DIPLOMSKO DELO - CORE · 2017-10-26 · 2 Inntteeggrriirraannaa riinnffoorrmma acciijjsskkaa nreeššiitteevv ettr rggoovvannjjaa nnaa ffiinnaannččneemm ttrrgguu nnaa pprriimmerruu

DIPLOMSKO DELO

INTEGRIRANA INFORMACIJSKA REŠITEV TRGOVANJA NA FINANČNEM

TRGU NA PRIMERU TRADEPORT

(Integrated information trade solution for financial market – TradePort

case)

Študent: Damjan Vuglar

Naslov: Poropatova 13, 2000 Maribor

Številka indeksa: 81616464

Redni študij

Program: Univerzitetni

Študijska smer: Finance in bančništvo

Mentor: dr. Samo Bobek

Maribor, november 2010

2

IInntteeggrriirraannaa iinnffoorrmmaacciijjsskkaa rreeššiitteevv ttrrggoovvaannjjaa nnaa ffiinnaannččnneemm ttrrgguu nnaa pprriimmeerruu TTrraaddeePPoorrtt

Kar se zgodi enkrat, se morda nikoli več ne ponovi – toda kar se zgodi

dvakrat, se gotovo zgodi tudi tretjič.

Arabski pregovor

ZAHVALA!

Zahvaljujem se mentorju, dr. Samu Bobeku, za vse strokovne nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi bratu Bojanu, prijatelju Bojanu, družini Potrč in partnerki Katji, kateri so me v času študija spodbujali, navdihovali in mi zmeraj stali ob strani. Posebna zahvala pripada staršema Stanki in Slavku, katera sta mi omogočila študij, me krepila, marsičesa naučila in mi velikodušno pomagala. Da sem danes takšen kakršen sem se jima iskreno zahvaljujem.

Damjan Vuglar

3


PREDGOVOR

Na osnovi hitrega razvoja telekomunikacijskih infrastruktur ter računalniških sistemov se je razširilo tudi spletno trgovanje. Danes več ni pomembnega akterja na finančnem trgu, ki vlagateljem ne bi ponujal lastne trgovalne platforme. Pogoj za pristop na e-trgovanje je ustrezen internetni dostop ter ustrezna programska oprema. S pomočjo trgovalne platforme se je obseg trgovanja na finančnem trgu znatno povečal. Naj omenim podatek, da znaša promet na valutnem trgu dnevno več kot 3000 milijard dolarjev. Zaradi povečanja obsega trgovanja na finančnem trgu se je povečala tudi njegova likvidnost in donosnost. Ponudniki trgovalnih platform omogočajo vlagatelju trgovanje s finančnim vzvodom. Na tej osnovi lahko vlagatelj relativno hitro veliko zasluži, a prav tako tudi veliko izgubi. Temeljnega pomena je obseg znanja akterjev pri trgovanju. Trgovanje te vrste ni primerno za vlagatelje, ki ne poznajo osnov financ in makroekonomije. Zaradi tega obsega diplomsko delo uvod v trg kapitala ter valutni trg in izvedene finančne instrumente. Prav tako bomo v delu poizkusili razložiti značilnosti temeljne in tehnične analize. S pomočjo temeljne in tehnične analize poiščemo odgovor na vprašanje, kateri finančni instrument kupiti. V zadnjem poglavju diplomskega dela bomo predstavili praktičen primer trgovanja s pomočjo trgovalne platforme TradePort. Poudarek bomo namenili valutnemu trgu saj je za vlagatelja ta trg posebno privlačen. Ta privlačnost se skriva v likvidnosti in donosnosti tega trga ter tudi v finančnem vzvodu, ki je lahko tudi do sto kraten. V Sloveniji so dobički iz tega naslova (trenutno) neobdavčeni, kar samo še poveča privlačnost trga. Praktičen primer s poudarkom na valutnem trgu bomo izbrali zaradi nekaterih bistvenih značilnosti, ki jih klasično investiranje ne pozna. Valutni trg je trg velikih vzponov in padcev, kjer lahko vlagatelj veliko zasluži, a prav tako veliko izgubi. Zelo je občutljiv na fiskalno politiko in gospodarske silnice. Ta trg je trg velikih priložnosti, a hkrati tudi nevarnosti.

4


KAZALO

KAZALO ............................................................................................................................................................ 4

1 UVOD ....................................................................................................................................................... 6

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ....................................................................................................... 6 1.2 NAMEN IN CILJI ............................................................................................................................................... 6 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................................................................................ 6 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ............................................................................................................ 7

2 TRG KAPITALA IN VALUTNI TRG .............................................................................................................. 8

2.1 TRG KAPITALA ................................................................................................................................................. 8 2.1.1 Vloga in pomen trga kapitala ............................................................................................................. 8 2.1.2 Lastnosti trga kapitala ........................................................................................................................ 9 2.1.3 Pridobivanje sredstev ....................................................................................................................... 10 2.1.4 Trgovanje na trgu kapitala ............................................................................................................... 12

2.2 VALUTNI TRG – FOREX ............................................................................................................................... 15 2.2.1 Terminski posel na valutnem trgu .................................................................................................... 17 2.2.2 Promptni posel na valutnem trgu ..................................................................................................... 17 2.2.3 Valutni križ ........................................................................................................................................ 18 2.2.4 Trgovanje na FOREX-u ....................................................................................................................... 19

3 IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI ........................................................................................................ 23

3.1 OPCIJE ......................................................................................................................................................... 23 3.2 TERMINSKE POGODBA ............................................................................................................................... 24 3.3 CFD – POGODBA ZA RAZLIKO V CENI ............................................................................................................ 24

4 ORODJA IZDELAVE ANALIZE FINANČNIH INSTRUMENTOV ................................................................... 26

4.1 TEMELJNA ANALIZA ................................................................................................................................... 26 4.1.1 Ekonomka analiza ............................................................................................................................. 27 4.1.2 Analiza panonge ............................................................................................................................... 28 4.1.3 Analiza podjetja ................................................................................................................................ 36

4.2 TEHNIČNA ANALIZA ................................................................................................................................... 42 4.2.1 Načela tehnične analize..................................................................................................................... 42 4.2.2 Grafikoni ........................................................................................................................................... 43 4.2.3 Trendi ................................................................................................................................................ 51 4.2.4 Indikatorji ......................................................................................................................................... 54

5 TRGOVALNA PLATFORMA TRADEPORT ................................................................................................. 63

5.1 NAMEN IN OSNOVE PLATFORM ........................................................................................................................ 63 5.1.1 Namen trgovalne platforme ............................................................................................................. 63 5.1.2 Osnove trgovalne platforme ............................................................................................................ 63

5.2 SESTAVINE TRGOVALNE PLATFORME ........................................................................................................... 64 5.3 ORODJA TRGOVALNE PLATFORME ............................................................................................................... 65

5.3.1 Orodja za opravljanje tehnične analize ............................................................................................. 65 5.3.2 Podpora temeljni analizi ................................................................................................................... 65

5.4 POMOČ UPORABNIKOM ............................................................................................................................. 68 5.4.1 Tehnična podpora ............................................................................................................................. 68 5.4.2 Komunikacija z vlagatelji .................................................................................................................. 68

5


6 PRAKTIČEN PRIMER TRGOVANJA S POMOČJO PLATFORME TRADEPORT S POUDARKOM NA

VALUTNEM TRGU ............................................................................................................................................ 70

6.1 DOLOČITEV PREDMETA TRGOVANJA ............................................................................................................. 70 6.2 TEMELJNA ANALIZA VALUTNEGA TRGA ......................................................................................................... 71 6.3 TEHNIČNA ANALIZA VALUTNEGA TRGA ......................................................................................................... 73 6.4 SKLENITEV POSLA (ODPIRANJE POZICIJ) ........................................................................................................... 78 6.5 SPREMLJANJE ODPRTIH POZICIJ ................................................................................................................. 80 6.6 ZAPIRANJE ODPRTIH POZICIJ ....................................................................................................................... 82 6.7 UGOTOVITEV DOBIČKA ALI IZGUBE ............................................................................................................... 83

7 SKLEP ...................................................................................................................................................... 85

8 POVZETEK ................................................................................................................................................ 86

9 LITERATURA ........................................................................................................................................... 88

10 VIRI ......................................................................................................................................................... 89

11 KAZALO SLIK IN TABEL ........................................................................................................................... 92

11.1 KAZALO TABEL ..................................................................................................................................... 92 11.2 KAZALO SLIK ........................................................................................................................................ 92

6


1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Na trgu kapitala in na deviznem trgu lahko danes, s pomočjo integriranih

informacijskih rešitev, trgujejo razen profesionalnih akterjev tudi »amaterji«, se pravi

fizične osebe. Vselej pa je pomemben tudi obseg znanja teh akterjev. Razvoj e-

trgovanja omogoča trgovanje kjerkoli in kadarkoli. Pogoj je le ustrezen internetni

dostop, prav tako pa tudi ustrezna programska oprema, katera pa je zaradi hitrega

razvoja lahko minimalna. Govorimo o na primer operacijskem sistemu Windows, ki ga

ima že skoraj vsak posameznik.

Vlagatelj ima možnost izbire med različnimi ponudniki, pri tem pa so pomembne

njegove preference, znanje, informiranost in komunikacija ter ne nazadnje seveda

tudi finančna moč vlagatelja. Vprašati se moramo ali je trgovalna platforma primerna

za neprofesionalnega uporabnika? Ali nudi trgovalna platforma zadostno podporo?

Kaj mora vlagatelj upoštevati pri trgovanju s platformo?

Z uporabo integriranih pripomočkov v Tradepotru lahko vlagatelj koristi ogromno

informacij o trgu na katerem je dejaven. Te informacije mu bodo pripomogle tudi pri

odločanju v kateri finančni instrument investirati in kako ravnati ob specifičnih

spremembah na trgu na katerem trguje.

1.2 Namen in cilji

Namen diplomskega dela je predstaviti in razširiti znanje o trgovanju s platformo na

valutnem trgu in kapitalskem trgu. Največji del neuspešnega ali manj uspešnega

trgovanja s pomočjo trgovalnih platform lahko pripišemo nepoznavanju finančnih

trgov in nerazumevanju trgovalnih platform ter njihovih integriranih pripomočkov.

Zaradi tega se bom v diplomskem delu osredotočil na tiste kazalce in elemente, ki so

odločujočega pomena pri in pred trgovanjem na finančnem trgu.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavljam, da bralec diplomskega dela pozna osnovne ekonomske izraze,

razume delovanje fiskalne politike in vplive slednje na področje s katerim trguje

oziroma želi trgovati. Prav tako predpostavljam, da bralcu ni tuja makroekonomija in

njen obseg ter, da pozna osnovne funkcije računalniških programov in operacijskih

sistemov.

7


Omejitve diplomskega dela so trgovanje s trgovalno platformo TradePort, ki je

izpeljana last podjetja ALTA invest d.d. (prej POTEZA d.d.). Prav tako se bom omejil na

najbolj likvidne, razvite in transparentne trge in sicer na trg EU, trg Avstralije ter trg

Azije in ZDA. V diplomskem delu se bom omejil na male vlagatelje.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

V diplomskem delu bom uporabil tehnično in temeljno analizo kot metodo

raziskovanja. Pri tem mi bodo v pomoč integrirani pripomočki v platformi TradePort.

To pomeni tudi uporabo platforme skozi diplomsko delo in njena sprotna razlaga, se

pravi metoda klasifikacije.

8


2 Trg kapitala in valutni trg

2.1 Trg kapitala

2.1.1 Vloga in pomen trga kapitala

Del finančnega trga je trg kapitala, kjer se trguje s lastniškim (delnice) in dolžniškim

(obveznice) kapitalom oziroma vrednostnimi papirji. Pretežno se trguje z lastniškim

kapitalom, torej delnicami. Razlikujemo organiziran trg kapitala kamor sodijo borze in

neorganiziran trg. Lahko pa je tudi primarna prodaja in neorganiziran trg kapitala,

kamor sodijo transakcije neposredno med ekonomskimi subjekti.

V okviru zunanjega financiranja podjetja igra v svetu zbiranje sredstev na trgu kapitala oziroma s pomočjo vrednostnih papirjev z vidika dolgoročnega financiranja pomembno in v primerjavi s kreditnim financiranjem celo dominantno vlogo. Izmed vrednostnih papirjev, ki se uporabljajo v ta namen, je v prvi vrsti treba omeniti vrednostne papirje s stalnim donosom – obveznice in vrednostne papirje s spremenljivim donosom delnice (Prohaska, 1999, str. 55). Trg kapitala v širšem smislu lahko razdelimo na dva enakovredna trga:

Trg dolgoročnih vrednostnih papirjev ali odprt trg oz. trg kapitala v ožjem smislu.

Trg dolgoročnih posojil.

V tržni ekonomiji trg kapitala opravlja predvsem naslednje funkcije (Mramor, 1998, 1):

omogoča in spodbuja oblikovanje čim večjega obsega prihrankov,

usmerja zbrane prihranke v najboljše možne investicije, ter

omogoča oblikovanje optimalne likvidnosti ekonomskih subjektov. Za učinkovito opravljanje navedenih funkcij pa je potrebno na trgu zagotoviti varnost, zaupanje, transparentnost, likvidnost, stabilnost in donosnost. Na trgu kapitala poteka trgovanje z dolgoročnimi finančnimi instrumenti in sicer z lastniškimi vrednostnimi papirji (delnice podjetij in finančnih institucij) in dolžniškimi vrednostnimi papirji (obveznice podjetij, bank, države, občin, državnih institucij in skladov). Pomembno vlogo na trgu imajo tudi vzajemni skladi in vrednostni papirji pooblaščenih investicijskih družb (Mramor, 2000, 41). Zelo pomembna je tudi vloga vlade oziroma države, ki s svojo monetarno in fiskalno politiko oblikuje pogoje, v katerih trg kapitala deluje in se razvija. Učinkovit trg kapitala krepi in razširja učinkovitost monetarne politike. Z razvojem trga kapitala in denarja, se domači finančni sistem lažje poveže z mednarodnim sistemom in tako omogoči kapitalske tokove preko državnih meja. Koke in Schroder (2002, str. 129-130) menita, da večini držav lasten trg kapitala pomeni prestiž in čast, zato bodo le-te spodbujale njegov samostojen razvoj. Države na domačem trgu lažje obdavčujejo

9


kapitalske dobičke, poleg tega pa je v tranzicijskih državah še veliko premoženja v državnih rokah, ki se lahko s pomočjo trga kapitala sčasoma odprodajo po pošteni ceni. 2.1.2 Lastnosti trga kapitala

Cena vrednostnega papirja je odvisna od njegovega denarnega toka in od velikosti tveganja, ki ga ta vrednostni papir nosi. Vlagatelji bi morali ob tej cenitvi upoštevati tudi vse razpoložljive informacije oziroma vse informacije, ki jih lahko pridobijo brez večjih naporov ter vložkov in težav. Sestava teh informacij izhaja iz znanih informacijah ter v prepričanju o prihodnosti. Informacije so ene najbolj relevantnih oziroma pomembnih elementov pri določitvi cene vrednostnega papirja. Prav tako so bistveni element koncepta učinkovitega trga. Definicija učinkovitosti trga kapitala vsebuje vse oblike učinkovitosti. Cene vrednostnih papirjev popolnoma in v trenutku odražajo vse dostopne in pomembne informacije in so uporabne za usmerjanje denarnih sredstev od gospodinjstev do investicijskih projektov z najvišjo pričakovano donosnostjo. Trg kapitala je operativno učinkovit, če investicijski posredniki med gospodinjstvi in podjetji opravljajo storitev z minimalnimi stroški in zanjo zaračunavajo pošteno ceno (Copeland, Weston, 2005, str. 354).

Po tem konceptu tekoče cene vrednostnih papirjev tako odražajo vse znane informacije, torej ne le pretekle informacije (npr. podatki iz letnega poročila), ampak tudi tekoče informacije in dogodke, ki so bili že najavljeni pa se še niso zgodili (npr. razdelitev delnic). Koncept učinkovitega trga ne zahteva, da so prilagoditve cen delnic takojšnje, ampak da se zgodijo čim prej, ko je informacija znana (računalniška podpora pri trgovanju z vrednostnimi papirji omogoča vedno hitrejše odzive). Koncept tudi ne zahteva popolne prilagoditve cen novi informaciji, saj nova cena ni nova ravnotežna cena, ampak samo ocena končne ravnotežne cene, ki se bo oblikovala tedaj, ko bodo vlagatelji informacijo popolnoma vključili v ceno. Predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da lahko za nek trg kapitala trdimo, da je informacijsko učinkovit so naslednje (Jones, 1994, str 728):

veliko število racionalnih vlagateljev, ki želijo maksimizirati svojo donosnost in se aktivno vključujejo na trg tako, da analizirajo, vrednotijo in trgujejo z delnicami. Ti vlagatelji so »price–takerji«, saj le en sam udeleženec ne more vplivati na ceno vrednostnih papirjev

informacije so brezplačne in prosto dostopne za vse tržne udeležence, ob približno enakem času,

informacije se oblikujejo naključno, tako da so njihove objave neodvisne druga od druge,

10


vlagatelji se hitro in popolno odzivajo na nove informacije, zato se cene vrednostnih papirjev prilagajajo skladno z njihovo objavo.

2.1.3 Pridobivanje sredstev

Pridobivanje sredstev na kapitalskem trgu poteka izdajo vrednostnih papirjev. V nadaljevanju bomo obravnavali predvsem lastniške vrednostne papirje torej delnice. Namen izdaje vrednostnih papirjev je pridobivanje denarja bodisi zaradi povečanja likvidnosti, poravnave izgube preteklih let in podobno. Večina podjetij se za izdajo delnic odloča v začetni fazi njihovega poslovnega delovanja, kjer imajo velik potencial za razvoj, vendar premalo sredstev zanj. Prav zaradi tega predstavljajo IPO-ji v primerjavi z podjetji, ki že dlje kotirajo na borzi, večja tveganja za vlagatelja. IPO-je se deli v dva razreda (Wells Fargo):

Primarna ponudba delnic V osnovi je ta na voljo le institucionalnim in bolj premožnim vlagateljem, ki kupujejo velike količine delnic v paketu. Borzno-posredniške hiše v tem primeru praviloma rezervirajo določen delež na novo izdanih delnic za svoje stranke. Borzno-posredniške hiše v nekaterih primerih posredovanja priljubljenih IPO-jev svoje stranke izberejo na podlagi njihovega stanja na računu in glede na pretekle nakupe in prodaje, ki jih je stranka opravila. Večina institucionalnih vlagateljev in tistih, ki si lahko privoščijo večje pakete delnic, prevzame tveganje in svojo investicijo v IPO-je drži dolgoročno. Izdajatelji, ki želijo pridobiti določena finančna sredstva, izdajajo in prodajajo vrednostne papirje na primarnem trgu vrednostnih papirjev in sicer subjektom, ki finančna sredstva imajo. Novo oblikovanje določenega vrednostnega papirja, njegovo izdajanje in plasiranje na trg oziroma prvo prodajo imenujemo primarna izdaja, trg kjer se transakcija dogaja pa primarni trg vrednostnih papirjev. Primarni trg kapitala ne predstavlja določena institucija, ampak gre za skupek odnosov, med posameznimi udeleženci na tem trgu, ki sodelujejo med seboj v različnih fazah izdaje posameznega vrednostnega papirja. Primarna emisija je lahko neposredna, posredna, javna ali zasebna. Udeleženci, ki nastopajo na tem trgu pa so izdajatelj, končni kupci, običajno pa se vmes nahajajo še organizator oziroma vodja primarne izdaje.

Sekundarna ponudba delnic Sekundarna ponudba delnic pa je odločitev prvotnih institucionalnih in večjih vlagateljev, da ponudijo prisvojene IPO-je na javnih organiziranih trgih. To se praviloma zgodi pol leta po primarni izdaji. Vlagatelji imajo možnost, da dobijo IPO-je tudi prek spletnih borznih posrednikov, vendar je verjetnost, da bodo lahko kupili veliko količino lotov, relativno majhna.

11


Borza vrednostnih papirjev je organiziran, sekundarni trg vrednostnih papirjev. Pri borzi vrednostnih papirjev se srečujeta ponudba in povpraševanje po vrednostnih papirjih, ki pa sta odvisni od njegovega pričakovanega donosa. Organizirano trgovanje pomeni, da se trgovanje odvija na določenem mestu, v določenem času, ter po določenih pravilih. Glede na značilnosti organiziranosti borze, lahko na drugi strani govorimo o neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev, ki ga v tujini označujejo s kratico OTC (»over counter market« označuje neorganizirano, neformalno trgovanje z vrednostnimi papirji preko okenc bank, računalnikov ali preko telefona). Pomembna značilnost borze je, da trgovanje ne poteka med strankami, ampak naročila strank izpolnjujejo na borzi člani borze preko posrednikov. Borzni posredniki lahko opravljajo posle v svojem imenu in za tuj račun – takrat govorimo o brokerjih, lahko pa v svojem imenu in za svoj račun – govorimo o dilerjih. Vsaka borza mora izpolniti določene pogoje pri poslovanju z borznim blagom ne glede na njegovo vrsto. Poleg varnosti so tu še naslednji pogoji (Veselinovič, 1995, 88):

transparentnost – poslovanje in trgovanje na borzi sta jasna za vse udeležence na borznem trgu, tako za kupce kakor tudi za prodajalce,

učinkovitost – na finančnem trgu pomeni, da se informacije hitro izkazujejo v ceni. Popolnoma učinkovit trg oziroma borza bi bila torej tista, kjer bi tečaji vrednostnih papirjev izkazovali popolnoma vse informacije. Teh zahtev ne izpolnjuje nobena borza, vendar pa vse borze težijo k najvišji možni stopnji izpolnjevanja zahtev (višina stopnje pa je odvisna od razvitosti borz in finančnega trga),

likvidnost – zagotavljanje likvidnosti pomeni možnost, da lahko vlagatelj vsak trenutek svojo naložbo spremeni v naložbo druge vrste, npr. delnico enega podjetja v delnico drugega, delnico v obveznico ali v denar, kar zmanjšuje tveganje,

poštenost trga – cena oziroma tečaj vrednostnega papirja na borzi se poleg ostalih podatkov o vrednostnem papirju javno objavi v tečajnicah posameznih borz. Ta in ostale informacije, ki jih borza od izdajatelja vrednostnega papirja zahteva za vključitev njegovega vrednostnega papirja v kotacijo na borzi, naj bi vlagatelju nudile potrebne informacije za odločitev, kam naj vloži svoje prihranke.

Obveznice Obveznica je dolžniški vrednostni papir in preprosto predstavlja obvezo v pisni obliki oziroma pogodbo s katero se izdajatelj obveznice obveže, da bo imetniku obveznice (vlagatelju) v določenem času, daljšem od enega leta, vrnil posojeni denar, povečan za obresti. Obveznica ni pravzaprav nič drugega kot posojilo, oziroma način zadolževanja. Izdajatelji izdajo obveznico takrat, ko potrebujejo denar. Vlagatelji pa izdajateljem obveznic posodijo denar za določen čas v zameno za obresti (t.i. kupon). Razlika med navadnim posojilom in obveznico je v tem, da se pri obveznicah s pogodbo o posojilu

12


lahko trguje (vrednostni papir oz. finančni inštrument) in se pravice posojilodajlca ob prodaji pogodbe prenesejo na nekoga drugega. Zadolževanje z izdajo obveznic se po navadi uporablja, ko izdajatelj želi zbrati večjo količino denarnih sredstev za daljše obdobje (Finančni slovar 1). Za vlagatelja predstavljajo obveznice finančno naložbo, ki prinašajo vnaprej določene fiksne obresti na posojen denar, medtem, ko je za izdajatelja obveznica vir financiranja ter tudi finančna obveznost, ki jo mora povrniti ob določenem času. 2.1.4 Trgovanje na trgu kapitala

Trg delnic ugodno vpliva na gospodarsko rast države, pri čemer je ta rast neposredno odvisna od likvidnosti trga oziroma prometa delnic. Za trg kapitala v Sloveniji lahko ugotovimo dve značilnosti (Simoneti, 2001, 98):

Na trgu kapitala se je zaradi lastninjenja družbenega premoženja vzpostavila infrastruktura trga kapitala, ki se kaže predvsem v njegovih institucijah (borza, klirinško depotna družba, borzno posredniške družbe in banke, družbe za upravljanje in investicijski skladi, pokojninski skladi ter nadzorne institucije – Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor).

Navedene institucije in udeleženci trga kapitala v preteklem obdobju niso poslovali v odprtem in mednarodno primerljivem oziroma konkurenčnem okolju. Velik del poslovanja je izrazito prehoden, odvisen od lastninjenja premoženja (na trgu kapitala poteka realokacija in koncentracija lastništva).

Trg vrednostnih papirjev v Sloveniji urejajo različni zakoni ter podzakonski predpisi, med katerimi so najpomembnejši Zakon o trgu vrednostnih papirjev iz leta 1999, ki je krovni zakon s področja trga vrednostnih papirjev in se je v veliki meri naslonil na rešitve anglosaškega sistema. ZTVP-1 ureja področja poslovanja z vrednostnimi papirji na:

primarnem trgu (javna ponudba vrednostnih papirjev),

sekundarnem trgu (trgovanje na organiziranih trgih vrednostnih papirjev, trgovanje s standardiziranimi finančnimi instrumenti, izpolnjevanje obveznosti iz poslov sklenjenih na organiziranem trgu) ter

kontrolo nad poslovanjem (dolžnost poročanja javnih družb, obvladovanje tveganj, pravila varnega in skrbnega poslovanja, poslovne knjige in poslovna poročila, revidiranje, nadzor nad borno posredniškimi družbami, prepoved trgovanja na podlagi notranjih informacij, itd.).

2.1.4.1 Borze

Borze so organizirane gospodarske družbe (pravne osebe), ki predstavljajo organiziran kraj, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje po vrednostnih papirjih. Borze pri prodaji in nakupu neposredno ne sodelujejo, ampak le zagotavljajo pogoje, ki so potrebni za povezovanje kupcev in prodajalcev, srečevanje borznih posrednikov in sklepanje borznih poslov, ki jih potem same nadzorujejo. Osnovni namen borz je

13


omogočiti organizirano, transparentno, likvidno in učinkovito poslovanje z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti v skladu z zakoni in predpisi. 10 največjih borz glede na tržno kapitalizacijo v letu 2008 in letu 2009 v milijardah USD (WFE Database):

Tabela 1: 10 največjih borz glede na tržno kapitalizacijo

Na borzi se lahko trguje samo z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v borzno kotacijo. Za uvrstitev na borzo morajo izdajatelji vrednostnih papirjev izpolnjevati določene pogoje. Prav tako pa lahko z vrednostnimi papirji za svoje stranke ali zase trgujejo samo pooblaščeni borzni posredniki. Svoje prihodke borza vrednostnih papirjev ustvarja iz provizij za vsak sklenjen posel, ima pa tudi druge aktivnosti, ki ji zagotavljajo prihodek. Med njimi so tudi uvrščanje novih vrednostnih papirjev v kotacijo, članarine in zagotavljanje informacijskega sistema za trgovanje, ki ga uporabljajo borzni posredniki. Poleg tega borza zagotavlja transparentnost delovanja tako, da dnevno objavlja tečaje in druge podatke o posameznih vrednostnih papirjih, ki tam kotirajo (Finančni slovar 2).

2.1.4.2 OTC

OTC trg je namenjen vrednostnim papirjem, ki praviloma ne izpolnjujejo pogojev za kotacijo na organiziranem trgu. V tem primeru se borzni posredniki dogovarjajo o ceni vrednostnih papirjev med seboj prek telefona ali interneta. Vse aktivnosti na OTC trgih so nadzorovane s strani pristojnih institucij, ki preverjajo pravilnost opravljenih transakcij. Delnice, ki se ponujajo preko OTC trga, so manj likvidne kot tiste na organiziranih trgih, saj je povpraševanje po njih manjše, trgovanje pa dolgotrajnejše. Vrednostni papirji na OTC trgu so imenovani tudi neuvrščeni vrednostni papirji.

2.1.4.3 Klirinške družbe

Kliring je postopek denarne poravnave, ki poteka prek neke centralne ustanove. V tem postopku prejmejo člani te ustanove, ki so neto prodajalci vrednostnih papirjev, ustrezne denarne zneske, medtem ko neto kupci plačajo ustrezne denarne zneske

2.1.4.1.1 Exchange

USD bn USD bn % change % change

end-2009 end-2008 in USD in local currency

1 NYSE Euronext (US) 11 838 9 209 28.5% 28.5%

2 Tokyo Stock Exchange Group 3 306 3 116 6.1% 8.6%

3 NASDAQ OMX (US) 3 239 2 249 44.0% 44.0%

4 NYSE Euronext (Europe) 2 869 2 102 36.5% 32.6%

5 London Stock Exchange 2 796 1 868 49.7% 34.4%

6 Shanghai Stock Exchange 2 705 1 425 89.8% 89.9%

7 Hong Kong Exchanges 2 305 1 329 73.5% 73.6%

8 TMX Group 1 608 1 033 55.6% 34.2%

9 BM&FBOVESPA 1 337 592 125.9% 69.7%

10 Bombay SE 1 306 647 101.9% 93.3%

14


(Cekin). Klirinške družbe (»clearance services«) opravljajo dejavnost, ki jo lahko opredelimo kot hrambo vrednostnih papirjev. Natančneje, te družbe vpišejo v posebne registre lastništvo in prenose delnic, ki ostanejo fizično vedno v njihovi posesti. Povedano drugače, klirinške družbe omogočajo poenostavljen, pospešen in dodatno varovan promet z vrednostnimi papirji (EUR-LEX). Klirinška družba je ustanova, preko katere poteka denarna poravnava poslov, sklenjenih na borzi. Člani klirinške družbe so zato lahko le tiste pravne osebe, ki so tudi člani borze. Klirinško Depotna Družba v Ljubljani in njen informacijski sistem Kliring je treba izvesti natančno in v skladu s pravili trga vrednostnih papirjev. Institucije, ki se ukvarjajo s kliringom, morajo imeti dobro urejen in varen informacijski sistem, da se lastništvo vrednostnih papirjev primerno dokumentira in nadzira. Uporabnikom storitev KDD je omogočen interaktiven dostop do potrebnih informacij in podatkov v sistemu CRVP s pomočjo sodobnih internetnih tehnologij, z uporabo posebej v ta namen razvite aplikacije (klient CRVP) ali z uporabo spletnih storitev. Dostop do podatkov, ki so posredovani uporabnikom storitev in ki se nahajajo v podatkovni bazi sistema CRVP ali na določenih datotečnih strežnikih, je varovan z uporabo digitalnih potrdil (KDD).

15


2.2 Valutni trg – Forex

Valutni trg ali FOREX je splošni izraz za ustanove, ki delujejo po vsem svetu in se ukvarjajo z izmenjavo ali trgovino z valutami. Na valtunem trgu se trguje prek OTC trga, kar pomeni da ni osrednjega trga za izmenjavo ali klirinške družbe, ki bi izvajala kliring za vse transakcije. FOREX trgovci in ustvarjalci trga po vsem svetu so med seboj nenehno povezani prek telefonov in računalnikov. V zadnjih nekaj letih so valute postale eden izmed najbolj priljubljenih predmetov trgovanja. Po dnevnem prometu je obseg trgovanja z valutami kar 20-kratnik prometa na newyorški borzi (Lien, 2006, 6).

Valutni trg je danes najbolj likviden in priljubljen trg uporabnikov trgovalnih platform. Velja za daleč največji trg, saj ima dnevni obseg trgovanja po več tisoč milijard USD. Zaradi obsega in priljubljenosti, je treba poznati njegovo zgodovino in razvoj, ki je pomembno vplival tudi na razvoj trgovalnih platform. Gostiša in Jukič (Finance 8) sta povzela zgodovino in razvoj valutnega trga ter izpostavila najpomembnejše mejnike.

Zgodovina razvoja valutnega trga Mednarodni denarni sistem je skozi zgodovino prehajal skozi različna obdobja, kar je spreminjalo tudi podobo valutnega trga. Valutni trg, kot ga poznamo danes, se je pričel razvijati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prvi celovit mednarodni denarni sistem se je oblikoval po letu 1870, saj so takrat zaradi političnih in ekonomskih razlogov vse pomembnejše države prešle na sistem zlatega standarda. Osnovni pravili takega sistema so, da država določi vrednost svoje valute, izražene v zlatu ter zagotavlja menjavo valute za zlato po tem tečaju, in da je omogočen prost uvoz in izvoz zlata. Tečaj med valutami je bil tako fiksen. Sistem je deloval relativno uspešno do začetka 1. svetovne vojne, ko je bila mednarodna trgovina za nekaj let ohromljena (Finance 8). Med obema vojnama se države klub več poskusom niso uspele vrniti na delujočo različico zlatega standarda, zato je bilo to obdobje zaznamovano z nestabilnostjo. Po koncu 2. svetovne vojne se mednarodna skupnost ni želela vrniti v to stanje, zato so se začeli dogovori o prihodnjem stanju mednarodnega sistema. Takrat so imele ZDA veliko ekonomsko in politično veljavo, v lasti pa so imele tudi 70 % svetovnih zalog zlata. Na konferenci v ameriškem mestu Bretton-Woods je bil tako oblikovan dogovor o sistemu dolarskega standarda. ZDA so se obvezale, da bodo dolarje zamenjevale za zlato, ostale države pa so svojo valuto izrazile v dolarjih, kar pomeni, da so bili tečaji praktično fiksni. Sistem je dokaj dobro deloval do začetka šestdesetih, potem pa so se začeli vse bolj kazati njegove pomanjkljivosti, kot so pomanjkanje mednarodne likvidnosti in neustreznost mehanizma plačilnobilančnega prilagajanja. Problematičen je bil predvsem primanjkljaj ZDA, ki je z gospodarskim razvojem drugih držav, predvsem Nemčije in Japonske, preveč narasel. Leta 1973 se je dokončno končalo obdobje dolarskega standarda, nadomestilo pa ga je obdobje bolj ali manj uravnavanih drsečih

16


tečajev. Osnovna značilnost sodobnega mednarodnega denarnega sistema so drseči tečaji največjih valutnih parov, vendar pa se države na politični ravni redno sestajajo in koordinirajo glede vrednosti tečajev. Kljub temu so tečaji lahko precej volatilni, sploh v primerjavi z delniškim trgom, kar je osnovni pogoj za razvoj špekulativnega trgovanja. Ta pojem označuje trgovanje z valutami, katerega glavni namen je ustvarjanje dobičkov in ne poslovanje v tujih valutah. V zadnjih dveh desetletjih sta razvoj računalniške tehnologije in razvoj evro-finančnih trgov, kjer valutni posli niso podvrženi nacionalnim jurisdikcijam, omogočila velik razcvet valutnih trgov. Tako se je od leta 1980 do 2005 dnevni obseg trgovanja na tem trgu povečal za več kot štiridesetkrat. Dnevni volumen je trenutno nekje med 3000 in 4000 milijardami dolarjev (Poteza). Gostiša in Jukič ugotavljata, da je zaradi razvoja nove tehnologije svoje službe izgubilo veliko profesionalnih posrednikov, ki so prej lajšali izmenjave valut na medbančnem trgu, saj danes za posredovanje med ponudbo in povpraševanjem skrbijo računalniški sistemi. Informacijska revolucija je povzročila tudi porast osebnih elektronskih platform za trgovanje, kjer prednjači prav valutni trg. Takšne platforme običajno ponujajo čez sto valutnih križev in trgovanje z velikim finančnim vzvodom, kar pomeni, da lahko že majhni premiki tečaja vlagatelju povzročijo velik dobiček ali izgubo. Valutni trg zaradi svoje ekstremne likvidnosti in velike volatilnosti ponuja privlačne možnosti za špekulativno trgovanje. Seveda pa vsekakor velja, da takšna vrsta investiranja zahteva veliko pozornosti in skrbno upravljanje s tveganjem, saj je s potencialom za dobičke neizogibno povezan tudi potencial za izgube (Finance 8). Valutni trg (Forex) je trg, na katerem udeleženci trgujejo eno valuto za drugo. S preko 3000 milijardami dolarjev dnevnega prometa gre za največji, najdinamičnejši in najlikvidnejši kapitalski trg na svetu. Na Forexu se trguje 5 dni na teden, 24 ur na dan, od odprtja v nedeljo ob 19:00 (GMT) do zaprtja trga v petek ob 22:00 (GMT). V zadnjih dveh desetletij sta razvoj računalniške tehnologije in razvoj evrofinančnih trgov, kjer valutni posli niso podvrženi nacionalnim jurisdikcijam, omogočila velik razcvet valutnih trgov. Tako se je od leta 1980 do 2005 dnevni obseg trgovanja na tem trgu povečal za več kot štiridesetkrat. Elektronsko trgovanje, na internetu dostopne raziskave in analize ter stroškovna konkurenčnost so v zadnjem času naredile ta trg bolj dostopen posameznim vlagateljem. Na valutnem trgu aktivno trguje več sto tisoč dobro poučenih posameznikov, podjetij in investicijskih skladov (Poteza). Valutni trg je danes največji finančni trg na svetu, saj je na njem v povprečju opravljeno tristokrat več prometa kot na ameriškem delniškem trgu. Poročilo baselske Banke za mednarodne poravnave za leto 2004 ocenjuje, da so 33 odstotkov prometa na valutnem trgu predstavljali promptni posli, torej kjer gre za poravnavo v največ dveh dneh. Ostalo so posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, med njimi pa prevladujejo zamenjave (ang. Forex swaps) (Finance 8). Ker centralne banke držav le redko intervenirajo na finančnih trgih z namenom vplivanja na tečaj, so ti pretežno določeni s ponudbo in povpraševanjem ekonomskih

17


subjektov. Ko do takih intervencij vseeno pride, imajo kljub majhnemu obsegu trgovanja močan vpliv na gibanje tečajev. Ostali ekonomski subjekti namreč vsako intervencijo centralne banke budno spremljajo, saj lahko napoveduje gibanje tečaja v prihodnosti. Poleg centralnih bank so glavni akterji na svetovnem valutnem trgu komercialne banke, korporacije, ki trgujejo prek državnih mej, nebančne finančne institucije, kot so investicijska podjetja ter zavarovalnice. V letu 2004 je bila za največ prometa odgovorna nemška Deutsche Bank s 17 odstotki prometa, na drugem mestu je bila švicarska UBS za 12,5 odstotkov. Na velik porast obsega trgovanja v zadnjem desetletju je odločilno vplival tudi velik razvoj tehnologije. Tako je svoje službe na primer izgubilo veliko profesionalnih posrednikov, ki so prej olajševali izmenjave valut na medbančnem trgu, saj danes za posredovanje med ponudbo in povpraševanjem skrbijo računalniški sistemi. Informacijska revolucija je povzročila tudi porast osebnih elektronskih platform za trgovanje, kjer prednjači prav valutni trg. Take platforme običajno ponujajo čez sto valutnih križev in trgovanje z velikim finančnim vzvodom, kar pomeni, da lahko že majhni premiki tečaja vlagatelju povzročijo velik dobiček ali izgubo.

Valutni trg zaradi svoje ekstremne likvidnosti in velike volatilnosti ponuja privlačne možnosti za špekulativno trgovanje. Seveda pa vsekakor velja, da taka vrsta investiranja zahteva veliko pozornosti in skrbno upravljanje s tveganjem, saj je s potencialom za dobičke neizogibno povezan tudi potencial za izgube (Finance 8). 2.2.1 Terminski posel na valutnem trgu

Posel na terminskem trgu se po dogovorjenem tečaju izvrši takoj, poravnava pa se izvrši na določen dan v prihodnosti. Terminski tečaj je lahko različen od promptnega tečaja, torej je lahko tudi višji oziroma nižji, njegova vrednost pa izraža pričakovan promptni tečaj v prihodnosti na dan poravnave. V kolikor bi se ta pričakovanja uresničila, posel na terminskem trgu na dan poravnave ne bi prinašal ne dobička ne izgube. 2.2.2 Promptni posel na valutnem trgu

V diplomskem delu se bomo osredotočili predvsem na trgovanje na promtnem valutnem trgu. V ta okvir spadajo t. i. »spot« transakcije (Veselinovič, 1991, str. 36). Za »spot« trgovanje je značilno, da se vse v trgovalno platformo vnesene transakcije izvršijo že v naslednjem trenutku – razmik med vnosom in izvršitvijo naj ne bi trajal več kot nekaj sekund in s tem je posel z vidika vlagatelja zaključen. Kljub temu da tovrstno poslovanje dosledno ne sledi »spot« definiciji, ga uvrščamo v okvir promptnega trga.

18


Slika 1.: primer promptnega posla na valutnem trgu:

Vir: Lasten dostop

S klikom na prodaj po nakupnem tečaju se sklene posel. V našem primeru gre za prodajo 50.000 USD. Danes je namreč svetovni valutni trg imaginarni skupek vseh informacijskih (telefon, telefaks, internet, REUTERS komunikacijski sistem in podobno) zvez (stikov, ponudb, povpraševanja in drugo), ki se ustvarjajo med posameznimi udeleženci valutnih trgov (Veselinovoč, 1991, str. 22). Obstajata dva načina procesiranja naročil vlagatelja. V prvem načinu vlagatelj vnese v trgovalno platformo želeno naročilo. V tistem trenutku se to naročilo avtomatsko prevede do baz »vzdrževalcev« likvidnostnega trga in naročilo se promptno izvrši. S pojmom vzdrževalci likvidnostnega sistema misimo predvsem na velike bančne sisteme. Drugi način procesiranja naročil vlagatelja poteka s usklajevanjem naročil. Tukaj mislimo na usklajevanje med nakupom in prodajo. Denimo, da vlagatelj prodaja po x deviznem tečaju, drug vlagatelj pa kupuje po prav tako x deviznem tečaju. Ponudniki imajo namreč veliko množico strank (tako malih kot tudi velikih vlagateljev) za katere vodijo trgovalno knjigo. V okviru te knjige se naročili vlagateljev uskladita oziroma pobotata in le-ta izvršita promptno. 2.2.3 Valutni križ

Za vrednotenje sta potrebni dve valuti. Samo trgovanje pomeni istočasen nakup ene valute ter prodaje druge valute. Če trgujete EUR/USD, bo valutni križ evri proti dolarjem. Trgovanje pomeni nakup ene valute(dolga pozicija) ter nakup druge valute (kratka pozicija).

19


PIP Kotacije valut se prikazujejo s petimi ciframi. Zadnji številki rečemo 'pip' in prikazuje najmanjši potencialni premik v tečaju valute. Podobno imamo pri drugih instrumentih tako imenovane 'ticks' oz. 'points'. V danem primeru bi dvig za 10 pipov na nakupnem tečaju pomenil kotacijo 1.3849. Na drugi strani bi padec za 10 pipov pomenil, da je tečaj 1.3829. Za doseganje še bolj konkurenčnih pogojev se v zadnjem času pojavljajo tudi kotacije s tako imenovanimi 'half-pipi', torej polovicami pipa. Pri trgovanju različnih valut je vrednost pipa odvisna od vrednosti posla in od tega, kateri valuti trgujemo. Na sliki je prikazana decimalka, ki predstavlja pip. V kolikor se bi tečaj zmanjšal za en pip bi bil nov tečaj pri 1,38387.

Slika 2.: Primer pip-a

Vir: Lasten dostop Nakupno-prodajni razpon Razpon je razlika med ceno po kateri kupimo valutni par in ceno po kateri valutni par prodamo in za trgovca oziroma vlagatelja predstavlja strošek trgovanja. Pri trgovanju preko forexa je vrednost določenega valutnega para razdeljena na dve različni vrednosti, torej po ceni, po kateri lahko kupimo valutni par (kupimo osnovno valuto in istočasno prodamo nasprotno valuto) in po ceni, po kateri lahko prodamo ta isti valutni par (kupimo nasprotno valuto in istočasno prodamo osnovno valuto). Prodajno-nakupni razpon se razlikuje po različnih valutnih parih, pri čemer je razpon pri pogosteje trgovanih valutnih parih manjši. Razmik oziroma razpon med naslednjimi valutnimi pari EUR/USD, USD/JPY, GBP/USD je ponavadi manjši. Razlog je v večjem prometu, ki ga imajo te valute v primerjavi z drugimi. Valutni pari s katerimi ni toliko prometa imajo večji razpon. Kot vidimo iz prve tabele je na forexu nakupna cena vedno večja od prodajne cene, ker se vrednost prodajne in nakupne cene izraža iz vidika investitorja. Sedaj, ko sem razložil da je razpon v vsakem primeru zaslužek posrednika pa bom opisal kako se to dogaja na forexu. 2.2.4 Trgovanje na FOREX-u

Z valutnimi križi se trguje na osnovi kritja. To pomeni, da je odprta pozicija vlagatelja lahko večja od sredstev na njegovem računu, s čemer izkorišča tudi finančni vzvod.

20


Zahtevano kritje na računu je odvisno od valutnega križa, s katerim vlagatelj želi trgovati, minimalno kritje pa znaša 2 odstotka vrednosti odprte pozicije (Ilirika). Finančni vzvod in uporaba kritja vlagatelju omogoča, da ob zahtevanemu kritju v višini 2% vlagatelj lahko trguje z do 1.000.000 EUR, čeprav je na njegovem računu le 20.000 EUR. poraba finančnega vzvoda od vlagatelja zahteva izredno previdnost. Tovrstno trgovanje namreč omogoča ustvarjanje hitrega dobička, vendar pa v primeru neugodnega gibanja valutnega križa predstavlja tudi nevarnost oziroma možnost večje izgube, ki je lahko enaka ali celo večja od vloženih sredstev (Ilirika). Zlata pravila valutnega trgovanja

Gotovo je bralec do sedaj dobil občutek, kako zahteven je valutni trg. Da lahko posameznik na tem trgu uspe, se mora držati nekaterih načel, od katerih ne sme odstopati. Ezine articles so v svoji publikaciji »The 10 golden rules of trading« povzeli 10 zlatih pravil, ki so v nadaljevanju na kratko predstavljena: 1. JASNOST CILJA TRGOVANJA

Brez jasnih smernic in jasnega cilja ne more biti uspešno nobeno poslovno udejstvovanje. Enako velja za valutno trgovanje. Vlagatelj si mora zato začrtati smernice in cilje, ki ji želi doseči v določenem časovnem obdobju. Pomembno je, da so cilji merljivi, dosegljivi, dolgoročni in pozitivno naravnani. Ni nujno, da se vse vrti okoli denarja, pomembno je tudi to, da si znamo planirati prosti čas, ko smo izolirani od trgovanja in posledično manj izpostavljeni stresu.

2. VZTRAJNOST IN DISCIPLINIRANOST Pomembno je, da vlagatelj zaupa izbranemu trgovalnemu sistemu. To pomeni, da bo dosledno spoštoval in uresničeval vsa priporočila, ki jih generira trgovalni sistem. Poleg tega mora imeti posameznik izdelan t.i. krizni plan. V njem morajo biti jasno opredeljene akcije za primer nepričakovanih okoliščin, s katerimi se lahko vlagatelj tekom trgovanja sooča. Če ti parametri niso opredeljeni, vlagatelj v primeru izgube ne more narediti učinkovite analize trgovanja in posledično ne more ugotoviti, ali je izgubil zaradi slabe discipline, slabega sistema ali preprosto zaradi specifičnih tržnih razmer.

3. RASTOČI DOBIČEK

To je na prvi pogled zelo enostavno pravilo, a kljub temu eno izmed težjih za implementacijo. Bistvo tega pravila je, da ne smemo prezgodaj zapirati dobičkonosnih pozicij. Premagati moramo psihološki strah pred izgubo že zagotovljenih dobičkov. Na tem mestu je zelo uporabna metoda drseče točke izstopa, katere vsebina je razložena.

4. MINIMALNA IZGUBA Gre za pravilo, ki je ravno nasprotno od tretjega. Preden vlagatelj odpre kakršno koli pozicijo, je pomembno, da ima jasno določeno, kolikšna je maksimalna izguba, ki jo lahko prinese posamezen posel. Upati, da se bo negativna odprta pozicija

21


spremenila v pozitivno, je lahko zelo nevarno in največkrat pripelje do še večjih izgub. Ko je točka izgube določena, se je ne sme za nobeno ceno spreminjati.

5. BREZ ODPIRANJA NOVIH POZICIJ Nadaljevanje četrtega pravila pravi, da negativni poziciji nikoli ne smemo dodajati pozicij in upati, da se bo trend obrnil nam v prid in bomo s pomočjo novih poslov izničili prvotno izgubo. Včasih bomo imeli srečo in se bo trend obrnil, preden bo cena dosegla našo maksimalno določeno izgubo in bo pozicija postala dobičkonosna. Lahko pa imamo smolo in se trend obrne po tem, ko je dosežena maksimalna sprejemljiva izguba. V vsakem primeru moramo vztrajati pri eni poziciji in ne smemo tvegati dodatnega kapitala, ker je verjetnost uspeha precej majhna.

6. OBVLADOVANJE TVEGANJA Pravilo bi lahko oblikovali tudi po pregovoru Nikoli ne daj vseh jajc v eno košaro. To pomeni, da mora biti trgovalni sistem naravnan tako, da lahko z enim poslom izgubimo največ 5 % celotnega portfelja.

7. POZITIVNI PRIČAKOVANI DONOS Pravilo je samo po sebi dovolj zgovorno. Uporabljati je potrebno zgolj sisteme, katerih verjetnost dobička je večja od verjetnosti izgube. Uspeh sistema se ugotavlja na podlagi preteklih podatkov, ki kažejo določeno mero zanesljivosti generiranih nakupnih ali prodajnih signalov. Če je sistem v določenem časovnem obdobju prikazal dobiček, je to znak za njegovo potencialno uspešnost tudi v prihodnje. Seveda pa velja še enkrat poudariti, da zgodovina ni garancija za prihodnost.

8. MINIMALNI POSREDNIŠKI STROŠKI

Na svetovnem trgu obstajajo številni posredniki, ki omogočajo preprosto elektronsko valutno trgovanje. Njihove usluge so različne, kot so različni tudi stroški njihovega koriščenja. Pozoren je potrebno biti na transakcijske stroške pri pologu in dvigu denarja s trgovalnega računa, na »spread« in samo uporabnost sistema. Ker je konkurenca dokaj velika, so si ti stroški zelo podobni, medtem ko so razlike v uporabnosti določenih trgovalnih platform kar precejšnje.

9. DOBRA POUČENOST

To ne pomeni, da moraš za uspešno valutno trgovanje imeti doktorat ugledne poslovne šole. Nasprotno. Ni važno, kakšno izobrazbo imaš, važno je, da poznaš svoje sposobnosti, svoje omejitve, da poznaš izbran trgovalni sistem, mu zaupaš in ga sproti dopolnjuješ, kot to zahteva trg. Nadalje moraš poznati trg, njegovo psihologijo ter vzvode ponudbe in povpraševanja.

10. VLAGANJE PRESEŽKOV

Zadnje, a nič manj pomembno pravilo. Nikoli ne vlagaj denarja, ki ga konec meseca potrebuješ za plačilo računov. Vedno vlagaj presežke, ki niso nujno potrebni za vsakdanje življenje. Vlagaj denar, ki ga lahko izgubiš, ne da bi pri tem trpela tvoja

22


življenjska pot. Če vlagaš življenjsko potreben denar, bodo tvoje odločitve neracionalne, kar bo vodilo v gotovo izgubo celotnega vloženega kapitala.

23


3 IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI

Izvedeni finančni instrumenti so finančni instrumenti, ki so izvedeni iz osnovnega instrumenta, npr. iz delnice, obveznice, valute, obrestne mere, blaga itd. Primeri izvedenih finančnih instrumentov so opcije, certifikati, pogodbe na razliko v ceni (CFD), standardizirane terminske pogodbe (STP), nakupni boni (warranti) (ALTA Invest 1). Trgovanje z izvedenimi instrumenti, npr. na valutnem trgu, s CFD-ji, STP-ji, opcijami, certifikati in ostalimi zapletenimi finančnimi instrumenti ni primerno za vsakega vlagatelja. Vlagateljem se priporoča razpršenost naložb v različne finančne instrumente različnih izdajateljev, tako da je zmanjšana izpostavljenost na posamezni finančni instrument. Kot pri vsakem instrumentu s katerim se trguje z uporabo finančnega vzvoda, tudi pri teh instrumentih nastajajo stroški financiranja, ki pa se med sabo nekoliko razlikujejo. Pri warrantu in knock-out certifikatih so v primerjavi s CFD-jem večji začetni stroški, warrant pa s približevanjem datumu zapadlosti izgublja tudi vedno več na časovni vrednosti. Za CFD-je so značilni nekoliko nižji začetni stroški, ki zaradi obresti pri dolgi poziciji linearno naraščajo, pri kratki pa padajo oziroma lahko celo preidejo v dobiček (Gomboc). Pri warrantu je finančni vzvod odvisen od njegove cene, cene osnovnega instrumenta in delte (paramter, ki določa občutljivost warranta glede na gibanje cene osnovnega instrumenta). Zaradi vpliva delte se pri rasti cene osnovnega instrumenta finančni vzvod povečuje pri padcu pa zmanjšuje, intenzivnost tega gibanja pa je odvisna od tečaja ob nakupu warranta (Gomboc). Pri rasti cene osnovnega instrumenta se bo finančni vzvod zmanjševal, medtem ko pri zmanjševanju cene osnovnega instrumenta povečeval. Pri CFD-jih je finančni vzvod fiksno vnaprej določen s strani izdajatelja in se razlikuje po posameznih delnicah v odvisnosti od njene volatilnosti in likvidnosti. Ostaja nespremenjen tako pri rasti kot padcu cene osnovnega instrumenta. 3.1 Opcije

Zelo podobne terminskim poslom so tudi opcije, le da je pri njih malce manjše tveganje in se zato vlagatelji raje odločajo zanje. Pri opcijah je treba, takrat ko se dogovorite za nakup, položiti le del vrednosti neke delnice ali surovine. Razlika, ki loči terminske posle in opcije, je v tem, da slednje zagotavljajo pravico do dogovorjenega nakupa v določenem trenutku, ne pa obvezo, kar pomeni, da če se vlagatelj za nakup ne odloči, izgubi zgolj svoj začetni depozit (Borzapedia 2). Opcija je pogodbeno razmerje med kupcem in prodajalcem, ki daje lastniku pravico, a neobveznost, da kupi ali proda določeno količino osnovnega instrumenta po vnaprej dogovorjeni pogodbeni ceni.

24


Iz te definicije je jasno razvidna najpomembnejša razlika med opcijo in terminsko pogodbo. Medtem, ko sta kupec in prodajalec terminske pogodbe v času sklenitve pogodbe oba vezana na njeno izpolnitev, to ne velja za opcije. Opcija za kupca ne predstavlja nobene obveznosti, temveč pravico, ki jo lahko izkoristi, ni pa nujno. Če govorimo pri terminski pogodbi o brezpogojnem terminskem poslu, uvrščamo opcije med pogojne terminske posle (Risk 3). Opcija je izveden instrument, njena vrednost pa je povezana z osnovnim instrumentom oziroma obliko, na katerega je izdana. Poznamo dve osnovni obliki opcij, nakupno in prodajno opcijo. Nakupna opcija (call option) omogoča imetniku opcije pravico kupiti sredstvo, na katero se opcija nanaša na določen dan po določeni ceni. Prodajna opcija (put option) imetniku omogoča pravico prodati sredstvo, na katero se opcija nanaša na določen dan po določeni ceni. Prodajalec opcije je zavezan na zahtevo kupca opcije izvršiti nakup ali prodajo osnovnega instrumenta, na katerega je opcija izdana, pod pogoji, ki so določeni v opcijski pogodbi. Za to svojo obveznost kupec opcije prodajalcu plača premijo, ne glede na to, ali bo pravico iz opcije izkoristil ali ne. Cena, ki je določena v pogodbi, se imenuje izvršilna cena (strike price ali exercise price), datum pogodbe pa se imenuje izvršilni datum ali zapadlost opcije (expiration date ali maturity). Glede na čas izvršitve poznamo dve vrsti opcij, in sicer: ameriške opcije, ki se lahko izvršijo v obdobju kadarkoli do datuma izvršitve in evropske opcije, ki pa jih je možno izvršiti samo na datum izvršitve na dan zapadlosti (Veselinovič, 1998).

3.2 Terminske pogodba

Terminska pogodba je pogodba med kupcem in prodajalcem o zamenjavi neke dobrine (blaga, valute ipd..) na točno določen datum v prihodnosti po vnaprej znani ceni. Med finančne terminske pogodbe spadajo pogodbe na obrestno mero, valutne pogodbe in podobno. S standardiziranimi terminskimi pogodbami, pri katerih so poenoteni datumi izvedbe, količine, izvršilne cene, se lahko trguje tudi na borzi (Borzapedia 1). Terminska pogodba (futures contract) je torej dogovor med dvema strankama o nakupu ali prodaji sredstva, ki je predmet pogodbe v prihodnosti po določeni ceni. S terminskimi pogodbami se (z razliko od forward pogodb) običajno trguje na uradnih in urejenih trgih.

3.3 CFD – pogodba za razliko v ceni

Kratica CFD pomeni Contract For Difference oziroma pogodbo za razliko v ceni. Gre za najbolj preproste izvedene finančne instrumente, ki so izvedeni iz delnic ali delniških indeksov, kar pomeni, da se cena CFD-jev giblje v skladu s cenami delnic ali delniških indeksov, iz katerih so posamezni CFD-ji izvedeni. CFD ni naložbeni, pač pa trgovalni oziroma špekulativni finančni instrument, saj se z njim trguje v krajših časovnih obdobjih. V devetdesetih letih so jih najprej začeli uporabljati hedge skladi, od leta 1999 leta pa so na voljo tudi individualnim osebam (Finance 1)

25


Najbolj prepoznavna lastnost CFD-jev je ta, da omogočajo trgovanje s finančnim vzvodom. To daje uporabniku multipliciran učinek na njegovo naložbo. Običajno je ta multipliciran učinek pet- ali desetkraten pri delnicah, pri indeksih, kjer gre za manjše povprečne dnevne premike, pa se trguje z 20-kratnim multiplikatorjem. To seveda pomeni, da so za aktivnega vlagatelja dovolj veliki že nekaj odstotni premiki osnovnega instrumenta (Finance 1). CFD-ji imajo določene prednosti v primerjavi z delnicami in ostalimi instrumenti. Njihove lastnosti Jukič predstavi predvsem z vidika uporabnika trgovalne platforme. CFD-ji so postali priljubljen predmet trgovanja, predvsem odkar so platforme na voljo tudi malim vlagateljem. Njihove glavne lastnosti so (finance 1):

Z nakupom CFD-ja lahko zavzemamo kratke ali dolge pozicije.

Stroški trgovanja so relativno nizki, ker ni prenosa lastništva vrednostnih papirjev in s tem povezanih stroškov. Ponavadi je strošek le v pribitku na prodajno nakupni razpon, ki se giblje v višini 0,15 do 0,2 % od vrednosti posla.

Pri elektronskih platformah se omogoča izvršitev posla v trenutku po trenutni veljavni tržni ceni, kar pomeni, da lahko vlagatelj v vsakem trenutku vidi ceno na trgu in se ji prilagaja.

Trgovanje s CFDji prek boljših trgovalnih platform omogoča tudi oddajanje stop, limit, sledeči stop in povezanih naročil, ki omogočajo uporabniku postavljanje različnih trgovalnih strategij.

V nasprotju s standardiziranimi terminskimi pogodbami CFD-ji nimajo datuma dospelosti ali vnaprej določene trgovalne velikosti.

Niso prenosljivi in standardizirani vrednostni papirji, kot na primer opcije ali naložbeni certifikati. To pomeni, da ne kotirajo na borzah, pač pa gre za individualno pogodbeno razmerje med kupcem in izdajateljem CFD, na primer banko ali investicijsko hišo.

Z nakupom CFD-ja ne postanemo lastniki delnic, ne pridobimo glasovalne pravice, a smo kljub temu udeleženi pri morebitnem izplačilu dividend. Če vlagatelj računa na padec tečaja in vlagatelj proda CFD na kratko, pa mora plačati dividendo, če jo podjetje izplača.

Kot pri vsakem instrumentu, s katerim se trguje z uporabo finančnega vzvoda, tudi pri CFD-jih nastajajo stroški financiranja. Če ima uporabnik dolgo pozicijo na CFDju, je dolžan plačevati obresti in če ima kratko pozicijo pa obresti prejema.

S CFD-ji lahko trgujemo ob različnih urah, odvisno od tega, na kateri borzi določena delnica oz. delniški indeks kotira. V času odprtja borze, na kateri kotira delnica, lahko odpiramo dolge ali kratke pozicije, v času zaprtja pa lahko nastavljamo naročila, ki se bodo izvedla takoj ob odprtju.

CFD-ji so individualnim vlagateljem postali dostopni leta 1999, od takrat pa se je obseg njihovega trgovanja izjemno povečal. Tako v Veliki Britaniji ocenjujejo, da gre kar slaba tretjina pometa, povezanega z delnicami, na račun CFD-jev (Poteza).

26


4 Orodja izdelave analize finančnih instrumentov

Ko se odločimo, da bomo naš denar investirali preko borze (pa naj bo to borza vrednostnih papirjev, valutna borza, blagovna borza), je potrebno narediti tehnično in temeljno (fundamentalno) analizo. Ker je na naši borzi možno trgovati samo z vrednostnimi papirji in ker bo v bodoče zanimivo trgovati tudi na tujih borzah, si obe analizi oglejmo s pomočjo vrednostnih papirjev (Pavšič Aleš). 4.1 Temeljna analiza

(Pavšič Aleš) meni, da s pomočjo fundamentalne ali temeljne analize, poskušamo določiti pravo vrednost vrednostnega papirja. S pomočjo te analize določimo možnost razvoja podjetja, katerega delnice proučujemo, proučujemo pa na nivoju podjetja samega. Prav tako je potrebno pregledati tudi stanje podjetja v njegovi panogi. Z proučevanjem notranje vrednosti določimo denarne tokove podjetja, oziroma kaj lahko vlagatelj pričakuje v prihodnosti. Potrebno je primerjati podjetje s konkurenčnimi podjetji, kakšno možnost razvojne rasti ima, predvsem pa, kakšno je njegovo finančno stanje. Pomembno je tudi:

kako vodstvo podjetja uresničuje zastavljene cilje - primerjanje podatkov iz preteklosti s podatki konkurenčnih podjetij,

pridobivanje informacij pri kupcih in dobaviteljih.

S temeljno analizo se ugotavlja, kako kazalniki vplivajo na tečaje vrednostnih papirjev. Nekateri kazalniki vplivajo na vrednosti pozitivno, nekateri pa negativno. Vsak kazalnik lahko drugače vpliva na ceno vrednostnega papirja na borzi, zato je treba temeljno analizo opraviti za vsak vrednostni papir posebej. S pregledovanjem teh kazalnikov se potem poizkuša ugotoviti, ali je vrednostni papir prevrednoten ali podvrednoten (Hierstetter, 2008, 84). Na podlagi analize informacij, ki so nam na voljo, poskušamo s temeljno analizo ugotoviti notranjo vrednost delnice. Temeljna analiza temelji na informacijah o finančni moči podjetja, podatkih o preteklih izplačilih dividend, stopnji rasti celotnega prihodka v preteklosti, tržnih možnosti v prihodnosti, značilnostih panoge, v katerih je podjetje, značilnostih njegove konkurence in splošnega ekonomskega in političnega stanja v državi in svetu. Primerjava vrednosti, do katere smo prišli na podlagi analize s tržno ceno delnice, nam lahko pokaže, ali je delnica na trgu precenjena oziroma podcenjena. Precenjena je takrat, ko je na trgu cena višja od notranje vrednosti in lahko pričakujemo znižanje njene tržne vrednosti v prihodnosti, zato je smiselno tako delnico prodati. Nasprotno pa je podcenjena, ko je ugotovljena notranja vrednost višja od tržne cene in zato v prihodnosti pričakujemo njeno tržno rast (Mramor 1993, 140). Do podcenjenosti in precenjenosti vrednostnih papirjev prihaja, ker trg vrednostnih papirjev ni popolnoma učinkovit. To pa pomeni, da vsi tržni udeleženci nimajo ob

27


enakem času na razpolago vseh informacij, ki so potrebne za odločitve pri vlaganjih. V primeru popolne učinkovitosti trga vrednostnih papirjev trg sam odpravlja nepravilnosti kar pomeni, da ni smiselno iskati neravnotežja med notranjo ceno in tržno ceno vrednostnega papirja, saj ga ni. Ob tem moramo tudi upoštevati, da metoda predpostavlja, da se tržna cena tendenčno približuje ugotovljeni notranji vrednosti delnice in s tem napoveduje prihodnje gibanje cene. Ob predpostavki nepopolne učinkovitosti trga kapitala je torej cilj analize odkriti neravnotežja na trgu kapitala pred ostalimi vlagatelji in s tem realizirati nadpovprečne zaslužke. Glavna naloga analitika, ki se pri trgovanju upira na temeljno analizo, je neprestano spremljanje splošnih ekonomskih, socialnih in političnih razmer, ki določajo silnice ponudbe in povpraševanja. Glavni elementi temeljne analize so tako številni makroekonomski kazalci, kot na primer gospodarska rast, obrestne mere, inflacija, brezposelnost in drugi. Temeljna analiza je sama po sebi precej kompleksna in zahteva veliko znanja ter spretnost. Na podlagi razpoložljivih podatkov se je velikokrat težko odločiti, kdaj na trg vstopiti in kdaj izstopiti. Računalniško generiranje nakupnih ali prodajnih signalov v primeru temeljne analize ni možno, zato je od sposobnosti posameznika odvisno, kako učinkovita bo temeljna analiza za njenega uporabnika (Jelovčan). Nivo obrestnih mer in splošna ekonomska slika posamezne države sta glavna vzvoda ponudbe in povpraševanja po določeni valuti. Poleg prej omenjenih so bruto domači proizvod, tuje investicije in trgovinska bilanca glavni kazalci splošne ekonomske situacije. Ne obstaja splošno pravilo, ki bi na podlagi temeljne analize zagotavljalo uspešno in učinkovito trgovalno metodo, so se pa med strokovnjaki oblikovale številne teorije, kako naj bi se ocenjevalo vrednost posamezne valute na podlagi temeljne analize (Jelovčan). Čeprav lahko na prvi pogled zgleda temeljna analiza precej enostavna, pa je kakovostna temeljna analiza izredno zahtevna tako z vidika poznavanja same analize, pri kateri je potrebno obsežno finančno in ekonomsko znanje, kakor tudi z vidika pridobitve potrebnih informacij (Mramor 1993, str. 140). 4.1.1 Ekonomka analiza

Namen temeljne analize je določitev notranje vrednosti delnice. Vrednost delnice je odvisna od različnih kriterijev med katerimi je najpomembnejša poslovna uspešnost podjetja. Slednja nam pove kakšna bo višina dividend, ki jih bo podjetje izplačalo lastnikom in kakšen bo dobiček podjetja. Posledično pomeni to tudi kakška bo cena na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Analitiki morajo prav zato predvideti oziroma napovedati kolikšna bo višina dividend in kolikšen bo dobiček podjetja oziroma kakšna bo poslovna uspešnost podjetja. Ker pa je uspešnost podjetja odvisna prav tako od širšega ekonomskega okolja, ne le podjetja samega, morajo analitiki proučiti tudi okolje, v katerem podjetje deluje. Pri nekaterih podjetjih okoliščine gospodarstva močneje vplivajo na doseganje donosov kot pri ostalih (Bodi, Kane, Marcus, 2002, 537).

28


Proces globalizacije je zelo močno povezal gospodarstva posameznih držav. Pri ekonomski analizi je nemogoče upoštevati samo narodno gospodarstvo, ampak je potrebno analizo pričeti na svetovni ravni. Ekonomsko analizo torej pričnemo z analizo globalnega gospodarstva. Sledi analiza gospodarstva na ravni države, kjer so predmet analize zlasti naslednji makroekonomski kazalci: rast bruto domačega proizvoda, stopnja inflacije, obrestna mera, stopnja nezaposlenosti, delež investicij v bruto domačem proizvodu, velikost blagovne menjave s tujino, stroški delovne sile in drugi kazalci. Pri napovedovanju ekonomske aktivnosti v prihodnosti je zelo pomembno prepoznati trdne povezave med posameznimi makroekonomskimi spremenljivkami ter dejavniki, kot so panoge, prodaja podjetij, stroški in dobiček. Pri napovedovanju pa se moramo zavedati, da so le te povezane z določenim tveganjem. Zaradi zmanjšanja tovrstnega tveganja je smiselno oceniti, kakšna je verjetnost napovedi in sicer z izdelavo različnih scenarijev (optimistični, pesimistični), ali pa poiskati konsenz med napovedmi različnih zunanjih ustanov (Šimon, 1996, str. 47). Eno od tehnik napovedovanja ekonomske aktivnosti v prihodnosti sta razvila Ronald J. Jordan in Donald E. Fischer, ki opredeljujeta ekonomsko napovedovanje na podlagi (Šimon, 1996, str. 50):

Raziskave pričakovanj. Z raziskavo pričakovanj se v bistvu poskuša na posreden način ugotoviti, kakšna bo prihodnja poraba. Gre za tehniko anketiranja pristojnih ljudi v vladi ter gospodarstvu z namenom gotoviti njihova pričakovanja o bodočih izdatkih (npr. naložbe v opremo, novogradnje, zaloge). Na drugi strani se poskuša z anketo med prebivalci izoblikovati oceno njihove pričakovane porabe. Rezultati tovrstnih raziskav niso nadomestilo za osebno napoved analitikov, temveč jih ti uporabljajo le kot okvir pri izdelavi lastnih napovedi.

Spremljanje ekonomskih kazalnikov (vodilni, spremljevalni, zaostajajoči).Metoda spremljanja ekonomskih kazalnikov temelji na prepričanju o cikličnem gibanju gospodarstva. O ekonomskih kazalnikih je več napisanega v nadaljevanju.

Ekonometrični modeli.Pri ekonometričnih modelih gre za zahtevne matematično statistične metode, ki zahtevajo veliko teoretičnega in tehničnega znanja ter zmogljiv informacijski sistem. Primerni so bolj za večje institucionalne vlagatelje.

4.1.2 Analiza panonge

Cilj panožne analize je ugotoviti v katere panoge je smiselno vlagati. Pričakovati je, da bodo podjetja v uspešnejših, perspektivnejših panogah poslovala uspešneje kot pa podjetja iz manj uspešnih panog. Pomembeno je tudi dejstvo, da niso vsa podjetja, katera poslujejo v isti panogi, enako uspešna. Analiza panoge je potrebna iz podobnih razlogov kot analiza gospodarstva. Določeni panogi je prav tako težko uspeti v težkih gospodarskih razmerah, kot je težko uspeti podjetjem v podpovprečno donosni panogi. Prav tako kot se gospodarstva po svetu

29


razlikujejo po uspešnosti, se tudi različne panoge razlikujejo v določenem gospodarstvu. Potem, ko analiziramo stanje gospodarstva, moramo določiti vpliv napovedi za posamezne gospodarske panoge. Kot smo že povedali, niso vse panoge enako občutljive na gospodarske cikle. Recimo za tobačno industrijo lahko trdimo, da je neodvisna glede, v katerem ciklu se nahaja gospodarstvo. To je predvsem zato, ker je poraba cigaret odvisna od navad potrošnikov, zraven tega pa predstavlja majhen delež izdatkov v dohodku. Kot nasprotje bi lahko postavili avtomobilsko industrijo, ki je izrazito občutljiva na dohodek. Tako je v času recesije povpraševanje po avtomobilih občutno manjše kot v obdobju razcveta (Bodie, Kane in Marcus 2002, 548). Poznamo tri temeljne dejavnike, ki določajo občutljivost panoge na poslovne cikle. Prvi takšen je občutljivost prodaje. Med manj občutljive panoge sodijo prehrambna, tobačna industrija ter farmacija in zdravstvene storitve. V bolj občutljive panoge pa avtorji uvrščajo jeklarne, avtomobilsko industrijo, prevozne storitve in podobne (ALTA Invest d.d. 3). Drug dejavnik je delež med stalnimi in spremenljivimi stroški. Podjetja z večjim deležem spremenljivih stroškov (v primerjavi s stalnimi) bodo razumljivo manj občutljiva na ekonomske razmere v gospodarstvu. Stalni stroški predstavljajo stroške tudi takrat, ko podjetja ne proizvajajo, zato se podjetja, ki imajo večinski delež stalnih stroškov, težje prilagajajo spremembam povpraševanju na trgu. Posledično so bolj občutljiva, saj v primeru recesije ne morejo tako učinkovito znižati stroškov kot to lahko store podjetja s pretežnimi variabilnimi stroški(ALTA Invest d.d. 3). Kot tretji dejavnik štejemo finančni vzvod, ki v osnovi predstavlja zadolževanje oziroma sposojanje kapitala. Podjetja morajo plačevati obresti ne glede na prodajo, ki jo dosegajo v določenem obdobju. Te stroške obresti lahko pripišemo stalnim stroškom in tako skupaj z njimi vplivajo na občutljivost dobičkov glede na ekonomske razmere. Za investitorje pa ni vedno priporočeno izbrati delnice podjetij, ki se uvrščajo v panogo, za katero je značilna nizka občutljivost in so zato posledično manj tvegana. V kolikor bo panoga v ekspanziji, bo tudi občutljivo podjetje predvidoma poslovalo z dobičkom. Ker pa je delnica takega podjetja bolj tvegana, so večji tudi zahtevani donosi. Zraven omenjenega naj bodo vlagatelji pozorni še na pogoje vstopa v panogo, rivalstvo med konkurenti, strah podjetij pred pojavom substitutov ter pogajalsko moč podjetja z dobavitelji ter kupci. Za panožno analizo je pomembno tudi, da vemo, v katerem življenjskem ciklu je panoga. Faza zagona predstavlja prvo izmed štirih faz življenjskega cikla. V njej so podjetja, ki so znala prva izkoristiti in patentirati novo tehnologijo. Druga faza je faza stabilne rasti. Visoki dobički v panogi privabljajo nova podjetja. Ker prihajajo na trg novi konkurenti, se profitna marža nekoliko zniža in ustali. Ko izdelki dosežejo svoj največji potencial, govorimo o zreli fazi. Produkti postajajo vse bolj standardizirani, pojavijo se še dodatni tekmeci, vse to pa vodi k nižjim dobičkom. Zadnjo stopnjo predstavlja faza upadanja, kjer je donos podjetij že rahlo nižji kot je donos celotnega gospodarstva (ALTA Invest d.d. 3). Pri analizi panoge prav tako ne gre zanemariti vpliva države. Ta lahko na različne načine vpliva na konkurenčne pogoje (omogoči dostop tujih tekmecev na domači trg,

30


panogi pomaga s subvencijami). Panožna analiza ne sme potencialnega investitorja odvrniti od tega, da bi proučil posamezno podjetje, preden sprejme dokončno naložbeno odločitev (Šimon 1996, 61).

a) Klasifikacija panog Sam pojem panoga ni težko razumljiv, pa v praksi ni vedno lahko definirati kaj je določena panoga oz. določiti mejo med dvema panogama. Razvrstitev podjetij v panoge je ena ključnih dilem panožne analize. Obstaja več razlogov, zakaj klasična klasifikacija dejavnosti ni vedno najboljši način za razvrstitev podjetij v skupine. Pri podjetjih, ki so registrirana za določeno poslovno dejavnost in opravljajo zgolj to dejavnost, težav skorajda ni. Merilo uradne razvrstitve podjetij v skupine pa lahko odpove, če podjetje poleg glavne dejavnosti, za katero je registrirano, opravlja še vrsto drugih (Šimon, 1996, str. 62). Podjetja lahko v panoge razvrstimo npr. na podlagi:

proizvoda in

poslovnega cikla (rastoči, ciklični, stabilni)

b) Občutljivost panog na poslovni cikel

Na osnovi ekonomske analize smo v prvi fazi prišli do ter napovedi gibanja gospodarstva v prihodnosti. V drugi fazi pa navaja Kragelj (2009), da je potrebno ugotoviti vpliv teh napovedi na določeno panogo, saj niso vse panoge enako občutljive na poslovni cikel. Trije faktorji določajo občutljivost panoge glede na poslovni cikel. Prvi dejavnik je občutljivost prodaje glede na poslovni cikel. Nizko občutljive so panoge dobrin in storitev, ki zadovoljujejo nujne potrebe. Primer teh so prehrambna industrija, farmacevtska industrija, itd. Na drugi strani imamo panoge, ki so zelo občutljive na poslovni cikel, npr. avtomobilska industrija, prevozne storitve, itd. Visoko občutljive so predvsem panoge, ki zadovoljujejo luksuzne potrebe. Drugi dejavnik je poslovni vzvod, ki prikazuje razmerje med fiksnimi in variabilnimi stroški, ki jih podjetja v določeni panogi imajo. Panoge, kjer imajo podjetja večji delež stroškov variabilen, so manj občutljiva. Takšna podjetja so bolj prilagodljiva in lahko učinkoviteje znižajo stroške v času, ko povpraševanje po njihovih proizvodih oz. storitvah pade. Nasprotno pa so bolj občutljive tiste panoge, kjer imajo podjetja večji delež fiksnih stroškov. Tretji dejavnik, ki vpliva na občutljivost panoge, je finančni vzvod. Obresti na izposojen denar so fiksen strošek, saj morajo podjetja plačati obresti ne glede na uspešnost njihovega poslovanja. Prav tako se v negotovih razmerah poveča višina obrestnih mer, kar še poveča stroške podjetja (Kragelj, 2009). Pri investicijskem odločanju ni vedno priporočljivo izbirati panoge z nizko občutljivostjo na poslovni cikel. Podjetja iz bolj občutljivih panog imajo višjo volatilnost (višji koeficient beta) in s tem višje sistematično tveganje. Takšne delnice bodo izgubile več v času recesije, bodo pa na drugi strani dosegle višje stopnje rasti v

31


času konjunkture. Zato je pomembno, da pred izbiro panoge skušamo napovedati prihodnje gibanje pomembnih ekonomskih spremenljivk, saj bodo le te vplivale na uspešnost panog (Bodie, Kane, Marcus, 2002, str. 548). Poleg ekonomskih dejavnikov obstajajo tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na donosnost in tveganost panog. Demografski dejavniki vključujejo podatke o rasti prebivalstva, starostni strukturi, geografski razpršenosti, dohodkovnih spremembah, življenskih stilih, itd. Tehnološke spremembe lahko vplivajo na številne panoge preko sprememb v načinu proizvodnje proizvodov in opravljanju storitev, kakor tudi preko sprememb v načinu njihove distribucije. Politika oz. država lahko preko različnih regulacij in zakonov močno vpliva na uspešnost panog (Reilly, Brown, 2003, str. 369).

c) Življenski cikel panoge

Panoge gredo v času skozi različne faze življenjskega cikla. Življenjski cikel panoge je odvisen od gospodarske rasti, konkurence, razpoložljivosti resursov in tržne situacije pri posameznih produktih in storitvah. Razvoj življenjskega ciklusa vpliva na vrsto spremenljivk, ki so pomembne v procesu vrednotenja. Vsaka konkretna faza ciklusa vpliva na rast zaslužkov, dividend, investicijskih izdatkov in tržnega povpraševanja po produktih. Analiza finančnih podatkov pomaga umestiti sektor na njegovi krivulji življenjskega ciklusa in na ta način vodi analitika do ugotovitev o rasti sektorja, trajanju rasti, profitabilnosti in potencialnih stopnjah donosnosti. Analitik lahko ugotovi, ali so vsa podjetja v isti fazi ciklusa in posledične razlike med njimi upošteva pri individualnem vrednotenju (Strašek, Jagrič, 2008, str. 59). Življenski cikel panoge je sestavljen iz petih faz (Strašek, Jagrič, 2008, str. 59): 1. faza- Razvoj V začetni fazi podjetja v panogi beležijo nizko rast prihodkov in zelo majhen ali negativen dobiček. Podjetja veliko sredstev vlagajo v razvoj in investicije in zato v tem obdobju tudi v primeru, da ustvarijo dobiček, ne izplačujejo dividend. 2. faza- Rast V fazi hitre rasti, se trg za proizvod oz. storitev razvije oz. širi in se povpraševanje po proizvodih oz. storitvah poveča. Število podjetij v panogi je majhno, zato je konkurenca šibka, kar omogoča podjetjem doseganje visoke dobičkonosnosti prodaje. Podjetja povečujejo proizvodne zmogljivosti, saj prodaja in donosnost rasteta po naraščajočih stopnjah. Podjetja v tej fazi postanejo dobičkonosna, ampak zaradi potrebe po kapitalu, praviloma ne izplačujejo gotovinskih dividend. 3. faza- Ekspanzija V tretji fazi prodaja in dobiček še vedno naraščata, ampak za razliko od druge faze po padajoči stopnji. Hitra rast prodaje in visoke marže pritegnejo v panogo nove konkurente, kar poveča ponudbo in zniža cene. Panoga se v tej fazi razvije do te

32


mere, da se podjetjem zmanjšajo potrebe po dodatnem kapitalu, kar jim omogoča, da izplačajo večji delež dobička v obliki dividend. 4. faza- Zrelost To je verjetno najdaljša faza življenjskega cikla panoge. V fazi zrelosti postane stopnja rasti panoge podobna stopnji rasti celotnega gospodarstva. Velika konkurenca znižuje dobičkonosnost prodaje, prav tako se znižuje donosnost kapitala. Čeprav se torej rast prodaje panoge izenači z rastjo gospodarstva, pa se rast dobičkonosnosti razlikuje med panogami, saj je konkurenčnost znotraj panog različna. Prav tako je rast dobičkonosnosti podjetij znotraj panoge različna, saj so podjetja različno učinkovita pri obvladovanju stroškov. V splošnem so v tej fazi deleži dobička izplačanega v dividendah visoki. 5. faza- Padec V tej fazi začne prodaja upadati, bodisi zaradi zmanjšanja povpraševanja ali pa zaradi vse večjega števila substitutov na trgu. Dobičkonosnost prodaje v panogi upada, kar privede do tega, da nekatera podjetja pričnejo poslovati z izgubo. Podjetjam se v tej fazi močno zniža donosnost kapitala. Tudi v tem obdobju podjetja pogosto izplačujejo visoke deleže dobička v dividendah. Ob obravnavi življenjskega cikla panoge je potrebno poudariti, da lahko podjetja rasti obstajajo tudi v panogi, ki je sicer v fazi zrelosti, ter da nimajo vsa podjetja v okviru ene panoge enake stopnje rasti prodaje, zaslužkov in dividend. Nekatera podjetja so lahko bolje vodena, imajo boljše kadre in vlagajo več v raziskovanje in razvoj, kar vodi v kreiranje novih in/ali izboljšanih produktov. Mnoga podjetja najdejo rast z ekspanzijo v tujino. Kljub temu pa v splošnem umestitev panoge na njeno krivuljo življenjskega cikla pomaga analitiku pri procesu vrednotenja, saj ga vodi do ugotovitev o rasti sektorja, trajanju rasti, profitabilnosti in potencialnih stopnjah donosnosti. Vlagatelj se na podlagi številnih dobljenih informacij, do katerih pride s pomočjo panožne analize, odloči, v katero panogo oziroma panoge je smiselno vlagati.

d) Analiza privlačnosti panoge Michael Porter (2007) v svojem modelu petih silnic, predstavi silnice, ki bistveno vplivajo na strukturo panoge in s tem tudi na privlačnost za vstop:

Tekmovalnost med obstoječimi podjetji (panožna konkurenca)

Možnost pojava novih substitutov

Pogajalska moč kupcev

Pogajalska moč dobaviteljev

Vstopne ovire v panogo (potencialna konkurenca)

33


1. Tekmovalnost med obstoječimi podjetji (panožna konkurenca)

Prva silnica za analizo privlačnosti panoge je tekmovalnost med obstoječimi podjetji. Elementi, ki določajo stopnjo tekmovalnosti so: • Število podjetij oz. konkurentov v panogi – večje kot je število podjetij, večja je

tekmovalnost, ker se več podjetij bori za enake vire in enako število kupcev. Stopnja boja med podjetij se še poveča, če imajo podjetja podoben tržni delež, ker vsa podjetja stremijo k temu, da bi postala vodilna v panogi.

• Stopnja rasti panoge – počasnejša kot je rast panoge, večja je stopnja tekmovalnosti med podjetji. Če panoga hitro raste, podjetja lahko ustvarjajo dobiček iz naslova večanja števila novih kupcev, zato jim ni potrebno tako ostro tekmovati med sabo.

• Fiksni stroški – če ima podjetje visoke fiksne stroške v sklopu celotnih stroškov, to pomeni, da mora prodati veliko proizvodov, da vzdržuje čim nižje stroške na enoto. Ker mora podjetje prodati veliko proizvodov, se poveča tudi rivalstvo med konkurenti.

• Stroški zalog in trajnost blaga – Visoki stroški zalog in hitra pokvarljivost blaga sili podjetje, da svoje proizvode čim prej proda. S tem se poveča stopnja tekmovalnosti.

• Stroški menjave proizvoda – V primeru, da potencialni kupec z lahkoto menja med enim in drugim ponudnikom, se tekmovalnost v panogi močno poveča, saj je potrebno ohraniti vsakega kupca.

• Nizka diferenciacija – V panogah, kjer so si proizvodi podobni in med njimi ni jasne diferenciacije, se podjetja toliko bolj borijo med seboj za nove in obstoječe kupce.

• Velikost deležev – Če podjetje izgublja pomemben delež na trgu ali pa ima zelo velik potencial, da zavzame nov tržni delež, se konkurenca v panogi močno poveča.

• Izstopne ovire – V panogah, kjer so izstopne ovire visoke, je podjetje prisiljeno, da ostane v panogi, tudi če profiti niso visoki ali ne dosežejo pričakovanih stopenj. Podobno je za panoge, kjer je za proizvodnjo potrebna določena specializirana oprema, ki jo je kasneje težko prodati. Torej večje kot so izstopne ovire, večje je rivalstvo.

• Raznolikost konkurentov – Če so v panogi konkurenti, ki imajo različno zgodovino, kulturo in filozofijo, je velika verjetnost, da bodo v poslovanju poslovala zelo nepredvidljivo. Večja kot je verjetnost nepredvidljivih potez konkurentov, večja je tekmovalnost v panogi zaradi negotovosti.

• Nasičenost panoge – Panoge, ki so v rasti, privabljajo nove konkurente, s čimer se poveča proizvodnja, posledično pa tudi dobava. S časoma pridemo do točke, ko je panoga nasičena s konkurenti, ponudba preseže povpraševanje, rast panoge se upočasni. Tako pride do povečane tekmovalnosti, cenovne vojne in propada podjetij.

• Omejitve zmogljivosti – V določenih panogah obstajajo omejitve obsega. V teh panogah podjetja ponavadi povečajo proizvodnjo le v zelo velikem obsegu (nov proizvodnji obrat), kar pa poruši razmerje med ponudbo in povpraševanjem. To privede do znižanja cen. Ponavadi se zgodi cikel, ko se število podjetji zmanjša

34


zaradi nižjih profitov, cene se zvišajo, kar pa nato spet privabi nova podjetja. Pridemo do začaranega kroga.

2. Možnost pojava novih substitutov V Porterjevem modelu se substitutu nanašajo na proizovde oziroma storitve, ki rešujejo enak problem, sicer pa so različni od tistih rešitev, ki se nahajajo v panogi, ki jo proučujemo. Nevarnost se pojavi, ko se spremeni cena izdelka, ki je substitut. Bolj kot je substitut dostopen ciljni skupini, večja je elastičnost povpraševanja, ker imajo potrošniki več alternativnih izbir. Bolj kot je določen proizovod smatran za substitut, večja je verjetnost, da bo prišlo do spremembe v ceni in tako podjetje v drugi panogi ovira primarno podjetje, da dviguje cene. Torej lahko rečemo, da substituti omejujejo dobičkonosnost panoge s tem, da določajo maksimalne cene proizvodov v preučevani panogi. Večja kot je pogajalska moč kupcev, bolj prehajamo v obliko trga, ki mu ekonomisti strokovno rečejo monopsom. V monopsomu je veliko prodajalcev in samo en kupec. V takih razmerah dejansko kupec lahko določa ceno, prodajalci pa so v zelo nezavidljivem položaju. V realnosti obstaja le nekaj monopsomov, je pa kar nekaj panog, kjer prihaja do asimetrije med številom ponudnikov in povpraševalcev. Kupci imajo pogajalsko moč, če (Blaž Kos): Obstaja velika koncentracija kupcev, se pravi, da imamo le nekaj kupcev, ki

imajo velik delež na trgu povpraševanja. Malo kupcev kupi večinski del proizvedenega v določeni panogi. Distribucija in produkti morajo ustrezati določenim standardom. Kupci imajo možnost, da sami začnejo proizvajati izdelek (vertikalna integracija

nazaj – na primer avtomobilska industrija lahko kupi proizvajalce gum). Imajo kupci nizke dobičke in so zato pri nakupih cenovno občutljivi. So kupci popolnoma informirani o povpraševanju, dobaviteljskih stroških in

tržnih cenah.

Torej, ko ocenjujemo moč kupcev, moramo biti pozorni na: Možnost obstoja pogajalskih vzvodov Količino, ki jo kupujejo kupci Informacije, ki jih imajo kupci Moč blagovnih znamk Cenovno elastičnost Diferenciacijo med proizvodi Koncentracijo kupcev Obstoječe substitute Stimulacije kupcev Možnost prevzemov s strani kupcev oziroma odprtja lastnega obrata

Proizvodnja podjetja potrebujejo za izdelavo svojih lastnih proizvodov različne materiale, specializirane delavce in druge inpute. Pri tem se oblikujejo določena

35


razmerja med proizvajalci in dobavitelji na medorganizacijskem trgu. V primeru, da imajo dobavitelji veliko pogajalsko moč, lahko bistveno vplivajo na proizvodnjo podjetja. To pa predvsem s cenami materialov, ki so input za proizvodnjo. Dobavitelji imajo veliko moč, če: Obstaja potencial, da dobavitelj oblikuje svoje distribucijske kanale ali kako

drugače obide kupca (vertikalna integracija naprej). So dobavitelji skoncentrirani, torej če dobaviteljevo panogo nadzoruje le nekaj

proizvajalcev, medtem, ko je v sami panogi veliko število podjetij. Obstajajo veliki stroški v povezavi z menjavo dobavitelja. Ne obstaja substitutov, ki bi lahko nadomestili dobaviteljev proizvod. Ima panoga majhen delež v skupni prodaji dobavitelja.

Ko ocenjujemo moč dobaviteljev, moramo biti pozorni predvsem na: Koncentracijo dobaviteljev Pomembnost količine nakupa Različne možnosti inputov Dostopnost substitutov Vlogo inputov na prodajno ceno in diferenciacijo proizvoda Stroške menjave dobavitelja Grožnje prevzemov s strani dobaviteljev

Pri tem velja omeniti še, da tukaj ne govorimo le o dobavi surovin in materialov, temveč tudi o dobavi znanja, delovne sile in kapitala. Število konkurentov v določeni panogi določajo tudi vstopne ovire. Obstoječa podjetja v določeni panogi običajno stremijo k temu, da se oblikujejo določene vstopne ovire, ki jim omogočajo ustvarjanje velikih profitov novim podjetjem. Seveda večje kot so ovire, manjše je število podjetij v panogi in večje profite lahko dosegajo obstoječa podjetja. S strateškega vidika so vstopne ovire odličen mehanizem za ustvarjanje konkurenčne prednosti. Ekstremni primer vstopne ovire, ki jo novim konkurentom postavijo obstoječa podjetja v panogi je, da so prodajne cene tako nizke, da za nove konkurente ni racionalno, da vstopijo v panogo, ker ne morajo ustvarjati profita. Viri vstopnih ovir so predvsem naslednji (Blaž Kos):

Ovire, ki jih postavi država (zakonodaja) – nekatere panoge regulira država zaradi lastnih interesov, kjer se običajno oblikujejo monopoli in s tem velike vstopne ovire (običajno telekom, železnice, banke…).

Intelektualna lastnina – Na primer patenti omogočajo zaščito izuma na določenem teritorialnem območju, kar je vstopna ovira za druge konkurente.

Sredstva potrebna za vstop v panogo – Če so za proizvodnjo potrebna specializirana sredstva, materiali ali znanja, ki jih je težko dobiti na trgu, ali kasneje prodati, če podjetje propade (letalska industrija).

Ekonomija obsega – Za določene panoge je potrebno doseči določeno ekonomijo obsega, ki pa jo nova podjetja v panogi zelo težko dosežejo in zato vstop v panogo ni smiseln.

36


Diferenciacija proizvodov – Če obstajajo močne blagovne znamke, je zaradi lojalnosti zelo težko kupce privabiti k sebi.

Zahteve po kapitalu – Določene panoge zahtevajo velike in tvegane začetne investicije, lahko v raziskave, razvoj ali oglaševanje.

Dostop do prodajnih poti – Podjetja v panogi imajo lahko že vzpostavljeno dolgoročno sodelovanje z distributerji. Te je potrebno prepričati, da zamenjajo poslovnega partnerja.

4.1.3 Analiza podjetja

Analiza podjetja je ena najpomembnejših faz fundamentalne analize. Na osnovi analize panoge sledi analiza podjetja s katero želimo ugotoviti v katero podjetje se splača investirati, katera podjetja v panogi so najboljša ter najučinkovitejša in katere cene vrednostnih papirjev so glede na stanje podjetja podcenjene. To ugotovimo z analizo notranje vrednosti podjetja. Dobljene rezultate enačimo s ceno teh vrednostnih papirjev na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Analiza podjetja obsega tako kvalitativno kot tudi kvantitativno analizo. S kvalitativnega vidika preučujemo nabavo, tehnologijo, proizvode, distribucijo, prodajo, kadre, menedžment, in podobno. Kvantitativna oziroma finančna analiza pa se ukvarja z analizo računovodskih izkazov podjetja in nekaterih tržnih vrednosti. Cilj je ocena učinkovitosti in uspešnosti poslovanja podjetja v preteklosti in napoved za prihodnost (Mramor, 1999). Vlagatelj pridobi informacije za analizo podjetja iz finančnih izkazov podjetja, poslovnih poročil, izjav za medije in drugih medijev. Za dobro in učinkovito analizo je zelo pomembna objektivnost podatkov, zato je poleg podatkov, ki jih posreduje samo podjetje, potrebno v analizi uporabiti tudi vse dodatne vire, kot npr. analize drugih analitikov, različne objave v medijih in tako naprej.

4.1.3.1 Kvalitativna analiza

Pomembni kvalitativni dejavniki v poslovanju podjetja, ki jih je potrebno analizirati (Šimon, 1996):

Tržni splet, ki vsebuje: • proizvod: Pri analizi proizvoda je pomembno odgovoriti na slednja vprašanja.

Ali je proizvod prepoznaven? Ali ima substitute? V kateri fazi življenjskega cilja se nahaja?

• prodaja in nabava: Način organiziranosti prodaje ter nabave v posameznem podjetju lahko v veliki meri vpliva na pogajalsko moč njegovih kupcev in dobaviteljev.

• tržni položaj: Rezultat podjetja je precej odvisen od njegovega konkurenčnega položaja v panogi. Ta je lahko vodilni, pomemben, ugoden, znosen ali pa šibek.

• trženje: Razvitost oblik trženja ter izbor trženjske strategije sta prav tako zelo pomembna dejavnika, ki določata finančno uspešnost podjetja.

37


Proizvodnja in tehnologija Tukaj je potrebno analizirati, katere tehnologije mora podjetje obvladati glede na segment trga. Za podjetje je prav tako pomemben tehnološki položaj znotraj panoge (dominanten, močan, ugoden, vzdržen, šibek). To je njegova sposobnost, da usmerja tehnološki razvoj.

Menedžment Vloga menedžmenta se zelo pogosto poudarja pri nakupu delnice kakega podjetja. Težava pri tem je, da nimamo na voljo veliko objektivnih testov, s katerimi bi bilo mogoče meriti sposobnost menedžmenta. Zato tovrstne ocene dostikrat temeljijo na subjektivnih, predvsem pa neformalnih ocenah, zlasti glede na ugled, ki ga imajo posamezniki iz vodstva podjetja v ožji oziroma širši javnosti. Poleg menedžmenta je potrebno analizirati tudi druge kadre v podjetju in organizacijo poslovanja. Vsi ti dejavniki vplivajo na poslovno uspešnosti podjetja.

Raziskave in razvoj Izdatki za raziskave in razvoj so lahko merilo, ki nam pove, ali imajo v podjetju dolgoročno vizijo razvoja. Od teh izdatkov je v veliki meri odvisno, ali bo podjetje svojo konkurenčnost na trgu lahko ohranilo tudi v prihodnje.

4.1.3.2 Kvantitativna oziroma finančna analiza

Temelj finančne analize podjetja je analiza izkazov poslovanja podjetja, torej njene bilance stanja, izkaza uspeha ter izkaza finančnih tokov. Z različnimi metodami se poskušajo ugotoviti finančno stanje podjetja, trend v poslovanju ter variabilnost poslovanja. Priporočljivo je, da vlagatelj analizo računovodskih izkazov podjetja začne z analizo bilance stanja, čeprav naj bi največjo pozornost namenil analizi izkaza uspeha in izkaza finančnih tokov, ki vsebujeta ključne informacije o uspešnosti poslovanja podjetja. Bilanca stanja je dokument, ki da vlagatelju osnovne informacije o tem, s kakšnim podjetjem ima opravka. Kaže, katera sredstva ima podjetje in kako jih financira. Izkaz uspeha pa nam pove predvsem, kako uspešno podjetje ta sredstva izrablja oziroma upravlja (Kleindienst 2001, str. 260). a) Bilanca stanja Bilanca stanja je statična in zgodovinska kategorija, ki prikazuje sredstva in obveznosti do virov sredstev podjetja na določen dan. Bilanca vsebuje podatke o preteklosti in je zato razmeroma malo uporabna pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja podjetja v prihodnosti. Bilanca stanja da vlagatelju predvsem koristne informacije o stopnji zadolženosti oziroma finančnem tveganju podjetja ter o knjigovodski vrednosti lastniškega kapitala (Kleindienst 2001,str. 261).

38


Osnovne informacije, ki jih da bilanca stanja (Kleindienst 2001, str. 263): Kratkoročna zadolženost ali likvidnost podjetja

Obratni kapital - sposobnost podjetja, da izpolnjuje tekoče obveznosti, je odvisna predvsem od tega, ali njegova kratkoročna sredstva zadoščajo za pokrivanje teh obveznosti. Vlagatelj mora biti še posebej pozoren na obratni kapital podjetja, ki ga dobi tako, da od kratkoročnih sredstev odbije kratkoročne obveznosti. Na splošno so podjetja, ki vzdržujejo razmeroma visok znesek obratnega kapitala, privlačnejša za konzervativne vlagatelje. Povečanje obratnega kapitala je namreč znak rasti in zdravja podjetja. Dovolj visoki zneski obratnega kapitala podjetju omogočajo redno pokrivanje tekočih obveznosti in mu dajejo potrebno prožnost, da izrabi dodatne poslovne priložnosti.

Kratkoročni koeficienti - višina obratnega kapitala nam ne pove dovolj, saj bodo imela večja podjetja običajno precej večji znesek obratnega kapitala od majhnih. Kratkoročni koeficient, ki primerja znesek kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi obveznostmi, omogoča primerjavo med podjetji različnih velikosti. Optimalno razmerje je v mnogočem odvisno od panoge, v kateri je podjetje, in od njegove faze rasti. Podjetja v fazi hitre rasti potrebujejo precej višje razmerje, ki jim omogoča financiranje te rasti. Po drugi strani lahko velika, uveljavljena podjetja vzdržujejo precej nižje razmerje. Ker splošnega pravila ni, je priporočljivo, da se to razmerje primerja s povprečjem panoge, v kateri deluje podjetje. Če kratkoročni koeficient podjetja odstopa od povprečja panoge, je treba odkriti, zakaj do teh odstopanj prihaja. Uporabna je tudi analiza tega kazalnika v času. Nenadna in večja zmanjšanja tega kazalnika utegnejo biti razlog za zaskrbljenost.

Knjigovodska vrednost delnice - knjigovodsko vrednost navadne delnice izračunamo tako, da celotni znesek lastniškega kapitala podjetja, ki pripada delničarjem, delimo z vsemi izdanimi delnicami podjetja. Pred tem je potrebno ugotoviti, če je podjetje izdalo tudi prednostne delnice, ali pa odkupilo lastne delnice. V teh primerih je potrebno prilagoditi višino lastniškega kapitala oz. število delnic, ki pripada delničarjem. Vlagatelji naj knjigovodsko vrednost delnice obravnavajo le kot osnovno izhodišče pri ocenjevanju tržne vrednosti delnice (Finance 4 in Finance 5).

Celotna zadolženost podjetja - celotno zadolženost podjetja izračunamo tako, da njegove celotne obveznosti delimo z zneskom vseh sredstev. Za delničarje ni zaželena niti previsoka niti prenizka stopnja zadolženosti podjetja. Stroški dolžniškega financiranja podjetja so nižji od stroškov lastniškega kapitala, zato ima vsako podjetje motiv, da vsaj del poslovanja financira z dolžniškim kapitalom. Premalo zadolženo podjetje tako znižuje donosnost lastniškega kapitala in vrednost svojih delnic. Vendar prevelika zadolženost podjetja zmanjšuje njegovo prožnost in povečuje tveganje lastniškega kapitala, ki ga prevzamejo delničarji. Splošnega pravila o stopnji zadolženosti ni, naj bi se pa razlikovala med podjetji, ki delujejo v nadpovprečno tveganih hitrorastočih panogah in stabilnih panogah.

39


Podjetja v prvi skupini naj bi bila manj zadolžena. Za vlagatelja pa je pomembno, da je pozoren na pomembnejša in sistematična povečanja stopnje zadolženosti podjetja, ki so lahko znamenje za posebno previdnost (Kleindienst 2001, str. 266).

Vlagatelj morajo večjo pozornost posveti uspešnosti poslovanja podjetja, ki jo kaže izkaz uspeha kot pa bilanci stanja. b) Izkaz uspeha Izkaz uspeha podaja ključno informacijo o uspešnosti poslovanja podjetja. Vlagatelj lahko v izkazu uspeha najde informacije o prihodkih in stroških, ki jih podjetje ustvari pri poslovanju, ter o dobičkih podjetja. Pomembne so tudi informacije, iz katerih virov podjetje ustvarja najpomembnejše dobičke, in informacije o nedenarnih odhodkih. Priporočljivo je, da vlagatelj preuči izkaze uspeha podjetja za vsaj zadnjih pet let, če je to mogoče. Ključne informacije, ki jih da vlagateljem izkaz uspeha (Kleindienst 2001, str. 269):

čisti dobiček na delnico Izmed vseh informacij, ki so vsebovane v izkazu uspeha, vlagatelje najbolj zanima čisti dobiček. Zanje je pomembno predvsem, koliko čistega dobička je podjetje ustvarilo na izdano delnico. To je namreč na dolgi rok najpomembnejša določljivka gibanja tečaja te delnice, saj določa tudi možnosti podjetja za izplačilo dividend. Poleg tega bodo dolgoročno po najvišji stopnji najverjetneje rasli tečaji delnic tistih podjetij, katerih čisti dobički na delnico rastejo najhitreje. Vlagatelji naj bodo pozorni tudi na stopnjo nihanja čistega dobička na delnico v posameznih letih. Visoke stopnje nihanja čistih dobičkov so nezaželene, saj praviloma povzročajo tudi visoke stopnje nihanja tečajev delnice.

stopnja rasti čistih prihodkov iz prodaje Vlagatelji naj bodo pozorni tudi na realno stopnjo rasti čistih prihodkov, ki jih podjetje ustvari s prodajo, saj je to najpomembnejši pokazatelj rasti podjetja, pa tudi posamezne panoge. Če visoke stopnje rasti čistega dobička na delnico v določenem obdobju ni spremljala vsaj podobno visoka stopnja rasti čistih prihodkov iz prodaje, je malo verjetno, da se bo nadaljevala tudi v prihodnosti. Takšna stopnja rasti čistih dobičkov je precej verjetno v veliki meri posledica racionalizacije poslovanja, kar je sicer dobro, vendar ima ta racionalizacija svoje meje (Finance 3).

Kazalnik stopnje rasti čistih prihodkov iz prodaje je primeren izključno za primerjavo uspešnosti sorodnih podjetij in za ocenjevanje uspešnosti posameznega podjetja skozi čas, vendar naj bi imel pri končni oceni bistveno manjši pomen kot kazalniki dobičkonosnosti in donosnosti, saj zajema le en, sicer pomemben, element uspešnosti poslovanja podjetja.

40


donosnost lastniškega kapitala navadnih delničarjev (ROE) Visoka donosnost lastniškega kapitala omogoča podjetju dosegati višjo tržno vrednost delnice. Izračuna se jo tako, da od čistega dobička odštejemo prednostne dividende in delimo z lastniškim kapitalom, ki pripada navadnim delničarjem (Finance 7).

donosnost sredstev Donosnost sredstev kaže, kako uspešno podjetje izrablja celotna sredstva, s katerimi posluje. Tako tista, ki jih je pridobilo z zadolževanjem, kot tista, ki jih je financiralo z vložki lastnikov. Donosnost sredstev je zato za potrebe lastnikov podjetja manj pomemben pokazatelj uspešnosti kot donosnost lastniškega kapitala.

dobiček iz poslovanja na delnico Vlagatelji morajo še posebno pozornost nameniti poslovnim rezultatom, ki jih podjetje ustvari pri neposrednem opravljanju poslovne dejavnosti. Te poslovne rezultate najbolje odraža dobiček iz poslovanja. V izračunu tega dobička niso upoštevani davki, prihodki in odhodki, ki nastanejo na osnovi izrednih dogodkov, ter prihodki in odhodki iz finančnih dejavnosti podjetja. V precej primerih da analiza dobička iz poslovanja zanesljivejšo sliko o uspešnosti poslovanja podjetja kot analiza čistega dobička, saj kaže najbolj osnovno sposobnost podjetja za dobičkonosno poslovanje. Podobno kot pri čistem dobičku na delnico mora biti vlagatelj pozoren na stopnjo nihanja dobičkov iz poslovanja na delnico skozi čas (Finance 6).

denarni tok iz poslovanja na delnico Denarni tok je opredeljen kot seštevek čistega dobička in obračunane amortizacije. Če ta znesek delimo s številom izdanih delnic, dobimo denarni tok iz poslovanja na delnico. Ta kazalnik je koristen pri spremljanju uspešnosti posameznega podjetja skozi čas. Vlagatelju lahko pove celo več kot čisti dobiček na delnico. Ni pa primeren za primerjavo podjetij iz različnih panog, saj bodo kapitalsko intenzivna podjetja obračunala precej več amortizacije kot pa na primer storitvena podjetja.

razmerje med dobičkom iz poslovanja in stroški obresti Razmerje med dobičkom iz poslovanja in stroški obresti v določenem obdobju je soliden pokazatelj sposobnosti podjetja, da redno plačuje obresti na najeta posojila brez večjih finančnih pretresov in se izogne likvidnostim težavam tudi v obdobjih manjše uspešnosti poslovanja. Precej analitikov priporoča, da naj bi to razmerje za povprečno podjetje znašalo vsaj med tri ali štiri. Če je nižje od dva, obstaja precejšnja verjetnost, da podjetje zaide v likvidnostne težave. Poudariti je treba, da v likvidnostne težave lahko zaidejo tudi čezmerno zadolžena podjetja, ki izkazujejo visoke čiste dobičke. Večina podjetij namreč ne propade zaradi nizkih čistih dobičkov ali izgube, temveč zaradi nezmožnosti pokrivanja tekočih obveznosti do posojilodajalcev.

c) Izkaz finančnih tokov Izkaz finančnih tokov je izveden iz bilance stanja in izkaza uspeha ter prikazuje pritoke in odtoke finančnih sredstev podjetja v določenem obdobju. Vidimo lahko, iz

41


katerih virov je podjetje sredstva ustvarilo in kako jih je porabilo. Izkaz finančnih tokov da vlagatelju dve pomembni informaciji:

o popravljenih čistih prihodkih pri poslovni dejavnosti in

o tem, kako je podjetje te pritoke porabilo . Pri finančni analizi se uporablja tudi prilagojeni denarni tok iz poslovanja ali popravljeni čisti pritoki pri poslovni dejavnosti, ki nam pove, koliko denarnih tokov je podjetje ustvarilo v določenem obdobju ob določeni rasti. Za vlagatelje je to merilo pomembno, saj je v večini primerov boljši pokazatelj uspešnosti poslovanja podjetja kot njegov čisti dobiček. Visoke stopnje rasti čistih dobičkov, ki jih ne spremlja vsaj podobno visoka stopnja rasti prilagojenega denarnega toka, so namreč težko vzdržne. Za vlagatelja je pomembno spremljanje gibanja prilagojenega denarnega toka iz poslovanja podjetja na delnico v posameznih letih. Primerjava tega kazalnika med različnimi podjetji je manj smiselna od primerjave čistega dobička na delnico ali dobička iz poslovanja na delnico. Prilagojeni denarni tok iz poslovanja se izračuna tako, da seštejemo čisti dobiček z amortizacijo, neto porastom dolgoročnih investicij, neto povečanjem obveznosti iz poslovanja in neto povečanjem pasivnih časovnih razmejitev; to vsoto pa se zmanjša za neto povečanje zalog, neto povečanje terjatev iz poslovanja in neto povečanjem aktivnih časovnih razmejitev (Kleindienst 2001, str. 286). Poleg že naštetih kazalnikov, ki sem jih opisal, so pri temeljni analizi uporabni še naslednji (Kleindienst 2001, str. 292):

delež izplačanega čistega dobička Podjetje lahko čisti dobiček reinvestira v poslovanje ali ga izplača v obliki dividend. Na splošno večji delež dobička izplačujejo podjetja v zrelih panogah, medtem ko hitro rastoča podjetja v obliki dividend izplačajo le manjši del dobička ali celo nič. Delež izplačanega dobička izračunamo tako, da dividendo na navadno delnico delimo s čistim dobičkom na navadno delnico.

tekoča dividendna donosnost delnice Tekočo dividendno donosnost delnice izračunamo tako, da zadnje izplačane dividende na delnico delimo s tekočim tečajem delnice. Ta kazalnik lahko razumemo tudi kot pričakovano osnovno donosnost, ki jo bodo delnice prinesle vlagateljem v naslednjem letu. Čeprav v kazalniku nastopajo že izplačane dividende, se te zaradi določenih ciljev, ki jih zastopajo vodstva podjetij, v enem letu le redko močno spremenijo. V splošnem velja, da delnice z visoko dividendno donosnostjo prinašajo vlagateljem manj tveganja kot delnice z nizko dividendno donosnostjo. Značilno je, da zrela podjetja precejšnji delež čistega dobička izplačajo v obliki dividend.

razmerje med tečajem delnice in čistim dobičkom na delnico (kazalnik P/E) Kazalnik P/E ali multiplikator čistega dobička je poleg čistega dobička na delnico najpogosteje uporabljen kazalnik, ki ga vlagatelji upoštevajo pri odločanju, hkrati pa tudi najpogosteje zlorabljen. Kazalnik P/E se v najpreprostejši obliki izračuna kot razmerje med tečajem delnice in čistim dobičkom, ki ga je podjetje ustvarilo na eno delnico v preteklem obdobju (Finance 2).

42


4.2 Tehnična analiza

Tehnična analiza je proučevanje preteklega gibanja cen. Pri analizi je velikega pomena tudi količina vrednostnih papirjev, ki analitiku pokažejo likvidnost trga. Naredimo jo s pomočjo vzorcev, ki so ponavljajoči. Pregledati je potrebno gibanje vrednosti v preteklosti, pregledamo sedanje gibanje in na osnovi dobljenih podatkov določimo smer gibanja v prihodnost. Po analitičnih kriterijih, naj bi se tečaji postopoma prilagajali temeljnim dejavnikom ponudbe in povpraševanja. Z tehnično analizo iščemo prodajne in nakupne signale, pomagamo pa si z naslednjimi tehnikami (Pavšič Aleš):

iskanje momentov, prelomnih točk

ugotavljanje naraščajočega ali padajočega trenda

iskanje podpornih in odpornih nivojev

4.2.1 Načela tehnične analize

1. načelo: Cene se gibljejo v trendih. Vsi dejavniki so upoštevani že v ceni. Če želimo

napovedati prihodnje cene moramo upoštevati smer gibanja cen in ne kakšni so razlogi za spreminjanje cen. Gotovo obstajajo razlogi za nihanje cen, vendar ti za napovedovanje cen niso relevantni. Teorija učinkovitih trgov je sicer blizu trditvi, da so vsi dejavniki že upoštevani v tržnih cenah. Ker pa naj bi trgi upoštevali posamezne dejavnike takoj, ko so ti znani, po mnenju nasprotnikov tehnične analize teh informacij ni mogoče izrabiti za napovedovanje cen. Tehnični analitiki pa menijo, da so ti dejavniki upoštevani v ceni, še preden so na voljo informacije o njih. V bistvu se s tem mnenja tehničnih analitikov ujemajo s teorijo racionalnih pričakovanj (Požun, 2006). Gibanje tržne cene preučujemo zato, da bi odkrili trend v začetni fazi, in po njem usmerili trgovanje. Tehnična analiza se ukvarja z odkrivanjem, sledenjem in izrabljanjem obstoječih trendov vse dotlej, dokler se pri gibanju cene ne pokažejo znaki, ki opozarjajo, da se bo trend zelo verjetno obrnil. Trditvi, da se cene gibljejo v trendih, je treba dodati, da je vedno več verjetnosti, da se bo trenutni trend nadaljeval, kakor da se bo obrnil v nasprotno smer (Požun, 2006).

2. načelo: Zgodovina trgov se ponavlja. Poglavitni ključ za razumevanje prihodnosti

je v preučevanju preteklosti. V zadnjih 100 letih so dogajanja na trgih pokazala, da je prihodnost le ponavljanje preteklosti. Tehnična analiza temelji predvsem na psihologiji množic, ta pa se skorajda ne spreminja. Če so se nekateri vzorci pri ravnanju trgovcev pojavljali v preteklosti, ni razloga, da se ne bi tudi v prihodnosti. Z induktivno znanstveno metodo preučevanja številnih pojavov na trgih v preteklosti je tehnična analiza določila splošne zakonitosti gibanja borznih cen, ki omogočajo njihovo uspešno napovedovanje (Požun, 2006).

43


4.2.2 Grafikoni

Temeljno oziroma najpomembneje orodje pri tehnični analizi so grafi. Tehnični

analitiki uporabljajo različne vrste grafov. S pomočjo grafov je mogoče analizirati tako

vrednostne papirje kot tudi druge instrumente, s katerimi se trguje na kapitalskih in

denarnih trgih na primer valute, obveznice, borzni indeksi in podobno. Graf vsebuje

podatke o trenutnem gibanju cene, prav tako pa tudi o preteklem gibanju le-te. Na

osnovi teh cen se v platformi izriše krivulja gibanja cene trgovalnega instrumenta.

Časovno obdobje, ki ga zajema krivulja oziroma graf je lahko minuten,

petminuten….in vse do večleten graf (Finance 11).

4.2.2.1 Lastnosti grafikonov:

časovno obdobje - časovno obdobje trgovalnega instrumenta se nahaja na spodnjem horizontalnem delu grafa. To obdobje lahko, kot že prej omenjeno, variira med nekaj minut in več let. Najpogosteje uporabljena obdobja so obdobja znotraj enega dneva, nekaj dnevna, tedenska, mesečna, četrtletna in letna. Potrebno pa je omeniti, da krajši je časovni okvir, več podrobnosti nam pokaže.

cenovna skala - na vertikalnem delu grafa se nahaja cenovna skala trgovalnega instrumenta. Cenovna skala je prikazana v razmiku 100 pip-ov v kolikor je v aritmetični obliki. V primeru, da je cenovna skala podana v logaritemski obliki, pa je razdalja med cenovnimi enotami enaka odstotnim spremembam.

obseg trgovanja - obseg trgovanja je končni znesek opravljenih transakcij z določenim vrednostim papirjev v določeni časovni enoti (npr. 1 dan). Prikazan je v obliki stolpcev na dnu grafikona pod časovno premico. Obseg trgovanja ni prikazan pri vsaki obliki grafikona, je pa koristna informacija za vlagatelja. Vlagatelju poda informacijo o intenzivnosti trgovanja, ki je v ozadju sprememb cene. Sprememba cene ima pri velikem obsegu trgovanja večji pomen, kot pa sprememba cene pri majhnem obsegu trgovanja. Vlagatelj lahko z opazovanjem obsega trgovanja pri spremembah cen ugotovi nakupne oziroma prodajne pritiske iz strani kupcev oziroma prodajalcev. Ta informacija je lahko uporabna za potrjevanje cenovnih premikov (npr. potrjevanje trenda) ali pa opozorilo, da cenovnemu premiku ne gre zaupati (Murph, 1999, str. 41).

4.2.2.2 Vrste grafov:

Linijski graf - to je ena izmed najenostavnejših metod grafičnih prikazov gibanja vrednosti finančnega instrumenta. Nekateri tehnični analitiki menijo, da je končna cena edina pomembna informacija o trgovanju, in zato pri črtnih grafikonih povezujejo le končne cene (zaključene cene/tečaje) posameznih trgovalnih obdobij. Zaključne cene naj bi imele največjo napovedno vrednost. Črtni grafikon daje manj informacij o določenem finančnem instrumentu, po drugi strani pa je pri njih odstranjenega precej naključnega »tržnega hrupa«, ker so najnižje in najvišje

44


cene izključene. Je pa zaradi tega toliko bolj pregleden in bolj primeren za daljša časovna obdobja (Finance 11).

Slika 3.: Primer linijskega grafa

Vir: Lastni dostop Graf OHLC (Open, High, Low, Close)

Tehnika OHLC grafov je med najbolj razširjenimi. Znak v grafu, ki predstavlja časovno enoto (npr. dan), je predstavljen z navpično črto in dvema manjšima črtama, na levi in desni strani navpične črte. Navpična črta predstavlja gibanje cene instrumenta v dani časovni enoti (trgovalni dan), medtem ko obe vodoravni črti predstavljata prvi in zadnji tečaj, ki sta bila dosežena v trgovalnem dnevu. Iz grafa je razvidna dinamika trgovanja. Če je vrednost zaključnega tečaja nad vrednostjo začetnega tečaja, je to dober znak, saj pomeni, da je bilo razpoloženje pri trgovanju v tistem dnevu optimistično.

45


Slika 4.: Primer OHLC grafa:

Vir: Lastni dostop Graf HLC (High, Low, Close)

Vrsta grafa, ki prikazuje najvišjo, najnižjo in ceno ob zaprtju za vsako obdobje na grafu. Edina razlika med OHLC in HLC grafom je ta, da OHLC grafikon vrisuje tudi začetni tečaj (Open), HLC pa ne.

Slika 5.: Primer HLC grafa:

Vir: Lastni dostop

Graf svečniki

46


Grafikoni z japonskimi svečniki so podobni OHLC grafikonom, le da so bodisi zeleni bodisi rdeči. Obstajajo tudi beli in črni svečniki. V njih je bolj poudarjeno razmerje med začetno in končno ceno. Vsako obdobje ponazarja svečnik, sestavljen iz telesa in dveh senc. Telo svečnika ponazarja navpična razdalja med začetno in končno ceno, senci pa potekata od najnižje do najvišje cene, če sta ti zunaj območja med začetno in končno ceno. Vrh zgornje sence ponazarja najvišjo ceno dneva, dno spodnje sence pa najnižjo. Japonci imenujejo zgornjo senco tudi lasje, spodnjo pa rep. Če je končna cena dneva višja od začetne, je telo svečnika zeleno, če pa je nižja od nje, je telo svečnika rdeče. Barva in oblika japonskega svečnika vizualno ponazarjata, ali na trgu zmagujejo medvedi ali biki. Majhno telo svečnika katere koli barve pa je znak za uravnoteženost na trgu med biki in medvedi. Znake za nakup ali prodajo dobimo z različnimi kombinacijami dveh ali več svečnikov. Japonske svečke so za preučevanje gibanja cen na trgu prvi uporabili japonski trgovci z rižem že pred več kot tremi stoletji.

Slika 6.: Primer grafa svečniki:

Vir: Lastni dostop

4.2.2.3 Vzorci na grafikonih

Udeleženci na kapitalskih in denarnih trgih kupujejo oziroma prodajajo finančne instrumente zaradi različnih vzrokov, pa naj bo to zaradi upanja o dobičku, strahu pred izgubo, davčnih posledic, temeljne analize, tehnične analize itd. Težko je natančno ugotoviti, kaj je vzrok trenutnemu gibanju cene. S pomočjo grafičnih vzorcev je moč analizirati "boj" med kupci in prodajalci. Še bolj pomembno pa je, da je možno z grafičnimi orodji tehnične analize ugotoviti, kdo v tem boju zmaguje. Ko to ugotovimo, se lahko temu primerno obnašamo na trgu. Vzorci so slike na grafikonih, ki nastanejo ob grafičnem prikazu tečajnih gibanj. Nastali vzorci lahko pomenijo nadaljevanje ali obrat trenda. Za svoj nastanek potrebujejo določen čas, običajno pa se vzorci, ki pomenijo nadaljevanje trenda, formirajo hitreje. Ob preučevanju vzorcev je nujno potrebno opazovati obseg prometa trgovanja, saj je ob vsakem formiranju vzorca tudi obseg prometa trgovanja povsem specifičen.

47


Namen analize teh vzorcev ni samo ugotoviti, v katero smer bo šel tečaj, ampak tudi kolikšen bo skok oziroma padec tečaja, ko bo do premika prišlo. Vzorci v praksi niso nujno povsem pravilne oblike, kot so definirani v teoriji. Tako si lahko določen pojav na grafikonu analitik razlaga kot en vzorec, drugi analitik pa kot nek drug vzorec. Včasih se iz določenega vzorca na koncu razvije povsem drug, tudi prehajajo iz enega na drugega. Vse omenjene nevšečnosti kažejo, da je preučevanje vzorcev precej zahteven in ne najbolj natančen del tehnične analize. Zahteva tudi veliko mero intuicije in izkušenj (Finance 12). Vzorci obrata trenda Vzorec glave in ramen je eden najznačilnejših vzorcev obrata in se navadno pojavi ob koncu naraščajočega ali padajočega trenda. Vzorec vsebuje tri zaporedne vrhove/dna, pri čemer je srednji vrh/dno najvišji/najnižje, medtem ko sta ostala dva vrha/dni približno enaka.

Slika 7.: Primer glave in ramen

Glava in rame (vrh)

Glava in rame (dno)

Vir: ALTA 4 Sestavine vzorca:

Obstoječi trend: Pri vseh vzorcih obrata mora biti prisoten obstoječi dolgoročni trend. V našem primeru mora biti za oblikovanje vzorca dvojnega vrha/dna prisoten večmesečni naraščajoči/padajoči trend.

Leva rama: V naraščajočem trendu zaznamuje rama vrh trenda, kateremu sledi kratek obrat navzdol, medtem ko v padajočem trendu tvori prva rama dno trenda, kateremu sledi kratek obrat navzgor. Premik po doseženemu vrhu oziroma dnu največkrat ne pade pod obstoječo trendno linijo.

Glava: Levi rami sledi oblikovanje novega vrha/dna, kateremu pa sledi v primeru naraščajočega trenda znižanje cene finančnega instrumenta pod trendno linijo, v primeru padajočega trenda pa porast cene finančnega instrumenta nad trendno linijo.

Desna rama: Glavi sledi druga rama, ki je največkrat po višini enaka kot prva. Desni rami sledi obrat dolgoročnega trenda.

48


Vratna linija: Vratno linijo dobimo tako, da povežemo zaporedne dni v naraščajočem trendu in zaporedna vrha v padajočem trendu.

Promet: Promet igra pomembno vlogo pri vzorcu glave in ramen. Idealno je promet pri oblikovanju prve rame večji kot pri oblikovanju glave. To je prvi znak nevarnosti. Drugi znak nevarnosti je naraščajoči promet pri oblikovanju vrha glave v naraščajočem trendu oziroma dna glave pri padajočem trendu. Dokončna potrditev vzorca pa je povečan promet pri oblikovanju drugega kraka desne rame (ALTA 4).

Vzorec dvojnega vrha in dvojnega dna Dvojni vrh je močan vzorec obrata, ki se navadno pojavi ob koncu naraščajočega trenda. Kot že ime pove gre za oblikovanje dveh razmeroma enako visokih vrhov. Tudi dvojno dno je močan vzorec obrata, ki pa se navadno pojavi ob koncu padajočega trenda. Kot že ime pove, pa gre pri dvojnemu dnu za formiranje razmeroma enako nizkih dnov (ALTA 4).

Slika 8.: Primer dvojnega dna in dvojnega vrha:

Vir: lasten dostop Sestavine vzorca (ALTA 4):

Obstoječi trend: Pri vseh vzorcih obrata mora biti prisoten obstoječi dolgoročni trend. V našem primeru mora biti za oblikovanje vzorca dvojnega vrha/dna prisoten večmesečni naraščajoči/padajoči trend.

Prvi vrh/dno: Zaznamuje normalno gibanje osnovnega trenda.

Vmesni del: Po doseženem prvem vrhu/dnu se tečaj zniža/zviša za dobrih 10 do 20 odstotkov, kar pa nam še ne potrjuje obrata obstoječega trenda.

Drugi vrh/dno: Drugi vrh/dno je največkrat pospremljen z nižjim prometom, kar nakazuje, da kupci/prodajalci niso dovolj močni, da bi obdržali osnovne smeri trenda, zato nastopi obrat.

Trajanje: Dvojni vrh in dvojno dno lahko trajata od nekaj tednov pa vse do nekaj mesecev, v povprečju pa je trajanje tega vzorca obrata med enim in tremi meseci.

Dvojno dno

Dvojni vrh

49


Promet: Manjši promet ob oblikovanju drugega vrha/dna nam potrjuje oblikovanje vzorca dvojnega vrha/dna.

Vzorec trojnega vrha in trojnega dna Tehnični analitiki se mnogokrat ne strinjajo o tem, ali gre za vzorec glava in ramena - vrh ali za trojni vrh, to pa je pravzaprav nepomembno, saj so posledice obeh vzorcev enake. Promet se znižuje pri vsakem od treh vrhov, poveča pa se, ko cena prebije črto vratu. Trojni vrh ni končan, dokler območje podpore prejšnjih dveh dolin ne popusti. Nasprotno se dogaja pri vzorcu trojno dno, kjer mora popustiti območje odpora zadnjih dveh vrhov. Ko je vzorec trojni vrh končan s prebitjem črte vratu, bo minimalen vertikalen padec cene od točke preboja navzdol tolikšen, kolikor je vertikalna razdalja od vrhov do dolin. Nasprotno je pri vzorcu trojno dno. Običajno se pri teh dveh vzorcih pojavi še zadnji skok cene tako kot pri vzorcu glava in ramena. (Finance 15).

Vzorec zaokroženega vrha in zaokroženega dna Vzorec krožnika predstavlja zelo počasen in postopen obrat trenda, ki traja tudi do enega leta. Ta vzorec se pojavlja le občasno. V primeru padajočega trenda ima vzorec obliko krožnika, če pa gre za naraščajoči trend, ki se obrne navzdol, je krožnik obrnjen. Promet do sredine vzorca pada, nato začne z rastjo tečajev naraščati. Pri vzorcu krožnika ne moremo določiti, za koliko naj bi tečaj zrasel, ko je vzorec popoln. (Finance 15). Vzorci nadaljevanja trenda Vzorci nadaljevanja predstavljajo tiste vzorce, na podlagi katerih tehnični analitiki sklepajo, da se bo trend gibanja cene finančnega instrumenta nadaljeval v isti smeri. Predstavljajo le predah ali konsolidacijo pred novim nadaljevanjem obstoječega trenda, le manjši popravek trenda zaradi prenakupljenosti ali preprodanosti. Nadaljevalni vzorci so večinoma časovno krajši kot vzorci obrata trenda (Finance 12).

Vzorci trikotnikov Poznamo različne vrste trikotnikov, to so simetrični, naraščajoči in padajoči trikotniki. Simetrični trikotnik Simetrični trikotnik je običajno vzorec nadaljevanja trenda. V večini primerov torej predstavlja premor v obstoječem trendu. Simetrični vzorec lahko karakteriziramo kot področje neodločnosti. Trg miruje in prihodnje gibanje je vprašljivo. Sile ponudbe in povpraševanja so v tem trenutku skoraj enake. Poizkus rasti tečaja navzgor se konča s prodajami, kar zniža tečaj, ta padec pa spet okrepi povpraševanje. Vsako novo dno je tako višje in tudi vsak nov vrh je plitkejši od prejšnjega; tako nastane oblika trikotnika. Vzorec trikotnika predvideva, da bo najverjetneje na polovici do treh četrtin dolžine trikotnika prišlo do preboja. Ko se to zgodi, lahko pride do vrnitve tečaja blizu trikotnika, a končni srednjeročni cilj je preboj

50


za tolikšno vrednost, kolikor znaša širina trikotnika na začetku. Če ostane cena znotraj trikotnika tudi po treh četrtinah vodoravne širine trikotnika, to pogosto pomeni, da se bo cena umirila in gibala vodoravno tudi po izhodu iz trikotnika. Ta vzorec je nepredvidljiv, tečaj se namreč lahko obrne tako navzdol kot navzgor. Kljub dejstvu, da je s pomočjo tega vzorca težko predvideti nadaljno pot tečaja, ga štejemo med vzorce nadaljevanja trenda, kajti raziskave so pokazale, da se to uresniči v večini primerov. Obseg trgovanja se tako kot pri vseh nadaljevalnih vzorcih tudi pri konvergentnih trikotnikih zmanjšuje, ko cena niha znotraj trikotnika. Če pride do preboja, se bistveno poveča. Ob morebitnem nadaljnjem popravku do stranice trikotnika se obseg trgovanja spet zmanjša, ob nadaljevanju trenda pa se dejavnost trgovanja poveča (Finance 13). Naraščajoči trikotnik Naraščajoči trikotnik je različica simetričnega trikotnika. Zgornji del trikotnika je raven, medtem ko ima spodnji del pozitiven naklon. V naraščajočih trikotnikih je trg prenakupljen in tečaji padajo. To se razume kot priložnost za nakup, povpraševanje naraste in cene kmalu dosežejo stare vrhove, od koder se zaradi povečane ponudbe odbijejo nazaj navzdol. Spet se poveča interes za povpraševanje, vendar pri višjem nivoju kot prej. Cene slej ko prej prebijajo prejšnje vrhove in povečano povpraševanje jih dvigne še više. Kot pri simetričnem trikotniku porast cen spremlja povečan obseg prometa (Finance 13). Padajoči trikotnik Padajoči konvergentni trikotnik je le zrcalna preslikava naraščajočega konvergentnega trikotnika preko vodoravne stranice. Nastane v padajočih trendih in pomeni nadaljevanje padanja tečajev. Njegova zgornja stranica je padajoča, spodnja pa vodoravna. Prodajalci so agresivnejši kot kupci, zato ceno vedno potisnejo do spodnje stranice trikotnika, moč kupcev pa pojema, tako da so dvigi cen vse manjši in se prilegajo zgornji padajoči stranici trikotnika. Znak za nadaljevanje »medvedjega trenda« se pokaže, ko cena pade pod spodnjo vodoravno stranico trikotnika. Obseg trgovanja se podobno kot pri simetričnem trikotniku sredi padajočega trenda povečuje ob premikih proti spodnji stranici in zmanjšuje ob premikih navzgor do zgornje stranice (Finance 14).

Zastava in trioglata zastavica Zastava in trioglata zastavica sta dva najbolj zanesljiva vzorca nadaljevanja trenda. Predstavljata samo kratek premor na zelo dinamičnem trgu. Vzorca sta sestavljena iz dveh delov in sicer iz zastavnega droga, ki predstavlja začeten močan dvig ali padec cene in zastave oziroma zastavice, ki predstavlja konsolidacijo. Ponavadi nastaneta po velikem, hitrem in strmem premiku tečaja (navzgor ali navzdol). Cena na trgu si mora namreč po hitrem premiku opomoči, preden nadaljuje pot v isto smer. Obseg trgovanja je ob strmem premiku cene zelo povečan, med samim potekom vzorcev zastave ali zastavice se zmanjša, ob nadaljevanju trenda v isto smer pa se zopet poveča. Ko je vzorec popoln, trg skoraj vedno nadaljuje pot v smeri trenda. Oba vzorca se pri naraščajočem trendu končata s

51


prebitjem zgornje, pri padajočem pa s prebitjem spodnje stranice. Trend se po izstopu cene iz vzorca ponavadi nadaljuje za toliko, kolikor je trajal trend ("drog" zastave ali zastavice) pred nastankom vzorca. Zastave in zastavice se torej pojavljajo na sredini premika. Zastave imajo obliko paralelogramov, nagnjenih v smeri, nasproti prejšnjemu trendu. Zastave, ki jih najdemo v naraščajočih trendih, so nagnjene navzdol in so razpoznavne po vedno nižjih vrhovih in vedno nižjih dolinah. Za zastave v padajočem trendu pa velja ravni obratno. Trioglate zastavice so na pogled zelo podobne simetričnim trikotnikom. Razlikujejo se v tem, da so trioglate zastavice manjše po velikosti oz. nihanju in trajajo bistveno manj časa. Zastavice se od simetričnih konvergentnih trikotnikov razlikujejo le po dolžini trajanja vzorca, saj imajo enako obliko. Zastavice, ki jih najdemo v naraščajočih trendih, so razpoznavne po vedno nižjih vrhovih in vedno višjih dolinah, z vzorcem nagnjenim proti trendu. Za zastavice v padajočem trendu velja ravno obratno (Finance 12).

Vzorec pravokotnika Pravokotnik je eden pogostejših vzorcev. Predstavlja obdobje konsolidacije, ki se konča z nadaljevanjem trenda. Trendni liniji, ki ga sestavljata, tečeta vzporedno. Ponudba in povpraševanje se zdita uravnotežena. Konstantno se testirajo isti vrhovi, prav tako ista dna. Ob preboju mejne črte pravokotnika je težko napovedati, za koliko bo tečaj padel ali narasel. Obseg prometa ne upada tako očitno kot pri ostalih vzorcih nadaljevanja trenda, vendar pa opazno naraste ob preboju meje pravokotnika (Finance 16). 4.2.3 Trendi

Osnovna predpostavka, na kateri temelji tehnična analiza, je, da se tečaji na trgih gibajo v trendih. Trend lahko definiramo kot smer, v katero gre trg, ali drugače povedano, smer, v katero se gibljejo tečaji finančnih instrumentov, s katerimi se trguje. Vendar ta smer ni premočrtna. Tržni premiki imajo veliko vrhov in dolin. Smer teh vrhov in dolin določa smer trenda.

4.2.3.1 Vrste trendov:

naraščajoči in padajoči trend - naraščajoči/padajoči trend se pokaže, kadar imamo določeno zaporedje vedno višjih vrhov/nižjih dolin.

brez trenda - trenda ni, kadar imamo zgolj vodoravne vrhe in doline. Ko je povpraševanje večje od ponudbe, se pojavi naraščajoči trend (se pravi, da cena raste), ravno obratno pa se pojavi padajoči trend, ko na trgu ponudba presega povpraševanje, kar znižuje ceno vrednostnih papirjev. Obliko trenda določata torej ponudba in povpraševanje. Ko pa sta ponudba in povpraševanje precej izenačena, nimamo izrazitega trenda, oziroma je le ta horizontalen.

52


Glede na časovno komponento delimo trend na: dolgoročni trend srednjeročni trend kratkoročni trend

Zagotovo pa vsebuje dolgoročen trend tudi kratkoročnega.

4.2.3.2 Trendne linije in kanali

Trendne linije

Trendne linije so pomemben pripomoček tehnične analize za identificiranje in potrjevanje trendov. Trendna linija je ravna črta, ki povezuje dve ali več cenovnih točk in jih nato razširi v prihodnost ter deluje kot nekakšna oporna točka za določanje nakupne/prodajne točke (ALTA Invest 5). Rastoči trend je takrat, kadar narišemo trendno linijo tako, da v naraščajočem trendu narišemo premico skozi zaporedni dolini, pri čemer je pomembno, da je druga dolina višje od prve. Potrditev trenda pa dobimo, če povežemo še tretjo dolino, ki se nahaja višje kot druga. Dobljena premica oz. linija predstavlja podporno raven. Dokler se trguje nad to linijo, lahko govorimo o naraščajočem trendu. Dlje časa, ko ostane trendna linija neprebita in večkrat, ko je testirana, večji pomen ima in bolj pomemben je njen morebiten preboj. Preboj trendne linije je zelo pomemben za nadaljnje gibanje tečajev. Vendar sam preboj praviloma ne pomeni nujno prenehanje trenda. Včasih tekom trgovanja tečaj sicer prebije trendno linijo, vendar se kasneje povrne v prejšnje trgovalno območje. To je tako imenovani lažni preboj, ki namiguje na nadaljevanje trenda (Kragelj, 2009). Popolnoma enako velja za padajoč trend. Pri padajoči trendni liniji narišemo premico skozi dva zaporedna vrhova, pri čemer mora biti drugi nižji od prvega. Potrditev padajočega trenda pa dobimo, ko povežemo še tretji zaporedni vrh, ki je nižji od drugega. Tako dobljena premica oz. linija predstavlja odporno raven (Kragelj, 2009). Občasno pa se lahko na posameznem valutnem paru zgodi tudi, da pride do "stoječega trenda" ali trenda, ki ni niti rastoč, niti padajoč. V tem primeru je cena valutnega para stabilna, kar pa pomeni, da sta ponudba in povpraševanje uravnovešena. Običajno se po "stoječem obdobju" trend nadaljuje v prejšnji smeri - to je smeri v kateri je bil preden je vstopil v "stoječi trend".

Črte podpore in odpora

Podpora je raven cene pri kateri obstaja zadostno povpraševanje po finančnem instrumentu (na primer delnici), ki zadosti prodajnemu pritisku, to pa povzroči, da se padec delnice zaustavi in (običajno) obrne navzgor.

http://www.cmsfx.com/en/forex-education/online-forex-course/chapter-3-technical-tools/technical-analysis/trends/

53


Odpor je raven cene pri kateri obstaja zadostna ponudba finančnega instrumenta (na primer delnice), ki zadosti nakupnemu povpraševanju, to pa povzroči, da se rast delnice zaustavi (zadrži nedavno rast) in (običajno) obrne navzdol (Risk 2). Pomembno vlogo pri analizi odpora ali podpore ima trajanje. Dlje časa, ko odporni nivo zdrži, večjo psihološko težo ima in manj je možnosti, da bo prišlo do preboja. Na drugi strani relativno hiter preboj obeta veliko nadaljnjo rast tečaja. Če tečaj zraste nad odporni nivo, ta postane podporni. Sedaj je povpraševanje pri tej ceni večje od ponudbe, kar zadrži morebitni padec tečaja nazaj pod podporni nivo. Trendni kanali Trendni kanal predstavljata dve vzporedni trendni liniji, ki služita kot močni podporni/odporni ravni. Gornja trendna linija povezuje zaporedje vrhov, medtem ko spodnja trendna linija povezuje zaporedje dnov. Trendni kanal je lahko nagnjen navzgor, navzdol ali v stran. Ne glede na smer gibanja ostaja interpretacija trendnega kanala enaka. Trgovalci, ki upoštevajo trendni kanal, bodo skušali kupiti finančni inštrument, ko se njegova cena približuje spodnji trendni liniji, in prodati, ko se približuje zgornji trendni liniji (ALTA Invest 2).

Slika 9.: Primer trendnega kanala na valutnem križu EUR/USD: .

Vir: Lasten dostop

54


4.2.3.3 Cenovni preskoki

Cenovni preskok predstavlja praznino na paličnem grafikonu, kjer ni bilo opravljeno nobeno trgovanje z vrednostnim papirjem. V naraščajočem trendu je npr. otvoritvena cena določenega dne višja kot najvišja cena preteklega dne. Pojavi se vrzel oz. prostor na grafu, ki ni bil zapolnjen tekom dneva, kar pomeni, da pri tistih cenah ni bila opravljena nobena transakcija. Pri padajočem trendu pa se cenovni preskok pojavi, ko je dnevna najvišja cena nižja od najnižje cene, dosežene pretekli dan (Kragelj, 2009). Cenovni preskok v naraščajočem trendu je znak za moč v trendu, medtem ko je v padajočem trendu znak za izčrpanost trga. Najpogosteje se cenovni preskoki pojavljajo na dnevnih grafikonih, imajo pa precej večji pomen, ko se pojavijo na tedenskih ali pa mesečnih grafikonih (Murphy, 1999, str. 94).

4.2.4 Indikatorji

Tehnična analiza temelji na tržnih informacijah, kot so cena vrednostnega papirja, obseg trgovanja ter izvedenih informacijah, ki se imenujejo tehnični indikatorji. Kazalci oziroma indikatorji so izpeljani iz cen posameznih vrednostnih papirjev po določenih matematičnih formulah in prijemih. Nekateri vključujejo tudi podatke o prometu. Izračunana vrednost indikatorja sama po sebi ne pove ničesar. Možnost analize se dobi šele, ko je izračunanih več vrednosti in se indikator predstavi v seriji. Navadno se predstavi v obliki grafa in se ga primerja z gibanjem cen. Pri analizi indikatorjev se je potrebno zavedati, da so le-ti izpeljani iz gibanja cen, in je pri njihovi analizi potrebno obvezno upoštevati gibanje cen, ker lahko odločitve samo na podlagi indikatorjev privedejo do napačnih odločitev (Kragelj, 2009). V grobem obstajata dva tipa indikatorjev (Finance 17):

vodilni indikatorji

sledilni indikatorji

Vodilni indikatorji Kot že samo ime pove, je ta tip indikatorjev namenjen predvidevanju gibanja cen (dajejo signale nakupa in prodaje) oziroma nakazujejo smer gibanja cen, še preden do njih dejansko pride. Prednost teh indikatorjev je, da nakazujejo sam začetek rasti oziroma padanja cen vrednostnih papirjev in s tem omogočajo doseganje večjih donosov. V večini primerov so to indikatorji momenta in kot taki dajejo veliko signalov, s čimer se poveča tudi tveganje napačne razlage indikatorjev. Najbolj znani vodilni indikatorji so:

indeks relativne moči (RSI)

stohastični oscilator

indikator momenta

55


Indeks relativne moči (RSI) Indikator indeks relativne moči oziroma Relative Strength Index (RSI), ki ga je razvil J. Welles Wilder je eden izmed najbolj uporabljenih in uporabnih vodilnih indikatorjev. Vodilni pomeni, da nam da signal pred samo spremembo trenda gibanja cene delnice. Najbolje se uporablja v kombinaciji s črtami trenda, vzorci ter črtami podpore in odpora (Požun 3). RSI primerja relativno moč vsote dobičkov v dneh preučevanega obdobja, ko je cena naraščala (to je v dneh, ko je bila končna cena dneva višja od končne cene prejšnjega dneva) v primerjavi z vsoto izgub v dneh proučevanega obdobja, ko se je cena znižala (to je v dneh, ko je bila končna cena dneva višja od končne cene prejšnjega dneva) (Finance 18). Bistvo tega indikatorja je, da primerja velikosti rasti z velikostmi padcev posameznih vrednostnih papirjev. Indeks se giblje med vrednostima 0 in 100. Če vrednost indeksa pade pod 30, je to znak za podcenjenost vrednostnega papirja in bo verjetno sledil porast cene, če pa zraste čez 70, je to znak za precenjenost vrednostnega papirja in sledil naj bi padec cene. Nekateri analitiki prilagajajo meji in dolžino obdobja vsakemu trgu posebej. Pri daljših obdobjih upoštevajo ožje meje.

Kazalnik RSI se lahko izračunava za različno dolga obdobja. Wilderjev izvirni predlog je bil 14 dni, danes pa večina tehničnih analitikov uporablja občutljivejše kazalnike (5-dnevne, 7-dnevne ali 11-dnevne RSI). Čim daljše je obdobje, tem stabilnejši je kazalnik in manj je signalov, tudi napačnih. Gibanje cene lahko s kazalnikom RSI napovedujemo na več načinov (Finance 18):

Vrhovi in dna – Welles Wilder je poudarjal, da se vrhovi pojavijo takrat, ko je RSI nad 70, in dna, ko je RSI pod 30. Vrhovi in dna so v tem primeru le drug izraz za prenakupljenost in preprodanost. Gibanje cene vedno zaostaja za gibanjem kazalnika RSI. Če RSI zaide v območje prenakupljenosti ali preprodanosti, je to lahko znak, da se bliža konec trenda.

Vzorci - RSI je eden redkih kazalnikov, pri proučevanju katerega se lahko uporabljajo enaki vzorci kot pri proučevanju gibanja cene same (kot npr. dvojni vrh in dno, glava in ramena, trikotnik,...). Ker so pravila dokončanja vzorca enaka, se tako zlahka določijo točke nakupa in prodaje. RSI lahko v nekaterih primerih prikaže stopnjo podpore ali odpora jasneje kot sama cena instrumenta.

Neuspeli zavoji navzgor - pri rastočem trendu se pojavijo neuspeli zavoji navzgor, ko se RSI dvigne nad zgornjo mejo, pade malo pod njo, nato pa skuša spet prebiti prejšnji vrh, a mu to ne uspe, čeprav sama cena doseže nov vrh. Znak za prodajo se v tem primeru pojavi, ko RSI pade pod vrednost, pri kateri je zavil navzgor.

Neuspeli zavoji navzdol - pri padajočem trendu se pojavijo neuspeli zavoji navzdol, ko se RSI spusti pod spodnjo mejo, se dvigne malo nad njo, nato pa skuša zopet prebiti prejšnje dno, a mu to ne uspe, čeprav cena doseže novo

56


dno. Znak za nakup se v tem primeru pojavi, ko se RSI dvigne nad vrednost, pri kateri je zavil navzdol.

Črte trenda - zaradi omejenosti kazalnika RSI med vrednostmi 0 in 100 je z risanjem črt trenda teže napovedovati ceno s kazalnikom RSI kot npr. s kazalnikom ROC. Kazalec RSI zato teže uporabljamo pri dolgoročnih trendih. Welles Wilder ugotavlja, da je RSI najpametnejše uporabljati pri preučevanju trgov, na katerih tisti trenutek ni izrazitega trenda.

Stohastični oscilator Stohastični oscilator je postal eden najpomembnejših kazalnikov tehnične analize. Namenjen je ugotavljanju precenjenosti in podcenjenosti tržnih razmer. Temelji na predpostavki, da se pri pozitivnem trendu zaključni tečaji vrtijo okoli najvišjih dnevnih tečajev (dnevni maksimum). Ko trend postane zrel, se zaključni tečaji vrtijo okoli nižjih dnevnih cenovnih nivojev (dnevni minimum) (Finance 19).

Slika 10.: Stohastični oscilator

Vir: Pring, 1991, str. 161

Stohastični oscilator meri točke pri naraščajočem trendu, pri katerem se zaključne cene tečajev gibajo okoli minimalnih ali najnižjih cen za določeno obdobje in obratno, saj so to pogoji, pri katerih se trend lahko obrne. Stohastični oscilator ponazorimo z

57


dvema linijama, ki jih imenujemo %K linija in %D linija. %K linija nam daje glavne signale in je zato pomembnejša. Druga linija, %D linija, je zglajena različica linije %K.

Stohastični oscilator se giblje v mejah od 0 do 100 odstotkov, vendar meri zaključne tečaje delnice v primerjavi z njenim celotnim cenovnim rangom. Če se oscilator premika navzgor, potem je to znak za nakupovanje vrednostnega papirja, če pa pade, je to znak za prodajanje. Za izračun se običajno uporablja 14-dnevni časovni interval. Pri grafičnih predstavitvah se uporablja tudi njegovo 3-dnevno povprečje, ki ima signalno vlogo. Za signalni vrednosti se uporablja 20 (podcenjenost) in 80 (precenjenost) vendar ni nujno, da se bo zgodil obrat v gibanju cene takoj, ko oscilator doseže ti vrednosti. Pravilo križanja ni tako pomembno, če trgujemo v smeri trenda. Če je npr. padec cene le popravek znotraj dolgoročnejšega naraščajočega trenda in če se pojavi nakupni signal v območju preprodanosti, pravila križanja ni potrebno upoštevati. Upoštevati pa ga moramo, če signal nakazuje obrat trenda. Zmeraj je potreben močnejši signal za obrat trenda kot pa za njegovo nadaljevanje. Obstajajo tri stohastične vrednosti: Surovi K, %K in %D:

K predstavlja osnovno vrednost.

% K predstavlja povprečje osnovne vrednosti K.

%D predstavlja povprečje %K.

Vsako linijo %K in %D lahko prikažemo grafično in tako dobimo stohastični oscilator. Stohastični indikator ima v primerjavi z drugimi momentum indikatorji (ROC ali RSI) kar nekaj prednosti, pri čemer je ena pomembnejših mirnost, s katero se stohastični oscilator giblje od meje, ki označuje prekupljenost določene delnice. Stohastični indikator nam pokaže, da je trend dosti bolj urejen, kot to kažeta indikatorja momenta RSI ali ROC. Zgornjo mejo ali mejo precenjenosti cene lahko potegnemo pri 75-85%, medtem ko je spodnja meja pri 15-25% vrednosti stohastičnega indikatorja. Signal precenjenosti ali podcenjenosti za določeno delnico se pokaže, ko %D linija prebije mejo 75 do 85 odstotkov oz. 15 do 25 odstotkov. Signal za prodajo oz. nakup delnice nastopi šele, ko %K linija prebije spodnjo oz. zgornjo mejo. Stohastični indikator je eden izmed popularnejših indikatorjev tehnične analize. Združuje vse, kar nudijo drugi indikatorji iz družine indikatorjev momenta. Uporablja se lahko pri dnevnih, tedenskih ali mesečnih obdobjih in tudi pri preučevanju gibanja cene v posameznem dnevu.

Indikator momenta Bistvo indikatorja momenta je primerjava zadnje zaključne cene z zaključno ceno iz preteklosti. Indikator momenta spada med vodilne indikatorje. Najosnovnejši model oscilatorjev in spada med vodilne indikatorje. Indikator se izračuna tako, da se od srednje vrednosti zaključne cene odšteje zaključna cena izpred določenega števila dni. Indikatorji so lahko različno dolgi, najpopularnejša pa sta 12 in 25 dnevna.

58


Rezultati se gibljejo okoli linije 0 in so lahko pozitivni ali pa negativni. Kot nakupni oz. prodajni signal se lahko uporablja presečišča krivulje indikatorja in linije 0. Ko krivulja indikatorja seče linijo 0 od spodaj navzgor, to predstavlja nakupni signal in obratno, ko gre krivulja iz pozitivnega v negativno vrednost. Kako močan je trend, pa lahko vidimo, če opazujemo, kako visoko oz. nizko se giblje krivulja indikatorja. Sledilni indikatorji V nasprotju s prejšnjimi ta tip indikatorjev zaostaja za gibanjem cen. Ta vrsta indikatorjev naj bi sledila trendu in so zato najbolj uporabni takrat, ko vrednostni papir že izoblikujejo močan trend. Iz tega izhaja tudi glavna prednost teh indikatorjev, saj omogoča ujeti trend in dlje, ko trend traja, manj je signalov za prodajo in nakup, kar lahko na koncu privede do velike donosnosti. Slaba stran teh indikatorjev je, da so prepozni, kar pomeni, da vlagatelj zamudi začetek trenda, in da so več ali manj neuporabni, če se cene gibljejo med dvema nivojema brez jasne smeri navzgor ali navzdol. Najbolj znani sledilni indikatorji so:

drseče sredine

Bollingerjevi obroči

MACD Pomembno je, da pri ugotavljanju spremembe trenda uporabimo več različnih metod tehnične analize, saj lahko v tem primeru z večjo gotovostjo pričakujemo, da je dejansko prišlo do obrata v trendu.

Drseče sredine Med drsečimi povprečji se najpogosteje uporabljajo navadna drseča povprečja. Izračunana so kot aritmetična sredina preteklih vrednosti tečajev. Štirinajstdnevno povprečje npr. izračunamo tako, da seštejemo končne cene zadnjih štirinajstih dni in jih delimo s štirinajst. Pri naslednjem povprečju vračunamo v vsoto novo končno ceno, izpustimo pa tisto, ki je veljavna pred štirinajstimi dnevi. Zato povprečje "drsi"(Finance 9). Prva slabost navadnih drsečih povprečij je, da upoštevajo le obdobje zadnjih n podatkov, ostali podatki pa postanejo nepomembni. Druga slabost pa je, da dajejo drseča povprečja enak pomen kateremu koli podatku iz zadnjih n obdobij. Nekateri analitiki menijo, da bi morali biti pomembnejši podatki s konca obdobja. Drseče sredine so eden izmed najbolj popularnih indikatorjev, saj ga je enostavno uporabljati. Njegova glavna prednost je, da izravnava gibanje oziroma volatilnost cen, kar analitiku daje možnost lažje določitve trenda. Pri analizi dveh drsečih sredin, npr. 14-dnevnega in 50-dnevnega, ima slednja večji pomen na dolgi rok.

59


Uporablja se dve vrsti drsečih sredin, in sicer (Požun 1):

1. enostavno drsečo sredino (SMA - Simple Moving Average) in 2. eksponentno drsečo sredino (EMA - Exponential Moving Average).

Edina razlika med njima je, da daje druga sredina večjo težo na zadnje cene. Obe se uporabljata predvsem za dvoje tj., določanje trenda in določanje točk podpore in odpora. Uporaba drsečih povprečij Drseča povprečja se prikažejo na istem grafu kot gibanje cen. Nakupni znak nam pokaže takrat, ko se končna cena povzpne nad krivuljo drsečega povprečja, prodajni pa, ko pade pod njo (pravilo križanja). Uporaba krajših drsečih povprečij povzroči zelo veliko napačnih znakov, pri daljših pa opazimo znake za nakup ali prodajo prepozno. Daljša drseča povprečja so pomembna za določanje dolgoročnih trendov. Najtežje je torej na podlagi izkušenj izbrati ustrezno dolgo drseče povprečje. Krajša povprečja so primernejša pri nihanju cen na določenem intervalu kakor pri trendnem gibanju cen. Pri zadnjem so uporabnejša daljša povprečja, saj se z njimi ognemo napačnim znakom pri popravkih cene. Vendar so pri obratu trenda zopet uporabnejša krajša povprečja, saj daljša zaznajo obrat trenda z večjo zamudo, ker so seveda manj občutljiva in bolj oddaljena od dejanskega gibanja cene. Da bi se ognili preštevilnim znakom za nakup ali prodajo, izločajo nekateri tehnični analitiki napačne znake takole (Požun 1):

Postavimo lahko pravilo, da ni dovolj, da končna cena križa drseče povprečje, temveč zahtevamo, da je celodnevno gibanje cene nad drsečim povprečjem (pri nakupnem znaku) ali pod drsečim povprečjem (pri prodajnem znaku).

Zahtevamo lahko preboj drsečega povprečja za določen odstotek. Čim manjši je zahtevan preboj, tem manj zanesljiv in hitrejši je znak, in čim daljši je zahtevani preboj, tem zanesljivejši, a poznejši znak. Navadno se zahteva triodstotni preboj.

Pri časovnih filtrih pa se kupuje in prodaja z večdnevnim zaostankom (npr. dva dni) potem ko se pokaže znak. Ker se večina napačnih znakov obrne precej hitro, se jim tako lahko ognemo.

Nekateri zahtevajo hkrati z znakom, ki ga da drseče povprečje, tudi dokončanje katerega od vzorcev ali pa prebitje črte trenda.

Ob nakupnem ali prodajnem znaku je pomembno tudi povprečje obsega trgovanja.

Drseča povprečja so dinamična območja podpore (pri bikovskem trendu) in odpora (pri medvedjem trendu). Domnevamo torej, da je ob dotiku cene z drsečim povprečjem več možnosti, da se bo cena odbila na isto stran drsečega povprečja.

60


Lahko pa uporabimo tudi ovojnice na vsaki strani drsečih povprečij. Za potrebni znak za nakup ali prodajo štejemo pri tem načinu trenutek, ko se cena dvigne ne le nad samo drseče povprečje, temveč nad zgornjo ovojnico (pri nakupu) ali pod spodnjo ovojnico (pri prodaji). Nakupna pozicija se v tem primeru ne zapre, ko pade cena pod zgornjo ovojnico, temveč ko pade pod drseče povprečje. Nasprotno velja, da se prodajna pozicija zapre, ko se cena dvigne nad drseče povprečje. Če se cena giblje med ovojnicama, ne naredimo nič.

Zanimiva je tudi uporaba ovojnic, sestavljenih iz povprečja najvišjih in iz povprečja najnižjih dnevnih cen. Znak za odprtje nakupne pozicije se pojavi takrat, ko se končna cena dvigne nad zgornjo ovojnico, prodajni znak za zaprtje nakupne pozicije pa, ko pade pod spodnjo ovojnico. Spodnja ovojnica je tako črta podpore bikovskega trenda. Nasprotno pa se prodajni znak za odprtje prodajne pozicije pojavi takrat, ko končna cena pade pod spodnjo ovojnico, nakupni znak za zaprtje prodajne pozicije pa takrat, ko se končna cena dvigne nad zgornjo ovojnico. Zgornja ovojnica je tako črta odpora medvedjega trenda.

Pri drsečih povprečjih se upošteva prvo pravilo trgovanja, da je treba trgovati v smeri trenda. Drseča povprečja so zato najuporabnejša tedaj, ko vlada trend, veliko manj pa, ko se cena giblje v določenem intervalu. V tem primeru je boljše, da se uporabljajo kazalniki preprodanosti in prenakupljenosti. Raziskava Merrill Lyncha iz leta 1982 je pokazala, da se bolj kot linearno in eksponentno tehtana drseča povprečja obnesejo navadna drseča povprečja. Poleg tega je učinkovitejša uporaba dveh kakor treh drsečih povprečij. Najboljša kombinacija za angleški funt je bila kombinacija 3- in 49-dnevnih navadnih drsečih povprečij, za kanadski dolar pa 4- in 28-dnevnih navadnih drsečih povprečij. Seveda pa je najboljše, da ob izdelavi analize vedno sami izberemo najprimernejšo kombinacijo drsečih povprečij (Finance 9).

Bollingerjevi obroči Bollingerjeve obroče je razvil John Bollinger. Sestavljeni so iz dveh krivulj, in sicer poteka ena krivulja nad drsečim povprečjem in druga pod njim. Obe krivulji oziroma obroča sta oddaljeni od drsečega povprečja na podlagi standardnega odklona. Krivulji sta najpogosteje oddaljeni dva standardna odklona od drsečega povprečja, ki je ponavadi 20-dnevno. Standardni odklon je statistični koncept, ki nam pove kako so cene razporejene okoli povprečne vrednosti. Uporaba dveh standardnih odklonov nam omogoča, da bo 95% cen v pasu, ki ga določata krivulja nad in pod drsečim povprečjem. S spreminjanjem cen se Bollingerjev obroč krči oz. širi. Pri večji volatilnosti cen se razdalja med obročema poveča, v obdobju mirovanja oz. manjših sprememb cen pa približata (Murphy, 1999, str. 209). Bollingerjeva obroča dajeta vlagatelju uporabne informacije o obdobjih visoke oz. nizke volatilnosti vrednostnega papirja. Pomembne informacije dobimo tudi s

61


spremljanjem gibanja cene znotraj obročev. Približevanje cene vrednostnega papirja zgornjemu obroču lahko vlagatelj razume kot prekomerni nakup. Nasprotno pa se lahko približevanje spodnji meji razume kot prekomerno prodajo preučevanega vrednostnega papirja. Bollingerjeva obroča sama po sebi ne dajeta nakupnih oziroma prodajnih signalov, sta pa zato uporabna v kombinaciji z drugimi indikatorji.

MACD

Kazalnik MACD (Moving Average Convergence Divergence) prikazuje razliko med dvema eksponentnima drsečima sredinama. Navadno se izračuna razlika med 12-dnevno in 26-dnevno drsečo sredino. Strogo matematično gledano to pomeni, da je indikator pozitiven takrat, ko je 12-dnevna drseča sredina nad 26-dnevnim in negativen takrat, ko je 12-dnevna pod 26-dnevnim povprečjem. V grafičnih predstavitvah je poleg samega MACD običajno vrisana tudi 9-dnevna drseča sredina, to pa zato, da sporoči signal nakupa, ko ga MACD prebije od spodaj navzgor, ali signal prodaje, ko ga MACD prebije od zgoraj navzdol. Za pozitiven dogodek velja, ko MACD preide iz negativne v pozitivno vrednost, negativen dogodek pa ravno nasprotno (Finance 10). Kazalnik MACD je najuspešnejši na trgih, kjer so trendi izraziti ali na trgih, kjer cene zelo nihajo, na umirjenih trgih pa ne daje dobrih napovedi. Najpogosteje se uporablja pri določanju konca trenda, ko se med gibanjem same cene in kazalnika pojavi divergenca. Pri naraščajočem trendu se pri gibanju cene pojavi novi višji vrh, vrh kazalnika MACD pa ob tem ne preseže prejšnjega vrha. Nasprotno pa se pri padajočem trendu pri gibanju cene pojavi novo nižje dno, kazalnik MACD pa ne seže globlje od prejšnjega dna (Požun 2). Zgornje in spodnje meje določa vlagatelj po svoji presoji Poudariti pa je treba, da pri kazalniku MACD ne rišemo zgornjih in spodnjih mej preprodanosti in prenakupljenosti, tako kot npr. pri stohastičnosti in RSI, zato jih določa vsak posamezen vlagatelj po svoji presoji. Na zelo volatilnih trgih pa se uporablja metoda prebitja premice trenda pri samem gibanju kazalnika MACD, ki se ponavadi pojavi nekaj dni pred obratom trenda same cene. Če sta tako pri kazalniku MACD kot pri samem gibanju cene črti trenda prebiti, je to zanesljiv znak, da se bo začela cena gibati v nasprotno smer. Nekateri trgovci uporabljajo za vstop in izstop na trg tudi metodo križanja ničelne črte in MACD-ja. Če na cenovnem grafu opazimo vedno višje vrhove, kazalnik MACD pa temu ne sledi to pomeni divergenco med ceno in kazalnikom MACD, kar nakazuje na obrat trenda (Finance 10).

62


Iz omenjenih dveh analiz dobimo pravo vrednost vrednostnega papirja, in tako lahko določimo, ali je papir podcenjen oz. precenjen.

63


5 TRGOVALNA PLATFORMA TRADEPORT

5.1 Namen in osnove platform

5.1.1 Namen trgovalne platforme

Prvoten namen trgovalnih platform je njihova uporaba borznih posrednikov in drugih večjih vlagateljev. V 90-ih letih prejšnjega stoletja je bila predstavljena prva trgovalna platforma, ki je bila namenjena širšemu krogu uporabnikov. Z razvojem interneta se je prodaja vrednostnih papirjev še bolj povečevala. Trgovalne platforme so postale dostopne in uporabne tudi za male vlagatelje in sicer s pomočjo razvoja informacijske tehnologije in tudi interneta. Na osnovi tega napredka so lahko začele borzne hiše ponujati trgovalne platforme tudi malim vlagateljem, ki so začeli samostojno trgovati v svojem imenu za svoj račun. Borzne hiše so tako danes bolj v funkciji svetovalcev in so posredniki pri večjih vsotah nakupov in prodaj, na primer za sklade in podobno. Vse to pomeni nižje stroške tako za male vlagatelje kot za borzno posredniške hiše, saj nakupe in prodaje manjši vlagatelji opravijo sami, borzni posredniki pa se osredotočijo na večje stranke., od malih vlagateljev pa prejemajo provizijo za ponujeno storitev.

5.1.2 Osnove trgovalne platforme

TradePort je poslovljena različica SaxoTraderja banke Saxobank. V Sloveniji ga ponuja družba ALTA Invest d.d. Ta trgovalna platforma predstavlja delovni prostor za vlagatelja. Platformo najlažje opišemo kot računalniško aplikacijo, nameščeno v osebnem računalniku in prilagojeno zahtevam vlagatelja. Ker ima vsak vlagatelj svoje zahteve, ponujajo platforme že v osnovi veliko prilagodljivost, čeprav se med seboj kar precej tehnično razlikujejo. Vsaka boljša trgovalna platforma bi morala vsebovati (Dvoržak & Jukič, 2008, str. 7):

prilagodljiv uporabniški vmesnik (možnost organiziranja informacij na pregleden in optimalen način v skladu z velikostjo računalniškega zaslona),

osebno zaledno pisarno (stalen dostop do natančnih podatkov o finančnem stanju, o odprtih pozicijah in preteklih poslih),

orodja za tehnično analizo,

aktualne analize in novice,

takojšno podporo preko pogovornega okna (možnost komuniciranja s skrbniki trgovalnih računov ob morebitnih zapletih).

Pri izbiri ustrezne platforme je treba torej upoštevati predvsem individualne želje, kajti ponudnikov na trgu je veliko. Samo v Nemčiji ponuja možnost spletnega trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti več kot dvajset diskontnih posrednikov. V Sloveniji lahko izbiramo med štirimi trgovalnimi platformami v slovenskem jeziku. Pri nas najbolj razširjena trgovalna platforma je Tradeport, ki jo ponuja ALTA Invest d.d. Izhaja sicer iz danske različice Saxotrader ponudnika Saxobank. S hitrimi koraki prihaja platforma Brokerjet ponudnika banke Sparkasse, ki ima cilj osvojiti Evropo in postati številka ena on-line bančništva. Potem je tukaj še platforma Ilirika-on-SVET, ki

64


je last borznoposredniške hiše Ilirika. Gorenjska borznoposredniška hiša pa nam ponuja slovensko različico svetovno znane trgovalne konzole E-trade. Skoraj vsi diskontni posredniki omogočajo tudi brezplačne demo različice svojih trgovalnih platform. Demo trgovalna platforma je povsem enaka kot prava, le da je to virtualno trgovanje in da se trguje z navideznim denarjem. Uporaba demo različic je za vlagatelja zelo pomembna, saj se tako spozna z načinom delovanja posrednikove platforme ter z ustvarjanjem in s preizkušanjem svojih trgovalnih strategij, ki jih bo nato uporabljal pri pravem trgovanju. Največja težava pa je to, da pri trgovanju z virtualnim denarjem trgovalci ne uporabljajo čustev. Čustva pa so najpomembnejši dejavnik, saj iz njih izhajata strah in pohlep, ki še kako vplivata na odločitve pri resničnem trgovanju (Monte & Swope, 2008, str. 39). 5.2 Sestavine trgovalne platforme

Pri analiziranju trgovalnega instrumenta so vlagatelju v pomoč različne sestavine trgovalne platforme. Ker se trgovalne platforme med seboj razlikujejo, se razlikuje tudi vsebina sestavin le-teh. Tako nekatere trgovalne platforme zagotavljajo večjo podporo vlagateljem, druge pa le del, ki je temeljnega pomena pri trgovanju. V nadaljevanju bomo opisali platformo, ki je izpeljana iz SaxoTrader-ja in sicer TradePort družbe ALTA Invest d.d. med raziskovanimi platformami ima ta platforma na voljo največ sestavin, ki so v pomoč vlagatelju tako z vidika uporabe, kot tudi s vidika podpore. Nekaj sestavin te platforme so:

stalno razpoložljivost investicijskega svetovalca,

predstavitev potencialnih trgov, panog in finančnih instrumentov za investiranje,

regijsko in panožno diverzifikacijo portfelja,

svetovanje pri optimalni diverzifikaciji portfelja in minimiziranje tveganja celotnega portfelja,

svetovanje pri upravljanju tveganja portfelja,

redno obveščanje o stanju na trgih in novih naložbenih priložnostih,

analitsko spremljanje poslovanja podjetij v portfelju; minimiziranje izgube (stop-loss) –obvestitev stranke, ko tečaj pade na dogovorjeni nivo,

"on-line" pregled portfelja,

''on-line'' oddajo naročil.

65


5.3 Orodja trgovalne platforme

5.3.1 Orodja za opravljanje tehnične analize

Orodja za opravljanje tehnične analize omogočajo (Saxobank):

prepoznavanje in analizo vzorca: orodje za napredno tehnično analizo ponuja prepoznavanje klasičnih vzorcev pri izbranih valutnih parih in indeksih Forex;

tehnični vpogled: pregled tehničnih dogodkov, povezanih z določenimi instrumenti;

pregled borze: program za tehnični pregled borze uporabniku posreduje ideje za trgovanje na osnovi tehničnih analiz z uporabo izbranih ali vnaprej določenih kriterijev pregleda;

prilagodljive grafikone: večja prilagodljivost trgovcem omogoča ogled želenih grafikonov in vzorcev;

opozorila na dogodke: opozorila na dogodke posameznika obveščajo o pojavu dogodka, povezanega s ceno, ali tehničnega dogodka;

druge funkcije: dnevni tržni poudarki, ideje za trgovanje in napoved gibanja cen določenih produktov.

Med orodji za opravljanje tehnične analize ne smemo pozabiti na grafikone, ki so temeljnega pomena za izdelavo tehničnih analiz. Trgovalna platforma TradePort omogoča 10 različnih vrst grafikonov, in sicer:

črtni,

točkovni,

črtno-točkovni,

gozdni,

graf OHLC,

graf HLC,

svečniki,

nakupno/prodajni,

stopničasti in

primerjalni grafikon. Za opravljanje tehnične analize omogoča trgovalna platforma vpogled različne vrste trendov, oscilatorjev, drsečih sredin in drugih (razmerje moči, jez relativne moči…). 5.3.2 Podpora temeljni analizi

Bolj kot temeljni analizi je poudarek v trgovalni platformi na tehnični analizi. Razlog za to tiči v ročnosti. Trgovalne platforme so namenjene kratkoročnemu trgovanju, pa tudi srednjeročnemu, manj pa dolgoročnemu. Zaradi te namembnosti platforme je podpora temeljni analizi manj izpopolnjena. Del podatkov o podjetju prejme vlagatelj neposredno preko pogovornega okna in možnosti ogleda »koledar finančnih

66


dogodkov« na svetovnem trgu. Kljub temu pa je neizogibno, da vlagatelj sam preveri in poišče informacije o panogi in podjetju v katerega želi vlagati. Vsako podjetje, ki izdaja vrednostne papirje ima obveznost objave poročila o poslovanju. Tako bo vlagatelj imel možnost vpogleda v bilance in ostale pokazatelje uspešnosti podjetja. Primer ogleda takšnih novic se nahaja na spodnji sliki.11.

Slika 11.: Primer ogleda novic za temeljno analizo

Vir: Lasten dostop Podpora informacij

Informacije so temeljnega pomena pred vsako odločitvijo investiranja. Kot opisano v tej točki ima vlagatelj možnost pridobitve informacij, ki so bistvenega pomena pri njegovem trgovanju. Osnovne informacije so na vpogled brezplačne, to so hkrati tudi javne informacije. Kot vsi vemo nimajo javne informacije posebnega pomena, zato se je treba vključiti na trg zasebnih informacij. Značilnost trga zasebnih informacije je, da so le-te plačljive. V ta namen ponuja družba ALTA Invest tudi informacije, ki niso javnega značaja, vendar so te tudi plačljive. Vlagatelj se lahko že na začetku odloči kakšno različico TradePort-a bo imel. Izbira lahko med MINI in PRO različico. Slednja ponuja nižjo provizijo in razširjen program ponudbe informacij. Najbolj pogosta ponudnika teh informacij sta Dow Jones Newswires in Dow Jones International.

67


Dow Jones Newswires

Račun omogoča dostop do prelomnih novic in komentarjev tiskovne agencije Dow Jones Newswires. Tiskovna agencija Dow Jones Newswires je del družbe News Corporation, enega največjih in najuglednejših ponudnikov novic na svetu, ki posreduje vrsto najpomembnejših novic iz finančnih trgov in komentarje izkušenih novinarjev z mrežo strokovnih virov (Saxobank). Market News International

Tiskovna agencija Market News International (MNI) posreduje novice s finančnih trgov s poudarkom na najbolj svežih, najpomembnejših in najbolj praktičnih zgodbah ter tržnih informacijah, vse v realnem času. Vlagatelji dobijo dostop do storitve Fx Bullets (alineje o trgu Fx) tiskovne agencije MNI, ki poroča o dnevnem trgovanju na vodilnih valutnih trgih, gospodarskih kazalnikih in drugih novicah o gibanjih na trgu. Tiskovna agencija MNI je ponosna na svoje novinarje, ki razmišljajo kot trgovci. Tako bralci dobijo novice in informacije, ki jih potrebujejo (Saxobank). Vlagateljem je na voljo prilagodljiv makroekonomski koledar s podatki o dogodkih v večjih svetovnih gospodarstvih. Podatki so prikazani v časovnem zaporedju, stranke pa jih lahko filtrirajo glede na vrsto podatkov, časovno obdobje in državo. Kjer je to mogoče, koledar vključuje ocene skladnosti in predhodno vrednost makroekonomskih podatkov.

Slika 12.: Primer informacijske podpore v trgovalni platformi:

Vir: Lasten dostop

68


5.4 Pomoč uporabnikom

Platforma nudi vlagateljem celovito in takojšnjo podporo pri trgovanju. Skozi

pogovorno okno lahko vedno stopimo v stik s skrbnikom računa, ki odgovarja na vaša

vprašanja ali pregleda rešitve za naše težave. Pogovor lahko izrabimo za reševanje

tehničnih težav, za vprašanja o delovanju TradePorta, za več informacij o

instrumentih, s katerimi je mogoče trgovati ali za karkoli drugega. Trgovalna ekipa

družbe ALTA je uporabnikom na voljo za vsebinska vprašanja o dogajanjih na trgu in

trgovalnih strategijah. Pomoč vlagateljem poteka skozi pogovorno okno, naj gre

bodisi za tehnično podpora ali samo komunikacijo s vlagatelji.

5.4.1 Tehnična podpora

Pojem tehnična podpora razumemo kot pojem podpore pri ustreznem delovanju trgovalne platforme ter odpravljanje težav uporabnikov. Trgovalna platforma ima, kot že prej omenjeno, integrirano računalniško pogovorno okno, kjer lahko vlagatelj v času 24 ur na dan sporoči njegova vprašanja ali težave. Trgovalna platforma je računalniški program. Vlagatelj ga lahko s pomočjo spleta prenese kot aplikacijo in ga nato namesti. S časoma pa, kot večina aplikacij, zastara ali pa ima nepredvideno napako. Da bi bila trgovalna platforma kar se da najsodobnejša ter izpopolnjena se ob vsakem zagonu preverjajo posodobitve na spletu. 5.4.2 Komunikacija z vlagatelji

Trgovalna platforma ima integriran pripomoček za komunikacijo s vlagatelji. Vlagatelj ima možnost 24 urne podpore. Vse nejasnosti lahko vlagatelj vpiše v pogovorno okno oziroma je v neprestanem kontaktu s ponudnikom trgovalne platforme. Poudariti je treba, da je komunikacija s vlagatelji namenjena izključno tehnični pomoči ter nejasnostmi in ne finančnemu svetovanju vlagatelju. Proces in vrsta komunikacije z vlagatelji se razlikuje od ponudnika do ponudnika trgovalnih platform, vendar ima večina ponudnikov podoben integriran komunikacijski pripomoček in sicer pogovorno okno. Podpora vlagatelju je odvisna tudi od vlagateljevega statusa. Na primer je vlagatelju, ki se odloči za cenejši paket (MINI) omogočena manjša podpora kot vlagatelju z dražjim (PRO) paketom. Kar pa zadeva same komunikacije z vlagatelji ostaja ta enaka.

69


Slika 13.: Primer komunikacije z vlagatelji:

Vir: Lasten dostrop

70


6 PRAKTIČEN PRIMER TRGOVANJA S POMOČJO PLATFORME

TRADEPORT S POUDARKOM NA VALUTNEM TRGU

V tej točki diplomskega dela bomo predstavili praktičen primer trgovanja na finančnem trgu s pomočjo trgovalne platforme TradePort. S trgovalno platformo TradePort ima vlagatelj na voljo trgovati z izvedenimi finančnimi instrumenti ter možnost trgovanja na kapitalskem in na deviznem trgu. Instrumenti s katerimi lahko trguje so delnice, STP-ji, valute in CFD-ji. Vlagatelj bo trgoval s finančnim instrumentom, kateri bo najbolj ustrezal njegovemu načinu trgovanja. Razen načina trgovanja vlagatelja vplivajo na njegovo odločitev o instrumentu trgovanja tudi drugi faktorji. Eden teh faktorjev je čas. Če vlagatelj želi trgovati na kratek čas pomeni, da želi špekulirati in ne investirati. V ta namen bo trgoval na valutnem trgu ali s izvedenimi finančnimi instrumenti kot so CFD-ji. S tema instrumentoma lahko vlagatelj trguje na zelo kratek rok. Drug faktor so stroški trgovanja, ki so nižji. V kolikor pa želi vlagatelj investirati pa bo trgoval z delnicami. Vsekakor je temeljnega pomena znanje o finančnem instrumentu, ki ga ima vlagatelj pri trgovanju. V nadaljevanju bomo predstavili primer trgovanja na finančnem trgu s pomočjo

trgovalne platforme TradePort.

6.1 Določitev predmeta trgovanja

Osnovni element trgovanja je finančni instrument, s katerim želi vlagatelj trgovati.

Vlagatelj ima možnost trgovanja s:

valutnimi križi,

CFD-ji,

STP-ji in

delnicami.

Vsak finančni instrument ima svoje prednosti in svoje slabosti. Trgovanje na valutnem trgu je na primer zelo zahtevno in zahteva veliko časa. Nenehno se pojavljajo nove informacije, prihajajo novi podatki, za nameček pa trgovanje poteka tako podnevi kot tudi ponoči. Vse to vlagatelju otežuje sprotno spremljanje dogajanja na trgu, saj je praktično nemogoče, da bi trg spremljal tako podnevi kot tudi ponoči, dobrih pet dni v tednu. Z vidika stroškov pa valutni trg seveda privlačnejši kot na primer delnice. Vse instrumente trgovanja, ki so na voljo lahko vlagatelj vidi v raziskovalcu instrumentov. Nahaja se v jezičku »orodja«. Instrumenti so razvrščeni prvotno po kategorijah. Vlagatelj lahko ustvari tudi svoj portfelj. To stori tako, da poišče instrumente, ki ustrezajo njegovim preferencam ter te doda v mapo »Priljubljene«.

71


Iz slike 14 so razvidni valutni križi razdeljeni na:

exotic,

major in

minor ter

kovine. CFD-ji pa so razdeljeni glede na:

indekse,

surovine,

ETF-je (indeksni borzni skladi) in

posamezne borze

Slika 14.: Primer raziskovalca instrumentov:

.

Vir: Lasten dostop Delnice so podobno razdeljene kot CFD-ji. Edina razlika je, da ne vsebuje surovin, kar je tudi samo po sebi umevno.

6.2 Temeljna analiza valutnega trga

Prvotno se opravi temeljna analiza trgovalnega instrumenta. Temeljna analiza se

nanaša na elemente, ki vplivajo na gospodarstvo določene države. S preučevanjem

ekonomskih kazalcev poskušamo napovedati gibanje tečajev. Temeljna analiza je zelo

72


učinkovit način napovedovanja gospodarskega stanja, ne pa tudi cene za valutni križ.

S poročilom o napovedih BDP-u lahko dobimo jasnejšo predstavo o stanju tega

gospodarstva v prihodnosti. Ekonomski kazalci so zato izredni podatki za vsakega

vlagatelja na finančnem trgu.

Zelo pomemben je časovni okvir v katerem je določen indikator objavljen. Ekonomski

kazalci vplivajo na tečaje neposredno s njihovo objavo ali pa posredno s premikanjem

pozicij vlagateljev s pričakovanimi ekonomskimi podatki. Podatki sami po sebi niso

tako pomembni kot so pomembna pričakovanja s temi podatki zato je zelo

pomembno, da vemo kaj drugi ekonomisti napovedujejo za vsak ekonomski indikator.

73


6.3 Tehnična analiza valutnega trga

Slika 15.: Tehnična analiza valutnega križa EUR/USD

Vir: Lasten dostop

Naraščajoči trend

Odpor

Podpora

74


Slika 16.: Primer naraščajočega trenda ter 50 in 100 dnevno povprečje:

Vir: Lasten dostop

Tehnična analiza je bila izvedena za trgovalni instrument EUR/USD. Uporabljenih je bilo večina pomembnih indikatorjev tehnične analize. Iz slike 15 je razvidna naraščajoča trendna linija, ki se je pojavila v zadnjem kvartalu meseca septembra. Naraščajoč trend je zaznati saj ima krivulja vedno višje vrhe in vedno višje doline. Vlagatelju ta trendna linija pove smer gibanja tečaja. Hkrati smo podali obe pomembni liniji, in sicer linijo odpora ter linijo podpore. Zaznati je, da se tečaj v zgodnji sredini meseca oktobra giblje znotraj tega trendnega kanala. To za vlagatelja pomeni, da bo sklenil nakup kadar je tečaj blizu podporne linije in prodal kadar je tečaj blizu linije odpora. Temeljnega pomena je kadar se tečaj zadržuje ob liniji podpore/odpora. Ob takem trendu je potrebno podrobno spremljanje tako tehnične analize kot tudi temeljne analize (mednarodno menjavo, inflacijo, raven obrestnih mer in druge dejavnike). V primeru, da tečaj prebije odporno linijo in se zadrži/ostane nad le-to, postane odporna linija nova podporna linija. Hkrati se na osnovi grafa določi nova odporna linija. Kot je moč razbrati se v takšnem primeru nadaljuje naraščajoči trend, saj je povpraševanje večje od ponudbe kar posledično zadrži morebiten padec pod linijo. Iz slike 16 je razvidno, da je MA 100 (črna linija) pod tečajem oziroma pod trenutnim povprečnim gibanjem. Ob enem vidimo, da se trenuten tečaj giblje okoli 50 dnevne povprečne sredine.

75


Slika 17.: Primer testiranja odporne/podporne linije RSI in testiranje meje:

Vir: Lasten dostop

76


Na zgornji sliki vidimo RSI (indeks relativne moči). Trenutno se RSI nahaja pri vrednosti 52,42. Če bi bila vrednost blizu 70 (rdeča črta pri RSI) ali nad to vrednostjo bi to pomenilo prenakupljenost na trgu. V tem primeru bi lahko pričakovali preobrat trenda. Obratno bi bilo, če bi bila vrednost blizu 30 ali pod (zelena črta pri RSI). Preobrat trenda bi lahko pričakovali tudi v tem primeru saj bi se na trgu pojavila preprodajnost valutnega križa. Ker se RSI giblje me 0 in 100 nam ta pove precenjenost ali podcenjenost. Meja na kateri nastopi precenjenost je 70 do 80, meja podcenjenosti pa je med 20 in 30. V našem primeru se RSI nahaja pri vrednosti 52,42. Ozirajoč se na to vrednost ter MACD in trendno linijo lahko pričakujemo še nadaljnjo rast tečaja. Vlagatelj se lahko lažje odloči za nakup ali prodajo, če spremlja indikator RSI. Ta pa nam najbolj zanesljivo pove trend, ko se giblje med vrednostmi 30 in 70, vendar je potrebno omeniti, da je lahko prenakupljen trg še bolj prenakupljen. Na sliki 17 je opazno tudi testiranje najprej linije odpora in nato linije podpore. V kolikor bi tečaj prebil linijo odpora in bi se uspel zadržati nad to linijo, bi ta linija odpora postala nova linija podpore – v tem primeru bi lahko pričakovali nadaljnjo rast tečaja. Seveda pa je potrebno analiziranje temeljne analize ter tudi ostalih indikatorjev ter tehnične analize .

Slika 18.: Indikator MACD

Vir: Lasten dostop

77


Indikator MACD ima v našem primeru vrednost med 0,0001 in 0,0006. Ta vrednost nakazuje na pozitiven trend. Za vlagatelja to pomeni nakup izbranega instrumenta. V primeru, da bi MACD padel pod ničlo bi to lahko pomenilo preobrat trenda. Kot je bilo v teoretičnem delu diplomskega dela ugotovljeno, lahko vlagatelj v naslednjih dneh pričakuje nadaljnji dvig tečaja. Kot je razvidno iz slike 18 se trendna linija ujema z indikatorjem MACD. Oba nakazujeta na osnovi dnevnega grafa na dolgoročno rast tečaja. Če pa gledamo 10 minutni graf pa vidimo, da je RSI pri vrednosti 65,42. To je območje prenakupljenosti kar pomeni, da bo tečaj kratkoročno padel pod trenutno vrednost.

Slika 19.: Primer Prenakupljenost izbranega instrumenta EUR/USD

Vir: Lasten dostop

78


6.4 Sklenitev posla (odpiranje pozicij)

Orodje za odpiranje pozicij je zelo pomemben instrument, ki ga mora vlagatelj dobro poznati. Nepoznavanje vsebine orodja za odpiranje pozicij lahko vlagatelju povzroči veliko škodo. Orodja so namreč zelo občutljiva. V nadaljevanju bomo predstavili orodje za odpiranje pozicij.

Slika 20.: Primer orodja za sklenitev posla

Vir: Lasten dostop Orodje na pokaže valutni križ, ki smo si ga izbrali (v našem primeru je to EUR/USD), račun od katerega bodo odvedena sredstva za nakup/prodajo ter datum sklenitve posla, datum po katerem se bo posel vrednotil, stroške nakupa/prodaje (če gre na primer za nakup/prodajo delnic) in kar je zelo pomembno, znesek, ki predstavlja vrednost posla. Če vlagatelj pričakuje padec tečaja, bo trgoval na kratko (sell). V tem primeru lahko posel sklene s prodajo z enostavnim klikom levo okence nakupnega tečaja, kar pomeni prodaj po nakupnem (promptni posel). Pred samo sklenitvijo posla se mora vlagatelj prepričati o korektnosti vseh postavk (v tem primeru samo vrednost posla).

79


V koliko pa vlagatelj želi oddati naročilo za nakup/prodajo pa mora biti pozoren tudi na ostale postavke. Definirati mora za kakšen posel gre, vrednost posla, tečaj po katerem se naj posel sklene, tip naročila (limit, stop, če je nakupni/prodajni in podobno) ter trajanje posla (dnevno, mesečno, letno, do konca tedna in podobno). V našem primeru je izbrano trajanje G.T.C. (Good 'til canceled), kar pomeni, da posel traja, do preklica vlagatelja. Manj znana, vendar zelo priljubljena praksa pri strokovnih vlagateljih je tip naročila in sicer predvsem stop, če je nakupni/prodajni. Gre za varnostni ukrep omejevanja izgube ali zavarovanja dobička v primeru nepričakovanega gibanja tečaja. Vlagatelj lahko s tem orodjem določi tečaj, pri katerem se odprta pozicija samodejno zapre, če doseže določeno vrednost.

Slika 21.: Primer sklenitve promptnega posla:

Vir: Lasten dostop

80


6.5 Spremljanje odprtih pozicij

Vlagatelj ima s tem orodjem možnost spremljati odprte pozicije. V tem orodju

vlagatelj razen gibanja tečaja vidi tudi odstotno spremembo glede na trenutek

odprtja pozicije. Vse odprte pozicije so prikazane v tem orodju vse dokler se ne

zaprejo. V času odprte pozicije vsebujejo tudi obrazložitev. V konkretnem primeru na

sliki 22 vidimo, da smo trgovali z valutnim križem EUR/USD, kateri je v času zajema

slike prinašal 0,04 odstotka oziroma 59 USD dobička (prodaja na kratko). Prav tako je

vidno odprtje pozicije CFD-ja, ki v zajemu slike prinašal dobiček v višini 0,03 odstotka

oziroma 3 USD.

Ena najpomembnejših determinant je tudi uporaba kritja, ki naj ne bi presegala

določen odstotek. Višja je uporaba kritja manjša je možnost špekulacije. Z drugimi

besedami povedano, večja kot je uporaba kritja večje je tveganje. Če vzamemo primer

90 odstotne uporabe kritja in se tečaj spremeni za sto pipov v vlagatelju neugodno

smer je vlagatelj ostal brez sredstev na računu.

Slika 22.: Primer orodja za spremljanje odprtih pozicij:

Vir: Lasten dostop

Kadar vlagatelj sklene posel prejme ta elektronsko potrdilo o sklenitvi posla. To

potrdilo je mogoče tudi natisniti in tako v fizični obliki hraniti v arhivu. V kolikor ga

81


vlagatelj ne želi natisniti, ga ima zmeraj na voljo tudi v elektronski obliki v arhivu

trgovalne platforme.

Slika 23.: Primer potrditve posla (odpiranje pozicije):

Vir: Lasten dostop

V konkretnem primeru vidimo kdaj in kakšen posel smo sklenili ter njegovo vrednost

in datum vrednotenja.

82


6.6 Zapiranje odprtih pozicij

Na enak način kot odpiranje pozicij poteka tudi zapiranje pozicij. Je zgolj inverzna

oblika kot odpiranje pozicij. Kadar vlagatelj na osnovi tehnične in temeljne analize ter

ostalih indikatorjev ugotovi, da je tečaj blizu točke preobrata tredna , se ta odloči za

zaprtje pozicij/-e. Zaprtje pozicije je tudi možno s predhodnim oblikovanjem naročila,

in sicer stop, če je nakupni/prodajni in podobno. Tudi po zapiranju pozicij vlagatelj

prejme potrdilo o sklenitvi posla, ki se nahaja spodaj na sliki.

Slika 24.: Primer sklenitve posla (zapiranje pozicije):

Vir: Lasten dostop

Za določitev dobička ali izgube, ki ga bomo podrobneje opisali v naslednji točki, je

zelo pomemben datum vrednotenja posla.

83


6.7 Ugotovitev dobička ali izgube

Orodje za ugotovitev dobička ali izgube je račun vlagatelja. Kot smo že omenili lahko na računu spremljamo vse odprte pozicije (zaprte pozicije se ohranjajo v arhivu Izvršeni posli). Ugotovitev dobička ali izgube se izračuna na osnovi razlike med ceno tečaja ob odprtju pozicije in ceno tečaja ob njenem zaprtju. Ob enem moramo upoštevati in odšteti stroške trgovanja (na kapitalskem trgu so stalni stroški na enoto, na valutnem trgu ta strošek predstavlja razlika med nakupnim in prodajnim tečajem – trije pipi) in prej omenjen datum vrednotenja. Ta velja pri valutnem križu in sicer, ker ne pride do končne izmenjave valut in dostave denarja. Zaradi tega ni mogoče, da bi pozicije ostale odprte do datuma vrednotenja. Zaradi tega se vse odprte pozicije dan pred datumom vrednotenja prevalijo na nov datum vrednotenja, ob tej spremembi pa se poziciji prišteje/odšteje (odvisno ali gre za nakup ali prodajo) cena zamenjave (swap price), ki je sestavljena iz določenih obresti in razlike med referenčnima obrestnima merama valut v valutnem križu. Hkrati se na novo pozicijo prenese tudi dobiček ali izguba (Ilirika). Kot je razvidno iz računa smo po zaprtju pozicije EUR/USD uspeli s prodajo na kratko ustvariti 173 USD dobička (natančno 172,80 USD). S poslom na dolgo s CFD-ji pa smo uspeli ustvariti 5 USD dobička. Pri poslu z valutnim križem moramo upoštevati še datum vrednotenja, ki je na dan 26.10.2010 oziroma vsak torek. Do datuma vrednotenja se vlagatelju še ne knjiži dobiček ali izguba. Na računu ima zgolj nerealizirano vrednost pozicij. Vlagatelj lahko ugotovi dejansko vrednost dobička ali izgube šele, ko nastopi datum vrednotenja.

84


Slika 25.: Primer orodja za ugotovitev dobička ali izgube (račun):

Vir: Lasten dostop

85


7 SKLEP

Za uporabo finančnih instrumentov je potrebno veliko znanja, saj so ti instrumenti

zelo kompleksni in tvegani. Diplomsko delo temelji na informacijah, ki smo jih pridobili

s trgovanjem na finančnem trgu in s tem prikazuje priložnosti in nevarnosti, ki pretijo

na trgu. Vsak vlagatelj želi oplemenititi svoje premoženje. Ob nepoznavanju in/ali

neupoštevanju finančnega trga in njihovih indikatorjev lahko vlagatelja njegove

napačne odločitve pripeljejo do propada. Ključni vrlini za dolgoročno uspešnost na

finančnem trgu sta namreč ob znanju potrpežljivost in stroga disciplina.

Kot omenjeno zahteva uporaba trgovalne platforme predvsem znanje tako o

finančnem trgu kot tudi o fiskalni politiki, gospodarskih smernicah, temeljni in

tehnični analizi, trendih, vzorcih in podobno. Ponudniki trgovalnih platform ne

omogočajo zadostne podpore za samostojno trgovanje zato mora vlagatelj poiskati

znanje tudi drugod. Vlagatelj mora sam izbrati instrument s katerim želi trgovati pri

čemer mora poznati vse prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti trgovalnega

instrumenta. Skratka poznati mora (ob ostalih ekonomskih dejavnikih) celotno SWOT

analizo finančnega instrumenta s katerim želi trgovati. Prav tako mora obvladovati

tveganja na trgu na katerem želi biti dejaven in biti mora zmožen opraviti tako

temeljno kot tudi tehnično analizo. S pomočjo temeljne in tehnične analize si lahko

vlagatelj pomaga pri trgovanju na finančnem trgu. Ta dva elementa sta nepogrešljiva

pri trgovanju.

Vlagatelji, ki redno trgujejo na finančnem trgu so bistveno manj izpostavljeni

tveganjem kot tisti, ki trgujejo priložnostno. Razlogi tičijo predvsem pri tehtni analizi

finančnih instrumentov, poznavanju trgovalnih platform in spremljanju ključnih

ekonomskih dogodkov, predvsem kar zadeva valutni trg.

Integriranost trgovalne platforme v finančni trg je bistveno spremenil tudi obseg

trgovanja na tem trgu. Tako valutni trg na primer odlikuje razen omenjenih dejavnikov

tudi časovna komponenta, ki omogoča vlagatelju promptno trgovanje na tem trgu

oziroma drugače povedano se je odzivni čas med nakupom/prodajo in

prodajo/nakupom bistveno skrajšal.

Vsak instrument ima svoje značilnosti, ki so za vlagatelja pomembne zato se mora

vlagatelj sam odločiti glede instrumenta trgovanja, kateri ustreza njegovemu kovu.

86


8 POVZETEK

Diplomsko delo zajema trgovanje na trgu kapitala in na valutnem trgu s pomočjo

trgovalne platforme Tradeport. Zaradi nekaterih bistvenih značilnosti, ki jih klasično

investiranje ne pozna smo poudarek diplomskega dela namenili valutnemu trgu.

Vlagatelj lahko s pomočjo tega diplomskega dela razume osnove delovanja trgovalnih

platform, prav tako pa tudi njihovo uporabnost.

Drugo in tretjo poglavje diplomskega dela zajema teoretičen del tako izvedenih

finančnih instrumentov, kakor tudi trga kapitala in valutnega trga. Opisali smo njihove

temeljne lastnosti in potek trgovanja na teh trgih.

Zaradi poudarka pri trgovanju na valutnem trgu smo povzeli tudi zlata pravila

valutnega trgovanja. Da lahko vlagatelj na tem trgu uspe, se mora držati teh pravil, od

katerih ne sme odstopati.

V četrtem poglavju smo podrobneje opisali temeljno in tehnično analizo, zaradi

obsežnosti teh analiz pa žal nismo mogli predstaviti vseh njunih značilnosti. Temeljno

in tehnično analizo smo predstavili predvsem z zornega kota trgovanja s trgovalno

platformo, zaradi česar smo tudi utemeljili uporabo integriranih računalniških

pripomočkov znotraj trgovalne platforme.

V petem poglavju smo podrobneje opisali trgovalno platformo in v njej integrirane

informacijske pripomočke oziroma orodja s katerimi se vlagatelj sooči pri trgovanju s

pomočjo trgovalne platforme.

V zadnjem poglavju diplomskega dela smo predstavili praktičen primer trgovanja s

pomočjo trgovalne platforme TradePort. Kot smo prej omenili smo poudarek

namenili valutnemu trgu. V tem praktičnem delu smo določili instrument trgovanja in

prešli vse faze trgovanja. Opravili smo temeljno in tehnično analizo ter na osnovi

rezultatov analize sklenili posel. Ves praktičen del smo tudi grafično dokumentirali.

Na zaključku praktičnega dela smo po zaprtju ugotovili stanje našega računa in

preverili ali so bile naše napovedi glede investiranja/špekuliranja v izbran instrument

pravilne.

KLJUČNE BESEDE: kapitalski trg, valutni trg, izvedeni finančni instrumenti, temeljna

analiza, tehnična analiza, trgovalna platforma, TradePort, Forex

87


ZUSAMMENFASSUNG

Die Diplomarbeit umfasst den Handel an den Kapitalmärkten und der Devisenmarkt durch die Handelsplattform Tradeport. Durch einige wesentliche Merkmale, die sie die traditionelle Investition nicht kennt, betonen wir diese Diplomarbeit dem Devisenmarkt. Der Investor kann mit der Hilfe dieser Diplomarbeit die Grundlagen dieser Handelsplattform verstehen, sowie deren Nützlichkeit. Das zweite und dritte Kapitel der Diplomarbeit umfasst sowohl die Theorie der

Derivative, sowie Kapitalmarkt und Devisenmarkt. Wir haben ihre grundlegenden

Eigenschaften und den Handel in diesen Märkten beschreiben.

Im vierten Kapitel haben wir detailliert die Fundamentale und Technische Analyse

beschreiben, angesichts des Umfangs der Analyse konnten wir leider nicht alle ihre

Funktionen präsentieren. Die Fundamentale und Technische Analyse sind in erster

Linie aus der Perspektive des Handels mit der Handelsplattform präsentiert, deshalb

haben wirr auch den Einsatz von integrierten EDV-Geräten innerhalb der

Handelsplattform gerechtfertigt.

Wegen der Betonung auf den Handel an den Devisenmärkten haben wir die goldenen

Regeln des Devisenhandels zusammengefasst. Dass der Investor in diesem Markt

erfolgreich ist, muss es bestimmte Prinzipien einhalten, von denen er nicht

abweichen darf.

Im fünften Kapitel haben wir detailliert die Handelsplattform und die integrierte IT-

Werkzeuge beschreiben Bzw. Werkzeuge, mit denen sich ein Investor beim Handel

über Handelsplattform Sieht.

Im letzten Kapitel der Diplomarbeit haben wir ein praktisches Beispiel für den Handel

durch die Handelsplattform Tradeport präsentiert. Wie bereits erwähnt, betonten wir

den Devisenmarkt. In dieser praktischen haben wir das Instrument des Handels

festgesetzt und sind alle Stufen des Handels durchgegangen. Wir haben eine

Fundamentale und Technische Analyse und auf der Grundlage der Ergebnisse dieser

Analyse haben wir ein Geschäft abgeschlossen. Alle praktischen Teile haben wir

Grafisch dokumentiert. Nach Abschluss des praktischen Teils haben wir nach der

Schließung der Positionen den Kontostand festgestellt und überprüft, ob die

Vorhersagen unserer Investitionen/Spekulation in das gewählte Instrument in der

richtig waren.

STICHWORTE: Kapitalmärkt, Devisenmarkt, Derivative, Fundamentale Analyse, Technische Analyse, Handelsplattform, TredePort, Forex

88


9 LITERATURA

1. Bodie, Zvi, A. Kane, A. J. Marcus. 2002. Investments. Boston: Irwin/McGraw-Hill. 2. Copeland Thomas E., Weston Fred J.: Financial Theory and Corporate Policy.

Boston :Pearson Addison Wesley, 2005 3. Dvoržak M. & Jukič M. 2008. Uvod v trgovanje s CFD-ji. Ljubljana: Poteza. 4. Hierstetter, Georg. 2008. Schnellkurs Daytrading. Regensburg: Walhalla

Fachverlag 5. Jones Charles P. 1994. Investmens. New York: John Wiely & Sons, Inc..

6. Kleindienst, R. 2001. Varčevanje v domačih in tujih delnicah: najboljša pot za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev. Ljubljana : GV založba.

7. Koke Jens, Schroder Michael 2002. The future of Eastern European capital markets. EIB papers, Berlin.

8. Lien, Kathy. 2006. Daytrading at the currency market. Hoboken. NJ: John Wiley and Sons Inc.

9. Monte, A.J & Swope R. 2008. The Market Guy's Five Points for Trading Success. New Jersey: John Wiley&Sons, Inc.

10. Mramor, D. 1993. Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gopodarski Vestnik. 11. Mramor Dušan. 1998. Dejavniki razvoja trga kapitala v Sloveniji. Gradiva k

predavanjem finančno borzne konference Ljubljanske borze d.d., Portorož.

12. Mramor Dušan. 1999. Sodobna finančna analiza podjetja. 31. Simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

13. Mramor Dušan. 2000. Trg kapitala v Sloveniji. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 14. Murphy, John J. 1999. Technical analysis of the financial markets: A

comprehensive guide to trading methods and applications. New York : New York Institute of Finance.

15. Prohaska, Zdenko. 1999. Finančni trgi. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 16. Reilly Frank, K., Brown Keith C. 2003. Investment analysis and portfolio

management. Solutions manual. Mason (Ohio) : Thomson/South-Western. 17. Simoneti Marko. 2001. Razvojno poročilo o finančnem sektorju: Slovenija.

Projekt: razvoj trga kapitala v Sloveniji. Ljubljana: Častnik finance 98 18. Strašek, S., Jagrič T. 2008. Borzni trg. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 19. Šimon, A. 1996. Metode za analizov vrednostnih papirjev. Ljubljana:

Samozaložba. 20. Veselinovič Draško. 1991. Devizno trgovanje. Ljubljana : Gospodarski vestnik. 21. Veselinovič Draško. 1995. Borzni priročnik. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

89


10 VIRI

1. ALTA Invest d.d. 1. Razlaga finančnih instrumentov. [online]. Dostopno na: http://www.medvesekpusnik.si/mp.asp?Path=613,614 [4.9.2010]

2. ALTA Invest d.d. 2. Trendi. [online]. Dostopno na: http://www.medvesekpusnik.si/mp.asp?Path=613,645,649 [4.9.2010]

3. ALTA Invest d.d. 3. Vpliv napovedi za posamezne gospodarske panoge. [online]. Dostopno na: http://www.alta.si/Osnove_trgovanja/Temeljna_analiza/2_stopnja_temeljne_analize_

vpliv_napovedi_za_posamezne_gospodarske_panoge [4.9.2010] 4. ALTA Invest d.d. 4. Podporna in odporna raven. [online]. Dostopno na:

http://www.alta.si/Osnove_trgovanja/Tehnicna_analiza/Podporna_in_odporna_raven [4.9.2010]

5. ALTA Invest d.d. 5. Trendna linija. [online]. Dostopno na: http://www.alta.si/Osnove_trgovanja/Tehnicna_analiza/Trendi[4.9.2010]

6. Borzapedia 1. Terminska pogodba. [online]. Dostopno na: http://www.borzapedia.si/index.php/uilnica/70-standardizirana-terminskapogodba [5.8.2010]

7. Borzapedia 2. Opcije. [online]. Dostopno na: http://www.borzapedia.si/index.php/uilnica/72-opcije [5.8.2010]

8. Cekin. Kliring. [online]. Dostopno na: http://cekin.si/clanek/slovar/kliring.html [19.8.2010]

9. EUR-LEX. (2009) . [online]. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:62007C0569:SL:HTML [20.9.2010]

10. Ezine articles. (2010). The 10 golden rules of trading. [online]. Dostopno na: http://ezinearticles.com/?The-10-Golden-Rules-of-Trading&id=77334 [22.9.2010]

11. Finance 1. (2006) Kaj je CFD – pogodba za razliko. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/168026/Kaj_je_CFD_pogodba_za_razliko [12.8.2010]

12. Finance 2. Kazalnik P/E. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/slovar.php?id=174527&mode=show [13.8.2010]

13. Finance 3. Kazalnik P/S. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/slovar.php?mode=show&id=184086 [13.8.2010]

14. Finance 4. Knjigovodska vrednost delnice. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/slovar.php?mode=show&id=201373 [13.8.2010]

15. Finance 5. Kazalnik P/B. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/slovar.php?mode=show&id=179072 [13.8.2010]

16. Finance 6. Dividendna donosnost. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/slovar.php?mode=show&id=246663 [13.8.2010]

17. Finance 7. Dobičkonosnost kapitala – ROE. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/slovar.php?mode=show&id=176350 [13.8.2010]

18. Finance 8. Forex - kratka zgodovina valutnega trga [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/175034 [13.8.2010]

19. Finance 9. Drseče sredine. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/187104

[27.8.2010]

http://www.medvesekpusnik.si/mp.asp?Path=613,614

http://www.medvesekpusnik.si/mp.asp?Path=613,645,649

http://www.alta.si/Osnove_trgovanja/Temeljna_analiza/2_stopnja_temeljne_analize_vpliv_napovedi_za_posamezne_gospodarske_panoge

http://www.alta.si/Osnove_trgovanja/Temeljna_analiza/2_stopnja_temeljne_analize_vpliv_napovedi_za_posamezne_gospodarske_panoge

http://www.alta.si/Osnove_trgovanja/Tehnicna_analiza/Podporna_in_odporna_raven

http://www.alta.si/Osnove_trgovanja/Tehnicna_analiza/Trendi

http://www.borzapedia.si/index.php/uilnica/70-standardizirana-terminskapogodba

http://www.borzapedia.si/index.php/uilnica/72-opcije

http://cekin.si/clanek/slovar/kliring.html

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:62007C0569:SL:HTML

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:62007C0569:SL:HTML

http://ezinearticles.com/?The-10-Golden-Rules-of-Trading&id=77334

http://www.finance.si/168026/Kaj_je_CFD_pogodba_za_razliko

http://www.finance.si/slovar.php?id=174527&mode=show

http://www.finance.si/slovar.php?mode=show&id=184086





http://www.finance.si/175034


90


20. Finance 10. MACD. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/187966

[27.8.2010] 21. Finance 11. Tip grafa. (2007). [online]. Dostopno na:

http://www.finance.si/182626/%A9ola_tehni%E8ne_analize_Tip_grafa [27.8.2010] 22. Finance 12. Značilni vzorci na grafikonih 1.del. (2007). [online]. Dostopno na:

http://www.finance.si/175676/%A9ola_tehni%E8ne_analize_Zna%E8ilni_vzorci_na_grafi

konih [27.8.2010] 23. Finance 13. Značilni vzorci na grafikonih 2.del. (2007). [online]. Dostopno na:

http://www.finance.si/178065/%A9ola-tehni%E8ne-analize-Zna%E8ilni-vzorci-%282.-

del%29 [27.8.2010] 24. Finance 14. Značilni vzorci na grafikonih 3.del. (2007). [online]. Dostopno na:

http://www.finance.si/178624/%A9ola-tehni%E8ne-analize-Zna%E8ilni-vzorci-

%283.del%29 [27.8.2010] 25. Finance 15. Zorec trojnega vrha in trojnega dna. [online]. Dostopno na:

http://www.finance.si/180766 [13.8.2010] 26. Finance 16. Značilni vzorci na grafikonih 4.del. (2007). [online]. Dostopno na:

http://www.finance.si/179225/%A9ola-tehni%E8ne-analize-Zna%E8ilni-vzorci-%284.del%29 [27.8.2010]

27. Finance 17. Študije (2006). [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/186024/%A9ola_tehni%E8ne_analize_%A9tudije [27.8.2010]

28. Finance 18. (2007). Indeks relativne moči. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/186616 [28.9.2010]

29. Finance 19. (2007). Stohastic slow. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/188954 [28.9.2010]

30. Finančni slovar 1. Obveznice. [online]. Dostopno na: http://www.financnislovar.com/definicije/obveznice.html [13.8.2010]

31. Finančni slovar 2. Borza vrednostnih papirjev. [online]. Dostopno na: http://www.financnislovar.com/definicije/borza.html [13.8.2010]

32. Gomboc, Roman. (2007). Primerjava izvedenih finančnih instrumentov. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/182508 [30.8.2010]

33. Ilirika. (2010). Prevalitve. [online]. Dostopno na: http://www.ilirika.si/izvedeni-financni-instrumenti/forex/trgovanje-z-valutami.aspx [28.9.2010]

34. Jelovčan Matjaž. (2006). Valutni trg kot priložnost malega vlagatelja. [online]. Dostopno na: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/jelovcan2172.pdf [12.8.2010]

35. KDD. (2010). Interaktivnost. [online]. Dostopno na: http://www.kdd.si/poslovanje/informacijski_sistem [24.8.2010]

36. Kos Blaž. (2007). Michael Porter in analiza privlačnosti panoge z modelom petih silnic. [online]. Dostopno na: http://www.blazkos.com/michael-porter-in-analiza-petih-silnic.php [16.8.2010]

37. Kragelj Robert. (2009). Temeljna in tehnična analiza vrednostnih papirjev.. [online]. Dostopno na: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/kragelj4115.pdf [12.8.2010]

38. Pavšič Aleš. (2004). Tehnična in temeljna analiza. [online]. Dostopno na: http://www.denarnitok.com/elcaso/132004.pdf [23.9.2010]


http://www.finance.si/182626/%A9ola_tehni%E8ne_analize_Tip_grafa

http://www.finance.si/175676/%A9ola_tehni%E8ne_analize_Zna%E8ilni_vzorci_na_grafikonih

http://www.finance.si/175676/%A9ola_tehni%E8ne_analize_Zna%E8ilni_vzorci_na_grafikonih

http://www.finance.si/178065/%A9ola-tehni%E8ne-analize-Zna%E8ilni-vzorci-%282.-del%29

http://www.finance.si/178065/%A9ola-tehni%E8ne-analize-Zna%E8ilni-vzorci-%282.-del%29

http://www.finance.si/178624/%A9ola-tehni%E8ne-analize-Zna%E8ilni-vzorci-%283.del%29





http://www.finance.si/186024/%A9ola_tehni%E8ne_analize_%A9tudije



http://www.financnislovar.com/definicije/obveznice.html

http://www.financnislovar.com/definicije/borza.html


http://www.ilirika.si/izvedeni-financni-instrumenti/forex/trgovanje-z-valutami.aspx

http://www.ilirika.si/izvedeni-financni-instrumenti/forex/trgovanje-z-valutami.aspx

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/jelovcan2172.pdf

http://www.kdd.si/poslovanje/informacijski_sistem

http://www.blazkos.com/michael-porter-in-analiza-petih-silnic.php




http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/kragelj4115.pdf

http://www.denarnitok.com/elcaso/132004.pdf

91


39. Porter Michael. (2007). Michael Porter in analiza privlačnosti panoge z modelom petih silnic. Dostopno na: http://www.blazkos.com/michael-porter-in-analiza-petih-

silnic.php [6.9.2010] 40. Poteza. Forex - največji trg na svetu. Dostopno na:

http://www.poteza.si/en/tradeport.cp2?cid=978BACC7-C2D2-2EE5-6B4D-

76B8AEFF2209&linkid=48 [23.9.2010] 41. Požun, Nataša. (2006). Šola tehnične analize: Definicija TA. [online]. Dostopno

na: http://www.finance.si/168753/%A9ola_tehni%E8ne_analize_Definicija_TA [4.9.2010]

42. Požun, Nataša 1. (2007). Šola tehnične analize: Drseče sredine. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/187104 [4.9.2010]

43. Požun, Nataša 2. (2007). Šola tehnične analize: MACD. [online]. Dostopno na: http://www.finance.si/187966 [4.9.2010]

44. Požun, Nataša 3. (2007). Šola tehnične analize: Indeks relativne moči. [online]. Dostopno na:http://www.finance.si/186616/%A9ola_tehni%E8ne_analize_Indeks_relativne_mo%E

8i [4.9.2010] 45. Risk 1. Območje podpore in odpora. (2009) [online]. Dostopno na:

http://www.risk.si/index.php?option=com_myblog&show=TehniA-na-analiza-4-del-

ObmoA-ja-podpore-in-odpora.html&Itemid=1 [13.8.2010] 46. Risk 2. Terminske pogodbe in opcije. [online]. Dostopno na:

http://www.risk.si/index.php?option=com_myblog&show=Terminske-pogodbe-in-opcije-4.del.html&Itemid=1 [13.8.2010]

47. Saxobank. Novice in analiza trga. (2010). Dostopno na: http://si.saxobank.com/sl/market-news-and-analysis/Pages/financial-news-market-

analysis.aspx [19.9.2010] 48. Wells Fargo. IPOs. Dostopno na:

https://www.wellsfargo.com/investing/stocks/ipos.jhtml [18.9.2010] 49. WFE Datebase. Dostopno na: http://www.world-exchanges.org/statistics

[18.9.2010] 50. InvestorWords. Over-the-Counter. [online]. Dostopno

na:http://www.investorwords.com/3557/Over_the_Counter.html [13.7.2009]



http://www.poteza.si/en/tradeport.cp2?cid=978BACC7-C2D2-2EE5-6B4D-76B8AEFF2209&linkid=48

http://www.poteza.si/en/tradeport.cp2?cid=978BACC7-C2D2-2EE5-6B4D-76B8AEFF2209&linkid=48

http://www.finance.si/168753/%A9ola_tehni%E8ne_analize_Definicija_TA



http://www.finance.si/186616/%A9ola_tehni%E8ne_analize_Indeks_relativne_mo%E8i

http://www.finance.si/186616/%A9ola_tehni%E8ne_analize_Indeks_relativne_mo%E8i

http://www.risk.si/index.php?option=com_myblog&show=TehniA-na-analiza-4-del-ObmoA-ja-podpore-in-odpora.html&Itemid=1

http://www.risk.si/index.php?option=com_myblog&show=TehniA-na-analiza-4-del-ObmoA-ja-podpore-in-odpora.html&Itemid=1

http://www.risk.si/index.php?option=com_myblog&show=Terminske-pogodbe-in-opcije-4.del.html&Itemid=1

http://www.risk.si/index.php?option=com_myblog&show=Terminske-pogodbe-in-opcije-4.del.html&Itemid=1

http://si.saxobank.com/sl/market-news-and-analysis/Pages/financial-news-market-analysis.aspx

http://si.saxobank.com/sl/market-news-and-analysis/Pages/financial-news-market-analysis.aspx

https://www.wellsfargo.com/investing/stocks/ipos.jhtml

http://www.world-exchanges.org/statistics

http://www.investorwords.com/3557/Over_the_Counter.html

92


11 KAZALO SLIK in TABEL

11.1 KAZALO TABEL

TABELA 1: 10 NAJVEČJIH BORZ GLEDE NA TRŽNO KAPITALIZACIJO .............................................. 13

11.2 KAZALO SLIK

SLIKA 1.: PRIMER PROMPTNEGA POSLA NA VALUTNEM TRGU: ................................................ 18

SLIKA 2.: PRIMER PIP-A .................................................................................................... 19

SLIKA 3.: PRIMER LINIJSKEGA GRAFA .................................................................................. 44

SLIKA 4.: PRIMER OHLC GRAFA: ....................................................................................... 45

SLIKA 5.: PRIMER HLC GRAFA: .......................................................................................... 45

SLIKA 6.: PRIMER GRAFA SVEČNIKI: .................................................................................... 46

SLIKA 7.: PRIMER GLAVE IN RAMEN .................................................................................... 47

SLIKA 8.: PRIMER DVOJNEGA DNA IN DVOJNEGA VRHA: ......................................................... 48

SLIKA 9.: PRIMER TRENDNEGA KANALA NA VALUTNEM KRIŽU EUR/USD: ............................... 53

SLIKA 10.: STOHASTIČNI OSCILATOR .................................................................................... 56

SLIKA 11.: PRIMER OGLEDA NOVIC ZA TEMELJNO ANALIZO ...................................................... 66

SLIKA 12.: PRIMER INFORMACIJSKE PODPORE V TRGOVALNI PLATFORMI: .................................. 67

SLIKA 13.: PRIMER KOMUNIKACIJE Z VLAGATELJI: .................................................................. 69

SLIKA 14.: PRIMER RAZISKOVALCA INSTRUMENTOV: ............................................................... 71

SLIKA 15.: TEHNIČNA ANALIZA VALUTNEGA KRIŽA EUR/USD ................................................. 73

SLIKA 16.: PRIMER NARAŠČAJOČEGA TRENDA TER 50 IN 100 DNEVNO POVPREČJE: ..................... 74

SLIKA 17.: PRIMER TESTIRANJA ODPORNE/PODPORNE LINIJE RSI IN TESTIRANJE MEJE: ............... 75

SLIKA 18.: : INDIKATOR MACD ........................................................................................... 76

SLIKA 19.: PRIMER PRENAKUPLJENOST IZBRANEGA INSTRUMENTA EUR/USD .......................... 77

SLIKA 20.: PRIMER ORODJA ZA SKLENITEV POSLA................................................................... 78

SLIKA 21.: PRIMER SKLENITVE PROMPTNEGA POSLA: .............................................................. 79

SLIKA 22.: PRIMER ORODJA ZA SPREMLJANJE ODPRTIH POZICIJ: .............................................. 80

SLIKA 23.: PRIMER POTRDITVE POSLA (ODPIRANJE POZICIJE): ................................................. 81

SLIKA 24.: PRIMER SKLENITVE POSLA (ZAPIRANJE POZICIJE): ................................................... 82

SLIKA 25.: PRIMER ORODJA ZA UGOTOVITEV DOBIČKA ALI IZGUBE (RAČUN): .............................. 84

Documents

DIPLOMSKO DELO - CORE · 2017-10-26 · 2 Inntteeggrriirraannaa riinnffoorrmma acciijjsskkaa nreeššiitteevv ettr rggoovvannjjaa nnaa ffiinnaannččneemm ttrrgguu nnaa pprriimmerruu