalobo, Vitanjani ne mirujemo. V obino smo namre v zadnjih letih uspeli pripeljati priblino est milijonov evrov dodatnih izvenproraunskih sredstev, veliko jih je prispeva-la EU. S pomojo regionalnih razvojnih sredstev smo uspeli konati skupen projekt z obino Zree 3-kilometrski cestni od-sek v Skomarju in na Hudinji in v celoti konati projekt gradnje kanalizacijskega sistema, vklju-no z zagonom istilne naprave. Kot esta obina v dravi smo uspeno dokonali projekt gra-dnje irokopasovnega omreja elektronskih telekomunikacij.

Pred nedavnim smo predali namenu nove prostore za potre-be zdravstva, kraj premore nove prostore pote, novo lekarno, ku-

piti je mono nove stanovanjske enote

Trenutno je ena vejih skrbi namenjena projektu energetske obnove ole, v kraju kot drav-no nalobo obnovaljajo Pirhov most.

Obina bo v kratkem zaela urejati ceste in plonika v nase-lju tajnhof.

Ker Vitanjani praktino izkori-stimo vsak sonen dan za kakno koristno poetje, je mogoe za-znati poleg Bekovnikove kae obnovljeno e preuitkarsko hio, obnovljena je veina sakralnih objektov, rojeva se ve zasebnih pobud, vezanih na muzejsko po-nudbo in rokodelstvo, vzporedno se zaenja razcvet kmekega tu-rizma.

Zato rabimo sonce in razume-vanje

Sonce ste tudi vsi nai obisko-valci, s katerimi si mono elimo deliti vse tisto, kar premoremo. Verjemite, veliko lepega je.

15

upan mag. Boris Podvrnik

upan Benedikt Podergajs

upan Franc Sunik

Okolju prijazna obinaObina Vojnik s trajnostnim

razvojem na vseh podrojih omogoa sedanjim in bodoim rodovom kakovostno ivljenje z aktivnim vkljuevanjem v gospodarske in drubene pro-cese okolja.

Trajnostni razvoj imamo za-snovan z naslednjimi projekti:

- ohranjanje vodnih virov (gradnja istilnih naprav, fe-kalnih kanalov, sofinanciranje malih istilnih naprav, vodo-oskrba, obnova vodnjakov, istilne akcije, protipoplavni ukrepi)

- ravnanje z odpadki (zbirni center Arclin, ekoloki otoki, Center ponovne uporabe Voj-nik)

- uinkovita raba energije (nizkoenergetski vrtec in telo-vadnica, fotovoltaika, varna javna razsvetljava, energetsko knjigovodstvo javnih objek-tov)

- varovanje kulturne krajine (promocija samooskrbe, ekolo-ke kmetije, ebelam prijazna

obina, skrb za okolje)- izobraevanje in osveanje

(eko vrtec in eko oli, EU son-ni dnevi, energetsko svetovalna pisarna, lanki v javnem glasilu Ogledalo in na spletnem mediju mojaobcina.si/vojnik)

V asu recesije je e toliko pomembneje, da se izvajajo tudi projekti, ki finanno raz-bremenjujejo porabo. Kot dobro prakso bi izpostavili center po-novne uporabe v Vojniku. Pred-nosti so ureditev kulturne dedi-ine v trgu, zaposlitev ranljivih oseb, ugodne cene, ohranjanje kulturne identitete in manja koliina odpadkov.

Za svoje aktivnosti na podro-ju trajnostnega razvoja smo e tri leta prejemniki priznanja okolju prijazna obina, ki ga po-deljuje Drutvo Planet Zemlja.

Inovativni VrananiV dolgoroni strategiji Ob-

ine Vransko je poleg splo-nega razvoja obine predvi-dena tudi ekoloka sanacija kraja in v okviru tega zmanj-ana poraba energije. Poleg cilja zmanjanja onesnaeva-nja kraja in znianja strokov za energijo je bil cilj obine pri izgradnji DOLB Vransko tudi pridobitev novih delov-nih mest, izraba biomase iz okolikih gozdov ter zmanj-anje odvisnost od zunanjih virov energije.

Decembra leta 2003 je bilo za ogrevanje in vodenje investicije ustanovljeno podjetje Energe-tika Projekt, d. o. o., katerega dejavnost je oskrba kraja s toplo vodo. Sistem DOLB Vransko se-

stavljajo kotlovnica, dva kotla na lesno biomaso moi 2 MW in 1,2 MW, rezervni kotel na ELKO moi 1,5 MW, toplovodno omreje ter toplotne postaje. Na sistem je prikljuenih 168 po-rabnikov. V letu 2012 smo nad-gradili sistem DOLB s sistemom velikoploatih sprejemnikov

sonne energije, ki zagotavljajo toplo sanitarno vodo ez poletje za vse porabnike.

Na Vranskem deluje tudi Inovacijski center Vransko za razvoj alternativnih virov energije. S projektom elimo prenesti tuja spoznanja slo-venskim ekspertom in iri javnosti o nainu reevanja energetskih teav na sodoben nain: kako lahko e s prepro-stimi posegi zmanjamo pora-bo energije, kako lahko z zelo majhnimi stroki izkoristimo razpololjivo energijo v svoji okolici, ki je danes sploh ne opazimo, pa naj bo to sonna, vetrna energija, hidroenergi-ja ali toplota Zemlje. Postali

pa smo tudi edini biomasni center za centralno Evropo v Sloveniji.

V sklopu Inovacijskega centra Vransko deluje tudi veje tevi-lo novih tehnologij s podroja URE in OVE, ki so plod doma-ega znanja. Na poslovnem objektu je montirana razisko-valna fotonapetostna elektrar-na, sestavljena iz treh enot, in predstavlja prvo tovrstno elek-trarno v Sloveniji.

Pred izgradnjo centralne istilne naprave

Najveji projekti v Obini Zree se zadnja leta nanaajo na odvajanje in ienje odpa-dnih in meteornih voda.

V septembru 2012 sta se konala projekta gradnje me-teorne kanalizacije, in sicer Nova Dobrava 2 (vrednost in-vesticije 1,26 milijona evrov) in Nova Dobrava 3 (1,10 milijona evrov). Sofinancerska sredstva smo pridobili iz petega razpisa EU, sklada za regionalni razvoj. Vzporedno smo gradili tudi odprto irokopasovo omreje. Tako smo do vseh objektov, ki se prikljuujejo na novozgraje-no kanalizacijo, pripeljali tudi napeljavo za vpih optinih vla-ken. V naslednjem letu pria-kujemo e izgradnjo centralne istilne naprave. Sredstva rpa-mo iz kohezijskega sklada EU (2,22 milijona evrov), dravne-ga prorauna (670 tiso evrov) in obinskega prorauna (1,16 milijona evrov).

V Resniku so se krajani razveselili odprtja modernizi-ranega cestnega odseka Vid-marFilenk v dolini 3,1 km (vrednost projekta 780 tiso

evrov). Od zaetka letonjega leta traja obnova lokalne ce-ste OstruhStudennikov kri v vrednosti 690 tiso evrov. Ministrstvo za zdravje RS nam je odobrilo del sredstev za ob-novo Zdravstvene postaje Zre-e. Za omenjeni projekt smo dobili e donatorska sredstva treh najvejih podjetij iz Zre, skupna vrednost projekta pa je znaala 220 tiso evrov.

Energetsko uinkovitejo podobo bosta v dveh letih do-bila tudi vrtec in osnovna ola. Zamenjali oziroma posodobili bomo svetilke javne razsvetlja-ve, za kar smo sredstva pridobili s prijavo na razpis pri Petrolu.

Z zavodom za varstvo narave sodelujemo v projektu ohranja-nja mokri Wettman, sodelo-vali pa smo tudi v projektu Na-treg, vizija in strategija Pohorja 2030.

16

upan Janko Kos

direktor Stojan Praprotnik

Zelena obinaObina alec se lahko po-

hvali z dolgoletno usmeritvijo v trajnostni razvoj predvsem na podroju varstva okolja in ohranjanje narave, kar ustvarja dobre pogoje za razvoj ekotu-rizma. Za tevilne projekte smo pridobili sredstva EU in RS ter priznanja.

Vlagamo v gradnjo in obnovo kanalizacijskega sistema (Petrov-e, empeter, Liboje), pri emer je konan del gradnje primarnega kanalizacijskega omreja in cen-tralne istilne naprave Kasaze za potrebe estih obin Spodnje Savinjske doline. Gradimo in ob-navljamo ceste ter saniramo pla-zove, skrbimo za ustrezno ravna-nje z odpadki, spremljamo stanje in urejanje vodotokov, spodbuja-mo in osveamo za uinkovito rabo energije in obnovljivih vi-rov. Prejeli smo priznanji planetu Zemlja prijazna obina 2012 in najbolj zelena obina 2010.

Leta 2011 je bila sprejeta stra-tegija razvoja turizma 20122018, pri kateri imata pomembno vlogo trajnostni razvoj in ekoturizem. Glavne dejavnosti so: urejanje in promocija tematskih in ko-

lesarskih poti, trajnostni razvoj ribnika Vrbje z zaledjem, Poni-kovskega krasa z jamo Pekel in Arheolokega parka empeter, Ekofest, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, pode-elska trnica v alcu, odkup kmetije v Petrovah za potrebe ureditve vakega jedra.

Projekt prenove starega mestnega jedra z malo manj kot 2 milijona evrov (kar je 85 odstot-kov vseh potrjenih upravienih strokov investicije, ki znaajo priblino 2,3 milijone evrov) so-financira EU iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Celovita pre-novitvena dela zajemajo zelene povrine, vodovodno in kanaliza-cijsko omreje, nizkonapetostni prikljuek, semaforizacijo in jav-no razsvetljavo. S prenovo elimo poudariti identiteto mesta in ob tem izboljati kakovost ivljenja in gibanja ter manifestacije raz-linih vlog trga.

Trajnostna usmeritev regijeRazvojna agencija Savinjske

regije (RASR) je opredelitev za trajnostni razvoj regije izbrala za eno svojih stalnih in pred-nostnih nalog.

Spoznanje o potrebnosti ra-zvoja regije na nain, ki vplivno enakovredno upoteva drubo, okolje in kapital, smo vse od ustanovitve drube RASR idej-no vgradili v koncept priprave Deklaracije trajnostnega razvo-ja Savinjske regije. Odgovorno smo prevzeli nalogo aktiviranja regijskih razvojnih partnerjev za njihov pristop in sprejem deklaracije, pri emer smo leta 2011 najprej nagovorili vseh 31 obin Savinjske regije in druge pomembne nosilce drubenega razvoja regije. Smer trajnostne-

ga razvoja regije je v letu 2012 nadgradilo in uvrstilo 40 po-membnih nosilcev gospodarske-ga razvoja regije, ki so sprejeli in podpisali deklaracijo.

Tako kot skrbniki izvajanja de-klaracije se v Razvojni agenciji

Savinjske regije tudi kot njeni sopodpisniki zavedamo, da mo-ramo biti vztrajni, prepriljivi in prav tako verodostojni.

Ob uveljavljanju do okolja prijaznih oblik in nainov in-ternega poslovanja pripravlja-mo, vodimo in izvajamo tudi projekte, v katerih je zaznaven trajnostni razvoj regije. Med projekti izpostavljamo projekt Savinjska regija Ekoregija, v okviru katerega skrbimo za iz-menjavo primerov dobrih praks, ki so jih uresniile nae obine na podroju razlinih okoljskih in drugih ukrepov trajnostnega razvoja.

Z izvajanjem projekta Podje-

tno v svet podjetnitva, ki ga so-financira EU, usposabljamo mla-de brezposelne izobraence za vstop na trg dela. Z izvajanjem projekta Regijska tipendijska shema Savinjske regije mladim omogoamo kadrovske tipen-dije za izobraevanje v skladu s potrebami delodajalcev, ki jih uspemo vkljuiti v tipendijsko shemo. Mladim je omogoena prva zaposlitev, s imer v regiji ostajata znanje in kapital naih mladih.

Od podjetnitva do razvojnih projektov

Med pomembne mejnike v ra-zvoju Razvojne agencije Savinja se tejejo razdelitev prej enotne Obine alec na est obin Spo-dnje Savinjske doline v letu 1998 (Braslove, Polzela, Prebold, Ta-bor, Vransko in alec). Ves as prisotna tenja po zdruevanju in iskanju skupnih razvojnih re-itev se je najprej uresniila leta 2008 na podroju razvoja pode-elja z ustanovitvijo Las Spodnje Savinjske doline, v letu 2009 pa e z ustanovitvijo Obmonega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline.

Z vstopom Slovenije v EU leta 2004 se je pojavila prilonost za sofinanciranje kljunih razvoj-nih projektov s pomojo evrop-skih sredstev.

V tem obdobju smo v dogodke in usposabljanja vkljuili 4.200 udeleencev, izvedli 887 registra-cij podjetij v okviru toke e-VEM in realizirali 82 velikih projektov v skupni vrednosti ve kot 62 mi-lijonov evrov.

Delovna podroja agencije so osredotoena na podjetniko in drugo razvojno svetovanje: na pripravo, vodenje, izvajanje ob-monih razvojnih programov in

povezave s subregijskimi, z regij-skimi in nacionalnimi programi ter na pripravo, vodenje in izva-janje evropskih in nacionalnih projektov.

Skladno z usmeritvami EU bo v novem programskem obdobju pomagala pri spodbujanju razvo-ja novih idej in programov doline in si prizadevala za umeenost teh v programe na regionalni rav-ni, kar bo osnova za dostop do evropskih finannih sredstev.

Osrednja naloga bo tudi v pri-hajajoih letih nudenje podpore pri izvajanju razvojnih nalog, v podpori in pomoi investitorjem, da bi im bolje izkoristili vse pri-lonosti. Razvojno svetovanje na razlinih podrojih bo e naprej ena naih glavnih nalog. Usmer-jeni bomo v storitve, ki jih e nu-dimo (e-VEM), e naprej pa bomo razvijali in nadgrajevali obstojee projekte (Las ), s imer bomo krepili povezovalno vlogo na ob-moju doline in Savinjske regije.

direktor Janez Jazbec

17

direktor mag. Marko Zidanek

direktorica mag. Andreja Smolej

direktorica Jasna Klepec

Zeleni turizemMed e izvedenimi aktiv-

nostmi Savinjsko-aleke obmone razvojne agencije (SAA ORA) izstopa projekt Rubires, katerega cilj je bil po-rast uporabe obnovljivih virov energije. V SAA regiji so se na podlagi opravljenih analiz odloili za lesno biomaso.

Projekt se je vzporedno s poveanjem rabe obnovljivih virov ukvarjal z monostmi ustvarjanja in poveanja doda-ne vrednosti v regiji ter z ustre-zno urejenostjo in usklajeno-stjo na podroju rabe zemlji, ki bi lahko bila namenjena za pridelavo biomase.

Projekt Regionalna destina-cijska organizacija SAA se iz-vaja od leta 2011 do vkljuno 2013. Namen projekta je izva-janje promocijskih, distribucij-skih, razvojnih in operativnih funkcij ter krepitev povezova-nja in sodelovanja pri skupnem nartovanju, oblikovanju in trenju turizma na regionalni

ravni. Med projektne aktivnosti spada v letu 2011 izvedena ana-liza stanja trajnostnega razvoja turistine destinacije SAA. Ta je izhodie za oblikovanje vi-zije trajnostnega razvoja, zapi-sane v strategiji razvoja do leta 2015. Strategija z zastavljenimi aktivnostmi upoteva smernice trajnostnega oz. zelenega tu-rizma ter potrebne omilitvene ukrepe. S sprejetjem strategije so se turistini ponudniki partnerji v projektu obvezali upotevati smernice in izvaja-ti aktivnosti, ki jih opredeljuje strategija.

Drugi projekti trajnostnega razvoja: organizacija 5. razvoj-ne konference lesarjev vse-slovensko sreanje lesnopre-delovalne panoge, organizacija razvojne konference SAA.

Izkunje z odpadkiV podjetju Simbio, d. o. o.,

imamo veletne izkunje na podroju ravnanja z odpadki. Odgovorno ravnanje z odpadki je zaradi upravljanja z narav-nimi viri in vplivov odlaganja na okolje pomemben del traj-nostnega razvoja. Od leta 2009 imamo v upravljanju Regional-ni center za ravnanje z odpadki Celje, ki v smislu trajnostnega razvoja predstavlja kljuno infrastrukturo za ravnanje z odpadki v Savinjski regiji.

V podjetju redno izvajamo razvojno dejavnost, katere glavni cilj je racionalna in okoljsko sprejemljiva raba vi-rov. V preteklih letih smo tako med drugim zaradi optimiza-cije delovanja objekta mehan-sko-bioloke obdelave (MBO)

poveali velikost vsipnih jam in postavili balirno linijo. Nad-gradnja verig mostnih dvigal, nadgradnja ventilacijskega sistema in namestitev magne-tnega izloevalca so le nekatere od izvedenih izboljav objek-tov kompostarne in MBO. Na podroju okolja smo izvedli nadgradnjo istilne naprave in

namestili merilce ravni podze-mne vode.

Trenutna razvojna dejav-nost je usmerjena k poveanju uinkovitosti objektov in doda-tnemu zmanjanju vplivov na okolje. V kompostarni in MBO nartujemo nove tehnoloke izboljave z namenom opti-mizacije, dodatnih prihran-kov energije in poveanjem kapacitet za biostabilizacijo. Nartujemo tudi avtomatizaci-jo sortirne linije za sortiranje

loeno zbrane odpadne emba-lae, katere koliina se iz leta v leto poveuje. Predvidena investicija je tudi izvedba ve-jega sistema za predienje odpadnih vod, ki bo zagotovil vejo stopnjo predienja in tako razbremenil Centralno istilno napravo Celje.

Turizem in dopolnilne dejavnosti

V Razvojni agenciji Kozjan-sko z razvojnimi in projek-tnimi aktivnostmi spodbuja-mo k ustvarjanju zavedanja o trajnostnem nainu ivlje-nja. Izraz trajnostni razvoj namre ne pomeni ni dru-gega kot to, da znamo vire, ki nam jih okolje nudi, izra-bljati na nain, ki omogoa njihovo obnavljanje, da bodo na voljo tudi prihodnjim ge-neracijam.

Prva oblika turizma v zgodo-vini je bil romarski turizem, ki predstavlja potencial za razvoj turistine ponudbe, ki teme-lji prav na trajnostni uporabi naravnih virov in kulturne dediine. Razvojna agencija Kozjansko sodeluje pri dveh ezmejnih projektih na temo romarskega turizma (Marijina romarska pot v sodelovanju s partnerji s Hrvake in Po poteh romarjev in bojih popotnikov v Evropi v sodelovanju s par-tnerji iz Avstrije), v katerih se postavljajo osnove za razvoj tovrstne ponudbe.

Drugi sklop razvoja podee-lja na trajnostni nain predsta-vljata spodbujanje dopolnilnih dejavnosti in iskanje dodatnih virov zasluka na kmetijah. S projektom Z deele v okviru Lokalne akcijske skupine Od

Pohorja do Bohorja razvija-mo blagovno znamko Zeleni snop, omogoamo ponudni-kom predstavitev njihovih kakovostnih izdelkov in jim pomagamo pri preboju na trg. S projektom Tradicional-no in naravno s partnerji iz vse Evrope ozaveamo potencial-ne ponudnike o pravilni rabi in izrabi zeli na trajnostni nain (brez izropanja narav-nih virov) in o monostih do-datnega zasluka z njihovim pravilnim nabiranjem in pre-delavo.

Princip trajnosti elimo predstaviti in privzgojiti tudi mladim. Mladinski center en-tjur, ki deluje v okviru agenci-je, izvaja projekte, kjer jih ui-mo gospodarnega ravnanja z vsemi viri. Primer tega je pro-jekt Mi gremo pa po obini.

18

vodja mag. Robert Hostnik

vodja Anton Breznik

direktorica Bojana aberl

Lokalna samooskrba in varovanje okolja

Razvojna agencije Sotla e vse od leta 2001 aktivno deluje na obmoju subregije Obsote-lje in Kozjansko (obine marje pri Jelah, Rogaka Slatina, Ro-gatec, Podetrtek in Kozje) in tako pomembno vpliva na traj-nostni razvoj subregije in tudi Savinjske regije kot celote.

Aktualna vpraanja, ki pripo-morejo k trajnostnem razvoju Sa-vinjske regije, so osnova veine projektov, ki jih RA Sotla izvaja s partnerji.

Lokalna samooskrba je zago-tovo ena od teav, ki jo je treba reiti lokalno, pomagati pridelo-valcem in predelovalcem, da je pot z njive na kronik im kraja. V projektu Privoimo si domae tako ira javnost lahko spozna-va pomen lokalne hrane, krajih prehranskih verig in nakupuje na lokalno organiziranih trni-cah in prireditvah. Vsekakor se s projektom trudimo utrditi tre-nutno poznavanje o lokalni pre-hrani in sveini, saj je le lokalna, raznolika in bogata hrana tista, ki daje zdrav uitek in omogoa

kakovost ivljenja.Varovanje okolja je osnova

za kakovost ivljenja. Razlini partnerski projekti pomembno vplivajo na ohranitev neokrnjene krajine Obsot