UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

MARIBOR 2005 ANJA ŠTRUCLJ

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

VISOKOGORSKE KMETIJE V TRAJNOSTNEM RAZVOJU SOLČAVSKEGA

Študentka: Anja Štruclj Naslov: Prihova 57, 3331 Nazarje Številka indeksa: 81593040 Redni študij Program: visokošolski strokovni Smer : Turizem Mentorica: mag. Sonja S. Lebe Lektorica: Metka Pivk MARIBOR, DECEMBER 2005

ZAHVALA Za strokovno pomoč in nasvete pri nastajanju mojega diplomskega dela se zahvaljujem mentorici ga. mag. Sonji Sibila Lebe. Posebna zahvala velja g. Lenar Avgustu ter g. Plesnik Janezu za nesebično pomoč ter dobrohotne in dobrodošle nasvete pri zbiranju gradiva. Hvala tudi ga. Metki Pivk za lektoriranje diplomskega dela. Zahvalo izrekam tudi svojim staršem, ki so me pri pisanju diplomskega dela spodbujali in mi pomagali po svojih močeh.

PREDGOVOR Vse več ljudi v današnjem času želi spoznavati druge dežele ali pokrajine tudi tako, da poleg naravnih lepot, kulturnih in naravnih znamenitosti, spoznajo tudi ljudi, njihove šege in običaje. Mnogi turisti so naveličani velikih bučnih turističnih središč ter njihovega neosebnega odnosa. Zaradi tega se iz leta v leto veča povpraševanje po bivanju na kmetijah, po domačnosti, gostoljubnosti, preprostosti ter po stiku z neokrnjeno naravo. Turizem postaja v zadnjem času vedno bolj zanimiva dopolnilna dejavnost za slovenske kmetije. Za temo diplomskega dela smo izbrali problematiko visokogorskih turističnih kmetij Solčavskega, ki ležijo visoko v pobočju Olševe, ob znani Panoramski cesti, ki se vije med Pavličevim sedlom, ki je hkrati mejni prehod z Avstrijo, in dolino Koprivne. Vodila nas je želja, da bi za te kmetije na nadmorski višini preko 1000 metrov predlagali takšno dopolnilno dejavnost, da bi ohranile svojo prvobitnost, neokrnjeno naravo, hkrati pa bi zadovoljile povpraševanje po kmečki turistični ponudbi. Podolševa je čudovit svet. Ob pogledu nanj lahko rečemo le eno, in sicer, da imamo prečudovito okolje in da se zavedamo, da je le od nas odvisno, ali ga bomo znali ohraniti za naše zanamce. Zato smo v nalogi pretežen poudarek posvetili gospodarskim panogam Solčavskega, varovanju okolja ter pogledu domačinov na obravnavano problematiko. Vse več visokogorskih kmetij na Solčavskem se zaradi vse večje osveščenosti o pomenu varovanja okolja odloča za ekološki način kmetovanja kljub temu, da največjo ekonomsko stabilnost hribovskim kmetijam predstavlja gozd. Turizem je ena najperspektivnejših gospodarskih dejavnosti za prihodnji razvoj občine, ki v povezavi s sonaravnim kmetovanjem prinaša tudi nove možnosti za zaposlitev. Ob pisanju diplomske naloge, smo prišli do spoznanja, da je za nadaljnji razvoj obravnavanega območja nujno potrebno sodelovanje vseh gospodarskih panog, pri čemer je potrebno upoštevati zahteve po varovanju okolja. Pomembno pa je tudi složno delovanje domačinov ter okrepljeno sodelovanje s sosednjimi občinami.

KAZALO 1 UVOD ...................................................................................................................................... 1

1.1 Opredelitev področja in opis problema.............................................................................. 1 1.2 Namen, cilji in trditve ( teze ) diplomskega dela .............................................................. 2 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave.................................................................................. 2 1.4 Predvidene metode raziskovanja........................................................................................ 3

2 DOLOČILA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA .......................................................................... 4 2.1 Trajnostni razvoj ................................................................................................................ 4 2.2 Trajnostna destinacija ........................................................................................................ 4 2.3 Sonaravni razvoj ................................................................................................................ 4 2.4 Eko turizem........................................................................................................................ 5 2.5 Turistične kmetije .............................................................................................................. 5

2.5.1 EKO turistična kmetija ................................................................................................ 6 2.5.2 Izletniška kmetija in kmetija z nastanitvijo ................................................................. 6 2.5.3 Turistična kmetija s ponudbo športa in rekreacije....................................................... 6

3 PREDSTAVITEV SOLČAVSKEGA...................................................................................... 9 3.1 Solčavsko (občina Solčava) danes ..................................................................................... 9 3.2 Opredelitev prednostnih gospodarskih panog.................................................................. 10

3.2.1 Kmetijstvo ................................................................................................................. 10 3.2.2 Turizem – možen nosilec razvoja.............................................................................. 11

3.2.2.1 Promocija turizma Solčave ................................................................................. 13 3.2.2.2 Analiziranje Solčavskega – SWOT ANALIZA.................................................. 13

3.3 Naravno okolje................................................................................................................. 16 3.3.1 Krajinski park ............................................................................................................ 16 3.3.2 Regijski park.............................................................................................................. 17 3.3.3 Natura 2000 ............................................................................................................... 19 3.3.4 Naravne in kulturne zanimivosti ob Solčavski panoramski cesti .............................. 21

3.4 Zametki združevanja........................................................................................................ 23 3.5 Društvo Panorama, njegovi cilji in nameni...................................................................... 25

4 PRIMERLJIVO OBMOČJE V OBMEJNI AVSTRIJI.......................................................... 27 4.1 Opis obmejnega Avstrijskega območja........................................................................... 27 4.2 Opis turističnih kmetij na obmejnem območju Avstrije ................................................. 27

5 PERSPEKTIVA RAZVOJA GORSKIH KMETIJ NA SOLČAVSKEM OB PREUSMERITVI V TURISTIČNE KMETIJE ........................................................................ 29

5.1 Kmetije v Podolševi......................................................................................................... 29 5.1.1 Nastanitvena, izletniška, ekološka kmetija Perk ....................................................... 29 5.1.2 Izletniška kmetija Klemenšek.................................................................................... 30 5.1.3 Turistična kmetija Rogar ........................................................................................... 31 5.1.4 Nastanitvena, izletniška in ekološka kmetija Žibovt ................................................. 32 5.1.5 Turistična kmetija Ložekar........................................................................................ 33 5.1.6 Kmetija Macesnik...................................................................................................... 34

5.1.7 Kmetija Šumet ……………………………………………………………….........35 5.1.8 Turistična kmetija Gradišnik ..................................................................................... 36

5.2 Predlogi skupnega trženja ................................................................................................ 37 6 SKLEP.................................................................................................................................... 42 7 POVZETEK ........................................................................................................................... 45 LITERATURA IN VIRI ........................................................................................................... 47 ELEKTRONSKI VIRI .............................................................................................................. 48

1

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema

Solčavsko se upravno prekriva z občino Solčava in je stisnjeno med visoke hribe in gore. Stoletja so bili domačini odmaknjeni od sosednjih pokrajin, tudi od krajev nižje ob Savinji, in z izjemo 20. stoletja jih je le občasno dosegel piš viharnih dogodkov v širšem okolju. Izrazita izolacija je krepko zavirala razvoj celotnega območja, posebej pa visokogorskih kmetij nad dolino. Največ jih je na nadmorski višini med 900 in 1200 metri in so izrazito velike, kar sicer ni značilno za negostoljuben alpski svet. Kmetije so bile samooskrbne in samozadostne, saj so z načinom dedovanja preprečevali njihovo delitev in drobitev, saj bi to pomenilo propad. Prav tradicionalna zaprtost in samozadostnost sta bili v zgodovini pogoj za njihovo ohranitev, ki sta jo vseskozi omogočala živinoreja in gozdarstvo, v zadnjem času pa se kot nova in nujna možnost odpira turizem. Prav turizem z možnimi dopolnilnimi dejavnostmi v zadnjem desetletju ustvarja vse večji delež finančnih sredstev za obstoj in razvoj (Orešnik 1995, 6-10). Solčavsko je danes s svojimi kmetijami na novi in odločilni razvojni prelomnici. Novi družbeni in gospodarski odnosi pomenijo, da dosedanji načini preživetja ne zadostujejo več. Živinoreja izgublja pomen, saj je mesa in mleka na trgu preveč, gozd je v veliki meri izsekan, hkrati pa les izgublja ceno. V tako spremenjenih pogojih je treba poiskati novo socialno, ekonomsko in ekološko ravnotežje za prihodnjo eksistenco domačinov. Povsem jasno je, da po starem z živinorejo in gozdarstvom ne gre več, da pa novost z usmeritvijo v turizem ne sme povsem pomeniti konca starega. Poiskati je treba nosilne zmogljivosti območja in glavne človekove dejavnosti. Živinorejo in gozdarstvo bo treba prilagoditi novim pogojem, tržnim zahtevam in razvojnim možnostim ter opredeliti ovire in prednosti, ki jih nudi razvoj turizma v vseh njegovih razsežnostih. Te hkrati zahtevajo povezovanje in tesno sodelovanje pri načrtovanju in posebej pri trženju (Logarska dolina d.o.o. 2003a, 10). V novih in zaostrenih družbeno-ekonomskih pogojih se je celotno Solčavsko znašlo na pomembnem razvojnem razpotju, ki ga dodatno otežujejo še napori za zavarovanjenaravnih vrednot. Ob upoštevanju želja in potreb domačinov bo pri tem potrebno odgovoriti na ključna vprašanja – kaj in koliko zavarovati, zakaj, pred kom in za koga? Zavarovana območja, kot so krajinski park in načrtovani regijski park za območja v občinah Kamnik, Preddvor, Jezersko, Luče in Solčava z možnostjo povezave s parkom na avstrijskem Koroškem ter evropski projekt Natura 2000, namreč lahko po eni strani spodbujajo in po drugi ovirajo hitrejši gospodarski razvoj. Ob tem bi bilo seveda nedopustno, če pri snovanju teh načrtov ne bi poslušali domačinov in ne upoštevali njihovih mnenj, želja in potreb (CIPRA 2003, 6). Primerno zavarovanje teh območij se lahko izkaže za pomembno razvojno prednost, ki lahko prepreči nenadzorovan vdor tujega kapitala, ustaljenih navad in vizualne podobe krajine, ter odliv naravne rente. Uravnoteženo in usklajeno ukrepanje pri tem bi lahko pomenilo novo možnost trajnostnega preživetja domačega človeka, hkrati pa vzorec tudi za sorodna in primerljiva območja drugod po Sloveniji.

2

Natančno je torej treba opredeliti možnost sobivanja med trajnostnim načinom življenja domačinov, varovanjem narave in razvojnimi možnostmi na področju turizma. 1.2 Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti trenutne dosežke pri prilagajanju solčavskih kmetij novo nastalim pogojem (vstop v EU) in pokazati možnosti, ki se kažejo na področju uvajanja in krepitve turistične ponudbe ter ostalih dopolnilnih dejavnosti na gorskih kmetijah nad Logarsko dolino in v Podolševi, tik ob državni meji med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo. Opredeliti želimo možnost kompromisa med trajnostnim načinom življenja domačinov, varstvom narave in razvojnimi možnostmi na področju turizma, kamor na visokogorskih kmetijah gotovo sodi tudi eko turizem. Cilji: Naravno okolje je enkratno, ponuja mnoge naravne, narodopisne, zgodovinske in kulturne znamenitosti in zanimivosti. Treba jih je pokazati in predstaviti ter jih oplemenititi in obogatiti s turističnimi zmogljivostmi na kmetijah, s ponudbo izvirnih in značilnih dobrot domače kmečke kuhinje, mlečnimi in mesnimi izdelki domače predelave, s ponudbo izdelkov iz lesa in kamna ter z drugimi izdelki domače obrti. Naš cilj je opredeliti termine kot so: trajnostna destinacija, sonaravni razvoj, in razdelati možne specializacije za visokogorske turistične kmetije (ekološka kmetija, kmetija s športom, izletniška kmetija, kmetija z drugo dopolnilno dejavnostjo). Naš drugi cilj se nanaša na predstavitev gospodarskih in naravnih danosti Solčavskega. Tretji cilj pa se nanaša na predstavitev solčavskih kmetij ter izdelavo predlogov za njihovo uspešnejše delovanje v prihodnosti. Trditve: Kmetije na Solčavskem bi pridobile s širitvijo svoje dejavnosti na področju turizma nove vire prihodkov, ki bi zagotovili njihovo preživetje. Trdimo tudi, da naj vsaka izmed osmih kmetij poišče svoje področje specializacije, iz katerega lahko oblikuje svoj USP1 ne le na območju Solčavskega, temveč tudi širše. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavka: Brez poseljenosti višjih predelov Solčavskega bi bila storjena neprecenljiva škoda kulturni podobi krajine, zato je ključnega pomena obstoj vseh visokogorskih in višinskih kmetij na Solčavskem. Predpostavljamo, da bo zato s strani lokalne uprave ponujena kmetom podpora pri njihovi širitvi dejavnosti. 1 USP ( unique selling proposition) – občutek edinstvene vrednosti: npr. cena bo vplivala manj na povpraševanje če bomo pri kupcu uspeli ustvari USP.

3

Omejitve: Strokovna omejitev se nanaša na področje trajnostnega destinacijskega managementa ter delovanje turističnih kmetij. Pomembna omejitev pri okviru predlogov v četrtem in petem poglavju so postavljeni okviri, ki jih prinaša projekt Natura 2000. Geografska omejitev se nanaša na območje Slovenije, ožje na področje Solčavskega ter na obmejno območje na avstrijski strani, na katerem se že izvaja projekt Natura 2000. Zadnja omejitev je povezana z izborom vzorca kmetij za raziskavo. Raziskava bo omejena na osem visokogorskih kmetij v neposredni bližini z Avstrijo na nadmorski višini preko 1000 metrov ob znani Panoramski cesti. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Gre za mikroekonomsko raziskavo, saj smo v nalogi opisali določeno območje (destinacijo) in analizirali možnosti njenega razvoja. Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili analitični in deskriptivni pristop. Med predvidene metode raziskovanja najprej sodita podrobna analiza in deskripcija razpoložljivega gradiva o trajnostnem razvoju Solčavskega. Uporabili pa bomo tudi metodo strukturiranega intervjuja in komparacije (primerjava Slovenskih in Avstrijskih kmetij na območju ki ga pokriva Natura 2000). Podatke in informacije, ki jih bomo potrebovali pri pisanju diplomskega dela, bomo črpali iz obstoječe literature, posluževali pa se bomo tudi internega gradiva ter intervjujev s kmeti.

4

2 DOLOČILA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 2.1 Trajnostni razvoj Z izrazom trajnost skušamo opredeliti etično načelo kot odnos in moč znanja, tehnike in oblasti upravljanja z naravo. Zato je potrebno trajno ohraniti osnove življenja; izkoriščanje naravnih virov in vrednot, mora biti vzdržno, razumno in uravnoteženo (Aronsson 2000, 27). Koncept trajnostnega razvoja pomeni, da turistična ponudba temelji na uravnoteženju gospodarskih, socialnih in okoljskih prvin. Turizem pomeni največjo miroljubno selitev ljudi in je hkrati način življenja, ki spremlja ljudi na njihovi poti in vpliva na njihovo razumevanje in čutenje njihovih doživetij. Zanj je značilno bogastvo biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in zgodovinskih posebnosti, ekonomskih in političnih razmer ter socialnih in kulturnih identitet. Slovenska turistična ponudba mora ponuditi turistu proizvode in storitve, ki so del uravnoteženega načina življenja ljudi na določenem prostoru (http://www.evropa.gov.si). 2.2 Trajnostna destinacija Turistična destinacija je geografski prostor, ki ga turist izbere za svoj potovalni cilj. Ta določi svoj potovalni cilj na podlagi privlačnosti, ki jih ponuja turistična destinacija. Pri tem izbira med seboj različna geografska območja in izmed njih izbere tisto, ki mu s svojo ponudbo turističnih storitev kar najbolj zadovolji potrebe (Bieger 2000, 73). Turizem ima velik pomen za razvoj destinacije. Turistična destinacija se lahko razvije, če turistom ponudi eno izmed stvari po kateri povprašujejo. Turisti pa povprašujejo po lepi pokrajini, preživetju počitnic v naravi, po kulturno-zgodovinskem bogastvu, po naravnih znamenitostih itd. (Brekić 1997, 12 ). Da lahko destinacijo poimenujemo trajnostna destinacija, mora poskrbeti, da uporabi le toliko naravnih virov, kolikor se lahko le ti sproti sami obnavljajo. Prihodnje generacije morajo imeti enaka izhodišča za razvoj kot generacije, ki sedaj upravljajo z naravnimi in kulturnimi vrednotami (Kotler 1999, 56). 2.3 Sonaravni razvoj Iz razvoja strategije turizma Slovenije je razvidno, da je dolgoročni razvoj turizma kot uspešne gospodarske dejavnosti možen le skladno z načeli trajnostnega razvoja. V strategiji je dan velik pomen tudi dopolnjevanju turistične ponudbe z različnimi oblikami rekreacijskih in športnih aktivnosti, kulturnimi dogodki in zabavnimi prireditvami. Priprava takšne infrastrukture ima lahko negativne vplive na okolje, od nezaznavnih do uničujočih (Inštitut za trajnostni razvoj, http://www.evropa.gov.si/za-nevladne/2002-seznam/74).

5

Poleg infrastrukture pa lahko ima velik negativen vpliv na okolje tudi množični turizem. Prekomerna rast turizma vpliva na kakovost okolja v obliki škode zaradi onesnaževanja okolja, škode zaradi izgube naravnih pokrajin, kmetijskih površin in pašnikov, škode zaradi uničevanja rastlin in živali, škode zaradi nasprotij med turisti in domačini itd. (Mihalič 1993, 54). Sonaravni razvoj je torej oblika razvoja in napredka v naravi, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti brez ogrožanja zmogljivosti prihodnjim generacijam za zadovoljevanje njihovih potreb. Zato je treba trajno ohraniti osnove življenja; izkoriščanje naravnih virov in vrednot mora biti vzdržno, razumno in uravnoteženo, torej načrtno in usklajeno (Lah 2000, 15). Rezultati sonaravnega razvoja so zaščita in izboljšanje naravnega in kulturnega okolja, zadrževanje in dvigovanje prihodkov v turizmu, izboljšanje kvalitete življenja za domačine in za obiskovalce, izboljšanje in dopolnitev infrastrukture, povečanje rekreacijske ponudbe in kulturnih dobrin za domače prebivalstvo in tudi goste (Jurinčič, 2004, 10). 2.4 Eko turizem Ekoturizem se je v zadnjih letih v svetu zelo razširil in po podatkih WTO2 pričakujejo še nadaljnje naraščanje v prihodnost. Ekoturizem je predvsem povzetje naravnih oblik turizma, v katerem je glavna motivacija turistov ohranjanje in vrednotenje narave, kot tudi ohranjanje tradicionalnih kultur pretežno v podeželskih območjih. Prednosti ekoturizma so, da minimizira negativne vplive turizma na naravo in socialno-kulturno okolje in podpira ohranitev naravnih območij tako, da dviga zavest za ohranjanje naravne in kulturne dediščine s strani lokalnega prebivalstva in turistov, zaposluje lokalno prebivalstvo ter ohranja tradicionalne dejavnosti (http://www.eko-kmetije.info). 2.5 Turistične kmetije Veliko podeželskih prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom (gozdarstvo, živinoreja in poljedelstvo), ki pa zaradi prilagajanja trgu EU3 ne zagotavlja več možnosti za spodobno preživetje, zato se vedno več kmečkih gospodarstev ukvarja s turizmom kot neposredno dejavnostjo. Ta dejavnost ni koristna samo za kmetovalce, ampak neposredno prinaša ugodnosti in prednosti za celotno gospodarsko območje. Poleg ugodnosti in prednosti za gospodarstvo pa se morajo izvajalci turizma na kmetijah soočiti tudi z omejitvami, ki se navezujejo na varovanje okolja. Prav zaradi teh omejitev se kmetije specializirajo na sebi najbolj poznanem področju in se glede na specializacijo tudi poimenujejo, z namenom, da ustvarijo dodatne dohodke, ki krepijo gospodarsko trdnost kmetij, hkrati ohranjajo kulturne in zgodovinske vrednote ter varujejo okolje.

2 WTO (world tourism organization) - Svetovna turistična organizacija 3 Evropska unija

6

2.5.1 EKO turistična kmetija Ekološko kmetijstvo je način gospodarjenja, ki gradi na tisočletnih izkušnjah prejšnjih generacij. Izhaja iz spoznanja, da je dolgoročno lahko uspešen in dobrodejen le tak način dela, ki temelji na partnerstvu z naravo in ne na nasilju in iskanju premoči nad njo. Ekološko kmetovanje bistveno prispeva k boljši kakovosti okolja in manjšemu obremenjevanju narave (http://www.zveza-ekokmet.si). Zaradi trendov povpraševanja bi lahko v turistične kmetije uvedli ekoagriturizem, saj je organsko kmetijstvo zdravo za ljudi in preprečuje uničevanje okolja. To pomeni, da ekokmetija ne sme uporabljati pesticidov in umetnega gnojenja, kar predstavlja manjši pridelek. Kmetije, ki ne uporabljajo pesticidov in umetnega gnojenja, pridelajo bio proizvod, po katerem narašča povpraševanje. Naraščanje povpraševanja po ekoloških produktih pa predstavljajo tudi višjo ceno na tržišču (http://www.zveza-ekokmet.si). 2.5.2 Izletniška kmetija in kmetija z nastanitvijo Na izletniških turističnih kmetijah največkrat pričakujejo avtobusne skupine, kot na svojo najpomembnejšo ciljno skupino gostov, vendar se morajo zavedati, da bodo kmetije uspešne le, če ležijo že ob uveljavljenih izletniških poteh, blizu večjih znamenitosti, v bližini glavnih prometnih povezav ali poznanih turističnih krajev, peš poti, vinske ceste in planinske ceste (Krašovec 1997, 15). Izletniške kmetije ponujajo hrano in pijačo, ne pa tudi prenočišča. Ponuditi smejo jedi iz domačega okolja, doma pridelane pijače, napitke in mineralno vodo. Izletniška kmetija mora imeti prostor za strežbo jedi in pijač, kuhinjo za pripravo jedi ter toaletne prostore za goste. Turistična dejavnost lahko danes na teh kmetijah obsega največ 60 sedežev. V primeru, da imajo na kmetiji več kot 50 sedežev, morajo prilagoditi minimalne tehnične pogoje po zakonu (Uradni list RS, št. 88/00, 75. člen). Pri nastanitvenem turizmu kmetije nudijo gostom prenočišča (npr. sobe, počitniška stanovanja ali apartmaje in prostor za taborjenje). Kmetija, ki ima sobe za nastanitev, mora gostom ponuditi tudi hrano, najmanj zajtrk, lahko pa tudi kosilo in večerjo. V prostoru, kjer strežejo jedi in pijačo, mora biti najmanj toliko stolov, kolikor je ležišč (Uradni list RS, št. 88/00, 56. člen). 2.5.3 Turistična kmetija s ponudbo športa in rekreacije Skoraj vse turistične kmetije v Sloveniji se lahko pohvalijo vsaj s skromno ponudbo možnosti športa in rekreacije za goste. Za ustrezno ponudbo le-tega, pa so potrebne velike naložbe, zato je pomembno, da na kmetiji dobro premislijo o izboru dodatne ponudbe in jo prilagodijo svojemu finančnemu stanju. Pri tovrstni ponudbi je treba upoštevati tudi znanje, ki ga morajo ponudniki zagotoviti. Za takšno ponudbo se morajo najprej sami seznaniti s teoretičnimi osnovami, ki vključujejo tudi gospodarjenje s temi napravami (investiranje, amortizacija, vzdrževanje itd.) in se nato

7

odločiti, ali bodo ponudili aktiven program počitnic z organiziranimi športno-rekreativnimi dejavnostmi, ali pa se bodo odločili za pasivno obliko in bodo gostje objekte in opremo lahko uporabljali, vendar bodo pri tem prepuščeni sami sebi (Krašovec 1997, 52). Možna športno-rekreacijska oblika ponudbe na kmetijah: Pohodništvo in planinarjenje Hoja je ena najbolj razširjenih in tudi najbolj priljubljenih oblik rekreacije ter je primerna za vse ciljne skupine gostov. Če je kmetija v bližini planinskih poti, ne bo imela veliko dela, saj je večina poti odlično markiranih in urejenih. Zadostuje, da na kmetijah informirajo svoje goste z zemljevidi, kjer so vrisane planinske poti. Nekateri, predvsem tuji gosti, si bodo zaželeli najeti tudi planinskega vodnika, zato morajo na kmetiji pridobiti tovrstne informacije4. Ponekod v Avstriji imajo v vaseh organizirano tudi izposojevalnico palic in planinske obutve. Mogoče se bodo tudi v naših krajih nekateri odločili za tovrstno ponudbo, vendar je za posamezno kmetijo to velik zalogaj (Krašovec 1997, 53). Kolesarjenje V zadnjih letih je poleg hoje kot oblika rekreacije za goste na kmetijah najbolj pogosto kolesarjenje. Na kmetijah po tujini že izposojajo kolesa, vendar se moramo zavedati, da če se odločimo za tako ponudbo, moramo nabaviti res kakovostna kolesa ter se mogoče dodatno specializirati za popravilo teh koles. Pri kolesarjenju je še bolj pomembno kot pri pohodništvu, da gostje vedo, kje lahko kolesarijo, da so seznanjeni z označenimi kolesarskimi potmi s pomočjo izdelanih zemljevidov (Krašovec 1997, 53). Ježa Tudi ponudba ježe je vedno bolj priljubljena dodatna ponudba in ima tudi v Sloveniji vedno več privržencev. Vendar pa je jezdenje eden tistih športov, pri katerem je največ hudih poškodb, zato morajo biti na kmetiji pri oblikovanju take ponudbe še posebej previdni. Konjeniška zveza Slovenije določa merila, ki jih mora izpolnjevati kmetija, če želi oblikovati ponudbo jezdenja. To so na prvem mestu primerni konji, kajti vsak konj ni primeren za ježo. Zelo pomembno je tudi znanje ljudi5, ki skrbijo za konje. Obvezno pa moramo poskrbeti za nezgodno zavarovanje gostov. Napis: Jezdenje na lastno odgovornost, ni dovolj! Za goste je potrebno nabaviti tudi čelade in druge zaščitne pripomočke (Krašovec 1997, 54). 4 Kdo so planinski vodniki, katere jezike govorijo, kakšne so cene njihovih storitev ter kje in kdaj so na voljo. 5 Obvezno morajo opraviti izpit in tečaj pri Konjeniški zvezi.

8

Zimska športno-rekreacijska ponudba Čeprav je pozimi na kmetijah manj obiskovalcev, je prav, da poskrbimo tudi za zimsko ponudbo športa in rekreacije. Najpreprosteje je urediti sankališča. Za kmetije, katere so na območjih, kjer ponavadi zapade sneg, bi bilo zelo primerno, da bi pomislili na sankališče za otroke in nabavili sani za izposojo. Tudi vlečnica in ponudba smučanja pomenita veliko, vendar se za vsem tem skriva kar precejšna naložba. Pri vlečnicah moramo prav posebno pozornost nameniti varnosti gostov. Kmetije lahko same uredijo tudi tekaško progo, pri čemer bi lahko izposojale tudi tekaške smuči (Krašovec 1997, 54). Druga športna ponudba Na posameznih kmetijah bi mogoče lahko v svojo ponudbo dodali tudi namizni tenis, uredili prostor za balinanje oz. kegljanje, uredili prostore za večerne družabne igre itd. Marsikje lege kmetij omogočajo, da se obiskovalci ukvarjajo tudi z bolj ekstremnimi športi, kot so letenje z zmaji, jadralno padalstvo, alpinizem, jamarstvo in podobno (Krašovec 1997, 55). Poleg zgoraj naštetih in opisanih specializacij kmetij bi bile možne tudi druge vrste specializacije. Naštete specializacije so najpogostejše, finančno najugodnejše in najbolj smiselne, saj se lahko gostje na kmetijah samostojno odzivajo na izzive, ki jih ponuja celotna okolica in jih je možno na kmetijah organizirati z obvladljivimi stroški, kajti prevelike investicije in premalo znanja lahko kmetijo pahnejo v propad.

9

3 PREDSTAVITEV SOLČAVSKEGA 3.1 Solčavsko (občina Solčava) danes Solčavsko območje leži neposredno ob avstrijsko-slovenski meji. Poznano je po treh ledeniških dolinah: Logarska dolina, Matkov in Robanov kot, ki skrivajo številne naravne znamenitosti. Območje obdajajo vrhovi Savinjskih Alp in Olševe, ki je del Karavank in skriva v svojem masivu znamenito Potočko zijalko, v kateri je bilo bivališče ledenodobnega človeka. Poselitev Solčavskega sega v prazgodovinsko dobo. Glede na to, da je bila predhodnica sedanje cerkve zgrajena okoli leta 1050, lahko upravičeno trdimo, da stalna naselitev Solčave sega vsaj v dobo slovenske kneginje Eme in njenega sina Viljema II., ki je leta 1025 postal »grof ob Savinji«. Leta 1168 je ta predel prišel pod oblast gornjegrajskega samostana (Vider 2004, 5-8). Solčava je bila v preteklosti del občine Mozirje, kasneje Luče, od leta 1998 pa je Solčava samostojna občina. Obsega površino 102 km2 in šteje 556 prebivalcev, kar pomeni le 5,4 prebivalca na 1 km2. Danes je izmed treh že omenjenih ledeniških dolin najbolj priznana Logarska dolina. Zaradi naravnih lepot in bogatih kulturnih vrednot je bila, skupaj z Robanovim kotom, razglašena za krajinski park. Središče območja je sicer vas Solčava, vendar večina prebivalcev živi na gorskih kmetijah. Kmetije so za Alpe nenavadno velike in zaokrožene v celke6. Velikost kmetij je posledica specifičnega razvoja tega prostora in govori o veliki navezanosti ljudi na zemljo, ki je narekovala premišljeno dedovanje, saj manjše kmetije v težkih gorskih pogojih ne bi mogle preživeti. Večji del solčavskih visokogorskih kmetij leži v Karavankah. Med njimi je najvišja Perkova domačija (1225 m), sledijo ji kmetije Covnik (1215 m), Šumet, Klemenšek, Ložekar in Žibovt. Prebivalci Solčavskega območja se večinoma ukvarjajo s tradicionalnimi visokogorskimi panogami – gozdarstvom in kmetijstvom, ki se jima je v zadnjih desetletjih kot dopolnilna dejavnost z lepo bodočnostjo pridružil tudi turizem. Potencialne možnosti v turizmu, ki jih to območje ima, doslej vsekakor niso bile dovolj izkoriščene.V preteklosti so sicer že bili izdelani turistični razvojni načrti, ki pa niso upoštevali varstva okolja. Vsekakor je bolje, da niso bili uresničeni, saj so predvidevali večje gradnje turističnih objektov v Logarski dolini. To bi ogrozilo največjo dragocenost in primerjalno prednost območja, kajti naravne in kulturne vrednote bi imele ob hitri pozidavi in komercializaciji le malo možnosti ohraniti identiteto. Na tem območju je namenjena posebna pozornost načinu razvoja turizma kot najperspektivnejše dejavnosti domačinov predvsem zaradi objektivnih nevarnosti, ki bi jih hiter in neusklajen razvoj prinesel v okolje s tako bogatimi kulturnimi in naravnimi vrednotami (Orešnik 1995, 8-12). 6 Celke so kmetije na Solčavskem, ki so ostale enemu nasledniku, saj so s takšnim načinom dedovanja preprečevali njihovo delitev in drobitev, ker bi lahko to pomenilo njihov propad.

10

Slika 1: Solčavsko

(Vir: http://www.logarska-dolina.si) 3.2 Opredelitev prednostnih gospodarskih panog 3.2.1 Kmetijstvo Območje Solčavskega štejemo med območja, ki so za intenzivno kmetijsko pridelavo manj primerna, zato si je bilo z vidika kmetijstva potrebno poiskati dodatne dohodkovne možnosti, zlasti v povezavi z ostalimi gospodarskimi panogami, prisotnim na tem območju. GOZDARSTVO Skoraj vse solčavske hribovske kmetije preživlja danes les, medtem ko je živinoreja danes sekundarna gospodarska panoga. Še pred nekaj stoletji je bilo stanje obratno. Gozdarstvo ni imelo v gospodarstvu nobene vloge. Danes pa je navezanost na gozd velika, saj predstavlja le-ta, kljub boljšim možnostim preživetja, še vedno najpomembnejšo ekonomsko rezervo kmetijam. Občina Solčava obsega 10.237 ha površine. Od tega je kar 76 % gozdov, kar pomeni, da od celotne površine področja, gozdovi pokrivajo 7.806 ha. Od tega je 4.659 ha gospodarskih in 3.247 ha varovanih gozdov (Upravna enota Mozirje 2005). Ohranjanje narave je za Solčavsko izrednega pomena, kar izpričuje dejstvo, da ima Solčavsko v Robanovem kotu, Matkovem kotu in Logarski dolini kar 615 ha gozdnih rezervatov7. Na teh površinah rezervatov so dragocena rastišča različnih zeli in drevesnih vrst. Pomembno je omeniti tudi, da sta Logarska dolina in Robanov kot razglašena za krajinski park, kjer se ohranjajo vrednote, tako da tu veljajo posebni predpisi, ki ščitijo živalstvo, rastlinstvo in s tem tudi človeka.

7 Najdragocenejši gozdovi so zavarovani kot gozdni rezervati, v katerih veljajo določena pravila, s pomočjo katerih omejujejo letni posek gozda, ter varujejo rastline in živali v njem.

11

Omeniti je potrebno tudi, da so gozdovi v hribovskih in gorskih predelih z izgradnjo številnih gozdnih cest postali bolj dostopni, močno je napredovala tudi tehnologija dela z gozdovi, vendar pa je zaradi vse dražje delavne sile končni izkupiček od gozdarstva vse manjši. ŽIVINOREJA Na Solčavskem je pomembna tudi živinoreja. Na prvem mestu v živinoreji je vsekakor še vedno reja govedi, krav in pitancev. Na drugem mestu je ovčereja, ki ima na tem območju bogato tradicijo. Na tretjem mestu pa je konjereja, katera je po drugi svetovni vojni upadla, kajti delovne konje in vole so nadomestili traktorji. Tako konji danes na Solčavskem ne opravljajo več težkih del, temveč so namenjeni le športu in razvedrilu, kot je vožnja z kočijami. Vizija kmetijstva na Solčavskem je postala simbol okolju prijazne in kakovostne pridelave in predelave, ki izhaja iz naravnih potencialov. Vključevanje, povezovanje in izraba regionalnih potencialov, tako naravnih kot gospodarskih in socialnih, mora biti eden glavnih motivov razvoja tega območja (Matk 2000, 20). 3.2.2 Turizem – možen nosilec razvoja Izredne naravne lepote Solčave, Logarske doline, Robanovega in Matkovega kota so že od nekdaj privabljale planince in turiste. Na srečo pa v obdobju 60-ih in 70-ih let, v času velike ekspanzije množičnega turizma, ni prišlo do masovnega turističnega razvoja. Zaradi tega je prelepa narava ostala neokrnjena. Danes Solčavsko obišče preko 100.000 obiskovalcev letno. Največ turistov prihaja v poletni sezoni (cca. 70%), medtem ko v zimski prihaja okoli 30 % turistov. Turisti se lahko odločijo za počitnice, sestavljene iz različnih komponent, ki temeljijo na izkušnjah različnih ponudnikov turističnih produktov. Zato se turizem na Solčavskem sooča z izzivi, kako ponujati pravo razmerje komponent ob pravem času na pravem kraju, ob primerni ceni in kvaliteti. Turizem ima na tem območju razmeroma dolgo tradicijo. Kljub temu, da so razvojne možnosti za turizem odlične, nikoli ni prišlo do pravega razmaha te dejavnosti. Občina Solčava se lahko pohvali z izjemno čistim okoljem, bogato naravno in kulturno dediščino, ki jo obdajata raznovrstna flora in favna. Na svoj račun lahko pridejo vsi ljubitelji »zelenih oblik turizma«, saj poleg alpinizma in planinstva nudi občina Solčava tudi odlične pogoje za izvajanje športnih aktivnosti. Predvsem je treba omeniti odlične naravne danosti, za razvoj najrazličnejših rekreacijskih oblik. To območje ponuja izredne možnosti za gorske ture v Savinjske Alpe, alpinizem, smučanje, tek na smučeh, jadralno padalstvo, kolesarjenje in lokostrelstvo. Poleg omenjenih zvrsti rekreacije nam neokrnjena narava ponuja tudi številne naravne znamenitosti. Tu je več kot 50 etnografskih, sakralnih, arheoloških in naravnih znamenitosti, vrednih ogleda. Na Solčavskem je od vseh oblik turizma še najbolj razvit turizem na kmetijah. Kot zvrst se je turizem na kmetiji uveljavil že pred prvo svetovno vojno, posebno opazen pa je njegov razmah med obema vojnama. Po drugi svetovni vojni je ta zvrst zamrla in se na novo porodila šele v zadnjih letih, v katerih je hitro napredovala, zaradi evropskega trenda preživljanja počitnic na turističnih kmetijah. Trend je pogojen z vse večjo potrebo po miru,

12

sprostitvi ter uživanju v neokrnjeni naravi.Turizem na kmetijah omogoča neposredno vključevanje kmetij v turistično ponudbo, kar jim daje možnost, da poleg dohodkov iz gozdarstva, poljedelstva in govedoreje ustvarjajo dodatne dohodke, ki krepijo gospodarsko trdnost kmetij. Za to zvrst turizma je značilno, da kmetje v adaptiranih ali novih prostorih gostom nudijo hrano, prenočišče in razne vrste razvedril in zabav (Logarska dolina d.o.o. 2003a, 13-15). Na Solčavskem se s turizmom ukvarja 12 kmetij, kar priča o tem, da je to za kmetije primerna dopolnilna dejavnost, ki prinaša dodatni dohodek. Obetavna napoved je, da bo to število kmetij v prihodnje naraščalo. Na območju Solčavskega je bilo leta 2004 (po podatkih Upravne enote Mozirje) 12 turističnih kmetij, 1 penzion, 2 sobodajalca, 1 hotel ter 1 objekt, registriran kot prenočišče. Turistične kmetije imajo skupaj 165 ležišč. Ena kmetija je ocenjena z enim jabolkom, 3 kmetije z dvema jabolkoma, 3 s po tremi jabolki, kar 5 turističnih kmetij pa ima oceno štirih jabolk. Penzion ima 21 ležišč in je ocenjen s tremi zvezdicami, hotel ima 58 ležišč in štiri zvezdice, sobodajalca imata skupaj 12 ležišč in oceno dveh zvezdic, prenočišče pa ima 35 ležišč in tri zvezdice (UE Mozirje 2005, 36). Da bodo na Solčavskem zadovoljili povpraševanje turistov, bo potrebna izboljšava turističnega produkta, storitev in uvajanje standardov v vse ravni turističnega gospodarstva, predvsem v tista turistična podjetja, ki ponujajo slabšo kvaliteto, kar kvari ugled turistične ponudbe celotne občine Solčava. Za popestritev turistične ponudbe bi bilo priporočljivo, da prvotni, že znani ponudbi, dodajo oz. ponudijo nove tipe turizma. Za Solčavsko bi bilo pomembno tudi sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem, kajti učinkovito sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem na Solčavskem bo prav tako prinesel željen bodoči uspeh. Bistvo za dosego tega cilja bo medsebojno razumevanje in odgovornost različnih podjetij, organizacij, ki so vključene v razvoj in trženje turizma. Lokalno prebivalstvo, ki posredno deluje na področju turizma, naj bi se zavedalo, da samostojno podjetje nima zmožnosti in sposobnosti, da bi samo nastopalo na turističnem trgu. Ta manjša podjetja morajo najti skupno pot, da bi ustanovila učinkovito povezanost med usmerjevalci turizma, agencijami z odgovornostjo za razvoj in trženje turizma in tistimi, ki se posredno in neposredno ukvarjajo s turizmom, da bi zvišali standarde storitev in s tem izboljšali kvaliteto, ponujali in predstavljali integralen turistični proizvod, se izogibali podvojitvi in dodatnemu trošenju denarnih sredstev. Princip skupnega dela pomeni tudi povezovanje z ostalimi turističnimi kraji izven regije (npr: Jezersko, Železna kapla itd.). Kljub temu, da je občina Solčava razmeroma majhen kraj, ima dober odnos z državo, ki ima velik interes za razvoj tega kraja in ga podpira s pomočjo subvencij iz državnega proračuna (sofinancira pri obnovi turistične infrastrukture, podpira visokogorske turistične kmetije itd.). Še vedno pa na Solčavskem ni povezanosti s celotno Zgornje Savinjsko dolino v obliki LTO8, kar bi pozitivno vplivalo ne samo na visokogorske kmetije v Podolševi, ampak tudi na celotno Zgornje Savinjsko dolino (Logarska dolina d.o.o. 2003a, 13-20).

8 LTO- lokalna turistična organizacija.

13

3.2.2.1 Promocija turizma Solčave Za turistično promocijo Solčavskega so odgovorni TIC-i8. Na Solčavskem delujeta dva centra, in sicer: Logarska dolina d.o.o. in Turistično društvo Solčava. Čeprav sta zelo mlada centra, saj na področju turizma delujeta devet let, sta pri svojem delu zelo uspešna. Uspelo jim je namreč predstaviti turistično blagovno znamko Solčave širokemu krogu potencialnih in dejanskih gostov. V bodoče bodo Solčavo veliko predstavljali v tujini, predvsem na Hrvaškem, Nizozemskem, Avstriji, Nemčiji, Italiji in na Češkem, kjer bo pretežni del predstavitev potekal preko interneta na naslovih (domenah) registriranih v tujini, poskušali pa bodo doseči tudi čimveč direktnih kontaktov s turističnimi posredniki. Preko e-mail pošte pošiljajo splošne ponudbe Solčavskega po vsem svetu (Evropa, Izrael, USA, Argentina itd.). Velikega pomena pri promociji so tudi kratki video posnetki in filmi, zato si prizadevajo kvalitetno posneti dovolj materiala za različne priložnosti in dokončati tudi kratek turistični film o Solčavi. TIC-i igrajo pomembno vlogo pri posredovanju informacij gostom pred in med njihovim bivanjem. Posredovanje kvalitetnih informacij turistom vpliva na to, kako bodo preživeli počitnice v nekem kraju, saj obiskovalci ponavadi ne poznajo kraja, ki ga obiščejo in so odvisni od informacij, ki so jim na voljo o nekem kraju. Prav tako pa učinkovite informacije vplivajo na dolžino bivanja v kraju, spodbujajo ponoven obisk in razširjajo obisk tudi pred in po sezoni. Informacije, ki so na voljo turistom, so v obliki prospektov, katalogov, ki jih turisti dobijo v samem turističnem društvu ali ob vstopu v Logarsko dolino. Vendar mnogo obiskovalcev ponavadi ne obišče TIC-ov, da bi pridobili ustrezne informacije, zato so usmerjevalci turizma z lanskim letom postavili turistično informativne table, ki stojijo pred vsakim gostinskim objektom in so namenjene obveščanju turistov o prireditvah, organiziranih izletih itd. TIC-i pridobivajo denarna sredstva za promocijo in propagando s pomočjo vstopnin, ki jih plačujejo turisti pred vstopom v Logarsko dolino (ti zneski so namenjeni tudi za ohranitev in ureditev pokrajine itd.), nekaj prispevajo tudi občina (turistična taksa,...) in turistična podjetja. 3.2.2.2 Analiziranje Solčavskega – SWOT ANALIZA

Zbrane trditve SWOT analize so bile obravnavane in dopolnjene s strani posameznih institucij (Logarske doline d.o.o. itd.) in posameznikov, ki sodelujejo na področju razvoja turizma. SWOT analiza ni obširna, vendar odseva glavne ovire, ki preprečujejo rast turizma in identificira nekaj glavnih vidikov, kjer Solčavsko lahko doseže prednost pred konkurenco.

8 Turistično informativni centri.

14

NOTRANJA ANALIZA Prednosti:

- bogate naravne in kulturne vrednote – v preteklosti Solčave ni zajel val množičnega turizma, tako se območje lahko pohvali z neokrnjeno naravo;

- ugodna klima - predvsem v poletnem času, ko je podnebje sveže (umik pred poletno vročino v mestih);

- gostoljubnost, prijaznost, komunikativnost prebivalstva; - dostopnost – odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo; - množično širjenje in popravljanje cest; - pestre počitniške aktivnosti v poletni in zimski sezoni; - varna, družinska in prijazna počitniška destinacija (območja primerna za piknike v

naravi, rekreacijo na prostem, krajše izlete peš ali s kolesom, etnološki spomeniki itd.);

- športne prireditve, ki so znane tudi izven naših meja (evropsko prvenstvo v streljanju, tekmovanje vlečnih psov itd.);

- ekološko neobremenjeno okolje (v regiji ni industrije, ki bi dodatno obremenjevala okolje).

Slabosti:

- slaba povezanost regionalne in lokalne organizacijske strukture (ni še ustanovljena LTO Zgornja Savinjska dolina);

- pomankanje kvalitetnih turističnih nastanitev in premalo poznane znamke turističnih nastanitev s strani nacionalnih in mednarodnih trgov, kar omejuje ustanavljanje močnega sodelovanja med lokalnim in državnim sektorjem;

- premalo izobraženega kadra za potrebe turizma; - ni usklajenih marketinških aktivnosti; - sezonskost (glavno sezono na Solčavskem predstavlja julij in avgust, med zimskim

časom pa december in januar); - povpraševanje je odvisno tudi od vremenskih razmer, če je slabo vreme, je obisk

manjši; - razlika med produktom in tržnimi potrebami / pričakovanji (v nekaterih sektorjih in

področjih prihaja do neenake kvalitete in standardov storitev in ni povezanosti med parcialno turistično ponudbo);

- vstopnina ob vstopu v Logarsko dolino, kar moti večino turistov, predvsem iz sosednje Avstrije (še vedno predraga vstopnina, zato bi jo bilo potrebno znižati in navesti razloge, zakaj se vstopnina pobira, npr: »za ohranitev narave« );

- nizka stopnja profesionalnosti, kar zmanjšuje konkurenčnost, omejuje donosnost in zmanjšuje možnosti za reinvesticije.

15

ZUNANJA ANALIZA Priložnosti:

- podaljšanje sezone (polna zaposlenost prebivalstva, ne samo sezonska); - Solčavsko lahko razvije konkurenčno prednost v pripravi aktivnih počitnic, da turisti

maksimalno izkoristijo dopust; pri tem veliko ljudi išče nove poti tudi za samoizpopolnitev;

- aktivno, skupno delo med zasebnim in javnim sektorjem, razvoj novih in izboljšava starih turističnih nastanitev, ki bi izboljšala konkurenčno pozicijo na Solčavskem;

- počitnice na kmetiji – turizem omogoča dodatni dohodek na kmetijah in s tem preprečuje tudi odseljevanje prebivalstva iz predelov, ki so pri ohranjanju kulturne krajine za družbo pomembni;

- izobraževanje kadra, ki bo izboljšal status zaposlenih v turizmu in spodbujal več ljudi, da se v njem zaposlijo;

- obmejni turizem – sodelovanje z Avstrijo in možnost oblikovanja skupne turistične ponudbe;

- pestra, kakovostna in cenovno sprejemljiva kulinarična ponudba bi privabila predvsem turiste iz Avstrije.

Nevarnosti:

- neprepoznavnost Slovenije v svetu (Slovenija nima razločne identitete, saj jo pripisujejo k Balkanu, je manj poznana s strani mednarodnih trgov, kar čutijo ne samo občina Solčava, temveč tudi druge destinacije po Sloveniji;

- pojavljajo se nove, cenovno konkurenčne turistične destinacije; - turisti postajajo vse bolj zahtevni, manj lojalni in težje zadovoljijo svoje potrebe po

potovanju zaradi pomankanja prostega časa, manjših finančnih sredstev in različnih vzorcev prostega in delovnega časa;

- pomankljiva finančna podpora s strani države; - pomankanje strokovnjakov na področju turizma; - prevelika koncentracija gostov preobremeni ekosocialno okolje (predvsem v

poletnem času); - gledanje na dejavnost le kot na finančni vir; - razvoj brez jasnega koncepta in strategije.

Za oblikovanje kakovostne, privlačne, celovite in značilne turistične ponudbe bo potrebno veliko časa, znanja, delovne zavzetosti in denarja. Zato moramo razvoj turizma obravnavati kot dolgoročno gospodarsko in družbeno nalogo. Pri tem se moramo ves čas zavedati, da bodo nevarnosti in slabosti turizma na Solčavskem vsaj za nekaj prihodnjih let zavirale nagel vzpon turizma. Ob raznih spodbudah k razvoju turizma bo mogoče nevarnosti in slabosti postopoma odpraviti, pri tem pa poudarjati prednosti Solčavskega. Lotiti se moramo nalog, katerih izpolnjevanje je hitro in učinkovito, ki zahtevajo manj finančnih sredstev in bi pomenile korak naprej pri izboljšanju sedanje turistične ponudbe. S premagovanjem teh zaviralnih dejavnikov si bo turistično gospodarstvo na Solčavskem ustvarjalo možnosti za enakovrednejšo uveljavitev na domačem in mednarodnem trgu.

16

3.3 Naravno okolje 3.3.1 Krajinski park Logarska dolina je eden od naravnih biserov Slovenije in zato že mnoga desetletja priljubljena izletniška točka številnih domačih in tujih obiskovalcev. Zaradi naravnih in kulturnih vrednot je bila leta 1987 razglašena za krajinski park. S parkom upravlja podjetje Logarska dolina d.o.o., ki ga doma in v tujini vse od ustanovitve obravnavajo kot zanimiv primer organiziranosti, ki vključuje domačine v usklajen razvoj zaščitenega alpskega območja. Pristojna občina je že leta 1992 podjetju s koncesijsko pogodbo zaupala upravljanje s prostorom v dolini in izvajanje odlokov, ki se nanj nanašajo. To je bil prvi tak primer v Sloveniji in je v tistem času vzbudil veliko pozornosti in hkrati pomislekov o tem, kako bo zasebnemu podjetju uspelo uskladiti zasebni in javni interes na občutljivem, zavarovanem območju. Pokazalo se je, da je bilo zaupanje upravičeno in da je bila pravilna usmeritev, da gospodarski razvoj temelji na ohranjanju okolja, na kulturno-krajinskih posebnostih, na tradiciji in na domačinih kot ključnih nosilcih razvoja. Za razliko od ostalih zavarovanih območij, ki imajo upravljavca, se redne dejavnosti in manjše investicije v krajinskem parku Logarska dolina ne financirajo iz občinskega ali državnega proračuna. Najpomembnejši finančni vir je namreč prispevek za ohranitev parka, ki se ob vstopu v dolino zaračunava za motorna vozila obiskovalcev. Z zelo redkimi izjemami se je v zadnjih letih uveljavilo prepričanje, da je bila uvedba prispevka izredno koristno dejanje, ki je dejansko omogočilo ekološko usmerjen razvoj doline in uresničevanje vseh programov trajnostnega razvoja. Sredstva, ki jih pridobijo, so izključno namenska in jih uporabljajo samo za delovanje nadzorne službe, urejanje komunalne in turistične infrastrukture, varovanje naravne in kulturnih vrednot, projekte trajnega razvoja celotnega območja Solčavskega, zaščito in urejanje krajinskega parka, odškodnine ter najemnine za opravljanje koncesijske dejavnosti. Ta finančni vir predstavlja preko 70 odstotkov sredstev, ki jih vlagajo v okoljske in razvojne programe. Poleg tega prispevka se dejavnosti v parku financirajo iz sredstev članov podjetja, ki so namenjene predvsem za turistični razvoj, skupno promocijo in dodatno ponudbo. Sredstva pridobivajo tudi na državnih razpisih, s poslovnimi storitvami zaposlenih in s pomočjo sponzorja, saj je glavni pokrovitelj trajnostnega razvoja krajinskega parka že od leta 1994 Zavarovalnica Triglav. Podjetje je v prvih letih največ pozornosti namenilo osnovni ureditvi Logarske doline in organizaciji nadzorne službe. Uredili so osnovno komunalno in turistično infrastrukturo, spodbujajo dopolnilno dejavnost na kmetijah pod blagovno znamko »Latvica Solčavskega,« uredili so informacijski sistem, vse boljši sta tudi poletna in zimska dodatna ponudba, ob vsem tem pa so uspeli urediti tudi številne naravne in kulturne znamenitosti. Logarska dolina s celotnim Solčavskim je gotovo med najlepšimi kotički v Sloveniji, zato domačini svojo prihodnost vidijo v turizmu. Turistični obisk se je od leta 1992 z manj kot 40.000 obiskovalcev povečal na preko 100.000 na leto.

17

Zaradi prilagajanja tržnim razmeram Evropske unije se tradicionalni panogi gozdarstvo in posebej kmetijstvo iz nosilcev obstoja in razvoja vse bolj spreminjata v oblikovalca in ohranjevalca kulturne krajine za turistično dejavnost. Na Solčavskem se že mnogo domačinov zaveda, da je potrebno povezovanje in da v turizmu ni dovolj, da ljudje delo narave samo ohranjajo, temveč ga morajo oplemenititi s svojimi pobudami in delovanjem ter celotnemu območju povečati turistično prepoznavnost. Pogoji in razvojne možnosti med dolino in višinskimi predeli se precej razlikujejo, zato so domačini na višinskih kmetijah ob spoznanju svojih razvojnih možnosti in koriščenju izkušenj sosedov iz Avstrije in sokrajanov v dolini, poskrbeli za svojevrstno povezavo, ki jim ob že doseženemu obeta pravi turistični preboj iz anonimnosti (Lenar 2000, 6-12). 3.3.2 Regijski park Z vse hitrejšim gospodarskim razvojem, vplivi globalizacije in Evropske unije na cene dela, blaga in storitev ter z željo ljudi po osebnem razvoju in kakovostnem življenju, se pred gorska območja postavljajo novi izzivi. Tradicionalni proizvodi iz kmetijstva in gozdarstva niti gospodarsko niti socialno ne morejo več zagotoviti življenjske perspektive mnogim mladim domačinom, še posebej tistim, ki so izobraženi in ne najdejo ustreznega dela v domačem kraju. Po drugi plati se povečuje povpraševanje po doživljanju naravnih lepot, kulture in ekoloških storitvah gorskih območij. S tem se pojavljajo nove priložnosti za uveljavljanje gospodarske in socialne vrednosti storitev kot so turizem, rekreacija, tradicionalni in okoljsko neoporečni proizvodi, varovanje vodnih virov ter ohranjanje pomembnih habitatov in vrst. Trajnostni razvoj turizma se kaže kot prava gospodarska priložnost za domačine, saj ta dejavnost združuje tako tradicionalne panoge, ki so dolga leta predstavljale temelj gospodarskega razvoja, kot najrazličnejše storitvene dejavnosti, ki koristijo spoznanja moderne družbe. Turizem je lahko izložba in tržnica produktov iz tradicionalnih dejavnosti – gozdarstva in kmetijstva, ki se marsikje vse bolj spreminjata v oblikovalca kulturne krajine in nosilca dragocene kulture in tradicije za to perspektivno dejavnost (Jurinčič 2004a, 6-12 ). Turistična ponudba v zavarovanih območjih je običajno tesno povezana z zaledjem in je pomemben del njegovega trženja, saj daje območju prepoznavnost, pogosto pa narekuje tudi razvojno dinamiko. Turizem v naravnih parkih mora postati sožitje med naravovarstveno (naravne vrednote), kulturno (kulturne vrednote in tradicija), socialno (trdnost socialnih razmer) in gospodarsko vsebino in tako predstavlja najvišjo stopnjo prepoznavnosti turizma na podeželju (ekološkega turizma), kot nasprotja množičnega turizma v nekaterih drugih destinacijah (Jurinčič 2004a, 7). Kamniško – Savinjske Alpe predstavljajo zaključeno geografsko celoto na skrajnem jugovzhodu alpskega prostora. Območje se odlikuje po ohranjeni značilni alpski kulturni krajini. Posebej značilna je pestra geološka zgradba, ohranjene ledeniške doline, slapovi, visokogorske kraške planote in podobno. V programu Svetovnega sklada za naravo9 za 9 WWF ( World Wide Fund for Natur) - Svetovni sklad za naravo

18

varstvo Alp sodijo Kamniško – Savinjske Alpe skupaj z Julijci in Karavankami med območja z najvišjo prioriteto z vidika ohranjanja narave. Nekateri posamezniki so se že zelo zgodaj zavedli, da se v gorski skupini Grintovcev skriva nekaj posebnega in so skušali to zavarovati. Tako poznamo poizkuse ustanovitve narodnega parka že med obema vojnama, enaka pobuda je znana iz leta 1959, ki ji je nekaj let kasneje sledila ideja o Jugoslovansko – avstrijskem visokogorskem parku, a so bile zanjo takratne razmere preveč neprijazne. Od takrat je minilo več desetletij z velikimi političnimi, gospodarskimi in socialnimi spremembami. V tem prelomnem času je zato oživitev ideje o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško – Savinjske Alpe z možnostjo širitve na sosednjo Avstrijo najustreznejši odgovor vključenih lokalnih skupnosti na izzive prihodnosti (Logarska dolina d.o.o. 2003b, 9 ). Zato so se predstavniki občin Jezersko, Kamnik, Preddvor, Luče in Solčava odločili, da resno proučijo priložnost, ki jo ustanovitev regijskega parka prinaša za njihovo prebivalstvo. Kasneje se jim lahko na lastno željo pridružijo tudi ostale sosednje občine, če bodo ocenile, da je to za njihov dolgoročni razvoj dobro in da si njihovi občani to želijo. Kot enostaven, a pomemben način vključevanja domačinov v proces oblikovanja parka je bila izbrana analiza pozitivnih in negativnih dejavnikov, priložnosti ter dejavnikov, ki utegnejo razvoj ogroziti (SWOT analiza). Ob pomoči programa MATRA KNIP, ki ga je odobrilo veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske, sta Logarska dolina d.o.o. in CIPRA Slovenija s sodelovanjem občin izvedli dve vzorčni analizi. Eno na Veliki planini, drugo pa v občini Solčava, v kateri so sodelovali kmetje, podjetniki, študenti in dijaki ter ostali . V občini Solčava so kot pozitivne razvojne dejavnike navedli: usmeritev turizma, ohranjeno okolje – neokrnjena narava ter trdnost in trajnostno usmerjenost kmetij, med priložnostmi pa: priložnost za razvoj turizma, splošne strateške usmeritve razvoja ter kar najboljšo izrabo naravnih virov oziroma danosti. Med negativne razvojne dejavnike so uvrstili: pomanjkljivosti v turistični strategiji (preskromno zastavljena strategija), nerazvitost vasi Solčava ter neustrezno strukturo usposobljenosti kadrov10. Ogrožajoči dejavniki pa so: demografski problemi, neustreznosti pri razpoložljivosti in dostopnosti do kapitala ter problemi na področju razvoja gospodarstva (MATRA KNIP 2003, 20). V primeru Kamniško – Savinjskih Alp bi na začetku v zavarovano območje vključili le najbolj odmaknjene in najredkeje poseljene predele občin, ki pa so z vidika naravnih vrednot njihov najvrednejši prostor. Če bodo izkušnje ljudi, vključenih v park dobre, se bo park širil, sicer se lahko tudi skrči in odmre. Za razliko od dosedanjih praks, pripravljalna faza, za ustanovitve parka, terja zelo intenzivno delo z domačini in njihovo sodelovanje. Skupna površina občin Kamnik, Jezersko, Preddvor, Luče in Solčava je 634 kvadratnih kilometrov, z regijskim parkom pa bi jih od tega zavarovali 249, kar pomeni 39,2 odstotka celotne površine vseh petih občin. V teh občinah živi skupaj 32.472 ljudi, v območju predlaganega parka pa od tega le 610 ali 1,8 odstotka. Skupno je v teh občinah približno 900 kmetij, od katerih jih je v predlaganem območju le približno 30 ali 3,3 odstotka. Tako

10 Pomanjkanje delovnih mest za določene profile na eni strani in pomanjkanje ustrezno kvalificirane delovne sile za druge profile na drugi strani.

19

nizki deleži prebivalcev oziroma kmetij naj bi omogočili intenzivnejšo skrb za življenje domačinov v parku (Logarska dolina d.o.o. 2003b, 10). Najprej bo treba park z dokazi predstaviti kot razvojno možnost in ne kot zbirko prepovedi in omejitev. Če namreč domačini parka ne bodo sprejeli za svojega, ne bo nikdar zaživel. Rezultati analize, ki so jo opravili pri podjetju Logarska dolina d.o.o. s sodelovanjem podjetja MATRA KNIP, potrjujejo pravilnost odločitve, da je zaradi velikih sprememb v zadnjih letih, smiselno in upravičeno ustanavljanje regijskega parka Kamniško – Savinjske Alpe in njegove postopne širitve in povezave z zavarovanimi območji v sosednji Avstriji. Številni pozitivni dejavniki tega območja lahko skupaj s priložnostmi, ki jih prinaša zavarovanje, pomeni povsem novo osnovo, na kateri lahko lokalne skupnosti gradijo razvoj. Največja sprememba in priložnost je v novih možnostih financiranja usklajenega gospodarskega razvoja zavarovanih območij, ki ga Evropska unija uvaja kot odgovor na globalni odliv kapitala in ljudi s podeželja v gospodarska središča (MATRA KNIP 2003, 14-16). Slika 2: Predviden regijski park

(Vir: http://www.logarksa-dolina.si) 3.3.3 Natura 2000 Posledica razvoja tehnologije, gospodarstva, kmetijstva in drugih dejavnosti človeka v Evropi je predvsem izginjanje naravnih vrednot. Spremembe so najbolj izrazite v nižinah in drugih, človeku lažje dostopnih predelih. Tako postopno izginjajo predvsem mokrišča, poplavni gozdovi in travniki, do velikih sprememb pa je prišlo tudi v kulturni krajini. Predeli, ki jim je kljub naravi nenaklonjeni preteklosti uspelo ohraniti prvobitno podobo, so danes zatočišča številnih močno ogroženih živali in rastlin, zato je njihovo ohranjanje dolžnost vse Evrope (http://www.gov.si).

20

Evropska unija že desetletje in pol oblikuje mrežo posebej varovanih območij Natura 2000. Namen projekta je ohranjanje biotske raznovrstnosti z varovanjem naravnih habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo. Slovenija je morala že kot pridružena članica določiti območja Natura 2000 in jih mora sedaj kot polnopravna članica varovati in primerno ohranjati. V Sloveniji namreč domuje približno 15.000 živalskih vrst, 6.000 rastlinskih in 5.000 vrst iz sveta gliv. Z vstopom v Evropsko unijo je ohranjena narava Slovenije tudi uradno postala del skupne evropske dediščine. Nanjo smo lahko upravičeno ponosni, saj je v mnogih državah narava mnogo manj pestra in v marsikateri tudi mnogo bolj uničena. Vendar je povsod večina vrst ogroženih prav zaradi izgubljanja naravnega življenjskega prostora, zato je sodelovanje Slovenije v projektu Natura 2000 smiselno in nujno. Posebnost Slovenije je namreč velika pestrost vrst na majhni površini, zato je slovensko naravno okolje izredno pomembno za ohranjanje vrst, ki so ogrožene na evropski ravni (http://www.natura2000.gov.si ). Glede ohranjanja in varovanja biotske pestrosti pravi Jurinčič (2004b, 10): «K ohranjanju in varstvu biotske pestrosti neločljivo sodi trajnostno in sonaravno kmetovanje. Intenzivno kmetijstvo je namreč eden najpomembnejših dejavnikov ogrožanja ptic. Človekove dejavnosti na območjih Natura 2000 ne smejo zmanjševati naravne vrednosti okolja, temveč mu morajo biti prilagojene. To je lahko za prebivalce velika prednost, saj je zdrava hrana pridelana na ekstenziven, starožiten način, vse bolj cenjena dobrina z vedno večjo tržno vrednostjo.« Glede Nature 2000 pravijo v podjetju Logarska dolina d.o.o. (2003b, 7-8): »Mreža območij Natura 2000 je zato ključni steber varstva narave v Evropski uniji. Hkrati je tudi priložnost, da Slovenija zavaruje svojo bogate naravne vrednote, ki so v primerjavi z zahodnoevropsko zelo dobro ohranjene. To je za Slovenijo velika priložnost, zato so odločitve in dejanja v zvezi s tem zelo pomembne in v marsičem tudi usodne. Naravne vrednote lahko bogato unovčimo tudi v turistični ponudbi naše dežele, saj je prav ohranjena narava naš največji kapital. Natura 2000 združuje in povezuje dva tipa območij. Prvi tip so posebna območja varstva–SPA11, ki so opredeljena po določilih Direktive o ohranjanju prosto živečih vrst ptic. Območja SPA so izbrana z namenom varovanja ogroženih in redkih vrst ptic in vključujejo tako gnezdišča kot pomembna počivališča selečih se ptic. Razglasitev območij SPA je naloga vsake države članice EU. Določitev teh območij poteka po mednarodno priznani metodologiji Svetovne zveze za varstvo ptic BirdLife Internacional. V Sloveniji je predloge teh območij izdelalo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, slovenski BirdLife partner.« Evropska unija je pred vključitvijo desetih novih članic v letu 2004 razglasila 2.885 območij SPA s skupno površino preko 232.000 kvadratnih kilometrov. Opredelila je tudi 14.192 območij SAC s površino 436.887 kvadratnih kilometrov. Različne države so opredelile različno število območij, odvisno od ohranjenosti narave. Skupne varovane površine v evropskih državah se gibljejo med 15 in 25 odstotki ozemlja posamezne države. Sosednja Avstrija je v EU vstopila januarja 1995, ob tem pa je razglasila 210 območij Natura 2000, ki predstavljajo 16 odstotkov celotne površine Avstrije (http://www.world -tourism.org/pressrel/CODEOFE.htm). 11 SPA (special protected areas)

21

Slovenija je na podlagi temeljite strokovne presoje in glede na zahteve obeh direktiv določila 26 območij. Območja SPA na podlagi direktive o pticah obsegajo 4.965 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja 23 odstotkov ozemlja Slovenije. Od tega gozd predstavlja 65 odstotkov, ekstenzivni travniki 9, odprta zemljišča ali zemljišča brez ali z nepomembnim pokrovom okoli, zemljišča v zaraščanju 2, pozidane površine 1 ter njive in vrtovi okoli 7 odstotkov varovanih površin. Pomenljivo je, da okrog 42 odstotkov površin, zavarovanih po tej direktivi že leži v tako ali drugače varovanih območjih. Drugi tip so posebna ohranitvena območja SAC12, ki so določena po Direktivi o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Oba tipa območij sta torej določena na podlagi »habitatne in ptičje direktive.« Med zavarovanimi območji je tudi vzhodni del Kamniško – Savinjskih Alp in Karavank. Na tem področju živi namreč štirinajst evropsko pomembnih ptic, med njimi mali skovik, divji petelin, ruševec, koconogi čuk in belka, evropskega pomena pa so tudi ruševje in svet nad gozdno mejo ter bukovi gozdovi z alpskim kozličkom, tu pa so še redke rastlinske vrste, kot sta lepi čeveljc in Zoisova zvončnica ter druge (Logarska dolina d.o.o. 2003b, 9). Lokalna skupnost in domačini na Solčavskem z novim stanjem (kako, koliko, kje bo zavarovano območje) niso bili dovolj seznanjeni. Vedo samo za projekt Natura 2000, ne poznajo pa niti omejitev niti prednosti in večinoma, žal, tudi ne mej varovanega območja. To je zelo resen očitek občini Solčava v sicer obsežnem in zahtevnem projektu. To je negativna lastnost, ki bi jo bilo treba v prihodnje odpraviti. Domačinom bi bilo potrebno podrobno pisno in ustno razložiti o pereči temi zavarovanja okolja, seznaniti pa bi jih bilo potrebno tudi o pozitivnih in negativnih posledicah, ki jih zavarovano območje prinaša. 3.3.4 Naravne in kulturne zanimivosti ob Solčavski panoramski cesti Najpomembnejša primerjalna prednost Solčavskega pred drugimi turističnimi kraji je dobro ohranjeno naravno okolje z dvema zavarovanima območjema nacionalnega pomena. Krajinska parka Logarska dolina in Robanov kot privabljata iz leta v leto več obiskovalcev. Največ obiskovalcev obišče naravne in kulturne znamenitosti ob Panoramski cesti, ki so: Perkove jame, hlev pri Macesniku, kapela Kristusa kralja, cerkev Svetega Duha, znamenja in kapelice, okrasni marmor, Oljševa, Potočka zijalka, brezna in zijalke ob Solčavski cesti, Strevčeva smreka, kisla železna voda itd.. PERKOVE JAME V Perkovi peči je jamarski klub Črni galeb iz Prebolda leta 1998 raziskal štiri jame, od katerih je še posebno lepa prva. Vhod je nizek, da se je treba 20 metrov plaziti po trebuhu, nato pa se odpre lepa dvorana. V njej najdemo več značilnosti kraških jam, od različnih vrst kapnikov do jamskega mleka in celo jezera (Utrip 2001, 10).

12 SAC(special Areas of Conservation)

22

HLEV PRI MACESNIKU Hlev je star preko dvesto let, vendar je znotraj sodobno urejen. Zidan je iz debelega kamna. V hlev je vgrajenih 2000 kubikov lesa. Streho je pred 80 leti na novo prekril oče sedanjega lastnika Petra, in sicer z macesnovimi in smrekovimi deskami.Vse strehe je kar 2000 kvadratnih metrov, treba pa bi jo bilo obnoviti. Je pravi muzej na prostem. KAPELA KRISTUSA KRALJA Arhitekt Jože Plečnik je leta 1930 izdelal projekt kapelice. Kapelica – cerkvica naj bi služila za maščevanje. Do realizacije Plečnikovega načrta ni nikoli prišlo. Sedanja kapelica je delo arhitekta Martina Goloba (Zgornja Savinjska turistična zveza 1995, 78). CERKEV SVETEGA DUHA Visoko pod ostenjem Olševe se razteza zaselek Podolševa. Domačini mu pravijo tudi Sveti Duh. Ime je dobil po baročni cerkvici Svetega Duha, ki daje zaselku svojstveno podobo. Sedanjo cerkev so postavili konec 19. stoletja namesto prejšnje, ki je bila zgrajena okoli 15. stoletja. V cerkvi je ohranjen gotski kelih ter iz tisovega lesa izrezljan relief Svete Trojice. V cerkvi je tudi najstarejši zvon z napisom v starodavni gotski majuskuli. Slika 3 : Cerkev Svetega Duha

(Foto: Anja Štruclj) SOLČAVSKI MARMOR Lep rožnato rdeč marmorju podoben kamen, ki ga najdemo pod domačijo Šumet ob panoramski cesti, so na Solčavskem od nekdaj uporabljali za gradnjo. S ploščami Logarskega apnenca (domačini so ga imenovali kar marmor) so tlakovali Solčavsko cerkev, iz tega kamna so naredili tudi krstni kamen, številne kapelice, spominke in obloge hiš. Danes pa iz njega izdeluje predvsem spominke in okrasne predmete (Vider 2000, 15). POTOČKA ZIJALKA Na eno najpomembnejših arheoloških in paleontoloških jam v Sloveniji naletimo ob poti proti vrhu Olševe. Leta 1928 so v 109 m dolgi jami imenovani Potočka zijalka, našli kosti jamskega medveda in orodje kamenodobnega lovca, ki datirajo v čas pred 30.000 leti (www.logarska-dolina.si).

23

Slika 4: Najdba v Potočki zijalki

(Vir: http://www.logarska-dolina.si) IZVIR KISLE VODE Na izvir naletimo 50 metrov pod Panoramsko cesto v eni izmed grap, ki jih prekinjajo strme stene Solčavskih peči. Voda je bogata z železom in ogljikovim dioksidom. Izvir je nastal ob tektonskem prelomu, ki loči Savinjske Alpe od Karavank. Železni vodi, ki je pitna, domačini pripisujejo zdravilno moč (Vider 2004, 17). 3.4 Zametki združevanja Velik preobrat v desetletja dolgem razvojnem dremežu Logarske doline in bližnje okolice je bila ustanovitev podjetja Logarska dolina d.o.o., v katerem so svoja razvojna stremljenja združili domačini in posamezni večji nosilci takratne ponudbe. Z usmeritvijo v trajnostni razvoj so zlasti v Logarski dolini sami spremenili mišljenje in vedenje o turizmu in bodočih razvojnih usmeritvah. Temeljna predpostavka njihovega delovanja je bila zaščita prvobitne krajine z zavarovanjem enkratne naravne in drugih vrednot in na tej podlagi krepitev turistične ponudbe. Ob tem je Turistično društvo Solčava po svojih močeh skrbelo za vas Solčava, danes središče mlade občine, svoje napore in dosežke pa vidno okrepilo zlasti v zadnjih letih. Na robu dogajanja so ostala nekatera oddaljena območja nad Logarsko dolino, zlasti višinske kmetije v sosednjih Robanovem in Matkovem kotu ter Podolševi ob meji z Avstrijo. Značilni trmi, želji po napredku in boljšem življenju velja zasluga, da so visokogorske kmetije sploh obstale. Še več: mladi so za razliko od mnogih drugih, slovenskih primerljivih območij ostali na stoletnih domačijah, jih prevzeli in vsak po svoje trdo delali za obstoj in preživetje. Žal, vsak zase in po svojih močeh, napredek pa je bil večinoma očiten. Visokogorske kmetije tukaj niso bile povezane, niso delovale in nastopale navzven skupno. Tudi s podjetjem Logarska dolina se niso povezale, saj so problemi višinskega območja drugačni kot v dolini in razvoj v visokogorskih predelih je šel drugačno pot, na katere je imel odločilen vpliv. Ob napovedi odprtja mednarodnega mejnega prehoda s sosednjo Avstrijo na Pavličevem sedlu, so se domačini zavedli možnosti povečanega prometa in večjega števila obiskovalcev, ki bodo verjetno imeli tudi drugačno strukturo kot dosedanji. Ob tem so se pojavili prvi razmisleki o nujnosti povezovanja in sodelovanja, pri čemer so vedno izražali pripravljenost sodelovanja s podjetjem v dolini, ki jim je lahko ponudilo tudi marsikatero koristno izkušnjo.

24

Tehtnega premisleka je bilo vredno tudi spoznanje, da številni gostje obiščejo tudi Robanov in Matkov kot, ne le Logarske doline. Torej bi jih bilo treba bolje usmeriti iz Solčave na Panoramsko cesto in v Logarsko dolino. S tem bi dobile višinske kmetije novo razvojno priložnost, bolj bi zaživela tudi sama vas Solčava, dodatno vrednost bi dobila ponudba Logarske doline. Spoznanje torej, da mora biti Solčavsko zaključena celota, ki mora funkcionalno delovati v vseh pogledih. Druga velika možnost so povezave z Jezerskim in Železno Kaplo preko Pavličevega sedla in bližnja povezava s Črno na Koroškem, kar vse ponuja številne in raznolike možnosti za obiskovalce. Velika težava pri tem je slabo stanje cest, zlasti Panoramske, dokončno pa bo treba urediti tudi ogromen Macesnikov plaz in cestno povezavo preko njega. Vse to je narekovalo povezavo višinskih kmetij in kaj kmalu se je rodilo društvo Panorama, način njegovega nastanka pa je gotovo svojstven. Njegovi zametki segajo v nova prizadevanja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se vse bolj vključuje v celovit razvoj podeželja. Gozdarji namreč niso več samo tisti »uradniki,« ki merijo hektarje in odkazujejo kubike, saj svoja prizadevanja vse bolj usmerjajo v celostni razvoj podeželja. Ocenili so, da širši pristop k podeželju v končni fazi prinese pozitivne rezultate tudi v gozdovih, ki se tako glede na vse bolj pozitivne trende v kmetijstvu in turizmu ter vse bolj negativne pri ceni in prodaji lesa, vse bolj ohranjajo in krepijo svojo vrednost. Po zgledu skandinavskih držav, posebej Švedske, kjer se preko 30 odstotkov odraslih izobražuje na takšen način, so se na zavodu za gozdove odločili za obliko študijskih krožkov. Ciljno področje je bila Panoramska cesta, saj so tudi gozdarji kot poznavalci območja, razmer in ljudi ocenili, da je ob njej zares veliko zanimivih objektov naravnih in kulturnih vrednot. Te vrednote je bilo treba raziskati, predstaviti in unovčiti. S tem bi pomagali kmetijam, krepili razvoj turistične dejavnosti in hkrati promovirali gozdarstvo. Na tej podlagi so gozdarji povabili na študijske krožke lastnike gozdov ob Panoramski cesti, posebej s tistih kmetij, ki so se že ukvarjale s turizmom, ali so se na to dejavnost pripravljale. Delo krožkov so sistematično zasnovali tako, da so bili sprejeti cilji odraz interesov teh kmetov in lastnikov gozdov, torej domačih ljudi. Opredelili so interese, zastavili cilje in naredili akcijski načrt. Na vsakem krožku so zapisali, kaj so se dogovorili, opredelili zadolžitve in na naslednjem preverili, kaj so zares opravili. Predstavnik zavoda za gozdove, tudi sam domačin, ni bil zgolj predavatelj, bolj je usklajeval in usmerjal debato do sprejetja pravih zaključkov. Iz teh zaključkov so se udeleženci veliko naučili, vsebinsko pa so gotovo pustili pečat v tem okolju, kar je bil prvi namen krožkov. Namen (promocija solčavskih visokogorskih kmetij, raziskava in predstavitev naravnih in kulturnih vrednot ob Panoramski cesti ter ohranitev okolja) in cilj (izpopolniti obstoječo ponudbo v skladu z obvarovanjem narave) sta bila dosežena, saj so začeli domačini izvajati bolj kakovosten turizem z medsebojnim sodelovanjem in medsebojno pomočjo, s preprečevanjem uničevanja naravnih in kulturnih vrednot ter z obnovo ter ohranjanjem le teh, ter se posvetili varovanju okolja. Za vse to pa imajo zasluge omenjeni študijski krožki. Ti študijski krožki so se odlično prijeli. Nastalo je društvo Panorama, njegovi člani s kmetij ob panoramski cesti pa so že v prvem letu dosegli zavidljive rezultate, s kakršnimi so nemara presenetili celo sami sebe (Lenar 2000, 1-15 ).

25

3.5 Društvo Panorama, njegovi cilji in nameni Do leta 2004 sta bili na Solčavskem samo dve pravni osebi s statusom pravnega delovanja v javnem interesu na področju turizma – podjetje Logarska dolina d.o.o. in Turistično društvo Solčava. S tem se je nujno pojavila praznina pri vključevanju visokogorskih kmetij nad Solčavo in Logarsko dolino ob znameniti Panoramski cesti. Enako velja za praznino na področju celostnega ohranjanja bogate dediščine, še večja pa je bila praznina pri razvoju in usmerjanju kmetij v dopolnilne dejavnosti in trženje, kar edino lahko zagotovi spodobno preživetje. To je nujno rodilo spoznanje o nujnosti povezovanja kmetij in o skupnih naporih pri vseh zahtevnih razvojnih nalogah. V ta namen so ob Panoramski cesti spomladi 2004 ustanovili Društvo za ohranjanje in razvoj naravne, kulturnih in etnoloških vrednot, Panorama. Nastalo je z jasnim namenom, da združi prebivalce ob Panoramski cesti in vse ostale, da bi s skupnimi močmi uspešno uresničili naloge društva, oživljali, ohranjali in razvijali kulturno, naravne in etnološke vrednote na tem območju. Cilje so natančno opredelili in jih v izdatni meri uresničili in jih brez premora uresničujejo še naprej. Svojstven je način dela društva, ki se krepko razlikuje od delovanja sorodnih in ostalih društev, zato pa omogoča sprotno reševanje dogovorjenih nalog. Člani društva se sestajajo enkrat tedensko in delajo tudi po več ur. Že kmalu po formalni ustanovitvi so zastavili projekt »S culo po Solčavski Panoramski cesti.« Takšen naslov je narekovalo spoznanje in prepričanje, da ta cesta ni zgolj prometna povezava, ampak ima bogato vsebino z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, ki jih je treba raziskati in v pravi meri predstaviti domačinom in posebej vse večjemu številu obiskovalcev. Delo društva poteka po principu medsebojnega povezovanja, sodelovanja in delitvi spoznanj, kjer vsak prispeva svoj delež, ne glede na starost in poklic. Princip medsebojnega sodelovanja in dopolnjevanja je nujen in dobrodošel. Delo je sproščeno, srečujejo pa se s prepričanjem, da vsak s sabo prinaša dragocena spoznanja in izkušnje, s katerimi prispeva k uspešnemu skupnemu delu in doseganju zahtevnih ciljev. Srečujejo se vsakič na drugi kmetiji, dobivajo nova znanja in spoznanja, obravnavajo določeno temo, raziskujejo določena problemska področja in iščejo predloge ter poti za njihovo razrešitev. V društvu poudarjajo tudi strokovnost pri svojem delu, temelj uspešnosti pa je zlasti natančno opredeljen delovni načrt s točno določenimi časovnimi roki. Najprej so se podali na teren in podrobno raziskali ter evidentirali vse naravne in kulturne vrednote. Vse vrednote in spoznanja so tematsko razdelili in hkrati začeli izobraževalni program. Vsak član je skušal najti čim več gradiva o določenem objektu, ga proučiti in najprej predstaviti ostalim članom. Ob tem so na srečanja vabili strokovnjake, kot so gozdarji, etnologi, jamarji in drugi, ki so jim s strokovnega in praktičnega vidika svetovali, kako urediti in predstaviti določeno zanimivost. Hkrati so jim bili strokovnjaki v veliko pomoč pri oblikovanju in urejanju internega študijskega gradiva ter pri izdaji tematskih zgibank o zanimivostih in biserih ob Solčavski Panoramski cesti. Te zgibanke so: Kapelice, Znamenja in križi, Olševa in Potočka zijalka, Cerkve, Jame in zijalke, Solčavski marmor, Železna kisla voda in Prebiralni gozd, nekaj zgibank pa imajo še v načrtu. Te zgibanke so prvi projekt društva Panorama. Prav tako so izdelali smerne table na križiščih ter table z

26

oznakami posameznih znamenitosti, za oddih obiskovalcev pa so na lepih točkah postavili tudi klopi. Načrtujejo tudi različne izobraževalne in naravoslovne programe za obiskovalce, oglede naravnih vrednot, lepot in turističnih kmetij, hkrati pa si močno prizadevajo zagotoviti prijetnejše bivanje njih samih, okrepiti medsebojne odnose ter obogatiti življenje in gospodarski razvoj celotnega Solčavskega. Naslednje projekte bodo uresničevali po fazah. To pomeni ureditev etnološke zbirke na Klemenškovi domačiji, prikaz vodnih pogonov v malem na kmetiji Žibovt, raziskava kapelic ob Panoramski cesti, raziskava in zavarovanje podzemnih jam, izdelava multivizijske predstavitve in spletne strani o naravnih in kulturnih zanimivostih, ureditev razstavnega prostora za izdelke umetnostne obrti iz Solčavskega marmorja, ureditev izvira železne kisle vode in analiza njenih vsebnosti, obnova sušilnice sadja, zavarovanje vitalne Strevčeve smreke in zavarovanje gozda. Tudi društvo Panorama se sooča s problemom financ. Za dosledno realizacijo načrtov so doslej porabljali lastna sredstva in dobro voljo članov, za začetno delovanje pa jih je (pre)skromno podprla tudi občina Solčava. Njene pomoči si na podlagi dosedanjega dela in dosežkov obetajo več, saj je dejstvo, da njihovo delovanje ni pomembno zgolj za področje ob Panoramski cesti, ampak za celotno občino Solčava, korist pa bosta nedvomno imela tudi oba ostala nosilca turistične ponudbe, to je Turistično društvo Solčava in podjetje Logarska dolina d.o.o. Med pomembne cilje društva sodi tudi sodelovanje s sorodnimi organizacijami z druge strani meje z Republiko Avstrijo, saj delujejo na območju, ki je vzporedno s to mejo. Prav tako si za velik uspeh štejejo članstvo in aktivnosti mladih članov društva, ki z veseljem sodelujejo, kar zagotavlja, da bodo uspešno nadaljevali in krepili začeto delo. Izjemno uspešnost njihovega dela v samo letu dni obstoja potrjuje prestižno priznanje, ki so ga prejeli spomladi 2005, prav na prvi rojstni dan društva. Družba Ford Slovenija je letos že osmič zapored podelila nagrade za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, v hudi konkurenci številnih slovenskih projektov pa je društvo Panorama prejelo 3. nagrado za leto 2004 (Interno gradivo društva Panorama 2005).

27

4 PRIMERLJIVO OBMOČJE V OBMEJNI AVSTRIJI 4.1 Opis obmejnega avstrijskega območja Iz Solčavskega nas cesta popelje preko meddržavnega prehoda Pavličevo sedlo v obmejno Avstrijo, natančneje v najbližjo občino Železna Kapla. Železna Kapla je najjužnejši del Avstrije. Poznana je po prelepi pokrajini, v kateri se prepletajo kultura, tradicija ter šege in navade domačinov. Leži v ozki dolini, obkrožena s Karavankami, v neokrnjeni naravi. Počitek, zdravje, lepota potovanja, dva naravna rezervata in številne jame, so le posamezni drobci izmed lepot Železne Kaple, vrednih obiska. Najbolj znana je kapniška jama Obir, ki očara vse obiskovalce. Po dolgih mesecih dela, velikih investicijah in težkih nastavitvah raznih atrakcij, si je jama zaslužila naziv najlepša naravna znamenitost tega območja. Ko obiskovalci pridejo iz jame, lahko nadaljujejo program z obiskom kopališča ali pa dalje uživajo v neokrnjeni naravi v obliki sprehodov in rekreacije po dolini ter obiskov naravnih rezervatov. Znana rezervata sta Potok graben ter Vellacher Koschna. Izvajanje vseevropskega projekta zavarovanja narave, Natura 2000, je za to območje primerjalna prednost. Neokrnjena narava, svež zrak ter odlično ohranjena pokrajina so dejavniki, za katere se domačini trudijo, da jih ohranjajo ter preprečujejo preveliko škodo, ki jo lahko s seboj prinese turizem (http://www.elnet.at/o-zeleznakapla.html). Slika 5: Občina Železna Kapla

(Vir: http://www.elnet.at/o-zeleznakapla.html) 4.2 Opis turističnih kmetij na obmejnem območju Avstrije V Železni Kapli se stekajo doline Lobnik, Lepena, Remšenik, Bela, Obirsko in Plaznica. V teh ozkih dolinah, s strmimi bregovi, imenovanimi grape, ležijo kmetije raztresene po mešano govorečem območju. Teh kmetiji je preko petdeset in se od leta 1995 vključujejo v društvo Cappla Kaša, z namenom skupnega trženja pridelanih izdelkov ter ohranjanja neokrnjene narave. Cappla Kaša je staro ime za Železno Kaplo. Kaša je slovenski narečni izraz za kaščo, majhno, leseno stavbo, kakršno je imela nekoč vsaka kmetija. Kašča je bila lepo izdelana in okrašena in je bila ponos vsake kmetije. V dolini Bele je ohranjenih nekaj lepih primerkov, ki še vedno odlično služijo svojemu namenu.

28

Kot smo že omenili, je v društvo Cappla Kaša vključenih 50 gorskih kmetij. Najbolj znane so: Volina 650 metrov nadmorske višine, Zum Florian 620 m, Miklau 770 m, Bajdl 900 m, Hirtl 740 m, Vinkl 820 m, Lipš 1150 m, Perutsch 1000 m, Stopar 920 mv, Mikej 1000 m, Božič 880 m in Strugl 800 metrov nadmorske višine. Kmetije so povezane v društvo, kar je razlog za medsebojno zelo dobro sodelovanje. Vsaka kmetija ima svojo edinstveno vizualno podobo, hkrati pa je specializirana za delo, katerega brezpogojno najboljše opravlja. Tu najdemo kmetije, ki ponujajo raznovrstne športne in rekreacijske programe. Izletniške kmetije ponujajo dober, miren počitek, dobro hrano in jedačo, nastanitvene kmetije ponujajo lepo opremljene sobe in apartmaje. Tu pa tam pa najdemo še kmetije, kjer še vedno vzpodbujajo domačo obrt (izdelki iz lesa, volneni izdelki, darila iz naravnih materialov). Ponudba športa in rekreacije je na tem območju zelo pestra. Ponujajo kolesarjenje po ustrezno urejenih kolesarskih poteh, ježo, kopanje v reki ali bazenih, pohodništvo, tek na smučeh na urejenih progah, smučanje na urejenih in varnih smučiščih, sankanje po urejenih sankališčih, sprehode, imajo pa tudi številna športna igrišča na travi ali mivki, kot so nogometna in odbojkarska igrišča itd. Kmetije poleg športa, rekreacije ter ogledov znamenitosti ponujajo tudi tradicionalno, za te kraje značilno kmečko kulinariko. Med njihovimi specialitetami najdemo gozdni med, izdelke iz jelenovega mesa, goveje in konjske izdelke, domače pridelane žgane pijače in likerje, zajčje meso, kmečki kruh, številna zelišča, kmečka kosila in še bi lahko naštevali. Vse te izdelke prodaja vsak kmet na svoji kmetiji gostom, sočasno pa prodajajo svoje izdelke tudi na skupnem prodajnem mestu, kjer ponujajo svoje izdelke vsi kmetje, vključeni v društvo Cappla Kaša. Včasih je to posamezna kmetija, občasno pa skupno najamejo prostor za prodajo (www.eisenkapplenhuette.at). Vsaka kmetija je specializirana na svojem področju, ki se mu posveti in ga do potankosti pozna. Na kmetiji z urejenimi prostori za kolesa vedno svetujejo svojim gostom o najboljših kolesarskih poteh in drugih znamenitostih ob njej. Gostom brez koles ponujajo tudi možnost izposoje, ter v primeru okvare, tudi možnost popravila. Na kmetiji z veliko konji goste po želji naučijo tudi jezditi, na kmetiji, kjer imajo smučišča, pa naučijo svoje goste osnove smučanja itd. Vsaka kmetija ima svojo, specializirano grafično podobo, ki je skladna z okoljem in s katero nam kaže svojo specializiranost. V Železno Kaplo prihaja največ gostov iz Nemčije, Italije, Francije, Hrvaške in Slovenije, s podobnim motivom: spoznati nekaj novega, uživati v miru in neokrnjeni naravi ter se naužiti domačih dobrot.

29

5 PERSPEKTIVA RAZVOJA GORSKIH KMETIJ NA SOLČAVSKEM OB PREUSMERITVI V TURISTIČNE KMETIJE 5.1 Kmetije v Podolševi 5.1.1 Nastanitvena, izletniška, ekološka kmetija Perk Turistična kmetija Perk leži visoko nad Logarsko dolino, na nadmorski višini 1230 metrov, v Matkovem kotu, kjer se nahajajo najvišje kmetije v Sloveniji. Pogled s kmetije sega na Kamniško-Savinjske Alpe in del Karavank. Kmetijo obdaja neokrnjena narava. Zanjo so značilni svež zrak, mir, širni gozdovi ter prijazni gostitelji. Danes je turistična kmetija Perk registrirana kot ekološka kmetija s tremi jabolki. Velika je 160 ha, od tega ima 15% travnikov, 8% neplodnega sveta, vse ostalo pa so obdelovalne površine. Na kmetiji živi 8 ljudi različnih starosti. Vendar starost, kot pravijo ni nikoli pomambna.Vsi člani družine Perk poprimejo za kmečka opravila ter razvajajo svoje goste tako, da na svojem jedilniku ponujajo večino domače pridelano hrano, predvsem zelenjavo, mleko in meso. Gostom postrežejo s pristnimi, za te kraje značilnimi jedmi, kot so Savinjski želodec, Solčavski sirnek, žlinkrafi in štruklji. V poletni vročini ponujajo tudi domačo hladno kislo mleko ter zelo dober domači sok. Na kmetiji dajejo gostom tudi možnost pokušnje zdravilnih zelišč, nabranih na neokrnjenih travnikih te kmetije. Nudijo tudi možnost, da se gostje sami poizkusijo v nabiranju teh zelišč. Poleg nabiranja zelišč kmetija ponuja tudi druge rekreacijske oblike, kot so kolesarjenje, sprehodi, planinarjenje, v zimskem času pa si je na kmetiji možno izposoditi tudi sani. Na kmetiji kljub zadovoljivemu obisku gostov turizem postavljajo na drugo mesto. Največ prihodkov, in sicer kar 50%, dobijo od gozda, sledi turizem s 30% in živinoreja z 20%. Za prihodnost in razvoj kmetije so vsekakor pomembni kratkoročno in dolgoročno zastavljeni cilji. Na kmetiji Perk imajo zahtevne dolgoročne načrte. Zastavili so si cilj pridobiti novo kmetijsko mehanizacijo, zgraditi sušilnico rož ter dokončati gradnjo dodatnih prenočitvenih kapacitet, kajti trenutno imajo samo 4 sobe in 12 ležišč. S povečanjem kapacitet se bo povečal tudi prihodek. Prihodek in zadovoljstvo gostov pa je dejavnik, ki bo pripomogel k uresničitvi dolgoročnih načrtov. Za najpogostejše ovire pri uresničevanju ciljev pri Perkovih naštevajo denar, zdravje ter delavno silo, ki jo je v prvi vrsti treba najti in potem tudi plačati. Po njihovem mnenju občina Solčava pomaga, vendar ta pomoč, za uresničitev teh načrtov ne zadošča. Povezovanje kmetij ob Panoramski cesti se zdi Perkovim nekakšna prednost in izboljšanje, kajti prepričani so, da bo povezanost v društvo Panorama pripomogla k njihovi širši razpoznavnosti. Kljub temu pa v prihodnosti ne želijo hrupnega masovnega turizma. Kmetija Perk v zavarovani regijski park sicer ni vključena, vendar kljub temu ustanovitev parka podpira.

30

Slika 6: Domačija Perk

(Vir: http://www.logarska-dolina.si) 5.1.2 Izletniška kmetija Klemenšek Na sončni strani doline ob Panoramski cesti v Robanovem kotu, na višini 1145 metrov, leži izletniška kmetija Klemenšek. Lega je odlična saj je izhodišče za mnoge izlete, kot so Klemenča peč, izvir kisle vode, Potočka zijalka, Matkov kot. Ponuja tudi številne možnosti za sprostitev in rekreacijo. Za kolesarje je tu razvejena in dobro označena kolesarska panoramska pot, jadralnim padalcem pa sta na voljo dve vzletišči. Na kmetiji domujejo štirje Klemenškovi družinski člani. Ob koncu tedna njihova kmetija zaživi, ko izletniki napolnijo njihovo domačijo. Kmetija šteje 60 sedišč (30 znotraj in 30 zunaj), na katerih se lahko izletniki odpočijejo in privoščijo prigrizek. Gospodinja jim ponudi razne doma pridelane dobrote, kot so domač kruh, domač narezek (brez Savinjskega želodca, salame in slanine ne gre), žlinkrafe in štruklje, za predhodno naročene skupine pa pripravi tudi kosila. Žejo si izletniki lahko pogasijo z okusnimi domačimi sokovi. Izletniška kmetija Klemenšek meri 90 ha, in sicer imajo 65 ha gozda, 11 ha obdelovalnih površin, 14 ha pa je neobdelanega sveta. Na kmetiji imajo tudi 6 glav živine. Živinoreja kot panoga ne prinese dohodka, razen če meso prodajo ne krožniku. Meso uporabljajo predvsem za domačo uporabo in za namen turizma. Kmetiji največ prihodkov prinese gozd, namreč kar 65% celotnega prihodka. Za njim pa je turizem z 35%. Odstotkovno gledano turizem veliko zaostaja za gozdarstvom, vendar odstotek ni realen, kajti turistična sezona na kmetiji je kratka, vsega le tri mesece. Kratkoročni načrti kmetije so dokončanje izgradnje večje jedilnice in zunanje terase ter ureditev okolice; zaradi nitratne direktive morajo urediti gnojišča in hlev. Dolgoročni načrti so pogojeni tudi s kratkoročnimi, saj nameravajo v velikem hlevu urediti zbirko etnološkega starega orodja, pripravljajo pa tudi multivizijsko predstavitev vseh kmetij ob Panoramski cesti. Tudi tukaj se pokažejo kot ovira finančna sredstva, druga ovira pa je slaba cesta, ki vodi do kmetij. Da bi vse probleme lažje premostili, so se na Klemenškovi kmetiji odločili sodelovati v društvu Panorama.

31

Na kmetiji si ne želijo masovnega turizma, predvsem pa ne motornega turizma (motorji in pozimi motorne sani), divjega kampiranja, kajti prepričani so, da taki turisti, če jih lahko tako poimenujemo, onesnažujejo okolje, za katerega se domačini bojijo in ga ohranjajo v prvobitni podobi. Zato se na kmetiji Klemenšek po eni strani strinjajo z zavarovanjem narave in z ustanovitvijo regijskega parka, po drugi pa jih je strah, da bo njihovo območje preveč omejeno, kar bi brez primernih nadomestil lahko povzročilo negativne finančne posledice za kmetijo. Z vstopom v EU se je obisk kmetije nekoliko povečal. Največ je Avstrijcev, ki imajo le nekaj minut čez mejni prehod Pavličevo sedlo do kmetije. Motnja je samo status meddržavnega prehoda Pavličevo sedlo, kajti čez prehod lahko gredo samo državljani držav članic EU, drugi državljani ne smejo13 . Slika 7: Izletniška kmetija Klemenšek

(Foto: Anja Štruclj) 5.1.3 Turistična kmetija Rogar Iz Logarske doline se podamo na avanturistični izlet po Panoramski cesti mimo izvira kisle vode, številnih prelepih mest z dobrim razgledom, številnih jam in brezen ter kmetij. Tam pod goro Olševo, naletimo na kmetijo Rogar. Zanjo v Sloveniji velja, da je nekaj posebnega, saj se nahaja na nadmorski višini 1250 metrov in je tako najvišja ležeča turistična kmetija v Sloveniji. Ta kraj je pravi kraj za oddih od stresa in hrupa v neokrnjeni naravi. Pri Rogarju domuje petčlanska družina. Gospodar skrbi za kmetijo, živino in gozd. Da se obiskovalci vrnejo v dolino s polnimi želodci, pa poskrbi gospodinja. Iz njene kuhinje diši po domači hrani, kot so raznovrstni štruklji in žlinkrafi, gobova juha, suhomesnati izdelki, vegetarijanska hrana, po prednaročilu pa pripravijo tudi jagnjetino iz krušne peči. Njihovi gostje dobijo na krožniku biološko predelano hrano, saj se od leta 2000 ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, kar potrjuje tudi certifikat o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov. 13 Problem nastane, kajti kmetije ob Panoramski cesti,imajo veliko gostov iz Hrvaške, Srbije in Bosne ter tudi Američane.

32

Kmetija je velika 120 ha, od tega imajo 20 ha travnikov in pašnikov, 20 ha je nerodovitne zemlje, kar 80 ha pa imajo gozda. Zaradi tega je prednostna dejavnost na kmetiji gozdarstvo, vendar turizem v zadnjem času pridobiva na pomenu, tako da je tesno na drugem mestu. Glede na rast odstotka turizma, imajo v kratkoročnem načrtu večjo ekološko predelavo domačih izdelkov. Tudi na tej kmetiji si ne želijo množičnega, predvsem pa ne motornega turizma, želijo si predvsem kvalitetnega turizma. Tudi kmetija Rogar je članica društva Panorama, saj so mnenja, da je danes na takem območju potrebna povezanost, kajti vsak zase ne more veliko doseči. Vstop v EU na kmetijo pozitivno vpliva, saj iz leta v leto prihaja več gostov iz sosednje Avstrije preko mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Glede zavarovanega območja (predvideni regijski park) so na kmetiji malce skeptični, kajti menijo, da zaenkrat kmetije še niso dovolj seznanjene o pogojih in zahtevah, ki jih le-ta prinaša. Menijo, da bi jih primerne ustanove morale seznaniti s prednostmi in slabostmi ki jih zavarovanje prinaša ter kako bo to vplivalo na njihovo gospodarjenje. Slika 8: Turistična kmetija Rogar

(Foto: Anja Štruclj) 5.1.4 Nastanitvena, izletniška in ekološka kmetija Žibovt Kmetija s kategorizacijo štiri, leži na 1100 metrih nadmorske višine, le 3 kilometre od mejnega prehoda Pavličevo sedlo, ob Panoramski cesti, sredi travnikov in blizu gozda, s pogledom na celotne Savinjske Alpe. Sestavljajo jo nova hiša, zgrajena v značilni kmečki arhitekturi, stara hiša in gospodarski objekti ter sušilnica sadja, mlin na kamen in stara žaga na vodni pogon. Gostje, ki si želijo miru in sožitja z naravo, se tega lahko tu tudi naužijejo. Za razvoj turizma je projekt Natura 2000 nedvomno prednost in kmetija projekt zato tudi podpira. Vsako razumno varovanje narave je dobro, kar pa seveda ne sme ovirati domačij pri gospodarskem napredku. Kmetija je velika 58 ha, od tega ima 48 ha gozda ter 10 ha travnikov in pašnikov. Redijo 12 glav goveje živine, perutnino in prašiče. Živinoreja, gozdarstvo in turizem imajo po tretjinski delež med gospodarskimi panogami, kajti na kmetiji eno brez drugega ne gre. V zadnjem času pa v ospredje vse bolj prihaja turizem kot glavna gospodarska dejavnost.

33

Na kmetiji Žibovt so usmerjeni v ekološko pridelavo hrane. Tako rekoč vse, kar prinesejo na mizo svojim gostom, pridelajo doma sami. Mleka je dovolj, zato ponujajo doma narejene sire, skuto, jogurte in kislo mleko, ter jih tudi prodajo. Za vse to poskrbi sedem članska družina. Na kmetiji se nenehno prilagajajo zahtevam gostov ter seveda pogojem, ki jih zahtevajo14. Med poglavitne kratkoročne in dolgoročne cilje kmetije sodijo zadovoljitev gostov z izboljšano ponudbo ter ureditev okolice. Povezovanje kmetij v društvo Panorama ima za kmetijo Žibovt velik pomen. Mnenja so, da je povezovanje na tem enkratnem območju nujno in priporočljivo. Kot tudi vsi drugi člani tega društva, si tudi na tej kmetiji v prihodnje želijo umirjeni turizem in nekaj več obiskovalcev, vendar ne na račun nepotrebne in škodljive množičnosti. Vstop Slovenije v EU in zlasti odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo je za kmetijo pozitivni dejavnik, kajti obisk je vse večji, predvsem iz Avstrije. Slika 9: Turistična kmetija Žibovt Slika 10: Prodaja domačih sirov (Foto: Mitja Hojnik) (Foto: Mitja Hojnik) 5.1.5 Turistična kmetija LOŽEKAR Nedaleč od že omenjene kmetije Žibovt leži ob Panoramski cesti turistična kmetija Ložekar. Kmetija leži na 1110-ih metrih nadmorske višine. Obdajajo jo številni travniki in pašniki ter gozd. Tako kot tudi druge kmetije ima tudi ta kmetija Savinjske Alpe na dlani. Kmetija je velika 100 ha, od tega ima 10 ha nerodovitne zemlje, 70 ha predstavlja gozd, ostalih 20 ha pa so pašniki in travniki, na katerih se pase 8 glav goveje živine. Kmetijo sestavlja novo zgrajena hiša ter veliko gospodarsko poslopje. S kmetijo upravlja 8 članska družina Klemenšek. Kmetijo bi lahko poimenovali tudi športna turistična kmetija, kajti ne daleč od hiše in gospodarskega poslopja leži smučišče, ki ga je s poseko oblikoval gospodar. Sem prihaja največ otrok v zimsko šolo v naravi, kajti kmetija leži dovolj visoko, da zima postreže s

14 Zahteve gostov so vse bolj zahtevne, zato morajo na kmetiji posodabljati opremo, popestriti z dodatno ponudbo itd.

34

snegom tudi takrat, ko ga v nižji Logarski dolini ni. Da pa imajo smučarji kje prespati, imajo na kmetiji na voljo tudi 7 sob. V zadnjih 15 letih se je na kmetiji marsikaj spremenilo. Glavni gospodarski panogi sta gozdarstvo ter turizem, pomembno pa je tudi pridobivanje električne energije. Zaradi tega so se na kmetiji odločili, da bodo v prihodnje to dejavnost še razširili, tako da bodo zgradili malo hidroelektrarno. Kmetija Ložekar sodeluje z društvom Panorama, vendar se to društvo po njihovem mnenju sedaj ukvarja s problemi, ki so jih oni že premostili v svojem petnajstletnem delovanju. Z vstopom Slovenije v EU na kmetiji ne vidijo nobene spremembe. Vedo pa, da je prišlo do velikih sprememb pri kmetijah, ki nudijo predvsem letni turizem. Seveda pa se tu postavlja dilema ali več turistov ali večja onesnaženost narave. Natura 2000 je odličen projekt zavarovanja narave, kljub temu pa je te visokogorske kmetije strah, da bi to utegnilo prinesti dodatne omejitve in zato slabše pogoje za preživetje kmetij. Slika 11: Turistična kmetija Ložekar Slika 12: Ložekarjevo smučišče

(Foto: Anja Štruclj) (Foto: Mitja Hojnik) 5.1.6 Kmetija Macesnik Med potjo proti Macesnikovi kmetiji nas na levi strani vseskozi spremljajo pobočja Olševe, na desni pa zagledamo Hudo peč, najvišjo od vrste peči, ki ločujejo Podolševo od soteske Savinje med Solčavo in Logarsko dolino. Ko prispemo do kmetije, opazimo, da če ne bi na koncu gospodarskih poslopij stala nova hiša, bi imeli občutek, da smo prišli v muzej na prostem. In ne bi se zmotili. Na tej kmetiji res imajo pravi muzej15. Kmetija je velika 163 ha, od tega 50 ha Olševe, 20 ha plazu in pašnikov, 14 ha travnikov 79 ha pa je gozda. Zaradi tega je njihova prednostna panoga danes gozdarstvo, kajti živinoreja se jim ne splača več (imajo 9 glav govedi za domačo porabo), za turizem pa so po njihovo pogoji preveč hudi. S tem problemom se ukvarja tri članska družina.

15 Glej poglavje: Naravne in kulturne zanimivosti ob Solčavski panoramski cesti - hlev pri Macesniku

35

Na kmetiji si želijo urediti gospodarsko poslopje, saj bi bil to edinstven muzej naprav na vodni pogon, ne samo v Sloveniji, temveč po celotni Evropi. Vendar kot na kmetiji pravijo, za vse to je potreben denar, ki pa ga na kmetiji sedaj nimajo. S strani občine Solčava in države pa za to ni posluha. Glede zavarovanja območja imajo močne pomisleke, saj jih je strah, da bi bile omejitve takšne vrste, da ne bi mogli preživeti. Slika 13: Macesnikova kmetija s hlevom

(Foto: Mitja Hojnik) 5.1.7 Kmetija Šumet Če potnik s Panoramske ceste zavije levo v hrib, pride na kmetijo Šumet (po domače Šumeče). S kmetije se razprostira edinstven razgled po celotnih Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg sprostitve in miru si lahko na kmetiji ogledamo edinstveno predelavo Solčavskega marmorja v unikatne izdelke. Na 63 ha veliki kmetiji, živijo trije člani družine Šumet. Kmetijo sestavljajo 12 ha travnikov ter 52 ha gozda, ena hiša ter veliko gospodarsko poslopje. Na kmetiji gozd močno prevladuje kot glavna gospodarska panoga. V zadnjem času pa se močno dviguje tudi dopolnilna dejavnost na kmetiji in sicer ročna izdelava unikatnih izdelkov iz Solčavskega kamna16 (domačini mu pravijo kar Solčavski marmor). To so tudi želje in načrti za prihodnost - razvijati svojo dejavnost z novimi izdelki, v smeri kulturnega oblikovanja. Za razvoj prihodnosti pa kmetiji pomaga društvo Panorama, v katerega so včlanjeni. Vstop v EU je pripeljal več gostov, kar je značilno za kmetije, ki so se že pred tem ukvarjale s turizmom. Z odprtjem mejnega prehoda Pavličevo sedlo se je v veliki meri povečal prihod Avstrijskih gostov. Na kmetiji se zavedajo, da bi preveliko število gostov lahko škodilo neokrnjeni naravi, zato se strinjajo, da jo je treba primerno zavarovati, seveda pod določenimi pogoji, ki ne ovirajo gospodarskega razvoja kmetij.

16 Glej poglavje: Naravne in kulturne zanimivosti ob Solčavski panoramski cesti - okrasni marmor.

36

Slika 14: Unikatni izdelki iz Solčavskega marmorja

(Foto: Anja Štruclj) 5.1.8 Turistična kmetija Gradišnik V Matkovem kotu, v prelepi neokrnjeni naravi leži na 900 metrih nadmorske višine izletniška kmetija gospoda Karlija Gradišnika. Prelepa narava, primerna za sprostitev, mir in rekreacijo pritegne vsakega posameznika, predvsem pa lokostrelsko navdušene športnike in rekreativce. Kajti na kmetiji ponujajo streljanje z loki in samostreli v tarče v naravni velikosti živali. Na 64 ha veliki kmetiji živi 6 ljudi, ki se trudijo ohraniti naravo v prvobitni podobi. Kmetija ima največ gozda, kar 50 ha, 10 ha ima travnikov, 4 ha pa neplodnega sveta. V prihodnosti načrtujejo velike spremembe, predvsem želijo dokončati izgradnjo apartmajev ter s tem doseči čim večje zadovoljstvo gostov. Na kmetiji se lahko danes poleg hrane, pijače in spanja na senu odločijo gostje tudi za rekreacijo. Tu izposojajo loke in puščice, s katerimi lahko po poti v gozdu gostje streljajo v 3D tarče v naravne velikosti živali, mogoče pa se je odločiti tudi za streljanje v navadne tarče, ki so postavljene na bližnjem travniku. Ob večerih pa lahko gostje uživajo ob igranju na citre priznanega citrarja in lastnika kmetije Karlija Gradišnika. Tudi za to kmetijo velja, da si v prihodnosti ne želijo množičnega, hrupnega, motornega turizma, kajti prepričani so, da bi to povzročilo preveliko škodo v naravi. Želijo si čimveč turizma, ki je skladen z naravo. Zato so tudi mnenja, da bi regijski park bil dobrodošel, prav tako pa je dobrodošel uresničen projekt Natura 2000. Slika 15: Karli Gradišnik na citrah Slika 16: Lov na postavljene tarče

(Foto: Karli Gradišnik) (Foto: Karli Gradišnik)

37

5.2 Predlogi skupnega trženja Kmetije v Podolševi imajo lepo lego in neokrnjeno naravo, kot nalašč za sprostitev in mir. V tej lepi neokrnjeni naravi ponujajo raznovrstne, doma pridelane izdelke, razne rekreacijske oblike kot so planinarjenje, kolesarjenje, smučanje ter ogled naravnih znamenitosti. Kljub temu, da njihova ponudba zadošča za trenutno povpraševanje, bi morali na teh kmetijah razmišljati tudi o njihovem razvoju v prihodnosti, kajti gostje postajajo iz leta v leto zahtevnejši. TRŽNO KOMUNICIRANJE Pri pisanju predlogov za izboljšanje obstoječe ponudbe visokogorskih kmetij v Podolševi, smo se odločili, da damo poglaviten poudarek tržnemu komuniciranju, enemu od štirih prvin marketinškega spleta. Tržno komuniciranje predlagamo z namenom, ker se območje Solčavskega v preteklosti ni veliko posvečalo navedenemu področju, kar narekuje tudi rezultat slabe razpoznavnosti visokogorskih kmetij v Podolševi. V prihodnosti bi bila na kmetijah priporočljiva osredotočenost na ključne tržne segmente, ki bi jih morale v celoti doseči in učinkovito oskrbovati (na kmetijah bi se posvetili enemu izbranemu tržnemu segmentu, glede na njihovo specializacijo, pridobivali o njih informacije, želje in zahteve). Za obravnavane kmetije predlagamo izbor starejše populacije, ki največkrat povprašuje po sprostitvi, neokrnjeni naravi in miru. Povečati obisk je cilj vsake destinacije, ki ga lahko dosežemo z metodami tržnega komuniciranja. Zastavljeni cilji tržnega komuniciranja vplivajo na obliko in vrsto sporočila. Pri oblikovanju le-tega je koristno, da smo seznanjeni z odzivi potencialnih kupcev na sporočilo. Strokovnjaki so odzive kupcev razvrstili v modele odzivov kupcev na sporočila. Najbolj znani model odzivov, je model AIDA: attention - pritegniti pozornost, interes - vzbuditi zanimanje, desire - vzbuditi željo pa obisku ter action - vzbuditi gosta k obisku (Brezovec 2000, 106). Na visokogorskih kmetijah bi bilo potrebno vzbuditi pozornost izbrani populaciji (predlagani starejši populaciji) s pogostejšim pojavljanjem v medijih. Nato bi jim bilo potrebno s prepričljivimi sporočili zbuditi pozornost in jih pripraviti do situacije, da bi si želeli obiskati Podolševo, nazadnje pa bi jih bilo potrebno pripraviti, da jo obiščejo. S pomočjo orodij tržnega komuniciranja (oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostjo in osebna prodaja), bomo podali predloge za uresničitev postavljenega cilja. a) OGLAŠEVANJE je plačana in neosebna predstavitev in promocija ponudbe Za večjo prepoznavnost destinacije in njene popestrene ponudbe, je pomemben člen pri trženju reklama, ki pa jo zelo redko zasledimo za obravnavane visokogorske kmetije. Za prihodnost le-teh bi bila zelo potrebna in učinkovita promocija s pomočjo raznih reklam v časopisih, radijih ter televiziji, poleg naštetega bi bilo potrebno urediti tudi komunikacijska

38

sporočila v obliki internetnih strani, ki naj bi bile bolj dinamične kot so sedaj, saj lahko tudi z načrtovanjem oglaševanja na internetu računamo na izboljšanje prepoznavnosti območja. Naštete možnosti sporočil, bi lahko sporočali v obliki zgodb iz starih ljudskih kmečkih opravil. V sporočilih bi poudarjali bogato tradicijo gozdarjenja, kmetijstva, neokrnjeno naravo, kulturne znamenitosti ter njihov zgodovinski pomen, prijaznost in preprostost ljudi itd.. Takih oblik sporočil se bi turisti spominjali dalj časa, obenem pa bi ta sporočila regiji omogočala večjo možnost identifikacije. Na Solčavskem bi se lahko promovirali tudi s pomočjo turističnih prireditev, v katere bi vključevali tukajšnje šege, navade, kulinariko, s pomočjo tradicionalnih zabav (npr. obujanje starih kmečkih opravil), tekmovanja v kmečkih opravilih, s pomočjo informativnega gradiva, za tuje goste, ki naj bi vsebovalo raznovrstne zemljevide, zgodovinske znamenitosti, predstavitve turističnih kmetij ter njihova ponudba, itd., bi si lahko oblikovali svojevrstno identiteto tako, da bi utrdili blagovno znamko območja v očeh kupca. b) POSPEŠEVANJE PRODAJE označuje kratkoročne privlačne spodbude k nakupu. Cilj pospeševanja prodaje visokogorskih kmetij Solčavskega je zadržati stalne in pridobiti nove goste. To lahko dosežejo na več načinov:

– z direktnim marketingom. Cilj direktnega marketinga je vzpostaviti komunikacijo in ohranjati odnose med ponudnikom in povpraševalcem. Kmetije bi se lahko povezane skupno tržile (npr. prek izdelane skupne brošure, z objavljanjem njihove ponudbe v katalogih, z ohranjanjem stikov s kupci v obliki zahvalnih pisem, voščilnic, pomembno bi bilo tudi sodelovanje z drugimi turističnimi delavci ter turističnimi agencijami itd.);

– z marketingom na prodajnem mestu. S pomočjo nove, izboljšane, inovativne ponudbe, npr. v obliki nagradnih kuponov za zveste goste, z žrebanjem nagrad (npr. vikend paket za dva, razni popusti na družine), popestreni meniji itd., bi lahko pridobili na večjem ugledu in razpoznavnosti območja. Izbranemu tržnemu segmentu bi lahko prilagodili tudi ceno. Goste bi lahko privabili s promocijskimi (npr. do konca decembra bivajo trije, plačata dva), lahko pa tudi z diskriminatornimi cenami (npr. otroci do 7. leta bivajo brezplačno).

Pomemben člen pri doseganju zastavljenih ciljev bi bil tudi izboljšana, popestrena in inovativna druga ponudba, ki bi pokazala pozitiven učinek na poslovanje. Na kmetijah bi v prihodnje morali poskrbeti za večjo ponudbo rekreacijskih oblik na tem območju, kot so ježa konjev, postavitev mini travnatih golfov, ureditev travnatih površin v igrišča (igrišča za nogomet in odbojko), postavitev otroških igrišč, izboljšati markacije planinarskih in kolesarskih poti, ureditev povezovalne krožne poti po treh sosednjih območjih (Železna kapla, Jezersko), ki naj bi vključevala celotno stacionarno in dodatno turistično ponudbo ob poti, predvsem na kmetijah, izvedba Koroško-solčavsko-jezerske kolesarske poti, ki vključuje nastanitveno in dodatno turistično ponudbo vseh treh območij itd.. Vse te dejavnosti ne onesnažujejo narave, popestrile pa bi ponudbo.

39

c) ODNOSI Z JAVNOSTJO Dobri odnosi z javnostjo lahko poskrbijo za dober image opisanega območja. V očeh množičnih medijev (časopis, radio, TV, internet), je potrebno ustvariti Solčavsko v pozitivni, zanimivi, neprecenljivi luči. Ob večjih dogodkih in prireditvah, ki se imajo namen izvesti na kmetijah, bi bilo priporočljivo sklicati mini konferenco. Pomembna je tudi dobra povezanost z novinarji, katere redno obveščamo o dogodkih in jim posredujemo najnovejše novice, ki bi bile zanimive za kupce naših storitev. Zelo pomembno za našo destinacijo je tudi mnenje naših stalnih gostov o našem okolju, naši ponudbi, zato se morajo na kmetijah potruditi razumeti in uresničiti gostove želje in pričakovanja, kajti tudi vsak posamezni gost, je lahko reklama zase. Pri posredovanju reklamnih sporočil je pomembno, da na kmetijah z reklamo ne obljubljajo preveč, kajti kupec bo obljubljeno pričakoval in bo na koncu razočaran če obljubljenega ne bo dobil. Bolje je, da na kmetijah v reklami ponudijo manj, gostu pa ob prihodu ponudijo več. V tem primeru bo gost dobil več kot je pričakoval in se bo domov vrnil zadovoljen, srečen in prepričan v ponoven obisk. d) OSEBNA PRODAJA je ustna predstavitev dvema ali več potencialnima gostoma. Zelo pomembna za celotno Zgornjo Savinjsko dolino in ne samo za opisano območje, bi bila ustanovitev lokalne turistične organizacije (LTO). S skupnim sodelovanjem bi lahko zagotovili ustrezno učinkovito trženje, kar bi pripomoglo k boljši razpoznavnosti celotne Zgornje Savinjske doline, ter podaljšalo kratko turistično sezono. Za goste bi bilo priročno, da bi ob Panoramski cesti postavili majhen info center, kajti najbližji je v Logarski dolini, nekaj kilometrov stran. Info center bi ponujal želene informacije, v njem bi lahko vsakega gosta seznanili tudi s ponudbami posameznih kmetij, s prihajočimi dogodki, poleg tega pa bi lahko organizirali tudi oglede po naravnih in kulturnih znamenitosti, organizirali pohodniške ali kolesarske dneve z ustreznimi vodiči itd.. V prihodnje bi lahko razmišljali tudi o sodelovanju z drugimi destinacijami, tako v Sloveniji, kot tudi v tujini (npr. boljše sodelovanje s sosednjo Avstrijo). Za boljše sodelovanje v prihodnosti bi bila nujna tudi boljša informiranost potencialnih obmejnih avstrijskih gostov. Informiranost bi lahko izboljšali s pomočjo turističnih vodnikov ter informacijskega gradiva, ki bi ga na mejnem prehodu Pavličevo sedlo prejel vsak gost. Informacijsko gradivo bi lahko vsebovalo dobrodošlico ter vse potrebne informacije, ki jih potrebuje gost o določeni destinaciji. CENA Cena je edina prvina iz marketinškega spleta, ki prinaša dohodek. Poznamo več vrst cen. Te so diskriminatorne cene, referenčne cene, promocijske cene, popusti glede na čas ter količino itd..

40

Za naše kmetije bi bilo smotrno podati predlog, ki se nanaša na razne popuste v cenah, kar bi zadovoljilo kupce ter pospeševalo prodajo. Kupcem lahko npr. ponudijo na kmetijah razne popuste glede na čas (izven sezone ceneje), popust glede na stalnost obiskov in glede na čas rezervacije PRODUKT (proizvod) Proizvod je vse, kar lahko ponudimo trgu v uporabo, v opazovanje, nakup ali porabo, in hkrati zadovolji potrebo in uresniči željo. Poznamo štiri vrste proizvoda: osrednji proizvod (to kar kupec želi zares kupiti), pomožen proizvod (potrebujemo ga, da lahko kupec uporablja osrednji proizvod), podporni proizvod (dodaten proizvod, ki krepi vrednost osrednjega) ter ojačevalni proizvod (vključuje okolje in storitve). Na kmetijah bi lahko osrednji ponujeni ponudbi dodali tudi manjše pomožne ponudbe, kot je možnost informiranja gosta 24 ur na dan na sami kmetiji, prevoz gosta na želeno mesto, npr. ogled Logarske doline itd.. Gostu pa bi na kmetijah ob prihodu lahko podarili tudi skromno pozornost (npr. v sobi lepo aranžirano domače pridelano sadje) itd.. Življenjski cikel proizvoda v turizmu je relativno kratek, zato moramo svojo ponudbo oz. svoj proizvod nenehno prilagajati tržnim zahtevami in željam. Zaradi tega bi morali na vsaki obravnavani kmetiji svoj proizvod oz. ponudbo spreminjali glede na tržne trende, želje, pričakovanja in zahteve. Vsaka kmetija na tem območju bi lahko pripomogla k popestritvi ponudbe. Kmetija Perk bi morala zaradi svoje lege izdati promocijske zemljevide, da ob prihodu obiskovalci ne bi imeli problemov pri iskanju svoje namestitve ali postojanke. Tudi vsem nadaljnjim kmetijam predlagamo promocijo, s pomočjo raznih promocijskih materialov. Ker je kmetija Perk registrirana kot eko kmetija, bi lahko npr. opremila vsaj en prostor z naravnimi materiali (lanena posteljnina, postelja iz žime itd.) in tako gostom ponudila nevsakdanjo izkušnjo več. Na kmetiji bi lahko uvedli svojo blagovno znamko zelišč, kajti takšna zelišča lahko okusimo le redko kje. V zimskem času bi na kmetiji lahko uredili manjša sankališča na svojih velikih travnikih, kajti ponudba izposoje sani sama po sebi ni dovolj . Na izletniški kmetiji Klemenšek bi lahko poskrbeli za vodene izlete po naravnih in kulturnih znamenitostih, organizirali pohodniške in kolesarske dneve z možnostjo, da pohodnikom in kolesarjem na kmetiji izposodijo potrebno opremo ali pa celo pripravijo malico za na pot. Za kmetijo bi bilo pomembno tudi povezovanje z avstrijskimi izletniškimi kmetijami. Skupaj bi lahko sodelovali pri pripravi kolesarskih in pohodniških poti, poleg tega pa bi skupno lahko organizirali razne prireditve in tekmovanja. S povezovanjem teh kmetij bi pripomogli k večji razpoznavnosti območja in večji izmenjavi izkušenj.

41

Na turistični kmetiji Rogar ponujajo samo hrano, zato bi bilo v prihodnosti priporočljivo uvesti dodatno ponudbo, kot je ureditev prenočitvenih kapacitet. V okolici kmetije bi lahko uredili tudi igrišča za otroke, na travnikih bi lahko priredili prikaz košnje in spravila sena po metodi prednikov in v okviru tega tudi priredili razna tekmovanja na to temo. Uredili bi lahko sprehajalne poti, najzahtevnejšim gostom pa bi lahko ponudili ogled ekološke pridelave hrane. Žibovtova kmetija ima pogoje za ureditev jahalnih prog ter prikaz pridelave mlečnih izdelkov. Ložekarjevi pa bi morali poleg že ponujene zimske šole v naravi, uvesti še šole v naravi v drugih letnih časih na razne izbrane teme (npr. jesenska šola, pomladna šola itd.). Organizirali bi lahko razna tekmovanja, kar bi povečalo razpoznavnost kmetije. Gospod Gradišnik bi lahko na svoji kmetiji poskrbel za ponudbo zimske sezone tako, da bi ponujal urejene steze za smučarki tek in sankališče na svoji številnih travnikih. Šumetovim bi bila potrebna domiselna promocija za trženje njihovih edinstvenih izdelkov iz Solčavskega apnenca (marmorja). Poleg tega bi lahko na svoji kmetiji predstavljali izdelavo teh izdelkov. Kmetija Macesnik bi bolje zaživela ob obnovljenem hlevu, ki bi bil svojevrsten muzej na prostem, zanimiv zaradi svoje enkratnosti za obiskovalce celotne Evrope. Kmetije v Podolševi imajo odlično priložnost glede na njihovo lego tik ob slovensko-avstrijski meji, da se poleg lokalne povezanosti v društvo Panorama, povežejo tudi z obmejnimi turističnimi kmetijami na avstrijski strani. Priložnost za skupno trženje in prepoznavnost je odlična, treba jo je le organizirati in izkoristiti.

42

6 SKLEP Turizem se v današnjem času pospešeno uveljavlja na najbolj privlačnih destinacijah. Te destinacije so pogosto v ekološko najbolj občutljivih naravnih območjih. Prekomeren razvoj teh turističnih destinacij, pa prepogosto povzroči in pusti negativne posledice v okolju.Problemi, ki jih razvoj turizma povzroča naravi so znani, zato ne sme biti edini mejnik uspešnosti le gospodarski, ampak je potrebno tudi ravnovesje med naravo, kulturo in dobrim počutjem domačinov in obiskovalcev. Kot smo že v uvodu povedali, je Solčavsko s svojimi visokogorskimi kmetijami danes na odločilni razvojni prelomnici. V tem obdobju se bodo obravnavane visokogorske kmetije v Podolševi morale soočati z glavnimi strukturnimi spremembami, ki bodo rezultat nadaljujočega se razvoja razpoznavnosti njihove destinacije, novih trendov ponudbe in povpraševanja, nujna bo specializacija kmetij ter zavarovanje narave, ki bo prineslo tako pozitivne kot negativne posledice, tako za domačine kot tudi za obiskovalce (turiste). Prvi cilj naše diplomske naloge je bil opredeliti termine trajnostnega razvoja, kot so trajnostna destinacija, sonaravni razvoj in razdelati možne specializacije za visokogorske turistične kmetije. Drugi cilj naše diplomske naloge se je nanašal na predstavitev gospodarskih in naravnih danosti Solčavskega. Tretji cilj naloge pa je poglaviten poudarek na turističnih kmetijah Solčavskega, predstavitvi njihovih gospodarskih in naravnih danosti ter njihovih razvojnih možnosti, ki smo jih podrobneje opredelili v diplomski nalogi. V diplomski nalogi smo potrdili postavljeno trditev, da bi kmetije na Solčavskem s širitvijo svoje dejavnosti na področje turizma, pridobile nove vire prihodkov, ki bi zagotovili njihovo preživetje. Trditev smo uspešno dokazali, kajti kmetijsko gospodarstvo zaradi prilagajanja trgu EU ni več možno spodobno preživeti. Razlogi za to pa so jasni, mesa in mleka je na trgu preveč, les pa izgublja na ceni. Trdili smo tudi, da naj si vsaka izmed osmih izbranih kmetij v Podolševi, poišče svoje področje specializacije ter oblikuje svoj USP. Ta trditev nam je prinesla odgovore, da bodo na kmetijah morali na tem področju marsikaj spremeniti, se prilagoditi trgu in vse večjemu in zahtevnejšemu povpraševanju. Pri pisanju diplomske naloge smo ugotovili glavne probleme, ki zavirajo bodoči razvoj turizma na Solčavskih visokogorskih kmetijah. Med poglavitne razloge za nezadovoljiv razvoj turizma smo uvrstili: 1. Neodvisnost turističnih ponudnikov od samega turizma Glavni gospodarski panogi predstavljata še vedno gozdarstvo in kmetijstvo, ki predstavljata prebivalcem na tukajšnjih visokogorskih kmetijah osnovo za preživetje, tako da spada turizem v postransko dejavnost. Zaradi tega prihaja do zastarelosti turističnih proizvodov in njihove nerazpoznavnosti, nekvalitetnih storitev, kajti oblikovanje storitev je še premalo prilagojeno gostu oz. posameznim skupinam potrošnikov (ni specializacije).

43

2. Premajhna povezanost znotraj Solčavskega Ni povezanosti med javnim sektorjem (TIC-i, turističnim društvom) in samimi ponudniki storitev (turističnimi kmetijami). Slednji so mnenja, da se bodo lahko sami s pomočjo društva Panorama promovirali in da ne potrebujejo dodatne pomoči TIC-ov. Tako zaradi nepovezanosti med javnim in zasebnim sektorjem turizem ne deluje kot sistem storitev, ki pa so nujne da je nek kraj turističen. 3. LTO-ja (lokalna turistična organizacija) ni Z ustanovitvijo lokalne turistične organizacije bi vzpostavili regionalno mrežo (celotne Zgornje Savinjske doline), ki bi povezovala javni in zasebni interes pri oblikovanju turističnih proizvodov in tržnem komuniciranju. Z ustanovitvijo take organizacije bi si porazdelili same stroške trženja in promocije samega kraja, obenem pa bi promovirali regijo kot celoto, kar bi predstavljalo boljšo prepoznavnost same regije. Sam zavod bi omogočil večjo profesionalnost pospeševalnega dela na področju priprave turističnih ponudb in povezovanje vseh subjektov, ki lahko izvedbeno in finančno pripomorejo k učinkoviti promociji turizma. 4. Pomanjkljiva dodatna ponudba Solčavskega in visokogorskih kmetij v Podolševi Na obravnavanih turističnih kmetijah še vedno primankuje dodatna oz. izboljšana, inovativna turistična ponudba. Primankuje frekventnost turističnih in športnih prireditev. Ni ustreznih ponudb, ki bi zadržale goste tudi v primeru slabega vremena itd.. Obstaja pa še veliko izvirnih možnosti na področju domače obrti, pridelave ter obdelave hrane itd., kar vse lahko postane sestavina dodatne turistične ponudbe. V bodoče bo potrebno iskati priložnosti v vseh sezonah in pripraviti ustrezno dodatno ponudbo, saj te visokogorske kmetije zaradi slabših naravnih danosti nimajo enakih izhodišč kot druge tovrstne destinacije. 5. Ni izobraženega kadra, predvsem na področju visoke in višje šolske izobrazbe Kadri, od katerih je odvisna kakovost turističnih storitev, imajo zelo nizko izobrazbeno raven in niso dovolj strokovno usposobljeni na področju ponujanja kvalitetnih storitev, komuniciranja z gosti itd.. Za izboljšanje stanja bo potrebno razviti možnosti za stalno usposabljanje zaposlenih v turističnih dejavnostih in omogočiti nadaljevanje strokovnega študija. 6. Slabo vreme Odvisnost turizma od vremenskih razmer predstavlja še vedno enega izmed poglavitnih razlogov za nezadovoljiv razvoj turizma, saj se številne aktivnosti še vedno izvajajo na prostem. Na razpolago ni dovolj objektov, s pomočjo katerih bi zadržali goste tudi v primeru slabega vremena, zato bi morali na kmetijah postoriti tudi nekaj na tem. 7. Premajhni vložki, namenjeni v razvoj in promocijo turizma V občini Solčava se še vedno spopadajo s problemom, kje dobiti ustrezna finančna sredstva za promocijo in spodbujanje turizma. Sedanja finančna sredstva so namenjena samo za osnovno infrastrukturo. Večji delež finančnih sredstev prispeva podjetje Logarska dolina d.o.o., ki jih dobi s pobiranjem vstopnine pred vhodom v Logarsko dolino. Nekaj finančnih sredstev pa bi prispevala tudi podjetja, vendar prihaja še vedno do nesoglasij glede sofinanciranja turistične promocije med samimi podjetji in Logarsko dolino d.o.o..

44

Kot za vse turistične destinacije tudi za Solčavsko velja, da bodo morali privabljati vse tiste ciljne tržne segmente, ki so rastoči, potencialni, manj odvisni od vremenskih razmer in obiščejo turistični kraj tudi izven sezone, s tem pa bodo morali prilagoditi tudi svojo ponudbo. Poleg prilagojene ponudbe pa bodo morali na kmetijah zaradi vse večje konkurenčnosti, poglobiti močen in razpoznaven imidž, ki bo prinesel nekaj prednosti pred relativno konkurenčnimi destinacijami – predvsem iz tujine. Turizem bo še naprej ostalo inovativno in dinamično gospodarstvo, zato bo pomembno, da na kmetijah ne bodo sedeli križem rok in čakali, da bo uspeh prišel kar sam od sebe. Zato je društvo Panorama dobra vzpodbuda za naprej, kajti s pomočjo društva so možnosti za doseganje zastavljenih posameznikovih in skupnih ciljev v prihodnosti večje.

45

7 POVZETEK V diplomski nalogi obravnavamo in proučujemo turistično ponudbo Solčavskega ter navajamo predloge za njeno izboljšanje, seznanimo pa se tudi z dejavniki, ki zadevajo turistično gospodarstvo Solčavskega, predvsem visokogorskih kmetij v Podolševi. Te dejavnike smo strnili v štiri skupine: zavarovanje narave v obliki regijskega parka ter uveljavitvev projekta Natura 2000, možnosti kakovostnega razvoja turizma na Solčavskem, učinkovito trženje Solčavskih visokogorskih kmetij kot zanimivo, privlačno, celoletno turistično destinacijo ter izboljšanje in razvijanje kakovostnega turističnega produkta z možnostjo sodelovanja s sosednjo Avstrijo. Diplomsko delo je razdeljeno na pet poglavij. V prvem poglavju predstavimo namen, cilje in trditve diplomske naloge ter zastavimo geografski in strokovni okvir. V drugem poglavju definiramo določila trajnostnega razvoja (trajnostni razvoj, trajnostna destinacija, sonaravni razvoj, eko turizem), v nadaljevanju pa opišemo možne specializacije kmetij pri preoblikovanju v turistične kmetije. V tretjem poglavju obravnavamo Solčavsko območje. V sklopu tega poglavja predstavimo turizem kot možen nosilec razvoja občine Solčava, seznanimo pa se tudi z naravnim okoljem in njegovim varovanjem v obliki krajinskega in regijskega parka ter v obliki projekta Natura 2000. V četrtem poglavju obravnavamo primerljivo območje v obmejni Avstriji ter njihovo primerljivo ponudbo. V zadnje poglavju pa se posvetimo Solčavskim, visokogorskim turističnim kmetijam v Podolševi oz. perspektivi razvoja njihovih visokogorskih kmetij, ob preusmeritvi v turistične kmetije. V tem poglavju obravnavamo in preučujemo osem izbranih visokogorskih kmetij v Podolševi, njihovo ponudbo ter hkrati navajamo možnosti in predloge za izboljšanje. KLJUČNE BESEDE Solčavsko, trajnostni razvoj, trajnostna destinacija, sonaravni razvoj, turizem na kmetiji, eko-turizem, krajinski park, regijski park, Natura 2000, Avstrija, visokogorske kmetije.

46

7 SUMMARY In this diploma paper we are examining the tourist offer of Solčavsko and we are giving some suggestions for its improvement. We are also considering the facts of tourist economy of Solčavsko, mostly its highland farms in Podolšava. There are four main factors to consider: protection of nature in the form of a region park, bringing forward project Nature 2000, possibilities of quality tourist development in Solčavsko, efficient marketing of highland farms in Solčvasko as interesting, attracting tourist destination. We also want to improve the quality of tourist product and this will open new possibilities like cooperation with Austria. This diploma paper is divided in to five chapters. In chapter one, we introduce the purpose, goals and statements of diploma paper and we define the geographical and technical frame. In chapter two we are defining points of sustainable development (sustainable development, sustainable destination, co-natural development, eco-tourism). In the second part of this chapter we are talking about possible specialization of farms when redesigning tourist farm. In chapter three we are discussing about Solčavsko. We present tourism as possible bearer of development in Solčava. We find out more about natural environment and its protection in a form of region park and we talk about project Nature 2000. In chapter four we are comparing a similar area in Austria and their offer. In the last chapter we are talking about Solčavsko, highland farms in Podolševa, its perspective and diverting into tourist farms. We are discussing the eight chosen highland farms in Podolševa, their offer and at the same time we are suggesting some possibilities for improvement. KEY WORDS Solčavsko, sustainable development, sustainable destination, co-natural development of tourism on farms, eco-tourism, Natura 2000, Austria, highland farms.

47

LITERATURA IN VIRI 1. Aronsson, Lars. 2000. The Development of Sustainable Tourism. London: Cassel

Academic. 2. Bieger, Thomas. 2000. Management von Destinationen und Tourismusorganisationen.

b 4.Auflage. Munchen: R.Oldenbourg. 3. Brekić, Jovo. 1997. Promocija turizma. Management v turizmu, urednika J. Florjančič

in J. Jesenko. Kranj: Mednarodna organizacija. 4. Brezovec, Aleksandra. 2000. Marketing v turizmu. Portorož: Turistica- visoka šola za

turizem. 5. Čuček, Vesna. 1997. Združenje turističnih kmetij Slovenije. Lipov list 12:353. 6. Društvo Panorama, 2004a. Ustanovitev društva. Solčava. Interno gradivo. 7. Društvo Panorama 2004b. Statut društva. Logarska dolina. 8. Heath, E., Wall, G. 1992. Marketing Tourism Destinations, John Wiley & Sons Ltd.,

West Sussex. 9. Jurinčič, Igor. 2004. Trajnostni razvoj 1. Portorož: Visoka šola za turizem. 10. Jurinčič, Igor. 2004. Trajnostni razvoj 2. Portorož: Visoka šola za turizem. 11. Jurinčič, Igor. 2004. Trajnostni razvoj 3. Portorož: Visoka šola za turizem. 12. Kotler, Philip.1999. Marketing Management. Ljubljana, 831 strani. 13. Kotler, P., Bowen, J., Markens, J., 1999. Marketing for Hospitality and Tourism. 14. Krašovec, Mojca. 1997. Uspešna turistična kmetija. Ljubljana : samozal. 15. Lah, Avguštin. 2000. Turizem in okolje : Slovenija – turistična dežela : turizem kot del

gospodarstva in značilnost družbenega standarda, varovanje naravne in kulturne dediščine, urejanje okolja in turističnih krajev, etika odnosov in kakovost, novo razvojno obdobje. Ljubljana 2001.

16. Lenar, Avgust. 2000. Kratka predstavitev podjetja Logarska dolina d.o.o. in njegovih aktivnosti od ustanovitve leta 1992-2000. Logarska dolina d.o.o. 17. Logarska dolina d.o.o., podjetje za razvoj Logarske dolina. 2003a. Turizem na

Solčavskem; Vključevanje v trajnostni razvoj, študija. Logarska dolina. 18. Logarska dolina d.o.o., 2003b. Projekt natura 2000. Logarska dolina.

48

19. Logarska dolina d.o.o., 2002. Razvojni načrti občine Solčava. Logarska dolina. 20. Logarska dolina d.o.o., 2000. Kratka predstavitev za turizem pomembnih

srednjeročnih programov, ki potekajo na Solčavskem. Logarska dolina. 21. MATRA KNIP, BF Ljubljana, CIPRA Slovenija. 2003. Projekt ustanovitve in razvoja

regijskega parka, Kamniško Savinjske Alpe. Predlog, delovno gradivo. Logarska dolina.

22. Matk, Klemen, 2000. Strategija kmetijstva v povezavi s turizmom in ostalimi

gospodarskimi panogami na Solčavskem. Logarska dolina. 23. Mihalič, Tanja. 1999. Uvod v trženje v turizmu. Ljubljana. Ekonomska fakulteta,

Ljubljana. 24. Mihalič, Tanja. 1993. Problematika okolja in ukrepi ekonomske politike. Doktorska

disertacija. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 25. Orešnik, Marta. 1995. Krajinski park Logarska dolina, Solčavsko, Založba: Epsi. 26. Upravna enota Mozirje. 2005. Poročilo o delu za leto 2004. Mozirje. 27. Utrip. 2001. Glasilo občina Solčava. Solčava. 28. Uradni list RS. Št. 88/00, 75. člen. 29. Uradni list RS. Št. 88/00, 56. člen. 30. Valent, Vider. 1991. Vodnik po Solčavskem; TD Solčava, 36 strani. 31. Zgornjesavinjska turistična zveza. 1995. Vodnik po Zgornje Savinjski dolini. 134

strani. 32. Strukturiran pogovor s Karlijem Gradišnikom, Martino Poličnik, Medartom Šumetom,

Petrom Krivcem - Macesnikom, Albino Rogar, Judito in Danijem Klemenškom. ELEKTRONSKI VIRI 1. Ministrstvo za gospodarstvo: Vstop v EU. Strategija Slovenskega turizma. [online]

Dostopno na: http://www.mg-rs.si [20.03.2005]. 2. Ištitut za trajnostni razvoj. Projekt : Vstop v EU kot razvojna priložnost za kmetijstvo,

zavarovana območja in podeželja. [online] Dostopno na http://www.evropa.gov.si in http://www.itr.si [10.01.2005].

3. Zveza ekokmetij Slovenije. [online] Dostopno na: http://www.zveza-ekokmet.si

[20.03.2005].

49

4. Mreža ekoloških turističnih kmetij v Sloveniji. [oline] Dostopno na:

http://www.itr.si/mreza2/index.html [15.03.2005]. 5. Ekokmetije Slovenije. [online] Dostopno na: http://www.eko-kmetije.info

[15.03.2005]. 6. Eisenlapplen Huette. [online] Dostopno na: http://www.eisenkapplenhuette.at

[15.03.2005]. 7. Občina Železna Kapla.[online] Dostopno na: http://www.elnet.at/o- zeleznakapla.html

[15.03.2005]. 8. Natura 2000. Projekt zavarovanja okolja. [online] Dostopno na:

http://www.natura2000.gov.si [01.03.2005]. 9. Logarska dolina. [online] Dostopno na: http://www.logarska-dolina.si [01.02.2005]. 10. WWF- world wild life. [online] Dostopno na:http://www.worldwildlife.org/

[09.09.2005]. 11. International year of Ecotourism (IYE). [online] Dostopno na: http://www.world-

tourism.org [06.02.2005]. 12. Konkurenčnost slovenskega turističnega gospodarstva. Elementi za študijo

konkurenčnosti za strategijo gospodarskega razvoja Slovenije z vidika vključevanja v EU (dr.Tanja Mihalič). [online] Dostopno na: http://www.sigov.si [10.02.2005].

13. Global Code of Ethics for Tourism. [online] Dostopno na: http://www.world -

tourism.org/pressrel/CODEOFE.htm [12.02.2005]. 14. World tourism organisation. [online] Dostopno na: http://www.world -

tourism.org/pressrel/CODEOFE.htm [15.02.2005]. SEZNAM SLIK SLIKA 1: SOLČAVSKO …………………………………………………………….. 10SLIKA 2: PREDVIDEN REGIJSKI PARK …………………………………………. 19SLIKA 3: CERKEV SVETEGA DUHA …………………………………………….. 22SLIKA 4: NAJDBA V POTOČKI ZIJALKI ………………………………………… 23SLIKA 5: OBČINA ŽELEZNA KAPLA ……………………………………………. 27SLIKA 6: DOMAČIJA PERK ……………………………………………………..... 30SLIKA 7: IZLETNIŠKA KMETIJA KLEMENŠEK ………………………………... 31SLIKA 8: TURISTIČNA KMETIJA ROGAR ………………………………………. 32SLIKA 9: TURISTIČNA KMETIJA ŽIBOVT ……………………………………… 33SLIKA 10: PRODAJA DOMAČIH SIROV …………………………………………. 33SLIKA 11: TURISTIČNA KMETIJA LOŽEKAR ………………………………….. 34

50

SLIKA 12: LOŽEKARJEVO SMUČIŠČE ………………………………………….. 34SLIKA 13: MACESNIKOVA KMETIJA Z HLEVOM ……………………………... 35SLIKA 14: UNIKATNI IZDELEKI IZ SOLČAVSKEGA MARMORJA ………….. 36SLIKA 15: KARLI GRADIŠNIK NA CITRAH …………………………………….. 36SLIKA 16: LOV NA POSTAVLJENE TARČE 36 PRILOGA VPRAŠALNIK

1. Današnje stanje na kmetiji: velikost, število ljudi, gozd, travniki, obdelovalne površine, neploden svet, število glav živine

2. Razmerje med živinorejo, gozdarstvom in turizmom ter morebitnimi ostalimi

dopolnilnimi dejavnostmi

3. Katera je prednostna dejavnost za vašo kmetijo? 4. Kratkoročni načrti

5. Dolgoročni načrti

6. Kakšne so prednosti pri uresničevanju razvojnih načrtov?

7. Kakšne so najpogostejše ovire?

8. Ste pripravljeni prispevati k skupnim programom, od katerih bi imeli tudi sami

koristi?

9. Vaše mnenje o povezovanju osmih kmetij ob panoramski cesti?

10. Katerih oblik turizma in ostalih dejavnosti ne želite?

11. Ali razmišljate o ekoturizmu?

12. Kakšne so prednosti območja tik ob meji z Avstrijo po vstopu Slovenije v EU?

13. Kako občina Solčava pomaga in sodeluje pri razvoju kmetij?

14. Kako ocenjujete odnos vlade, ministrstev, agencij in drugih razvojnih ustanov?

15. Kaj menite o že uveljavljenih in predvidenih oblikah zavarovanja narave?

- je to za vas prednost ali ovira? Zakaj prednost? Zakaj ovira? - ali je možno sožitje med trajnostnim načinom življenja in varovanjem

naravne dediščine? Kako?