Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT
DIPLOMSKO DELO
BORUT SEMENIČ
Ljubljana 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
Specialna športna vzgoja
Elementarna športna vzgoja
ANALIZA ŠPORTNE DEJAVNOSTI OTROK IN NJIHOVIH
STARŠEV V ZGORNJI VIPAVSKI DOLINI
DIPLOMSKO DELO
MENTORICA
Prof. dr. Mateja Videmšek
RECENZENT
Prof. dr. Damir Karpljuk
KONZULTANT
Prof. dr. Jože Štihec
Avtor dela
BORUT SEMENIČ
Ljubljana 2016
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici, profesorici dr. Mateji
Videmšek, za vse nasvete in pomoč pri nastajanju
diplomskega dela.
Ključne besede: predšolski otroci, starši, športna dejavnost, Zgornja Vipavska dolina
ANALIZA ŠPORTNE DEJAVNOSTI OTROK IN NJIHOVIH STARŠEV V ZGORNJI
VIPAVSKI DOLINI
Borut Semenič
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016
Specialna športna vzgoja, elementarna športna vzgoja
Število strani: 47; število tabel: 8; število slik: 20; število prilog: 1
IZVLEČEK
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšna je športna dejavnost predšolskih
otrok in njihovih staršev v Zgornji Vipavski dolini. Želeli smo ugotoviti, ali so
predšolski otroci v Zgornji Vipavski dolini dovolj športno aktivni. Zanimalo nas je, ali
vrtci in društva v Zgornji Vipavski dolini nudijo s svojim programom dovolj športnih
aktivnosti predšolskim otrokom in kakšne so pomanjkljivosti vsebine športne
ponudbe. Ugotavljali smo, kakšna je ozaveščenost staršev o pomembnosti športne
dejavnosti za njihove otroke.
V vzorec je bilo zajetih 37 staršev predšolskih otrok, starih 4-6 let. Otroci obiskujejo tri
različne vrtce, dva v Ajdovščini (enoti Ribnik in Ob Hublju) in vrtec v Vipavi.
Rezultati so pokazali, da so anketirani starši nadpovprečno športno aktivni, tako v
primerjavi s slovenskim, kot tudi z evropskim povprečjem. Temu primerno je bilo
ugotovljeno, da se tudi njihovi otroci ukvarjajo s športno dejavnostjo. Neorganizirana
športna aktivnost je med otroci bolj priljubljena od organizirane. Med najbolj
priljubljene spadajo hoja, kolesarjenje in igre z žogo. Organizirana vadba je na drugi
strani bolj slabo obiskana. Največ otrok obiskuje splošno vadbo, plavanje in ples.
Starši menijo, da je športna aktivnost pomembna za razvoj otroka in da vpliva
predvsem na otrokov gibalni razvoj. Večina staršev meni, da je v Zgornji Vipavski
dolini dovolj možnosti za športno dejavnost predšolskih otrok in da so njihovi otroci v
vrtcu dovolj gibalno dejavni.
Vsebina diplomskega dela je namenjena strokovnim delavcem v vrtcih, društvih in
klubih v Zgornji Vipavski dolini ter vsem tistim, ki so kakorkoli povezani z vzgojo in
izobraževanjem na športnem področju, staršem in vsem drugim, ki se zavedajo
pomembnosti redne športne vadbe za zdrav in celosten razvoj otroka.
Key woords: preschool children, parents, physical activity, Upper Vipava valley
THE ANALYSIS OF PHYSICAL ACTIVITY OF CHILDREN AND THEIR PARENTS
IN THE UPPER VIPAVA VALLEY
Borut Semenič
University of Ljubljana, Faculty of Sports, 2016
Special physical education, elementary physical education
Number of pages: 47; number of tables: 8; number of pictures: 20; number of
annexes: 1.
ABSTRACT
The purpose of this diploma thesis was to discover what the physical activity of
preschool children and their parents in the Upper Vipava Valley looked like. We
wanted to find out if the children in the Upper Vipava Valley were active enough. We
wanted to learn whether kindergartens and societies in the Upper Vipava Valley
offered enough sport activity for preschool children with their programs and what
were the shortcomings of these sport options. We figured out how well the parents
were informed about the importance of physical activity for their children.
The sample consisted of 37 parents of preschool children, aged 4-6. The children are
enrolled in three different kindergartens, two in Ajdovščina (the Ribnik and Ob Hublju
units) and the kindergarten in Vipava.
The results showed that the respondent parents were active above average,
compared to the Slovene as well as European average. Due to this fact we also
found out that their children were active as well. Unorganized sport activities were
preferred by children as opposed to organized activities. Amongst the favorite ones
are walking, cycling and ball games. Organized activities, on the other hand, are
poorly visited. The majority partakes in general activity, swimming and dancing.
Parents believe than physical activity is important for child development and that it
first and foremost influences child’s motor development. Most parents think that there
are enough options for preschool children to be physically active in the Upper Vipava
Valley and that their children are sufficiently physically active in kindergarten.
The content of this diploma thesis is intended for professionals working in
kindergartens, societies and clubs in the Upper Vipava Valley as well as for everyone
who is in any way connected to upbringing and educating in the field of sports,
parents and anyone who realizes how important regular physical activity is for healthy
and comprehensive child development.
KAZALO
1. UVOD ..................................................................................................................... 7
1.1. POMEN GIBALNIH DEJAVNOSTI ZA PREDŠOLSKE OTROKE .................. 11
1.2. VPLIV STARŠEV NA ŠPORTNO AKTIVNOST OTROK ................................ 12
1.3. STARŠI KOT PRVI UČITELJI SVOJIH OTROK ............................................ 14
1.4 VKLJUČEVANJE STARŠEV V PREDŠOLSKO ŠPORTNO VZGOJO ........... 15
1.5. POMEN IN VLOGA ŠPORTA V ŽIVLJENJU SODOBNE DRUŽINE.............. 15
1.6 CILJI RAZISKAVE ........................................................................................... 17
2. METODE DELA ................................................................................................... 18
2.1. PREIZKUŠANCI............................................................................................. 18
2.2. PRIPOMOČKI ................................................................................................ 18
2.3. POSTOPEK ................................................................................................... 18
3. REZULTATI Z RAZPRAVO ................................................................................. 19
3.1. ANALIZA REZULTATOV VPRAŠALNIKA ZA STARŠE ................................. 19
3.2. ANALIZA REZULTATOV VPRAŠANJ ZA STARŠE, KI SE NAVEZUJEJO NA
OTROKE ............................................................................................................... 23
4. SKLEP .................................................................................................................. 39
5. VIRI....................................................................................................................... 41
6. PRILOGE ............................................................................................................. 43
6.1. PRILOGA 1 – ANKETNI VPRAŠALNIK ......................................................... 43
7
1. UVOD
»Predšolsko obdobje je temelj gibalnega razvoja. Otrokov organizem je najbolj
izpostavljen vplivom okolja v zgodnjem otroštvu, prav to pa vpliva na razvoj njegove
osebnosti. Strokovnjaki so ugotovili, da vsega tistega, kar otrok zamudi v zgodnjem
otroštvu, kasneje žal ne more več nadoknaditi. Otrokove dejavnosti v prvih letih
življenja so podlaga za kasnejše športne dejavnosti, hkrati pa vplivajo tudi na razvoj
in oblikovanje vrste njegovih sposobnosti, lastnosti, zmožnosti in značilnosti«
(Videmšek, Strah in Stančevič, 2001, str. 15).
Zelo pomembno je zavedanje staršev o pomenu predšolske športne vzgoje, saj to
otroku predstavlja trden most k njegovemu kakovostnejšemu preživljanju prostega
časa s športnim udejstvovanjem tudi v kasnejših življenjskih obdobjih. Šport ohranja
in krepi otrokovo zdravje, razvija njegove sposobnosti in omogoča lažje vključevanje
in prilagajanje v družbeno in naravno okolje. Zato je pomembno, da starši že v
predšolskem obdobju navajajo otroke na redno športno delovanje. Večina otrok uživa
v gibanju in se z veseljem vključuje v spontane in vodene športne dejavnosti, če jim
starši to omogočijo in jih pri tem spodbujajo (Videmšek in Pišot, 2007). Zato je
potrebno že najmlajšim omogočati čim bolj pestro, kvalitetno in strokovno vodeno
vadbo.
Spodbudno družinsko okolje pozitivno vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti in
njegovih vrednot. Otrok prevzema navade, stališča in vrednote staršev, zato je
ukvarjanje s športom znotraj družine zelo pomembno za njegovo nadaljnjo športno
dejavnost in sprejemanje športa kot vrednote. Spodbuda in številna doživetja namreč
vodijo k želji in potrebi po športnem udejstvovanju tudi v kasnejših letih (Videmšek in
Pišot, 2007).
Otrok začne usvajati prve informacije v trenutku, ko se rodi. Starši so tisti, ki mu
omogočajo prve stike z okoljem in nosijo veliko odgovornost za njegovo zgodnje
učenje. Te informacije otrok pridobiva predvsem s pomočjo gibanja, ki predstavlja
najbolj primarno in naravno potrebo. Gibanje vpliva na vsa področja njegovega
razvoja – od spoznavnega, čustvenega do socialnega. Eden pomembnih vidikov
vloge staršev je zato tudi čim pogostejše sodelovanje z otrokom na različnih
področjih (Videmšek in Pišot, 2007).
Posameznik s športno aktivnostjo pridobi določen red in disciplino, kar mu koristi na
vseh življenjskih področjih. Če bo otrok že od majhnega hodil na popoldansko vadbo,
bo imel manj težav pri navezovanju stikov z drugimi vrstniki. Ko bo začel hoditi v šolo,
bo že navajen na gibanje in igro ob določeni uri, zato bo točno prihajal na vadbo,
navajen bo sodelovati v skupini, biti pravičen v igri, sproti bo opravljal šolske
obveznosti, da bo lahko hodil na trening, poleg tega pa bo še spoznaval in opazoval
8
svoje gibalne sposobnosti in spremembe in seveda užival ob uspehu in napredku ter
se naučil prenašati poraz (Završnik in Pišot, 2005).
Preučevanje športnih dejavnosti predšolskih otrok ter materialnih in kadrovskih
pogojev v slovenskih vrtcih je pokazalo, da za otroke v predšolskem obdobju
primanjkuje strokovno organizirane in vodene športne vzgoje ter ustreznega
izobraženega kadra. Delo športnega pedagoga zagotavlja kakovosten pristop k
vodenju športnih dejavnosti in omogoča tudi uresničitev zastavljenih ciljev kurikuluma
za vrtce (Videmšek in Pišot, 2007).
Zelo priljubljeni so športni programi, ki jih vodi strokovni kader. Po obsegu in
kakovosti morajo ti zadovoljevati otrokovo potrebo po gibanju, igri in sprostitvi. Učitelj,
ki vodi športno vadbo za otroke, jih spodbuja, da skozi igro sprejmejo šport kot način
življenja (Videmšek in Pišot, 2007).
Večina strokovnjakov in raziskovalcev na področju predšolskih otrok se strinja, da se
celoten razvoj otroka začne z gibanjem. Otrokom moramo dati ustrezne pogoje, da
se bodo čim bolj gibalno razvijali preko različnih načinov gibanja (plazenje, lazenje,
plezanje, valjanje, skakljanje, premagovanje ovir, visenje ...). Na ta način jim
omogočimo, da pridobivajo čim več različnih izkušenj, s katerimi razvijajo svojo
kreativnost in samozavest. Z gibalnimi programi tako vplivamo na napredek ostalih
področij razvoja.
Igra je svobodna in ustvarjalna dejavnost, vpletena v življenje vseh otrok pa tudi
odraslih, pomeni izziv in nove možnosti za spoznavanje samega sebe, drugih, za
čudenje, iskanje, primerjanje, preizkušanje ... Z elementarnimi gibalnimi igrami otroci
postopoma spoznavajo smisel in pomen upoštevanja pravil igre in krepijo
medsebojne odnose. Vse to je zelo pomembno za otrokov celostni razvoj.
Če otrok nima možnosti za izvajanje različnih gibalnih dejavnosti, lahko zaostane v
gibalnem razvoju. Da se to ne bi zgodilo, je dobro, da otroke že zelo zgodaj
navajamo na gibanje doma in v naravi (Videmšek in Pišot, 2007).
Pomembno vlogo pri vzgoji otrok imajo strokovni delavci vrtca, saj se večina otrok s
športno dejavnostjo prvič sreča v vrtcu. Zato mora biti vzgojitelj zelo ustvarjalen, poln
domišljije, znati se mora vživeti v svet otroka in gledati svet skozi otroške oči.
Poznati mora želje in potrebe otrok, da lahko organizira smiselno, učinkovito in
otrokom zanimivo vadbo.
Pri vadbi mora biti pozoren, kje in kdaj bo organiziral vadbo. Za vadbo mora izbrati
take pripomočke, ki bodo primerni razvojni stopnji otrok in bo otrok z njimi dosegel
načrtovane cilje.
9
Danes v večini vrtcev otroci nimajo dovolj možnosti za gibanje. V okoljih, kjer so
igralnice majhne, v njih pa veliko otrok, njihova potreba po gibanju ni zadovoljena,
posledice pa se kažejo kot nemirnost, neprimerno vedenje ali celo agresivnost
(Videmšek in Pišot, 2007). Zato je potrebno razmere za delo in življenje otok v vrtcih
nedvomno izboljšati, saj so športne igralnice še vedno prej izjema kot pravilo. Ko se
bodo izboljšale razmere za delo z otroki na področju gibanja, bodo tako strokovni
delavci kot otroci imeli več energije za ostalo delo.
Vzgojiteljice in športni pedagogi, ki ponekod že skrbijo za programe športne vzgoje v
vrtcu, otrokom nudijo razmere, v kakršnih lahko uresničujejo svoje pravice, ki izhajajo
iz njihovih potreb. To sta nedvomno potreba po gibanju in igri, česar se moramo
zavedati ne samo tisti, ki delamo s predšolskimi otroki, ampak tudi njihovi sorodniki
in starši. Prav slednji imajo namreč največji vpliv na otroka in njegov razvoj.
V sodobnem času se velika večina skrbnih staršev zaveda, da sta gibanje in šport
eden od pomembnejših dejavnikov otrokovega razvoja. Pogoste športne dejavnosti v
celoti pozitivno vplivajo na otrokov razvoj in sposobnosti. Na srečo je vedno več
staršev, ki se tega zaveda in vedno več društev, šol, klubov ter vrtcev, ki organizirajo
vadbo za najmlajše.
V predšolskem obdobju naj vsebine športnih programov izhajajo iz otroka,
prilagojene naj bodo njegovim sposobnostim, lastnostim, potrebam in interesom
(Videmšek in Jovan, 2002).
Športna vzgoja je v prvih letih otrokovega razvoja izrednega pomena in veliko vlogo
pri tem imajo prav vzgojitelji v vrtcih. Prav oni so tisti, ki načrtujejo in izvajajo gibalne
naloge in zadovoljujejo otrokove potrebe po gibanju. Nekateri izmed otrok se celo
prvič seznanijo z gibalnimi aktivnostmi, zato morajo biti le-te še toliko privlačnejše,
zanimivejše in bolj domiselne, da bi pritegnile in navdušile čim več otrok.
Izvajanje športnih aktivnosti gradi veselega in sproščenega otroka, saj v igri s
sovrstniki občuti radost in veselje. Prispeva k ohranjanju otrokovega zdravja in
krepitvi imunskega sistema, saj je otrok izpostavljen številnim vplivom naravnih
dejavnikov, kot so zrak, sonce, voda, veter. Poleg tega prispeva tudi k oblikovanju
otrokovega značaja in k intelektualni vzgoji.
Predšolska športna vzgoja ne razvija samo telesa in duha, temveč pomaga pri
oblikovanju otrokove osebnosti, zato je njena prisotnost v vrtcih nujno potrebna.
Zaposleni v vrtcu morajo s svojim programom in izbiro vsebin otroku omogočiti
vsakdanje gibanje, mu ponuditi čim večje število gibalnih aktivnosti v prostoru in na
prostem, ga spodbujati k reševanju gibalnih problemov na lasten način, k odkrivanju
domiselnih rešitev različnih problemov, tako gibalnih kot drugih. Skratka, otrok naj bi
v predšolskem obdobju usvojil kar največ znanja in sposobnosti primernega njegovi
10
razvojni stopnji, saj tistega, kar otrok zamudi v tem obdobju, kasneje žal ni več
mogoče nadoknaditi.
Na področju športnega udejstvovanja predšolskih otrok so bile narejene številne
raziskave.
Raziskava Kropejeve in Videmškove (2003), ki sta proučevali športno dejavnost štiri-
šestletnih otrok v ljubljanskem okrožju, je pokazala, da se polovica otrok pri tej
starosti še ne ukvarja z nobeno aktivnostjo. Z organizirano športno vadbo se ukvarja
približno četrtina otrok v tej starosti. Ugotovili sta tudi, da so otroci tistih družin, ki
preživljajo počitnice predvsem pasivno, tudi drugače športno manj aktivni.
Kropejeva in Videmškova (2002) sta na vzorcu staršev slovenskih predšolskih otrok
iz različnih krajev ugotovili, da obstajajo dejavniki, ki lahko povečujejo športno
aktivnost otrok in na katere imajo starši neposreden vpliv. To so: športna dejavnost
staršev, aktivno preživljanje počitnic družine, navajanje otroka na družbo in
starševsko pozitivno mnenje o športu.
Raziskava Čeboklijeve (2006), ki je ugotavljala razloge za vključevanje otrok v
športno vadbo, je pokazala, da se starši zavedajo, da je najpomembnejši cilj za
njihove otroke razvijanje gibalnih sposobnosti. Ugotovila je tudi, da se je pred vpisom
razmeroma malo staršev pozanimalo o strokovni usposobljenosti vaditelja. Največ
staršev je bilo o vadbi seznanjenih preko otrokove vzgojiteljice, v več kot polovici
primerov pa je bil za vključitev pobudnik otrok sam. Odgovori so pokazali, da je tako
otrokom kot njihovim staršem izbrana vadba všeč in da kar 47 odstotkov otrok
obiskuje po dve oziroma tri izvenšolske dejavnosti. Staršem je všeč, da otrok
spoznava vrstnike in z njimi aktivno sodeluje. Skoraj tri četrtine vseh staršev je bilo
tudi športno aktivnih.
Iličičeva (2008) je naredila raziskavo o športnih aktivnostih predšolskih otrok ob
koncu tedna, med prazniki in v času počitnic. Ugotovila je, da se večina otrok
udeležuje ene organizirane vadbe, ki je izvedena enkrat na teden, vadbena enota pa
traja največ šestdeset minut. Z vadbo pričnejo ob različnih urah, po navadi v
popoldanskem času. Vadba ni organizirana ob koncih tedna, med prazniki in v času
počitnic. Starši pa spodbujajo svoje otroke, da se ukvarjajo s športno aktivnostjo in si
vzamejo čas zanjo tudi ob koncih tedna, med prazniki in v času počitnic. Raziskava je
pokazala, da so športne aktivnosti otrok zelo različne. Najbolj priljubljene so
kolesarjenje, plavanje in tek. Poleg staršev navdušujejo otroke za šport tudi ostali
člani družine in bližnji sorodniki. Aktivnosti se v večini primerov udeležujejo tudi ostali
družinski člani, sorodniki, prijatelji staršev in otrokovi prijatelji. Otroci po navadi ne
izrazijo sami želje, da bi s seboj povabili sovrstnika ali prijatelja, potrebno pa jih je
tudi motivirati, da se za aktivnost sploh odločijo.
11
Suhodolčanova (2005) je želela v svoji raziskavi predstaviti športne programe za
predšolske otroke, ki jih organizira Športno društvo Sonček. Ugotovila je, da je največ
staršev za vadbo izvedelo od prijateljev. Izvedela je tudi, da je najpomembnejši cilj,
zakaj vpisujejo otroka k vodeni vadbi, ta, da razvijajo gibalne sposobnosti in
pridobivajo nova motorična znanja. Temu cilju sledi druženje z vrstniki, kar pomeni,
da se starši zavedajo pomena socializacije. Nepomemben razlog za starše je, da se
odločajo za vpis otrok k vodeni vadbi zato, da bi imeli več časa zase, čeprav včasih
na vadbi dobimo ta občutek. S pomočjo anketnega vprašalnika je dobila podatek, da
je dobrih 83 % staršev, ki vpisujejo svoje otroke v športne programe Športnega
društva Sonček, športno aktivnih. Dobrih 14 % staršev pa se je zaradi vpisa otrok k
vodeni vadbi tudi samo začelo aktivno ukvarjati s športom. Največ športno aktivnih
staršev se ukvarja s hojo, tej sledita kolesarjenje in smučanje, nato pa še tek in
nogomet. Rezultati so pokazali, da se starši predvsem ukvarjajo s športi v naravi.
Izbirajo take športne aktivnosti, ki jih lahko izvajajo skozi celo leto in skupaj s svojimi
otroki.
Žnidaršič (2008) je naredil raziskavo, katere namen je bil ugotoviti materialne in
prostorske pogoje dela v tržiških vrtcih, športno dejavnost otrok v in izven vrtca ter
socialno – demografske značilnosti otrok, ki so bili zajeti v vzorcu. V raziskavo so bili
vključeni starši otrok starih od 4 do 6 let in ravnateljica tržiških vrtcev. Ugotovil je, da
je ravnateljica zaskrbljena zaradi pomanjkanja notranjih športnih igralnic v vrtcih in
slabega stanja igral na zunanjih igriščih. Ravnateljica je bila mnenja, da bi bilo za
celosten razvoj otroka dobro, da bi za vodenje ur športne vzgoje in ostale športne
aktivnosti skrbel športni pedagog z ustrezno usposobljenostjo na področju
predšolske vzgoje, v pomoč pa bi mu bile vzgojiteljice. Takega mnenja je bil tudi
dobršen del staršev. Ves učni proces so vodile izključno vzgojiteljice, ki pa nimajo
dodatnih strokovnih znanj s področja športa. Raziskava je pokazala, da je med otroci
priljubljena neorganizirana gibalno/športna dejavnost in se z njo v veliki meri
ukvarjajo tako med tednom kot med vikendi. Med najbolj priljubljene spadajo teki in
lovljenja, kolesarjenje in igre z žogo. Organizirana vadba je na drugi strani bolj slabo
obiskana. Tako se z organizirano vadbo med tednom ukvarja 42 % otrok, ki so bili
vključeni v raziskavo. Otroci, ki so bili zajeti v raziskovalno delo, prihajajo večinoma iz
vasi in primestnega okolja. 65 % teh otrok je moškega spola. Manj kot 20 % otrok je
edincev, ostali imajo vsaj še enega brata ali sestro. 86% staršev, ki so reševali
anketni vprašalnik, so predstavljale matere otrok.
1.1. POMEN GIBALNIH DEJAVNOSTI ZA PREDŠOLSKE OTROKE
Že v prvih gibalnih poskusih, ko se otrok uči plaziti in hoditi, je njegov intelektualni
razvoj povezan z gibalnim razvojem. Otrok, ki prej shodi, prej usvoji prostor okoli
sebe, spoznava okolico in ima več možnosti za sporazumevanje. Zaradi omenjenih
razlogov bi se morali starši čim pogosteje igrati s svojim otrokom in ga spodbujati v
12
njegovih gibalnih delavnostih. Njegovo naravno potrebo po gibanju bi morali nenehno
zadovoljevati in jo krepiti (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).
Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, doživlja
veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje
vase. Hkrati gibanje otroku daje občutek ugodja, varnosti, veselja, torej dobrega
počutja. Z gibanjem raziskuje, spoznava in dojema svet okoli sebe (Videmšek in
Pišot, 2007).
Programi športnih dejavnosti morajo po kakovosti in obsegu zadovoljevati otrokovo
potrebo po gibanju, igri in sprostitvi. Prilagojeni naj bodo različnim potrebam,
interesom in sposobnostim otrok, tako da lahko optimalno prispevajo k njihovemu
razvoju in zdravju.
Gibalni razvoj je v razvoju človekovih funkcij v ospredju predvsem v prvih letih
življenja. Razvoj poteka od naravnih oblik gibanja do zelo celostnih in skladnostno
zahtevnejših športnih dejavnosti v povezavi z zorenjem, učenjem in posameznikovo
lastno voljno aktivnostjo. V predšolskem obdobju otrok pridobiva raznovrstne izkušnje
zlasti z igro (Videmšek in Pišot, 2007).
Otrok z različnimi dejavnostmi v zaprtem prostoru in na prostem razvija gibalne in
funkcionalne sposobnosti in postopno spoznava ter usvaja osnovne prvine različnih
športnih zvrsti. Mnoge gibalne dejavnosti od otroka zahtevajo, da se zaveda drugih
otrok in odraslih, da z njimi deli prostor in stvari ter da z njimi sodeluje. Pri
dejavnostih v paru ali skupini ima priložnost, da si skupaj z drugimi otroki prizadeva
doseči cilj. V elementarnih gibalnih igrah spoznava smisel in pomen upoštevanja
pravil, pomen sodelovanja in spoštovanja ter upoštevanja različnosti. Ko išče svoje
načine in poti za rešitev različnih gibalnih nalog, je otrok tudi ustvarjalen, saj z lastno
domišljijo odgovarja na nove izzive in izraža svoja čustva ter občutja (Videmšek in
Pišot, 2007).
1.2. VPLIV STARŠEV NA ŠPORTNO AKTIVNOST OTROK
Spodbudno družinsko okolje pozitivno vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti in
njegovih vrednot. Otrok prevzema navade, stališča in vrednote staršev, zato je
ukvarjanje s športom znotraj družine zelo pomembno za otrokovo nadaljnjo športno
dejavnost in sprejemanje športa kot vrednote (Videmšek in Pišot, 2007).
Starši so tisti, ki otroka vpeljejo v določeno športno vadbo oziroma športno panogo,
mu nudijo možnosti za športno udejstvovanje. Vzgojitelji, športni pedagogi in trenerji
pa so tisti, ki zagotavljajo pogoje vadbe in treninga ter z znanjem in izkušnjami
prispevajo k razvijanju veščin, določenih psihomotoričnih spretnosti, odkrivajo
13
potenciale ipd. Če se starša redno ukvarjata z gibalno/športno aktivnostjo, potem je
veliko večja verjetnost, da bo tudi pri otroku postala gibalno/športna aktivnost del
njegovega življenja.
Starši morajo moralno spodbujati svojega otroka pri aktivnem športnem
udejstvovanju, ga pri tem finančno podpirati, včasih žrtvovati tudi svoje interese, mu
zagotoviti ugodje in varnost ter čustveno podporo v kritičnih trenutkih. S tem otroku
pokažejo, kako visoko cenijo njegovo udejstvovanje v športnih aktivnostih in mu tako
dvigujejo samozavest in motivacijo za nadaljevanje s športno vadbo.
Za otroke je zgled staršev nedvomno zelo pomemben in koristen, veliko bolj kot le
nasveti, kako pomembna je športna aktivnost in kako škodljivo je neskončno igranje
video in računalniških iger ali pa posedanje pred televizorjem. Otroci večinoma od
staršev postopoma prevzamejo različne razvade. Mnogim staršem je lažje nadzirati
otroka, ki mirno gleda televizijo, kot ga nadzorovati ali celo aktivno spremljati na
zunanjem igrišču (Videmšek in Pišot, 2007).
Kalish (2000, v Videmšek, Strah in Stančevič, 2001) navaja podatke ameriške
raziskave, po kateri naj bi bili otroci športno aktivnih mater, dvakrat bolj aktivni od
tistih otrok, ki imajo športno neaktivne matere. Vpliv očetov pa je še večji, saj so
otroci športno aktivnih očetov kar 3,5-krat bolj aktivni od otrok, ki imajo športno
neaktivne očete. Tisti otroci, ki imajo oba starša športno aktivna, so daleč najbolj
aktivni (tudi do 6-krat bolj od otrok s športno neaktivnimi starši).
Po ugotovitvah Kropejeve (2001, v Videmšek idr., 2001) so otroci, stari od štiri do
šest let, ki imajo športno aktivne starše in skupaj z njimi aktivno preživljajo počitnice,
nasploh športno bolj dejavni.
Neustrezna športna naravnanost družine se najbolj dramatično kaže v padcu gibalnih
sposobnosti otrok med starševskimi dopusti in sočasno med otrokovimi šolskimi
počitnicami (Strel in Štihec, 1991, v Videmšek idr., 2001). Že raziskava (Koprivnjak in
Petrović, 1980, v Videmšek idr., 2001), v katero so bili zajeti otroci, stari do 12 let, je
pokazala, da so matere in očetje otrok po vplivnosti za sovrstniki, televizijo, učitelji
športne vzgoje kot spodbujevalci aktivne športne dejavnosti … Predvsem matere so
tiste, ki se zavzemajo za športno dejavnost v okviru družine, medtem ko se očetje
ukvarjajo s športnimi dejavnostmi v krogu prijateljev in znancev. Zaradi potrebe po
druženju z drugimi so za mnoge v športu pomembni predvsem družabni stiki. Kljub
interesom po kakovostnem življenju in vlogi družine je šport v okviru družine še
vedno premalo prisoten.
Vključevanje staršev v skupno športno vadbo predšolskih otrok je pomembno z
različnih vidikov. Otrok se ob starših počuti varnega, z veseljem sodeluje, mu zaupa
in uspešno izvaja tudi naloge, ki jih brez pomoči staršev ne bi zmogel (Videmšek in
Pišot, 2007).
14
Otrok tekmuje sam s seboj, ponosen je na svoje razvijajoče se sposobnosti in gibalno
znanje. Iz tedna v teden postaja spretnejši, močnejši in hitrejši. Vedno več gibalnih
nalog lahko opravi samostojno, starši pa mu po potrebi pomagajo. Otrok se
popolnoma nauči zaznati svoj napredek in ga doživlja kot uspeh (Videmšek in Pišot,
2007).
Ozaveščena družina, ki ve, da lahko mnoge odklone v današnji družbi (pomanjkljive
in celo slabe gibalne ter funkcionalne sposobnosti, nagnjenost k debelosti, telesne
deformacije ljudi, narkomanijo, alkoholizem, samomore, kajenje, nasilje …) učinkovito
prepreči, goji šport kot pomemben sestavni del življenja (Videmšek, Strah in
Stankovič, 2001). Šport ji pomeni sredstvo, ki motivira in koristi, ki plemeniti in
osrečuje (Petrović, 1991, v Videmšek idr., 2001).
V družinah, kjer gojijo športno aktivnost, so pri otrocih opaznejše sposobnosti, kot so
vztrajnost, discipliniranost, natančnost, zaupanje vase, strpnost, potrpežljivost,
zdrava tekmovalnost in spoznanje, da se je potrebno potruditi, če hočemo doseči cilj
(Videmšek in Pišot, 2007).
1.3. STARŠI KOT PRVI UČITELJI SVOJIH OTROK
Otroci so naše bogastvo, zato jih je potrebno ustrezno varovati in se seznaniti z
nekaterimi nujno potrebnimi navodili. Otrok se ob pomoči staršev počuti varnega in
pomembnega. Nobena športna vadba ni tako pomembna, kot je varnost otroka pri
vadbi.
Redno ukvarjanje s športom bi moral biti življenjski stil vsakega človeka. Če bomo
poskrbeli za to, da dejavnosti izvajamo skupaj z malčki, bo to za otroka še večja
spodbuda, dober zgled in tudi za nas pot k boljšemu zdravju. Pomemben dosežek
današnje družbe je športna vzgoja v smeri starši–otrok oziroma družina–otrok. Starši
so v vlogi vaditelja, ki obenem, ko izvajajo gibalne dejavnosti z otrokom, vadijo tudi
zase, za svoje zdravje in ne samo za otroka.
Pomembno je le ugoditi nekaterim zahtevam:
• Gibalne naloge moramo izvajati preko igre, saj predstavlja igra za otroke največje
veselje in radost.
• Gibalne naloge morajo biti enostavne oziroma prilagojene otrokovim gibalnim
sposobnostim in znanju.
• Upoštevamo načelo postopnosti; vedno izbiramo vaje od lažjih k težjim.
15
• Gibalne naloge izvajamo toliko časa, dokler se otrok ne naveliča. Otroka nikoli ne
silimo k izvajanju gibalnih nalog.
• Gibalne naloge nenehno spreminjamo, tako se jih otroci ne bodo nikoli naveličali.
• Izvajanje vseh vrst elementarnega gibanja (plazenje, lazenje, skoki, poskoki, …).
Skozi igro bo tako otrok postal močnejši, hitrejši, bolj gibljiv, spretnejši, predvsem pa
bodo njegovi gibi bolj usklajeni. Podpora, zgled in zainteresiranost staršev so vedno
najboljša motivacija otrok (Saje, 2002).
1.4. VKLJUČEVANJE STARŠEV V PREDŠOLSKO ŠPORTNO VZGOJO
Otrok zaznava prve informacije v trenutku, ko se rodi. Starši so tisti, ki mu omogočajo
prve stike z okoljem in so popolnoma odgovorni za njegovo zgodnje učenje. Te
informacije otrok pridobiva zlasti s pomočjo gibanja, ki predstavlja najbolj primarno in
naravno potrebo ter vpliva na vsa področja njegovega razvoja od kognitivnega do
čustvenega in socialnega.
Eden izmed pomembnih vidikov vzgojiteljske vloge staršev je zato tudi ta, da naj z
otrokom čim več sodelujejo oz. z njim počnejo najrazličnejše stvari (Strah, 2000).
Pomembno je, da starši že v predšolskem obdobju navajajo otroke na redno športno
delovanje. Šport ohranja in krepi otrokovo zdravje, razvija njegove sposobnosti, ne
nazadnje pa omogoča lažje vključevanje in prilagajanje v družbeno in naravno okolje.
V družinah, kjer gojijo športno aktivnost, so pri otrocih bolj opazne sposobnosti, kot
so vztrajnost, discipliniranost, zaupanje vase, strpnost, potrpežljivost, zdrava
tekmovalnost ter spoznanje, da se je potrebno potruditi, če hočemo doseči cilj.
S hkratnim vključevanjem staršev in predšolskih otrok v redno športno-rekreativno
vadbo, ki poteka v okviru različnih društev in klubov, omogočajo otrokom, da igraje in
s pomočjo najbližjih članov družine že v najzgodnejših letih uveljavljajo zdrav način
življenja kot najpomembnejšo osebno in družbeno vrednoto (Strah, 2000).
1.5. POMEN IN VLOGA ŠPORTA V ŽIVLJENJU SODOBNE DRUŽINE
Spodbudno družinsko okolje pozitivno vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti in
vrednote. Otrok prevzema navade, stališča in vrednote staršev, zato je ukvarjanje s
športom znotraj družine temelj za otrokovo nadaljnjo gibalno dejavnost in
sprejemanje športa kot vrednote.
16
V nekaterih družinah se dobro zavedajo pomena pogostega in raznolikega ukvarjanja
s športnimi aktivnostmi. Otrokov vsakdan organizirajo tako, da je poln aktivnosti.
Starši lahko že dojenčke vključujejo v njim prilagojene plavalne tečaje, mlajši otroci
hodijo na popoldansko športno aktivnost, spet drugi se v okviru športnih društev
seznanjajo z različnimi športi. Otroka je potrebno pri vsem tem seveda spodbujati,
vendar pa to vsekakor ne sme prerasti v siljenje, saj bi s tem pri otroku dosegli
nasprotni učinek in s tem zatrli njegovo primarno željo po gibanju.
Kalish (2000) navaja tri dejavnike, ki so pomembni za izboljšanje zdravja in telesne
pripravljenosti družine:
Starši naj svojim otrokom posredujejo pozitivna verbalna in neverbalna sporočila o zdravem načinu življenja.
Starši naj bodo tudi sami ustrezno telesno pripravljeni.
Starši naj imajo aktiven interes za športne dejavnosti svojega otroka. Čim več dejavnosti naj izvajajo skupaj z otrokom. Otroke naj navajajo na spoštovanje aktivnega in zdravega načina življenja (Kalish, 2000, v Videmšek, Strah in Stančevič).
Družine, ki živijo tako, da se pogosto ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, so na
najboljši poti, da bodo njihovi člani srečni in ustvarjalni kot posamezniki, kot deli
harmonično razvijajoče se družine in kot pomembni ustvarjalci celotne družbene
skupnosti. Aktivno športno udejstvovanje pomembno vpliva tudi na intelektualni
razvoj, kar pomeni izredno vrednoto in enega ciljev ukvarjanja s športom. Športno
aktivne družine imajo velike možnosti, da se izognejo velikim travmam ob stranpoteh
mladih.
Raven ozaveščenosti o kakovostnejšem življenju se tudi pri nas močno dviga. Vsaka
družina, ki se bo kakor koli aktivno vključevala v organizirane športne aktivnosti, bo
predvidoma imela polnejše in srečnejše življenje. Družina, ki goji šport kot sestavni
del življenja, ve, da se lahko s tem večini nevarnosti, ki pretijo in bodo pretile v
nadaljnjem otrokovem odraščanju, izogne.
Šport in športne dejavnosti lahko pomenijo koristno preživljanje prostega časa. Starši
lahko otroku z lastnim zgledom privzgojijo ljubezen do določene aktivnosti ali gibanja
nasploh. Vse to lahko vpliva na otrokovo kasnejše organizirano ukvarjanje z
določeno športno dejavnostjo v klubih in društvih. Športne aktivnosti, pri katerih
sodeluje vsa družina, v večji meri pripomorejo tudi k izboljšanju odnosov. Ker imajo
otroci šport praviloma radi, je ob primernem sodelovanju vseh družinskih članov
pomemben dejavnik homogenizacije in družinske integracije.
17
Športu kot sooblikovalcu življenjskega sloga družine bo potrebno nameniti še več
pozornosti kot doslej. Pomembno je ozaveščanje družin in vloga vladnih in nevladnih
institucij pri ustvarjanju pogojev za »šport družine«.
1.6. CILJI RAZISKAVE
V skladu s predmetom in problemom raziskave so cilji diplomskega dela naslednji:
Analizirati športno dejavnost staršev predšolskih otrok v Zgornji Vipavski
dolini.
Analizirati športno dejavnost predšolskih otrok v Zgornji Vipavski dolini in
raziskati, s katerimi dejavnostmi se najraje ukvarjajo (neorganizirano in
organizirano).
Ugotoviti, ali imajo predšolski otroci v Zgornji Vipavski dolini dovolj možnosti
za športno dejavnost znotraj vrtca in izven njega.
Preveriti pomanjkljivosti vsebine športne ponudbe za predšolske otroke.
Pridobiti mnenje staršev o kvaliteti ponudbe ter izvajalcev športnih aktivnosti
za predšolske otroke.
18
2. METODE DELA
2.1. PREIZKUŠANCI
V vzorec je bilo zajetih 37 staršev predšolskih otrok, starih 4-6 let, iz Zgornje
Vipavske doline. Anketni vprašalniki so bili razdeljeni v tri različne vrtce, dva v
Ajdovščini (enoti Ribnik in Ob Hublju) in v vrtec v Vipavi. V vsakem vrtcu je bilo
razdeljenih 15 anketnih vprašalnikov.
2.2. PRIPOMOČKI
Za potrebo raziskave je bil izdelan anketni vprašalnik za ugotavljanje športnega
udejstvovanja predšolskih otrok in njihovih staršev v Zgornji Vipavski dolini.
Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi del se je nanašal na starše in je
zajemal 6 vprašanj, drugi del pa se je nanašal na predšolske otroke, stare 4–6 let, in
je bil sestavljen iz 22 vprašanj. V prvem delu so bila vprašanja vezana na starše, na
njihovo izobrazbo in športno dejavnost. V drugem delu so se vprašanja navezovala
na njihove otroke, in njihovo športno aktivnost. Vprašanja v vprašalniku so bila
zaprtega in odprtega tipa, anketiranci pa so odgovarjali tako, da so obkrožili enega
izmed danih odgovorov ali dopisali odgovor.
Celoten vprašalnik je prikazan v prilogi (Priloga 1).
2.3. POSTOPEK
Zbiranje podatkov za statistično obdelavo je potekalo v mesecu maju 2013.
Vzgojiteljice so staršem otrok, starih od 4 do 6 let, razdelile ankete, ko so ti otroke
pripeljali v vrtec ali jih prišli iskat. Reševanje ankete je bilo prostovoljno in tudi
anonimnost sodelujočih v anketi je bila zagotovljena. Starši so izpolnjene ankete vrnili
vzgojiteljicam.
Za obdelavo podatkov je bil uporabljen program Microsoft Office Excel. Obdelava
podatkov je predstavljena v tabelah in grafih, ki jim sledi interpretacija.
19
3. REZULTATI Z RAZPRAVO
Na osnovi zastavljenih ciljev in anketnega vprašalnika, so bili pridobljeni rezultati, ki
so predstavljeni v nadaljevanju diplomskega dela. Rezultati so prikazani v tabelah in
grafih.
3.1. ANALIZA REZULTATOV VPRAŠALNIKA ZA STARŠE
Slika 1. Razmerje med moškimi in ženskami.
Iz slike 1 je razvidno, da je v anketi sodelovalo 37 staršev, in sicer 32 žensk in 5
moških.
32; 86%
5; 14%
Ženske Moški
20
Slika 2. Stopnja izobrazbe staršev.
Slika 2 prikazuje, da ima največ staršev končano višjo ali visoko šolo (73%), sledi
število staršev s končano poklicno ali srednjo šolo, dva od staršev imata opravljen
magisterij ali doktorat, ni pa nikogar, ki bi imel dokončano samo osnovno šolo.
V raziskavah Čeboklijeve (2006) in Erjavčeve (2010) je sodelovalo največ staršev s
štiriletno srednješolsko izobrazbo, kar se močno razlikuje od naše raziskave.
Izobrazba je dejavnik, ki vpliva na mnenje staršev o športni aktivnosti ter na
materialni položaj družine. Višja izobrazba v večini primerov nakazuje tudi boljše
finančno stanje družine. Tako lahko ti starši več denarja namenijo za razne
pripomočke ter s tem otroka dodatno vzpodbujajo in animirajo. Privoščijo jim lahko
boljše vadbene pogoje in boljšo športno opremo (Tušak, Marinšek in Tušak, 2009).
V naši raziskavi smo ugotovili nasprotno. Sama izobrazba staršev ne vpliva bistveno
na gibalno dejavnost njihovih otrok. Pričakovali bi lahko, da bo večina staršev, ki več
časa aktivno preživi s svojim otrokom, bolj izobraženih. Iz analize rezultatov se to ni
pokazalo, svoje otroke vključujejo v športne dejavnosti tako starši z nizko, kot visoko
izobrazbo. V zakup pa moramo vzeti, da je vzorec anketiranih precej majhen.
Iz rezultatov lahko sklepamo, da izobrazba ni ključnega pomena pri oblikovanju
življenjskega sloga odraslih. Zadnje raziskave kažejo na precejšno povečanje
športne dejavnosti nasploh, s tem se je zvišala tudi ozaveščenost odraslih o pomenu
in koristi gibanja za zdravje (Zajec, Videmšek, Štihec, Pišot in Šimunič, 2010).
0
5
10
15
20
25
30
osnovna šola poklicna alisrednja šola
višja ali visokašola
magisterij alidoktorat
0
8
27
2
Število odgovorov
21
Slika 3. Ukvarjanje staršev s športom v njihovi mladosti.
Slika 3 prikazuje da je bil velik odstotek staršev v njihovi mladosti aktiven (89%).
Večina anketiranih staršev se je v mladosti ukvarjala s športom in kot lahko vidimo v
nadaljevanju, je ta vzorec obnašanja ohranila vse do danes. Le en anketirani starš
pravi, da je neaktiven, 40% se športno udejstvuje večkrat mesečno, za več kot
polovico staršev pa je iz podatkov v anketah razvidno, da je šport njihov zvesti
spremljevalec, če že ne del njihovega vsakdana in življenjskega sloga. Ker so starši
svojim otrokom zgled, je to dejstvo vsekakor pozitivno tudi za gibalno dejavnost
njihovih otrok.
Slika 4. Pogostost ukvarjanja staršev s športom.
33; 89%
4; 11%
DA NE
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
nikoli večkrat mesečno večkrattedensko
vsak dan
1
15
17
4
Število odgovorov
22
V Sloveniji se 11 % ljudi ukvarja s športom vsak dan, 16,9 % pa 2-krat do 3-krat na
teden (Sila, 2008).
Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da občani v občinah Ajdovščina in Vipava
sodita med športno bolj aktivne v Sloveniji, pa tudi v primerjavi z evropskim
povprečjem (9% vsak dan, 31% nekajkrat na teden) (Sport and Physical activity,
2010).
Slika 5. Športne panoge, s katerimi se starši ukvarjajo.
Iz Slike 5 je razvidno, da se največ staršev ukvarja z neorganizirano vadbo kot so
hoja, tek in kolesarjenje. Visoko med priljubljenimi oblikami rekreacije najdemo tudi
planinarjenje. Te dejavnosti so verjetno bolj priljubljene, ker so relativno poceni in
zelo praktične, saj se lahko izvajajo skozi vse leto. To bi bilo moč pripisati tudi
čudoviti naravi in obilici urejenih pešpoti ter kolesarskih stez v občinah Ajdovščina in
Vipava. Tudi smučanje je glede na podnebje in smučarsko tradicijo v teh krajih precej
popularno.
Z medijsko najbolj izstopajočimi ekipnimi športi (odbojka, košarka, nogomet …) se
ukvarja manj občanov, prav tako z dejavnostmi kot so joga, plavanje, fitnes,
badminton in aerobika.
V raziskovalnem delu Jambrešičeve (2003) je prav tako velik odstotek staršev (79
%), ki so športno aktivni. Starši, ki so športno aktivni, se predvsem poslužujejo
športnih panog, kot so: hoja, tek, fitnes, odbojka, aerobika, kolesarjenje, rolanje,
smučanje. Radi zahajajo tudi v hribe.
0
5
10
15
20
25
20 18
4 4
0
12
3
21
5
8 6
3 3 4
Število odgovorov
Športna panoga
23
Kljub pojavu številnih modernih športnorekreativnih dejavnosti ostajajo gibalne
dejavnosti v naravi najbolj priljubljene. Aktivno preživljanje prostega časa v naravi
ima poseben čar in nedvomno pozitivne učinke na Slovence (Pori in Sila, 2010).
V Sloveniji se 58 % populacije najraje ukvarja s hojo, 34,8 % s plavanjem, 24,9 % s
kolesarjenjem, 16,6 % s smučanjem, 14,6 % s planinstvom, 11,7 % s tekom v naravi,
1,1 % s fitnesom (Pori in Sila, 2008).
V Evropski uniji pa se jih 11% udeležuje športnih aktivnosti v fitnesu, 11% se športnih
aktivnosti udeležuje v okviru društva, 48 % pa se s športom ukvarja v naravi (tek,
hoja) (Sport and Physical Activity, 2010).
Slika 6. Zadovoljstvo staršev z infrastrukturo.
Športni infrastrukturi v Zgornji Vipavski dolini je le 3% staršev predšolskih otrok
namenilo odlično oceno, kot zelo dobro sta jo ocenila dva (6%), največ staršev pa
objekte, namenjene ukvarjanju s športom ocenjuje kot dobre (43%). Oceno
povprečno je infrastrukturi namenilo 30% vprašanih, oceno zadostno pa 19%.
3.2. ANALIZA REZULTATOV VPRAŠANJ ZA STARŠE, KI SE NAVEZUJEJO NA
OTROKE
V drugem delu vprašalnika se vprašanja nanašajo na otroke anketiranih. Starši so
odgovarjali, ali so njihovi otroci športno aktivni, koliko so športno aktivni, s katerimi
športnimi aktivnostmi se ukvarjajo, ali obiskujejo kakšen športni krožek. Odgovarjali
7; 19%
11; 30%
16; 43%
2; 5%
1; 3%
Zadostno
Povprečno
Dobro
Zelo dobro
Odlično
24
so tudi, ali menijo, da je vadba pomembna za otroke in zakaj, ali imamo v Zgornji
Vipavski dolini dovolj možnosti za športno dejavnost predšolskih otrok ipd.
Tabela 1
Razmerje med dečki in deklicami
Spol Število otrok Odstotek (%)
Dečki 19 52
Deklice 18 48
SKUPAJ 37 100
Tabela 1 prikazuje razmerje med spoloma otrok zajetih v raziskavo. V raziskavo je
bilo vključenih 37 otrok. Ugotovimo lahko, da je razmerje skoraj izenačeno (52 : 48%
v korist dečkov).
Tabela 2
Ali menite, da je Vaš otrok dovolj športno dejaven?
Možni odgovori Število odgovorov Odstotek (%)
1-neaktiven 0 0
2-premalo aktiven 1 3
3-srednje aktiven 7 19
4-aktiven 18 48
5-zelo aktiven 11 30
SKUPAJ 37 100
Na lestvici od 1 do 5 nihče od staršev nima občutka da bi bil njihov otrok neaktiven.
Oceno 2, kar pomeni, da bi bil otrok premalo aktiven, je svojemu otroku prisodil le en
starš (3%). Mnenja, da je otrok srednje aktiven, je 7 staršev (19 %). Največ staršev
(48 %) je bilo mnenja, da je njihov otrok aktiven (na lestvici ocena 4), kar 30 %
staršev pa pravi, da je njihov predšolski otrok zelo aktiven.
Tudi Zajčeva (2009) je v svoji raziskavi ugotovila, da je mnenje staršev o dovolj
pogosti in intenzivni vadbi izredno visoko, saj povečini ocenjujejo, da so njihovi otroci
dovolj gibalno/športno dejavni, kljub ugotovitvam, da več kot polovica otrok ne
dosega minimalnih standardov ukvarjanja s športno dejavnostjo, ki jih priporočajo
nekateri strokovnjaki. To pomeni, da se starši ne zavedajo pomena količine dnevnih
športnih dejavnosti svojih otrok. Razveseljivo pa je dejstvo, da imajo starši pozitivno
mnenje o vplivu gibalnih/športnih dejavnosti na otrokov celostni razvoj (povprečna
vrednost 4.7 na lestvici od 1 do 5, kjer 5 pomeni popolno strinjanje).
25
Tabela 3
Pogostost ukvarjanja otrok z neorganizirano vadbo (tedensko)
Možni odgovori Število odgovor Odstotek (%)
a) Ni aktiven 0 0
b) 1-krat 0 0
c) 2-krat 10 37
d) 3-krat 6 16
e) 4-krat 5 14
f) večkrat 16 43
SKUPAJ 37 100
Tabela 3 prikazuje pogostost ukvarjanja otrok z neorganizirano vadbo. 37 % otrok je
gibalno aktivnih 2-krat na teden. Podoben odstotek staršev (16 in 14 %) pravi da so
njihovi otroci aktivni trikrat oz. štirikrat tedensko, presenetljivo največ otrok in sicer
43 % pa je tedensko aktivnih več kot štirikrat. Noben starš ni za svojega otroka trdil,
da bi bil neaktiven ali aktiven samo enkrat na teden. Vzorec, ki je sicer majhen, kaže
na to, da so v povprečju predšolski otroci v Zgornji Vipavski dolini dovolj športno
aktivni.
Za razliko Zaplatičeva (2009) govori o tem, da so otroci v Posavski regiji gibalno
dejavni, vendar v povprečju premalo, saj jih je največ aktivnih le 2-krat na teden. Po
njenem mnenju bi moral biti otrok vsaj 4-krat ali večkrat na teden športno dejaven, ne
glede za kakšno športno neorganizirano vadbo gre. Iz raziskave je razvidno, da starši
posvečajo premalo pozornosti in časa gibalni dejavnosti svojih otrok.
Slika 7. Športna aktivnost, s katero se otroci največkrat ukvarjajo skupaj s starši (neorganizirano).
32; 23%
21; 15% 5; 4% 2; 1%
26; 19%
30; 21%
4; 3% 7; 5%
12; 9% hoja
lovljenja
rolanje
plavanje
igre z žogo
kolesarjenje
smučanje
plesne dejavnosti
planinarjenje
26
Slika 7 prikazuje razmerje med izbiro (priljubljenostjo) neorganiziranih aktivnosti otrok
skupaj s starši. Iz njega je razvidno, da najpogostejša izbira (23 %) hoja. Podoben
odstotek velja tudi za kolesarjenje. Visoko na lestvici priljubljenosti so tudi igre z žogo
(19 %) in lovljenja (15 %). Sledijo planinarjenje, plesne dejavnosti, rolanje, smučanje
in plavanje.
Slika 8. Čas trajanja športne aktivnosti.
Iz Slike 8 je razbrati da večina športnih dejavnosti traja med 30 in 60 minut. Manj
(3%) praviloma ne, v 16 % pa tudi več.
Slika 9. Kdo od staršev je več časa prisoten pri športni dejavnosti otroka?
0
5
10
15
20
25
30
manj kot 30 min od 30-60 min več kot 60 min
1
30
6
Število odgovorov
20; 54%
17; 46%
MATI OČE
27
Iz Slike 9 ugotovimo, da nekaj več časa pri športni aktivnosti svojega otroka preživijo
mame. To so potrdile tudi nekatere starejše raziskave. Že raziskava (Koprivnjak in
Petrović, 1980, v Videmšek idr., 2001) je pokazala, da so predvsem matere tiste, ki
se zavzemajo za športno dejavnost v okviru družine, medtem ko se očetje ukvarjajo s
športnimi dejavnostmi v krogu prijateljev in znancev.
Slika 10. Ali se Vaš otrok ukvarja s športom, ki ste ga sami trenirali v svoji mladosti?
Iz Slike 10 vidimo, da se večina otrok (92 %) ne ukvarja s športom, ki so ga trenirali
njihovi starši v svoji mladosti. To dejstvo niti ne čudi, saj imamo opravka s
predšolskimi otroci, starimi med 4 in 6 let. Specializacija in usmerjanje v določeno
športno panogo navadno sledi pri višji starosti otrok. Poleg tega menimo, da morajo
starši otrokom omogočiti, da preizkusijo čim več različnih dejavnosti in se potem sami
odločijo za tisto, kar jim je najbolj všeč.
3; 8%
34; 92%
DA NE
28
Slika 11. Čas, ki ga otrok dnevno preživi pred računalnikom in televizijo.
Slika 11 nam prikazuje čas, ki ga otrok dnevno preživi pred računalnikom in televizijo.
65% otrok temu nameni manj kot eno uro. Glede na to, da gre za predšolske otroke,
je potrebno paziti, da tega početja ni preveč, saj bi morali otroci te starosti večino
svojega časa preživeti ob drugačni vrsti igre.
Tabela 4
Kako otrok v večji meri preživlja čas med vikendi in v času šolskih počitnic?
Možni odgovori Število odgovorov Odstotek (%)
a) športno neaktivno (gledanje tv, igranje igric na računalniku, obiski kina, …)
2 6
b) športno aktivno (plavanje, smučanje, igre z žogo, kolesarjenje, …)
35 94
SKUPAJ 37 100
Svoj prosti čas v času počitnic in med vikendi večina otrok preživlja športno aktivno.
To je vsekakor zelo pozitivno, saj se lahko ob športnem udejstvovanju otroci zelo
dobro povežejo in zbližajo s svojimi starši in tako skupaj koristno preživijo svoj prosti
čas.
0
5
10
15
20
25
manj kot 60 min od 1-2 uri več kot 2 uri
24
12
1
Število odgovorov
29
Slika 12. Grafična ponazoritev obiska otrok pri organizirani športni dejavnosti.
Iz Slike 12 ugotovimo, koliko otrok obiskuje športne krožke oziroma organizirano
športno aktivnost. Iz podatkov je razvidno, da le 35 % otrok obiskuje organizirano
športno vadbo. To je verjetno posledica dejstva, da so starši v večini primerov
premalo ozaveščeni o tem, kako pomembna je gibalna dejavnost njihovega otroka
pod strokovnim, organiziranim vodstvom. Možnosti za športne aktivnosti v
popoldanskem času v različnih športnih društvih z dejavnostmi, primernimi
predšolskim otrokom, v Ajdovščini vsekakor imajo. Starši lahko svoje otroke vpišejo v
društva in klube, ki izvajajo športne dejavnosti za otroke različnih starosti. V
Ajdovščini so to Rekreativček, Plavalni klub Ajdovščina, Klub Šport-ani, Zavod za
šport Ajdovščina, Migetalnica…
Kropejeva in Videmškova (2003) sta na vzorcu 460 vprašanih staršev otrok, starih od
4 do 6 let, ugotovili, da se približno polovica otrok ne ukvarja z nobeno dejavnostjo.
Slaba polovica (43 %) pa se jih posveča športni dejavnosti.
13; 35%
24; 65%
DA NE
30
Slika 13. Kje in na kakšen način so starši izvedeli za športni krožek, ki so ga izbrali svojemu otroku?
Iz Slike 13 ugotovimo, da se otroci kar v 65 % ne udeležujejo nobenega športnega krožka. 31 % staršev, katerih otroci obiskujejo športno dejavnost, so za vadbo povedali prijatelji, 23 % staršev je z vadbo seznanila otrokova vzgojiteljica, enak odstotek velja za otroke, ki so sami izrazili željo oz. sami povedali za aktivnost, dva starša sta o tem prebrala na plakatu, eden pa je zasledil na internetu. Čeboklijeva (2006) je ugotovila, da je največ staršev (32 %) izvedelo za športno dejavnost tako, da jih je o tem seznanila otrokova vzgojiteljica. 26 % staršev je bilo seznanjenih preko plakatov in letakov. Kar 16 % vseh otrok je samih seznanilo starše o športni vadbi. Velik odstotek otrok se udeležuje vadbe, ker so jih za to predhodno navdušili bratje in sestre. V raziskavi o športnem programu ABC-šport za predšolske otroke, ki jo je opravila Jambrešičeva (2003), je razvidno, da je večina staršev za športni program izvedela preko plakatov in letakov (44 %). Staršev, ki so za športni program izvedeli od prijateljev, je bilo 34 %, 14 % pa je bilo takih, ki so bili obveščeni s strani vzgojiteljice v vrtcu oziroma razredničarke v šoli. Nikomur od staršev ni povedal otrok sam. Tudi Tomčeva (2010) v svoji raziskavi navaja, da je največ staršev (50 %) izvedelo za športno dejavnost tako, da so jim o tem povedali prijatelji, 23,8 % jih je za vadbo izvedelo preko plakatov in letakov, 11,9 % staršev je za to izvedelo od vzgojiteljice, v 4,8 % pa jim je za vadbo povedal otrok sam.
0
5
10
15
20
25
24
4 3 2 3 1
Število odgovorov
31
Tabela 5 Pobudnik za vključitev otroka v športni program
Možni odgovori Število odgovorov Odstotek (%)
a) otrok sam 5 38
b) starši 8 62
c) sorodniki 0 0
d) vzgojiteljica 0 0
e) otrokov zdravnik 0 0
f) prijatelji 0 0
SKUPAJ 13 100
Tabela 5 prikazuje, kdo je bil pobudnik za vključitev otroka v športni program. Iz
pridobljenih podatkov je razvidno, da to v 62 % velja za starše, v 38% pa za otroke.
Nihče od anketiranih ni izbral možnosti, da bi bil pobudnik nekdo drug (sorodniki,
vzgojiteljica, otrokov zdravnik, prijatelji).
Čeboklijeva, Videmškova, Karpljuk in Štihec (2009) pa so v podobni raziskavi dobili
nekoliko drugačne rezultate, saj je bil po njihovo glavni pobudnik za vključitev v
športno vadbo otrok sam (55 %), šele s 36 odstotki pa mu sledijo starši. Tomčeva
(2010) je v svoji raziskavi ugotovila, da so pobudniki za vključitev otrok v športno
vadbo prav starši (71,4 %). Če se za dejavnost odloči otrok sam, je navadno isto
dejavnost obiskoval brat, sestra, ožji sorodnik ali morda prijatelj. Tako je bilo 26,2 %
otrok samih pobudnikov za vključitev v športno dejavnost in le 2,4 % otrok so za
športno vadbo navdušile vzgojiteljice.
V večini primerov odgovorov, tako na vasi kot v mestu je bil pobudnik za vključitev v
program otrok sam, kar je pohvalno in za to starost otrok razmeroma neobičajno.
Nekateri starši so vadbo svojim otrokom izbral sami. Rezultati raziskave so pokazali,
da so pri odločitvi in izbiri imeli veliko vlogo poleg staršev tudi otroci. Pogosto pa se
otroci odločijo za kakšno dejavnost le zato, ker se je zanjo odločil tudi njihov prijatelj.
Včasih niso čisto prepričani, ali si tega sploh želijo. Zato je prav, da otrokom na
uvodni uri poskušamo vadbo čim bolje predstaviti, da vidijo, če jim je všeč. Prav je
tudi, da starši otroke spodbujajo na športni vadbi in jim pomagajo, da vztrajajo tudi
takrat, ko jim vadba morda ni več tako všeč (Zaplatič, 2009).
Tabela 6
Športni krožek vodi:
Možni odgovori Število odgovorov Odstotek (%)
a) športni/-a strokovnjak/-inja
13 100
b) vzgojitelj/-ica 0 0
c) študent/-ka 0 0
SKUPAJ 13 100
32
Iz Tabele 6 je razvidno, da vse krožke, ki jih otroci anketiranih staršev obiskujejo,
vodi športni strokovnjak. Zelo pohvalno je, da največ športnih dejavnosti vodijo
športno usposobljeni delavci, veliko športnih krožkov pa vodijo same vzgojiteljice.
Vzgojiteljice bi morale pridobiti več znanja o izvajanju športnih dejavnosti, saj v večini
vrtcev ravno one vodijo gibalne dejavnosti otrok. Zaradi splošnega razvoja otroka je
ravno za delo z najmlajšimi, tudi na področju športa, najpomembnejši visoko
usposobljen in kompetenten kader.
Čeboklijeva, Videmškova, Karpljuk in Štihec (2009) ugotavljajo, da kar dvema
tretjinama anketirancev ustrezna izobrazba vaditelja ni pomembna. Morda se starši
ne zavedajo, da lahko nestrokovnost in pomanjkanje izkušenj privede do negativnih
posledic v otrokovem razvoju. Vadbo izberejo zato, ker vaditelja poznajo in imajo z
njim dobre izkušnje ter dajejo prednost temu, da si je vadbo otrok izbral sam in na
njej z veseljem sodeluje. V raziskavi, ki jo je opravila Tomčeva (2010), pa je o
primerni strokovnosti vaditelja zanimalo polovico anketirancev, kar pa je še vedno
malo glede na sedanje zahteve, ki jih ima vedno več staršev.
Zaplatičeva (2009) ugotavlja, da je večina staršev enakega mnenja, da bi morali
športno aktivnost njihovih otrok voditi športni pedagogi z usposobljenostjo za
predšolsko vzgojo, pri tem pa naj bi jim pomagala vzgojiteljica. Športni pedagogi,
posebej specializirani na predšolskem področju, najbolje poznajo otroka in gibalne
sposobnosti, ki jih imajo otroci na tej razvojni stopnji. Njihova vzgojiteljica pa jih
najbolje pozna, kakor tudi oni njo, in ji tudi zaupajo. Zelo pomembno je, da otroku v
teh letih damo prave informacije o določenem gibanju, saj je narobe naučeno
kasneje zelo težko popraviti. Prav tako je pomembno, da tudi starši razmišljajo v
pravi smeri.
Tabela 7
Športna dejavnost je organizirana:
Možni odgovori Število odgovorov Odstotek (%)
a) kot interesna dejavnost v vrtcu
0 0
b) kot dejavnost v športnem klubu/društvu
13 100
SKUPAJ 13 100
Tabela 7 kaže na to, da je športna vadba, ki jo obiskujejo otroci, v vseh primerih
organizirana kot dejavnost v športnem klubu/ društvu, iz česar je mogoče sklepati, da
vrtci v Zgornji Vipavski dolini tovrstnih interesnih dejavnosti niti ne ponujajo. Vse
krožke, ki jih otroci obiskujejo, vodijo športni strokovnjaki.
Vsekakor bi bilo lažje in bolj ekonomično, če bi starši imeli možnost, da bi lahko svoje
otroke vključevali v športne krožke, ki bi se izvajali v času, ko so otroci v vrtcu.
Verjetno bi bilo število otrok, ki se udeležujejo organizirane športne dejavnosti, v tem
33
primeru višje. To bi razbremenilo starše, pa tudi za otroke bi bilo lažje, če bi športno
dejavnost izvajali skupaj s svojimi sovrstniki, ki jih poznajo iz vrtca.
Slika 14. Organizirana športna dejavnost, ki jo obiskujejo otroci.
Slika 14 prikazuje vrsto organiziranih športnih dejavnosti, ki jih otroci obiskujejo. Iz podatkov je razvidno, da je udeležba enakomerno porazdeljena med plavanje, ples in splošno vadbo. K temu vsekakor pripomore obnovljeni notranji plavalni bazen v Športnem centru Police, pa tudi ples ima na ajdovskem dolgoletno tradicijo. Žal pa društva in klubi ne ponujajo vadbe gimnastike in atletike. Otroci se lahko teh dveh vadb udeležujejo v Novi Gorici. Dva otroka obiskujeta vadbo tenisa, po eden pa balet in plezanje. Dva izmed njih obiskujeta dve izmed ponujenih dejavnosti. Za otroke bi bila najprimernejša splošna vadba. S splošno vadbo pridobi otrok temeljna znanja na vseh področjih športa. Otrok pri taki vadbi pridobi bazo osnovnih gibanj. Starši bi se morali bolj zavedati, da je za otroke najbolj učinkovit splošni razvoj gibalnih sposobnosti, ki daje osnovo za vse nadaljnje športne dejavnosti v življenju. V raziskavi Zajčeve (2009) zaseda splošna športna vadba najvišje mesto. Sledijo ples, plavanje, smučanje in gimnastika. Do podobnih rezultatov je v svoji raziskavi prišla tudi Erjavčeva (2010), kjer se največ staršev zanima za splošno vadbo otrok (42 %) in plavanje (37 %).
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
plavanje gimnastika splošnavadba
ples atletika
4
0
3
4
0
Število odgovorov
34
Slika 15. Športna aktivnost tedensko poteka:
Iz Slike 15 je razvidno, da se sedem otrok organizirano športno udejstvuje enkrat na
teden, pet otrok dvakrat, eden pa celo večkrat tedensko.
Iličičeva (2008) ugotavlja, da je koristno, če se otroci udeležujejo vadbe, ki je
organizirana dvakrat na teden.
Tabela 8
Razlogi za vključitev otroka v športno vadbo
Razlogi Seštevek ocen mesto
Da razvije svoje gibalne sposobnosti
64 1
Ker vpliva na zdravje in razvoj otroka
64 1
Da spozna različne športne dejavnosti
60 3
Da koristno preživi prosti čas 57 4
Da spozna in sklepa nova prijateljstva
48 5
Da potroši odvečno energijo 44 6
Da imajo starši nekaj časa zase 23 7
Da bi postal dober športnik (tekmovalec)
21 8
Eden od ciljev raziskave je bil tudi ugotoviti, kakšni so pravzaprav razlogi za vključitev otroka v športno vadbo in kakšna so ob tem dejansko pričakovanja samih staršev . Med podanimi trditvami so morali starši vsako trditev posebej oceniti z ocenami od ena (najmanj) do 5 (za njih najbolj pomembno).
7; 54%
5; 38% 1; 8%
1-krat
2-krat
večkrat
35
Seštevek ocen je pokazal, da na lestvici razlogov za vključitev otroka v športni program najvišje kotirata razvoj gibalnih sposobnosti in vpliv na zdravje in razvoj otroka. Zelo pomembno se jim zdi tudi, da spoznajo različne športne dejavnosti ter da otroci koristno preživijo svoj prosti čas. Malo manj je za starše pomembno, da pri tem otroci sklepajo nova prijateljstva ali da potrošijo odvečno energijo. Manj poudarka dajejo na to, da imajo sami na ta račun več časa zase, še najmanj pomemben razlog, kar se nam zdi razveseljivo in pozitivno, pa je ta, da bi postal dober športnik oz. tekmovalec. Iz raziskave Čeboklijeve (2006) je razvidno, da so starši vključili otroka v organizirano športno vadbo predvsem zato, da lahko otrok na tak način razvija svoje gibalne sposobnosti. Nekaj staršev je visoko ocenilo trditev, da tako otrok koristno preživi prosti čas. Iz raziskave o gibalni dejavnosti predšolskih otrok, ki jo je opravila Zaplatičeva (2007), je razvidno, da so vsi starši anketiranih otrok enakega mnenja, da je gibalna dejavnost pomembna. Večina jih je mnenja, da je gibalna dejavnost pomembna zato, ker je dobra za otrokov gibalni razvoj. Na drugo mesto so postavili trditev, da je gibalna dejavnost pomembna za otroka zato, ker tako sprošča svojo energijo. Pomembno jim je tudi, da pri gibalni dejavnosti spoznava nove prijatelje.
Slika 16. Kaj je otrokom pri športni aktivnosti najbolj všeč.
Iz Slike 16 je razvidno, da je otrokom najbolj všeč vsebina športne vadbe (46 %).
Enakomerno si sledijo odgovori: gibalna dejavnost, druženje z vrstniki ter pestrost in
raznolikost športnih pripomočkov.
Vadba, ki jo otroci obiskujejo, je večini otrok zelo všeč. Pomembno je, da otroci z
veseljem obiskujejo športno vadbo, ki so si jo izbrali sami ali pa so jo za njih izbrali
njihovi starši. Če otrok uživa v tem, kar dela, se bo veliko več naučil in imel več od
tega. Otrokom je potrebno ponuditi čim bolj raznovrstno in zanimivo vsebino, saj tako
0
1
2
3
4
5
6
vsebina športnevadbe
druženje zvrstniki
gibalnadejavnost
pestrost inraznolikost
športnihpripomočkov
6
2
3
2 Število odgovorov
36
lažje pritegnemo njihovo pozornost. Razveseljivo je dejstvo, da jim je všeč tudi
gibalna dejavnost sama, da jim napor ne predstavlja nekaj odvečnega. Na vadbi
spoznavajo vrstnike in z njimi aktivno sodelujejo. Vsekakor je to zelo pomembno, saj
si otrok na ta način širi krog prijateljev, uči se sodelovanja, medsebojne pomoči,
zdrave tekmovalnosti, potrpežljivosti itd. Na vadbi se otroci družijo z vrstniki, sklepajo
nova prijateljstva, kar jim daje občutek pripadnosti in jih osrečuje.
Slika 17. Mnenje staršev o tem, če je otrok dovolj športno aktiven, ko je v vrtcu.
Iz Slike 17 je razvidno, da je večina staršev (88%) mnenja, da je njihov otrok v vrtcu
dovolj športno aktiven, 8 % jih tega mnenja ne deli, 4% pa je neopredeljenih.
Večina staršev misli, da je njihov otrok v vrtcu dovolj športno aktiven. Je pa tudi nekaj
staršev, ki mislijo, da vrtec njihovemu otroku ne nudi dovolj športnega znanja in
aktivnosti. Večino športnih dejavnosti v vrtcih vodijo vzgojiteljice, ki pa niso
specializirane za to področje. Vrtci bi morali imeti zaposlenega športnega pedagoga
za izvajanje gibalnih dejavnosti predšolskih otrok. V nekaterih vrtcih že izvajajo to,
vendar jih večina nima denarja za plačevanje še dodatnega strokovnega delavca. Žal
si v naši državi, ki ni najbolj športno usmerjena, tega ne moremo privoščiti. želimo si,
da bi v prihodnje bilo več različnih športnih dejavnosti, prilagojenih tej starostni
skupini (Zaplatič, 2009).
23; 88%
2; 8%
1; 4%
DA
NE
NE VEM
37
Slika 18. Seznanjenost staršev o dodatni ponudbi športne dejavnosti v vrtcu.
Iz Slike 18 je razvidno, da gre pri odgovorih za precejšnjo neuravnoteženost. 22 %
vprašanih je odgovorilo pritrdilno, 40 % staršev pa pravi, da vrtec njihovih otrok ne
ponuja dodatne športne dejavnosti. Presenetilo nas je, da kar 38 % tega niti ne ve.
Sklepati bi bilo mogoče, da gre bodisi za slabo informiranost, bodisi za nezanimanje
za tovrstne dejavnosti. Iz anket je mogoče razbrati, da so tisti, ki so odgovorili
pritrdilno, vsi iz istega vrtca.
Slika 19. Mnenje staršev o pestrosti ponudbe za športno dejavnost predšolskih otrok v zgornji Vipavski dolini.
8; 22%
15; 40%
14; 38%
DA
NE
NE VEM
21; 50%
9; 21%
12; 29%
DA
NE
NE VEM
38
Iz Slike 19 je razvidno, da se 50 % anketiranih strinja, da je v Zgornji Vipavski dolini
dovolj možnosti za športno dejavnost predšolskih otrok, 21 % pa tega mnenja ne deli.
29 % staršev se o tem ne more opredeliti.
Slika 20. Kaj, če sploh, starši pogrešajo pri ponudbi športnih dejavnostih za otroke?
Večina sodelujočih v anketnem vprašalniku (73 %) je s ponudbo športnih dejavnosti
za otroke zadovoljnih. 27 % staršev, ki tega mnenja ne deli popolnoma, pa je na
vprašanje o tem, kaj pri ponudbi športnih dejavnosti za njihovega otroka pogreša,
dopisalo:
Vaditelje, ki so bolj prijazni otrokom in to počnejo s srcem.
Več strokovnosti.
Raznolikost.
Športno dejavnost v okviru vrtca.
Marsikaj.
Skupni organizirani pohodi, plavanje…
Raznolikost športnih dejavnosti, ki bi se izvajale v okviru vrtca.
Nasploh pestrejšo ponudbo.
Atletski klub, tekaška vadba za otroke, neplačljiva organizirana vadba (različne
vadbe).
Več lokacij- organizirane dejavnosti po vaseh.
10; 27%
27; 73%
DA NE
39
4. SKLEP
Glavni namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali so otroci v Zgornji Vipavski dolini
dovolj športno aktivni, s katerimi športnimi aktivnostmi se ukvarjajo, organizirano in
neorganizirano ter kakšni so razlogi in vloga staršev pri vključevanju otrok v športno
vadbo. Raziskana je bila vsebina športne ponudbe znotraj vrtca in izven njega, njene
pomanjkljivosti in ozaveščenost staršev o pomenu športnega udejstvovanja
predšolskih otrok.
Za potrebo raziskave je bil izdelan anketni vprašalnik za ugotavljanje športnega
udejstvovanja predšolskih otrok in njihovih staršev v Zgornji Vipavski dolini.
Vprašalnik je bil sestavljen iz 2 delov. Prvi del se je nanašal na starše in je zajemal 6
vprašanj, drugi del pa se je nanašal na predšolske otroke, stare od 4 do 6 let, in je bil
sestavljen iz 22 vprašanj. V prvem delu so bila vprašanja vezana na starše, na
njihovo izobrazbo in športno dejavnost. V drugem delu so se vprašanja navezovala
na njihove otroke, in sicer na njihovo športno aktivnost.
Rezultati so pokazali, da so anketirani starši nadpovprečno športno aktivni, tako v
primerjavi s slovenskim, kot tudi evropskim povprečjem. Največ staršev se ukvarja z
neorganizirano vadbo, kot so hitra hoja, kolesarjenje, tek in planinarjenje.
Ugotovljeno je bilo, da izobrazba staršev ni vplivala na športno aktivnost njihovih
otrok.
Večina staršev je mnenja, da so njihovi otroci dovolj gibalno dejavni. Prevladuje
neorganizirana športna vadba, kjer je otrok aktiven skupaj s starši, pogostost
udejstvovanja je visoka, razmerje med vključenostjo staršev glede na spol pa skoraj
izenačena. Na lestvici priljubljenosti športnih aktivnosti najvišje kotirajo hoja,
kolesarjenje in igre z žogo.
V nasprotju s podatkom, da je bila anketirana večinoma športno aktivna populacija,
pa le tretjina otrok obiskuje organizirano športno vadbo. To je verjetno posledica
dejstva, da so starši v večini primerov premalo ozaveščeni o tem, kako pomembna je
gibalna dejavnost njihovega otroka pod strokovnim, organiziranim vodstvom.
Možnosti za športne aktivnosti v popoldanskem času v različnih športnih društvih z
dejavnostmi primernimi predšolskim otrokom namreč vsaj v Ajdovščini vsekakor
imajo. Razlog za manjše vključevanje v organizirano športno vadbo bi lahko bil tudi v
tem, da je ta organizirana le v sklopu športnih društev in klubov, medtem ko vrtci
organizirane športne vadbe ne ponujajo.
Za razliko od nekaterih starejših raziskav, kjer je pobudnik za vključitev v športni
program večinoma otrok sam, so bili v tej raziskavi pobudniki večinoma starši.
Vse krožke, ki jih otroci anketiranih staršev obiskujejo, vodi športni strokovnjak, kar je
posledica dejstva, da organizirana športna aktivnost poteka le preko športnih društev
40
in klubov. Najpogosteje izbrane dejavnosti so splošna vadba, plavanje in ples.
Otrokom je najbolj všeč sama vsebina izbrane športne vadbe, ki največkrat poteka
dvakrat tedensko.
Na lestvici razlogov za vključitev otroka v športni program najvišje kotirata razvoj
gibalnih sposobnosti in vpliv na zdravje in razvoj otroka. Zelo pomembno se staršem
zdi tudi, da otroci spoznajo različne športne dejavnosti ter da koristno preživijo svoj
prosti čas. Malo manj je za starše pomembno dejstvo, da pri tem otroci sklepajo nova
prijateljstva ali da potrošijo odvečno energijo. Manj poudarka dajejo na to, da imajo
sami na ta račun več časa zase, še najmanj pomemben razlog pa je ta, da bi postal
otrok dober športnik oz. tekmovalec.
Anketirani starši večinoma menijo, da je v Zgornji Vipavski dolini dovolj možnosti za
športno dejavnost predšolskih otrok in da je njihov otrok dovolj športno aktiven, ko je
v vrtcu. Potrebno je poudariti, da glede na majhnost vzorca, pridobljenih rezultatov ne
gre posploševati na celotno populacijo, je bila pa raziskava podlaga za oblikovanje
nekaj smernic, ki bi lahko pripomogle k izboljšanju organiziranosti, ponudbe in samih
pogojev športa za najmlajše v Zgornji Vipavski dolini.
Vsebina diplomskega dela je namenjena strokovnim delavcem v vrtcih, društvih in
klubih v Zgornji Vipavski dolini ter vsem tistim, ki so kakorkoli povezani z vzgojo in
izobraževanjem na športnem področju, staršem in vsem drugim, ki se zavedajo
pomembnosti redne športne vadbe za zdrav in celosten razvoj otroka.
Potreba po gibanju je ena temeljnih potreb otroka že v zgodnjem otroštvu. Otroško
telo neprestano raste in se razvija. Na rast in razvoj v veliki meri vpliva ravno gibanje.
Prav zato je še kako pomembno, da že najmlajšim ponudimo kvalitetno in pestro
športno vadbo. Predšolsko obdobje in začetek šolskega obdobja sta namreč temelj
gibalnega razvoja, saj je otrokov organizem ravno takrat najbolj izpostavljen vplivom
iz okolja. V predšolskem obdobju otrok pridobiva raznovrstne izkušnje zlasti z igro.
Največji vpliv na otroka in njegov razvoj imajo starši. Njihove skupne športne
dejavnosti ter zavedanje o pomenu predšolske športne vzgoje predstavlja otroku
trden most k njegovemu kakovostnejšemu preživljanju prostega časa s športnim
udejstvovanjem tudi v kasnejših obdobjih življenja. Na srečo je vedno več staršev, ki
to vedo, in vedno več društev, šol, klubov ter vrtcev, ki organizirajo vadbo za
najmlajše.
41
5. VIRI
Čebokli, N. (2006). Razlogi za vključevanje otrok v športno vadbo (Diplomsko delo).
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.
Čebokli, N., Videmšek, M., Karpljuk, D. in Štihec, J. (2009). Analiza razlogov za
vključevanje otrok v športno vadbo. Šport, 57 (1–2), 20–23.
Erjavec, A. (2010). Možnosti za vključevanje predšolskih otrok v športne programe na
Kočevskem (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.
Iličič, L. (2008). Športne aktivnosti predšolskih otrok ob koncih tedna, med prazniki in
v času počitnic (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.
Jambrešič, M. (2003). Analiza športnega programa ABC za otroke od drugega do
devetega leta starosti (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport,
Ljubljana.
Kalish, S. (2000). Fitnes za decu – praktični savjeti za roditelje. Zagreb: Gopal.
Kropej, V. L. (2001). Vpliv okolja na športno aktivnost predšolskih otrok (Diplomsko
delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.
Kropej, V. L. in Videmšek, M. (2003). Športno udejstvovanje štiri- do šestletnih otrok
v ljubljanskem okrožju. Šport, 51(1), 60-62.
Pori, M. in Sila, B. (2008). S katerimi športnorekreativnimi dejavnostmi se Slovenci
najraje ukvarjamo? Šport, 174 (1–2), 105–107.
Pori, M. in Sila, B. (2010). S katerimi športnorekreativnimi dejavnostmi se Slovenci
najraje ukvarjamo? Šport, 174 (1–2), 105–107.
Saje, P. (2002). Gibalne dejavnosti otrok do 3. leta starosti v okviru družine
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.
Sila, B. (2008). Delež športno dejavnih Slovencev in pogostost njihove športne
dejavnosti. Šport, 174 (1–2), 9–99.
Sport and Physical activity. (2010). Pridobljeno 15.8.2010, iz
http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_334_en.pdf
Strah, N. (2000). Športna vzgoja otrok s starši (Diplomsko delo). Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.
42
Suhodolčan, N. (2005). Analiza športnih programov ŠD Sonček za predšolske otroke
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.
Tomc, K. (2010). Vpliv staršev na vključitev otrok v športno vadbo (Diplomsko delo).
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.
Tušak, M., Marinšek, M. in Tušak, M. (2009). Družina in športnik. Ljubljana: Fakulteta
za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik; Gibalne dejavnosti
otrok 3. leta starosti v okviru družine. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M. in Jovan, N. (2002). V čarobnem svetu igral in športnih pripomočkov:
predšolska športna vzgoja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport,
Inštitut za šport.
Videmšek, M., Strah, N. in Stančevič, B. (2001). Igrajmo se skupaj. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Zajec, J. (2009). Povezanost športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev
z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja (Doktorska disertacija). Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.
Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič, B. (2010). Otrok v gibanju
doma in v vrtcu. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče
Koper – Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna založba Annales.
Zaplatič, P. (2007). Možnosti za otrokovo predšolsko gibalno aktivnost v Posavski
regiji. Neobjavljeno delo.
Zaplatič, P. (2009). Gibalna dejavnost predšolskih otrok in njihovih staršev v posavski
regiji (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.
Završnik, J. in Pišot, R. (2005). Gibalna/športna aktivnost za zdravje otrok in
mladostnikov.
Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper – Inštitut
za kineziološke raziskave, Univerzitetna založba Annales.
Žnidaršič, M. (2008). Analiza športnih dejavnosti in materialnih pogojev v tržiških
vrtcih (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.
43
6. PRILOGE
6.1. PRILOGA 1 – ANKETNI VPRAŠALNIK
Spoštovani starši!
Sem Borut Semenič, študent Fakultete za šport. Rad bi ugotovil dejansko stanje
športne aktivnosti otrok in njihovih staršev v Zgornji Vipavski dolini. Zato Vas prosim,
da izpolnite naslednja vprašanja. Vprašalnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu
se vprašanja navezujejo na Vas, starše oz. skrbnike, v drugem delu pa se vprašanja
navezujejo na Vaše otroke. Anketa je anonimna. Rezultati bodo uporabljeni izključno
v raziskovalne namene.
NAVODILO: Na večino vprašanj odgovorite tako, da obkrožite črko pred odgovorom,
dopišete Vaše mnenje oziroma obkrožite številko od 1 do 5.
PRVI DEL VPRAŠALNIKA: (v tem delu se vprašanja navezujejo na Vas - starše)
1. Kakšen je Vaš spol?
a) M b) Ž
2. Vaša izobrazba:
a) osnovna šola
b) poklicna ali srednja šola
c) višja ali visoka šola
d) magisterij ali doktorat
3. Ali ste se v mladosti ukvarjali s kakšnim športom? (organizirano ali
neorganizirano)
a) DA b) NE
4. Kako pogosto se sedaj ukvarjate s športom? (organizirano ali neorganizirano)
a) nikoli
b) večkrat mesečno
c) večkrat tedensko
d) vsak dan
44
5. S katero športno panogo se ukvarjate?
a) hitra hoja h) kolesarjenje
b) tek i) rolanje
c) plavanje j) smučanje
d) aerobika k) ples
e) joga l) odbojka
f) planinarjenje m) nogomet
g) fitnes n) košarka
o) drugo: __________
6. Infrastrukturo, namenjeno športnim aktivnostim v Zg. Vipavski dolini, ocenjujete
kot:
a) zadostno
b) povprečno
c) dobro
d) zelo dobro
e) odlično
DRUGI DEL VPRAŠALNIKA: (v tem delu se vprašanja navezujejo na otroke)
1. Spol Vašega otroka?
a) M b) Ž
2. Ali je Vaš otrok športno dejaven?
Ocene so od 1 (premalo aktiven) do 5 (zelo aktiven)
1 2 3 4 5
3. Kolikokrat na teden je Vaš otrok športno aktiven z Vami - starši (neorganizirano -
brez strokovnega vodstva)?
a) ni aktiven b) 1-krat c) 2-krat d) 3-krat e) 4-krat f) večkrat na teden
45
4. S katero športno aktivnostjo se Vaš otrok največkrat ukvarja skupaj z Vami v
svojem prostem času in vadbe ne vodi športni strokovnjak? (možnih več
odgovorov)
a) hoja f) kolesarjenje
b) lovljenja g) smučanje
c) rolanje h) plesne dejavnosti
d) plavanje i) planinarjenje
e) igre z žogo j) drugo: ____________
5. Koliko časa navadno traja takšna športna aktivnost?
a) manj kot 30 min b) od 30 – 60 min c) več kot 60 min
6. Kdo od staršev je več časa prisoten pri športni dejavnosti Vašega otroka?
a) oče b) mati
7. Ali se Vaš otrok ukvarja s športom, ki ste ga sami trenirali v svoji mladosti?
a) da b) ne
8. Koliko časa na dan preživi Vaš otrok pred računalnikom in televizijo?
a) manj kot 60 min b) od 1 – 2 uri c) več kot 2 uri
9. Kako Vaš otrok v večji meri preživlja čas med vikendi in v času šolskih počitnic?
(en odgovor)
a) športno neaktivno (gledanje TV, igranje igric na računalniku, obiski kina…)
b ) športno aktivno (plavanje, smučanje, sprehodi, igre z žogo, kolesarjenje...)
10. Ali Vaš otrok obiskuje kakšen športni krožek?
a) da b) ne
46
11. Kje in na kakšen način ste izvedeli za športni krožek, ki ste ga izbrali Vašemu otroku?
a) moj otrok ne obiskuje športnega krožka b) povedali so mi prijatelji c) seznanila nas je otrokova vzgojiteljica d) prebrali smo na plakatu e) otrok je sam izrazil željo f) internet g) drugo__________
12. Kdo je bil pobudnik za vključitev otroka v športni program?
a) otrok sam e) otrokov zdravnik
b) starši f) prijatelji
c) sorodniki g) drugo: ___________
d) vzgojiteljica
13. Športni krožek vodi:
a) športni/-a strokovnjak/-inja
b) vzgojitelj/-ica
c) študent/-ka
14. Športna dejavnost je organizirana:
a) kot interesna dejavnost v vrtcu
b) kot dejavnost v športnem klubu/društvu
15. Katero izmed naštetih športnih dejavnosti obiskuje? (možnih več odgovorov)
a) plavanje b) gimnastika c) splošna vadba
d) ples e) atletika f) drugo: ___________
16. Kolikokrat tedensko poteka športna aktivnost?
a) 1-krat 2-krat c) večkrat
47
17. Zakaj ste vključili otroka v športno vadbo?
Ocene od 1 (najmanj) do 5 (za Vas najbolj pomembno); obkrožite številko
a) da bi postal dober športnik (tekmovalec) 1 2 3 4 5
b) da razvije svoje gibalne sposobnosti 1 2 3 4 5
c) da spozna različne športne dejavnosti 1 2 3 4 5
d) da koristno preživi prosti čas 1 2 3 4 5
e) da spozna in sklepa nova prijateljstva 1 2 3 4 5
f) da potroši odvečno energijo 1 2 3 4 5
g) da imate nekaj časa zase 1 2 3 4 5
h) ker vpliva na zdravje in razvoj otroka 1 2 3 4 5
18. Kaj je Vašemu otroku pri športni aktivnosti najbolj všeč?
a) vsebina športne vadbe b) druženje z vrstniki c) gibalna dejavnost d) pestrost in raznolikost športnih pripomočkov
19. Ali menite, da je Vaš otrok dovolj športno aktiven, ko je v vrtcu?
a) da b) ne c) ne vem
20. Ali ponuja vrtec Vašega otroka kakšno dodatno ponudbo za športno dejavnost?
a) da b) ne c) ne vem
21. Ali menite, da je v Zgornji Vipavski dolini dovolj možnosti za športno dejavnost
predšolskih otrok?
a) da b) ne c) ne vem
22. Ali pri ponudbi športnih dejavnosti za Vašega otroka kaj pogrešate?
a) da b) ne
Če ste obkrožili »DA«, navedite kaj pogrešate: ________________
Hvala za sodelovanje!
