DIPLOMSKO DELO - fsp.uni-lj.si fileuniverza v ljubljani fakulteta za Šport Športno treniranje plavanje analiza olimpijskega obdobja vrhunske slovenske plavalke diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

DIMITRIJ SOBOTIČ

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

Plavanje

ANALIZA OLIMPIJSKEGA OBDOBJA VRHUNSKE

SLOVENSKE PLAVALKE

DIPLOMSKO DELO

MENTOR

doc. dr. Jernej Kapus, prof. šp. vzg.

SOMENTOR

doc. dr. Boro Štrumbelj, prof. šp. vzg.

Avtor:

RECENZENT Dimitrij Sobotič

doc. dr. Igor Štirn, prof. šp. vzg.

Ljubljana, 2016

ZAHVALA

V prvi vrsti bi se zahvalil staršem, ki so mi študij omogočili in me ves čas študija

podpirali. Zahvala za potrpežljivost in razumevanje gre tudi moji družini.

Obenem bi se zahvali l mentorju, doc. dr. Nejcu Kapusu in somentorju, doc. dr. Boru

Štrumblju, za nesebično in strokovno pomoč pri nastajanju diplomske naloge in Mihi

Potočniku za nove poglede na športno treniranje.

KLJUČNE BESEDE:

plavanje, tekmovalna analiza, ciklizacija, mešano, olimpijski nastop

Analiza olimpijskega obdobja vrhunske slovenske plavalke

Dimitrij Sobotič

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016

Športno treniranje, Plavanje

Število strani: 81; število preglednic: 19; število grafov: 7; število virov: 19;

število slik: 3.

IZVLEČEK

Športna vadba zahteva usklajenost, predanost in zaupanje na relaciji med trenerjem

in vadečim. V sami športni vadbi moramo upoštevati določena načela in zakonitosti,

da dosežemo športno formo v načrtovanem obdobju.

V diplomski delu smo analizirali olimpijsko obdobje vrhunske slovenske plavalke med

olimpijskimi igrami v Pekingu in olimpijskimi igrami v Londonu z vidika plavalnih

rezultatov in rezultatov stopnjevanega testa 5 x 3 x 200 metrov kravl. Zanimalo nas je

gibanje rezultatov in ostalih kazalcev telesne pripravljenosti med obema

tekmovalnima vrhuncema.

Plavalka je za dosego dobrega rezultata potrebovala dobro konkurenco in je morala

biti visoko motivirana. Praviloma je dosegala zelo dobre rezultate na evropskih

prvenstvih v 25-metrskih in 50-metrskih bazenih ter na olimpijskih igrah. Slabše pa je

tekmovala na svetovnih prvenstvih v 50-metrskih bazenih.

Na podlagi rezultatov smo ugotovili:

- da je plavalka, navkljub spremembi p lavalnih pravil, ko je bilo po 1. 1. 2010

plavanje v visokotehnoloških kopalkah prepovedno, kazala stalen napredek v

vseh disciplinah;

- da je dosegla vrsto osebnih in državnih rekordov in bila na vrhuncu

pripravljenosti ravno na olimpijskih igrah v Londonu;

- da imajo višinske priprave velik vpliv na doseganje dobrih rezultatov pri

plavalki. Pripravljenost se je po enem tednu po koncu višinskih priprav začela

dvigovati. Vrhunec je dosegla po treh do štirih tednih, tako kot je to pokazala

raziskava o smotrnosti višinskih priprav (gl. str. 21);

- da je plavalkin dober rezultat, v disciplini 400 metrov mešano, pogojen z

dobrim plavanjem prsnega.

KEY WORDS:

swimming, competition analysis, cyclization, individual medley, Olympic race

ABSTRACT

Demands of sports training are consistency, commitment and trust in relation

between coach and athlete. In training we have to consider some principles of sport

training if we want to reach the best result in planned period.

Our task was to analyze Olympic period of Slovenian top female swimmer between

Olympic Games in Beijing and London through aspect of swimming results and

incremental test 5 x 3 x 200 meter crawl. We were interested in a progress of a

swimming results and other physical indicators.

Observed swimmer needed good competition and high motivation for a good result.

She showed very good results in European Championships in short and long course

swimming pools and in Olympic games. In World Championship in long course

swimming pools her results were worse.

Our findings were:

- although there was not allowed to compete in high-tech swimsuit after 2010

observed swimmer showed steady progress in all swimming disciplines;

- she achieved a lot of personal and national records in observed period with

peak performance in London Olympic Games;

- altitude training had a major effect on her swimming results. One week after

altitude camp her swimming performance improved and after three to four

weeks her swimming performance improved significantly (page 21);

- the most determinant style for the swimmer´s final performance in 400 meter

individual medley was the breaststroke.

Kazalo

1. UVOD .................................................................................................................................. 11

2. PREDMET IN PROBLEM DELA .................................................................................... 15

2.1 Razvrstitev tipov vadbe .............................................................................................. 15

2.1.1 Vadba aerobne kapacitete ................................................................................. 15

2.1.2 Vadba anaerobne kapacitete............................................................................. 16

2.1.3 Aerobna moč ........................................................................................................ 16

2.1.4 Vadba anaerobne moči ...................................................................................... 17

2.2 Ciklizacija v procesu športne vadbe ........................................................................ 18

2.3 Cikli v procesu športne vadbe ................................................................................... 19

2.4 Priprava športnika ....................................................................................................... 20

2.5 Višinske priprave kot poseben način priprave športnikov .................................... 21

2.6 Končna priprava športnika ......................................................................................... 22

3. Cilj diplomskega dela........................................................................................................ 25

4. Metode ................................................................................................................................ 26

4.1 Opis plavalke ............................................................................................................... 26

4.2 Predstavitev mešanih disciplin.................................................................................. 27

4.3 Osnovna zgradba plavalkine sezone....................................................................... 28

4.4 Predstavitev testiranj .................................................................................................. 29

4.5 Opis stopnjevanega testa 5 x 3 x 200 metrov kravl .............................................. 29

4.6 Opis metode dela ........................................................................................................ 31

5. Rezultati .............................................................................................................................. 32

5.1 Rezultati tekmovanj .................................................................................................... 32

5.1.1 Olimpijske igre v Pekingu ................................................................................... 32

5.1.2 Zimska sezona 2008/2009 ................................................................................. 32

5.1.3 Letna sezona 2008/2009 .................................................................................... 34

5.1.4 Zimska sezona 2009/2010 ................................................................................. 36

5.1.5 Letna sezona 2009/2010 .................................................................................... 38

5.1.6 Zimska sezona 2010/2011 ................................................................................. 40

5.1.7 Letna sezona 2010/2011 .................................................................................... 41

5.1.8 Zimska sezona 2011/2012 ................................................................................. 44

5.1.9 Letna sezona 2011/2012 .................................................................................... 45

5.1.10 Olimpijske igre v Londonu 2012...................................................................... 47

5.2 Gibanje rezultatov skozi olimpijski cikel .................................................................. 48

5.2.1 200 metrov delfin v 25-metrskih bazenih ......................................................... 48

5.2.2 200 metrov delfin v 50-metrskih bazenih ......................................................... 49

5.2.3 200 metrov mešano v 25-metrskih bazenih .................................................... 50




5.3 Rezultati testiranj laktatnega praga in OBLE.......................................................... 54

5.3.1 Preglednica rezultatov testiranj laktatnega praga in OBLE .......................... 54

5.3.2 Grafikon testiranj laktatnega praga in OBLE................................................... 55

6. Diskusija ............................................................................................................................. 56

6.1 Definicija uspešnega nastopa plavalke na 400 metrov mešano ......................... 56

6.2 Plavalkinih optimalnih 400 metrov mešano v 50 -metrskih bazenih .................... 56

6.3 Plavalkin »paradoks« svetovnih prvenstev............................................................. 57

6.4 Analiza olimpijskih iger v Pekingu 2008 .................................................................. 57

6.5 Analiza zimske sezone 2008/2009 .......................................................................... 58

6.6 Analiza letne sezone 2008/2009 .............................................................................. 60


6.8 Analiza letne sezone 2009/2010 .............................................................................. 64


6.10 Analiza letne sezone 2010/2011 ............................................................................ 70

6.11 Analiza zimske sezone 2011/2012 ........................................................................ 73

6.12 Analiza letne sezone 2011/2012 ............................................................................ 74

6.13 Analiza Olimpijskih iger v Londonu 2012 .............................................................. 76

7. Zaključek............................................................................................................................. 77

8. Viri........................................................................................................................................ 79

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Rezultata nastopa na olimpijskih igrah v Pekingu 2008 ....................... 32

Preglednica 2: Rezultati tekmovanj v zimski sezoni 2008/2009 .................................... 34

Preglednica 3: Rezultati tekmovanj v letni sezoni 2008/2009 ........................................ 36





Preglednica 8: Rezultati tekmovanj v zimski sezoni 2011/2012. ................................... 45


Preglednica 10: Rezultata nastopa na olimpijskih igrah v Londonu 2012.................... 47

Preglednica 11: Rezultati testiranj laktatnega praga in OBLE ....................................... 54

Preglednica 12: Optimalnih 400 metrov mešano v 50-metrskih bazenih ..................... 56

Preglednica 13: Povzetek nastopa na 400 metrov mešano na Olimpijskih igrah v

Pekingu 2008 ................................................................................................................. 57

Preglednica 14: Povzetek nastopa na 400 metrov mešano na Mediteranskih igrah v

Pescari 2009................................................................................................................... 61

Preglednica 15: Povzetek nastopa na 400 metrov mešano na Svetovnem prvenstvu v

50-metrskih bazenih v Rimu 2009 .............................................................................. 62

Preglednica 16: Povzetek nastopa na 400 metrov mešano na Evropskem prvenstvu v

50-metrskih bazenih v Budimpešti 2010 .................................................................... 67


50-metrskih bazenih v Šanghaju 2011....................................................................... 72


50-metrskih bazenih v Debrecenu 2012 .................................................................... 75


Londonu 2012 ................................................................................................................ 76

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Gibanje rezultatov na 200 metrov delfin v 25-metrskih bazenih ............... 48

Grafikon 2: Gibanje rezultatov na 200 metrov delfin v 50-metrskih bazenih ............... 49

Grafikon 3: Gibanje rezultatov na 200 metrov mešano v 25-metrskih bazenih........... 50




Grafikon 7: Gibanje vrednosti laktatnega praga in OBLE ............................................... 55

KAZALO SLIK

Slika 1: Pojav superkompenzacije ...................................................................................... 12

Slika 2: Proces pri lagoditve organizma na dražljaj. ......................................................... 14

Slika 3: Laktatna krivulja z laktatnim pragom .................................................................... 31

11

1. UVOD

Športna vadba je po znanstvenih, zlasti pedagoških načelih zgrajen proces

športnega izpopolnjevanja, ki z načrtnim in sistematičnim delovanjem učinkuje na

takšno tekmovalno zmogljivost, ki omogoča športniku najvišje tekmovalne dosežke v

izbrani športni disciplini (Ušaj, 2000).

V tem procesu se uporabljajo tiste vede, ki se ukvarjajo s človekom iz biološkega,

psihološkega, pedagoškega in drugih virov.

Da lahko trener izboljša spretnost in zmogljivost športnika, mora v procesu športne

vadbe upoštevati določena načela in zakonitosti. Načela so skupina splošnih

izkušenj, ki so se izkristalizirale skozi zgodovino razvoja procesa športne vadbe

(Ušaj, 2000). Pravi lno uporabljena načela bodo v tem procesu omogočala boljšo

organizacijo, funkcionalno vsebino, pravilna sredstva in metode pri doseganju ciljev.

Ta načela so:

načelo aktivnega in zavestnega vključevanja v vadbeni proces,

načelo vsestranskega razvoja,

načelo individualnega pristopa k procesu športne vadbe,

načelo specializacije,

načelo cikličnosti in spremenljivosti,

načelo rastoče obremenitve,

načelo sistematičnosti in

načelo racionalnosti.

Zakonitosti procesa športne vadbe predstavljajo najosnovnejša pravila, po katerih se

organizem vadečega odzove na dano obremenitev in na proces športne vadbe, ki ga

tvorijo številne vadbene enote (zaporedje obremenitev in odmorov) . Organizem se

tako ves čas uči racionalnejšega in učinkovitejšega odzivanja. Nauči se izpopolniti

zgradbo in funkcijo mnogih organov in zato tudi organizma kot celote.

Zakonitosti procesa športne vadbe so (Ušaj, 2000):

zakon katabolne in anabolne faze,

zakon homeostaze,

zakon primernega dražljaja,

zakon prilagajanja.

12

Zakon katabolne in anabolne faze

V organizmu neprestano potekata dva procesa – katabolni in anabolni. Za prvega je

značilna razgradnja snovi. Razgradnja je značilen pojav pri vsakem naporu, tudi

športnem. Ta faza je lahko kratka in zelo intenzivna (skok, sunek, met), lahko pa je

dolgotrajna in manj intenzivna (maratonsko plavanje, kolesarjenje, tek). Ne glede na

intenzivnost in trajanje je za to fazo značilno, da se pri naporu sprosti veliko energije

in se opravi mehansko delo. Izražena razgradnja slej ali prej povzroči zmanjšano

zmogljivost organizma, zato mora katabolni fazi nujno slediti faza odmora ali

anabolna faza. V anabolni fazi pa prevladuje tvorba ali sinteza snovi, ki najprej

pomeni obnovo porabljenih snovi, včasih pa organizem lahko naredi dodatno zalogo

nekaterih snovi, kar imenujemo superkompenzacija.

Slika 1: Pojav superkompenzacije (Ušaj, 2000)

Zakon homeostaze

Ena temeljnih značilnosti delovanja telesa je, da se na zunanje ali notranje dražljaje

odzove s čim manjšo spremembo ali motnjo v delovanju organizma. To značilnost

odziva organizma imenujemo homeostaza. Če je obremenitev zelo kratka, potem ne

pride do homeostatičnega odziva organizma. Ko pa ima organizem dovolj časa, da

se odzove na spremembo, ki jo povzroča napor, govorimo o homeostatičnem odzivu.

Ena najmočnejših sil, ki povzročajo homeostatični odziv, je stalno razmerje med ATP

in ADP v mišici. To razmerje, ki je zelo občutljivo nadzorovano, se na začetku napora

poruši za kratek čas. Koncentracija ATP se zmanjša, ADP pa poveča. Sproži se

veriga reakcij in energijskih procesov, ki poskušajo ponovno vzpostaviti razmerje,

kakršno je bilo v mirovanju, vendar na račun številnih drugih sprememb: na

povečanje porabe kisika, povečanje izločanja ogljikovega dioksida, povečani tvorbi

laktata zaradi bolj aktivne glikolize, povečani frekvenci srca … Organizem skuša

13

izničiti učinek tistih dejavnikov, ki skušajo zrušiti stabilnost njegovega notranjega

okolja (Ušaj, 2000).

Zakon primernega dražljaja

Primeren dražljaj predstavlja samo tista obremenitev, ki daje najbolj izražen, želen

učinek. Zato je pri vadbi zelo pomembno, kateri tip, količino in intenzivnost vadbe

bomo izbrali v vadbeni enoti, da bomo omogočili kar najboljši napredek v vadbi (Ušaj,

2000). Dražljaji premajhne intenzivnosti niso učinkoviti, dražljaji srednje in visoke

intenzivnosti so učinkoviti, medtem ko so dražljaji previsoke intenzivnosti lahko tudi

škodljivi (Olbrecht, 2000).

Zakon prilagajanja

Organizem se na napor pri lagaja tako med samim naporom kakor tudi po naporu.

Naučiti se mora kar najbolj uspešno prilagoditi na napor – najti mora najuspešnejši

način prilagoditve na dano obremenitev, zato se mora ta večkrat ponoviti (Ušaj,

2000). Primeri delovanja zakona prilagajanja so: povečana največja poraba kisika pri

vadbi vzdržljivosti, hipertrofija mišic pri vadbi moči …

V prvem in drugem tednu novega cikla se organizem zelo hitro odzove na nov

dražljaj. V naslednjih nekaj tednih bo taisti dražljaj povzročil mnogo manjši odziv,

dokler ne bo, po približno šestih tednih, dosegel platoja. Pojav odziva organizma na

nov dražljaj prvi in drugi teden, imenujemo faza adaptacije, pojav odziva od tretjega

do šestega tedna faza stabilizacije (Olbrecht, 2000).

14

Slika 2: Proces prilagoditve organizma na dražljaj (Olbrecht, 2000)

Boljša kot je pripravljenost športnika, več vadbe bo potrebne za dosego minimalne

spremembe njegove pripravljenosti. Ko se organizem preneha odzivati na določeno

obremenitev na vadbi, to pomeni, da moramo po šestih tednih vadbo spremeniti

(Olbrecht, 2000).

To lahko dosežemo:

s povečano količino vadbe,

s povečano intenzivnostjo vadbe,

s povečano pogostostjo vadbe,

s spremenjenim deležem plavalnih tehnik v sami vadbi (npr. sprememba iz kravla

v prsno ob isti količini in intenzivnosti),

z otežitvijo razmer vadbe, kot je vadba na višini ali z zmanjšanjem enot

regeneracije med intenzivnimi vadbami,

ali s kombinacijo med opisanimi načini.

Na koncu faze stabilizacije je zato zelo pomembno, da zmanjšamo tako količino kot

intenzivnost vadbe, da se organizem opomore in začne nov cikel na višji ravni –

doseže tako imenovano superkompenzacijo (slika 1).

15

2. PREDMET IN PROBLEM DELA

V vrhunskem plavanju je vse manj naključij pri doseganju najboljših rezultatov. Stalen

napredek v rezultatih je posledica uvajanja najnovejših tehnologij in metod vadbe,

ustreznega izbora in izboljšanih pogojev vadbe. Na plavalni izid vpliva psihosomatski

status plavalca, ki ga sestavljajo morfološke, gibalne, funkcionalne, kognitivne,

konativne, vrednostne, motivacijske, sociološke, socialne in zdravstvene razsežnosti,

gibalna uniformiranost (stopnja tehničnih znanj) in napaka merjenja (Kapus 1984).

Plavalec mora znati nadzorovati tekmovalni pritisk, da lahko izkoristi potencial fizične

pripravljenosti (Olbrecht, 2000).

Plavalce in plavalke lahko razdelimo v štiri značilne skupine: dolgoprogaše,

sprinterje, plavalce prsnega in srednjep rogaše – plavalce mešanih disciplin, sem sodi

obravnavana plavalka. Plavalni tip srednjeprogaša – plavalec mešanih disciplin je

posebej uspešen v disciplinah 200 metrov in 400 metrov mešano, 200 metrov prosto,

200 metrov delfin in 200 metrov hrbtno. Pri mešanem slogu so uspešni le plavalci, ki

odlično obvladujejo vse štiri plavalne tehnike, so odlično trenirani in imajo veliko mero

strateške in taktične zrelosti (Kapus in drugi, 1997).

2.1 Razvrstitev tipov vadbe (Olbrecht, 2000)

2.1.1 Vadba aerobne kapacitete

Cilj te vrste vadbe je izboljšati maksimalno porabo kisika na minuto (VO2max). Vadba

aerobne kapacitete predstavlja osnovni – bazična vadba, ki je pomembna tako za

dolgoprogaše, kot tudi za sprinterje. Vzame veliko večino obdobja bazične priprave.

V obdobju tekmovanj bo ta tip vadbe manj pogost, predstavljal bo protiutež intenzivni

vadbi – za ohranjanje pridobljene aerobne kapacitete. Vadba aerobne kapacitete

obsega:

veliko količino vadbe,

nizko intenzivnost skozi večji del vadbe, tu in tam obogaten s kakšnimi

intenzivnimi plavanji na začetku vadbene enote,

s kratkimi odmori med intervali.

Izboljšanje aerobne kapacitete je odvisno od velikega števi la bioloških sprememb v

počasnih mišičnih vlaknih, povečanja velikosti in števila mitohondrijev in oksidativnih

16

encimov. Te spremembe bodo povzročile povečano količino dobljene energije iz

aerobnih procesov in bodo tako izboljšale vzdržljivost.

Pri plavalcih mešanih disciplin je pomembno, da vadbo aerobne kapacitete plavajo v

eni tehniki, da se dražljaj vadbe organizem ne prekinja zaradi menjavanja tehnik

plavanja. V tem delu vadbe naj se mešalci izogibajo mešanim disciplinam in tudi

menjavanju plavanja rok/nog, ker se izkoristek vadbe v nasprotnem hitro zmanjša.

2.1.2 Vadba anaerobne kapacitete

Cilj te vrste vadbe je povečati porabo ogljikovih hidratov anaerobno (maksimalna

produkcija laktata VLamax2).

Vadba anaerobne kapacitete predstavlja pomembno vlogo v pripravljalnem,

bazičnem obdobju. V tekmovalnem obdobju pa v manjšem obsegu – samo za

ohranjanje anaerobne kapacitete. Ta tip vadbe predstavlja osnovo za kasnejšo

vadbo anaerobne moči in obsega:

kratke intervale (25-50 metrov),

vsaka ponovitev naj bo odplavana malo počasneje od maksimalnega plavanja,

pavza naj bo dolga vsaj toliko, kolikor traja napor ali do dvakrat večja,

nasprotno, kot pri drugih oblikah vadbe, je pasivna pavza boljša od aktivne.

Te vadbe naj bodo odplavane :

navadno v najboljši tehniki,

so združljive z vadbo »frekvence zavesljajev,«

lahko jih uporabimo kot popestritev vadbe aerobne kapacitete.

Anaerobna kapaciteta naj bi bila prirojena, vendar je bi lo ugotovljeno, da jo na dolgi

rok lahko izboljšamo. Pomembna je tako za sprinterje, da lahko plavajo hitro na

kratkih razdaljah, kot tudi za dolgoprogaše, da lahko spreminjajo ritem med

dolgotrajnim plavanjem in da lahko bolje prenašajo večje obremenitve med vadbo.

2.1.3 Aerobna moč

Cilj te vrste vadbe je povečati samo uporabo aerobne kapacitete – povečati

maksimalno porabo kisika VO2max, ki se lahko ohranja med dolgotrajno vadbo.

17

Vadbo aerobne moči umestimo predvsem v predtekmovalno obdobje in na j bi bila

plavana v glavni tehniki. Plavalci mešanih disciplin naj jo plavajo v mešanem slogu in

kravlu.

Iz fiziološkega vidika, se pomen te vadbe viša z dolžino tekmovalne discipline. Za

razdalje daljše od 200 metrov (v plavanju) tako predstavlja osnovni del

predtekmovalnega obdobja. Na prvi pogled te vadbe niso težke, ampak plavalci jih

lahko plavajo le enkrat do dvakrat tedensko. Ta tip vadbe zahteva daljšo fazo pavze.

S tem tipom vadbe naj bi trener začel šest tednov pred pomembnim tekmovanjem.

Napotki za vadbo:

razdalja naj bo blizu tekmovalni (pri »mešalcih« na 400 metrov naj bo skupna

dolžina 500 metrov v dveh do treh ponovitvah);

kratki odmori (5-15 sekund), razdalja naj bo v dolžini, ki jo plavalec lahko

odplava v tekmovalni hitrosti ali malo hitreje;

s približevanjem tekmovanja naj trener serijo progresivno otežuje s krajšanjem

odmora.

Trener lahko za popestritev aerobne kapacitete uporabi vadbo anaerobne kapacitete

in tudi kratko vadbo aerobne moči. To je še posebej uporabno na koncu obdobja

bazične vadbe, tik pred obdobjem tekmovalnega obdobja, kot predpripravo za daljše

serije aerobne moči.

Vadba aerobne moči slabša tako aerobno, kot tudi anaerobno kapaciteto, če

glavnina vadbe ni odplavana dovolj počasi. Zelo je pomembno, da v teden vadbe,

kjer je načrtovana vadba aerobne moči, vnesemo dodatno regeneracijo.

Izguba anaerobne kapacitete zaradi vadbe aerobne moči je problematična samo

takrat, ko je ta že tako nizka. Če pa je na drugi strani previsoka, jo bo vadba aerobne

moči znižala na bolj želeno raven.

2.1.4 Vadba anaerobne moči

Cilj vadbe anaerobne moči je povečati toleranco na laktat (pri lagoditi se večjim

koncentracijam laktata pri vadbi in na tekmovanjih).

Vadba anaerobne moči se uporablja v fazi tekmovalnega obdobja. Vadba anaerobne

kapacitete na koncu cikla bazične priprave je namenjena povečanju zmožnosti

18

proizvajanja večjih količin laktata (vadba anaerobne kapacitete). V ciklu

tekmovalnega obdobja je ta vadba namenjena navajanju na acidozo. Do te

prilagoditve pride razmeroma hitro, nekje v dveh tednih.

Tako, kot se v predtekmovalnem obdobju dolgoprogaši trudijo izboljšati aerobno

moč, tako se sprinterji (50-100 metrov) in srednjeprogaši (200-400 metrov) trudijo

zvišati anaerobno moč.

Pri plavalcih z zmerno anaerobno kapaciteto se bo odziv plavalcev kazal po desetih

do sedemnajstih dneh. Pri plavalcih z veliko anaerobno kapaciteto pa se bo najboljši

odziv zgodil po štirih tednih, ki jim sledijo dva do trije tedni zoževanja vadbe. Te štiri

tedne vadbe je priporočljivo razdeliti na dvakrat po dva tedna vadbe, med katerima je

teden dni vadbe namenjeno nizko intenzivni, regenerativni vadbi, saj lahko vadba

daljša od dveh tednov povzroči več škode, kot koristi.

Napotki za vadbo:

maksimalna hitrost plavanja (začenši s prvo ponovitvijo),

kratke razdalje – omogočati morajo maksimalno hitrost,

zelo malo pavze (5-10 sekund, odvisno od razdalje).

Skupna dolžina vadba anaerobne moči naj bo zelo kratka (150-250 metrov). Za

najboljše plavalce se lahko dolžina poveča do 600 metrov, vendar naj bo razdeljena

na serije dolžine 100 ali 200 metrov, s pavzo deset do dvajset minut med serijami.

Alternativa tej vadbi je lahko tudi nastop na plavalni tekmi na treh ali štirih 100-

metrskih razdaljah.

Podobno kot vadba aerobne moči, tudi ta vpliva na znižanje tako aerobne, kot

anaerobne kapacitete. Zato je tudi za ta tip vadbe pomembno, da ga načrtujemo

skupaj z dolgimi, nizko intenzivnimi plavanji, da ohranjamo raven obeh kapacitet.

2.2 Ciklizacija v procesu športne vadbe

Osnovna načela razvrščanja vadbenih količin v različnih obdobjih procesa športne

vadbe imenujemo ciklizacija. Ciklizacija je razvrščanje vadbenih količin v tako

zaporedje, ki omogoča najizrazitejše vadbene učinke. Vadbo je potrebno prilagoditi

tako, da kar najučinkoviteje vplivamo na tekmovalno zmogljivost športnika v želenem

obdobju (Ušaj, 2000).

19

2.3 Cikli v procesu športne vadbe

Osnovno izhodišče za načrtovanje ciklizacije je ponavadi koledarsko leto oz. ena

tekmovalna sezona in pripadajoči koledar tekmovanj. Tekmovalna sezona je tako

razdeljena na manjše cikle. Ti cikli so (Ušaj, 2000):

Vadbena enota, v kateri so cilji, vadbena količina, intenzivnost, izbira in

zaporedje vaj, odmori in uporabljene metode jasno določeni.

Mikrocikel, ki navadno traja teden dni. V tem obdobju definiramo cilj vadbe

glede na to, s katero vrsto vadbe ali metode ter s kolikšno intenzivnostjo

želimo posebej učinkovati. Da cilj dosežemo, je potrebno določeno vadbo v

mikrociklu ponoviti dva do trikrat, odvisno od njene intenzivnosti, količine in

obdobja, v katerem poteka.

Mezocikel, ki navadno traja od 3 do 6 tednov. Mezocikel predstavlja

obdobje, v katerem že pričakujemo zaznavne učinke vadbe. To je tudi

osnovno obdobje, za katero se podrobno načrtuje vadbeni proces.

Postavimo si cilj – kaj želimo spreminjati: povečanje vzdržljivosti, hitrosti,

moči …

Najbolj pogost mezocikel je 3 + 1, ki je uporabljen tudi pri obravnavani

plavalki. Količina vadbe se prve tri mikrocikle povečuje in nato en

mikrocikel znižuje. Plavalka v zadnjem mikrociklu preveri utrujenost oz.

pojav pretreniranosti s plavanjem testne serije (gl. str. 31).

Makrocikel, ki je sestavljen iz več mezociklov. Tekmovalna sezona

največkrat sestoji iz dveh do štirih makrociklov. Najpreprostejša struktura

tekmovalne sezone sestoji iz pripravljalnega obdobja (pretežno osnovna

priprava športnika, ki traja najdlje), predtekmovalnega obdobja (specialna

priprava športnika, katere posledica je najvišja stopnja razvitosti

športnikovih motoričnih sposobnosti in tehnike), tekmovalnega obdobja

(specialna priprava na najpomembnejša tekmovanja in posledično vrhunski

rezultati) in prehodnega obdobja (aktivni počitek, ki navadno traja mesec

dni).

Enoletni tekmovalni cikel ali tekmovalna sezona; najpogostejši delitvi

tekmovalne sezone sta enojna in dvojna ciklizacija. Prva upošteva eno

tekmovalno obdobje v sezoni, druga dve tekmovalni obdobji.

20

V vseh sezonah se je plavalka posluževala enojne ciklizacije z glavnim

vrhov v letni sezoni razen v sezoni 2010/2011, kjer so se posluževali

dvojne ciklizacije z dvema vrhoma – enemu v zimski sezoni in drugemu v

letni sezoni.

Olimpijski cikel, ki je sestavljen iz štirih tekmovalnih sezon. Glavni cilj

takšne ciklizacije je čim boljša priprava na najpomembnejše tekmovanje v

pripravi športnika – olimpijske igre. Takšen pristop bistveno ne spreminja

ciklov tekmovalnih sezon (posredno predstavlja pripravo tudi za olimpijski

nastop). Bistveno se spremeni le zadnja sezona, v kateri se vse podredi

najboljši pripravi športnika.

V zadnji sezoni pred olimpijskimi igrami sledi dvig intenzivnosti plavanja –

dvig kakovosti plavanja na račun kakšnih priprav v sezoni več, na račun

izbire bolj kakovostnega sparing partnerja, na račun udeležb na bolj

kakovostnih tekmovanjih … vse to pomeni dodano vrednost plavalkini

pripravljenosti.

2.4 Priprava športnika

Proces priprave športnikov je mogoče obravnavati predvsem na dva načina: z vidika

vrste priprave in z vidika specializacije (Ušaj, 2003).

Glede na vrsto priprave ločimo:

kondicijsko pripravo, katere cilj je izboljšati psihomotorične sposobnosti;

tehnično pripravo ali tudi motorično učenje, katerih cilj je izpopolnitev tehnike

in specifične koordinacije v določeni motorični nalogi;

taktično pripravo, katere ci lj je kakovostno izvesti tekmovalno nalogo v

različnih pogojih;

psihološko pripravo, katere cilj je boljše funkcioniranje športnika v stresnih

situacijah, navadno je to na najpomembnejših tekmovanjih.

21

Glede na specializacijo pa ločimo:

Osnovno pripravo športnika – to je del priprave, ki vsebuje manj specifična

vadbena sredstva, ampak večje števi lo različnih sredstev im metod ter večjo

vadbeno količino. Ta priprava omogoča ustvarjanje kakovostne in široke

biološke podlage, ki se kaže v visoki razvitosti osnovnih motoričnih

sposobnosti. Izboljševati mora ustrezne motorične sposobnosti glede na

izbrano športno disciplino, razvijati mora splošno vzdržljivost, ki je temelj za

prehod na višje vadbene ravni in vključevati mora dopolnilna sredstva in

kompenzacijsko vadbo.

Specialno pripravo športnika, ki predstavlja logično nadaljevanje osnovne

priprave. Začenja se z uvajanjem specialnih vadbenih sredstev in

obremenitev. Športnik povečuje svoje motorične sposobnosti s ciljem, da bi

kar najuspešneje premagoval tekmovalni napor. To pa uresničimo s tem, ko

vadbi dodamo vadbo tehnike v tekmovalnih razmerah ter taktično in

psihološko pripravo športnika.

V tej fazi športnik že lahko nastopa na tekmovanjih, ni pa še sposoben tekmovalnih

dosežkov, ki bi pomenili njegovo trenutno največjo zmogljivost (Ušaj, 2003).

2.5 Višinske priprave kot poseben način priprave športnikov

Vadba na višini je pogosta praksa večine vzdržljivostnih športnikov, tudi plavalcev. V

literaturi je zaslediti nasprotujoča si dejstva o učinkih višinskih priprav na plavalce.

Navajajo, da naj bi klimatizacija na višini izboljšala maksimalno porabo kisika

VO2Max), pospešila proizvodnjo rdečih krvničk in izboljšala transport kisika, kar

lahko, ob vrnitvi iz višine, izboljša aerobno kapaciteto in zmogljivost športnikov.

Poznamo različne tipe višinskih priprav. V raziskavi, v kateri so bili leta 2011 v Sierri

Nevadi vključeni tudi slovenski reprezentanti, je bilo ugotovljeno naslednje:

Zmogljivosti plavalcev se izboljšajo za približno 3 % v 100 in 200-metrskih

disciplinah, ne glede na to, ali so priprave organizirane na višini ali nižini. Kar

pomeni, da lahko koristi pričakujemo na vsakih, dobro organiziranih pripravah,

ki potekajo v kontroliranih pogojih (brez misli na šolo, službo, z nadzorovano

prehrano, zadostnim počitkom, ustrezno fizioterapijo …).

Te ugotovitve sovpadajo z ugotovitvami obravnavane plavalke (gl. str. 28).

22

Še boljši rezultati se lahko dosežejo s štiritedenskimi pripravami na višini.

Najbolj učinkovit koncept se je izkazal kot Hi-HiLow (živeti visoko, trenirati

visoko in dvakrat tedensko nizko z visoko intenzivno vadbo). Po dveh tednih

od vrnitve iz višine so se rezultati v 100 in 200-metrskih disciplinah izboljšali

za 5,3 % oz. po štirih tednih za 6,3 %. Na 400 metrov kravl in 50 metrov kravl

pa so se rezultati po dveh tednih od vrnitve izboljšali za 4,2 % in 5,2 % o z. po

štirih tednih za 4,7 % in 5,5 %.

Raziskava ni potrdila domnev drugih raziskav, da je povečana zmogljivost

plavalcev po višinskih pripravah posledica v sprememb maksimalne porabe

kisika, transporta kisika in večji produkciji rdečih krvnih celic.

Takoj po vrnitvi iz višinskih priprav, se zmogljivosti plavalcev poslabšajo oz. se

ne spremenijo. Izboljšanje sledi postopoma po enem do štirih tednov, kar v

praksi pomeni, da naj bi bile višinske priprave organizirane štiri tedne pred

glavnim nastopom. Tako lahko, ob pravilnemu zoževanju, pričakujemo

najboljše učinke.

Zaradi fizičnega stresa samih višinskih priprav se bazalni metabolizem, ob

nespremenjenem apetitu, poveča za 500 kalorij na dan. Za enako delo (55 %

VO2max) je srčni utrip na višini višji za približno 8 %, maksimalni utrip pa nižji

za približno 2,1 %.

Priporoča se, da višinske priprave, zaradi stresa fizičnega in psihičnega

stresa, niso daljše od štirih tednov, ampak naj bodo ponovljene štirikrat do

petkrat v sezoni za najboljše plavalce.

2.6 Končna priprava športnika

Vsa priprava športnika stremi k njegovemu temeljnemu cilju, to je uspešnemu

nastopu na tekmovanju. Priprava lahko traja nekaj let, mesecev ali tednov.

Posledica športnikove priprave se lahko kaže na tri načine (Ušaj, 2003):

Športna forma

Gre za pojav kratkotrajne povečane zmogljivosti športnikovega organizma glede na

pričakovano tekmovalno zmogljivost. Vsi dejavniki, ki vplivajo na tekmovalno

23

zmogljivost v danem trenutku, dosežejo vrhunec. Ob primerni predstar tni tremi in

primerni taktiki lahko pomenita uspešen nastop na tekmovanju.

Povečana zmogljivost športnikovega organizma, toda ne tudi skladno

izboljšanje tekmovalnega dosežka

Pojav je v praksi dokaj pogost. Uporaba specialnih sredstev in metod, ki niso

ustrezno razporejene v vadbenem obdobju, sicer povzročijo izboljšanje zmogljivosti

športnikovega organizma, ne pa tudi tekmovalnega dosežka. Največkrat je vzrok

potrebno iskati v neupoštevanju osnovnega pravila zoževanja, predvsem pa

povečane potrebe po odmoru v zadnjih dneh pred tekmovanjem.

Tudi psihološka priprava, ki je neuspešna v smislu prevelike štartne treme, je

najpogostejši vzrok. Dogaja se, da tekmovalci na vadbi in kontrolnih tekmah

dosegajo zelo dobre rezultate, česar pa na tekmi ne uspejo upravičiti.

Prav do omenjenega pojava je prišlo na svetovnem prvenstvu v Rimu v letni sezoni

2008/2009 (gl. str. 62), kjer je plavalka blestela na plavalnih tekmah pred

prvenstvom, na samem prvenstvu pa v želji pregorela.

Pretreniranost

Je pojav neuravnovešenosti med naporom in odmorom, ki se kaže kot dolgotrajna

utrujenost (Ušaj, 2003). Športnik se nenehno , lahko bi rekli sprehaja po zelo tankem

robu zaradi želje po bolj obsežni in naporni vadbi. Pretreniranost je najbolj pogost

pojav ravno pri najbolj motiviranih športnikih. Glavna značilnost tega pojava je, da ga

lahko opazimo prepozno. Od trenutka njegovega pojava in do trenutka izginitve,

lahko preteče nekaj dni, tednov, tudi mesecev.

Tako poznamo:

Kratkotrajno pretreniranost: ob zmanjšanju količine in intenzivnosti vadbe in z

uvedbo daljših odmorov lahko izgine v enem do dveh tednov. Splošni znak je

utrujenost in upad zmogljivosti pri vadbi, ki ne izgine čez noč. Športnik čuti

enako obremenitev kot večji napor: poveča se frekvenca srca, poraba kisika,

vsebnost laktata pri enaki obremenitvi je višja idr.

Eden bolj zanesljivih kazalcev pretreniranosti je povečanje frekvence srca v

mirovanju.

24

Dolgotrajna utrujenost, za katero je značilno porušenje delovanja hormonskih

žlez in vegetativnega živčnega sistema. Kljub drastičnemu zmanjšanju količine

in intenzivnosti vadbe, lahko traja tudi več mesecev. Poznamo dve vrsti

dolgotrajne pretreniranosti:

- Simpatična, za katero je značilno vzburjeno simpatično vegetativno

živčevje, kar se odraža kot povečanje frekvence srca v mirovanju,

zmanjšanemu apetitu, izgubi telesne mase, splošni preutrujenosti med

naporom in mirovanjem, razdražljivosti, čustveni labilnosti...

- Parasimpatična, katero je veliko težje zaznati in se ponavadi zazna zelo

pozno. Kaže se kot utrujenost, nižja frekvenca srca, hitro vračanje

frekvence srca proti vrednostim v mirovanju po naporu.

Apetit in telesna masa sta po navadi nespremenjena, najpomembnejši

dejavnik je prav zmanjšana zmogljivost. Ta tip je pogostejši pri

vzdržljivostnih športih.

Da lahko nadziramo proces športne vadbe z vidika pretreniranosti, se lahko

poslužujemo različnih ukrepov. Da so ti ukrepi med seboj primerljivi, morajo biti

izvedeni v vedno enakih, kontroliranih razmerah.

25

3. Cilj diplomskega dela

Cilj diplomske naloge je predstaviti olimpijski ciklus vrhunske slovenske plavalke v

obdobju od Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 do olimpijskih iger v Londonu leta

2012.

26

4. Metode

4.1 Opis plavalke

Obravnavana plavalka se je s plavanjem začela ukvarjati pri petih letih. Kmalu je

pokazala svojo nadarjenost za plavalni šport in hitro je začela nizati dobre rezultate.

Bila je nosilka državnih rekordov od najmlajših selekcij naprej. Svoj prvi velik uspeh

je dosegla z zmago na 200 metrov mešano na Olimpijskem festivalu mladih leta

2001. Leta 2003 je postala mladinska evropska prvakinja na 400 metrov mešano,

leto kasneje pa še na 200 metrov mešano. Leta 2003 je na Evropskem prvenstvu v

Madridu osvojila svojo prvo bronasto medaljo v članski kategoriji. S šestnajstimi leti je

bila tudi najmlajša udeleženka slovenske olimpijske reprezentance na igrah leta 2004

v Atenah, ko je osvojila 13. mesto na 400 metrov mešano. Leta 2005 je na

sredozemskih igrah osvojila zlato in srebrno medaljo. V pubertetnem obdobju se je

od svojih najboljših dosežkov oddalji la vse do svojih drugih olimpijskih iger leta 2008

v Pekingu. Te igre so za plavalko pomenile nov preporod in ponovno nadaljevanje

uspešne športne poti. V štiriletnem obdobju po Pekingu je plavalka nanizala vrsto

osebnih in državnih rekordov. V letih 2009, 2010 in 2011 je prejela naziv plavalke

leta. Kot prva slovenska plavalka je bila povabljena na dvoboj reprezentanc Evrope

in Združenih držav Amerike.

V obravnavanem obdobju med olimpijskimi igrami je bila plavalka že odrasla ženska,

njen biološki razvoj je bil že končan in kot tak ni imel več vpliva na razvoj njenih

rezultatov.

Plavalkina glavna disciplina je bila 400 metrov mešano v 50-metrskih bazenih. Vse

vadbe, priprave in pripravljalni nastopi so bili podrejeni tej disciplini.

Filozofija dela skozi njeno celotno kariero je bila na širini plavanja, se pravi vaditi in

tekmovati v vseh disciplinah vse do mladinskih evropskih prvenstev. Vso njeno

kariero je imela tudi srečo v soplavalki, s katero sta bili zelo tekmovalni; v vseh

starostnih kategorijah sta bili na enaki, vrhunski ravni in sta na vadbah dajali vse od

sebe. Na ta način je bila vsaka vadba odplavana na vrhunski – višji ravni in tako sta

obe iz sebe iztržili več, kot bi sicer.

Plavalka se je hitro znašla na srednjih progah. Dober plavalec mešanih disciplin

mora biti dober v vseh disciplinah. Njena pomanjkljivost v odrasli dobi je bila največja

hitrost plavanja, ki je posledica njene manjše sposobnosti in načina vadbe skozi

kariero (gl. str. 16). Tako ji je pri plavanju na srednjih razdaljah v mešanih disciplinah

27

manjkala t.i. rezerva v hitrosti. Nasploh je današnji trend plavanja takšen, da so

sprinterji vedno bolj uspešni tudi na srednjih razdaljah, saj imajo večjo rezervo v

hitrosti, kot pa srednjeprogaši. Posledično lahko tako ohranjajo višjo hitrost plavanja

na daljših razdaljah od sprinta.

Približno petino do četrtino sezone je plavalka preživela na pripravah, kjer se je

počutila zelo dobro. Za dosego vrhunske forme je morala biti na samo vadbo sto

odstotno osredotočena, kar pa ji je uspevalo samo v okolju, kjer je bila pod nadzorom

trenerja in odmaknjena od vsakdanjega življenja. Zaradi omejenih finančnih sredstev

plavalne zveze je bila v primerjavi s plavalkami iz večjih reprezentanc žal vseskozi v

zaostanku.

4.2 Predstavitev mešanih disciplin

Plavanje v mešanih disciplinah je sestavljeno iz štirih plavalnih tehnik (delfin, hrbtno,

prsno, kravl). Mešane discipline so:

100 metrov mešano, ki sestoji iz 25 metrov delfina, 25 metrov hrbtnega, 25

metrov prsnega in 25 metrov kravla; ta disciplina se plava izključno v kratkih,

25-metrskih bazenih in ni olimpijska disciplina;

200 metrov mešano, ki sestoji iz 50 metrov delfina, 50 metrov hrbtnega, 50

metrov prsnega in 50 metrov kravla; ta disciplina se plava tako v 25-metrskih,

kakor tudi v 50-metrskih bazenih in je olimpijska disciplina;

400 metrov mešano, ki sestoji iz 100 metrov delfina, 100 metrov hrbtnega,

100 metrov prsnega in 100 metrov kravla; plava se tako v 25, kakor tudi v 50-

metrskih bazenih in je olimpijska disciplina;

štafeta 4 x 50 metrov mešano, kjer štirje plavalci plavajo vsak v svoji tehniki;

Štafeta 4 x 100 metrov mešano, kjer štirje plavalci plavajo vsak v svoji tehniki.

Štafetno plavanje je specifično, saj se začne s startom hrbtnega iz vode. Sledi

predaja delfinu, prsnemu in na koncu še kravlu.

Plavanje mešanih disciplin se tehnično ne razlikuje veliko od plavanja disciplin v

posameznih tehnikah. Največja razlika je v obratov pri prehodu iz ene tehnike v

drugo. Ti prehodi so bistvenega pomena, saj je zelo pomembno, da se kar najbolje

28

izkoristi podvodni del plavanja – hitrost, iz podvodnega dela, naj bi bila kar najbolj

tekoče prenesena v samo plavanje.

Disciplina 400 metrov mešano se plava na vseh prvenstvih. Na evropskih in

svetovnih prvenstvih v kratkih in dolgih bazenih. Olimpijska disciplina je od olimpijskih

iger v Tokyu 1964 naprej. Je ena najbolj zahtevnih disciplin, saj za uspeh zahteva

popolnost v plavanja v vseh štirih slogih ter v dovršenem podvodnem plavanju,

odlično vzdržljivost, visoko hitrost in moč ter zmožnost dobrega taktičnega

razmišljanja (Bowman, 2004). Poleg tega mora biti plavalec še specialist za 200-

metrske discipline.

4.3 Osnovna zgradba plavalkine sezone

Plavalkine sezone, razen sezone 2010/2011, kjer je ubrala koncept dvojne ciklizacije,

so v splošnem izgledale takole (Potočnik, 2016):

sezone so se začele na začetku septembra s skupnimi petdnevnimi

pripravami na Ptuju, katerih glavni namen je bil predvsem izboljšanje klime v

reprezentanci, druženje s sotekmovalci in trenerji za gradnjo ekipnega duha

pred novo sezono;

sledilo je 6 do 9 tednov osnovne aerobne vadbe – prvo pripravljalno obdobje;

prve tritedenske višinske priprave s ci ljem nadgradnje osnovne aerobne

vadbe;

ker je plavalni rezultat objektivno merilo pripravljenosti, so se vse priprave

končale z udeležbo na tekmi ali dveh, praviloma teden dni po koncu priprav;

sledilo je drugo pripravljalno obdobje, ki nadgrajuje prvega in služi kot

predpriprava predtekmovalnemu obdobju;

druge, tritedenske višinske priprave v februarju ali marcu, so predstavljale

nadgradnjo zimske sezone pred začetkom letne sezone;

sledilo je predtekmovalno obdobje intenzivne in specifične vadbe;

na začetku maja so sledile druge skupne priprave na Ptuju, s ciljem tekmovati

na vadbi z ostalimi reprezentanti – sparing partnerji;

tretje tritedenske višinske priprave so služile kot specialna priprava na glavno

tekmo sezone. Iz njih se je vrnila tri do štiri tedne pred glavnim nastopom v

sezoni;

tri tedne pred glavno tekmo sezone se je začela faza zoževanja oz.

prehajanje v športno formo (gl. str. 24);

teden dni po višinskih pripravah je sledila kontrolna tekma, kjer je plavalka že

prihajala v formo;

29

vikend ali dva pred glavno tekmo sezone je imela plavalka prosto;

glavna tekma sezone;

prehodno obdobje aktivnega ali pasivnega odmora pred začetkom nove

sezone.

Plavalka je preverjala pretreniranost na različne načine (gl. str. 21):

z merjenjem srčnega utripa in zasičenosti krvi s kisikom vsako jutro doma,

s preverjanjem telesne teže pred vsako dopoldansko vadbo na bazenu,

s plavanjem testa in kontrolne serije 5 x 3 x 200 metrov kravl (gl. str. 31),

s plavalnimi tekmami,

s preventivnimi krvnimi izvidi.

4.4 Predstavitev testiranj

Plavalka je za namene preverjanja telesne pripravljenosti in za preverjanje utrujenosti

opravljala test 5 x 3 x 200 metrov kravl ob koncu vsakega mezocikla, to je v zadnjem

mikrociklu, ki je bil namenjen regeneraciji. Test je bil odplavan vedno na isti dan na

dopoldanskem ogrevanju.

Testiranja smo izvedli ob naslednjih datumih: 2. 7. 2008, 16. 10. 2008, 11. 11. 2008,

16. 12. 2008, 20. 1. 2009, 5. 5. 2008, 28. 9. 2009, 21. 10. 2009, 3. 2. 2010, 16. 3.

2010, 25. 5. 2010, 7. 7. 2010, 28. 9. 2010, 21. 3. 2011, 15. 6. 2011, 20. 7. 2011, 5.

10. 2011, 4. 11. 2011, 24. 1. 2012, 14. 2. 2012, 28. 2. 2012, 4. 4. 2012, 9. 5. 2012,

22. 6. 2012, 9. 10. 2012.

4.5 Opis stopnjevanega testa 5 x 3 x 200 metrov kravl

Tekmovalno plavanje zahteva poglobljeno načrtovanje trenažnega procesa. Pri

načrtovanju je bistvenega pomena, da poznamo plavalčevo pripravljenost v danem

trenutku glede na funkcionalne in biomehanske kazalce med plavanjem. Za

določanje le teh se v plavanju pogosto uporablja stopnjevani test 5 x 3 x 200 metrov

kravl, kjer se določata t.i. aerobni – laktatni prag in prag OBLA. Laktatni prag in

anaerobni prag (tudi OBLA) sta znana kot zelo uporabni oceni vzdržljivostne

zmogljivosti plavalcev (Ušaj, 1991).

30

S poznavanjem laktatne krivulje lahko vrednotimo predhodne obremenitve v

trenažnem procesu, določamo intenzivnosti obremenitve na vadbi za razvoj aerobne,

anaerobne ali aerobno-anaerobne sposobnosti in ugotavljamo stanje aerobnih,

anaerobnih in aerobno-anaerobnih potencialov.

S stopnjevanim testom 5 x 3 x 200 metrov kravl v plavanju določamo hitrost plavanja

na laktatnem pragu in hitrost plavanja na anaerobnemu pragu po kriteriju OBLA

(Onset of Blood Lactic Accumulation). Poleg tega plavalki služi kot kontrolna seri ja za

ugotavljanje morebitne pretreniranosti (gl. str. 23).

Laktatni prag predstavlja mejo, pri kateri se začne vsebnost laktata povečevati (Ušaj,

2003). OBLA pa je kazalec, ki se uporablja za kriterij praga La 4 mmol/l in pojasnjuje

najvišjo obremenitev, pri kateri je vsebnost laktata še v stacionarnem stanju.

Sam test izgleda takole:

Pred testom sledi 30 minut ogrevanja. Test je sestavljen iz petih seri j plavanja po

trikrat 200 metrov kravl, odmor med ponovitvami traja 30 sekund. Hitrost iz serije v

serijo povečujemo. Med serijami sledi 3 minutni odmor:

1. serija: 3 x 200 kravl – obremenitev je enaka 70 % hitrosti od najboljšega

rezultata;

2. serija:3 x 200 kravl – obremenitev je enaka 75 % hitrosti od najboljšega

rezultata;


rezultata;


rezultata;


rezultata.

Plavanje pri takšnih obremenitvah naj bi povzročilo naslednjo koncentracijo laktatov v

krvi: po prvi seriji 1-2 mmol/l, po drugi 2-2,5 mmol/l, po tretji 3,5-4,5 mmol/l, po četrti

4-5 mmol/l in po peti seriji 6-8 mmol/l.

Po vsaki končani seriji se iz hipermizirane ušesne mečice odvzame kapilarna kri. Z

laktatnim analizatorjem se opravi analiza krvi in odčita laktatna vrednost. S pomočjo

računalniškega programa se izračuna eksponencialna funkcija laktat/hitrost. V tistem

delu, kjer začne koncentracija laktata v krvi naraščati in odstopati od linearne,

določimo laktatni prag. Vrednost OBLA je empirično dobljena in sprejeta pri vrednosti

laktata 4 mmol/l in predstavlja mejo hitrejšega naraščanja koncentracij laktata v krvi .

31

Meja 4 mmol/l naj bi pogostokrat ustrezala najvišjemu stacionarnemu stanju

vsebnosti laktata pri neprekinjeni obremenitvi (slika 3).

Slika 3: Laktatna krivulja z laktatnim pragom (L) in OBLA (Ušaj, 2000)

Stopnjevani test plavalki ni predstavljal posebnega napora, saj je test z vidika

ugotavljanja pripravljenosti nujen. Ne z vidika obsega ne z vidika intenzivnosti ji ta

serija ni predstavljala stresa. Obremenjujoča je bila samo zadnja seri ja, ki je bila

odplavana na vso moč. Če se je plavalka počutila dobro in je bila psihično močna, je

pri testu dosegla maksimalno produkcijo laktata.

4.6 Opis metode dela

Pri izdelavi diplomske naloge smo izračunali opisno statistiko iz nekaterih spremljanih

kazalcev in uporabili metodo intervjuja.

32

5. Rezultati

5.1 Rezultati tekmovanj

5.1.1 Olimpijske igre v Pekingu

Plavalni del olimpijskih iger v Pekingu je potekal od 9. 8. do 17. 8. 2008.

Disciplina Čas (min) Rezultat

200 mešano 2.15.39 25.mesto

400 mešano 4.38.90 OR 16.mesto

Preglednica 1: Rezultata nastopa na Olimpijskih igrah v Pekingu 2008. OR – osebni rekord

5.1.2 Zimska sezona 2008/2009

Tekmovalka je v tej zimski sezoni nastopila na sedmih plavalnih tekmovanjih v 25-

metrskih bazenih. Vrh zimske sezone je predstavljala tekma Zimskega združenega

prvenstva v Celju. V tem obdobju smo izvedli štiri testiranja laktatnega praga in

OBLE.

*

Start 2008 Kranj (11. 10. 2008)


50 prsno 35.41 2.

100 prsno 1.13.77 2.

50 delfin 29.57 1.

100 delfin 1.03.83 1.

50 hrbtno 30.79 1.

100 mešano 1.05.53 1.

26.EFS Atus Graz trophy (8. 11.–9. 11. 2008)


100 prosto 58.96 7.

100 prsno 1.13.85 1.

100 delfin 1.02.98 2.

100 hrbtno 1.05.70 2.

100 mešano 1.04.71 3.

200 mešano 2.15.28 1.

*

33

23. MM pokal mesta Celja (25. 11. 2008)


50 prosto 28.57 8.

200 prsno 2.34.83 1.

200 delfin 2.14.04 1.

200 mešano 2.15.38 1.

400 mešano 4.42.58 1.

35. Strock 2008 Dunaj (28. 11.–30. 11. 2008)


400 prosto 4.13.44 OR 3.

100 mešano 1.06.49 (1.05.76 v kvalifikacijah) 4.

400 mešano 4.50.13 3.

*

MM Maribor (20. 12.–21. 12. 2008)


200 prosto 2.02.75 1.

400 prosto 4.16.64 1.

200 mešano 2.18.14 1.

400 mešano 4.52.42 1.

13. Memorial Chiara Giavi, Montebelluna (4. 1.–6. 1. 2009)


100 prsno 1.09.68 OR 1.

100 delfin 1.03.07 6.

200 mešano 2.12.62 OR 2.

30. Age class swimming contest, Salzburg (17. 1.–18. 1. 2009)


100 prosto 56.21 OR 2.

400 prosto 4.12.84 OR 1.

100 prsno 1.09.58 OR 1.

100 delfin 1.01.29 1.

100 hrbtno 1.03.33 1.

200 mešano 2.11.42 OR 1.

*

Zimsko združeno prvenstvo, Celje (29. 1.–1. 2. 2009)


100 prosto 56.35 (kot prva v štafeti)

200 prosto 1.59.45 OR 1.

100 prsno 1.08.42 DR 1.

200 prsno 2.26.72 DR 1.

100 delfin 1.00.19 OR 1.

200 delfin 2.09.72 DR 1.

200 hrbtno 2.18.86 2.

200 mešano 2.13.16 1.

400 mešano 4.47.81 1.

34

Preglednica 2: Rezultati tekmovanj v zimski sezoni 2008/2009. * – testiranje; OR –

osebni rekord; DR – državni rekord

5.1.3 Letna sezona 2008/2009

V tej letni sezoni je tekmovalka nastopila na štirinajstih tekmah v 50-metrskih

bazenih. V tem obdobju smo izvedli eno testiranje laktatnega praga in OBLE. Vrh

celotne sezone 2008/2009 je predstavljal nastop na Svetovnem prvenstvu v Rimu

julija 2009.

Zvezda 09 Kranj (7. 2.–8. 2. 2009)


50 prosto 27.66 8.

200 prosto 2.03.15 1.

100 prsno 1.11.12 OR 1.

50 delfin 29.82 5.

MM Ravne 2009 (28. 3.–29. 3. 2009)


200 prosto 2.03.80 1.

400 prosto 4.19.09 1.

200 mešano 2.19.99 1.

400 mešano 5.06.55 1.

Austria meeting 2009 (24. 4.–26. 4. 2009)


50 prsno 33.42 OR 3.

100 prsno 1.10.80 OR 3.

200 prsno 2.30.38 OR 2.

200 delfin 2.11.35 OR 1.

200 mešano 2.13.37 DR 2.

400 mešano 4.46.42 1.

*

MM Ilirija Ljubljana 2009 (9. 5.–10. 5. 2009)


100 delfin 1.01.32 OR 1.

200 mešano 2.16.90 1.

Pokal Terme Ptuj 2009 (16. 5.–17. 5. 2009)


100 prosto 58.11 OR 1.

400 kravl 4.14.29 1.

50 prsno 35.89 (v kvalifikacijah 35.80) 1.

200 mešano 2.16.74 1.

35

MM Poklal mesta Ljubljane 2009 (23. 5.–24. 5. 2009)


1500 prosto 17.08.31 OR 3.

Letni pokal Žito Gorenjka, Radovljica (30. 5. 2009)


50 prosto 27.96 1.

200 prosto 2.06.25 1.

50 delfin 29.70 1.

50 hrbtno 32.09 1.

100 hrbtno 1.08.83 1.

200 hrbtno 2.24.94 1.

Mednarodno prvenstvo Kranja (13. 6.–14. 6. 2009)


200 prosto 2.04.15 1

200 delfin 2.14.62 1.

200 mešano 2.19.30 1.

400 mešano 4.46.72 1.

Mediteranske igre Pescara (27. 6.–1. 7. 2009)


200 prosto 2.01.55 OR (kot prva v štafeti)

200 mešano 2.14.24 3.

400 mešano 4.39.48 1.

MM Veronika 2009, Kamnik (11. 7. 2009)


50 prosto 27.70 6.

100 prosto 59.34 1.

50 prsno 34.41 2.

50 delfin 28.84 3.

100 delfin 1.03.49 1.

50 hrbtno 32.37 4.

100 hrbtno 1.09.52 3.

Svetovno prvenstvo v 50-metrskih bazenih, Rim (17. 7.–2. 8. 2009)


200 mešano 2.14.40 25. mesto

400 mešano 4.41.00 14. mesto

200 prosto 2.00.73 (v štafeti)

Absolutno državno prvenstvo – SLO open, Radovljica (6. 8.–9. 8. 2009)


100 prosto 57.39 OR (kot prva v štafeti)

200 delfin 2.13.92 1.

200 mešano 2.17.46 1.

36

43. vojaško svetovno prvenstvo, Montreal (10. 8.–12. 8. 2009)


200 prosto 2.01.64 2.

400 prosto 4.12.74 OR 2.

200 prsno 2.33.76 1.

100delfin 1.01.33 3.

200 delfin 2.11.80 1.

200 mešano 2.14.45 2.

Preglednica 3: Rezultati tekmovanj v letni sezoni 2008/2009. * – testiranje; OR –



Tekmovalka je v zimski sezoni nastopila na devetih tekmovanjih v 25-metrskih

bazenih. Vrh je predstavljalo evropsko prvenstvo v Carigradu v decembru. Ta sezona

je bila specifična, saj je po 1. 1. 2010 veljala prepoved nastopanja v

visokotehnoloških kopalkah. V tem obdobju smo izvedli dve testiranji laktatnega

praga in OBLE.

*

START 2009, Kranj (10. 10. 2009)


400 prosto 4.17.42 2.

100 mešano 1.03.71 1.

200 mešano 2.16.06 1.

400 mešano 4.50.35 1.

Jesenski pokal Žito Gorenjka, Radovljica (11. 10. 2009)


50 prosto 27.08 1.

200 prosto 2.02.64 1.

50 prsno 33.68 1.

50 delfin 29.08 1.

50 hrbtno 30.79 1.

200 hrbtno 2.24.85 1.

*

24. MM Pokal mesta Celja (14.11.2009)


50 prsno 33.38 2.

100 mešano 1.03.68 1.

200 mešano 2.13.85 1.

400 mešano 4.41.76 1.

37

MM Mladost Zagreb 2009 (21. 11.–22. 11. 2009)


400 prosto 4.09.50 OR 1.

100 delfin 1.00.17 OR 5.

200 mešano 2.12.52 4.

36. STROCK Austrian qualifying Dunaj 2009 (27. 11.–29. 11. 2009)


50 delfin 29.15 6.

200 delfin 2.10.26 1.

200 mešano 2.11.24 OR 1.

400 mešano 4.33.67 OR 1.

Evropsko prvenstvo v 25-metrskih bazenih, Carigrad 2009 (10. 12.–13. 12. 2009)


200 mešano 2.10.35 OR 12.

400 mešano 4.32.20 DR 6.

14. Memorial Chiara Giavi, Montebelluna 2009 (4. 1.–6. 1. 2010)


200 prosto 2.02.91 (v predtekm. 2.01.98) 3.

100 delfin 1.02.55 1.

200 mešano 2.15.98 1.

Zimski pokal Radovljica 2010 (17. 1. 2010)


50 delfin 28.99 1.

50 hrbtno 30.66 1.

100 hrbtno 1.05.61 1.

Zimsko združeno prvenstvo, Celje (28. 1.–31. 1. 2010)



200 prosto 2.00.99 2.

200 delfin 2.15.34 1.

100 mešano 1.03.98 3.

200 mešano 2.16.19 1.

400 mešano 4.54.56 2.



38

5.1.5 Letna sezona 2009/2010

Tekmovalka je v letni sezoni nastopila na petnajstih tekmovanjih v 50-metrskih

bazenih z glavnim vrhom avgusta na evropskem prvenstvu v Budimpešti. V tem

obdobju smo izvedli štiri testiranja laktatnega praga in OBLE.

*

ZVEZDA Kranj 2010 (6. 2.–7. 2. 2010)


200 mešano 2.20.06 1.

Miting ZPK Zagreb (6. 3. 2010)


200 prosto 2.04.27 1.

100 prsno 1.16.37 2.

100 hrbtno 1.08.82 6.

200 mešano 2.20.2 1.

*

MM Ravne 2010 (27. 3.–28. 3. 2010)


400 prosto 4.17.97 3.

100 prsno 1.16.04 3.

100 hrbtno 1.07.30 OR 5.

200 mešano 2.18.85 1.

400 mešano 4.49.92 1.

MM Banja Luka 2010 (17. 4.–18. 4. 2010)


200 prosto 2.03.34 1.

400 prosto 4.14.81 1.

50 delfin 29.40 1.

100 delfin 1.02.47 1.

50 hrbtno 32.22 4.

200 mešano 2.17.42 1.

11. ESP Open Malaga (22. 4.–25. 4. 2010)


100 prosto 58.34 (58.29 v predtekmovanju) 8.

200 delfin 2.11.09 OR 3.

200 mešano 2.15.80 3.

400 mešano 4.40.82 3.

30. MM Ilirija 2010 (8. 5.–9. 5. 2010)


100 delfin 1.03.22 1.

39

6. MM Pokal Terme Ptuj (15. 5.–16. 5. 2010)


100 prosto 58.25 2.

200 prosto 2.02.68 1.

100 prsno 1.14.40 2.

200 prsno 2.36.98 1.

MM Ljubljana 2010 (22. 5.–23. 5. 2010)


400 prosto 4.16.59 1.

200 hrbtno 2.23.94 1.

*

Marenostrum, Monte Carlo 2010 (5. 6.–6. 6. 2010)


100 delfin 1.02.55 13.

200 mešano 2.16.57 5.

400 mešano 4.44.70 7.

Marenostrum, Barcelona 2010 (9. 6.–10. 6. 2010)


200 mešano 2.17.77 13.

400 mešano 4.43.39 5.



200 prosto 2.01.16 OR 1.

400 prosto 4.13.97 1.

800 prosto 8.44.50 OR 1.

200 prsno 2.38.12 3.

200 hrbtno 2.26.18 6.

MM Mobitel 2010 (26. 6.–27. 6. 2010)


200 prosto 2.02.66 1.

200 prsno 2.36.70 3.

200 delfin 2.12.51 1.

200 mešano 2.17.23 1.

400 mešano 4.45.92 1.

*

Absolutno državno prvenstvo – SLO open 2010, Ravne (22. 7.–25. 7. 2010)


200 prosto 2.01.48 4.

400 prosto 4.11.42 OR 2.

200 prsno 2.37.23 6.

100 delfin 1.04.07 8.

200 delfin 2.09.79 OR 1.

100 hrbtno 1.07.84 (kot prva v štafeti)

40

200 hrbtno 2.22.05 OR 4.

200 mešano 2.15.60 1.

400 mešano 4.47.25 1

Evropsko prvenstvo v 50-metrskih bazenih, Budimpešta (9. 8.–15. 8. 2010)


200 delfin 2.09.44 (2.09.11 OR v polfinalu) 8.

400 mešano 4.38.13 DR 4.

Svetovne vojaške igre, Warendorf 2010 (24. 8.–29. 8. 2010)


400 prosto 4.12.69 1.

200 mešano 2.15.81 1.




Tekmovalka je v zimski sezoni nastopila na sedmih tekmovanjih v 25-metrskih

baznih. Glavni vrh sezone je predstavljalo svetovno prvenstvo v Dubaju v decembru.

V tem obdobju smo izvedli eno testiranje laktatnega praga in OBLE.

*

Start 2011 Kranj (9. 10. 2010)


400 prosto 4.12.20 1.

100 prsno 1.12.28 3.

100 hrbtno 1.04.88 1.

100 mešano 1.04.09 1.

MM Victoria 2010 Reka (23. 10.–24. 10. 2010)


100 prosto 57.64 1.

200 prosto 2.00.60 1.

200 prsno 2.33.80 1.

200 delfin 2.10.66 1.

200 hrbtno 2.16.22 1.

200 mešano 2.15.37 1.

41

Evropsko prvenstvo v 25-metrskih bazenih, Eindhoven (25. 11.–28. 11. 2010)


200 delfin 2.07.97 DR 6.

100 mešano 1.03.75 24.

400 mešano 4.30.83 DR 2.

10. Svetovno prvenstvo v 25-metrskih bazenih, Dubaj (15. 12.–19. 12. 2010)

Disciplina Čas (min)

400 mešano 4.33.48 (DSQ)

15. Memorial Chiara Giavi, Montebelluna (4. 1.–6. 1. 2011)


200 prosto 2.02.14 3.

100 delfin 1.02.44 4.

200 mešano 2.16.15 1.

Zimski pokal Gorenjska banka, Radovljica (15. 1. 2011)


200 prsno 2.36.62 12.

50 prsno 33.43 1.

Zimsko združeno prvenstvo 2011, Ljubljana (3. 2.–6. 2. 2011)


100 prosto 57.62 (56.96 kot prva v štafeti) 6.

200 kravl 1.59.47 2.

400 prosto 4.11.43 3.

200 prsno 2.29.55 4.

100 delfin 1.00.60 2.

200 delfin 2.15.47 1.

200 hrbtno 2.17.40 4.

100 mešano 1.02.99 OR 1.

200 mešano 2.12.02 1.

400 mešano 4.46.95 1.


osebni rekord; DR – državni rekord; DSQ – izključitev

5.1.7 Letna sezona 2010/2011

Tekmovalka se je v letni sezoni udeležila dvanajstih tekmovanj v 50-metrskih

bazenih. Glavni vrh sezone je bilo svetovno prvenstvo v Šanghaju v mesecu juliju. V

tem obdobju smo izvedli tri testiranja laktatnega praga in OBLE.

42

MM Zvezda Kranj 2011 (12. 2.–13. 2. 2011)

Disciplina Čas Rezultat

200 mešano 2.18.05 1.

*

38. MM Ravne (26. 3.– 27. 3. 2011)


50 prosto 27.55 5.

200 prosto 2.04,16 1.

400 prosto 4.16.18 1.

200 prsno 2.39.83 3.

50 delfin 29.66 1.

200 hrbtno 2.22.93 2.

12. Spain Open Madrid (31. 3.–3. 4. 2011)


100 prosto 58.13 15.

200 delfin 2.10.77 5.

200 mešano 2.16.85 3.

MM Banja luka (16. 4.–17. 4. 2011)


200 prosto 2.01.96 1.

400 prosto 4.13.72 1.

800 prosto 9.03.46 1.

50 delfin 29.02 1.

100 delfin 1.02.29 1.

200 delfin 2.12.51 1.

50 hrbtno 32.90 2.

200 mešano 2.15.76 1.

400 mešano 4.44.66 1.

31. MM Ilirija 2011 (7. 5.–8. 5. 2011)


400 prosto 4.18.46 1.

100 prsno 1.16.50 4.

100 delfin 1.02.10 1.

200 mešano 2.18.40 1.

VC Ostrava 2011 (14. 5.–15. 5. 2011)


50 prosto 28.46 9.

200 prosto 2.05.36 1.

400 prosto 4.19.26 2.

50 delfin 29.39 5.

200 delfin 2.15.19 (2.14.09 v kvalifikacijah) 1.

200 mešano 2.29.94 3.

400 mešano 4.47.95 2.

43

36. pokal mesta Ljubljane (21. 5.–22. 5. 2011)


1500 prosto (800 prosto) 16.54.37 (8.59.44) 1.

Banja Luka open 2011 (28. 5.–29. 5. 2011)


50 prosto 27.57 10.

50 delfin 28.74 (28.58 OR v kvalifikacijah) 7.

200 delfin 2.10.97 1.

200 mešano 2.16.08 1.

400 mešano 4.43.27 1.

Slo open in mednarodno prvenstvo Kranja 2011 (2. 6.–5. 6. 2011)


200 prosto 2.02.30 OR 1.

400prosto 4.12.66 1.

200 prsno 2.38.37 4.

100 delfin 1.00.57 OR 3.

200 delfin 2.09.54 1.

100 hrbtno 1.07.23 OR (kot prva v štafeti)

200 hrbtno 2.25.22 6.

200 mešano 2.14.92 1.

400 mešano 4.39.90 1.

*

MM pokal Kopra 2011 (9. 7. 2011)


200 prosto 2.00.43 OR 2.

100 prsno 1.14.88 1.

50 delfin 32.94 1.

200 mešano 2.18.17 1.

MM Veronika 2011, Kamnik (16. 7. 2011)


100 prosto 58.72 4.

100 prsno 1.15.25 1.

50 delfin 28.55 OR 1.

100 delfin 1.03.95 1.

100 hrbtno 1.09.27 3.

*

14. Svetovno prvenstvo v 50-metrskih bazenih, Šanghaj (24. 7.–31. 7. 2011)


200 delfin 2.10.83 10.

400 mešano 4.41.23 12.

Preglednica 7: Rezultati tekmovanj v letni sezoni 2010/2011: * – testiranje; OR –

osebni rekord

44


V zadnji zimski sezoni pred olimpijskimi igrami v Londonu je plavalka nastopila na

petih tekmovanjih v 25-metrskem bazenu. Glavna tekma zimske sezone je bilo

evropsko prvenstvo v Szczecinu v mesecu decembru. V tem obdobju smo dve

testiranji laktatnega praga in OBLE.

*

START 2011 Kranj (8. 10. 2011)


50 prosto 27.34 1.

50 delfin 29.00 1.

100 mešano 1.04.93 1.

200 mešano 2.19.10 1.

400 mešano 4.51.30 1.

*

MM Mladost Zagreb (19. 11.–20. 11. 2011)


200 prosto 1.59.51 3.

400 prosto 4.06.76 OR 1.

200 delfin 2.18.76 1.

100 mešano 1.03.23 1.

200 mešano 2.14.52 3.

28. Špelin in Vesnin memorial, SLO open 2011, Kranj (24. 11.–27. 11. 2011)


50 prosto 27.26 13.


200 prosto 1.58.74 OR 1.

400 prosto 4.06.68 OR 1.

800 prosto 8.31.34 OR 1.

50 delfin 28.87 4.

100 delfin 1.00.27 1.

200 delfin 2.13.92 1.

50 hrbtno 30.99 5.

100 hrbtno 1.03.91 (kot prva v štafeti)

100 mešano 1.04.18 1.

400 mešano DSQ

200 prsno DSQ

Evropsko prvenstvo v 25-metrskih bazenih, Szczecin (8. 12.–11. 12. 2011)


200 delfin 2.08.71 11.

400 prosto 4.08.82 21.

400 mešano 4.43.87 14.

45

Dvoboj ZDA – EU Atlanta (18. 12. 2011)


200 delfin 2.11.33 7.

400 mešano 4.37.49 8.


osebni rekord

5.1.9 Letna sezona 2011/2012

V letni sezoni, z glavnim vrhom na Olimpijskih igrah v Londonu, je plavalka nastopila

na desetih tekmovanjih v 50-metrskih bazenih. V tem obdobju smo izvedli šest

testiranj laktatnega praga in OBLE.

MM Zvezda 2012 Kranj (14. 1.–15. 1. 2012)


50 delfin 29.52 1.

200 delfin 2.18.62 1.

200 mešano 2.21.36 1.

*

*

*

Sankt Petersburg (17. 3.–18. 3. 2012)


200 prosto 2.01.84 3.

50 delfin 29.46 14.

200 delfin 2.12.76 1.

400 mešano 4.44.10 1.

Spain open Malaga (29. 3.–1. 4. 2012)


200 prosto 2.01.86 7.

400 prosto 4.13.43 5.

800 prosto 8.46.64 5.

100 prsno 1.14.16 11.

200 prsno 2.40.48 15.

200 mešano 2.17.53 3.

400 mešano 4.51.72 5.

*

MM 22. Banja Luka (21. 4.–22. 4. 2012)


200 prosto 2.00.74 2.

400 prosto 4.15.06 1.

50 delfin 29.08 4.

100 delfin 1.02.36 2.

46

200 delfin 2.22.69 1.

200 mešano 2.18.73 1.

400 mešano 5.14.96 2.

MM Ilirija Ljubljana (5. 5.–6. 5. 2012)


400 prosto 4.17.07 1.

100 delfin 1.01.81 2.

200 mešano 2.17.72 1.

*

Evropsko prvenstvo v 50-metrskih bazenih, Debrecen (21. 5.–27. 5. 2012)


400 mešano 4.42.00 (4.41.82 v predtekm.) 5.

4x200 prosto 3. mesto



200 prosto 2.01.27 1.

50 delfin 28.69 5.

200 delfin 2.10.79 1.

200 mešano 2.16.06 2.

*

36. MM Mobitel Radovljica (7. 7.–8. 7. 2012)


200 prosto 2.00.71 2.

200 delfin 2.11.14 1.

200 mešano 2.15.76 1.

400 mešano 4.41.87 1.

Serbia Open 2012 Beograd (13. 7.–15. 7. 2012)


200 prosto 2.00.25 OR 2.

200 delfin 2.09.32 1.

200 mešano 2.16.79 1.

400 mešano 4.41.75 1.


osebni rekord

47

5.1.10 Olimpijske igre v Londonu 2012

Plavalni del tekmovanj je trajal od 28. 7. do 4. 8. 2012.


200 delfin 2.07.84 OR 11.

400 mešano 4.38.20 10.

Preglednica 10: Rezultata nastopa na Olimpijskih igrah v Londonu 2012. OR –

osebni rekord

48

5.2 Gibanje rezultatov skozi olimpijski cikel

5.2.1 200 metrov delfin v 25-metrskih bazenih

Grafikon 1: Gibanje rezultatov na 200 metrov delfin v 25-metrskih bazenih. EP – evropsko prvenstvo; DP – državno prvenstvo; DR – državni rekord; ZDA vs EU – Združene države Amerike proti Evropski Uniji

02:14,04Pokal Celja

02:09,72Zimsko DP Celje

02:10,26Dunaj

02:10,66Reka

02:07,97 (DR)EP Eindhoven

02:18,76Mladost Zagreb

02:13,92Kranj

02:08,71EP Szczecin

02:11,33ZDA vs EU

02:05,28

02:07,01

02:08,74

02:10,46

02:12,19

02:13,92

02:15,65

02:17,38

02:19,10

02:20,83

Ča

s (m

in)

Datum

200 delfin 25 m

49

5.2.2 200 metrov delfin v 50-metrskih bazenih

Grafikon 2: Gibanje rezultatov na 200 metrov delfin v 50-metrskih bazenih. OI – olimpijske igre; SP – svetovno prvenstvo; EP –

evropsko prvenstvo; DP – državno prvenstvo; OR – osebni rekord

02:11,35Austria meeting Dunaj

02:11,80Vojaško SP Montreal

02:11,09Malaga

02:09,79Slo open Ravne

02:09,44EP Budapest

02:10,77Madrid

02:09,54SLO open Kranja

02:10,83SP Šanghaj

02:10,79Medn.prv.Kranja

02:11,14Mobitel Radovljica

02:09,32Serbia open

02:07,84 (OR)OI London

02:06,14

02:08,74

02:11,33

02:13,92

02:16,51

02:19,10

Ča

s (m

in)

Datum

200 delfin 50 m

50

5.2.3 200 metrov mešano v 25-metrskih bazenih

Grafikon 3: Gibanje rezultatov na 200 metrov mešano v 25-metrskih bazenih. EP – evropsko prvenstvo; DP – državno prvenstvo; OR – osebni rekord

02:12,62Montebelluna

02:11,42Salzburg

02:13,16DP Celje

02:11,24Dunaj

02:10,35 (OR)EP Carigrad

02:15,98Montebelluna

02:12,02DP Ljubljana

02:19,10Start 2011 Kranj

02:14,52Zagreb

02:07,87

02:09,60

02:11,33

02:13,06

02:14,78

02:16,51

02:18,24

02:19,97

Ča

s (m

in)

Datum

200 mešano 25 m

51


Grafikon 4: Gibanje rezultatov na 200 metrov mešano v 50-metrskih bazenih. OI – olimpijske igre; SP – svetovno prvenstvo; EP –

evropsko prvenstvo; DP – državno prvenstvo; DR – državni rekord.

02:15,39OI Peking

02:13,37 (DR)Dunaj

02:14,24Medit.igre Pescara

02:14,40SP Rim 02:14,45

Vojaško SP montreal

02:15,80Malaga

02:15,60SLO open Ravne

02:15,76Banja Luka

02:14,92DP Kranj

02:17,53Malaga

02:15,76Mobitel Radovljica

02:11,33

02:13,06

02:14,78

02:16,51

02:18,24

02:19,97

02:21,70

Ča

s (m

in)

Datum

200 mešano 50 m

52


Grafikon 5: Gibanje rezultatov na 400 metrov mešano v 25-metrskih bazenih. SP – svetovno prvenstvo; EP – evropsko prvenstvo;

DP – državno prvenstvo; DR – državni rekord; DSQ – izključitev; ZDA vs EU – Združene države Amerike proti Evropski Uniji

04:42,58Pokal Celja

04:47,81DP Celje

04:50,35Start Kranj

04:33,67Dunaj

04:32,20EP Carigrad 04:30,83 (DR)

EP Eindhoven

04:33,48 (DSQ)SP Dubaj

04:51,30Start Kranj

04:43,87EP Szczecin

04:37,49ZDA vs EU

04:23,52

04:27,84

04:32,16

04:36,48

04:40,80

04:45,12

04:49,44

04:53,76

04:58,08

Ča

s (m

in)

Datum

400 mešano 25 m

53


Grafikon 6: Gibanje rezultatov na 400 metrov mešano v 50-metrskih bazenih. OI – olimpijske igre; SP – svetovno prvenstvo; EP –

evropsko prvenstvo; DP – državno prvenstvo; DR – državni rekord

04:38,90 OI Peking

04:39,48Medit.igre Pescara

04:41,00SP Rim

04:40,82Malaga

04:38,13 (DR)EP Budapest

04:39,90DP Kranj

04:41,23SP Šanghaj

04:51,72Malaga

04:41,82EP Debrecen

04:41,75Serbia open

04:38,20OI London

04:33,89

04:38,21

04:42,53

04:46,85

04:51,17

04:55,49

Ča

s (m

in)

Datum

400 mešano 50 m

54

5.3 Rezultati testiranj laktatnega praga in OBLE

5.3.1 Preglednica rezultatov testiranj laktatnega praga in OBLE

Številka testa: Datum: Laktatni prag (m/s): OBLA (m/s):

t1 2. 7. 2008 1,315 1,375

t2 16. 10. 2008 1,29 1,325

t3 11. 11. 2008 1,29 1,35

t4 16. 12. 2008 1,305 1,4

t5 20. 1. 2009 1,325 1,385

t6 5. 5. 2009 1,36 1,425

t7 28. 9. 2009 1,325 1,38

t8 27. 10. 2009 1,34 1,385

t9 3. 2. 2010 1,295 1,375

t10 16.03. 2010 1,355 1,415

t11 25. 5. 2010 1,37 1,42

t12 7. 7. 2010 1,335 1,4

t13 28. 9. 2010 1,325 1,405

t14 21. 3. 2011 1,345 1,43

t15 15. 6. 2011 1,34 1,405

t16 20. 7. 2011 1,39 1,45

t17 5. 10. 2011 1,295 1,37

t18 4. 11. 2011 1,29 1,35

t19 24.01. 2012 1,28 1,35

t20 14. 2. 2012 1,35 1,425

t21 28. 2. 2012 1,34 1,39

t22 4. 4. 2012 1,365 1,42

t23 9. 5. 2012 1,38 1,465

t24 22. 6. 2012 1,355 1,395

t25 9. 10. 2012 1,325 1,39

Preglednica 11: Rezultati testiranj laktatnega praga in OBLE

55

5.3.2 Grafikon testiranj laktatnega praga in OBLE

Grafikon 7: Gibanje vrednosti laktatnega praga in OBLE. LP – laktatni prag; t1… t25 – število testiranj

t1

t2

t3

t4

t5

t6

t7

t8

t9

t10t11

t12

t13

t14

t15

t16

t17

t18 t19

t20

t21

t22

t23

t24t25

1,25

1,3

1,35

1,4

1,45

1,5

v (

m/s

)

Datum

OI ciklus 2008/2012

LP

OBLA

56

6. Diskusija

6.1 Definicija uspešnega nastopa plavalke na 400 metrov mešano

Disciplina 400 metrov mešano predstavlja eno najtežjih disciplin v plavanju in zato je

v tej disciplini posebej pomemben psihološki del, še posebej za obravnavano

plavalko. Za vrhunski rezultat si je plavalka morala želeti tekmovati. Poleg

psihološkega dela sta morala biti na visoki ravni tudi osnovna in specialna priprava –

več stvari se mora ujeti naenkrat.

Značilnost plavalke je bila, da je morala biti za dober dosežek na 400 metrov mešano

zelo motivirana. Bila je tip plavalke, ki je za vrhunski dosežek potrebovala močno

konkurenco in praviloma se je v močni konkurenci vedno dobro znašla.

V delfinu in hrbtnem je bila ves čas konstantna. V kravlu je ves čas napredovala, v

prsnem je imela vseskozi večje ali manjše težave. V kolenu in gležnju je bila slabše

gibljiva, zaradi česar je imela težave z udarci prsno. Za dosego vrhunskega dosežka

je morala plavalka imeti pravi »občutek« v noge, ki ga je dobila le takrat (in ne

vedno), ko je bila dovolj spočita. V največji meri je prav prsni del definiral njen nastop

na 400 metrov mešano.

6.2 Plavalkinih optimalnih 400 metrov mešano v 50-metrskih bazenih

Po prepričanju plavalkinega trenerja je bil njen optimalni odplavani čas okoli 4:35

minute (preglednica 12), čemur se je najbolje približala na Evropskem prvenstvu v

Budimpešti s časom 4:38,13 minute (grafikon 6).

Del: Optimalni čas (min):

100 metrov delfin 1:03

100 metrov hrbtno 1:12

100 metrov prsno 1:18

100 metrov kravl 1:02

Končni čas: 4:35

Preglednica 12: Optimalnih 400 metrov mešano v 50-metrskih bazenih

57

6.3 Plavalkin »paradoks« svetovnih prvenstev

Na evropskih prvenstvih in olimpijskih igrah je disciplina 400 metrov mešano na

sporedu prvi dan, kar je plavalki, z vidika prenašanja psihološkega bremena, nadvse

ustrezalo. Na svetovnih prvenstvih pa je omenjena disciplina na sporedu zadnji –

osmi dan, s čimer je imela vedno težave.

Na svetovnih prvenstvih je plavala vedno slabše, precej pod pričakovanji glede na

dobre kazalce pripravljenosti in rezultate pred prvenstvi. Pritisk je pri njej naraščal

postopoma skozi vseh osem dni prvenstva. Višja, kot so bila pričakovanja pred

prvenstvom in boljši, kot so bili rezultati pred prvenstvom, večji pritisk si je plavalka

nalagala nase in vedno bolj je bila pod stresom pred svojim glavnim nastopom. Po

vsakem svetovnem prvenstvu je zato pogosto ostala razočarana.

Posledično je tukaj vpeta še ekipna dinamika reprezentance na prvenstvu, ki je na

plavalkin glavni nastop vplivala negativno. Vsi njeni soplavalci v reprezentanci so že

končali s plavalnimi nastopi, so bi li z mislimi že drugje, njo pa je glavni nastop sezone

šele čakal.

Drugi razlog je v močnejši konkurenci na svetovnih prvenstvih. Za preboj v finale je

potrebno odplavati vrhunski dosežek že v dopoldanskem p lavanju, s čimer je imela

plavalka vedno težave. Vedno je namreč bolje nastopila v popoldanskih nastopih.

6.4 Analiza olimpijskih iger v Pekingu 2008

Del: Vmesni čas (min): Zaostanek za optimalnim časom (s):

100 metrov delfin 1:03,99 0,99

100 metrov hrbtno 1:13,63 1,63

100 metrov prsno 1:18,60 0,60

100 metrov kravl 1:02,68 0,68

Končni čas: 4:38,90 3.90


Pekingu 2008

Cilj sezone 2007/2008 je bil nastop na Olimpijskih igrah v Pekingu, zato je bila cela

plavalna sezona podrejena enemu vrhu – enojna ciklizacija (str. 20). Krivulje

pripravljenost in rezultati so rasli počasi skozi vso sezono (grafikon 7).

58

Nastop na Olimpijskih igrah je za plavalko predstavljal nov preskok v njeni športni

karieri, saj je s tem nastopom naredila velik korak naprej, a cilj je bil le deloma

izpolnjen, saj se ni uspela uvrstiti v finalni nastop. Ob njenem optimalnem plavanju

(preglednica 12) in času blizu 4:35, bi bil cilj dosežen.

Kvalifikacijski nastop na 400 mešano je bil specifičen, saj je bil odplavan popoldan,

kar, kot smo že omenili, plavalki bolj ustreza in je bil posledično odplavan zelo dobro.

Svoj osebni rekord je popravi la za 2,12 sekunde (preglednica 1), kar pa je

zadostovalo le za 16. mesto. Obstala je v kvalifikacijah in ga tako ni mogla nadgraditi

v finalnem nastopu.

Pohvaliti je potrebno optimalen nastop v prsnem delu, kjer je razdaljo odplavala v

času 1:18,60 minute (preglednica 13), kar ji od takrat, pa vse do danes ni nikoli več

uspelo.

Na Olimpijskih igrah v Atenah 2004 bi ta rezultat pomenil 4. mesto. V tem obdobju je

prišlo do menjave generacij plavalk, kjer so mlajše plavalke močno napredovale.

Nastop v disciplini na 200 metrov mešano (preglednica 2) je služi l le kot priprava za

400 metrov mešano in ni pokazatelj plavalkine forme.

Cilji za naslednjo sezono so bili nadgradnja prejšnje sezone, dvig splošne in

specialne priprave in napredovanje v vseh slogih. Kljub temu, da je bil prsni del

odplavan optimalno, je bil cilj tudi izboljšanje plavanja v prsnem slogu.

6.5 Analiza zimske sezone 2008/2009

Po uspešnem olimpijskem nastopu si plavalka ni vzela daljšega odmora. Novo

sezono je začela obetavno, saj je zopet našla motiv za vadbo. Pritiska, po uspešnem

olimpijskem nastopu, ni bilo več.

Tekmovalna sezona se je začela tradicionalno s prvo tekmo v zimski sezoni v Kranju

(preglednica 2). Sledile so višinske priprave v Font Romeau, kjer je bil opravljen test

laktatnega praga in OBLE s pričakovanimi nizkimi vrednostmi, glede na ta del sezone

in vadbo na višini (preglednica 11, 2. test). Po višinskih pripravah je sledila testna

tekma v Grazu in opravljenim ponovnim testom laktatnega praga in OBLE takoj

zatem. Vrednost laktatnega praga je ostala enaka kot meseca oktobra (1,29 m/s),

vrednost OBLE pa se je dvignila na 1,35 m/s (grafikon 7, t3). Sledila je tekma na

Dunaju, kjer je odplavala osebni rekord v disciplini 400 metrov prosto (4:13,44).

Plavalka je v tem delu sezone z rezultati pozitivno presenetila.

59

Evropsko prvenstvo v Reki 11. 12. 2012, v 25 – metrskih bazenih 11.12.2012 je

plavalka, zaradi utrujenosti po olimpijski sezoni, izpustila. Posvetila se je raje vadbi.

16. 12. 2008 je pred nastopom na mitingu v Mariboru v 50 – metrskem bazenu sledil

ponovni test laktatnega praga in OBLE. Pripravljenost se je začela pričakovano

dvigovati (grafikon 7, t4) in je rasla vse do 5. 5. 2009 (t6).

Na 13. Memorialu Chiara Giavi v Montebelluni 4. 1. 2009, je rušila več let stara

rekorda na 100 metrov prsno (1:09,68) in 200 metrov mešano (2:12,62). Ta miting so

izkoristili tudi za testiranje novih visokotehnoloških kopalk, prav takšnih, kot jih je

uporabila olimpijska zmagovalka na olimpijskih igrah v Londonu v disciplini 200

metrov prosto. Plavalki so te kopalke zelo ustrezale.

Sledil je nastop v Salzburgu 17. 1. 2009, z doseženimi novimi osebnimi rekordi na

100 metrov (56,21) in 400 metrov prosto (4.12,84), na 100 metrov delfin (1.01,29) in

200 metrov mešano (2.11,42). Ti dve tekmi sta bili odplavani v boljši konkurenci,

posledično so bili tudi rezultati boljši.

Zimsko združeno prvenstvo v 25-metrskih bazenih je služilo kot test pripravljenosti.

Intenzivnost in količino vadbe so pred tekmo spustili, naredili so mini

superkompenzacijo. Tekmovalka je tukaj načrtovala najboljše dosežke v zimski

sezoni 2008/2009 (preglednica 2) in ta pričakovanja uresničila z novimi osebnimi in

državnimi rekordi. Zaradi same teže državnega prvenstva je bila tudi motivirana.

Dosegla je državne rekorde na 100 metrov prsno (1:08,42), 200 metrov prsno

(2:26,72) in na 200 metrov delfin (2:09,72) ter osebna rekorda na 200 metrov prosto

(1:59,45) in 100 metrov delfin (1:00,19).

Cilji niso bili povsem doseženi, saj je bila pri njenem zadnjem, paradnem nastopu na

400 metrov mešano že utrujena, brez prave konkurence in tako dosegla, zanjo, le

povprečen rezultat.

Pri rekordih in celotnemu plavanju v sezoni 2008/2009 je potrebo biti previden

(preglednici 2 in 3), saj so bili rezultati doseženi v visokotehnoloških kopalkah in

nimajo prave teže. Napredek, sploh v prsnem, je bil lažen. Na račun boljše plovnosti

in posledično višjega položaja nog, se je njen položaj v vodi zvišal, kar je ob njenih

slabših udarcih prsno predstavljalo prednost v primerjavi z obdobjem v navadnih

kopalkah. Kljub temu, so bili rezultati vzpodbudni in so predstavljali napredek glede

na prejšnjo sezono. Bili so dobra popotnica za svetovno prvenstvu v 50-metrskih

bazenih v Rimu, poleti 2009.

60

6.6 Analiza letne sezone 2008/2009

Poletni del sezone se je začel z otvoritveno tekmo v Kranju (preglednica 3), kjer je

potrdila dobro prsno v visokotehnoloških kopalkah in državni rekord na 100 metrov

prsno. Sledile so druge višinske priprave v sezoni 2009/2009 v Font Romeau in

testna tekma teden dni kasneje na mitingu v Ravnah na Koroškem, z dokaj

povprečnimi izidi in slabim izidom na 400 metrov mešano, kot posledica pomanjkanja

konkurence in motivacije.

Ob dobri pripravljenosti in močnejši konkurenci je na mitingu na Dunaju 24. 4. 2009,

pričakovala nove rekorde. Dosegla je državni rekord na 200 metrov mešano s časom

2:13,37 in ga tako popravila za 2 sekundi. Ta rekord predstavlja njen vrhunec

plavanja v disciplini 200 mešano (grafikon 4) in je bil odplavan 2 sekundi hitreje kot

na Olimpijskih igrah v Pekingu 2008 (preglednica 1). Dodatno motivacijo v tem

nastopu je našla v sotekmovalki, tudi nosilki olimpijske medalje.

Prav tako je popravila vse tri osebne rekorde v prsnih tehnikah ter na 200 metrov

delfin. Le na 400 metrov mešano je pustila slabši vtis ob napačno izbranih kopalkah

(preglednica 3), a vse to je bila predpriprava za svetovno prvenstvo v 50-metrskih

bazenih julija v Rimu.

Sledile so skupne priprave z drugimi reprezentanti v mesecu maju na Ptuju, kot

obogatitev vadb za večjo tekmovalnost in motivacijo plavalcev.

Iz grafikona 7 lahko razberemo, da sta bila 5. 5. 2009 pragova visoka, kar priča o

njeni dobri pripravljenosti meseca maja. Po rezultatih sodeč, je bila hitra tako na

kratke, kakor tudi na daljše razdalje (preglednica 3).

Sistem dela – vadba med tednom, tekme ob vikendih – se je nadaljeval ves maj na

domačih tekmah, kjer je dosegala nove osebne rekorde. 9. 5. na mitingu Ilirija v

Ljubljani v disciplini 100 metrov delfin (1:01,32) in teden dni kasneje na Pokalu term

Ptuj, kjer je popravila svoj šest let star rekord na 100 prosto (58.11). Sledil je osebni

rekord na 1500 metrov prosto na Pokalu mesta Ljubljane za 28 sekund (17;08,31) in

še zadnja tekma v maju na Letnem pokalu Žita Gorenjke v Radovljici. Rekorde je

dosegala v disciplinah, ki jih je sicer redkeje plavala, a z motivacijskega vidika so bila

ta plavanja zelo pomembna. Plavalcem vlivajo obilo samozavesti in pomenijo

nagrado za njihov trud ter vzpodbudo za delo vnaprej.

Sledil je povprečen nastop v Kranju in zelo uspešen nastop na Mediteranskih igrah v

Pescari, 27. 6. 2009. V štafeti je, kot prva plavalka, odplavala osebni rekord na 200

61

metrov prosto (2:01,55), 200 metrov mešano pa je odplavala sekundo hitreje kot na

olimpijskih igrah v Pekingu (grafikon 3) .

V njeni glavni disciplini na 400 metrov mešano, je za olimpijskim dosežkom zaostala

za pol sekunde (grafikon 6). Pred finalnim nastopom je bila zelo motivirana, saj je bila

njena glavna konkurentka diskvalificirana in tako je sama videla priložnost za zmago.

To je bil popoldanski nastop, odplavan na visoki ravni, za katerega se pa posebej ni

pripravljala. Psihološki moment je bil tukaj zelo visok. Pripravljenost mesec dni pred

svetovnim prvenstvom v Rimu in pred začetkom zoževanja , je bila tako zelo dobra in

pričakovanja so bila zelo visoka.




100 metrov prsno 1:19,65 1,65

100 metrov kravl 1:02,31 0,31

Končni čas: 4:39,48 4,48

Preglednica 14: Povzetek nastopa na 400 metrov mešano na Mediteranskih igrah v

Pescari 2009

Teden dni pred svetovnim prvenstvom je sledil še nastop v vseh 50 in 100-metrskih

sprinterskih slogih v Kamniku (preglednica 4), kot tekma za dvig ritma plavanja na

400 mešano.

Sledilo je svetovno prvenstvu v 50-metrskih bazenih v Rimu. Prvi dan prvenstva je

nastop začela z disciplino 200 metrov mešano in dosegla svoj tretji najhitrejši izid do

tedaj (grafikon 4). Pričakovala je več, saj je pred opravljenim zoževanjem na

mediteranski igrah mesec dni prej v Pescari, plavala bolje. Še bolje pa je, kot je že

bilo omenjeno, plavala aprilu na Dunaju. Pravega občutka ni našla že na razplavanju.

Sledil je nastop v ženski štafeti 4 x 200 metrov prosto, kjer je kot tretja tekmovalka, z

letečim startom plavala hitreje od svojega rekorda.

Zadnji, 8. dan prvenstva je sledil nastop na 400 metrov mešano, kjer je s 4:41,00

dosegla svoj najboljši dopoldanski izid v karieri, ki pa je zadostoval le za 14. mesto

(grafikon 6). Glavni ci lj sezone tako ni bil izpolnjen. Njeni občutki med samim

plavanjem so bili sicer dobri. Prepričana je bila, da bo odplavala nov državni rekord in

se tako uvrstila v popoldansko finale. Za finalnim nastopom je zaostala za 3,53

sekunde.

62

Izbrala je tudi napačno taktiko, saj je sledila tekmovalki, ki je sodila v krog favoritinj,

na koncu pa sta obe ostali brez finala. Analiza nastopa je pokazala, da je zadnjih 100

metrov kravl odplavala zelo slabo (preglednica 15). S samim časom je bila sicer

zadovoljna, a po zelo vzpodbudnih rezultatih pred prvenstvom in stopnjevanju

športne forme si je obetala precej več.




100 metrov prsno 1:19,37 1,37

100 metrov kravl 1:04,66 2,66

Skupaj: 4:41,00 6,00

Preglednica 15: Povzetek nastopa na 400 metrov mešano na svetovnem prvenstvu v

50-metrskih bazenih v Rimu 2009

Sledil je nastop z novim osebnim rekordom na 100 metrov prosto v štafeti na

državnemu prvenstvu v Radovljici in zaključek sezone z nastopom na Vojaškem

svetovnem prvenstvu v Montrealu. Nastope je končala s podobnim časom na 200

metrov mešano kot v Rimu (grafikon 4), osebnim rekordom na 400 metro prosto in

zelo dobrim nastopom na 200 metrov delfin, kjer je z rezultatom 2:11,80 le za malo

zaostala za osebnim rekordom, doseženim aprila na Dunaju (grafikon 2). S tem

nastopom je vtem olimpijskem ciklu napovedala konstanten napredek v disciplini 200

metrov delfin.

Sezono 2008/2009 bi lahko poimenovali tudi sezono rekordov. Celotna poolimpijska

sezona je bila zelo pozitivna in odplavana na višji ravni (preglednici 2 in 3), razen

Svetovnega prvenstva v Rimu, kjer glavni cilj sezone ni bil realiziran. Ta rezultat je bil

neuspeh, sezona se ni končala tako, kot sta si trener in plavalka želela. Bilo je veliko

dobrih rezultatov, nadgradnje na koncu sezone pa ni bilo. Objektivna razloga, po

mnenju njenega trenerja, sta:

paradoks svetovnih prvenstev (gl. str. 58), kjer je njena glavna disciplina na

vrsti zadnji dan;

športna forma (gl. str. 23) v danem trenutku ni bila takšna, kot bi si želela.

Vsi kazalci so kazali na zelo uspešno sezono, vendar je manjkal zaključek.

Po rezultatih sodeč, je bila v tej letni sezoni v najboljši formi ravno na Dunaju

(preglednica 3), ko je odplavala državni rekord na 200 metrov mešano (grafikon 4) in

osebni rekord na 200 metrov delfin (grafikon 2). Na 400 metrov mešano ni imela

63

prave konkurence in se tako za dober rezultat ni »grebla«. Neposredna primerjava je

zato nehvaležna. Tudi vrednosti pragov, iz dne 5. 5. 2009 (grafikon 7, t6), so kazali

zelo dobro pripravljenost.


Celotna sezona 2009/2010 (preglednici 4 in 5) je bila načrtovana z enim glavnim

vrhom v letnem delu sezone in sicer z nastopom na evropskem prvenstvu v 50-

metrskih bazenih v Budimpešti.

Ta plavalna sezona je bila zelo specifična, saj je bilo z evropskim prvenstvom v 25-

metrskih bazenih v Carigradu zaključeno plavanje v visokotehnoloških kopalkah.

Njihovo uporabo je s 1. 1. 2010 svetovna plavalna zveza FINA prepovedala. Tako je

sledilo ponovno plavanje v tekstilnih kopalkah in s tem je bil trend eksplozij svetovnih

rekordov za nekaj časa ustavljen. Za plavalko je to pomenilo olajšanje, saj

visokotehnoloških kopalk ni nikoli marala.

Decembra je plavalka dobila priznanje P lavalne zveze Slovenije za najboljšo plavalko

v sezoni 2008/2009. Svoj prvi naslov je upravičila z uspešnimi nastopi na največjih

tekmovanjih, s 1. in 3. mestom na mediteranskih igrah v Pescari in s 14. mestom na

svetovnem prvenstvu v Rimu (preglednica 3).

Sezona se je začela s skupnimi pripravami septembra na Ptuju. 28. 9. 2009 je bil

opravljen test pragov (grafikon 7, t7), ki pa je imel precej višje vrednosti kot lani v tem

času (t4). Na začetku bi lahko sklepali, da je sezona 2009/2010 predstavljala

nadgradnjo prejšnje sezone.

Tekmovalni del zimske sezone se je tradicionalno začel s prvo tekmo Start 2009 v

Kranju (preglednica 4). S prvim nastopom na 200 mešano v sezoni je napovedala

serijo najboljših nastopov v tem olimpijskem ciklusu in trend nenehnega izboljšanja

rezultatov do Evropskega prvenstva v Carigradu (grafikon 3).

Po jesenskem pokalu Žito Gorenjka v Radovljici 11. 10. 2009, so plavalci odšli na

prve tritedenske višinske priprave v sezoni v Font Romeau.

Teden dni po prihodu iz Font Romea je sledila tekma v Celju. Plavala je boljše od

lanski rezultatov v tem obdobju in potrdila dobro delo na višini. Trenda laktatnega

praga in OBLE sta se pričakovano vzpenjala (grafikon, t7 – t8).

64

Na mitingu Mladost v Zagrebu 21. 11. 2009, je odplavala osebni rekord na 400

metrov prosto in ga iz lanskega obdobja popravi la za 4 sekunde. Prav tako je

popravila osebni rekord na 100 metrov delfin (1:00,17). Vzpodbudni nastop in

nadgradnjo na 200 metrov mešano je pokazala tudi tukaj.

Teden dni kasneje, na mitingu na Dunaju in dva tedna pred evropskim prvenstvom v

Carigradu, je z novima osebnima rekordoma na 200 metrov mešano (grafikon 3) in

400 metrov mešano (grafikon 5 ) ter z drugim izidom na 200 metrov delfin (grafikon

1), potrdila visoka pričakovanja.

V Carigradu je visoka pričakovanja opravičila. Na to evropsko prvenstvo v 25-

metrskih bazenih se, kot ponavadi, niso posebej pripravljali. Na 200 metrov mešano

je popravila svoj, še danes veljavni, osebni rekord iz Dunaja (grafikon 3). Svoj rekord

z Dunaja je popravila tudi na 400 metrov mešano (grafikon 5) in tako popravila enega

najstarejših slovenskih rekordov, s časom 4:32,20. Pričakovala je še kakšno sekundo

boljši dosežek.

Sledila so tekmovanja v stari – tekstilni plavalni opremi.

4. 1. 2010 se je udeležila tradicionalne tekme v Montebelluni (preglednica 5).

Neposredna primerjava z lanskimi rezultati v Montebelluni (preglednica 3) je

pokazala, da je bila v disciplini 100 metrov delfin v tekstilnih kopalkah hitrejša za 0,52

sekunde, v disciplini 200 metrov mešano pa počasnejša za 3,3 sekunde.

Sledila je tekma na zimskem pokalu v Radovljici in še zaključek zimske sezone z

nastopom na državnem prvenstvu 28. 1. 2010 v Celju (preglednica 4). Plavalka je na

tem prvenstvu nastopala rahlo obolela zato neposredna primerjava rezultatov z

lanskim letom ni smiselna. Rezultati so pričakovano, nekoliko upadli. Na 200 metrov

delfin in 200 metrov mešano je dosegla povprečna rezultata, na 400 metrov mešano

pa zelo slabega. Tudi kazalci laktatnega praga in OBLE so zaradi bolezni nizki

(grafikon 7, t9).


Poletni del sezone se je tradicionalno začel z mitingom Zvezda v Kranju (preglednica

5) in sicer z zelo povprečnim rezultatom na 200 metrov mešano in odhodom na

druge tritedenske višinske priprave v Font Romeau.

65

Teden po višinskih pripravah, 6.3.2010, so se udeležili testnega mitinga v Zagrebu.

Miting v Zagrebu je pomenil začetek stopnjevanja rezultatov na 200 metrov mešano

vse do Malage konec aprila (grafikon 2).

Vrednosti pragov iz testa dne 16. 3 2010 (grafikon 7, t10) so bile podobne, kot 5. 5.

2009 (t6), ko je dosegala zelo dobre rezultate.

27. 3. 2010 je sledil nastop na mitingu v Ravnah na Koroškem (preglednica 5), kjer je

bila hitrejša kot leta 2009 še v visokotehnoloških kopalkah (preglednica 3). To si

lahko razlagamo kot znak uspešnega prehoda nazaj na tekstilne kopalke in kot znak

napredka iz sezone v sezono. V disciplini 100 metrov hrbtno je popravila osebni

rekord (preglednica 5).

Sledili sta dve vezani tekmi z vidika specialne priprave; 17. 4. 2010 v Banja Luki in

22. 4. 2010 v Malagi. Cilj tega koncepta je »spraviti se v tekmovalni ritem,« nastopiti

na prvi tekmi, vmes ne veliko vaditi in nastopiti na drugi tekmi na višji ravni. Tako se

naredi mini superkompenzacijo – cilj je dobro tekmovati v dobri konkurenci ter

preveriti sliko pripravljenosti.

V Banja Luki (preglednica 5) je plavalka nastopila iz polnega obsega vadbe, a se je

vseeno približala rezultatom iz obdobja tekstilnih kopalk. Nadgradnjo rezultatov je,

pričakovano, prikazala v Malagi. V tem obdobju ni bila še nikoli hitrejša, le na

olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu (preglednica 1) in na sredozemskih igrah v

Pescari (preglednica 5).

Rezultat na 200 metrov delfin je nadgradila iz prejšnje sezone in s časom 2:11,09

odplavala nov osebni rekord (grafikon 2). S tem rezultatom je naznanila, da se lahko

na njo vedno bolj računa tudi v tej disciplini.

V disciplini 400 metrov mešano je bila za 6 sekund hitrejša kot v tem obdobju lani

(4:40,82) in dosegla svoj tretji najboljši izid do tedaj (grafikon 6). Na glavni tekmi

sezone je napovedala naskok na državni rekord . Ti dobri rezultati potrjujejo, da je

zaradi menjave iz visokotehnoloških kopalk nazaj na tekstilne, v primerjavi z drugimi

tekmovalkami, le pridobila.

V mesecu maju so sledile so skupne, petdnevne priprave na Ptuju.

V nadaljevanju so sledili konceptu napornih priprav med tednom in nastopov na

tekmah ob vikendih, s prvim nastopom na mitingu Ilirija 8. 5. 2010 v Ljubljani

(preglednica 5). Na tej tekmi je dejala, da je bila s potekom letne sezone zelo

zadovoljna. Po uspešni po olimpijski sezoni 2009 je bila ta še uspešnejša, kar pa ni

66

naključje. To leto je spremenila številne stvari, predvsem kar se tiče odnosa do

vadbe. Več in bolje je vadila, na vadbah se je bolj trudila, bolj je pazila na prehrano in

odmor; nasploh je bila bolj disciplinirana, bolj je posluša nasvete trenerja, kar se ji je

vsekakor obrestovalo. Pred Evropskim prvenstvom je bila zato polna optimizma in se

je spogledovala z visoko uvrstitvijo (Ponikvar, 2010).

Zakaj je do tega preboja prišlo njen trener utemeljil s tem, da je bila plavalka v tem

obdobju že odrasla ženska, malo bolj zrela kot v preteklosti. V vadbo so bili vpeti

strokovnjaki mejnih znanosti (reprezentančni zdravnik, nutricionist,…) in tako so tudi

z njihovo pomočjo skušali priti na višjo raven.

Z nastopi na mitingu na Ptuju 15. 5. 2010 je potrdila dobro pripravljenost pred

nadaljevanjem sezone. Kljub slabim vremenski razmeram je tu odplavala najboljše

dosežke v tej sezoni.

Naslednji vikend je sledil nastop in test na 200 metrov hrbtno na mitingu v Ljubljani,

ki je bil odplavan zelo slabo. Dva dneva po tekmi je bil opravljen še test pragov

(grafikon 7, t11), ki je bil še malo višji kot prejšnji.

Sledil je koncept treh vezanih tekmovanj z vidika specialne priprave, začenši s tekmo

Marenostrum v Monte Carlu (preglednica 5). Plavalne zasedbe v Monte Carlu in tri

dni kasneje, na tekmi Marenostrum v Barceloni, so bile zelo kakovostne. Namen je

bil motivirati plavalko za najboljši nastop v tem delu sezone. V Monte Carlu je bila

plavalka še utrujena po napornih vadbah. Pričakovali so malo boljše rezultate, kot so

jih dosegli.

Tri dni kasneje v Barceloni je bila plavalka že bolj spočita, vendar so imeli na letališču

zaplet, saj je prišlo do izgube plavalne opreme Slovenske reprezentance, kar je v

reprezentanco vneslo dodaten stres. Za tekmovanje so si bili opremo primorani

izposoditi. Do pričakovane nadgradnje tako ni prišlo, a vendar je bil rezultat na 400

metrov mešano vseeno zadovoljiv za ta del sezone.

Koncept treh vezanih tekmovanj se je končal 3 dni kasneje v Kranju, kjer je popravila

osebna rekorda na 200 metrov prosto in na 800 metrov prosto (preglednica 5).

Vse od konca olimpijske sezone 2008 je plavalka kazala lep napredek v kravlu in

delfinu, nekaj težav se je še vedno pojavljalo pri prsnem (grafikona 1 in 2 ter

preglednice 2 do 5).

Čez 14 dni se je udeležila še Mednarodnega mitinga v Radovljici, kjer pa je

rezultatsko spet malo padla (preglednica 5). Iz obdobja težke vadbe so se preselili na

67

zadnje višinske priprave to v tej sezoni, kar se je izkazalo za zelo dobro kombinacijo

z izredno uspešnim evropskim prvenstvom kasneje. Poudarek na teh višinskih

pripravah je bil na nadgradnji v prsnem.

Teden dni po končanih višinskih pripravah, je 22. 7. 2010 sledilo tekmovanje na

državnem prvenstvu v 50-metrskih bazenih v Ravnah na Koroškem. Plavalka je bila

na prvenstvu že v fazi zoževanja vadbe in je že pokazala dobro formo. Dosegla je tri

nove osebne rekorde, in sicer na 200 metrov delfin (grafikon 2), na 400 metrov

prosto in na 200 metrov hrbtno (preglednica 5). Na 400 metrov mešano je na koncu

popustila, saj ob pomanjkanju konkurence in pestremu programu ni več našla dovolj

moči.

Po številnih rekordih na državnemu prvenstvu se ji je samozavest še dvignila in na

prihajajočem Evropskem prvenstvu v Budimpešti je imela visoka pričakovanja. Vsa

sezona je tekla po načrtih, opravila je celoten trenerjev program in tudi višinske

priprave so tekle po načrtih.

Na Evropskem prvenstvu v 50-metrskih bazenih v Budimpešti, dne 9. 5. 2010, se je z

dopoldanskim kvalifikacijskim časom na 400 metrov mešano (4:40,43), kot druga

uvrstila v popoldanski finale. Tukaj je rezultat še nadgradila , državni rekord iz

Pekinga je popravila za 0,77 sekunde ter osvojila 4. mesto (preglednica 5 in grafikon

6). Bronasto medaljo je zgrešila za 0,21 sekunde. V zadnjih stotih metrih je plavala

najhitreje od vseh tekmovalk in prednost pred tretjeuvrščeno zmanjšala za 1,7

sekunde.

To je bil dober nastop z izredno slabim prsnim, a vrhunskim kravlovim delom

(preglednica 16) – forma je bila po vseh kazalcih odlična, tekmovala je zelo dobro, le

prsno ni šlo. Ta nastop predstavlja njen najboljši izid vse do danes. Z boljšim

plavanjem prsnega dela bi se svojemu idealnemu nastopu (preglednica12) zelo

približala.




100 metrov prsno 1:20,38 2,38

100 metrov kravl 1:02,13 0,13

Končni čas: 4:38,13 3.13


50-metrskih bazenih v Budimpešti 2010

68

V polfinalu je na 200 metrov delfin svoj osebni rekord popravila za 0,68 sekunde

(2;09,11) in se tako kot 6. uvrstila v finale. Cilj pred finalno tekmo je bil plavati pod

2:09, a je v finalu plavala nekaj slabše (grafikon 2). Kljub dobremu izidu je po

trenerjevem mnenju še imela nekaj rezerve tudi v tem nastopu.

Sezona 2008/2009 (preglednici 2 in 3) je bila zelo dobra s slabim zaključkom na

Svetovnem prvenstvu v Rimu. Sezona 2009/2010 je bila še boljša (preglednici 4 in

5), z dobrim zaključkom na Evropskem prvenstvu v Budimpešti .

Formo je držala do poznega avgusta, ko je sezono zaključila z dvema dobrima

nastopoma na svetovnih vojaških igrah v Warendorfu (preglednica 5 ).


Sezona 2010/2011 (preglednici 6 in 7) je bila specifična zaradi drugače postavljene

sezone kot v preteklosti in načrtovanju dveh vrhov v sezoni – dvojna ciklizacija.

Odmora med sezonama ni bilo. Sezono je po vojaških igrah nadaljevala in formo

prenesla še v 25-metrski bazen. Ta poteza se je kasneje izkazala za dobro, ampak v

Dubaju na Svetovnem prvenstvu v 25-metrskih bazenih se spet ni izšlo po

pričakovanjih.

Sezona se je tradicionalno začela s skupnimi pripravami na Ptuju. Sledil je nastop na

tradicionalni prvi tekmi zimske sezone, na mitingu Start 2010 v Kranju. Glede na to,

da po koncu lanske sezone ni bilo daljšega premora, so bili boljši rezultati, kljub

obdobju napornih vadb, tukaj pričakovani. Zato tudi višja vrednost OBLA v tem

obdobju ni bila presenetljiva (grafikon 7, t13).

23. 10. 2010 je sledil nastop na mitingu Victoria na Reki, kjer je razen v delfinu,

dosegla je dobre rezultate. Na 200 metrov mešano si je želela kakšno sekundo boljši

izid (2:15,37).

Sledil je odhod na tritedenske višinske priprave v Font Romeau, kjer so, zaradi

dvojne ciklizacije, trenirali drugače, kot prejšnja leta. Trenirali so ciljno usmerjeno

zaradi prihajajočega Evropskega prvenstva v 25-metrskih bazenih v Eindhovenu in

Svetovnega prvenstva v 25-metrskih bazenih v Dubaju.

Na teh pripravah je bil velik poudarek na prsnem. Plavalki je bilo to težavno. Zaradi

slabše gibljivosti je takšna vadba prinesla kar nekaj bolečin v nogah, kolenih in

pokostnici. Bolečine so ji predstavljale velik stres.

69

Osmi do deseti dan od prihoda iz priprav, to je bilo 22. 11. 2010, je sledilo Evropsko

prvenstvo v 25-metrskih bazenih v Eindhovenu, ki je služilo kot testna tekma.

Tekmovalka se je tu nahajala v prvem delu zoževanja od treh in tako ni pričakovala

svojih najboljših dosežkov. Prav tako se je nahajala v t .i. »luknji,« ko zaradi

prilagoditve organizma na prihod iz višinskih priprav, ni bilo pričakovati najboljših

dosežkov.

Prvi tekmovalni dan se je uvrstila v finalni nastop na 200 metrov delfin in z novim

državnim rekordom dosegla 6. mesto (grafikon 1 in preglednica 6). Takega rezultata

sama ni pričakovala. Prvih 100 metrov je začela nekoliko prepočasi. Tudi na

razplavanju pred kvalifikacijami ni imela tistega pravega občutka. Ponovitev tega

dosežka je napovedala za Svetovno prvenstvo v Šanghaju v letnem delu sezone.

Drugi tekmovalni dan je nastopila v disciplini 100 metrov mešano, ki je služil kot pred

nastop v disciplini 400 metrov mešano zadnji dan prvenstva.

Zadnji tekmovalni dan je dopoldan je v kvalifikacijah nastopila na 400 metrov mešano

in se s časom 4:36,52 kot 4. uvrstila v popoldanski finale.

Popoldan je svoj dosežek še nadgradila in s časom 4:30,83 odplavala no v državni

rekord in osvojila 2. mesto (grafikon 5). Predvsem prsni del je bil odplavan zelo

dobro, saj je v tem delu tekmice ulovila, ko so ji v prvi polovici razdalje že nekoliko

pobegnile. Dobra vadba udarcev prsno iz višinskih priprav se je več kot obrestovala.

V kravlu na koncu discipline pa je bila tudi tokrat med najmočnejšimi.

Na to medaljo je čakala vse od evropskega prvenstva v 50-metrskih bazenih leta

2004 v Madridu. Pred samim finalnim nastopom so bile želje in motivacija zelo velike.

Treme ni imela, saj je že v kvalifikacijah dosegla dober izid. Na Svetovnem prvenstvu

v Dubaju si je želela še boljšega izida.

Po prihodu iz Eindhovena je plavalka zbolela. Nekaj dni ni bila v vodi. Sledila sta dva

tedna zoževanja in dvigovanja forme.

Sledilo je Svetovno prvenstvo v 25-metrskih bazenih v Dubaju od 15. 12. 2010 do

19.12.2010. Prvi dan je nastopila v kvalifikacijah na 400 metrov mešano in dosegla

svoj najboljši dopoldanski izid s 4:33,48 in bila še tri sekunde hitrejša kot v

Eindhovenu (grafikon 5). Zanesljivo se je uvrstila v popoldanski finale, a je bila

plavalka kasneje diskvalificirana. Na sami tekmi ne trenerji ne video analitik iz

slovenskega tabora niso videli napake. Po pritožbi so zahtevali ogled posnetkov (na

prvenstvu se snema iz štirih zornih kotov), a do posnetkov niso prišli. Takratni

70

selektor je zahteval zbor pred FINA senatom, a sodniške odločitve niso spreminjali. S

pomočjo posnetkov ji je trener želel razložiti, kje je storila napako.

Tako se je, po trenerjevem mnenju, zgodilo najhujše . Ne on ne tekmovalka ne bosta

nikdar vedela, ali bi bila popoldan dosežena nadgradnja in tako še boljši izid kot v

Eindhovenu.

Vsa zimska sezona 2010/2011 (preglednica 6) je bila na najvišji ravni do sedaj, z

osvojeno medaljo na Evropskem prvenstvu. Plavalka je bila zelo pozitivno

naravnana, vsi kazalci so šli v načrtovano smer. Po izključitvi v Dubaju se je vse

sesulo, bila je zelo razočarana. Po tem nesrečnem nastopu je bila več kot mesec dni

povsem sesuta, brez prave volje do vadbe in kar nekaj časa je bilo potrebnega, da je

nesrečni nastop prebolela.

Sledila sta še nastopa v Montebelluni in na Zimskem pokalu v Radovljici (preglednica

7) s podobnimi izidi kot leta 2010 (preglednica 5).

Zimski del sezone se je zaključi l 3. 2. 20011, z nastopom na Zimskem državnem

prvenstvu v Ljubljani. Plavalka je nadgradila rezultate iz lanskega prvenstva,

odplavala je osebni rekord na 100 metrov mešano in se veseli la vsako leto močnejše

konkurence na domačih tleh (preglednica 7).

V februarju je dobila svojo drugo priznanje za najuspešnejšo slovensko plavalko v

sezoni 2009 / 2010.


Poletni del sezone se je tradicionalno začel z mitingom Zvezda v Kranju (preglednica

7). Sledile so skupne priprave v Lignanu meseca marca.

Test pragov je bil opravljen 21. 3. 2011. Pragova (grafikon 7, t14) sta pokazala višjo

vrednost kot test pred tem (t13) – trend krivulje je obrnjen navzgor in je pozitiven.

Po pripravah je sledila testna tekma na mitingu v Ravnah na Koroškem (preglednica

7), kjer je bila podobno hitra kot leto prej (preglednica 5).

Na Odprtem prvenstvu v Španiji v Madridu je 31. 3 2011 dosegla tretji najhitrejši

rezultat na 200 metrov delfin (grafikon 2), na 200 metrov mešano pa si je želela boljši

rezultat. Nastop na 400 metrov mešano, od česar pričakovala največ, je zaradi

prebavnih motenj odpovedala.

71

Dobro pripravljenost in pravo pot je potrdila na mitingu v Banji Luki 16. 4. 2010, kjer

je bila praktično hitrejša v vseh disciplinah kot leto poprej. Tudi tukaj se je nahajala v

polnem obsegu vadb tako kot lani.

Sledile so skupne priprave na Ptuju in ponovno koncept – priprave med tednom in

tekme ob vikendih.

Na mitingu Ilirija je prikazala solidne rezultate in potrdila napredek iz lanskega leta.

Na 100 metrov delfin se je s časom 1:02,10 približala svojemu osebnemu rekordu.

100 metrov prsno je odplavala slabše (preglednica 7).

Sledil je povprečen nastop na mitingu v Ostravi teden dni kasneje, 21.5.2011 pa še

uspešen test na 1500 metrov prosto na Pokalu Ljubljane z novim osebni rekordom.

Sledili sta dve povezani tekmi v Banji Luki in na Odprtem prvenstvu Slovenije v 50-

metrskih bazenih v Kranju. V Banji Luki je odplavala zelo solidno v vseh disciplinah,

na 50 metrov delfin je s časom 28.58 dosegla osebni rekord in še en zelo dober

rezultat na 200 metrov delfin (2:10,97). Za boljše izide je bila še preutrujena , a jih je

napovedala že na naslednji tekmi.

Odprto prvenstvo Kranja, 4 dni kasneje, bi lahko poimenovali kar prvenstvo rekordov.

To je bila specifična tekma zaradi potrjevanja olimpijske norme na 400 metrov

mešano, ki jo je s četrtim izidom do tedaj tudi potrdila (grafikon 6). V Sloveniji tako

hitro, tako rekoč brez prave konkurence, še ni plavala. Zelo dobro je odplavala 200

metrov delfin (grafikon 2), z drugim izidom do tedaj in samo 0,1 sekunde

počasnejšim plavanjem od osebnega rekorda. Ob tem je popravila še tri osebne

rekorde, in sicer na 200 metrov prosto, na 100 metrov delfin in na 100 metrov hrbtno

(preglednica 7).

Trener je videl razloge za dobro plavanje v dobri pripravljenosti in v dobri formi.

Dobrih rezultatov si je zelo želela – psihološki moment je bil zelo visok. Pričakovanja

in samozavest pred glavno tekmo sezone so bili veliki, saj je bila, kot je sama dejala,

letos zelo stabilna. Vso sezono je dobro vadila in tekmovala, tudi priprave so

potekale brez težav. Pričakovala je, da bo na svetovnemu prvenstvu v Šanghaju še

bistveno hitrejša. Cilja sta bila tako državni rekord in uvrstitev v finale.

Sledile so specialne višinske priprave v Font Romeu, kjer je poskusila popraviti

formo, predvsem v hrbtnem in prsnem plavanju, v katerih je nekoliko zaostaja za

svojimi najboljšimi dosežki. Vrednost pragov (grafikon 7, t15) je na pripravah, zaradi

višine, razumljivo padla.

72

Tri tedne pred svetovnim prvenstvom je sledilo zoževanje vadb in piljenje forme. Prvo

testno tekmo v Radovljici je zaradi padca na ramo izpustila.

Sledil je pokal Kopra 9. 7. 2011, kjer je dopoldan odplavala slabši izid na 200 metrov

mešano, popoldan pa je odplavala nov osebni rekord na 200 metrov prosto (2:00,43).

Ta rezultat je pokazal, da ji je manjkalo hitrosti, saj je prvih 100 metrov preplavala

enako hitro kot drugih 100 metrov. Poškodbo rame je sanirala.

Teden dni pred Svetovnim prvenstvom v 50-metrskih bazenih v Šanghaju je sledil

nastop na mitingu Veronika v Kamniku. Test naj bi služil kot test pred glavnim

nastopom sezone in za urjenje tekmovalnega ritma (preglednica 7). Na 50 metrov

delfin je odplavala osebni rekord (28,55).

Štiri dni pred prvenstvom je opravila test 5 x 3 x 200 metrov prosto, kjer je dosegla

rekordne vrednosti pragov (grafikon 7, t16) v tem olimpijskem ciklu. Laktatni prag je

imela pri hitrosti 1,39 m/s, prag OBLA pa pri hitrosti 1,45 m/s.

Sledila je glavna tekma sezone, Svetovno prvenstvo v 50-metrskih bazenih v

Šanghaju, ki ni bilo uspešno. V dopoldanskem nastopu na 200 metrov delfin je z

rezultatom 2:10,83 dosegla svoj drugi najhitrejši dopoldanski izid, a je zadostoval le

za 22. mesto (grafikon 2). Do konca prvenstva je tekmovala pod pričakovanji, z

izidom 4:41,23 in osvojenim 12. mestom (grafikon 6). Prsni del je odplavala zelo

slabo, prav tako tudi kravlov, kjer je bila, ponavadi, vedno med najmočnejšimi

(preglednica 17).




100 metrov prsno 1:21,50 3,50

100 metrov kravl 1:04,05 2,05

Končni čas: 4:41,23 6,23


50-metrskih bazenih v Šanghaju 2011

Po trenerjevem mnenju je bila to natanko enaka zgodba, kot se ji je na svetovnih

prvenstvih venomer ponavljala – plavalkin paradoks 400 metrov mešano zadnji dan

prvenstva (gl. str. 58), ko je bila zaradi vsega čakanja že vsa brezvoljna.

73

Po svetovnem prvenstvu, pred začetkom priprav za olimpijsko sezono 2012, je imela

šesttedenski vadbeni odmor.


Zimski del sezone se je, zaradi daljšega odmora pred novo sezono, začel s slabšimi

rezultati kot v preteklih sezonah (preglednica 8).

Pred odhodom na višinske priprave v Sierro Nevado, katere je organiziralo in

sponzoriralo Špansko ministrstvo za šport in so predstavljale mednarodni višinski

projekt pod vodstvom mednarodnih znanstvenikov, je bil laktatni prag (grafikon 7,

t18) na ravni iz začetka zimske sezone 2008/2009 (grafikon 7, t3), prag OBLA pa je

bil višji. Ponoven test v Sierri Nevadi mesec dni kasneje je vrednosti laktatnega

praga še znižal (grafikon 7, t19).

Projekt naj bi dal odgovore o smotrnosti višinskih priprav, predvsem pa naj bi te

priprave pokazale individualni odziv njegovih varovancev in učinkovitost različnih

konceptov višinskih priprav. Ta projekt naj bi tudi pokazal, kaj vse meri jo velike

reprezentance in njihov način dela.

Na višinski pripravah je, kot prva Slovenska plavalka, prejela povabilo za plavalni

dvoboj med reprezentanco Evrope in Združenih držav Amerike v Atlanti na 400

metrov mešano in 200 metrov delfin.

Prvi test po višinskih pripravah je sledil 19. 11. 2011, in sicer na mitingu Mladost v

Zagrebu. Odplavala je osebni rekord na 400 metrov prosto (4:06,76) in dosegla

dobra dosežka na 200 metrov prosto in 200 metrov mešano (preglednica 8). Prvi test

je uspešno prestala in dobila potrditev dobrega dela na višini pred nadaljevanjem

sezone.

Novembra 2011 je prejela svoj tretji naslov plavalke leta, kar ji je pomeni lo nagrado

za delo v preteklosti in vzpodbudo za delo vnaprej.

Sledila je ponovna testna tekma na Državnem prvenstvu v Kranju. Dosegla je nove

osebne rekorde na 200, 400 in 800 metrov prosto in še nekaj ostalih dobrih

rezultatov. Na 400 metrov mešano je bila zaradi napačnega obrata iz hrbtnega v

prsni slog diskvalificirana. Trener z dosežkom na 400 metrov prosto ni bil najbolj

zadovoljen. Napačen obrat na 400 metrov mešano je bil obema v poduk pred

prihajajočim Evropskim prvenstvom v 25-metrskih bazenih v Szczecinu.

74

Evropsko prvenstvo, ki je potekalo od 8. 12. do 11. 12. 2011, je pokazalo na ponovne

težave s psihološko pripravljenostjo plavalke.

Teden dni kasneje je sledil dvoboj med reprezentanco Evrope in Združenih držav

Amerike v Atlanti. Tukaj se je plavalka malo bolj potrudila kot v Szczecinu, a po

mnenju trenerja še vedno ne 100-odstotno (preglednica 8).


Sledila je še ena zelo povprečna tekma, in sicer Zvezda 2012 v Kranju (preglednica

10) .

Test pragov, ki je bil opravljen 24. 1. 2012, je imel najnižjo vrednost laktatnega praga

v tem olimpijskem obdobju (grafikon 7, t19). Pred odhodom na druge višinske

priprave v Sierro Nevado, to je bilo 14. 2. 2012 (t20), sta pragova poskočila. Podobni

vrednosti je imela maja 2010, ko je dosegla kar nekaj vzpodbudnih rezultatov

(preglednica 7).

Teden dni po pripravah je sledila testna tekma v Sankt Petersburgu (preglednica 9).

V tem delu sezone plavalka še ni bila tako hitra. Zaradi močne konkurence si je zelo

želela tekmovati, zato so bili tudi rezultati boljši. Tako so dobili dobro potrditev

dobrega dela na višini.

Pred Španskim odprtim prvenstvom v Malagi, si je plavalka poškodovala koleno.

Tako je imela na tekmi težave s starti, obrati ter prsnim. Pokazala je solidno plavanje

v kravlu. Pravega odgovora glede pripravljenosti s trenerjem nista dobila.

Tri dni po Malagi je sledil test pragov (grafikon 7, t22), ki je kazal ponoven trend rasti.

Sledila sta solidna nastopa na 200 in 400 metrov prosto, 21.4. 2012, v Banji Luki,

pred Letnim odprtim prvenstvom v Mariboru pa je plavalka zbolela in nastop

odpovedala.

V začetku maja so sledile skupne priprave na Ptuju, k jer je, kljub jemanju zdravi l,

uspešno trenirala.

Sledil je nastop na mitingu Ilirija v Ljubljani 5. 5. 2012. Zdravil ni več jemala, tudi

vzdržljivosti ni izgubila, ni pa imela pravega občutka za vodo.

75

Test laktatnega praga in OBLE (grafikon 7, t23) je 9. 5. 2012 pokazal rekordne

vrednosti (1,38 m/s oz. 1,465 m/s), kar je pomenilo odlično popotnico za nadaljnje

delo proti Olimpijskim igram v Londonu, konec julija 2012. Kljub težavam in slabši

psihični pripravljenosti so bili kazalci vendarle rekordni.

Sledilo je Evropsko prvenstvo v 50-metrskih bazenih v Debrecenu, 21. 5. 2012.

Tekma ni bila ciljana za najboljši dosežek in je bila plavana iz polnega obsega vadb.

Razen nastopanja v močni konkurenci, ni pomenila ničesar (preglednica 9).

Plavalke so si v štafeti 4 x 200 metrov prosto priplavale 2. mesto. V štafeti je dosegla

dober izid na 200 metrov prosto (1:59,23). Na 400 metrov mešano je osvojila 5.

mesto z rezultatom 4:42,00. Jutranjega, kvalifikacijskega časa (4 :41,82) tako ni

nadgradila. Prsni del je bil zopet odplavan slabše (preglednica 18).




100 metrov prsno 1:21,90 3,90

100 metrov kravl 1:03,43 1,43

Končni čas: 4:42,00 7,00

Preglednica 18: Povzetek nastopa na 400 metrov mešano na evropskem prvenstvu v

50-metrskih bazenih v Debrecenu 2012

Na mednarodnem prvenstvu v Kranju 2. 6. 2012, je dosegla dobre rezultate tako na

200 metrov delfin (2:10,79) kot tudi na 200 metrov prosto (2:01,27).

Sledil je odhod na najuspešnejše višinske priprave v Font Romeu. Vrednosti

laktatnega praga in OBLE (grafikon 7, t24) so bile podobne, kot leto prej v tem času a

višje, kot leta 2008 pred Olimpijskimi grami v Pekingu (t1). Program je bil zelo

uspešno obdelan, psihološki moment je bil pozitiven in priprave so minile brez težav.

Teden dni po pripravah je 7. 7. 2012 sledila prva testna tekma pred olimpijskimi

igrami, na mitingu Mobitel v Radovljici. Bila je bistveno hitrejša kot pred štirimi leti v

tem obdobju. 400 metrov mešano ni odplavala 100-odstotno, a ga je vseeno

odplavala s časom 4:41,87, kajti takoj zatem jo je čakal nastop na 200 metrov prosto.

Disciplino 200 metrov mešano je odplavala najbolje v tej sezoni, 200 metrov delfin pa

nekaj slabše, kot v Kranju (preglednica 9).

Sledili so še trije tedni zoževanja vadbe pred glavnim nastopom v tem štiriletnem

ciklu.

76

Na zadnji tekmi pred olimpijskimi igrami v Beogradu je rezultate iz Radovljice še

nadgradila. Nahajali so se v prvem delu zoževanja od treh, zato je bila plavalka že

spočita. Na 400 metrov mešano je odplavala najboljši izid v tej sezoni (grafikon 6), na

200 metrov delfin, s časom 2:09,32 (grafikon 2) in 200 metrov prosto, s časom

2:00,25, je odplavala nova osebna rekorda.

Kazalci pred glavno tekmo sezone so bili odlični, vse je potekalo po zastavljenih

načrtih in ciljih.

6.13 Analiza Olimpijskih iger v Londonu 2012

Na olimpijskih igrah je disciplina 400 metrov mešano na sporedu prvi dan tako kot na

evropskih prvenstvih. Na 400 mešano ji je v kvalifikacijah uspel drugi najboljši izid v

karieri (grafikon 6), a daleč najhitrejši dopoldanski (4:38,20), kar je zadostovalo za

10. mesto. Za finalnim nastopom je zaostala za 2,11 sekunde. Analiza je pokazala,

da je delfin in hrbtno odplavala vzorno, prsno in kravl pa sta bila odplavana slabše.

Tako je spet obstala v kvalifikacijah in s trenerjem spet nista vedela, ali bi ob

finalnem popoldanskem nastopu dosegla še boljši rezultat.



100 metrov hrbtno 1:11,76 -0,26

100 metrov prsno 1:19,77 1,77

100 metrov kravl 1:03,34 1,34

Končni čas: 4:38,20 3.90


Londonu 2012

Štiri dni kasneje jo je čakal kvalifikacijski nastop na 200 metrov delfin, kjer se je s 14.

časom in z novim osebnim rekordom 2:09,24 uvrstila v popoldanski polfinale.

Popoldan je svoj dosežek še nadgradila, dosegla nov osebni rekord in vrhunski

dosežek s časom 2:07,84, kar je pomenilo 11. mesto. Plavala je zelo sproščeno,

finalni nastop pa je zgrešila za vsega 0,47 sekunde.

Na račun vrhunskega popoldanskega nastopa na 200 metrov delfin so olimpijske igre

v Londonu dobile pozitiven predznak.

77

7. Zaključek

Vrhunsko plavanje zahteva ogromno truda in zbranosti, potrpežljivosti, volje in želje

do vadbe in tekmovanj in kot tako zahteva prenekatera odrekanja v vsakdanjem

življenju v primerjavi s sovrstniki.

Plavalka je imela med kariero največ težav s prsnim. Na mnogih tekmovanjih je v

disciplini 400 metrov mešano zaostala v prsnemu delu, kar je bil največkrat razlog za

obstanek v kvalifikacijskem delu tekmovanja. Zaradi tega ni prišlo do same

nadgradnje v finalnih nastopih oz. to je bil razlog za izgubo stopničk (Evropsko

prvenstvo v Budimpešti, preglednica 6). Svojih pomanjkljivosti se je zavedala. Na

višinskih pripravah, pred evropskim prvenstvom v Eindhovenu in pred svetovnim

prvenstvom v Dubaju, ji je prsno uspelo popraviti, kar je pokazala z dvema odličnima

nastopoma na prvenstvih.

S pomočjo rezultatov testiranj lahko ugotovimo, da je bil način dela skozi olimpijski

cikel pravilno načrtovan in usmerjen. Laktatni pragovi in pragovi OBLA (grafikon 7) so

se vse sezone pričakovano gibali usmerjeno, pripravljenost je rasla skozi celotno

olimpijsko obdobje z vrhuncem ravno pred olimpijskim igrami v Londonu (grafikon 7,

t23). Večji padci so bili zaznani le zaradi bolezni na testu t9, na testu t18 in t19 pa

zaradi drugače postavljene predolimpijske sezone.

Trendi plavanja v disciplinah 200 delfin in 400 mešano (grafikoni 1, 2, 5, 6) so potrdili

stalen napredek skozi celotno olimpijsko sezono, ki ga je nakazal že trend napredka

v kazalcih pragov odstavek višje (grafikon 7). Plavalka je, če je le bila zadosti

motivirana, vedno dosegala dobre rezultate.

V tem olimpijskem obdobju je zelo napredovala v vseh kravlovih disciplinah

(preglednice od 3 do 10), kar samo potrjuje celotne ugotovitve napredka v tem

olimpijskem obdobju.

V disciplini 200 metrov mešano je plavalka leta 2009 plavala najbolje tako v 25-

metrskih (grafikon 3) kot tudi v 50-metrskih bazenih (grafikon 4). Po letu 2009 pa je

trend rezultatov v tej disciplini vseskozi upadal. Razlog za ta pojav lahko poiščemo v

prepovedi uporabe visokotehnoloških kopalk, zaradi česar je mogoče ravno v tej

disciplini največ izgubila. Bolj verjeten razlog za slabše rezultate v tej disciplini pa

lahko, po mnenju trenerja, pripišemo pomanjkanju motivacije. Pozornost je

preusmerila na druge discipline, saj je po letu 2009 začela kazati zelo vzpodbudne

rezultate v disciplini 200 metrov delfin z vrhom doseženim ravno na olimpijskih igrah

v Londonu (grafikona 1 in 2) .

78

Obravnavana plavalka je nedvomno zelo delavna športnica, ki je v svoji karieri

dosegla zavidanja vredne rezultate. V obdobju, ki smo ga spremljali, je zelo dobro

vadila v nadzorovanih pogojih, torej na pripravah. Njena zmogljivost po njih je bila

vedno na vrhunski ravni. Zdi se, da bi lahko ob boljših finančnih pogojih in

pogostejših udeležbah na višinskih pripravah (v primerjavi z drugimi plavalnimi

reprezentancami) lahko dvignila rezultate še stopničko višje. Ob tem bi morda

pomagala tudi pomoč športnega psihologa.

Za zaključek bi dodali, da bi bilo v bodoče smiselno posnemati način dela največjih

reprezentanc, v smislu obogatitve in dopolnitve vadbe, z umestitvijo dodatnih

višinskih priprav v sam sistem dela in dodatnimi prispevki športnih psihologov in

drugih strokovnjakov od obdobja perspektivnih, mlajših plavalcev naprej. Vendar pa

je v realnosti denarja v plavalnem proračunu vedno manj in do nadgradnje, z

opisanega vidika, ne pride.

Plavalka je nedvomno veliko doprinesla k razvoju slovenskega plavanja in tako

postala vzornica številnim mladim plavalcem. Še posebej v disciplini 400 metrov

mešano so njeni rezultati postavljeni zelo visoko. V bodočnosti si lahko tako predane

in uspešne športnike samo želimo.

79

8. Viri:

Bompa, T. O. (1999). Periodization: Theory and Methodology of Training (fourth

edition). Kendall / Hunt Publishing Company.

Bowman, B. (2004). What It Takes to Be a World Class Medley Swimmer. Swimming

technique, 41(1), 8-12.

Burja, U. (1993). Laktat v krvi plavalcev, njegov pomen in vloga pri ocenjevanju

zmogljivosti pri plavanju kravl. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Fakulteta za šport.

Kapus V., Štrumbelj B., Kapus J. in Jurak G. (2002). Plavanje, učenje. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport: Inštitut za šport.

Kapus, V. (1971). Vpliv posameznih tehnik plavanja najboljših plavalcev na svetu in

pri nas na 400 metrov mešano. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Visoka šola za telesno kulturo Ljubljana.

Kovačič, J. (2008). Analiza razvoja plavalnih rezultatov in opazovanih dejavnikov na

evropskih prvenstvih v malih bazenih za moške in ženske v letih 2007 in 2008.

Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Maglischo E. C. (1993). Swimming Even Faster. Palo Alto: Mayfield Publishing

Olbrecht, J. (2000). The Science of Winning. Planning, Periodizing and Optimizing

Swim Training.

Majhen, D. (2011). Učinek osemtedenske aerobne vadbe plavalcev v starosti od

petnajstega do osemnajstega leta. Maribor: Univerza v Mariboru. Pedagoška

fakulteta.

NBC Olympics (2012). NBCUniversal. Pridobljeno 10. 05. 2016, s

http://www.2012.nbcolympics.com/swimming/results-schedules/index.html.

Omega official timekeeper (2008 – 2012). Results. Pridobljeno 30. 05. 2016 s

http://www.omegatiming.com/Sport?sport=AQ.

Potočnik, M. 2016. Intervju z avtorjem. Lesce, 11. 05. 2016.

PZSana. (2007). Plavalna zveza Slovenije. Rezultati. Pridobljeno 20. 05. 2016 s

http://www.pzsana.net/pzsana/.

http://www.2012.nbcolympics.com/swimming/results-schedules/index.html

http://www.omegatiming.com/Sport?sport=AQ

http://www.pzsana.net/pzsana/

80

Rodriuegez, F. A., Iglesias, X., Feriche, B., Chaveri, D. (2015). Altitude Training in

Elite Swimmers for Sea Level Performance (Altitude Project). ResearchGate.

Pridobljeno 13. 04. 2016, iz https://www.researchgate.net/publication/262249484.

SiolNET. (2008). TSmedia,Ljubljana. Pridobljeno 14.05. 2016, iz http://siol.net/

sportal/drugi-sporti/plavanje

Swimmrankings. European Swimming Federation (LEN). Pridobljeno 12. 05. 2016, iz

http://www.swimrankings.net.

Štrumbelj, B., Ušaj, A. (2010). The influence of altitude training on selected blood

parameters and lactate curves during swimming. Medicina Sportiva 14 (1), 19-23.

Ušaj, A. (2003). Osnove športnega treniranja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Ušaj, A. (2011). Temelji športne vadbe. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Fakulteta za

šport, Laboratorij za biodinamiko.

Ušaj, A. (1991). Laktat v krvi – njegov nastanek, pomen in vloga pri ocenjevanju

zmogljivosti plavalcev. Šport, 19, (4), 36-37.

http://siol.net/

Documents

DIPLOMSKO DELO - fsp.uni-lj.si fileuniverza v ljubljani fakulteta za Šport Športno treniranje plavanje analiza olimpijskega obdobja vrhunske slovenske plavalke diplomsko delo