DOMOVINSKA IN DRŽAVLJANSKA KULTURA IN ETIKA

Učbenik za 8. razred osnovne šole

Uredila: Eva Klemenčič

Ljubljana, 2018

Kazalo1. Demokracija od blizu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

2. Finance, delo in gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

Demokracija v šoli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Demokracija v večjih skupnostih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Občina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7Občina je oblika lokalne samouprave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Demokracija v občini je posredna in neposredna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Občinski svet se dogovarja in odloča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Razdelitev občin na manjše skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10Oblast in politične stranke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Oblast v Republiki Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12Predsednik ali predsednica republike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Tri veje oblasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Kako izvolimo poslance Državnega zbora RS? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15Kako se volivci odločijo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Kaj je zakon? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17Kako nastane nov zakon? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Kako izvolijo vlado? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19Koalicija in opozicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19Naloge vlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Kako deluje sodna oblast? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21Varovanje pravic v državi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22Na referendumu državljani odločajo neposredno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23Aktivno državljanstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24Demonstracije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24Poenostavljen prikaz delovanja države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25Oblast mora delovati javno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26Mediji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26Vprašanja za preverjanje znanja in razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

Gospodarska skupnost državljanov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30Ekonomske in socialne pravice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30Pravica do dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32Lastnina in delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32Podjetja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33Ustanovitev podjetja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34Kdo vse ima korist od uspešnega podjetja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35Delniške družbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Nasprotni interesi in želje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Pogajanja v podjetju in stavke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Kapitalistično gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

3. Slovenija, Evropska unija, svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

4. Svetovna skupnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

Slovenija v Evropski uniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Evropski parlament . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46Svet Evropske unije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Ali ima Evropska unija vlado? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Svet Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Evropski predpisi in vsakdanje življenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49Ima Evropska unija svoje sodišče? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Skupni valuta – evro . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Slovenija je aktivna članica Organizacije združenih narodov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51Slovenija je članica Organizacije severnoatlantskega sporazuma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52Slovenija in članstvo v drugih mednarodnih organizacijah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

Vprašanja za preverjanje znanja in razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

Kaj je globalizacija? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56Globalizacija v kulturi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57Informacije v dobi globalizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58Nevarnosti interneta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59Globalizacija v gospodarstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59Dolga pot kavbojk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60Svetovna trgovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61Negativne posledice gospodarske globalizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62Nadzor nad svetovnimi surovinami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63Revščina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64Težave človeštva – lakota, nalezljive bolezni in jedrska oborožitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65Je mogoča drugačna globalizacija? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Kaj pomeni izraz »globalna vas«? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67Trajnostni razvoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68Topla greda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69Brezbrižnost? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70Rast svetovnega prebivalstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71Velika vprašanja, ki zahtevajo premislek − gensko spremenjeni organizmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72Okoljska etika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73Vprašanja za preverjanje znanja in razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

Slabe strani sodobnega kapitalizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38Finančni načrt države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39Dolžniška kriza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Vprašanja za preverjanje znanja in razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

BESEDNJAK

Ta znak je ob vprašanjih in/ali nalogah, ki jih rešuješ sam/-a.

Ta znak je ob vprašanjih in/ali nalogah, ki jih rešujete v skupinah.

V tem učbeniku se izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Tukaj pojasnjujemo pojme, ki so v besedilu natisnjeni krepko in v rdeči barvi.

Slovenija je demokratična država – v njej ima oblast ljudstvo. Kaj pa to pomeni? Da imamo državljani in posamezniki tudi državljanske in politične pravice. Vsak prebivalec Slovenije lahko izraža svoje politično prepričanje in sodeluje v upravljanju lokalne skupnosti ali države. Demokracija se nenehno razvija, zato imamo tudi ljudje vedno več pravic in dolžnosti. Pravice pa so omejene z enakimi pravicami drugih ljudi. Pa vendar, ali lahko vse ljudstvo sprejema odločitve? Nekaj si o tem izvedel že v 7. razredu.

Z demokracijo se začnemo seznanjati v manjših ali večjih skupnostih. Razmeroma majhne skupnosti so lokalne skupnosti. Ozemlje Republike Slovenije je razdeljeno na manjše lokalne skupnosti, ki jih imenujemo občine. Občani v občini samostojno in demokratično urejajo svoje življenje. Demokratično tudi izvolijo predstavnike občine – občinski svet in župana. Občine so politične skupnosti. V njih tekmujejo za oblast politične stranke. To so organizirane skupine ljudi s podobnimi političnimi prepričanji in načrti. Stranke tekmujejo za oblast tudi v republiki. Njihovi kandidati kandidirajo na volitvah za državni zbor. Glavna naloga tega zbora je, da sprejema zakone, voli in nadzoruje delo vlade. Državni zbor je zakonodajna veja oblasti, vlada pa je izvršilna veja oblasti. Tretjo vejo oblasti – sodno oblast – imajo sodišča. Državljani o najpomembnejših zadevah sami odločajo na referendumih. Pomembno je, da so državljani aktivni – da spremljajo, kaj se dogaja v državi, javno izražajo svoja mnenja.

Demokracija od blizu

1.

5

6

1. Demokracija v šoli

2. Demokracija v večjih skupnostih

V sedmem razredu ste že spoznali bistvo demokracije. Še enkrat jo ponazarjamo na primeru odločanja v oddelčni skupnosti:

Učenci oddelka odločajo, v kateri zgodovinski kraj bodo odšli na ekskurzijo. Razredničarka je predlagala dva kraja. Odločanje bo demokratično:

• če bo najprej lahko vsakdo izrazil svoje mnenje, v kateri kraj naj gredo na ekskurzijo,

• če bo vsak učenec imel pravico glasovati,

• če bo sprejeta možnost, za katero bo glasovalo več učencev.

Oddelčna skupnost je majhna skupnost. Vsi lahko izrazijo svoje mnenje in na sestankih glasujejo. Tako skupno odločanje imenujemo neposredna demokracija.

Vsak mesec, vsak teden in celo vsak dan je treba v skupnosti državljanov Republike Slovenije demokratično sprejeti množico odločitev.

Dva milijona državljanov ne more vedno neposredno sodelovati pri odločanju. Kljub temu smo svojo državo uredili tako, da odločanje o skupnih zadevah poteka demokratično. To pomeni, da imamo pravico imeti svoje mnenje in glasovati, kakor mislimo. Zaradi našega mnenja nas ne sme nihče preganjati, vendar pa moramo spoštovati večinske odločitve.

Ko v oddelčni skupnosti o nečem odločite, se morate vprašati: Smo do odločitve prišli demokratično?

Beseda demokracija izhaja iz grških besed demos, ki pomeni ljudstvo, in kratein, ki pomeni vladati.

Na risbi so Atene v času antične Grčije, kjer se je začela demokracija.

V skupinah ugotovite, kako se med odločanjem, ki poteka v oddelčni skupnosti, učite demokracije. Predstavite svoj odgovor.

V sedmem razredu ste izvedeli, kako pridobimo slovensko državljanstvo. Skupaj obnovite vse, kar še veste o tem, in to zapišite. Na spletu poiščite podatek o številu prebivalcev ter državljanov, ki živijo v Republiki Sloveniji. Zakaj števili nista enaki?

Projektna naloga:

Skupina učencev se poveže s predsednikom svoje oddelčne skupnosti. Z njim naredi intervju o pripravah na naslednji sestanek oddelčne skupnosti: o vprašanjih, ki jih bodo obravnavali, o težavah pri vodenju sestankov itd. Po sestanku oddelčne skupnosti skupina izdela poročilo, v katero napiše svoja opažanja o demokratičnem vodenju in odločanju na sestanku. S poročilom seznani oddelčno skupnost. Po pogovoru napišejo navodila za vodenje sestankov oddelčne skupnosti.

Skupnost slovenskih državljanov sestavljata dva milijona posameznikov. Vsi se seveda med seboj ne poznajo, so si različni in imajo različne interese.

7

2. Demokracija v večjih skupnostih

BESEDNJAK

Interes – tisto, v čemer vidimo korist; tudi zanimanje za nekaj.

3. Občina

Oglejmo si najprej, kako urejamo skupno življenje prebivalcev v majhnem kraju. Tam je treba sprejeti veliko odločitev, na primer:

• Koliko denarja morajo prebivalci občine (občani) plačati za odvoz smeti?

• Kako se bo imenovala nova ulica?

• Kje bodo zgradili novo kolesarsko pot?

• Kje bodo postavili spomenik pisatelju, ki se je rodil v tem kraju?

• Kdaj bodo popravili streho šole?

• Ali bodo obnovili športno dvorano?

• Kdaj bodo zgradili nov zdravstveni dom?

Bi lahko o vsem tem odločila državna oblast? Zelo težko. Samo domačini tako dobro poznajo potrebe svojega kraja, da lahko sprejemajo dobre odločitve. Zato smo (z zakonom) celotno slovensko ozemlje razdelili na manjše dele (območja) z enim ali več kraji. Ta območja Slovenije imenujemo občine. Občani imajo pravico, da o pomembnih zadevah za občino odločajo sami. Rečemo, da odločajo neposredno.

Zemljevid prikazuje Slovenijo, razdeljeno na 212 občin. Občine imajo svoje simbole – grbe in zastave. Poimenovali smo le nekaj občin in prikazali njihove zastave.

Kako se imenuje občina, v kateri prebivaš? V zvezek nariši njeno zastavo.

Ljubljana

Kočevje

TolminGornji Grad Rogaška Slatina

Hrpelje - Kozina

Šentilj

Izdelajte miselni vzorec ob vprašanju:

Po katerih pravilih se ravnamo v kraju, kjer prebivam? Na poti domov in v šolo opazujte okolico in ljudi. Ti se ravnajo po številnih pravilih. V zvezek zapišite pet primerov pravil. Uporabite posamezne besede ali kratke povedi. Potem naredite skupen seznam vseh pravil, po katerih se ravnajo prebivalci vašega kraja.

8

4. Občina je oblika lokalne samouprave

Občine so organizirane skupnosti občanov na nekem območju Slovenije. Imenujemo jih tudi temeljne lokalne skupnosti. Občani v občini sami upravljajo za njih vse pomembne zadeve. Zato pravimo, da imajo lokalno samoupravo.

V zakonu je napisano, da naj bi imela občina najmanj 5000 prebivalcev. Občina mora imeti tudi določene pogoje za življenje prebivalcev. Take pogoje, da lahko občani na tem območju zadovoljijo večino svojih potreb in interesov. V slovenskih občinah živi različno število ljudi. V najmanjši živi približno 400, v največji pa 290.000 ljudi. Največje občine imenujemo mestne občine. V Sloveniji jih je enajst.

Na večjem delu ozemlja današnje Slovenije so imeli ljudje že od 18. stoletja dalje lokalno samoupravo. Majhne dele ozemlja, ki so bili podobni današnjim občinam, so imenovali župa. V župah so prebivalci, ki so bili lastniki zemlje, skupaj s plemstvom ali predstavniki državne oblasti razpravljali, kako urediti ceste, mostove in potoke ter kje je mogoče pasti živino.

Župo je vodil župan. (Beseda »župan« se prvič omeni že leta 777.) Tako še danes rečemo predstavnikom občin.

Na sliki sta delavca, ki gradita cesto, in zemljiški gospod.

Na spletni strani SURS, Slovenske statistične regije in občine v številkah (http://www.stat.si/obcine), poiščite podatke o občini, v kateri je vaša šola. Poglejte, koliko prebivalcev ima ta občina.

5. Demokracija v občini je posredna in neposredna

Občinski svet je najvišji oblastni organ občine. Vsi polnoletni občani lahko volijo svoje predstavnike v občinski svet za štiri leta. Izvoljene predstavnike imenujemo občinski svetniki. Člani občinskega sveta odločajo v imenu vseh občanov. Zato tako obliko odločanja imenujemo posredna demokracija.

Ko občinski svetniki nekaj odločijo, je odločitev obvezna za vse občane. Izvoljene osebe imajo torej politično oblast v občini.

Polnoletni občani na volitvah za štiri leta izvolijo tudi župana občine. To je oseba, ki predstavlja občino in občinski svet. Medtem ko občinski svet sprejema sklepe (odločitve), župan skrbi za to, da se ti sklepi uresničijo.

Ko se v občini pojavi pomembno vprašanje za vse občane, lahko občinski svet razglasi posebno glasovanje. To glasovanje imenujemo referendum. O vprašanju lahko glasujejo vsi polnoletni občani neposredno. To pomeni, da o vprašanju ne odločajo predstavniki občanov, ampak občani sami. Zato je referendum oblika neposredne demokracije.

REFERENDUM

9

župan

volivci

občinski svet

V občini volivci volijo člane občinskega sveta in župana neposredno. Izvoljeni nato delujejo v imenu vseh občanov – sprejemajo odločitve za vse. Odločajo o stvareh, ki zadevajo vse občane. To je oblika posredne demokracije.

V zvezek napiši ime in priimek župana občine, v kateri prebivaš. Pomagaj si s spletom.

BESEDNJAK

Referendum – glasovanje polnoletnih državljanov ali občanov, ali so ZA ali PROTI neki zadevi.

6. Občinski svet se dogovarja in odloča

Župan in občinski svet razpravljata o težki izbiri – katero šolo je treba najprej popraviti. Najprej bodo popravili tisto šolo, za katero bo glasovala večina občinskih svetnikov.

Kako deluje občinski svet? Oglejmo si primer. V neki občini sta dve šoli v slabem stanju. Na šoli A je treba popraviti streho, na šoli B pa je treba zamenjati vsa okna.

Občina ima v tem letu dovolj denarja samo za popravilo na eni od obeh šol. Župan predlaga, da bi denar porabili za zamenjavo oken na šoli B. Opozarja, da zaradi oken, ki slabo tesnijo, šola porabi preveč denarja za ogrevanje. Skupina svetnikov pa predlaga, da bi denar porabili za obnovo strehe na šoli A. Opozarjajo, da bo zaradi strehe, ki pušča, voda ob prvem hudem nalivu pritekla v učilnice in poškodovala opremo.

Župan vodi sejo občinskega sveta, nima pa pravice glasovati. Občinski svetniki razpravljajo o pomembni stvari. Po razpravi svetniki glasujejo. Denimo, da je vseh svetnikov 17 in da jih 10 glasuje za obnovo strehe na šoli A. Sklep je sprejet z večino glasov (10 od 17). Zdaj bo moral župan izvršiti ta sklep – on je namreč izvršilna oblast v občini. To pomeni, da bo moral organizirati izbor podjetja, ki bo streho obnovilo hitro, kakovostno in po ugodni ceni.

Občinski svet bo nadzoroval županovo delo. To pomeni, da bodo svetniki preverjali, ali bo župan res ravnal tako, kot so se dogovorili.

Vsak, ki glasuje, ima en »glas«. Kaj ta beseda pomeni?

Igra vlog

Izhodišče za igro vlog je besedilo, ki je v tem poglavju. Navedeno je, kaj je treba popraviti v dveh šolah. Dva učenca prevzameta vlogi ravnateljev prve in druge šole. Pet učencev prevzame vlogo občinskih svetnikov. Vsak od »ravnateljev« skuša prepričati »svetnike«, da je treba najprej popraviti njegovo šolo. Svetniki na koncu glasujejo za tistega ravnatelja, ki jih je s svojimi utemeljitvami bolj prepričal. Eden od učencev je župan in vodi razpravo. Na koncu vsi učenci ocenijo, ali je bilo odločanje demokratično.

10

Poenostavljen prikaz ozemeljske razdelitve države na manjše dele

Si ti prebivalec vaške, krajevne ali četrtne skupnosti? Če ne veš, poizvedi.

7. Razdelitev občin na manjše skupnosti

Nekatere občine so velike. V njih je veliko naselij. Potrebe posameznega naselja pa dobro poznajo le njihovi prebivalci. Zato so večje občine lahko razdeljene na še manjše skupnosti. V občinah pa se lahko občinski svet odloči, kako bodo organizirali in imenovali te manjše skupnosti: vaške, krajevne ali četrtne. Tudi to je primer lokalne samouprave.

Vaške, krajevne in četrtne skupnosti dobijo od občine določeno vsoto denarja, ki ga lahko porabijo za urejanje svoje skupnosti. Sveti, ki jih vodijo, poskrbijo, da so ceste v naselju razsvetljene, da je ob cesti pločnik, da se popravi most itd.

V vsaki od teh manjših skupnosti prebivalci izvolijo skupino ljudi, ki vodijo skupnost. Te skupine imenujemo sveti: vaški svet, svet krajevne skupnosti ali svet četrtne skupnosti. Svet vodi njegov predsednik.

8. Oblast in politične stranke

Ustava daje ljudem v državi številne pravice. Ena izmed pravic je, da skupina državljanov, ki podobno razmišlja o urejanju skupnih zadev, ustanovi politično organizacijo. Imenujemo jo politična stranka, ki ima politične cilje. Ljudje imajo različne zamisli o tem, kako bi bolje uredili življenje v skupnosti. Zato imamo tudi več političnih strank. Vsaka politična stranka napiše program (načrt) dela, s katerim želi pridobiti čim več volivcev, da bi prišla na oblast. Borba za oblast je legalna. To pomeni, da se stranke borijo za oblast po pravilih, ki so zapisana v zakonih in predpisih. Volivci imajo različna mnenja o teh programih. Eni so prepričani, da je boljši program stranke A, drugi, da je boljši program stranke B, itd. Na volitvah volivci glasujejo za stranko, ki ima po njihovem mnenju najboljši program.

Ponavadi nobena stranka na volitvah ne dobi večine glasov volivcev. Zato ne more takoj prevzeti oblasti v občini ali državi. Stranke s podobnim načrtom urejanja skupnih zadev se med seboj povežejo, da bi skupaj prevzele oblast. To povezavo imenujemo koalicija. Tako združeni imajo več glasov za vodenje občine ali države. Koalicija izdela načrt skupnega dela. Skupaj predlagajo in glasujejo za sklepe o zadevah, ki so pomembne za vse občane ali državljane. Ti ocenjujejo, ali koalicija dobro vodi občino ali državo. Če z vladanjem volivci niso zadovoljni, bodo na naslednjih volitvah najbrž glasovali za druge stranke.

Delitev na »levico« in »desnico« je nastala v 18. stoletju, v času francoske revolucije. Takrat so podporniki kralja – bili so proti spremembam oblasti in proti revoluciji – sedeli na desni strani parlamenta. Zato so jih imenovali »desnica«. Podporniki revolucije pa so sedeli na levi strani in so jih imenovali »levica«.

Danes državljani veliko razpravljajo o tem, katere stranke so »leve« in katere »desne«, vendar razliko med njimi težko opredelijo.

DRŽAVAOBČINA

vaške ali krajevne ali četrtne skupnosti

OBČINA

vaške ali krajevne ali četrtne skupnosti

OBČINA

vaške ali krajevne ali četrtne skupnosti

Naloga krajevnih/vaških/četrtnih svetov je tudi skrb za okolje. Vaška skupnost Pod Gorjanci je pripravila seznam lokacij divjih odlagališč komunalnih odpadkov v njihovi okolici. Ta seznam bo poslala občinskemu komunalnemu podjetju, da jih bo odstranilo.

11

Oglejmo si, kako stranke delujejo v občini. Nekateri občani so simpatizerji, nekateri pa se včlanijo v politične stranke. Člani vsake stranke izdelajo program, kako naj bi se občina razvijala. Pred volitvami stranke izberejo svoje kandidate. Ti se morajo s kandidaturo strinjati. Na volitvah kandidati tekmujejo za to, da bi postali člani občinskega sveta. Uspe jim, če na volitvah dobijo največ glasov volivcev. Na primer, če ima občinski svet 15 članov, je izvoljenih tistih 15 kandidatov, ki so dobili na volitvah največ glasov.

Ne. Potrebujemo 200 ljudi.

In napisati moramo, kaj vse bomo naredili.

Stranka lahko sodeluje tudi na državnih volitvah.

Je težko ustanoviti politično stranko?

Slab župan – povsod so smeti.

Na volitvah izberimo drugega župana. Ustanovimo svojo politično stranko.

Seveda. Saj imamo podobne politične ideje.

Ti boš naša kandidatka za županjo.

Prevzeli bomo oblast v občini.

BESEDNJAK

Simpatizer – nekdo, ki ima podobna mnenja, prepričanja kot nekdo drug ali neka skupina. Simpatizerji niso člani političnih strank (ne plačujejo članarine itd.), se pa večinoma strinjajo s programom določene politične stranke.

Interesna skupina – skupina ljudi s skupnimi interesi, ki nima namena priti na oblast.

Prebivalci Slovenije, ki imajo skupne interese, se združujejo tudi v različna društva. Na primer: Športno društvo Tabor, KUD France Prešeren, Društvo invalidov Hrastnik. Društva se lahko naprej združujejo v zveze. Na primer: Lovska zveza Maribor, Planinska zveza Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije.Društva in zveze niso politične stranke, saj se ne zavzemajo za to, da bi prevzele oblast v občini ali državi. Zato jim rečemo interesne skupine in ne politične stranke. Na fotografiji je letni tabor slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.

Razmislite, zakaj je treba spremljati delovanje politikov ves čas in ne samo pred volitvami.

Vse vrste združenj, v katere se ljudje prostovoljno združujejo in kjer se zavzemajo za zadeve, ki so pomembne za vse prebivalce, imenujemo civilna družba. To so na primer prostovoljna in lokalna društva, nevladne organizacije, sindikati. Civilna družba je pomembna za delovanje demokracije. Državno oblast opozarja na njene pomanjkljivosti in ji daje predloge za izboljšave. Na primer različne prostovoljne kulturne organizacije opozarjajo državno oblast na slabo stanje kulture v državi.

12

V Ljubljani na Trgu republike je bila 26. junija 1991 slavnostno razglašena neodvisnost Republike Slovenije. Dan pred tem je bilo v Ustavo RS zapisano, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije. V njej je večina ustanov državne oblasti.

9. Oblast v Republiki Sloveniji

Slovenija je demokratična država. To pomeni, da ima v njej oblast ljudstvo. Oblast volijo vsi polnoletni državljani. Neposredno volivci izvolijo predsednika republike in člane Državnega zbora Republike Slovenije (DZ RS). Rečemo, da volimo na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah. Zakaj splošnih? Zato ker lahko volijo vsi, ki imajo v državi volilno pravico. Poleg tega imajo polnoletni državljani pravico, da kandidirajo na volitvah. Seveda jih mora nekdo predlagati, sami pa se morajo s kandidaturo strinjati.

Državljani z volilno pravico izvolijo osebe, ki postanejo njihovi politični predstavniki in določeno število let delujejo v njihovem imenu. Na primer člani državnega zbora, ki so izvoljeni za dobo štirih let, izvolijo vlado RS in sodnike. Takim volitvam pa rečemo posredne volitve, ker so jih izvolili že izvoljeni predstavniki. Oglej si sliko spodaj.

2. JANEZ

KRANJC

1. ANDREJA

NOVA

K

Če drugi lahko vidijo, za koga glasujemo, volitve niso tajne.

Kaj je to volilna pravica?Oglejmo si primer volitev predsednika oddelčne skupnosti. Vsak član oddelčne skupnosti lahko voli predsednika. Temu rečemo, da ima aktivno volilno pravico. Lahko pa tudi kandidira za predsednika. Temu pa rečemo, da ima pasivno volilno pravico.

volivci

državni zbor

sodniki vlada

neposredne volitve

predsednik republike

Vlade RS in sodnikov ne izvolijo volivci, ampak že izvoljeni poslanci Državnega zbora RS.

Kdo lahko voli in kdo kandidira na volitvah v državni zbor? Za kako dolgo so ti predstavniki izvoljeni? Ali so lahko večkrat izvoljene iste osebe?

Del oblasti v Sloveniji je tudi državni svet, ki skupaj z državnim zborom sestavlja slovenski parlament. (O tem boš izvedel/-a več na strani 14, »Tri veje oblasti«).

Totalitarna oblast je nedemokratična oblika vladavine, v kateri državna oblast ali vladar ureja in nadzoruje vso družbo, tako javno dogajanje kot tudi osebno življenje državljanov. Ne prizna niti temeljnih človekovih pravic. Posamezniki, ki se upirajo totalitarni oblasti, so kaznovani na primer s prisilnim delom ali celo smrtjo. Primeri totalitarnih režimov v Evropi v preteklem stoletju so fašizem, nacizem in komunizem.

Demokratična oblast je oblika vladavine, v kateri sodelujejo vsi člani družbe. Skupaj sprejemamo odločitve, obveljajo pa tiste, s katerimi se strinja večina. Pri tem pa moramo upoštevati tudi pravice manjšine. Za demokracijo sta bistveni tudi osebna svoboda in enakost pred zakonom.

13

10. Predsednik ali predsednica republike

Predsednika ali predsednico republike na neposrednih volitvah za pet let izvolijo polnoletni državljani. Za predsednika Republike Slovenije lahko kandidirajo vsi polnoletni državljani RS. Predlagajo jih lahko politične stranke, poslanci državnega zbora ali 5000 volivcev. Za predsednika Republike Slovenije je izvoljen kandidat z več kot polovico glasov tistih, ki so volili. Če je kandidatov več in nihče izmed njih ne dobi več kot polovice glasov, volivci še enkrat izbirajo. Rečemo, da bo drugi krog volitev. V drugem krogu volivci izbirajo samo med kandidatoma, ki sta na prvem glasovanju dobila največ glasov. Za predsednika Republike Slovenije je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov. Ista oseba je lahko za predsednika republike izvoljena dvakrat.

Potem ko je izvoljen/-a predsednik/-ica Republike Slovenije, v Državnem zboru RS javno in slovesno izreče naslednjo prisego: »Prisegam, da bom spoštoval/-a ustavni red, da bom ravnal/-a po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval/-a za blaginjo Slovenije.«

Prisegam, da bom z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.

Naloge predsednika/-ice Republike Slovenije so zapisane v ustavi. Nekatere naloge so:

• Razpiše volitve novih članov državnega zbora.

• Je vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil, naše vojske.

• Predstavlja Slovenijo v svetu. Ko se uradno srečuje s predstavniki drugih držav, govori v imenu slovenskih državljanov.

• Ko se v Sloveniji zgodi kaj zelo pomembnega, predsednik pojasni državljanom dogodke, opozori na nepravilnosti, izreče pohvalo …

• Sprejema posameznike ali skupine, ki so storile nekaj pomembnega za Slovenijo (znanstvenike, umetnike, športnike, gasilce, policiste …).

• Nekaterim izmed njih podeli odlikovanje.

• Odloča o pomilostitvah obsojenih.

Na fotografiji je predsedniška palača v Ljubljani, v kateri ima predsednik Republike Slovenije pisarno. Ogledate si jo lahko na spletni strani.

V oddelčni skupnosti se pogovorite o naslednjih vprašanjih:

Kaj pomeni »ravnati po svoji vesti«?

Kaj pomeni »blaginja Slovenije«?

Zakaj rečemo svoji vojski »obrambne sile«? Kaj hočemo s tem povedati? Odgovor napiši v povedi.

V zvezek napiši ime in priimek sedanjega predsednika ali predsednice Republike Slovenije.

14

11. Tri veje oblasti

V Sloveniji imamo tri veje oblasti:• zakonodajno – državni zbor in državni svet,• izvršilno – vlado,• sodno – sodišča.

Pogosto govorimo o treh vejah oblasti. Državni zbor RS je zakonodajna veja. Vlada, ki izvršuje, kar je sklenil državni zbor, je izvršilna veja oblasti. Sodišča pa so sodna veja oblasti.

zakonodajna veja izvršilna

veja sodna veja

Če bi o vseh stvareh v naši državi odločala samo ena politična ustanova, bi imela veliko moč in oblast. Nihče oblasti ne bi mogel nadzirati. Zato imamo različne veje oblasti. Vsaka veja oblasti ima svoje naloge, ki jih opravlja samostojno. Veje oblasti pa med seboj sodelujejo in se nadzirajo. Na primer državni zbor sprejema zakone, po katerih morajo soditi sodniki, ne sme pa sodnik razsoditi v posameznem primeru tako, kot mu naroči poslanec.

V Sloveniji pravila (zakone) za skupnost državljanov Slovenije sprejemajo izvoljeni poslanci državnega zbora. Za naš državni zbor uporabljamo tudi besedo parlament. Vendar je parlament (glej sliko levo) skupni izraz za oba skupaj, državni zbor in državni svet. Državni svet spremlja delo državnega zbora in ga opozarja na napake.parlament

ZAKONODAJNA VEJA OBLASTI IZVRŠILNA VEJA OBLASTI

državni zbor državni svet

Poslanci državnega zbora izvolijo vlado, ki izvršuje tisto, kar sklenejo poslanci. Če niso zadovoljni z delom vlade, lahko poslanci državnega zbora vlado razrešijo in izvolijo drugo.

Poslanci izvolijo tudi sodnike. Sodniki na sodiščih sodijo tistim, ki niso ravnali tako, kot piše v zakonih in drugih predpisih.

Če državljani niso zadovoljni z delom državnega zbora, bodo na naslednjih volitvah izvolili druge poslance.

SODNA VEJA OBLASTI

Stavba Državnega zbora RS

Poslanci,vodi jih predsednik

Državnega zbora RS.

Stavba Vlade RS

Ministri, vodi jih predsednik Vlade

Republike Slovenije.

Stavba Okrožnega sodišča v Ljubljani

Sodniki,vodi jih predsednik

Vrhovnega sodišča RS.

Beseda »veja« v besedni zvezi »veje oblasti« je prispodoba. Zakaj so za različne vrste oblasti izbrali prav to prispodobo?

Zakaj je dobro, da se oblast deli na zakonodajno, izvršilno in sodno?V pogovoru oblikujte skupno razlago.

15

11. Tri veje oblasti

Zakaj imata italijanska in madžarska narodna skupnost svojega predstavnika v državnem zboru? Poizvedite in zapišite.

BESEDNJAKDržavni svet – sestavljajo ga člani drugega dela slovenskega parlamenta. Imenujemo jih državni svetniki. Zastopajo socialne, gospodarske, poklicne in lokalne interese. Izvoljeni so po posebnem postopku. Državni svet ugotavlja, (a) ali bo zakon mogoče izvesti v praksi; (b) državnemu zboru lahko predlaga, naj sprejme nek zakon; (c) če ugotovi, da sprejeti zakon ni ustrezen, lahko zahteva, naj o njem državni zbor ponovno odloča. Temu rečemo pravica do veta.

Državna volilna komisija – imenuje jo državni zbor in vodi volitve v državi. Njeni nalogi sta na primer določitev glasovnic in objava izida volitev.

Volilni odbor – vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja na posameznem volišču.

12. Kako izvolimo poslance Državnega zbora RS?

V Republiki Sloveniji imamo politično ureditev, ki jo imenujemo parlamentarna demokracija. V taki demokraciji je oblast razdeljena na tri veje. Pomeni tudi, da je parlament osrednja ustanova oblasti, ki odloča o pomembnih zadevah – sprejema zakone, voli vlado in sodnike. Glavni del našega parlamenta je državni zbor.

Vsaka štiri leta so v Sloveniji volitve 90 poslancev državnega zbora. 88 poslancev izvolijo vsi volivci na splošnih volitvah. Po enega poslanca izvolijo pripadniki italijanske narodne skupnosti na Obali in pripadniki madžarske narodne skupnosti v Pomurju. Kandidate za volitve praviloma predlagajo politične stranke. Lahko jih predlagajo tudi skupine državljanov, ki niso združeni v politični stranki.

Volitve, na katerih izvolimo poslance Državnega zbora RS, so zelo pomembna državljanska pravica in dolžnost vsakega volivca. Volivci so slovenski državljani, ki so na dan volitev stari 18 let ali več. Na volišču dobi volivec od člana volilnega odbora glasovnico. Na glasovnici so zapisana imena kandidatov in tistih, ki so jih predlagali. Običajno so predlagatelji politične stranke. Tako je izbira kandidata praviloma tudi izbira politične stranke, ki ji je volivec naklonjen. Vsak volivec lahko glasuje le enkrat.

Volivec na volišču pokaže članu volilnega odbora osebni dokument in se podpiše na seznam volivcev – volilni imenik. Član volilnega odbora mu izroči glasovnico. Volivec na glasovnici označi ime tistega kandidata, za katerega glasuje. Glasovnico izpolni za zastorom in jo prepogne. Tako nihče ne more videti, kaj je označil. Volivec nato glasovnico vrže v volilno skrinjico. Glasovanje na volitvah je torej tajno. V zakonu je tudi napisano, da nihče ne sme od nekoga zahtevati, da pove, kako je volil.

Na spletni strani Državne volilne komisije reši nalogo Kako glasujem.

glasovnica volilni odbor

tajno izpolnjevanje glasovnice

volilna skrinjica

16

13. Kako se volivci odločijo?

Volivci in volivke morajo imeti čim več informacij o kandidatih in programih političnih strank, ki kandidirajo na volitvah. Veliko informacij jim posredujejo mediji: televizija, radio, časopisi, svetovni splet itd. Novinarji, zaposleni v medijih, morajo v predvolilnem času posredovati volivcem nepristranske informacije o političnih strankah in njihovih predsednikih. Novinarji poročajo o tem, za kaj se posamezni kandidati ali stranke zavzemajo, kaj bodo spremenili v življenju državljanov. Na podlagi teh informacij se volivci lahko odločajo. Pred naslednjimi volitvami bodo novinarji preverjali, ali so politiki svoje obljube izpolnili. O tem bodo tudi poročali. Volivci bodo posameznike in stranke, ki niso izpolnili obljub, kaznovali tako, da zanje ne bodo več glasovali.

Pogovorite se o tem, zakaj je pomembno, da je glasovanje na volitvah tajno.

Politiki govorijo tako, kot od njih pričakujejo volivci. Pred volitvami napovedo, kaj vse bodo storili, če bodo izvoljeni. Tem napovedim pravimo predvolilne obljube. Državljani si obljube zapomnijo in pričakujejo, da jih bodo izvoljeni politiki izpolnili.

Poskrbeli bomo, da bo v Sloveniji manj brezposelnih.

Kandidati in stranke pred volitvami napovejo, kako bodo ravnali, če bodo izvoljeni. Stranke prirejajo zborovanja, na katerih prepričujejo volivce. Stike z volivci iščejo tudi prek družbenih omrežij (npr. prek Facebooka, Twitterja, YouTuba, blogov …). Volivci ocenijo, katere zamisli in programi strank se jim zdijo dobri in katerim kandidatom lahko zaupajo. Volivci imajo tudi sami določena prepričanja, zato pogosto volijo tisto stranko, ki izraža podobna prepričanja.

Če bom izvoljen, bo:• vrtec cenejši,• zgrajena nova avtocesta,• službo bo dobilo vsaj 10.000

brezposelnih.

Če bom izvoljen, bo naša republika zacvetela in boste zadovoljni z mojim delom.

Oglejte si risbo. Kateri od obeh kandidatov je bolje predstavil svoje načrte? Utemeljite svoje odgovore.

Poizvedite, kako lahko v Sloveniji volijo bolni ljudje, službeno odsotni iz države ...

Po glasovanju volilni odbor na vsakem volišču prešteje pravilno izpolnjene glasovnice. Tako ugotovi, koliko glasov je dobil posamezni kandidat ter z njim politična stranka. Državna volilna komisija zbere rezultate z vseh volišč in sporoči, kateri kandidati so bili izvoljeni v državni zbor. Hkrati komisija ugotovi, koliko poslancev v državnem zboru bo imela posamezna politična stranka.

17

BESEDNJAK

Nepristranska informacija – informacija, ki čim bolj stvarno, neosebno prikazuje neko stvar, dogodek, stanje itd.

Življenja in dela na šoli ne urejajo le zakoni, temveč tudi druga pravila, ki veljajo za vsako šolo posebej. V katerem dokumentu so ta druga pravila napisana? Ugotovite, katera pravila veljajo na vaši šoli.

14. Kaj je zakon?

Zakon je besedilo, ki določa, kako morajo ljudje ravnati in česa ne smejo storiti. V zakonu so tudi napisane kazni za tiste, ki ne ravnajo v skladu z zakonom. Kot že vemo, zakone sprejmejo poslanci državnega zbora. Oglejmo si preprost primer. V zakonu je napisano, da moramo v Sloveniji voziti po desni strani ceste. Napisano je tudi, kakšna je kazen za voznika, ki to pravilo prekrši na avtocesti. Denarna kazen je 1200 evrov in dobi 18 kazenskih točk. To pomeni, da voznikovo vozniško dovoljenje ne velja več.

V zvezi z zakoni moramo vedeti naslednje:

• Zakone sprejema Državni zbor Republike Slovenije.

• Noben zakon ne sme biti v nasprotju s tistim, kar je napisano v Ustavi RS.

• Zakoni veljajo za vse državljane enako, tudi za tujce na našem ozemlju, zato je potrebno, da jih poznamo.

• Kar ni prepovedano z zakoni ali drugimi napisanimi pravili, je dovoljeno.

• Zakoni morajo biti napisani jasno in si ne smejo nasprotovati. Na primer, ker Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da morajo vozniki voziti po desni, ne sme biti v nekem drugem zakonu napisano, da morajo voziti po levi.

• Zakoni ne smejo veljati za nazaj. O tem boš izvedel/-a več na strani 18, »Kako nastane nov zakon?«.

• Če posameznik krši zakon, na primer vozi po napačni strani ceste, mora plačati kazen. Ne more pa se kazni izogniti, ker zakona ni poznal.

• Vsi zakoni morajo biti objavljeni v glasilu Uradni list RS. Preberete jih lahko na svetovnem spletu.

Sodniki na sodišču sodijo tudi politikom, če kršijo zakone.

Da bi ljudje ravnali po zakonih, zakoni za kršitelje predvidevajo tudi kazen. To smo napisali že na začetku in predstavili primer. Tu predstavljamo še enega. V Ustavi RS piše: »Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti samo na podlagi odločbe sodišča […]« To pomeni, da policist ne sme pripreti sumljive osebe (lahko jo le pridrži) – o priporu odloči le sodnik.

18

15. Kako nastane nov zakon?

Nov zakon lahko predlaga vlada, vsak poslanec, državni svet ali vsaj 5000 volivcev. Zakon velja, če ga sprejme državni zbor. Mnoge zakone vsakih nekaj let dopolnijo ali spremenijo. To prikazujemo s primerom zakona, ki je nekoč določal, da so učenci obiskovali osnovno šolo samo osem let; prvi razred so začeli obiskovati s sedmim letom. Potem pa so v državnem zboru sprejeli zakon, ki določa, da učenci začnejo obiskovati osnovno šolo s šestim letom in se v njej šolajo devet let.

Na risbi prikazujemo, kako nastane nov zakon: od točke, ko ga ljudje predlagajo, do točke, ko začne veljati.

POSLANEC5000

VOLIVCEVDRŽAVNI

SVET

PREDLOG ZAKONA

OBRAVNAVA ZAKONA V DRŽAVNEM ZBORU

GLASOVANJE O ZAKONU

DRŽAVNI SVET

ZAKON ZAČNE VELJATI

PONOVNO NA GLASOVANJE V DRŽAVNI ZBOR

PODPIŠE GA PREDSEDNIK REPUBLIKE – ZAKON OBJAVIJO

VLADAali ali alipredlagatelj

Legenda

Nujni koraki za sprejem zakona

Možni koraki za sprejem zakona

Poenostavljen prikaz postopka sprejema zakona v Republiki Sloveniji.

Zakoni so pomembna pravila. Zato morajo o njih poslanci temeljito premisliti, preden jih sprejmejo. Zakon sprejmejo, če zanj glasuje večina prisotnih poslancev na seji. Državni svetniki (državni svet) lahko odločijo, da poslanci sprejeti zakon ali del zakona spremenijo. To pravico državnega sveta imenujemo veto. Tako bodo poslanci ponovno odločali o zakonu. Ko zakon poslanci v državnem zboru sprejmejo, ga razglasi (podpiše) predsednik republike. Sprejeti zakon objavijo v Uradnem listu RS. Praviloma začne veljati petnajsti dan po objavi.

V oddelčni skupnosti se pogovorite, zakaj je treba zakone dopolnjevati in/ali jih spreminjati.

19

16. Kako izvolijo vlado?

Predsednik republike predlaga državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Ponavadi predlaga vodjo stranke, ki ima v državnem zboru največ poslancev. Nato ga izvolijo poslanci v državnem zboru. Zanj mora glasovati več kot polovica vseh poslancev (to pomeni več kot 45 poslancev) na tajnem glasovanju. Ko v državnem zboru poslanci izvolijo predsednika vlade, ta izbere člane vlade – ministre –, ki jih imenujejo poslanci.

Člani državnega zbora lahko tudi razrešijo vlado ali posameznega ministra, če z njegovim delom niso zadovoljni. Glasujejo o tem, ali mora vlada prenehati svoje delo oziroma ali mora minister prenehati delo ministra.

17. Koalicija in opozicija

Stranka, ki je na volitvah v državni zbor ali občinski svet dobila največ glasov, običajno povabi druge stranke, da se ji pri vladanju pridružijo. Stranke, ki se za sodelovanje odločijo, sestavljajo vladajočo koalicijo. Tem strankam rečemo tudi koalicijske stranke.

Politične stranke, ki niso v vladajoči koaliciji, so opozicijske stranke. Opozicijske stranke so nujne za demokracijo. Slednje nadzorujejo in včasih kritizirajo tisto, kar v državnem zboru in vladi (ali občinskem svetu) odločijo koalicijske (vladajoče) stranke. Prepričujejo državljane, da bi one vladale bolje. Včasih predlagajo koalicijskim strankam, kako bi lahko izboljšale zakone ali odločitve vlade. Za demokracijo je dobro, če politiki iz vladajočih strank upoštevajo tudi predloge opozicije.

Predsednik vlade in ministri po izvolitvi pred državnim zborom izrečejo prisego: »Prisegam, da bom spoštoval/-a ustavni red, da bom ravnal/-a po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval/-a za blaginjo Slovenije.«

Državni zbor in vlada dobita oblast samo za določeno število let. Ali meniš, da je to za državo dobro ali slabo? Utemelji svoj odgovor.

Zakaj je dobro, da opozicijske stranke nadzorujejo, kaj dela vladajoča koalicija?

Opozicija (ena ali več strank) v državnem zboru (ali občinskem svetu) nasprotuje vladajoči koaliciji in nadzira njeno delo. Svoja stališča javno pove.

20

Kadar koli lahko pride do večjih naravnih ali drugih nesreč: poplav, potresov, plazov, hudih nesreč v prometu, nesreč, ki jih povzročijo kemične ali radioaktivne snovi itd. V takih primerih pomagajo prebivalcem enote za zaščito in reševanje, ki jih sestavljajo:

• prostovoljne enote (gasilci, gorski reševalci, jamarski reševalci, podvodni reševalci, kinologi …),

• poklicne enote (gasilci, reševalci nujne medicinske pomoči ...) in

• specializirane enote Civilne zaščite.

To so dobro organizirane, izurjene in opremljene skupine državljanov, ki so v stalni pripravljenosti. Rešujejo ljudi in premoženje. Ob nesrečah lahko z njimi sodelujejo tudi vojaki in policisti.

Za katere ustanove skrbi Ministrstvo za kulturo RS? Za katere ustanove pa skrbi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS? Za vsako od teh ministrstev napiši vsaj dve nalogi.

18. Naloge vlade

Bistvena naloga vlade je, da predlaga in izvršuje zakone (ki jih sprejme državni zbor). Na primer:

• predlaga in izvaja zakone, ki omogočajo delovanje podjetij;

• organizira pomoč za brezposelne;

• usmerja delo šol, bolnišnic, gledališč, muzejev, vojske in policije;

• skrbi za varovanje okolja.

Da bi vlada svoje delo lahko opravila, je razdeljena na dele, ki jih imenujemo ministrstva. Ta urejajo gospodarstvo, izobraževanje, znanost, šport, kulturo, zdravstvo, obrambo, promet itd. Vsako ministrstvo vodi po en član vlade – minister. Vlado torej sestavljajo predsednik vlade, ki vodi njeno delo, in ministri, ki vodijo ministrstva. Delo vlade in ministrstev je javno. To pomeni, da smo državljani Slovenije obveščeni o njihovem delu.

S čim se ministrstva ukvarjajo, lahko razberemo iz njihovih imen: z izobraževanjem, zdravstvom, prometom, kmetijstvom, obrambo itd. Imeni dveh ministrstev sta morda bolj zapleteni:

• Ministrstvo za notranje zadeve skrbi za varnost državljanov, varnost na cesti ipd. Pomemben del tega ministrstva je policija.

• Ministrstvo za zunanje zadeve razvija odnose Slovenije z drugimi državami; skrbi za slovenske manjšine v sosednjih državah in za Slovence po svetu; nudi napotke državljanom pred potovanjem v tujino in po potrebi pomoč v tujini itd.

POZORRazlikovati moramo med predsednikom RS in predsednikom Vlade RS.

• Predsednika republike izvolijo državljani na neposrednih volitvah. Je predvsem predstavnik celotne države in je izvoljen za obdobje pet let.

• Predsednika vlade predlaga predsednik republike in ga za štiri leta izvoli državni zbor. Predsednik vlade predlaga ministre, za štiri leta pa jih imenuje državni zbor.

Ministrstvo za kulturo med drugim skrbi za rabo slovenskega jezika, varstvo kulturne dediščine, sofinancira snemanje filmov, omogoča delovanje galerij, muzejev itd.

Na fotografiji je staro naselje Štanjel na Krasu. Naselje še vedno obnavljajo tudi z denarno pomočjo Ministrstva za kulturo RS. To je primer varstva kulturne dediščine.

21

BESEDNJAK

Kulturna dediščina je vse, kar so ljudje v svoji zgodovini ustvarili, na primer mesta, gradovi, cerkve, kozolci, slikarska dela, kipi, knjige pa tudi ljudski običaji in navade.

Državni tožilec – uradna oseba. Sodišču poda obtožni predlog za osebe, podjetja, ustanove, politične stranke, društva itd., za katere meni, da ima dokaze, da so storili kaznivo dejanje. Na sodišču (v sodnem postopku) poskuša dokazati njihovo krivdo.

Vsak obdolženec ima na sodišču pravico, da ga zagovarja zagovornik – odvetnik. To pomeni, da odvetnik obdolženca brani pred dokazi, ki jih ima proti njemu državni tožilec. Spremlja tudi, ali sodni postopek poteka pravilno.

Zakaj je pomembno, da ima obdolženec zagovornika?

19. Kako deluje sodna oblast?

Sodniki na sodiščih ugotavljajo, ali je nekdo kršil zakon. Vendar pa se sodniki ne odločajo sami, da bodo nekomu sodili. O tem odločajo druge uradne osebe, ki jih imenujemo državni tožilci. Za svojo odločitev državni tožilci potrebujejo dokaze, ki jih zberejo policisti. Šele z dokazi lahko državni tožilci zahtevajo, da sodnik obdolžencu sodi. Če sodnik ugotovi, da je obdolženec kršil zakon, mu izreče kazen. Kazen pa sodnik izreče v skladu z zakonom. Če sodnik ugotovi, da obdolženec ni kršil zakona, ga oprosti. Na sodišču sodnik ne sodi le posameznikom, ampak tudi podjetjem, ustanovam, političnim strankam, društvom itd. Poleg tega lahko posamezniki ali podjetja od sodišča zahtevajo, da razreši nek spor.

Zagovornik zagovarja obdolženca.

Zapisničarka zapisuje, kaj je kdo izjavil.

Državni tožilec predstavlja dokaze o tem, da je obdolženec kršil zakon.

grb Republike Slovenije

obdolženec

sodnik

22

Voznik med vožnjo ne sme imeti v roki telefona in telefonirati. Če policisti nekoga zalotijo pri tem, ga ustavijo in mu za ta prekršek izrečejo denarno kazen. Če nekdo telefonira med vožnjo in zaradi tega povozi pešca, pa je to kaznivo dejanje. V tem primeru policisti ne morejo izreči kazni. Oni samo zberejo dokaze, da je voznik res telefoniral, ko se je zgodila nesreča. Ko jih zberejo, voznika ovadijo državnemu tožilstvu. Državni tožilec napiše predlog obtožbe za voznika, da je zaradi telefoniranja povozil pešca. Voznik je zdaj obdolženec. Ko ga pozovejo s sodišča, mora na sojenje. Obdolženec ima na sojenju zagovornika, ki poskuša dokazati, da voznik ni povzročil nesreče zaradi telefoniranja. Zagovornik z dokazi nasprotuje dokazom državnega tožilca. Sodnik skrbno prouči trditve in dokaze državnega tožilca in zagovornika. Pri svoji presoji sodnik upošteva dokaze obeh strani. Če presodi, da je obdolženec kriv, mu izreče kazen.

V pravni državi velja načelo: Vsakdo velja za nedolžnega, dokler mu na sodišču ne dokažejo krivde. Kaj to pomeni? V razgovoru oblikujte skupno razlago.

Noben zakon in nobena odločitev kakšne ustanove v naši državi ne smeta biti v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Za to skrbijo sodniki na Ustavnem sodišču RS. Ugotavljajo, ali je morda zakon ali odločitev v nasprotju z ustavo ali človekovimi pravicami. Na primer: občinski svet neke slovenske občine sklene, da se družina slovenskih državljanov ne sme preseliti v njihovo občino. Ustava Republike Slovenije vsakemu državljanu Republike Slovenije zagotavlja, da »se prosto giblje in si izbira prebivališče«. Zato bi slovensko ustavno sodišče zahtevalo, da se tak občinski sklep prekliče.

Presojo določene zadeve na ustavnem sodišču bi lahko zahtevali tudi drugi, npr. varuh človekovih pravic, vlada, skupina posameznikov pa tudi posamezniki itd.

Komisija za preprečevanje korupcije med drugim preiskuje sumljive posle in dejanja funkcionarjev (npr. ministri, župani, varuh človekovih pravic), javnih uslužbencev (npr. učitelji, zdravniki, policisti) ter uslužbencev v državni upravi (npr. na ministrstvih, upravnih enotah, sodiščih). Na primer, če sprejeme minister denar ali darilo od prodajalca avtomobilov, da kupi avto v njegovem podjetju.

Na svetovnem spletu si oglejte odgovor varuha človekovih pravic na vprašanje: Ali moram hoditi v šolo in ali se moram učiti? V oddelčni skupnosti se pogovorite o njegovem odgovoru. (Sledi: Otrokove pravice, Mladostniki, Pogosta vprašanja.)

20. Varovanje pravic v državi

Pravice v naši državi varujejo tudi ustanove, ki navodil za svoje delo ne dobijo od vlade ali državnega zbora. To pomeni, da so pri svojem delu samostojni državni organi.

Te ustanove so na primer:

• Varuh človekovih pravic opozarja na kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter predlaga ustrezne ukrepe za zavarovanje teh pravic. Predlaga ga predsednik republike, izvoli pa ga državni zbor.

• Informacijski pooblaščenec je oseba, ki nadzira, kako se izvajajo predpisi v zvezi z osebnimi podatki. To osebo predlaga predsednik Republike Slovenije, izvoli pa jo državni zbor.

• Računsko sodišče nadzira, kako država posluje z denarjem, ki ga ima v »državni blagajni« (državni proračun – o tem boš izvedel/-a več na strani 39, »Finančni načrt države«).

23

BESEDNJAK

Tožilstvo – državna služba, v kateri so zaposleni državni tožilci.

Ovaditi – sporočiti na primer tožilstvu, da je nekdo storil kaznivo dejanje.

Korupcija – dajanje ali sprejemanje nagrad zaradi hitrejšega, ugodnejšega, navadno nezakonitega reševanja uradnih zadev.

V oddelčni skupnosti se skupaj spomnite kakšnega referenduma v svoji ali sosednji občini. O čem so občani glasovali? Kako so se odločili volivci? Povejte svoje mnenje o odločitvi.

Na referendumu za vstop v Evropsko unijo je glasovalo 60,44 % vseh volivcev Republike Slovenije. Od tega jih je 89,64 % glasovalo za to, da Republika Slovenija postane članica EU (na glasovnici so obkrožili ZA). Temu je nasprotovalo 10,36 % udeležencev volitev (na glasovnici so obkrožili PROTI).

Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Evropske unije?

21. Na referendumu državljani odločajo neposredno

Nekatere najpomembnejše odločitve sprejemajo polnoletni državljani neposredno na referendumu, ki ga razpiše državni zbor. Referendum lahko predlaga:

• 40.000 volivcev,

• skupina poslancev,

• sam državni zbor ali

• vlada.

Tako so se slovenski državljani na referendumu leta 2003 odločali, ali naj Slovenija postane članica Evropske unije (EU). Na volišču so dobili glasovnico, na kateri je bilo zapisano referendumsko vprašanje: Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Evropske unije? Volivci so obkrožili ZA ali PROTI. Velika večina je takrat glasovala za članstvo v EU. To je referendum o mednarodnih povezavah.

Poleg tega poznamo še:

• referendum o spremembi ustave;

• zakonodajni referendum: volivci odločajo, ali so ZA ali PROTI zakonu, ki ga je sprejel državni zbor;

• posvetovalni referendum: državni zbor se želi z državljani le o nečem posvetovati (državni zbor pa ni dolžan upoštevati izida glasovanja).

Referendum v občini razpiše občinski svet, da občani odločijo o neki stvari v občini (npr. o spremembi imena občine, o ustanovitvi ožjega dela občine) ali da se občinski svet o neki odločitvi posvetuje z občani.

Državni zbor in občinski svet pa ne smeta razpisati referenduma o naslednjih vprašanjih: o človekovih pravicah, davkih, obrambi države, varnosti ali odpravi posledic naravnih nesreč.

Referendum o zakonu, s katerim se državljani ne strinjajo, lahko zahtevajo tudi državljani sami. Fotografija prikazuje zbiranje podpisov za razpis referenduma.

24

Državljani imajo pravico, da organizirajo mirne demonstracije, če so nezadovoljni s tem, kako delajo politiki. Na mirnih demonstracijah lahko glasno in z napisi na plakatih izrazijo svoje nasprotovanje. Navadno se demonstranti zberejo na ulicah in trgih pred stavbami političnih ustanov, na primer državnega zbora, vlade ali ministrstva. Tako jih politiki lahko slišijo in vidijo. Seveda pa o demonstracijah poročajo tudi mediji.

Kdor organizira demonstracije, jih mora prej prijaviti policiji in ob tem navesti, kdaj in kje bodo potekale. Tako lahko policija preusmeri promet in skrbi za red. Najpomembneje pa je, da udeleženci demonstracij niso nasilni in ne povzročajo škode na javni ali zasebni lastnini.

23. Demonstracije

Prebivalci ne smejo vseh odločitev prepustiti politikom. Ti lahko delajo napake. Zato je dobro, da so prebivalci dejavni (aktivni). Aktivno državljanstvo pomeni, da se prebivalci zanimajo za politiko, jo spremljajo in čim pogosteje izražajo svoja stališča do odločitev in ravnanja politikov. Če politiki teh stališč ne upoštevajo, lahko prebivalci izpeljejo mirne državljanske akcije. Na primer: postavitev transparentov z napisi na javnem mestu, oviranje prometa, zapora ceste, mirne demonstracije, peticije, pisma bralcev, vključevanje v lokalno skupnost. Tako lahko prisilijo politike, da premislijo o svojih odločitvah in jih morebiti spremenijo.

Državljani pa niso aktivni le takrat, ko se s politiki ne strinjajo. Aktivni so tudi takrat, ko predlagajo stvari, ki jih politiki ne poznajo ali na katere se ne spomnijo (na primer, ko predlagajo pasje igrišče v svoji lokalni skupnosti).

Prebivalci Slovenije lahko tudi ustanovijo organizacijo, ki deluje neodvisno od države. Take organizacije imenujemo nevladne organizacije. Nevladne organizacije so na primer: prostovoljna gasilska društva, kulturna društva, TOM – telefon za otroke in mladostnike, Rdeči križ, Karitas. Nekatere nevladne organizacije, ki delujejo po vsem svetu in v Sloveniji, so na primer Amnesty International Slovenija, Greenpeace Slovenija.

22. Aktivno državljanstvo

Oglejmo si primer. Neko podjetje je želelo na Volovji rebri blizu Ilirske Bistrice postaviti vetrne elektrarne. S tem so se strinjali politiki v občini, gradnjo je dovolilo tudi ministrstvo za okolje. S tem pa se niso strinjala naravovarstvena društva. Postavitev vetrnic bi namreč ogrožala ptice na Volovji rebri. Društva so skupaj organizirala protestne pohode, okrogle mize, sprožila so tudi sodni spor proti gradnji. Gradnjo jim je uspelo ustaviti.

Projektna naloga

Skupina učencev izdela anketni vprašalnik o tem, koliko se njihovi sošolci zanimajo za politično dogajanje v Sloveniji in po svetu. To je: ali berejo o tem v časopisih in/ali na svetovnem spletu, gledajo TV-dnevnik itd. Vprašalnik naj ima približno 20 vprašanj. Nekatera izmed njih naj sprašujejo o tem, ali so učenci pripravljeni čez nekaj let sodelovati v političnih dogajanjih (npr. »Ali bi želel/-a nekoč postati član/-ica ene izmed političnih strank?«). Skupina potem (s pomočjo učitelja) naredi analizo odgovorov in rezultate predstavi pri naslednji uri. Po predstavitvi se pogovorite o rezultatih.

V oddelčni skupnosti se spomnite mirne državljanske akcije slovenskih državljanov, s katero so izražali svoje nezadovoljstvo. Opišite jo.

Zakaj v demokratični državi ljudje na demonstracijah izražajo svoje mnenje? O tem se pogovorite v oddelčni skupnosti.

V samostojni Sloveniji so že večkrat potekale demonstracije, na katerih so posamezniki postali nasilni in povzročili škodo. Nekaterim izmed njih je sodišče prisodilo kazen. Tovrstno nasilje obsoja tudi velika večina prebivalcev naše države.

Na fotografiji so študentske demonstracije pred Državnim zborom RS.

25

24. Poenostavljen prikaz delovanja države

Risba prikazuje poenostavljeno delovanje naše države:

• Polnoletni državljani Slovenije izvolijo člane državnega zbora, predsednika republike in glasujejo na referendumu.

• Predsednik republike predstavlja našo državo in je vrhovni poveljnik slovenske vojske.

• Državni zbor in državni svet sestavljata parlament.

• Državni zbor sprejema zakone, voli predsednika vlade in sodnike ter imenuje ministre.

• Državni svet ugotavlja, (a) ali bo zakon mogoče izvesti v praksi; (b) državnemu zboru lahko predlaga, naj sprejme nek zakon; (c) če ugotovi, da sprejeti zakon ni ustrezen, lahko zahteva, naj o njem državni zbor ponovno odloča.

• Vlado vodi predsednik vlade. Da lahko opravi vse naloge, je razdeljena na ministrstva.

• Vlada predlaga in izvaja zakone.

prebivalci Republike Slovenije

referendum

državni zbor

državni svet

PARLAMENT

sodniki vlada

predsednik/-ica vlade

ministrstva za:

šolstvo srednje šole

notranje zadeve policija

zdravje bolnišnice

kulturo kulturne ustanove

finance državni proračun

itd.

predsednik/-ica republike

Legenda:

Volivci

Drugi prebivalci (otroci, tujci itd.)

26

Medije, ki poročajo za občinstvo v vsej naši državi, imenujemo nacionalni mediji. Taka medija sta na primer javna televizija in javni radio – RTV Slovenija. Financiramo ju vsi prebivalci Slovenije. Mediji so tudi lokalni. Poročajo predvsem o dogodkih v nekem delu Slovenije in so namenjeni predvsem prebivalcem tistega dela države.

Medije (televizija, radio, časopisi, svetovni splet …), ki za svoje delo dobijo finančna sredstva s prodajo oglasov, imenujemo komercialni mediji.

Vsi prebivalci Slovenije imajo pravico, da so obveščeni o dogodkih v svoji državi in v tujini. Prebivalci Slovenije se med seboj razlikujejo po svojih političnih in drugih prepričanjih. Pomembno je, da lahko izberejo medij, ki jim ustreza. Zato je prav, da različni mediji zagovarjajo različne politične in druge ideje. Temu rečemo medijska raznovrstnost ali pluralizem.

26. Mediji

Politiki morajo delovati javno. To pomeni, da svojih odločitev in svojega ravnanja ne smejo skrivati pred državljani. Državljani imajo pravico vedeti, kako delujejo, kaj razpravljajo in odločajo politiki ter oblast. Kako lahko to izvemo?

Vsakdo ima pravico priti na sejo državnega zbora in poslušati razpravo poslancev. Te razprave si je mogoče ogledati, na primer, na tretjem programu Televizije Slovenija. Na spletni strani državnega zbora si lahko preberemo zapise vseh sestankov.

O političnih dogodkih poročajo novinarji v medijih. Poročati pa morajo nepristransko. To pomeni, da morajo ljudem sporočiti, kaj o političnih dogodkih menijo različne skupine politikov in različne stranke. Kadar novinarji poročajo o razpravi poslancev v državnem zboru, morajo povedati/napisati, kaj so v njej izrekli poslanci koalicijskih in opozicijskih strank.

Novinar je lahko kritičen do ravnanja politikov, če pozna dejstva. Ne sme pa kritizirati neke skupine politikov ali stranke samo zato, ker se sam ne strinja z njo.

Od novinarja včasih pričakujemo, da izrazi tudi svoja stališča. Take prispevke imenujemo komentarji. Seveda mora biti iz besed razvidno, da so to novinarjeva osebna stališča. Ne sme pa podcenjevati ali žaliti posameznikov ali skupin, ki zastopajo ideje in stališča, drugačne od njegovih.

25. Oblast mora delovati javno

Največ informacij o delovanju politikov, državnih ustanov, znanosti, zdravstvu, izobraževanju, kulturi, zabavi itd. nam dajejo mediji. Pri svojem delu morajo novinarji posebej paziti, kako poročajo o otrocih in mladostnikih, osebah s posebnimi potrebami, tistih, ki preživljajo nesrečo ali družinsko tragedijo, ipd.

Tudi mediji nadzorujejo delo oblasti. Državljane seznanjajo s tem, kaj dela oblast. Prav tako jih seznanjajo s tem, kako opozicija kritizira delo oblasti. Mediji tudi odkrivajo nepravilnosti v politiki in gospodarstvu.

O medijih včasih rečemo, da so »četrta veja oblasti«. V resnici seveda niso oblast. Zakaj menite, da jim tako rečemo?

27

TRADICIONALNI MEDIJI

NOVI MEDIJI

BESEDNJAK

Pluralizem – raznovrstnost idej, prepričanj in pogledov na razvoj družbe.

Evtanazija – namerna medicinska pomoč pri umiranju, ki posameznika odreši neznosnih bolečin in trpljenja.

Pluralizem pomeni tudi, da soočimo različna mnenja ob različnih etičnih vprašanjih, kot sta na primer evtanazija in splav (umetna prekinitev nosečnosti). Evtanazija je v Sloveniji z zakonom prepovedana, splav pa je praviloma do desetega tedna nosečnosti dovoljen. Ne glede na zakon nekateri ljudje obsojajo, drugi pa zagovarjajo eno in/ali drugo. Evtanazijo na primer lahko zagovarjajo zaradi pravice do osebnih svoboščin in osebne odločitve bolnika; obsojajo pa jo lahko zaradi morebitnih materialnih koristi svojcev. Splav prav tako nekateri zagovarjajo zaradi pravice žensk, da same odločajo o svojem telesu; nekateri pa splav obsojajo zaradi verskih prepričanj.

V Sloveniji imamo tudi dostop do medijev, ki poročajo za občinstvo po vsem svetu. Praviloma poročajo o dogajanju na različnih delih sveta. Pomemben vir informacij o političnih in gospodarskih dogodkih, izobraževanju, kulturi, zabavi itd. je svetovni splet. Na njem najdemo množico informacij v slovenščini, še več pa v tujih jezikih (največ v angleščini).

Vsi mediji, domači in tuji, sooblikujejo (vplivajo na) mnenje prebivalcev Slovenije. Rečemo, da oblikujejo javno mnenje.

Premislite in ponovite snov iz 7. razreda o solidarnosti. Naštejte nekaj primerov. Zakaj je pomembno, da smo pripravljeni pomagati drugim?

Nekateri mediji so komercialni mediji. Navedite jih in utemeljite, zakaj so komercialni mediji.

Mediji pogosto poročajo o državljanskih akcijah, kot so pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, okoljske, humanitarne akcije. Tako prebivalci države ali nekega območja izvejo, kaj se tam dogaja, kdo potrebuje pomoč in kako je mogoče pomagati. Pomoč potem pogosto nudijo nevladne organizacije pa tudi posamezniki ali skupine posameznikov.

Sodobni mediji poskrbijo, da je s pomembnimi dogodki seznanjenih kar največ ljudi. Prebivalce, na primer, opozarjajo, kje se je zgodila nesreča, kako je treba ravnati, objavljajo pozive, da je treba narediti prostor za prihod reševalnega vozila.

Na fotografiji gasijo požar v tovarni.

tisk(časopisi, revije, plakati)

družbeni mediji

radio televizija

internet ali medmrežje

svetovni splet

Vrste medijev

Vprašanja za preverjanje znanja in razumevanja

1. Kako pomembna se ti zdi naslednja poved iz naše ustave: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo«? Utemelji svoj odgovor.

2. Zakaj je ozemlje Slovenije razdeljeno na občine?

3. Zakaj so občine razdeljene na še manjše skupnosti?

4. Zakaj pravimo, da je občina politična skupnost?

5. V katerih zadevah bi lahko po tvojem mnenju v občini odločali vsi polnoletni občani in o katerih le njihovi predstavniki? Utemelji svoj odgovor.

6. Zakaj meniš, da ni dovoljeno razpisati referenduma o obrambi države?

7. Opiši, kako v Sloveniji izvolimo predsednika republike in predsednika vlade.

8. Pojasni razlike v nalogah predsednika republike in predsednika vlade.

9. Zakaj je referendum pomemben način odločanja v državi ali občini? Kako mediji nadzorujejo oblast?

10. Kako ravna aktiven državljan?

11. Navedi primer aktivnega državljanstva v svoji šoli in primer tega v lokalni skupnosti. Utemelji, zakaj sta to primera aktivnega državljanstva.

12. Zakaj je pomembno, da mediji nadzorujejo oblast?

13. Na primeru pojasni razliko med posrednim in neposrednim odločanjem.

28

Ljudje imamo ob temeljnih človekovih pravicah tudi ekonomske pravice. To so na primer pravica do lastnine, pravica do dela in pravica do pravičnega plačila. Ljudje imamo tudi socialne pravice. Ekonomske in socialne pravice so med seboj povezane. O njih boš izvedel/-a več v tem poglavju. Posamezniki ali skupine lahko ustanovijo podjetje, ki je osnovna enota kapitalističnega gospodarstva. Kapitalizem je človeštvu prinesel velik napredek pa tudi mnoge težave. Slovenija lahko za svoj razvoj izkoristi dobre strani kapitalizma in zmanjša njegove slabe strani. Državljani morajo preko svojih političnih predstavnikov doseči, da bodo podjetja odgovorno ravnala do zaposlenih in narave.

Finance, delo in gospodarstvo

2.

29

30

1. Gospodarska skupnost državljanov

2. Ekonomske in socialne pravice

Vse skupnosti – družina, občina, država – morajo gospodariti. Besedi gospodariti in gospodarstvo pogosto slišite. Prav tako besedo ekonomija. Kaj pomenijo te besede? Kaj vse spada v gospodarstvo?

Gospodarstvo pomeni proizvajanje, razporejanje in potrošnjo dobrin, kot so hrana, obleka, obutev, pohištvo. Gospodarske dejavnosti so kmetijstvo, industrija, promet, trgovina itd. V gospodarstvo sodijo tudi storitve, kot so komunalne, telekomunikacijske, finančne, prevozne. Seveda poleg gospodarskih obstajajo tudi negospodarske dejavnosti (na primer zdravstvo, šolstvo, znanost, kultura).

Vsaka skupnost, od najmanjše do največje, mora pridobivati dohodek, ga skrbno razporejati in porabljati. Člani skupnosti opravljajo neko delo in zanj prejemajo dohodek (npr. plačo). S svojim delom ustvarjajo dobrine, tj. izdelujejo stvari, ki jih ljudje lahko uporabijo, prodajo, ali za druge ljudi nekaj storijo. Za prodajo izdelka ali opravljeno storitev dobijo plačilo. Z dobljenim plačilom (prihodkom) ljudje kupujejo in varčujejo.

Ljudje in podjetja, ki pridobivajo dohodek, plačujejo državi davke, prispevke in trošarine. Ta denar nakazujejo na banko v državni proračun. (O tem boš izvedel/-a več na strani 39, »Finančni načrt države«). Porablja se za skupne potrebe državljanov, na primer za šole in bolnišnice, ceste in železnice, policijo, gasilce in še marsikaj drugega. Vse to je gospodarjenje.

Spoznali smo že nekatere temeljne človekove pravice in svoboščine ter politične pravice. Imamo pa tudi druge človekove pravice. Imenujemo jih ekonomske in socialne pravice.

Pomemben del gospodarstva so banke. Hranijo denar državljanov in podjetij. Banke pa lahko državljanom in podjetjem denar tudi posodijo – rečemo, da jim dajo posojilo (kredit).

Državljani, ki prejemajo dohodke, morajo del dohodkov plačati državi kot davek. Tisti, ki imajo višje dohodke, plačajo državi večji davek kot tisti, ki imajo nižje dohodke? Zakaj?

Človekove pravice

Temeljne človekove pravice Politične pravice Ekonomske in socialne pravice:• pravica do dela,• pravica do lastnine,• pravica do socialne

varnosti itd.

Ekonomske pravice

Vsi prebivalci Slovenije imamo pravico do dela in pravico do lastnine – napisani sta v naši ustavi – kakor tudi mnoge druge pravice.

Pravica do dela pomeni, da si lahko vsak človek svobodno izbere delo, s katerim si bo ustvaril pogoje za življenje. Seveda to velja, če za izbrano delo

Pravično plačilo za opravljeno delo je tudi ekonomska pravica.

31

BESEDNJAK

Ekonomija – veda, ki preučuje gospodarstvo.

Kaj lahko naredim z lastnino?

lastna uporaba brezplačen poklon oddaja v najem prodaja s kupnino

izpolnjuje potrebne pogoje (npr. izobrazba, znanje, spretnosti, zdravstveno stanje).

Posameznik (ali skupina posameznikov) ima pravico do zasebne lastnine. To pomeni, da ima v lasti neko stvar (hišo, zemljo, umetnino, avto, orodje, oblačila itd.), je lastnik te stvari. Samo lastnik odloča, kaj bo s svojo lastnino naredil. Lahko jo uporablja sam ali pa jo nekomu odda v najem, torej v začasno uporabo. Za najem dobi plačilo. Z zasebno lastnino lahko tudi trguje – če je lastnik neke stvari, jo lahko proda in zanjo dobi kupnino. Lahko jo seveda tudi nekomu podari, kar seveda ni trgovanje, saj za darilo ne prejme plačila. Lastnino lahko posameznik kupi, lahko mu jo kdo podari ali pa jo podeduje.

Shema prikazuje, kaj vse lahko storimo s stvarjo, ki jo imamo v zasebni lasti.

Poleg zasebne lastnine imamo v skupnostih še občinsko in državno lastnino. Prva je v lasti občine, druga v lasti države. Državna lastnina – lastnina vseh državljanov naše države – so na primer državne ceste in avtoceste, železnice, nekatere stavbe in parki. Vsi prebivalci Slovenije imamo pravico, da uporabljamo državno lastnino. Koristi vsem prebivalcem, ne le nekaterim posameznikom. Podobno je z občinsko lastnino. Če je cesta, po kateri vozimo, v občinski lasti, jo lahko uporabljajo vsi, ne le občani tiste občine.

S pravico do lastnine se seznanijo že otroci. Lastijo si igrače.

Navedite pet primerov državne lastnine.

Pozanimaj se, kakšno dajatev morajo plačati lastniki stanovanja ali hiše, v kateri stalno prebivajo. Pogovorite se o tem v oddelčni skupnosti.

Socialne pravice

Socialne pravice so na primer pravica do zdravstvenega varstva, nadomestilo plače za čas bolezni, otroški dodatek, pokojnina, pomoč brezposelnim, državna štipendija. Te pravice so povezane z ekonomskima pravicama do dela in do lastnine. Poglejmo si primer: država od državljanov in podjetij prejme denar – davke in prispevke. Z njim denarno pomaga brezposelnim. Ko se namreč nekdo zaposli, je zavarovan za primer brezposelnosti. Če izgubi zaposlitev brez svoje krivde, prejema denarno nadomestilo plače. Nadomestilo lahko prejema največ dve leti.

Ko se oseba zaposli, prejme pogodbo o zaposlitvi. V oddelčni skupnosti se pogovorite, katere pravice delavca morajo biti po vašem mnenju zapisane v tej pogodbi.

Dijaki in študenti, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, imajo tudi pravico do dohodka, ki ga izplačuje država. Temu dohodku rečemo državna štipendija.

32

3. Pravica do dela

Vsakdo ima pravico, da se zaposli in dela za plačilo. V Sloveniji imajo pravico do zaposlitve osebe, ki so stare vsaj 15 let in se ne šolajo.

Čeprav ima vsak človek pravico do dela, to ne pomeni, da vsi ljudje dobijo zaposlitev ali da zaposlitve ni mogoče izgubiti. Mnogi so krajši ali daljši čas brezposelni. Pravica do dela ni tako stara kot pravica do zasebne lastnine.Mnogim prebivalcem, ki so

brezposelni, pomagajo poiskati zaposlitev različne za to usposobljene organizacije.

Poizvedite, koliko brezposelnih oseb je v naši državi. Pomagajte si s spletno stranjo Statističnega urada RS.

Ljudje se s plačilom za svoje delo preživljajo. Napiši, kaj vse pomeni preživljanje v tej povedi.

Vsak, kdor dela, ima pravico do odmora med delom, letnega dopusta itd. Risar je to šaljivo ponazoril.

4. Lastnina in delo

Večina ljudi opravlja delo v podjetjih. V njih zaposleni izdelujejo izdelke ali opravljajo storitve – ustvarjajo dobrine – in jih prodajajo na trgu. Podjetja so lahko zasebna ali javna. Rečemo, da so zasebna ali javna lastnina. Podjetja, ki so v javni lasti, je ustanovila država ali občina. Taka podjetja imenujemo javna podjetja. Zasebna podjetja so last posameznika ali več posameznikov.

Delavci v podjetju, ki skrbijo za razsvetljavo ulic v nekem kraju, urejajo tržnice ali skrbijo za javna parkirišča, delajo za vse prebivalce tega kraja. Tudi podjetja, ki skrbijo na primer za čisto vodo v stanovanjih in odvažajo odpadke, skrbijo za prebivalce kraja. Vse te storitve opravljajo javna podjetja.

Na fotografiji so delavci javnega podjetja, ki skrbijo za čiste ulice.

Cilj lastnikov podjetja je, da uspešno prodajo svoje izdelke ali storitve in ustvarijo dobiček. Od prodaje podjetje dobi prihodek (dohodek). Od prihodka imajo koristi lastniki in zaposleni. Zaposleni dobijo plače, lastniki pa si lahko razdelijo dobiček. Dobiček je denar, ki ostane od prodaje izdelkov ali storitev (potem ko podjetje pokrije vse stroške, skupaj s plačami, in plača davek občini in državi).

Delo in lastnina sta povezana: z delom pridobivamo dohodek, da lahko kupimo in postanemo lastniki stvari. Če nekdo postane lastnik podjetja, lahko ponudi delo drugim ljudem (zaposli druge ljudi).

Vsako podjetje opravlja neko dejavnost. Od kupcev za svoje izdelke ali storitve podjetje dobi denar – prodaja podjetju prinaša prihodek. Čeprav veliko dela opravijo različne naprave in računalniki, delo opravljajo tudi ljudje, ki so zaposleni v podjetju. Del prihodka mora podjetje plačati zaposlenim – porabiti ga mora za njihove plače. Če je podjetje uspešno, ima dobiček. O tem, kaj bo storil z dobičkom, odloča lastnik, saj je podjetje njegova lastnina. Lastnik lahko svoje podjetje tudi proda.

V zvezek napiši ime enega podjetja v javni lasti in imena treh podjetij v zasebni lasti, ki so v okolici tvoje šole.

Vsak zaposleni ima pravico do enakega plačila za enako delo.

33

5. Podjetja

Podjetja ljudje ustanovijo zato, da bi ustvarili dobiček. Podjetja so različno velika. Delimo jih na:• mikro,• majhna,• srednja in• velika.

Med seboj podjetja tekmujejo za kupce; vsako poskuša prodati več kot druga, konkurenčna podjetja. Zato se trudijo, da bi čim bolj ustregla kupcem. Poskušajo na primer izboljšati kakovost izdelka ali storitve, znižati ceno, ustvariti privlačnejši videz.

Od tega, kako uspešna so slovenska podjetja, je odvisno, koliko denarja se bo zbralo v državnem proračunu. Denar iz državnega proračuna se porablja za skupne potrebe državljanov, na primer za šole in bolnišnice, ceste in železnice, policijo, vojsko.

Podjetja zaposlenim dajejo plačo za opravljeno delo. Poleg plače jim morajo, na primer, tudi zagotoviti 40-urni delovni čas na teden, vsak dan 30-minutni odmor, malico ali denar za malico, plačilo stroškov prevoza na delo, redni letni dopust, regres (denarni dodatek) za letni dopust, varne delovne razmere, denarno odpravnino ob odhodu v pokoj. Obveznosti zaposlenih do podjetij pa so na primer prihajati pravočasno na delo, vestno opravljati delo, upoštevati navodila direktorja, varovati poslovne skrivnosti itd.

Tisti, ki zaposluje, je delodajalec, zaposleni pa so delojemalci. Delodajalci niso le podjetja, temveč tudi javne in državne ustanove, kot so bolnišnice, ministrstva, muzeji, pošta, fakultete.

BESEDNJAK

Dobrine – vse, s čimer lahko ljudje zadovoljujemo svoje potrebe.

Trg – območje (lahko država ali več držav), na katerem se prodajajo in kupujejo blago ter storitve.

Konkurenčen – tisti, s katerim tekmujemo.

Posamezniki lahko ustanovijo tudi socialno podjetje. Socialna podjetja zaposlujejo ljudi, ki težko najdejo zaposlitev. Imenujemo jih ranljive skupine ljudi. To so na primer osebe z invalidnostjo, iskalci prve zaposlitve, starejši od petdeset let, brezdomni, tisti, ki so odslužili zaporno kazen. Socialna podjetja, ki jim denarno pomaga država, ranljivim skupinam ljudi in njihovim družinam zagotavljajo socialno varnost.

V delo socialnih podjetij se lahko vključijo tudi prostovoljci, na primer v čistilno akcijo okolice podjetja.

Na fotografiji je socialno podjetje, v katerem usposabljajo mlade, ki so opustili šolanje. Zaposleni jih pripravljajo za poklica pomočnik natakarja in pomočnik kuharja.

Na spletu poiščite tri primere socialnih podjetij v Sloveniji. S čim se ukvarjajo (kaj delajo)?

Podjetja skušajo s pomočjo oglasov povečati prodajo svojih izdelkov. Najbrž si opazil, da je v medijih vse več oglasov. Za potrošnike so sicer lahko koristni, saj jih seznanijo z novimi izdelki. Oglasi pa so lahko nadležni, če jih je preveč. Poleg tega so lahko tudi zavajajoči – oglasi navadno pretirano hvalijo izdelek in prikazujejo samo njegove dobre strani. Potrošnik ravna pametno, če o izdelku zbere dodatne informacije, preden ga kupi.

Prednosti vašega novega avta:• pet vrat,

• klimatska naprava,

• senzorji za pešce,

• stranske zračne blazine,

• poraba 4,5 l neosvinčenega bencina.

NAŠ AVTO, VAŠA VARNOST!

34

6. Ustanovitev podjetja

Na začetku ima nekdo (ali nekaj ljudi) poslovno zamisel ali idejo. To je uresničljiva ideja o tem, kaj in kako proizvajati, katere storitve opravljati za ljudi in kako pri tem zaslužiti. Seveda mora posameznik, ki ima poslovno idejo, v podjetje vložiti svoj ali pri banki sposojeni denar. Ta denar imenujemo tudi začetni kapital.

Z vloženim denarjem kupi ali najame prostore, v katerih bo podjetje delovalo, stroje, računalniško in drugo opremo, materiale ipd. Začetni kapital potrebuje tudi za plače, ki jih bodo prejemali zaposleni v prvem obdobju, ko podjetje še ne bo imelo (ustvarjalo) dohodka.

Podjetnik za uresničitev svoje poslovne ideje potrebuje denar. Podjetnik lahko pri banki zaprosi za posojilo.

Imam odlično poslovno idejo. A kje naj dobim začetni denar? V banki?

POSLOVNA IDEJAknjigarna

ZAČETEK DELAtrgovina je odprta za kupce

POSLOVNI NAČRT – IME PODJETJAKnjiga

DENARNA SREDSTVAdenar

LASTNA SREDSTVA

osebni denar

DOBAVITELJZaložba Nova

knjiga

BANKAposojilo

ZAPOSLITEV DELAVCEVprodajalki

NABAVA KNJIGnakup 2000 knjig

NAJEM PROSTOROV, OPREME TER STROŠKInajemnina, elektrika, ogrevanje, plače, obrok posojila itd.

REGISTRACIJA PODJETJAe-VEM (državni portal)

Oglejmo si preprost primer ustanovitve podjetja. Peter Kranjc ima poslovno idejo: v središču mesta bi odprl knjigarno. To pa zato, ker je tam veliko šol in uradov, ni pa nobene knjigarne. Najprej naredi poslovni načrt. Odloči se, da bo knjigarno imenoval Knjiga. Nato podjetje vpiše v register podjetij, ki ga vodi država. Za plačilo začetnih stroškov podjetja potrebuje 100.000 €. S tem denarjem bo najel prostore, kupil opremo za trgovino in prve zaloge knjig. V podjetje vloži svoje prihranke, poleg tega dobi od banke posojilo. Za polni delovni čas bo zaposlil tudi dve prodajalki. Za njuni plači z dajatvami bo letos potreboval 30.000 €.

Knjigarna začne delovati. Kranjc načrtuje, da bo po nekaj mesecih podjetje s prodajo knjig dobilo dovolj prihodka za plačilo stroškov knjigarne. To pomeni, da bo lahko podjetje plačevalo račune, vračalo banki posojilo, zaposlenim izplačevalo plače in naročalo nove knjige.

Ko bo podjetje začelo delovati, se bo Kranjc včlanil v Gospodarsko zbornico Slovenije. To je združenje podjetij. V združenju podjetniki, na primer, izmenjujejo izkušnje pri vodenju podjetja. Predstavniki združenja se tudi dogovarjajo s predstavniki oblasti, kakšne zakone bi morali sprejeti, da bi podjetja v Sloveniji zaposlila čim več mladih, zvišala plače zaposlenim, hitreje posodobila informacijsko tehnologijo itd. Gospodarska zbornica tudi zastopa podjetja, na primer tako, da se dogovarja s predstavniki oblasti o znižanju davkov, ki jih plačujejo podjetja.

Če si podjetje ali posameznik izposodi denar v banki, ga mora postopno vračati. Poleg tega mora posameznik banki plačevati obresti. Kaj so obresti?

35

7. Kdo vse ima korist od uspešnega podjetja?

Uspešna podjetja so zelo pomembna za razvoj Slovenije. Prebivalcem nudijo zaposlitev in prispevajo denar za razvoj države in krajev, v katerih delujejo: za gradnjo cest, za delovanje zdravstvenih domov, šol, knjižnic, športnih klubov itd.

Vrnimo se k primeru Kranjčeve knjigarne Knjiga. Korist od knjigarne pričakuje sam podjetnik Peter Kranjc. V knjigarni je zaposlen tudi sam in prejema plačo. Če bo dobro poslovala, bo imel Kranjc v nekaj letih od knjigarne dobiček, ker je njen lastnik. Korist od knjigarne imata zaposleni prodajalki, ki sta bili brezposelni, sedaj pa prejemata plačo.

Od knjigarne imajo korist prebivalci in drugi obiskovalci mesta – kupci –, saj tam kupujejo knjige in učbenike. Korist imajo tudi avtorji knjig, podjetja, ki izdajajo knjige – založbe –, in tiskarne, ki knjige natisnejo. Od uspešnega podjetja Knjiga imata korist še občina in država.

BESEDNJAK

Poslovni načrt – opis poslovne ideje; kaj bo podjetje proizvajalo ali katero storitev bo ponudilo kupcem; kdo so kupci; katera podjetja tak ali podoben izdelek ali storitev že prodajajo na trgu; kje bo podjetje delovalo, kdo ga bo vodil in koliko bo imelo zaposlenih; kje bo podjetje dobilo denar za svoje delovanje.

PODJETJE KNJIGAknjigarna

KUPCIstarši, učenci, druga

podjetja

AVTORJI KNJIGpisatelji, pesniki

PREBIVALCI MESTAMariborčani

PODJETNIKPeter Kranjc

DRUGA PODJETJA založbe, tiskarne, avtoprevozniki itd.

ZAPOSLENIprodajalki

DRŽAVASlovenija

OBČINA Maribor

Poenostavljen prikaz: Kdo ima korist od uspešnega podjetja

Od uspešnega podjetja imajo lahko korist tudi mladi, ki se bodo v njem zaposlili.

Risar je na risbi ob podjetniku narisal rdečo puščico. Pojasnite, kaj je želel s tem povedati.

Viharjenje možganov

Zamislite si, kakšno podjetje bi lahko uspešno poslovalo v bližini vaše šole. S čim bi se ukvarjalo, kje bi našlo kupce za svoje izdelke ali storitve? Kakšno izobrazbo bi morali imeti zaposleni? Izberite dva učenca, ki bosta na tablo zapisovala ideje. Vsakdo lahko izrazi svojo idejo in nihče je nima pravice kritizirati, tudi če je nenavadna. Ko izčrpate ideje, preglejte zapisano. Iz predloga, ki se vam zdi najboljši, sestavite poslovni načrt podjetja.

36

8. Delniške družbe

9. Nasprotni interesi in želje

Nekatera podjetja so delniške družbe. Lastnina delniške družbe je razdeljena na veliko delov. Če posameznik kupi en del te lastnine, dobi vrednostni papir, eno delnico. Ta delnica dokazuje, da je lastnik enega dela družbe – je delničar. Lastnina velike družbe je torej ponavadi razdeljena na množico lastnikov. Vsak lastnik lahko svoje delnice proda. Delnice delniških družb lahko seveda ljudje tudi kupijo. V Sloveniji imamo več delniških družb.

Delniško družbo vodijo direktorji. To so strokovnjaki, ki razvijajo poslovne ideje, kupujejo ali prodajo blago ali storitve, zaposlujejo delavce ipd. Delničarji navadno niso zaposleni v delniški družbi in tudi vodijo je ne. V delniško družbo samo vlagajo svoj denar (kupijo delnice in postanejo lastniki dela podjetja). Vlagajo ga zato, da bi podjetje (in oni sami) imelo dobiček. Denarju, ki je vložen v delniško družbo zato, da bi nastal dobiček, pravimo kapital.

Če ima delniška družba dobiček (posluje z dobičkom), lastniki delnic vsako leto dobijo del dobička (v denarju), ki ga imenujemo dividenda. Običajno takrat vrednost delnice zraste. Dividende so torej plačilo lastnikom delnic. Če pa podjetje nima dobička, delničarji ne dobijo dividend, vrednost delnice pa običajno pade. Poslovanje z delnicami je zapleteno in tvegano.

Kaj želijo lastniki in zaposleni v delniških družbah?

• Lastniki delnic (delničarji) želijo, da bi si razdelili čim večje dividende.

• Vodje podjetja (direktorji) želijo, da bi podjetje prodalo več svojih izdelkov kot konkurenčna podjetja – ustvariti čim večji dobiček.

• Zaposleni želijo ohraniti zaposlitev in čim višjo plačo.

V delniških družbah lahko zato med ljudmi nastajajo naslednja nasprotja:

• Lastniki (delničarji) si želijo vsako leto razdeliti večji dobiček, direktorji pa želijo del dobička porabiti za razvoj podjetja in nakup nove opreme. Tako bo lahko podjetje v naslednjih letih izdelovalo boljše izdelke ali ponujalo boljše storitve kot druga podjetja – lahko bo bolj konkurenčno na trgu kot druga podjetja.

• Vsi zaposleni želijo ohraniti zaposlitev, lastniki pa želijo na primer zmanjšati število zaposlenih, znižati njihove plače, odobriti jim čim krajši letni dopust. Tako bi bili stroški dela nižji, dobiček podjetja pa večji.

Prikazali smo primer nasprotnih interesov v delniški družbi. Podobna nasprotja so lahko tudi v drugih podjetjih.

Poišči tuj izraz za direktorja.

Kraj, kjer prodajamo in kupujemo delnice, imenujemo borza. To običajno za nas naredijo strokovnjaki − borzni posredniki. Fotografija prikazuje borznega posrednika, ki kupuje in prodaja delnice.

Če so plače zaposlenih višje, so dobički lastnikov manjši, saj podjetje za plače porabi več denarja. Lastniki pa imajo manjši dobiček.

Premislite in se pogovorite, kaj je umetnik želel povedati z zgornjo risbo.

37

BESEDNJAK

Sindikalna organizacija (sindikat) – organizacija delavcev in delavk. Zastopa in brani njihove pravice ter koristi v podjetjih.

Vodstvo podjetja – skupina oseb, ki vodi podjetje.

10. Pogajanja v podjetju in stavke

Kot smo navedli, imajo v podjetjih skupine ljudi, zlasti lastniki in zaposleni (delavci), pogosto nasprotne interese. Ta nasprotja se lahko zaostrijo, če lastniki kršijo pravice delavcev. Če bi v podjetju posameznik zahteval višjo plačo, mu direktor podjetja (predstavnik lastnikov) najbrž ne bi ugodil. Zato zaposleni skupaj ustanovijo sindikalno organizacijo (sindikat), ki zastopa pravice in koristi delavcev. Ko pride do nasprotja med delavci in lastniki, se sindikalna organizacija v imenu delavcev z lastniki oziroma direktorji pogaja o tem, kako bi razrešili nasprotje interesov obeh strani. Kako?

Če so zaposleni zelo nezadovoljni, na primer s plačami, delovnim časom ali odpuščanjem, lahko napovejo, da bodo prenehali delati in začeli stavkati. Ker stavka škodi lastnikom podjetja, se njihovi predstavniki (direktorji) navadno začnejo pogajati s sindikatom. V pogajanjih sindikalno organizacijo zastopa oseba, ki jo imenujemo sindikalni zaupnik. Dobro je, da čim prej sklenejo dogovor, tako da podjetje spet začne delovati. To je v interesu lastnikov in zaposlenih v podjetju.

Pravico do stavke imajo tudi tisti, ki niso zaposleni v podjetjih, ampak v šolah, bolnišnicah, knjižnicah, policisti itd. Tudi oni imajo svoje pravice in se borijo za boljše delovne pogoje, plače in druge stvari v zvezi z delom.

Položaj zaposlenih morajo varovati država, delodajalci in sindikati. Zato je ena od osnovnih nalog sindikata dogovarjanje in usklajevanje interesov zaposlenih (predvsem članov sindikata) z interesi lastnikov podjetij in države. To dosežejo s sporazumevanjem in dogovarjanjem.

Igra vlog

Zamislite si, da ima neka delniška družba ob koncu leta 20 milijonov evrov dobička. Odločiti se mora, kaj bo naredila z dobičkom.

1. Dobiček si lahko razdelijo lastniki delnic.

2. Lahko ga porabijo za višje plače zaposlenim, za nove stroje in tehnologijo, za nove filtre, ki bodo zmanjšali izpuste strupenih plinov.

3. Lahko ga namenijo za pomoč kraju, v katerem delniška družba deluje, in še za kaj.

Trije učenci nastopajo v vlogi lastnikov, trije v vlogi direktorjev, trije v vlogi zaposlenih, trije pa so predstavniki kraja, v katerem družba deluje. Vsaka od teh skupin predlaga, za kaj naj bi dobiček porabili, in predlog utemelji. Drugi učenci preberejo naslednjo učno enoto in pripravijo vprašanja, ki jih bodo postavili trem skupinam igralcev.

Slovenskim vojakom ni dovoljeno stavkati. Zakaj meniš, da je tako?

Pri pogajanjih je pomembno, da sta obe strani pripravljeni sprejeti kompromis. Kaj pomeni ta izraz?

Če lastniki in vodstvo podjetja nočejo sprejeti zahtev, ki jih postavijo zaposleni oziroma njihova sindikalna organizacija, je obstoj podjetja lahko ogrožen. Propad podjetja je nekaj slabega za vse – za zaposlene, lastnike in končno za vso družbo, saj se poveča število brezposelnih oseb, država pa ne dobi davkov.

38

11. Kapitalistično gospodarstvo

12. Slabe strani sodobnega kapitalizma

Za družbeno in gospodarsko ureditev, ki prevladuje v današnjem svetu, uporabljamo izraz kapitalizem. V tej ureditvi si majhna in velika podjetja, ki so običajno zasebna last, prizadevajo ustvariti za svoje lastnike čim večji dobiček. Podjetja prosto prodajajo svoje blago in storitve na trgu ter tekmujejo, katero bo več prodalo (imelo čim več dobička). Pri tekmovanju za dobiček lastniki pogosto čezmerno izkoriščajo naravne vire in zaposlene delavce. Zato so pogosto plače delavcev vse nižje, dobički lastnikov pa vse večji.

Kapitalizem je prinesel človeštvu tudi nekaj dobrega. Podjetja, ki tekmujejo za kupce, morajo stalno izboljševati svoje izdelke in storitve ter jih prodajati po čim nižjih cenah. Ljudje lahko kupijo več stvari ali storitev, ki lahko izboljšajo njihovo življenje, jim nudijo več udobja in koristijo njihovemu zdravju. Kapitalistično gospodarstvo prispeva k blaginji ljudi tudi drugače: zasebna podjetja, ki ustvarjajo velik dobiček, plačujejo državi tudi visoke davke, država pa veliko tega denarja porabi za skupne potrebe državljanov (za šolstvo, zdravstvo, kulturo, pomoč revnim ter brezposelnim itd.).

Seveda pa je v kapitalistični ureditvi vse podrejeno temu, da bi bil dobiček za lastnike kapitala in podjetij čim večji. Ljudje med seboj tekmujejo za poslovni in poklicni uspeh, za denar in materialne dobrine. Če je za podjetja pomemben samo dobiček, se ne ozirajo niti na zaposlene niti na škodo, ki jo v tekmi za vse več denarja naredijo v naravnem okolju.

Lastniki podjetij nenehno iščejo poti, po katerih bi zmanjšali stroške podjetja (in s tem povečali dobiček). Znižujejo plače, iščejo kraje in dežele, kjer so ljudje pripravljeni delati več in za nižjo plačo. Pogosto odpuščajo zaposlene, zato se ti stalno bojijo, da bodo izgubili delo in s tem plačo, s katero preživljajo sebe in svojo družino. Lastniki podjetij lahko tudi s slabimi odločitvami povzročijo, da podjetja propadejo. Na primer, ker vložijo denar v izdelek, ki ga na trgu ne morejo prodati. Zaradi odpuščanja zaposlenih in propada podjetij je vse več ljudi brezposelnih. Tudi zaradi navedenega lahko pride do gospodarske krize.

V kapitalistični družbi med državljani obstaja velika neenakost. Mnogo ljudi sicer ima materialne dobrine, ki zadoščajo za bolj ali manj dostojno življenje, vendar jih je veliko tudi revnih – ne zaslužijo niti toliko, da bi zadovoljili svoje temeljne potrebe. Malo posameznikov pa ima ogromno premoženje. Pa ne le to, imajo tudi zelo velik vpliv na dogajanje v družbi, na politiko, medije itd.

Kapitalizem je svetovna gospodarska ureditev. V Sloveniji lahko izkoristimo

Danes nam kapitalistično gospodarstvo omogoča, da kupci izbiramo med množico izdelkov.

Na trgu velja zakon ponudbe in povpraševanja. Kaj to pomeni? Kaj se dogaja s cenami, če je ponudba nekega izdelka velika, povpraševanje po njem pa majhno? In kaj se dogaja s cenami, če je ponudba majhna, povpraševanje pa veliko?

V kapitalizmu so gospodarske krize in brezposelnost pogoste. Na fotografiji je delavec, ki je izgubil službo in si je uredil stanovanje kar v parku.

39

BESEDNJAK

Gospodarska kriza – stanje, ko se v gospodarstvu ugodne razmere za delovanje podjetij začnejo hitro slabšati.

Bogastvo med ljudmi je porazdeljeno zelo neenakomerno. Malo posameznikov ima ogromno premoženje, mnogo pa je revnih. Povečuje se število ljudi, ki potrebujejo socialno pomoč.

V nekem slovenskem kraju neko podjetje močno onesnažuje okolje, zato je veliko prebivalcev tega kraja bolnih. Krajani zahtevajo od države, da zapre podjetje. Ker želi država ohraniti delovna mesta, ga ne zapre. Kaj lahko krajani storijo, da bo podjetje prenehalo delovati?

13. Finančni načrt države

Država za svoje delovanje potrebuje denar. Denar dobi na primer od posameznikov in podjetij. Ti plačujejo različne davke, prispevke in druge dajatve, carine, denarne kazni itd. Država dobi tudi del dobička, ki ga ustvarijo podjetja, in dividende od dobička državnih podjetij. Od bank dobi obresti za denar, ki ga ima država na svojem računu. Posamezniki plačujejo od svojih plač in drugih dohodkov davek, ki se imenuje dohodnina. Višina dohodnine je odvisna od prihodkov. Višji so prihodki posameznika, višja je dohodnina. Obstajajo pa tudi davki, katerih višina je za vse posameznike enaka ne glede na njihove prihodke. Na primer ob nakupu knjige plačamo vsi enako višino davka. Ta davek se imenuje davek na dodano vrednost ali DDV.

Posebna vrsta davkov so trošarine. To so davki, ki jih podjetja plačujejo od prodaje tobaka, alkohola, goriva in kurilnega olja.

Država vsako leto izdela finančni načrt, v katerem predvidi, koliko prihodov in koliko izdatkov bo imela. Temu načrtu rečemo državni proračun. Z državnim proračunom država natančno načrtuje, koliko denarja bo porabila na primer: za delovanje šol, bolnišnic, kulturnih ustanov, vojske, policije, za brezposelne.

Država in občine morajo vsako leto pripraviti proračun (državni, občinski proračun). Grafikon na naslednji strani prikazuje primer državnega proračuna Republike Slovenije.

Včasih govorimo tudi o »družinskem proračunu«. Kaj pomeni ta izraz?

dobre strani te ureditve in zmanjšamo njene slabe strani. Državo moramo urediti tako, da bodo razmere za poslovanje podjetij ugodne. To lahko med drugim dosežemo tako, da z zakoni od podjetij zahtevamo, da ravnajo odgovorno. To pomeni, da spoštujejo pravice zaposlenih in s svojo dejavnostjo ne škodijo naravnemu okolju. Podjetjem pa na primer nudimo dobro izobražene kandidate za zaposlitev.

€

40

Primer proračuna RS za leto 2014

v v

Država lahko porabi več denarja, kot ga zbere v državnem proračunu. Če so izdatki države večji od prihodkov, pravimo, da ima država proračunski primanjkljaj. Država se mora v tem primeru zadolžiti. Vzemimo za primer Slovenijo. Če zbere približno 8 milijard evrov, porabi pa jih 9 milijard, je proračunski primanjkljaj 1 milijarda evrov. Za toliko se mora naša država zadolžiti. Ta dolg države imenujemo javni dolg. Država ga mora seveda postopno odplačevati. Zato ji ostane manj denarja za šole, bolnišnice, brezposelne, revne itd. Lahko pa država porabi manj denarja, kot ga je zbrala v državnem proračunu. Če so izdatki države manjši od prihodkov, pravimo, da ima država proračunski presežek.

41

14. Dolžniška kriza

15. Prihodnost

Preveliko zadolževanje države je eden izmed glavnih vzrokov za finančno krizo v državi. Zato to krizo imenujemo tudi dolžniška kriza. Države krizo rešujejo tako, da zmanjšajo izdatke in povečajo prihodke. Običajno država zmanjša izdatke za pokojnine, šole, bolnišnice, brezposelne, revne itd. To prizadene veliko prebivalcev. Da bi se temu država izognila, lahko poveča davke in druge dajatve. S tem pa prizadene podjetja in posameznike, ki morajo plačevati več davka in dajatev (davkoplačevalce).

Oglejmo si primer. Zelo kritični smo lahko do ravnanja nekaterih bank, ki so posojale denar podjetnikom, podjetjem in posameznikom, vendar pa niso preverile, ali bodo posojila lahko vrnili. Za mnoga posojila se je že izkazalo, da ne bodo vrnjena bankam. Denar, ki ga banke posojajo, si tudi same izposodijo pri drugih bankah. Ker naše banke nimajo dovolj denarja za vračilo posojil, jim pomaga slovenska država. To stori z denarjem, ki so ga državi prispevali davkoplačevalci. Namesto da bi država porabila svoj denar za blaginjo vseh državljanov, rešuje banke. Nekateri lastniki podjetij (ali posamezniki), ki ne vračajo bankam posojil, tako na nepošten način bogatijo. Ena izmed rešitev je večji nadzor politikov in državljanov nad tem, kako ravnajo banke.

Kapitalistična gospodarska ureditev je sicer prinesla tudi napredek za posameznike in za družbo. Vendar ni popolna. V prihodnosti bomo morali to ureditev prilagoditi tako, da bo ustrezala večini prebivalcev. Ti lahko v demokraciji vplivajo na to, kako bo urejena družba. A ne le posamezniki. Pri urejanju skupne prihodnosti morata sodelovati tudi država in civilna družba.

Volivci na svobodnih volitvah izberemo politike, ki bodo odločali tako, da bomo živeli čim bolje. Pomembno pa je, da ljudje vemo, kaj hočemo. Moramo se zanimati za politiko in se dobro informirati o tem, kar se dogaja v družbi. Če hočemo živeti v družbi, v kateri ne bo velikih kriz, moramo od politikov zahtevati, da skrbijo za razvoj gospodarstva in socialne države, v kateri ne bo velike neenakosti med državljani.

V državah, ki so se preveč zadolžile, se oblast navadno odloči, da bodo manj denarja porabili za šolstvo, zdravstvo, kulturne ustanove, plače javnih uslužbencev in pokojnine. Mnogi državljani to težko sprejmejo, zato na javnih krajih protestirajo proti oblasti.

Fotografija prikazuje grške državljane, ki v Atenah protestirajo, ker je njihova vlada močno omejila denar za vse, kar smo navedli.

Napisali smo, da mnogim podjetjem bankam ni uspelo odplačati posojil. Pogovorite se o tem, ali je prav, da je tem bankam z denarjem pomagala država. Pojasnite svoja stališča.

Za prihodnost je zelo pomembno varovanje okolja. Naravo moramo zaščititi pred nerazumnim izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem.

Kaj lahko storimo, da bi bile razlike med revnimi in bogatimi v prihodnosti manjše?

Vprašanja za preverjanje znanja in razumevanja

1. Zakaj lahko trdimo, da je skupnost državljanov tudi gospodarska skupnost?

2. Kaj pomeni izraz »pravica do dela«?

3. V Sloveniji se lahko zaposlijo osebe stare najmanj 15 let. Ali bi ti to starostno mejo spremenil? Kako? Utemelji svoj odgovor.

4. Kaj vse lahko lastnik stori s svojo lastnino?

5. Izberi eno od socialnih pravic in pojasni, s katero od ekonomskih pravic je povezana. Kako?

6. Zakaj je za slovenske državljane pomembno, da Slovenija ostane socialna država?

7. Pojasni razliko med javnimi in zasebnimi podjetji.

8. Opiši, kaj vse mora storiti nekdo, ki želi ustanoviti podjetje.

9. Kakšne interese imajo v podjetju delojemalci in delodajalci?

10. Zakaj je pomembno, da imajo podjetja sindikalne organizacije?

11. Kakšne interese imajo kupci (ali porabniki storitev) in prebivalci krajev, kjer podjetja delujejo? Navedi primer, ko imata ti dve skupini isti interes. Utemelji odgovor.

12. Izberi eno od dobrih strani kapitalizma in pojasni, zakaj je lahko hkrati tudi slaba stran.

13. Kaj je dolžniška kriza in zakaj nastane?

42

Slovenija je neodvisna in samostojna država, hkrati pa je članica Evropske unije (EU). V vsakdanjem življenju se ne ravnamo samo po zakonih svoje države, temveč tudi po številnih predpisih EU. Slovenija je tudi članica veliko mednarodnih organizacij, med drugim je članica vojaške zveze Nato, ki jamči za našo varnost, in Organizacije združenih narodov (OZN). V OZN so vključene države skoraj celega sveta. Njeni glavni cilji so preprečevati oborožene spopade ter se zavzemati za boljše življenje ljudi in njihove pravice.

Slovenija, Evropska unija, svet

3.

43

44

1. Slovenija v Evropski uniji

Večino odločitev, ki so pomembne za naše skupno življenje, sprejmemo v Sloveniji. Slovenski državljani so leta 2003 glasovali za vstop Republike Slovenije v Evropsko unijo (EU). S tem so soglašali, da bodo o nekaterih naših stvareh odločale skupne ustanove EU. Republika Slovenija je postala članica Evropske unije 1. maja 2004. Tako kot druge članice EU ima tudi Slovenija svoje predstavnike v ustanovah EU. Kljub temu imamo še vedno svojo samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo.

Ko je Slovenija postala članica EU, je na ustanove EU prenesla določene pristojnosti. Nekatere pristojnosti je prenesla v celoti. To so izključne pristojnosti. Poenostavljeno to pomeni, da le EU odloča o določenih zadevah.

Nekatere pristojnosti je Slovenija prenesla na EU delno. To so delne pristojnosti. Poenostavljeno to pomeni, da o določenih zadevah odločata EU in Slovenija.

Pri odločanju o določenih zadevah pa EU le pomaga Sloveniji. To so podporne pristojnosti EU. Za te zadeve skupni zakoni EU ne obstajajo. Oglej si shemo Pristojnosti Evropske unije.

Zastava Evropske unije

Kateri slovenski izraz bi lahko uporabili namesto tuje besede »unija«?

Na določenih področjih pa ima Slovenija izključno pristojnost. Na primer na področju kazenske zakonodaje, dedovanja, družinske politike.

Vsak slovenski državljan je danes tudi državljan EU, zato lahko živi in se zaposli v kateri koli državi članici.

Policijskih in carinskih kontrol na mejah med večino držav EU ni več. Zato za potovanje po EU zadostuje že osebna izkaznica. Vsak državljan EU se lahko zaposli v kateri koli državi EU. Na primer Koprčan se lahko zaposli v Bruslju, na Dunaju ali Rimu enako, kot se lahko zaposli v Ljubljani.

Pristojnosti Evropske unije

IZKLJUČNA PRISTOJNOST na področju

DELNA PRISTOJNOST na področju

PODPORNA PRISTOJNOST na področju

carine, pravil o konkurenci, skupne trgovinske politike itd.

kmetijstva, okolja, prometa itd.

kulture, turizma, izobraževanja itd.

45

Zemljevid prikazuje Evropo in države članice Evropske unije leta 2017. EU sestavlja 28 držav članic. Državljani Združenega kraljestva so se na referendumu leta 2016 odločili, da izstopijo iz EU. 29. marca 2017 je začel teči predvidoma dveletni rok, v katerem bodo izstopili iz EU. Združeno kraljestvo ima do izstopa iz EU vse pravice in obveznosti kot druge države članice EU.

EU ni zaprta zveza držav. Pripravljena je sprejeti nove evropske države (kandidatke).

Države članice

Države kandidatke

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Legenda:

Z vstopom Slovenije v EU smo se tudi priključili skupnemu trgu EU. Kaj to pomeni? EU dopušča prost pretok blaga in storitev. To pomeni, da lahko vsak posameznik ali podjetje preprosteje posluje in kupuje v kateri koli državi EU. Ker Slovenija in nekatere druge članice EU uporabljajo isto valuto (denar) − evro (€) −, to močno olajša poslovanje podjetij, nakupe posameznikov itd.

S povezavo nekaterih evropskih držav v EU in skupnim sodelovanjem se krepita mir in varnost v Evropi.

BESEDNJAK

Pristojnost – pravica, na primer ustanove, da odloča o nečem.

IZKLJUČNA PRISTOJNOST na področju

DELNA PRISTOJNOST na področju

PODPORNA PRISTOJNOST na področju

carine, pravil o konkurenci, skupne trgovinske politike itd.

kmetijstva, okolja, prometa itd.

kulture, turizma, izobraževanja itd.

46

2. Evropski parlament

Evropska unija (EU) ima parlament. Veliko večji je od slovenskega, saj ima 751 članov (750 poslancev in enega predsednika). Člane parlamenta na neposrednih volitvah izvolijo volivci v državah, ki so članice EU, za pet let. Slovenski volivci so v Evropski parlament izvolili osem poslancev, ki v njem zastopajo slovenske državljane. Največja država, Nemčija, ki ima 96 milijonov prebivalcev, ima v parlamentu 96 poslancev. Evropski parlament ima skupaj s Svetom EU podobne naloge kot slovenski parlament: sprejema proračun EU in pravila, ki urejajo naše življenje. Ta pravila imenujemo predpisi, zakoni in uredbe.

Nekateri poslanci Evropskega parlamenta imajo podobne ideje in cilje. Ti poslanci se povežejo v politično skupino. V parlamentu poslanci ene politične skupine sedijo skupaj.

V Evropskem parlamentu je več političnih skupin. Nekateri poslanci se ne povežejo v nobeno politično skupino.

Evropski parlament dela v Strasbourgu, Bruslju in Luksemburgu.

Znak Evropskega parlamenta

Evropski svet (ES) sestavljajo predsedniki držav ali vlad držav članic EU, predsednik Evropske komisije in predsednik ES. ES določa prednostne naloge EU in imenuje nekatere uradnike EU, ne sprejema pa zakonov. Srečanja Evropskega sveta so v Bruslju ali v državah članicah EU.

Na fotografiji je stavba v Bruslju, v kateri so zasedanja Evropskega sveta.

S pomočjo svetovnega spleta ugotovi, kdo so trenutni slovenski poslanci v Evropskem parlamentu.

47

3. Svet Evropske unije

4. Ali ima Evropska unija vlado?

Svet Evropske unije skupaj z evropskim parlamentom sprejema evropske zakone in letni proračun EU. Ima tudi druge naloge. Člani Sveta EU usklajujejo politike držav EU. Dogovarjajo se o zunanji in varnostni politiki držav EU. Sklepajo sporazume med EU in drugimi državami.

Svet EU nima stalnih članov. Člani so namreč tisti ministri, ki so v posameznih državah članicah EU zadolženi za posamezna področja. Če na seji Sveta EU obravnavajo področje izobraževanja, se sestanejo ministri za izobraževanje, če obravnavajo vprašanja kmetijstva, se seje udeležijo kmetijski ministri.

Znak Evropskega sveta in Sveta EU

Predsedovanje Svetu EU se zamenja vsakih šest mesecev. Slovenija je prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije 1. januarja 2008. Risba prikazuje simbol slovenskega predsedstva Svetu EU.S pomočjo svetovnega spleta ugotovi, katera država trenutno predseduje Svetu EU.

Kdo je trenutno predsednik Evropske komisije? Katere naloge opravlja? O teh nalogah si lahko prebereš tudi na svetovnem spletu.

Kdo je trenutni komisar iz Slovenije? Za katero področje v EU skrbi? O tem si lahko prebereš tudi na svetovnem spletu.

Evropska komisija je izvršni organ EU − deluje podobno kot vlada. Evropska komisija ima naslednje naloge:

• Evropskemu parlamentu in Svetu EU predlaga nove predpise in zakone.

• Skupaj s Sodiščem EU skrbi za to, da se izvajajo predpisi in zakoni, ki jih sprejmeta parlament in Svet EU.

• Skupaj s Svetom EU in Evropskim parlamentom pripravi letni proračun EU, v katerega države EU plačujejo denar za skupno porabo. Nadzoruje porabo proračuna EU – skrbi, da se denar porabi za razvoj držav EU. Na primer za sofinanciranje izgradnje cest, vodovodov, znanstvenih raziskav, pomoč kmetom.

• Zastopa EU izven njenih meja, na primer v imenu EU sklepa mednarodne sporazume.

Evropsko komisijo vodi njen predsednik. Voditelji držav EU v Evropskem svetu se dogovorijo, kdo bo kandidat za predsednika komisije. Poslanci Evropskega parlamenta morajo z večino glasov izvoliti predsednika Evropske komisije. Izvoljen je za pet let.

Vsaka država EU v Evropsko komisijo predlaga enega člana – komisarja. Evropski svet skupaj s predsednikom Evropske komisije sprejme seznam kandidatov za komisarje. Poslanci Evropskega parlamenta hkrati glasujejo o vseh kandidatih. Če zanje glasuje večina poslancev, je Evropska komisija izvoljena. Potem komisarje imenuje Evropski svet. Komisarji so odgovorni za različna področja. Eden izmed komisarjev skrbi za kmetijstvo, drugi za znanost, tretji za industrijo in podjetja itd.

Znak Evropske komisije

48

5. Svet Evrope

Pomembne ustanove EU

Evropski parlament Evropska komisija Evropski svet Svet Evropske unije Sodišče Evropske unije

• Poslanci so iz držav članic EU.

• Vodi ga predsednik.

• Poslanci so izvoljeni za pet let.

• Sedež ima v Strasbourgu, Bruslju in Luksemburgu.

• Člani so komisarji − po eden iz vsake države EU.

• Vodi jo predsednik komisije.

• Izvoljeni so za pet let.

• Sedež ima v Bruslju.

• Člani so voditelji držav ali vlad držav EU, predsednik Evropske komisije, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko.

• Vodi ga predsednik.

• Člani so ministri, ki so v posameznih državah članicah EU zadolženi za posamezna področja.

• Vsakih šest mesecev ga vodi predsednik (minister) iz druge države EU.

• Sedež ima v Bruslju.

• Sestavlja ga po en sodnik iz vsake države EU ter 11 generalnih pravobranilcev.

• Izvoljeni so za šest let.

• Vodi ga predsednik.

• Sedež ima v Luksemburgu.

Slovenija je tudi članica Sveta Evrope, ki ni ustanova Evropske Unije. To je mednarodna organizacija, ki povezuje 47 evropskih držav. Prizadevajo si, na primer, za spoštovanje človekovih pravic, razvoj demokracije in pravne države. Eden od številnih uspehov Sveta Evrope je bil sprejem Evropske konvencije o človekovih pravicah leta 1950. Zastavo Sveta Evrope od leta 1986 uporablja tudi Evropska unija.

Svet Evrope si tudi prizadeva, da bi v vseh državah članicah izkoreninili nasilje nad otroki. To naj države storijo tako, da imajo posebne neodvisne ustanove, ki skrbijo za zaščito otrok in obveščajo prebivalce o pravicah otrok. Strokovnjaki naj otrokom pomagajo v njihovem odkrivanju interneta in jih opozarjajo na njegove prednosti in nevarnosti itd.

S pomočjo svetovnega spleta pridobi informacijo, katere države so članice Sveta Evrope.

Sveta Evrope ne smemo zamenjati z Evropskim svetom in Svetom Evropske unije!

49

6. Evropski predpisi in vsakdanje življenje

Veliko evropskih predpisov nam olajša življenje. Na primer: Evropski parlament je določil, da v državah članicah EU telefoniramo, pošiljamo SMS-sporočila, brskamo po spletu itd. po enaki ceni kot doma.

Evropski predpisi urejajo mnoge stvari, ki so pomembne za vsakdanje življenje evropskih državljanov. Tako med drugim določajo:

• s katerimi snovmi kmetje ne smejo gnojiti in škropiti polj (ker so škodljive za zdravje);

• katere pravice imajo potniki na vlakih in letalih;

• kaj mora biti napisano na embalaži živil in hrane, ki jo kupimo v trgovinah;

• v katerih primerih se državljan neke države EU lahko zdravi v bolnišnici, ki je v drugi državi EU.

V večini primerov je dobro, da evropski predpisi veljajo za vse države EU. Vzemimo predpise, ki za vse članice določajo, koliko plinov smejo tovarne izpustiti v ozračje. Če bi samo ena država zmanjšala količino teh plinov, ji to ne bi dosti pomagalo. Njeno ozračje bi bilo vseeno onesnaženo zaradi plinov, ki bi jih spuščale v ozračje tovarne v sosednjih državah.

Niso pa vsa evropska pravila ugodna za državo Slovenijo in njene državljane. Oglejmo si primer neugodnega pravila.

V morju blizu obal je vse manj rib. Zato je Evropski parlament sprejel predpis, ki ribiškim ladjam prepoveduje, da bi blizu obal lovile z velikimi mrežami. Ta predpis ne povzroča težav državam, ki imajo veliko morja – njihovi ribiči lahko lovijo na morjih stran od obal. Slovenija pa ima malo morja in naši ribiči lovijo v obalnem morju. Prepoved uporabe mrež je zanje zelo neugodna.

Evropski parlament mora sprejemati take predpise, ki ne prizadenejo nekaterih skupin državljanov EU. Sprejemati pa mora take predpise, ki so v korist vseh državljanov.

Na fotografiji so ribiči, ki jim predpis EU določa, katere ribe in koliko jih lahko ujamejo. S tem predpisom želi EU doseči trajnostno ribištvo. To pomeni, da skuša zagotoviti, da bo v prihodnosti dovolj rib.

Večina držav EU – med njimi Slovenija – se je dogovorila, da na mejah med temi državami ni več mejnih kontrol. Dogovor so sprejele v kraju Schengen (Luksemburg). Po kraju se imenuje Schengenski sporazum.

Fotografija kaže delavce, ki podirajo mejni prehod v Vrtojbi med Slovenijo in Italijo.

Nas, potrošnike, ščiti veliko evropskih predpisov. Zakaj je za potrošnike pomembno, da so na embalaži prehranskih izdelkov podatki o sestavinah živil in hrane?

Republika Slovenija tudi samostojno sprejema odločitve. Na primer o tem, kako bo organizirano šolanje, kaj se bodo učenci in dijaki v šolah učili. Zakaj je pomembno, da v Sloveniji sami odločamo, kakšno šolstvo bomo imeli? EU pa vseeno spodbuja razvoj izobraževanja in usposabljanja v državah članicah. Kako?

50

Viharjenje možganov

Na nekaterih evrskih kovancih so tudi podobe, ki predstavljajo Slovenijo. Preglejte te podobe in ugotovite, kaj pomenijo. Morda bo Slovenija v prihodnosti izbrala še nekaj podob, ki jo bodo predstavljale. Katere podobe bi še lahko izbrali? Kaj bi najbolje predstavljalo Slovenijo? Vsakdo lahko izrazi svoj predlog, nihče ne sme predlogov kritizirati, tudi če so nenavadni. Izberite učenca, ki bo predloge zapisoval na tablo. Na koncu izberite najboljši predlog.

Države EU, ki ne uporabljajo evra, so na zemljevidu obarvane drugače. Napišite imena teh držav in denarno enoto, ki jo uporabljajo.

Države Evropske unije, ki uporabljajo evro, so: Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija.

Država članica EU, katere valuta je euro

Država nečlanica EU

Država članica EU, katere valuta ni euro

Legenda:

ZEMLJEVID EVROOBMOČJA 1999–2015

8. Skupni valuta – evro

Devetnajst držav EU uporablja skupno valuto, evro (€). To je ugodno za podjetja, ki prodajajo in kupujejo blago v različnih državah EU. Vrednost blaga je vedno jasno določena – v evrih. Turisti in popotniki iz držav evroobmočja (države, ki uporabljajo evro) imajo manj težav, ko obiskujejo države, ki uporabljajo evro. Ni jim treba menjati denarja in preračunavati cen v svoj denar. Kot uradno plačilno sredstvo evro uporabljajo tudi v nekaterih državah, ki niso članice EU.

7. Ima Evropska unija svoje sodišče?

Sodniki in sodišča so sodna veja oblasti. Tudi EU ima sodišče (in sodnike). Imenuje se Sodišče EU. V njem je po en sodnik iz vsake države EU. To sodišče ne sodi posameznikom, ki na ozemlju neke države kršijo zakone. Njegova naloga je drugačna – razsoja, ali v neki državi EU politiki, ustanove ali podjetja kršijo evropske predpise. Razsoja tudi takrat, ko se spreta dve ali več držav EU.

Sodišče EU moramo razlikovati od Evropskega sodišča za človekove pravice, ki ste ga spoznali v 7. razredu.

Sodišče Evropske unije rešuje tudi spore med državami EU. Če teh sporov ne bi reševalo, bi spori med državami EU lahko postali nevarni. Zakaj?

Na Sodišče Evropske unije se lahko obrnejo tudi posamezni državljani EU. Na primer, v Sloveniji je sodišče odločalo o nekem sporu zelo dolgo (več let). Ker je posameznik menil, da je odločanje trajalo predolgo, se je pritožil na Sodišče Evropske unije. V Sloveniji je izčrpal vsa pravna sredstva. To pomeni, da se v Sloveniji ni mogel nikamor več pritožiti.

51

9. Slovenija je aktivna članica Organizacije združenih narodov

Organizacija združenih narodov (OZN) povezuje skoraj vse države sveta. Je največja svetovna zveza držav. OZN ima več ciljev, med njimi tudi enakopravnost držav, ne glede na njihovo velikost, in samoodločbo narodov. Slednje pomeni, da se vsak narod lahko oblikuje kot samostojna država, na primer Slovenija ali Kosovo. Slovenija je bila sprejeta v OZN kmalu potem, ko je postala samostojna in neodvisna država.

OZN je bila ustanovljena kmalu po koncu druge svetovne vojne. Države članice so se obvezale, da sporov ne bodo reševale z orožjem, temveč s pogovori. Če neka članica OZN prekrši to pravilo, lahko druge članice proti njej uvedejo kazenske ukrepe. V skrajnem primeru lahko proti njej uporabijo tudi vojaško silo. Predstavniki več kot 200 držav članic OZN razpravljajo o težavah človeštva na velikih zasedanjih, ki jih imenujemo Generalna skupščina OZN.

OZN je tudi človekoljubna ustanova. Ljudem pomaga pri velikih naravnih katastrofah, organizira dostavo hrane in zdravil za ljudi, ki so jih prizadele lakota in nalezljive bolezni. Slovenija močno podpira to dejavnost OZN.

OZN ima velik ugled pri reševanju političnih sporov. Ko nekje pride do vojaških spopadov, OZN skuša doseči, da se spopadi prekinejo. Lahko tudi odloči, da bo na ozemlje, kjer so spopadi, poslala mirovne sile. Vojaki zaščitijo civilne prebivalce in skušajo ločiti skupine, ki se vojskujejo. OZN je v mnogih primerih dosegla, da so se spopadi prekinili, vendar pa njeno posredovanje ni vedno uspešno.

Nekatere šole v Sloveniji imajo krožke OZN. Poizvedite, kaj učenci delajo v teh krožkih (iščete lahko po svetovnem spletu).

Zastava OZN. V ozadju je stavba Organizacije združenih narodov v New Yorku.

OZN ima tudi Varnostni svet. Sestavljajo ga predstavniki 15 držav. Sestanejo se takoj, ko nekje na svetu pride do vojaškega spopada ali hudega nasilja nad prebivalstvom. Sklepi, ki jih sprejme Varnostni svet, veljajo za vse članice OZN.

Unicef (Sklad Združenih narodov za otroke) je ena od organizacij OZN, ki deluje v korist otrok. Na sliki si ljudje ogledujejo lutke iz projekta Posvoji punčko in reši otroka, ki ga je organiziral slovenski del Unicefa. Z denarjem, zbranim s prodajo punčk iz cunj, je organizacija kupila cepiva, s katerimi cepijo otroke v revnih državah.

52

10. Slovenija je članica Organizacije severnoatlantskega sporazuma

Leta 2003 je večina polnoletnih državljanov Slovenije glasovala za vstop v vojaško in politično zvezo z imenom Organizacija severnoatlantskega sporazuma (Nato). Članica je postala leta 2004. Glavni cilj zveze Nato sta skupna obramba in varnost držav članic. Članicam jamči, da jim bo pomagala, če bodo napadene.

Zveza Nato je v preteklosti z vojsko nekajkrat posredovala v državah, ki niso njene članice. Ocenila je, da tamkajšnji dogodki ogrožajo mir na svetu ali človekove pravice. Danes nekatere članice – med njimi tudi Slovenija – s svojimi vojaki (misijami) preprečujejo spopade, na primer na Kosovu in v Afganistanu.

Del slovenskih državljanov nasprotuje članstvu Slovenije v Natu tudi zato, ker so se s tem povečali stroški za slovensko vojsko. Drugi pa menijo, da smo zaradi članstva v tej vojaški zvezi varnejši.

Zakaj menite, da je članstvo Slovenije v EU podprlo več državljanov kot njeno članstvo v zvezi Nato?

V oddelčni skupnosti se pogovorite, kaj menite o sodelovanju Slovenije na vojaških misijah.

Na zemljevidu so označene države, ki so članice Organizacije severnoatlantskega sporazuma (Nata).

S članstvom v zvezi Nato je Slovenija dobila priložnost sodelovanja, na primer na tehnološkem, informacijsko-komunikacijskem in znanstvenem področju, z najbolj razvitimi državami tudi na vojaškem področju. Na fotografiji je vojak v zaščitnih oblačilih in plinski maski. Sodeluje v raziskavi, kako izboljšati nadzor nad sevanjem na območju, onesnaženim z radioaktivnimi snovmi.

53

11. Slovenija in članstvo v drugih mednarodnih organizacijah

Slovenija je tudi članica drugih mednarodnih organizacij. Na primer:

Slovenija je članica organizacije z imenom OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj). To je organizacija, ki povezuje gospodarsko razvite države. Članice druga drugi svetujejo, kako reševati gospodarske težave in kako koristno uporabiti znanje in tehnologijo. Med drugim OECD z raziskavami tudi ugotavlja, kako spretni so 15-letniki in odrasli iz različnih držav v matematiki, naravoslovju, bralni pismenosti.

ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti je humanitarna (človekoljubna) in neprofitna organizacija. Njen cilj je odpraviti posledice vojaških spopadov. Slovenija aktivno sodeluje pri delu ITF. Med drugim sodeluje pri odstranjevanju min v državah, kjer so bile vojne.

IEA Mednarodna organizacija za merjenje učinkov izobraževanja je prav tako neprofitna in nevladna organizacija. Vanjo je vključenih več kot 60 držav. V različnih državah zbira podatke o znanju in stališčih mladih ter druge podatke o izobraževanju. Raziskuje področje matematike, naravoslovja, bralne pismenosti, računalniške in informacijske pismenosti ter državljanske vzgoje.

Najdi še vsaj 3 mednarodne organizacije, katerih članica je Slovenija. Kaj te organizacije delajo? Pomagaj si s svetovnim spletom.

BESEDNJAK

Neprofitni – tisti, ki ne ustvarja dobička.

Vprašanja za preverjanje znanja in razumevanja

1. Slovenija je članica Evropske unije, zato mora v nekaterih primerih ravnati tako, kot odločijo ustanove EU. V katerih primerih pa lahko ravna Slovenija povsem samostojno?

2. Zakaj je za Slovenijo koristno, da je članica EU? Navedi vsaj tri stvari in jih pojasni.

3. Katere glavne naloge opravlja Evropska komisija?

4. Katere glavne naloge opravlja Evropski parlament, iz katerih držav so njegovi poslanci in kdo jih izvoli?

5. Pojasni razliko me Evropskim svetom in Svetom Evrope.

6. Primerjaj naloge Sodišča EU in Evropske komisije.

7. Evropski predpisi določajo, za koliko časa so izvoljeni člani nekaterih evropskih ustanov. Zakaj za nekatere evropske ustanove predpisi ne določajo tega časa?

8. Zakaj je ugodno, da ima več držav EU enako valuto (evro)?

9. Zakaj je pomembno, da je Slovenija članica OZN in sodeluje v dejavnostih, ki jih organizira OZN? Utemelji svoj odgovor.

10. Slovenija je članica vojaške zveze Nato. Navedi vsaj eno prednost in eno slabost njenega članstva v tej organizaciji.

11. Navedi in pojasni vsaj eno ugodnost, ki jo imaš kot državljan EU.

54

Kaj je globalizacija? Razdalje in državne meje danes niso velika ovira za potovanja ljudi, poslovanje podjetij, prenos surovin, izdelkov, storitev, idej in informacij. Globalizacija ima veliko dobrih posledic za človeštvo. Ljudstva in narodi bolj kot v preteklosti sodelujejo med seboj, se sporazumevajo in se drug od drugega učijo. Vendar ima globalizacija tudi slabe strani. V nekaterih deželah delajo množice ljudi za velika svetovna podjetja skoraj kot sužnji. Nekatera velika podjetja lahko na različnih koncih sveta neomejeno izkoriščajo naravna bogastva in uničujejo naravno okolje. Tudi v Sloveniji doživljamo dobre in slabe strani globalizacije. Današnje generacije morajo pri načrtovanju razvoja družbe upoštevati načela trajnostnega razvoja.

Svetovna skupnost

4.

55

56

1. Kaj je globalizacija?

Zamislimo si fanta z imenom Peter. Zjutraj obleče kavbojke, narejene iz bombaža, ki so ga pridelali v Kazahstanu. Sešili so jih v Indiji. Nato si naredi napitek iz kakava, ki je bil pridelan v vzhodni Afriki. Posluša radio, izdelan na Filipinih. Prijatelja pokliče s telefonom, izdelanim v Južni Koreji. Na poti v šolo poje banano, pridelano v Ekvadorju. Prijatelj, ki ima rojstni dan, ga po pouku povabi na kosilo v mehiško restavracijo.

Popoldne Peter vključi računalnik, ki ga prodaja podjetje iz ZDA, izdelan pa je bil na Kitajskem.

Po večerji gleda TV-dnevnik, ki poroča o vojni v Siriji. Napisati mora še spis z naslovom Kaj je globalizacija?. Kaj pomeni ta izraz?

Poglejmo si primer iz gospodarstva. Velika mednarodna podjetja zapirajo tovarne v Evropi. Nove tovarne postavljajo na Kitajskem, v Indiji, Bangladešu, Vietnamu ... Podjetja imajo prodajalne po vsem svetu. Še hitreje se selijo informacije, moda, glasba, filmi. Vse to dogajanje je globalno.

Izraz globalizacija pomeni, da se vse na našem planetu odvija tako, kot da razdalje in državne meje niso ovira za potovanja ljudi, poslovanja podjetij, prenos surovin, izdelkov, storitev, idej, kulture in informacij.

Puščice na tej risbi nakazujejo, kako potujejo po našem planetu ljudje, poslujejo podjetja, se prenašajo surovine, ideje, informacije, izdelki, storitve ...

V evropskih mestih se srečujejo, živijo, delajo in trgujejo ljudje, ki govorijo različne jezike, imajo različne navade in običaje. Na fotografiji je Pariz, glavno mesto Francije.

Projektna naloga

Izberite skupino treh učencev. Vsak član skupine za en dan izdela poročilo o tem, s katerimi izdelki tujih proizvajalcev je prišel v stik. V poštev pridejo hrana, oblačila, različni predmeti, kulturni izdelki (filmi, glasba itd.). Vsak član skupine naredi preprosto statistiko: koliko izdelkov izvira iz Slovenije, Evropske unije, koliko iz drugih dežel, z drugih celin. Vsak član skupine predstavi sošolcem in sošolkam poročilo o svoji analizi. Skupaj ocenijo, kako se globalizacija kaže v našem vsakdanjem življenju.

Na svetovnem spletu si oglejte prispevek TV Infodrom Kaj je globalizacija?.

57

2. Globalizacija v kulturi

BESEDNJAKGlobalno – kar zajema ves naš planet.

Navedite vse dobre in vse slabe strani kulturne globalizacije, ki se jih lahko domislite. Katere strani po vašem mnenju prevladujejo? Utemeljite svoja stališča.

V preteklosti so se velike skupine ljudi – ljudstva, narodi – med seboj močno razlikovale po svojih običajih, načinu oblačenja, prehranjevanju, glasbi in še marsičem drugem. V zadnjih desetletjih pa se po vsem planetu širi enotnejša kultura. Povsod ljudje jedo pico, nosijo kavbojke, poslušajo najnovejšo glasbo (največkrat sicer anglo-ameriško popularno), gledajo iste filme (pogosto hollywoodske) in spremljajo svetovno prvenstvo v nogometu. Kar odkrijejo, na primer, japonski znanstveniki, v nekaj minutah obkroži ves svet. To imenujemo kulturna globalizacija – širjenje in prepletanje različnih kultur in informacij po vsem planetu.

Kulturna globalizacija ima tudi dobre strani (prednosti). Mnogi občasno jemo kitajsko ali mehiško hrano. Vendar to ne pomeni, da smo postali Kitajci ali Mehičani. Gotovo je celo dobro, da imamo priložnost poskusiti hrano, ki prihaja k nam iz različnih dežel.

Nekateri opozarjajo, da kultura (moda, glasba, filmi, hrana) potuje predvsem v eni smeri: iz Severne Amerike in zahodne Evrope v druge dele sveta. Po vsem svetu jedo hamburgerje in nosijo športne copate znanih blagovnih znamk. Prevladujejo zahodna glasba in zahodni filmi. Pri nas naj bi se mladi ne zanimali več za slovensko kulturo, posnemajo videz, vedenje in razmišljanje igralk in igralcev v severnoameriških filmih, v pogovorih pa uporabljajo angleške besede in fraze. Kaj meniš o tem?

Globalizacija v kulturi ima poleg slabih tudi dobre strani. Ljudje imamo številne priložnosti, da se seznanimo s kulturami različnih ljudstev. Na fotografiji so plesalci iz Benina, ki na mariborskem festivalu Lent plešejo značilni ples svoje dežele.

58

3. Informacije v dobi globalizacije

Internet ali medmrežje je nevidna mreža, ovita okoli zemlje, sestavljena iz signalov, ki od računalnika do računalnika prenašajo informacije.

Zametki interneta so se pojavili v 60. letih 20. stoletja, sprva za vojaške namene v ZDA. Pozneje so mu bile dodane tudi druge storitve, kot na primer svetovni splet (www) in elektronska pošta. Mnogi zamenjujejo izraza internet in svetovni splet. Svetovni splet (razvit v 90. letih v Ženevi) je le ena od storitev, ki jih danes ponuja internet. Internetu pravimo tudi informacijska cesta, saj nam omogoča zelo hiter dostop do številnih informacij.

Internet je odličen vir različnih podatkov: o daljnih krajih, vremenu, političnih in športnih dogodkih, novih izdelkih, znanstvenih dosežkih, novih filmih, glasbi itd. Ko pa iščemo te podatke, moramo biti previdni. Vse informacije in razlage na internetu niso zanesljive.

Internet nam služi tudi za druge namene, predvsem za sporazumevanje z drugimi ljudmi. Uporabljamo elektronsko pošto, pogovorna orodja (klepetalnice), bloge, družbena omrežja itd. Naše mnenje na primer o dogodkih v Sloveniji ali drugod po svetu lahko prebere množica ljudi.

Največje svetovno družbeno omrežje ima mesečno približno več kot dve milijardi aktivnih uporabnikov. Njihovo število pa je iz dneva v dan večje.

V oddelčni skupnosti se pogovorite, koliko učencev uporablja družbene medije. Zakaj se raje ne pogovarjate »v živo«?

59

4. Nevarnosti interneta

5. Globalizacija v gospodarstvu

Internet ima tudi slabe strani. Preprosto lahko pridemo do strani z netočno, zavajajočo, sporno in neprimerno vsebino. Avtorjem sporočil in različnih pozivov se ni treba predstaviti s pravim imenom, zato nekateri širijo po internetu sporne ideje ali pozivajo k nasilnemu vedenju. V nekaterih besedilih na internetu zasledimo sovražni govor, ki krši dostojanstvo ljudi in človekove pravice. Na primer, da moramo neko skupino ljudi sovražiti, ker naj bi bila kriva za vse naše težave. Pošiljanje takšnih in podobnih sporočil je kaznivo.

Danes podjetja poslujejo tako, kot da ne bi bilo razdalj in meja med državami. Poslovneži, ki vodijo velika podjetja, nenehno iščejo informacije o tem, kje na našem planetu je mogoče najugodneje nekaj kupiti in prodati. Zanimajo se za dežele, kjer je surovin v izobilju in so poceni, ljudje pa iščejo delo. Podjetje lahko izdeluje nek izdelek v različnih deželah.

Na primer, slovenski državljan lahko ustanovi podjetje v neki drugi državi. Prav tako lahko tujci ustanovijo podjetje v Sloveniji. Zato je pomembno, da imajo države na področju gospodarstva podobna ali enaka pravila, ki vsem omogočajo lažjo proizvodnjo, prevoz, prodajo ter nakup izdelkov in storitev.

Posameznik se lahko preveč naveže na svetovni splet – postane zasvojen in osamljen. Z drugimi ljudmi se v glavnem sporazumeva le s pomočjo elektronskih naprav. Ta pojav je pogost pri mladih.

Pogovorite se o nadzoru nad uporabo interneta. Svoja razmišljanja utemeljite.

V nekaterih deželah so ljudje pripravljeni delati za nizke plače in več časa na dan ali teden kot na primer v EU, kjer zaposlene ščitijo tudi zakoni in sindikati. Na fotografiji je kitajska delavka, ki izdeluje računalniške miške.

S to risbo je risar hotel pokazati, kako močno je globalizacija posegla tudi v gospodarstvo vseh držav na svetu. Zaradi nje se vedno bolj brišejo meje med državami in svet se spreminja v velik skupni, globalni trg.

Na svetovnem spletu poiščite podatke o kakšnem slovenskem podjetju, ki posluje tudi v drugih državah. Ugotovite, s čim se ukvarja in v katerih državah posluje. Izdelajte poročilo o svojih ugotovitvah.

Nevarnosti pri uporabi interneta so na primer:

• razkrivanje osebnih podatkov in fotografij;• prikazovanje in pozivanje k npr. nasilju, kriminalnim dejavnostim,

pedofiliji itd.;• zasvojenost z igricami, družbenimi omrežji;• spletno nadlegovanje, zasledovanje in grožnje;• kraja identitete;• goljufije pri plačevanju računov, ponujanju izdelkov;• nalaganje odvečnih in nezaželenih programov, smetenje, računalniški

virusi.

60

6. Dolga pot kavbojk

Hlače iz džinsa, kavbojke, so priljubljeno oblačilo. Preden pridejo v naše omare, v povprečju naredijo 50.000 kilometrov dolgo pot. Kavbojke so narejene iz bombaža, ki raste v toplih deželah, na primer v Kazahstanu. Pot kavbojk se torej začne tam. Nadaljuje se v Turčiji, kjer bombaž predelajo v prejo. V Tajvanu izdelajo iz preje blago. Nato v Tuniziji pobarvajo blago z modro barvo, izdelano na Poljskem. Na Kitajskem sešijejo kavbojke. Iz Kitajske jih pošljejo v Francijo, kjer jih operejo s kamni iz Grčije in jim prišijejo gumbe, ki jih izdelajo v Italiji. Tako izdelane kavbojke pošljejo v trgovine po vsem svetu.

Pot kavbojk je tako zapletena, ker podjetniki po vsem planetu zaposlijo sodelavce, ki lahko zanje najbolje in najceneje opravijo potrebno delo. Razdalje niso ovira. Kavbojke v velikih količinah – več tisoč hlač skupaj – prevažajo z ladjami, vlaki in tovornjaki.

Na zemljevidu sveta si oglej primer poti izdelave kavbojk.

KAZAHSTAN TURČIJA TAJVAN

TUNIZIJABOLGARIJA

POLJSKA

ITALIJA

ŠVICA

GRČIJA

KITAJSKA

FRANCIJA

SLOVENIJA

Bombarž raste na velikih plantažah. Tam ga obirajo ročno in strojno.

Bombaž predelajo v prejo. Iz bombaža izdelajo blago.

Bombaž iz Tajvana pobarvajo z barvo, ki so jo izdelali na Poljskem.

V Bolgariji naredijo posebno vrsto blaga (denimi), ki je trpežno, mehko in se ne mečka.

Izdelajo barvo za barvanje blaga.

Izdelajo gumbe in zakovice.

Izdelajo blago za podlago.

Pripravijo kamenje za pranje blaga.

Kavbojke sešijejo in pri tem uporabijo gumbe iz Italije in blago iz Švice.

Kavbojke iz Kitajske operejo s kamni iz Grčije.

Kavbojke prodajajo v trgovinah po Sloveniji.

Podjetje, ki izdeluje kavbojke, kupuje in pošilja material za njihovo izdelavo med zelo oddaljenimi kraji. Prevozna sredstva – tovornjaki, letala, vlaki in ladje – pa močno onesnažujejo okolje. Vendar vodilnih v podjetjih to ne skrbi. Njihov cilj je čim večji dobiček.

61

7. Svetovna trgovina

Vzemimo, da je končna cena kavbojk, ki jih prodajajo v slovenski trgovini, 30 evrov. Najmanj zaslužijo delavci, ki so kavbojke izdelali – približno 1 % od prodajne cene kavbojk, torej 30 centov. Vsi, ki so prispevali material, dobijo približno 13 % cene. Prevozniki in države, ki zahtevajo dajatve na mejah (carino), dobijo približno 11 %. Podjetje, pri katerem so narisali obliko kavbojk, organizirali proizvodnjo in prevoze, dobi 25 % prodajne cene. Preostalih 50 % prodajne cene dobi trgovina, ki kavbojke prodaja; del tega denarja lastnik trgovine porabi za stroške: plačo prodajalcem, najem prostorov, oglaševanje, davke, nekaj pa mu ostane (dobiček).

Ti podatki razkrijejo vsaj dve slabi strani globalizacije, na primer:

• Vidimo, kako slabo so plačani delavci, ki v »revnih« deželah (gospodarsko manj razvitih) izdelujejo kavbojke. Mnogi zaslužijo manj kot evro na dan, delajo pa po 10 in več ur.

• Delavci v nekaterih državah se bojijo, da bodo izgubili delo. Nikoli ne vedo, kdaj bo lastnik prestavil proizvodnjo v državo, kjer delavci delajo še za nižjo plačo.

Koliko kdo zasluži, smo pokazali tako, da smo kavbojke razrezali na več delov.

Tudi Slovenija je del globalizacije. Slovenska podjetja izvažajo nekatere izdelke v različne dele sveta, nekatere druge izdelke in pridelke pa uvažajo.

Kakšna delitev zaslužka pri proizvodnji kavbojk bi bila pravična? Utemelji svoje mnenje.

62

8. Negativne posledice gospodarske globalizacije

Podjetja hočejo povečati dobiček, zato se selijo tja, kjer so delavci in surovine najcenejši. Delavcem v deželah, kamor se je preselil velik del industrije (zlasti v Aziji), so pogosto kršene človekove pravice, pravica do zadostnega počitka in pravičnega plačila. Dobiček velikih mednarodnih (multinacionalnih) podjetij pa je vedno večji – razlike v bogastvu se povečujejo.

Selitev industrije v Azijo je v Evropi povzročila težave. Zakaj? Oglejmo si to na primeru Slovenije. V kitajskih tekstilnih tovarnah delavec zasluži približno 20 centov na uro, v slovenskih pa od 4 do 5 evrov. Zato izdelkov, narejenih v naših tovarnah, ni mogoče prodajati tako poceni kot izdelke, narejene v kitajskih tovarnah. Večina kupcev raje kupi poceni oblačila oziroma si dražjih oblačil ne more privoščiti. Nekatere tovarne tekstilnih izdelkov v Sloveniji so tako zaprli. Mnogo ljudi je ostalo brez dela.

Na fotografiji so nekdanji delavci slovenske tovarne oblačil, ki so ostali brez dela, ker so tovarno zaprli.

Tudi množici afriških kmetov se godi krivica. Na primer večino kakava, iz katerega v Evropi izdelujejo čokolado, pridelata dva milijona afriških kmetov. Kmet iz afriške dežele Gane, ki obdeluje dva hektara kakavovih polj, s prodajo svojega kakava v enem letu zasluži približno 200 evrov ali 55 centov na dan.

Fotografija prikazuje kmeta v Gani, ki prebira kakavovo zrnje.

Poizvedite, katere vrste industrije v Sloveniji so imele zaradi globalizacije tako hude posledice, da je bilo treba številne tovarne zapreti.

63

9. Nadzor nad svetovnimi surovinami

Na zemlji je količina naravnih bogastev omejena, na primer pitne vode, nafte in rudnin. V sušnih predelih Afrike že zdaj primanjkuje pitne vode. Svetovno prebivalstvo se povečuje, mnogi vodni viri (jezera, podzemne vode) pa so onesnaženi. Veliko preostalih virov vode so prevzeli zasebniki. Menijo, da bodo lahko v prihodnosti s prodajo pitne vode veliko zaslužili. Podobno je z nafto in rudninami.

Velike države in podjetja, ki poslujejo globalno, dobivajo nadzor nad tistimi deli planeta, kjer je največ naravnih bogastev (npr. nafta in redke kovine). Kako pa lahko dobijo nadzor? Povežejo se z vodilnimi politiki v gospodarsko nerazvitih državah, pošiljajo jim svetovalce, denarno pomoč in vojaško opremo. V zameno dobijo pravico do neomejenega izkoriščanja naravnih bogastev dežele.

V afriški državi Nigeriji je zahodna naftna družba črpala nafto. Pri črpanju je nekaj nafte odtekalo v prst, ki je zato postala neprimerna za poljedelstvo. V tistih krajih je živelo ljudstvo Ogoni. Zahtevalo je odškodnino za uničeno zemljo. Namesto odškodnine so prišli vojaki in ubili približno 2000 Ogonov. Njihovega vodjo, znanega pisca Kena Saro-Wiwa, so aretirali in usmrtili. Po vsem svetu so ljudje protestirali, vendar nihče ni bil kaznovan za zločine.

V Ustavi Republike Slovenije piše: »Vsakdo ima pravico do pitne vode […]« S tem smo v Sloveniji želeli doseči, da bo pitna voda iz javnih vodovodov dosegljiva vsem prebivalcem Slovenije.

Slovenija ima dovolj pitne vode, vendar nima nafte. Od kod jo dobi?

BESEDNJAKPrevzeti vir – kupiti ali dobiti v upravljanje.

64

Tudi v Sloveniji so razlike med premožnimi in manj premožnimi vedno večje. Nekatere organizacije omogočajo otrokom iz manj premožnih družin, da preživijo del počitnic na slovenski morski obali. Ena takšnih organizacij je Zveza prijateljev mladine.

ZEMLJEVID RAZDELITVE BOGASTVA PO DRŽAVAH LETA 2016

Najbogatejše države

Manj bogate državeRevne države

Bogate države

Legenda:

Na zemljevidu prepoznamo države, v katerih je zbranega veliko več premoženja ali bogastva kot v drugih državah. Večina bogastva je v Severni Ameriki, zahodni in severni Evropi, Avstraliji, na Novi Zelandiji in Japonskem.

Nekateri ljudje so revni tudi v najbogatejših državah. Zakaj meniš, da je tako?

10. Revščina

Bogastvo je med ljudmi po svetu zelo neenakomerno razdeljeno. Majhen odstotek najpremožnejših ljudi ima v lasti večino vsega bogastva na planetu. Tudi v gospodarsko razvitih državah so med ljudmi velike razlike v premoženju. Te razlike se še povečujejo. Mnogi menijo, da to ni pravično. Revnejši prebivalci težje pridejo do dobre izobrazbe, zdravstvene oskrbe, kulturnih dobrin …, nekateri so celo večkrat lačni in živijo v izjemno neprimernih bivališčih. Razlike v premoženju slabo vplivajo tudi na demokracijo. Vsi državljani naj bi imeli enako pravico, da se v medijih sliši njihovo mnenje. V resnici pa mediji veliko pogosteje objavljajo mnenja pomembnih in premožnih ljudi kot mnenja revnejših ljudi.

Poleg gospodarske razvitosti posamezne države na neenakomerno razdeljeno bogastvo med njimi vplivajo tudi naravni pogoji. Na primer rodovitnost zemlje, oskrba z vodo, nahajališča nafte.

Revščina ima veliko oblik. Ne kaže se samo kot majhen zaslužek. Reven je tudi tisti, ki nima dostopa do izobraževanja, informacij in kulture. V nekaterih deželah ima le malo ljudi dostop do svetovnega spleta. Vendar bi jim dostop do tega kaj malo pomagal, če so lačni, ne morejo zadovoljiti drugih osnovnih potreb in so kršene njihove temeljne človekove pravice.

Mnoge organizacije se borijo proti revščini. Pomagajo ljudem v stiski, pomagajo beguncem in ljudem, ki jih je prizadela vojna.

65

11. Težave človeštva – lakota, nalezljive bolezni in jedrska oborožitev

V revnih državah je zaradi pomanjkanja hrane in zdravil veliko prebivalcev lačnih in bolnih. Pogosto nas na primer novinarji preko medijev obveščajo o lakoti v Etiopiji, Sudanu in drugje. V osrednji Afriki močno primanjkuje hrane in zdravil za vse, ki zbolijo za nalezljivimi in drugimi boleznimi (aids, otroška paraliza itd.).

V dežele, kjer so ljudje lačni in bolni, pošiljajo pomoč humanitarne organizacije, vlade gospodarsko razvitih držav in Organizacija združenih narodov. Tudi država Slovenija in njeni prebivalci pošiljamo denar, hrano, zdravila in oblačila. Pomoči pa je pogosto premalo; tudi zato, ker si včasih del te pomoči prilastijo tamkajšnji voditelji in roparske skupine. Vendar del pomoči vseeno prispe na cilj in rešuje življenja.

Trenutno je na svetu devet držav, ki imajo jedrsko orožje. Za eno državo pa obstaja sum, da ga razvija. To je najbolj smrtonosno orožje, saj je z njim mogoče uničiti celo mesto ali majhno državo, kot je Slovenija. Zato so spori med državami, ki imajo jedrsko orožje, zelo nevarni za svet.

Slovenija jedrsko energijo uporablja samo v civilne namene in nima jedrskega orožja.

Na svetovnem spletu pridobi informacije o slovenski pomoči lačnim otrokom po svetu. Za sošolce izdelaj poročilo. Posebej navedi, zakaj ljudje želijo pomagati drugim ljudem v stiski.

OZN že nekaj desetletij ocenjuje podhranjenost ljudi po svetu. Grafikon prikazuje število podhranjenih ljudi po svetu od leta 1991 do leta 2016. Leta 2016 je bilo še vedno več kot 815 milijonov podhranjenih ljudi. Večina od njih je zelo revnih. Preživeti morajo z manj kot evrom na dan. Zato da se bo zmanjšala podhranjenost ljudi, je dobro, da razvite države pomagajo revnim državam.

66

12. Je mogoča drugačna globalizacija?

Globalizacija ima tudi dobre strani. Saj ne more biti slabo, če se ljudje z različnih koncev sveta drug od drugega učijo in si izmenjujejo znanje, izdelke, ideje itd. Vendar smo videli, da ima globalizacija tudi slabe posledice – povečuje razlike med bogatimi in revnimi ter uničuje okolje.

Pomembni politiki in gospodarstveniki na svetovnih srečanjih razpravljajo o prihodnosti človeštva. Pogosto se takrat v istem kraju zberejo množice, ki protestirajo (demonstrirajo) proti slabim stranem globalizacije. Novinarji, ki poročajo v medijih, jih navadno opisujejo kot »protiglobaliste«. Ta izraz ni točen. Protestniki (demonstranti) niso proti temu, da bi vse človeštvo sodelovalo v razvoju. Hočejo pa, da bi globalizacija potekala bolj pravično in pošteno. Eno od njihovih gesel je »Drugačen svet je mogoč«. Čeprav je večina protestnikov miroljubnih, je na protestih pogosto tudi nekaj nasilnežev. Protesti se tako sprevržejo v spopade s policijo.

Organizacije, ki se borijo proti slabim posledicam globalizacije, pripravljajo velika svetovna srečanja – imenujejo se Svetovni socialni forum. Na teh srečanjih predstavljajo nove ideje o svetu, ki bi bil pravičnejši, bi imel več delovnih mest in bolje ščitil človekove pravice ter okolje.

Greenpeace je nevladna organizacija, ki se med drugim bori za čisto ozračje, oceane in pragozdove. Deluje v mnogih državah sveta, tudi v Sloveniji.

Ali meniš, da se zaradi širjenja zahodne kulture, zlasti anglosaksonske (iz Severne Amerike in Velike Britanije), izgubljajo kulturne posebnosti Slovenije? Na primer njena glasba, način prehranjevanja, stari običaji. Odgovor utemelji.

Nekatere dobre strani globalizacije so:

• Spoznavanje različnih kultur.

• Hitra širitev znanstvenih dosežkov po svetu; dosežki so dostopni vse več ljudem.

• Umetnost postaja dostopna za vse več ljudi (na primer glasba na svetovnem spletu).

• Izobraževanje po svetu je bolj dostopno za vse več ljudi (mednarodne izmenjave dijakov, študentov in učiteljev).

• Vse več ljudi pozna človekove pravice, prepozna, kdaj so kršene, in zahteva, da se kršitve odpravijo.

• Pozitiven vpliv na gospodarstvo. Na primer slovenska podjetja lahko preprosteje in hitreje kupujejo surovine in prodajajo svoje izdelke in storitve po vsem svetu.

• S spoznavanjem vesolja bolje razumemo naravne pojave in življenje na zemlji. Na primer strokovnjaki bolje napovedujejo vreme in podnebne spremembe.

67

13. Kaj pomeni izraz »globalna vas«?

Predstavljajmo si, da vse človeštvo živi v neki globalni vasi, ki ima 100 prebivalcev. Kakšna bi bila sestava prebivalcev te vasi?

• V vasi bi živelo 61 Azijcev (med njimi 19 Kitajcev in 18 Indijcev), 15 ljudi bi bilo iz Afrike, 10 iz Evrope, 9 iz Južne Amerike in 5 iz Severne Amerike.

• 12 prebivalcev globalne vasi bi govorilo kitajsko, 5 špansko, 5 angleško, 5 indijsko, 3 arabsko, 2 portugalsko, 2 rusko, 2 japonsko in 1 nemško. Drugi prebivalci vasi bi govorili enega izmed 6000 jezikov, ki jih govorimo na tem planetu.

• 33 prebivalcev bi bilo kristjanov, 22 muslimanov, 14 hindujcev, 7 budistov in 2 ateista.

• 26 prebivalcev bi bilo mlajših od 14 let in 8 starejših od 65 let.

• 18 prebivalcev bi bilo iz gospodarsko razvitih držav in 82 iz manj razvitih držav; od teh 82 bi se 51 prebivalcev preživljalo z manj kot 2 € na dan.

• 13 prebivalcev ne bi imelo dostopa do čiste pitne vode.

• 77 prebivalcev bi uporabljalo prenosni telefon.

• 33 prebivalcev bi uporabljalo internet, 15 bi jih dostopalo do interneta od doma. Od teh bi jih 12 uporabljalo Facebook.

• 22 prebivalcev bi imelo čezmerno telesno težo, 13 prebivalcev pa bi bilo podhranjenih.

• 7 prebivalcev bi bilo nepismenih, 7 prebivalcev bi imelo univerzitetno izobrazbo.

• 5 prebivalcev bi živelo v istospolni skupnosti.

Globalna vas

Dva posameznika bi bila lastnika polovice bogastva v vasi.

Kateri od podatkov so takšni, da človeštvo v globalni vasi z njimi ne more biti zadovoljno? Kaj bi morali ukreniti, da bi se stanje spremenilo? Napišite in utemeljite, zakaj ne moremo biti zadovoljni z njimi.

68

14. Trajnostni razvoj

Pogosto slišimo izraz trajnostni razvoj. Kaj pomeni? Trajnosten je takšen razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjega človeštva in ne ogroža prihodnjih generacij.

Sedanji razvoj ni trajnosten in sedanje generacije ljudi niso povsem pravične do prihodnjih generacij. Ker so močno onesnažile okolje, bodo imele prihodnje generacije ogromno dela in stroškov z reševanjem okoljskih težav. Med drugim bodo morale skrbeti za jedrske odpadke, ker danes v jedrskih elektrarnah pridobivamo električno energijo.

Tudi družbe se morajo razvijati trajnostno. To med drugim pomeni, da se razlike med bogatimi in revnimi ne smejo povečevati, saj bi to lahko privedlo do nerešljivih nasprotij.

Za trajnostni razvoj lahko rečemo, da ima tri področja, ki so med seboj povezana:

• gospodarstvo (na primer varno delovno okolje, razvoj novih tehnologij),

• družba (na primer izboljšanje prometne varnosti, odprava revščine) in

• okolje (na primer ohranjanje oceanov, varovanje gozdov).

Miselni vzorec: Kako moramo ravnati potrošniki, da bomo skrbeli za trajnostni razvoj okolja.

Pogovorite se in na tablo napišite primere, kako kupujemo »zeleno«.

Varčujmo z energijo.

Izdelke uporabimo ponovno

ali podarimo.

Zmanjšajmo količino

odpadkov.Kupujmo toliko hrane, kot je potrebujemo.

Kupujmo premišljeno – kupujmo zeleno. Ne

pretiravajmo z ogrevanjem in hlajenjem.

Varčujmo z vodo.

Vozimo se z javnimi prevoznimi sredstvi.

TRAJNOSTNA POTROŠNJA

69

15. Topla greda

Ogromne količine fosilnih goriv (nafte, premoga) uporabljamo za delovanje toplotnih elektrarn, strojev, za ogrevanje stanovanj, delovanje avtomobilskih motorjev itd. Ob zgorevanju teh goriv med drugim nastaja plin ogljikov dioksid (CO2). Ta plin preprečuje, da bi se toplota, ki nastaja na zemeljski površini, razpršila v vesolje. Temperatura zemeljskega ozračja se zato postopno povečuje. Pojav imenujemo učinek tople grede.

Zaradi zviševanja temperature zemeljskega ozračja se topi led na obeh zemeljskih tečajih. Vpliv tople grede na vreme je zelo neugoden: vedno več je hudih viharjev, v najslabšem primeru se lahko zgodi, da se bodo kraji, ki so sedaj primerni za kmetijstvo, spremenili v puščave, morje pa se bo dvignilo in poplavilo obalna mesta.

Ogljikov dioksid v ozračju deluje podobno kot plastika, s katero vrtnarji pozimi pokrijejo grede. Toplota se ne izgublja v vesolju, temveč ostaja v ozračju nad površjem zemlje. Vrtnarska topla greda je nekaj koristnega, planetarna topla greda pa je nevarna. Risba prikazuje, kako nastane zaradi tople grede globalno segrevanje.

Pogovorite se o tem, kje in kako bi lahko v vaši bližnji okolici pridobivali energijo na okolju prijazen način.

sonč

na sv

etlo

ba

Energija, ki se sprosti v vesolje.

Sončna svetloba, ki se

sprosti v vesolje.

toplogredni plini (ogljikov dioksid …)

Energija, ki se vpije v zemljo.

Energija, ki se vrne

na zemljo.

70

16. Brezbrižnost?

Ko posameznik odvrže kos polivinila v grmovje, je prepričan, da en sam kos ne more bistveno škodovati gozdu. Težava je v tem, da tako razmišljajo tisoči posameznikov. Zato je v Sloveniji nastalo približno 50.000 nedovoljenih (divjih) odlagališč odpadkov. Ta odlagališča so ustvarili ljudje, ko so se hoteli brezplačno znebiti starega avtomobila, štedilnika, gum, akumulatorja, vzmetnice, neuporabnih barvil in podobnega.

Slovenija je zmerno onesnažena evropska država. Pravično bomo ravnali, če bomo onesnaženje zmanjšali in prihodnjim generacijam slovenskih državljanov zapustili naravo v dobrem stanju.

Leta 2010 se je množica ljudi udeležila akcije Očistimo Slovenijo. Akcija je imela med drugim cilja:

• izdelati nacionalni zemljevid z lokacijami čim večjega števila divjih odlagališč in

• ozaveščati in izobraževati ljudi o tem, kako primerno ravnati z odpadki.

Na internetu ali drugje pridobi podatke o akciji Očistimo Slovenijo, ki je potekala leta 2010. Ali bi morali tako akcijo ponoviti vsako leto? Zakaj? Imate tudi v občini, v kateri prebivate, kakšno podobno akcijo? Kako dejavna je pri tem vaša šola?

71

17. Rast svetovnega prebivalstva

Pred malo več kot dvajsetimi leti je na zemlji živelo 5 milijard ljudi. Danes jih živi na njej približno 7,4 milijarde. Število prebivalcev se je zelo povečalo (porastlo). Če bo rast prebivalcev taka, kot je danes, bo na zemlji sredi 21. stoletja živelo že približno 10 milijard ljudi. Bo mogoče zanje pridelati dovolj hrane in pridobiti dovolj energije?

Kaj storiti, da bo rast prebivalstva manjša? Na Kitajskem, kjer živi približno milijarda in 400 milijonov prebivalcev, so pred nekaj desetletji sprejeli zakon o omejitvi rojstev. Po tem zakonu družina v mestu ni smela imeti več kot enega otroka. Sedaj pa zakon dovoljuje, da ima lahko vsak par dva otroka. Vendar ta ukrep ni demokratičen, ker se par sam ne sme odločiti za še kakšnega otroka.

Število prebivalcev ne narašča povsod enako hitro. V revnejših državah narašča bistveno hitreje kot v bogatejših (gospodarsko razvitih) državah.

Grafikon prikazuje predvideno rast svetovnega prebivalstva od 1990 do 2100.

1990 5,3 milijard

7,3 milijard

8,5 milijard

9,7 milijard

11,2 milijard

2015

2030

2050

2100

V Evropi se rojeva malo otrok, življenjska doba pa se podaljšuje. Slednje je seveda dobro, vendar imajo države zaradi staranja prebivalstva tudi nekaj težav. Na primer povečevale se bodo potrebe po zdravstvenih storitvah, kar pa zahteva od države več denarja.

Pomembno je, da so ljudje tudi v poznejših letih aktivni v svoji državljanski skupnosti. Pa tudi, da mlajše in starejše generacije med seboj sodelujejo.

Zakaj mislite, da se število prebivalcev v nekaterih revnih državah povečuje, v posameznih bogatih (gospodarsko razvitih) pa ne?

72

Kloniranje človeka je prepovedano. Kakšne bi bile posledice, če bi lahko določali lastnosti ljudi, ki se bodo šele rodili? Oglejmo si primer: Nekateri ljudje so po naravi zelo previdni in nezaupljivi, drugi pa se hitro navdušijo za novosti, na primer za novo tehniko ali nov znanstveni izum. Te razlike so koristne. Ljudje, ki se navdušujejo nad novostmi, lahko pospešijo na primer tehnični razvoj. Tisti, ki so previdni, pa zahtevajo jamstvo, da so nove naprave neškodljive za okolje in človeka. Tako pridemo do napredka in varnosti hkrati. Če se »previdneži« ne bi več rojevali, bi bilo to za človeštvo nevarno.

Za demokracijo je dobro, če ljudje razmišljajo drugače in se ne podrejajo tistim, ki imajo moč in oblast. Če bi lahko voditelji s posegom v dedno zasnovo ljudi dosegli, da bi se rojevali le zelo podredljivi ljudje, bi namesto demokracije lahko dobili diktaturo. Res pa je tudi, da so lastnosti človeka delno odvisne od okolja pa tudi od naključja.

Gensko tehnologijo je mogoče uporabljati na različnih organizmih. Danes jo uporabljajo v farmaciji in medicini (zdravila, gensko zdravljenje itd.) in pri pridelavi kmetijskih rastlin (izboljšanje odpornosti proti škodljivcem, prehranske vrednosti, za več pridelka itd.). To tehnologijo uporabljajo tudi za izboljševanje kakovosti hrane in privlačnejši videz hrane.

Zakaj smo v okvirčku pri Dolly napisali, da je imela skoraj, ne pa povsem enakih lastnosti kot njena mama?

Na fotografiji je ovca Dolly. Leta 1997 so jo »ustvarili« znanstveniki škotskega inštituta Roslin. Šestletni ovci – Dollyjini materi – so v jajčno celico, ki so ji odstranili jedro, vnesli jedro njene telesne celice. Tako oplojeno jajčece se je potem razmnoževalo in rastlo v ovco. Ko se je Dolly skotila, je bila materin klon – imela je enak genski zapis in zato skoraj enake lastnosti kot njena mama.

18. Velika vprašanja, ki zahtevajo premislek − gensko spremenjeni organizmi

Danes je mogoče s pomočjo znanja in sodobne tehnologije storiti dejanja, ki bi lahko imela nepopravljive posledice za človeštvo. Pri nadaljnjem razvoju tehnologije in znanosti si zato ljudje postavljajo vprašanja: Ali smemo to storiti? Je to dejanje etično? Znanstveniki lahko z nespolnim razmnoževanjem celic (kloniranjem) ustvarijo bitje, ki je popoln posnetek nekega drugega bitja iste vrste. Znanstveniki znajo tudi spremeniti dedna sporočila v genih, ki določajo, kakšne bodo celice, ki bodo šele nastale, in kakšne lastnosti bodo imeli potomci organizmov. V nekaterih primerih je to lahko koristno. Na primer: Za sušne predele Afrike bi morda lahko »izdelali« govedo, ki bi lahko dolgo zadrževalo vodo in bi preživelo tudi dolga obdobja suše – tako kot kamele.

Vsako živo bitje (organizem) na zemlji ima v jedru celice genski zapis (sestavlja ga mnogo genov). Ta zapis določa, kako se bo organizem razvijal in deloval v določenem okolju. Vse to (med drugim) preučujejo bioinženirji. Verjetno si že slišal za gensko spremenjene organizme (GSO). Danes lahko bioinženirji v nek organizem vnesejo določen gen iz drugega organizma, da bi izboljšali želeno lastnost pri prvem organizmu. GSO so lahko mikroorganizmi (bakterije, glivice, virusi), rastline ali živali.

73

Med gensko spremenjenimi živili najdemo skoraj vse – paradižnik, banano, lososa, krompir, koruzo, riž, sojo …

Na fotografiji je bioinženirka, ki izvaja poskus na koruzi.

Države se zavedajo koristi in škodljivosti GSO, zato so začele proizvodnjo in prodajo živil ter hrane nadzirati. Tudi potrošniki se tega vedno bolj zavedajo. Vse države EU ter številne druge države (ne pa vse) na primer zahtevajo, da proizvajalci označijo, katero živilo je nastalo iz GSO. Pri ekoloških živilih uporaba GSO ni dovoljena.

O uporabi znanstvenih odkritij bo moralo po temeljitem premisleku odločati čim več državljanov, ne pa majhne skupine politikov in znanstvenikov. Vsi bodo morali paziti, da uporaba znanja ne bo imela slabih posledic za zdravje, svobodo in srečo ljudi.

Kaj meniš, da je pri gensko spremenjeni hrani lahko koristno in kaj škodljivo?

19. Okoljska etika

V imenu tega predmeta je tudi beseda etika. Uporabili smo jo tudi v predhodni učni enoti. Pomeni človekovo prepričanje o tem, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je pravično in kaj je krivično. Tudi o okolju moramo imeti ljudje taka prepričanja. Tu je nekaj glavnih načel okoljske etike:

• Človek mora ohraniti živali in rastline na našem planetu.

• Krivično bi bilo, če bi prihodnjim generacijam zapustili onesnaženo in opustošeno okolje.

• Varčno moramo uporabljati neobnovljive naravne vire (fosilna goriva, rudnine).

• Znanost moramo uporabljati za to, da bomo imeli vse, kar potrebujemo, ne da bi pri tem uničevali planet.

• Vsak posameznik lahko z majhnimi dejanji prispeva k ohranjanju našega planeta.

Demokracija je za okolje nekaj dobrega. Zakaj? Državljani lahko tudi s protesti od oblasti nekaj zahtevajo. Na primer, da sprejme zakon, ki določa strogo kazen podjetjem in posameznikom za povzročanje škode v naravi. V nedemokratičnih deželah politiki pogosto omogočijo velikim podjetjem, da z okoljem ravnajo brezobzirno.

74

Vzemimo napitek iz banan, avokada, kivija in ananasa. Ponavadi to sadje izvira iz držav, ki so njegove glavne izvoznice. Sadje tako do Slovenije opravi po morju, zraku in kopnem pot, dolgo približno 52.289 km. Vsa pot zelo obremeni okolje. Seveda je treba sadje shraniti v hladilnicah in ga nato pripraviti za prodajo. To pa še dodatno obremenjuje okolje.

Na tablo napišite, s katerimi ravnanji ljudje uničujejo svoj planet. Zraven dopišite še nekaj načel okoljske etike, po katerih bi se morali posamezniki, skupine, države in človeštvo v celoti ravnati.

2100 2700 3700

Vprašanja za preverjanje znanja in razumevanja

1. Zakaj velika mednarodna podjetja (na primer multinacionalke) pogosto zapirajo tovarne v Evropi?

2. Pojasni, kaj pomeni, da je kultura globalna.

3. Navedi tri dobre strani globalizacije. Pojasni, zakaj so po tvojem mnenju dobre.

4. Navedi tri slabe strani globalizacije. Pojasni, zakaj so po tvojem mnenju slabe.

5. Zakaj misliš, da so razlike v premoženju ljudi vedno večje? Utemelji odgovor.

6. Navedi nekatere težave ljudi v sodobnem svetu. Zakaj misliš, da so se pojavile te težave?

7. Navedi eno tehnološko odkritje. Pojasni, kako je to odkritje ljudem spremenilo in olajšalo vsakdanje življenje.

8. Pojasni učinek tople grede. Navedi drobne korake, s katerimi lahko prispevaš k zmanjšanju učinka tople grede.

9. Predstavi težavo iz svojega lokalnega okolja, za katero meniš, da zavira trajnostni razvoj. Pojasni, zakaj.

75

76

DOMOVINSKA IN DRŽAVLJANSKA KULTURA IN ETIKAUčbenik za 8. razred osnovne šole

Razvito po posodobljenem učnem načrtu, sprejetem februarja 2011.

Uredila: dr. Eva Klemenčič

Zasnova: † dr. Janez Justin

Avtorji: dr. Simona Bezjak, Iztok Hafner, Manja Hafner Verbič, dr. Eva Klemenčič, † dr. Janez Justin, Janez Zavrl, dr. Maja Zupančič

Recenzenta: Ksenija Pišljar, dr. Mitja Sardoč

Jezikovni pregled: Mojca Pipan

Založila: i2 družba za založništvo, izobraževanje in raziskovanje d.o.o., Ljubljana

Zbirka: Planet znanja

Urednik zbirke: Iztok Hafner

Za založbo: Manja Hafner Verbič

E-pošta: info@i2-lj.si

Spletna stran: http://www.i2-lj.si

Oblikovanje in prelom: Nuša Stanojević Suwa

Ilustracija na naslovnici: Nuša Stanojević Suwa

Tisk: Grafika Soča d.o.o.

Prva izdaja. Prvi natis.

Natisnjeno v 3.000 izvodih.

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je s sklepom številka 613-1/2018/57, z dne 21. 6. 2018, potrdil učbenik Domovinska in državljanska kultura in etika, učbenik za 8. razred osnovne šole.

Brez pisnega soglasja založnika je prepovedano reproduciranje, javna priobčitev, predelava ali kakršna koli druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem ali shranitvijo s pomočjo informacijske tehnologije. Tako ravnanje predstavlja kršitev avtorskih pravic.

© i2 d.o.o., Ljubljana, 2018

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

3(075.2) 37.017.4(075.2) 17(075.2)

DOMOVINSKA in državljanska kultura in etika : učbenik za 8. razred osnovne šole / [avtorji Simona Bezjak ... et al.] ; uredila Eva Klemenčič. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : i2, 2018. - (Zbirka Planet znanja)

ISBN 978-961-7038-02-6 1. Bezjak, Simona, politologinja 2. Klemenčič, Eva, 1978- 293190400

77

Fotografije in ilustracije: [Andrey Alyukhin, antiqueimagesdotnet, Tharakorn Arunothai, aurileaki, benedektibor, bluebay, Rafa Borowiec, designua, dreamstime, dolgachov, feathercollector, David Franklin, gstockstudiov, Tim Hester, kakigori, DCwom/Wikimedia Commons, Dmitry Kalinovsky, Alexandr Kazanskiy, kasto, Gennady Kireev, klotz, macrovector, ml-marisha5, Mykola Kokaryev, kzenon, lekstuntkite, Elizabeth Lougee, Artisticco LLC, Temistocle Lucarelli, marina99, Lorelyn Medina, niyazz, Alexander Podshivalov, andriy popov, Giuseppe Ramos, Alexander Raths, rozabel, ronstik, ryzhi, Vasyl Shvadchak, Nopporn Suntornpasert, themagus, Richard Thomas, George Tsartsianidis, sentavio, Dusanka Visnjican, Lisa Young, Vladimir Zapletin, Sergey ZavalnyukI, Bakhtiar Zein] © 123 RF.com, Rick Bajornas/ UN Photo, [FA Bobo, Tina Kosec, Bor Slana, Jaka Vinšek, Miloš Vujinovič, Borut Živulovič, Srdjan Živulovič, Žiga Živulovič jr.] © FA Bobo, Enrique Calvo/Reuters, Geodetska uprava RS, Iztok Hafner, Arne Hodalič – ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti, ICON ICON/ Reuters, Borut Juvanec, Vincent Kessler/Reuters, Stane Klemenc, Nejc Lasič/Centerkontura, NMS (fotografija Tomaž Lauko), Tomaž Lavrič, Damijan Stepančič, (iStockphoto, Flavio Vallenari, Wesley VanDinter) © IstockPhoto, Pinky, Urad vlade za komuniciranje RS (Robert Kuhar – arhiv), Bojan Velikonja, ZPMS/arhiv, UN Photo/Eskinder Debebe.

Znaki Evropskega parlamenta, Evropskega sveta, Sveta Evropske Unije in Evropske komisije so natisnjeni z njihovimi dovoljenji.

Grafikon Primer proračuna RS za leto 2014 na strani 40 je narisan po podatkih: Kam gre vaš denar?; www.vlada.si/teme_in_projekti/kam_gre_vas_denar/; dostopno 3. 9. 2014;

Vir za Zemljevid Evroobmočja 1999–2015 na strani 48 je https://www.ecb.europa.eu/euro/intro/html/map.sl.html, dostopno 22. 4. 2017.

Zemljevid članic Organizacije severnoatlantskega sporazuma (Nata) na strani 52 je prirejen po Wikimedia Commons, https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Map_of_NATO_countries.png, dostopno 30. 11. 2017.

Risba Koliko kdo zasluži na strani 61 je prirejena po www.fes-online-akademie.de, dostopno 6. 4. 2014.

Zemljevid razdelitve bogastva po državah leta 2016 na strani 64 je prirejen po Global Wealth Report 2016; https://www.credit-suisse.com/ch/en/about-us/research/researchinstitute/news-and-videos/articles/news-and-expertise/2016/11/en/the-global-wealth-report-2016.html, dostopno 10. 5. 2017.

Grafikon Podhranjenost v svetu, v učbeniku na strani 65, je prirejen po Our World in Data, Global population defined as undernourished, https://ourworldindata.org/hunger-and-undernourishment, dostopno 24. 4. 2018.

Fotografija Greenpeace na strani 66: vir: Wikimedia, https://commons.wikimedia.org/wiki/File:MV_Arctic_Sunrise_docked_in_Nassau.jpg, dostopno 11.12. 2017.

Grafikon Predvidena rast svetovnega prebivalstva od 1990 do 2100 na strani 71 je prirejena po UN, World Population, http://www.un.org/News/dh/photos/large/2015/July/Population-Infographic-01.jpg, dostopno, 17. 5. 2017.

Infografiko Kolikšno pot so opravili avokado, banane, ananas in kivi v letu 2016, da so pripotovali do Slovenije, na strani 74, je

pripravil SURS.