Embed Size (px)
Citation preview
Univerza v Mariboru
Fakulteta za varnostne vede
DIPLOMSKO DELO
Problematika hitrosti v cestnem prometu in mnenje voznikov o
delu policistov na področju umirjanja hitrosti
Študent/-ka: Mateja Prpar
Marec, 2010 Mentor: prof. dr. Peter Umek
3
ZAHVALA
Za pomoč in nasvete pri izdelavi
diplomskega dela
se iskreno zahvaljujem svojemu
mentorju prof. dr. Petru Umeku.
Posebno zahvalo pa bi namenila vsem tistim,
ki ste bili pripravljeni sodelovati pri anketiranju.
Zahvalila pa bi se tudi svojim staršem,
fantu in mojima sinovoma Lanu in Galu,
ki so me ves čas študija spodbujali
in mi stali ob strani.
4
KAZALO VSEBINE
POVZETEK ................................................................................................. 8
ZUSAMMENFASSUNG………………………………….........................9
1 Uvod ......................................................................................................... 10
2 Prometne nesreče in povzročitelji ......................................................... 11
2.1 Kaj so prometne nesreče ..................................................................... 11
2.2 Kdo jih povzroča in njihova starost ................................................... 12
2.3 Kakšen je vpliv hitrosti na nastanek prometnih nesreč ..................... 13
2.4 Podcenjevanje poti ustavljanja ter precenjevanje morebitnih
prihrankov pri različnih hitrostih ............................................................ 14
3 Osebnost in prometna varnost .............................................................. 17
4. Vpliv znanja in spretnosti na voţnjo ................................................... 18
4.1 Vpliv znanja, spretnosti na vožnjo ..................................................... 18
4.1.1 Izkušnje voznikov ......................................................................... 19
5 Vzroki, posledice in sankcije neupoštevanja omejitve hitrosti .......... 21
5.1 Vzroki za prekoračitev hitrosti ........................................................... 21
5.2 Posledice prehitre vožnje ................................................................... 21
5.3 Sankcije zaradi prehitre vožnje .......................................................... 22
6 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa ............................................ 24
6.1 Kaj je umirjanje prometa ................................................................... 24
6.2 Naprave za umirjanje prometa ........................................................... 25
6.3 Ukrepi za umirjanje prometa ............................................................. 25
7 Preventiva s strani odgovornih oseb, ki pomembno vpliva na zniţanje
hitrosti in posledično zmanjšanje nesreč ................................................ 30
5
8 Kako lahko sami prispevamo k zmanjševanju prometnih nesreč
zaradi prehitre voţnje ............................................................................... 39
9 Problem in hipoteza ............................................................................... 41
9.1 Problem .............................................................................................. 41
9.2 Hipoteza ............................................................................................. 42
10 Metoda ................................................................................................... 43
10.1 Vzorec ............................................................................................... 43
10.2 Vprašalnik ........................................................................................ 43
10.3 Postopek ........................................................................................... 43
11 Rezultati in diskusija ............................................................................ 45
12 Odgovor na hipotezo ............................................................................ 53
13 Zaključni sklepi .................................................................................... 54
LITERATURA IN VIRI ........................................................................... 56
PRILOGE................................................................................................... 62
ŢIVLJENJEPIS ......................................................................................... 73
IZJAVA O AVTORSTVU ........................................................................ 74
KAZALO SLIK
Slika 1: Prikaz avtomobilov, ki so opremljeni s sistemom provida 200028
Slika 2: Primer prikazovalnika hitrosti z vgrajenim merilnikom
hitrosti ......................................................................................................... 29
Slika 3: Hitrost ubija - vozimo pametno ................................................ 31
Slika 4: Hitrost – počasneje je varneje .................................................... 32
Slika 5: Prehitra voţnja obţalovanje vredna ......................................... 32
6
Slika 6: Tv spoti ......................................................................................... 32
Slika 7 : Alkohol ubija- vozimo pametno ................................................ 33
Slika 8: WC plakati za mlade voznike .................................................... 34
Slika 9: Kako potovati bolje ..................................................................... 35
Slika 10: Plakati Pozor, sveče ................................................................... 35
Slika 11: Šolska pot ................................................................................... 36
Slika 12: Plakat BodipreViden ................................................................. 36
KAZALO TABEL
Tabela 1: Starost povzročiteljev prometnih nesreč zaradi hitrosti ...... 12
Tabela 2: Najpogostejši dejavniki prometnih nesreč v letu 2008 v
primerjavi z letom 2007 ............................................................................ 14
Tabela 3: Primerjava reakcijske in zavorne poti ter poti ustavljanja
pri različnih hitrostih, ter morebitnih prihrankov ................................ 15
Tabela 4: Primerjava učinkov dveh različnih načinov voţnje ............. 16
Tabela 5: Posledice prometnih nesreč zaradi hitrosti od leta 1998 do
leta 2008 ...................................................................................................... 22
Tabela 6: Kazni glede na prekoračene hitrosti ...................................... 23
Tabela 7: Izračuni povprečne ocene posameznih policijskih ukrepov 50
7
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Stacionarni merilniki (ohišja na avtocestnem kraku) .............. 45
Graf 2: Mobilni radarji............................................................................. 45
Graf 3: Patrulje ......................................................................................... 46
Graf 4: Silhueta policista .......................................................................... 46
Graf 5: Vi vozite ........................................................................................ 47
Graf 6: Kroţna kriţišča, grbine-leţeči policaji, zoţitev pasov… .......... 47
Graf 7: Preventivne akcije: Hitrost - počasneje je varneje .................. 48
Graf 8: Plakati, ki opozarjajo na posledice zaradi prehitre voţnje .... 48
Graf 9: Kazni ............................................................................................. 49
Graf 10: Zaseg vozila ................................................................................ 49
Graf 11: Dirkalna proga za osebne avtomobile...................................... 51
Graf 12: Predlagani ukrepi za zmanjšanje število prometnih nesreč,
zaradi prehitre voţnje…………………………………………………...51
8
POVZETEK
Pričujoča diplomska naloga govori o problematiki hitrosti v cestnem prometu. V njej so
opisane prometne nesreče, starost povzročiteljev le-teh zaradi prevelike hitrosti,
osebnost in prometna varnost, vpliv znanja in spretnosti na voţnjo, vzroki, posledice in
sankcije prehitre voţnje. V nadaljevanju pa je opisano tudi kakšne ukrepe izvaja policija
in ostale institucije, ki so odgovorne za zmanjšanje nesreč zaradi prehitre voţnje in kako
lahko sami prispevamo k zmanjšanju prometnih nesreč zaradi prehitre voţnje.
Naslov, ki sem si ga izbrala, se mi zdi zanimiv, ker se dotika najbolj številčne
problematike nesreč na cestah zaradi prevelike hitrosti.
Glavni dejavnik za nastanek prometnih nesreč zaradi prevelike hitrosti je seveda človek,
saj le on lahko vpliva tako na cesto kot vozilo.
Prevelika in neprilagojena hitrost sta glavna dejavnika hudih prometnih nesreč. Starost
povzročiteljev prometnih nesreč zaradi prevelike hitrosti se giblje med 18 in 44 leti.
Alkohol je velikokrat prisoten kot sovzrok pri prometnih nesrečah, katerih glavni vzrok
je neprilagojena hitrost. Od vseh omejitev in prepovedi, ki so naloţene voznikom
motornih vozil, je prav gotovo najteţja tista, katera jim omejuje hitrost voţnje.
V drugem delu pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika poskušala ugotoviti v kolikšni
meri, po mnenju voznikov, posamezni policijski ukrepi prispevajo k zmanjšanju hitrosti
ter zbrala njihova mnenja oziroma predloge, s katerimi bi lahko še dodatno izboljšali in
še prispevali k večji varnosti v cestnem prometu.
Pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika je sodelovalo 100 oseb. Analiza odgovorov je
pokazala, da patrulje in mobilni radarji najbolj učinkovito prispevajo k zmanjšanju
hitrosti.
Ključne besede: prometna varnost, hitrost, prometna nesreča, povzročitelji
prometnih nesreč
9
ZUSAMMENFASSUNG
Die vorligende Diplomarbeit behandelt die Problematik der Geschwindigkeit im
Strassenverkehr. Es werden Verkehrsunfälle, Alter der Verursacher dieser wegen
überstiegener Geschwindigkeit, Persönlichkeit und Verkehrssicherheit, Einfluss der
Kenntnisse und Fahrkönnen auf die Fahrt, Ursachen, Folgen und Straffmittel der
zuschnellen Fahrt beschrieben. Im weiterem Text werden aber auch Massnahmen, die
von der Polizei und anderen Institutionen ausgeführt werden, die für die Reduzierung
der Verkehrusunfälle wegen zu schnellem Tempo verantwortlich sind, beschrieben und
auch wie wir selber zur Reduzierung von Verkehrsunfällen wegen überstiegener
Geschwindigkeit beitragen können.
Der ausgewählte Titel ist interessant weil die zahlenmässige Problematik der Unfälle
auf den Strassen wegen zu hohem Tempo behandelt wird.
Der Hauptfaktor für die Entstehung von Verkehrsunfällen wegen zu hohem Tempo ist
natürlich der Mensch, da nur er auf die Strasse und sein Fahrzeug Einfluss haben kann.
Eine zu hohe und unangepasste Geschwindigkeit sind der Hauptfaktor von schweren
Verkehrsunfällen. Das Alter der Verursacher von Verkehrsunfällen wegen zu hoher
Geschwindigkeit ist zwischen 18 und 44 Jahre. Der Alkohol ist oft Nebenursache bei
Verkehrsunfällen, dessen Hauptfaktor unangepasste Geschwindigkeit ist. Von allen
Begrenzungen und Verboten, die den Kfz-Fahrern auferlegt werden ist gerade die am
schwersten, die das Fahrtempo begrenzt.
Im zweiten Teil habe ich anhand von Umfragefragebogen festzustellen versucht in
welchen Mass, nach Meinung von Fahrern, einzelne Polizeimassnahmen zur
Veringerung der Geschwindigkeit beitragen können und deren Meinungen bzw.
Vorschläge, mit welchen die Strassenverkehrssicherheit verbessert und verstärkt werden
könnte, gesammelt.
Bei der Ausfüllung von Umfragebögen haben 100 Personen mitgewirkt. Die
Antwortenanalyse hat gezeigt, dass die Verkehrsstreifen und Mobilfunkmessgeräte am
effektivsten zur Verringerung der Geschwindigkeit beitragen.
Schlüsselwörter: Verkehrssicherheit, Geschwindigkeit, Verkehrsunfall,
Verkehrsunfallverursacher
10
1 Uvod
Dandanes je hitrost velik problem. To gre v veliki meri pripisati našemu načinu
ţivljenja: ves čas samo hitimo, smo nestrpni. In to se kaţe tudi v načinu naše voţnje,
kar lahko posledično povzroči nesrečo.
Hitrost v človeku odraţa različna čustva: strah, tesnobo, pa tudi veselje ali sprostitev.
„Človek ima slabo razvit občutek za hitrost. S pomočjo vida, ravnoteţnega čuta in
gibalne občutljivosti se zgolj površno orientira pri gibanju v prostoru“ (Baloh idr., 1983;
43).
Premikajoče se motorno vozilo daje posamezniku veliko količino energije in s to močjo
se posameznik vse prevečkrat brezskrbno in neodgovorno poigrava. Človek se bo moral
navaditi, kako ravnati s tolikšno količino energije, saj ta skriva v sebi velike nevarnosti
(Baloh idr., 1983).
Od vseh omejitev in prepovedi, ki so dane voznikom motornih vozil, je zagotovo
najteţja tista, ki jim omejuje hitrost voţnje. Voznik utemeljuje to omejitev kot napad na
osebno svobodo. Zato ni čudno, da ne manjka takšnih, ki se ţe vnaprej upirajo
vsakršnim omejitvenim ukrepom ter na vse načine dokazujejo, da so ukrepi za omejitev
hitrosti nesmiselni
(http//www.policija.si/portal/organiziranost/uup/promet/prispevki/hit…).
Namen diplomskega dela je prikazati najpogostejše vzroke za prekoračitev hitrosti:
krajši potovalni čas, objestnost in agresivnost, nepoznavanje in nepazljivost,
dokazovanje svojih sposobnosti sebi in drugim, in seveda njihove posledice ter sankcije,
v nadaljevanju pa tudi kakšnih ukrepov in naprav se posluţuje policija za umirjanje
prometa in tudi kaj lahko sami storimo za zmanjšanje nesreč zaradi prevelike hitrosti.
Del diplomskega dela pa sem namenila raziskavi z naslovom: MNENJE VOZNIKOV O
DELU POLICISTOV NA PODROČJU UMIRJANJA HITROSTI, katerega bom
opravila s pomočjo anketnega vprašalnika.
11
2 Prometne nesreče in povzročitelji
2.1 Kaj so prometne nesreče
Prometna nesreča je nesreča na cesti, v kateri je udeleţeno najmanj eno premikajoče se
vozilo in je v njej ena ali več oseb umrlo, ali bilo poškodovanih, ali je povzročena
materialna škoda (Jakomin idr., 1996).
Da sploh lahko govorimo o prometni nesreči, morajo biti kumulativno (istočasno)
izpolnjeni naslednji pogoji (Jakomin idr., 1996):
1. udeleţba najmanj enega premikajočega vozila
2. nastati mora določena posledica
3. zgoditi se mora na cesti
V primeru, da niso izpolnjeni vsi izmed zgoraj navedenih pogojev, dogodka ne štejemo
za prometno nesrečo (Jakomin idr., 1996).
Najpomembnejši dejavniki prometnih nesreč so (Ţlender, 2007):
- človek
- cesta
- okolje
- vozilo
Vse raziskave, ki so obravnavale medsebojna razmerja med dejavniki in njihovim
vplivom na nastanek prometnih nesreč, kaţejo na ugotovitev, da je človek kot
udeleţenec najpomembnejši dejavnik. Od njegovega ravnanja je največkrat odvisno ali
bo prišlo do nesreče. Človek se v prometu obnaša glede na razmere, ki mu jih nudita
cesta, vozilo ter v skladu s moralnimi in pravnimi normami (Ţlender, 2007).
Prometna nesreča je nepričakovan, nenaden, nenameren dogodek na javni ali drugi
prometni površini, v katerem je bilo udeleţeno vsaj eno vozilo v gibanju, pri čemer je
nastala materialna škoda in je bilo en ali več poškodovanih ali izgubilo ţivljenje (Polič,
2007).
„Nesreča je nehoten, neprijeten, tudi nepričakovan in ne nujno škodljiv dogodek, ki
prekinja dovršitev neke dejavnosti; vedno ga spremlja predhodno nevarno dejanje ali
nevaren pogoj ali oboje“ (Shinar, 1978 v Polič, 2007; 30).
12
2.2 Kdo jih povzroča in njihova starost
Raziskave kaţejo, da največ prometnih nesreč povzročijo mladi vozniki.
Varnostne pogoje za zmanjševanje število prometnih nesreč, ki jih povzročijo mladi
vozniki, bi lahko razdelili, na nekaj skupin (Ţlender, 1996):
- zniţevanje starostne meje za mlade voznike, ki opravljajo vozniški izpit za avto in
hkratno uvajanje pripravništva. Mlad voznik določeno obdobje vozi samo s spremstvom
izkušenega voznika. (Ta način poskusno preverjajo v Franciji).
- Uvedba vozniškega dovoljenja na preizskus, pri čemer mlad voznik po opravljenem
izpitu dobi le začasno dovoljenje, v času pripravništva veljajo zanj stroţja pravila kot za
ostale voznike (ostrejše omejitve pri hitrostih, uţivanju alkohola med voţnjo,…). Tak
sistem skupaj s sistemom točkovanja prekrškov je v veljavi v Nemčiji.
- Označevanje vozil, ki jih vozijo mladi vozniki »začetniki«. V dveletnem obdobju po
opravljenem izpitu, morajo opraviti še dodatne vaje varne voţnje.
Tabela 1: Starost povzročiteljev prometnih nesreč zaradi hitrosti (www.mss.gov.si),
(www.mzp.gov.si)
Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Do 7 let 5 1 2 2 1 1 1 3
Od 7 do
14 let
19 20 10 23 10 8
14 7
Od 14 do
16 let
75 75 52 50 62 57 44 45
Od 16 do
18 let
162 137 134 137 122 149 110 83
Od 18 do
24 let
2.530 2.469 2.561 2.681 2.105 1.799 1.613 1.158
Od 24 do
34
2.261 2.378 2.584 2.621 2.249 1.963 1.761 1.271
Od 34 do
44
1.421 1.449 1.415 1.412 1.232 1.015 881 678
Od 44 do
54
891 982 941 1.037 889 775 695 502
Od 54 do
64 let
398 398 372 364 363 327 311 261
Nad 64 let 209 239 218 211 208 189 166 135
Razmerja med starostnimi kategorijami se praviloma ne spreminjajo. Največkrat so
povzročitelji prometnih nesreč stari nad 18 do 44 let (www.mzp.gov.si).
13
2.3 Kakšen je vpliv hitrosti na nastanek prometnih nesreč
Eden najpomembnejših prometnih ciljev je, da v najkrajšem času pridemo do
določenega cilja. To pomeni, da smo mobilni. Mobilnost pa neposredno določata
razpoloţljivi čas in hitrost potovanja. Odločitve o poti in hitrostnimi omejitvami
določita ţeleno oz. ciljno hitrost. Ta ciljna raven določa hitrosti cilje niţjih ravni, npr.
prehitevanje. Nadalje mobilne potrebe in moţnosti določajo potovalne odločitve, te pa
ciljno hitrost, ki potem določa manevriranje in varnostne meje (časovne omejitve).
Kadar imamo veliko časa, ob visoki avtomatizirani voţnji (avtocesta) v večji meri
porazdelimo čas med voţnjo tudi na druga opravila (razmišljanje na delo), ki lahko
pripeljejo do problemov deljene pozornosti in trenutno preobremenitev. Zniţana
vzburjenost in premajhne obremenitve (podobremenitev) pripeljejo do problemov z
ohranjanjem pozornosti (pozornost se zniţa). Ţal pa je to največkrat povezano s
hitrostjo oz. z prehitevanjem (Polič, 2007).
„Višja kot je hitrost vpletenih vozil, hujše so poškodbe in več je mrtvih“ (Fildes, 1995 v
Polič, 2007; 48).
Hitrost je eden izmed poglavitnih motivov, ki jih zadovoljujejo vozniki med voţnjo.
Kadar ţeli voznik kar najhitreje priti od točke A do točke B, ne glede na to, kaj je razlog
za njegovo hitenje (zamujanje v sluţbo, nujen sestanek,...), je v takšnih primerih višja
hitrost voţnje prometni motiv. Neprometni motiv je v primerih, ko vozniki prehitevajo
vozila za dokazovanje svojih sposobnosti. Tvegana voţnja nudi voznikom uţitke in je
kot nekakšna „omama“. Prehitra in tvegana voţnja je pogosto kompenzacijski model za
neuspehe v šoli ter drugih področjih (Ţlender, 1996).
14
Tabela 2: Najpogostejši dejavniki prometnih nesreč v letu 2008 v primerjavi z letom 2007
(http://www.policija.si/images/stories/Statistika/PrometnaVarnost/2008/pdf/jan-dec08.pdf)
Mrtvi HTP (hudo telesno
poškodovani)
LTP (lahko telesno
poškodovani)
Neprilagojena hitrost 103 (128) 408 (491) 2.695 (3.873)
Nepravilna stran oz.
smer voţnje
39 (92)
205 (281) 1.720 (2.259)
Neupoštevanje pravil
o prednosti
36 (39) 220 (241) 2.809 (3.496)
Nepravilno
prehitevanje
14 (10) 44 (70) 331 (516)
Nepravilnosti pešcev 6 (9) 32 (49) 97 (114)
Nepravilni premiki z
vozilom
7 (5) 41 (57) 709 (961)
Neustrezna varnostna
razdalja
1 (0) 24 (20) 2.067 (2851)
Drugi vzroki 8 (11) 94 (96) 913 (1.115)
Podatki v oklepaju so za leto 2007
2.4 Podcenjevanje poti ustavljanja ter precenjevanje morebitnih
prihrankov pri različnih hitrostih
„Pot ustavljanja je seštevek dolţine reakcijske in zavorne poti. Pot ustavljanja se s
hitrostjo bistveno podaljšuje“ (Ţlender, 1996; 95).
Reakcijski čas pri voznikih je od 0,5 – 1,4 sekunde. Običajno potrebuje voznik 1
sekundo od trenutka, ko zazna problem, pa do ukrepa. Reakcijski čas je odvisen od
pozornosti, ki jo voznik posveča dogajanju na cesti ter njegovega psihičnega stanja.
Voznik, ki ni pripravljen na nevarnost, potrebujer 1,3 sekunde, da ukrepa (Ţlender,
1996).
Zavorna pot – je dolţina poti, ki jo vozilo prevozi od začetka pritiskanja na zavorni
pedal, do zaustavitve (Ţlender, 1996).
15
Tabela 3: Primerjava reakcijske in zavorne poti ter poti ustavljanja pri različnih hitrostih,
ter morebitnih prihrankov (Ţlender, 1996; 96)
Hitrost Reakcijska
pot
Zavorna
pot
Pot
ustavljanja
Razlika v poti ustavljanja
glede na hitrost 50 km/h
Prihranek
časa na
razdalji 5
km/h glede na
hitrost 50
km/h
50
km/h
14 m 14 m 28 m
70
km/h
20 m 26 m 46 m +18 m 2,3 minute
100
km/h
28 m 56 m 84 m +56 m 3 minute
„Če imamo do ovire v trenutku, ko jo zagledamo 30 m , bomo pri hitrosti 50 km/h varno
ustavili, pri voţnji s 70 km/h, bomo treščili v oviro in to s hitrostjo 58 km/h. Pri voţnji s
100 km/h bomo oviro na razdalji 30 m teţko opazili, ker gledamo daleč naprej, a tudi če
jo bomo, bomo prevozili 30 m, preden bomo začeli ukrepati in bomo treščili v oviro s
polno hitrostjo“ (Ţlender, 1996; 96).
Udarec vozila v naše telo je pri hitrosti 50 km/h enak padcu z višine 10 m, pri hitrosti
100 km/h pa je enak padcu z višine 40 m (Ţlender, 1996).
(Noguchi, 1978 v Ţlender, 1996) prikazuje najboljši prikaz prihrankov časa, v kateri
so spremljali voţnjo dveh avtomobilov na isti poti. Pri čemer je eden vozil ves čas z
„normalno hitrostjo“, drugi pa je vozil z največjo moţno hitrostjo. Podobna cesta v
Sloveniji, kot je bila izbrana v navedeni raziskavi, je cesta Ljubljana – Celje (gosti
dvosmerni promet). Hitrejši voznik je po prevoţenih 4988 km pridobil 2 uri in 48
minut.
16
Tabela 4: Primerjava učinkov dveh različnih načinov vožnje (Noguchi, 1978 v Ţlender, 1996;
96)
VARNO NEVARNO
Elementi primerjave Vozilo z normalno
hitrostjo
Vozilo z največjo
moţno hitrostjo
Razlika
Trajanje potovanja 43 ur 41 minut 40 ur 53 minut 2 uri 48 minut
Število prehitevanj:
- tovornjakov
-osebnih
avtomobilov
- tovornjakov s
prikolico
262
230
42
313
531
54
51
301
12
Število naglih
zaviranj
7 184 177
Poraba goriva 186,2 l 231,8 l 45,6 l
Obraba pnevmatik 1 mm 2 mm 1 mm
Povprečna hitrost 58 km/h 61 km/h 3 km/h
„ Zanemarljivi prihranki in razlika 3 km/h pri povprečni hitrosti kaţejo veliko
precenjevanje prihrankov časa, ki naj bi jih dobili s hitrejšo in bolj tvegano voţnjo“
(Ţlender, 1996; 97).
Ni navedena psihična utrujenost voznika, ki je zaradi takšnega načina voţnje zelo velika
(Ţlender, 1996).
17
3 Osebnost in prometna varnost
Za veliko število prometnih nesreč so krive osebnostne lastnosti človeka. Poznan je rek:
„Pokaţi mi, kako voziš, in povem ti, kakšen si!“ (Oven idr., 2005; 9). Človek naj bi se
za volanom vedel tako kot v vsakdanjem ţivljenju. Vozniki v današnjem stresnem času
v voţnji sprostijo vse negativne energije, teh pa ni malo (Oven idr., 2005).
Človek je glavni povzročitelj prometnih nesreč, zato je potrebno raziskati kakšni so
ljudje, ki te nesreče povzročajo ( Polič, 2007).
Z iskanjem osebnostnih ter drugih značilnosti dobrih in slabih voznikov se z poskusi
razlikovanja med njimi psihologija ţe dolgo ukvarja. Psihologija je znanost o človeku,
predvsem o človeku v razmerah vsakdanjega ţivljenja. Zelo priročno bi bilo, da bi lahko
ţe pred povzročitvijo nesreče izločili vse tiste voznike „slabe“, ki utegnejo ogroziti
sebe in ostale udeleţence (Polič, 2007).
Pri nekaterih posameznikih naj bi se pojavila nagnjenost k nesrečam neodvisno od
okoliščin, kot njihova osebnostna lastnost. V statističnem smislu je bila nagnjenost
očitno dejstvo, vendar ni moţno najti razloge za te razlike v osebnostnih lastnosti
posameznikov (Polič, 2007).
Upoštevati moramo tudi dejstvo, da so nesreče slučajni, nenamerni dogodki, drugače
niso nesreče. Ravno zaradi dejavnika slučajnosti so povezave med osebnostnimi
lastnostmi in udeleţbo v nesreči nizke. Posameznik naj bo še tako nagnjen k nesreči, ni
nujno, da jo bo povzročil med vsako svojo voţnjo. Po drugi strani je človeško vedenje
tudi situacijsko pogojeno. Vsaka nesreča je interakcija varnih in/ali nevarnih dejanj,
odvisnih od posamezne situacije in od posamezne osebe (Trimpop, 1994; Grayson &
Maycock, 1988 v Polič 2007).
Izločiti nekoga iz prometnega sistema samo na osnovi nekih testnih izidov ali
demografskih podatkov, ni le krivično, je tudi neučinkovito (razen v nekaterih zelo
redkih skrajnih primerih) (Polič, 2007).
18
4. Vpliv znanja in spretnosti na voţnjo
4.1 Vpliv znanja, spretnosti na vožnjo
Vključevanje v promet zahteva od bodočega voznika, da obvlada vrsto znanj in
spretnosti. Znanja prometnih predpisov, psihologije, motoroznanstva, prve pomoči
omogočajo vozniku, da razume dogajanje na cesti, predvidi ravnanje drugih ( npr.
uporaba smernih utripalk, prehitevanje po levi, pravilo desnega itd,…), nauči pa se tudi,
kaj zakonitosti prometa od njega pričakujejo v določenem trenutku (Baloh idr., 1983).
Spretnost voţnje se nanaša na upravljanje vozila, na vzdrţevanje njegove smeri in
hitrosti. Spretnost je na nek način podrejena znanju ( prometni predpisi oz. znaki
določajo obvezno smer, hitrost,…). Vendar brez pridobljene spretnosti, še tako znanje
ne pomaga pri varni voţnji (Baloh idr., 1983).
Spretnosti so sestavljene gibalne navade, ki jih človek izvaja v specifičnih situacijah.
Razvijajo se enako kot druge navade, le s to izjemo, da nastajajo namerno s
posnemanjem in vajo (Baloh idr., 1983).
Problem je, da so nekatera vedenja, npr. prekratka varnostna razdalja, pogosto
nagrajena, varna vedenja pa kaznovana (vsaj z občutkom, da smo prepočasni) (Polič,
2007).
(Rosmussen, 1987 v Polič 2007) razlikuje tri vrste vedenja, ki jih nadzirajo različni
spoznavni mehanizmi. Na spretnostih, na pravilih ter na znanju temelječe vedenje. Na
spretnostih poteka vedenje samodejno. Informacija sproţi dejavnost, ne da bi bil
potreben poseben premislek o njenem pomenu in odločevalskih ciljih (npr. prestavljanje
v niţjo prestavo pri voţnji navkreber). Na pravilih vedenje nadzirajo pravila ter
izkušnje. Tukaj ni vedenje več samodejno, temveč ustrezen znak sproţi prepoznavo in
tako posledično naučeno pravilo, ki določa aktivacijo določenega vedenja.
19
4.1.1 Izkušnje voznikov
Izkušnje voznikov pomembno vplivajo na varno voţnjo v cestnem prometu. Le–te so
odvisne od dolţine vozniškega staţa, števila prevoţenih kilometrov, kakovosti
spretnosti in obvladovanje cestno – prometnih predpisov v različnih razmerah voţnje
(podnevi, ponoči, v megli, mokri ali poledeneli cesti,…) ali v različnih okoljih ( v
naselju, zunaj naselja) (Baloh idr., 1983).
Voznik mora dobro poznati vozilo s katerim se vozi, poznati mora njegovo delovanje,
kot tudi kako delujejo zavore na različnih cestiščih in v različnih cestnih razmerah. V
primeru, da voznik preslabo pozna številne vplive vozila, ceste, prometne razmere,
vedenja drugih in lastnih odzivov lahko pripelje kaj hitro do nevarnosti in s tem do
nesreče, saj voznik postane negotov, se prestraši in ne zna odreagirati na trenutno
situacijo. Iz tega vidika je izkušenost pomembno povezana z varno voţnjo (Baloh idr.,
1983).
Voţnja je zapleten proces in velik del učenja se nanaša na gibalne spretnosti.
S številom prevoţenih kilometrov si vozniki pridobijo izkušnje ter s tem tudi
spreminjajo stališča do prometnih pravil. Kaţejo večjo sodelovanje z ostalimi
udeleleţenci v prometu. Znajo se prilagoditi različnim prometnim situacijam ter
predvideti ravnanje drugih udeleţencev. Manj tvegajo, ker računajo na nevarnosti.
Hitrost prilagodijo svojemu telesnemu in duševnemu počutju. So vešči voţnje v
posebnih okoliščinah (Baloh idr., 1983).
Z vozniškim dovoljenjem upada število prometnih prekrškov kot tudi prometnih
nezgod, katerih povzročitelji so izkušeni vozniki (Baloh idr., 1983).
Procesi presojanja in odločanja so za uspešno voţnjo odločilnega pomena. Če vidimo na
pločniku pred seboj otroke, ki se ţogajo, lahko pričakujemo, da bo morda kateri od njih
stekel na cesto pred naše vozilo, ter se temu ustrezno vedemo. Izkušen voznik se bo
odzval na to samodejno, saj so ga izkušnje ţe “programirale” tako. Vendar včasih
samodejen odziv, ne le da ni ustrezen, ampak je lahko celo škodljiv. Npr. po znani cesti
vozimo največkrat s premajhno pozornostjo, oziroma pazimo le na znane kritične točke.
20
Vozimo “na pamet”. Cestne razmere pa se spreminjajo (poledica na neobičajnem
mestu,…) in prometna nezgoda je tu. Nevarnost je večja, kadar je ne pričakujemo.
Vendar izkušnje same zase niso dovolj. Nekateri se z leti voţnje namesto pozitivnih
vozniških izkušenj pridobijo slabe vozniške navade (Baloh idr., 1983).
21
5 Vzroki, posledice in sankcije neupoštevanja omejitve
hitrosti
5.1 Vzroki za prekoračitev hitrosti
“Najpogostejši vzroki za prekoračitev hitrosti so:
(http:/www.policija.si/portal/organiziranost/uup/promet/prispevki/hit…)
- krajši potovalni čas (čas pomeni denar),
- objestnost in agresivnost,
- nepoznavanje in nepazljivost,
- dokazovanje svojih “sposobnosti” sebi in drugim”.
Na hitrost vplivajo tudi faktorji, kot so:
(http:/www.policija.si/portal/organiziranost/uup/promet/prispevki/hit…)
- OPREMA VOZILA (ta je danes tako izpopolnjena, da voznik izgublja občutek
za hitrost);
- MOČ MOTORJA (voznik se trudi, da moč motorja kar maksimalno izkoristi);
- VIDEZ CESTE (ceste so vse širše, vse bolj ravne in pregledne, kar omogoča
voznikom povečanje hitrosti;
- IZGUBA SPOSOBNOSTI OCENJEVANJA LASTNIH ZMOGLJIVOSTI
(vedno več je takih, ki se smatrajo za dobre ali zelo dobre voznike. Ob večji zmogljivost
vozila, ta občutek narašča).
5.2 Posledice prehitre vožnje
(http:/www.policija.si/portal/organiziranost/uup/promet/prispevki/hit…)
Ljudje se vse premalo “zavedamo” posledic prehitre voţnje. Te so:
- večje moţnosti povzročitve prometne nesreče in telesnih poškodb sebi in drugim
udeleţencem v prometu;
- poveča se razdalja, ki jo vozilo prevozi od trenutka ko voznik zazna nevarnost do
trenutka reakcije;
- poveča se razdalja, ki jo vozilo potrebuje do popolne zaustavitve vozila;
- zmanjša se moţnost, da bi voznika zaščitilo vozilo in njegova karoserija;
22
- večje onesnaţevanje okolja s škodljivimi plini;
- večja poraba goriva in obraba motorja.
Tabela 5: Posledice prometnih nesreč zaradi hitrosti od leta 1998 do leta 2008 (www.mss.gov.si), (www.mzp.gov.si)
Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Mrtvi 135 149 132 140 117 102 128 114 111 128 103
HTP 662 742 1054 944 621 585 528 523 433 491 408
LTP 2078 2331 2808 9771 3757 4483 4949 4040 3942 3873 2695
HTP - hudo telesno poškodovani
LTP - lahko telesno poškodovani
Opazno je nihanje števila mrtvih in poškodovanih v prometnih nesrečah zaradi
neprilagojene hitrosti (Tabela 2) (www.mss.gov.si).
Na slovenskih cestah so v letu 2008 zaradi hitrosti umrle 103 (128)¹ osebe, kar je za
12% manj kakor leto poprej, 408 (491) ali 6% manj jih je bilo hudo telesno
poškodovanih, 2.695 (3.873) ali 8% manj pa lahko telesno poškodovanih. Vse to je
rezultat izboljšanja stanja varnosti cestnega prometa in učinki Zakona o varnosti
cestnega prometa v letu 2008 (www.mzp.gov.si).
Zelo opazno pa je manjše število hudo telesno poškodovanih.
5.3 Sankcije zaradi prehitre vožnje
Kazni za prekrške so visoke in bodo še višje. Določa jih Zakon o varnosti cestnega
prometa.
“Hitrost je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč. V skladu z
mednarodno konvencijo je določeno “da sme voznik voziti le s takšno hitrostjo, da
vozilo ves čas obvlada in da ga lahko kadarkoli ustavi pred oviro, ki jo glede na
okoliščino lahko pričakuje” (Justinek idr., 2008; 4). Voznik mora prilagoditi hitrost
voţnje poleg (vozilu, cesti, prometu, vremenskim razmeram) tudi svojim sposobnostim
(Justinek, idr., 2008).
__________________________________
¹Podatki v oklepaju so za leto 2007
23
Tabela 6: Kazni glede na prekoračene hitrosti (Justinek idr., 2008; 15-16) Kršitev Globa KT Stranska sankcija
Kršitev hitrosti na posebej zavarovanih območjih v naselju. Največja dovoljena hitrost vozil je
omejena v območju omejene hitrosti na 30 km/h in na 10 km/h v območju umirjenega prometa in v
območju za pešce.
Do vključno 10 km/h 250 € 3
Nad 10 do vključno 20 km/h 500 € 5
Več kot 20 km/h 1.000 € 9 Prepoved voţnje motornega
vozila
Več kot 30 km/h 1.000 € 18 Prenehanje veljavnosti
vozniškega dovoljenja
Splošna omejitev, ki jo določa znak naselja je 50 km/h. Kazni za prekoračitev hitrosti v naselju.
Do vključno 10 km/h 80 €
Nad 10 do vključno 20 km/h 250 € 3
Nad 20 do vključno 30 km/h 500 € 5
Več kot 30 km/h 1000 € 9 Prepoved voţnje motornega
vozila
Več kot 50 km/h 1000 € 18 Prenehanje veljavnosti
vozniškega dovoljenja
Na cestah zunaj naselja. Največja dovoljena hitrost za osebna vozila je omejena na 90 km/h razen
na cestah rezerviranih za motorna vozila, kjer je omejitev 100 km/h (izjemoma 110 km/h).
Do vključno 20 km/h 60 €
Nad 20 do vključno 30 km/h 120 € 3
Nad 30 do vključno 40 km/h 240 € 5
Več kot 40 km/h 380 € 9 Prepoved voţnje motornega
vozila
Na avtocestah je največja dovoljena hitrost za osebna vozila je 130 km/h. Kazni za prekoračitev
hitrosti na avtocestah.
Do vključno 20 km/h 50 €
Nad 20 do vključno 30 km/h 100 €
Nad 30 do vključno 40 km/h 150 € 3
Več kot 40 km/h 200 € 5
Več kot 50 km/h 300 € 9 Prepoved voţnje motornega
vozila
Splošno določilo o prekoračitvi hitrosti.
Neprilagojena hitrost ali neprilagojen način voţnje 460 € 6
Posebne omejitve hitrosti: pri vidljivosti manjši od 50 m, vozila z nameščenimi sneţnimi verigami
na 50 km/h, pri osebnih vozilih, ki vlečejo priklopno vozilo na 80 km/h, vozila, ki vlečejo pokvarjeno
motorno vozilo na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila na 60 km/h ter pri vozilih, ki
vlečejo pokvarjeno motorno vozilo na drugih cestah na 50 km/h.
Do vključno 10 km/h 50 €
Nad 10 do vključno 20 km/h 150 € 3
Več kot 20 km/h 300 € 7
Prepoved voţnje motornega vozila: izreče sodnik kot stransko sankcijo poleg globe in
kazenskih točk, v trajanju od enega do dvanajst mesecev (Justinek idr., 2008; 16).
24
6 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa
6.1 Kaj je umirjanje prometa
Enostavnega odgovora na to ne poznamo, glede na to, da govorimo o zmanjševanju
hitrosti in s tem povečevanju prometne varnosti in boljšim pogojem bivanja, lahko
rečemo: „umirjanje prometa je sveţenj gradbenotehničnih in regulativnih ukrepov,
ki imajo skupen cilj, da v naseljih in drugih bivalnih okoljih uredijo prometne
razmere tako, da bodo po meri človeka“ ( Šibenik, 1997; 2).
Izboljšanje prometne varnosti pomeni zmanjšanje števila prometnih nezgod, če pa se le-
ta zgodi, naj bodo posledice čim manjše. To doseţemo (Šibenik, 1997):
- če zmanjšamo obseg motornega prometa (s tem ukrepom doseţemo, da poleg
zmanjšanja tveganja, da se zgodi prometna nesreča, doseţemo tudi zmanjšanje hrupa in
manjše onesnaţevanje zraka. Tukaj ne mislimo samo na tista vozila, ki vozijo skozi
območje, kjer ţelimo umiriti promet, ampak tudi na vozila, katerih lastniki stanujejo v
tem območju. S primerno prometno ureditvijo jim zagotoviti čimkrajšo pot domov.
Takšna prometna ureditev zahteva tudi spremembo prometnega reţima v okolici
umirjanja prometa).
- spremenimo navade voznikov (med vozniki, ki neko urbano območje samo prevozijo
in vozniki, ki v tem območju stanujejo, ni bistvenih razlik. Oboji vozijo enako hitro. Da
bi se spremenila njihova kultura voţnje (voziti počasneje) na območju, kjer so izločili
tranzitni promet, ne zadošča samo prometna signalizacija, ki predpisuje previdno in
počasno voţnjo. Bolj učinkovito je oblikovanje prometnega prostora, ki mora biti
takšno, da bodo vsa mesta, kjer je potrebna previdna voţnja, posebej dobro opazna. Le
tako bo mogoče voznike prisiliti k počasnejši in previdnejši voţnji).
- dobijo pešci zadosti samo njim namenjenega prostora (v okoljih, kjer je izredno
velika potreba po parkirnih prostorih, parkirajo vozniki tako, da zasedejo prostor, ki je
namenjen pešcem. Največkrat so to pločniki, kar zmanjšuje ţe tako majhen del prostora.
Pešcem je treba zagotoviti pločnike, ki bodo zadosti široki, tako da se bodo le-ti počutili
varno. Potrebno pa je poskrbeti tudi za otroke, da bodo imeli svoj prostor, kjer se bodo
lahko igrali v bliţini doma in ne na cesti. Z ukrepi umirjanja prometa lahko doseţemo
učinek prometnih površin, ki bo varen in prijazen).
25
6.2 Naprave za umirjanje prometa
Naprave za umirjanje prometa so fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s
katerimi se udeleţencem v cestnem prometu fizično onemogoči voţnja z neprimerno
hitrostjo ali se jih opozori na omejitev hitrosti na nevarnem odseku ceste (Kunstler,
Viltuţnik, Bizjak, 2005).
Fizične ovire morajo biti označene z ustrezno prometno signalizacijo. Ukrepi za
umirjanje prometa so tudi tehnične rešitve na cestnem omreţju in na vozišču ter
oblikovanje prometnih površin (Kunstler idr., 2005).
Klasični in najpreprostejši osnovni elementi za umirjanje prometa so prometni znaki,
katerih namen je nuditi informacije o omejitvah hitrosti, prometnih ureditvah,
usmerjanju prometa itd… Ostale naprave in ukrepi za umirjanje so: hitrostne ovire,
optične ali akustične zavore, oţenje vozišča, sprememba vozne površine, horizontalni in
vertikalni zamiki, kroţna kriţišča itd...
(http//www.policija.si/portal/organiziranost/uup/promet/prispevki/hit…).
6.3 Ukrepi za umirjanje prometa
Potreba po ukrepih kontrole hitrosti in umirjanja prometa se je pokazala na mestih, kjer
morebitna prekoračitev omejene hitrosti predstavlja nevarnost udeleţencem v cestnem
prometu oziroma kjer ni moţno zagotoviti stalnega nadzora policije. Predvsem se teh
ukrepov policija posluţuje največ v času poletja, ko je na cestah vse več turistov in da
se izognemo gneči, radi bolj pohodimo plin.
Ukrepi za umirjanje prometa so: (http://www.pti.fgg.uni-
lj.si/sitsa/?a=doc&docid=8df819a9-dbce-49b6-b882-44fbe4cc7ee9&id=1)
- Mobilni radarski in laserski merilniki
- Mobilni video nadzor – PROVIDA
- Stacionarni video nadzor
- Sistem umirjanja prometa s pomočjo opozoril
- Sistem umirjanja prometa z aktivnim vplivom na hitrost vozila (je ena od strategij, ki
si jo je Evropska unija zadala do leta 2015).
26
Meritve hitrosti (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?stevilka=1114&urlid=200225)
1. Mobilno merjenje, ki zajema merjenje:
- iz vozečega merilnega vozila (mobilni radar);
- z laserskimi merilniki hitrosti;
- s sledenjem- je merjenje hitrosti, pri čemer merilno vozilo sledi kontroliranemu vozilu
ter
ugotavlja hitrost kontroliranega vozila na podlagi merjenja časa in prevoţene poti.
Ta zajema:
a) Merjenje hitrosti s sledenjem in z uporabo tahografa, registratorja voţnje in
računalnika.
b) Merjenje hitrosti s sledenjem in z uporabo tahografa,video sistema in računalnika.
Mobilno merjenje se opravlja iz premikajočega se vozila ali z ročnim merilnikom
hitrosti.
2. Stacionarno merjenje hitrosti, ki zajema merjenje hitrosti:
– v smeri voţnje,
– v nasprotni smeri voţnje,
– v obeh smereh,
– z nadvozov,
– na ovinkih;
Stacionarno merjenje hitrosti - je merjenje hitrosti z merilniki hitrosti. Ti so v času
merjenja pritrjeni na stojala ali podobne priprave za fiksiranje poloţaja.
3. Merjenje hitrosti s fiksno vgrajenimi merilniki hitrosti
Ti so v času merjenja fiksno vgrajeni v za to določena mesta ter merijo hitrost vozil na
podlagi merjenja časa voţnje skozi določene cestne odseke.
Vrste merilnikov hitrosti (http://mojevro.finance.si/248248)
-“ Laserski merilniki (riegl, traffipatrol, traffipatrol v, traffipatrol xr in ultralyte)
- Dopplerski merilniki (ramet ad9, multanova 6f, gatso 24, multaradar c)
- Merilniki za merjenje s sledenjem provida 2000.”
27
Policija uporablja 12 stacionarnih radarjev, ki so razvrščeni v ohišja po celotnem
avtocestnem kraku. Poleg stacionarnih radarjev, pa imajo tudi laserske merilnike hitrosti
ter merilnike za merjenje s sledenjem provida. Skupaj imajo tako policisti 227
merilnikov, od tega je šest dopplerskih merilnikov multaradar c v lasti Darsa
(http://www.mojevro.finance.si/248248).
Ti merilniki hitrosti delujejo na dopplerskem principu, proizvajalec je podjetje Robot iz
Nemčije, tip merilnika je Multaradar C. Dars d.d. je nabavil šest navideznih ohišij, ki
so po zunanjosti enaka kot ohišje merilnika in jih bo samostojno postavljal na mesta
zapor. Meritve se bodo večinoma izvajale brez asistence policistov, kar pomeni, da
bodo kršitelji plačilne naloge in obvestila o prekršku kasneje prejeli na dom
(http://www.dars.si/Novice/Nad_prehitre_voznike_na_avtocesti_tudi_z_mobilnim_rada
rjem_551.aspx)
Merilniki hitrosti so namenjeni predvsem umirjanju prevelike hitrosti, ki je med
najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč.
Problematika neprilagojene hitrosti je še posebej pereča na odsekih avtocest in hitrih
cest, kjer je omejitev hitrosti zniţana zaradi različnih razlogov. Gre za odseke, kjer so
prometne zapore zaradi obnovitvenih, vzdrţevalnih del, zoţenje štiripasovnic na
dvopasovnice, v območju predorov in na drugih delih avtocestnega sistema, ki so s
prometno – varnostnega sistema ob neupoštevanju predpisane hitrosti voţnje
potencialno bolj nevarni. Zaradi teh razlogov hitrost na teh odsekih ni omejena brez
razloga, temveč zaradi varnosti cestnega prometa in varnosti izvajalcev del. Z
umirjanjem hitrosti na teh odsekih ţelijo zagotoviti večjo stopnjo varnosti
(http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za-
javnost/727-nad-prehitre-voznike-na-avtocesti-tudi-z-mobilnim-radarjem ).
Ravno zaradi tega je policistom na voljo tudi 18 vozil, ki so opremljena s sistemom
provida 2000. Te so v avtomobilih honda, passat, alfa in ostalih vozilih z večjo
prostornino motorja. Med vozili je tudi najnovejši ford mondeo bele barve
(http://www.mojevro.finance.si/248248).
28
Slika 1: Prikaz avtomobilov, ki so opremljeni s sistemom provida 2000
(http://www.mojevro.finance.si/248248).
Sistem provida je sestavljen: iz kvalitetne barvne videokamere, glavne enote z LCD
prikazovalnikom, daljinsko upravljalno-komandnega dela ter videorekorderja za
arhiviranje posnetkov nadzora prometa. Poleg avdio in video arhiviranih signalov, pa so
na video traku, še ostali podatki: datum, ura, identifikacijska številka policijske patrulje,
števec video okvirjev, pozicija zoom funkcije na video kameri, prikaz lastne hitrosti in
povprečne hitrosti posredno izračunane na podlagi meritev časa in prevoţene poti. Vsi ti
podatki ter video slika so prikazani tudi na LCD prikazovalniku
(http://www.mojevro.finance.si/248248).
Kako merijo policisti s provido
»Naprava deluje tako, da policist v avtomobilu z vgrajenim sistemom na določeni
razdalji spremlja vozilo v prekršku in meri hitrost svojega avtomobila. Naprava izračuna
povprečje prevoţene poti in hitrosti. Po pravilniku morajo policisti prekrškarju slediti
vsaj 500 metrov, da je dovolj za merjenje. Ob tem pa naj tudi omenimo, da so najboljši
posnetki s provido do 300 metrov, tako da policisti večinoma ne sledijo vozilu na kratki
razdalji« (http://www.mojevro.finance.si/248248).
S provido lahko policisti poleg prehitre voţnje dokazujejo tudi nepravilno vključevanje
v promet, nepravilno menjavanje pasov, varnostno razdaljo, pripenjanje potnikov,
govorjenje po telefonu in ostale prekrške. Zakon dopušča, da je voznik o prekršku
obveščen tudi naknadno, največkrat je obveščen takoj (http://www.mojevro.si/248248).
Policisti morajo za upravljanje z napravo opraviti izpit ter šolo varne voţnje. V patrulji
morata biti dva policista - eden je voznik, drugi pa upravlja z napravo. Policisti v
civilnih vozilih so lahko sicer brez uniforme, vendar se morajo vozniku legitimirati.
29
Sicer pa v policiji velja pravilo, da so policisti v uniformah
(http://www.mojevro.finance.si/248248).
Sistem umirjanja s pomočjo opozoril
Poznani sta dve napravi za umirjanje prometa s pomočjo opozoril:
- “Naprava ima vgrajen mikrovalovni radar za merjenje hitrosti vozil. Izmerjene
vrednosti izpisuje na prikazovalnik: podatki o hitrosti ali pa omejitev hitrosti
(spremenljivi prometni znak). Podatki o hitrostih in številu vozil se zabeleţijo v
pomnilnik in so na voljo za kasnejšo obdelavo. Izmerjena hitrost predstavlja srednjo
časovno hitrost” (http://www.pti.fgg.uni-lj.si/sitsa/?a=doc&docid=763a4a55-7b3c-
4998-ba53-84d8ab3b5015&id=1).
Slika 2: Primer prikazovalnika hitrosti z vgrajenim merilnikom hitrosti (http://www.pti.fgg.uni-
lj.si/sitsa/?a=doc&docid=763a4a55-7b3c-4998-ba53-84d8ab3b5015&id=1).
- Sistem avtomatskega branja registerskih tablic: izmeri hitrost na osnovi spremembe
časa zaznavanja registerskih tablic na znani dolţini ceste. V primeru prekoračitve
hitrosti se prikaţe na grafičnem prikazovalniku registracijska številka z opozorilom za
previsoko hitrost. Izmerjena hitrost predstavlja srednjo prostorsko hitrost
(http://www.pti.fgg.uni-lj.si/sitsa/?a=doc&docid=763a4a55-7b3c-4998-ba53-
84d8ab3b5015&id=1).
30
7 Preventiva s strani odgovornih oseb, ki pomembno vpliva na
zniţanje hitrosti in posledično zmanjšanje nesreč
»Varnost v cestnem prometu obravnavajo uradni dokumenti kot sta Resolucija o
nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje (2007-2011) »Skupaj za
večjo varnost« in Zakon o varnosti cestnega prometa…« (Grebenc, Šabič, Kvaternik,
2008; 12).
Resolucija (2007) določa aktivnosti, ki bi pripomogle k zmanjšanju nesreč: preventivne
akcije, preventivni programi v osnovnih in srednjih šolah, organiziranje zabav brez
uporabe drog za mlade (npr. Z glavo na zabavo), nenapovedane policijske akcije in
nadzori v cestnem prometu, povečan nadzor prometa med počitnicami, evalvacija
učinkovitosti ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, evalvacija učinkovitosti
omejevanja dostopa do alkohola mladim, evalvacija programa, v katerega se vključujejo
vozniki, ki so jih sankcionirali z odvzemom vozniškega izpita (Grebenc idr, 2008).
Nacionalni program temelji na treh načelih (Kimovec, 2009):
- Načelo zaupanja: pravi, da morajo udeleţenci cestnega prometa upoštevati ter
spoštovati cestna pravila, upravljalci cest pa normativne ureditve.
- Načelo defenzivnega ravnanja: pravi, da morajo udeleţenci cestnega prometa ravnati
premišljeno, pravilno in zakonito.
- Načelo zaščite varnostno najbolj izpostavljene kategorije udeleţencev cestnega
prometa (pešci, kolesarji, otroci, starejši ljudje,…).
Preventivne in propagandne akcije, v katerih sodelujejo Ministrstvo za promet,
Druţba za avtoceste in drugi akterji, ki so povezani z varnostjo v cestnem prometu.
Te akcije, ki se izvajajo v okviru Nacionalnega programa, so namenjene zmanjšanju,
števila mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah, katerih kot sovzrok je
alkohol ter povečanje spoštovanja predpisov o omejitvi hitrosti in zniţanja povprečnih
hitrosti.
31
Nesreče s smrtnim izzidom se največkrat zgodijo na domačih cestah, v lepem vremenu
in v najboljših voznih pogojih, zato take akcije največkrat organizirajo v
spomladanskem in poletnem obdobju. "V teh razmerah se hitrost na cestah močno
poveča, ljudje za volanom pa so vedno bolj agresivni« (http://www.zurnal24.si/varna-
voznja/pazite-da-vas-hitrost-ne-ustavi-109756).
- Hitrost ubija – vozimo pametno
Hitrost je eden najpomembnejših vzrokov za nastanek prometnih nesreč. Svet za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu je zato v sodelovanju s Policijo, ki je nosilec
projekta Hitrost, v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa pripravil
preventivno oglaševalsko akcijo Hitrost ubija (http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?option=com_content&task=view&id=56&Itemid=80).
Slika 3: Hitrost ubija - vozimo pametno
(http://www.vozimo-pametno.si/index.php?option=com_content&task=view&id=56&Itemid=80).
- Hitrost – počasneje je varneje
Glavni cilj te akcije je zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti. Policija je
kršitelje med drugim prijavila sodniku za prekrške, med ukrepi pa je bil predviden tudi
odvzem vozila (http://www.hroscklub.com/blog/163_blog.php?entry_id=1240394449).
Način za zmanjšanje povprečne hitrosti je dosledno spoštovanje omejitev hitrosti ter
ustrezna prilagoditev voţnje razmeram na cesti. S to akcijo ţelijo vplivati na zavest
ljudi, da lahko za lastno varnost drugih udeleţencev v prometu največ storijo sami
(http://www.hroscklub.com/blog/163_blog.php?entry_id=1240394449).
32
Slika 4: Hitrost – počasneje je varneje
(http://www.hroscklub.com/blog/163_blog.php?entry_id=1240394449)
- Prehitra voţnja – obţalovanja vredna
Slika 5: Prehitra voţnja obţalovanje vredna (http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?option=com_content&task=view&id=242)
- Tv spoti
Tv spot moški Tv spot ţenska
Slika 6: Tv spoti (http://www.vozimo-pametno.si/index.php?option=com_content&task=view&id=242)
Zaradi teţe posledic prometnih nesreč, ki nastanejo zaradi prevelike hitrosti, so se
odločili za sporočilo, ki na jasen način opozarja slehernega udeleţenca v cestnem
prometu, kakšne so moţne posledice njegovega neprimernega ravnanja. Predvsem so
poskušali opozoriti voznike, kako pomembno je, da upoštevajo omejitve hitrosti in jo
prilagajajo primerno situaciji, stanju in pogojem na cestišču. TV spot zelo nazorno
predstavlja posledice trka, s hitrostjo 50, 70 ali 90 km/h (http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?Itemid=80&id=56&option=com_content&task=view).
33
- Alkohol ubija- vozimo pametno
Pitje alkohola je ţe samo po sebi neumno ter škodljivo početje. V kombinaciji z voţnjo
motornih vozil pa smrtno nevarno. Pogosto in na ţalost predvsem za druge udeleţence v
prometu
(http://minakranjc.blogspot.com/2008/11/alkohol-ubija-najveckrat-nedolzne.html). Pitje
alkohola je največkrat povezano s prehitro in neprilagojeno voţnjo.
Slika 7 : Alkohol ubija- vozimo pametno (http://minakranjc.blogspot.com/2008/11/alkohol-ubija-
najveckrat-nedolzne.html)
Alkohol je eden izmed glavnih projektov v Nacionalnem programu varnosti cestnega
prometa. Nosilec aktivnosti v okviru projekta je Ministrstvo za zdravje
(http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?option=com_content&task=view&id=130&Itemid=188).
Akcija Alkohol ubija največkrat nedolţne poteka v dveh delih. Prvi del preventivne
akcije se začne nekje začetek novembra, drugi del pa v mesecu decembru. Saj sta ti dve
obdobji glede prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, med najbolj kritičnimi v letu.
Cilj akcije ni zgolj preprečiti voţnje pod vplivom alkohola, temveč tudi morebitnih
prometnih nezgod, katerih povzročitelji ali udeleţenci so lahko alkoholizirani
mladoletniki in mlajši odrasli kot pešci, kolesarji ali motoristi. Znani so tudi primeri
neprevidnega prečkanja ţelezniških tirov ali cest izven prehodov za pešce s strani oseb
pod vplivom alkohola
(http://www.siol.net/slovenija/aktualno/2008/11/zacela_se_je_akcija_alkohol_ubija_-
_najveckrat_nedolzne.aspx).
34
- WC plakati za mlade voznike
V okviru akcije Mladi voznik - vozimo pametno so izdali več plakatov, namenjenih
oglaševanju v toaletnih prostorih. Izbrani so lokali, ki jih mladi najbolj pogosto
obiskujejo.
Pogreb Just don´t do it Tvoj novi GTI Imej cela jajca
AlkoStop Prestava Brzdaj se Črta
Slika 8: WC plakati za mlade voznike (http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?Itemid=216&id=57&option=com_content&task=view )
- Kako potovati bolje
V okviru akcije Kako potovati bolje so v sodelovanju z Nemškim svetom za varnost v
prometu DVR postavili več gigant plakatov, namenjenih za oglaševanje na posebnih
lokacijah ob avtocestah.
35
Titanik Postoj, poskoči, pa boš spet pri moči
Kje pa vi vozite Ţaga
Slika 9: Kako potovati bolje (http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?Itemid=216&id=57&option=com_content&task=view )
- Plakati Pozor, sveče!
V okviru akcije Pozor, sveče! so bili predstavljeni trije gigant plakati, ki opozarjajo na
najpogostejše dejavnike prometnih nesreč in njihovih posledic: hitrost, alkohol ter
neuporaba varnostnih pasov.
Slika 10: Plakati Pozor, sveče! (http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?Itemid=216&id=57&option=com_content&task=view )
- Plakat Šolska pot
36
V okviru akcije Začetek šolskega leta izdelajo plakat Šolska pot. Je trikotne oblike
(69×69×69 cm), z značilnim motivom šolarjev, ki tečejo iz znaka. Ilustracije na plakatu
so delo ilustratorja Boţa Kosa. Predstavniki občinskih svetov in šol izobesijo plakate na
šolske poti in z njimi opozarjajo voznike na pričetek šolskega leta. Dopolnitev tem
plakatom so tudi trikotni letaki Šolska pot(http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?Itemid=216&id=57&option=com_content&task=view).
Slika 11: Šolska pot (http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?Itemid=216&id=57&option=com_content&task=view).
- Plakat Bodi preViden
Plakat, razglednica in zloţenka Bodi preViden opozarjajo pešce na uporabo odsevnih
predmetov za večjo vidljivost ponoči ter v mraku med hojo ob
cesti(http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?Itemid=216&id=57&option=com_content&task=view)
Slika 12: Plakat BodipreViden (http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?Itemid=216&id=57&option=com_content&task=view )
Ostale aktivnosti, ki tudi prispevajo k umirjanju prometa:
Večja kontrola vozil (dodatna postavitev stacionarnih merilnikov, povečan nadzor
vozil s sistemom Provida, nadzor hitrosti s sistemom tahografov, ter nadzor nad
omejevalci hitrosti, ki imajo v vozilih tahografe, sistematični nadzor nad večkratnimi
kršitelji cestno prometnih predpisov, stalna prisotnost policistov na kritičnih točkah in v
kritičnih obdobjih).
37
Tehnični ukrepi za umirjanje prometa v naseljih (kroţna kriţišča, grbine, sredinski
otoki,…) uspešno preprečujejo prehitro voţnjo ter zagotavljajo večjo varnost pešcev,
kolesarjev in drugih šibkejših udeleţencev v prometu (Gričnik, 2009; 28).
Opozarjanje mladih na nevarnosti hitre voţnje (najrazličnejše delavnice po šolah, ki
so namenjene ozaveščanosti mladim).
Označitev ustrezne signalizacije »črnih točk« - »Črne točke so kraji, kjer se
ponavljajo prometne nesreče, oziroma prihaja do prometnih nesreč v obdobju treh let,
na cestnih segmentih v dolţini 300 m. Osnova, s katero ugotavljajo črne točke, so letni
statistični podatki o prometnih nesrečah v RS, ki jih evidentira Ministrstvo za notranje
zadeve Republike Slovenije« (Gričnik, 2009; 19).
Da bi prispevali k večji varnosti v prometu, so z zakonodajnimi rešitvami zaostrene
sankcije za najhujše kršitve omejitve hitrosti. Za zaščito pešcev, kolesarjev, otrok in
starejših ljudi, so se povečale globe za prekoračitve hitrosti v naselju. S tem smo se
zavezali ţe z Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje
(2007-2011)- “skupaj za večjo varnost”. Novost zakona sta tudi novi pooblastili
policistom, ki lahko za najhujše kršitve v zakonsko predpisanih okoliščinah zaseţejo
vozilo in tudi odvzamejo prostost kršitelju (Justinek idr, 2008).
Na videz drobna prekoračitev za 10 km/h lahko povzroči hude poškodbe. Voznik, ki
namesto dovoljene hitrosti 50 km/h vozi 60 km/h, ima pri nujnem zaviranju na števcu še
vedno 44 km/h, medtem ko bi pri voţnji z dovoljeno hitrostjo v tem času ţe ustavil. Če
bi s hitrostjo 44 km/h zadel pešca, bi ta utrpel hude poškodbe, lahko tudi smrt. Za
prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 km/h oziroma v območju omejene hitrosti
za več kot 30 km/h, je predvidena tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk, ki
posledično pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. (Justinek idr, 2008)
“Tak ukrep je predviden za voţnjo v naselju s hitrostjo večjo od 100 km/h, v območju
omejene hitrosti za voţnjo večjo od 60 km/h in v območju umirjenega prometa ali
območja za pešce s hitrostjo večjo od 40 km/h” (Justinek idr, 2008; 4).
“V naselju je hitrost vozil omejena na 50 km/h s prometnim znakom naselje ali na 30
km/h v območjih omejene hitrosti (cona 30 km/h) ter na hitrost gibanja pešca največ 10
km/h” (Justinek idr., 2008; 4).
38
Vizija nič – Generalna skupščina mednarodne organizacije za preventivo v cestnem
prometu je 21. junija 2000 na Bledu sprejela sklep, da za varnost prometa za
preventivno in vzgojno delo na tem področju sprejmejo kot edino sprejemljivo vizijo.
Pobudo zanjo so dale skandinavske drţave. Vizijo nič je prvi sprejel švedski parlament
9. oktobra 1997. Pobudo zanjo so dale skandinavske drţave. »Vlada RS je na predlog
Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije sprejela
dolgoročno vizijo zagotavljanja varnosti cestnega prometa z imenom Vizija nič v letu
2001« (Ţlender, 2007; 13).
»Vizija nič je dolgoročni cilj, da na cestah ne bo mrtvih in hudo poškodovanih«
(Ţlender, 2007;13). Za uresničitev cilja je potrebno prilagoditi organizacijo in delovanje
nacionalnega cestnega prometnega sistema. V resnici je Vizija nič teţko uresničljiv cilj
za vsako drţavo, je pa izhodišče za izboljševanje prometne varnosti (Ţlender, 2007).
»Vizija nič obvezuje drţavne organe in organizacije, organe lokalnih skupnosti,
strokovne institucije, organizacije civilne druţbe in posameznike, da vse svoje odločitve
in ravnanja usmerijo k njeni uresničitvi« (Ţlender, 2007; 13).
39
8 Kako lahko sami prispevamo k zmanjševanju prometnih
nesreč zaradi prehitre voţnje
Pomembno mesto v preprečevanju prometnih nesreč imata znanje in izkušnje
voznikov motornih vozil. Enako velja ta ugotovitev tudi za druge udeleţence v cestnem
prometu. Treba je vedeti naslednje: “naj bo znanje takšno ali drugačno, v konkretni
prometni situaciji je voznik soočen z nalogo, ki jo bo ustrezno rešil le v primeru, če bo v
danem trenutku vozil z optimalno hitrostjo, ki je zunanja manifestacija vsega tistega kar
zna, zmore ali hoče”.
(http:/www.policija.si/portal/organiziranost/uup/promet/prispevki/hit…).
Zelo pomembno je, da uporabimo tako imenovano defenzivno voţnjo. Le-ta se
uporablja povsod po svetu. To pomeni, da naj: “vozimo tako, da ohranimo ţivljenja,
varčujemo čas in denar, neodvisno od okolice, stanja prometa in dejanj
drugih”.(Holynski, 2004; 6,7). Vse odločitve, ki jih sprejmemo v ţivljenju, velja, da jih
delimo z ostalimi osebami, tako v sluţbi kot v privatnem ţivljenju. Pri voţnji pa smo v
celoti odvisni od sebe, in odločitev kako hitro bomo vozili je popolnoma naša. Pri sami
voţnji je pomembna tudi varnostna rezerva. To pomeni, da v čim krajšem času
spoznamo nevarno situacijo in kar se da hitro pravilno odreagiramo. Dalj časa ko
razmišljamo, kako naj ukrepamo, manjša je varnostna razdalja in manjša moţnost za
preprečitev prometne nesreče. S pravočasnim ukrepanjem, ter pravilno vozno tehniko,
bomo lahko preprečili marsikatero prometno nesrečo, ter s tem rešili marsikatero
ţivljenje. Zavedati se moramo, da lahko kaj hitro postanemo potencialni
morilci.(Holinsky, 2004)
Ker je prevelika hitrost največkrat povezana s pitjem alkohola, je zelo pomembno, da ne
zauţijemo alkohola, kadar vozimo. Enako velja tudi za ostale droge in
psihoaktivne snovi. Alkohol, droge in psihoaktivne snovi povzročijo podaljšanje
reakcijskega časa in pogosto napačne odločitve
(http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?Itemid=188&id=130&option=com_content&task=view).
Pri nas velja popolna prepoved voţnje za tiste, ki bi pred ali med voţnjo uţivali droge
ali druge psihoaktivne snovi. Mednje sodijo tudi zdravila, označena z rdečim
40
trikotnikom, ki imajo močno psihoaktivno delovanje in zmanjšujejo vozniške
sposobnosti posameznika (Justinek idr., 2008).
Z napačno uporabo vozila, se lahko kaj hitro spremeni v smrtonosno oroţje, zato bi bilo
prav, da bi se tega zavedali prav vsi udeleţenci prometa.
Omejitve hitrosti na naših cestah niso izmišljene številke, temveč predstavljajo
kompromis med hitrostjo prevoza na eni strani ter varnostjo prometa na drugi strani.
Višja kot je hitrost, večje je tveganje za nesrečo. Vemo, da je mobilnost nujna. Zato ob
prometnem znaku večkrat pomislimo, zakaj ravno omejitve s številkami 50, 60, 90. Gre
za optimalno hitrost, ki predstavlja najboljše razmerje med hitrostjo voţnje in
varnostjo za vse udeleţence v prometu (http://www.hitipocasi.si/html/hitrost.html#3).
“Kljub omejitvam moramo voziti s tako hitrostjo, da vozilo ves čas obvladujemo in da
lahko ustavimo pred oviro, ki jo lahko pričakujemo. Govorimo o prilagojeni hitrosti”
(Oven idr, 2005; 34).
Hitrost moramo prilagajati (Oven idr., 2005; 34):
- svojim sposobnostim;
- značilnostim vozila in tovora v njem ali na njem;
- vremenskim razmeram;
- gostoti in drugim značilnostim prometa;
- lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej.
Da bi se tako mladi vozniki “začetniki” kot tudi ostali vozniki udeleţili poligonov
varne voţnje.
9 Problem in hipoteza
9.1 Problem
Hitrost je na naših cestah glavni dejavnik hudih prometnih nesreč. Za to je največkrat
kriv človek sam, saj on lahko vpliva tako na cesto kot vozilo.
Potrdilo se je tudi dejstvo, da ljudje vozimo tako kot ţivimo. Vzporedno z naraščanjem
hitrega tempa ţivljenja narašča tudi vsakodnevna naglica, ki se pa lahko kaj hitro konča
tragično.
“Nekateri vozniki namreč pozabljajo, da promet in cesta napak ne oproščata. Dovolj je
le trenutek in ţivljenje se posamezniku lahko popolnoma spremeni”
(http//www.mss.gov.si).
S prometno varnostno problematiko na slovenskih cestah, povezano z neupoštevanjem
prometnih pravil ter dokaj nizko kulturo prometnih udeleţencev v cestnem prometu, se
dnevno ukvarjata Ministrstvo za notranje zadeve in Policija, kot organ v sestavi in
soustvarjalec Resolucije o nacionalnem programu.
Da bi problematiko hitrosti v cestnem prometu v diplomski nalogi osvetlila ne le s
teoretičnega, pač pa tudi s praktičnega vidika, sem opravila tudi raziskavo z naslovom
“Mnenje voznikov o delu policistov na področju umirjanja hitrosti”. Pri tem sem
uporabila metodo anketnega vprašalnika, saj je to najbolj poznana in razširjena metoda
za pridobivanje in raziskovanje podatkov.
Z raziskavo sem ţelela ugotoviti:
1. V kolikšni meri policijski ukrepi (stacionarni merilniki; mobilni radarji; patrulje;
silhueta policista; tabla: Vi vozite; kroţna kriţišča, grbine-leţeči policaji, zoţitev
pasov…; ; preventivne akcije: Hitrost – počasneje je varneje; plakati, ki opozarjajo na
posledice zaradi prehitre voţnje; kazni in zaseg vozila) po mnenju voznikov prispevajo
k zmanjšanju hitrosti,
2. Ali bi se na naših cestah zmanjšala pogostost voţnje s preveliko hitrostjo, če bi
Slovenija imela svojo dirkalno progo za osebne avtomobile?,
42
3. Zanimali pa so me tudi predlogi oz. mnenja voznikov, kaj bi morala storiti policija na
področju umirjanja hitrosti, da bi zmanjšala število prometnih nesreč zaradi prehitre
voţnje.
9.2 Hipoteza
H1: Vozniki menijo, da policijski ukrepi uspešno prispevajo k zmanjšanju neprilagojene
hitrosti na naših cestah.
43
10 Metoda
10.1 Vzorec
V anketnem vprašalniku je sodelovalo 100 oseb. Od tega je bilo 67 ţensk in 33 moških.
Največ anketiranih oseb je v starostni skupini od 26 let do 40 let (67%), najmanj v
starostni skupini več kot 60 let (samo 6%). 16% anketiranih oseb je starostni skupini
od 41 do 60 let, 11% anketiranih oseb pa je v skupini od 18 do 25 let.
Med anketiranimi osebami ima največ (50%) vsaj višjo izobrazbo, srednjo izobrazbo jih
ima 47%, najmanj (3%) pa ima niţjo izobrazbo (dokončana osnovna šola).
Večinoma anketiranih ima opravljen vozniški izpit (98%), kar pomeni, da je v anketi
sodelovala velika večina voznikov.
10.2 Vprašalnik
Anketni vprašalnik zajema skupno 7 vprašanj. Prevladujejo vprašanja zaprtega tipa, ki
omogočajo laţje odgovarjanje, saj tisti, ki vprašalnik izpolnjuje, izbira med ţe
ponujenimi odgovori. V anketni vprašalnik sem vključila tudi eno vprašanje odprtega
tipa, da bi na ta način dobila predloge voznikov, kaj bi morala storiti policija na
področju umirjanja hitrosti, da bi zmanjšala število prometnih nesreč zaradi prehitre
voţnje.
Prvi sklop vprašanj se nanaša na osebne podatke anketirancev, kot so: spol, starost,
izobrazba in vozniško dovoljenje.
Drugi sklop vprašanj pa se nanaša na “mnenje voznikov o delu policistov na področju
umirjanja hitrosti”, ki je namenjen ugotavljanju stanja posameznih policijskih ukrepov
ter mnenjem oziroma predlogom anketirancem, kako izboljšati razmere na področju
umirjanja hitrosti v cestnem prometu.
10.3 Postopek
Anketiranje je potekalo na način individualnega izpolnjevanja anketnih vprašalnikov, ki
sem jih pošiljala preko elektronske pošte. Za pošiljanje anketnih vprašalnikov preko
elektronske pošte sem se odločila zaradi moţnosti hitrejšega zbiranja večjega števila
44
podatkov. Poslala sem jih na 104 različne elektronske naslove. Od teh so bili 4 vrnjeni
kot neveljavni.
Za obdelavo sem imela 100 anketnih vprašalnikov, kar mi je precej olajšalo delo pri
sami obdelavi podatkov. Za obdelavo podatkov sem uporabila programa Microsoft
Office Excel 2003 in Microsoft Word 2003.
Anketa je bila izvedena v mesecu februarju 2010.
45
11 Rezultati in diskusija
Vprašanje: Koliko našteti policijski ukrepi prispevajo k zmanjšanju hitrosti? Ocenili so
jih na lestvici od 1 do 5.
Pri čemer pomeni: (1) popolnoma nič; (2) zelo malo; (3) nekje vmes; (4) zelo dobro
in (5) popolnoma prispeva.
- STACIONARNI MERILNIKI (ohišja na avtocestnem kraku)
Koliko našteti policijski ukrepi prispevajo k zmanjšanju
hitrosti?- STACIONARNI MERILNIKI (ohišja na
avtocestnem kraku)
1%
6%
57%
20%
16%
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%
(1) Popolnoma nič
2
(3) Nekje vmes
4
(5) Popolnoma prispeva
Graf 1: Stacionarni merilniki (ohišja na avtocestnem kraku)
Velika večina, kar 57% anketiranih je ocenilo, da stacionarni merilniki srednje (3),
nekje vmes, prispevajo k zmanjšanju hitrosti; da (4) zelo dobro prispevajo, jih meni
20%, 16 % jih meni, da (5) popolnoma prispevajo k zmanjšanju hitrosti. Le majhen
deleţ anketiranih, 6%, jih meni, da zelo malo ( 2) prispevajo in 1% jih meni (1), ki
pomeni, da popolnoma nič ne prispevajo k zmanjšanju hitrosti.
- MOBILNI RADARJI
Koliko našteti policijski ukrepi prispevajo k zmanjšanju
hitrost?- MOBILNI RADARJI
0%
6%
37%
37%
20%
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40%
(1) Popolnoma nič
2
(3) Nekje vmes
4
(5) Popolnoma prispeva
Graf 2: Mobilni radarji
46
Dobra tretjina anketiranih 37% je ocenila, da mobilni radarji srednje (3) nekje vmes in
z enakim odstotkom opredeljenih za oceno (4) zelo dobro prispevajo k zmanjšanju
hitrosti voţnje. Petina 20% pa meni, da mobilni radarji popolnoma prispevajo (5) k
zmanjšanju hitrosti. Majhen deleţ anketiranih, 6%, jih meni, da zelo malo (2)
prispevajo. 0% jih meni, da (1) popolnoma nič ne prispevajo. Tovrstni ukrepi dokaj
dobro prispevajo k zmanjšanju hitrosti.
- PATRULJE
Koliko našteti policijski ukrepi prispevajo k zmanjšanju
hitrosti?- PATRULJE
2%
6%
32%
34%
26%
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40%
(1) Popolnoma nič
2
(3) Nekje vmes
4
(5) Popolnoma prispeva
Graf 3: Patrulje
34% anketiranih je patrulje ocenilo z oceno (4), kar pomeni, da zelo dobro prispevajo k
zmanjšanju hitrost; 32% pa jih je ocenilo z nekje vmes (3), da prispevajo k zmanjšanju
hitrosti. 26% jih meni, da (5) popolnoma prispevajo. Le majhen deleţ anketiranih, 6%
jih meni, da zelo malo ( 2) prispevajo in 2% jih meni (1), da popolnoma nič ne
prispevajo k zmanjšanju hitrosti.
- SILHUETA POLICISTA
Koliko našteti policijski ukrepi prispevajo k zmanjšanju
hitrosti?- SILHUETA POLICISTA
15%
30%
33%
20%
2%
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35%
(1) Popolnoma nič
2
(3) Nekje vmes
4
(5) Popolnoma prispeva
Graf 4: Silhueta policista
47
33% anketiranih je ocenilo silhueto policista z oceno (3) nekje vmes, 30% se strinja,
da (2) zelo malo vpliva na to, da bi vozniki zmanjšali hitrost, petina 20% meni, da (4)
zelo dobro prispeva k zmanjšanju hitrosti. 15% anketirancev meni, da (1) popolnoma
nič ne prispeva in le 2% jih meni, da (5) popolnoma prispeva k zmanjšanju hitrosti.
- VI VOZITE
Koliko našteti policijski ukrepi prispevajo k zmanjšanju
hitrosti?- VI VOZITE
6%
10%
32%
34%
18%
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40%
(1) Popolnoma nič
2
(3) Nekje vmes
4
(5) Popolnoma prispeva
Graf 5: Vi vozite
34% anketiranih je tablo “vi vozite” ocenilo z oceno (4), ki pomeni, da zelo dobro
prispeva k zmanjšanju hitrosti, 32% pa jih je ocenilo z oceno (3) nekje vmes. 18% jih
meni, da (5) popolnoma prispeva k zmanjšanju hitrosti. Torej, ob pogledu na svojo
dejansko vozno hitrost se vozniki večinoma ozavestijo glede svoje hitrosti in jo po
potrebi zmanjšajo.
Le majhen deleţ, 10%, jih meni, da (2) zelo malo prispeva in 6% jih meni, da (1)
popolnoma nič ne prispeva.
- KROŢNA KRIŢIŠČA, GRBINE-LEŢEČI POLICAJI, ZOŢITEV PASOV…
Koliko policijski ukrepi prispevajo k zmanjšanju hitrosti?-
KROŢNA KRIŢIŠČA, GRBINE-LEŢEČI POLICAJI,
ZOŢITEV PASOV...
3%
8%
32%
33%
24%
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35%
(1) Popolnoma nič
(3) Nekje vmes
(5) Popolnoma prispeva
Graf 6: Kroţna kriţišča, grbine-leţeči policaji, zoţitev pasov…
48
Da kroţna kriţišča, grbine-leţeči policaji, zoţitev pasov… (4) zelo dobro prispevajo k
zmanjšanju hitrosti, je ocenilo 33% anketiranih, 32% jih je ocenilo, da srednje (3)
nekje vmes prispevajo k zmanjšanju hitrosti. 24% meni, da (5) popolnoma
prispevajo. Le majhen deleţ, 8%, jih meni, da (2) zelo malo prispevajo in 3% jih
meni, da (1) popolnoma nič ne prispevajo.
- PREVENTIVNE AKCIJE: HITROST – POČASNEJE JE VARNEJE
Koliko našteti policijski ukrepi prispevajo k zmanjšanju
hitrosti?- PREVENTIVNE AKCIJE: HITROST-
POČASNEJE JE VARNEJE
6%
19%
30%
37%
8%
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40%
(1) Popolnoma nič
(3) Nekje vmes
(5) Popolnoma prispeva
Graf 7: Preventivne akcije: Hitrost - počasneje je varneje
37% anketiranih je preventivne akcije ocenilo z oceno (4), ki pomeni, da zelo dobro
prispevajo k zmanjšanju hitrosti, 30% jih je ocenilo z oceno 3 (nekje vmes), 19% jih
meni da, (2) zelo malo prispevajo, 8% se strinja da (5) popolnoma prispevajo. Majhen
deleţ, 6%, meni, da (1) popolnoma nič ne prispevajo. Torej po mnenju večine
anketiranih tovrstni ukrepi dokaj dobro prispevajo k zmanjšanju hitrosti.
- PLAKATI, KI OPOZARJAJO NA POSLEDICE ZARADI PREHITRE
VOŢNJE
Koliko našteti policijski ukrepi prispevajo k zmanjšanju
hitrosti?- PLAKATI, KI OPOZARJAJO NA POSLEDICE
ZARADI PREHITRE VOŢNJE
13%
30%
37%
14%
6%
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40%
(1) Popolnoma nič
(3) Nekje vmes
(5) Popolnoma prispeva
Graf 8: Plakati, ki opozarjajo na posledice zaradi prehitre voţnje
49
37% anketiranih je plakate ocenilo z oceno (3) nekje vmes, 30% jih je ocenilo z oceno
(2), kar pomeni, da zelo malo prispevajo k zmanjšanju hitrosti, 14% jih meni da, (4)
zelo dobro prispevajo, 13% jih meni, da (1) popolnoma nič ne prispevajo. Le majhen
deleţ, 6%, jih meni, da plakat (5) popolnoma prispeva. Ta ukrep glede na rezultate
anketiranih le delno prispeva k zmanjšanju hitrosti.
- KAZNI
Koliko našteti policijski ukrepi prispevajo k zmanjšanju
hitrosti?- KAZNI
2%
8%
33%
36%
21%
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40%
(1) Popolnoma nič
2
(3) Nekje vmes
4
(5) Popolnoma prispeva
Graf 9: Kazni
36% anketiranih je kazni ocenilo z oceno (4) zelo dobro, 33% pa jih je ocenilo z oceno
(3) nekje vmes. 21% jih meni, da kazen (5) popolnoma prispeva k zmanjšanju
hitrosti. Le majhen deleţ, 8%, jih meni, da (2) zelo malo prispeva in 2% jih meni da,
(1) popolnoma nič ne prispeva. Anketiranci menijo, da kazni dobro prispevajo k
zmanjšanju hitrosti.
- ZASEG VOZILA
Koliko našteti policijski ukrepi prispevajo k zmanjšanju
hitrosti?- ZASEG VOZILA
6%
18%
18%
19%
39%
0% 10% 20% 30% 40% 50%
(1) Popolnoma nič
2
(3) Nekje vmes
4
(5) Popolnoma prispeva
Graf 10: Zaseg vozila
50
39% anketiranih, je zaseg vozila ocenila z oceno (5), ki pomeni, da ta ukrep
popolnoma prispeva k zmanjšanju hitrosti. Da zelo dobro prispeva (4) meni 19%
anketiranih, (3) nekje vmes 18% anketiranih, da zelo malo prispeva (2) se strinja 18%
anketiranih, da (1) popolnoma nič ne prispeva pa meni 6% anketiranih. Po teh ocenah
je, zaseg vozila najvišje ocenjen, če pa bi izračunali povprečno oceno, pa temu ne bi
bilo tako.
Tabela 7: Izračuni povprečne ocene posameznih policijskih ukrepov
UKREPI (1)
Popolnoma
nič
(2)
Zelo
malo
(3)
Nekje
vmes
(4)
Zelo
dobro
(5)
Popolnoma
prispeva
Povprečna
ocena
Stacionarni
merilniki
1% 6% 57% 20% 16% 3,44
Mobilni
radarji
0% 6% 37% 37% 20% 3,71
Patrulje 2% 6% 32% 34% 26% 3,76
Silhueta
policista
15% 30% 33% 20% 2% 2,64
Vi vozite 6% 10% 32% 34% 18% 3,48
Kroţna
kriţišča,
grbine-leţeči
policaji,
zoţitev
pasov…
3% 8% 32% 33% 24% 3,67
Preventivne
akcije: Hitrost
- počasneje je
varneje
6% 19% 30% 37% 8% 3,22
Plakati, ki
opozarjajo na
posledice
zaradi prehitre
voţnje
13% 30% 37% 14% 6% 2,70
Kazni 2% 8% 33% 36% 21% 3,66
Zaseg vozila 6% 18% 18% 19% 39% 3,67
51
Vprašanje: Ali menite, da bi se na naših cestah zmanjšala pogostost voţnje s preveliko
hitrostjo, če bi Slovenija imela svojo dirkalno progo za osebne avtomobile?
Ali menite, da bi se na naših cestah zmanjšala pogostost
voţnje s preveliko hitrostjo, če bi Slovenija imela svojo
dirkalno progo za osebne avtomobile?
38%
56%
3%
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%
DA
NE
DRUGO
Graf 11: Dirkalna proga za osebne avtomobile
Prepričljivo z 59% anketiranih je navedlo odgovor NE, 38% je odgovorilo z DA, 3%
pa DRUGO (1% mogoče, 2% ne vem). Dobra polovica vprašanih se strinja, da dirkalna
proga ne bi pripomogla k zmanjšanju pogostosti voţnje s preveliko hitrostjo. Dirkalna
steza verjetno ne bi vplivala na hitrost, ker predvidevam, da na stezah ne bi bilo toliko
adrenalina za tiste voznike, ki radi vozijo prehitro. Poleg tega pa bi bila ta steza tudi na
določenem območju in ne bi bila enako dostopna vsem voznikom.
Vprašanje: Napišite, kaj bi po vašem mnenju morala storiti policija na področju
umirjanja hitrosti, da bi zmanjšala število prometnih nesreč, zaradi prehitre voţnje?
Napišite, kaj bi po vašem mnenju morala storiti policija na
področju umirjanja hitrosti, da bi zmanjšala število prometnih
nesreč, zaradi prehitre vožnje?
36%
28%
14%
8%
6%
8%
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40%
Večji policijski nadzor
Kazni
Medijsko obveščanje
Zavest ljudi
Ne vem
Drugo
Graf 12: Predlagani ukrepi za zmanjšanje število prometnih nesreč, zaradi prehitre voţnje
Največ, 36%, anketiranih je kot razlog navedlo večji in učinkovitejši policijski
nadzor (bolj pogosto merjenje hitrosti - 11%, več patrulj - 11%, policija bi morala biti
bolj vpadljiva na pravih mestih – 6%, satelitski nadzor - 2%, več stacionarnih radarjev
52
in sistemov provida - 2%, opozorilne akcije in opozarjanje - 2%, več opozorilnih
znakov, ki opozarjajo s kolikšno hitrostjo se vozimo - 1%, povečati število policistov na
terenu (le- ti bi morali imeti stroţja pooblastila, kot jih imajo) - 1%, več akcij vendar
nenapovedanih - 1%, podpiranje tehničnega napredka - 1%);
28% anketiranih je navedlo kazni (višje kazni – 8%, kazni v obiki javnih del – 5%,
kaznovati “prave” večkratne kršitelje – 5%, odvzem vozniškega dovoljenja – 3%,
zaporna kazen – 2%, zaseg vozila – 1%, kaznujejo naj se tudi prepočasni vozniki – 1%,
dosledno kaznovanje – 1%);
14% anketiranih je navedlo medijsko obveščanje (preventiva v šoli, doma, lokalni
skupnosti, izobraţevanje, več pretresljivih plakatov na obcestnih panojih, videoposnetki
hudih prometnih nesreč…);
8% anketiranih je navedlo zavest ljudi;
6% anketiranih je odgovorilo z NE VEM;
8% anketiranih je predlagalo: (varna voţnja - 2%, izboljšanje cestne infrastrukture -
2%, več preizkusov pred opravljanjem vozniškega dovoljenja - 1%, imeti odprte
telefone, kamor bi lahko sporočili registersko številko avtomobila, ki vozi prehitro ali
kako drugače ovira promet -1%, prijaznejši odnos policistov do kršiteljev - 1%, ne vem
če je hitrost glavni krivec za povzročitev nesreč, kaj pa tisti, ki se ne znajo voziti -1%).
53
12 Odgovor na hipotezo
H1: Na to hipotezo se nanašata dve vprašanji, in sicer:
Koliko našteti policijski ukrepi prispevajo k zmanjšanju hitrosti? (stacionarni merilniki;
mobilni radarji; silhueta policista; vi vozite; kroţna kriţišča, grbine- leţeči policaji…;
preventivne akcije: Hitrost – počasneje je varneje; plakati, ki opozarjajo na posledice
zaradi prehitre voţnje; kazni in zaseg vozila)
in
Napišite, kaj bi po vašem mnenju morala storiti policija na področju umirjanja hitrosti,
da bi zmanjšala število prometnih nesreč?
Kot je vidno iz rezultatov anketnega vprašalnika, je ta hipoteza le delno potrjena. Kljub
številnim policijskim ukrepom so najvišje ocenjeni ukrepi: patrulje s povprečno oceno-
3,76; mobilni radarji -3,71; kroţna kriţišča, grbine-leţeči policaji… in zaseg vozila -
3,67 ter kazni s 3,66 povprečno oceno. Iz tega sledi, da policijski ukrepi srednje oziroma
(3) nekje vmes prispevajo k zmanjšanju hitrosti. Po drugi strani pa anketiranci navajajo,
da bi moralo biti več patrulj in mobilnih radarjev, kar nam jasno pove, da je teh ukrepov
premalo. Policisti bi morali vsakodnevno izvajati večji in učinkovitejši policijski nadzor
(patrulje, mobilni radarji), ne samo ob določenih akcijah.
54
13 Zaključni sklepi
V današnji druţbi je problematika hitrosti v cestnem prometu velik problem. Ta se kaţe
v številu mrtvih, hudo telesno poškodovanih in lahko telesno poškodovanih. Predvsem
prevelika in neprilagojena hitrost sta glavna dejavnika najhujših prometnih nesreč. S
problematiko hitrosti se vsakodnevno ukvarja Ministrstvo za notranje zadeve oziroma
Policija.
Raziskave kaţejo, da največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti povzročijo
vozniki stari od 18 do 44 let.
Najbolj rizična starost voznikov se giblje od 18 do 34 let. Gre za “mlade voznike”, ki še
nimajo dovolj izkušenj.
V zadnjih letih je opazno predvsem zmanjšanje števila prometnih nesreč s hudimi
telesnimi poškodbami, ki so se zgodile kot posledica prekomerne hitrosti.
Analiza anketnega vprašalnika je pokazala, da med vsemi ukrepi, ki jih uporablja
policija za umirjanje hitrosti, so patrulje najbolj ocenjene. Njihova povprečna ocena je
3,76. Relativno visoko so ocenjeni s povprečno oceno 3,71 še mobilni radarji; kroţna
kriţišča, grbine- leţeči policaji… in zaseg vozila s povprečno oceno 3,67; kazni s
povprečno oceno 3,66.
Najslabše pa sta podani oceni za plakate, ki opozarjajo na posledice zaradi prehitre
voţnje s povprečno oceno 2,70 in silhueta policista 2,64.
Anketiranci predlagajo naslednje ukrepe, ki bi jih morala izvajati policija na področju
umirjanja hitrosti:
- večji in učinkovitejši policijski nadzor (36%) (več meritev hitrosti, več patrulj, …)
kazni (28%) (višje kazni, kazni v obliki javnih del, kaznovati prave večkratne
kršitelje,…)
- medijsko obveščanje (14%) (preventive v šoli, doma, lokalni skupnosti,
izobraţevanje, več pretresljivih plakatov na obcestnih panojih, videoposnetki hudih
prometnih nesreč;…).
- zavest ljudi (8%)
55
- ostalo (varna voţnja, izboljšanje cestne infrastrukture, več preizkusov pred
opravljanjem vozniškega dovoljenja, imeti odprte telefone, kamor bi lahko sporočii
registersko številko avtomobila, ki vozi prehitro ali kako drugače ovira promet,…).
Raziskava je pokazala, da največ prispevajo k varnosti v cestnem prometu ravno
mobilni radarji in patrulje. Vendar bi vozniki ţeleli, da bi bilo tega še več, ne pa samo
ob določenih terminih, ko se izvajajo akcije. Zelo dobro bi vplivalo na kuturo voznikov,
če bi policisti vsakodnevno izvajali večji in učinkovitejši policijski nadzor. Seveda pa je
potrebna tudi zavest ljudi. Vozniki se premalo zavedamo odgovornosti do ostalih
udeleţencev v cestnem prometu. Prav tako se premalo zavedamo posledic prehitre
voţnje, ki kaj hitro privedejo do prometne nesreče.
Glede na to, da je neprilagojena hitrost glavni dejavnik hudih prometnih nesreč, bi bilo
dobro razmisliti še o drugih ukrepih, ki bi učinkoviteje pripomogle k umirjanju prometa.
Npr. bolj dosledno kaznovanje večkratnih kršiteljev in izobraţevanje le-teh na način, da
bi se na lastne oči prepričali, kaj hudega lahko povzročijo s prehitro voţnjo (video
posnetki hudih prometnih nesreč, delo s poškodovanimi,…).
56
LITERATURA IN VIRI
Literatura
Baloh, S., Kavčič, V., Komel, V., Korošec, L., Matvoz, E., Miš, M. idr. (1983).
Psihologija v cestnem prometu s prometno etiko. Ljubljana: Avto – moto zveza
Slovenije. –Str. 9, 11-13, 43
Grebenc, V., Šabić, A., Kvaternik I. (2008). Varna vožnja: Obvladovanje tveganj in
nevarnih življenjskih slogov v prometu. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.
– Str. 12
Gričnik, M. (2008). Vzroki prometnih nesreč – črne točke. Diplomsko delo, Celje:
Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko. – Str. 19, 28
Holynski, M. (2004). Defenzivna vožnja. Ljubljana: samozaloţba. – Str. 6-7, 10-11
Jakomin, L., Košir, F., Kranjc, J., Krasnič, M., Krasnič, M., Matevţič, B. idr. (1996).
Kaj moram vedeti o cestnem prometu: priročnik za preizkus usposobljenosti v cestnem
prometu. Portoroţ: Fakulteta za pomorstvo in promet. – Str. 154
Justinek, A., Leskovar, M., Markl, M., Pavlič, S., Sternad, G., Ţlender, B. (2008).
Zakon omejuje, da varuje: zakon o varnosti cestnega prometa: spoznajte spremembe
2008. Ljubljana: Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste. - Str. 4,
7-8, 15-16
Kimovec, S. (2009). Zaostrovanje kazni in varnost v cestnem prometu. Diplomsko delo,
Ljubljana: Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede. – Str. 13
Kunstler, M., Viltuţnik, R., Bizjak, M. (2005). Zakon o varnosti v cestnem prometu z
uvodnimi pojasnili. Ljubljana: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d.
57
Oven, M., Mozetič, M., Paušer, B., Leben, S., Kolander, A., Gorenc, T. idr. (2005). Na
cesti: Priročnik za bodoče voznike in prekaljene mačke. Ljubljana: Društvo TečajCPP.
com. - Str. 9, 34
Polič, M. (2007). Človek – dejavnik prometne varnosti. V V. Zabukovec (ur.),
Psihološki vidiki preventivnih dejavnosti (str. 23-77). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni
inštitut Filozofske fakultete.
Šibenik, T. (1997). Vozimo pametno – hitrost tudi ubija. Ljubljana: Svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu Slovenije. – Str. 2
Ţlender, B. (1996). Prometna varnost v očeh otrok, mladostnikov in staršev. V B.
Ţlender (ur.), Psihologija: mladi v prometu (str. 65-122). Ljubljana: Zveza organizacij
za tehnično kulturo Slovenije, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Slovenije.
Ţlender, B. (2007). Prometna varnost. V V. Zabukovec (ur.), Psihološki vidiki
preventivnih dejavnosti (str. 11-22). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut
Filozofske fakultete.
58
Viri
http//www.policija.si/portal/organiziranost/uup/promet/prispevki/hit… pridobljeno 10.
4. 2009
http//www.mss.gov.si pridobljeno 20. 9. 2009
http//www.mzp.gov.si pridobljeno 20. 9. 2009
http://www.pti.fgg.uni-lj.si/sitsa/?a=doc&docid=8df819a9-dbce-49b6-b882-
44fbe4cc7ee9&id=1 pridobljeno 20. 9. 2009
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?stevilka=1114&urlid=200225 pridobljeno
12. 12. 2009
Dakič, L. (2009). Na slovenskih cestah 18 vozil s sistemom provida. Pridobljeno 2. 6.
2009, s http://mojevro.finance.si/248248
http://www.dars.si/Novice/Nad_prehitre_voznike_na_avtocesti_tudi_z_mobilnim_radar
jem_551.aspx pridobljeno 10.4. 2009
http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za-
javnost/727-nad-prehitre-voznike-na-avtocesti-tudi-z-mobilnim-radarjem: pridobljeno
10. 4. 2009
http://www.pti.fgg.uni-lj.si/sitsa/?a=doc&docid=763a4a55-7b3c-4998-ba53-
84d8ab3b5015&id=1 pridobljeno 20. 5. 2009
http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?Itemid=188&id=130&option=com_content&task=view
pridobljeno 10. 2. 2009
http://www.hitipocasi.si/html/hitrost.html#3 pridobljeno 12. 12. 2009
59
http://www.zurnal24.si/varna-voznja/pazite-da-vas-hitrost-ne-ustavi-109756
pridobljeno 20. 5. 2009
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/PrometnaVarnost/2008/pdf/jan-
dec08.pdf pridobljeno 10. 2. 2010
http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?option=com_content&task=view&id=56&Itemid=80
pridobljeno 10. 12. 2009
http://www.hroscklub.com/blog/163_blog.php?entry_id=1240394449 pridobljeno 10.
12. 2009
http://www.vozimo-pametno.si/index.php?option=com_content&task=view&id=242
pridobljeno 10. 12. 2009
http://minakranjc.blogspot.com/2008/11/alkohol-ubija-najveckrat-nedolzne.html
pridobljeno 10. 12. 2009
http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?option=com_content&task=view&id=130&Itemid=188
pridobljeno 10. 12. 2009
http://www.siol.net/slovenija/aktualno/2008/11/zacela_se_je_akcija_alkohol_ubija_-
_najveckrat_nedolzne.aspx pridobljeno 10. 12. 2009
http://www.vozimo-
pametno.si/index.php?Itemid=216&id=57&option=com_content&task=view
pridobljeno 10. 12. 2009
http://www.eposavje.com/kronika/43-kronika/994-prometna-nesreca-na-drnovem-2-
mrtva-3-poskodovani pridobljeno 15. 4. 2009
http://www.delo.si/clanek/68024 pridobljeno 15. 4. 2009
http://24ur.com/novice/crna-kronika/smrt-zaradi-napacne-voznje.html pridobljeno 15.
4. 2009
60
http://www.siol.net/slovenija/crna_kronika/2008/12/zaradi_neprilagojene_hitrosti_v_sm
rt.aspx pridobljeno 15. 4 2009
http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042258972 pridobljeno 15. 4. 2009
http://24ur.com/novice/crna-kronika/zgostitev-najhujsih-prometnih-nesrec.html
pridobljeno 25. 5. 2009
http://24ur.com/novice/crna-kronika/trije-mrtvi-v-hudi-prometni-nesreci.html
pridobljeno 25. 5. 2009
http://www.siol.net/Slovenija/Crna_kronika/2009/04/V_nesreci_na_avtocesti_Celje-
Maribor_umrla_potnica_iz_avtobusa.aspx pridobljeno 25. 5. 2009
http://www.rtvslo.si/crna-kronika/motorist-umrl-zaradi-poskodb/212046 pridobljeno
22. 12. 2009
http://24ur.com/novice/crna-kronika/do-smrti-povozil-vzdrzevalca-cest.html
pridobljeno 22. 12. 2009
http://24ur.com/novice/crna-kronika/42-letnik-umrl-zaradi-prehitre-voznje.html
pridobljeno 22. 12. 2009
http://24ur.com/novice/crna-kronika/na-cesti-zjutraj-ugasnilo-zivljenje.html pridobljeno
22. 12. 2009
http://www.siol.net/slovenija/crna_kronika/2009/10/prometna_nesreca_s_hudimi_posko
dbami.aspx pridobljeno 22. 12. 2009
http://24ur.com/novice/crna-kronika/umrl-pri-trcenju-v-drevo.html pridobljeno 22. 12.
2009
http://www.varna-pot.si/index.php?k=10&n=597 pridobljeno 22. 12. 2009
61
http://24ur.com/novice/crna-kronika/nesreca-zaradi-snega-in-neprilagojene-hitrosti.html
pridobljeno 10. 1. 2010
http://www.policija.si/index.php/component/kronika/?novicaid=1236&view=kronika
pridobljeno 10. 1. 2010
62
PRILOGE
Priloga št. 1: ANKETNI VPRAŠALNIK
Priloga št. 2: PROMETNE NESREČE, KI SO SE ZGODILE ZARADI
PREVELIKE HITROSTI
63
ANKETNI VPRAŠALNIK
Spoštovani,
sem Mateja Prpar, absolventka Fakultete za varnostne vede v Ljubljani. V svoji
diplomski nalogi se bom posvetila raziskovanju področja problematike hitrosti v
cestnem prometu, natančneje pa bom raziskovala mnenje voznikov o delu policije
na področju umirjanja hitrosti.
Prosim vas, da v zvezi s tem odgovorite na spodnja anketna vprašanja.
Odgovarjajte natančno, kot je zapisano v navodilih in odgovorite na vsa vprašanja.
Ankete so anonimne in bodo uporabljene zgolj v raziskovalne namene.
Za vaše sodelovanje in iskrenost v odgovorih se vam najlepše zahvaljujem.
Odgovorite najprej na nekaj splošnih vprašanj. Ustrezen odgovor označite s kriţcem v
kvadratek poleg odgovora.
1. Spol: 2. Starost:
moški od 18 do 25 let
ţenska od 26 do 40 let
od 41 do 60 let
Več kot 60 let
3. Izobrazba: 4. Ali imate vozniško dovoljenje?
dokončana osnovna šola DA
srednja šola NE
višja šola ali več
5. Koliko našteti policijski ukrepi prispevajo k zmanjšanju hitrosti? (Označite s
kriţcem – X na lestvici od 1–5, pri čemer 1 pomeni, da popolnoma nič ne prispeva k
zmanjšanju hitrosti, 5 pa da povsem prispeva k zmanjšanju hitrosti).
UKREPI (1)Popolnoma
nič
(3)Nekje
vmes
(5)Popolnoma
prispeva
STACIONARNI
MERILNIKI (ohišja
na avtocestnem
kraku)
MOBILNI
RADARJI
64
PATRULJE
SILHUETA
POLICISTA
VI VOZITE
KROŢNA
KRIŢIŠČA,
GRBINE-LEŢEČI
POLICAJI,
ZOŢITEV
PASOV…
PREVENTIVNE
AKCIJE: HITROST
– POČASNEJE JE
VARNEJE
PLAKATI, KI
OPOZARJAJO NA
POSLEDICE
ZARADI
PREHITRE
VOŢNJE
KAZNI
ZASEG VOZILA
(najhujšim
kršiteljem)
6.) Ali menite, da bi se na naših cestah zmanjšala pogostost voţnje s preveliko
hitrostjo, če bi Slovenija imela svojo dirkalno progo za osebne avtomobile? (Na črto
napišite svoje mnenje. Pišite čitljivo, s tiskanimi črkami).
7.) Napišite, kaj bi po vašem mnenju morala storiti policija na področju umirjanja
hitrosti, da bi zmanjšala število prometnih nesreč zaradi prehitre voţnje. (Na črto
napišite svoje mnenje. Pišite čitljivo, s tiskanimi črkami).
65
PROMETNE NESREČE, KI SO SE ZGODILE ZARADI
PREVELIKE HITROSTI
Ponoči ugasnili dve mladi ţivljenji (26. 7. 2008)
Vir: http://www.eposavje.com/kronika/43-kronika/994-prometna-nesreca-na-drnovem-
2-mrtva-3-poskodovani
Pri vodnem hramu na cesti Drnovo – Krško nekaj po polnoči v delu ceste, ki prehaja v
levi pregledni ovinek je 25- letni voznik osebnega vozila v katerem je bilo pet oseb
(trije fanti in dve dekleti) domnevno zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad
vozilom. Vozilo je zaneslo na desno bankino in po okoli 90 metrih drsenja in voţnje s
prednjim delom zaletelo v drevo.
Iz vozila je vrglo 25- letnega voznika in 19- letno potnico, ki je sedela na zadnjem
sedeţu, tri mlajše osebe (stare od 17 – 19 let) pa so ostale ukleščene v vozilu.
Med slednjimi sta dve osebi izgubili ţivljenje (sopotnik spredaj in potnica zadaj). Ostali
trije so utrpeli hude telesne poškodbe. Voznik opravil preizskus alkoholiziranost (
rezultat: 0,70 mg/l alkohola v izdihanem zraku ali 1,7 promila). Prav tako ni imel
veljavnega vozniškega dovoljenja (B kategorijo sicer opravil leta 2003), vendar mu je
le- to prenehalo veljati, z odločbo sodišča marca, 2008.
Starost povzročitelja: 25 let
Vzrok nesreče: domnevno neprilagojena hitrost in alkohol
Posledice: 2 osebi sta umrli (stari od 17 - 19 let), trije so huje poškodovani (med njimi
tudi voznik).
Zaradi neprilagojene hitrosti v smrt (28. 9. 2008)
Smrt motorista na regionalni cesti Lesce – Bled
Vir: http://www.delo.si/clanek/68024
Bled- Ob 19. 20 uri je 26- letni voznik motornega kolesa vozil po regionalni cesti iz
smeri Bleda proti Lescam. V nepreglednem ovinku je motorist ob nenadnem zaviranju
avtomobila pred njim zaradi neprilagojene hitrosti izgubil ravnoteţje in padel. Z
motorjem je zadel v osebni avtomobil, od tam pa ga je odbilo v nasprotno smerno
vozićšče. V tistem času pa sta se iz nasprotne smeri pripeljala 25- letni voznik
66
motornega kolesa in voznik osebnega vozila. Pri tem je 25- letnik trčil v 26- letnega
motorista, za tem pa je v njiju trčil še voznik osebnega vozila. Ponesrečeni 26- letni
voznik motornega kolesa je utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl.
Drugi motorist je utrpel laţje poškodbe.
Starost povzročitelja: 26 let
Vzrok nesreče: neprilagojena hitrost
Posledice: 26- letni motorist umrl, 25- letni motorist utrpel laţje poškodbe.
Smrt zaradi napačne voţnje (24. 11. 2008)
Vir: http://24ur.com/novice/crna-kronika/smrt-zaradi-napacne-voznje.html
Ţelezniki- 30- letni voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Škofje Loke proti
Ţeleznikom, je pred naseljem Praprotno, kjer vozišče poteka v blagem levem ovinku,
vozil po nasprotnem smernem vozišču. V tistem trenutku je po svoji strani pravilno
pripeljal 47- letni voznik osebnega vozila iz Škofje Loke, pri čemer je prišlo do trčenja.
Po trčenju je vozilo 47- letnega voznika odbilo s ceste na travnik, vozilo prvega pa je
ostalo na cestišču. V tem času je iz smeri Ţeleznikov pripeljal 33- letni voznik osebnega
vozila iz Ljubljane, ki pa hitrosti voţnje ni prilagodil trenutnim razmeram na cesti, pri
čemer je trčil v stoječe vozilo. 30- letnik je zaradi hudih telesnih poškodb umrl na kraju
nesreče, 47- letnik pa je utrpel laţje telesne poškodbe. 33- letniku pa so zaradi
neprilagojene hitrosti izdali plačilni nalog.
Starost povzročitelja: 30 let in 33 let
Vzrok nesreče: voţnja po nasprotnem pasu; neprilagoditev voţnje trenutnim razmeram
na cesti.
Posledice: ena oseba umrla (voznik, ki je vozil po nasprotnem pasu), 47 letnik utrpel
laţje telesne poškodbe, 33- letniku, ki ni prilagodil hitrosti voţnje trenutnim razmeram
na cesti (izdali plačilni nalog).
Zaradi neprilagojene hitrosti v smrt (8 .12. 2008)
Vir:http://www.siol.net/slovenija/crna_kronika/2008/12/zaradi_neprilagojene_hitrosti_v
_smrt.aspx
67
Šmarje pri Jelšah- 36- letni voznik je vozil po lokalni cesti iz smeri Šmarje pri Jelšah
proti Svetemu Štefanu in zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, pri
čemer je zapeljal z vozišča in trčil v drevo.
Trčenje je bilo tako silovito, da je voznika, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, vrglo iz
vozila, kjer je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl.
Starost povzročitelja: 36 let
Vzrok nesreče: neprilagojena hitrost
Posledice: smrt 36- letnika (voznika).
V naselju Dovško je voznik zaradi neprilagojene hitrosti do smrti povozil peško
(12. 4. 2009)
Vir: http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042258972
Krško - Ob 16. 30 uri je 23- letni voznik osebnega vozila vozil od Senovega proti
Porebru. Ko je pripeljal do Dovškega, kjer cesta iz levega nepreglednega ovinka preide
v desni nepregledni ovinek, je zaradi voţnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil nadzor nad
vozilom. Pri tem ga je zaneslo na desno bankino, nato nazaj na vozišče ter nato na levo
bankino, po kateri je v njegovo smer hodila 79- letna peška. Voznik jo je s prednjim
delom vozila trčil in jo zbil na tla. Peška je zaradi hudih poškodb umrla.
Starost povzročitelja: 23 let
Vzrok nesreče: neprilagojena hitrost
Posledice: smrt 79- letne peške.
Šest mrtvih v aprilu (28. 4. 2009)
Vir:http://24ur.com/novice/crna-kronika/zgostitev-najhujsih-prometnih-nesrec.html
http://24ur.com/novice/crna-kronika/trije-mrtvi-v-hudi-prometni-nesreci.html
http://www.siol.net/Slovenija/Crna_kronika/2009/04/V_nesreci_na_avtocesti_Celje-
Maribor_umrla_potnica_iz_avtobusa.aspx
Celje
Nesreča, ki se je zgodila v Tepanju, v kateri sta umrla dva voznika dveh osebnih vozil
na štajerski avtocesti tik pred izvozom proti počivališču Tepanje, je bil vzrok nesreče:
voţnja po nepravilni strani ceste.
68
Dne, 15. 4. 2009
Do prometne nesreče izven naselja Teharje v kateri so umrli trije najstniki, je prišlo
okoli 14. 30 ure, ko je 18-letni voznik osebnega vozila fiat punto vozil v smeri proti
Celju ter prehiteval pred seboj vozečo kolono vozil. Zaradi prevelike hitrosti ni opazil
nasproti vozečega avtobusa, ki se mu je umikal. Osebni avto je pri odcepu Proseniško
vanj treščil brez zaviranja. Vsi trije potniki so umrli na kraju nesreče.
Dne, 26. 4. 2009
Okoli 5. ure zjutraj se je na avtocesti pri izvozu Ljubečna zgodila huda prometna
nesreča. 31- letni voznik osebnega vozila je trčil v zadnji del avtobusa. Nato je avtobus
zaradi sunkovitega trka zaneslo s ceste in je obrnjen na streho obstal zunaj vozišča.
V nesreči je umrla 29- letna potnica, medtem ko je padla z avtobusa je obleţala pod
njim. Štiri potnice so se hudo poškodovale, voznik avtobusa, sovoznik in sedem potnic
pa je utrpelo laţje telesne poškodbe. Laţje se je poškodoval tudi voznik osebnega
vozila, ki je po povzročitvi prometne nesreče peš pobegnil s kraja. Vendar so ga
policisti kmalu izsledili. Sumijo, da je vozil pod vplivom alkohola.
Starost povzročitelja: v Teharju 18 let, v Ljubečni 31 let
Vzrok nesreče: (v obeh primerih): nepravilno prehitevanje, alkohol, prehitra voţnja
Posledice: Teharje: umrli trije najstniki (stari 18 let); Ljubečna: umrla ena oseba (29
let), štiri osebe hudo poškodovane, voznik avtobusa, sovoznik in sedem potnic pa so
utrpeli laţje telesne poškodbe.
Od šestih mrtvih, so štirje umrli zaradi prevelike hitrosti.
Motorist umrl zaradi poškodb (11. 9. 2009)
Vir: http://www.rtvslo.si/crna-kronika/motorist-umrl-zaradi-poskodb/212046
33- letni nemški motorist je okoli pol dveh popoldne vozil motorno kolo iz smeri
Podkorena proti Kranjski Gori. V levem nepreglednem ovinku je zaradi neprilagojene
hitrosti izgubil nadzor nad motorjem. Pri tem je padel ter zdrsel prek nasprotnega pasu
in trčil v zaščitno ograjo. Utrpel je zelo hude poškodbe, zaradi katerih je naslednji dan
umrl.
Starost povzročitelja: 33 let
Vzrok nesreče: neprilagojena hitrost
Posledice: motorist utrpel hude poškodbe, zaradi katerih je umrl.
69
Do smrti povozil vzdrţevalca cest (20. 10. 2009)
Vir: http://24ur.com/novice/crna-kronika/do-smrti-povozil-vzdrzevalca-cest.html
Mojstrana: Do nesreče je prišlo ob 14. 30 uri, zaradi neprilagojene hitrosti 49-letnega
voznika osebnega avtomobila, ki mu v naselju Belca ni uspelo pravočasno ustaviti
avtomobila pred zaporo, kjer so vzdrţevalci opravljali redna vzdrţevalna dela. Tako je
najprej oplazil dva osebna avtomobila, ki sta se ustavljala pred zaporo, nato pa zbil še
46- letnega delavca in ga hudo telesno poškodoval, zaradi česar je kasneje umrl.
Na kraju prometne nesreče sta drţavna toţilka in preiskovalna sodnica ugotovili, da tudi
prometna signalizacija, ki je označevala delo na cesti, ni bila ustrezna.
Starost povzročitelja: 49 let
Vzrok nesreče: neprilagojena hitrost in neustrezna prometna signalizacija
Posledice: smrt 46- letnega vzdrţevalca cest.
42- letnik umrl zaradi prehitre voţnje (22. 10. 2009)
Vir:http://24ur.com/novice/crna-kronika/42-letnik-umrl-zaradi-prehitre-voznje.html
Ribnica- 42- letni voznik iz Kosova je vozil po regionalni cesti iz smeri Sodraţica proti
Cerknici in je zaradi domnevno neprilagojene hitrosti v ovinku izgubil oblast nad
vozilom, to pa je nato zdrsnilo s ceste. V nesreči je utrpel tako hude poškodbe, da je na
kraju nesreče umrl.
Starost povzročitelja: 42 let
Vzrok nesreče: domnevna neprilagojena hitrost
Posledice: umrl na kraju dogajanja.
V čelnem trčenju umrla 17- letnica (23. 10. 2009)
Vir: http://24ur.com/novice/crna-kronika/na-cesti-zjutraj-ugasnilo-zivljenje.html
Celje – Prometno nesrečo je povzročil 18- letni voznik osebnega vozila, ki je vozil iz
smeri Letuša proti Pariţljam, v Malih Braslovčah zaradi prehitre voţnje v levem ovinku
zapeljal na nasprotno vozišče in trčil v 35- letnega voznika, ki mu je pripeljal nasproti.
V nesreči umrla 17- letna potnica v vozilu povzročitelja, 18- letni voznik in njegov
sopotnik (18 let) pa sta bila hudo poškodovana. Hudo poškodovan pa je bil tudi 35- letni
voznik drugega avtomobila.
70
Starost povzročitelja: 18 let
Vzrok nesreče: prevelika hitrost
Posledice: smrt sopotnice (17 let) v vozilu povzročitelja, hudo poškodovani: 18- letni
voznik in 18- letni sopotnik ter 35- letni voznik drugega avta.
Prometna nesreča s hudimi poškodbami (28. 10. 2009)
Vir:http://www.siol.net/slovenija/crna_kronika/2009/10/prometna_nesreca_s_hudimi_p
oskodbami.aspx
Slovenj Gradec: Ob 11.55 uri je 20 letni voznik iz Slovenj Gradca med voţnjo iz Kotelj
pri Slovenj Gradcu, izven naselja Sele, zaradi neprilagojene hitrosti, v levem
preglednem ovinku, izgubil oblast nad vozilom. Vozilo se je postavilo bočno na os ceste
in v smeri voţnje po kolesih drselo na nasprotni pas in pri tem s prednjim desnim delom
silovito čelno trčilo v del osebnega avtomobila, s katerim je nasproti pripeljal 55- letni
voznik iz okolice Slovenj Gradca. Pri tem je 18- letni potnik iz Slovenj Gradca, ki se je
vozil na prednjem desnem sedeţu v vozilu povzročitelja, utrpel zelo hude poškodbe
glave (v smrtni nevarnosti). V nesreči se je poškodoval tudi 55-letnik, 20-letni
povzročitelj pa je utrpel lahke poškodbe.
Starost povzročitelja: 20 let
Vzrok nesreče: neprilagojena hitrost
Posledice: 18- letni potnik utrpel hude poškodbe glave (v smrtni ţivljenjski nevarnosti),
55- letnik se je huje poškodoval, povzročitelj nesreče utrpel laţje poškodbe.
Umrl pri trčenju v drevo (21. 11. 2009)
Vir: http://24ur.com/novice/crna-kronika/umrl-pri-trcenju-v-drevo.html
Tragična nesreča se je zgodila ob 22.30 uri na lokalni cesti Jarmovec-Trnovec izven
naselja Cerovec. 22-letni voznik osebnega vozila je vozil po klancu navzdol ter zaradi
neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste. Vozilo je trčilo v drevo. Poškodbe 22-letnega
sopotnika so bile tako hude, da je umrl, voznik pa se je huje poškodoval.
Starost povzročitelja: 22 let
Vzrok nesreče: neprilagojena hitrost
Posledice: sopotnik umrl, povzročitelj nesreče se je huje poškodoval.
71
Povzročitelj tragičnega konca dekliščine se ne bo zagovarjal (18. 12. 2009)
Vir: http://www.varna-pot.si/index.php?k=10&n=597
Nesreča se je zgodila malo pred jutrom, 26. aprila, 2009. Dekleta so se vračala z
dekliščine in so prav zaradi varnosti najele minibus.
31- letni Vasja Neigelhell iz Velenja je vozil s precejšnjo hitrostjo in neprevidno, zaradi
česar se je zaletel v zadnji del avtobusa ter ga zrinil s ceste. Avtobus se je prevrnil,
nekaj deklet se je uspelo rešiti samih. V tej nesreči je umrla 26- letna Damjana Hribar,
ki so jo reševalci kot zadnjo rešili, ko so z dvigalom avtobus potegnili iz obcestnega
jarka.
Vinjen voznik je po nesreči zbeţal v gozd, vendar so ga policisti kmalu izsledili.
Ugotovili, da gre za povzročitelja, ki je pred petimi leti in pol ţe povzročil nesrečo, v
kateri je njegov sopotnik 34- letni Marjan Nedeljko zaradi hudih poškodb pozneje umrl.
Nesreča se je zgodila zaradi prevelike hitrosti v naselju Moretini med Ankaranom in
Bivjami, pri kateri je voznik zapeljal na nasprotno stran in trčil v jašek.
Starost povzročitelja: 31 let
Vzrok nesreče: prevelika hitrost, alkohol
Posledice: 1 oseba umrla (26 let), 5 oseb huje in 7 laţje poškodovanih. Ena oseba (34
let) ţe umrla (zaradi istega povzročitelja nesreče) pred petimi leti.
Nesreča zaradi snega in neprilagojene hitrosti (5. 1. 2010)
Vir:http://24ur.com/novice/crna-kronika/nesreca-zaradi-snega-in-neprilagojene-
hitrosti.html
Slovenj Gradec- 65- letni voznik iz Gornjega Grada je po zasneţenem in spolzkem
vozišču iz Slovenj Gradca proti Mislinji zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad
vozilom. Vozilo je začelo po ravnem delu vozišča zanašati. Zatem ga je zaneslo na
nasprotno smer vozišča, kjer je pristalo na boku. V tistem trenutku je pripeljal 59- letnik
iz Mislinje in s prednjim delom vozila trčil v prevrnjeno vozilo. Po trčenju je slednjega
odbilo z vozišča in prevrnilo na streho. V prometni nesreči sta se oba voznika laţje
poškodovala, ranjena pa je bila 59- letna sopotnica v vozilu 59- letnika.
Starost povzročitelja: 65 let
Vzrok nesreče: sneg in neprilagojena hitrost
Posledice: vse tri osebe so se laţje poškodovale.
72
Smrt zaradi neprilagojene hitrosti (9. 1. 2010)
Vir:http://www.policija.si/index.php/component/kronika/?novicaid=1236&view=kronik
a
25- letni voznik iz Krškega, je vozil osebni avto po glavni cesti, iz smeri Kršega proti
Sevnici. Pri Pijavškem je zaradi neprimerne hitrosti, v levem nepreglednem ovinku
izgubil kontrolo nad vozilom, pri čemer je trčil v obcestno ograjo, jo prevozil in po
breţini zapeljal v reko Savo, kjer se je vozilo potopilo. Voznik je na kraju umrl, 57-
letnemu sopotniku, prav tako iz Krškega pa se je uspelo rešiti, s pomočjo dveh občanov.
Starost povzročitelja: 25 let
Vzrok nesreče: neprilagojena hitrost
Posledice: smrt 25- letnega voznika
73
ŢIVLJENJEPIS
Mateja Prpar
Roţna ulica 21
8216 Mirna Peč
Rodila sem se v Novem mestu 07. 11. 1978.
Obiskovala sem Osnovno šolo Ivana Kovačiča – Efenke, Mirna Peč, katero sem končala
leta 1993 in se vpisala v srednjo ekonomsko šolo, v triletni program, smer prodajalec.
Sprejela sem nov izziv in se leta 1996 vpisala v CIK Trebnje, smer ekonomski tehnik in
ga leta 1998 uspešno zaključila. Ker v tem poklicu dalj časa nisem dobila zaposlitve,
sem se leta 2001 vpisala na Fakulteto za varnostne vede, smer kriminalistika. V času
študija sem dvakrat zanosila, tako da se mi je le-ta bistveno podaljšal, saj sem dala
prednost majhnima otrokoma. Tako sem tudi ponosna mati dveh otrok, 4- letnega Lana
in 2 –letnega Gala. Trenutno končujem diplomsko delo z naslovom Problematika
hitrosti v cestnem prometu in mnenje voznikov o delu policistov na področju umirjanja
hitrosti.
Dobro obvladam delo z računalnikom (Word, Excell, elektronska pošta, internet). Moji
konjički so: preţivljanje časa z otrokoma, branje knjig ter jahanje.
Moje delovne izkušnje:
- Pripravništvo v trgovini Dolenjka, Novo mesto
- Delo v proizvodnji v Krki, v obratih Kozmetika in Notol
- Praksa na Dobu
- Praksa v oddelku varovanja v Krki Novo mesto
- Zaposlena sem bila preko javnih del v OŠ Mirna Peč – 3 mesece (pomoč
otrokom s posebnimi potrebami v osnovni šoli in v vrtcu).
Mateja Prpar
74
IZJAVA O AVTORSTVU
Spodaj podpisana Mateja Prpar, z vpisno številko 07010039, rojena 07. 11. 1978 v
Novem mestu, sem avtorica diplomskega dela z naslovom Problematika hitrosti v
cestnem prometu in mnenje voznikov o delu policistov na področju umirjanja hitrosti.
S svojim podpisom izjavljam, da:
- je predloţeno delo izključno rezultat mojega lastnega dela;
- sem poskrbela, da so del in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v
predloţenem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili,
- sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v
- seznamu virov, ki je sestavni del predloţenega dela in je zapisan v skladu s
fakultetnimi navodili;
- sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v
predloţeno delo in sem to tudi jasno zapisala v predloţenem delu;
- se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v
obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje
misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu ( Zakonu o avtorstvu
in sorodnih pravicah, Uradni list Rs št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom
Fakultete za varnostne vede v skladu z njenimi pravili;
- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno
delo in za moj status na Fakulteti za varnostne vede.
Podpis: Mateja Prpar
