PP - PRIMERJALNI PREGLED

DRŽAVNO LASTNIŠTVO V NEKATERIH DRŽAVAH EU

Pripravili: mag. Igor Zobavnik mag. Mojca Pristavec Đogić Nina Zeilhofer, MBA Številka naročila: 49/2013 Descriptor/Geslo: lastnina/ownership; struktura gospodarstva/economic structure Datum: 11. 12. 2013 Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora

2

I. UVOD Od finančnega zloma leta 1929 se je vloga države v gospodarstvu močno povečevala skozi večji del 20. stoletja. Rooseveltov New Deal v ZDA, kmalu potem pa tudi nacionalizacije, ne le na vzhodu temveč tudi na zahodu, ki so sledile uničenju po II. svetovni vojni in obsežni povojni rekonstrukciji, so državo postavile v središče ekonomskega dogajanja tudi kot lastnico. Država je postala lastnica naravnih monopolov in deloma tudi gospodarskih družb na področju industrije in storitev. Tipični sektorji lastništva države so bili: telekomunikacije, proizvodnja energije, naftna industrija, železnice, ceste, letališča, javni promet, zdravstveno varstvo, poštne storitve in ponekod tudi bančni sektor (deloma povzeto po Rus 2011 ter wikipedia, spletna enciklopedija). V 80-ih letih prejšnjega stoletja se je začelo obdobje privatizacije, ko so države zaradi liberalizacije, pa tudi zaradi primanjkljajev državnih proračunov, začele prodajati nekatera državna podjetja. Ta proces se deloma nadaljuje tudi še v sedanjosti. V manjši meri pa se pojavlja tudi nasprotni proces ponovnega podržavljenja predvsem bančnega sektorja, ki so ga države z izdatno podporo skušale obdržati pri življenju Hkrati pa močno povpraševanje industrije, tudi avtomobilske, po državnih sredstvih pomeni obdobje vračanja lastništva države tudi v gospodarstvo (deloma povzeto po Rus 2011 ter wikipedia, spletna enciklopedija). Državna podjetja imajo lahko različne nazive1, zelo raznolik pa je tudi njihov pravni status in obsega različne oblike znotraj dveh skrajnosti, prva je ta, da so del državne uprave, druga pa, da so javne delniške družbe (ki lahko kotirajo tudi na borzi) v kateri je država (zgolj) običajen delničar. Standardna definicija javnega podjetja oziroma podjetja v državni lasti zato ne obstaja. Njihova skupna značilnost je, da so samostojne pravne osebe, in da so bile ustanovljene za opravljanje gospodarskih dejavnosti. Pri tem imajo lahko tudi cilje, ki jih zasledujejo javne politike (wikipedia, spletna enciklopedija). »Iz literature je razvidno, da med članicami

2 obstajajo trije različni modeli organizacije lastniške funkcije:

decentraliziran, dualni in centraliziran model. Analiza modelov pokaže, da se vsi približujejo istemu cilju

povečanja transparentnosti in odgovornosti države pri upravljanju državne lastnine s pomočjo oblikovanja

vladnih lastniških politik.« (Rus 2011:25). »Najbolj običajen je decentraliziran sektorski model, saj izhaja iz organizacije vlade. Vlada je kot krovni

upravljavec javnih in materialnih zadev države pristojna tudi za upravljanje podjetij v delni ali popolni državni lasti. Ker delitev dela v vladah poteka po resorjih, tako poteka tudi alokacija pristojnosti za posamezno državno podjetje. Rezultat je sektorski model, kjer posamezno podjetje zapade pod

upravljanje ministrstva, pristojnega za posamezni sektor. Dualni model upravljanja je nadgradnja sektorskega modela. Poleg pristojnega ministrstva je za državno podjetje odgovorno tudi centralno

koordinacijsko telo, ki je navadno locirano na finančnem ministrstvu. Tretji, centraliziran model predvideva centralizacijo vseh lastniških funkcij v eni sami entiteti, kar je lahko eno ministrstvo, posebna služba vlade

ali pa agencija.« (Rus 2011:25). Podatki o lastništvu države v posameznih gospodarskih sektorjih/panogah se na mednarodnem nivoju (občasno) zbirajo predvsem v okviru Organizacije za mednarodno sodelovanje in razvoj (OECD). Po zadnjih razpoložljivih podatkih za leto 2009 je bil delež naložb vseh držav članic po sektorjih/panogah naslednji: elektrika in plin (26%), finance (24%), promet (19%), druga podjetja (12%), industrija (manufacturing) (7%), primarni sektor (5%), druge storitve (2%) in nepremičnine (2%).

1 V angleškem jeziku se zanje npr. uporabljajo naslednji izrazi: “government-owned corporation”, “state-owned company”, “state-owned entity”, “state enterprise”, “publicly owned corporation”, “government business enterprise”, “commercial government agency”, “public sector undertaking”, “parastatal”. 2 Mišljene so države članice Organizacije za mednarodno sodelovanje in razvoj - OECD.

3

Namen te raziskovalne naloge je pridobitev naslednjih podatkov za Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Francijo, Združeno Kraljestvo in Dansko:

- v katerih sektorjih (npr: infrastruktura, komunikacije, finance, turizem,energetika, ipd.) so zgoraj omenjene države lastniško prisotne in v kakšnem % deležu?

- kako se lastniška struktura v % kaže po posameznih sektorjih? - ali so omenjene države svoje lastništvo opredelile kot strateške državne naložbe? Če so

jih, katere? Zaradi odsotnosti uradnih statističnih podatkov na nivoju EU in tudi nacionalnih držav ter nekaj let starih podatkov OECD, so bili podatki pridobljeni predvsem na spletnih strani inštitucij, ki so pristojne za upravljanje z lastninskimi deleži držav v gospodarskih družbah. Podatke zato po posameznih državah ni bilo mogoče enotno prikazati, za nekatere države pa velja, da podatki v primerni obliki niso na razpolago, oziroma da za to področje ni pristojna zgolj ena sama institucija. II. PREGLED LASTNIŠKIH DELEŽEV V ŠESTIH DRŽAVAH ČLANICAH EU 2.1 Avstrija Država je lastniško prisotna skupaj v približno 122 podjetjih in družbah (Die Presse). To so družbe zasebnega prava (družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe) in družbe javnega prava. Od teh je država z več kot 50% lastniškim deležem prisotna v 96 podjetjih in družbah. Skupna bilančna vsota teh podjetij znaša 107,2 mld €. V letu 2009 se je podvojila, in sicer iz 45 mld € na 109,7 mld € zarad nujne privatizacije treh bank, ki so postale državne (Ausgliederungen und Beteiligungen des Bundes 2012). Pomembna podjetja, ki so delno ali v celoti v državni lasti, upravlja državni holding ÖIAG (Österreichische Industrieholding AG). Zvezno finančno ministrstvo je pristojno za (so)upravljanje in nadzor družb, kjer je država udeležena z več 50% lastniškim deležem (BMF). V teh ima vpliv oz. lahko aktivno nadzira poslovanje, ker lahko imenuje najmanj polovico članov v upravnih ali nadzornih odborih ( OECD, The Size and Composition of SOE). Ministrstvo je zadolženo za poročanje o državnih naložbah Državnemu zboru (Nationalrat) v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna, in sicer v poročilu o državnih naložbah in prodajah (Ausgliederungen3 und Beteiligungen4 des Bundes). Za vsako posamezno privatizacijo državnih podjetij mora biti sprejet poseben zvezni zakon.5 Država je prenašala nekatere svoje naloge na privatna podjetja že dalj časa. Tako je bilo na primer financiranje avtocest in hitrih cest že leta 1960 preneseno na podjetje ASFINAG, leta 1989 pa še izgradnja in financiranje železniških prog.6 Od leta 1990 se je trend privatizacije razširil na področja kot so promet in telekomunikacije, kultura, nepremičnine. Ustanovljene so 3 Ausgliederung - prenos izvajanja državnih nalog na druge, z zakonom ustanovljene pravne osebe javnega ali zasebnega prava. 4 Beteiligung – udeležba države v drugih subjektih. 5 Zakoni so našteti v Ausgliederungshandbuch, na straneh od 18 do 29. 6 Železniška infrastruktura se je v Avstriji vse do leta 1989 financirala predvsem iz sredstev zveznega proračuna, leta 1989 pa je avstrijska zvezna vlada s posebnim zakonom skrb za financiranje izgradnje in modernizacije železniške infrastrukture prenesla na družbo ASFINAG, ki je investicijske projekte Avstrijskih zveznih železnic finančno upravljala vse do leta 1997. Tega leta je bila z Zakonom o financiranju železniške infrastrukture ustanovljena javna družba za financiranje izgradnje in obnove avstrijskega železniškega omrežja (nem. SCHIG mbH, Schieneninfrastruktur–Finanzierungsgesellschaft). Kasneje je izvedba investicij ponovno prešla na Avstrijske zvezne železnice, ki to dejavnost še vedno izvajajo (Vir: EVA 2009-2411-0074).

4

bile tudi samostojne organizacije (ki se sicer financirajo iz proračuna, vendar poslujejo samostojno), ki nudijo storitve državnim organom, kot so računalniški center, statistični urad, podjetje za upravljanje z državnimi nepremičninami, agencija za financiranje. Leta 1993 in nato leta 2000 je bila z zakonom o privatizaciji dodeljena naloga privatizacije holdingu ÖIAG. Podjetja in državni deleži v podjetjih, ki jih upravlja holding, so: Österreichische Post AG (52,85 %), OMV AG (31,50 %), Telekom Austria AG (28,42 %), APK Pensionskassa Aktiengesellschaft (29,95 %), GKB-Bergbau GmbH (100 %), FIMBAG Finanzmarktbeteiligung Aktiengesellschaft des Bundes (100 %) in IMIB Immobilien und Industriebeteiligungen GmbH (100 %) (ÖIAG). Skupaj podjetja holdinga zaposlujejo pribl. 36 000 zaposlenih, tri podjetja, ki so uvrščena na borzo (OMV, Post,Telekom) pa predstavljajo četrino tržne kapitalizacije borze. Aktualni so koncepti o krepitvi državnega holdinga (po predlogu agencije in v soglasju z finančnim ministrstvom), ki bi bolj aktivno upravljal z več državnimi podjetji (Die Presse, september 2012). V tem kontekstu so bile opredeljene ključne panoge in podjetja, in sicer: Promet: železnice (ÖBB, Österreichische Bundesbahnen), Državna družba za ceste (Asfinag) in Dunajsko letališče (Wiener Flughafen).7 Energetika: elektrodružba (Verbund) in naftno-plinski koncern (OMV). Komunikacije: Pošta (Post) in Telekom Austria. Upravljanje z nepremičninami: Družba za upravljanje z državnimi nepremičninami (Die Bundesimmobiliengesellschaft (BIG) in Družba za državne gozdove (Österreichischen Bundesforste). Naložbe države iz poročila o državnih naložbah in prodajah8 Področje zveznega proračuna

Podjetje Lastništvo države v %

Urad zvezne vlade

Statistik Austria 100%

Wiener Zeitung GmbH 100%

Zunanje zadeve

Austrian Development Agency (ADA) 100%

Diplomatische Akademie Wien 100%

Österreich Institut GmbH 100%

Pravosodje

Justizbetreuungsagentur 100%

Vojaške zadeve in šport

Bundessporteinrichtungen GmbH 100%

Nationale Anti Doping Agentur GmbH 53%

SIVBEG GmbH 55%

Delo

Arbeitsmarktservice (AMS) 100%

Insolvenz-Entgelt-Fonds-Service GmbH 100%

Zdravje

Gesundheit Österreich GmbH 100%

Österreichische Agentur für Gesundheit und 100%

7 Poleg državnega deleža imata delež letališča še deželi Dunaj in Spodnja Avstrija. 8 Poročilo vključuje samo podjetja, kjer ima država več kot 50% lastniški delež

5

Ernährungssicherheit GmbH (AGES)

Družina in mladina

Familie & Beruf Management GmbH 100%

Šolstvo, umetnost in kultura

Austria-Film und Video GmbH 100%

Bundestheaterholding GmbH 100%

MuseumsQuartier Errichtungs- und Betriebsgesellschaft mbH

75%

Znanost in razvoj

Bibliothekenverbund 100%

Österreichische Austauschdienst-GmbH (ÖAD) 100%

Österreichische Mensen Betriebsgesellschaft mbH 100%

Verkehr, Innovation und Technologie (Forschung)

Austrian Institute of Technology GmbH (AIT) 51%

Österreichische ForschungsförderungsgesellschaftmbH (FFG)

100%

Gospodarstvo

Austria Wirtschaftsservice GmbH (AWS) 100%

Austrian Business Agency (ABA) 100%

BIG (Konzern) 100%

Energie-Control Austria (E-Control) 100%

Schloss Schönbrunn Kultur- und Betriebsges.m.b.H. 100%

Schönbrunner Tiergarten GmbH 100%

Promet, inovacije in tehnologija

AustriaTech - Ges. des Bundes für technologiepolitische Maßnahmen GmbH

100%

Austro Control GmbH 100%

ASFINAG (Konzern) 100%

Graz-Köflacher Bahn und Busbetrieb GmbH 100%

Lokalbahn Lambach-Vorchdorf-Eggenberg AG 73%

ÖBB Österreichische Bundesbahnen-Konzern (Konzern) 100%

Rundfunk und Telekom Regulierungs-GmbH (RTR) 100%

Schienen-Control GmbH 100%

Schieneninfrastruktur-Dienstleistungsgesellschaft mbH (SCHIG)

100%

Via Donau - Österreichische Wasserstraßen-GmbH 100%

Kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo

Bundesversuchswirtschaften GmbH (BVW) 100%

Österreichische Bundesforste AG (ÖBf) 100%

Spanische Hofreitschule-Bundesgestüt Piber Ges. öff. Rechts

100%

Umweltbundesamt GmbH 100%

Državno premoženje

Bundesbeschaffung GmbH 100%

Bundespensionskasse AG 100%

Bundesrechenzentrum GmbH 100%

6

Felbertauernstraße AG 60%

Großglockner Hochalpenstraße AG 79%

Internationales Amtssitz- und Konferenzzentrum Wien, AG (IAKW)

100%

Monopolverwaltung GmbH 100%

Österreichische Bundesfinanzierungsagentur (ÖBFA) 100%

Österreichische Industrieholding AG (ÖIAG) 100%

Villacher Alpenstraßen GmbH 71%

VERBUND AG 51%

Finančne ustanove

Hypo Alpe-Adria-Bank International AG 100%

KA Finanz AG 100%

Kommunalkredit Austria AG 100%

Vir: Ausgliederungen und Beteiligungen des Bundes

2.2 Danska Na Danskem ima država lastniški delež v 26 podjetjih. Od teh jih je 11 ustanovljenih po Zakonu o gospodarskih družbah. V njih je danska država edini lastnik ali pa ima vsaj večinski delež. Šest podjetij je neodvisnih javnih podjetij (independent public enterprises), kar pomeni, da ima država v njih 100 % lastninski delež, a niso ustanovljena na podlagi splošnega Zakona o gospodarskih družbah, ampak v skladu s posebnim zakonom. Ta podjetja so zelo različna, imajo pa skupno značilnost, da so vodena neodvisno od države same in imajo strukturo upravljanja, ki je skoraj identična tisti, ki jih imajo druga podjetja v državni lasti. V preostalih devetih podjetjih ima danska država manjšinske lastniške deleže. Ustanovljeni so ali na podlagi splošnega Zakona o gospodarskih družbah ali kot partnerstva po določbah posebne zakonodaje (oznaka v Tabeli: I/S). Danska vlada nima posebne politike glede sektorjev ali podjetij, za katere bi veljalo, da so strateškega pomena za državo. Vendar pa že dejstvo, da je država (so)lastnica podjetja, kaže na to, da se državno lastništvo šteje kot pomembno, saj bi bilo lastništvo v nasprotnem primeru prodano. Trenutno pa je v prodaji le lastniški delež v Vestjysk Bank A/S. Poleg tega pa predstavnik danskega finančnega ministrstva ugotavlja, da obstaja splošno stališče, da bi morala ključna infrastruktura ostati pod nadzorom države. V tem smislu imajo lastniški deleži v Sund&Bælt Holding, København Lufthavne, Metroselskabet in delno DONG Energy, strateški pomen za dansko vlado. Poleg tega se lahko vsa podjetja, organizirana kot neodvisna javna podjetja, šteje za strateška, saj njihov primarni cilj ni povečevanje vrednosti. To je tudi glavni razlog, da niso ustanovljena v skladu z določbami splošnega Zakona o gospodarskih družbah (povzeto po odgovoru predstavnika danskega Ministrstva za finance). Lastniški deleži države v podjetjih (stanje na 1. december 2013)

7

Sektor

Lastniški delež %

Prihodek v DKK9 v 2012

Večinski delež Bornholmstrafikken Holding Trajektni promet 100 0 Dansk Jagtforsikring Posebna zavarovanja povezana z

lovom 51 5

Danske Spil Igre na srečo in loterija 80 3.795 Det Danske Klasselotteri Loterija 100 663 DONG Energy Energija 811) 67.243 Finansiel Stabilitet Finančne storitve. Ustanovljeno

zaradi bank, ki so podlegle finančni krizi

100 575

Statens Ejendomssalg Prodaja neuporabljanega državnega premoženja

100 113

SKI Izvajanje javnih naročil za organe javne uprave

55 79

Sund & Bælt Holding Mostnine 100 3.530 TV2/DANMARK Televizija/mediji 100 2.455 Vestjysk Bank *) Finančne storitve 65 1.171 Neodvisna javna podjetja DR Televizija in radio/mediji 100 3.960 DSB Železnice 100 11.100 Eksport Kredit Fonden Izvozne bančne garancije (Export

credit guarantees) 100 440

Energinet.dk Energetska infrastruktura 100 9.805 Naviair Kontrola zračnega prometa 100 959 Vækstfonden Finančne sheme za mala in

srednja podjetja 100 19

Manjšinski delež Air Greenland Letalska družba 25 1.167 Dansk Bibliotekscenter Različne storitve za knjižnice 38 155 Københavns Lufthavne *) Letališče 39 3.516 Metroselskabet I/S Metro v Copenhagenu 42 1.100 NORDUnet IT-infrastruktura visokih hitrosti za

raziskovalne namene 24 111

PostNord Poštne storitve 40 33.915 SAS *) Letalska družba 14 36.964 By & Havn I/S Upravljanje s premoženjem

(Property development) 45 322

Aarhus Letbane /I/S Železniški sistem v Aarhusu 47 0

Vir: Odgovor predstavnika danskega finančnega ministrstva, z dne 3. 12. 2013.

*) Podjetje na borzi

1) Lastninski delež se bo v februarju 2014 predvidoma zmanjšal na 55-60 %.

2.3 Italija Pravne podlage za upravljanje z državnimi deleži v podjetjih

9 1 EUR = 7,45 DKK.

8

Na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo in finance (Ministero dell'Economia e delle Finanze) je navedeno, da področje lastništva države v podjetjih in privatizacije državnih podjetij urejajo naslednji zakoni:

- Zakon št. 359 iz leta 1992, (D.L. 11-7-1992 n. 333 (Conv. Legge n. 359-1992). Misure urgenti per il risanamento della finanza pubblica),

- Zakon št. 474 iz leta 1994, (D.L. 31-5-1994 n. 332 (conv. Legge n. 474-1994) Norme per l'accelerazione delle procedure di dismissione),

- Zakon št. 35 iz leta 1992, (D.L. 386-1991 (conv. Legge n. 35-1992)Trasformazione degli enti pubblici economici, dismissione delle partecipazioni.

in trije drugi pravni akti:10

Podatki o državnih deležih v podjetjih Privatizacija državnih podjetij v Italiji je občutnejši obseg dobila šele v drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja, ta proces pa je bil intenziven tudi v letih 2002 do 2005. Glavni motiv privatizacije je bilo (in še vedno ostaja) zmanjševanje (tradicionalno velikega) državnega dolga in tekočega proračunskega primanjkljaja. V primerjavi s preteklimi leti je v sedanjem času država (vlada) lastnik le še zelo omejenega števila podjetij. Železnice in pošta sta v celoti v lasti države, po vrednosti pa ima država pomembne deleže še v družbah, ki se ukvarjajo z področjem oskrbe z energijo in v zračno(vesoljskem) sektorju. Del premoženja v podjetjih pa ima država v lasti tudi posredno, ker je v lasti Državne razvojne banke (Cassa Depositi e Prestiti) (Bräuninger 2013:6). Država je neposredni (so)lastnik 32 podjetij, v katerih je bodisi manjšinski (5 podjetij), polovični (1 podjetje), večinski (6 podjetij) ali 100% lastnik (20 podjetij). Za (so)upravljanje teh podjetij je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo in finance, v okviru tega ministrstva pa Oddelek zakladništvo (Dipartimento del Tesoro). Ministrstvo za gospodarstvo in finance nekajkrat letno pripravlja grafični pregled deleža lastništva države v podjetjih, najnovejše razpoložljivo stanje (september 2013) je prikazano v naslednji sliki: Vir: Ministrstvo za gospodarstvo in finance.

Iz zgornje slike so razvidna (kratka) imena podjetij in deleži lastništva države v teh podjetjih, ta podjetja pa niso razporejena po gospodarskih sektorjih in po posameznih panogah. Te razporeditve nismo našli tudi na drugih spletnih straneh navedenega ministrstva, pač pa zgolj spodnji seznam (z dolgimi imeni družb) in povezavami (linki) do posameznih podjetij. Na podlagi ogleda spletnih strani posameznih podjetij na tem seznamu je bila dodana še gospodarska panoga v kateri deluje posamezno podjetje. Pri podjetjih, katerih (delna) prodaja je predvidena v letu 2014 ter pri nekaterih drugih družbah ki opravljajo dejavnost, ki je izrazito značilna za javni sektor, pa je dodan še kratek opis področja delovanja posameznega podjetja.

Družbe, ki kotirajo na borzi:

10 Del CIPE 30-12-1992 Direttive concernenti le modalità e le procedure di cessione delle partecipazioni dello Stato. L. 14-11-1995 n. 481. Norme per la concorrenza e la regolazione dei servizi di pubblica utilità L. 21-3-1958 n. 259. Partecipazione della Corte dei conti al controllo sulla gestione finanziaria di Enti partecipati dallo Stato.

9

1. ENEL S.p.a. (31,24%), - energetika, predvsem plin, 2. ENI S.p.a. (4,34%) (Državna razvojna banka pa ima v tej družbi delež v višini 25,76%), -

energetika, predvsem nafta in plin, 3. Finmeccanica S.p.a. (30,20%) - vojaška industrija, obramba.

Družbe, ki ne kotirajo na borzi:

4. Agenzia Nazionale per l’Attrazione degli Investimenti e lo Sviluppo d’impresa S.p.a. (Invitalia) (100%), storitve svetovanja - tuji investitorji,

5. Alitalia in a.s. (91,33%), za to družbo nismo našli podatkov, celotna poslovna skupina pa deluje na področju letalskega prometa,

6. ANAS S.p.a. (100%), prometna infrastruktura - ceste, 7. ARCUS - Società per lo sviluppo dell'arte, della cultura e dello spettacolo S.p.a. (100%)

storitve, restavriranje kulturne dediščine, 8. CDP - Cassa Depositi e Prestiti S.p.a. (80,10%), finančni sektor, Državna razvojna

banka, ki upravlja tudi s poštnimi depoziti, 9. Cinecittà Luce S.p.A. – in liquidazione (100%) - filmski center, podjetje je v likvidaciji, 10. Coni Servizi S.p.a. (100%) - šport, 11. Consap - Concessionaria Servizi Assicurativi Pubblici S.p.a. (100%) - socialno

zavarovanje, 12. Consip S.p.a. (100%)- storitve svetovanja državi pri javnih naročilih, 13. ENAV S.p.a. (100%) - storitve nadzora zračnega prometa, 14. EUR S.p.a. (90%) - storitve varovanja naravne in kulturne dediščine, 15. Expo 2015 S.p.a. (40%) - sejemska dejavnost, 16. FS - Ferrovie dello Stato Italiane S.p.a. (100%) - prometna infrastruktura in storitve -

železniški promet, 17. GSE - Gestore dei Servizi Energetici S.p.a.

http://www.gse.it/en/company/Pages/default.aspx, (100%) - Energetika, obnovljivi viri enerije,

18. INVIMIT SGR - Investimenti Immobiliari Italiani Società di Gestione del Risparmio S.p.a. (100%) - področje poslovanja z nepremičninami,

19. IPZS - Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato S.p.a. (100%), vladna (državna) tiskarna (uradni list, kovanci),

20. Istituto Luce – Cinecittà S.r.l. (100%), filmski center, 21. Italia Lavoro S.p.a. (100%) http://www.italialavoro.it, italijanski Zavod za zaposlovanje, 22. MEFOP - Società per lo Sviluppo del Mercato dei Fondi Pensione S.p.a. (60,06%) -

družba za promocijo in proučevanje pokojninskih shem, 23. Poste Italiane S.p.a. (100%) - pošta, 24. RAI - Radio Televisione Italiana S.p.a. (99,56%), mediji, nacionalni radio in televizija, 25. RAM - Rete Autostrade Mediterranee S.p.a. (100%), transport - pomorski, 26. SICOT - Sistemi di Consulenza per il Tesoro S.r.l. (100%), podjetje, katerega dejavnost

je (izključno) svetovanje Ministrstvu za gospodarstvo in finance glede upravljanja državnega premoženja,

27. SOGEI - Società Generale di Informatica S.p.a. (100%) podjetje, katerega dejavnost je (izključno) opravljanje storitev s področja informacijske tehnologije za Ministrstvo za gospodarstvo in finance,

28. Sogesid S.p.a. (100%), varovanje naravnega okolja, (izključno) za Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za infrastrukturo in transport,

29. SO.G.I.N. - Società Gestione Impianti Nucleari S.p.a. (100%), ravnanje z radioaktivnimi odpadki in dekontaminacija radioaktivnih prostorov,

30. SOSE - Soluzioni per il Sistema Economico S.p.a. (88%), študije s področja davčnega sistema, partner davčni upravi in tudi družbam in institucijam v zvezi z davki,

10

31. STMicroelectronics Holding N.V. (50%), elektronska industrija, holding družba v solastništvu s Francijo, nadzoruje pomembno družbo s področja mikroelektronike - StmMicroelectronics,

32. Studiare Sviluppo S.r.l. (100%), podjetje, katerega dejavnost je izključno podpora vladi pri načrtovanju in izvedbi pomembnejših ali kompleksnejših projektov.

Strategija upravljanja z investicijami države v podjetjih V okviru reforme »Italijanska strategija reform, fiskalna vzdržnost in gospodarska rast« je zaobsežena tudi privatizacija nekaterih podjetij, ki je bila obljubljena (Evropski komisiji) že več let, pa je nobena vlada še ni uspela izvesti. Podrobnejši program vlade na tem področju, ki je bil objavljen 20. novembra 2013, je natančneje določil obseg te privatizacije. V njem se predvideva prodajo premoženja v 8 javnih družbah v vrednosti 10 do 12 mld €. Polovica pridobljenih sredstev naj bi se uporabila za zmanjšanje javnega dolga11, polovica pa za zmanjšanje tekočega deficita javnega sektorja (namenjena skladu za zmanjšanje dolga - »debt sinking fund« in za krepitev kapitalske osnove Državne razvojne banke) (Spletna stran Ministrstva za gospodarstvo in finance). V privatizacijo bodo vključene:

- družbe, kjer ima država neposredno lastništvo (ENI, STM, ENAV)12 - kot tudi družbe, v katerih je država posredni lastnik prek lastništva v Državni razvojni

banki: SACE (gre za družbo, ki daje depozitna, kreditna, finančna in investicijska jamstva, in je v 100% lasti Državne razvojne banke), Fincantieri (vodilna družba na področju ladjedelništva v svetu), CDP Reti (investicijska družba), TAG (holding na področju avstrijskega plinovoda, ki dobavlja plin iz Rusije v Italijo),

- ter družbo Grandi Stazioni, ki je v 60% lasti italijanskih železnic (FS Ferrovie dello Stato Italiane) in upravlja večje železniške postaje v državi.

Strategija vlade predvideva prodajo deležev, ki ne bi ogrozili kontrolnega deleža države v teh podjetjih, z izjemo SACE (navajajo, da podobne institucije v EU niso v državni lasti) in Grandi Stazioni, kjer se bo država temu deležu odpovedala. Glede nekaterih podjetij so znani že tudi lastniški deleži, ki naj bi jih država prodala, in sicer: 60% SACE in Grandi Stazioni (to podjetje naj bi kasneje v celoti prešlo v zasebno lastništvo), 40% ENAV, 40% Fincantieri, 50% CDP Reti, ter 3% ENI (Spletna stran Corriere). Predsednik vlade je napovedal, da se bo skladno s programom vlade program privatizacije nadaljeval v naslednjem valu v obsegu 7-8 mld € (Spletna stran Corriere). 2.4 Francija Pravne podlage za upravljanje z državnimi deleži v podjetjih Prenos lastništva podjetij iz javnega v zasebni sektor, ki tudi je eden od elementov upravljanja z državnim premoženjem, mora biti (na podlagi 34. člena francoske ustave) določen z zakonom. To področje so uredili predvsem trije zakoni (Zakon 86793 iz julija 1986, Zakon 86912 iz avgusta 1986 in Zakon 93923 iz julija 1993) ter še nekateri drugi zakoni, po posameznih področjih (sektorjih) gospodarskih dejavnosti.

11 Italija ima z 133% takoj za Grčijo največji obseg javnega dolga v primerjavi z BDP med članicami EU. 12 Kratek opis področja delovanja teh družb je naveden v predhodno prikazanem seznamu.

11

Z dekretom 2004-963 je bila ustanovljena posebna vladna agencija za upravljanje z državnimi deleži v (predvsem večjih) podjetjih (L’Agence des participations de l’État) - v nadaljevanju Agencija. V prilogi tega dekreta je naveden seznam podjetij, ki so bila prenesena v upravljanje na Agencijo. Na podlagi 2. člena tega dekreta je Agencija tudi pristojna, da predlaga ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, ob upoštevanju mnenja drugih pristojnih resornih ministrstev, osnutek stališča vlade, ki se nanaša na lastništvo in tudi strategijo upravljanja teh podjetij. Podatki o državnih deležih v podjetjih

Kljub obsežni privatizaciji, ki je bila največja v obdobju 1997 do 2002, je država še vedno lastnik precejšnjega števila gospodarskih družb (Bräuninger 2013:4). Po zadnjih uradnih objavljenih podatkih Nacionalnega instituta za statistiko in ekonomske študije - INSEE13 (stanje na dan 31. 12. 2011), je bila država večinski lastnik v 1498 družbah, ki so zaposlovale 784.500 delavcev (3,5% vseh zaposlenih)14. Večina od teh družb so bila majhna ali srednja podjetja, v treh največjih po kriteriju števila zaposlenih delavcev (La Poste, SNCF in EDF) pa je bilo zaposlenih kar ¾ delavcev iz teh družb. Država ima manjšinski delež še v 540 drugih gospodarskih družbah (Bräuninger 2013:5, spletna stran INSEE). Podatki po panogah in sektorjih so v okviru INSEE na razpolago po številu gospodarskih družb in po številu zaposlenih v gospodarskih družbah, kjer je država večinski lastnik. Iz podatkov, ki so prikazani v naslednji tabeli, je razvidno, da je več kot dve tretjini od teh družb iz terciarnega sektorja:

Podatki o vseh podjetjih v večinski državni lasti

Gospodarski sektorji in panoge

Število družb Število

zaposlenih (v 1000)

Nekatera največja podjetja

Kmetijstvo n.s. 9,6 Nacionalni urad za

gozdove (Office national des foréts)

Industrija - skupaj 386 145,4 Proizvodnja električnih strojev in opreme

3 1,2 CEA

Proizvodnja opreme za promet 7 14,2 DCNS Proizvodnja drugih industrijskih proizvodov

43 22,3 Imprimerie nationale, CEA

Rudarstvo, energetika, vode, ravnanje z odpadki

333 107,7 EDF, CEA

Gradbeništvo 35 1,9 EDF

Terciarni sektor (storitve) - skupaj 1.070 627,7 Trgovina, popravilo avtomobilov in motorjev

18 2,1

Promet (transport) in skladiščenje 400 495,3 SNCF, RATP, Aéroports de Paris, La Poste

Nastanitev in gostinstvo 2 2,5 Adoma

13 Institut National de la Statistique et des Études Économiques (INSEE). 14 Število zaposlenih navajamo in ga kasneje prikazujemo tudi v tabeli po gospodarskih sektorjih in panogah zato, ker za ta podjetja nismo našli drugih podatkov, ki bi kazali na velikost teh podjetij (boljša podatka za ta namen bi bila predvsem kapital pa tudi prihodki teh podjetij).

12

Gospodarski sektorji in panoge

Število družb Število

zaposlenih (v 1000)

Nekatera največja podjetja

Informacijska tehnologija in komunikacije

69 23,6

Finančne storitve in zavarovalništvo 143 20,1 Banque de France Nepremičninske storitve 131 2,9 Storitve na področju znanosti, tehnologije, administrativne in podobne storitve

255 62,1 SNCF, CEA

Javna uprava (administration publique), izobraževanje, zdravje, dobrodelne in socialne storitve

20 11,6

Druge storitve 32 7,5

Skupaj 1.498 784,5 Vir: INSEE, tabela »Entreprises publiques selon l'activité économique en 2011«. Legenda: n.s. – podatek ni značilen (donnée non significative). Večja podjetja, v katerih je (so)lastnik država, so v (so)upravljanju Agencije. Iz njenega zadnjega poročila (L’État actionnaire, Rapport 2013), s podatki veljavnimi na dan 31. 12. 2012, je razvidno, da so ta podjetja ustvarila 145 mld € prihodkov, njihov lastniški kapital (Capitaux propres) v lasti države pa je znašal 96,34 mld €. Ta podjetja so bila razporejena po panogah tako, kot je prikazano v naslednji tabeli. Podatki o panogah, kapitalu in državnih deležih v večjih podjetjih v državni lasti, ki jih upravlja Agencija

Panoga Kapital v mio €

Delež panoge v kapitalu

Število podjetij Deleži države v posameznem

podjetju

Obrambna industrija 5.943 6,17% 10 0% - 100%

Prometna infrastruktura 5.202 5,40% 23 0%, 50%- 60%, JP

Promet 10.800 11,21% 3 15,88%, JP

Energetika 53.372 55,40% 3 14,33% - 84,44

Nepremičnine/druge 238 0,25% 3

storitve 11.429 11,86% 3 13,45% - 72%

Podporna institucija - FSI 8.703 9,03% 1 49%

Organizacije v ukinjanju (stečaju) -4.210 -4,37% 4 -

Druga industrija 4.175 4,33% 4 33,34% – 100%

Finančne storitve 49 0,05% 2 44%-100%

Mediji 617 0,64% 4 25% - 100% Medsektorska izravnava 22 0,02% -

Skupaj 96.340 100,00% 60 -

Vir: Agencija (L’Agence des participations de l’État), L’État actionnaire, Rapport 2013, str: 31, 32 in 144, stolpec Delež panoge v kapitalu, lasten izračun, stolpec Deleži države lasten popvzetek. Legenda: JP – javno podjetje (uporabljena je enotna oznaka za 3 v originalnem besedilu navedene različne pravne oblike teh podjetij (Épic, Épa in EP), katerih polni naziv je naveden v nadaljevanju.

13

Iz podatkov je razvidno, da je panoga energetika po kapitalu med naložbami Agencije najbolj zastopana, saj obsega več kapitala kot vse ostale panoge skupaj, iz poročila Agencije pa je razvidno tudi to, da je ta sektor ustvaril 40% vseh prihodkov podjetij, ki jih upravlja Agencija. Največ podjetij je zastopano v panogi prometna infrastruktura. Na področju železniške infrastrukture, ki je v lasti države, obstaja eno podjetje RFF, ki je javno podjetje - pravna oblika Épic – javno podjetje s področja industrije in trgovine (Établissement public à caractère industriel et commercial). Na področju letališke infrastrukture ima država v lasti 10 podjetij (po posameznih letališčih), v osmih je država 60% lastnik, v enem podjetju 54,54% lastnik in v enem podjetju 50% lastnik. Pristaniška infrastruktura, ki je v lasti države, je v 9 pristaniščih v lasti 9 javnih podjetij (pravna oblika Épic). Na področju cestne infrastrukture so v poročilu Agencije navedena 4 podjetja, v dveh država (praktično) ni lastnik (naveden je lastniški delež 0,00%), eno je javno podjetje pravne oblike Épa – javno podjetje (Établissement public à caractère administratif), eno pa je javno podjetje pravne oblike EP – javno podjetje (Établissements publics). Podatki o lastniških deležih države po posamezna podjetjih, s katerimi upravlja Agencija, so na voljo na 31. in 32. strani poročila Agencije, ki sta v prilogi tega primerjalnega pregleda.15 Strategija upravljanja z investicijami države v podjetjih, ki jih upravlja Agencija Agencija v svojem poročilu navaja, da je dolgoročna strategija naslednja: »upravljanje investicij

države v teh podjetjih z vidika sprejete perspektive industrijske politike in osnovati jasno, dolgoročno strategijo za te družbe. Ta strategija mora tako optimizirati vrednost premoženja teh družb kot tudi

dosegati določene poslovne in socialne cilje v vsaki od teh družb.« (L’État actionnaire, Rapport 2013:7). Poseben poudarek je dan: - »obrambnemu sektorju, ob upoštevanju posledic manjših proračunskih izdatkov za oborožitvene

sisteme in načrtovanje restrukturiranja v še vedno zelo fragmentirani evropski oborožitveni industriji,

- definiranju optimalne konfiguracije energetskega sektorja in njegovih omejitev v smislu sinergije s povezanimi aktivnostmi, kot so storitve na lokalnem nivoju in področju varovanja okolja,

- identifikacija kritičnih strateških mineralnih virov in surovin za Francijo,

- repoziciranju nekaterih družb v okviru panoge, v kateri delujejo.« (L’État actionnaire, Rapport 2013:19).

»Na splošno bo agencija nadaljevala s pregledom vpliva odpiranja tradicionalno reguliranih sektorjev kot

sta promet in pošta.« (L’État actionnaire, Rapport 2013:19).

2.5 Nemčija Država16 lahko ustanovi pravno osebo zasebnega prava ali ima delež v obstoječem podjetju samo pod pogoji iz 65. člena Zveznega zakona o proračunu (Bundeshaushaltsordnung, BHO), in sicer da:

15 Publikacija je dostopna na spletni strani, http://www.economie.gouv.fr/files/files/directions_services/agence-participations-etat/Documents/Rapports-de-l-Etat-actionnaire/2013/RA_APE_complet.pdf, podatki o posameznih podjetjih pa na str. 31 in 32 te publikacije (v prvem stolpcu je naveden naziv podjetja, v drugem pa delež lastništva države v tem podjetju). V naslednjih stolpcih pa so še nekateri podatki, kot so npr. prihodki posameznega podjetja in poslovni izid. 16 V nalogi prikazujemo lastništvo na zveznem nivoju. »V Nemčiji so zvezna vlada, vlade zveznih dežel (in drugi nižji administrativni nivoji) lastnice velikega števila javnih podjetij, tako da privatizacija lahko poteka na vseh administrativnih nivojih. Na zveznem nivoju se nanaša predvsem na velike industrijske družbe oziroma na storitve, ki so jih opravljale državne institucije. Privatizacija na nivoju dežel se nanaša na pomembna deželna podjetja, npr. v ladjedelništvu in letalskem prevozništvu. Prav tako je večina dežel lastnik javnih razvojnih bank. Privatizacija na lokalnem nivoju se redko nanaša na javna industrijska podjetja, pač pa v glavnem na javne službe (šole, bolnišnice,

14

- gre za pomemben državni interes, - nalog ni možno izvršiti bolje ali bolj ekonomično na drug način, - so finančne naložbe države omejene z fiksnim zneskom, - ima zvezna vlada v podjetju možnost ustreznega vpliva, v obliki sodelovanja v nadzornih

svetih (ali drugih nadzornih organih), - so letni računovodski izkazi in poslovna poročila revidirani v skladu z predpisi za velika

podjetja oz. družbe, - in ob soglasju Zveznega ministrstva za finance in pristojnega ministrstva (odobri, če je v

skladu s proračunom). Pri upravljanju z državnimi naložbami v Nemčiji se ne upošteva samo javni interes, temveč tudi vpliv na proračunska sredstva (v smislu obveznosti, ki so povezane s upravljanjem državnih podjetij), kar je posebnost nemškega sistema. Druga posebnost je zakonska obveznost, da mora država vsaki dve leti preučiti, ali mora ta podjetja oz. svoje deleže v podjetjih obdržati. Če to ni nujno, ministrstvo za finance in podjetje pristopita k izdelavi načrta za privatizacijo ( OECD, Privatisation in the 21st Century). Pravno osebo javnega prava država ustanovi s posebnim zakonom. Gre za državna podjetja, ki so ustanovljena zaradi posebnega interesa za državo, npr. sistemska banka za stabilizacijo finančnega sistema (razvojna banka oz. Kreditanstalt fur Wiederaufbau). Kadar pa se okoliščine spremenijo tako, da javnega interesa ni več, ali da ni več toliko pomemben, mora država poskrbi, da svoje deleže zmanjša ali proda. Pomembni državni interesi, kot jih opredeljuje zvezno finančno ministrstvo v svojem poročilu o državnih naložbah, so predvsem na področjih: - ekonomska politika, - infrastruktura, - umetnost in kultura, - raziskave, znanost in tehnologija, - razvojna politika in gospodarsko sodelovanje. Naslednja podjetja pa so predvidena za privatizacijo oz. zakonsko obvezno preverjanje, ali je nujno obdržati državno lastništvo ( Bericht des Bundesministeriums der Finanzen zur „Verringerung von Beteiligungen des Bundes - Fortschreibung 2012"): - komunikacije: Deutsche Telekom AG - promet: Deutsche Bahn AG, Duisburger Hafen AG, Flughafen Berlin Brandenburg GmbH,

Flughafen Koln/Bonn GmbH, Flughafen Munchen GmbH - ostalo: DFS Deutsche Flugsicherung GmbH, TLG Immobilien GmbH (v procesu

privatizacije), OPP Deutschland Beteiligungsgesellschaft mbH, Fachinformationszentrum Chemie GmbH.

Privatizacija je bila ustavljena v podjetjih Gastehaus Petersberg GmbH in Immobilie Petersberg, v likvidaciji pa je eno podjetje (EXPO 2000 Hannover GmbH i.L.). Država je imela (na dan 31.12.201117) skupaj 765 različnih oblik naložb v podjetjih, in sicer: Oblika naložbe države Število Deleži države v podjetjih s poslovno dejavnostjo

87

mestne dvorane, športne objekte, vodovod in podobno) in na javne storitve (zdravstveno varstvo, delovanje bolnišnic, lokalni transport, ravnanje z odpadki in podobno)« (Vir: Zobavnik I.). 17 Zadnji uradni podatki, saj vlada pripravlja poročilo o naložbah na dve leti.

15

Deleži države v podjetjih brez poslovne dejavnosti

7

Deleži države v posebnem premoženju 24 Deleži države v podjetjih z osnovnim kapitalom, ki je večji/enak od 50.000 € in z deležem večjim/enakim kot 25%

647

Skupaj 765 Vir: Beteiligungsbericht 2012 Med največje naložbe zvezne države sodi 14,8 % podjetja Deutsche Telekom (vredno pribl. 1,67 miljarde €), 16,9 % v državni razvojni banki KfW Kreditanstalt fur Wiederaufbau (vredno pribl. 1,8 € miljarde €), 100 % podjetja Deutsche Bahn (vredno pribl. 2 miljarde €) in večji deleži v Deutsche Post (preko KfW, ki ima 24,8 % delež) ter letališčih Berlin-Schönefeld, Bonn in Munchen ( Die Welt ). Nemčija je leta 2012 v postopek privatizacije dala dve pomembni podjetji (TLG IMMOBILIEN GmbH in TLG WOHNEN GmbH). S prodajo prvega je izpeljala največji del privatizacije v zadnjih petih letih (portfolio nepremičnin je bil prodan za 1,1 milijarde €, vir: Reuters). Poleg tega je bilo prodano še za 60 mio € oz. pribl. 5% Deutsche Post AG. Deleži države v podjetjih iz poročila o državnih deležih (Beteiligungsbericht 2012)

1. Deleži v podjetjih s poslovno dejavnostjo

Podjetje Pristojno ministrstvo

Osnovni

kapital

na dan

31.12.2011 v 000 €

Delež države v

osnovnem kapitalu

v 000 € v %

Finance

Bundesdruckerei GmbH 11.100 11.100 100

Bundesrepublik Deutschland Finanzagentur GmbH 26 26 100

Deutsche Telekom AG 11.062.577 1.655.232 15

Duisburger Hafen AG 46.020 15.340 33,33

Energiewerke Nord GmbH 51 51 100

Gastehaus Petersberg GmbH 26 26 100

Kreditanstalt fur Wiederaufbau 3.750.000 1.769.500 47,19

Lausitzer und Mitteldeutsche Bergbau Verwaltungsgesellschaft mbH

26 26 100

OPP Deutschland AG 1.770 972 54,9

OPP Deutschland Beteiligungsgesellschaft mbH 51 12 24,06

TLG IMMOBILIEN GmbH (prodano v 2012) 52.000 52.000 100

VEBEG Gesellschaft mbH 256 256 100

Znanost in tehnologija

Deutsche Akkreditierungsstelle GmbH 38 12,5 33,33

Deutsche Energie-Agentur GmbH 26 13 50

16

Podjetje Pristojno ministrstvo

Osnovni

kapital

na dan

31.12.2011 v 000 €

Delež države v

osnovnem kapitalu

v 000 € v %

Germany Trade and Invest – Gesellschaft fur AuBenwirtschaft und Standortmarketing mbH

25 25 100

High-Tech Grunderfonds GmbH & Co. KG 271.944 239.953 88,24

High-Tech Grunderfonds II GmbH & Co. KG, Bonn 288.500 220.000 76,26

WIK Wissenschaftliches Institut fur Infrastruktur und Kommunikationsdienste GmbH

26 26 100

Wismut GmbH 51 51 100

Obramba

BwFuhrparkService GmbH 1.000 751 75,10

BWI Informationstechnik GmbH 20.000 9.980 49,90

Fernleitungs-Betriebsgesellschaft mbH 26 13 51

GEKA Gesellschaft zur Entsorgung von chemischen Kampfstoffen und Rustungsaltlasten mbH

26 26 100

Gesellschaft fur Entwicklung, Beschaffung und Betrieb mbH 50 50 100

HIL Heeresinstandsetzungslogistik GmbH 100 49 49

LH Bundeswehr Bekleidungsgesellschaft mbH 5.000 1.255 25,10

Promet, gradbeništvo in urbanizem

Baugenossenschaft Aschendorf-Hummling eG 754 19 2,52

Baugenossenschaft Familienheim Eppingen e.G 309 15 5,06

Baugenossenschaft Holstein eG 1.185 24 2,03

Baugenossenschaft Langen e.G. 4.160 54 1,29

Baugenossenschaft Mittelholstein eG 4.891 2 0,04

Baugenossenschaft Neustadt/H. 886 10 1,13

Bau- und Siedlungsgenossenschaft Eutin eG 2.060 19 0,92

Deutsche EinheitFernstrafienplanungs und -bau GmbH 52 18 35,38

Deutsche Bahn AG 2.150.000 2.150.000 100

DFS Deutsche Flugsicherung GmbH 153.388 153.388 100

Familienheim VValdshut, Baugenossenschaft eG 988 6 0,61

Flensburger Arbeiter-Bauverein eG 2.799 90 3,22

Flughafen Berlin Brandenburg GmbH 11.000 2.860 26

Flughafen Koln/Bonn GmbH 10.821 3.348 30,94

Flughafen Munchen GmbH 306.776 79.762 26

Gemeinnutzige Baugenossenschaft Rhein-Lahn-Westerwald eG

3.298 43 1,30

Gemeinnutziger Bauverein VVunstorf eG 3.369 13 0,39

Gemeinnutziges Wohnungsuntemehmen Eckemforde eG

2.224 62 2,79

17

Podjetje Pristojno ministrstvo

Osnovni

kapital

na dan

31.12.2011 v 000 €

Delež države v

osnovnem kapitalu

v 000 € v %

GEWOBA Nord Baugenossenschaft eG 5.558 18 0,32

GWG Gemeinnutzige Wohnstatten-Genossenschaft Itzehoe eG

3.019 6 0,20

Internationale Mosel-Gesellschaft mbH 52.152 25.565 49,02

Kreisbaugenossenschaft Calw eG 1.421 74 5,20

NOW GmbH Nationale Organisation Wasserstoff- und Brennstoffzellentechnologie

25 25 100

Obersteiner Baugenossenschaft eG 1.727 35 2,03

Selbsthilfe-Bauverein eG 6.743 42 0,62

Vereinigte Wohnstatte 1889 eG 12.347 68 0,55

VIFG Verkehrsinfrastruktur- finanzierungsgesellschaft mbH 25 25 100

Okolje, varstvo narave, jedrska varnost

Asse-GmbH - Gesellschaft fur Betriebs- fuhrung und Schliefiung der Schacht- anlage Asse II

25 25 100

Gesellschaft fur Anlagen- und Reaktorsicherheit mbH 27 13 46,15

Endlager Konrad Stiftungsgesellschaft mbH 25 15 60

Izobraževanje in raziskovanje

Deutsches Primatenzentrum GmbH Leibniz-Institut fur Primatenforschung

26 13 50

Fachinformationszentrum Chemie GmbH 42 17 40

Fachinformationszentrum Karlsruhe Gesellschaft fur wissenschaftlich-technische Information mbH

48 24 50

Forschungszentrum Julich GmbH 520 468 90

Helmholtz-Zentrum Berlin fur Materialien und Energie GmbH

400 360 90

Helmholtz-Zentrum Geesthacht Zentrum fur Material- und Kustenforschung GmbH

41 19 46,25

Helmholtz-Zentrum fur Infektionsforschung GmbH 26 23 90

Helmholtz Zentrum Munchen Deutsches Forschungszentrum fur Gesundheit und Umwelt GmbH

51 46 90

Helmholtzzentrum fur Schwerionenforschung GmbH 51 46 90

Helmholtz-Zentrum fur Umweltforschung GmbH 26 23 90

HIS Hochschul-lnformations-System GmbH 49 16 33,33

Wissenschaftszentrum Berlin fur Sozialforschung gGmbH 26 19 75

Gospodarsko sodelovanje in razvoj

Deutsches Institut fur Entwicklungspolitik gGmbH 26 20 75

Deutsche Gesellschaft fur Internationale Zusammenarbeit GmbH

20.452 20.452 100

Institut fur deutsche Entwicklungsevaluierung gGmbH 25 25 100

Engagement Global gGmbH 25 25 100

18

Podjetje Pristojno ministrstvo

Osnovni

kapital

na dan

31.12.2011 v 000 €

Delež države v

osnovnem kapitalu

v 000 € v %

Kultura in mediji

Bayreuther Festspiele GmbH 205 51 25

Kulturveranstaltungen des Bundes in Berlin GmbH 25 25 100

Kunst- und Ausstellungshalle der Bundesrepublik Deutschland GmbH

42 26 60,98

Rundfunk-Orchester und -Chore gGmbH 26 9 35

TRANSU Film Gesellschaft mbH 179 179 100

Ostalo

Berliner Zentrum fur Internationale Friedenseinsatze gGmbH

25 25 100

ZESAR GmbH 25 25 10

Juris GmbH Juristisches Informationssystem fur die Bundesrepublik Deutschland

2.681 1.341 50,01

DBFZ Deutsches BiomasseForschungs Zentrum gGmbH 25 25 100

Deutsche Bauernsiedlung - Deutsche Gesellschaft fur Landentwicklung GmbH

8.700 2.029 23,34

Stiftung Deutsch-Russischer Jugendaustausch Gemeinnutzige GmbH

25 9 35

2. Deleži v podjetjih brez poslovne dejavnosti

Podjetje

Osnovni kapital na dan

31.12.2011

Delež države v osnovnem kapitalu

v 000 € v 000 € v %

Deutsche Agentur fur Raumfahrtangelegenheiten GmbH i.L. (likvidirano leta 2012)

511 511 100

DFA Fertigungs- und Aniagenbau GmbH i.L. 51 51 100

EXPO 2000 Hannover GmbH i.L. (v likvidaciji leta 2012)

5.113 2.556 50

Genossenschaft Hohenklinik Valbella Davos 101 000SFr (85)

101 000SFr (85)

100

VK Service Gesellschaft fur Vermogenszuordnung und Kommunalisierung mbH i.L.

26 26 100

19

3. Drugi deleži

Podjetje

Osnovni kapital na dan

31.12.2011 v 000 €

Delež države v osnovnem kapitalu

v 000 € v %

Bundesanstalt fur vereinigungsbedingte Sonderaufgaben

- - 100

Bundesanstalt fur Finanzmarktstabilisierung, mit Finanzmarktstabilisierungsfonds

- - 100

4. Deleži države v posebnem premoženju

Podjetje

Osnovni kapital na dan

31.12.2011 v 000 €

Delež države v osnovnem kapitalu

v 000 € v %

ERP-SV

Kreditanstalt fur Wiederaufbau 3.750.000 1.230.500 32,81

Zvezne železnice

Baugesellschaft Bayern mbH 6.299 321 5,10

Bundesbahn-Wohnungsbaugesellschaft Kassel mbH

2.960 151 5,09

Bundesbahn-Wohnungsbaugesellschaft Regensburg mbH

2.723 139 5,10

BWG Bundesbahn- Wohnungsbaugesellschaft mbH

12.799 653 5,10

Eisenbahn-Siedlungs-Gesellschaft Berlin mbH

10.737 548 5,10

Eisenbahn- Siedlungsgesellschaft Stuttgart, Gemeinnutzige Gesellschaft mbH

11.000 561 5,10

Eisenbahn-Wohnungsbaugesellschaft Nurnberg mbH

7.337 374 5,09

Eisenbahn-Siedlungsgesellschaft Augsburg mbH

2.914 149 5,10

Eisenbahn-Wohnungsbau- Gesellschaft Karlsruhe mbH

9.695 494 5,10

Eisenbahn- Wohnungsbau-Gesellschaft Koln mbH

10.860 553 5,10

Gemeinnutzige Eisenbahn- Wohnungsbaugesellschaft mbH

1.000 51 5,10

Gemeinnutzige Wohnungsgesellschaft Nordwestdeutschland mbH

6.019 307 5,10

SIEGE Siedlungsgesellschaft fur das Verkehrspersonal mbH

11.488 581 5,06

20

Podjetje

Osnovni kapital na dan

31.12.2011 v 000 €

Delež države v osnovnem kapitalu

v 000 € v %

Vestische Wohnungsgesellschaft mbH 4.475 228 5,10

Wohnungsbau Niedersachsen GmbH 11.319 582 5,15

Wohnungsgesellschaft Norden mbH 12.065 617 5,12

Wohnungsgesellschaft Ruhr-Niederrhein mbH

5.857 298 5,09

WOGE Saar Wohnungsgesellschaft Saarland GmbH

3.495 178 5,09

Banke

Commerzbank AG 5.113.429.053 1.278.357.265 25% + 1 delnica

Hypo Real Estate Holding AG 2.672.546 2.672.546 100

Skladi za prestrukturiranje

Bruckeninstitut EINS AG 5.000 5.000 100

Bruckeninstitut ZWEI AG 250 250 100

Bruckeninstitut DREI AG 250 250 100

Vir: Beteiligungsbericht 2012

5. Deleži države v podjetjih z osnovnim kapitalom, ki je večji (ali enak) od 50.000 € in z deležem večjim (ali enakim) kot 25%. Država ima deleže še v 647 podjetjih, seznam je na voljo Poročilu o naložbah države 2012 (Beteiligungsbericht 2012) na straneh od 139 do 199.

2.6. Združeno kraljestvo V Združenem kraljestvu v zadnjem času posvečajo večjo pozornost koordiniranemu upravljanju z lastniškimi deleži države v podjetjih. Vedno večje število takih podjetij je preneseno pod okrilje oz. upravljanje Shareholder Executive (ShEx).18 Trenutno je takih podjetij 27. Hkrati pa ShEx opravlja svetovalno funkcijo v zvezi z lastništvom in/ali privatizacijo drugih podjetij, v katerih imajo posamezna ministrstva lastniški delež. Leta 2008 je britanska vlada ustanovila tudi posebno Agencijo za finančne investicije (UK Financial Investment), ki opravlja nadzor nad štirimi finančnimi institucijami (OECD, spletna stran). Primere podjetij, ki jih upravlja ShEx, naštevamo v nadaljevanju. Nekatera so javna podjetja, nekatera pa podjetja, ki delujejo na trgu. Skupni imenovalec je, da so vsi v delni ali popolni lasti vlade. To so: 1. Companies House 2. CDC

18 Shareholder Executive (ShEx) je vladni organ, ki upravlja z nekaterimi lastniškimi deleži države v podjetjih. Nudi tudi širok spekter poslovnih znanj in svetovanje vladnim službam.

21

3. Channel 4 4. Eurostar (40 % lastništvo vlade) 5. Export Credits Guarantee Department (deluje kot UK Export Finance, UKEF) 6. Land Registry 7. London and Continental Railways (LCR) 8. Met Office 9. NATS (49 % lastništvo vlade) 10. National Nuclear Laboratory (NNL) 11. Nuclear Decommissioning Authority (NDA) 12. Nuclear Liabilities Fund (NLF) 13. Ordnance Survey 14. Post Office 15. Royal Mail

19

16. Royal Mint 17. UK Green Investment Bank (UKGIB) 18. UK Hydrographic Office (UKHO) 19. Urenco (33 % lastništva vlade) 20. Working Links (33 % lastništva vlade) (ShEx, spletna stran).20 Če podrobneje pogledamo področje infrastrukture, vidimo, da je tu prisoten širši pomen delovanja (cilj ni zgolj ekonomski) in nekonvencionalna lastniška struktura. V spodnji tabeli je prikazano nekaj primerov nekonvencionalnih lastniških modelov na področju infrastrukture. Primeri nekonvencionalnih lastniških modelov na področju infrastrukture Panoga Primer modela nekonvencionalnega lastništva

Pristanišča Državna pristanišča (Trust Ports)21 predstavljajo več kot 20 % trga, občinska pristanišča (v lasti lokalnih oblasti) pa več kot 5 %. Mnoga med njimi so razmeroma majhna pristanišča, obstaja pa tudi nekaj večjih (na primer Dover in Milford Haven Trust Ports in Portsmouth občinsko pristanišče).

Letališča Na področju letališč imajo relativno veliko vlogo lokalne oblasti. Manchester Airport Group je na primer pomemben akter, ki je lastnik Bournemouth Airport, East Midlands Airport, Humberside Airport (večinski delež) and Manchester Airport.

Vodovod DWR Cymru (Welsh Water) je bilo ustanovljeno kot vzajemno podjetje. Nima delničarjev, strankam pa izplačuje letne dividende.

19 Royal Mail Plc je bila registrirana septembra 2013 vnaprej glede na načrtovano prodajo delnic. Royal Mail Plc je začela kotirati na borzi Združenega kraljestva v oktobru 2013, ker se je britanska vlada odločila zmanjšati svojo udeležbo v lastništvu s 100 % na 30%. 60 % podjetja je bilo prodano na londonski borzi, do 10 % delnic pa so bili upravičeni zaposleni. Royal Mail in njene odvisne družbe so tako prešle iz javnega v zasebni sektor in so klasificirane kot zasebne nefinančne družbe od oktobra 2013. 20 Ker v javno dostopnih bazah nismo zasledili podatkov o konkretnih deležih države v podjetjih, smo za informacije zaprosili Ministrstvo za finance, Statistični urad in ShEx, a smo od Statističnega urada in ShEx dobili le delne informacije. Nekaj jih je na voljo tudi na naslednji povezavi na Statistični urad UK: http://www.ons.gov.uk/ons/publications/re-reference-tables.html?edition=tcm%3A77-329008 (glej tudi Prilogo 1). 21 Trust Ports so neodvisne pravne korporacije, ki jih ureja posebna zakonodaja in upravlja neodvisna uprava. Nimajo delničarjev in ne izplačujejo dividend. Delujejo na neprofitni osnovi v dobro deležnikov (običajno uporabniki pristanišč, zaposleni, lokalna podjetja, lokalno prebivalstvo in javni organi (lokalne oblasti)). Načeloma so odgovorni svojim deležnikom, ti pa nimajo nadzorne moči ali možnosti sankcioniranja.

22

Panoga Primer modela nekonvencionalnega lastništva

Železnice Network Rail je delniška družba s poroštvom, ki jo upravlja skupina okoli 100 članov. Družba nima delničarjev. Člani Network Rail odgovarjajo upravi.

Ceste Večina cest v Združenem kraljestvu je v javni lasti preko Highways Agency in lokalnih oblasti. Glavne izjeme so nekatera podjetja za pobiranje cestnin (Midland Expressway (M6 toll) in mostovi, kjer se pobira mostnina - Severn Bridge Crossing).

Vir: OFT, spletna stran. Nekatere strateške državne naložbe v Združenem kraljestvu Zelena investicijska banka (UK Green Investment Bank) Ustanovitev Zelene investicijske banke konec oktobra 2012 (na začetku pod okriljem ShEx, kasneje samostojna) je bila ena od ključnih zavez koalicijskega sporazuma. UKGIB je v letu dni delovanja v sklopu investicijskega programa že namenila 700 mio funtov za projekte v različnih »zelenih« sektorjih ter istočasno privabila za okoli 1,8 milijarde funtov investicij iz zasebnega sektorja. Britanska poslovna banka (British Business Bank) ShEx je bil zadolžen tudi za ustanovitev Britanske poslovne banke. Banka je vodilna vladna ustanova za spodbujanje dostopa do financiranja za mala in srednje velika podjetja (MSP). Za ta projekt so namenili dodatno 1 milijardo funtov. Z okoli 2,9 milijarde funtov finančnih obveznosti je banka že začela s številnimi dodatnimi programi za povečanje kapitalskih naložb in posojil, kot sta na primer investicijski program zasnovan za diverzifikacijo posojil MSP (v vrednosti 300 milijonov funtov) in Sklad VC Catalyst, ki sodeluje pri vlaganjih v sklade tveganega kapitala v zgodnji fazi. Gospodarska strategija v informacijskem sektorju V letu 2012 je vlada sprejela gospodarsko strategijo, ki temelji na oblikovanju strateškega partnerstva s ključnimi sektorji. Odbor za informacijski sektor je usmerjal oblikovanje strategije za svoj sektor, ki zajema programsko opremo, storitve informacijske tehnologije ter telekomunikacij in ima transformacijski učinek na celotno gospodarstvo. Strategija naj bi povečala zaupanje za naložbe in v nacionalno konkurenčnost. Vključuje obstoječe in nove ukrepe na področjih, kot so digitalna usposobljenost, infrastruktura, kibernetska varnost in tehnologije prihodnosti. Strategijo je junija 2013 predstavil predsednik vlade. Jedrska energija Pogajanja med EDF Energy in vlado glede komercialnih pogojev naložbene pogodbe za načrtovano jedrsko elektrarno Hinkley Point C so v oktobru 2013 pripeljala do načelnega dogovora glede cene električne energije. Elektrarna bo zagotovila stabilen vir čiste energije od leta 2023 za približno 6 milijonov gospodinjstev in nadomestila obstoječe elektrarne, katerih večino z letom 2020 čaka izklop iz omrežja. Petletna strategija CDC22

CDC je oblikovala novo petletno strategijo neposrednih naložb in naložb prek posredniških skladov z osredotočanjem na južno Azijo in Afriko. Uresničevanje strategije začenja z zagotavljanjem sovlaganj kapitala v najrazličnejše sektorje. Cilj je s strokovnimi ekipami za

22 CDC – Razvojna finančna institucija (za Afriko in južno Azijo) v pristojnosti Ministrstva za mednarodni razvoj.

23

posamezen sektor v prihodnjih letih povečati učinkovitost razvojnega financiranja v Združenem kraljestvu. Okrepljena vloga državnega jedrskega laboratorija Strateški pomen Nacionalnega jedrskega laboratorija (NNL) je bil priznan v nedavni vladni Strategiji za jedrsko industrijo. Laboratorij je sedaj v lasti in upravljanju države, z vodstvom, ki je ostalo od prej, ko je država imela le lastništvo, ne pa tudi upravljanja. Laboratorij bo tudi »gostitelj« Urada za raziskave inovacij na področju jedrske znanosti (Nuclear Innovation Research Office) z namenom nudenja pomoči pri oblikovanju nacionalnega Programa raziskav in razvoja jedrske energije v Združenem kraljestvu. (ShEx, spletna stran). III. ZAKLJUČEK V Avstriji je država lastniško prisotna skupaj v približno 122 podjetjih in družbah, od tega je večinski lastnik (z več kot 50 % lastniškim deležem) v 96 podjetjih in družbah. Pomembna podjetja, ki so delno ali v celoti v državni lasti, upravlja državni holding ÖIAG (Österreichische Industrieholding AG). Državne strategije za upravljanje državnih deležev ni, obstajajo pa predlogi s strani holdinga in v soglasju s finančnim ministrstvom, da bi holding bolj aktivno upravljal z državnimi podjetji. Pri tem so opredeljene ključne panoge, in sicer promet, energetika, komunikacije in nepremičnine. Na Danskem ima država lastniški delež v 26 podjetjih. Od teh jih je 11 ustanovljenih po Zakonu o gospodarskih družbah. V njih je država edini lastnik ali pa ima vsaj večinski delež. Šest podjetij je neodvisnih javnih podjetij (independent public enterprises), kar pomeni, da ima država v njih 100 % lastninski delež, a niso ustanovljena na podlagi splošnega Zakona o gospodarskih družbah, ampak v skladu s posebnim zakonom. Ta podjetja so zelo različna, imajo pa skupno značilnost, da so vodena neodvisno od države same in imajo strukturo upravljanja, ki je skoraj identična tisti, ki jih imajo druga podjetja v državni lasti. V preostalih devetih podjetjih ima država manjšinske lastniške deleže. Ustanovljeni so ali na podlagi splošnega Zakona o gospodarskih družbah ali kot partnerstva po določbah posebne zakonodaje. Danska vlada nima posebne politike glede sektorjev ali podjetij, za katere bi veljalo, da so strateškega pomena za državo. Vendar pa že dejstvo, da je država (so)lastnica podjetja, kaže na to, da se državno lastništvo šteje kot pomembno V Italiji je v primerjavi s preteklimi leti država lastnik le še zelo omejenega števila podjetij. Železnice in pošta so v celoti v lasti države, po vrednosti pa ima država pomembne deleže še v družbah, ki se ukvarjajo z področjem oskrbe z energijo in v zračno(vesoljskem) sektorju. Država je neposredni (so)lastnik 32 podjetij, v katerih je bodisi manjšinski (5 podjetij), polovični (1 podjetje), večinski (6 podjetij), ali 100% lastnik (20 podjetij). Za (so)upravljanje teh podjetij je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo in finance. Del premoženja v podjetjih pa ima država v lasti tudi posredno (so v lasti Državne razvojne banke). Strategija upravljanja naložb je zmanjševanje (tradicionalno velikega) državnega dolga in tekočega proračunskega primanjkljaja ob ohranjanju večinskega deleža v nekaterih družbah. V Franciji je država še vedno večinski lastnik 1498 in manjšinski lastnik 540 gospodarskih družb. Največje družbe (60) so v upravljanju posebne vladne agencije. Dolgoročna strategija vlade na tem področju (ki jo predlaga navedena agencija) je optimizirati vrednost premoženja teh družb, kot tudi dosegati določene poslovne in socialne cilje v vsaki od teh družb. Poseben poudarek je dan obrambnemu in energetskemu sektorju, strateškim mineralom in surovinam ter repoziciranju nekaterih družb v okviru panoge, v kateri delujejo. Del državne strategije predstavlja tudi pregled odpiranja tradicionalno reguliranih sektorjev, kot sta promet in pošta.

24

V Nemčiji lahko država ustanovi pravno osebo zasebnega prava ali ima delež v obstoječem podjetju samo pod pogoji, ki jih določa Zvezni zakon o proračunu. Pri tem gre za državna podjetja, ki so ustanovljena zaradi posebnega interesa za državo, zakonsko pa je določena obveznost, da država vsaki dve leti preuči, ali je njen delež v teh podjetjih nujen ali pa so se okoliščine spremenile, tako da lahko pristopi k privatizaciji. Pomembni državni interesi, kot jih opredeljuje Zvezno finančno ministrstvo v svojem poročilu o državnih naložbah, so predvsem na področjih ekonomske politike, infrastrukture, umetnosti in kulture, raziskav, znanosti in tehnologije, ter razvojne politike in gospodarskega sodelovanja. Država je imela konec leta 2011 skupaj 765 različnih oblik naložb v podjetjih. Med največje naložbe zvezne države sodijo telekomunikacije (Deutsche Telekom), državna razvojna banka (KfW Bankengruppe), železnice (Deutsche Bahn), pošta (Deutsche Post) ter letališča Berlin-Schönefeld, Bonn in Munchen. V zadnjem času v Združenem kraljestvu posvečajo večjo pozornost koordiniranemu upravljanju z lastniškimi deleži države v podjetjih. Vedno večje število takih podjetij je preneseno pod okrilje oz. upravljanje vladnemu organu Shareholder Executive (ShEx). Trenutno je takih podjetij 27. Hkrati pa ShEx opravlja svetovalno funkcijo v zvezi z lastništvom in/ali privatizacijo drugih podjetij, v katerih imajo posamezna ministrstva lastniški delež. Podjetja, v katerih ima delež država, tako lahko delimo na tista, v katerih ima delež vlada in tista, v katerih ima delež posamezno ministrstvo. Kljub večkratnemu zaprosilu po podatkih o konkretnih deležih v posameznih podjetjih pa teh informacij do zaključka naloge od pristojnih institucij (Ministrstvo za finance Združenega kraljestva, Statistični urad Združenega kraljestva, Shareholder Executive) nismo prejeli. Razlog za neobstoj enotne evidence naj bi bilo ravno lastništvo, razpršeno med posamezne državne organe. Pripravili: mag. Zobavnik Igor Nina Zeilhofer MBA mag. Mojca Pristavec Đogić

25

Priloge Priloga 1: Delež države v večjih podjetjih v Franciji (priložena Pdf datoteka) Priloga 2: Razporeditev podjetij v državnih lasti po sektorjih (podatki za podjetja pod upravljanjem ShEx, september 2013) Večinski delež v

podjetjih, ki kotirajo na borzi

Manjšinski delež v podjetjih, ki kotirajo na borzi

Večinski delež v podjetjih, ki ne kotirajo na borzi

Manjšinski delež v podjetjih, ki ne kotirajo na borzi

Skupaj

Sektor Št. podjetij

Št. zaposlenih

Vrednost (£m)

Št. podjetij

Št. zaposlenih

Vrednost (£m)

Št. podjetij

Št. zaposlenih

Vrednost (£m)

Št. podjetij

Št. zaposlenih

Vrednost (£m)

Št. podjetij

Št. zaposlenih

Vrednost (£m)

Skupaj

1 137.20

0

36300* 1 97.091 33700* 11 16.704 4.871 5 178.597 602 18 428.5

30

75.47

3

Od tega

Primarni

Proizvodnja

1 941 75

Finance

1 137.200

36.300 1 97.091 33.700 1 100 146

Telekomunikacije

Energetika

1 0** holding

344

Transport

Ostale storitve

1 176.000 N/A

Ostale dejavnosti

8 15.763 4.306 4 2.597 602

Vir: ShEx, spletna stran.

26

Literatura in viri: - Ausgliederungen und Beteiligungen des Bundes Bericht gemäß § 42 Abs. 5 BHG 2013, Oktober

2012, spletna stran: https://www.bmf.gv.at/budget/das-budget/Ausgliederungen_und_Beteiligungen_des_Bundes_(Okt_2012).pdf?3vtkfo (december 2013).

- Ausgliederungshandbuch, spletna stran: https://www.bmf.gv.at/services/publikationen/BMF-Ausgliederungshandbuch-Stand_01102003.pdf?3vtn20

- Bericht des Bundesministeriums der Finanzen zur „Verringerung von Beteiligungen des Bundes - Fortschreibung 2012", spletna stran: http://www.bundesfinanzministerium.de/Content/DE/Standardartikel/Themen/Bundesvermoegen/Privatisierungs_und_Beteiligungspolitik/privatisierungspolitik-verringerung_beteiligungen_anl.pdf?__blob=publicationFile&v=5 (december 2013).

- Beteiligungsbericht 2012, spletna stran: http://www.bundesfinanzministerium.de/Content/DE/Standardartikel/Themen/Bundesvermoegen/Privatisierungs_und_Beteiligungspolitik/Beteiligungen_des_Bundes/beteiligungsbericht-2012-Anlage.pdf?__blob=publicationFile&v=2 (december 2013).

- BMF, Management of State-Owned Enterprises, spletna stran: https://english.bmf.gv.at/budget-economic-policy/Management-of-State-Owned-Enterprises.html (december 2013).

- Bräuninger Dieter, Privatisation in the euro area: Differing attitudes towards public assets, Deutsche Bank AG DB Research, August 20, 2013, http://www.dbresearch.com/PROD/DBR_INTERNET_EN-PROD/PROD0000000000318583/Privatisation+in+the+euro+area%3A++Differing+attitudes+towards+public+assets.pdf, (november 2013).

- Bundesgesetz über die Führung des Bundeshaushaltes (Bundeshaushaltsgesetz 2013 BHG 2013),http://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=20006632 (december 2013).

- Die Presse.com, spletna stran: http://diepresse.com/home/wirtschaft/economist/1292639/Die-OIAG-soll-grosser-werden (december 2013).

- Die Welt, spletna stran, http://www.thelocal.de/20121225/46973 (december 2013). - EC: Slovenia: State-Owned and State-Controlled Enterprises. Spletna stran:

http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/country_focus/2013/pdf/cf_vol10_issue3_en.pdf (november 2013).

- GOV.UK: List of company names that have the UK taxpayer as a shareholder: https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/208096/foi-130687-companies-uk-tax-payer-shareholder.pdf (december 2013).

- L’État actionnaire, Rapport 2013, L’Agence des participations de l’État, http://www.economie.gouv.fr/files/files/directions_services/agence-participations-etat/Documents/Rapports-de-l-Etat-actionnaire/2013/RA_APE_complet.pdf, (november 2013).

- Odgovor namestnice direktorja Shareholder Executive, The Department for Business, Innovation and Skills, z dne 10. 12. 2013.

- Odgovor predstavnika danskega Finančnega ministrstva, z dne 3. 12. 2013. - Odgovor vodje National Accounts Classifications, Office for National Statistics, Statistični urad

Združenega kraljestva, z dne 10. 12. 2013. - OECD (2011), “The size and composition of the SOE sector in OECD countries”, OECD Corporate

Governance Working Papers, No.5, www.oecd.org/daf/corporateaffairs/wp, http://www.esade.edu/public/modules/news/files/48512721.pdf.

- OECD, Privatisation in the 21st Century: Recent Experiences of OECD Countries, 2009. http://www.oecd.org/daf/ca/corporategovernanceofstate-ownedenterprises/48476423.pdf (december 2013).

- OECD, The Size and Composition of the SOE Sector in OECD Countries Annex 3: Methodological Notes from Participating Countries, 2011. http://www.oecd-ilibrary.org/docserver/download/5kg54cwps0s3.pdf?expires=1386065273&id=id&accname=guest&checksum=ABAAAAC0C94BF3410A772829C9668561. (december 2013).

- OECD: State-Owned Enterprise Governance Reform An Inventory of Recent Change. Spletna stran: http://www.oecd.org/daf/ca/corporategovernanceofstate-ownedenterprises/48455108.pdf

- OECD1: Corporate Governance of State-owned Enterprises. Spletna stran: http://www.oecd.org/daf/ca/corporategovernanceofstate-ownedenterprises/48455108.pdf (december 2013).

27

- OECD2: State-owned Enterprises. Spletna stran: http://www.keepeek.com/Digital-Asset-Management/oecd/trade/state-owned-enterprises_5k4869ckqk7l-en#page1 (november 2013).

- OECD3: The Size and Composition of the SOE Sector in OECD Countries. Spletna stran: http://www.oecd-ilibrary.org/docserver/download/5kg54cwps0s3.pdf?expires=1385632683&id=id&accname=guest&checksum=F5C4E7FC9496D45FE17D79ABFA51DD17 (november 2013).

- OECD4: http://www.keepeek.com/Digital-Asset-Management/oecd/governance/corporate-governance-of-state-owned-enterprises/scale-and-scope-of-state-owned-enterprises-in-oecd-countries_9789264009431-3-en (december 2013).

- OFT: Office of Fair Traiding: Infrastructure Ownership and Control Stock-take. Spletna stran: http://www.oft.gov.uk/shared_oft/market-studies/ownership-control-mapping/OFT1290.pdf (december 2013).

- OIAG, Österreichische Industrieholding AG, spletna stran: http://www.oiag.at/die-oeiag/ (december 2013).

- ÖIAG-Gesetz 2000, (Bundesgesetz über die Neuordnung der Rechtsverhältnisse der Österreichischen Industrieholding Aktiengesellschaft und der Post und Telekombeteiligungsverwaltungsgesellschaft), http://www.oiag.at/files/sites/default/data/test/OEIAG_Gesetz_2000.pdf (december 2013).

- Reuters, članek German ministry wants to push pace of privatisation, spletna stran: http://www.reuters.com/article/2012/12/26/germany-privatisation-idUSL5E8NQ24R20121226 (december 2013).

- Rus Andrej, Upravljanje podjetij v državni lasti: slovenska reforma v kontekstu vstopa v OECD, Teorija in praksa let. 48, 1/2011, str. 25 -45.

- ShEx: UK government: Shareholder Executive Annual Report 2012-13. Spletna stran: https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/260598/bis-13-405-shareholder-executive-annual-review-2012-13.pdf (december 2013).

- SPC: Strategic Policy Development Network: Database of State Owned Enterprises in the European Union. Spletna stran: http://spcnetwork.eu/news/item/database-of-state-owned-enterprises-in-the-european-union (november 2013).

- Spletna stran corriere, http://www.corriere.it/economia/13_novembre_22/tesoro-vendita-quote-eni-holding-reti-f06ef7d6-5349-11e3-91e0-82492dd09bca.shtml, (november 2013).

- Spletna stran Insee, http://www.insee.fr/fr/themes/tableau.asp?reg_id=0&id=297, (november 2013). - Spletne strani Ministrstva za gospodarstvo in finance,

http://www.dt.mef.gov.it/it/finanza_privatizzazioni/_info/normativa.html, http://www.dt.mef.gov.it/export/sites/sitodt/modules/documenti_it/finanza_privatizzazioni/finanza_privatizzazioni/Partecipazioni_dirette_del_MEF_-_Settembre_2013.pdf, http://www.mef.gov.it/documenti-allegati/2013/Schema_ex_D_Lgs_33-2013_art_22_21-11-2013.pdf,http://www.dt.mef.gov.it/it/finanza_privatizzazioni/partecipazioni/elenco_partecipazioni, http://www.dt.mef.gov.it/export/sites/sitodt/modules/documenti_it/analisi_progammazione/analisi_programmazione_economico/131202_Presentation_LC.pdf,, (november 2013).

- The Size and Composition of the SOE Sector in OECD Countries, spletna stran: http://www.oecd-ilibrary.org/docserver/download/5kg54cwps0s3.pdf?expires=1386678197&id=id&accname=guest&checksum=4FAC3799D0D566E4460F17FE6A8D0B4C (december 2013).

- Wikipedia, spletna enciklopedija, http://en.wikipedia.org/wiki/Government-owned_corporation. - Zobavnik I, Izvajanje upravnih in drugih pristojnosti v nekaterih državah članicah EU, september 2013.