DIPLOMSKO DELO NASTJA LESKOVEC - u pr · Ključne besede: gibalna/športna aktivnost, gibalna neaktivnost, predšolski otroci, starši, merilnik pospeška, anketni vprašalnik

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

NASTJA LESKOVEC

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Razredni pouk

Diplomsko delo

POVEZANOST SOCIALNIH, EKONOMSKIH IN

DEMOGRAFSKIH DEJAVNIKOV NA

GIBALNO/ŠPORTNO AKTIVNOST OTROK

OD 1. DO 4. LETA STAROSTI

Nastja Leskovec

Koper 2015

Mentor:

izr. prof. dr. Boštjan Šimunič

Somentorica: dr. Tadeja Volmut

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju, izr. prof. dr. Boštjanu Šimuniču za vso pomoč pri

pisanju diplomskega dela.

Posebna zahvala gre somentorici dr. Tadeji Volmut, ki mi je bila v veliko pomoč

med nastajanjem diplomskega dela. Ves čas me je usmerjala in vzpodbujala ter

motivirala, ko mi je bilo težko. Še enkrat hvala.

Hvala moji družini, ki me je podpirala vsa leta šolanja.

Hvala mamici, ki mi je vedno znala prisluhniti in mi svetovati.

Hvala sestri Nini za vso pomoč in oporo.

Nazadnje največji hvala fantu Petru, ki me je vedno vzpodbujal in verjel vame.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Nastja Leskovec, študentka univerzitetnega študijskega programa prve

stopnje Razredni pouk,

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih

dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od prvega do četrtega leta starosti

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

_______________________

V Kopru, dne ________________

IZVLEČEK

Malo je raziskav, ki preučujejo povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih

dejavnikov z gibalno/športno aktivnostjo predšolskih otrok, tiste, ki so, pa so podatke

večinoma pridobile s pomočjo anketnih vprašalnikov ali pa s pomočjo merilnikov

pospeška.

Ker v Sloveniji še ni študije, ki preučuje, ali obstaja povezava med socialnimi,

ekonomskimi in demografskimi dejavniki in časom gibalne neaktivnosti ter časom

srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok, smo se odločili, da to

izvedemo na vzorcu predšolskih otrok.

Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali obstajajo povezave med objektivno

izmerjeno gibalno/športno aktivnostjo otrok in med nekaterimi socialnimi, ekonomskimi

in demografskimi dejavniki, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika.

Izvedli smo raziskavo, v kateri je sodelovalo 33 družin (38 otrok, 32 mater ter 22

očetov). Otroci in starši so nosili merilnik pospeška pet zaporednih dni, od srede do

nedelje, izjema je bilo le spanje in kopanje. Starši so izpolnili tudi priložen

standardiziran anketni vprašalnik o količini in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti

njihovih otrok med tednom in ob koncu tedna.

Ugotovili smo, da izobrazba matere in izobrazba očeta nista povezana s količino,

srednjo in visoko intenzivnostjo gibalne/športne aktivnosti otrok in gibalno

neaktivnostjo. Ugotovili smo statistično značilno razliko med srednjo in visoko

intenzivnostjo gibalne/športne aktivnosti otrok v povezavi z zaposlenostjo očeta.

Ugotovili smo, da prihaja do razlik pri otrocih, ki živijo v mestu, saj so količinsko bolj

gibalno/športno aktivni kot tisti, ki živijo na podeželju in v primestnem okolju. Otroci, ki

živijo v mestu, več časa preživijo v srednji in visoki intenzivnosti gibalne/športne

aktivnosti in so tudi manj časa gibalno neaktivni kot otroci, ki živijo na podeželju in ob

primestju. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med velikostjo družine in gibalno

neaktivnostjo, in sicer družine s tremi otroki so bolj gibalno neaktivne, v primerjavi z

družinami z enim ali dvema otrokoma. Ugotovili smo, da so otroci, ki živijo v bloku v

primerjavi s tistimi, ki živijo v hiši, bolj srednje in visoko aktivni prav tako pa so manj

časa gibalno neaktivni.

V zaključku lahko priporočamo, da se izvedejo dodatne študije na to temo, saj smo

prvi v Sloveniji, ki smo izvedli takšno raziskavo na predšolskih otrocih.

Ključne besede: gibalna/športna aktivnost, gibalna neaktivnost, predšolski otroci,

starši, merilnik pospeška, anketni vprašalnik

ABSTRACT

The few present studies dealing with the correlation between social, economical

and demographic factors and physical activity (PA) in preschool-aged children obtained

data mainly by questionnaires or accelerometer data.

Since a study to examine the potential relationship between social, economical

and demographic factors, the time of physical inactivity and the time of moderate to

vigorous physical activity (MVPA) in children has not been carried out yet in Slovenia,

we decided to perform it on a sample of preschool-aged children.

The purpose of this thesis is to examine if there are correlations between the

objectively measured PA in children and certain social, economical and demographic

factors obtained from questionnaires.

A sample of 33 families participated in the research (38 children, 32 mothers and

22 fathers). Children and parents wore accelerometers for five consecutive days from

Wednesday to Sunday, with the exception of sleep time and bath time. Parents

completed the enclosed standardized questionnaires regarding the amount and

intensity of their children’s physical activity during weekdays and the weekend.

We found that there was no correlation between the parent’s level of education

and the amount of physical activity, MVPA and physical inactivity in children. We found

a statistically characteristic difference between moderate and vigorous PA in children

and the father’s employment. We found that there were differences regarding city

children, who were less physically inactive than those living in the country or in the city

suburbs. City children spent more time in MVPA and were less physically inactive than

children living in the country or city suburbs. We found that there were differences

between the size of the family and physical inactivity, because families with three

children were more physically inactive than families with one or two children. We found

that children living in apartment buildings were more involved in MVPA and were less

physically inactive than children living in detached houses.

In conclusion, we recommend further research on this subject, since we were first

to approach a similar study on preschool-aged children.

Key words: Physical activity, Physical inactivity, Preschool-aged children,

Parents, Accelerometer, Questionnaire

KAZALO VSEBINE

1 Uvod...........................................................................................................................1

2 Teoretični del ..............................................................................................................3

2.1 Pomen gibalne/športne aktivnosti za otrokov celostni razvoj ................................3

2.2 Gibalna/športna aktivnost predšolskih otrok .........................................................5

2.3 Dejavniki gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok ..........................................7

2.4 Metode spremljanja in merjenja gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok .....12

3 Empirični del.............................................................................................................14

3.1 Problem, namen in cilji .......................................................................................14

3.2 Raziskovalne hipoteze .......................................................................................14

3.3 Metodologija ......................................................................................................15

3.3.1 Vzorec merjencev ........................................................................................15

3.3.2 Merski instrumenti in vzorec spremenljivk....................................................16

3.3.3 Način zbiranja podatkov ..............................................................................17

3.3.4 Metode obdelave podatkov .........................................................................17

3.4 Rezultati in razprava ..........................................................................................17

3.4.1 Gibalna/športna aktivnost otrok v povezavi z izobrazbo staršev ..................17

3.4.2 Gibalna/športna aktivnost otrok v povezavi z delovno aktivnostjo staršev....19

3.4.3 Gibalna/športna aktivnost otrok in okolje bivanja .........................................21

3.4.4 Gibalna/športna aktivnost otrok v povezavi s številom otrok v družini ..........24

3.4.5 Gibalna/športna aktivnost otrok in bivanjsko okolje ......................................26

4 Sklepne ugotovitve ...................................................................................................28

5 Literatura in viri .........................................................................................................29

6 Priloge ......................................................................................................................37

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Soglasje staršev za sodelovanje v raziskavi ................................................37

Priloga 2: Navodila o nošenju merilnikov pospeška .....................................................39

Priloga 3: Anketni vprašalnik .......................................................................................41

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Spearmanova korelacija med izobrazbo matere in očeta ter količino,

srednjo in visoko intenzivno gibalno/športno aktivnostjo in gibalno neaktivnostjo. 18

Preglednica 2: Gibalna/športna aktivnost otrok glede na delovno aktivnost matere .....20

Preglednica 3: Gibalna/športna aktivnost otrok glede na delavno aktivnost očeta .......20

Preglednica 4: Gibalna/športna aktivnost otrok in okolje bivanja .................................22

Preglednica 5: Gibalna/športna aktivnost otrok in število otrok v družini ......................25

Preglednica 6: Gibalna/športna aktivnost otrok glede na bivanjsko okolje ...................26

Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Redna gibalna/športna aktivnost je za otroke zelo pomembna. Predstavlja

pomembno razvojno spodbudo, koristna je za krepitev in varovanje zdravja. Pomaga

nam oblikovati takšne navade in vrednostne vzorce, ki nam zagotavljajo zdrav

življenjski slog skozi celo življenje (Planinšec, Pišot in Fošnarič, 2006). Velika večina

ljudi je dobro seznanjena z vsemi pozitivnimi učinki gibalne/športne aktivnosti na

zdravje otrok, a se kljub temu po številnih državah beleži upad gibalne/športne

aktivnosti (Biddle, Gorely, Marshall, Murdey in Cameron, 2003; Boreham in Riddoch,

2001).

Strokovnjaki (Cavill, Biddle in Sallis, 2001; Klasson – Heggebø in Anderssen,

2003; Strong idr., 2005) so že pred časom oblikovali okvirna priporočila gibalne/športne

aktivnosti, ki narekujejo, da naj bodo otroci in mladostniki med 5. in 18. letom starosti

deležni vsaj 60 minut dnevne srednje in visoke intenzivnosti gibalne aktivnosti. Zasledili

smo tudi priporočila za predšolske otroke, v starosti od 1 do 5 let (NASPE, 2006). Za

dojenčke do 12. meseca starosti ni priporočil, pomembno pa je, da starši

gibalno/športno aktivnost svojih otrok usmerjajo v raziskovanje gibanja in okolice. Pri

otrocih starih od 12 do 36 mesecev priporočajo 30-minutno vsakodnevno

gibalno/športno aktivnost v organizirani in vsaj 60-minutno vsakodnevno

gibalno/športno aktivnost v neorganizirani vadbi ter da ne sedijo več kot 60 minut

skupaj. Pri otrocih starih od 3 pa do 5 let pa priporočajo vsak dan 60 minut

gibalne/športne aktivnosti v organizirani vadbi ter 60 minut ali več v neorganizirani

vadbi. Prav tako pa ne smejo sedeti več kot 60 minut skupaj (NASPE, 2006).

Z gibalno/športno aktivnostjo otrok so povezani različni dejavniki. Med slednje

uvrščajo biološke in demografske, socialne, psihološke in okoljske (Heitzler, Martin,

Duke in Huhman, 2006; Sallis, Prochaska in Taylor, 2000). Poznavanje vseh skupin

dejavnikov je nujno, če želimo razumeti značilnosti gibalne/športne aktivnosti otrok.

Zavedati se moramo, da dejavniki gibalne/športne aktivnosti ne delujejo ločeno, ampak

se med seboj prepletajo in povezujejo.



srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok, smo se odločili, da to

izvedemo na vzorcu predšolskih otrok. S pomočjo merilnika pospeška in z anketnim

vprašalnikom smo želeli ugotoviti povezavo med bivalnim okoljem, izobrazbo staršev,

njihovo delovno aktivnostjo in velikost družine na gibalno/športno aktivnost vrtčevskih


2

otrok. Tako smo si zastavili cilj, ugotoviti povezanost socialnih, ekonomskih in

demografskih dejavnikov in gibalne/športne aktivnosti otrok.


3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Pomen gibalne/športne aktivnosti za otrokov celostni razvoj

Pišot (2004) je izraz gibalna/športna aktivnost opredelil kot kakršnokoli gibanje,

med katerim porabimo več energije, kot bi je v mirovanju. Je pomemben dejavnik

otrokovega razvoja in zdravja, vsakodnevne otrokove gibalne/športne aktivnosti

omogočajo vzpostavitev biološkega ravnovesja v njegovem organizmu, s tem pa tudi

pravilno rast in razvoj (Johnston, Burns, Brauer in Richardson, 2002). Gibalna/športna

aktivnost torej vpliva na telesni razvoj in razvoj gibalnih sposobnosti, hkrati pa tudi na

posameznikov emocionalni, socialni in kognitivni razvoj (Ekelund idr., 2004). Planinšec

in Fošnarič (2004) sta ugotovila, da gibalno/športno aktivnejši otroci dosegajo višje

rezultate od manj aktivnih otrok v celotni telesni samopodobi, gibalni učinkovitosti in

nadzoru telesne mase. Tudi kognitivni razvoj je tesno povezan z gibalnim, čustvenim in

socialnim razvojem (Videmšek in Pišot, 2007). Obstaja tudi povezanost med

gibalno/športno aktivnostjo in intelektualnimi sposobnostmi ter šolskim učnim uspehom

(Zurc, 2001). Problemsko zahtevna gibalna aktivnost lahko celo neposredno vpliva na

spremembo kognitivnih sposobnosti pri otrocih (Shore, 1997).

Strokovnjaki so oblikovali okvirna priporočila za gibalno/športno aktivnost otrok in

mladostnikov. Slednja narekujejo, da naj bodo otroci in mladostniki vsaj 60 minut na

dan deležni srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti (Cavill, Biddle in

Sallis, 2001; Klasson – Heggebø in Anderssen, 2003; Strong idr., 2005). Priporočila za

otroke od prvega do petega leta starosti, skladno z njihovimi razvojnimi potrebami, pa

poudarjajo predvsem variabilnost gibalnih/športnih aktivnosti, ki morajo biti zabavne in

zanimive, tako da bodo na otroke vplivale motivacijsko (Dolenc idr., 2008). Upoštevati

je treba tudi naravo gibalne/športne aktivnosti, ki je pri mlajših otroci predvsem

intervalne narave in ne toliko kontinuirane (Baily, Olson, Pepper, Porszasz, Barstow in

Cooper 1995). Manj pa je priporočil, ki govorijo o sami količini in intenzivnosti

gibalne/športne aktivnosti otrok starih do pet let. Pri NASPE (National Association for

Sport and Physical Education) v ZDA so napisali priporočila za gibalno/športno

aktivnost otrok od prvega do petega leta. Razdelili so jih na tri starostna obdobja, in

sicer dojenčki do 12. meseca, malčki od 12. do 36. meseca ter otroci od tretjega do

petega leta. Za dojenčke do 12. meseca ni priporočil, pomembno pa je, da starši

gibalno/športno aktivnost svojih otrok usmerjajo v raziskovanje gibanja in okolice. Pri

malčkih priporočajo 30-minutno vsakodnevno gibalno/športno aktivnost v organizirani

vadbi, ter vsaj 60-minutno vsakodnevno gibalno/športno aktivnost v neorganizirani


4

vadbi, pomembno je, da ne sedijo več kot 60 minut skupaj. Pri predšolskih otrocih pa

priporočajo vsak dan 60 minut gibalne/športne aktivnosti v organizirani vadbi ter 60

minut ali več v neorganizirani vadbi. Prav tako pa ne smejo sedeti več kot 60 minut

skupaj (NASPE, 2006).

Če je gibalne/športne aktivnosti v otrokovem razvoju premalo, se je v nadaljnjem

otrokovem razvoju ne da v celoti nadomestiti, saj je z napredovanjem otrokove rasti in

zrelosti vpliv gibalnih/športnih aktivnosti na psihosomatični status čedalje manjši

(Humphrey, 1991; Petrović, 1995). Največji vpliv naj bi bil do tretjega leta starosti, od

tretjega do šestega leta naj bi bil še vedno velik, nato pa postopoma upada (Petrović,

1995). Zato je pomembno, da v tem obdobju otrokom zagotovimo čim več ter čim bolj

različne gibalne/športne aktivnosti, in sicer take preko katerih bodo usvojili osnovne

oblike gibanja in preko katerih bodo izboljšali razvoj svojih gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti.

Velika večina ljudi je dobro seznanjena z vsemi pozitivnimi učinki gibalne/športne

aktivnosti za zdravje otrok, a se kljub temu po številnih državah beleži upad

gibalne/športne aktivnosti (Biddle idr., 2003; Boreham in Riddoch, 2001; Volmut, 2014)

Prav tako je opazen porast prekomerne telesne mase pri otrocih (Booth, Chey, Wake,

Norton, Hesketh in Dollman, 2003; Lobstein, James in Cole, 2003). Po podatkih

Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bil že vsak peti evropski otrok prekomerno

težek (IVZ, 2010). Pri nas se je delež čezmerno hranjenih ter debelih otrok in

mladostnikov v zadnjih tridesetih letih podvojil, pri fantih je bilo povečanje bolj izrazito,

delež dečkov s prekomerno telesno maso se je povečal s 13,3 % na 19,9 %, delež

debelih pa se je povečal z 2,7 % na 7,5 %. Starc (2014) v svoji študiji navaja, da se je

rast deleža prekomerno težkih in debelih otrok in mladostnikov med šestim in 19. letom

starosti pričela zaustavljati, in sicer pri fantih leta 2010, pri dekletih pa leta 2011.

Za pridobitev večje količine maščobnega tkiva obstajata dve kritični obdobji, in

sicer med petim in sedmim letom starosti, ne glede na spol ter v obdobju

mladostništva, predvsem pri dekletih (Dietz, 1994). Poleg upada gibalne/športne

aktivnosti in naraščanja telesne mase pri otrocih se pojavlja tudi problem zmanjšanja

gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter spretnosti (Volmut, 2014).

Pri nas so Šetina, Dolenc in Šimunič (2010) izvedli raziskavo, s katero se želeli

ovrednotiti morfološke značilnosti slovenskih otrok med petim in devetim letom starosti.

V raziskavo so vključili 872 predšolskih in mlajših otrok, starih od pet do devet let.

Meritve so izvedli leta 2007, nato pa so jih ponovili naslednje leto. Pri drugem merjenju

je bil vzorec nekoliko manjši (774 otrok). Z uporabo standardnega orodja so vsem


5

otrokom izmerili obseg trebuha, telesno višino in telesno maso ter tako izračunali

indeks telesne mase (ITM). Podatke o telesni maščobi so pridobili z merilnikom

bioimpedance celega telesa. Morfološke značilnosti otrok so preverjali z vidika spola in

starosti. Ugotovili so, da otroci pridobivajo na maščobni masi, to so potrdile tudi vse tri

spremenljivke (ITM, obseg trebuha in telesna maščoba). Med sedemletnimi dečki in

deklicami je bila raven debelosti pomnožena z 2 in 4,6. Na podlagi tega ugotavljajo, da

je najbolj kritično prav obdobje med sedmim in osmim letom starosti.

2.2 Gibalna/športna aktivnost predšolskih otrok

V Sloveniji je bilo opravljenih kar nekaj raziskav, ki proučujejo gibalno/športno

aktivnost predšolskih otrok. Večina od teh je podatke pridobila s pomočjo anketnih

vprašalnikov (Pišot, Jelovčan, Žerjal, Čermuta, Stankovič in Črtanec, 2003; Toškan,

1997; Zurc, Pišot in Žerjal, 2006), le ena pa je podatke o gibalni/športni aktivnosti

predšolskih in šolskih otrok dobila s pomočjo merilnika pospeška (Volmut, 2014).

Slednja je pokazala, da tudi naši otroci ne dosegajo priporočene gibalne/športne

aktivnosti (Volmut, 2014).

Avtorji, ki so v svojih raziskavah merili gibalno/športno aktivnost s pomočjo

merilnikov pospeška, so prav tako ugotovili, da se gibalna/športna aktivnost s starostjo

zmanjšuje (Klasson-Heggebø in Anderssen, 2003; Lopes, Vasques, Maia in Ferreira,

2007; Riddoch, Andersen, Wedderkopp, Harro, Klasson-Heggebø, Sardinha, Cooper,

2004; Trost, Pate, Sallis, Freedson, Taylor, Dowda, in Sirard 2002) ter da so dečki

aktivnejši v primerjavi z deklicami (Ekelund idr., 2004; Jackson, Reilly, Kelly,

Montgomery, Grant in Paton, 2003; Klasson-Heggebø in Anderssen, 2003; Lopes,

Vasques, Maia in Ferreira 2007; Riddoch, Andersen, Wedderkopp, Harro, Klasson-

Heggebø, Sardinha in Cooper 2004; Trost idr., 2002).

V Sloveniji so metodo merjenja gibalne/športne aktivnosti z merilniki pospeška prvi

uporabili Šetina, Pišot, Volmut in Šimunič (2010). Na vzorcu 112 slovenskih otrok,

starih od pet do osem let, so pridobili informacije o količini in intenzivnosti

gibalne/športne aktivnosti ter o razlikah med spoloma. Ugotovili so, da so tudi pri nas

dečki značilno gibalno/športno aktivnejši od deklic, kar se sklada z ugotovitvami tujih

raziskav (Jackson idr., 2003; Klasson-Heggebø in Anderssen, 2003; Trost idr., 2002).

Volmut (2014) je v svoji doktorski disertaciji analizirala gibalne/športne navade 97

pet- do osemletnih otrok. Ugotovila je, da dosegajo dečki od osem do 33 % višji čas

srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti. Minimalna priporočila za

srednjo in visoko gibalno/športno aktivnost dosega le med 21 % in 67 % otrok, odvisno


6

od spola in starosti. Zelo visok je dnevni čas gibalne/športne neaktivnosti, in sicer kar

med 583 in 615 minut, pri deklicah je še malo večji (Volmut, 2014).

Na območju koprskega Primorja so s pomočjo anketnih vprašalnikov preučevali

gibalno/športno aktivnost 70 predšolskih otrok, starih šest in sedem let. Ugotovljeno je

bilo, da otroci kažejo zanimanje za športna dogajanja, a jih več kot polovica ne obiskuje

organiziranih oblik gibalnih/športnih aktivnosti. Ugotovili so tudi pomembne razlike med

ponudbo organiziranih gibalnih/športnih aktivnosti in dejanskim ukvarjanjem otrok z

organiziranimi gibalnimi/športnimi aktivnostmi med otroki iz mesta (Koper) in otroki iz

predmestja (Ankaran). V mestnih šolah in vrtcih se je več otrok ukvarjalo z

organiziranimi gibalnimi/športnimi aktivnostmi kot v predmestju. Deklice so večinoma

obiskovale plesno šolo, dečki pa smučarsko šolo (Toškan, 1997).

Raziskava, (Pišot idr., 2003) izvedena na območju Kopra na 87 predšolskih

otrocih, je s pomočjo anketnih vprašalnikov ugotavljala gibalno/športno aktivnost štiri-

do petletnih ter pet- do sedemletnih otrok skozi štiri mesece, od februarja do maja, in je

pokazala, da vsi otroci radi izvajajo gibalne/športne aktivnosti v vrtcu, doma in na

prostem ne glede na njihovo starost.

Kropejeva in Videmškova (2003) sta s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki jih je

izpolnilo 460 staršev, katerih otroci so bili stari od štiri do šest let, ugotovili, da se

približno polovica otrok ne ukvarja z nobeno gibalno/športno aktivnostjo. Z

gibalno/športno aktivnostjo se ukvarja slaba polovica (43 %) otrok, z drugimi

aktivnostmi pa se ukvarja le 8 % otrok. Med tistimi, ki se ukvarjajo z gibalnimi/športnimi

aktivnostmi, se jih 41 % posveča trem ali več gibalnim/športnim aktivnostim hkrati, od

tega se jih 29 % ukvarja z dvema, 22 % pa z eno aktivnostjo.

Zurc, Pišot in Žerjal (2006) so na reprezentativnem vzorcu od pet do devet let

starih otrok ugotovili, da je dvakrat do trikrat na teden gibalno/športno aktivnih največ

merjencev (55,2 %), z 19,6 % jim sledijo gibalno/športno neaktivni in gibalno/športno

aktivni enkrat na teden (14,4 %). Vsakodnevno gibalno/športno aktivnih je bilo 9,8 %

merjencev, 1,0 % merjencev pa je bil aktiven od enkrat do trikrat na mesec. Do

rezultatov so prišli s pomočjo anketnih vprašalnikov.

Na predšolskih otrocih je bila pri nas opravljena tudi obsežnejša raziskava, s

pomočjo katere so želeli avtorji analizirati povezanost gibalne/športne dejavnosti

predšolskih otrok in njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja.

Raziskava je izhajala iz širšega ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom »Otrok

med vplivi sodobnega življenjskega sloga – gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in

zdravstveni status slovenskih otrok«. Vzorec je zajemal 520 staršev in njihovih otrok, ki


7

obiskujejo enega izmed slovenskih vrtcev ter 37 ravnateljev teh vrtcev. Do ugotovitev

so prišli s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali starši otrok in ravnatelji

vrtcev. Med drugim so ugotovili, da je med tednom neorganizirano gibalno/športno

aktivnih 91,9 % otrok, in sicer v povprečju eno uro in pol na dan. Z organizirano

gibalno/športno aktivnostjo pa se med tednom ukvarja 56,6 % otrok, v povprečju dve

uri na teden. S podrobnejšo analizo so ugotovili, da je več kot polovica otrok (54,2 %)

gibalno/športno aktivna manj kot 400 minut na teden, oziroma 80 minut na dan. Med

tednom 115 minut na dan preživijo pred televizijo, med počitnicami in ob koncu tedna

pa 150 minut na dan (Zajec, Videmšek, Štihec, Pišot in Šimunič, 2010).

Količino in intenzivnost gibalne/športne aktivnosti otrok so pred desetletjem

ugotavljali s samoocenjevalnimi metodami otrok ali staršev, v zadnjem času pa se v

svetu poudarja objektivna metoda merjenja gibalne/športne aktivnosti otrok s pomočjo

merilnika pospeška (Volmut, 2014). Pri nas je na področju objektivnega merjenja

gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok malo ali skoraj nič raziskanega. Tovrsten

način merjenja je zanesljivejši in podaja podatke o količini, intenzivnosti in trajanju

otrokovega gibanja, žal pa ne o obliki in vsebini gibalne/športne aktivnosti. Številne

študije navajajo, da otroci ne dosegajo priporočene gibalne/športne aktivnosti (Roberts,

Tynjälä in Komkov, 2004; Volmut, 2014).

2.3 Dejavniki gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok

Veliko število raziskav se je v okviru proučevanja gibalne/športne aktivnosti otrok

usmerilo na različne skupine dejavnikov. Med slednje uvrščamo biološke in

demografske, socialne, psihološke in okoljske dejavnike (Heitlzer idr., 2006; Sallis,

Prochaska in Taylor, 2000). Dolenc in Pišot (2010) sta v svojem prispevku med

biološke dejavnike uvrstili indeks telesne mase (ITM), med demografske pa spol,

starost in socialno-ekonomski status (SES). Podporo staršev in vrstnikov ter vedenjski

slog družine sta z eno besedo poimenovali socialni dejavniki. Med psihološke

dejavnike uvrščata motivacijo in stališča do gibalne/športne aktivnosti, oceno lastnih

telesnih značilnosti in gibalnih kompetenc, samospoštovanje in samoučinkovitost.

Nazadnje sta navedli še okoljske dejavnike, ki sta jih obravnavali na ravni fizičnega

okolja oziroma življenjskega prostora. Bolj natančno sta ga opredelili kot okolje, v

katerem živijo otroci (dom, soseska, šola), vidike urbane ureditve (prisotnost in

struktura pločnikov, igralnih površin, gostota in hitrost prometa), prizorišča

gibalne/športne aktivnosti (otroška igrišča, šolska igrišča), stopnja kriminala in varnost

ter vremenski pogoji (Kaczynski in Hendreson, 2007, v Dolenc in Pišot, 2010).


8

Poznavanje vseh skupin dejavnikov je nujno, če želimo razumeti značilnosti

gibalne/športne aktivnosti otrok. Zavedati se moramo, da dejavniki gibalne/športne

aktivnosti ne delujejo ločeno, ampak se med seboj prepletajo in povezujejo.

V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili socialne, ekonomske in demografske

dejavnike, ki so povezani z gibalno/športno aktivnostjo otrok.

Kot smo že omenili med socialne dejavnike gibalne/športne aktivnosti uvrščamo

podporo staršev in vrstnikov ter vedenjski slog družine. Najbolj ključen socialni dejavnik

gibalne/športne aktivnosti otrok je prav podpora staršev oz. skrbnikov.

Družina ima veliko vlogo pri razvoju vsakega posameznika. Odnos do gibanja se

najbolje in najhitreje oblikuje prav v njej. Če rast in razvoj otroka v družini potekata

normalno in je otrokov dan zapolnjen z gibalno/športno aktivnostjo, je velika verjetnost,

da bo otrok take izkušnje sprejel kot življenjski slog (Berčič, 2000; Pišot in Završnik,

2001). Zato je nujno že v zgodnjem otroštvu ustvariti pozitiven odnos do

gibalne/športne aktivnosti, k temu pa lahko največ pripomorejo prav starši (Videmšek,

Berdajs in Karpljuk, 2003).

Po pregledu literature (Zajec idr., 2010) lahko zaključimo, da je v Sloveniji zelo

malo raziskav, ki preučujejo povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih

dejavnikov z gibalno/športno aktivnostjo predšolskih otrok.

Izvedenih je bilo kar nekaj raziskav, ki so s pomočjo anketnih vprašalnikov,

preučevale otrokovo gibalno/športno aktivnost. Slednje so pokazale, da obstajajo

razlike med otroki v gibalni/športni aktivnosti največkrat glede na spol (Jelovčan, Pišot

in Žerjal, 2002; Makuc, 1998; Pišot in Zurc, 2003; 2004; Toškan, 1997; Zurc, 2001),

starost (Jelovčan, Pišot in Žerjal, 2002), krajevno področje bivanja (Dolenc idr., 2008;

Matejek in Planinšec, 2008; Petrovič, Ambrožič, Sila, Doupona Topič in Bednarik,

2000; Planinšec, 1997; Planinšec, Pišot in Fošnarič, 2006; Pogorelčnik, 2006) in

socialno-ekonomski status družine (Kropej in Videmšek, 2002; Štemberger in Šimunič,

2010). Vpliv družine in kraj bivanja sta najintenzivnejša do šestega leta starosti

(Planinšec, 1997).

Kropej in Videmšek (2002) sta izvedli raziskavo, s katero sta želeli ugotoviti,

kakšne so možnosti za doseganje čim večje gibalne/športne aktivnosti predšolskih

otrok. Ugotovili sta, da obstajajo dejavniki, ki lahko povečujejo gibalno/športno

aktivnost otrok in na katere imajo starši neposreden vpliv. To so gibalna/športna

aktivnost staršev, aktivno preživljanje počitnic družine, navajanje otroka na družbo in

starševsko pozitivno mnenje o gibalni/športni aktivnosti. Delež otrok, ki se je v

povprečju ukvarjal samo z neko gibalno/športno aktivnostjo. je 38 %, 5 % je takih, ki so


9

se ukvarjali z gibalno/športno aktivnostjo in še z dodatno dejavnostjo, kar 54 % pa se

jih ne posveča nobeni aktivnosti.

Podatki iz leta 2000 (Doupona Topič in Petrovič, 2000) so pokazali, da se pri nas

več kot 50 % družin kot celote njenih članov z gibalno/športno aktivnostjo sploh ne

ukvarja. Videmšek, Stančevič in Strah (2001) so ugotovili, da so v družinah, v katerih

gojijo gibalno/športno aktivnost, pri otrocih opaznejše sposobnosti, kot so vztrajnost,

discipliniranost, natančnost, zaupanje vase, strpnost, potrpežljivost, zdrava

tekmovalnost in spoznanje, da se je za dosego kakršnegakoli cilja potrebno potruditi.

Raziskava, ki je bila izvedena v Ameriki (Kalish, 2000), je ugotovila pozitivne

učinke gibalno/športno aktivnih staršev na svoje otroke. Matere, ki so gibalno/športno

aktivne, imajo kar dvakrat aktivnejše otroke v primerjavi z neaktivnimi materami.

Pokazalo se je, da je vpliv očetov še večji. Očetje, ki so gibalno/športno aktivni, imajo

kar 3,5-krat bolj aktivne otroke kot neaktivni očetje. Daleč najbolj aktivni so otroci,

katerih starša sta oba gibalno/športno aktivna, celo do šestkrat bolj kot njihovi vrstniki,

katerih starši so neaktivni. Starši, ki so gibalno/športno aktivnejši, prosti čas s svojimi

otroki preživljajo dejavneje in jih pogosteje vključujejo v gibalne/športne aktivnosti, v

primerjavi z neaktivnimi starši. Vse to kaže na to, da ima gibalna/športna aktivnost

staršev velik vpliv na gibalno aktivnost njihovih otrok (Fogelholm, Nuutinen, Pasanen,

Myöhänen in Säätelä, 1999; Videmšek, Pogelšek, Štihec, Karpljuk in Zajec, 2006 ).

Zavedati se moramo, da je družina celica, ki potrebuje za svoj obstoj zagotovljene

zadovoljene osnovne potrebe. Če osnovne potrebe niso zadovoljene, potem nima

zagotovljenih osnovnih pogojev za druge potrebe, kot je npr. šport.

Tušak, Tušak in Tušak (2003) kot pomemben dejavnik za vključevanje otrok v

gibalne/športne aktivnosti izpostavlja izobrazbeno strukturo staršev. Izobrazba staršev

je dejavnik, ki vpliva na to, kakšno mnenje imajo starši o gibalni/športni aktivnosti ter

tudi na materialni položaj družine. Višja izobrazba namreč nakazuje tudi na boljše

gmotno stanje družine. Tako si lahko take družine tudi več privoščijo (razne

pripomočke, s katerimi otroke motivirajo, dodatno športno opremo ...). Otroci staršev, ki

imajo višjo stopnjo izobrazbe, so gibalno/športno aktivnejši (Doupona Topič in Sila,

2007; Videmšek, 2007; Videmšek, Štihec, Karpljuk, Vauhnik in Tušak, 2008). Najmanj

gibalno/športno aktivni so otroci, katerih starši imajo osnovnošolsko izobrazbo, sledijo

jim otroci staršev z visoko, višjo in univerzitetno izobrazbo, najbolj gibalno/športno

aktivni pa so otroci, katerih starši imajo srednejšolsko izobrazbo (Slamar, 2009).

Strniša in Planinšec (2014) sta prišla v svoji raziskavi, v katero je bilo vključenih 132

otrok iz mestnih in podeželskih šol v vzhodni Sloveniji, od tega 40 sedemletnikov, 50


10

osemletnikov ter 42 devetletnikov, 65 deklic in 67 dečkov, do drugačnih ugotovitev s

pomočjo anketnih vprašalnikov, in sicer, da je le izobrazba očetov statistično

pomembno povezana z gibalno/športno aktivnostjo otrok. Kot vzrok za take rezultate

sta navedla sam vzorec zajetih družin, saj se jih je malo opredelilo, da imajo finančne

težave, tako se tudi ni pokazala razlika. Kljub vsemu pa se je pokazalo, da so manj

gibalno/športno aktivni otroci, ki prihajajo iz družin s finančnimi težavami.

Leta 2012 je bilo v Sloveniji kar 13,5 % otrok pod pragom tveganja revščine, kar je

ena izmed višjih stopenj tveganja revščine otrok v zadnjih letih. Vzroke lahko v prvi vrsti

iščemo v družinskem okolju teh otrok, mednje uvrščamo brezposelnost in nizke plače

staršev. Pri nas je že nekaj let opazen negativen trend: brezposelnost se povečuje,

prav tako pa se povečuje stopnja tveganja revščine med zaposlenimi. Otrokom, ki živijo

v takih družinah, so po Konvenciji o otrokovih pravicah Organizacije združenih narodov

(2013) kršene določene pravice, saj življenje v materialnem pomanjkanju negativno

vpliva na različna področja življenja otrok. Pri nas je bilo na tem področju zelo ma lo

raziskav, ena večjih je »Revščina in socialna izključenost družin z otroki – Materialni in

nematerialni obraz revščine«, v katero je bilo vključenih 770 družin, prejemnic

otroškega dodatka (Črnak Meglič, Boškić, Nagode, Rakar in Boljka, 2009). Z uporabo

anketnega vprašalnika so opisali značilnosti družin, ki sodijo v različne dohodkovne

razrede prejemnic otroškega dodatka (struktura družin, izobrazbena struktura staršev,

zaposlitveni status članov družine, ...). Ugotovili so, da se mora kar 60 % revnih družin

omejevati skoraj pri vseh izdatkih (najpogosteje pri izdatkih za rekreacijo in šport), te

družine imajo manjša socialna omrežja, prav tako menijo, da živijo slabo (kot razlog pa

navajajo prenizke plače in brezposelnost). Zagotovo je staršem, ki so brezposelni še

toliko težje, če želijo svojega otroka vključiti v organizirane gibalne/športne aktivnosti,

saj jim za takšne stvari denar ne ostane ali pa ga za to niti ne namenjajo. Doupona

Topič in Kajtna (2011) navajata: »Kot se brez kruha ne da živeti, se tudi samo od kruha

ne more živeti.« (Doupona Topič in Kajtna, 2011, str. 92). Takšnih družin je vedno več,

starši, ki so v takšni situaciji pa porabijo večino časa za preživetje. Avtorice menijo, da

bi takšne družine potrebovale socialne mehanizme, ki bi družinam pomagali in njihovih

otrok ne bi potiskali na obrobje družbenega življenja. Kropejeva (2001) je proučevala

vpliv okolja na gibalno/športno aktivnost otrok od četrtega do šestega leta, ki hodijo v

vrtec. Tako kot raziskave, ki smo jih že navedli, je tudi ona ugotovila, da starši z višjo

stopnjo izobrazbe in višjimi dohodki v večji meri skrbijo za otrokovo gibalno/športno

aktivnost. Ugotovila je tudi, da se starejši roditelji, starši z več kot enim otrokom in

starši samohranilci v večji meri gibalno/športno ukvarjajo s svojimi otroki.

Štembergerjeva in Šimunič (2010) sta izvedla raziskavo, s katero sta želela ugotoviti


11

razlike v gibalni/športni aktivnosti otrok glede na stopnjo izobrazbe staršev in razlike v

gibalni/športni aktivnosti otrok glede na število otrok v družini. V raziskavi je sodelovalo

686 staršev otrok od prvega do četrtega razreda devetletne osnovne šole in vrtca.

Rezultate sta pridobila s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovila sta, da stopnja

izobrazbe pomembno vpliva na ukvarjanje z gibalno/ športno aktivnostjo, saj se otroci

višje izobraženih staršev več ukvarjajo z le-to, več se tudi ukvarjajo s tistimi športi, ki

zahtevajo dodatno materialno podporo. Velikost družine ni igrala pomembne vloge, saj

so rezultati pokazali, da velikost družine ne vpliva na gibalno/športno aktivnost otrok

(Štemberger in Šimunič, 2010). Raziskave, ki so bile izvedene v tujini, so prav tako

ugotovile, da so otroci višje izobraženih staršev gibalno/športno aktivnejši od otrok

staršev z nižjo stopnjo izobrazbe (Duncan, 1997; Kay, 2000; Kotan, Yaman in

Hergüner, 2009; Rowley, 1992, v Štemberger in Šimunič, 2010).

Med najpomembnejšimi spodbudami za aktivno življenje otrok je torej družinsko

okolje, vendar ima pomemben vpliv tudi bivalno okolje otrok (Škof, 2007). Razlike se

pojavljajo tudi glede na to, ali družina živi v mestu ali na vasi v bloku ali hiši (Kropej,

2001, v Tušak, Tušak in Tušak, 2003). Narejenih je bilo veliko raziskav, ki so pokazale,

da so otroci, ki živijo v mestu gibalno/športno aktivnejši v primerjavi s podeželskimi

(Dolenc idr., 2008; Joens Matre, Welk, Calabro, Russell, Nicklay in Hensley, 2008;

Matejek in Planinšec, 2008; Petrovič idr., 2000; Planinšec, 1997; Planinšec, Pišot in

Fošnarič, 2006; Pogorelčnik, 2006). Ugotovili so, da podeželskim otrokom primanjkuje

površin, na katerih bi lahko bili gibalno/športno aktivni ter da se v primerjavi z mestnimi

šolami na podeželskih ne ponuja dovolj dodatnih športnih programov in vsebin. Pišot,

Turk Riga in Trebižan (2002) pa podajajo nekoliko drugačne rezultat, in sicer, da so

podeželski otroci pri vseh gibalnih nalogah dosegli boljše rezultate kot mestni otroci.

Tako menijo tudi Joens Matre idr., (2008), saj navajajo, da so mestni otroci manj

gibalno/športno aktivni kot podeželski in primestni otroci ter tudi manj gibalno učinkoviti.

Do zanimivih ugotovitev pa so prišli Tsimeas, Tsiokanos, Koutedakis, Tsigilis in Kellis

(2005), in sicer, da med mestnimi, primestnimi in podeželskimi otroki v gibalni

učinkovitosti ni razlik. Pravijo celo, da kraj bivanja ne vpliva na gibalno/športno

učinkovitost.

Kljub temu večina dosedanjih raziskav nakazuje, da okolje pomembno vpliva na

razlike v gibalni učinkovitosti med mestnimi, primestnimi in podeželskimi otroki. Vzroke

najdemo predvsem v dejstvih, da je v mestih večja ponudba različnih športnih

programov, večja izbira različnih športnih objektov ter tudi veliko različnih potreb

povezanih z gibalno/športno aktivnostjo, predvsem zaradi mestnega načina življenja.

Na podeželju pa so ljudje bolj gibalno aktivni zaradi različnih opravil, ki jih opravljajo


12

čez dan, zato je tudi njihova želja po dodatnih gibalnih/športnih aktivnostih manjša

(Planinšec in Matejek, 2010).

2.4 Metode spremljanja in merjenja gibalne/športne aktivnosti predšolskih

otrok

Z zavedanjem vseh znanih pozitivnih učinkov gibanja za otroke in mladostnike so

se povečale tudi potrebe po metodah, s katerimi bi čim bolj objektivno ugotavljali

pojavnosti gibalne/športne aktivnosti. Ustrezni merski pripomočki bi namreč veliko

pripomogli pri identifikaciji pomembnih trendov na področju gibalnega vedenja otrok in

mladostnikov ter pri ugotavljanju različnih intervencijskih gibalnih/športnih programov.

Zato so raziskovalci v zadnjem desetletju razvili vrsto metod za ugotavljanje,

spremljanje in analizo otrokove gibalne/športne aktivnosti. S pomočjo teh metod

pridobimo različne ocene o intenzivnosti, trajanju in količini gibalne/športne aktivnosti

(Volmut, Dolenc in Šimunič, 2010).

Metode merjenja in spremljanja gibalne/športne aktivnosti lahko glede na način,

kako podatke pridobimo, razvrstimo v dve skupini, in sicer objektivne in subjektivne ali

samoocenjevalne metode. Primernost izbire metod je odvisna od namena in ciljev

določene raziskave.

Med samoocenjevalne metode spremljanja gibalne/športne aktivnosti sodijo

vprašalniki, ankete, dnevniki, s katerimi merjenci (pri predšolskih otrocih so to njihovi

starši/skrbniki ali vzgojitelji) opišejo ali ocenijo svojo gibalno/športno aktivnost

(Lagerros in Lagiou, 2007; Sallis in Saelens, 2000). S temi metodami pridobimo

podatke o vrsti, načinu, pogostosti in trajanju gibalne/športne aktivnosti. Med objektivne

metode merjenja gibalne/športne aktivnosti uvrščamo direktno opazovanje

gibalne/športne aktivnosti, merjenje fiziološkega odziva merjencev (frekvenca srčnega

utripa, telesna temperatura, poraba kisika, razpad izotopov vodika in kisika v urinu) ter

metode merjenja mehanskega odziva merjenca (senzorji gibanja-merilnik pospeška in

merilnik korakov).

Še pred desetletjem so gibalno/športno aktivnost otrok ugotavljali s subjektivnimi

metodami, novejše raziskave pa temeljijo na objektivni metodi merjenja gibalne/športne

aktivnosti otrok s pomočjo merilnikov pospeška. Tak način merjenja je bolj zanesljiv,

poda nam informacije o količini, intenziteti in trajanju otrokovega gibanja (Volmut,

2014).


13

Merilnik pospeška lahko pritrdimo na različne dele telesa (največkrat na bok oz.

okoli pasu), ta način nošenja omogoča največjo zanesljivost podatkov, merjencev pa

med nošenjem ne ovira. Naprava beleži število tresljajev v predhodno določeni časovni

periodi (epoha) (Volmut, 2014).



srednje in visoke gibalne/športne aktivnosti otrok, smo se odločili, da to preučimo na

vzorcu predšolskih otrok, med prvim in četrtim letom starosti.


14

3 EMPIRIČNI DEL

V empiričnem delu bo predstavljen raziskovalni del diplomskega dela, v katerem

bomo ugotavljali povezavo med bivalnim okoljem, izobrazbo staršev, njihovo delovno

aktivnostjo in velikost družine na gibalno/športno aktivnost predšolskih otrok.

3.1 Problem, namen in cilji

Znano je, da obstajajo razlike med otroki v gibalni/športni aktivnosti največkrat

glede na spol (Jelovčan idr., 2002; Makuc, 1998; Pišot in Zurc, 2003; 2004; Toškan,

1997; Zurc, 2001), starost (Jelovčan idr., 2002), krajevno področje bivanja (Dolenc idr.,

2008; Matejek in Planinšec, 2008; Petrovič idr., 2000; Planinšec, 1997; Planinšec idr.,

2006; Pogorelčnik, 2006) in socialno-ekonomski status družine (Kropej in Videmšek,

2002; Štemberger in Šimunič, 2010).

V Sloveniji še ni bilo raziskave, ki bi z merjenjem gibalne/športne aktivnosti z

merilniki pospeška pokazala, ali obstaja povezava med socialnimi, ekonomskimi in

demografskimi dejavniki in gibalno/športno aktivnostjo otrok med prvim in četrtim letom

starosti. Prav zato smo se odločili, da s pomočjo merilnika pospeška pridobimo

podatke o gibalni/športni aktivnosti otrok in s pomočjo anketnega vprašalnika pridobimo

podatke o socialno-ekonomskem statusu ter podrobneje preučimo ali obstaja povezava

med navedenimi dejavniki in časom gibalne neaktivnosti ter časom srednje in visoke

intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti, otrok od prvega do četrtega leta starosti.

V skladu z izhodišči raziskave smo si postavili naslednji cilj:

1: Ugotoviti povezanost med socialnimi, ekonomskimi in demografskimi dejavniki in

gibalno/športno aktivnostjo predšolskih otrok.

3.2 Raziskovalne hipoteze

Hipoteze, ki jih predvidevamo na podlagi dosedanjih raziskav in teoretičnih

izhodišč ter jih oblikujemo na podlagi zastavljenega cilja raziskave, so:

H1: Otroci, ki imajo višje izobražene starše, so gibalno/športno aktivnejši od

vrstnikov, katerih starši imajo nižjo stopnjo izobrazbe.


15

H2: Otroci, katerih starši so brezposelni, so manj gibalno/športno aktivni kot otroci

staršev, ki so delovno aktivni.

H3: Otroci iz mestnega okolja so gibalno/športno aktivnejši v primerjavi s

podeželskimi otroki.

H4: Otroci, ki živijo v večjih družinah, so manj gibalno/športno aktivni kot tisti, ki

živijo v manjših družinah.

H5: Otroci, ki živijo v bloku, so manj gibalno/športno aktivni kot tisti, ki živijo v hiši.

3.3 Metodologija

Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa P5-0381 –

Kineziologija za kakovost življenja, ki ga vodi Inštitut za kineziološke raziskave

Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Raziskovalni program je

financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

(ARRS).

3.3.1 Vzorec merjencev

Vzorec otrok in staršev vključenih v našo raziskavo je bil neslučajnostni in

obsega tri naključno izbrane enote enega od Obalnih vrtcev. Vključenih je bilo 42

družin, od tega 41 mater, 31 očetov ter 52 otrok (21 dečkov in 31 deklic), od prvega do

četrtega leta starosti. Povprečna starost otrok je 2,7 let (standardni odklon je 1,2 leti),

mater 33,5 let (standardni odklon je 4,5 let) in očetov 36,0 let (standardni odklon je 5,4

let).

Po predhodnem dogovoru z vodstvom vrtca smo se dogovorili o poteku

raziskave in jim podrobno predstavili namen in cilje le-te. Pred začetkom meritev smo

pridobili soglasje ravnateljice in staršev.

Starše, ki so oddali podpisano soglasje, smo obvestili kdaj in kje lahko

prevzamejo merilnike pospeška in anketne vprašalnike ter se dogovorili za način

vračanja le-teh. Otrokom in staršem smo podali ustrezne informacije o pravilnem

nošenju in delovanju merilnika pospeška.

Anketni vprašalnik je izpolnilo 33 (79 %) družin. V nadaljnjo analizo smo vključili 38

(73 %) otrok, in sicer vključeni so bili le tisti otroki, za katere smo pridobili veljavne

rezultate merilnika pospeška in anketnih vprašalnikov. S pomočjo anketnih

vprašalnikov smo izvedeli, da 14 otrok živi na podeželju (36,8 %), devet v primestju


16

(23,7 %) in 15 v mestu (39,5 %). V individualni hiši živi 24 otrok (63,2 %), v

večstanovanjski hiši živi šest otrok (15,8 %), v bloku pa živi osem otrok (21,1 %). V

družini, v kateri imajo samo enega otroka, živi 15 (39,5 %) otrok. V družini, v kateri sta

dva otroka, živi 21 (55,3 %) otrok. Dva otroka (5,3 %) pa živita v družini, v kateri so trije

otroci. Pridobili smo podatke o izobrazbeni strukturi: srednjo šolo je končalo 7 mater in

8 očetov, gimnazijo so končali 3 matere in 1 oče, višjo šolo je končal 1 oče, visoko šolo

je končalo 6 očetov in 2 materi, univerzo je končalo 20 mater in 6 očetov, magistrirali

so 6 očetov in 4 mame, doktorat imajo 2 materi in 4 očetje. Od tega 12 očetov na to

vprašanje ni odgovorilo. Pridobili smo tudi podatke o delovni aktivnosti mater in očetov

teh 38 otrok. Štiri matere (10,5 %) so brezposelne, 32 mater (84,2 %) je zaposlenih,

dve materi (5,3 %) pa na to vprašanje nista odgovorili. Pri očetih so trije (7,9 %)

brezposelni, 23 (60,5 %) pa jih je zaposlenih, od tega odgovorov nismo odbili od 12

očetov (31,6 %).

Vse etične dileme smo razrešili znotraj raziskovalne skupine Inštituta za

kineziološke raziskave UP ZRS. Vsi osebni podatki so ostali anonimni. Celoten proces

zbiranja podatkov je bil izveden v skladu z zahtevami Zakona o varovanju osebnih

podatkov (Uradni list RS, št. 59/1999).

3.3.2 Merski instrumenti in vzorec spremenljivk

Anketni vprašalnik – povzeli smo standardizirana vprašalnika Global Physical

Activity Questionnaire (GPAQ) in Preschool-aged Children's Physical Activity

Questionnaire (PREPAQ), ki smo ju priredili in izvedli specifično za potrebe naše

raziskave. Iz dokaj visoke 79 % vrnitve lahko sklepamo, da so starši razumeli in

veljavno odgovorili na zastavljena vprašanja ter da zajeti vzorec ne predstavlja

značilnega odklona od populacije vseh kontaktiranih staršev.

Merilnik pospeška – količino in intenzivnost gibanja otrok smo merili z

elektronskimi merilnimi napravami – merilniki pospeška (enoosni merilnik pospeška

Actihraph GT1M). Merjenci so merilnik pospeška nosili na desnem boku pritrjenega z

elastičnim trakom. Nosili so ga pet zaporednih dni, in sicer od srede do vključno

nedelje, izjema je bilo spanje, kopanje in tuširanje ter plavanje. Za veljavno merjenje

smo upoštevali vse dnevne postopke, kjer so otroci nosili merilnik pospeška vsaj 80 %

dnevnega časa. Za veljavno merjenje smo določili, da je moral otrok nositi merilnik

pospeška vsaj tri dni, od tega en dan med koncem tedna.

Staršem smo demonstrirali pravilno nošenje merilnika pospeška, razdelili pa smo

jim tudi navodila o nošenju oziroma rokovanju z merilniki pospeška.


17

3.3.3 Način zbiranja podatkov

Izvedli smo prečno neeksperimentalno raziskovanje. V aprilu, maju in juniju 2015

smo z ravnateljico izbranega obalnega vrtca izvedli dogovor in pridobili njeno soglasje,

da smo v izbranem trenutku pozvali starše k izpolnjevanju anketnega vprašalnika in

nošenju merilnika pospeška. Predhodno smo staršem posredovali soglasje za

sodelovanje, v katerem smo natančno opredelili namen in cilj raziskave. Staršem, ki so

v sodelovanje privolili, smo posredovali merilnike pospeška in anketne vprašalnike z

natančnimi navodili za njihovo rokovanje oziroma izpolnjevanje in vračanje.

3.3.4 Metode obdelave podatkov

Podatki so bili obdelani s statističnim paketom SSPS 20.0 za Windows. Vsi podatki

so prikazani s povprečnimi vrednostmi in standardnim odklonom. S Spearmanovim

korelacijskim koeficientom smo preverili povezavo med gibalno/športno aktivnostjo

otrok in izobrazbo staršev (H1). Za ugotavljanje razlik med gibalno/športno aktivnostjo

otrok in delovno aktivnostjo staršev (H2) in gibalno/športno aktivnostjo otrok in bivalnim

okoljem (H3) ter gibalno/športno aktivnostjo otrok in bivanjskim okoljem (blok, hiša)

(H5) smo uporabili Studentov t-test. Za ugotavljanje razlik med gibalno/športno

aktivnostjo otrok in velikostjo družine (H4) smo uporabili 1-faktorsko ANOVO. Vse

odločitve smo sprejemali pri napaki tveganja prvega reda 0,05.

3.4 Rezultati in razprava

3.4.1 Gibalna/športna aktivnost otrok v povezavi z izobrazbo staršev

H1: Otroci, ki imajo višje izobražene starše, so gibalno/športno aktivnejši od vrstnikov,

katerih starši imajo nižjo stopnjo izobrazbe.

Veliko študij, narejenih v Sloveniji (Doupona Topič in Sila, 2007; Slamar, 2009;

Strniša in Planinšec, 2014; Štemberger in Šimunič, 2010; Tušak idr., 2003; Videmšek,

2007; Videmšek idr., 2008) navaja, da je gibalna/športna aktivnost otrok povezana z

izobrazbo staršev. Vse do sedaj objavljene študije so pridobile podatke o gibalni/športni


18

aktivnosti otrok s pomočjo anketnih vprašalnikov, na katere so odgovarjali starši

oziroma skrbniki otrok. Prav zato smo se odločili, da preučimo, ali izobrazba staršev

vpliva na gibalno/športno aktivnost predšolskih otrok, ki so nosili merilnik pospeška pet

zaporednih dni.

Rezultate smo prikazali v preglednici 1. Nismo ugotovili povezave med količino

gibalne/športne aktivnosti otrok in izobrazbo matere ter očeta. Prav tako nismo

ugotovili povezave med časom srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne

aktivnosti otrok in izobrazbo mame ter izobrazbo očeta, podobno tudi ne pri času

gibalne neaktivnosti.

Preglednica 1: Spearmanova korelacija med izobrazbo matere in očeta ter količino,

srednjo in visoko intenzivno gibalno/športno aktivnostjo in gibalno neaktivnostjo.

Izobrazba matere Izobrazba očeta

Spearmanov ρ P-vrednost Spearmanov ρ P-vrednost

Količina G/ŠA -0,10 0,55 0,08 0,68

SV G/ŠA -0,08 0,62 0,09 0,68

GN 0,13 0,43 -0,08 0,698

Opombe. G/ŠA – gibalna/športna aktivnost; SV – srednja in visoka gibalna/športna

intenzivnost; GN – gibalna neaktivnost

Kot smo že omenili, je bilo pri nas izvedenih kar nekaj študij, ki so preučevale

povezanost gibalne/športne aktivnosti otrok in izobrazbo staršev. Rezultati teh študij se

med seboj razlikujejo. Velika večina teh študij je ugotovila, da so bolj gibalno/športno

aktivni otroci, katerih starši imajo višjo stopnjo izobrazbe (Doupona Topič in Sila, 2007;

Kropej, 2001; Štemberger in Šimunič, 2010; Videmšek, 2007; Videmšek idr., 2008).

Avtorji menijo, da so prišli do takšnih rezultatov zato, ker je izobrazba staršev dejavnik,

ki vpliva na to, kakšno mnenje imajo starši o gibalni/športni aktivnosti ter na materialni

položaj družine. Višja izobrazba staršev je povezana tudi z materialnim položajem

družine, take družine imajo namreč boljše gmotno stanje, kar pomeni, da si lahko

privoščijo več, tu mislimo predvsem na različne pripomočke, s katerimi otroke dodatno

motivirajo. Slamar (2009) je prišel do zanimivih ugotovitev, in sicer, da so najbolj

gibalno/športno aktivni otroci staršev s srednješolsko izobrazbo, najmanj

gibalno/športno aktivni so otroci, katerih starši imajo osnovnošolsko izobrazbo, sledijo

jim otroci staršev z visoko, višjo in univerzitetno izobrazbo. Do drugačnih ugotovitev sta

prišla tudi Strniša in Planinšec (2014). Ugotovila sta, da je le izobrazba očetov

povezana z gibalno/športno aktivnostjo otrok. Vzroke za takšne rezultate sta iskala v


19

samem vzorcu zajetih družin, saj se jih je malo opredelilo, da imajo finančne težave,

zaradi tega tudi ni prišlo do pomembnih razlik.

V nasprotju z vsemi navedenimi raziskavami smo v naši raziskavi prišli do

drugačnih ugotovitev. Rezultati naše raziskave namreč niso pokazali povezanosti med

količino gibalne/športne aktivnosti otrok in izobrazbo matere ter očeta. Vzroke temu

lahko iščemo v geografski omejenosti vzorca, saj smo se omejili le na tri enote iz

Obalnega vrtca. V vzorcu je bilo tudi nekaj družin tujcev, ki niso povsem razumeli

vprašanj v anketnem vprašalniku in so jih posledično pomanjkljivo rešili ali pa jih niso.

Menimo, da se naši rezultati razlikujejo od ugotovitev drugih študij tudi zato, ker smo

med redkimi, ki smo povezanost ugotavljali s pomočjo merilnikov pospeška na otrocih

starih od enega do štirih let. Pri tej starosti pa v večini starši svojih otrok še ne

vključujejo v različne organizirane gibalne/športne aktivnosti, hkrati pa tudi sami vrtci tej

starostni skupini otrok še ne ponujajo pestrega izbora organiziranih gibalnih/športnih

aktivnosti.

Hipotezo 1 smo zavrgli, saj smo ugotovili, da ni povezanosti med količino

gibalne/športne aktivnosti otrok in izobrazbo matere (r = −0,10; p = 0,55) ter izobrazbo

očeta (r = 0,08;p = 0,68).

3.4.2 Gibalna/športna aktivnost otrok v povezavi z delovno aktivnostjo

staršev

H2: Otroci, katerih starši so brezposelni, so manj gibalno/športno aktivni kot otroci

staršev, ki so delovno aktivni.

V Sloveniji je zelo malo raziskav (Črnak Meglič idr., 2009), ki so se ukvarjale z

razlikami med gibalno/športno aktivnostjo otrok in delovno aktivnostjo staršev. Prav

zato smo se odločili, da bomo v zaključnem delu namenili pozornost proučevanju razlik

med količino, srednjo in visoko intenzivnostjo gibalne/športne aktivnosti, gibalno

neaktivnostjo otrok in delovno aktivnostjo staršev.

Rezultate smo prikazali v Preglednicah 2 in 3. Z izračunom Studentovega t-testa

smo ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika časa srednje in visoke

intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok glede na zaposlenost očeta (p = 0,02).


20

Obstaja tudi trend razlike v količini gibalne/športne aktivnosti (p = 0,07) in v času

gibalne neaktivnosti (p = 0,15) otrok in zaposlenostjo očeta, a jih statistično nismo

mogli potrditi. Razlik med opazovanimi spremenljivkami gibalne/športne aktivnosti

otroka in delovne aktivnosti matere nismo ugotovili.

Preglednica 2: Gibalna/športna aktivnost otrok glede na delovno aktivnost matere

Zaposlitev

matere N

Srednja

vrednost

Standardni

odklon (SD)

P-

vrednost

Količina G/ŠA

zaposlena 32 634 144

0,65

brezposelna 4 739 411

SV G/ŠA

zaposlena 31 87,3 28,4

0,99

brezposelna 4 87,5 40,0

GN

zaposlena 32 370,6 35,9

0,47 brezposelna 4 396,0 61,1



Preglednica 3: Gibalna/športna aktivnost otrok glede na delavno aktivnost očeta

Zaposlitev očeta N Srednja

vrednost

Standardni

odklon (SD)

P-

vrednost

Količina G/ŠA

zaposlen 23 603 125

0,07

brezposeln 3 756 189

SV G/ŠA

zaposlen 23 80,5 24,1

0,02

brezposeln 2 125,3 8,1

GN

zaposlen 23 377,1 37,4

0,15 brezposeln 3 344,5 18,6



V Sloveniji se brezposelnost že nekaj let povečuje, povečuje se tudi stopnja

tveganja za revščino med zaposlenimi. To pomeni, da kar nekaj otrok živi v zelo slabih

razmerah. Črnak s sodelavci (2009) je izvedel raziskavo z naslovom »Revščina in

socialna izključenost družin z otroki Materialni in nematerialni obraz revščine«. Vanjo je

bilo vključenih 770 družin, prejemnic otroškega dodatka. S pomočjo anketnih

vprašalnikov so prišli do značilnosti teh družin na področju strukture teh družin,

izobrazbene strukture staršev, med drugim so preverjali tudi zaposlitveni status članov


21

teh družin. Kar 60 % družin se mora omejevati pri vseh izdatkih, najpogosteje prav pri

izdatkih za rekreacijo in šport, tako lahko predvidevamo, da so te otroci manj

gibalno/športno aktivni kot tisti, ki prihajajo iz družin, ki nimajo finančnih težav.

Brezposelnim staršem je namreč še težje svojega otroka vključiti v organizirane

gibalne/športne aktivnosti, saj jim za takšne stvari denarja ne ostaja oziroma ga v to niti

ne vlagajo. Tudi Doupona Topič in Kajtna (2011) ugotavljata, da je družin, ki imajo

finančne težave, kar nekaj, ter da večino denarja namenijo za zadovoljevanje osnovnih

potreb, za ostale potrebe (kamor sodita tudi rekreacija in šport) pa družinam denarja ne

ostane.

Ferreira, van den Horst, Wendel-Vos, Kremers, van Lenthe in Brug (2006) prav

tako niso odkrili povezanosti med otrokovo gibalno/športno aktivnostjo in izobrazbo

staršev ter očetovim poklicem, odkrili pa so pozitivno povezanost med gibalno/športno

aktivnostjo otrok in prihodki družine ter stopnjo izobrazbe matere.

Rezultate naše raziskave zelo težko primerjamo z rezultati zgoraj opisanih

raziskav (Črnak idr., 2009; Doupona Topič in Kajtna, 2011; Ferreira idr., 2006; ), saj so

v njih podatke o gibalni/športni aktivnosti otrok pridobili s pomočjo anketnega

vprašalnika, v naši raziskavi pa smo uporabili merilnik pospeška. Dodatne razloge

lahko iščemo tudi v sami velikosti našega vzorca (predvsem nizkemu številu

brezposelnih staršev proti zaposlenim), poleg tega je bil naš vzorec geografsko omejen

na Obalno regijo.

Hipotezo 2 smo zavrgli, saj smo ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika le

med srednjo in visoko intenzivnostjo gibalne/športne aktivnosti otrok in zaposlenostjo

očeta (p = 0,02). Medtem ko med ostalimi spremenljivkami gibalne/športne aktivnosti

ter delovno aktivnostjo matere ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Smo pa

zaznali trend statistično neznačilnih razlik med količino gibalne/športne aktivnosti (p =

0,07) in gibalno neaktivnostjo (p = 0,15) ter delovno aktivnostjo očeta.

3.4.3 Gibalna/športna aktivnost otrok in okolje bivanja

H3: Otroci iz mestnega okolja so gibalno/športno aktivnejši v primerjavi s podeželskimi

otroki.


22

V Sloveniji obstaja kar nekaj študiji (Dolenc idr., 2008; Matejek in Planinšec, 2008;

Petrovič idr., 2000; Pišot idr., 2002; Planinšec, 1997; Planinšec idr., 2006; Pogorelčnik,

2006; Strniša in Planinšec, 2014), ki so proučevale razlike med gibalno/športno

aktivnostjo otrok in okoljem, v katerem živijo, vendar le nekaj je takih, ki proučujejo

razlike med gibalno/športno aktivnostjo predšolskih otrok in okoljem bivanja (Dolenc

idr., 2008). V naši študiji smo želeli prvi v Sloveniji, na vzorcu otrok med prvim in

četrtim letom starosti, proučiti razlike med količino, srednjo in visoko intenzivnostjo

gibalne/športne aktivnosti ter gibalno neaktivnostjo glede na okolje bivanja. Podatke o

količini in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti smo dobili s pomočjo merilnikov

pospeška, medtem ko smo podatke o okolju bivanja pridobili s pomočjo anketnega

vprašalnika.

V Preglednici 4 smo prikazali rezultate, iz katerih lahko razberemo, da obstaja

razlika med količino gibalne/športne aktivnosti (p = 0,003), srednjo in visoko

intenzivnostjo (p = 0,002) ter gibalno neaktivnostjo (p = 0,001) glede na okolje, v

katerem bivajo otroci. Razlike se pojavljajo pri otrocih, ki živijo v mestu, saj so

količinsko bolj gibalno/športno aktivni kot tisti, ki živijo na podeželju in v primestnem

okolju. Prav tako otroci, ki živijo v mestu, več časa preživijo v srednji in visoki

intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti kot otroci, ki živijo na podeželju in ob primestju.

Bivalno okolje vpliva tudi na gibalno neaktivnost otrok, ugotovili smo, da mestni otroci

preživijo manj časa v gibalni neaktivnosti kot tisti, ki živijo na podeželju in ob primestju.

Preglednica 4: Gibalna/športna aktivnost otrok in okolje bivanja

Okolje bivanja N Srednja

vrednost

Standardni

odklon (SD)

P-

vrednost

Količina G/ŠA

podeželje+primes

tno 23 558 151

0,003

mestno 15 742 198

SV G/ŠA

podeželje+primes

tno 23 72,9 27,3

0,002

mestno 14 104,0 25,9

GN

podeželje+primes

tno 23 396,2 39,8

<0,001

mestno 15 348,8 25,7




23

Veliko število raziskav podaja ugotovitve, da so otroci, ki živijo v mestu,

gibalno/športno aktivnejši kot tisti, ki živijo na podeželju (Dolenc idr., 2008; Joens Matre

idr., 2008; Matejek in Planinšec, 2008; Petrovič idr., 2000; Planinšec, 1997; Planinšec

in Matejek, 2010; Planinšec idr., 2006; Pogorelčnik, 2006). Menijo, da imajo otroci, ki

živijo v mestu, boljše pogoje kot tisti na podeželju, omenjajo predvsem ponudbo

športnih programov mestnih vrtcev in šol, ki je po njihovem mnenju veliko večja kot

ponudba na vasi. Prav tako so ugotovili, da podeželskim otrokom primanjkuje površin,

na katerih bi lahko bili gibalno/športno aktivni. Planinšec in Matejek (2010) sta prav

tako navedla nekaj razlogov, zakaj so otroci, ki živijo v mestih, gibalno/športno

aktivnejši kot tisti, ki živijo na podeželju. Ugotovila sta, da je v mestih veliko večja

ponudba različnih športnih programov, večja izbira različnih športnih objektov ter tudi

veliko različnih potreb, ki jih imajo prebivalci, ki so povezane z gibalno/športno

aktivnostjo, predvsem zaradi mestnega načina življenja. Na podeželju je način življenja

drugačen, ljudje so bolj gibalno aktivni čez cel dan, saj opravljajo različna opravila in

tako je njihova želja po dodatnih gibalnih/športnih aktivnostih manjša.

Nekaj raziskav (Joens Matre idr., 2008 Pišot idr., 2002; Tsimeas idr., 2005) pa

podaja drugačne ugotovitve. Pišot s sodelavci (2002) ugotavlja, da dosegajo otroci, ki

živijo na podeželju, pri vseh gibalnih nalogah boljše rezultate kot tisti, ki živijo v mestu.

Z njimi se strinja tudi Joens Matre s sodelavci (2008), ugotovili so namreč, da so

mestni otroci manj gibalno/športno aktivni kot podeželski in primestni otroci, hkrati pa

tudi manj gibalno učinkoviti. Do zanimivih ugotovitev na tem področju pa so prišli

Tsimeas s sodelavci (2005), saj so rezultati njihove raziskave pokazali, da med

mestnimi, primestnimi in podeželskimi otroki ni razlik v gibalni/športni učinkovitosti.

Menijo tudi, da kraj bivanja ne vpliva na gibalno/športno učinkovitost.

Kot smo že omenili, večina študij, ki smo jih navedli (Dolenc idr., 2008; Joens

Matre idr., 2008; Matejek in Planinšec, 2008; Petrovič idr., 2000; Planinšec, 1997;

Planinšec in Matejek, 2010; Planinšec idr., 2006; Pogorelčnik, 2006) je do rezultatov

prišla ali s pomočjo anketnih vprašalnikov ali pa s pomočjo merilnikov pospeška. Mi pa

smo gibalno/športno aktivnost otrok izmerili z merilniki pospeška, podatke o bivalnem

okolju pa smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Zaradi tega težko primerjamo

naše podatke z drugimi raziskavami. V hipotezi smo bivalno okolje omejili na podeželje

in mesto, v anketnem vprašalniku pa smo anketirancem dali na voljo podeželje,

primestje in mesto. Ko smo obdelovali podatke, smo pod podeželje šteli vse tiste, ki so

odgovorili, da živijo na podeželju ali ob primestju, saj je na obali zelo težko ločiti med

podeželjem in primestjem.


24

Rezultati naše raziskave so pokazali pomembne razlike med gibalno/športno

aktivnostjo otrok glede na okolje bivanja. Kljub temu, da je več otrok prihajalo iz

podeželja in primestja kot iz mesta, so bili otroci iz mesta bolj gibalno/športno aktivni.

Menimo, da prihaja do takšnih razlik predvsem zaradi tega, ker imajo otroci, ki živijo v

mestu, lažji dostop do vseh športnih objektov in površin, na katerih so lahko

gibalno/športno aktivni. Medtem ko otroci, ki prihajajo iz primestja in podeželja, nimajo

tako dobrih pogojev, večji problem je predvsem okolje, ki otrokom ne ponuja toliko

površin, na katerih bi se lahko svobodno gibali, brez kakršnihkoli nevarnosti.

Hipotezo 3 smo potrdili, saj smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika

med količino gibalne/športne aktivnosti (p = 0,003), srednjo in visoko intenzivnostjo (p =

0,002) ter gibalno neaktivnostjo (p = 0,001) glede na okolje, v katerem bivajo otroci.

3.4.4 Gibalna/športna aktivnost otrok v povezavi s številom otrok v družini

H4: Otroci, ki živijo v večjih družinah, so manj gibalno/športno aktivni kot tisti, ki živijo v

manjših družinah.

Med pregledom literature (Kropej, 2001; Štemberger in Šimunič, 2010) smo

ugotovili, da je bilo v Sloveniji izvedenih malo raziskav, ki so preučevale povezanost

gibalne/športne aktivnosti z velikostjo družine. Prav vse raziskave so podatke o

gibalni/športni aktivnosti otrok pridobile s pomočjo anketnih vprašalnikov.

V Preglednici 5 smo prikazali razlike med gibalno/športno aktivnostjo otrok glede

na število otrok v družini. S pomočjo 1-faktorske ANOVE, smo ugotovili, da obstajajo

razlike med gibalno neaktivnostjo (p = 0,03) v odnosu z velikostjo družine, in sicer so

družine s tremi otroki bolj gibalno neaktivne v primerjavi z družinami z enim ali dvema

otrokoma. Statistično pomembnih razlik nismo ugotovili pri ostalih spremenljivkah

gibalne/športne aktivnosti (količina gibalne/športne aktivnosti in visoka ter srednja

intenzivnost) in velikostjo družine.


25

Preglednica 5: Gibalna/športna aktivnost otrok in število otrok v družini

Družina N Srednja vrednost Standardni odklon

(SD)

1 otrok

količina G/ŠA 15 654 216

SV G/ŠA 14 83,6 28,9

GN 15 368,9 27,0

2 otroka


SV G/ŠA 21 89,8 29,8

GN 21 376,6 46,2

3 otroci


SV G/ŠA 2 38,4 2,8

GN 2 450,2 0,6



Kropejeva (2001) je s pomočjo anketnega vprašalnika izvedla raziskavo na

predšolskih otrocih, v starosti od četrtega do šestega leta, s katero je proučevala vpliv

okolja na gibalno/športno aktivnost. Ugotovila je, da se starejši roditelji, starši z več kot

enim otrokom in starši samohranilci v večji meri gibalno/športno ukvarjajo s svojimi

otroki. Do drugačnih rezultatov pa sta prišla Štembergerjeva in Šimunič (2010), saj v

njunem vzorcu velikost družine ni imela pomembnejšega vpliva na gibalno aktivnost

otrok. Avtorja navajata, da sta do takšnih rezultatov prišla predvsem zaradi tega, ker je

imelo kar 80,1 % družin enega ali dva otroka, tako da bistvenih razlik med manjšimi in

večjimi družinami ni moglo biti. Kot razlog za take rezultate iščeta tudi v številski

neizenačenosti obeh podvzorcev.

Naše ugotovitve se z raziskavo Štembergerjeve in Šimuniča (2010) ne ujemajo,

saj smo mi ugotovili, da obstajajo statistično pomembne razlike v gibalni aktivnosti

otrok glede na velikost družine. Družine s tremi otroki so namreč bolj gibalno neaktivne,

kot tiste z enim ali dvema otrokoma. Tudi mi lahko vzroke za takšne rezultate iščemo v

samem vzorcu. Samo dve družini, ki sta bili vključeni v raziskavo, sta imeli tri otroke,

vse ostale družine pa so imele enega oziroma dva otroka. Torej so v našem vzorcu

prevladovale manjše družine.

Z našim vzorcem, ki je imel zgolj dve družini s tremi otroki, ne moremo podati

odgovora na zastavljeno hipotezo 4. Imamo pa namig, da morebiti otroci iz družin s


26

številčnejšimi otroki dosegajo daljše čase gibalne neaktivnosti, a to zahteva nadaljnje

raziskovanje.

3.4.5 Gibalna/športna aktivnost otrok in bivanjsko okolje

H5: Otroci, ki živijo v bloku, so manj gibalno/športno aktivni kot tisti, ki živijo v hiši.

Raziskav (Kropej 2001; Škof 2007), ki preučujejo razlike med gibalno/športno

aktivnostijo otrok glede na bivanjsko okolje (hiša, blok) pri nas skorajda ni. Prav zato

smo se odločili, da v zaključnem delu preučimo, ali obstajajo te razlike.

V Preglednici 6 smo prikazali razlike med gibalno/športno aktivnostjo glede na

bivanjsko okolje. S pomočjo Studentovega t-testa smo ugotovili, da obstajajo razlike v

času srednje in visoke intenzivnosti ter bivanjskim okoljem (p = 0,001) in razlike v času

gibalne neaktivnosti in bivanjskim okoljem (p = 0,002). V količini gibalne/športne

aktivnosti glede na bivanjsko okolje obstaja trend, ki vodi k statistično pomembnim

razlikam (p = 0,051). Otroci, ki živijo v bloku, so bolj srednje in visoko gibalno/športno

aktivni kot tisti, ki živijo v hiši. Razlike se pojavljajo tudi pri gibalni neaktivnosti otrok, in

sicer, otroci, ki živijo v hiši, so bolj gibalno neaktivni kot tisti, ki živijo v bloku.

Preglednica 6: Gibalna/športna aktivnost otrok glede na bivanjsko okolje

Vrsta

prebivališča N

Srednja

vrednost

Standardni

odklon (SD)

P-

vrednost

Količina G/ŠA

individualna hiša 24 604 186

0,051

blok 8 747 115

SV G/ŠA

individualna hiša 23 76,6 23,7

0,001

blok 8 111,5 21,8

GN

individualna hiša 24 384,7 36,0

0,002 blok 8 339,9 19,4



Avtorji sicer ne posvečajo veliko pozornosti temu, ali se pojavljajo razlike med

gibalno/športno aktivnostjo otrok in načinom bivanja otrok. Kljub vsemu pa poudarjajo,

da je med pomembnejšimi spodbudami za aktivno življenje otrok in mladostnikov tudi


27

samo bivalno okolje otrok (Škof, 2007). Kropejeva (2001) pa meni, da se pojavljajo

razlike, glede na to, ali družina živi v mestu ali na vasi v bloku ali v hiši.

Klub temu, da skorajda ni raziskav, ki bi preučevale razlike med gibalno/športno

aktivnostjo otrok in bivanjskim okoljem, smo se odločili, da to raziščemo. Ugotovili smo,

da obstajajo statistično pomembne razlike v času srednje in visoke gibalne/športne

aktivnosti. Otroci, ki živijo v bloku, dosegajo višjo gibalno/športno aktivnost in manjšo

gibalno neaktivnost v primerjavi s tistimi, ki živijo v hiši. Rezultati raziskave so nas

presenetili, saj smo predvidevali, da bodo bolj gibalno/športno aktivni otroci, ki živijo v

hiši. Rezultate lahko nekako povežemo z našimi ugotovitvami (H3), da so otroci, ki

živijo v mestu, bolj gibalno/športno aktivni. Predvidevamo, da ravno te otroci, ki živijo v

mestu, prav tako v večini živijo v bloku, saj je v središčih mesta malo individualnih hiš.

Naše razmišljanje smo potrdili, saj smo s pomočjo odgovorov v anketnih vprašalnikih

ugotovili, da je 8 staršev odgovorilo, da skupaj z otroki živijo v bloku. Od tega je kar 7

otrok, ki prihajajo iz mesta, in živijo v bloku. Le en otrok živi na podeželju/primestju in

biva v bloku.

Hipotezo 5 smo ovrgli, saj smo ugotovili, da obstajajo razlike med srednjo in visoko

gibalno/športno aktivnostjo (p = 0,001) ter gibalno neaktivnostjo (p = 0,002) in načinom

bivanja otrok. Otroci, ki živijo v bloku, so v primerjavi s tistimi, ki živijo v hiši, bolj

srednje in visoko intenzivni, prav tako pa so manj časa gibalno neaktivni.


28

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

V zaključnem delu smo preučevali, ali obstaja povezava med socialnimi,


srednje in visoke gibalne/športne aktivnosti otrok, in se odločili, da to preučimo na

vzorcu predšolskih otrok, med prvim in četrtim letom starosti. Glavne rezultate

diplomske naloge lahko strnemo v naslednje sklepne ugotovitve:

· Niti izobrazba matere niti izobrazba očeta nista povezani s količino

gibalne/športne aktivnosti otrok.

· Obstaja razlika med srednjo in visoko intenzivnostjo gibalne/športne

aktivnosti otrok glede na zaposlenost očeta. Med ostalimi spremenljivkami

gibalne/športne aktivnosti (skupna količina gibalne/športne aktivnosti,

srednja in visoka intenzivnost in gibalna neaktivnost) ter delovno

aktivnostjo oziroma neaktivnostjo matere nismo zaznali pomembnih razlik.

Ugotavljamo trend statistično neznačilnih razlik med količino

gibalne/športne aktivnosti (p = 0,07) in gibalno neaktivnostjo (p = 0,15)

glede na delovno aktivnost očeta.

· Otroci, ki živijo v mestu, so količinsko bolj gibalno/športno aktivni kot tisti, ki

živijo na podeželju in v primestnem okolju. Prav tako so otroci, ki živijo v

mestu, več časa srednje in visoko gibalno/športno aktivni kot otroci, ki živijo

na podeželju in ob primestju. Bivalno okolje pa vpliva tudi na gibalno

neaktivnost otrok. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike

tudi pri gibalni neaktivnosti, saj so otroci, ki živijo v mestu, manj časa

gibalno neaktivni kot tisti, ki živijo na podeželju in ob primestju.

· Razlike se pojavljajo tudi v gibalni neaktivnosti v odvisnosti od velikosti

družine, in sicer družine s tremi otroki so bolj gibalno neaktivne, vendar je

potrebno temu posvetiti nadaljnje raziskovanje, saj sta bili v raziskavo zajeti

le dve družini s tremi otroki.

· V količini gibalne/športne aktivnosti otrok glede na bivanjsko okolje sicer ni

razlik, a je jasen trend k temu (p = 0,051). Otroci, ki živijo v bloku, se več

časa zadržujejo v srednje in visoko intenzivni gibalni/športni aktivnosti kot

tisti, ki živijo v hiši. Razlike se pojavljajo tudi pri gibalni neaktivnosti otrok, in

sicer otroci, ki živijo v hiši, so bolj gibalno neaktivni kot tisti, ki živijo v bloku.


29

5 LITERATURA IN VIRI

Baily, R. C., Olson, J., Pepper, S. L., Porszasz J., Barstow, T., J. in Cooper, D. M.

(1995). The level and tempo of children's pyhisical activities: an observational

study. Medicine and Science in Sport and Exercise, 27(7), 1033−1041.

Berčič, H. (2000). Vse se začne v družini. V J. Turk, B. Sila, S. Pinter in A. Ihan (ur.),

Lepota gibanja tudi za zdravje (str. 15). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja

Slovenije.

Biddle, J. H., Gorely, T., Marshall, S. J., Murdey, I. in Cameron, N. (2004). Physical

activity and sedentary behaviours in youth: issues and controversies. Journal of

The Royal Society for the Promotion of Health, 124(1), 29–33.

Booth, M. L., Chey, T., Wake, M., Norton, K., Hesketh, K., Dollman, J. in Robertson, I.

(2003). Change in the prevalence of overweight and obesity among young

Australians, 1969–1997. American Journal of Clinical Nutrition, 77, 29–36.

Boreham, C. in Riddoch, C. (2001). The physical activity, fitness and health of children.

Journal of Sports Sciences, 12, 915–29.

Cavill, N., Biddle, S. in Sallis, J. F. (2001). Health enhancing physical activity for young

people: Statement of the United Kingdom expert consensus conference. Pediatric

Exercise Science, 13(1), 12−25.

Črnak Meglič, A., Boškič, R., Nagode, M., Rakar, T. in Boljka, U. (2009). Revščina in

socialna izključenost med družinami z otroki - materialni in nematerialni obraz

revščine, zaključno poročilo. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne

zadeve.

Dietz, W. H. (1994). Critical periods in childhood for the development of obesity. The

American Journal of Clinical Nutrition, 59(5), 955−959.

Doupona Topič, M. in Petrović, K. (2000). Šport in družba, sociološki vidiki. Ljubljana:

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Doupona Topič, M. in Sila, B. (2007). Oblike in načini športne aktivnosti v povezavi s

socialno stratifikacijo. Šport, 55(3), 12−16.

Doupona Topič, M. in Kajtna, T. (2011). Družina in šport. V V. Smole (ur.), Družina v

slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj/47. seminar slovenskega

jezika, literature in kulture (str. 91–98). Ljubljana: znanstvena založba FF.

Dolenc, P. in Pišot, S. (2010). Dejavniki gibalne/športne aktivnosti otrok in

mladostnikov. V B. Šimunič, T. Volmut in R. Pišot (ur)., Otroci potrebujemo


30

gibanje. Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga−gibalne sposobnosti,

telesne značilnosti in zdravstveni status slovenskih otrok (str. 15−24). Koper:

Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za

kineziološke raziskave. Univerzitetna založba Annales.

Dolenc, P., Kupec, L., Matejek, Č., Pišot, R., Planinšec, J., Šetina, T., Šimunič, B.,

Štemberger, V., Videmšek, M., Volmut, T. in Žnidaršič, M. (2008). Otrok med vplivi

sodobnega življenjskega sloga : gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in

zdravstveni status slovenskih otrok: končno poročilo. Koper: Univerza na

Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave.

Ekelund, U., Sardinha, L. B., Anderssen, S. A., Harro, M., Franks, P. W., Brage, S.,

Vooper, A. R., Bo Andressen, L., Riddoch, C. in Froberg, K. (2004). Associations

between objectively assessed physical activity and indicators of body fatness in 9-

10-year-old European children: a populations-based study from 4 distinct regions

in Europe (the European youth heart study). The American Journal of Clinical

Nutrition, 80, 584−590.

Ferreira, I., van den Horst, K., Wendel-Vos, W., Kremers, S., van Lenthe, F. J. in Brug,

J.(2006). Environmental correlates of physical activity in youth: A review and

update. Obesity Reviews, 8, 129–154.

Fogelholm, M., Nuutinen, O., Pasanen, M., Myöhänen, E., Säätelä, T. (1999). Parent-

child relationship of physical activity patterns and obesity. International Journal of

Obesity, 23(12), 1262–1268.

Heitzler, C. D., Martin, S. L., Duke, J. in Huhman, M. (2006). Correlates of physical

activity in a national sample of children aged 9−13 years. Preventive Medicine, 42,

254−260.

Humphrey, J. H. (1991). An Overview of Childhood Fitness. Springfield, Ilinois: Charles

C. Thomas Publisher.

IVZ (2010). Vsak peti otrok s prekomerno telesno težo – debelost vse resnejši

javnoznanstveni problem. Pridobljeno 15. 7. 2015, s http://www.nijz.si/.

Jackson, D., Reilly, J., Kelly, J., Montgomery, C., Grant, S. in Paton, J. (2003).

Objectively measured physical activity in a representative sample of 3-to 4-year-

old children. Obesity research, 11(3), 420−425.

Jelovčan, G., Pišot, R. in Žerjal, I. (2002). Ukvarjanje s prostočasno gibalno/športno

aktivnostjo otrok v zgodnjem šolskem obdobju. V R. Pišot, V. Štemberger, F.

Krpač in T. Filipič (ur.), Otrok v gibanju: Zbornik prispevkov 2. mednarodnega


31

znanstvenega posveta [A child in motion: Proceedings of the 2nd International

Symposium] (str. 580−585). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Joens Matre, R. R., Welk, G. J., Calabro, M. A., Russell, D. W., Nicklay, E. in Hensley,

L. D. (2008). Rural-urban differences in physical activity, physical fitness, and

overweight prevalence of children. The Journal of Rural Health, 24(1), 49–54.

Johnston, L. M., Burns, Y. R., Brauer, S. G. in Richardson, C. A. (2002). Differences in

postural control and movement performance during goal directed reaching in

children with developmental coordination disorder. Human Movement Science,

21(5–6), 583–602.

Kalish, S. (2000). Fitness za djecu – praktični savjeti za roditelje. Zagreb: Gopal, d.o.o.

Klasson-Heggebø, L. in Anderssen, S. A. (2003). Gender and age differences in

relation to the recommendation of physical activity among Norvegian children and

youth. Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, 13(5), 293−298.

Kropej, V. L. (2001). Vpliv okolja na športno aktivnost predšolskih otrok (The influence

of environment on the sports activity of preschool children). Diplomsko delo.

Ljubljana: Fakulteta za šport.

Kropej, V. L. in Videmšek, M. (2002). Parents and sport activity of their preschool

children. Kinesiologia Slovenica, 8(1), 19−24.

Kropej, V. L. in Videmšek, M. (2003). Športno udejstvovanje štirih- do šestletnih otrok v

ljubljanskem okrožju. Šport 51(1), 60−62.

Lagerros, Y. T. in Lagiou, P. (2007). Assessment of physical activity energy

expenditure in epedemiological research of cronic diseases. European Journual of

Epidemiology, 22(6), 353−362.

Lobstein, T. J., James, W. P. in Cole, T. J. (2003). Increasing levels of excess weight

among children in England. International journal of obesity and related metabolic

disorders, 27, 1136−8.

Lopes, V. P., Vasques, C. M., Maia, J. A. in Ferreira, J. C. (2007). Habitual physical

activity levels in childhood and adolescence assessed with accelerometry. The

Journal of Sports Medicine and Physical Fitness, 47(2), 217−222.

Makuc, B. (1998). Športnorekreativna dejavnost učenc in učencev četrtih razredov

koprskih osnovnih šol. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška

fakulteta.


32

Matejek, Č. in Planinšec, J. (2008). Gibalna učinkovitost mestnih, primestnih in

podeželskih otrok. Revija za elementarno izobraževanje, 1(3/4), 5–12.

National Association of Sport and Physical Education (NASPE). (2006). Active start –

physical activity guedelines for children birth to five years. Nutrition and physical

fitnes. Pridobljeno, 14. 6. 2015, s

http://journal.naeyc.org/btj/200605/NASPEGuidelinesBTJ.pdf.

Petrović, K. (1995). The Humanisation of the Young in Sport. Humanizacija dela z

mladimi. V V. Pavlovič (ur.), Proceedings of the 2. International Symposium Sport

of Young. Zbornik referatov 2. mednarodnega simpozija Šport mladih (str. 1−8).

Ljubljana: Fakulteta za šport.

Petrovič, K., Ambrožič, F., Sila, B., Doupona Topič, M. in Bednarik, J. (2000).

Športnorekreativna dejavnost v Sloveniji 1999. Ljubljana: Fakulteta za šport,

Inštitut za kineziologijo.

Pišot, R. (2004). Vloga in pomen gibalne/športne dejavnosti v šolskem obdobju. Zdrava

šola, 1, 24−27.

Pišot, R. in Završnik, J. (2001). Gibalno/športna aktivnost v otroštvu - osnova za

oblikovanje zdravega življenjskega sloga. V H. Berčič (ur.), Zbornik Slovenskega

kongresa športne rekreacije: prispevki in povzetki poročil, strokovnih predavanj in

predstavitev 2. slovenskega kongresa športne rekreacije, z mednarodno udeležbo

(str. 21−24). Ljubljana: Športna unija Slovenije.

Pišot, R. in Zurc, J. (2003). Influence of aut-of school sports/motor activity on school

success (Vpliv izvenšolske gibalne/športne aktivnosti otrok na učni uspeh).

Kinesiologia Slovenica, 9(1), 42–54.

Pišot, R., in Zurc, J. (2004). Gibalna/športna aktivnost pri učencih in učenkah drugega

vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Pedagoška obzorja, 19(1), 28–37.

Pišot, R., Jelovčan, G., Žerjal, I., Čermuta, U., Stankovič, D. in Črtanec, A. (2003).

Predstavitev raziskovalnega projekta »Krepimo zdravje z gibanjem na prostem«.

Vzgojiteljica, 5(4), 22−25.

Pišot, R., Turk Riga, N. in Trebižan, B. (2002). Primerjava gibalnih sposobnosti in

vključevanje v športne aktivnosti mestnih in vaških učencev. V R. Pišot, V.

Štemberger, F. Krpač in T. Filipič (ur.), Otrok v gibanju [A child in motion]: zbornik

prispevkov [Proceedings] (str. 342−346). Univerza v Ljubljani: Pedagoška

fakulteta.


33

Planinšec, J. in Fošnarič, S. (2004). Telesna samopodoba mlajših otrok v povezavi z

gibalno dejavnostjo in spolom. V R. Pišot, V. Štemberger, J. Zurc in A. Obid (ur.),

Otrok v gibanju zbornik prispevkov: 3. mednarodni simpozij, Krajnska Gora (str. 6).

Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.

Planinšec, J. in Matejek, Č. (2010). Povezanost kakovosti življenja in športne

dejavnosti mladih = Relations of quality of life and sport activity of youngsters. V M.

Duh (ur.), Okolje kot edukacijska vrednota: znanstvena monografija (str. 123–129).

Maribor: Pedagoška fakulteta.

Planinšec, J., Pišot, R. in Fošnarič, S. (2006). Gibalna aktivnost mlajših šolarjev v

severovzhodni Sloveniji. Pedagoška obzorja, 21(3/4), 3–14.

Planinšec, J. (1997). Razlike v motorični učinkovitosti predšolskih otrok z vidika kraja

bivanja. V J. Bezenšek (ur.), V čas Konjic vtkane sanje (str. 59−63). Slovenske

Konjice: Javni Vzgojno-varstveni zavod Vrtec Slovenske Konjice.

Pogorelčnik, T. (2006). Vpliv športnih in drugih dejavnosti na motorične sposobnosti

mestnih in vaških otrok. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška

fakulteta.

Riddoch, C. J., Andersen, L. B., Wedderkopp, N., Harro, M., Klasson-Heggebø, L.,

Sardinha, L. B., Cooper, A. R. (2004) Physical activity levels and patterns of 9-

and 15- year-old European children. Medicine and Science in Sports and Exercise,

36(1), 86−92.

Roberts, C., Tynjälä, J. in Komkov, A. (2004). Physical activity. V C. Currie, C. Roberts,

A. Morgan, R. Smith, W. Settertobulte, O. Samdal, V. Barnekow Rasmussen (ur.),

Young People’s Health in Context: Health Behaviour in School-aged Children

(HBSC) Study: International Report from the 2001/2002 Survey (90–97). Danska:

Copenhagen, World Health Organization, Regional Office for Europe.

Sallis, J. F. in Saelens, B. E. (2000). Assessment of physical activity by self-report:

status limitations and future directions. Research Quarterly for Exercise and Sport,

71(2), 1−14.

Sallis, J. F., Prochaska, J. J. in Taylor, W. C. (2000). A review of correlates of physical

activity of children and adolescents. Medicine and Science in Sports and Exercise,

32, 963−975.

Shore, R. (1997). Rethinking the brain: New Insights into Early Development. New

York: Families and Work Institute.


34

Slamar, S. (2009). Vloga staršev pri gibalno-športni aktivnosti otrok mariborskih vrtcev.

Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru. Pedagoška fakulteta.

Starc, G. (2014). Zdrav življenjski slog 360° za dobro otrok. V N. Scagnetti (ur.), Skupaj

za boljše zdravje otrok in mladostnikov – ohranjanje in zagotavljanje enakih

možnosti (str. 12–19). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Strniša, K., Planinšec, J. (2014). Gibalna dejavnost otrok z vidika socialno-ekonomskih

razsežnosti. Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in Univerza na Primorskem

Pedagoška fakulteta: Revija za elementarno izobraževanje 1, 99−107.

Strong, W. B., Malina, R. M., Blimke, C. J., Daniels, S. R., Dishman, R. K., Gutin, B.,

Hergenroeder, A. C., Must, A., Nixon, P. A., Pivarnik, J. M., Rowland, T., Trost, S.

in Trudeau, F. (2005). Evidence based physical activity for school-age youth.

Journal of Pediatrics, 146(6), 732−737.

Šetina, T., Pišot, R., Volmut, T. in Šimunič, B. (2010). Objektivno izmerjena količina

gibalno/športne aktivnosti predšolskih in mlajših šolskih otrok. Didactica slovenica:

pedagoška obzorja, 25, 77−88.

Šetina, T., Dolenc, P., in Šimunič, B. (2010). Morfološke značilnosti in raven debelosti

slovenskih otrok med 5. in 9. letom starosti. V B. Šimunič, T. Volmut in R. Pišot

(ur)., Otroci potrebujemo gibanje. Otrok med vplivi sodobnega življenjskega

sloga−gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status slovenskih

otrok (str. 55−61). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno

središče, Inštitut za kineziološke raziskave. Univerzitetna založba Annales.

Škof, B. (2007). Šport po meri otrok in mladostnikov. Pedagoško-psihološki in biološki

vidiki kondicijske vadbe mladih. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Štemberger, V. in Šimunič, B. (2010). Športna aktivnost otrok v povezavi s stopnjo

izobrazbe staršev in z velikostjo družine. V B. Šimunič, T. Volmut in R. Pišot (ur).,

Otroci potrebujemo gibanje. Otrok med vplivi sodobnega življenjskega

sloga−gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status slovenskih

otrok (str. 15−24). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno

središče, Inštitut za kineziološke raziskave. Univerzitetna založba Annales.

Tsimeas, P. D., Tsiokanos, A. L., Koutedakis, Y., Tsigilis, N. in Kellis, S. (2005). Does

living in urban or rural settings affects aspects of physical fitness in children? An

allometric approach. British Journal of Sports Medicine, 39(9), 671–674.


35

Toškan, K. (1997). Športnorekreativna dejavnost šest- in sedemletnih otrok dveh

obalnih osnovnih šol in dveh vrtcev. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Trost, S. G., Pate, R.R., Sallis, J. F., Freedson, P. S., Taylor, W. C., Dowda, M. in

Sirard, J. (2002). Age and gender differences in objective measured physical

activity in youth. Medicine and Science in Sports and Exercise, 34(2), 350−355.

Tušak, M., Tušak, M. in Tušak, M. (2003). Vloga družine in staršev v športu. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Videmšek, M., Pogelšek, V., Štihec, J., Karpljuk, D. in Zajec, J. (2006). Determination

of diferences in runs between boys and girls aged 5.5. Acta Univ. Palacki.

Olomuc., Gymnica, 36(3), 65−73.

Videmšek, M. (2007). Pasivni starši, zbudite se! Polet, 6(4), 54–55.

Videmšek, M., Stančevič, B. in Strah, D. (2001). Igrajmo se skupaj: program športnih

dejavnosti za otroke in starše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Ljubljana: Fakulteta za

šport.

Videmšek, M., Štihec, J., Karpljuk, D., Vauhnik, J. in Tušak, M. (2008). Analysis of

preschool physical education. Ljubljana: Faculty of sport, Institute of kinesiology.

Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Vojnovič, M., Otavnik, A., Pleško, A. (ur.) (2009). Konvencija o otrokovih pravicah

UNICEF Slovenija. Ljubljana: Collegium Graphicum d. o. o. Pridobljeno 15. 7.

2015, s https://unicef.blob.core.windows.net/uploaded/documents/KOP.pdf.

Volmut, T. (2014). Z merilnikom pospeška izmerjena gibalno/športna aktivnost mlajših

otrok in analiza izbranih intervencij. Doktorsko delo. Koper: Univerza na

Primorskem.

Volmut, T., Dolenc, P. in Šimunič, B. (2010). Metode spremljanja in merjenja

gibalne/športne aktivnosti otrok. V B. Šimunič, T. Volmut in R. Pišot (ur.), Otroci

potrebujemo gibanje. Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga−gibalne

sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status slovenskih otrok (str. 25−32).

Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za

kineziološke raziskave. Univerzitetna založba Annales.


36

Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič, B. (ur.) (2010). Otrok v gibanju

doma in v vrtcu. Povezanost gibalne/športne dejavnosti predšolskih otrok in

njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Koper: založba

Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za

kineziološke raziskave.

Zurc, J. (2001). Relacije med izvenšolskim ukvarjanjem s športom in učnim uspehom

učencev in učenk osnovnih šol v gorenjski regiji. Diplomsko delo. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Oddelek za razredni pouk.

Zurc, J., Pišot, R. in Žerjal I. (2006). Prostočasna gibalna/športna aktivnost otrok in

njihovih staršev. V R. Pišot in B. Šimunič (ur.), Vloga biomehanskih lastnosti

skeletnih mišic v gibalnem razvoju otrok (str. 8−20). Koper: Založba Annales,

Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za

kineziološke raziskave.


37

6 PRILOGE

Priloga 1: Soglasje staršev za sodelovanje v raziskavi

SPOŠTOVANI STARŠI!

V okviru raziskave »Gibalna/športna aktivnost otrok med 1. in 4. letom ter

njihovih staršev«, nameravamo s pomočjo elektronske naprave objektivno

izmeriti količino in intenzivnost gibalne/športne aktivnosti vašega otroka in vas.

Nekatere podatke o gibalni/športni aktivnosti bomo dobili s pomočjo anketnega

vprašalnika, ki ga izpolnijo starši/skrbniki otrok, vključenih v raziskavo. Elektronske

naprave so varne za nošenje in ne sevajo. Pripravo in izvedbo meritev bodo

koordinirale študentke Univerze na Primorskem - Doris Puketa, Nastja Debenjak,

Nastja Leskovec in Andreja Ajdovec.

Vsi pridobljeni podatki bodo obdelani in hranjeni skladno z zakonom o varovanju

osebnih podatkov. Za morebitna dodatna vprašanja se lahko obrnete neposredno

na koordinatorke raziskave. Za vsakršna vprašanja nas lahko pokličete na: Doris,

tel - 041/555-254; Nastja, tel – 031/264-469 in Andreja, tel – 041/894-883.

Za Sodelovanje se Vam vnaprej najlepše zahvaljujemo.

………………………………………………………………………………………………………………………………………

………...

SOGLASJE STARŠEV

S svojim podpisom dovoljujem, da otrok (ime, priimek in datum rojstva otroka)

__________________________________ sodeluje pri nošenju elektronske

naprave v okviru raziskave »Gibalna/športna aktivnost otrok med 1. in 4. letom in

njihovih staršev«, ki ju izvajajo študentke Univerze na Primorskem. Vsi podatki

bodo anonimni in uporabljeni zgolj v raziskovalne namene.

Datum: _____________ Podpis staršev: ____________________


38

SOGLASJE MATERE

S svojim podpisom dovoljujem (ime, priimek in datum rojstva mame)

__________________________________ sodelovanje pri nošenju elektronske

naprave in izpolnjevanju anketnega vprašalnika v okviru raziskave

»Gibalna/športna aktivnost otrok med 1. in 4. letom in njihovih staršev«, ki jo

izvajajo študentke Univerze na Primorskem. Vsi podatki bodo anonimni in

uporabljeni zgolj v raziskovalne namene.


………………………………………………………………………………………………………………………………………

……….

SOGLASJE OČETA

S svojim podpisom dovoljujem (ime, priimek in datum rojstva očeta)

__________________________________ sodelovanje pri nošenju elektronske

naprave in izpolnjevanju anketnega vprašalnika v okviru raziskave

»Gibalna/športna aktivnost otrok med 1. in 4. letom in njihovih staršev«, ki jo

izvajajo študentke Univerze na Primorskem. Vsi podatki bodo anonimni in

uporabljeni zgolj v raziskovalne namene.



39

Priloga 2: Navodila o nošenju merilnikov pospeška

Spoštovani starši!

V okviru raziskovalnega projekta z naslovom »Gibalna/športna aktivnost otrok med 1. in 4.

letom starosti ter njihovih staršev«, želimo opraviti meritev količine in intenzivnosti

gibalne/športne aktivnosti vas in vaših otrok. S podpisom soglasja boste elektronsko napravo

nosili vi in vaš otrok (ali pa samo eden od staršev oz. po želji samo otrok, in sicer 5-dni, od

srede do vključno nedelje). Prosimo vas tudi, če lahko izpolnite anketni vprašalnik, ki je vezan

na gibalno športno aktivnost otrok in vas.

Navodila za nošenje naprave:

· Otrok in starša naj napravo nosijo pritrjeno za pasom, na desnem kolku, kot

prikazujeta spodnji sliki. Naprava naj bo pritrjena v višini popka.

· Naprava se nosi čez cel dan, od trenutka, ko otrok in starši vstanejo do trenutka, ko

gredo spat. Med spanjem in tuširanjem/kopanjem se je ne nosi.

· Naprava naj se nosi na golo kožo. V primeru, da otroka ali starša to moti, jo lahko nosi

tudi nad enim slojem obleke.

· Elastičen pas, s katerim je naprava pritrjena, naj bo dovolj napet, da naprava ne

poskakuje in odskakuje od telesa.

· Nošenje naprave traja od srede (prinesemo jo v vrtec, kjer jo vam in vašemu otroku

namestimo okoli pasu), pa vključno nedelje. Meritev bo končana v ponedeljek v

dopoldanskem času (starši napravo pustijo vzgojiteljicam).

· Ker je naprava zelo draga, vas naprošamo, da z njo ravnate skrbno.


40

· Tovrstni test je za nas zelo dragocen, saj nam omogoča objektivno spremljanje

otrokove in vaše gibalne/športne aktivnosti, ki bo podana kot to prikazuje spodnja

slika:

Za vsakršna vprašanja nas lahko pokličete na telefonske številke: Doris, tel. - 041/555-254;

Nastja, tel. – 031/264-469 in Andreja, tel. – 041/894-883.

Zahvaljujemo se vam za zaupanje in sodelovanje.

Leskovec,

Nastja (

2015):

Pove

zanost

soci

aln

ih,

eko

nom

skih

in d

em

ogra

fski

h d

eja

vnik

ov

na

gib

aln

o/š

port

no

aktivnost

otr

ok o

d 1

. do 4

. le

ta s

taro

sti.

Dip

lom

sko d

elo

. K

oper:

UP

P

EF

.

41

Prilo

ga 3

: An

ketn

i vp

raša

lnik

ŠIF

RA O

TRO

KA:

»G

ibaln

a/

šp

ort

na a

kti

vn

ost

otr

ok m

ed

1.

in 4

. le

tom

ter

nji

hovih

sta

ršev«

Sp

ošto

van

i sta

rši!

Zahvaljuje

mo s

e vam

za iz

kazan in

tere

s za sodelo

vanje

v ra

zis

kavi

z

naslo

vom

»G

ibaln

a/šp

ort

na akt

ivnos

t otr

ok

med

1.

in 4.

leto

m te

r

njihovi

h

starš

ev«

. Z

razi

skavo

že

limo

ugoto

viti,

kakš

na

je

vaša

in

otr

oko

va

gib

aln

a/šp

ort

na

akt

ivnos

t.

Pri

tem

nas

zanim

ajo

nekate

ri

dem

ogra

fski

in

oko

ljsk

i deja

vnik

i,

ki

vpliv

ajo

na

gib

aln

o/š

port

no

akt

ivnost

vaš

e d

ruži

ne.

Tovrs

tni

podatk

i so za nas iz

redno dra

goceni, saj

bodo pom

em

bno

prispevali h

kom

ple

ksnosti in k

akovosti r

azis

kave,

zato

vas p

rosim

o,

da

spod

nji v

pra

šaln

ik n

atančn

o i

zpoln

ite i

n g

a v

rnete

vzgojite

ljic

i va

šega

otr

oka,

in s

icer

na d

an,

ko v

rnete

napra

vic

o.

Kot

izvaja

lci

razis

kave se zavezuje

mo,

da bom

o pridobljene podatk

e

obdela

li i

n h

ranili

v s

kla

du z

Zakonom

o v

aro

vanju

osebnih

podatk

ov.

Vpra

šaln

ik je a

non

imen.

Za

vaše

sodelo

vanje

in isk

rene

odgovo

re s

e v

am

najle

pše

zahvaljuje

mo.

Odgovorn

i vodja

pro

jekta

in

pre

dsto

jnik

In

štituta

za k

inez

iolo

ške r

azis

kave,

UP Z

RS

izr.

pro

f. d

r. B

oštj

an Š

imunič

Leskovec,

Nastja (

2015):

Pove

zanost

soci

aln

ih,

eko

nom

skih

in d

em

ogra

fski

h d

eja

vnik

ov

na

gib

aln

o/š

port

no

aktivnost

otr

ok o

d 1

. do 4

. le

ta s

taro

sti.

Dip

lom

sko d

elo

. K

oper:

UP

P

EF

.

42

VP

RA

ŠA

LN

IK »

Gib

aln

a/šp

ort

na a

kti

vn

ost

otr

ok m

ed

1. in

4.

leto

m t

er

nji

ho

vih

sta

ršev«

PO

ME

MB

NO

NA

VO

DILO

: Vpra

šaln

ik izp

oln

juje

jo s

tarš

i, k

i nosi

jo t

udi m

eriln

ik p

osp

ešk

a.

Odgovarj

ajo

tudi za

svoje

otr

oke,

ki nosi

jo m

eriln

ik p

osp

ešk

a.

DE

FIN

IC

IJE

: Iz

raz

gib

aln

a/š

port

na a

ktivnost

je s

plo

šni iz

raz,

ki vključu

je k

akrš

nokoli

gib

anje

, ki se

odra

ža v

večj

i energ

ets

ki pora

bi

(poviš

an s

rčni utr

ip)

kot

je t

o z

nači

lno

za m

irovanje

. Vključu

je v

se n

ači

ne in o

blik

e g

ibaln

e (

vključn

o z

gib

anje

m m

ed d

elo

m,

transport

om

, dom

a,

rekre

acijo o

z. v

pro

stem

času

) in

šport

ne a

ktivnost

i.

Vsa

ko g

ibaln

o/š

port

no a

ktivnost

lahko o

pra

vljam

o z

raz

lično inte

nzi

vnost

jo.

Kot

prim

er

vam

navaja

mo g

ibaln

e n

alo

ge,

ki jih u

vrš

čam

o v

raz

lične inte

nzi

vnost

i:

- N

eaktivnost

: se

denje

, le

žanje

;

- N

izka inte

nzi

vnost

: poča

sna h

oja

;

- Sre

dnja

inte

nziv

nost:

hitra

hoja

, la

hkote

n t

ek;

- Vis

oka inte

nzi

vnost

: ža

bji p

osk

oki, p

oskoki s k

ole

bnic

o,

hiter

tek.

DE

MO

GR

AFS

KI P

OD

AT

KI –

Izp

oln

ite

za o

ba s

tarš

a,

kje

r je

razd

elj

en

o

M

AT

I

OČ

E

Do

delj

en

a k

od

a (

izp

oln

em

o m

e)

Do

po

lnje

na

sta

ro

st

v le

tih

Najv

išja

sto

pn

ja f

orm

aln

e i

zo

bra

zb

e?

a)

osn

ovnošo

lska izo

bra

zba

b)

sred

nje

šols

ka izo

bra

zba (

poklic

na a

li st

rokovna)

c)

sred

nje

šols

ka izobra

zba –

gim

nazija

d)

viš

ješo

lska izo

bra

zba

a)

osn

ovnošo

lska izo

bra

zba

b)

sre

dnje

šols

ka izo

bra

zba (

poklic

na a

li st

rokovna)

c)

sred

nje

šols

ka izo

bra

zba –

gim

nazija

d)

viš

ješo

lska izo

bra

zba

Leskovec,

Nastja (

2015):

Pove

zanost

soci

aln

ih,

eko

nom

skih

in d

em

ogra

fski

h d

eja

vnik

ov

na

gib

aln

o/š

port

no

aktivnost

otr

ok o

d 1

. do 4

. le

ta s

taro

sti.

Dip

lom

sko d

elo

. K

oper:

UP

P

EF

.

43

e)

vis

okošo

lska izo

bra

zba

f) univ

erz

itetn

a izobra

zba

g)

magis

teri

j

h)

dokto

rat

e)

vis

okošo

lska izobra

zba

f)

univ

erz

itetn

a izobra

zba

g)

magis

teri

j

h)

dokto

rat

Kakšn

a j

e v

aša

sed

an

ja d

elo

vn

a a

kti

vn

ost?

Ali

ste

…

a)

poln

o z

aposle

na (

8 u

r)

b)

zaposl

ena z

a s

kra

jšan d

elo

vni ča

s (m

ed 4

in 8

ur)

c)

zaposle

na z

a m

anj kot

4 u

re n

a d

an

d)

bre

zposeln

a

e)

sam

ozaposle

na (

sam

osto

jen p

odje

tnik

, obrt

nik

)

f)

km

etica

g)

upokoje

nka

h)

gospodin

ja

i)

študentk

a

j)

bre

z o

dgovora

a)

poln

o z

aposle

n (

8 u

r)

b)

zaposl

en z

a s

kra

jšan d

elo

vni ča

s (m

ed 4

in 8

ur)

c)

zaposle

n z

a m

anj kot

4 u

re n

a d

an

d)

bre

zposeln

e)

sam

ozaposle

n (

sam

osto

jen p

odje

tnik

, obrt

nik

)

f)

km

et

g)

upokoje

nec

h)

gospodin

jec

i)

študent

j)

bre

z o

dgovora

Otr

ok

živ

i v:

a)

dvo-s

tarš

evsk

i dru

žini (z

obem

a b

iolo

škim

a s

tarš

em

a)

b)

eno-s

tarš

evsk

i dru

žini (l

e z

enim

sta

ršem

) c)

reorg

aniz

irani dru

žini (v

saj eden o

d s

tarš

ev je s

oci

aln

i, n

e p

a t

udi bio

lošk

i st

arš

)

d)

razš

irje

ni dru

žini (p

ole

g e

nega a

li obeh s

tarš

ev ž

ivi otr

ok t

udi z

dru

gim

i so

rodnik

i: s

tarim

i st

arš

i, t

eta

mi,

str

ici)

Ko

likšn

o j

e š

tevilo

otr

ok

v d

ružin

i, k

i so

mla

jši o

d 1

8

let?

_________

Ko

likšn

a j

e s

taro

st

otr

ok v

dru

žin

i, k

i so

mla

jši

od

18

le

t?

_________le

t, _

_________le

t, _

________le

t; _

______le

t

Kakšn

o j

e o

ko

lje

biv

an

ja o

tro

ka

?

a)

podeže

lje/v

ašk

o o

kolje

b)

prim

estn

o o

kolje

c)

mestn

o o

kolje

Kje

dru

žin

a p

reb

iva?

a) v

indiv

idualn

i hiš

i (s

em

sodi tu

di vrs

tna h

iša)

b) v

večs

tanovanjs

ki hiš

i

c) v

blo

ku

d)

dru

go _

_____________

Kaj

najb

olj

e o

pis

uje

vaš v

rt (

izb

eri

en

od

go

vo

r)?

a)

splo

h n

i vrt

a

Leskovec,

Nastja (

2015):

Pove

zanost

soci

aln

ih,

eko

nom

skih

in d

em

ogra

fski

h d

eja

vnik

ov

na

gib

aln

o/š

port

no

aktivnost

otr

ok o

d 1

. do 4

. le

ta s

taro

sti.

Dip

lom

sko d

elo

. K

oper:

UP

P

EF

.

44

b)

ni la

stn

ega v

rta

c)

vrt

majh

ne v

elikosti

d)

vrt

sre

dnje

velikosti

e)

vrt

velike v

elikosti (

> 1

000 m

2)

Ali i

mate

na d

om

u d

osto

p d

o …

(la

hko

ve

č o

dg

ovo

ro

v)?

a)

igra

l (t

obogan,

tram

polin

, le

stvin

e,

gugaln

ica,

…)

b)

bazena

c) p

ovrš

ine z

a v

ožn

jo s

kole

som

/tri

ciklo

m

Ko

liko

arti

klo

v iz s

ezn

am

a i

ma

te n

a d

om

u (

pri

vsakem

nap

iši šte

vil

o)?

_____ t

ele

viz

ija

_____ D

VD

pre

dvaja

lnik

_____ igra

lna k

onzoal (W

ii,

X-B

ox,

Nin

tendo,

..)

_____ r

ačunaln

ik

Ali i

mate

na d

om

u n

asle

dn

je p

riklj

učk

e?

a)

Dodatn

e p

lačl

jive t

ele

viz

ijsk

e k

anale

za o

troke

b)

Inte

rnet

Ali j

e v

vaši

oko

lici

pro

sto

r/u

sta

no

va

, k

jer

se v

aš

otr

ok l

ah

ko

ig

ra a

li j

e g

ibaln

o a

kti

ven

(la

hko

ve

č o

dg

ovo

ro

v)?

a)

pla

ža

b)

javni park

c)

igra

lnic

a

e)

bazen

f) t

elo

vadnic

a,

kje

r iz

vaja

jo g

ibaln

e p

rogra

me z

a o

troke

Leskovec,

Nastja (

2015):

Pove

zanost

soci

aln

ih,

eko

nom

skih

in d

em

ogra

fski

h d

eja

vnik

ov

na

gib

aln

o/š

port

no

aktivnost

otr

ok o

d 1

. do 4

. le

ta s

taro

sti.

Dip

lom

sko d

elo

. K

oper:

UP

P

EF

.

45

g)

klu

bi, k

jer

izvaja

jo g

ibaln

e p

rogra

me z

a o

troke

Ko

liko

časa ž

e ž

ivit

e v

te

j so

seski?

________ let

in _

_______ m

esecev

PO

DA

TK

I O

GIB

ALN

I/Š

PO

RT

NI

AK

TIV

NO

ST

I S

TA

RŠ

EV

– I

zp

oln

ijo

sta

rši,

ki n

osij

o m

eri

lnik

po

sp

eška

O

ČE

M

AT

I

Datu

m r

ojs

tva

:

V z

ad

nji

h 7

dn

evih

…

Ko

liko

krat

ste

se g

iba

li v

iso

ko

in

ten

ziv

no

nep

rek

inje

no

vsaj

10

min

ut?

OPO

MBA:

Šte

jte le d

neve,

ko s

te s

e v

isoko inte

nziv

no g

ibali n

epre

kin

jeno v

saj 10 m

inut.

Prim

eir v

isoko

inte

nzi

vnega g

ibanja

: posk

oki

, hiter

tek,

… a

ktivnost

, kje

r bi se

utr

udili

, če

bi jo

dolg

o izv

aja

li

in s

e m

ed n

jenim

izv

aja

nje

m n

e m

ore

te v

eč

pogovarj

ati.

_______________-k

rat

_______________-k

rat

V z

ad

nji

h 7

dn

evih

…

Ko

liko

min

ut

dn

evn

o j

e v

po

vp

rečj

u t

raja

lo t

o v

iso

ko

in

ten

ziv

no

gib

an

je?

PO

MO

Č:

Najp

rej se

štejt

e inte

rvale

znotr

aj dneva,

pote

m s

ešt

ejt

e m

ed d

nevi in

na k

oncu

delit

e z

vaši

m

pre

jšnjim

odgovoro

m.

_______________ m

inut

_______________ m

inut

Leskovec,

Nastja (

2015):

Pove

zanost

soci

aln

ih,

eko

nom

skih

in d

em

ogra

fski

h d

eja

vnik

ov

na

gib

aln

o/š

port

no

aktivnost

otr

ok o

d 1

. do 4

. le

ta s

taro

sti.

Dip

lom

sko d

elo

. K

oper:

UP

P

EF

.

46

V z

ad

nji

h 7

dn

evih

…

Ko

liko

krat

ste

se g

iba

li s

red

nje

in

ten

ziv

no

nep

rek

inje

no

vsaj

10

min

ut?

OPO

MBA:

Šte

jte le d

neve,

ko s

te s

e s

rednje

inte

nziv

no g

ibali n

epre

kin

jeno v

saj 10 m

inut.

Prim

eri s

rednje

inte

nzi

vnega g

ibanja

: poča

sen t

ek,

hitra

hoja

, …

akt

ivnost

, kj

er

se p

ričn

ete

potiti,

ste

zadih

ani, a

jo lahko

izv

aja

te n

epre

kinje

no v

eč

ur.

_______________-k

rat

_______________-k

rat

V z

ad

nji

h 7

dn

evih

…

Ko

liko

min

ut

dn

evn

o j

e v

po

vp

rečj

u t

raja

lo t

o s

red

nje

in

ten

ziv

no

gib

an

je?

PO

MO

Č:

Najp

rej se

štejt

e inte

rvale

znotr

aj dneva,

pote

m s

ešt

ejt

e m

ed d

nevi in

na k

oncu

delit

e z

vaši

m

pre

jšnjim

odgovoro

m.

_______________ m

inut

_______________ m

inut

V z

ad

nji

h 7

dn

evih

…

Ko

liko

krat

ste

ho

dil

i n

ep

rekin

jen

o v

saj

10

min

ut?

OPO

MBA:

Šte

jte le d

neve,

ko s

te h

odili nepre

kin

jeno v

saj 10 m

inut.

_______________-k

rat

_______________-k

rat

V z

ad

nji

h 7

dn

evih

…

Ko

liko

min

ut

dn

evn

o j

e v

po

vp

rečj

u t

raja

la h

oja

?

PO

MO

Č:

Najp

rej se

štejt

e inte

rvale

znotr

aj dneva,

pote

m s

ešt

ejt

e m

ed d

nevi in

na k

oncu

delit

e z

vaši

m

pre

jšnjim

odgovoro

m.

_______________ m

inut

_______________ m

inut

V z

ad

nji

h 7

dn

evih

…

Ko

liko

min

ut

dn

evn

o s

te p

reživ

eli s

ed

e?

_______________ m

inut

_______________ m

inut

Leskovec,

Nastja (

2015):

Pove

zanost

soci

aln

ih,

eko

nom

skih

in d

em

ogra

fski

h d

eja

vnik

ov

na

gib

aln

o/š

port

no

aktivnost

otr

ok o

d 1

. do 4

. le

ta s

taro

sti.

Dip

lom

sko d

elo

. K

oper:

UP

P

EF

.

47

OPO

MBA:

Sešt

ejt

e s

edenje

pre

d T

V (

tudi le

žanje

pre

d T

V),

rač

unaln

ikom

, v s

lužb

i, v

avto

mobilu

, gost

ilni,…

.

PO

DA

TK

I O

GIB

ALN

I/Š

PO

RT

NI

AK

TIV

NO

ST

I O

TR

OK

– I

zp

oln

ijo

sta

rši

za t

iste

otr

oke,

ki n

osij

o m

eri

lnik

po

sp

eška

O

TR

OK

1

OT

RO

K 2

Ko

da

otr

ok

a (

izp

oln

em

o m

e)

Datu

m r

ojs

tva

:

Sp

ol

a)

deče

k

b)

deklic

a a)

deče

k

b)

deklic

a

Vp

rašaln

ik izp

oln

juje

…

a)

oče

b)

mati

a)

oče

b)

mati

Vp

rašan

ja,

ki

se n

an

ašajo

na v

ašo

oko

lico

Ali i

ma o

tro

k v

svo

ji s

ob

i te

leviz

ijo

?

a)

da

b)

ne

a)

da

b)

ne

Ko

liko

se s

trin

jate

s s

po

dn

jim

i tr

dit

vam

i (o

bkro

ži)

?

Varn

o je,

ko s

e o

trok igra

zunaj, p

od m

ojim

nadzoro

m

a) d

rži;

b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo n

e drž

i

a) d

rži;

b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo

ne

drž

i

So u

reje

ne p

ešp

oti s

kora

j v c

elo

tni okolic

i

a) d

rži;

b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo n

e drž

i a)

drž

i; b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo

ne

drž

i

So v

elik

e o

vire,

ki pre

pre

čuje

jo o

troku h

ojo

v o

kolic

i (n

pr.

avto

cest

a,

reka,…

) a)

drž

i; b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo n

e drž

i a)

drž

i; b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo

ne

drž

i

Cest

e v

okolic

i so

pre

več

pro

metn

e z

a v

arn

o g

ibanje

otr

oka

a) d

rži;

b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo n

e drž

i a)

drž

i; b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo

ne

drž

i

Pro

metn

a s

ignaliz

aci

ja je u

reje

na z

a v

arn

o p

rečk

anje

cest

a)

drž

i; b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo n

e drž

i a)

drž

i; b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo

ne

drž

i

Leskovec,

Nastja (

2015):

Pove

zanost

soci

aln

ih,

eko

nom

skih

in d

em

ogra

fski

h d

eja

vnik

ov

na

gib

aln

o/š

port

no

aktivnost

otr

ok o

d 1

. do 4

. le

ta s

taro

sti.

Dip

lom

sko d

elo

. K

oper:

UP

P

EF

.

48

Krim

inal je

pre

velik z

a v

are

n s

pre

hod z

otr

okom

a)

drž

i; b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo n

e drž

i a)

drž

i; b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo

ne

drž

i

V lokaln

e t

rgovin

e lahko p

rost

o d

ost

opam

z o

trokom

peš

a)

drž

i; b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo n

e drž

i a)

drž

i; b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo

ne

drž

i

Obst

aja

jo n

evarn

ost

i (p

si,

nevarn

i posa

mezn

iki)

v p

ark

ih/i

grišč

ih,

ki m

i onem

ogoča

jo,

da o

troka o

dpeljem

varn

o t

ja

a) d

rži;

b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo n

e drž

i a)

drž

i; b)

del

no d

rži;

c)

ne

drž

i; d)z

elo

ne

drž

i

Vp

rašan

ja,

ki

se n

an

ašajo

na o

tro

ko

v t

ran

sp

ort

V z

ad

nji

h 7

dn

evih

…

Kolik

o m

inut

v p

ovpre

čju p

reži

vi otr

ok v

avtu

med d

ela

vnik

om?

__________ m

inut

__________ m

inut

V z

ad

nji

h 7

dn

evih

…

Kolik

o m

inut

v p

ovpre

čju p

reži

vi otr

ok v

avtu

ob s

obota

h?

__________ m

inut

__________ m

inut

V z

ad

nji

h 7

dn

evih

…

Kolik

o m

inut

v p

ovpre

čju p

reži

vi otr

ok v

avtu

ob n

edeljah?

__________ m

inut

__________ m

inut

V z

ad

nji

h 7

dn

evih

…

Kolik

o d

ni je

otr

ok h

odil

(v v

rtec

in d

om

ov,

na o

bis

k,

v t

rgovin

o,

…)?

__________-k

rat

__________-k

rat

Vp

rašan

ja,

ki

se n

an

ašajo

na v

ašeg

a o

tro

ka

V z

ad

nji

h 7

dn

evih

…

V k

ate

ro v

ars

tvo je b

il vključe

n v

aš

otr

ok?

a)

nobeno;

_____dni;

______ur/

dan

b)

obča

sno;

_____dni;

______ur/

dan

c)

nona/v

aru

ška;

_____dni;

______ur/

dan

a)

nobeno;

_____dni;

_____ur/

dan

b)

obča

sno;

_

____dni;

_____ur/

dan

c)

nona/v

aru

ška;

_

____dni;

_____ur/

dan

Leskovec,

Nastja (

2015):

Pove

zanost

soci

aln

ih,

eko

nom

skih

in d

em

ogra

fski

h d

eja

vnik

ov

na

gib

aln

o/š

port

no

aktivnost

otr

ok o

d 1

. do 4

. le

ta s

taro

sti.

Dip

lom

sko d

elo

. K

oper:

UP

P

EF

.

49

d)

privatn

o;

_____dni;

______ur/

dan

e)

vrt

ec;

_

____dni;

______ur/

dan

d)

privatn

o;

_____dni;

_____ur/

dan

e)

vrt

ec;

_____dni;

____ur/

dan

Ali i

ma o

tro

k z

dravstven

o s

tan

je,

ki g

a j

e z

ad

nji

h 7

dn

i o

meje

valo

pri

gib

aln

i a

kti

vn

osti

? K

ate

ro

?

a)

da,

__________________

b)

ne

a)

da,

__________________

b)

ne

Kako

sp

od

nje

trd

itve o

pis

uje

jo v

ašeg

a o

tro

ka (

ob

kro

ži)

?

Moj oto

k je g

ibaln

o a

ktiven

a) n

ikoli;

b)

redko

; c)

obča

sno;

d)

pogost

o;

e)

vedno

a) n

ikoli;

b)

redko

; c)

obča

sno;

d)

pogosto

; e)

vedno

Moje

ga o

troka m

ora

m m

otivirati z

a igra

nje

a)

nik

oli;

b)

redko

; c)

obča

sno;

d)

pogosto

;

e)

vedno i

a) n

ikoli;

b)

redko

; c)

obča

sno;

d)

pogosto

; e)

vedno i

Moj otr

ok p

otr

ebuje

dru

žbo (

pri

jate

lje),

da s

e igra

a)

nik

oli;

b)

redko

; c)

obča

sno;

d)

pogost

o;

e)

vedno

a) n

ikoli;

b)

redko

; c)

obča

sno;

d)

pogosto

; e)

vedno

Kako

bi

pri

me

rjali

gib

aln

o a

kti

vn

ost

vašeg

a o

tro

ka

gle

de n

a s

vo

je v

rstn

ike

?

a)

zelo

neaktiven;

b)

manj aktiven;

c)

enako;

d)

bolj a

ktiven;

f) v

eliko b

olj a

ktiven

a)

zelo

neaktiven;

b)

manj aktiven;

c)

enako;

d)

bolj a

ktiven;

f) v

eliko b

olj a

ktiven

Ali s

e o

tro

k p

reh

ran

juje

pred

tele

viz

orje

m?

a)

ne a

li z

elo

redko;

b)

1x d

nevno;

c)

2x d

nevno;

a)

ne a

li z

elo

redko;

b)

1x d

nevno;

c)

2x d

nevno;

Leskovec,

Nastja (

2015):

Pove

zanost

soci

aln

ih,

eko

nom

skih

in d

em

ogra

fski

h d

eja

vnik

ov

na

gib

aln

o/š

port

no

aktivnost

otr

ok o

d 1

. do 4

. le

ta s

taro

sti.

Dip

lom

sko d

elo

. K

oper:

UP

P

EF

.

50

d)

3x d

nevno

d)

3x d

nevno

Ali s

e o

tro

k u

dele

žu

je o

rgan

izir

an

e v

ad

be

? N

ap

iši

še k

ate

ro,

np

r. a

tle

tik

a,

no

go

met,

…

a)

Ne

b)

da,

________________;

_____

min

ut/

teden

,

________________;

_____

min

ut/

teden

,

_______________;

_____

min

ut/

teden

,

_______________;

_____

min

ut/

teden

a)

Ne

b)

da,

________________;

_____

min

ut/

teden

,

________________;

_____

min

ut/

teden

……

..,

_______________;

_____

min

ut/

teden

……

..,

_______________;

_____

min

ut/

teden

Ob

kro

žit

e,

če j

e v

rem

e d

ovo

lje

va

lo a

kti

vn

osti

otr

oka

zu

naj.

Če d

a,

na

piš

ite

še k

oli

ko

min

ut

je o

tro

k p

reživ

el

tisti

dan

zu

naj.

Sre

da:

a)

da;

__________m

inut;

b)n

e

Četr

tek:

a)

da;

__________m

inut;

b)n

e

Pete

k:

a

) da;

__________m

inut;

b)n

e

Sobota

: a

) da;

__________m

inut;

b)n

e

Nedelja:

a)

da;

__________m

inut;

b)n

e

Sre

da:

a)

da;

__________m

inut;

b)n

e

Četr

tek:

a)

da;

__________m

inut;

b)n

e

Pete

k:

a

) da;

__________m

inut;

b)n

e

Sobota

: a

) da;

__________m

inut;

b)n

e

Nedelja:

a)

da;

__________m

inut;

b)n

e

Leskovec,

Nastja (

2015):

Pove

zanost

soci

aln

ih,

eko

nom

skih

in d

em

ogra

fski

h d

eja

vnik

ov

na

gib

aln

o/š

port

no

aktivnost

otr

ok o

d 1

. do 4

. le

ta s

taro

sti.

Dip

lom

sko d

elo

. K

oper:

UP

P

EF

.

51

Od

zad

nje

sre

de d

o p

etk

a…

Ko

liko

kra

t se

je

vaš o

tro

k g

iba

l vis

oko

in

ten

ziv

no

ne

prekin

jen

o v

saj

10

min

ut?

OPO

MBA:

Šte

jte le d

neve,

ko s

e je v

isoko inte

nziv

no g

ibal nepre

kin

jeno v

saj 10

min

ut.

Prim

eri v

isoko

inte

nzi

vnega g

ibanja

: posk

oki

, hiter

tek,

… a

ktivnost

, kje

r bi se

utr

udil,

če b

i jo

dolg

o izv

aja

l in

se m

ed n

jenim

izvaja

nje

m n

e m

ore

več

pogovarj

ati.

_______________-k

rat

_______________-k

rat

Od

zad

nje

sre

de d

o p

etk

a…

Ko

liko

min

ut

dn

evn

o j

e v

po

vp

rečj

u t

raja

lo t

o v

iso

ko

in

ten

ziv

no

gib

an

je?

PO

MO

Č:N

ajp

rej se

štejt

e inte

rvale

znotr

aj dneva,

pote

m s

ešt

ejt

e m

ed d

nevi in

na

koncu d

elit

e z

vaši

m p

rejš

njim

odgovoro

m.

_______________ m

inut

_______________ m

inut

Od

zad

nje

so

bo

te d

o n

ed

elj

e…

Ko

liko

kra

t se

je

vaš o

tro

k g

iba

l vis

oko

in

ten

ziv

no

ne

pre

kin

jen

o v

saj

10

min

ut?

OPO

MBA:

Šte

jte le d

neve,

ko s

e je v

isoko inte

nziv

no g

ibal nepre

kin

jeno v

saj 10

min

ut.

Prim

eri v

isoko

inte

nzi

vnega g

ibanja

: posk

oki

, hiter

tek,

… a

ktivnost

, kje

r bi se

_______________-k

rat

_______________-k

rat

Leskovec,

Nastja (

2015):

Pove

zanost

soci

aln

ih,

eko

nom

skih

in d

em

ogra

fski

h d

eja

vnik

ov

na

gib

aln

o/š

port

no

aktivnost

otr

ok o

d 1

. do 4

. le

ta s

taro

sti.

Dip

lom

sko d

elo

. K

oper:

UP

P

EF

.

52

utr

udil,

če b

i jo

dolg

o izv

aja

l, in s

e m

ed n

jenim

izv

aja

nje

m n

e m

ore

več

pogovarj

ati.

Od

zad

nje

so

bo

te d

o n

ed

elj

e…

Ko

liko

min

ut

dn

evn

o j

e v

po

vp

rečj

u t

raja

lo t

o v

iso

ko

in

ten

ziv

no

gib

an

je?

PO

MO

Č:N

ajp

rej se

štejt

e inte

rvale

znotr

aj dneva,

pote

m s

ešt

ejt

e m

ed d

nevi in

na

koncu

delit

e z

vaši

m p

rejš

njim

odgovoro

m.

_______________ m

inut

_______________ m

inut

Od

zad

nje

sre

de d

o p

etk

a …

Ko

liko

kra

t se

je

vaš o

tro

k g

iba

l sre

dn

je i

nte

nziv

no

nep

rekin

jen

o v

sa

j 1

0

min

ut?

OPO

MBA:

Šte

jte le d

neve,

ko s

e je s

rednje

inte

nziv

no g

ibal nepre

kin

jeno v

saj 10

min

ut.

Prim

eri s

rednje

inte

nzi

vnega g

ibanja

: poča

sen t

ek,

hitra

hoja

, …

akt

ivnost

, kj

er

se

pričn

e p

otiti,

post

ane z

adih

an,

a j

o lahko

izv

aja

nepre

kinje

no v

eč

ur.

_______________-k

rat

_______________-k

rat

Od

zad

nje

sre

de d

o p

etk

a …

Ko

liko

min

ut

dn

evn

o j

e v

po

vp

rečj

u t

raja

lo t

o s

red

nje

in

ten

ziv

no

gib

an

je?

PO

MO

Č:

Najp

rej se

štejt

e inte

rvale

znotr

aj dneva,

pote

m s

ešt

ejt

e m

ed d

nevi in

na

koncu

delit

e z

vaši

m p

rejš

njim

odgovoro

m.

_______________ m

inut

_______________ m

inut

Od

zad

nje

so

bo

te d

o n

ed

elj

e …

Ko

liko

kra

t se

je

vaš o

tro

k g

iba

l sre

dn

je i

nte

nziv

no

nep

rekin

jen

o v

sa

j 1

0

min

ut?

_______________-k

rat

_______________-k

rat

Leskovec,

Nastja (

2015):

Pove

zanost

soci

aln

ih,

eko

nom

skih

in d

em

ogra

fski

h d

eja

vnik

ov

na

gib

aln

o/š

port

no

aktivnost

otr

ok o

d 1

. do 4

. le

ta s

taro

sti.

Dip

lom

sko d

elo

. K

oper:

UP

P

EF

.

53

OPO

MBA:

Šte

jte le d

neve,

ko s

e je s

rednje

inte

nziv

no g

ibal nepre

kin

jeno v

saj 10

min

ut.

Prim

eri s

rednje

inte

nzi

vnega g

ibanja

: poča

sen t

ek,

hitra

hoja

, …

akt

ivnost

, kj

er

se

pričn

e p

otiti,

post

ane z

adih

an,

a j

o lahko

izv

aja

nepre

kinje

no v

eč

ur.

Od

zad

nje

so

bo

te d

o n

ed

elj

e …

Ko

liko

min

ut

dn

evn

o j

e v

po

vp

rečj

u t

raja

lo t

o s

red

nje

in

ten

ziv

no

gib

an

je?

PO

MO

Č:

Najp

rej se

štejt

e inte

rvale

znotr

aj dneva,

pote

m s

ešt

ejt

e m

ed d

nevi in

na

koncu

delit

e z

vaši

m p

rejš

njim

odgovoro

m.

_______________ m

inut

_______________ m

inut

Od

zad

nje

sre

de d

o p

etk

a …

Ko

liko

min

ut

dn

evn

o j

e p

reživ

el se

de?

OPO

MBA:

Sešt

ejt

e s

edenje

pre

d T

V (

tudi le

žanje

pre

d T

V),

rač

unaln

ikom

, v

avto

mobilu

, …

_______________ m

inut

_______________ m

inut

Od

zad

nje

so

bo

te d

o n

ed

elj

e …

Ko

liko

min

ut

dn

evn

o j

e p

reživ

el se

de?

OPO

MBA:

Sešt

ejt

e s

edenje

pre

d T

V (

tudi le

žanje

pre

d T

V),

rač

unaln

ikom

, v

avto

mobilu

, …

_______________ m

inut

_______________ m

inut

Kd

aj

je o

tro

k z

asp

al

in k

daj

se j

e z

bu

dil

?

Sre

da

Zbudil:_

________ u

ri;

Z

aspal:

________ u

ri

Zbudil:_

________ u

ri;

Z

aspal:

________ u

ri

Leskovec,

Nastja (

2015):

Pove

zanost

soci

aln

ih,

eko

nom

skih

in d

em

ogra

fski

h d

eja

vnik

ov

na

gib

aln

o/š

port

no

aktivnost

otr

ok o

d 1

. do 4

. le

ta s

taro

sti.

Dip

lom

sko d

elo

. K

oper:

UP

P

EF

.

54

Četr

tek

Zbudil:_

________ u

ri;

Z

aspal:

________ u

ri

Zbudil:_

________ u

ri;

Z

aspal:

________ u

ri

Pete

k

Zbudil:_

________ u

ri;

Z

aspal:

________ u

ri

Zbudil:_

________ u

ri;

Z

aspal:

________ u

ri

Sobota

Zbudil:_

________ u

ri;

Z

aspal:

________ u

ri

Zbudil:_

________ u

ri;

Z

aspal:

________ u

ri

Nedelja

Zbudil:_

________ u

ri;

Z

aspal:

________ u

ri

Zbudil:_

________ u

ri;

Z

aspal:

________ u

ri

ZA

HV

ALJU

JEM

O S

E V

AM

ZA

SO

DELO

VA

NJE!

Documents

DIPLOMSKO DELO NASTJA LESKOVEC - u pr · Ključne besede: gibalna/športna aktivnost, gibalna neaktivnost, predšolski otroci, starši, merilnik pospeška, anketni vprašalnik