e - g l a s i z p o d Ž v a j g e - NA NOVINAH · Naš kraj lep in urejen, kjer smo podelili priznanja za najlepše urejene objekte v našem kraju. Vas že zanima, ... za gasilski

Š T . 7 / L . 2 0 1 9

e-glas izpod Žvajge

SPLETNI ČASOPIS OBČINE PREBOLD

Jesen je polna prijetnih presenečenj!

November je čudovit prehodni mesec, poln prireditev, skaterimi se počasi poslavljamo od toplejših dni, v mislih pamarsikdo izmed nas že težko pričakuje veseli december. V septembru in oktobru, ko smo pridno nabirali prispevkeza novo številko spletnega časopisa, se je v naši občiniogromno dogajalo. V knjižnico so se po poletnem počitkuponovno vrnile raznolike prireditve, otvorili smo noveprostore Medgeneracijskega centra Prebold v Dolenji vasi, že tradicionalno so se v Sv. Lovrencu srečali starostniki,starejši od 80 let, mesec oktober pa smo tudi letosposvetili našim prostovoljnim gasilskim društvom. Vnovember smo vstopili s težko pričakovano prireditvijoNaš kraj lep in urejen, kjer smo podelili priznanja zanajlepše urejene objekte v našem kraju. Vas že zanima,kdo vse je presenetil in bil presenečen v letošnjem letu?Želimo vam prijetno branje - tudi tokrat!

"Ljudje brez zavedanja o lastni pretekli zgodovini, izvorih inkulturi, so kot drevesa brez korenin." Marcus Garvey

A K T U A L N O

Prireditev, ki jev ponos celotniobčini

Na letošnji prireditvi Naš kraj lep in urejen, ki je v preboldski dvoranipotekala v začetku novembra, so organizatorji obiskovalce tematskopopeljali skozi štiri letne čase in v posameznih časih vročine, mrazu alizmernih temperatur razkrili letošnje nagrajence akcije.

N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 2

Po pozdravu župana Vinka Debelaka in predsednice komisije Marjane Uršič sta letošnja govorca podelilapriznanja po posameznih kategorijah. Prejemniki nagrad za najlepše urejene hiše so Magda in Zdenko Mak izPrebolda, Tanja in Matjaž Gostečnik iz Dolenje vasi, Vida in Jožef Ribič iz Kaplje vasi, Tatjana in Jožef Plaskan izLatkove vasi, Katica in Anton Otavnik iz Marija Reke, Marika in Dejan Divjak iz Šešč ter Polona in Marko Kralj izSv. Lovrenca.

Skozi letne čase se je povezovalec dogodka Tomaž Pančur sprehodil vdružbi glasbe in odlično zasnovanega scenarija. V kulturnem programu jena citrah nastopila Maša Strmec, s petjem so se predstavili vrtčevski otrociter MPZ OŠ Prebold, nastopila je tudi recitatorka Amalija Rojc. V letu 2019 se je akcija Naš kraj lep in urejen začela z aprilsko cvetličnotržnico, ko je občina v vsa gospodinjstva poslala kupone, ki jih je bilomogoče unovčiti na sobotni tržnici. Člani TD Prebold, društva, ki je polegObčine Prebold organizator akcije Naš kraj lep in urejen, so obiskovalcemkmečke tržnice na ta dan podarili cvetlične sadike, v prostorih muzejskezbirke pa je potekalo brezplačno predavanje o novostih v balkonskihzasaditvah, čebulicah in semenih. V mesecu juliju se je sestala letošnjakomisija, ki je septembra opravila celodnevni ogled po občini, na jesenskihsestankih pa so izbrali tudi letošnje nagrajence.

Foto: Ivan Lipičnik

Ponosni smo, da živimo v občini, ki ima toliko pristnega stika z naravo, še posebej pa smo lahko ponosni nakmete in gospodinje, ki jim uspe ohranjati čudovite kmetije in njihovo okolico. Priznanja za najlepše urejenekmetije so letos prejeli Ljubica in Toni Cestnik iz Marija Reke, Helena in Beno Cijan iz Šešč, Ivica Tržan terKarmen in Dejan Lešer iz Sv. Lovrenca ter Jurij Vošnjak iz Matk. Akcija Naš kraj lep in urejen pa ni osredotočena le na zasebne nepremičnine, temveč tudi na javne stavbe,kot so gasilski, planinski in kulturni domovi ter ostala poslopja. V zadnjem delu prireditve je sledila šepodelitev priznanj po posameznih kategorijah, v katerih so priznanja za najlepše urejena poslopja prejeli: za večstanovanjski objekt blok Na zelenici 2 v Preboldu, za gasilski dom PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka,za planinski dom Lovski Dom Golava, za športno-rekreacijski prostor PGD SV. Lovrenc - športna sekcija, za gostišče Pri gasilcu Matke, za poslovni prostor OŠ Prebold - enota Vrtec Prebold, posebno priznanje pa staza garažo Na zelenici prejela še Jolanda in Mirko Stojnić. Predsednica komisije Marjana Uršič se je ob tej priložnosti za večletno prizadevno delo zahvalila dvemabivšima članicama komisije Faniki Felician in Jasni Kač. Vse obiskovalce so ob zaključku prireditve v avli preddvorano znova pričakale številne slastne dobrote - kot se za vrhunsko prireditev, kot je Naš kraj lep in urejentudi spodobi.


A K T U A L N O N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 3

Občina sprejema predlogeenotnega poimenovanja

Občina Prebold je objavila javni poziv, dado 30. novembra 2019 na naslov občine alina [email protected] sprejema predlogeenotnega poimenovanja kompleksa Rogl inRežaj v Dolenji vasi. V ta kompleks sovključeni naslednji ponudniki: Muzejskazbirka Prebold, Pokrita tržnica Prebold, TICPrebold in Medgeneracijski center Prebold.Na občini namreč opažajo, da priobveščanju prihaja do različnihpoimenovanj, čemur bi se radi izognili.


S T R A N 4


Na 9. redni seji med drugim o starihprostorih medgeneracijskega centra

Na 9. redni seji občinskega sveta so svetniki največčasa namenili obravnavi končnega poročila oizvedbi in preveranju operacije Medgeneracijskicenter Prebold.

Župan je predstavil potek projekta in poudaril, dabo zaradi napake, do katere je prišlo, v prihodnjetreba projekte izpeljati natančno tako, kot jepredvideno v prijavi. Zaradi oddaje objekta v najemin še določenih ostalih pomanjkljivosti, na katere jeopozorila komisija, je namreč občina s partnerjimorala odstopiti od vladnega projektamedgeneracijskega centra. Posamezni svetniki soob tem poudarili, da je bil projekt v takšni oblikislabo voden, vsi skupaj pa so v nadaljevanju iskalimožne rešitve za ordinacijo pediatra ter za sedanjonajemnico prostorov.

Župan je ob tem pojasnil, da za preureditev prostorov zaradi načina gradnje ne bo potrebnih večjih posegov,opozoril pa je, da trenutnih najemnikov v zdravstveni postaji ne morejo kar tako prestavljati v drugeordinacije brez njihovega soglasja. Občinski svet se je seznanil s končnim poročilo o izvedbi in preverjanju nakraju samem operacije Medgeneracijski center Prebold, pristojnemu odboru pa je sprejel in predlagalrazpravo o organizaciji zdravstva v občini. Občinski svet je prav tako potrdil ceno gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnihodpadkov v višini 0,17568 €/kg brez DDV. Župan je v nadaljevanju predstavil podatke rebalansa proračuna zaleto 2019. Skupni prihodki so se zmanjšali za 100.152,61 €, skupni odhodki pa za 210.158,45 €, po krajširazpravi pa je občinski svet sprejel tri različne rebalanse - Rebalans proračuna Občine Prebold za leto 2019,rebalans Načrta razvojnih programov za obdobje 2019-2022 ter Načrt razpolagnja z nepremičnimpremoženjem za leto 2019. Župan je svetnikom predstavil tud rezultate preverjanja vizije in strategije razvoja Občine Prebold za leto2018 ter pri tem poudaril pomen zagotavljanja stanovanj tako za mlade kot starejše ter skrb krajevnihodborov glede prometne varnosti. Marjan Golavšek je predlagal, da se anketa opravi na večjem vzorcu, ne lena 100 občanih, na kar mu je Jure Vrhovec podal odgovor, da je metodologijo določil izdelovalec strategije inda v primeru spreminjanja vzorca rezultati ne bodo primerljivi. Franc Škrabe je ob tem opozoril na opaznerazlike v zadovoljstvu različnih starostnih skupin, občinski svet pa se je po razpravi seznanil z omenjenoanalizo. Marjana Golavška je v zadnjem delu seje zanimalo, kaj se dogaja z vodovodom v Matkah in s posedanjemceste v Šeščah. Glede vodovoda Matke je dobil odgovor, da lahko občani, predvideni za oskrbo z vodo iznovozgrajenega vodovoda Burkelčev hrib I. faza pričnejo s postopki za priključitev na javni vodovod,posedanje ceste v Šeščah pa se je ustavilo, od zadnje sanacije na terenu namreč ni bilo opaziti poslabšanjastanja. Za tem je Karol Lobnikar podal še vprašanje glede ureditve nabrežnine Kolje v Šeščah. Župan jeodgovoril, da si je dotično lokacijo že dvakrat ogledal rečni nadzornik, ki pravi, da na omenjenem območju ninobene potrebe po sanaciji. Vendar pa bo uprava vseeno opravila ponovni ogled v navzočnosti lastnikaobjekta in sprejela končno odločitev. Mirko Stojnić je kot zadnji izpostavil težavo glede novozgrajenega pločnika Na zelenici, kjer se pojavljajotežave z dvigovanjem asfalta in zaraščanjem trave ter prosil za ogled in odpravo napake.


S T R A N 5

Tekst in foto: Simon Jan

Zaključili z rekonstrukcijo šeenega odseka občinskih cest

V mesecu oktobru je občina uspešno zaključilarekonstrukcijo še enega odseka občinskih cest, in sicerodsek Hribar Žani. Za rekonstrukcijo cca 650 m dolgega odseka je bilo najavnem razpisu kot najugodnejše izbrano podjetjeRemont NG d.o.o., nadzor nad izvajanjem del pa jeprevzelo podjetje PR Projekt, Rok Presečnik s.p.Rekonstrukcija navedenega odseka bo stala približno40.000,00 € z DDV, ki jih bo občina zagotovila izproračunskih sredstev.

Tekst in foto: Tjaša Skočaj Klančnik

Postavitev plezalne stene v OŠPrebold

Investicija plezalne stene, ki je bila pred kratkimpostavljena v OŠ Prebold, je vredna 18.750,00 € inbo sofinancirana s strani Fundacije za šport.Izvajalec projekta je podjetje CST ClimbingSystems and Technology Ltd. iz Novega mesta.

Na tradicionalnem srečanju starejših občanov in občank prijetno in živahno

Tradicionalnega srečanja starejših občanov se jeletos udeležilo rekordno število občanov - kar 91.Zbrane je pozdravila Emilija Črnila, v kulturnemprogramu pa so nastopili učenci OŠ Prebold terzabavni ansambel Zaka pa ne. Tudi letos je biločutiti prijetno vzdušje, sicer pa je v naši občinidoma 268 občanov in občank, starejših od 80 let.


Težko pričakovani dan otvoritve novihprostorov Medgeneracijskega centra Preboldse je oktobra začel že navsezgodaj z dnevomodprtih vrat. Medtem ko so prostovoljkepripravljale narezke, pecivo, stojnice inpijačo, so v prostorih potekale meritve in prviogledi. Dan je bil sončen in prijeten, kar jeprivabilo še več obiskovalcev - nekaj je bilonovih, veliko pa tudi starih znancev našegamedgeneracijskega centra. Z neštetimi aplavzi so se v popoldanskem,uradnem delu zahvalili vsem donatorjem,prostovoljcem, izvajalcem delavnic,predvsem pa vodji centra Klavdiji Jelen, ki jije v enem letu uspelo združiti kar 330-članskodružino. V center so se in se bodo tudi vprihodnosti vračali vsi tisti, ki jim velikopomeni druženje in ustvarjanje. Župan občine in vodja centra sta noveprostore otvorila z odkritjem lesene table, vkulturnem programu je nastopil na novoustanovljeni zbor Mlade cvetoče punce, ki gavodi Zdenka Markovič, prav tako pa sonastopile tudi Maltežanke iz sosednje ObčinePolzela. Vodja centra in njena razširjenadružina se že veselijo novih izzivov, delavnicin druženj, ki jih čakajo. V sosednjem kompleksu Režaj je le nekajtednov za tem potekala še prva obletnicaPokrite tržnice. Kot običajno so se predstaviliponudniki na tržnici, v dopoldanskem času jepotekala degustacija različnih izdelkov,nastopili so pevci Moškega pevskega zboraPrebold, na harmoniki pa se je predstavil insoustvaril veselo vzdušje Drago Jambrek.


S T R A N 6

Čeprav še nimamo enotnega poimenovanja kompleksovRogl in Režaj v Dolenji vasi, je bilo na omenjenih dvehlokacijah v oktobru in začetku pestro in slavnostno. Konecoktobra je v kompleksu Rogl potekala otvoritev novihprostorov Medgeneracijskega centra Prebold, pri Režaju paso praznovali prvo obletnico Pokrite tržnice Prebold. Foto: Ivan Lipičnik

Nove prostore v Dolenjivasi zaznamovaleotvoritve in obletnice


Ponedeljke so v centru otvorili z vrtnarjenjem. Že nazačetku meseca so se obiskovalke lotile izdelovanja kreprož, s katerimi so popestrile nove dnevne prostore.Zanemarile pa niso niti pravega vrta, na katerem so se želotile pobiranja pridelkov. Po vrtnarjenju je slediladelavnica osnov računalništva in pametnih telefonov,kjer so se lotili pregleda različnih spletnih strani,shranjevanja stikov na telefonu ter pošiljanja fotografij. Po delavnicah v sedečem položaju je sledila šetelovadba, kjer so se osredotočili predvsem na vaje zahrbtenico. Tudi torkova jutra so bila rezervirana za telovadbo,sledile pa so pevske vaje z novoustanovljenim zboromMlade cvetoče punce. Na vajah so dekleta dorekla,katere pesmi bodo izvajale na otvoritvi. Torkovih učnihpomoči za osnovnošolce in dijake se v mesecu oktobru niudeležila nobena oseba, zato so prostovoljke časizkoristile za priprave na otvoritev. Tako so čas izkoristilitudi za montažo nove table z logotipom, ki jo je naredilBoštjan Brišnik in na steno pritrdil tudi šolsko tablo, ki jenamenjena učenju, oglaševanju in dobrim mislim. V torek, 15. oktobra, je potekalo predavanje LekarneCvetka o črevu, ki cveti. Kot vedno je bilo to pestro inpoučno predavanje o prehrani, kdaj uporabljamoprobiotike ter kako dolgo in kako se lahko zdravimosami.

Sredini pohodi so oktobra v večini odpadli zaradislabšega vremena, a je bilo toliko več obiska naizmenjavi oblačil in podobnih izdelkov ter nadelavnici šivanja. Na ročnih delavnicah so seudeleženke prav tako lotile oblikovanja rož izkrep papirja, ki so jih pripravljale za otvoritevnovega medgeneracijskega centra. Udeleženci so bili prvič deležni tudi merjenja inanalize telesne sestave. Takšna oblika analize seje izvajala prvič in je bila zelo dobro obiskana. Na težko pričakovanih četrtkovih delavnicah sose lotili priprave češpljevih knedlov in kompota.Ker so jih lahko poskusili že v novi kuhnji, so biliknedlji še toliko bolj slastni. Zadnjo kuharskodelavnico v oktobru so izkoristili za zajrtk naprostem, pri čemer so obujali spomine naotvoritev, ki je bila res čudovit dogodek. Petki so bili oktobra v večini namenjeni pripravina otvoritev, saj je bilo ogromno dela, ki so gaprostovoljci in udeleženci opravili sami. Med počitnicami je center obiskalo veliko otrok,ki so se udeležili delavnic v okviru počitniškegaustvarjanja. V tem času so narisali, kako je bilona sobotni čarovniški noči na tržnici ter sinaredili čarovniška očala.

M E D G E N E R A C I J S K I C E N T E R N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 7

Kljub selitvi in dodatnemu delu aktivnitudi v jesenskih mesecih

V mesecu oktobru so bili prostovoljci in udeleženciv medgeneracijskem centru kljub težkemupričakovanju otvoritve novih prostorov pridni inmarljivi pri raznolikih delavnicah. Ob koncumeseca so v prostorih potekale tudi delavnice zaotroke. Tekst in foto: Klavdija Jelen

MC Prebold


Tekst: Jure Vrhovec / Foto: arhiv občine

Zemljišča kot možnost širitve šolskihin vrtčevskih prostorov

V septembru in oktobru je društvo upokojencev izvedlopohod v Marija Reko, letovanje v Hotelu Delfin,množičen izlet v Slovensko Istro in soline, udeležili sose tudi različnih srečanj upokojencev, aktivnosti paproti novembru kar ni in ni bilo konca. Kar 60 udeležencev si je ogledalo del Slovenske Istre inmalo, vendar turistično zelo zanimivo vas Krkavče. Vstari istrski hiši so jim prikazali revno življenje v časušavrink, zunaj nje pa sedanje mlade ljudi, ki pridelujejovino in olivno olje, kar je edino, kar na tem območjudobro uspeva. Izlet so zaključili v Sečoveljskih solinah.Od nekdaj uspešnih solin je ostalo bore malo, turističenvlakec in 2 muzejski hiši. Upokojenci so se udeležili tudi srečanja upokojencev

U P O K O J E N C I N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 8

Družijo jih dobra volja in zabavneaktivnosti

Tekst in foto: Marta Praprotnik

DU PREBOLD

v Podčetrtku, ki ga je organizirala PZDU celjskeregije. Športniki so se udeležili dvoboja sšempetrskimi upokojenci, članice ročnih del parazstave kolegic v Črni na Koroškem. Oktobra se je 64 udeležencev odpravilo napriljubljen pohod na Goro Oljko, lepo jesenskovreme pa je marsikoga prepričalo, da se bo naGoro Oljko odpravil tudi prihodnje leto. Tudi nakupovalni izlet na Madžarsko bodo še pravgotovo izvedli, čeprav jih je letos na potipresenetilo nekoliko slabše vreme. S kostanjevim piknikom v Šeščah so članizeliščarske sekcije, s šahom pa člani šahovskesekcije zaključili oktober.

Ko so otroci septembra začeli guliti šolske klopi, so se vdomu upokojencev že začeli pripravljati na vse redneaktivnosti, ki jih izvajajo vsak mesec. Ena izmed tehdejavnosti je prav gotovo tombola, ki jo vsakič težkopričakujejo, tudi zaradi dobrih nagrad. Ob četrtkih jim bivanje popestrijo razni pevski zbori,foklorne ter glasbene skupine. Seveda pa ne pozabijoniti na zveste štirinožne prijatelje, ki jih obiskujejo inrazveseljujejo pod okriljem društva Tačke pomagačke. September je bil tudi mesec ozaveščanja od demenci. V ta namen so po Sloveniji na ta prvi jesenski mesecpotekali številni sprehodi za spomin. V znak podpore sose domu pri sprehodu pridružili otroci iz vrtca, osnovnešole ter prostovoljke iz MC Prebold.

Za glasbeno popestritev je bilo poskrbljeno tudi sstrani zbora Reški slavčki. Kako lepo je videti, kose zbere staro in mlado in skupaj nastaneprekrasno medgeneracijsko druženje. V začetku oktobra so organizirali izlet v Olimje,kjer so obiskali čokoladnico, samostan, lekarno terse na Jelenovem grebenu okrepčali z golažem.Domov so prišli prijetno utrujeni, polni lepih vtisovin spominov. Oktobra jih je obiskal gospod župnik in naredilsveto mašo v večnamenskem prostoru za vse, ki siželijo nahraniti dušo.Ker je ta mesec po Sloveniji potekala akcijaSimbioza Giba, so se jim v domu z veseljempridružili ter s pomočjo otrok iz vrtca podiralikeglje, metali žoge in počeli še veliko ostalihzabavnih stvari. Tudi za jesenske mesece lahkotorej zaključimo, da v domu vedno dogaja.

U P O K O J E N C I N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 9

Tudi v jesenskih mesecih najbolj težko pričakovana - tombola Tekst in foto: Gloria Tanko

Vas zanima, katerega dogodka se najbolj veselijo vDomu upokojencev Franc Salamon – enotaPrebold? Čeprav zgolj ugibamo, vam lahko skorajs stoodstotno gotovostjo povemo, da je totombola, ki pri njih poteka enkrat na mesec.

DOM UPOKOJENCEV

V zaključku je predavatelj govoril o vlogiZgodovinskega in narodopisnega društva pri tem, sajse imenovano društvo čuti dolžno, da na te stvariopozarja in ponudi pomoč pri promoviranju pomenakulturne dediščine. Tudi muzejska zbirka Prebold skozi čas ima statusspomenika kulturne dediščine lokalnega pomena,čeprav še vedno nima ustreznih pogojev za hrambo inzaščito depojskih eksponatov, niti nima izdelanihstrokovno-tehničnih smernic ter ustrezne strokovnepodpore za nadaljnji razvoj in širitev. Mnenje predavatelja je, da je skrb za kulturnodediščino na lokalnem nivoju premajhna in se zatoizgublja dragocen spomenik, ki sicer res ni kokoš, ki binesla zlata jajca, a lahko ima sinergijski učinek narazvoj kraja preko vpliva na turizem, šolajoče sepopulacije in kot element, ki lahko občino postavi vregionalni in širši okvir, ob razvoju ostalih za topotrebnih kvalitet v občini (gospodarstva, javnih inzasebnih ustanov na področju turizma, športa inkulture).

Predavanje Kulturna dediščina – včeraj, danes injutri je del cikla rednih letnih predavanjZgodovinskega in narodopisnega društva Prebold.Dogajanje so s svojim nastopom na začetkupopestrili člani folklorne skupine KUD Grifon izŠempetra v Savinjski dolini.Predavatelj je najprej predstavil pojem kulturnedediščine, ki je ogrodje spomina lokalne skupnosti,je odraz vitalnosti, razvoja, idej prednikov in jestvar, ki je vredna dovolj, da jo ohranimo tudizanamcem. Omenil je strokovne podlage ininstitucije, ki sodelujejo pri zagotavljanju skrbi zakulturno dediščino in poudaril, da je odnos dokulturne dediščine v vseh oblikah izkazpripravljenosti družbe na ohranjanje tega spomina.Občina Prebold ima sicer izdelane smernice zastrategijo za zaščito kulturne dediščine, vendar nijasno, v kolikšni meri – če sploh – se ta izvaja. V osrednjem delu je predavatelj predstavilreprezentativne primere kulturne dediščine pri naster njihove režime varovanja ter stanje, v kakršnemso danes. V naši občini je kulturna dediščina razsejana vraznih oblikah, prednjačita pa predvsem stavbna inarheološka dediščina. Kulturna dediščina je bila prepoznana že v času skupne žalske občine, je pajavnosti v večjem delu neznana in ne pritegnedovolj pozornosti, da bi zanjo ustrezno (po)skrbeli.

Z N D P R E B O L D N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 1 0

Kulturna dediščina - včeraj, danes injutri Tekst: Uroš Herman / Foto: Ivan Lipičnik

ZND PREBOLD

Oktobra pa so se društevniki in društveniceodpravili še na ekskurzijo v Zagorje in Moravškodolino. Marta Praprotnik je odgovorna zaizvrstne strokovne ekskurzije, tokrat se je na potodpravilo 28 udeležencev. V Zagorju so si najprej ogledali rudarski muzej, insicer del v površinskem jašku, večinoma namultiviziji. V Vačah jih je čakala predstavitevtrga, ogled cerkve z edinstvenim božjim grobomv Sloveniji, predstavitev vaške situle ter obiskgeometričnega središča Slovenije. V gostišču priGEOSS-u so se najedli in nadaljevali pot. V Moravški dolini so si ogledali grad Tuštanj, kiima zanimivo zgodovino in avtentično opremo.

Z N D P R E B O L D N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 1 1

Oktobra je v prostorih Muzejske zbirke potekalopredavanje o pomenu lesa, ki je naše največje naravnobogastvo, društveniki ZND Prebold pa so se odpravilitudi na strokovno ekskurzijo v Zagorje in Moravškodolino. Vlado Skok je na predavanju predstavil pomen gozda inlesa. Včasih pozabimo, kakšno naravno bogastvo namrazkriva naša Slovenija, zato je s predavanjem gozdpribližal tudi vsem obiskovalcem in obiskovalkam. Pouvodnem nagovoru g. Skoka so obrtniki - lastnik gozda,žagar, mizar, kolar in sodar - predstavili svoje poklice innjihovo navezanost na gozd kot takšen. Tudi Skok je poudaril, da mu gozd pomeni neizmernoveliko in da v njem najde mir in tišino, kadar jopotrebuje.

Uživali na strokovni ekskurziji ter seizobraževali o pomenu lesaFotografije: Ivan Lipičnik in Nuša Stergar

T U R I Z E M N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 1 2

Kako do zdravegaživljenjskega sloga?

»Kako do zdravega življenjskega sloga?” je bilotemeljno vprašanje oziroma rdeča nit štirihaktivnosti v TIC Prebold, ki jih je organizirala občinav sodelovanju s podjetjem za osebno rast in razvojZeleni Biser.

Ker je odgovor na to vprašanje vse prej kotenostaven ali enoličen, so pripravili vsebinskopovezane, pa vendarle zelo različne interaktivnedelavnice s področja prehrane, telesne dejavnosti innevroznanosti. Odgovor so tako oblikovali napodlagi perspektiv vseh deležnikov oblikovanjazdravega življenjskega sloga; planeta in narave,države in širše družbe, posameznika oziromapotrošnika in ponudnikov oziroma proizvajalcev.Septembra so izvedli predavanje in delavnico Zdravimožgani in vitalna miselnost v sodelovanju z ZeleniBiser Neuro Akademijo ter predavanje, delavnico inmeritve Telesna dejavnost za zdravje v sodelovanju zMarušo Modrijan in ŠZ Prebold. Dogajanje je privabilo generacijsko raznolikeudeležence, kar je pripomoglo k še boljšemurazumevanju diskusiji Kaj je zdrav življenjski slog.

Pri izvedbi delavnic je sodelovalo več strokovnjakov izdomače Občine Prebold in tudi iz celotne Slovenije, kiso poskrbeli, da so obiskovalci delavnic domov odšlipolni novih praktičnih znanj in spoznanj zaoblikovanje bolj zdravega in polnega življenja.

Tekst: Katja Debelak

Povezovanje in ustvarjanjeturistične zgodbe kraja Foto: Ivan Lipičnik

Konec septembra je v knjižnici potekala okroglamiza z naslovom Kaj pa turizem v Preboldu? Zrazpravo je Turistično društvo Prebold odprlo prvopot novemu načinu razmišlanja in posodobljenimpotem turizma v našem kraju. V razpravi, ki jo je povezoval Tomaž Pančur, sosodelovali člani turističnega društva, domačini,ponudniki storitev, podjetniki in vsi tisti, ki jim jemar za turizem. Dogodka so se udeležili tudi županVinko Delebak, podžupan Franc Škrabe ter svetnikaBrane Verk in Miha Fonda. Možnost za napredovanje so prepoznali vpovezovanju, predvsem pa v širšem sodelovanju.

Možnosti je ogromno, še posebej zato, ker je bilPrebold včasih izjemno bogat s svojo turističnoponudbo, trenutno pa se zdi, da gostov ne znamozadržati v našem kraju. V prvi vrsti je treba izkoristitivse danosti, ki jih ponuja naš kraj, vsi zbrani pa so sestrinjali, da je okrogle mize s podobno tematikopotrebno organizirati večkrat.

T U R I Z E M N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 1 3

Prebold obiskale mladečarovnice in čarovniki

Pred jesenskimi počitnicami se je na prenovljenemprostoru Režajeve domačije zopet odvilatradicionalna prireditev Noč čarovnic. Tako kotprejšnja leta, so tudi letos organizacijo s podporonaše občine prevzeli člani preboldskega turističnegadruštva. Glavni namen dogodka je druženje občanov obpijači, pečenem kostanju in glasbi, posebno mestona dogodku pa je seveda namenjeno najmlajšim.Otroško dogajanje je tokrat zaznamovala kratkaotroška predstava, ki se je razvila v pravo čarovniškošolo, ki so se je udeležili vsi otroci.Čakali so jih različni izzivi - najprej so se naučiličarovniških urokov s prskalicami in dobili čisto pravečarobne palice. Kasneje so morali premagati strah inse podati skozi Tunel strahu, ki je bila letošnjanovost in največja atrakcija.

Za tem so morali prelisičiti še pajka velikana. Ko soizzive uspešno opravili, je vsak dobil čarovniškoogrinjalo. Seveda brez plesnega rajanja ni šlo. Starši in ostali obiskovalci so lahko prisluhniličlanom Ansambla Namig, ki je dvorišče napolnil zzabavnimi in narodno zabavnimi ritmi. Plesišče jebilo odprto. Sicer pa je pestro gostinsko ponudbo spremljaladobra volja in "Izbor najizvirnejše buče", ki so jihčlani društva s pomočjo sponzorja, trgovine Jager,tudi nagradili. V prihodnje bo izbor buče zagotovopostala stalnica prireditve. Tudi letos so si lahko zbrani poslikali obraze, senagradili s palačinkami, plačevalo pa se je z baletami- kot v preteklih letih. Obiskovalci so bili navdušeni nad scensko zasnovoprizorišča, ki vsako leto postreže z drugačno podobo.Letos sta bila to dih jemajoča podoba zagotovopajek in njegova gromozanska mreža, ki se je vila vsedo novih prostorov medgeneracijskega centra. Zadovoljnih obrazov so obiskovalci prizoriščezapustili v poznih večernih urah.

Tekst: Tomaž Pančur / Foto: Facebook

K U L T U R A N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 1 4

Ljudska pesem v Preboldu

Tekst in foto: Neža Zagoričnik

Septembra je v Dvorani Prebold potekala območna revija Ljudska pesem v Preboldu. Javni sklad RS zakulturne dejavnosti, ki vsako leto organizira srečanje, je z letošnjim letom uvedel novosti na področjufolklorne dejavnosti in s tem tudi na področju petja ljudskih pesmi.

Poleg skupin, ki slovensko ljudsko glasbo poustvarjajos preteklimi glasbenimi praksami in so že stari znancitovrstnih srečanj, so se letos lahko na srečanjeprijavile tudi skupine, ki pri izvajanju ljudskih pesmi inmelodij zavzemajo sodobnejši pristop. S tem je skladodprl vrata širšemu krogu izvajalcev in, vsaj takoupamo, omogočil slovenski ljudski glasbi daljšoživljenjsko dobo. S to vsebinsko spremembo pa jeprišla tudi sprememba naziva srečanja. Ime Pevci nampojejo, godci pa godejo – srečanje pevcev ljudskihpesmi in godcev ljudskih viž smo spremenili v imeNapev – odsev, revija poustvarjalcev glasbenegaizročila Slovenije. Vsaka izpostava lahko obdržilokalno ime, če se je to med obiskovalci dobro'prijelo', in Ljudska pesem v Preboldu se zagotovo je,zato ji ostajajo zvesti še naprej. Letošnje srečanje je ponovno spremljala dr. Urša Šivic,ki je po koncu srečanja opravila razgovor z vodjiskupin in podala svojo strokovno oceno.Po končanih srečanjih na področju celotne celjskeregije je določila tiste skupine, ki se bodo lahkoudeležile državnega srečanja.

Slednje bo letos potekalo 16. novembra v Artičah.Predstavnikov našega območja tam ne bo, so paReški slavčki in Pevke treh vasi dosegli regijskinivo, za kar bodo prejeli srebrno priznanje.Na reviji se je sicer predstavilo osem skupin:Pesemca (Braslovče), Veseli Pruhovčani (Galicija),Prijatelji 6še (Šešče), Vaški godci iz Andraža(Andraž nad Polzelo), Reški bend (Marija Reka),Pevke FS Grifon (Šempeter), Pevke treh vasi(Zalog) in Reški slavčki (Marija Reka). Program je povezovala vodja OI JSKD Žalec NežaZagoričnik.Ker so bile kar tri skupine naše domače, je prav,da jih predstavimo ter se jim s tem poklonimo zavse, kar naredijo za prepoznavnost ljudske pesmi. Skupina REŠKI BEND je nastala leta 2003 iz želje popetju in kot izziv za nastop na dnevu žena v MarijaReki. Prvi nastopi so lepo uspeli, zato so s petjemnadaljevali tudi v prihodnosti. Vadijo predvsem vzimskem času, ko se zberejo vsakič pri drugemčlanu, kjer prepevajo. Njihov izbor obsega šaljivepesmi iz narodno zabavne in ljudske glasbe. Kar se je začelo kot šala, se je razvilo v pravo petjein z enega ali dveh nastopov na leto sedaj rednonastopajo na prireditvah v domačem kraju, naobletnicah in kamor jih povabijo. Lani so seudeležili Srečanja ljudskih pevcev in godcev vPreboldu in napredovali na regijsko tekmovanje vRogaško Slatino, kjer so prejeli srebrno priznanje.To je tudi njihov največji dosežek.

K U L T U R A N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 1 5

Do nedavnega so PRIJATELJI 6 ŠE vsako leto poleg Ljudskepesmi v Preboldu organizirali simpozij na temo ljudskegaizročila, na katerem so predavali strokovnjaki iz Slovenije intujine. Ljudsko pesem v Preboldu so predali v oskrbo skladu, samipa še naprej organizirajo prireditev Nocoj bo pa en lepvečer. Skupina sicer deluje že skoraj 20 let.V tem času so člani posneli sedem zgoščenk, dvajsetvideospotov in nekaj kompilacij. Kljub zmanjšanju članstvaostajajo zvesti slovenski glasbi in pesmi.

REŠKI SLAVČKI že od leta 2008 delujejo v okviruKulturnega društva Marija Reka. Svojo bogatopot pevskega udejstvovanja so pred dvemaletoma kronali z izdajo zgoščenke, ki pomenivelik doprinos k etnološki dediščini in boprihodnjim generacijam ostala v trajen spominin opomin, kako se živi s petjem, ki druži ljudi. So izjemno aktivni in ne manjkajo na nobeniobčinski prireditvi ali prireditvi v rodni vasi.

Pihalni orkester Prebold iz Ormoža z zlato plaketo

Pihalni orkester Prebold se je v preteklihmesecih zelo intenzivno pripravljal natekmovanje godb v Ormožu, kamor so seodpravili novembra. V Ormožu je namreč 9. novembra potekalo24. Tekmovanje godb Slovenije vzabavnem programu za pokal VinkaŠtrucla, na katerega se je prijavilo 10godb. Preboldski pihalni orkester se je natekmovanju predstavil z dvemaskladbama Vinka Štrucla - Po dunajskicesti in Šopek domačih ter s precejzahtevno, a izjemno skladbo AdventureIsland. Pihalnemu orkestru čestitamo zadoseženo zlato plaketo in upamo, da sebodo s temi tremi skladbami predstavilitudi na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu.

K U L T U R A

Trpljenje mlade Hane je gledališka predstava, kjer seje v režiji in dramaturgiji odlično znašel naš domačinAljaž Primožič, ki je na oder sredi Dvorane Prebold podokriljem Gimnazije Celje-Center postavil odličnopredstavo.

N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 1 6

Trpljenje mlade Hane na malemodru sredi dvorane Foto: Darko Naraglav

Predstava temelji na zbirki vsestranske umetnice Katje Gorečan in govori o mladosti, na drugi strani pa oprepadu med stvarnostjo in idealom, nad katerim se vsake toliko zagotovo znajde vsak izmed nas. Hano, kise znajde v različnih preizkušnjah, so odlično odigrala štiri dekleta na odru, s predstavo pa se je gledališkaskupina spomladi uvrstila na tekmovalni del Festivala Transgeneracije v Cankarjevem domu.

Otroški in odrasli abonmaji KUD Svoboda Prebold Foto: Ivan Lipičnik

Prvi jesenski mesec je prinesel tudi abonmaje KUDSvoboda Prebold, ki so jih pripravili tako za odraslekot za najmlajše. Ob gledaliških igrah bomo lahkouživali vse do pomladi.

Prva predstava v okviru odraslega gledališkegaabonmaja je bila komedija Zbeži od žene v izvedbiLjubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij obŠčavnici. Ni bila le komična, ampak tudi nevarnozaskrbljujoča, saj je polna zapletov, v katere se zapleteglavni junak Ivan s svojimi domislicami in izmikanji vljubezenskem trikotniku.

Pri naših najmlajših pa so prvo predstavo, LaFontainove basni, izvedli člani Kulturnoumetniškega društva Cona 8. Otroke še vednolahko vpišete v letošnji otroški abonma.

K N J I Ž N I C A

Septembra je v naši knjižnici potekal pogovorni večers člani Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske.Za društvo je to leto jubilejno, s ponosom naprehojeno pot in postorjeno delo se ozirajo štiridesetletja nazaj in tkejo nove projekte za naprej.

N O V E M B E R 2 0 1 9

Na območju 33 občin potekajo dejavnosti društva, znamenom zbliževanja v aktivno in ustvarjalnoživljenje v skupnosti. Njihov moto v projektu pravi»Kar me ovira, me motivira«, in to bi lahko bil vzormarsikdaj v življenju v skupnostih, ko je potrebnorazumevanje različnosti in različnih potreb. Društvo danes šteje več kot 130 članov, od leta 2000ga kot predsednik vodi Janez Hudej. V pogovoru, kiga je vodila knjižničarka Lea Felicijan, je bogatodejavnost, širok spekter interesnih dejavnosti inposameznikov v društvu predstavil Peter Planinšek.Športna dejavnost društva pa dokazuje, da zavrhunske rezultate ni ovir.

S T R A N 1 7

Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske v preboldskiknjižniciTekst: Lea Felicijan / Foto: Darko Naraglav

Kot društvo so člani ne le za invalide, temveč za vsemotivator in zgled za preseganje lastnih meja, jepovedal Aleš Povše. Vsem potrebam po mobilnostiposkušajo v društvu doprinašati z lastnimi prevozi;kako jim to uspeva, je pojasnil Franc Ivenčnik.Nataša Lotrič je spregovorila o preprekah in ovirahpri mobilnosti. Društvo zavzeto opozarja inozavešča, dobro pa sodeluje z občinami in tudi vObčini Prebold je opaziti trud prilagajanj potrebaminvalidov. Na prireditvi je bil prisoten tudi GregorJanežič, ki je praktično prikazal slikanje z usti. Risbas čopičem brez pomoči rok je aktivnost, umetnost,po kateri so slovenski ustvarjalci znani kot eni izmedvodilnih v Evropi. Dogodek se je sklenil z odprtjemrazstave likovnih del Branka Rupnika, ki je na ogledpostavil motive obrazov ljudi, ki so ga spremljali nanjegovi življenjski poti.

K N J I Ž N I C A

V sodelovanju s knjižnico je Pozdrav mladosti dogodek pripravila in vodila predsednica KUD SvobodaPrebold Manja Holobar. S poezijo so se predstavile tri domačinke: Marija Zmrzlak, njena hči Marija Petrovec -Manja ter Manjina tašča Marija Petrovec - Marinka. Najprej je voditeljica večera predstavila 77-letno Marijo Zmrzlak, in sicer kot iskrivo, delavno žensko, ki je kotnajstnica imela prva v vasi težak motor Puch in bila strastna motoristka. Zaposlena je bila v tekstilni tovarni,na Polzeli in nazadnje v MIK Prebold. Ob tem je kmetovala, šivala, gojila ljubezen do cvetja, vse to pa ji jedajalo motiv za pisanje. Marija Petrovec je bila rojena v Banatu v Srbiji, kot 15-letna se je zaposlila v celjskibolnišnici, nato pa je delala v Cetisu. Ideje za pisanje ji dajejo ljudje s svojimi življenjskimi zgodbami. Pove,da ko piše, razbremeni tudi svoja bremena in lastne stiske, ki se včasih zdijo nepremostljive. Manja Petrovecje zaposlena v Vrtcu Prebold, zaznamuje vrtčevske prireditve, kot igralka, avtorica in režiserka je prisotna vgledališki skupini KUD Svoboda Prebold. Njene pesmi so odsev vsakdanjih dogodkov. Pesmi sta na večeruprebirala člana gledališke skupine KUD Svoboda Prebold Martina Aubreht in Marko Reberšek, čar mladostipa so z glasbo dodali mladi glasbeniki Maja in Lara Kotnik, Neža Breznikar in pevka Eva Aubreht. Za topriložnost so izdali tudi bilten s pesmimi vseh treh ustvarjalk.

N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 1 8

Tekst: Lea Felicijan / Foto: Darko Naraglav

Večer z ljubitelji poezije in glasbe

Minile so brezskrbne počitnice, poletje se je prelilov jesen. Ostali so nepozabni spomini na doživetja sprijatelji, na kakšno vratolomno pustolovščino.Prav takšno, o kakršni so govorili na pravljični uri vknjižnici. Otroci so se spet zbrali na pisanih blazinah inprisluhnili zgodbici o iznajdljivem jazbecu, kipriskoči na pomoč trem ptičicam. Najmlajša izmednjih si je poškodovala krilo in ne more slediti jati,potujoči v tople kraje. Jazbec ima sijajno idejo. Zježkom in zajčkom vneto merijo, žagajo, lepijo,dolgo v noč. Vse dokler ne nastane osupljiva, hitrain okretna leteča naprava. S ptičicami poletijovisoko v nebo in dohitijo jato preostalih ptic.Otroci so tako spoznali, kako velike razsežnostiima lahko pogum v družbi dragih prijateljev inkako veliko je lahko veselje ob ponovnem srečanjuz njimi.

To je bil tudi izvrsten razlog, da so vObčinski knjižnici Prebold vsodelovanju s KUD SvobodaPrebold priredili ustvarjalnodelavnico, ki sta jo vodili MojcaŠkrabl in Ana Ajdič. Na krilihdomišljije so otroci in njihovispremljevalci ob prijetnemdruženju ustvarili presenetljivejesenske izdelke.

K N J I Ž N I C A N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 1 9

Tekst in foto: Lea Felicijan

Pravljična ura o jazbečevi pustolovščini na pragu jeseni


Ustvarjalna delavnica: »Jesensko listje, kam hitiš?«

Jesen je čas šelestečega listja vsehbarv; čas, ko pobiramo jesenskeplodove: kostanj, gobe, lešnike,buče. Nadenemo najljubšo kapo,prav pridejo topli puloverji inškornji. Vse to nam prinaša jesen,letni čas, v katerega smo že poštenozakorakali.

O tem so modrovali tudi ob ustvarjanju ptičic in drugihživali, ki jih velikokrat opazimo še zlasti takrat, ko vdeželo prikoraka jesen.

Do začetka novembra je bila v Občinski knjižnici Prebold včasu njene odprtosti na ogled bogata razstava Jamarskegakluba Črni galeb Prebold, postavljena v počastitev 50-letnice delovanja Črnih galebov.Razstava pokaže na začetke obiskovanja jam na območjuSavinjske doline, ko so se fantje, sosedje iz Dolenje vasi,leta 1969 prvič podali v Jamo Pekel, drugi v istem času zAntonom Vedenikom v jamo Škodavnico pri Vranskem.Odkritje zgornje etaže Jame Pekel, 14. avgusta 1969 sta joodkrila Darko Naraglav in Karel Pečar, je botrovaloustanovitvi kluba in 25. septembra 1969 so člani Črnegagaleba postali tudi del takratnega Društva za raziskovanjejam Slovenije oziroma Jamarske zveze Slovenije. Od takrat dalje dajejo neizbrisen pečat raziskavam naobmočju osamelega krasa Spodnje in Zgornje Savinjskedoline, na Kozjanskem, v Zasavskem hribovju in vpredalpskem in alpskem svetu Zgornje Savinjske doline.Vse to dopolnjujejo še raziskave in uspehi na tleh JužneAmerike, na Galapagosu, karibskem otoku San Andres, vEkvadorju (1979), Kolumbiji (1984), na Kreti (1988) in natreh odpravah na Filipine (1981, 1982, 1983) ter na otok Vis(1986) in Brač (2005). Raziskovanje jam na več kot 2000metrov visoki Raduhi nad Lučami jim je leta 1981 razkrilojamski alpski biser, Snežno jamo, ki je najvišje ležečaturistična jama v Sloveniji. Z ureditvijo za turistični obisk jebilo kronano njihovo dotedanje aktivno jamarsko-raziskovalno delo. Klub deluje tako na jamarsko-raziskovalnem kot turističnem področju, s čimer dajepomemben prispevek tudi turistični ponudbi ZgornjeSavinjske doline in posledično vse Slovenije.

Člani kluba niso le jamarji, njihova prisotnostje vseskozi opazna v javnem življenju, nakrajevni, občinski in državni ravni. Bili soorganizatorji ali soorganizatorji vrsteprireditev, tekmovanj in manifestacij. Vse todokazujejo številni pokali, priznanja, diplome(bili so prvaki v občinski ligi v malemnogometu, večkrat prvaki v ligi za planinskoorientacijo, aktivni v civilni zaščiti, zlasti zapotrebe reševanja iz visokih stavb). Bogata jenjihova fotografska in kino dejavnost terzaložništvo. Izdajajo društveno glasilo Črnigalebi pišejo, 15 let so bili tudi založnikinaravoslovnih stenskih koledarjev, ki sopromovirali jamarstvo. V treh samostojnihknjižnih izdajah so opisali dosežke svojihjamarskih odprav in delovanje Jamarskegakluba Črni galeb Prebold.V Občinski knjižniciPrebold so 50. obletnico zaznamovali zglasbeno-predstavitvenim dogodkom obodprtju razstave. V kulturnem programu jenastopila nadarjena citrarka Maša Strmec,skozi zgodovino jamarskega kluba jeobiskovalce popeljala knjižničarka LeaFelicijan, o razstavi je spregovoril ustanovničlan Črnih galebov Anton Vedenik, prikazana jebila tudi videoprojekcija o delovanjupreboldskih jamarjev. Prireditve sta seudeležila tudi župan Občine Prebold VinkoDebelak in predsednik Jamarskega kluba Črnigaleb Prebold Silvo Ramšak.


S T R A N 2 0

Tekst: Lea Felicijan / Foto: Ivan Lipičnik

Jamarski klub Črni galeb Prebold praznoval 50 let delovanja

Oktobra je v knjižnici potekalo potopisnopredavanje popotnika, gorskega kolesarja inljubitelja narave Marjana Moderca.Ko sta z dekletom tuhtala, kako ljubezen dopohodništva, gorskega kolesarjenja,taborjenja, potovanj in izzivov zmešati vpustolovščino, vredno celoletne zalogeodmerjenega dopusta, sta postala pozorna napo mnenju mnogih najlepšo dolgometražnogorsko kolesarsko (pre)izkušnjo: Koloradskopot – slavno, a zahtevno pot, ki na povprečnivišini 3000 metrov nadmorske višine prečiSkalno gorovje v ZDA. Ko sta izvedela, da večkot polovico poti predstavlja pot enoslednicaoziroma tako imenovana »singlca«, je odločitevpostala precej preprosta. Nekaj mesecev ponačrtovanju in izbiranju najnujnejše opremesta se tako podala na 850 kilometrovvisokogorsko mešanico uživancije in garanja.Čudovita in mestoma kar naporna stezica ju jevodila pod najvišjimi vrhovi celinskega delaZDA. Kolo sta potiskala čez visoke prelaze,vriskala na neskončnih in zavitih spustih, dihpa jima je jemal redek višinski zrak in izjemnirazgledi. Vozila sta se skozi neskončne tunelebarvitega trepetlikinega gozda, kot izvesternov izrezana rudniška mesteca,pokukala sta celo v najvišje ležečo slovenskocerkev na svetu.Težave na poti so jima pomagali premagovatiže prav neverjetno prijazni domačini. Njihovaustrežljivost in pozornost sta bili pravzapraveden izmed večjih kulturnih šokov v ZDA,obenem pa razlog, da sta se skozi vso pot,kljub divjini, počutila precej varno. Ob številnihkulturnih razlikah ju je navdušila tudiprostorsko-sociološka urejenost gorskegakolesarjenja.


S T R A N 2 1

Tekst: Marjan Moderc / Foto: Ivan Lipičnik

Colorado trail: z gorskim kolesom čez Skalno gorovje

Dobila sta občutek, da so ZDA s svojo mešanico naravnihlepot, dobro razvitih mrež poti, servisne infrastrukture insocialne sprejetosti gorskega kolesarjenja pravaobljubljena dežela za ta šport. S kolesarske avanture po Coloradu sta tako polegnepozabnih spominov, utrjenih zadnjic in načetih kolesprinesla tudi konkretno izkušnjo, da je s strpnim inodgovornim odnosom naravo mogoče trajnostno uživatiše kako drugače kot v gojzarjih.

V naši knjižnici je o vplivu solne terapije na zdravjepredavala Brigita Petek iz Centra Bella Vita.Obiskovalci so izvedeli, kako skozi terapijoizboljšati pljučno funkcijo in limfni sistem, okrepitiimunski sistem, obnoviti sluznico dihalne poti,učinkovati proti alergijam na koži in regeneriratitelo. Pri terapiji se medicinska sol, vstavljena vhalogenerator, fino zmelje in na podlagi vnaprejdoločenega programa procesira v solno sobo. Greza sterilno okolje, v katerem smo normalnooblečeni, z zaščitno kapico in zaščitnim obuvalom.Solna terapija je primerna za odrasle in otroke.


S T R A N 2 2

Tekst: Lea Felicijan / Foto: Darko Naraglav

Brigita Petek o vplivu solne terapije na zdravje

Tekst: Lea Felicijan / Foto: Nika Kolenc, Ida Strožer

Prvošolci v Občinski knjižnici Prebold

Krepko smo že zakorakali v novo šolsko leto inšolarji že vedoželjno srkajo nova znanja. Tudiradovedni prvošolci Osnovne šole Prebold sepridno učijo, spoznali so nove prijatelje. Da sonaše najboljše prijateljice lahko tudi knjige, paso spoznali v torek, 8., in sredo, 9. oktobra, ko sov spremstvu učiteljic Irene Vovk Artelj, IdeStrožer, Anje Celinšek in Nike Kolenc obiskalinašo knjižnico. Knjižničarka Lea Felicijan je 61 mladimnadobudnežem predstavila, kako prijetno jelahko v kulturni ustanovi, v kateri domujejoknjige. Izvedeli so, kako se včlanijo v knjižnico,kdaj v njej potekajo pravljične ure in ustvarjalnedelavnice, kaj vse lahko v knjižnici počnejo. Zzanimanjem so prisluhnili zgodbici o nagajivemkužku Rokiju, ki ga rumena ptička učiteljicapopelje v svet črk, besed in branja. Kužekspozna, da je poslušanje in branje zelo zanimivo,osupljivo, odpira nova obzorja, spet in spet. Obkoncu je vsak prvošolec prejel drobnopozornost, in sicer svinčnik s prikupno figuricoter logotipom knjižnice.

Mednarodna zveza slepih je leta 1970 zamednarodni dan bele palice razglasila 15.oktober. Zaznamovali smo ga tudi v Občinskiknjižnici Prebold, ko smo v sodelovanju zMedobčinskim društvom slepih in slabovidnih(MDSS) Celje ter Občino Prebold priredililiterarno-glasbeni večer s predstavitvijomobilnosti z belo palico, pripomočkom, kisimbolizira osebno neodvisnost slepe alislabovidne osebe in je hkrati opozorilo drugim,da njen uporabnik ne vidi ter ima zato posebnepotrebe in pravice.MDSS Celje je dejavnosti za slepe in slabovidnezačel leta 1948, tako so v društvu lanipraznovali 70. obletnico delovanja. Združujejočlane slepih in slabovidnih iz 33 občin.Predsednik društva Edvard Vodeb je vpogovoru, ki ga je vodila knjižničarka LeaFelicijan, spregovoril o pomenu etičnedolžnosti ozaveščati ter se pustiti bitiozaveščen o pravicah in potrebah slepega alislabovidnega.Predstavil je, kako izjemno pomembno vlogoima društvo za socialno vključenost slepih inslabovidnih, širjenje socialne mreže,uveljavljanje pravic in pridobitve pripomočkovza njihove člane. Izvajajo tudi kulturno,športno in izobraževalno dejavnost,opismenjevanje, program osebne asistence.Vse prodornejši so v povezovanju z drugimiorganizacijami in v izkazovanju potreb alidokazovanju pravice po videnju teh potreb.Aktivna članica društva Karmen Kukovič jepogovor prepletla s svojimi pesmimi izpesniške zbirke z naslovom Srečanje srca, dušein narave. V pesniškem recitalu se je dotaknilarealnih trenutkov in razmišljanja skozi srce indušo.


S T R A N 2 3


Dan bele palice

Njeno sporočilo je, da svoje zdravje vse prevečkratjemljemo kot nekaj samoumevnega. »Bralcu želim bitisvetilnik, ko se znajde v duševni bolečini,« je povedala terpredstavila svojo življenjsko pot. O sprejemanju slepote,bodisi ob rojstvu bodisi pridobljene pozneje v življenju, jerazmišljala prav tako aktivna članica društva Sanja Kos,vodja pogovornih skupin za slepe in športnih skupin zaslepe. Obiskovalcem je praktično prikazala hojo z belopalico in marsikdo je to veščino po prireditvi preizkusil tudisam. V času prireditve je bila v knjižnici na ogled tudirazstava pripomočkov za slepe in slabovidne. Večer staglasbeno obogatila kitarist Janez Susman in domačin UrhŠtrakl na električnih klaviaturah.

V torek, 22. oktobra, sta v Občinsko knjižnico Prebold načarovniških metlah prileteli nagajivi čarovnici Ula inFrida. Pod čarovniški klobuk sta skrili prikupno pravljico, ki joje prebrala knjižničarka Lea. Otroci so radovednoprisluhnili zgodbici o čarovnici, ki se odpravi na zmenekz žabcem. Toda medtem ko ga čaka, ji živali povedo, dani dovolj lepa. Ker pa čarovnice niso kar tako in imajovedno za ušesi čarovniške uroke, se naša čarovnicapovsem spremeni. Ko pa jo žabec zagleda, ji pove, damu je všeč prav takšna, kakršna je bila prej. Otroci sotako spoznali, kako lepo je, če imamo ob sebi prijatelje,ki nas sprejemajo takšne, kot smo. Zabava se jenadaljevala ob čarovniškem plesu z Ulo in Frido. Malinadobudneži so se hitro od njiju naučili čarobnih besedin se začarali v različne živali. Velikanski lonec je bil kotnalašč za kuhanje juhice iz otrok in skupaj so jo pojedli.


S T R A N 2 4


Pravljična zabava s čarovnicama Ulo in Frido

Mimogrede, sploh ni bila dobra. Veselo je bilo pripreskakovanju ognja, ki jih je malo osmodil. Nakoncu pa so si izdelali čisto prave čar obne paličiceter si pričarali zaklad s pobarvanko in sladkimipisanimi črvi. Dogodek je potekal v sodelovanju zZavodom Enostavno Prijatelji.


Ustvarjalna delavnica ob noči čarovnic

V soboto, 26. oktobra, je v Občinski knjižnici Prebold tik pred nočjo čarovnic potekala ustvarjalna delavnica znaslovom »V vili Čira čara«, ki jo je vodila Ana Ajdič iz Kulturno-umetniškega društva Svoboda Prebold.Knjižnico je zajel otroški vrvež, ki pa se je kaj hitro spremenil v ustvarjalno vnemo. Male in malo večje roke sodomišljiji pustile prosto pot, kajti na strašljivi praznik se je treba dobro pripraviti. Ob prijetnem druženju sonastali zanimivi izdelki, pričakovanje pa je udeležence delavnice vleklo naprej, do novih prigod, ko bodozarajali v družbi čarovnic, pošasti in vseh strašnih prikazni.

V torek, 5. novembra, je v Občinski knjižniciPrebold svoja likovna dela razstavilo 18 članovLikovne sekcije KUD Žalec. Razstava nosinaslov »V sliki me najdeš« in bo na ogled do 26. novembra v času odprtosti knjižnice.Začetki Likovne sekcije KUD Žalec segajo v leto2001. Člani so se takrat pod imenom Foto-likovna sekcija prvič predstavili z razstavo vMedobčinski splošni knjižnici Žalec. 28. marca2003 je sledila ustanovitev Likovne sekcije KUDŽalec. Takrat je štela osem članov, danes jihima dvajset. Vedno imajo dobrega mentorja.Prvi mentor likovne sekcije je bil StanePetrovič, nasledil ga je Božidar Ščurek, za njimso člani ustvarjali pod mentorstvom DjemalaDjokovića. Zadnjih pet let je umetniškovodstvo prevzel akademski slikar UrošPotočnik. »Skupaj z njim člani izbiramo likovnevsebine in jih skozi posamezno letotematiziramo kot rdečo nit. Obiskujemo raznastrokovna predavanja o likovni umetnosti in seredno individualno predstavljamo s svojimilikovnimi deli v prostorih društva. Program jekot lepilo, ki člane povezuje, hkrati pa namomogoča, čeprav gre za izjemno heterogenoskupino, jasen pogled na smer, v katero želimoskupaj. Vsebina programa nam omogočanadgrajevanje, ohranjanje in poglabljanjelikovnega znanja,« je na dogodku v imenumentorja povedal član sekcije Zvone Holobar.


S T R A N 2 5


Likovna sekcija KUD Žalec: »V sliki me najdeš«

Ustvarjalnost in zavzetost sta člane Likovne sekcije KUDŽalec popeljali v sam vrh amaterskih slikarjev. Obiskujejotudi likovne kolonije in se večkrat na leto javnopredstavljajo s skupinskimi in samostojnimi razstavami vdomačem in širšem slovenskem prostoru. Tokratnarazstava v preboldski knjižnici je ena izmed skupinskihrazstav, ki jih sekcija organizira vsako leto po različnihrazstaviščih. Nabor likovnih del ni tematski, saj so skupaj zmentorjem izbrali različna likovna dela oziroma dela, zakatera menijo, da so avtorjem še posebno pri srcu, a hkratizadostijo tudi vidiku napredka in kakovosti priposameznih avtorjih. Dela so nastajala zadnjih nekaj let invsebinsko zaobjemajo širok spekter likovnih žanrov terposameznih stilskih in likovno-tehničnih prijemov. Obodprtju sta se razstavljavcem s cvetom simboličnozahvalili vodja Likovne sekcije KUD Žalec Marta Vošnjak inknjižničarka v Občinski knjižnici Prebold Lea Felicijan. Skulturnim programom je dogodek obogatila koncertnaakademska flavtistka Tina Ostruh.

Septembra so se v preboldskem Gaju žetradicionalno srečale tri domoljubneveteranske organizacije iz SpodnjeSavinjske doline. Pokrovitelj vsakoletnega srečanja je bilanaša občina, prostore pa je tudi letosodstopilo društvo upokojencev. Tekmovaliso v streljanju z zračno puško, metanjupikada, balinanju, tenisu dvojih, šahu inodbojki. Pred začetkom tekmovanj pa sozbrane pozdravili predsedniki veteranskihorganizacij: Marijan Turičnik iz ZB NOBŽalec, Rado Gašperič iz društva Sever Celje -odbor Žalec in Adi Vidmajer iz OZ veteranovvojne za Slovenijo.

Š P O R T N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 2 6

Foto: Darko Naraglav

Tradicionalno srečanje športnih veteranov

Občinski test hoje v Kaplji vasi

Meseca oktobra je v Kaplji vasi potekal občinski test hoje, ki se ga je udeležilo 10 udeležencev - določeni soprišli iz bližnje, preostali pa iz širše okolice. Na delavnici so udeleženci pod strokovnim vodstvom opravili enega izmed treh preizkusov (test hoje na 2kilometra, 6 minutni preizkus hoje ali 2 minutni preizkus stopanja na mestu). Strokovnjaki so jim glede nadobljene rezultate svetovali, kakšno telesno aktivnost izbrati, da bo koristila vašemu zdravju.

Drobtinica je dobrodelna akcija, ki jo s pomočjo večjih slovenskih pekarn organizira Rdeči križ Slovenije vsodelovanju s slovenskimi šolami.Naši učenci so skupaj z učiteljico Janjo Klančnik in predstavnicami KO RK Prebold v soboto, 19. 10., zbiraliprostovoljne prispevke pred trgovino Mercator. Zbrali so 665 €. V zameno za prispevke, so delili kruh, ki ga jepodaril Mercator. Denar bo namenjen učencem naše šole. Vsem, ki ste se ustavili ob naši stojnici in darovaliprispevek, se iskreno zahvaljujejo.

R A Z N O N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 2 7

Tekst in foto: OŠ Prebold

Dobrodelna akcija Drobtinica 2019

Človek, prebudi se!

Za postavitev svetovnega Geopunkturnegakroga v Preboldu so se odločili zaradiedinstvene lokacije, ki jo zaznamuje Hom, kije sveta gora nad Šeščami. Oblikovana je kotpodolžen zmajev hrbet, ki žari s prasilamiZemlje. Stari narodi so jo obiskovali kotsvetišče Matere Zemlje. V krščanski dobi jebila kronana z romarsko cerkvijo MarijeMagdalene kot naslednice neolitske Boginje. V svoji notranjosti varuje vilinsko ljudstvo.Geopunkturni krog, ki ga je Skupina zaumetnost VITAAA pod vodstvom MarkaPogačnika postavila v Preboldu, prebujanjene vrednote skupaj s kvalitetamiprebujenega človeka.

Tekst: Peter Kočevar / Foto: Ivan Lipičnik

R A Z N O N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 2 8

Namen geopunkturnih krogov je ponovno razviti pogovor med človeškim rodom in Zemljo ter njenimielementarnimi bitji. Umetniško delo tak dialog omogoča.Vsak geopunkturni krog je kolektivna stvaritev, ki josestavlja mnogo individualnih prispevkov. Pri izdelavi in postavitvi Geopunkturnega kroga je sodelovalo okoli 40 ljudi. Geopunkturni krogi so sestavljeniiz določenega števila kamnitih enot. Informacije, shranjene v mineralni zavesti kamna, omogočajo dotik(neke vrste akupunkturo) Zemljinega telesa. Komunikacija z zavestjo Zemlje poteka s pomočjo znamenjvklesanih v kamne, t.i. kozmogramov. Kozmogrami omogočajo komunikacijo s pokrajino in z bitji, ki nimajofizičnih oči. Izklesani so na način, da ustvarjajo svetlobno sfero, ki jo bitja Zemlje in Vesolja lahko občutijo. Toje razlog, da so oblike kozmogramov izklesane konkavno kot posodice, ki lovijo sončno in lunino svetlobo.Tako nastane svetlobni lik sporočila. Zato so za krog v Preboldu izbrali temo »Človek prebudi se!« Da bi sečloveštvo spremenilo, je potrebno, da vedno več posameznikov znotraj sebe prebudi kvalitete, ki jihutelešajo posamezni kozmogrami Geopunkturnega kroga v Preboldu.

Komemoraciji ob dnevu spomina na mrtveFoto: Ivan Lipičnik

Komemoraciji ob dnevu spomina na mrtve sta v naši občini letos potekali pri osrednjem spomeniku NOB vPreboldu ter pri znamenju povojnega nasilja ob regionalni cesti v Marija Reki.

Medobčinsko društvo invalidov Žalec je bilo ustanovljeno januarja 1970 in združuje invalide vseh kategorijin telesnih okvar iz Spodnje Savinjske doline. Danes je v društvu 1159 rednih članov invalidov in 502podpornih članov. Iz Občine Prebold je 164 rednih članov in 52 podpornih članov (tudi svetnice in svetnikiobčinskega sveta in mnogi iz uprave občine).Članica izvršnega odbora je Marija Stanko, ki je tudi predsednica svata za invalide Občine Prebold. IvanStepišnik je predsednik častnega razsodišča društva. Povezavo med vodstvom društva in člani izvaja 7poverjenic in poverjenikov, ki letno obiskujejo člane večkrat, odvisno od njihove aktivnosti. Dajejo tudipredloge za razne oblike pomoči. Praporščak za Občino Prebold je Milko Herodež, članica komisije zasocialne zadeva pa Mihaela Kobal. MDI Žalec za delo z invalidi izvaja osem posebnih socialnih programov. Program preprečevanja in blaženjasocialnega in psihofizičnega položaja obsega nudenje raznih oblik pomoči. Sredstva za to prispevajo polegFIHO tudi občine in firme z donacijami. Društvo že 17 let organizira dobrodelni koncert »Človek – človeku« inposebno dobrodelno akcijo za prostovoljne prispevke za društveni koledar. Člani koristijo razne možnosti zagovorništva, posredovanja in pravne pomoči. O programih delovanja inspodbujanja za aktivnosti so seznanjeni preko glasil Vodnik, Utrip in STV. Društvo izvaja tudi razne oblikeusposabljanja.Za ohranjevanje zdravja koristijo člani dodeljene zdraviliške kapacitete v raznih zdraviliščih. Letno izvededruštvo po 4 kopalne izlete in nudi članom znatno znižane kopane karte za Thermano Laško. Razgibana starekreacija in športna dejavnost v obliki redne vadbe in udeležbe na območnih tekmovanjih in državnihprvenstvih v 6 panogah. Razvedrilu in sproščanju so namenjena tradicionalna srečanja invalidov v Logarskidolini in na Kopah, kjer so udeleženci MDI Žalec že vsa leta najštevilčnejši.Mnogi invalidi izdelujejo čudovita ročna dela in umetniške izdelke za svoje zadovoljstvo in razstave. Že 11.sezono deluje pri društvu Mešani pevski zbor MDI Žalec. Invalidi pa se udeležujemo tudi v mnogih sekcijahkulturnih društev in pri akciji Savinjčani beremo. Veliko jih obiskuje dramske, glasbene in druge abonmajepo občinah. Zveza delovnih invalidov Slovenije podeljuje občinam posebno listino »Občina po meriinvalidov«. Pred dvema letoma je to listino prejela Oblina Žalec. V letu 2018 pa je izvršni odbor MDI predlagal za leto 2019 Občino Prebold. Župan Vinko Debelak je imenovalsvet za invalide in delovno skupino za izdelavo posebne analize o položaju invalidov v občini in akcijskeganačrta za uresničevanje enakih možnosti invalidov. Akcijo je podprl občinski svet, vse dokumente pa je ssodelavci skrbno pripravila Tjaša Skočaj Klančnik. Z zadovoljstvom pričakujemo, da bo podelitev listine vzačetku decembra ob mednarodnem dnevu invalidov.

R A Z N O N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 2 9

MDI Žalec pred 50-letnicoTekst: Janez Meglič / Foto: Ivan Lipičnik

U R A D N O N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 3 0

U R A D N O N O V E M B E R 2 0 1 9

S T R A N 3 1

K O L E D A R D O G O D K O V

OBČINA PREBOLD

DOGODKINOVEMBER 2019

K M E Č K A T R Ž N I C AD O L E N J A V A S 4 9

TD Prebold in Občina Prebold

vsakoSOBod

8.00do

10.30

vsakPON

od 9.00

do12.00

vsakPON

od 16.00

do17.30 MC Prebold

V R T I Č K A N J EP R O S T O R I M C P - D O L E N J AV A S 5 3

MC Prebold

O S N O V E R A Č U N A L N I K A I N P A M E T N I T E L E F O N IP R O S T O R I M C P - D O L E N J A V A S 5 3

vsakPON

od 18.00

do19.00

T E L O V A D B A : V A J E Z AH R B T E N I C OP R O S T O R I M C P - D O L E N J A V A S 5 3

MC Prebold

vsakTORod

9.00do

10.00 MC Prebold

T E L O V A D B A : V A J E Z AH R B T E N I C OP R O S T O R I M C P - D O L E N J A V A S 5 3

U Č N AP O M O ČP R O S T O R I M C P - D O L E N J A V A S 5 3

MC Prebold

vsakTORod

16.00do

17.30

vsakTORod

18.00do

19.00 MC Prebold

P E T J E VZ B O R UP R O S T O R I M C P - D O L E N J A V A S 5 3

vsakoSREod

8.00do

10.00

S P R E H O D A L I P O H O DZ B O R P R E D M C P

MC Prebold

I Z M E N J A V AO B L A Č I LP R O S T O R I M C P - D O L E N J A V A S 5 3

MC Prebold

MC Prebold

P O P R A V I L O O B L A Č I L I NI Z D E L K I P O Ž E L J IP R O S T O R I M C P - D O L E N J A V A S 5 3

MC Prebold

R O Č N E S P R E T N O S T IP R O S T O R I M C P - D O L E N J A V A S 5 3

vsakČETod

9.00do

12.00

K U H A R S K AD E L A V N I C AP R O S T O R I M C P - D O L E N J A V A S 5 3

MC Prebold

MC Prebold

S P R E H O D A L IP O H O DZ B O R P R E D M C P

B R A L N I K R O Ž E K Z N O V O S T M IA L I B R A N J E O B K A V IP R O S T O R I M C P - D O L E N J A V A S 5 3

MC Prebold

vsakPETod

9.00do

11.00

vsakPETod

16.00do

18.00 MC Prebold

U S T V A R J A M O Z O T R O K IP r o s t o r i M C P - D o l e n j a v a s 5 3

V SLIKI ME NAJDEŠ - RAZSTAVALIKOVNE SEKCIJE KUD ŽALECV P R O S T O R I H K N J I Ž N I C E

Občinska knjižnica Prebold

TOR5. 11.

ob 19.00

NAŠ KRAJ LEP IN UREJEN -ZAKLJUČNA PRIREDITEVD V O R A N A P R E B O L D


vsakoSREod

11.00do

12.00

vsakoSREod

16.00do

18.00

vsakoSREod

18.00do

19.30

vsakČETod

17.00do

19.00

PET8. 11.

ob 19.00

K M E Č K A T R Ž N I C A - D A NT R Ž N I C E O B P R V I O B L E T N I C ID O L E N J A V A S 4 9


PD Prebold

O D R A S L I A B O N M A : B I L J E Š K R J A N E CD V O R A N A P R E B O L D

KUD Svoboda Prebold

1 3 . P O H O D Z A P O K O J N E P L A N I N C E V M A R I J O R E K O

Z D R A V J E S E Z A Č N E V U S T N IV O T L I N I - B R I G I T A J E R E T I N AI Z C K Z S S DV P R O S T O R I H K N J I Ž N I C E


ZND Prebold

M A R T I N O V A N J E - LJUDSKI OBIČAJMUZEJSKA ZBIRKA PREBOLD SKOZI ČAS


S KNJIŽNICO PO SVETU:GRENLANDIJA - BARBARA POPITV p r o s t o r i h k n j i ž n i c e

OTROŠKI ABONMA: ZLATI KAMENČKID V O R A N A P R E B O L D

KUD Svoboda Prebold

PET22. 11.

ob 17.00

SOB9. 11.

od 8.00do

10.30

NED10.11.

ob 17.00

NED10.11.o

b 8.00

TOR12. 11.

ob 18.30

SOB16. 11.

ob 15.00

TOR19. 11.

ob 18.30

S M U Č A R S K I S E J E MŠ P O R T N A D V O R A N A O Š P R E B O L D

SK Prebold

MC Prebold

P R I S L U H N I M O P R A V L J I C IV K N J I Ž N I C IV P R O S T O R I H K N J I Ž N I C E


TOR26.11.

ob 18.00

SRE27. 11.

ob 18.00

PET15. 11.

do NED

17. 11.

A D V E N T N IV E N Č K IP R O S T O R I M C P - D O L E N J A V A S 5 3

Občina Prebold

S R E Č A N J E P O D J E T N I K O VO B Č I N E P R E B O L D D V O R A N A P R E B O L D

A D V E N T N I V E N Č K I Z A O T R O K EP R O S T O R I M C P - D O L E N J A V A S 5 3

MC Prebold

ČET28.11.

ob 19.00

PET29. 11.

ob 16.00

MERITVE HOLESTEROLA, KRVNEGA

SLADKORJA, TRIGLICERIDOV IN RRP R O S T O R I R K P R E B O L D

KO RK Prebold

TOR19. 11.

od 19.00

do 20.00

Documents

e - g l a s i z p o d Ž v a j g e - NA NOVINAH · Naš kraj lep in urejen, kjer smo podelili priznanja za najlepše urejene objekte v našem kraju. Vas že zanima, ... za gasilski