DIPLOMSKO DELO

Nevarnosti in zlorabe uporabnikov med nakupovanjem na internetu

Junij, 2012 Josip Lukenda

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA

Nevarnosti in zlorabe uporabnikov med nakupovanjem na

internetu

Junij, 2012 Josip Lukenda

Mentor: doc. dr. Igor Bernik

Zlahka bomo uspeli, če si

bomo vsak dan naložili le tisto

breme, ki nam je namenjeno

za tisti dan.

Tovor bo pretežak, če bomo

včerajšnje breme nosili tudi

danes in teži dodali jutrišnje

breme, še preden si ga

moramo naložiti.

John Newton

Zahvala

Hvala mentorju doc. dr. Igorju Berniku za pomoč pri izdelavi diplomskega dela

ter iskrena hvala staršem, sestri in prijateljem za vso podporo v času študija.

2

Kazalo

1 Uvod .................................................................................. 6

1.1 Opredelitev problema .................................................................................... 6

1.2 Namen in cilji diplomskega dela .................................................................. 6

1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela ............................................. 7

1.4 Metode diplomskega dela .............................................................................. 8

2 Spletno nakupovanje .............................................................. 9

2.1 Stopnje v procesu spletnega nakupovanja ................................................. 9

2.1.1 Iskanje informacij o izdelku oziroma storitvi ................................... 10

2.1.2 Ocenjevanje moţnosti spletnega nakupa .......................................... 11

2.1.3 Naročanje izdelka ali storitve ............................................................. 11

2.1.4 Plačevanje izdelka ali storitve ............................................................ 12

2.1.5 Dostava izbranih izdelkov ali storitev ................................................ 13

3 Pojem varnosti, zasebnosti in zlorabe osebnih podatkov ................ 14

3.1 Pojmovanje in zloraba osebnih podatkov ................................................ 15

4 Trend spletnega nakupovanja in možne nevarnosti ...................... 17

4.1 Pogoste spletne zlorabe .............................................................................. 20

5 Napotki za varno spletno nakupovanje ...................................... 24

5.1 Sistemi in tehnologije za zagotavljanje zaščite uporabnika ................ 26

5.1.1 Tehnologije za zaščito na ravni uporabnika ..................................... 28

5.2 Projekti, ki osveščajo obiskovalce spleta o nevarnostih zlorabe podatkov med nakupovanjem ............................................................................... 30

6 Varovanje osebnih podatkov in pravica do obveščenosti potrošnikov. 33

6.1 Pravni vidiki in varstvo osebnih podatkov pri trgovanju na spletu ..... 33

6.1.1 Zakonodaja na področju informacijske varnosti .............................. 35

7 Raziskava o zavedanju nevarnosti nakupovanja na internetu med uporabniki .............................................................................. 37

7.1 Analiza in interpretacija rezultatov ankete ............................................ 37

7.2 Ugotovitve raziskave in ovrednotenje hipotez ....................................... 44

8 Zaključek .......................................................................... 46

9 Uporabljeni viri ................................................................... 48

3

Kazalo slik

Slika 1: Primer varne spletne strani, kjer se pojavi ključavnica ....................... 25

Slika 2: Opozorilo za nevaren način posredovanja osebnih podatkov .............. 26

Kazalo grafov

Graf 1: Nakupovanje Slovencev preko spleta v zadnjem letu ............................ 18

Graf 2: Najpogosteje kupljeni izdelki ..................................................................... 18

Graf 3: Pogostost internetnega nakupovanja med osebami, ki kupujejo na spletu, po slovenskih gospodinjstvih ....................................................................... 19

Graf 4: Deleţ spletnih nakupovalcev ...................................................................... 19

Graf 5: Zaskrbljenost uporabnikov interneta ........................................................ 22

Graf 6: Spol anketiranih ............................................................................................ 38

Graf 7: Starost anketiranih ....................................................................................... 38

Graf 8: Izobrazba anketiranih .................................................................................. 38

Graf 9: Regija prebivališča anketiranih .................................................................. 39

Graf 10: Uporaba interneta ...................................................................................... 39

Graf 11: Pogostost uporabe interneta med anketiranimi ................................... 40

Graf 12: Pogostost nakupovanje preko interneta ................................................. 40

Graf 13: Zloraba osebnih podatkov med vprašanimi ............................................ 42

Graf 14: Zaščita pred zlorabami nakupovanja na internetu ............................... 43

Graf 15: Zavedanje pravic potrošnikov .................................................................. 44

Kazalo tabel

Tabela 1: Zavedanje nevarnosti nakupovanja na internetu med vprašanimi .. 41

Tabela 2: Primeri zlorab med nakupovanjem na internetu ................................ 43

4

POVZETEK

Diplomsko delo obravnava spletno nakupovanje in opredeljuje nevarnost in

zlorabe, ki lahko nastanejo med nakupovanjem na spletu. Teoretični del

predstavlja teoretična izhodišča, ki so vezana na spletno nakupovanje, na

pojem varnosti in zasebnosti ter na nevarnosti, ki nastanejo med

nakupovanjem na internetu. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki

temelji na pridobljenih podatkih iz anketnega vprašalnika in katere namen je

bil ugotoviti, ali spletni kupci dojemajo spletno nakupovanje kot nevarno.

Rezultati kaţejo, da se uporabniki interneta, ki tudi kupujejo preko spleta,

med nakupovanjem počutijo varne in niti ne razmišljajo o moţnih

nevarnostih.

Ključne besede: internet, spletno nakupovanje, varnost, zasebnost, osebni

podatki, groţnje.

5

SUMMARY - Dangers and abuses of shopping on the

Internet

This thesis presents online shopping and defines the dangers and abuses,

which can occur with online shopping. The theoretical part gives theoretical

starting points on online shopping, security, privacy, and dangers, which can

occur while shopping online. The empirical part uses data, acquired through

the questionnaire to research weather online shoppers find online shopping

dangerous. Results show that internet users feel safe while shopping online,

and do not even think about possible dangers.

Key words: internet, online shopping, security, privacy, personal data,

threats.

6

1 Uvod

1.1 Opredelitev problema

Potrošniški trend v zadnjih letih temelji na potrošnji, ki se dogaja na spletu, kar

imenujemo s skupnim imenom spletno nakupovanje. Kazalniki, ki jih lahko

spremljamo na internetu in so natančneje ponazorjeni v diplomskem delu,

nakazujejo, da se vrednost nakupov, ki jih uporabniki interneta opravijo preko

spletnega nakupovanja, vsako leto veča. Trend tovrstnega nakupovanja

nenadzorovano raste, kar je posledica številnih prednosti, ki jih nudi potrošniku.

Spletno nakupovanje je namreč zelo udobno, opravljeno kar iz domačega naslonjača,

ugodno in z velikim prihrankom časa. Omogoča vse to in še več, kar spletnemu kupcu

veliko pomeni, in je v izraziti prednosti pred vsemi dosedanjimi načini nakupovanja.

Izkušnje kupcev na internetu poleg vseh prednosti opozarjajo tudi na nemalo

nevarnosti, ki se lahko zgodijo pri nakupovanju na spletu. Spletnih trgovin je veliko,

iz dneva v dan več in postavi se vprašanje, komu zaupati. Načeloma se spletni trgovci

zavedajo vseh načinov zlorab in tako svojim uporabnikom skušajo zagotoviti čim

večjo stopnjo varnosti, pri tem pa ne smemo zanemariti dejstva, da je internet tudi

idealen skupek storitev za trgovce z nepoštenimi nameni. Ko omenjamo oziroma

beremo o varnosti na internetu, so največkrat omenjene zlorabe pri plačevanju s

kreditnimi karticami. Cilj spletnih trgovcev je zato postaviti zaupanja vreden plačilni

sistem, kar dokazujejo postopki za šifriranje podatkov, s katerimi se uporabnik sreča

pri nakupovanju, in programski paketi, ki skrbijo, da je prenos informacij varen pred

tistimi, ki bi mogoče ţeleli te podatke prestreči in jih zlorabiti. Kje so pravice

spletnih potrošnikov, kaj se dogaja z njihovimi osebnimi podatki, kakšni zakoni jih pri

tem podpirajo in kaj lahko potrošniki sami naredijo proti zlorabi, je predstavljeno v

nadaljevanju diplomskega dela.

1.2 Namen in cilji diplomskega dela Tema diplomskega dela mi je zelo blizu, saj sem predstavnik tako imenovane

generacije Y, ki gradi na interaktivnosti med povezovanjem, komuniciranjem ali

delovanjem. Pisanje diplomskega dela o tovrstni temi pomeni dodatno pridobivanje

znanja o medmreţju, ki ga imenujemo internet. Smo vsakdanji uporabniki spleta,

vendar se v ozadju ob vsej mnoţici podatkov ne zavedamo, da so moţne tudi zlorabe.

7

Dobro se je zavedati tako prednosti kot nevarnosti. Na kaj je potrebno biti pozoren

pred nakupom na spletu, kakšne so pravice potrošnikov, ki nakupujejo preko

internetnih trgovin, katere so moţne nevarnosti in rešitve ter zakonodaja na tem

področju, preučuje diplomsko delo.

Cilji:

ugotoviti, kakšne so zlorabe osebnih podatkov potrošnikov na spletu,

ugotoviti, katere rešitve preprečujejo zlorabe osebnih podatkov potrošnika na

spletu,

ugotoviti, kakšne so pravice potrošnika in uporabnika spletnih trgovin,

preučiti zakonodajo zaščite osebnih podatkov uporabnikov, ki kupujejo na

daljavo oziroma preko spleta,

raziskati sisteme in tehnologijo, ki nudi zaščito uporabniku spletne trgovine.

Navedeni cilji predstavljajo teoretični temelj diplomskega dela.

1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela

Diplomsko delo temelji na ţe znanih definicijah in temeljnih predpostavkah različnih

avtorjev, ki so raziskovali spletno nakupovanje in ob tem opredeljevali tudi zaščito

osebnih podatkov. Predpostavljamo, da je obravnavanje zaščite in varnosti

potrošnika med nakupovanjem na spletu zahteven in kompleksen postopek. Natančno

bomo preučili zakone, ki potrošnika pri tem ščitijo, ob tem pa predpostavljali, da je

ostalo še veliko neizrečenega na tem področju, kajti trendi tovrstnega nakupovanja

se spreminjajo iz dneva v dan, zlorab je vedno več in zmeraj so izvedene na

drugačen in bolj pretkan način, zato zakoni teţko sledijo vsemu novemu. Diplomsko

delo predstavlja tiste, ki zagotavljajo uporabniku spletnih trgovin konkretno zaščito.

Omejili se bomo predvsem na varnost osebnih podatkov, preučili, kakšne so moţne

prevare med nakupovanjem na spletu, kako je potrošnik zaščiten in kako se lahko

potrošnik samoosvešča o morebitnih prevarah in kaj lahko proti temu naredi sam, na

koga in kam se je treba obrniti, če do zlorabe njegovih podatkov dejansko pride.

Glavni viri informacij za pisanje diplomskega dela so pridobljeni na internetu, kajti

pišemo o njem samem in aktivnostih, ki se dogajajo pri tem, zato predpostavljamo,

da je lahko to učinkovit in dosleden izvor informacij s konkretnimi podatki, ki jih

lahko uporabimo pri pisanju.

8

1.4 Metode diplomskega dela

Diplomsko delo je metodološko sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V

teoretičnem delu je uporabljena metoda kompilacije, podatki so pridobljeni iz tuje

in domače literature ter raziskani med aktualnimi podatki in informacijami, ki jih

ponuja internet na temo zaščite in varnosti med spletnim nakupovanjem. V sklopu

kvantitativnega raziskovanja je opravljena anketa. Med vprašanimi so znanci in

prijatelji, ki uporabljajo internet tudi za nakupovanje. Vzorec vprašanih predstavlja

20 oseb ţenskega in moškega spola. Odgovori na anketni vprašalnik so pridobljeni

preko elektronske pošte. Diplomska naloga je bila v empiričnem delu zasnovana na

naslednjih hipotezah:

Hipoteza 1: Uporabniki se počutijo varne med spletnim nakupovanjem.

Hipoteza 2: Uporabniki ne razmišljajo, da so lahko njihovi osebni podatki

zlorabljeni zaradi nakupov preko interneta.

Hipoteza 3: Med nakupovanjem na internetu uporabniki niso bili deleţni zlorab.

Hipoteza 4: Uporabniki poizvedujejo o načinu zaščite osebnih podatkov med

nakupovanjem na spletu.

Hipoteza 5: Uporabniki poznajo pravice potrošnikov na internetu.

Opravljena anketa je pokazala rezultate, s katerimi so bile navedene hipoteze

potrjene ali ovrţene.

9

2 Spletno nakupovanje

Spletno nakupovanje pomeni nov trend v potrošnji. Je nakupovanje, za katerega

potrebujemo internet, ker poteka le preko interneta oziroma »online«. Klasično

nakupovanje zajema dva segmenta, potrošnike in ponudnike. Spletno nakupovanje se

v tej trditvi ne razlikuje od klasičnega. Prvo razliko opazimo v tem, da predvsem

proizvajalci oziroma ponudniki prodajajo svoje artikle neposredno končnim

potrošnikom. Neposredna prodaja, ki jo narekuje spletno nakupovanje omogoča

precejšnji prihranek, pri čemer ponudnik ne potrebuje fizične trgovine in prodajnih

svetovalcev. Spletno nakupovanje se opredeljuje kot trţenje, kjer gre predvsem za

interaktivni sistem trţenja. Internet ponuja interaktivnost in omogoča merljiv odziv

na kateri koli lokaciji. Ravno po interaktivnosti se internet razlikuje in ga popolnoma

ločujemo od klasičnih medijev, kot so trţenje po radiu, v revijah, časopisih, preko

televizije, katalogov, nakupovalnih centrov. Vsi omenjeni pristopi h kupcu zahtevajo

posrednost, spletno trgovanje in hkrati spletno nakupovanje pa ponuja neposrednost

in ekonomičnost. Govorimo torej o trgovini na internetu, ki omogoča ponudbo

izdelkov in hkrati moţnost nakupa kadar koli, in to z vseh koncev sveta. Ko

nakupujemo s pomočjo interneta, lahko to počnemo preko spletnih nakupovalnih

središč, ki zajemajo več spletnih trgovin, in samostojnih spletnih trgovin (spletnih

trţnic), kjer je v ponudbi mnogo izdelkov različnih podjetij in različnih blagovnih

znamk. (Janeţič, 2000)

Ko se potencialni kupec odloči za nakupovanje preko spleta, lahko vstopi v

interakcijo z dvema vrstama trgovskih podjetij. Z virtualnimi trgovskimi podjetji, ki

ne delujejo preko fizičnega prodajnega kanala, kot so trgovine, ampak ponujajo

svoje blago izključno preko spleta; pri tem lahko navedemo velika spletna virtualna

trgovska podjetja, kot so na primer Ebay, Amazon.com, Allibaba.com in

Mimovrste.com. V drugo vrsto podjetij sodijo tista, ki prodajajo kupcem tako preko

fizičnih prodajaln kot tudi preko spleta. Tovrstnim trgovcem pomeni poleg klasičnega

poslovanja spletno trgovanje samo dodatni zasluţek oziroma dodatni prodajni model.

Pod to kategorijo podjetij se uvrščajo Hervis, Big Bang, HM, ComShop, odAdoŢ in

Mladinska knjiga. (Bogdanovič, 2011a)

2.1 Stopnje v procesu spletnega nakupovanja

Ko smo v vlogi kupca, se pred nakupom znajdemo v procesu nakupnega odločanja.

Proces nakupnega odločanja poteka v petih stopnjah: prepoznavamo potrebe, iščemo

10

podatke, ocenjujemo moţnosti nakupnih odločitev ter ponakupnega vedenja.

Nakupovanje preko spleta je sestavljeno iz podobnih stopenj nakupnega odločanja,

vendar se posamezniki, torej potencialni kupci, srečujejo tudi z drugimi vprašanji

oziroma dilemami kot pri procesu tradicionalnega nakupovanja. Proces nakupnega

odločanja preko spleta sestavljajo naslednje stopnje: iskanje informacij o ţelenem

izdelku, ocenjevanje in preučevanje nakupnih moţnosti spletnega nakupa, naročanje

ţelenega izdelka, plačilo izdelka in dostava izdelka. Tradicionalno nakupovanje v

primerjavi s spletnim nakupovanjem ne rešuje vprašanj glede naročanja izdelka,

načina plačila izdelka in dostave izdelka. Pri teh treh dejstvih se kupec v procesu

spletnega nakupovanja dodatno sprašuje in išče odgovore v okviru dilem, ki jih te tri

stopnje v procesu nakupnega odločanja vsebujejo. (Peterson, 1997)

2.1.1 Iskanje informacij o izdelku oziroma storitvi

Informacije o izdelku ali storitvi lahko iščemo na tradicionalen način, kar je v

primerjavi z iskanjem informacij o izdelku na spletu zelo togo. Internet ponuja skoraj

vse informacije o izdelku na enem mestu, zato je spletno nakupovanje vedno bolj

priljubljeno. Ko potrošnik raziskuje med informacijami o izdelku ali storitvi na

klasičen način in kasneje uporabi internet kot vir informacij, ugotovi, da lahko veliko

hitreje najde primernejšo in predvsem najprimernejšo ponudbo kar na spletu. Med

pogostejšimi praksami današnjih potrošnikov je, da zbirajo informacije o ţelenem

izdelku ali storitvi preko spleta, nakup pa opravijo v fizični prodajalni, kar je še

vedno pogojeno s t. i. nezaupanjem v način kupovanja, kot je nakup preko interneta.

Slovenija je zaradi majhnosti in neznanja eno tistih okolij, kjer zaupanje v internetni

nakup raste počasi, še posebej v primerjavi z razvitejšimi drţavami. Če iskanje

informacij preko spleta poveţemo s stroški, ugotovimo, da predstavljajo

minimalističen deleţ v primerjavi z iskanjem informacij na klasičen način. Kupec, ki

ţeli pridobiti informacije za nakup ţelenega izdelka na internetu, potrebuje

povezavo z internetom, čas, ki je potreben za iskanje, in čas za prenos najdenih

informacij. Današnja ponudba različnih telekomunikacijskih paketov predstavlja

zanemarljiv strošek interneta, programska oprema je vedno bolj prijazna uporabniku.

Čas kot dejavnik, ki ga potrebujemo, ko raziskujemo in nabiramo informacije, je

skoraj nepomemben, saj so informacije na voljo kadar koli in kjer koli, ne glede na

to, kje se uporabnik nahaja in koliko časa ima. Klasičen način pridobivanja informacij

je v primerjavi z interaktivnostjo draţji in bolj tog. (Forstnerič, 2009)

11

2.1.2 Ocenjevanje možnosti spletnega nakupa

Preden potencialni kupec postane kupec, išče informacije o ţelenem izdelku ter tako

ocenjuje različne moţnosti, ki jih ponujajo spletni ponudniki, raziskuje, kako si

posamezni ponudniki konkurirajo, ter na koncu primerja in presoja tehtnost

informacij. Internet iskalcu informacij omogoča aţurno in učinkovito primerjavo

ponudb različnih spletnih trgovcev. Pri tem ni vaţno, od kod in kje trgovec deluje,

kar za kupca pomeni niţje stroške, ko ocenjuje posamezne ponudnike, če seveda

spletni nakup primerjamo s klasičnim načinom nakupovanja. Internetni nakup ima to

slabost, da fizično izdelka ne vidimo in ga ne pokušamo, kar je včasih odločilen

dejavnik prodaje nekega izdelka, predvsem ko gre za oblačila, hrano, kozmetiko,

nakit in elektronske izdelke. (Peterson, 1997)

Ker svetovni splet ponuja ogromno informacij, spletni nakupovalec izkoristi moţnost

izbiranja med mnogo trţnimi informacijami, razširi si pogled na prodajne ponudbe

oziroma v njihovi primerjavi poišče sebi najugodnejšo. V Sloveniji se je v zadnjem

letu pojavilo večje število portalov, kjer so zbrane najugodnejše ponudbe kar na

enem mestu. Za primer lahko navedemo spletne portale ceneje.si, polceneje.si,

kolektiva.si. (Škrt, 2001)

2.1.3 Naročanje izdelka ali storitve

Ker ima spletno nakupovanje svoje posebnosti, poskušajo spletni trgovci tovrstno

nakupovanje urediti na čim bolj enostaven način. Ko nam izdelek v spletni trţnici,

t. i. spletni trgovini, ugaja, ga označimo oziroma s klikom nanj uvrstimo v »nakupno

košarico«. Nakupovalno košarico na internetu razumemo kot nakupovalno košaro v

samopostreţnih trgovinah. Ko ţelimo spletno mesto zapustiti, lahko še enkrat

preverimo, kaj vse se nahaja in je izbranega v naši nakupovalni košarici. Ko izdelke

preverjamo, lahko katerega po potrebi odvzamemo ali tudi kakšnega dodamo. Pri

tem izpolnimo rubriko, ki vsebuje dokument v smislu osebnih podatkov. To

izpolnimo, ker te podatke ponudnik izdelkov potrebuje, da nam jih lahko pošlje.

Obrazci za izpolnjevanje osebnih podatkov so lahko ena izmed dilem, ki jo začuti

kupec, bega ga, kaj se bo dogajalo z njegovimi podatki in ali je moţno, da pride do

zlorabe. Več o tem je opisano v nadaljevanju diplomskega dela. Spletni trgovci

morajo poleg navedenega poskrbeti za dobro navigacijo spletne strani, kar pomeni,

da se lahko kupec dobro znajde, pa tudi, da vse na spletni strani poteka tekoče.

Pomembno je, da spletna stran tekoče vodi potencialnega kupca do nakupa in četudi

12

pride do moţnih zapletov, naj bo telefonska številka za pomoč uporabnikom napisana

nekje na vidnem mestu. (Škrt, 2011)

2.1.4 Plačevanje izdelka ali storitve

Plačevanje v spletnih trgovinah je še pred nekaj leti pomenilo bojazen in ni bilo

najbolj popularno. Tudi način plačila je bil tog. Kupec je imel na voljo plačilo po

povzetju ali plačilo po predračunu. Da bi se trgovec pribliţal kupcu in mu ponudil

ugodnejše rešitve, so se v spletnih trgovinah pojavile nove moţnosti plačevanja.

Danes je najpopularnejši način plačevanja preko PayPala, enega najbolj priljubljenih

plačilnih sistemov, ki za identifikacijo uporabnika uporablja elektronski poštni

naslov. Deluje na osnovi kupčevega elektronskega naslova, osebnega gesla in

vsakokratne spreminjajoče zaščitne številke. Trgovec na svoji spletni strani postavi

gumb PayPal, le-ta stranko preusmeri na spletno stran PayPal, kjer opravi varno

plačilo. (Paypal Slovenija, varno plačevanje in sprejem plačil, 2011)

Kupcem preko spleta je dobro poznan način plačevanja, imenovan eDenar. Pri

plačevanju na internetu nadomešča denar v klasični obliki, bančne in kreditne

kartice. Ta način plačevanja omogoča predvsem varno mednarodno plačevanje in

anonimnost. Za vrednost e-denarja jamči izdajatelj v skladu z veljavno zakonodajo.

Znotraj tega načina plačevanja uporabljamo t. i. paysafecard, ki je med najbolj

razširjenimi predplačniškimi karticami v Sloveniji. Takšna kartica je na voljo v

»apoenih« po 10, 25, 50 in 100 evrov. Ko kartico enkrat napolnimo z denarjem in le-

tega porabimo, kartica ni več uporabna. (Varno spletno plačevanje, 2011)

Plačilo po povzetju je preprosto in najmanj tvegano tako za ponudnika kot tudi za

kupca. Plačilo s plačilnimi ali kreditnimi karticami ne pomeni tveganega nakupa,

ampak olajšanje celotnega procesa, spletnim trgovcem pa omogoči vnaprej

zagotovljen način prejema plačila, torej v tem načinu trgovec vsekakor ne bo pošiljal

naročenega izdelka zaman. Plačevanje s plačilno ali kreditno kartico preko spleta

pomeni prenos pomembnih in zaupnih podatkov (ti so lahko prestreţeni in ukradeni).

Tovrstna plačila morajo biti obvezno zavarovana s sistemi in tehnologijami za varnost

uporabnika, kajti drugače lahko pride do zlorabe. Spletni brskalniki (npr. Mozilla in

Internet Explorer) nudijo moţnost uporabe SSL (Secure Socket Layer), to je spletni

protokol, ki spletnemu kupcu omogoči, da so njegovi podatki zaščiteni s t. i.

varnostno kodo in varnostnimi ukrepi, še preden so poslani iz računalnika. Spletni

trgovci morajo spletnemu kupcu nasploh ponujati in zagotoviti tehnologijo, ki

13

onemogoča kakršne koli zlorabe, ravno tako morajo zagotoviti pravno ureditev in

preučiti zakone tovrstnega komuniciranja. (Horniak, 2004)

2.1.5 Dostava izbranih izdelkov ali storitev

Ko so izdelki v košarici potrjeni in osebni podatki v obrazcu izpolnjeni, se je potrebno

le še dogovoriti o mestu, kamor naj bo izdelek dostavljen. V spletnem nakupovanju

so izdelki dostavljeni na dogovorjeno mesto, to je po navadi kar na dom naročitelja,

kamor prodajalec preko pošte (klasične ali hitre) pošlje naročeni izdelek. Pošte same

opravijo vse, kar je potrebno v tovrstnih transportnih verigah. Izdelki morajo biti

dostavljeni v dogovorjenem času. Predhodno je pomembno, da pošiljatelj kupca

seznani tudi s pogoji in stroški dostave. Večina trgovcev se v zadnjem času odloči kar

za brezplačno dostavo. Sporno ne sme biti niti dejstvo, da je izdelek moţno vrniti

oziroma ga zamenjati. O tem spletni trgovec seznani kupca z rubriko na spletni strani

oziroma v spletni trgovini, pod rubriko »pogoji poslovanja«. (Goldberg, 2002)

14

3 Pojem varnosti, zasebnosti in zlorabe osebnih podatkov

Zasebnost je nekaj, kar človek čuti kot potrebo. Posledično lahko zasebnost pomeni

tudi varnost pred nevarnostmi. Zasebnost kot takšna je pridobila velik pomen v

druţbenem pomenu in jo poznamo tudi kot temeljno človekovo pravico. Večini od nas

zasebnost pomeni pravico, da smo brez nadzora, in pomeni tisto pravico, ko se lahko

o vsem odločamo sami, v pojem zasebnost pa se uvršča tudi pravica do

informiranosti. Ko nastopamo v vlogi posameznika, moramo vedeti, kaj se dogaja z

našimi osebnimi podatki, kje so, na kakšen način se uporabljajo in kje so naši osebni

podatki vidni. Vedno mora obstajati moţnost, da lahko naše podatke spremenimo ali

jih celo izbrišemo. Ko se potencialni kupec odloči za nakup preko spleta, so lahko

osebni podatki in s tem varnost in zasebnost vprašljivi. Osebni podatki so tisti, ki jih

moramo trgovcu ob nakupu posredovati, to je nuja, da lahko izbran izdelek sploh

dobimo; ko osebne podatke podajamo, moramo biti previdni in o tem osveščeni sami,

spletni trgovec kot takšen pa mora njihova varnost s pravnega vidika omogočati.

Tukaj se večkrat pozabi na dejstvo, da sta varnost in zasebnost različna pojma. V

računalniški tehnologiji je informacija lahko varna, če ima lastnik nadzor nad njo, a

to še ne pomeni, da ne more imeti nadzor nad njo tudi kdo drug, in šele tukaj nastopi

pomen varnosti. Ko torej govorimo o zasebnosti, je le-ta usmerjena na posameznika,

varnost pa na organizacijo oziroma zasebnost kot takšno nadzoruje posameznik,

varnost pa je pod nadzorom strokovnjakov. (Cavoukijan in Gurski, 2000)

Današnja informacijska druţba je preţeta z informacijami in komunikacijsko

tehnologijo, in tako je pri vsem tem informacijska zasebnost ţrtev. Včasih se moramo

za ogled spletne trgovine ţe takoj na začetku vpisati v bazo podatkov ali naše

podatke posredovati tudi pred nakupom izdelka oziroma storitve preko spleta. Te

podatke, ki so naši osebni podatki, nekdo upravlja ali jih uporablja za nadaljnje

komuniciranje z nami, npr. preko elektronske pošte. Omenjeno uporabljanje naših

podatkov pa ni vedno dobronamerno. Pred vpisom naših osebnih podatkov vedno

dobimo zahtevo za privolitev, zato lahko ţe na tem koraku ravnamo previdno in

večkrat preverimo, komu jih posredujemo, kakšna je ta spletna stran in kdo jo

upravlja. Ko govorimo o pravici do zasebnosti, govorimo o tem, da se naši osebni

podatki ne sporočajo in dajejo komur koli, predvsem tistim, ki za uporabo določenih

informacij niso pristojni oziroma pooblaščeni. Da bodo osebni podatki res varni in

zasebni, kupujmo pri poznanih spletnih trgovcih, ki jamčijo varen protokol, predvsem

pri plačevanju blaga, spletnih nakupov ne upravljajmo preko javnih računalnikov, ki

15

jih upravljajo tudi drugi ljudje, berimo droben tisk. Kadar koli opravljamo spletni

nakup, se je potem nujno odjaviti. (Vozel, 2004)

3.1 Pojmovanje in zloraba osebnih podatkov

Osebni podatki so tisti, ki opredeljujejo posameznika, z njimi je ugotovljena naša

identiteta in nasploh povedo, kdo smo. Osebni podatek je kateri koli podatek, ki se

nanaša na posameznika, ni vaţno, v kakšni obliki je izraţen. Kot posameznika nas

lahko identificirajo: neposredno (ime, priimek, naslov, EMŠO) ali posredno

(parametri, lastnosti, na podlagi katerih nas lahko identificirajo). Varstvo osebnih

podatkov je posamezniku zagotovljeno po ustavi. Nevarnosti in zlorab osebnih

podatkov je mnogo, zato jih je treba omejiti in varovati. Varnost osebnih podatkov

največkrat določajo zakonske določbe. Posameznikovi osebni podatki so lahko pri

spletnem nakupovanju ogroţeni s krajo identitete, raznimi finančnimi oškodovanji,

krajo osebnih podatkov in kasnejšim prenosom le-teh na splet. Včasih je lahko to

neţelena pošta. Ko vstopamo v spletno trgovino ali na kakršno koli spletno stran,

mora vsebovati obvestilo, kako se naši osebni podatki varujejo. Generalni sekretar

OZN je priporočil tri načela, ki naj bi jih vsebovala zakonodaja s področja varovanja

informacijske zasebnosti (Forstnerič, 2008):

načelo relevantnosti – zahteva, da se o posamezniku zbirajo samo podatki, ki

so nujno potrebni za dosego cilja, zaradi katerega se podatki potrebujejo;

načelo notifikacije – posameznik mora biti predhodno seznanjen o podatkih,

ki se o njem zbirajo, shranjujejo, obdelujejo;

načelo privolitve – zbirajo se podatki, za katere je posameznik privolil, da se

lahko.

Osebni podatek, ki je objavljen na spletu, je v nevarnosti pred razkritjem, zato je

pomembno, da moţnost te zlorabe poznamo in se poskušamo individualno zaščititi

pred njo. Zloraba osebnih podatkov je največkrat pogojena z neznanjem uporabnikov

svetovnega spleta in spletnih trgovin, saj se ne zavedajo, na kakšen način so lahko

spletni podatki sploh zlorabljeni. Lahko trdimo, da je zloraba osebnih podatkov

pogosto pogojena tudi z neznanjem uporabnika. (Kovačič, 2003)

Naši osebni podatki so lahko zlorabljeni v namene oglaševanja, nadlegovanja, s krajo

le-teh se lahko sproţijo nezaţeleni kontakti s strani neznancev, z našimi osebnimi

podatki se lahko predstavlja nekdo drug – tu govorimo o kraji identitete, ki je

opisana v nadaljevanju. Zavedati se je treba, da nobena spletna aktivnost kot tudi

noben spletni nakup ne omogočajo popolne zasebnosti na internetu. Moramo se

16

zavedati in brati obvestila ter preverjati, s kakšnim namenom bodo naši osebni

podatki uporabljeni. (Safe, 2011)

17

4 Trend spletnega nakupovanja in možne nevarnosti

Vse večja priljubljenost spletnega nakupovanja ni presenečenje, saj pred klasičnim

nakupovanjem ponuja vrsto prednosti. Med opazne prednosti sodita večja udobnost

in neomejen delovni čas. Če pojmujemo trgovino kot klasično, je tukaj delovnik tisti,

ki ponuja moţnim kupcem odpiralni čas samo do večernih ur, ob sobotah in nedeljah

nekje do popoldneva, ob praznikih pa so klasične trgovine celo zaprte. T. i. virtualne

trgovine oziroma spletne trgovine teh omejitev ne poznajo. V spletni trgovini lahko

nakupujemo 24 ur na dan in 365 dni na leto. Nakup je lahko zelo udoben, saj ga lahko

potencialni kupci opravljajo kar iz domačega fotelja, v miru in času, ki si ga

razporedijo sami, niti ni pomembno, v kateri drţavi se nahajamo in koliko je ura.

Zaradi omenjenih prednosti se za spletni nakup odloča čedalje več uporabnikov

spleta, pri tovrstnih nakupih se celo izognejo nevšečnostim, ki spremljajo običajen

nakup, kot so na primer voţnja do trgovine, iskanje parkirnega prostora, soočanje s

prodajnim osebjem, izpostavljanje trţni psihologiji in zasebnosti, ki jih je pri

klasičnih fizičnih nakupih vsekakor več. Prednosti nakupovanja v spletnih trgovinah so

tudi ugodnejše cene, boljši servis in veliko informacij na enem mestu. Kupec lahko

na enem mestu, torej na spletu, v zelo hitrem času dobi veliko primerljivih

informacij o podjetjih, izdelkih in konkurenci. Pri tem postavljajo kriterije glede na

ceno, kakovost, delovanje in razpoloţljivost. (Bogdanovič, 2010b)

Graf 1 prikazuje deleţ spletnih nakupov Slovencev v preteklem letu po podatkih

raziskave, imenovane Peti val trţenjskega monitorja, ki jo je med 15. in 30. marcem

2011 na nacionalno reprezentativnem vzorcu oseb, starih med 18 in 65 let

(n = 1.016), na podlagi telefonskega anketiranja opravila druţba Valicon.

(Nakupovanje na spletu, 2011)

18

Na zgornjem grafu je razvidno, koliko Slovencev je v zadnjem letu nakupovalo preko

spleta, rezultat prikazuje 25 %. Druţba Valicon na podlagi raziskave interpretira, da

še vedno močno zaostajamo, če primerjamo slovenske odgovore o nakupovanjih na

spletu z odgovori evropskih ali globalnih potrošnikov, se pa struktura izdelčnih

skupin, ki kupujejo na spletu, pribliţuje splošnim trendom spletnega nakupovanja.

Ista raziskava druţbe Valicon tudi pojasnjuje, kateri izdelki so bili med vprašanimi

kupljeni največkrat (graf 2). Vprašani so v največji meri posegali po tehničnih

izdelkih (39 %). Sledijo oblačila in obutve (26 %), zabavna elektronika (19 %), knjige

in literatura (12 %) ter vozovnice (5 %). (Nakupovanje na spletu, 2011)

Graf 1: Nakupovanje Slovencev preko spleta v zadnjem letu (vir: DMS, 2011)

Graf 2: Najpogosteje kupljeni izdelki (vir: Nakupovanje na

spletu, 2011)

19

V lanskem letu je bila opravljena po slovenskih gospodinjstvih, ki je med drugim

pokazala pogostost nakupovanja med tistimi, ki so ţe uporabljali internet (graf 3).

Raziskavo je opravila druţba GfK Orange, ki je ugotovila, da večina (74,1 %)

posameznikov, ki kupujejo na internetu, tovrstne nakupe opravlja nekajkrat letno.

Enkrat na mesec nakupuje 16,6 % posameznikov, večkrat na mesec pa 6 %. (Pogostost

nakupov na internetu, 2010)

Spodnja slika prikazuje deleţ spletnih nakupovalcev po starosti. Rezultate, vidne na

grafu 4, je opravila agencija MOSS in na podlagi odgovorov vprašanih ugotovila, da je

največ spletnih kupcev starih od 25 do 34 let. Podatki kaţejo, da je tudi med

starejšimi vedno več tistih, ki se za tovrsten nakup odločajo vse pogosteje.

(Nakupovanje na spletu, doma in v tujini, 2011)

Graf 3: Pogostost internetnega nakupovanja med osebami, ki kupujejo na spletu, po slovenskih gospodinjstvih (vir: Pogostost nakupov na internetu, 2010)

Graf 4: Deleţ spletnih nakupovalcev (vir: Nakupovanje na

spletu, doma in v tujini 2011)

20

Agencija Nielsen ugotavlja, da je nakup na internetu največkrat izbran v azijsko-

pacifiški regiji, kjer je na spletu nakupovalo kar 87 % uporabnikov, Evropa na

internetu nakupuje v 85 %, sledijo ji Severna Amerika, Latinska Amerika, Srednji

vzhod, Afrika in kot zadnji Pakistan. (Nakupovanje na spletu, doma in v tujini, 2011)

Tako se nakupovanje najrazličnejših dobrin in storitev preko interneta vse bolj

razširja. Spletno nakupovanje mnogi vidijo kot tehnološkega naslednika t. i.

televizijske prodaje. Seveda pa je poleg vseh naštetih prednosti najbolj vprašljiva

varnost. Ta je načeloma tisti dejavnik, ki nekatere od potencialnih kupcev še vedno

odvrača od nakupovanja na spletu, kajti kupec ob nakupu preko spleta ogroţa svojo

identiteto. Ne glede na tehnologijo vedno obstaja moţnost, da so osebni podatki

prestreţeni in zlorabljeni. Lahko gre za bojazen, da blaga, ki ga je kupec plačal

preko spleta, ne bo prejel, obstaja verjetnost, pa čeprav 1.000 : 1, da bo ukradena in

zlorabljena številka kartice, ali pa lahko kupec postane ţrtev goljufije. (Ţagar, 2010)

4.1 Pogoste spletne zlorabe

Spletne zlorabe so lahko različnih narav in različnih namer, so natančno prirejene in

zlonamerne. Meja med dobro kupčijo in opeharjeno denarnico je na spletu zelo

tanka. Za goljufe so posebej privlačne spletne strani z malimi oglasi, kot so denimo

bolha.com, nepremicnine.net, avto.net in njim podobne. Konec maja 2011 so na

portalu bolha.com zabeleţili zlorabe na področju spletnega nakupovanja. Šlo je

predvsem za klasično goljufijo pri posredniških spletnih trgovinah. V tem primeru je

goljuf tujine brskal po bolha.com in iskal izdelke, ki bi jih lahko preprodal doma. Ko

je našel ustrezen predmet, je navezal stik s prodajalcem in se dogovoril za nakup,

predmet je ţelel kupiti kot darilo sorodniku v neki drugi drţavi in čeprav bi naj bi pri

plačilu posredoval PayPal ali vsaj kakšen drug zaupanja vreden način plačevanja

preko spleta, je v tem primeru sledilo plačilo na osebni račun. Goljuf pošilja tudi

laţna sporočila posrednika iz banke in zahteva še dodatna plačila za izvedbo

transakcije. To je ena izmed goljufij, pri kateri je zlorabljen ponudnik. Za prodajo

izdelka ni potrebno, da smo podjetje, saj lahko prodajamo izdelek kot fizična oseba

preko oglasa in smo lahko, kot navaja zgornji primer, zlorabljeni. (Ritar, 2010)

Pogoste zlorabe pri spletnih nakupih so naslednje:

Phishing/»ribarjenje«: pri phishingu gre predvsem za dejstvo, da nekdo

ukrade podatke, s katerimi spletni uporabnik ali spletni kupec dostopa do

spletnih storitev, to se npr. dogaja pri vstopu v spletno banko ali v spletno

21

trţnico. Cilj phisinga je pridobiti geslo in z njim uporabniško ime. Do tega

nepridipravi pridejo s pomočjo elektronske pošte ali laţnih spletnih trgovin.

Če izhajamo iz primera, da imamo na banki ustvarjen svoj račun, nanj

prevaranti namestijo zlonamerno programsko opremo, s katero prevzamejo

nadzor nad računalnikom. (Phising ali ribarjenje na spletu, 2011)

Kraja identitete: kupcu neznana oseba pridobi njegove osebne podatke in se

pod kupčevimi osebnimi podatki tudi predstavlja. Gre za največjo groţnjo

povprečnemu uporabniku, saj to pomeni, da lahko nekdo ukrade tudi geslo, s

katerim vstopamo v e-pošto. To se zgodi takrat, ko t. i. »hekerji« vdrejo v

informacijski sistem. Ukradene osebne podatke je kupec na spletu predhodno

posredoval pri oddaljenem plačilu. Hekerji oziroma nepridipravi se pojavljajo

tudi kot laţni trgovci, ki splet izkoriščajo za prodajo neobstoječega blaga, z

namenom, da pridobijo kupčeve osebne podatke oziroma podatke o plačilnih

karticah. Tudi če ima prodajalec vse potrebne tehnologije in sisteme za

varnost oddaljenega nakupa, ima lahko nepoštene namene mogoče kdo od

zaposlenih pri prodajalcu. Ta oseba lahko podatke zlorablja sama oziroma

osebne podatke kupcev posreduje tretjim osebam, ki jih nato zlorabijo.

Takšni primeri so najpogostejši pri naročanju blaga kar po elektronski pošti.

(Bratuša, 2007)

Okužbe oziroma kraja IP-naslova osebnega računalnika: računalnik, ki ga

uporabljamo, ima na internetu svoj dodeljeni naslov, ki ga imenujemo

unikatni IP-naslov. Uporabniku ga dodeli proizvajalec oziroma ponudnik

dostopa. IP se navadno z vsakim novim zagonom računalnika spreminja. Preko

pridobljenih osebnih podatkov goljufi pridobijo tudi podatke osebnega

računalnika, preko katerega opravljamo nakupe preko virtualnih trgovin. Ko

pridobijo tudi podatke naših osebnih računalnikov, lahko vanje vnašajo

različne viruse, »črve« ali trojanske konje. (Kodelja, 2009)

Nakup na lažni spletni trgovini: laţne spletne trgovine ni lahko prepoznati.

Goljufi enostavno skopirajo grafično podobo realne spletne trgovine v laţno.

Edina razlika med originalno in ponarejeno spletno stranjo je URL-naslov. Pri

tovrstnih goljufijah, kot so laţne spletne trgovine, lahko kupci prejmejo

ponaredke, blaga sploh ne prejmejo ali pa pri plačilu zlorabijo njihove

kreditne kartice. Na laţnih spletnih straneh so izdelki precej cenejši kot

običajno. Ko kupci opazijo, da blago do njih prihaja ţe predolgo, hočejo

spletno stran ponovno vzpostaviti, ker iščejo kontakt, vendar ta ni več

dosegljiva. Večinoma goljufi posnemajo spletne banke, spletne trgovine in

22

draţbe. Spletni kriminalci s posnemanjem znanih podjetij in blagovnih znamk

skušajo laţne spletne strani uvrstiti med prve zadetke spletnih iskalnikov.

Analitiki zato opozarjajo, naj spletna mesta oziroma trgovine s področja e-

bančništva in e-poslovanja ne obiskujejo tako, da njihovo ime najprej vpišejo

v iskalnik. Primer za laţno prodajalno je lanskoletni primer, ko je podjetje na

fiktivnem naslovu v Estoniji prodajalo mobilne telefone po polovični ceni.

Veliko kupcev je verjelo v ta nakup, ker naj bi trgovina izhajala iz EU. (Laţna

spletna trgovina, 2009)

Zloraba kreditnih in bančnih kartic: kriminalci z vdorom v prodajalčev

informacijski sistem pridobijo tudi podatke kreditnih in plačilnih kartic, preko

katerih plačujemo naročeno blago preko spleta, pridobijo imena, domače

naslove in popolne podatke kreditnih kartic, kot so Visa, Master Card ter

American Express. (Radoš, 2002)

Prestrežen elektronski naslov: vdori v e-poštne predale so bolj izjema kot

pravilo. Elektronska pošta je s tehničnega vidika razglednica, obravnavana pa

je kot zaprto pismo. Hekerji lahko ob našem brskanju po spletu in

nakupovanju na spletu prestreţejo geslo, s katerim vstopamo v e-poštni

nabiralnik, vdrejo v računalnik in na ta način pridejo do osebnih podatkov, za

katere smatramo tudi uporabniško ime in geslo e-poštnega nabiralnika.

(Najpogostejša nevarnost, 2010)

Na grafu 5 je razvidno, da uporabnika v Ameriki med moţnimi zlorabami

najbolj skrbi kraja identitete. (Najpogostejša nevarnost, 2010)

Graf 5: Zaskrbljenost uporabnikov interneta (vir: Najpogostejša nevarnost, 2010)

23

Medtem ko spletni kriminalci pri svojih aktivnostih uporabljajo vse bolj dovršene

tehnike, kot sta ciljanje na podlagi vedenjskih vzorcev uporabnikov in doseganje

navidezne legitimnosti z uporabo personalizacije, so uporabniki najbolj zaskrbljeni

glede bolj poznanih nevarnosti, denimo računalniških virusov in kraje identitete,

pojasnjuje agencija eMarketer. Rezultati raziskave, izvedene v aprilu 2010, so

pokazali, da je okuţbo z računalniškim virusom v »zadnjih treh mesecih« beleţilo

skoraj 30 % uporabnikov interneta v ZDA. Deleţ tistih, ki so se ţe kdaj srečali s

tovrstno okuţbo, pa presega štiri petine uporabnikov. Največ (65 %) ameriških

uporabnikov interneta je zaskrbljenih glede morebitne kraje identitete oziroma kraje

osebnih podatkov, kot je številka kreditne kartice. Sledijo napadi z ribarjenjem

(phishing), katerih cilj je kraja osebnih podatkov (34 %). Na tretjem mestu je

zaskrbljenost glede morebitne okuţbe s trojanskimi konji (29 %), sledi okuţba z

virusi, ki ogrozijo zmogljivost računalnika (25 %). Izsledki raziskave, ki je bila v maju

2010 izvedena na vzorcu ameriških uporabnikov socialnih medijev, so pokazali, da so

le-ti glede morebitne kraje identitete najbolj zaskrbljeni med uporabo e-bančništva

(54 %), spletnim nakupovanjem (42 %), uporabo lokacijskih storitev (31 %) in uporabo

socialnih omreţij (24 %). Da je kraja identitete največja groţnja povprečnemu

spletnemu uporabniku, meni tudi Gorazd Boţič, vodja slovenskega centra za

posredovanje pri omreţnih incidentih (SI-CERT). (Najpogostejša nevarnost, 2011)

24

5 Napotki za varno spletno nakupovanje

Vedno, ko smo v vlogi kupca in se odločamo za nakup preko spletnih trţnic, se

moramo pozanimati, kje kupujemo in pri kom kupujemo, ter vedno prebrati drobni

tisk. Ne smemo zaupati prav vsaki spletni strani in spletni trgovini, saj se lahko

izkaţe, da ni vredna zaupanja. Zaradi ţe omenjenih prevarantov, ki oblikujejo laţne

spletne strani, moramo biti pazljivi, pri kom kupujemo izdelke. Napotki, ki bi jih

moral upoštevati vsak ob odločanju za nakup preko spleta, so sledeči (Šubic, 2008;

Zanima me varno, 2011; Varno nakupovanje na internetu, 2011):

Ponudniki storitev in izdelkov včasih ponujajo kupone ugodnosti, za katere

zahtevajo podatke, in to včasih več kot le ime in elektronski naslov. Več od

tega nikoli ne zaupajte nikomur, ker tatovi pogosto izkoristijo spletne

promocije in prodajo tako, da od potrošnika pridobijo osebne podatke.

Ugledne strani in preverjene spletne strani pri ponujanju kuponov in vzorcev

nikoli ne zaprosijo za kaj več kot le za ime in e-poštni naslov.

Vedno kupujmo na računalniku, kjer je nameščena dobra protivirusna

zaščita. Pazljivo preberite elektronsko sporočilo iz neznanih naslovov, v

katerih so navedeni slogani, kot npr. posebna ponudba ali prejeli boste

posebno darilce ali zadeli ste 500 evrov itd.

Če se odločite za plačilo s kartico, uporabite kreditno kartico namesto

debetne, ker debetna kartica ponuja niţjo stopnjo varnosti v primeru, da ste

ţrtev goljufije.

Preverite, ali se povezava do spletne strani začne s prepono https. To sicer

še ne zagotavlja legitimnosti strani, vendar so v večini te strani varne.

Razmislite o alternativni metodi plačila, kot je npr. plačilo ob prevzemu, kar

nosi minimalno tveganje.

Preverjajte ponudnika oziroma preverite navedeno registrirano podjetje in se

prepričajte, da sta naslov in telefonska številka prava. Ţe ko pokličemo

navedeno telefonsko številko, ugotovimo, ali imamo opravka z

verodostojnimi ponudniki.

Če se vam zdi ponudba spletnega trgovca mikavna, poiščite morebitna

mnenja o tem, kaj pravijo drugi, kakšne so ocene drugih kupcev, tako boste

spoznali ocene drugih kupcev in mnenja. Preverite politiko zasebnosti, ki jo

nudi trgovec. Še enkrat preverite, kakšne podatke morate posredovati, koliko

časa jih bo podjetje hranilo, komu jih bo posredovalo in ali jih bo podjetje

porabilo še za kakšne druge namene. Če se odločite za plačevanje s kreditno

25

kartico, plačujte po sistemu Paypal in nikoli s plačilnim sistemom Western

Union ali sistemom Money Gram, saj ne omogočata sledenja nakazilu. Pri

nakazilu preverite, ali bo denar nakazan v pravo drţavo, torej v drţavo

trgovca. Če se odločite za nakup iz ponudbe, ki ste jo prejeli po

elektronskem sporočilu, ne uporabljajte spletne povezave tega elektronskega

sporočila, ampak ponudnika poiščite preko brskalnikov ali iskalnikov.

Kupujte na spletnih mestih, ki jih razumete. Če jezika, v katerem so napisani

podatki na spletišču posameznega prodajalca, ne razumete dovolj, je nakup

lahko tvegan.

Vedno preverite postopek nakupa in prejema blaga ter rok za odstop od

pogodbe.

Preverite, ali prodajalec zagotavlja posredovanje podatkov in plačevanje v

varnem načinu.

Preverite garancijo izdelkov, ki jih naročate, in ali je moţnost servisiranja

tudi v Sloveniji.

Informacije o posameznem spletnem nakupu si natisnite in shranite.

Bodite pozorni na to, da vam mora prodajalec potem, ko ste oddali naročilo,

poslati sporočilo, da je vaše naročilo sprejeto. Ko oddajate naročilo,

natisnite sliko ekrana.

Če le lahko, izberite plačilo po povzetju, in če to ni mogoče, preverite, ali se

podatki posredujejo v varnem načinu. To je lahko v spletnem brskalniku

vidno na mestu, kjer se v iskalnem nizu pri večini brskalnikov pojavi

ključavnica. Slika 1 prikazuje varni način, ko je zeleno obarvana ključavnica

zaklenjena, nadaljuje pa se s predpono https.

Na sliki 2 je vidno, da je v iskalnem nizu ključavnica odklenjena oziroma se

čez njo pojavi rdeč kriţec, predpona https pa je prečrtana, kar nakazuje, da

podatki niso posredovani v varnem načinu.

Slika 1: Primer varne spletne strani, kjer se pojavi ključavnica (vir: lasten)

26

Prodajalec vas je dolţan pred nakupom seznaniti z naslednjimi podatki o:

nazivu in naslovu prodajalca,

glavnih lastnostih blaga, ki ga kupujete,

ceni, vključno z davki,

načinu plačila,

načinu dostave blaga oziroma opravljanja storitve,

stroških dostave,

pravici do odstopa od pogodbe ter kakšen je postopek pri odstopu; če

kot potrošnik te pravice nimate, morate biti o tem izrecno obveščeni,

morebitni garanciji za izdelek ali poprodajnih aktivnostih.

Napotke za varno spletno nakupovanje lahko v koraku s časom spremljamo na

slovenskih portalih za varno uporabo interneta, kot so npr. portal Varni na internetu,

www.safe.si, spletno oko in drugi.

5.1 Sistemi in tehnologije za zagotavljanje zaščite uporabnika

Sistemi in tehnologije za zaščito uporabnika oziroma za zaščito njegovih osebnih

podatkov delujejo na več ravneh. V nadaljevanju opredeljujemo vsako raven zaščite

posebej. Sistemska zaščita in tehnologija za varovanje podatkov je tista, s katero

ponudnik oziroma spletni trgovec varuje spletnega kupca. Kot ţe poudarjeno v

prejšnjih poglavjih, je kršitev in zlorab veliko predvsem pri poslovanju z osebnimi

podatki. Temu botruje vedno hitrejši razvoj informacijsko-komunikacijskih

tehnologij, tako narašča moţnost za zbiranje, shranjevanje, obdelovanje in

distribucijo osebnih podatkov. Potreba po tovrstnih varnostnih sistemih, ki bi

omogočala zaščito uporabnika, je zato vedno večja. Ko govorimo o zaščiti, se to

nanaša predvsem na anonimnost, neopazovanost, zaupnost in integriteto osebnih

podatkov. Funkcije tovrstnih tehnologij za zaščito osebnih podatkov na internetu so

naslednje (Kako varno nakupovati preko spleta, 2009):

Slika 2: Opozorilo za nevaren način posredovanja osebnih podatkov (vir: lasten)

27

filtriranje nezaţelenih sporočil,

zaščita komunikacije,

podpora transakcijam, ki razkrijejo minimalne osebne podatke,

zaščita pred neavtoriziranim dostopom do komunikacij in osebnih podatkov,

vzpostavitev informacij o zbiratelju podatkov,

objava zbiratelja podatkov,

preprečevanje zbiranja podatkov s pomočjo t. i. spyware programov in

spletnih hroščev.

Ko govorimo o tehnologiji za izboljšanje zasebnosti, omenjamo tukaj predvsem PET-

tehnologijo, katere osnovni motiv je minimiziranje zbiranja osebnih podatkov in

njihove uporabe ter preprečevanje njihovega nezakonitega obdelovanja. Princip teh

tehnologij temelji na varovanju zasebnosti in pojasnjuje, da se ne zbira in obdeluje

nič več osebnih podatkov, kot je za dobro komunikacijo res nujno potrebno. Na

razvoj omenjenih tehnologij za zaščito osebnih podatkov v veliki meri vpliva tudi

evropska Direktiva 95/46/ES, ki zahteva, da so podatki zbrani za točno določen in

zakonit namen in morajo biti obdelani samo v skladu s prvotnim namenom. Direktiva

od upravljalcev osebnih podatkov, torej trgovcev na internetu, zahteva vgrajevanje

takšnih varnostnih tehnik, ki ščitijo osebne podatke pred izgubo, uničenjem in

nedovoljenim dostopom ter seveda pred zlorabo. (Chuchill, 2003)

Te tehnologije za izboljševanje zasebnosti same po sebi še vedno ne morejo zaščititi

podatkov pred zlorabo v polnem pomenu, ampak so odlično dopolnilo zakonu in

samozaščiti uporabnikov. Pomembno je, da je tehnologija zasnovana na čim bolj

preprost način, saj tako uporabniku ne bi bilo treba storiti ničesar, saj bi ţe s klikom

samemu sebi zagotovil potrebno zaščito zasebnosti. Njihova pomanjkljivost se tu in

tam pokaţe v okornosti večine teh orodij. (Cranor, 2003)

PET-tehnologija se razvršča v štiri skupine: v centralni vmesnik, distribuiran vmesnik,

proizvode za osebno rabo in zahtevano podporo. (Goldberg, 2002)

28

5.1.1 Tehnologije za zaščito na ravni uporabnika

Tehnologije za zaščito ravni uporabnika so naslednje:

Kriptografija: ukvarja se s problemom, kako sporočilo prikriti ozkemu krogu

ljudi. Tovrstno šifriranje je proces, ko berljivi tekst pretvarjamo v

neberljivega, tako imenovanega tajnopis, ki ga je nemogoče razbrati brez

ustreznega ključa. Dekripcija pa je proces, ko je šifrirano sporočilo zopet

pretvorjeno v berljivo obliko teksta. Ločimo med simetrično kriptografijo in

asimetrično. Pri simetričnem zapisu se uporablja isti ključ za šifriranje in

dešifriranje, asimetrična kriptografija pa temelji na javnem in zasebnem

ključu, kjer podatke šifriramo z enim ključem, dešifriramo pa z drugim,

komplementarnim ključem. (Lah, 2007)

Digitalni podpis: je elektronski podpis, nadgrajen z vedo kriptografije. Podpis

je šifriran z zasebnim ključem. Ko uporabnik odpošlje sporočilo, le-tega šifrira

s svojim digitalnim podpisom. Naslovnik pa kasneje, ko prejme sporočilo,

dešifrira podpis. To naredi tako, da izračuna sporočilo z istim algoritmom kot

pošiljatelj. Če se ujameta, pomeni, da je prejel prvotni dokument, takšnega,

kot ga je pošiljatelj podpisal. Podpis je namenjen tudi kot dokaz nekemu

avtorskemu delu. (Varnost, 2009)

Steganografija: gre za vedo o skrivanju podatkov in onemogočanju zaznave

podatkov, ki so skriti z navidezno nepomembnimi podatki. Omogoča skrivanje

podatkov v navideznih, skoraj nepomembnih datotekah. Pri steganografiji

podatke skrijemo v nosilne datoteke, kot so na primer jpg, gif, png, lahko tudi

v zvočnih datotekah, kot je mp3. (Varnost, 2009)

Upravljanje s t. i. »spletnimi piškotki«: piškotki so datoteke, ki jih najdemo

na spletnih mestih in jih spletna mesta ustvarijo med gostovanjem. Piškotki

nosijo nastavitve, ki jih nosi posamezna spletna stran, npr. podatki osebnega

profila in drugi. Piškotki spletnemu mestu omogočajo, da spremlja naše

premike in aktivnosti, ki jih počnemo na spletnem mestu, zato je upravljanje

z njimi pomembno. Ko določeno spletno mesto ponudi neko aktivnost, to

navadno potrdimo s »sprejmi« ali zavrni«. Ko sprejmemo nek piškotek, je

lahko ta dobronameren ali zlonameren, npr. vdor v zasebnost. (Upravljanje

piškotkov, 2012)

Upravljanje s SPAM – nezaželena pošta: tako kot dnevno prihaja v naše e-

poštne nabiralnike pošta, ki je osebno namenjena nam, prihaja tudi

29

nezaţelena pošta. Navadno gre za oglaševanje izdelkov in drugih storitev, ki

so marketinške in trţne narave. V teh poštah se skrivajo datoteke, ki lahko

nosijo tudi viruse in druge groţnje, v kolikor jih seveda odpremo. SPAM

pomeni filter, ki je nameščen ţe na streţniku in tovrstna sporočila prestreţe

ţe pred prihodom v naš nabiralnik ter kategorizira v spam razdelek oziroma

nezaţeleno pošto. Pri dobrem filtru je pomembno, da nam le-ta res filtrira

slabo pošto in pri tem ne filtrira pomembne pošte, ki jo pričakujemo in je za

nas informativne narave. Spam programe, ki jih lahko namestimo na svoj

računalnik, podpira večina poštnih odjemalcev, kot so Outlook Express,

Gmail, Siol in drugi. (Radoš, 2007)

Upravljanje z vohunskimi programi: ko na svoj računalnik nameščamo

programe in so ti brezplačne narave, lahko znotraj njih obstaja t. i. spyware,

kar pomeni, da tisti, katerega program smo namestili, lahko uporablja druge

programe za nadzorovanje nas samih oziroma naših aktivnosti. Zato je treba

biti previden pri nameščanju programov na osebni računalnik. V ta namen

obstaja veliko protivohunskih programov, ki poskrbijo, da je računalnik varen

pred groţnjami, kot so kraja identitete in drugih podatkov. (Zaščitite se pred

vohunskimi programi, 2010).

Anonimni strežniki: so sistemi, ki so vmesnik med spletnim obiskovalcem in

spletno stranjo. Uporabnik ima tako prikrito identiteto, prikrit je ravno tako

uporabnikov svetovni splet. Da ostanemo anonimni na spletu, lahko uporabimo

anonimizacijski proxy streţnik. To pomeni, da obiskujemo splet posredno,

torej v našem imenu namenski streţniki, kot je Mozilla Firefox. Ko iščemo

informacijo na spletu, brskalnik v našem imenu išče zahtevek, ga pošlje

naprej do posrednika, namesto nas obišče spletno stran in nam odgovor pošlje

nazaj. (Kako anonimno deskati po svetovnem spletu, 2012)

Ponovno pošiljanje – remailer: gre za programe, ki sprejmejo naša e-

sporočila, izbrišejo izvorno sporočilo in tako očiščenega pošljejo na zahtevano

mesto oziroma naslov. Programi, ki nudijo rešitev remailer, opomnijo, da

nekdo ni začetni pošiljatelj, torej prikaţejo naslov ponovnega pošiljatelja ter

tako onemogočajo odkritje izvornega pošiljatelja. Vsak ponovni pošiljatelj ve

le to, od kod je sporočilo prišlo ter kam je namenjeno, in ne, komu vse je bilo

prej ţe namenjeno. (Ocepek, 2011)

30

5.2 Projekti, ki osveščajo obiskovalce spleta o nevarnostih zlorabe podatkov med nakupovanjem

Projektov za varno rabo interneta, kamor se uvršča tudi varno nakupovanje na

spletu, v današnjem času ni malo. Stroka, ki se zaveda, da je zaradi poplave

informacij na internetu in zaradi poplave na internetu tudi goljufov vedno več,

osvešča z različnimi t. i. projekti, na katere poziva predvsem mlade k pozornosti na

varnost ob sami rabi interneta, kot tudi vse tiste, ki uporabljajo internet za različne

namene in spletno nakupovanje. Kar koli na spletu počnemo, tudi če smo tam samo

prisotni, kaj šele da nakupujemo, se moramo zavedati, da so naši osebni podatki

vedno na udaru, pa četudi gre samo za podatke našega osebnega računalnika ali e-

poštnega računa. Vsega naštetega se zavedajo tudi na Arnesu, ki je letos ob

evropskem dnevu varne rabe interneta, to je 8. februarja 2012, pripravil novinarsko

konferenco, na kateri je bil predstavljen nacionalni program ozaveščanja o

informacijski varnosti. Omenjeni projekt, opisan v nadaljevanju, je začel izvajati

javni zavod Arnes s strokovno podporo Slovenskega centra za posredovanje pri

omreţnih incidentih in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Projekt

se imenuje Varni na internetu. Opredeljuje tehnični vidik in malo manj druţbeni

vidik informacijske varnosti. Osnovni namen projekta Varni na internetu je sčasoma

oblikovati učinkovito, dovolj privlačno in dostopno platformo, ki bo vsem

drţavljanom v pomoč, da se bodo osveščali s hitrimi in relevantnimi informacijami za

zagotovitev učinkovite informacijske zaščite in zavarovanja osebnih podatkov.

Projekt ni stekel zato, ker bi v letu 2010 v Slovenskem centru za posredovanje pri

omreţnih incidentih zasledili toliko resničnih incidentov, ampak predvsem zaradi

številnih vprašanj o zaščiti in prepoznavanju vdorov ali spletnih goljufij uporabnikov,

ki so jih prejeli. (Zanima me varno, 2010)

To je bil vsekakor pokazatelj, da uporabniki spleta ţelijo in potrebujejo jasna,

natančna in razumljiva navodila o tem, kako zavarovati sebe in računalniško opremo.

SI-CERT izpostavlja tri najbolj kritična področja: spletne prevare, krajo identitete in

spletno bančništvo. Poglavitno sporočilo projekta ozaveščanja se glasi »od mene je

odvisno vse«, ker lahko sami storimo največ, da zmanjšamo tovrstna tveganja.

Projekt Varni na spletu je predstavljen na spletnem portalu www.varninainternetu.si,

ki ga lahko spremljajo vsi, ki nakupujejo preko spleta ali splet uporabljajo v

najrazličnejše načine. Na spletnem portalu lahko spletni uporabnik sledi obvestilom o

najaktualnejših spletnih prevarah in se informira o različnih vrstah spletnih tveganj.

Če je bil spletni uporabnik na kakršen koli način ogoljufan, najde v ta namen na

portalu tudi spletni obrazec, s katerim lahko kot uporabnik prijavi prevaro, na primer

31

krajo gesla, vdor v računalniški sistem, krajo številke kreditne kartice in različne

spletne goljufije. V okviru projekta Varni na internetu je izšla tudi knjiţica ABC

varnosti na spletu, ki na enem mestu podaja vse pomembne informacije s področja

varne rabe interneta. V knjiţici so predstavljene najpogostejše spletne prevare,

predstavljenih je sedem pravil varnega spletnega nakupovanja, sedem pravil varnega

spletnega bančništva, sedem pravil varnega druţabnega mreţenja ter seznam

kontaktov, na katere se lahko uporabnik spleta obrne v primeru, če potrebuje

pomoč, nasvet ali dodatne informacije o varni uporabi interneta. (Vabila in prikrita

sporočila, 2012)

Med drugimi projekti je v zadnjem času začel delovati tudi Center za varnejši

internet SAFE.SI, ki nudi informacije in nasvete, kako varno in odgovorno uporabljati

internet in ostale nove tehnologije. Na spletnem portalu www.safe.si lahko najdemo

različne odgovore na vprašanja, si ogledamo videe, preverjamo novice in spremljamo

aktualne dogodke na temo varnega interneta.

SAFE.SI obravnava predvsem naslednje teme (Proti sovraţnosti na spletu se lahko …,

2011):

zasebnost in varnost na internetu,

škodljive, nelegalne vsebine na svetovnem spletu,

avtorsko pravo,

tehnični vidiki (zaščita).

SPLETNO OKO je tisti projekt, ki je bil v Sloveniji narejen predvsem za sovraţni govor

na internetu in za sprejem anonimnih prijav otroške pornografije. Deluje v okviru

komunitarnega programa Varnejši internet v sklopu organizacije Inhope. Pri projektu

sodeluje tudi Vrhovno drţavno toţilstvo Slovenije, Policija, mediji in vsi tisti, ki

delujejo na področju varovanja pravic otrok. Namen portala je tudi aktivnost

slovenskih uporabnikov, ki lahko sami anonimno poročajo o obstoju morebitnih

nezakonitih vsebin. (Spletno oko, 2011)

V Sloveniji je podoben tudi portal SLOVENIAN COMPUTER EMERGENCY RESPONSE

TEAM, ki deluje kot projekt za posredovanje pri omreţnih incidentih, prav tako v

okviru javnega zavoda Arnes. Ključna naloga omenjenega projekta, ki ga najdemo na

spletnem mestu www.cert.si, je koordinacija razreševanja varnostnih incidentov v

slovenskih omreţjih. Podobnim projektom lahko sledimo tudi na spletnem mestu

VARNI INTERNET PLUS in na portalu SIO. Vsi navedeni projekti so projekti, ki se

izvajajo v Sloveniji, podobne in še več takšnih projektov pa lahko poiščemo tudi na

tujih straneh, kot so na primer www.ic3.gov, www.scam.com, www.fbi.gov,

32

www.sec.gov, www.hotscams.com in www.scambusters.org. Tovrstni portali so

uporabniku interneta prijazni in namenjeni, da je le-ta ob vsakem koraku na

internetu osveščen in preventivno pripravljen na moţne prevare. (SiCert, 2011)

33

6 Varovanje osebnih podatkov in pravica do obveščenosti potrošnikov

Obveščenost kot takšno, ki se smatra kot pravica uporabnika, upravlja Evropska unija

in Evropski potrošniški center (ECC – Net). Kadar v okviru Evropske unije spletni

kupec kupuje preko spleta, naj se zaveda, da mu mora prodajalec pred nakupom

posredovati naslednje podatke (Nakupovanje po internetu, 2012):

svoj poštni naslov in elektronski naslov,

opis blaga ali storitve,

skupno ceno blaga ali storitev, vključno z vsemi davki,

podatke o stroških dostave,

plačilne pogoje,

informacije o moţnostih odstopa od pogodbe,

podatek o času veljavnosti ponudbe oziroma cene,

podatek o najkrajšem trajanju pogodbe.

Vse omenjeno velja za nakupe samo pri registriranih spletnih trgovskih podjetjih in

ne za prodajo na spletnih draţbah. Pred nakupom naj spletni kupec vedno dobro

preveri kraj registracije spletne prodajalne, ker pravice EU veljajo samo za nakupe

pri trgovcih, registriranih v Evropski uniji. Spletni kupec naj bo pozoren tudi na

naslove z domenami .eu, .ie, .co.uk in podobno. Omenjene domene ne zagotavljajo,

da ima trgovsko podjetje sedeţ. (Horniak, 2004)

6.1 Pravni vidiki in varstvo osebnih podatkov pri trgovanju na spletu

Tako kot vsaka stvar zahteva svoje pravo, tako so tudi aktivnosti na internetu pravno

urejene. Za aktivnosti, ki se izvajajo na internetu, s tem je mišljeno predvsem

zbiranje osebnih podatkov uporabnikov, veljajo ista pravna pravila kot zunaj

interneta. Vsak uporabnik, ki obišče spletno mesto ali spletne trgovine, za seboj

pusti sledi, na podlagi katerih se lahko ugotavlja njegova identiteta. Zagotavljanje

anonimnosti je nujno, saj je dano kot pravica uporabnikom ţe izven interneta, razen

če je to v nasprotju z javnim interesom. Čeprav gre pri internetu in tako tudi pri

spletnih trgovinah za prosto dostopno svetovno omreţje, je treba vseeno zagotoviti

varstvo osebnih podatkov. Osebni podatki se lahko obdelujejo na podlagi zakona,

osebne privolitve posameznika, pogodbe ali pogajanj za sklenitev pogodbe ali

34

pogajanj za sklenitev pogodbe oziroma če je obdelava nujna zaradi uresničevanja

zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi prevladujejo nad interesi

posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Najprej mora upravljavec

osebnih podatkov, torej upravljavec spletne trgovine, za vsako zbirko osebnih

podatkov vzpostaviti katalog zbirke osebnih podatkov. Ta katalog vsebuje naslednje

(Pravni vidiki, 2009):

naziv zbirke osebnih podatkov,

podatke o upravljavcu osebnih podatkov, v našem primeru, ko govorimo o

spletnih trgovinah, mora upravljavec navesti naslov upravljanja dejavnosti,

ime spletne trgovine, sedeţ in matično številko,

pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov,

kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki,

vrste osebnih podatkov v zbirki osebnih podatkov,

namen obdelave,

časovni rok hrambe osebnih podatkov,

uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, vsebovanih v zbirki

osebnih podatkov,

dejstvo, ki pojasnjuje, ali se pravni podatki prenašajo tudi v tretjo drţavo ter

kam, komu in pravno podlago iznosa,

splošen opis zavarovanja osebnih podatkov,

podatke o povezanih zbirkah osebnih podatkov iz uradnih evidenc ter javnih

knjig.

Upravljavec osebnih podatkov je primoran skrbeti za točnost in aţurnost podatkov.

Poleg izdelave kataloga zbirke osebnih podatkov mora upravljavec osebnih podatkov

vsako zbirko le-teh prijaviti drţavnemu nadzornemu organu za varstvo osebnih

podatkov. To mora upravljavec storiti v petnajstih dneh od nameravane vzpostavitve

zbirke oziroma vnosa novih podatkov. Vsako spremembo podatkov za prijavo mora

upravljavec sporočiti v osmih dneh od datuma spremembe. Temu sledi izdelava

pravilnika o varstvu osebnih podatkov, ki ga opredeljuje 25. člen ZVOP-1 (Zakon o

varstvu osebnih podatkov), ki navaja naslednje: »Upravljavci osebnih podatkov v

svojih aktih predpišejo postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter

določijo osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki

lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo osebne podatke.« Pri pravilniku o

varstvu osebnih podatkov gre za notranji akt o načinu varovanja osebnih podatkov, ki

ga sprejme pravna oseba ali fizična oseba, ki vodi osebne podatke. Predpisani ukrepi

v notranjem aktu obsegajo: varovanje prostorov, programske opreme, preprečevanje

35

nepooblaščenega dostopa in drugo. Poleg vsega navedenega mora upravljavec

podatkov skrbeti za namensko zbiranje osebnih podatkov, kar pomeni, da odgovarja

na vprašanje namena zbiranja osebnih podatkov, in za sorazmernost, kar pomeni, da

morajo biti osebni podatki ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere

se zbirajo. Kot zadnje se mora upravljavec osebnih podatkov zavedati pravice

posameznika, da z ugovorom lahko zahteva tudi odstop in prenehanje obdelave.

(Antić, 2010)

6.1.1 Zakonodaja na področju informacijske varnosti Informacijska varnost določa uporabo ukrepov za zaščito podatkov, ki se obdelujejo,

shranjujejo, prenašajo s pomočjo informacijskih in elektronskih sistemov. Ker so

lahko ti podatki namerno izgubljeni, prestreţeni ali zlorabljeni, to področje ureja

zakonodaja, ki vsebuje ukrepe varovanja tajnosti v računalniških sistemih kot ukrepe

varovanja tajnosti v komunikacijskih sistemih. (Informacijska varnost, 2012)

Zakonodaja Republike Slovenije pod informacijsko varnostjo konkretneje navaja

spodaj naštete zakone:

Kazenski zakonik, ki zajema kazniva dejanja, kot je npr. vdor v informacijski

ali komunikacijski sistem. Pojasnjujejo ga: člen 143, ki zajema področje

zlorabe osebnih podatkov, člen 221, ki zajema področje napada na

informacijski sistem, in člen 237, ki znotraj kazenskega zakonika navaja

ukrepe proti vdoru v poslovni informacijski sitem. (Kazenski zakonik RS in

vdori …, 2012)

Zakon o elektronskih komunikacijah zajema dolţnosti in nadzor nad delom

operaterja, ki zagotavlja delovanje komunikacijskih omreţij. Obravnava

zaščito tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih komunikacij ter hrambo

podatkov o prometu. V 102., 103., 104. in 107. členu zakon določa, da mora

operater ustrezno skrbeti za varnost omreţja in storitev, skrbeti za zaupnost

komunikacij in jih skrbno hraniti ter opredeliti, na kakšen način jih hrani,

kdaj in kje. Zakon o elektronskih komunikacijah obravnava tudi nezaţeleno

pošto (SPAM). (Zakon o elektronskih komunikacijah, 2012)

Zakon o elektronskem poslovanju na trgu določa način in obseg

elektronskega poslovanja na trgu, ravno tako zajema odgovornost ponudnika

storitev ali gostiteljstva za podatke, ki so dostopni uporabnikom. Določen je s

členom 8, ki opredeljuje splošna pravila odgovornosti ponudnikov, člen 9

36

določa odgovornost ponudnika storitev izključnega prenosa, v členu 10

ponudnik prevzame odgovornost glede shranjevanja podatkov v pomnilniku in

v členu števila 11 ponudnik storitev in gostiteljstva prevzame odgovornost le-

tega. (Zakon o elektronskem poslovanju …, 2012)

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu opredeljuje,

kdaj so tovrstni podpisi enakovredni lastnoročnemu podpisu. Ta zakon

pojasnjujeta člena 14 in 15. (Zakon o elektronskem poslovanju …, 2012)

Zakonodaja, ki opredeljuje področje informacijske varnosti, se spreminja in je

aţurirana dosledno za pomoč in znanje uporabniku. Vsem novostim in spremembam

posameznih zakonov lahko sledimo na streţniku Drţavnega zbora Republike Slovenije.

37

7 Raziskava o zavedanju nevarnosti nakupovanja na internetu med uporabniki

Raziskava, ki nosi naslov »Zlorabe med nakupovanjem na internetu«, ugotavlja,

koliko anketiranci nakupujejo na internetu, ali se pri tem počutijo varne, so ţe

doţiveli katero izmed internetnih prevar, ali jim morebitne prevare in zlorabe

povzročajo strah, ali razmišljajo o zaščiti pred morebitnimi zlorabami in prevarami

ter se s tem zavedajo svojih potrošniških pravic.

Raziskava je podprla naslednje hipoteze:

uporabniki se počutijo varne med nakupovanjem na internetu,

uporabniki ne razmišljajo, da so lahko njihovi osebni podatki zlorabljeni

zaradi nakupov preko interneta,

med nakupovanjem na internetu uporabniki niso bili deleţni zlorab,

uporabniki poizvedujejo o načinu zaščite osebnih podatkov med

nakupovanjem na spletu,

uporabniki poznajo pravice potrošnikov na internetu.

Raziskava je bila izvedena med uporabniki interneta, ki ga uporabljajo tudi za

nakupovanje. Spletni vprašalnik je bil ustvarjen na portalu 1KA z naslovom »Zlorabe

med nakupovanjem na internetu« ter razposlan v e-poštni obliki. Vsi od vprašanih so

učinkovito in v celoti odgovorili na vprašanja. Anketni vprašalnik je temelj vseh

pridobljenih podatkov, ki so bili uporabljeni v namen ovrednotenja hipotez.

Anketa je potekala od 15. 2. 2012 do 5. 3. 2012. Prejetih je bilo 20 v celoti

izpolnjenih anket, kar predstavlja tudi vzorec vprašanih. Rezultate prikazujejo

spodnji grafi.

7.1 Analiza in interpretacija rezultatov ankete

Anketni vprašalnik je vseboval 12 vprašanj. V nadaljevanju je vidna natančna

interpretacija vseh vprašanj, podprta je tudi grafično.

Med 20 vprašanimi je na anketo odgovorilo 40 % ţensk in 60 % moških, ki so poslali

pravilno in v celoti izpolnjene vprašalnike.

38

60%

40%

MOŠKI ŽENSKI

10%

50% 20%

10%

10%

OD 15 DO 20 LET

OD 20 DO 30 LET

OD 30 DO 40 LET

OD 40 DO 50 LET

OD 50 DO 60 LET

5%

40%

15%

15%

10%

10% 5%

OSNOVNA ŠOLA

SREDNJA ŠOLA

VIŠJA ŠOLA

VISOKA ŠOLA

UNIVERZITETNA IZOBRAZBA

MAGISTERIJ

DOKTORAT

Anketiranci so razdeljeni v pet starostnih skupin. Od 15 do 20 let je starih 10 %

vprašanih, od 20 do 30 let je starih 50 % vprašanih, od 30 do 40 let je starih 20 %

vprašanih, od 40 do 50 let je starih 10 % vprašanih in ravno tako je od 50 do 60 let

starih 10 % vprašanih.

Izobrazbena struktura je bila ponujena v sedmih skupinah. Tistih z osnovnošolsko

izobrazbo je 5 %, 40 % vprašanih ima srednješolsko izobrazbo, višješolsko izobrazbo

ima 15 % vprašanih, visoko izobrazbo ima ravno tako 15 % vprašanih, 10 % je tistih, ki

imajo univerzitetno izobrazbo, 10 % jih ima zaključen magisterij in 5 % jih pridobljen

doktorat. Vsi našteti so vidni v spodnjem grafu.

Graf 6: Spol anketiranih (vir: anketa)

Graf 7: Starost anketiranih (vir: anketa)

Graf 8: Izobrazba anketiranih (vir: anketa)

39

10%

45%

10%

10%

0%

5%

5%

5% 10%

PODRAVSKASAVINJSKAKOROŠKAZASAVSKAOBALNASPODNJE POSAVSKADOLENJSKAPOMURSKA

100%

0%

DA NE

Demografsko gledano ţivijo anketirani v različnih regijah. Iz podravske regije jih

prihaja 10 %, ravno tako jih po 10 % prihaja iz gorenjske, koroške in zasavske regije.

5 % vprašanih je posamezno iz spodnjeposavske regije, dolenjske in pomurske regije.

Največ, to je 45 %, jih prihaja iz savinjske regije.

V sklopu splošnih vprašanj so bili anketirani vprašani o rabi interneta. 100 %

anketiranih je odgovorilo, da internet uporablja.

Pogostost uporabe interneta anketiranih kaţe podatke, ki so razdeljeni v šest

razredov. 15 % vprašanih uporablja internet nekajkrat tedensko, 10 % vprašanih

uporablja internet vsak dan in 75 % vprašanih uporablja internet večkrat na dan.

Vprašani so imeli na voljo tudi odgovor, da uporabljajo internet nekajkrat mesečno,

nekajkrat letno ali drugo, na vse tri predpostavke ni bilo odgovora, torej 0 %.

Graf 9: Regija prebivališča anketiranih (vir: anketa)

Graf 10: Uporaba interneta (vir: anketa)

40

75%

10%

15%

0% 0% 0%

VEČKRAT NA DAN

VSAK DAN

NEKAJKRAT TEDENSKO

NEKAJKRAT MESEČNO

NEKAJKRAT LETNO

DRUGO

0% 10%

25%

40%

25%

0%

NIKOLI ENKRAT

DVAKRAT VEČKRAT

POGOSTO DRUGO

Ker je bil cilj raziskave ugotoviti, ali anketirani, ki uporabljajo internet, tudi

nakupujejo preko interneta, je bilo postavljeno vprašanje, ali in kolikokrat so

internet uporabili v namen nakupa. Tistih, ki preko interneta niso nakupovali, med

vprašanimi ni. 10 % vprašanih je nakupovalo preko interneta enkrat, 25 % jih je

nakupovalo dvakrat, večkrat jih je nakupovalo kar 40 %, pogosto pa jih nakupuje

25 %.

Ker so temelj raziskave zlorabe, ki se dogajajo med nakupovanjem na internetu, so

bili anketirani vprašani, koliko se pri nakupovanju na internetu počutijo varne.

Vprašanim je bila ponujena 5-stopenjska lestvica, na kateri so označili, koliko se

strinjajo s posameznimi navedbami.

Petstopenjska lestvica v vlogi vprašanega pomeni naslednje:

1 = to zame ne velja

2 = niti ne velja

3 = srednje velja

4 = precej velja

5 = popolnoma velja

Graf 11: Pogostost uporabe interneta med anketiranimi (vir: anketa)

Graf 12: Pogostost nakupovanje preko interneta (vir:

anketa)

41

Posamezni rezultati so bili prikazani v spodnji tabeli, pod posameznimi

predpostavkami. Pod predpostavko »počutil sem se varno«, je večina, in sicer kar 14

vprašanih označila, da to za njih precej velja. Torej se 14 vprašanih med

nakupovanjem na internetu počuti precej varne. 5 je bilo tistih, ki se s to postavko

popolnoma strinjajo oziroma zanje to popolnoma velja, kar pomeni, da se počutijo

popolnoma varne med nakupovanjem na internetu. Pod predpostavko »delno sem se

zavedal nevarnosti« je 14 vprašanih označilo, da se med nakupovanjem na internetu

nevarnosti srednje zaveda. 4 vprašani se delne nevarnosti, ki jim grozi, niti ne

zavedajo, 2 vprašana pa sta odgovorila, da delno zavedanje nevarnosti med

nakupovanjem na internetu zanju sploh ne velja. Tistih, ki bi se s predpostavko

»nisem se počutil varno« strinjali, ni, saj je 15 vprašanih označilo, da ta trditev za

njih ne velja, in je 5 vprašanih označilo moţnost, da za njih to niti ne velja. S

trditvijo »nisem razmišljal o nevarnosti« med nakupovanjem na internetu se

popolnoma strinja 15 vprašanih, 5 vprašanih pa se s to trditvijo precej strinja. Vse

nanizane rezultate pojasnjujeta spodnja tabela in graf.

Tabela 1: Zavedanje nevarnosti nakupovanja na internetu med vprašanimi (vir: anketa)

PETSTOPENJSKA LESTVICA

1 2 3 4 5

Počutil sem se varno

0 0 1 14 5

Delno sem se zavedal

nevarnosti

2 4 14 0 0

Nisem se počutil varno

15 5 0 0 0

Nisem razmišljal o nevarnosti

0 0 2 3 15

Ker so med nakupovanjem na internetu izpostavljeni predvsem osebni podatki, so

anketirani odgovarjali o tem, ali razmišljajo, da so lahko njihovi osebni podatki med

nakupovanjem na internetu zlorabljeni. 80 % vprašanih je odgovorilo, da temu ne

namenjajo pozornosti. 10 % jih je o tem razmišljalo, a jih ne skrbi, 5 % vprašanih to

vsaj malo skrbi in ravno tako je 5 % tistih, ki večkrat razmišljajo o tem. Tistih, ki bi

jih skrbela zloraba osebnih podatkov, ni.

42

0% 5% 10%

5%

80%

DA, ZELO ME SKRBI

MALO ME SKRBI

RAZMIŠLJAM, A ME NI STRAH

VEČKRAT RAZMIŠLJAM O TEM

TEMU NE DAJEM POZORNOSTI

Kot slednje so vprašani označili med podanimi morebitnimi zlorabami. Označili so, ali

so zlorabo doţiveli ali je niso oziroma se zlorabe niso zavedali. Rezultati so vidni v

tabeli 2. Od 20 vprašanih jih je 18 označilo, da njihov elektronski naslov ni bil

prestreţen, 2 se ne moreta opredeliti oziroma ne vesta. 20 vprašanih je označilo,

torej vsi, da niso nikoli doţiveli kraje podatkov, bančne kartice. Ravno tako je vseh

20 vprašanih označilo, da niso doţiveli kraje podatkov kreditne kartice. Vseh 20

vprašanih je označilo, da tudi nikoli niso doţiveli kraje osebne identitete. Največ, 4

od 20 vprašanih, se jih strinja, da so ţe doţiveli prevaro v pomenu nikoli prejete

plačane pošiljke. 16 od 20 ni doţivelo ne prejete pošiljke. 17 od 20 vprašanih jih

nikoli ni kupovalo na laţni spletni strani, 1 vprašani je tovrstno zlorabo doţivel, 2 se

tega ne zavedata in predpostavljata, da je bilo mogoče, vendar tega ne vesta. 20

vprašanih ni nikoli doţivelo kraje IP-naslova osebnega računalnika. 16 vprašanih od 20

je z odgovorom DA potrdilo, da zlorabe niso nikoli doţiveli, in 4 od 20 so trditev

»zlorabe nisem nikoli doţivel« potrdili z moţnim podanim odgovorom – nikoli.

Graf 13: Zloraba osebnih podatkov med vprašanimi (vir: anketa)

43

20% 0% 0%

0% 10%

70%

NASTAVITEV SPAM FILTRA

ORODJE ZA ZAŠČITO ANONIMNOSTI NA SPLETU

PREVERJANJE SAME ZAŠČITE TRGOVINE

PREVERJANJE SPLETNE TRGOVINE V REGISTRU

POIZVEDOVANJE NA FORUMIH

NIKOLI NISEM POIZVEDOVAL

Tabela 2: Primeri zlorab med nakupovanjem na internetu (vir: anketa)

DA NIKOLI NE VEM

Moj elektronski

naslov je bil

prestrežen

0 18 2

Ukradli so mi

podatke bančne

kartice

0 20 0

Ukradli so mi

podatke kreditne

kartice

0 20 0

Ukradli so mojo

identiteto (osebne

podatke)

0 20 0

Pošiljke nisem nikoli

prejel 4 16 0

Kupoval sem v lažni

spletni trgovini 1 17 2

Ukradli so mi IP-

naslov osebnega

računalnika

0 20 0

Zlorabe nisem nikoli

doživel 16 4 0

Anketirani so odgovarjali, ali ţe uporabljajo katero od poznanih zaščit, s katero se

lahko zaščitijo med nakupovanjem na internetu, oziroma so o tovrstnih zaščitah vsaj

poizvedovali. 70 % vprašanih o tem ni nikoli poizvedovalo, 20 % vprašanih je nastavilo

»spam« filter, 10 % vprašanih je pred nakupom o trgovcu poizvedovalo na forumih,

kjer si kupci izmenjujejo svoje izkušnje. Tistih, ki bi si nastavili orodje za zaščito

anonimnosti na spletu, med vprašanimi ni, ravno tako med vprašanimi ni tistih, ki bi

preverjali stopnjo zaščite spletne trgovine, in ravno tako vprašani ne preverjajo

spletnih trgovin v registru.

Graf 14: Zaščita pred zlorabami nakupovanja na internetu (vir: anketa)

44

30%

55%

15% PRAVIC SE DOBROZAVEDAMPRAVICE DELNOPOZNAMPRAVIC NE POZNAM

V zadnjem delu raziskave je bilo tudi pomembno vprašanje, ali anketirani poznajo

potrošniške pravice, ko nakupujejo na internetu. 55 % vprašanih pravice delno pozna,

30 % vprašanih se pravic dobro zaveda, 15 % vprašanih pa svojih pravic med

nakupovanjem na internetu ne pozna.

7.2 Ugotovitve raziskave in ovrednotenje hipotez

Raziskava v diplomskem delu Nevarnosti in zlorabe uporabnikov med nakupovanjem

na internetu je pokazala, da so anketirani uporabniki interneta in ga uporabljajo tudi

v namen nakupovanja. Delno se zavedajo, da lahko do zlorab med nakupovanjem na

internetu pride, vendar se kljub temu počutijo varne, večina jih o nevarnosti sploh

ne razmišlja. Tako lahko hipotezo 1, katere trditev je bila, da se uporabniki interneta

med nakupovanjem na internetu počutijo varne, potrdimo.

Naslednja hipoteza je predpostavljala, da uporabniki, ki nakupujejo preko interneta,

ne razmišljajo, da so lahko njihovi osebni podatki zlorabljeni. Raziskava je pokazala,

da je domneva pravilna. Anketirani (80 %) so odgovorili, da temu ne namenjajo

pozornosti, torej lahko trdimo, da vsekakor o tem ne razmišljajo.

Ravno tako je raziskava pokazala, da vprašani med nakupovanjem na internetu niso

doţiveli posebnih zlorab, kar je bila trditev hipoteze 4. Štirje izmed vprašanih niso

prejeli pošiljke, 1 uporabnik je nakupoval na laţni spletni strani, ostalih 16 pa med

nakupovanjem na internetu ni doţivelo zlorab, zato lahko hipotezo potrdimo.

Naslednja hipoteza je predpostavljala, da uporabniki poizvedujejo o načinu zaščite

osebnih podatkov, ko se odločajo za nakup na internetu. Vendar je raziskava kar v

70 % pokazala, da vprašani o tovrstnem načinu zaščite pred zlorabami niso nikoli

poizvedovali. 20 % vprašanih je nastavilo le t. i. »spam« filter, s katerim prestreţejo

nezaţeleno elektronsko pošto, 10 % pa je o trgovcu poizvedovalo na spletu med

forumi. Torej hipotezo 5 zavračamo.

Graf 15: Zavedanje pravic potrošnikov (vir: anketa)

45

Zadnja hipoteza predpostavlja, da vprašani, ki uporabljajo internet za spletni nakup,

poznajo pravice potrošnikov na internetu. Raziskava je pokazala, da 55 % vprašanih

delno pozna svoje pravice, 30 % se svojih pravic dobro zaveda, le 15 % pa je tistih, ki

pravic potrošnikov na internetu ne pozna, zato hipotezo 6 potrjujemo.

46

8 Zaključek

Spletna trgovina v današnjem času dokazuje nenehno rast. Iz dneva v dan lahko

opazimo na internetu še več trgovcev in še več ponudb. Trgovci za svojo

prepoznavnost uporabljajo tudi različna socialna omreţja, najbolj brane spletne

strani in vse, kar bi lahko pritegnilo naše zanimanje. Smisel internetne trgovine je,

da prihranimo čas in pogosto tudi denar. Ne potrebujemo parkirnega mesta, ne

potrebujemo nakupovalnega vozička in nikogar, ki bi nam prigovarjal k nakupu. Ko se

znajdemo na spletu, lahko tam preiščemo med različnimi ponudniki, blagovnimi

znamkami, cenami in se kasneje odločimo na podlagi vseh potrebnih informacij. Vse

našteto lahko počnemo praktično iz domačega naslonjača v udobju svojega doma.

Mogoče v Sloveniji še ne, vendar drugod po Evropi ljudje povedo, da je to njihova

vsakdanja past. Poleg spletnih trgovcev in spletnih kupcev pa na spletu delujejo tudi

tisti, ki informacije in podatke, ki jih spletni uporabniki na spletu pustimo za sabo,

uporabljajo v nelegalne namene. Takrat lahko trdimo, da smo doţiveli spletno

zlorabo. Splet je vsekakor leglo za tiste, ki ţelijo tudi slabo oziroma se ţelijo na

nelegalen način okoristiti. Prepričani smo, da na spletu lahko najdemo vse, samo

varnosti ne. Internet uporabljamo dnevno in vseskozi verjamemo, da se katera od

spletnih prevar ne more zgoditi ravno nam. To smo dokazali tudi z raziskavo v

diplomskem delu, kjer večina vprašanih trdi, da se počutijo varne med nakupovanjem

na spletu, da ne razmišljajo o moţnih zlorabah in posebnega pomena ne dajejo niti

zaščitam, ki so ponujene kot preventiva omenjenim nevarnostim. Seveda lahko zopet

rečemo, da dokler nečesa človek ne izkusi na svoji koţi, ne verjame in zato tudi nič

ne stori. Nekateri pripisujejo velik pomen zakonodaji, ki ureja tovrstno področje,

torej različnim institucijam in drţavi. V zadnjem času se veliko govori o spletnemu

gigantu Googlu, ki sledi, oziroma naj bi sledil vsakemu našemu koraku na spletu, in

sicer tudi našim osebnim podatkom, in si poleg vsega prizadeva, da bi to postalo

legalno in sprejemljivo. Če lahko Google, zakaj kdo drug ne bi mogel. Verjamemo, da

interesom tako velikih korporacij, kot je Google in podobni, drţava prej ugodi, kot

jih zaustavi. Zato izpostavljamo dejstvo, da smo na spletu, predvsem med

nakupovanjem, sami sebi najboljši varuh. Tako kot bomo za svoje podatke skrbeli

sami, nihče ne bo. Spletne trgovine se sicer zaveţejo različnim zakonom o varstvu

osebnih podatkov, vendar je lahko vsak posameznik samemu sebi v največjo korist.

Namesto pričakovanja, da nas bodo zaščitili drugi, lahko danes sami storimo marsikaj

proti morebitnim prevaram, med drugim, na primer, kupujemo na spletnih mestih,

kjer kupuje večina, preverjamo spletne trgovce na forumih in v registrih, vedno

47

poskušamo pošiljko plačati po povzetju, če ţe moramo, plačujemo s kreditnimi

karticami preko znanih in uveljavljenih plačilnih sistemov, ne zaupamo osebnih

podatkov komur koli in se vedno osveščamo o vsem novem na področju spletne

varnosti.

48

9 Uporabljeni viri

Antić, F. (2010). Pravni vidiki spletnega portala. Pridobljeno 9. 11. 2011 na

http://varnostnaspletu.si/varnost-za-spletne-ponudnike/pravni-vidiki-

spletnega-portala

Bogdanovič, U. (2011a). Kako varno nakupovati preko spleta. Spletnik. Pridobljeno

9. 11. 2011 na http://blog.shop123.si/2011/05/25/kako-varno-nakupovati-

preko-spleta/

Bogdanovič, U. (2010b). Nakupovalni center – internetna prodaja – nevarnosti.

Spletnik. Pridobljeno 10. 11. 2011 na

http://blog.shop123.si/2011/05/17/nakupovalni-center-vs-internetna-

prodaja-%e2%80%93-nevarnosti/

Bratuša, T. (2007). Varnost za telebane: kraja identitete. Moj mikro. Pridobljeno

7. 4. 2012 na

http://www.mojmikro.si/preziveti/varnost/varnost_za_telebane_kraja_identi

tete

Cavoukian, A. in Gurski, M. (2000). Managing Privacy a challenge in designing today's

systems. Municipal Interface.

Chuchill, G. (1991). Marketing research – methodological foundations. Fort Worth:

The Dryden Press.

Felc, H. (2011). Plačilni sistemi spletne trgovine. Spletnik. Pridobljeno 9. 11. 2011

na http://blog.shop123.si/2011/09/06/placilni-sistemi-vase-spletne-trgovine/

Forstnerič, J. (2008). Kako pomembno je zagotavljanje lastne identitete na spletu.

Pridobljeno 9. 11. 2011 na http://varnostnaspletu.si/varnost-za-spletne-

ponudnike/kako-pomembno-je-zagotavljanje-lastne-identitete-na-spletu

Forstnerič, J. (2009). Kako iskati informacije in komu zaupati na spletu? Varno na

spletu.si. Pridobljeno 9. 11. 2011 na http://varnostnaspletu.si/varnost-za-

spletne-obiskovalce/kako-iskati-informacije-in-komu-zaupati-na-spletu

Goldberg, D. (2002). Privacy: Enhancing technologies for the Internet. Berkeley:

University of California.

49

Horniak, V. (2004). Privacy of Communication: Ethics and Technology. Vasteras:

Malardaler University.

Informacijska varnost. (2012). UVTP. Pridobljeno 8. 4. 2012 na

http://www.uvtp.gov.si/si/delovna_podrocja/informacijska_varnost/

Janeţič, M. (2000). Prihodnost spletnega nakupovanja. Kranj: Organizacija.

Kako anonimno deskati po svetovnem spletu. (2012). Računalniške novice.

Pridobljeno 2. 4. 2012 na http://www.racunalniske-

novice.com/novice/piano/kako-anonimno-deskati-po-svetovnem-spletu-

piano.html

Kako varno nakupovati preko spleta? (2009). Moj mikro. Pridobljeno 9. 11. 2012 na

http://www.safe.si/c/997/Spletno_nakupovanje/?preid=985

Kazenski zakonik Republike Slovenije in vdori v računalniški sistem. (2012). Si-cert.

Pridobljeno 2. 4. 2012 na http://www.cert.si/zakonodaja/kazenski-

zakonik.html

Kodelja, M. (2009). Hop, Cefizelj, vrni mi prenosnik. Moj mikro. Pridobljeno

16. 4. 2012 na

http://www.mojmikro.si/v_srediscu/tehnologije/hop_cefizelj_vrni_mi_preno

snik

Kovačič, M. (2003). Zasebnost na internetu. Ljubljana: Inštitut za sodobne in

politične študije.

Lah, P. (2007). Uporaba kriptografije v internetu. Pridobljeno 11. 4. 2012 na

http://www.si-ca.si/kripto/kr-osn.htm

Lažna spletna trgovina. Nasvet za net. (2009). Pridobljeno 10. 4. 2012 na

http://www.nasvetzanet.si/nakupovanje-po-spletu/lazna-spletna-

trgovina.html

Lindič, J. (2005). Spletne trgovine v tujini uspešnica, pri nas odrinjene. Manager, 8

(9), 34–35.

50

Moţina, D. (2002). Se Evropa odreka zasebnosti v korist varnosti. Pravna praksa:

priloga informatika in pravo, 3 (43), 3–4.

Najpogostejša nevarnost. (2011). eMarketer. Pridobljeno dne 7. 11. 2011 na

http://www.emarketer.com/Article.aspx?R=1008761

Nakupovanje na spletu (2011). DMS. Pridobljeno 11. 11. 2011 na

http://www.dmslo.si/projekti/trzenjski-monitor-dms/

Nakupovanje na spletu, doma in v tujini. (2011). Moss. Pridobljeno 7. 11. 2011 na

http://www.moss-soziromasi/si/rezultati_moss/obdobje/default.html

Nakupovanje po internetu. (2012). Evropski potrošniški center. Pridobljeno

11. 11. 2011 na http://www.epc.si/

Ocepek, A. (2011). Uporabniki e-pošte. Pridobljeno 15. 4. 2012 na

http://mladiraziskovalci.scv.si/admin/file/oddane_naloge/1151_379041_92_r

n_uporabniki_e-poste.pdf

PayPal Slovenija, varno plačevanje in sprejem plačil. (2011). Paypal.Pridobljeno

9. 4. 2012 na http://pay-pal-slovenija.blogspot.com/

Peterson, R. (1997). Electronic marketing and the consumer. Austin: Sage

publications.

Phising ali ribarjenje na spletu. (2011). Unicreditbank. Pridobljeno 8. 4. 2012 na

http://www.unicreditbank.si/sl/Pravne_osebe/Elektronsko_bancnistvo/Onlin

e_banka/Varnost/Nevarnosti/Phishing_ali_ribarjenje

Plačevanje s plačilnimi karticami v spletni trgovini. (2002). Gospodarski vestnik,

priloga Trgovina, marec. Pridobljeno na http://www.nasvet.com/placilne-

kartice/

Pogostost nakupov na internetu. (2011). Gfk. Pridobljeno 8. 11. 2011 na

http://www.gfkorange.si/?Itemid=57

Proti sovražnosti na spletu se lahko učinkovito borimo z osveščanjem in

izobraževanjem. (2011). Safe.si. Pridobljeno dne 8. 11. 2011 na

51

http://www.ris.org/db/27/11941/Raziskave/Proti_sovra%C5%BEnosti_na_sple

tu_se_lahko_u%C4%8Dinkovito_borimo_le_z_osve%C5%A1%C4%8Danjem_in_izob

ra%C5%BEevanjem/?&cat=707&p1=276&p2=285&p3=1318&p4=1335&p5=0&id=1

335

Pravni vidiki. (2009). Varno na spletu.si. Pridobljeno 1.3.2012 na

http://varnostnaspletu.si/varnost-za-spletne-ponudnike/pravni-vidiki-

spletnega-portala

Radoš, S. (1999). Internet trgovina: odprto non–stop. Gospodarski vestnik, 11.

Pridobljeno 7. 11. 2011 na http://www.nasvet.com/internet-trgovina/

Radoš, S. (2002). Varno nakupovanje v spletnih trgovinah. Moj mikro. Pridobljeno

6. 11. 2011 na http://www.nasvet.com/varnost-nakupovanje/

Radoš, S. (2004). Vzpostavitev sistema plačevanja s kreditnimi karticami na spletni

strani. Pridobljeno 8. 11. 2011 na http://www.nasvet.com/online-

placevanje/

Radoš, S. (2007). Ostanite anonimni. Moj mikro. Pridobljeno 2. 4. 2012 na

http://www.mojmikro.si/preziveti/varnost/ostanite_anonimniRadoš, S.

(2002).

Ritar, R. (2010). Nevarnosti pri oddaljenih nakupih. Nasvet za net. Pridobljeno

6. 11. 2011 na http://www.nasvetzanet.si/nakupovanje-po-spletu/nevarnosti-

pri-oddaljenih-nakupih.html

Schwartz, I. (1997). Webonomics. New york: Broadway books.

Šubic, P. (17. 12. 2008). Varnejše spletno poslovanje po spletu. Finance. Pridobljeno

na http://www.finance-akademija.si/index.php?go=article&artid=232800

Upravljanje piškotkov. (2012). GoogleChrom. Pridobljeno 12. 4. 2012 na

http://support.google.com/chrome/bin/answer.py?hl=sl&answer=95647

Vabila in prikrita sporočila. (2012). Varni na internetu. Pridobljeno 8. 11. 2011 na

http://www.varninainternetu.si/spletna-tveganja/

52

Varno nakupovanje na internetu. (2011). Računalniške novice. Pridobljeno dne

6. 11. 2011 na http://www.racunalniske-novice.com/novice/programska-

oprema/antivirus/bitdefender/napotki-za-varno-spletno-nakupovanje-v-casu-

praznikov.html

Varno spletno plačevanje. (2011). Edenar. Pridobljeno 10. 4. 2012 na

http://www.edenar.net/si/paysafecard.wlgt

Varnost. (2009). Kripto. Pridobljeno 6. 11. 2011 na http://www.si-ca.si/kripto/kr-

podp.htm

Vozel, M. (6. 12. 2004). Posebej nevarni so e-nakupi na javnih računalnikih. Finance,

str.19.

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. (2012). Si-cert.

Pridobljeno 2. 4. 2012 na http://www.cert.si/zakonodaja/zepep.html

Zakon o elektronskem poslovanju na trgu. (2012). Si-cert. Pridobljeno 2. 4. 2012 na

http://www.cert.si/zakonodaja/zept.html

Zakon o elektronskih komunikacijah. (2012). Si-cert. Pridobljeno 2. 4. 2012 na

http://www.cert.si/zakonodaja/zekom.html

Zanima me varno. (2010). Varni na internetu. Pridobljeno 9. 11. 2011 na

http://www.varninainternetu.si/spletni-nakupi/

Zaščitite se pred vohunskimi programi. (2010). Spysweeper. Pridobljeno 6. 4. 2012

na http://www.spysweeper.si/

Ţagar, L. (14. 11. 2008). Spletno nakupovanje vse bolj priljubljeno. Finance.

Pridobljeno na http://www.finance-akademija.si/?go=article&artid=229601