DIPLOMSKA NALOGA METKA KOTAR - share.upr.si · PDF fileZaradi vsakodnevne bitke s časo m, se starši ne znajo več ustaviti, se z otrokom ... strategija za razvoj pismenosti, 2006,

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

METKA KOTAR

KOPER 2014

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

DRUŽINSKA PISMENOST

Metka Kotar

Koper 2013

Mentorica:

dr. Barbara Baloh, viš. pred.

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, dr. Barbari Baloh, viš. pred., za vso njeno strokovno

pomoč in za vodenje pri pripravi diplomske naloge.

Hvala tudi Martini Mejak, pred., ki mi je temo družinska pismenost približala do te mere,

da sem želela o tem pisati v svoji diplomski nalogi.

Posebna zahvala pa gre moji družini, ki mi je ves čas mojega

študija stala ob strani in me pri tem podpirala.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Metka Kotar, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Pedagoška vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Družinska pismenost

‒ rezultat lastnega raziskovalnega dela,

‒ so rezultati korektno navedeni in

‒ nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

POVZETEK

Družinska pismenost je kompleksen pojem, ki zajema različne odnose, ki

nastanejo med družino in pismenostjo. Z vidika predšolskega otroka, družinska

pismenost zajema dejavnosti, ki so pred formalnim šolskim opismenjevanjem in

predstavljajo pripravo na učenje branja in pisanja. Pri tem imajo veliko vlogo starši in

njihov odnos do opismenjevanja njihovega otroka.

Diplomska naloga z naslovom Družinska pismenost obsega teoretični in empirični

del. V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej predstavili termin družinska

pismenost. V nadaljevanju smo z različnimi teorijami in mnenji strokovnjakov predstavili

izhodišča in prvine opismenjevanja v družini ter pomen družinskega okolja na govorni

razvoj otroka. Posebej smo osvetlili vlogo vzgojitelja pri spodbujanju družinske

pismenosti.

Cilj empiričnega dela diplomske naloge je bil ugotoviti, ali se starši zavedajo, kako

pomembno vlogo imajo pri razvoju opismenjevanja otroka za nadaljnjo uspešnost v

šolanju. Prav tako nas je zanimalo, ali vedo, katere dejavnosti v družini vplivajo na

opismenjevanje otroka. Na osnovi teh vprašanj in teoretičnem študiju literature smo

izoblikovali anketni vprašalnik za starše.

Iz dobljenih rezultatov anket smo oblikovali sklepne ugotovitve, ki nam kažejo, da

se starši zavedajo in si prizadevajo vsestransko razvijati otrokove spretnosti in

sposobnosti, ki so ključne pri razvoju opismenjevanja. Različne družine imajo različne

pristope k dejavnostim za spodbujanje opismenjevanja pri njihovem otroku, toda vse

družine se trudijo, saj želijo svojim otrokom boljšo prihodnost.

Ključne besede: družinska pismenost, izhodišča opismenjevanja, prvine

opismenjevanja, govorni razvoj, programi družinske pismenosti, vloga vzgojitelja

ABSTRACT

Family literacy is a complex term that includes different relationships that are

formed between the family and the literacy from the point of view of a pre-school child,

the family literacy includes activities that come before the school preparations of

learning reading and writing. Thus the big role here has the child's parents and what

attitude do they have towards learning their child how to write.

The degree paper titled »Družinska pismenost » (»Family Literacy«) covers the

theoretical and empirical part. Firstly, we introduce the meaning of the term family

literacy in the theoretical part of the degree paper. In the following parts, we introduce,

with different theories and opinions of experts, the starting points and elements of

teaching writing within the family and the importance of family environment on the

speaking competence of a child. We have especially highlighted the role of a teacher in

encouraging family literacy.

In the empirical part of the degree paper our goal was to find out if the parents are

aware of how important role they have in developing child’s literacy for further success

in education. We were also interested in whether they know which activities in a family

have the right influence on child’s literacy. These questions and the theoretical studies

were the basis for making a questionnaire for the parents.

From the results we got, we could form final findings which show that the parents

are aware and try to develop their child’s skills and competences versatile, which are

the key in developing child’s literacy. Different families have different approaches to the

activities, however, all families which their children a better future.

Key words: family literacy, the basis of literacy, elements of literacy, the

development of speaking skills., the programmes of family literacy, the role of a teacher

KAZALO VSEBINE

1 Uvod...........................................................................................................................1

2 Teoretični del ..............................................................................................................2

2.1 Definicije družinske pismenosti ............................................................................2

2.2 Različne družine – različni pristopi .......................................................................3

2.3 Prvine zgodnjega opismenjevanja........................................................................5

2.3.1 Glasovno zavedanje ......................................................................................5

2.3.2 Pripovedovanje in poslušanje pripovedi .........................................................5

2.3.3 Branje knjig ...................................................................................................6

2.3.4 Družinski obisk knjižnice ................................................................................7

2.4 Govorni razvoj in opismenjevanje v družinskem okolju .......................................8

2.5 Programi družinske pismenosti ............................................................................8

2.6 Vloga vzgojitelja pri spodbujanju družinske pismenosti ......................................10

3 Empirični del.............................................................................................................12

3.1 Raziskovalni problem, namen in cilji ..................................................................12

3.2 Raziskovalne hipoteze .......................................................................................13

3.3 Metodologija ......................................................................................................13

3.4 Rezultati in razprava ..........................................................................................15

4 Sklepne ugotovitve ...................................................................................................49

Literatura in viri ............................................................................................................52

Priloge .........................................................................................................................54

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Anketni vprašalnik .......................................................................................54

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Seznanjanje s terminom družinska pismenost glede na kraj bivanja ....19

Preglednica 2: Seznanjanje s terminom družinska pismenost glede na izobrazbo

starša ...................................................................................................20

Preglednica 3: Vpliv na opismenjevanje otroka glede na kraj bivanja ..........................22

Preglednica 4: Vpliv na opismenjevanje otroka glede na izobrazbo starša ..................23

Preglednica 5: Seznanjenost staršev o pomembnosti opismenjevanja otrok v

predšolskem obdobju glede na mnenje staršev, kdo odločilno vpliva na

opismenjevanje predšolskega otroka. ...................................................27

Preglednica 6: Kako pogosto starši izvajajo dejavnosti, ki vplivajo na opismenjevanje

otroka ...................................................................................................44

KAZALO PRIKAZOV

Prikaz 1: Spol ..............................................................................................................15

Prikaz 2: Kraj bivanja ...................................................................................................16

Prikaz 3: Izobrazba .....................................................................................................17

Prikaz 4: Ali poznate termin družinska pismenost oz. kje ste bili z njim seznanjeni......18

Prikaz 5: Kdo po Vašem mnenju odločilno vpliva na opismenjevanje Vašega otroka ..21

Prikaz 6: Ali menite, da v družinskem okolju samo starši vplivate na opismenjevanje

otrok ............................................................................................................24

Prikaz 7: Katere osebe v družinskem okolju menite, da še vplivajo na opismenjevanje

otrok ............................................................................................................25

Prikaz 8: Ali menite, da ste dovolj seznanjeni, kako pomembno je razvijati porajajočo

se pismenost in predbralne sposobnosti v predšolskem obdobju ................26

Prikaz 9: Od katerega leta naprej je primeren čas, da otroku beremo knjige ...............28

Prikaz 10: Kdo v družini najpogosteje otroku bere pravljice, zgodbe, revije…, .............29

Prikaz 11: Kako pogosto berete otroku pravljice, zgodbe... .........................................30

Prikaz 12: Kako pogosto se pogovarjate z otrokom o vsebini prebrane pravljice,

zgodbe.. ......................................................................................................31

Prikaz 13: Kako pogosto z otrokom obiščete knjižnico ................................................32

Prikaz 14: Kako pogosto berete sami ..........................................................................33

Prikaz 15: Kako pogosto skupaj z otrokom berete in prelistate revije, časopise,

oglase... ......................................................................................................34

Prikaz 16: Kako pogosto otroku pripovedujete pravljice, anekdote.. ............................35

Prikaz 17: Kako pogosto otrok pripoveduje zgodbo vam .............................................36

Prikaz 18: Kako pogosto se z otrokom pogovarjate o vsakodnevnih situacijah

(doživljanjih iz vrtca, predstave) ...................................................................37

Prikaz 19: Kako pogosto z otrokom gledate televizijski program in se o njem

pogovarjate .................................................................................................38

Prikaz 20: Kako pogosto se z otrokom igrate različne besedne igre, ki spodbujajo

pismenost ....................................................................................................39

Prikaz 21: Kako pogosto z otrokom igrate različne računalniške igrice, skupaj

odgovarjate na elektronsko pošto in se ob tem pogovarjate ........................40

Prikaz 22: Kako pogosto otroka vključujete pri pripravi družinskih praznovanj (izdelava

voščilnic, seznam povabljenih, seznam potrebščin…). ................................41

Prikaz 23: Kako pogosto otroka vključujete v gospodinjska dela (branje kuharskih

receptov, pisanje nakupovalnih seznamov...) ..............................................42

Prikaz 24: Kako pogosto z otrokom pri sprehodu po ulici berete reklamne napise,

imena ulic... .................................................................................................43

Prikaz 25: Ali ima vaš otrok zagotovljen prostor, kjer ima možnost branja in pisanja ...46

Prikaz 26: Ali ima Vaš otrok vedno zagotovljen dostop do sredstev, ki spodbujajo

opismenjevanje ...........................................................................................47

Prikaz 27: Kateri programi družinske pismenosti so Vam poznani ...............................48

Kotar, Metka (2014): Družinska pismenost. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Zaradi vsakodnevne bitke s časom, se starši ne znajo več ustaviti, se z otrokom

pogovoriti, mu prebrati knjigo, mu pustiti, da sodeluje pri družinskih opravilih. Načinov,

kako kvalitetno preživeti čas z otrokom in mu ob tem spodbujati odnos do branja in

pisanja, je kljub hitremu tempu življenja okoli nas veliko. V življenju smo obdani z

raznovrstnimi besedili in dogodki, o katerih bi se lahko z otrokom pogovorili. Starši

oziroma družinsko okolje igra pomembno vlogo pri oblikovanju in razvoju pismenosti

otrok. Starši s svojimi stališči, vrednotami o branju, pripovedovanju, stilu govorjenja ipd.

dajejo otroku vzgled in tako obenem otroka vpeljejo v začetno opismenjevanje.

V vsakdanjem življenju, zaradi velikega pomena pismenosti, znanstveniki in

strokovnjaki različnih strok proučujejo pomembne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost

pri opismenjevanju in kasnejši rabi različnih oblik pismenosti. Proučevanja so jih

pripeljala prav v obdobje zgodnjega otroštva, v čas pred formalnim opismenjevanjem.

Strokovnjaki pa še posebej opozarjajo na pomen vpliva družinskega okolja na razvoj

pismenosti.

Dvigu pismenosti celotnega prebivalstva Slovenije je vlada Republike Slovenije od

leta 2006 namenila Nacionalno strategijo za razvoj pismenosti. Udejanjenje Nacionalne

strategije je načrtovano tako, da dopolnjuje in gradi na drugih, že sprejetih programih,

ki bodo razvoj na področju pismenosti še pospešili. Zastavili so si zahtevne cilje, ki jih

je možno doseči le, če bomo v vseh segmentih družbe razumeli in sprejeli pismenost

kot vrednoto in se bo vsak zavedal pomena njenega vseživljenjskega razvijanja za

osebni, poklicni in družbeni razvoj. Nacionalna strategija se je dotaknila tudi

predšolskega otroka in si zadala kot globalni cilj: »Razvijati družinsko in porajajočo se

pismenost pri predšolskih otrocih za uspešen nadaljnji razvoj pismenosti.« (Nacionalna

strategija za razvoj pismenosti, 2006, str. 9).

V diplomski nalogi so izpostavljena dojemanja, izhodišča in prvine družinske

pismenosti, v empiričnem delu pa ugotovitve, ali se starši zavedajo, kako pomembni

so za razvoj opismenjevanja njihovih predšolskih otrok. Prav tako nas je zanimalo, če

poznajo dejavnosti, ki spodbujajo opismenjevanje in jih lahko izvajajo vsakodnevno, ne

da bi jim vzele veliko časa, otroku pa v njegovem razvoju te dejavnosti pomenijo

ogromno.


2

2 TEORETIČNI DEL

2. 1 Definicije družinske pismenosti

Termin družinska pismenost izhaja iz angleškega izraza »family literacy«, ki se v

strokovni literaturi v angleškem jeziku uporablja v različnih pomenih. Termin se na

znanstveno-raziskovalnem področju najpogosteje rabi za opis različnih dejavnosti

znotraj družine, ki so povezane s pismenostjo v najširšem pomenu. Na področju

izobraževanja pa se termin uporablja za predstavitev različnih načrtovanih

izobraževalnih pristopov, pri katerih bi se raven pismenosti zvišala vsem družinskim

članom (programi družinske pismenosti).

Današnje dojemanje in pristop k družinski pismenosti so različni strokovnjaki

definirali kot:

· Mednarodno bralno društvo (International Reading Association ‒ IRA) izraz

»družinska pismenost« obravnava kot »kompleksen pojem, ki vključuje različne

odnose, ki lahko nastanejo med družino in pismenostjo« (po Morrow, Tracey in

Maxwell, 1995, v Knaflič 2002, str. 38). V družinsko pismenost so naj tako zajeti vsi

načini in situacije, ki jih prinese vsakodnevno življenje, kot so bralne, pisne in

računske spretnosti ter bralna kultura povezana s pismenostjo.

· M. Grginič je definirala družinsko pismenost »kot koncept, ki vključuje naravno

nastajajoče izobraževalne dejavnosti v okviru doma in družine.« (Grginič, 2006, str.

12).

· L. Knaflič (2009b) je v svojem prispevku opredelila družinsko pismenost »kot

dejavnosti, ki potekajo znotraj družine in so povezane s pismenostjo. Pri tem

mislimo predvsem na dva rodova znotraj družine in na dejavnosti, ki potekajo

medgeneracijsko med otroki in odraslimi. Z vidika predšolskega otroka zajema

družinska pismenost dejavnosti, ki so pred šolskim formalnim opismenjevanjem in

predstavljajo pripravo na učenje branja in pisanja.« (Knaflič, 2009b, str. 7). Pod

dejavnosti pa se ne razume neposredno učenje branja in pisanja, temveč

predvsem dejavnosti, ki so posredno povezane z opismenjevanjem.

Današnje raziskave različnih strokovnjakov poudarjajo pomen razvoja porajajoče

se pismenosti in predbralnih sposobnosti v predšolskem obdobju, kar nam povedo že

same definicije družinske pismenosti. Menimo, da se starši tega zavedajo in si z

različnimi pristopi ter na različne načine prizadevajo pripraviti otroka za šolanje in

življenje.


3

2.2 Različne družine – različni pristopi

Vzgoja otrok postaja vedno zahtevnejša, pri čemer starši vzgajajo otroke po svojih

najboljših močeh in velikokrat združujejo izkušnje iz lastnega otroštva z novimi

spoznanji.

L. Knaflič (2003b) meni, da na razvoj pismenosti v predšolskem obdobju vpliva več

dejavnikov, od katerih je izpostavljena izobrazba staršev, socialni status družine,

obvladovanje jezika, v katerem se otrok opismenjuje.

»Starši z višjo stopnjo izobrazbe so imeli priložnost razmeroma dobro spoznati

šolski sistem, imajo pa tudi dovolj šolskega znanja in se čutijo usposobljeni, da svojega

otroka sami pripravljajo za šolo. Imajo svoja pričakovanja glede vloge vrtca, hkrati pa

se zavedajo, da ni vse odvisno le od vrtca, temveč da je pomembna tudi njihova

vloga.«(Knaflič, 2003b, str. 65).

V veliko drugačnem položaju so starši z nižjo stopnjo izobrazbe, ki bi radi, a ne

vedo, kako bi se ukvarjali s svojim otrokom, da bi otroku olajšali začetek šolanja. Ti

starši so hvaležni za nasvete o tem, kaj in kako približati pismenost predšolskemu

otroku. Motivirani starši so pripravljeni sodelovati z vrtcem in jim lahko vzgojiteljica z

nasveti veliko pomaga.

V zelo težkem položaju so po Knafličevi (2003b) družine, v katerih je osnovni

problem revščina. Te družine so obremenjene z zagotavljanjem osnov za življenje in

zato največkrat nimajo časa, ki bi ga preživljali z otroki. Zaradi slabega gmotnega

položaja nudijo otroku manj spodbudno okolje (manj igrač, otroških knjig, manj

dejavnosti, ki spodbujajo otrokove sposobnosti). Poleg tega, da so revni, imajo pogosto

še nizko stopnjo izobrazbe ter posledično nizka pričakovanja glede nadaljnjega šolanja

njihovega otroka.

L. Knaflič (2003b) opozarja tudi na poseben položaj staršev priseljencev, ki

nameravajo ostati pri nas in svoje otroke šolati v slovenskih šolah. Pri njih se problem

pojavlja v nepoznavanju slovenskega jezika. Starši, ki sami ne obvladajo jezika, so

slabi učitelji svojim otrokom. Za otroka je v takem primeru bolje, če se s starši

pogovarjajo v njihovem maternem jeziku. Znano je, da se otrok, ki dobro obvlada svoj

materni jezik, tudi laže uči drugih jezikov. Usvajanje jezika, ki je samo na pol materni in

na pol slovenski povzroči pri otroku velike težave tako pri razumevanju kot izražanju,

kar se posledično prenese na učenje branja in pisanja.

Menimo da, ne glede na to, v kakšnem družinskem okolju živi otrok, se v današnjem

razvitem načinu življenja nihče več ne more izogniti stiku z različnimi oblikami

tiskanega gradiva in elektronskih informacij.


4

L. Knaflič (2009b) navaja v svojem delu dejavnosti, ki so prisotne v vseh družinah

in je tako vsaka družina v stiku s pismenostjo:

· gledanje televizije,

· v domačem nabiralniku,

· družinska praznovanja,

· gospodinjsko delo in konjički,

· opravljanje dela doma.

M. Grginič (2006) pa navaja, da družina v vsakodnevnih dejavnostih neposredno

spodbuja otroke k opismenjevanju. Posebej izpostavlja tri načine:

· medosebno sodelovanje,

· fizično okolje ter

· čustvena in motivacijska klima.

Da pa bi starši in prav tako vzgojitelji uspešnejše pomagali otroku v svet

pismenosti, morajo izhajati iz temeljnih načel oziroma izhodišč pri razvijanju zgodnje

pismenosti.

L. Knaflič (2009b) je v svojem prispevku navedla, da naj starši pri razvijanju

opismenjevanja njihovih otroku izhajajo iz izhodiščnih temeljnih načel. Nekatera od teh

so:

· Otroka je treba uvajati v svet pismenosti v vsakdanjih situacijah.

· Pismenost je najtesneje povezana z jezikom.

· Pripovedovanje je popotnica za vstop v svet pismenosti.

· Branje je nadgradnja pripovedovanja.

· V predšolskem obdobju se zgodnja pismenost razvija izključno s pomočjo igre.

· Predšolskega otroka seznanjamo z različnim pisnim gradivom.

· Zapisovanje lastnega imena je vstop v pismenost.

· Za razvoj porajajoče se pismenosti ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno.

· Otrok naj bo ves čas dejaven.

· Za razvoj porajajoče se pismenosti je treba zagotoviti kotiček za branje in pisanje.

· Večina staršev lahko s svojim predšolskim otrokom izvaja dejavnosti, ki so

povezane z porajajočo se pismenostjo.

Menimo, da je vsa temeljna izhodišča, ki jih navaja Knafličeva, potrebno upoštevati

tudi pri delu s predšolskimi otroki v vrtcih. Naloga vsakega vzgojitelja je, da izhaja iz

temeljnih izhodišč, ki so prav tako zapisana v nacionalnem dokumentu Kurikulum za

vrtce in na profesionalen način vpelje otroka v svet opismenjevanja.


5

2.3 Prvine zgodnjega opismenjevanja

Zgodnje opismenjevanje se začne veliko pred spoznavanjem črk ter učenjem

branja in pisanja. Opismenjevanje je nepretrgan proces, ki se razvija vse življenje.

Otrokove predšolske izkušnje in pridobljena znanja olajšajo, pospešijo in skrajšajo

potek formalnega opismenjevanja.

L. Knaflič (2009b) v svojem prispevku navaja, da so predšolska spoznanja in

izkušnje povezane z opismenjevanjem:

· glasovno zavedanje,

· pripovedovanje in poslušanje pripovedi ter

· branje knjig.

2.3.1 Glasovno zavedanje

Glasovno zavedanje se razvije pri otroku že veliko prej, preden se otrok začne

formalno učiti brati in pisati. Različni teoretiki so v številnih raziskavah ugotovili, da je

glasovno zavedanje vzročno in vzajemno povezano z učenjem branja in pisanja ter

opozarjajo, da so slabo razvite sposobnosti glasovnega zavedanja razlog za številne

težave pri začetnem učenju branja in pisanja, kasneje pa še pri bralnem razumevanju,

spominu in besednem zakladu (Zorman, 2011).

2.3.2 Pripovedovanje in poslušanje pripovedi

»Otrokovo okolje je že od rojstva dalje prežeto s pripovedovanjem. Otroci

poslušajo pragmatična ali domišljijska pripovedna besedila iz svojega najožjega okolja

do trenutka, ko napoči tako imenovano občutljivo obdobje in lahko dajo glas lastnim

pripovednim besedilom.« (Baloh, 2011, str. 105). Balohova (2011) meni, da je to

občutljivo obdobje potrebno ustrezno spodbujati in glede na starostno stopnjo

nadgrajevati. Naučiti se pripovedovati je proces usvajanja in vztrajnosti in za to je

potrebno imeti določena znanja, tehnike in strategije in tega se je potrebno naučiti že v

otroštvu.

»Pripovedovanje umeščamo med govorne dejavnosti in ga v celoti povezujemo z

razumevanjem ter izražanjem ne glede na kontekst, v katerem besedilo nastaja.

Pripovedovati pomeni torej tvoriti besedila, ki nam govorijo o nečem, kar se v

določenem logičnem zaporedju dogaja v času in prostoru.« (Baloh, 2011, str. 107).

Vsak posamezni pripovedovalec pa si ustvari lastno pripovedovalno shemo. Funkcija


6

sheme je selektivno posredovanje pri uskladiščenju pomena v dolgotrajni spomin in

učinkovitejša organizacija pri priklicu iz spomina. Sheme so družbeno in kulturno

pogojene. Otrok si ustvari lastno pripovedovalno shemo ob poslušanju in pomnjenju

pripovednih obrazcev, ki jih sčasoma posvoji, da postanejo del njegovega izražanja. Ko

se otrok začne zavedati lastnih pripovednih sposobnosti in se v pripovedi počuti

suverenega, bo pridobljene pripovedovalne vzorce uporabil kot lastne in si tako iz

pridobljenih izkušenj zgradil lastno pripovedovalno shemo (Baloh, 2011).

B. Baloh (2011) še navaja, da v predšolskem obdobju in v zgodnjem šolskem

obdobju poteka razvoj govora zelo intenzivno in prav to je čas za načrtno razvijanje

otrokove pripovedovalne sheme. Otroka je k pripovedovanju potrebno ustrezno

spodbujati in glede na starostno stopnjo nadgrajevati. Pri pripovedovanju gre ves čas

za nenehno jezikovno izbiranje, ko pripovedovalec izbira med različnimi možnostmi,

tako glasovnih, oblikoslovnih, skladenjskih, leksikalnih in pomenskih, kar je odvisno od

niza okoljskih dejavnikov. Med te dejavnike sodi upoštevanje namena sporočanja, kraj

in čas govornega dogodka, socialne značilnosti pripovedovalca. Vse to pa velja tudi za

otroka, ko pripoveduje in oblikuje svoja besedila. Glede na to je pričakovati, da otroci

lažje pripovedujejo umetnostno kot neumetnostno besedilo, saj otroci lažje

pripovedujejo ob vizualni spodbudi. Sodobni otrok, ki ga obdaja veliko različnih

multimedijskih dražljajev iz okolja, ima težave z besednim ustvarjanjem, medtem ko

ima manj težav z vizualnim izražanjem. Zato je dobro pripovedovalne dejavnosti

podpreti z vizualnimi spodbudami in na tak način nuditi možnost za razvoj

pripovedovanja. Kako bo otrok napredoval v razvoju pripovedovalne sheme, pa je v

veliki meri odvisno od odrasle osebe

2.3.3 Branje knjig

Kakšen bralec bo postal otrok in kakšne bodo njegove bralne zmožnosti, je po

mnenju I. Matko Lukan (2009) odvisno od njegovih sposobnosti in spretnosti ter od

vpliva družinskega okolja. Kakšno bo družinsko branje, pa je odvisno od staršev:

kakšne so bile njihove izkušnje v otroštvu, kakšen je njihov odnos do knjige, kakšne

bralne zmožnosti imajo, koliko časa imajo na voljo. Šele, ko bodo sami doživeli ugodje

ob branju, bodo imeli veselje pri spodbujanju otroka pri tem. Če imajo starši pozitiven

odnos do branja, bodo svojim otrokom spontano približali knjigo. Brali bodo iz užitka,

uživali skupaj z otrokom, kar lahko spremlja ljubkovanje, pogovarjanje, šaljenje,

postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje. Otrok pa bo ob tem čutil sprejetost,

ljubezen in nežnost. Vse to pa pomembno vpliva na razvoj govora in posledično na

porajajočo se pismenost.


7

Starši lahko berejo kjer koli in kadar koli, pomembno je le, da mu berejo čim

večkrat. Najbolje bi bilo, da vsak dan, saj je kasnejša otrokova uspešnost branja in

pisanja povezana s tem, koliko je bil otrok v predšolskem obdobju deležen branja,

kakšne zglede je imel, koliko je bil v stiku s knjigo in drugo tiskano besedo. Starši

najbolje poznajo otroka in vedo, kakšne knjige so mu všeč. Omogočimo mu izbiro, če

jo bo izbral sam, jo bo poslušal s še večjim zanimanjem. Upoštevati pa moramo tudi

trenutna otrokova zanimanja in kakšna vprašanja se mu zastavljajo. Skupaj z njim

poiščimo knjige npr. enciklopedije ali leposlovne, v katerih bomo našli odgovore (Matko

Lukan, 2009).

L. Knaflič (2003a) zagovarja, da naj bi bil pogovor o prebranem sestavni del bralne

dejavnosti. Otrok si bo zapomnil mnogo več o vsebini knjige, razumel vsebino, usvojil

nove besede, če starši med branjem poskrbijo za razlago, z vprašanji preverjajo

razumevanje vsebine, pustijo otroku, da sprašuje tudi med branjem. Starši naj pri

preverjanju o prebranem poleg vprašanj kdo in kaj, ki sta primerna za mlajše otroke,

postavljajo tudi vprašanja kako in zakaj. S takimi vprašanji otrok razmišlja o vsebini in

jo bolje razume. Vendar moramo paziti, da ga z vprašanji ne odvrnemo od poslušanja.

Glasno branje je po mnenju I. Matko Lukan (2009) primerno od otrokovega rojstva,

pa vse dokler je pripravljen poslušati. Tudi kasneje otrok uživa, če mu starši preberejo

knjigo ali pa vsaj zanimiv odlomek. Otrok pa bo kasneje, ko bo samostojno bral, užival,

če bo lahko staršem prebral kaj na glas.

2.3.4 Družinski obisk knjižnice

Mladinski knjižničarji spodbujajo družinski obisk knjižnice že v predbralnem

obdobju, saj je obdobje med četrtim in šestim letom otrokove starosti najbolj primerno

za redno srečevanje s knjigo.

Knjižnice z utečeno bibliopedagoško obliko – vrtec na obisku v knjižnici,

povezujejo knjižničarje in vzgojitelje, da bi otrokom približali knjigo in knjižnico.

Posredno pa na tak način vplivajo na starše, da bi v svoje družinsko življenje

postopoma uvajali družinski obisk knjižnice.

Otroci svojo izkušnjo obiska knjižnice navdušeno prenašajo domov, vendar vsi

otroci le niso deležni nadaljnjega obiskovanja knjižnice. Marsikatera družina sama ne

zna ali ne zmore najti poti v knjižnico. To so običajno družine, ki potrebujejo več

spodbode in pomoči. Te družine niso celovito informirane o raznoliki in življenjsko

uporabni ponudbi knjižnice. To so lahko tudi družine, katere je strah vstopiti v novo in

povsem neznano okolje, kjer se morda ne bodo znašli. Tovrstne probleme lahko

uspešno pomagajo premostiti knjižničarji in vzgojiteljice otrok v vrtcu (Mlakar, 2009).


8

2.4 Govorni razvoj in opismenjevanje v družinskem okolju

»Govorni razvoj je zapleten in v predšolskem obdobju zelo intenziven proces, ki se

začne z jokom, neverbalnim sporazumevanjem, oblikovanjem in povezovanjem

prvih glasov, poteka preko prve izgovorjene besede, hitrega skoka v besednjaku,

oblikovanja enostavnih slovničnih pravil, razumevanja različnih besedil, rabe

govora v različnih govornih položajih, razvoja komunikacijskih spretnosti,

metajezikovnega zavedanja in se, zlasti pri prehodu v obdobje srednjega otroštva,

močno prepleta z otrokovim mišljenjem, pismenostjo ter kasneje v govor, postane

način posameznikovega mišljenja in delovanja.« (Marjanovič Umek, Kranjc,

Fekonja, 2006, str. 7).

Starši imajo pomembno vlogo pri otrokovem govornem razvoju, saj se že od

rojstva otroka vključuje v govorno interakcijo ter tako spodbuja govorno odzivanje.

Številni avtorji menijo, da je zgodnja komunikacija med dojenčkom in njegovimi starši

neverbalna, vendar bistvenega pomena za nadaljnji razvoj otrokovega govora in

obenem za razvoj njegovih socialnih spretnosti, sodelovanja in igre. Starši, ki pogosto

govorijo, pojejo in mrmrajo, otroku že od obdobja dojenčka intenzivno spodbujajo

govorni razvoj. Glede na napredke govornega razvoja otroka začnejo starši svoj govor

postopoma prilagajati in v pogovoru z otrokom rabiti vedno bolj zapletene izjave

(Marjanovič Umek idr., 2006).

Na otrokov govorni razvoj vplivajo številni dejavniki meni Marjanovič Umek (2006)

in med najpogostejše izpostavlja:

· kakovost družinskega okolja,

· socialno-ekonomske značilnosti družine in

· kakovost vrtca.

Menimo, da moramo posebej poudariti, da je ob staršu pomemben dejavnik za

govorni razvoj otroka tudi vrtec. Otrok se v vrtcu vključuje v različne dejavnosti in tako

se znajde v različnih govornih položajih, ki vzpodbujajo govorni razvoj. Kakovost vrtca

lahko zmanjša razlike v govornem razvoju med otroki različno izobraženih staršev

ozirom otroki iz manj spodbudnega okolja.

2.5 Programi družinske pismenosti

Programi družinske pismenosti so nastajali spontano iz potreb in izkušenj tistih, ki

so se ukvarjali z opismenjevanjem otrok in odraslih. Programi družinske pismenosti

slonijo na prepričanjih, da se z zvišanjem ravni pismenosti staršev izboljšuje tudi raven


9

pismenosti njihovih otrok. S tem imajo njihovi otroci boljšo možnost za uspešnejše

šolanje. Programi so namenjeni staršem, ki so zaradi različnih razlogov, kot so na

primer nedokončano šolanje, manj let šolanja, pripadnost drugačnemu jezikovnemu

okolju, manj vešči branja in pisanja. V teh programih istočasno ob izboljšanju bralne in

pisne spretnosti staršev še spodbujajo otroka. Dejavnosti so osnovane tako, da

sodelujejo vsi družinski člani (Knaflič, 1999).

L. Knaflič (1999) navaja, da se v različni strokovni literaturi srečamo z opisi

različnih programov družinske pismenosti. Razlikujejo se po tem, komu so namenjeni,

metodi dela in trajanju.

· Programi družinske pismenosti, ki se razlikujejo po tem, komu so namenjeni,

· Programi družinske pismenosti se razlikujejo tudi po metodi dela,

· Programi družinske pismenosti se razlikujejo tudi po trajanju.

Pri programih družinske pismenosti je poudarek na prilagodljivosti organizatorjev in

izvajalcev programov in upoštevanje značilnosti staršev, katerim je program namenjen.

V slovenskem prostoru je »raziskava o pismenosti odraslih v Sloveniji pokazala

pomemben vpliv izobrazbe staršev na pismenost otrok, zato je toliko pomembnejše

ozaveščanje o vlogi staršev in hkrati tudi iskanje različnih oblik pomoči staršem pri

izpolnjevanju te vloge« (Knaflič 2003c, str. 150). V Sloveniji obstaja razmeroma velik

delež odraslih, katerih bralne spretnosti so podpovprečne za današnji čas. Pri nas je

prvi program družinske pismenosti nastal na Andragoškem centru Slovenije,

poimenovan »Beremo in pišemo skupaj«, in je namenjen staršem otrok v prvi triadi

osnovne šole. Knafličeva (2003c) pa opozarja, da bi bilo potrebno programe družinske

pismenosti prilagoditi tudi za predšolske otroke in njihove starše.

Zelo pomembno je, da se otrokom veliko bere že pred začetkom formalnega

opismenjevanja. V okviru programov, ki zajemajo družine s predšolskimi otroki, se

starši lahko naučijo, katere knjige izbirati in kako jih brati otrokom, kako jih motivirati in

pritegniti njihovo pozornost, kako jih spraševati ter z otrokom obnoviti prebrano.

Motiviranost staršev za vključevanje in sodelovanje v programe družinske pismenosti

ugodno vplivajo na otroke in povečujejo otrokovo motiviranost za opismenjevanje

(Knaflič, 1999).

Menimo, da so programi družinske pismenosti zelo pomembni, saj se na tak način

zvišuje raven pismenosti pri otrocih in starših. Ker pa programi družinske pismenosti ne

potekajo po celotni Sloveniji, lahko pomembno vlogo prevzamejo vzgojitelji in

pomagajo staršem, ki želijo svojega predšolskega otroka, pa ne znajo kako, popeljati v

svet opismenjevanja.


10

2.6 Vloga vzgojitelja pri spodbujanju družinske pismenosti

Vzgojitelji se pri sodelovanju z družino srečujejo s skupino različnih staršev, ki

zahtevajo različne pristope. Pri spodbujanju družinske pismenosti mora vzgojitelj

upoštevati razlike med družinami, ki se nanašajo na stopnjo izobrazbe, gmotni položaj,

kulturne značilnosti. Spodbujanje družinske pismenosti je občutljiva dejavnost, ker

posega v družinsko življenje. Zaradi tega je pomembno, meni Knafličeva (2003b), da

vzgojitelj dejavnosti spodbujanja družinskega branja in pisanja uvaja zelo previdno,

obzirno do otrok in staršev ter postopno.

Vsak vzgojitelj si želi, da bi v dejavnostih, ki jih predlaga sodelovalo čim več otrok s

starši. Toda pogledi staršev glede opismenjevanja otrok so različni in verjetno ne bodo

sodelovali vsi starši. Pomembno je, da otrok v vrtcu ne občuti posledic, če njegovi

starši zaradi različnih razlogov ne sodelujejo v ponujenih dejavnostih. Kadar starši iz

različnih razlogov res ne morejo sodelovati v dejavnostih, ki so pomembne za otrokov

nadaljnji razvoj in s tem na nadaljnji razvoj v šolo, naj vzgojitelj posveča tem otrokom

več časa, da bi vsaj nekoliko tega primanjkljaja otrok nadoknadil. Žal so med nami

otroci, ki poslušajo pravljice, se igrajo različne didaktične igre in pojejo le v vrtcu.

Naloga vzgojitelja v takih primerih je, da dopolni starša (Knaflič, 2003b).

I. Mlakar (2009) meni, da je ena od pomembnih dejavnosti spodbujanja družinske

pismenosti zagotovo obisk knjižnice. Vrtci in knjižnice uspešno sodelujejo že vrsto let.

Vzgojitelji predšolskih otrok lahko motivirajo in pripravijo starše na obisk knjižnice

individualno ali pa na skupnih sestankih. Najprimernejša in najbolj prepričljiva je

predstavitev skupinskega obiska knjižnice z njihovim otrokom. Na tak način starši

izvedo, kaj se v knjižnici dogaja, kako so njihovi otroci v knjižnici sprejeti, kaj so tam

videli, slišali in doživeli.

Vrtec bi moral biti spodbudno okolje za kakovostno branje in v njem naj bi se bralo

vsaj enkrat na dan. Predbralno obdobje je zelo pomembno v otrokovem odraščanju, saj

v tem času vzgajamo otroka v bralca za vse življenje.

D. Haramija (2011) je mnenja, da je za otroka v predbralnem obdobju predvsem

pomembno, da jim berejo tudi neprofesionalni posredniki (starši, sestre in brati, stari

starši…). Za otroka, ki je deležen branja tudi izven vrtca je potrebno upoštevati kriteriji,

ki jih moramo upoštevati v vrtcu, za izbiro knjig. To je kakovostna knjiga, ki je primerna

starosti otroka. Posegamo pa po kanonskih in svobodnih delih ter domača in

prevedena dela.

Pri tem si lahko pomagamo s projekti, ki spodbujajo branje in otroku približajo

književnost. Med projekta, ki spodbujata družinsko branje v predšolskem obdobju,

štejemo Bralno značko in Bralni nahrbtnik.


11

Bralna značka je v vrtcu zastopana kot družinsko branje. Naloga vrtca je, da

spodbuja starše otrok, ki so vključeni v vrtec, med tem pa bi morale starše otrok, ki niso

vključeni v vrtec, k tej metodi spodbuditi knjižnice. Pomembno je, da vzgojitelj naredi

seznam knjig, s katerega si starši in otroci sami izberejo nekaj knjig. Seznam naj bo

sestavljen tako, da bo večina knjig slovenskih avtorjev in naj vsebuje kvalitetne knjige.

Z otrokom se kasneje v vrtcu pogovarjamo o prebranem (Haramija, 2008).

Bralni nahrbtnik se od Bralne značke razlikuje v tem, da vzgojiteljica izbere knjige,

ki potujejo, starši pa nato doma berejo, otroci pa v vrtcu pripovedujejo o prebranem. Ta

metoda je še posebej primerna, kadar v bližini ni knjižnice oziroma starši nimajo

možnosti izposoje knjig. V nahrbtnik lahko damo tudi drugo literaturo (članke, knjige za

starše….).

D. Haramija (2011) pa ob tem zagovarja dejstvo, da se je potrebno, ne glede na to,

za kateri projekt se je odločil vzgojitelj, o vsem na skupnem srečanju predhodno

dogovoriti s starši.


12

3 EMPIRIČNI DEL

3.1. Raziskovalni problem, namen in cilji

Otroci se že od rojstva v domačem in v širšem okolju srečujejo z različnimi pisnimi

in bralnimi vzorci, zato je treba z razvojem začetnega opismenjevanja začeti zelo

zgodaj. Otroci se ne naučijo pisanja in branja sami od sebe, ob opazovanju odraslega,

pač pa le z lastnim poskušanjem v pisanju, branju, govorjenju in poslušanju. Da pa bi

se uspešno razvijali na področju opisovanja, je potrebno pripraviti temelje, ki jih v

predšolskem obdobju gradijo starši v družinskem okolju in vzgojitelji v vrtcu.

Temeljni problem raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri se starši zavedajo

pomembnosti dejavnosti, ki izhajajo iz družinske pismenosti za nadaljnji razvoj otroka

ter nadaljnjo uspešnost v šolanju in koliko so ga pripravljeni pri tem spodbujati.

V povezavi s teoretičnim delom menimo, da smo vzgojitelji predšolskih otrok

posredniki, ki otroka na profesionalen način uvedemo v svet pismenosti, pri čemer je

odnos družine do opismenjevanja pomemben dejavnik. Tako lahko vzgojitelji

predšolskih otrok pomagajo staršem zavedati se pomembnosti opismenjevanja, ki je

povezano z družinsko pismenostjo. Na podlagi tega smo v raziskovalnem delu naloge

želeli ugotoviti mnenja staršev o pomenu družinske pismenosti, koliko so seznanjeni z

dejavnostmi, ki izhajajo iz njih in koliko je staršem pomembna pismenost njihovih otrok

ter koliko so pri tem oni sami aktivni. Raziskati želimo tudi, ali na družinsko pismenost

vpliva okolje, iz katerega izhaja družina predšolskega otroka. Prav tako pa nas zanima,

ali na družinsko pismenost vpliva tudi izobrazba staršev.

Na podlagi teoretičnih osnov smo oblikovali naslednje cilje, ki se ujemajo s

problemom raziskave:

· Ugotoviti, ali starši poznajo sam pojem družinska pismenost in koliko so seznanjeni

s pomenom družinske pismenosti ter kaj to pomeni za opismenjevanje njihovega

otroka;

· Ugotoviti, ali starši poznajo dejavnosti, ki vplivajo na opismenjevanje otrok;

· Ugotoviti, ali je staršem pomembna otrokova pismenost in v koliki meri mu

pomagajo pri tem;

· Ugotoviti, ali starši menijo, da je za začetno opismenjevanje zadolžen vrtec ali

starši sami;

· Ugotoviti, ali na družinsko pismenost vpliva okolje, iz katerega izhaja družina;

· Ugotoviti, ali na družinsko pismenost vpliva tudi izobrazba staršev.


13

3.2 Raziskovalne hipoteze

Skladno z raziskovalnimi cilji smo postavili naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: Predvidevamo, da bo večina staršev poznala termin družinska

pismenost oz. je bila z njim seznanjena ne glede na kraj bivanja.

Hipoteza 1.1: Predvidevamo, da večina staršev bo poznala termin družinska

pismenost oziroma je bila z njim seznanjena ne glede na stopnjo izobrazbe.

Hipoteza 2: Predvidevamo, da večina staršev meni, da na opismenjevanje

njihovega otroka odločilno vplivata vrtec in družina ne glede na kraj bivanja.

Hipoteza 2.1: Predvidevamo, da večina staršev meni, da na opismenjevanje

njihovega otroka odločilno vplivata vrtec in družina ne glede na stopnjo izobrazbe

Hipoteza 3: Predvidevamo, da starši pogosto (enkrat do dvakrat tedensko) izvajajo

aktivnosti povezane z opismenjevanjem njihovih otrok.

Hipoteza 4. Predvidevamo, da starši poznajo predvsem program družinske

pismenosti »Ciciklub«

3.3 Metodologija

· Raziskovalna metoda

V empiričnem delu naloge bomo uporabili deskriptivno ‒ kavzalno

neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja.

· Raziskovalni vzorec

V raziskavi je bil uporabljen slučajnostni vzorec, in sicer priložnostni. V

raziskovalno nalogo smo zajeli starše Vrtca Murska Sobota. Vrtec Murska Sobota ima

devet enot, od tega štiri enote v mestu Murska Sobota in pet enot v okoliških naseljih

oz. vaseh. V mestnih vrtcih smo za raziskovalni vzorec izbrali naključno izbrane starše

iz skupine prvega starostnega obdobja in naključno izbrane starše iz skupine drugega

starostnega obdobja, torej starše dveh skupin iz vsakega mestnega vrtca. V vrtcih

Romano in Veveričke (imajo dve skupini), ki se nahajata v okoliškem naselju oz. vasi

pa smo za raziskovalni vzorec izbrali vse starše otrok, ki obiskujejo ta vrtca. V

okoliškem vrtcu Srnica je bila izbrana skupina staršev, katerih otroci so stari od tri do

šest let in v vrtcu Krtek skupino staršev, katerih otroci so stari od dve do štiri leta.

Skupaj smo razdelili 200 anketnih vprašalnikov. Vrnjenih smo dobili 118 anketnih

vprašalnikov, kar je 59 % vrnjenih anketnih vprašalnikov.


14

· Raziskovalni pripomočki

Merski instrumentarij je anketni vprašalnik (priloga 1) in je anonimen ter zajema

dvanajst vprašanj.

Anketni vprašalnik se začne s tremi vprašanji objektivnih dejstev (spol, kraj bivanja

in stopnja izobrazbe anketiranca). Sledi sedem vprašanj zaprtega tipa, v katerih

anketiranec obkroži ponujene odgovore. Osmo vprašanje je lestvica stališč, v kateri se

anketiranec odloči med odgovori: nikoli, občasno, pogosto in zelo pogosto. Nato sledijo

še štiri vprašanja zaprtega tipa, na katere anketiranec odgovori tako, da obkroži

ponujen odgovor.

Veljavnost anketnega vprašalnika smo zagotovili s tem, da smo ga sestavili na

osnovi obstoječe strokovne literature.

Zanesljivost anketnega vprašalnika smo zagotovili z natančnimi navodili in

enopomenskimi specifičnimi vprašanji.

Objektivnost smo zagotovili v fazi izvajanja anketiranja z individualnim, nevodenim

anketiranjem.

· Postopek zbiranja podatkov

V procesu zbiranja podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko zbiranja podatkov,

saj smo izbrali podatke s pomočjo anketnega vprašalnika (priloga 1).

V postopku zbiranja podatkov smo predhodno anketni vprašalnik dali na vpogled

ravnateljici Vrtca Murska Sobota, ki nam ga je potrdila in dovolila, da ga razdelimo

staršem. Vprašalnike smo razdelili vzgojiteljicam, te pa so ga naprej razdelile staršem

10. oktobra 2013. Starši so imeli sedem dni časa, da so izpolnili anketni vprašalnik.

Torej do 17. oktobra 2013.

Razdelili smo 200 anketnih vprašalnikov, vrnjenih pa dobili 118 vprašalnikov, ki

smo jih potem vključili v nadaljnjo obdelavo.

· Postopek obdelave podatkov

Pri statistični obdelavi podatkov, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo

si pomagali z računalniškim programom SPSS.

Izračunali smo absolutne (f) in strukturne (f%) frekvence. Za preizkušanje razlik

smo uporabili hi-kvadrat preizkus. Dobljene rezultate smo prikazali v preglednicah in

prikazih ter jih opremili z interpretacijo. Pridobljeni rezultati so nam podali odgovor na

zastavljene hipoteze.


15

3.4 Rezultati in razprava

1. Anketiranci po spolu

Prikaz 1: Spol

Kot je razvidno iz prikaza 1, med anketiranci prevladujejo ženske, saj je vprašalnik

izpolnilo le 13,56 % moških. Običajno je, da z vrtcem v večini sodelujejo le mame, zato

je bil rezultat tega anketnega vprašanja predviden, vendar je glede na dobljene

rezultate razvidno, da počasi prevzemajo pomoč v vzgoji otrok tudi očetje.


16

2. Anketiranci po kraju bivanja

Prikaz 2: Kraj bivanja

Kot je razvidno iz prikaza 2, so rezultati vrnjenih anket pokazali, da je kraj bivanja

anketirancev v večini naselje oziroma vas.

Vrnjenih anket je bilo 59 (50 %) v vrtcih, ki se nahajajo v mestu Murska Sobota in

59 (50 %) anket, ki se nahajajo v naseljih in vaseh okoli mesta Murska Sobota, kar

nam pove, da večina staršev, ki so vrnili ankete živi v okolici Murske Sobote, vendar

njihovi otroci obiskujejo mestne enote vrtca Murska Sobota.


17

3. Anketiranci po stopnji izobrazbe

Prikaz 3: Izobrazba

Kot je razvidno iz prikaza 3, so dobljeni rezultati ankete pokazali, da ima največ

staršev dokončano srednjo šolo, nekoliko manj dokončano visoko šolo, sledijo

anketiranci z dokončano poklicno šolo, dokončano višjo šolo in magisterijem. Najmanj

je anketirancev z dokončano osnovno šolo. Nihče, od anketiranih se ni opredelil, da

nima nedokončane osnovne šole.


18

4. Zanimalo me je, če starši poznajo termin družinska pismenost oziroma so bili z

njim seznanjeni, saj je termin družinska pismenost dokaj nov.

Prikaz 4: Ali poznate termin družinska pismenost oz. kje ste bili z njim seznanjeni

Kot je razvidno iz prikaza 4, se je večina staršev s terminom družinska pismenost

seznanila drugje (npr. v knjižnici, po televiziji, na radiu, v revijah...), veliko manj staršev

se je z družinsko pismenostjo seznanilo v vrtcu, katerega obiskuje njihov otrok, sledi pa

okar 26,27 % anketiranih, ki za termin družinska pismenost sliši prvič.

Dobljeni rezultat nas je presenetil, saj je bila prioritetna naloga vrtca Murska

Sobota v šolskem letu 2012/13 in 2013/14 ozaveščanje staršev o pomenu porajajoče

se pismenosti otroka v predšolskem času in je v sklopu tega organiziral različna

predavanja, ki so staršem približali razvojni pomen pismenosti že v predšolski dobi,

materiale in dejavnosti za izvajanje porajajoče se pismenosti. Zato smo predvidevali,

da bo večina staršev o družinski pismenosti izvedela kaj več v vrtcu, katerega obiskuje

njihov otrok.

Hipoteza 1: Predvidevamo, da bo večina staršev poznala termin družinska

pismenost oz. je bila z njim seznanjena ne glede na kraj bivanja.

Za nadaljnjo obdelavo sem uporabila podatke iz anketnega vprašalnika z

vprašanjem »Ali poznate termin družinska pismenost oz. ste bili z njim seznanjeni « in

pri tem uporabila podatek iz ankete »ne, za termin družinska pismenost prvič slišim« in


19

ga poimenovala »ne, prvič slišim« ter združila podatke »da, o družinski pismenosti sem

se seznanil (-a) v vrtcu, katerega obiskuje moj otrok« in »da, o družinski pismenosti

sem se seznanil (-a) drugje (npr. v knjižnici, po televiziji, na radiu, v revijah...)« ter ju

poimenovala »da, poznam«.

Preglednica 1: Seznanjanje s terminom družinska pismenost glede na kraj bivanja

Kraj bivanja Seznanjanje z terminom družinska

pismenost

Skupaj

Ne - prvič slišim Da - poznam

mesto 12(10,17 %) 35 (29,66 %) 47 (39,83 %)

naselje, vas 19 (16,10 %) 52 (44.07 %) 71 (60,17 %)

Skupaj 31(26,27 %) 87 (73,73 %) 118 (100,00 %)

Rezultat:χ²preizkusa χ²= 0.023 p= 0,05 g=1

Izid χ²–preizkus kaže, da med seznanjanjem oziroma poznavanjem termina

družinska pismenost ni statistično pomembne razlike glede na kraj bivanja. Kot je

razvidno iz preglednice 1, so starši v veliki večini seznanjeni s terminom družinska

pismenost, kar je odličen rezultat, od tega največ (44,07 %) na vasi oz. naselju ter

slabše (29,66 %) v mestu. Termina družinska pismenost pa ne pozna 26,27 % staršev,

kar še je vedno velik odstotek.


20

Hipoteza 1.1: Predvidevamo, da bo večina staršev poznala termin družinska

pismenost oziroma je bila z njim seznanjena ne glede na stopnjo izobrazbe.

Preglednica 2: Seznanjanje s terminom družinska pismenost glede na izobrazbo starša

Izobrazba Seznanjanje s terminom družinska pismenost Skupaj

Ne - prvič slišim Da - poznam

nedokončana šola 0

(0,00 %)

0

(0,00 %)

0

(0,00 %)

osnovna šola 2

(1,69 %)

1

(0,85 %)

3

(2,54 %)

poklicna šola 5

(4,24 %)

9

(7,62 %)

14

(11,86 %)

srednja šola 14

(11,86 %)

31

(26,28 %)

45

(38,14 %)

višja šola 0

(0,00 %)

9

(7,63 %)

9

(7,63 %)

visoka šola 7

(5.93 %)

33

(27,97 %)

40

(33,90 %)

magisterij ali več 3

(2,55 %)

4

(3,38 %)

7

(5,93 %)

Skupaj 31

(26,27 %)

87

(73,72 %)

118

(100,00 %)

Rezultat χ²-preizkusa: χ² = 7,117 p= 0,05 g=6

Izid χ²–preizkus kaže, da med poznavanjem termina družinska pismenost oz.

seznanjanjem z njim ni statistično značilne razlike glede na izobrazbo starša. Kot je

razvidno iz preglednice 2, je poznavanje s terminom družinska pismenostjo večja kot

nepoznavanje, ne glede na stopnjo izobrazbe. To kaže, da se vsi starši ne glede na

izobrazbo zavedajo, da je potrebno otroka vpeljati v začetno opismenjevanje že v

predšolskem času.


21

5. Zanimalo nas je mnenje staršev, kdo odločilno vpliva na opismenjevanje

njihovega otroka. Pri tem nas je zanimalo, ali starši menijo, da je začetno

opismenjevanje pri otrocih naloga vrtca ali samo naloga družine oziroma se zavedajo,

da je začetno opismenjevanje najuspešnejše, če poteka vzporedno med družino in

vrtcem.

Prikaz 5: Kdo po Vašem mnenju odločilno vpliva na opismenjevanje Vašega otroka?

Kot je razvidno iz prikaza 5, se je največ staršev opredelilo, da vrtec in družina. To

nam pove, da se starši dokaj zavedajo, da imajo pomembno vlogo pri otrokovem

razvoju pismenosti in da so pri tem uspešnejši, če sodelujejo z vrtcem. Medtem, ko se

je 27,97 % staršev opredelilo, da samo družina oziroma še nekoliko manj, 26,27 %, je

nalogo začetnega opismenjevanje pri njihovem otroku preložila na vrtec. Pri tem se

postavlja vprašanje, ali nimajo časa, ali ne znajo?


22

Hipoteza 2: Predvidevamo, da večina staršev meni, da na opismenjevanje

njihovega otroka odločilno vpliva vrtec in družina ne glede na kraj bivanja.

Preglednica 3: Vpliv na opismenjevanje otroka glede na kraj bivanja

Kraj bivanja Vpliv na opismenjevanje otroka Skupaj

Vrtec Družina Vrtec in družina

Mesto 8

(6,78 %)

16

(13,56 %)

23

(19,49 %)

47

(39,83 %)

naselje, vas 23

(19,49 %)

17

(14,41 %)

31

(26,27 %)

71

(60,17 %)

Skupaj 31

(26,27 %)

33

(27,97 %)

54

(45,76 %)

118

(100,00 %)

Rezultat χ²-preizkus χ² = 3,752 p= 0,05 g=2

Izid χ²–preizkus kaže, da med vplivom na opismenjevanje otroka, kot so vrtec,

družina ter vrtec in družina ni statistično značilne razlike glede na kraj bivanja starša.

Kot je razvidno iz preglednice 3 se je največ (26,27 %) staršev iz mesta in nekoliko

manj (19,49 %) staršev iz naselja oz. vasi zaveda pomena sodelovanja med vrtcem in

družino za razvijanje sposobnosti opismenjevanja pri njihovem otroku. Zaskrbeti pa nas

mora, da še vedno visok (19,49 %) odstotek, staršev iz naselja ali vasi meni, da je

vrtec odločilen za razvoj opismenjevanja njihovega otroka.


23

Hipoteza 2.1: Predvidevamo, da večina staršev meni, da na opismenjevanje

njihovega otroka vpliva vrtec in družina ne glede na stopnjo izobrazbe.

Preglednica 4: Vpliv na opismenjevanje otroka glede na izobrazbo starša

Izobrazba Vpliv na opismenjevanje otroka Skupaj

Vrtec Družina Vrtec in družina

nedokončana šola 0

(0,00 %)

0

(0,00 %)

0

(0,00 %)

0

(0,00 %)

osnovna šola 2

(1,69 %)

0

(0,00 %)

1

(0,85 %)

3

(2,54 %)

poklicna šola 8

(6,78 %)

3

(2,54 %)

3

(2,54 %)

14

(11,86 %)

srednja šola 21

(17,80 %)

11

(9,33 %)

13

(11,01 %)

45

(38,14 %)

višja šola 0

(0,00 %)

2

(1,69 %)

7

(5,94 %)

9

(7,63 %)

visoka šola 0

(0,00 %)

15

(12,72 %)

25

(21,18 %)

40

(33,90 %)

magisterij ali več 0

(0,00 %)

2

(1,69 %)

5

(4,24 %)

7

(5,93 %)

Skupaj 31

(26,27 %)

33

(27,97%)

54

(45,76 %)

118

(100,00 %)

Rezultat χ²-preizkusa: χ² = 26,883 p= 0,05 g=12

Izid χ²–preizkus kaže, da med vplivom na opismenjevanje otroka, kot so vrtec,

družina ter vrtec in družina ni statistično značilne razlike glede na izobrazbo starša. Kot

je razvidno iz preglednice 4, se je največ staršev z višjo, visokošolsko izobrazbo in

magisterijem zaveda pomena sodelovanja med vrtcem in družino. Zaskrbeti pa nas

mora, da visok, kar 17,80 % odstotek anketiranih s srednješolsko izobrazbo meni, da je

vrtec odločilen za razvoj opismenjevanja njihovega otroka. Prav tako v veliki večini

menijo starši z dokončano poklicno šolo in dokončano osnovno šolo.

Dobljeni rezultati so pričakovani, saj se še posebej starši s srednješolsko

izobrazbo in manj, verjetno ne počutijo dovolj kompetentni, da bi sodelovali pri

opismenjevanju njihovega otroka.


24

Zanimivo pa bi bilo izvedeti, na kakšen način se ukvarjajo s svojim otrokom ali

mogoče potrebujejo samo spodbudo in če pokažejo stisko ter interes, jim lahko

vzgojitelj predšolskih otrok pomaga s strokovnimi nasveti.

6. Zanimalo me je mnenje staršev, ali v družinskem okolju samo mama in oče

odločilno vplivata na opismenjevanje otroka ali še kdo drug.

Prikaz 6: Ali menite, da v družinskem okolju samo starši vplivate na opismenjevanje

otrok.

Kot je razvidno iz prikaza 6, velika večina staršev meni, da zraven njih tudi širša

okolica odločilno vpliva na razvoj opismenjevanja pri njihovem otroku in samo 12,71 %

staršev meni, da samo oni sami vplivajo na razvoj opismenjevanja pri njihovem otroku.


25

7. Ker sem predvidevala, da se starši zavedajo, da na opismenjevanje njihovih

otrok vpliva tudi širša okolica, me je zanimalo mnenje staršev, katere osebe so to.

Prikaz 7: Katere osebe v družinskem okolju menite, da še vplivajo na opismenjevanje

otrok

Na anketno vprašanje, katere osebe v družinskem okolju še vplivajo na

opismenjevanje otrok, so se anketiranci imeli možnost opredeliti za več odgovorov.

Dobljeni rezultati ankete so pokazali, kar je razvidno iz prikaza 7, da so se

anketiranci najpogosteje opredelili, da ob njih še pomembno vplivajo na

opismenjevanje stari starši. Iz izkušenj z vrtca, kjer sem zaposlena, opažam, da so

babice in dedki v veliko pomoč staršem in dobljen rezultat je pričakovan. Malenkost

manj so se anketiranci opredelili, da bratci in sestrice, kar kaže, da se starši dokaj

zavedajo pomembnosti, da se otroci učijo tudi eden od drugega. Samo 19,28 %

staršev je menilo, da pri opismenjevanju sodeluje tudi širša in ožja okolica (sosedje,

prijatelji...) in približno enak odstotek, da tete, strici in drugi sorodniki. Najmanj

anketiranih meni, da sami odločilno vplivajo na opismenjevanje njihovega otroka.


26

8. Zanimalo nas je, če so starši dovolj seznanjeni s tem, kako pomembno je

razvijati porajajočo se pismenost in predbralne sposobnosti v predšolskem obdobju.

Prikaz 8: Ali menite, da ste dovolj seznanjeni, kako pomembno je razvijati porajajočo

se pismenost in predbralne sposobnosti v predšolskem obdobju

Kot je razvidno iz prikaza 8, je velika večina, kar 74,58 % staršev menila, da je

dovolj seznanjena, kako pomembno je razvijati porajajočo se pismenost in predbralne

sposobnosti v predšolskem obdobju in samo 25,42 % staršev meni, da so s tem

premalo seznanjeni.


27

Preglednica 5: Seznanjenost staršev o pomembnosti opismenjevanja otrok v

predšolskem obdobju glede na mnenje staršev, kdo odločilno vpliva na opismenjevanje

predšolskega otroka.

Vplivi na

opismenjevanje

Seznanjenost pomembnosti opismenjevanja Skupaj

Da Ne

Vrtec 12

(10,17 %)

19

(16,10 %)

31

(26,27 %)

Družina 24

(20,34 %)

9

(7,63 %)

33

(27,97 %)

Vrtec in družina 52

(44,07 %)

2

(1,69 %)

54

(45,76 %)

Skupaj 88

(74,58 %)

30

(25,42 %)

118

(100,00 %)

Kot je razvidno iz preglednice 5, se je 10,17 % staršev opredelilo, da so dovolj

seznanjeni s tem, kako pomembno je razvijati porajajočo se pismenost in predbralne

sposobnosti v predšolskem obdobju in kar 16,10 % staršev ni seznanjeno s

pomembnostjo opismenjevanja predšolskih otrok ter so to vlogo prepustili vrtcu. Kar je

razumljivo, saj se verjetno tudi ne počutijo dovolj kompetentne, da bi sodelovali pri

razvoju opismenjevanja pri svojem otroku.

Kar 20,34 % staršev pozna pomembnost porajajočega opismenjevanja v

predšolskem obdobju, vendar meni, da le družina odločilna vpliva na porajajočo

pismenost. Medtem ko se je 7,63 % staršev opredelilo, da niso dovolj seznanjeni, kako

pomembno je razvijati porajajočo se pismenost in predbralne sposobnosti v

predšolskem obdobju, vendar so prepričani, da le družina odločilno vpliva na

opismenjevanje njegovega otroka.

Največ (44,07 %) staršev meni, da so dovolj seznanjeni, kako pomembno je

razvijati porajajočo se pismenost in predbralne sposobnosti v predšolskem obdobju in

se zavedajo, da je zelo pomembno sodelovanje med vrtcem in družino ter skoraj

zanemarljiv odstotek staršev ni seznanjenih s pomembnostjo opismenjevanja

predšolskega otroka, vendar meni, da morata vrtec in družina sodelovati. Glede na

pridobljen rezultat se starši v večini zavedajo, da v vrtcu vzgojitelji ustvarjajo okolje, ki

je spodbudno in otrok pridobiva zgodnjo izkušnjo z opismenjevanjem. Obenem pa so

jim vzgojitelji v vrtcu lahko v pomoč pri njihovem trudu, da pomagajo popeljati otroka v

svet opismenjevanja.


28

9. Zanimalo nas je mnenje staršev, od katerega leta naprej je primeren čas, da

berejo knjige svojim otrokom, saj je zelo pomembno, da se otrokom veliko bere že pred

začetkom formalnega opismenjevanja.

Prikaz 9: Od katerega leta naprej je primeren čas, da otroku beremo knjige

Kot je razvidno iz prikaza 9, so dobljeni rezultati ankete pokazali, da velika večina

staršev meni, da je pomembno, da otroku beremo knjige že od rojstva, na kar

opozarjajo tudi različni teoretiki, ki se ukvarjajo z začetnim opismenjevanjem otrok.

Veliko manj anketiranih meni, da je primeren čas branja od prvega leta starosti, še

manj od drugega leta starosti in najmanj od tretjega leta starosti. Nihče se ni opredelil,

da je primeren čas za pričetek branja knjig otroku od četrtega in od petega leta starosti.

O tem kako pomembno je, da otroku beremo že od rojstva, bi morali starše ozaveščati,

saj so anketni rezultati pokazali, da 38,14 % staršev še vedno ne bere otrokom od

rojstva, kar je velik odstotek.


29

10. Zanimalo nas je, kdo najpogosteje otroku bere pravljice, zgodbe, revije…

Prikaz 10: Kdo v družini najpogosteje otroku bere pravljice, zgodbe, revije…

Kot je razvidno iz prikaza 10, je velika večina anketirancev odgovorila, da mama in

oče. Samo 1,69 % babice in dedki ter 0,85 % bratje in sestre ter drugi sorodniki.


30

11. Zanimalo nas je, kako pogosto starši z otrokom izvajajo dejavnosti, ki

spodbujajo začetno opismenjevanje pri otrocih. Z lestvico stališč so se anketiranci

lahko opredelili med odgovori nikoli, občasno (enkrat do dvakrat na mesec), pogosto

(enkrat do dvakrat na teden) in zelo pogosto (skoraj vsak dan). Rezultate, ki smo jih

pridobili z lestvico stališč, so prikazani od prikaza 11 do prikaza 25.

Prikaz 11: Kako pogosto berete otroku pravljice, zgodbe...

Kot je razvidno iz prikaza 11, se je največ staršev opredelilo za odgovor zelo

pogosto (skoraj vsak dan), nekoliko manj pogosto (enkrat do dvakrat na teden), da

občasno (enkrat do dvakrat na mesec) berejo otroku 17,8 odstotkov anketiranih in

najmanj je takih, ki nikoli ne berejo otrokom.

Dobljeni rezultat nas je razočaral, saj smo pričakovali, da se bo velika večina

staršev zavedala pomembnosti vsakodnevnega branja, kajti otroku lahko beremo ob

različnih priložnostih, kot na primer po kosilu in pred spanjem za lahko noč .

Irena Matko Lukan (2009) v svojem prispevku poudarja, da je pomembno, da

starši skupaj z otrokom berejo ali mu pripovedujejo čim večkrat, najbolje vsak dan. Če

bo otrok deležen poslušanja branja in pripovedovanja doma, bo v šoli lažje osvojil

bralno veščino, ki je ena izmed najpomembnejših socialnih veščin, ki je otroku

pomembna tako pri igri kot v šoli.


31

Prikaz 12: Kako pogosto se pogovarjate z otrokom o vsebini prebrane pravljice,

zgodbe...

Kot je razvidno iz prikaza 12, se je največ staršev opredelilo za odgovor pogosto

(enkrat do dvakrat na teden), nekoliko manj da občasno (enkrat do dvakrat na mesec)

in 27,12 % zelo pogosto (skoraj vsak dan) in nikoli 0,85 % staršev.

Dobljen rezultat smo pričakovali, saj smo skozi delovno prakso v vrtcu opazili, da

se starši zelo malo pogovarjajo z otroki o njihovih čustvih, pogledih na prebrano knjigo,

pravljico, zgodbo… Starši največkrat otroka povprašajo o dejavnostih, ki so jih počeli v

vrtcu, kako pa se je ob tem počutil otrok pa ne.

Irena Matko Lukan (2009) navaja, da vsak otrok v pogovoru ob pravljici počasi

odkriva del sebe in ob tem spoznava sebe in odraslega. Odrasli v pogovoru z otrokom

izražajo tudi svoja razmišljanja in kakšen je njihov odnos do problema, situacije, ljudi…

Mnoge zgodbe kar vabijo k dialogu med odraslim in otrokom. Ob tem pa se otrok lahko

uči novih besed in rabe stavkov, bolje razume sam sebe, dojema socialno okolje in se

mu (včasih le v domišljiji) prilagodi.


32

Prikaz 13: Kako pogosto z otrokom obiščete knjižnico

Kot je razvidno iz prikaza 13, je največ staršev, ki občasno (enkrat do dvakrat na

mesec) obiskujejo knjižnico z otrokom, manj (23,73 %) staršev pogosto (enkrat do

dvakrat na teden), še nekoliko manj (22,88 %) staršev nikoli ne obišče knjižnice in zelo

malo je staršev, ki z otrokom obiskujejo knjižnico zelo pogosto (skoraj vsak dan).

Po pogovoru s knjižničarko v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota smo

ugotovili, da se enkrat do dvakrat na mesec izvajajo različne popoldanske dejavnosti v

knjižnici in takrat je obisk otrok v knjižnici največji. Zelo pogosto obiskujejo knjižnico

predvsem mestni otroci glede na vremenske razmere. V zimskem času več kot ob

lepem sončnem vremenu. Presenetil pa me je zelo velik odstotek tistih otrok, ki ne

obiskuje knjižnice s starši in po takem poznajo dejavnosti knjižnice le preko dejavnosti,

ki jih izvaja vrtec.

Glede na veliko število otrok, ki nikoli s starši ne obiščejo knjižnice daje

vzgojiteljicam v vrtcu izziv, da skušajo z njihovimi otroki, staršem celovito približati

raznoliko in življenjsko uporabnost knjižnice.


33

Prikaz 14: Kako pogosto berete sami

Kot je razvidno iz prikaza 14, velika večina staršev pogosto (enkrat do dvakrat na

teden) sama bere različno literaturo, nekoliko manj jih bere občasno (enkrat do dvakrat

na mesec) ter le 25,42 % zelo pogosto (skoraj vsak dan) in najmanj je anketiranih, ki

nikoli ne posežejo po knjigi in jo preberejo.

Ob vse hitrejšem tempu življenja so starši ob koncu dneva resnično utrujeni in zato

je dobljen rezultat pričakovan.

L. Knaflič (2003) v svojem prispevku meni, da so bralne navade staršev

predšolskih otrok za predšolskega otroka zelo pomembne, saj je vloga staršev pri

branju zelo velika. S tem, da starši berejo, dajejo otroku zgled in pripisujejo velik

pomen otrokovemu opismenjevanju in vplivajo na otrokov bodoči odnos do knjige. Na

bralne navade staršev najpogosteje vpliva spol, starost in izobrazba.


34

Prikaz 15: Kako pogosto skupaj z otrokom berete in prelistate revije, časopise,

oglase...


teden) z otrokom bere in prelista različne revije in oglase, manj staršev občasno

(enkrat do dvakrat na mesec) ali zelo pogosto (skoraj vsak dan), najmanj je takih, ki si

nikoli ne vzamejo časa in ne berejo z otrokom.

V današnjem času smo na veliko »bombardirani« z različnim reklamnim

materialom, oglasi, časopisi in revijami, ki jih najdemo v domačem nabiralniku in če jih

pregledujemo skupaj z otrokom, bo otrok preko njih odkrival svet pisave in svet tiska.

V slovenskem prostoru sta trenutno le Ciciban in Cicido kvalitetni reviji za otroke.

Reviji prinašata dovolj leposlovnih (pesmi, pravljice, kratke zgodbe, uganke, rimarije,

slikopise) in poljudnoznanstvenih besedil ter prilogo Za starše. Priloga je v veliko

pomoč staršem pri otrokovem opismenjevanju in upam, da se je starši poslužujejo.


35

Prikaz 16: Kako pogosto otroku pripovedujete pravljice, anekdote...


teden) pripoveduje svojemu otroku pravljice in anekdote, približno enak odstotek

anketiranih pripoveduje otrokom zelo pogosto (skoraj vsak dan) ali občasno (enkrat

do dvakrat na mesec). Najmanj je anketiranih, ki nikoli ne pripovedujejo.

Rezultati dobljene ankete, da starši dokaj pogosto oz. zelo pogosto pripovedujejo

pravljice svojim otrokom, so nas presenetili, saj smo ob različnih priložnostih v

pogovorih s starši ugotovili, da raje berejo kot pripovedujejo pravljice. Pripovedovanja

pravljic pa so se raje posluževali starši z višjo izobrazbo, ki so bolj vešči tehnik

pripovedovanja.


36

Prikaz 17: Kako pogosto otrok pripoveduje zgodbo vam

Kot je razvidno iz prikaza 17, velika večina staršev občasno (enkrat do dvakrat na

mesec) dopušča otroku, da jim pripoveduje zgodbo, sledi odgovor pogosto (enkrat do

dvakrat na teden), v manjšem deležu pogosto (skoraj vsak dan) ter najmanj nikoli.

Dobljeni rezultat pripravljenosti staršev, da jim otrok pripoveduje zgodbo, je

pričakovan. Starši so bili menja, da so njihovi otroci še premajhni, kar so tudi kot

opombo označili v anketnem vprašalniku.


37

Prikaz 18: Kako pogosto se z otrokom pogovarjate o vsakodnevnih situacijah

(doživljanjih iz vrtca, predstave)

Kot je razvidno iz prikaza 18, se velika večina staršev zelo pogosto (skoraj vsak

dan) pogovarja z otrokom o vsakodnevnih situacijah, veliko manj pogosto (enkrat do

dvakrat na teden) in malo občasno (enkrat do dvakrat na mesec) ter najmanj je takšnih,

ki se nikoli ne pogovarjajo.


38

Prikaz 19: Kako pogosto z otrokom gledate televizijski program in se o njem

pogovarjate

Kot je razvidno iz prikaza 19, največ staršev zelo pogosto (skoraj vsak dan) gleda

z otrokom otroški televizijski program in se o njem pogovarja, nekoliko manj pogosto

(enkrat do dvakrat na teden) in malenkost manj občasno (enkrat do dvakrat na mesec),

zelo malo pa je staršev, ki nikoli ne sodelujejo pri gledanju televizijskega programa z

otrokom.

M. Peštaj (2009) v svojem prispevku meni, da je televizija otrokom koristna le, če

jo razumejo. Otrokovo razumevanje zgodb je odvisno od tega, kaj in koliko gledajo

televizijo, da gledajo le oddaje, ki so primerne zanje. Starši pa morajo presoditi, ali

imajo njihovi otroci dovolj znanja o televizijskih vsebinah oddaj, da jim oddaje ne

škodijo, ampak koristijo. Zato je koristno, da so ob njih odrasli, ki se z njimi pogovarjajo

o tem, kar gledajo. Tako lahko postane skupno gledanje televizije kot listanje slikanice

in mu odrasel lahko odgovarja na zastavljena vprašanja. Takšne situacije v oddaji so

lahko dobra iztočnica za pogovor z otrokom o najrazličnejših temah (prijateljstvo,

žalovanje, smrt, ljubezen, spolnost). Tako tudi gledanje televizijskih oddaj s starši

prispeva k ustvarjanju dobrega odnosa med otrokom in staršem.


39

Prikaz 20: Kako pogosto se z otrokom igrate različne besedne igre, ki spodbujajo

pismenost

Kot je razvidno iz prikaza 20, se velika večina staršev pogosto (enkrat do dvakrat

na teden) z otrokom igra različne besedne igre, ki spodbujajo pismenost, nekoliko manj

anketirancev občasno (enkrat do dvakrat na mesec), sledi zelo pogosto (skoraj vsak

dan) in najmanj nikoli. Zanimivo bi bilo izvedeti, za katere vrste iger gre in ali le-te res

spodbujajo pismenost.

N. Bucik (2009) v prispevku meni, da so didaktične igre odličen način vključevanja

staršev v izobraževanje njihovega otroka. Že kratke, nekaj minutne didaktične igre, ki

se jih starši igrajo skupaj z otrokom, spodbujajo otrokove spretnosti, ki so ključne za

otrokovo opismenjevanje in uspešno delo v šoli.


40

Prikaz 21: Kako pogosto z otrokom igrate različne računalniške igrice, skupaj

odgovarjate na elektronsko pošto in se ob tem pogovarjate

Kot je razvidno iz prikaza 21, velika večina staršev nikoli ne uporablja

računalniških spletnih medijev skupaj z otroki, nekoliko manj občasno (enkrat do

dvakrat na mesec) in še manj pogosto (enkrat do dvakrat na teden) ter najmanjši

odstotek zelo pogosto (skoraj vsak dan).

Dobljeni rezultat nas je presenetil, saj menimo, da bodo današnji otroci potrebovali

veliko znanja o uporabnosti, ki jih prinašajo spletni mediji. Današnji starši že

uporabljajo računalniško znanje ter spletni medij v službi in v osebnem življenju, zato bi

pričakovala, da se tega starši zavedajo in skušajo otroka naučiti pomena spletnega

medija in tudi pasti, ki jih internet prinaša.

M. Peštaj (2009) v svojem prispevku meni, da bo internetna tehnologija krojila

prihodnost naših otrok, zato morajo starši svojim otrokom pravilno in varno približati

medij, kot sta računalnik in internet. Pri uvajanju otroka v svet računalništva moramo

biti pozorni tudi na temne plati rabe interneta, ki se nanašajo predvsem na prikrite

vsebine in množico informacij, iz katere je treba izluščiti bistvo in šele takrat postane

spletni medij učni pripomoček (vir poučnih, uporabnih informacij). Pomembno je, da

otrok dejavnosti na računalniku in internetu ne počne sam, temveč da je v njihovo

dejavnost vedno vključena odrasla oseba, ki lahko v vsakem trenutku ponudi ustrezno

oporo, se med samo dejavnostjo z otrokom pogovarja, ga sprašuje in odgovarja na

njegova vprašanja. Tako otrok ob ustrezni podpori odraslega ter programih namenjenih


41

mlajšim otrokom, pridobi na številnih razvojno pomembnih področjih. Otroke pa

moramo naučiti uporabljati računalnik in internet, kot ga naučimo brati in pisati.

Prikaz 22: Kako pogosto otroka vključujete pri pripravi družinskih praznovanj (izdelava

voščilnic, seznam povabljenih, seznam potrebščin…)

Kot je razvidno iz prikaza 22, velika večina staršev pogosto vključi otroka v

pripravo družinskih praznovanj, nekoliko manj zelo pogosto ter približno enak odstotek

občasno. Najmanj je anketiranih, ki otrok nikoli ne vključujejo v te dejavnosti.

L. Knaflič (2009b) v prispevku navaja, da ima skoraj vsaka družina možnost

izvajanja različnih dejavnosti povezanih s pismenostjo in ena izmed teh je vključevanje

otrok v različna družinska praznovanja, ob tem pa otrok spoznava različne rabe

pismenosti za različne priložnosti.


42

Prikaz 23: Kako pogosto otroka vključujete v gospodinjska dela (branje kuharskih

receptov, pisanje nakupovalnih seznamov...)

Kot je razvidno iz prikaza 23, v veliki večini starši pogosto (enkrat do dvakrat na

teden) vključujejo svoje otroke v različna gospodinjska dela, nekoliko manj občasno

(enkrat do dvakrat na mesec) ter zelo pogosto (skoraj vsak dan) in najmanj je

anketiranih, ki otrok nikoli ne vključijo v domača gospodinjska dela.

L. Knaflič (2009b) v prispevku navaja, da otroci v večini radi pomagajo staršem pri

opravljanju različnih gospodinjskih del. Otrok pa ob teh priložnostih spoznava, da

branje in pisanje nista povezana samo z učenjem, ampak je pismenost pomembna tudi

za opravljanje dela in delovanje v domačem okolju in svetu.


43

Prikaz 24: Kako pogosto z otrokom pri sprehodu po ulici berete reklamne napise,

imena ulic…

Kot je razvidno iz prikaza 24, največ staršev pogosto (enkrat do dvakrat na teden)

pri sprehodih z otrokom opazuje okolico, mu bere razne napise (imena ulic, reklame

…) ter se z njim pogovarja o prebranem, nekoliko manj občasno (enkrat do dvakrat na

mesec), še manj zelo pogosto (skoraj vsak dan) ter najmanj nikoli.

Otroka je potrebno uvajati v svet pismenosti preko vsakdanjega življenja in prav

sprehod po ulicah, parkih je dejavnost, ki jo lahko starši opravijo, ne da bi jim vzela

veliko časa, obenem pa bo otrok spoznal uporabnost pismenosti.


44

Hipoteza 3: Predvidevamo, da starši pogosto (enkrat do dvakrat tedensko) izvajajo

dejavnosti povezane z opismenjevanjem njihovih otrok.

Preglednica 6: Kako pogosto starši izvajajo dejavnosti, ki vplivajo na opismenjevanje

otroka

Kako pogosto Nikoli

Občasno

(enkrat do

dvakrat na

mesec)

Pogosto

(enkrat do

dvakrat na

teden)

Zelo

pogosto

(skoraj

vsak dan)

Skupno

berete otroku pravljice,

zgodbe …?

1

(0,06 %)

21

(1,27 %)

45

(2,72 %)

51

(3,09 %)

118

(7,14

%)

se pogovarjate z

otrokom o vsebini

prebrane pravljice,

zgodbe …?

1

(0,06 %)

37

(2,24 %)

48

(2,91 %)

32

(1,93 %)

118

(7,14

%)

z otrokom obiščete

knjižnico?

27

(1,63 %)

46

(2,78 %)

28

(1,69 %)

17

(1,04 %)

118

(7,14

%)

berete sami? 5

(0.30 %)

41

(2,48 %)

42

(2,54 %)

30

(1,82 %)

118

(7,14

%)

skupaj z otrokom

berete in prelistate

revije, časopise,

oglase…?

2

(0,12 %)

34

(2,06 %)

53

(3,21 %)

29

(1,75 %)

118

(7,14

%)

otroku pripovedujete

pravljice, anekdote…?

1

(0,06 %)

29

(1,75 %)

58

(3,51 %)

30

(1,82 %)

118

(7,14

%)

otrok pripoveduje

zgodbo Vam?

9

(0.55 %)

50

(3,03 %)

39

(2,36 %)

20

(1,21 %)

118

(7,14

%)

se z otrokom

pogovarjate o

vsakodnevnih situacijah

(doživljanjih iz vrtca,

predstave)?

1

(0,06 %)

5

(0.30 %)

33

(2,00 %)

79

(4,78 %)

118

(7,14

%)


45

z otrokom gledate

televizijski program in

se o njem pogovarjate?

3

(0.18 %)

36

(2,18 %)

38

(2,30

%)

41

(2,48 %)

118

(7,14

%)

se z otrokom igrate

različne besedne igre,

ki spodbujajo

pismenost?

5

(0.30 %)

35

(2,12 %)

50

(3,03 %)

28

(1,69 %)

118

(7,14

%)

z otrokom igrate

različne računalniške

igrice, skupaj

odgovarjate na

elektronsko pošto in se

ob tem pogovarjate?

50

(3.03 %)

43

(2,60 %)

15

(0,91 %)

10

(0.61 %)

118

(7,14

%)

otroka vključujete pri

pripravi družinskih

praznovanj (izdelava

voščilnic, seznam

povabljenih, seznam

potrebščin …?

7

(0,42 %)

32

(1,94 %)

46

(2,78 %)

33

(2,00 %)

118

(7,14

%)

otroka vključujete v

gospodinjska dela

(branje kuharskih

receptov, pisanje

nakupovalnih

seznamov …)?

17

(1,03 %)

31

(1,88 %)

40

(2,42 %)

30

(1,82 %)

118

(7,14

%)

z otrokom pri sprehodu

po ulici berete reklamne

napise, imena ulic ...?

12

(0,73 %)

36

(2,18 %)

38

(2,30 %)

32

(1,93 %)

118

(7,14

%)

Skupaj 141

(8,53 %)

476

(28,81 %)

573

(34,68 %)

462

(27,97 %)

1652

(100 %)

Kot je razvidno iz preglednice 6, največ staršev pogosto (enkrat do dvakrat na

teden) izvaja dejavnosti, ki vplivajo na opismenjevanje njihovega otroka, manj občasno

(enkrat do dvakrat na mesec) izvaja dejavnosti in malenkost manj zelo pogosto (skoraj

vsak dan). Najmanj pa je staršev, ki nikoli ne vključijo svoje otroke v dejavnosti, ki

vplivajo na opismenjevanje.


46

Dobljeni rezultati iz preglednice 6 so pokazali, da je hipoteza 3, ki govori, da starši

pogosto (enkrat do dvakrat tedensko) izvajajo aktivnosti povezane z opismenjevanjem

njihovih otrok, potrjena.

Iz preglednice 6 je prav tako razvidno, da se najpogosteje starši z otrokom

pogovarjajo o vsakodnevnih situacijah. Zanima jih, kako so preživeli dan, kaj so počeli

v vrtcu, kako jim je bila všeč predstava ipd. Sledijo tisti, ki pogosto skoraj vsak dan,

otrokom berejo pravljice, zgodbe…, veliko manj pa je staršev, ki se z otrokom

pogovarjajo o vsebini prebrane pravljice in le 1,04 % staršev z otrokom obišče

knjižnico. Dobljeni rezultati so pričakovani, saj se starši v večini zavedajo, da je branje

otroku pomembna dejavnost za spodbujanje opismenjevanja in mu pogosto berejo. Za

nadaljnji pogovor o vsebini prebrane pravljice pa se verjetno počutijo premalo

kompetentne in tu odigra pomembno vlogo vzgojitelj v vrtcu. Veliko več pa bi morale

storiti knjižnice, da bi pritegnile starše z otoki v njihove prostore.

12. Zanimalo nas je, ali starši zagotovijo otroku prostor, kjer si po lastni želji

nemoteno lahko razvijajo pred opismenjevalne sposobnosti.

Prikaz 25: Ali ima vaš otrok zagotovljen prostor, kjer ima možnost branja in pisanja

Kot je razvidno iz prikaza 25, imajo v veliki večini otroci zagotovljen kotiček za

branje in mesto za pisanje in le 1,69 % staršev otrokom ne zagotavlja takega stalnega

kotička.


47

Dobljen rezultat je spodbuden, saj se starši zavedajo, da je, pa čeprav zelo majhen

kotiček, pomemben za razvoj njihovega otroka.

13 Zanimalo nas je, katera sredstva mu starši omogočijo, da ima otrok do njih nemoten

dostop.

Prikaz 26: Ali ima Vaš otrok vedno zagotovljen dostop do sredstev, ki spodbujajo

opismenjevanje

Na vprašanje, ali ima otrok vedno zagotovljen dostop do sredstev, ki spodbujajo

opismenjevanje, so se anketiranci imeli možnost opredeliti za več odgovorov.

Kot je razvidno iz prikaza 26, najpogosteje starši otroku zagotovijo različne

slikanice, zgodbe, pravljice in druge otroške knjige, nekoliko različna pisala in papir ter

zvezke. Ti trije odgovori se pojavljajo najpogosteje, le 16,88 % staršev omogoči

otrokom dostop do različnih revij, veliko manj 9,79 % imajo na dosegu rok otroci

enciklopedije in drugo poljudnoznanstveno literaturo ter 6,04 % knjig za odrasle.

Rezultate, ki smo jih pridobili, kažejo, da je po mnenju staršev za spodbujanje

opismenjevanja pri predšolskem otroku najpomembnejše sredstvo otroška slikanica in

druge otroške zgodbe, medtem ko drugi zvrsti literature ne dajejo velikega poudarka.

Pomembno pa je, da otrok spozna tudi drugo zvrst literature, čeprav še ne zna brati, jo

lista in pri tem opazuje ilustracije. Tako se otroku poraja veliko vprašanj, ki so lahko


48

zanimiva tema za pogovor med staršem in otrokom, ob tem pa si širi besedni zaklad in

spoznava svet besed.

14 Zanimalo nas je, če starši poznajo programe, ki spodbujajo družinsko

pismenost.

Prikaz 27: Kateri programi družinske pismenosti so Vam poznani

Kot je razvidno iz prikaza 27, so med ponujenimi programi družinske pismenosti

anketiranci najbolj poznali Ciciklub, sledi Predšolska bralna značka in Bralni nahrbtnik,

ki ju izvaja vrtec Murska Sobota v sklopu svojih dejavnosti. Veliko manj poznajo

Knjigobube, ki so plačljiv program in s tem vedno manj dosegljiv širšemu krogu otrok.

Najmanj pa starši poznajo programa Babica in dedek pripovedujeta in Zibelka branja, ki

ga vrtec Murska Sobota ne izvaja.

Hipoteza 4: Predvidevamo, da starši v večini poznajo predvsem program družinske

pismenosti »Ciciklub«

Dobljeni rezultati iz prikaza 14 so pokazali, da je hipoteza 4, ki govori, da starši v

večini poznajo predvsem program družinske pismenosti »Ciciklub«, potrjena.


49

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Družinska pismenost je množica različnih dejavnosti v družini in razvija pismenost

v najširšem pomenu besede. Za predšolskega otroka se pogostost in kakovost

dejavnosti, ki se izvajajo v domačem okolju, močno odražajo na otrokovi uspešnosti v

procesu opismenjevanja.

Z diplomsko nalogo smo hoteli izvedeti, ali se starši zavedajo pomembnosti, ki jo

imajo glede na nadaljnji razvoj opismenjevanja pri njihovem otroku.

Na podlagi dobljenih anketnih odgovorov in opravljeni analizi teh odgovorov lahko

povzamemo več ugotovitev:

· Starši v večini vedo in so seznanjeni, kakšen pomen ima družina na

opismenjevanje njihovega otroka. Na kakšen način pa se bo spoprijela s tem, pa je

odvisno od tega, kolikšen pomen dajejo opismenjevanju otroka, kakšne izkušnje

imajo iz lastnega otroštva, kakšno izobrazbo imajo in iz kakšnih družin izhajajo

(revščina, priseljenci…). Analiza raziskave je pokazala, da bi bilo potrebno starše

še bolj načrtno seznanjati o pomembnosti družinske pismenosti v predšolskem

obdobju. Pri tem pa ima veliko vlogo vrtec, ki otrokom iz manj spodbudnega okolja

lahko ponudi več.

· Starši se v večini zavedajo pomembnosti sodelovanja med vrtcem in njimi. Na

podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili, pa sklepamo, da starši še vedno pripisujejo

večjo vlogo oz. pomembnost pri opismenjevanju otrok vrtcu. Zato menimo, da se

starši ne počutijo dovolj kompetentne za razvoj njihovega otroka na področju

opismenjevanja. Vzgojiteljice imajo pri tem veliko vlogo, saj je sodelovanje vrtca z

domačim okoljem vedno bolj pomembno.

· Starši se v večini zavedajo, da v družinskem okolju odločilno vplivajo na

opismenjevanje otroka, a se obenem zavedajo, da na opismenjevanje njihovih

otrok vpliva tudi širša okolica. Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili, pa

sklepamo, da starši menijo, da imajo ob njih samih velik vpliv na opismenjevanje

otrok še stari starši ter bratci in sestrice. Tetam, stricem, drugim sorodnikom,

sosedom, prijateljem… pripisujejo manjši vpliv. Menimo, da starši ne pripisujejo

večjega pomena širši in ožji okolici, saj ima otrok z njimi manj stika in jih pogosto ne

srečuje. Starši pa se ne zavedajo, da ravno v predšolskem obdobju otrok vsrkava

vse izkušnje ter vsa čustva, ki so mu potrebna za nadaljnji razvoj.

· Starši se v večini zavedajo, da je z otrokom potrebno izvajati dejavnosti, ki

spodbujajo začetno opismenjevanje pri otrocih in ena od prvin zgodnjega

opismenjevanja je branje knjig. Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili, pa


50

sklepamo, da so starši seznanjeni, da je branje z otrokom dejavnost, ki je

pomembna za opismenjevanje, saj večina staršev otroku glasno bere skoraj vsak

dan. Pogosto pa se z otrokom tudi pogovarjajo o vsebini prebrane pravljice.

Pomembno je, da z otrokom obnovimo prebrano, saj ga lahko seznanimo z novimi

izrazi, ga povprašamo, kaj meni o pravljici, ga spodbudimo k razmišljanju in

krepimo njegovo domišljijo. Večina staršev otrokom bere le slikanice, zgodbe,

pravljice in drugo otroško literaturo, le majhen delež staršev otroku bere pesmi,

različne otroške revije, enciklopedije in drugo poljudnoznanstveno literaturo ter jim

omogoča dostop do knjig za odrasle. Tudi ta literatura je otroku zanimiva in čeprav

še ne zna brati, se mu ob njej poraja vrsto vprašanj, na katere mu morajo starši

odgovoriti. Tako tudi ta literatura dobi velik pomen pri otrokovem razvoju

opismenjevanja. Koliko pa bo otrok vzljubil knjigo, pa je odvisno od staršev, saj so

otroku vzor in prav po njih se bo otrok najprej zgledoval. Rezultat, ki smo ga

pridobili, kaže, da starši pogosto posegajo po literaturi, s tem pa kažejo, kako

pomembno se jim zdi branje.

Ob dobljenih rezultatih o pogostosti obiska knjižnice z otrokom smo ugotovili,

da starši le občasno z otrokom obiščejo knjižnico, še bolj pa nas je presenetil

podatek, da veliko staršev nikoli ne obišče knjižnice in zelo malo staršev obiskuje

knjižnico z otrokom zelo pogosto. Vzgojitelji v vrtcih in knjižničarji bi morali še bolj

spodbujati družinski obisk knjižnice in otroku približati knjigo ter tako posredno

vplivati na starše, da bi v družinsko življenje začeli uvajati obiske knjižnice.

· Dejavnost oziroma pomembna prvina zgodnjega opismenjevanja je tudi

pripovedovanje, katerega se je potrebno naučiti v otroštvu, saj je za to potrebno

imeti določena znanja, tehnike in strategije. Na podlagi rezultatov, ki smo jih

pridobili, smo ugotovili, da starši le redko pripovedujejo pravljice ali dopuščajo, da

pravljice otrok pripoveduje njim. Sklepamo, da starši menijo, da je otrok za to še

premajhen, vendar prav v predšolskem obdobju poteka razvoj govora zelo

intenzivno in prav to je čas za načrtno razvijanje otrokove pripovedovalne sheme.

· Predšolska spoznanja in izkušnja povezana z opismenjevanjem otrok je tudi

glasovno zavedanje, ki pa je zelo povezana z učenjem branja in pisanja. Na

podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da se starši pogosto igrajo z

otrokom različne besedne igre. Sklepamo, da se starši zavedajo, kako pomembno

je, da otrok spozna in razume, kaj predstavlja beseda, kako se ustni govor (slušni

dražljaj) odraža v pisnem besedilu (vidni dražljaj), kar je za otroka določen napor.

Pri tem anketnem vprašanju nismo postavili podvprašanja (Kakšne besedne

didaktične igre se igrate z Vašim otrokom?), ki bi nam potrdil ozirom zavrgel sklep.

Koliko se starši zavedajo, kako pomembno je razvijati pri otrocih glasovno


51

zavedanje in koliko poznajo dejavnosti povezane z njim, bi bilo zanimivo še

raziskati.

· Starši se premalo zavedajo, da lahko otrok svet pismenosti spoznava tudi preko

vsakdanjih situacij. Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da

starši pogosto oz. občasno vključujejo svoje otroke v vsakdanje življenje. Otrok pa

najlažje preko vsakdanjih priložnosti spoznava, da je pismenost pomembna tudi za

opravljanje dela in delovanje v domačem okolju.

· Programi družinske pismenosti so načrtovani tako, da spodbujajo in izboljšujejo

bralne in pisne spretnosti pri vseh članih v družini. Na podlagi rezultatov, ki smo jih

pridobili, smo ugotovili, da starši poznajo različne programe, kjer lahko sodelujejo z

otrokom (»Ciciklub«, »Predšolska bralna značka«, »Knjigobube«…). Opažamo, da

programi družinske pismenosti, ki bi bili namenjeni staršem, ki so zaradi različnih

razlogov manj vešči branja in pisanja, v našem okolju ne zaživijo (trenutno se na

območju občine Murska Sobota ne izvaja noben tak program).

V diplomski nalogi smo se le rahlo dotaknili pomena didaktičnih iger za

spodbujanje opismenjevanja pri predšolskem otroku. Didaktične igre pa na sproščen in

igriv način pomagajo otroku razvijati različne spretnosti opismenjevanja. Zanimivo bi

bilo raziskati, katere didaktične igre uporabljajo starši za spodbujanje opismenjevanja

in na kakšen način jih izvajajo, saj so prav didaktične igre odličen način vključevanja

staršev pri razvijanju opismenjevanja njihovega otroka. Raziskati pa bi bilo zanimivo

tudi, koliko in katere didaktične igre vzgojitelji izvajajo za razvijanje opismenjevanja, še

posebej pri otrocih iz nespodbudnega okolja ter koliko so pri tem pripravljeni pomagati

staršem, ki si pomoči želijo.

Opismenjevanje je vseživljenjski proces, kajti branje ni le enostavna pretvorba v

miselne strukture in pisanje ni le sporočanje miselnih struktur. Oba procesa vključujeta

veliko sposobnosti in spretnosti. Uspešnost branja in pisanja pa se prične že v

predšolskem obdobju in to je čas, ko imajo starši pomembno vlogo pri otrokovem

razvoju opismenjevanja.


52

LITERATURA IN VIRI

Baloh, B. (2011). Otrokovo pripovedovanje zgodbe v predšolskem obdobju v

večjezičnem in večkulturnem okolju. V P. Strani (ur.), Šola na obronkih

slovenščine: metodološki didaktični vidiki poučevanja slovenščine kot drugega ali

tujega jezika v Furlaniji Julijski krajni. Trst: Državna agencija za razvoj šolske

avtonomije, Območna enota za Furlanijo Julijsko krajino.

Bucik, N (2009). Didaktične igre za spodbujanje porajajoče se pismenosti. V L. Knaflič

in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje

družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenija.

Grginič, M. (2006). Družinska pismenost. Domžale: Izolit.

Haramija, D. (2008). Predšolska bralna značka v vrtcih v Sloveniji. Otrok in knjiga, 35

(71).

Haramija, D. (2011). Spodbujanje jezikovnih zmožnosti pri predšolskem otroku s

književno vzgojo. Kakovost procesa učenja in poučevanja jezika v kurikulu za

vrtce. Ljubljana: Supra.

Knaflič, L. (1999). Družinska pismenost in šola. Vzgoja in izobraževanje, XXX (6).

Knaflič, L. (2002). Kako družinska pismenost vpliva na pismenost otrok. Psihološka

obzorja, 11(2).

Knaflič, L. (2003a). Vzgoja bralca v družini. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj:

priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Knaflič, L. (2003b). Različne družine – različni pristopi. V M. Blatnik Mohar (ur.),

Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Knaflič, L. (2003c). Programi družinske pismenosti. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo

skupaj: priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Knaflič, L. (2009a). Priročniku na pot. V L. Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in

branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana:

Andragoški center Slovenija.

Knaflič, L. (2009 b). Družinska pismenost v predšolskem obdobju. V L. Knaflič in N.

Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje

družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenija.

Nacionalna strategija za razvoj pismenosti (2005). Pridobljeno 24. 8. 2013

http://arhiv.acs.si/publikacije/NSRP.pdf.

Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje.

Domžale: Izolit.


53

Matko Lukan, I. (2009). Kako beremo z otrokom. V L. Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje

za znanje in branje za zabavo : priročnik za spodbujanje družinske pismenosti.

Ljubljana: Andragoški center Slovenija.

Mlakar, I. (2009). Družinski obisk knjižnice. V L. Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za

znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti.

Ljubljana: Andragoški center Slovenija.

Peštaj M. (2009). Otroci in medij. V L. Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in

branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana:

Andragoški center Slovenija.

Zorman, A. (2011). Večjezično učenje branja in pisanja. V P. Strani (ur.), Šola na

obronkih slovenščine: metodološki didaktični vidiki poučevanja slovenščine kot

drugega ali tujega jezika v Furlaniji Julijski krajini. Trst: Državna agencija za razvoj

šolske avtonomije, Območna enota za Furlanijo Julijsko krajino.


54

PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani,

sem izredna študentka na Pedagoški fakulteti Koper – smer Predšolska vzgoja. Pišem

diplomsko delo z naslovom Družinska pismenost. Prosim Vas za sodelovanje pri

anketnem vprašalniku. Vprašalnik je anonimen, zato Vas prosim, da odgovarjate

iskreno, tako kot velja za Vas. Zagotavljam vam, da bom vse pridobljene podatke in

informacije uporabila zgolj v študijske namene.

Na vprašanja odgovorite tako, da obkrožite črko pred odgovorom.

Izpolnjen anketni vprašalnik prosim vrnite najkasneje do ___________ vaši vzgojiteljici.

Za sodelovanje se Vam že vnaprej zahvaljujem!

Metka Kotar

Navedite spol:

a) moški

b) ženski

Navedite kraj bivanja:

a) mesto,

b) naselje, vas.

Navedite Vašo izobrazbo:

a) nedokončana osnovna šola,

b) dokončana osnovna šola,

c) dokončana poklicna šola

č) dokončana srednja šola,

d) dokončana višja šola,

e) dokončana visoka šola,

f) magisterij ali več.


55

1. Ali poznate termin družinska pismenost oz. ste bili z njim seznanjeni?

a) Ne, za termin družinska pismenost prvič slišim.

b) Da, o družinski pismenosti sem se seznanil-a v vrtcu, katerega obiskuje moj otrok.

c) Da, o družinski pismenosti sem se seznanil-a, drugje (npr. v knjižnici, televiziji, radio,

revije…).

2. Kdo po Vašem mnenju odločilno vpliva na opismenjevanje vašega otroka?

a) Vrtec

b) Družina

c) Vrtec in družina

3. Ali menite, da v družinskem okolju samo starši vplivate na opismenjevanje otrok?

a) Da

b) Ne

4. Katere osebe v družinskem okolju menite, da še vplivajo na opismenjevanje otrok?

(možnih več odgovorov)

a) Bratci in sestrice ,

b) stari starši,

c) tete, strici in drugi sorodniki,

č) širša in ožja okolica (sosedje, prijatelji..),

d) nihče.

5. Ali menite, da ste dovolj seznanjeni, kako pomembno je razvijati porajajočo se

pismenost in predbralne sposobnosti v predšolskem obdobju?

a) Da, o tem sem dovolj seznanjen-a.

b) Ne, o tem nisem dovolj seznanjen-a.

6. Od katerega leta naprej je primeren čas, da otroku beremo knjige?

a) Od rojstva otroka.

b) od prvega leta starosti,

c) od drugega leta starosti,

č) od tretjega leta starosti,

c) od štirih let,

č) od petih let naprej.


56

7. Kdo v družini najpogosteje otroku bere pravljice, zgodbe, revije…?

a) Mama in oče,

b) brati in sestre,

c) babice in dedki,

č) sorodniki,

d) nihče.

8. Kako pogosto

Nikoli Občasno Pogosto Zelo

pogosto

berete otroku pravljice, zgodbe …?

se pogovarjate z otrokom o vsebini prebrane

pravljice, zgodbe…?

z otrokom obiščete knjižnico?

berete sami?

skupaj z otrokom berete in prelistate revije,

časopise, oglase…?

otroku pripovedujete pravljice, anekdote…?

otrok pripoveduje vam zgodbo?

se z otrokom pogovarjate o vsakodnevnih

situacijah (doživljanjih iz vrtca, predstave)?

z otrokom gledate televizijski program in se

o njem pogovarjate?

se z otrokom igrate različne besedne igre, ki

spodbujajo pismenost?

z otrokom igrate različne računalniške igrice,

skupaj odgovarjata na elektronsko pošto in

se ob tem pogovarjate?

otroka vključujete pri pripravi družinskih

praznovanj (izdelava voščilnic, seznam

povabljenih, seznam potrebščin…?

otroka vključujete v gospodinjska dela

(branje kuharskih receptov, pisanje

nakupovalnih seznamov…)?

z otrokom pri sprehodu po ulici berete

reklamne napise, imena ulic ….?


57

Občasno (enkrat do dvakrat na mesec),

Pogosto (enkrat do dvakrat na teden),

Zelo pogosto (skoraj vsaki dan)

9. Ali ima Vaš otrok zagotovljen prostor, kjer ima možnost branja in pisanja?

a) Da

b) Ne

10. Ali ima Vaš otrok vedno zagotovljen dostop do sredstev, ki spodbuja

opismenjevanje? (možnih več odgovorov)

a) Slikanic, zgodb, pravljic in drugih otroških knjig,

b) knjig za odrasle,

c) enciklopedij in drugo poljudnoznanstveno literaturo,

č) različnih revij,

d) papirja in zvezkov,

e) različnih pisal.

11. Kateri programi družinske pismenosti so Vam poznani? (možnih več odgovorov)

a) Predšolska bralna značka,

b) Knjigobube,

c) Ciciklub,

č) Babica in dedek pripovedujeta,

d) Zibelka branja,

e) Bralni nahrbtnik.

12. Ali s svojim otrokom obiskujete knjižnico?

a) Da

b) Ne

Documents

DIPLOMSKA NALOGA METKA KOTAR - share.upr.si · PDF fileZaradi vsakodnevne bitke s časo m, se starši ne znajo več ustaviti, se z otrokom ... strategija za razvoj pismenosti, 2006,