Upload
fausto
View
158
Download
7
Embed Size (px)
DESCRIPTION
DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE. Janja Žlogar Piano. KRATEK KRONOLOŠKI PREGLED. 23. DECEMBER 1990 – plebiscit (26. december: Dan samostojnosti), 25. JUNIJ 1991 – Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Dan državnosti), - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE
Janja Žlogar Piano
KRATEK KRONOLOŠKI PREGLED
23. DECEMBER 1990 – plebiscit (26. december: Dan samostojnosti),
25. JUNIJ 1991 – Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Dan državnosti),
26. JUNIJ 1991 – razglasitev samostojnosti, 27. JUNIJ 1991 – napad na Slovenijo (desetdnevna vojna: 27.
junij do 7. julij 1991), trimesečni moratorij, 23. DECEMBER 1991 – sprejeta in razglašena ustava, 1997 – Ustavni zakon o spremembi 68. člena ustave RS
(lastninska pravica tujcev), 2000 - Ustavni zakon o dopolnitvi 80. člena ustave RS (volilni
sistem), 2003 - trije ustavni zakoni o spremembi ustave RS: 3.a člen, 47.
člen, 68. člen, 2004 - trije ustavni zakoni o spremembi ustave RS: 14. člen, 43.
člen, 50. člen.
USTAVA
Najvišji pravni akt države.Določa družbeno, politično in gospodarsko ureditev,temeljne svoboščine in pravice državljanov.
OBLIKE VLADAVINE
MONARHIJA: šef države je
pravno in politično neodgovoren;
funkcija šefa države je dedna in dosmrtna.
REPUBLIKA: šef države je
kazensko, ne pa tudi politično odgovoren;
šef države je izvoljen za mandatno dobo.
OBLIKE DRŽAVNE UREDITVE
UNITARNA (ENOVITA): vsa oblast iz enega centra
FEDERATIVNA (ZVEZNA) – KONFEDERACIJA: poleg centralne oblasti še drugi relativno samostojni centri oblasti
OBLIKE DRŽAVNE OBLASTI
PREDSEDNIŠKI SISTEM (ZDA) – vsi temeljni državni organi (kongres, predsednik in vrhovno sodišče) so popolnoma enakopravni.
PARLAMENTARNI SISTEM (Velika Britanija) – odnosi so neodvisni; medsebojno sodelovanje le med zakonodajno in izvršilno oblastjo.
SKUPŠČINSKI SISTEM – vsa oblast v enem organu; izvršilna oblast je podrejena.
DRŽAVNA UREDITEVNAČELO DELITVE OBLASTI:
ZAKONODAJNA OBLAST (državni zbor)
IZVRŠILNA OBLAST (vlada, predsednik republike)
SODNA OBLAST
OBLIKE NEPOSREDNE DEMOKRACIJE
Različni načini neposrednega sodelovanja državljanov pri izvrševanju državne oblasti: predvsem referendum in ljudska iniciativa, v določenem smislu pa tudi pravica do peticije.
Referendum je oblika neposrednega odločanja volivcev o ustavi, zakonu ali drugem pravnem aktu ali vprašanju, ki je pomembno za družbeno skupnost.
Različne vrste referenduma glede na: območje, vsebino, predmet, obveznost, čas veljave (uporabe) in pravno moč.
SPLOŠNE DOLOČBE
Oblika državne vladavine – republika Oblika političnega sistema – demokracija Načelo delitve oblasti (zakonodajna,
izvršilna, sodna) Oblika državne oblasti – parlamentarna
demokracija Oblika državne ureditve – ozemeljsko
celovita in enotna (unitarna) država z lokalno samoupravo
Pravna, socialna država
SPLOŠNE DOLOČBE
Volilni sistem – proporcionalni Varstvo in zagotavljanje pravic
avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter skrb za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, slovenske izseljence in zdomce
Državni simboli (grb, zastava, himna) Ločenost države in cerkve (verskih
skupnosti)
SPLOŠNE DOLOČBE
Enakopravnost verskih skupnosti Skladnost zakonov in drugih predpisov s
splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami
Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno
Lokalna samouprava Glavno mesto Ljubljana Uradni jezik je slovenščina, na območjih
občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost pa tudi italijanščina ali madžarščina
ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE
Osebne pravice in svoboščine Politične pravice in svoboščine Socialne in ekonomske pravice in
svoboščine Kulturne pravice in pravice, ki
izvirajo iz ustvarjalnih dejavnosti Pravice narodnih oziroma etničnih
skupnosti
ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE
VARSTVO1. Enako varstvo pravic (22. člen)2. Pravica do pravnega sredstva –
pritožba (25. člen)3. Upravni spor (157. člen)4. Ustavna pritožba (160. člen)5. Pritožba varuhu človekovih pravic6. Pravica do povračila škode (26.
člen)
DRŽAVNI ZBOR
90 poslancev Volitve razpiše predsednik republike Proporcionalni volilni sistem Mandat 4 leta Imuniteta Predstavlja vse ljudstvo in temelji na načelu
ljudske suverenosti Razglaša vojno in izredno stanje, odloča o uporabi
obrambnih sil Zakonska iniciativa Zakonodajni referendum Parlamentarna preiskava
VOLILNI SISTEM
VEČINSKI Sistem relativne
večine Sistem absolutne
večine Alternativno
glasovanje
PROPORCIONALNI Glasovanje po
listah Sistem enega
prenosljivega glasu
VEČINSKI VOLILNI SISTEM
Prednosti je enostaven vsi volilni okraji enako
zastopani personalizacija sili stranke k
predvolilnim koalicijam kadar stranka zmaga,
prevzame vso oblast in odgovornost za vodenje države
močna stabilnost vlade
Slabosti majhna
propocionalnost razdelitve mandatov
izgubljeni glasovi volivcev
izvoljeni kandidat predstavlja svoj volilni okraj
možnost izvolitve imajo le kandidati najmočnejših strank
polarizacija političnega prostora na dva bloka
PROPORCIONALNI VOLILNI SISTEM
Prednosti tudi manjše stranke
lahko pridejo v parlament
zmanjševanje političnih napetosti
glasovi se ne izgubljajo
sistem preprečuje polarizacijo na dva bloka
večja možnost prilagajanja
Slabosti koalicije se sklepajo
šele po volitvah nejasna odgovornost
za volilne obljube voli se stranke ne
posameznikov v parlament pride
večje število strank, kar otežuje oblikovanje vlade in zmanjšuje njeno trdnost in s tem stabilnost države
DRŽAVNI ZBOR
Zakonodajna funkcija: sprejema: ustavo,
zakone in druge splošne akte, svoj poslovnik, državni proračun in zaključni račun proračuna,
ratificira mednarodne pogodbe,
razpisuje referendum.
Volilna funkcija: predsednik vlade in
ministri, sodniki, sodniki ustavnega sodišča, guverner centralne banke, člani računskega sodišča, varuh človekovih pravic itd.,
Nadzorna funkcija: poslanska vprašanja, parlamentarna preiskava, (ne)zaupnica vladi, interpelacija o delu vlade
ali ministra, ustavna obtožba.
DRŽAVNI SVET
40 članov: 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev, 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih interesov
Posredne volitve Mandat 5 let Funkcija ni profesionalna Imuniteta
DRŽAVNI SVET
Zakonodajna iniciativa Daje državnemu zboru mnenja Zahteva, da državni zbor pred
razglasitvijo zakona o njem ponovno odloča (odložilni veto)
Zahteva razpis referenduma Zahteva parlamentarno preiskavo
PREDSEDNIK REPUBLIKE
Predstavlja Republiko Slovenijo Vrhovni poveljnik obrambnih sil Izvoljen na neposrednih, splošnih in tajnih
volitvah Mandat 5 let (največ dvakrat zaporedoma) Slovenski državljan Pravno odgovoren (ustavna obtožba) Nadomešča ga predsednik državnega
zbora
PREDSEDNIK REPUBLIKE
PRISTOJNOSTI: Razpisuje volitve v državni zbor Razglaša zakone Imenuje nekatere državne funkcionarje Postavlja in odpoklicuje veleposlanike in
poslanike RS in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov
Izdaja listine o ratifikaciji Odloča o pomilostitvah
PREDSEDNIK REPUBLIKE
Podeljuje odlikovanja in častne naslove
Na zahtevo državnega zbora mora izreči mnenje o posameznem vprašanju
Zaradi izrednega stanja ali v vojni lahko izdaja uredbe z zakonsko močjo
VLADA
Izvršilna oblast (politično izvršilna funkcija in upravna funkcija)
Predsednik + ministri Predsednika vlade (mandatarja) predlaga
predsednik republike, volijo ga poslanci državnega zbora z absolutno večino
Ministre predlaga predsednik vlade, imenuje in razrešuje jih državni zbor
Ministri so člani vlade in predstojniki ministrstev
VLADA
NEZAUPNICA ZAUPNICA INTERPELACIJA USTAVNA OBTOŽBA PREDSEDNIKA
VLADE ALI MINISTROV
SODSTVO
Vrste sodišč:1. sodišča splošne pristojnosti:
okrajna, okrožna, višja, vrhovno sodišče
2. specializirana sodišča: delovna in socialna, upravno sodišče
Prepoved izrednih sodišč, v mirnem času pa tudi vojaških
Načelo javnosti
SODSTVO
Sodnike voli državni zbor Sodniki so neodvisni, vezani na
ustavo in zakon Funkcija sodnika je trajna Nezdružljivost sodniške funkcije Imuniteta
SODSTVO
Pravosodje, vendar ne sodna vejaoblasti: Državno tožilstvo Odvetništvo Notariat
LOKALNA SAMOUPRAVA
Občina – naselje ali več naselij, povezanih s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev
Ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu
Lahko opravlja naloge iz državne pristojnosti (soglasje občine, država zagotovi sredstva)
JAVNE FINANCE
Proračun (prihodki: davki, carine in druge obvezne dajatve, prihodki od lastnega premoženja)
Računsko sodišče – organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe
Proračunska inšpekcija Centralna banka – samostojna,
odgovorna neposredno državnemu zboru
USTAVNO SODIŠČE
Sestava in volitve: 9 sodnikov – predlaga jih predsednik republike, voli državni zbor
Mandat 9 let brez možnosti ponovne izvolitve; izmed sebe vsaka 3 leta volijo predsednika
Imuniteta Nezdružljivost funkcije
USTAVNO SODIŠČE
PRISTOJNOSTI:Odloča o: medsebojni skladnosti pravnih aktov ustavnih pritožbah zaradi kršitev
človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti
kompetenčnih sporih protiustavnosti aktov in delovanja političnih
strank drugih zadevah (npr. ustavna obtožba)
SPREMEMBA USTAVE
PREDLOG: 20 POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA VLADA NAJMANJ 30.000 VOLIVCEV
SPREMEMBA USTAVE
REFERENDUM ZA PREDLAGANO SPREMEMBO: NAJMANJ 30 POSLANCEV UDELEŽBA VEČINE VSEH VOLIVCEV VEČINA GLASOV VOLIVCEV, KI SO
GLASOVALI