m DOLENJSKI LIST Dva nauka brionskega

plenuma Objavl jamo zaključek

sestavka »POLOM N E K E POLIT IKE« , k i ga je na­pisal sekretar G K Z K S Stane Kavčič za uvodnik v 8. i n 9- številki revije T E O R I J A I N P R A K S A .

Naš družbeni razvoj je po stal tako dinamičen in k l jub ra74iim k o m p r o m i s o m i n ovin­k o m tako dosleden, da vsa kršna konservat ivna težnja kakor tudi osebna nesposob nost. neustvarjalnost i n za­stoj slej ko prej , v večjem ali manjšem obsegu, na naj­nižji a l i najvišji ravn i , pride v navzkrižje z osnovnimi za­kon i tos tmi naše družbe i n z njenim osnovnim moralno-političnim kapi ta lom-

To je prv i nauk brionskega p lenuma, k i s i ga kaže za­pomni t i . Drugi nauk pa je tale: vsekakor je potrebno pre i t i od besed k dejanjem-N i namreč mogoče naprej in naprej manevr irat i med na­čeli in vsakdanj im delova­njem. Premalo je samo sk l i ­cevati se na splošna načeta naše družbene ureditve, na samoupravljanje- na demo­kraci jo iti tako dalje, če tem poz ivom ne sledi ustrezno delovanje, če se tako dela in politično tako živi — po­tem pr ide do neke formalne enotnosti , k i pa, b i dejal , je lahko s laba in bolj nevarna kot pa odprta , na dejstvih temelječa in lo ja lna neenot­nost. K a d a r k o l i nastane tak­sen položaj, da se pod is t imi politfčnimi gesli i n politič­n i m i načrti razumejo različne stvar i , brani jo različni inte­res i , je namreč spopad bolj a l i mnnj neizogiben. In n i dvoma, da smo že pred V I I I kongresom kako r tud i na njem b i l i priče stanju, ko so se pod i s t im i političnimi imenovalc i razumel i i n sk r i ­va l i različni c i l j i i n interesi .

In čim bol j se je osnovna po l i t ika V I I I . kongresa ures­ničevala, čim močneje se je uveljavlja] duh nove ustave, delitev po delu in samo­upravl janje, tem težavne je, tako rekoč nemogoče je bi lo zastopnikom konservat ivnih, admin is t ra t i vn ih i n birokrat­s k i h teženj odkr i to nastopit i s s vo j im i načeli i n odkr i to povedati svoje politične kom­binaci je.

V nepr ik r i t em bo ju b i nam­reč ta politična prizadevanja b i la takoj poražena, pokazala bi se v vsej svoj i okostene-Josti, dogmat i zmu i n neso­dobnost i . Zato so take pol i ­tične koncepci je mora le pr i ­t i končno tudi do tega, da so začele ka l i t i vodo i n v ka lnem r ibar i t i . Brž ko pa se je to zgodilo, so mora le postat i zgolj oblastno^politič-na kombina to r ika , k i se je grela na soncu splošnega družbenega napredka i n di-namizma, sicer pa kova la v senc i svoje lastne mis t e r i -oznosti vel ike načrte za pr i ­hodnost.

Opozor i t i kaže še na eno značilnost tak ih političnih kombinac i j . Nesporno je, da tako buren in skokov i t raz­voj, kakršnemu smo priče p r i nas, neizbežno poraja p r i odkr i van ju i n i skan ju novega tud i najrazličnejše ekscese i n anomali je . Vendar lahko tud i glede vsega tistega, k a r kot Negativno spreml ja rojstvo

(Nadaljevanje na 2. str.)

PRVE KOŠARE LETOŠNJEGA HMELJA Na približno 150 hektarih hmeljišč na Dolenjskem so ta teden začeli obi­rati »zeleno zlato«, ki obeta letos za kakih 20 odst. večji pridelek kot lani - Povsod: poln, čist in zdrav hmelj, ki bo prav gotovo dosegel visoko ceno - Ponekod primanjkuje obiralcev, čeprav je cena za škaf nabranega hmelja spodbudna in obeta lep zaslužek starim in mladim

Dolenjska, 8. avgusta

Danes, v ponedeljek, je 700 rok seglo v zeleni hmelj v

P r v a m a l i c a v vročeni do­p o l d n e v u

oko l i c i Brežic, kjer se je 350 obiralcev na hmeljišču K Z Brežice pognalo v vsako­letno d i rko z vremenom in sušilmcami. N a 20 hektar ih bo dobra dva tedna dišalo po grenkih kobulah, ka te r ih zla-torumeni p rah se bo n a dla­neh i n prsttih obiralcev kma­lu spremeni l v črnikasto smolo. Treba je ve l iko pr id­n i h prstov, da bo »zeleno zla­to« pravočasno prišlo na su­šilne lese in od tam v velike bale, k i fih bodo čez tedne

SZDL v Krškem pripravlja posvet

o turizmu Občinski odbor S Z D L pr i ­

pravl ja za september razšir­jeno sejo o tu r i zmu v krški občini- Nanjo bo vabi l tud i predstavnike občinskih tur i ­stičnih zvez i z Brežic i n Sevnice, republiškega poslan­ca Jožeta Br i l e j a , predstav­nike občinske skupščine K r ­ško ter vse domače turistič­ne delavce.

Nova samopostrežna trgovina v Kočevju

Se v letošnjem letu bodo pričeli gradit i v Kočevju no­vo samopostrežno trgovino v Kidričevi u l i c i p r i sto lpnicah. Investitor .bo podjetje Trgo-promet, dela pa bo oprav i l domači Z idar . S tem bo zelo olajšan prob l em prodajnih prostorov v mestu.

Za prostore tržnice pa se zan ima K G P ; tam b i imelo prodajo mesn ih i n mlečnih izdelkov. Vendar bo za to trž­nico potrebno pr imerno pre­uredi t i i n morda še kaj do­z idat i . Z de l i b i pričeli šele v p r ihodn jem letu.

voz i l i v Žalec, našo slovensko prestolnico hmel ja — od tam Pa v širni svet, čez ocean i n v tovarne ve l ik ih evropskih držav, kjer ljudje rad i pijo grenko, osvežujoče pivo . ..

V torek je odšla v prav tako b i tko ve l ika četa mlad ih in s tar ih obiralcev v oko l ic i Črnomlja. »Obeta se nam naj­boljši pr idelek vseh zadnj ih let!« se glase prva poročila črnomeljske zadruge. Čestita­mo!

V M e t l i k i so se lo t i l i hme­ljišč včeraj, j u t r i pa se začne obiranje hmel ja tudi na 50 ha v K o m p o l j u . Sevniškim obira lcem se bodo v nedeljo pridružili še t ist i v Šentjanžu i n v L o k i . K a r tisoč obiral­cev potrebuje K Z Sevnica le­tos, doslej pa j i h ima kak ih 800. M o d 13. i n 15. avgustom bodo začeli obirat i hmelj tu­d i v Kostanjev ic i , k i ima le­tos zelo lep hmel j ; obiralce bodo voz i l i iz vasi pod Gor­janc i .

V Srebrničah, kjer i m a hmelj kmet i j ska šola iz G r m a , bodo začeli ob irat i v ponedeljek zjutraj. Kobu l e so lepe i n debelejše kot lani , vendar nekol iko redkejše za­voljo juni jske toče. T u imajo za obiralce pr iprav l jen ih tudi fiO brezplačnih prenočišč. V škocjanu, Šentjerneju in Jur-k i vasi, tor&j na hmeljiščih K Z Novo meslo, se bo na 37

ha hmeljišč podala vojska obiralcev ju t r i z jutraj.

Povsod plačujejo l judem za škaf nabranega hmel ja 150 star ih dinarjev. Povsod pa se tudi pohvali jo: pr idelek bo skoraj za 20 odstotkov večji kot lan i ! Hme l j je povsod čist, zdrav i n po ln .

Zeleno zlato bo d a l Q letos tud i Dolenjsk i lep kos k ruha !

T. GOŠNIK

Novoles in GG na Slovaškem

Lani so predstavniki lesnega kombinata iz Zarnovice na Slova­škem sklenili na obisku v Novem mestu tesnejše sodelovanje z No-volesom in Gozdnim gospodar­stvom. Na prvo srečanje c-lanov t«h kolektivov ni bilo treba dol^o čakati junija letos so se prvič sešli v Novem mestu in spet do­kazali, da šport ne pozna meja. V prijateljskem srečanju v namiz­nem teniiu so gostje, ki tekmuje­jo v drugi češki ligi, zmagali s tesnim rezultatom 5:4. Novomeški gostitelji so gostom razkazali No­vo mesto in okolico ter jim omo­gočili počitnice v Novigradu.

2. septembra letos se bodo aa teden dni odpravili Novomesčani v goste na Slovaško. Se prej bodo organizirali kvalifikacijski turnir v namiznem tenisu, da bi za go­stovanje sestavili kar najboljšo ekipo, v kateri bodo po trije naj­boljši iz Novolesa in Gozdnega go­spodarstva. Skupaj bo odšlo na obisk na Slovaško 40 članov obeh kolektivov, ki bodo del potnih stroškov krili sami. Mednarodno sodelovanje kolektivov — lesni kombinat v zarnovici ima zapo­slenih 25 tisoč delavcev — lahko iz srca pozdravimo. Ni zamnn re­klo, da Sport zbližuje narode!

S I .

ENOTNE PROTI VOJNI! Predsednik republike tovariš Josip Broz

Tito je 6. avgusta poslal japonskemu kongresu proti atomskim in vodikovim bombam na­slednjo brzojavko:

»Danes, ko napetost v mednarodnih odno­sih, posebno pa vojna v Vietnamu, grozita, da potegneta človeštvo v svetovni spopad in jedr­sko pustošenje, je potrebno bolj kot kdajkoli prej, da se vse napredne sile čimbolj enotno borijo proti vojni nevarnosti.

Prav zato pošiljam vašemu kongresu in vsem udeležencem svetovne konference proti atomskim in vodikovim bombam, ki poteka ob 21-letnici bombardiranja Hirošime in Naga-sakija, svoje najboljše želje za uspešno delo v boju proti jedrskemu oboroževanju, za po-polno razorožitev ter za enakopravne odnose med vsemi narodi in mir na svetu.«

UVOD V IX. ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI

Pohod na Triglav K o t vsako leto pred zletom

Bratstva in enotnosti, bo tu­di letos v avgustu v okv i ru IX . zleta tradic ionalni pohod organizatorjev in sodelavcev na Triglav. Letošnjega poho­da se bo udeležilo 43 mladin-

Danes začetek proslavljanja v Črnomlju Občinski praznik so v Črnomlju

j vsa leta praznovali 19. februarja, v j spomin na I. zasedanje SNOS. Ke r pa j je ta dogodek bolj republiškega kot j občinskega pomena, so letos občinski j praznik prestavili na 12. avgust, na • obletnico prvega oboroženega upora I proti okupatorju. Ke r mineva letos • 25 let od splošne vstaje slovenskega j ljudstva in napada na italijanski vo-• jaški vlak, s katerim so na črnomalj-• skem področju posegli v neizprosen j boj, so za občinski praznik pripravil i * večdnevni program prireditev.

ČRNOMALJČANl PR ISRČNO VA-S B IJO N A S L O V E S N O S T I O B OBČIN-S S K E M P R A Z N I K U TUD I V S E PRIJA-Z T E L J E B E L E K R A J I N E O D B L I Z U I IN DALEČ!

ČETRTEK, 11. avgusta: ob 18. uri • otvoritev gospodarske razstave; ob

19. ur i otvoritev razstave N O B ; ob 20. ur i zaključek delavskih športnih iger na rokometnem igrišču; ob 21. uri »Napad na postojanko Vranoviči«.

P E T E K , 12. avgusta: ob 17. uri slavnostna seja občinske skupščine; ob 19.30 slavnostna akademija v Do­mu ljudske prosvete.

S O B O T A , 13. avgusta: ob 16. ur i rokometni turnir; ob 20. ur i koncert godbe na pihala iz Hrastnika, zatem ljudsko rajanje na prireditvenem pro­storu pod hotelom Lahinja.

Vsem prebivalcem Črnomlja in vsem delovnim ljudem črnomaljske občine prisrčno čestitamo za letošnji občinski praznik, hkrati pa j im želimo pri delu novih uspehov za nadaljnji napredek in blagostanje naše drage Bele krajine!

I H I H H H I M H I

cev iz Hrvatske , Rosne i n Hercegovine ter Slovenije. Večdnevni program obsega vzpon na Triglav, razen tega pa s i bodo udeleženci ogleda­l i tud i škofjo Loko , Poljan­sko dol ino, K r a n j s k o goro, gornje Posočje in Trento. N a Tr ig lavu bo sestanek stalnega sekretariat« I X . zleta. Ob tej priložnosti bodo predal i za­stopniku Novega mesta pre­hodni prapor, k i ga bo kas­neje prejela mlad ina NOVO-T E K S A na posebni Svečani akademij i .

S tem pohodom se bo ura­dno začel I X . zlet, k i bo do­segel višek v jun i j sk ih dneh prihodnjega leta, ko se bo v Ban j i l uk i zbra la mlad ina treh bratsk ih republ ik.

Med Jezerom in Trebnjem enosmerni

promet 1. avgusta je začelo Cestno

podjetje iz Novega mesta na novo asfal t irat i desno polo­vico avtomobi lske cesti med Jezerom in Trebnjem, zato je na tem, 4 k m dolgem odse­k u , uveden enosmerni promet. Vozn ik i motorn ih vozi l , k i po­tujejo iz Zagreba pro t i Ljub­l jani , morajo p r i Jezeru za­v i t i na obvozno makadamsko cesto Jezero—Dol . Nemška vas—Trebnje, od priključka p r i t rebanjskem gradu pa lah­ko spet normalno potujejo po av tomobi lsk i cesti. Vozni­k o m , k i potujejo p ro t i Za­grebu, n i treba na obvozno cesto, ker je nj ihova polovi­ca avtomobilske ceste prosta.

O D 11. D O 21. A V G U S T A Med 16. in 18. avgustom trajen dež in ohladitev, v ostalem deloma sonč­no, vendar nestalno s pogostnimi kratkotraj­nimi padavinami.

Dr. V . M .

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED DVA NAUKA BRIONSKEGA PLENUMA dogodki v leopoldvilskem

j v u u g u m Nigeriji potrjujejo že zna no resnico, da je prirodno bogastvo lahko prekletstvo za narod in de­želo, k i ga ima, če je namreč le to bogastvo v rokah drugih. Zlasti po­trjuje to pravilo novejša kongoška zgodovina — vse od Čombejeve odcepitve Katange do sedanjega upora belili žandarjev v Kisangani-ju, k i se je prej imenoval Stanlev-ville. Dogodke v Nigeriji b i nemara še najbolje razložili prav s to res­nico.

Bogastvo leopoldvilskega Konga je že znano, saj je ta dežela med največjimi izvozniki bakra na sve­tu. Znana so njena nahajališča ura­nove rude, rudniki zlata, kadmija, tungstena-, mangana, germanija, že­leza, kositra, diamantov . . . Manj znano je bogastvo Nigerije. T a de­žela leži ob obali Gvinejskega za­liva, se pravi v zahodnem delu Af­rike. V njej živi 56 milijonov ljudi in je najbolj naseljena afriška de­žela. Mer i 923.772 kvadratnih kilo­metrov (skoraj štirikrat več kot Jugoslavija), štiri petine aktivnega prebivalstva se bavi s kmetijstvom. Poglavitni pridelki so palmovo olje,

y kakao, kikir iki , banane, bombaž, kavčuk, tobak, sladkorni trs, kava in čaj. Nigerija je največji proizva­jalec palmovega olja na svetu, po proizvodnji surovega kavčuka pa je prva med afriškimi deželami. Dru ­ga prirodna bogastva so premog, kositer, železo. Precej pa je tudi nafte. Dežela je postala 1861. leta britanska kronska kolonija, neod­visnost pa si je pribori la skoraj sto let kasneje (1. oktobra 1960. leta), ob tretji obletnici neodvisnosti so razglasili republiko.

Dosedanji režim je prišel na

oblast letos januarja, ko je general Ironsi strmoglavil premiera Abuba-kra Tafavo Baleva. Tega so potlej zaprli, ubi l i in — pokopali na dr­žavne stroške, šef države dr. Nam-di Azikive pa je bi l med udarom v Londonu, kjer je ostal tudi po njem. Ironsija je strmoglavil Jakubu Go-von, položaj v deželi pa postaja spet nestalen.

Vnanja podoba protislovij v N i ­geriji se kaže v nasprotjih med Se­verom in Jugom, v nasprotjih, k i j ih je porodila kolonialna razdelje­nost in gospodarska nerazvitost dežele. Silno plemensko in jezikov-

PREKLETSTVO BOGASTVA

no raznolikost, saj je v deželi kar 250 različnih plemen in jezikovnih skupin. Kolonialne oblasti so to raznolikost obvladale po starem r imskem geslu: Divide et impera, kar se po naše pravi — Deli i n vla­daj. Tako je ob razglasitvi neodvi­snosti ostala dežela notranje razde­ljena na vrsto raznorodnih fede­ralnih državic, k i ves čas niso na­šle dovolj notranje sile, da bi raz­like premagale v svojo lastno ko­rist. Tako so bivši kolonizatorji lahko tudi v formalno neodvisni državi obdržali poglavitne nit i v svojih rokah. K o je Ironsi prevzel državne vajeti v svoje roke, je ka­zalo, da bo v deželi naposled zavla­dal mir. Trdno je prijel za krmilo države in jo skušal centralistično

urediti, kar naj bi naposled omogo­čilo osredotočenje državnega kapi­tala na nekaj poglavitnih področij in s tem odprlo pot gospodarskemu napredku dežele, s tem pa tudi go­spodarski in politični osamosvojit­v i dežele.

Očitno takšen razvoj ni bil všeč silam, ki skušajo od zunaj krojiti usodo afriških dežel. Nevarno je namreč vse, kar že samo diši" po go­spodarski neodvisnosti. Zdaj je na vladi Jakubu Govon, predstavnik severnih plemen (Ironsi je bil nam­reč predstavnik plemena Ibo z ju­ga države.) In prav v teh obratih vidijo nekateri komentatorji potr­dilo za to, da so dogodki v Nigeriji »zmaga zahodne politike«. To naj b i pomenilo take politike, ki prepre­čuje gospodarsko in politično osa­mosvojitev Afrike.

Tako je tudi moči razumeti do­gajanje v leopoldvilskem Kongu. T a m so se namreč uprl i nekdanji Čombejevi beli najemniki, pr idru­žilo pa se j i m je še nekaj rednih vladnih čet in že je slišati govorice, da se bo Čombe spet vrnil v Katan-go, da se bo ta dežela spet odcepila od Konga itd. Dogaja se torej ne­kaj podobnega kot pred nekaj leti, ko se je položaj v deželi le malo po razglasitvi neodvisnosti zaostril. V Kongu so stvari morda celo jasnej­še kot drugod po Afriki , s a j je naj­bogatejša afriška dežela. General Mobutu se je trdno odločil izboje­vati gospodarsko neodvisnost de­žele i n je prišel p r i tem seveda v spor z belgijskimi lastniki in bru­seljsko vlado. Upor v deželi naj bi bil torej odgovor na to Mobutujevo politiko.

V Afr iki je res nesreča, če si bo­gat.

A N K E T A J E POTRDILA PREDVIDEVANJA

^Gospodinjska pomočnica" ne bo brez službe Dve tretjini anketiranih Novomeščank za ustanovitev gospodinjskega servi­

sa — Potrebna je tudi dietetična menza

( N a d a l j e v a n j e s 1. s t r . )

novega, obstajata dva pol i ­tična v id ika .

R a z l i k a je namreč, a l i to negativno v naši vsakdanjost i odkr i vamo zato, da b i b i l naš razvoj v sm i s lu samouprav­l janja, v sm is lu nadaljnje demokrat izaci je naše družbe i n tud i Zveze komunis tov še hitrejši, še burnejši i n po­gumne j ši, a l i pa odkr i vamo vse to zato, da b i zadržali ta razvoj i n z n j i m nekatere odnose i n organizaci jska na­čela in metode dela, k i so se že preživeli.

N i treba postbej dokazo­vati, da je ustvar ja lni , de­mokratični, dinamični del s i l v Zvezi komunistov i n v družbi vedno opozarjal i n da bo še opozarjal in ana lizira ' ' razne pomanjkl j ivost i zgolj z namenom zmanjšati j i h n najmanjšo mero, zato da bi se naša družba še h i tre je razvijala v smer i samo upravl janja. In n i dvoma, da j«' pn'itična koncepcija, k i je bi la razgaljena in potolčena na IV . p lenumu, včasih podza vestno, m i s l im pa, da največ k r a l zavestno kazala na šib ke in nedoirnane točke in gnojna žarišča naše družbe zato ker jo je bi lo s trah silnega tempa razvoja, k i mu ni r )gla. hotela i n želela sledit in v njem ustvarjal no s delovati-

ZA *'SE VELJA NAČELO: »VS A KEMU PO NJEGO-V H SPOSOBNOSTIH!«

In namesto, da bi t ist i , k i j i r je začel čas prehitevati in razmere preraščati, raz­ni s i jal i o tem, kako b i sto­p i l i s prizorišča družbenih dodajanj i n se umakn i l i t ja, k jer b i b i le njihove naloge v sk ladu 7. n j ihov imi sedanj imi sposobnostmi, so ravnal i dru­gare Razmišljali so, kako b i se obdržali v p r v ih vrstah. »Vsakomur po njegovih spo­sobnostih« — to velja v naši družbi očitno za vsa dela in funkci je i n za vse ravni , ne samo za tistega ročnega de­lavca, k i v ih t i k r a m p a l i lopato.

U m a k n i t i se pravočasno, s hvaležnostjo obdan i n s sla­vo ovenčan, je vsekakor bolje i n bo l j modro dejanje kot p a prisluškovati drug im a l i pa spletat i nekaj sebi v p r id . Za l kaže, da s i tud i t a dokaj preprosta resnica n i mogla drugače kako r po tej pot i p r idob i t i spoštovanje i n po­trebno naklonjenost.

Konservat i vna politična prizadevanja imajo p r i nas ( in tud i drugod) še tole na­vado: poskušajo se ogrinja­t i s plaščem varuhov politič­ne morale, part i jnost i i n sto-desetodstotne socialistične za­nesl j ivost i i n predanost i . Vse to pa je zelo dvomlj ive vrednost i .

N a B r i o n i h se je namreč razgal i la dvojna mora la in dvojna part i jnost take poli­tike- Ta dvojnost je b i l a v tem, da je za druge, lahko bi dejaJi za neposvečene in nepreizkušene imela drugač­na mer i la , drugačna načela in drugačne norme kot pa za samo sebe.

Ob tak i po l i t i k i i n tak i dvojni mora l i so se politična poštenost, tovariška odkri to­srčnost, komunistična lojal­nost seveda mars ikda j dozde­vale skojevska naivnost a l i vsaj politična nezrelost. Pač pa je po načelih te po l i t ike b i la največja modrost i n do­kaz zre lost i t ista politična kombinator ika , k i je znala nastavl jat i zanke, govorit i polresnice in vedno i n na vsakem mestu gledati na svo­jega sogovornika i n sodelav­ca (razen svojih) kot na člo­veka, k i ga je treba nadzoro­vat i i n dvomi t i o njegovi od­kritosrčnosti i n socialistični predanosti .

(Konec prihodnjič)

Poseben avtobus za Trebelno predrag

V šolskem letu 1966/67 se bodo številni učenci v tre­banjski občini v šolo spet vozi l i z avtobusi. Nov ih šol­sk ih prog ne bodo nikjer od­pr l i , pač pa bodo poskušali najt i boljšo rešitev za prevoz osnovnošolcev s Trebelnega in okol ice. N a progi Mokronog— Trebelno je m inu lo šolsko le­to vozi l »litostrojčan«. Glede na čas, ko je avtobus odpe­l ja l i n pr ipe l ja l otroke, to n i bi la najboljša rešitev. Kaže, da bo treba rešitev iskat i v zvezi z dosedanjo kombinac i ­jo, saj b i b i l poseben avtobus na tej progi občutno pre­drag.

Šahovski brzoturnir v Sevnici

šahovskega prvenstva Zasavja in Posavja — igrali so izmenoma v Krškem, Trbovljah in Brežicah — se je udeležilo 9 šahistov iz Tr­bovelj, Brežic, Krškega, Sevnice in "Hrastnika. Končni vrstni red je naslednji: Levičar (Krško) in Jazbec st. (Trbovlje) 6,5 točk. Jazbec ml. (Trbovlje) 5,5 točk, Ilinčič (Brežice) 4,5 točke itd. Na prvenstvu Slovenije bo zastopal šahovsko skupnost tega področja levičar iz Krškega. B. D.

Novomeščani so n a sestan­k i h , posvetovanjih i n drug ih javnih zborovanj ih večkrat pozival i na ustanovitev servi­sa za pomoč gospodinjstvom. Kra jevna skupnost je vzela na svoja ramena sk rb ugoto­v i t i , a l i je tak servis res po­treben i n katere dejavnosti b i naj ime l . Anke t i ra l je 819 družin v središču mesta, Je­rebovi i n Kr i s t anov i u l i c i , N a d m l i n i , v nasel ju Majde šile, na Mes tn ih n j ivah, v Zagrebški i n T rd inov i cesti ter v Bršlinu.

Z a ustanovitev servisa sta b i l i d ob r i dve tret j in i anketi­ran ih . M a l o pristašev pa so dobile dejavnosti, k i naj bd j i h servis ime l . V anket i so

navedli , da b i servisove sto­ritve prišle najbolj prav do­poldne, da b i b i lo z last i do­brodošlo organiz irano otro­ško varstvo, čiščenje i n po­sprav i j anje stanovanj, pra­nje per i la na domu i n po­dobna oprav i la p a man j . Ostarel i so pr ip i sa l i , da b i želeli, da b i j i m servis dosta­v i l n a d o m k r u h , m l e k o i n druge potrebščine. Za oskrbo in nego bo ln ika se n iso kdo ve kako ogrel i . Dobrodošla b i b i l a dietična menza, za katero je »glasovalo« 58 odst. ar iket iranih družin.

Zanimive so nekatere p r i ­pombe, pr ip isane anketn im vprašanjem. N a več l i s t ih se je lahko prebraOo, da želijo

občani predvsem dobro otro­ško varstvo, i n s icer za pla­čilo, k i b i ga zmogl i tud i manj premožni. Nekater i so pr ipomn i l i , da so tud i delov­ne organizacije dolžne kaj pr ispevat i k ured i tv i otroške­ga varstva.

Servis oz i roma »gospodinj­ska pomočnica«, kakor ga nekater i imenujejo, je nedvo­mno potreben, vendar takš­nega, kot ga želijo Novome­ščani, ne gre ustanovi t i brez pametne presoje širše druž­bene skupnost i . Zelje i n pr i ­pombe občanov bo treba upoštevati v nadal jn j ih raz­pravah, kjer se bodo končno odločili za ustanovitev.

• BESNENJE RASISTOV V ZDA — Zadnje dni jc ZDA pre­plavil val rasističnega nasilja. V Chicagu jc 1500 demonstrantov pripravilo manifestacije, s kateri­mi so se zavzemali x>roti rasnemu razlikovanju. Demonstrante je va­rovalo več kot 1000 policistov pred razbesnelimi belci, ki so skušali napasti udeležence pohoda. Rasni nestrpneži so vzklikali: »Ubite jih!«, »Opice, vrnite se na dreve­sa!« in podobno. Policija je mora­la uporabiti orožje. Nekaj ljudi je bilo ranjenih, nekaj ljudi pa so morali zapreti. Pri neki drugi de­monstraciji so beli rasisti ranili črnskega voditelja Martina Luther-ja Kinga, nosilca Nobelove nagra­de za mir. Eden izmed belcev mu jc vrgel kamen na glavo.

• KONEC ARGENTINSKE U-STAVE — Vojaška vlada generala Onganic, ki je bila strmoglavila vlado predsednika lilije, jc urad­no predlagala, naj bi odpravili v deželi ustavo, ki je v veljavi že 113 let. Vodja argentinskenga vo­jaškega režima Ongania je prebral na tiskovni konrerenci vladno de­klaracijo, v kateri se zavzema predvsem za boj proti komuniz­mu.

H ŠE EN VELIK SKOK NA KI­TAJSKEM — Te dni v kitajskem tisku čedalje bolj opozarjajo na uspehe v industriji umetnih gnojil. Iz tega jc moč posneti, da gre še ea en »velik skok« na Kitajskem. Posebej hvalijo ti-ste, ki odpirajo majhne obrate za proizvodnjo u-metnih gnojil, ne da bi zato ter­jali sredstva iz centralnih skladov. Na Kitajskem proizvedejo po ne­katerih ocenah okrog 9 milijonov ton urnetnih gnojil na leto, kar pa jc še vedno premalo, saj s tem ne pokrijejo niti tretjine potreb.

• ARABSKI VRH ODLOŽEN — Generalni sekretar Arabske lige je zdaj tudi uradno potrdil, da so preložili četrti sestanek šefov a-rabskih držav, ki bi moral biti prihodnji mesec v Alžiru. Vladam so poslali noto, v kateri je reče­no, da se večina držav članic stri­nja s predlogom ZAR. Tej zahtevi sta nasprotovali le Jordanija in Samtova Arabija. Sestanek je od­ložen za določen čas.

• POBOJ V TEKSASU — V glavnem mestu Teksasa Austinu se je pretekli teden pripetil najstra­hotnejši zločin V sodobni zgodovi-ni ZDA. Charles VVliitman. 2-Metni študent, je v poldrugi uri ubil 15 in ranil 32 oseb. S puško je stre­ljal na pešce s 2G. nadstropja tek­saške univerze. V stanovanju jo do smrti pretepel svojo ženo in nato ustrelil še svojo mater. Po-bijalec jc streljal toliko časa, do­kler ga ni ubil nek policaj. Abduk-cija je pokazala, da je imel tu­mor na možganih.

H GIBRALTARSKI SPOR — Odnosi med Španijo in Veliko Rritanijo se čedalje bolj zaostru­jejo zaradi Gibraltarja. Španija je prepovedala britanskim letalom preletavati čez njeno ozemlje, okrog 5000 španskih delavcev, ki so zaposleni v Gibraltarju, pa je začelo stavkati.

TEDENSK NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Predvideno je, da bo konferenca samo

upravljavcev iz vse Jugoslavije v prvi polo­vici 1967. leta. Centralni svet Zveze sindika­tov Jugoslavije je poslal vsem sindikalnim organizacijam in samoupravnim organom pismo s predlogi tem, o katerih naj b i raz­pravljali na vsejugoslovanski konferenci sa-moupravljavcev. To pismo naj bi bilo pod­laga za široko razpravo na terenu. Šele na podUvgi razprave bodo določili tematske okvire konference.

V dosedanji razpravi so ponekod menili, da konferenca ne bi smela biti manifesta­cija, temveč delovna izmenjava izkušenj. N i nam do propagandnih učinkov. Radi bi, da b i konferenca pomenila novo spodbudo za še uspešnejši razvoj samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja Zato naj b i se konference udeležili tudi sodelavci raznih inštitutov in drugih raziskovalnih or­ganizacij, Id naj bi posredovali konferenci svoja dognanja glede dosedanjega razvoja samoupravljanja.

• G O S P O D A R S K I O D N O S I S T U J I N O S E D O B R O RAZV IJAJO . Lan i je Jugoslavija trgovala s 54 azijskimi in afriškimi država­mi. Uspešni nismo bil i samo v trgovini, tem­več tudi v industrijski kooperaciji ter znan­stvenem in tehničnem sodelovanju. Skupna vrednost menjave z vsemi azijskimi in afri­škimi državami je znašala lani 146 milijonov dolarjev v izvozu in 133 milijonov dolarjev v nv?zu ah okoli 20 odstotkov več kot leta 1963.

S P I T SLUŽBE S E VRAŠČAJO V K O M U ­N A L N I S I S T E M . Generalni direktor skup­

nosti P T T Jugoslavije Vasiljević je v pogo­voru z dopisnikom »Dela« B. Borovičem med drugim dejal, da se v poštni službi ču­tijo pozitivni vplivi gospodarske reforme, čeprav v tem obdobju niso spremenili cen za storitve. Toda nevzdržno je, da b i še na­dalje pokrivali iz akumulacije telefonije ve­like izgube v poštnem prometu. Zato bo treba v bližnji prihodnosti uskladiti cene P T T storitev po vrstah dejavnosti — navzdol in navzgor.

B JUL IJA ZA 100 M I L I J O N O V D O L A R J E V IZVOZA. Vrednost izvoza je znašala ju-

KONFERENCA SAMO UPRAVLJAVCEV?

lija 1260 milijonov novih dinarjev ali nad 100 milijonov dolarjev. Višina izvoza je bila po vrednosti skoraj enaka izvozu julija lani, k i je bil , kot vemo, rekorden. Uvoz je b i l za 2 odstotka manjši kot v lanskem juliju.

H N O V A G O R E N J S K A C E S T A ODPRTA . V petek so zapeljali prv i avtomobili po avto­mobi lski cesti Podtabor—Črnivec. S tem so avtomobilisti rešeni neprijetnih vijug in str­min med Bistrico ter Podvinom. Namesto da bi njihovi avtomobili stokali na brezjan-skem klancu, bodo odslej brzeli po ravni, sodobni gorenjski cesti.

• POŽAR V S P A L N E M V A G O N U . V pe­tek je nenadoma zažel goreti spalni vagon, namenjen v Split. To se je zgodilo na progi Zagreb—Split, in sicer pr i Plavškem v Liki . Nesreča, katere vzroke še raziskujejo, je ter­jala življenji dveh potnic, devet potnikov pa je bilo ranjenih.

m P O T R E S S E D M E S T O P N J E V ČRNO­G O R S K E M P R IMOR JU . V soboto zjutraj je potres približno sedme stopnje zatresel po­slopja skoraj v vseh mestih in kraj ih Črno­gorskega Primorja. Žrtev na srečo ni bilo. Tud i materialna škoda ni velika.

• D O N A V A POČASI UPADA. Donava, k i je spet poplavljala, počasi upada. V četrtek je bila voda v Budimpešti skoraj za pol me­tra nižja kot prejšnji dan. Donava je začela upadati tudi v Vojvodini, medtem ko niže, denimo pr i Novem Sadu, še zmeraj narašča, vendar počasneje kot prejšnji dan. Ljudje v naseljih ob Donavi so si precej oddahnili, zakaj bali so se, da bo zopet prišlo do naj­hujšega.

• O D P R L I S O G O R E N J S K I S E J E M . Na Gorenjskem sejmu razstavlja 255 razstav­ljavcev iz Jugoslavije, Avstrije in Italije. Le­tos so uredili še tretji razstavni prostor v delavskem domu, se pravi v središču mesta. Menijo, da je letošnji Gorenjski sejem pre­cej bogatejši od prejšnjih. Gospodarstvu Go­renjske se bojda obeta v prihodnosti lep razvoj in vsestranski napredek. Tako je iz­javil tovariš Košir, predsednik občinske skupščine, preden je prerezal trak in s tem odprl letošnji sejem.

Tudi navzdol pričakuj«;? ukrepe IV. plenuma Pred nedavnim so v Črnomlju na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL obravnavali gradivo iV. plenuma — Splošna ugotovitev: občani so sklepe sprejeli z velikim odobravanjem, pričakujejo pa, da se bodo razčiščevanja začela tudi navzdol vse do občin in delovnih

organizacij

Občani s področja črno­mal jske občine so b i l i prese­nečeni nad tako o d k r i t i m ob­ravnavanjem neprav i lnost i v službi državne varnost i i n napak posameznih vodi ln ih osebnosti ter so z odobrava-

KOLIKO ŽIVIL POKUPIJO KRČANI?

Preb iva lc i občine Krško po­kup i j o v trgovinah tega ob­močja vsako leto 1,127.000 kg pšenične moke (bele i n črne), 66.000 kg druge moke, 246.000 k g belega k ruha , 309.000 pol-belega i n črnega k ruha , 104.000 kg testenin i n 6000 kg drug ih izdelkov iz moke .

S ladkor ja prodajo v občini po 369.000 kg n a leto, jedi l­nega o l ja i n margar ine 88.000 kg , živalskih j ed i ln ih maščob 31.000 kg , riža 54.000 kg . T u d i keksov l judje precej pokupi ­jo ; letno povprečje znaša 33.500 kg.

DOBER TEK! V e r j e m i t e , d a j i m gre­d o v s l as t t u d i zama-ščeni j u r j i i n s t o t a k i , če r a v n o n i m a j o p r i r o k i okusnejše h r a n e ! V v s a k i b a n k i i n h r a ­n i l n i c i v a m l a h k o po­vedo , k o l i k o o d miši in p o d g a n zgriženega de­n a r j a p r i n e s e j o l j u d j e v z a m e n j a v o . S e v e d a j e t a k d e n a r v e l i k o m a n j v r e d e n . Z a t o :

D E N A R J A ne shra­njujte v starih nogavi­cah, škatlah in za tra­movi na podstrešju! Danes, jutri in vedno naj vas spremlja

HRANILNA KNJIŽICA DOLENJSKE B A N K E IN HRANILNICE NOVO MESTO s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Trebnjem in Metl iki .

U g o d n e o b r e s t i ! Poseb­no n a m e n s k o varčeva­n j e z a n a k u p , g r a d i t e v i n o b n o v o s t a n o v a n j !

njem sprejel i vse sklepe br i ­onskega p lenuma.

To je b i l a ena i zmed ugo­tovitev razširjene seje občin­skega komite ja Z K S , n a ka­teri so b i l i p r i so tn i tud i vsi sekretarj i osnovnih organiza­cij ter seje občinskega odbo­ra S Z D L s predsednik i kra­jevnih organizaci j . N a obeh sejah so poudar ja l i , da obča­n i pričakujejo tud i razčišče­vanja navzdol vse do občin in delovnih organizaci j , saj so tud i na področju domače občine opaz i l i , d a so včasih zelo jasna načela kadrovske

pol i t ike i n nekatera druga v p raks i zvodenela.

Mars ik j e delo v organizaci­jah n i steklo kot b i moralo , predvsem zato, ker so ime l i posameznik i preveč funkci j in j i h niso mog l i v redu opravl jat i . Tako se je k rog od­ločujočih l jud i močno skrčil, kar je očitno z last i v nekate­r i h krajevnih središčih. Pone­kod • en s a m človek predstav­lja vse vaške organizacije i n ima p r i vseh glavno besedo.

T u d i v občinskem mer i lu so večkrat sprejel i razne skle­pe, a n i prišlo do njihove

Dober zaslužek pri hmelju T u d i v našem tedniku Je

b i l objavljen oglas, da potre­buje Kme t i j s ka zadruga Sev­nica 1000 obiralcev hmel ja . K e r so j i h do sedaj dob i l i 800, je še vedno 200 mest prost ih . Zadruga nud i tako m l a d i n s k i m akt i vom, brezpo­se ln im i n d rug im ugodno priložnost za zaslužek, saj pre jme obiralec za nabran škaf hmel ja ka r 150 Sd in . Za obiralce iz Kompo l j a , Sevni­ce, Šentjanža i n Loke je K Z za skupine, večje od 15 l ju­d i , organiz ira la brezplačen prevoz. D r u g i . pa lahko izra­bi jo znižane vožnje s K-13. Priložnost je posebno ugod­na za mladinske aktive, k i lahko sedaj zaslužijo denar za kolekt ivne potrebe.

Nesreča s prijateljevim avtomobilom

Izredno smolo je imel Andrej Mevžek z Broda pri Novem me­stu, ki je začasno na delu v Fran­ciji, ko se je ti avgusta s prija­teljevim avtomobilom peljal s kar­tel j skega odcepa proti Novemu mestu. V ovinku ga je na mokri cesti zaneslo, vozilo pa se je pre. vrnilo na streho. Ranjenega Mevž-ka so obvezali v novomeški bolniš­nici Škodo na vozilu pa so oce­nili 'na 8.000 N din.

Iz drnca v tovornjak in bolnišnico

6. avgusta dopoldne je tovornja­ku SU 60-87 na avtomobilski cesti pri Medvedjeku razneslo zadnjo desno gumo, zato je bil voznik Ferenc Harka- iz Bačke Topole proti nadaljnjemu gibanju vozila brez moči. Ko je vozil cikcak, je pridrvel naprotd z osebnim avtom Peršič iz Milana in silovito tre­ščil v tovornjak. Nevarno ranjene­ga Peršiča so takoj odpeljali v bolnišnico, vozilo, na katerem so ocenili škodo na 10.000 N din, pa je ostalo na kraju nesreče.

S tovornjakom v betonsko ograjo

7. avgusta popoldne je vinjeni Jože Kelha; iz Vel. Kamna pri Se­novem samovoljno vzel izpred re­stavracije v Senovem tovorni av­tomobil, last avtoprevoznika Bu­čarja iz Jevš pri Leskovcu. Ko je prevozil približno 100 m sem in tja po cesti, se je zaletel v be­tonsko ograjo rudnika Senovo. Te­lesno se ni poškodoval, na tovor­njaku pa je povzročil 2500 N di­narjev škode. Odvzeta mu je bila kri

Neprevidno v ovinek Franc Omerzelj iz Pisec je 7. av­

gusta popoldne vozil osebni avto­mobil tuje registracije iz Globo­kega proti Pižecam. V naselju Blatno ni pravilno obvozil ne­preglednega ovinka, ampak ga je sekal po levi strani ceste in pri tem trčil v nasproti vozeči avto­mobil, ki ga je upravljal Mirko Skalar iz Velikega Obreza. Pri tr­čenju ni buo telesnih poškodb. Gmotna škoda na obeh vozilih znaša okoli 1200 N dinarjev.

E n a k o je povsod, na vseh hmeljiščih v B e l i k ra j in i , na Dolenjskem in v~ Spodnjem Posavju. S. Sk.

Trčenje osebnih avtomobilov

Z avtoceste proti Brežicam je 6. avgusta vozil voznik osebnega avtomobila Drago Krajcar iz Za­greba. Ko je zavil na občinsko cesto proti čateškim Toplicam, mu je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila Terezija Po. savec iz Kapel Pri srečanju je prišlo do trčenja, pri čemer je na obeh vozilih nastalo za okoli 300 N dinarjev škode.

uresničitve i n tudi nihče n i razložil, zakaj i n kje se je za­takni lo . T a k i pojavi so goto­vo zmanjševali zaupanje l ju­d i v organizacije i n nj ihovo delo.

O tem bodo v k ra tkem raz­prav l ja l i še komun is t i v vseh osnovnih organizaci jah, med­tem ko namerava Socialistič­na zveza organiz i rat i z občani le razgovore o razvoju občine do leta 1970.

Manj kupcev na novomeškem sejmu

8. avgusta so pr ipe l ja l i kmetje na novomeški sejem 866 pujskov, proda l i pa so j i h 353. K e r se je število kup­cev močno zmanjšalo, so padle tud i cene. Tako so zahtevali za manjše pujske 12.000 do 20.000 S d in , za več­je pa 21.000 do 32.000 Sd in .

Spet precej nepro­danih prašičev

v Brežicah 6. avgusta je b i lo na teden-

skem sejmu prašičev v Bre­žicah naprodaj 725 pujskov v starost i do 3 mesecev, sta­rejših prašičev pa 60. Za mlajše so rejc i zahtevali 950 star ih dinarjev, za starejše Pa 650 Sd in za k i l og ram žive teže. Skupno je b i lo proda­n i h 540 prašičev, od tega 512 mlajših i n 28 starejših.

Seminar radioamaterjev v Izoli V Izoli je bil od 27. do 31. ju­

l i j a seminar radioamaterjev iz SJo. venije. Udeležili so se ga tudi predstavniki radioklubov iz Nove­ga mesta, Krškega, Prekope in Sev. ndce. Program seminarja, ki je imel namen teoretično ta praktič­no usposobiti udeležence, je obse. gal izgradnjo SSB oscilatorja za oddajnik in tranzistorskega spre­jemnika za »lov na lisico«. SSB oscilatorje so delali predvsem čla. ni tistih radioklubov, ki so imeli dovolj denarja, drugi pa so se morali zadovoljiti z izgradnjo tran. zistorskih sprejemnikov. Letošnje.

ga seminarja so se udeležili tudi pionirji, starejši od 10 let. Njiho­vi izdelki so pokazali zelo velik uspeh in sposobnost. Ob koncu seminarja je bila zabava »Ham-fest« s srečolovom. Zabave in sre-čolova so se poleg tečajnikov ude. ležili tudi drugi radioamaterji i3 Slovenije. Srbije in Hrvatske. Na slovesnosti so podelili priznanja za 3 najboljše SSB oscilatorje in tranzdstorske sprejemnike in zma­govalcem »lova na lisice«. Zadnji dan, 31. julija, je zasedala skup­ščina ZRS. Po skupnem kosilu so izmenjali pozdrave ta se poslovili.

Zg.

Kmetijska zadruga »K R K A« Novo mesto

r a z p i s u j e za šolsko leto 1966/67

2 štipendiji NA SREDNJI KMETIJSKI ŠOLI

P O G O J : dovršen 1. letnik.

Prošnji je treba priložiti tud i prepis spričevala.

Kmetijska zadruga »KRKA«, N o v o m e s t o

o b v e š č a vse kmet i jske proizvajalce, da bo 13. avgusta ob 10. u r i na K m e t i j s k i šoli G r m

DEMONSTRACIJA S T R A K T O R J E M tip 2011 — 25 KS

Z E T O R

Vse zainteresirane vabimo na ogled, ker bodo t i t raktor j i v prodaj i .

I f l C N H r

L O K A L N A D E L O V N A AKCIJA

L e žagaj, V i k i , z a r a d i t ega p r e k l e t e g a k a ­z a l c a še s p a t i ne m o r e m !

Boljša servisna služba za »Alpine« • Prejšnjo nedeljo so se zbra­l i p r i Simoniču v Semiču las tn ik i mo to rn ih kos i ln i c »Alpina« iz Semiča in okol ice. N a sestanek so prišli tud i las tn ik i iz okol ice Kar l ovca in Žužemberka, kar dokazuje, da je b i l posvet zelo potre­ben. K a r deževala so najraz­ličnejša vprašanja o uporab i in vzdrževanju kos i ln ic . Po­kazalo se je, da potrebujejo uporabn ik i predvsem ustn ih navodi l i n smotrnejšo servis­no službo. Posvet je vodi l tov. Živec iz podjetja C O S M O S — Ljubl jana, k i je ob l jub i l , da bo posredoval uprav i njihove želje in predloge. C O S M O -S O V serv isni avto bo občas­no ob iska l Semič, Žužemberk i n kra je n a hrvaški atrani (Prilišče). če pa se bo .pod­jetje sporazumelo z Ob r tn im

servisom v Semiču, pa bo le­ta pos la l na izpopolnitev svo­jega delavca, k i bo v bodoče lahko poprav l ja l manjše ok­vare kar v semiškem podjet­ju . V nekaj tednih bodo ser­visno službo ured i l i v zado­voljstvo lastnikov »Alpin«.

F. D.

Tudi na parkirišču ni sreče

Tako je ugotovil madžarski in­ženir Imre Der, ki je 6. avgusta pri Karteljevem zapeljal z avtomo­bilske ceste na parkirišče, da bi se odpočil. Komaj je izstopil ia osebnega avtomobila, se je na parkirišče že pripeljal z osebnim avtom etiopijski študent Alemy Tereie, ki trenutno živi v Bol­gariji, in samo majhna nepazlji­vost je bila potrebna, da se je zaletel v Madžarovo vozilo, škodo na vozilih so ocenili na 800 N din.

Kmetijski nasveti

Vitamini, antibiotiki Govor i t i o v i tamin ih je nekako moderno ne samo v

pogovor ih o človeški prehran i , temveč tud i p r i prehran i živali. K o m a j po l stoletja je, odkar so o d k r i l i p r v i vita­m i n — snov, potrebno za življenje. Zelo majhne količine teh organskih snovi , k i j i h telo samo ne more sestavit i , so potrebne, da presnavljanje v organizmu nemoteno teče. Se nedolgo tega niso zna l i zdrav i t i bolezni , k i j i h pov­zroča pomanjkanje v i taminov: skorbut , bolezen dlesen in sklepov, za katero so trpel i mornar j i , k i niso mog l i uživati sveže zelenjave; rahi t is , bolezen ber iber i , pelagra i n druge. K e r imajo v i t amin i zapleten kemični sestav, so j i h raje označili ka r s črkami: A, B , C, D, E , K .

• V i t a m i n A, imenovan tudi v i tamin rast i , dobijo živali s pašo i n zeleno k rmo . Ve l i ko karot ina, predhodnika v i tamina A, vsebuje rdeče korenje, zato ga' zdravn ik i ta­ko toplo priporočajo o t rokom.

• Delovanje v i tamina D je v tesni zvezi s presnovo fosforja in kalc i ja ter boleznima rah i t i som in kostolom-nico. Tega v i tamina v zeleni k r m i sp loh n i , zato pomanj­kanje zdrav imo z r i b j i m ol jem, še bolje pa s sončnimi žarki, k i v koži živali a l i človeka ustvarjajo ta v i tamin . Rejc i prašičev za to dobro vedo po svoj ih izkušnjah in spuščajo prašiče na prosto, da j i h ne b i »bolele noge«.

• V i t a m i n C Bse nahaja v zelenih rast l inah i n gomo­l j ih (posebno v krompi r ju ) i n ga živalim ne pr imanj ­kuje. Podobno je z v i tamin i B , k i j i h je cela skupina in se nahajajo v žitih. Naj samo naštejemo /iekaj drug ih vita­minov: E (prot i ja lovost i ) , K (preprečuje krvavitve) , bio-t in , n iko t inska k i s l ina i n pantotenska k i s l ina . Zanje nam posebej n i treba skrbet i .

• K a j so ant ib io t ik i , običajno vemo po nj ihovem najbolj znanem predstavniku penic i l inu, k i ubi ja drobno-živke — povzročiteljice bolezni . Bo l j medlo pa smo po­učeni o n j ihov i uporab i v živinoreji. Navadno prav imo le: to so domači piščanci, on i pa so .umetni ' . Premalo pro­stora imamo tukaj , da b i ka j več r ek l i o tem. Poskus i pitanja z dodatk i ant ib iot ikov so pokazal i , da živali ob nj ihovi pomoči k r m o bolje izkoriščajo. Posebno so se izkazal i avromic in , teramic in, penic i l in in streptomic in . Te snovi so primešane k r m n i m mešanicam, s ka t e r im i p i ­tajo »umetne piščance«. K e r podrobnost i delovanja še niso dovolj pojasnjene, je nj ihova uporaba v živinoreji izzvala val pomislekov in ugovorov, k i pa niso mog l i zaustavit i živinorejcev, da j i h ne b i uporabl ja l i , z lasti p r i rej i piščancev in prašičev. Čeprav je vse to staro le oko­l i dve desetletji, so danes ant ib io t ik i že sestavina večine tovarniško pr iprav l j en ih k r m n i h mešanic. T u d i naša to­varna zdrav i l »Krka« v Novem mestu noče zaostajati v teh pr izadevanj ih i n v te namene proučuje delovanje te-t rac ik l ina , k i ga sama proizvaja.

NASLEDNJI i

AVTORITETO'

•NO, Z M P IMAM

XB SE J \ AVT0..S

PISMA UREDNIŠTVU BUČKA: S CESTO

JE ŽALOSTNO, S POŠTO PRAV

TAKO . . . Tovariš urednik! O Bučki je bilo že veliko

napisanega, vendar največ z lepe strani. Res je pogled na Bučko od daleč lep, toda ko prideš v Bučko, si razočaran. To je naselje, ki je mnogo pretrpelo med vojno. Tu je bil prvi večji partizanski na­pad, ki ga je leta 1941 vodil tov. Miha Marinko. Mnogo ljudi od tod so Nemci izselili v razna taborišča, mnogi se niso vrnili, nekaj pa jUi je po dolgem trpljenju prišlo na­zaj, čeprav izmučeni od tuji­ne, so se takoj lotili obnove opustošenih domov. Bili so med prvimi, ki so zgradili za­družni dom. Pri zadružnem domu pa se je na Bučki usta­vil ves napredek.

Predvsem so preveč zapu­ščene ceste. Zelo slab sloves daje Bučki stara cesta v Jarč-jem vrhu. Ta cesta je v sredi­šču Bučke, od koder se cepi­jo poti v Sevnico, na Rako in v Krško. Žalostno je, da ima Bučka svoj kamnolom, toda iz njega vozijo gramoz in pe-

.sek drugam, za domače ceste ga pa ni. Kolovozne poti v okoliških vaseh so na novo urejene in dobro vzdrževane, toda za cesto, ki pelje čez Jarčji vrh, je, kot kaže, moči zmanjkalo.

Tudi s pošto ni bilo veliko bolje: zelo preprosto, ukinili so jo! časopisi prihajajo ne­redno, oziroma dobiš šele po tri ali štiri na enkrat! Kje je torej ob vsem tem napredek?

ŠTEFKA ŠTERK, Ljubljana, Gornji trg 33

»GOSPODJE SO VAŽNEJŠI!«

Tovariš urednik! V ponedeljek, 25. julija,

se nam je v Kosovi gostilni »Pod Trško goro« v Ločni pri­meril tak dogodek, ki meče kaj slabo luč na to gostilno. Ob 17. uri sme prišle do go stilne, prav takrat pa je go­spodinja šla krmit prašiče. Ker nas je videla in ker smo ji }X)vedale, da gremo k njim, smo pričakovale, da nas bo najprej postregla. Ona pa jc odgovorila: »Gospodje so važ­nejši!« Pri tem je mislila na prašiče, ki jih je šla krmit. Tako smo ynle kar 35 mi­nut, preden je prišla nazaj, čeprav so ta čas bili v hiši še drugi, ki so nas videli in ki bi nas lahko postregli. Ko je prišla gospodinja, smo jo najprej prosile, naj pobriše mizo. Ko smo želele, naj po­briše še klop. nas je zavrni­la: »če vam ni prav, laliko greste!« —' Naročeno pijačo — liter vina in liter kisle vo­de — je nato prinesla njena svakinja, ki je. ko nas je ; o. stregla, povedala, naj bi šle raje na Otočec. Pristavila ie. še. da si pomagajo malo s kmetijo, malo z gostilno.

Menimo, da taka postrežba in tak odnos do gostov, ki smo ga doživele me 25. ju­lija meče čudno luč na to gostilno, če se jim zdi, da gostilna zanje ni pomembna, naj jo raje zaprejo, ne pa da tako ravnajo z gosti kot so z nami.

MARA PINTAR. ANICA ZEGA, ŠTEFI SEDAJ, HE LENA SPLIHAL iz Novega

mesta

AVTOBUS JE PREDRAG

Tovariš urednik! čeprav že dolgo živim na

Jesenicah, se vsako leto več-krat vrnem v rojstni kraj v Zat <atec pri Studencu pri Sevnici. Odkar med šolskim letom vozi šolski avtobus otroke z Bučke in Shidenca v Sevnico v šolo, imajo tam-kajsnji prebivalci ugodno zve

zo, kadar gredo po opravkui v Sevnico. Tudi mi, ki priha jamo v okolico Studenca m Bučke od drugod, mnogo pri­hranimo, ker ni treba hoditi peš. Lahko rečem, da je ome­njena avtobusna zveza pre cejšnja pridobitev za okoli ške prebivalce.

Narobe pa je s ceno za pre­voz. Z njo ne moremo biti zadovoljni, ker je višja kot pri' drugih avtobusnih pod­jetjih. Za prevoz od železni­ške postaje v Sevnici do Za vratca (11 km) plačam vozov­nico 230 S din, medtem ko plačam za avtobusni prevoz na progi od Jesenic do Be­gunj na Gorenjskem (17 km) le 140 S din. Razen tega ie prevoz na progi Jesenice— Begunje veliko bolj udoben kot ta v Sevnici, kjer je avto­bus vedno zaseden.

Kot vqjaški vojni invalid imam pravico do posebnega 75 odst. popusta pri vožnji, vendar na progi Seviiica—Za vratec te pravice ne morem uveljaviti. Zanimivo je, da plačam na potovanju od Jese­nic do Sevnice na razdalji 145 km s 75 odst. popustom za prevoz 300 S din, za pre­voz od Sevnice do Zavratca pa plačam -a borih 11 km kar 230 S din, ker ne morem uve­ljaviti pravice do ]x>pusta. Menim, da b: se ta stvar da­la urediti, čeprav je šofer av­tobusa hkrati tudi sprevod­nik, saj bi bili potem potniki bolj zadov<\ni!

KAREL ZORKO. Jesenice,

Cesta železarjev 11

ALI SMO RES MANJ VREDNI? Tovariš urednik!

To, da je pošta na deželi uvedla med tednom skrajšan delovni čas, še nekako razume­mo. Ne strinjamo pa se. da ob nedeljah ne dobimo časopi­sov. Ker smo odmaknjeni od centra, že tako in tako ni­smo na tekočem z gospodar­skimi in političnimi dogodki. Sedaj pa nam je še v nede. Ijo odvzeta možnost, da se seznanimo z dogodki doma in v svetu. Če lahko v mestih izdajajo časopise ob nede­ljah, zakaj jih ne bi tudi na podeželju, saj kmečki ljud­je prav takrat radi berejo.

VLADIMIR PREZELJ, Ortnek

KRVODAJALSKA AKCIJA V SEVNICI

Tovariš urednik! Občani z Blance se sprašu-

jemo, kako je mogel nekdo dati podatke o krvodajalski akciji v Sevnici, ne da bi omenil Blanco. Res je, da je dalo kri samo 10 ali 11 krvo­dajalcev, jih pa kljub temu ne bi smeli prezreti. Med nji­mi so bili tudi taki, ki so že večkrat dali kri. Da ni bil odziv boljši, je kriv tudi ob­činski Rdeči križ, ker nam sploh ni poslal vabil, niti nas ni obvestil, kdaj je Blanca na vrsti, čeprav smo pravo­časno poslali seznam.

Zaradi takega odnosa se lahko zgodi, da bo drugič kr-vodajalšlca akcija še slabše obiskana.

CILKA SOVDAT. Blanca

Športna prireditev v Dobovi

V počastitev dneva vstaje Je mladinski aktiv ZMS Dobova or­ganiziral Športna tekmovanja v malem nogometu, namiznem teni­su in krosu. Tekmovanja se je udeležilo nad 20 ekip iz okolice Brežic in Hrvatskega. Ker je bilo tekmovanje zaradi slabega vreme­na prekinjeno, so srečanje nada­ljevali 31. julija.

Rezultati: mali nogomet: 1. Prudnic, 2. I.aduč, itd.; namizni tenis: 1. Dobova, 2. Laduč, itd; k r o s na 3000 m: 1. Artiče, 2. Lo­če, itd.

Med posameznimi je bil v kro­su vrstni red naslednji: Jože Čer­nelič, Franc Brglez, Levak Prane (vsi iz Artič) itd.

Prenovljene muzejske zbirke v Novem mestu

V torek, 9. avgusta zvečer, so v Dolenjskem muze ju v Novem mestu odpr l i prenov­ljeno arheološko in ku l turno zgodovinsko zb i rko , k i sta do­polnjeni z 'nov im gradivom. Ar­heološki oddelek ima več po­sebnost i , m e d d rug im tud i znamenit i hal ls tat tski brona­sti oklep, k i je b i l i zkopan v Novem mestu. N a novo je postavljena tudi bogata zbir­ka nak i ta iz i l i r s k i h časov ter ve l iko število najrazlič­

nejših predmetov iz r imske dobe. Prenovl jena je tud i k u l ­turno zgodovinska zb i rka , k i h ran i več pomembnih l i s t in o Novem mestu.

Goste in l jubitelje muzeja, k i so prišli na otvoritev, je pozdrav i l ravnatelj muzeja prof . Janko Jarc , kustos To­ne Knez pa je govori l o na­stajanju arheološke zbirke in o i zkopavanj ih na Dolenj­skem.

I V A N Z O R A N

Gasilska veselica na Telčah P G D Telče je organiz iralo

31. ju l i j a tradic ionalno letno veselico- Čisti dobiček (171 tisoč S-din) je zadostoval za krit je stroškov, k i so j i h ime­l i z obnovitvi jo gasilskega do­ma. Ta je sicer majhen i n skromen, a lepo urejen. Vse to je požrtvovalno delo mar­l j i v ih telških gasilcev, k i j i m že nekaj let predseduje tov. M a r t i n Slapšak.

P G D Telče ima težave z ročno brizgalno, k i je pokvar­jena. K e r je sami ne morejo poprav i t i , pričakujejo od ob­činske gasilske zveze strokov­njaka, k i jo bo usposobi l za delovanje. N j ihova največja želja pa je p r i t i do motorne brizgalne M o r d a se bo v na­ših 9 občinah našel mecen, k i b i prevzel patronat nad P G

Telče, tako da b i prišli do potrebne motorne brizgalne. Mar l j i v i telški gasi lc i zasluži­jo za svojo humano delo fi­nančno pomoč.

S. Sk.

Nov gasilski dom v Gorenjih Lakovnicah

V nedeljo, 14. avgusta, bo prostovol jno gasilsko društ­vo v Lakovn icah svečano od­pr lo vaški gas i lski dom, ka­terega so zgradi l i občani sa­m i , s prostovo l jn im delom. Po otvor i tv i bo gasi lska veseli­ca, na kater i dobre jedače m pijače ne bo pr imanjkova lo . Lakovčani vabijo na svoj praznik prebivalce v.*eh oko­liških krajev.

N a podlagi sk lepa delavskega sveta

KOMUNALNEGA PODJETJA N O V O M E S T O r a z p i s u j e upravni odbor F R O S T O D E L O V N O M E S T O

šefa obrata avtomehanične delavnice

Razen splošnih pogojev, k i j i h predpisuje temeljni i akon o de lovnih razmer j ih , mora delavec izpol­njevati naslednja pogoja: a) da je s tro jn i tehnik oz. V K mehanik s petletno

prakso, a l i b) kva l i f i c i ran mehanik z desetletno prakso. Prijave za razpis z op isom dosedanje zaposlitve in s k r a t k i m življenjepisom ter z dokaz i l i o izpolnje­vanju pogojev sprejema upravn i odbor podjetja petnajst dn i po objavi razpisa.

POTROŠNIKI! V P R O D A J A L N A H

» N O V O T E H N E «

v Novem mestu, Trebnjem, Metliki in Krškem imamo stalno na zalogi:

vse vrste štedilnikov na trda goriva, elek­trične, plinske - v kombinaciji plin-elek-trika, električne in plinske kuhalnike na eno, dve in tri plošče, proizvodnje priznane tovarne »GORENJE« VELENJE.

Ravnokar pa smo prejeli na zalogo tudi

pralne stroje PS super avtomatik Rex -zmogljivosti 5 kg

Za vse izdelke dajemo tovarniška jamstva. V slučaju okvare vam bo servisna služba te tovarne najkasneje v roku 10 dni okvaro popravila.

Z a h t e v a j t e v naših prodajalnah izdelke »Gorenje« - to je jamstvo, da boste z na­kupom zadovoljni!

Vladimir štoviček: univerzitetni profesor dr. Mihajlo Rostohar

MIHAJLO ROSTOHAR V nedeljo srno se na kr­

škem pokopališču za vedno poslovili od spoštovanega proj. dr. Mihajla Rostoliarja. številni venci in ljudje, ki so ga spremili na zadnji po­ti, so pokazali, kolikšen ugled je užival med domačim m drugimi.

Ko je za vedno zapuščal hi­šo na Goleku, mu je v ime­nu krških prosvetnih delav­cev spregovoril v zadnje slo­vo nekaj besed tov. Koman. Nato so ga po cesti, katero je kljub visoki starosti še vedno tolikokrat prehodil, od­nesli na zadnje počivališče. Tu so v kratkih besedah opi­sali njegovo življenjsko pot predstavnik oddelka za psiho­logijo na ljubljanski univer­zi, predstavnik kranjskih pro­svetnih delavcev in'predstav­nik SZDL, ZZB NOV in ob­činske skupščine Krško.

Dolga leta življenja v tu­jini našega uglednega znan­stvenika niso odtujila od rod­nih krajev. Vedno se je rad vračal v svojo hišo med vi­nogradi na Goleku, od koder je imel lep pogled na vas Brege, kjer se je kot kmečki sin rodil 30. julija 1878. Po končanem šolanju v Kranju in Gradcu je 1905. leta pro-moviral psihologijo na Du­naju. Nato je odšel na češko, kjer je izpopolnil znanje v Wundtovem psihološkem in­štitutu. V Pragi je 1911. leta ustanoinl psihološki laborato­

rij na fiziološkem inštitutu medicinske fakultete. Tik pred koncem prve svetovne vojne se je vrnil v Ljublja­no, kjer je leta 1918 govoiil na mamfestativnem zborova­nju in se s prvimi prostovolj­ci udeležil pohoda po Ljublja­ni. Po vojni je nameraval v Ljubljani ustanovidi katedro in institut za psihologijo. Ker mu to ni uspelo, se je razo­čaran vrnil na češko, kjer je dobil mesto profesorja za psihologijo na filozofski fa­kulteti v Brnu. Tu je ustano­vil tudi institut. Njegovo de­lo je prekinila druga svetov­na vojna. Leta 1942 se je vr­nil v Jugoslavijo, kjer jc so­deloval v NOB. Po vojni je zopet nekaj časa delal na če­škem. Leta 1948 se je vrnil v Jugoslavijo, naslednjega leta pa je začel na ljubljanski fa­kulteti z vajami eksperimen­talne psihologije. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena katedra in institut za psiho­logijo.

Delo prof. Rostoharja je ro­dilo ogromne sadove. Na filo­zofski fakulteti je v 15 letih diplomiralo že več kot 100 psihologov. Objavil je več kot 200 razprav in nekaj knjig. Njegovo znanstveno delo ni cenjeno samo pri nas, artpak tudi v tujini. Upamo, da bo­mo uspešno nadaljevali delo, ki ga je začel prof. dr. Mihaj­lo Rostohar. S tem ga bomo ohranili v trajnem spominu.

KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski

postaji: Franc Kastelic, član kolektiva Vodovod Novo mesto; Miloš Premrl, član kolektiva Cestno podjetje Novo mesto; Pranja Senica in Malči Giandljič, članici kolektiva Splošne bolnice Novo mesto; Jože Hribar, Rudi Omalien, Panika Mrak, Betka Kuplenik, Marija Moliar, Cilka Lužar, Jože Lo­kov -Sek in Nada lxjk.se, člani kolektiva Krka Novo mesto; Stanko Vavpotič in Jože Dragman člana kolektiva Novoteks, Novo mesto; Niko Paiievski, član kolektiva Podjetja za stanovanj, gosp. in urejanje naselij Novo mesto; Franc Gor-janc, Anton Zupančič in Ljubo Robič, člani kolektiva Inis, Novo mesto; Marija Gutman, član kolektiva Krka, Novo mesto; Franc Brulc, član kolektiva Pionir, Novo mesto; Antor. Gačnik, član kolektiva Gozdno gospodarstvo. Novo mesto; Jane/. Mislej, član kolektiva IMV Novo mesto; Boris Bla/.on, študent iz Novega mesta.

K o m i s i j a za sprejem i n odpoved delovnega razmer ja p r i Krojaškem podjetju

»KROJAČ« — Novo mesto

r a z p i s u j e

prosto delovno mesto

obratovodje in več delovnih mest kvalificiranih krojačev

Nastop službe je mogoč takoj a l i po dogovoru. Razpis velja do zasedbe de lovnih mest.

4 D O L E N J S K I L I S T Št. 31 (854)

A l d o D e z z a v K o s t a n j e v i c i S simpozijem je omogočeno, da umetnost živi in deluje v prosti naravi — Kiparstvo je resnična »forma viva« — Mladi naraščaj je treba vzgajati k ljubezni in razumevanju umetnosti — Zbirka forme vive v Kostanjevici

je važna priča našega časa

Letošnji mednarodn i s im­pozi j k ipar jev F o r m a v iva v Kostan jev ic i n a K r k i se je začel v znamenju deževnih dni - Sp r va je dež dokaj mo­t i l redno delovno vzdušje, k i je neobhodno potrebno za to, danes že tako znano medna­rodno l ikovno prireditev. Večno deževje je povzročilo, da domačega udeleženca Za­grebčana P i c l j a v j u l i j u sp loh n i b i lo na delovnem mestu : n je vse pr iprave oprav i l ka r doma v svojem ateljeju. An­glež, k i je takega vremena na splošno vajen, je prišel le­tos p r v i i n je tud i p r v i začel delat i . Letos zastopa to deže­lo akademski k i pa r P E T E R S T A R T U P , mož srednj ih let i n velikega ugleda, saj je lani dob i l nagrado umetniškega sveta Ve l ike Br i tan i j e . Med­tem ko zastopa deželo vzha­jajočega sonca M O G A M I H I -S A Y U K I --- umetnik, k i je ime l v domačem presto lnem mestu že t r i samostojne raz­stave —, zastopa sosedno Ita­l i jo k ipar A L D O D E Z Z A , učenec slovitega mo js t ra Ma-stro ianni ja . T i k ipa r j i letos nadaljujejo pred šestimi leti začeto umetnostno akci jo i n j i bodo konec avgusta a l i pr­ve dn i septembra podar i l i

državni razstavi v Firencah, pre­jel nagrado v Avezzanu, sodeloval na razstavi v Padovi, v galeriji Chiurazzi v Neaplju, potem spet v Torinu in Milanu, prejel nagra­do Marche v Anconi, sodeloval v Monzi, dalje na mednarodni raz­stavi kiparstva v Milanu, v Le-gnanu, Padovi, bil povabljen, da izdela kip iz marmorja za dru­štvo Henraux, prejel pa je tudi prvo nagrado za skulpturo na raz­stavi, ki jo je priredilo združenje kiparjev Seregno. Udeležil se je razstave Jadranski trienale v Cl-vitanovi, razstave risb v torin-skem mestnem muzeju ter razsta­ve Piemonte 66 v Torinu. Leta 1962 je za Akademski center izvr­šil »Oskarja« v bronu in nagrobni spomenik svoji materi na glav­nem pokopališču v Torinu. Ko se je pred nedavnim udeležil razsta­ve Mladi iz Torina v galeriji Umetniški in kulturni Piemont. je prejel zlato medaljo — prvo nagrado. Njegova dela so danes že v številnih zasebnih in javnih zbirkah.

Če tako v naglici preletimo teh nekaj skopih podatkov, ki smo jih našteli, lahko opazimo razgi­bano umetniško osebnost, ki se izza leta 1962 čedalje bolj uve­ljavlja v italijanskem likovnem življenju. K tem podatkom bo po­slej kipar Aldo Dezza lahko pri-štel še udeležbo na mednarodnem kiparskem srečanju v Jugoslaviji, katerega se je udeležil, kakor sam pravi, »ker verjame v njegovo kulturno poslanstvo«.

Forma viva je važna priča našega časa

Aldo Dezza je to pot prvič v Jugoslaviji- Simpozija se je

parstvo prava »forma viva«. To je oblika, ki se zna vskla-diti s prirodo in ki ni samo nekak koncept, marveč očitu­je predvsem silo človeka, ki hoče razodeti svoja čustva in svoje bojazni, nastajajoče v vsakdanjem konktrenem živ­ljenju. Poleg vsega pa je zbirka kiparskih del v Kosta­njevici važna priča našega časa.«

Važna je ljubezen do umetnosti

Pogovori v simpoziju so včasih zelo živahni in se do­tikajo najrazličnejših prob-

I talijanski umetnik Aldo Dezza (na desni) in naš znanec iz Kostanjevice tov. Lado Smrekar si ogle­dujeta stvaritev, k i so jo oblikovala Aldojeva dleta

nove eksponate za razstavo modeme plastike na pro­stem

»Prišel sem, ker verjamem v poslan­stvo Forme vive«

Tako je izjavil italijanski kipar ALDO DEZZA ob svojem prihodu v Kostanjevico. Mladi kipar je bil rojen leta 1937 v Torinu, kjer tudi zdaj živi in ustvarja. Prefi-njen obraz s kratko ostriženo bra­dico in svetlimi, malce zasanjani­mi očmi, razodeva čustveno raz­gibano osebnost, hrepenečo po le­poti. S kiparstvom je začel dokaj zgodaj in že leta 1962 priredil sa­mostojno razstavo v galeriji La Bussola, hkrati pa je dobil vrsto vabil na domače in mednarodna kolektivne razstave. Tako je raz­stavljal na razstavi za napredek lepih umetnosti 1962 v Torinu, prejel je tretjo nagrado na raz­stavi mednarodnega kiparstva v Carrari, bil leta 1963 na držav­nem bienalu v Veroni, pa na dr­žavni razstavi Marche v Anconi. Nadalje je sodeloval na medna­rodni kiparski razstavi v galeriji Nebotičnik v Milanu, pa spet na

.udeležil z veseljem, saj je doma ve l iko slišal o njem. K o smo ga vprašali, kako se počuti med nami , je dejal :

»Takoj ob p r ihodu sem do­b i l vt is, da sem med prijate­l j i . B i l sem sprejet z nad­vse prisrčnim gostol jubjem. Smat ram — je nadaljeval A l ­do Dezza — da je ustanovitev tega središča umetniškega udejstvovanja zelo važna, saj združuje kiparje razn ih na­rodnost i v i sk r en i l jubezni do umetnost i . Vaš narod i m a p r i tem de lu velike zasluge, ker je s tem s impoz i jem omogoče­no, da umetnost živi i n delu­je v prost i narav i . V i ste vlo­žili mnogo t ruda, da se v Ko ­stanjevici predstavl ja k ipar­ska umetnost razn ih smer i in da s i jo lahko »gledajo ne samo poznavalc i k iparske umetnost i , ampak tud i naj­širši l judsk i s lo j i .

Prepričan sem. da je k i ­

pa sem b i l takoj s i lno pr i ­jetno presenečen. M i s l i m na okoliščino, da je vaša Gor-jupova galerija dobi la mesto ravno v šoli. Ta zamisel je tako lepa, da bi jo mora l i osvoj i t i še marsikje . Vendar pa gre ravno kostanjeviški šoli v tem pogledi! prvenstvo. N ik j e r na svetu še nisem vi­del tako posrečene združitve umetniške galerije z učnim zavodom. Tud i po mo j ih mi­s l ih spada umetniško delo bolj v šolo kakor v kak m u zej- V šoli vsak dan uresni­čuje svojo pravo in osnovno funkci jo, ko vzgaja mlad i na­raščaj k l jubezni in razume­vanju umetnosti«

I ta l i janski k ipar Aldo Dez­za je prišel v Kostanjevioo v spremstvu soproge Lavre i n s sinčkom A lber tom. Vsem trem iskreno želimo, da b i se • car najbolje počutili med nami i n še dolgo ohran i l i v sebi podobo naše pokraj ine in l jud i .

L A D O S M R E K A R Aldo Dezza: K L I C (160 cm)

Slavki Zagode v spomin

lemov. Ume tn ik i so navadno čustveno in mise lno razgiba­ne osebnosti , k i j i h zanimajo razn i prob lemi , največ pa kajpak prob lemat ika s po­dročja umetnosti- Ves tak je tud i A ldo Dezza. K a k o r dru­gi udeleženci s impoz i ja sta­nuje tudi A ldo v poslopju kostanjeviške šole, k i je vsa­ke počitnice preurejena v ne­ke vrste hotel. Seveda zelo skromen i n skrajno improv i ­z i ran, hotel- Znano je, da je v tem poslopju sta'.oa razsta­va umetnin s lovenskih likov­n i h ustvarjalcev. Letos praz­nuje zb i rka hkra t i z dolenj­s k i m k u l t u r n i m festivalom desetletnico obstoja- K o se je i ta l i jansk i gost dodobra seznanil z zb i rko i n njeno funkci jo , saj ves čas svojega bivanja v Kostanjev ic i sreču­je po hodn ik ih šole najrazlič­nejše obiskovalce z vseh stra­n i sveta, je v pogovoru izja­v i l :

»Dovolite m i , da se dotak­nem še neke druge stvar i , k i sicer n i tesno povezana s sa­m i m s impozi jem, nad katero

»Zvesto ob srcu tvoje grude bo gorela gaiija vera in gadje gnezdo bo stalo za dom in staro pravdo v tvoj spomin na vekomaj:«

(V I . LevsUk, Gadje gnezdo)

Po dognani režiji »Naši tri­je angeli«, po mnogih gosto­vanjih in nadvse uspelih na­stopih, kot je bila »Kastel-ka«, na osrednjih prireditvah Posavskega jubileja 1966 v Sevnici, Krškem in Brežicah, še sedaj ne moremo verjeli, da ?iaše Slavke ne bomo več gledali na odrskih deskah v družbi s člani dramske sku­pine DPD Bratje Milavci iz Brežic.

Rojena 1. avgusta 1925 v Brežicah, po poklicu učite­ljica, je bila ena prvih članov DPD Bratje Milavci, prva oseba dramske skupine, so­ustanoviteljica pevskega zbo­ra, režiserka in doma vzorna žena in mati. Za njo je bilo življenje oder in oder življe­nje. Karkoli je pričela, je de­lala s trdno vero v uspehe, kj jiiso izostali. Na odrske deske je znala prenesti res­nično življenje in kdor jo je videl kot Kastelko, je ne bo nikdar pozabil. Neizbrisni so tudi spomini na njene druge

vloge. Po desetih letih trde­ga dela v skoraj nemogočih pogojih je DPD Bratje Mi­lavci postalo eno najboljših amaterskih igralskih skupin ne samo v brežiški občini, temveč v vsem Posavju. In

prav sedaj, ko bi dramslca skupina pod njenim vod­stvom res lahko zaživela, je odšla — z njenim odtiodom pa je nastala vrzel, ki je ne bo lahko nadomestiti. Trdno pa smo prepričani, da bo spomin nanjo vodil pri delu ostale člane, da bodo sledili njenemu zgledu.

Kako priljubljena je bila med ljudmi, je pokazala nje­na zadnja pot od doma do pokopališča. Nešteti venci in

nepregledna množica ljudi te Brežic, Posavja, Ljubljane, s štajerske in z Dolenjske jo je spremljala in se posloinla od nje. Marsikatero oko se je orosilo ob pogledu na nje­nega ožaloščenega moža *n njene tri sinove: Petra, Paiyla in Irana. D. V.

Senovčani bi radi glasbeno šolo

Starši na Senovem se v zadnjem času vedno bolj razvnemajo za ustanovitev glasbene šole. Želijo, da bi glasbena šola Krško ime­la oddelek za glasbeni po­uk tudi na Senovem. Se­daj obstaja glasbeni odde­lek pr i K P D SVOBODA , kjer vadi pr i godbeni sek­ciji na pihalne instrumen­te 16 mladincev, p r i har-monikarski sekciji pa vadi 12 mladincev in mladink. K P D ne more uvesti še drugih glasbenih vaj, če­prav je tudi za druge in­strumente veliko zanima­nje. R. K-

KRŠKO: v pretresu je zakon o

izobraževanju Šolski delovni ko lekt iv i i n

ko lekt iv i drug ih delovnih or­ganizacij , kj se n a kakršen­k o l i način ukvarjajo z izo­braževanjem, v občini Krško že na široko razpravljajo o f inanciranju i n drug ih v idi ­k i h izobraževanja na vseh stopnjah. Podrobno prouču­jejo osnutek zakona in zbi­rajo pr ipombe.

Občinski odbor S Z D L bo konec tega meseca a l i pa v začetku septembra sk l i ca l razširjeno sejo i n povab i l na­njo širok krog članstva. N a tej seji naj b i dokončno ob­l ikova l i pr ipombe, k i zade­vajo osnutek zakona.

Mihael Kambič: O B M O R J U (olje, 1938)

POPRAVNI IZPITI V BREŽICAH Ravnateljstvo ŠOLSKEGA C E N T R A ZA B L 4 G O V N I P R O M E T BREŽICE

o b v e š č a vse učence, d a bodo razredni popravn i Izpit i 19. i n 20. avgusta 1960.

Zaključni i zp i t i bodo od 16. avgusta dalje. P i smen i zaključni izpit bo v sobo­to, 20. avgusta 1966. Učenci morajo predložiti prošnje do 18. avg. 1966. Podrobn i razpored izpitov je na oglasni deski . Pričetek rednega pouka bo ponedeljek, 5. septembra 1966 ob 9. uri.

Št. 31 (854) D O L E N J S K I L I S T 5

V soboto nova razstava v Kostanievici

V soboto, 13. avgusta, bo v okv i ru letošnjega sporeda dolenjskega kulturnega festi­va la na Lamutovem razsta­višču zvečer ob 20. u r i odpr­ta nova razstava »53 poštnih postaj na cesti Tokaido«. Razstavl jenih bo 55 or ig inal­n i h barvast ih lesorezov, k i j i h je leta 1832 ustvar i l japon­s k i s l i ka r Ich i rvusa i H i r o -shiga. Znameni t i j aponsk i umetn ik je živel v času na­šega Prešerna (1797—1858).

O b tej priložnosti bo har-

f is tka Ruda Ravnik-šurbcko-va ime la solistični koncert s harfo. Razstavni prostor bo za to priložnost dekor i ra l akad. k ipa r Mogami Hisavu-k i i z Tok ia , uvodno besedo pa bo ime la M i l ena Moško-nova, kustod in ja Pokra j in­skega muzeja iz Cel ja.

N a slovesno otvoritev va­b imo poleg domačinov tud i vse pri jatel je umetnost i .

Pr id i te , doživeli boste spet izredno lep večer!.

IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM T U R I S T I Č N E G A DRUŠTVA

Turizem - nebogljeno dete z vso bodočnostjo Na področju črnomaljskega turizma je še kopica neizkoriščenih možnosti, vključno z ribištvom in lovstvom — Manjka iznajdljivih in sposobnih ljudi

— Denarja, ki sili v roke, še ne znajo pobirati!

Opoldanska podoba starodavnega Črnomlja. (Foto: Lojze Kump )

— Turistična dejavnost je na vašem koncu resda šele na začetku svoje pot i , vendar­le se n a m zd i , da b i lahko pr i rodne pogoje še vse dru­gače i zkor i s t i l i za večji do­tok turistov.

Tak le je b i l nekol ikanj izzi­valen začetek pogovora s pred­sedn ikom Turističnega dru­štva Črnomelj, F r an cem C i ­mermanom, da b i morda v

Potrebna bi bila cesta do Vinice Gostinsko podjetje Črnomelj vlaga veliko sredstev v obnovo starih in

izgradnjo novih lokalov

Direktor gostinskega pod­jetja Črnomelj tov. Solakovič nam je v razgovoru povedal, da se je z dograditv i jo ceste število turistov v črnomaljski občini nekol iko povečalo. To­da Črnomelj je tudi sedaj sa-

Upravičeno zahte­vajo pločnik

Občani so na zborih vo­livcev že večkrat zahteva­li , naj na Ul ic i 21. oktobra v Črnomlju uredijo varen promet, zlasti v ozkem grlu cestišča. Njihovo že­ljo sta pred kratkim zače­la uresničevati domača krajevna skupnost in Rud­nik Kanižarica. Nevarni del cestišča bodo razširili ter hkrati naredili pločnik vse do stanovanjskih blo­kov. Tovarna Beti bo po­skrbela za pločnik na dru­gi strani ceste, medtem ko bo Kov inar prispeval 500 tisoč dinarjev za cestno razsvetljavo.

Z deli na cesti so že pri­čeli, vendar gre zelo poča­si od rok. Rudniški ka­mion se je zaradi okvare že zaletel prav na najbolj nevarnem delu te ceste, če b i bi l tam kak pešec, bi ga zmečkalo. Ob nesreči se je znova pokazalo, da so bile zahteve občanov povsem upravičene.

mo zaključna točka belokranj­ske magistrale. O d tu tur is t i ne morejo dalje, ker n i do­bre ceste. Zato meni tov. So­lakovič, da b i b i lo nujno zgra­d i t i še cesto do V in ice , saj potem b i tur i s t i lahko napra­v i l i krožno potovanje. N a morje b i šli prek Ljubl jane in Postojne, vračali pa b i se skoz i Be lo kra j ino. Tov. So­lakovič je tudi naglasi l , da je treba turiste v Be lo kra j ino pr ivab i t i . Zato je Gost insko podjetje Črnomelj obnovi lo vse svoje lokale, k i so b i l i že zastarel i . Razen tega so ime l i v načrtu gradnjo mo­dernega gostinskega objekta v Semiču, k i b i ustrezal po­trebam tega kraja. V ta na­men so že k u p i l i zemljišče in stavbo ter dali izdelati načr­te. Vendar zaradi gospodar-

Za izlete v tujino je več zanimanja

Turistični biro v Črnom­lju že dalj časa zbira pri­jave za avtobusni izlet na Plitvička jezera, k i velja le 2400 starih dinarjev, a zanj ni interesentov, že zdaj pa hodijo ljudje spraševat za septembrski tridnevni izlet na Dunaj, četudi jih bo potovanje olajšalo za 23.700 din. Zadnje čase je za izlete v tujino vse več zanimanja.

Upravn i odbor

Poslovnega združenja »PLANTA« N O V I S A D

r a z p i s u j e sledeči prost i delovni mest i :

1. samostojni zunanje-trgovinski referent 2. zunanje-trgovinski referent P O G O J I :

pod 1. visokošolska izobrazba s 15 let prakse, od tega najmanj 8 let v zunanje-trgovinskih pos l ih ; ustrezati m o r a pogojem, k i j i h določa zakon za osebje, k i dela v zunanjetrgovinski dejavnosti; pod 2. v i soka strokovna izobrazba z 10 let prakse, od tega 5 let v zunanje-trgovinskih pos l ih ; ustrezati mora pogojem, k i j i h določa zakon za osebje, k i dela v zunanje-trgovinski dejavnosti. Razpis velja 15 dn i po objavi v časopisu. Vloge pošljite z vsemi pot rebn imi dokaz i l i o izobrazbi i n praks i na naslov: Upravn i odbor Poslovnega zdru­ženja »PLANTA«, Nov i Sad, .Slovačka 21.

K o m i s i j a za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja v podjetju

LIČ, LITOŽELEZNA INDUSTRIJA, Č r n o m e l j r a z p i s u j e delovno mesto

mojstra II. izmene pri litju in praznjenju

P O G O J I : a) v isoko kva l i f i c i ran delavec in 3-letna praksa , oz. b) kva l i f i c i ran delavec i n 5-letna praksa na takem al i podobnem delovnem mestu. Sklenitev delovnega razmer ja po dogovoru. — Po­nudbe s k r a t k i m življenjepisom in dokaz i l i o izpol­njevanju pogojev sprejema komis i j a 15 dn i po objavi .

skega stanja ne morejo dobi­ti kreditov za gradnjo. Sam i pa nimajo sredstev, ker so v p r v i po lov ic i letošnjega leta invest i ra l i za obnovo lokalov že 3 in po l mi l i j ona S d in .

Gost insko podjetje Črno­melj ima sedaj 10 obratov, ra­zen tega pa imajo tudi bifeje v B E L T U , Z O R I in d rug ih podjetj ih. V hotelu L A H I N J A imajo 35 ležišč i n 8 pomož­n ih , v k a m p u na V i n i c i pa 12 ležišč. T a ležišča so b i l a v p r v i po lov ic i leta izkoriščena 57 odst.

nejevolji povedal še kaj več kot b i sicer.

— K o m a j sem postal pred­sednik tega društva, vendar m i je jasno, je odgovori l , da bi mora lo b i t i prav naše dru­štva Črnomelj, F rancem C i -je i n dela, s ka t e r im i b i lah­ko pr i tegni l i z last i v obkolp-ske predele mnogo več gostov. Pozna se, da se v B e l i k ra j in i s tu r i zmom n iko l i prej niso načrtno ukvar ja l i , zato n i čudno, da imamo začetne te­žave. Vseeno pa tudi doseda­n j ih uspehov ne gre podce­njevati , čeprav sami vemo, da bi b i l i lahko boljši.

L a n i odprt turistični b i ro v Črnomlju je organiz i ra l že mnogo izletov doma in v tuj i ­no, vod i evidenco nad zaseb­n im i turističnimi sobami i n posreduje prodajo belokranj­sk ih spominkov. M e d največ­je turistične pr idobi tve zad­njega časa pa štejemo pre­tek l i mesec odprt turistični dom v Pre les ju p r i Starem trgu, kjer te dn i pričakujejo že prvo skupino nemških r i ­bičev. D o m bo precej zaseden vse leto, ne samo v sezoni, ker imamo preko Dolenjske turistične zveze sklenjeno po­godbo z neko ribiško zvezo v Zahodni Nemčiji, k i bo k nam pošiljala svoje člane. V

Prelesju je na razpolago še okol i 10 ležišč v lepo ureje­nih i n čistih zasebnih sobah.

Največ upov za naš tur izem pa predstavl ja V in i ca , Župan­čičev ro js tn i k ra j , s svoj im kopališčem i n campingom. Viničani sami so žal s i l a ne­spretni i n se vedejo, kot da j i m tu r i zma n i mar . C a m p m g prostor n a V i n i c i zahteva še precej invest ic i j , toda dokler ne bo do V in i ce zgrajena že več let obl jubl jena asfaltna cesta, se nam vlaganja ne iz­plačajo. Sk l en i l i smo, da ne bomo gradi l i nov ih turistič­nih objektov vse dotlej , do­kler razpoložljive zmogljivo­sti ne bodo polno izkoriščene.

V samem Črnomlju name­ravamo organiz i rat i nekaj tra­d ic ionaln ih turističnih prire­ditev. Z jurjevanjem smo že uspeli , poizkušali bomo še s pr i red i tvami ob občinskem prazn iku i n z organiz irano trgatvijo jeseni. Pogrešamo pa iznajdl j iv ih gostincev v druž­benem sektorju. V r s t a z idanic oko l i Črnomlja predstavlja novo, donosno možnost za naš tur i zem, vendar v sk lopu gostinstva. T u , kot rečeno, pa napredujemo žal zelo počasi.

Prav tako sta na našem področju zelo privlačna lov in

ribolov. Obe panogi pa sta še mnogo premalo vključeni v turistično dejavnost.

R I A B A C E R

V nedeljo rajanje na Smuku

Z a dan vstaje so Semiča-n i odp r l i novo turistično ko­čo n a S m u k u (548 m) , k i so jo zgradi l i s prostovo l jn im delom. Zastonj so nared i l i tud i čez 60 prevozov. K e r je b i lo ob otvor i tv i slabo vre­me, so se odločili, da bodo ponov i l i veselico v nedeljo, 14. avgusta. Vesel ico bodo p r i r ed i l i lovc i , k i pr iprav l ja­jo zanjo janjčke na ražnju i n dobro kapl j ico . Dobiček bodo namenih za plačilo dol­gov, k i j i h še imajo p r i gradnj i koče. K e r se je pot na S m u k delno poslabšala, svetujejo avtomobi l is tom, naj park i ra jo v Semiču, saj je do S m u k a le bo r ih 30 minut hoda. Pričakujejo dober obisk, saj bo to nedeljo tud i še p red vojno znano »smočko žegnanje«.

F. D .

Spomenik malomarnosti? Kdor pride od drugod v

Črnomelj — in poleti tu­ristov ni malo, si navadno med znamenitostmi kraja ogleda tudi tromostovje. Nič kaj ugodnega vtisa o mestu pa ne dobi, ko za­gleda tik pod glavnim mo­stom razpadlo hišo, iz ka­tere poganjajo rastline. To dokazuje, da je stavba že več let zapuščena in da se zanjo nihče ne zmeni.

Najbrž tudi sosedom ni všeč razvalina v neposred­ni bližini, saj lahko v njej nastane leglo vsakovrstnih neljubih živalic. Stavbo bi morali čimprej podreti ali pa pozidati, ker v središču mesta taka ne bi smela ostati.

Gostišče »KOLPA« na Vinic i pr i Črnomlju, ob vedno bistri in topli, prijetni Ko lp i vabi domače in tuje turiste .

NOVICE

C R N O M E SKF

K O M U N :

Tri dni z raziskovalci večne teme pod Zapudjem Ko se človek spušča po leslvi v podzemlje, ostane sam med skalami in ledeniki, le vrv okoli pasu ga veže z zunanjim svetom, slabotni žarki karbidovke pa razsvetljujejo okoli njega večno temo. Te občutke poznajo samo jamarji, raz­iskovalci podzemlja, vendar so njihove vrste vedno števil­nejše. Med najbolj prizadevnimi na našem področju so tudi jamarji iz Črnomlja, ki so pred kratkim s svojimi gosti od drugod raziskali 8 novih jam v okolici Zapudja.

K a k o r smo že poročali, se je od 22. do 24. ju l i j a zbralo na Dolen jskem ve­l iko jamarjev i z osmih k lubov Slove­nije, dva gosta iz Franci je i n eden iz Vzhodne Nemčije. K l u b V i n k a Pader-šiča-Batreje je organiz i ra l to srečanje, da b i s skupn im i močmi raz i ska l i ne­znan podzemski svet na Dolenjskem i n da b i se naši j amar j i i zpopo ln i l i v tehnik i osvajanja sveta v večni temi.

Zb ran i j amar j i so se razvrs t i l i v t r i skupine, k i so 22. ju l i j a odšle na pot. E n a izmed n j ih je šla v Be lo kra j ino, do Črnomlja z v l akom, od tam pa z močno otovor jenim komb i j em do Raj-ca a l i G r o b k a nad Zapudjem. N a ve­l i k i vrtači z očiščenim grmovjem in lepo travo smo postavi l i 6 šotorov, ne­daleč vs t ran pa se je dvigoval d i m iz kope, kjer je domačin iz Zapudja de­la l oglje.

Nekaj najbolj navdušenih jamarjev nas je k l jub temu, da je kazalo na dež, takoj odšlo pro t i Prede lanki , ja­m i , k i je po pr ipovedovanju domači­nov brez dna. široka odprt ina na po­bočju je resda skr ivnostno z i ja la v

nas, vendar smo se odločili za pot po lestvicah v črno temo.

Predelanka je globoka 68 metrov Črnomaljski j amar j i smo b i l i tu

pred .nekaj tedni, vendar smo v j am i obstal i p r i g lobini 30 metrov, potem nam je zmanjkalo lestvic.

Tokra t smo prvemu, k i se je spu­s t i l navzdol , navezal i 50 metrov lestvic. K m a l u smo iz jame zaslišali slaboten glas:

— N a koncu lestev sem, m o r a m ven!

U r n o je plezal navzgor, m i pa smo komaj čakali, da b i n a m povedal, kaj je spodaj. F r anc i , pr izadevni črno­mal j sk i jamar , s i je nato pr ivezal še dva zv i tka po 10 metrov v rv i i n i zg in i l v globino. Dolgo smo držali vrv skrb­no napeto i n čutili, kako je poizkušal podaljšati lesene lestve z a lumini ja ­s t imi . Končno m u je uspelo i n vrv je spet polzela oko l i Pavletovega pasu, k i je varoval zunaj.

K o se je vrv ustavi la , ka r pomeni , da je oni spodaj dosegel dno, sem s i obesi l okrog pasu karb idovko še jaz,

J a m a r se spušča v n e z n a n o . . .

vzel kompas, meter i n nak lonomer ter se spust i l za n j i m . Profesor Habe , k i je vodi l našo skupino , m i je dal še obrazec, kamor naj b i vp isa l vse po­datke o mer i tvah.

Lezel sem vedno globlje. M e d potjo m i je ugasni la luč, a sem jo le spet prižgal. Svet oko l i mene se je maho­ma spremeni l . V i de l sem le malo raz­jedene skale ter se po k l i n i h prev idno

Napad na vojaški vlak je bil začetek neizprosnega boja

»Rad bi obudil spomine na težke dni osvo­bodilnega boja v letu 1941, na začetek našega oboroženega upora in ustanovitev prve parti­zanske enote na našem področju, ker so ti dogodki tako pomembni, da smo jim od letos naprej namenili občinski praznik. Bojim pa se, da se po 25 letih ne spominjam več natan­ko vseh podrobnosti in vseh imen, zato naj mi tovariši oproste, če sem koga pozabil ime­novati.« Tako nam piše v spremnem pismu tovariš Tone Malerič iz Črnomlja, ki nam je pred dnevi poslal spodnji sestavek v spomin na začetek oboroženega spopada z okupator­jem v Beli krajini v revolucionarnem letu 1941.

Novi del Črnomlju nastaja v zadnjih letih: vedno več je stanovanjskih stolpičev in zasebnih hiš, novo pa je tudi naselje Sadež. (Foto: Lojze K u m p )

Takega neurja v Beli krajini ne pomnijo! Nevihta, ki se je v nedeljo, 31. julija, okoli 15. ure popoldne razbesnela nad najsiromašnejšim predelom Bele krajine, je povzročila ogromno škodo — Po prvih ocenah so pridelki v nekaterih krajih uničeni do 90 odstotkov

Nekega dne v začetku ju l i j a 1941 smo se sestali s sekre­tar jem tedanjega okrožnega komi t e j a Mat i j o Bahor j em, k i nam je sporočil sklep C K K P S : takoj ustanavl jat i par­t izanske enote z vojaško dis­c ip l ino , k i pa morajo k l jub težavnim razmerah v akci jah nastopati kot redna vojska. Enote naj imajo zvezo s te­renom, medtem ko so navo­d i l a za akci je in druge pr i ­prave strogo zaupna in tajna. Tedaj m i je tovariš Baho r še sporočil, da me je okrožni komi te imenoval za vojnega referenta.

P r i tem delu so b i l i začetki izredno težki. K a k o se lo t i t i oboroženih akoij brez* voja­kov, orožja i n brez vsak ih vo jn ih izkušenj ter se posta­v i t i v bran organiz i ranemu i n oboroženemu sovražniku?

Zmen i l i smo se, da bomo pr i tegni l i tudi mlad ino . Tako je na prvo skupinsko part i ­zansko prisego, 28. ju l i j a na Fabjanov i pr is tav i , prišlo po­leg akt i vn ih članov parti je tu­d i 9 skojevcev.

Vede l i smo, da part izanska enota ne bo mogla b iva t i v vaseh,/ ker je b i lo tedaj v vsej Be l i k ra j in i polno Ital i­janov, zato smo razmišljali o tem, kje naj b i naši prebi­va l i in kako j i h bomo oskrbo­va l i s hrano, z obleko, orož­j em in zdrav i l i . Vse pr ipra­ve so lepo tekle in določen je b i l tud i že dan odhoda pr­v ih part izanov v taborišče na M i k l a r j i h .

Iste noči — od 11. na 12. avgust — pa smo se l o t i l i tu­d i prvega oboroženega napa­da na sovražnika s tem, da smo na več mest ih razdr l i že­lezniško progo med N o v i m mestom in Ka r l o v c em ter na­pad l i vojaški v lak.

V tej akc i j i naj b i sabotaž-na skup ina iz Semiča, v ka­ter i je b i lo največ železničar­jev i n F ranc Košir, razdr la progo med Semičem in Otov-cem. Druga skup ina je b i la iz Črnomlja i n je ime la na­logo razdret i progo p r i Glo-bočnjaku. To skupino sta vo­d i l a Lojze Dol tar in Janez Vitkovič. Gradaško-vranovi-ška skup ina pod vodstvom Staneta Cuznar ja pa je mora­la i z t i r i t i v lak na ov inku med vranoviškimi gozdovi. Razen teh smo ime l i tudi glavno skupino, katero sem vodi l sam, zato se spomin jam tud i imen udeležencev. V njej so b i l i Janez Kočevar, Lado M i ­šica, Pepe švajger, Jože Vr -ščaj, F ranc Korevec, V i n k o Švajger, Bo j an Fab jan in Pol­de Jerman.

Sestal i smo se 11. avgusta ob 22. u r i v gozdu za pokopa­liščem v Vo jn i vasi . K d o r je ime l orožje, ga je mora l pr i ­nesti s seboj. K o l i k o r se spo­min jam, smo ime l i 4 puške, 3 pištole, 5 a l i 6 ročnih bomb ter 3 bajonete.

T i k pred odhodom na akci­jo p r i vranoviškem železni­škem mostu smo naprav i l i še podroben načrt za napad. Do­ločili smo, da z vzhodne stra­ni napadejo stražo Mišica, Švajger in jaz, vs i ostal i pa naj b i strel jal i z zapadne strani . S lednja skup ina je imela res težavno nalogo, ker je mora la čez zelo zastraženo progo med čuvajnico i n mo­stom v Vranovičih.

Načrt je b i l dober. K e r smo napadl i z dveh strani , je so­vražnike v šotoru, stražarja na mostu in prihajajočo vo­jaško patrolo po progi zme-del naš h i t r i napad, k i smo ga izvedl i v t renutku, ko je

preko mostu pel jal vojaški vlak.

Po napadu so vsi , k i so se bojevali na zapadni s trani , odšli do Kolbeznove zidanice v Stražnjem vrhu . K a k o r je bi lo dogovorjeno, sem j i h naslednji dan ob iska l , da b i ugotovi l i uspeh akcije. Po oceni je bi lo več i ta l i janskih vojakov ranjenih, dva sta ce­lo podlegla poškodbam. Ple­na n ismo dob i l i , ker smo se takoj po napadu umakn i l i . Od naših n i b i l nihče ranjen. Akc i j a je v propagandno-poli-tičnem pogledu zelo uspela, saj je celo i ta l i jansk i vojaški bi l ten poročal o organizira­nem napadu, katerega pa so pr ip isova l i četniškim skupi­nam.

Sklenjeno je b i lo , da naši borc i že naslednjo noč odide­jo v vojaško taborišče v M i ­k la r j ih . K o je b i la prva sku­p ina part izanov v gozdovih, smo mora l i razširiti in utrje­vati obveščevalno mrežo.

Tako sem ime l stalne stike z Adol fom Radmeličem in Jo-žetom Maličem na V i n i c i , z Jožetom For tunom v Daml ju , z Žagarjem iz Bre zn ika , Iva­nom črničem iz Met l ike i n študentom Cuznar jem iz V ra -novičev. Za reševanje naših l jud i iz zaporov, zbiranje oro­žja, hrane in zdrav i l , za kaz­novanje domačih izdajalcev in razširjanje osvobodilnega t iska smo potreboval i čimveč zanesl j iv ih in pogumnih l ju­d i .

K m a l u ^atem sva z Ladom Mišico dob i la nalogo rešiti iz črnomaljskih zaporov Lojzeta Fabjana. Po naročilu O F je takratni paznik T ine K o t a r določenega dne spust i l zapor­n i ka Fabjana in B r u l o iz sa­mice v hodnik, da b i se umi-la , medtem pa smo ju rešili. Po pobegu iz zaporov je Loj­ze Fab jan postal komand i r part izanske čete.

Tud i v rudn iku Kanižarica smo izvedl i uspešno akci jo : odnesli smo 260 kg razstre­l iva, nujno potrebnega za na­daljnje sabotažne akcije. Vzporedno s tem pa smo pre­ko osvobodilnega t iska, k i smo ga dobival i iz Ljubl jane in Novega mesta, navdušili vedno več l jud i za osvobodil­n i boj , katerega razmah je postajal z vsak im dnem več­j i , močnejši in nezadržen.

T O N E MALERIČ

K m a l u po 15. u r i je v ne deljo. 31. ju l i ja , nastala v Čr­noml ju taka tema, da so mo­ra l i v stanovanj ih prižgati luč, nedolgo za lem pa je mo­čan vihar z na l i vom in s to­čo, kakršnega ne pomni jo n i t i najstarejši BeOokranjci, začel po vaseh ruvat i dreve­sa, rušiti zidove in uničevati pridelke.

Neurje je posebno prizade lo Dobličko goro ter predel med Adlešiči in Žuniči, kjer kmetovalc i z njiv nimajo kaj pobirat i . V iha r je s koreni­nami vred i z ruva l vel ike ore­he in precej sadnega drevja, popolnoma uničil koruzo, de­teljo, peso, fižol i n druge pr ide lke. T u d i v inogradi v Doblički gor i so povsem uni-

25 srečnih otrok brezplačno na morje

2. avgusta je šla na Cres druga skupina okoli 100 otrok s področja črno­maljske občine. Organiza­torji so računali še na tretjo izmeno otrok, ven­dar zanjo ni bilo dovolj plačanih prijav, zato bo ostalo le p r i dveh izmenah.

Tisti , k i so s Cresa pr i ­šli domov, so navdušeni nad lepimi počitnicami. Marsikateri otrok je šele tu spoznal urejeno življe­nje in pravo prehrano, saj je bilo v obeh izmenah 25 otrok iz tako socialno o-groženih družin, da je, za­nje celoten prispevek pla­čala občinska skupščina.

če n i . V Dobličah je nekdo zi­da l hišo, a m u je v ihar po­dr l celo steno! Ponekod v oko l i c i Dragatuša je še na­slednj i dan ležalo to l iko to­če naokrog, da b i jo lahko odvažali s kamionom.

Občinska komis i j a je po prv i oceni ugotovila, da je škoda neverjetno ve l ika i n da so z last i v najbolj siromaš-

Drevi bo ob 20. uri na preureje­nem rokometnem igrišču v Črnom­lju slavnostni zaključek III. delav­skih športnih iger »Črnomelj 1966«. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo 78 ekip z 17 delov­nih kolektivov. Tovarna konden-eatorjev ISKRA Semič je sodelo­vala letos kar s 30 ekipami in ta­ko osvojila pokal mladosti 1966, ki ga je podelil občinski komite ZMS Črnomelj.

Razvrstitev ekip: kegljanje — moški: Rudnik, ZORA, Mesnica; kegljanje — ženske: ISKRA I., ISKRA II.; šah: občina, rudnik, ELEKTRO; mali nogomet: BELT, občina, rudnik; smučanje — v vele-

n ih vaseh p r i d e l k i tud i do 90 odstotkov uničeni.

V k ra tkem bodo po vaseh škodo natanko ocenil i , nato pa pr i zadet im kmetova lcem pr i zna l i olajšave p r i plačilu pr ispevka za socialno zavaro­vanje, medtem ko l j i idje v teh k ra j ih davkov tako ne plačujejo, ker leži zeml ja v IV. pro izvodnem okolišu.

slalom: Gozdni obrat, ISKRA I., ISKRA II.; smučanje — teki: ISKRA L, ISKRA II., ISKRA III.; veleslalom — posamezniki: l . Knez, (GG), 2. inž. Rozman (Rud­nik), 3. Rade (GG) itd.; streljanje — moški: BEGRAD, ZORA, E -LEKTRO; streljanje — ženske: ISKRA I, ISKRA II., ISKRA III.

Zmagovalci posameznih disciplin bodo prejeli prehodne pokale, tri prvoplasirano ekipe pa spominske plakete in priznanja. Pred razgla­sitvijo rezultatov in razdelitvijo pokalov bo ob 19.30 tekma v ma­lem nogometu med ekipama BEL-TA in rudnika.

spuščal. Končno sem prišel do Fran­ci ja .

Medtem je on o d k r i l špranjo, k i pa je b i l a tako ozka, da n isva mogla skoznjo ne z glavo i n ne z nogami. I zmer i la sva brezdno: 12 metrov dolgo i n 4 m široko. Naj ino delo je b i lo tu opravljeno, vendar se je šele tedaj začel najbolj nepri jeten posel, ker sva mora la p r i t i iz jame, hk ra t i pa poteg­n i t i lestve za seboj. Pr iveza l sem se na vrv, oni zunaj pa so me varoval i . Tako sem stop i l na rob prepada, po­rinil lestve od sebe, od zunaj pa so j i h v l ek l i gor. K o sva b i l a zunaj, smo ugotovi l i , da je j ama globoka 68 me­trov. B i l a je že tema, zato smo se odprav i l i kar v taborišče, kjer smo s i še dolgo pr ipovedoval i jamarske zgodbe. N a obisk je prišel oglar z že­no. .Povedal je, da ve še za 4 jame, zato smo ga pros i l i , da b i nam j i h naslednjega dne pokazal .

Po oglarjevi sledi Že ob petih zjutraj smo vsta l i i n

k m a l u po za j t rku k r e n i l i na pot v dveh skupinah, od kater ih je mora la vsaka raz iskat i dve a l i t r i jame. P r va skup ina je odšla pod vodstvom prof. Habeta pro t i Prede lank i v brezdno, drugo je vod i l v nasprotno smer to­variš Hace.

Jaz sem šel k oglar ju i n ga pros i l , naj m i gre pokazat tiste »luknje«, ka­k o r j i h je sam imenoval . Odšla sva po ozk i stezi med rosn im drevjem. Vrge l sera kamen v prvo odprt ino, k i m i jo je pokazal , ter ugotovi l , d a je jama najmanj 60 m globoka.

— Vidiš, za to jamo znam samo jaz. Nihče v Zapud ju ne ve zanjo, Je reke l .

Prišla sva še do treh j am, ogledal pa sem s i j i h le od zunaj, ker sem j i h nameraval ob iskat i s tovariši. Po ma­l i c i smo se dela skupno lo t i l i .

K e r poslednje i zmed 4 j am nisem takoj našel, so se m i tovariši posme-hoval i , .po enotirnem tavanju pa sem le odk r i l vhod, k i m i ga je pokazal oglar.

Spet 80 metrov navzdol V jamo smo spust i l i 50 metrov

lestvic, vendar je p rv i , k i se je spu­st i l , k m a l u zak l i ca l :

— Prekra tko , še na vezite! Z a n j im je šel drug i jamar . Doda l i smo še dva zv i tka i n nestrp­

no čakali, kaj nam bosta fanta spo-

Po napornem plezanju počitek ob kapniškem masivu v Kašeici

ročila. Čez čas smo zaslišali t r ikraten žvižg pjščalke i n bobneč glas, vendar n ismo prav nič razumel i , k a r je go­vor i l on i iz globine.

K o sta oba zlezla iz jame, sta b i la upehana, vendar se je pot izplačala. Oglar nas n i potegnil . Jame doslej res še nihče n i odk r i l , g loboka pa je 80 metrov.

O d tam smo šli še v eno jamo, nato pa oko l i 16. ure v tabor.

Kaščica se nam zdi najlepša! Zvečer smo mora l i v Črnomelj, da

b i se oskrbe l i s hrano za naslednj i dan. V črnomaljski samopostrežbi so nam dal i zalogo na kredi t , zato je b i lo zvečer v taboru spet živahno ob kade-čem se loncu. Zgodaj smo šli spat, ker smo imel i v načrtu zadnji dan raz­iskovanja pokazat i gostom našo naj­lepšo jamo — Kaščico.

Dež i n megla naslednj i dan nista zadržala pet ih jamarjev, k i so s i v spremstvu Načeta iz Črnomlja ogle­dal i lepotico našega podzemlja, midva s prof. Habetom pa sva pregledovala zapisnike in načrte j am v B e l i k ra j in i . Be lokran j sk i j amar j i smo v letu dn i in po l opisal i 42 j am, med ka te r im i je b i la več kot polovica neraz iskanih. Naše delo je b i lo uspešno.

Šele ob 14. u r i so prišli on i iz K a -ščice, čeravno b i mora l i tedaj že se­deti na sestanku v Novem mestu, ču­dovi t i k a p n i k i in lepote Kaščice so j i h tako navdušile, da ka r niso mogl i iz jame ven.

Pod r l i smo šotore i n se p r ip rav i l i za odhod, zadovol jni z ob i skom izku­šenih starejših kolegov, od kater ih smo se mnogo naučili.

S T A N K O K L E P E C

Nobena sila ne bo več ustavila napredka!

Medtem ko sodi občina Črnomelj še vedno med ne­razvi ta področja Slovenije, je napredek, dosežen v povoj­n i h let ih, vendarle skokovi t i n ga n i moč zanikat i , črno-maljčani počasi, toda vztrajno preobračajo svoje področje, n a katerem dobiva razvijajoča se industr i ja vse večji pomen.

Le ta 1945 so ostale v Be l i k ra j i n i prazne kašče, hlevi brez živine, pomendrana pol ja, prebivalstvo je b i lo tako-rekoč brez vsega zaradi izrednega gostol jubja do borcev i n inst i tuc i j , k i so se več let zadrževale na osvobojenem ozemlju. Skoro vse obljube o ra ju po osvoboditv i pa so bile pozabljene. Ljudje k l jub temu niso obupal i i n so začeli gol ih rok z nov im bojem za boljše življenje na skop i zemlj i , s katere so mnogi že od nekdaj bežali v tuj ino.

Predaleč b i mora l i seči nazaj, če b i hotel i naštevati vse težave i n uspehe prv ih , najtežjih 10 let po vo jni , lahko pa navedemo nekaj številk, s ka te r im i je dokumen­t i ran napredek v naslednjem desetletju:

• Leta 1956 je narodni dohodek na prebivalca znašal komaj 42.210 d in , 1960 že 128.510 d in i n 1965 — 407.240 d i ­narjev, ka r pomeni skoro desetkratno povečanje v dese­t ih let ih.

• število zaposlenih je bi lo pred 10 leti še skrom­no — 1342; leta 1960 je bi lo v rednem delovnem razmerju 2145 občanov, lani pa že 3040 oseb.

• Proizvodnja je znašala v letu 1956 — 32.270 ton, pet let kasneje 60.000 ton i n lani že 91.200 ton.

g Stor i lnost se je leta 1960 povečala v pr imer jav i z letom 1956 za 173 odstotkov, v naslednj ih pet ih le t ih (do 1965) pa je narasla za nadal jnj ih 227 odstotkov.

še skop i podatk i o treh največjih podjet j ih v občini: R U D N I K : leta 1956 je b i l .zabeležen celotni dohodek

podjetja s 191 mi l i j on i dinarjev, leta 1960 je znašal že 261 mil i jonov in lani 747 mi l i jonov dinarjev. Zaposleni : leta 1956 — 185 l jud i , leta 1960 — 234 in 1965 — 308 oseb.

B E L T : celotni dohodek podjetja se je leta 1956 gibal oko l i 284 mi l i jonov dinarjev, leta 1960 se je povzpel na 806 mi l i jonov, m inu lo leto pa so zaključili z 2 mi l i jar­dama in 17 mi l i j on i dohodka. Tud i število zaposlenih je naglo naraščalo: leta 1956 — 265 l judi , leta 1960 — 412 in leta 1965 — 507 članov kolekt iva.

Z O R A : leta 1956 se je ponašala lahko le s 63 mi l i j on i dohodka; leta 1960 so ustvar i l i že 127 mi l i jonov in lani 649 mi l i jonov dinarjev. Medtem ko so ime l i leta 1956 le 80 zaposlenih, j i h je bi lo leta 1960 že 162 in leta 1965 kar 287.

V m i n u l i h let ih so lepo napredoval i z lasti še v semiški I S K R I , pomemben je obrat metliške tovarne BET I - I I , kakor tud i vrsta manjših delovnih kolekt ivov, k jer s i pro izvaja lc i vztrajno i n uspešno prizadevajo za nenehen napredek.

SVEČAN ZAKLJUČEK III. D E L A V S K I H Š P O R T N I H IGER

Najuspešnejši kolektiv: spet ISKRA Semič

Mož, ki hrani Trubarjev ciborij »Hiša je pod drevjem. Od

daleč se slabo v id i , z avto­busne postaje pa jo boste za­gledali . Sto, največ . dvesto metrov je do nje. V pritličju ima trgovino, so m i r ek l i .

K o sem meglenega avgu­stovskega ju t ra stopi l z avto­busa v S lovenski vasi , m i je to navodi lo nadvse kor is t i lo . H o d i l sem minuto , dve, in b i l sem tam.

V sadovnjaku na desni , ne­kaj korakov od ceste i je sta­rejši moški kos i l travo.

»Dobro jutro ! M o r d a veste, a l i je Leopold Kozlevčar do­ma?«

Mož je odložil koso in se zravnal kot kmet po napor­nem delu.

»Doma je,« se je nasmehni l . »To sem jaz, moja malen­kost!«

»Ljudje govore, da marl j i ­vo zbirate stare umetnine in druge predmete. B i m i hotel i pokazat i zb i rko? B i se hotel i pogovarjati o njej in vašem zbiranju?«

»Zelo rad. Ce se vam mu­di , stopiva precej. K o s a lah­ko počaka.«

Ne privid, ampak resnica!

Po šdlcu žganja, s kater im Kozlevčar rad postreže vsa­kega gosta, sva stopi la v pr­vo nadstropje. 2e na prv ih

stopnicah m i je zastal korak, pogled pa m i je obvisel na k ipc ih na steni.

»Stopiva sem,« je rekel moj gostitelj, odklen i l vrata sred-njevelike sobe in zavrtel elek­trično st ikalo.

Ste v idel i kakšen f i lm o za­kladih?

K o sem v med l i luči zagle­dal štiri polne stene raznih barvast ih in pozlačenih figur, angelskih doprs i j , s l ik na steklo i td. , ko v p rv ih h ip ih , ob h i t rem pogledu na vse to, n isem skoraj ničesar razlo­čil, sem tud i jaz m i s l i l , da v i d im pr i zor iz kakšnega fil­ma. B i l sem prepričan, da je vse to p r i v id , da kaj takega v preprost i kmečki hiši sploh n i mogoče najt i i n videti , da bd kvečjemu b i l a to lahko pr ivatna soba kakšnega raz­košnega francoskega kral ja , šele, ko je Kozlevčar rekel , da je to, ka r v id im, nabra l v star ih dolenjskih, gorenjskih i n štajerskih hišah, za kar je porab i l ce l ih štirideset let, sem -se znebi l vt isa o prisot­nosti pravljičnega sveta.

Od viteških mečev do Japljevih »Pridig«

Kozlevčarjeva zb i rka je pre­senetljivo obsežna in pisana. Samo v tej sobi, kjer sva se­dela in kjer m i je gostitelj pojasnjeval to in ono podrob nost o izvoru oz i roma nastan­k u predmeta, povedal o nje­govi starost i in ceni, je več tisoč kosov. Samo s l i k na steklo, deloma iz škofjeloške šole, k i je v m inu l ih stoletjih slovela širom po E v r o p i , je 125. V enem kotu je lu tka , oblečena v pr istno slovensko narodno nošo, v drugem sve­ženj viteških mečev in nekaj čelad. (Strelno orožje je med vojno prodal , ker se je ba l Italijanov.) Vmes so postav­ljene vel ike baročne ure. V baročni omar* ima več deset star ih knj ig . Johannis F r i s s i i Tignindjev lajinsko-nemški slovar nos i letnico 1682. Med starejše sodijo tudi »Pridige« Jur i j a Japl ja , k i imajo leto natisa 1794. Verjetno so ne­katere druge knjige še starej­še; pregledala j i h nisva.

Slikar Sternen na obisku

N a vidno mesto je Kozlev­čar posadi l s l ike s tar ih slo­venskih mojstrov in impre­sionistov: Bergantova, Gro­harjeva, Klemenčičeva in Ja­kopičeva dela. Z z b i r k i ima tudi dela sl ikarjev, k i j i h je osebno poznal , a l i se je po-

Častno mesto med stari­mi predmeti zavzema sta­rinska lutka, oblečena v pristno starodavno sloven­sko narodno nošo. Pozor­nost vzbudi zlasti avba, vezena s pozlačenimi nit­

mi.

sebno zan imal za nj ihova de­la. Sternen je b i l njegov pr i ­jatelj in je večkrat dopoto-val v Slovensko vas. V spo­m i n nanj v is i portret Leopol­da Koz l e včarja.

»Slikar Sternen me je na­učil poškodovane sl ike resta-vrirati,« je p r i pomn i l Kozlev­čar, k i goji do star ih s l ik še posebno ljubezen.

»To je uporabljal mašnik Trubar!«

V predalu baročne omare hran i numizmatično zb i rko . Novce, s kakršnimi so plače­val i v starem r imskem cesar­stvu, in kovance iz časov Ma­rije Terezije.

Iz tabemakl ja v roman­skem slogu je vzel belo ku­pico s pokrovčkom. B i l a je s injemodra.

»To je Trubarjev c ibor i j a l i kelih,« je rekel.

Torej posoda, k i jo je p r i mašniškem oprav i lu uporab­l ja l pred več kot 400 lebi za­četnik slovenskega protestan­t izma in pisec prve slovenske knjige Primož Trubar !

»Kako je ta posoda prišla v vašo zbirko?«

»Dolgo ga je imela grajska gospa v Draškovcu p r i Šent­jerneju. Pozneje ga je dobi la v dar moja mati.«

»Ne čudite se: za zbiranje s tar ih umetn in in predme­

tov me je navdušila mat i . Sa­ma m i je zapust i la več tega, kar vidite v zbirki,« je rekel .

K o m i je pokaza l še dve sobi , prav tako po ln i star ih umetnin, bogcev, angelčkov in raznih drug ih predmetov, otetih pozabi in uničenju, je malo odgrni l zastorček v svo­je življenje.

»Ko sem b i l v L jub l jan i več let bančni uradnik , sem ved­no našel to l iko časa, da sem obiskoval predavanja iz u m e t nostne zgodovine. Ne morete Si m i s l i t i , kako m i je to ko­r is t i lo . Naučil sem se spo­štovati vsako staro stvar, če je le ustrezala me r i l om za zb irko, k i sem jo naglo pove­čeval.«

Leopold Kozlevčar pravza­prav ne pozna prostega časa. To navado je obdržal do da­nes: če le utegne, ureja, kar po njegovem še n i urejeno, sicer pa kmetuje. Tako zdru­žuje l jubezen do star ih umet­n in z l jubeznijo do zemlje, vendar ne zaradi njene sta­rost i .

Delo ga je navadi lo, da vztraja. In vztrajal bo še, še bo zb i ra l in kmetoval ; do­poldne ora l i n kos i l , popoldne al i p ro t i večeru pa posedel med bogci in angelčki i n raz­mišljal, kaj še manjka, da b i b i la zb i rka čimbolj popol­na. K l j u b 62 letom.

I V A N Z O R A N

62-letni Leopold Kozlevčar iz Slovenske vasi je v 40 letih zbral toliko starih umetnin in predmetov zgodovinskega pomena, da se je njegov dom spremenil v mali muzej

»Kupite, kupite!« ponujajo mladi nabiralci gob svoje sveže blago vzdolž ceste čez Gorjance, ob avtomobilski cesti čez Krško polje in pod Hmel jnikom, pa tudi drugod, kjer je letos veliko gob. Prodajajo j ih na merice, v papirnih vrečicah, v jerbaščkih, košaricah in tudi kar v domačih kuhinjskih skledah. Cene se vrtijo med 500 in 800 dinarji za približno kilogram gob. Tole skupinico smo srečali pod V r h o m pr i Turjaku. (Foto:

Dolenjski list)

Brežiški taborniki v Bohinju Brežiškim taborn ikom, k i

letujejo v drug i i zmeni v Bo­hinju, je vreme bolj naklo­njeno kot t i s t im, k i so leto­val i v p r v i i zmeni . K o je b i la voda še hladna, so se voz i l i po jezeru, b i l i so p r i Sav ic i , na Vog lu in preko K o m n e tu­d i p r i T r i g lavsk ih jezerih. V gozdni šoli se m lad i taborni­k i uče svoj ih veščin ter vadi­jo signalizacijo in topografi­jo. K e r je ob Boh in j skem je­zeru več taborov, se taborni­k i tud i obiskujejo. Tako so brežiški taborn ik i b i l i v go-

Umetniški ansambel stoletnikov

V sovjetski avtonomni re­pub l i k i Abhaz i j i na vzhodni obal i črnega mor ja je pov­prečna življenjska doba l jud i zelo dolga. T a m živi okrog 400 stoletnikov, t is t ih, k i se p r i ­bližujejo stotemu letu, pa je na tisoče, številni stoletni starc i so še vedno zelo aktiv­n i , doma opravljajo najrazlič­nejša dela.

V Abhaz i j i že 16 let deluje ansambel pesmi i n plesov sto­letnikov, k i ima v repertoarju 12 abhaz i jsk ih narodnih ple­sov in 60 star ih narodnih pes­m i . Ansambel nastopa vedno z v e l i k im uspehom.

steh p r i Kamničanih, v sobo­to pa j i h je ob iska la skupina skavtov iz Franci je . Brežiča-n i , k i znajo francosko, so j ih vodi l i na izlete, p r i r ed i l i pa bodo tudi taborni ogenj, p r i katerem bodo sodeloval i vs i taboreči ob Boh in j skem jeze­r u . Zaključek taborjenja bo v ponedeljek, 15. avgusta.

Zadnje tedne smo precej p i s ^ , % « ^ y o l e n j s k e g a podzemlja: o naših pogumnih J ^ Ki odkrivajo skriti svet in tudi s tem p r l s P p ; » V osnovam, k i lahko mnogo koristijo turizmH- „naj. Poročamo na 6. strani o delu prizadevnih c . . nnJ ' i f * l n jamarjev in njihovem tridnevnem razisk« . ^ m p o t l Zapud­jem. Na sliki: drugo podzemsko ^ v Kaščici, ob

katerem meri jamar t emr vode.

}Senca groze lebdi nad Ameriko« Tak f naslov uvodn ika

znanega; "ejškega časopisa New * Tifliesa prejšnji teden r ^aho tnem, nepo-jasnjenj »»Uio^ičnem zloči­nu 25JJJ2» ameriškega štu­denta ^ ' " S a Whitmana, k i j e v p j ^ w i a v g u s t e

v AusW v Teksasu ub i l 15 nedotfJJJtadl, med n j im i svojo in ženo, ter j i h 33 Je najbolj žalo­sten f j j j rekordov i n sen­zacij Amerike. V zgo­dovini . takega k r im ina l a je , najstrašnejši množi^ Ubijalec Hovvard Unruh, j 4 ^ P r e d 17 leti na ulici v j g g l u v New Jer-seyu y i w * » e n i m i r u ub i l

N i J I l Polegel s trah i n razburja ' ki g a j e z b u d j i brezpo^ mornar R i cha rd S p e A . Q£ Sredi letošnjega julija vJg°agu ponoči zve-rinsKo/.!, ' « deklet, gojenk m e d i m S o l e - Po l i c i ja tr­di , d* Rešl j ive dokaze, da J« ^ r i l e c , čeprav nje­gova ° £>a to zanikuje.

Sodjj Jg niso i z r ek l i ka­zni ^ jSj***, ko so se na-po!n i ! \ Pci časopisov po vsem 5 ' s še bol j Žalost­no i nJ f(ib.° n °v ico o mor i l ­cu tfljV F a n t j e b i l v ž i v l j e g normalen Ameri ­čan. đ ^ s t u d e n t , k i se je želel F J g , razen tega pa se r j j h v a l v vo jsk i na odsW*j g l a s k e obvezno­sti l a ?

n roai strelec in je J J u b i l S h - N a u b i J a n j e ^ je t* b i , črtno pr ip rav i l . Da ^ mat i priča t i -stegfl' g* ^ je zgodilo kot j e &ST na i i s t i č > j e u b i l

najprej njo i n do s m r t i pre­tepel svojo ženo, potem pa se je s t remi puškami, dve­m a revolverjema i n zalogo hrane povzpel v 26. nadstrop­je univerze v Aust inu i n stre­l j a l n a mimoidoče, ničesar sluteče l jud i , po pločnikih. Žrtve so padale, ne d a b i vedele, od k o d pr iha ja smrt . Oelo noseča žena je b i l a med n j im i . Po neskončno dolg ih 80 minutah je uspelo dvema pol ic is toma, da sta se povzpe­la do njega i n ga ub i la , ke r se n i hote l predat i i n prene­hat i z mor i jo . K o so sodn ik i izvršili autopsijo, so n a nje­govih možganih o d k r i l i tu­mor , k i m u je povzročal hu­

de glavobole. Kaže, da ne bo mogoče ugotovit i motivov, k i so gnal i človeka v to grozno dejanje.

Po u m o r u predsednika Ken -nedvja pred s l ab imi t remi let i v A m e r i k i niso prepove­da l i svobodnega nakupa i n hranjenja orožja, k i ga l jud­je lahko dobi jo po naročilu celo pb pošti. A l i bo senat po teh zločinih izglasoval za­k o n o omej i tv i nošnje orož­ja, a l i se bodo t i možje še naprej t r k a l i po p r s ih , da sprejemajo zakone v deželi neomejenih možnosti, celo tak ih , k i smo j i m b i l i priča pred nekaj dnevi? Amer ika , Amer ika !

STE ŽE PREBRALI 1 . in 2. številko FANTOMASOVIH ZLOČINOV? ŠE NE? POTEM TO STORITE TAKOJ, KAJTI -

Fantomas je senca in seje strah nad Parizom, Fantomas je povsod in nikjer, Fantomas je zločinski genij, Fantomas je smrt!

Ne pozabite: F A N T O M A S O V I Z L O Č I N I !

BE-ČE ROMANI BE-ČE ROMANI BE-ČE

Dolenjska pred 65. in pred 15. leti (PRAŠIČJA R A Z S T A V A V

N O V E M M E S T U ) . K a k o r smo izvedel i , p r i r ed i l a bode naša kmet i j ska družba letoš­njo jesen v Novem mestu prašičjo razstavo, p r i kater i se bode del i lo premije. Opo­zar jamo na to vse naše pra­šič jerejce, da se pravočasno pr i jav i jo na razstavo. Poka­zati je treba, v ko l iko smo napredoval i od zadnje razsta­ve, k i se je vršila 1. 1894, te­daj p red s edmimi let i .

<TOČA) pob i la je 23. ju l i ja skoraj vse pol jske pr ide lke z last i p a trt je i n žito od Dragan j ega sela p ro t i Pod-Ijubnjem i n Podgradu. ško­da je znatno ve l ika.

(SMEŠNICE) . P R E V A R A — Knj igovod ja v t rgov in i : »Na to gospico, k i je sedaj kupova la ono rudeče blago, sem gotovo naprav i l dober ut is , ke r je večkrat pogledala n a me?« Trgovsk i pomočnik: »To pa ne, samo prave ru­deče barve m i n i znala ime­novat i , pa je kazala na vaš nos!«

Dolenjske novice, 1- avgusta 1901

Prekopski radioklub v težavah Radioamaterji s Prekope se spra­

šujejo, če misli občinska skupšči­na Krško prispevati kaj denarja za obstoj kluba. Do sedaj je edi. no oddelek za narodno obrambo prispeval lani za seminar v Izoli okrog 30.000 S din in letos 50.000 S din z nabavo oddajnika. Ta sredstva pa so za komaj ustanov­ljeni klub premajhna, saj kljub za. gotovitvam niso dobiti niti toliko denarja, da bi lahko izplačali na. grade radioamirerjem-pionirjem, ki so tekmovali ob otvoritvi gasil­skega doma v Prekopi v »lovu na lisico«. Tega so se poleg doma­čih udeležili tudi radioamaterji iz Krškega. Klub, ki je bil ustanov­ljen iz nič in požrtvovalnosti čla. nov, želi obstajati. Kljub temu dol­go tako ne more iti naprej. Ne­kateri člani so sami financirali klub, n. pr. tov. Franc Cvelbar je lani založil 30.000 S din, da o drugih članih ne govorimo. Radio­amaterji so poslali prošnje za po. moč na vse strani, toda brez vsa­kega uspeha.

Če hoče klub delati, so potreb, na sredstva, teh pa zdaj še nima. Dotacija JLA bo prišla šele na­

slednje leto. Upamo, da bo občin, ska skupščina pomagala klubu, da bo postal enakovreden drugim v Sloveniji. Zg.

BREŽIŠKI ROKOMET Letošnja rokometna sezona se

bo začela 4. septembra. Trener obeli članskih ekip, Id tekmujeta v republiški ligi, Darko Šetinc nam je povedal, da je i \semi Igralci imel poseben sestanek, na katerem so se pogovorili o pripra. vali na no.o sezono. Čeprav je nekaj igralce, še na počitnicah, so že začeli redno trenirati. Sem so­dijo tudi prijateljska srečanja. Ta. ko gredo v soboto v Črnomelj, na­slednjega dne pa bodo igrali do­ma z večkratnim državnim prva­kom ekipo Zagreba, ki ima v svo. jih vrstah tudi več državnih repre-zentanlov. Uvrstitev obeh ekip v .jesenskem delu tekmovanja je tež. ko napovedati, je dejal tov. Še­tinc, predvsem velja to za fante, bajti i/ lige ispade kar )>et ekip.

V. P.

T E K S T I L N A T O V A R N A Z N O V A P R E S E G L A

P O S T A V L J E N E N A L O G E V ju l i j u je delovni kolek­

tiv teksti lne tovarne v Novem mes tu znova znatno prese­gel svoje naloge- Osnovni p lan je b i l izpolnjen s 114,4 odst., operat ivni p lan pa s 103 odst. Vštevši pomožno osebje je b i l ju l i j sk i p lan iz­polnjen po vrednost i s 110,4 odst- — M e d posameznimi odde lk i je najboljša predi l ­n ica , k i je presegla mesečno nalogo po količini za 30 od­stotkov, po vrednost i pa za 26 odstotkov.

R U D A R J I I Z KANIŽARI-C E PIŠEJO

Navz l i c različnim težavam, kot so požari v j am i , vdor i vode, vročina i n pod. dosega­mo v izvrševanju naših nalog lepe uspehe. Povprečno pre­segamo mesečne plane za 4 do 6 odst.

10. avgusta 1951

Dovoljenje za vodenje živali

Mehikanc i , k i vodijo s se­boj osličke in mule , morajo odslej imet i posebno dovolje­nje za vodenje živali. Ce ga hočejo dobi t i , morajo ne le dobro poznati prometne pred­pise, temveč morajo predlo­žiti oblastem osem fotografij.

Preteklo soboto je potovalo skozi Novo mesto in Otočcc 54 francoskih avtomo­bilov s prikolicami. Skupina članov francoskega avtomobilskega kluba se je odpravila na kolektivni izlet skozi Jugoslavijo in Bolgarijo do Grčije. Najprej so se ustavili v Novem mestu, kjer so dodobra zagostili živahen promet na Glavnem trgu, potem pa so na Otočcu kosili. Po nekajurnem počitku so se odpravili dalje proti jugu. Na sliki: vodilno vozilo (za čuda med skoraj samimi

»žabami« ) je bi l mercedes. (Foto: M . Moškon)

D r . B r a l k o K r e f t : (5)

Jurčič in njegov roman ,Deseti brat'

T a k r a t se j e Prešeren t a k o rekoč k o t p e s n i k drugič r o d i l i n p o s t a l j a s n o i n g l a s n o to , k a r n a m j e še danes : gen i j s l o v e n s t v a . Z a t o n i b i l o to de j an j e nič m a n j odloči lno z a r a z v o j naše književnosti s p l o h , k a k o r j e i z i d p r v e g a r o m a n a z g o d o v i n s k o i n umetniško p o m e m b e n z a n a d a l j n j i r a z v o j naše e p i k e v p r o z i .

Jurčiču j e n a t e m področ ju s l e d i l K e r s n i k , k i je t a k o rekoč i z r o k umirajočega Jurčiča p r e v z e l n j e go vo p e r o i n o d ena j s t ega p o g l a v j a n a p r e j n a d a l j e v a l nedokončane »Ro­k o v n j ače« v takšni s t i l n i i n s m i s e l n i s k l a d n o s t i , d a se K e r ­s n i k o v o n a d a l j e v a n j e v ničemer ne razločuje o d Jurčičevih d e s e t i h p o g l a v i j . K e r s n i k s a m je šel v s v o j i h d e l i h da l j e v r e a l i z e m , k a r pričajo z l a s t i n jegove »Kmetske sl ike«, p r a v t a k o p a s p i s i o živl jenju t a k r a t n e j a r e gospode . V i s t e m času u s t v a r j a t u d i že Tavčar, k i p a doseže šele v s v o j e m z a d n j e m d e l u »Visoška kronika« višek t i s t e ga r e a l i z m a , k i j e b i l p r e d očmi že L e v s t i k u i n k i ga s krščanskim etičnim p o u d a r k o m kritičnosti p o svo j e u v e l j a v l j a v n e k a t e r i h de­l i h Finžgar, čeprav j e z l a s t i v z g o d o v i n s k e m r o m a n u »Pod s v o b o d n i m soncem« močno za je t v romantični r e a l i z e m , k i se začenja z Jurčičem. K n j e m u v o d i j o i n i z n j e ga i zha j a j o v s a p o t a te književnosti, d o k l e r j i h r a d i k a l n o ne p r e t r g a

Gvido Birol la : Lovro obišči ranjenega Desetega brata v Krjavl jcvi koči

d o s l e d n i i n n e o b z i r n i kritično-socialni r e a l i z e m Prežihove-ga V o r a n c a . Z n j i m dokončno p a d e bo l j a l i m a n j r a h l a ten-čica idealističnega i n idealizirajočega g l e d a n j a i n u p o d a b ­l j a n j a kmečkega življenja, s i j e s t o p i l o v času v e d n o b o l j prevladujočega k a p i t a l i z m a t u d i družberio v novo , a neza­v i d l j i v o s t o p n j o r a z v o j a .

K r i t i k a še z m e r a j r a d a p o u d a r j a p r i »Desetem bratu« i z n e k e bo l j površne k a k o r s t v a r n e t r a d i c i j e v p l i v e W a l t e r j a S c o t t a , z l a s t i n j egovega r o m a n a »Star inar « , čeprav se j e m l a d i Jurčič šolal le p r i n j e g o v i t e h n i k i . T o d a t u d i to j e h v a l e v r e d n o , k a k o r gre Jurčiču v čast, d a j e h k r a t i študi­r a l S h a k e s p e a r a . S t o let p o n a v l j a j o m n o g i češ, d a Jurčič preveč r a d riše l j u d s k e o r i g i n a l e , k a k o r s t a m e d d r u g i m i z l a s t i K r j a v e l j i n M a r t i n S p a k v »Desetem bratu« . P r a v i j o , d a p o n e k o d že k a r i k i r a . L e v s t i k m u je ce lo očital, d a preveč p r i k a z u j e vaški p r o l e t a r i a t . T e g a Jurčiču danes p r a v goto­v o ne b o očitala n o b e n a u m n a g l a va več. K r j a v e l j d a j e k a ­r i k a t u r a ? P o l n o k r v n a l j u d s k a d o v t i p n a i n segava f i g u r a je , p o d o b a d e k l a s i r a n e g a kmečkega človeka, k a k o r j e S h a k e s p e ­a r o v F a l s t a f f p o d o b a d e k l a s i r a n e g a v i t e z a . K r j a v e l j p r a v t a k o r a d k a k o r F a l s t a f f p r i p o v e d u j e o s v o j i h namišljenih junaških d e j a n j i h , k a k o je k o t v o j a k nekoč hudiča prese­k a l , k a k o se je ženil z Urško i n še m a r s i k a j .

P o p r a v i c i j e d r . P r i j a t e l j i m e n o v a l K r j a v l j a n e s m r t n o f i g u r o , k i res n i k a r i k a t u r a , k a k o r so m e n i l i i n še m i s l i j o r a z n i janzenistični p u r i t a n c i , k e r so b r e z h u m o r j a . T e g a p a je i m e l Jurčič k o t p r a v i D o l e n j e t o l i k o , d a s i j e z n j i m t u d i s a m p o m a g a l v najtežjih časih, h k r a t i p a ga darežlji­vo r a z d a j a v s v o j i h d e l i h t u d i d r u g i m . Jurčič j e d a l v »De­s e t e m bratu« i n še v n e k a t e r i h d e l i h d o l e n j s k e m u h u m o r j u klasično l i t e r a r n o o b l i k o t a k o v d i a l o g u k a k o r v značajih, v p l e t a p a ga t u d i m e d l a s t n a p r i p o v e d o v a n j a i n o p i s o v a n j a .

Čin

č n

a sl

edi

BR

OD

AR

- JE

ZER

NIK

:

101. — Februar se je nagibal h koncu, ko sta se Činč in Miha vračala s tečaja, činč se je počutil v snegu že kakor doma, posebno še, ker je zadnje dni prijetno grelo sonce. Pa tu­di ponoči ga ni več tako zeblo kot spočetka; skozi gosti, mehki kožuh mu mraz ni mogel do živega. V Kranjski gori sta se ustavila, da bi obiskala starega Mihovega znanca. Zdaj sta sedela on in Miha za mizo, pila čaj ter se po­menkovala o tem in onem. Mihov znanec se je zelo znanimal za lavinske pse. B i l je pr i »Gor­ski reševalni službi« in je že marsikaj slišal o njih, vendar pa še nikoli ni videl nobenega pri reševanju.

102. — Medtem ko so sedeli v topli sobi, je nekje na pobočju Mojstrovke skupina treh smučarjev prečkala plaz. B i l i so dobre volje; prešerno so ukali in pozabili na previdnost. Namesto da bi šli čez plaz pri vrhu, so se po­gnali kar čez sredo. Naenkrat je zabobnelo, prestrašeni so se ozrli: zavite v grozeč oblak so se valile po strmini težke gmote snega, smučarji so se spustili naravnost in s peklen­sko brzino vozili navzdol. Od nagle vožnje so se j im solzile oči in zastajala sapa. Že se je zdelo, da bodo ušli preteči nevarnosti. Prva dva sta spretno zavila proti skalni steni ter se pritisnila obnjo.

103. — Tretji pa je v največji brzini zašel na valovita tla. Nekaj trenutkov je lovil ravnotež­je, potem pa je odletel po tleh. Z mrzlično naglico je spet vstal in se pognal proti steni, kjer sta našla zavetje njegova tovariša. Toda bilo je prepozno. Že ga je prijel zračni tok in takoj nato je zaplesala čez njega masa snega še enkrat se jc pokazal na vrhu in obupno zakričal, potem pa je izginil v bobnečem vr­tincu snega, vejevja in kamenja. Trud i l se je, da bi se spet prikopal na površje, a zaman. Pred prečkanjem plaza ni bil odpel stremen; noge so m u bile priklenjene na dolge smučke, k i so ga vlekle vedno globlje.

104. — Njegova tova>£. m ^ l ^ o opazovala strašni prizor, ne da j c Po lagat i . Ve­likanska snežna g**10' k** k h , n a vzdo l , po­birala in rušila vse, se &gjetela. Nena­doma je zavila na ^ t g t a l * Jw e l a v strmo pobočje ob plazu fn °/ vjegq J ^ e n j e je utih­nilo. Oblak snega sejF ^ m i , « t l a i n k m a i u

je bilo naokoli vse t i g j c W Snežna gmo­ta se jc ob zaletu v P ^epe'o, JUa i n se spre­menila v več metro* p\ot< hf^ežno plast. Smučarja sta &£%A ' n kjer je prej izginil njun to> 5*4 <Uc n o iskala. Nikjer ni bilo o njem

Izmaličena resnica o eesti in šoli Govorice ne bodo pokvarile Dobovčanom razpoloženja za praznik brežiške občine — Vsi občani so trdno odločeni pomagati pri uresničevanju načrtov za 28. oktober — Do takrat bodo imeli asfaltirano cesto, avtomatsko tele­fonsko centralo, preurejeno ambulanto in deloma obnovljeno tudi šolo

Popo lnoma brez razloga se je sprožil plaz razburjenja med Dobovčani, češ da bo­do prikrajšani za obnovo ce­ste in šole ter da bo to po­kvar i lo razpoloženje l jud i za občinski praznik. Od k o d iz­vor takih govoric, je težko reči, gotovo pa je, da je nji­hovo širjenje spodbudi la za­muda del p r i modernizac i j i ceste Brežice—Dobova i n za­muda pr i obnavl janju šole.

Cesto b i mora l i začeti utrje­vati že ju l i ja , prav i Ludv ik Jurman, predsednik krajevne skupnost i Dobova. N a sestan­k u pr ipravl ja lnega odbora za počastitev praznika brežiške občine je 29. ju l i ja skušal po­mi r i t i vse tiste, k i so nasedli lažnim govor icam, vendar le z malo uspeha, ker n i vedel točno povedati, kdaj je napo vedan začetek del .

V sredo, 3. ju l i j a , so se čla­ni pr ipravl ja lnega odbora po­novno sestali, tokrat v šte­vilnejši zasedbi. Odziv je b i l boljši in tudi razgovor plod-nejši. V s i so pr iprav l jeni pri­jeti za delo in so tud i prepr i čani, da bo pravočasno na­pravljeno vse, ka r je dolžna uredit i krajevna skupnost z družbenimi organizaci jami in društvi.

Odprto je le še vprašanje, kdaj bo napravljeno t isto, kar n i odvisno samo od n j ih . To vprašanje sta javno zasta­v i la predsednik krajevne skupnost i in ravnatelj osnov­ne šole Dobova.

N j i m a in vsem občanom posredujemo odgovor pred sodnika občinske skupščine Mi l ana Šepctavca. Pojasni l je, da je denar za stabi l izaci jo ceste pr iprav l jen in da bo Cestno podjetje iz Novega me­sta začelo delati na tej cesti po 15. avgustu. Cesto bodo ut rd i l i od Brežic do hrvaške mejo. ne nameravajo pa as fal t irat i po 350 metrov cesti­šča na obeh straneh železni­škega prelaza. To bodo opu­st i l i , ker je z e lektr i f ikaci jo

proge predvidena gradnja podvoza.

Tud i glede šole so po mne­nju tov. šepetavca dvomi od. več, kaj t i denar za p r i z i d in obnovo starega dela je prav

tako na razpolago. V kra tkem se bodo lahko lo t i l i dela.

Ravnatel j France Vučajnk pričakuje, da bo adaptacija šole dokončana v dveh let ih. Šolo obiskuje 479 otrok, med kater imi je 80 vozačev. To so učenci višjih razredov, k i se vozijo z avtobusom iz vasi Župelevec, Kapele in Vrh je . Z dozidavo novih učilnic bo hkrat i poskrbl jeno tud i za njihovo varstvo, za laborato­r i j in za šolsko mlečno kuhi ­njo. Celo na predšolsko var­stvo bi potem lahko že resno računali.

Za letošnji praznik občino Brežice pr ipravl ja jo v Dobo-vi še druga presenečenja. Do­bi l i bodo avtomatsko telefon­sko centralo. Namest i l i jo bo. do v prosvetnem domu Splošno in zobno ambulan to selijo k Polov icu p r i po staji, kjer so prostor i zanju

celo udobnejši kot v prosvet­nem domu. Do slavnostne se­je občinske skupščine, k i bo 28. oktobra v Dobovi , bodo ometah severno i n vzhodno fasado prosvetnega doma.

Dolga leta so o tem le govo­r i l i , zdaj pa m u bodo zares da l i novo, lepšo podobo. Do takrat bodo domu pr iz i -dal i še kolesarnico, sanitari­je i n še nekatere nujno po­trebne prostore, k i so j i h že ves čas pogrešali.

Kra jevna skupnost bo za našteta dela globoko posegla v blagajno. Za .preureditev gostilniških prostorov v am­bulanto i n za avtomatsko te­lefonsko centralo bo prispe­vala 39.000 N d i n , za prosvetni dom pa oko l i 40.000 N d i n . T u so všteti tud i pr i spevk i de­lovnih organizaci j i n krajev­ne organizacije Z B N O V , pr i ­spevki vaških organizaci j S Z D L in gas i lsk ih društev.

J . T.

P r e d s e d n i k k r a j e v n e s k u p n o s t i L u d v i k J u r m a n i n rav­n a t e l j o s n o v n e šole F r a n c e Vučajnk u p a t a , d a j e po s r e d i s a m o z a m u d a i n d a j e v s a k o r a z b u r j e n j e g l ede ceste i n šole v D o b o v i odveč. K l j u b t e m u p a s ta v p r a ­šala z a d a t u m , k a j t i l j u d j e z ah t e va j o točne odgovo r e .

^ F o t o : J . T e p p e v )

Pretekli teden so v brežiški po-rodišnici rodile: Ivanka Ferlin iz Rese — dečka, Karolina Tomac iz Glažute — deklico, Ana Kolman lz Sevnice — Marjetko, Ljubica Mihelič iz šenkovca — Vlasto, Ana Kovačevič iz Bratelja — Dar. ka, Amalija Zorko iz Gorjan — dečka, Marija Pavlovič iz Dol. Pi-rošice — Julijano, Antonija Šoln s Senovega — deklico, SI a vica So. kolovič iz Grdanjcev — deklico Marija Bizjak iz Arta — Ireno, Antonija Martek iz Čateža — deč­ka, Anica Pacek iz Jelš — dekli, co, Zdenka K vihar iz Sevnice — Vesno, Ana Zupan iz Krmelja — dečka, Martina Cizelj iz Bukoška — dečka, Anica Hrušovar iz Kr­škega — dečka, Jelena Kunier iz Velenja — deklico, Štefanija Rož. man iz Dečnih sel — Marico.

BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ

Pretekli teden so se ponesre­čili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Stjepan Potočki, avto. mehanik iz Brdovca, je pri pad­cu z motorjem dobil poškodbe po glavi in obeh nogah.

N O V O V B R E Ž I C A H • V DOMU JLA BO V NEDE-

I.TO, 14. avgusta, operetna pred­stava. Ljubitelji lahkotnih in u-branih melodij bodo spet doživeli prijeten večer. Ansambel zagreb­ške KOMEDIJE bo na tem go štovanju uprizoril operetno delo >.Grofiea Marica«, člani tega gle­dališča so v Brežicah že nekajkrat gostovali in občinstvo jih je vsa­kokrat z navdušenjem sprejelo. Vstopnice za predstavo so na raz­polago v domu JLA.

• SE DOBKA DVA TEDNA NAS LOČITA do začetka šolskega

leta. Knjigarna in papirnica bosta eadnje dni avgusta in v začetku septembra spet napolnjeni in kup oi bodo težko prišli na vrsto. Da bi se v poslovalnici Državne založ­be izognili nepotrebni gneči, že edaj opozarjajo starše, da imajo na zalogi vse knjige, zvezke in druge šolske potrebščine, zatorej ni treba odlašati z nakupom. Ima. jo tudi točna navodila, katera uči­la so učencem posameznih razre­dov potrebna, in staršem ni treba biti v strahu, da bi kako knjigo ali drugo šolsko potrebščino na­pak kupili.

• VRTNARIJA KMETIJSKE ZA­DRUGE NA ČATEŽU je vzgojila veliko kumaric za vlaganje. Na­prodaj so že teden dni. Gospodi­nje se bodo te novice gotovo raz­veselile, če imajo namen same po­skrbeti za zimsko zalogo. Kumari­ce prodajajo v vrtnarskem obratu na Čatežu po 3 Ndin kilogram.

BREŽIŠKE VESTI

Občina odpira vrata vsem trgovinam V Krškem ne bodo pred nikomer zapirali občinskih meja — V občini si lahko urede svoje trgovske lokale tudi podjetja, ki niso domača — Dobro urejena

trgovina doma bo zmanjšala odtok kupcev v druga trgovska središča

Razvo ju trgovine skušajo v občini Krško prepust i t i ka r najširšo pot, zavedajoč se neugodnega vpl iva doseda­n j i h admin is t ra t i vn ih spon, spričo kater ih je trgovina za­ostala za splošno gospodar­sko rastjo, čeprav je promet naraščal, n i b i la sposobna modern iz i ra t i i n zadovolj ivo povečevati svoj ih poslovnih prostorov.

V krški občini je b i l a trgo­v ina na drobno razdrobl jena na t r i trgovska podjetja do leta 1964. Vse blago je nabav­l ja la p r i posrednik ih , ker s i zaradi majhne gospodarske moči n i mogla privoščiti di­rektnega nakupa. Šele z zdru­žitvijo trgovskih podjetij R E ­SA, P R E S K R B A i n O T O K v eno trgovsko podjetje se je njena gospodarska moč tol i­ko povečala, da se je začela o s k r b o v a t i ' z b lagom m i m o posrednikov, naravnost p r i proizvajalc ih. Promet se je od leta 1960 povečal od 6,810.000 N d i n na 15,460.000 N d i n .

Trgov ina se v glavnem za­laga sprot i , posledica tega pa je, da n ima stalnega sezonske­ga izbora blaga. Prav zaradi tega je odtok kupcev v dru­ga trgovska središča izredno

močan i n s tem odtekajo veli­ke vsote denarja, k i b i ob boljši založenosti lahko osta­le domači trgovski mreži. Potrošniki nakupujejo v dru­gih trgovskih središčih pred­vsem teksti lno blago i n kon­fekcijo. N a srečo se je izbol j ­šala založenost z e lektroma-ter ia lom i n gospodinjsko opremo ter železnino, ka r p r i ­vablja kupce v domače lo­kale.

Investici jske naložbe v tr­govino se od leta 1961 zado­volj ivo povečujejo. Tedaj so znašale investicije za moder­nizacijo trgovske mreže v ob­čini Krško 91.000 N d i n , leta 1962 že 381.000 N d in , 1963. le­ta 375.000 N d i n , 1964. leta 682.000 N d i n i n lan i 596.919 Nd in .

Letos naj b i invest ic i jska vsota dosegla že 1,285.500 N d in . Navedenim zneskom mo­ramo prišteti še 720.000 N d i n za ureditev grosističnega skla­dišča podjetja M E R K S in upoštevati precejšnje zneske, k i sta j i h invest irala v trgo­vino tovarna celuloze in rud­nik Senovo.

Občinska skupščina je skle­n i la podp i ra t i nadal jn j i raz­voj trgovine i n odpret i vrata vsem, k i želijo v Krškem i n oko l i c i ured i t i lastne trgovske lokale. Občinskih meja ne na­merava zapirat i p red n iko­mer, saj s tem spodbuja tr­govino k hitrejšemu pri laga­janju potrošnikom, k večji založenosti, kulturnejši po­strežbi i n učinkovitejši pro­daj i . J . T .

Proslave ne bi smeli tako izmal ič i t i ! Kot vsako leto po osvoboditvi,

je tudi letos krajevna organizaci­ja Zveze borcev Senovo organizi­rala ob dnevu vstaje slovenskega naroda v Lošcah pod Bohorjem spominsko proslavo pred ploščo padlih borcev. O pomembnosti tega kraja med NOV sta sprego­vorila prvoborce in predsednik ZZB NOV Krško Karel Sterban in Alojz Večko. Skozi to vasico je šlo tisoče borcev, ki so .se kas­neje borili v partizanskih enotah po vsej Sloveniji. Tu se je zadr­ževal tudi ves operativni in poli­tični kader med NOV, saj je bila vasica skoraj vseskozi osvobojeno ozemlje.

Lepo je, da so se ob dnevu vstaje spomnili in s proslavo po­častili spomin padlih borcev. To­da namesto da bi bila proslava svečana in dobro obiskana, je pri­šlo samo 17 rudarskih godbenikov in morda nekaj več ljudi. To so bili predvsem borci in komunisti, ki pridejo vsako leto počastit spo­min padlih tovarišev. Kljub temu,

da je bila proslava razglašena še­le dan prej, bi lahko prišlo več ljudi, saj je prevoz možen vse do rudarskega obrata v Srebotnem, od koder je le še tričetrt ure ho­je, žalostno je, da so ljudje po­zabili na padle borce in na naj­hujše dni v naši zgodovini!

R. K.

Matični urad Krško Julija je bil doma rojen en de.

ček. Poročili so se: Alfonz Host-nik, absolvent višje šole za teles, no kulturo iz Kozjega, in Emilija Bunšek, zobna asistentka iz Kr­škega, Hočevarjev trg 7; Viljem Naraglav, deiavec, in Breda Bo­raš, uslužbenka, oba iz Krškega. Umrli so: Rozalija Mlekuž, gospo­dinja iz Sp. Starega grada, 46 let; Alojzij Gobec, upokojenec iz Bučerce, 63 let; Albin Augustinčio, upokojenec iz Krškega, 67 let; Jo. že Radič, želez, upokojenec iz Pe-sjega, 72 let; Marija šoba, posest* niča iz Ravn pri Zdolah, 82 let.

DROBNE S SENOVEGA • TUDI TRETJA IZMENA ru­

darjev, ki je letovala v sindikal­nem domu v Vrsarju, se je že vr­nila domov, na morje pa je odšla četrta. Rudarjem tretje izmene je oddih prijal in so z dopustom ze. lo zadovoljni.

• ORGANIZACIJA ZK pri Rud niku na Senovem se pripravlja na proučevanje IV. plenuma. Sklepe plenuma bodo prilagodili notra­

njim problemom in skušali z aktivnim delom vplivati na njiho­vo reševanje.

• PROIZVODNJA V RUDNIKU je v minulem mesecu porastla za

64 ton na dan. Zaradi zmanjšanih jamskih pritiskov se je odkop iz­boljšal. Povečana proizvodnja se bo poznala tudi pri osebnih do­hodkih.

• — PROMETNI ZNAKI ob glavni cesti skozi Senovo so tako zarjaveli, da jih je težko razpo­znati. Zaradi vedno večjega pro­meta bi jih bilo treba zamenjati. Skozi Senovo vozi tudi vedno več tujih voznikov, ki ne poznajo ce­ste. -Na ulicah pa je vedno do­volj ljudi, tako da lahko pride do nesreče.

K R Š K E N O V I C E • STARA POSTA V KRŠKEM

nima niti napisa, niti ni nikjer označen delovni čas, kar ljudje ze­lo pogrešajo. Razen tega je stop­nica pri vhodu tako visoka, da stari ljudje le s težavo vstopajo.

• O NOVI AVTOBUSNI PO­STAJI je bilo že veliko govora, toda dokončne odločitve še ni. Ker se je promet skozi mesto zelo po­večal bi bilo nujno, da čimprej najdejo primeren prostor. Zaradi nekih sprememb sta avtobusni podjetji Gorjanci Novo mesto in Izletnik Celje odstranila vozne re­de, tako da je ostal samo vozni red SAP Ljubljana. Prav bi bilo, da bi se vsa tri podjetja sporazu­mela za skupen vozni red.

• CESTNO PROMETNI ZNAKI po mestu so postavljeni tako nizko, da resno ovirajo pešce. Po­trebno bi jih bilo zvišati na pred­pisano višino. Razen tega bi bilo potrebno postaviti prometne zna­ke tudi tam, kjer jih sedaj ni . Posebno bi jih bilo potrebno po­

staviti na cesti Podgora—Cesta— Gora, ki je zelo ozka in ker voz­niki brezbrižno divjajo, tako da stanovalci tega dela mesta upravi­čeno negodujejo.

• POKOPALIŠČE V KRŠKEM je precej zanemarjeno. Nekateri grobovi so tako zapuščeni, da je težko govoriti o spoštovanju do pokopanih. Govori se tudi o grad­nji mrliške veže, kar bi pozdravili vsi občani, saj bi tako odpadle nevšečnosti, k i nastanejo s po­grebnim sprevodom.

Sredi Kostanjevice zida gradbeno podjetje Sava iz Krškega stanovanjski blok za kostanjeviško osnovno šolo. Po pogodbi bi moral biti vseljiv 5. septembra. Če ne bo nepredvidenih ovir, bodo stavbo do ta­krat lahko dokončali. V njej bodo štiri stanovanja za prosvetne delavce in dvoje stanovanj za kolek­tiv A G R O K O M B I N A T A —

(Foto: J . Teppev)

V E S T I IZ KRŠKE

OBČINE

(III)

N O V I Z A K O N O G O Z D O V I H Skupna količina lesa, namenjenega za posek, je odločilna

p r i tem, ko l iko bo kmet lahko zadržal lesa za domačo rabo. N a to pa vpl iva tudi zmoglj ivost posameznega gozda in de­janska kmetova potreba.

Las tn ik i gozdov imajo še nekatere druge pravice. N a pr i ­mer :

Imajo prednost p r i gozdno-gospodarskih del ih v svojem gozdu in pravico do cene lesa na panju, če ga gospodarski organizaci j i prodajo na panju. Ta cena se ugotovi tako, da se od tržne cene odštejejo vs i stroški poseka i n sprav i la , znašati pa mora najmanj to l iko , ko l i ko r je predpisana z od­lokom. Las tn ik i gozdov morajo tud i sodelovati p r i odkazo-vanju drevja za posek i n dajati pr ipombe na gozdno-gospo-darsk i načrt, ko l i ko r se ta nanaša na gospodarjenje z nji­hov imi gozdovi.

Po starem zakonu je občinski upravni organ z odločbo lahko prepust i l v gospodarjenje gospodarski organizaci j i zasebni gozd, če je b i l ta predviden za spremembo v gozd­no plantažo al i v intenziven nasad. Po novem pa se m o r a gospodarska organizaci ja neposredno sama pogovori t i z gozdnim posestnikom takega gozda. Ce podjetje vloži za osnovanje plantaže vsa sredstva, p r ipada l as tn iku gozda najmanj cena lesa na panju, vendar le za les, k i b i ga dajal gozd, če ne b i b i l spremenjen. T u d i v tem p r i m e r u ostane

las tn iku prav ica do lesa za domačo uporabo, če lastnik gozda meni , da je prikrajšan v svoj ih prav icah, se lahko pritoži n a samoupravn i organ podjetja; če pa se ne s tr in ja z njegovo odločitvijo, lahko vloži tožbo p r i pr is to jnem so­dišču. O vseh prav icah i n dolžnostih lastnikov gozdov i n gospodarske organizacije, je treba sk len i t i medsebojne do­govore, k i so lahko ustn i a l i p i smeni , skupn i a l i posamični. Skupen dogovor mora b i t i p i smen, na njem pa morajo b i t i podpisani vs i pr izadet i l as tn ik i gozdov in gospodarske orga­nizacije.

N a osnovi republiškega zakona o gozdovih je b i l že iz­dan »Odlok o mer i l i h za obračunavanje biološke amort i ­zacije gozdov, na kate r ih je las tn inska prav ica , i n o uporab i sredstev te amortizacije«. Izdana je b i l a še tud i »Odredba o označevanju lesa za domačo porabo«.

Po starem zakonu so m o r a l i l as tn ik i plačevati od lesa, k i je šel v prodajo, pr ispevek za gozdni sk lad . P o novem so te sklade pre imenoval i v biološko amort izaci jo i n j i h pre­nes l i v gospodarske organizacije. Zb ran i denar se bo upo­rab l ja l v iste namene, ko t dosedanji gozdni sk lad i . Kmet j e — las tn ik i gozdov n imajo več nobenega opravka z gozdnim sk ladom. Z a les, k i ga prodajajo, plača biološko amort iza­c i jo podjetje.

Drugače p a je pri l as tn ik ih gozdov, k i n iso kmetje. K d o

J e kmet i n kdo n i , odloča ugotovitev, iz katere dejavnosti i m a več dohodkov. Po predp is ih m o r a plačati t i s t i , k i n i kmet, biološko amort izaci jo tud i od lesa za domačo upo­rabo.

T reba je poudar i t i , da noben lastnik gozda ne more oh-držati lesa za domačo uporabo, če je namenjen blagovni pro izvodnj i , p a čeprav b i plačal biološko amort izaci jo . P r i odkazovanju drevja se bodo gozdarj i pogovor i l i z l as tn ik i gozdov o namenu uporabe. P r i tem bo rev i rn i gozdar skle­n i l z l as tn ikom gozda p ismeni dogovor, kaj i n kje bo last­n ik gozda proda l , kaj bo p r i sprav i lu nared i l sam, a l i bo sodeloval p r i gozdno-gojitvenih de l ih i n podobno. Dok l e r ne bo r ev i rn i gozdar lesa p remer i l i n žigosal, se ga ne sme premika t i . T i s t i les, k i bo namenjen za domačo uporabo, bo žigosal z rdečo barvo, drugega, k i bo šel v prodajo, pa s črno.

Z a kršitve določa nov i zakon zelo visoke denarne kazn i . Ce lastnik gozda' v svojem gozdu onemogoča gospodarjenje a l i s i p r i l as t i v svojem gozdu les, k i m u ne pr ipada za domačo uporabo, se lahko kaznuje od 5000 do 50.000 S d in . Ce p a s i les pr i svo j i zarad i mater ia ln ih ko r i s t i (les p roda m i m o podjetja po višji ceni ) , pa se kršitelj kaznuje z de­narno kazni jo do 300.000 S d in .

V kor i s t vsakega las tn ika gozda i n gospodarske organi­zacije je , d a nared imo čimveč vredn ih gozdnih sort imentov za prodajo. S t em povečujemo možnost za obnovo i n smo­trno gojitev gozdov, pa tud i naši kemični i n lesno-predelo­va ln i indus t r i j i p r i s k r b i m o dragoceno surov ino.

Kam? Po srčno moč! Tukajle blizu na robu močvirja raste — kilogram posušenih korenin nam vrže 1500 dinarjev! Iz dveh kilogramov svežih korenin nasušimo kak kilogram suhih, pa bo denar za knjige, čevlje in še za kaj? — Tako so se preteklo sredo zjutraj pohvalili Angelca Rajh, Rudi Vlašič, Franc Rajh ter Nada in Olgica Veljkovič, vsi iz Mlake blizu Kočevja. Kakor vsak dan, so tudi to jutro

zavili v gozdove blizu vasi po zdravilna zelišča. (Foto: Tone Gošnik)

D R O B N E IZ KOČEVJA • TK2NICA JE V ZADNJEM

ČASU dobro založena s sadjem, Povrtnino in z drugimi pridelki. Bilo je tudi že nekaj gob. Pro­dajajo še na merico in tehtajo na fc&starelih tehtnicah. Okoli tržnice 'h tržnih miz je nametano veliko razne nesnage in odpadkov, kar ni J skladu s higienskimi pogoji, ki bi morali vladati na tržnici. Do-bro bi bilo, da bi si to vsake tor. hko časa ogledali tržni in sanitar­ni inšpektorji!

9 PO IZIDU UREDBE, ki pred videva možnost za ponovno odme­ro pokojnine, je veliko upokojen­cev vložilo prošnje. Vsi so pohi­teli v nadi, da so upravičeni na te. Toda uspeli so le redki. Večini •0 prošnje odbili z obrazložitvijo 0 razvrstitvi v zavarovalni razred, k temu je bila dodana še pripom­ba: »Ker taka razvrstitev v zava­rovalni razred zaradi popravka po­kojnine po spremenjenem temelj­nem zakonu o pokojninskem zava­rovanju za upokojenca ni ugod­nejša, je bila zahteva kot neute­meljena zavrnjena.«

• V MESTO JE PRIŠEL CIR-K ^ S , za katerega je veliko zani­kanje in so vse predstave razpro­dane. Zopet se je pokazalo, da bi bilo v Kočevju nujno potrebno do­ločiti stalni prostor za take prire­ditve. Sedanji prostor za avtobus-

Septembra novo pokopališče

De la p r i ure janju novega hiestnega pokopališča v Ko ­čevju dobro napredujejo. Iz­daja j i h gradbeno podjetje Zidar. Letos bodo postav i l i zgradbo uprave pogrebnega zavoda ter mrliško vežico. Gradnja z ureditv i jo okol ice &o stala v tem letu približno 35 mi l i jonov star ih dinarjev, ^ela pa bodo končana do za­detka septembra. Staro poko­pališče na T r a t i je b i lo že kar pretesno, zato je b i l a Sradnja novega več kot po­trebna.

Lepši obeti za gradnjo

zasebnih hiš V Kočevju je vedno večje

zanimanje za gradnjo indiv i ­dualnih hiš. Prav zaradi tega Pospešeno pr iprav l ja jo načrt -z^ naselje Trato, L i vo ld , Dol-§o vas in Staro cerkev. Te-^ v e p r i teh gradnjah so zla-

zaradi plačevanja komu-^ n e g a pr ispevka, za ureja-^Jg gradbenih zemljišč i n za-*^di vedno večjega narašča­nja cen zemljiščem. Naprav i l i j*°do tud i načrt za zazidavo ftožrie ul ice , kjer je še nekaj ^ z i d a l n i h parce l .

Indiv idualno gradnjo je do­slej

zavira la neurejenost za­zidalnih načrtov, v pr ihod­njem letu pa bo to urejeno 2 bodo p r i va tn ik i dob i l i prej d°v\»ljenje za graditev hiš. ^fav tako pa bo n a razglasni ^ e s k i občinske skupščine ur-t^nistični pregled delov me-s t a . kjer bodo lahko gradi l i Pr ivatn ik i .

K O Č E V S K E N O V I C E

no postajo ni prikladen, ker je preveč v centru mesta in tako šotori in stanovanjski vozovi ovi­rajo promet in parkiranje. Ker ni bilo dovolj desk in kioskov, je cirkus nalepil lepake kar po hiš­nih vratih. Kako to izgleda in ka­ko bo izgledalo, ni treba še po­sebej poudariti! Pravilno bi bilo, da bi pred odhodom uprava cir­kusa poskrbela, da odstrani vse lepake z hišnih vrat in da vrata očistijo, ker so lepaki nalepljeni s klejem!

• LASTNIKI ELEKTRIČNIH STROJEV, predvsem sesalcev in loščilcev se pritožujejo, da nikjer ne morejo dobiti pogonskih jer-menčkov. Takd stoji (zaradi ma­lenkostne okvare) v kotu brez ko­risti mansikak razmeroma drag stroj. Smo pač v dobi tehnike. Nekje se trudijo, da bodo prišli na Mesec, mi se pa borimo za jermenčke.

• V ZABAVIŠČU, POLEG CIR­KUSA, imajo tudi namizni no­gomet, ki stalno obratuje. Ljudje se kar prerivajo, kdo bo prej pri­šel na vrsto. Igralne kljuke vrtijo

s tako vnemo, da pozabijo na vse, tudi na delo. Razen tega med igro sočno preklinjajo v vseh mogočih jezikih — in prav radovedni smo, če jim uprava cirkusa prispeva tudi kaj za kosilo in večerjo . . .

PREUREDITEV AVTOBUSNE POSTAJE K o bo m i n i l a glavna tur i ­

stična sezona, se bodo takoj pričela dela p r i preuredi tv i kočevske avtobusne postaje. Sredstva bo prispevalo doma­če turistično društvo, del pa bo odstopi lo podjetje S A P iz Ljubl jane, in sicer 3^/0 od turističnih prevozov, k i j i h nameravajo organiz irat i . Za­rad i vse večjega prometa po­staja Kočevje pomembno vozlišče i n je preureditev av­tobusne postaje več kot po­trebna.

D E L A N A R I N Ž I Pred približno enim mesecem so delavci Vodne skupnosti Ljublja­

nica—Sava pričeli z deli pri ureditvi kočevske Rinže. Dela izvajajo na požiralnikih ponikalnice pri Črnem potoku, glavna dela pri popravilu brega reke pa so pri novi osnovni šoli v Kočevju. Ta del bo stal pri­bližno 14 milijonov starih din, za jez v Mahovniku pa so namenili približno 4 milijone. Zaželeno bi bilo, da se še letos uredi tudi na.

sprotni breg, za kar pa primanjkuje sredstev. Vsa dela financirajo iz vodnega sklada Vodne skupnosti Ljubljanica—Sava, ki je za ta po­pravila namenila 20 milijonov starih din.

Z jezom v Mahovniku se bo voda v reki dvignila za približno en meter, kar bo omogočilo, da bo Rinža tudi za kopanje. Letos na-

Po likovni razstavi v Ribnici

merava ribiška družina napraviti jez tudi pri Bregu, in sicer za bolj­še gojenje rib, namenjen pa bo tudi kopalcem. Pri Mahovniku bi bila potrebna še dva manjša jezova, za kar pa se bo potrebno še dogovo­riti z izvajalci Vodne skupnosti. Potrebno bo tudi vso kanalizacijo s posestev speljati za zadnji jez v Mahovniku. O tem se bodo morali sporazumeti s KGP. Ko bo to urejeno, bodo tu odlični pogoji za re­kreacijski center pri Rožnem studencu, kjer namerava hotel Pugled zgraditi manjše sezonsko gostišče. Crpalnica Vodne skupnosti je za to že odstopila stavbo, v kateri naj bi bili gostiščni prostori. V zvezi s to ureditvijo bo pomembna vezna cesta, ki jo gradi KGP in bo omo­gočala lažjt dostop k tej čudoviti izletniški točki.

Čeprav je slabo vreme v zadnjem času nekoliko ponngajajp izva­jalcem, pa dela vseeno dobro napredujejo in bodo do jeseni končana. — Na sliki: urejanje desnega brega Rinže (Foto: J . Prime).

M. MATE

Nad 1300 ljudi si je v osmih dneh ogledalo dela kiparja Staneta Jarma in slikarja Jožeta Cente ter slike amaterjev Andreja Debeljaka, Slavka Felicja-na in Cirila Pogorelca — Resna želja Ribničanov: likovno razstavo bi radi

imeli vsako leto!

P o razstavah Oražma, K a -lišnika, domačina Andre ja De­bel jaka i n akademskega k i ­par ja Staneta J a r m a v prejš­n j ih l e t ih je v R i b n i c i prešlo v tradic i jo , da vsako leto or­ganizirajo s l ikarsko-k iparsko razstavo. Letos so se od 22. ju l i ja do 1. avgusta-v glasbe­n i šoli v okv i ru delavske uni­verze predstav i l i s s l i kami in k i p a r s k i m i de l i : akademski k ipar Stane J a r m , akademski s l ikar Jože Centa ter doma čini amater j i Andre j Debe­ljak, Slavko Fe l ic jan in C i r i l Pogorele.

Dela k ipar ja Staneta J a r m > so n a m znana, saj je z n j im i požel že precej pr iznanj in pohval. J a r m zajema svoj umetniški svet iz svojega rod­nega kra ja , l judi i n življenja v K o l p s k i in Kos t e l sk i do l in i . Znane so tud i njegove »Vdo­ve«, k i nas spominjajo na tež­ke dn i iz revolucije. Poleg ne­kater ih starejših k ipov (kot npr . D r va r sk i tr io , Protest) se nem J a r m prikaže na raz­stavi z nov imi s tvar i tvami . Njegovi obraz i delujejo do­kaj impres ivno i n učinkovi­to; i zraz v n j ih n i prefinjeno mehak, temveč prej neizpro­sen i n grob, kot je trdo i n gro^o življenje l jud i . I n prav " tem dojemanju podoživlja nja človeka v raznih situaci­jah se je verjetno v k ipa r ju porodi la misel po real izaci j i Obrazov.

Akademsk i s l i ka r Jože Cen­ta je na razstavi zastopan z dvema s l ikama (Tihožitje z ribami in Tihožitje z l imono). ' Njegove barve so umirjene, globoke, kaj več pa po nje­govih dveh razstavljenih sM-kah ne b i mogl i reči.

Domačina A. Debeljak in S Fel ic jan sta se predstavi la ob činstvu zlast i s pokraj inski ­m i mot iv i iz Ribniške do'.ne. čeprav je Debeljak s s l i kami precej vezan na tehniko (vži-ganje v les), je dokaj dobro osvoji l g lobinski prostor i n z dokajšnjo mero prefinjene monotonosti pričaral v i a s pusto pokraj ino ter trpek >b-

čutek osamljenosti . Najboljše sl ike: N a deželi, Močvirje in Pred nevihto.

S. Fe l ic jan n iha iz ene skrajnost i v drugo. Njegov čopič je zdaj zaletav zdaj otroško naiven, dok le r ne uja­me trenutka i n se za hipec približa našim impresioni­stom. In prav tu je najbolj avtentičen, čeprav m u tudi v s l ikanju realistične dolenjske pokraj ine v nekem daljšem času ne gre odrekat i sposob­nosti . Marginalično b i še ome­n i l , da mot i jo p r i njegovih s l ikah neefektivno izbrani na­slovi .

S l i ke C i r i l a Pogorelca so le priučeno šablonsko posnema­nje znanih motivov, k i so pr i ­je tn i za nevajeno ,oko, ne presežejo p a ravni običajnega risarjenja.

Razstavo je v osmih dneh obiskalo približno 1300 l jud i , zato b i b i lo mogoče dobro i n prav, če b i šel organizator pr ihodnje leto nekol iko bol j v širino i n morda celo razpi­sal natečaj za razstavl jena najboljša dela, k i b i j i h vse­kakor mora la i zbrat i strokov­na komis i ja . S tem b i razsta­va mnogo pr idob i la .

M . Mate

S t a n e J a r m : D V A

RiBNSŠKA KRONIKA • S T O L P N I C E SO DA­

L E Ribnici lepo podobo, ki pa jo kvari zanemarje­na -okolica novih zgradb. Prostor okoli stolpnic ni urejen. K temu prispevajo velik delež tudi stanovalci, ki imajo tu drva in drugo

V juniju uspešna proizvodnja Vključevanje delovnih orga­

nizaci j v nove gospodarske pogoje se v ribniški občini kaže v poz i t ivnem smis lu , vendar pa ne v tolikšni mer i kot smo pričakovali. Razne težave — predvsem pomanjka­nje nekater ih vrst mater ia la i n različne zahteve tržišča — zavirajo proizvodnjo v sko­raj vseh podjetj ih.

I N L E S , k i je največje pod­jetje v občini, je ustvar i l v I. pol let ju 44 odst. celotne reali­zacije vseh gospodarskih or­ganizacij. V pol letnem obdob­j u so i zpopo ln i l i letni p lan za 48,4 odst., vendar imajo možnosti, da ga v drug i polo­v i c i leta izpolni jo v celoti . P lan izvoza so v p r vem pol­letju i zpo ln i l i s 53 odst. oz, za 367.100 dolarjev.

Ortneku zdravo vodo!

Voda v Or tneku je bolna in morda so tud i že ljudje, k i jo uporabl jajo. Ce še niso, pa prav gotovo bodo, če bo­do p i l i tako umazani jo . Zato je k l i c po zdrav i vodi v Ort­neku nujen.

2e nekaj let se bije boj za novi vodovod, ker sedanji bolj ustreza za napajanje že­lezniških lokomot iv kot pa za vsakodnevne potrebe vašča-nov. Vodovodn i odbor s i pr i ­zadeva, da b i to vprašanje re­šil do zime, toda ker investi­tor j i ne dajo sredstev, n i t i garanci jskih p isem, noče nih­če prevzeti gradnje i n adap­tacije vodovoda.

Pro izvodnja se je v jun i ju povečala, saj je b i l a za 20 od­stotkov višja kot v maju. Podjetja so ustvar i la v jun i ju 9,172.000 N-din dohodkov, so­razmerno s tem pa so se po­večali tudi osebni dohodki .

DOBER ODKUP N a ribniškem področju je

kmet i j ska zadruga odkup i l a v jun i ju za 453.000 N d i n živine in pr ide lkov. T u d i na sodraži-škem področju je b i l odkup v p rvem pol let ju dober, saj so odkup i l i , v glavnem živine, za 1,208.000 N d i n . Največjo vrednost p r i o d k u p u pred­stavlja p lemenska živina ter p i tani b i k i , nato pa pr idejo na vrsto krave, teleta i t d . Naj povemo še, d a je zadru­ga dv ign i la odkupno ceno ži­v in i od 7,50 N d i n na 8 N d i n za kg žive teže. -r

In še ena gostilna V Prigorici p r i Dolenji

vasi ureja Kare l Kozina v hiši, v kateri se je rodil znani gasilec Ignacij Mr -har, moderne gostinske prostore. Iz navadne fur­manske gostilne bo tu na­stalo moderno in današ­njemu času primerno go­stišče s centralno kurjavo, z nihalnimi vrati in vsem drugim, kar bo zadovoljilo najzahtevnejšega gosta. Urediti namerava tudi ne­kaj tujskih sob, kopalnico in sanitarije.

Pred gostilno, k i se bo imenovala »Pri Korelnu«, je tudi avtobusna postaja in v bližini odcep ceste proti Dolenji vasi. V. P.

kramo. Za drva so kleti, ne pa dvorišča! Vprašujemo se, ali bo kdo naredil red?

• P R E D Z A D R U Ž N I M D O M O M na trgu v Ribnici je določen parkirni pro­stor. Vsako leto skoraj ob istem času, najpogosteje pa v jeseni, Kmeti jska za­druga Ribnica poskrbi za »lepotni« izgled prostora s klaftrami drv pred svo­jo zgradbo. Teh ne more­mo smatrati za okrasne predmete, vrhu vsega pa še ovirajo avtom obiliste pr i karkiranju vozil.

• S T A N O V A N J S K O K O ­M U N A L N O P O D J E T J E u-reja občinsko cesto Ribni ­ca—Sodražica na odseku med Lipovščico i n Jurjevi-co. Cesta je popravila po­trebna, saj je bi la v zelo slabem stanju.

B K M E T I J S K A Z A D R U ­GA R IBN ICA je v juniju ustvarila največji promet v I. polletju, saj so preseg­l i povprečen 6-mesečni pro­met za 69 odstotkov. V prvih 6 mesecih so ustva­r i l i 5,008.000 N din dohod­ka, kar je za 50 odstotkov več kot lani v istem času.

B Z M E L I O R A C I J A M I zemljiških površin je pred tedni začela Kmeti jska za­druga Ribnica. Na na no­vo pridobljenih površinah, okrog 10 hektarov, so po­sejali grašico, k i jo bodo uporabljali za silažo.

Otava dobro kaže N a Zadružnem posestvu na

Unger ju so v glavnem pokosi­l i seno že juni ja . Posprav i l i so 210 ton suhega sena i n 350 ton sdlaže. Pr ide lek s 3 hek­tarov so posprav i l i v j u l i j u . P r v a košnja je dala lep pr i ­delek i n tud i otava kaže do­bro .

R E S E T O

31 (854) D O L E N J S K I L I S I 11

PO 17. JULIJU V R I B I Š K I D R U Ž I N I »MIRNA«

Kljub dvema »vladama« brez »vlade«! Trebanjski in mirenski pododbor ne priznavata novega upravnega odbora Ribiške družine MIRNA, izvoljenega na izredni skupščini 17. julija

Poročali smo žc o ukrepih, k i j ih je 17. julija Siprejela izredna skupščina ribiške družine »Mirna«, da bi preprečila samovoljo in nepravilnosti, k i naj bi j ih bili zakrivili organi družine, in da bi utrla boljše poti gospodarjenju z vodnim bogastvom. Razpustila j e upravni odbor in druge organe družine ter imeno­vala nove, razen tega pa razglasila, da RD »Mirna« izstopa iz članstva radeške rajonske zveze.

Odločitve izredne skupščine p r i organih, k i j i m je b i l a dana nezaupnica, in p r i pod­odbor ih ribiške družine niso bi le sprejete tako, kot s i je želelo novo vodstvo. Tako j po objavi sklepov te skupšči­ne sta trebanjski i n m i r ensk i pododbor sporočila v Sevnico, da nočeta imet i z nov im vod­stvom nič skupnega, marveč da bosta delala s prejšnjim vodstvom in z d rug im i orga­n i družine, k i j i h priznavata za edine zakonite predstavni­ke. Posamezniku prejišnjjega vodstva in organov kakor tu­d i v vodstvih pododborov so

dokazal i , da je b i l a izredna skupščina sk l i cana povsem ne­zakonito, m i m o določil v sta­tutu družine, da so zato ne­zakoni t i tudi vsi sk lep i vkl ju­čujoč organe, k i so b i h izvo­l jeni na izredni skupščini. Ra­zen tega so zahteval i , da se pokličejo na odgovornost vsi , k i so v teh dogodkih sodelo­val i . Ugotov i l i so namreč, da je izredno skupščino sk l i ca la skupina , k i je predvsem kr i ­va za razprti je v družini, nje­no jedro pa so t vo r i l i ribiči iz sevnLškega pododbora, če­tud i niso vs i člani družine.

Domnevajo, da se je hotel

sevniški pododbor tako ma­ščevati upravnemu odboru i n d rug im organom družine, ker niso dovol jeval i , da b i vsak počenjal tisto, ka r s i je želel. Znano je, da je sevniški pododbor od občinske skup­ščine v Sevnic i že zahteval pristanek, da se preimenuje v samostojno družino, in hkra t i , da m u občinska skup­ščina dodel i v upravljanje do­ločene vode, oba zahtevka pa sta b i la zavrnjena. Staro vod­stvo in drug i organi družine, po statutu in drug ih prav i l ih edini zakonit i upravn i organi, s i prizadevajo raz iskat i vzro­ke, k i so pr ived l i do razprt i j .

Trenutno ima družina dve »vladi«, kater ih vsaka ima svoje pristaše. Težko pa je govorit i o dejanskem gospo­dar ju, dokler stvari ne bodo izključno na zakon i t i pot i . Do­klej še dva gospodarja?

Zaposleni prispevajo za šolstvo V kratkem bo rešeno vprašanje lokacije za novo šolo na Mirni

Po sk lepu sedemnajst ih kra jevnih skupnost i plačuje­jo zaposleni, kmetje, obr tn ik i in upokojenci v trebanjski občini od 1. ju l i j a letos samo­prispevek za novo šolo na M i r n i , za preureditev osnov­n i h šol v Mokronogu i n Ve l i kem Gabru , šolsko opre­

mo ter za učiteljska stanova­nja. Zaposleni in upokojenci prispevajo 1,5 odstotka meseč­nega osebnega dohodka, kmet­je in obr tn ik i pa po 1,5 od­stotka katastrskega dohodka oz i roma dohodka v obrtni dejavnosti. Nekaj sredstev se je že nabralo . Samoprispevek

Skupina »France Marolt« povabljena v Trebnje

V dneh proslavl janja občin­skega prazn ika bo v T reb n jem nastopi la fo lk lorna umetniška skup ina »France Marolt« iz Ljubl jane. Razen tega dogodka bodo v pro­g ram praznovanja vnesl i tudi otvoritev nove blagovnice in bencinske črpalke v Treb­njem, če bosta do prazn ika narejeni . Po sk lepu skupšči­ne i n družbeno političnih or­ganizacij b i naj b i lo letošnje praznovanje bol j skromno, zato pa bogatejše pr ihodnje leto, ko bodo hk ra t i z občin­s k i m p razn ikom pros lav l ja l i tud i 25-letnico ustanovitve Gubčeve brigade. K o m i s i j a za pr ipravo programa v po­častitev občinskega prazn ika

T R E B A N J S K E NOVICE

bo spored pr ireditev predlo­žila občinski skupščini na njeni p r v i pr ihodnj i seji.

Upokojenci z Mirne vabijo

Člani društva upokojen­cev iz Mirne bodo priredili v nedeljo, 14. avgusta, po­poldan družabni sestanek na vrtu Antona Gracerja na Griču nad Zabrdjem pr i Mirn i . K e r zaradi niz­k ih osebnih prejemkov ne morejo organizirati daljše­ga izleta, se bodo posku­šali zabavati in razvedriti na tem sestanku.

Lepo bd bilo, da bi j ih ob tej priložnosti obiskali tovariši in tovarišice iz drugih društev in organi­zacij. Prijateljski razgovor z nj imi bi upokojence raz­veselil in moralno podprl.

bodo pob i ra l i do 31. decem­b ra leta 1968, do takrat pa b i so nateklo 1,360.000 nov ih d in .

Plačniki samoprispevka in drugi občani z zanimanjem pričakujejo, da b i seme, k i so ga vsadi l i , čimprej dalo sad. Malo so tudi neučakani, saj naloge, za katere prispevajo denar iz svoj ih žepov, niso majhne, da b i j i h lahko čez noč oprav i l i . Z last i Mirenča-n i so nestrpni . Povemo lah­ko le to, da so i zv id i za loka­cije nove šole, k i j i h je pr i ­prav i l geološki zavod, nareje-n i i n dani na uporabo, v krat­kem pa lahko pričakujemo, da bo naposled le rešeno vprašanje same lokaci je.

Vozil je po levi strani ceste

Voznik osebnega avtomobila Fi-cko Vendel iz Sevnice je 29. julija popoldne vozil iz Brega proti Sev­nici po levi strani ceste. Nasproti je pravilno po desni strani pripe­ljal Radoslav česnovar iz Trbo­velj. Na zavoju v Orehovcu je med njima prišlo do trčenja. Te­lesnih poškodb ni bilo, na obeh vozilih pa je za okrog 2.000 Ndin materialne .škode.

Mopedista vrglo 3 metre od avtomobila

Ker sta vozila po sredi ceste, sta se pri srečanju na cesti med Malim in Velikim Slafcnikom 6. avgusta popoldne zaletela avtomo-biliat Franc Sinkovič iz Kanade in mopedist Jože Bartolj iz Reger-če vasi. Mopedista je vrglo 3 me­tre daleč in se bo nekaj časa zdra. vil v bolnišnici. Gmotne Škode je za 3.500 N din.

Davki, davki in še enkrat d a v k i . . . Obrtniki se pritožujejo zaradi dvojnega plačevanja prometnega davka — Tretja akontacija znaša pri kmetih, zaradi zvišanja prispevka za zdravstveno zavarovanje, toliko kot prva in druga skupaj — Gostinci pravijo, da bodo

morali zapreti gostilne

če vprašate obr tn ika , go­st inca a l i kmeta kaj ga naj­bolj tare, bo vsak že iz nava­de odgovori l , da davk i . Po­sebno je to pereče zdaj, ker 15. avgusta zapade plačilo tre­tje akontaci je. N a odde lku za davke v Sevnic i je v zadnj ih dneh ob uradn ih u rah prava gneča. Sem se hodi jo pr i to­ževati vs i : ob r tn ik i , gostinci i n kmetje.

• Obrtniki prigovarjajo predvsem zaradi dvojnega plačevanja prometnega davka; če kup i obr tn ik v maloproda­j i mater ia l , k i ga potrebuje, mora plačati tud i prometn i davek, k i je tu že vračunan v ceni . K o pa proda gotov izdelek, mora prometn i davek še enkrat plačati. To podraži njegove izdelke oz i roma uslu­ge, po kater ih je po tem manj­še povpraševanje. Pritožujejo se tud i nad dajatvami za va­jence, od kater ih , kot pravi­jo, »nimajo nobenih koristi«. Posebno j i h s k r b i zakon o poko jn inah: za pokojnino b i j i m šteli samo plačevanje socialnega zavarovanja od 1. januarja 1965 dalje. Prejšnje plačevanje obrtniške samopo­moči ne velja, vendar to vpra­šanje še n i dokončno rešeno.

• Največ težav s kmeti je zaradi starosti, O t roc i odha­jajo v službe, na kmet i jah pa ostajajo v večini starejši l ju­dje, k i ne zmorejo vseh del . Zato kmeti je propadajo in ne dajo tistega ka r b i lahko da­le, zaradi česar je še težje plačevati davke in druge da­jatve. Zarad i zvišanega pr i ­spevka za zdravstveno zava­rovanje je letos tretja akon­tacija precej v isoka. Po no­vem zakonu znaša sedaj pr i ­spevek za zdravstveno zava­rovanje kmetov 13.000 S d i n na vsako kmeti jo , prišteti pa je treba še 16 odst. od ka­tastrskega dohodka in 1. odst. za l ansk i pr imanjk l ja j p r i zdravstvenem zavarovanju. Toda prispevek ne more b i t i manjši od 20.000 Sd in . Tret ja akontaci ja je zato tako viso­ka , ker sta b i l i prva i n dru­ga obračunani še po starem, tretja pa že po novem zako­nu.

Občinska skupščina Sevnica je za kmete, k i so v težkem položaju, uvedla olajšave p r i plačevanju davkov. K m e t o m , k i imajo več kot dva otroka, odbijejo za vsakega nadaljne-ga otroka, mlajšega od 15 let,

SEVNIŠKI VESTNI K

Zakaj rinejo vsi v Podzemelj? Samo zato, ker je K o l p a

vtsdolž vse struge najtoplejša prav v Podzeml ju, kjer ob količkaj lepem vremenu dose­že 28—30 stopinj , se hodi jo som namakat motor i z i ran i ko­pa lc i iz semiškega konca, No-

PARNA PEKARNA M E T L I K A p o t r e b u j e za svoje podjetje

VAJENCA ZA TAKOJŠEN S P R E J E M

P r i j a v e sprejema upra­va podjetja.

vomeščani, črnomaljčani i n Ljubljančani. V s i hočejo sa­mo v Podzemelj i n ne v Me­t l iko a l i na V in i co , kjer ima­jo ob K o l p i budi zgrajena ko­pališča.

— N a V i n i c i je voda bolj mrz l a zato, ke r teče med vi­s o k i m i bregovi, v M e t l i k i pa zaradi i z l i va Lahinje izgubi nekaj stopinj toplote — je po­jasn i l Ivan Bu ta l a , poslovod­ja podzemeljskega kopališča.

B i l je delavnik, na t rat i pa je stalo ka r 7 večjih avtomo­bi lov nemške znamke, zato me je zanimalo še, od kdaj je Podzemelj med N e m c i ta­ko znan.

— To so »naši«, na de lu v Nemčiji i n zdaj doma na do­pustu. Trenutno j i h je polna vsa Be l a kra j ina .

— Kolikšen imate promet i n ko l iko s ta ln ih gostov?

— S prometom smo kar za­dovol jn i , saj n i dost i manjši kot m i l i j on na mesec. K a r se gostov tiče p rav im , da j i h ob lepem vremenu n i kda r ne

manjka. S ta ln i pa so neki Ljubljančani, več družin z one s t ran i Gorjancev in čr-nomal jc i . Ob nedeljah j i m postrežem s čevapčiči, z odoj­k o m i n jagenjčkom. Otroc i so vneti za lučke.

— Se prav i , d a je tudi po­strežba m a r s i k o m u všeč, ne samo K o l p a !

T u d i delavci , k i so na bliž­n j ih t ravn ik ih sušili i n na­k lada l i seno, so se prišli v kopališki bife odžejat s p i ­vom in poslovadja, .sam za vse, je že ime l novo delo.

M . B .

V I. polletju: 550 milijonov za sklade Metliška tovarna B E T I je

v letošnjem prvem pol let ju sicer presegla predv ideni p lan proizvodnje, us tvar i la je celo 550 mi l i j onov dinarjev za sklade, vendar kupcem še vedno dajejo na upanje. Ta­ko je b i l a f ak tur i rana real i­zaci ja dosežena z 52,6 odst-. plačana pa le s 46,3 odstotk i .

V pr imer jav i z uspehi v l anskem prvem pol let ju je b i l letošnji celotni dohodek za 128,2 odst. večji, osebni dohodk i so naras l i za 29,9 odst., sredstva za sklade ka r za 435 odst-, medtem ko je letos število zaposlenih za 29,5 odstotkov večje.

Nov gasilski dom v Dobravicah V nedeljo, 7. avgusta, so

Dobravičani dokončali grad­njo novega gasi lskega doma v Kr i vog lavc ih , katerega so zgradi l i predvsem z las tn imi sredstv i i n s prostovo l jn im de lom. Nekaj sta j i m prispe­vala tud i občinska skupščina i n gas i lska zveza.

V nedeljo popolne ob 14. u r i je b i l a v novem gasi lskem

domu najprej seja občinske gasilske zveze, nato p a je d o m svečano odpr l pokrov i ­telj slavja predsednik občin­ske skupščine F ranc Vrviščar. Po uradnem programu je b i ­l a veselica, na kater i so se gostje ob b l i zu i n daleč ob dob r i postrežbi pr i jetno za­baval i .

10 odst, davkov, če nj ihov ka­tast rsk i dohodek ne presega 65.000 S d i n na družinskega člana. Prav tako odpišejo 20 odst. davkov za osebo t i s t im kmetom, k i imajo v družini za delo nesposobnega člana i n če katas t rsk i dohodek ne presega 100.000 Sd in n a dru­žinskega člana. Razen tega pr iznajo olajšave t u d i bor­cem. T i s t im , k i lahko dokaže­jo, da so sodeloval i v N O V , odpišejo 50—15 odst, davka. N a oddelku za davke in do­hodke upoštevajo tudi stro­ške, k i so j i h ime l i kmetje z zdravl jenjem, zdrav i l i , zdra­vniškimi pregledi i n d rug im. Vsem t i s t im kmetom, p r i ka­ter ih znašajo stroški zdrav­ljenja več kot 10.000 Sd in , del davkov odbijejo.

• Ker se med gostinci ši­rijo govorice, da bodo mora­li zaradi visokih davkov za­preti gostilne, smo se poza­n ima l i , ko l i ko je v tem res­nice. N a odde lku za davke in dohodke so nam povedal i , da p r i n j ih še nihče n i re­ke l , da bo zapr l gostilno, pač Pa o tem govori jo v sosed­n j ih občinah. Povedal i so tu­d i , da so davk i v i sok i pred­

vsem na močne alkoholne pi­jače in pivo. O d teh plačuje­jo razen dohodnine še 20 odst. zveznega i n 25 odst. ob­činskega prometnega davka. Toda ta davek je že vračunan v cenah pijač, pravi jo na dav­čni uprav i . Povedal i so nam tudi , da vsa sredstva, k i j ih gost inci vložijo v obnovo lo­kalov, obračunajo p r i plače­vanju davkov, če so ta sred­stva večja kot davk i za tisto leto, j ih razdeli jo na več let.

V zvezi z davčnimi težava­m i , k i tarejo gostince, smo vprašli še gostilničarja Anto­na K rag l a , kaj m i s l i o tem. Odgovor i l n a m je: »Slišal sem, da mis l i j o nekater i za­pret i gostilne. Toda s tem ne bodo dob i l i nazaj denarja, k i so ga vložili v ureditev loka­la . M i s l i m , da so težave na­stale predvsem zaradi tega, ker so nas prepozno ob vest i l i o povečanju prometnega dav­ka . Plačevati moramo za ce­lo leto nazaj, cene pa smo dv igni l i šele prejšnji mesec. Rešitev v i d i m samo v tem. da plačamo davke za prvo polletje po starem, za naprej pa po novem zakonu.«

F . P.

Bo hmelj obirala mladinska delovna brigada ?

Kmet i j ska zadruga Sevnica ima letos precejšnje težave z ob i ra lc i hmel ja. Zarad i govo­r ic , da bo p r i n j ih dela samo za teden dni , gredo ljudje ra­je v Savinjsko dol ino, kjer bodo ob i ra l i 14 dn i . To pa n i res. Od lanskega leta so po­večali nasade hmel ja za 20 hektarov, zato bodo tud i p r i n j ih ob i ra l i 14 do 20 dn i

K e r so hmeljišča precej daleč od vasi in zato nimajo ob i ra lc i nobene zabave, bo zadruga organiz ira la v času obiranja več f i lmsk ih pred­stav. Razen tega j i h bo obi­skal tudi eden i zmed znanih ansamblov domače glasbe.

Kme t i j ska zadruga posku­ša skupaj z mlad insko orga-nizaoijo i n S Z D L organiz i rat i

mlad insko brigado za obira­nje hmel ja. M l a d i n c i b i ime­l i , tako kot odras l i , 150 S d i n od mere, od tega pa b i da l i na dan 100 Sd in za mal ico . De la l i b i 8 u r n a dan, na de­lo i n nazaj pa b i se vozili, s posebnimi avtobusi. Po kon­čanem obiranju je kmet i j ska zadruga pr ipravl jena organi­z i ra t i izlet v kra j , k i ga bo­do i zbra l i m lad inc i .

Šahovsko prvenstvo Zasavja in Posavja

je končano Na rednem mesečnem dvokrož-

nem brzotumirju za julij, kate­rega se je udeležilo 7 šahistov, je zmagal gost Maurer iz Ljublja­ne z 10 točkami. Slede mu Bebo. lak 8, Timer in Blas s 6,5, Dor-stvoniek 6 in Gačnik s 5 točkami-

D. B.

Rekorden obisk na Veselici Metliško gostišče Veselica je preteklo nedeljo ob »otvoritvi soda«

zabeležilo rekorden promet in število gostov, odkar gostišče o D * l I V t' Ta dan se je v popoldanskem času in v večernih urah zglasilo vce k 1000 gostov iz raznih krajev. Pred gostiščem je parkiralo okoli osebnih avtomobilov in več avtobusov. V enem popoldnevu so i « r

okoli pol milijona dinarjev, kar se še ni zgodilo. Sod, postavljen v vinograd in v njem miza s klopmi » / ? | B y

stov, jc bil vsem obiskovalcem Veselice tako všec, da so ouiju".'' še priti. Odslej bo zaradi napovedanega večjega oblsan n« ves vsako nedeljo popoldne od 17. un dalje igral »Metlislfl trio«.

METL IŠK I T E D N I K

P R E D E N R E Č E M O »NE«, PREMISLIMO, KAJTI :

9000 NAS JE, KAJ KO BI SE ODLOČILI?! Krajevna skupnost Novo mesto je pripravila predlog, po katerem bi Novo-meščani prispevali denar za zidanje nove kino dvorane in ureditev neka­terih prostorov za pionirsko knjižnico, za centralno kurjavo v gimnaziji in osnovni šoli, zgraditev nove telovadnice in šolske zgradbe ter za ureditev otroškega varstva — Samoprispevek bi zbirali več let, odločilno besedo

o njem pa bomo povedali na zborih volivcev v tej jeseni

Dobro vemo, da premore N o v 0 mesto en sam prostor za kul turne pr ireditve. To je dvorana s 330 sedeži v D o m u kul ture . V njej je vse, ka r »diši« po k u l t u r i . K i n o pred­stave so vsak dan. Druga me­sta imajo za f i lmske predsta­ve posebne dvorane, Novo mesto p a ne. P a b i jo lahko imelo . Prostor je i zbran, le načrtov in denarja n i . Pred­videno je, da b i k ino dvora­no pr i z ida l i D o m u kul ture . Ce b i se posrečilo zbrat i 2 mi l i j ona nov ih dinarjev, b i lahko leta 1968 šli v k ino že v novo dvorano.

V stavbi , kjer so študijska, l judska in p ion i r ska knjižni­ca, je nekaj prazn ih prosto­rov. Potreboval i b i 85.000 no­v ih dinarjev, da b i j i h pre­ured i l i , pa b i P i on i r ska knjiž­n i ca dobi la prepotrebne sobe, šoloobvezni otroc i pa svoje zatočišče.

G imnaz i j a in osnovna šola porabi ta vsako z imo za kur­javo 70000 nov ih dinarjev, v učilnicah pa je temperatura redko nad 15° Gelzija. S 700 tdsoč nov ih dinarjev b i šo­lama napel jal i centralno kur­javo, učencem in d i jakom ter učiteljem in profesorjem pa b i ne bi lo treba zmrzovat i . Uspeh b i se izboljšal, bolezni b i b i lo manj . če b i torej do­b i l i denar v ta namen, b i re­šili zdravje 2000 o t rokom, uči­tel jem in profesorjem.

Dok ler o trok raste, mora ve l iko telovadita, s icer se ne bo dobro razv i l . Osnovna šo­

la, k i jo je v m inu l em šol­skem letu obiskovalo skoraj 1500 otrok, ima samo eno te­lovadnico. Potrebna je še najmanj ena. D a res ne kaže odlašati z z idanjem, nas pre­pričujejo nekatere ugotovi­tve. Pred lansko šolsko leto je imelo slabo telesno držo po l osnovnošolcev v novome­ški občini, hude deformacije pa so opaz i l i tudi na prsn ih k<xših i n stopal ih.

Nič manj razveselj ivo n i , da se skoraj 1500 otrok, k i obiskujejo osnovno šolo v Novem mestu, s t iska pod eno streho: polovica dopoldne, polovica popoldne. To je pre­sneto res, kakor je res tud i to, da se bo šola zadušila, če ne bo dobi la še ene stav­be.

Ne nazadnje se tud i ne mo­remo pohval i t i , da imamo urejeno otroško varstvo. Vsaj še 2200 do 15 let s tar ih otrok še n i m a varuha, zlasti p a ne otroc i zaposlenih staršev. V mestu in bližnji oko l i c i je oko l i 45 odstotkov zaposlenih mater, na katere b i mora l i pomis l i t i . Kaže, da bo po­trebno otroško varstvene ustanove odpirat i z lasti v sre­dišču mesta, v K a n d i j i in Br -šlinu.

Razuml j i vo j e , ,da vsega ne bomo letos zgradi l i , pa tud i drugo leto še ne Odvisno je od tega, česa s e b o m 0 naj­prej l o t i l i , za kaj se bomo najprej odločili: a l i za k ino dvorano a l i za telovadnico a l i za drugo. Vse je potreb-

N o v o m e š k a k r o n i k a • T E DNI SO ZACELI PRE-

UREJATI lokale v bivši Pickovi in Oblakovi hiši na Glavnem trgu, zato so POGAČO preselili v spod­nje, dvoriščne prostore Mercator-jeve stavbe (bivša Medicova hiša), SPECERIJA je dobila začasen pro­dajni prostor nasproti Doma JLA, v katerem pa bodo dobili prime­ren prostor tudi za preselitev ko­misijske trgovine. Podjetji DO­LENJKA in MERCATOR bosta na Glavnem trgu uredili dva nova, sodobna lokala za prodajo špece­rijskega blaga. Računajo, da bo­sta preurejeni trgovini začeli po­slovati že konec novembra.

• ČEVLJARJI NA PREŠERNO­VEM TRGU so te dni v ponovni reorganizaciji. Skupina čevljarjev, ki dela v družbenem sektorju, se je v preteklih letih že mnogokrat nelila in spadala pod različne fir­me, poslovanje pa je kljub vsemu na meji rentabilnosti. Stranke ne zanima, katero podjetje jim dela usluge, če imajo strgane čevlje, želijo si le, da bi čevljarji nemo­teno in hitro poslovali, zato naj bi »čevljarski« problem enkrat do­končno re&li!

• OD 15. AVGUSTA DO 15. SEPTEMBRA bo v vajenski šoli ponoven šivalni tečaj, ki ga prireja Tovarna šivalnih strojev MIRNA. Pouk bo v treh izmenah: dopol­dne, popoldne in zvečer, tako da bo tečaj lahko obiskovalo čimveč interesentk. šolnina znaša 5.000 di­narjev, medtem ko nudi šivalne stroje tovarna.

• V NOVOMEŠKI PEKARIJ1 SO začeli prodajati dober ajdov kruh, po katerem je precej pov­praševanja. Kilogram tega kruha

stane 300 din, prodajajo pa ga v omejenih količinah vsako popol­dne, razen ob ponedeljkih in so­botah.

• LOKALNO AVTOBUSNO PO­STAJO pri Industriji obutve na Cesti komandanta Staneta bodo kmalu dali v uporabo. Te dni urejajo postajališče s škarpo pri tovarni, medtem ko je na drugi strani ceste že končano.

• ŽIVILSKI TRG se je razvil ne samo ob ponedeljkih in petkih, temveč kar vsak dan, vendar v manjšem obsegu. Prodajalci z Ju­ga imajo vedno na zalogi paradiž­nik, papriko, fižol, brejkve in b ruške. V ponedeljek smo zabele­žili naslednje cene: krompir ttJO din kg, jajca 55 —60 din, kumare 150 din, paradižnik 250 din, pa­prika 250 din. zelje 80 din, solata 300 din, hruške 200 din, jabolka 250 din, gobe 500 din, mleko 140 dm liter, špinača na merice TO din, slive 200 din kg. melancani 400 din. Na spodnjem, nepokritem delu tržnice, so bili tudi tokrat naprodaj lončarski in suhorobaiski izdelki.

• V TOREK /VEČER so lah­koverni Novomeščani spet nasedli enemu izmed številnih rokohitre-cev, ki prihajajo, da bi z malo znanja in spolzkimi šalami izva­bili ljudem kar največ denarja. Nad »Zanellvjem« so bili razočara­ni tudi podpovprečni gledalci.

• GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Anica Žagar z Ljubljan­ske 8 — Srečka; Vera Zupančič z Mestnih njiv 6 — Mitja; Alojzija Deanovič s Ceste komandanta Sta­neta — dečka.

Obvestilo o preselitvi »ŠPECERIJE« Obveščamo cenjene potrošnike, da smo pro­dajalno »špecerija«, G lavn i teg 21, zaradi adaptacije loka la

p r e s e l i l i v Sokolsko ulico, v trgovski lokal last tov. Mejakove, nasproti doma JLA.

Priporočamo se cenjenim potrošnikom, da se še nadalje oskrbuje jo v naši prodaja ln i , k i bo samo začasno poslovala v zgoraj omenjenem loka lu .

no, vendar nekaj lahko po­čaka.

Zdaj pa: s čim bomo gra­di l i?

Občina n i m a denarja, zato bomo mora l i pomagati m i , občani, se prav i Novomešča­n i . Seveda s samoprispev­kom. K a j , kdaj in za ko l iko bomo lahko gradi l i , se bomo odločili na zbor ih volivcev, seveda, če bomo pr i s ta l i na samoprispevek, brez katere­ga se n ima pomena pogovar­jat i . Denar b i zb i ra l i več let, gradi l i pa postopoma. 9000 nag je, namreč nas Novome-ščanov, zato b i vprašanje sredstev ne s m e l 0 b i t i pre­t rd oreh. V s i namreč mo­remo v s e !

In še tole, d a ne bo nespo­razumov: prispevek občanov za naštete namene b i pome­n i l s&mo del potrebnega de­nar ja za gradnje, saj bodo delovne organizacije tud i sa­me vel iko prispevale. To, s čimer danes seznanjamo No-vomeščane, pa je hk ra t i tudi opozori lo na vzorčno anketo, k i bo v p r ihodn j ih dneh za­jela približno 100 l judi , da b i vodstva organizacij i n občin­ske skupščine lahko ugoto­v i la mnenja in želje občanov glede zaporedja neštetih ob­jektov, k i j i h Nova mesta i n njegovi prebiva lc i najnujne-je potrebujejo.

I V A N Z O R A N

DRUŽINA V MAČKOVSKI CERKVI M A R R E S NI B I L O MOGOČE NAJI BOLJŠE REŠIT­V E ? V ponedeljek, 1. avgusta, sta se morala i/, hiše številka 19 v Mačkovcu izseliti upokojenec Jože Zalo-kar in njegova žena Branislava s štirimi otroci. V hiši, k i jo je občinska skupščina dodelila Francu Kirarju, so stanovali od vojne sem. Zalokarjevim so dali drugo hišo v Trški gori. »Tja gor ne moremo hoditi, ker ima mož močno naduho, jaz pa sem tudi bolna,« je dejala Zalokarjeva in mirno šivala naprej v klopi sredi cerk­vice v Mačkovcu. Pod korom imajo obleke in drugo, pod zvonikom pa kuhinjsko omaro, mizo, stole in štedilnik. Dokler bodo v cerkvi stanovali Zalokarjevi, ne bo v njej nihče maševal. Zalokar je bil prej barvar v N O V O T E K S U , 2 hčerki sta trgovski vajenki v No­vem mestu, 14-letni sin in 12-lelna hčerka pa hodita

še v šolo. (Foto: M. Moškon)

Odbojkarji Novoteksa še vedno upajo Ob koncu spomladanskega dela

tekmovanja v republiški odboj­karski ligi so se igralci novome­škega Novoteksa znašli prav na dnu; za njimi so le še igralci od­bojkarskega kluba iz Crešnjevca, ki spomladi niso osvojili niti ene prvenstvene točke, čas zatišja med obema polovicama tekmova. nja se bliža h kraju, zakaj v je­senskem delu se bodo slovenski klubi spoprijeli ali za prvo mesto, ali pa se bodo borili za obstanek v ligi. Med te — žal — sodijo tu­di Novomeščani.

Kar na deiovnem mestu smo zmotili Janka Goleša, da bi nam kaj več povedal o pripravah za je­senski del prvenstva. »Nihče med nami ni pesimist; v jesenskem delu smo imeli orecej smole: v Mariboru smo izgubili že doblje­no tekmo z Branikom, izgubili smo s Črnučam, ki nas dotlej ni­so premagali ne v Novem mestu ne doma, prav tako si ne bi sme­li privoščiti poraza v Izoli,« je dejal.

Igralci Novoteksa imajo toko-rekoč dve točki še v žepu — od­loženo tekmo spomladanskega de­la prvenstva s Crešnjevcem v go. steh. Po dve točki mislijo iztr­gati še Črnučam, Kamniku in Izo­li — tak izkupiček pa bi po nji­

hovi računici že moral zadosto­vati za obstanek v ligi.

Novomeščani so začeli trenirati med zadnjimi v republiški ligi. Največja težava je v tem, ker de­lajo člani Novoteksovega kolekti­va v izmenah dopoldne in po pol. dne, tako da ni moč vseh igral­cev zbrati na skupnem treningu, da bi se lahko kar najbolj vigra. li. Med pripravami, ki jih vodi Marjan Potrč, si morajo zlasti pridobiti kondicijo, ki je že dolga leta ahilova peta novomeških od-bojkarjev. Ogledali si bodo več filmov, ki so jim jih odstopili češki odbojkarji lansko jesen. »Ce bi v jesenskem delu igrali tako, kot smo igrali na turneji po Če­ški, bi se lahko potegovali za sam vrh lestvice,« meni Janko Goleš. »Drugod že igrajo modernejšo od. bojko s štirimi igralci na mreži, medtem ko so naši napadi s sa­mo tremi igralci na mreži prepo­časni in nasprotniku udarcev ni težko blokirati. Posebno poglavje je tudi kriterij sodnikov, ki dovo­ljujejo preveč nošenih žog, kar na­šemu moštvu, ki se ne more po­hvaliti z borbenostjo, nikakor ne leži.«

Člani OK Novoteks bodo tre­nirali trikrat na teden, odigrati pa nameravajo tudi več prijatelj-

Hren — dolenjski prvak V četrtek je bil v Novem mestu

turnir osmih posameznikov za do lenjsko prvenstvo v balinanju. So. delovali so štirje tekmovalci No­vega mesta, dva z Doba in dva lz Krškega.

V predtekmovanju je v prvi grupi zmagal Hren pred Mrazom, izpadla pa sta Barbič in Markič. V drugi grupi je bil najboljši Gelb n . pred očetom Gelbom I, izpad­la pa sta Sturm (Dob) in Legiša. Finalni del tekmovanja je prine­sel lepe borbe najboljše četverice. Najbolj dramatična je bila polfi-

nalna borba med Gelbom II in Hrenom. Gelb je vodil že 12:3, vendar je nato Hren zaporedoma dosegel 10 točk in rešil popolno­ma Izgubljeno tekmo s 13:12. V drugi tekmi je Mraz premagal Gelba I z 13:6.

V borbi za prvo mesto sta se nato srečala Novomeščana Mraz in Hren. Mraz je vodil do 9 :6 , nato pa je Hren izenačil in zmagal 13:11. S to zmago je Hren osvojil naslov dolenjskega prvaka za 1966.

» N O V O T E H N A « trgovsko podjetje N O V O M E S T O

r a z p i s u j e J A V N O L I C I T A C I J O za prodajo

tovornega kamiona TAM PIONIR 3 tone, v voznem stanju L I C I T A C I J A bo 13. avgusta 1966 v garažah podjetja n a šmihelski cesti : za družbeni sektor ob 8. u r i , za pr ivatn i sektor ob 10. u r i .

I N F O R M A C I J E lahko dobite na prav i podjetja a l i na tel. št. 21-132.

NOVOTEHNA trgovsko podjetje na debelo

in drobno N o v o m e s t o

skih srečanj s trebanjskimi odboj­karji. V svojih vrstah imajo zdaj deset igralcev, medse pa bodo spet povabili dva iz »stare garde« — Simiča in Sonca. V načrtu imajo tud', organizacijo tradicionalnega pokalnega turnirja, ki bi moral biti 4. iukja, zdaj pa ga menijo prirediti okrog 20. avgusta. Štiri dni kasneje igrajo zaostalo tekmo s Crešnjevcem, 28. avgusta pa je na sporedu r>rvo kolo jesenskega dela republiške lige. Dobra dva tedna priprav — to res ne pome­ni ničesar!

Visoka zmaga Mirne peči

V prijatvljski n u ^ o m e t m tekmi sta se te dni v Mirni peči srečah moštvi Mirne peči in Partizana z Otočca. Po izredno dobri igri so domači igralci premagali Otočane z visokim rezultatom 7:1 (3 :0 ) . Za domačine so dosegli gole nasled. nji igralci: Mrvar in Novlan po 2 ter Sovrin 3 gole. Pri gostih pa je dosegel častni zadetek Florjan-čič. Tekmo si je ob lepem vre­menu ogledalo okoli 30 gledalcev.

Mg.

Želijo si predavanj Občinski odbor S Z D L in

Zavod za izobraževanje ka­drov v Novem mestu, k i pr i ­pravl jata v jesensko z imsk i sezoni vrsto pol judnoznan stvenih predavanj, sta upo­števala tud i želje krajevnih organizacij Socialistične zve­ze, k i so se v največji mer i odločile za c ik luse predavati j s področja kmeti jstva, zdrav-stva in družinske vzgoje- Pre­davanja iz c ik lusa »Sodobni svet«, k i zajemajo družbeno politične premike doma i n v svetu, pa imajo največ pr i ­stašev v večjih občinskih sre­diščih kot so Šentjernej, B r -šhn, Žužemberk in drugi .

OBIRANJE HMELJA v Srebrničah

pri Novem mestu začne­mo 15. avgusta! S seboj prinesite vreče in košare. Stanovanje in hrana na razpolago. Sena za škaf nabranega hmelja 150 Sd in .

Kmetijska šola Grm Novo mesto

Ustanovili so občinsko zvezo društev upokojencev

Nedavno so na pobudo družbeno - političnih organi­zacij ustanovi l i v Novem me­stu sporazumno z vodstvi kra jevnih organizacij društev upokojencev občinsko zvezo. N jen namen je vsklajevati in povezovati dejavnost upoko­jensk ih društev. Za predsed­n ika so i zvo l i l i Jožeta Mo-retti ja, tajnik zveze bo Mar­cel Godn ik , blagajničarka pa M i r n i Poljanšek. Izvo l i l i so 9-članski odbor, v katerem so zastopani tudi upokojenci z Dvora , iz Straže, Do l . To­pl ic , škocjana in Šentjerne­ja.

Magnifico navdušil Novomeščane

Dobre glasbene ansamble je novomeško občinstvo še vselej lepo sprejelo in j i h počastilo s številnim obi­skom. Tako pričakan je b i l tud i skopjanski zabavni kvar­tet M A G N I F I C O , k i je nasto­p i l v dvorani novomeškega doma kul ture zvečer 5 avgu­sta. Čeprav so bi le vstopnice precej drage, so bi le razpro­dane, napolnjena pa so b i l a tudi stojišča. T i s t im , k i so prišli na prireditev, n i b i lo žal odšteti denarja. M A G N I ­F I C O j i h je navdušil. V dve-urnem programu je s tempe­ramentom izvedel vrsto juž­noameriških pesmi, poslušal­cem pa so se najbolj vt isni le v spomin •'nekatere mehiške romance in pesmi iz znanih f i lmov. Skra tka ansambel se je Novoameščanom znova p r i k u p i l , ka r je pomeni lo , da je v Novem mestu vedno do­brodošel.

NOVOMEŠKE ŠAHOVSKE NOVICE

Na brzopoteznem polfinalu za avgust je med 12 udeleženci zma­gal Penko z 10 točkami, drugo mesto sta si razdelila s 7 točkami Karpljug in Alibegovič. četrto do šesto meito dele s 6,5 točkami Avsec, Cosič in Bilbija, sedmi je bil s 6 točkami M. Picek, osmi s 5 točkami Jerančič itd.

• NA F I N U . M M BK/.OTUR-MK . I l ZA \\(.(*-T |e ponovno zmagal šunjič z 9,5 točkami in je edini končal turnir brez poraza. Drugo in tretje mesto sta si raz­delila z 8.5 točkiimi Penko in Skerlj. četrti je bil s 6,5 točkami Pet kovic, peti je bil 5 6 točkami Avsec, šesto in sedmo mesto sta si razdelila s 5.5 točkami J . Pi­cek in Nagel, osmi je bil s 4,5 točkami Keržan, devotl s 4 toč­kami Kranjc, deseto do 12 mesto pa so si razdelili z 2.5 točkami M. Picek, Cosič in Jerančič.

• <>B\ NOVDMISKA MOJSTR­SKA KANDIDATA IGOR PENKO IN VITOMUt SUNJIC se od nede­lje udeležujeta slovenskega šahov, skega prvenstva v Ljubljani. Obe­ma želimo novomeški šahisti čim­več uspeha v borbi z renomirani­mi nasprotniki! Enake želje gredo tudi kočevskemu prvokategormku Rudiju Ostermanu. JEK

Vaš najboljši obveščeva­lec je Dolenjski list!

Pošta Otočec ostane v vasi Pošta Otočec ob K r k i se ne

bo presel i la iz vasi Otočec v G r a d Otočec Ob pričetku gradnje nov ih restavraci jskih prostorov ob avtocesti na Otočcu je obstajal dogovor med investitorjem, t. j . hote­l om G r a d Otočec i n Podjet­j em za P T T promet Novo mesto, da se v okv i ru novo zgrajenih prostorov zagotovi tud i prostor za pošto in avto­matsko telefonsko centralo. Ta pošta b i b i l a za potrebe tamkajšnjega prebivalstvu in

za potrebe turistov. Vendar je b i lo že med gradnjo ugo­tovljeno, da prostorov za po­što ne bo na razpolago v no­v ih pros tor ih , temveč je ho­tel G r a d Otočec ponud i l P T T podjetju, da s i ured i prosto­re za pošto v mote lu, k i sto­j i poleg nove restavraci je s tem, da odgovarjajoči del motela odkup i . K e r P T T pod­jetje za odkup prostorov n i ­m a sredstev, bo pošta k l jub nujn i potrebi po nov ih i n so­dobnejših prostor ih še v pr i ­hodnje ostala v vasi Otočec.

OBRTNI SERVIS S E M I Č

priporoča svoje izdelke, posebno žetvene naprave za kosi lnice A lp ina , hkra t i pa pošilja prisrčna voščila vsem prebivalcem domače občine!

Ob letošnjem spremenjenem praznovanju občinskega prazn ika — 12. avgustu — želimo vsem občanom, de lovnim organizaci jam v gospodarstvu i n družbenih slu­žbah ter članom vseh množičnih organizaci j še mnogo uspehov p r i delu! K rep imo samoupravl janje proizvajalcev i n spodbujajmo ustvarjalnost širokih l judskih množic!

OBČINSKA S W I 3 WL I H t l Skk Občinski komito Z K S

W%. Bi M W* Z ^ I I L - H HlžH A H — Občinski odbor H ^ • m W ^ m • • ^ — ~ S Z D L — Občinski

V komite Z M S — Občin-W9k jjk • ^ ^ f e t 1 A V " I H sk i s ind ika ln i svet —

II | # JI M l i &• I Občinski odbor R K — 1% 8 V 1 mm Um 40 Občinski odbor Z Z B

Kmetijska zadruga ČRNOME1J

POŠILJA ISKRENE ČESTITKE ZA OBČINSKI PRAZNIK — 12. AVGUST — V S E M DELOVNIM LJUDEM V OBČINI, ZLA­STI PA KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM, S KATERIM SI ŽE­LI ŠE BOLJŠEGA SODELOVANJA!

Vsem investitorjem na področju domače občine, kakor tudi vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik in se priporočamo!

BELO­KRANJSKO GRADBENO PODJETJE

ČRNOMELJ

DELOVNI KOLEKTIV

OBRTNEGA KOMUNALNEGA

PODJETJA

ČRNOMELJ želi nadal jn j ih delovnih zmag vsem ko lek t i vom ter prisrčno vošči prebivalcem črnomaljske občine za nj ihov praznik ! — Priporočamo se za naročila!

čestitkam delovnih kolekt ivov se pridružuje -

x tudi kolekt iv

PREHRAMBENE INDUSTRIJE

DELSAD - ČRNOMELJ

ISKRA s

TOVARNA KONDENZATORJEV Letos bomo vnovič počastili občinski praznik in izpričali svojo z -e-stobo m i s l i , k i je sprožila i n vod i la naš osvobodi lni boj . V pr ihodnje s i prizadevajmo za nenehen razvoj pro izva ja ln ih s i l , ustvarjajmo obilje dobr in za lepše i n boljše življenje! Vsem občanom iskrene pozdrave z najlepšimi željami!

'^ SE! ^l S ^ Ob letošnjem praznovanju ob­činskega praznika pozdravlja­mo vso delovne ljudi in ko­lektive, želeč. jim nadaljnjega napredka! Kupujte naše kva­litetne izdelke! <

OPEKARNA KANIŽARICA

Pozdravl jamo svoje stranke in j i m voščimo

za naš praznik , 12. avgust!

KNJIGOVODSKI CENTER

ČRNOMELJ Parna pekarna -Valjčni mlin -

Brivsko frizersko podjetje

SPLOŠNO KOVINSKO PODJETJE

K O V I N A R ČRNOMELJ

izdeluje jeklene konstrukc i je , razne st iskalnice in škarje za rezanje pločevine. / Opravl jamo tud i drobne usluge.

N A J 21V I 12. A V G U S T — P R A Z N I K DOMAČE OBČINE! DELOVNI KOLEKTIV

BELOKRANJSKE ŽELEZOLIVARNE IN STROJNE TOVARNE

B E L T ČRNOMELJ pošilja prisrčna voščila za letošnji občinski praznik z željo, da bi si vsi delovni kolektivi in posamezniki še z večjo vnemo prizade­vali za nadaljnji napredek na vseh področjih

Naši pozdrav i in čestitke veljajo vsem pos lovnim pri jate l jem in znan­cem, de lovnim organizaci jam na področju črnomaljske občine in vsem delovnim l judem!

LIČ LITOŽELEZNA INDUSTRIJA ČRNOMELJ

GOSTINSKO PODJETJE ČRNOMELJ

V imenu svoj ih gostišč v Črnomlju, na V in i c i in v Semiču čestitamo ob praz­novanju 12. avgusta ter se cenjenim jostom tudi v prihodnje priporočamo zsa obisk!

Nizkim kaznim se ljudje smejijo Tovariš urednik !

Več kot 200 smr tn ih žrtev je terjal promet v nekaj več kot 6 mesecih letos samo v Sloveni j i ! Strahotna žetev ne­previdnosti , lahkomise lnost i , vinjenosti i n neupoštevanja Prometnih predpisov, k i pa se, kakor povedo dnevne ve­sti v rad iu , t i sku i n televizi j i , nič ne zaustavlja. Iz dneva v dan je več prometn ih ne­sreč, p r i čemer tud i širša Do­lenjska ne zaostaja, saj vam že zmanjkuje prostora za ta­ke žalostne vesti tudi v Do­lenjskem l i s tu .

Je vse to res potrebno? B r a l sem te dn i v »Večeru«, kako kaznujejo prometne pre­krške v Nemčiji; naj vam kar ponov im, kaj je pisalo:

»Znancev pri jatel j (v Nem­čiji) se je t r i dn i pred od­hodom na dopust v Jugosla­vijo v veseli družbi nap i l i n ko se je s svo j im rekordom vračal domov, se je zaletel v steber ob cesti. N ikogar n i Poškodoval, n i t i sebe ne, n i Povzročil karambo la , ker je bi la u l i ca ob pozni u r i pusta, vendar je k l jub temu zagrešil Prekršek, zaradi katerega so

takoj sprožili i n že tudi kon­čali sodn i postopek.

In veste, kako je b i l kazno­van? S 500 m a r k a m i globe (pomnožite to s 312.5, p a bo­ste dob i l i znesek v s tar ih d i ­nar j ih ) , s 14 dnevi nepogoj­nega zapora i n še z odvze­m o m vozniškega dovoljenja za dobo enega leta. Poštena kazen, a l i ne?

In naše kazni v tak ih pr i ­mer ih? Globe so bolj podob­ne žepninam kot kazn im, da o drug ih vrs tah kazn i za ogrožanje tujega življenja n i ­t i ne govor im. Po tem pa še kar naprej stokajmo i n toži­mo o tem, kako prepogosto umi ramo na cestah!

Drakonske kazni za pro­metne prekrške v Zahodni Nemčiji prav gotovo ne igra­jo nepomembne vloge p r i ugotovitvi , d a je ta država edina na svetu, kjer je b i lo v zadnjem letu smr tn ih p r i ­merov i n nesreč n a cestah manj kot v pretek l ih let ih, k l jub vsakodnevnemu pove­čanju števila voz i l i n prome­ta nasploh.

V Jugoslavi j i i n v Sloveni­j i še posebej pa se število prometn ih nesreč in smr tn ih

pr imerov v zvezi z n j im i — skokovi to veča!«

No, preračunal sem gornjo kazen v markah : nad 156.000 s tar ih dinarjev je mora l pla­čati Nemec za prekršek, k i ga je zak r i v i l ponoči na pra­zni cesti v vrnjenem stanju! Naše kazni pa so, oprostite i z razu, take, da se j i m krave smeji jo, kot pravi jo l judje. V vseh p r imer ih , ko gre za vinjene šoferje, za malomar­nost i n očitno kršenje pro­metnih predpisov, smo v ka­znovanju sent imentalni i n vse preveč human i ! Zato se l jud­je pobijajo i n se bodo še bolj pob i ja l i ! A l i ste b ra l i v »Delu« 9. avgusta, da so za­čeli tudi v F ranc i j i odvzemati vozniška dovoljenja vsem t i ­s t im voznikom, k i so »javna nevarnost« in povzročajo na cestah hude prometne pre­krške? Vozniško dovoljenje j i m odvzamejo t a k o j i n za določen čas, najmanj pa za 2 meseca. Razen tega bodo neoprezne voznike postavi l i pred sodišče, k i j i m bo izre­k lo kazen zaradi ogrožanja varnost i v prometu.

Zato se s t r in jam s tem, ka r ste napisa l i v Dolenjskem l i ­s tu letos 4. avgusta v uokvir­jenem sestavku »Morilci so med nami« i n men im, da brez zaostrene kaznovalne po­l i t ike za prometne prekrške naša d isc ip l ina na cestah še dolgo ne bo boljša! S e v e d a je potrebna vzgoja v šolah i n krožkih, doma in v delovnih organizaci jah, toda brezvest­n i m p i jan im šoferjem n ika r ne sadimo rožic in j i m ne pojmo lepih pesmic^ Za brez­srčne, nekulturne voznike je ve l iko učinkovitejša krepka denarna kazen, zapor i n od­vzem vozniškega dovoljenja. In če ima tak državljan za avtomobi l 2 a l i 3 mi l i jone dinarjev, naj ima tudi za po­šteno kazen nekaj stotisoča-kov- Ce ga kaznujejo pristoj­n i organi s 1000 a l i 5000 sta­r ih dinarjev, se j i m pač lah­ko samo smeji . In še: kazno­vati b i bi lo treba tudi sleher­nega, k i samo ogroža varnost v prometu !

F. K . Novo mesto

Četrti dan po požaru v pitališču novomeške kmetijske zadruge v Jurki vasi pri Novem mestu se je iz velikanskega kupa ožganega sena in slame še vodno kadilo. Z nakladalcem so dvigali pokvarjeno krmo in jo s curki vode gasili, nato pa blizu pitališča zlagali na travnik ter sušili. Od velikega senika štrle pokonci samo še

betonski nosilci in nekaj ožganih brun. (Foto: Tone Gošnik)

Najprej izgovori, potem skesano priznanje V predzadnj i številki naše­

ga l i s ta smo že poročali, da je b i l V i d Vel jak, lastnik ključavničarske delavnice i z Novega mesta, obsojen na 2 leti strogega zapora, ker je vinjen do s m r t i porvozil f r i ­zerko Štefko Petrič. Tokrat objavl jamo še nekaj več po­datkov z razprave pred no­vomeškim okrožnim sodi­ščem.

Obtoženec je pr i zna l , da je 29. ma.ja nekaj po polnoči s svo j im avtomobi lom Zasta­va 600 med Gotno. vasjo in N o v i m mestom na levi strani

cestišča zb i l f r izerko Štefko Petrič. k i je takoj umr la . Sprva se je Vel jak izgovarjal na pokvar jeni k r m i l n i meha­nizem Šele, ko je b i l znan izv id krvne preiskave, na ka­teri so ugotovi l i izredno moč­no koncentraci jo a lkohola , je pr iznal , da je voz i l vinjen i n to obžaloval.

Sodišče meni , da je 2 leti strogega zapora za smrt na cesti p r imerna kazen; razen tega so obtožencu odvzeli voz­niško dovoljenje za dobo 5 let. Upoštevali so, da je pr i ­pravl jen plačati svojcem

umrle p r i m e m o odškodnino i n d a je neizkušen voznik, saj je šele 2 meseca pred ne­srečo oprav i l vozniški izpit .

Avto vrglo k Šterkovi hiši

8. avgusta popoldne je Orlando Gorkič iz Vrtojbe pri Novi Gori-cd zelo hitro vodil osebni avto iz Metlike proti Črnomlju. V Pri. mostku je zagledal moped is ta; ka­teremu se je umaknil. Zavil pa je preveč v desno in razen tega še pritisnil na zavore. Vozilo je za­neslo s ceste k šterkovi hiši, kjer se je prevrnilo. Na srečo vozniku ni bilo nič, medtem ko cenijo škodo na avtomobilu na 3.000 N din.

Tovornjak obstal kljub počeni gumi

6. avgusta opoldne je tovornja­ku KP 79-92 na avtomobilski ce­sti pri Ruhni vasi razneslo spred­njo desno gumo. zaradi česar je vozilo zaneslo s ceste na bankino in v usek, kjer pa se ni prevrnilo. Škode je za 3.000 N din, medtem ko vozniku Mihaelu Goji ni bilo nič.

Osebni avto zgorel pri Čatežu

Josip Krizmanič iz Zagreba, ki začasno stanuje v Zahodni Nem­čiji, je 5. avgusta potoval z oseb­nim avtomobilom po avtomobil­ski cesti proti Ljubljani. Pri Ča­težu je opazil, da motor slabo dela. zato je avto ustavil. Ko je odprl pokrov, da bi pogledal, kaj je, je izbruhnil ogenj. To se je zgodilo ob 2.45 Voznik je pričo! gasiti, vendar ni imel uspeha. Iz vozila je pometal prtljago in re­šil, kar se ie rešiti dalo, ter pri­čakoval gasilce. Gasilci iz Novega mesta so na kraj nesreče dopoto-vali po eni uri in pol ter zadušili ogenj. Vozilo je skoraj povsem zgorelo, tako da je bilo škode za 12.480 N din.

Mopedist podrl japonskega študenta

Nič hudega sluteč jo je 6. av­gusta zvečer mahni! peš po avto-mobilski cesti iz Karteljevega pro­ti Maokovcu japonski študent Miya Kose. ko se je za njim pripeljal mopedist Prane Slak m • ga po­drl. Sunek ni bil močan, saj se je mopedist obdržal na vozilu, pa tu. di Japonec se je kuj hitro pobral, seveda brez ran.

Z mopedom so padli 7. avgusta popoldne so sedli na

moped Jože Muhič, žena in otrok ter se zdoma iz Bršlina odpeljali v Novo mesto. V nepreglednem ovinku je prišel naproti neznani avtomobilist, kateremu se je Mu­hič umakni1., vendar preveč v de­sno. Na pesku je moped spodne-slo, da so vsi trije padli. Starši so iskali zdravniško pomoč, otro­ku pa se ni nič zgodilo.

Prehitro na slabi cesti 8. pvgusta zjutraj sta se v Slo­

venski vasi trčila osebni avto CE 108-0G, ki ga je vozil Jože To-mežin s Slančnega vrha in tovor­njak (hladilnik) NM 48-31, ki ga je vozil Franc Hočevar s Puščave. Pri srečanju se je tovornjak usta­vil, osebni avto pa je zaradi pre­hitre vožnje na slabi cesti zane­slo vanj. Škodo cenijo na 3000 N dinarjev.

Dr. Pavlin pomagal kolesarki

Na tretjerazredni cesti v Veliki Loki je 7. avgusta dopoldne Stane Podržaj iz" Ljubljane z osebnim avtom med prehitevanjem zadel kolesarko Marijo Golob, ki Je pa­dla. Na kraj nesreče je kmalu prispel dr. Pavlin iz Trebnjega in ranjeni kolesarki dal prvo pomoč.

Naproti po levi in 4.000 N-din škode

Okoli 4.000 N din je terjalo tr­čenje osebnih avtomobilov 7. av­gusta popoldne na križišču v Sta­nem trgu pri Trebnjem. Zaletela sta se Prane Gliha s Pristavice in Chionidic Charalampos iz NemčL je, ker je nemški voznik pri sre­čanju pripeljal po levi.

Dve skupini sta šii na Triglav

Odkar ima PD Radeče svojo planinsko postojanko — Prehodav. ce pod Triglavom, njihovi člani radi zaha:ajo v Julijce in hkrati obiščejo tudi Triglav. Tako sta v drugi polovici julija odšli na Triglav 2 skupini. V prvi je bilo 6 planincev, izmed katerih so bili 4 prvič na Triglavu, v drugi pa so bili 4 planinci, od teh sta bUa dva prvič na našem očaku. Po­hod na Triglav ni nevaren, ker so poti, bodisi iz Planike, Kreda, rice ali Triglavskega doma zava­rovane. Triglavski dom je najviš. ja postojanka v Jugoslaviji in leži v višini 2515 metrov.

Letos je planinsko društvo Ra­deče pridobilo na loškem sektor, ju 8 novih članov in 3 naročnike »Planinskega vestnika«, ki je le­tos obhajal 70-letnico izlvajanja. Planinci, naročite se na naše gla­silo, ki opisuje lepote planin in doživetja planincev po gorah!

S. Sk.

O S N U T E K ZA S P O M E ­N I K tistim voznikom mo­tornih vozil, k i so poza­bili, da pešci ( še ) niso

, izumrl i . . .

M L A D I N S K A D E L O V N A B R I G A D A V KOČEVJU Občinski mladinski komite v Kočevju je zbral mla­

dinsko delovno brigado, v kateri je 26 mladink in mla­dink in mladincev. To je tretja mladinska brigada M i rka Bračiča, k i bo mesec dni urejala okolico nove osnovne šole v Gaju. Prvi dan so kopali jarke za tele­fonske in elektrd kable, sedaj pa že ravnajo teren okoli šole. Mladincem in mladinkam nagaja slabo vreme, toda dobre volje kljub temu ne manjka.

Domače mladinske brigade so se do sedaj vedno dobro izkazale: prva pr i gradnji mestnega vodovoda in druga pri urejanju mesta za proslavo 20-letnice prvega zbora slovenskih poslancev. Prepričani smo, da tudi sedanja brigada ne bo zaostajala za uspehi prvih dveh. (Foto: Andrej Pogačar) . — A. Arko

PETROL — Ljubljana poslovna enota BREŽICE

r a z g l a š a prosto delovno mesto

dveh prodajalcev na bencin­skem servisu v Krškem

P o g o j : kva l i f i c i ran t rgovsk i pomočnik i n odslu­žen vojaški rok. Pismene pri jave s k r a t k i m življe­njepisom je treba vložiti v r o k u .15 dn i od dneva objave p r i navedeni pos lovni enoti.

Komunalno obrtno podjetje Sevnica ima na zalogi sledeče b e t o n s k e i z d e l k e :

N d i n • betonski votlak, tenkostenski 40 X 20 X 25 po 2,10 • betonski votlak, tenkostenski 40 X 20 X 20 po 1,70 • betonski votlak, debelostenski 40 X 20 X 25 po 2,25 • betonski votlak, debelostenski 40 X 20 X 20 po 2,10 • cementna strešna opeka po 0,77

žlebniki po 2,92 • betonske cevi 0 10 cm dolž. 1 m po 5,00 • betonske cevi 0 15 c m dolž. 1 m po 7,20 • betonske cevi 0 20 c m dolž. 1 m po 8,40 • betonske cevi 0 30 c m dolž 1 m po 12,50 • betonske cevi 0 40 c m dolž. 1 m po 17,00 • betonske cevi 0 60 c m dolž. 1 m po 36,50 • betonske cevi 0 70 c m dolž. 1 m po 50,70 • betonske cevi 0 80 c m dolž. 1 m , armirane po 63,00 • betonske cevi 0 90 c m dolž. 1 m, armirane po 72,00 • betonske cevi 0 100 c m dolž. 1 m, armirane po 86,00 • monta opeka 18 po 1,08 • porol i t opeka 8 po 0,98

Gornje cene so franco skladišče proizvajalca, v n j ih pa n i vračunan prometn i davek. Cenjenim odjemalcem se priporoča .

KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE SEVNICA

LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV!

Servisne usluge za avtomobile znamke »Zastava-Fiat« in motorna kolesa znamke »Tomos« vam nudi hitro in kvalitetno

N O V O T E H N A — AVTOSERVIS V NOVEM MESTU IN TREBNJEM V najkrajšem času in pod zelo ugodnimi pogoji vam

zamenjamo na kateremkoli avtomobilu znamke Zastava

vaš stari motor in vgradimo tovarniško renoviranega.

Pri tem dajemo jamstvo za 6 mesecev ali do 7.000 prevoženih kilometrov. Poslužujte se servisnih uslug v servisu »NOVOTEHNE«!

V T E M TEDNU VAS ZANIMA Petek, 12. avgusta — Klara Sobota, 13. avgusta — Ljiljana Nedelja, 14. avgusta — Demelrij Ponedeljek, 15. avgusta — Marija Torek, 16. avgusta — Rok Sreda, 17. avgusta — Radivoj četrtek, 18. avgusta — Helena

Dragi manii Frančiški in očetu Jožetu Franko JZ Ločne 29 iskre­ne čestitke za 40-letnico poroke in Se mnoga leta želi sin Stan­ko z ženo Pltniko in vnučk« Stanko in Franci.

Ob bridki izgubi dragega moža in očeta

ANTONA KUMLJA iz Bučne vasi

se najtopleje zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja m vencev, so­sedom za pomoč in nego ob nje­govi smrti ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Zahva­ljujemo se tudi dr. Vodniku in

dr. Sdmonitijevi. Žalujoča / e n a . sin in ostalo

sorodstvo.

Ob nenadomestljivi izgubi življenj­ske družice in matere, hčerke,

snahe, tete in svakinje

SLAVKE ZAGODE iz Brežic

se zahvaljujemo vsem, ki so z na­mi sočustvovali, nas tolažili, po­sebno pa darovalcem cvetja in vencev, društvu DPD »Bratje Mi­lavci«, duhovščini, cerkvonim pev­cem, oktetu, govornikom tov. Su­mraku, Zorkovi in Metelku za po slovilne besede ter vsem, ki so jo tako mnogoštevilno spremili na

njeni zadnji poti. /alujoči mož Rudi s sinovi Pe-trom. Pavlom in Ivanom, mati in

ostalo sorodstvo.

Ob l>ridki izgub: ruiše drage ma­me, stare mame in prababice

NEŽKE KRAVĆAR iz Trebnjega

se iskreno zahvaljujemo vsem so­stanovalcem bloka št. 95 za po­moč, ki so jo nudili ob tem času. vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence

in cvetje. Ž a l u j o č i otroci / družinami in

o s t a l o s o r o d s t v o .

8M155111 POCENI PRODAM motorno kolo

moto guzzi 500 ccm — ogled pe­tak od 15.—17. ure in soboto od 13.—16. ure Ljubljana, Stari trg 2/III. Gotzl.

FIAT 600 ugodno prodam. Lavrič, Volćićeva 20, Noto mesto.

PRODAM MOPKD T—12, prevovvu-nih 2100 km in kompletno spal­nico. Franci Santelj, Kostanje­vica na Krki.

PRODAM KOSILNICO »Lanz«, tro silec umetnih gnojil in obračal­nik ta seno. Pavlin, Polica 1, Naklo pri Kranju.

PRODAM DVA KAVČA, omaro, dva fotelja z mizo, lep otroški športni voziček in otroško po­steljico. Kukovee, Gotna vas 38, Novo mesto.

PRODA.M kombinirano omaro za dnevno sobo. Resman, Nad mli­ni 24, Novo mesto.

CEBFLARJI — nove panje — amerikanec. prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Amerikanci«.

GASILSKO DRUŠTVO Velika Lo­ka proda na javni licitaciji v nedeljo, 14. avgusta 1966, ob 9. ura dopoldne kmečki gumi voz, nosilnost 2.5 tone. Izklicna ce­na 150.000 S din.

1 ROKAM KUHINJSKO OPRF.MO in električni kuhalnik na tri plo­šče. Ivan Berus, Ločna 19, No­vo mesto.

PRODAM POMIVALNO MIZO brez odtoka in filodendron. Bauer, Glavni trg 27, Novo me­sto.

UGODNO PRODAM polovico hiše in zemlje, ostalo po dogovoru do 20. avgusta 1966. Naslov v upravi lista (855/66).

PRODAM ŠIVALNI STROJ »Sin-ger«. Ogled vsak dan od 2. do 3. ure in v nedeljo dopoldne. Naslov v upravi lista (854/66).

UGODNO PRODAM lepo urejen vinograd z 2000 trtami, zidanico in trgatev takoj v Doblički gori. Dostop z avtom. Spehar, Dol. Paka 3, p. Črnomelj.

PRODAM dve leti staro žrebico — črno. Alojz Kukec, Mali Ko­ren 3, Raka pri Krškem.

TAKOJ SPRK.IMF.M pridnega in poštenega fanta z dežele, stare­ga okrog 17 let, ki ima veselje do avtomobilov. Zaposlitev je celodnevna, zaslužek dober. Sta­novanje in hrana zagotovljeno. Ponudbe: Ciril Cankar, Vodni­kova 99. Zg, Šiška, Ljubljana.

SPREJMEM sostanovalca — po­štenega fanta. Bršlin 13, Novo mesto. Ogled vsak dan od 16. ure.

DVE KMEČKI DELAVKI, lahko tndi starejši, sprejmem takoj ali po dogovoru. Plača od 35.000 Sdin naprej z vso oskrbo. Jan­ko Aljančič, Križe 16 pri Tržiču.

IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČ­NICO. Plača dobra! Socialno za­varovanje. Inž. Kastelic. Kme­tijsko posestvo, Metlika

SPREJMEM GOSPODINJSKO PO­MOČNICO k štiričlanski druži­ni. Pogoji ugodni Zafred, Me­stne njive 7, Novo mesto.

POŠTENO DEKLE išče sobo v Ljubljani. Pazim na otroka in pomagam pri drugih hišnih de­lih. Naslov v upr. lista (862/66).

KUPI M srednje veliko posestvo s hišo v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (868/66).

TAKOJ KUPIM dobro ohranjeno sobno omaro in kavč. Naslov v upravi lista (871/66).

ODDAM GARAŽO v najem. Na­slov v upravi lista (857/66».

POROČNE PRSTANE po sadnji modi izdeluje zlatar v Ljublja­ni, Gosposka 5 (poleg univerze).

PRODAM podstrešno stanovanje. Zupančič, Kotar jeva 4, Novo mesto.

ZARADI GRADNJE ugodno pro dam brezhiben renault major, prevoženih 15.000 km. Naslov v upravi lista (875/661.

PRODAM malo rabljeno kuhinj­sko pohištvo, pralni stroj Alba signus. komodo ; omaro. Ogled:

Občinska skupščina NOVO MESTO

daje v n a j e m

D O M N A FRATI Dom bo oddan najbolj šemu ponudn iku .

P o g o j e i n ostale infor­macije dobijo interesenti vsak delavnik p r i Občin­sk i skupščini Novo mesto. L jub l janska cesta 2, soba št. 52.

Rok za oddajo ponudb je 20. avgust 1966.

R A D I O L J U B L J A N A

VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.

PETEK, 12. AVGUSTA: 8.05 Operna matineja. 9.30 Iz starejše in novejše češke glasbe. 10.15 Do­mače viže — domači ansambli. 1055 Glasbena medlgra. 11.00 Tu­ristični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kme­tijski nasveti — Inž. Jatvez Penca: Več pozornosti izdelovanju pra­gov. 12.40 Iz narodne zakladnice. 15.20 Napotki za turiste. 15.30 Od vasi do vasi. 15.45 V svetu zna­nosti. 17.0> Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus. 20.00 Predstavljamo zbor Coro po-Ufonico de la Plata — Direk. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.

SOBOTA, 13. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Počitniški pozdravi. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš pred­nosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Božo Koželj: Razvoj industri­je zo dodelavo poljščin. 12.40 An­sambel Vilija Petriča in Dorka škoberneta. 13.30 Priporočajo v a m . . . 14.35 Naši poslušalci če­stitajo in pozdravljajo. 15.30 Pe­smi in plesi iz Jugoslavije. 17.05 Gremo v kino. 18.50 S knjižnega trga. 20.00 Sobotni koncert lažje Orkestralne glasbe. 20.30 Zabavna

radijska igra — Jerome K. Jero-me: Trije možje v čolnu — II. 22.10 Oddaja za naše izseljence.

NEDEIJA, 14. AVGUSTA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladin­

ska radijska igra — R. Kipling — M. Sušmel: Radovedni slonček. 9.05 Nosi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pom­nite, tovariši. Luis Huot: Puško za Tita. 10.25 Pesmi borbe in de­la. 11.00—11.15 Turistični napol ki za tuje goste. 12.05 Naši poslu­šalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 15.05—16.00 Igrajo majhni zabav­ni ansambli. 16.00—19.00 Nedelj­sko športno popoldne. 19.05 Glas­bene razglednice. 20.00 Večer pri začetnikih poljske simfonike.

PONEDELJEK, 15. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Otro­kov svet v umetnikovem delu. 10.35 Naš podlistek — R. Hoch-huth: Berlinska Antigona — I. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milica Oblak: Kako gnojimo ja­godam. 12.40 Štirje fantje in kvin­tet Niko Stritof. 13.30 Priporoča­jo vam . . . 14.05 Nekaj dobre staro glasbe. 14.35 Naši poslu­šalci - čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Slovenske narodno. 18.15 Zvočni razgledi. 20.00 Panorama

Poldan, Kotarjeva 4, Novo me­sto.

PRODAM 2.105 m 2 vinograda v Tolstem vrhu. Gorenc, Brusnice.

PRODAM dobro ohranjeno spalni­co iz trdega lesa, posteljne vlož­ke z vzmetmi in otroško po­steljico. Naslov v upravi lista (878*66).

SOBO S KUHINJO takoj, ali v kratkem času, rabi tričlanska družina. Plačalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (881/66).

GOSPODINJSKO POMOČNICO — tudi začetnico, sprejme Ana Pan-gerc, Bled, Ribenska cesta 7.

MOTOR DKVV 250 prodam za 240.000 Sdin. Marjan Vizjak, ve­terinar, Brežice.

ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI­NA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljaj­te vendar rogaško »Donat« vo­do, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga do­bite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129, in STANDARD — telefon 21-158.

Brežice: 12. in 13. 8. ameriški film »Svetišče greha«. 14. in 15. 8. amon.ški barvni film »Močnej­še od slave«. 16. in 17. 8. mehiški film »Angel uničenja«.

Črnomelj: 12. in 14. 8. ameri­ški barvni film »Vzemi jo, tvoja je«. 16. in 17. 8. zahod no nemški film »Sest str.išnih noči«.

Kočevje »Jadran«: 12. do 14. 8. ameriški barvni film »Komanćero. si«. 15. in 16. 8. italijanski barv­ni film »Sedem izzivov«. 16. in 17. 8. ameriški barvni film »Bombi«.

Kostanjevica: 13. 8. italija r:\ki barvni film »Težko je živeti«. 14. 8. angleški barvni film »Helioni«. 17. 8. nemški film »Marina«.

Met l ika : 13. in 14. 8. ameriAki barvni film »Obdobje zakonskega prilagajanja«. 15. 8. ameriški barvni film »Gospodar Havajev«. 16. 8. ameriški film »Hud«. 17. 8. angleški film »Peklenska fregata«. 18. 8. angleški film »Vlomilec«.

\o\o mesto »Krka«: 12. do 15. 8. ameriški barvni film »Klic tro­bente«. 16. do 18. 8. ameriški film »Ameriška vesela parada«.

Ribnica: 13. in 14. 8. ameriški film »Po sledi brodolomcev«.

Sevnica: 13. in 14. 8. italijanski film »Korzikanska brata«.

Sodražica: 13. in 14. 8. ameri­ški barvni film »Zakonski vrU-ljak«.

Šentjernej: 13. in 14. 8. film »Pet ostriženih žena«.

Trebnje: 13. in 14. 8. nemški kriminalni film »Bunda groze«.

JOŽE GORšE, Podturen 36, Dol. Toplice, prepovedujem vsako ho­jo in stezanje s konjem po nji­vi v Dulih, parcela 1923. Prepo­ved velja za Franca Primoa. Se la 13, Dol. Toplice. Ce tega pre khoa ne bo upošteval, ga bom sodno preganjat

* PETER GRUBAR, Javorovica 11,

Šentjernej, prepovedujem hojo, vožnjo in pašo po vsem mojem posestvu. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.

• JOŽE RODIČ, Ruhna vas 6, Bela

cerkev, prepovedujem vožnjo in pašo po moji parceli v Dobni. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.

IZ N0V0M£ŠKE«if\ P0R0DNl$NlCEtv;'j>,

Prelesja — Anico, Cveta Slak iz Dol. Ponikev — Alenko, Jožefa Ker in iz Slinovc — Mojco, Ana Gorše iz Drganjih sel — Marijo, Danijela Malnar iz Semiča — Branka, Fanika Golob iz Gornje, ga Vrhpolja — Jožeta, Marija Ma-tekovič iz Metlike — Jurija, Fran. oka Kovačevič iz logarnice Gor­janci — Ivico. Ivanka Šiška iz Cvišlerjev — Darjo, Jožefa Barič iz Gornje Brezovice — Martina, Vida Božič iz Ljubljane — dečka, Emilija Može iz Gor. Težke vode — dečka, Marija Drab iz Konca — deklico, Antonija Pene iz Pod. turna — dečka, Ivanka Zupančič iz Gor. Gradišča — dečka, Angela Kužnik z Vel. Lipovca — deklico, Amalija Peko'.j iz Vel. Sevnice — dečka, Cilka Jakše iz Hrastja — deklico. Marija Počrvina iz Jur-ke vasi — dečka.

lOBVESTILA I Obvestilo o popravnih

izpitih na gimnaziji v Novem mestu

Ravnateljstvo gimnazije v No­vem mestu obvešča, da bodo po­pravni izpiti za gimnazijske od­delke v času od 26. do 30 . 8. 1966 in sicer:

Pismen izpit 26. in 27. 8.. ustni izpit pa od 26. do 30. 8. 1966.

Za oddelke učiteljišča bodo izpiti 29. 8. 1966.

Matura — jesenski rok se pri­čne 1. 9. 1966 in konča 3-9. 1966.

Podrobni razpored izpitov je ob­javljen v gimnazijski avii.

Pouk r.a gimnaziji v Novem me­stu se bo pričel 6. 9. 1966.

Razpi »is delovnega mesta Sol a za zdravstvene delavce,

gimnazija in kmetijska srednja šola v Novem mestu razpisujejo del o v i « mesto predavatelja predvojaške vzgoje

(žcl^ske) za določen čas. Poleg splošnih pogojev mora

kandidat ustrezati tudi naslednjim: — ali končana VPS, oddelek za.

predvojaško vzgojo, — ali ustrezna višja šola medi­

cinske stroke in končana šo­la za rezervne oficirje (sani­teta).

Kandidati naj se prijavijo z ustrezno dokumentacijo na šolo za zdravstvene delavce do 20 . 9. 1966.

OBVEŠČAM vse prebivalce oziro­ma sosede mojih parcel v Graji, to je travnik, njiva in vinograd v Gor. Vrhpolju, da pazijo na perjad, ker bom 15. avgusta 1966 začel polagati strup proti mišim in voluharjem. Martin Zagore, Žagar, Gor. Vrhpolje, Šentjernej.

GOSTILNA v Beli cerkvi vabi na vrtno veselico, ki bo v nedeljo, 14. avgusta 1966. Postrežba po želji. Igrajo Veseli dolenjski fantje. Vljudno vabljeni!

ANA FINK. Brod 25, Novo me­sto, obveščam, da nisem pločnik dolgov, ki bi jih napravil moj mož, Franc Fink in svarim vsa­kogar pred nakupom, ker ni upravičen prodajati mojega pre­moženja.

NESRE^^^a^Ž

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Bobnar iz Petan — Bojana, Anka Berk iz

Spet neprevidno na cesto

7. avgusta dopoldne sta se v Dol. Lakencu pri hišii št. 23 zale-tela osebni avto NM 29-13, ki ga je vozil Viktor Fišer, in tovornjak U 485-16. s katerim je potoval Franc Kotnik. Nesreča se je pri­petila, ker je Fišer pripeljal na cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Škodo cenijo na 300 N din.

zabavnih melodij. 22.50 Literarni nokturno.

TOREK, 16. AVGUSTA: 8.06 Glasbena matineja. 10.15 Marjan Kozina: Odlomki iz opere »Ekvi-nokcij«. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš pred­nosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Milan Dolenc: Glistavost za­vira razvoj žrebet. 12.40 Kvintet Avsenik in Beneški fantje. 15.40 V torek na svidenje. 17.05 Kon­cert treh violinistov. 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij. 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljublja­na p. v. Lojzeta Lebiča. 20.20 Ra­dijska igra — Marjan Marine: V krempljih enookega gusarja. 21.35 Iz fonoteke radia Koper. 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb.

SREDA, 17. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Godala v ritmu. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Brane Matičič: Ekonomski in teh­nični problemi namakanja v Slo­veniji. 12.40 Slovenske narodne poje Slovenski oktet. 13.30 Pripo­ročajo vam . . . 14.35 Naši poslu­šalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Na obisku pri italijanskih sklada­teljih. 18.15 Iz naših studiov. 18.50 Naš razgovor. 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana. 22.10 Zabavne melodije.

ČETRTEK, 18. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Glasbena

pravljica. 11.00 Turistični napot­ki za ttije goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasve­ti — Inž. Branko Lovše: Izobra­ževanje živinorejcev. 12.40 Veseli planšarji in Kmečka godba. 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam pred­stavlja . . . 15:30 Igra Pihalna god­ba RTV. 17.05 Turistična oddaja. 18.15 Paleta operetnih melodij. 20.00 četrtkov večer domačih pes­mi in napevov. Izvajajo: Trio Slak — Ansambel Miška Hočevar­ja — Trio Avgusta Stanka — Moški komorni zbor iz Celja.

RADIO BREŽICE NEDELJA, 14. AVGUSTA: 10.20

Poročila — Uvodnik Ertha Slat-nerja — Ta teden v Delavski enot. nosti — Vzgojno predavanje: Tež. nja po Uveljavljen Ju — Za naše kmetovalce: Inž. Lojze Pire: Posve­timo večjo skrb mladini, ki se od­loči za življenje na kmetiji — De. sot minut narodno zabavne glasbe v izvedbi Dobovskih 5 In Tambu-rašev z Velikega Obreza — Ma­gnetofonski zapis: Obisk pri gra­diteljih ceste na Bizeljskem — Pozor, nimaš prednosti! — Obve. stila in spored kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in po­zdravljajo. 14.00 — Turistično pro. pagandna in glasbena oddaja.

TOREK, lfi. AVGUSTA: 20.00 — Obvestila in filmski pregled. 20.15 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sa­mi.

Avto se je prevrnil v jarek in zgorel

31. julija ponoči je v naselju Beli breg pri Krškem prišlo do prometne nesreče. Voznik oseb­nega avtomobila Viljem Dime iz Krškega je pri srečanju z drugim avtomobilom zapeljal na skrajno desno stran cestišča in za vozil s ceste. Ko so avtomobil rinili na­zaj na cesto, se je prevrnil v 1,5 metrov globok obcestni jarek, kjer se je vžgal in popolnoma zgorel. Pri tem ni bil nihče telesno po­škodovan. Materialna škoda je oce­njena na okoli 4000 N din.

Zaradi vožnje po levi strani sta trčila

Voznik osebnega avtomobila Jo. že Molan iz Gor. Skopic pri Bre­žicah je 1. avgusta popoldne vozil iz Kostanjevice proti Podbočju. Na desnem ovinku Je zapeljal pre­več na sredino ceste, kar je po­vzročilo trčenje z voznikom oseb­nega avtomobila Hermanom Bie-ske iz Nizozemske. Telesnih po­škodb ni bilo. Materialna škoda na obeh vozilih znaša približno 5500 N dinarjev.

Prevrnil se je tovornjak s prikolico

Popoldne 2. avgusta je Viktor Fišter iz Sp. Lakenc pri Mokro­nogu vozil tovorni avtomobil od avtoceste proti Krškem. V Žado. vinku je s precejšnjo hitrostjo pripeljal naša,roti neznani voznik tovornega avtomobila. Fišter se mu je umaknil na skrajno desno stran ceste, pri tem pa zdrknil pod nasip in se s tovornjakom prevrnil na desni bok. Neznan: tovornjak se ni ustavil. Poškodo­van ni bil nihče, na vozilu pa je okrog 8000 N din Škode.

Neprevidnost na križišču

Na križišču Cankarjeve ulice in Hrastinske poti v Brežicah se je 2. avgusta popoldne pripetila manjša prometna nesreča. Kandi­dat za voznika osebnega avtomo­bila Emanuol Kolar iz Krške vasi je v spremstvu inštruktorja Iva­na Božiča iz Brežic zavozU v ome­njeno križišče. Z leve strani je v tem trenutku pripeljal voznik avtomobila Milan živan iz Brežic in se zaletel v Kolarja. Pri trče. nju je nastalo za okoli 400 N di­narjev škode, medtem kb telesnih poškodb ni bilo.

Vprežno vozilo brez nadzorstva na cesti

Andrija Ivkovič iz Brežic je 2. avgusta pozno popoldne pustil pred hišo vprežno vozilo in odšel v stanovanje. Mimo je pripeljal z mopedom Milan R</žaiic i/. Bre žic. Konj se je splašil in skočil preko ceste, zaradi česar je Re­zano močno zavrl in ga je vrglo po cesta. Pri padcu se je laze po­škodoval, na mopedu je okrog 100 N dinarjev škode.

Med vožnjo mu je počila guma

3. avgusta dopoldne se je voznik motornega kolesa Janez Kralj iz Dobruske vosi s sopotnikom Aloj-zem Žabkarjom peljal od doma proti Brežicam. V vasi Čatež mu je na zadnjem kolesu počila guma, zaradi česar sta oba padla po cesti. Motorist je bil laze poško­dovan, sopotnik pa je dobil pre­tres .možganov. Materialna škoda na motornem kolesu znaša okrog 100 N dinarjev.

Z neprimerno hitrostjo v ovinek

Na cesti IV. reda v Zft. Piroši-ci je 3. avgusta dopoldne pripe­ljal mopedist Jože Olovec iz Br. loga v nepregledni ovinek s pre­cejšnjo hitrostjo in se zaletel v nasproti vozeči tovornjak, ki ga Je upravljal Juraj Kerin, avtopre-voznik iz G ran ca ri. Mopedista je vrglo v obcestni jarek in se je laže poškodoval. Na mopedu jo nastalo za približno 300 N dinar­jev škode.

Nepravilno zavijanje v levo

Mopedist Alojz Vrstovšok iz Blatna pri Piišecah Jc 3. avgusta

vozil po cesti III. reda proti Bre­žicam. V vasi Crnc je nameraval zavijati v levo, pri tem pa zapri pot nasproti vozečemu nx>toristu Rudolfu špiljarju iz Gredic pri Klanjecu. Pri trčenju sta oba pa­dla in se laže poškodovala. Na motornem kolesu je za okog 600 N dinarjev škode.

Neosvetljeno vprežno vozilo povzročilo

nesrečo Jože Golič iz Sp. Libna je 3. av-

gusta zvečer peljal na vprežnern vozu. Za vozom je šla njegova že­na Katarina. Ko je s ceste zavijal na svoje dvorišče, je za njim pri­peljal voznik motornega kolesa Jo-že Ban iz Sp. Pohane. Ker vprega ni bila opremljena z lučjo, se j6 motorist zaletel v Katarino Go­lič in ji zlomil levo nogo. Zaradi poškodb je bila odpeljana v bre­žiško bolnišnico. Na motornem kolesu Je za približno 40 N din škode.

Zaradi prevelike hitrosti se je prevrnil

Voznik osebnega avtomobila t nemško registracijo Franc Bizjak, doma iz Pijavškega pri Krškem, je 4. avgusta dopoldne vozil od doma proti Krškem. V Guntah je s preveliko hitrostjo pripeljal v manjši ovinek, kjer ga je zaneslo na desno in je trčil v obcestni ka­men. Nato je peljal še 36 m po nasipu, se prevrnil na streho in obstal na cesti. Poleg voznika je bila v avtomobilu še njegova že* na. Poškodovan ni bil nihče, av­tomobil pa' je popolnoma uničen. Materialno škodo cenijo na pri" bttfno 10.000 N din.

Zaletel se je v železno ograjo

Na drugorazredni cesti na Blzolj-skem se je v noči od 4. na 5. av­gust voznik osebnega avtom ->bila Ivan Hodko iz Globokega pri Bre­žicah iz neznanega vzroka zaletel v železno ograjo. Telesno se ni po­škodoval, na vozilu pa je povzro­čil za približno 3000 -N dinarjev škode.

Nenavadno zavijanje v levo

4. avgusta dopoldne j? voznik konjske vprege Alojz Pleterskd Dolenje vasi pri Krškem vfr.r.' na Staroveški cesti v Krškem in za­čel umuKtoma sav'jafi v levo. S tem je zaprl pot vozniku motor­nega kolesa Karlu Voglarju, doma iz Krškega, ki ga je hotel pre­hiteti. Motorist je zavozil v ob­restni jarek in padel. Zaradi laž­jih poškodb so mu nudili prvo po­moč v brežiški bolnišnici. Mate­rialne škode ni bilo.

Prekucljaj zaradi prehitre vožnje

Marijan Kornix\ir, doma iz Boršt pri Cerkliah, je 4. avgusta pozno popokl-ie pripeljal z osebmm av­tomobilom tuje registracije tt smeri Dol. Pirosice proti C Brk­ljam. Na manjšem mostu ga je za. radi prevelike hitrosti dvignilo ne­koliko v zrak, zaradi česar je iz­gubil oblast nad vozilom in ni mogel obvoziti desnega ovinka. Za­neslo ga je najprej na levo, nato v desno ter preko 4 m visokega nasipa na travnik, kjer se je pre­vrnil na streho in ponovno posta­vil na kolesa. V avtomobilu so brli poleg voznika še trije sopot­niki, vendar ni bil nihče poškodo­van. Gmotna škoda je ocenjena na okoli 10.000 N dinarjev.

Avtomobil obstal na strehi

Na cesti III. reda v Vel. Male«" cih se je 7. avgusta zvečer zgo­dila hujša prometna nesreča. Vo­znik osebnega avtomobila Aloj* Hren \z Ljubljane je vozil iz Ča­teža proti Krški vasi. Na ostrem ovinku pred mostom čez Krko g* je zaradi prevelike hitrosti zane­slo in je približno 20 m peljal s** mo po levih kolesih. Nato je dol v obcestni kamen, ga i z r u V ! r in se prevrnil čez cesto na vri. kjer je obstal na strehi. V avto­mobilu je bilo 5 oseb. Voznik i«1

eden izmed sopotnikov sta se po­škodovala. Ker je voznik koza* znalce vinjenosti, mu jo bila od­vzeta kri za preiskavo. M l L ' i ^ alna škoda je ocenjena na 7uw N dinarjev.

D O L E N J S K I L I S T LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Bre­

žice. Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika Novo mesto. R ^ niča. Sevnica in Trebnje

UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik t glavni m odgovorni urednik). Ria Bačer, Miloš Jakopec Marjan »-* gan, Marjan Moškon. lože Prime. Jožica Teppcy ifl I v u n

Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par fi

starih dinarjev - Letna naročnina 20 novih dinarjev, '^rr starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih m narjev); plačljiva Je vnaprej - Za inozemstvo 37.50 oovm dinarjev '3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške d o l a r J 0 ' Tekoči račun pri pdr SDK v Novem mestu 521-8-9 - ^ SLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE - Novo mesto, Glavni trg * SLOV UREDNIŠTVA IN U P R A V E - Novo mesto, f o to - Poštni predal 33 - Telefon: 21-227 - Rokopisov m f

grofij ne vračamo - TISKA: časopisno podjetje ^ -LJubljani -