desetletjeBOLONJEpričakovanja,implementacija,realnost.

Zbrana mnenja deležnikov, predstavljena na istoimenski konferenci, 22. 5. 2015 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

2

Kazalo

4 Uvodne besedeResor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani

6

10

14

20

24

30

36

42

48

prof. dr. Maja Makovec BrenčičMinistrica za izobraževanje, znanost in šport

mag. Mirko StoparDirektor direktorata za Visoko šolstvo RS

prof. dr. Martin ČopičRektorska konferenca RS

prof. dr. Ivan LebanNacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu

mag. Marja MedvedCMEPIUS

Marko ZupančičZavod RS za zaposlovanje

Žiga SchmidtŠtudentska organizacija Slovenije

Predstavniki SAZUSlovenska akademija znanosti in umetnosti

Kolofon

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

3

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

4

Uvodne besede

Bolonjska reforma je bila za slovenski visokošolski prostor velika prelomnica. Ni načrtovala pogosto realnejših malih izboljšav, temveč je želela na podlagi Bolonjske deklaracije celovito prenoviti slovenski visokošolski sistem ter zagotoviti mednarodno poenotenje visokošolskega sistema. Zaradi velikopoteznih načrtov je bila reforma v strokovni kot tudi v širši javnosti že od začetka deležna precejšnje pozornosti. Mnenja o njeni uspešnost so bila in ostajajo deljena.Po desetih letih od uveljavitve prenove smo študentje, profesorji in drugi deležniki v visokošolskem prostoru na lastni koži občutili učinke implementacije, zato se je pojavila želja po javni obravnavi izkušenj deležnikov. Prav tako smo študentje želeli ob obletnici opozoriti na pomanjkljivosti, s katerimi soglašajo vsi deležniki. Zato smo v mesecu maju 2015 na Resorju za študijsko

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

5

problematiko Študentske organizacije Univerze v Ljubljani pripravili strokovni posvet ob 10-letnici bolonjske reforme. V okviru posveta smo osvetliti desetletje bolonjske reforme v slovenskem visokošolskem prostoru ter jo umestili v širši družbeni kontekst in v kontekst mednarodnega visokošolskega prostora.Z izkušnjami deležnikov iz Rektorske konference, Direktorata za visoko šolstvo, z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, CMEPIUS-om, Zavodom za zaposlovanje Republike Slovenije ter Študentsko organizacijo Slovenije smo poskušali ugotoviti, katera pričakovanja so bila izpolnjena, katere vrzeli še ostajajo nezapolnjene in tudi kako uspešen je bil proces implementacije na posameznih področjih.Rezultat posveta je pričujoče besedilo, ki je nastalo z željo, da pričnemo s kritično evalvacijo bolonjskega procesa, ki se bo končala s konkretnimi dogovori. Želimo si skupnega evalvacijskega dela vseh deležnikov (brez nesmotrnega iskanja krivcev za napake v preteklem desetletju) z iskanjem rešitev, ki bodo zagotovilo za korak naprej v kvalitetnejše visoko šolstvo v vseh visokošolskih institucijah v Sloveniji.Marko Kmetič, urednik.

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Ob 10-letnici bolonjske reforme smo vsi deležniki soočeni z vprašanjem, kako nadalje z visokošolskim izobraževanjem. Znotraj Slovenije še nismo opravili celovite analize, kaj je prinesla bolonja kot koncept in pristop k izobraževanju. Bile pa so izvedene delne analize, ki jih je izvedla Univerza sama in študentje, ki so analizirali nekaj pomembnih segmentov bolonje. Predvsem dragocena je analiza v kontekstu zaposljivosti in zaposlovanja. V Armeniji so v maju 2015 zasedali ministri iz celotne vertikale izobraževanja, ne le iz visokega šolstva. Vse države udeleženke se soočajo s podobnimi izzivi: od financiranja do umeščanja razvoja v t. i. zanke kakovosti in prenov učnih načrtov v celotni izobraževalni vertikali.Pozitiven doprinos bolonje je v prehajanju znanja znotraj EU in podpiranju mobilnosti tudi z nečlanicami. Evropa kot celota lahko skupaj svojim prebivalcem še olajša dostop do

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport

prof. dr. Maja Makovec Brenčič

6

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

7

Precej dela bo potrebnega pri vprašanju enovitih diplom, kreditnem sistemu, smernicah za zagotavljanje kakovosti na ravni EU in pri sodelovanju na ravni skupnih študijskih programov.

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

članic izven EU. Prav tako ministrstvo močno podpira skupne študijske in raziskovalne programe ter preplet študija in raziskovanja, vse z jasno mednarodno umestitvijo. V Sloveniji so izzivi v celotni izobraževalni vertikali. Na ministrskem komunikeju so bila izražena skupna gledišča, ki potrebujejo več povezovanja vseh vrst institucij v Evropi. Pred nami je skupna evropska vizija prenove, ki se zavzema za spodbujanje večje kakovosti in pomena učenja in poučevanja kot glavnega poslanstva bolonjskega procesa. V Armeniji je tekla razprava tudi o novih pedagoških metodah v učnih okoljih. Pomembno je podpiranje močnejših povezav med poučevanjem, učenjem in raziskavami že znotraj osnovnih kurikulumov.

8

V novem Zakonu o visokem šolstvu lahko pričakujemo ukrepe, ki bodo težili k dvigu kakovosti študija, stabilnemu in razvojno naravnanemu financiranju, prehodu na institucionalno akreditacijo ter večjo mobilnost oz. mednarodno odprtost.

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Kot skupno temo, ki je povezana s strategijami in politikami do mladih in vključujočim visokošolskim sistemom, se izpostavlja spodbujanje zaposljivosti, ki je vedno na agendi EU. Želja je, da v odprt in raznolik sistem dopuščamo tokove mobilnosti. Kot pomemben poudarek med državi članicami se v zadnjih letih kaže socialna dimenzija, katere vloga je, da skrbi za večjo vključenost depriviligiranih skupin znotraj EU. Precej dela bo potrebnega pri vprašanju enovitih diplom, kreditnem sistemu, smernicah za zagotavljanje kakovosti na ravni EU in pri sodelovanju na ravni skupnih študijskih programov. Vse to so iztočnice in potrebne dimenzije družbe kot celote. Poudarek je na stabilnosti financiranja, predvsem na zagotavljanju ustrezne kakovosti. Naši osnovni nalogi sta doseganje večjega in bolj odprtega pretoka znanja ter povezovanje gospodarstva in negospodarstva z institucijami in celotno akademsko sfero. Za našo državo si želim, da bi osmislili vse prepotrebne spremembe, dosegli konsenze in stali za njimi. V novem Zakonu o visokem šolstvu lahko pričakujemo ukrepe, ki bodo težili k dvigu kakovosti študija, stabilnemu in razvojno naravnanemu financiranju, prehodu na institucionalno akreditacijo ter večjo mobilnost oz. mednarodno odprtost.

9

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Izpostaviti je potrebno cilje bolonjskega procesa do leta 2020, ki so bili postavljeni na ministrski konferenci v Bukarešti leta 2012 – socialna dimenzija, osredotočenost na študenta, mednarodna odprtost, mobilnost in financiranje. Vse to je pomembno tudi v slovenski visokošolski stvarnosti. Slovenija strmi h kakovostnemu, dostopnemu in mednarodno primerljivemu visokošolskemu sistemu. V zadnjih desetih letih se soočamo s padcem števila študentov na terciarnem izobraževanju. Imamo kar 27 % študentov manj, k temu pa je prispeval ZUJF iz 2011 in demografski dejavniki. Direktorat si želi urejeno financiranje, ki bo stabilnejše, dolgoročnejše in manj turbulentno naravnano. V Sloveniji 35 % študentov študija nikoli ne zaključi, prav tako je veliko fiktivnih vpisov. Študentje v Sloveniji so s programi zadovoljni, primerjaje s kolegi iz tujine. Manj so zadovoljni z organizacijo

Direktor direktorata za visoko šolstvo

mag. Mirko Stopar

10

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

11

Glede na tuje študente smo z ozirom na vstop na tuj trg dela relativno nesamozavestni. Le 29 % jih ocenjuje, da so možnosti na vstop na tuj trg dela zanje dobre.

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

študija, urniki ipd. Glede na tuje študente smo z ozirom na vstop na tuj trg dela relativno nesamozavestni. Le 29 % jih ocenjuje, da so možnosti na vstop na tuj trg dela zanje dobre.Na direktoratu seveda želimo še naprej pospeševati mednarodno mobilnost za socialno šibkejše in podpirati mobilnost naših visokošolskih učiteljev, njihovo izpopolnjevanje, pridobivanje novih znanj in spoznavanje novih primerov dobrih praks. Projekti t. i. odprtega in prožnega prehajanja iz šolanja na trg dela dosegajo dobre rezultate. Študentje na njih poleg študija pridobijo dodatna znanja in navežejo nove stike s potencialnimi delodajalci. Projekt se od povezovanja le z gospodarstvom na novo odpira tudi ostalim področjem, saj ne želijo, da bi ostala področja trga dela stagnirala. Medsebojno želimo povezati vse državne evidence od srednje šole do trga dela, da bi tako

12

Visokega šolstva ne smemo gledati le iz prizme trga dela. V tujini so naši študentje zaposljivi tudi tam, kjer v Sloveniji na trgu dela ni potreb.

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

z analizami ustrezneje kreirali naše politike. Visokošolski sistem ni evropsko normiran tako kot ostala področja. Če primerjamo implementacije bolonje v tujini, bi jih težko prenesli v naš sistem. Morali bi iskati več odprtosti k spremembam. Slovenska visokošolska zakonodaja bi lahko šla v manjšo normiranost. Prav tako se ne bomo mogli ogniti trgu dela in zaposljivosti diplomantov. Pri težavah celotne bolonjske reforme ne vidim enega krivca. Visokega šolstva ne smemo gledati le iz prizme trga dela. V tujini so naši študentje zaposljivi tudi tam, kjer v Sloveniji na trgu dela ni potreb. V tujini je več konsenza pri prioritetah razvoja države med delodajalci in odločevalci. Menim, da je prav, da se naši nazivi v tujini ne prevajajo, saj naj bi imeli naši študentje s tem le težave. Pozivam, naj govorimo o priznavanju in ne prevajanju nazivov. V tujini imajo bistveno manj ur in krajše izobraževanje. Vprašanje je, ali je to res primerljivo.

13

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Cilji bolonjske reforme so spisek priporočil in ne obvez. Priporočila so v pomoč pri preglednosti v Evropi, kaj je kdo študiral in kaj se lahko od njega pričakuje. Dobra stran je gotovo priložnost za prenovo programov in njihove vsebine ter sistematično uvajanje priloge k diplomi. Z lahkim prehajanjem iz prve stopnje na drugo stopnjo je prišlo do prožnosti sistema. Prav tako kot pozitivno ocenjujem več mobilnosti in več mednarodne izmenjave.Pomanjkljivosti in težave se kažejo v povečanju števila programov. Menim, da jih je gotovo preveč. Deloma ta anomalija izhaja iz zakonske zahteve, da mora vsak poklic biti rezultat enega programa. Bolonja predvideva čim večjo izbirnost pri študiju, ki gre tudi preko disciplin. To je na Univerzi v Ljubljani zaradi sistema financiranja močno oteženo. Fakultete so zato zadržane pri dovoljenjih za vpisovanje predmetov iz programov

Rektorska konferenca Republike Slovenije, UL

prof. dr. Martin Čopič

14

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Pomanjkljivosti in težave se kažejo v povečanju števila programov. Menim, da jih je gotovo preveč. Deloma ta anomalija izhaja iz zakonske zahteve, da mora vsak poklic biti rezultat enega programa.

15

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

drugih fakultet. Kot pomanjkljivost bi navedel tudi podaljševanje študija z absolventskim stažem po prvi stopnji in obstoj enosemestrskih predmetov. Ti vodijo v drobitev večjih predmetov na manjše enote in večanje števila izpitov. Manjše enote prinesejo manj znanja kot izpiti v večjih enotah. Ugotavljam, da je sedanji postopek akreditacije programov prezapleten, saj vsebuje preveč administracije. Izpostavil bi tudi težavo priznavanja obveznosti opravljenih v tujini, saj ima lahko študent že zaradi majhnih razlik v programu težave pri priznavanju tega predmeta doma. Menim, da se to ne bi smelo dogajati in da je domača univerza dolžna priznati, kar koli študent opravi v tujini, ne glede na to, ali je v tujini obiskoval popolnoma enak program. Za vse te težave pa ne krivim načel bolonjske reforme, temveč našo implementacijo.Poglavitne težave univerz danes niso povezane z bolonjsko reformo. Zelo problematično je neustrezno financiranje druge in tretje stopnje. Doktorski študij je javno financiran le še preko programa mladih raziskovalcev. Vpis na doktorski študij je upadel iz 1200 na 400 študentov letno, kar je bistveno premalo za univerzo naše velikosti. Dodatno težavo predstavlja zaprtost naše univerze. Na ljubljanski

16

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Univerzi je premalo tujih učiteljev in študentov. Zakoni in statutarna ureditev na Univerzi nas sili, da imamo omejene možnosti pri predavanjih v tujih jezikih, zato so bistveno oteženi programi za gostujoče študente in zaposlovanje tujih učiteljev. Univerza ostaja tradicionalno zelo zaprta, kar bi morali spremeniti, saj moderna univerza brez mednarodne vpetosti ne more obstajati.Velika težava je tudi sistem akreditacije. Univerza se zavzema za institucionalno akreditacijo, kar bi bistveno olajšalo postopke. Kot veliko napako vidim prehod na doktorski študij pred zaključkom cikla drugostopenjskega magistrskega študija. Zakonodajalec je dovolil, da se stari študentje brez predhodno opravljenega magistrskega študija vpišejo na doktorski študij, kar je prineslo velike težave pri pripravi doktorskega študija.

Vpis na doktorski študij je upadel iz 1200 na 400 študentov letno, kar je bistveno premalo za univerzo naše velikosti. Dodatno težavo predstavlja zaprtost naše univerze. Na ljubljanski Univerzi je premalo tujih učiteljev in študentov.

17

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Mnoga predavanja na tretji stopnji so nepotrebna, saj naj bi pri doktorskem študiju dajali večji pomen raziskovalnemu delu.Že na začetku uvajanja bolonjske reforme sem bil skeptičen, ali je res potrebna ali ne. Najbolj akutne težave visokega šolstva bi lahko odpravili že z novim zakonom. Vprašanje financiranja, ki je najbolj akutno, bi lahko rešili z novelo starega zakona, ne pa s čakanjem na novi zakon. Na Univerzi menimo, da vztrajanje na jezikovno zaprtem prostoru naš položaj slabša. Uvedba programov v angleščini ne bi ogrozila obstoja slovenščine. Splošno znanje študentov se pred in po uvedbi reforme ni niti poslabšalo niti izboljšalo. Razlog je v organiziranosti študija, ki je ostal enak. Tudi snovi je približno enako, zato ni razlogov, zakaj bi se količina znanja znatno spremenila.

Že na začetku uvajanja bolonjske reforme sem bil skeptičen, ali je res potrebna ali ne. Najbolj akutne težave visokega šolstva bi lahko odpravili že z novim zakonom.

18

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Mnoga predavanja na tretji stopnji so nepotrebna, saj naj bi pri doktorskem študiju dajali večji pomen raziskovalnemu delu.

19

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Namen evalvacij, ki so osnova za akreditacije, je izboljšanje stanja na institucijah. Bolonjska reforma je gledala le na uvajanje programa. Magna carta universitatum pa pove, da sta poučevanje in raziskovanje neločljivo povezana. Evalvacije pa so fokusirane le na dejavnost poučevanja. Univerza je varuh tradicij evropskega humanizma. Po splošni deklaraciji človekovih pravic mora biti višje šolanje vsem enako dostopno. Bolonjska deklaracija je političen dokument, ki omogoča prosti tok oseb, kapitala in storitev. Že pred uvedbo bolonje smo na Univerzi v Ljubljani imeli bolonjsko reformo. Imeli smo sistem študija 4 + 2 + 2, mobilnost študentov in prilogo k diplomi, ki je vsebovala seznam opravljenih izpitov. Bistvo bolonjskega procesa je zagotavljanje in spremljanje kakovosti ter sodelovanje študentov v teh procesih. Na bolonjski univerzi

direktor nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu republike slovenije

prof. dr. Ivan Leban

20

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Univerza je varuh tradicij evropskega humanizma. Po splošni deklaraciji človekovih pravic mora biti višje šolanje vsem enako dostopno.

21

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

so študentje določali, kdo bo predaval.Na Slovenskem ni bilo agencije za preverjanje kakovosti. S kakovostjo se je ukvarjal Svet za visoko šolstvo, ki pa je bil v rokah politike. Torej se je o kakovosti govorilo že prej. Z reformo pa smo prišli do 937 študijskih programov, kar je zelo veliko. Delo agencije je delo na kulturi in kakovosti visokošolskih zavodov. Agencija nima čarobne paličice, kakovost mora biti vsajena v študente in profesorje. Agencije ne bi potrebovali, če bi institucije delovale kvalitetno. Krog kakovosti sestavljajo načrtovanje, izvedba in preverjanje. Zaradi slednjega tudi obstaja agencija. NAKVIS je neodvisna in nevladna institucija. Vse sorodne institucije imajo svoj zakon, le NAKVIS ne. Vezani so na Zakon o visokem šolstvu in podzakonske akte. Načrt agencije za tekoče leto 2015 je pridobitev informacijskega sistema, ureditev strategije do 2020 in želja po ločenem zakonu. Zakon o visokem šolstvu je bil namreč od leta 1993 že 24-krat spremenjen in to vedno vpliva na podzakonske akte, ki jih moramo potem spreminjati.Bolonjska reforma je bila pozitivna, programi so se prečistili, na žalost pa se je število programov močno povečalo. Na splošno je pri kakovosti v visokem šolstvu bistvena kultura kakovosti. Moteče je, da

22

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

so izrazi, kot sta odličnost in kakovost, prineseni v visoko šolstvo, saj so to izrazi z industrijskih procesov. Po drugi strani pa ni več poudarjenih akademskih vrednot, kot so mirovna gibanja in gibanja za svobodo.Želja NAKVIS-a je prehod na institucionalno akreditacijo, kjer bi študijski programi bili pod avtonomijo zavodov. Institucionalna evalvacija se dela v dveh korakih. Najprej se pregleda zavod in povpraša po problemih, na drugem obisku pa se zahteva dodatne podatke. Za študijske programe potrebuješ strokovnjake iz dotičnih področij. Velik problem agencije je dolgoročno stabilno financiranje. Letos potečejo evropska sredstva in agencija bo ostala brez 60% vseh sredstev. Nacionalni program visokega šolstva navaja, da bo denar prišel iz državnega proračuna. V kolikor tega denarja ne bo, programi ne bodo akreditirani, diplome ne bodo več javne listine.

Moteče je, da so izrazi, kot sta odličnost in kakovost, prineseni v visoko šolstvo, saj so to izrazi z industrijskih procesov. Po drugi strani pa ni več poudarjenih akademskih vrednot, kot so mirovna gibanja in gibanja za svobodo.

23

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Slovenija je od leta 2007 uspela povečati mobilnost študentov za 53 %, mobilnost osebja pa za 100 %. Univerza v Ljubljani je med 15 najbolj priljubljenimi tujimi destinacijami v Erasmus mobilnosti. Poudarila bi mednarodno izkušnjo, ki spreminja posameznika, tako študenta kot člana akademskega osebja. Ta deluje kot motivacijski dejavnik na vse ostale, ki niso mobilni. Mobilnost je koristna z vidika spoznavanja novih metod dela in načinov poučevanja ter ima velik vpliv na postopek izvajanja učenja, hkrati pa predstavlja tudi mreženje. Velika večina študentov ni mobilnih in ravno nanje ima mobilna izkušnja sovrstnikov in profesorjev največji učinek, kljub temu da so v lastnih domačih učilnicah. Zato je internacionalizacija doma velik in pomemben projekt. Mobilnost in internacionalizacija sta osrednja cilja in glavni področji bolonjskega procesa,

CMEPIUS

mag. Marja Medved

24

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Velika večina študentov ni mobilnih in ravno nanje ima mobilna izkušnja sovrstnikov in profesorjev največji učinek, kljub temu da so v lastnih domačih učilnicah. Zato je internacionalizacija doma velik in pomemben projekt.

25

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

poudarek v mobilnosti pa se je preselil iz čim večjega števila študentov v tujini na doseganje višje kvalitete. Glavnih razlogov za internacionalizacijo je pet: izboljšanje pripravljenosti študentov, internacionalizacija študijskega kurikuluma, izboljševanje mednarodnega profila VŠZ, okrepitev produkcije raziskav in znanja na VŠZ ter popestritev znanja osebja VŠ.Pri CMEPIUS-u pripravljamo novo strategijo s področja visokega šolstva. Do leta 2020 smo si na nacionalni ravni zadali: 1.) da bo 20 % diplomantov mobilnih, 2.) da bo na slovenskih VŠ 10 % študentov iz tujine, ki bodo prišli za celotno obdobje, 3.) da bo med VŠ učitelji, sodelavci in raziskovalci 10 % tujih državljanov, 4.) da bo 1/5 doktorskih študentov študirala na programih, ki so skupni s tujimi univerzami in 5.) da bo povečan obseg projektne dejavnosti v sodelovanju z najboljšimi tujimi VŠI in delež sredstev, pridobljenih v okviru mednarodnih projektov. Trenutno stanje je slabo, saj smo močno odvisni od slabega financiranja. Ciljev do 2020 ne bomo uresničili, ne glede na to, kaj nam pravijo drugi. Trenutno smo, kar se tiče študentov, na 2,6 %, povprečje EU je 3,5 %. Cilji so precej daleč od tega. Mobilnost akademskega in strokovnega osebja iz Slovenije v tujino je 7,15 %, v Slovenijo pa

26

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

4,74 %. Številke so se povečale za več kot 100 %, a niso idealne. Vpis tujih študentov je 3,17 %, povprečje EU pa je 9,03 %. Poleg mobilnosti so pomembni tudi skupni študijski programi, ki so del nacionalnega programa. V razvidu jih je 22, izvaja pa se jih 17.S strategijo smo na CMEPIUS-u revidirali cilje in jih prilagodili trenutnim razmeram. Predlagani cilji so 4 % kratkoročno mobilnih študentov in tujih študentov, 6 % tujih študentov za celoten študij ter 3 % tujega zaposlenega osebja v Sloveniji. Sledi več kot ¼ več skupnih študijskih programov, didaktično usposabljanje novih profesorjev, ki bi vključevalo mednarodno in medkulturno dimenzijo ter prioritete regije, saj se želimo še bolj odpirati v zahodni Balkan. Možna je mobilnost profesorjev tudi v države, ki niso znotraj EU prostora. Erasmus+ se odpira tudi v svet, povečuje se

Trenutno smo, kar se tiče (mobilnosti) študentov, na 2,6 %, povprečje EU je 3,5 %. Cilji so precej daleč od tega. Mobilnost akademskega in strokovnega osebja iz Slovenije v tujino je 7,15 %, v Slovenijo pa 4,74 %.

27

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

sodelovanje z Afriko, Azijo in Južno Ameriko. Skupina za mobilnost in internacionalizacijo je na ministrski konferenci v maju 2015 podprla mobilnost osebja in študentov pedagoških smeri, kakovost mobilnosti, ukrepe za odpravo ovir, primerljive in transparentne zapise študijskih programov na področju evropskega VŠ prostora ter mobilnost v EU visokošolski prostor in izven držav EU. Fokus je na kakovosti pred, med in po mobilnosti. Ključna je internacionalizacija doma, ki je namenska integracija mednarodnih in medkulturnih dimenzij v formalni in neformalni kurikulum, za vse študente znotraj domačega učnega okolja. V procesu internacionalizacije se bodo morale univerze osredotočiti na proces učenja in poučevanja ter na učne rezultate svojih študentov, da bodo lahko dosegle svoje cilje.

Ključna je internacionalizacija doma, ki je namenska integracija mednarodnih in medkulturnih dimenzij v formalni in neformalni kurikulum, za vse študente znotraj domačega učnega okolja.

28

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

29

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Eden izmed ciljev bolonjske reforme je, da bodo mladi hitreje prišli do zaposlitve in tako pridobili kompetence, s katerimi bodo hitreje začeli z delom. Do neke mere se je to uresničilo, priložnosti za izboljšanje povezav študentov z možnostmi zaposlitve pa so že med samim študijem. V aprilu 2015 se je brezposelnost v primerjavi z letom 2014 zmanjšala. Aprila 2014 se je največ povečalo ravno število brezposelnih s terciarno izobrazbo. Konec meseca aprila smo imeli na zavodu registriranih 115.000 brezposelnih, kar je ugoden rezultat glede na leta poprej. Splošna brezposelnost se po naših podatkih zmanjšuje. Gibanje brezposelnosti se spreminja tudi glede na mesece. Veliko študentov se prijavi na zavod za zaposlovanje oktobra, njihovo število pa se proti poletju zmanjšuje. Glede na starostne skupine je stanje brezposelnih sledeče: v starostni skupini od 15. do 24.

Zavod RS za zaposlovanje

Marko Zupančič

30

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Aprila 2014 se je največ povečalo ravno število brezposelnih s terciarno izobrazbo. Konec meseca aprila smo imeli na zavodu registriranih 115.000 brezposelnih, kar je ugoden rezultat glede na leta poprej. Splošna brezposelnost se po naših podatkih zmanjšuje.

31

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

leta je brezposelnost najvišja, sledi starostna skupina od 25. do 29. leta, naslednja ogrožena skupina pa je skupina od 55. do 59. leta.Cilj različnih programov s spodbudami delodajalcem je, da se tako visoka stopnja brezposelnosti med mladimi zmanjša. Rezultati so že vidni v primerjavi s prejšnjimi leti. Med mladimi v starostni skupini 15 do 24 let je brezposelnost 30,5 %. Najmanj težav imajo skupine od 30. do 50. leta. Zaposlitve so pogosto za krajši delovni čas, ki pa niso redne, zato govorimo o prekarnih oblikah dela.Tudi trajanje obdobja brezposelnosti se po podatkih spreminja. Kar se tiče zaposlovanja, kriza še ni za nami. Trend se sicer giblje v pravi smeri, a vprašanje, če dovolj hitro. Na Zavodu za zaposlovanje skušamo spodbuditi zaposlovalce, da bi zaposlovali mlade za nedoločen čas, z oprostitvijo dajatev za mlade do 25. leta pod pogojem, da redna zaposlitev traja vsaj eno leto. Po prvi stopnji

Zaposlitve so pogosto za krajši delovni čas, ki pa niso redne, zato govorimo o prekarnih oblikah dela.

32

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

so med študenti na največjem udaru, kar se tiče možnosti zaposlitve, družboslovci. Po drugi stopnji so prav tako na slabšem izhodišču družboslovci, magistri poslovnih in pravnih ved, vendar za pol manj kot po prvi stopnji. Na Zavodu za zaposlovanje uvajamo ukrep: »Iz faksa takoj praksa«. Ta ukrep je namenjen terciarno izobraženim študentom pri iskanju prve zaposlitve. Najbolj izobraženi kadri v tujini nimajo težav z zaposlitvijo, saj že od magisterija sodelujejo s podjetji, kar bi morali uvesti tudi v Sloveniji. V evidencah brezposelnih je najvišja številka brezposelnih študentov prav tistih s terciarno izobrazbo. Zaskrbljujoče je naraščanje brezposelnih študentov po prvi bolonjski stopnji, saj je bil eden od namenov in ciljev prve bolonjske stopnje, da se tekom študija vzpostavi odnos z delodajalcem, da je čas uvajanja v zaposlitev čim krajši.Glede trajanja brezposelnosti in časa čakanja na prvo zaposlitev imajo največ težav diplomanti višjih šol. Trajanje brezposelnosti se zmanjšuje diplomantom starih programov, a vseeno je večanje brezposelnosti med mladimi diplomanti po prvi stopnji zaskrbljujoče. Največ so se v preteklem letu zaposlovali diplomanti visokošolske predbolonjske izobrazbe.Primerjava o prehodu v zaposlitev pri

33

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

diplomantih pred reformo in po nam pove naslednje. Vsak peti diplomant po prvi stopnji se zaposli. Pri magistru farmacije je pri bolonjskih diplomantih trajanje brezposelnosti krajše kot pri predbolonjskih. Pri doktorju medicine vidimo podobne rezultate, saj je čas brezposelnosti krajši pri bolonjskih diplomantih. Pri ekonomistih pa je situacija ravno obratna. Bolonjski študentje so dlje časa brezposelni kot diplomanti starih predbolonjskih programov. Eden od ukrepov za blaženje situacije so programi, kot je Jamstvo za mlade. Jamstvo za mlade je program, kjer bi vsak mladi do 29. leta prišel do zaposlitve, usposabljanja na delovnem mestu, vključitve v formalno izobrazbo ali krajše oblike institucionalnega ali praktičnega usposabljanja v štirih mesecih po prijavi na Zavodu za zaposlovanje.

Bolonjski študentje so dlje časa brezposelni kot diplomanti starih predbolonjskih programov.

34

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

35

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

V bolonji smo kot država videli priložnost za novo strukturo študijskih stopenj, poudarek na učnih izzivih in kompetencah, vseživljenjskem učenju, poenostavljanju mobilnosti, primerljivejši kvalifikaciji, partnerskem odnosu študenta in institucije ter v študentu kot središču študijskega procesa. Po desetih letih ne moremo več govoriti, da bo do določenih zadev še prišlo in se bo še zgodilo. Narejeno lahko le evalviramo in kasneje reformiramo. Študentje smo si želeli prenovljene študijske programe, dobili smo prepakirane stare programe in predmete, posledično isto ali kopirano literaturo. S tem nismo dosegli cilja. Govorili smo o aplikativnih znanjih, dobili smo teorijo brez prakse. Povezanost s praktičnimi znanji je premajhna. Želeli smo si sproten študij, dobili smo kopiranje obveznosti. Iste knjige pri različnih predmetih. Ni bilo analize ECTS točk in s tem prilagoditve

Študentska organizacija Slovenije

Žiga Schmidt

36

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Študentje smo si želeli prenovljene študijske programe, dobili smo prepakirane stare programe in predmete, posledično isto ali kopirano literaturo. S tem nismo dosegli cilja. Govorili smo o aplikativnih znanjih, dobili smo teorijo brez prakse.

37

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

tega sistema. Želeli smo primerljivost izobraževanja, dobili smo neprimerljivost ravni izobrazbe in pridobljenih znanj. Želeli smo si zaposljivosti, pa smo dobili neurejene kompetence in nižjo raven izobrazbe. Želeli smo si mobilnosti, danes pa se pogovarjamo, da je ohranitev Erasmus+ velik projekt. Govorili smo o priznavanju neformalnega izobraževanja, dobili smo vprašljivo vrednost diplome in dobro voljo delodajalca, ki upošteva naša dodatna znanja. Institut priloge k diplomi pri nas ne deluje, kot si želimo, saj ga delodajalci ga ne jemljejo resno. Želeli smo si študenta v središču študijskega procesa, dobili smo vrednotenje ECTS točk po meri profesorjev, mnogokrat celo po meri plač. Želeli smo si kakovost, iz tega smo dobili instant programe. Nezmožni smo kritične ocene teh programov, kaj potrebujemo in

Želeli smo primerljivost izobraževanja, dobili smo neprimerljivost ravni izobrazbe in pridobljenih znanj. Želeli smo si zaposljivosti, pa smo dobili neurejene kompetence in nižjo raven izobrazbe.

38

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

česa ne. Predsednik Študentske organizacije pravi, da smo padli na osnovnih ciljih. Najmanj smo po njegovem mnenju padli pri mobilnosti, saj je preko tri milijone študentov po Evropi izkoristilo program Erasmus. Po mojem mnenju se deset let po implementaciji reforme pogovarjamo o dostopnosti in javnem šolstvu, ne pa o pomembnih temah. Splošna debata poteka o zvišanju kakovosti, a nihče ne ve, kaj je cilj in kaj želimo doseči z dvigom kakovosti. Želimo si dviga kakovosti, ne bi pa agenciji NAKVIS dali denarja. Univerzam bi dali večjo avtonomijo. Smo v začaranem krogu, kjer ne moremo govoriti o zvišanju kakovosti. Deset let ni bilo spremenjenega sistemskega zakona o visokem šolstvu, imeli pa smo 25 sprememb starega zakona. Naredili smo največjo reformo šolstva, ne da bi spremenili krovni zakon.

Naredili smo največjo reformo šolstva, ne da bi spremenili krovni zakon. Prav tako opozarjam na neustavno stanje na področju financiranja.

39

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Prav tako opozarjam na neustavno stanje na področju financiranja. Opozarjam tudi, da država deklarativno podpira reformo, ne bi pa nič naredila za to. Implementaciji se nismo mogli izogniti. Napake pa smo delali, ker smo znižali nivo izobrazbe. Drugo napako vidim v izjemah pri neenotnem študiju, saj niso vsi programi prevzeli 3+2 oblike. Tretjo napako vidim v nikoli analiziranih ECTS točkah.Glede domnevne odgovornosti študentov pri podaljševanju študija z zahtevo po dodatnem letu oz. absolventskem stažu po prvi stopnji pa odgovarjam: če bi pravilno implementirali bolonjsko reformo in bi v drugem semestru tretjega letnika prve stopnje študentje imeli čas pripravljati diplomski seminar in ne delali petih izpitov do 15. septembra, bi lahko brez dodatnega letnika zaključili prvo stopnjo študija. Diplome prav tako ne bi oddajali naslednje leto septembra, če ne bi izgubili vseh pravic iz naslova statusa študenta. 4-letni sistem smo podaljšali na 3+2 z nekaj dodatnimi predmeti, namesto da bi 4-letni program skrčili v tri leta in ga ponudili na prvi stopnji. Zatem pa bi popolnoma na novo sestavili programe druge stopnje. Dvomim, da bi se zakon lahko spremenil v dveh letih. Težav ni lahko odpraviti. Težave bi lahko rešili le z vsemi deležniki v isti sobi, žal pa se drug drugega izogibamo. Trendi skrajševanja

40

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

in prilagoditve ECTS točk so prisotni v drugih državah. Krajši študijski programi ne pomenijo nujno ožje usmeritve. Pomenijo pa razvoj stroke iz ožjega k širšemu. Po desetih letih lahko pregledamo zakon po vsakem poglavju posebej in usklajujemo vsak člen za členom. Ne vidim druge rešitve kot popravkov, ki bi ustrezali vsem deležnikom.

Težave bi lahko rešili le z vsemi deležniki v isti sobi, žal pa se drug drugega izogibamo.

41

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Lanska pomlad nam je prinesla predlog Zakona o visokem šolstvu, letošnjo pomlad pa smo prebirali koncept spet novega Zakona o visokem šolstvu. Stanje slovenskega visokega šolstva ni spodbudno in zato želimo razpravljati o izboljšavah. Naj povzamemo stanje visokega šolstva.Prilagajanje in posodabljanje visokega šolstva poteka prepočasi, internacionalizacija univerz zamuja, tujih študentov in profesorjev ne znamo v zadovoljivem obsegu pritegniti na naše univerze, ne znamo se dogovoriti o uravnovešeni uporabi slovenščine in angleščine na univerzah. Pogrešamo odgovornost do javnosti in predvsem do študentov. Diplomanti mnogih študijskih smeri so slabo zaposljivi, število diplomantov iskanih usmeritev pa je pod evropskim povprečjem. Javne in samostojne šole imajo 21 % naravoslovno tehniških ter 79 % družboslovno upravnih

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Predstavniki SAZU

42

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Pogrešamo odgovornost do javnosti in predvsem do študentov. Diplomanti mnogih študijskih smeri so slabo zaposljivi, število diplomantov iskanih usmeritev pa je pod evropskim povprečjem.

43

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

in humanističnih študijskih programov. Zakoni, dogovori in standardi se slabo ali sploh ne izvajajo, na primer problema sobotnega leta in zakona o financiranju univerze sta nerešena že desetletja. Nadzor nad visokim šolstvom je nezadosten in neučinkovit, kakovost ni v ospredju, odličnosti in učinkovitosti ne nagrajujemo, kar povzroča iskanje raznih obvozov. 938 študijskih programov na naših univerzah in visokih šolah (posebej so šteti programi prve in druge stopnje) močno presega število programov v vodilnih evropskih državah. Na šanghajski »raziskovalni« lestvici 500 univerz je na 486. mestu navedena samo Univerza v Ljubljani, 25 zasebnih visokošolskih ustanov je po Webometrics lestvici uvrščeno pod povprečjem. Glede na primerjavo z evropskimi državami študira pri nas zelo visok odstotek populacije, v letu 2014/15 je bilo v Sloveniji vpisanih 71

938 študijskih programov na naših univerzah in visokih šolah (posebej so šteti programi prve in druge stopnje) močno presega število programov v vodilnih evropskih državah.

44

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

214 študentov, od teh večina na programe izobraževalnih ved, humanistike, družbenih ved ter poslovnih in upravnih ved; z naraščanjem vpisne populacije kakovost in odličnost nista v ospredju. Šolanje v osnovnih in srednjih šolah je preveč permisivno, zasvojeno je z obsegom in količino ter zanemarja kakovost; ob inflaciji visokih ocen v Sloveniji vsi zaključijo srednjo šolo, delež dijakov, ki se vpiše v visoko šolstvo, je že nekaj let več kot 80 %. Sodelovanje med univerzami in inštituti ter med univerzami in gospodarstvom ni na ravni, ki bi spodbujala konkurenčnost Slovenije. Ne znamo se odločiti, ali bi profesorje, ki ustanovijo inovativno podjetje, nagrajevali ali kaznovali. Dopuščamo sobivanje univerz in visokih strokovnih šol ter neomejeno prehajanje študentov. Habilitacijski postopki omogočajo obrnjene piramide z velikim številom rednih profesorjev in malo docenti, kriteriji za napredovanje pa ne spodbujajo sodelovanja z gospodarstvom. Sredstva za visoko šolstvo se z leti zmanjšujejo. Glede na mednarodne podatke (The world competitiveness yearbook 2014) smo na 7. mestu pri financiranju dijakov, na 54. glede na podporo univerz konkurenčnosti gospodarstvu ter na zadnjem 60. mestu glede razvoja in tehnološke podpore gospodarstvu.

45

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

Naši partnerji iz NAKVIS, ŠOS in GZS dodajajo: Spremembe v visokem šolstvu moramo ob upoštevanju dejanskega stanja in neodvisnih mednarodnih ocen uvajati znatno hitreje z opredeljenimi cilji, roki, nadzorom in definirano odgovornostjo. Visoko šolstvo mora zagotavljati pogoje za tehnološki razvoj in s tem za konkurenčnost gospodarstva in zaposlenost, temu ustrezno je potrebno prenoviti visokošolske programe ob izpostavljeni visoki kakovosti in odličnosti. Potrebna je načrtna promocija tehniškega in naravoslovnega izobraževanja že v primarnem izobraževanju. Potrebno je omejiti vpis na visokošolsko izobraževanje in uvesti dualno poklicno izobraževanje. Pripraviti je potrebno ločen zakon o agenciji NAKVIS, zagotoviti stabilno financiranje agencije in neodvisnost sveta agencije. Potrebno je razmisliti o skupnem zakonu za visokošolsko in raziskovalno dejavnost ali pa vsaj pripravljati oba zakona sočasno ob sodelovanju piscev obeh zakonov. Pri pripravi zakonov je potrebno posebno pozornost posvetiti deležnikom iz gospodarstva in študentom (50 %) ter sodelovanju med univerzami, inštituti in gospodarstvom.

46

dese

tletje

bolo

nje,

22.5

.201

5

47

Desetletje bolonje: pričakovanja, implementacija, realnost

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani

1.

Marko Kmetič

Ana Belčič, Vida Špindler, Aljaž Gaber, Gregor Šijanec, Matevž Černe

prof. dr. Maja Makovec Brenčič, mag. Mirko Stopar, prof. dr. Martin Čopič, prof. dr. Ivan Leban, mag. Marja Medved, Marko Zupančič, Žiga Schmidt, predstavniki SAZU.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Pivovarniška 6, 1000 Ljubljana

2016

50

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani

Naslov:

Nosilec avtorskih pravic:

Izdaja:

Glavni in odgovorni urednik:

Sodelujoči pri projektu:

Avtorji člankov:

Založnik:

Leto izida in natisa:

Število natisnjenih izvodov:

Navedba javnega financerja:

KOLOFON

48

49

Resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani, 2016