DIPLOMSKO DELO

Mateja Koštomaj

Celje, 2016

KO

ŠT

OM

AJ

Mat

eja

DIP

LO

MS

KO

DE

LO

2

016

MEDNARODNA FAKULTETA

ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE

Univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi

Diplomsko delo

KOMPETENČNI PROFIL DIPLOMANTA

Mateja Koštomaj

Celje, 2016 Mentor: doc. dr. Mitja Gorenak

Najprej bi se želela zahvaliti mentorju doc. dr. Mitji Gorenaku. Iskreno se vam zahvaljujem za

vso pomoč in spodbude, ne le pri izdelavi diplomske naloge, temveč v celotnem času študija.

Vaša predavanja so me pritegnila do te mere, da sem izbrala to področje za pisanje diplomske

naloge. Hvala za ves trud in čas, ki ste ga vložili najprej z idejami glede teme pa vse tja do

cilja, diplomske naloge.

Posebna zahvala gre moji družini, ki je ves čas študija verjela, da zmorem in me spodbujala

na moji poti. Ni bilo vedno lahko, pa vendar sem z vašo pomočjo, podporo in nasveti vztrajala

tudi takrat, ko niti sama nisem bila prepričana da zmorem.

Zahvala gre tudi mojemu partnerju Denisu, ki je mi je dal motivacijo, da sem v najkrajšem

možnem času dokončala študij. Hvala za podporo ob vseh neprespanih nočeh, ko sem pisala

diplomsko nalogo in hvala za vsako spodbudno besedo posebej, resnično so pomagale.

Na koncu naj se zahvalim še Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije za

dovoljenje za uporabo internih gradiv ter vsem intervjuvancem, ki jih zaradi varstva osebnih

podatkov ne bom imenovala. Hvala za vaš čas, ki ste si ga vzeli in s tem ogromno pripomogli

k zaključku diplomske naloge.

Hvala tudi vsem tistim prijateljem, ki jih nisem posebej omenila. Vsi vaši strokovni in

prijateljski nasveti so me pripeljali do tega, da lahko danes rečem, da sem uspešno zaključila

študij. Še enkrat, resnično hvala.

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana študentka Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Mateja

Koštomaj z vpisno številko 101131407036, sem avtorica diplomskega dela z naslovom:

Kompetenčni profil diplomanta.

S to izjavo zagotavljam:

da sem avtorica diplomskega dela,

da je diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela,

da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki sem jih uporabljala v svojem

delu, ustrezno navedena oziroma citirana v skladu z vsemi fakultetnimi navodili ter

navedena v seznamu literature,

da je predloženo delo izvirno in še ni bilo predloženo za pridobitev drugih strokovnih in

znanstvenih naslovov,

da je elektronska oblika tega diplomskega dela identična s tiskano obliko diplomskega dela

in soglašam z objavo diplomskega dela na svetovnem spletu,

da sem za še ne objavljena gradiva, preglednice, slike in ostali material, ki sem ga

uporabila v diplomskem delu, pridobila soglasje avtorja,

da sem poskrbela za tehnično, oblikovno, jezikovno in slovnično pravilnost diplomskega

dela v skladu z vsemi fakultetnimi pravilniki in navodili v postopku diplomiranja na 1.

stopnji.

V __________, dne ___________. Podpis avtorice: ___________________

IV

POVZETEK

V diplomskem delu smo na teoretični ravni obravanvali področje kompetenc in kompetenčnih

profilov, opredelili povezavo med učnimi izzidi in kompetencami ter s tem ustvarili teoretično

osnovo za raziskovanje. V nadaljevanju smo opravili analizo kompetenc, ki jih študentje

pridobijo v času študija na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije. Raziskavo

smo opravili s pomočjo strukturiranih intervjujev med zaposlenimi diplomanti programa

Ekonomija v sodobni družbi. Ugotovili smo, da diplomanti menijo, da so v času študija

pridobili veliko teoretičnega znanja, praktičnega znanja pa so pridobili manj, kot bi želeli.

Diplomanti poudarjajo pomen praktičnega usposabljanja z vidika povezovanja teoretičnih

znanj s konkretnimi primeri ter boljših zaposlitvenih možnosti. Na podlagi opravljene analize

smo podali predloge, s katerimi bo lahko fakulteta kakovostno ugotovila, katere kompetence

so diplomanti študijskega programa Ekonomija v sodobni družbi pridobili, v kolikšni meri jim

le-te pridejo prav v delovnem življenju in katere so tiste, za katere diplomanti menijo, da bi

jih še potrebovali.

Ključne besede: kompetence, kompetenčni profil, diplomant, študij, ekonomija v sodobni

družbi

ABSTRACT

In my diploma thesis the realm of competencies and competency profiles were theoretically

discussed, the connection between learning outcomes and competencies was defined and

thereby a theoretical foundation for further research was created. Further in the diploma thesis

we conducted an analysis of competencies that the students acquire in the time of their studies

at International School for Social and Business Studies. The research was conducted with the

help of structured interviews among the employed graduates of the programme Economics in

Modern Society. It was discovered that the graduates feel they acquired a lot of theoretical

knowledge during the time of their studies however they did not obtain as much practical

knowledge as they would have wanted. The graduates put a strong emphasis on the practical

training from the perspective of connecting theoretical knowledge with real practical cases

and better employment opportunities after graduation. Based on the analysis, proposals were

made, which will enable the faculty to determine which competences the graduates of the

programme Economics in Modern Society have obtained, to what extent these competences

come in handy to them in their working lives and which are the competences the graduates

feel are still needed.

Keywords: competencies, competence profile, graduate, studies, Economics in Modern

Society

V

VSEBINA

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

1.1 Raziskovalni problem in teoretična izhodišča ............................................................. 1

1.2 Namen in cilji raziskave .............................................................................................. 2

1.3 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................... 3

1.4 Raziskovalne metode zbiranja in obdelave podatkov .................................................. 3

1.5 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 3

2 OPREDELITEV KOMPETENC ........................................................................................ 5

2.1 Kaj so kompetence ....................................................................................................... 5

2.2 Delitev kompetenc ....................................................................................................... 6

2.3 Kompetence v izobraževalnem procesu ...................................................................... 7

3 KOMPETENČNI PROFILI ................................................................................................ 9

3.1 Oblikovanje kompetenčnih profilov ............................................................................ 9

3.2 Uporaba kompetenčnih profilov v praksi .................................................................. 11

3.3 Od učnih izidov do kompetenc .................................................................................. 12

4 MEDNARODNA FAKULTETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE ............. 15

4.1 Dodiplomski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi ................................. 16

4.2 Učni načrt programa Ekonomija v sodobni družbi .................................................... 16

4.3 Analiza rezultatov raziskave opravljene med študenti .............................................. 17

5 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................. 19

5.1 Potek raziskave .......................................................................................................... 19

5.2 Opis vzorca raziskave ................................................................................................ 19

5.3 Analiza splošnih kompetec ........................................................................................ 20

5.4 Analiza specifičnih kompetenc .................................................................................. 22

5.5 Analiza splošnega zadovoljstva s študijem ............................................................... 24

6 RAZPRAVA IN UGOTOVITVE ..................................................................................... 26

7 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 28

8 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 29

9 PRILOGE .......................................................................................................................... 31

Priloga A: Učni izidi za 1. letnik programa ESD ................................................................. 32

Priloga B: Učni izidi za 2. letnik programa ESD ................................................................. 35

Priloga C: Učni izidi za 3. letnik programa ESD ................................................................. 38

Priloga D: Učni izidi za izbirne predmete programa ESD ................................................... 40

Priloga E: Strukturiran intervju ............................................................................................ 44

VI

PREGLEDNICE

Preglednica 5.1: Izbor najpogosteje uporabljenih splošnih kompetenc v praksi..................... 20

Preglednica 5.2: Izbor najpogosteje uporabljenih specifičnih kompetenc v praksi ................ 22

VII

KRAJŠAVE

MFDPŠ - Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije

ESD - Ekonomija v sodobni družbi

PSD - Poslovanje v sodobni družbi

MZ - Management znanja

ECTS - European Credit Transfer and Accumulation System

IJMKL - International Journal of Management, Knowledge and Learning

DeSeCo - Definition and Selection of Competencies

OECD - Organization for Economic Cooperation and Development

SOK - Slovensko ogrodje kvalifikacij

FIBBA - Foundation for International Business Administration Accreditation

AZVO - Agencija za znanost i visoko obrazovanje

ZOsn - Zakon o osnovni šoli

ZSOK - Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij

1

1 UVOD

1.1 Raziskovalni problem in teoretična izhodišča

Podjetja in organizacije zaposlene vidijo kot konkurenčno prednost in ne več kot produkcijske

faktorje. V zadnjem času je zato v poslovnem svetu veliko pozornosti namenjeno

kompetencam zaposlenih. Vedno bolj se pojavljajo in uveljavljajo kompetenčni profili.

Različni avtorji različno definirajo kompetence. Rozman (2005, str. 141) je zapisal eno izmed

bolj splošnih definicij, ki pravi, da so kompetence sposobnosti in zmožnosti, ki so potrebne,

da lahko posameznik uspešno in učinkovito opravi zadano nalogo. Po mnenju

Rozmana (2005, str. 141) kompetence zajemajo znanje, sposobnosti, izkušnje, osebne

lastnosti, motive, poteze in značilnosti, vedenje, samopodobo ter fizične in umske spretnosti

posameznika.

V svoji knjigi Majcnova (2009, str. 15) opredeljuje management kompetenc v treh korakih.

Prvi korak je prepoznavanje in določanje kompetenc, potrebnih za določeno delovno mesto,

saj to pripomore k izbiranju najprimernejšega kadra za določeno delovno mesto. Drugi korak

je načrtovanje razvoja kadrov in izvajanje razvoja kadrov, kamor sodi tudi izobraževanje

obstoječega kadra, z namenom, da zmanjšamo razlike med pričakovanim ter dejanskim

stanjem kompetentnosti kadra. Zadnji, tretji korak je motiviranje zaposlenih, da svoje

kompetence uporabijo v praksi.

Kompetenčni profili torej služijo kot orodje za izbiro najbolj primernega kadra za določeno

delovno mesto. Pokažejo nam namreč potencialni razkorak med teorijo, ki nam pove, katere

kompetence zaposleni v podjetju potrebujejo za izvajanje poslovnega procesa ter dejanskim

stanjem kadrov v podjetju. Kompetenčni profil posameznika je torej skupek kompetenc, ki jih

posameznik ima. Kompetenčni profil delovnega mesta nam predstavi zaželene kompetence, ki

naj bi jih zaposleni na določenem delovnem mestu posedoval. Vendar pa moramo razumeti,

da se tako kompetenčni profil posameznika kot tudi kompetenčni profil delovnega mesta

nenehno spreminjata. Posameznik je namreč izpostavljen nenehnemu usposabljanju skozi

razna izobraževanja, izkušnje in podobno. Prav tako se spreminja kompetenčni profil

delovnega mesta zaradi raznih sprememb na delovnem mestu, ki so lahko posledica inovacij,

tehnološkega napredka ali drugih sprememb.

Študentje se ob vpisu na izbran študij odločajo glede na vsebino programa, ki jim je

predstavljen, za samim programom stojijo učni načrti posameznih enot, skozi učne načrte pa

je mogoče razbrati cilje, ki jih študent ob opravljenem predmetu doseže in kompetence, ki jih

ob tem pridobi. Želja vsakega študenta je nedvomno uspešno zaključen študij, želja

izobraževalne inštitucije pa je, da študentje dodobra izpilijo svoje znanje in s seboj odnesejo

kompetence, ki jih bodo dejansko lahko uporabili v praksi.

2

Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije v Celju (v nadaljevanju MFDPŠ) je

svoja vrata študentom prvič odprla leta 2006. V desetih letih je na fakulteti diplomiralo že več

kot 600 študentov (MFDPŠ, 2014a).

V diplomski nalogi nas je zanimalo, katere kompetence diplomant programa Ekonomija v

sodobni družbi (v nadaljevanju ESD) na MFDPŠ najpogosteje uporablja pri svojem delu in v

kolikšni meri je te kompetence pridobil v času študija. Skozi analizo opredeljenih kompetenc

v učnih načrtih in empiričnim raziskovanjem smo želeli preveriti, kako diplomanti ocenjujejo

dosežene kompetence ter kje se pojavljajo razlike med učnimi načrti in dejanskim znanjem

diplomantov.

Z raziskavo smo želeli poudariti, katere so glavne kompetence, ki jih študent Mednarodne

fakultete za družbene in poslovne študije uporablja pri svojem delu ter pokazati, kje še obstaja

možnost za izboljšanje programa v praksi. Rezultati raziskave diplomskega dela so

pomembna pomoč fakulteti in skozi aplikacijo ukrepov, obstaja možnost neposredne uporabe

rezultatov v praksi.

1.2 Namen in cilji raziskave

Namen diplomskega dela je bil analizirati v kolikšni meri so diplomanti programa Ekonomija

v sodobni družbi v času študija pridobili kompetence, ki jih pogosto uporabljajo pri svojem

delu. Na podlagi opravljene analize smo podali predloge, s katerimi bo mogoče, da

Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije kakovostno ugotovi, katere

kompetence so diplomati MFDPŠ pridobili, v kolikšni meri jim le-te pridejo prav v

vsakodnevnem delovnem življenju in katere so tiste kompetence, za katere diplomanti menijo,

da bi jih še potrebovali. Tako bo lahko na podlagi ugotovitev MFDPŠ opravila še bolj

poglobljeno evalvacijo svojih študijskih programov in po potrebi sprejela določene ukrepe za

izboljšanje vse v smeri tega, da bodo diplomanti pridobili tisto, kar dejansko najbolj

potrebujejo in bodo s tem postali boljši pri svojem delu.

Za potrebe doseganja namena diplomskega dela smo si zastavili določene cilje, ki smo jih

skušali doseči:

Predstaviti teoretični okvir kompetenc.

Predstaviti teoretični okvir kompetenčnega profila.

Opisati kompetence, ki izhajajo iz učnih načrtov.

Oceniti, v kolikšni meri študenti v času študija pridobijo kompetence, ki jih kasneje

dejansko uporabljajo v praksi.

3

1.3 Raziskovalna vprašanja

Glede na način raziskovanja, za katerega smo se odločili, smo si zastavili naslednja

raziskovalna vprašanja:

Katere so tri najpomembnejše kompetence, ki so jih diplomanti Mednarodne fakultete za

družbene in poslovne študije pridobili v času študija?

V kolikšni meri so diplomanti Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije,

kompetence, ki jih uporabljajo pri delu, pridobili v času študija?

Kje se je pokazal največji razkorak med predvidenim in dejanskim znanjem oziroma

kompetencami?

1.4 Raziskovalne metode zbiranja in obdelave podatkov

V teoretičnem delu smo uporabili predvsem metodo deskripcije in komparacije sekundarnih

virov. Z deskriptivno metodo smo poskušali čim bolje pojasniti pojme in teorije, ki so jih

zapisali različni avtorji. Z metodo komparacije smo primerjali trditve in teorije različnih

avtorjev, ki so že raziskali temo kompetenc in kompetenčnih profilov.

V empiričnem delu smo uporabili primarni vir podatkov. Podatke smo pridobili s pomočjo

strukturiranega intervjuja. Raziskovalni vzorec je predstavljalo pet zaposlenih oseb, ki so

diplomirale iz programa ESD na MFDPŠ. Za zaposlene diplomante smo se odločili zato, ker

imajo izkušnje z aplikacijo pridobljenih znanj na praktične primere oziroma zato, ker imajo

izkušnje v praksi in lahko iz izkušenj povedo, v kolikšni meri so kompetence, ki jih

uporabljajo pri delu, pridobili v času študija. Izbrali smo pet diplomantov, ki so diplomirali na

študijskem programu ESD in so izbrali različne poslovne poti, kot so na primer zaposlitev v

večjem podjetju, zaposlitev v manjšem podjetju, samostojna poslovna pot in podobno.

Vprašanja so bila enaka za vse udeležence v raziskavi.

Rezultate smo nato obdelali s pomočjo kvalitativnih statističnih metod. Ker so vsi

intervjuvanci odgovarjali na enaka vprašanja, smo naredili primerjalno analizo njihovih

odgovorov. Pri odgovorih smo poskušali odkriti, kje imajo udeleženci v raziskavi podobno ali

celo enako mnenje oziroma raziskati, kje se pojavi največja razlika med odgovori

intervjuvancev.

1.5 Predpostavke in omejitve raziskave

V diplomski nalogi smo predpostavili, da so odgovori intervjuvancev odkriti, saj je le tako

raziskava verodostojna. Z namenom verodostojnosti raziskave in varstva osebnih podatkov,

podatkov o intervjuvancih nismo razkrili.

Omejitev raziskave je vsekakor sam vzorec le-te. Pri izvedbi intervjujev je raziskovalec vedno

omejen s številom intervjujev, ki jih lahko izvede. Za namen čim širšega prepoznavanja

4

kompetenc, ki so jih diplomanti v času študija osvojili, smo izbrali intervjuvance, ki so po

koncu študija izbrali različne karierne poti. Omejitev je prav tako čas, od končanja študija do

izvedbe intervjuja, saj bi lahko intervjuvanci vmes že nekoliko pozabili, kaj so se dejansko

naučili v času študija, katere kompetence pa so izboljšali že v času, odkar so zaposleni. Da bi

bil ta učinek čim manjši, smo intervjuvancem dali na voljo učne načrte, ki opredeljujejo

kompetence, o katerih bodo tekli intervjuji.

5

2 OPREDELITEV KOMPETENC

Kompetence, znanja, sposobnosti in zmožnosti so le nekateri izmed izrazov, ki jih

povezujemo z trgom dela. Na eni strani imamo organizacije, ki iščejo določene kompetence

pri potencialnih zaposlenih, na drugi strani pa posameznike, ki se na trgu dela pojavljajo kot

delovna sila in se od njih pričakuje, da imajo določene kompetence. Z vedno večjim

zanimanjem za dodano vrednost, ki jo lahko posameznik prinese v organizacijo, so se začele

pojavljati tudi raziskave na področju kompetenc in s tem različne definicije različnih avtorjev.

2.1 Kaj so kompetence

Kompetence so osebnostne značilnosti posameznika, ki se pokažejo v smislu učinkovitega

opravljanja dela v okviru organizacije, trdita Bratton in Gold (2003, str. 228). Po mnenju

Robertsa (2004, str. 6) koncept kompetenc zajema vsa znanja, izkušnje, vrednote, veščine in

osebnostne lastnosti, ki so neposredno povezane z delom posameznika. Nekoliko drugače

kompetence definirata Bohlander in Snell (2004, str. 2), ki v definicijo kompetenc ne

vključujeta osebnostnih lastnosti, temveč se osredotočata predvsem na znanje posameznika.

Posebna skupina v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje (OECD), imenovana DeSeCo

meni, da so kompetence več kot le znanje in spretnosti, saj gre za sposobnost izpolnjevanja

kompleksnih zahtev, s črpanjem in mobilizacijo psihosocialnih virov (vključno veščin in

stališč) v določenem kontekstu (OECD, 2002, str. 7).

Veliko definicij najdemo tudi med slovenskimi avtorji, ki so raziskovali področje kompetenc

v povezavi z različnimi temami. Rozman (2005, str. 141) pravi, da so kompetence sposobnosti

in zmožnosti, ki so potrebne, da lahko posameznik uspešno in učinkovito opravi zadano

nalogo. Njegova definicija pravi, da kompetence zajemajo sposobnosti, izkušnje, osebne

lastnosti, znanje, poteze in značilnosti, motive, vedenje, fizične in umske spretnosti ter

samopodobo posameznika. Med slovenskimi avtorji je potrebno omeniti Svetlika

(2005, str. 13), ki se je pri svoji definciji nekoliko oprl na Perrenouda

(navedeno v Svetlik, 2005, str. 13) in tako kompetence definiral kot sposobnost posameznika,

da aktivira, poveže in nato uporabi pridobljeno znanje, sposobnosti, vrednote, samopodobe in

motive, tako da uspešno reši probleme in opravi obveznosti v nepredvidljivih situacijah. Bolj

psihološko naravnana je definicija, ki jo je zapisal Kohont (2005, str. 31). Pravi namreč, da so

kompetence več kot le znanje o uporabi znanja, temveč med seboj povezana znanja,

sposobnosti, vrednot, motivacije in samopodobe, ki jo posameznik hoče, zmore in zna

uspešno in učinkovito uporabiti v dani situaciji. Nekoliko drugačno definicijo je zapisala

Majcnova (2009, str. 24), ki pravi, da so kompetence tiste lastnoti oziroma značilnosti, ki mu

omogočajo, da uspešno opravlja delo in se sooča s težavami na delovnem mestu. Majcnova

(2009, str. 24) torej pravi, da so kompetence posameznika znanja in izkušnje, sposobnosti in

veščine ter druge osebnostne lastnosti, na primer karakterne lastnosti, vrednote in

motiviranost.

6

Na temo kompetenc obstaja toliko definicij, kot je avtorjev, pravi Weinert (2001, str. 45),

vendar pa lahko med njimi najdemo kar nekaj podobnosti. V splošnem lahko trdimo, da so

kompetence določena znanja, sposobnosti, izkušnje, veščine in osebnostne lastnosti, ki

pripomorejo k temu, da je posameznik uspešen v določeni situaciji. Vendar moramo biti

pozorni, saj kompetence ne pomenijo nujno tudi kompetentnosti. Majcnova (2009, str. 21) je

jasno zapisala razlike med kompetencami, kompetentnim človekom in kompetentnostjo. Pravi

namreč, da je kompetenca posamezna lastnost, značilnost oziroma sposobnost. Kompetenten

je človek, ki ima ustrezne kompetence, da opravi določeno delo, kompetentnost pa je lastnost

posameznika, organizacijske enote ali organizacije, ki se nanaša na zmožnost uspešnega

opravljanja naloge.

2.2 Delitev kompetenc

Kompetence lahko delimo na več različnih načinov. Osnovna delitev kompetenc je delitev na

dva dela, in sicer kompetence organizacije in kompetence posameznika. Zaradi teme

diplomske naloge smo se osredotočili na kompetence posameznika.

Kohont (2011, str. 76–84) deli kompetence posameznika na naslednje sklope:

ključne/temeljne/generične kompetence,

delovno specifične in organizacijsko specifične kompetence ter

menedžerske kompetence.

Weinert (2001, str. 52) v splošnem opredeljuje ključne kompetence kot multifunkcionalne in

transdisciplinarne kompetence, ki jih lahko uporabimo pri doseganju različnih ciljev, pri

delovanju v nepoznanih situacijah in nalogah. Projekt DeSeCo (OECD, 2002, str. 8)

izpostavlja, da so ključne kompetence pomembne na različnih področjih življenja in

prispevajo k uspešnosti življenja ter delovanja družbe. Poleg raziskav, s katerimi se ukvarja

DeSeCo, je v istem letu potekala še ena raziskava. Eurydice (2002, str. 15), in sicer z

naslovom Ključne kompetence v Evropski uniji. V raziskavi so izpostavili devet področij

ključnih kompetenc, in sicer komunikacija v maternem jeziku, komunikacija v tujem jeziku,

informacijsko-komunikacijska tehnologija, podjetništvo, interpersonalne in državljanske

kompetence ter numeričnost in matematične, metodološke in tehnološke kompetence.

Delovno specifične kompetence so vezane na podobna delovna opravila in so skupne

pripadnikom poklicnih skupin ter podobnim delovnim mestom, pravi Kohont (2011, str. 79).

Za določeno delovno mesto so te kompetence ključnega pomena, medtem ko bodo na drugem

delovnem mestu popolnoma neuporabne (Kohont, 2011, str. 79). Primer takšne delovno

specifične kompetence je kompetenca taksista, da oceni, koliko minut bo glede na promet

potreboval do cilja. Organizacijsko specifične kompetence za razliko od delovno specifičnih

niso vezane na delovno mesto, temveč so povezane z uspešnostjo posameznika v organizaciji

kot celoti, saj gre za ujemanje kompetenc posameznika s kulturo in vrednotami organizacije

7

(Kohont, 2011, str. 79). Menedžerske kompetence so vse kompetence menedžerja, ki jih

uporablja, da doseže želeni cilj. Rezultati raziskav so pokazali, da so kompetence določenega

menedžerja socialno in relacijsko pogojene z izjemo vizije in voditeljstva, ki sta načeloma

skupna vsem menedžerjem (Kohont, 2011, str. 80).

Majcnova (2009, str. 29–32) deli kompetence na nekoliko drugačen način. Pravi namreč, da

se kompetence delijo na generične, ključne, skupne za podjetje in delovno specifične

kompetence. Pri definiciji generičnih kompetenc se opira na Kohontovo (2005, str. 38, 39)

definicijo, ki pravi, da so ključne kompetence tiste, ki jih posameznik uporablja pri delu,

vendar niso povezane z njegovo uspešnostjo pri delu. Kot ključne kompetence, Majcnova

(2009, str. 30-32) definira tiste kompetence, ki predstavljajo pomembne zmožnosti, ki so

potrebne za uspeh na določenem področju. Ključne kompetence lahko naprej delimo na

ključne kompetence za življenje, ki pripomorejo k uspešnosti življenja in delovanja družbe,

ključne kompetence za podjetje, ki so potrebne za doseganje strateških ciljev podjetja, ključne

kompetence za posamezne poklice oziroma skupine del, ki se navezujejo na posamezno

delovno mesto ter ključne kompetence za delo, ki so nujne za uspešno opravljanje dela na

določenem delovnem mestu. Naslednja skupina kompetenc v delitvi Majcnove so skupne

kompetence za podjetje, ki so vsem zaposlenim v podjetju skupne, ne glede na to, katero

delovno mesto opravljajo. Delovno specifične kompetence predstavljajo tiste kompetence, ki

se neposredno vežejo na vsebino vsakega dela (Majcen, 2009, str. 29–32).

2.3 Kompetence v izobraževalnem procesu

V Sloveniji je bila v času tranzicije izvedena reforma izobraževalnega sistema, ki je prinesla

novosti, kot na primer devetletno osnovnošolsko izobraževanje, večja izbira srednješolskih

programov, uvedba višjih strokovnih šol ter ločevanje med univerzitetnimi in strokovnimi

visokošolskimi programi (Svetlik in Pavlin, 2004, str. 199). Z reformo izobraževalnega

sistema so se pojavile tudi spremembe v načinu učenja, izobraževalni sistem je vedno bolj

usmerjen v pridobivanje kompetenc in spretnosti, ki zagotavljajo uspešno sledenje ciljem.

Svetlik in Pavlin (2004, str. 203) definirata kompetence kot posebno znanje o uporabi znanja,

ki se razvije iz podatka. Podatek se najprej razvije v informacijo, informacija v znanje iz

znanja pa se razvije kompetenca (Svetlik in Pavlin, 2004, str. 203).

Primarno izobrazbo ureja Zakon o osnovni šoli (ZOsn-UPB3, 2006, čl. 45), ki določa, da se

devetletno osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji prične s petimi oziroma šestimi leti

šolarja. V splošnem se deli na triade oziroma triletja, pri čemer so učenci v prvi triadi

ocenjevani opisno (uspešen, neuspešen), v drugi in tretji triadi se seznanijo s številčnim

ocenjevanjem (ZOsn-UPB3, 2006, čl. 8). V prvi triadi primarnega izobraževanja se učenci

učijo predvsem vsebine, kar pomeni, da se učijo osnovna znanja, kot so branje, pisanje,

osnovne matematične operacije ter osnovne informacije, ki gradijo njihovo splošno

razgledanost. Vendar je v današnjem času s poplavo informacij postalo nemogoče, da bi se

8

posameznik naučil vsega, zato se v naslednjih dveh letih učenje usmeri predvsem v

razumevanje informacij, ki jih posameznik pridobi v času šolanja.

V preteklosti je bil izobraževalni sistem naravnan predvsem na ključne kompetence, ki so del

spošne razgledanosti. S hitrim tehnološkim napredkom in poudarkom na kompetencah se je

začel spreminjati tudi izobraževalni sistem. Tudi pri učenju splošnih predmetov, kot so

matematika, slovenščina fizika in drugi, je poudarek predvsem na uporabnosti teh predmetov

v praksi. Svetlik (2005, str. 23–24) poudarja pomembnost interaktivnih oblik didaktičnega

pristopa, saj razvoja kompetenc ne moremo doseči z dodajanjem novih predmetov v

izobraževalne programe. Potrebno je spreminjati didaktične pristope, načine in metode.

Grm Pevčeva meni, da razvoj kompetenc vključuje tri dimenzije, in sicer kognitivno,

funkcionalno in socialno dimenzijo (navedeno v Slivar, 2008, str. 1). Kognitivno dimenzijo

Grm Pevčeva definira kot deklarativno in procesno znanje oziroma uporabo teorij in

konceptov, funkcionalna dimenzija pomeni spretnosti, veščine in proceduralno znanje,

medtem ko se socialna dimenzija nanaša na osebnostni in etični vidik (navedeno v Slivar,

2008, str. 1). Slivar (2008, str. 5) poudarja neuravnoteženost zastopanosti posameznih

dimenzij kompetenc v katalogih znanja, ki se uporabljajo v izobraževalnem sistemu, meni

namreč, da je socialna dimenzija nekoliko odsotna oziroma šibko prisotna. Kognitivna

dimenzija je še vedno prevladujoča, saj je z vidika izvajanja lažje merljiva

(Slivar, 2008, str. 5).

9

3 KOMPETENČNI PROFILI

Kompetenčni profili so v podjetjih in organizacijah vedno bolj pogosti, saj pripomorejo k

upravljanju človeških virov v podjetju. Aplikacija kompetenčnih profilov je uporabna na več

področjih, ki smo jih v nadaljevanju poglavja predstavili. Lucia in Lepsinger kompetenčni

profil definirata kot specifično kombinacijo veščin, znanj in osebnih značilnosti, ki jih

zaposleni potrebuje za uspešno in učinkovito opravljanje dela znotraj organizacije,

organizaciji pa pomagajo usmeriti in prilagoditi vedenje in veščine zaposlenih ter jih strateško

usmeriti k ciljem organizacije kot celote (Lucia in Lepsinger, 1999, str. 5).

Dubois, Rothwell, King Stern in Kemp (2004, str. 23) definirajo kompetenčni profil nekoliko

drugače. Pravijo namreč, da je kompetenčni profil zapisan opis kompetenc, ki jih zaposleni

potrebuje za popolnoma uspešno ali celo zgledno delo na določenem delovnem mestu. Pravijo

tudi, da organizacije različno izražajo kompetenčne modele, kar odraža omejitve, želje,

prakse, vrednote in poslovne cilje organizacije (Dubois idr., 2004, str. 23).

Orr, Sneltjes in Dai (2010, str. 2, 3) so definirali kompetenčni model kot glavno predstavitev

različnih uspešnostnih profilov. Uspešnostni profil so opredelili kot edinstveno kombinacijo

kompetenc, ki opisujejo znanja in spretnosti za idealno osebo za določeno raven dela ali

ključno delovno mesto. Posamezniki, ki se najbolj ujemajo v uspešnostnih profilih, se štejejo

za najbolj ustrezne in so tako imenovane zvezde oziroma zgledni zaposleni. Tisti, ki se ne

ujemajo, se morajo boriti za izpolnitev pričakovanj, kar pomeni, da bodo potrebovali še precej

razvijanja in izobraževanja na področjih, kjer se pojavljajo vrzeli v kvalificiranosti.

Prepoznavanje idealnega znanja in spretnosti ustvarja usmeritev za večje prizadevanje za

upravljanje talentov, ki jih imajo zaposleni (Orr idr., 2010, prav tam).

Majcnova (2009, str. 35) kompetenčni profili opredeli kot: »Rezultat določanja kompetenc za

delo je izdelan model kompetenc, ki je v bistvu skladišče podatkov o tem, katere kompetence

so potrebne na posameznih delovnih mestih, delovnih področjih ali za predvidene strateške

naloge, da bi izvajalci lahko dosegli zastavljene cilje«. Majcnova (2009, str. 15) poudarja, da

je kompetenčni profil dobro orodje za management kompetenc, vendar ne sme biti samo po

sebi namen, pomembna je njegova uporaba.

Mnenja avtorjev so različna, vendar lahko najdemo skupne točke v ideologiji. Kompetenčni

profil je torej nabor kompetenc, ki jih posameznik mora imeti za uspešno in učinkovito

opravljanje dela na določenem delovnem mestu, vezan na določeno delovno mesto.

3.1 Oblikovanje kompetenčnih profilov

Majcnova (2009, str. 87) opisuje oblikovanje kompetenčnih profilov kot projekt, saj pravi, da

ima vse značilnosti projekta, je obsežna in ima določen cilj ter rok. Oblikovanje

10

kompetenčnih profilov je nadgradnja sistemizacije delovnih mest, zato se je potrebno

prepričati, da je sistemizacija sprejeta, veljavna, urejena in ažurna (Majcen, 2009, str. 87).

Izgradnja modela kompetenc se začne graditi z usposabljanjem članov projektne skupine. S

tem poskrbimo, da razumejo svojo vlogo in si jasno predstavljajo kaj, kako in zakaj se bo

projekt gradil. Usposabljanja naj bi se udeležili tako strokovna skupina kot tudi občasni

sodelavci in vodstvo podjetja ali organizacije. Sledi pregled dokumentacije, ki se začne s

pregledom že obstoječih podatkov in informacij, kot so zahtevana znanja za delovna mesta,

vrednote podjetja in zdravstvene zahteve. Naslednji korak je priprava urejenega seznama vseh

delovnih mest v podjetju in dodajanje nekaj ključnih značilnosti, ki so ključnega pomena za

uspešnost na določenem delovnem mestu. Iz splošnega osnovnega seznama kompetenc, ki ga

podjetje pridobi s strani strokovnjaka, strokovna skupina izbere kompetence, ki so značilne za

podjetje. Tako dobimo osnovni seznam, ki je prilagojen podjetju, hkrati pa podjetju prilagodi

tudi definicije kompetenc. Ko se seznam dopolni in uredi, je prva aktivnost izdelave

kompetenčnega profila končana, imamo namreč izdelan seznam kompetenc za podjetje. V

nadaljnjih korakih določimo kompetence za delo po delovnih mestih. V pomoč nam je lahko

delitev kompetenc na tri skupine. Prva skupina so globalne kompetence, ki jih predstavljajo

vrednote in jih morajo imeti vsi zaposleni, saj so pomembne za organizacijsko kulturo družbe.

Druga skupina so kompetence skupin delovnih mest s podobno vsebino oziroma kompetence

posameznih poklicnih skupin. V tretjo skupino so uvrščene kompetence značilne za

posamezna delovna mesta. Sledi usklajevanje kompetenc za posamezna delovna mesta in

usklajevanje celotnega gradiva. Ko zaključimo urejanje celotnega gradiva, dobimo končne

kompetenčne profile posameznih delovnih mest s pripadajočimi kompetencami (Majcen,

2009, str. 111–130).

Lucia in Lepsinger (1999, str. 67–141) sta oblikovanje kompetenčnih profilov zasnovala po

devetih zaporednih korakih:

1. Definiranje metodologije zbiranja podatkov, kjer se odločimo o velikosti vzorca in načinu

zbiranja podatkov.

2. Zbiranje podatkov naj bi trajalo približno devetdeset minut na intervju. Zaradi boljšega

izkoristka časa, intervjuvancu predhodno podamo vprašanja.

3. Neposredno opazovanje posameznikov, ki so del vzorca, saj intervju ne prikaže celotne

slike. Z opazovanjem lahko ugotovimo razkorak med dejanskim vedenjem in odgovori

posameznikov.

4. Oblikovanje začasnega kompetenčnega profila in njihovo preverjanje. Analiza neobdelanih

podatkov privede do vmesnega kompetenčnega profila.

5. Testiranje kompetenčnega profila, ki nam pokaže natančnost in relevantnost vmesnega

kompetenčnega profila.

6. Analiziranje novih podatkov in urejanje kompetenčnega profila, saj novi podatki pokažejo,

v kolikšni meri so bila predvidevanja, glede kompetenc, pravilna.

11

7. Preverjanje veljavnosti kompetenčnega profila. Preverjanje poteka s pomočjo metode 360

stopinj in analize podatkov.

8. Končno oblikovanje kompetenčnega profila, pri čem eliminiramo vse kategorije, ki ne

vpadajo z učinkovitostjo.

9. Iskanje možnosti implementacije kompetenčnega profila na različna področja, kar nam

olajša sodelovanje in podpora tistih, ki so zadolženi za uvajanje modela.

Kot je razvidno iz literature, je izdelava kompetenčnega profila dolgotrajen proces, ki zahteva

sodelovanje strokovnjakov in podjetja samega. Potrebno je veliko testiranja in popravkov

vmesnih profilov, glede na pridobljene informacije skozi proces testiranja.

3.2 Uporaba kompetenčnih profilov v praksi

Kompetenčni profili se v praksi lahko uporabljajo na več različnih področjih. Podjetja lahko

kompetenčne profile uporabljajo kot merilo izbornega postopka za zaposlovanje, kot merilo

izkazovanja znanja z namenom motivacije in nagrajevanja, kot merilo za napredovanje ali kot

merilo za odpuščanje in degradacijo.

Po mnenju avtorjev Lucia in Lepsinger (1999, str. 9–14), so glavni razlogi za uporabo

kompetenčnih profilov v podjetju naslednji:

Razjasnitev zahtev in pričakovanj na delovnem mestu, saj so merila in pričakovanja na

delovnem mestu pogosto neusklajena. Na ta način se olajša izbira, usposabljanje,

razvijanje, nagrajevanje in načrtovanje kadra.

Zaposlitev najboljših ljudi, pri čemer si lahko pomagamo z uporabo vprašalnikov.

Vprašalniki lahko pomagajo pri izbiri kandidatov, ki imajo zahtevane kompetence, ki jih

organizacija potrebuje za določeno delovno mesto.

Maksimiziranje produktivnosti s pomočjo razvoja ocenjevalnih sistemov. Pri tem so lahko

v veliko pomoč kompetenčni modeli, s katerimi se ocenjuje zaposlene glede na rabo

njihovih znanj, ki neposredno prispevajo h konkurenčnosti organizacije.

Izvajanje metode 360 stopinj, ki zajema vrednotenje dela posameznika s strani nadrejenih,

sodelavcev, strank in mnenje zaposlenega samega. Tako organizacija dobi celotno sliko o

kompetentnosti posameznika.

Prilagajanje spremembam, saj se s spreminjajočim delovnim procesom, spreminja tudi

narava dela in zaželene oziroma zahtevane kompetence. Kompetenčni profil definira tako

trenutno zahtevane kompetence kot tudi kompetence, ki se bodo predvidoma zahtevale v

prihodnosti.

Usklajevanje ravnanja z organizacijskimi strategijami in vrednotami. S pomočjo

kompetenčnih profilov je usklajevanje olajšano. Profili namreč omogočajo razlikovanje

med želenimi lastnostmi zaposlenih, ki organizaciji pomagajo do želenih ciljev ter

neželenimi lastnostmi, ki te zahteve ne izpolnjujejo.

12

Kohont in Svetlik (2005, str. 52, 53) navajata, da se kompetenčni profili v organizacijah

uporabljajo:

ker omogočajo pojasnitev pričakovanj delovnega mesta in vloge, tako zaposleni vedo, kaj

se od njih pričakuje;

ker omogočajo, da se standardi, ki jih vsi razumejo, uporabljajo na več področjih

upravljanja s človeškimi viri v podjetju;

ker omogočajo podjetju promocijo ciljev in vrednot;

ker omogočajo zaposlovanje najprimernejših kandidatov;

ker pripomorejo k izboljšanju delovanja organizacije.

Kohont in Svetlik (2005, str. 53, 54) o razlogih za uvajanje kompetenc razmišljata takole:

»V selekcijskih postopkih kompetenčni pristop omogoča, da se pri vseh kandidatih

iščejo enake kompetence. Pri usposabljanju, razvoju in ocenjevanju ponuja opise

kompetenc in standarde, ki vodijo v uspešno delovanje, in s tem usmerja k razvoju

potrebnih vrst znanja, sposobnosti in drugih karakteristik posameznika. Pri ocenjevanju

in napredovanju omogoča, da se napreduje na podlagi enakih standardov (kompetenc) in

da so ti hkrati pomembni za izbrane vloge.«

Podjetje oziroma organizacija lahko kompetenčne profile uporabi v več različnih namenih,

predvsem za prepoznavanje in izboljševanje znanja, ki ga imajo zaposleni, za motivacijo in

nagrajevanje, za izborne postopke pri zaposlovanju, kompetenčni profili so organizacijam

lahko tudi v pomoč pri doseganje strateških ciljev organizacije.

3.3 Od učnih izidov do kompetenc

V tuji literaturi pogosto zasledimo izraz učni izidi, ki se posredno nanašajo na kompetence v

izobraževalnem procesu. Težava se pojavi takrat, ko želimo ustvariti kompetenčni profil

študijskega programa, saj se kompetence in učni izidi programa sistematično navezujejo na

kompetence in študijske izide posameznega predmeta (Skrbinjek in Dermol, 2016, str. 121).

Na slovensko visoko šolstvo je močno vplivala bolonjska reforma, ki je zastavila nov model

učenja, ki je močno osredotočen na študenta. Ta model ima pomembno vlogo pri zasnovi in

izvedbi študijskih programov, saj postavlja izziv visokošolskim institucijam, ki morajo

obstoječe programe revidirati in jih uskladiti z bolonjskim sistemom. Ta zahteva sprejemanje

skupnih in primerljivih študijskih stopenj, uporabo strukture ciklov, vzpostavitev sistema

ECTS (European Credit Transfer and Accumulation System) kreditnih točk, spodbujanje

mobilnosti študentov, spodbujanje sodelovanja pri zagotavljanju kakovosti, razvoj

nacionalnih okvirov kvalifikacij, spodbujanje vseživljenjskega učenja, zaposljivost ter

socialno dimenzijo, ki je potrebna za zadovoljitev spreminjajoče se družbe in gospodarstva.

Najpomembnejši vidik implementacije ECTS kreditnih točk, ki je predstavljen v ECTS user's

guide (navedeno v Skrbinjek in Dermol, 2016, str. 121, 122) je povezava med obremenitvijo

študenta ter pričakovanimi učnimi izidi z namenom razvoja ali prestrukturiranja študijskih

13

programov. Največja težava se je pokazala pri povezovanju izobraževalnih komponent

programov z učnimi izidi (Skrbinjek in Dermol, 2016, str. 122).

Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK, 2015, čl. 2) definira učni izid kot znanje,

spretnosti in kompetence, standardizirane na določeni ravni kvalifikacije. Jasno definirani

učni izidi so ključni za razvoj izobraževanja, ki je osredotočena na študenta s poudarkom na

pristopu, ki temelji na rezultatih. Izobraževanje, osredotočeno na študenta, je definirano kot

proces kvalitativne transformacije za študente in druge, v učnem okolju usmerjeno v

izboljšavo njihovih ključnih zmožnostih. Takšno izobraževanje lahko dosežemo z aktivnim

učenjem, s poudarkom na kritičnem in analitičnem, s povečanjem odgovornosti na strani

študenta, s povečanjem samostojnosti študenta in reflektivnim pristopom. Mnogi avtorji, kot

so Gibbs, Kennedy, Vickers, Lokhoff, Wegejis, Durkin in drugi, ki jih navajata Skrbinjekova

in Dermol (2016, str. 123, 124), so se v svojih člankih ali knjigah dotaknili teme učnih izidov,

redki pa so raziskali povezanost med kompetencami in učnimi izidi. Učni izidi in kompetence

študijskega programa so zelo različno razumljeni, k temu ne pripomore niti nenatančno

definirana povezava med konceptoma. Kennedy in drugi so definicijo učnih izidov povzeli po

različnih avtorjih in jo delijo na dve trditvi, ki pravita, da so učni izidi osredotočeni na

študenta ter, da se učni izidi osredotočajo na rezultate učenja in učnih aktivnosti (navedeno v

Skrbinjek in Dermol, 2016, str. 125).

Skrbinjekova in Dermol poudarjata, da morajo biti učni izidi poleg tega tudi merljivi dosežki,

ki nastajajo zunaj učnega procesa. Kompetence na drugi strani, so dokazane zmožnosti

uporabe znanja, spretnosti in socialnih zmožnosti v delovnih ali študijskih situacijah. Projekt

Tuning pravi, da je pospeševanje kompetenc predmet izobraževalnih programov (navedeno v

Skrbinjek in Dermol, 2016, str. 125). V okviru tega projekta se je vzpostavila povezava med

učnimi načrti in kompetencami, ki je kmalu naletela na kritike različnih avtorjev. Kennedy in

drugi poudarjajo nejasnost izraza kompetenca, kar onemogoča definiranje učnih izidov v

smislu kompetenc. Prav tako Kennedy in drugi menijo da kompetence ne morejo biti ocenjene

na enak način kot učni izidi, saj so slednji popolnoma neodvisen koncept (navedeno v

Skrbinjek in Dermol, 2016, str. 125). Kljub kritiki sta Skrbinjekova in Dermol povzela

definicijo projekta Tuning, ki učne izide definirata kot raven kompetentnosti, ki jo doseže

študent in je potrjena z ocenjevanjem. To pomeni, da lahko študent doseže kompetentnost do

določene stopnje ali poveča obseg kompetenc z doseganjem merljivih učnih izidov. Ta

povezava omogoča visokošolskim izobraževalnim ustanovam, da ocenijo napredek študenta,

glede na to, ali je razvil in dosegel kompetence, ki jih študijski program zahteva (navedeno v

Skrbinjek in Dermol, 2016, str. 125, 126).

Kljub temu, da je izdelava kompetenčnih profilov postopek, ki vzame podjetju veliko časa,

menim, da je uporabnost rezultatov oziroma kompetenčnih profilov v podjetju vedno bolj

nujna. Glede na nasičenost trga, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v svetu, se morajo podjetja

boriti za svoj delež na trgu in konstantno iskati nove načine, metode, izdelke in storitve, da

ostanejo konkurenčni. Pojasnili smo torej, kako lahko podjetja uporabljajo kompetenčne

14

profile, s katerimi nato primerjajo kompetence posameznika in ugotavljajo ustreznost ali

neustreznost kandidata ter kako opredelimo povezavo med učnimi izidi in kompetencami na

visokošolskih študijskih programih. V naslednjih poglavjih smo se osredotočili na

kompetence posameznika, diplomanta Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije,

ki je na fakulteti zaključil študijski program Ekonomija v sodobni družbi. Predstavili smo

kompetence, ki naj bi jih študenti pridobili v času študija na fakulteti.

15

4 MEDNARODNA FAKULTETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE

MFDPŠ je samostojni visokošolski zavod, ki je s poslovanjem pričel leta 2006. Poslanstvo

fakultete je: »obogatiti strokovni razvoj študentov in diplomantov ter izboljšati njihovo

zaposljivost s kakovostnim, mednarodno usmerjenim izobraževanjem in raziskovanjem na

področju ekonomije, poslovanja in managementa ter s tem prispevati k razvoju družbe

znanja«.

Vizija fakultete je biti prepoznava, kot družbeno odgovorna in akademsko kakovostna

fakulteta. Vrednote fakultete so odgovornost in poštenost, ustvarjalnost in inovativnost,

skladnost in spoštljivost ter raznolikost in edinstvenost (MFDPŠ, 2014b).

Prvi univezitetni dodiplomski študijski program ESD je fakulteta pričela izvajati oktobra

2007. V septembru 2008 je fakulteta odprla vrata novih prostorov na Mariborski cesti 7 v

Celju. Oktobra 2008 se je pričel izvajati visokošolski dodiplomski program Poslovanje v

sodobni družbi (v nadaljevanju PSD). V letu 2009 je fakulteta postala članica mednarodnih

združenj, pridobila prvi mendarodni projekt, izvedla prve študentke mobilnosti v okviru

programa Erasmus in izdala prvo knjigo Management in teorija organizacij. Istega leta je prvi

študent diplomiral iz programa Management znanja (v nadaljevanju MZ). Leta 2010 sta na

MFDPŠ potekali prva študentska konferenca z naslovom Podjetništvo in management v teoriji

in praksi ter prva mednarodna poletna šola z naslovom Learn ro Innovate in Global Bussines.

Istega leta je bila ustanovljena založba MFDPŠ, prvič se je izvajal študijski program Vodenje

in kakovost v izobraževanju. Fakulteta je decembra 2010 pridobila mednarodno akreditacijo

FIBAA za podiplomski študijski program Management znanja. V letu 2011 se na fakulteti

izvede prva mednarodna znanstvena konferenca MakeLearn z naslovom znanje kot poslovna

priložnost. Leto 2012 je prineslo pričetek izdajanje znanstvene revije International Journal of

Management, Knowledge and Learning (IJMKL), podelitev priznanja za odličnost v

raziskovanju na področju upravljanja s človeškimi viri MFDPŠ, s strani evropske komisije ter

ustanovitev mednarodne založbe ToKnowPress. V letu 2013 se je pričel izvajati doktorski

študijski proram Management znanja. Leta 2013 je fakulteta pridobila mednarodno

akreditacijo programov PSD in MZ s strani agencije za zagotavljanje kakovosti in akreditacijo

Avstrija. Tej akreditaciji se je letos pridružil mednarodni certifikat Hrvaške Nacionalne

agencije za znanost in visoko šolstvo (AZVO), za učinkovit, razvit in delujoč sistem

zagotavlljanja kakovosti (MFDPŠ, 2014a).

Fakulteta ima danes šest akreditiranih študijskih programov na treh stopnjah študija.

Dodiplomski študij 1. stopnje se na fakulteti izvaja v obliki dveh študijskih programov, in

sicer univerzitetni študijski program Ekonomija v sodobni družbi ter visokošolski študijski

program Poslovanje v sodobni družbi. Magistrski programi MZ, Vodenje in kakovost v

izobraževanju ter Management razvoja kadrov se izvajajo v oblik podiplomskih študijskih

programov 2. stopnje. Izvaja se tudi doktorski program 3. stopnje MZ (MFDPŠ, 2014b).

16

4.1 Dodiplomski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi

Univerzitetni študijski program 1. stopnje ESD je program, ki traja 3 leta in zajema 180 ECTS

kreditnih točk. Po dokončanem študiju programa ESD študent doseže 7. raven po Slovenskem

ogrodju kvalifikacij oziroma 6. raven po Evropskem ogrodju kvalifikacij (SOK, b. l.) in

pridobi naziv diplomirani ekonomist (UN) oziroma diplomirana ekonomistka (UN) (MFDPŠ,

2014c).

Po zaključku študija na fakulteti se lahko diplomant programa ESD zaposli na različnih

delovnih mestih, ki od njega zahtevajo ekonomsko, poslovno ali drugo znanje, ki je

pomembno za razumevanje poslovnih okolij, gospodarstva in poslovnih procesov. Primeri

tipičnih delovnih mest, ki jih lahko diplomant programa ESD zaseda na področju vodenja in

managementa, so direktor ali član uprave, vodja različnih oddelkov, na primer marketinga,

nabave, kadrovskega oddelka, računovodstva, kontrolinga ter vodja projektov. Na področju

poslovanja lahko zaseda tudi strokovna dela, kot so poslovno-upravni sodelavec, komercialist,

prodajni predstavnik, referent v izvozu ali nabavi, poslovni sekretar, samostojni analitik,

planer procesov del, organizator poslovanja, računovodje, prodajno-tehnični svetovalec,

zavarovalniški agent ter skrbnik ključnih kupcev (MFDPŠ, 2015a).

4.2 Učni načrt programa Ekonomija v sodobni družbi

V prvem letniku programa ESD študent obiskuje osem obveznih predmetov. Pri predmetu

Veščine učenja 1 se študent spozna z uporabo pravil znanstvenega aparata, uporabo osnovnih

IKT orodij ter spozna koncept avtorskih pravic. Organizacija in management je predmet, pri

katerem študent spozna elemente in sestavine organizacije ter njene politike, razvija

menedžerske kompetence ter zna kritično presoditi poslovno-organizacijske odločitve v

okviru makro- in mikroekonomskih elementov in vplivov. Pri predmetu Družbeno

komuniciranje spozna pomen in vlogo kulture, etike in komuniciranja v organizacijskem in

medkulturnem okolju. Predmet Matematika in statistika predstavi različne programske

opreme ter vlogo matematičnih modelov na finančnem trgu. Pri predmetu Tuj jezik v

ekonomiji študent spozna besedišče na področju makro- in mikroekonomije, nauči se

diskutirati v tujem jeziku ter spoznava različne tipe strokovnih besedil v tujem jeziku.

Marketing je predmet, pri katerem študent spozna delovanje podjetja iz vidika finančnih

funkcij, razume pojem blagovnih znamk in managementa blagovnih znamk ter spozna načine

in orodje za izvedbo vstopa na nove trge. Pri ekonomiji študent spozna tržno gospodarstvo in

vlogo države v njem ter razume osnovne elemente mikro- in makro ekonomije. Gospodarsko

pravo je predmet, pri katerem študent presoja etičnost in smiselnost pravnih pravil ter pozna,

razume in zna pojasniti osnove civilnega prava (MFDPŠ, 2015b). Podrobnejši opisi učnih

izidov za predmete 1. letnika programa ESD so v prilogi A.

V drugem letniku programa študent prav tako obiskuje osem obveznih predmetov. Veščine

učenja 2 nadgrajujejo predmet iz prvega letnika predvsem z uporabo tehnik kreativnega

17

mišljenja. Poslovne finance so predmet, ki študentu omogoči razlikovanje med poslovnimi in

makro financami ter mu predstavi metode poslovne analize ter zakonodajnega okolja. Pri

predmetu Ekonomika in računovodstvo študent spozna področja gospodarskih pojavov,

postopkov računovodstva in računovodskih izkazov ter razume in zna uporabiti računovodsko

izkazovanje premoženjsko-finančnega stanja. Ravnanje z ljudmi pri delu je predmet, ki

študentu omogoči razumevanje kadrovskih načrtov podjetja, koncepte stroškovno

učinkovitega kadrovanja ter razumevanje konceptov etičnega upravljanja s človeškimi viri.

Pri predmetu Ekonomska politika študent spozna in razume vplive makro- in

mikroekonomske politike na poslovno okolje, zna kritično oceniti ukrepe ekonomske politike

ter razume politično ekonomske vidike izvajanja strukturnih reform. Informatika je predmet,

ki študentu omogoči vpogled v povezanost informacijske podpore poslovnih procesov,

razumevanje podatkovnih skladišč kot podporo reševanja poslovnih sistemov ter pozna

metode in modele strateškega načrtovanja poslovno informacijskega sistema. Tuj jezik v

ekonomiji 2 je nadgradnja predmeta iz prvega letnika, pri katerem študent znanje nadgradi z

znanjem o finančnem sistemu, računovodskem sistemu in sistemu bank ter razume različne

vidike družbe, ekonomije ter gospodarstva na splošno. Pri podjetništvu študent spozna

delovanje manjšega podjetja z vidika razmerij med procesi v podjetju ter med podjetjem in

zunanjim okoljem zna uporabiti orodja za analizo notranjega in zunanjega okolja podjetja na

primeru manjših podjetij, razume vsebine povezane z ustvarjanjem, upravljanjem in vodenjem

podjetja ter zaposlenih(MFDPŠ, 2015b). Podrobnejši opisi učnih izidov za predmete 2. letnika

programa ESD so v prilogi B.

V tretjem letniku se študij razdeli na ekonomsko in poslovno usmeritev. Vsi študenti

obiskujejo dva skupna obvezna predmeta, dva obvezna glede na usmeritev, štiri izbirne

predmete ter diplomsko nalogo ali dva dodatna izbirna predmeta. En izmed skupnih

predmetov je predmet Veščine učenja 3, ki predmeta iz prejšnjih letnikov nadgradi z znanjem

učinkovitega reševanja konfliktnih situacij. Drugi predmet, ki je obvezen za obe usmeritvi je

Osnove raziskovalnih veščin, kjer študent pridobi znanje o različnih bazah podatkov, nauči se

uporabljati program SPSS ter podrobno spozna koncept plagiatorstva (MFDPŠ, 2015b). Na

ekonomski usmeritvi imajo študenti obvezna predmeta Mednarodna ekonomija in poslovanje

ter Država, družba in etika, medtem ko imajo študenti na poslovni usmeritvi obvezna

predmeta Ekonometrija in Finance (MFDPŠ, 2014c). Podrobnejši opisi učnih izidov za

predmete 3. letnika programa ESD so v prilogi C. Izbirnih predmetov nismo vključili v

raziskavo, saj je izbira predmetov odvisna od osebnih preferenc. Seznam najpogosteje

izbranih izbirnih predmetov ter njihovi učni izidi se nahajajo v prilogi D.

4.3 Analiza rezultatov raziskave opravljene med študenti

Na MFDPŠ je bila v letu 2015 opravljena raziskava med študenti, v kateri je sodelovalo 51

študentov programa ESD (MFDPŠ, 2015c). V prvem delu raziskave so študenti ocenjevali

splošna znanja in spretnosti pridobljena v času študija na MFDPŠ, pri čemer so študenti dobili

seznam 14 splošnih kompetenc, za katere je predvideno, da jih študent MFDPŠ v času študija

18

pridobi. Pri tem vprašanju so študenti označili tri najpogostejše kompetence, ki so jih pridobili

pri več predmetih. Naslednje vprašanje je bilo odprtega tipa, od študentov pa je zahtevalo

zapis treh splošnih kompetenc, za katere menijo, da jih v času študija niso pridobili oziroma

so jih pridobili v manjši meri. V drugem delu raziskave so študenti ocenjevali specifična

znanja pridobljena v času študija na MFDPŠ. Podobno kot v prvem delu so študenti označili

tri kompetence, vendar so v drugem delu prejeli seznam 15 specifičnih kompetenc, za katere

je predvideno, da jih študent v času študija na MFDPŠ pridobi. Študenti so ponovno označili

tri najpogostejše kompetence, tokrat specifične, ki so jih pridobili pri več predmetih.

Naslednje vprašanje je bilo, kot v prvem delu, odprtega tipa in je od študentov zahtevalo zapis

treh specifičnih znanj, za katere menijo, da jih v času študija niso pridobili oziroma so jih

pridobili v manjši meri (MFDPŠ, 2015f).

V prvem delu raziskave je bila med študenti ESD najpogosteje izbrana splošna kompetenca

spretnost kritičnega razmišljanja, na drugem mestu je bila kompetenca delo s podatki in

informacijami, medtem ko si tretje mesto delita kompetenca ustvarjanje novih zamisli ter

spretnost organiziranja in načrtovanja. Med splošnimi kompetencami sta bili najmanjkrat

izbrani kompetenci raznolikost in multikulturnost ter sporazumevanje v tujem jeziku

(MFDPŠ, 2015c). Raziskava je pokazala tudi, da študentje menijo, da niso pridobili oziroma

so pridobili v manjši meri kompetenc sporazumevanja v tujih jezikih, osnovne računalniške

pismenosti ter raznolikosti in multikulturnosti (MFDPŠ, 2015d). V drugem delu raziskave je

bila med študenti ESD najpogosteje izbrana specifična kompetenca splošna razgledanost na

vsebinskem področju predmeta. Sledi ji kompetenca pregled poslovanja, problemi, izzivi in

njihovo reševanje ter svetovalni načrt. Na tretjem mestu je kompetenca metode in orodja za

analizo notranjega in zunanjega okolja in določanje razvojnih perspektiv organizacij.

Najmanjkrat izbrana specifična kompetenca je bila tehnika in tehnologija na vsebinskem

področju predmeta (MFDPŠ, 2015c). V raziskavi se je pokazalo, da študentje menijo, da niso

pridobili oziroma so pridobili v manjši meri poleg kompetence tehnike in tehnologije, tudi

kompetence povezane s psihologijo, makroekonomijo, davki ter konkurenčnim pravom

(MFDPŠ, 2015d).

V sklopu raziskave je fakulteta izvedla raziskavo med delodajalci, in sicer v obliki fokusne

skupine. Podobno kot študenti so tudi delodajalci označili tri najpomembnejše splošne in tri

najpomembnejše specifične kompetence, ki se jih na delovnem mestu pričakuje od

zaposlenega. Rezultati raziskave so pokazali, da je delodajalcem najpomembnejša splošna

kompetenca, ki jo pričakujejo od diplomanta, delo s podatki. Sledita ji timsko delo in

spretnost kritičnega mišljenja. Pri specifičnih kompetencah so delodajalci izpostavili

kompetenco značilnosti organizacije. Sledijo ji kompetence metode in orodja za analize,

pristopi k upravljanju ter tuj jezik na obravnavanem področju (MFDPŠ, 2015e).

19

5 EMPIRIČNI DEL

5.1 Potek raziskave

Strukturirane intervjuje smo izvedli med petimi diplomanti programa ESD na MFDPŠ. Za

strukturirane intervjuje (v nadaljevanju intervjuji) smo se odločili predvsem zaradi kvalitete in

globine informacij, ki jih z vprašalnikom ne bi mogli pridobiti. Strukturiran intervju je namreč

metoda družboslovnega raziskovanja, s katero je mogoče pridobiti največ kvalitativnih

podatkov, hkrati pa so odgovori relativno standardizirani, saj imajo vsi intervjuvanci enaka

izhodišča (Haralambos in Holborn, 2005, str. 843).

Intervjuje smo izvedli osebno, pri čemer so nas trije intervjuvanci sprejeli med delovnim

časom na delovnem mestu, z dvema intervjuvancema pa smo intervju izvedli izven delovnega

časa v popoldanskih urah. Intervju, ki smo ga uporabili, temelji na vprašalniku, ki ga je

uporabila fakulteta za raziskavo med študenti, na temo znanj in spretnosti na MFDPŠ. Najprej

smo pri intervjuvancih preverili njihove demografske podatke, torej spol, starost, katero

fakulteto so dokončali, strokovni naziv, ki so ga ob zaključku študija pridobili, naziv

delovnega mesta ter kratek opis dela, ki ga intervjuvanec opravlja.

V drugem delu intervjuja smo intervjuvancem predstavili 14 splošnih kompetenc, ki jih je

fakulteta uporabila v raziskavi o kompetencah študentov in jih prosili, da izberejo tri najbolj

pogoste, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Sledila je razprava o tem, v kolikšni meri so ta

znanja pridobili tekom študija. Naslednje vprašanje je od intervjuvancev zahtevalo razmislek

o najpomembnejših splošnih znanjih, ki jih v času študija niso pridobili oziroma so jih

pridobili v manjši meri, v praksi pa se pogosto uporabljajo.

Tretji del intervjuja se osredotoča na specifična znanja. Intervjuvancem smo predstavili 15

specifičnih kompetenc, ki jih je fakulteta prav tako uporabila v raziskavi o kompetencah

študentov in jih prosili, da izberejo tri, ki jih najpogosteje uporabljajo pri svojem delu. Sledilo

je vprašanje, s katerim smo preverili, v kolikšni meri so ta znanja pridobili v času študija na

MFDPŠ. Naslednje vprašanje je od intervjuvancev zahtevalo razmislek o najpomembnejših

specifičnih znanjih, ki jih v času študija niso pridobili oziroma so jih pridobili v manjši meri,

v praksi pa se pogosto uporabljajo V zadnjem delu smo intervjuvance prosili, da ocenijo

splošno zadovoljstvo s pridobljenim znanjem na lestvici od ena do pet, pri čemer je 1

pomenilo popolnoma nezadovoljen ter 5 popolnoma zadovoljen. V zadnjem vprašanju smo

intervjuvance prosili, da podajo splošen komentar glede študija na MFDPŠ.

5.2 Opis vzorca raziskave

Anketirali smo pet oseb, ki so diplomirali na programu ESD na MFDPŠ. Zaradi varovanja

osebnih podatkov smo anketirance poimenovali oseba A, oseba B, oseba C, oseba D ter oseba

E. Oseba A je ženskega spola in je stara 26 let. Opravlja delo poslovnega sekretarja v srednje

20

velikem storitvenem podjetju v slovenski lasti. Med njene glavne delavne naloge spadajo

planiranje dela zaposlenih, priprava zaključnih poročil, sprejemanje in posredovanje naročil,

materialno knjiženje ter uredništvo in administracija publikacij. Oseba B je prav tako

ženskega spola in je stara 40 let. Je samostojna podjetnica, ki opravlja delo slaščičarja. Med

njene glavne naloge spadajo peka in izdelava slaščic ter sladoleda, prodaja, management,

marketing in catering. Oseba C je prav tako ženskega spola in je stara 26 let. Opravlja delo

prodajalca v knjigarni, v manjšem podjetju v slovenski lasti. Med njene delovne naloge

spadajo naročanje glede na povpraševanje, zaključki meseca, spremljanje novosti, širjenje

ponudbe, svetovanje kupcem, polnjenje in urejanje polic, povezovanje z vrtci in šolami ter

skrb za red in čistočo v trgovini. Oseba D je moški, star 27 let. Opravlja delo kvantitativnega

analitika v manjšem storitvenem podjetju v slovenski lasti. Med njegove delovne naloge

spadajo upravljanje vzajemnega sklada, razvoj investicijskih strategij, analiziranje podjetij,

makroekonomske analize in pisanje poročil. Oseba E je moški, star 29 let. Opravlja delo vodje

prodaje v franšizi multinacionalnega podjetja. Med njegove delovne naloge spadajo vodenje

prodajnega oddelka, priprava prodajnih strategij, priprava cenovne politike, analiza

konkurence in usklajevanje prodajnih aktivnosti ter priprava marketinških aktivnosti.

5.3 Analiza splošnih kompetec

V Preglednici 5.1 najprej predstavljamo splošne kompetence, med katerimi so izbirali

intervjuvanci ter njihovo izbiro kompetenc, ki jih najpogosteje uporabljajo v praksi.

Preglednica 5.1: Izbor najpogosteje uporabljenih splošnih kompetenc v praksi

Splošne kompetence A B C D E

SPL1: Delo s podatki/informacijami. X X X

SPL2: Osnovne računalniške spretnosti.

SPL3: Medosebne, socialne spretnosti. X

SPL4: Sodelovalno, timsko delo, delo v skupini.

SPL5: Voditeljstvo, vodenje ljudi. X

SPL6: Etičnost.

SPL7: Raznolikost in multikulturnost.

SPL8: Spretnosti kritičnega mišljenja. X

SPL9: Ustvarjanje novih zamisli. X

SPL10: Iniciativnost ter podjetnost. X

SPL11: Spretnosti organiziranja in načrtovanja. X

SPL12: Spretnosti verbalne komunikacije. X

21

Preglednica 5.1: Izbor najpogosteje uporabljenih splošnih kompetenc v praksi

Splošne kompetence A B C D E

SPL13: Spretnosti pisne komunikacije. X X

SPL14: Sporazumevanje v tujem jeziku. X X X

V drugem sklopu vprašalnika je oseba A pri vprašanju o najbolj pogostih splošnih znanjih, ki

jih uporablja pri svojem delu, izbrala kompetence delo s podatki in informacijami, spretnosti

organiziranja in načrtovanja ter sporazumevanje v tujem jeziku. V naslednjem vprašanju je

oseba A pojasnila, da je v času študija nadgradila način iskanja informacij in izboljšala

presojo o njihovi kredibilnosti. Spoznala je nekaj več teoretičnih osnov iz področja

organiziranja in načrtovanja dela, kar ji je olajšalo pripravo dela predvsem iz psihološkega

vidika oziroma pri pristopu do zaposlenih. Oseba B je izbrala ustvarjanje novih zamisli,

iniciativnost in podjetnost ter spretnosti verbalne komunikacije. V naslednjem vprašanju je

pojasnila, da je omenjena znanja pridobila v manjši meri, kot je pričakovala. Pravi, da je med

študijem vsa ta znanja pridobila zgolj v teoretični obliki, vse ostalo pa so ji prinesle delovne

izkušnje. Oseba C je izbrala medosebne oziroma socialne spretnosti, spretnosti pisne

komunikacije ter sporazumevanje v tujem jeziku. V nadaljevanju je pojasnila, da je spretnosti

pisne komunikacije in sporazumevanja v tujem jeziku pridobivala tekom celotnega študija,

medtem ko je socialne spretnosti pridobila v času študija v manjši meri, to spretnost pravi, da

je najbolj izpopolnila pri delu z ljudmi. Oseba D pravi, da najpogosteje pri svojem delu

uporablja delo s podatki in informacijami, spretnost kritičnega mišljenja ter spretnosti pisne

komunikacije. V nadaljevanju pojasnjuje, da je pridobil osnovne sposobnosti dela s podatki in

informacijami v času študija, hkrati s študijem je opravljal delo v podjetju, kjer je te

sposobnosti nadgrajeval. Spretnosti pisne komunikacije pravi, da je pridobil v manjši meri,

kot bi želel. Oseba E pravi, da pri svojem delu najpogosteje uporablja delo s podatki in

informacijami, voditeljstvo oziroma vodenje ljudi ter sporazumevanje v tujem jeziku. V

nadaljevanju pojasnjuje, da je teoretična znanja iz naštetih vsebin pridobil v zadovoljivi meri,

vendar hkrati poudarja pomanjkanje praktičnega znanja na primerih slovenskih podjetij.

Pri vprašanju o splošnih znanjih, ki jih v času študija intervjuvanci niso pridobili oziroma so

jih pridobili v manjši meri, v praksi pa jih pogosto uporabljajo, je oseba A izpostavila pisno

komunikacijo, predvsem način odgovarjanja, dogovarjanja ter pasti pri pisni komunikaciji.

Poudarila je tudi pomanjkanje znanj iz področja psihologije, predvsem na področju pogajanja

s strankami ter multikulturnost v smislu, kako delati s tujci ter na katere stvari je potrebno biti

pozoren. Oseba B meni, da je v manjši meri pridobila znanja iz področja poslovne

komunikacije predvsem v smislu prodaje in marketinga v podjetju. Oseba C meni, da je v

manjši meri pridobila sposobnost kritičnega razmišljanja ter medosebne oziroma socialne

spretnosti. Oseba D je izpostavila pomanjkanje znanja iz področja pisne komunikacije,

predvsem način pisanja uradnih dokumentov, osnov programiranja na primer osnove

izdelovanja grafov, v različnih programskih orodjih ter znanje dela s podatkovnimi bazami.

Oseba E pravi, da v praksi pogosto uporablja drugi tuji jezik, vendar na fakulteti ni predviden

22

v učnih načrtih. Prav tako meni, da je v manjši meri pridobila znanja iz področja vodenja, pri

čemer je izpostavila teme iz področja vodenja zaposlenih ter sposobnosti priprave

marketinških strategij.

5.4 Analiza specifičnih kompetenc

V Preglednici 5.2 najprej predstavljamo specifične kompetence, med katerimi so izbirali

intervjuvanci ter njihovo izbiro kompetenc, ki jih najpogosteje uporabljajo v praksi.

Preglednica 5.2: Izbor najpogosteje uporabljenih specifičnih kompetenc v praksi

Specifične kompetence A B C D E

SPC1: Značilnosti organizacije, funkcijska področja in

razmerja med njimi. X X X X

SPC2: Pregled poslovanja, problemi, izzivi in njihovo

reševanje, svetovalni načrt. X X

SPC3: Makro in mikroekonomski elementi in vplivi na

organizacije.

SPC4: Metode in orodja za analizo notranjega, zunanjega

okolja in določanje razvojnih perspektiv organizacije. X X

SPC5: Pristopi k upravljanju podjetja z načrtovanjem in

kontrolo ter uporabo različnih konceptov, metod in orodij.

SPC6: Knjigovodski in finančni sistemi.

SPC7: Upravljanje s spremembami. X

SPC8: Kultura in njeni vplivi. X

SPC9: Vidik etike. X

SPC10: Pravo.

SPC11: Psihologija.

SPC12: Informacijski sistemi in programska oprema. X

SPC13: Tehnika in tehnologija.

SPC14: Tuj jezik na obravnavanem področju X X

SPC15: Družbena in okoljska odgovornost. X

V tretjem sklopu vprašanj smo intervjuvance povprašali o specifičnih znanjih in spretnostih.

Pri prvem vprašanju smo intervjuvance prosili, da izberejo tri najpogostejša znanja in

spretnosti, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Oseba A je izbrala značilnosti organizacije,

funkcijska področja in razmerja med njimi, kulturo in njene vplive ter vidike etike. V

nadaljevanju je oseba A pojasnila, da ne more oceniti, v kolikšni meri je naštete kompetence

23

pridobila v času študija, saj pravi, da je pridobila osnove, ostalo pa je bolj ali manj odvisno od

okolja in panoge, v kateri podjetje posluje ter meni, da se je potrebno kasneje, izven časa

študija bolj poglobiti v posamezno vsebino. Oseba B je prav tako izbrala značilnosti

organizacije, funkcijska področja in razmerja med njimi, pregled poslovanja, problemi, izzivi

in njihovo reševanje, svetovalni načrt ter upravljanje s spremembami. V nadaljevanju je

pojasnila, da je ta znanja pridobila v času študija v večji meri kot splošna znanja, saj so učni

načrti zajemali več praktičnih primerov. Oseba C je izbrala značilnosti organizacije funkcijska

področja in razmerja med njimi, tuji jezik na obravnavanem področju ter družbeno in okoljsko

odgovornost. V nadaljevanju je pojasnila, da je značilnosti organizacije, funkcijska področja

in razmerja med njimi ter tuji jezik na obravnavanem področju v času študija pridobila v večji

meri, medtem ko je družbeno in okoljsko odgovornost nadgradila v večji meri skozi delo.

Oseba D je izbrala metode in orodja za analizo notranjega in zunanjega okolja ter določanje

razvojnih perspektiv organizacije, informacijske sisteme in programsko opremo ter tuji jezik

na obravnavanem področju. Oseba D meni, da je znanje iz tujega jezika ter iz metod in orodij

za analizo notranjega, zunanjega okolja in določanja razvojnih perspektiv organizacije v večji

meri pridobila v času študija, vendar hkrati poudarja, da znanj iz informacijskih sistemov in

programske opreme ni pridobila v pričakovani meri. Oseba E je izbrala značilnosti

organizacije, funkcijska področja in razmerja med njimi, pregled poslovanja, problemi, izzivi

in njihovo reševanje, svetovalni načrt ter metode in orodja za analizo notranjega, zunanjega

okolja in določanje razvojnih perspektiv organizacije. V nadaljevanju je pojasnila, da je

specifična znanja, ki jih pri delu najpogosteje uporablja pridobila v manjši meri kot splošna

znanja, kar pripisuje predvsem pomanjkanju poudarka na konkretnih primerih ter uporabi

znanj v praksi.

V nadaljevanju intervjuja smo intervjuvance prosili, da izpostavijo tri najpomembnejša

specifična znanja, ki jih v času študija niso pridobili oziroma so jih pridobili v manjši meri, v

praksi pa se pogosto uporabljajo. Oseba A je izpostavila pravne postopke, pri čemer meni, da

ni bilo podanega dovolj znanja o pravnih oblikah gospodarskih družb ter urejanja

dokumentacije. Oseba A meni, da je v manjši meri pridobila tudi znanje iz področja

računovodstva, kar se nanaša predvsem na programska orodja ter znanja iz področja spletnega

poslovanja. Oseba B prav tako meni, da je v manjši meri pridobila znanja iz področja

računovodstva, poznavanja davčne zakonodaje in sprememb davčnih zakonov ter znanj iz

področja marketinga. Oseba C pravi, da v praksi pogosto uporablja metode analiziranja

notranjega in zunanjega okolja ter znanja iz področja družbene in okoljske odgovornosti,

vendar teh znanj v času študija ni pridobila v zadostni meri. Oseba D je izpostavila

pomanjkanje znanja branja finančnih izkazov za namene ugotavljanja kakovosti poslovanja

podjetja. Prav tako je poudarila pomembnost znanj osnov programiranja ter aktualnosti tem iz

področja marketinga, kjer meni, da je bilo premalo poudarka na praktičnih primerih. Oseba E

je pri specifičnih znanjih, za katere meni, da jih je v času študija pridobila v manjši meri,

vendar jih v praksi pogosto uporablja, izpostavil pomanjkanje znanja iz področja davkov,

reševanja konfliktov v organizaciji ter usmerjanja zaposlenih, pri čemer meni, da je bilo

premalo poudarka na vedenjskih študijah.

24

5.5 Analiza splošnega zadovoljstva s študijem

Pri analizi splošnega zadovoljstva s študijem smo intervjuvance prosili, da ocenijo svoje

splošno zadovoljstvo s pridobljenim znanjem v času študija na MFDPŠ na lestvici od ena do

pet, pri čemer je ena pomenila popolnoma nezadovoljen ter pet popolnoma zadovoljen. V

nadaljevanju intervjuja smo jih prosili, da podajo splošen komentar glede študija.

Oseba A je svoje splošno zadovoljstvo s pridobljenim znanjem ocenila z oceno tri, kar lahko

interpretiramo kot niti zadovoljen, niti nezadovoljen. V nadaljevanju je pojasnila, da meni da

je učni načrt preobsežen in se zato znotraj načrta ni mogoče popolnoma poglobiti ter

podrobneje predelati določenega področja. Pravi tudi, da jo je motilo tudi to, da predavanja

niso bila povezana z aktualnimi temami, glede na to, da se študijski program imenuje

Ekonomija v sodobni družbi. Izpostavila je tudi pomanjkanje praktičnih izkušenj, hkrati pa je

poudarila, da so bili profesorji vedno pripravljeni pomagati ob morebitnem nerazumevanju

snovi.

Oseba B je svoje splošno zadovoljstvo s pridobljenim znanjem prav tako ocenila z oceno tri,

kar lahko interpretiramo kot niti zadovoljen, niti nezadovoljeni. V nadaljevanju intervjuja je

pojasnila, da je v zadnjem letu študija ni zadovoljil predmetnik, kjer je opazila ponavljajoče se

gradivo pri določenih predmetih. Prav tako jo je motilo število profesorjev, saj meni, da bi

lahko predavalo večje število predavateljev, saj bi to pomenilo več strokovnjakov iz različnih

področij, ki lahko študentom podajo več kakovostnih informacij. Poudarila je tudi

pomanjkanje pedagoških spretnosti nekaterih predavateljev, saj za določene predavatelje

meni, da so zaradi svoje strokovnosti pri predavanjih preveč togi, kar naredi predavanja

nekoliko manj zanimiva.

Oseba C je svoje splošno zadovoljstvo s pridobljenim znanjem ocenila z oceno tri, kar lahko

interpretiramo kot niti zadovoljen, niti nezadovoljen. V nadaljevanju je pojasnila, da se ji zdi

zelo pomemben del študija obvezna praksa, kjer lahko teoretične primerne prenesemo v

delovno okolje, saj se pogosto izkaže, da so določeni elementi v teoriji drugačni kot v praksi.

Meni, da bi bilo tako za študente kot tudi fakulteto dobro, da se strokovna praksa v študijski

program vključi kot obvezen predmet, saj si študentje s pridobljenimi izkušnjami pri delu

povečajo možnost zaposlitve, hkrati pa se ustvarjajo mreže novih poznanstev, ki prav tako

lahko pripomorejo k lažji zaposlitvi.

Oseba D je svoje splošno zadovoljstvo s pridobljenim znanjem ocenila z oceno štiri, kar lahko

interpretiramo kot zadovoljen. V nadaljevanju intervjuja je pojasnila, da je fakulteta

pomemben faktor pri zaposlitvi, ne zgolj z vidika znanja temveč tudi z vidika mreženja. Pravi

namreč, da mu je pri izbiri karierne poti v veliki meri pripomoglo usmerjanje in nasveti

določenih mentorjev na fakulteti.

25

Oseba E je svoje splošno zadovoljstvo s pridobljenim znanjem ocenila z oceno štiri, kar lahko

interpretiramo kot zadovoljen. V nadaljevanju intervjuja je pojasnil, da je bil v splošnem s

študijem zadovoljen, vendar meni, da študijski program preveč temelji na splošnem

teoretičnem znanju. Meni, da bi bilo potrebno razmisliti o ožji usmeritvi programov ter o

večjem pridobivanju specifičnih znanj in uporabnosti teh znanj v praksi.

26

6 RAZPRAVA IN UGOTOVITVE

Prvo raziskovalno vprašanje, se nanaša na najpomembnejše kompetence, ki so jih diplomanti

MFDPŠ pridobili v času študija na fakulteti. V intervjujih z diplomanti programa ESD smo

ugotovili, da intervjuvanci močno poudarjajo uporabnost kompetenc v praksi, iz česar lahko

razberemo, da so za zaposlene diplomante najpomembnejše kompetence, ki imajo večjo

uporabno vrednost pri njihovem delu. Podobno pravi Svetlik (2005, str. 13), ki trdi, da so

kompetence sposobnost posameznika, da aktivira in poveže pridobljeno znanje, sposobnosti,

vrednote, samopodobe in motive, tako da uspešno reši probleme in opravi obveznosti v

nepredvidljivih situacijah, kar pomeni, da mora posameznik prav tako imeti sposobnost, da

pridobljene kompetence uporabi v praksi.

Drugo raziskovalno vprašanje se nanaša na uporabnost kompetenc diplomantov, pridobljenih

v času študija na MFDPŠ, pri delu. V intervjujih so se pokazale velike razlike med odgovori,

kar lahko pripišemo različnim področjem, na katerih so intervjuvanci zaposleni ter

predhodnemu znanju intervjuvancev iz določenega področja. V splošnem so intervjuvanci kot

najpomembnejše splošne kompetence, ki so jih v večji ali manjši meri pridobili v času študija,

izpostavili delo s podatki in informacijami, sporazumevanje v tujem jeziku ter spretnosti pisne

komunikacije. Pri delu s podatki in informacijami se v splošnem intervjuvanci strinjajo, da so

v času študija na MFDPŠ znanje iz tega področja pridobili v večji oziroma zadovoljivi meri.

Pri kompetenci sporazumevanje v tujem jeziku so bila mnenja nekoliko različna. Nekateri

intervjuvanci menijo, da so svoje znanje iz področja nadgradili, drugi pa menijo, da so znanje

le obnovili, kar lahko pripišemo večjemu predhodnemu znanju intervjuvancev. Podobno so

nekateri intervjuvanci ocenili spretnosti pisne komunikacije, pri čemer lahko ponovno

predvidevamo, da so intervjuvanci imeli različna predznanja.

V splošnem so intervjuvanci kot najpomembnejše specifične kompetence, ki so jih v večji ali

manjši meri pridobili v času študija na MFDPŠ, izpostavili značilnosti organizacije,

funkcijska področja in razmerja med njimi, pregled poslovanja, probleme, izzive in njihovo

reševanje ter svetovalne načrte, metode in orodja za analizo notranjega, zunanjega okolja in

določanje razvojnih perspektiv organizacije ter znanje tujega jezika na obravnavanem

področju. Glede značilnosti organizacije, funkcijskih področij in razmerij med njimi imajo

intervjuvanci različna mnenja. Nekateri menijo, da so znanja iz tega področja pridobili v večji

meri, kot so pričakovali, nekateri menijo, da so pridobili le osnove, drugi pa menijo, da so ta

znanja pridobili zgolj v obliki teoretičnih znanj, praktičnih primerov pa niso spoznali.

Intervjuvanci v praksi ugotavljajo, da kompetenca pregled poslovanja, problemi, izzivi in

njihovo reševanje ter svetovalni načrt, predstavlja eno izmed znanj, ki so ga pridobili v manjši

meri. Pri tem izpostavljajo predvsem pomanjkanje znanja iz področja davkov. Pri metodah in

orodjih za analizo notranjega, zunanjega okolja in določanja razvojnih perspektiv organizacije

so nekateri intervjuvanci mnenja, da so znanja pridobili v zadovoljivi meri, drugi pa menijo,

da so znanje pridobili v manjši meri. Razlike lahko pripišemo različnim področjem, na katerih

so intervjuvanci zaposleni, saj so nekateri intervjuvanci že v času študija opravljali delovne

27

naloge, kjer so ta znanja zahtevana in so teorijo lažje povezali s prakso, rezultati pa se kažejo

v večji meri znanja iz področja. Pri znanju tujega jezika na obravnavanem področju se

intervjuvanci strinjajo, da so ta znanja v času študija na MFDPŠ, pridobili v večji meri.

Tretje raziskovalno vprašanje se nanaša na razkorak med predvidenim in dejanskim znanjem

oziroma kompetencami. Največji razkorak se je pokazal pri spretnosti pisne komunikacije, za

katero intervjuvanci pravijo, da so jo pridobili v manjši meri, kot so želeli oziroma

pričakovali, učni načrti pa predvidevajo, da to sposobnost študenti utrjujejo skozi vsa tri leta

študija, in sicer v obliki predmetov Veščine učenja 1, Veščine učenja 2 in Veščine učenja 3.

Prav tako učni načrti predvidevajo osnovne računalniške spretnosti, in sicer pri predmetih, kot

so Informatika in Osnovne raziskovalne veščine, medtem ko intervjuvanci menijo, da teh

spretnosti niso pridobili v zadostni meri. Nekateri intervjuvanci so poudarili pomembnost

raznolikosti in multikulturnosti, ki naj bi jih pridobili pri predmetu Država, družba in etika,

vendar menijo, da je znanje preveč temeljilo na teoriji, premalo pa je bilo praktičnih primerov.

Razkorak se je pojavil tudi pri spretnosti kritičnega mišljenja, za katero učni načrti

predvidevajo, da jo bodo študenti pridobili pri več predmetih, na primer Ravnanje z ljudmi pri

delu, Ekonomska politika, Informatika, Tuj jezik v ekonomiji 2, Družbeno komuniciranje ter

Organizacija in management. Nekateri intervjuvanci so mnenja, da bi moral biti večji

poudarek na tej kompetenci, saj jim to pomaga pri presoji informacij, situacij ter pri njihovih

odzivih na situacije.

28

7 ZAKLJUČEK

V uvodnem delu diplomske naloge smo si zastavili štiri cilje raziskave. Preko študije domače

in tuje literature smo predstavili teoretični okvir kompetenc, ki smo mu dodali tudi okvir

kompetenc v izobraževanju ter kompetenčnega profila, kjer smo poudarili uporabnost

kompetenčnih profilov v praksi ter predstavili povezavo med učnimi izidi in kompetencami.

Ugotovili smo, da lahko v splošnem zatrdimo, da so kompetence določena znanja,

sposobnosti, izkušnje, veščine ter osebnostne lastnosti, ki pripomorejo k temu, da je

posameznik uspešen v določeni situaciji. Ugotovili smo tudi, da v izobraževalnem procesu še

vedno prevladuje kognitivna dimenzija, saj je z vidika izvajanja lažje merljiva, medtem ko je

socialna dimenzija nekoliko šibkeje zastopana. Iz različnih definicij kompetenčni profilov

smo ugotovili, da jih lahko v splošnem definiramo kot nabor kompetenc, ki jih posameznik

mora imeti za uspešno in učinkovito opravljanje dela na določenem delovnem mestu,

Ugotovili smo, da je uporabna vrednost kompetenčnih profilov kljub dolgotrajnem procesu

ustvarjanja le-teh velika, saj lahko podjetja primerjajo kompetence posameznika in

ugotavljajo ustreznost ali neustreznost kandidata, lahko služijo kot motivacija ali kot

maksimiziranje produktivnosti s pomočjo ocenjevalnih sistemov in podobno. Ugotovili smo,

da lahko povezavo med učnimi izidi definiramo kot raven kompetentnosti, ki jo študent

doseže v času študija in je potrjena z ocenjevanjem oziroma z doseganjem merljivih učnih

izidov.

S študijo učnih načrtov programa ESD na MFDPŠ smo predstavili glavne učne izide, ki jih

študenti pridobijo pri posameznih predmetih skozi vsa tri leta študija, s pomočjo

strukturiranega intervjuja pa smo pri diplomantih programa ESD, ki so zaposleni, preverili, v

kolikšni meri so v času študija pridobili kompetence, ki jih dejansko uporabljajo pri delu.

Ugotovili smo, da so študenti v splošnem zadovoljni s teoretičnim znanjem, ki so ga pridobili

v času študija, vendar menijo, da bi moralo biti več poudarka na praktičnem delu, saj je praksa

tista, ki posamezniku prinese največ uporabnega znanja.

V nadaljnjih raziskavah obravnavane tematike bi bilo zanimivo preveriti, v kolikšni meri se v

praksi uporabljajo kompetence, ki jih študenti MFDPŠ pridobijo v času študija na fakulteti.

Prav tako bi bilo zanimivo preveriti, ali so bile pridobljene kompetence direktno aplikativne v

praksi, ali so pridobljene kompetence študentje pridobili le v teoriji, v praksi pa so jih morali

še osvojiti.

29

8 LITERATURA IN VIRI

1. Bratton, J., in Gold, J. (2003). Human Resources Management: Theory and practice. New

York: Palgrave Macmillan.

2. Bohlander, G., in Snell, S. (2004). Managing Human Resources. Manson: Thomson

South-Western.

3. Dubois, D. D., Rothwell, W. J. King Stern, D. J., in Kemp, L. K. (2004). Competency-

based human resource management (1. izdaja). Mountain View: Davies-Black Publishing.

4. Eurydice. (2006). Curriculum Corporation - Key Competencies. Pridobljeno s

http://www.indire.it/lucabas/lkmw_file/eurydice///Key_Competencies_2002_EN.pdf.

5. Haralambos, M., in Holborn, M. (2005). Sociologija - teme in pogledi. Ljubljana: Državna

založba Slovenije.

6. Kohont, A. (2005). Razvrščanje kompetenc. V M. Pezdirc (ur.), Kompetence v kadrovski

praksi (str. 29–47). Ljubljana: GV Izobraževanje.

7. Kohont, A. (2011). Vloge in kompetence menedžerjev človeških virov v kontekstu

internacionalizacije. (doktorska disertacija). Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.

8. Kohont, A., in Svetik, I. (2005). Uvajanje in uporaba kompetenc. V S.M. Pezdirc (ur.),

Kompetence v kadrovski praksi. Ljubljana: GV Izobraževanje.

9. Lucia, A.D., in Lepsinger, R. (1999). The art and science of competency models:

Pinpointing critical success factors in organizations. San Francisco: Jossey–Bass/Pfeiffer.

10. Majcen, M. (2009). Management kompetenc - izdelava modela kompetenc ter njegova

uporaba za razvoj kadrov in vodenje zaposlenih k doseganju ciljev. Ljubljana: GV

Založba.

11. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ). (2014a). Pridobljeno s

http://mfdps.si/sl/10-let.

12. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ). (2014b). Pridobljeno s

http://mfdps.si/sl/fakulteta/predstavitev-fakultete.

13. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ). (2014c). Pridobljeno s

http://mfdps.si/sl/dodiplomski-studij/ekonomija-v-sodobni-druzbi-un.

14. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ). (2015a). Diplomant

študijskega programa 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi (interno gradivo). MFDPŠ,

Celje

15. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ). (2015b). Učni izidi –

Ekonomija v sodobni družbi (interno gradivo). MFDPŠ, Celje

16. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ). (2015c). Analiza

anketnega vprašalnika o kompetencah pridobljenih v času študija (interno gradivo).

MFDPŠ, Celje

17. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ). (2015d). Fokusna

skupina z dodiplomskimi študenti MFDPŠ (interno gradivo). MFDPŠ, Celje

18. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ). (2015e). Zapisnik o

želenih kompetencah diplomantov (interno gradivo). MFDPŠ, Celje

30

19. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ). (2015f). Znanja in

spretnosti na MFDPŠ – vprašalnik za študente (interno gradivo). MFDPŠ, Celje

20. OECD (2002). DeSeCo - Definition and selection of competencies: Theoretical and

conceptual foundations, Strategy paper. Brussels: OECD, Directorate for education, labor,

employment and social affairs.

21. Orr, J.E., Sneltjes, C., in Dai, G. (2010). The art and science of competency modeling:

Best practices in developing and implementing success profiles. Pridobljeno s

http://www.kornferry.com/.

22. Roberts, G. (2004). Recruitment and selection: A competency approach. London: Camp

Road.

23. Rozman, B. (2005). Upravljanje kompetenc v družbi Merkur. V S.M. Pezdirc (ur.),

Kompetence v kadrovski praksi (str. 127–153). Ljubljana: GV Izobraževanje.

24. Skrbinjek, V., in Dermol, V. (2016). Designing a Programme Profile: An Example of

Bachelor Business Study Programme. International Journal of Management, Knowledge

and Learning 5(1), 121–134.

25. Slivar, B. (2008). Projekt Implementum: Ključne kompetence v katalogih znanj in

višješolskih programih. Pridobljeno s http://www.impletum.zavod-

irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Impletum_A6_Kljucne_kompetence_v_katalogih_in_VSS_p

rogramih_Slivar_11122008.pdf.

26. Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK). (b. l.). Pridobljeno s http://www.nok.si/.

27. Svetlik, I., in Pavlin, S. (2004). Informacijska družba, družba znanja in odpiranje v svet:

Izobraževanje in raziskovanje za družbo znanja. Teorija in praksa, 41(1–2), 199–211.

28. Svetlik, I. (2005). O kompetencah. V S.M. Pezdirc (ur.), Kompetence v kadrovski praksi.

Ljubljana: GV Izobraževanje.

29. Weinert, F. E. (2001). Concepts of competence: Definition and selection of competencies.

V D.S. Rychen, in L. H. Salganik (ur.), Defining and selecting key competencies, (str. 45–

67). Seattle, Toronto, Bern, Goetingen: Hogrefe & Huber Publishers.

30. Zakon o osnovni šoli (uradno prečiščeno besedilo) (ZOsn-UPB3). (2006). Uradni list

Republike Slovenije, št. 81.

31. Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK). (2015). Uradni list Republike

Slovenije, št. 104.

31

9 PRILOGE

Priloga A: Učni izidi za 1. letnik programa ESD

Priloga B: Učni izidi za 2. letnik programa ESD

Priloga C: Učni izidi za 3. letnik programa ESD

Priloga D: Učni izidi za izbirne predmete programa ESD

Priloga E: Strukturiran intervju

Priloga A: Učni izidi za 1. letnik programa ESD

Predmet Učni izidi

Veščine učenja 1

1. Razume koncept avtorskih pravic. 2. Uporablja pravila znanstvenega

aparata. 3. Oblikuje strukturo in tehnično podobo strokovnih besedil. 4.

Uporablja osnovna IKT orodja. 5. Uporablja tehnike kreativnega mišljenja.

6. Uporablja veščine retorike.

Organizacija in

management

1. Pozna delovanje organizacije kot skupnosti interesov. 2. Razume

elemente in sestavine politike organizacije. 3. Razume pristope

načrtovanja in snovanja politike organizacije. 4. Razume, prepozna in

razvija kompetence menedžerjev. 5. Uporabi veščine in spretnosti

načrtovanja, uvajanja, vzdrževanja ter vrednotenja sprememb v

organizaciji. 6. Razume delovanje vrednostne verige podjetja in

obvladovanje povezanih procesov in subjektov. 7. Zna kritično presoditi

poslovno-organizacijske odločitve v okviru makro- in mikroekonomskih

elementov in vplivov. 8. Pozna merila za razvrščanje organizacij. 9. Pozna

pristope načrtovanja in snovanja politike organizacije. 10. Zna rešiti

konkretne probleme s področja odločanja v organizaciji. 11. Pozna

elemente spreminjanja in sposobnosti organizacije. 12. Zna vrednotiti

spremembe v organizaciji. 13. Razume delovanje vrednostne verige

podjetja in zna obvladovati povezane procese in subjektov. 14. Razume

etični vidik in razsežnosti managementa. 15. Pozna procese v

managementu.

Družbeno

komuniciranje

1. Pozna delovanje kulture in njenih elementov v organizacijskem okolju

2. Zna povezovati kulturo posameznika z organizacijsko kulturo 3.

Razume načela komuniciranja v medkulturnem okolju. 4. Razume vlogo in

pomen etike in etičnega delovanja v družbi. 5. Znanja o etiki uporabi na

konkretnih primerih. 6. Zna kritično ovrednotiti etično delovanje

organizacije in družbe. 7. Zna uporabiti različna načela komuniciranja in

jih ustrezno uporabi v različnih komunikacijskih situacijah. 8.

Komunikacijska orodja spretno uporablja v vseh oblikah komuniciranja. 9.

Razvije kreativno komuniciranje

Matematika in

statistika

1. Pozna različno programsko opremo, ki jo lahko uporabi pri predmetu. 2.

Razume vlogo matematičnih modelov na finančnem trgu. 3. Uporablja

osnove finančnega računa. 4. Razume delovanje finančnega trga.

Gospodarsko

pravo

1. Vrednoti, presoja smisel in etičnost pravnih pravil. 2. Pozna osnove

civilnega in gospodarskega prava, opiše in poda definicijo. 3. Razume,

razloži in pojasni osnovne pojme civilnega prava. 4. Uporabi pravna

pravila v konkretnem primeru (sklenitev pogodbe). 5. Vrednoti, oceni

smisel pravnih pravil. 6. Razume pravo.

Tuj jezik v

ekonomiji 1

1. Razume, kaj je organizacija, kakšne so njene značilnosti, kateri tipi

organizacij obstajajo doma in v tujini, tipi organizacijskih struktur so

najbolj tipični, njihove prednosti in slabosti. 2. V diskusiji predstavi

primere organizacij, vrednoti in analizira prednosti oz. slabosti organizacij

in njenih vplivov na zaposlene, okolje ipd. 3. Pozna makroekonomijo in

mikroekonomijo, kateri so njeni elementi, kakšno funkcijo imajo v

gospodarstvu in kakšnem vpliv lahko imajo na posamezna podjetja in

potrošnike. 4. Zna analitično razmišljati kot vodja podjetja in kot

posameznik (zaposleni) oz. kot potrošnik o povezavah in medsebojnih

vplivih teh elementov v gospodarstvu, npr. v Sloveniji. 5. Zna analizirati

pojem 'spremembe', kaj sprememba je, zakaj prihaja do sprememb, kdaj so

(lahko) pozitivne in kdaj negativne. 6. Diskutira o spremembah v

poslovnem svetu, in možne reakcije poslovnežev (vodij), državljanov in

potrošnikov na te spremembe, ki se pojavijo v ali prihajajo iz okolja. 7.

Pozna besedišče na področju mikro- in makroekonomije. 8. Pozna različne

tipe strokovnih besedil (npr. člankov), načinov sporazumevanja (ustno,

pisno, e-sporazumevanje). 9. Uporablja tuj jezik v diskusijah o relevantnih

temah, bere in posluša strokovno besedilo v tujem jeziku (npr. intervju),

rešuje slovnične in vsebinske vaje ter vadi pisno komunikacijo v tujem

jeziku. 10. Zna in razume mnogo različnih vidikov družbe, ekonomije in

gospodarstva države na splošno. 11. Kritično razmišljanja in analizira

aktivnosti v organizaciji, podjetju ali gospodarstvu na splošno. 12.

Razmišlja kot potrošnik in o ukrepih, ki jih izvaja (npr. potrošnja,

varčevanje, kriteriji za nakupno odločitev, relevantnost cenovnih razredov,

razumevanje kakovosti prodajnih izdelkov).

Marketing

1. Pozna delovanje podjetja z vidika različnih funkcij, ki potekajo v

podjetju ter med podjetjem in zunanjim okoljem. 2. Pojasni pomen

blagovnih znamk za udeležence v menjalnih procesih. 3. Razume pomen

blagovnih znamk za uspešnost delovanja podjetij. 4. Razume pomen

osnovnih konceptov managementa blagovnih znamk za sprejemanje

marketinških odločitev v praksi. 5. Pozna načine vstopa na novo tržišče in

zna uporabiti orodja za izvedbo vstopa. 6. Ovrednoti alternative in kritično

razmisliti o možnih rešitvah. 7. Uporablja metode in orodja za analizo

okolja. 8. Ugotovi značilnosti uspešnosti aktivnosti v procesu upravljanja

blagovnih znamk. 9. Aktivno sodeluje v skupinah, vodi tim, načrtuje in

razporeja delo. 10. Reši več strokovnih problemov. 11. Pozna

informacijska orodja in programsko opremo za izvedbo raziskave in

analize trga. 12. Uporabi ustrezne metode raziskave trga glede na namen

raziskovanja. 13. Analizira in interpretira dobljene rezultate raziskave trga.

14. Uporabi pridobljeno znanje in veščine pri raziskovalnem in

strokovnem delu. 15. Argumentirano zagovarja stališče v dialogu. 16.

Zamisli si nove ideje in situacije. 17. Vztraja in dokonča svoje naloge. 18.

Ugotovi svoje napake in jih popravi.

Ekonomija

1. Razume delovanje tržnega gospodarstva in vlogo države v njem. 2.

Razume mikroekonomsko analizo obnašanja potrošnika in podjetja. 3.

Razume način oblikovanja tržnega ravnovesja in pomen tržne strukture. 4.

Pozna ekonomsko vsebino osnovnih makroekonomskih agregatov. 5. Zna

analizirati način oblikovanja makroekonomskega ravnovesja med ponudbo

in povpraševanjem. 6. Pozna osnovne dejavnike in teorije gospodarskih

ciklov. 7. Razume pojave inflacije in brezposelnosti in njune soodvisnosti.

8. Pozna osnovne dejavnike in analizo gospodarske rasti.

Vir: MFDPŠ, 2015b.

Priloga B: Učni izidi za 2. letnik programa ESD

Predmet Učni izidi

Veščine učenja 2

1. Razume koncept avtorskih pravic. 2. Uporablja pravila znanstvenega

aparata. 3. Oblikuje strukturo in tehnično podobo strokovnih besedil. 4.

Uporablja osnovna IKT orodja. 5. Uporablja tehnike kreativnega mišljenja.

Poslovne finance

1. Pozna razliko med poslovnimi in makro financami. 2. Pozna metode

analize podjetniških financ in finančnih trgov. 3. Pozna metode poslovne

analize in zakonodajnega okolja. 4. Pozna metode finančne analize (WACC,

portfolio analiza, analiza poslovanja, idr.). 5. Razume vlogo regulatorjev.

Ekonomika in

računovodstvo

1. Pozna področja gospodarskih pojavov, postopkov računovodstva in

računovodskih izkazov. 2. Razume teorije proizvodnje, stroškov in

vrednotenja gospodarskih kategorij. 3. Razume vsebinske povezave med

gospodarskimi kategorijami. 4. Zna rešiti strokovne probleme s področja

gospodarjenja in računovodstva. 5. Razume vlogo računovodskih informacij

pri predlaganju poslovnih strategij. 6. Razume in uporablja računovodsko

izkazovanje premoženjsko-finančnega stanja. 7. Razume in uporablja

računovodsko izkazovanje poslovno-izidnega toka. 8. Razume in uporablja

računovodsko izkazovanje denarnega toka. 9. Zna opredeliti vlogo in

odgovornost strokovnjakov na področju ekonomike, računovodstva ter

managementa. 10. Razume relevantna socialna in etična vprašanja pri

poslovanju podjetij in računovodskem izkazovanju.

Ravnanje z

ljudmi pri delu

1. Razume poslovne izkaze podjetja in vsebino ki jo predstavljajo. 2.

Razume kadrovske načrte podjetja. 3. Pozna načine načrtovanja potrebne

količine zaposlenih. 4. Uporablja metode za ocenjevanje potrebe po

zmanjševanju/povečanju števila zaposlenih. 5. Razume koncepte stroškovno

učinkovitega kadrovanja. 6. Kritično oceni potrebe po

odpuščanju/zaposlovanju. 7. Zna opredeliti vlogo, pristojnosti in

odgovornost zaposlenega v oddelkih kadrovske funkcije. 8. Razume pomen

nadzora nad delom zaposlenih. 9. Kritično presoja odnose do

opolnomočenja zaposlenih. 10. Predstavi pomen upravljanja s

spremembami zaposlenim. 11. Zna motivirati zaposlene za sprejemanje

sprememb. 12. Razume koncepte etičnega upravljanja s človeškimi viri. 13.

Rešuje konflikte med zaposlenimi skladno s etičnimi standardi. 14. Kritično

presodi elemente kompetentnosti zaposlenih. 15. Uporablja psihološka

znanja za ocenjevanje kandidatov za zaposlitev. 16. Razume pomen in zna

razložiti koncepte psihološke pogodbe. 17. Pozna kompetence vezane na

družbeno in okoljsko odgovornost zaposlenih. 18. Primerja standarde

podjetja s splošnimi družbeno-okoljskimi standardi. 19. Kritično oceni

pomen posameznega elementa družbene in okoljske odgovornosti. 20.

Razume sisteme motiviranja in nagrajevanja zaposlenih. 21. Primerja

različne tehnike managementa človeških virov v mednarodnem okolju.

Ekonomska

politika

1. Razume vplive makro in mikroekonomske politike na poslovno okolje. 2.

Kritično oceni ukrepe ekonomske politike. 3. Uporabi znanja o ekonomski

politiki in institucijah pri presoji razvojnih perspektiv. 4. Razume politično

ekonomske vidike izvajanja strukturnih reform. 5. Razume vpliv

neformalnih institucij in vrednot na uspešnost ekonomske politike in

strukturnih reform. 6. Kritično presodi etične vidike ekonomske politike v

demokratični družbi. 7. Uporabi matematično analizo ukrepov ekonomske

politike. 8. Pozna tekoče ekonomske politike v Sloveniji in EU.

Informatika

1. Razume povezanost informacijske podpore funkcijskih poslovnih

področij na osnovi primerov modelov poslovnih procesov. 2. Uporabi opise

poslovnih procesov za modeliranje podatkov. 3. Kritično presodil

informacijske modele glede na poslovne in informacijske zahteve. 4.

Uporabi metode in informacijska orodja za podporo odločanja. 5. Zna

načrtovati podatkovno skladišče za podporo reševanja poslovnih problemov

in doseganje ciljev. 6. Razume ključna področja managementa informatike.

7. Pozna metode in informacijske modele strateškega načrtovanja

poslovnega informacijskega sistema. 8. Razume vpliv informacijskih

strategij na konkurenčne prednosti, posebno še na področju e-poslovanja. 9.

Pozna etična načela uporabe osebnih podatkov. 10. Razume etična pravila

varne uporabe interneta in e-poslovanja. 11. Pozna teoretične koncepte

podatkov, informacij, informacijskega procesa, informacijskega sistema,

podatkovnih struktur ter podatkovnega skladišča. 12. Pozna razliko med

operativnimi informacijskimi sistemi, sistemi za podporo odločanja in

sistemi managementa znanja. 13. Zna sodelovati v projektnem timu pri

razvijanju informacijskega sistema z uporabo različnih metod,

informacijskih modelov in orodij. 14. Primerja in izbere računalniško in

komunikacijsko opremo ter razvojna orodja za podporo poslovnih procesov

in odločanja. 15. Uporabi informacijska orodja za modeliranje

informacijskega sistema. 16. Uporabi informacijska orodja za obdelavo in

analizo podatkov.

Tuj jezik v

ekonomiji 2

1. Razume, kaj je organizacija, kakšne so njene značilnosti. 2. V diskusiji

predstavi primere organizacij, vrednoti in analizira prednosti oz. slabosti

organizacij in njenih vplivov na zaposlene, okolje ipd. 3. Spozna finančni

sistem v gospodarstvu, računovodski sistem v organizaciji in sistem bank. 4.

Vrednoti in analizira vlogo centralne banke in komercialnih bank, bančne

storitve. 5. Razume in vrednoti osnovne knjigovodske izraze, ki so potrebni

v organizaciji. 6. Pozna pojem kulture, zlasti v poslovnem svetu. 7. Vrednoti

zakaj je kultura pomembna pri sklepanju posla in katere kulturne razlike je

potrebno upoštevati v poslovnem svetu v različnih poslovnih situacijah. 8.

Pozna besedišče na področju mikro- in makroekonomije. 9. Pozna različne

tipe strokovnih besedil (npr. člankov), načine sporazumevanja (ustno, pisno,

e-sporazumevanje). 10. Uporablja tuj jezik v diskusijah o relevantnih temah,

študent bere in posluša strokovno besedilo v tujem jeziku (intervju), rešuje

slovnične in vsebinske vaje ter vadi pisno komunikacijo v tujem jeziku. 11.

Zna oz. razume mnogo različnih vidikov družbe in ekonomije in

gospodarstva države na splošno. 12. Kritično razmišljanja in analizira

aktivnosti v organizaciji, podjetju ali gospodarstvu na splošno.

Podjetništvo

1. Pozna delovanje manjšega podjetja z vidika razmerij med različnimi

funkcijskimi področji ter procesi, ki potekajo v podjetju ter med podjetjem

in zunanjim okoljem. 2. Pozna in razume podjetniško delovanje v različnih

poslovnih kontekstih. 3. Pozna področja podjetniškega svetovanja in potrebe

po njem. 4. Zna pristopiti k ustvarjanju in načrtovanju podjetniške zamisli.

5. Pozna delovanje podjetniškega in inovativnega podpornega okolja v

Sloveniji. 6. Uporabi izbrana orodja za analizo notranjega in zunanjega

okolja podjetja v primerih manjših podjetij (PEST, SWOT, Porterjeva

veriga vrednosti itd.). 7. Pozna vsebine, povezane z ustvarjanjem podjetja,

načrtovanjem poslovanja ter upravljanjem podjetja ter vodenjem ljudi pri

delu. 8. Vrednoti sloge vodenja v manjšem podjetju in njihov vpliv na

osebna razmerja in uspešnost manjšega podjetja. 9. Analizira osebnostne

značilnosti podjetnika in njihov vpliv na njegovo poslovno delovanje.

Vir: MFDPŠ, 2015b.

Priloga C: Učni izidi za 3. letnik programa ESD

Predmet Učni izidi

Veščine učenja 3

1. Pozna različne pristope pri načrtovanju in izdelavi zahtevnejšega pisnega

dela. 2. Pozna osnovne raziskovalne metode. 3. Uporablja znanstveni

aparat. 4. Oblikuje strukturo strokovnega besedila in tehnično podobo

strokovnih besedil. 5. Zna učinkovito reševati konfliktne situacije.

Osnove

raziskovalnih

veščin

1. Razume osnove etike v raziskovanju. 2. Razume pomembnosti etike v

raziskovanju. 3. Pozna različne baze podatkov. 4. Zna uporabljati statistični

program SPSS.5. Uporablja znanstveni aparata. 6. Pozna koncept

plagiatorstva. 7. Sposobnost zbiranja in analize različnih virov. 8. Pozna

uporabo kvalitativnih in kvantitativnih metod dela. 9. Pozna in uporablja

osnovne statistične metode.

Mednarodna

ekonomija in

poslovanje

(ekonomska

usmeritev)

1. Analizira, sintetizira in predvideva rešitve ter posledice pojavov na

področju mednarodnega poslovanja v povezavi z drugimi poslovnimi

funkcijami. 2. Uporablja znanje s področja mednarodnega poslovanja,

managementa in ekonomije v praksi. 3. Zna sprejemati poslovne odločitve

v povezavi z mednarodnim poslovanjem. 4. Zna sodelovati, delati v skupini

ter strpno sprejemati in upoštevati tvorno kritiko in pripombe.5. Zna

uporabiti najprimernejši analitični pristop na vsakem posameznem področju

mednarodnih poslov. 6. Pozna povezavo med dogajanjem v okolju,

sodobnim podjetjem in potrebo po postopnem ali radikalnem spreminjanju

za dosego globalne konkurenčnosti, kamor bo umestil področje

mednarodnega poslovanja. 7. Pozna osnovne strateške dileme pri

managementu mednarodnih poslov. 8. Razume vsebino in pomen

managementa mednarodnega poslovanja. 9. Zna proučiti možnosti

kombiniranja različnih ukrepov za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti

poslovanja z ukrepom internacionalizacije poslovanja.10. Uporablja znanja

s področja strateškega managementa na eni strani ter poslovanja in

marketinga na drugi strani na področju celovitega managementa

mednarodnega poslovanja v podjetju. 11. Razume možnosti kombiniranja

različnih ukrepov za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja z

ukrepom internacionalizacije poslovanja. 12. Razume splošne zgradbe in

vsebine družboslovnih ved ter povezanost med njenimi pod disciplinami,

predvsem managementa, ekonomskimi, poslovnimi in vedenjskimi

vedami.13. Razume in uporablja kritične analize in razvoj teorij ter njihovo

uporabo pri reševanju konkretnih strokovnih problemov.

Država, družba in

etika (ekonomska

usmeritev)

1. Pozna različne sociološke pristope na področju delovanja kulture in

njenih elementov. 2. Zna opredeliti vlogo posameznika v družbi ter njihove

pristojnosti in odgovornost. 3. Razume vlogo kulture v delovanju

organizacije. 4. Razume vlogo in pomen etike in etičnega delovanja v

družbi. 5. Znanja o etiki in človekovih pravicah uporabi na konkretnih

primerih. 6. Problem reši na podlagi kritičnega ovrednotenja in etičnih

vidikov delovanja družbe. 7. Pozna družbeno odgovornost tako

posameznika kot organizacije. 8. Na primerih prepozna in uporabi načela

družbene odgovornosti. 9. Kritično ovrednoti delovanje družbene

odgovornosti. 10. Zna povezovati različna področja delovanja družbe. 11.

Splošna znanja implementira v različne situacije.

Ekonometrija

(poslovna

usmeritev)

1. Razširi in poglobi znanje kvantitativnih metod z osnovnimi

ekonometričnimi metodami. 2. Zna izbirati najprimernejše metode

ugotavljanja temeljnih značilnosti proučevanega pojava za namene analize.

3. Zna smiselno in vsebinsko pravilno pojasnjevati kvantitativno izmerjene

značilnosti pojavov na osnovi metodoloških izhodišč izbranih metod

Finance

(poslovna

usmeritev)

1. Pozna različne pristope k finančni analizi. 2. Pozna delovanje finančnih

trgov. 3. Pozna vlogo matematične analize v financah. 4. Zna prepoznati

elemente portfoljske analize. 5. Prepozna ekonomske vidike finančnih

trgov. 6. Pozna značilnosti diverzifikacije. 7. Pozna vlogo in odgovornost

regulatorjev.

Vir: MFDPŠ, 2015b.

Priloga D: Učni izidi za izbirne predmete programa ESD

Predmet Učni izidi

E-poslovanje

1. Pozna osnove, možnosti in značilnosti uporabe e-poslovanja za

različne poslovne namene. 2. Zna načrtovati ter vrednotiti projekte e-

poslovanja. 3. Razume interdisciplinarnost e-poslovanja. 4. Pozna in

razume spremembe v poslovnem okolju, ki pospešujejo uvajanje rešitev

e-poslovanja. 5. Zna poiskati informacije za potrebe študija predmeta v

različnih, predvsem internetnih virih. 6. Zna uporabljati IKT v vseh fazah

izobraževalnega procesa, saj se predmet izvaja s kombinacijo

predavanj/vaj v živo in e-izobraževanja.

Poslovno

računovodstvo

1. Zna uporabljati računovodske informacije za poslovno odločanje

zunanjih in notranjih uporabnikov informacij v podjetjih. 2. Zna

uporabljati računovodske informacije za poslovno odločanje zunanjih in

notranjih uporabnikov informacij v zavodih, proračunskih organizacijah

in drugih organizacijah. 3. Razume računovodske informacije ob

ustanovitvi, sanaciji, stečaju, likvidaciji. 4. Zna uporabljati računovodske

informacije za odločitve o zaposlenih, investicijske odločitve, nakupne

odločitve, prodajne odločitve, finančne odločitve. 5. Zna uporabljati

računovodske informacije za potrebe nadziranja poslovanja po mestih

odgovornosti. 6. Zna uporabljati računovodske informacije iz temeljnih

računovodskih izkazov za odločanje zunanjih in notranjih uporabnikov.

7. Razume računovodske informacije iz konsolidiranih računovodskih

izkazov. 8. Pozna področne zakone na področju računovodstva. 9. Zna

opredeliti vlogo zakonov pri oblikovanju informacij poslovodnega

računovodstva.

Inovativnost v

podjetništvu

1. Razume procese ustvarjanja in prenosa znanja ter razvoja novih

proizvodov in storitev. 2. Poznal pomen zaščite intelektualne lastnine in

pristope k temu. 3. Pozna priložnosti, ki jih inovativnim podjetnikom

ponuja podjetniško podporno okolje. 4. Razume pomen inovativnega

podjetništva v Evropi in položaj slovenskega podjetništva v njej. 5. Pozna

in uporabi različne tehnike ustvarjanja novih idej.

Strokovna praksa

1. Razume delovanja in razvoja sodobnih organizacij. 2. Zna uporabiti in

združiti znanja s področij organizacije, managementa, prava, informatike,

komuniciranja, tehnologije in etike ter razumevanja družbenega in

političnega dogajanja z znanji poslovnih in ekonomskih ved. 3. Zna rešiti

poslovne probleme sodobnih podjetij in drugih organizacij, družbenih in

državnih institucij in služb. 4. Zna uporabiti preprostejše metode

poslovne in ekonomske analize. 5. Zna samostojno opravljati strokovna

dela v poslovni praksi. 6. Zna presojati relevantna socialna, znanstvena

ali etnična vprašanja. 7. Zna rešiti strokovne probleme.

Živeti v EU:

združeni v

raznolikosti

1. Opredeli vplive in učinke evropskega povezovanja v svetovnem in

slovenskem kontekstu. 2. Zna povezati teoretično znanje in praktične

izkušnje. 3. Pozna značilnost povezovanja in sodelovanja v EU. 4.

Razloči med bistvenimi pravnimi viri Evropske skupnosti in njihov

učinek. 5. Razume edinstveno institucionalno strukturo delovanja v EU.

6. Pozna raznovrstnost področij delovanja EU. 7. Zna opredeliti vlogo

EU (koristi in dolžnosti). 8. Pozna razliko med delovanjem posameznih

institucij, pristojnosti določenih politik in njihovo upravljanja. 9. Pozna

delovanje konkretnih politik EU. 10. Razume družbene in politične

procese ter odnose v EU. 11. Pozna razvoj, institucije in politike EU. 12.

Analizira in kritično presodi dejavnosti EU. 13. Razume svojo vlogo kot

študenta, mlade osebe, bodočega iskalca zaposlitve v kontekstu EU. 14.

Pozna delo in vsebino delovanja informacijskih točk Europe Direct. 15.

Prepozna in razume različna področja EU v njihovem vsakdanjem

življenju. 16. Zna prenesti znanje iz drugih predmetov študijskega

programa in znanj ter veščin, pridobljenih v delovnem okolju.

Tuj jezik v

ekonomiji 3

1. Pozna osnovne izraze prava v tujem jeziku na področju gospodarskega

prava. 2. Analizira pojem pogodba in njene elemente, dokumente pri

ustanavljanju podjetij (npr. družbena pogodba, akt o ustanovitvi

podjetja), določenimi akterji pri ustanavljanju, vodenju in zapiranju

podjetij ter njihovimi funkcijami, ter s kapitalizacijo podjetja. 3.

Nadgradi poslovno besedišče, pozna besedišče s področja poslovnega

prava in njenih tipičnih dokumentov, besedišče na področju okoljevarstva

in okoljske odgovornosti podjetij, mednarodnega trženja, delovnega

okolja, komunikacije. 4. Implementira novo besedišče v strokovnih

besedilih (npr. člankih) in v skupinskih diskusijah na te teme. 5. Predstavi

članek po lastni izbiri in vodi razgovor o tej temi z ostalimi študenti. 6.

Nadgradi slovnico z dodatkom fraz, zlasti fraznih glagolov in uporabe

glagolov in samostalniških besednih zvez v primerih. 7. Pozna nekaj

osnovnih okoljevarstvenih izrazov, ki so povezana s poslovnim svetom in

okoljsko odgovornostjo in ozaveščenostjo. 8. Kritično analizira stanje

varovanja okolja. 9. Diskutira to aktualno temo, ter na podlagi

strokovnega besedila razvije lastno stališče o tej temi in jo deli z ostalimi

udeleženci v pogovoru. 10. Zna analizirati vse izbrane teme in z

razširitvijo besedišča širi svojo razgledanost na različnih področjih, ki so

povezana s poslovnim svetom. 11. Kritično razmišlja o njih, oblikuje

svoje stališče do teh tem. 12. Predstavi lastne rešitve in jih deli z drugimi.

Raznolikost

kultur in

slovenski jezik

1. Razume in spoštuje različne kulture. 2. Uporabi spretnosti

medkulturnega sodelovanja. 3. Razume družbeno-kulturne specifike

slovenske družbe. 4. Uporablja osnovne komunikacijske veščine v

slovenskem jeziku. 5. Spretnost uporablja v različnih komunikacijskih

situacijah, relevantnih za študente. 6. Pozna avtentične slovenske tekste

vsakdanje rabe (časopisni članki, TV poročila …). 7. Razume pomena

mednarodnosti in mobilnosti v visokem šolstvu. 8. Primerja in kritično

presoja delovanje različnih družb. 9. Pridobljena teoretična znanja

uporabi v praksi.

Študije poslovnih

primerov

1. Razumevanje poznavanja poslovanja podjetja/organizacije. 2. Kritična

presoja lastnih predlogov rešitve. 3. Predstavitev argumentirane rešitve

problema/izziva podjetja/organizacije. 4. Znanje uporabe SWOT analize

in interpretacija rezultatov. 5. Kritična presoja stanja v

podjetju/organizaciji. 6. Predstavitev idej rešitve problema. 7. Poznavanje

načinov analize stanja v podjetju. 8. Uporaba različnih metod za

ocenjevanje uspešnosti podjetja. 9. Razumevanje finančnih izkazov

podjetja. 10. Razumevanje pomembnosti sprememb. 11. Poznavanje

načinov predstavitve sprememb zaposlenim. 12. Kritično presojanje

primernosti predlogov sprememb. 13. Poznavanje poslovanja v

multikulturnem okolju. 14. Razumevanje kulturno specifičnih posebnosti

v poslovanju. 15. Uporaba strokovne terminologije v poslovanju. 16.

Poznavanje metodologije reševanja študij poslovnih primerov. 17.

Uporaba metodologije pri reševanju študij poslovnih primerov. 18.

Poznavanje poslovanja podjetji. 19. Kritično mišljenje pri ustvarjanju

rešitev poslovnih problemov. 20. Primerjava in evalvacija različnih

rešitev istega problema.

Družbena

odgovornost in

prostovoljstvo

1. Pozna oblike družbeno odgovornega podjetniškega delovanja ter

njihov pomen za družbo in gospodarstvo. 2. Deluje kot prostovoljec v

prostovoljskih organizacijah in doživlja njihovo delovanje. 3. Doživi in

spozna okolja depriviligiranih oz. mejnih družbenih skupin in kritično

vrednoti odnos družbe do tovrstnih problemov. 4. Pozna in razume

pomen in možnosti za prostovoljstvo ter osebni prispevek k dobrobiti

družbi in gospodarstva. 5. Pozna, doživi in kritično vrednoti primere

družbene in okoljske odgovornosti v konkretnih slovenskih

organizacijah. 6. Zna umestiti prostovoljstvo v okvire družbene

odgovornosti, okoljske odgovornosti ter trajnostnega razvoja.

Diplomska

naloga

1. Pozna pristope in rešitve za načrtovanje in izvedbo manjše

raziskovalne naloge. 2. Zna na podlagi raziskovalnega problema

opredeliti potrebne podatke, njihove vire ter pristope k njihovi analizi. 3.

Se odloči glede uporabe raziskovalnih metod in tehnik ter njihov uporabe

v konkretni situaciji. 4. Sodeluje z mentorjem. 5. Poveže znanje o

ekonomiji, poslovanju in managementu s konkretnim poslovnim okoljem.

6. Bolje razume poslovno okolje in probleme, s katerimi se v tem okolju

soočajo podjetja in druge organizacije.

Vir: MFDPŠ, 2015b.

Priloga E: Strukturiran intervju

Najprej smo pri intervjuvancih preverili njihove demografske podatke, torej spol, starost,

katero fakulteto so dokončali, strokovni naziv, ki so ga ob zaključku študija pridobili, naziv

delavnega mesta ter kratek opis dela, ki ga intervjuvanec opravlja.

V drugem delu intervjuja smo intervjuvancem predstavili nabor splošnih kompetenc, ki jih je

fakulteta uporabila v raziskavi o kompetencah študentov. Intervjuvanci so imeli na voljo

sledečih 14 splošnih kompetenc:

delo s podatki/informacijami,

osnovne računalniške spretnosti,

medosebne, socialne spretnosti,

sodelovalno, timsko delo, delo v skupini,

voditeljstvo, vodenje ljudi,

etičnost,

raznolikost in multikulturnost,

spretnosti kritičnega mišljenja,

ustvarjanje novih zamisli,

iniciativnost ter podjetnost,

spretnosti organiziranja in načrtovanja,

spretnosti verbalne komunikacije,

spretnosti pisne komunikacije ter

sporazumevanje v tujem jeziku.

Diplomate smo prosili, da izberejo tri najbolj pogoste, ki jih uporabljajo pri svojem delu.

Sledila je razprava o tem, v kolikšni meri so ta znanja pridobili tekom študija. Naslednje

vprašanje je od intervjuvancev zahtevalo razmislek o najpomembnejših splošnih znanjih, ki

jih v času študija niso pridobili oziroma so jih pridobili v manjši meri, v praksi pa se pogosto

uporabljajo.

Tretji del intervjuja se osredotoča na specifična znanja. Intervjuvancem smo predstavili nabor

specifičnih kompetenc, ki jih je fakulteta prav tako uporabila v raziskavi o kompetencah

študentov. Intervjuvanci so tako imeli na voljo sledečih 15 specifičnih kompetenc:

značilnosti organizacije, funkcijska področja in razmerja med njimi,

pregled poslovanja, problemi, izzivi in njihovo reševanje, svetovalni načrt,

makro in mikroekonomski elementi in vplivi na organizacije,

metode in orodja za analizo notranjega, zunanjega okolja in določanje razvojnih perspektiv

organizacije,

pristopi k upravljanju podjetja z načrtovanjem in kontrolo ter uporabo različnih konceptov,

metod in orodij,

knjigovodski in finančni sistemi,

upravljanje s spremembami,

kultura in njeni vplivi,

vidik etike,

pravo,

psihologija,

informacijski sistemi in programska oprema,

tehnika in tehnologija,

tuj jezik na obravnavanem področju ter

družbena in okoljska odgovornost.

Diplomate smo prosili, da tri, ki jih najpogosteje uporabljajo pri svojem delu. Sledilo je

vprašanje, s katerim smo preverili, v kolikšni meri so ta znanja pridobili v času študija na

MFDPŠ. Naslednje vprašanje je od intervjuvancev zahtevalo razmislek o najpomembnejših

specifičnih znanjih, ki jih v času študija niso pridobili oziroma so jih pridobili v manjši meri,

v praksi pa se pogosto uporabljajo

V zadnjem delu smo intervjuvance prosili, da ocenijo splošno zadovoljstvo s pridobljenim

znanjem na lestvici od ena do pet, pri čemer je 1 pomenilo popolnoma nezadovoljen ter 5

popolnoma zadovoljen. V zadnjem vprašanju smo intervjuvance prosili, da podajo splošen

komentar glede študija na MFDPŠ.