Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
DIPLOMSKO DELO
MUZIKAL
Mentorica: prof. dr. Olga Denac Kandidatka: Irena Lisjak
Maribor, 2015
2
Lektorica : Mojca Garantini
Prevajalka : Lidija Kreft
3
4
Zahvala
Najprej bi se zahvalila mentorici prof. dr. Olgi Denac za pomoč, strokovnost in
podporo pri nastajanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi vsem profesorjem in
asistentom na fakulteti, ki so pripomogli k mojemu napredku v izobraževanju.
Zahvaljujem se prevajalki Lidiji Kreft in lektorici Mojci Garantini.
Zahvaljujem se tudi glasbeni šoli Husar & Tomčić, kjer sem obiskovala delavnice
muzikalov.
Najbolj sem hvaležna svojim staršem, bratom in sestri, ki so me vsa leta šolanja
podpirali, spodbujali in verjeli vame tako v dobrem kot v slabem. Zahvaljujem se
tudi fantu Matjažu, ki me je neizmerno podpiral in motiviral.
5
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Irena Lisjak, roj. 03. 01. 1993 v Čakovcu (Hrvaška), študentka
Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je
zaključno delo z naslovom Muzikal pri mentorici prof. dr. Olgi Denac avtorsko
delo. V zaključnem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti
niso prepisani brez navedbe avtorjev.
_________________________
(podpis študentke)
Maribor, 2015
6
Povzetek
V diplomskem delu obravnavamo zgodovino muzikala, njegovo razširjenost,
aktualnost po svetu in pri nas; zvrsti muzikala ter njegovo uporabnost v zgodnjem
obdobju otroštva. Potrjevali smo cilje oz. predpostavke, da je muzikal bolj razširjen
po svetu kot pri nas; da je bolj aktualen v angleško govorečih državah ter da je
odrska in filmska umetnost modernega časa. Muzikal je odrska umetnost, ki
združuje področje plesa, igre in petja v nerazdružljivo celoto. Ne le igra, ampak tudi
petje in ples, sta uporabljena kot elementa pripovedovanja zgodbe. Muzikal je bil
sprva zgolj gledališka umetnost, po prvih tridesetih letih filmske industrije pa je
postal tudi filmski žanr. Poznamo ga celo v obliki animiranega filma oziroma
risanke.
V zaključnem delu so opisane glasbene dejavnosti v vrtcu in tudi primer iz prakse:
muzikal za otroke Levji kralj, ki smo ga na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru
pripravljali v okviru predmeta glasbene dejavnosti v vrtcu.
Ključne besede: muzikal, vrste muzikala, zgodnje otroštvo
Abstract
This diploma thesis explores the history of musicals, its prevalence and its
popularity around the world and in our country. It also explores musical genres and
the usefulness of musicals in early childhood. We confirm the hypothesis that the
musical is more widespread throughout the world than in Slovenia; that it is more
popular in English-speaking countries, and that it is a theatrical and dramatic art
form of modern times. The musical is a performing art which combines dancing,
acting, and singing into an inseparable whole. Besides enactment, song and dance
are also used as elements of storytelling. The musical was originally only a
performing art but after the first thirty years of the film industry, it also became a
film genre. Musicals can even be found in the form of an animated film or cartoon.
The thesis describes musical activities in pre-school and includes a practical
example: the children's musical 'The Lion King', which was prepared at the Faculty
of Education of University of Maribor for the course subject of Musical Activities
in Pre-school.
Keywords: musical, musical genres, early childhood
7
Kazalo 1 Uvod ................................................................................................................................ 8
2 Namen, raziskovalne hipoteze in metodologija .......................................................... 9
3 Razvojna pot muzikala .............................................................................................. 10
3.1 Glasba ..................................................................................................................... 10
3.2 Opera ....................................................................................................................... 11
3.3 Opereta .............................................................................................................. 12
3.4 Muzikal ................................................................................................................... 13
3.4.1 Izvor muzikala........................................................................................... 15
3.4.2 Razcvet muzikala ............................................................................................. 16
3.4.3 Muzikal danes ................................................................................................. 18
4 Zvrsti muzikala ............................................................................................................. 20
4.1 Muzikal na odru ...................................................................................................... 22
4.2 Muzikal na platnu ................................................................................................... 22
4.2.1 Jukebox /karaoke muzikal ................................................................................ 24
4.2.2 Muzikal iz filma na oder .................................................................................. 30
4.2.3 Disney .............................................................................................................. 34
5 Muzikal po svetu ........................................................................................................... 35
6 Muzikal pri nas ......................................................................................................... 37
7 Glasbene dejavnosti v vrtcu ...................................................................................... 38
7.1 Izvajanje glasbe ................................................................................................. 39
7.1.1 Petje pesmi ....................................................................................................... 39
7.1.2 Igranje na glasbila ..................................................................................... 40
7.2 Ustvarjanje glasbe ................................................................................................... 41
7.3 Poslušanje glasbe .................................................................................................... 42
7.4 Glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja ....................................................... 44
7. 5 Primer iz prakse ................................................................................................. 45
8. Sklep ............................................................................................................................. 46
9. Viri in literatura ............................................................................................................. 48
8
1 Uvod
Za temo diplomskega dela sem izbrala muzikal. Navdih za izbiro te teme je bil
muzikal za otroke Levji kralj, ki smo ga izvajali v okviru predmeta Glasbene
dejavnosti v vrtcu na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.
Glasba je edinstven jezik, ki se kot tak odraža na različne načine, naš odziv pa je
odvisen od naših psiholoških predispozicij, kulturnega in družbenega konteksta ter
tipa oziroma zvrsti glasbe. Ljudje se različno odzovemo na uspavanko, glasbeni hit,
himno ali simfonijo. Tudi različni politični režimi se zavedajo vpliva glasbe, saj je
glasbena cenzura pogosto bistven element represije.
Muzikal je posebna oblika glasbene umetnosti, ki združuje petje, ples in dramsko
igro. Muzikal, org. musical, je oznaka za glasbeno komedijo ali odrsko glasbeno
delo severnoameriškega izvora z govorjenim dialogom, pevskimi in plesnimi
točkami; včasih na literarno zahtevna ali družbeno kritična besedila, pogosto na
dramske predelave. Značilna je obsežna povezava vseh gledaliških elementov: igre,
glasbe (petje in orkester), plesa in odrske opreme (Dolinar 1987, str. 167).
Muzikal, tako kot opereta, svojega mesta nikdar ni našel v visoki kulturi, namenjen
naj bi bil predvsem zabavanju množic in lahkotni sprostitvi. Po prvih tridesetih letih
zgodovine filma je muzikal končno postal tudi filmski žanr. Muzikal kot filmska
zvrst predstavlja fikcijo, pobeg iz realnosti, nekaj lepega in idiličnega. Od vsega
začetka zavzema muzikal vlogo komercialnega odrskega dela. Pogosteje kot z
umetnostjo ga povezujejo s show businessom. Je v nasprotju z opero, ki ima še
dandanes prizvok visoke in elitne umetnosti, ki je predvsem namenjena visoki
družbi in ne zabavanju množic (Močnik, 2009).
Osredotočili smo se na razvoj in izvor muzikala, njegove zvrsti, nekaj pozornosti
pa smo namenili tudi njegovi uporabnosti v vrtcu.
9
2 Namen, raziskovalne hipoteze in metodologija
Namen diplomskega dela je na osnovi obstoječe literature raziskati izvor in
zgodovino muzikala ter njegovo razširjenost, aktualnost po svetu in pri nas ter
raziskati vrste in zvrsti muzikala ter njegovo uporabnost v zgodnjem obdobju
otroštva.
Raziskovalne hipoteze:
- Muzikal je bolj razširjen po svetu kot pri nas.
- Muzikal je bolj aktualen v angleško govorečih državah.
- Muzikal je odrska in filmska umetnost modernega časa.
Pri študiju literature smo uporabili deskriptivno metodo dela, kar pomeni
proučevanje na nivoju opisovanja dejstev, odnosov, procesov brez vzročnega
razlaganja. Razširjenost in aktualnost muzikala pri nas in po svetu smo proučevali
na nivoju primerjanja dejstev, odnosov, procesov z namenom, odkrivati podobnosti
in razlike (komparativna metoda). Proučevali smo bližnjo in daljno preteklost na
nivoju opisovanja in vzročnega razlaganja (zgodovinska metoda). To metodo smo
uporabili za raziskovanje zgodovine muzikala. Pri preučevanju smo uporabljali
primarne in sekundarne vire.
10
3 Razvojna pot muzikala
3.1 Glasba
» You know what music is? God's little reminder that there's something else besides
us in the universe. The harmonic connection between all living beings everywhere,
even the stars.«
»Veš, kaj je glasba? Božji opomnik, da v vesolju obstaja nekaj več. Harmonična
povezava med vsemi živimi bitji, povsod, celo z zvezdami.« (August Rush, 2007)
Glasba ali múzika je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov. Pogosto je
označen kot umetnost, oblika zabave ali nasprotje govora oziroma hrupa.
V grobem poznamo tri skupine definicij glasbe: prva označuje glasbo kot od okolja
neodvisno, na primer »urejeno in oblikovano zaporedje tonov, zvenov in šumov«;
druga kot pojem, odvisen od družbenega dojemanja same; tretja pa kot platonični
ideal, ki ne izvira iz specifičnih dejavnikov, ampak iz višje resnice (Močnik,
Habjanič Gaberšek, Ivačič, 2007).
Glasbo ustvarjajo skladatelji, poustvarjajo pa glasbeniki. Glasbeniki jo izvajajo z
glasbili, ustvarjajo z lastnim glasom ali pa jo proizvajajo s pomočjo elektronskih
glasbil. Glasba lahko nastane tudi kot mešanje obstoječih glasbenih del, kot to
počnejo DJ-ji in elektronski umetniki z raznimi vzorčevalniki (samplerji).
Fizika opredeljuje zvok kot valovanje, natančneje, nihanje delcev, po katerih se
zvok širi. Zvok, ki je v kontekstu glasbenega sistema, ki temelji na družbeno
pogojenih pravilih, opredeljujemo kot glasbo (Merriam, 2000).
Po nekaterih definicijah se glasba od nekega naključnega zaporedja not loči po svoji
premišljenosti: note so ritmično razporejene in urejene v melodijo, ki je podprta s
harmonijami, ki so praviloma všečne človeškemu ušesu.
Izvor, pomen in vpliv glasbe tako na posameznika kot na družbo je tema, ki odpira
mnoga vprašanja in različna mnenja ter interpretacije. Glasba vpliva na
posameznika na več nivojih, lahko gre za fiziološki vpliv (hitrost dihanja,
koncentracija) ali vzbujanje različnih psiholoških stanj. Moč glasbe je tudi v
sposobnosti, da lahko v posameznikih zbuja čustva, ki so povezana bodisi z glasbo
samo ali z idejo, ki jo le-ta prenaša.
11
Glasba nas je vedno fascinirala s svojim načinom sporočanja. Brez besed in brez
slik (August Rush, 2007).
V življenju ljudi ima glasba pomembno vlogo. Že od nekdaj je prisotna v različnih
kulturah in civilizacijah. Ima sposobnost, da v človeku vzbuja čustva, ki vplivajo
na razpoloženje, in s tem oblikujejo določene vzorce vedenja. Preko sporočil, ki jih
nosi v sebi, vpliva tako na posameznika kot na družbo in je kot taka del
socializacijskega procesa (Močnik, 2009).
»Glasba je sestavni del kulture človeka. Brez glasbe ni popolnega razvoja osebnosti.
Zato je samo po sebi razumljivo, da mora biti navzoča v vrtcih in šolah. Glasba ni
skrivnostna magija. Čas, ki ga preživljamo z glasbo, nam oživi duha, da postanemo
sprejemljivejši za različne aktivnosti.« (Kodaly, 2007)
3.2 Opera
»Opera (latinsko: delo, trud, prizadevanje) je glasbeno scensko delo, v katerem je
petje ali recitiranje teksta podprto s spremljavo glasbil. Ob vokalnem (pétem) in
instrumentalnem momentu vključuje tudi dramatičnost ter vse elemente igre, plesa,
kostuma in scene. Kot temeljno odrsko delo je bila opera prva umetnostna zvrst, ki
je zadovoljevala različne družbene sloje ljudi« ( Karlin, 2005, str. 9).
Gre torej za odrsko glasbeno delo, v katerem igralci prikazujejo dramsko dejanje s
petjem ob spremljavi orkestra (Dolinar, 1987).
Nad opero so se navduševali tako družbena elita kot tudi »ljudske množice«, na
nek način je opera zamajala pravila družbene hierarhije. Družbena pravila so seveda
še obstajala, zaslediti jih je bilo moč v različnih gledališčih (opernih hišah) ali
različnih cenah vstopnic, in s tem sedežnih redih ter oblekah znotraj enega
gledališča (operne hiše).
Poudariti moramo, da gre pri operi za zahtevno pevsko tehniko, katere se pevci, ki
nastopajo v operi, učijo na glasbeni akademiji. Prav tako kot balet tudi opera
zavzema vlogo elitnega preživljanja nekaj prostih večerov v letu. Predstavljena je
kot »visoka« umetnost in kultura (Močnik, 2009, str. 7).
12
V politični zgodovini Evrope je opera odigrala pomembno vlogo. Zaradi svoje
priljubljenosti je na vseh družbenih ravneh postala neke vrste vir za nastanek
različnih drugih odrskih glasbenih del.
Primer opere za otroke je Mozartova opera Bastein in Basteina.
V času svojega praktičnega usposabljanja v vrtcih nisem doživela, da bi s
predšolskimi otroki obiskali opero, menim pa, da bi bila to za otroke poučna
izkušnja.
3.3 Opereta
Opereta (fr. mala opera) je pastorka opere in sestrična opere buffe, singspiela in
vodvila. Iz nje izvirajo revija, kabaret in muzikal. Med govorjenimi deli se
pojavljajo glasbeni vložki v obliki pesmi ali pesmi z refrenom v obliki kupleta,
šansona, songa, vmes pa je lahko tudi kakšen zbor. Del operete so tudi plesno-
baletni deli. Običajno gre za plese obdobja, v katerem je delo nastalo. Za opereto je
značilen pompozni konec vseh nastopajočih, začetna uvertura pa v obliki venčka
melodij ali potpurija predstavi teme glavnih šlagerjev (Karlin, 2005).
V 18. stoletju izraz opereta označuje kratko opero, v 19. in 20. stoletju pa glasbeno
dramsko zvrst zabavnega značaja, ki vključuje izmenjavanje govorjenih dialogov
in pevsko instrumentalnih točk (Dolinar, 1987, str. 189).
V svojem bistvu je zelo podobna operi. Razlikuje se v drugačni tehniki petja ter v
govorjenih dialogih. Za razliko od opere je opereta nekoliko bolj oddaljena od
visoke umetnosti (Močnik, 2009, str. 7).
Lahko jo dojemamo kot zgolj vmesno stopnjo v razvoju od opere do muzikala,
lahko pa jo obravnavamo kot glasbeno delo, ki ima sebi lastne specifike in
značilnosti. Ena izmed pomembnejših značilnosti operete je njena modnost,
kostumi, scena, ples in navsezadnje tudi šale. Orkester v operetah nima pomembne
vloge, glasba je enostavna, mora pa predvsem ugajati občinstvu.
13
3.4 Muzikal
Muzikal, org. musical je oznaka za glasbeno komedijo ali odrsko glasbeno delo
severnoameriškega izvora z govorjenim dialogom, pevskimi in plesnimi točkami;
včasih se nanaša na literarno zahtevna ali družbeno kritična besedila, pogosto na
dramske prireditve. Zanj je značilna obsežna povezava vseh gledaliških elementov:
igre, glasbe (petje in orkester), plesa in odrske opreme (Dolinar, 1987, str. 167).
Muzikal naj bi bil namenjen predvsem zabavanju množic in lahkotni sprostitvi.
Podobno kot opereta muzikal ni našel svojega mesta v visoki kulturi.
Opere, operete, baleti in muzikali so si glede na vsebino zelo podobni. Med seboj
jih loči predvsem zvrst glasbe in izvedba, kljub temu pa bi težko trdili, da so operne
in baletne vsebine nujno bolj zahtevne in primerne za poznavalce. K oblikovanju
različnih prizvokov o omenjenih zvrsteh pripomorejo s pomembno vlogo tudi
ustanove, v katerih se posamezne predstave odvijajo. Na oblikovanje pomenov
vpliva že sama arhitektura.
Muzikal temelji na tako imenovanem romantičnem teatru oziroma gledališču. »All
musical theater embodies the spirit and philosophy the theater of romance.«
(Kislan, 1995, str. 6)
Po definiciji je muzikal gledališka zvrst, ki združuje glasbo, ples in igro. Ta trditev
drži, kljub temu pa muzikal opiše nekoliko površno. Glasba, songi, ples in govorjeni
dialogi se v muzikalu med seboj prepletajo in tvorijo nerazdružljivo celoto. Vsi
elementi (igra, ples, koreografije, vsebina tako imenovanih songov) so pri
muzikalu usklajeni in tesno povezani. Nastopajoči niso zgolj igralci, plesalci, pevci,
ki opravljajo svojo nalogo, ampak s pomočjo gibov in petja pripovedujejo zgodbo.
Čustveni kontekst določenega dela muzikala (jeza, veselje, zaljubljenost, žalost …)
igra pomembno vlogo, tako kot tudi celotna vsebina zgodbe. Prav tako je
pomemben tudi tehnični vidik in različne uporabljene iluzije. Le-te poudarjajo
bistvene dele in idejo dela (Močnik, 2009).
14
V posamezni predstavi je torej nabor različnih pevskih in plesnih točk povezan v
celoto. Glasbeni ali plesni vložki običajno poudarijo del govorjenega dela zgodbe
kot celote. Zgodbi dajo alternativno vizijo resničnosti. Sem spadajo trenutki žalosti,
jeze, iskanja sreče, ljubezni, uspeha, bogastva, slave in številni drugi. Muzikal je
žanr, ki predstavlja enega izmed največjih umikov iz realnosti ne glede na to, ali
gre za komedijo ali dramo. Tematsko je muzikal zelo raznolik in pester. Obstajajo
tako družbenokritični, lahkotni in igrivi muzikali.
Sam scenarij je lahko navezava ali povzetek knjižne oziroma dramske predloge.
Narejen je lahko tudi na podlagi uspešnega filma ali risanke (Romeo and Juliet,
West Side Story, Lord of the Rings, Legally Blonde, Lion King …).
Znani glasbeni kritik Karlin (2005) je muzikal označil kot popolnoma komercialno
početje oziroma za dejavnost, v katero mora nekdo najprej vložiti svoj denar. Ekipa
ustvarjalcev, ki bo v predstavi sodelovala, se začne zbirati šele potem. Strinjamo se
s trditvijo, da mora v to dejavnost najprej nekdo vložiti denar. Menimo pa, da zgolj
vloženi denar ni zadostno merilo komercialnosti. Potemtakem lahko vsako odrsko
delo, ki ga ne izvajajo amaterji, označimo kot komercialno. Opera se od muzikala
po tem vidiku razlikuje le v tem, da opero ustvarjajo v državnih in nacionalnih
kulturnih ustanovah, muzikal pa je v domeni produkcije posameznikov oziroma
privatnih inštitucij, ki od države ne pridobivajo sredstev.
Ob temah, ki so povezane s financiranjem umetnosti, se odpirajo različna vprašanja,
povezana z odnosom med umetniškim in ekonomskim razvojem ter njuno
avtonomnostjo. Prevlada ekonomskega dejavnika se ne uveljavlja zmeraj
neposredno, ekonomija je objektivni dejavnik, ki sicer ne obsega dejanja
umetniškega ustvarjanja, vendar postavlja temelj, na katerem se to dejanje
izoblikuje (Blaukopf, 1993, str. 105).
Izziv, s katerim se srečujejo ustvarjalci muzikalov, je združevanje pričakovanj in
okusov občinstva z neulovljivimi vzgibi umetnika in tudi z ekonomskimi
gospodarskimi procesi. Umetniki so mnenja, da menedžment, kot ekonomski
proces, ne spada na področje kulture in umetnosti.
15
3.4.1 Izvor muzikala
O izvoru muzikala podajajo ustvarjalci različne ugotovitve. Njegove korenine so
nekateri iskali celo v Dionizovem kultu v antični Grčiji. Začetek muzikala kot
glasbenega gledališča se nedvomno uvršča na konec 19. oziroma začetek 20.
stoletja. V Evropi so se razvili opera, opereta, kabaret, variete, vodvil, singspiel,
balet, cirkus in druge odrske oblike. Vsaka od teh omenjenih zvrsti oziroma
njihovih značilnosti je v neki meri vplivala na muzikal, kot ga poznamo danes.
Sprva se je imenoval Musical Comedy (Musical Play), velik uspeh pa je doživel v
New Yorku. Na začetku je bil muzikal zelo podoben opereti, vendar se je hitro začel
razvijati v svojo smer. Glasba je vsebovala vse več ragtime in jazz elementov
(Karlin, 2005, str. 207-208).
Na muzikal je vplivala tudi ballad opera, ki je bila v Ameriki zelo priljubljena. Ena
najbolj priljubljenih predstav ameriškega občinstva je bila The Poor Soldier. Izraz
opera je v 18. stoletju označevala vsa dramska dela, ki so vsebovala glasbo in
dialog. Kot je za opero značilno še danes, so bili v ballad operi dialogi govorjeni in
ne odpeti (Kislan, 1995, str. 10-12).
Temelje, standarde in stil, po katerem so se zgledovale ballad opere, je leta 1728 v
Londonu postavila takrat krstno uprizorjena Beraška opera Johna Gaya. Ballad
opere so bile nedvomno ene izmed najbolj uspešnih in priljubljenih specifičnih
umetniških form v 18. stoletju. V ospredju je bila satira, ki je opisovala korupcijo,
de-privilegirane družbene razrede, šokantne dogodke ali spore med posamezniki
višjih in nižjih slojev. V besedilih je bil pogosto poudarek na enakopravnosti in
nepomembnosti materialnega statusa. Dejstvo, da je posameznikova moralna drža
neodvisna od njegovega družbenega statusa, se je pogosto poudarjalo. Nekateri
kritiki in posamezniki so Beraško opero označevali kot delo, ki naj bi kvarilo
moralo ljudstva in je zaradi tega neprimerno. S tem pa se je priljubljenost in prodaja
le-te samo še povečala (Sivec, 1976).
V Ameriki sta bili med priljubljenimi tudi tudi opera comique (glasbeno dramsko
delo, za katerega je značilna lahkotna vsebina s komičnimi vložki in srečnim
koncem) in pasticcio. Značilnost pasticcia je, da je pri tej vrsti glasbenega
16
dramskega dela skladatelj, avtor ali producent uporabil že napisano, ponavadi
uspešno glasbeno delo (Kislan, 1995, str. 10-18).
Lahko bi rekli, da je pasticcio predhodnik jukebox musicala, ki ga omenjamo v
nadaljevanju.
Ob operi (ballad opera in opera comique) sta na muzikal vplivali tudi vodvil
(vaudeville) in revija (reavue). Na muzikal sta vplivali predvsem stilistično. Gre
namreč za vsoto plesnih, pevskih in drugih točk, ki zabavajo občinstvo, oziroma za
tako imenovane showe, ki so bolj gledališko obarvani. Ob navedenih vplivih je v
nekaterih virih omenjena tudi burleska. Ta je vplivala predvsem na filmsko
produkcijo. Muzikal je bil v svojih začetkih predvsem komičen (imenovan Musical
Comedy), kar je eden izmed glavnih razlogov za uvrščanje burleske med tiste zvrsti,
ki so vplivale na muzikal (Močnik, 2009).
3.4.2 Razcvet muzikala
Obdobje od 1930 do zgodnjih 60. let je po mnenju mnogih zlata doba muzikala,
takrat je bila priljubljenost te zvrsti v zahodnem svetu na vrhuncu. Na zahodni obali
Združenih držav Amerike so se zbirali takratni skladatelji, dirigenti, koreografi,
režiserji, plesalci, pevci in igralci, da bi postali del nove nastajajoče evforije. Trend
so v času velike krize v ZDA postali predvsem muzikali malih odrov. Upodabljali
so predvsem življenjske zgodbe še neuveljavljenih umetnikov (producent, ki se bori
za lastno produkcijo, zborovske plesalke na preži za bogataši, neizkušene plesalke,
ki sanjajo o velikih vlogah …) (Kislan, 1995).
Začetek razcveta mnogi označujejo z muzikalom Oaklahoma (glasba in besedilo:
Rodgers & Hammerstein, 1943). Oaklahoma ima povezano vsebino in pesmi, ki se
ujemajo z dogajanjem v zgodbi. Muzikal je z Oaklahomo dobil popolnoma novo,
drugačno podobo. Že ko so se ob prvem dejanju dvignile zavese, se predstava ni
začela s petjem skupine deklet, temveč z žensko, ki peni maslo, in ob tem z ne-
odrskim pevskim glasom poje prve verze pesmi Oh, What a Beautiful Morning.
Prav tako je bil tudi ples uporabljen kot del vsebine in tudi osebnosti likov. To je
bila prva Broadwayska uspešnica, ki je bila izvedena 2212 krat in ostaja
17
najpogosteje izvajana. Richard Rodgers in Oscar Hammerstein II sta skupaj
ustvarila kar nekaj najbolj priljubljenih in najbolj izvajanih muzikalov, kot so
Carousel (1945), South Pacific (1949), The King and I (1951) in The Sound Of
Music (1959) (Musical Theater, 2014).
Med zlato dobo muzikala se je na Brodwayu pojavljala tudi Americana (ameriška
narodno zabavna glasba), ko so na oder začeli prihajati muzikali z vojno tematiko.
Primer takega muzikala je On The Town (1944), ki sta ga napisala Betty Camden in
Adolph Green v sodelovanju s skladateljem Leonardom Bernsteinom in
koreografom Jeromeom Robbinsom. Dogajanje je postavljeno v čas vojne, ko se
skupina treh mornarjev ustavi v New Yorku (prav tam).
Uspeh Oaklahome je navdihnil tudi druge k nadaljevanju trenda. Irving Berlin je
uporabil kariero strelke Annie Oakley za muzikal Annie, Get Your Gun (1946, 1147
izvedb). Burton Lane, E. Y. Harburg in Fred Saidy so združili politično satiro z irsko
kaprico za Finian's Rainbow (1944, 1725 izvedb), Cola Porterja pa je
Shakespeareova Ukročena trmoglavka navdihnila za muzikal Kiss Me, Kate (1948,
1077 izvedb). Eden izmed uspešnic zlate dobe muzikalov je tudi Guys and Dolls
(1950, 1200 izvedb), skladatelja Franka Loesserja, prav tako tudi My Fair Lady z
glasbo Fredericka Lowea in besedilom Alana Jay Lernerja (1956), ki je z 2717
izvedbami ostal na trgu še vrsto let (prav tam).
Ples se je v muzikalih prebudil na poseben način z Zgodbo iz zahodne strani oz. v
originalu West Side Story (1957). Gre za Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija,
ki je postavljena v sodoben čas v New York. Družini Montague in Capulet sta se
spremenili v nasprotujoči si etnični tolpi: The Sharks in The Jets. Zgodbo je
prilagodil Arthur Laurents, Leonard Bernstein je napisal glasbo, besedila pa
Stephen Sondheim. Zgodba iz Zahodne strani je zelo cenjena s strani kritikov, ni
pa bila tako priljubljena kot The Music Man (Meredith Wilson), ki je tega leta
prejela nagrado Tony. West Side Story je na sceni obstala 732 predstav, medtem ko
je muzikal The Music Man obstal 1375 predstav. Laurents in Sondheim sta s
skupnimi močmi ustvarila muzikal Gypsy (1959, 702 izvedb) (Bloom, 2004).
18
Prvi projekt, za katerega je Sondheim napisal glasbo in besedilo, je bil A Funny
Thing Happened On the Way to Forum (1962, 964 izvedb). Sondheim je postavil
muzikal v nove okvire. Njegova dela so bila temačnejša, izpostavljala so
problematiko sedanjosti in preteklosti. Med nekaterimi njegovimi zgodnjimi deli so
Company (1970), Follies (1971) in A Little Night Music (1973). Jerry Herman je
eden izmed producentov zlate dobe muzikalov. Njegova prva produkcija je bila
Milk and Honey (1961, 563 izvedb), o ustanovitvi države Izrael. Sledili so njegovi
hiti, kot so Hello, Dolly! (1964, 2844 izvedb), Mame (1966, 1508 izvedb) in La
Cage aux Folles (1983, 1761 izvedb) (Musical Theater, 2014).
Muzikal se je začel spreminjati. Zvrsti glasbe v muzikalu so postajale vse bolj
raznolike. Začenši z muzikalom Hair (James Rado, Gerome Ragni, Galt
MacDermot, 1967) je v muzikal prišla tudi rock glasba. Muzikal Hair je dvignil
veliko prahu ne le zaradi rocka, ampak tudi zaradi golote, ki se v le-tem pojavlja
in zaradi kontroverznih stališč o vietnamski vojni.
Mnogi s tem označujejo konec zlate dobe muzikala.
3.4.3 Muzikal danes
Broadway v New Yorku in West End v Londonu predstavljata najpomembnejši,
največji in glavni središči muzikala v današnjem času. Ob produkcijski je
pomembna tudi njuna izobraževalna vloga na področju petja, igre in plesa. Iz
Broadwaya in West Enda se prodajajo avtorske pravice in licence v različna
gledališča po vsej Evropi in tudi po ostalem svetu.
Sam muzikal je dejavnost, ki zahteva veliko denarja.
Gledališča, ki so regionalna in zunaj Broadwaya, ponavadi proizvajajo manjše in
zato cenejše muzikale. Na tak način se muzikal širi tudi zunaj New Yorka in
Londona, v manjše okoliške kraje. Muzikal Wicked je svojo premiero doživel v San
Franciscu, preden je prispel do Broadwaya. V obdobju med 1990 in 2000 je bilo
ustvarjenih nekaj manj obsežnih muzikalov (Falsettoland, Passion, Little Shop of
Horrors, Bat Boy: The Musical in Blood Brothers).
19
Vse do danes se ustvarjalci muzikalov v glavnem lotevajo znanih uspešnic, kot so:
Wonderful Town, Fiddler on the Roof ali La Cage aux Folles (Musical Theater,
2014).
Eden izmed trendov, ki se pojavlja v današnjem času, je ustvarjanje preproste
vsebine, v katero se da vključiti pesmi, ki so že obstoječi hiti. Gre za tako
imenovane 'jukebox muzikale', o katerih je več omenjeno v nadaljevanju. Med le-
te spada Buddy - The Buddy Holly Story (1995), Movin' Out (2002, glasba Billyja
Joela), Good Vibrations (The Beach Boys), All Shook Up (Elvis Presley), Mamma
Mia! (ABBA), We Will Rock You! (Queen) in drugi.
Vse bolj aktualno prizorišče muzikala je tudi film (Hairspray, The Lion King, The
Colour Purple). Več kot tretjina trenutno na Broadwayu aktualnih muzikalov črpa
svoj navdih v filmih ali v klasični literaturi (Little Women, The Scarlet Pimpernel,
Dracula idr.) (prav tam).
Ponovno uporabo vsebin, zlasti Disneyevih, mnogi kritiki pojmujejo kot
redefinicijo Broadwaya. Bolj kot za ustvarjalnost gre po mnenju kritikov za
turistično atrakcijo.
S to trditvijo se delno strinjamo. Lahko bi rekli, da gre na nek način za rojstvo nove
zvrsti muzikala.
Pri muzikalu je poudarek na spektakularnosti (muzikal Starlight Express). Ta
spektakularnost pride do izraza tudi v muzikalu Lord Of The Rings (po filmu), ki
velja za največjo odrsko produkcijo v zgodovini odrskega gledališča.
Mnogi menijo, da je muzikal nekako izgubil stik z občinstvom, ter da so cene
vstopnic velikokrat previsoke za ljudi. Kljub temu pa je bilo v sezoni 2006-2007
prodanih 12 milijonov vstopnic za skoraj 1 milijardo ameriških dolarjev bruto
prodajalne količine.
Društvo Ameriških gledališč in producentov (The League of American Theaters and
Producers) je razglasilo, da je več kot polovica kupcev teh vstopnic turistov. To ne
vključuje predstave zunaj Broadwaya na manjših prizoriščih. Te statistike se
približujejo zgodovinskim rekordom (prav tam).
20
4 Zvrsti muzikala
Ena najpogostejših napačnih predstav glede muzikalov je, da je lahko vsa glasba
iz muzikalov združena v eno zvrst. V resnici gre za vrsto umetnosti, ki vključuje
veliko različnih zvrsti glasbe. Današnji izvajalci, učitelji, vzgojitelji bi se zaradi
tega morali zavedati vseh teh glasbenih stilov. Jones (2014) govori o 10 stilih oz.
kategorijah muzikala:
1. Operetta (1870-1920)
- Gilbert & Sullivan, Franz Lehar, Sigmund Romberg in drugi.
2. Zgodnji standardi muzikal (1900-1920)
- George M. Cohan, Victor Herbert, Jerome Kern, Howard Talbot.
3. Standardi jazz obdobja (1920-1940)
- Cole Porter, George Gershwin, Rodgers & Hart, Kurt Veill, Noel
Coward, Harold Arlen, Irving Berlin, Jerome Kern (poznejša dela),
Arthur Schwartz, Vernon Duke, Marc Blitzstein, Vincent Youmans.
4. Standardi zlate dobe (1940-1960)
- Rodgers & Hammerstein, Lerner & Lowe, Leonard Bernstein, Frank
Loesser, Jule Styne, Bock & Harnick, Adler & Ross, Burton Lane,
Meredith Wilson, Harold Rome, Jerry Ross, Cole Porter (poznejša dela),
Irving Berlin (poznejša dela).
5. Obdobje po zlati dobi (1960-1970)
- Kander & Ebb, Cy Coleman, Jerry Herman, Harvey Schmidt, David
Shire, Charles Strouse.
6. Sondheim (1960- )
- Stephen Sondheim (tudi pesmi avtorjev Adama Guetteaal, Michaela
Johna LaChiusa, Jeanine Tesori, Scotat Frankela in drugih, bi lahko
spadale v to kategorijo).
21
7. Muzikal pop (1960- )
- StephenSchwartz, Ahrens & Flaherty, Alan Menken,William Finn,
Marvin Hamlisch, Jason Robert Brown, Marc Shaiman, Andrew Lippa,
Henry Krieger, Robert Lopez, David Yazbek, Frank Wildhorn,
Anderson & Ulvaeous, Mel Brooks.
8. Muzikal Rock (1960- )
- Jonathan Larson, Duncan Sheik, Tom Kitt, David Bryan, Lawrence
O'Keefe, Damon Intrabartolo, Pasek & Paul, Michael Friedman, Paul
Scott Gordon, Galt MacDermo, Elton John, Stephen Trask, Richard O'
Brien.
9. Jukebox musical (1950- )
- različna komercialna glasba od 1950 naprej.
10. Disney (1930- )
- Alan Menken, Sherman Brothers, Elton John, Robert& Kristen-
Anderson Lopez, Phill Collins, David Nessim Lawrence, Randy
Newman.
Jones, K. M. (2014) 10 Styles of Musical Theatre Songs for Your Audition Book.
Pridobljeno 5. 7. 2015 iz http://musicaltheatreresources.com/2014/06/11/10-styles-
of-musical-theatre-songs-for-your-audition-book/
22
4.1 Muzikal na odru
Najpomembnejši središči izvajanja muzikalov danes sta brez dvoma Broadway v
New Yorku in West End v Londonu, ki predstavljata glavni in največji veliki
središči muzikala, kjer je ob produkcijski vlogi pomembna tudi izobraževalna
(institucije za študij na področju petja, igre in plesa). Licence in avtorske pravice za
predstave, ki so uspešne na Broadwayu in v West Endu, prodajajo v različna
gledališča po celi Evropi (Močnik, 2009).
Muzikal pa se vse bolj izvaja tudi drugod po svetu. Na Dunaju je znano gledališče
Ronacher.
4.2 Muzikal na platnu
Muzikal kot filmski žanr prvih trideset let filmske zgodovine in zgodovine kina ni
obstajal. Thomas Edison je leta 1893 na chikaškem svetovnem sejmu prvič
predstavil napravo za snemanje gibljivih slik s posnetim zvokom (moving pictures
accompanied by recorded sound), in s tem odprl možnosti za nove razsežnosti
muzikala, le-ta je od takrat lahko prikazan tudi na filmskem platnu. Razvoj te nove
tehnologije je potreboval še dobrih trideset let, da sta zvok in slika na posnetkih
postala popolnoma sinhrona. V obdobju razvoja so imeli s snemanjem pevskih in
plesnih točk kar nekaj težav, saj jim oprema še ni dovoljevala zvočno vizualnih
posnetkov. Največji problem je predstavljala sinhronizacija slike in zvoka, zato je
bila zelo pomembna mimika igralcev oziroma pevcev, ki so morali igrati in plesati
na prej posneto glasbo (Parkinson 2007, str. 21-22 ; Kreuger 1975).
V tridesetletnem obdobju je bilo posnetih veliko filmov s plesno in pevsko vsebino,
leta 1926 je pod okriljem Warner Brosa izšel Don Juan, istega leta pa še Al Jolson
in A Plantation. Kakovost se je iz leta v leto izboljševala, leta 1927 je izšel film The
Jazz Singer (Warner Bros), ki je predstavljal vrhunec omenjene tehnike snemanja.
Istega leta je Fox posnel film What Price Glory?. Le-ta je postavil nove standarde
snemalne tehnologije, saj sta bila zvok in slika posneta na isti medij. Tega principa
snemanja se v filmski industriji držijo še danes. »Taking picture« je postal zelo
priljubljen in dobičkonosen, v letu 1928 je kar tristo ameriških gledališč naročilo
23
zvočno opremo, silent production pa je bila pozabljena in za publiko nezanimiva
(Parkinson 2007, str. 22-24).
Tematsko so bili filmi zelo lahkotni, glavni junaki so bili ljudje z napakami in
težavami, s čimer so se ljudje lahko poistovetili. Zelo priljubljeni so bili tako
imenovani Backstage musicals, ki so prikazovali vsakdanje življenje zvezdnikov
gledaliških in filmskih odrov. Muzikal kot filmski žanr je predstavljal predvsem
fikcijo, pobeg iz realnosti, nekaj lepega in idiličnega.
Po letu 1930 so v Ameriki posneli veliko muzikalov, neprestano so se rojevale
nove zvezde ter nove zgodbe in glasbe. Zanimivo je dejstvo, da je bilo med drugo
svetovno vojno prikazanih okoli štiristo muzikalov. V največji meri so dvigovali
moralo in spodbujali patriotizem, nekateri pa so zgolj zrcalili mentaliteto takratnega
časa - »gathering clouds« mentality. Po vojni je muzikal nadaljeval svojo pot in še
naprej uspešno polnil blagajne večjih produkcijskih hiš. Kot že omenjeno, so bili
glavni igralci zelo priljubljeni, njihova imena so še danes prepoznavna (Parkinson,
2007, str. 31-56).
Naslednje obdobje muzikala kot filmskega žanra zaznamujejo glasbeniki, kot so
Elvis Presley, Chuck Berry, Jerry Lee Lewis, Ritchie Valents, The Platters in drugi.
Nato nastopi obdobje rock muzikalov, v katerem pogosto nastopajo mladi fantje, ki
s svojim stasom in glasom očarajo tako dekleta v filmski zgodbi kot dekleta v
občinstvu. Priljubljeni so bili muzikali Go Johnny, Go!, State Fair, Mr Rock and
Roll in drugi. Teme so se dotikale predvsem ljubezenskih romanc in težav, saj so
bili muzikali namenjeni predvsem najstniškem občinstvu (Kreuger, 1975).
Šestdeseta leta so prinesla nove teme in glasbene stile, nekaj najbolj znanih filmskih
muzikalov vseh časov je nastalo prav v tem obdobju - Mary Poppins, My Fair Lady,
West Side Story, The Sound of Music, Hello, Dolly!, Funny Firl, Sweet Charity,
Star!. Muzikali so v tem obdobju dobili svoj prostor tudi na televizijskih ekranih,
publika je postala bolj raznolika, saj se je že začela deliti glede na glasbeni okus.
Tudi sam muzikal je postal bolj vsestranski, tako tematsko kot tudi glasbeno in
žanrsko (Parkinson 2007, str. 58-69).
V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja so najbolj prepoznavni muzikali Hair,
Fiddler on the Roof, Jesus Christ Superstar, New York New York in The Buddy
24
Holly Story, v osemdesetih pa imajo to vlogo muzikali Fame, Footloose, Dirty
Dancing in A Chorus Line (Parkinson 2007, str. 68-70).
Čarobnost muzikala v filmskem žanru se je tekom let nekako razblinila, zato je
danes nekoliko manj priljubljen. Hollywoodske produkcijske hiše nam občasno še
vedno postrežejo s filmi, v katerih igralci pojejo in plešejo, vendar občinstva in
kritikov v večini primerov ne očarajo. Večkrat gre za filme, ki so zgolj adaptacija
gledaliških muzikalov in ne nove, sveže zgodbe, ki bi ustrezale družbi in kulturi
enaindvajsetega stoletja.
4.2.1 Jukebox /karaoke muzikal
Mnenja o jukebox muzikalu so različna z najpogostejšo kritiko, da so preveč
osredotočeni na to, koliko pesmi se lahko spravi v muzikal. Nekateri jukebox
muzikali kot Lennon, Good Vibrations so bili spodrsljaj tako finančno kot kritično.
Drugi, kot Jersey Boys in All Shook Up so prejeli pohvale tako s strani oboževalcev
kot s strani kritikov.
Izraz "jukebox musical" sega vsaj do leta 1962, čeprav splošni žanr (filmov,
sestavljenih večinoma iz hit posnetkov) sega do 1940 in 1950. Primeri so Jam
Session (1944), An American in Paris (1951), Rock Around the Clock (1956), Juke
Box Rhythm (1959) in A Hard Day's Night (1964).
Jukebox muzikal ima svoje podkategorije. Najbolj osnovna podkategorija jukebox
muzikala je bio-muzikal, kar pomeni, da je glavna tema oz. zgodba muzikala
biografija določenega glasbenika ali glasbene skupine. Primeri aktualnih West End
in Brodway muzikalov te zvrsti so Sunday Afternoon (The Kinks), Beautiful (Carole
King) in Jersey Boys (Frankie Valli and the Four Seasons). Primeri iz minulih sezon
vključujejo muzikale, kot so Soul Sister (Ike & Tina Turner) in Buddy (Buddy
Holly). Prav tako Motown: The Musical, ki ima v središču Berryja Gordyja,
ustanovitelja Motown Recordsa, vsebuje glasbene ikone, kot so Diana Ross and
The Supremes, Smokey Robinson, Marvin Gaye in Stevie Wonder (Millward,
2014).
25
Druga podkategorija so Tribute muzikali. Takšni nimajo klasične zgodbe kot večina
muzikalov, ampak so v obliki koncerta, namenjeni v čast in spoštovanje
določenemu glasbeniku. Lahko gre za kronološko zaporedje pesmi/koncertov skozi
kariero glasbenika. Nekateri primeri so Thriller Live! (Michael Jackson in Jackson
5), Let It Be in Rain (The Beatles) in A Night With Janis Joplin (prav tam).
Tretja podkategorija jukebox muzikala je original. Tukaj se zgodba združi z glasbo
umetnika, ki s samo zgodbo ni ali je zelo malo povezan. To je najverjetneje
najpogostejša kategorija jukebox muzikala. Sem spadajo muzikali, kot je Mamma
Mia (ABBA), We Will Rock You (Queen) in Saturday Night Fever (Bee Gees) (prav
tam).
Jukebox ali karaoke muzikal je odrski ali filmski muzikal, v katerem so uporabljene
pesmi, ki so že napisane in objavljene. Ponavadi gre za pesmi točno določenega
popularnega pevca ali glasbene skupine. Pesmi so postavljene v kontekst dramske
vsebine; pogosto gre za biografijo istega glasbenika ali glasbene skupine, čigar
glasba je uporabljena, včasih pa vsebina samega muzikala ni povezana z biografijo.
Kljub večletnem uspehu jukebox muzikalov (npr. Buddy - The Buddy Holly Story,
muzikal o življenju Buddyja Hollyja, ki se je v West Endu izvajal 13 let od leta
1989 do leta 2003), je ta zvrst muzikala najbolj zacvetela z uspehom mjuzikla
Mamma mia!, ki ga uprizarja glasbena skupina ABBA (Cash, 2015).
Jukebox muzikale poznamo tako v gledališču kot na ekranih, v obliki filmov in
serij.
26
Seznam nekaterih jukebox muzikalov na odru :
1975 - The Night That Made America Famous (Harry Chapin)
1977 - Elvis(Elvis Presley)
1978 - Ain't Misbehavin' (the Harlem Renaissance/Flats Waller)
1983 - Abbacadabra (ABBA)
1984 - Leader of the Pack (Ellie Greenwich, Jeff Barry, Phil Spector)
1989 - Buddy - The Buddy Holly Story (Buddy Holly)
1989 - Return to the Forbidden Planet
1990 - Forever Plaid (moške vokalne skupine 1950)
1995 - Smokey Joe's Cafe (Lieber and Stoller )
1997 - Boogie Nights ( glasba 1970)
1998 - Saturday Night Fever (Bee Gees)
199 - Disco Inferno (disko glasba 1970)
1999 - Mamma Mia! (ABBA)
1999 - The Marvelous Wonderetts
2001 - Love, Janis (Janis Joplin)
2001 - Shout! The Legend of the Wild One (Johnny O' Keefe)
2002 - We Will Rock You (Queen)
2002 - Our House (Madness)
2002 - Movin' Out (Billy Joel)
2003 - The Boy of Oz (Peter Allen)
2003 - Tonight's the Night (Rod Stewart)
2003 - Belles Belles Belles (Claude Francois)
2003 - Winter Wonderettes (praznična glasba 6019)
2004 - On The Reccord (the Walt Disney Company)
2005 - Back to the 80s (glasba različnih pop glasbenikov 1980)
2005 - Lennon (John Lennon)
2005 - Good Vibration (The Beach Boys)
2005 - All Shook Up (Elvis Presley)
2005 - Honky Tonk Laundry (country glasba ženskih country glasbenic)
2005 - Jersey Boys (Frankie Valli & Four Seasons)
2005 - Hoy No Me Puedo Levantar (Mecano)
27
2005 - Besame Mucho (Mehiški glasbeniki)
2006 - Hot Feet (Earth, Wind & Fire)
2006 - Priscilla, Queen of The Desert - The Musical
2006 - Daddy Cool (Boney M)
2006 - Ring Of Fire (Johnny Cash)
2006 - Rock Of Ages (glam metal iz 1980)
2006 -Thriller - Live (Michael Jackson)
2006 - The Time They Are A - Changing (Bob Dylan)
2006 - The Onion Cellar (The Dresden Dolls)
2006 - Why Do Fools Fall inlove (hiti 1960)
2007 - Desperateley Seeking Susan (Blondie)
2007 - Never Forget (Take That)
2007- Ich war noch niemals in New York (Udo Jürgens)
2007- Xanadu (Electric Light Orchestra & Olivia Newton-John)
2007 - Sunshine on Leith (The Proclaimers)
2007 - The Slide (The Beautiful South)
2008 - All The Fun Of The Fair (David Essex)
2009 - Dreamboats and Petticoats (glasba iz 1960)
2009 - Mentiras el musical (mehiška glasba 1980)
2009 - Fela! (Fela Kuti)
2009 - Life Could Be a Dream (doo-wop glasba 1960)
2010 - Perfect Harmony (razl. umetniki - Jackson 5, Pat Benatar …)
2010 - Everyday Rapture (razl. umetniki - Judy Garland, The Supremes, mr.
Rogers)
2010 - Come Fly Away (Frank Sinatra)
2010 - Million Dollar Quartet (Elvis Presley, Jerry Lee Lewis, Carl Perkins
in Johnny Cash)
2010 - American Idiot (Green Day)
2011 - Waiting for a Train (Jimmie Rodgers)
2011 - Baby It's You! (The Shirelles)
2011 - Life in a Nutshell (Barenaked Ladies)
2011 - Si Nos Dejan (mehiška glasba 1930-1950)
28
2011 - Hinterm Horizont (Udo Lindenberg)
2012 - I Dreamed A Dream (pesmi raznih avtorjev in izvajalcev v izvedbi
Susan Boyle)
2012 - Viva Forever! (Spice Girls)
2012 - Disaster! (popularne pesmi 1970)
2012 - Yoshimi Battles the Pink Robots (The Flaming Lips)
2013 - Beautiful: The Carole King Musical (Carole King)
2013 - After Midnight (Duke Ellington)
2013 - Motown: The Musical (Motown)
2014- Holler If You Hear Me (Tupac Shakur).
Jukebox muzikal v filmu:
1942 - Yankee Doodle Dandy (George M. Cohan)
1945 - Meet Me in St. Louis (popularna glasba zgodnjih 20)
1946 - Till The Clouds Roll By (popularna glasba zgodnjih 20)
1948 - One Sunday Afternoon (popularna glasba zgodnjih 20)
1952 - Singin In The Rain (popularna glasba 1920 in 2930)
1955 - Love me or Leave me (popularna glasba 1930)
1963 - Hootenanny Hoot (country glasba Johnny Cash, Judy Henske in
drugi)
1964 - Your Cheatin' Heart (življenje Hanka Williamsa)
1964 - A Hard Day's Night (The Beatles)
1965 - Help! (The Beatles)
1968 - Yellow Submarine (The Beatles)
1975 - At Long Last Love (Cole Porter)
1976 - All This And World War II (The Beatles)
1977 - New York, New York (glasba iz 1920-1940)
1978 - Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band (The Beatles)
1979 - All That Jazz (glasba zgodnjih 20)
1980 - Can't Stop The Music (sodobna disco glasba)
1980 - The Blues Brothers (rythem'n' blues)
1981 - American Pop (rock glasba 1960, 1970)
29
1996 - Everyone Says I Love You (popularna glasba zgodnjih 20)
1997 - Spice World (Spice Girls)
1998 - Blues Brothers 2000 (glasba različnih r'n'b izvajalcev)
2000 - Love's Labour's Lost (Brodway klasiki iz 1930)
2001 - Moulin Rouge (pop glasba razl. obdobij)
2003 - Interstella 5555: The 5tory of the 5ecret 5tar 5ystem (Daft Punk:
Discovery)
2004 - Ray (Ray Charles)
2005 - 20 centimetros (pop glasba razl. obdobij)
2005 - Walk The Line (Johnny Cash)
2006 - Happy Feet (razna pop glasba)
2006 - Idlewild (OutKast)
2006 - Romance & Cigarettes (ljubezenske pop pesmi od 1950 do 1970)
2007 - Across The Universe (The Beatles)
2008 - Stilyagi (rock iz 1970-1980)
2008 - Mamma Mia! (Po odrskem muzikalu Mamma Mia (ABBA))
2011 - Happy Feet Two ( različna pop glasba)
2012 - Rock Of Ages (metal 1980)
2013 - Lovestruck: The musical (pop in dance od 1980 naprej)
2013 - Sunshine on Leith (muzikal Sunshine on Leith (The Proclaimers))
2014 - Jersey Boys (muzikal Jersey Boys (The Four Seasons))
2014 - Walking On Sunshine (pop iz 80-ih)
2015 - Strange Magic (razčino)
Jukebox muzikal v obliki TV serije:
2007 - Blackpool
2007 - Viva Laughlin
2009 - Glee
2011 - The Kitchen Musical
2012 - Smash.
30
4.2.2 Muzikal iz filma na oder
Predstave, ki se v gledališču izkažejo kot uspešne, pogosto priredijo v filme. Vse
pogosteje pa se dogaja tudi obratno. Nekateri pravijo, da to kaže na intelektualni
stečaj v gledališču. Hollywood se srečuje s podobno problematiko, pa vendar
obstaja v zadnjih dveh desetletjih veliko več novih uspešnih filmov kot novih
uspešnih gledaliških predstav.
Menimo, da je vzrok za to finančne narave. Velikokrat si namreč ljudje prav iz
finančnih razlogov lažje privoščimo ogled filma v kinu kot pa ogled muzikala v
gledališču.
Filme in filmske muzikale zato pogosto prilagajajo odru.
Primeri muzikalov, prilagojenih za oder:
42nd Street
An American in Paris
Calamity Jane
Chitty Chitty Bang Bang
Cinderella (Rodgers & Hammerstein)
Cry - Baby
Dirty Dancing
Fame
Flashdance
Footloose
Gigi
High School Musical (prva 2 dela)
High Society
Mary Poppins
Meet Me in St. Louis
Newsies
Once
The Producers
Scrooge (1970)
31
Seven Brides for Seven Brothers
Singin' in the Rain
South Park: Bigger, Longer & Uncut (2 adaptaciji: Berklee College of
Music in University College Dublin (24urni muzikal))
Swing Time (prilagojen v Never Gonna Dance)
Throughly Modern Millie
Top Hat
Victor/Victoria
White Christmas
Willy Wonka and The Chocolate Factory
The Wizard of Oz
Xandu
Primeri predelav neglasbenih filmov v odrske muzikale:
Against All Hope
Applause (po filmu All About Eve)
Big
Billy Elliot
Catch Me If You Can
A Catered Affair (po filmu The Catered Affair)
Dirty Rotten Scoundrels
Evil Dead: The Musical
Grey Gardens
Hairspray
Heathers
Here's Love ( po filmu Miracle on 34th Street)
High Fidelity
Little Shop of Horrors
9 (8½)
Reefer Madness
Road House
Shrek
32
Max and Ruby
Silence! The Musical (neautorizirana parodija filma The Silence of the
Lambs)
Silk Stockings (po filmu Ninotchka)
Spamalot (po filmu Monty Python and the Holy Grail)
Young Frankenstein
Star Wars
Spider - Man: Turn Off the Dark
La Cage aux folles
Legally Blonde
Passion (po filmu Passione d'amore)
Sweet Charity (po filmu Nights of Cabria)
Tanz Der Vampire (po filmu The Fearless Vampire Killers)
The Red Shoes (1948)
Shenondoah
Fanny (trilogija Marcela Pagnola)
The Wedding Singer
Saturday Night Fever
Love Story
The Full Monty
Ghost: The Musical
Nosferatu the Vampire
Metropolis
Return to the Forbidden Planet
Urban Cowboy
The Toxic Avenger
Elf the Musical
Smile
Sister Act
Barbarella
Breakfast at Tiffany's (velja za enega največjih Broadwayevih
spodrsljajev, saj je doživel le 4 predpremiere, nikoli pa uradne otvoritve)
33
The Goodbye Girl
Donnybrook (po filmu The Quiet Man)
Woman Of The Year
A Wonderful Life (po filmu It's a Wonderful Life)
Carnival (Lili)
Promises Promises (po filmu The Apartment)
Minsky's (po filmu The Night They Raided Minskys)
My favourite Year
A Man of No Importance
Peggy Sue Got Married
Priscilla Queen of the Desert (po filmu The Adventures of Priscilla,
Queen of the Desert)
King of Hearts
Make a Wish (po filmu The Good Fairy)
Whistle Down the Wind
Grand Hotel
Dirty Rotten Scoundrels
Look to the Lilies (po filmu Lilies of the Field)
Sunset Boulevard
Sugar ( po filmu Some Like It Hot)
Henry, Sweet Henry (po noveli in filmu The World of Henry Orient)
Heathers
Illya Darling (po filmuNever on Sunday)
Who Framed Roger Rabbit
Hazel Flagg (po filmu Nothing Sacred)
9 to 5
The Baker's Wife (po filmu La Femme du Boulanger)
Grey Gardens (prilagojeno po dokumentarnem filmu)
Busker's Alley (po filmuSidewalks of London)
Carmelina (po filmu Buona Sera, Mrs. Campbell, ki je prav tako tudi
navdih za zgodbo muzikala Mamma Mia!)
Back to the Future
34
Secondhand Lions Kinky Boots
My Fair Lady (Pygmalion)
Calendar Girls
Clue: The Play
Night of the Living Dead (1968)
The 39 Steps (org. po literarnem delu The 39 Steps)
The Pink Panther Strikes Again
Point Break Live!
War Horse
Odrski muzikali, ki črpajo vsebino iz anime ali manga serij:
Muzikal: The Prince of Tennis (Tenimyu)
Rock muzikal Bleach (Burimyu)
Sailor Moon (Seramyu)
Saiyuki Kagekinden
Air Gear
Dear Boys
Butai Ban Fuma No Kojiro
Čarobna princesa Minky Momo
Revolutionary Girl Utena
4.2.3 Disney
Disneyu v diplomskem delu namenjamo posebno pozornost, saj so risanke otrokom
še posebej blizu. Disneyeve risanke ponavadi vsebujejo veliko glasbenih delov. Gre
za posebno obliko muzikala v otroških risankah, ki so jih začeli prirejati tudi za
oder.
V Disneyevi gledališki produkciji (znano kot Disney na Broadwayu) je vodilna
glasbena produkcijska hiša. Ustanovil jo je Ron Logan 8. februarja 1993. Prvi
Disneyev muzikal, ki je iz risanke prešel na oder je Lepotica in zver. Luč je zagledal
18. aprila 1994 na Broadwayu v Palace Theatru. Temeljil je na animiranem filmu
Linde Woolverton z glasbo in besedilom Alana Menkena, Howarda Ashmana in
35
Tima Ricea. Za Broadway je bilo napisanih nekaj novih skladb oz. tako imenovanih
songov, vključno z balado Home (Dom), ki jo je pela Lepotica, ki je postala neke
vrste podpis muzikala Lepotica in zver. Na odru so jo serijsko izvajali do leta 2007.
Lepotica in zver je trenutno na osmem mestu med muzikali, ki so obstali najdlje.
Muzikal so izvajali tudi drugod po svetu. Leta 1997 je premiero doživel tudi
muzikal Levji kralj. Levji kralj velja za muzikal, ki je med najbolj priljubljenimi
Disneyevimi muzikali, ki je iz animiranega filma prešel na oder. Leta 1998 je prejel
nagrado Tony. Na odru je pristal tudi Notredamski zvonar, Tarzan, Mala morska
deklica in Aladin, v nastanku pa je tudi Knjiga o džungli, Ledeno kraljestvo, Pinokio
in Alica v čudežni deželi (Singer, 1998).
V Disneyevi produkciji so nastale adaptacije Disneyevih filmov, kot so: Mary
Poppins, Srednješolski muzikal (1 in 2), Camp Rock, Newsies.
5 Muzikal po svetu
Muzikal je najbolj znan v angleško govorečih državah. Središči muzikala sta
Brodway (New York) in West End (London). Združene države Amerike in Velika
Britanija so bile od sredine 19. stoletja vse do sredine 20. stoletja najbolj aktivne na
področju muzikalov, ki so svojo zgodbo črpali iz že obstoječih literarnih del
(Močnik, 2009).
V zadnjih desetletjih pa je muzikal vse bolj zaživel tudi drugod po svetu. Muzikali
drugih angleško govorečih držav (Avstralije in Kanade), so pogosto lokalno zelo
uspešni in se prebijejo celo do Broadwaya ali West Enda (npr. The Boy from Oz in
The Drowsy Chaperone).
Uspešni muzikali celinske Evrope med drugim vključujejo predstave iz Nemčije
(Elixier in Ludwig II), Avstrije (Ples vampirjev in Elizabeth) (omenili bi gledališče
Ronacher, na Dunaju, ki je eno najbolj znanih), Francije (Notre Dame de Paris, Les
Misérables, Romeo & Juliette) in Španije (Hoy No Me Puedo Levantar). Na
Hrvaškem sta med najbolj znanimi muzikali Jalta Jalta (Alfi Kabilja) in Dundo
Maroje (Đelo Jusić). Nekaj let kasneje so nastale tudi hrvaške rock opere, kot so
36
Gubec Beg in Grička vještica (Ivica Krajač, Karlo Metikoša, Miljenko Prohanski).
Oče muzikala na Hrvaškem je Vlado Štefančić. Njegove uspešnice so: Zemlja
smiješka, Kneginja čardaša, Šišmiš, Gubec beg, Čovjek iz Manche, Jadnici,
Huslača na krovu, Kralj je gol, Tko pjeva zlo ne misli, Noći u Veneciji, vse do novih
produkcij muzikalov, kot so Jesus Christ Superstar in Lasje. Od leta 2004 režiserski
vrh na področju muzikala na Hrvaškem prevzema Dora Ruždjak Posolski (Chicago,
Aida - Tim Rice, E. John in Lepotica in zver) (Mjuzikl, b.d.).
Prav tako je aktivna tudi južna Afrika. Uspešni so muzikali African Footprint in
Umoja in tudi muzikali, ki temeljijo na literarnih delih, kot so: Kat and the Kings,
avtorja Davida Kramerja in Tailepa Petersena in Sarafina! (Mbogeni Ngema).
Lokalno aktualni glasbeno gledališki projekti so muzikali, kot: Vere, Love and
Green Onions in Over the Rainbow; the All-New All-Gay … Extravaganza,
Bangbroek Mountain in drugi.
Tudi na Japonskem je v zadnjih letih videti rast avtohtonih oblik glasbenega
gledališča, tako v animaciji kot v živo. Tam najpogosteje črpajo iz Anime ali
Mange. Med priljubljenimi je serial Sailor Moon, ki je bil prirejen v 29 muzikalov
in so jih izvajali 13 let. V začetkih je v tem muzikalu nastopala ženska zasedba
Takarazuka Revue, ki trenutno vključuje pet nastopajočih skupin.
V Indiji muzikali nastajajo v Bollywoodu.
Prvi moderni muzikal v Hong Kongu je bil Snow. Wolf. Lake (1997). Preko turneje
muzikala Nesrečniki je kitajsko občinstvo spoznalo veliko zahodnih muzikalov, ki
so bili prikazani v angleščini. Leta 2008 so se začeli poskusi lokalizacije zahodnih
muzikalov na Kitajskem. Muzikal Fame je bil med prvimi, ki je bil izvajan v
mandarinščini s celotno kitajsko zasedbo. Po tem vzorcu so ustvarili še mnoge
druge muzikale z Zahoda (The Gold Sand, 2005). Znani kitajski producent Li Dun
je leta 2007 produciral muzikal Metulji, katerega zgodba temelji na kitajski
ljubezenski tragediji; prav tako tudi muzikal Love U Teresa (2011).
Druge države, kjer je muzikal še posebej aktualen, so: Nizozemska, Italija, Poljska,
Švedska, Mehika, Brazilija, Argentina, Rusija in Turčija.
37
6 Muzikal pri nas
Gledališča v Sloveniji so v zadnjih letih odkupila pravljice za izvajanje velikega
števila muzikalov, kot so: Cabaret, Grease, Fiddler on the Roof, Spring Awakening,
Kiss me Kate, Chicago, Nunsense I. in II. Mamma Mia! ... in drugi. Gledališča se
lahko, namesto da odkupijo pravice za izvajanje določenega že uspešnega
muzikala, odločijo, da na svoj program uvrstijo tako imenovan avtorski muzikal.
Ljubljanska Drama je v sezoni 2008/09 v svoj repertoar uvrstila muzikal (pop rock
opero) Neron, ki sta ga napisala Davor Božič (glasba) in Andrej Rozman Roza
(besedilo).
Eden novejših slovenskih muzikalov je Cvetje v jeseni v režiji Vojka Anzeljca
(2014).
V Sloveniji je muzikal v zadnjih nekaj letih pridobil kar širok spekter publike, kar
je razvidno predvsem iz dejstva, da veliko slovenskih gledališč (SLG Celje,
Prešernovo gledališče Kranj, MGL, SNG Drama, Šentjakobsko gledališče …) v
svoje programe vključuje muzikale. Manjši problem, ki se trenutno pojavlja v
Sloveniji, je pomanjkanje kadra, saj nimamo izobraževalnih zavodov, ki bi igralce,
pevce, plesalce, po mnenju nekaterih tudi režiserje izobraževale za tako specifične
predstave, kot so muzikali (Močnik, 2009).
Kljub temu pa obstajajo društva in različni poletni tečaji ter zasebne šole, ki takšno
izobrazbo omogočajo, na primer Vocal BK Studio (Celje), in tudi Performing Arts
Camp Pala.
38
7 Glasbene dejavnosti v vrtcu
Muzikal je na splošno dokaj mlada odrska umetnost, zato smo z iskanjem literature
(zlasti za to poglavje) naleteli na težave. Menimo, da je muzikal vsekakor umetnost,
ki bi morala biti predstavljena otrokom tako v vrtcu kot v osnovni šoli.
Glasba v kurikulumu za vrtce spada v področje umetnosti. Vpliva ne le na otrokov
glasbeni razvoj ampak tudi na estetski, moralni in telesni razvoj, ter na razvoj
otrokove celostne osebnosti. V vrtcu in šoli poznamo glasbene dejavnosti in tako
imenovane didaktične enote, ki se nanašajo na poslušanje in izvajanje oz.
ustvarjanje v glasbi, ter na razvijanje glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj
(Denac, 2011).
Glasbena vzgoja v vrtcu ne dopušča enostranskosti glede spodbujanja le
čustvenega, spoznavnega in gibalnega razvoja, temveč temelji na interakcijskem
odnosu procesov čustvenega, spoznavnega in gibalnega polja. V predšolskem
obdobju ta obsega razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti, kot sta melodični in
ritmični posluh (Denac, 2001).
»Izkušnje na področju umetnosti so zaradi celovitosti doživljanja in ustvarjanja
pomemben dejavnik uravnoteženega otrokovega razvoja in duševnega zdravja«
(Kurikulum za vrtce: Predšolska vzgoja v vrtcih, 2009).
Otrok se z umetnostjo, v tem primeru z glasbo, izraža in komunicira. V glasbi lahko
ustvari nekaj, kar predstavlja nekaj drugega.
Poslušanje in ustvarjanje glasbe vpliva na otrokov čustveni, socialni, spoznavni in
gibalni razvoj.
39
7.1 Izvajanje glasbe
O izvajanju glasbe govorimo, kadar otroke seznanjamo z novo pesmijo, utrjujemo
pesmi, ki jih že poznamo, ritmično izrekamo besedila, ustvarjamo glasbo z glasbili
oz. igramo na lastna ali Orffova glasbila, zvočila, ki nas obkrožajo, in na glasbila,
ki jih izdelamo sami. Otroke lahko seznanjamo s točno določenim (npr. Orffovim)
glasbilom (npr. ksilofon) ali z glasbili poklicnih glasbenikov in jim omogočimo
poustvarjalno spremljanje pesmi.
7.1.1 Petje pesmi
Najbolj razširjena oblika muziciranja otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem
obdobju je petje. Da pa bo petje otrokom v večje veselje, mora vzgojitelj poskrbeti
za to, da je pesem prisotna v življenju otrok kot nekaj samoumevnega. Vzgojitelji
ne bi smeli biti obremenjeni s tem, da bi morali otroke naučiti čim več pesmi, ampak
jih spodbuditi, da bi tiste pesmi, ki jih poznajo, peli z veseljem in jih spontano
oblikovali z instrumentalno spremljavo ali povezali z gibalno-plesno dejavnostjo
(Denac, 2001).
Petje pozitivno vpliva na človekov fizični, čustveni in družbeni razvoj.
S petjem razgibavamo pljuča in krepimo medrebrne mišice in prepono. Blagodejno
vpliva na srce in krvni obtok, saj izboljšuje našo aerobno zmogljivost in manjša
napetost v mišicah, obenem pa vpliva na napetost v obraznih mišicah. Vpliva na
mentalno budnost oz. povečuje koncentracijo, odpira dihalne poti; pomaga
zmanjšati problem smrčanja. Petje izboljšuje našo telesno držo in tudi kakovost
našega spanca. Krepi naš imunski sistem, pomaga pa tudi obvladovati jezo,
depresijo in anksioznost. Pri boleznih, kot je npr. Parkinsonova bolezen, lahko
glasba pomaga vzpostavljanju ravnotežja (Benefits, 2015).
Tako kot za telesni razvoj je petje zdravo tudi za človekov čustveni razvoj. Petje
pozitivno vpliva na samospoštovanje in samozavest. Krepi dobro razpoloženje in
deluje protistresno. Spodbuja ustvarjalnost. Blagodejno vpliva na razumevanje in
empatijo med kulturami. Petje združuje ljudi, kar spodbuja občutek skupnosti.
Pripomore k sproščenemu druženju in zabavi (prav tam).
40
Pomembno je, da izbiramo pesmi, ki so otrokom in času primerne. Prednost
dajemo pesmim z enostavnimi, otrokom razumljivimi besedili, ki imajo umetniško
vrednost, slovenskim otroškim ljudskim pesmim, s katerimi oblikujemo pozitiven
odnos do slovenske kulturne dediščine, in enostavnim pesmim različnih narodov,
kjer otroci doživljajo in spoznavajo pesmi različnih kultur (Denac, 2001).
Pesmi vedno pojemo v zapisani intonaciji. Pri prvem srečanju otroka s pesmijo je
veliko bolj pomembno, da otrok pesem čustveno doživi, kot pa da samostojno in
pravilno poje besedilo in melodijo. Ko pa pesmi že utrjujemo, pa smo pozorni, da
ne pride do mehaničnega ponavljanja. Pri petju pesmi moramo biti pozorni na
sproščeno držo, dihanje in na izreko glasov (prav tam).
Menimo, da otrok lahko preko petja delno spoznava muzikal, oz. en element
muzikala, ki je petje. Tukaj pride v poštev učenje in utrjevanje preprostih pesmi iz
muzikalov (npr. Do Re Mi ali Beli cvet iz muzikala Moje pesmi, moje sanje (v
originalu The Sound Of Music) ali Tam v džungli iz muzikala Levji kralj).
7.1.2 Igranje na glasbila
Otroci lahko izvajajo glasbo tudi z igranjem na glasbila. Lahko gre za igranje na
lastna glasbila, Orffova glasbila, ljudska glasbila, improvizirana glasbila ali za
zvočila, ki nas obkrožajo. Z igranjem na glasbila otrokom omogočamo razvijanje
fine motorike, posnemanje pravilne izvajalske tehnike, uvajanje v skupinsko
muziciranje ter poglabljanje melodičnega in ritmičnega posluha. Preko
reproduciranja ritmičnih in melodičnih vsebin si otroci razvijajo glasbeno
pomnjenje in sposobnost koncentracije (Denac, 2001).
Menimo, da tudi igranje na glasbila lahko povežemo z muzikalom. Na primer tako,
da otrokom omogočimo ustvarjalno igro na temo iz muzikala (npr. Levji kralj -
džungla), ali tako, da jim omogočimo poustvarjalno spremljanje preproste pesmi iz
muzikala. S tem otroku omogočimo razvijanje izražanja in komuniciranja z
umetnostjo, spodbujamo radovednost in veselje do umetniških dejavnosti,
umetnosti in različnosti. Omogočimo mu uporabo in razvijanje spretnosti ter
eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi in njihovimi izraznimi lastnosti, obenem
pa lahko otrok preko tega tudi spoznava muzikal. Tudi seznanjanje otrok z
glasbilom lahko povežemo z muzikalom (primer: pri muzikalu Moje pesmi, moje
41
sanje je večkrat uporabljena in prikazana kitara. Po ogledu muzikala lahko otrokom
predstavimo kitaro.)
7.2 Ustvarjanje glasbe
Naslednja glasbena dejavnost, ki jo poznamo, je ustvarjanje glasbe. Ustvarjamo
lahko v glasbi ali ob glasbi. V glasbi lahko z otroki ustvarjamo tako, da jim
omogočimo ustvarjalno spremljanje pesmi, vokalno ustvarjanje oz. izmišljanje
melodije na besedilo izštevanke, instrumentalno ustvarjanje ter izmišljanje zvočnih
ugank, zgodb in pravljic. Ob glasbi pa otroci ustvarjalno gibalno, likovno in
verbalno izražajo doživetja in predstave glasbenih del (Denac, 2011).
Preko ustvarjanja v glasbi in ob glasbi otrok razvija izražanje in komuniciranje z
umetnostjo ter ustvarjalnost in specifične umetniške sposobnosti. Ustvarjanje
spodbuja radovednost in veselje do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti.
Otrok si z zamišljanjem in ustvarjanjem razvija umetniško predstavljivost in
domišljijo. V fazah doživljanja, zamišljanja, izražanja, komuniciranja in
uveljavljanja na področju umetniških dejavnosti otrok neguje in razvija
individualne ustvarjalne potenciale. Ustvarjanje pomaga odkrivati specifične
umetniške sposobnosti in nadarjenosti ter omogoča uporabo in razvijanje spretnosti
ter spoznavanje, raziskovanje in eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi in
njihovimi izraznimi lastnostmi (Kurikulum za vrtce: Predšolska vzgoja v vrtcih,
2009).
»Cilj ustvarjanja v glasbi ni v ustvarjalnem produktu oz. izdelku, ki ima določeno
umetniško vrednost, temveč v samem procesu ustvarjanja« (Denac, 2001).
Otroci se lahko preko ustvarjanja v glasbi in ob glasbi seznanjajo z muzikalom na
ta način, da ustvarjalno spremljajo preprosto pesem iz muzikala. Ob poslušanju
glasbe iz muzikala pa lahko ustvarjalno gibalno, likovno in verbalno izražajo svoja
doživetja.
42
7.3 Poslušanje glasbe
»Da bodo otroci glasbo doživeli in razumeli, je potrebno sistematično in aktivno
poslušanje glasbe« (Denac, 2001).
Poslušanje glasbe je ena izmed didaktičnih enot, ki jih izvajamo v vrtcu in šoli.
Lahko gre za poslušanje različnih zvrsti glasbe, poslušanje in ustvarjanje zvokov iz
okolja in narave, gibanje (ples in korakanje) ob glasbi ter poslušanje glasbene
pravljice in tudi programske glasbe. Menimo, da bi tukaj lahko dodali tudi
poslušanje oz. ogled kakšne opere, operete, ali muzikala.
S poslušanjem glasbe želimo pri otrocih spodbujati veselje in ugodno počutje ob
poslušanju glasbe, poglabljati željo po poslušanju glasbe, jih čustveno razgibati in
vplivati na njihovo čustveno občutljivost, razvijati sposobnost pozornega
poslušanja in postopoma razvijati osnove estetskega glasbenega okusa (prav tam).
Poznamo dva načina aktivnega poslušanja glasbe. Prvi je doživljajski, ki v ospredje
postavlja čustvene reakcije. Drugi način poslušanja je doživljajsko-analitični. Ta
vključuje analitično zaznavo posameznih glasbenih prvin, kot so dinamika, tempo
in glasnost (prav tam).
Poslušanje glasbe je edina glasbeno didaktična enota, pri kateri lahko otrok najbolj
spoznava in doživlja muzikal kot odrsko delo, ki povezuje glasbo, ples in dramsko
igro v eno nerazdružljivo celoto. Otroci si lahko ogledajo muzikal v obliki
gledališke predstave, ali v obliki filma ali animiranega filma oz. risanke. S tem jim
omogočimo opazovanje izvajalcev muzikala. Svoja doživljanja lahko izrazijo
gibalno, likovno ali verbalno. Otrok lahko izraža celotno vsebino muzikala, čustva,
ki so v muzikalu prikazana, ali posamezne glasbene elemente (npr. spremembe v
tempu, dinamiki, višini …).
V okviru poslušanja glasbe lahko otroka seznanimo z avtorji oz. ustvarjalci
muzikala in ga seznanimo s pojmi, kot so: skladatelj, režiser, koreograf, igralec,
pevec, plesalec, kostumograf, scenograf …
Otroka lahko v okviru poslušanja seznanimo z glasbili, ki so bila uporabljena v
muzikalu.
43
Otroci torej lahko delno spoznavajo muzikal oz. posamezne elemente muzikala
preko izvajanja glasbe (petje in igranje na glasbila), kot tudi preko poslušanja glasbe
in glasbeno didaktičnih iger. Lahko bi se učili tudi preprostejših koreografij na
preprostejše pesmi iz muzikalov. Da pa bi lahko govorili o muzikalu v pravem
pomenu besede, pa bi morali vse te elemente, ki jih vsebuje (petje, ples, igra)
združiti v celoto. To združevanje bi bilo po našem mnenju lahko za predšolske
otroke prezahtevno. V predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju otroštva se
muzikalu najbolj približamo z glasbeno pravljico.
Lahko bi rekli, da je glasbena pravljica poenostavljena različica muzikala. Glasbena
pravljica vsebuje glasbo, ritem, ponavljanje besed in zvočnost jezika, pesmice pa
kot rdeča nit povezujejo besedilo (Saksida, 1998; povz. po Komljen, 2010).
Delež glasbe pri glasbeni pravljici je lahko majhen. To pomeni, da sta v
pripovedovanje vključeni ena ali dve znani ali neznani otroški pesmici, ki
pripovedovanje le popestrita oz. dopolnita. Pripovedovanje glasbene pravljice
lahko popestrimo z zvočnimi ilustracijami. Pri tem si lahko pomagamo z glasbili.
Prihod lisice npr. zvočno ponazorimo z ročnim bobnom, prihod zajčka z lesenimi
paličicami, prihod medveda pa z udarjanjem s pestjo po tamburinu. Glasba pa je
lahko tudi enakovredna, kar pomeni, da se pojavlja skoraj tako pogosto kot
besedilo, ali še bolj (Komljen, 2010).
Razlika med muzikalom in glasbeno pravljico je predvsem v tem, da je muzikal
bolj kompleksno odrsko delo. V muzikalu je glasba vedno uporabljena kot
enakovreden element pripovedovanja, prav tako, kot tudi besedilo in gib. Glasba in
besedilo sta v muzikalu vedno enakovredna zaradi svoje združenosti v celoto.
Pomemben del muzikala, ki v glasbeni pravljici ni nujno prisoten, je tudi ples, ki je
prav tako kot glasba in besedilo v muzikalu element pripovedovanja. Po trajanju je
muzikal ponavadi daljši in obsežnejši kot glasbena pravljica.
Ker je glasbena pravljica bolj preprosta, lažje pripravimo otroke do izvajanja
glasbene pravljice kot do izvajanja muzikala.
44
7.4 Glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja
»Razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in vrst znanja je dolgotrajen proces, ko
otrok v procesu učenja doživljajsko in miselno opredeljuje glasbene izkušnje in se
glasbeno razvija« (Denac, 2012).
Pojem glasbene sposobnosti avtorji definirajo različno. Nekateri glasbeno
sposobnost enačijo z »glasbenim talentom«, s »smislom za glasbo«, z
»muzikalnostjo«, z »glasbeno inteligenco«, spet drugi avtorji nakazujejo razliko
med temi termini. Pojme, ki se nanašajo na strukturo glasbenih sposobnosti, je
natančno definirala in razdelila Peskova (1997) (Denac, 2012).
Tako kot splošne sposobnosti, se tudi glasbene sposobnosti razvijajo na podlagi
psihofizičnih zasnov oz. na podlagi stimulativnega okolja in procesa aktivnosti.
Poznamo različne razlage struktur glasbenih sposobnosti. Po trditvah predstavnikov
teorij specifičnih sposobnosti so glasbene sposobnosti med seboj neodvisne,
medtem ko predstavniki unitaristične teorije trdijo, da je muzikalnost enotna,
globalna lastnost. Po domnevah Peskove poleg splošne glasbene sposobnosti
obstajajo še specifične glasbene sposobnosti, ki so med seboj relativno odvisne. To
so npr. sposobnost za diferenciacijo tonskih višin, ritma, intenzitete tona, barve in
tempa, sposobnost za glasbeno analizo, reprodukcijo itd. (Pesek, 1997, str. 14;
povz. po Denac, 2012, str. 27).
Glasbene sposobnosti so del celotne strukture osebnosti. Človekova osebnostna
struktura se deli na več področij osebnosti: temperament, značaj, oblikovanje
značaja – vpliv vzgoje, vrednot in družbenih norm, sposobnosti, lastnosti, ki
vplivajo na naše dosežke, in telesna zgradba oz. konstitucija (Musek, Pečjak, 2001;
povz. po Denac, 2012)
Otroci razvijajo svoje glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja preko glasbeno
didaktičnih iger. Te so lahko za ugotavljanje lastnosti zvoka, kot so barva, jakost,
višina in trajanje, ter hitrosti in smeri zvoka. Poznamo tudi glasbeno didaktične igre
za razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha, za razvijanje pevskih in
instrumentalnih spretnosti in igre za utrjevanje glasbenega besedišča oz. temeljnih
glasbenih pojmov (Denac, 2011).
45
Glasbeno didaktične igre nam nudijo možnost intenzivnega razvijanja določene
glasbene sposobnosti ter ugotavljanje, na kateri razvojni stopnji se nahaja otrok pri
posamezni dejavnosti, kaj je že usvojil, kje ima težave in katere procese je potrebno
še razvijati za dosego želenih ciljev (Denac, 2012).
Otroku lahko preko glasbeno didaktičnih iger približamo muzikal tako, da v igre
vključimo like in glasbo iz muzikalov. Otrok lahko ugotavlja barvo, jakost, višino
in trajanje skladb iz muzikalov, prav tako pa tudi hitrost in smer zvoka.
7. 5 Primer iz prakse
V tretjem letniku študija smo v okviru predmeta Glasbene dejavnosti v vrtcu za
otroke pripravili muzikal Levji kralj (Disney) ter glasbeno pravljico Maček Muri.
Priprave so potekale na naslednji način: ko smo dobili note in besedilo, smo si
najprej razdelili vloge. Sledile so vaje. V začetku smo vsak element muzikala
obdelovali posebej, nato pa je sledil bolj zahteven del - združevanje vseh elementov
v skupno celoto. To nam je predstavljalo poseben izziv, saj je bilo istočasno
potrebno razmišljati o besedilu, melodiji in gibu. Izdelali smo tudi kostume ter
poskrbeli za prizorišče in ozvočenje.
22. in 23. 1. 2014 smo predstavi izvedli v prostorih Pedagoške fakultete Univerze
v Mariboru. Na ogled smo povabili nekaj mariborskih vrtcev. Skrbelo nas je, da je
predstava morda nekoliko predolga, da bi jo lahko otroci zbrano spremljali od
začetka do konca, vendar so nas presenetili prav s tem. Tu in tam so svoje
navdušenje pokazali tudi s svojimi komentarji in opombami. Več otrok se je po
predstavi želelo fotografirati z nastopajočimi.
46
8. Sklep
Glasba vpliva na posameznika na več nivojih. Bodisi gre za fiziološki vpliv, ki je
povezan s hitrostjo dihanja ali koncentracijo, kot tudi za vzbujanje različnih
psiholoških stanj (primer je filmska glasba, ki spodbuja razpoloženja, ustrezna
filmski zgodbi). Moč glasbe se kaže tudi v sposobnosti, da v posameznikih vzbuja
čustva, ki lahko ustvarjajo različna razpoloženja in s tem oblikujejo določen
vedenjski vzorec. V primeru muzikala je glasba eden izmed elementov
pripovedovanja zgodbe. Pomemben je vidik obeh umetniških form. Tekst (v operi
imenovan libreto), ki je v operi izražen s pomočjo petja (ob spremljavi orkestra) in
recitativov, v muzikalu pa preko govorjenih delov oz. dialogov in tako imenovanih
songov. Nosilci teksta so tako solisti kot zbor, ki ima v primeru muzikala običajno
tudi funkcijo plesnega zbora.
Različne oblike muzikala so specifične umetniške forme, ki svoje ideje izražajo in
prenašajo na različne načine in s pomočjo večjega števila elementov, gre za bolj
kompleksen proces, kar je očitno predvsem ob ustvarjanju (postavljanju)
posamezne predstave.
Muzikal je mlajša in manj tradicionalna odrska glasbena umetnost. Žanrsko je zelo
raznolik, ob tem pa vključuje več različnih glasbenih in plesnih stilov. Tako kot za
opero, je mogoče trditi, da muzikal ne uživa enake priljubljenosti, kot jo je v svoji
»zlati dobi«, vendar kljub temu menimo, da ostaja priljubljen, uspešen in aktualen.
Večkrat je povezan s show bussinesom, kot z umetnostjo. Bolj kot s kakovostjo ga
povezujejo z lahkotnostjo in komercialnostjo. Glavni in največji središči muzikala
na svetu ob starih in novih predstavah predstavljata še vse igralce, pevce, plesalce,
režiserje, koreografe, pisce in glasbenike, ki pri ustvarjanju muzikala sodelujejo.
Lahko bi rekli, da priljubljenost muzikala v Sloveniji narašča. To se kaže v tem, da
vedno več slovenskih gledališč v svoje programe vključuje muzikale. Problem, s
katerim se v Sloveniji soočamo, je pomanjkanje kadra, ki je posledica pomanjkanja
izobraževalnih institucij, ki bi pevce, igralce (in po mnenju nekaterih tudi režiserje)
izobraževale za tako specifične predstave, kot so muzikali.
Cilji oz. predpostavke, ki smo jih v nalogi predstavili, so se potrdili. Muzikal je
umetnost, ki je po svetu še zmeraj bolj razširjena kot pri nas.
47
Kljub temu da priljubljenost muzikala narašča, tako po svetu kot pri nas, sta njegovi
središči še zmeraj Broadway (New York) in West End (London). Torej gre
predvsem za angleško govoreče države.
Potrdila se je tudi teza, da je muzikal predvsem odrska in filmska umetnost
modernega časa.
Muzikal je kompleksna umetniška forma. Gledalcu lahko ponudi veliko več, kot si
marsikdo predstavlja. Zame muzikal predstavlja umetniško delo, ki je vsestransko
bogato. Zgodbo pripoveduje ne le skozi igro, ampak tudi skozi glasbo in ples, s
pomočjo katerih se sama v zgodbo lažje vživim in jo lažje dojemam.
Muzikal je odrska umetnost, ki je na splošno zelo mlada. Vsekakor pa menimo, da
gre za umetnost, ki bi morala biti otrokom predstavljena tako v vrtcu kot v osnovni
šoli.
Vendar pa menimo, da pride bolj v poštev prikazovanje muzikala otrokom v sklopu
poslušanja glasbe, kakor pa ustvarjanje samega muzikala kot celote. Muzikal
namreč združuje elemente petja, plesa in igre, kar pa bi po našem mnenju lahko bilo
za predšolske otroke prezahtevno. Lahko pa bi se učili posameznih elementov
muzikala, npr. seznanitev s pesmijo iz muzikala, ritmično izrekanje besedil iz
muzikala, prav tako pa lahko za glasbeno didaktične igre uporabimo kakšno pesem
iz muzikala. V poštev bi prišli preprostejši songi ter učenje preprostejših
koreografij. Govorimo lahko bolj o igrah, o glasbenih pravljicah, kot o ustvarjanju
čisto pravega muzikala. V vrtcu in zgodnjem obdobju osnovne šole se z muzikalu
najbolj približamo z glasbeno pravljico.
48
9. Viri in literatura
Benefits. (b.d.). Pridobljeno 10. 09. 2015 iz
http://www.moresingingplease.com/benefits-of-singing.
Blaukopf, K. (1993). Glasba v družbenih spremembah: Temeljne poteze
sociologije glasbe. Ljubljana. Škuc: Znanstveni inštitut filozofske fakultete.
Bloom, K. (2004). Broadway: its history, people, and places an encyclopedia.
NewYork; London: Routledge, cop. 2004.
Bloom, K. (2004). Broadway Musicals: The 101 Greatest Shows of All
Time. London : Black Dog & Leventhal Publishers.
Borota, B. (2011). Osnove teorije glasbe in oblikoslovja za učitelje in vzgojitelje.
Koper : Univerzitetna založba Annales.
Cash, J. (2015) Jukebox musical. Pridobljeno 6. 7. 2015 iz
http://www.theatrelinks.com/jukebox-musical/.
Denac, O. (2011). Z igro v čarobni svet glasbe. Ljubljana : Mladinska knjiga
Denac, O. (2012). GLASBA V VRTCU - Primeri didaktičnih enot. Pridobljeno 13.
9. 2015, iz spletne strani Univerze v Mariboru:
http://www.pef.um.si/content/Studij/1stopnja/E_studijska_gradiva/Denac/Primeri
_didakticnih_enot_2012.pdf.
Denac, O. (2012). Visokošolski učbenik: Načrtovanje glasbenih dejavnosti v
zgodnjem obdobju otroštva. Pridobljeno 17. 9. 2015, iz spletne strani Univerze v
Mariboru:
http://www.pef.um.si/content/Studij/1stopnja/E_studijska_gradiva/Denac/6834_V
isoko%C5%A1olski_u%C4%8Dbenik_2012.pdf.
Dolinar, K. (1987). Leksikoni Cankarjeve založbe : glasba. Ljubljana : Cankarjeva
založba.
Franklin, S. (2012). The Story Of Musicals (2012). London : British Broadcasting
Corporation
Jones, K. M. (2014). 10 Styles of Musical Theatre Songs for Your Audition Book.
Pridobljeno 5. 7. 2015 iz http://musicaltheatreresources.com/2014/06/11/10-styles-
of-musical-theatre-songs-for-your-audition-book/.
49
Karlin, I. (2005). Od opere do muzikala. Ljubljana : Mladinska knjiga
Kislan, R. (1995). The Musical: A Look at the American Musical Theater. New
York : Applause.
Kodaly, Z. (2007). Veliki leksikon indoko 5. Ljubljana : Mladinska knjiga.
Komjen, M. (2010). Glasbena pravljica. Diplomsko delo. Maribor : Univerza v
Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Marjanovič Umek, L, Kroflič, R., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida,
I., Denac, O., Vrlič, T., Krnel, D., Japelj Pavešič, B. (2001). Otrok v vrtcu,
Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor : Obzorja.
Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M., Ivačič, S. (2007). Glasba 1: Učbenik za
glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana : Mladinska knjiga.
Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. (2009). Ljubljana : Ministrstvo za
šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2. izd., 5. natis.
Kruger, M. (1975). The Movie Musicals: from vitaphone to 42nd street: as reported
a great fan magazine. New York : Dover.
Merriam, A. P. (2000). Antropologija glasbe. Ljubljana : Znanstveno in
publicistično središče
Millward, T. (2014). The Art Of The Jukebox Musical. Pridobljeno 8. 8. 2015 iz
http://www.londontheatre.co.uk/londontheatre/blog/artofthejukeboxmusical.htm
Močnik, Ž. (2009). Od opere do musicala. Diplomsko delo, Ljubljana : Univerza v
Ljubljani : Fakulteta za družbene vede.
Musical Theater. (b.d.) Pridobljeno 5. 5. 2015, iz
http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Musical_Theater.
Mjuzikl (b.d.) Pridobljeno 7.7.2015 iz :
http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=41330.
Parkinson, D. (2007). The Rough Guide to Film Musicals. New York : Penguin
Group.
Sheridan, K. (2007). August Rush. ZDA : Warner Bros. Pictures
50
Singer, B. (4. 10. 1998). Theater; Just Two Animated Characters Indeed. New York
Times,3. Pridobljeno iz http://www.nytimes.com/1998/10/04/theater/theater-just-
two-animated-characters-indeed.html?ref=topics&pagewanted=1.
Sivec, J. (1976). Opera skozi stoletja. Ljubljana : Državna založba Slovenije.
