UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

ELEKTRONSKO POSLOVANJE JAVNE UPRAVE (E- UPRAVA)

E- BUSINESS PUBLIC ADMINISTRATION

( E-GOVERNMENT )

Kandidatka: Branka Fras Študentka rednega študija Številka indeksa: 81646076 Program: Bolonjski univerzitetni Študijska usmeritev: Elektronsko poslovanje Mentor: dr. Samo Bobek Študijsko leto: 2008 / 09

Maribor, september, 2009

2  

PREDGOVOR Slovenija je kot mlada država po začetnih letih zaostajanja zakorakala v e-poslovanje in je na tem področju glede na druge države članice EU zelo uspešna. Informacije obvladujejo vse naše delovanje in informacijska družba postaja v globaliziranem svetu ključni pojem tretjega tisočletja. Javne uprave držav so sledile smernicam in se odzvale z oblikovanjem državnih spletnih portalov, ki ponujajo storitve in informacije za državljane, podjetja in zaposlene v javni upravi. Tako se je izoblikoval koncept elektronske javne uprave, tj. izvajanje procesov v upravi z uporabo sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij. Elektronska javna uprava prinaša pozitivne učinke npr. zmanjšanje čakalnih vrst pred okenci, pa tudi hitrejše delovanje storitev med zaposlenimi, krajšanje odzivnih časov, nižanje stroškov, spremljanje oddanih vlog, predvsem pa izboljšanje zadovoljstva uporabnikov zaradi učinkovitejše javne uprave. Države želijo čim bolje razviti svojo e-upravo in na spletu ponuditi kar največ storitev in informacij, ki bi zadovoljile potrebe uporabnikov in jim omogočile lažje sodelovanje z upravo. Zadovoljstvo uporabnikov pa je danes seveda zelo pomembno. V Evropski uniji je glavna pobudnica razvoja e-uprave v državah članicah Evropska komisija. Z objavo akcijskega načrta e-uprave i2010, v katerem so opisane smernice prihodnjega razvoja, si prizadeva k razvijanju e-uprave v celotni EU. Stremi k ustvarjanju enotnega informacijskega prostora. Da bi ocenili stopnjo razvitosti e-uprav v EU in napredek pri izvajanju akcijskega načrta, vsako leto izvršijo raziskavo, ki primerjalno ocenjuje ponudbo javnih storitev na spletu v državah članicah, seveda pa v svetu obstaja veliko raziskav, ki po različnih kriterijih in z različnim namenom preučujejo napredovanje držav na področju e-uprave. Tako bomo opredelili pojem, cilje in razvoj e-uprave ter stanje na tem področju v Sloveniji. Nato se bomo osredotočili na primerjavo stanja slovenske e-uprave s povprečjem Evropske unije. Tako bomo ugotavljali, kako se Slovenija uvršča med države članice na tem področju. Poskušali bomo kritično ovrednotiti rezultate in jih med sabo vsaj delno primerjati, e-upravo Slovenije z EU in izpostavili bomo Nemčijo. Omejili pa se bomo na nekatere vire, ki so bolj zastareli. Na žalost, ni vseh podatkov svežih.

3  

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 6

1.1 Opredelitev področja in opis raziskovalnega problema ............................................... 6

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve .................................................................................... 7

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................. 7

1.4 Predvidene metode raziskovanja.................................................................................. 7

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE ..................................................................................... 8

2.1 Opredelitev e-poslovanja ............................................................................................. 8

2.2 Razvoj e-poslovanja ................................................................................................... 10

2.3 Model e-poslovanja .................................................................................................... 11

2.4 Oblike e-poslovanja ................................................................................................... 12

2.5 Prednosti in slabosti e-poslovanja .............................................................................. 13

3 JAVNA UPRAVA ............................................................................................................ 15

4 E-UPRAVA ...................................................................................................................... 16

5 PREGLED E-UPRAVE V RS .......................................................................................... 18

5.1 Zakonodaja, ki ureja področje e-poslovanja .............................................................. 18

5.1.1 Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje (ZEPEP) ....................................................................................................................... 19

5.1.2 Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) ....................................................... 19

5.1.3 Zakon o upravnih taksah (ZUT) .......................................................................... 19

5.1.4 Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) .................................................... 19

5.2 Strategija e-poslovanja v javni upravi RS do leta 2010 ............................................. 19

5.3 Akcijski načrt e-uprave do leta 2010 ......................................................................... 21

5.4 Dosežki na področju e-uprave v RS........................................................................... 24

5.4.1 Javne informacije na spletu ................................................................................. 24

5.4.2 Elektronski dostop do storitev javne uprave ....................................................... 24

5.4.3 Programska oprema z odprtim kodom v javnem sektorju .................................. 25

5.4.4 Elektronski podpisi v javni upravi ...................................................................... 25

4  

5.4.5 Elektronski trg za javna naročila ......................................................................... 25

5.5 Stanje slovenske e-uprave .......................................................................................... 26

5.5.1 Elektronske storitve za državljane ...................................................................... 27

5.5.2 Elektronske storitve za poslovne subjekte .......................................................... 28

6 ELEKTRONSKA EVROPA ............................................................................................ 29

7 PRIMERJAVA SLOVENIJA – EU ................................................................................. 32

7.1 Republika Slovenija ................................................................................................... 32

7.1.1 Razvoj elektronskega poslovanja javne uprave v Sloveniji ................................ 32

7.1.2 Portal za poslovanje javne uprave z državljani in pravnimi osebami ................. 36

7.3 Primerjava dosegljivosti storitev e-uprave v Sloveniji in Evropski uniji .................. 40

7.3.1 Prikaz osnovnih e-storitev ................................................................................... 40

7.3.2 Kazalci spremljanja uspešnosti e-storitev ........................................................... 41

7.3.2.1 Storitve za državljane ................................................................................... 42

7.3.2.2 Storitve za podjetja ....................................................................................... 43

7.3.3 Primerjava e-uprave: Slovenija – Nemčija.......................................................... 49

8 SKLEP .............................................................................................................................. 52

9 POVZETEK ..................................................................................................................... 53

10 SUMMARY ................................................................................................................... 54

11 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................. 55

KAZALO SLIK Slika 1: Model e-poslovanja ................................................................................................ 11

Slika 2: Portal e-uprava za državljane ................................................................................. 37

Slika 3: Kazalnik osredotočenosti na uporabnika ............................................................... 48

5  

KAZALO TABEL Tabela 1: E-storitve za prebivalce republike Slovenije ....................................................... 38

Tabela 2: E-storitve za poslovne subjekte republike Slovenije ........................................... 39

Tabela 3: Primerjava uresničevanja e-storitev za EU-25 za državljane .............................. 44

Tabela 4: Primerjava uresničevanja e-storitev za EU-25 za poslovne subjekte .................. 45

Tabela 5: E-storitve za prebivalstvo (G2C) in poslovne subjekte (G2B) ............................ 46

Tabela 6: Število uresničenih namenskih ciljev v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 ..... 47

Tabela 7: Primerjalni kazalniki: Slovenija – Nemčija ......................................................... 49

6  

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis raziskovalnega problema Elektronsko poslovanje je eno največjih in najhitreje razvijajočih se področij uporabe sodobne informacijske tehnologije in postaja vse pomembnejše na evropski celini in tudi drugod po svetu. V pretežni meri sloni na tehnologiji interneta in njenih izpeljankah intranet (povezave znotraj podjetja) ter extranet (intranet, ki je preko interneta razpoložljiv ožjemu krogu poslovnih partnerjev). Zato je slovenska javna uprava postavljena pred vrsto zahtev po preobrazbi in modernizaciji, da bi se povečala tako njena učinkovitost kot tudi njena fleksibilnost v odnosu na spreminjajoče se okolje. Novo upravljanje javnega sektorja je koncept, ki se v svetu vedno bolj uveljavlja. Stremi k izboljšanju učinkovitosti in uspešnosti delovanja ter spremljanju realizacije zastavljenih ciljev, boljši organizaciji delovnih procesov, opredelitvi in razmejitvi odgovornosti, k strankam in rezultatom, novim načinom in metodam vodenja in uvajanju novih delovnih metod. Poudarjenost pa je na prenovi in informatizaciji procesov ter vključitvi v širše okolje, s čimer mislimo tudi na vključevanje v sodobne integracijske tokove. Elektronsko poslovanje javne uprave pomeni, da lahko fizične in pravne osebe urejajo obveznosti in koristijo storitve javne uprave elektronsko, pa tudi samo poslovanje med deli uprave poteka elektronsko. Storitve za fizične in pravne osebe so različne: od pridobitve osebnih dokumentov, lokacijskih dovoljenj, izpiskov iz poročne matične knjige, do registracije vozil in celo novega podjetja. Pravne in fizične osebe lahko elektronsko opravijo tudi nekatere obveznosti do uprave, kot so oddaja davčne napovedi, sprememba stalnega prebivališča in napoved davka iz dejavnosti. Javna uprava posluje z dvema skupinama zunanjih odjemalcev. Prva skupina so prebivalci države. Poslovanje javne uprave s prebivalci označujemo s kratico G2C (Government to Citizen). Druga skupina zunanjih odjemalcev so pravne osebe, poslovanje javne uprave s to skupino odjemalcev imenujemo G2B (Government to Business). Javna uprava pa posluje tudi sama s sabo, kar pomeni, da tudi različne enote javne uprave medsebojno poslujejo. To imenujemo G2G (Government to Government). Elektronsko poslovanje javne uprave prinaša številne prednosti kot sta na primer prihranek časa in možnost pridobitve katerekoli informacije, ki jo potrebujemo. Včasih je imela tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta bili najpomembnejši varnost in zaupnost podatkov. Danes obstaja ogromno varnostnih mehanizmov, ki ščitijo uporabnika pred zlorabo podatkov. Elektronsko poslovanje javne uprave zagotovi vsem davčnim zavezancem, da svoje obveznosti opravijo preko interneta na domu, kjer je dostop možen 24 ur na dan in vse dni v letu. E-uprava omogoča svojim uporabnikom enostaven dostop na portal, ki je zanesljiv, varen in poceni.

7  

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Za to temo diplomskega seminarja smo se odločili zato, ker je tema zelo aktualna tako na področju javne uprave kot na področju trgovanja in po naše predstavlja bistvo vsega kar se bo dogajalo na teh dveh področjih v prihodnosti. Pričakujemo, da bomo v bližnji prihodnosti opravljali vsaj nekaj časa nekatere stvari kar iz domačega računalnika in bomo s tem sebi in drugim skrajšali marsikatero pot, ki je do sedaj bila potrebna. Od elektronskega poslovanja pričakujemo veliko, saj si drugačne poti praktično ni mogoče več predstavljati ob takšnem razvoju tehnologije, ki nas prisiljuje v spremembe. Zelo zanimivo je prebrati kakšen članek iz začetka devetdesetih let, kjer si nihče niti slučajno ni upal napovedati takšnega razvoja informacijske tehnologije. Mislimo, da je edina prava pot prepustiti se razvoju in pobrati njegove ugodnosti, slabosti pa poskušati zmanjšati, kolikor je možno. Namen diplomskega seminarja je torej opredelit elektronsko poslovanje nasploh in v javni upravi, opisat e-upravo, stanje na področju e-uprave v RS, in sicer zakonodajo, njeno strategijo in akcijski načrt, elektronsko Evropo in primerjavo Slovenije z EU, saj želimo prikazat katere storitve je mogoče opraviti elektronsko, na kakšen način, kako je to področje urejeno v nekaterih državah EU in kako je v Sloveniji ter primerjava Slovenije z Nemčijo. Cilj diplomskega seminarja je predstavit delovanje elektronskega poslovanja v javni upravi in opisat primerjavo med Slovenijo in EU, saj bomo tako skušali spoznati elektronske storitve javne uprave za občane in za podjetja, saj je za ekonomista pomembno, da pozna možne načine poslovanja z javno upravo. Tako poslovanje lahko racionalizira delo v podjetju, ki se nanaša na poslovanje z upravo, predvsem pa prihrani čas.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Elektronsko poslovanje javne uprave je področje, ki se zelo hitro spreminja. Viri hitro zastarajo, zato ni nujno, da v raziskavi zajamemo najnovejše podatke. Skušali bomo najti resnično najnovejše podatke, izhajali pa bomo iz uradne strani Evropske unije. Predpostavljali bomo, da imamo dostop do najnovejših podatkov. Predpostavljamo tudi, da so spletni viri bolj ažurni od klasičnih virov. Omejitve raziskave se nanašajo na nekatere nedostopne informacije in pomanjkanje znanja tujega jezika.

1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem seminarju Elektronsko poslovanje javne uprave bomo obravnavali informatizacijo javne uprave, zato gre za poslovno raziskavo. Ker bomo prikazali razvoj elektronskega poslovanja v javni upravi, gre za dinamično raziskavo.

8  

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE Elektronsko poslovanje je že nekaj časa pomemben del informatike. Z razvojem računalniških omrežij in komunikacij ter z razvojem novih tehnologij in interneta se oblikujejo nova pravila in skupne podlage za elektronsko sodelovanje med partnerji, ki je tako postalo preprostejše, učinkovitejše, hitrejše in cenejše. E-poslovanje je izredno širok pojem, zato mu bomo namenili nekoliko več pozornosti. Najprej bomo prikazali opredelitev e-poslovanja, razvoj e-poslovanja, uporaba elektronskega poslovanja v Sloveniji, Evropi, se posvetili modelu in različnim oblikam e-poslovanja, nato pa našteli prednosti in slabosti pri uvajanju takšnega poslovanja.

2.1 Opredelitev e-poslovanja Elektronsko poslovanje povezujemo z razvojem računalniških omrežij in interneta, z združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter standardom za računalniško izmenjavo podatkov, ki segajo v leto 1968. Takrat še nihče ni predvideval, s kakšno hitrostjo in intenzivnostjo bo razvoj informacijske tehnologije in telekomunikacij vplival na spremembo načina življenja in poslovanja. Najpomembnejši dejavniki elektronskega poslovanja so (Toplišek 1998, 4):

Način dela: gre za računalniško izmenjavo podatkov ob uporabi odprtih omrežij, kot je internet.

Vsebina poslovanja: prodaja blaga in storitev, plačevanje, prodaja informacij,

bančne transakcije, izmenjava dokumentov in listin, storitve trženja in medosebnega komuniciranja, podpora porazdeljenemu poslovnemu informacijskemu sistemu organizacij, nakupovanje v spletnih trgovinah, opravljanje dela na daljavo, nudenje pomoči na daljavo in podobno.

Udeleženci poslovanja: posamezniki (podjetniki, managerji, raziskovalci, občani,

upravni delavci, …), podjetja, bolnišnice, muzeji, galerije, univerze, izobraževalne ustanove in državni organi. Gre za poslovanje znotraj posameznih skupin in za poslovanje med skupinami.

Elektronsko poslovanje pomeni sklepati posle elektronsko. Temelji na elektronskem procesiranju in prenašanju podatkov, vključno z besedilom, glasom in sliko. Pojem elektronskega poslovanja izhaja iz angleškega izraza »electronic commerce«, ki je nastal v trgovini in industriji, oziroma se je v začetku nanašal na vsa gospodarska področja. V angleščini se uporabljata dva izraza za elektronsko poslovanje:

1. E-commerce, 2. E-business.

9  

Angleški izraz e-commerce prevajamo v slovenščino kot e-trgovanje in e-business kot e-poslovanje. E-poslovanje je širši pojem in e-trgovanje je le eden njegovih delov. Angleški izraz e-commerce se je izkazal za preozkega, zaradi tega se za današnjo uporabo večinoma uporablja izraz e-business, ki pravilneje prikazuje vsebino. Elektronsko poslovanje obsega veliko več kot le navadno izmenjavo računalniških podatkov (RIP) in delovanje spletne trgovine, temveč vključuje tudi izmenjavanje podatkov, ki niso neposredno vezani na določen nakup in prodajo, zagotavljajo pa distribucijo informacij in podporo strankam. Elektronsko poslovanje lahko opredelimo kot poslovanje brez papirjev ali s čim manj papirja. Ta način poslovanja vključuje uporabo vseh oblik informacijske in komunikacijske tehnologije v poslovnih procesih med trgovinskimi, proizvodnimi in storitvenimi organizacijami, ponudniki podatkov, državno upravo in potrošniki (Toplišek 1998, 4). V Beli knjigi o elektronskem poslovanju v majhnih in srednjih podjetjih se elektronsko poslovanje opredeljuje kot proces poslovnih aktivnosti, kjer se uporabljajo elektronske tehnologije, metodologije in postopki. Skrajšano se elektronsko poslovanje opredeljuje kot poslovni proces, kjer partnerja pri izvedbi prodaje ali nakupa blaga ali storitve uporabljata računalnike in omrežja (Bela knjiga 1997, 37). Med vodstvi slovenskih podjetij še vedno velja prepričanje, da je elektronsko poslovanje zgolj spletna stran ali spletna trgovina, vendar je mnogo več. Elektronsko poslovanje pomeni ponovno opredelitev osnovnih modelov poslovanja s pomočjo sodobne tehnologije, z jasno definiranim ciljem: povečati učinkovitost poslovanja v dobro podjetja in njegovih strank. Elektronsko poslovanje je dejansko celotna strategija, pri čemer spletna trgovina zajema izjemno pomemben del in je zato za poslovni model velik izziv (Jerman - Blažič 2001, 41). Izraz elektronsko poslovanje se ne nanaša samo na poslovanje podjetij, ampak tudi na poslovanje drugih organizacij in posameznikov, kot so na primer javne ustanove, državne ustanove, raziskovalci, občani, študenti, ki svoje poslovne dejavnosti opravljajo s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij. Elektronsko poslovanje ima pomembno prednost pred klasičnim poslovanjem, kar vpliva na zviševanje ekonomske blaginje in življenjskega standarda ter pospeševanje ekonomskega razvoja. Elektronsko poslovanje omogoča nove načine izvajanja gospodarskih transakcij in tako vpliva na spreminjanje splošno sprejetih načinov opravljanja dejavnosti. Razdalje med proizvajalci in potrošniki se zmanjšujejo, izginjajo tradicionalni posredniki, nastajajo novi proizvodi in trgi, nastajajo nove vezi med gospodarstvom in potrošniki ter med podjetji po celem svetu (Petauer 2002, 10). S širitvijo elektronskega poslovanja so se tako pojavile različne interpretacije in če jih povzamemo, lahko rečemo, da je elektronsko poslovanje oblika poslovanja, v kateri stranke poslujejo elektronsko, si izmenjujejo informacije z uporabo informacijsko- komunikacijske tehnologije in je alternativa papirnim metodam komunikacije in hranjenju informacij. Glede na stopnjo digitalizacije lahko srečamo elektronsko poslovanje na različnih stopnjah. Organizacije lahko poslujejo povsem klasično oziroma fizično ali povsem elektronsko oziroma digitalno. Največ pa je takih, ki so nekje vmes in oboje kombinirajo.

10  

2.2 Razvoj e-poslovanja Razvoj elektronskega poslovanja se je začel leta 1968, in sicer z razvojem računalniških omrežij, združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter oblikovanjem standardov za prenos podatkov. Računalniška tehnologija, ki je bila v začetku namenjena le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom, je z leti postala veliko bolj uporabna in prijazna tudi širšemu krogu uporabnikov. Računalniški prenos poslovnih podatkov se je najprej uveljavil na bančnem področju z razvojem standardov za elektronski prenos finančnih sredstev med bankami. V 70- ih letih se je tako s pojavom elektronskih finančnih prenosov med bankami prek varnih zasebnih omrežij spremenil način poslovanja na finančnem trgu. V poznih 70- ih in zgodnjih 80-ih letih se je elektronsko poslovanje razširilo v okviru podjetij v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov in elektronske pošte. S tem so podjetja zmanjšala obseg papirnega dela in povečala se je avtomatizacija pisarniškega poslovanja. V poznih 80-ih in zgodnjih 90-ih letih so sistemi za zamenjavo sporočil postali integralni del računalniških sistemov in omrežij (Jerman Blažič 2001, 13 – 14). Dotedanja praksa izmenjave podatkov je pokazala nekaj slabosti in usmerila nadaljnji razvoj (Škrlec 2002, 18):

Gradila je na specifičnih komunikacijskih povezavah med podjetji, ki so bila draga in nedostopna za majhna podjetja.

Natančno določena oblika podatkov in dokumentov, ki se izmenjujejo med različnimi aplikacijami na podlagi natančno določenih standardov. Preslikava v želeno obliko je bila draga in zapletena.

Težje dostopna in razumna za širši krog uporabnikov. Kljub pomanjkljivostim sistema, je bila dobra stran standardizacije in izgradnje komunikacijske infrastrukture v avtomatizaciji procesov, ki je skrajšala čas obdelave podatkov in zmanjšala stroške prenosa. To se je dogradilo v nadaljnjem razvoju, ki je bil hiter in učinkovit. Z uveljavitvijo interneta v 90-ih letih so se stroški izmenjave poslovnih podatkov močno znižali. Razvoj interneta in pojav svetovnega spleta na internetu sta prinesla preobrat, ki je sprožil razvoj elektronskega poslovanja na vse oblike uporabe, ki so poznane tudi danes in so se razširile med številne uporabnike. Stalno povečevanje hitrosti je omogočilo tudi prenos zvoka, slik in videa. Vedno večjo količino informacij je možno za ceno lokalnih povezav prenesti vedno večjemu številu uporabnikov, ne glede na to, kje se nahajajo. Vse to je povzročilo velik razmah elektronskega poslovanja, ki je postalo dostopno ne le podjetjem, ampak tudi potrošnikom. Množičnost uporabe pa je pogoj za še hitrejšo rast. Nove razsežnosti je torej elektronsko poslovanje dobilo z nastankom svetovnega spleta na internetu. Nove tehnologije in aplikacije so zagotovile prijaznost do uporabnika in preprostejšo uporabo. Svetovni splet je poslovanje pocenil in tako zagotovil ekonomijo obsega ter omogočil bolj raznolike poslovne aktivnosti oziroma potrebno ekonomijo razpona. Postal je dostopnejši tako organizacijam kot fizičnim osebam. Internet je znižal

11  

stroške komunikacije, odprl je pot do novega načina poslovanja in novih trgov, povečal učinkovitost, omogočil uvedbo večpredstavnih storitev in zagotovil, da je gospodarstvo postalo globalno, gospodarske organizacije pa globalno povezane. Številni avtorji ocenjujejo, da je elektronsko poslovanje začelo svoj meteorski vzpon v letu 1996, ko je tehnologija interneta in nanjo vezanih aplikacij dozorela (Jerman Blažič 2001, 1292). E-poslovanje je torej način poslovanja, ki za svoje odvijanje uporablja informacijsko tehnologijo (IT). Pokriva široko področje izmenjave najrazličnejših podatkov, sporočil, oglaševanja, tržnega raziskovanja, založništva, prodaje in nakupa blaga/storitev, plačevanja in finančnih prenosov, skupne uporabe baz podatkov ipd. V e-poslovanje se vključujejo posamezniki in gospodinjstva (potrošniki), podjetja (proizvajalci) in država oziroma javna uprava. To dejansko pomeni, da se e-poslovanje širi na vsa področja družbenega življenja.

2.3 Model e-poslovanja1 Da bi se e-poslovanje lahko odvijalo, moramo imeti na voljo ustrezno infrastrukturo, ki predstavlja temelj e-poslovanja. Tako s sliko 1 ponazarjamo model e-poslovanja. Slika 1: Model e-poslovanja

Vir. Turban, 1999. Na sliki 1 vidimo, da bi se e-poslovanje lahko odvijalo, moramo imeti na voljo ustrezno infrastrukturo, ki predstavlja temelj e-poslovanja. Brez ustrezne infrastrukture se e-poslovanje ne bi moglo izvajati, ter seveda udeležencev, organizacij, določenih predpisov in standardov.

                                                            1 Povzeto po: Turban, 1999.

12  

Podjetje, ki uvaja (izvaja) e-poslovanje, mora priskrbeti ustrezno infrastrukturo ter uvesti potrebne in zahtevane standarde e-poslovanja. Gospodarski subjekti se pri e-poslovanju srečujejo prek omrežja Internet, to je v navideznem (virtualnem) svetu, zaradi česar so njihovi medsebojni odnosi v marsičem drugačni od odnosov v stvarnem svetu. S tem je seveda povezana vrsta težav, ki se nanaša na zaupanje med partnerji pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Zaradi tega potrebujemo za izvedbo e-poslovanja določeno pravno regulativo, ki bi reševala ali preprečevala nesporazume in zlorabe.

2.4 Oblike e-poslovanja2 V različna področja e-poslovanja se vključujejo različni udeleženci:

posameznik; potrošniki ali državljani - »C« (angl. consumer; citizen), podjetja, ustanove - »B« (angl. Business), država oz. državna uprava - »A« (angl. Administration).

V literaturi se povezave med različnimi udeleženci e-poslovanja označujejo s kraticami, tako npr. (Turban et al. 2003, 7 – 8):

B2B pomeni e-poslovanje podjetje-podjetje (angl. Business to Business), B2C e-poslovanje med potrošniki in podjetji (angl. Business to Consumer), C2C e-poslovanje med potrošniki (angl. Consumer to Consumer), G2B e-poslovanje med javno upravo in podjetji (angl. Government to Business), G2C e-poslovanje med javno upravo in potrošniki (angl. Government to

Consumer), G2G e-poslovanje med javno upravo (angl. Government to Government).

V praksi najpogosteje srečujemo e-poslovanje podjetje-podjetje (B2B) in podjetje-potrošnik (B2C). Pri e-poslovanju B2B podjetja med seboj nabavljajo/prodajajo blago, plačujejo idr. Pogosto se takšen način e-poslovanja navezuje na obstoječe informacijske sisteme podjetij, kar samo e-poslovanje naredi zahtevnejše in bolj zapleteno. Na strani podjetij lahko srečujemo podjetja različnih dejavnosti – od proizvodnih in trgovskih do zavarovalnic in bank. Elektronsko poslovanje med podjetji (B2B) zajema povezavo med prodajalci na drobno in dobavitelji, elektronsko bančništvo, sodelovanje na skupnih projektih idr. ter pomeni najpomembnejši del elektronskega poslovanja, merjeno v vrednosti opravljenih transakcij. B2B ni samo največja, temveč tudi najstarejša vrsta elektronskega poslovanja. Prva oblika B2B poslovanja je bila računalniška izmenjava podatkov (RIP). RIP pomeni, da si podjetja poslovne dokumente raje izmenjujejo po elektronskih poteh kot na papirju. Druga oblika elektronskega poslovanja, ki je v svetu tudi precej razširjena, so elektronske tržnice. To so spletna mesta, kjer si množica ponudnikov in povpraševalcev izmenjuje informacije in sklepa posle.

                                                            2 Povzeto po: Lesjak, 2002.

13  

Elektronsko poslovanje med podjetji in potrošniki (B2C) zajema veliko vrst vedno novih področij, ki temeljijo večinoma na poslovanju z uporabo internetnih spletnih strani. Potrošniku omogočajo opravljanje raznovrstnih opravil prek domačega računalnika: od bančništva, nakupovanja do izobraževanja in dela. B2C je naraščajoča in medijsko zelo izpostavljena vrsta elektronskega poslovanja. V 90-ih letih in kasneje je nastalo na področju B2C veliko različnih podjetij, ki so za poslovanje uporabljala predvsem internet. Najpogostejša oblika B2C so e-trgovine ali spletne trgovine, ki omogočajo potrošnikom nakup izdelkov in storitev prek interneta. Naslednja oblika B2C je e-blagovnica, ki vključuje več neodvisnih e-trgovin. Osnovna prednost take prodaje je na eni strani koncentracija ponudbe in na drugi povpraševanja. Poleg e-trgovin in e-blagovnic pa obstajajo tudi na področju B2C e- tržnice, kjer se srečujejo različni prodajalci in kupci. Lastnik e-tržnice zaračuna provizijo prodajalcem ob vsaki sklenitvi posla. Ko s podjetji poslujemo kot potrošniki, govorimo o e-poslovanju podjetje-potrošnik (B2C). Potrošniki lahko le zbiramo informacije o izdelkih/storitvah ali pa izdelke/storitve kupujemo. Kljub dilemam o varnosti plačevanja preko interneta se število udeležencev e-poslovanja povečuje (RIS). Elektronsko poslovanje med potrošniki (C2C) predstavlja interakcijo med potrošniki. Le-ti na elektronski način bodisi komunicirajo, na primer z uporabo e- klepetalnic, bodisi poslujejo z uporabo e-tržnic. Najbolj znana svetovna e-tržnica je Ebay, v Sloveniji pa imamo Bolha.com. Elektronsko poslovanje javne uprave z ostalimi subjekti, bodisi podjetji, potrošniki ali javno upravo (G2B, G2C, G2G) je posebna vrsta elektronskega poslovanja. Primeri G2B so izvajanje javnih raziskav, oddaje napovedi za odmero DDV in registriranje vozil. Poslovanje javne uprave s prebivalci oziroma potrošniki je eno najzahtevnejših področij, ker zahteva lokalni dostop do storitev vsem državljanom in članom skupnosti. Primera G2C sta oddaja napovedi za odmero dohodnine in izdaja izpiska iz rojstne matične knjige. Primera za G2G pa sta spremljanje podatkov o realizaciji državnega proračuna in telefonski imenik državnih organov. Napovedi kažejo, da bo ločitev med G2B in G2C sčasoma zbrisana, ker ne bo mogoče jasno ločiti, kdo je stranka in kdo poslovni partner. Stranka je lahko posameznik, ki nakupuje v spletni trgovini, poslovni partner, posameznik ali podjetje v interakciji z javno upravo. V zadnjih letih se na področje e-poslovanja vse pogosteje vključuje tudi država, ki se po elektronski poti povezuje s podjetji (A2B – npr. razpisi, prijave na natečaj, izpolnjevanje raznih obrazcev) ali s potrošniki (A2C – npr. zahtevki za izpise iz različnih evidenc, volilni sistem).

2.5 Prednosti in slabosti e-poslovanja Pri vključevanju e-poslovanja v organizacijo je priporočeno naslednje:

začeti z enostavnim, načrtovati pa hiter razvoj ter graditi na obstoječem.

14  

Med prednosti e-poslovanja štejemo:

zniževanje stroškov nakupa, prodaje in trženja ter ustvarjanje novih tržnih priložnosti,

zniževanje obsega zalog (just in time), skrajševanje poslovnega cikla, razvijanje učinkovitejše in uspešnejše pomoči strankam, živahnejša interakcija z uporabniki, priložnost malih in srednjih podjetij, ki uživajo prednost pred velikimi zaradi svoje

prilagodljive in prožne narave, nova in povsem sveža tržišča ter podpora naglim odzivom in spremembam.

Kot poglavitne slabosti e-poslovanja pa se največkrat navajajo naslednje:

Zadržanost podjetij zaradi nepredvidljivega pravnega okolja na internetu; bojazni glede obdavčenja, strožje zakonodaje, cenzure na internetu; na internetu ni ustreznih standardov glede uporabe.

Zadržanost uporabnikov glede varnosti transakcij in tajnosti podatkov. Podjetja, ki so izključno internetno orientirana, ne morejo ohranjati prednost pred

podjetji, ki vključujejo tako klasičen kot tudi elektronski pristop k poslovanju. Internet poslovanje zahteva stalno posodabljanje spletnih strani, kar pomeni, da so

hitri odzivi nujni.

15  

3 JAVNA UPRAVA Pojem javne uprave bomo opredelili na osnovi razumevanja tega pojma, po katerem je javna uprava definirana kot uprava v javnih zadevah. Vse, kar je značilno za upravo na splošno, velja tudi za javno upravo. Tako o javni upravi lahko govorimo v formalnem in v materialnem smislu. Javna uprava v materialnem smislu pomeni proces odločanja o javnih zadevah; javna uprava v formalnem smislu pa je sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah, torej o uresničevanju družbenih koristi. Javna uprava zagotavlja strokovne podlage za politično odločanje ter uresničuje v državnem zboru in vladi sprejeto politiko. Njeno delovanje je pomemben dejavnik kakovosti življenja državljanov in konkurenčnosti gospodarstva. Slovenska javna uprava se je v zadnjih petnajstih letih močno spreminjala. Prilagoditi se je morala spremembam v okolju (demokratizacija, osamosvojitev, vključevanje v Evropsko unijo). Vse bolj pa spremembe narekuje tudi kritičen in zahtevnejši odnos uporabnikov, ki se zavedajo, da javna uprava ni sama sebi namen, ter zahtevajo izboljšanje kakovosti storitev in zniževanje stroškov. Kot odgovor na te zahteve in pričakovanja so že začeli izvajati reforme pod geslom »prijazna in učinkovita javna uprava« (Ministrstvo za javno upravo 2006c). Glavni cilji tega projekta so:

prijazna, k uporabnikom usmerjena javna uprava, sodoben in prožen uslužbenski sistem v javni upravi, urejen, enoten, pregleden in pravičen plačni sistem v javni upravi in celotnem

javnem sektorju (tudi zdravstvu, sodstvu, šolstvu, kulturi, sociali, znanosti in raziskovanju)

odprto in pregledno poslovanje javne uprave. Državna uprava, kot je opredeljena v Ustavi, zakonih in poslovnikih obsega naslednje organe:

Vlado, kot najvišji organ državne uprave, vladne službe, ministrstva z organi v sestavi in upravnimi enotami.

Javna uprava pa obsega:

Državni zbor, Državni svet, Predsednika RS, Vlado RS, državno upravo (ministrstva in vladne službe), obrambni sistem (slovenska vojska, civilna zaščita), pravosodni sistem (sodišča, državno tožilstvo, odvetništvo, notariati), ustavno sodstvo (ustavno sodišče, redna sodišča), varuh človekovih pravic, računsko sodišče in centralno banko, lokalno samoupravo (pokrajine, občine).

Pojem javne uprave je tako precej širši od pojma državne uprave.

16  

4 E-UPRAVA3 Elektronska javna uprava (e-uprava) je način izvajanja in posodabljanja poslovnih postopkov v javni upravi, ki temelji na uporabi sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije ter vključuje prilagajanje organizacijskih, pravnih in tehničnih okvirov in je usmerjena h končnim uporabnikom (državljani, poslovni subjekti, zaposleni v javni upravi, druge tuje javne uprave). Njen namen je doseganje večje razpoložljivosti, preglednosti in kakovosti storitev za uporabnike ter boljša interna učinkovitost dela. Ključni dejavnik njenega uspeha je zmožnost javne uprave, da na eni strani prepoznava potrebe in zahteve ter na drugi strani koristi in vrednoti ponujene storitve e-uprave. Z uvajanjem e-uprave v javni upravi se dosegajo pomembni dolgoročni sinergijski učinki v smislu preglednosti, racionalizacije in prilagodljivosti poslovanja in v smislu nadaljnjega razvoja informacijske družbe. Slovenija si bo prizadevala za nadaljnji napredek e-uprave skladno z nacionalnimi strateškimi in akcijskimi dokumenti, i2010 Akcijskim načrtom za e-upravo ter tudi z vidika meril primerjanja v EU in drugih merljivih rezultatov e-uprave (npr. zadovoljstvo uporabnikov, odprava administrativnih ovir). Pomembno področje e-uprave je tudi zagotavljanje sodelovanja različnih javnosti in organizacij pri obravnavanju državno pomembnih tem in delovanju državne in javne uprave. Vizija je zagotoviti državljanom in poslovnim subjektom v vseh življenjskih dogodkih prijazne, enostavne, dostopne in varne elektronske upravne storitve, storitve e-demokracije in zagotoviti vse pomembne informacije, ki bodo po sodobnih komunikacijskih poteh na voljo kadar koli in kjer koli. Strateški cilji so:

razvoj novih in izboljšanje sedanjih storitev in rešitev e-uprave z elektronsko izvedbo celotnega postopka javnih naročil;

nadaljnji razvoj in izpopolnjevanje državnega portala e-uprava s ponudbo novih storitev in bogatejšimi informacijami, prilagojenimi potrebam posameznega uporabnika, ter zagotovitev dostopnosti portala skladno s priporočili W3C WAI (angl. Web Accessibility Initiative);

sistematičnost pri vzpostavitvi in vodenju projektov e-uprave z enovitim usklajevanjem pri vodenju projektov v okviru Akcijskega načrta e-uprave;

zagotavljanje skupne uporabnosti za storitve e-uprave (e-vročanje, e-podpis, e-plačila, e-arhivi, e-identiteta …);

posodabljanje in povezovanje uradnih evidenc; vzpostavitev nacionalnega okvira povezljivosti v državni upravi; spodbujanje uporabe odprtih standardov in odprte kode v državni upravi; nadaljnje zagotavljanje infrastrukture informacijsko-komunikacijske tehnologije za

državne organe po načelu enotne arhitekture;

                                                            3 Povzeto po: Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za informacijsko družbo, 2003.

17  

razvoj skupnih rešitev državne uprave in lokalne samouprave. Področja dela:

razvijati napredne, celovite in kakovostne storitve e-uprave po meri uporabnikov, dostopne kadar koli in od kjer koli;

izvajati racionalizacijo poslovanja, povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost delovanja ter zmanjšati trajanje upravnih postopkov;

zmanjševati administrativne ovire ter s tem povečevati zadovoljstvo uporabnikov; zagotavljati organizacijsko, semantično in tehnično povezljivost sistemov v državni

upravi, ki temelji na interoperabilnosti, in posledično omogočiti povezljivost z upravami držav EU,

zagotavljati varnost in zasebnost uporabnikov pri opravljanju storitev e-uprave; zagotavljati vključenost vseh državljanov; povečati e-sodelovanje javnosti in e-podporo demokratičnim procesom; zagotavljati infrastrukturo informacijsko-komunikacijske tehnologije za nemoteno

delovanje in uporabo storitev e-uprave. E-uprava počasi prihaja v drugo polovico svoje poti in temu primerna je tudi realizacija začrtanih nalog in ciljev. Zaznamuje jo predrugačenje odnosov znotraj in zunaj javne uprave, intenzivno uvajanje sodobnih informacijskih tehnologij, učinkovito vodenje in koordinacija. Stalno preverjanje, dopolnjevanje in lastni korekturni ukrepi so normalen del procesov. Vse s ciljem, da ustrezno podpremo upravne postopke, da olajšamo življenje državljanom in pravnim subjektom, da omogočimo izvedbo kompliciranih in zamudnih opravil kar z miško v roki, brez vrst in s prijazno državo in njenimi uradniki. Seveda nismo pozabili na varnost tovrstnih opravil, na uporabo sodobnih plačilnih sredstev na spletu, na preglednost oddanih vlog in na vročanje elektronskih odločb. Na svoji poti se e-uprava srečuje tudi z nujnostjo prenove tehnološko zastarelih sistemov. Ne bojimo se stalnega primerjanja tudi z elektronskimi storitvami v Evropi. Evropa je vsak dan bliže, Slovenija se s svojimi elektronskimi storitvami uvršča v vrhnji del lestvice (Kričej 2001).

18  

5 PREGLED E-UPRAVE V RS Ker se mora uprava pri opravljanju upravnih nalog in postopkov ravnati po različnih zakonih, predpisih in drugih strateških dokumentih, bomo v tem poglavju pregledali zakonodajo, ki ureja področje e –poslovanja v RS. Sledila bo predstavitev strateškega (Strategija e-poslovanja v javni upravi RS do leta 2010) in programskega dokumenta (Akcijski načrt e-uprave do leta 2010), ki sta pri uvajanju e-poslovanja v RS imela najpomembnejšo vlogo. Pozornost bomo posvetili tudi nekaterim najpomembnejšim dosežkom na področju e-uprave v RS. Najprej si bomo pogledali zakonodajo, ki ureja področje e-poslovanja, s tem bomo pojasnili uredbe in zakone e-poslovanja.

5.1 Zakonodaja, ki ureja področje e-poslovanja Za boljše razumevanje zakonodaje opisujemo člene in uredbe e-poslovanja (Uradni list Republike Slovenije 2004). Elektronsko poslovanje v javni upravi

38. člen Vse informacijske rešitve za elektronsko poslovanje v javni upravi morajo, če vsebujejo tudi uporabo elektronskega podpisa, uporabljati izključno potrdila overitelja SIGOV-CA Centra Vlade za informatiko ali njemu podrejenih ali od njega potrjenih drugih overiteljev. Center Vlade za informatiko razvije hierarhično porazdeljeni model zaupanja.

39. člen Upravne enote opravljajo naloge v zvezi s prijavo in ugotavljanjem istovetnosti oseb za uporabo elektronskega poslovanja z institucijami javne uprave. Pooblastilo se lahko izda tudi drugim institucijam.

40. člen Pri Centru Vlade RS za informatiko deluje komisija kot svetovalno telo za vprašanja uporabe elektronskega poslovanja in podpisovanja v javni upravi, predvsem za pregledovanje varnostnih, tehničnih in pravnih zahtev ter druga vprašanja. (2) Komisija daje Vladi Republike Slovenije in ministru, pristojnemu za gospodarstvo, na podlagi zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu predloge za sprejem podzakonskih aktov iz njune pristojnosti ter inšpekcijskemu in akreditacijskemu organu priporočila glede oblikovanja varnostnih in tehničnih meril za opravljanje nadzora nad delovanjem overiteljev.

41. Člen Člane komisije imenuje Vlada Republike Slovenije izmed naravoslovnih, tehničnih in pravnih strokovnjakov v državni upravi in izven nje na predlog direktorja Centra Vlade Republike Slovenije za informatiko.

19  

5.1.1 Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje (ZEPEP) Ta uredba določa merila, ki se uporabljajo za presojanje izpolnjevanja zahtev za delovanje overiteljev, ki izdajajo kvalificirana potrdila, podrobnejšo vsebino notranjih pravil overiteljev, ki izdajajo kvalificirana potrdila, podrobnejše tehnične pogoje za elektronsko podpisovanje in preverjanje varnih elektronskih podpisov, časovno veljavnost kvalificiranih potrdil, podrobnejše pogoje glede uporabe varnih časovnih žigov, vrsto in uporabo označbe akreditiranih overiteljev, pogoje za elektronsko poslovanje v javni upravi.

5.1.2 Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) Z varstvom osebnih podatkov se preprečujejo nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, varovanju zbirk osebnih podatkov in uporabi le-teh.

5.1.3 Zakon o upravnih taksah (ZUT) Ta zakon ureja plačevanje upravnih taks (v nadaljnjem besedilu: takse) za spise in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih stvareh (v nadaljnjem besedilu: spisi in dejanja) pri upravnih organih. Takse se plačujejo samo za tiste spise in dejanja, ki jih določa taksna tarifa tega zakona.

5.1.4 Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) Po tem zakonu morajo postopati upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih stvareh, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank.

5.2 Strategija e-poslovanja v javni upravi RS do leta 20104 Slovenska e-uprava z letom 2006 vstopa v novo obdobje razvoja z novimi močmi in vidnimi rezultati e-uprave iz obdobja veljavnosti prve strategije e-poslovanja v javni upravi in drugih vplivnih strategij in programov do leta 2006. Po različnih kriterijih in merilih je dosegla stopnjo v razvoju e-uprave, ki je primerljiva z drugimi državami EU ali celo višjo. Vzpostavljena je zmogljiva in zanesljiva informacijsko telekomunikacijska infrastruktura za elektronske storitve za državljane, poslovne subjekte in zaposlene v upravi. Na portalu e-uprave ter drugih portalih so na voljo informacije in elektronske storitve, vidni so rezultati njihove uporabe, ki spodbujajo nadaljnje delo na tem področju. Številne meritve,

                                                            4 Povzeto po: Ministrstvo za javno upravo, 2006d.

20  

primerjave in rezultati so v tem trenutku vsekakor spodbudni, vendar ne najpomembnejši. Dejavnik ali globalni cilj, ki je pomembnejši in bo prvo gibalo nadaljnjega razvoja e-uprave, so zadovoljni uporabniki. Zadovoljstvo uporabnikov je možno doseči s prijaznimi, dostopnimi, enostavnimi in poceni e-storitvami, ki jih v svojih življenjskih dogodkih le-ti najpogosteje potrebujejo (npr. rojstvo otroka, poroka, nakup nepremičnine, registracija podjetja…). E-uprava smo torej ljudje. Za stalno povečevanje kakovosti življenja in zadovoljstva uporabnikov s pomočjo e-uprave je potrebno zagotavljati njen nenehen razvoj, kar zahteva:

izvajanje procesa racionalizacije, optimizacije in standardizacije poslovanja v upravi,

spremljanje učinkov prenove poslovanja, prilagajanje zakonodaje, razreševanje vprašanj organizacijske in pravno – formalne narave, razvijanje sodobnih poslovnih modelov za razvoj e-uprave, prehod uprave in zaposlenih iz izvajalca administrativnih postopkov v ponudnika

storitev, odpiranje in povezovanje informacijskih virov znotraj uprave za učinkovitejše in

cenejše storitve, demokratično vključevanje državljanov in nevladnih organizacij v načrtovanje in

delovanje e-uprave, interoperabilnost1 rešitev, storitev in podatkov, izvajanje projektov informatizacije z uporabo sodobnih in preizkušenih tehnologij, izvajanje usposabljanj za vse udeležene, stalno notranjo in zunanjo promocijo e-uprave, zagotavljanje sredstev za delovanje in vzdrževanje e-uprave.

Namen nove Strategije e-uprave za obdobje od leta 2006 do leta 2010 (krajše: SEP-2010) je določitev okvirja ter ciljev za nadaljnje uresničevanje novih in že zastavljenih aktivnosti euprave, s poudarkom na zadovoljstvu uporabnikov, racionalizaciji poslovanja uprave ter sodobnih elektronskih storitvah, ki bodo omogočile večjo kakovost življenja ter bolj prijazen obraz uprave in uporabnikov v stiku z upravo. Navedene prioritete so vključene v Program dela Vlade RS za leto 2006 in v sklopu tega v program dela Ministrstva za javno upravo za leto 2006, ki vsebuje številne ciljno usmerjene aktivnosti e-uprave:

kakovostno in učinkovito poslovanje, odprto in pregledno delovanje javne uprave, učinkoviti uslužbenski sistem in učinkovito upravljanje kadrovskih virov, usmerjenost javne uprave k uporabnikom, zmanjšanje skupnih stroškov in povečanje preglednosti razvoja elektronskega

poslovanja (Kričej 2009), zmanjšanje tveganja in povečanje uspešnosti uvajanja elektronskega poslovanja

(Kričej 2009), izboljšanje (poglobitev) dolgoročnega partnerskega odnosa med nosilci

informacijskih rešitev v javni upravi (Kričej 2009). Vizija strategije je vsem uporabnikom zagotavljati prednosti, ki jih prinaša elektronsko poslovanje v javni upravi, za njihovo vsakodnevno delo, rast in razvoj v Sloveniji in EU

21  

Pričujoča strategija SEP-2010 upošteva sodobne smernice in iniciative, ki so sprejete na ravni EU in vodijo k skupnim uspehom celotne EU. Upošteva tudi iniciativo »i2010 – A European Information Society for Growth and Employment« in zadnjo ministrsko deklaracijo ter smernice ministrske konference – »Transforming Public services, 24 November 2005, Manchester, UK«. Z novo strategijo do leta 2010 se odpira novo obdobje, s tem pa tudi novi izzivi za vse sodelujoče v procesu uresničevanja e-uprave. Največji izzivi so postavljeni pred Ministrstvo za javno upravo, ki bo v tem procesu imelo vlogo koordinatorja, metodologa, pobudnika in izvajalca procesa razvoja e-uprave. Veliki izzivi so postavljeni tudi pred vsa resorna ministrstva in organe javne uprave, ki bodo v prvi vrsti pripomogli k odpiranju ključnih registrov uprave ter prenovi postopkov za učinkovitejše delo v upravi. S skupnimi prizadevanji bodo postavljeni trdni temelji za učinkovitejše delo znotraj uprave in za boljše e-storitve za državljane ter poslovne subjekte. Rezultati skupnega dela bodo prispevali k izboljšanju servisa državljanom in poslovnim subjektom z večjo časovno, geografsko in raznoliko dostopnostjo do storitev javne uprave, racionalizaciji upravnih postopkov, izboljšanju administrativnega okolja zaposlenim v javni upravi ter k povečanju izmenjave podatkov med ustanovami javne uprave z uvedbo standardov, priporočil, skupnih rešitev. Za uresničitev strategije pa so potrebni razni ukrepi:

omogočiti uspešno in učinkovito delovanje javne uprave z elektronskim poslovanjem,

povečati uporabo elektronskih storitev javne uprave, razviti skupne in integrirane storitve med vsebinskimi področji in nivoji uprave, zagotoviti elektronsko podporo realizaciji enotnega trga ter čez-mejnim storitvam v

EU in mednarodno (Kričej 2009).

5.3 Akcijski načrt e-uprave do leta 20105 Vlada RS je na seji 25. januarja 2007 sprejela Akcijski načrt e-uprave do leta 2010. Načrt je najpomembnejši mehanizem za urejeno izvajanje strategije SEP-2010, ki je bila sprejeta 20. aprila 2006 na seji Vlade RS. Glavni namen akcijskega načrta je izvajanje SEP-2010 in spremljanje uresničevanja e-uprave v Sloveniji. Akcijski načrt podrobno predstavlja cilje, vse projekte in e-storitve e-uprave, ki izhajajo iz strategije. Hkrati podaja trenutno stanje projektov in e-storitev, dobre prakse ter informacije o napredku e-uprave v Sloveniji in v primerjavi z EU. V državah članicah EU se že od sprejetja akcijskega načrta eEurope 2002 spremlja razvitost e-uprav. Države so se med seboj primerjale po stopnji razvitosti e-storitev za prebivalce (G2C) in za poslovne subjekte (G2B) ter po stopnji uporabe teh storitev. Za merjenje je bila določena metodologija (»eGovernment indicators for benchmarking eEurope« ), ki je še sedaj v uporabi, trenutno pa se pripravlja nova. V obdobju Akcijskega načrta do leta 2010 se bo razvitost e-uprave predvidoma merila preko e-storitev za državljane in poslovne subjekte z novimi metodologijami. Zato bo treba ustrezno                                                             5 Povzeto po: Ministrstvo za javno upravo, 2006a.  

22  

spremeniti in prilagoditi tako kazalnike, kot tudi samo metodologijo spremljanja razvoja e-uprave. Metodologija se trenutno sprejema in dopolnjuje na ravni EU. Akcijski načrt bo ob naslednji periodi merjenja upošteval novo metodologijo, v kolikor bo že na voljo. Za zagotavljanje te preglednosti in sledljivosti so uporabljeni ustrezni postopki, organizacijske rešitve, orodja, informacijske rešitve in metodologije. Ravno ti so bistvo celotnega akcijskega načrta, saj tvorijo sistem, ki omogoča pogoje za pospešeni razvoj e-poslovanja v upravi, sprotno odpravljanje ovir, ki nastajajo pri razvoju novih e-storitev, omogočajo Koordinacijo za boljšo javno upravo, tekoče spremljanje doseženega na osnovi evropsko in svetovno primerljivih kazalnikov ter po potrebi ustrezno ukrepanje. Dodatni namen akcijskega načrta je spodbuditi razvoj e-storitev, ki so potrebne in so do sedaj zaostajale, ki temeljijo na skupnih pobudah EU, ki so grajene na enotni arhitekturi in z enotnimi standardi in tistih e-storitev za notranje poslovanje uprave. Sistem akcijskega načrta bo skupaj s svojimi postopki, orodji in metodologijami aktiven tekom celotnega obdobja veljavnosti SEP-2010. Dokument akcijskega načrta pa bo redno posodabljan. Zagotovljeno bo stalno in centralno spremljanje, poročanje in obveščanje ter dopolnjevanje z novimi projekti in e-storitvami. Delo bo potekalo v okviru Koordinacije za boljšo upravo, na vseh ministrstvih in drugih upravnih organih, ki bodo vključeni v AN-2007/2010. Ob polletnih periodah pa bodo nastajale tudi nove različice dopolnjenega dokumenta AN-2007/2010 v katerih bo predstavljeno trenutno stanje oziroma napredek e-uprave. Na področju e-demokracije so vzpostavili naslednji cilj, vključiti najširši krog uporabnikov v procese odločanja. Vključitev ljudi naj bi potekala na naslednje načine:

vključiti uporabnike e-uprave v procese odločanja o razvoju novih storitev e-uprave,

vključiti video in zvočne zapise vseh pomembnejših dogodkov v javni upravi na portal e-uprave (seje, tiskovne konference, govori…),

uvesti e-diskusije in sodelovanje javnosti pri sprejemanju novih predpisov, uvesti e-volitve in e-referendume, vzpostaviti informacijsko podporo lokalnim volitvam, vzpostaviti informacijsko podporo zakonodajnemu postopku Republike Slovenije.

Promocija e-storitev in dobre prakse e-uprave Nove e-storitve nameravajo tudi promovirati. Promocijo novih e-storitev nameravajo vsaj enkrat mesečno vključiti v tiskane in elektronske medije. V akcijskem načrtu so navedli tri e-storitve s katerimi se slovenska e-uprava najbolj ponaša. Omenili so e-Davke, ki omogočajo spletno oddajanje dohodninske napovedi, spletni portal e-VEM, ki podjetnikov olajšuje delo in spletno podaljševanje prometnega dovoljenja, ki po kritikah nekaterih ne deluje še tako dobro, kot morda enkrat bo.

23  

Slovenija prejela nagrado OZN za sistem eVEM za gospodarske družbe 6 Na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku je Slovenija prejela najbolj prestižno mednarodno priznanje za odličnost na področju javne uprave »The United Nations Public Service Award – UNPSA 2009«. Priznanja je podelil Generalni sekretar OZN Ban Ki-moon, v imenu Slovenije pa je nagrado prevzela ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Slovesnost podelitve se je začela z uvodnim nagovorom Generalnega sekretarja OZN Ban Ki-Moon-a, v okviru slovesnosti pa je udeležence nagovorila tudi ministrica Pavlinič-Krebsova. Ministrica je v nagovoru poudarila pomen nagrade OZN za dosežke v javni upravi, ki predstavlja priznanje najboljšim projektom na svetu in je hkrati močno vodilo za vse, ki želijo izboljšati storitve v javnem sektorju. Spregovorila je tudi o izzivih javnega sektorja pri soočanju z globalno gospodarsko krizo, o zavezi držav članic k izpolnjevanju ciljev Milenijske deklaracije Združenih narodov in potrebni inovativnosti v storitvah javnega sektorja, katere primer je tudi nagrajen slovenski projekt e-VEM za gospodarske družbe. Po njenem prepričanju nagrajeni projekt, ki ga ne bi bilo mogoče izpeljati brez znanja in predanosti številnih javnih uslužbencev in strokovnjakov, predstavlja bistven prispevek za izboljšanje javne uprave v Sloveniji. Ministrica je nagrado prepoznala tudi kot priložnost, da lahko skupaj delimo izkušnje glede uspešnega upravljanja javne uprave. Ob tem je še posebej izpostavila, da je v teh težkih gospodarskih časih izredno pomembna učinkovita, kompetentna, profesionalna in odzivna javna uprava. Katerih novih e-storitev se lahko nadejamo? Pogledali smo si tudi, katere nove projekte nameravajo za fizične osebe zagnati in implementirati. Izbrali smo nekaj projektov:

izdajanje e-potrdil s spletno aplikacijo (2007), prijava vozniškega izpita in izdaja vozniškega dovoljenja (2007), vpeljava elektronske osebne izkaznice (2008), razširitev portala lokane skupnosti z novimi servisi (2007), elektronski cestninski sistem, oprema za nadzor cestnega prometa (2007), e-plačevanje upravnih taks in e-podpisovanje (2007),

Nekateri izmed zgoraj navedenih projektov naj bi bili tudi že v delovanju in začetku implementacije. Letnice zraven povedo kdaj bi naj bili uresničeni. Akcijski načrt nameravajo torej še velikokrat spremeniti in dodati. Vsi sodelujoči v projektih morajo oddajati poročila na tri mesece, tudi v primeru mirovanja projekta. Zgoraj smo že omenili, da nameravajo o novostih obveščati tako v tiskanih kot v elektronskih medijih. Pa počakajmo.

                                                            6 Povzeto po: Ministrstvo za javno uparavo, 2009.

24  

5.4 Dosežki na področju e-uprave v RS Dosežke na področju e-uprave v RS si bomo ogledali s pomočjo: Uprava na spletu: elektronski dostop do javnih storitev ( Vlada Republike Slovenije 2003).

5.4.1 Javne informacije na spletu Pri dostopu do informacij javnega značaja in njihovi tudi komercialni izrabi ter s tem tudi približanju ciljnim skupinam uporabnikov bo bistveno prispevalo izvajanje Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Osnovne javne informacije v Sloveniji so na spletu že dostopne, vključno z zakonodajnimi, upravnimi, kulturnimi, okoljskimi in prometnimi informacijami. Vendar mnoge od njih še vedno niso dostopne na uporabniku prijazen način. Spremljanje slovenske zakonodaje in spremljanje sej državnega zbora je javnostim omogočeno preko spletnih strani Državnega zbora RS že od leta 1991. Zaposleni v državni upravi uporabljajo svoj informacijski sistem za spremljanje zakonodajnega postopka. Zakone in podzakonske akte objavljajo tudi posamezni organi za svoja področja, medtem ko je proces prilagajanja slovenske zakonodaje evropski dostopen preko spletnih strani Službe Vlade RS za evropske zadeve (SVEZ) oziroma namenske spletne strani http://evropa.gov.si. Nekatere administrativne, kulturne, okoljske in prometne informacije so bile dostopne že pred letom 2001 na spletnih straneh državnih organov. V letu 2001 se je vzpostavil enotni državni portal e-Uprava ( http://e-uprava.gov.si ), ki predstavlja enotno vstopno točko do informacij javne uprave. Trenutno prevladujejo statične vsebine, vendar se že oblikujejo dinamične vsebine, ki omogočajo iskanje, oblikovanje, naročanje, pregledovanje in obdelovanje javno dostopnih informacij. Na podlagi analize spletnih strani organov državne uprave se bodo pripravila priporočila za vsebinske in tehnične standarde. Sočasno se bo skozi različne projektne in stalne aktivnosti spodbujal prenos informacij in storitev na internet. Dejavnosti za razvoj in vzdrževanje zakonodajnih, upravnih, kulturnih, okoljskih in prometnih informacij ter storitev se nadaljujejo v okviru pristojnosti posameznih resornih organov. Projekte upravlja in usmerja Programski svet programa projektov e-Uprave, s projekti pa se seznanja in jih potrjuje Komisija za informatiko v javni upravi, ki v skladu z ustrezno uredbo skrbi tudi za enoten pristop pri zagotavljanju skupnih informacijskih rešitev.

5.4.2 Elektronski dostop do storitev javne uprave Elektronski dostop do osnovnih storitev javne uprave RS, ki jih sicer državljani opravljajo na primer na okencih Upravnih enot, je omogočen le v redkih primerih in to z uporabo enotnega državnega portala, ki mora prerasti v kakovosten kontaktni center. Implementacija tovrstnih storitev na elektronski način je prešla iz faze strateškega planiranja, analize in načrtovanja ter se nahaja v fazi implementacije na različnih segmentih poslovanja javne uprave. Organi javne uprave nudijo na spletnih straneh predvsem informacije o upravnih in administrativnih postopkih, v nekaterih primerih pa tudi elektronske obrazce. V okviru Programa projektov e-Uprave se predvideva uvedba

25  

osnovnih storitev javne uprave do konca leta 2004, storitve pa so podrobneje razčlenjene in razvrščene po prioriteti v Akcijskem načrtu e-uprava, ki ga je pripravil CVI. Za splošen dostop do storitev javne uprave bo treba zagotoviti predvsem večje število kvalitetnih digitalnih vsebin, zato bodo akcije usmerjene tudi v promoviranje elektronskega poslovanja v okviru splošnih prizadevanj za modernizacijo javne uprave.

5.4.3 Programska oprema z odprtim kodom v javnem sektorju V javnem sektorju se programska oprema z odprtim kodom uporablja le na omejenih področjih (predvsem na področju pomožnih namenskih strežnikov kot so požarni zidovi, poštni posredovalni strežniki, strežniki za shranjevanje podatkov ipd). V javnem sektorju se večinoma uporablja preizkušena programska oprema, ki upošteva standard in priporočila CVI. Trenutne smernice pri uvajanju nove programske opreme v javnem sektorju vključujejo združljivost, nadgradljivost, zanesljivost, varnost, stabilnost in odprtost. Pred začetkom širšega uvajanja programske opreme z odprtim kodom tudi na delovnih postajah se bodo izvedle potrebne analize primernosti opreme in izmenjale izkušnje z javnimi upravami drugih držav. Po potrebi se bo izdelal načrt uvajanja.

5.4.4 Elektronski podpisi v javni upravi Na enotnem državnem informacijskem portalu (Ministrstvo za javno upravo 2006b) lahko najdemo elektronski naslov za overitelja digitalnih potrdil na Centru vlade za informatiko, SIGOV-CA in SIGEN-CA, ki izdaja digitalna potrdila, za katera velja najvišja stopnja varovanja in načela t.i. močne enkripcije ter deluje skladno z določbami ZEPEP in Uredbo o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje ter Politiko delovanja in Metodologijo upravljanja digitalnih potrdil. Izdajata se dve skupini digitalnih potrdil: osebna in spletna digitalna potrdila. Uporaba digitalnih potrdil je trenutno možna v sistemu elektronske pošte, pri zaščiti datotek na delovnih postajah ter pri nekaterih zaščitenih podatkovnih zbirkah in storitvah. V ta namen se uvaja uporaba digitalnih potrdil na Upravne enote. V prihodnosti je treba podpreti osnovne elektronske storitve za posameznike in podjetja z elektronskim podpisom, razširiti uporabo elektronskega podpisa znotraj javne uprave, razširiti nabor storitev na podlagi infrastrukture overitelja SIGOV-CA in SIGEN-CA, zagotoviti povezanost z drugimi overitelji, zagotoviti nemoteno delovanje centralnega vozlišča in nemoteno upravljanje digitalnih potrdil in uporabo varnega, zmogljivega in zanesljivega telekomunikacijskega omrežja HKOM. Nadaljuje se uvajanje uporabe digitalnih potrdil na Upravne enote in razvoj digitalnih vsebin po načelih varnega elektronskega poslovanja.

5.4.5 Elektronski trg za javna naročila Področje javnega naročanja v Sloveniji ureja novi Zakon o javnih naročilih iz leta 2000 (ZJN-1), ki je usklajen z direktivami Evropske unije. ZJN-1 in ZEPEP na področju javnega naročanja tako odpirata nove možnosti za elektronsko naročanje. Izveden je bil tudi postopek informatizacije določenih segmentov javnega naročanja v skladu z aktualno

26  

zakonodajo. Z uveljavitvijo digitalnih potrdil in razvojem primerne informacijske podpore bo omogočeno tudi elektronsko naročanje. Osnovo za akcijski načrt na področju javnih naročil predstavlja SEP2004, ki predvideva uvedbo elektronskega naročanja v javni upravi do leta 2004. V ta namen bo potrebna sprememba zakonodaje, prilagoditev in razvoj informacijskih sistemov in infrastrukture. Prav tako bo treba poenotiti elektronske obrazce razpisne dokumentacije, prilagoditi obstoječi sistem pisarniškega poslovanja in projektnega vodenja, vzpostaviti sistem digitalnih oglasnih desk, razviti informacijski sistem Urada za javna naročila.

5.5 Stanje slovenske e-uprave7

Slovenska e-javna uprava dohiteva najrazvitejše članice EU8

Slovenija na področju e-storitev javne uprave trenutno zaostaja za povprečjem držav Evropske unije , predvsem pri elektronskih storitvah, ki zajemajo gospodarske subjekte podjetja. Pri e-storitvah za državljane pa se slovenska javna uprava že lahko kosa z državami, kot so Nemčija, Belgija, Nizozemska in Švica, je na današnji predstavitvi 10. posveta informatikov v javni upravi, ki bo od 22. do 24. septembra v Portorožu, povedal v.d. direktorja centra vlade za informatiko (CVI) Marin Silič. Na področju e-storitev za podjetja pa bo Slovenija naredila pomemben korak že letos, saj se bo po Siličevih besedah sredi novembra intenzivno začel uresničevati projekt e-davčnega poslovanja.

"Mislim, da bo Slovenija že s 1. majem precej pripravljena na svoj vstop v EU in da bomo takrat dejansko že ne samo v povprečju, ampak bomo v določenem segmentu celo nekoliko boljši," je pojasnil Silič. Obenem je poudaril, da morajo biti e-storitve javne uprave čim bolj enostavne in varne za uporabo, sicer jih državljani ne bodo sprejeli v širšem obsegu. Prav zato je treba vsako storitev temeljito preizkusiti, četudi to prestavi njeno uvedbo za nekaj mesecev.

Državljani se sicer o sami uporabi e-storitev in novostih v zvezi s tem lahko seznanijo na portalu e-uprava, pri čemer je Silič pojasnil, da državljani lahko uporabljajo obstoječe in prihajajoče e-storitve brez kakršnegakoli dodatnega izobraževanja, saj so in bodo enostavne, pa tudi uporabne, saj bodo skrajšale oziroma "digitalizirale" marsikateri upravni postopek. Trenutno je v Sloveniji izdanih okrog 100.000 digitalnih potrdil, ki so potrebna za uporabo e-storitev in jih izdajajo na CVI (sigov-ca in sigen-ca), Pošti Slovenije ter v NLB in Halcomu . Če se ob tem upošteva tudi vse večjo uporabo interneta v slovenskih gospodinjstvih, potem lahko govorimo o možnostih za širšo uporabo e-storitev, meni Silič.

V okviru akcijskega načrta e-uprave, ki zajema preko 200 e-storitev, se bo 15. novembra začela uporabljati prva e-storitev na področju davkov - e-DDV, ki mu bo že v prvih mesecih prihodnje leto sledila tudi e-dohodnina, je dejal Silič. Sredi oktobra naj bi zaživel nov portal e-uprava, ki bo usmerjen k posameznim ciljnim skupinam in bo nudil tudi podporo ljudem s posebnimi potrebami. Zasnovan bo na odprti kodi, skupaj z njim pa naj

                                                            7 Povzeto po: Ministrstvo za javno upravo, 2006d. 8 Redakcija Financ, 2003.

27  

bi bil uveden tudi projekt e-zaposlitve. V bližnji prihodnosti naj bi prav tako zaživeli projekt ureditve hrambe e-gradiva, vodnik o splošnem poteku upravnih postopkov ter vodnik s praktičnimi navodili o podatkih in informacijah v javni upravi, poseben interaktivni portal za otroke in mladino od 5. do 16. leta, projekti v podporo elektronskim upravnim postopkom ipd.

Za rešitve na področju e-poslovanja oziroma e-uprave, ki so v Sloveniji že v uporabi, se po Siličevih besedah zanimajo tudi v tujini, zato bi jih lahko ponudili širšemu okolju. Slovenijo so v ta namen obiskale študijske skupine iz držav bivše na območju nekdanje Jugoslavije, pa tudi iz zahodnoevropskih držav - nazadnje je bila na obisku delegacija iz Walesa. Med rešitvami, ki bi jih Slovenci lahko ponudili tujini, so informacijska podpora zakonodajnemu postopku, ravnanju z dokumentarnim gradivom in odločanju, zagotavljanje informacij javnega značaja, e-carinsko poslovanje, elektronsko davčno poslovanje ipd. Za slovenske rešitve se po Siličevih besedah najbolj zanimajo v na območju nekdanje Jugoslavije, zlasti v SČG, v Bolgariji, Romuniji in na Češkem.

Glavni cilj letošnjega posveta, je še pojasnil Silič, bo ugotoviti, kako daleč je trenutno Slovenija pri uresničevanju cilja, po katerem naj bi do konca leta 2004 državljani in gospodarski subjekti imeli elektronski dostop do večine storitev javne uprave. V skladu z ugotovitvami bo javna uprava lahko tudi spremenila svoje prioritete, tako da bi lahko uresničila tudi tiste projekte, pri katerih zaostaja. V pripravi pa je že tudi nova strategija, ki bo opredelila nadaljnje smernice razvoja do leta 2006, poroča STA.

Slovenija ima državni portal e-uprave (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/portal.euprava), ki ponuja širok spekter informacij in storitev na spletu. Ločene so storitve in informacije za državljane, pravne osebe in zaposlene v javni upravi. Ponuja 17 sklopov življenjskih dogodkov za državljane (družina in otroci, smrt in žalovanje, itd.) in 4 sklope za pravne osebe (samostojni podjetniki, delujoče pravne osebe, itd.). Ločeno v javni upravi deluje še 9 informacijskih in storitvenih portalov. Za večino elektronskih storitev s spletnim vpogledom pa tudi za oddajo vlog mora uporabnik imeti digitalno potrdilo. To lahko pridobi na Ministrstvu za javno upravo, Novi Ljubljanski banki d.d., Pošti Slovenije ali podjetju Halcom.

5.5.1 Elektronske storitve za državljane Državni portal e-uprava, ki podpira 16 življenjskih dogodkov za državljane in pet življenjskih dogodkov za poslovne subjekte, ter še devet večjih informacijskih in storitvenih portalov. Med njimi bo v prihodnje treba zagotoviti ustrezno koordinacijo vsebin, povezovanje in poenotenje.

Delujoče elektronske storitve s spletnimi vpogledi za državljane so: zemljiška knjiga, vpogled v lastne osebne podatke na podlagi osebnega digitalnega potrdila, zemljiški kataster, kataster stavb, RPE, sodni register, informacijski servis podatkov (ISPO), informacije javnega značaja, Klasje, interaktivni atlas, register predpisov.

28  

V obdobju do leta 2006 se je izvedla informatizacija matičnih knjig – matični register, prenovljen pa je bil tudi register stalnega prebivalstva. Oba dosežka sta dobra osnova za nadaljnje storitve.

Med elektronske storitve za državljane sodi poleg e-davkov za fizične osebe tudi 36 e-storitev, ki se opravljajo po centralnem informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje (CIS).

Na spletnem portalu Elektronske storitve javne uprave (http://euprava. gov.si/storitve/vstop.esju) lahko uporabnik z uporabo digitalnega potrdila odda številne elektronske vloge (npr. podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja vozila). Na portalu e-Davki (http://edavki.durs.si/) lahko fizične osebe oddajo različne davčne obrazce (npr. Ugovor zoper informativni izračun dohodnine). Na državnem portalu e-uprave pa kot pomembnejše storitve izpostavljajo e-demokracijo (sodelovanje državljanov pri oblikovanju predpisov) in e-zaposlitve (namenjeno iskalcem in ponudnikom delovnih mest). Uporabnikom je na voljo virtualna davčna svetovalka VIDA, ki odgovarja na vprašanja s področja odmere dohodnine. Naj omenimo, da je DURS državljanom za dohodninsko napoved v letu 2007-2009 že poslal pred izpolnjene obrazce, tako je imel z davčno administracijo opravka le tisti, ki se s podatki ni strinjal. Elektronska vloga za oddajo dohodninske napovedi v Sloveniji ni več potrebna (Ministrstvo za javno upravo, 2006).

5.5.2 Elektronske storitve za poslovne subjekte Na voljo so naslednje elektronske storitve za poslovne subjekte: zemljiška knjiga, zemljiški kataster, kataster stavb, RPE, evidenca trga nepremičnin, sodni register, e-carina, interaktivni atlas, register predpisov, e-davki za poslovne subjekte, e-letna poročila AJPES, e-zaposlitve za poslovne subjekte, elektronske storitve za notarje, 13 e-vlog, ki se opravljajo po centralnem informacijskem sistemu za njihov sprejem, vročanje in obveščanje. Posebno odmeven je projekt e-VEM, ki je s svojimi storitvami v sredini leta 2005 omogočil registracijo samostojnega podjetnika posameznika na enem mestu. Prvim rezultatom so sledile nekatere izpopolnitve e-VEM, dodatne pa so predvidene tudi za prihodnje obdobje (Ministrstvo za javno upravo, 2006).

29  

6 ELEKTRONSKA EVROPA Elektronska Evropa je politična pobuda, s katero naj bi v Evropski zvezi prihodnjim generacijam v celoti zagotovili koristi, izvirajoče iz sprememb, ki jih prinaša informacijska družba. Te spremembe, najpomembnejše po industrijski revoluciji, so dolgoročne in globalne. Niso zgolj tehnološke, vplivale bodo na vsakogar in povsod. Ker zbližujejo skupnosti tako podeželske kot mestne, ustvarjajo blagostanje in porazdeljujejo znanje, imajo ogromen potencial, da obogatijo življenja vsakogar. Namen elektronske Evrope je pospešiti pozitivno spremembo v Evropski zvezi in zagotoviti, da bo ta sprememba v smeri informacijske družbe povezovalna in ne ločevalna, da bo integrativna in ne fragmentarna, da bo priložnost in ne grožnja. Eden poglavitnih izzivov informacijske družbe pa je razviti spretnosti in znanja, ki so potrebna za učinkovito uporabo informacij. Upravljanje tega preoblikovanja je za Evropo osrednji gospodarski in družbeni izziv, saj elektronska Evropa v bistvu hoče prinesti koristi informacijske družbe na doseg vsem Evropejcem. Cilj pobude elektronska Evropa je ambiciozen. Njen namen je, vsakogar v Evropi - vsakega državljana, vsako šolo, vsako podjetje kakor hitro je mogoče pripeljati na “on line”. Dostopnost in uporaba Interneta bodisi preko računalnika, mobilnega telefona ali ustreznega vmesnika, ki je priklopljen na televizor (TV set-top box) mora postati vsakdanjost. Da bi to dosegla se mora Evropa lotiti svojih slabosti in izkoristiti svoje prednosti. Saj imamo v Evropi še vedno na splošno drag internet, ki pa je še tudi nezanesljiv in počasen. Evropska populacija je kljub velikim naporom premalo digitalno izobražena v “online” smeri. Naslednja ovira je javni sektor, ki ne igra dovolj dejavne vloge pri razvoju in uvajanju aplikacij in storitev. Čuti pa se tudi pomanjkanje dovolj dinamične, podjetniške in storitveno usmerjene kulture. Zato v Evropi potekajo različne prednostne akcije, ki se lotevajo teh ovir. Te akcije pa so:

voditi evropsko mladino v digitalno ero (European youth into digital age), cenejši dostop do interneta (Cheaper Internet access), pospeševanje elektronske trgovine (Accelerating E-commerce), hitri internet za raziskovalce in študente (Fast Internet for researches and students), pametne kartice za varen elektronski dostop (Smart cards for secure electronic

access), tvegani kapital za tehnična mala in srednja podjetja visoke tehnologije (Risk capital

for high-tech SMEs), udeležba invalidnih pri elektronskem poslovanju (e-Participation for the disabled), zdravstveno varstvo “online” (Healthcare online), inteligentni transport (Inteligent transport), uprava “online” (Government online).

Vsaka akcija ima cilj, na katerega je osredotočena in ga je treba doseči. Prizadevanje, da se dosežejo vsi ti cilji, je razširjeno tudi na povezane države in ne samo članice Evropske skupnosti.

30  

Elektronsko opravljanje upravnih postopkov: Evropska komisija spodbuja čezmejne storitve s sodobno tehnologijo9 Evropska komisija bo sofinancirala projekt, ki ga vodijo Avstrija, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Nizozemska in Poljska ter bo pomagal izboljšati spletne storitve javnih uprav za sektor storitev. Do konca leta 2009 bodo v vsaki državi članici EU vzpostavljene enotne kontaktne točke, kjer bodo podjetja upravne postopke lahko opravljala elektronsko. Pilotni projekt bo na primer omogočil, da bo lahko belgijski ponudnik storitev vse formalnosti, ki so potrebne za odprtje kavarne na Nizozemskem, opravil prek spleta, hkrati pa si bo še naprej prizadeval za izboljšanje kakovosti elektronskih postopkov. V treh letih se bo za pilotni projekt namenilo več kot 14 milijonov EUR, polovico teh sredstev bo prispeval program za konkurenčnost in inovativnost EU. „Naložbe v najnovejše informacijske tehnologije so pravi način za spodbujanje sodelovanja med javnimi upravami, podjetjem pa lajšajo dostop do trgov v drugih državah članicah,“ je dejala Viviane Reding, komisarka za informacijsko družbo in medije. „Zagotavljanje spletnih storitev brez birokratskih ovir bo evropskim podjetjem omogočilo, da se razširijo na nove trge, kar bo spodbudilo trgovino znotraj EU. Rezultat pa bosta večja rast in več delovnih mest na notranjem trgu.“ Storitve so glavna gonilna sila rasti in delovnih mest v Evropi, saj predstavljajo 70 % BDP EU. V zadnjih letih so bile vir 95 % vseh novo ustvarjenih delovnih mest. Medtem ko se z blagom v EU že prosto trguje, notranji trg za storitve še ni razvil vseh svojih možnosti. Zaradi pravnih in upravnih ovir imajo ponudniki storitev še vedno težave pri svojem uveljavljanju v drugih državah ali čezmejnem trgovanju. Pilotni projekt, ki ga je začela Evropska komisija v sodelovanju z Avstrijo, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Italijo, Nizozemsko in Poljsko, bo razvil nove tehnične rešitve za izboljšanje kakovosti elektronskih čezmejnih storitev, ki jih zagotavljajo javne uprave. Kontaktne točke, kjer lahko podjetja vse postopke in formalnosti opravijo na enem mestu, bodo v vseh državah članicah vzpostavljene do konca leta 2009. Na podlagi tega naj bi pilotni projekt zagotovil, da bodo različni pristopi, ki se uporabljajo v državah EU, združljivi. Spodbudil bo uporabo elektronskih storitev in razvoj skupnih zahtev, določil skupne standarde za varne transakcije po vsej EU ter temeljil na najboljših praksah, odprtih specifikacijah in uporabniku prijaznih rešitvah. Pilotni projekt, imenovan „Simple Procedures Online for Cross-border Services“ (SPOCS), je obsežen pilotni projekt, ki ga sofinancira Podporni program za politiko informacijskih in komunikacijskih tehnologij Evropske komisije, njegov cilj pa je spodbujati inovacije in konkurenčnost z bolj razširjeno in najboljšo uporabo komunikacijskih tehnologij s strani državljanov, podjetij in vlad. Ta program je del programa za konkurenčnost in inovativnost EU, ki je namenjen spodbujanju konkurenčnosti evropskih podjetij in za katerega je v obdobju 2007–2013 namenjenih več kot 3,6 milijarde EUR sredstev ( IP/05/391 ). V skladu z Direktivo EU o storitvah morajo do konca leta 2009 vse države članice EU vzpostaviti enotne kontaktne točke, pri katerih lahko ponudniki storitev brez težav

                                                            9 Povzeto po: Europa, 2009. 

31  

elektronsko pridobijo vse potrebne informacije in opravijo vse potrebne postopke ter jim se pri tem ni treba obračati na številne upravne ali strokovne organe. Obsežne pilotne projekte vodijo sodelujoče države in se osredotočajo na iskanje rešitev za čezmejne storitve na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki temeljijo na tehnologiji. Njihov namen je poiskati enotne specifikacije, ki se morajo še naprej razvijati in razširjati, kar omogoča lažjo komunikacijo in interakcijo med različnimi nacionalnimi rešitvami, zaradi česar lahko državljani in podjetja izkoriščajo vse prednosti enotnega trga. Slovenske čezmejne storitve eUprave 10 Podjetje Genis je na konferenci „eID and Public Registers“, ki sta jo organizirala češko Ministrstvo za notranje zadeve in Evropska komisija, predstavil inovativne projekte čezmejnega sodelovanja in storitev eUprave. Gre za projekte PanEU, ECRN in RISER, ki sledijo zadnjim direktivam Evropske unije na področju interoperabilnega povezovanja evropskih javnih uprav. Omenjena konferenca je bila kot eden najpomembnejših dogodkov v času češkega predsedovanja Evropskemu svetu namenjena povezovanju deležnikov iz vse Evrope, vključenih v razvoj ter povezovanje rešitev in storitev na področju elektronske identifikacije in javnih registrov. Dogodka se je udeležilo približno 2.000 udeležencev in 100 razstavljavcev programskih izdelkov, rešitev in storitev za javno upravo. Interoperabilno povezovanje javnih registrov pospešuje izgradnjo evropske informacijske družbe. Evropska unija spodbuja to povezovanje predvsem zaradi vse večjih migracij prebivalstva ter zaradi želje po izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev. „V Sloveniji smo na primer s storitvijo PanEU državljanom Evropske Unije omogočili pridobitev stalnega prebivališča ter ustanovitev podjetja prek spleta,“ je pojasnil Stane Štefančič. “Projekti, kot sta ECRN in RISER, bodo izredno poenostavili in pohitrili medsebojno obveščanje javnih uprav o različnih dogodkih in spremembah podatkov evropskih prebivalcev ne glede na to, kje v EU se bodo zgodili.“ Interoperabilno povezovanje omogoča izdelavo naprednih storitev javne uprave, ki zmanjšujejo potrebe po obiskovanju uradov. Tako prebivalcem poenostavljajo življenje bodisi v primeru, ko živijo izven matične države in potrebujejo določene izpise, na primer rojstni list, bodisi pri izvajanju običajnih postopkov, na primer pri prijavi rojstva otroka ali pridobitvi potnega lista. Slovenija je ena vodilnih evropskih držav na področju uvajanja interoperabilnosti in je po zadnjem merjenju razvitosti storitev eUprave na drugem mestu v Evropski Uniji. K temu izjemnemu dosežku so bistveno pripomogli elektronski državni registri, na primer Centralni register prebivalstva, Matični register ter Register stalnega prebivalstva, ki so jih izdelali v Genisu. “Slovenska javna uprava je z uporabo Genisovih informacijskih sistemov vzpostavila elektronsko poslovanje, ki omogoča poenostavitev postopkov oziroma odpravo administrativnih ovir,“ je še povedal Štefančič. Genis na področju povezovanja državnih registrov sodeluje v obeh ključnih evropskih projektih, to sta ECRN, ki je namenjen povezovanju matičnih registrov, ter RISER, ki je namenjen izmenjavi podatkov o stalnem prebivališču.

                                                            10 Povzeto po: Moj mikro, 2009.

32  

7 PRIMERJAVA SLOVENIJA – EU V nadaljevanju si bomo ogledali najprej stanje e-poslovanja javne uprave v Sloveniji, nato nasploh e-poslovanje javne uprave Slovenije v primerjavi z Evropsko unijo. Tako bomo naredili primerjavo e-poslovanja javne uprave v Sloveniji in izbrani državi Nemčiji in argumentirali rezultate.

7.1 Republika Slovenija Republika Slovenija ima 2.002.967 prebivalcev (Večer na spletu, 2009), od tega je 38 % uporabnikov interneta (RIS 2009). Svetovno prebivalstvo šteje 6,8 milijarde ljudi, po demografskih projekcijah pa bo leta 2050 na svetu 9,1 milijarde ljudi, so zapisali na Statističnem uradu. V državah članicah EU je skoraj 500 milijonov prebivalcev, po projekcijah Eurostat pa bo leta 2050 tu živelo 506 milijonov ljudi. Slovenija ima danes dobra dva milijona prebivalcev, po napovedih pa jih bo leta 2050 imela 1,88 milijona.

7.1.1 Razvoj elektronskega poslovanja javne uprave v Sloveniji

V obdobju 2001 do 2006 je slovenska javna uprava doživela številne organizacijske spremembe. Vzporedno in skladno z njimi, pa tudi možnostmi se je razvijala e-uprava, ki so jo v tem obdobju zaznamovali strateški in programski dokumenti, kakršni so: SEP-2004, Strategija elektronskega poslovanja v lokalni samoupravi, Strategija Slovenije v informacijski družbi in drugi. Do leta 2006 so bili doseženi številni uspehi, hkrati pa so se vsi udeleženi srečevali z novimi izzivi in tudi neuspehi pri projektih e-uprave. Kritično ovrednotenje, skupek vseh izkušenj in pridobljenega znanja predstavlja zagon za novo obdobje strategije SEP-2010.

Vlada RS je na seji 25. januarja 2007 sprejela Akcijski načrt e-uprave do leta 2010. Načrt je najpomembnejši mehanizem za urejeno izvajanje strategije SEP-2010, ki je bila sprejeta 20. aprila 2006 na seji Vlade RS. Glavni namen akcijskega načrta je izvajanje SEP-2010 in spremljanje uresničevanja e-uprave v Sloveniji. Akcijski načrt podrobno predstavlja cilje, vse projekte in e-storitve e-uprave, ki izhajajo iz strategije. Hkrati podaja trenutno stanje projektov in e-storitev, dobre prakse ter informacije o napredku e-uprave v Sloveniji in v primerjavi z EU. V državah članicah EU se že od sprejetja akcijskega načrta eEurope 2002 spremlja razvitost e-uprav. Države so se med seboj primerjale po stopnji razvitosti e-storitev za prebivalce (G2C) in za poslovne subjekte (G2B) ter po stopnji uporabe teh storitev. Za merjenje je bila določena metodologija (»eGovernment indicators for benchmarking eEurope« ), ki je še sedaj v uporabi, trenutno pa se pripravlja nova. V obdobju Akcijskega

33  

načrta do leta 2010 se bo razvitost e-uprave predvidoma merila preko e-storitev za državljane in poslovne subjekte z novimi metodologijami. Zato bo treba ustrezno spremeniti in prilagoditi tako kazalnike, kot tudi samo metodologijo spremljanja razvoja e-uprave. Metodologija se trenutno sprejema in dopolnjuje na ravni EU. Akcijski načrt bo ob naslednji periodi merjenja upošteval novo metodologijo, v kolikor bo že na voljo. Za zagotavljanje te preglednosti in sledljivosti so uporabljeni ustrezni postopki, organizacijske rešitve, orodja, informacijske rešitve in metodologije. Ravno ti so bistvo celotnega akcijskega načrta, saj tvorijo sistem, ki omogoča pogoje za pospešeni razvoj e-poslovanja v upravi, sprotno odpravljanje ovir, ki nastajajo pri razvoju novih e-storitev, omogočajo Koordinacijo za boljšo javno upravo, tekoče spremljanje doseženega na osnovi evropsko in svetovno primerljivih kazalnikov ter po potrebi ustrezno ukrepanje. Dodatni namen akcijskega načrta je spodbuditi razvoj e-storitev, ki so potrebne in so do sedaj zaostajale, ki temeljijo na skupnih pobudah EU, ki so grajene na enotni arhitekturi in z enotnimi standardi in tistih e-storitev za notranje poslovanje uprave. Na področju e-demokracije so vzpostavili naslednji cilj, vključiti najširši krog uporabnikov v procese odločanja. Zadovoljni uporabniki so ključ do uspešne e-uprave, zato je treba izvajati redna merjenja zadovoljstva uporabnikov z elektronskimi storitvami javne uprave. Uporabnike elektronskih storitev lahko delimo v tri skupine: G2C, G2B in G2G. Zadovoljstvo uporabnikov elektronskih storitev je moč doseči predvsem z zagotavljanjem ustrezne skupne infrastrukture e-uprave, s pomočjo katere bodo organi javne uprave svojim uporabnikom lahko ponudili preproste, hitre in poceni elektronske storitve, dostopne 24 ur dnevno, kadarkoli in kjerkoli. Med uporabnike G2B in G2C štejemo poslovne subjekte in državljane, ki uporabljajo storitve javne uprave. V okviru merila se bo spremljalo zadovoljstvo teh uporabnikov s storitvami elektronskega poslovanja javne uprave. Na podlagi njihovih odzivov bo mogoče še dodatno izboljšati storitve javne uprave, kot tudi horizontalne funkcije. Pomembni uporabniki storitev elektronskega poslovanja javne uprave so tudi zaposleni v javni upravi (G2G), zato je treba spremljati tudi zadovoljstvo teh uporabnikov z elektronskih storitev javne uprave. V okviru merila se bo merilo zadovoljstvo uporabnikov v posameznem organu javne uprave s t. i. skupnimi storitvami, kot so npr. izmenjava podatkov, racionalizacija poslovanja, prijazne rešitve za neposredne delavce posameznih organov, ki delajo z aplikacijo. S tem se zagotovi možnost pridobitve konkretnih predlogov o izboljšanju medsebojnega sodelovanja ter poslovanja določenega organa. Organi bodo lahko ocenjevali in podajali predloge tudi za druge organe, s čimer se bo izboljšalo tudi poslovanje znotraj organov. Na podlagi njihovih odzivov bo možno še dodatno izboljšati in zagotoviti racionalnejše delo znotraj javne uprave, kar se bo odražalo tudi v njenih storitvah za državljane in poslovne subjekte (MJU 2009). V javni upravi je mogoče zaznati nesorazmeren razvoj elektronskega poslovanja. Medtem ko je bil na nekaterih področjih pri razvoju elektronskih storitev dosežen velik napredek je na drugih področjih še veliko priložnosti za razvoj in izboljšanje uporabe.

34  

V državni upravi in širše v javni upravi že dlje zaznavamo nesorazmerni razvoj elektronskega poslovanja in razvoj elektronskih storitev na splošno. Z definicijo mehanizmov horizontalnih povezav uradnih evidenc in uvedbe različnih interoperabilnostnih projektov ter uporabe dobre prakse s področja e-uprave, lahko tovrstni razvoj pomembno pohitrimo. Predvsem bo to pomembno na področju e-sociale, e-pravosodja in e-zdravja, kjer lahko dobra praksa e-uprave pomembno prispeva k hitrejšemu in enakomernejšemu razvoju. Z uporabo skupnih gradnikov in skupno informacijsko komunikacijsko infrastrukturo ter posameznih elementov e-storitev, s prenosom znanja in delitve dobrih praks, uspešnega načrtovanja e-storitev, horizontalne koordinacije ter nadzora izvedbe (izkušnje pri vodenju projektne koordinacije e-uprave, metodološke osnove in e-orodja za spremljanje izvedbe projektov), vidimo veliko priložnost za usklajeni in še vedno hitri razvoj e-storitev tudi na omenjenih področjih (MJU 2009). Z dosego ciljev, zastavljenih v SEP-2010, bo Slovenija prehitela povprečje razvoja e-uprav v državah EU. Zaenkrat nudi Slovenija svojim državljanom malo manj storitev kot je povprečno stanje v EU, predvsem pa zaostaja pri ponudbi storitev za gospodarstvo. Temeljna delovna področja11 Poslanstvo Ministrstva za javno upravo je: zagotoviti prijazno in učinkovito javno upravo, prijazno do uporabnikov, ki jim je javna uprava namenjena, in do javnih uslužbencev, ki so njeni nosilci. Prijazno javno upravo pa moramo vsi skupaj doseči s čim bolj učinkovito uporabo človeških, finančnih in materialnih virov ter znanja v javni upravi. Slovenska javna uprava spoštuje načela zakonitosti in pravne varnosti, politične nevtralnosti in strokovne samostojnosti, odprtosti in usmerjenosti k uporabniku, strokovnosti in kakovosti, skladnosti, racionalnosti in učinkovitosti. Cilj ministrstva je, doseči zadovoljstvo uporabnikov in javnih uslužbencev in zagotoviti takšno javno upravo, ki bo ne samo primerljiva z javnimi upravami drugih držav članic EU, temveč bo glede napredne organizacije, zadovoljstva uporabnikov in javnofinančnih učinkov sodila k najboljšim med njimi. Delovna področja Ministrstvo za javno upravo opravlja naloge na naslednjih področjih: organizacija javne uprave in kadri; sistem plač v javnem sektorju; e-uprava in upravni procesi; investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave in koordinacija in usmerjanje upravnih enot. Posebno pozornost pa na vseh teh področjih namenjajo: strateškemu razvoju, analitiki in kakovosti v javni upravi, odnosom z javnostmi in promociji novih rešitev in mednarodnim odnosom. Organizacija javne uprave in kadri

                                                            11 Povzeto po: Ministrstvo za javno upravo, 2008.

35  

Slovenija ima zgrajen sistem javne uprave in javnih uslužbencev, ki temelji na veljavni zakonodaji. Reforma slovenske javne uprave, sistemsko vodena od leta 1996, je usmerjena v nadgradnjo obstoječega sistema. Bistvo reformnih procesov je v izboljšanju delovanja slovenske javne uprave v smislu večje strokovnosti, politične nevtralnosti, transparentnosti, učinkovitosti in usmerjenosti k uporabnikom javnih storitev. Eden od pomembnih elementov reforme državne uprave je tudi področje upravljanja kadrovskih virov v smislu zavestnega, načrtnega, sistematičnega in racionalnega ravnanja z ljudmi pri delu. Podlaga za aktivno izvajanje je Zakon o javnih uslužbencih, s katerim se v javni upravi vzpostavlja uslužbenski sistem, ki temelji na izbiri po merilih strokovne usposobljenosti in spodbujanju nadpovprečne delovne uspešnosti. Bistvene naloge na področju organizacije in kadrov so:

sistem, organiziranost in delovanje javne uprave, razvoj in izvajanje sistema javnih uslužbencev ter inšpekcijski nadzor nad

izvajanjem sistema javnih uslužbencev, upravljanje kadrovskih virov s poudarkom na razvoju novih načinov in pristopov, priprava in usklajevanje kadrovskih načrtov v organih državne uprave in osebah

javnega prava iz 22.člena ZJU, pregled in priprava strokovnih mnenj o predlogih aktov o notranji organizaciji in

sistemizaciji organov državne uprave, opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih nalog za podkomisijo za

štipendiranje ter organizacija in izvajanje štipendiranja vladnih štipendistov, izgradnja upravnega kadrovskega informacijskega sistema za podporo upravljanja

kadrovskih virov, vodenje centralne kadrovske evidence, opravlja strokovne, tehnične in administrativne naloge za Uradniški svet, opravljanje strokovnih nalog, priprava gradiv ter vodenje postopkov iz pristojnosti

Komisije Vlade Republike Slovenije za pritožbe iz delovnih razmerij, priprava, organizacija in izvedba programov strokovnega usposabljanja in

izpopolnjevanja za delo v upravi in opravo strokovnih izpitov. E-uprava in upravni procesi Direktorat, pristojen za e-upravo in upravne procese, v okviru ministrstva opravlja naloge na naslednjih področjih:

prenova procesov in pospešen razvoj e-uprave s ciljem približevanja storitev državljanom in gospodarstvu,

izboljševanje elektronske podpore odnosom med subjekti v javni upravi in zunaj nje z uporabo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije,

zagotavljanje povezljivosti registrov in integracija podatkovnih virov z informacijsko podporo procesom,

spremljanje svetovnega razvoja informacijske infrastrukture in priprava usmeritev in standardov z njegovega področja dela,

sodelovanje na področju odprave administrativnih ovir, skrb za izvajanje predpisov, ki urejajo splošni upravni postopek, upravno

poslovanje in dostop do informacij javnega značaja,

36  

upravni nadzor, javna naročila s področja informacijske infrastrukture, sodelovanje z nevladnimi organizacijami.

Koordinacija in usmerjanje upravnih enot Ministrstvo za javno upravo na področju usklajevanja delovanja 58 upravnih enot opravlja naslednje naloge:

naloge, ki zadevajo sistem financiranja upravnih enot in njihovo delovanje, spremljanje priprave predlogov finančnih načrtov upravnih enot in sodelovanje v postopkih usklajevanja proračuna za upravne enote,

sodelovanje v postopku za imenovanje in razrešitev načelnikov upravnih enot in posredovanje predlogov za imenovanje vodij notranjih organizacijskih enot, upravnih enot in višjih upravnih delavcev v upravnih enotah,

izvajanje postopkov v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja za načelnike upravnih enot.

Sektor za javna naročila V okviru pristojnosti na področju javnih naročil Ministrstvo za javno upravo:

vodi in izvaja skupna javna naročila na podlagi sklepa Vlade RS, izvaja javna naročila za druge organe državne uprave na podlagi posebnih

pooblastil, izvaja javna naročila za potrebe ministrstva, razen na področju telekomunikacijske

in informacijske infrastrukture, pripravlja vzorčno razpisno dokumentacijo, pripravlja enotni načrt nabav in gradenj, pripravlja odlok o prodaji stvarnega premoženja, izvaja postopke javnih dražb za odprodajo stvarnega premoženja, sodeluje pri pripravi predpisov s področja javnih naročil.

7.1.2 Portal za poslovanje javne uprave z državljani in pravnimi osebami

Marca leta 2001 je bil vzpostavljen prvi portal e-uprava, razvil ga je Center Vlade RS za informatiko (CVI 2004). V začetku leta 2004 je bil prenovljen – na njem se uporabnik lažje orientira, saj je usmerjen k ciljnim skupinam. Leta 2006 so ga spet prenovili in se osredotočili predvsem na državljanom prijaznejše posredovanje informacij in storitev elektronskega poslovanja uprave z željo po prijazni in učinkoviti javni upravi usmerjeni k njenim uporabnikom. Novosti se kažejo predvsem v novih možnostih e-poslovanja, ki so vidne v povezavi z novim portalom E-storitve. Omogočili so e-oddajo vlog, e-plačevanje, e-vročanje, e-podpisovanje, pretvorbe dokumentov v standardne formate pripravljene za e-arhive, izdajanje e-računov in drugo. Da so v prenovo življenjskih dogodkov oz. storitev javne uprave lahko vključili tudi druge organe javne uprave so popolnoma informacijsko podprli

37  

administracijo življenjskih dogodkov, za katere vsebine so pristojni organi, ter naredili novi register institucij javnega sektorja. Povezali so registre in različne evidence, ki so jim na voljo, tako da državljanom omogočamo točne in hitre informacije ter jim po elektronski poti pomagajo pri izpolnjevanju vlog. Glavna lastnost portala E-uprava še vedno ostaja usmerjenost k ciljnim skupinam uporabnikov, tj. v obliki podportalov za prebivalce in pravne osebe ter podportala, namenjenega informacijam s področja javne uprave in zaposlenim v javni upravi, v prihodnosti pa tudi storitvam za zaposlene v javni upravi (Državni portal RS 2006). Slika 2: Portal e-uprava za državljane

Vir: Državni portal RS, 2009. Informacije, ki nas zanimajo lahko poiščemo tako, da iskano storitev vpišemo v iskalnik ali pa jo poiščemo v katalogu življenjskih dogodkov, ki so: Družina in otroci; Šola, izobraževanje, mladi; Podjetništvo; Graditi in bivati; Kultura, šport, potovanja, humanitarne dejavnosti; Kmetijstvo, okolje, živali; Starejši, pokojnine in upokojitev; Slovenija in tujina; Osebna stanja in dokumenti; Delo in zaposlitev; Promet, vozniki, vozila; Nakupi in osebne finance; Zdravje, invalidi, prehrana, nega; Varnost, reševaje, vojska, orožje; Smrt in žalovanje; Družba, država, pravo. Državni portal e-uprava ponuja svojim uporabnikom novo možnost nudenja pomoči. 24. 06. 2008, je pričela delovati t.i. storitev "halo uprava" in "halo inšpekcija", kjer lahko državljani preko telefona zastavimo vprašanje, povezano s storitvami državne uprave. Številke, na katere lahko pokličemo so:

"halo uprava" 01 5888 588 oz. 031 888 888 "halo inšpekcija" 01 5888 598 oz. 031 888 588

Na teh številkah vam bodo zaposleni v klicnem centru poizkusili na vaše vprašanje odgovoriti takoj, vam posredovati kontaktne podatke organa kamor se morate s svojim vprašanjem obrniti ali pa si bodo vaše vprašanje zapisali in vam odgovor posredovali po elektronski pošti ali po telefonu (Državni portal RS 2008).

38  

Na podportalu e-demokracija je področje spremljanje priprave in sprejemanja predpisov ter sodelovanje pri odpravi administrativnih ovir. Omogočili so ažurno spremljanje in sodelovanje pri pripravi predpisov, hkrati pa omogočili javnosti, da s konkretnimi predlogi, mnenji ali komentarji vpliva na spremembo obstoječe zakonodaje in s tem sodeluje pri odpravi administrativnih ovir. Še vedno lahko kontaktiramo izvoljene predstavnike , dodali pa so nove rubrike, s pomočjo katerih lahko širimo svoje znanje o delovanju uprave, konkretno o demokratičnih procesih, zakonodaji, pravnih pravilih v EU, informacijah javnega značaja, volitvah idr. (Državni portal RS 2008).

Tabela 1: E-storitve za prebivalce republike Slovenije

0 1 2 3 4

C1

C2

C3

C4

C5

C6

C7

C8

C9

C10

C11

C12

STO

RITV

E

STOPNJE E-POSLOVANJA

Najvišja možna stopnja

Slovenija

Osebna vozniška dovoljenja

Potni list

Štipendije

Povrnitev stroškov zdravstva

Družinske doklade

Nadomestila nezaposlenim

Vir: Interoperable Delivery of European eGovernment Services to public Administrations, Businesses and Citizens – IDABC, 2005. Slovenska javna uprava je leta 2005 nudila prebivalcem dve storitvi na najvišji možni stopnji in dve-tri storitev na 1. stopnji. Kar pet storitev je doseglo 3 stopnjo in tri storitve 2 stopnjo, kar je zelo napredovalo od leta 2004. V Sloveniji je vgrajena podpora uporabnikom s posebnimi potrebami. Vzpostavljen je poseben uredniški mehanizem, ki resorjem omogoča samostojno urejanje vsebin z

39  

njihovega delovnega področja. Spletni portal je preveden tudi v angleški, madžarski in italijanski jezik. Poglejmo si še e- storitve za poslovne subjekte v RS.

Tabela 2: E-storitve za poslovne subjekte republike Slovenije

0

1

2

3

4

STO

PNJE

E-P

OSL

OVA

NJA

B1 B2 B3 B4 B5 B6 B7 B8

STORITVE

Najvišja možna stopnja Slovenija

Vir: IDABC, 2005.

Javna uprava RS zagotavlja kar tri storitve na najvišji možni stopnji, eno na . stopnji, na 2 stopnji so tri storitve in na 1 stopnji ena storitev. Tudi na tem področju je javna uprava zelo napredovala glede na predhodna leta. Evropska komisija pohvalila e-upravo v Sloveniji12

Javne storitve v Sloveniji, ki so na voljo preko e-uprave, izrazito presegajo evropsko povprečje.

V letnem poročilu Evropske komisije o digitalnem gospodarstvu i2010 je Slovenija na področju e-uprave pohvaljena. Javne storitve v Sloveniji, ki so na voljo državljanom in podjetjem preko e-uprave, izrazito presegajo evropsko povprečje. Prav tako je nadpovprečen delež državljanov in podjetij, ki te storitve uporabljajo, medtem ko e-trgovanje in e-poslovanje zaostajata za povprečjem EU.

E-uprava v Sloveniji nudi podjetjem tri četrtine javnih storitev, medtem ko je povprečje v EU 67,8 odstotka. Tri četrtine slovenskih podjetij te storitve tudi uporabljajo, druga podjetja v EU pa nekoliko manj. Nadvse uspešna je slovenska e-uprava pri storitvah, ki jih ponuja državljanom. Gre za 58 odstotkov teh storitev, kar Slovenijo uvršča na osmo mesto                                                             12 Ministrstvo za javno upravo, 2007.

40  

med 25 EU držav, kjer je povprečje 37 odstotkov. Po poročilu Evropske komisije 30,5 odstotka Slovencev storitve e-uprave tudi uporablja, medtem ko Evropejci na splošno nekoliko manj kot v četrtini primerov. V povprečju EU je Slovenija na področju zaposlovanja in informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT).

Pri e-poslovanju je po poročilu Slovenija slabša, kjer zaostajamo za povprečjem EU. Podjetja v Sloveniji zaostajajo pri varnosti e-poslovanja in uporabi digitalnih podpisov. Za povprečjem EU nekoliko zaostajamo tudi pri e-trgovini.

7.3 Primerjava dosegljivosti storitev e-uprave v Sloveniji in Evropski uniji V državah EU in širše se v okviru projektov eEurope 2002 in eEurope 2005 periodično izvajajo merjenja stopnje razvitosti e-storitev na različnih področjih, med drugim tudi na področju javne uprave. Ker je naš namen ugotoviti, na kateri razvojni stopnji se nahaja slovenska e-uprava v primerjavi z EU, bomo kriterije razvitosti e-uprave merili na podlagi dveh kriterijev, in sicer:

odstotek javnih storitev, ki so dostopne preko interneta (dosegljivost storitev e-uprave) in

uporaba javnih storitev pri javnosti (uporaba storitev e-uprave). Z merjenjem dosegljivosti storitev e-uprave držav članic EU se ukvarja študija programa Benchmarking eEurope, ki ga izvaja CGE&Y47 in meri napredek na področju delovanja eEurope. Akcijski načrt e-uprave je iz projektov eEurope privzel mersko lestvico in kazalnike e-uprave, zato vsebuje tudi primerjavo med Slovenijo in EU. Tako v nadaljevanju najprej predstavljamo e-storitve oz. metodologijo, ki obsega 12 osnovnih e-storitev za državljane in 8 osnovnih e-storitev za podjetja ter kazalnike, ki se izračunavajo na podlagi sprejete metodologije. Temu sledi primerjava glede uresničevanja e-storitev po posameznih državah, ki nam daje sliko glede dosegljivosti storitev e-uprave.

7.3.1 Prikaz osnovnih e-storitev Evropska komisija je septembra 2007 objavila poročilo Primerjalno ocenjevanje ponudbe javnih storitev na spletu, ki jo je izvedla raziskovalna agencija Capgemini. V nadaljevanju so naštete ocenjevane storitve, razdeljene na storitve za državljane in tiste za podjetja. Na področju javne uprave se v EU in tudi drugih državah Evrope izvajajo merjenja za 12 osnovnih e-storitev za državljane in 8 osnovnih e-storitev za podjetja. Za državljane so te storitve naslednje:

1. dohodnina: napoved, objava davčne ocenitve, 2. storitve za iskanje službe preko vladnih organov za delo, 3. prispevki k socialni varnosti:

a. ugodnosti za nezaposlene, b. otroški dokladi,

41  

c. stroški zdravljenja (povrnitev stroškov ali direktna poravnava), d. štipendije,

4. osebni dokumenti (potni list in vozniško dovoljenje), 5. registriranje osebnih vozil (novih, rabljenih in uvoženih), 6. prošnja za gradbeno dovoljenje, 7. prijava policiji (npr. ob kraji), 8. javne knjižnice (dostopnost seznamov, iskanje), 9. listine (rojstni list, poročni list): zahteva in dostava, 10. vpis na srednjo šolo ali na univerzo, 11. obvestilo o spremembi stalnega prebivališča, 12. storitve, povezane z zdravstvom:

a. interaktivni nasveti o dostopnih storitvah v bolnišnicah, b. interaktivno naročanje za zdravljenje.

Za podjetja so te storitve naslednje:

1. socialna varnost zaposlenih, 2. davki, ki jih plačuje podjetje: napoved, prijava, 3. DDV: napoved, prijava, 4. registracija novega podjetja, 5. oddaja podatkov statističnemu uradu, 6. carinska deklaracija, 7. okoljevarstvena dovoljenja (vključno s poročilom), 8. javna naročila.

7.3.2 Kazalci spremljanja uspešnosti e-storitev

E-storitve v razvoju dosežejo različne stopnje e-poslovanja, ki jih izražamo z ocenami od 0 do 4 in pomenijo:

0 Ni informacij: informacije o storitvi niso dostopne na internetu. 1 Informacije: dostopne so samo informacije o storitvi v internetu (opis postopka,

zakonodaja in podobno). 2 Enosmerna interakcija: omogočeno je shranjevanje obrazcev ali vlog iz

interneta na osebni računalnik. Obrazce ali vloge je mogoče natisniti. 3 Dvosmerna interakcija: omogočeno je izpolnjevanje obrazcev ali vlog prek

interneta, kar vključuje tudi avtentikacijo. Z izpolnjenim obrazcem ali vlogo se prek interneta sproži določena storitev.

4 Transakcija: omogočena je izvedba celotne storitve prek interneta, vključno z izpolnjevanjem obrazcev ali vlog, avtentikacijo, plačevanjem in posredovanjem odločb, potrdil ali drugih oblik rezultatov zaključene storitve prek interneta.

Vsaka e-storitev pa ne more doseči ciljne stopnje 4. Najvišja stopnja je odvisna od vrste storitve (samo informiranje, interakcija). Ravno tako ni obvezno, da vsaka e-storitev potuje skozi vse stopnje. Pri nekaterih e-storitvah vmesne stopnje niso možne. Lestvica je povzeta po metodologiji »eGovernment indicators for benchmarking eEurope«, ki je uveljavljena pri spremljanju akcijskih načrtov eEurope in eEurope. Z opisanimi

42  

kazalci se na področju razvitosti e-storitev države primerjajo med seboj in merijo napredek. Definicije storitev e–uprave Prej naštetih 20 storitev bomo podrobneje opredelili. Vsaki storitvi je dodana oznaka. Ta je sestavljena iz črke in številke. Črka nakazuje vrsto storitve, pri čemer pomeni C (citizen) poslovanje javne uprave s prebivalci, B (business) pa poslovanje s poslovnimi subjekti. Številka pomeni zaporedno vrsto storitve. Oznake smo videli v prejšnjih tabelah, sedaj pa še imamo razlago v nadaljevanju.

7.3.2.1 Storitve za državljane13

C1 – Davek na dohodek Storitev zajema napoved in odmero davka (dohodnina). Če je uporabniku omogočena najvišja možna stopnja e-poslovanja pomeni, da bo lahko popolnoma elektronsko opravil napoved za odmero dohodnine, prejel bo tudi odločbo, hkrati pa bo lahko, če bo upravičen do povračila, tudi prejel denarna sredstva na svoj bančni račun.

C2 – Iskanje dela Uporabniku omogoča prejemanje ponudb delodajalcev, ki so svoje potrebe prijavili pri uradnih uradih za delo. Najvišja možna stopnja po mnenju Evropske komisije je 3. stopnja, ki uporabniku omogoča pregledovanje baze vpisov ponudb dela. Kljub temu je v poročilu Cap Gemini Ernst & Young opisana tudi potencialna 4. stopnja, ki bi vključevala pripravljeno bazo ponudnikov zaposlitev glede na profil iskalca. V tem primeru bi iskalec vnesel svoje podatke, na podlagi katerih bi bila posebej zanj elektronsko izdelana baza podatkov.

C3 – Premije socialne varnosti V to skupino spadajo premije nezaposlenim, otroške doklade, povrnitev stroškov zdravstva in štipendije. Pri 4. stopnji e-poslovanja je mogoče opraviti postopek za pridobitev omenjenih premij povsem elektronsko, in sicer od oddaje prošnje, prejema odločbe, do dostave storitve (plačila). Vse storitve niso omogočene v vseh državah. Tako na primer v Nemčiji študentje niso upravičeni do štipendij, imajo pa možnost najetja posojila za študij.

C4 – Osebni dokumenti Med osebne dokumente, za katere bi lahko opravili postopek elektronsko, prištevamo potne liste in osebna vozniška dovoljenja, ne pa tudi vozniških dovoljenj za poklicne voznike. Najvišja možna je 3. stopnja e-poslovanja, ki omogoča elektronski vpis podatkov, na podlagi katerega se začne postopek za pridobitev mednarodnega potnega lista. Zaenkrat se omenjeni postopek uporablja le za potne liste.

C5 – Registracija vozil Storitev registracije avtomobila se ne nanaša zgolj na nove avtomobile, pač pa tudi na rabljene in uvožene. 4. stopnja pomeni, da je mogoče opraviti postopek, kar zadeva administrativno delo, elektronsko.

C6 – Gradbena dovoljenja                                                             13 Povzeto po: Cap Gemini Ernst & Young's, 2004.

43  

Postopek zajema prošnje za gradbena dovoljenja in tudi dovoljenja za obnovo, ni pa mogoča obdelava naročil v primeru sporov in pritožb. 4. stopnja e-poslovanja omogoča popolno elektronsko storitev (kar zadeva administrativno delo), tj. od prošnje do pridobitve dovoljenja.

C7 – Prijava policiji (v primeru tatvin) V ta postopek so vključene tatvine osebnih stvari (avtomobili, vlomi v stanovanja). Najvišja možna je 3. stopnja, ki omogoča elektronski vnos podatkov, na podlagi katerega se prične postopek uradne prijave lokalni postaji policije.

C8 – Javne knjižnice Storitev Javne knjižnice zajema dostop do on-line katalogov in elektronskih iskalnih orodij, s katerimi lahko najdemo informacije o želeni knjigi (CD-ju, elektronski bazi, …). Najvišja možna je 3. stopnja e-poslovanja, ki omogoča elektronsko iskanje podatkov o knjigah, CD-jih ipd. Kljub temu, da je Evropska komisija opredelila kot najvišjo možno 3. stopnjo, lahko dodamo tudi 4., ki omogoča še elektronsko rezervacijo gradiva, ali pa pridobitev elektronske kopije.

C9 – Listine Listine zajemajo rojstne in poročne liste. Najvišja možna je 3. stopnja, ki omogoča elektronski vnos, na podlagi katerega se prične postopek za pridobitev zahtevane listine. Listino dobimo po pošti.

C10 – Vpis na univerzo Storitev zajema celoten postopek izbire fakultete in vpisa nanjo. 4. stopnja omogoča popolno elektronsko obdelavo vpisov študentov na univerzo ali drugo visokošolsko ustanovo.

C11 – Prijava spremembe prebivališča Spremembo bivališča je potrebno prijaviti na upravni enoti, kadar se iz enega kraja države preselimo v drugega. V nekaterih državah prijava ni obvezna, zato tudi ne ponujajo te storitve (Irska). Najvišja možna je 3. stopnja, ki omogoča elektronski vpis, na podlagi katerega se začne proces uradne prijave spremembe naslova.

C12 – Storitve povezane z zdravljenjem Storitve povezane z zdravljenjem obsegajo podatke o dosegljivosti storitev v različnih bolnišnicah, možno pa se je tudi naročiti na zdravljenje v bolnišnici. Elektronsko lahko zahtevamo naročilo za zdravljenje v bolnišnici. Celoten postopek (obravnave problema, določitve datuma) je lahko opravljen elektronsko. Najvišja stopnja je torej 4. Nekatere države ne omogočajo te storitve, ker je naročanje v bolnišnice v pristojnosti osebnih zdravnikov.

7.3.2.2 Storitve za podjetja

B1 – Socialni prispevki za zaposlene Delodajalci morajo za svoje zaposlene plačati socialne prispevke. To lahko storijo tudi elektronsko, tako da najprej elektronsko prijavijo zaposlene, nato pa za njih tudi plačajo potrebne prispevke. Najvišja možna je 4. stopnja.

B2 – Davki iz dejavnosti podjetij Vsako podjetje mora državi plačati davek iz dejavnosti podjetja. Odgovorni v podjetju lahko to stori elektronsko, uprava pa opravi tudi odmero po elektronski poti. Najvišja možna je 4. stopnja.

44  

B3 – Davek na dodano vrednost Standarden postopek zajema elektronsko napoved in prijavo davka na dodano vrednost, ki izhaja iz rednega poslovanja podjetja. Pri 4. stopnji posreduje uprava odmero davka na dodano vrednost elektronsko.

B4 – Registracija nove družbe Storitev registracije nove družbe zajema najpomembnejše postopke za začetek poslovanja podjetja. Omogočen je elektronski vpis podatkov, obravnava primera in sklep pri registraciji novega podjetja.

B5 – Posredovanje podatkov statističnim uradom Posredovanje podatkov o poslovanju podjetja nacionalnemu statističnemu uradu lahko opravimo elektronsko. Podjetja morajo vsaj enkrat letno posredovati izpolnjen vprašalnik statističnemu uradu. To lahko storijo z vpisom v elektronski formular (kadar je omogočena 3. stopnja). V nekaterih državah posredovanje statističnim uradom ni obvezno, zato te države ne ponujajo omenjenih storitev.

B6 – Carinske dajatve Postopek carinske deklaracije je mogoče opraviti elektronsko za blago in storitve, ki izhajajo iz rednega poslovanja podjetja. Po vpisu podatkov v elektronski formular, pripravi carina poročilo o določitvi carine, ki ga dostavi elektronsko. Najvišja možna je 4. stopnja.

B7 – Dovoljenja povezana z okoljem Storitev Dovoljenja povezana z okoljem lahko opravimo elektronsko, saj najprej oddamo prošnjo, ko pa uprava zadevo razreši, prejmemo elektronski sklep.

B8 – Javna naročila Javni razpisi za naročila države in njenih organov se lahko opravijo elektronsko. Mogoča je elektronska prijava ponudnikov, pa tudi rezultati razpisa so dostavljeni elektronsko. Odpade torej vse ostalo administrativno delo.

Tabela 3: Primerjava uresničevanja e-storitev za EU-25 za državljane

Vir: Ministrstvo za javno upravo, 2006a.

45  

Slovenija se uvršča v spodnji desni kvadrant in ima še veliko razvojnih priložnosti. Hkrati se lahko ugotovi, da ima Slovenija, glede na stopnjo redne uporabe interneta v gospodinjstvih, razmeroma primerno stopnjo razvitosti e-uprave (skladen in sočasen napredek). Pred njo je npr. le Avstrija s podobnim odstotkom gospodinjstev, ki so redni uporabniki interneta. Tabela 4: Primerjava uresničevanja e-storitev za EU-25 za poslovne subjekte

Vir: Vir: Ministrstvo za javno upravo, 2006a. Slovenija se po uporabi interneta v podjetjih uvršča med prve tri države v EU-25, po stopnji razvitosti storitev za poslovne subjekte (G2B) pa se ravno tako uvršča med vodilne. Lahko se ugotovi, da ima Slovenija, glede na stopnjo redne uporabe interneta v podjetjih, primerno stopnjo razvitosti e-uprave za poslovne subjekte.

46  

Tabela 5: E-storitve za prebivalstvo (G2C) in poslovne subjekte (G2B)

Vir: Ministrstvo za javno upravo, 2006a.

Zadnje meritve je junija 2006 objavila Evropska komisija. Meritve so bile opravljene v 25 državah EU ter Norveški, Islandiji in Švici. Na področju javne uprave so se izvedla merjenja za 12 osnovnih e-storitev za državljane in 8 osnovnih e-storitev za poslovne subjekte. E-storitve, ki so se na tak način spremljale so predstavljale le manjši a vendar pomemben del e-storitev, ki ga lahko primerjamo z EU in drugimi državami. V rezultatih primerjalne analize, v Tabeli 7, o razvitosti storitev javne uprave na spletu, je Slovenija izmed 28 držav (članice EU, Islandija, Norveška in Švica), ki so bile vključene v študijo, v skupnem seštevku zasedla 7. mesto. Prvo mesto je pripadlo Avstriji, drugo mesto Malti, tretje mesto pa je zasedla Estonija. Pred Slovenijo so se uvrstite še Švedska, Norveška in Velika Britanija. Od zadnjih meritev leta 2004 je tako Slovenija napredovala iz skupnega 15. na 7. mesto.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

47  

Tabela 6: Število uresničenih namenskih ciljev v letu 2007 v primerjavi z letom 2006

Vir: Ministrstvo za javno upravo, 2006a.

Na sliki (Tabela 8) vidimo, da so v letu 2007 cilji veliko bolj uresničeni, kot v letu 2006. Najbolj se je izboljšal cilj usmeritve delovanja javne uprave k potrebam uporabnikom, povečevanje zadovoljstva uporabnikov storitev in povečevanje kakovosti in učinkovitosti poslovanja javne uprave. Nato sledi zmanjšanje obremenitev kadrovskih virov na administrativnih postopkih, doseganje sinergijskih učinkov na vseh nivojih javne uprave s pomočjo e-uprave, zmanjšati administrativne ovire, povečati transparentnost poslovanja javne uprave in na koncu trije cilji, ki so enako ocenjeni in najmanj uresničeni, to so vključiti najširši krog uporabnikov v procese odločanja, optimizirati porabo finančnih sredstev na področju e-uprave in ohraniti stopnjo razvoja e-uprave. Vseh priložnosti, ki jih prinaša nadaljnji razvoj elektronskega poslovanja v javni upravi, pa ne bo mogoče v celoti in pravočasno izkoristiti, če ne bodo zagotovljeni potrebni pogoji. Razvoj elektronskega poslovanja zahteva znatna vlaganja človeških in finančnih virov, ki pa jih je treba obravnavati kot investicijo v omenjeno odličnost delovanja celotne javne uprave in zadovoljstvo njenih uporabnikov. Zaradi povečevanja kompleksnosti in obsega infrastrukture, sistemov in storitev investicije v elektronsko poslovanje iz leta v leto naraščajo. V času gospodarske krize in zelo omejenih proračunskih sredstev bodo za zagotovitev možnosti uresničevanja strategije potrebne pogumne odločitve in dolgoročni pogled na učinke elektronskega poslovanja. Ključna pogoja za uresničitev strategije se nanašata na kadre in investicije. Izhajata iz upoštevanja dejstva, da se področje IKT širi in razvija v vseh dimenzijah, kar zahteva razvojno naravnan kadrovski načrt, ki nikakor ne bi smel biti negativen za kadre, ki so vključeni v proces informatizacije javne uprave. Tudi investicije v razvojne projekte, ki se načrtujejo za daljše obdobje, ne bi smele biti podvržene pravici porabe iz letnega obdobja, temveč bi se ta morala podaljšati na obdobje izvajanja projektov oz. akcijskega načrta (podobno kot pri strukturnih skladih) (MJU 2009).

48  

Slika 3: Kazalnik osredotočenosti na uporabnika

Vir: The User Challenge Benchmarking The Supply Of Online Public Services, 2007.

Ta kazalnik je razmeroma nov in temelji na štirih podindikatorjih, in sicer:

storitve z zakonsko obvezno e-identifikacijo (ocena zaupanja uporabnikov), število vpisnih polj, zahtevanih pri transakcijskih storitvah (kako prikladno je

izpolnjevanje za uporabnika), možnost dostopa do storitve skozi več kanalov (koliko komunikacijskih poti), skladnost z mednarodnimi standardi dostopnosti (ali je dostopno osebam s

posebnimi potrebami). Slovenija je dosegla 22 %, kar je nad povprečjem EU27+, ki znaša 19 %, kar vidimo na Sliki 4 in da le tri države presegajo mejo 30 %. Pri tem bi radi poudarili, da Slovenija omogoča dostop do državnega portala e-uprave na mobilnih telefonih in si tako prizadeva k ponujanju storitev skozi več kanalov. Prav tako so na portalu uvedli številne izboljšave za olajšanje vnosa podatkov v elektronske obrazce, uporabnik ob registraciji vnese svoje podatke, ki se nato avtomatično vnesejo v elektronske obrazce. Dosedanje meritve uporabe elektronskih javnih storitev v Sloveniji in EU so pokazale, da je uporaba elektronskih storitev zelo majhna v primerjavi s ponudbo. Zato je cilj tega strateškega področja povečati uporabo elektronskih javnih storitev na različne načine kot npr. s promocijo in z usposabljanjem uporabnikov, vključevanjem čim širšega kroga uporabnikov, vključno s socialno ranljivimi in zapostavljenimi skupinami, razvojem proaktivne storitve, razvojem uporabnikom prijaznih storitev itd. (MJU 2009).

49  

7.3.3 Primerjava e-uprave: Slovenija – Nemčija

Tabela 7: Primerjalni kazalniki: Slovenija – Nemčija

S pomočjo teh podatkov, ki so sicer iz leta 2007, smo naredili primerjavo, ki vam jo bomo v nadaljevanju predstavili. V tem viru so zanimivi podatki tudi za ostale države članice.

Vir: The User Challenge Benchmarking The Supply Of Online Public Services, 2007. Polna dostopnost storitev na spletu je od leta 2005 dobro napredovala. Storitve za državljane so ocenjene s 50 %, kar pomeni, da lahko državljani 50 % storitev opravijo preko interneta. Slovenija je z 92 % na tretjem mestu. Spletne storitve za podjetja so dosti bolj razvite in znašajo 70 %. Tu Slovenija dosega 88 % spletno dostopnost storitev. Nemčija pri kriteriju polne dostopnosti na spletu za 24 odstotnih točk zaostaja za Slovenijo, kot je razvidno na grafu (Tabela 9). Največji problem pri ocenjevanju storitev na spletu v Nemčiji je razdrobitev portalov po zveznih državah. Tako ima lahko ena zvezna država dobro razvite storitve na spletu, druga pa slabo. Tako so v Nemčiji zaposlili vodjo informacijske pisarne, ki bo usklajeval razvoj portalov po posameznih zveznih državah, da bi tako dobili bolj enotno e-upravo. Pri storitvi obvestilo o selitvi oz. pri spremembi naslova ponuja nemški državni portal splošne informacije o selitvi in povezave na spletne portale zveznih držav, kjer so podrobnejše informacije o selitvi, nekateri pa ponujajo tudi obrazec za spremembo naslova v .pdf obliki, ki ga uporabnik pošlje na urad. Najnovejša elektronska storitev omogoča elektronsko oddajo vloge za prijavo oz. odjavo stalnega prebivališča. Za oddajo e-vloge potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo, s katerim podpišete in oddate vlogo. Med postopkom lahko vlogi dodate zahtevane priloge. Nemčija na državnem portalu ponuja samo splošne informacije o poroki in rojstvu. Nemški portal ponuja spletno borzo dela, kjer lahko uporabnik po več različnih kriterijih (mestu, tipu dela, datumu objave) išče prosta dela, kar je zelo funkcionalno. Slovenski portal sicer ponuja rubriko 'e-zaposlitve', kjer pa ni aktualnih podatkov za prosta delovna mesta. Trenutno ni niti ene ponudbe za delo. Lahko bi naredili povezavo na portal Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, tako bi bilo iskanje zaposlitve dosti lažje in učinkovitejše.

50  

Kazalnik dovršenosti lahko merimo posebej pri storitvah za državljane in podjetja. Storitve za podjetja so glede na EU27+ dosegle 84 % (Slovenija 94 %), za državljane pa 70 % (Slovenija 98 %). Pri kriteriju dovršenosti e-uprave zaostaja Nemčija za 20 odstotnih točk. Nemški portal je naredil velik napredek pri zbiranju statističnih podatkov. Slovenski portal omogoča oddajo davčnih obrazcev preko spleta. Večina računovodskih programov, ki so v uporabi v Sloveniji, omogoča izdelovanje davčnih obrazcev, ki jih podjetje pošlje uradu preko elektronske pošte. Pri kriteriju osredotočenosti na uporabnika je dosegla Nemčija 9 odstotnih točk manj kot Slovenija. Slovenija je dosegla 22 %, kar je nad povprečjem EU27+, ki znaša 19 %. Portal je združljiv s programi za branje teksta. Ima jasno in pregledno strukturo. Ne poudarja pa prilagodljivosti portala osebam s posebnimi potrebami. V Sloveniji je vgrajena podpora uporabnikom s posebnimi potrebami. Vzpostavljen je poseben uredniški mehanizem, ki resorjem omogoča samostojno urejanje vsebin z njihovega delovnega področja. Od predvidoma aprila 2009 bi naj v polnem obsegu začel delovati portal namenjen starejšim in upokojencem. Njegov namen je tej posebni skupini uporabnikov približati svetovni splet ter olajšati iskanje pomembnih informacij. Objavljene so aktualne novice, ki zadevajo tematiko starejših in upokojencev, seznami dogodkov, popustov ter telefonske številke in naslovi vseh bolnišnic, zdravstvenih domov in društev za upokojence v Sloveniji. Vladni portal za otroke in mladino je spletni portal, ki na zabaven in interaktiven način izobražuje o Sloveniji, njeni zgodovini, geografiji, kulinariki, znamenitih Slovencih itd. ter o njeni aktualni državni ureditvi, javni upravi in Evropski uniji. Vključuje nagradne igre, kvize in forume, pa tudi poskusno okolje 3D-uprave. Ciljna publika, ki sta ji prilagojeni tako vsebina kot tudi način njenega podajanja, so otroci od 6. do 14. leta starosti. Spletni portal je preveden tudi v angleški, madžarski in italijanski jezik. Slovenija je dosegla nadpovprečnih 93 % in ima po teh kriterijih dobro razvit uporabniško osredotočen portal. Uporabnik se lahko na portal prijavi in spremlja status oddanih vlog. Storitve so združene po pomembnejših življenjskih dogodkih. Prvi portal e-uprava je bil vzpostavljen leta 2001. Od junija 2006 deluje tretja generacija portala (http://e-uprava.gov.si). Sestavljen je iz podportalov, ki so namenjeni posebnim ciljnim skupinam (npr. državljanom, poslovnim subjektom, zaposlenim v javni upravi, e-demokracija itd.). Na portalu je moč najti različne informacije, novice, ankete. Pomemben del portala predstavljajo storitve javne uprave, ki so objavljene v obliki drevesa življenjskih dogodkov. Portal je na voljo tudi v angleškem jeziku, različici v italijanskem in madžarskem jeziku sta v pripravi. V okviru portala e-uprava deluje tudi poseben sistem e-SJU (http://euprava.gov.si/storitve/index.jsp). Sistem zagotavlja urejen način objave elektronskih vlog in drugih obrazcev, podpira avtentikacijo z vsemi veljavnimi slovenskimi kvalificiranimi spletnimi potrdili (AC-NLB, Poštar-CA, SIGEN-CA, SIGOV-CA, HALCOM-CA), priloge, spletna plačila, elektronsko podpisovanje, pošiljanje izbrani instituciji, spremljanje statusov oddanih vlog. Sistem e-plačila omogoča spletnim aplikacijam poenoteno izvajanje spletnih plačil z različnimi plačilnimi servisi različnih ponudnikov. Podprt je omejeni nabor plačilnih sredstev (kreditne kartice: Mastercard, Activa, Diners, Visa, Visa Electron in Maestro kartica bank članic sistema Activa, spletna banka (Abanet) in mobilno plačevanje (Moneta)). Maestro kartice, ki jih izdajajo Nova ljubljanska banka, SKB, Abanka, niso podprte, prav tako ni podprt NLB Klik.

51  

Vzpostavljen bo spletni portal po zgledu portala epractice.eu, kjer bodo institucije javne uprave objavljale svoje prispevke in iskale možnosti rešitev na področju elektronskega poslovanja. Spletni portal bo podpiral ostale standardne funkcionalnosti spletnih skupnosti, kot so forum, objava dogodkov in ostalo. Portal bo tesno povezan s portalom SIO. Državni portal Nemčije je bil ocenjen s 21 odstotnih točk manj kot Slovenija. Nemški portal ima tako kot slovenski storitve ločene na storitve in informacije za državljane, podjetja in zaposlene v javni upravi. Delijo se po abecedi, po življenjskih dogodkih in upravnih organih. Slovenski portal je dostopen v angleščini, madžarska in italjanska različica sta še v pripravi. Nemški portal je v okrnjeni obliki dostopen tudi v angleščini. Lahko bi se bolj potrudili pri preglednosti portala, saj je bilo težje priti do želenih informacij. Zadovoljni uporabniki so ključ do uspešne e-uprave, zato je treba izvajati redna merjenja zadovoljstva uporabnikov z elektronskimi storitvami javne uprave. Uporabnike elektronskih storitev lahko delimo v tri skupine: G2C, G2B in G2G. Zadovoljstvo uporabnikov elektronskih storitev je moč doseči predvsem z zagotavljanjem ustrezne skupne infrastrukture e-uprave, s pomočjo katere bodo organi javne uprave svojim uporabnikom lahko ponudili preproste, hitre in poceni elektronske storitve, dostopne 24 ur dnevno, kadarkoli in kjerkoli. Med uporabnike G2B in G2C štejemo poslovne subjekte in državljane, ki uporabljajo storitve javne uprave. V okviru merila se bo spremljalo zadovoljstvo teh uporabnikov s storitvami elektronskega poslovanja javne uprave. Na podlagi njihovih odzivov bo mogoče še dodatno izboljšati storitve javne uprave, kot tudi horizontalne funkcije. Pomembni uporabniki storitev elektronskega poslovanja javne uprave so tudi zaposleni v javni upravi (G2G), zato je treba spremljati tudi zadovoljstvo teh uporabnikov z elektronskih storitev javne uprave. V okviru merila se bo merilo zadovoljstvo uporabnikov v posameznem organu javne uprave s t. i. skupnimi storitvami, kot so npr. izmenjava podatkov, racionalizacija poslovanja, prijazne rešitve za neposredne delavce posameznih organov, ki delajo z aplikacijo. S tem se zagotovi možnost pridobitve konkretnih predlogov o izboljšanju medsebojnega sodelovanja ter poslovanja določenega organa. Organi bodo lahko ocenjevali in podajali predloge tudi za druge organe, s čimer se bo izboljšalo tudi poslovanje znotraj organov. Na podlagi njihovih odzivov bo možno še dodatno izboljšati in zagotoviti racionalnejše delo znotraj javne uprave, kar se bo odražalo tudi v njenih storitvah za državljane in poslovne subjekte. V javni upravi je mogoče zaznati nesorazmeren razvoj elektronskega poslovanja. Medtem ko je bil na nekaterih področjih pri razvoju elektronskih storitev dosežen velik napredek je na drugih področjih še veliko priložnosti za razvoj in izboljšanje uporabe.

52  

8 SKLEP

Informacijska tehnologija ponuja veliko možnosti za izboljšanje storitev javne uprave in za njihovo prilagoditev potrebam uporabnikov. Slovenska država v vseh uradnih dokumentih izraža visoko pripravljenost za e-poslovanje z državljani, pravnimi osebami ter s svojimi organi in organizacijami.

Država nam je tudi omogočila, da pridemo v stik z njo na enotni vstopni točki – Enotnem državnem portalu e-uprava, ki ponuja veliko informacij, nekaj pa tudi pravnih storitev, ki jih lahko opravimo prek svetovnega spleta. V prihodnosti bomo prek njega lahko opravili številne storitve, ki danes zahtevajo čakanje v vrstah. Prav tako Slovenija uspešno sodeluje na nekaterih mednarodno odmevnih konferencah o e-upravi in že trinajsto leto organizira posvetovanje INDO – posvet informatikov v javni upravi, kar vsekakor pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu uvajanju e-poslovanja v javni upravi RS. V zadnjih letih se je delovanje javne uprave močno spremenilo, čeprav je ostal pomen storitev za prebivalce in podjetja povsem enak. Sprememba je vidna tako pri novih opredelitvah nalog, kot tudi pri načinu izvajanja dela. Delo se v večini evropskih uprav izvaja s pomočjo računalnika, ki je povezan v informacijsko omrežje. Na tak način lahko referent pridobi podatke za izvajanje storitev takoj, ti podatki pa so zanesljivi. Večinoma so že odpravljene pravne ovire, ki so včasih omejevale dostop pooblaščenih oseb do podatkov. Oviro je predstavljala tudi nezadostna varnost sistemov, prenos podatkov in prijava v sistem. Danes obstaja ogromno varnostnih mehanizmov, ki ščitijo uporabnika pred zlorabo podatkov. Po našem mnenju se bo e-uprava v prihodnosti tako v Sloveniji, kot v ostalih državah članicah pospešeno razvijala, saj so spoznale, da je zaradi vseh pozitivnih učinkov (krajše čakalne vrste, nižji stroški) zelo dobro razvijati e-upravo in tako prispevati k večjemu zadovoljstvu uporabnikov. S prihodom novih informacijskih tehnologij in širjenjem telekomunikacijske infrastrukture je elektronski vir podatkov in storitev postal čedalje bolj pomemben, zato menimo, da je prihodnost uprav držav članic v elektronski javni upravi.

53  

9 POVZETEK

Elektronsko poslovanje je eno največjih in najhitreje razvijajočih se področij uporabe sodobne informacijske tehnologije in postaja vse pomembnejše na evropski celini in tudi drugod po svetu. Z uvedbo e-uprave je omogočen boljši servis vsem državljanom, ki imajo osebni računalnik, dostop do interneta ter digitalno potrdilo. Tako nam e-uprava prihrani čas (nepotrebno čakanje v dolgih vrstah) in zmanjša stroške (prihranimo denar za obrazce). Javna uprava že nekaj let razvija internetni portal, na katerem ponuja storitve vsem državljanom, ki želijo storitve opraviti elektronsko. Sodelovanje javne uprave s prebivalci (G2C) je področje poslovanja javne uprave s državljani in obsega posredovanje informacij, reševanja problemov, e-volitve, oddajo vlog, e-davke… Po našem mnenju se bo e-uprava v prihodnosti tako v Sloveniji, kot v ostalih državah članicah pospešeno razvijala, saj so spoznale, da je zaradi vseh pozitivnih učinkov (krajše čakalne vrste, nižji stroški) zelo dobro razvijati e-upravo in tako prispevati k večjemu zadovoljstvu uporabnikov. S prihodom novih informacijskih tehnologij in širjenjem telekomunikacijske infrastrukture je elektronski vir podatkov in storitev postal čedalje bolj pomemben, zato menimo, da je prihodnost uprav držav članic v elektronski javni upravi. Ključne besede: elektronsko poslovanje, javna uprava, e-uprava, Slovenija, Nemčija, Evropska unija.

54  

10 SUMMARY Electronic commerce is one of the largest and fastest developing areas of modern information technology and is becoming increasingly important on the European continent and also worldwide. With the introduction of e-government has enabled better service to all citizens who have a personal computer, Internet access and digital certificate. So we e-government saves time (an unnecessary wait in long queues) and reducing costs (saving money for the forms). Public administration has for several years developing an Internet portal, which offers services to all citizens who wish to make electronic services. Participation of the public administration with citizens (G2C), the scope of business of public administration with citizens and extent of dissemination of information, problem solving, e-elections, the submission of applications, e-taxes ... In our view, the e-government in the future in Slovenia than in other Member States to develop an accelerated since have realized that because of all the positive effects (shorter queues, lower costs) is very well developed e-government and thus contribute to high user satisfaction. With the advent of new information technologies and the expansion of telecommunications infrastructure is an electronic source of information and services become increasingly important, therefore, we believe that the future Member States' administrations in electronic public administration. Keywords: electronic commerce, public administration, e-government, Slovenia, Germany, the European Union.

55  

11 LITERATURA IN VIRI 1. Ambrož, Marko. 2004. Tehnične zahteve elektronskega poslovanja. Center vlade

Republike Slovenije za informatiko. [online]. [Junij 9, 2004]. Dostopno na: [http://www.gov.si/cvi/slo/ep/Uredba.htm]. [28. 8. 2009].

2. Bela knjiga. 1997. Elektronsko poslovanje v malih in srednje velikih podjetjih. Ljubljana: Uporabna informatika, posebna številka.

3. Cap Gemini Ernst & Young. 2004. Online availability of public services: How does Europe progress? Web based survey on electronic public services. Report of the fourth measurement. European Commision – DG Information Society. [online]. [Oktober, 2003]. Dostopno na: [http://europa.eu.int/information_society/eeurope/2005/doc/highlights/whats_new/capgemini4.pdf.] [08.02.2004].

4. Center Vlade RS za informatiko. 2004. Tehnične zahteve pri E-poslovanje. Vlada RS [online]. [Junij 29, 2004]. Dostopno na: [http://www.gov.si/cvi/slo/index_slo.htm]. [15. 8. 2009].

5. Delovna skupina SRITES. 2009. Strategija razvoja elektronskega poslovanja ter izmenjave podatkov iz uradnih evidenc – SREP, Različica 10. Ministrstvo za javno upravo [online]. [Marec 24, 2009]. Dostopno na: [http://e-uprava.gov.si/eud/e-uprava/Strategija_razvoja_elektronskega_poslovanja_ter_izmenjave_podatkov_iz_uradnih_evidenc_SREP.pdf]. [20. 8. 2009].

6. Državni postal RS. 2006. Prenovljeni državni portal E-uprava. E-uprava [online]. [Maj 22, 2006]. Dostopno na: [http://e-uprava.gov.si/e-uprava/novice.euprava?novice.id=978&novice.tip=2&novice.veljavnost=novice.veljavnost.arhivske]. [6. 9. 2009].

7. Enotni državni portal RS. E-uprava. 2006. Državni portal RS [online]. [Maj, 2006]. Dostopno na: [http://e-uprava.gov.si/e-uprava/]. [15. 8. 2009].

8. Europa. 2009. Elektronsko opravljanje upravnih postopkov: Evropska komisija spodbuja čezmejne storitve s sodobno tehnologijo. Europa. [online] [Junij 19, 2009]. Dostopno na: [http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/09/967&format=HTML&aged=0&language=SL&guiLanguage=en]. [21. 9. 2009].

9. Genis. 2009. Slovenske čezmejne storitve e-Uprave. Moj mikro [online]. [ April 10, 2009]. Dostopno na: [http://www.mojmikro.si/news/slovenske_cezmejne_storitve_euprave]. [21. 9. 2009].

10. IDABC – Interoperable Delivery of European eGovernment Services to public Administrations, Businesses and Citizens. 2005. [online].[Januar, 2006]. Dostopno na: [http://europa.eu.int/idabc/]. [16. 9. 2009].

11. Jerman – Blažič Borka. 2001. Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: Založba GV.

12. Kričej, Dušan. 2009. Strategija razvoja elektronskega poslovanja ter izmenjave podatkov iz uradnih evidenc – SREP. Ministrstvo za javno upravo [online]. [Marec 24, 2009]. Dostopno na: [http://www.genis.si/genisweb/ViewImage?unid=KljucD83AC156F5FE140DC12575DD00333673&item=RTDatoteka]. [9. 7. 2009].

56  

13. Kvas, Barbara. 2007. Kaj prinaša Akcijski načrt e-uprave do leta 2010? E-demokracija.si [online]. [Julij 19, 2007]. Dostopno na: [http://www.e-demokracija.si/2007/02/19/kaj-prinasa-akcijski-nacrt-e-uprave-do-leta-2010/]. [8 .9. 2009].

14. Lesjak, Dušan. 2002. Uvod v elektronsko poslovanje. [online]. Dostopno na: [http://www.pf.uni-mb.si/pravna_informatika/images/pi_3.pdf]. [18. 8. 2009].

15. Ministrstvo za javno upravo RS. 2006a. Akcijski načrt e-uprave do leta 2010. Portal e- uprava [online]. [Maj 9, 2006]. Dostopno na : [http://e-uprava.gov.si/eud/e-uprava/akcijski_nacrt_e-uprave_2010_1.pdf]. [5. 9. 2009].

16. Ministrstvo za javno upravo RS. 2006b. Overitelj digitalnih potrdil. Ministrstvo za javno upravo RS [online]. [Junij, 2006]. Dostopno na: [http://www.gov.si/ca/]. [15. 8. 2009].

17. Ministrstvo za javno upravo. 2006c. Prijazna in učinkovita javna uprava. Urad Vlade RS za informiranje [online]. [Julij, 2006]. Dostopno na: [http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/pdf/Prijazna_in_ucinkovita_javna_uprava.pdf]. [20.8.2009].

18. Ministrstvo za javno upravo. 2006d. Strategija e-uprave RS za obdobje od leta 2006 do leta 2010 – SEP-2010. Vlada Republike Slovenije [online]. [Marec, 2006]. Dostopno na: [http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/pdf/SEP-2010.pdf]. [23. 8. 2009].

19. Ministrstvo za javno upravo. 2007. Evropska komisija pohvalila e-upravo v Sloveniji. Vlada Republike Slovenije [online]. [April 13, 2007]. Dostopno na: [http://www.mju.gov.si/nc/si/novinarsko_sredisce/novica/article/12037/6651/].

20. Ministrstvo za javno upravo. 2008. Vlada Republike Slovenije [online]. [2008]. Dostopno na: [http://www.vlada.si/si/o_vladi/kdo_je_kdo/ministrstva/ministrstvo_za_javno_upravo/]. [18. 9. 2008].

21. Ministrstvo za javno upravo. 2009. Slovenija prejela nagrado OZN za sistem eVEM za gospodarske družbe. Vlada Republike Slovenije [online]. [Junij 23, 2009]. Dostopno na: [http://www.mju.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/14/10211/f3eae11400/]. [21. 8. 2009].

22. Petauer, Boštjan. 2002. Obdavčitev elektronskega trgovanja. Maribor: Davčni inštitut. 23. Pfajfar, Alenka. 2004. Elektronsko poslovanje v javni upravi. Univerza v Ljubljani.

[online]. Dostopno na: [http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Pfajfar-Alenka.PDF]. [25. 6. 2009]. 24. Redakcija Financ. 2003. Slovenska e-javna uprava dohiteva najrazvitejše članice EU.

Finance.si [online]. [September 19, 2003]. Dostopno na: [http://www.finance.si/57054]. [27. 8. 2009].

25. Silič, Marin. 2003. INDO 2003 - Vabilo udeležencem. Center Vlade RS za informatiko [online]. [November 23, 2003]. Dostopno na: [http://www.gov.si/cvi/slo/indo/indo2003/vabilo.htm]. [15. 8. 2009].

26. Šrlec, Ivan. 2002. E-poslovanje in uporaba formata XML. Ljubljana: Časnik Finance 6. Maj 2002, str.18.

27. The User Challenge Benchmarking The Supply Of Online Public Services. 2007. Bruselj: European Commission, Directorate General Information Society and Media [online]. [September, 2007]. Dostopno na: [http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/docs/benchmarking/egov_benchmark_2007.pdf]. [20. 9. 2009].

57  

28. Toplišek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Založba Atlantis. 29. Turban, E., E. McLean, J. Wetherbe. 1999. Information Technology for Management

– Making Connections for Strategic Advantage. New York: John Wiley & Sons, Inc. 30. Turban Efraim et al. 2003. Electronic Commerce. A Managerial Perspective. New

York : Prentice-Hall. 31. Uradni list Republike Slovenije. 2004. Republika Slovenija [online]. [Avgust 5, 2004].

Dostopno na: [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200486&stevilka=3836]. [13. 8. 2009].

32. Večer. 2009. Svet v številkah. Večer na spletu [online]. [September 24, 2009]. Dostopno na: [http://www.vecer.si/]. [21. 9. 2009].

33. Vehovar, V., Remec, M. 2004. Informacijska družba in elektronsko poslovanje v sloveniji [online]. [Januar 15, 2004]. Dostopno na: [backup.ris.org/publikacije/radenci99.doc]. [20. 8. 2009].

34. Virant, Gregor. 2002. Usmerjenost javne uprave k uporabniku. V Konferenca Od ideje o kakovosti do dobrih praks v javni upravi, urednik: G. Žurga. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve.

35. Vlada Republike Slovenije. 2007. Strategija razvoja informacijske družbe v RS. Vlada Republike Slovenije [online]. [Februar, 2007]. Dostopno na: [http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/informacijska_druzba/Strategija_si2010.pdf]. [26. 8. 2009].

36. Vlada RS. 2006. ZEPEP – Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Elektronsko poslovanje. Pravna ureditev. Center vlade RS za informatiko [online]. [Junij 29, 2006]. Dostopno na: [http://www.gov.si/cvi/slo/index_slo.htm]. [29. 8. 2009].

37. Vlada Republike Slovenije. 2003. Strategija: Republika Slovenija v informacijski družbi. Ministrstvo za informacijsko družbo [online]. [Februar 13, 2003]. Dostopno na: [http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/V/KE332AF03299A027FC1256CCC0042109C/$file/Strategija_RSvID_(2003-02-13).pdf]. [27. 8. 2009].