DIPLOMSKO DELO FINANČNO NAČRTOVANJE FINANCIAL … · 2008, 149). Podjetja propadajo zaradi različnih razlogov. Nekatera imajo slabo lokacijo, druga proizvajajo in prodajajo blago,

UNIVERZA V MARIBORUEKONOMSKO–POSLOVNA FAKULTETA,MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

FINANČNO NAČRTOVANJEFINANCIAL PLANNING

Študent: Bor Jurjevčič Način študija: izredniŠtevilka indeksa: 81425116Program: visokošolski 96Študijska smer: marketingMentor: mag. Matej Rus

Ljubljana, APRIL 2009

2

PREDGOVOR

Ob trenutnih razmerah v svetovnem gospodarstvu, ko je nastopila finančna kriza, vodilnim svetovnim gospodarstvom, posledično pa tudi ostalim grozi recesija, je še kako pomembno načrtovanje tako v privatnem kot v poslovnem življenju.

Ob tako negotovih gospodarskih razmerah, je še kako pomembno, da se podjetja zavejo tega problema in si pripravijo strategije za obvladovanje tega položaja. Zelo pomembno je, da imajo podjetja izdelane strateške načrte za prebroditev finančne krize. Preživela bodo namreč le podjetja, ki imajo izdelane strateške načrte in v sklopu le teh tudi finančne načrte, saj se je potrebno zavedati, da je ob nastali finančni krizi, zelo težko pridobiti zunanje vire financiranja za premoščanje likvidnostnih težav. Cena denarja na finančnih trgih je poskočila, banke pa so postale bolj previdne pri odobritvi kreditov.

Diplomsko delo govori prav o tej aktualni zadevi. Govori namreč o finančnem načrtovanju. Pod drobnogled so postavljena majhna in srednja podjetja ter samostojni podjetniki. Diplomsko delo je sestavljeno iz šestih poglavij. V prvem poglavju smo opredelil problem ter namen, cilje, predpostavke in predvidene metode raziskave.

Drugo poglavje smo namenili opredelitvi finančnega načrtovanja in raziskavi le tega v slovenskem malem gospodarstvu. Podrobno smo opisali pomen finančnega načrtovanja v posameznem življenjskem ciklusu podjetja in povezavi finančnega načrtovanja z drugimi funkcijami podjetja.

Tretje poglavje se osredotoča na orodja, potrebna za pripravo finančnega načrta. Opisani so predračunski izkazi, ki podjetju omogočajo pogled na bodoča stanja podjetja, in mu nudijo informacije o stanju sredstev in obveznosti do virov teh sredstev v prihodnjih obračunskih obdobjih. Nadalje lahko podjetje na podlagi teh izkazov določi potrebe po denarnih sredstvih in pripravi načrt poravnavanja svojih obveznosti iz naslova prilivov iz samega poslovanja. Kot zadnjo informacijo iz teh predračunskih izkazov pa podjetje dobi informacijo o dobičkonosnosti posameznega obdobja.

Problematika pridobivanja informacij za potrebe oblikovanja finančnih načrtov je opisana v četrtem poglavju in se osredotoča na pomen zbiranja in urejanja informacij za potrebe načrtovanja in njeno problematiko.

Osrednji prostor v diplomski nalogi pa je namenjen analizi pridobljenih informacij in podatkov, ki smo jih pridobili iz raznih virov in obdelali z orodji za finančno načrtovanje. V tem poglavju so opisani sami kazalniki, ki nam omogočajo primerjavo našega podjetja z ostalimi podjetji iz sorodne dejavnosti. Kot pomemben vir informacij za vodstvo podjetja, sta opisana tudi točka preloma in pozitivni denarni tok, ter neto sedanja vrednost denarja, ki ga podjetje namerava investirati v same projekte povezane s samo rastjo podjetja.

Za konec diplomskega dela pa je prikazana praktična obdelava informacij z posameznovrsto orodij za finančno načrtovanje na primeru diverzifikacije podjetja FI BOR.

3

1 UVOD .................................................................................................................................... 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ................................................................................. 5

1.2 Namen, cilj in trditve diplomske naloge ................................................................................ 6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ...................................................................................... 6

1.4 Predvidene metode raziskave .............................................................................................. 6

2 O FINANČNEM NAČRTOVANJU ................................................................................................ 7

2.1 Finančni načrt ..................................................................................................................... 7

2.2 Namen finančnega načrtovanja ............................................................................................ 8

2.3 Statistika in raziskava finančnega načrtovanja podjetij v Sloveniji ........................................... 9

2.4 Finančno načrtovanje v posameznem življenjskem ciklusu podjetja ...................................... 12 2.4.1 Ustanovitev podjetja 12 2.4.2 Rast podjetja 13 2.4.3 Sanacija podjetja 14 2.4.4 Likvidacija podjetja 14

2.5 Finančno načrtovanje v povezavi z funkcijami podjetja ........................................................ 15 2.5.1 Procesni pristop 15 2.5.2 Sistemski pristop 16 2.5.3 Razvojni pristop 16

3 ORODJA ZA FINANČNO NAČRTOVANJE .................................................................................. 17

3.1 Predračunski izkazi ............................................................................................................ 18 3.1.1 Predračunska bilanca stanja 19 3.1.2 Predračunski izkaz poslovnega izida 19 3.1.3 Predračunski izkaz denarnega toka 20

20 3.2 Načrtovanje proračunskih finančnih sredstev ................................................................ 21 3.2.1 Načrtovanje proračunskih sredstev na osnovi prodaje 21

3 . 2.2 NAČRTOVANJE PRORAČUNSKIH DENARNIH SREDSTEV 22

4 VIRI INFORMACIJ PRI PRIPRAVI FINANČNEGA NAČRTA ............................ 23 4.1 Finančni načrtovanje brez predhodnih informacij .......................................................... 23 4.1.1 Finančno načrtovanje za nerastoča podjetja 24

4.1 . 2 Finančno načrtovanje za rastoča podjetja 25 4.2 Finančno načrtovanje z predhodnimi informacijami ...................................................... 25

4

4.2.1 Finančno načrtovanje za nerastoča podjetja 25

4.2 . 2 Finančno načrtovanje za rastoča podjetja 25

4.3 Tekoča analiza poslovanja .................................................................................................. 26

4.4 Informacije o načrtovanih prihodkih stroških in ceni denarja ............................................... 27

4 . 5 PROBLEMATIKA PRIDOBIVANJA INFORMACIJ ............................................ 28

5 ANALIZA ....................................................................................................................... 30

5.1 Neto sedanja vrednost ...................................................................................................... 30 5.2 Kazalniki ........................................................................................................................ 32 5.2.1 Kazalniki stopnje financiranja 32 5.2.2 Kazalniki stopnje investiranja 33 5.2.3 Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja 33

5.2 . 4 Kazalniki gospodarnosti in donosnosti 34

5.3 Pozitivni denarni tok .......................................................................................................... 35

5 . 4 TOČKA PRELOMA .................................................................................................... 36

6 FINANČNI NAČRT PODJETJA FI BOR, d. o. o. ...................................................... 38

5.5 Predstavitev podjetja ........................................................................................................ 38

5.6 Predstavitev investicije ...................................................................................................... 38 5.7 Finančni načrt ................................................................................................................. 41 5.7.1 Projekcija bilance stanja 41 5.7.2 Projekcija izkaza poslovnega izida 44 5.7.3 Projekcija izkaza denarnega toka 47 5.7.4 Točka pozitivnega denarnega toka 49 5.7.5 Analiza točke preloma 50 5.7.6 Neto sedanja vrednost investicije 51

5 . 7.7 KAZALNIKI 52

6 SKLEP .................................................................................................................................. 54

7 POVZETEK / SUMMARY ........................................................................................................ 55

8 LITERATURA IN VIRI ........................................................................................................ 57

9 SEZNAM GRAFOV, SLIK IN TABEL........................................................................58

5

PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK 1 PRILOGA 2: ANALIZA REZULTATOV ANKETE 2

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Ne glede na to, ali gre za zasebno ali poslovno življenje, lahko v vsakodnevnem življenju zelo malo ciljev dosežemo brez načrtovanja. V poslovnem življenju je za preživetje podjetja pomembno dobro organizirano načrtovanje bodočih poslovnih dogodkov, ki zajema obseg načrtovanja vseh potrebnih dejavnosti in dejavnikov, ki so povezani z bodočimi poslovnimi dogodki.

Finančni načrt predstavlja predvideno oceno delovanja podjetja v prihodnosti. Priporočljivo je, da finančni načrt vsebuje: predračun bilanc uspeha, stanja in finančnih tokov za 5 let ter prikaz in izračun točke preloma, v kolikor ni bila opredeljena že v ekonomskem delu načrta. Cilj finančnega načrta je ugotoviti finančni potencial naložbe.

Finančni načrt je podlaga za ocenitev investicijske priložnosti in mora predstavljati podjetnikovo najboljše predvidevanje prihodnjega delovanja podjetja – najboljšo oceno rezultatov, za katere podjetnik verjame, da so stvarni in dosegljivi.

Tekom študija in svojega poslovnega življenja, v katerem delam kot računovodja se vsakodnevno srečujem s problemi načrtovanja v podjetjih, še posebej v mikropodjetjih in malih podjetjih ter predvsem s problemom finančnega načrtovanja. Pogosto opažam, da se ob rasti podjetja, ko je potrebno razširiti proizvodne potenciale podjetja, podjetniki odločajo na pamet. Kot bi rekli v žargonu, širitev podjetja ocenijo kar preko prsta. Celoten načrt rasti podjetja in njegovega financiranja si naredijo v glavi brez, da bi si načrt zapisali na papir v ustrezni obliki. Tudi finančne prihodnosti ne ocenjujejo realno, ampak po občutku, največkrat rekoč: »Če je uspelo njemu, bo tudi meni.«

Zaradi slabega finančnega načrtovanja podjetniki nimajo vpogleda v finančno stanje podjetja, izgubijo pa tudi proračunski nadzor, kar jih lahko pripelje do problemov. Najpogostejši problem, ki se pojavi pri pomanjkljivem finančnem načrtovanju, je problem likvidnosti in solventnosti.

Predmet diplomskega dela je finančno načrtovanje v podjetju, saj s kakovostnim finančnim planiranjem bistveno pripomoremo k boljšemu poslovanju podjetja in s tem k hitrejši rasti podjetja, ki se lahko odraža kot povečanje finančne moči in neodvisnosti podjetja s povečanjem premoženja. Omogoča nam, da se izognemo odločitvam, za katere obstaja možnost, da se bodo izkazale kot nepravilne.

Zato bi v diplomskem delu radi poudarili pomen finančnega načrtovanja v podjetjih, saj se s tem začrta finančno pot podjetja, po kateri naj se le-to vodi. Danes na trgu vladajo take razmere, da se podjetnik ne more prepustiti naključju, saj bi ga trg v takem primeru v zelo kratkem času izločil.

6

1.2 Namen, cilj in trditve diplomske naloge

Namen diplomske naloge je podrobno opisati pomen finančnega načrtovanja pri organski rasti podjetja, saj finančni načrt podjetniku ponuja sliko o tem, koliko sredstev prihaja v organizacijo in kdaj ter kam ta sredstva gredo, koliko denarja je na voljo in kakšno je načrtovano finančno stanje v podjetju. V okviru tega nameravam opredeliti:

• V teoretičnem delu diplomske naloge je namen natančno opisati vrste načrtovanj v podjetjih in podrobneje opredeliti pomen finančnega načrtovanja pri organski rasti podjetja vključno z vrstami finančnih načrtovanj.• V praktičnem delu nameravamo sestaviti finančni načrt investicije podjetja FI BOR, d. o. o., v novo osnovno sredstvo in v okviru le-tega ugotoviti:

- Kakšen bo obseg in struktura prihodkov in stroškov podjetja? - Kdaj bo podjetje doseglo prag pokritja? - Kako se bo gibal denarni tok iz poslovanja? - Kakšne so potrebe po finančnih sredstvih na osnovi načrta denarnih tokov? - Kakšna bo stopnja donosnosti kapitala in kakšna je donosnost kapitala v naši dejavnosti?

Cilj diplomske naloge je predstaviti finančno načrtovanje v podjetju ter načine in metode planiranja, poleg tega pa ugotoviti, kaj je vzrok za slabo finančno načrtovanje podjetnikov. Trditev diplomskega dela je, da je potrebno analizo predvidenega posla prenesti tudi v finančne projekcije. Te morajo jasno pokazati, ali nam ta posel lahko prinese dobiček, če ne v prvem letu, pa v 3-5-letnem obdobju, ki ga preučimo v poslovnem načrtu. Finančne projekcije predstavljajo vsakemu podjetniku neprijetnost. So namreč obračun z njegovimi sanjami, ki je včasih prijeten, saj potrdi, da imajo v rokah pravi posel, pogosto pa prinese streznitev, saj lahko pokaže, da od zamišljenega posla ni mogoče živeti.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

V diplomskem delu predpostavljamo, da se poslovno okolje ter poslovanje podjetja ne spreminjata tako zelo in da na sprejemanje odločitev ne vpliva spremenjena zakonodaja.Pri pisanju diplomskega dela smo se omejil zgolj na slovensko in angleško literaturo ter na slovensko zakonodajo. Pri problematiki finančnega načrtovanja in iz nje izhajajočih problemov smo se omejil zgolj na slovenska mikropodjetja in mala podjetja.

1.4 Predvidene metode raziskave

V tem primeru gre za poslovno statično ekonomsko raziskavo in analitični pristop k raziskovanju na podlagi induktivnega sklepanja.

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili podatke iz primarnih in sekundarnih virov. Kot primarne vire podatkov smo uporabili podatke, ki obstajajo v podjetju, kot sekundarne vire podatkov pa domačo in tujo literaturo s tega področja, revije in kataloge. Kot pomemben vir sekundarnih podatkov pa nam bo služil tudi svetovni splet.

7

2 O FINANČNEM NAČRTOVANJU

Podjetnikom finančno načrtovanje ni preveč blizu, ker se jim zdi, da je vanj potrebno vložiti ogromno dela. Občutek imamo, da zanj porabimo čas, ki ga tako ali tako nimamo, z namenom, da seštejemo številke, za katere menimo, da so brez pomena. Zdi se nam nesprejemljivo, da bi morali po napornem dnevu še celo noč delati na finančnem načrtovanju. Kdor pa se finančnega načrtovanja vseeno loteva sam, je zaskrbljen in negotov zaradi odločitev, ki jih mora sprejeti samostojno. Finančni načrt namreč ne sme biti pripravljen površno. Na žalost pa je veliko finančnih načrtov pripravljenih prav tako, saj se finančnemu načrtovanju ne posveča dovolj časa, vnaprej misleč, da je to pretežko in da je za to potrebno precej časa.Finančni načrt nam v pretresih, ki jih prinaša vsakdanje poslovno življenje, pomaga, da ostanemo odločni. Med drugim finančni načrt vključuje vodenje podjetnika prav v težavnih časih.

2.1 Finančni načrt

Načrtovanje pomeni miselno oblikovanje prihodnosti. Podjetniške aktivnosti moramo koncipirati s čim natančnejšo ciljno usmerjenostjo in čim realnejšo prognozo posledic. Fazi načrtovanja sledijo nadaljnje priprave in končno izvedba planiranih aktivnosti (Glogovšek 2008, 149).

Podjetja propadajo zaradi različnih razlogov. Nekatera imajo slabo lokacijo, druga proizvajajo in prodajajo blago, ki ni konkurenčno, tretja začenjajo poslovanje s premalo kapitala in jim zmanjka denarja še preden bi lahko postala poslovno uspešna. Vendar je ne glede na to, kaj naj bi bil ključni razlog, najpogostejši vzrok za propad slabo načrtovanje. Analize vzrokov kažejo, da je največkrat krivo slabo ali pa sploh neobstoječe finančno načrtovanje (Mramor 1993, 212).

Tudi za podjetja, ki prvo obdobje, obsegajoče približno tri leta, po ustanovitvi preživijo, velja, da kakovostno finančno načrtovanje bistveno prispeva k boljšemu poslovanju. Takšno načrtovanje omogoča upravi podjetja, da sprejema predvsem pretehtane poslovne odločitve in se izogne prenaglim odločitvam, sprejetim v časovni stiski, za katere je verjetnost, da se bodo izkazale kot nepravilne, večja. Poleg tega dobro načrtovanje omogoča tudi sprotni nadzor nad poslovanjem in primerjavo z načrtovanim, kar zopet omogoča pravočasne poslovne odločitve za preprečitev velikih odstopanj (prav tam, 122).

Pojem finančno načrtovanje se uporablja v širšem in ožjem pomenu besede. V širšem pomenu besede zajema načrtovanje dobička, ki poizkuša opredeliti višino dobička v določenem prihodnjem obdobju in možno variabilnost dobička glede na verjetne ravni v obsegu prodaje, strukturo stalnih in spremenljivih stroškov poslovanja ter način financiranja podjetja (Glogovšek 2008, 149).

Nadalje finančno načrtovanje v širšem pomenu besede zajema kratkoročno finančno načrtovanje (za obdobje, krajše od enega leta), ki opredeljuje, kdaj v določenem časovnem obdobju nastajajo denarni presežki in kdaj denarni primanjkljaji. Kot orodje tega

8

načrtovanja se običajno uporablja načrt denarnih tokov, ki finančnemu direktorju pomaga pri napovedovanju kratkoročnih denarnih presežkov ali potreb po denarju.

Tretji enakovredni del finančnega načrtovanja je dolgoročno finančno načrtovanje (za obdobje daljše od enega leta). Dolgoročno gledano finančnega direktorja ne zanima tako zelo, kako financirati posamezne primanjkljaje denarja ali nalagati posamezne presežke. Zanima ga namreč predvsem načrt potrebnih finančnih sredstev za celotno obdobje načrtovanja (Glogovšek 2008, 150).

Finančni načrt podjetniku ponuja popolno sliko o tem, koliko sredstev prihaja v organizacijo, kdaj ter kam ta sredstva gredo, koliko denarja je na voljo in kakšno je načrtovano finančno stanje podjetja. Poleg tega je kratkoročni temelj proračunski nadzor, ki pomaga preprečevati enega najpogostejših problemov, ki povzroča preglavice vsem podjetjem, – denarni primanjkljaj. Finančni načrt mora vsakemu možnemu vlagatelju znati razložiti, kako namerava podjetnik izpolniti finančne obveznosti in ohraniti svojo likvidnost, da bo lahko odplačal dolg ali omogočil donosnost naložbe. Finančni načrt mora vsebovati najmanj triletno napoved finančnih podatkov, da zadovolji vsakega zunanjega vlagatelja. Napoved za prvo leto mora prikazovati podatke po posameznih mesecih. V ožjem pomenu besede se pojem finančno načrtovanje uporablja samo za kratkoročno in dolgoročno načrtovanje (Mramor 1993, 212).

2.2 Namen finančnega načrtovanja

V finančnem načrtu so strukturirano navedeni pomembni osnovni podatki in rezultati finančnega načrtovanja. Iz finančnega načrta je razvidno, ali bodo finance podjetja v planskem obdobju v ravnovesju. Poleg tega finančni načrt vsebuje naslednje finančno-gospodarske informacije:

1. Prikaz denarnih tokov: za kakšen namen in v kakšni višini je pričakovati vplačila in izplačila v planskem obdobju? S pregledom prihodnjih plačil postane podjetje transparentno.2. Izračun potrebnega kapitala oziroma presežkov kapitala: s saldiranjem pričakovanih vplačil in izplačil pred vključitvijo zunanjega financiranja v finančni načrt izračunamo potrebni kapital v načrtovanem obdobju oziroma presežek kapitala. Če je rezultat potreba po kapitalu, moramo načrtovati dotok kapitala in/ali zmanjšanje izplačil, da preprečimo sicer pretečo nelikvidnost. Če je rezultat presežek kapitala, razmislimo o predčasnem neplaniranem vračilu dolgov, izvzemu ali naložbi kapitala zunaj podjetja. Ukrepe za kritje izračunanega potrebnega kapitala prikažemo v finančnem načrtu z njihovimi plačili. Pri tem moramo biti pozorni predvsem na uskladitev ročnosti kapitala in trajanja vezave kapitala. Več alternativ financiranja ocenjujemo glede na to, kako bi vplivale na likvidnost in donos ter ali bi pomenile tveganje za podjetje.3. Prikaz eksternih kapitalskih naložb: če finančno načrtovanje predvideva presežek kapitala, razmislimo, kolikšen obseg finančnih sredstev lahko podjetju odtegnemo brez ogrožanja njegove plačilne sposobnosti, če ta kapital naložimo izven podjetja in tako dosežemo dodatne donose.4. Prepoznavanje kritičnih plačil in kritičnih terminov: finančni načrt opozarja predvsem na pomembna neredna plačila, ki lahko vplivajo na plačilno sposobnost podjetja. Zato se

9

je potrebno tem plačilom, če je možno izogniti. Finančni načrt daje tudi možnost prepoznavanja časovnih obdobij, v katerih se plačila redno kopičijo in s tem povečujejo nevarnost nelikvidnosti ali vsaj zahtevajo najem kreditov pod neugodnimi pogoji. Odprava popačenja takšnih koncentracij izplačil omogoči kontinuirano izkoriščanje kreditnega manevrskega prostora pod normalnimi pogoji in brez dodatnih stroškov. S pomočjo poglobljene analize postanejo skupine primerov, ki smo jih navedli, vidne in lažje obvladljive.5. Ocena sposobnosti odplačevanja dolgov: iz finančnega načrta je razvidno ali bo podjetje v načrtovanem obdobju sposobno odplačevati kredit in obresti. Predvsem banke se poslužujejo med drugim tudi te informacije, ko odločajo o kreditni sposobnosti podjetja. Če podjetje ni sposobno kriti odplačevanja dolgov z notranjim financiranjem, je potrebno namesto kreditov planirati dovajanje lastnega kapitala, investicijske programe omejiti ali jih časovno podaljšati in najeti kredit z daljšimi odplačilnimi roki in z nižjimi obroki odplačila ali zadržanjem odplačil (Glogovšek 2008, 149).

2.3 Statistika in raziskava finančnega načrtovanja podjetij v Sloveniji

Pri pripravi literature in virov za to poglavje smo spoznali, da v Sloveniji ni bilo opravljene raziskave v zvezi z finančnim načrtovanjem v podjetjih. Leta 2002 je Sekcija za poslovne finance pri Slovenskem inštitutu za revizijo sicer izvedla raziskavo v zvezi s finančno funkcijo v podjetju, vendar pa se je ta raziskava orientirala predvsem na organiziranost finančne funkcije v slovenskih podjetjih. Ker pri pregledu literature in virov (tudi internetnih) nismo našli želenih informacij o finančnem načrtovanju v slovenskih podjetjih, sem takšno raziskavo opravil sam. Na sto naslovov mikropodjetij, malih in srednjih podjetij (velika podjetja smo izpustili, saj predvidevamo, da v njih oblikujejo finančne načrte) in samostojnih podjetnikov smo poslali anketni vprašalnik, ki je razviden iz Priloge 1.

Anketni list je sestavljen iz treh sklopov in sicer:

1. sklop vsebuje splošne podatke o anketirani pravni osebi oziroma samostojnem podjetniku;2. sklop je namenjen podjetjem, ki finančno načrtujejo, v njem pojasnjujejo, kako načrtujejo, kdo načrtuje in ali se finančnih načrtov v tekočem poslovanju tudi držijo;3. sklop pa je namenjen podjetjem, ki ne izdelujejo finančnega načrta, poizkuša pa tudi ugotoviti, zakaj je tako.

Od sto poslanih anketnih listov smo prejeli 32 izpolnjenih. Odziv je velik predvsem zato, ker so med anketiranci tudi naši poslovni partnerji, ki so se z veseljem odzvali na anketo.Od 32 prispelih anketnih listov je vprašalnik izpolnilo:

• 5 samostojnih podjetnikov (15,63 %),• 18 kapitalskih družb (56,25 %),• 9 osebnih družb (28,13 %).

10

Graf 1: Struktura anketiranih podjetij glede na pravno obliko

Iz analize rezultatov ankete (Priloga 2) je razvidno, da so anketo izpolnila predvsem mikropodjetja in mala podjetja (velikost je opredeljena v Zakonu o gospodarskih družbah), ki enakomerno zastopajo vse gospodarske dejavnosti (storitve, proizvodnjo in trgovino), in sicer predstavljajo kar 87,50 % vseh anketirancev. Analiza nam razkriva zelo zanimiv podatek:

Odstotek podjetij, ki imajo kratkoročne težave s poravnavanjem svojih obveznosti (likvidnostjo) je skoraj identičen odstotku podjetij, ki ne oblikujejo finančnega načrta 62,50 % : 65,63 %.

Podjetja, ki oblikujejo predračunske načrte, so predvsem mala in srednja podjetja, načrtujejo pa predvsem kratkoročno. Finančne načrte oblikujejo v glavnem direktorji (40,00 %) ali pa zunanji izvajalci (50,00 %).

Graf 2: Struktura sestavljavcev finančnega načrta

Vzrok, da podjetja dajejo finančne načrte v izdelavo zunanjim izvajalcem, je nepoznavanje tega področja poslovanja in le občasna uporaba finančnih načrtov, ki jih podjetja potrebujejo predvsem za pridobivanje zunanjih virov financiranja, kot so banke, ki

11

finančne načrte zahtevajo kot dokumentacijo za odobritev kreditov in kreditnih linij (limitov). Podjetja, ki si sestavljajo predračunske izkaze, le-te tudi redno analizirajo in iščejo vzroke za odstopanje med načrtovanimi ter dejanskimi stanji in kar 90,00 % jih meni, da jim finančno načrtovanje pomaga pri tekočem poslovanju in rasti podjetja.

Mikropodjetja, ki so predvsem osebne družbe in samostojni podjetniki, se po raziskavi najpogosteje srečujejo z likvidnostnimi težavami, poleg tega pa tudi ne načrtujejo prav pogosto. Analiza ankete kaže, da je glavni vzrok za finančno nenačrtovanje nezavedanje pomembnosti načrtovanja, saj kar 59,09 % le-teh pravi, da ne načrtujejo zato, ker se jim to ne zdi potrebno iz dveh vzrokov:

1. mislijo, da so premajhno podjetje (69,23 %) in 2. da jim gre dobro (30,77 %).

Graf 3: Vzroki za finančno nenačrtovanje

40,91 % vseh podjetij, ki ne načrtujejo, pa je za vzrok nenačrtovanje navedlo nepoznavanje tega področja. Da se podjetniki, ki ne načrtujejo, res ne zavedajo pomena finančnega načrtovanje kaže odgovor na 12. vprašanje, kjer je kar 66,67 % vseh podjetij, ki se srečujejo z likvidnostnimi težavami, odgovorilo, da mislijo, da finančno načrtovanje ne bo rešilo njihovih težav.

Graf 4: Ali ima finančno načrtovanje vpliv na likvidnost

12

Iz rezultatov analize ankete je razvidno, da pravna oblika in velikost pravnega subjekta ne bi smeli biti vzrok za opustitev načrtovanja, vključno s finančnim načrtovanjem. Kot smo že ugotovili, obstaja velika odvisnost med načrtovanjem in plačilno sposobnostjo podjetja, kar dolgoročno lahko slabo vpliva na poslovanje podjetja, saj z nepravočasnim poravnavanjem svojih obveznosti izgublja boniteto, poleg tega pa mu to onemogoča tudi rast, kar pa je cilj vsakega podjetja.

Tudi mali podjetniki bi se morali tega problema bolj zavedati in se natančneje seznaniti z načrtovanjem v podjetju, ne pa iskati vzrokov za finančno nenačrtovanje v majhnosti in trenutnem dobrem položaju podjetja, saj se slednji lahko hitro spremeni in podjetje, ki nima načrta in z njim predvidenih tako poslovnih kot tudi finančnih rešitev, tako nima svetle prihodnosti.

2.4 Finančno načrtovanje v posameznem življenjskem ciklusu podjetja

Povodi za financiranje ustrezajo bistvenim fazam obstoja oziroma delovanja podjetja. Skozi fazo ustanovitve gre vsako podjetje. V fazo rasti podjetje tekoče preide po končani fazi ustanovitve in fazi zagona. Ločnico med fazo ustanovitve in fazo zagona na eni ter fazo rasti na drugi strani označujejo investicije v razširitev. Faza, ki se ji bo podjetje, upajmo, uspelo izogniti, je faza sanacije. Ta od vodilnih ljudi v podjetju zahteva izredne strokovne in psihične napore in pogosto tudi vključitev zunanjih svetovalcev (Glogovšek 2008, 176).

2.4.1 Ustanovitev podjetja

Ustanovitev podjetja institucionalno pomeni nastanek podjetja v pravnem in gospodarskem pogledu. Ustanovitev in organiziranje podjetja spremljajo mnoge nepredvidljive težave. Nastajajoče podjetje na tržišču še nima položaja, s katerega bi bilo mogoče prikazati in analizirati njegove odnose do trgov (Glogovšek 2008, 176).

Ustanovitelji običajno precenijo bodoči donos in podcenijo stroške, rezultat so pretirana pričakovanja dobička. Zasnova podjetja in planski izračuni, ki so zasnovani, pogosto zanemarjajo dejstvo, da novoustanovljeno podjetje vsaj v prvem letu beleži izgube in šele kasneje dobiček (prav tam, 176).

Poleg že naštetih pravnih, organizacijskih, tehničnih in osebnih determinant ustanovitve podjetja je odločilnega pomena tudi finančno premoženje ustanovitelja. Slednje ne zajema le premožnosti oziroma nepremožnosti kot take, saj ustanovitelj lahko kot kapital v podjetje vloži tudi svoje delo in know-how. Vse to je seveda aktiva ustanovitelja, ki predstavlja osnovo njegovega bodočega podjetja. Vendar so poleg tega potrebna finančna sredstva v ustrezni višini, ki bodo pokrila vsa izplačila, nastala v zvezi z ustanovitvijo in organiziranjem podjetja. Zaradi vsega navedenega mora ustanovitelj podjetja izdelati natančen finančni načrt (prav tam, 176).

Pred pripravo poslovnega načrta mora imeti podjetnik pred sabo popolno oceno dobičkonosnosti posla. Ta ocena bo možnim vlagateljem v prvi vrsti pokazala, ali bo posel

13

prinesel dobiček, koliko denarja bo potrebno za zagon posla in za zadovoljitev kratkoročnih finančnih potreb ter kako priti do tega denarja. Navadno obstajajo tri področja denarnih informacij, ki jih moramo poznati, da se prepričamo o izvedljivosti novega posla: 1. pričakovana prodaja in pričakovani stroški najmanj za obdobje, obsegajoče prva tri leta, 2. vsota denarnega toka za prva tri leta, 3. tekoča vsota bilance stanja in predračunska bilanca stanja za obdobje prvih treh let. Ocene denarnega toka upoštevajo sposobnost novega posla, da povrne stroške do določenih obdobij v posameznem letu (Antončič 2008, 186).

Finančni načrt ustanovitelju ponuja popolno sliko o tem, koliko sredstev bo prihajalo v podjetje in kdaj ter kam bodo ta sredstva šla, koliko denarja bo na voljo in kakšno je načrtovano finančno stanje podjetja. Poleg tega je kratkoročni temelj za proračunski nadzor in pomaga preprečevati enega najpogostejših problemov, ki povzroča preglavice novim podjetjem, – denarni primanjkljaj (prav tam, 186).

2.4.2 Rast podjetja

Podjetje gre skozi več faz rasti. Glede na investicijski objekt razlikujemo med interno in eksterno rastjo. Interna rast pomeni razširitev zmogljivosti obstoječega podjetja. Eksterna rast pa pomeni nakup deleža pri drugem podjetju. V obeh primerih to za podjetje pomeni dodatno vezavo kapitala in s tem posledično potrebo po kapitalu (Glogovšek 2008, 179).

Finančne posledice eksterne in interne rasti lahko ob površnem opazovanju ocenimo kot načelno različne, čeprav gre v obeh primerih za investiranje. Podjetnik se mora zavedati, da sta tako interna kot eksterna rast povezani s problemom financiranja. Celo v primeru, če je interna rast neposredno povezana s povečanjem prometa, se ne financira sama od sebe. Podjetje mora izvršiti predhodna plačila, ki povečajo vezavo kapitala (prav tam, 179).

Mladi podjetniki, ki so se uspešno prebili skozi fazo ustanovitve in zagona, pogosto podcenjujejo težave v zvezi s financiranjem investicije v razširitev. Začetnega uspeha podjetniške aktivnosti ni mogoče enostavno preslikati v prihodnost. Investicije v razširitev povečajo stroške podjetja, izkupički od prodaje pa se ne povečajo nujno, zato se rezultat obdobja lahko zmanjša (prav tam, 180).

Iz navedenih dejstev lahko sklepamo, da je finančno načrtovanje prav tako kot v fazi ustanovitve pomembno tudi v fazi rasti podjetja. Podjetnik mora v fazi rasti podjetja s finančnim načrtom predvideti učinke investicij na finančno stabilnost podjetja v prihodnjem obdobju. To stori tako, da izdela predračunske bilance stanja in denarnih tokov, izkaz poslovnega izida (za prihodnja tri leta, za prvo leto pa je priporočljivo, da jih sestavi po mesecih) ter ugotovi točko preloma in pozitivni denarni tok. Prav tako mora podjetnik izdelati finančne načrte za različne načine financiranja svojih projektov, kot so bančni krediti, poslovni angeli, lizing ali faktoring, in posamezne finančne načrte primerjati med seboj, tako da ugotovi, kakšen način financiranja investicije je za podjetje najugodnejši (Glogovšek 2008, 179).

14

2.4.3 Sanacija podjetja

Sanacija označuje obdobje šibkosti podjetja, v katerem so potrebni ukrepi za ponovno vzpostavitev konkurenčnosti podjetja. Nujnost sanacije ni odvisna od starosti podjetja in jo lahko povzročijo notranji ali zunanji dejavniki (Glogovšek 2008, 202).

Finančna znamenja, ki napovedujejo sanacijo, so nazadovanje poslovnega rezultata zaradi trajnih strukturnih izgub in pomanjkanje finančnih sredstev z občasnimi zastoji pri plačilih. Za rešitev podjetja so potrebni radikalni ukrepi, pogosto so to izdelava in realizacija načrta zmanjševanja stroškov, izločitev iz ponudbe tistih proizvodov, ki prinašajo izgubo. Cilj je izboljšava razmerja stroškov in koristi, ki bo podjetje vrnila v cono dobička in ponovno vzpostavila finančno ravnovesje (Antončič 2008, 191).

To lahko storimo z natančnim finančnim načrtovanjem in analizo poslovanja, pri čemer s pomočjo kazalnikov ugotovimo, kateri proizvodi prinašajo največjo dodano vrednost, pri katerih finančnih kazalcih smo v stiku s sorodnimi podjetji in pri katerih zaostajamo za njimi. Z finančnim načrtom za kratkoročno obdobje projiciramo, kakšni bodo v prihodnje naši prihodki in odhodki (razvidno iz predračunskega izkaza poslovnega izida) ter kakšni bodo prilivi in odlivi (razvidno iz predračunske bilance denarnih tokov). Iz samega finančnega načrta lahko razberemo, ali ima sanacija podjetja možnosti za uspeh, ali se je potrebno poslužiti drugih metod za rešitev nastale situacije, kot je na primer likvidacija podjetja (Glogovšek 2008, 202).

2.4.4 Likvidacija podjetja

Likvidacija podjetja je lahko nujna po insolventnem postopku ali pa jo prostovoljno izvede lastnik. Ob likvidaciji so dogajanja okoli financ močno odvisna od tega, ali je lastnik podjetja likvidacijo želel ali ga je vanjo prisilila trajna kriza podjetja (Glogovšek 2008, 206).

Ob likvidaciji podjetja je potrebno pripraviti finančni načrt same likvidacije, saj ta prav tako kot ustanovitev ni brezplačna. V likvidacijskem finančnem načrtu moramo predvideti tudi potrebna zakonska izplačila odpravnin zaposlencem. Finančni načrt mora upoštevati tudi izplačila tako imenovanih pasivnih obveznosti, kot so na primer tiha bremena. Pri likvidacijskem finančnem načrtu morajo biti lastniki pozorni tudi na morebitne stroške odprave škode, povzročene na okolju, in le-te prav tako všteti v finančni načrt. Po drugi strani pa izkupički od prodaje kažejo, ali se v določenih premoženjskih predmetih v bilanci dejansko skrivajo tihe rezerve in/ali premoženjski predmeti, ki niso navedeni v bilanci, prinašajo izkupičke od prodaje. Finančni rezultat likvidacije je povezan s težko predvidljivimi tveganji (Glogovšek 2008, 206).

15

Slika 1: Življenjski cikel podjetja

Vir: Peterlin Jožko E-finance

2.5 Finančno načrtovanje v povezavi z funkcijami podjetja

Finančna funkcija je ena temeljnih poslovnih funkcij podjetja. Njena najpomembnejša značilnost je tesna povezanost z drugimi temeljnimi poslovnimi funkcijami, saj ima vsaka poslovna odločitev finančne posledice. Dejavnosti finančne funkcije so predvsem: predložitev načrtov financiranja in njihova uresničitev, ovrednotenje finančnih inštrumentov ter izvedba plačilnega prometa. Te temeljne dejavnosti določajo tudi naloge finančne funkcije, katere razsežnost je odvisna od lastnosti osnovne dejavnosti podjetja.Mednarodni računovodski standardi, MRS 32 in MRS 39, poudarjajo nujnost vrednotenja finančnih inštrumentov po pošteni vrednosti oziroma po tržni vrednosti. Z vrednotenjem finančnih inštrumentov ocenjevalci neposredno spremljajo gibanje cen na trgu in jih vključujejo v modele vrednotenja inštrumentov. 1

K obravnavi povezanosti finančne funkcije z ostalimi funkcijami podjetja je možno pristopiti na različne načine. Ocenjujemo, da je potrebno upoštevati sledeče tri pristope.

2.5.1 Procesni pristop

V okviru procesnega pristopa izhajamo iz dejstva, da se celoten poslovni proces odvija po posameznih poslovnih funkcijah. Pri tem lahko ločimo temeljne in ostale poslovne funkcije podjetja. Temeljne poslovne funkcije podjetja (proizvodna, nabavna, tržna, finančna in kadrovska) imajo skupno značilnost: če podjetje ne obvladuje vsaj njihovega poslovnega dela, preneha biti podjetje v pravem podjetniškem smislu, torej samostojen gospodarski subjekt. V tem se ključno razlikujejo od drugih poslovnih funkcij, katerih vodenje je možno prepustiti tudi zunanjim nosilcem. Računovodstvo je na primer možno predati zunanjim izvajalcem, ki prevzamejo tudi ustrezno odgovornost za zunanje in notranje poročanje. S tem podjetje ne izgubi svoje poslovne samostojnosti v pogledu vodenja poslovnega procesa, saj gre le za informacijski proces. Z morebitnim prenosom vodenja finančne funkcije na nekega zunanjega izvajalca pa podjetje nedvomno izgubi del svoje samostojnosti kot tržni subjekt. 2

1,2 povzeto po: Jožko Peterlin E-finance

16

Ne glede na nekoliko grobo ločevanje poslovnih funkcij je treba ugotoviti, da ima za svoje delovanje vsaka poslovna funkcija sicer svoj neposredni cilj, vendar mora le-ta biti usklajen s posrednim ciljem, ki pa predstavlja cilj podjetja kot celote. Neposredni cilj temeljnih poslovnih funkcij so nujno različni, vendar morajo vsi podpreti temeljni cilj podjetja. Vsaka poslovna funkcija torej na svoj način prispeva k ustvarjanju skupnega cilja. V primeru tako usklajenih neposrednih ciljev poslovnih funkcij je jasno, da mora organiziranost poslovnih funkcij prvenstveno podpreti njihove neposredne cilje, saj s tem podpira tudi posredni cilj. Iz tega sledi pomemben zaključek: organiziranost finančne funkcije mora biti podrejena neposrednemu cilju finančne funkcije, po drugi strani pa mora upoštevati razpoložljive resurse in okoliščine, v katerih deluje podjetje (prav tam).

2.5.2 Sistemski pristop

Sistemski pristop omogoča pogled na poslovne procese z različnih vidikov. Če celotno poslovanje gledamo s treh vidikov: izvajalskega, informacijskega in poslovodnega, si to lahko tudi grafično ponazorimo. Slika kaže tako tri modelne sisteme celotnega podjetja kot tudi tri delne sisteme finančne funkcije.

Slika 2: Delni sistemi podjetja

investicijsko procesiranje procesiranje tehnična proizvodna prodajna podatkov analiziranjefunkcija podatkov o podatkov

funkcija funkcija prihodnostikadrovska o nadziranjefunkcija procesiranja

preteklosti podatkovnabavna funkcija

finančna funkcija

funkcija načrtovanja

funkcija priprave izvajanja

funkcija nadziranja

Vir: Jože Andrej Čibej (2006)

Vidimo, da lahko vsako poslovno funkcijo gledamo z vseh treh vidikov. Hkrati pa je jasno, da podjetja po teh vidikih ne moremo organizirati v smislu oddelkov ali sektorjev. To velja za temeljne poslovne funkcije, saj se na primer finančna funkcija razteza praktično čez vse organizacijske enote v podjetju. Vsakdo namreč v okviru finančne funkcije izvaja določeno dejavnost in deluje v eni od štirih informacijskih funkcij. Pripadnost posameznika ali organizacijske enote posameznemu delnemu sistemu je seveda bistveno različna. Hkrati to pomeni, da organiziranje finančne funkcije zahteva pravzaprav organiziranje celotnega podjetja s finančnega vidika. 3

2.5.3 Razvojni pristop

Z razvojem podjetja se razvijajo tudi poslovne funkcije. S tega vidika je še posebej zanimiv razvoj finančne funkcije, kar je razvidno iz spodnje tabele.

3 povzeto po: Jožko Peterlin E-finance

17

Tabela 1: Razvojne faze finančne funkcije FINANČNA FUNKCIJA RAZVOJNE FAZEPraktično je ni. osnovna faza (basic)Koristi financ so odkrite, vendar poslovni vidik še ne deluje. odkritje (discovery)Vodenje financ je samostojno, vendar na ravneh nižjih org. enot. oplemenitev (refinement)Finančne dejavnosti v skupini se centralizirajo in so učinkovite. centralizacija (centralisation)Finančna služba lahko opravi tudi storitve zunanjih izvajalcev. spoznanje (enlightenment)Finančne storitve opravljamo tudi za trg. zrelost ( maturity)Profitni center se izloči kot pravna oseba. nova doba ( new era)Vir: Bergant (2002, 235)

Kako našemu podjetju zagotoviti več denarja, večje prilive in večjo donosnost? Rešitev je v finančnem načrtovanju, s katerim želimo doseči primeren dobiček. Po drugi strani pa nam le-ta omogoča, da tekoče obveznosti sproti poravnavamo in da smo na dolgi rok finančno zdravi. Finančno načrtovanje je najpomembnejše sredstvo za izvajanje finančne politike, sprejet finančni načrt pa se dejansko smatra za finančno-politično odločitev. Je del procesa upravljanja, ki ima ustvarjalno funkcijo, ker pripravlja kasnejše izvršbe (Bergant 2002, 237).

3 ORODJA ZA FINANČNO NAČRTOVANJE

18

Tako kot si v vsakdanjem življenju pri delu pomagamo z raznimi orodji, si tudi pri finančnem načrtovanju pomagamo z njimi. Orodja za finančno načrtovanje nam omogočajo, da za prihodnja obdobja celotnega podjetja ali pa za njegove posamezne dele predvidimo, s kakšnim dobičkom ali izgubo bo poslovalo podjetje, koliko bo imelo podjetje denarja in iz tega izhajajoče potrebe po iskanju dodatnih virov financiranja ali vlaganju viškov finančnih sredstev. Pri finančnem načrtovanju si pomagamo z orodji, ki jih imenujemo predračunski računovodski izkazi in bodo nadrobno opisani v tem poglavju.

3.1 Predračunski izkazi

S pojmom predračunavanje označujemo proces, v katerem se določajo cilji in načini delovanja za doseganje le-teh. Računovodsko predračunavanje je evidentiranje, zasnovano na popolnem ali reprezentativnem zbiranju in ustaljenem urejanju podatkov o prihodnosti, ki z uporabo denarne merske enote omogočajo prikazovanje celote in delov prihodnjega poslovanja podjetja. Računovodski predračuni kot rezultat računovodskega predračunavanja so med drugim podlaga za poslovno odločanje v okviru načrtovanja kot upravljalne funkcije (Belak 2002, 475).

Računovodsko predračunavanje je usmerjeno k sestavljanju računovodskih predračunov, ki zajemajo podatke o načrtovanih sredstvih, obveznostih do virov sredstev, prihodkih in odhodkih, po potrebi dopolnjenih tudi s podatki , izraženimi v naravnih merskih enotah. Računovodske predračune delimo na več vrst. Glede na uporabnike jih v osnovi delimo na predračune, namenjene notranjim, in predračune, namenjene zunanjim uporabnikom.

Poslovno načrtovanje je zelo obsežno. Izredno pomembna je usklajenost metodike načrtovanja s spremljanjem njegovega uresničevanja. Rešitev problema je v prilagoditvi metodike načrtovanja metodiki spremljanja njegovega uresničevanja. To pomeni, da tudi pri načrtovanju spoštujemo računovodske standarde. Avtor finančnega načrta mora v tem primeru poznati obravnavana znanja – računovodska pravila. Te naj upošteva pri sestavi finančnega načrta. Na ta način se:

• zmanjšuje možnost tehničnih napak,• vzpostavlja večja preglednost finančnega načrta,• omogoča medsebojna primerljivost različic ali različnih finančnih načrtov,• omogoča lažje primerjanje uresničenega z načrtovanim.

Če soglašamo, da se v bilančnem delu poslovnega načrta in v izračunu njegove ekonomske uspešnosti povzemajo ključni odgovori investitorju, potem je nesporno, da so pridobljena znanja dobro orodje za izboljšanje kvalitete poslovnih načrtov, ki omogočajo izbor najugodnejše poslovne priložnosti (Belak 2002, 475).

V računovodskem sistemu obstaja vrsta računovodskih poročil. Sestavine poslovnega načrta so:

• predračunska bilanca stanja,• predračunski izkaz uspeha,

19

• predračunski izkaz denarnih tokov.

3.1.1 Predračunska bilanca stanja

Bilanca stanja je računovodski izkaz, ki kaže višino in strukturo sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetja v določenem trenutku. Rečemo lahko tudi, da bilanca stanja prikazuje premoženje, s katerim podjetje razpolaga na določen dan, in vire financiranja, s katerimi podjetje financira to premoženje. Če na bilanco stanja gledamo bolj iz finančnega zornega kota, lahko sredstva opredelimo kot naložbe, obveznosti do virov sredstev pa kot vire financiranja teh naložb. Bilanca stanja nam torej kaže finančni položaj podjetja na določen dan (Igličar 1997, 109).

Slika 3: Bilanca stanja

SREDSTVA

KAPITAL

DOLGOVI

BILANCA STANJA NA DAN…………..

Vir: Igličar (1997, 109)

Pri oblikovanju predračunske bilance stanja gre za oblikovanje predračunskih informacij o stanjih sredstev in obveznosti do virov sredstev za določen poslovni sistem. Predračunske informacije o sredstvih in obveznostih do virov sredstev izkazujemo v predračunski bilanci stanja. Izkazovanje posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev pa je v predračunski bilanci stanja zgoščeno do tiste stopnje, da ob strnjenosti še vedno zagotovimo preglednost in uporabnost računovodskih informacij v bilanci stanja za potrebe odločanja pri finančnem načrtovanju. Stopnja zgoščenosti informacij, izkazanih v predračunski bilanci stanja, je lahko sicer različna, vendar še najlažje to zgoščenost določimo na podlagi različnih možnih stanj sredstev in obveznosti do virov sredstev (Mramor 2000 b, 97).

3.1.2 Predračunski izkaz poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida je računovodski izkaz, ki sistematično in urejeno prikazuje poslovnoizidne tokove določenega obdobja. Izkaz poslovnega izida zajema dosežene prihodke in odhodke podjetja v določenem obdobju ter ustvarjeni poslovni izid, ki je enak razliki med prihodki in odhodki. Če so prihodki večji od odhodkov, podjetje doseže dobiček, če pa so odhodki večji od prihodkov, ima podjetje izgubo. Izkaz poslovnega izida nam torej kaže uspešnost poslovanja podjetja v določenem obdobju (Igličar 1997, 58).

Predračunski izkaz poslovnega izida uporabljamo za izkazovanje tistih sprememb sredstev in obveznosti do virov sredstev, ki se nanašajo na načrtovane prihodke in odhodke. Ker navadno nastaja razlika med odhodki in prihodki, izkazuje predračunski izkaz poslovnega

20

izida tudi temeljni poslovni izid, ki ni nič drugega, kakor znesek povečanja ali zmanjšanja kapitala zaradi povečanja ali zmanjšanja sredstev (Mramor 2000 b, 106).

Slika 4: Izkaz poslovnega izida

IZGUBA

ODHODKI

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

PRIHODKIODHODKI

DOBIČEK

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

PRIHODKI


V predračunskem izkazu poslovnega izida izkazujemo prihodke in odhodke po njihovih vrstah, strnjeno do take mere, da je zagotovljena preglednost na eni strani in uporabnost takih računovodskih izkazov na drugi strani. Stopnjo zgoščenosti predračunskih informacij, izkazanih v predračunskem izkazu poslovnega izida, bomo najlažje opredelili na podlagi različnih možnih vrst sprememb sredstev in obveznosti do virov sredstev, ki vodijo k prihodkom in odhodkom. Take predračunske informacije so potrebne najvišjim organom upravljanja in vodenja pri začetnih poslovnih odločitvah (Mramor 2000 b, 106).

3.1.3 Predračunski izkaz denarnega toka

Izkaz denarnih tokov je računovodski izkaz, ki sistematično in urejeno prikazuje denarne tokove v določenem obdobju. Izkaz denarnih tokov je tako kot izkaz poslovnega izida in izkaz finančnih tokov dinamičen računovodski izkaz. Če so prejemki v obdobju večji od izdatkov, bodo denarna sredstva konec obdobja večja kot na začetku obdobja, če pa bodo večji izdatki, se bodo denarna sredstev zmanjšala (Igličar 1997, 184). Slika 5: Izkaz denarnega toka

ZMANJŠANJE DEN. SREDSTEV

ODLIVI

IZKAZ DENARNEGA TOKA

PRILIVIODLIVI

POVEČANJE DEN SREDSTEV

IZKAZ DENARNEGA TOKA

PRILIVI


Spremljanje denarnih tokov je za podjetje pomembno pri odločanju o zagotavljanju plačilne sposobnosti, tj. ohranjanju kratkoročne plačilne zmožnosti (likvidnosti) in dolgoročne plačilne zmožnosti (solventnosti). Nova podjetja lahko izkazujejo dobičke, ampak pridejo v težave s plačilno sposobnostjo, ker jim njihovi odjemalci ne plačujejo v dogovorjenem roku ali pa z velikim zaostankom (Antončič et al. 2002, 276).

Pomembnejše kot sestavljanje izkaza denarnih tokov za preteklo obdobje je sestavljanje načrtovanega izkaza denarnih tokov, ki pomaga pri načrtovanju plačilne sposobnosti. Pri načrtovanju denarnih tokov se moramo zavedati, da je odločitev o tem, kdaj bodo kupci plačali svoje terjatve, odvisna od njih, odločitev o nastanku izdatkov pa je v rokah finančne funkcije v podjetju (Igličar 1997, 154).

21

Izkaza denarnih tokov v Sloveniji ni obvezno sestaviti, ker ne sodi med računovodske izkaze. Poleg tega je njegova priprava tudi bolj zamudna od priprave ostalih računovodskih izkazov. Vendar je izkaz denarnega toka verjetno najpomembnejši za nova in manjša podjetja, saj kaže mejo med obstankom in propadom ter je v veliko pomoč pri načrtovanju prihodnjih potreb po financiranju (Antončič et al. 2002, 277).

3.2 Načrtovanje proračunskih finančnih sredstev

Načrtovanje proračunskih sredstev je tako načrtovalno kot kontrolno orodje. Kot načrtovanje v malih podjetjih želi proračunsko načrtovanje doseči kategorije, kot so prodaja, rast proizvodnje, zaposlovanje, stroški in njim podobne kategorije. Ob tem lahko podjetje vključi te kategorije v proces načrtovanja proračunskih sredstev, hkrati pa se mora vprašati, kako doseči poslovne cilje v teh kategorijah. Eden od odgovorov je lahko vprašanje, kako povečati prodajo za 25 odstotkov. Če je prodaja sposobna doseči ta cilj, se morajo ostale kategorije predračunskega načrtovanja vključiti v ta proces (Hodgetts 1992,464).

Poznamo dve vrsti načrtovanja proračunskih sredstev: načrtovanje proračunskih sredstev na osnovi prodaje in načrtovanje proračunskih denarnih sredstev.

3.2.1 Načrtovanje proračunskih sredstev na osnovi prodaje

Načrtovanje proračunskih sredstev na osnovi prodaje je primerno za mala podjetja, saj lahko iz načrta, ko je narejen, oblikujemo tudi ostale vrste načrtov. Seveda načrtovalec za ostale načrte potrebuje še dodatne informacije in ne le informacije o načrtovani prodaji. Pri tem je potrebno načrtovano prodajo, ovrednoteno v denarju, razčleniti na primerna časovna obdobja, kot so mesec, četrtletje, polletje itd., tako da nam to predstavlja osnovo za oblikovanje ostalih načrtov. Če na primer pričakujemo, da bomo polovico prodaje ustvarili v prvem četrtletju, moramo v prvem četrtletju ustvariti tudi polovico načrtovanih izločkov, kar povzroči, da bomo imeli v prvem polletju ustvarjenih tudi polovico stroškov oziroma odhodkov, ki so neposredno vezani na to prodajo (spremenljivih stroškov) (Brigham 1999, 323).

Z navezovanjem ostalih načrtov na načrt proračunskih sredstev na osnovi prodaje lahko načrtovalec oceni stroške, ki so odvisni od velikosti prodaje. Če prodaja na primer naraste, bodo narasli tudi vsi spremenljivi stroški, ki so vezani na to prodajo (plače, material, trgovsko blago), če pa prodaja upade, se bodo spremenljivi stroški, ki so vezani na prodajo, zmanjšali (Hodgetts 1992,465).

Iz zgoraj navedenih dejstev lahko zaključimo, da nam načrtovanje proračunskih sredstev na osnovi načrtovane prodaje omogoča sestaviti tak predračun potrebnih sredstev, da bomo podjetju zagotovili nemoteno poslovanje. Na osnovi predvidene prodaje lahko predvidimo, kako bodo v podjetje pritekala denarna sredstva, ki izhajajo neposredno iz same prodaje (nakazila kupcev). Ko pridobimo podatke o predvidenih prilivih na transakcijski račun, lahko oblikujemo dokončni predračun denarnih sredstev, ki jih bo podjetje potrebovalo za nemoteno poslovanje. Iz načrtovane dinamike prilivov denarja lahko oblikujemo tudi dinamiko odlivov denarnih sredstev z računa podjetja za poplačilo obveznosti, kot so

22

obveznosti do dobaviteljev, plače, davki itd. Če v načrtu zaznamo, da v določenem obdobju na računu ne bomo imeli dovolj denarnih sredstev, moramo v predračun vključiti tudi dodaten denar, pridobljen iz zunanjih virov financiranja. S tem zagotovimo, da podjetje ne bo zašlo v likvidnostne težave (Stutely 2003, 285).

3.2.2 Načrtovanje proračunskih denarnih sredstev

Načrtovanje denarnih sredstev je življenjskega pomena za mala podjetja. Načrtovanje denarnih sredstev zanje zahteva dve poročili in sicer: dnevne in tedenske potrebe po denarnih sredstvih za nemoteno poslovanje in potrebne stroške podjetja v tem času (Hodgetts 1992,468).

Prvo poročilo so nanaša na denarne potrebe za vsakodnevno nemoteno poslovanje. Običajno za nemoteno poslovanje ocenjujemo potrebe za obdobja, dolga 30–60 dni, in se nato odločimo, koliko denarja moramo zbrati v tem obdobju. Če po primerjavi predvidenih prilivov in odlivov predvidimo pomanjkanje denarja, potem moramo zagotoviti dodaten denar s krediti ali kratkoročnimi posojili (prav tam, 468).

Pri načrtovanju proračunskih denarnih sredstev moramo upoštevati tudi odhodke, kot so zavarovanja, plače, servisi in davki. Ta nekoliko dolgoročnejši pogled na odhodke podjetju zagotavlja letni načrt denarnih sredstev (Hodgetts 1992, 470).

Načrtovanje proračunskih denarnih sredstev ja za podjetja pomembno zato, da si zagotovijo kratkoročno likvidnost in dolgoročno solventnost. Iz predračuna denarnih sredstev si podjetja sestavijo dinamiko predvidenih izplačil na osnovi predvidenih vplačil na transakcijski račun. Ko imamo sestavljen predračun denarnih sredstev, lahko z ostalimi funkcijami podjetja, kot so nabava in prodaja, uskladimo predvidena stanja na transakcijskem računu na način, da v dogovoru s prodajnim oddelkom kupcem skrajšamo rok plačila ter v dogovoru z nabavnim oddelkom pri dobaviteljih izposlujemo daljši odlog plačila (Stutely 2003, 293).

Kadar ugotovimo, da v določenem obdobju ne bomo sposobni pridobiti dovolj denarnih sredstev iz samega poslovanja, moramo zaradi nemotenega poslovanja podjetja, poiskati zunanje vire financiranja (zadolževanje pri bankah).

Kot lahko razberemo iz zapisanega v tem poglavju, podjetje uporablja predračunske izkaze, da si ustvari sliko o svojem bodočem stanju. Iz predračunskih izkazov podjetje pridobi podatke o svojih bodočih dobičkih, stanju sredstev in količini denarja. S temi podatki pa si podjetje sestavi finančni načrt, ki mu omogoča, da si pravočasno priskrbi potrebna denarna sredstva ali pa da morebitne viške sredstev preusmeri v finančne naložbe. Pomembno pri tem pa je, da se podjetje dosledno drži zastavljenega načrta in da mu ta služi kot vodilo ter mu zagotavlja, da se pravočasno izogne morebitnim težavam, kot so nelikvidnost.

23

4 VIRI INFORMACIJ PRI PRIPRAVI FINANČNEGA NAČRTA

Za uspešno finančno načrtovanje si mora podjetje pridobiti ustrezne informacije, ki jih potrebuje za sestavo načrta. Te informacije podjetje lahko pridobi iz predhodnih računovodskih izkazov, če le-te obstajajo, če pa teh podatkov ni, si podjetje pomaga z informacijami, ki jih pridobi od podobnih podjetij. Pri pridobivanju informacij so pomembna znanja in izkušnje načrtovalca. Finančno načrtovanje lahko opravi svojo nalogo le, če pravočasno ugotovimo vsoto in namen finančnih sredstev. Do teh podatkov pridemo, ko damo načrtom denarni izraz. Samo izhodišče predstavlja načrt prodaje, ki vpliva na obseg načrtovane proizvodnje, ta pa spodbudi oblikovanje ostalih načrtov.

4.1 Finančni načrtovanje brez predhodnih informacij

Kontrola finančnih poročil preteklih obdobij zagotavlja zelo dobro izhodišče za finančno načrtovanje proračunskih sredstev. Če pa poročila o preteklem poslovanju niso dostopna, si lahko finančni načrtovalec pridobi informacije od sorodnih podjetij. Ena od prednosti, ki jo imajo finančni načrtovalci pred ostalimi, so njihove izkušnje, ki zagotavljajo predhodne informacije (Osteryoung 1997, 102).

Obstaja veliko stvari, ki jih mora narediti finančni načrtovalec. Spodnji seznam odseva proces v grobem, čeprav mora načrtovalec upoštevati vse različne načine finančnega načrtovanja. Najvažnejša stvar, ki jo mora finančni načrtovalec upoštevati, je, da je finančno načrtovanje interaktiven proces. Finančni načrtovalec naredi finančni načrt, ga oceni in sprejme določeno odločitev, ta odločitev pa bo vplivala na naslednje korake v procesu načrtovanja. V sedanjem času poznamo veliko sofisticirane programske opreme za finančno načrtovanje, kjer pridejo do izraza bolj načrtovalčeva znanja in presoje kot pa izbira same načrtovalne šablone ali uporabniškega paketa (prav tam, 102).

Proces načrtovanja proračunskih sredstev s predhodnimi informacijami je sledeč:

• Načrtovalec odloči, ali je podjetje sposobno rasti v prihodnjem obdobju ali ne. V primeru, da podjetje ni sposobno nadaljnje rasti, bo prihodnje obdobje zelo podobno preteklemu.• Finančne informacije, ki so predstavljene v letnem poročilu se pretvorijo v denarno obliko. Če je bilanca denarnih tokov prikazana skupaj z ostalimi finančnimi poročili, je ta korak lažji. • Načrtovanje proračunskih sredstev je zaključeno in proces odločitev (kot so višina izplačljivih dividend, plače ali odplačilo dolgov) se lahko zaključi.

Najboljši okvir za načrtovanje proračunskih sredstev je tisti, ki temelji na pripravi bilance denarnih tokov. Kot smo že ugotovili, poslovanje podjetja temelji na treh različnih poteh. Samo poslovanje vključuje vse tiste aktivnosti, ki so združene s prihodki poslovanja (EBIT). Finančne aktivnosti so tiste, ki so združene s povečanjem, servisom in odplačevanjem dolgov in dividend. Investicijske aktivnosti pa so tiste, ki so povezane z nabavo in prodajo osnovnih sredstev (Osteryoung 1997, 103).

24

4.1.1 Finančno načrtovanje za nerastoča podjetja

Najlažje je načrtovati proračunska sredstva za nerastoča podjetja in kadar so predhodna finančna poročila lahko dosegljiva. Nerastoče podjetje je tisto, v katerem bodo aktivnosti v sledečem obdobju podobne preteklim, torej bo tako podjetje imelo podobno prodajo, podobne marže ter podobno strukturo sredstev in obveznosti do virov sredstev. To pomeni, da podjetje ne bo vlagalo v nova sredstva, ampak bo le servisiralo svoje obveznosti. Večina načrtovanih prihodkov in odhodkov za kasnejše obdobje ne bo navedena le kot prirast računovodskih kategorij, ampak bo imela tudi denarno podlago. Ta domneva je začetna točka načrtovalnega procesa (Hisrich 1995, 92).

Pri načrtovanju prihodkov prihodnjih obdobij moramo biti pozorni na to, da načrtovane prihodke zmanjšamo za predvidene obdavčitve, pri katerih moramo biti previdni, saj se pri obdavčitvah ne moremo povsem zanašati na podatke predhodnih obdobij. Zato moramo načrtovana denarna sredstva, ki jih bomo imeli na razpolago v prihodnjem obdobju, zmanjšati za davčne obveznosti. V fazi nerasti podjetja lahko pride do rahlih sprememb kategorije gibljivih sredstev, lahko pa nastanejo tudi spremembe v investicijskih in finančnih aktivnostih. Pri proučevanju investicijskih aktivnosti se nam lahko pokažejo presežki denarja pri investicijski neaktivnosti, pri tem pa ne smemo pozabiti na vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev, ki nam te presežke denarja zmanjšajo. Če v načrtovalnem procesu omenjeno zmanjšanje denarnih sredstev zanemarimo, nam to predstavlja zelo kratkoročen pogled na poslovanje podjetja (prav tam, 93).

Pri kratkoročnem načrtovanju denarnih tokov nam ni potrebno upoštevati denarja, ki je potreben za vzdrževanje vrednosti opredmetenih sredstev (remontov, večjih vzdrževalnih del itd.), medtem ko ga pri dolgoročnem načrtovanju moramo upoštevati. Kako se to pozna pri finančnem načrtu? Nekateri načrtovalci stroške popravil in vzdrževanja vključujejo med dolgoročne rezervacije, medtem ko jih drugi prikazujejo preko amortizacije. Katera metoda je bolj primerna za podjetje, je odvisno od okoliščin poslovanja. Če je podjetje mlado in ima nove proizvodne zmogljivosti, potem bodo stroški vzdrževanja in popravil nizki, če pa je staro in ima zastarelo opremo, bodo ti stroški veliki. Zanimivo je, da se večina načrtovalcev izogiba metodi, ki oblikuje amortizacijski sklad (prav tam, 93).

Načrtovalec mora upoštevati tudi povezavo med denarnim tokom in ostalimi finančnimi aktivnostmi. Financiranje vključuje tri elemente: obresti, odplačevanje kreditov in posojil ter izplačilo dividend. Kot prvo se mora načrtovalec zavedati, da tudi pri nerastočem podjetju obresti ne bodo enake skozi vse obdobje. Le v omejenih okoliščinah in v obdobju absolutne stabilnosti bodo obresti in njim sorodni denarni tokovi v podjetje in iz podjetja skozi celo obdobje enaki. Načrtovalec letnega načrta finančnih sredstev mora pridobiti podatke o višini obdobnih obresti iz pogodbe in na osnovi te sestaviti mesečne načrte izplačil obresti. Prav tako mora načrtovalec na osnovi pogodbe razbrati mesečne obroke odplačil kreditov in jih prav tako vključiti v plan denarnih tokov. Tudi tretji element finančnih aktivnosti mora biti vključen v načrt denarnih tokov v primeru, da podjetje izplačuje dividende svojim lastnikom (prav tam, 95).

25

4.1.2 Finančno načrtovanje za rastoča podjetja

Kadar je podjetje v fazi rasti, pomeni, da se bodo pričakovani prihodki od prodaje povečali. Kadar se prodaja poveča, se istočasno spremeni večina postavk v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida. Rast podjetja ima za posledico povečanje sredstev podjetja in obveznosti do njih. Rast podjetja povzroča likvidnostne težave malih podjetij. Kako velik je lahko problem nelikvidnosti, je odvisno od stopnje rasti, količine denarja, počasnih prilivov denarja iz poslovanja in lastnikove sposobnosti pridobivanja različnih virov financiranja tako dolgov kot novega kapitala ( Osteryoung, 1997, 105).

Kadar imajo načrtovalci dostop do preteklih podatkov o poslovanju, je načrtovanje mnogo lažje. Ponovno je začetna točka načrtovanja oblikovanje predračunske bilance poslovnega izida in predračunske bilance stanja ter združitev le-teh v predračunsko bilanco denarnih tokov. Pri tem moramo uporabiti vse dostopne informacije ter jih oblikovati v tedenske ali mesečne načrte denarnih tokov, pri čemer pa moramo predvideti še stroške obresti (prav tam, 105).

Naslednja težava, s katero se načrtovalci srečajo, je, da morajo združiti tedenske in mesečne napovedi denarnih tokov v letne načrte denarnih tokov (Osteryoung, 1997, 107).

4.2 Finančno načrtovanje z predhodnimi informacijami

Veliko primerov iz prakse kaže, da v malih podjetjih predhodne informacije o poslovanju niso dostopne. V takem primeru lahko pridobimo informacije za načrtovanje od podobnih podjetij. Če pa takih podatkov načrtovalec ne more pridobiti, mora začeti s predvidevanjem pretekle prodaje in pripadajočih stroškov, da lahko oblikuje poročila, ki naj bi bila ustrezna. Drugi korak je, da dobljene podatke prilagodi in določi spremembe v sredstvih in obveznostih do virov (kot so neplačane terjatve in obveznosti) iz poslovanja samega.Proces načrtovanja brez predhodnih informacij se ne razlikuje bistveno od procesa načrtovanja s predhodnimi informacijami. Razlika je le v tem, da mora načrtovalec pri prvem oblikovati določene informacije prej, preden začne z napovedjo za prihodnost.

4.2.1 Finančno načrtovanje za nerastoča podjetja

Kot smo povedali že v predhodnem poglavju: če je prodaja statična in je odnos med prihodki in odhodki statičen, potem lahko spremembe v tekočih sredstvih in obveznostih zanemarimo. Plačila in izplačila predhodnega obdobja se bodo povsem ujemala s prihodnjim obdobjem.

4.2.2 Finančno načrtovanje za rastoča podjetja

Ne pozabimo, da stroški prodanega blaga in večina stroškov poslovanja narašča z rastjo prodaje. To so tako imenovani spremenljivi stroški. Nekateri stroški pa niso odvisni od višine prodaje. To so tako imenovani stalni stroški:

26

• obresti so odvisne od višine dolga in ne od višine prodaje,• amortizacija ni odvisna od višine prodaje,• plače so v glavnem stroški administracije, razen če niso direktno vezane na višino

prodaje.

Problem rasti malih podjetij je v tem, da je, če tudi neto dohodek raste, denarni tok iz poslovanja manjši kot pri nerastočih podjetjih. V primeru malih podjetij, ki imajo pogosto težave s pridobivanjem sprejemljivih pogojev na finančnih trgih, je problem v konservativni finančni politiki menedžmenta. Lastniki rastočih malih podjetij pogosto tavajo v konservativizmu z majhnimi plačami in nelikvidnimi delnicami v žepu. Brez vzpostavljene kreditne linije, s katero bi prišli do dodatnega denarja, ki ga potrebujejo, lahko malo podjetje v fazi rasti hitro zaide v fazo nazadovanja, kar lahko vodi h katastrofalnim rezultatom (Osteryoung, 1997, 109).

4.3 Tekoča analiza poslovanja

Analiza poslovanja obsega zbiranje informacij o preteklem in sedanjem poslovanju, njihovo primerjavo z »normalnim« poslovanjem, ugotavljanje razlik med načrtovanim in ustvarjenim poslovanjem in iskanje vzrokov za odstopanje. Ena os začetnih dejavnosti v planiranju poslovanja je nedvomno analiza sedanjega poslovanja. Njen cilj je v spoznavanju poslovanja podjetja in ugotavljanju problemov, težav, prav tako pa tudi prednosti v poslovanju. Analiza rabi kot podlaga za reševanje težav in izbiro prednosti, ki jih podjetje ima (Rozman 1993, 170).

Analizo poslovanja bomo opredelili kot poglobljeno proučevanje poslovanja, s katerim ugotavljamo boniteto poslovanja, kar nam omogoča predlagati izboljšave pri poslovnih procesih in stanjih. Analiza tekočega poslovanja in obnašanja podjetja je nujna za spoznanje, ali podjetje deluje optimalno, kje so skriti potenciali, kaj bi bilo mogoče izboljšati in kaj je vredno obdržati in ojačati. Z upoštevanjem korektne analize se lažje izognemo krizam, proaktivno obvladujemo situacijo, integriramo podjetje z okoljem na podlagi ekonomskih in metaekonomskih kriterijev ter optimalno oblikujemo in izkoriščamo potenciale (prav tam, 171).

Tekoča analiza vsebuje ontološki (spoznavni) in operativni (izvedbeni) del, kar pomeni, da na podlagi podatkov oblikujemo izsledke, se odločimo za ustrezne ukrepe ter jih na optimalen način izvedemo. Izbrati je potrebno pravilno metodo analize, saj nam mora tako zagotavljati uporaben rezultat na nivoju podjetja kot celote, kot tudi odkriti podlage za izvedbo ukrepov, ki bodo nato kot vzvod pozitivno delovali na celotno podjetje. Analiza je postopek razstavljanja in ponovnega sestavljanja osvetljenih podatkov v informacijo o ugodnosti poslovanja in stanja. Posebej je treba poudariti, da je mogoče poleg sedanjih in preteklih stanj ter potekov procesov analizirati tudi bodoča stanja (Škerbinc, Rebernik 1990, 210).

Metode, ki jih navaja prof. Turk (1995, 212), so:

• Razčlenjevanje (celoto razstavimo v dele) – analiziranja, ki se uporablja takrat, kadar proučujemo sestavljene procese ali stanja in želimo spoznati njihove sestavne dele.

27

• Primerjanje (komparacija), ki ga uporabljamo, kadar proučujemo primerljive poslovne procese in stanja in želimo spoznati razlike med njimi. Seveda je utemeljeno primerjati le podatke, pri katerih ni nujno, da so istovrstni, ampak so lahko tudi raznovrstni, vendar pa morajo biti med seboj smiselno povezani.• Izločevanje (eliminiranje), ki ga uporabljamo, kadar moramo izločiti vse zunanje vplive na poslovni proces, da ga potem dojamemo v vsej resnični velikosti in ga lahko proučimo.• Osamitev (izoliranje), ki jo uporabljamo, kadar želimo iz množice podatkov upoštevati le tiste, ki so pomembni za proučevanje poslovnih procesov in stanj. Izberemo le tiste podatke, ki so za predvideni namen analize odločilni.• Strjevanje (sinteza), ki ga uporabljamo, kadar želimo posamezna spoznanja o poslovnem procesu in stanju povezati v celoto. Šele sinteza izsledkov, do katerih smo prišli z drugimi metodami, nam omogoči presojati o poslovnem sistemu in predlagati izboljšave poslovnega procesa(Kadoič 1998, 195).

Metode si sledijo v različnih zaporedjih, se ponavljajo in dopolnjujejo druga drugo, kar na koncu vodi k bolj kakovostni informaciji.

Pri analizi poslovanja je mogoče uporabiti sodobna orodja. Glavni vir podatkov bo sicer še vedno v računovodstvu, toda uporabljati je mogoče tudi raznovrstne kvantitativne prijeme, matematiko in statistiko ter računalnike, ki omogočajo tudi simuliranje kot neke vrste laboratorijsko preizkušanje odločitev v razmerah negotovosti, kar je sočasno analiza in vnaprejšnji nadzor (Škerbinc, Rebernik 1990, 212).

Skupno orodje nadzora in analize so kazalniki, v katerih se med seboj povezujejo različna merila, največkrat izidi in žrtev za dosego izida, lahko pa tudi druge kategorije. V sodobni literaturi upravljamo izraz kazalniki kot skupno oznako za razmerja, izračunana iz dveh številčno izraženih pojavov. Kazalniki so lahko:

• količniki kot razmerja med različnimi primerljivimi vrednostmi,• razmerja med delom in celoto, torej stopnja udeležbe ali mera deleža,• kazalniki kot primerjava načina z dano velikostjo.

Finančni kazalci predstavljajo ovrednotenje uspešnosti podjetja na podlagi izdelanih računovodskih izkazov. Kažejo na uspešnost poslovanja podjetja s finančnega vidika z različnih zornih kotov, kot so na primer: dejavnost, likvidnost, solventnost, donosnost, produktivnost. Te kazalce lahko primerjamo z dosežki najboljših podjetij v panogi in na ta način pridobimo relativne primerjave, ki nam omogočajo presojo tekočega poslovanja podjetja (Škerbinc, Rebernik 1990, 213).

4.4 Informacije o načrtovanih prihodkih stroških in ceni denarja

Kaj je informacija? Je podatek, ki ima za uporabnika uporabno vrednost. Podjetnik pridobiva informacije iz različnih virov: zunanjih in notranjih. Od zunanjih virov informacij omenjamo internet, od notranjih pa različne informacijske sisteme znotraj podjetja, ki ponujajo podjetniku najrazličnejše informacije.

28

Temelj vsakega uspešnega odločanja v podjetju so podatki in informacije o stanju ter gibanju poslovanja in financiranja podjetja in informacije iz okolja podjetja. Kadar koli zbiramo informacije o prihodkih, stroških in ceni denarja se poslužujemo dveh vrst podatkov:

• Primarni podatki so podatki, ki jih pridobimo neposredno v stikih z ostalimi funkcijami podjetja in pa v neposrednih stikih z zunanjimi viri informacij. Tako zbiramo primarne informacije o načrtovanih prihodkih v sodelovanju s prodajnim oddelkom, informacije o načrtovanih stroških pridobivamo usklajeno s proizvodno in kadrovsko funkcijo podjetja, podatke o ceni denarja pa si neposredno pridobimo kar v banki sami, največkrat kar pri svojem skrbniku računa.• Sekundarne informacije pridobimo s proučevanjem različnih poročil, člankov, imenikov, seznamov objavljenih tako v uradnih kot tudi neuradnih glasilih.

Vire poslovno ustreznih informacij lahko delimo na formalne in neformalne. Neformalni viri so tisti, ki so neinstitucionalni in jih pridobimo na podlagi naših vezi z okoljem, predvsem s poslovnimi partnerji, sodelavci, prijatelji itd. Formalni viri pa so tisti, ki jih zagotavljajo profesionalni poslovni subjekti (banke, javne službe, svetovalna in storitvena podjetja idr.) (Rebernik 2000, 77).

V časovnem smislu podatke za ocenjevanja prihodkov, stroškov in cene denarja zbiramo za približno isto obdobje, kot je planirano. Pri letnem planu zbiramo podatke za zadnje leto pred planom, morda še za leto prej, saj so podatki za zadnje leto dani le za del leta, preostanek leta pa je ocenjen. Pri strateškem planu zbiramo podatke za daljše preteklo obdobje, pri čemer ni nujno, da zbiramo podatke za vsa leta. Včasih zadoščajo podatki za začetno in zaključno leto. Podatki za oceno poslovanja pri strateškem planiranju so lahko manj podrobni kot pri letnem planu. Pojavljata pa se problem časovne primerljivosti in pa problem izločitve kratkoročnih značilnosti poslovanja. Tako zberemo vrsto bolj ali manj podrobnih informacij, ki jih prikazujemo v obliki tabel. Sistematično zberemo podatke po poslovnih funkcijah in proizvodnih tvorcih. Po poslovnih funkcijah zbiramo informacije o nabavi, proizvodnji, pridobivanju kadrov, prodaji, financah in celotnem poslovanju. Po poslovnih tvorcih pa zbiramo informacije o kadrih, osnovnih in obratnih sredstvih (www.ujami-znanje.si).

Pridobivanje kvalitetnih informacij je zelo pomembno za sprejemanje kvalitetnih odločitev, kvalitetne odločitve pa so ključ do naše uspešnosti in učinkovitosti. Podjetniki, ki sprejemajo najpomembnejše odločitve, morajo znati iz množice podatkov pridobiti informacije, ki jim pri tem pomagajo (www.ujami-znanje.si).

4.5 Problematika pridobivanja informacij

Danes ni več problem v tem, da informacije ne bi bile na voljo, temveč v tem, da se soočamo s poplavo informacij ter da moramo izbrati ali izdelati tisto, na osnovi katere se bomo odločali. Podatke, ki jih zbiramo, je treba opredeliti. Pod istim nazivom se pogosto zbira podatke po različnih kriterijih, vsak tak podatek pove nekaj svojega. Zaradi različnosti podatkov o isti stvari se pogosto meni, da so informacije slabe, v resnici pa gre dostikrat le za različnost kriterijev. Pogosto so informacije res neustrezne, bodisi da

29

prihajajo prepozno ali sploh ne ustrezajo stanju ali namenu. Za to obstaja vrsta razlogov in o tem govori vrsta del s področja informatike. Eden od ključnih razlogov je nedvomno v tem, da so podatki, ki niso namenjeni in uporabljeni za odločanje, ponavadi neustrezni. V takem primeru postane zbiranje informacij samo sebi namen, podjetje se duši v obilici podatkov, hkrati pa tisti, ki bi potrebovali informacije, le-teh nimajo. Zaradi navedenih problemov je nujno opredeliti podatke, spoznati proces njihovega nastajanja in preverjati njihovo kakovost (Rozman 1993, 157).

Zastavlja se vprašanje, ali je nujno in kako podrobno je treba zbirati podatke o načrtovanih prihodkih, stroških in ceni denarja. Pri tem nas usmerja namen zbiranja podatkov. Zbiramo tiste podatke in toliko le-teh, kolikor jih je potrebnih za finančni plan. Izbira pa zaradi prepletenosti podatkov in kompleksnosti načrta pogosto ni lahka (Rozman 1993, 173).

Informacije, ki jih podjetje potrebuje za sestavo finančnega načrta, morajo biti zbrane sistematično, kar pa od načrtovalcev zahteva, da vzpostavijo v podjetju sistem pridobivanja informacij, ki bo zagotavljal opredelitev potrebnih informacij ter proces zbiranja in preverjanja kakovosti le-teh.

30

5 ANALIZA

S primerjavo načrtov, ki ne kažejo zgolj potrebe po dodatnih količinah denarja, ampak tudi po njegovih razpoložljivih količinah in prejemkih, ugotovimo, ali bo denarja preveč ali premalo. Finančni načrt bo torej predvidel preskrbo ali nalaganje finančnih sredstev. Ko ugotovimo presežke ali primanjkljaje, moramo proučiti možnosti nalaganja denarja na finančnem trgu, kjer je le-teh veliko število. Najboljša različica je tista, pri kateri je donos največji oziroma so stroški in tveganja najmanjši. V pomoč pri ugotavljanju najbolj ugodnih alternativ za naše podjetje je analiza, s katero ugotovimo, kakšna bo prihodnja vrednost denarja, poleg tega pa lahko ocenimo uspešnost poslovanja našega podjetja v primerjavi z ostalimi primerljivimi podjetji.

5.1 Neto sedanja vrednost

Temeljno merilo pri ocenjevanju razmerja med prihodnjim donosom in sedanjim vložkom sredstev v določeno investicijo je načelo neto sedanje vrednosti prihodnjih donosov. Z upoštevanjem časovne dimenzije sedanjega vlaganja in prihodnjega denarnega donosa lahko z izbrano diskontno stopnjo zelo hitro ugotovimo, ali je investicija smotrna ali ne. Če je seštevek sedanjih vrednosti prihodnjih donosov večji od današnjega vložka sredstev in je izračunana interna stopnja donosa investicije večja od stroškov virov financiranja podjetja, je po tako predstavljenem temeljnem merilu odločanja določena investicija sprejemljiva (Glas 2005, 208).

Največji težavi sta izbor vrednosti prihodnjega denarnega donosa in realna obrestna mera, ki neposredno vpliva na izračun sedanje vrednosti. Z nerealno oceno lahko dobimo lažen vtis o učinkovitosti določene investicije (Rebernik 2000, 74).

Eno od najpogosteje uporabljenih meril za presojanje smiselnosti investicijskega projekta je njegova neto sedanja vrednost ali čista sedanja vrednost. Originalna angleška kratica, ki jo dostikrat srečamo namesto NSV je NPV (net present value). To dobimo tako, da vse bodoče donose Dk z uporabo izbrane obrestne mere oziroma diskontne stopnje i reduciramo na začetni trenutek in od tako dobljene vrednosti odštejemo investicijski vložek I0, kar bi v simboličnem zapisu (za konvencionalno investicijo, ki ima samo en vložek na začetku življenjske dobe investicije) pomenilo:

D1 D2 Dn

NSV = ------ + ---------- + ……… + ----------- - I0 1+i (1 + i)2 (1 + i)n

Opozorimo, da vsota diskontiranih vložkov teče že od začetnega trenutka dalje in ne šele od konca prvega obračunskega obdobja. Tudi sicer je koristno, če oba prenosa (investiranje in pobiranje donosov) pustimo povsem ločena, saj si lahko v tem primeru privoščimo diskontiranje po različnih stopnjah, kar je najbolj značilno za tako imenovano modificirano interno stopnjo donosa. Višina neto sedanje vrednosti je neposredno odvisna od uporabljene obrestne mere kot cene kapitala oziroma od uporabljenega pripadajočega diskontnega faktorja 1 + i, s katerim reduciramo bodoče finančne tokove na začetni trenutek. Pri investicijskih projektih v realnem sektorju imamo poleg periodičnih donosov

31

običajno tudi neko preostalo vrednost ob koncu življenjske dobe. Vsebinsko je lahko problematika tega zneska precej drugačna od tiste, s katero se spopadamo pri načrtovanju donosov (eden od ključnih problemov je gotovo vprašanje ekonomskega zastaranja), njegova računska vloga pa je povsem enaka vlogi zadnjega donosa, zato lahko za ustrezen znesek preprosto povečamo donos Dn. Če pričakujemo v življenjski dobi investicije poleg donosov tudi dodatne investicijske odlive, jih je seveda treba na enak način reducirati na začetni trenutek in jih odšteti od siceršnje neto sedanje vrednosti (povzeto po Jože Andrej Čibej E-revir).

Najprej zapišimo enačbo za NSV projekta, pri čemer na kratko pišemo r za diskontni faktor 1 + i.

a a a B xNSV = ----- + ----- + ………. + ----- - I0 - ----- - -----

r r2 r10 r5 r10

Metoda neto sedanje vrednosti odpravlja najhujše pomanjkljivosti statičnih metod, saj korektno poskrbi za to, da so enaki nominalni donosi (pri nespremenjenih ostalih pogojih) tem manj vredni, čim bolj so odmaknjeni v prihodnost. Vendar pa obstaja dejstvo, da je od absolutnega zneska, s katerim je izražena NSV, nemogoče pričakovati primerjavo dveh projektov, ki se bistveno razlikujeta po pomembnih elementih, denimo velikosti začetnega vložka. Pri enakih NSV se bomo najbrž odločili za projekt, ki zahteva manjši začetni vložek (Mayer 2000, 104).

Druga, bistveno pomembnejša slabost tega merila za presojo donosnosti pa je (implicitna) predpostavka, da vse donose lahko ponovno nalagamo (reinvestiramo) za čas od njegovega dospetja do konca življenjske dobe investicije po obrestni meri, ki smo jo uporabili kot diskontni faktor pri izračunu NSV. To se namreč vidi, če v osnovnem obrazcu za izračun NSV odpravimo ulomke:

(I0 – NSV)* (1 + i) = Dn + Dn-1 (1 + i) + Dn-2 (1 + i)2 + ….. + Dl (1 + i)n-1

Izraz na desni strani je vsota posameznih donosov, preračunanih na koncu n-tega leta s pomočjo ustreznih potenc danega diskontnega faktorja. Razumljivo je, da je lahko predpostavka, da bomo do konca leta dejansko realizirali v zapisu nakazane reinvesticijske donose, zelo naivna. Tako računanje NSV ne upošteva, da imamo lahko težave v primeru padajočega trenda na področju tržnih obrestnih mer, zanemarja pa tudi obratno možnost, da donose proučevanega investicijskega projekta investiramo v druge projekte z višjimi stopnjami donosa. Iz neto sedanje vrednosti lahko izpeljemo indeks donosnosti. Dobimo ga tako, da sedanjo vrednost vseh donosov delimo s sedanjo vrednostjo vseh investicijskih vložkov, pri čemer obakrat (v števcu in imenovalcu) uporabljamo isti diskontni faktor. Glede na to, kar vemo o NSV, je razumljivo, da mora biti tako dobljeni indeks večji od 1, če naj se odločimo za proučevano investicijo, med dvema alternativnima projektoma pa se prej odločimo za tistega, ki ima večji indeks donosnosti. 4

4 povzeto po: Jože Andrej Čibej E-revir

32

5.2 Kazalniki

Pri analizi računovodskih izkazov se največkrat uporablja analiza s kazalniki. Kazalniki so relativna števila, dobljena z delitvijo določene ekonomske kategorije s kako drugo. Kazalnike lahko razvrščamo na stopnje udeležbe, indekse in koeficiente. Izračun kazalnika je navadno najpreprostejši del analize, bistveno pomembnejše je vsebinsko razlaganje izračunane vrednosti in ugotavljanje ugodnosti in slabosti izkazane vrednosti. Velikokrat pravo sliko o vrednosti posameznega kazalnika pri konkretnem podjetju dobimo šele s primerjavo te vrednosti z vrednostjo kazalnika pri sorodnem podjetju, s povprečjem panoge, v kateri podjetje deluje, ali z najboljšimi podjetji (Igličar 1997, 205).

Glede na opredelitev kazalnikov jih lahko iz računovodskih izkazov izračunamo celo množico, saj lahko primerjamo najrazličnejše postavke (Igličar 1997, 205).

5.2.1 Kazalniki stopnje financiranja

Ti kazalniki vsebinsko opredeljujejo razmerja med obveznostmi do virov sredstev, zato z njimi ugotavljamo strukturo financiranja sredstev, hkrati pa izražajo stopnjo finančne neodvisnosti podjetja. Kazalci financiranja so usmerjeni v analizo financiranja podjetja, pri čemer nas zanima delež kapitala, dolgov in časovnih razmejitev v strukturi vseh virov financiranja. Te kazalnike uporabljamo pri odločitvah o dolgoročnejši politiki financiranja podjetja. Prav tako pa je ta skupina kazalcev zelo pomembna za posojilodajalce, saj jim kažejo tveganost podjetja glede vračil glavnice in obresti (Stupica 2005, 252).

Ti kazalniki sodijo med tako imenovane kazalnike navpičnega finančnega ustroja. Dobljeni so s primerjavo ožjih delov obveznosti do virov sredstev z njihovimi širšimi deli ali celoto. Kazalniki financiranja prikazujejo strukturo financiranja podjetja. Sredstva podjetja morajo biti financirana z viri financiranja. Ti so lahko lastni ali tuji. Od vsebine financiranja je odvisno tveganje poslovanja podjetja (Mayer 2000, 63).

kapital

1. Delež kapitala v financiranju = -------------------------------------------- obveznosti do virov sredstev

Ta kazalec govori o deležu kapitala v celotni pasivi podjetja. Čim večja je vrednost tega kazalca, večji je delež kapitala oziroma trajnih virov med celotnimi viri sredstev. Vrednost kazalnika 1 pomeni, da podjetje nima dolgov in so vsa sredstva financirana s kapitalom podjetja (Stupica 2005, 252).

dolgovi

2. Delež dolgov v financiranju = ------------------------------------------------- obveznosti do virov sredstev

33

Kot že ime pove, ta kazalnik pokaže, kolikšen del sredstev podjetja je financiran s tujimi viri oziroma dolgovi, in se dopolnjuje s prejšnjim kazalnikom. Delež dolgov pove, kolikšna je finančna odvisnost podjetja od zunanjih virov financiranja. Čim nižja vrednost tega kazalca zmanjšuje tveganje glede vračila glavnice in obresti. Po drugi strani pa visok delež kapitala v financiranju podjetja lahko pomeni tudi težave pri doseganju želenega donosa kapitala, ki ga zahtevajo lastniki (Stupica 2005, 254).

kratkoročni dolgovi3. Delež kratkoročnega financiranja = ----------------------------------------------

obveznosti do virov sredstev

5.2.2 Kazalniki stopnje investiranja

S temi kazalniki ugotavljamo, kam je podjetje vlagalo svoja sredstva in kakšno strukturo sredstev ima glede na ta vlaganja. Te kazalnike lahko poimenujemo tudi kazalniki sredstev. S kazalniki investiranja analiziramo strukturo sredstev, se pravi aktivno stran bilance. Kazalniki investiranja so pomembni predvsem za vodstvo podjetja, ki odloča o investicijah v posamezne vrste sredstev, manj pa za zunanje uporabnike. Kazalniki investiranja so močno odvisni od dejavnosti, ki jo podjetje opravlja (Stupica 2005, 260).

Ti kazalniki spadajo v skupino kazalnikov navpičnega finančnega ustroja. Izračunajo se s primerjavo ožjih delov sredstev z njihovimi širšimi deli ali celoto. Po vsebini prikazujejo udeležbo opazovane kategorije v celotnih sredstvih ali njihovemu delu. S pomočjo teh kazalnikov izračunamo delež stalnih sredstev, gibljivih sredstev, zalog, terjatev itd. v povprečnem stanju sredstev (Mayer 2000, 66).

stalna sredstva1. Delež stalnih sredstev v sredstvih = ------------------------

sredstva

Ta kazalec nam pove delež, ki ga imajo stalna sredstva med vsemi sredstvi podjetja. Vrednost kazalca je močno odvisna od panoge. Podjetja, ki delujejo v tehnološko intenzivni panogi, imajo ta kazalec praviloma višji od podjetij, ki delajo v delavno intenzivni panogi (Zadravec 1997, 369).

gibljiva sredstva2. Delež gibljivih sredstev v sredstvih = --------------------------

sredstva

5.2.3 Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja

Pri teh kazalnikih primerjamo postavke sredstev z njihovimi viri in obratno. Njihova izraznost je bogata. Ti kazalniki so pomembni pri presojanju kvalitete financiranja (pokritosti posameznih sredstev z ustreznimi viri financiranja) (Mayer 2000, 68). Te kazalnike bomo razvrstili v dva sklopa. V prvem bodo zbrani tisti kazalniki, s katerimi pokažemo, kako so financirane posamezne skupine sredstev, v drugem pa tisti kazalniki, ki

34

pokažejo, kako je podjetje sposobno pokrivati svoje kratkoročne obveznosti (Zadravec 2005, 375).

Kazalniki finančnega kritja sredstev

kapital1. Kapitalska pokritost stalnih sredstev = -------------------------

stalna sredstva

Kazalniki finančnega kritja obveznosti do virov sredstev ali likvidnostni kazalniki

likvidnostna sredstva1. Hitri koeficient = -----------------------------------

kratkoročni dolgovi

5.2.4 Kazalniki gospodarnosti in donosnosti

V računovodstvu za merjenje učinkovitosti poslovanja, izraženega s poslovnim izidom, uporabljamo kazalnike gospodarnosti in rentabilnosti. Z njimi želimo ugotoviti, koliko dobička ali izgube smo ustvarili in koliko smo bili glede na razpoložljiva sredstva uspešni (Mramor 200 b, 277).

Kazalniki gospodarnosti

Ti kazalniki s tehnično tehnološkega vidika kažejo učinkovitost porabe sredstev, s širšega gospodarskega vidika pa uspešnost porabe sredstev. Kazalniki so pomembni pri presojanju kvalitete poslovanja. Prikazujejo razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. V primeru, da so prihodki večji od odhodkov, ima kazalnik vrednost večjo od 1, v primeru, da so odhodki večji od prihodkov pa ima vrednost manjšo od 1. Dobre so vrednosti nad 1 (Mayer 2000, 71).

prihodki1. Celotna gospodarnost = --------------------------------

odhodki

prihodki iz poslovanja2. Gospodarnost poslovanja = -------------------------------------

odhodki iz poslovanja

35

Kazalniki donosnosti

Gre za eno najpomembnejših vrst kazalnikov. Prikazujejo uspešnost uporabljenih sredstev glede na donos, h kateremu so pripomogla (Mayer 2000, 72).

čisti dobiček1. Donosnost kapitala = ---------------------------------------

kapital

čisti dobiček2. Donosnost sredstev = -------------------------------

vrednost sredstev

5.3 Pozitivni denarni tok

Denarni tokovi so vsi prejemki in izdatki (prejeti ali izdani kot gotovina, vrednostni papirji in knjižni denar) v podjetju, ki pomenijo spremembo stanja denarja na računu denarja in vrednostnih papirjev. Denarni tokovi, ki kažejo obračanje denarja, so pomembni za vsakodnevno (operativno) finančno odločanje o priskrbi in uporabi denarja (Mramor 2000 a, 170).

Pozitivni denarni tok ali točko čistega denarnega toka (ang. Cask-breakeven) podjetje doseže takrat, ko se izenačijo denarni pritoki oziroma prihodki, ki so hkrati prejemki, in denarni odtoki oziroma stroški, ki so hkrati izdatki. To je torej točka, ko je neto denarni tok enak nič. Po tej točki podjetju ni treba pokrivati primanjkljajev v denarju oziroma negativnega denarnega toka. Plačilna sposobnost podjetja je po tej točki večja (Hisrich 1995, 277).

Čisti denarni tok je v nasprotju z računovodskim papirnatim dobičkom (poslovnim izidom) kot razliko med prihodki in odhodki dejanska, v denarju izražena razlika med prejemki in izdatki (finančni izid) in torej predstavlja ves razpoložljiv denar v podjetju (kot neporabljen denarni neto dobiček in vsi nedenarni odhodki) v določenem (kratkoročnem) obdobju, v daljšem obdobju pa gre praviloma za neto dobiček, povečan za amortizacijo. Poleg neto dobička je prav amortizacija (kot vrednostni odpis rabe osnovnih sredstev) lahko pomemben del čistega denarnega toka, saj strošek amortizacije v obračunu poslovanja praviloma ni izdatek poslovanja v trenutku obračuna, temveč je izdatek šele pri nakupu osnovnega sredstva. Posebna, časovno prilagojena finančna kategorija je diskontiran čisti denarni tok, pri katerem je predviden čisti denarni tok v določenem obdobju korigiran (preračunan) z izbranim diskontnim faktorjem v določenem trenutku (na primer sedanji čas naložbe) in tako primerljiv z v določenem času opravljeno naložbo (Stupica 2005, 72).

36

Graf 5: Graf točke čistega denarnega toka

Vir: Antončič (2002, 278)

5.4 Točka preloma

Upravo podjetja običajno zanima, pri kakšnem obsegu prodaje bi bil dobiček iz poslovanja enak nič oziroma kateri je tisti obseg prodaje, pri katerem podjetje še nima izgube iz poslovanja. Obseg prodaje, pri katerem je dobiček iz poslovanja enak nič, se imenuje prelomna točka. S to analizo se torej poizkuša opredeliti prelomno točko oziroma prelomni obseg prodaje brez upoštevanja odhodkov obresti in davkov. Pri izračunu točke preloma je treba najprej razporediti stroške v fiksne in variabilne. Fiksni stroški se glede na obseg prodaje ne spreminjajo, variabilni pa se z obsegom prodaje spreminjajo. Nekateri stroški pa se nahajajo tudi nekje vmes med variabilnimi in fiksnimi. Ti tako imenovani polvariabilni stroški imajo del, ki je fiksen, in del, ki je variabilen. Točka preloma (B/E) kaže, kolikšen obseg prodaje je potreben, da bo podjetje doseglo ničelno točko (Mayer 2000, 47).

TC = TR, Pt = 0TC – celotni stroškiTR – celotni prihodki iz prodaje (seštevek zmnožkov cen in količine proizvodov)Pt – dobiček

Formuli:- količinska (količina Q) ali zasedenost zmogljivosti (B/E(Q))

točka preloma (Q) = FC/(P - AVC)

pri čemer pomenijo:FC – fiksni stroški P – cena enote izdelkaAVC – povprečni variabilni strošek na enoto proizvoda

37

- vrednostna (obseg denarnih enot) (B/E($))

točka preloma ($) = FC/(1 - VC/TR)

pri čemer pomenijo:FC – fiksni stroškiVC – variabilni stroškiTR – celotni prihodki od prodaje

Graf 6: Točka preloma

Vir: Antončič (2002, 270)

Z analizo pridobljenih informacij podjetje ugotavlja sedanjo vrednost denarja, ki ga bo vložilo v posamezen projekt, in se na podlagi primerjave posameznih projektov lahko odloči za najbolj ugodnega ali pa celo za nobenega S pomočjo kazalnikov podjetje analizira uspešnost svojega poslovanja v primerjavi s sorodnimi in konkurenčnimi podjetji, lahko pa ugotavlja tudi strukturo svojih sredstev in obveznosti. Vsi tako pridobljeni podatki dajejo osnovo za načrtovanje prihodnjega poslovanja podjetja (Antončič 2002, 270).

Z analizo točke preloma in pozitivnega denarnega toka pa si pomagajo predvsem podjetja, ki so na začetku svoje poslovne poti in s pomočjo teh dveh točk ugotovijo, kdaj in pri kolikšni količini proizvodov bodo začela poslovati z dobičkom in v katerem času bodo prilivi podjetja večji od odlivov, tako da podjetju ne bo več potrebno iskati dodatnih virov financiranja (Antončič 2002, 270).

Pri tem je potrebno poudariti, da so vse te analize pridobljenih podatkov močno odvisne od samega procesa zbiranja vhodnih informacij, saj če so informacije, pridobljene na začetku načrtovalnega procesa, netočne, nam tudi analiza ne bo zagotovila relevantnih podatkov.

38

6 FINANČNI NAČRT PODJETJA FI BOR, d. o. o.

5.5 Predstavitev podjetja

Podjetje FI BOR, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 2003. Registrirano je za opravljanje računovodskih storitev in davčnega svetovanja (šifra dejavnosti: 69.200). Podjetje ima trenutno enega zaposlenega in opravlja svojo dejavnost na področju Grosupljega in Ljubljane.

V zadnjih dveh letih smo opazili, da je poslovanje naših strank vse slabše, saj se srečujejo z močno konkurenco velikih podjetij, ki so se v zadnjih letih pojavila na območju Ljubljane z okolico, in z velikimi likvidnostnimi težavami. V Grosupljem so se v zadnjih petih letih pojavile tri nove industrijske cone, v katere so se preselila predvsem večja podjetja iz Ljubljane in dve megamarketa (Mercator in Tuš), ki imata največji vpliv na poslovanje malih lokalnih podjetij, predvsem maloprodajnih trgovin.

Navedena dejstva so nas pripravila do tega, da smo natančneje proučili stanje naših strank in ocenili obete za njihovo nadaljnje poslovanje.

Ugotovitve niso bile spodbudne, saj so pokazale, da se malin živilskim trgovinam in malim grosistom promet iz leta v leto manjša, likvidnostne težave pa so vse večje. Projekcije so pokazale, da bodo maloprodajne trgovine v roku dveh let verjetno nehale poslovati zaradi nekonkurenčnosti in prepovedi poslovanja ob nedeljah.

Dejansko stanje bo imelo vpliv tudi na naše podjetje, saj je takih strank za približno tretjino letne realizacije.

5.6 Predstavitev investicije

Naše podjetje se diverzificira in bo uvedlo novo storitev oddajanja avtodoma. Podjetje bo oddajalo avtodom za sedem oseb, ki bo luksuzno opremljen. Avtodom bo izdelek proizvajalca Adria caravan iz Novega mesta z oznako A 680 SK in bo imel poleg standardne tovarniške opreme še klimatsko napravo Webasto z opcijo hlajenje/gretje za celo vozilo in ne samo za vozniško kabino. Za razliko od ostalih konkurenčnih ponudb bo opremljen z varnostnimi vrečami in LCD-televizorjem s pripadajočo opremo. Kot standardno opremo bomo ponudili tudi stole in mizo za kampiranje ter najemnikom ne bomo zaračunavali kemikalij za WC. S tako ponudbo se bomo bistveno razlikovali od konkurentov. V osnovno ceno naše storitve bo zajeta tudi dostava vozila do štartne točke najemnika in seveda tudi prevzem vozila na isti lokaciji. V naslednji fazi razvoja storitve bo podjetje uvedlo storitev, ki je poznana na ameriškem in avstralskem trgu in se imenuje »FLY and DRIVE«. Pri tej storitvi najemnik prevzame vozilo na letališču in nato z najetim vozilom nadaljuje svoje potovanje. To storitev bomo razvili v sodelovanju z letalskimi prevozniki, predvsem nizkocenovnimi, ki imajo za svoji destinaciji letališče v Ljubljani in Mariboru. Ta storitev poteka na sledeč način. Najemnik preko interneta vzpostavi stik z našim podjetjem in se z operaterjem dogovori, kdaj in na katero letališče bo prispel in za koliko časa bo najel naše vozilo. Kot dodatno ponudbo bomo vozilo na željo stranke lahko oskrbeli tudi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami (hrana in pijača). Na dan prihoda bo

39

na letališču naš predstavnik pričakal stranke, s katerimi bo opravil primopredajo vozila, in jim nudil tudi ostale informacije, ki jih bodo potrebovali za svoje potovanje, ter se z njimi dogovoril, kdaj in kje bodo predali vozilo, ko bodo končali potovanje.

Vhodna strategija projekta izhaja iz temeljne strategije. Globalna strategija je torej osnova za pripravo vhodne strategije projekta, ki bo tukaj predstavljen.S1 – Vstop na trg oddajanja premičnih počitniških objektov v najem – avtodoma.S2 – Postopno zavzemanje slovenskega trga.S3 – Ustvarjanje konkurenčne prednosti s poudarkom na dodatnih storitvah.S4 – Postopno zniževanje stroškov. Utemeljitev:

S1 – Podjetje FI BOR, d. o. o., ki opravlja računovodske storitve, je zaradi neperspektivnih pogojev poslovanja na območju svoje dejavnosti z raziskavo tržišča zaznalo tržno nišo, s katero namerava uresničiti svojo globalno strategijo. To pomeni uvajanje vzporedne storitvene dejavnosti. Projekt Avtodom torej pomeni vključitev podjetja v turistično dejavnost, poleg tega pa nadaljnji obstanek na trgu računovodskih storitev.S2 – Projekt Avtodom je začetna stopnja strategije zavzemanja slovenskega trga. Ta strategija bo dokončno ustvarjena v tretji fazi, po programu projektov, ko bo podjetje razširilo vozni park na večja in bolj opremljena počitniška vozila.S3 – Podjetje bo konkurenčno prednost poskušalo dosegati s kvaliteto svojih storitev in dodatno ponudbo v sklopu opremljenosti počitniških vozil ter cenovno ugodno ponudbo.S4 – Zavedam se, da bodo zagonski stroški zelo visoki, zato bodo priskrbljeni dodatni zunanji viri financiranja. Del kapitala bo podjetje zagotovilo iz nerazporejenega dobička preteklih let. Postopno zniževanje stroškov poslovanja mora biti vključeno tudi v projekt Avtodom, vendar le do meje, ki še omogoča visoko kvaliteto storitev in s tem konkurenčno prednost.Za oblikovanje predračunskih izkazov investicije si je podjetje priskrbelo primarne in sekundarne informacije o osnovnem sredstvu s pripadajočo dodatno opremo, stroških dela in stroških storitev pri prodaji proizvodov.Spodnje tabele nam služijo kot podlaga za oblikovanje predračunskih izkazov, iz katerih lahko razvidimo sledeča stanja:

Iz spodnje tabele so razvidni stroški dela, ki so neposredno vezani na projekt za posamezno leto. Naj opozorim, da so stroški dela razdeljeni enakomerno na primarno dejavnost podjetja in na sekundarno dejavnost podjetja v razmerju 50 : 50.

Tabela 2: Predvideni stroški dela in socialnih zavarovanjVrsta

stroška dela1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto

Stroški plač 5.100,00 5.200,00 5.800,00 6.000,00 6.200,00Stroški socialnega zavarovanja

900,00 1.200,00 1.400,00 1.600,00 1.800,00

Skupaj 6.000,00 6.400,00 7.200,00 7.600,00 8.000,00

40

Obračun nakupa osnovnih sredstev nam prikazuje nabavno vrednost posameznega sredstva, amortizacijsko stopnjo ter znesek amortizacije na letni in mesečni ravni. Amortizacijske stopnje so določene v skladu z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb, način amortizacije pa je enakomerna časovna amortizacija.

Tabela 3: Potrebna sredstva za izvedbo investicijeNaziv

osnovnega sredstva

Nabavna vrednost

osnovnega sredstva v

EUR

Letna stopnja amortizacije

Znesek letne amortizacije v

EUR

Znesek mesečne

amortizacije v EUR

Avtodom a 680 SK

45.045,00 10 % 4.504,50 375,37

Stoli in miza za kampiranje

146,00 10 % 14,60 1,21

Tenda za predprostor

584,00 10 % 58,40 4,86

Televizor LCD s konzolo

980,00 10 % 98,00 8,16

Antena 150,00 10 % 15,00 1,25Avtoradio z daljinskim upravljanjem

500,00 10 % 50,00 4,16

Skupaj 47.405,00 xxx 4.740,50 395,04

Spodnja tabela nam daje podatke o predvideni višini stroškov storitev, ki jih bomo potrebovali tekom prvih petih let eksploatacije projekta. Stroški so prikazani po posameznih vrstah storitve in za posamezno leto.

Tabela 4: Predvideni stroški storitev v dobi eksploatacijeVrsta storitve/stroška

1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto

Zavarovanje 800,00 820,00 820,00 840,00 860,00Tehnični pregled 80,00 0,00 88,00 0,00 90,00

Tiskar 300,00 330,00 360,00 390,00 420,00Promocija 1.000,00 1.100,00 1.200,00 1.200,00 1.300,00Servis 700,00 784,00 1,000,00 770,00 1.190,00Telefon 360,00 360,00 390,00 420,00 450,00

Skupaj 3.240,00 3.394,00 3.858,00 3.620,00 4.310,00

Podatke, ki si prikazani v zgornjih tabelah, bom uporabil za oblikovanje predračunskega izkaza bilance stanja in predračunskega izkaza poslovnega izida ter iz teh izkazov izhajajočega izkaza denarnega toka.

podjetje: FI BOR d.o.o.Šuligojeva 2 Grosuplje

SREDSTVAEUR % * EUR % * + / - *** EUR % * + / - *** EUR % * + / - *** EUR % * + / - ***

A. STALNA SREDSTVAI. Neopredmetena dolgoročna sredstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1 Dolgoročno odloženi stroški poslovanja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 Dolgoročno odloženi stroški razvijanja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3 Dolgoročne premoženjske pravice 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4 Dobro ime 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

5 Predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

II. Opredmetena osnovna sredstva 42.664 86 37.923 76 -10 33.183 66 -11 28.442 54 -10 23.702 44 -10

1 Zemljišča in zgradbe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 Proizvajalne naprave in stroji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3 Druge naprave in oprema 42.664 86 37.923 76 -10 33.183 66 -11 28.442 54 -10 23.702 44 -10

4 Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

5 Osnovna čreda 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

6 Večletni nasadi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

III. Dolgoročne finančne naložbe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1 Deleži v podjetjih v skupini 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 Dolgoročne finančne terjatve do podjetij v skupini 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3 Deleži v pridruženih podjetjih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4 Dolg. fin terjatve do pridruženih podjetjij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

5 Drugi dolgoročni deleži 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ STALNA SREDSTVA (I+II+III) 42.664 86 37.923 76 -10 33.183 65 -11 28.442 54 -10 23.702 44 -10

B. GIBLJIVA SREDSTVAI. Zloge 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1 Material 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 Nedokončana proizvodnja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3 Proizvodi in trgovsko blago 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

II. Poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

a.) Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1 Dolgoročne posl terjatve do kupcev( razev IIa2 in IIa3) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 Dolgoročne posl terjatve do podjetij v skupini 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3 Dolgoročne posl terjatve do pridruženih podjetij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4 Dolgoročne posl terjatev do drugih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

b.) Kratkoročne poslovne terjatve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1 Kratkoročne posl terjatve do kupcev( razev IIb2 in IIb3) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 Kratkoročne posl terjatve do podjetij v skupini 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3 Kratkoročne posl terjatve do pridruženih podjetij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4 Kratkoročne posl terjatev do drugih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

III. Kratkoročne finančne naložbe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1 Kratkoročni deleži v podjetjih v skupini 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 Kratkoročni deleži do pridruženih podjetij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3 Lastni deleži 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4 Kratkoročne finančne naložbe do drugih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 7.148 14 11.990 14 10 17.928 35 11 24.208 46 10 29.998 56 10

SKUPAJ GIBLJIVA SREDSTVA (I+II+III+IV) 7.148 14 11.990 24 10 17.928 35 11 24.208 46 10 29.998 56 10

C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ SREDSTVA (A+B+C) 49.812 100 49.913 100 0 51.111 100 0 52.650 100 0 53.700 100 0

BILANCA STANJA

1 leto 2 leto 3 leto 4 leto 5 leto

41

5.7 Finančni načrt

5.7.1 Projekcija bilance stanja

Tabela 5: Projekcija bilance stanja (sredstva)

* delež posamezne vrste stalnih in spremenljivih sredstev v celotnih sredstvih***medletna sprememba posamezne vrste stalnih in spremenljivih stroškov v odstotnih točkah

FI BOR d.o.o.Šuligojeva 2 Grosuplje

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEVEUR % ** EUR % ** + / - *** EUR % ** + / - *** EUR % ** + / - *** EUR % ** + / - ***

A. KAPITALI. Vpoklican kapital 40.407 82 40.407 82 0 40.407 76 -6 40.407 76 0 40.407 75 -1

1 Osnovni kapital 40.407 82 40.407 82 0 40.407 76 -6 40.407 76 0 40.407 75 -1

2 Nevpoklican kapital (odbitna postavka) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

II. Kapitalske rezerve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

III. Rezerve iz dobička 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1 Zakonske rezerve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 Rezerve za lastne deleže 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3 Statutarne rezerve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4 Druge rezerve iz dobička 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

IV. Preneseni čisti poslovni izid 0 0 694 1 1 2.311 4 3 4.774 9 5 7.499 14 5

V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 694 1 1.617 3 2 2.463 4 1 2.725 5 1 2.348 4 -1

VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1 Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 Posebni prevrednotovalni popravek kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ KAPITAL (I+II+III+IV+V+VI) 41.101 83 42.718 86 3 45.181 84 -2 47.906 90 6 50.254 93 3

B. REZERVACIJE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1 Rezervacije za pokojninske in podobne obveznosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 Rezervacije za davčne obveznosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3 Druge rezervacije 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

C. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 8.711 17 7.195 14 -3 7.695 14 -1 4.744 10 -4 3.446 7 -3

a.) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 8.166 16 6.167 12 -4 5.931 11 -1 2.166 5 -6 167 1 -4

1 Dolgoročne obv. na podlagi obveznic razen Ca6 in Ca7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 Dolgoročne fin obveznosti do bank razen Ca6 in Ca7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3 Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4 Dolgoročne poslovne obv do dobaviteljev razen Ca6 in Ca7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

5 Dolgoračne menične obveznosti razen Ca6 in Ca7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

6 Dolg fin. in posl. obveznosti do podjetij v skupini 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

7 Dolg fin. in posl. obveznosti do pridruženih podjetij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

8 Dolg fin. in posl. obveznosti do drugih 8.166 16 6.167 12 -4 5.931 11 -1 2.166 4 -7 167 1 -3

b.) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 545 1 1.028 2 1 1.764 3 1 2.578 5 1 3.279 6 1

1 Kratkoročne obv. na podlagi obveznic razen Cb6 in Cb7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 Kratkoročne fin obveznosti do bank razen Cb6 in Cb7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3 Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4 Kratkoročne poslovne obv do dobaviteljev razen Ca6 in Ca7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

5 Kratkoračne menične obveznosti razen Cb6 in Cb7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

6 Kratk fin. in posl. obveznosti do podjetij v skupini 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

7 Kratk fin. in posl. obveznosti do pridruženih podjetij 545 1 1.028 2 1 1.764 2 0 2.578 5 1 3.279 6 1

8 Kratk fin. in posl. obveznosti do drugih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Č. Pasivne časovne razmejitve 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

D. SKUPAJ OBVEZNOSTI (B+C+Č) 8.711 17 7.195 14 -3 7.695 16 -3 4.744 10 -3 3.446 7 -3

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (A+D)49.812 100 49.913 100 0 52.876 100 0 52.650 100 0 53.700 100 0

1 leto 2 leto 3 leto 4 leto 5 leto

podjetje:

BILANCA STANJA

42

Tabela 6: Projekcija bilance stanja (obveznosti do virov sredstev)

** delež posamezne obveznosti do virov sredstev v celotnih obveznostih do virov sredstev***medletna sprememba posamezne vrste obveznosti do celotnih obveznosti do virov sredstev v odstotnih točkah

43

Projekcija bilance stanja za prvih pet let je bila sestavljena na podlagi primarnih in sekundarnih podatkov zbranih in prikazanih v tabelah 2, 3 in 4 v prejšnjem poglavju.Projekcija bilance stanja za prvih pet let nam kaže sledeče:

Na aktivni strani kaže zmanjševanje opredmetenih stalnih sredstev za 10 % na leto, kar je posledica enakomernega časovnega odpisa (desetodstotna letna stopnja amortizacije), in povečanje gibljivih sredstev na postavki denarja in dobroimetja pri bankah. Tako lahko opazimo, da se nam razmerje med stalnimi in gibljivimi sredstvi spreminja skozi vse obdobje v korist gibljivih sredstev, kar pomeni, da se stalna sredstva porabljajo tekom procesa eksploatacije in se preko amortizacije prenašajo med gibljiva sredstva v obliki dobroimetja pri banki. Razmerje med stalnimi in gibljivimi sredstvi se spreminja od 86 % : 14 % po prvem letu do 44 % : 56 % po petem letu. Tak obrat razmerja je za podjetje dober, saj kaže trend dobrega poslovanja z možnostjo reinvestiranja ustvarjenega denarja.

Na pasivni strani bilance je razvidno, da delež kapitala v strukturi vseh obveznosti do virov sredstev narašča skozi vseh pet let na račun tekočih in nerazporejenih dobičkov preteklih let (od 83 % po prvem letu do 94 % po končanem petem letu). V strukturi obveznosti do virov sredstev se zmanjšujejo dolgoročne finančne obveznosti iz naslova rednega servisiranja posojila, pridobljenega za nakup osnovnega sredstva. Delež kratkoročnih poslovnih obveznosti se povečuje z vsakim letom poslovanja, kar je povezano s povečanjem prihodkov (spremenljivi stroški) in davčno obveznostjo, predvsem z davkom od dohodkov pravnih oseb, kot je razvidno iz projekcije izkaza poslovnega izida.

Celotna projekcija bilance stanja za prvih pet let nam kaže, da so projekcije za podjetje ugodne, saj se v aktivnem delu povečujejo denarna sredstva, kar v prihodnosti omogoča podjetju, da razširi vozni park vozil ali pa ustvarjene presežke denarja oplemeniti na kak drug način, v pasivnem delu pa se povečujejo kapital oziroma nerazporejeni dobički preteklih let, zmanjšujejo pa se obveznosti iz naslova najetih posojil, kar podjetju prav tako omogoča nadaljnjo rast.

Ugodna struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev podjetju omogoča še nadaljnjo rast tako z lastnimi kot s tujimi viri sredstev.

podjete: FI BOR d.o.o. v evrih v evrih v evrih v evrih v evrih v evrih v evrih v evrih v evrih v evrih v evrih v evrih v evrih

Šuligojeva 2 Grosuplje jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1 leto

1 Čisti prihodki od prodaje 500,00 900,00 735,00 770,00 770,00 2.310,00 2.415,00 3.105,00 2.310,00 525,00 500,00 500,00 15.340,00

2 Spremenjena vrednost zalog proizvodov in nedokončane proiznodnje

3 Usredstveni lastni proizvodi in storitve 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

4 Drudi poslovni prihodki ( s prevrednotovalnomi poslovnimi prihodki) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

5 Stroški blaga materiala in storitev 1.645,00 45,00 745,00 45,00 45,00 45,00 445,00 45,00 45,00 45,00 45,00 45,00 3.240,00

a.) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljemega materiala 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

b.) Stroški storitev 1.645,00 45,00 745,00 45,00 45,00 45,00 445,00 45,00 45,00 45,00 45,00 45,00 3.240,00

6 Stroški dela 500,00 500,00 500,00 500,00 500,00 500,00 500,00 500,00 500,00 500,00 500,00 500,00 6.000,00

a.) Stroški plač 425,00 425,00 425,00 425,00 425,00 425,00 425,00 425,00 425,00 425,00 425,00 425,00 5.100,00

b.) Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani stroški pokojninskih zavarovanj) 75,00 75,00 75,00 75,00 75,00 75,00 75,00 75,00 75,00 75,00 75,00 75,00 900,00

c.) Drugi stroški dela 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

7 Odpisi vrednosti 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 4.740,60

a.) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 395,05 4.740,60

b.) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

8 Drugi poslovni odhodki 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

9 Finančni prihodki iz deležev 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

a.) finančni prihodki iz deležev podjetjij v skupini 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

b.) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih

c.) Drugi finančni prihodki iz deležev ( s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

10 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

a.) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do podjetij v skupinib.)Finančni prihoki iz dolgoročnih terjatev do pridruženih podjetij

c.) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prih

11 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

a.) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjrtij v skupini

b.) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridruženih podjetij

c.) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi fin 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

12 Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih nal 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

a.) Prevrednotovalni finančni odhodki pri finančnih naložbah v podjetja v skupini

b.) Prevrednotovalni finančni prihodki pri finančnih naložbah v pridružena podjrtja

c.) Drugi prevrednotovalni finančni odhodki 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

13 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 0,00 41,66 41,66 41,66 41,66 41,66 41,66 41,66 41,66 41,66 41,66 41,66 458,26

a.) finančni odhodki za obrestiin iz drugih obveznosti do podjetij v skupini

b.) finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetij

c.) drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 0,00 41,66 41,66 41,66 41,66 41,66 41,66 41,66 41,66 41,66 41,66 41,66 458,26

14 Davek iz dobička iz rednega delovanja

15 Čisti poslovni izid iz rednega delovanja -2.040,05 -81,71 -946,71 -211,71 -211,71 1.328,29 1.033,29 2.123,29 1.328,29 -456,71 -481,71 -481,71 901,14

16 Izredni prihodki 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

17 Izredni odhodki 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

a.) Izredni odhodki brez prevrednotovalneha popravka kapitala 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

b.) Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

18 Poslovni izid zunaj rednega delovanja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

19 Davek od dohodka pravnih oseb 23% 207,26

20 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah

21 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -2.040,05 -81,71 -946,71 -211,71 -211,71 1.328,29 1.033,29 2.123,29 1.328,29 -456,71 -481,71 -481,71 693,88

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (različica 1) za 1 leto

44

5.7.2 Projekcija izkaza poslovnega izida

Tabela 7: Projekcija izkaza poslovnega izida za prvo leto poslovanja

podjete: FI BOR d.o.o. 4 leto 5 leto

Šuligojeva 2 Grosuplje I II III IV skupaj I II III IV skupaj skupaj skupaj

1 Čisti prihodki od prodaje 2.541,67 4.400,00 8.160,00 1.033,33 17.135,00 2.886,00 5.082,00 8.975,52 2.553,00 19.496,52 20.000,00 20.600,00

2 Spremenjena vrednost zalog proizvodov in nedokončane proiznodnje

3 Usredstveni lastni proizvodi in storitve 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

4 Drudi poslovni prihodki ( s prevrednotovalnomi poslovnimi prihodki) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

5 Stroški blaga materiala in storitev 1.781,00 891,00 581,00 141,00 3.394,00 1.902,00 952,00 852,00 152,00 3.858,00 3.620,00 4.310,00

a.) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljemega materiala 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

b.) Stroški storitev 1.781,00 891,00 581,00 141,00 3.394,00 1.902,00 952,00 852,00 152,00 3.858,00 3.620,00 4.310,00

6 Stroški dela 1.600,00 1.600,00 1.600,00 1.600,00 6.400,00 1.800,00 1.800,00 1.800,00 1.800,00 7.200,00 7.600,00 8.000,00

a.) Stroški plač 1.300,00 1.300,00 1.300,00 1.300,00 5.200,00 1.450,00 1.450,00 1.450,00 1.450,00 5.800,00 6.000,00 6.200,00

b.) Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani stroški pokojninskih zavarovanj) 300,00 300,00 300,00 300,00 1.200,00 350,00 350,00 350,00 350,00 1.400,00 1.600,00 1.800,00

c.) Drugi stroški dela 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

7 Odpisi vrednosti 1.185,15 1.185,15 1.185,15 1.185,15 4.740,60 1.185,15 1.185,15 1.185,15 1.185,15 4.740,60 4.740,60 4.740,60

a.) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih 1.185,15 1.185,15 1.185,15 1.185,15 4.740,60 1.185,15 1.185,15 1.185,15 1.185,15 4.740,60 4.740,60 4.740,60

b.) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

8 Drugi poslovni odhodki 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

9 Finančni prihodki iz deležev 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

a.) finančni prihodki iz deležev podjetjij v skupini 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

b.) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih

c.) Drugi finančni prihodki iz deležev ( s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

10 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

a.) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do podjetij v skupinib.)Finančni prihoki iz dolgoročnih terjatev do pridruženih podjetij

c.) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prih

11 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

a.) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjrtij v skupini

b.) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridruženih podjetij

c.) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi fin 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

12 Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih nal 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

a.) Prevrednotovalni finančni odhodki pri finančnih naložbah v podjetja v skupini

b.) Prevrednotovalni finančni prihodki pri finančnih naložbah v pridružena podjrtja

c.) Drugi prevrednotovalni finančni odhodki 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

13 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 124,99 124,99 124,99 124,99 499,96 124,99 124,99 124,99 124,99 499,96 500,00 500,00

a.) finančni odhodki za obrestiin iz drugih obveznosti do podjetij v skupini

b.) finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetij

c.) drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 124,99 124,99 124,99 124,99 499,96 124,99 124,99 124,99 124,99 499,96 500,00 500,00

14 Davek iz dobička iz rednega delovanja

15 Čisti poslovni izid iz rednega delovanja -2.149,47 598,86 4.668,86 -2.017,81 2.100,44 -2.126,14 1.019,86 5.013,38 -709,14 3.197,96 3.539,40 3.049,40

16 Izredni prihodki 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

17 Izredni odhodki 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

a.) Izredni odhodki brez prevrednotovalneha popravka kapitala 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

b.) Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

18 Poslovni izid zunaj rednega delovanja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

19 Davek od dohodka pravnih oseb 23% 483,10 735,53 814,06 701,36

20 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah

21 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -2.149,47 598,86 4.668,86 -2.017,81 1.617,34 -2.126,14 1.019,86 5.013,38 -709,14 2.462,43 2.725,34 2.348,04

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (različica 1) za 2,3,4, in 5 leto

2 leto 3 leto

45

Tabela 8: Projekcija izkaza poslovnega izida za 2., 3., 4. in 5. leto poslovanja

46

Projekcija izkaza poslovnega izida je bila sestavljena iz primarnih in sekundarnih podatkov, ki so prikazani v prejšnjem poglavju.

Projekcija izkaza poslovnega izida nam kaže sledeče:

Prihodki od prodaje storitev naraščajo skozi celotno predračunsko obdobje. Kot je razvidno iz priložene bilance, naraščajo prihodki hitreje od odhodkov, kar ima za posledico večanje nerazporejenega dobička posameznega obdobja. Iz same analize prihodkov je razvidno, da je podjetje podvrženo sezonskim nihanjem, saj so prihodki v prvem in zadnjem četrtletju posameznega leta občutno nižji kot v drugem in tretjem četrtletju. Podjetje mora biti na ta sezonska nihanja pozorno, da ne bi zašlo v likvidnostne težave, zato mora načrtovati večje izdatke (servis itd.) v obdobjih, ko so prihodki občutno večji od odhodkov.

Tako kot prihodki tudi stroški naraščajo iz leta v leto, kar kaže na to, da imajo stroški značaj spremenljivosti Odhodki podjetja so sestavljeni iz stroškov amortizacije, stroškov plač in socialnih zavarovanj in stroškov storitev pri prodaji proizvodov.

Sama analiza stroškov pokaže, da so poglavitni stroški iz samega poslovanja stroški plač in socialnih zavarovanj ter stroški propagande, ostali stroški pa nimajo bistvenega vpliva na doseganje ugodnega poslovnega izida. Podjetje se srečuje tudi z fiksnimi stroški, katerih poglavitni del predstavlja amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev.

Iz projekcije izkaza poslovnega izida lahko razberemo, da ima podjetje tudi finančne odhodke za obresti iz naslova prejetega dolgoročnega posojila.

Analiza ustvarjenega dobička po letih kaže, da dobiček narašča približno za 20 % na letni ravni, z izjemo tretjega leta poslovanja, ko je rast dobička negativna, vzrok za to pa je predviden večji servis na vozilu.

47

5.7.3 Projekcija izkaza denarnega toka

Tabela 9: Projekcija izkaza denarnih tokov za prvo leto poslovanja

podjete: FI BOR d.o.o.Šuligojeva 2, Grosuplje

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec skupaj

A PREJEMKI (I. DO V.) 10.500 900 735 770 770 2.310 2.415 3.105 2.310 525 500 500 25.340

I. PREJEMKI PRI POSLOVANJU ( 1 DO 2) 500 900 735 770 770 2.310 2.415 3.105 2.310 525 500 500 15.3401. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 500 900 735 770 770 2.310 2.415 3.105 2.310 525 500 500 15.3402. Prejemki od subvencij, dotacij in drugih nevročljivih virov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

II. PREJEMKI PRI NALOŽBENJU ( 1 DO 4) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 01. Prejemki od dividend in deležev iz dobička drugih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 02. Prejemki od odtujitve osnovnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 03. Prejemki od odtujitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 04. Prejemki od odtujitve kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

III. PREJEMKI PRI FINANCIRANJU ( 1 + 2) 10.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10.0001. Prejemki od vplačila kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 02. Prejemki od dobljenih kratkoročnih in dolgoročnih posojil 10.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10.000

IV. PREJEMKI OD POBOTA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

V. DRUGI PREJEMKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

B IZDATKI ( I. DO IV.) 49.305 753 1.453 753 753 753 1.153 753 753 753 753 753 58.688

I. IZDATKI PRI POSLOVANJU ( 1 DO 9) 1.700 545 1.245 545 545 545 945 545 545 545 545 545 8.7951. Izdatki za nakup materiala in storitev 1.200 45 745 45 45 45 445 45 45 45 45 45 2.7952. Izdatki za subvencije, dotacije in druge istovrstne namene 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 03. Izdatki za povračila stroškov v zvezi z delom in drugimi osebnimi prejemki 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 04. Izdatki za izplačila po pogodbah o delu in po avtorskih pogodbah 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 05. Izdatki za čiste plače zaposlencev in nadomestila čistih plač 450 450 450 450 450 450 450 450 450 450 450 450 5.4006. Izdatki za socialno varnost 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 6007. Izdatki za dajatve in takse 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 08. Izdatki za DDV, trošarine in prometni davek 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 09. Izdatki za akontacijo dohodnine 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

II. IZDATKI PRI NALOŽBENJU ( 1 DO 3) 47.405 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 47.4051. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 47.405 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 47.4052. Izdatki za pridobitev neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 03. Izdatki za pridobitev kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

III. IZDATKI PRI FINANCIRANJU ( 1 DO 3) 200 208 208 208 208 208 208 208 208 208 208 208 2.4881. Izdatki za vračilo kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 02. Izdatki za vračilo oz. odplačilo dolgov, posojil in kreditov 200 208 208 208 208 208 208 208 208 208 208 208 2.4883. Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev lastnikov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

IV. IZDATKI OD POBOTA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

V. DRUGI IZDATKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1. leto

PREDRAČUNSKI IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA PRVO LETO POSLOVANJA (v EUR)

48

Tabela 10: Projekcija izkaza denarnih tokov za 2., 3., 4. in 5. leto poslovanja

podjete: FI BOR d.o.o.Šuligojeva 2, Grosuplje

4. leto 5. leto

I. II. III. IV. SKUPAJ I. II. III. IV. SKUPAJ SKUPAJ SKUPAJ

A PREJEMKI (I. DO V.) 2.542 4.400 8.160 2.033 17.135 2.886 5.082 8.976 2.553 19.497 20.000 20.600

I. PREJEMKI PRI POSLOVANJU ( 1 DO 2) 2.542 4.400 8.160 2.033 17.135 2.886 5.082 8.976 2.553 19.497 20.000 20.6001. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 2.542 4.400 8.160 2.033 17.135 2.886 5.082 8.976 2.553 19.497 20.000 20.6002. Prejemki od subvencij, dotacij in drugih nevročljivih virov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

II. PREJEMKI PRI NALOŽBENJU ( 1 DO 4) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 01. Prejemki od dividend in deležev iz dobička drugih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 02. Prejemki od odtujitve osnovnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 03. Prejemki od odtujitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 04. Prejemki od odtujitve kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

III. PREJEMKI PRI FINANCIRANJU ( 1 + 2) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 01. Prejemki od vplačila kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 02. Prejemki od dobljenih kratkoročnih in dolgoročnih posojil 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

IV. PREJEMKI OD POBOTA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

V. DRUGI PREJEMKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

B IZDATKI ( I. DO IV.) 4.006 3.116 2.300 2.300 11.722 4.202 3.252 3.152 2.452 13.058 13.220 14.310

I. IZDATKI PRI POSLOVANJU ( 1 DO 9) 3.381 2.491 1.675 1.675 9.222 3.702 2.752 2.652 1.952 11.058 11.220 12.3101. Izdatki za nakup materiala in storitev 1.781 891 75 75 2.822 1.902 952 852 152 3.858 3.620 4.3102. Izdatki za subvencije, dotacije in druge istovrstne namene 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 03. Izdatki za povračila stroškov v zvezi z delom in drugimi osebnimi prejemki 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 04. Izdatki za izplačila po pogodbah o delu in po avtorskih pogodbah 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 05. Izdatki za čiste plače zaposlencev in nadomestila čistih plač 1.300 1.300 1.300 1.300 5.200 1.450 1.450 1.450 1.450 5.800 6.500 6.8006. Izdatki za socialno varnost 300 300 300 300 1.200 350 350 350 350 1.400 1.100 1.2007. Izdatki za dajatve in takse 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 08. Izdatki za DDV, trošarine in prometni davek 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 09. Izdatki za akontacijo dohodnine 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

II. IZDATKI PRI NALOŽBENJU ( 1 DO 3) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 01. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 02. Izdatki za pridobitev neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 03. Izdatki za pridobitev kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

III. IZDATKI PRI FINANCIRANJU ( 1 DO 3) 625 625 625 625 2.500 500 500 500 500 2.000 2.000 2.0001. Izdatki za vračilo kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 02. Izdatki za vračilo oz. odplačilo dolgov, posojil in kreditov 625 625 625 625 2.500 500 500 500 500 2.000 2.000 2.0003. Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev lastnikov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

IV. IZDATKI OD POBOTA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

V. DRUGI IZDATKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 leto 3. leto

PREDRAČUNSKI IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA 2,3 4 5 LETO POSLOVANJA ( v EUR)

49

Projekcija izkaza denarnih tokov je bila sestavljena iz podatkov, pridobljenih iz projekcije bilance stanja in projekcije izkaza poslovnega izida.

Projekcija izkaza denarnih tokov nam kaže sledeče:

Prilivi na transakcijski račun podjetja so sorazmerni z ustvarjenimi prihodki podjetja in ker iz projekcije bilance stanja lahko razberemo, da podjetje nima terjatev do kupcev, to pomeni, da podjetje posluje s kupci zgolj na podlagi predplačil, kar je v skladu s poslovno prakso v tej branži.

Analiza prilivov in odlivov nam pokaže, da prilivi naraščajo hitreje od odlivov, kar je za samo poslovanje podjetja ugodno. Razmerje med prilivi in odlivi kaže na to, da je poslovanje podjetja finančno stabilno in da podjetje ne bo zašlo v denarne težave.

Kot je bilo omenjeno že v prejšnjem poglavju, je podjetje podvrženo sezonskim nihanjem, kar se pokaže tudi v projekciji denarnih tokov. V obdobjih, ko ni ugodne sezone, se odlivi z računa močno približajo prilivom, v mesecu marcu prvega leta pa so celo večji.

Zaključimo lahko, da bo podjetje zaradi stalnega presežka prilivov nad odlivi finančno stabilno, da ne bo zašlo v likvidnostne težave in da bo lahko brez večjih težav prebrodilo tudi sezonska nihanja in morebitna občasna znižanja prilivov ali povečanja odlivov zaradi različnih zunanjih vplivov.

5.7.4 Točka pozitivnega denarnega toka

Graf 7: Točka pozitivnega denarnega toka

50

Iz grafikona je razvidno, da bo podjetje doseglo točko čistega denarnega toka po sedmih mesecih in pol poslovanja. Po tej točki podjetju ne bo več treba pokrivati denarnih primanjkljajev, ki nastajajo zaradi poslovanja (izplačila plač, stroškov reklamiranja, servisiranja in storitev). Plačilna sposobnost podjetja bo po tej točki večja, saj bodo prilivi na račun podjetja večji kot odlivi z računa. V trinajstem mesecu poslovanja lahko opazimo, da se krivulji prejemkov in izdatkov zelo približata, kar pa je povezano z naravo dela, v kateri se odražajo sezonska nihanja. Sezonska nihanja lahko razberemo tudi iz predračunskih poročil, kjer je razvidno, da se glavnina realizacije ustvari v poletnih mesecih.

5.7.5 Analiza točke preloma

Graf 8: Točka preloma

FC 14.638,86 TOČKA PRELOMA Q = ------------ = --------------- = 133,60 enot proizvoda

(P-AVC) (109,57 – 0)Pri čemer so:

PC – fiksni stroškiP – cena enote proizvodaAVC – povprečni variabilni strošek na enoto

Kot je razvidno iz predhodnega grafa in izračuna, je potrebna količina proizvoda oziroma število dni izposoje bivalnika 134. Pri tem številu dni izposoje bivalnika podjetje pokrije vse stroške v zvezi s storitvijo. Z vsakim naslednjim dnem, ko je bivalnik oddan, podjetje

51

ustvarja dobiček. Povedano z drugimi besedami, mora podjetje pri obstoječih stroških ustvariti vsaj 134 enot storitev, da po poslovalo pozitivno.

5.7.6 Neto sedanja vrednost investicije

Tabela 11: Neto sedanja vrednost investicijeLETO PREJEMKI IZDATKI RAZLIKA RAZLIKA PO OBDAVČITVI DIS. FAKTOR SV. RAZLIKE

1 15.340,00 8.320,00 7.020,00 5.405,40 0,9285 5.018,91 2 17.135,00 9.794,00 7.341,00 5.652,57 0,8621 4.873,08 3 19.496,52 11.058,00 8.438,52 6.497,66 0,8005 5.201,38 4 20.000,00 12.310,00 7.690,00 5.921,30 0,7432 4.400,71 5 20.600,00 12.310,00 8.290,00 6.383,30 0,6901 4.405,12

SKUPAJ 23.899,20 A0 22.406,00

1.493,20 ( NAKUPNA VREDNOST 47.406,00 - PREOSTALA VREDNOST 25.000.,00)

NETO SEDANJA VREDNOST

Pri izračunu NSV smo upoštevali metodo izračuna NSV z upoštevanjem davka od dohodka pravnih oseb v višini 23 %, kot ga določa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Prav tako smo upoštevali, sklicujoč se na ta zakon, preostalo vrednost osnovnega sredstva, ki sem jo pridobil iz cenitve podobnih sredstev.

A0 = nabavna vrednost sredstva – preostala vrednost sredstva = 47.406,00 – 25.000,00A0 = 22.406,00 EUR

Kot diskontni faktor smo upoštevali zahtevani letni donos v višini 10 %, kar nam zagotavlja donos, ki je večji, kot nam ga trenutno ponuja banka (5,55 % obresti na depozite z rokom dospetja 12 mesecev in več), v ta donos pa smo vkalkulirali tudi tako imenovano premijo za riziko. Pri izračunu diskontnega faktorja smo prav tako upoštevali davek, za katerega je potrebno korigirati diskontni faktor.

Diskontni faktor = 10 x (1 – 0,23) = 10 x 0,77 = 7,7 %

NSV investicije je razlika med vsoto gotovinske vrednosti vseh vplačil in izplačil (E – A) v zvezi z določeno investicijo. Vse te razlike nato diskontiramo na isti čas in seštevek diskontnih razlik je sedanja vrednost. Ko od sedanje vrednosti odštejemo tok vplačil in izplačil, dobimo kapitalizirano vrednost investicije. Kriteriji za izbiro so:• NSV je večji od 0; investicija je sprejemljiva,• NSV je enak 0; tudi ta investicija je še sprejemljiva,• NSV je manjši od 0; investicija ni sprejemljiva.

V primeru naše investicije je NSV enak 1.493,2 EUR, zato je s tega stališča investicija sprejemljiva, saj to pomeni, da bo podjetje lahko pokrilo začetni vložek, doseglo načrtovani donos ter s preostankom sredstev prosto razpolagalo (lahko ga reinvestira ali pa ga hrani kot prosta denarna sredstva).

52

5.7.7 Kazalniki

Tabela 12: Analiza kazalnikov1. leto

vre dno st ka za lnika vre dno st ka za lnika+/- o dsto tnih

to kč vre dno st ka za lnika+/- o ds to tnih

to kč vre dno s t ka za lnika+/- o dsto tnih

to kč vre dno s t ka za lnika+/- o ds to tnih

to kč

Dejavnost

Ko e fic ie nt o b ra a nja o b ra tnih s re dste vč 2,21 1,06 - 1,15 0,75 - 0,31 0,46 - 0,29 0,41 - 0,05

Likvidnost

Kra tko ro na po krito st kra t. o b ve z.č 13,12 11,66 - 1,45 10,16 - 1,50 9,39 - 0,77 9,15 - 0,24

Po s pe še na po krito s t kra t. o b ve z. 13,12 11,66 10,16 9,39 9,15 Zadolženost

De le do lg a v ce lo tne m ka pita luž 17,49 14,41 - 3,07 11,60 - 2,81 9,01 - 2,59 6,42 - 2,60

Donosnost

Do no sno s t la stniške g a ka pita la (ROE) 1,69 3,79 2,10 8,19 4,40 8,43 0,25 7,06 - 1,37

Do no sno s t c e lo tne g a priho dka (ROS) 8,86 16,95 18,97 20,20 17,23 Produktivnost dela

Do da na vre dno st na za po sle ne g a 2.718,80 5.200,80 2.482,00 7.396,00 2.195,20 8.078,00 682,00 7.098,00 - 980,00

2. leto 3. leto 4. leto 5. leto

Dejavnost Ko e fic ie nt o b ra a nja čo b ra tnih s re ds te v

o dho dki po s lo va nja - a m o rtiza c ija --------------------------------------------

po vpre na o b ra tna s re ds tvač

Ka za lnik je e de n po m e m b ne jš ih ka za lniko v in ka e , ko liko kra t le tno s e o b ra tna s re ds tva (za lo g ež , te rja tve , de na rna s re ds tva ) po dje tja o b rne jo . Ve ja vre dno s t te g a ka za lnika po m e ni hitre jš e o b ra a nje o b ra tnih č čs re ds te v in s te m hitre jš e pre ha ja nje o b ra tnih s re ds te v iz m a nj likvidnih o b lik v de na rna s re ds tva . Ka za lnik je prim e rljiv s a m o v o kviru de ja vno s ti v ka te ri de luje po dje tje .

Likvidnost

Kra tko ro na po krito s t čkra tko ro nih o b ve zno s ti č(kra tko ro ni ko e fic ie ntč )

kra tko ro na s re ds tvač

------------------------------- kra tko ro ne o b ve zno s tič

Ta ka za lnik ka e fina nc ira nje kra tko ro nih s re ds te v iz kra tkž č o ro nih o b ve zno s ti do viro v s re ds te v. Ko t čkra tko ro na s re ds tva s o upo š te va ne za lo g e , kra tko ro ne te rja tve iz po s lo va nja , kra tko ro ne fina n ne č č č čna lo b e in de na rna s re ds tva . e je vre dno s t ka za lnika ve ja o d 1 , po dje tje kra tko ro na s re ds tva fina nc ira ž Č č čtudi do lg o ro no . im ve ja je vre dno s t te g a ka za lnika (po te o riji 2 a li ve ), ug o dne jš a na j b i b ila pla ilna č Č č č čs po s o b no s t g o spo da rs ke dru b e . ž

Po s pe š e na po krito s t kra tko ro nih o b ve zno s ti č(po s pe š e ni ko e fic ie nt)

kra tko ro na s re ds tva č - za lo g e -----------------------------------------

kra tko ro ne o b ve zno s tič

Ta ka za lnik ka e , a li po dje tje fina nc ira za lo g e in drug a kra tko ro na s re ds tva s kra tko ro nim i o b ve zno s tm i ž č ča li tudi do lg o ro no . Za lo g e s o na jm a nj likvidna o b lika kra tko ro nih s re ds te v, ka r im a za po s le dic o , da jih jč č e v prim e ru likvida c ije o ziro m a s te a ja na jte je č ž uno v itič . Za to je ta ka za lnik po m e m b no m e rilo s po s o b no s ti g o s po da rs ke dru b e za po ra vna vo kra tko ro nih o b ve zno s ti b re z po s e g a nja v za lo g e . ž č e je vre dno s t te g a Čka za lnika ve ja o d 1 , č po te m po dje tje po le g za lo g do lg o ro no fina nc ira tudi drug a kra tko ro na s re ds tva . č č

Zadolženost

De le do lg a v c e lo tne m žka pita lu

do lg o ro ne o b ve zno s ti + kra tko ro ne o b ve zno s tč č I --------------------------------------------------------------- x 1 0 0 (v % ) o b ve zno s ti do viro v s re ds te v

Ta ka za lnik ka e do l niš ko fina nc ira nje vs e h s re ds te v po dje tja . Ve ji ko t je de le s re ds te v, fina nc ira n z ž ž č ždo lg o vi, ve ja je vre dno s t te g a ka za lnika , b o lj je po dje tje fina n no tve g a no za upnike , ve tve g a nja no s ijo č č čupniki. Pra vilo m a b o lj ko je po dje tje fina n no tve g a no za upnike , viš ja je do no s no s t ka pita la . Ni ja č žvre dno s t ka za lnika po m e ni ve jo va rno s t na lo b upniko v in s ta b ilno s t do no so v la s tniko v, ve nda r pa č žpre nizka vre dno s t te g a ka za lnika la hko po m e ni tudi ne ra c io na lno fina nc ira nje s re ds te v z dra jim i viri žfina nc ira nja ( e je o b re s tna m e ra za po s o jila ni ja o d na rto va ne g a do no sa ka pita la ). č ž č

Donosnost

Do no sno s t la s tniš ke g a ka pita la (ROE)

is ti do b i e k / is ta izg ub ač č č ------------------------------------- x 1 0 0 (v % ) po vpre ni ka pič ta l

is ta do no s no s t ka pita la je s s ta liš a la s tniko v po dje tja na jpo m e m b ne jš i in e de n na jpo g o s te je Č čupo ra b lje nih ka za lniko v po s lo vne uspe šno s ti. Po ka e , ko liko is te g a do b i ka je po dje tje do s e g lo na ž č čvs a kih 1 0 0 to la rje v vlo e ne g a ka pita la . Po djž e tje je po s lo vno us pe š ne jš e , e je vre dno s t te g a ka za lnika č

im viš ja , ve nda r pa viš ja vre dno s t ka za lnika la hko po m e ni tudi ve je tve g a nje na ra un ve like g a č č čza do l e va nja g o s po da rs ke dru b e . is ta do no s no s t ka pita la je na m re o dvis na o d s e s ta ve viro v ž ž Č čfina nc ira nja s re ds te v.

Do no sno s t c e lo tne g a priho dka (ROS)

do b i e k iz po s lo va nja /izg ub a iz po s lo va njač --------------------------------------------------------- x 1 0 0 (v % ) priho dki iz po s lo va nja

Ta ka za lnik po ve , ko liko do b i ka iz po s lo va nja o ziro m a izg ub e ič z po s lo va nja je po dje tje us tva rilo na vs a kih 1 0 0 to la rje v do se e nih priho dko v iz po s lo va nja . ž Pri po dje tjih iz de lo vno inte nzivnih de ja vno s ti im a jo o b i a jno ka za lniki č do no s no s ti priho dko v iz po s lo va nja ni je vre dno s ti ko t pri ž po dje tjih iz ka pita lno inte nzivnih de ja vno s ti.

Produktivnost dela Do da na vre dno s t na za po s le ne g a

ko s m a ti do no s iz po s l. – s tr. b la g a , m a t. in s to r. - drug i o dh. iz po s l. ----------------------------------------------------------------------------------------

po vpre no š te vilo za po s le nihč

Do da na vre dno s t na za po s le ne g a o ziro m a pro duktivno s t prika zuje , ko likš na vre dno s t do da ne vre dno s ti je b ila us tva rje na po vpre no na za po s le ne g a . č Do da na vre dno s t je o s no vni e ko no m s ki indika to r in te m e ljno m e rilo g o s po da rs ke a ktivno s ti in us pe ha . Vs e b ins ko po m e ni no vo us tva rje no vre dno s t, ki jo je po dje tje pro izve dlo v e ne m le tu. Ne g a tivno do da no vre dno s t im e nuje m o izg ub a na s ub s ta nc i.

Pojasnila finančnih kazalnikov

Dejavnost:

Koeficient obračanja obratnih sredstev pada z 2,21 v prvem letu na 0,41 v petem letu. Koeficient pada predvsem zato, ker zaradi specifike projekta odhodki poslovanja naraščajo počasneje kot povprečna vrednost obratnih sredstev. Ker podjetje nima zalog (storitvena dejavnost) in terjatev do kupcev (stoodstotna vnaprejšnja plačila za storitev), ampak ima kot obratna sredstva zgolj denarna sredstva na računu, koeficient obračanja pada. Ker je kazalnik primerljiv le s kazalniki ostalih podjetij v panogi, ga zaradi nedostopnosti podatkov o konkurentih, ki so mala podjetja in jim v letnih poročilih ni potrebno objavljati kazalnikov, ne moremo primerjati z ostalimi podjetji v panogi.

Likvidnost:

Kratkoročni koeficient pada z 13,12 v prvem letu na 9,15 v petem letu. Koeficient pada zaradi tega, ker kratkoročna sredstva (denar) naraščajo hitreje kot kratkoročne obveznosti. Koeficient nam pove, da podjetje kratkoročna sredstva financira tudi dolgoročno (koeficient je večji od 1) in da je plačilna sposobnost podjetja ugodna (koeficient je večji od 2 vseh pet let).

Ker podjetje nima zalog, je pospešeni koeficient enak kratkoročnemu koeficientu. Koeficient nam pove, da je podjetje sposobno redno servisirati svoje kratkoročne obveznosti in zaradi višine ni predvidevati kakršnih koli likvidnostnih težav.

Zadolženost:

Delež dolga v celotnem kapitalu se z 17,49 % v prvem letu zniža na 6,42 % v petem letu. Delež dolga v celotnem kapitalu pada, ker je podjetje skozi petletno obdobje odplačalo posojilo v vrednosti 10.000,00 EUR. Kazalnik kaže, da podjetje ni finančno tvegano.

53

Obstaja pa nevarnost, da zaradi nizkega koeficienta podjetje začne neracionalno financirati svoja sredstva z dražjimi viri financiranja. Vendar pa v situaciji, ki je trenutno na finančnih trgih v Sloveniji in po svetu, ta kazalnih za podjetje ni neugoden, prej nasprotno.

Donosnost:

Donosnost lastniškega kapitala se dvigne z 1,69 % v prvem letu na 7,06 % v petem letu. Kazalnik kaže, da donosnost podjetja v prvih dveh letih ni dobra, saj bi za vložena sredstva več iztržili, če bi imeli denar vezan na banki (banka ponuja za vezavo do 31 dni 3,65 %), od tretjega leta naprej pa je donosnost lastniškega kapitala ugodnejša, še najbolj v četrtem letu poslovanja, ko je z 8,43 % najvišja.

Donosnost celotnega prihodka strmo naraste z 8,86 % v prvem letu na 17,23 % v petem letu. Kazalnik nam pove, da smo racionalnost poslovanja povečevali iz leta v leto, kar pomeni, da so stroški poslovanja in iz tega izhajajoč dobiček poslovanja naraščali počasneje oziroma z manjšo intenziteto kot sami prihodki iz poslovanja. Kazalnik nam razkrije, da podjetje posluje kot kapitalsko intenzivno podjetje.

Produktivnost dela:

Dodana vrednost na zaposlenega se sorazmerno z ostalimi kazalniki iz leta v leto povečuje. Razlog za to povečevanje je povečevanje števila dni izposoje bivalnika, medtem ko ostaja število zaposlenih enako skozi celotno petletno obdobje. Dodana vrednost na zaposlenega ni enaka ustvarjenemu kosmatemu donosu, razvidnemu iz predračunskih izkazov, to pa zato, ker je v predračunskih izkazih predviden zaposlenec, ki bo polovico svojega časa namenil za opravljanje primarne dejavnosti, polovico pa za opravljanje sekundarne dejavnosti.

Za konec moramo opozoriti, da so predstavljeni kazalniki le kazalniki, sestavljeni iz predračunskih izkazov za sekundarno dejavnost podjetja, in da so kazalniki, ki prikazujejo uspešnost poslovanja podjetja kot celote, povsem drugačni.

54

6 SKLEP

S finančnim načrtovanjem v širšem smislu razumemo vrednostno izražanje vseh načrtov podjetja v celoti ali po njihovih delih. Finančni načrt se običajno v literaturi obravnava kot vrednostni izraz celovitega, predvidenega poslovanja podjetja. Zato finančno načrtovanje v širšem smislu tega pojma služi za prevajanje načrtov v finančne kazalce in istočasno daje neko vrsto sinteze vseh doslej obravnavanih parcialnih načrtov. Pri finančnem načrtovanju v ožjem smislu pa gre predvsem za načrtovanje potrebnih obratnih sredstev, potrebnih investicijskih finančnih sredstev za naložbe v osnovna sredstva in v sredstva skupne porabe ter za načrtovanje potrebnih sredstev rezerv. Po drugi strani pa gre pri tem še, kar je pravzaprav bistveno, za načrtovanje vseh virov potrebnih sredstev v planskem obdobju. Osnovna vsebina tega načrtovanja je torej načrtovanje bilance stanja sredstev in virov sredstev, po potrebi pa tudi sestavljanje načrtovanega izkaza gibanja sredstev in virov.

Projekcija bilance stanja podjetja FI BOR d.o.o. kaže, da je struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev za podjetje ugodna, saj lahko razberemo, da se gibljiva sredstva konstantno povečujejo, na drugi strani pa se dolgoročne finančne obveznosti iz leta v leto manjšajo. Kapital podjetja narašča na račun nerazporejenih dobičkov posameznih let.

Projekcija izkaza poslovnega izida nam razkriva, da bo podjetje poslovalo z dobičkom in da bodo prihodki od prodaje storitev naraščali iz leta v leto. Ob takšnem trendu poslovanja bo podjetje lahko raslo tudi v prihodnje, paziti pa bo moralo na sezonska nihanja v posameznih obdobjih. Projekcija izkaza denarnih tokov kaže na kratkoročno in dolgoročno stabilnost. Prilivi na račun podjetja so namreč večji od odlivov, kar podjetju omogoča, da redno servisira svoje obveznosti in da lahko viške denarja brez večjih tveganj reinvestira.

Analiza točke pozitivnega denarnega toka je pokazala, da bo podjetje doseglo pozitivni denarni tok po sedmih mesecih poslovanja. Po tem obdobju podjetju ne bo potrebno zalagati lastnih sredstev ali pa jih iskati na trgu, saj bo lahko poplačevalo svoje obveznosti neposredno s prilivi iz poslovanja. Vodstvo podjetja pa mora paziti in redno spremljati načrtovane denarne tokove predvsem v prvih treh mesecih posameznega koledarskega leta, saj projekcija kaže, da je podjetje podvrženo sezonskim nihanjem. Pri analizi točke preloma je bilo ugotovljeno, da mora podjetje prodati 134 enot storitve, da začne poslovati z dobičkom in so prihodki poslovanja večji od pripadajočih stroškov. To pomeni, da z vsako nadaljnjo prodano enoto storitve podjetje povečuje svoj dobiček iz poslovanja.

Ker podatke za kazalnike pridobimo iz projekcij izkazov in so že sami izkazi podjetja dobri, lahko zaključimo, da nam dajo tudi kazalniki ugodne rezultate. Vsi pomembni kazalniki nam kažejo ugodne poslovne razmere. Pomanjkljivost analize kazalnikov v našem primeru pa je, da nam niso dostopni kazalniki sorodnih podjetij, tako da ne moremo določiti našega položaja nasproti konkurenčnim podjetjem.

Za konec lahko zapišemo, da morajo finančni načrt sestaviti prav vsa podjetja ne glede na velikost in rezultat trenutnega poslovanja. Poleg tega bi se morala podjetja zavedati, da finančni načrt niso le številke na papirju, ampak da jim mora služiti kot nekakšen zemljevid na njihovi poslovni poti.

55

7 POVZETEK / SUMMARY

POVZETEK

V diplomskem delu smo opisali problem finančnega načrtovanja v slovenskih podjetjih, pri tem pa smo se omejili na mikropodjetja in mala podjetja ter samostojne podjetnike, še posebej pa smo se posvetili finančnemu načrtu diverzifikacije lastnega podjetja, FI BOR, d. o. o.

V prvem delu diplomske naloge smo opisali teoretičen vidik in pomen finančnega načrtovanja za podjetja, izvedeli anketo med podjetji o njihovem finančnem načrtovanju, pri čemer smo ugotovili, da se anketirana podjetja pomena finančnega načrtovanja ne zavedajo tako v fazi rasti kot v situaciji, ko se soočijo s svojimi prvimi denarnimi težavami. Podrobno smo opisali finančno načrtovanje v povezavi z ostalimi funkcijami podjetja in življenjskim ciklom podjetja.

V nadaljevanju diplomske naloge so predstavljena in opisana orodja za finančno načrtovanje od predračunskega izkaza stanja preko predračunskega izkaza poslovnega izida do rezultata teh izkazov, ki je izražen v predračunskem izkazu denarnih tokov. Ker nam same številke, ki jih navajamo v predračunskih izkazih, ne povedo prav veliko, smo opisali še metode in postopke analize, s katerimi ovrednotimo predračunske izkaze in ki nam povedo, na kakšni poti bo naše podjetje v prihodnosti, ali bomo morali iskati zunanje vire financiranja ali ne, ali bo podjetje lahko raslo in ne bo zašlo v likvidnostne težave.

V drugem praktičnem primeru diplomske naloge pa smo predstavili finančni načrt podjetja FI BOR, d. o. o., v katerem smo preko predračunskih izkazov oblikovali finančni načrt investicije, ki smo ga v nadaljevanju analizirali z metodami NSV, točko preloma, pozitivnim denarnim tokom in kazalniki.

Ključne besede: finančni načrt, predračunski izkazi, kazalniki

SUMMARY

In this work we wanted to represent problem of financial planning of micro and small Slovene companies. We specially focused on financial planning and diversification of company FI BOR, d.o.o..

In the first part we described theoretical view and meaning of financial planning for companies. We also made a reseach among companies about their financial planning and found out that they are not aware of its importance neither in the phase of growth nor in the situation when they face themselves with first financial problems. We described in details financial planning in connection with other functions of company and its life cycle. In the sequel of this work we represented and described tools for financial planning from proforma balance sheet over to profit and loss account to the result which is shown in a proforma cash budget. As the figures which we expressed in proforma statements don’t tell us much, we also described the methods and procedures of analyses, which we use to value proforma statement and which tell us in what way the company will be in the future.

56

Whether we have to look for new sources of financing, or not or whether the company will grow and won’t have cash flow problems.

As a practical sample we represented financial plan of company FI BOR, d.o.o. in which we made financial plan of investments from proforma statement. Financial plan was analysed with methods of NPV, breakeven point (BEP) and positive cash flow and indexes.

Key words financial planning, proforma statement, indexes.

57

8 LITERATURA IN VIRI

Domača literatura:

1. Antončič, Boštjan. Robert D. Hisrich. Tea Petrin in Aleš Vahčič. 2002. Podjetništvo. Ljubljana: GV Založba.2. Belak, Aleš. in drugi. 2002. Poslovne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta3. Bergant, Živko. 2002. Kritična presoja tradicionalnega analiziranja računovodskih podatkov v zvezi s plačilno sposobnostjo podjetja, Doktorska disertacija, Ljubljana: Ekonomska fakulteta.4. Glas, Miroslav. 2005. Podjetništvo 2. Ljubljana : Zavod republike za šolstvo.5. Glogovšek, Jože, 2008, Osnove financiranja gospodarskih družb, Založba Pivec, Maribor6. mag. Igličar, Aleksander. 1997. Računovodstvo za managerje, Ljubljana: Zbirka manager.7. Kadoič, Štefan. 1998. Ekonomika poslovnega sistema. Kranj: založba Moderna organizacija.8. Mayer, Branko. 2000. Računovodske informacije. Portorož: Gea collage.9. Mramor, Dušan. 1993. Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik.10. Mramor, Dušan. 2000a. Teorija poslovnih financ. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.11. Mramor, Dušan. 2000b. Poglavja iz poslovnih financ. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.12. Rebernik, Miroslav. Repovž, Leon. 2000. Od ideje do denarja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.13. Rozman, Rudi. 1993. Planiranje poslovanja podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.14. Stupica, Mateja, 2005. Denar, denar, denar,. Lesce: Založba Legart.15. Stutely, Richard. 2003. Uspešen poslovni načrt. Ljubljana: Založniška hiša Primath.16. Škerbinc, Majda. Rebernik, Miroslav. 1990. Ekonomika podjetja .Ljubljana: Gospodarski vestnik.17. Zadravec, Rajko. 1997. Zaključni račun z analizo. Ljubljana: Primath.

Tuja literatura:1. Brigham, F. Eugene. Gapenski, C. Louis. Daves, R. Philip. 1999. Intermediate financal managment, Cambrige: The Dryden Press.2. Hisrich, D. Robert, Peters P. Michael, 1995, Enterpreneurship, Richard D. Irvin inc..3. Hodgets M. Richard. Kuratko, F. Donald. 1992. Effective small business managment. Cleveland: Harcount Brace Jovanovich Collage Publishers. 4. Osteryoung, S. Jerome. Newman, L. Derek. Davis, Leslie George. 1997. Small firm finance. Cleveland: Harcount Brace & Company.

Viri:AJPES ( vir izkaza denarnega toka)Čibej Jože Andrej, E – revir; internetPeterlin Jožko, E-FINANCE internetIPMMP- Institute for Enterpreneurship and Small Business Managment (vir tabel iz poglavja 6)www.ujami-znanje.siZasebni viri in viri podjetja FI BOR d.o.o.

http://www.ujami-znanje.si/

58

9 SEZNAM GRAFOV, SLIK IN TABEL

SEZNAM GRAFOVGraf 1: Struktura anketiranih podjetij glede na pravno obliko 8Graf 2: Struktura sestavljavcev finančnega načrta 8Graf 3: Vzroki za finančno nenačrtovanje 9Graf 4: Ali ima finančno načrtovanje vpliv na likvidnost 9Graf 5: Življenjski cikel podjetja 15Graf 6: Graf točke čistega denarnega toka 33Graf 7: Točka preloma 35

SEZMAN SLIKSlika 1: Življenjski cikel podjetja 12Slika 2: Delni sistemi podjetja 14Slika 3: Bilanca stanja 17Slika 4: Izkaz poslovnega izida 18Slika 5: Izkaz denarnega toka 18

SEZNAM TABELTabela 1: Razvojne faze finančne funkcije 15Tabela 2: Predvideni stroški dela in socialnih zavarovanj 38Tabela 3: Potrebna sredstva za investicijo 38Tabela 4: Predvideni stroški storitev v dobi eksploatacije 39Tabela 5: Projekcija bilance stanja za prvih 12 mesecev poslovanja 40Tabela 6: Projekcija bilance stanja za 2., 3., 4. in 5. leto poslovanja 41Tabela 7: Projekcija izkaza poslovnega izida za prvo leto poslovanja 43Tabela 8: Projekcija izkaza poslovnega izida za 2., 3., 4. in 5. leto poslovanja 44Tabela 9: Projekcija izkaza denarnih tokov za prvo leto poslovanja 46Tabela 10: Projekcija izkaza denarnih tokov za 2., 3., 4. in 5. leto poslovanja 47Tabela 11: Neto sedanja vrednost investicije 50Tabela 12: Analiza kazalnikov 51

59

10 PRILOGE

ANKETNI LIST1. PODATKI O PODJETJU SPLOŠNO

a. VRETA samostojni podjetnik kapitalska družbe osebna družba

b. VELIKOST mikro podjetje malo podjetje srednje podjetj

c. ŠTEVILO ZAPOSLENIH od 0 do 5 od 6 do 15 več kot 15

d. DEJAVNOST storitve proizvodnja trgovina

e. ALI PODJETJE V ROKU PLAČUJE SVOJE OBVEZNOSTI DA NE

2. ALI V PODJETJU NAČRTUJETE DA NE

3. KAKO NAČRTUJETE kratkoročno srednjeročno dolgoročno

4. ALI V SKLOPU NAČRTOVANJA OBLIKUJETE FINANČNI NAČRT ZA NAČRTOVANO OBDOBJE DA NE

5. KAJ VSEBUJE VAŠ FINANČNI NAČRTi. predračunski Izkaz poslovnega izidaii. predračunsko bilanco stanjaiii. predračunsko bilanco denarnih tokov

6. KDO SESTAVI FINANČNI NAČRTi. direktorii. računovodja iii. zunanji izvajalec

7. ČE JE OBKROŽEN ODGOVOR iii., ZAKAJ NAČRTA NE SESTAVLJATE SAMIi. Pomakanje časaii. neznanjeiii. ker ga uporabljamo samo občasno ( kredit, limit,-…)

8. KAKO POGOSTO PREVERJATE NAČETOVANA STANJA Z DEJANSKIMIi. mesečnoii. četrtletnoiii. polletnoiv. letno

9. ALI ANALIZIRATE ODSTOPANJA DA NE

10. ALI SE VAM ZDI, DA VAM FINANČNO NAČRTOVANJE POMAGA PRI TEKOČEM POSLOVANJU DA NE

11. ZAKAJ NE NAČRTUJETEi. Se mi ne zdi potrebno, ker

1. Smo premajhno podjetje2. Nam gre dobro

ii. Ne znam

12. ČE STE NA VPRAŠANJE 1.e ODGOVORILI Z NE, ALI MISLITE DA BI S FINANČNIM NAČRTOVANJEM PRIPOMOGLI K BOLJŠI LIKVIDNOST DA NE

13. ČE STE NA 12. VPRAŠANJE ODGOVORILI Z DA, ALI BOSTE V BODOČE SESTAVLJALI FINANČNI NAČRT DA NEPODATKI IZ ANKETE BODO UPORABLJENI V DIPLOMSKI NALOGI.Prosim, da ustrezne odgovore obkrožite.

60

ANALIZA REZULTATOV ANKETE1 PODATKI O PODJETJU SPLOŠNO

A VRSTA 32 100,00 1. SAMOSTOJNI PODJETNIK 5 15,63 2. KAPITALSKA DRUŽBA 18 56,25 3. OSEBNA DRUŽBA 9 28,13

B. VELIKOST 32 100,00 1. MIKRO PODJETJE 16 50,00 2. MALO PODJETJE 12 37,50 3. SREDNJE PODJETJE 4 12,50

C. ŠTEVILO ZAPOSLENIH 32 100,00 1. OD 0 DO 5 20 62,50 2. OD 6 DO 15 8 25,00 3. VEČ KOT 15 4 12,50

D. DEJAVNOST 32 100,00 1. STORITVE 15 46,88 2. PROIZVODNJA 7 21,88 3. TRGOVINA 10 31,25

E. ALI PODJETJE V ROKU PLAČIJE SVOJE OBVEZNOSTI 32 100,00 A. DA 12 37,50 B NE 20 62,50

2. ALI V PODJETJU NAČRTUJETE 32 100,00 A. DA 11 34,38 B NE 21 65,63

3. KAKO NAČRTUJETE 11 100,00 A. KRATKOROČNO 6 54,55 B. SREDNJEROČNO 2 18,18 C. DOLGOROČNO 3 27,27

4. ALI V SKLOPU NAČRTOVANJA ODLIKUJETE FINANČNI NAČRT 11 100,00 A. DA 10 90,91 B NE 1 9,09

5. KAJ VSEBUJE VAŠ FINANČNI NAČRTA. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 10B. BILANCO STANJA 10C. IZKAZ DENARNIH TOKOV 10

6. KDO SESTAVI FINANČNI NAČRT 10 100,00 A. DIREKTOR 4 40,00 B. RAČUNOVODJA 1 10,00 C. ZUNANJI IZVAJALEC 5 50,00

7. ČE JE OBKROŽEN ODGOVOR 6. C., ZAKAJ NAČRTA NE SESTAVITE SAMI 5 100,00 A. POMANJKANJE ČASA 1 20,00 B. NEZNANJE 2 40,00 C. KER GA UPORABLJAMO SAMO OBČASNO ( KREDIT, LIMIT) 2 40,00

8. KAKO POGOSTO PREVERJATE NAČRTOVANA STANJA Z DEJANSKIM 10 100,00 A. MESEČNO 4 40,00 B. ČETRTLETNO 2 20,00 C. POLLETNO 1 10,00 D. LETNO 3 30,00

9. ALI ANALIZIRATE ODSTOPANJA 10 100,00 A. DA 8 80,00 B NE 2 20,00

10. ALI SE VAM ZDI, DA FINANČNO NAČRTOVANJE POMAGA PRI TEKOČEM POSLOVANJU 10 100,00

A. DA 9 90,00 B NE 1 10,00

11. ZAKAJ NE NAČRTUJETE 22 100,00 A. SE MI NE ZDI POTREBNO 13 59,09

1. SMO PREMAJHNO PODJETJE 9 69,23 2. NAM GRE DOBRO 4 30,77

B. NE ZNAMO 3. NE ZNAM 9 40,91 12. ČE STE NA VPRAŠANJE 1.E ODGOVORILI Z NE, ALI MISLITE DA BI S FINANČNIM NAČRTOVANJEM PRIPOMOGLI K BOLJŠI LIKVIDNOSTI 18 100,00

A. DA 6 33,33 B NE 12 66,67

13 ČE STE NA 12. VPRAŠANJE ODGOVORILI Z DA, ALI BOSTE V BODOČE SESTAVLJALI FINANČNI NAČRT 9 100,00

A. DA 4 44,44 B NE 5 55,56

Documents

DIPLOMSKO DELO FINANČNO NAČRTOVANJE FINANCIAL … · 2008, 149). Podjetja propadajo zaradi različnih razlogov. Nekatera imajo slabo lokacijo, druga proizvajajo in prodajajo blago,