diplomska naloga - orientacijske zmožnosti otrok, starih od€¦ · Domjan, Sabina (2012): Orientacijske zmožnosti otrok starih od enega do treh let, v prostoru. Diplomska naloga

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

SABINA DOMJAN

KOPER 2012

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

ORIENTACIJSKE ZMOŽNOSTI OTROK, STARIH

OD ENEGA DO TREH LET, V PROSTORU

Sabina Domjan

Koper 2012 Mentor: doc. dr. Darjo

Felda

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Sabina Domjan študentka študijskega programa Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Orientacijske zmožnosti otrok, starih od enega leta

do treh let, v prostoru

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Darju Felda za nasvete, strokovno pomoč in

usmerjanje pri nastajanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se delavkam vrtca Voličina, ki so me znale spodbuditi in svetovati

predvsem pa Tanji Tašner in Katji Muršec, ki sta mi nudili strokovno pomoč pri

načrtovanju in izvajanju nastopov.

Zahvala gre moji družini in fantu, ki so mi v času študija in pisanju diplomske naloge

stali ob strani. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij in me podpirali

na moji študijski poti.

POVZETEK

V teoretičnem delu diplomske naloge z naslovom Orientacijske zmožnosti otrok, starih

od enega leta do treh let, v prostoru predstavljam celosten razvoj predšolskega otroka.

Osredotočila sem se predvsem na spoznavni razvoj otroka in njegovo orientacijsko

zmožnost v prostoru. Proučila sem zgodovino matematike/geometrije po obdobjih oz.

stoletjih. Kurikulum za vrtce je dokument, ki predstavlja strokovno podporo za delo v

vrtcu, zato sem opravila podrobno analizo tega strokovnega gradiva za matematično

področje, še posebej sem raziskala področje orientacije v prostoru.

V empiričnem delu sem ugotavljala orientacijske zmožnosti otrok prvega starostnega

obdobja. V raziskavi sta sodelovali dve starostni skupini otrok. Prvo skupino otrok so

sestavljali otroci, stari od enega leta do dveh let, drugo skupino pa otroci, stari od dveh

do treh let. Otroci so imeli možnost prepoznavanja in spoznavanja orientacijskih

pojmov.

Ugotovila sem, da otroci v prvi starostni skupini lažje prepoznavajo orientacijske

predloge v prostoru, kot jih uporabljajo. To pomeni, da jim je lažje medvedka poiskati

pod stolom, kot ga postaviti pod stol.

Interpretacija rezultatov je podana v zaključnem delu empiričnega dela diplomske

naloge.

KLJUČNE BESEDE:

- otroci

- matematika

- prvo starostno obdobje

- orientacijski pojmi

- orientacijske zmožnosti v prostoru

SUMMARY

Theoretical part of the diploma paper titled Orientation and mobility skills of children

aged 1 to 3 years in space, focuses on whole development of a child in preschool

education. It mainly presents cognitive development of a child and his/her ability to

orient in space. I studied history of Mathematics and Geometry through eras and

centuries. Kindergarden curicullum is a document that supports professional work in

kindergardens. Therefore, I conducted a thorough analysis of the professional material

for mathematical part and especially researched the part which focuses on orientation

in space.

Empirical part of the diploma paper lists findings about orientational skills of children in

the first age group. There were 2 age groups of children. In the first group were

children aged from 1 to 2 years and the second group consisted of children aged 2 to 3

years. Children have had the possibility to recognise and learn about orientational

notions.

Findings are, that children in the first age group have less difficulty recognising

orientational suggestions in space, than using ones. Which means, that they find the

bear under the chair easier than putting that bear on the chair.

Interpretation of results of the research is explained in the final part of the diploma

paper.

KEY WORDS

- children

- Maths

- first age group

- orientatinal notions

- orientational skills and mobility in space

KAZALO VSEBIN

1 UVOD ............................................................................................................................. 1

2 ZGODOVINA MATEMATIKE/GEOMETRIJE .................................................................. 2

2.1 Začetki .................................................................................................................................... 2

2.2 Grška matematika ............................................................................................................... 5

2.3 Razvoj matematike v Indiji ................................................................................................ 6

2.4 15. in 16. Stoletje ................................................................................................................. 6

2.5 17. stoletje ............................................................................................................................. 7

2.6 18. stoletje ............................................................................................................................. 7

2.7 19. stoletje ............................................................................................................................. 8

2.8 20. stoletje ............................................................................................................................. 8

2.9 Matematika danes ............................................................................................................... 8

3 GEOMETRIJA ................................................................................................................ 9

4 ORIENTACIJA .............................................................................................................. 10

4.1 Orientacija nekoč .............................................................................................................. 10

4.2 Orientacija danes .............................................................................................................. 11

5 MATEMATIKA IN OTROK ............................................................................................ 12

6 MATEMATIKA V VRTCU.............................................................................................. 12

6.1 Vloga vzgojiteljice pri načrtovanju matematičnih dejavnosti................................ 12

6.2 Kurikulum za vrtce ............................................................................................................ 13

7 RAZVOJNE STOPNJE OTROK, STARIH MED 1. IN 3. LETOM .................................. 15

7.1 Telesni razvoj ..................................................................................................................... 17

7.2 Spoznavni razvoj ............................................................................................................... 17

7.2.1 Piagetova teorija spoznavnega razvoja ............................................................... 17

7.2.2 Govorni razvoj ............................................................................................................ 19

7.2.3 Razvoj pojmov – pojma prostora .......................................................................... 20

7.3 Socialni in čustveno-osebnostni razvoj ...................................................................... 21

7.4 Razvojne zmožnosti otrok, starih od 1 do 3 let, pri matematiki ............................ 21

8 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................... 22

8.1 Namen raziskave in delovni hipotezi ........................................................................... 22

8.2 Metodologija ....................................................................................................................... 22

8.2.1 Raziskovalna metoda ............................................................................................... 22

8.2.2 Raziskovalni vzorec .................................................................................................. 22

8.2.3 Postopki zbiranja podatkov .................................................................................... 24

8.2.4 Postopki obdelave podatkov ................................................................................. 24

8.3 Dejavnosti in analize ........................................................................................................ 25

8.3.1 Dejavnosti v skupini otrok, starih 1-2 leti ......................................................... 25

8.3.2 Dejavnosti v skupini otrok, starih 2-3 leta ......................................................... 35

8.4 Rezultati dejavnosti prikazane v grafih ...................................................................... 44

8.4.1 V skupini 1‒2 leti ....................................................................................................... 44

8.4.2 V skupini 2‒3 let ........................................................................................................ 44

8.4.3 V obeh skupinah ....................................................................................................... 45

9 ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 49

10 LITERATURA ............................................................................................................... 51

KAZALO PRILOG

Priloga 1: podpisi staršev skupine Zvezdic

Priloga 2: podpisi staršev skupine Snežink

Domjan, Sabina (2012): Orientacijske zmožnosti otrok starih od enega do treh let, v prostoru. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Razvijanje orientacijskih pojmov v prostoru je zelo pomemben segment pri otrokovem

celostnem razvoju. Otrok se prvih orientacijskih zmožnosti nauči že pred prvim letom

starosti, to pomeni že pred prihodom v vrtec. Tako v vrtcu nadaljujemo in nadgrajujemo

njegove orientacijske zmožnosti v prostoru.

Če hočemo, da bo otrokov celostni razvoj čim bolj optimalen, mora otrok imeti čim bolj

spodbudno okolje za njegov razvoj.

Orientacija v prostoru otroku omogoča spoznavanje prostora in okolice, ki ga obdaja.

Ko otrok spozna prostor, ki ga obdaja, in se zna v njem orientirati, se počuti

varnejšega, bolj samostojnega in svobodnega. Če hočemo, da otrok spozna pomen

orientacijskih pojmov, moramo pojme uporabljati vsakodnevno v komunikaciji in jih s

tem utrjevati. Otroka spodbujamo, da se orientira najprej glede nase (kdo sedi zraven

tebe, postavi medvedka predse, daj kapo na glavo …), ko otrok osvoji orientiranje

glede nase se začne orientirati še glede na druge (daj v škatlo, nesi v svoj predal, daj

Juretu žogo …).

Pomembno je, da razumemo, da otroci med 1 in 2 letom, še ne zmorejo uporabljati

vseh orientacijskih pojmov. Pri tej starosti je pomembno, da otrok naredi prehod od

orientiranja glede na sebe na orientiranje glede na druge. Otroci, stari 2-3 leta, se že

orientirajo glede na druge. Zato je velika razlika orientacijskih zmožnosti v prostoru

med tema dvema starostnima skupinama otrok.

Pomembno je, da otroci stopnjujejo zavedanje orientacijskih pojmov (nad, pod, na itd.).

Otroci, stari 1-2 leti, se dobro orientirajo v prostoru, v katerem so in se počutijo varno v

njem. Ne znajo še uporabljati orientacijskih pojmov, kar pa se s starostjo otrok

spreminja. 2-3 leta stari otroci bodo že znali uporabiti nekatere orientacijske pojme.


2

2 ZGODOVINA MATEMATIKE/GEOMETRIJE

Preučevanje zgodovine matematike temelji na virih. Večinoma so to pisni viri,

pomembne pa so tudi arheološke najdbe. Nihče natančno ne ve, kdaj in kako se je

matematika začela. Vemo samo to, da je bilo vsaj nekaj matematičnega znanja

prisotnega v vseh civilizacijah, pri katerih je bilo razvito pisanje. Zdi se nam, da so

povsod del skupne dediščine in človeštva imena za števila in like ter osnovne ideje o

štetju in aritmetičnih operacijah (Berlinghoff in Gouvea, 2002, str. 11-12).

Slika 1: Obravnava geometrijskega problema na eni izmed babilonskih tablic.

Vir: Berlinghoff in Gouvea, 2002, str. 15

2.1 Začetki

Človek je že zelo zgodaj izumil sisteme, ki so mu omogočali opravljanje zapletenih

računskih operacij. Z njimi je lahko meril čas, izdeloval koledarje, opravljal dejavnosti,

kot so trgovina ali razdeljevanje dobrin (Larousse, 2001, str. 8).

Začetki matematike, prvi pojmi o številu in obliki segajo v čas stare kamene dobe.

Pred približno deset tisoč leti je začelo nastajati trgovanje med kraji, zaradi tega se je

pospeševalo nadaljnje oblikovanje jezikov in s tem so že obstajali preprosti številski

izrazi ter izrazi za nekatere oblikovne povezave (Struik, 1978, str. 15-16).

Številski izrazi so v rabo prihajali počasi. V začetku so razlikovali samo med eden

(bolje rečeno »neki moški«), dva in mnogo. Kasneje, ko so razširili pojem števila, so

oblikovali višja števila s seštevanjem. Razvoj obrti in trgovine je spodbujal razvoj

števila. Števila so urejali in povezovali v večje enote, pomagali so si s prsti ene ali


3

obeh rok. Numerične podatke so zapisovali s snopi, zarezami na palici, vozli na vrvi,

kamenčki ali školjkami, ki so jih uredili po pet (prav tam, str. 16-17).

Z razvojem družbe so se oblikovala velika števila, tako se je začel primitiven tip

aritmetike. Nastala pa je tudi potreba po merjenju dolžine in prostornine. Mere so bile

približne, povzeli so jih po delih človeškega telesa. Tako so nastale enote kot palec,

čevelj, laket, ped … (Struik, 1978, str. 19).

V osrednji Evropi so postavili pravila, da so gradili hiše po ravnih črtah s pravimi koti.

Preko angleške besede »line« (črta) in »linem« (platno) je nastala povezava med

tkanjem in začetki geometrije (Struik, 1978, str. 19-20).

Človek v neolitiku je imel razvit oster čut za geometrijske vzorce. Žganje in barvanje

lončarskih izdelkov, pletenje kit iz ločja, pletenje košar in tkanin, pozneje pa obdelava

kovin – vse to je vodilo k formiranju predstav o odnosih v ravnini in prostoru. Neolitski

ornamenti so kazali skladnost, simetrijo in podobnosti (Struik, 1978, str 20).

V petem, četrtem in tretjem tisočletju pred našim štetjem so se ob urejenih neolitskih

skupnostih ob bregovih velikih rek razvile naprednejše družbe (Nil, Tigris, Evfrat, Ind in

pozneje Ganges, Hoangho in še kasneje Jangcekiang). Tako lahko govorimo o

egipčanski, mezopotamski, kitajski in indijski matematiki (Struik, 1978, str. 25-27).

Stari Egipčani so pisali s črnilom na papirus. Uporabljali so dva številska sestava. Oba

sta bila zasnovana na številu deset. Osnovni aritmetični operaciji sta bili seštevanje in

podvojevanje. Najznačilnejše za egipčansko aritmetiko je bilo računanje z ulomki.

Egipčani so znali reševati preproste linearne enačbe, znali so tudi izračunati ali določiti

približek ploščine, površine in prostornine več geometrijskih likov in teles, npr. krogov,

polobel in valjev. Že pred 4000 leti je bila egipčanska matematika že precej dobro

razvita znanost, v kateri je bilo veliko tistega, kar se o osnovnih računskih operacijah in

geometriji učimo danes v osnovni in srednji šoli (Berlinghoff in Gouvea, 2002, str

13-14).

Slika 2: Egipčanski papirus, imenovan "rindski" (1700 pr. Kr.).



4

Matematika iz Mezopotamije je zapisana na glinenih tablicah in izvira iz leta 1900 pred

Kr., včasih ta čas imenujemo kar babilonsko obdobje. Zato matematiki tega območja

pravimo kar babilonska matematika. Mezopotamski pisarji so v svojih izračunih

označevali s pomočjo šestdesetiškega številskega sestava (števila od 1 do 59 so

zapisovali s ponavljanjem simbolov za ena in deset). Tudi babilonska geometrija se je

ukvarjala predvsem z merjenjem. Zdi se tudi, da so Babilonci uporabljali posebne

primere izreka, ki mu danes pravimo Pitagorov, ter približke ploščin in prostornin

različno pogostih likov in teles. Babilonska matematika je v glavnem temeljila na

metodah (prav tam, str. 15-16).

Slika 3: Calculi so majhni glineni predmeti različnih oblik.

Vir: Larousse, 2001, str. 8

O začetkih kitajske matematike se ve zelo malo, saj so pred iznajdbo papirja pisali na

lubje in bambus. Kitajska matematika naj bi se začela že pred letom 100 pred Kr. V

kitajski matematiki so imela osrednjo vlogo sorazmerja, ki so jih uporabljali tako v

geometriji kot algebri. Številne geometrijske probleme so razvrščali z metodo »izreži in

prilepi« (prav tam, str. 17-19).

Še manj vemo o začetkih indijske matematike. Nekaj je dokazov o obstoju delujočega

številskega sistema, ki so ga uporabljali pri astronomskih in drugih izračunih ter pri

uporabnih nalogah elementarne geometrije. V indijski matematiki najdemo tudi

Pitagorov izrek, ki so ga uporabljali za približen izračun diagonale kvadrata, in veliko

obravnav površin in prostornin teles (prav tam str. 19).


5

2.2 Grška matematika

Glavni cilj grške matematike je bil razumeti človekov položaj v svetu – v okviru umske

sheme (Struik, 1978, str. 47).

Grški matematiki so v središče postavili logično sklepanje in dokaz. Prvi dokazi izvirajo

iz časov okoli leta 600 pred Kr. Vedeti moramo, da ko govorimo o grški matematiki,

govorimo o jeziku, v katerem so bila napisana matematična dela. Prevladujoča oblika

grške matematike je bila geometrija. Stari grški zgodovinarji geometrije trdijo, da sta

bila prva grška matematika Tales, ki je živel okoli leta 600 pred Kr. in Pitagora, ki je

ustvarjal eno stoletje za njim. Za Talesa pravijo, da je bil prvi, ki je poskušal dokazati

nekaj geometrijskih izrekov. Med njimi so bile tudi trditve, da je vsota kotov v vsakem

trikotniku enaka vsoti dveh pravih kotov, da je razmerje med enakoležnimi stranicami

podobnih trikotnikov enako za vse stranice in da vsak premer razdeli krog na dve

polovici. Legende pravijo, da je bilo stkano napol versko združenje, imenovano

Pitagorejska bratovščina. Njim pripisujemo zasluge za Pitagorov izrek. Grki so še

uporabljali razmerja med količinami, tako so lahko primerjali količine med seboj. Izrazili

so tudi idejo o izračunu ploščine kroga. Povedali so, da je razmerje med dvema

krogoma enako razmerju med kvadratoma, katerih stranice so enake krogov

(Berlinghoff in Gouvea, 2002, str 13-14).

Očeta geometrije, kakršno še danes poučujejo na srednjih šolah, sta bila Tales in

Pitagora (6. st. pr. Kr.); najpomembnejša spoznanja na področju geometrije iz tistega

obdobja je zbral Evklid v delu Elementi (4. st. pr. Kr.); Hiparh iz Aleksandrije je v 2. st.

pr. Kr. utemeljil trigonometrijo; v 2. st. po Kr. je astronomsko znanje mojstrsko združil

Ptolemaj (Larousse, 2001, str. 10).

Slika 4: Evklid



6

Arhimed je okrog leta 250 pred Kr. Pisal o ploščinah in prostorninah likov in teles, ki

jih omejujejo krivulje in ukrivljene ploskve. V 5. stoletju po Kr. se je nehalo klasično

obdobje grške matematične tradicije (Berlinghoff in Gouvea, 2002, str. 13-14).

Slika 5: Evklidovi Elementi (detajl rokopisa)

Vir: Larousse, 2001, str. 10

2.3 Razvoj matematike v Indiji

Najslavnejša iznajdba indijskih matematikov je desetiški sestav. Vpeljali so vrednotenje

mest in uporabili simbol, piko ali majhen krogec, za označevanje praznega mesta.

Posledica tega je bil številski sestav, ki ga uporabljamo danes. Pomembno so

prispevali tudi k trigonometriji. Trigonometrija jim je pomagala opisati gibanje planetov

in zvezd (prav tam, str. 30-31).

2.4 15. in 16. Stoletje

Plovba evropskih mornarjev po celotnem svetu je imela velik vpliv na trigonometrijo, saj

je plovba na velike razdalje zahtevala poznavanje astronomije in dobro razumevanje

krogelne geometrije. Tako je trigonometrija postala najpomembnejše področje

matematike v 15. in 16. stoletju (prav tam, str. 41).

Slika 6: Prva knjiga, ki je bila posvečena samo geometriji.

Vir: Berlinghoff in Gouvea, 2002, str 42


7

2.5 17. stoletje

V tem obdobju je pomembna iznajdba Descartesa in Pierra de Fermata (1601–1665);

iznašla sta »kvadratno geometrijo« (koordinatni sistem) in s tem povezala algebro in

geometrijo. V tem času se je razvila teorija polinomov in njihovih korenov (prav tam, str.

47).

Slika 7: Descartesova knjiga La Geometrie

Vir: Berlinghoff in Gouvea, 2002, str 46

V tem času se je Kepler lotil izračunavanj prostornin teles, ki jih dobimo z rotacijo

odsekov stožernic okoli osi, ki leži v isti ravnini. Zanj je bila ploščina kroga sestavljena

iz neskončno mnogo trikotnikov s skupnim vrhom v središču, krogla pa iz neskončno

mnogo piramid. Cavalieri razloži, da naredi točka pri gibanju premico, premica pa

ravnino (Struik, 1978, str. 116-117).

2.6 18. stoletje

Največji matematik tega časa je bil Euler. Raziskoval je algebro in polinome ter se zelo

približal dokazu osnovnega izreka algebre. Preučeval je geometrijo trikotnika, odkril

osnovni izrek o poliedrih in začel raziskovati geometrijo krivulj in ploskev. Euler je bil

prvi, ki je predlagal, da je sinus in kosinus najbolje obravnavati kot funkciji kota in ju

opredeliti s pomočjo enotskega kroga. Spodbujal je tudi uporabo za razmerja med

obsegom in premerom kroga ter oznake e za število, ki je osnova naravnega logaritma

(Berlinghoff in Gouvea, 2002, str. 51-52).


8

2.7 19. stoletje

19. st. je bil čas sprememb tudi za geometrijo. Matematiki so razmišljali o petem

Evklidovem aksiomu o vzporednicah in njegovi vlogi v ravninski geometriji. To

vprašanje so s svojimi rezultati razrešili štirje matematiki (Gauss, Bolyai, Lobačevski,

Riemann), kar je pripeljalo do odkritja neevklidskih geometrij. Klein je proti koncu 19. st.

pokazal, da so nove neevklidske geometrije in nove algebrske teorije med seboj

povezane. Različne geometrije je mogoče razumeti s preučevanjem algebre

transformacij, ki jih dovoljuje. Prizadevanje za poenotenje matematike je poosebljal

Poincare. Njegova moč logičnega sklepanja je omogočila, da je prispeval pomembne

rezultate v aritmetiki, algebri, geometriji, analizi, astronomiji in matematični fiziki (prav

tam, str. 57-59).

2.8 20. stoletje

Največji vpliv na matematiko v tem stoletju je imela iznajdba računalnika. V njem so

računalniški programi, ki lahko »izračunavajo« algebrske izraze. Takšni programi lahko

obdelujejo polinome, trigonometrične funkcije, eksponentne izraze in še veliko drugih

matematičnih objektov (prav tam, str. 65-66).

2.9 Matematika danes

Če današnjo matematiko opazujemo »od zunaj«, se nam dozdeva, da je hkrati bolj

pestra in bolj poenotena kot kdajkoli doslej. Čeprav je bolj abstraktna, jo vseeno bolj

kot kdajkoli prej na široko uporabljamo na več področjih sodobnega življenja

(Berlinghoff in Gouvea, 2002, str. 69).

Slika 8: Žepni računalnik, ki je nadomestil "ročno" računanje.

Vir: Ena.com - http://www.enaa.com/CMSLayout1.asp?CMSID=251

(5. 1. 2012)


9

3 GEOMETRIJA

Geometrija je veda o lastnosti prostorov in njihovih delov (SSKJ).

Pri geometriji se otrok seznanja z geometrijskimi oblikami, predvsem s

tridimenzionalnimi, z risanjem črt, tudi z liki ter s simetrijo (H. Čadež, 2002, str. 29).

Ne smemo pa pozabiti, da se mora otrok najprej naučiti orientirati v prostoru. To mu

omogočimo preko izkušenj. Najprej se otrok nauči orientirati glede na sebe, nato na

druge osebe oz. predmete.

Veliko raziskav o razumevanju prostora v predšolskem obdobju je izvedel Piaget.

Omenjene raziskave so pokazale, da je otrokova formacija prostora topološka. To bi

pomenilo, da bi trileten otrok, ko bi dobil navodilo, da naj nariše trikotnik, narisal krog. S

topološkega vidika je to ustrezno, saj trikotnik lahko z »raztegovanjem« in s

»krčenjem« spremenimo v krog (H. Čadež, 2002, str. 29).

Zanimivo je, da otroci lažje izdelajo npr. trikotnik iz vžigalic, kot da ga narišejo. Enako

velja za tridimenzionalne objekte. Otroci jih niso sposobni narisati, lahko pa jih izdelajo

iz različnih materialov, npr. kocko iz plastelina. Vsekakor otrok najbolje zaznava

tridimenzionalni svet. Torej mu je potrebno zagotoviti izkušnje, ki mu bodo omogočale

spoznavanje prostora okrog njega z vsemi čutili (H. Čadež, 2002, str. 29).

Otrok te stvari spoznava preko igre in spontano nenačrtno v vsakdanjem življenju, saj

ga geometrija zmeraj obkroža.

Slika 9: Vrtec in šola, zgrajena iz geometrijskih teles.


10

4 ORIENTACIJA

Beseda orientacija izhaja iz latinske besede orient, ki pomeni smer (stran) neba, kjer

vzhaja sonce – vzhod. Dobesedno orientacija pomeni določanje nebesne smeri po

vzhajajočem soncu, torej vzhodne smeri (Prosen, 1981, str. 4).

Poznamo štiri glavne smeri neba (sever, jug, vzhod in zahod). Tako pomeni orientacija

določanje vsaj ene nebesne smeri, s čimer se nato znajdemo na zemljišču ali v

prostoru. Najbolj splošna pa je orientacijska določitev našega mesta opazovališča

(lege) glede na določene točke, objekte in znamenja (Prosen, 1991, str. 3).

4.1 Orientacija nekoč

Pred davnimi tisočletji, ko se je človek še preživljal z lovom, je imel prirojen čut za

orientacijo, tako kot ga ima večina živali še danes. S spreminjanjem načina življenja,

preživljanja in s tem prilagajanja novim razmeram pa je pri ljudeh čut za orientacijo

polagoma zamrl. Zaradi iskanja novih pokrajin, trgovanja in vojn so ljudje vedno več

potovali. Pri orientiranju so si pomagali z opazovanjem narave in vesoljskih teles.

Ugotovili so določene zakonitosti, ki so jih pri orientiranju koristno uporabljali (prav tam,

str. 4).

Kasneje so si orientacijo izboljšali z izumom kompasa in drugih tehničnih pripomočkov.

Da se ne bi na širnih prostranstvih oceanov izgubili, so mornarji že v starem veku in v

začetku srednjega veka izdelali natančne načine orientiranja z opazovanjem vesoljskih

teles in pozneje s kompasom (prav tam).

Slika 10: Kompas

Vir: Prosen, 1991, str. 7


11

4.2 Orientacija danes

V vsakdanjem življenju velika natančnost pri orientaciji običajno ni potrebna. Dobro je,

če imamo doma karte in kompas, ki jih koristno uporabljamo zlasti na izletih. Če pa se

zgodi, da se v neznani pokrajini znajdemo brez teh pripomočkov, zelo koristi, če se

znamo orientirati po vesoljskih telesih ali po predmetih na zemlji (prav tam).

Če je nebo jasno ali delno jasno, se lahko orientiramo po soncu, ponoči po zvezdah.

Luno pa lahko uporabljamo glede na njeno vidnost podnevi in ponoči. Pri tem so

nekateri načini orientiranja natančnejši kot drugi. Še vedno pa so vsi ti – tako

imenovani astronomski načini - bolj natančnejši, kot je orientiranje po znamenjih v

naravi. Orientiranje s pomočjo znamenj v naravi je le zasilno, približno in zelo

nezanesljivo. Vendar je včasih edina rešitev. Zato je prav, da ga poznamo. Letnice na

štorih so običajno na severni strani gostejše. Tudi mah na drevesih naj bi bil praviloma

na severni strani. Zaradi hkratnega vpliva sonca, vetra, stalne sence in podobnega pa

to velikokrat ne drži. Če poznamo smer stalnega vetra, je orientiranje zanesljivejše.

Veje so gostejše in daljše na zavetrni strani, drevesa so nagnjena v smeri stalnega

pihanja vetra in podobno (prav tam, str. 5).

Kot zanimivost pa lahko še povemo, da naj bi bili oltarji katoliških cerkva obrnjeni proti

zahodu, pravoslavnih proti vzhodu, pri džamijah pa je minaret običajno na južni strani

(prav tam str. 5).

Če vsaj približno poznamo okolico, se lahko orientiramo pol vrhovih gora, rekah,

naseljih, po stalnih smereh potniških letal, tudi po hrupu prometa na cesti, ropotu vlaka

in podobno. Ponoči so nam lahko v pomoč osvetljena naselja, posamezne koče ali

hiše, morski svetilniki (prav tam str. 5).

Slika 11: Orientacija po objektu

Vir. Modrijan - http://www.modrijan.si/slv/Solski-program/Solski-program/Gradiva-

za-ucitelje/Osnovna-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenikov-za-geografijo-v-

osnovni-soli-6.-razred (5. 1. 2012)


12

5 MATEMATIKA IN OTROK

Otrok že pred dopolnjenim prvim letom obvlada določene matematične spretnosti, misli

in se izraža na način, ki kaže, da uporablja matematiko v vsakdanjem življenju (Otrok v

vrtcu, 2001, str. 179).

Otrok ima npr. pregled nad svojimi igračami, oblačili, vsakdanjimi predmeti, ki jih

prešteva, meri, primerja, razvršča, grupira, prikazuje s simboli, jih poimenuje in

»prešteje«, opisuje, se o njih pogovarja (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 64).

Števila, oblike, orientacija v prostoru in merjenje so vsebine, ki jih otrok srečuje tako

rekoč na vsakem koraku. Otroka začnemo že zelo zgodaj sistematično seznanjati s

»pravo« matematiko (naštevamo števila v pravilnem vrstnem redu, seznanjamo ga z

velikostnimi odnosi: večji, manjši, enak …, z različnimi oblikami, z orientacijo v prostoru

…). Pri tem moramo upoštevati otrokove izkušnje, predznanja in nenazadnje njegove

interese in potrebe. Pomembno je, da organiziramo »matematične situacije«, ki so

blizu otrokovemu realnemu življenju (H. Čadež, 2002, str. 5).

6 MATEMATIKA V VRTCU

Matematika v vrtcu ni nič novega. Otroci v vrtcih imajo veliko priložnosti sodelovanja pri

različnih matematičnih dejavnostih in dobiti odgovore na svoja matematična vprašanja.

Pomembno je, da se otrok tudi v vrtcu z matematiko ukvarja v igrah in vsakodnevnih

dejavnostih. Iz poskusov pri igri, ponavljanja v enakih in spremenjenih pogojih sklepa

na splošne resnice. Otrok opazuje osebe okoli sebe, v vrtcu največkrat vrstnike in

vzgojiteljice, in se uči s ponavljanjem. Matematike se uči v majhnih korakih. Sproti se

odloča, česa se je pripravljen naučiti glede na to, kako lahko novo znanje ali izkušnjo

čim bolj učinkoviteje uporabi. Otrok se ni pripravljen učiti matematike na zalogo (Otrok

v vrtcu, 2001, str. 179).

Otrok v vrtcu za matematične igre uporablja vsakdanje okolje, predmete, priložnosti, ob

tem govori, uporablja svoje roke, noge, da razvija spretnosti, misli; to, kar počne, dela z

veseljem. Otrok se matematiko igra ali sprašuje po matematičnem znanju, da se bo

lahko igral naprej (prav tam str. 5).

6.1 Vloga vzgojiteljice pri načrtovanju matematičnih dejavnosti

Vzgojiteljica prepoznava iz otrokovega obnašanja in igranja v vrtcu zanj ustrezne

matematične cilje, na osnovi katerih načrtuje vključitev matematike v otrokovo življenje

v vrtcu. Načrtovanje vsebuje tako predvidevanje razvoja spontane otrokove igre in


13

njegovo obogatitev z matematiko kot za izbrane matematične cilje načrtovanje

dejavnosti in načrtno ponujanje priložnosti za uporabo matematičnih spretnosti, govora

in mišljenja. Najprimernejši način zgodnjega poučevanja matematike je igranje z

otrokom. Vzgojiteljica se toliko vključuje v otrokovo igro, da jo obogati z matematičnimi

cilji. Pozorna je, da se igra nadaljuje in da pobuda igre ostane otrokova. Kolikor je

mogoče, prevzame vlogo otroku enakopravnega igralca, pozorna je na razmerja med

velikostjo igrače in otroka, na otrokovo perspektivo, na njegovo uporabljanje

matematične besede, ki jih uporabi tudi sama vzgojiteljica. Igro izpelje tako, da otrok

doživi uspeh svoje dobre rešitve, ni pa nujno, da mora otrok zato npr. zmagati v

določeni didaktični igri. Med igro in po njej moramo dati otroku dovolj časa, da pride do

nove izkušnje, to je lahko tudi poraz (prav tam, str. 179-180).

6.2 Kurikulum za vrtce

Kurikulum za vrtce navaja za vrtec obvezujoče globalne cilje, ki so pri matematiki

zaradi didaktičnih namenov zapisani ločeno po področjih. V vsakdanji praksi v vrtcu pa

se tako pri vsakodnevnih dejavnostih kot pri posebej načrtovanih dejavnostih med

seboj prepletejo in povezujejo (prav tam 179-180).

Globalni cilji:

· seznanjenje z matematiko v vsakdanjem življenju,

· razvijanje matematičnega izražanja,

· razvijanje matematičnega mišljenja,

· razvijanje matematičnih spretnosti,

· doživljanje matematike kot prijetne izkušnje (Kurikulum za vrtce, 1999,

str. 64).

Cilji po kurikulu za orientacijo v prostoru

· Otrok spoznava prostor, njegove meje, zunanjost, notranjost.

· Otrok rabi izraze za opisovanje položaja predmetov (na, v, pred, pod, za,

spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, levo, desno ipd.) in se nauči orientacije v

prostoru (prav tam, str. 65).

Primeri dejavnosti od 1. do 3. leta (orientacije v prostoru)

· Otrok razlikuje svojo igralnico in vso stavbo vrtca, vrt vrtca in ograjo, škatle,

v katere lahko zleze, podhode, predore, luknje in se pogovarja o tem, kje je

kaj opaziti.


14

· Otrok se postavlja v razne položaje in opazuje okolje z visokega tobogana,

z vzpetine, hriba, ko leži pod posteljo ali omaro, ima na razpolago veliko

ogledalo, kjer se vidi v celoti, pleše v škatli in na odprtem, hodi po označeni

poti, po labirintu v snegu.

· Opazuje, kaj je zunaj in kaj znotraj, daje stvari noter in ven iz škatle s

pokrovi, skriva stvari in jih išče, primerja reči po zunanjem videzu in po

vsebini, enake lončke z različnimi vsebinami (različne barve v enaki lonček,

različni bomboni v enakih vrečkah) in različne zunanjosti z enako vsebino

(več oblik škatel enakega mleka).

· Otrok se ob vsakdanjem gibanju po vrtcu uči pojma levo in desno in

preproste orientacije v prostoru.

· Na svojem telesu se uči pojme levo in desno, spodaj, zgoraj, zadaj, spredaj

(prav tam, str. 67).

Za to starostno skupino otrok je pomembno, da oblikujemo dejavnosti na tak način, da

jih učimo na konkretnih primerih/dejavnostih. Oblikovati je potrebno dejavnosti kjer se

bo otrok orientiral glede nase.

Vloga odraslih pri orientaciji v prostoru

Vrtec naj bo okolje, ki ga otrok lahko raziskuje. Otroci naj obiskujejo posamezne

prostore v vrtcu in imajo priložnost preživeti tam dovolj časa, da prostor raziščejo,

preplezajo, pretipajo. Odrasli, če morejo, fotografirajo detajle v igralnici in na sprehodu

pod različnimi vidnimi koti in z otroki razpravljajo o slikah. Predvsem pri mlajših otrocih

je potrebno poskrbeti za varnost ob neomejevanju otrokovih želja po raziskovanju

prostora (prav tam, str. 74).

Slika 12: Otrok se orientira v prostoru na delovnem listu.

Vir. Hodnik, 2002, str. 12


15

7 RAZVOJNE STOPNJE OTROK, STARIH MED 1. IN 3.

LETOM

Zavedati se moramo, da se v razvoju pojavijo različne spremembe. Te spremembe so

količinske (npr. širjenje besednega zaklada malčka), kakovostne (npr. malček začne

uporabljati večbesedni stavek), progresivne (npr. ko začne malček uporabljati

dvobesedne stavke, postane njegovo sporočanje učinkovitejše) in regresine (npr. v

srednji in pozni odraslosti upada sposobnost hitrega sklepanja) (Nemec, 2011, str. 11).

Spremembe v razvoju se odražajo na različnih področjih razvoja. Področja so med

seboj tesno povezana. Temeljna področja razvoja so:

- Telesni razvoj: zajema telesne spremembe (zunanjih delov telesa in

notranjih organov) ter razvoj zaznavnih gibalnih (motoričnih) sposobnosti in

spretnosti;

- spoznavni razvoj: zajema spremembe v razvoju spomina, sklepanja,

reševanja problemov, govora, učenja in presojanja;

- čustveno-osebnostni razvoj: zajema spremembe v doživljanju, izražanju,

uravnavanju čustev, enkratnih načinov, po katerih se posameznik odziva

na okolje (temperament, osebnostne značilnosti);

- socialni razvoj: zajema razvoj komunikacije, medosebnih odnosov,

socialnih spretnosti, socialnega razumevanja in moralnih vidikov vedenja

(prav tam str. 11).

Na otrokov razvoj vplivajo tako notranji kot zunanji dejavniki. Pomembno za otrokov

razvoj je, da vemo, da razvoj poteka v dveh določenih smereh: v cefalokavdalni (razvoj

poteka od glave k spodnjim okončinam – otrok najprej dvigne glavo, šele kasneje lahko

sedi in nazadnje stoji in shodi) in proksimodistalni smeri razvoja (razvoj poteka od

hrbtenice proti rokam; otrok najprej nadzoruje tiste dele telesa, ki so bližje hrbtenici –

najprej dvigne glavo nato sledi razvoj okončin) (prav tam, str. 13-14).

Zavedati se moramo, da se vsak otrok lahko na posameznih področjih različno hitro

razvije. Je pa res, da je za vsako določeno fazo razvoja otroka predviden nek okviren

čas, kdaj naj bi se kaj razvilo in kdaj naj bi prešel iz ene faze v drugo. Vendar obstajajo

določeni razmiki med posamezniki, saj vemo, da je vsak otrok drugačen. Kot sem že

omenila, gre otrok skozi različne faze razvoja in to po nekem vnaprej določenem

zaporedju, ki je značilno za človeka kot vrsto. Vsaka normalno razvijajoča se oseba


16

pride skozi vse razvojne stopnje. Vsaka stopnja v razvoju je rezultat predhodne in tudi

že prvi pogoj za razvoj naslednje stopnje. Vsaka razvojna stopnja se oblikuje po eni ali

več prevladujočih (dominantnih) značilnostih, ki se pojavijo v tem obdobju, pa so bile

razvite že prej in so sedaj postale prevladujoče (prav tam str. 13-14).

Značilnosti sprememb in doslednosti posameznikovega delovanja na posameznih

področjih razvoja so tipične za določeno starostno obdobje. Zato razvoj delimo na

osem razvojnih obdobij:

- predrojstveno obdobje (od spočetja do rojstva),

- obdobje dojenčka in malčka (od rojstva do treh let),

- zgodnje otroštvo (od treh do šestih let),

- srednje in pozno otroštvo (od šestega leta do začetka pubertete),

- mladostništvo (med začetkom pubertete in 22.–24. letom),

- zgodnja odraslost (med 22.-24. in 40.–45. letom),

- srednja odraslost (med 40.–45. in 65. letom),

- pozna odraslost (od 65. letom do smrti).

Delitev ni ostro starostno zamejena, saj je odvisna od telesnih in socialnih kriterijev, ki

pa jih vsi posamezniki ne dosegajo istočasno (prav tam, str. 15).

Slika 13: Cefalokavdalna in proksimodistalna smer razvoja.

Vir: Nemec, 2011, str. 13


17

7.1 Telesni razvoj

V prvih treh letih življenja otrok raste hitreje kot kdajkoli kasneje. V prvih petih mesecih

se povprečna teža otroka glede na porodno podvoji, do prvega leta pa skoraj potroji.

Ta hitra rast se upočasni v drugem in tretjem letu. Okrog tretjega leta starosti postanejo

otroci vitkejši kot so bili v obdobju malčka (Nemec, 2011, str. 44).

Ko se dojenček s samostojnim sedenjem že lahko igra s predmeti, se dvigne v stoječ

položaj brez pokončne opore, hodi ob opori, samostojno ali s pincetnim prijemom

pobere predmet s tal. V obdobju malčka in zgodnjega otroštva postopno združujejo v

vse celovitejše sisteme gibalnih dejanj, ki omogočajo učinkovitejše načine raziskovanja

in nadzorovanja okolja (Umek, Peklaj, 2008, str. 42).

7.2 Spoznavni razvoj

K spoznavnemu razvoju spada tudi razvoj zaznavanja. Z izrazom zaznavanje navadno

opisujemo temeljno procesiranje senzornih informacij, medtem ko z izrazom

spoznavanje opisujemo procese (Umek, Zupančič, 2004, str. 186).

Tako se otrok skozi občutke in zaznave uči o okolju, ki ga obdaja. Zaznavni sistem

sestavljajo: vid, sluh, tip, voh in okus. Razvijajo pa se skupaj v soodvisnosti (Nemec,

2011).

7.2.1 Piagetova teorija spoznavnega razvoja

Piagetova teorija je sestavljena iz razvojnih stopenj. Po Piagetovem mnenju se otrokov

razvoj odvija po diskretno ločenih razvojnih stopnjah. Vsaka stopnja je natančno

opredeljena (Manfreda, 2006, str. 1).

Prva od štirih Piagetovih stopenj spoznavnega razvoja je senzomotorna stopnja. Na tej

stopnji (od rojstva do približno drugega leta) dojenčki spoznavajo sebe in svet, ki jih

obkroža, ob pomoči čutil in motoričnih dejavnosti. Dojenčki se iz bitij, ki se odzivajo

predvsem refleksno in z naključnim vedenjem, spreminjajo v ciljno usmerjene malčke.

Senzomotorna stopnja je sestavljena iz šestih podstopenj, ki sledijo ena drugi glede na

vse večjo dovršenost dojenčkovih shem, organiziranih vedenjskih vzorcev. V prvih

petih podstopnjah se dojenčki učijo koordinirati informacije, ki jih dobijo prek čutil, in

organizirati svoje dejavnosti glede na okolje. Na šesti, zadnji podstopnji učenja s

poskusi in napakami preidejo na reševanje preprostih problemov z uporabo simbolov in

pojmov (Papalia, 2003, str. 148).


18

Na prvi podstopnji v 1. mesecu po rojstvu se novorojenček z okoljem povezuje preko

enostavnih refleksov. Na drugi podstopnji (od 1. do 4. meseca) dojenčki ponavljajo

dejavnosti na lastnem telesu zaradi zadovoljstva. Na naslednji podstopnji (od 4. do 8.

meseca) se začne razvijati stalnost predmeta. V obdobju 9. do 12 meseca je dojenček

sposoben organizirati sekvence svojih dejanj v smislu sredstev in ciljev. V času med

12. in 18. mesecem malčki namerno variirajo svoje vzorce dejavnosti, da bi po načelu

poskusov in napak pridobili čim več podatkov o okolju, ki jih obdaja. Stopnja

senzomotoričnega razvoja se sklene s predstopnjo, ki se pojavi med 18. in 24.

mesecem. Malček na okolje ne deluje več neposredno (s poskusi in napakami), ampak

je mentalno sposoben načrtovati svoja dejanja glede na predstave o realnosti. Stalnost

predmeta je v tem obdobju polno razvita, saj si je malček sposoben v mislih

predstavljati tudi premestitev predmeta, ki je dejansko neviden (Umek, 2004, str.

191-193).

Po senzomotorični stopnji, po drugem letu starosti, sledi predoperativna stopnja.

Malček je sposoben ločiti misel od dejanja in zato postane spoznavno učinkovitejši kot

v prvih dveh letih po rojstvu. Malček sklepa transduktivno – iz posameznega na

posamezno, npr. poveže dva dogodka, ki se časovno in prostorsko postavljata v

tesnem sosledju, v vzročno-posledični odnos (prav tam str. 191-193).

Tabela 1: Šest podstopenj Piagetove senzomotorne stopnje spoznavnega razvoja

Podstopnje Starost Opis Vedenje

Raba refleksov

Od rojstva do 1. meseca

Dojenčki vadijo prirojene reflekse in dobijo nekaj nadzora nad njimi. Informacij, ki jih dobijo s čutili, še ne znajo koordinirati. Predmeta, ki ga vidijo, ne primejo.

Ko otrok začuti, da je materina bradavica v njegovih ustih, začne sesati.

Primarne krožne reakcije

Od 1. do 4. meseca

Dojenčki ponavljajo prijetna vedenja, ki so jih odkrili naključno (kot npr. sesanje palca). Dejavnosti so usmerjene na dojenčkovo telo, ne na učinke njihovega vedenja na okolje. Dojenčki so zmožni prvih adaptacij (prilagoditev) npr. različno sesajo različne predmete. Začnejo koordinirati informacije, ki so jih dobili s čutili, in prijemati predmete.

Ko otroku, ki je vajen materine dojke, dajo stekleničko, zna prilagoditi svoje sesanje dudi.

Sekundarne krožne reakcije

Od 4. do 8. meseca

Dojenčke vse bolj zanima okolje. Ponavljajo dejanja, ki sprožajo zanimive rezultate (kot npr. stresanje ropotuljice) in podaljšujejo zanimive izkušnje. Dejanja so namerna, ne pa že od vsega začetka ciljno usmerjena.

Otrok koruzne kosmiče potiska čez rob pladnja in opazuje, kako vsak košček posebej pade na tla.

Koordinacijska sekundarnih shem

Od 8. do 12. meseca

Ko dojenčki znajo koordinirati že naučene sheme (kot npr. gledanje in prijemanje ropotuljice) in za dosego ciljev začnejo uporabljati že naučena vedenja (kot npr.

Otrok na glasbeni knjižici pritisne gumb in igrati začne »Kuža Pazi«. Kar naprej


19

plazenje na drugo stran sobe, da bi dobili igračo, ki si jo želijo), postane njihovo vedenje bolj namerno. Lahko napovedujejo dogodke.

pritiska ta gumb in ne katerega drugega z drugo pesmico.

Terciarne krožne reakcije

Od 12. do 18. meseca

Malčki so radovedni in eksperimentirajo. Namenoma spreminjajo svoja dejanja, da i videli, kaj se zgodi (npr. stresajo različne ropotuljice, da bi slišali njihov zvok). Aktivno raziskujejo svet okoli sebe in odkrivajo nove predmete, dogodke in situacije. Preizkušajo nove dejavnosti, probleme pa rešujejo s poskusi in z napakami.

Ko sestrica bratcu ob zibko položi njegovo najljubšo knjigo, jo Klemen prime. Najprej mu je ne uspe spraviti skozi rešetke, ker je preširoka. Ampak knjigo kmalu obrne postrani , jo potegne skozi rešetke in jo od navdušenja objame.

Miselne kombinacije

Od 18. do 24. meseca

Malčki si lahko miselno predstavljajo dogodke, zato jim problemov ni več treba reševati s poskusi in z napakami. Simbolno razmišljanje jim omogoča, da razmišljajo o dogodkih in napovedujejo njihove posledice, ne da bi vedno morali tudi kaj narediti. Probleme začnejo reševati z vpogledom. Znajo uporabljati simbole, kot so geste in besede, in se pretvarjajo.

Otrok se igra s škatlo z luknjami. Previdno išče pravo luknjo za določeno obliko, preden poskusi – in najde pravo.

Vir: Papalia, 2003, str. 149

7.2.2 Govorni razvoj

Za razvoj govora nujno potrebujemo:

- zdrav živčni sistem;

- razvite psihične funkcije (zaznavanje, mišljenje, pozornost, pomnjenje);

- razvita čutila;

- zdrave govore organe;

- dober zgled govora v okolju (Nemec, 2011, str. 96).

Razvoj otroškega govora poteka v kontekstu drugih psihičnih funkcij. Govor tako v

obdobju dojenčka kot kasneje v predšolskem obdobju vključuje tri komponente: obliko,

vsebino in uporabo (Umek, Zorec, 2001, str. 60).

Slika 14: Otrok svoj govor prilagodi, ko se pogovarja z igračami.

Vir: Nemec, 2011, str. 105


20

7.2.3 Razvoj pojmov – pojma prostora

Z razvojem se spreminjata kakovost pojmov in način, kako otroci oblikujejo posamezne

pojme in odnose med njimi, kako jih povezujejo. Pojmi lahko vključujejo predmete,

dogodke, aktivnosti, odnose in podobno. V razvoju pojmov se spreminja sposobnost

upoštevanja ključnih značilnosti, ki tvorijo pojem (Nemec, 2011, str. 90-91).

Pojem prostora se razvija postopoma. V zaznavno-gibalnem obdobju je otrokovo

razumevanje prostora precej egocentrično, kar pomeni, da se v prostoru orientira glede

na svoje telo (spredaj, zadaj, levo roka, desna noga …). Na prehodu na

predoperativno stopnjo pa uporabljajo zunanje predmete oz. prostorska znamenja,

npr. levo ob vratih, desno po ulici …). Otroci so na tej stopnji že počasi sposobni

zavzemati perspektivo drugega (kaj vidim jaz, kaj vidiš ti). Sposobni so se že orientirati

po enostavnih načrtih (npr. kako sestaviti grad iz lego kock). Veliko vlogo pri razvoju

zaznavanja prostora in prostorskih odnosov ima uporaba besed. Zelo pomembna sta

dva dejavnika, razvoj govora in uporaba predlogov v, na, po, ob… Večinoma ima otrok

pravilne zaznave o predmetih v prostoru, vendar jih le govorno narobe izrazi, saj razvoj

govora zaostaja za razvojem orientacije v prostoru. Celovito razumevanje prostora in

orientacije s pomočjo zemljevida nastopi z abstraktnim mišljenjem (prav tam, str.

92-93).

Slika 15: Primer otrokovega razumevanja predlogov, kje je miš ali muca

Vir: Moja prva odkritja, 1993, str. 7


21

7.3 Socialni in čustveno-osebnostni razvoj

Dojenčki se sicer razvijajo enako, a imajo že od vsega začetka različne osebnosti, ki so

rezultat prirojenih vplivov in vplivov iz okolja. Vse od obdobja dojenčka se razvoj

osebnosti prepleta z družbenimi odnosi (Papalia, 2003, str. 175).

Tabela 2: Psihosocialni razvoj dojenčkov in malčkov od rojstva do 36 mesecev

Približna starost v mesecih

Značilnosti

0-3 Dojenčki so dovzetni za dražljaje. Začenjajo kazati zanimanje za stvari, postanejo radovedni, brez oklevanja se komu nasmehnejo.

3-6 Dojenčki že lahko pričakujejo, kaj se bo zgodilo, in so razočarani, če se ne. To pokažejo tako, da se razjezijo ali postanejo previdni. Pogosto se nasmihajo, grulijo in smejijo. To je obdobje socialnega prebujanja in zgodnjih medsebojnih izmenjav med otrokom in starši.

6-9 Dojenčki se igrajo »socialne igre« in pri drugih skušajo izzvati različne odzive. Da bi se drugi dojenčki odzvali nanje, juh nagovarjajo, se jih dotikajo in se jim dobrikajo. Izražajo bolj raznolika čustva, kot so veselje, strah, jeza in presenečenje.

9-12 Vsa dojenčkova pozornost je usmerjena v starše (oz. skrbnike), včasih se bojijo neznancev in so zadržani v novih situacijah. Ko so stari leto dni , svoja čustva sporočajo bolj jasno, kažejo razpoloženja, negotovosti in stopnjujejo občutja.

12-18 Malčki raziskujejo svoje okolje, ljudi, na katere so navezani pa uporabljajo kot varno zaščito. Ko okolje poznajo, postanejo bolj samozavestni in se želijo uveljaviti.

18-36 Včasih se malčkov poloti tesnoba, saj se zavedajo, kako se ločujejo od staršev. Z domišljijo, igro in istovetenjem z odraslimi se učijo, kje so meje njihovih sposobnosti.

Vir: Papalia, 2003, str. 175

7.4 Razvojne zmožnosti otrok, starih od 1 do 3 let, pri matematiki

Opazovanja in poskusi so pokazali, da zna otrok v starosti od pol do enega leta

razvrščati reči na različne načine. Otrok zna povezati dejstva in premišljevati tudi o

rečeh, ki jih ne vidi (Otrok v vrtcu, 2001, str. 179).

V drugem letu starosti, ko je otrok že v vrtcu, lahko opazimo, da loči ostre robove od

zaobljenih, ko izbira, kje bo prijel igračo, natančno ve, kateri kos njegovega najljubšega

kolača je največji, zna presoditi kako se mora obnašati, da bo dosegel želeno

obnašanje od drugih. Kakšno leto kasneje pokaže otrok, ko si nekaj zelo želi,

nepričakovana, matematična znanja od logike do štetja za to, da stvar doseže (prav

tam str. 179).


22

8 EMPIRIČNI DEL

8.1 Namen raziskave in delovni hipotezi

Zanimanje o otrokovih zmožnostih uporabe orientacijskih predlogov v prvi starostni

skupini me je vodilo k raziskovanju o tem.

Preko te raziskave želim pridobiti čim več podatkov o orientacijskih zmožnostih otrok v

prostoru v prvi starostni skupini. Ugotavljala bom, kdaj začno otroci uporabljati

posamezne besede orientacije (spodaj, zgoraj, nad, pod, v, za, levo, desno, ob, pred),

kako se stopnjuje uporaba teh predlogov, katere predloge uporabljajo 1-2 leti stari

otroci, katere 2-3 leta stari otroci, katerih predlogov še ne osvojita te dve starostni

skupini.

Na osnovi literature o zmožnostih otrok posamezne starostne skupine sem si postavila

dve hipotezi.

Delovni hipotezi:

- Otroci, stari 1-2 leti se že znajo orientirati glede na sebe in poznajo predloge

nad, pod, v, na, ob, pred, za, vendar jih ne znajo sami uporabljati.

- Otroci, stari 2-3 leta že uporabljajo predloge nad, pod, v, na, ob, pred, za,

vendar še ne znajo uporabljati predloga levo in desno.

8.2 Metodologija

8.2.1 Raziskovalna metoda

Pri raziskovanju sem uporabila neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja.

8.2.2 Raziskovalni vzorec

V raziskavi sem zajela otroke prve starostne skupine: skupino Snežinke (otroke, stare

1-2 leti) in skupino Zvezdice (otroke, stare 2-3 leta) v vrtcu OŠ Voličina – enota vrtec

Voličina. Vzorec za raziskavo predstavlja 23 otrok, od tega 12 otrok iz skupin Snežinke

in 11 otrok iz skupine Zvezdice. Ker sem izvajala dejavnosti v dveh različnih starostnih

skupinah, sem otroke razdelila v starejšo in mlajšo skupino.


23

Mlajša skupina:

- Larisa, 1 leto in 5 mesecev

- Nika, 2 leti in 3 mesece

- Vito, 1 leto 5 mesecev

- Iris, 1 leto 10 mesecev

- Zoja, 1 leto 8 mesecev

- Leni, 2 leti in 1 mesec

- Eva, 2 leti in 2 meseca

- Timi, 1 leto in 10 mesecev

- Lana, 1 leto in 6 mesecev

- Luka, 1 leto in 4 mesece

- Teo, 1 leto in 1 mesec

- Lija, 11 mesecev

Starejša skupina

- Maja, 3 leta in 1 mesec

- Neja, 2 leti in 4 mesece

- Aljaž, 2 leti in 10 mesecev

- Saška, 2 leti in 3 mesece

- Vid, 2 leti in 10 mesecev

- Lia Lucia, 2 leti in 8 mesecev

- Kaja, 2 leti in 6 mesecev

- Vita, 2 leti in 10 mesecev

- Luka, 2 leti in 8 mesecev

- Eva, 2 leti in 10 mesecev

- Simona, 2 leti in 8 mesecev

Slika 23: otroci skupine Zvezdice

Slika 16: Otroci iz skupine Snežink

Slika 17: Otroci iz skupine Zvezdic


24

8.2.3 Postopki zbiranja podatkov

Podatke sem zbirala s kvalitativnimi in kvantitativnimi raziskovalnimi tehnikami. Otroke

sem opazovala pri sistematično načrtovanih dejavnostih. S pomočjo dveh tehnik

zbiranja podatkov sem si zapisovala in beležila ugotovitve in odzive otrok tekom

celotne dejavnosti. Pomagala sem si s tehniko opazovanja in kontrolno listo.

8.2.4 Postopki obdelave podatkov

V skupinah sem izvajala načrtovane dejavnosti s področja matematike. Odzive in

rezultate sem beležila, z zbranimi podatki sem izvedla kvalitativno vsebinsko analizo in

kvantitativno analizo.


25

8.3 Dejavnosti in analize

8.3.1 Dejavnosti v skupini otrok, starih 1-2 leti

Prva dejavnost

Vsebina: orientacija v prostoru - glede na sebe

Metode dela:

· razlaga

· demonstracija

· poslušanje

· razgovor

Obliki dela:

· individualna

· skupinska

Tema: orientacija otrok v prostoru

Druga področja (povezave): jezik, družba, narava

Sredstva in pripomočki:

· ptički na tulcu

· celotna igralnica

Globalni cilji:

· seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju

· razvijanje matematičnega mišljenja

Operativni cilji:

· Otrok prepoznava predloge: pred, ob, za, nad.

· Aktivno sodeluje in se vključuje v dejavnosti.

Didaktična izvedba

Uvodni del: Pogovorimo se o tem, kdo je v vrtcu, kdo sedi zraven »tebe«.

Glavni del: Vsak otrok dobi ptička na tulcu ter ga postavlja glede na sebe: pred, ob,

nad, za.

Zaključni del: Otroci pospravijo vsak svojega ptička v svoj predal, poskušajo se

orientirati v prostoru ter ugotoviti, kje je njihov predal.


26

Vloga odraslih: Vzgojiteljica ob pomoči ptičkov na tulcu otroke motivira k orientiranju v

prostoru, glede na sebe. Med dejavnostjo otroke usmerja ter spodbuja k uspešnemu

reševanju nalog.

Analiza prve dejavnosti

Najprej smo se z otroki pogovorili, kdo manjka, kdo sedi zraven tebe oz. ob tebi. Otroci

zelo dobro poznajo predlog ob oziroma vedo, kdo sedi ob njih. Otroci, ki govorijo, znajo

povedati, kdo sedi ob njih. Mlajši otroci so tisti otroci, ki so stari manj kot leto in pol,

starejši pa več kot leto in pol. Mlajši otroci znajo pokazati otroka ob sebi. Da sem lažje

ugotovila, kako razumejo predloge pred, ob, nad in za, smo se igrali s ptički na tulcih.

Otroci so postavljali ptička pred, ob in za sebe ter ga dvignili nad glavo. Otroci, ki še ne

hodijo in ne govorijo, niso bili uspešni pri postavljanju ptička glede na sebe. Ostali

otroci so ob spodbudi zelo dobro prepoznavali predloge. Za zaključek smo z otroki

pospravili ptičke v predal. Vsak otrok je nesel ptička v svoj predal. Starejši otroci so se

brez problemov orientirali v igralnici oz. v prostoru. Vedeli so, kje imajo predale in kateri

je njihov. Mlajši otroci so vedeli, kje so predali, niso pa prepoznali svojega predala.

Slika 18: Otrok se orientira glede na sebe.


27

Slika 19: Otrok postavlja ptička glede na sebe.

Slika 21: Otrok se orientira v prostoru – igralnici.

Slika 20: Otrok postavi ptička predse.


28

Druga dejavnost

Vsebina: orientacija v prostoru-glede na predmet

Metode dela:

· razlaga

· demonstracija

· poslušanje

· razgovor

Obliki dela:

· individualna

· skupinska



· plišasti ptiček

· stol

Globalni cilji:



Operativni cilji:

· Otrok prepoznava predloge: pred, ob, za, na.


Didaktična izvedba

Uvodni del: Pogovorimo se kdo je prišel zraven mene v vrtec – plišasti ptiček.

Deklamirajo pesmico Ptiček.

Glavni del: Otroci postavljajo ptička glede na stol in povedane predloge. Poskušajo

ugotoviti tudi, kje je ptiček glede na stol.

Zaključni del: Z otroki skupaj pospravimo plišastega ptička v predal, ter še malo

plešemo kot ptički.

Vloga odraslih: Vzgojiteljica ob pomoči plišastega ptička motivira otroke k orientiranju

v prostoru, glede na stol. Med dejavnostjo otroke usmerja ter spodbuja za uspešno

reševanje nalog.


29

Analiza druge dejavnosti

Otroci so bili dobro motivirani, saj sem v skupino prinesla plišastega ptička. Otroci so

bili nad njim navdušeni. Ker so obravnavali v tem mesecu temo Ptički pozimi, so

poznali deklamacijo Ptiček. Otroci so deklamacijo pokazali in deklamirali. Nato so

postavljali ptička na podane predloge. Postavljali so ga na, ob, za in pred stol. Starejši

otroci so imeli veliko težav s predlogi pred, ob in za. Zelo dobro pa so znali postaviti

ptička na in pod stol. Mlajši otroci so po nekaj poskusih in pomoči uspeli postaviti ptiča

pod oz. na stol. Mlajši otroci niso znali postaviti ptičkov na dane orientacijske predloge

pred, za in ob.

Zatem so otroci ugotavljali, kam je ptiček odletel: na, pod, za, pred, ob stol. Ptička sem

dala na stol, ter sem otroke vprašala, kam je odletel ptiček. Mlajši otroci so kazali, kje

je. Niso pa znali povedati. Starejši otroci pa so vedeli, kje se nahaja ptiček in so tudi

povedali, da se nahaja na stolu, pod, ob, pred in za njim.

Ugotovila sem, da otroci prepoznajo orientacijske predloge pred, za, ob, na. To je bilo

zelo dobro razvidno iz te dejavnosti. Ko je bilo potrebno postaviti ptička za stol, so bile

težave. Ko je bilo potrebno povedati, kje je ptiček, so ugotovili, da je za stolom.

Slika 22: Otrok postavi ptička pod stol.


30

Slika 23: Otrok postavi ptička pod stol.

Slika 25: Otrok ob pomoči postavi ptička na stol.

Slika 24: Otrok postavi ptička na stol.


31

Tretja dejavnost

Vsebina: orientacija v prostoru – glede na predmete v igralnici

Metode dela:

· razlaga

· demonstracija

· poslušanje

· razgovor

Obliki dela:

· individualna

· skupinska


Druga področja (povezave): jezik


· plišasti ptički

· igralnica

· stol

· pladenj

Globalni cilji:



Operativni cilji:

· Otrok prepoznava predloge: pred, ob, za, nad ter zna glede nanje

poiskati ptička v igralnici.


Didaktična izvedba

Uvodni del: Pogovorimo se, koga sem prinesla v krog na blazino – plišaste ptičke.

Deklamirajo pesmico o ptičkih.

Glavni del: Otroci iščejo ptičke glede na podane predloge, kje se nahaja ptiček. Tisti

otrok, ki najde »dogovorjenega« ptička, ga poboža in se vrne na blazino.

Zaključni del: Skupaj z otroki pospravimo plišaste ptičke v predal, pred tem pa otroci

ptičke ljubkujejo.


32

Vloga odraslih: Vzgojiteljica ob pomoči plišastih ptičkov motivira otroke k orientiranju v

prostoru, glede na igralnico in predmete v njej. Med dejavnostjo otroke usmerja ter

spodbuja k uspešnemu reševanju nalog.

Analiza tretje dejavnosti

Tudi tokrat sem med otroke prinesla plišaste ptičke. Otroci so jimnajprej ptičkom

predstavili deklamacijo Ptiček. Nato so ptički odleteli na različna mesta okrog stola. Ob

postavitvi ptičkov sem povedala: ta je odletel v pladenj, ta na stol in pod stol. Zatem

sem vsakega otroka povabila, da je šel pobožat določenega ptička. Na primer: pojdi

pobožat ptička, ki je odletel na stol. Starejša skupina ni imela večjih težav, mlajši otroci

so ob pomoči pobožali določenega ptička. Ker so bili otroci še dovolj motivirani sem

razdelila vsem otrokom po enega plišastega ptička, ki so ga postavljali glede nase:

pred, ob, za in nad sebe.

Slika 26: Ptiček odleti v pladenj.


33

Slika 27: Božanje ptička na stolu.

Slika 28: Otrok poboža ptička v pladnju.


34

Slika 29: Otrok poboža ptička pod stolom.

Slika 30: Otrok ob pomoči poskuša pobožati dogovorjenega ptička.

Slika 31: Otrok skrije ptička za sebe.


35

8.3.2 Dejavnosti v skupini otrok, starih 2-3 leta

Prva dejavnost

Vsebina: orientacija v prostoru

Metode dela:

· razlaga

· demonstracija

· poslušanje

· razgovor

Obliki dela:

· individualna

· skupinska




· majhen in velik snežaki

· snežinke

· stoli

· mize

· blazine

· tobogan

· celotna igralnica in večnamenski prostor

· slikanica

Globalni cilji:



Operativni cilji:

· Otrok prepoznava predloge pod, nad, v, pred, ob, za, levo in desno ter

se zna glede na nje orientirati v igralnici in večnamenskem prostoru;

· aktivno sodeluje in se vključuje v dejavnosti.


36

Didaktična izvedba

Uvodni del: Pogovorimo se o zgodbi, ki jo že poznajo. Povedo mi, kdo je glavni junak

v zgodbi in jaz jih z čarobno palico »začaram« v glavnega junaka, medvedka.

Glavni del: Spremenjeni v medvede se ob pripovedovanju zgodbe orientirajo po

prostoru. Orientirajo se glede na povedane predloge, ki so vključeni v samo zgodbo

(pod, nad, v, pred, ob, za, levo in desno).

Zaključni del: Na koncu se zberemo na blazini, kjer jih »odčaram« s čarobno palico,

spremenijo se nazaj v otroke. Povprašam jih o tem, kje vse so se medvedki sprehajali

in kje so našli posamezne stvari; velikega, majhnega snežaka in snežinko.

Vloga odraslih: Vzgojiteljica ob pomoči zgodbe otroke spodbudi, k orientiranju v

prostoru. Med dejavnostjo otroke usmerja ter spodbuja k uspešnemu reševanju nalog.

Analiza prve dejavnosti

Najprej so mi otroci povedali, da so poslušali pravljico o medvedku. Zato sem jih

začarala v medvedka, da so raziskovali sneg in spoznavali prijatelje na snegu, tako kot

medvedek iz knjige. Orientacija v prostoru je potekala preko zgodbe. Otroci so

prepoznavali predloge pod, nad, v, pred, ob, za, levo in desno ter se glede nanje

orientirali v igralnici. Zgodbo smo zaključili na blazini, kjer sem jih začarala nazaj v

otroke. Nato smo se pogovorili, kje vse se je medvedek sprehajal ter kje je našel

posamezne stvari. V tej starostni skupini ni bilo več tako velikih razlik, saj v večini vsi

otroci že govorijo. Otrokom je bilo nekako lažje, ker so lahko skupaj prišli do rešitve.

Ugotovila sem, da ne prepoznajo predloga levo in desno, kar je z razvojnega stališča

otrok te starosti razumljivo.


37

Slika 32: Otroci se orientirajo v prostoru‒skrili so se pod stol.

Slika 33: Otroci vzamejo snežinke, ki so na mizi.

Slika 34: Otroci dvignejo snežinko nad glavo.


38

Slika 35: Ugotavljamo katera je desna in katera leva roka.

Slika 36: Našli smo snežake za blazino.

Slika 37: Pogovor, kje smo hodili kot medvedki.


39

Druga dejavnost

Vsebina: orientacija v prostoru

Metode dela:

· razlaga

· demonstracija

· poslušanje

· razgovor

Obliki dela:

· individualna

· skupinska




· plišasti medvedki

· stoli

· knjiga: Lahko noč, medvedek (Bedford, D.)

Globalni cilji:



Operativni cilji:

· Otrok prepoznava predloge pod, nad, v, pred, ob, za, levo in desno ter

zna glede nanje postaviti medvedka na,… stol;


Didaktična izvedba

Uvodni del: Pogovorimo se o zgodbi, ki jo že poznajo. Povedo mi, kdo je glavni junak

v zgodbi in kaj vse je počel medvedek pred spanjem.

Glavni del: nato otrokom razdelim medvedke in jim povem, da bo njihov medvedek

tudi malo raziskoval okrog stola tako, da bom jim jaz povedala predlog, medvedka pa

bodo morali glede na predlog postaviti okrog stola.

Zaključni del: Na koncu gredo tudi naši medvedki spat, tako kot je šel medvedek iz

zgodbe. Pospravijo jih na police.


40

Vloga odraslih: Vzgojiteljica ob pomoči zgodbe otroke spodbudi, k orientiranju v


Analiza druge dejavnosti

Tudi tokrat sem motivacijski del navezala na njim znano knjigo. Vsak otrok je dobil

svojega medvedka, ki je raziskoval okrog stola. Otroci so se orientirali v prostoru,

orientacija je potekala okrog stola. Medvedka so polagali sedet na stol, pod stol, za stol

… Da sem se bolje prepričala, da se res znajo orientirati v prostoru, smo igrali igrico,

tako da je vsak posebej postavljal medvedka. Na ta način sem ugotovila, da se sami

težje orientirajo kot v skupini. Nekateri otroci prepoznajo orientacijske predloge, ne

znajo pa jih uporabiti.

Slika 38: Medvede smo dali sedet na stol.


41

Slika 39: Medveda smo položili predse.

Slika 40: Otrok postavi medveda na stol.

Slika 41: Otrok postavi medveda v škatlo.


42

Tretja dejavnost

Vsebina: orientacija v prostoru – v igralnici

Metode dela:

· razlaga

· demonstracija

· poslušanje

· razgovor

Obliki dela:

· individualna

· skupinska


Druga področja (povezave): jezik


· plišasti medvedki

· igralnica

Globalni cilji:



Operativni cilji:

· Otrok prepoznava izraze pod, nad, v, pred, ob, za, levo in desno ter

zna glede nanje poiskati medvedka v igralnici;


Didaktična izvedba

Uvodni del: Pogovorimo se o zgodbah, ki ju že poznajo. Povprašam jih, katera žival

nastopa v obeh knjigah.

Glavni del: Otroci sedijo na robu blazine. Povem jim, da imam medvedke, ki jih bom

postavila po vsej igralnici. Oni pa bodo morali prijeti in pokazat tistega medvedka, ki se

bo nahajal tam, kjer bom rekla (npr. Primi medvedka, ki je na okenski polici ali

medvedka, ki sedi na stolu …). Tako se otroci menjujejo in kažejo medvedke, ki so na

različnih mestih v igralnici.

Zaključni del: Na koncu gredo vsak po enega medvedka in ga pospravijo v predal z

medvedki.


43

Vloga odraslih: Vzgojiteljica ob pomoči zgodb otroke spodbudi, k orientiranju v


Analiza tretje dejavnosti

Najprej sem otrokom povedala, da se bomo ponovno igrali z medvedki, a da bom

tokrat jaz medvedke postavila po igralnici, oni pa bodo pobožali medvedka ki ga bom

izbrala. Tako so otroci hodili božat medvedke po vsej igralnici. Če so hoteli pobožati

ustreznega medvedka, so se morali pravilno orientirati v prostoru ter prepoznavati

orientacijske izraze. Za konec so otroci šli spet do medvedka, vendar so ga tokrat vzeli

in ga odnesli v škatlo z medvedki. Otroci so bili zelo uspešni pri orientiranju v prostoru,

saj so morali prepoznavati orientacijske izraze, ni pa jim jih bilo treba povedati.

Slika 42: Otrok poboža medveda pod stolom.


44

8.4 Rezultati dejavnosti prikazane v grafih

8.4.1 V skupini 1‒2 leti

Graf 1: Rezultat uporabe orientacijskih izrazov otrok, starih 1‒2 leti.

8.4.2 V skupini 2‒3 let

Graf 2: Rezultat uporabe orientacijskih izrazov otrok, starih 2‒3 leta.

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

na pod nad pred ob za v

da

ne

ob pomoči

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

na pod nad pred ob za v levo desno

da

ne

ob pomoči


45

8.4.3 V obeh skupinah

Graf 3: Rezultat razlike uporabe orientacijskega predloga na med otroki 1‒2 leti in 2‒

leta.

Graf 4: Rezultat razlike uporabe orientacijskega predloga pod med otroki 1‒2 leti in

2‒3 leta.

da

ne

ob pomoči

67%

17%

17%

100%

0%

0%

Uporaba predloga na

otroci 1‒2 leti otroci 2‒3 leta

da

ne

ob pomoči

58%

17%25%

100%

0%

0%

Uporaba predloga pod



46

Graf 5: Rezultat razlike uporabe orientacijskega predloga nad med otroki 1‒2 leti in

2‒3 leta.

Graf 6: Rezultat razlike uporabe orientacijskega predloga pred med otroki 1‒2 leti in

2‒3 leta.

da

ne

ob pomoči

50%

25%

25%

100%

0%

0%

Uporaba predloga nad


da

ne

ob pomoči

33%

25% 42%

46%

18% 36%

Uporaba predloga pred



47

Graf 7: Rezultat razlike uporabe orientacijskega predloga ob med otroki 1‒2 leti in

2‒3 leta.

Graf 8: Rezultat razlike uporabe orientacijskega predloga z med otroki 1‒2 leti in 2‒3

leta.

da

ne

ob pomoči

17%

50%

33%

46%

18% 36%

Uporaba predloga ob


da

ne

ob pomoči

33%

17%

50%

36%

18%46%

Uporaba predloga za



48

Graf 9: Rezultat razlike uporabe orientacijskega predloga v med otroki 1‒2 leti in 2‒3

leta.

da

ne

ob pomoči

75%

17%

8%

100%

0%

0%

Uporaba predloga v



49

9 ZAKLJUČEK

V diplomski nalogi sem poskušala ugotoviti, kako otroci v prvi starostni skupini

uporabljajo orientacijske predloge v prostoru in koliko jih uporabljajo oz. kakšne so

njihove orientacijske zmožnosti v prostoru. Ugotavljala sem, kdaj začno otroci

uporabljati posamezne orientacijske predloge (pod, nad, za, pred, ob, v, levo, desno),

kako se stopnjuje uporaba teh predlogov, katere predloge uporabljajo otroci, stari 1‒2

leti in 2‒3 leta, ter katerih predlogov posamezna starostna skupina še ne usvoji.

Raziskave sem izvedla preko igre oz. vsakodnevnih dejavnosti v dopoldanskem času v

dveh različnih starostnih skupinah. Tako sem na nevsiljiv način poskušala pridobiti čim

bolj realne rezultate. Težav pri izvajanju dejavnosti nisem imela v nobeni skupini, saj so

me vsi otroci že poznali, zato so pri vseh dejavnostih tudi zelo dobro sodelovali.

Raziskave so pokazale, da lahko prvo hipotezo delno potrdim. Predvidevala sem, da

se otroci, stari 1‒2 leti že znajo orientirati glede nase in poznajo predloge nad, pod, v,

na, ob, pred, za, vendar jih ne znajo sami uporabljati.

Ugotovila sem, da se otroci res znajo orientirati glede nase. To je bilo zelo dobro vidno

pri prvi dejavnosti v skupini 1‒2 leti starih otrok. Otroci so se orientirali glede nase v

prostoru, nalogo so zelo dobro izvedli. Nekaj pomoči je potrebovala le najmlajša

deklica, saj je stara le 11 mesecev. Vendar lahko kljub temu rečem, da se tudi ona

dobro orientira.

Prvi del hipoteze lahko potrdim: otroci, stari 1‒2 leti, se že znajo orientirati glede nase.

Drugi del hipoteze pa moram zavreči

Nekateri otroci ne poznajo in prepoznajo nekaterih orientacijskih predlogov, drugi pa jih

že znajo uporabljati.

Kot je prikazano v grafu, imajo otroci, stari 1‒2 leti največ težav s predlogi za, ob in

pred. Ti orientacijski predlogi se vsakodnevno manj uporabljajo v spontanih pogovorih.

Lahko pa rečem, da kar nekaj otrok že zelo dobro uporablja orientacijske predloge v,

na in pod, kar je povezano z vsakodnevno uporabo (npr. usedi se na stol, nesi v

predal, poberi igračo pod stolom/mizo …).

Druga hipoteza, ki sem si jo zastavila se je gladila: otroci stari 2-3 leta že uporabljajo

predloge nad, pod, v, na, ob, pred, za, vendar še ne znajo uporabljati predloga levo in

desno.


50

Raziskava v skupini otrok, starih 2‒3 let je pokazala, da zastavljene hipoteze ne

morem v celoti potrditi. Nekateri otroci še ne znajo pravilno uporabiti orientacijskih

predlogov pred, ob in za. Lahko pa potrdim zadnji del hipoteze: otroci še ne znajo

uporabljati orientacijskih predlogov v prostoru levo in desno. To je zelo dobro razvidno

iz grafa številka dve.

Vedeti moramo, da je otrokom v prvi starostni skupini lažje prepoznavati orientacijske

predloge v prostoru, kot jih uporabljati. To pomeni, da je bilo otrokom lažje poiskati

medvedka oz. ptička pod stolom, kot ga postaviti pod stol.

Kot je razvidno iz grafa številka ena, imajo otroci v prvi starostni skupini največ težav z

orientacijskimi predlogi pred, ob in za. Je pa res, da te predloge znajo v večini uporabit

v orientaciji v prostoru preko sebe. To pomeni, da otroci v prvi starostni skupini zelo

dobro usvojijo orientacijo v prostoru glede nase. Težave nastanejo, ko je potrebno iste

orientacijske predloge, uporabiti, glede na nekoga drugega oz. predmet. Tako na

primer otroci, stari 1‒2 leti, dobro vedo, kdo sedi ob njih. To pomeni, da poznajo in

znajo uporabit predlog ob. Ko pa je potrebno neki predmet postaviti ob stol, pa

večinoma več ne znajo uporabiti tega predloga.

Poudariti moram, da teh podatkov ne morem posploševati na vse otroke, stare 1‒2 leti,

in otroke, stare 2-‒3 leta, saj je bilo vključenih premajhno število otrok. To so le

ugotovitve dveh skupin otrok iz enega vrtca.


51

10 LITERATURA

Bedford, D. (2008). Lahko noč, medvedek. Tržič: Učila International.

Berlinghoff, W. P., Gouvea F.Q. (2008). Matematika skozi stoletja. Ljubljana: Modrijan.

Butler M. C. (2009). Zimski prijatelji. Tržič Učila International.

Dirk, J. S. (1978). Kratka zgodovina matematike. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramuša ZRS SAZU: Slovar slovenskega knjižnega

jezika http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=geometrija&hs=1 (25. 3. 2012).

Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih (2004). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo

in šport.

Manfreda-Kolar, V. (2006). Razvoj pojma število pri predšolskem otroku. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

Marjanovič-Umek, L. (2001). Razvojna psihologija: izbrane teme. Ljubljana: oddelek za

psihologijo filozofske fakultete.

Marjanovič-Umek, L., Fekonja-Peklaj, U. (2008). Sodoben vrtec: možnosti za otrokov

razvoj in zgodnje učenje. Ljubljana: znanstveno-raziskovalni inštitut filozofske

fakultete.

Marjanovič-Umek, L. idr. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Modrijan - http://www.modrijan.si/slv/Solski-program/Solski-program/Gradiva-za-

ucitelje/Osnovna-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenikov-za-geografijo-v-

osnovni-soli-6.-razred (5. 1. 2012).

Nemec, B., Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana: založba

Grafenauer.

Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce (2001). Maribor: Založba Obzorja.

Papalia, E. D., Olds, W. S., Feldman, D. R. (2003). Otrokov svet. Ljubljana: Educy.

Peček, A. (ur.) (1993). Tu ali tam (zbirka). Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.


52

Prosen, M., Rotar, J., Svetik, P. (1981). Orientiranje v naravi. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

Prosen, M. (1991). Orientacija. Ljubljana: MATH.

Strel, M. (ur.) (1999). Matematika in informatika (zbirka). Tržič: Učila Internacional.


53

Priloga 1: Podpisi staršev skupine Zvezdice


54

Priloga 2: Podpisi staršev skupine Snežinke

Documents

diplomska naloga - orientacijske zmožnosti otrok, starih od€¦ · Domjan, Sabina (2012): Orientacijske zmožnosti otrok starih od enega do treh let, v prostoru. Diplomska naloga