DIPLOMSKO DELO Uspeã no zdravljenje odvisnoti od droge in ... · Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede DIPLOMSKO DELO Uspeãno zdravljenje odvisnoti od droge in njegov

Univerza v Mariboru

Fakulteta za varnostne vede

DIPLOMSKO DELO

Uspešno zdravljenje odvisnoti od droge in

njegov pomen za splošno varnost

Maribor, 2009 Dejan Horvat

Univerza v Mariboru

Fakulteta za varnostne vede

DIPLOMSKO DELO

Uspešno zdravljenje odvisnoti od droge in

njegov pomen za splošno varnost

Dejan Horvat

Julij, 2009 prof. dr. Miloš F. Kobal

VSEBINA

1 UVOD ...................................................................................................................................................... 1

2 ODVISNOST OD DROG IN PROBLEMI (NE)VARNOSTI V ZVEZI Z NJIMI .......................... 3

2.1 RAZVRSTITEV DROG, POSEBEJ SKUPINA NEZAKONITIH DROG ........................................................... 3 2.1.1 Kanabinoidi (marihuana, hašiš) ................................................................................................ 3 2.1.2 Opioidi ....................................................................................................................................... 5 2.1.3 Opij, morfij in heroin ................................................................................................................. 5 2.1.4 Kokain ....................................................................................................................................... 7 2.1.5 Speedball ................................................................................................................................... 8 2.1.6 Kokaetilen .................................................................................................................................. 8 2.1.7 Sintetične in «designer« droge .................................................................................................. 9 2.1.8 Amfetamini ................................................................................................................................. 9 2.1.9 Led (»ice«) ................................................................................................................................. 9 2.1.10 Ekstazi ................................................................................................................................. 10 2.1.11 Snovi, ki povzročajo halucinacije (halucinogeni) ............................................................... 10 2.1.12 LSD ..................................................................................................................................... 11

2.2 »BAD TRIP« (PONESREĈENO POTOVANJE) ...................................................................................... 12 2.3 FENICIKLIDIN ................................................................................................................................. 13 2.4 HLAPNE ORGANSKE SNOV ............................................................................................................. 13

3 PRIDOBIVANJE RAZNIH VRST UČINKOVIN ZA DROGE, NJIHOVO

TRANSPORTIRANJE IN PRODAJNA MREŢA ...................................................................................... 14

3.1 PREDHODNE SESTAVINE ZA PREPOVEDANE DROGE ........................................................................ 14 3.2 NADZOR NAD PREDHODNIMI SESTAVINAM .................................................................................... 15 3.3 ODKRIVANJE IN PREPREĈEVANJE PREUSMERJANJA PREDHODNIH SESTAVIN .................................. 16 3.4 NAĈINI PREUSMERJANJA PREDHODNIH SESTAVIN .......................................................................... 17 3.5 VLOGA POLICIJE ............................................................................................................................ 18 3.6 ZAKONODAJA : .............................................................................................................................. 19

4 SVETOVNA SCENA DROG IN PRODAJNA MREŢA .................................................................. 20

4.1 MOSKITIA - ZNAMENITA KOKAINSKA POT ...................................................................................... 20 4.2 BRAZILSKA NAVEZA ...................................................................................................................... 21 4.3 MODERNI LABORATORIJI SREDI PRAGOZDA ................................................................................... 22 4.4 S HERBICIDI NAD KOKO - IN NAD LJUDI .......................................................................................... 23 4.5 POSEL, VREDEN 322 MILIJARD DOLARJEV ...................................................................................... 25 4.6 CELINA KOT PRALNICA DENARJA ................................................................................................... 25 4.7 DECENTRALIZACIJA POSLOVANJA .................................................................................................. 26

5 EVROPSKA IN SLOVENSKA PRODAJNA MREŢA .................................................................... 28

5.1 SLOVENIJA IN PROBLEMATIKA PREPOVEDANIH DROG NA »BALKANSKI POTI« ................................ 30 5.2 VLOGA POLICIJE ............................................................................................................................ 38 5.3 VLOGA IN DEJAVNOST CARINSKE UPRAVE RS NA PODROĈJU PREPOVEDANIH DROG ...................... 38 5.4 VLOGA SLOVENSKE OBVEŠĈEVALNO-VARNOSTNE AGENCIJE NA PODROĈJU BOJA PROTI

MEDNARODNEMU ORGANIZIRANEMU KRIMINALU ........................................................................................ 44 5.4.1 Ugotovitve agencije na področju mednarodnega organiziranega kriminala .......................... 45

5.5 POVEZANOST MEDNARODNEGA TERORIZMA IN ORGANIZIRANEGA KRIMINALA .............................. 46 5.6 TRENDI NA PODROĈJU NELEGALNE PROIZVODNJE IN PRODAJE MAMIL ........................................... 48

6 ZDRAVSTVENI ZAPLETI PRI UŢIVANJU PSIHOAKTIVNIH SNOVI, S POUDARKOM NA

PREPOVEDANIH DROGAH ...................................................................................................................... 49

6.1 MEDNARODNA KLASIFIKACIJA BOLEZNI 10. REVIZIJA, 10. POGLAVJE ............................................. 49 6.1.1 Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (šifre F10-F19) ................ 49

7 SPREMENJENO VEDENJE OSEB, UŢIVALCEV PREPOVEDANIH DROG ........................... 53

8 DOMNEVNO ŠTEVILO OSEB ODVISNIH OD PREPOVEDANIH DROG NA SVETU IN V

SLOVENIJI .................................................................................................................................................... 54

8.1 ŠTEVILO ODVISNIH OD PREPOVEDANIH DROG NA SVETU................................................................. 54 8.2 ŠTEVILO ODVISNIH OD PREPOVEDANIH DROG V SLOVENIJI ............................................................. 54

8.2.1 Odstotek uporabnikov kokaina se je zvišal ............................................................................... 57 8.2.2 V Sloveniji visok odstotek tistih, ki so vdihavali hlape ............................................................. 57

8.3 POLICIJSKE STATISTIKE .................................................................................................................. 57

9 RAZVOJ ODVISNOSTI KOT BOLEZENSKEGA DOGAJANJA ................................................. 58

9.1 SINDROM ODVISNOSTI .................................................................................................................... 58 9.1.1 Psihofizična sprememba odvisnikov ......................................................................................... 58 9.1.2 Sprememba v vedenju ............................................................................................................... 59 9.1.3 Možganski nagrajevalni sistem ................................................................................................ 59 9.1.4 Naravni “nagrajevalci” ........................................................................................................... 59 9.1.5 Odvisnost kot bolezen možganov .............................................................................................. 59 9.1.6 ODNOS DO DROGE ............................................................................................................... 60 9.1.7 SINDROM ODVISNOSTI OD PSIHOAKTIVNE SNOVI / DROGE ......................................... 60 9.1.8 Etiologija zasvojenosti (kdo je kriv?) ....................................................................................... 62

9.2 POJMI ............................................................................................................................................. 62 9.2.1 Abstinenca ................................................................................................................................ 62 9.2.2 Intoksikacija ............................................................................................................................. 63 9.2.3 Predoziranje ............................................................................................................................. 63 9.2.4 Detoksikacija ............................................................................................................................ 63 9.2.5 Navzkrižna toleranca / odvisnost ............................................................................................. 63 9.2.6 Odtegnitveni sindrom ............................................................................................................... 63 9.2.7 “Rebound” ............................................................................................................................... 63

9.3 SNOVI IN NJIHOVI ODDTEGNITVENI SIMPTOMI ................................................................................. 64 9.3.1 Alkohol ..................................................................................................................................... 64 9.3.2 Tablete ...................................................................................................................................... 64 9.3.3 Opioidi ..................................................................................................................................... 65 9.3.4 Kanaboidi ................................................................................................................................. 66 9.3.5 Kokain ...................................................................................................................................... 66

9.4 RAZLIKE MLADOSTNIK : ODRASEL ...................................................................................... 66 9.5 ODGOVORNOST ODVISNEGA ĈLOVEKA (PSIHOLOŠKO) .................................................................... 66 9.6 DETOKSIKACIJA – ZDRAVLJENJE ODTEGNITVENEGA SINDROMA ..................................................... 67 9.7 STOPNJE DETOKSIKACIJE ................................................................................................................ 67

9.7.1 Prekontemplacija ..................................................................................................................... 67 9.7.2 Kontemplacija .......................................................................................................................... 67 9.7.3 Priprava ................................................................................................................................... 67 9.7.4 Akcija ....................................................................................................................................... 67 9.7.5 Vzdrževanje .............................................................................................................................. 67

10 KAZNIVA DEJANJA, NASILJE, NEVŠEČNOSTI IN MOTEČE VEDENJE OSEB ODVISNIH

OD PREPOVEDANIH DROG ..................................................................................................................... 69

10.1 PREPOVEDANE DROGE IN NASILJE .................................................................................................. 69 10.2 NASILJE V CPZOPD (PRIMER IZ PRAKSE, OCENJENA IN DOKUMENTIRANA POGOSTOST) ................ 71 10.3 ZNAĈILNOSTI KRIMINALITETE, POVEZANE S PREPOVEDANIMI DROGAMI, V REPUBLIKI SLOVENIJI .. 72 10.4 ORGANIZIRANOST POLICIJE, KOT ORGANA ZA ODKRIVANJE KAZNIVIH DEJANJ IN ZA SODELOVANJE Z

DRUGIMI ORGANI .......................................................................................................................................... 73 10.5 KAZNIVA DEJANJA IN PREKRŠKI, POVEZANI S PREPOVEDANIMI DROGAMI ....................................... 75 10.6 VOŢNJA V CESTNEM PROMETU POD VPLIVOM ALKOHOLA IN PREPOVEDANIH DROG V SLOVENIJI .... 78

11 OSEBE, ODVISNE OD DROG ........................................................................................................... 81

11.1 STORILCI PREKRŠKOV .................................................................................................................... 81 11.2 STORILCI KAZNIVIH DEJANJ ............................................................................................................ 82

12 SODNO PSIHIATRIČNO IZVEDENSTVO PRI OSEBAH, KI STORE PREKRŠEK ALI

KAZNIVO DEJANJE POD VPLIVOM PREPOVEDANIH DROG ........................................................ 84

13 ZNAČILNOSTI VARNOSTNEGA UKREPA PO ČL. 66 KZ RS IN NJEGOVO IZVAJANJE .. 85

14 IZVEDENSTVO V KAZENSKOPRAVNIH ZADEVAH ................................................................ 86

15 IZVAJANJE PSIHIATRIČNO POMEMBNIH VARNOSTNIH UKREPOV ............................... 88

16 ZDRAVLJENJE OSEB ODVISNIH OD PREPOVEDANIH DROG ............................................. 89

16.1 SLOVENSKI CENTRI ZA PREPREĈEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNIH OD PREPOVEDANIH DROG ...... 89 16.2 CENTER ZA ZDRAVLJENJE ODVISNIH OD DROG (CZOD) V LJUBLJANI ............................................ 89 16.3 CENTER ZA PREPREĈEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG

ZDRAVSTVENEGA DOMA DR.A. DROLCA MARIBOR ..................................................................................... 90 16.3.1 Anketa med odvisniki, zdravljenimi v centru za preprečevanje in zdravljenje, odvisnosti od

prepovedanih drog zdravstvenega doma Dr. A. Drolca Maribor .......................................................... 91 16.3.2 Skupinska terapija z odvisniki in starši odvisnih od prepovedanih drog ............................ 91 16.3.3 Predstavitev obdelanih podatkov iz leta 1997 s tukaj predstavljenimi (leto 2008) ............. 94

17 NAČINI ZDRAVLJENJA OSEB ODVISNIH OD PREPOVEDANIH DROG

(FARMAKAOTERAPIJA) .......................................................................................................................... 95

17.1 METADON (HEPTANON) ............................................................................................................. 95 17.1.1 Pravila Substitucijskega metadonskega programa ( M M P ) v Sloveniji .......................... 99

17.2 SUBUTEX (BUPRENORFINIJEV KLORID) ..................................................................................... 102 17.3 SUBSTITOL (MORFINIJEV SULFAT PENTAHIDRAT) ..................................................................... 104 17.4 REVIA (NALTREKSON) ............................................................................................................... 105 17.5 SUBOXON ................................................................................................................................. 105 17.6 BOLNIŠNIĈNO ZDRAVLJENJE ........................................................................................................ 106

17.6.1 Oddelek za detoksikacijo .................................................................................................. 106 17.7 AMBULANTNO ZDRAVLJENJE ....................................................................................................... 106 17.8 TERAPEVTSKA SKUPNOST »SREĈANJE« ....................................................................................... 108

18 OPIS ŢIVLJENJSKE ZGODBE ODVISNIKA OD PREPOVEDANI DROG(ZGODBA

GOSPODA P.) ............................................................................................................................................. 109

19 POJAVI RAZLIČNIH OBLIK ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG V PREKMURJU.

MOŢNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI ZA NJIHOVO OBVLADOVANJE ........................................ 112

19.1 INTERVJU Z DR. NENADOM PETROVIĆEM O PROBLEMATIKI PREPOVEDANIH DROG V PREKMURJU

(VODJA CENTRA ZA PREPREĈEVANJE IN ZDRAVLJENJE OD PREPOVEDANIH DROG V MURSKI SOBOTI) ....... 112 19.2 ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA - STATISTIĈNI PODATKI O OBRAVNAVI PACIENTOV ODVISNIH

OD PREPOVEDANIH DROG ........................................................................................................................... 116

20 E-VIRI, LITERATURA .................................................................................................................... 119

SEZNAM SLIK

Slika 1 : Vršiĉki marihuane ................................................................................................... 4

Slika 2 : Priprava »jointa« ..................................................................................................... 5

Slika 3 : Makov vršiĉek ......................................................................................................... 5

Slika 4 : Apliciranje morfija .................................................................................................. 6

Slika 5 : Uţivanje kokaina ..................................................................................................... 8

Slika 6 : Košĉki »Ice« ............................................................................................................ 9

Slika 7 : Razliĉne oblike Ekstazi tabletk ............................................................................. 10

Slika 8 : Gobice »psilocibin« ............................................................................................... 11

Slika 9 : Kaktus »Meskalin« ................................................................................................ 11

Slika 10 : Oblike LSD-ja ..................................................................................................... 12

Slika 11 : Kolumbijski vojak med kontrolnim obhodom .................................................... 24

Slika 12 : Prikaz Balkanske poti ......................................................................................... 34

Slika 13 : Prikaz severno morske, balkanske in vzhodno mediteranske poti ...................... 35

Slika 14 : Zaseg heroina na MP57 Fernetiĉi, 25.06.2005 ................................................... 39

Slika 15 : Zaseg heroina na MP Fernetiĉi, 25.06.2005 ....................................................... 39

Slika 16 : Zaseg kokaina na MP Zavrĉ, 06.05.2004 ............................................................ 40

Slika 17 : Zaseg heroina na MP Obreţje ............................................................................. 41

Slika 18 : Dogajanje po Slovenskih parkih ......................................................................... 56

Slika 19 : Dr. Nenad Petroviĉ ............................................................................................ 112

SEZNAM TABEL

Tabela 1 : Prikaz predhodnih sestavin zakonite in nezakonite uporabe .............................. 14

Tabela 2 : Prikaz reagentov za pridobivanje prepovedane droge ........................................ 15

Tabela 3 : Predhodne sestavine po dunajski konvenciji ...................................................... 16

Tabela 4 : Število kaznivih dejanj, odkritih osumljencev in prekrškov s podroĉja............. 76

Tabela 5 : Število strokovno odrejenih pregledov PAS po leto 2008/2009 ........................ 81

Tabela 6 : Zbirni statistiĉni podatki ................................................................................... 116

Tabela 7: Obravnavani v obdobju 1.1.2008-31.12.2008 ................................................... 116

Tabela 8 : Podeljevanje Metadona .................................................................................... 116

Tabela 9 : Podeljevanje Buprenorfina ............................................................................... 116

USPEŠNO ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD

DROGE IN NJEGOV POMEN ZA SPLOŠNO

VARNOST

Povzetek

V prvem poglavju svoje diplomske naloge opisujem odvisnost od drog ter probleme in

nevarnosti povezane z njimi. Na zaĉetku se posvetim predvsem razliĉnim vrstam in

oblikam drog, ki jih najdemo, nato pa pridobivanju surovin oz. predhodnih sestavin za

njihovo pridelavo. V diplomski nalogi opišem tudi njihovo transportiranje in prodajno

mreţo.

V drugem poglavju opisujem predvsem svetovno sceno drog in prodajno mreţo,

posvetim pa se prav tako tudi evropski, ter seveda Slovenski prodajni mreţi. V tretjem

poglavju opisujem zdravstvene zaplete pri uţivanju psihoaktivnih snovi, poudarek je

seveda na prepovedanih drogah po mednarodni klasifikaciji bolezni.

Nato se dotaknem še spremenjenega vedenja oseb, ki so uţivalci prepovedanih drog, ter

njihovega števila po svetu in Sloveniji. Odvisnost je bolezen, zato v svoji diplomski nalogi

podrobneje opisujem razvoj odvisnosti, kot bolezenskega stanja.

Dejstvo je tudi, da so uţivalci prepovedanih drog velikokrat tudi povzroĉitelji kaznivih

dejanj, zato v sedmem poglavju opišem kazniva dejanja, nasilje, nevšeĉnosti in moteĉe

vedenje oseb odvisnih od prepovedanih drog.

V drugem delu svoje diplomske naloge se posvetim opisu ţivljenjske zgodbe odvisnika

od prepovedanih drog. Tukaj opisujem predvsem njegovo dolgotrajno zdravljenje ter borbo

z odvisnostjo, ki je pravzaprav še zdaj ni dokonĉno premagal. Opisujem tudi posledice, ki

jih pusti taka dolgoletna odvisnost.

Na koncu diplomske naloge sledi še Intervju z dr. Petrović Nenad, ki je vodja centra za

prepreĉevanje in zdravljenje od prepovedanih drog v Murski Soboti,

o problematiki prepovedanih drog v Prekmurju in statistiĉni podatki Zdravstvenega

doma Murska Sobota o obravnavi pacientov odvisnih od prepovedanih drog.

USPEŠNO ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD

DROGE IN NJEGOV POMEN ZA SPLOŠNO

VARNOST

Summary

In the first chapter of my diploma project I describe the drug addiction and the

problems and perils linked to it. Starting with the description of different kinds and types of

drugs available, I proceed with the description of the acquisition of raw materials and

constituent ingredients for their production. The transportation and the retail network of

drugs are described in the project as well.

In the second chapter I describe first of all the world drug scene and retail network as

well as the present situation in Europe and Slovenia.

In the third chapter I describe the health disorders according to the International

Classification of Diseases originating from the intake of psychoactive substances with the

emphasis on the prohibited drugs.

The survey is resumed with the behavioral changes in persons who take the prohibited

drugs, their number in the world and in Slovenia. The addiction is a disease and in my

project work I describe the development of addiction as a health disorder.

It is a fact that the drug takers often cause criminal offences and in the seventh chapter I

describe them, the violence, annoyance and disturbing behavior of the addicts on prohibited

drugs.

The second part of my diploma project describes the life story of an addicted person on

prohibited drugs, above all his long lasting curing process and fight against the addiction

that has actually not yet been overcome. I also describe the consequences originating from

such a long termed addiction.

My diploma project is concluded with an interview in which dr. Petrović Nenad, head

of the center for drug prevention and rehab treatments in Murska Sobota, describes the

problematic of prohibited drugs in Prekmurje and explains the statistic data of the health

center Zdravstveni dom Murska Sobota about drug addicted patients.

http://www.dict.cc/englisch-deutsch/consequence.html

ŢIVLJENJEPIS Dejan Horvat

Osebni podatki: datum rojstva: 05.04.1979

kraj bivanja: Selo 98/a 9207 Prosenjakovci

telefonska št.: 041-512-898

e-mail: [email protected]

Šolska izobrazba:

leto izobraževalna ustanova

2007/08 vpis absolventa na FVV v Ljubljani

2002/03 vpis v prvi letnik FVV v Ljubljani

1996-1992 Srednja zdravstvena šola Rakiĉan ,

zdravstveni tehnik

1992-1984 Osnovna šola Fokovci

Posebni doseţki in nagrade:

leto dosežek/nagrada

2004 Konĉano izobraţevanje za Bio-vital

operater (organizacija delovnega ĉasa , tuji

jeziki, reševanje konfliktov).

Delovne izkušnje:

obdobje podjetje in odgovornosti

2008-2000 Zdravilišĉe Naravni Park Terme 3000 d.o.o.

- redno delo - vodja Wellnes centra.

2000-1999 Splošna bolnišnica Murska Sobota - redno

delo - zdravstveni tehnik, delo na internem

oddelku.

Sluţenje vojaškega roka.

Splošna bolnišnica Murska Sobota – strokovno pripravništvo

Opis dela: Izvajanje medicinskih del , na razliĉnih oddelkih

Znanje jezikov:

jezik Bran

je

Gov

or

Pisan

je

anglešĉina 5 5 4

nemšĉina 5 5 5

5 – zelo dobro, 1 - osnovno

Delo z računalnikom: obvladam Microsoft Windows (Word, Outlook, Excel, Power

Point);

iskanje informacij preko interneta in njihovo urejanje (uporaba baz, brskalnikov,

iskalnikov, oblikovanje informacijskih paketov, administriranje spletnih strani in forumov

itd.)

Konjički in zanimanja: kolesarjenje , nogomet

Ostalo: opravljen vozniški izpit B kategorije

I Z J A V A O A V T O R S T V U

diplomskega dela

Spodaj podpisani Dejan Horvat, z vpisno številko 07020162, sem avtor diplomskega dela z

naslovom:

»USPEŠNO ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD DROGE IN NJEGOV

POMEN ZA SPLOŠNO VARNOST«

S svojim podpisom zagotavljam, da:

sem diplomsko delo izdelal/-a samostojno pod mentorstvom dr. Miloš F. Kobal-a.

so elektronska oblika diplomskega dela, naslov (slov., angl.), povzetek (slov., angl.)

ter kljuĉne besede (slov., angl.) identiĉni s tiskano obliko diplomskega dela

soglašam z javno objavo elektronske oblike diplomskega dela v sistemu e-diplom.

V Ljubljani, dne 1.7.2009 Podpis avtorja:

Uspešno zdravljenje odvisnosti od droge in njen pomen na splošno varnost

1

1 Uvod

Skozi zgodovino je ĉloveštvo spoznavalo in uporabljalo najrazliĉnejša zdravila in

strupe, ki so se jih nauĉili pridobivati iz rastlinskih, ţivalskih in mineralnih surovin.

Vzporedno z odkrivanjem zdravil in strupov pa se je v skoraj vseh svetovnih kulturah

pojavljala še uporaba ene ali veĉ »rekreacijskih« drog: kava in tobak v Ameriki, opij in ĉaj

na Orientu ter skoraj povsod alkohol. Vse te snovi so ljudje nekoĉ (in danes) uporabljali

zaradi njihovih posebnih sposobnosti spreminjati razpoloţenje in obĉutja.

V devetnajstem stoletju je bila veĉina danes prepovedanih drog v prosti prodaji.

Prepovedane so šele od prvega desetletja 20. stoletja dalje, ko je mednarodna skupnost

sprejela enotna pravila, ki doloĉajo nadzor nad proizvodnjo in prometom z njimi. Tako vse

drţave ĉlanice zdruţenih narodov upoštevajo doloĉila mednarodnih konvencij, ki

predpisujejo natanĉneje, kdaj in na kakšen naĉin se lahko lete uporabljajo. Vsa ta doloĉila

so vnesena v nacionalne zakonodaje posameznih drţav. Te razliĉno interpretirajo

mednarodna doloĉila. Od tod je tudi nekaj razlik pri konkretni izvedbi doloĉil iz

mednarodnih konvencij v posamezni drţavi (dr. Milan Krek, Urad za droge).

K pisanju diplomske naloge na temo Uspešno zdravljenje odvisnosti od drog in njegov

pomen pri izboljšanju splošne varnosti, me je spodbudilo dejstvo, da vsako leto v Evropi

umre zaradi odvisnosti, povezane z uţivanjem nedovoljenih drog vsaj 8000 ljudi letno.

Dejstvo je, da je odvisnost motnja, ki zajame tako telesno kot duševno in socialno

blagostanje zasvojenca in njegove okolice. Nedvomno pa ni samo razvada in stil ţivljenja,

temveĉ tudi bolezen, ki danes popolnoma dokazljivo spremeni strukturo in delovanje

moţganov zasvojenca.

Zdravljenje je proces, ki je sestavljen iz doseganja zadostne motivacije oziroma

priprave na zdravljenje, zdravljenja samega ter zdravstvene in psihosocialne rehabilitacije

(as. Andrej Kastelic, dr. med).

Prav tako je dejstvo, da sta kriminal in odvisnost od prepovedanih drog vzroĉno

povezana.

Po mojem mnenju je Izobraţevanje nedvomno politika, ki najveĉ obeta.

Predpostavljam, da izobrazba ne more škodovati. Z dobro izobraţenostjo prebivalstva se

Dejan Horvat, Diplomska naloga

2

sicer po mojem mnenju poraba drog ne bi bistveno zmanjšala, vendar bi bilo negativnih

stranskih uĉinkov bistveno manj tako za odvisnika kakor za okolico.

Morda drţi, da bi na tak naĉin veĉ ljudi poizkusilo katero izmed drog, vendar bi po

drugi strani lahko vsak posameznik objektivno vedel, kaj poĉne. Ĉe bi poleg tega drţava

recimo uspela še z legalizacijo ali dekriminalizacijo komercialnih drog in uvedla kontrolo

nad kvaliteto posameznih drog, bi bilo veliko manj smrtnih ţrtev, hkrati pa bi poraba ob

upoštevanju racionalnosti izobraţenega naroda morebiti celo upadla.

Namen in cilj mojega diplomskega dela je predvsem predstaviti probleme odvisnosti od

prepovedanih drog ter prouĉiti:

Razvoj odvisnost kot bolezni.

Spremenjeno vedenje ljudi odvisnih od prepovedanih drog.

Osebe odvisne od nedovoljenih drog, kot storilci prekrškov in storilci kaznivih

dejanj.

Naĉine zdravljenja oseb, odvisnih od nedovoljenih drog.

Pridobiti mnenja terapevtov.

Oseba, ki deluje na varnostnem podroĉju mora poznati vsa dejstva povezana z

odvisnostjo od nedovoljenih drog, da bo lahko upravljala svoje delo efektivno, korektno in

humano.

Predvidene metode raziskovanja so:

Pregled literature o odvisnosti in vrstah nedovoljenih drog.

Pogovor s terapevti in drugimi povezanimi s problematiko odvisnosti od

nedovoljenih drog.


3

2 Odvisnost od drog in problemi (ne)varnosti v zvezi z njimi

2.1 Razvrstitev drog, posebej skupina nezakonitih drog

Vĉasih so prepovedane droge delili na mehke in trde; med mehke so prištevali

predvsem marihuano oziroma hašiš, med trde pa vse ostale, predvsem heroin, kokain,

amfetamine, halucinogene, ipd. Kasneje so takšno delitev opustili, saj naj bi navajala na

misel, da so mehke droge neškodljive; danes je splošno uveljavljena delitev na dovoljene

(alkohol, nikotin) in na prepovedane droge (kanabis, heroin, kokain, amfetamini idr.)

Medtem ko ta delitev dovolj natanĉno oznaĉuje pravne vidike rabe drog, je manj natanĉna s

stališĉa medicinskih in drugih problemov odvisnosti, saj v isti koš daje glede zmoţnosti za

razvoj odvisnosti tako razliĉne droge kot so na primer marihuana in heroin in kokain. Zato

danes prepovedane droge delimo na manj in bolj nevarne, pri ĉemer ostaja dejstvo, da z

enim poimenovanjem teţko zajamemo vse vidike razliĉnih drog in njihovega uţivanja

2.1.1 Kanabinoidi (marihuana, hašiš)

Kanabinoidne droge pridobivajo pridobivajo iz indijske vrste konoplje (cannabis sativa

- Slika 1); ta izvira najverjetneje iz podhimalajskih podroĉij osrednje Azije. Na Kitajskem

naj bi izvleĉek, ki so ga imenovali hanf, uporabljali kot spodbujevalec moţganske

aktivnosti ţe 5.000 let pred našim štetjem. Pribliţno v 8. stoletju pred našim štetjem naj bi

Kitajci kanabis prinesli v Indijo, kjer so ga uporabljali pri ritualih rodovitnosti. Grški

zgodovinar Herodot opisuje njegovo uporabo pri Skitih, ki so se omamljali s hlapi rastlin,

razgretih na vroĉih kamnih. Z islamizacijo v 8. stoletju našega štetja se je hašiš razširil po

orientu in severni Afriki. V zahodni kulturi se je uveljavil zadnjih 150 let.

Omamna uĉinkovina konoplje je tetrahidrokanabinol (THC). Vršiĉki industrijske

konoplje naj bi ga ne vsebovali veĉ kot 0,3 odstotka, v cvetovih (ţenskih rastlin) indijske

konoplje pa ga je tudi do 10-krat veĉ. Kot droga so znani razliĉni pripravki: najmanj THC-

ja vsebuje preparat iz nekultiviranih rastlin, ki ga imenujejo bang; veĉ ga ima ganja, ki jo

pridobivajo iz vršiĉkov posebej vzgojenih rastlin. Najveĉje koncentracije pa so v preparatu,

ki ga izdelujejo iz smolastih izcedkov listov (hašiš).

Dobra volja se pojavi ţe nekaj minut po kajenju in doseţe vrhunec v pribliţno pol ure;

delovanje poneha po 2 do 4 urah, ĉeprav nekateri uĉinki, kot npr. omejena sposobnost za


4

voţnjo, trajajo tudi do 12 ur. Zauţijemo ga lahko tudi s pecivom ali drugo hrano, je pa v tej

obliki okrog 2- do 3- krat manj uĉinkovit.

Veĉina strokovnjakov se strinja, da se na rabo marihuane razvije toleranca (redni

uţivalci za dosego zaţelenih uĉinkov potrebujejo vedno veĉje koliĉine) ter da pride ob

nenadnem prenehanju uţivanja velikih koliĉin do odtegnitvene krize; to pomeni da ĉlovek

lahko postane od kanabisa odvisen. Seveda pa do odvisnosti- podobno kot pri alkoholu- ne

pride pri obĉasnem uţivanju manjših koliĉin.

Slika 1 : Vršiĉki marihuane


5

Pripravo »jointa« prikazuje Slika 2.

Slika 2 : Priprava »jointa«

2.1.2 Opioidi

Opijat pomeni derivat opija; med opijate spadajo morfij, heroin, kodein. Opiod pa je

širši pojem in vkljuĉuje tudi sintetiĉne narkotike, npr. metadon, levorfanol, pentazocin idr.

2.1.3 Opij, morfij in heroin

Surovi opij je mleĉna tekoĉina, ki priteĉe iz zarezanega maka(Slika 3) s uspavalnim

uĉinkom (papaverum somniferum) in vsebuje kakih 20 alkaloidov.

Slika 3 : Makov vršiĉek

Opij je eno najstarejših znanih zdravil. Njegovi psihiĉni uĉinki ter uĉinkovitost pri

odpravljanju boleĉin in pri diareji so bili znani ţe Sumercem 4.000 let pred našim štetjem

ter Egipĉanom 2.000 let pred našim štetjem. Poznali so ga tudi stari Germani, Vikingi,

Kreĉani.


6

Tudi njegove nevarnosti so ţe dolgo znane. Skozi zgodovino so opozarjali, da opij

otopi intelekt in trezno presojo, zoţuje zavest in da je lahko smrten.

Leta 1804 je uspelo apotekarju F.W. Sertuenerju iz Hamelna pridobiti iz opija

najpomembnejšo sestavino, grenak kristalni prašek, poimenovan morfij. V opiju ga je

okrog 8 do 14%. Morfij je še danes najuĉinkovitejša snov za odpravljanje boleĉine. Heroin

(diacetilmorfin) pa je leta 1874 sintetiziral nemški kemik Herman Dresern z dvojnim

acetiliranjem opija. 1898 so priĉeli z njegovo masovno proizvodnjo. Spoĉetka so ga

uporabljali kot moĉan analgetik, nekateri terapevti pa tudi kot pomoĉ pri odvajanju od

morfija. Danes je njegova medicinska uporaba v veĉini drţav prepovedana.

Slika 4 prikazuje apliciranje morfija.

Slika 4 : Apliciranje morfija

Njegove široke farmakološke lastnosti (poleg odpravljanja boleĉin še vpliv na

razpoloţenje, hiter razvoj tolerance ter psihiĉne in fiziĉne odvisnosti) so ţe zgodaj priĉele

zanimati tudi znanstvenike. Sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja so odkrili receptorje

za opijate, ki jih imajo vsi vretenĉarji in celo nekateri neveretenĉarji. Za razvoj odvisnosti

so najpomembnejši t.i mu- in delta receptorji, kappa pa so odgovorni predvsem za

endokrine uĉinke in odpravo boleĉin. Receptorje najdemo povsod po osrednjem ţivĉnem

sistemu ter v ţivĉnih pleteţih v ţelodcu in ĉrevesju.

Pojavilo se je vprašanje zakaj so se sploh ti receptorji razvili. Najbolj logiĉen odgovor

je bil, da morajo obstajati telesu lastne snovi, ki se nanje veţejo. Odkritje takšnih stvari je


7

postalo smo še vprašanje ĉasa ih res so kmalu odkrili prvo od teh snovi, ki so jo imenovali

enekfalin.

Kasneje so odkrili še 12 peptidov z opiodno aktivnostjo, ki se tvorijo v razliĉnih

predelih osrednjega ţivĉnega sistema. Najpomembnejša med njimi sta enkefalin in beta-

endorfin.

Opijati uĉinkujejo tudi na noradrenergiĉni nevrotransmiterski sistem- zavirajo aktivnost

locus ceruleusa, ki je glavni pleteţ teh nevronov v moţganih. Ker je njihova aktivnost

odgovorna za simptome in nevrovegetativne zanke anksioznosti, jo opiodi zmanjšujejo.

2.1.4 Kokain

Kokain je alkaloid, pridobljen iz listov juţnoameriške rastline koke. Domaĉini ga ţe

stoletja ţveĉijo za premagovanje utrujenosti in podhranjenosti pri teţaškem delu v

neprijaznem visokogorskem podnebju.

Kokain blokira ponovni prevzem dopamina, noradrenalina in serotonina v ţivĉne

konĉiĉe; s tem je sinapsam na voljo veĉ omenjenih nevrotransmiterjev, kar poveĉa

aktivnost centralnega ţivĉnega sisitema. Za zasvojenost je najpomembnejši njegov uĉinek

na dopaminski sistem v mezolimbiĉnem delu moţganov. Po dolgotrajni rabi pride med

drugim do zmanjšanja števila receptorjev, kar prispeva k psihiĉni odvisnosti in poţelenju,

saj fiziološke koncentracije dopamina niso veĉ zadostne.

V šestdesetih letih 20. stoletja in prej so kokain uţivali predvsem srednji in višji sloji,

in sicer z njuhanjem. Imenovali so ga droga bogatih; veliko so ga uporabljali umetniki,

glasbeniki, poslovneţi; skratka sluţil je za dvig energije in storilnosti v krogih kjer je nujno

da si poln energije.

Veljal je za nenevarno drogo. Mnogi so (tudi v uradni psihiatriji) zanemarjali moţnost

da bi kokain utegnil povzroĉiti odtegnitveni sindrom, odvisnost ali trajne moţganske

posledice. Danes vemo, da kokain (predvsem prosta baza in krek) izmed vseh drog

povzroĉa najveĉje poţelenje ter da lahko, poleg nevroloških komplikacij kot so akutne

mišiĉne distonije, tiki in migrenski glavoboli, sproţa tudi hude psihiĉne motnje in

epileptiĉne krĉe. Prav tako lahko zaradi spazma ţil pride do srĉnega infarkta in moţganske

kapi.


8

Posebej nevarni sta novi obliki:

Prosta baza, ki nastane, ki nastane ko kokain segrevamo skupaj z amoniakom na

foliji; uţivalci vdihujejo hlape.

Krek, ki nastane, kadar kokain segrevamo skupaj z amonijakom, etron,

kloroformom, ali pecilnim praškom; moţno ga je kaditi.

2.1.5 Speedball

Ker kokain zelo vzburja, uţivalci po njem obiĉajno zauţijejo še heroin, da se pomirijo.

Mnogi zatrjujejo, da kokaina sploh ne vzamejo, ĉe nimajo pripravljenega še heroina.

Vĉasih pa s slednjim tudi podaljšujejo uĉinkovanje kokaina. Zmes obeh drog imenujejo

speedball; v ZDA je to verjetno najbolj priljubljena droga.

2.1.6 Kokaetilen

Uţivalci pogosto kombinirajo rabo kokaina in alkohola; kombinacijo imenujemo

kokaetilen. Z alkoholom uţivalci podaljšujejo uĉinek kokaina (kokaetilen ima skoraj 4-krat

veĉjo razpolovno dobo kot kokain), omilijo tesnobnost in zmanjšajo nespeĉnost. Njegov

vpliv na dvig koliĉine dopamina (in serotonina) v sinapsah je veliko veĉji, kar pomeni tudi

veĉjo nevarnost srĉne in moţganske kapi. Ob odtegnitvi kokaetilena traja anksioznost dlje,

kar opustitev še oteţuje.

Slika 5 prikazuje tipiĉno uţivanje kokaina.

Slika 5 : Uţivanje kokaina


9

2.1.7 Sintetiĉne in «designer« droge

Mednje prištevamo amfetamine in ekstazi ter vrsto ekstaziju podobnih kemiĉnih snovi

(s podobnim uĉinkom). Uporabljajo jih predvsem rekreativno in ĉedalje bolj postajajo del

subkulture mladih.

2.1.8 Amfetamini

Sintetizirali so jih leta 1887, v kliniĉno prakso pa uvedli leta 1932 za zdravljenje astme

in depresije. Danes jih v te namene ne uporabljamo veĉ, kot zdravilo jih uporabljamo le še

pri nemirnih (hiperkinetiĉnih) otrocih z motnjami pozornosti. Ker zmanjšujejo obĉutek

lakote in boleĉine ter poveĉujejo budnost in agresivnost, so njihovo pripravnost zgodaj

spoznali tudi v vojskah. Raba amfetaminov je razširjena v vseh socialnoekonomskih slojih.

Uporabljajo jih študentje pred izpiti, vozniki kamionov na dolge proge, poslovneţi,

športniki. Ker so cenejši, z njimi velikokrat nadomešĉajo cenejši kokain. Delovati zaĉnejo

hitro, obiĉajno manj kot uro po zauţitju. Najbolj znano ţargonsko ime zanje je »speed«.

2.1.9 Led (»ice«)

Je ĉista oblika metamfetamina(Slika 6), ki ga lahko njuhamo, kadimo ali vbrizgamo v

ţilo. Njegovi psihiĉni uĉinki so zelo moĉni, primerljivi s krekom; tudi na ĉlovekovo

vedenje vplivajo enako nepredvidljivo. Dodatno druţbeno nevarnost predstavlja dejstvo, da

ga lahko – za razliko od kokaina- brez veĉjih teţav proizvajajo v ilegalnih laboratorijih.

Slika 6 : Košĉki »Ice«


10

2.1.10 Ekstazi

Ekstazi (metilen-dioksi-met-amfetamin, MDMA) je substituiran derivat amfetamina. V

primerjavi z drugimi amfetamini ne povzroĉa ekstremnih nihanj razpoloţenj, uĉinek pa

traja dlje. Zato je med novimi sintetskimi drogami najbolj priljubljen, njegovi uĉinki pa

najbolj opisani.

Ekstazi(Slika 7) sprošĉa serotonin in (v manjši meri) tudi dopamin ter noradrenalin v

medceliĉne stike ter, podobno kot antidepresivi, prepreĉuje ponovni prevzem teh

transmiterjev v ţivĉne konĉiĉe; zato jih je veĉ na voljo za prenos impulzov med celicami in

aktivnost CŢS se poveĉa.

Slika 7 : Razliĉne oblike Ekstazi tabletk

2.1.11 Snovi, ki povzroĉajo halucinacije (halucinogeni)

Pravimo jim tudi psihadeliki, ker lahko poleg motenj zaznav (prividov, prisluhov ipd.)

povzroĉijo tudi nenavadno razširitev zavesti in izgubo stika z realnostjo. V svetu je znanih

veĉ kot 100 naravnih in umetnih halucinogenov.


11

Slika 8 : Gobice »psilocibin«

Najbolj znani naravni so psilocibin (gobe-Slika 8), meskalin (vrsta kaktusa-Slika 9),

ibogain, dimetiltriptamn. Najbolj znani sintetiĉni halucinogen je dietilamid lisergiĉne

kisline.

Slika 9 : Kaktus »Meskalin«

2.1.12 LSD

Je najmoĉnejši halucinogen, saj uĉinkuje ţe v miljoninkah grama. Leta 1943 ga je

sintetiziral Sandozov kemik Albert Hoffman.

Z osnovno substanco lisergiĉno kislino, je imel ĉlovek, ne da bi to vedel, opraviti ţe

pred stoletji. Poleg nekaterih ergot alkaloidov se namreĉ nahaja v glivicah, ki parazitirajo v

ţitu; v srednjem veku so bile znane masovne zastrupitve s temi snovmi, ki so jim rekli


12

Antonov ogenj. Leta 1949 je firma Sandoz dala na trţišĉe LSD(Slika 10) po imenom

Delysid; z njim je, kot drogo resnice delala poskuse tudi ameriška vojska.

Sĉasoma je iz razliĉnih virov priĉelo prodirati spoznanje o nevarnosti halucinogenov,

mnoţila so se poroĉila o grozavih stanjih in psihozah, ki jih lahko sproţijo.

Slika 10 : Oblike LSD-ja

Leta 1966 je Sandoz proizvodnjo ustavil, naslednje leto pa so LSD prepovedali.

Veĉina halucinogenov se dobro resorbira po oralnem zauţitju; LSD zaĉne delovati v eni

uri, doseţe vrhunec v 2 do 4 urah in do 12 ur. Zaznave postanejo intezivnejše, barve

bogatejše, glasba bolj doţiveta.

LSD vzburja tudi vegetativni del ţivĉnega sistema in povzroĉa telesno dregetanje,

povišano temperaturo, znojenje, moten vid, visok pritisk, razbijanje srce; moţen je tudi

srĉni zastoj.

2.2 »Bad trip« (ponesrečeno potovanje)

Kadar se nenavdni obĉutki in doţivetja stopnjujejo do grozeĉe more ali psihotiĉne

dezintegriranosti, govorimo o »bad tripu«. Obiĉajno zadustuje prijazen pogovor in

prepriĉevanje, da doţivljanje ni resniĉno, ampak posledica LSD-ja. Potreben je nadzor, da

oseba v hudi grozi ne bi poskušala samomora. Vĉasih so potrebna tudi ustrezna zdravila

oziroma sprejem na psihiatriĉni oddelek. Sicer pa se prva pomoĉ pri akutni zastrupitvi

ravna glede na simptome (npr. hlajenje pri povišani temperaturi).


13

2.3 Feniciklidin

Povzroĉa akutno, shizofreniji podobno psihotiĉno stanje zaprtosti vase z motnjami v

pozornosti, dojemanja, simbolnega mišljenja in logiĉne presoje. Uţivalci so dobre volje in

fantazirajo.

Obĉasno se poĉutijo odtujeni sami sebi imajo izkrivljene predstave telesa ipd. Moţni so

tesnobnost, prisluhi, prividi, blodnje in zmedenost. Njihovo razpoloţenje se muhasto

spreminja. Pri bolnikih s shizofrenijo lahko povzroĉijo dolgotrajno poslabšanje.

2.4 Hlapne organske snov

Mednje spadajo topila, lepila, razredĉila in goriva. Te snovi so poceni, zlahka

dosegljive in legalne. Ti trije dejavniki bistveno prispevajo k njihovi razširjenosti med

revnimi in mladimi.

Njihovi uĉinki se kaţejo sprva kot omamljenost in obĉutek lebdenja, pri višjih

odmerkih tudi prividi in psihomotorna upoĉasnjenost. Uĉinek se pojavi v petih minutah,

traja pa lahko do veĉ ur. Koncentracija teh snovi v krvi se poviša, ĉe se kombinirajo z

alkoholom.

Mnogi simptomi so podobni alkoholni zastrupitvi; motnje psihomotorne koordinacije,

opotekajoĉa hoja, zatikajoĉa se govorica. Zaĉetna dobra volja se prevesi v zaspanost,

neobvladano vedenje, nasilno razdraţenost ter samouniĉevalnost. Pri hudi zastrupitvi

obstaja nevarnost zastoja dihanja ali srca.

Dolgotrajna raba pripelje do razdraţljivosti, motenj koordinacije, spomina in pozornosti

ter do okvar nekaterih telesnih organov; najpogosteje ledvic, nato jeter. Intenzivna raba

hlapnih organskih snovi lahko poškoduje moţgane, moţganske ter periferne ţivce.


14

3 Pridobivanje raznih vrst učinkovin za droge, njihovo

transportiranje in prodajna mreţa

3.1 Predhodne sestavine za prepovedane droge

Predhodne sestavine (prekurzorji) in osnovne kemikalije se uporabljajo v številnih

legalnih proizvodnih procesih v kemiĉni in farmacevtski industriji. Zaradi njihove kemiĉne

sestave jih pogosto uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog. Skupni imenovalec

nezakonite proizvodnje vseh prepovedanih drog (veĉine naravnih, predvsem pa pol

sintetiĉnih in sintetiĉnih drog) je, da so za izdelavo konĉnega produkta - prepovedane

droge - nujno potrebne številne kemikalije.

S pojmom predhodna sestavina je treba razumeti vsako kemijsko snov s seznama

predhodnih sestavin in vsako zmes, ki te snovi vsebujejo v takšni obliki, da jih je moţno

enostavno uporabiti ali ponovno pridobiti (2. ĉlen Zakona o predhodnih sestavinah za

prepovedane droge � Ur. l. št. 22/2000). Definicija izĉrpno povzame in na razumljiv naĉin

pojasni, za kakšne sestavine gre, hkrati pa odpira moţnost razširitve tudi na druge snovi, ki

bi se morda uporabile pri izdelavi prepovedanih drog, torej ne samo s seznama ţe znanih

predhodnih sestavin.

V strokovni javnosti se namesto besedne zveze ťpredhodna sestavinaŤ pogosto

uporablja tujka "prekurzor".

Predhodne sestavine so kemikalije(Tabela 1), ki so kljuĉnega pomena za proizvodnjo

prepovedanih drog. V sinteznih postopkih postanejo namreĉ sestavni deli kemijskih

struktur konĉnih proizvodov, tj. izdelanih prepovedanih drog. To so torej surovine, iz

katerih je mogoĉe izdelati prepovedane droge. Njihova legalna uporaba pa je omejena le na

proizvodnjo farmacevtskih proizvodov.

Tabela 1 : Prikaz predhodnih sestavin zakonite in nezakonite uporabe

Predhodna sestavina Nezakonita uporaba Zakonita uporaba

EFEDRIN Proizvodnja metamfetamina pri bronhialni astmi in prehladih

SAFROL sinteza MDMA izdelava parfumov

LISERGIĈNA KISLINA Sinteza LSD

Strokovni izraz predhodna sestavina se v praksi uporablja tudi za oznaĉevanje tistih

kemikalij, ki ne ustrezajo prej omenjeni opredelitvi in imajo pri proizvodnji prepovedanih


15

drog povsem drugaĉno vlogo. Kadar ţelimo opozoriti na njihovo drugaĉno naravo in vlogo

pri predelavi in proizvodnji prepovedanih drog, jih imenujemo osnovne kemikalije.

Osnovne kemikalije imajo prav tako pomembno vlogo v proizvodnji, vendar je njihova

uporaba manj problematiĉna. Uporabljajo se namreĉ kot pomoţne kemikalije v

posameznih fazah proizvodnje, saj jih je mogoĉe nadomestiti z drugimi, podobnimi

kemikalijami. Poleg tega imajo zelo široko legalno uporabo v industriji. Med te kemikalije

spadajo reagenti in topila.

Reagenti(Tabela 2) so snovi, ki povzroĉijo spremembo predhodnih sestavin v

prepovedano drogo.Topila so tekoĉine, v katerih raztopijo kemikalije, da lahko med seboj

reagirajo.

Tabela 2 : Prikaz reagentov za pridobivanje prepovedane droge

Kemikalija Tip Nadomestna

kemikalija

Zakonito Nezakonito

anhidrid ocetne

kisline

reagent acetil klorid proizvodnja kovinskih

lošĉil

proizvodnja heroina iz

morfina

metiletil keton topilo aceton proizvodnja umetnega

usnja

proizvodnja kokaina in

heroina

Iz razlage posameznih izrazov izhaja, da se izraz predhodna sestavina uporablja

splošno, predvsem zaradi laţjega razumevanja. S strokovnega vidika je treba posamezne

predhodne sestavine loĉiti med sabo glede na njihovo vlogo in pomen pri nezakoniti

proizvodnji prepovedanih drog.

3.2 Nadzor nad predhodnimi sestavinam

Uporaba legalno proizvedenih kemikalij v proizvodnji prepovedanih drog so

identificirali kot kljuĉni problem nezakonite proizvodnje prepovedanih drog. Zamisel, da

se takšne kemikalije (predhodne sestavine) postavijo pod kontrolo, izhaja iz novejšega

obdobja boja zoper nezakonito proizvodnjo in promet prepovedanih drog.

Boj proti nezakoniti trgovini s prepovedanimi drogami poteka na dveh

podroĉjih.

Zmanjševanje ponudbe prepovedanih drog.

Zmanjševanje povpraševanja po prepovedanih drogah.

Oĉitno je, da se mora zmanjševanje ponudbe zaĉeti ţe med proizvodnjo prepovedanih

drog. Ena moţnost je izkoreninjenje ilegalnih nasadov, kar bi zmanjšalo proizvodnjo


16

naravnih (marihuana) in polsintetiĉnih drog (heroin in kokain), medtem ko sintetiĉne droge

zahtevajo povsem drugaĉen pristop, katerega bistvo je nadziranje legalno proizvedenih

kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo sintetiĉnih drog.

Uporaba predhodnih sestavin je strogo nadzorovana, njihov seznam je sestavni del

konvencije Zdruţenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta

1988, dvaindvajset (22) najpogosteje zlorabljenih predhodnih sestavin in osnovnih

kemikalij pa je uvršĉenih tudi na seznam nadzorovanih kemikalij v Evropski uniji.

V preambuli prej omenjene konvencije je zapisano: "Potrebni so ukrepi za spremljanje

doloĉenih snovi, med drugim predhodnih sestavin, osnovnih kemikalij, ki se uporabljajo

pri proizvodnji mamil in psihotropnih snovi in katerih dostopnost je poveĉala tajno

proizvodnjo takšnih mamil in psihotropnih snovi."

Na podlagi široko zastavljene mednarodne akcije za prepreĉevanje zlorab predhodnih

sestavin in osnovnih kemikalij s seznama I in II Konvencije iz leta 1988 se nenehno išĉejo

nove nekontrolirane kemikalije ali kemikalije, iz katerih je mogoĉe izdelati kontrolirane

predhodne sestavine.

Tabela 3 : Predhodne sestavine po dunajski konvenciji

Tabela I Tabela II

n-acetilantranilna kislina Anhidrid ocetne kisline

Efedrin Aceton

Ergometrin Antranilna kislina

Ergotamin Etileter

Izosafrol Klorovodikova kislina

lizergova kislina Metiletilketon

3,4-metilendioksifenil-2-propanon Fenilocetna kislina

1-fenil-2-propanon Piperidin

Piperonal Kalijev permanganat

Psevdoefedrin Ţveplena kislina

Safrol Toluen

3.3 Odkrivanje in preprečevanje preusmerjanja predhodnih sestavin

Preusmerjanje predhodnih sestavin za ilegalno izdelavo prepovedanih drog pomeni, da

se predhodne sestavine legalnega izvora z uporabo nezakonitih ravnanj na prikrit naĉin

preusmerjajo v ilegalne laboratorije za izdelavo prepovedanih drog.


17

Ĉe se prepovedane droge proizvajajo nezakonito, navadno v majhnih, skrivnih

laboratorijih, to ne velja za kemikalije. Za proizvodnjo kemikalij so veĉinoma potrebne

mnogo veĉje in bolj sofisticirane tovarne in laboratoriji. Nezakoniti proizvajalci

prepovedanih drog morajo kemikalije pridobiti iz veĉjih, legalnih kemiĉnih tovarn.

Oskrbovanje lahko poteka neposredno ali preko posrednikov, tatov ali preko drugih oblik

preusmerjanja iz legalne proizvodnje.

Pod pojmom preusmerjanje predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog je torej

treba razumeti metode in tehnike (modus operandi) posameznikov in skupin, ki s

protipravnim dejanjem zavajajo pristojne organe drţav o vsebini, namenu, konĉni porabi in

smeri potovanja predhodnih sestavin, katerega namen je nezakonita izdelava prepovedanih

drog. Tako prihaja do preusmerjanja predhodnih sestavin iz legalne proizvodnje in trgovine

v ilegalne laboratorije.(Policija;2008)

Ker se praviloma vse predhodne sestavine, ki so namenjene izdelavi prepovedanih

drog, legalno izdelujejo in uporabljajo za razliĉne namene v kemijski in farmacevtski

industriji, jih je mogoĉe dobiti na prostem trgu. Prav to pa izkorišĉajo posamezniki in

skupine, ki nameravajo nezakonito izdelovati prepovedane droge, in s preusmerjanjem

zavajajo pristojne organe drţav glede namena porabe. Ţe dunajska konvencija je opredelila

potrebo po vzajemni pomoĉi in kolektivni odgovornosti vseh drţav ter doloĉila nekatere

tehnike, s katerimi se je mogoĉe boriti proti tem protipravnim dejanjem.

3.4 Načini preusmerjanja predhodnih sestavin

Mednarodna skupnost se ĉedalje bolj zaveda, da je treba vzpostaviti uĉinkovit nadzor

nad proizvodnjo in prometom s predhodnimi sestavinami. Ker gre za sestavine, potrebne za

legalno industrijo, je na tem podroĉju potreben skupen celovito naĉrtovan pristop. Boj

zoper zlorabljanje predhodnih sestavin, nezakonito izdelavo in trgovino s prepovedanimi

drogami ne more biti prepušĉen samo lokalnim prizadevanjem, temveĉ je za to odgovorna

celotna mednarodna skupnost.

Ker se preusmerjanje ali poskus preusmerjanja predhodnih sestavin v mednarodni

trgovini priĉne z zakonitim izvozom, posredniki pa se zavedajo zakonskega nadzora, se je

nujno seznaniti z najpogostejšimi naĉini preusmerjanja, kot so :

za tranzit predhodnih sestavin posredniki najveĉkrat uporabljajo drţave, ki

nimajo urejene zakonske kontrole ali pa je zakonska kontrola nezadostna,


18

nezadostna ali laţna oznaĉba blaga (navedba splošnega blaga, ki ni podvrţeno

nadzoru) in ponarejeni dokumenti (dobavnice, raĉuni o poreklu blaga,

certifikati, ponarejena carinska dokumentacija ipd.),

ponarejeno uvozno dovoljenje, ki se uporabi za prikrivanje dejanskega namena

uporabe pošiljke,

uvozniki uporabljajo druţbe, ki ne obstajajo ali niso pooblašĉene za uvoz

predhodnih sestavin,

navajanje pomanjkljivih podatkov o konĉnem prejemniku ali pa navajanje

neobstojeĉih druţb ali fiziĉnih oseb,

skladišĉenje predhodnih sestavin v tretjih drţavah (vĉasih tudi brezcarinskih

skladišĉih), kjer se spremeni dejanska vsebina blaga,

prirejanje poslovnih dokumentov posrednikov za izvoz in kasnejši ponovni

uvoz, aktualna pošiljka ne pride v drţavo, s tem se oteţuje dejanski nadzor.

3.5 Vloga policije

V svetu je opazen izrazit trend narašĉanja povpraševanja po prepovedanih drogah na

eni strani, na drugi pa narašĉanje povpraševanja po predhodnih sestavinah, ki se v ilegalnih

laboratorijih uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog. Zato je bilo nujno sprejetje

ukrepov za spremljanje doloĉenih predhodnih sestavin, ki se uporabljajo pri proizvodnji

prepovedanih drog.

Slovenska policija v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, carinsko upravo,

gospodarstvom ter tujimi varnostnimi organi izvaja t. i. selektivni monitoring nad

transakcijami s predhodnimi sestavinami in drugimi kemikalijami, ki so opredeljene kot

snovi, potrebne za izdelavo prepovedanih drog. To pomeni, da policija v nasprotju z

administrativnimi postopki nadzora, ki jih izvajata ministrstvo za zdravje in carinska

uprava, obravnava le tiste transakcije s predhodnimi sestavinami, ki kažejo na sum

preusmerjanja predhodnih sestavin za nezakonito proizvodnjo prepovedanih drog.

Selektivni nadzor posameznih transakcij s predhodnimi sestavinami je izhodišĉe za

kriminalistiĉne dejavnosti, ki so usmerjene v:

odkrivanje ilegalnih laboratorijev in storilcev kaznivih dejanj

preprečevanje preusmerjanja predhodnih sestavin v konkretnih primerih


19

prepoznavanje posameznih metod preusmerjanja predhodnih sestavin

Ţe samo sum, da se neka oseba ali organizacija nezakonito ukvarja s proizvodnjo ali

prometom predhodnih sestavin z namenom izdelovanja prepovedanih drog, je dovolj, da

zaĉne policija zbirati obvestila.

Zato je pomembno, da na tem podroĉju poznamo doloĉene kriterije za prepoznavanje

sumljivih naroĉil tako pri proizvajalcih kot trgovcih s predhodnimi sestavinami, kot so:

neposreden obisk naroĉnika ali njegovega zastopnika, pripravljenost takojšnjega plaĉila za

takojšnjo dobavo ne glede na ceno, gotovinsko plaĉilo za velike nakupe, kupĉeva ţelja po

nevtralni embalaţi ali embalaţi za manjše koliĉine, nakup oseb ali druţb, za katere ni

podatkov o potrebi po teh kemikalijah, zahteve po letalski dobavi (stroški prevoza so veĉji

od vrednosti blaga), prevzemi blaga z lastnimi vozili, dobava po neobiĉajnih tranzitnih

poteh, predvidljive regije, kraji, kjer poteka ilegalna proizvodnja, nabavljanje dodatne

opreme za laboratorije ipd. Poznavanje znaĉilnosti sumljivih naroĉil je le eden od pogojev,

ki pa je bistven, saj kaţe na sum, da se lahko doloĉene predhodne snovi zlorabijo za

predelavo ali proizvodnjo prepovedanih drog.

3.6 Zakonodaja :

Preusmerjanje predhodnih sestavin za nezakonito proizvodnjo prepovedanih drog je kot

kaznivo dejanje opredeljeno v 186. ĉlena Kazenskega zakonika Republike Slovenije.

Podroĉje predhodnih sestavin za prepovedane droge ureja naslednja slovenska in EU

zakonodaja:

Zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge (Uradni list RS, št.

110/03-preĉišĉeno besedilo in 47/04 ZdZPZ), velja v delih, ki niso v nasprotju z

uredbami ES,

Uredba (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11.

februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah (UL L

št. 047 z dne 18. 2. 2004, str. 1).

Uredba Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi

pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane

droge med Skupnostjo in tretjimi državami (UL L št. 22 z dne 26. 1. 2005,

str. 1).

http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2003110&dhid=65431

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32004R0273:SL:HTML

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32004R0273:SL:HTML

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/oj/2005/l_022/l_02220050126sl00010010.pdf




20

Uredba Komisije (ES) št. 1277/2005 z dne 27. julija 2005 o določitvi

izvedbenih pravil za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.

273/2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah in Uredbo

Sveta (ES) št. 111/2005 o določitvi pravil za nadzor trgovine s

predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in

tretjimi državami (UL L št. 202 z dne 3. 8. 2005, str. 7).

Uredba o izvajanju uredb (ES) o predhodnih sestavinah za prepovedane

droge (Uradni list RS št. 85/05).

Pravilnik o obrazcih vlog za izvajanje uredb (ES) o predhodnih

sestavinah za prepovedane droge (Uradni list RS, št. 38/06).

4 Svetovna scena drog in prodajna mreţa

Grosistiĉni trgovci z drogo - obiĉajno so to latinskoameriški karteli - so odprli novo pot

za dostavo kokaina na Iberski polotok.

Od letne koliĉine okoli 250 ton, kolikor ga konĉa na evropskem trgu, veĉino

pretihotapijo ĉez Iberski polotok. Tako kaţejo podatki iz poroĉila Mednarodnega odbora

pri OZN za nadzor nad trgovino z drogo za leto 2007. Doslej so tihotapci uporabljali

kombinacijo kopne in morske poti. Ker pa se je delovanje španske policije izkazalo za

uspešno, saj je zasegla zelo velike koliĉine pretihotapljenega kokaina, so tihotapci

spremenili taktiko in zaĉeli uporabljati majhna enomotorna letala, ki lahko pristanejo tudi

na podeţelski cesti ali travniku. Pilotirajo jih izkušeni latinskoameriški piloti, ki pot od

Maroka, kjer natovorijo ilegalno blago, do španske obale preletijo v piĉlih v 15 minutah.

4.1 Moskitia - znamenita kokainska pot

Letošnje poroĉilo OZN razkriva, da postajajo afriške drţave ĉedalje bolj priljubljena

vmesna postaje na poti do evropskih in azijskih trgov. Med latinskoameriškimi karteli, ki

nadzirajo veĉji del svetovne proizvodnje kokaina (okoli 900 ton na leto), je po podatkih

Urada OZN za nadzor nad drogo in kriminalom (UNODC) za leto 2006 Kolumbija z okoli

640 tonami glavna proizvajalka kokaina na svetu, sledita Peru s 180 tonami in Bolivija s 94

tonami na leto.












21

Vendar velja pri teh številkah previdnost. Po mnenju nekaterih strokovnjakov so precej

niţje od realnih. V UNODC ugotavljajo, da je izkoristek snovi iz kokinih listov precej

veĉji od ugotovljenega za leto 2005. Nesporno pa je, da so ZDA z okoli 600 tonami letne

porabe kokaina najpomembnejše trţišĉe za to drogo. Veĉina poti, po katerih prispe to

mamilo v ZDA, vodi ĉez Mehiko. Srednjeameriška regija s Karibi pri tem sluţi bolj kot

vmesna postaja za kokain, ki prihaja iz Juţne Amerike in v znatnih koliĉinah konĉa pri

severni sosedi.

Za tihotapljenje uporabljajo predvsem pacifiški in karibski pomorski koridor. Najbolj

znana je pot, imenovana Moskitia: zaĉne se v Kolumbiji in vodi po ozemeljskih vodah

Kostarike, Hondurasa in Nikaragve, konĉa pa v pristanišĉih v ZDA. V manjših koliĉinah

potuje ĉez srednjeameriške drţave tudi po kopenski poti - po Panameriški cesti.

Uporabljajo pa tudi zraĉne koridorje za letalski prevoz. Tihotapstvo poteka v obe smeri: na

sever odtekajo

kokain, marihuana in morfij, medtem ko nazaj na jug pritekajo oroţje, strelivo in

kemikalije za proizvodnjo hidrokloridne soli. Plaĉilno sredstvo je droga.

Z evropskimi trgi se karteli povezujejo v glavnem prek Iberskega polotoka, kjer je

najbolj izpostavljena vstopna toĉka Portugalska. Po ocenah izpred dveh let naj bi na staro

celino okoli 75 odstotkov kokaina prispelo prek Portugalske in Španije. Danes je odstotek

verjetno manjši zaradi balkanskih navez. Na trţišĉa v Rusijo in njene nekdanje republike

poteka tranzit ĉez srednjeevropske in baltske drţave.

4.2 Brazilska naveza

Za pošiljke, ki prihajajo prek Brazilije, je zelo pomembno prehodno trţišĉe Zahodna

Afrika, predvsem zaradi pomanjkljive zakonodaje, neustreznih mehanizmov in

pomanjkanja strokovnih kadrov za nadzor. Kljub mnogim ţe obstojeĉim mreţam in

naĉinom tihotapljenja droge, v ĉemer so latinskoameriški karteli izjemno iznajdljivi, je

postala Brazilija za amazonske proizvajalce kokaina pomembna vez na poti v Evropo. To

pravzaprav ne preseneĉa, saj meji na obmoĉja glavnih pridelovalcev koke, kot so Bolivija,

Peru in Kolumbija ter v manjši meri tudi Ekvador.

Kolumbija kot glavna proizvajalka kokaina potrebuje za predelavo surovine veliko

koliĉino prekurzorjev (kemiĉnih reagentov), ki jih uvaţa iz sosednjih drţav, predvsem

Argentine in Brazilije, pa tudi iz EU. Kolumbijski karteli so zainteresirani za lastno


22

proizvodnjo kokaina zaradi bogatih tehnoloških izkušenj, s katerimi dosegajo izjemno

kakovost ter višje izkoristke surovine, poslediĉno pa tudi višje cene. Zato je zanje

amazonski pragozd izjemnega pomena - tam gojijo nasade te grmovnice, tam so skriti

njihovi laboratoriji za predelavo in od tod se je mogoĉe neopazno pretihotapiti v sosedne

drţave.

Izvedenci pravijo, da komunikacija med Kolumbijo in Brazilijo poteka po visoko

leţeĉih dolinah Apaporis, Caquetá, Vaupés in Putumayo. Tudi v Peruju so najbolj

zanimive visoko leţeĉe doline, kjer pridelajo najveĉ surovine in kokaina za Brazilijo. Koka

namreĉ raste na nadmorski višini od tisoĉ do dva tisoĉ metrov. Brazilski generalni

koordinator za zatiranje drog, Julio Cesar Bortolatto, je pred kratkim opozoril, da so ZDA

uvrstile Brazilijo med 20 drţav z najveĉjim tranzitom prepovedanih snovi na svetu.

"Brazilija z razseţnostmi celine meji na deset drţav. Kopna meja je dolga 16.400

kilometrov, obala 7000 kilometrov, imamo pristanišĉa in letališĉa z gromozansko logistiko

za prevoz tovorov in ljudi z vsega sveta in imamo vsega skupaj 190 milijonov prebivalstva,

kar pomeni, da nadziranje ni lahko," ugotavlja (Bartolatto;2008)

4.3 Moderni laboratoriji sredi pragozda

Bolivija je tretji najveĉji dobavitelj kokaina, rafiniranega in nepreĉišĉenega v obliki

"free basing". Brazilski veleposlanik v La Pazu, Federico de Araujo, pravi, da "80

odstotkov kokaina, proizvedenega v Boliviji, pride v Brazilijo". Koliĉina pretihotapljenega

kokaina iz Bolivije v Brazilijo se je od leta 2005 do danes potrojila.

"Iz Brazilije v zameno za drogo k nam prihajajo kisline, natrijev karbonat, aceton, eter

in ukradeni avtomobili," pojasnjuje polkovnik Rene Sanabria, direktor posebnih enot za

boj proti drogam v Boliviji (FELCN). Bivši brazilski zvezni komisar za te naloge, Walter

Maierovich, pa dodaja, da "niti Kolumbija niti Peru ali Bolivija ne premorejo tovarne za

proizvodnjo kemikalije, ki je potrebna za rafiniranje kokainske paste (free basing), medtem

ko ima Brazilija moĉno kemiĉno industrijo".

Oblasti v Boliviji ugotavljajo, da se tehnologija proizvodnje kokaina hitro spreminja. V

vzhodnih predelih pragozda nastajajo moderni laboratoriji s kolumbijsko tehnologijo, ki

velja za najuĉinkovitejšo. Laboratoriji so opremljeni z elektriĉnimi generatorji, napravami

za ĉišĉenje voda, mikrovalovnimi peĉmi za sušenje in sodobno radijsko opremo.


23

V laboratorijih uporabljajo elektriĉne mline, s katerimi skrajšajo ĉas postopka in

pridobijo veĉjo koliĉino in boljšo kakovost kokaina. Enega takih so odkrili maja 2008 - v

njem so dnevno proizvedli 100 kilogramov kokaina. Vsekakor ne malo, ĉe vemo, da je za

0,4 kilograma te hidrokloridne soli oziroma ĉistega kokaina potrebnih okoli 110

kilogramov suhih listov koke.

V zvezi z bojem proti drogam je zakoreninjena ideja, da brez koke ni kokaina. Med

zagovornike te ideje sodi tudi Busheva administracija, ki si je zadala nalogo, da to rastlino

iztrebi. Od tod izvira tudi ameriški gnev proti bolivijskemu predsedniku Evu Moralesu, ki

se je namesto za uniĉenje vseh plantaţ koke odloĉil za strogo zakonodajo proti

pridelovalcem kokaina, legalne plantaţe, kjer gojijo koko za tradicionalno uporabo, pa je

omejil na 12.000 hektarjev. Nelegalni nasadi obsegajo dodatnih 27.500 hektarjev, kar je še

vedno manj kot v devetdesetih letih, ko so po ocenah OZN obsegali 48.000 hektarjev.

Pomembno krĉenje plantaţ koke opaţajo tudi v Peruju.

Za domorodno prebivalstvo Quechua in Aimara, ki je v Peruju in Boliviji veĉinsko, je

koka eden izmed simbolov njihove tradicionalne kulture. Staroselci so odloĉeni premagati

grde mite, ki jih je o tej rastlini ustvaril zahodni svet. Zanje je koka - ne pa tudi kokain -

eden od ţivljenjskih elementov. Po starih navadah jo ţveĉijo, v andski kulturi pa jo

uporabljajo še za druge namene - zdravilne, druţabne, delovne, prehranjevalne in pri

posveĉenih ritualih. Zato se tudi upirajo nameram, da bi koko iztrebili.(STA,2008)

4.4 S herbicidi nad koko - in nad ljudi

V Kolumbiji, kjer je indijansko prebivalstvo manj številno, so se iztrebljanja koke

poleg roĉnega ruvanja grmov lotili tako, da nasade škropijo s herbicidi s širokim spektrom

delovanja. Od leta 2000 so intenzivirali škropljenje plantaţ koke z letali v okviru programa

Plan Kolumbija(Slika 11). Po podatkih UNODC so tako skrĉili nasade s 163.000 hektarjev

v letu 2000 na 86.000 hektarjev leta 2006.


24

Slika 11 : Kolumbijski vojak med kontrolnim obhodom

Prebivalci prizadetih obmoĉij se pritoţujejo, da se po škropljenju slabo poĉutijo,

bruhajo, dobijo srbeĉico, zviša se jim krvni tlak, za nekatere so bile posledice celo smrtne.

Številke naj bi dokazovale uspeh Busheve politike v boju proti kokainu, vendar se ob

tem postavlja logiĉno vprašanje, kako je mogoĉe, da kljub drastiĉnemu zmanjšanju

nasadov koke Kolumbija ostaja prva proizvajalka kokaina na svetu, in kako to, da je

koliĉina kokaina na trgu enaka, kot je bila pred operacijo Plan Kolumbija.

Drug koĉljiv problem, ki ga Washington poskuša pomesti pod preprogo, je škropljene s

herbicidi. Herbicid RoundUp, ki vsebuje glifosat (N-fosfonometil), proizvaja kemiĉno

industrijsko podjetje Monsanto in ga propagira kot "100-odstotno biorazgradljivega". Toda

razliĉne laboratorijske raziskave so pokazale, da herbicid ni biorazgradljiv, in s tem

potrdile upraviĉenost pritoţb kmeĉkega prebivalstva Kolumbije in mejnih obmoĉij

Ekvadorja.

Ugotovili so, da herbicid poleg koke uniĉuje tudi druge kmetijske kulture od banan do

koruze, sadnih dreves in gozdov, hkrati pa ima toksiĉen uĉinek na favno, vkljuĉno z

deţevniki. Brazilski agronom Sebastiao Pinheiro pravi, da z glifosatom "umira celotna

vegetacija, zemlja se praktiĉno mumificira in onemogoĉa normalno rast flore".

Prebivalci prizadetih obmoĉij se pritoţujejo, da se po škropljenju slabo poĉutijo,

bruhajo, dobijo srbeĉico, zviša se jim krvni tlak, za nekatere so bile posledice celo smrtne.

Kemik Robert Belle, direktor Nacionalnega centra za znanstvene raziskave pri francoski

univerzi Pierra in Marie Curie, ki je preuĉeval uĉinke herbicida RoundUp, trdi, da je

uporaba te snovi "noro poĉetje". Njegovi raziskovalci so ugotovili, da je glifosat rakotvorna


25

snov, raziskave s podroĉja molekularne biologije pa so pokazale, da povzroĉa motnje

endokrinološkega sistema.

To je nemara tudi vzrok za nenavadno visoke odstotke predĉasnih rojstev in splavov pri

noseĉnicah, ki so bile izpostavljene omenjenemu herbicidu. Prisotnost te sestavine naj bi

bila tudi glavni vzrok umrljivosti in prirojenih deformacij med otroki v tamkajšnjih krajih.

Vendar se Washington, ki oskrbuje Kolumbijo s tem herbicidom, na to ne ozira in ponuja v

primeru škode na kmetijskih posevkih transgena semena, odporna proti glifosatu. Biznis je

paĉ biznis.

4.5 Posel, vreden 322 milijard dolarjev

Da je koka "zeleno zlato", kaţejo tudi podatki ameriške Cie, ki ocenjuje vrednost

svetovne trgovine z drogo na 322 milijard dolarjev. Dve tretjini te vsote pripada tihotapstvu

in preprodaji kokaina. Kolumbijska gverila, ki se financira s predelavo in prodajo te

prepovedane droge, pa zatrjuje, da znaša samo promet s kokainom 750 milijard dolarjev.

Cene se zelo hitro spreminjajo in so odvisne od dostopnosti blaga v posamezni drţavi.

Veĉja uspešnost policije v boju proti proizvajalcem in trgovcem z drogo pomeni

podraţitev.

Po poroĉilih španske policije je povpreĉna grosistiĉna cena za kilogram kokaina

avgusta letos znašala okoli 41.800 dolarjev. Kolumbijski poveljnik enote za boj proti

trgovini z drogami Alvaro Caro Melendez pa ocenjuje, da stane proizvodnja kilograma

kokaina v laboratoriju 800 dolarjev, prodajna cena v kraju proizvodnje se giblje okoli

2000, pred ameriško mejo znaša 4000, v Miamiju ali New Yorku pa dosega od 20.000 do

25.000 dolarjev za kilogram. Maloprodajna cena pri kriminalnih zdruţbah je 100 dolarjev

za gram kokaina.

4.6 Celina kot pralnica denarja

Te ogromne vsote denarja poskušajo karteli oprati na razliĉne naĉine. Avgusta letos so

v Sao Paulu aretirali zloglasnega kokainskega trgovca Juana Carlosa Ramireza Abadia

alias El Chupeta, ki je ţivel v Braziliji kot poslovneţ. Ameriška agencija za boj proti

drogam (DEA) je 44-letnega ekonomista Abadia uvrstila na 11. mesto na seznamu najbolj

iskanih kriminalcev, skupaj z vodjo kartela iz Norte del Valle v Kolumbiji. Odkrili so, da

je imel 16 podjetij, ki so poslovala povsem legalno. Za brazilsko policijo je bila ta novica


26

šokantna, kajti to pomeni, da Brazilija ni le tranzitna drţava, temveĉ tudi pomembno

središĉe za pranje denarja.

Preiskava je pokazala, da so kokain kartela iz Norte del Valle tihotapili v ZDA, ne da bi

preĉkal Brazilijo. Denar od prodaje v ZDA in tudi v Španiji so prenesli v Mehiko, kot da bi

šlo za navadno fakturo za izvoz. Iz Mehike so ga preusmerili v Urugvaj in ga tam ponovno

nakazali na raĉune v brazilskih bankah, kot da bi šlo za izvoz. Chupetovo premoţenje

ocenjujejo na veĉ kot milijardo dolarjev. Denar pa perejo tudi v mnogih drugih drţavah,

med njimi tudi ĉlanicah EU. Brez tega bi bile te neznanske vsote neuporabne.

4.7 Decentralizacija poslovanja

V zadnjih letih so v trgovini s kokainom opazne bistvene spremembe. S smrtjo

zloglasnega kokainskega barona Pabla Escobarja leta 1994 se je simboliĉno konĉalo

obdobje, ko so tihotapsko mreţo obvladovali skoraj izkljuĉno Kolumbijci in so imela vsa

manjša zdruţenja ali karteli enega samega vodjo, v tistem ĉasu Escobarja.

Danes je poloţaj drugaĉen: veĉji del trţišĉa obvladujejo mehiške tolpe in karteli, ki niso

veĉ hierarhiĉno organizirani z vrhovnim šefom na ĉelu. Sedanji šefi se raje drţijo v

anonimnosti in se ne izpostavljajo, kot je bilo znaĉilno za stare. V 90. letih so imeli

kolumbijski karteli vojaško strukturo in vse je bilo odvisno od njihovega vrha. Šefi so radi

nastopali v javnih medijih in so si prizadevali za druţbeno priznanje. Toda prvi je padel

Escobar, ki je bil glavni vodja medellinskega kartela, leto kasneje pa še brata Gilberto in

Miguel Rodriguez Orejuela. Z njima se je zrušil kartel iz Calija.

Novinci so iz tega nekaj potegnili in se zato raje posveĉajo zgolj delu poslov, ne da bi

sploh poskušali obvladovati celotno trţišĉe. Zavedajo se, da zlahka postanejo tarĉa, ĉe so

premoĉni in izpostavljeni. V Kolumbiji, kjer so pred 15 leti delovali trije ali štirje moĉni

karteli, je danes deset manjših, ki jih je teţje izslediti. Delujejo kot zdruţeni karteli, ki se

vzajemno spoštujejo in imajo neke vrste fleksibilno hierarhijo. V primeru, da pade en šef,

lahko drugi takoj zavzame njegovo mesto.

Mehiški karteli, ki so se ob propadanju starih kolumbijskih kartelov okrepili, se

nahajajo sredi sprememb. Še vedno gravitirajo k štirim veĉjim kartelom, ki so zelo

disciplinirani in izredno nasilni. To so karteli iz Juareza, Tijuane, Golfa in Sanaole. Toda

noben izmed njih ne premore vodje, kot je bil Amado Carrillo, bolj znan kot "gospodar

nebes" - zaradi letalske flote boeingov 727, ki jih je uporabljal za prevoz droge. Bil je


27

dokaj diskreten šef, toda z zastrašujoĉo moĉjo. Njegove lovke so segle v mehiško vojsko,

policijo in najvišji vrh politike, njegovo bogastvo pa so ocenili na 20 milijard dolarjev.

Umrl je leta 1997 v nepojasnjenih okolišĉinah.

Prepovedane droge so na mednarodnem svetovnem trgu postale realnost, ki jo morajo

upoštevati sodobne drţave pri kreiranju svoje razvojne politike. Vedno veĉ mednarodnih

organizacij se ukvarja s problemom prepovedanih drog, prav tako se s to temo ukvarjajo

številne mednarodne konference, na katerih je bila sprejeta cela vrsta priporoĉil, ki gredo v

smeri poudarjanja preventive, kar tudi govori o resnosti navedene problematike.

Prepovedane droge vse bolj zanimajo vlade, politike, gospodarstvenike in znanstvenike po

vsem svetu, posledica tega pa so številna mednarodna sreĉanja, posvetovanja, konference

ter ustanavljanje komisij in skupin za odzivanje na ta pojav. Gradiva konferenc kaţejo, da

se v vseh raziskavah pojavljajo doloĉeni vzorci in da so prepovedane droge razširjene po

vsem svetu, pojavljajo pa se vedno nove in nove oblike drog, proti katerim moramo

pripraviti ustrezno politiko reagiranja. V zadnjem ĉasu se vse veĉja skrb posveĉa

preventivnim akcijam pri omejevanju pojava prepovedanih drog in vplivu ter vlogi

organizirane kriminalitete pri izvajanju trgovine s prepovedanimi drogami. Dosedanje

analize problematike namreĉ kaţejo, da samo represija ne omejuje pojava, temveĉ ga še

pospešuje.(STA,2008)


28

5 Evropska in slovenska prodajna mreţa

S prehodom socialistiĉnega druţbeno-lastninskega sistema v kapitalistiĉni sistem in s

konsolidacijo demokracije je Slovenija naredila prvi korak k oblikovanju sodobne drţave.

Zavedati se moramo, da je le s pravno, politiĉno in gospodarsko preobrazbo, ki je po

vsebini in uporabnosti primerljiva s pravom EU, mogoĉe stopiti v krog najbolj razvitih

drţav. Zaradi vse veĉje prepletenosti slovenskih gospodarskih in finanĉnih tokov z

mednarodnimi in vedno veĉjega deleţa zasebnega sektorja v bruto domaĉem proizvodu se

sreĉujemo na kazenskopravnem podroĉju z enakimi problemi kot sodobne demokratiĉne

druţbe. Kazenskopravna zakonodaja temelji na klasiĉnih oblikah kriminalitete, sodobne

oblike kriminalitete pa ne moremo veĉ preganjati le s kazensko zakonodajo, temveĉ

predvsem s prevencijo, kar velja še posebej za prepovedane droge. Zaradi nezaokroţenosti

in necelovitosti ekonomsko-pravnega sistema, predvsem pa zaradi nemoralnega delovanja

akterjev v sodobni druţbi so kaznovalni organi, policija, toţilstvo in sodišĉa vĉasih

nemoĉni, saj niso zarisane jasne meje med tistim, kar je dovoljeno, in tistim, kar je

prepovedano, to pa je tudi splošno pravilo druţb v tranziciji, ki so se otresle planirane

ekonomije in sprejele ekonomijo svobodnega trga, na katerem delujejo tudi organizirane

kriminalne skupine. Druţbene spremembe so v drţavah v tranziciji prinesle prevrednotenje

vrednot in pohlep po ekonomski moĉi in uspešnosti. Takšno stanje je zabrisalo meje med

ekonomijo in drţavo. Stremenje za ekonomskim uspehom je prineslo nove oblike

kriminalitete, najveĉji zasluţki pa se kujejo prav na podroĉju prepovedanih drog (P. Van

Duyne, 2004). Pri tem naj omenimo, da se problematika prepovedanih drog širi tudi na

druga podroĉja, med katerimi bi lahko izpostavili doping pri športu v katerega so vpletene

številne kriminalne organizacije. Iz analiz pojavnih oblik kriminalnih organizacij lahko

povzamemo, da skupine organiziranega kriminala opravljajo številne dejavnosti, ki se

razvijajo v skladu z razvojem druţbe (Arlacchi, 1988; Ruggeiro,1996). Tako v razvoju

skupin organiziranega kriminala zasledimo veĉ faz, iz katerih lahko izloĉimo doloĉene

znaĉilnosti. Najprej so to pouliĉne skupine, ki delujejo na doloĉenem teritoriju in

opravljajo doloĉene kriminalne dejavnosti, med katerimi prevladuje preprodaja

prepovedanih drog. Denar, pridobljen s preprodajo prepovedanih drog, je namenjen

kupovanju dragih avtomobilov in drugih statusnih simbolov. Ker ne morejo dokazati

izvora tako pridobljenega premoţenja, se delovanje takšnih skupin lahko omeji s


29

finanĉnimi ukrepi pristojnih institucij. Pomembna je dominacija skupine na obmoĉju, ki ga

obvladujejo z nasiljem, odstranjevanjem nasprotnikov uporabo monopola moĉi. Njihove

akcije so trenutne in niso dolgoroĉno naĉrtovane. V tej fazi delovanje skupine lahko

omejimo z represivnimi organi, klasiĉno policijsko dejavnostjo in sodelovanjem toţilstva.

V naslednji fazi skupina obvladuje teritorij v celoti in se zaĉne povezovati z lokalnimi

politiki in gospodarstveniki. Denar, pridobljen s preprodajo prepovedanih drog, zaĉnejo

investirati v legalne dejavnosti. V tej fazi razvoja so nekakšna servisna sluţba lokalnih

politikov in gospodarstvenikov, ki jih še lahko obvladujejo in disciplinirajo v okviru

zakonov, vendar s pomoĉjo vseh institucij v druţbi (davĉne institucije, lokalni predpisi

ipd.). Za drugo fazo razvoja je znaĉilna korupcija lokalnih oblasti in opravljanje nelegalnih

poslov za tiste, ki takšne storitve potrebujejo. Kriminalne organizacije denar, pridobljen s

primarnimi kriminalnimi aktivnostmi (droga, prostitucija, igralništvo), investirajo preko

korupcije in pranja denarja v legalno gospodarsko sfero ter s tem postajajo legalni lastniki

kapitala. Veliko vlogo igra politika drţave, ki lahko z dostopnostjo dobrin na trgu zmanjša

ali poveĉa doloĉeno kriminalno dejavnost. Boj proti kriminalu v tej fazi poteka na ravni

nadzora finanĉnih tokov, pobiranja davkov, krepitvi nadzora ipd. Toţilstvo in policija v tej

fazi sama ne moreta obvladovati pregona storilcev in za uspešen boj potrebujeta

sodelovanje finanĉnih institucij in njenih strokovnjakov.

V tretji fazi, za katero sta znaĉilni korupcija in vpletenost v gospodarske organizacije,

povezane z nelegalnimi dejavnostmi, gre za prehod organizirane kriminalitete iz

gospodarstva v legalno sfero in boj za oblast. V tej fazi ilegalni trg zdruţuje kriminalne in

korumpirane drţavne strukture do te mere, da organizirana kriminaliteta obvladuje celotno

mesto ali regijo. S tem organizirana kriminaliteta postane po moĉi enakovredna drţavi in je

ni veĉ mogoĉe disciplinirati. V zvezi s tem lahko govorimo o peti veji oblasti, ki lahko s

kapitalom (beri korupcijo) nadzoruje vse ostale, vkljuĉno z mediji, katerih lastnik postane.

V tretji fazi postaneta politiĉni in ekonomski sektor odvisna od skupin organiziranega

kriminala. Z represivnimi ukrepi ne moremo doseĉi ureditve stanja, saj so v nedovoljene

aktivnosti lahko vpleteni vsi akterji v druţbi. Zato tradicionalna oroţja v boju zoper

organizirano kriminaliteto ne zadošĉajo veĉ. Drţava mora poseĉi po drugih ukrepih,

predvsem preventivnih, kot je nadzor nad premoţenjem, transparentnost delovanja


30

instituciji in drţavljanov, spodbujanje moralnih vrednot in norm ter izobraţevanje o

nevarnosti vpletenosti v kriminalne dejavnosti.

Poveĉana represija vodi v ogroţanje ĉlovekovih pravic in stimuliranje organizirane

kriminalitete, da odgovori z nasiljem in korupcijo (Dobovšek, 2005). Iz omenjenega

razvoja skupin organizirane kriminalitete izhaja, da je kriminalno skupino najlaţe ustaviti v

njenem razvoju, ko se ukvarja s preprodajo prepovedanih drog, saj je takrat njihova moĉ

najmanjša.

Takšen primer lahko vidimo na razvoju mafije, saj so se z uvedbo prohibicije odprle

neslutene moţnosti zasluţkov s prodajo alkohola.

Ĉe podrobneje analiziramo dostopno literaturo in statistiĉne podatke o prepovedanih

drogah v Slovenji, lahko izpostavimo, da se Slovenija pojavlja kot pomembna tranzitna

drţava za prevoz prepovedanih drog. Najpomembnejša je t.i. Balkanska pot, po kateri se

prenaša heroin v zahodno Evropo, zaznati pa je vse veĉje pritiske na pristanišĉi Draĉ in

Koper ter aerodrom Brnik, kjer prevladuje prevoz marihuane in sintetiĉnih drog. Trg

obvladujejo predvsem drţavljani bivše Jugoslavije, Albanci in Turki. Nevarno je, da

Slovenija postaja vse bolj drţava, kjer se droga tudi konzumira in ne le transportira. V

zadnjem ĉasu so v javnosti vse bolj prisotni pritiski po legalizaciji mehkih drog, o ĉemer pa

bo potrebno opraviti veĉ strokovnih analiz.

5.1 Slovenija in problematika prepovedanih drog na »Balkanski poti«

Glede na poroĉilo o organiziranem kriminalu (Europol Annual Report 2003, 2004; EU

Organised Crime Report 2004), ostaja prekupĉevanje z drogo med najpomembnejšimi

dejavnostmi, ki jih prevzemajo organizirane kriminalne skupine v EU med katerimi je tudi

Slovenija. Europol preko sodelovanja s pristojnimi organi drţav ĉlanic pomembno prispeva

k uĉinkoviti akciji EU proti trgovini z drogo, še posebej s posredovanjem svojega znanja in

tehniĉne ter druge podpore.

V letu 2003 je Europol policijskim organom drţav ĉlanic zagotavljal podporo in

koordinacijo aktivnosti predvsem pri odkrivanju kriminalnih organizacij, še posebej turških

kriminalnih skupin, ki so vpletene predvsem v tihotapljenje in razpeĉevanje heroina znotraj

EU. Ĉeprav so omenjene kriminalne skupine ponavadi avtonomne, je bilo opaţeno njihovo

sodelovanje z albanskimi kriminalnimi skupinami pri uvaţanju velikih koliĉin heroina.

Turške skupine vse veĉ delujejo pri tihotapljenju ekstazija in kokaina, pri tem vzdrţujejo


31

stike tudi z drugimi etniĉnimi skupinami, kot so Kolumbijci, Maroĉani in Surinamci. Da bi

zavarovali svoj del trga, albanske in turške skupine pogosto uporabljajo nasilje nasproti

drugim skupinam na obmoĉjih, kjer preprodajajo prepovedane droge.

Povezava med nacionalnimi preiskovalnimi skupinami, ki se ukvarjajo z enakimi

podroĉji kriminalitete, je izredno dobrodošla, saj na ta naĉin pride do pretoka koristnih

informacij. Na osnovi Europolovih analiz je bilo v letih 2003 in 2004 drţavam ĉlanicam

sporoĉenih veĉ kot 2000 tovrstnih povezav.

Problem prepovedanih drog je ena glavnih skrbi drţavljanov EU, med njimi tudi

Slovenije, saj se v številnih mednarodnih dokumentih poudarja njihov vpliv na osebno in

kolektivno zdravje in varnost. Zaradi strahu in splošne ocene, da je širitev Unije prinesla še

veĉ problemov na tem podroĉju, boj proti drogam ostaja med prednostnimi nalogami.

Prepovedane droge ne predstavljajo samo problema na podroĉju kriminalne dejavnosti,

ampak so širši druţbeni problem. So generator številnih varnostnih pojavov na razliĉnih

podroĉjih kriminalitete, prometne varnosti, javnega reda in drugje. Tako imenovana

sekundarna kriminaliteta (saj odvisniki za nabavo drog storijo veliko število vlomov, tatvin

in drugih kaznivih dejanj) predstavlja velik deleţ v številu zaznane kriminalitete, kar

povzroĉa veliko druţbeno škodo.

Zloraba prepovedanih drog naj bi se v prihodnje še poveĉala, kar policija sklepa na

podlagi poveĉanega povpraševanja in s tem tudi ponudbe prepovedanih drog na ilegalnem

trgu, ĉeprav uradne statistike kaţejo ravno nasprotno. Zlasti zaskrbljujoĉe je, da je med

uporabniki naraslo število otrok in mlajših mladoletnikov, ki se še ne zavedajo nevarnosti

uţivanja drog. Prav ta pojav je najbolj zaskrbljujoĉ v drţavah v tranziciji, med katerimi je

tudi Slovenija.

Statistiĉni podatki, ki jih zbira Slovenska policija, kaţejo, da na podroĉju organizirane

kriminalitete število kaznivih dejanj v zvezi s tihotapljenjem in preprodajo prepovedanih

drog dolgoroĉno pada, je pa ţal v prvem polletju leta 2005 zaznati moĉan porast. Upad

odkritih kaznivih ravnanj po mnenju analitikov ni posledica zmanjšanja ponudbe

prepovedanih drog na ilegalnem trţišĉu, temveĉ manjše intenzivnosti dela policije in

nedoslednega izvajanja strategije Ministrstva za notranje zadeve RS v boju zoper

prepovedane droge, kakor tudi zaostritve zakonskih kriterijev za odrejanje preiskovalnih

dejanj policije. Upad odkritih kaznivih dejanj omogoĉanja uţivanja mamil in prekrškov po


32

zakonu o prometu s prepovedanimi drogami v letu 2004 je posledica veĉje uĉinkovitosti

dela policije pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj neupraviĉene proizvodnje in

prometa z mamili.

Veĉino zaseţenih prepovedanih drog, predvsem heroina in kokaina, je policija v

sodelovanju s carino odkrila in zasegla na mejnih prehodih in ob prijetju oseb, zoper katere

so se izvajali prikriti preiskovalni ukrepi.

Prednostne naloge Slovenije pri uresniĉevanju politike boja proti prepovedanim drogam

so predvsem aktivno sodelovanje pri oblikovanju strateških dokumentov EU, aktivno

vkljuĉevanje v EU informacijsko mreţo s podroĉja drog z izmenjavo podatkov,

sodelovanje pri razvijanju EU Centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami in

aktivno sodelovanje s to institucijo ter razvijanje nacionalnega informacijskega sistema na

ĉelu z Informacijsko enoto za prepovedane droge oziroma t.i. kontaktno toĉko za

sodelovanje v evropskem informacijskem sistemu na tem podroĉju. Slovenija se je zaradi

vkljuĉevanja v EU v zadnjem ĉasu posvetila predvsem usklajevanju svoje zakonodaje in

prilagajanju institucij EU. Ker smo sodelovanje, ki je v preteklosti dobro potekalo, zaradi

vkljuĉevanja v EU zanemarili, bo potrebno v prihodnje temu sodelovanju in analizi

organizirane kriminalitete, predvsem pa problematiki prepovedanih drog na Balkanu in tudi

širše, posvetiti veĉ pozornosti. Vloga Slovenije na podroĉju prepreĉevanja organiziranega

kriminala na obmoĉju jugovzhodne Evrope je biti »povezovalka« varnostnih struktur v

regiji. Varnejši Zahodni Balkan je pogoj za varnost v Sloveniji in Evropi. Ĉlanice EU

morajo prevzeti odgovornost in sosednjim drţavam prenesti izkušnje in znanje, kar

omogoĉajo ĉezmejno sodelovanje in t.i. twinning projekti.

Za Slovenijo je pomemben geostrateški poloţaj, saj se nahaja na t.i. »balkanski poti«

tihotapcev s prepovedanimi drogami, ki prihajajo predvsem iz Makedonije, Albanije in

Turĉije. Za transport pogosto uporabljajo cestna prevozna sredstva pa tudi pomorsko pot

od pristanišĉa Draĉ do luke Koper. Veĉji del tovora gre preko Slovenije na Zahod, le

manjši del ostane za domaĉi trg. Poseben problem je trgovanje s sestavinami, ki so

potrebne za izdelavo drog, katerih pot poteka v obratni smeri. Prav transport prepovedanih

drog na obmoĉju JV Evrope predstavlja najveĉji dobiĉek za kriminalne skupine, ki delujejo

na tem obmoĉju. DEA ugotavlja, da je meseĉno iz Afganistana do Zahodne Evrope

pretihotapljeno od 4000 do 6000 kilogramov heroina, najpogosteje preko Balkana


33

(balkanska pot). Kilogram heroina, ki je na ulici vreden med 50.000 $ in 200.000 $,

evropski tihotapci pretvorijo v 7 bilijonov $ vreden posel letno. Gre za najenostavnejšo in

najveĉjo »industrijo« na Balkanu.(Dobovšek;2005)

JV Evropa oznaĉuje skupino drţav z ozemljem, veĉjim od Balkana, ki obsega:

Albanijo, Bolgarijo, Ciper, Grĉijo, Madţarsko, Romunijo, Turĉijo in nekdanjo

Jugoslavijo« (Vukadinović, 2002).

Vukadinović (2002) med najpomembnejše nove varnostne izzive Zahodnega Balkana

uvršĉa nove migracijske valove, terorizem, trgovino z oroţjem in mamili, prostitucijo in

širjenje mafije (organiziran kriminal). K naštetemu bi lahko dodali še ekonomski kriminal

in korupcijo. Da bi razumeli mednarodno heroinsko pot, je nujno potrebno, da prej

razumemo Albanski organizirani kriminal. To pa zato, ker Albanci tvorijo vez med

afganistanskimi in pakistanskimi gojitelji heroina, turškimi proizvajalci in svetovnim

trgom. Droga, ki prihaja iz Afganistana, prihaja po t.i. »balkanski poti«(Slika 12), ki vodi iz

sosednjega Pakistana preko Turĉije v balkanske drţave. Preko Albanije tihotapijo drogo v

jadranska pristanišĉa: albanska, hrvaška in ĉrnogorska. Od tod gre droga v Zahodno

Evropo in v ZDA. Albanci so eni od najbolje povezanih kriminalcev na svetu. Za uspeh

svoje trgovske dejavnosti sklepajo posle z italijansko N'dragento, Camorro, Stiddo in

Mafijo, z rusko mafijo, s poljskim organiziranim kriminalom (najveĉji proizvajalci

methamphetaminov) in z Nigerijskimi, Kolumbijskimi, Mehiškimi, Srbskimi, Britanskimi,

Irskimi, Nemškimi ter Kurdskimi kriminalnimi skupinami.

Njihove najbolj oddaljene in nevarne povezave potekajo tudi s teroristiĉnimi skupinami

na Bliţnjem vzhodu, med katerimi lahko izpostavimo skupine iz Afganistana. To potrjuje

tudi Interpol, saj je preiskava o povezanosti Albanske mafije z »Al-Qaido« pokazala, da je

Bin Laden enega svojih glavnih vojaških poveljnikov odstopil Albanski osvobodilni vojski

(UCK).

Med njegovim obiskom pri albanskih partnerjih naj bi se tam celo nekaj alţirskih

teroristiĉnih vodij sestalo z njim in z albanskimi šefi.

T.i. balkanska pot je sinonim za nedovoljeno trgovino s prepovedanimi drogami,

ukradenimi vozili, ljudmi in druge oblike organiziranega mednarodnega kriminala

(Wegner, Petrović,Bojanić, Koraljić, 2004). Tej problematiki Slovenija posveĉa posebno

pozornost.


34

Slika 12 : Prikaz Balkanske poti

Prepreĉevanje kriminalitete na podroĉju Zahodnega Balkana (balkanska pot) bi moralo

postati sestavni del evropske varnostne politike. Prav zaradi tega se pojavlja potreba po

širitvi varnostne politike zunaj zahodnega dela Evrope, na jugovzhod. Pri tem je zlasti

pomemben regionalni pristop oziroma regionalno varnostno sodelovanje in povezovanje

drţav ĉlanic EU o odgovornosti za dvigovanje varnostnih standardov. Pomemben zaĉetek

je pospešitev policijskega in pravosodnega sodelovanja.

Poseben problem predstavljajo albanske in turške organizirane kriminalne skupine,

znane kot albanska in turška mafija. Albanska mafija deluje predvsem v Zahodni Evropi in

veĉinoma na Balkanu. Posebno znana je po ilegalni trgovini z drogo, ob tem se ukvarja še s

prostitucijo, trgovino z belim blagom in tihotapljenjem oroţja. Turška mafija je posebej

angaţirana okrog trgovine z drogo, najveĉ na »Balkanski poti«(Slika 13). Gre za

tihotapljenje drog, predvsem hašiša in heroina iz vzhoda na zahod.


35

Slika 13 : Prikaz severno morske, balkanske in vzhodno mediteranske poti

Na tem podroĉju je dobro znano in aktivno tudi Jugo-podzemlje, tj. organizirane

kriminalne skupine v drţavah bivše Jugoslavije. V okviru Jugo-podzemlja deluje tudi

bosansko-hercegovsko, bolj znano kot BH-podzemlje (Wegner, Petrović, Bojanić, Koraljić,

2004).

V nadaljevanju je predstavljen pregled kriminalnih dejavnosti povezanih s

prepovedanimi drogami po posameznih drţavah, ki sestavljajo regijo Zahodnega Balkana.

Albanski kriminalni lordi so glavni igralci v mednarodni trgovini z drogo. ZDA so prav

tako nepazljivo ustvarile te organizacije, ko so se zdruţili s Kosovo Liberation Army

(KLA) proti Slobodanu Miloševiĉu. Prejšnji borci za svobodo so se v 90. preoblikovali v

najmoĉnejši heroinski kartel v Evropi, pri tem so tudi nekateri pripadniki OVK prešli v

kriminalne sfere. Glavni kriminalni elementi, ki so se pojavili, so postali znani kot 15

druţin. Le te ţe stoletja tihotapijo. Zaradi vojne in razmer na Kosovu so prešli na podroĉje

oroţja in droge. Poznavalci trdijo, da so albanski karteli s trgovanjem heroina za Evropo to,

kar so mehiški karteli s trgovino kokaina za Severno Ameriko.

Heroinski odvisniki kliĉejo blago »albanska dama« ali kar »Albanka«. Skoraj v vseh

zahodnoevropskih mestih in tudi v Beogradu so albanski »narko-dilerji« alfa in omega za

opij in kokain. V Budimpešti obvladujejo 80 % trga s heroinom. V srbski prestolnici je


36

nekaj deset tisoĉ narkomanov. Z albanskimi dilerji uspešno sodelujejo srbski trgovci z

drogo, saj denar nikomur ne smrdi, pa ĉeprav je od »smrtnega sovraţnika«. Vojna na

Balkanu je Albance razkropila po vsej Evropi. S kriminalno dejavnostjo so prišli v stik z

drugimi skupinami organiziranega kriminala, kar je poveĉalo njihovo moĉ in dobiĉek.

Oboji, Mafija in Ruska mafija, so se zanašali na Albance pri dobavi heroina. Zaradi novih

zalog so zaĉeli kupovati banke. Albanski tihotapci so omogoĉili pritok denarja od prodaje

oroţja, drog, ljudi in tobaĉnih izdelkov. Hitro so odkrili potrebo po pranju tega denarja,

zato so se vpletli v domaĉ banĉni sistem. Zaĉeli so vlagati denar v restavracije, hotele,

diskoteke ter tako poveĉali svojo politiĉno moĉ. Preiskava DIA je pokazala, da Albanci

sedaj kupujejo heroin od turških proizvajalcev, sami gojijo marihuano v Albaniji, kokain

pa kupujejo neposredno od kolumbijskih kartelov (Jokić, 2006).

Na ozemlju Balkana (Albanija, BiH, Hrvaška, Makedonija, Srbija in ĉrna Gora) kot

najmoĉnejšo kriminalno skupino analitiki navajajo albansko mafijo, ki jo tvorijo bivši

borci KLA (Kosovo Liberation Army), ki so prešli v kriminalno sfero, (oziroma OVK -

Osvobodilna vojska Kosova).

Poleg najbolj znane dejavnosti albanskega organiziranega kriminala, trgovine z drogo,

so znane še mnoge druge vrste organiziranega kriminala: tihotapljenje ilegalcev (Iraĉani,

Albanci, Kitajci, Moldavijci, Pakistanci) ĉez Jadran v Italijo (obala blizu Vlore) s ĉolni ali

v tovornjakih na trajektih. Kriminalni klani vodijo nasilno tihotapsko mreţo in imigrantom

zaraĉunavajo od 250 $ do 5000 $ na osebo.

Konec osemdesetih let 20. stoletja so se v nekaterih mestih Bosne in Hercegovini (BIH)

priĉeli pojavljati prvi znaki kaznivih dejanj s podroĉja ilegalne trgovine z drogami. V

ospredju je bilo nezakonito pridobivanje drog iz drţav Bliţnjega Vzhoda, tihotapstvo v

drţavo, skladišĉenje ter nato disperzija drog odvisnikom. Poĉasi so se izoblikovala

»narkosredišĉa« v Sarajevu, Zenici, Banja Luki ter moţnost širitve v Mostar, Doboj in

Bosanski Brod. Znani sta dve poti prihoda droge na bosanski trg; neposredni prenos iz

Tajske ali Turĉije (letalske linije) in preko prevoznikov (cestne povezave), ki so ilegalno

prenašali drogo preko obmoĉja bivše Jugoslavije z vzhoda na zahod. Število odvisnikov se

vztrajno poveĉuje, velik problem je tudi »pretok« drog iz Turĉije in Albanije ĉez Srbsko

krajino ter izredno velik porast domaĉih nasadov marihuane. Skrb zbujajoĉ je tudi upad

starostne meje uporabnikov heroina, ki je padla ţe pod 18 let. Analitiki stanja vidijo izhod


37

v izboljšanju delovanja carine, policije in drugih sluţb za uĉinkovitejši nadzor nad

drogami, pri ĉemer raĉunajo na mednarodno pomoĉ oz. vkljuĉevanje v evropske

organizacije (Wegner, Petrović, Bojanić, Koraljić, 2004).

Avtorja (Petroviĉ in Meško, 2004) menita da tako, kot pretekli sestavni del Jugo-

podzemlja, obstaja tudi BH-podzemlje, ki veĉino svoje kriminalne dejavnosti vrši prav v

BIH. Njegov razvoj je zelo podoben (skoraj identiĉen) razvoju Jugo-podzemlja. Zanj je

najbolj znaĉilna masovna, vsakodnevna kriminaliteta – ţepne tatvine, vlomi v stanovanja

in avtomobile, razbojništvo, goljufije pri igrah s kartami in z vţigalicami ter prostitucija. V

zaĉetku 80. so opazili proces preoblikovanja v nekaterih sferah BH-podzemlja. Nekateri

vodje kriminalnih skupin, najveĉkrat tistih, ki so delovale v tujini, so zaĉeli z novo

kriminalno dejavnostjo in tako spremenili kriminalno podroĉje: narkokriminal, ilegalna

trgovina z avtomobili, trgovina z ljudmi in otroki ter trgovanje z oroţjem.

Na omenjenem obmoĉju se je razvila tudi trgovina z oroţjem in prepovedanimi

drogami. Vzporedno s trgovino z oroţjem so se pojavile tudi številne moţnosti za trgovino

s prepovedanimi drogami. Preko ozemlja drţav Zahodnega Balkana poteka tranzitna pot

med Azijo in zahodno Evropo. Iz vzhoda na zahod po tranzitni poti prihaja predvsem

marihuana in heroin, v obratni smeri pa poteka tranzit s sintetiĉnimi drogami. Obmoĉje

Zahodnega Balkana ni veĉ samo most, preko katerega poteka tranzit.

Vedno bolj postaja tudi uporabnik prepovedanih drog. O najveĉjem porastu odvisnikov

poroĉajo iz BiH, Srbije in Makedonije (Situation Report on Organised and Economic

Crime in South-eastern Europe, 2005: 50-51). Trgovino s prepovedanimi drogami so še

dodatno spodbudile potrebe po financiranju oroţja (Vukadinović, 2002). Oba kriminalna

pojava tako potekata vzporedno in vzpodbujata drug drugega.

Najbolj dobiĉkonosna od vseh pojavnih oblik je trgovina z drogo. Na podroĉju trgovine

z drogo nastajajo vedno nove kriminalne skupine. Trg je namreĉ tako velik, da je aktivnost

skoraj nemogoĉe monopolizirati. Med proizvajalcem in konĉnim prodajalcem je povpreĉno

osem posrednikov, pri ĉemer se pri vsakem posredniku zasluţek podvoji. Dobovšek (2005:

306) tudi pravi, da je po raziskavi Europola razvidno, da »v Evropi 80 % denarja, ki ga

plaĉajo za nakup uporabniki drog, izhaja iz kriminalne dejavnosti, kar predstavlja polovico

s kriminalom povezane dejavnosti«. Ta podatek nam jasno nakaţe na superiorni poloţaj

trgovine z drogo v paleti kriminalnih dejavnosti.


38

Mir na Zahodnem Balkanu ostaja zelo nestabilen in krhek. Vojna je za sabo pustila

globoko zakoreninjeno sovraštvo med narodi. Mednarodna prisotnost je nujna tudi v boju

proti organiziranemu kriminalu. Ta groţnja je veliko bolj sofisticirana od klasiĉne, vojaške,

saj ne pozna etniĉnih, drţavnih ali kakih drugih mej. Na podroĉju organiziranega kriminala

interes zasluţka prevlada nad vsem.

Nezadrţno spreminja in ustvarja nove pojavne oblike. Še najveĉja nevarnost je njegovo

prehajanje v legalno sfero. Na ta naĉin svojo pozicijo v druţbi samo še okrepi. Da moĉ

organiziranega kriminala ne bi postala prevelika ali celo prerasla drţavne, se je potrebno

proti temu boriti z vsemi sredstvi, ne samo represivnimi. Njegove dejavnosti je potrebno

spremljati na vsakem koraku in se zaznanim spremembam hitro

prilagajati.(Dobovšek,2005).

5.2 Vloga policije

Vloga policije je omenjena ţe v poglavju 3.5.

5.3 Vloga in dejavnost Carinske uprave RS na področju prepovedanih drog

Z vstopom Slovenije v EU se je spremenila temeljna vloga slovenske carinske sluţbe.

Do vstopa je 2300 slovenskih carinskih usluţbencev varovalo trg z 2 milijona potrošnikov.

V razmerah skupnega evropskega trga so se slovenski cariniki pridruţili 130.000 carinskim

usluţbencem iz 15 uprav drţav ĉlanic, skupaj z njimi varujejo trg s 450 milijoni

potrošnikov.

Carina kontrolira in nadzira uvoz in izvoz izdelkov iz tretjih drţav na zunanji meji EU,

pobira carinske dajatve, DDV (davek na dodano vrednost) in trošarine ter hkrati varuje

interese EU in njenih drţavljanov na številne druge naĉine.

Z vstopom RS v EU je prišlo do pomembnih organizacijskih in kadrovskih sprememb v

carinski sluţbi RS. Tako so bile na slovenskem delu zunanje meje EU (meja z Republiko

Hrvaško) ustanovljene tri skupine mejnih prehodov, in sicer: mejne kontrolne toĉke (BIP-

kjer se izvajajo vsi postopki za sprostitev blaga v prost promet), ostali mejni prehodi na

zunanji meji in mejni prehodi za obmejni promet. Kljuĉnega pomena za osebni promet,

prevoz blaga, ţivali in ţivil so t.i. BIP, kjer se opravljajo vse tri oblike nadzora (policijski,

carinski in inšpekcijski). Na navedenih mejnih prehodih poteka najzahtevnejše delo z


39

glavnimi nalogami carinske sluţbe po vstopu v EU, saj se carinski postopki izvajajo za

celotno EU.

Osnovne naloge, ki jih ob vstopu v EU opravljala Carinska uprava RS na mejnih

prehodih, izhajajo iz carinskega zakona in njegovih izvedbenih predpisov oziroma

evropskega carinskega kodeksa in pravil, doloĉenih na ravni EU in namenjenih izvedbi

evropskega carinskega kodeksa, ter nacionalnih pravil pri izvajanju evropskega carinskega

kodeksa.

Slika 14 : Zaseg heroina na MP57 Fernetiĉi, 25.06.2005

Slika 15 : Zaseg heroina na MP Fernetiĉi, 25.06.2005

Dejavnosti carinskih organov v zvezi s kontrolo vnosa blaga na meji EU opredeljujemo,

glede na dodatno prevzete naloge, po petih funkcijah, ki so:


40

1. carinsko preverjanje blaga na meji: carinski organi so namešĉeni na meji kot stalne

ekipe, obĉasno tudi mobilne enote, katerih glavna naloga je kontrola blaga in potnikov in

izvajanje predpisov, ki doloĉajo prepovedi in omejitve,

2. izvajanje pravnih posledic v primeru ugotovljenih kršitev omenjenih predpisov:

carinski organi morajo izvesti postopek, da se glede na kršitev izvedejo posledice, ki so

lahko zavrnitev blaga, odvzem blaga, predlog za uvedbo prekrška, prijava pristojnemu

organu, ovadba toţilstvu ipd.,

3. carinski dolg: v mnogih primerih z odkritjem kršitve predpisov o prepovedih in

omejitvah nastane tudi carinski dolg,

4. carinski organi morajo opredeliti primer in glede na dejansko stanje doloĉiti podlage

ter obraĉunati carinski dolg (obraĉun, izdaja odloĉbe, izvršba),

5. sankcije: carinski organi so pooblašĉeni, da na kraju samem izrekajo

mandatne kazni za nekatere prekrške, navedene v CZ, v Zakonu o carinski sluţbi,

ZICPES.

Poleg tega carinski organi vodijo postopek o prekršku in izrekajo kazni. Kot varstveni

ukrep se lahko izreĉe tudi odvzem predmetov.

Slika 16 : Zaseg kokaina na MP Zavrĉ, 06.05.2004

Zakon o carinski sluţbi opredeljuje in daje pooblastila pooblašĉenim uradnim osebam

za opravljanje pregleda v zvezi z blagom, prevoznimi in prenosnimi sredstvi, pregleda


41

drugih listin, komercialne dokumentacije in evidenc, pooblastila za vabljenje oseb in

pregled oseb ter omogoĉa zaĉasni zaseg blaga in dokumentacije. Za uspešno izvajanje

nalog carinske sluţbe nujno potrebujejo pooblašĉene uradne osebe preiskovalne sluţbe

tovrstna pooblastila.

Pooblašĉene uradne osebe Sektorja za preiskave opravljajo na celotnem carinskem

obmoĉju RS specifiĉne naloge in naloge posebnega pomena za uĉinkovito delovanje

celotne sluţbe zaradi ugotavljanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov(Slika

14Slika 15Slika 16Slika 17). Zato so izpostavljene ogroţenosti in nevarnosti pri

preiskovanju razliĉnih oblik kriminala. Opravljanje teh nalog zahteva posebno izurjenost in

specifiĉno strokovno znanje. Pooblašĉene uradne osebe uporabljajo za prepreĉevanje in

odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj posebno

tehniĉno opremo, mobilne rentgenske aparate in posebej izurjene pse za odkrivanje

prepovedanih drog. Zaradi izpostavljenosti in ogroţenosti so usposobljene po posebnem

programu ter imajo pravico in dolţnost nositi oroţje ter strelivo.

Slika 17 : Zaseg heroina na MP Obreţje

Carinska sluţba pa na teh mejnih prehodih opravlja še celo vrsto drugih nalog, ki

izhajajo iz mednarodnega prava, prava EU, direktiv EU, prenesenih v nacionalno pravo.

S spremembami in dopolnitvami zakona o carinski sluţbi je Carinska uprava RS dobila

dodatna pooblastila za izvajanje carinskih in trošarinskih kontrol ter moţnost pridobivanja

in obdelave vseh potrebnih dokumentov in podatkov, vkljuĉno z osebnimi podatki

posameznikov, ter uĉinkovitejše izvajanje inšpekcijskih pregledov, carinskih in

trošarinskih kontrol, osebnih pregledov, zaĉasnega zasega blaga, trošarinskih izdelkov in

dokumentacije.


42

V okviru Sektorja za preiskave deluje tudi 11 Referatov za zatiranje tihotapstva (RZT),

v katerih so visoko strokovno usposobljeni delavci z dolgoletnimi izkušnjami na

operativnem podroĉju. Vsak RZT je opremljen z najsodobnejšo tehniĉno opremo, ki

omogoĉa kvalitetno in uspešno delo, kot tudi s specialnimi vozili za prevoz oseb in

sluţbenega psa za odkrivanje prepovedanih drog.

Carinska uprava RS ţe ves ĉas od ustanovitve dalje posveĉa posebno pozornost

strokovnemu usposabljanju carinskih delavcev. Poleg usposabljanja in priprave za

opravljanje strokovnega izpita se izvajajo tudi razliĉne oblike dopolnilnega izobraţevanja

in usposabljanja, med katerimi so najpomembnejše: usposabljanje delavcev na

mednarodnih mejnih prehodih v okviru projekta Ukrepi za poveĉanje uĉinkovitosti na

mejnih prehodih.

Temeljni namen usposabljanja je zagotoviti hitre in uĉinkovite postopke na mejnih

prehodih, uvesti tehnike analize tveganja in selektivnosti v vsakdanje delo carinskih

delavcev, izboljšati organizacijo dela na mejnih prehodih ter pospešiti sodelovanje med

razliĉnimi sluţbami na mejnih prehodih in s sosednjimi drţavami; usposabljanje za

prepreĉevanje in odkrivanje posebnih vrst kršitev, npr. kršitev pravic intelektualne lastnine,

tihotapljenje prepovedanih drog, tihotapljenje radioaktivnih in jedrskih snovi,

prepreĉevanje nezakonitega prometa z jedrskim, biološkim in kemijskim oroţjem ter deli

tega oroţja, kršitev predpisov o blagu z dvojno rabo itd.; posebno usposabljanje s tujo

tehniĉno pomoĉjo (multilateralna in bilateralna pomoĉ Phare, programi Evropske komisije,

Eurocustoms, Customs 2002…), bilateralna pomoĉ tujih carinskih uprav itd.

Problem prepovedanih drog je nedvomno zapleten, vsako leto pa se še poveĉuje.

Reševanje tega problema zahteva kompleksno, multidisciplinarno in uravnoteţeno

reševanje, tako v Sloveniji kot tudi v drugih drţavah. Takšno je tudi stališĉe mednarodnih

organizacij, kar se odslikava v številnih deklaracijah, resolucijah in priporoĉilih Zdruţenih

narodov in tudi organov Sveta Evrope, EU ter drugih vladnih in nevladnih organizacij.

Zmanjševanje ponudbe prepovedanih drog je pomemben segment pri reševanju

problematike v zvezi s prepovedanimi drogami, ki so generator mnogih drugih varnostno

pomembnih pojavov. Odkrita kriminaliteta, povezana s problematiko prepovedanih drog, je

predvsem odraz dejavnosti carine, policije in drugih organov odkrivanja. Za ocenjevanje

ilegalnih dejavnosti ni primernih virov, zato teţko natanĉno ugotovimo resnost poloţaja.


43

Teţko je dobiti ustrezno serijo podatkov, ki bi zagotavljala spremljanje trenda

posamezne ilegalne dejavnosti. Ocene pa so pokazale, da ilegalne dejavnosti narašĉajo,

razen ilegalnih prehodov.

Dolgoroĉno gledano lahko ocenjujemo, da problematika prepovedanih drog v

slovenskem prostoru narašĉa. To lahko ugotovimo tako iz rezultatov številnih analiz in

raziskav, kakor tudi iz podatkov, s katerim razpolagata carina in policija. Vzroke za takšno

stanje je moĉ iskati tako na podroĉju poveĉanega povpraševanja po prepovedanih drogah

kakor tudi poveĉane ponudbe drog na slovenskem trgu.

Število zasegov prepovedanih drog v carinski sluţbi je v zadnjih letih sorazmerno

stabilno, od 20 do 30 zasegov letno. Koliĉine zaseţenih drog pa se zelo spreminjajo. Pri

tem velja posebej omeniti, da je po številu zasegov in koliĉini na prvem mestu marihuana,

sledi pa ji heroin, kar pa ni niĉ nenavadnega glede na lego Slovenije, saj se nahaja na t.i.

Balkanski poti, po kateri se odvija predvsem ilegalni promet heroina in marihuane iz drţav

jugovzhodne Evrope v centralno-evropske in zahodnoevropske drţave.

Po številu zasegov in zaseţenih koliĉinah prepovedanih drog izstopa mejni prehod

Obreţje (najveĉji mejni prehod na meji z republiko Hrvaško, z najveĉjim številom

prehodov potnikov in vozil). V veĉini primerov se je droga nahajala skrita v osebnih

vozilih, vozniki pa so bili drţavljani republik bivše Jugoslavije in Slovenije. Omeniti je

potrebno tudi izredno dobro sodelovanje carinikov in policistov, ki je botrovalo kar nekaj

zasegom prepovedanih drog.

Prav sodelovanje med organi pregona, tako doma kot v tujini, izmenjava informacij in

nenehno usposabljanje delavcev so jamstvo, da bodo uspešno opravljene naloge na

podroĉju zatiranja organizirane kriminalitete. Pomemben ĉlen v tej verigi so nedvomno

tudi mednarodne organizacije (OZN, EUROPOL, INTERPOL, UNDOC, IAEA, WCO…).

Mednarodna narava organiziranega kriminala zahteva dinamiĉen, koordiniran odziv

vseh drţav ĉlanic, odziv, ki ne upošteva samo nacionalne strategije, temveĉ prav tako ţeli

postati celovita, multidisciplinarna strategija EU. Taka strategija zahteva dejavnosti na

razliĉnih ravneh. Uĉinkovit boj proti mednarodnemu organiziranemu trgovanju s

prepovedanimi drogami zahteva poveĉano in izboljšano sodelovanje med organi pregona

med drţavami ĉlanicami in s tretjimi drţavami. Na strateški ravni je potrebno zanesljivo

oceniti vlogo posameznih skupin organiziranega kriminala in obseg, do katerega so


44

razliĉne geografske ravni v EU soodnosne, in npr., delovanje trgovanja s prepovedanimi

drogami kot celote. To zahteva operativne in empiriĉne podatke o profilu, motivih in

naĉinu delovanja storilcev kaznivih dejanj, dinamiko nezakonitih trgov, tihotapske poti,

obseg, smeri organiziranega kriminala in njegov vpliv na druţbo. Zbiranje, analiziranje in

razširjanje objektivnih, zanesljivih in primerljivih podatkov bo tudi poveĉalo našo

uĉinkovitost. Tem smernicam in ciljem bo v prihodnjem obdobju sledila tudi carinska

sluţba RS (Ţigon,2008).

5.4 Vloga Slovenske obveščevalno-varnostne agencije na področju boja

proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu

Slovenska obvešĉevalno-varnostna agencija (v nadaljevanju: agencija) v skladu z 2.

ĉlenom Zakona o Slovenski obvešĉevalno-varnostni agenciji (ZSOVA) pridobiva in

vrednoti podatke ter posreduje informacije o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo

dejavnostjo iz tujine ali v povezavi z njo ogroţajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost

drţave in njeno ustavno ureditev, ter so pomembne za zagotavljanje varnostnih, politiĉnih

in gospodarskih interesov drţave.

Velik del svojih dejavnosti agencija usmerja v pravoĉasno zaznavanje in spremljanje

glavnih varnostnih izzivov ter virov ogroţanja nacionalne in globalne varnosti ter

odzivanju nanje, kamor spada zlasti mednarodni terorizem in njegove povezave z

mednarodnim organiziranim kriminalom. Pri tem sodeluje s pristojnimi drţavnimi organi

ter z domaĉimi in s tujimi sorodnimi sluţbami. Ker pomenita mednarodni terorizem in

mednarodni organizirani kriminal groţnjo tako nacionalni kot globalni varnosti, so na tem

podroĉju še posebej pomembne dejavnosti agencije v okviru številnih mednarodnih

delovnih teles in odborov.

V okviru medresorskega sodelovanja na obmoĉju Republike Slovenije pa je treba

omeniti tudi sodelovanje agencije v Medresorski delovni skupini za nadnacionalne groţnje

in Delovni skupini za boj proti terorizmu, ki delujeta v okviru Sveta za nacionalno varnost

Vlade RS.

Zaradi mednarodne komponente ter pomena boja proti mednarodnemu terorizmu in

mednarodnemu organiziranemu kriminalu daje agencija poseben poudarek izmenjavi

podatkov in izkušenj s tujimi sorodnimi sluţbami, še posebej sluţbami tistih drţav, ki so se


45

ţe sooĉile s teroristiĉnimi napadi, ali pa so iz razliĉnih razlogov potencialna tarĉa

teroristiĉnih skupin, ter s sluţbami, ki se z reţimi, ki podpirajo mednarodni terorizem,

sooĉajo v svoji neposredni bliţini.

5.4.1 Ugotovitve agencije na podroĉju mednarodnega organiziranega

kriminala

Z globalizacijo se mednarodno organiziranim kriminalnim skupinam odpirajo nove

moţnosti za uĉinkovito delovanje. Sodobna komunikacijska tehnologija (mobilna in

satelitska telefonija brez sklenjenega naroĉniškega razmerja, internet) omogoĉa

kriminalnim skupinam hitro in teţko izsledljivo medsebojno komunikacijo. Vse bolj

uĉinkovita prometna infrastruktura omogoĉa veliko mobilnost, sistem prostega pretoka

oseb in blaga ter tako poenostavljen mejni nadzor varnostnih organov pa kriminalnim

strukturam olajšuje tihotapljenje raznovrstnega blaga in ljudi. Pojem globalizacije je tako

mogoĉe prenesti tudi na povezovanje in sodelovanje kriminalnih skupin z razliĉnih delov

sveta.

Pri prouĉevanju trendov na podroĉju varnostnih vprašanj je treba poudariti kljuĉne

dejavnike, ki vplivajo na »dovzetnost« nekaterih geografskih obmoĉij oziroma drţav za

poveĉan pojav teroristiĉnih in kriminalnih dejavnosti. Slednjim so najbolj izpostavljena

ekonomsko šibka obmoĉja, drţave z visoko stopnjo korupcije, nedodelano zakonodajo ter s

šibkim uveljavljanjem obstojeĉih zakonov, drţave s slabo varovanimi mejami in z

netransparentnimi finanĉnimi institucijami. Med pomembne dejavnike spadajo tudi

geografska lega, nestabilnost politiĉnega sistema in vkljuĉenost drţave v regionalne spore.

Na podroĉju spremljanja delovanja mednarodno organiziranih kriminalnih skupin, ki

ogroţajo ali bi lahko ogrozile slovenske nacionalne interese, se agencija prednostno

ukvarja z dejavnostjo organiziranih kriminalnih struktur na Zahodnem Balkanu, ki so

zaradi geografske bliţine najbolj neposredna groţnja nacionalni varnosti RS. Obmoĉje

Zahodnega Balkana namreĉ izpolnjuje tudi številne prej naštete elemente, povezane z

dovzetnostjo za pojav terorizma in kriminala. S stabilizacijo razmer v regiji in z

odpiranjem prometnih povezav je tudi ponovno zaţivela t. i. »balkanska pot« za

tihotapljenje raznovrstnega blaga in ljudi v drţave EU. Na omenjenem podroĉju je agencija

v zadnjem obdobju tako precejšnjo pozornost namenila spremljanju ilegalnih migracij in

tihotapljenju mamil preko drţav Zahodnega Balkana in Slovenije v schengenski prostor.


46

Kriminalne skupine z Zahodnega Balkana pri svojih dejavnostih sodelujejo predvsem s

kriminalnimi skupinami, delujoĉimi v Turĉiji, Ukrajini in Italiji, povezujejo pa se tudi z

nekaterimi kriminalnimi skupinami v Nemĉiji, Franciji, na Ĉeškem in Madţarskem ter s

skupinami iz Latinske Amerike in Skupnosti neodvisnih drţav (SND).

Pri tihotapljenju mamil so najmoĉnejše albanske kriminalne strukture. Te imajo

prednost pred drugimi zaradi številĉno dokaj moĉnih albanskih skupnosti v veĉini

evropskih drţav. Njihova klanska povezanost kriminalnim skupinam omogoĉa visoko

stopnjo prikritega delovanja. Najveĉja koliĉina heroina, namenjenega evropskemu trgu se

pretihotapi preko Turĉije in SND po ţe omenjeni balkanski poti. V Turĉijo prihajajo

mamila iz Afganistana, kjer se njihova proizvodnja kljub prizadevanjem mednarodne

skupnosti ne zmanjšuje. Iz Turĉije se glavni kanali tihotapljenja mamil nadaljujejo ĉez

Bolgarijo ali Makedonijo, Kosovo, Albanijo, Srbijo in Ĉrno goro v BiH. V BiH albanske,

bošnjaške in srbske kriminalne skupine s pomoĉjo mednarodnih zvez tihotapijo mamila

naprej v EU, kjer sta ciljni drţavi predvsem Italija in Nemĉija, pomembno trţišĉe pa je tudi

ozemlje Švice. R Slovenija je pri tem predvsem tranzitno, vendar tudi ciljno obmoĉje.

Kljuĉno vlogo pri organiziranju in tihotapljenju mamil po balkanski poti imajo nekateri

turški drţavljani, ki izvirajo z obmoĉja Sandţaka, za tihotapljenje pa izkorišĉajo

sorodstvene zveze in znanstva iz nekaterih nekdanjih jugoslovanskih republik. Pomembno

regionalno strateško stiĉišĉe je ravno obmoĉje Sandţaka, kjer se sreĉujejo lokalne ter

kriminalne skupine iz BiH in s Kosova. Na balkanski poti tihotapljenja mamil se vse

pogosteje pojavlja tudi kokain, v katerega tihotapljenje pa so vpletene predvsem bolgarske

in albanske kriminalne zdruţbe.

5.5 Povezanost mednarodnega terorizma in organiziranega kriminala

V preteklih letih so v laiĉni in tudi strokovni javnosti veĉkrat poudarjali trend povezav

med mednarodnim terorizmom in organiziranim kriminalom. V zadnjih desetih letih je

organizirani kriminal na obmoĉju Zahodnega Balkana dosegel tolikšne razseţnosti, da

moĉno vpliva na oblastne strukture in demokratizacijo. Obmoĉje Zahodnega Balkana je

tudi izvorno in tranzitno obmoĉje za ilegalne migracije, ilegalne migracijske poti pa so

postale moţen naĉin neopaznega prihoda v ciljno drţavo tudi za pripadnike razliĉnih

teroristiĉnih skupin. Razen nekaterih vzporednic, ki bi jih lahko potegnili pri prouĉevanju

teroristiĉnih in kriminalnih dejavnosti, zaenkrat ni podatkov, da bi bil mednarodni


47

terorizem neposredno povezan z organiziranim kriminalom. Eden poglavitnih razlogov za

to je motiv, ki vodi teroristiĉne oziroma kriminalne organizacije; glavni motiv teroristiĉnih

organizacij je namreĉ njihova ideologija, kriminalne organizacije pa motivira predvsem

dobiĉek. Dobiĉka, pridobljenega iz kriminalnih dejavnosti, teroristi namreĉ ne uporabljajo

za sebe, ampak za potrebe teroristiĉne organizacije, to pa jih loĉi od organiziranih

kriminalnih skupin. Z vidika dobiĉka je pomembno tudi dejstvo, da teroristiĉne

organizacije za izvedbo teroristiĉnih akcij ne potrebujejo ogromno sredstev.

Poleg ţe omenjene moţne uporabe ilegalnih migracijskih poti za prehajanje

pripadnikov teroristiĉnih skupin iz ene drţave v drugo bi lahko vzporednico med

organiziranim kriminalom in terorizmom potegnili tudi pri tem, da teroristiĉne organizacije

uporabljajo nekatere kriminalne metode za svojo logistiĉno in finanĉno podporo

(ponarejanje potnih listin, ilegalni prehodi meja, ponarejanje ter zloraba plaĉilnih in

kreditnih kartic ipd).

Malo je verjetno, da bi vrsta produkta doloĉala tihotapski kanal. Po nekaterih ocenah

se, gledano v svetovnem merilu, iste poti uporabljajo tako za opij, morfij kot za heroin idr.

Teroristiĉne mreţe oziroma njihove podporne mreţe se posluţujejo razliĉnih oblik

kriminala, od drobne kriminalitete (npr. tatvine, kraje in preprodaja ukradenih materialov),

razliĉnih finanĉnih prevar (zelo razširjena oblika je zloraba ponarejenih kreditnih kartic) pa

vse do teţjih oblik kriminala, kot so npr. izterjave oziroma izsiljevanja, banĉni ropi ipd.

Kot ilegalni vir financiranja teroristiĉnih mreţ so zadnjih nekaj let najbolj zanimive kraje,

ponarejanje in zloraba plaĉilnih kartic. Teroristiĉne organizacije financirajo svoje

dejavnosti iz razliĉnih virov, tako legalnih kot nelegalnih, in sicer z raznimi oblikami

prispevkov, bodisi prostovoljnih (t. i. drţave sponzorke, razliĉne organizacije, prispevki

nekaterih etniĉnih skupin, simpatizerjev ter ĉlanov teroristiĉnih organizacij ipd.) ali

izsiljenih (npr. plaĉilo posebnega revolucionarnega davka), z legalnimi poslovnimi

aktivnostmi (podjetja, ki so v delni ali celotni lasti teroristiĉnih organizacij) in tudi

nelegalnimi (npr. preprodaja mamil).

V zvezi s slednjim se je predvsem po vojaški akciji v Afganistanu tudi v nekaterih

strokovnih krogih zaĉel uporabljati izraz »narkoterorizem«, ki naj bi vkljuĉeval neposredno

povezavo med teroristiĉnimi organizacijami in nezakonito preprodajo mamil. Termin

»narkoterorizem« so v zaĉetku 80. let za oboroţene napade in druge podobne nasilne akcije


48

ter groţnje, naperjene zoper drţavne institucije oziroma vladne organizirane skupine,

prvotno uporabljali za skupine in posameznike, ki so bili posredno ali neposredno povezani

s proizvodnjo in preprodajo mamil.

O teroristiĉni organizaciji Al Kaida je dolgo ĉasa veljalo prepriĉanje, da se financira z

denarjem, pridobljenim s tihotapljenjem drog, vendar poroĉilo komisije, ki je preiskovala

teroristiĉne napade na ZDA 11.09., navaja, da ni podatkov, ki bi kazali na to, da bi bil

Osama Bin Laden kakor koli vpleten v omenjene dejavnosti.

5.6 Trendi na področju nelegalne proizvodnje in prodaje mamil

Trendi na podroĉju nelegalne proizvodnje in preprodaje mamil kaţejo, da se

proizvodnja v Afganistanu kljub prizadevanjem mednarodne skupnosti bistveno ne

zmanjšuje. Med potekom akcije proti talibskemu reţimu v Afganistanu pred nekaj leti je

mednarodna skupnost omenjeno akcijo izkoristila tudi za omejevanje proizvodnje heroina.

Pridelovalci maka so v priĉakovanju novih ukrepov v naslednjih letih pridelavo še

poveĉali, kar odloĉilno vpliva na ceno in dostopnost heroina, Afganistan pa tako ostaja

vodilni svetovni proizvajalec maka in opija.

Mamila iz Afganistana v tonskih koliĉinah potujejo skozi Iran, Pakistan in druge

srednjeazijske republike. Iran ostaja najpomembnejša tranzitna drţava, pri ĉemer je

pribliţno tretjina opiatov namenjena domaĉemu trgu. Ĉeprav iranske oblasti zaseţejo

precejšnje koliĉine mamil in se zelo posveĉajo nadzoru vstopa afganistanskih opiatov v

drţavo, pa se premalo ukvarjajo z nadzorom izstopa mamil iz drţave. Pri tem je zelo

prepustna in slabo varovana predvsem iransko-turška meja. Zaenkrat ni priĉakovati

bistvenih sprememb na podroĉju iranskih mejnih kontrol in korupcije, zato bodo

afganistanski opiati še naprej neovirano potovali do virov povpraševanja.

O teroristiĉni organizaciji Al Kaida je dolgo ĉasa veljalo prepriĉanje, da se financira z

denarjem, pridobljenim s tihotapljenjem drog, vendar poroĉilo komisije, ki je preiskovala

teroristiĉne napade na ZDA 11.09., navaja, da ni podatkov, ki bi kazali na to, da bi bil

Osama Bin Laden kakor koli vpleten v omenjene dejavnosti (Šefiĉ,2008).


49

6 Zdravstveni zapleti pri uţivanju psihoaktivnih snovi, s

poudarkom na prepovedanih drogah

6.1 Mednarodna klasifikacija bolezni 10. revizija, 10. poglavje

6.1.1 Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja psihoaktivnih snovi

(šifre F10-F19)

Ta sklop vsebuje številne raznovrstne motnje, ki se med seboj razlikujejo po izrazitosti

in kliniĉni obliki, ajihje vse mogoĉe pripisati uţivanju ene ali veĉ psihoaktivnih snovi, te

pa je mogoĉe ali pa tudi ne predpisovati kot zdravilo. Tretje mesto kode identificira

omenjeno snov, ĉetrto mesto pa opredeljuje kliniĉno stanje. Kode velja uporabljati za

vsako opredeljeno snov, trebaje pa poudariti, da niso vse štirimestne kode uporabne za vse

snovi.

Identifikacija psihoaktivnih substanc naj temelji na ĉimveĉ virih podatkov. Ti vsebujejo

podatke iz avtoanamneze, analizo krvi in drugih telesnih tekoĉin, znaĉilne telesne in

psihološke simptome, kliniĉne znake in opis vedenja ter druge podatke, npr. o drogi, ki jo

ima pacient pri sebi, in poroĉila raznih informatorjev. Mnogi uţivalci drog uţivajo veĉ kot

eno vrsto psihoaktivnih snovi. Glavna diagnoza naj se oblikuje, ĉe je le mogoĉe, glede na

snov ali zvrst snovi, ki je povzroĉila sedanjo kliniĉno sliko ali k njej vsaj najveĉ prispevala.

Le v primerih, kadar so vzorci uţivanja psihoaktivnih snovi pomešani in nerazloĉljivi,

ali ĉe so odmerki razliĉnih psihoaktivnih snovi nerazpoznavno pomešani, naj se uporabi

diagnoza motenj, ki izvirajo iz uţivanja veĉ drog (F19). Izkljuĉeno: zloraba snovi, ki ne

ustvarjajo odvisnosti (F55)

.0 Akutna zastrupitev

Stanje, ki sledi zauţitju psihoaktivne snov in se kaţe v motnjah zavesti, prepoznavanja,

zaznavanja, ĉustvovanja ali vedenja, ali drugih psihofizioloških funkcij in odzivov. Motnje

so neposredno povezane z akutnimi farmakološkimi uĉinki snovi ter se sĉasoma izgubijo,

lahko do popolnega okrevanja, razen tedaj, ko so nastopile tkivne okvare ali drugi zapleti.

Med te zaplete lahko uvršĉamo travme, aspiracijo izbruhane hrane, delirij, komo,

konvulzije in druge zdravstvene zaplete. Narava teh zapletov je odvisna od famnakološke

zvrsti snovi in naĉina jemanja.


50

.1 Škodljivo uţivanje

Vzorec rabe psihoaktivne snovi, ki povzroĉa okvare zdravja. Poškodba je lahko telesna

kot npr. pri hepatitisu, ko gre za injiciranje psihoaktivne snovi) ali duševna (npr. epizode

depresivnih motenj po zauţitju velike koliĉine alkohola).

.2 Sindrom odvisnosti

Skupina vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov, ki se razvijejo po

ponavljajoĉem se uţivanju snovi in je zanje znaĉilno, da vkljuĉujejo moĉno ţeljo po

zauţitju droge, teţave pri obvladovanju jemanja droge, vztrajanje pri uţivanju droge kljub

škodljivim posledicam, veĉje posveĉanje uţivanju droge kot drugim aktivnostim in

obveznostim, poveĉano toleranco in vĉasih telesne motnje zaradi odtegnitve snovi.

Sindrom odvisnosti se lahko pojavi pri kaki specifiĉni psihoaktivni snovi (npr. tobak,

alkohol ali diazepam), ali v širšem okviru farmakološko razliĉnih psihoaktivnih snovi.

.3 Odtegnitveno stanje

Skupina razliĉno povezanih in resnih simptomov, ki se pojavlja pri absolutni ali

relativni odtegnitvi psihoaktivne snovi po obdobju trajnega uţivanja te snovi. Nastop in

potek odtegnitvenega stanja sta ĉasovno omejena in odvisna od vrste psihoaktivne snovi in

odmerka, ki je bil uporabljen neposredno pred prenehanjem uţivanja droge ali

zmanjševanjem njene koliĉine. Odtegnitveno stanje lahko zapletajo krĉi.

.4 Odtegnitveno stanje z delirijem

Slika, pri kateri odtegnitveno stanje, definirano s skupnim ĉetrtim meslom .3, zapleta

delirij, definiran v F05.-. Lahku se pojavijo tudi krĉi. Ĉe se domneva, da imajo v etiologiji

vlogo tudi organski dejavniki, naj se to stanje klasificira z F05.8.

.5 Psihotična motnja

Skupina psihotiĉnih fenomenov, ki se pojavijo v obdobju uţivanja psihoaktivnih snovi

ali po njem, a jih ni mogoĉe razloţiti samo na osnovi akutne intoksikacije in niso del

samega odtegnitvenega stanja. Motnjo oznaĉujejo halucinacije (navadno slušne, vendar

ĉesto na veĉ kot enem ĉutnem podruĉju), zaznavne motnje, blodnje (navadno paranoidne

oz. preganjalne narave), psihomotoriĉne motnje (vzburjenje ali stupor), in ĉustvena motnja,

ki lahko variira od hude prestrašenosti do ekstatiĉnosti. Zavest je obiĉajno jasna, lahko pa

nastopi doloĉena stopnja zamegljenosti zavesti, ĉeprav ne huda zmedenost.


51

.6 Amnestični sindrom

Sindrom, ki je povezan z izrazito prizadetostjo sveţega in dolgotrajnega spomina.

Neposredno spominjanje je navadno ohranjeno in sveţi spomin je bistveno huje moten kot

odmaknjeni. Navadno so oĉitne motnje obĉutka za ĉas in zaporedje dogodkov, prav tako

tudi teţave pri uĉenju nove snovi.

Konfabuliranje je lahko izrazito, ni pa vedno prisotno. Druge kognitivne funkcije so

navadno relativno dobro ohranjene, amnestiĉni defekti niso v razmerju z drugimi

motnjami.

.7 Residualna ali pozno nastopajoča psihotična motnja

Motnja, pri kateri trajajo spremembe kognicije, ĉustvovanja, osebnosti in vedenja, ki jih

povzroĉajo alkohol ali psihoktivne snovi, še prek obdobja, v katerem domnevno

neposredni uĉinek psihoaktivne snovi še lahko deluje. Nastajanje motnje naj bi bilo

neposredno povezano z rabo psihoaktivne snovi. Primeri, pri katerih se zaĉetni pojav tega

stanja pokaţe kasneje, kot se epizode te vrste navadno pojavijo, naj se tu klasificirajo le,

kadar je povsem jasno, da je mogoĉe pripisati to stanje residualnemu uĉinku psihoaktivne

snovi.

»Flash back« (zapoznela bliskavica) je mogoĉe loĉiti od psihotiĉnega stanja delno

zaradi njihove epizodiĉne narave, ĉesto zaradi zelo kratkega trajanja in ker obnavljajo

prejšnje izkušnje, povezane z uţivanjem alkohola ali psihoaktivnih snovi.

F10.- Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja alkohola

F11.- Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja opioidov

F12.- Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja kanabinoidov

F13.- Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja sedativov in hipnotikov

F14.- Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja kokaina

F15.- Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja drugih stimulansov, vkljuĉno

kofeina

F16.- Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja halucinogenov

F17.- Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja tobaka

F18.- Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja hlapljivih topil

F19.- Duševne in vedenjske motnje zaradi uţivanja veĉ drog in drugih psihoaktivnih

snovi


52

Ta kategorija naj se uporabi, ĉe gre za dvoje ali veĉ znanih psihoaktivnih snovi, ni pa

mogoĉe ugotoviti, katera snov je odloĉilnejša za nastanek motenj. Uporabi naj se tudi, ĉe

se ne da ugotoviti ali potrditi posamezne ali celo nobene od psihoaktivnih snovi, ki jih je

pacient uţival, saj mnogi od uţivalcev veĉ vrst drog sami ĉesto ne vedo podrobnosti o tem,

kaj uţivajo.


53

7 Spremenjeno vedenje oseb, uţivalcev prepovedanih drog

Za odvisnike od prepovedanih drog so znaĉilne znatne spremembe vedenja in navad kot

npr. izogibanje druţinskemu ţivljenju, zanemarjanje obveznosti, beţanje od doma, laganje

in osornost pa tudi nenavadne zaspanosti; uţivalec zjutraj obiĉajno dolgo spi, ko pa nastopi

kriza postane nestrpen, ker mora ĉim prej do dnevnega odmerka. Za takšno osebo so

znaĉilna nenavadna nihanja razpoloţenja, od ţivĉne razdraţljivosti in nemira do

umirjenosti in vzvišene hladnokrvnosti. Moţno je tudi, da si odvisnik najde popolnoma

nove prijatelje, o katerih nerad govori, ter se zaĉne oblaĉiti tako, da prikriva sledove

vbodov. Prav tako sta znaĉilna tudi padec šolskega uspeha ter izostajanje iz šole. Odvisnik

se lahko zateĉe tudi k kriminalnim dejanjem; npr. doma izginjajo denar ali druţinske

dragocenosti.

Fiziĉni pokazatelji so pa predvsem nenaravna bledica ter hujšanje(Auer, 2001).

Za odvisne so prav tako znaĉilni obrambni mehanizmi, ki lahko spremenijo njegovo

vedenje in osebnost v tolikšni meri, da postane za starše in druge bliţnje tujec, ki uporablja

v odnosu do njih manipulacije; sprenevedanja, laţi ali osornost, da bi lahko nadaljeval z

odvisniškim ţivljenjem.

Najpogostejši obrambni mehanizmi zasvojenih so:

zanikanje,

izkrivljanje realnosti,

racionalizacije (naštevanje zgolj navidez razumnih izgovorov za svoje poĉetje),

projekcija (pripisovanje krivde za svoje obnašanje drugim).

Ko odvisnik priĉne še verjeti, da je svet odraslih tisti, ki ga je s svojo zlaganostjo

najprej potisnil v uţivanje drog, sedaj pa ga hoĉe na silo iztrgati, se lahko manipulacija, ki

je za odvisnike zelo znaĉilna ter laţi spremenijo v pravo sovraštvo do bliţnjih in sebe. Od

tod do prepriĉanja da mu je dovoljeno vse, tudi brezobzirnost in kriminal, je pogosto samo

korak (Auer, 2001)


54

8 Domnevno število oseb odvisnih od prepovedanih drog na

svetu in v Sloveniji

8.1 Število odvisnih od prepovedanih drog na svetu

V svetu je 200 milijonov uporabnikov drog, od tega jih 42 milijonov uţiva sintetiĉne

droge.

Po oceni Urada za droge in kriminal pri Zdruţenih narodih je kar 200 milijonov ljudi v

svetu uţivalo prepovedane droge, od tega je 34 milijonov ljudi uţivalo amfetamine, 8

milijonov pa ekstazi. V Sloveniji je lani v mreţi Centrov za zdravljenje in prepreĉevanje

odvisnosti od prepovedanih drog pomoĉ iskalo 2860 uţivalcev drog, veĉina zaradi teţav s

heroinom. Med prvimi iskalci pomoĉi je bilo 6 odstotkov takih, ki so uţivali tudi

ekstazi(Urad za droge,2008).

Po ocenah Zdruţenih narodov naj bi 0,2 odstotka svetovne populacije v starosti nad 15

let uţivalo ekstazi. Kar 40 odstotkov celotne uporabe pa naj bi bilo v Evropi, ki predstavlja

eno pomembnejših podroĉij proizvodnje in uporabe sintetiĉnih drog, predvsem ekstazija in

amfetaminov. Najveĉji zasegi amfetaminov, ki tako po številu kot koliĉini narašĉajo od leta

1985, so znaĉilni predvsem za skandinavske drţave. Najveĉja proizvodnja amfetaminov,

ekstazija in podobnih drog je na Nizozemskem, pojavlja pa se tudi v Belgiji, Veliki

Britaniji, na Ĉeškem in v Estoniji. Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in

zasvojenosti ena tabletka ekstazija v povpreĉju stane od 5 do 15 eurov(STA,2008).

8.2 Število odvisnih od prepovedanih drog v Sloveniji

Po podatkih Generalne policijske uprave pri Ministrstvu za notranje zadeve RS so

najveĉ tablet ekstazija v Sloveniji zasegli leta 2000 (27.928 tablet), drugi najveĉji zaseg

ekstazija je bil leta 2002 (7.877 tablet). Lani so policisti v primerjavi z letom prej zasegli

manj ekstazija, in sicer 2831 tablet (najveĉ v enotah Maribor, Murska Sobota, Ljubljana in

Koper), od tega je bilo 93 odstotkov ekstazija zaseţenega pri kaznivih dejanjih. Cena za

tableto ekstazija je na domaĉem ĉrnem trgu od 7 do 9 eurov.(Policija,2008)

Kot je povedala vodja Informacijske enote za prepovedane droge pri IVZ RS Mercedes

Lovreĉiĉ, je bilo pri nas od leta 1996 do leta 2003 v mreţi Centrov za zdravljenje in


55

prepreĉevanje odvisnosti od prepovedanih drog med evidentiranimi prvimi iskalci pomoĉi

140 oseb, ki so kot eno od drog uţivale ekstazi. Kar 80 odstotkov oseb je bilo starih od 15

do 24 let. Samo pri petih osebah pa je bil ekstazi v tem obdobju najbolj problematiĉna in

edina droga, zaradi katere so iskali zdravstveno pomoĉ v centrih. V zadnjih osmih letih je

število oseb, ki so uţivale ekstazi in iskale pomoĉ, nihalo, najveĉje povpraševanje po

pomoĉi pa je bilo v letih 2002 in 2003. Leta 2002 sta se v evidenci pojavila prva iskalca

pomoĉi, mlajša od 15 let, ki sta med drugimi drogami uţivala tudi ekstazi, leto kasneje je

sledil še en primer. »Uţivalci ekstazija sebe vidijo kot obĉasne uţivalce, poleg tega so

napaĉno prepriĉani, da ekstazi ni nevarna droga, zato pomoĉi ne poišĉejo, vse dokler ne

pride do bolj resnih zdravstvenih zapletov, « je še poudarila Mercedes Lovreĉiĉ.

Psihiatrinja doc. dr. Mojca Dernovšek s Psihiatriĉne klinike v Ljubljani je opozorila, da

uţivanje ekstazija povzroĉa vrsto zapletov, kot so utrujenost, mišiĉne boleĉine, depresivno

razpoloţenje in motnje koncentracije. Med poznimi duševnimi zapleti najdemo depresivne,

anksiozne in psihotiĉne motnje. Ponavljajoĉe, dolgotrajno uţivanje višjih odmerkov pa

povzroĉi upad koncentracije moţganskega serotonina in selektivne, tudi nepovratne

poškodbe serotonergiĉnih nevronov.

Zdravnica Dušica Cvitkoviĉ s Splošne nujne medicinske pomoĉi pa je povedala, da je

letos zaradi odvisnosti od opiatov pomoĉ pri njih poiskalo 50 odvisnikov, zaradi

predoziranja pa so zabeleţili dva smrtna primera. »Uţivalci kokaina, amfetaminskih snovi

in drugih halucinogenih drog v ambulanto pridejo predvsem zaradi povišanega srĉnega

utripa, motenj srĉnega ritma, izrazitega nemira in hiperaktivnega stanja, ki se jim vĉasih

pridruţijo tudi halucinacije. Letos je pri nas pomoĉ poiskalo 5 do 8 takih pacientov. Ĉeprav

to obiĉajno niso stanja neposredne ţivljenjske ogroţenosti, pa jih obravnavamo nadvse

resno, saj se lahko stopnjujejo in pripeljejo do take ogroţenosti. Stanje hiperaktivnosti

lahko povzroĉi pregretje organizma in izsušenost, zmanjšano razsodnost in nasilna dejanja

do sebe ali drugih!« je še poudarila Dušica Cvitkoviĉ.

Nacionalni korespondent sistema za zgodnje obvešĉanje o sintetiĉnih drogah Rajko

Kozmelj pa je pojasnil, da je ta sistem v Sloveniji ţe vzpostavljen. Sistem deluje na

nacionalni ravni ter omogoĉa izmenjavo informacij o pojavu novih sintetiĉnih drog na

ĉrnem trgu doma in v tujini. »S pomoĉjo tega sistema smo javnosti letos ţe posredovali

prvo obvestilo. Naša ţelja pa je, da bi sistem razširili ter vanj vkljuĉili tudi


56

strokovnjake z drugih podroĉij, še posebej s podroĉja zdravstva,« je še povedal Rajko

Kozmelj(STA,2008).

Med slovenskimi mladostniki se redno poveĉuje število konzumentov alkohola in

drog(Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti.), na kaj kaţejo rezultati evropske

raziskave ESPAD(ESPAD;2007).

Za tretjino vseh anketiranih je kanabis povsem dostopen, medtem ko je omenjena

prepovedana droga povsem dostopna kar 47 odstotkom slovenskih anketiranih.

Slika 18 : Dogajanje po Slovenskih parkih

V povpreĉju je 23 odstotkov fantov in 17 odstotkov deklet poskusilo katero koli

prepovedano drogo, kaţejo izsledki raziskave. 19 odstotkov anketiranih je v ţivljenju ţe

poskusilo kanabis, sedem odstotkov pa je poskusilo katero koli drugo drogo razen

kanabisa. Ekstazi, kokain in amfetamine je uporabilo tri odstotke vprašanih, med enim in

dvema odstotkoma anketiranih ima izkušnjo z LSD-jem, dva odstotka pa s krekom in en

odstotek s heroinom.

Primerjave podatkov o uporabi katere koli prepovedane droge v obdobju med letom 1995

in 2007 kaţejo na narašĉanje uporabe v letih od 1995 do 2003 (z 12 na 21 odstotkov) in

nato leta 2007 upad na 18 odstotkov. Med slovenskimi anketiranci je odstotek tistih, ki so

ţe uporabili kanabis, pribliţno enak kot povpreĉje raziskave ESPAD za leto 2007

(ESPAD,2007).


57

8.2.1 Odstotek uporabnikov kokaina se je zvišal

Sicer pa se je uporaba katere koli droge med slovenskimi mladostniki v primerjavi z

rezultati predhodne ESPAD raziskave zmanjšala. To velja pri vseh drogah, razen pri

kokainu, kjer se je odstotek anketiranih mladostnikov, ki so ţe uporabili omenjeno

prepovedano drogo, zvišal na tri odstotke.

8.2.2 V Sloveniji visok odstotek tistih, ki so vdihavali hlape

Za Slovenijo je najbolj znaĉilen relativno visok odstotek anketiranih, ki so odgovorili,

da so ţe vdihavali hlape. Takšnih je 16 odstotkov, kar je skoraj enkrat veĉ kot je povpreĉje

ESPAD raziskave za leto 2007.

Mednarodno raziskavo ESPAD je leta 1993 spodbudil Švedski svet za informacije o

alkoholu in preostalih drogah. Leta 2007 je potekala ĉetrtiĉ. V raziskavi leta 2007 je

sodelovalo 105.000 dijakinj in dijakov, ki so bili rojeni leta 1991, od teh je bilo 3085

slovenskih dijakov in dijakinj (STA,2008).

8.3 Policijske statistike

Policijske statistike ne upoštevajo in ne navajajo števila odvisnih od drog, kajti v svoje

statistike vkljuĉujejo posamezne kazniva dejanja in kazniva dejanja, ki so povezane z

prepovedanimi drogami.

Po ocenah policije pa število odvisnikov narašĉa in tudi starostna meja odvisnikov se

niţa. Na ta trend kaţe tudi koliĉina zaseţenih prepovedanih drog.

Podobno zajemanje imajo tudi pravosodni organi, kjer tudi šteje posamezno kaznivo

dejanje in ne odvisnik sam.


58

9 Razvoj odvisnosti kot bolezenskega dogajanja

9.1 Sindrom odvisnosti

Sindrom odvisnosti sestavlja skupina fizioloških, vedenjskih in kognitivnih pojavov, v

katerih ima raba Psihoaktivne snovi (PAS) za posameznika bistveno veĉjo vrednost, kot

katerakoli prejšnja vrednota. Osrednja opisna karakteristika sindroma odvisnosti je moĉna

ţelja oziroma hrepenenje po drogi, ki ĉloveka povsem prevzame.

Diagnoza »odvisnost« se lahko postavi šele takrat, ko so tri ali veĉ karakteristik iz

naslednjega seznama navzoĉe v zadnjih 12. mesecih;

moĉno si ţeli drogo in ĉuti neubranljivo potrebo, da bi jo vzel,

zaveda se, da je njegova sposobnost nadzorovati uţivanje droge okvarjena,

drogo vzame z namenom olajšati si odtegnitvene (abstinenĉne) simptome in se

ob tem zaveda, da je to neuĉinkovito,

navzoĉi so znaki fiziološke abstinenĉne krize,

pojavi se poveĉana toleranca – to pomeni, da mora ĉlovek za enak uĉinek vzeti

vedno veĉ droge,

zoţenje njegovega osebnega repertoarja uţivanja droge (npr. drogiranje na

vedno enak naĉin, ob istem ĉasu),

vedno huje zanemarja dolţnosti in uţitke na raĉun uţivanja droge,

drogo jemlje kljub oĉitnim dokazom, da mu škoduje.

9.1.1 Psihofiziĉna sprememba odvisnikov

slab spomin, teţave s koncentracijo, kratka pozornost,

slaba telesna kondicija, nepovezan govor, jecljanje,

nezdrav videz, zanemarjenost,

pordele oĉi, razširjene zenice, kašelj, dolgotrajni nahod, poveĉan ali zmanjšan

apetit,

padec uspešnosti v šoli,

velika moţnost okuţbe z virusom hepatitisa C, HIV-a, sifilisa, tuberkuloze,

padec splošne odpornosti,

vnete, trombozirane ţile, endokarditis, sepsa.


59

9.1.2 Sprememba v vedenju

neposlušnost (laţ, kraja,…),

teţave z denarjem,

nošenje dolgih rokavov v zato neprimernem ĉasu (prikrivanje vbodov!),

hitro spremenjeno razpoloţenje, razdraţenost, jeza,

upad motivacije, energije, samodiscipline, samospoštovanja,

nedejavnost, pasivnost.

9.1.3 Moţganski nagrajevalni sistem

je sestavljen iz naslednjih prenašalcev impulzov (nevrotransmitorjev):

Dopamin

Serotonin

GABA

Glutamat

Opioidni peptidi

Glukokortikoidi

Mezokortikolimbiĉna pot nucleus accumbens se pri posredovanju ugodja povezuje s

podroĉjem amygdalov (ki imata vlogo v modulaciji stresa in ĉustev), s frontalnim

korteksom (predvsem je pomemben dorzolateralni prefrontalni korteks, kjer naj bi bil

lociran »nagrajevalni« spomin) in z bazalnimi gangliji, ki imajo vlogo v ponavljajoĉih se

naĉinih razmišljanja in vedenja.

9.1.4 Naravni “nagrajevalci”

Hrana

Tekoĉina

Reproduktivno vedenje / spolnost

Naklonjeno, ljubeĉe, skrbniško vedenje

9.1.5 Odvisnost kot bolezen moţganov

Psihotropne snovi so kemiĉni nadomestki naravnih ojaĉevalcev; uĉinkujejo zelo hitro,

so moĉnejši kot slednji in imajo dolgotrajnejši uĉinek. Droga je eksogena snov, ki jo

vnesemo v telo z namenom, da bi vplivala na naše doţivljanje. Ljudje imajo razliĉen

potencial za odvisnist.


60

Za te kemiĉne ojaĉevalce se ni treba aktivno truditi ali odlagati zadovoljstva.

Ĉe se nismo osebnostno razvili tako, da zmoremo doţivljati ugodja ali pomiritve brez

umetnih ojaĉevalcev, veĉje tveganje za zasvojenost. Tudi genetika ima pomembno vlogo.

Paradoks psihotropne snovi: ĉe jo ţe uţivamo, bi jo morali uţivati zelo nadzorovano in

z razmislekom. Psihotropne snovi pa ljudje radi uţivajo zato, da se ne bi bilo treba

nadzorovati in razmišljati.

9.1.6 ODNOS DO DROGE

Trokomponentni model:

kognitivna komponenta (kaj vemo o drogi),

ĉustvena komponenta (kako ĉustvujemo do droge),

vedenjska komponenta (kako se vedemo v zvezi z drogo).

Komponente so lahko med seboj skladne / istosmiselne, ali pa so si v nasprotju (npr.

vemo, da nam neka droga škoduje, a nimamo moĉi, da bi prenehali z uţivanjem).

9.1.7 SINDROM ODVISNOSTI OD PSIHOAKTIVNE SNOVI /

DROGE

Znaki odvisnosti so:

okvarjena kontrola zaĉetka, konca in koliĉine uţivanja droge (stalna ţelja po

prenehanju uţivanja ali eden / veĉ neuspešnih poskusov, da bi prenehali ali

kontrolirali uţivanje droge),

moĉna ţelja po drogi (“craving”),

Razvoj tolerance do droge vsaj za 50%; ali manjši uĉinek ob isti koliĉini (ob

okvari jeter se toleranca zmanjša),

abstinenĉni znaki (odtegnitveni simptomi); uţivanje droge z namenom olajšati

abstinenĉne znake,

prenehanje ali zmanjšanje pomembnih socialnih, delovnih, rekreacijskih

aktivnosti zaradi uţivanja droge,

nadaljnje uţivanje droge kljub obstoju telesnih, psiholoških in socialnih

problemov zaradi uţivanja droge,

intoksikacija (“biti pod vplivom”), ko se priĉakuje izpolnjevanje obveznosti v

sluţbi, šoli, doma; ali pa je uţivanje droge fiziĉno nevarno. Isto velja za

abstinenĉno krizo,


61

uţivanje droge po daljšem obdobju abstinence sproţi hiter razvoj sindroma,

moĉna ţelja po tej snovi (“craving”),

spremenjena toleranca,

odtegnitveno stanje,

okvarjena kontrola nad uţivanjem te snovi,

zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi uţivanja te snovi,

vztrajanje pri uţivanju te snovi navkljub škodljivim posledicam.

Diagnoza odvisnosti (zasvojenosti) zajema vsaj 3 znake v zadnjih 12 mesecih.

En sam znak ne pomeni, da obstaja odvisnost: npr. odtegnitveno stanje po prehitri

ukinitvi opioidnega analgetika po operaciji.

ODVISNOST NI VSE ALI NIĈ : lahko je blaga, srednja, ali resna.

Odvisnost je kroniĉna bolezen z biološko osnovo in s psihosocialnimi posledicami.

Zdravljenje je dolgotrajen proces, ki ga lahko podpira ali zavira pacient sam ali njegova

okoica.

Recidiv pomeni ponovitev odvisniškega vedenja po obdobju izboljšanja (spodrsljaj je

enkratno uţitje droge, ko se ĉlovek še odloĉa med abstinenco in recidivom).

Nekaterim tveganim situacijam za recidiv se je treba izogniti, za nekatere pa je potrebna

desenzitizacija (aktivna priprava za postopno izpostavljanje tvegani situaciji, ki se ji ne da

izogniti, npr. direktor mora biti prisoten na veĉernem banketu, kjer se sklepajo posli,

trgovka mora delati v trgovini, kjer prodajajo tudi alkoholne pijaĉe)

Ĉe odvisniki abstinirajo, lahko ţivijo “normalno” ali bolj kvalitetno kot povpreĉje, ĉe

uţivajo drogo, se obudijo mehanizmi zasvojenosti.

Sindrom odvisnosti je enak za vse kemiĉne snovi: se pa zasvojeni ljudje med seboj zelo

razlikujejo glede na :

subpopulacijo, ki ji pripadajo,

razvojno obdobje,

intenzivnost biološke zasvojenosti,

stopnjo v razvoju zasvojenosti,

razmerje med škodo zaradi zasvojenosti in preostalimi viri moĉi / zdravja.

Zasvojeni ljudje so lahko pod akutnim vplivom, pod “ravno pravim vplivom PAS, v

odtegnitvenem sindromu, trenutno abstinirajo (brez pomoĉi farmakoterapije), imajo


62

predpisano vzdrţevalno farmakoterapijo (ki jim je v pomoĉ, da ne uţivajo drugih PAS ali

pa ne).

Uporaba droge, lahko povzroĉa telesne okvare (npr. hepatitis pri injiciranju snovi,

akutne intoksikacie z alkoholom), ali duševne okvare (epizoda depresivne motnje po

zauţitju velike koliĉine alkohola).

Škodljiv vzorec rabe, ki ga oznaĉujejo negativne posledice so:

neizpolnjevanje osnovnih obveznosti (šola, delo, druţina),

raba v situacijah, ki so povezane s tveganjem (voţnja),

teţave s policijo,

teţave v medosebnih odnosih.

Upoštevati je treba, da oseba še nikoli ni bila odvisna od snovi. Kategorija ne velja za

nikotin in kofein.

9.1.8 Etiologija zasvojenosti (kdo je kriv?)

psihotropna snov s svojimi lastnostmi,

ĉlovek s svojimi lastnostmi (genetika, duševnost),

vplivi okolja,

ne obstaja tipiĉna odvisniška osebnost (nekoliko veĉje tveganje le

“hiperkinetiĉni”),

ni enega samega dejavnika, ki sproţi zasvojenost,

genetika prispeva cca polovico tveganja za nastanekodvisnosti– ne moremo

vedeti, ali smo nagnjeni k zasvojenosti ali ne, zato je samozašĉitno, ĉe se znamo

paziti, kako uţivamo psihotropne snovi,

ljudje, ki so odvisni od legalnih drog (alkohol), so med seboj veliko bolj

razliĉni,kot so zasvojeni z nelegalnimi drogami.

9.2 Pojmi

9.2.1 Abstinenca

Oseba ne uţiva doloĉene snovi in je ne nadomešĉa z drugo psihoaktivno snovjo, v

širšem pomenu opušĉene snovi tudi ne nadomešĉa z odvisniškim vedenjem.


63

9.2.2 Intoksikacija

Akuten uĉinek te snovi, ki preneha z izloĉitvijo iz telesa, so znaki zastrupitve, ki so

posledica delovanja na CŢS.

9.2.3 Predoziranje

Nakljuĉno ali namerno uţitje droge, ki moĉno presega odmerek, ki je za tega ĉloveka

obiĉajen.

9.2.4 Detoksikacija

Odstranjevanje doloĉene droge iz organizma na varen in uĉinkovit naĉin.

9.2.5 Navzkriţna toleranca / odvisnost

Ena droga prekrije znake telesne odvisnosti druge droge in hkrati vzdrţuje fiziološko

odvisno stanje.

9.2.6 Odtegnitveni sindrom

Nenadna prekinitev vnosa droge ob ţe razviti toleranci

9.2.7 “Rebound”

Rebound uĉinek ni enak odtegnitvi ob hitrem prenehanju uţivanja PAS. Ponovijo se

bolj izraziti simptomi stanja, ki smo ga zdravili (npr. antidepresivi, kontracepcijske tablete,

antihipertenzivi).

Abstinenco priporoĉamo mladoletnim, noseĉnicam (fetalni alkoholni sindrom) in

dojeĉim materam, osebam zaradi doloĉenih bolezni (npr. epilepsija, poškodbe glave),

osebam, ki uţivajo doloĉena zdravila in zdravljenim odvisnikom.

Na podroĉju prepovedanih drog je ena od smeri obravnave zelo usmerjena v

vzdrţevalno zdravljenje in “harm reduction”, druge bolj v psihosocialno obravnavo.

Varno uţivanje droge / alkohola za mlade?

Stopnje zorenja moţganov so vzporedne s stopnjami kognitivnega razvoja. Zadnja

stopnja moţganskega zorenja se pojavi v poznem mladostništvu (od17. do 21. leta) in je

oblikovana za nadaljnji razvoj višjih nivojev razumevanja.

Mladostnik, ki še ni napredoval skozi zadnjo stopnjo moţganske maturacije in

kognitivnega razvoja, tako na primer ne bo sposoben razumevanja “uţivanja droge na manj

tvegan naĉin”.


64

NIKOLI NE ZAPUSTITE SAMIH AKUTNO INTOKSICIRANIH MLADIH

LJUDI /KOLEGOV

Kroniĉne posledice – 1. Somatske (odvisne od genske ranljivosti)

Gastrontestinalne

Nevrološke

Kardiovaskularne

Respiratorne

Genito-urinarne

Dermatološke

Onkološke bolezni

2. Duševne (osebnostne – psihološki obrambni mehanizmi, vrednostne spremembe,

kognitivne okvare)

3. Socialne – odvisne tudi od tolerance okolja

4. Psihiatriĉne

5..Stanja zastrupitve (“memory blackouts)

6.Odtegnitvena stanja(“kriza”, delirij, grand mal epileptiĉni napad)

7.Psihoze (patološka ljubosumnost, alkoholna halucinoza)

8.Organske duševne spremembe

9.Samomorilna ogroţenost

10.Dvojne diagnoze (odvisnost + še ena druga duševna motnja hkrati)

9.3 Snovi in njihovi oddtegnitveni simptomi

9.3.1 Alkohol

Je veliki oponaševalec psihiatriĉnih simptomov (depresija, anksioznost, maniĉna faza,

…)

Odtegnitveno stanje alkohol: tremor, vznemirjenost, znojenje, nausea.

9.3.2 Tablete

Pomirjevala / anksiolitiki (redko, ampak moţnost paradoksne reakcije).

Tablete, ki lahko povzroĉijo zasvojenost so:

Uspavala / hipnotiki

Opioidni analgetiki


65

Uţivanje zdravil, ki ne povzroĉajo odvisnosti, na odvisniški naĉin (odvajala,

antipiretiki, antidepresivi…)

Odvisnost od benzodiazepinov je ena najmoĉnejših zasvojenosti; med simptomi mora

biti zelo povišana toleranca.

Vedno postopno zmanjševanje pri detoksikaciji.

Subjektivno in objektivno huda odtegnitev (lahko epi).

9.3.3 Opioidi

Med opioide spadajo:

opij,

morfin,

heroin,

kodein,

metadon.

Uĉinek: euforija, analgezija, zmanjšanje apetita, zmanjšanje libida, obstipacija,

depresija dihanja

Pri njih je najveĉje tveganje za odvisnost - IV.

Toleranca hitro naraste, po obdobju abstinence zopet moĉno pade – nevarnost

predoziranja ob recidivu.

Odtegnitveno stanje: moĉan craving, nemir, nespeĉnost, boleĉine v mišicah in sklepih,

znojenje, izcedek iz nosu in oĉi, trebušni krĉi, bruhanje, driska, široke zenice (zoţene

zenice pod vplivom opioidov)– 6 ur po zadnjem odmerku, vrh 36 do 48 ur

Subjektivno zelo neprijetno, ni pa vitalne ogroţenosti

Izraziti medicinski zapleti pri uţivalcih PAS so HIV in Hepatitis C, ki je trenutno

najbolj izrazit problem.

Vzdrţevalni programi – javno zdravje:

manjša potreba po ĉrnem trgu,

manjša verjetnost HIV, hepatitis,

doloĉene oblike psihosocialne pomoĉi.


66

9.3.4 Kanaboidi

Priĉakovan uĉinek: euforiĉnost, izkrivljeno doţivljanje ĉasa.

Zadnja leta dokazi tudi o višanju tolerance.

Ni medicinskega odtegnitvenega sindroma, paĉ pa moĉno hrepenenje / craving.

Pojavljajo se teţave z delovnim spominom, interesi za dejavno ţivljenje.

Pri gensko ranljivih je lahko dejavnik tveganja za sproţitev psihoze.

9.3.5 Kokain

Uĉinki: hitro doseţena vznesenost, evforiĉnost, sprošĉenost, hiperaktivnost,

nespeĉnost,…

Negativni uĉinki: huda vznemirjenost, razširjene zenice, zvišana utrip in krvni tlak,

konvulzivni napadi, obĉutek, da pod koţo lezejo ţuţelke, paranoidna psihoza.

Po opustitvi ni telesnih znakov odtegnitvenega stanja, so pa moĉno izraţeni znaki

craving-a, depresije in pomanjkanja energije; velika nevarnost psihiatriĉnih simptomov.

9.4 RAZLIKE MLADOSTNIK : ODRASEL

Mladostnik ima manj kontrole nad svojim ţivljenjem; ni še oblikovana

identiteta (teţje opazimo probleme zaradi zlorabe droge).

Sam mladostnik praviloma ne poišĉe pomoĉi.

Odrasel lahko razvije nek nivo neodvisnega funkcioniranja pred problemom z

drogo; mladostnik zastane za vrstniki.

V procesu zdravljenja mladostnika JE NUJNO dodatno omogoĉanje

osebnostnega razvoja in odrašĉanja.

9.5 Odgovornost odvisnega človeka (psihološko)

Za kaj je odgovoren odvisnik in za kaj odgovorna okolica?

Tendence okolice je, da ima odvisnika odgovornega za tisto, za kar so odgovorni oni

(npr. bolezenski pritisk) .

Pogosta je prevelika toleranca do vedenja pod vplivom psihoaktivnih snovi in

premajhna do potreb in pomoĉi polno razvitega sindroma odvisnosti.


67

9.6 Detoksikacija – zdravljenje odtegnitvenega sindroma

Moţnost vitalne ogroţenosti v odtegnitvenem sindromu zaradi alkohola in

benzodiazepinov, pri heroinu ne.

Detoksikacija ni zdravljenje odvisnosti v širšem pomenu.

Dotakne se fiziološkega / biloškega dela problema (ne pa odvisnikovega

vedenja, ĉustvovanja in naĉina razmišljanja).

Paĉ pa detoksikacija ponudi priloţnost za nadaljnje zdravljenje.

Model, kako ljudje spreminjajo svoje odvisniško vedenje.

9.7 Stopnje detoksikacije

9.7.1 Prekontemplacija

Na tej stopnji ljudje še ne razmišljajo o spremembah in probleme veĉinoma zanikajo.

9.7.2 Kontemplacija

Na tej stopnji vidijo probleme, razmišljajo o spremembah, a se zanje še ne odloĉijo.

Negotovi so, kaj naj storijo.

9.7.3 Priprava

Naĉrtovanje spremembe vedenja. Razlogi za spremembe so premagali razloge za ne-

spremembe.

9.7.4 Akcija

Dejansko poskušanje novih oblik vedenja.

9.7.5 Vzdrţevanje

Stopnja trajnih sprememb. Na tej stopnji spreminjajo naĉin ţivljenja z namenom

vzdrţevati novo vedenje oziroma spremembe.

Ljudje se praviloma ne odloĉijo za zdravljenje odvisnosti, ĉe ne obstaja bolezenski

pritisk (neka škoda ali izguba za ĉloveka zaradi odvisnosti), ki pretehta ugodje ob uţivanju

alkohola ali PAS. Ĉe takega pritiska ni ali je zelo kratek, potem ni razloga, da bi se

zasvojen ĉlovek zdravi.Zato je treba pogosto pomagati bliţnjim osebam, da lahko izvajajo

bolezenski pritisk (najbolj pomaga: bolezenski pritisk + ĉustvena podpora ob poskusih

spreminjanja).


68

Zdravniki se morajo nauĉiti ustreznega motivacijskega postopka: oĉitanje in

moraliziranje ne pomaga, ampak paciente samo odbije.

K zdravljenju prispevajo :

pacient in njegovo okolje (v najveĉji meri),

znaĉilnost programa,

terapevtovo delovanje,

celostna obravnava.

McLellan 2000: 100 kliniĉnih raziskav o uspešnosti zdravljenja zasvojenosti :

dobri odzivi med zdravljenjem, pomembno zmanjšanje rabe PAS, zmanjšana

socialna patologija, izboljšano osebno zdravje,

po 12 mesecih od 40 do 60 % pacientov treznih, 15 do 30 % je uporabljalo

bistveno manjše koliĉine PAS,

rezultati zdravljenja podobni kot pri diabetesu, astmi, hipertenziji,

najbolj nejeverni so zdravniki: v eni so raziskavi menili, da je zasvojenost

rešljiva v 3 % - s tem so ovira pri zdravljenju.


69

10 Kazniva dejanja, nasilje, nevšečnosti in moteče vedenje

oseb odvisnih od prepovedanih drog

Zmanjševanje povpraševanja po zdravljenju zaradi drog ter zmanjševanje ponudbe

prepovedanih drog predstavljajo globalen problem. Prizadene skoraj vsako drţavo, ĉeprav

se razširjenost uporabe in znaĉilnosti razlikujejo celo znotraj posamezne drţave (razlike

med regijami ali celo mesti). Trendi zlorabe drog v svetu, še posebej med mladimi, so

priĉeli konvergirati v zadnjih nekaj desetletjih.

Najbolj pogosto uporabljena prepovedana droga v svetu je kanabis. Tri ĉetrtine vseh

drţav poroĉa o uporabi heroina, dve tretjini o uporabi kokaina. Teţave zaradi uporabe drog

vkljuĉujejo narašĉanje kriminalitete in nasilja, veĉje tveganje okuţb s HIV oziroma bolezni

AIDS in hepatitis (B in C), porast povpraševanja po zdravljenju in obiske zdravstvenih

urgentnih sluţb ter socioalnoekonomsko ogroţenost. (STA,2008).

10.1 Prepovedane droge in nasilje

Danes, v procesu globalizacije, se lahko sreĉujemo z najhujšimi oblikami nasilja ne

samo v ogroţenih vojnih obmoĉjih temveĉ tudi v drţavah blagostanja, še posebej v

primerih teroristiĉnih napadov. Nasilno vedenje je moţno, vendar se z njim nikakor ne

smemo sprijazniti ali ga celo dopušĉati. Z nasilnim vedenjem razliĉnih oblik se sreĉujemo

tudi v okviru zdravstvene dejavnosti.

Kljub pomislekom nekaterih strokovnjakov, ki se sicer z odvisnimi od alkohola in

prepovedanih drog sreĉujejo redkeje in v hospitalnih oblikah detoksikacije, so vztrajali z

argumenti, da se nasilje v nekaterih sluţbah zaradi specifik bolj pogosto pojavlja ter da je

potrebno dodatno strokovno izobraziti zdravstvene delavce, kako naj obvarujejo sebe in

druge, zgodaj prepoznavajo, prepreĉujejo ter pravilno ukrepajo v primerih nasilja. Nastala

je nacionalna delovna skupina strokovnjakov, ki je pripravila in objavila Smernice za

prepreĉevanje in obravnavanje nasilnega vedenja duševno motenih oseb v zunaj

bolnišniĉni dejavnosti, iz katerih povzamem kratek prispevek.

(Dernovšek MZ, Lovreĉiĉ M, Novak-Grubiĉ V, 2002).

Nasilno vedenje je lahko izraţeno verbalno, fiziĉno do predmetov ali drugih oseb ali

samega sebe in v razliĉnih kombinacijah prej naštetega. Prepreĉevanje in obravnavanje

nasilnega vedenja sodi med zahtevne dele urgentne sluţbe in pogosto terja sodelovanje za


70

varnost odgovornih sluţb, prav tako je potrebna previdnost v zaporih. Nasilno vedenje se

lahko pogosteje pojavlja pri boleznih moţganov, najbolj pogosto v zdravstvu pa se pojavlja

pri osebah z zniţanim pragom za razdraţljivost ali nasilje. Te osebe so bolj obĉutljive na

zunanje nevšeĉnosti. Pri duševnih boleznih bolnik prepoznava sicer obiĉajen draţljaj kot

sovraţno in ogroţajoĉe dejanje soĉloveka ali pa kot groţnjo iz ţivega oziroma neţivega

okolja. Pri zastrupitvah s PAS – zlasti psihoastimulansi in njihovi derivati (kokain in krek,

amfetamini, metamfetamini in drugo) in v okviru abstinenĉnega sindroma ob odtegnitvi

psihoaktivne snovi, s katero je bolnik zasvojen, so bolniki pogosteje nasilni. Posamezniki z

duševno motnjo se nasilno vedejo 3- do 4-krat pogosteje kot tisti v kontrolni skupini.

Zdravstvena sluţba mora biti pripravljena, da se sooĉi z nevarnostjo nasilnega vedenja.

V okvir organizacije dela zato sodijo preventivni ukrepi, prepoznavanje in hitro ukrepanje

ob nevarnosti in sodelovanje drugih sluţb.

V skladu s predpisi za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja je

delodajalec dolţan zagotavljati primerne delovne pogoje. Priĉujoĉe smernice lahko sluţijo

tudi laţje oceniti varnosti v zunaj bolnišniĉnih zdravstvenih organizacijah.

Dejavnike tveganja za nasilno vedenje v okviru zdravstvene dejavnosti loĉimo na

dejavnike okolja (npr. izguba delovnega mesta, konflikti v druţinskem okolju,

nezadovoljstvo z obravnavo, dolga ĉakalna doba, zdravstveni zaplet pri svojcu, izguba

svojca, prenapolnjeni in neprezraĉeni prostori ĉakalnic), osebja (preobremenjeno in

številĉno nezadostno osebje, nezadovoljiva pouĉenost glede prepoznavanja in ukrepanja pri

zgodnjih znakih grozeĉega nasilnega vedenja ali celo ob pojavnosti stopnjevanega

nasilnega vedenja, tudi oseben odnos do nasilnega vedenja), bolnikov (nevrološke motnje,

motnje presnove, duševne motnje), svojcev (previsoka priĉakovanja glede izida bolezni,

njihova telesna ali duševna bolezen).

Varovalni ukrepi so moţni na veĉ ravneh: od preventive (primerni in varni prostori,

alarmne naprave, namestitev varnostnih kamer, prisotnost varnostne sluţbe) do hitrega

ukrepanja za zmanjševanje posledic in sicer v okviru okolja (dostopnost drugih sluţb -

policija), osebja (edukacija, deeskalacija), bolnikov (fiziĉne, medikamentne ali

kombinirane posebne ukrepe) in svojcev (educiranje, ozavešĉanje, svetovanje). Pri

zagotavljanju varnosti v zunaj bolnišniĉni zdravstveni dejavnosti lahko sodelujejo tudi


71

druge sluţbe: varnostna sluţba, reševalna sluţba, policija (vkljuĉno s specialno enoto

policije) in gasilci.

10.2 Nasilje v CPZOPD (primer iz prakse, ocenjena in dokumentirana

pogostost)

(Dernovšek MZ, Lovreĉiĉ M, Ĉelan-Lucu B, 2005)

V sklopu nadzora CPZOPD leta 2003 so poskusili ocenjevati tudi dejansko stanje

nasilja.

Izdelana sta bila dva instrumenta, s katerimi so ocenjevali stroške, kadrovsko zasedbo

in druge znaĉilnosti organizacije dela ter procesa in kakovosti dela.

Ugotavljali so tudi prisotnost in pogostost nasilnih dejanj, ki jih povzroĉajo uporabniki

prepovedanih drog v CPZOPD, vendar konĉnega odgovora glede pogostosti nasilnih

incidentov niso dobili.

Zaposleni v Centru za prepreĉevanje in zdravljenju odvisnosti od prepovedanih drog –

(CPZOPD)so za leto 2003 poroĉali naslednje: iz 3 CPZOPD niso imeli nasilnih incidentov

v zadnjem letu, v 7 CPZOPD 2 nasilna incidenta na leto in v enem CPZOPD vsake 3

mesece en nasilni incident, vendar zaposleni niso navajali stopnje nasilnosti - verbalno ali

fiziĉno nasilje, usmerjeno v predmete ali v druge osebe.

Bolj natanĉne informacije so posredovali iz 7 drugih CPZOPD, in sicer: verbalno

nasilje je bilo najbolj pogosto, v 2 CPZOPD se je pojavljalo vsak dan, v 3 vsak teden, v

enem enkrat meseĉno in enem enkrat vsaka 2 meseca.

O fiziĉnem nasilju usmerjenem v predmete so poroĉali iz 5 CPZOPD: iz dveh celo 12

krat na mesec. Fiziĉno nasilje, usmerjeno v druge osebe, je bilo zabeleţeno v 2 CPZOPD

za leto 2003. Takoj po pojavu nasilnih incidentov najprej sledi pogovor s ĉlani strokovnega

tima, nato še pogovor z osebo, ki je bila nasilna, vendar v primernem kontekstu.

Zaradi številnih poroĉanj o nasilnih incidentih so izvedli septembra 2004 pilotsko

raziskavo v CPZOPD Ljubljana s povpreĉno 4 sporoĉenimi nasilnimi incidenti na mesec.

V tem centru je bilo okrog 500 odvisnih od heroina vkljuĉenih v metadonski program.

Za vsakega desetega nakljuĉno izbranega bolnika je bila pregledana njegova zdravstvena

dokumentacija.Podatki so nekonsistentni. Ĉe bi se v CPZOPD nasilni incidenti npr.

pojavljali samo 4-krat meseĉno, bi to pomenilo pri pogostosti 400 vsakodnevnih obiskov


72

centra 4,2 % dokumentiranih nasilnih dejanj. Dokumentirani nasilni incidenti so bili

prisotni v 24 % v šestmeseĉnem obdobju, zato bi morali poroĉati o podatkih najmanj 2- do

3-krat dnevno.

Pri primerjavi podatkov, ki so jih posredovali zaposleni v centru, in podatkov o nasilnih

incidentih, zavedenih v dokumentaciji, so le-ti odstopali, kar smo utemeljevali s tem, da

pogostost in število nasilnih incidentov zaposleni podcenjujejo.

10.3 Značilnosti kriminalitete, povezane s prepovedanimi drogami, v

Republiki Sloveniji

Za podroĉje kaznivih dejanj je tipiĉna in znaĉilna prikrita kriminaliteta (tista, ki jo

organ odkrivanja - policija odkrije na podlagi lastnega dela in iniciative). Odnos med

akterji je namreĉ specifiĉen. Zaradi medsebojne odvisnosti ni klasiĉnih naznanil in ovadb.

Predvidevamo, da organi za notranje zadeve odkrijejo le 10 % tovrstne kriminalitete,

okoli 90 % pa je ostane neodkrite.

Trgovina s prepovedanimi drogami je ena od osnovnih dejavnosti organiziranih

kriminalnih zdruţb. Pri policijskih operacijah tovrstnega odkrivanja kriminalitete se

zaseţejo veĉje koliĉine prepovedanih drog ali pa se odkriva in dokazuje kriminalna

dejavnost tistim osebam, za katere se sumi in ugotavlja, da se ukvarjajo s tovrstnimi

dejanji. Slovenija je tranzitna drţava. Na njenem obmoĉju delujejo organizirane kriminalne

zdruţbe, ki se ukvarjajo z organizacijo, logistiĉno podporo in izvajanjem kriminalne

dejavnosti.

Mednarodna narava organiziranega ter prepovedanega prometa z drogami zahteva

dinamiĉen in usklajen odziv tako širše mednarodne skupnosti kot tudi naše drţave. Med

skupnim številom odkritih kaznivih dejanj s podroĉja prepovedanih drog, je organiziranih

oblik teh dejanj pribliţno 16 %. Ocenjujemo, da se organizirana kriminaliteta na podroĉju

proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami širi, zato je potrebno okrepiti

sodelovanje

tako med policijo in carino kakor tudi s pravosodjem, še posebej v boju proti pranju

denarja in korupciji. Poleg notranjega med agencijskega sodelovanja v drţavi je potrebno

še naprej krepiti in spodbujati mednarodno sodelovanje, izmenjavo informacij in

ustanavljanje skupnih preiskovalnih ekip.


73

Ocenjujem, da imamo v Sloveniji glede na število prebivalcev sorazmerno zelo veliko

število oseb, ki uţivajo prepovedane droge, zlasti heroin.

Tako se ob uporabi prepovedanih drog nujno sreĉujemo tudi s ponudbo prepovedanih

drog.

Gre za prepovedano dejavnost, ki je na podlagi mednarodnih, v Sloveniji ratificiranih

konvencij Zdruţenih narodov doloĉena kot kazniva. Po drugi strani pa se sreĉujemo tudi s

posledicami uporabe oz. zlorabe prepovedanih drog.

Tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ugotavljamo soodvisnost problematike

prepovedanih drog v primarnem smislu s kriminaliteto oz. varnostnimi razmerami na

drugih podroĉjih, predvsem premoţenjskimi delikti; ti so namreĉ v deleţu vseh

evidentiranih kaznivih dejanj najštevilĉnejši. Natanĉnih podatkov za vso drţavo ne

moremo navesti, sklicujemo pa se lahko na ugotovitve pilotske raziskave, ki je bila

opravljena za leto 1999 na obmoĉju PU Maribor, pri ĉemer so analizirali kazniva dejanja,

na obmoĉju dveh policijskih postaj, ki obravnavata letno pribliţno. 65 % premoţenjske

kriminalitete na obmoĉju PU Maribor. Omenjena PU letno obravnava veĉ kot 13 % vseh

premoţenjskih kaznivih dejanj v Sloveniji. Ugotovitve omenjene raziskave kaţejo, da

pribliţno 70 % t.i. raziskanih

premoţenjskih kaznivih dejanj sodi med t.i. oskrbovalno kriminaliteto ter da so pri

okoli 90 % teţjih premoţenjskih deliktih (vlomi, drzne tatvine, ropi, roparske tatvine in

izsiljevanja) osumljenci uporabniki prepovedanih drog.

Iz nekaterih drugih virov pa je mogoĉe razbrati, da pribliţno 50 % vseh premoţenjskih

kaznivih dejanj v Sloveniji izvršijo uporabniki prepovedanih drog. Takšni podatki so

primerljivi z ugotovitvami iz raziskav v Nemĉiji in Veliki Britaniji, kjer ugotavljajo, da je

veĉ kot 60 % vlomov in tatvin povezanih s prepovedanimi drogami. Iz navedenih in

mnogih drugih podatkov je mogoĉe potrditi tezo, da uporabniki prepovedanih drog

odloĉilno vplivajo na trend gibanja mnoţiĉne premoţenjske kriminalitete.

10.4 Organiziranost policije, kot organa za odkrivanje kaznivih dejanj in za

sodelovanje z drugimi organi

Za delovanje organov pregona na podroĉju drog v RS je primarno odgovorna Generalna

policijska uprava, ki je del Ministrstva za notranje zadeve RS. Carinska uprava RS ima


74

pristojnosti glede drog na letališĉih in mejnih prehodih. V povezavi z drogami GPU deluje

na treh ravneh: nacionalni, regionalni in lokalni.

Uprava kriminalistiĉne policije, del GPU, ima 7 oddelkov, eden od njih je Sektor za

organizirani kriminal, znotraj katerega deluje Oddelek za prepovedane droge, gre za

najvišjo instanco, odgovorno za izvajanje dejavnosti policije na podroĉju drog. Funkcija

enote na nacionalni ravni je koordinacija dela regionalnih enot, še posebej mednarodne

trgovine s prepovedanimi drogami in organiziranega kriminala in tesno sodelovanje z

ostalimi institucijami in policijo v drugih drţavah.

Znotraj Uprave kriminalistiĉne policije deluje tudi Sektor za posebne naloge, ki

zagotavlja zmogljivosti, kot so tajno delovanje, opazovanje in posebno tehniko.

Naša drţava ima 11 regionalnih policijskih uprav, v katerih deluje 11 oddelkov/enot za

droge s 40 operativci (specialnimi agenti) in operativci, ki se ukvarjajo tudi z ostalimi

nalogami preiskovanja organiziranega kriminala. Ĉeprav so stacionirani v Oddelkih za

organiziran kriminal znotraj policijskih enot, so neposredno odgovorni Oddelku za

prepovedane droge.

Regionalne enote za droge so odgovorne za podroĉje preiskovanja kriminala,

povezanega z drogami, za storilce teh dejanj in za zagotavljanje informacij o trendih na

podroĉju drog in veĉje preprodaje z drogami. V okviru sodelovanja z lokalnimi upravami

in glede na bilateralne sporazume lahko te enote same neposredno naveţejo stike s tujimi

policijskimi enotami na mejnem podroĉju s sosednjo drţavo.

Na lokalni ravni so dejavnosti, povezane z drogami, del širše dejavnosti, ki jih izvajajo

usluţbenci znotraj lokalnih enot za kriminal, ki so del policijskih postaj (trenutno 98).

Lokalne enote za kriminal v sodelovanju z uniformirano policijo (policijski uradniki)

preiskujejo kazniva dejanja in prekrške, povezane z drogami, na niţjih ravneh. S tem

zagotavljajo dvosmerne informacije regionalnim enotam.

Med policijo in carino deluje medresorska komisija za prepreĉevanje nedovoljene

trgovine s prepovedanimi drogami, v kateri poleg predstavnikov kriminalistiĉne policije in

carine sodeluje še imenovani predstavnik uniformirane policije.

Naloge komisije za prepreĉevanje nedovoljene trgovine s prepovedanimi drogami so:

usklajevanje dejavnosti med GPU in Carinsko upravo RS na podroĉju

prepreĉevanja nedovoljene trgovine s prepovedanimi drogami,


75

usklajevanje mednarodnih projektov na podroĉju prepreĉevanja ponudbe

nedovoljenih drog ter udejanjanja teh projektov,

usklajevanje izobraţevalnih programov in usposabljanj za izboljšanje

operacijske sposobnosti sluţb pri prepreĉevanju nedovoljene trgovine s

prepovedanimi drogami,

zagotavljanje operativno-tehniĉne opreme sluţb,

sodelovanje z mednarodnimi institucijami in sluţbami v drugih drţavah,

vkljuĉenih v prepreĉevanje mednarodne trgovine s prepovedanimi drogami,

sodelovanje s sluţbami in delovnimi telesi Vlade RS, pristojnimi za podroĉje

drog, in z ostalimi ministrstvi.

Pomemben napredek na tem podroĉju predstavlja podpis Sporazuma o medsebojnem

sodelovanju med policijo in carino (20.2.2003), ki je ţe doslej zgledno sodelovanje med

obema institucijama še pravno formaliziral.

10.5 Kazniva dejanja in prekrški, povezani s prepovedanimi drogami

Nanašajoĉ se na razliĉne vire podatkov (Predlog resolucije o prepreĉevanju in zatiranju

kriminalitete, ki jo Vlada RS sprejela decembra leta 2005 ter Poroĉil o delu slovenske

policije - Generalne policijske uprave RS od leta 2000-2005) je letna rast odkritih kaznivih

dejanj s podroĉja prepovedanih drog v Sloveniji med 10 in 25 %, število odkritih kršitev

neupraviĉene posesti prepovedane droge pa letno naraste za ĉetrtino. Po podatkih MNZ v

Sloveniji število kaznivih dejanj v obdobju 1993 do 2003 kaţe trend v porastu, leta 2003

nekoliko upade in naslednje leto ponovno poraste. Podobno opaţamo za število prekrškov.

V obdobju (Tabela 4) 1993 do 2001 je trend števila prekrškov v Sloveniji v porastu, doseţe

vrh leta 2001 ter nato do 2004 upade .


76

Tabela 4 : Število kaznivih dejanj, odkritih osumljencev in prekrškov s podroĉja

prepovedanih drog, 1993–2004, Slovenija

Leto 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Kazniva

dejanja

281 407 453 675 964 988 1121 1370 1537 1539 1046 1231

Osumljeni 329 475 539 752 1072 1168 1241 1568 1681 1715 1167 1374

Prekrški 365 418 796 1174 1773 1954 2289 3433 4352 4178 3744 2755

V Sloveniji je po podatkih MNZ v obdobju 1993 do 2004 število odkritih prekrškov, ki

se nanašajo na neupraviĉeno posest, drastiĉno naraslo (iz 365 v letu 1993 na najveĉ 4352 v

letu 2001), kar predstavlja veĉ kot 10-kratno poveĉanje v obdobju 11 let. Trend odkritih

prekrškov Sloveniji je v obdobju 1993 do 2001 v porastu, doseţe vrh 2001, nato do 2004

upade.

V daljšem obdobju je število odkritih kaznivih dejanj s podroĉja prepovedanih

drog naraslo za veĉ kot sedemkrat (iz 281 v letu 1993 na 1534 v letu 2002, nato pa je

bil zabeleţen padec pri številu odkritih kaznivih dejanj. Isti trend je zaznati tudi pri

podatkih, ki se nanašajo na število odkritih osumljencev).

Po podatkih MNZ RS, med zavedenim številom kaznivih dejanj v Sloveniji v obdobju

1986 do 1997 vseskozi prevladujejo števila kaznivih dejanj zaradi neupraviĉene

proizvodnje. Števila kaznivih dejanj zaradi omogoĉanja uţivanja predstavljajo le manjši

deleţ števila vseh kaznivih dejanj skupaj, v Sloveniji v obdobju 1986 do 1997. V enakem

obdobju število skupnih kaznivih dejanjih kaţe trend v porastu.

Po nihanju v obdobju 1986 do 1994 sledi trend rasti do 1997 na vseh treh podroĉjih.

Po podatkih za Slovenijo v obdobju 1986 do 1997 so najpogostejša kazniva dejanja

(neupraviĉene proizvodnje in omogoĉanje uţivanje), po vrsti prepovedane droge povezana

s heroinom, ki globalno prevladuje, sledijo kanabis, medtem ko kokain in ekstazi,

amfetamini predstavljajo manjši deleţ.

Podatki o številu kaznivih dejanj zaradi neupraviĉene proizvodnje in omogoĉanja

uţivanja po vrsti prepovedane droge v obdobju 1986 do 1997 v Sloveniji kaţejo, da pri

vseh drogah število kaznivih dejanj neupraviĉene proizvodnje predstavlja skoraj ves deleţ

vseh kaznivih dejanj.


77

Po ocenah policije se na podroĉju kriminalitete poveĉuje število statistiĉno zabeleţenih

kaznivih dejanj premoţenjske kriminalitete. Klasiĉna premoţenjska kriminaliteta v obliki

tatvin, vlomov ter vandalizma je poleg nasilnih in spolnih kaznivih dejanj najbolj številĉna

oblika kriminalitete, ki pomembno vpliva na subjektivno obĉutje varnosti drţavljanov,

hkrati se poveĉuje število mladoletnih storilcev premoţenjskih kaznivih dejanj, vse veĉji

pa je tudi deleţ storilcev, ki so uporabniki drog, v primerih hujših premoţenjskih kaznivih

dejanj pa prevladujejo povratniki ter pripadniki organiziranih kriminalnih skupin.

Veĉina premoţenjske kriminalitete se vse bolj kaţe kot sekundarna oz. kot posledica

širše druţbene patologije, še posebej zlorab prepovedanih drog, saj so storilci teh kaznivih

dejanj pogosto odvisniki. Med številom kaznivih dejanj zoper premoţenje v Sloveniji v

obdobju 1996-2005 prevladujejo vseskozi tatvine, sledijo vlomi, poškodbe tujih stvari,

drzne tatvine, ropi in roparske tatvine.

Poveĉan kriminal se kaţe v številu vlomov v avtomobile, kioske, stanovanjske objekte,

v kraji denarja in uliĉnem ropanju. Po ocenah policije je bil glavni motiv teh dejanj

zagotavljanje virov za nakup prepovedanih drog (Poroĉilo o delu policije, 2004).

Glede na podatke je bilo skupno glede na vsa kazniva dejanja, povezana s

prepovedanimi drogami, po Kazenskem zakoniku RS najveĉji deleţ obravnavanih oseb

v Sloveniji od leta 2001 do 2005 zaradi neupraviĉene proizvodnje in prometa z mamili po

196 ĉl. KZ.

ĉlenu (odstotki se gibljejo od 74,2 % v letu 2001 do 82,7 v letu 2005). Le-ti do leta

2003 zavzemajo okrog 3/4, v letih 2004 in 2005 pa pribliţno 4/5 glede na vsa kazniva

dejanja, povezana s prepovedanimi drogami po KZ RS.

Po podatkih letnega poroĉila slovenske policije je bilo v letu 2001 1537

kaznivih dejanj glede na 196. in 197. ĉlen Kazenskega zakonika RS, v letu 2002 je bilo

takšnih kaznivih dejanj skupaj 1534. Sumi, povezani s prepovedanimi drogami, so bili s

strani policije sodišĉem posredovani 1167-krat. V letu 2003 je bilo 28,7 % veĉ kaznivih

dejanj povezanih s prepovedanimi drogami v primerjavi z letom 2004, medtem ko je bilo

manj kaznivih dejanj, povezanih z omogoĉanjem uţivanja mamil. Zmanjšanje v letu 2004

je bilo po oceni policije posledica poveĉane uĉinkovitosti policije v primeru odkrivanja in

raziskovanja neupraviĉene proizvodnje in prometa z mamili, kar je poslediĉno pomenilo

tudi zmanjšanje


78

ponudbe na ilegalnem trgu (Poroĉilo o delu policije, 2004). Deleţ vseh kaznivih dejanj

po 196. in 197. ĉlenu KZ v Sloveniji od 1997 do 2004 je najvišji 1997 ter najniţji leta

2004, v zadnjih petih letih se giblje med 1,4 in 2,1 % vseh kaznivih dejanj.

Po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPD) je bil v obdobju

2002– 2004 v Sloveniji najveĉji deleţ obravnavanih oseb po 33. ĉlenu zaradi posesti

manjše koliĉine droge za enkratno lastno uporabo (v letu 2002 je bilo tako obravnavanih

65,6% oseb, v letu 2002 za 3,2% veĉ glede na prejšnje leto, v letu 2004 pa 69,4 %). Kljub

temu število vseh prekrškov v zvezi z ZPPD v Sloveniji v enakem obdobju pada (od 4392

v letu 2002 je v letu 2004 število padlo na 2808). Posest prepovedane droge po 33.

ĉlenu zavzema okrog tretjino vseh prekrškov v zvezi s kršitvami ZPPD, natanĉneje je

bilo zaradi posesti v letu 2002 obravnavanih 34,1% oseb, leto kasneje je ta deleţ padel za

3,1 %, v letu 2004 pa beleţimo 29,8% obravnavnih oseb. Ostale kršitve ter kršitve po 31.

ĉlenu (proizvajanje in dajanje v promet) ZPPD zavzemajo le manjše kršitve; deleţi teh ne

presegajo niti 1 % v obdobju 2002–2004.

Podatki Statistiĉnega urada RS v obdobju od leta 2000 do 2003 glede na število

polnoletnih oseb, pri katerih je bil postopek kaznivega dejanja pravnomoĉno konĉan pred

senatom (sodišĉem) v navezavi na 196. in 197(zdajšnji 187 ĉlen) ĉlen Kazenskega

zakonika RS, kaţejo, da so od leta 2000 do 2002 te narašĉale (v letu 2000 je bilo konĉanih

278 postopkov glede na 196. in 197. ĉlen Kazenskega zakonika RS, v letu 2001 370, v letu

2002 396, in v letu 2003 374). Deleţ kaznivih dejanj, povezanih z drogami (ĉlena 196 in

197 Kazenskega

zakonika RS) v obdobju od 2000 do 2003 ostaja pod tremi odstotki, medtem ko je

povpreĉni deleţ za omenjeno obdobje 2,7 %.

Po podatkih MNZ je v Slovenji tako pri kaznivih dejanjih po Kazenskem zakoniku RS

kot pri prekrških v letu 2004 glede na vrsto prepovedanih drog najveĉ kriminalitete

povezane s kanabisom; sledijo heroin, kokain ter ekstazi.

10.6 Vožnja v cestnem prometu pod vplivom alkohola in prepovedanih drog v

Sloveniji

Raziskave kaţejo, da je voţnja pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi (mamila,

psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi) (v nadaljevanju PAS) v porastu, upad


79

vozniških sposobnosti pod njihovim vplivom pa eden od pomembnih dejavnikov tveganja

in vzrok za prometne nesreĉe. Po podatkih znanstvenih raziskav je marihuana najbolj

pogosto prisotna prepovedana droga, odkrita v prometnih nesreĉah s smrtnim izidom. Ima

podoben

uĉinek kot alkohol. Vozniki, ki uţivajo kanabis, so tri do sedemkrat bolj pogosti

udeleţenci prometnih nesreĉ v primerjavi s tistimi, ki ne uţivajo alkohola ali drog. Uĉinki

ekstazija in amfetaminov na vozniške sposobnosti niso še popolnoma razjasnjeni,

znanstveni poskusi s pomoĉjo simulirane voţnje pa so pokazali, da voţnja pod vplivom teh

snovi zagotovo ni varna, ob soĉasnem uţivanju veĉ drog pa je lahko skrajno nevarna

(Lovreĉiĉ, Drobne 2004).

Zakon o varnosti cestnega prometa v Sloveniji (UlRS št. 25/2006) (ZVCP), ki doloĉa

pravila in pogoje za udeleţbo v cestnem prometu, ureja voţnjo pod vplivom alkohola,

mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, v poglavju VIII. o

psihofiziĉnem stanju.

Glede na podatke Ministrstva za notranje zadeve RS ob ukrepih policistov pri sumu

voţnje pod vplivom alkohola in drugih PAS pri nadzoru cestnega prometa v Sloveniji

analiza kaţe , da je bilo v obdobju od leta 1999 do 2005 v povpreĉju odrejenih 197408

preizkusov (alkotestov), 4903 odrejenih strokovnih pregledov na sum voţnje pod vplivom

alkohola in 2895 odrejenih strokovnih pregledov na sum voţnje pod vplivom drugih PAS.

Po mnenju policije se bosta z izvajanjem postopka za prepoznavo voţnje pod vplivom

mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu poveĉala

selektivnost in racionalizacija ob odrejanju strokovnih pregledov, kar pomeni, da

marsikaterega posega v zdravstveni ustanovi (odvzem krvi in urina z analizo) ne bo

potrebno odrediti; opazovali bodo neposreden vpliv PAS na sposobnost udeleţenca v

cestnem prometu za upravljanje vozila; poveĉalo pa se bo tudi število odkritih kršitev in

kršiteljev.

Za ugotavljanje prisotnosti PAS v telesu se uporablja pripomoĉek za oceno velikosti

zenic, tj. pupilometer (gre za majhno tabelo, ki jo policist pri pregledu pribliţa oĉesu

voznika, s katero oceni velikost zenic, ki so v doloĉenem primeru kazalec prisotnosti

posameznih PAS v organizmu). Pri izvajanju postopka s pupilometrom ne gre za


80

dokazovanje voţnje pod vplivom PAS, gre le za potrjevanje suma ter veĉjo selektivnost in

poslediĉno racionalizacijo pri odrejanju strokovnih pregledov.

Pri sumu na voţnjo pod vplivom PAS (brez alkohola) se je število odrejenih strokovnih

pregledov od leta 1999 (1451) do leta 2004 v Sloveniji stalno poveĉevalo , padec je glede

na leto poprej opazen v letu 2005. V tem obdobju, znaša deleţ pozitivnih strokovnih

pregledov v povpreĉju 18,4 % in se giblje v razponu od 26 % v letu 1999 do 14,1 % v letu

2004.

Od leta 2000 je opazen visok deleţ odklonjenih strokovnih pregledov pri sumu voţnje

pod vplivom PAS (brez alkohola), ki poĉasi pada (v razponu od 74,4 % za leto 2000 do

64,8 % v letu 2005). Deleţ negativnih rezultatov strokovnih pregledov do leta 2001 ostaja

pod 8 %, v obdobju od 2002 do 2005 pa se ta giblje v razponu od 13,2 % do 18,4 %.

V obdobju 2000 do 2005 v Sloveniji glede vseh strokovnih pregledov pri sumu voţnje

pod vplivom PAS (brez alkohola) izstopa predvsem deleţ odklonjenih strokovnih

pregledov in predstavlja vseskozi najveĉji deleţ rezultatov. Ta je relativno stabilen okrog

70%. V enakem obdobju deleţ pozitivnih rezultatov kaţe trend upada, negativnih pa

porast.

Po podatkih Zavoda za varstvo pri delu iz leta 2002 odvisni od heroina, vkljuĉeni v

metadonski program v Sloveniji, vozijo pogosto pod vplivom metadona in drugih drog (20

% vprašanih redno vozi pod vplivom marihuane, 18 % vprašanih redno vozi pod vplivom

heroina, za obĉasno voţnjo pa so odstotki za marihuano ali heroin še višji) ( Bilban-

Jakopin, 2002).

Glede na podatke Inštituta za sodno medicino in rezultate toksikoloških analiz vzorcev

telesnih tekoĉin pri 1307 voznikih v Sloveniji, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost

psihoaktivnih snovi (brez alkohola) v obdobju od 1991 do 2000, je bilo v povpreĉju 60,8 %

testov pozitivnih za kanabis, 28,6 % za opiate (heroin) in 26,4 % za metadon (Zorec-

Karlovšek-Štefaniĉ, 2001).


81

11 Osebe, odvisne od drog

Kriminal v posameznih skupnostih, povezan z drogami, lahko zamaje druţbo v njenih

temeljih. Skupnosti, v katerih je zaradi drog nesorazmerno veliko z drogami povezanega

kriminala, imajo praviloma tudi veĉ drugega kriminala, kar negativno vpliva na civilno

druţbo. Zdi se, da je veĉina z drogami povezanega kriminala sicer nenasilnega in da gre v

veĉini primerov zgolj za manjše prekrške, vendar pa ob tem ni mogoĉe prezreti obseţnosti

negativnih uĉinkov na skupnost, ki jih povzroĉajo prepovedane droge, kriminal in nasilje

na mikroravni. Odnos med nasiljem in zlorabo prepovedanih drog je zelo zapleten, saj nanj

vpliva vrsta razliĉnih dejavnikov.

11.1 Storilci prekrškov

Prisotnost prepovedanih drog je med udeleţenci v cestnem prometu iz leta v leto veĉja.

Zmanjšajo ĉlovekove sposobnosti zaznavanja in predelave informacij, sposobnosti

uĉinkovitega mišljenja in ustrezne motoriĉne reakcije. Tako neposredno vplivajo na

zmanjšanje prometne varnosti in poveĉajo moţnost povzroĉitve prometne nesreĉe.

Uţivalci prepovedanih drog najveĉkrat ne reagirajo dovolj hitro, imajo moteno

koncentracijo, so nepozorni pri prehitevanju, saj je motena njihova ocena ĉasa in razdalje,

imajo omejeno gibljivost oĉi, prepozno zavirajo. Opazimo tudi poveĉano pripravljenost za

tveganje, agresijo do okolice oziroma soudeleţencev v prometu. Nevarnost v cestnem

prometu pa predstavljajo tudi vsi tisti, ki prenehajo z jemanjem prepovedanih drog zaradi

abstinenĉnih teţav.

Tabela 5 : Število strokovno odrejenih pregledov PAS po leto 2008/2009

Število odrejenih

strokovnih pregledov

zaradi prepovedanih drog

2007 2008Porast/upad

Porast/upad

V%

1.774 1.600 -9,8

Pozitiven 308 480 55,8

Negativen 355 341 -3,9

Odklonjen 1.066 716 -32,8

Iz tabele (Tabela 5) je razvidno, da kljub manjšemu število odrejenih strokovnih

pregledov v letu 2008 je veĉ pozitivnih rezultatov. Ta podatek je alarmanten, kajti to je veĉ

kot 480 oseb, ki so potencialni povzroĉitelji prometnih nesreĉ.


82

11.2 Storilci kaznivih dejanj

Ob uporabi prepovedanih drog se nujno sreĉujemo tudi s ponudbo prepovedanih drog.

Gre za prepovedano dejavnost, ki je na podlagi mednarodnih, v Sloveniji ratificiranih

konvencij Zdruţenih narodov doloĉena kot kazniva. Po drugi strani pa se sreĉujemo tudi s

posledicami uporabe oz. zlorabe prepovedanih drog.

Na osnovi navedenega lahko delikvenco v zvezi s prepovedanimi drogami lahko

razdelimo v tri bistvene kategorije in sicer v:

1. t.i. primarno kriminaliteto na podroĉju drog, kamor štejemo vse oblike storitve

kaznivih dejanj opredeljenih v 186. ĉlenu KZ,

2. v oskrbovalno kriminaliteto z neposrednimi delikti, kamor sodijo nabava in

posest prepovedanih drog, vlomi v lekarne in ponarejanje receptov in

posrednimi delikti, kamor sodijo tatvine, vlomi, ropi, goljufije, prodaja droge za

denar zaradi pridobivanja sredstev za kasnejšo lastno nabavo in uporabo itd. in

3. poslediĉno delikvenco kot je uliĉno nasilje, zdruţevanje v tolpe, prostituiranje,

prosjaĉenje in podobno (Koren, 2008).

Tako kot drugod po Evropi, tudi v Sloveniji ugotavljamo soodvisnost problematike

prepovedanih drog v primarnem smislu s kriminaliteto oz. varnostnimi razmerami na

drugih podroĉjih, predvsem premoţenjskimi delikti, ti pa so v deleţu vseh evidentiranih

kaznivih dejanj najštevilĉnejši.

Natanĉnih podatkov za vso drţavo ne moremo navesti, lahko pa se sklicujemo na

pilotsko raziskavo, ki je bila opravljena za leto 1999 na obmoĉju Policijske uprave

Maribor, v njenem okviru pa so bila analizirana kazniva dejanja obravnavana na obmoĉju

dveh policijskih postaj, ki obravnavata letno okoli 65% premoţenjske kriminalitete na

obmoĉju PU Maribor. Omenjena policijska uprava letno obravnava veĉ kot 13% vseh

premoţenjskih kaznivih dejanj v Sloveniji. Ugotovitve te raziskave kaţejo, da je pribliţno

70% t.i. raziskanih premoţenjskih kaznivih dejanj storjenih zaradi t.i. oskrbovalne

kriminalitete in, da je skoraj 90% teţjih premoţenjskih deliktov ( vlomi, drzne tatvine,

ropi, roparske tatvine in izsiljevanja) katerih osumljenci so osebe uporabniki prepovedanih

drog.

Iz nekaterih drugih virov pa je mogoĉe razbrati, da veĉ kot 50% vseh premoţenjskih

kaznivih dejanj v R Sloveniji izvršijo uporabniki prepovedanih drog. Takšni podatki so


83

primerljivi z ugotovitvami raziskav v Nemĉiji in Veliki Britaniji, kjer celo ugotavljajo, da

je veĉ kot 60% vlomov in tatvin povezanih s prepovedano drogo. Na podlagi omenjenih in

mnogih drugih podatkov je mogoĉe potrditi tezo, da uporabniki prepovedanih drog

odloĉilno vplivajo na trend gibanja mnoţiĉne premoţenjske kriminalitete, torej tiste zaradi

katere se drţavljani Slovenije poĉutijo najbolj ogroţene, saj je ponavadi prizadeta njihova

osebna lastnina.

Poleg opisane soodvisnosti t.i. premoţenjske kriminalitete z uporabo prepovedanih

drog pa je potrebno upoštevati tudi povezanost problematike prepovedanih drog z

varnostnimi pojavi in dogodki na podroĉju prometne varnosti, kakor tudi na podroĉju

javnega reda in miru.

Po ugotovitvah tujih varnostnih sluţb postaja dejstvo tudi to, da se nekatere teroristiĉne

organizacije financirajo iz dobiĉka pridobljenim z nezakonitim prometom s prepovedanimi

drogami. O tej dejavnosti, v Sloveniji zaenkrat nimamo konkretnih dokazov, domneve pa

seveda ne moremo izkljuĉiti (Koren, 2008).


84

12 Sodno psihiatrično izvedenstvo pri osebah, ki store

prekršek ali kaznivo dejanje pod vplivom prepovedanih

drog

Prištevnost

29. člen

(1) Kdor ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven, ni kriv.

(2) Ni prišteven storilec, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti pomena

svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje, ali

duševne manjrazvitosti.

(3) Storilec kaznivega dejanja, ĉigar zmoţnost razumeti pomen svojega dejanja ali

zmoţnost imeti v oblasti svoje ravnanje je bila bistveno zmanjšana zaradi kakšnega stanja

iz prejšnjega odstavka ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti, se sme

mileje kaznovati (bistveno zmanjšana prištevnost).

(4) Kriv je storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog ali kako drugaĉe

sam povzroĉil neprištevnost, ĉe je bila pred tem za kaznivo dejanje ugotovljena njegova

krivda, ki jo zakon doloĉa za to dejanje.


85

13 Značilnosti varnostnega ukrepa po čl. 66 KZ RS in njegovo

izvajanje

66. člen

(1) Storilcu, ki je storil kaznivo dejanje zaradi odvisnosti od alkohola ali mamil in je

nevarnost, da bo zaradi tega ponavljal kazniva dejanja, sme sodišĉe izreĉi obvezno

zdravljenje.

(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka se izvršuje v zavodu za izvrševanje kazni ali v

zdravstvenem zavodu. Ĉas, prestan v zdravstvenem zavodu, se všteje v kazen.

(3) Kadar izreĉe pogojno obsodbo, sme sodišĉe naloţiti storilcu zdravljenje na prostosti,

pri ĉemer upošteva zlasti njegovo pripravljenost za takšno zdravljenje. Ĉe se storilec brez

upraviĉenega razloga ne zaĉne zdraviti, ali ĉe zdravljenje samovoljno opusti, sme sodišĉe

pogojno obsodbo preklicati.

(4) Ĉe je bil ta ukrep izreĉen ob kazni zapora, sme trajati, dokler kazen ni prestana. Ĉe je

bil ta ukrep izreĉen ob pogojni obsodbi, sme trajati najdalj dve leti.

Ta ĉlen se veĉ ne bo uporabljal, vendar njegova usoda še ni dokonĉno doreĉena.


86

14 Izvedenstvo v kazenskopravnih zadevah

V 29. ĉlenu Kazenskega zakonika Republike Slovenije(KZ-1) (Ur. L. RS, 55/2008)

navaja zakonodajalec duševne manjrazvitosti, ki izkljuĉujejo ali bistveno zmanjšujejo

prištevnost. V 4. odstavku navedenega ĉlena pa je urejena tudi odgovornost tistih storilcev

kaznivih dejanj, ki si z »uporabo alkohola, drog ali kako drugaĉe« sami povzroĉijo

neprištevnost, » ĉe je bila pred tem ugotovljena njegova krivda, ki jo zakon doloĉa za to

dejanje« (actio libera in causa).

S podrobnejšo razlago skušajmo opredelitve v zakonu pribliţati psihiatriji kot biološko

socialni stroki, kot mora to opraviti tudi izvedenec psihiater v svojem poroĉilu in

zakljuĉnem mnenju.

Zakon v drugem odstavku 29. ĉlena omenja med vzroki za neprištevnost najprej in

zgolj duševne motnje. Tako oblikovano besedilo pomeni napredek v primerjavi s 16.

ĉlenom prejšnjega Zakona, ki je nadrobno govoril o »trajnih in zaĉasnih duševnih boleznih

in zaĉasnih duševnih motnjah«. Izvedenec je bil spriĉo takšnega naštevanja v zadregi, saj je

bolezenski proces pogosto nepredvidljiv in ga ni mogoĉe spraviti v okvire trajnosti in ali

zaĉasnosti. Tako mora po sedaj veljavnem ĉlenu in drugem odstavku le doloĉiti duševno

motnjo v skladu s svojim strokovnim znanjem in jo uvrstiti v veljavno klasifikacijo

bolezni.

Nekaj zadrege v delu izvedencev bo zanesljivo povzroĉilo dejstvo, da 29. ĉlen v

drugem odstavku ne govori veĉ o zaĉasni duševni motnji. Ta motnja je vendarle posebna

diagnostiĉna kategorija, z drugaĉnim naĉinom zdravljenja in drugaĉnimi posledicami za

pravni status morebitnega storilca. Motnja, ki je zaĉasna, po doloĉenem ĉasu res izzveni.

Dilema je, ĉe in kako zdraviti in varovati takšnega storilca, ĉe je njegova druţbena

nevarnost minila, ali pa jo je mogoĉe upoštevati le v okviru tercialne preventive.

O zaĉasni duševni motnji govorimo takrat, ko sta zavest in orientacija osebe v prostoru

in ĉasu ter spomin na pretekli dogodek hudo prizadeta, navadno res za krajši ĉas. Ĉe

išĉemo vzrok, ga najdemo najprej v zelo moĉnih patoloških afektih. Forenziĉno so posebej

pomembne intoksikacije z alkoholom in drugimi psihoaktivnimi snovmi, kar smo opisali

kot patološki opoj.

Tretji odstavek 29. ĉlena govori o bistveno zmanjšani prištevnosti. Ta je lahko bistveno

zmanjšana zaradi stanj z laţjimi oblikami, ki bi bile neprimerne za uporabo neprištevnosti


87

ali zaradi kakšnega stanja iz drugega odstavka 29. ĉlena ali zaradi kakšne druge in hude

duševne motenosti. Storilec se sme kaznovati mileje. S tako oblikovanim stališĉem je

zakonodajalec dosegel napredek in jasnost, ko je druge in hude duševne motenosti

premaknil v tretji odstavek 29. ĉlena. (V prejšnjem, 16. ĉlenu KZ je bila ta opredelitev kar

v prvem odstavku med pravimi boleznimi in zaĉasnimi duševnimi motnjami).


88

15 Izvajanje psihiatrično pomembnih varnostnih ukrepov

Kazensko pravni strokovnjaki so se ţe dolgo trudili, da bi psihiatriĉno pomembne

varnostne ukrepe izloĉili iz kazenskega zakonika, saj ne gre za kazenske sankcije, marveĉ

ukrep, v korist bolnika in za varnost druţbe. Po namenu bi takšni varnostni ukrepi sodili v

okvir Zakona o duševnem zdravju, vendar bi tako oblikovani kot sedaj nasprotovali

namenu in duhu navedenega Zakona. Zakonodajalec se je teţavam izognil tako, da je

izdelavo novega predpisa odloţil. V 376. ĉlenu KZ je namreĉ doloĉilo:

Do uveljavitve Zakona, ki bo urejal ukrepe obveznega psihiatriĉnega zdravljenja

neprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev, se uporabljajo doloĉbe o

varnostnih ukrepih po 64. in 65. ĉlenu ter doloĉbi drugega in ĉetrtega odstavka 63. ĉlena

KZ.

Zakon pri vsebini 64. ĉlena KZ našteje kot nevarne tiste naĉine kaznivih (druţbi

nevarnih) dejanjih, ki prizadenejo ĉloveško ţivljenje, telo, spolno nedotakljivost in

premoţenje veĉje vrednosti. Zaradi take nevarnosti neprištevnega ali bistveno zmanjšano

prištevnega storilca, izreĉe sodišĉe varnostni ukrep obvezniga psihiatriĉnega zdravljenja in

varstva v zdravstvenem zavodu. Ta varnostni ukrep je omejen na najveĉ 10. let. Sodišĉe po

poteku enega leta vsako leto znova odloĉi, upoštevaje poroĉilo psihiatra, ali je ta ukrep še

potreben.

Obvezno psihiatriĉno zdravljenje na prostosti (65. ĉlen KZ) izreĉe sodišĉe takrat, ko

ugotovi, da za prepreĉitev nevarnih dejanj zadostuje psihiatriĉno zdravljenje v zunaj

bolnišniĉnih razmerah. Takšen ukrep sme trajati najdalj 2 leti.

Po besedilu 376.ĉlena je jasno, da se z njim odpravlja zadnji izmed psihiatriĉno

pomembnih varnostnih ukrepov, namreĉ obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov

(66.ĉleln KZ). Vendar utegne biti nekaj zagate. V veljavi sta še drugi in ĉetrti odstavek 63.

ĉlena. Ĉetrti odstavek pa pravi: obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov in

prepoved opravljanja poklica se sme izreĉi, ĉe je bila storilcu izreĉena kazen zapora ali v

pogojni obsodbi doloĉena kazen zapora.

Mnenje nekaterih kazensko pravnih strokovnjakov je, da gre za redakcijsko napako in

da kljub omembi »obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov« ta varnostni ukrep

ne bo veĉ v uporabi.


89

16 Zdravljenje oseb odvisnih od prepovedanih drog

16.1 Slovenski centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od

prepovedanih drog

V Sloveniji imamo 15 centrov za prepreĉevanje in zdravljenje odvisnih od

prepovedanih drog, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov in praktiĉno prekrivajo celo

Slovenijo, razen Koroške.

V centrih poteka;

- svetovanje odvisnikom, svojcem, zdravstvenim in socialnim delavcem, pedagogom

ter drugim

- individualna, skupinska in druţinska sreĉanja

- priprava na bolnišniĉno obravnavo

- pomoĉ pri rehabilitaciji in ponovni vkljuĉitvi v druţbo

- svetovanjem drugim zdravstvenim in socialnim sluţbam

- postavljanje indikacij za sprejem v program nadomešĉanja z metadonom in njegovo

izvajanje

- povezava z drugimi oblikami pomoĉi v vladnih, nevladnih in prostovoljnih

organizacijah, od nizko-do visokopraţnih programov

- povezovanje s terapevtskimi skupnostmi in skupinami za samopomoĉ ter usmerjanje

odvisnih v te programe.

16.2 Center za zdravljenje odvisnih od drog (CZOD) v Ljubljani

Center je samostojna enota. Njegove dejavnosti so:

ambulantni pregledi in vodenje odvisnih,

oddelek za detoksikacijo,

sodelovanje z drugimi centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti

od drog v Sloveniji,

sodelovanje s svetovalnico Odsev se sliši in s svetovalnico Fužine v

Ljubljani,


90

sodelovanje z vladnimi, nevladnimi, in prostovoljnimi oblikami pomoči na

področju odvisnosti – od nizkopražnih programov in njihovega

terenskega dela do visokopražnih programov terapevtskih skupnosti.

16.3 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog

zdravstvenega doma dr.A. Drolca Maribor

Mariborski center je eden od petih veĉjih centrov v naši republiki (Maribor, Ljubljana,

Kranj, Celje, Koper), ki se ukvarja z zdravljenjem odvisnosti od nedovoljenih drog. Poleg

imenovanih obstajajo še manjši centri, ki delujejo v povezavi s prej navedenimi centri.

Krovna inštitucija celotnega republiškega programa zdravljenja odvisnosti je

detoksikacijski center v Ljubljani, ki deluje v sklopu Kliniĉnega oddelka za mentalno

zdravje, UKC, Ljubljana.

Dejavnost centra, ki aktivno deluje od 2. 4. 1995 so naslednje:

diagnostika odvisnosti,

priprava na tretman,

individualne obravnave,

skupinske obravnave, ki potekajo 1x tedensko,

2x meseĉno poteka intervizija dela terapevtov,

sodelovanje v koordinacijskih telesih v Ljubljani in Mariboru,

pomoĉ pri psihosocialni rehabilitaciji odvisnikov,

psihosocialna obravnava noseĉih odvisnic, druţin,

agonostiĉno metadonsko zdravljenje oz. vzdrţevalni metadonski program

(VMP),

kompletna predpisana laboratorijska diagnostika odvisnikov,

cepljenje odvisnikov proti hepatitisu A, B,

stalna izobraţevanja,

stalna prisotnost v javnih obĉilih našega mesta,

številna predavanja po šolah in sodelovanja na okroglih mizah,

pasivna in aktivna participacija na mednarodnih kongresih,

preventivno delo z mladostniki (Hrvaška, Italija),

delo s starši odvisnih od nedovoljenih drog.


91

16.3.1 Anketa med odvisniki, zdravljenimi v centru za prepreĉevanje in

zdravljenje, odvisnosti od prepovedanih drog zdravstvenega doma

Dr. A. Drolca Maribor

Anketa nam pokaţe naslednjo sliko:

zelo dobro urejene odnose doma ima 20% anketiranih,

dobro urejene 55%,

le 25% je odnose doma oznaĉilo kot slabe ali zelo slabe,

17% jih je priĉelo zlorabljati droge pred dopolnjenim 15. letom,

45% med 15. in 18. letom,

polovica je bilo kazensko obravnavana zaradi prekrškov v zvezi z drogami.

Na vprašanje, zakaj sem poskusil droge, jih je polovica kot razlog navedla radovednost,

ĉetrtina vpliv prijateljev, drugi so se izgovarjali na dolgĉas, slabo poĉutje in tako dalje.

Dve tretjini vseh anketiranih ţivijo samsko ţivljenje, poroĉenih je le 8%, enak

odstotek je razvezanih.

Polovica jih ima dokonĉano srednjo šolo, ĉetrtina poklicno.

Petina (22%) je redno zaposlenih, 31% je brezposelnih, obĉasno jih dela

ĉetrtina, drugi so v šolah ali ţe upokojeni.

Za zaposlene v centru je seveda razveseljiv podatek, da je tri ĉetrtine anketiranih

zadovoljnih z obravnavo pri njih.

Velika veĉina ne podpira legalizacije nedovoljenih drog.

16.3.2 Skupinska terapija z odvisniki in starši odvisnih od prepovedanih

drog

Pri ambulantnem delu z odvisniki in njihovimi starši ter podeljevanju metadona v

CPZOPD so kmalu prišli do ugotovitve, da je prizadetim potreben skupinski

psihoterapevtski (tudi socioterapevtski) pristop pri njihovem prizadevanju za ozdravljenje

oziroma abstinenco od prepovedanih drog in spreminjanje ţivljenjskega stila, reintegracijo

v druţbo. Organizirali so tri razliĉne skupine, katerih delo, analizo in dinamiko dogajanja

obravnavamo v priĉujoĉem prispevku. Prvo skupino so sestavljali uporabniki

metadonskega programa, drugi mladi eksperimentatorji z drogo oziroma metadona in

nedovoljenih drog »ĉisti« pacienti, tretjo pa starši odvisnih od prepovedanih drog.


92

Vsaka skupina ima svojo specifiko skupinske dinamike, prav tak pa odkrijemo tudi

veliko stiĉnih toĉk med osebnostnimi lastnostmi odvisnikov in njihovih staršev. Do izraza

prihajajo slaba realitetna motivacija, nezmoţnost prevzemanja odgovornosti nase ipd..

Pokazalo se je, da je poznavanje osnovne problematike odvisnikov in njihovih staršev

ter osnovno obvladovanje dinamike skupinskega procesa za tovrstno delo neizogibno.

Ob vseh stiskah staršev prihaja na plano njihova lastna problematika (infantilnost,

neizdelan objektni odnos, nezmoţnost sprejemanja odloĉitev). Prav tako veĉina ne

sprejema procesa separacije svojih otrok.

Sami odvisniki pri delu v skupini izraţajo svojo slabo realitetno kontrolo, lagodnost,

enostavne obrambne mehanizme in prav tako slabost pri vzpostavitvi objektnih odnosov.

Droga oziroma PAS je zanje parcialen in obenem tranzitoren objekt. Vse skupine so bolj

ali manj uspešno prešle osnovne faze skupinske dinamike (tvorba parov, borba – beg,

kohezivnost, konfrontacije, kontraodvisno vedenje, pravila, jeza – bes, separacija…). Uvid

v psihogenezo problematike je bil pri veĉini udeleţencev bolj verbalen, saj so delno

uspešni rezultati pomirili in deaktivirali starše. Nemalokomu je skupina sluţila kot

kontejner, konfrontacije terapevta ali drugih ĉlanov skupine so zveĉine teţko sprejemali.

Transferna/kontratransferna problematika je ob delu s populacijo odvisnikov in njihovih

staršev še posebej izpostavljen problem. To, sicer dobro terapevtsko orodje, je pri tem delu

vĉasih res teţko voditi in oblikovati. (Pišec;2008).

Ta program je usmerjen v zmanjševanje škode, kriminalitete, izboljšanje telesnega in

duševnega zdravja ter kakovosti ţivljenja posameznika in njegove druţine. Cilj je pomagati

odvisnim od prepovedanih drog pri obvladovanju odtegnitvenega stanja, ţelje po drogi, pri

urejanju in vkljuĉevanju v druţbo, pri prepoznavanju riziĉnih situacij za recidiv. Pacienti

se obravnavajo individualno in v kontkestu širše socialne mreţe (druţina, partner, otroci,

delovno mesto…). V ĉasu obravnave se zanj naredi individualni delovni naĉrt,

obravnavanega pa se po potrebi usmeri v zanj najprimernejši program zdravljenja

odvisnosti. Ĉas, preţivet brez droge, bi se moral podaljševati, tako odvisnemu omogoĉimo

izoblikovanje vzorcev nadzora nad lastnim ţivljenjem, v katerem bi bil neodvisen od

uporabe droge.

Zato je Center za prepreĉevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog

sestavljen veĉplastno in tako tudi deluje. Program je namenjen odvisnim, njihovim


93

staršem, partnerjem in vsem zainteresiranim za tovrstno problematiko. So tudi uĉna baza

za strokovnjake razliĉnih strok, ki delujejo na podroĉju duševnega zdravja.

Kurativna dejavnost zajema prvi pregled pri zdravniku psihiatru in socialni delavki,

diferencialno-diagnostiĉno obravnavo, kontrolne preglede pri zdravniku, uvajanje

naltreksona kot pomoĉ pri vzdrţevanju abstinence, skupinske terapije staršev odvisnih in

odvisnike, individualne in druţinske socialne obravnave, terenske socialne obravnave,

mobilizacijo naravne socialne mreţe, prvo socialno pomoĉ, uĉenje socialnih vešĉin,

svetovalno delo z zasvojenimi starši, skupnostno socialno delo, pripravo na vkljuĉitev v

visoko-praţni program ter nenazadnje metadonski program (podeljevanje metadona,

cepljenje proti hepatitisu B, urinski testi, pregled krvi, zdravstvena vzgoja, skrb za

ohranjanje zdravja…).

Preventivna dejavnost Centra poteka na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju

za vse, ki poišĉejo pomoĉ. V lokalni in širši skupnosti predavajo po šolah, domovih, so

aktivni udeleţenci na okroglih mizah, svetovanjih staršem mladostnikov, pedagogom,

aktivni ĉlani republiške koordinacije centrov in mestne koordinacije, ki je tvorec

preventivne dejavnosti v mestu in posvetovalno telo ţupanu za podroĉje odvisnosti. S

prisotnostjo v medijih pa pripomorejo k destigmatizaciji odvisnosti, s tem pa uţivanje drog

izgublja svojo dramatiĉnost in vzpostavlja se moţnost za prepoznavanje in spoprijemanjem

s stisko, ki se skriva za uţivanjem drog. Organizirajo razliĉne dejavnosti v okviru

preventivnega tedna.

Prvi obisk je lahko anonimen in je informativne ali svetovalne narave. Program centra

je nizkopraţen, kar pomeni, da lahko pomoĉ poišĉe brez omejitev vsak, kdor jo potrebuje

(le osnovno zdravstveno zavarovanje mora imeti urejeno).

Evalvacija programa poteka permanentno vsaki dve leti (zadnja 2003), prav tako v

Centru izvajajo drugo raziskovalno dejavnost.

V programu so zaposleni štirje: zdravnik specialist psihiater, diplomirana socialna

delavka , medicinska sestra in medicinski tehnik. Njihovo strokovno delo poteka v

sodelovanju z drugimi strokovnjaki kot podporno mreţo dejavnosti (laborant, psiholog,

zdravnik). Uporabnikov programa je v zadnjih petih letih v povpreĉju štiristo trinajst.

Prednosti in posebnosti programa je veliko, saj je vkljuĉen širok spekter naĉinov

zdravljenja in metod pomoĉi s strani multidisciplinarnega tima. Tako poišĉejo pravi naĉin,


94

kako pomagati in okrepiti posameznika in skupine, da zaĉnejo proces strukturiranja

svojega in skupnega ţivljenja. Njihova ponudba je, da ĉlovek najde zase svojo alternativo

in je sodelavec v projetku.

16.3.3 Predstavitev obdelanih podatkov iz leta 1997 s tukaj predstavljenimi

(leto 2008)

Rezultati 13-letnega dela z odvisniki od nedovoljenih PAS v Mariboru kaţejo, da

število vzdrţevancev metadonskega programa narašĉa, prav tako tudi skupno število vseh

obravnavanih odvisnikov.

Razmerje moški/ţenske je pred 11-leti (1997) znašalo 3,4/1, sedaj pa (2008) 3/1.

Padla je tudi povpreĉna starost odvisnikov in sicer iz 24,8 na 24 let.

Procentualna okuţenost z HCV je v primerjavi z letom 1997 niţja za skoraj 13%,

inficiranost z HBV pa je ostala enaka.

Rezultat kaţe na uspešnost nizko praţnih programov (kondomati, program zamenjave

igel, zdravstvena preventiva) in seveda na osvešĉenost in informiranost populacije

odvisnikov glede moţnosti navedenih okuţb.

Razveseljivo dejstvo je, da med odvisniki od nedovoljenih PAS ni nobenega

pozitivnega nosilca HIV infekcije. Procent neznanih rezultatov je znašal 1997 leta 26%,

letos le še 15%.

Povpreĉni dnevni odmerek metadona je znašal leta 1997 65 mg, danes pa 90 mg

(terapevtsko uspešna doza niha med 80 – 120 mg metadona dnevno). Ob primerjavi števila

umrlih leta 1997/2008 opazimo signifikanten porast in sicer s 3,7 na 6%.

Veĉje število gre predvsem na raĉun nasilnih dejanj in predoziranja.

Problematika ko-morbidnosti se ni spremenila, v obeh primerjalnih obdobjih znaša

pribliţno tretjino vseh obravnavanih.

Tudi rezultati terapevtskih (ne)uspehov so podobni – na VMP je tretjina do ĉetrtina

odvisnikov, okoli 10% jih odide v komune, podoben odstotek je od drog ĉistih.

40% jih še naprej uţiva nedovoljene PAS. (Pišec;2008)


95

17 Načini zdravljenja oseb odvisnih od prepovedanih drog

(FARMAKAOTERAPIJA)

17.1 METADON (heptanon)

Nadomestno zdravljenje odvisnosti od opioidov z metadonom so najprej uporabili v

Severni Ameriki, in sicer Halliday v poznih petdesetih letih v Kanadi, Dole in

Nyswanderjeva pa v ZDA v šestdesetih letih. (Fischer, 1999 ) Dole in Nyswanderjeva sta

predstavila peroralno uporabo odmerkov tega sintetiĉnega opioidnega nadomestnega

zdravila in zdravljenje odvisnosti od opioidov. Dokazala sta, da je odvisnost od opioidov

telesna bolezen, za katero je znaĉilna »trajna metaboliĉna motnja«, ki jo je mogoĉe najbolje

obvladati tako, da oseba, odvisna od opioidov, prejme »zadostno koliĉino zdravila, ki to

metabolno motnjo stabilizira«.

(Dole in Nyswander, 1965; Ward in soavt., 1998)

Odkar se je izkazalo, da se zaradi zdravljenja v metadonskem vzdrţevalnem programu

zmanjšujeta uţivanje heroina in kriminaliteta, je metadonski program hitro postal

najpogostejši naĉin nadomestnega zdravljenja oseb, odvisnih od opioidov. Od šestdesetih

let se je metadonski program precej izpopolnil tako glede ciljev kot višine odmerkov in

spremljajoĉih oblik zdravljenja. V nekaj letih se je cilj zdravljenja iz dolgotrajnega

vzdrţevalnega zdravljenja usmeril v popolno abstinenco od vseh opioidnih zdravil,

vkljuĉno z metadonom. Povpreĉni odmerek metadona se je spremenil od visokih

»blokadnih« odmerkov, ki sta jih priporoĉala Dole in Nyswanderjeva, k precej niţjim

odmerkom metadona, ki so bili politiĉno bolj sprejemljivo. Zdravniki, ki so morali

prisluhniti birokratskim omejitvam, so predpisovali odmerke, ki so samo odvraĉali

simptome odtegnitvenih stanja ali pa še tega ne. In še veĉ, zaradi zmanjševanja sredstev so

se opušĉali nujni spremljajoĉi programi zdravljenja. Spremembo v tem trendu je povzroĉila

epidemija aidsa v osemdesetih letih, ki je pomenila ponovno preverjanje dokazov o

uĉinkovitosti metadonskega vzdrţevalnega programa zdravljenja odvisnosti. Odmerki,

niţji od 60 mg, danes veljajo za neuĉinkovite. V teh letih aidsa je politika nizkih odmerkov

lahko usodna za zdravljenje oseb, odvisnih od opioidov, prav tako kot za njihove spolne

partnerje in otroke. (Newman, 1998; Schuster, 1989). Danes trdno velja prepriĉanje, da


96

nekateri pacienti potrebujejo zdravljenje v dolgoroĉnem vzdrţevalnem programu in da pri

tem ne prihaja do resnih stranskih uĉinkov.

Metadon (metadon hidroklorid ali 6-dimetilamino-4,4-difenil-3-heptanon hidroklorid)

je sintetiĉni opioidni agonist in deluje na ĉloveka podobno kot morfin. Metadon se dobro

absorbira iz Gastro-intestinalnega trakta ne glede na obliko, v kateri je (na primer sirup ali

tablete). Ima zelo dobro biološko uporabnost (80 do 95%). Razpolovna doba metadona je

24 do 36 ur s pomembnim individualnim odstopanjem (10 do 80 ur). Glavni del presnove

metadona se vrši v jetrih. Metadon se izloĉa iz telesa v obliki metaboliĉnih produktov

presnove in tudi nepresnovljen z izloĉki v urinu in blatu (Ward in soavt., 1998; Humeniuk,

2000). Zaradi takšnih farmakoloških lastnosti je metadon uporaben kot nadomestno

(substitucijsko) opioidno zdravilo, ki dovoljuje peroralno uporabo in pri katerem enkratno

dnevno odmerjanje zadostuje za doseganje stabilne plazemske koncentracije po nekajkratni

redni uporabi, pri ĉemer pacient ne zazna znakov odtegnitvene motnje.

Hitrost metabolizma metadona je odvisna od delovanja encima CYP3A4, kar vpliva na

ĉas, v katerem se telo oĉisti metadona. Delovanje encima CYP je pod vplivom genetskih

dejavnikov in dejavnikov okolja ter tudi nekaterih zdravil. Njegovo delovanje je zelo

spremenljivo, kar lahko vodi v toksiĉnost metadona in po drugi strani v znake opioidne

odtegnitve. Nekatera zdravila vplivajo na koncentracijo metadona v krvi, kot na primer

zdravila proti HIV, antibiotiki, nekatera antiepileptiĉna zdravila in zdravila za zdravljenje

tuberkuloze.

Metadon ima lahko nekatere stranske uĉinke na nevrovegetativnem in psihiĉnem

podroĉju. Najpogostejši so poveĉano znojenje, zaprtje, motnje spanja in libida ter teţave

pri koncentraciji. Takšni neugodni stranski uĉinki se lahko pojavljajo v daljšem obdobju

zdravljenja, vendar veĉina nima zdravstvenih posledic. Zasledimo jih pri manj kot 20%

sodelujoĉih v zdravljenju z metadonom (Swiss Methadone Report, 1996).

Zdravljenje z metadonom ob razviti toleranci in pri stabilnem odmerku obiĉajno ne

vpliva na sposobnost za voţnjo. Pri pacientu, zdravljenem z metadonom, je treba pri oceni

sposobnosti za prvo ali ponovno izdajo vozniškega dovoljenja skrbno preveriti, da je res

stabilen, moţnosti recidiva in ali še uţiva oziroma zlorablja psihoaktivne snovi. Še posebej

je treba biti pozoren na soĉasno uţivanje alkohola in/ali zdravil (na primer

benzodiazepinov), (Swiss Methadone Report, 1996).


97

Danes je nedvomno dokazano, da je vzdrţevalno zdravljenje z metadonom uĉinkovito

zdravljenje oseb, odvisnih od heroina. Dokazano pomembno zmanjša prepovedano

uţivanje opioidov in zmanjša število smrtnih primerov zaradi predoziranja, zmanjšuje

pogostost injiciranj, souporabo igel in prenašanje okuţba z virusom HIV. Vkljuĉenost v

vzdrţevalno zdravljenje z metadonom pomembno zmanjša tveganje zaradi nenadnih smrti

iz razliĉnih vzrokov (vkljuĉno zlorabe heroina) v primerjavi s skupino uţivalcev drog, ki

niso vkljuĉeni v terapevtske programe. Dokazano je, da metadonski vzdrţevalni program

veliko prispeva k zmanjšanju kriminalitete, izboljša kakovost ţivljenja pacientov vkljuĉno

s pozitivnimi spremembami zdravja, z moţnostjo zaposlovanja ter socialnega in telesnega

delovanja. Ne nazadnje se je tudi izkazalo, da so vzdrţevalni metadonski programi koristni

za posameznika, javno zdravstvo ter da so stroškovno uĉinkoviti.

Nekatere prednosti metadonskih programov niso povezane samo z metadonom kot

zdravilom. Ti programi zbudijo pri pacientih zanimanje za druge programe in jih pritegnejo

v stik s široko paleto terapevtskih moţnosti: zamenjave igel, svetovanje, stik s socialnimi

sluţbami ipd. (Dole in Ross, 1991; Farrell in soavt., 1994; Ward in soavt., 1998; VB –

Smernice, 1999; Humeniuk in soavt., 1999).

Odvisnost od opioidov je zapleteno stanje, saj vkljuĉuje tako metabolne kot psihološke

komponente. Pomembno je prepoznati oba vidika te motnje. Ker je pacient nagnjen k temu,

da znova zaide v odvisnost – recidivira, sta pazljivo spremljanje in ocenjevanje tveganja te

moţnosti pomembni pri odloĉitvi o morebitni prekinitvi predpisovanja metadona.

Nekateri raziskovalci ugotavljajo, da pride v obdobju daljšega uţivanja opioidov v

moţganih do procesa nevroadaptacije, zaradi ĉesar je povrnitev v prejšnje stanje pri

nekaterih zelo teţko. Subtilne spremembe v endorfinskem sistemu organizma so lahko

vzrok, ki prispeva k vraĉanju v prejšnje stanje opioidne odvisnosti – k recidivu (Newman,

1998).

Kritiki metadonskega zdravljenja oporekajo, ĉeš da »pacienti v ĉasu vkljuĉitve v

metadonski program niso oĉišĉeni droge in da se v resnici v njihovem stanju ni niĉ

spremenilo«.

Ti ne razumejo namena metadonskega zdravljenja. Metadonsko zdravljenje je

pomembno zaradi moţnosti pomoĉi v akutnem obdobju odvisnosti od opioidov, v ĉasu, ko

oseba ni sposobna prenehati jemati opioide. Metadon lahko omogoĉi odvisnemu uţivalcu,


98

da prekine jemanje droge ali vsaj pomembno zmanjša njeno uţivanje. Prav tako lahko

pomaga pri prekinitvi ali zmanjšanju injiciranja drog. Ţe samo ta cilj je pomemben pri

prizadevanjih za ĉim manjšo škodo, ki jo posamezniku povzroĉa uţivanje drog.

Metadonski vzdrţevalni program je verjetno najbolj preverjen postopek pri zdravljenju

odvisnosti od drog, a v stroki in politiki še vedno vzbuja nasprotujoĉe si poglede. Omejili

se bomo na razpravo o glavnih znaĉilnostih in pregledu veĉ študij razliĉnih avtorjev iz

razliĉnih delov sveta.

Merila posameznih programov za vstop v metadonsko zdravljenje se pomembno

razlikujejo.

Psihološka merila:

moĉna ţelja o jemanju takšne substance ali prisila k takemu ravnanju,

teţave pri nadzoru ponovnega jemanja, prenehanja jemanja ali/in omejevanju

koliĉine pri uporabi.

Fiziološka merila:

znaĉilni sindrom odtegnitve, ĉe se substanca ne vzame

sprememba tolerance za doseganje uĉinka.

Socialna merila:

upadanje drugih interesov in porast ĉasa, potrebnega za pridobivanje in jemanje ter

regeneracijo od substance

vztrajanje pri jemanju substance navkljub škodljivim posledicam

Leta 1990 je Svetovna zdravstvena organizacija s tem priporoĉila standardne kategorije

za zdravljenje z metadonom:

kratkotrajna detoksikacija – zmanjševanje odmerkov v ĉasu do enega meseca,

dolgotrajna detoksikacija – zmanjšanje odmerkov v ĉasu, daljšem od enega

meseca,

kratkotrajni vzdrţevalni program – stabilno predpisovanje odmerkov v ĉasu do

šest mesecev,

dolgotrajni vzdrţevalni program – stabilno predpisovanje odmerkov v ĉasu,

daljšem od šest mesecev.


99

Pri uvajanju pravilnega začetnega odmerka je treba upoštevati:

da je pravi odmerek lahko odvisen od ciljev zdravljenja,

da se lahko ĉistost nezakonito nabavljenega heroina spreminja glede na kraj in

ĉas dobave,

da je metadon dolgo delujoĉi opioid (zaradi ĉesar se v telesu ob veĉkratni

uporabi akumilira),

da je prevelik odmerek metadona lahko smrten, premajhen odmerek pa ni

uĉinkovit.

Zaĉetek zdravljenja z odmerkom, ki je previsok, lahko povzroĉi zastrupitev in smrt.

Nevarnost premajhnega odmerka pa je, da ne prepreĉi odtegnitvene reakcije. Zaradi tega si

lahko uţivalci lajšajo stanje z drugimi sredstvi, kot na primer s prepovedanimi opioidi in

benzodiazepini. Kombiniranje metadona z drugimi substancami lahko povzroĉi zastrupitev

in smrt. Prav tako je presnova metadona pri nekaterih pacientih hitrejša, zaradi ĉesar imajo

lahko odtegnitveno reakcijo, ki si jo lahko poskušajo olajšati s samozdravljenjem

(Humeniuk in Soavt., 2000). Raziskave kaţejo, da je ţivljenje pacientov, ki vstopajo v

program zdravljenja z metadonom, v prvem mesecu zdravljenja bolj ogroţeno kot pred

zaĉetkom zdravljenja.

Obvezen pogoj za učinkovit začetek metadonskega programa je seznanitev

pacienta z naslednjimi informacijami:

metadon doseţe svoj najveĉji uĉinek šele po 2 – 4 urah

ker se metadon zaradi dolge razpolovne dobe akumulira v telesu, polno uĉinkuje

šele po 3 do 5 dneh ali veĉ, tudi kadar se odmerek ne spreminja

nevarnost predoziranja je velika ob soĉasnem jemanju metadona z drogami in

zdravili – predvsem z drugimi opioidi, kokainom, benzodiazepini in alkoholom

soĉasno jemanje nekaterih zdravil lahko pospeši ali zavre presnovo metadona v

telesu .

17.1.1 Pravila Substitucijskega metadonskega programa ( M M P ) v

Sloveniji

V ta program so lahko vkljuĉeni le pacienti, ki so dopolnili 18 let, ki imajo za seboj 2 –

3 neuspešna (dokumentirana) zdravljenja zaradi odvisnosti in ko so dalj ĉasa dokazano (1

leto ali veĉ) na trdi drogi (heroin), na i. v. naĉinu jemanja.


100

Pri indikacijah se upošteva tudi veĉ laboratorijskih izvidov (seveda pozitivnih na

opiate), avto in hetero- anamneza. Prav tako so do tega programa upraviĉene odvisnice –

noseĉnice, ki ne zmorejo brez nedovoljene droge in pa seveda vsi zasvojenci, pozitivni na

virus HIV – takih na sreĉo pri nas še nimamo. Metadon se deli vsak dan, od 7. – 14. ure in

to v obliki raztopine, razredĉene s sokom, katero morajo odvisniki popiti v ambulanti pred

zdravstvenim osebjem. V posebnih primerih (stabilni, urejeni in zaposleni klienti) so

seveda moţne tudi izjeme.

Skupinsko delo poteka v popoldanskem ĉasu, vsako od skupin pa vodi po en terapevt, v

dveh sta tudi koterapevta (edukacija). Vso skupinsko delo oziroma terapevte supervizira

oziroma intervizira trenutno vodja centra. V 13-letih dela smo cca 700 odvisnikov cepili

proti hepatitisu A, B (3x).

V ĉasu delovanja centra (april 1995 / april 2008) je bilo v centru obravnavanih 886

odvisnikov. ĉe kalkuliramo s postavko, da le 10 – 15% teh pacientov sploh pride v

zdravstveno mreţo, si lahko hitro ustvarimo epidemiološko sliko bolezni odvisnosti od

nedovoljenih drog v našem mestu, ki ima 120.000 prebivalcev.

401 odvisnikov je bilo na metadonskem programu, zdaj jih je 210. Ostali odvisniki so v

razliĉnih programih, od detoksikacijskega centra, v komunah Don Pierina, Patriarche,

Syanon, hospitalu, obravnavi v Centru za zdravljenje odvisnosti; ZZV – Maribor. Trend

prvih pregledov veĉ ne narašĉa. Program našega centra je nizko-praţen, kar pomeni, da

poskušajo pomagati vsakemu zasvojencu, ki išĉe pomoĉ. Seveda veliko odvisnikov ne

zmore niti minimalnih zahtev, zato je izpad (drop-out) iz programa precejšen.

Višji prag dela v centru so zagotovili z delom s starši in odvisniki v skupinah. Rezultati

naĉina dela so boljši in vzpodbudnejši.(Pišec;2008)

Rezultati:

2./1 SKUPINA A

Zajema 401 odvisnike, ki so bili v obdobju april 1995 – 2008 obravnavani v

substitucijskem metadonskem programu (MMP). Danes jih je na MMP 210.

Z HBV je inficiranih 25 oseb (6,2%)

Z HCV je inficiranih 140 oseb (34 %)

Z HIV je inficiranih 0 oseb (0 %)

Procent neznanih rezultatov je 20 oseb (5 %).


101

Pregled vzrokov smrti nam postreţe z naslednjimi številkami:

suicid 6 oseb,

prekomerno odmerjanje 10 oseb

prometne nesreĉe 2 odvisnika,

bolezen 6 odvisnikov

ţrtve nasilnih dejanj 8 odvisnikov

Sodno preganjanih oziroma kaznovanih je bilo 85 oseb (cca 10%).

Ko-morbidnosti so diagnosticirali pri 152 odvisnikih (38%),

od tega osebnostno motenih 88 odvisnikov (22%) in psihotiĉna obolenja pri 44 osebah

(16%).

2./2 SKUPINA B

V tej skupini smo zajeli rezultate vseh obravnavanih v centru (886 v obdobju april 1995

– 2007), poleg VMP še ambulantni pristop, pre- in post- hospitalni tretman, psihosocialno

rehabilitacijo itd..

Povpreĉna starost je 24 let,

razmerje moški/ţenska je 3/1 (664 moških/222 ţensk)

inficiranih z HIV je 0 oseb

inficiranih z HBV je 30 oseb (3,4%)

inficiranih z HCV je 155 oseb (17,5%)

neznan rezultat (veliko obravnavanih ne ţeli opraviti vseh potrebnih raziskav) znaša 15

% (130 odvisnikov).

V 13-letih je umrlo 52 ljudi (6%)

• 12 jih je naredilo suicid

(1,2%)

• 18 jih je umrlo za posledicami prekomernega odmerjanja (2,0%)

• 10 jih je bilo ţrtev nasilnih dejanj (1,1%)

• 12 pa so bili ţrtve prometnih nesreĉ (2) oziroma bolezni (10) (1,4%)

Ko-morbiditeta je bila ugotovljena pri 264 (30%), 176 oseb (20%) je bilo vodenih pod

diagnozo osebnostne motenosti, 90 (10%) pod šifro endogenih psihoz.

Sodno preganjanih oziroma kaznovanih je bilo 130 oseb (15%).


102

Rezultati terapevtske obravnave so naslednji:

401 odvisnikov (24%) je bilo na MMP

v komune jih je odšlo 82 (9,4%)

v bolnišnici se je zdravilo 75 odvisnikov (9,6%).

Ob vseh vrstah pomoĉi jih cca 238 (cca 40%) uţiva nedovoljene psihoaktivne

substance (PAS), ĉistih je 90 oseb (10%).(Pišec;2008).

17.2 SUBUTEX (buprenorfinijev klorid)

Je zdravilo za zdravljenje odvisnosti od opioidov. Uporablja se za kratkotrajnejšo in

dolgotrajno vzdrţevalno zdravljenje ter tudi za detoksikacijo.

Buprenorfin je polsintetiĉna opioidna molekula, sintetizirana iz tebaina, izdelali so ga v

70-ih letih prejšnjega stoletja kot rezultat iskanja opioidnega analgetika, ki ne povzroĉa

odvisnosti. Leta 1995 so ga v Franciji registrirali kot zdravilo za zdravljenje opioidne

odvisnosti, kasneje pa tudi v ostalih evropskih drţavah, Avstraliji, ZDA. V Sloveniji je

registriran v obliki podjeziĉne tablete, na voljo je v treh razliĉnih jakostih 0,4 mg, 2 mg in

8 mg.

Buprenorfin je delni agonist na opioidnih receptorjih mu, ki so odgovorni za veĉino

analgetiĉnih uĉinkov, kot tudi za stranske uĉinke; evforija, sedacija, zaprtje, depresija

dihanja, odvisnost. Hkrati je antagonist na opioidnih receptorjih K (kapa), ki so odgovorni

za analgezijo, disforijo, diurezo. Ima tudi protidepresivni uĉinek.

»Ceiling« uĉinek buprenorfina pomeni, da ko je doseţen doloĉen odmerek, veĉji

odmerki ne poveĉujejo opioiodnega uĉinka. Tako pri tem zdravilu ne pride do toksiĉnih

komplikacij prevelikega odmerjanja (zastoj dihanja, smrt) in je tako varnejši od ostalih

opioidov.

Po sublingvalnem zauţitju se absorbira v 5 – 10 minutah, najveĉjo koncentracijo v

plazmi zdravilo doseţe 90 minut po uporabi. Je visoko lipofilen, kar mu omogoĉa hiter

prehod preko hematoencefalne bariere. 80% se ga izloĉa z blatom, preostali deleţ pa s

seĉnino.

Stranski uĉinki zdravila; najpogostejši simptomi so podobni uĉinku opioidnih

agonistov, t. j. zaprtje, glavobol, nespeĉnost, astenija, zaspanost, bruhanje, omotica,


103

artrostatska hipertonija. Pri bolnikih z izrazito odvisnostjo od opioidnih drog lahko uporaba

Subutexa povzroĉi odtegnitvene uĉinke, ki so podobni tistim po naloksonu (Revii).

Zdravilo je kontraindicirano pri:

otrocih, mlajših od 15-let,

bolnikih s hudo jetrno in respiratorno insuficienco,

akutni alkoholni intoksikaciji.

V ĉasu noseĉnosti se Subutex uporablja le, ĉe je korist veĉja od tveganja. Pri

novorojenĉku se v tem primeru pojavi odtegnitveni sindrom, ki ni vezan na velikost

odmerka.

Subutexa ni priporoĉljivo kombinirati z alkoholom, benzodiazepini, analgetiki,

antitusiki, antihistaminiki, barbiturati, nevroleptiki. Te kombinacije okrepijo depresijo

centralnega ţivĉnega sistema.

Subutex je v odmerkih 4 – 32 mg/dan varno in uĉinkovito zdravilo za zdravljenje

opioidne odvisnosti.

Razlogi, zakaj zadrţi bolnike v zdravljenju:

uĉinkovito blokira uĉinke soĉasno vzetih opioidnih agonistov

ima »ceiling uĉinek« (majhno tveganje nastanka depresije dihanja)

pri prevelikem odmerjanju je relativno varen

ima hiter nastop delovanja in dolgotrajno delovanje (ni ga treba jemati vsak

dan)

povzroĉi relativno majhno fiziĉno odvisnost

pozni odmerek Subutexa bolniki lahko dobivajo najmanj 4-ure po zadnjem

odmerku heroina ali najmanj 24-ur po zadnjem odmerku metadona

V primerjavi z Metadonom ima Subutex naslednje prednosti:

nizek potencial za razvoj odvisnosti

blokira uĉinke ostalih opioidnih agonistov

odmerja se ga 3x/teden

odtegnitveni simptomi so manj izraţeni

primernejši je za detoksikacijo

bolniki obĉutijo »clear head« (povzroĉajo bistro glavo) uĉinek v primerjavi s

sedativnim uĉinkom metadona


104

17.3 SUBSTITOL (morfinijev sulfat pentahidrat)

Je preizkušeno in varno zdravilo za peroralno nadomestno (substitucijsko) zdravljenje

odvisnosti od opioidnih drog. Aktivna uĉinkovina zdravila je morfin. Substitol je na voljo

v obliki kapsul s prirejenim sprošĉanjem in sicer v dveh jakostih, 120 in 200 mg, odmerja

se 1x/dan.

Veţe se na iste receptorje kot heroin in zato daljša odtegnitvene simptome in hkrati

zmanjša slo po dodatnih opioidih ter benzodiazepinih.

Odmerjanje in uporaba Substitola:

Odmerek postopoma poveĉujemo v obdobju 4 – 5 dni, stabilizacija je na dnevnem

odmerku 300 – 600 mg. Najvišji priporoĉen dnevni odmerek je 1200 mg/dan. Primeren je

za detoksikacijo in za vzdrţevalno zdravljenje.

Leta 1999 je bil v Avstriji Substitol registriran kot zdravilo za zdravljenje odvisnosti.

Kot agonist deluje predvsem na mu receptorje in v manjši meri na receptorje K (kapa) v

osrednjem ţivĉevju.

Bolnik zauţije kapsulo peroralno, splošno poĉutje je boljše kot po metadonu.

Sprošĉanje uĉinkovine iz granul v gastrointestinalni trakt zagotavlja enakomerno 24-urno

koncentracijo uĉinkovine, zato potrebuje bolnik odmerek Substitola le 1x/dan. Najveĉjo

koncentracijo v plazmi doseţe 2 – 6 ur po zauţitju. V glavnem se izloĉa skozi ledvice.

Najpogostejši stranski učinki so podobni učinkom ostalih opioidnih agonistov:

slabost,

zaprtje,

bruhanje,

zaspanost.

Preveliko odmerjanje lahko povzroĉi respiratorno depresijo, pri tem imamo moţnost

uvedbe antidota naloxona.

Vzdrţevalno zdravljenje oseb, odvisnih od drog, s kapsulami Substitol je

učinkovito, ker:

zmanjša prepovedano uţivanje opioidov,

zmanjša kriminalno vedenje,

zmanjša pogostost injiciranj,

izboljša bolnikovo poĉutje,


105

zmanjša prenašanje okuţbe z virusom HIV,

izboljša kakovost ţivljenja bolnikov z moţnostjo zaposlitve ter socialnega in

telesnega delovanja.

17.4 REVIA (naltrekson)

Deluje kot dolgo delujoĉ opioidni antagonist blokirajoĉ mu, delta in kapa receptorje. Na

ta naĉin se zmanjšajo prijetni uĉinki opioidov. Omogoĉa visoko stopnjo abstinence pri

motiviranih pacientih in uspešno konĉanje terapije celo pri neselekcioniranih pacientih.

Naltrekson je ĉisti antagonist opioidov in nima potenciala za nastanek odvisnosti.

Zmanjšuje odstotek recidivov po odtegnitvi opioidov, alkohola. Abstinenco pomaga

ohranjati tako, da zmanjša ţeljo po drogah. Koristen je kot podporna terapija pri

zdravljenju odvisnosti od opioidov, predvsem kadar se uporablja pri zaposlenih,

motiviranih bolnikih znotraj dobro strukturiranega terapevtskega programa. Uporabna je

tudi pri vzdrţevanju abstinence po detoksikaicji z metadonom, subutexom, substitolom.

Revia ima hiter nastop delovanja, po prekinitvi terapije ni odtegnitvenih znakov.

Pacienti ne smejo jemati opioidov pred terapijo in sicer 7 dni v primeru heroina in najmanj

14 dni v primeru metadona.

Revia nima vpliva na razpoloţenje in nima interakcij z anksiolitiki, antidepresivi in

antiepileptiki.

Stranski uĉinki so slabost, glavobol, omotice. Ti uĉinki niso pogosti in obiĉajno

izginejo v nekaj dneh. Naltrekson se metabolizira v jetrih in izloĉa predvsem z urinom,

zato je ob njegovi uporabi potrebna previdnost pri pacientih z oslabljenim delovanjem jeter

in ledvic. Noseĉim in dojeĉim ţenskam se predpisuje le v primerih, ko potencialna korist

odtehta moţnost tveganja.

Terapija traja 6 – 12 mesecev, dozira se po 1 tbl./dan (50 mg).

17.5 SUBOXON

Je novo zdravilo, ki je kombinacija Subutexa (bupronerphina) in Revie (naltrekson) v

razmerju 4 : 1.


106

17.6 Bolnišnično zdravljenje

Bolnišniĉno zdravljenje je indicirano pri dolgoletni odvisnosti, hudih telesnih, psihiĉnih

ali socialnih posledicah, primarnih motnjah osebnosti, samomorilnosti in preveliki

oddaljenosti za vsakodnevno prihajanje. Lahko je kratkotrajno (1-2 meseca), srednje dolgo

(2-4 mesece) ali dolgotrajno (5-6 mesecev). V tem obdobju je treba doseĉi ponovno

vkljuĉitev v socialno okolje, delovno mesto in druţino. Soĉasne motnje ( na primer fobije)

lahko obravnavamo v oskrbi, ki lahko traja tudi veĉ let po zdravljenju (Auer, 2002).

Prednosti bolnišničnega zdravljenja so:

umik iz okolja, ki obiĉajno pospešuje škodljivo rabo,

celotna terapevtska atmosfera pospešuje pridobitev novih pogledov in socialnih

izkušenj,

stalen stik s terapevti in sobolniki ( Auer, 2002).

Pomanjkljivosti bolnišničnega zdravljenja:

odvisnik izgubi stik s svojim stalnim okoljem,

socialno zahteven stik z drugimi je za nekatere prenaporen,

nekateri programi pospešujejo regresivno vedenje (Auer, 2002).

Napotitev na bolnišniĉno zdravljenje zahteva dovolj veliko motivacijo, ĉe te ni, lahko

vkljuĉimo tudi razliĉne druge strokovnjake ali motivacijske skupine. Zdravnik, ki pacienta

napoti, lahko igra pomembno vlogo pri koordiniranju postopkov in opogumljanju pacienta,

da v zdravljenju vztraja. (Auer, 2002).

17.6.1 Oddelek za detoksikacijo

Oddelek je specializiran za vzpostavitev treznosti in stabilizacijo odvisnih. Omogoĉa

šesttedensko zdravljenje odvisnim, ki so motivirani za ţivljenje brez prepovedanih drog.

Poudarek zdravljenja je na bivanju in delu v terapevtski skupnosti z intenzivno skupinsko

psiho- in socioterapijo (Auer, 2001).

17.7 Ambulantno zdravljenje

Ambulantno zdravljenje je indicirano, ĉe gre za prvo zdravljenje, pri dobri socialni

podpori in socialnih zmoţnostih, veliki motiviranosti, trdno osebnosti in ĉe v domaĉem

okolju ni dodatnih dejavnikov tveganja (Auer, 2002).


107

Njegove prednosti so:

moţno je pritegniti osebe, ki jih v bolnišniĉno zdravljenje ne bi bilo,

pacient ostane v svojem socialnem okolju (v druţini in na delovnem mestu),

v terapiji pridobljena spoznanja in vešĉine lahko takoj preizkusi v

vsakodnevnem ţivljenju,

ohrani samostojnost in odgovornost, kar deluje pozitivno tudi na obĉutje lastne

vrednosti (Auer, 2002).

Pomanjkljivosti so:

negotova vzpostavitev abstinence in veĉje tveganje predĉasne prekinitve

terapije,

ni umika iz domaĉega okolja, ki je pri nevzdrţni druţinski situaciji skoraj nujen,

praviloma ne nudi toliko terapevtskih metod kot bolnišniĉno,

vsakodnevni problemi lahko pacienta ovirajo pri terapevtskih nalogah ( Auer,

2002).

Svojci se vkljuĉijo v skupino svojcev. Ponekod terapevtsko intenzivnost zagotavljajo s

terapevtskimi konci tednov. Dobrodošlo je dodatno obiskovanje skupin za samopomoĉ.

Ambulatne posvetovalnice delujejo pri nas predvsem v okviru psihiatriĉnih bolnišnic in

dispanzerjev v zdravstvenih domovih.

Je namenjena vsem tistim, ki imajo teţave zaradi uţivanja drog in ţelijo pomoĉ. Nudijo

pomoĉ tudi pri drugih teţavah, ki spremljajo odvisnost.

Odvisne lahko napotijo izbrani zdravniki ali pa se prijavijo sami. Najpomembnejši cilj

prvega pregleda je dogovor o najustreznejšem naĉinu zdravljenja. Prvi pogovor opravi

zdravnik, kasneje pa potekajo, glede na vrsto teţav, individualni ali skupinski pogovori pri

razliĉnih terapevtih. Ĉe je za pacienta najustreznejša moţnost bolnišniĉno zdravljenje, se

mora vkljuĉiti v pripravljalno skupino.

Oblike ambulantnega dela:

skupina mladostnikov, ki so vzpostavili treznost,

skupina za prepreĉevanje ponovnega uţivanja (za tiste, ki so se zdravili na

oddelku za detoksikacijo),

skupina deklet, ki imajo poleg teţav z odvisnostjo še kakšne druge teţave,


108

klub bivših uţivalcev droge, kjer poteka druţenje z aktivisti prostovoljci – z

namenom uĉenja socialnih vešĉin in prepreĉevanja ponovitve,

poleg tega se lahko prizadeti vkljuĉijo tudi v druţinsko ali partnersko terapijo.

17.8 Terapevtska skupnost »srečanje«

Terapevtska skupnost Sreĉanje (Comunita Incontro) je nastala leta 1963 na pobudo

italijanskega duhovnika Don Pierina, v mednarodnem prostoru pa se je priĉela uveljavljati

po letu 1979. Danes ima 160 skupnosti v Italiji in 50 po drugih drţavah Evrope ter drugih

celin. Nekaj je povsem specifiĉnih. Skupnost Sreĉanje je znana po svojih prizadevanjih za

osvobajanje ĉloveka od vsake zasvojenosti in ponovno vkljuĉitev v polno ţivljenje.

Posebno pozornost posveĉajo ĉustvenemu dozorevanju, odkrivanju nadarjenosti ter

razvijanju samostojnosti, vztrajnosti in vešĉin v reševanju problemov.

Načela terapevtske skupnosti Srečanja so:

vsakdo se lahko spremeni; skupina pospešuje spremembe,

vsakdo mora prevzeti odgovornost za svoje ţivljenje,

posameznik ne more napredovati, ĉe ne vkljuĉi v svoj napredek drugih,

za odvisnost je znaĉilni kaotiĉno, nakljuĉjem prepušĉeno ţivljenje,

zadovoljevanje zgolj neposrednih potreb, neodgovornost, neobvladana

ĉustvenost, neprimerni prijatelji, nedelavnost.

Terapevtska skupnost mora zato zagotoviti nasprotje vsem tem znaĉilnostim. V njej

obstajajo štiri kategorije dejavnosti, ki spodbujajo ţelene spremembe,uravnavanje vedenja,

kar je posebej pomembno na zaĉetku, ko je potrebno prepreĉiti negativno.


109

18 Opis ţivljenjske zgodbe odvisnika od prepovedani

drog(zgodba gospoda P.)

Gospod P. je rojen l. 1953 v kraju M. Kot mlad fant, z nedokonĉano osnovno šolo, se

je v l. 1969 vkljuĉil v takrat še zelo majhno skupino uţivalcev opiatov: heroina in surovega

opija, morfija. Skupina je bila takrat na sceni drog v Sloveniji “vodilna”, potikala se je po

takratni Jugoslaviji, bila sprejeta v vrsto psihiatriĉnih institucij, gospod P. pe je bil pravi

“šef” in “kralj slovenskih narkomanov”, svetovalec drugim in tesno povezan s tovrstno

subkulturo.

Skupinica je prihajala do morfija tudi z vlomi v lekarne in s ponarejanjem receptov. Pri

tem so jih odkrili in tudi gospod P. je bil obsojen na 3 leta zapora. Kazen je prestajal v

KPD Dob.

Ker je zapor zelo teţko prenašal, so ga predstavili psihiatrinji. Ta pa je predlagala

njegovo premestitev na oddelek za socialno in forenziĉno psihiatrijo (OFSP) takratnega

Centra za mentalno zdravje v Ljubljani.

Od leta 1980 dalje je bil 28 let povezan z enim terapevtom, ki je v poznejšem obdobju

vkkljuĉeval v vodenje tudi njegovo ţeno in obe hĉerki.

Samo gospod P je od navedene skupine preţivel svoje ţivljensko obdobje relativno

uspešno. Vsi ostali so ţe pokojni, ali pa zgodaj invalidsko upokojeni. Na oddelku in

pozneje ambulantno je dokonĉal srednjo ekonomsko šolo in se prviĉ redno zaposlil. Po

ponesreĉeni zvezi s sopacientko se je poroĉil z ţeno, ki je bila v pogledu droge “ĉista”, v

zakonu ta se jima rodili dve hĉeri. Obe sta dokonĉali gimnazijo in sta sedaj vpisani na

Univerzo. Z ţeno sta tudi kupila stanovanje.

Do aprila 1980 je bil gospod P. dolga obdobja abstinenten in , poudarjeno, redno

zaposlen. Vmes so bili posamezni recidivi s heroinom, pri katerih ga terapevt ni zavrnil ali

zavrgel, marveĉ je zaplete reševal s krajšimi bolniškimi staleţi. Oba sta priĉakovala, da bo

gospod P. Ĉez ĉas vendarle izstopil (“maturing up”).

Potem pa se je na slovenski sceni drog zgodil nepriĉakovani prelom. V psihiatriĉni

bolnišnici Vojnik je psihiatrinja zaĉela odvisnikom od opioidov, brez potrebnega sistema,

nuditi vzdrţevalno terapijo z metadonom.

Gospod P. ni veĉ vzdrţal v abstinenci, hudo je recidiviral in potem zahteval enak tretma

z metadonom, ki se je takrat zaĉel uvajati v Sloveniji. Bilo je jasno, da smo dolga leta


110

njegov odvisnostni potencial samo zadrţevali in prekrivali. Priporoĉili smo, da je priĉel

dobivati metadon organizirano in po veljavnii shemi v enem izmed Centrov za zdravljenje

in prepreĉevanje odvisnosti od drog.

Ĉeprav je prejemal metadon, je vsaj enkrat meseĉno sam ali z ţeno ali celo druţino

prihajal k svojemu terapevtu na pogovor in za podporo v raznih predvidljivih in

nepredvidljivih ţivljenskih situacijah. S stalnim terapevtskim vplivanjem se je bistcveno

zmanjšalo njegovo obĉasno “dopolnjevanje” metadona z drugimi opioidi, nakajkrat tudi s

kokainom, samostojno, ali v kombinaciji s heroinom.

Osebnostno pa se je vndarle zaĉel spreminjati v smislu “trajne osebnostne

spremenjenosti po duševni bolezni”, kar analogno dolgotrajna odvisnost od opioidov tudi

je. Pri delu je bil vse manj motiviran, pasiven, brez interesov, obĉutljiv za napake in

neurejenost njegovega delovnega okolja, ĉeprav je v tem ĉasu celo napredoval do

odgovornosti za manjšo delovno enoto.

Terapevt je presodil, da bi štiriurna delovna obveznost gospod P. zmanjšala njegova

negativna obĉutja in pritiske nanj. Sodil je, da bi izboljšala stanje psihoterapevtska

obravnava gospoda P in njegove ţene v paru.

Ţal se niti eno niti drugo priĉakovanje ni uresniĉilo, kar pripisujemo trajnejšim

spremembam v moţganih in osebnosti po dolgoletni odvisnosti.

Še hujši udarec za gospoda P je bil, ko se je njegov sorodnik na spletni strain

ponorĉeval iz njegove delovne organizacije, ĉeš, da na vodilnem mestu zaposljuje

“narkomana”.

Terapevt se je sicer s posebnim pismom obrnil na njegovega direktorja z zagotovilom,

da gospod P. nikogar ne ogroţa. Mnenje je bilo sicer sprejeto, vendar je ostal grenak

priokus stigmatizacije tudi na delovnem mestu.

Ves ĉas smo ugotavljali tudi spremljajoĉe telesne bolezni.Zdravljenja hepatitisa B po

odoloĉitvi infektologa niso uvedli.

Paĉ pa se je gospod P odloĉil za zdravljenje hepatitisa C. Med tem zdravljenjem je po

lastni izjavi in tudi glede na zunanji izgled (plus redne preiskave urina v okviru

metadonskega zdravljenja) popolnoma opustil dodatno intoksiciranje z opioidi. To potrduje

tudi njegova ţena.

V postopku za invalidsko upokojitev l. 2008 je dobiil gospod P. naslednje diagnoze:


111

Trajna osebnostna spremenjenost po duševni bolezni (F 62.1), Odvisnost od opioidov

(F 11.2).

V svojem mnenju je njegov psihiater zapisal:

Gospod P ima za seboj sorazmerno dolgo ţivljensko obdobje, ko ga je preteţno vodila

njegova odvisnost od opioidov. Vendar je z lastnim naporom in ob terapevtski pomoĉi

uspel ostati ţiv, zaposlen, poroĉen, oĉe dveh otrok. Od leta 1972 tudi ni storil nobenega

kaznivega dejanja veĉ.

Vpliv stalnega intoksiciranja se mu pozna v osebnostni spremenjenosti. Iz

klasifikacijskega opisa po MKB 10 je mogoĉe poudariti njegovo pasivnost in osiromašene

interese, pa tudi probleme glede druţabnega in zaposlitvenega funkcioniranja. Za delo ni

veĉ motiviran, dodatno ga obremenjuje stigmatizacija na delovnem mestu. Ni pa se veĉ

vrnil h kaznivom dejanjem ali prekrškom.

V starosti 55 let smo za gospoda P. predlagali njegovo invalidsko upokojitev, ki je bila

prejeta.( Arhiv Psihiatriĉne klinike v Ljubljani).


112

19 Pojavi različnih oblik odvisnosti od prepovedanih drog v

Prekmurju. Moţnosti in pomanjkljivosti za njihovo

obvladovanje

19.1 Intervju z dr. Nenadom Petrovićem o problematiki prepovedanih drog v

Prekmurju (vodja centra za preprečevanje in zdravljenje od

prepovedanih drog v Murski Soboti)

Od osamosvojitve je v Pomurju zaradi drog umrlo za dva do tri razrede otrok

Zdravnik Nenad Petrovič (Slika 19) je zaposlen v Zdravstvenem domu Murska

Sobota. Ţe 12 let se ukvarja s problematiko drog v pomurski regiji. Pri svojem delu se

vsakodnevno sooĉa s stiskami, ki jih doţivljajo številni pomurski odvisniki.

Slika 19 : Dr. Nenad Petroviĉ

Droge so v Sloveniji zelo razširjene. Kakšen je poloţaj v Pomurju? Smo glede

števila uţivalcev drog primerljivi z ostalimi območji po drţavi?

Stopnja razširjenosti drog je po vseh regijah v drţavi podobna. Nekoliko izstopa le

Primorska. ţe v ĉasu Jugoslavije in v prvih letih tranzicije je Primorska beleţila najveĉje

število odvisnikov. Po osamosvojitvi pa je problematika drog zajela celotno drţavo.

Pomurje ni pri tem nobena izjema. Lahko reĉem, da se v Pomurju število odvisnikov giblje


113

nekje v slovenskem povpreĉju. Po naših ocenah je v naši regiji pribliţno 600 odvisnikov od

prepovedanih drog, kar je zaskrbljujoĉa številka.

Kakšne terapije izvajate v vašem centru?

V ospredju so substitucijske terapije. Najveĉ odvisnikov zdravimo s pomoĉjo

metadonske terapije. V zadnjem letu pa poleg metadona uporabljamo tudi novi zdravili

Substitol in Subutex. Na substitucijskem zdravljenju v našem centru se trenutno nahaja 92

ljudi in to število poĉasi narašĉa. Odvisnikom ponujamo tudi druge vrste terapij. Izpostavil

bi visokopraţne in nizkopraţne programe pomoĉi zdravljenja odvisnikov. Visokopraţni

program je veliko bolj zahteven in zahteva popolno prenehanje jemanja drog. Nekateri

odvisniki tega ne zmorejo. Tem osebam so namenjeni nizkopraţni programi. Imenujemo

jih tudi programi za zmanjševanje škode. Primer nizkopraţnega programa predstavlja

zamenjava igel. Odvisnikom rabljene igle zamenjamo z novimi. Na ta naĉin zmanjšamo

moţnost pojava s krvjo prenosljivih bolezni, ki v današnjem ĉasu predstavljajo pravo

tempirano bombo.

Hepatitis B ,C in HIV so znaĉilna v najvišjem % prisotnih bolezni pri osebah odvisnih

od prepovedanih drog-predvsem skupina IV uţivalcev.

V nizko-praţen program sodi tudi izmenjava igel, kondomi, prenoĉišĉa-zavetišĉa, varna

soba.

V nizkopraţnih programih jih poskušajo motivirati za druge programe (vĉasih gre

poĉasi, ĉe niso dovzetni), imajo moţnost dostopa do zdravnika, socialnega delavca, oz.

druge strokovne sluţbe.

Omenili ste novi zdravili Substitol in Subutex. Kakšna je razlika med

metadonom in omenjenima novima zdraviloma?

Gre za podobni zdravili kot je metadon. Namen vseh substitucijskih zdravil je enak,

torej da pacient ni »zadet« in da nima abstinenĉnega sindroma. Kljub temu pa obstajajo

doloĉene razlike. Odmerek metadona in substitola mora odvisnik zauţiti vsak dan, medtem

ko lahko subutex zauţije vsak drugi ali tretji dan. Razlika je tudi v naĉinu zauţitja.

Odmerek metadona odvisnik popije, subutex se raztopi v ustih, medtem ko substitol

odvisnik zauţije v obliki kapsul. še vedno se najveĉ pacientov zdravi s pomoĉjo

metadonske terapije. Teh je 60 odstotkov.


114

Kakšne pogoje mora izpolnjevati odvisnik za vključitev v program

substitucijske terapije?

V program substitucijske terapije vkljuĉimo le odvisnike, ki ţe dalj ĉasa uţivajo drogo

in so v drogah ţe zelo »globoko«. Z vsakim pacientom opravimo daljši razgovor, na

podlagi katerega ocenimo, ali je primeren za vstop v program. V ambulanto morajo

pacienti prihajati vsak dan. Kasneje, ko je vzpostavljeno doloĉeno zaupanje, pa se v

ambulanti oglašajo trikrat tedensko, vĉasih zadostuje tudi en sam obisk na teden. Torej si

odmerke substitucijskega zdravila nosijo domov. Najbolj pomemben pogoj pa je vsekakor,

da v ĉasu substitucijskega zdravljenja ne uţivajo drog.

Kako dolgo traja uspešna substitucijska terapija? Kdaj je terapija

uspešna?

Ĉasovno obdobje za uspešno zdravljenje je teţko doloĉiti. V veĉini primerov je to

obdobje daljše od enega leta. Vzdrţevalni metadonski program lahko traja tudi 30 let.

Uspešnost terapije merimo na razliĉne naĉine. Najpomembneje je, da ĉlovek zaĉne

ponovno normalno funkcionirati, torej da hodi v šolo ali sluţbo. Odvisnik mora imeti neko

perspektivo oziroma motiv za ozdravitev. V podporo mu morajo biti druţina in prijatelji.

Seveda pa imajo uspešna zdravljenja odvisnikov tudi pozitivne posredne uĉinke za druţbo

in okolico. Izpostavil bi predvsem zmanjšanje kriminala in zmanjšanje števila s krvjo

prenosljivih bolezni.

Substitucijska zdravila je možno zlorabiti. Se to pogosto dogaja?

Najprej moram poudariti, da se lahko vsako zdravilo zlorabi. Ponavljajoĉe prekomerno

uţivanje marsikaterih psihoaktivnih substanc (zdravil), ki jih dobimo lekarni, lahko vodi v

odvisnost. Tudi substitucijska zdravila za zdravljenje odvisnosti se lahko zlorabijo. To se

tudi dogaja. Metadon lahko odvisniki nabavijo na ĉrnem trgu in ga uporabljajo tako kot

katerokoli drugo drogo. Ker metadona ne uţivajo pod zdravniškim nadzorom, se lahko

zgodi, da pride do predoziranja.

Kako bi opisali povprečnega odvisnika, ki se zateče v vašo ambulanto? Ali

drži teza, da večina odvisnikov prihaja s »socialnega dna« ?

Nekoĉ bi to tezo še lahko potrdil, danes jo vsekakor zavraĉam. V preteklosti smo

opaţali, da veĉina odvisnikov izhaja iz druţin, kjer starši delajo v tujini. Otroci tako niso

imeli veliko stika s starši in so bili prepušĉeni sami sebi. Na ta naĉin so hitreje in laţje


115

prihajali v stik z drogami. Danes odvisniki prihajajo iz razliĉnih druţbenih slojev. Tako se

nemalokrat zgodi, da zdravimo otroke zdravnikov, profesorjev, policistov. Pogosto se

starši sramujejo in resnico skrivajo pred okolico. To je napaĉno obnašanje. Starši bi morali

vso energijo usmeriti na ozdravitev svojega otroka in druţine. Predvsem predolgo ne

poišĉejo pomoĉi ali vsaj ustreznega nasveta. V tovrstnih primerih ni veĉ prostora za

razglabljanje o razliĉnih druţbenih normah in zaznamovanosti. Problem je potrebno

zaznati in ga zaĉeti reševati ĉim prej.

Ali imate pri svojem delu dovolj podpore pri pristojnih institucijah in

okolici?

V preteklosti so bile teţave. Prisoten je bil strah in velik odpor okolice. Danes so

razmere boljše. Razpolagamo s še zadovoljivimi finanĉnimi sredstvi, vendar imamo

kadrovske teţave. Pri zdravljenju odvisnosti ne sodeluje samo zdravnik, ampak tudi drugo

zdravstveno osebje, socialni delavec, psihiater, psiholog. Primanjkuje prostovoljcev. Za

sodelovanje pri zdravljenju odvisnikov je potrebno imeti veliko volje in posedovati

doloĉeno psihiĉno trdnost. Vsakdo za sodelovanje pri zdravljenju ni primeren oziroma ne

vzdrţi vseh psihiĉnih naporov, ki na dolgi rok spremljajo to delo. Pogoste so neprijetne

posledice, ki se odraţajo tudi v zasebnem ţivljenju.

Se mladi v zadostni meri zavedajo posledic uživanja drog? Kako poteka

osveščanje mladine?

Preventiva je zelo pomembna. Mora biti kontinuirana, vsakoletna in namenjena vsem

generacijam. Mlade na nevarnost drog opozarjamo zdravniki in pristojne izobraţevalne ter

druge institucije. Osvešĉanje poteka tudi s pomoĉjo medijev. Seveda ima najpomembnejšo

vlogo v preventivi druţina. Poseben pomen imajo še šole, vrstniki ter navsezadnje celotna

druţba. Opaţam, da se mladi v vse veĉji meri zavedajo, kakšne pasti prinaša uţivanje drog,

ţal pa smo v Pomurju v obdobju od osamosvojitve zaradi posledic uţivanja drog izgubili

za dva do tri razrede otrok.

Od opojnih substanc se najpogosteje pojavlja trava. Ali po vašem mnenju

uživalci trave podcenjujejo njene učinke?

Drţi, da je trava najbolj razširjena droga. Strinjam se, da predvsem mladi podcenjujejo

uĉinke trave in posledice, ki jih lahko ima za njihovo zdravje. Ob rednem uţivanju trave se

lahko pri uţivalcih pojavijo podobne teţave, kot jih povzroĉajo ostale vrste drog. Zato kot


116

strokovnjak na podroĉju zdravljenja od odvisnosti drog ostro nasprotujem legalizaciji

trave. Med drugim smo z raziskavo v letu 1992 ugotovili, da je 10 odstotkov naših

osmošolcev ţe poskusilo travo. Od tega jih je polovica izrazila ţeljo, da poskusijo tudi

katero od moĉnejših drog.

19.2 Zdravstveni dom Murska Sobota - statistični podatki o obravnavi

pacientov odvisnih od prepovedanih drog

Tabela 6 : Zbirni statistiĉni podatki

Vsi registrirani pacienti 208

Aktivni pacienti 92

Neaktivni pacienti 116

Umrli 3

Tabela 7: Obravnavani v obdobju 1.1.2008-31.12.2008

Vzdrţevalni - VMP 137

Na detoksikaciji VMP 50

Psihosocialna obravnava 14

Prviĉ uvedeni v VMP 37

Prviĉ na psihosocialni obravnavi 3

Umrli v obdobju poroĉanja 1

Tabela 8 : Podeljevanje Metadona

1 X tedensko 25

2 X tedensko 9

3 X tedensko 7

4 X tedensko 0

5 X tedensko 21

Tabela 9 : Podeljevanje Buprenorfina

5 X tedensko 1

Vir:Statistiĉno poroĉilo Zdravstveni dom Murska Sobota za leto 2008


117

ZAKLJUČEK

Prepovedane droge, njihova preprodaja ter kriminal povezan z njimi predstavljajo pereĉ

problem po celotnem svetu, ter prav tako tudi v Sloveniji.

Povezava med uporabo drog in kriminalom je po eni strani oĉitna; posest, prodaja

izdelava in pridelava drog oziroma snovi iz katerih se droga pridobiva so prepovedane in

tako predmet kazenske zakonodaje (Grebenc, 2003).

Skoraj vse kriminalne skupine v Sloveniji se ukvarjajo z zakonitimi posli, da bi tako

prikrile svoje kriminalne dejavnosti. V povezavi z nezakonitimi migracijami se na lokalni

ravni domnevno pojavlja tudi korupcija, organizirani kriminalci pa po podatkih Sveta

Evrope (SE) prav tako poskušajo vplivati na kazenski pravosodni sistem v zvezi s pregoni

in sojenji.

Znotraj kriminalnih zdruţb pogosto prihaja tudi do zastraševanja - ne nujno tudi

odkritega nasilja - za vsiljevanje discipline, še navaja poroĉilo.

Tako trgovina z drogo predstavlja eno najpomembnejših dejavnosti organiziranih

kriminalnih zdruţb ne le v Sloveniji temveĉ tudi drugod po Evropi.

V Evropski uniji zaradi ĉezmernega uţivanja drog po uradnih podatkih na leto umre

pribliţno 8000 ljudi, veĉinoma starih od dvajset do trideset let. Po podatkih Urada za droge

in kriminal pri ZN pa v svetu kar 200 milijonov ljudi uporablja prepovedane droge. Od

tega jih 162 milijonov kadi kanabis, 35 milijonov jih uţiva amfetamine, metamfetamine in

ekstazi, medtem ko jih 16 milijonov uporablja opiate (heroin, morfij in podobno), okoli 13

milijonov ljudi pa uporablja kokain.

Prav zaradi tega je Urad za droge in kriminal pri Zdruţenih narodih (UNDCP – United

Nations Drug Control Programme), 26. junij razglasil za mednarodni dan proti zlorabi drog

in nezakonitemu prometu z drogami, saj ţeli na ta naĉin ozavestiti javnost o nevarnostih,

povezanih z drogami.

Zato je treba tudi širšo slovensko javnost seznaniti s trenutnim stanjem, ĉeprav v Svetu

Evrope ne priĉakujejo, da bo organiziran kriminal v bliţnji prihodnosti pomembno vplival

na slovensko druţbo.

Pomembno je poznati in prepoznati vse simptome odvisnosti ter bolezni odvisnih od

prepovedanih drog, za njihovo ustrezno in uĉinkovito prepreĉevanje ter omejitev.


118

Naj zakljuĉim z besedami generalnega sekretarja Zdruţenih narodov Ban Ki-muna;

Danes droge še zmeraj uniĉujejo ţivljenja, hranijo in proizvajajo kriminal ter predstavljajo

groţnjo trajnostnemu razvoju.

Hkrati pa danes bolje razumemo, kako se sooĉiti z zlorabo in preprodajo drog.

Odloĉevalci in oblikovalci politik se lahko opirajo na rastoĉe dokazno gradivo o odvisnosti

od in o trendih uporabe drog. Mednarodno sodelovanje in tehniĉna pomoĉ odvisnosti od

drog in o trendih njihove uporabe izboljšujeta zmoţnosti uveljavljanja prava. Poveĉana

razvojna pomoĉ pomaga zmanjševati revšĉino in prodajo nezakonitih pridelkov s tem, ko

daje kmetom trajnostne alternative.

V zmanjševanju naše ranljivosti v odnosu do drog nas še zmeraj ĉaka ogromno dela.

Drţave s šibkimi pravosodnimi sistemi in omejenimi zmoţnostmi uveljavljanja prava

potrebujejo pomoĉ pri brzdanju nezakonite trgovine z drogami, ki je odgovorna za razrast

kriminala, korupcije in stabilnosti.

Dobro zdravljenje, pa tudi relativno stabilne osebe v vzdrţevalnih programih ne

pomenijo zgolj njihovega povratka v obiĉajno ţivljenje, marveĉ tudi pomemben zgled za

mnoge, ki vstopajo ali bodo vstopili v zdravljenje.

Izboljšanje njihovega vedenja pa prispeva tudi k zmanjšanju kriminala in drugih

druţbenih nevšeĉnosti.


119

20 e-VIRI, LITERATURA

[1] Auer, V. (2001). Droge in odvisnost. Ormoţ. Ibidem.

[2] Auer, V. (2005). Mejna osebnost:viharnost, nihanja razpoloţenja, izbruhi besa,

strah pred osamljenostjo. Ljutomer. Ibidem.

[3] Dobovšek, B. (2007). Organizirana kriminaliteta, prepovedane droge in narko

terorizem. Zdravljenje zasvojenosti s prepovedanimi drogami v Sloveniji. Poroĉilo

s podroĉja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji (str.167-181). Ljubljana.

Inštitut za varovanja zdravja Republike Slovenije.

[4] Drobne, M., Pirkoviĉ, L., Lovreĉiĉ, M. (2007). Kazniva dejanja in prekrški,

povezani s prepovedanimi drogami. Poroĉilo s podroĉja prepovedanih drog v

Republiki Sloveniji (str.203-213). Ljubljana. Inštitut za varovanja zdravja

Republike Slovenije.

[5] Drobne, M., Lovreĉiĉ, M. (2007). Voţnja v cestnem prometu pod vplivom

psihoaktivnih snovi v Sloveniji. Poroĉilo s podroĉja prepovedanih drog v Republiki

Sloveniji (str.220-225). Ljubljana. Inštitut za varovanja zdravja Republike

Slovenije.

[6] Flaker, V. (2002). Ţiveti s heroinom. Ljubljana. Zaloţba/*cf.

[7] Gelmini, DP. (2002). Skupnost Sreĉanje-predlog ţivljenja. Koper. Boţo Rustja.

[8] http://www.policija.si

[9] Jaffe, J. ,Petersen, R. ,Hodgson, R. (1980). Uk. Addiction. Multimedia

Publications.

[10] Kazenski zakonik Republike Slovenije s stvarnim kazalom Vida Jakulina. (2008).

Ljubljana. Uradni list Republike Slovenije Ur. L. RS, 55/2008 (KZ-1).

[11] Kobal, MF. (2000). Psihopatologija za varnostno in pravno podroĉje. Ljubljana.

Visoka policijsko-varnostna šola.

[12] Kušević, V. (1987). Zloupotreba droga. Zagreb. Grafiĉki zavog Hrvatske.

[13] Lovreĉiĉ, M. (2007). Zdravljenje zasvojenosti s prepovedanimi drogami v

Sloveniji. Poroĉilo s podroĉja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji (str.84-90).

Ljubljana. Inštitut za varovanja zdravja Republike Slovenije.

[14] Lovreĉiĉ, M. (2007). Posledice uporabe prepovedanih drog in drugr koleracije

povezane z uporabo prepovedanih drog. Poroĉilo s podroĉja prepovedanih drog v

http://www.policija.si/


120



[15] Lovreĉiĉ, M., Kozmelj, R. (2007). Zasegi, ĉistost in cene posameznih prepovedanih

drog na ilegalnem trgu v Sloveniji in EU. Poroĉilo s podroĉja prepovedanih drog v



[16] Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistiĉne

namene. (2005). 2.izdaja. Ljubljana. Inštitut za varovanje zdravja.

[17] Pirkoviĉ, L.,Kozmelj, R. (2007). Znaĉilnosti kriminalitete, povezane s

prepovedanimi drogami, v republiki Sloveniji. Poroĉilo s podroĉja prepovedanih

drog v Republiki Sloveniji (str.200-2003). Ljubljana. Inštitut za varovanja zdravja


[18] Šelb Šemrl, J. (2007). Umrljivost zaradi uporabe prepovedanih drog v Sloveniji in

Eu. Poroĉilo s podroĉja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji (str.121-134).

Ljubljana. Inštitut za varovanja zdravja Republike Slovenije.

[19] Šefiĉ, B. (2007). Vloga slovensko-varnostne agencije na podroĉju boja proti

mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Zdravljenje zasvojenosti s

prepovedanimi drogami v Sloveniji. Poroĉilo s podroĉja prepovedanih drog v



[20] Štifter, J. (2003). Samo 24 ur. Notranje Gorice. Quatro.

[21] Ţigon, D. (2000). Kaj resniĉno veš o drogah. Ljubljana. Center Marketing

International.

[22] Ţigon, D. (2007). Vloga in dejavnost Carinske uprave RS na podroĉju

prepovedanih drog. Poroĉilo s podroĉja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji

(str.184-189). Ljubljana. Inštitut za varovanja zdravja Republike Slovenije.

Documents

DIPLOMSKO DELO Uspeã no zdravljenje odvisnoti od droge in ... · Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede DIPLOMSKO DELO Uspeãno zdravljenje odvisnoti od droge in njegov