Delavec April 2016

8/18/2019 Delavec April 2016

http://slidepdf.com/reader/full/delavec-april-2016 1/18

LETO XXXIII πtevilka 4, april 2016

v obrti in podjetništvuPristno sladka obrt !



Obiskali smo 5. festival čokolade v Radovljici



3 4 / 2016

Iz vse bi ne:

3

4

8

8

9

Komentar

3. konferenca MSP, SKUPAJ - gradniki zdravja

Zdrava delovna mesta za vse generacije

Dodatek za veliko družino 2016

Pravni nasvet - je moj dolžnik v stečaju?

Sindikalna lista april 2016

Prihodnja številka izide maja 2016

v obrti in podjetništvu

Mesečno informativno glasilo SOPS Št. 4, april 2016

Glasilo za delavce v obrti inpodjetništvu zagotavlja : Glavni odborSOPS

Informativno spletno glasilo urejastrokovna služba GO SOPS

Naslov :Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: [email protected] ure :Vsak delovnik, od 9. do 11. ureRokopisov in nenaročenih fotografij nevračamo.

Kako se boste upokojevali po novem in kakšna bo vaša pokojnina

16

9

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na svoji spletni strani navaja, da je bil glacilj reforme trga dela iz leta 2013, zmanjšanje segmentacije na trgu dela med pogodbami za določen čas inpogodbami za nedoločen čas. Tri leta kasneje MDDSZ ugotavlja, da rezultati so in da se ta razkorakzmanjšuje. A hkrati so se na trgu dela pojavili novi strukturni izzivi, ki povečujejo prepad med zaposlenimNa MDDSZ menijo, da ni pomembna zgolj stopnja delovno aktivnega prebivalstva, ampak tudi zagotovitekakovostnih delovnih mest, ki posamezniku omogočajo ustrezno socialno, ekonomsko in pravno varnost. Vskladu s tem so pripravili dokument "Za dostojno delo". Isto ministrstvo pa hkrati ugotavlja, da bo potrebnnova pokojninska reforma zaradi nevzdržnosti pokojninske blagajne. Po novem se bo starostna meja zaupokojitev dvignila na 67. let. Tovrstno dvigovanje upokojitvene starosti, predvsem za obrtne poklice (patudi druge, ki delajo v realnem sektorju) ni sprejemljivo, saj je nepredstavljivo, da bodo naši člani inzaposleni v obrti brez kakršnih koli posledic za zdravje uspeli biti delovno aktivni do tolikšne starosti. Ali produktivnost 30, 40. let starega delavca in 67. let starega delavca enaka ? Ali bo slednji dejansko dočakaldostojno in zasluženo pokojnino ? Sploh ob pregledu klavrnega stanja pokojninske blagajne v tekočem letuin mizernih izplačilih pokojnin zdajšnjim upokojencem. Ali ne bodo stroški raznih zdravljenj zaradiprenapornega dela, poklicnih bolezni, nezgod na delovnem mestu, absentizmu, ipd., sorazmerno višji in bo javnofinančni učinek reforme enak 0? Pokojninska reforma torej! Za kakšno ceno ? Na Zavodu zazaposlovanje RS beležimo tolikšno število mladih brezposelnih, ki želijo biti produktivni, pa ne morejo, kene dobijo priložnosti. Dvig starosti za upokojitev ne bo prinesel rezultatov tudi zato, ker imamo prenizeknaravni prirast prebivalstva. Javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema ogroža torej predvsem staranprebivalstva. Tudi zaradi tega je v 15 letih število zavarovancev na enega upokojenca padlo z 1,8 na 1,37.Vlada bi morala sprejeti ukrepe, ki bi spodbujali k višji rodnosti, ne pa zviševati upokojitvene starosti.Kratkoročni cilji za krpanje mizernega stanja javnih blagajn, brez vsakršne vizije. Vlada je prav tako gluhpozive sindikatov, za razbremenitev stroška dela, ki bi prinesla zvišanje neto plač delavcem (povečanjezasebne potrošnje?!). Prav tako menimo, da je potrebno prisluhniti delodajalski strani (GZS, OZS, ipd.), kpoziva k razbremenitvam stroškov dela (znižanje števila brezposelnih = manj nadomestil, stimulacija najbkakovostnim kadrom, preprečevanje bega možganov v tujino, višja dodana vrednost naših proizvodov?).Rešitve moramo poiskati skupaj. Socialni dialog je rešitev, torej dogovor Vlada - Sindikati - Delodajalskeorganizacije. Ne pa enostranske poteze katere koli strani, ki dolgoročno pomenijo socialno nestabilnost innegotovost, nekonkurenčnost, ipd. Posledice napačnih odločitev nosimo vsi, državljanke in državljani RS,davkoplačevalci! Odločitve ene vlade, ki ima (če imamo (ne)srečo) rok trajanja 4. leta pač ne smejo kreirausode naroda za nadaljnjih 10. ali več let. Pozivamo vlado Republike Slovenije, da ponovno razmisli opredlagani pokojninski reformi in poišče druge, delovnemu človeku prijaznejše ukrepe! Medgeneracijskasolidarnost pač ne pomeni popolne zadolžitve mlajše generacije , saj s tem mlade oropamo perspektivneprihodnosti. Prav tako ne pomeni, da mora trenutno delovno aktivna populacija delati do smrti in zgaranoomagati, ne da bi užili sadove lastnega trdega dela. Nehajmo delovati na način - če ne veš kam greš, se nemoreš izgubiti. Za božjo voljo, kompas obstaja že od 3.stoletja pr.n.št. ! A.Č.

Komentar - ko smo mislili, da smo videli že vse.. .

13

14

Za koliko se vam bo povečala plača

Spodbude za zaposlovanje



44/ 2016

3. konferenca MSP

SKUPAJ - GRADNIKI ZDRAVJA ;

Informacije s 3. konference za mala insrednja podjetja

3. Konferenco za mala in srednja podjetja je z nagovorom otvoril, mag. Brane Lotrič, predsednik Upravnodbora PTZ-GZS. Uvodoma je dejal, da smo lahko ponosni, da imamo v Sloveniji še vedno podjetja, ki vki dejansko skrbijo, da se izvršuje ustavna pravica do dela, do ustvarjanja. Mala in srednje velika podjetjaizjemno pomemben del nacionalne ekonomije, vendar po njegovih besedah “predstavljajo za državo le mkravo, ki ji omejujejo dostop do pašnikov, po drugi strani pa država toži, da je mleka premalo.” Lotrič jekomentiral neprijaznost poslovnega okolja, ki botruje premajhni rasti obstoječih podjetij ter hkrati delujezaviralno za odpiranje novih ter umiku tujih.

Živimo v času individualizma, družba in njeni najvplivnejši akterji nam narekujejo, da smo sami odgovorsvoje življenje, uspeh, socialno varnost in zdravje…3. Konferenca MSP nam je ponudila nekaj odgovorov na vprašanje, kaj lahko storimo sami, da bomo svoživljenje živeli polno, produktivno in kakovostno.

Poskrbeti za lastno zdravje je v prvi vrsti odgovornost vsakega posameznika. Zdravje je ena tistih stvari, ki večini ljudi v življenju pomeni največ. Vsi imamo veliko želja, ciljev in ambicij, za katere smo mnogipripravljeni veliko storiti in se za dosego le-teh žrtvovati. Večini pa je skupna in edina želja, da si takrat, kose ne počutimo dobro in nam peša zdravje, povrnemo to izgubljeno vrednoto.



5 4/ 2016

Znana hierarhija potreb po Abrahamu Maslowu, uvršča na vrh hierarhične piramide fiziološke potrebe, mekatere zagotovo spada tudi potreba po ustreznem počutju in uravnoteženosti procesov v telesu. Brez zdravin dobrega počutja ljudje težko optimalno funkcioniramo. To se pozna pri vseh življenjskih opravilih inopravljanje delovnih nalog na delovnem mestu ni nobena izjema.Da pa bi se problematiko zdravja na delovnem mestu lahko razumelo širše, je potrebno razumeti, da se širgledano to odraža tudi v skupnosti oziroma družbi, katere del smo.Številne raziskave, izvedene na podlagi meritev pridobljenih iz javnih statističnih uradov po celem svetu,kažejo na to kako zelo velika težava je v današnjem času problematika zdravja na delovnem mestu. Vsepogostejši bolniški staleži, so ena večjih sodobnih težav za delodajalce, prav tako prezentizem na delovnemestu. Pritiski v določenih panogah in na določenih delovnih mestih so vse večji, kar se rezultira v oblikipsihičnih in fizičnih težav posameznika. Vse skupaj se odraža v končni fazi tudi na številnih hujših, dalj čtrajajočih ali celo trajnih in nepopravljivih bolezenskih stanjih pridobljenih pri opravljanju poklica (t.i.poklicne bolezni, problematika, ki je v Sloveniji še vedno nerešena). Za podjetja pa omenjeno vpliva naneizkoriščenost človekovih/delavčevih potencialov, t.i. človeški kapital ter privede posledično do slabšihposlovnih izidov.V državah, kjer je ta problematika še izrazitejša, se to še toliko bolj pozna tudi na produktivnosti inuspešnosti celotne družbe. Manjša je produktivnost, manjši je BDP države in posledično se to pozna tudi v vseh sferah družba in zniževanju blagostanja, ki jih kot posamezniki znotraj družbe uživamo (»welfarestate«).Na 3. Konferenci za mala in srednja podjetja, ki se je odvila 5. aprila 2016 na sedežu Gospodarske zbornicSlovenije in bila organizirana s strani Podjetniško trgovske zbornice, je bil celoten sklop dnevnega programnamenjen ravno problematiki zdravja na delovnem mestu. Pripravljen je bil nabor koristnih vsebin, posebeprilagojen mikro, malim in srednje velikim podjetjem.V enem izmed uvodnih nagovorov je g. Samo Fakin, v.d. generalni direktor Zavoda za zdravstvenozavarovanje Slovenije (ZZZS) izpostavil številne težave, kot posledice številnih odsotnosti iz delovnih mezaradi bolniškega staleža. Poudaril je pomembnost promocije zdravja na delovnem mestu ter nujnostizvajanja tovrstnih projektov kot je SKUPAJ – gradniki zdravja, saj dajejo izjemno dobre rezultate na ravncelotne države. Manj absentizma in manj prezentizma vodita do večje storilnosti, zadnji člen v tej verigi pso iz vidika države in gledano širše družbe, višje dajatve z naslova osebnih dohodkov in manj stroškov zaZZZS



64 /2016

Predstavljen je bil program dela, projekta SKUPAJ – gradniki zdravja, ki ga je na podlagi Javnega razpispromocijo zdravja na delovnem mestu v letih 2015-2016, finančno podprl Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije. Partnerji projekta so Podjetniško trgovska zbornica pri Gospodarski zborniciSlovenije (vodilni partner), Sindikat obrti in podjetništva Slovenije (SOPS) in Sindikat delavcev trgovin

Slovenije (SDTS).Rdeča nit projekta je ozaveščanje, da smo ljudje – delodajalci in delojemalci, v prvi vrsti saminajzanesljivejši gradniki svoje lastne varnosti in zdravja pri delu. Zato sami nosimo največjo odgovornoslastno zdravje, posledice neodgovornega ravnanja pa so lahko nezgode pri delu, odsotnost z dela(absentizem), prezentizem, preobremenjenosti in izgorelost, psihosocialne motnje, konflikti na delovnemmestu itd. Te težave pa se pozneje reflektirajo tudi pri ostalih akterjih, kot so delodajalci, družina,zavarovalnice in v končni fazi tudi država.Seveda pa je potrebno miselno pripraviti in preobraziti delodajalce, da začnejo gledati na svoje zaposlenekot neprecenljiv del kapitala, predvsem pa, da se začnemo kot družba obnašati odgovornost drug dodrugega.Kljub temu, bi bilo iluzorno pričakovati da bi se na to problematiko gledalo primarno s človeškega vidiksaj gospodarski subjekti poslujejo predvsem z namenom ustvarjanja dobička in je njihova primarnadejavnost pridobitne narave.Tako je ga. Branka Drnovšek Adamlje, skupina Adamlje 3, predstavila pomembnost zdravja zaposlenih z vidika večjega dobička podjetja, predstavljeno pa je bilo tudi brezplačno orodje OiRA, z uporabo katereglahko podjetja prihranijo pri vsakodnevnem poslovanju (posredno predvsem z zmanjšanjem poškodb nadelovnem mestu).OiRA je okrajšava za Online Interactive Risk Assessment in gre za spletno interaktivno orodje, ki ga jeprvotno razvila OSHA, ter omogoči izvedbo ocene tveganja za varnost in zdravje na delovnem mestu.Orodje OiRA je oblikovano posebej tako, da je tako delodajalcem kot delavcem v pomoč pri ocenjevanjutveganj pri delu in pri pripravi dokumentirane ocene tveganja, ki vključuje načrt ukrepov, narejen po merza potrebe podjetja. Je brezplačno, enostavno za uporabo ter namenjeno predvsem mikro in malimpodjetjem.Udeleženci konference so imeli tudi možnost praktičnega preizkusa orodja, pod vodstvom ge. NatašeKramar iz Zavoda Varen sem.Pa vendar je eden izmed ciljev projekta SKUPAJ – gradniki zdravja ta, da bi podjetja poleg poslovno-finančnih kazalcev začela z enako mero zainteresiranosti gledati tudi na tiste »mehkejše« kazalce. To sokazalci, ki merijo počutje in zadovoljstvo zaposlenih. Še več, partnerji projekta si prizadevajo, da podjetjzačnejo na problematiko zdravja na delovnem mestu gledati širše, s holističnega vidika, in se zavejo, da dobro počutje na delovnem mestu in zdravje v neposredni vzročno-posledični korelaciji z uspešnostjoorganizacije. Podjetja bi morala ukrepe za zdravje na delovnem mestu integrirati v svoje strateške cilje incelostne strategije, tako na področju izkoriščanja človeškega kapitala kot tudi širše.Podjetja bi morala zavzeti jasna stališča glede zdravja in tudi splošnega počutja svojih zaposlenih ter tastališča tudi kvantitativno ovrednotiti, da ne bi ostalo zgolj pri subjektivnih in nemerljivih ciljih. Jasnodoločena stališča in cilje bi morala v naslednji fazi spremeniti v konkretne smernice izvajanja promocijezdravja na delovnem mestu. Poleg ustreznega izvajanja začrtanih in seveda tudi zapisanih smernic, paseveda ne gre brez izvajanja nadzora ter opravljanja rednih in ustreznih meritev. Rezultate meritev bi biloobliki konkretnih kazalnikov, potrebno redno demonstrirati zaposlenim in vodilnim kadrom podjetij, dabodo le-ti sami prepoznali konkretne koristi. Če bodo podjetja te procese v celoti vkomponirala v svojestrateške izzive in načrte, se bo skrb za zdravje in dobro počutje zaposlenih sčasoma ukoreninila tudi vkulturo podjetja, to pa je ultimativni cilj pri reševanju te problematike.Ključno pri osveščanju tako delodajalcev kot zaposlenih, je povezovanje obeh strani pri iskanju rešitev npodročju te problematike. Le na takšen način lahko poiščejo skupaj najustreznejše rešitve. Ko enkratprevlada človeški vidik, potem se začne tudi spreminjati kultura podjetja na tem področju.Ravno ta vidik – torej človek kot najpomembnejši člen v verigi dela, delovne organizacije, organiziranja – je eden izmed najpomembnejših ciljev projekta SKUPAJ – gradniki zdravja.



7 4 /2016

Pri projektu se projektni partnerji fokusirajo na tri dejavnosti in sicer na trgovsko, storitveno in proizvodnKonkretneje, socialni partnerji so doslej razvili dve orodji, za peke in trgovce, v fazi razvoja pa je še orodjOiRA za mesarje.Smiselno zaokrožena je bila tematika zdravja na delu s podelitvijo nagrad natečaja POMLADNI VETER VARNOST IN ZDRAVJE STA NAŠA SKUPNA SKRB IN ZAVEZA. Komisija je kot zmagovalno podjenatečaja izbrala Johnson & Johnson d.o.o., ki je komisijo najbolj prepričalo s svojim načrtom promocijezdravja na delovnem mestu ter konkretnimi meritvami učinkov izvajanja le-te.

V sklopu poudarka naslova projekta, so udeleženci konference lahko tudi uživali v različnih zdravju prijazprigrizkih.

Naj zaključimo z besedami generalnega sekretarja SOPS, g. Muršiča, ki so vselej aktualne, »če je skrb za varnost in zdravje na prvem mestu, je vse drugo na pravem mestu.« Tekst: D.B., Foto: PTZ



84 /2016

Zdrava delovna mesta za vse generacijPričenja se evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2016 - 2017. Kampanji se vsako leto pridružuje tuSlovenija, letos z otvoritvenim dogodkom 4. simpozijem o zdravem življensjkem slogu: Zdrava delovnamesta za vse generacije.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je skupaj z Evropsko komisijo in nizozemspredsedstvom 15.4. v Bruslju napovedala izvajanje evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2016-201Zdrava delovna mesta za vse generacije. Kampanjo na evropski ravni koordinira Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, v Sloveniji pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnossodelovanju s tripartitno Nacionalno mrežo EU-OSHA.

Delovna sila v Evropi se stara. Ocenjuje se, da bodo do leta 2030 v številnih državah delavci, stari 55–64tvorili 30 % ali več aktivne delovne sile. Uradna upokojitvena starost se v mnogih državah članicah povizato se bodo številni delavci verjetno srečevali z daljšo poklicno potjo, daljšo izpostavljenostjo nevarnospri delu ter spreminjajočim se delovnim okoljem (npr. prožnimi ureditvami delovnega časa, prilagodljividelovnim okoljem). Da bi preprečili povečanje števila poklicnih bolezni, si je treba prizadevati za varne zdrave delovne razmere skozi celotno poklicno življenje.

Politika Evropske unije zagotavlja okvir za reševanje te težave. V strategiji Evropa 2020 so demografskespremembe opredeljene kot eden od glavnih izzivov za Evropo. Za njegovo obvladovanje je bil določenmerljiv cilj stopnje zaposlenosti: do leta 2020 mora 75 % prebivalstva EU v starosti od 20 do 64 let imetzaposlitev. Iskanje rešitev za staranje delovne sile je tudi eden izmed ciljev Strateškega okvira EU za varin zdravje pri delu za obdobje 2014–2020. V njem so navedeni tudi ukrepi za spodbujanje prepoznavanjaizmenjave dobrih praks za izboljšanje razmer na področju varnosti in zdravja pri delu.

V aprilu več kot 22 tisoč družin prejelo dodatek za veliko družinoDodatek za družino s tremi otroki znaša 395 evrov, za družino s štirimi ali več otroki pa 480 evrov. Izplač v enkratnem znesku.Gre za letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več otroki. Pravico do dodatka ima eden odstaršev, pod pogojem, da ima eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Sloveniji in izpolnjujpremoženjski cenzus, ki znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana oz. 648,47 evna družinskega člana.Za vse upravičence do otroškega dodatka in za vse, ki so v letu 2015 vložili vlogo za uveljavljanje pravicdodatka za veliko družino, center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradndolžnosti, kar pomeni, da ni treba vlagati posebne vloge. Dodatke v skupni vrednosti 9,36 milijona evrov prejelo 22.718 družin. Izplačilo dodatka za veliko družino bo 14. 4. 2016. MDDSZ

Dodatek za veliko družino v letu 2016



9 4 /2016

Pravni nasvet - je moj dolžnik v stečajuKako preveriti in kako prijaviti svojo terjatev v stečajno maso?Če se je Vaš dolžnik znašel v stečaju, je Vaša edina možnost, da pridete do poplačila vsaj dela Vaše terjatveda to terjatev prijavite v stečajno maso.

Kot upnik morate namreč sami spremljati, če oz. kdaj se je začel stečajni postopek zoper Vašega dolžnika.Hkrati pa ste sami odgovorni, da pravočasno prijavite svoje terjatve v stečajno maso.

Če tega ne storite, Vaša terjatev ugasne in ni nikoli poplačana.Kako videti, da se je dolžnik znašel v stečaju?

Če sumite, da je se je zoper Vašega dolžnika začel stečajni postopek, lahko to preverite na spletni straniAJPES-a.To najlažje storite tako, da v iskalnik na prvi strani vpišete naziv ali matično številko dolžnika.

Ko se Vam izpišejo zadetki v bazi AJPES-a, ob Vašem dolžniku povsem na desni strani opazite rubriko»eObjave«.

Naslednji korak, je, da kliknete na povezavo, kjer je navedeno, koliko »eObjav« je v bazi AJPES-a.

Prikaže se Vam seznam objav, povezanih s postopkom, ki se vodi zoper Vašega dolžnika zaradi njegoveplačilne nesposobnosti. Tu so Vam na voljo vse trenutne informacije, v zvezi s stečajnim postopkom.

Če denimo kliknete na »oklic o začetku postopka«, se Vam bo odprl dokument (v .pdf obliki), kjer boste našinformacije, kdaj se je stečajni postopek pričel, ter do kdaj imate čas, da prijavite svoje terjatve.



104 /2016

Nujno prijavite svoje terjatve!

Če se je Vaš dolžnik znašel v stečajnem postopku, morate svoje terjatve nujno prijaviti v razpisanem roktreh mesecev po objavi o začetku stečajnega postopka.Če svoje terjatve v stečajni postopek ne boste prijavili, ne boste prišli niti do sorazmernega poplačila izstečajne mase.V tem primeru bo Vaša terjatev ugasnila in ne bo nikoli poplačana.Prijavo svojih terjatev posredujete pristojnemu sodišču, kjer se vodi stečajni postopek. Stečajni postopekmorate spremljati osebno (preko strani AJPES), saj Vas sodišče o njegovem poteku ne obvešča.

Informiran.si

Kako se boste upokojevali po novem inkakšna bo vaša pokojninaAli naj se na hitro upokojite, če izpolnjujete en upokojitveni pogoj?Ne. Za to ni nobene potrebe, nova zakonodaja bo začela veljati okoli leta 2020, vpeljava bo postopna in b vplivala na zavarovance, ki se bodo upokojili od leta 2040.

Kdaj bo nova pokojninska reforma sprejeta?

1 Marjan Papež, direktor Zpiza, je ob predstavitvi dokumenta povedal, da je zadovoljen z učinki reformeda je likvidnost pokojninske blagajne dobra. Ker smo tako rekoč sredi leta 2016 in se javna razprava šelezačenja, bi lahko besedilo zakona pričakovali nekje v letu 2017, sledita politična razprava in sprejetje.Medtem se lahko zgodi zamenjava vlade, zato je letnica 2019 oziroma 2020 povsem realna. Do tega leta Papeževih napovedih stanje v blagajni vzdržno.

Za koliko se bo podaljšala delovna doba?2 To vprašanje je za večino zavezancev najbrž najpomembnejše, enoplastnega odgovora pa ni. V beli knjso pripravili štiri predloge, ki si jih lahko ogledate v grafiki. V grobem avtorji bele knjige pravijo, da bo tdelovno dobo podaljšati za dve do tri leta. V razpravi želijo najti formulo, kako bi podaljšanje življenjskedobe avtomatično vpeljali v zakonodajo.

Kaj novega bo vpeljano za zavarovance?3 Vsako delo šteje, vključitev v zavarovanje na podlagi kateregakoli dohodka od dela (avtorski honorar);najnižje zavarovalne osnove; izenačitev najnižje predpisane osnove za zavarovance in iskanje virovplačevanja prispevkov zunaj dela. Med predlogi ukrepov pišejo, da bi morali uvesti »posebni namenski dna kapital, ki bi se preusmeril v prispevek države k financiranju pokojninske blagajne«.



11 4 /2016

Komentar: Dobiček pravnih oseb je 17-odstoten, izplačilo dividend pa 25-odstotno. Če prav razumemopredlog, bi kapital dodatno obdavčili. Ker minister za finance Mramor snuje davčne spremembe tudi natem področju, se postavlja vprašanje, ali sta predloga sploh sinhronizirana.

Ali bom lahko delal tudi po upokojitvi? Zdaj tega ne morem4 Dvojni status bo mogoč, ne bo pa davčno privlačen. Ko bo zavezanec dosegel polno upokojitveno starosbo lahko prejemal pokojnino in bo lahko delal še naprej, pogoj bo, da plačuje polne prispevke.

Poenotenje oblik zavarovanj5 Zdajšnji sistem pozna zapletene izraze za posamezne dele delovne dobe, ki se razlikujejo v podrobnostihDenimo dokupljena doba, pokojninska doba, pokojninska doba brez dokupa, zavarovalna doba brezdokupa, zavarovalna doba ter posebna doba ... Vse to bi poenotili v zavarovalno dobo, merilo bi pa bilo, aso prispevki plačani ali ne.

Kaj bo s predčasnimi pokojninami?6 Črtajo se. To pomeni, da ni več malusov pri pokojninah (znižanje), bonusi za delo po 40. letu zavarovalndobe pa bi se določili aktuarsko.

Kako se bo odmerila pokojnina?7 Pokojninsko osnovo za izračun pokojnine naj bi podaljšali z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnejšlet. To bi potekalo postopoma, za eno leto v vsakem koledarskem letu.

Točkovni sistem pokojnin8 Točkovni sistem bi merilindividualne dohodke v primerjavi spovprečjem, za ugotovljeno razmerje pa se določi število točk za posame-zno obdobje plačanih prispevkov.Najnižja povprečna točka bi bila 0,75,najvišja pa 3,75.Minimalno pokojninobi določili v nominalnem znesku(€).

Vdovska in družinska pokojnina9 Na novo se določijo starostni pogojiza vdovsko pokojnino, prouči sesmiselnost pravice do dela vdovskepokojnine.

Letni dodatek 10 Pravica do letnega dodatka se izloči iz pokojninskega sistema, del denarja se prenese med tiste znajnižjimi pokojninami oziroma v dolgotrajno oskrbo.

Usklajevanje pokojnin11 Usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov bi uvedli s tremi prehodnimi obdobji v 30 letih.

Dodatne pokojnine oziroma drugi steber12 Bistvo bele knjige je, da se krepi prvi obvezni steber in večina predvidenih ukrepov je usmerjena k temcilju. Drugi steber je mišljen kot podpora, bi ga pa spodbujali z davčnimi olajšavami. Dodatne pokojnine uredili s posebnim zakonom, ki pa bi bil pripet k pokojninskemu zakonu. Krepili bi individualnozavarovanje.

http://www.bankers-anonymous.com/blog/death-and-taxes-and-fairness/



124 /2016

VARIANTNI PREDLOGI :1. Prva variantaA. Upokojitvena starost 63 let in 42 let zavarovalne dobe

- prehodno obdobje za starost s 60 na 63 let je tri mesece na koledarsko leto, prehodno obdobje zazavarovalno dobo s 40 na 42 let je dva meseca na koledarsko leto.

B. Upokojitvena starost 65 let in 35 let

zavarovalne dobe

- prehodno obdobje za zavarovalno dobo s 15 na 35 let je eno leto na koledarsko leto.

C. Upokojitvena starost 67 let in 15 let

zavarovalne dobe

- prehodno obdobje za starost s 65 na 67 let je dva meseca na koledarsko leto_____________________________________________________________________________________2. Druga variantaA. Upokojitvena starost 65 let in 45 let zavarovalne dobe

- prehodno obdobje za starost s 60 na 65 let je tri mesece na koledarsko leto, prehodno obdobje zazavarovalno dobo s 40 na 45 let je tri mesece na koledarsko leto.

B. Upokojitvena starost 67 let in 15 let zavarovalne dobe

- prehodno obdobje za starost s 65 na 67 let je tri mesece na koledarsko leto._____________________2. Tretja variantaA. Upokojitvena starost 65 let in 45 let zavarovalne dobe

- prehodno obdobje za starost s 60 na 65 let je tri mesece na koledarsko leto, prehodno obdobje zazavarovalno dobo s 40 na 45 let je štiri mesece na koledarsko leto.

B. Upokojitvena starost 67 let in 15 let zavarovalne dobe

- prehodno obdobje za starost s 65 na 67 let je tri mesece na koledarsko leto._____________________2. Četrta variantaA. Upokojitvena starost 63 let in 45 let zavarovalne dobe

- prehodno obdobje za starost s 60 na 63 let je štiri mesece na koledarsko leto, prehodno obdobje zazavarovalno dobo s 40 na 45 let je štiri mesece na koledarsko leto.

B. Upokojitvena starost 65 let in 40 let zavarovalne dobe- prehodno obdobje za zavarovalno dobo s 15 na 40 let je eno leto na koledarsko leto.

C. Upokojitvena starost 67 let in 15 let zavarovalne dobe

- prehodno obdobje za starost s 65 na 67 let je štiri mesece na koledarsko leto.Vir : Finance.si, Janez Tomažič



13 4 /2016

Za koliko se vam bo povečala plača ...... če bo sprejeta nova dohodninska lestvica

Ministrstvo za finance Dušana Mramorja je po prvem krogu posvetovanj in predlogov gospodarstva tersindikatov pripravilo več različic možnih rešitev "davčnega prestrukturiranja".

Manj dohodnine bi plačevali tisti, ki zaslužijo približno 1,64-kratnik povprečne slovenske plače (odvisno oolajšav, ki jih koristijo) ali več. Pripravili so tri predloge, ki jih prikazujemo v spodnji infografiki.



144 /2016

Finance.si ; Jure Ugovšek

Spodbude za zaposlovanje: kje vse je ibo denarDo poletja se obetajo še vsaj tri dodatne spodbude pri zaposlovanju in samozaposlovanju.

Ministrstvo za delo, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, bo v aprilu in maju razpisalo precej novih spodbud zazaposlovanje. Obeta se denimo do sedem tisoč evrov subvencije za zaposlovanje dolgotrajno brezposeln([www.zaposli.me]), na voljo bo kar nekaj spodbud za zaposlovanje mladih - od sofinanciranjausposabljanja, pripravništev, neformalnega izobraževanja do uresničevanja podjetniških idej. Za ženskepodjetnice pa se vrača subvencija za samozaposlitev v višini pet tisoč evrov.

Subvencije za samozaposlovanje se tako vračajo, a le za ženske s terciarno izobrazbo. Predvidoma v maj

zanje na voljo pet tisoč evrov subvencije za espe - ta mora nato delovati vsaj dve leti. Letos in prihodnjebo za to na razpolago dva milijona evrov, torej za okoli 400 vključitev brezposelnih žensk. Pogoj jeopravljen 100-urni program podjetniškega usposabljanja.

Za mlade podjetnikePodjetništvo bodo spodbujali tudi med mladimi, a predvidoma v drugi polovici leta. Za takrat se obeta



15 4 /2016

Za Zaposli.me do sedem tisoč evrov Še ta mesec bo objavljen razpis Zaposli.me, na katerem bodo podjetja lahko pridobila subvencijo v višini pet do sedem tisoč evrov za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih (od 30 let naprej), starejših od 50 let in niizobraženih oseb. Zaposliti jih bo treba za vsaj 12 mesecev, na voljo pa bo letos in prihodnje leto skupaj 3milijonov evrov.Maja spodbuda za usposabljanje mladihV začetku maja pričakujte še spodbudo za usposabljanje mladih na delovnem mestu. Namenjena bo mladido 29 let, ki so vsaj tri mesece kot brezposelni prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Na voljo bo slabih 4milijona evrov za letos in prihodnje leto. Že ta mesec pa se bo začel izvajati program neformalnoizobraževanje in usposabljanje za poklice, po katerih povprašujejo delodajalci, da bi povečali zaposlitvenemožnosti brezposelnih (6,8 milijona evrov). V začetku maja se bo začel tudi program projektnega učenjamladih do 26. leta, za katerega bo v dveh letih namenjenih okoli štiri milijone evrov.Konec majapa se obeta še spodbuda za trajno zaposlovanje mladih, ki bo kombinacija usposabljanja nadelovnem mestu in subvencije za zaposlitev za nedoločen čas. Ciljna skupina so mladi do 29 let, letos bo voljo 2,5 milijona evrov, podobno tudi prihodnje leto.Za lokalne zaposlitvene projekte 3,25 milijona evrov Poleg spodbujanja pripravništev na področju socialnega varstva (za 100 pripravnikov bo na voljo 1,7milijona evrov) ministrstvo opozarja tudi na zaposlitvene projekte na lokalni ravni, za katere bo javni razpobjavljen v drugi polovici leta, na voljo pa bo skupaj 3,25 milijona evrov (za 2016 in 2017).Večina razpisov oziroma spodbud bo objavljena na spletnih straneh zavoda za zaposlovanje.V nadaljevanju pa vam predstavljamo spodbude, ki jih že zdaj lahko izkoristite pri zaposlovanju;na le-te velja opozoriti delodajalce! ZAPOSLOVANJE1. Prvi izziv 2015 - 7.250 evrov Za zaposlitev mladega brezposelnega (do 30 let) iz vzhodne Slovenije, ki bo trajala vsaj 15 mesecev (skupaj s trimesečnim poskdelom), lahko pridobite 7.250 evrov subvencije. Če gre za skrajšan delovni čas, je subvencija sorazmerno nižja. A pozor: gre zaki imajo stalno prebivališče v vzhodni Sloveniji in so vsaj tri mesece brezposelni, medtem ko ima lahko podjetje sedež tudi v zaSloveniji. Razpis ([skrci.me]) je odprt do porabe denarja oziroma do konca marca 2017.2. Oprostitev plačila prispevkov za starejše 2016 Če boste zaposlili starejše od 55 let, ki so vsaj pol leta brezposelni, lahko za prvi dve leti njihove zaposlitve uveljavljate oprosti plačila prispevkov delodajalca. Gre za pogodbe o zaposlitvi, ki so oziroma bodo sklenjene letos in prihodnje leto. Delodajalcu t prvih 24 mesecev ni treba plačati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje zstarševsko varstvo in zavarovanje za brezposelnost. Pogodba je lahko sklenjena za določen ali nedoločen čas, minimalno obdobzaposlitve časovno ni opredeljeno, sklenete pa lahko več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Oprostitev plačila prisuveljavljate pri finančni upravi (Furs) ([skrci.me]).3. Vračilo dela prispevkov za zaposlovanje mladihČe za nedoločen čas prvič zaposlite mlade do 26. leta ali matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, lahko za prvi dve luveljavljate delno vračilo plačanih prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ). Zaposlitev mora trajneprekinjeno vsaj dve leti, pred tem pa osebe niso bile zaposlene za nedoločen čas pri drugem delodajalcu. Delno vračilo plačan prispevkov delodajalca znaša 50 odstotkov prispevkov delodajalca za PIZ za prvo leto zaposlitve in 30 odstotkov prispevkovdelodajalca za PIZ za drugo leto zaposlitve. Vračilo lahko uveljavljate pri Zpizu ([skrci.me]), spodbude se izključujejo.4. Povračilo prispevkov delodajalca v PomurjuZa zaposlitev brezposelnih v Pomurju je na voljo povračilo prispevkov delodajalca za prvi dve leti zaposlitve ([skrci.me]). To lauveljavljate, če zaposlite brezposelnega, ki v zadnjega pol leta ni imel redno plačane zaposlitve; ali je star do 24 let oziroma sta50 let; ali nima srednješolske izobrazbe; ali sam skrbi za enega ali več otrok, ki so mlajši od 26 let oziroma imajo brezposelnegzakonca; ali se bo zaposlil v dejavnosti, kjer je razlika med spoloma za četrtino večja od slovenskega povprečja; ali je pripadniketnične manjšine. Pri tem ni pomembno, da oseba prebiva v Pomurju, pomembno pa je, da se zaposli oziroma opravlja delo vPomurju. Podjetje mora tako imeti sedež v Pomurju in tam dejansko opravljati dejavnost, zaposlitev pa mora neto povečati števzaposlenih (torej ne gre za nadomeščanje). Če zaposlite osebo iz ciljne skupine, lahko poleg povračila prispevkov uveljavljate tdavčno olajšavo (več o tem v nadaljevanju članka).5. Povračilo plačanih prispevkov za Pokolpje, Maribor, ZasavjePodobno kot za Pomurje lahko uveljavljate povračilo prispevkov delodajalca za novozaposlene na območjih z visoko brezposelPokolpje (do konca tega leta), Maribor z okolico (do konca leta 2018) in Zasavje (Hrastnik, Radeče in Trbovlje - do konca leta ([skrci.me]). Ciljne skupine so enake kot pri Pomurju, pri tem pa ni pomembno, da oseba prebiva na območju z visokobrezposelnostjo, temveč se mora zaposliti na tem območju. Podjetje mora imeti sedež na območju z visoko brezposelnostjo in tadejansko opravljati dejavnost, zaposlitev pa mora pomeniti neto povečanje števila zaposlenih. V sklopu spodbude vam povrnejo plačane prispevke delodajalca v dejanski višini za obdobje leta dni, pogodba o zaposlitvi pa mora trajati vsaj leto dni. Če gre zazaposlitev s krajšim delovnim časom, je povrnitev sorazmerna glede na dejanski obseg zaposlitve. Povračilo prispevkov uveljavnazaj v enkratnem znesku ali vsako leto in tudi tukaj poleg povračila prispevkov še davčno olajšavo.Finance.si ; Lana Dakić



164 /2016

SINDIKALNA LISTA - APRIL 2016

1 . Dnevnice :1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo

(od 01. 12. 2010 naprej):- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 15,02 €

- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51 €

- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26 €

1.2. Dnevnice za obrt in podjetništvo(od 01. 07. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 17,00 €

- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50 €

- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20 €

2. Kilometrina:Za prevoz na službenem potovanju z lastnim prevoznimsredstvom znaša povračilo stroškov prevoza za vsak kilometer: 0,37 €

3. Nadomestilo za ločeno življenje:- po KP za obrt in podjetništvo ter po KP med delavci

in družbami drobnega gospodarstva 334,00 €

4. Prenočevanje:Stroške prenočevanja dobi delavec povrnjene v višinizneska na predloženem računu.

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90 €

- po KP med delavci in družbami drobnegagospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56 €

6. Prevoz na delo in z dela:- po KP za obrt in podjetništvo(od 01. 07. 2010 naprej): v višini 100% cene javnega prevoza

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškovprevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18 €

- po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva(od 01. 12. 2010 naprej): v višini 65% cene javnega prevoza.

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškovprevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15 €

7. Nagrade dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju:

letnik dijak študentprvi 90,00 € 170,00 €

drugi 120,00 € 170,00 €

tretji in četrti 150,00 € 170,00 €

Nagrade ne izključujejo štipendij.

8. Jubilejne nagrade:a) po KP za obrt in podjetništvo(od 01. 01. 2014 naprej):- za deset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu- za dvajset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu- za trideset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu

član SOPS: nečlan:

630,54€ 472,90 €

945,80 € 788,17 €

1.261,07 € 1.103,44 €

b) po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva:- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu

630,54€- za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 945,80 €

-za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu1261,07 €

9. Odpravnina ob upokojitvi:

- po KP za obrt in podjetništvo ter KPmed delavci in družbami drobnega gospodarstva3.152,68 € (oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač

delavca za pretekle tri mesece,če je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomoč: 1.576,34 €

11. Regres za letni dopust:- po KP za obrt in podjetništvo najmanj 79 8 ,6 4 €- po KP med delavci in

družbami drobnega gospodarstva najmanj 79 8 ,6 4 €

največ1.101,95 €

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je znašala povprečna

mesečna plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah vSloveniji v februarju 2016 bruto 1.574,22 € oziroma neto 1.022,32 €, zaobdobje XII. - II. pa bruto 1.576,34 € oziroma neto 1024,60 €.

Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeMartin Muršič, generalni sekretar

PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBIZA OBRT IN PODJETNIŠTVO Skladno z 59. členom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo(Ur. l. RS št. 92/2013) znaša najnižja osnovna plača od 1. januarja

201 6 naprej:I. tarifni razred

II. tarifni razredIII. tarifni razredIV. tarifni razred V. tarifni razred

VI. tarifni razred VII. tarifni razred

VIII. tarifni razred

*

PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBI MEDDELAVCI IN DRUŽBAMI DROBNEGAGOSPODARSTVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in družbami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, št. 94/2010) znaša izhodiščnaplača od 1. februarja 201 6 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 €II. tarifni razred 635,42 €

III. tarifni razred 713,42 €IV. tarifni razred 809,61 € V. tarifni razred 897,36 €

VI. tarifni razred 1.070,16 € VII. tarifni razred 1.215,08 €

VIII. tarifni razred 1.449,16 €IX. tarifni razred 1.739,00 €

*Najnižje osnovne plače po tej KP se v mesecu februarju tekočegakoledarskega leta povečajo v višini povprečne letne stopnje rasticen življenjskih potrebščin preteklega leta glede na predpretekloleto v RS, v skladu z objavo Statističnega urada RS (SURS).V letu 2015 je bila deflacija, zato ostajajo zneski nespremenjeni.V obeh razpredelnicah navedenim zneskom je treba pri tetidodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako letodelovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in težkih

pogojev dela.MINIMALNA PLAČA: Minimalna plača za zaposlenega, ki delapolni delovni čas, je od 1. januarja 201 6 naprej , določena v

višini bruto 790,73 € .*

Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeMartin Muršič, generalni sekretar

586,92 €610,17€641,64€656,37€695,97€797,83€933,63€1046,79€

Ker povprečna letna inflacija v obdobju januar - december 201 5 vprimerjavi z obdobjem januar-december 201 4 ni presegla 0,5 %, sonajnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi in osnovne plačedelavcev za leto 2015, za mesec januar in naprej, enake.



SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: [email protected]

DELAVCI V OBRTI IN PODJETNIŠTVUPOSTANITE ČLANI SINDIKATA!

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetništvu, ki je podpisnik obeh kolektivnihpogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vaše plače in nadomestila: regres zadopust, regres za malico, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, višino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoči, jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vključno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni položaj,vas vabimo, da se nam pridružite!

Člani sindikata imajo zagotavljeno brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reševanje sporov izdelovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomočjo mediacije ali arbitraže.

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI!Za podrobnejše informacije o včlanitvi v Sindikat obrti in podjetništva in njegovem delovanju se obrnite na območno organizacijo sindikata, ki vam jenajbližja:Osrednjeslovenska območna organizacijaParmova ulica 51, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: [email protected]

Območna organizacija GorenjskaPoštna ulica 4, 4000 Kranj


Območna organizacija Primorska inNotranjskaPartizanska 15, 6210 Sežana


Območna organizacija SavinjskaGledališka 2, 3000 Celje Tel.: 03/ 425 57 00Faks: 03/ 425 57 15E-naslov: [email protected]

Območna organizacija PomurjeKardoševa 2, 9000 Murska Sobota Tel.: 02/ 522 37 40Faks: 02/ 522 37 45E-naslov: [email protected]

Območna organizacija Podravje in KoroškaNeratova ulica 4, 2000 Maribor Tel.: 02/ 234 83 02Faks: 02/ 234 83 13E-naslov: [email protected]

Šaleško-savinjski sindikatiPrešernova cesta 1, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141E-naslov: [email protected]

Območna organizacija Spodnje PodravjeČučkova ulica 1, 2250 Ptuj Tel.: 02/ 771 67 11Faks: 02/ 771 67 15E-naslov: [email protected]

Območna organizacija Dolenjska,Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mesto Tel.: 07/ 337 58 10Faks: 07/ 337 58 21E-naslov: [email protected]

OBVESTILOMIRNO REŠEVANJE SPOROVV OBRTI IN PODJETNIŠTVU

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnostiin druge delodajalce, ki so člani Združenja delodajalcev obrti in podjet-nikov Slovenije – GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se vprimeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberetedrago, dolgotrajno in negotovo rešitev na sodišču, poslužitemirnega reševanja sporov s posredovanjem ali arbitražo, ki vam gazagotavljata:

Sindikat obrti in podjetništva Slovenijein

Združenje delodajalcev obrti inpodjetnikov Slovenije – GIZ.

Za podrobnejše informacije se obrnite na:

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,

faks: 08/205 26 84e-naslov: [email protected]

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: [email protected]

DEL DOHODNINE NAMENITESINDIKATU!

Vsak davčni zavezanec, ki plača dohodnino, lahko delček te dohodnine(do 0,5 odstotka) nameni namesto v državno blagajno za financiranjerazličnih humanitarnih, kulturnih in drugih splošno koristnih društev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec»Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo « in ga poslati na na-slovDavčna uprava RS, p. p. 107, Davčna ulica 1, 1001 Ljubljana,ali na svojo davčno izpostavo.

DONACIJA VAS NIČ NE STANE! Vsi, ki se boste odločili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-tništva Slovenije, nam sporočite vaš naslov na tel. št.: 08/205 26 83 alina e-naslov: [email protected] in poslali vam bomo že izpolnjen obrazec, kiga morate le še podpisati in poslati na omenjeni naslov davčne uprave. V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoči delav-cem, ki živijo v težkih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesreče.Za vašo donacijo se vam v imenu delavcev že vnaprej zahvaljujemo!



STE LETOS ŽE OBISKALI ARBORETUM VOLČJI POTOK ? ŠE JE ČAS...

TULIPANI SO V POLNEM RAZCVETU.

Documents

Delavec April 2016