E: [email protected] Aplikacija za vodenje ...rkg.gov.si/GERK/documents/RKG_prirocnik_maj_2011.pdf · REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO DIREKTORAT

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO Služba za register kmetijskih gospodarstev Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 90 00 F: 01 478 90 21 E: [email protected] www.mkgp.gov.si

Aplikacija za vodenje Registra kmetijskih gospodarstev

Priročnik za uporabo Priloga 1 k Priročniku o vodenju registra kmetijskih gospodarstev

E-RKG-01.01 Maj 2011

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO Služba za register kmetijskih gospodarstev

Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman Pregledala: Alenka Rotter Odobril: Branko Ravnik

Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01 SPIS št.: 33010-79/2010/3 Verzija: 5 Veljaven od: 1. 5. 2011 Stran: 2 od 93

VSEBINA

Priročnik za uporabo aplikacije za vodenje registra kmetijskih gospodarstev je priloga priročnika o vodenju registra kmetijskih gospodarstev in vsebuje podrobnejša tehnična in vsebinska navodila za delo z aplikacijo za vodenje Registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG). Če priročnik ne vsebuje navodil ali vsebin, ki jih pri delu z RKG potrebujete, je na voljo spletnim forum (http://rkg.gov.si/GERK/Pomoc/sc.jsp), e-naslova na katera lahko naslavljate vprašanja ([email protected], [email protected]) ter telefonska številka klicnega centra za pomoč v zvezi z RKG (01 / 478 93 45) in za pomoč v zvezi z evidenco dejanske rabe (01 / 478 93 45).

KAZALO

1. REGISTER KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (RKG) ................................... 3 1.1. Pravne podlage .................................................................................................3 1.2. Pomen izrazov ..................................................................................................3

2. UVOD V APLIKACIJO ZA VODENJE RKG ................................................. 6 2.1. Osnove..............................................................................................................6 2.2. Najpogostejša poizvedovanja po aplikaciji ......................................................9

3. ORGANIZACIJA SESTANKOV ................................................................... 14 4. VPIS NOVEGA KMG .................................................................................... 19 5. SPREMINJANJE PODATKOV V RKG......................................................... 25

5.1. Spremembe GERK-ov izven grafične aplikacije............................................29 5.2. Samodejne in druge spremembe v RKG aplikaciji – zaključevanje sestankov...............................................................................................................................30

6. UREJANJE PODATKOV O TRAJNIH NASADIH....................................... 33 7. GRAFIČNA APLIKACIJA............................................................................. 38

7.1. Urejanje GERK-ov ......................................................................................... 47 8. PLANINE IN PAŠNIKI - POSEBNOSTI ....................................................... 59 9. VPIS IZJAVE O DEJANSKEM STANJU V NARAVI (NA NRP) ............... 62 10. PREKRIVANJA – VPIS IN REŠEVANJE..................................................... 67 11. OBNOVE VINOGRADOV............................................................................. 71 12. GERK-I IZVEN SLOVENIJE......................................................................... 72 13. VPIS GERK-ov V RKG – DEFINICIJE, PODROBNEJŠA PRAVILA ......... 73

13.1. Definicija GERK-a .......................................................................................73 13.2. Podrobnejša obrazložitev pravil za določanje površine in dejanske rabe GERK-a................................................................................................................. 74 13.3. Vrste dejanske rabe GERK-a........................................................................81 13.4. Opisi posameznih vrst dejanske rabe GERK-ov...........................................82 13.5. Druge kmetijske površine.............................................................................89

http://rkg.gov.si/GERK/Pomoc/sc.jsp

mailto:[email protected]





1. REGISTER KMETIJSKIH GOSPODARSTEV

(RKG) Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: RKG) je osrednja zbirka podatkov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (v nadaljevanju: MKGP), ki se povezuje z vsemi ostalimi zbirkami podatkov, ki se navezujejo na kmetijsko gospodarstvo (npr. register pridelovalcev grozdja in vina, evidenca imetnikov rejnih živali itd.). V RKG se enotno vodijo podatki o kmetijskem gospodarstvu (v nadaljevanju KMG): nosilec, namestnik, člani kmetije, zemljišča v uporabi – GERK, trajni nasadi, … Podatki iz RKG se uporabljajo za prijavo in kontrolo finančnih podpor ter drugih ukrepov kmetijske politike, za spremljanje stanja kmetijstva ter za načrtovanje kmetijske politike. V RKG se morajo vpisati KMG na območju Republike Slovenije, ki izpolnjujejo vsaj enega izmed naslednjih pogojev:

• so vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva po predpisih ministrstva; • uveljavljajo finančne podpore po Zakonu o kmetijstvu ali druge ukrepe

kmetijske politike; • so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence ali registre

po drugih predpisih; • imajo v uporabi:

- najmanj 1 ha zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča ali - najmanj 0,1 ha oljčnikov ali - najmanj 0,2 ha intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 ha jagodičja ali lupinarja ali - hmeljišče.

• tržijo pridelke, ki jih pridelujejo. V RKG se lahko vpišejo tudi drugi KMG, ki se jim po prejšnjem odstavku ni treba vpisati. Podatke za vpis in spremembe podatkov, vpisanih v RKG, mora nosilec sporočiti upravni enoti. Spremembe podatkov mora sporočiti najkasneje v tridesetih dneh od nastanka spremembe.

1.1. Pravne podlage Pravna podlaga za RKG so naslednji predpisi:

• Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08), • Zakon o vinu (Uradni list RS, št. 105/06), • Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno

prečiščeno besedilo in 43/11), • Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 1/10, 68/10

in 110/10), • Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni

list RS, št. 122/08, 4/10 in 110/10), • Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina (Uradni list RS, št. 62/09).

1.2. Pomen izrazov Register kmetijskih gospodarstev (RKG) je osrednja zbirka podatkov MKGP, ki se povezuje z zbirkami podatkov, ki se navezujejo na kmetijsko gospodarstvo. Kmetijsko gospodarstvo (KMG) je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot:

• pravna oseba, • samostojna podjetnica posameznica ali samostojni podjetnik posameznik (v

nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik), • kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer

se za kmetijo šteje tudi čebelarka ali čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik,

• kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik, • kmetijsko gospodarstvo – planina.

KMG-MID je enolična in neponovljiva identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva. KMG - skupni pašnik (v nadaljevanju: SKP) je oblika KMG, kjer se del leta izvaja paša živali in ki obsega enega ali več skupnih pašnikov. Skupni pašnik predstavlja zemljišča v skupni uporabi pašnih interesentov, namenjena skupni paši njihovih živali, ter poslopja in naprave na teh zemljiščih.




KMG – planina (v nadaljevanju: IPL je individualna planina, SPL je planina v skupni rabi) je oblika KMG, kjer pašni interesenti del leta izvajajo pašo živali in ki obsega eno ali več planin. Planina je tradicionalna oblika individualne ali skupne rabe zemljišč v alpskem, predalpskem ali dinarskem svetu Slovenije in ima naslednje značilnosti:

• predstavlja geografsko zaokrožena zemljišča in gozd v upravljanju; • na njej je organizirana sezonska paša živali brez vsakodnevnega vračanja

živali; • njena najnižja točka je na nadmorski višini najmanj 750 metrov ali na

nadmorski višini najmanj 400 metrov, kadar je to utemeljeno iz geografskih, zgodovinskih ali drugih razlogov;

• lahko ima gospodarske objekte ter objekte in naprave za oskrbo ljudi in živali.

Kmetija je oblika KMG, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Sedež oziroma naslov KMG pomeni lokacijo, na kateri se nahaja pretežni del kmetijskih zemljišč, rejnih živali oz. objektov in naprav za izvajanje kmetijske dejavnosti. Naslov se opredeli z naslednjimi podatki: občina, naselje, ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, poštna številka, pošta. Če se pretežni del kmetijskih zemljišč, rejnih živali oz. objektov in naprav za izvajanje kmetijske dejavnosti nahaja na lokaciji, ki je ni mogoče opredeliti s hišno številko, se navede podatek o občini in naselju oziroma o geografskih koordinatah lokacije. Zemljišča v uporabi KMG so zemljišča, za katera ima nosilec pravico do uporabe. Pravico do uporabe ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje lastnika ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. V primeru zemljišč v solastnini ima nosilec pravico do uporabe, če ima pridobljeno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži predstavljajo več kot polovico površine zemljišča, v primeru zemljišč v skupni lastnini, pa soglasje več kot polovice lastnikov. Nosilec ali nosilka KMG (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za KMG vlaga vloge iz naslova ukrepov kmetijske politike oziroma sodeluje pri izvajanju ukrepov kmetijske politike in posreduje podatke v evidence z delovnega področja MKGP. Namestnik nosilca kmetije (v nadaljevanju namestnik nosilca) je popolnoma poslovno sposobna fizična oseba, ki se v primeru smrti nosilca po uradni dolžnosti določi kot nov nosilec KMG.

Gospodinjstvo je v skladu s predpisom, ki ureja prijavo prebivališča, skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb; Evidenca gospodinjstev je pregled gospodinjstev na območju pristojnega organa, za katerega se vodi evidenca stalno prijavljenih posameznikov na podlagi predpisov, ki urejajo prijavo prebivališča. Člani kmetije so fizične osebe, ki so člani gospodinjstev, pripisanih na kmetijo, in so starejši od 15 let. GERK je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako dejansko rabo, ki je v uporabi enega KMG. GERK-PID je neponovljiva identifikacijska številka GERK-a. GERK-PID se uporablja v vseh zbirkah podatkov, ki se navezujejo na zemljišča v uporabi KMG. DOLOČBE PREDPISOV V ZVEZI Z VPISOM NOSILCA, NAMESTNIKA NOSILCA, GOSPODINJSTEV IN ČLANOV KMETIJE Vpis nosilca in namestnika nosilca Člani kmetije, ki so lastniki oz. solastniki kmetije, izmed članov kmetije določijo nosilca in njegovega namestnika in o tem obvestijo upravno enoto. KMG ima enega nosilca. Subjekt je lahko nosilec samo enega KMG oziroma enega ali več KMG SKP oziroma IPL ali SPL. Izjemoma je subjekt, ki je že nosilec KMG, lahko hkrati tudi nosilec kmetije, ki je v postopku izbrisa (za dokončanje postopkov v skladu s pravilnikom o RKG). Če kmetija nima več nosilca, postane nosilec njegov namestnik, ali če tudi tega ni, do določitve novega nosilca opravlja njegove naloge najstarejši član kmetije, ki je lastnik ali solastnik kmetije. Nosilec in namestnik nosilca morata biti popolnoma poslovno sposobni fizični osebi. Če je na kmetiji samo en član kmetije, ki je popolnoma poslovno sposoben, kmetija nima namestnika nosilca.




V določenih primerih lahko nosilec kmetije poda pisno izjavo, na podlagi katere vpis namestnika nosilca ni več obvezen, čeprav so na gospodinjstvih na KMG osebe, ki bi lahko bile namestnik nosilca. Pisno izjavo lahko nosilec KMG poda kadar:

• je nosilec KMG edini lastnik in nihče od preostalih članov kmetije noče biti namestnik nosilca;

• je nosilec KMG določen kot začasni skrbnik ali začasni zastopnik za kmetijo po odločitvi sodišča;

• so poleg nosilca na kmetiji le še onemogli oz. starejši člani kmetije. V postopkih vpisa GERK-ov oz. ugotavljanja pravice do uporabe zemljišč upoštevamo, da soglasje, s katerim član kmetije soglaša, da je drug subjekt nosilec, šteje tudi kot soglasje za uporabo kmetijskih zemljišč, ki so v lasti ali solasti tega člana kmetije. Vpis gospodinjstev in članov kmetije Na kmetijo je lahko vpisano eno ali več gospodinjstev, na katerih se en ali več članov ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Polnoletne osebe, ki so v skladu s predpisom, ki ureja prijavo prebivališča, vpisane v evidenco gospodinjstev kot člani gospodinjstva, morajo soglašati z vpisom gospodinjstva na kmetijo. Posamezno gospodinjstvo je lahko vpisano le na eni kmetiji. Podatki o članih kmetije se prevzemajo iz evidence gospodinjstev na podlagi podatkov o gospodinjstvih, ki jih je na vlogi navedel nosilec in katerih en ali več članov se na kmetiji ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Kot člani kmetije se vpišejo vsi člani gospodinjstva nosilca kmetije in vsi člani gospodinjstva namestnika nosilca kmetije, ki so starejši od 15 let. Kot člani kmetije se vpišejo tudi vsi člani drugih gospodinjstev, ki so pripisana na kmetijo.

Namestnika nosilca (oz. izjeme) in gospodinjstva vpisujemo le na kmetije, to je na KMG, katerih nosilec je fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v RS.




2. UVOD V APLIKACIJO ZA VODENJE RKG Aplikacijo za vodenje RKG (v nadaljevanju RKG aplikacija) lahko razdelimo na dva dela:

• aplikacijo, v okviru katere spreminjamo in vzdržujemo podatke o KMG, vpišemo nov KMG ter urejamo podatke o trajnih nasadih in planinah (poglavja 3 do 6 in 8 do 10),

• grafično aplikacijo, v kateri poteka grafično delo z GERK-i in urejanje atributov GERK-ov (poglavje 7).

2.1. Osnove V RKG aplikacijo se prijavimo preko RKG portala: http://rkg.gov.si./GERK/ (Slika 1). Ko se prijavimo z uporabniškim imenom in geslom (Slika 1a) se v oknu ''Aplikacije'' (Slika 1b) pojavi povezava na ''Register kmetijskih gospodarstev''.

Slika 1: RKG portal.

Za vajo in testiranje je namenjena testna različica RKG aplikacije. Nahaja se na spletnem naslovu http://rkg.gov.si/GERKtest/, uporabniško ime in geslo je enako kot

za pravo RKG aplikacijo. Od prave RKG aplikacije se razlikuje po barvi in ažurnosti podatkov (Slika 2), funkcije so enake.

Slika 2: Testni RKG portal.

Ob prijavi in izbiri povezave ''Register kmetijskih gospodarstev'' se odpre novo okno (Slika 3), v katerem sta ob prijavi dva razdelka (Slika 3a,b). Povezave levo od razdelkov (Slika 3č) so odvisne od stopnje pravic uporabnika (vpogledne pravice / pravice za delo z RKG).

Slika 3: Prva stran - podatki o uporabniku in odprtih sestankih.

Ob prijavi so v prvem razdelku kontaktni ter nekateri drugi podatki o prijavljenem uporabniku (Slika 3a). Tu se nahaja tudi gumb ''Spremeni geslo'' (Slika 3c). Geslo spremenimo tako, da po kliku na gumb za spremembo gesla v novem oknu ustrezno izpolnimo polja (Slika 4).

a

b

č

c

a

b

http://rkg.gov.si./GERK/

http://rkg.gov.si/GERKtest/




Slika 4: Sprememba gesla.

V razdelku ''Odprti sestanki'' (Slika 3b, Slika 5) so navedeni odprti sestanki uporabnika, ki se je prijavil v aplikacijo (Slika 3). Iz seznama odprtih sestankov je razvidno tudi njihovo stanje (Slika 5a): P planiran sestanek, V vabljen, O v obdelavi, T topološko urejen in Z zapisnik natisnjen.

Slika 5: Odprti sestanki uporabnika.

Na prvi strani se poleg zgoraj opisanih razdelkov nahaja tudi seznam povezav (Slika 3č):

• ''Prva stran'' – Prikaže se tudi ob prijavi v aplikacijo (Slika 3). Odpreta se zgoraj omenjena razdelka ''Podatki o uporabniku'' ter ''Odprti sestanki''.

• ''Moji sestanki'' – Prikaz uporabnikovih sestankov. Pregledujemo lahko opravljene in naročene sestanke, razporejeni so po mesecih za nazaj in naprej.

• ''Moja Organizacija''– Prikaz osnovnih podatkov o uporabnikovi organizaciji ter seznam in povezave do podrejenih organizacij. Prikaže se tudi seznam s povezavami do zdajšnjih in bivših uporabnikov RKG iz organizacije, ter osnovna statistika za organizacijo. Prikazani uporabniki v organizaciji (npr. UE) so osebe, ki imajo (razbarvani in rumeni) ali so imeli (rdeči) pravice za urejanje podatkov ali za vpogled v podatke. Iz seznama uporabnikov je razvidno tudi, če morajo le-ti spremeniti geslo (rumeno obarvani) (Slika 6).

• ''Organizacije'' – Seznam organizacij s povezavami. • ''Dokumenti'' – Povezava do uporabnih dokumentov (vabila in osnutki

dokumentov, navodila za izpise, itd.). • ''Izpisi'' – Iskalniki, s pomočjo katerih je mogoče generirati izpise iz baz

podatkov. • ''Forum'' – Povezava na forum RKG, ki je sicer dostopen tudi preko portala.

Na forumu so objavljena vsebinska in tehnična pojasnila glede RKG, tekoča obvestila ter odgovori na pogosta vprašanja glede RKG.

• ''Izvoz GERK-ov'' – Izvozimo lahko GERK-e v grafični obliki skupaj s pripadajočimi atributnimi podatki. Format grafične datoteke, v kateri so izvoženi GERK-i, je *.shp. Odpremo jo lahko v grafičnih in GIS programih, ki podpirajo ta tip datoteke. Format datoteke, v kateri so atributni podatki GERK-a je *.dbf.

• ''Šifranti'' – Povezava na šifrante (npr. šifrant rabe, šifrant KO, šifrant subjektov, šifrant sort, podlag …) in iskalnike za poizvedbe po posameznih šifrantih.

• ''Odjava'' – s klikom na povezavo se odjavimo iz aplikacije. Aplikacija prijavljenega uporabnika odjavi samodejno, če je neaktiven več kot 30 minut.

Slika 6: Moja organizacija – testna aplikacija

Uporabnik naj ne bi imel odprtih sestankov dlje kot je to nujno potrebno. V ta namen aplikacija v začetku vsakega meseca pošlje e-sporočilo vsem uporabnikom RKG aplikacije tistih UE, na katerih je vsaj en sestanek odprt več kot 8 dni.

Geslo za dostop do RKG aplikacije je potrebno spreminjati vsaj vsake 3 mesece. Če gesla v daljšem časovnem obdobju ne spremenimo, dobimo v zvezi s tem e-sporočilo, v katerem je naveden skrajni rok za spremembo gesla. Če tega v določenem roku ne naredimo, se nam pravice za dostop do RKG do nadaljnjega odvzamejo.

a




ISKANJE KMG Da lahko začnemo sestanek, ali samo pregledamo GERK-e oz. druge podatke določenega KMG, moramo ta KMG v RKG najprej poiskati. V iskalno polje vnesemo KMG-MID in kliknemo na gumb ''?'' (Slika 7a):

Slika 7: Iskanje KMG.

Če nosilec svojega KMG-MID ne pozna, ga poiščemo s pomočjo naprednega iskanja. S klikom na gumb ''Napredno iskanje'' (Slika 7b) se odpre okno ''Iskanje kmetijskega gospodarstva'' (Slika 8). V polja vpišemo podatke o nosilcu KMG ali podatke o naslovu KMG in kliknemo ''Išči''. Najpogosteje poizvedujemo po priimku in imenu ali po EMŠO nosilca KMG (Slika 8a). Aplikacija v novem oknu prikaže rezultate poizvedbe. Če aplikacija javi da ni podatkov, ki bi ustrezali iskalnim pogojem, opravimo ponovno poizvedovanje in smo pri tem pozorni, da pravilno vpišemo vse podatke.

Slika 8: Napredno iskanje KMG.

PODATKI O KMG IN SESTANKIH - RAZDELKI V APLIKACIJI Ko izberemo KMG, se prikaže naslednjih pet razdelkov:

• Podatki o KMG (Slika 9a), • Detajlni podatki (Slika 9b), • Naslednji sestanek (Slika 9c), • Grafična aplikacija (Slika 9d), • Zadnji sestanek (Slika 9e).

S klikom na Prikaži/Skrij poleg imena okna (Slika 9b,e), prikažemo oziroma skrijemo podrobnejše podatke v razdelku. Vse podatke o KMG lahko pregledujemo, ne da bi pred tem pričeli sestanek. Najpogosteje nas zanimajo osnovni ali detajlni podatkih o KMG. Osnovni podatki o KMG so navedeni v razdelku ''Podatki o KMG'' (Slika 9a) ''Detajlni podatki'', ki so podrobneje opisani v nadaljevanju, pa v naslednjem razdelku (Slika 9b).

a

b

a




V razdelku ''Naslednji sestanek'' (Slika 9c) urejamo sestanke za KMG. S klikom na gumb ''Vnesi nov sestanek'' (Slika 9č), določimo termin sestanka in nato tudi začnemo sestanek (glej poglavje 3). V razdelku ''Grafična aplikacija'' je kadar nimamo začetega sestanka na voljo le povezava na ''Pregledovalnik'' (Slika 9d). Pregledovalnik je namenjen pregledovanju GERK-ov in vpisu v sloj Obnova vinogradov (glej poglavje 11). Če sestanek pričnemo, aplikacija na tem mestu ponudi tudi povezavo na grafično aplikacijo za urejanje GERK-ov, ''Urejevalnik'' (Slika 86b) (glej poglavje 7).

Slika 9: Podatki o KMG.

V razdelku ''Zadnji sestanek'' (Slika 9e) so podrobnejši podatki o predhodnem sestanku za ta KMG (Slika 10). S klikom na gumb ''Spremeni SPIS vezo'' (Slika 10a)

lahko spremenimo številko zadeve zadnjega sestanka za izbrani KMG. Številko zadeve lahko spremeni le uporabnik, ki je opravil zadnji sestanek. S klikom na gumb ''Izpis stanja na KMG'' aplikacija ustvari izpis stanja na KMG v *.pdf formatu. Tiskanje izpisa stanja na KMG je omogočeno vsem uporabnikom RKG, ki delajo na UE za vsak KMG. Za izpis stanja na KMG lahko zaprosi njegov nosilec ali člani kmetije, za kmetijo, na katero so vpisani. Na izpisu stanja na KMG so podatki o KMG (GERK-i, člani kmetije …) z zadnjega sestanka. Za tiskanje izpisa stanja na KMG ne začnemo sestanka.

Slika 10: Podatki o zadnjem sestanku.

2.2. Najpogostejša poizvedovanja po aplikaciji Po podatkih poizvedujemo preko povezav (označene so tako, da je tekst obarvan z modro barvo, v nekaterih primerih pa je tudi podčrtan). S klikom na povezavo odpremo okno s podrobnejšimi podatki. ZGODOVINA KMG (nosilec in namestnik): s klikom na povezavo v okviru podatkov o KMG (Slika 9f) lahko vpogledamo v datume spremembe nosilcev in namestnikov (Slika 11).

a

b

c

č

d

e

a b

f




Slika 11:Zgodovina KMG

SEZNAM SESTANKOV: Če v oknu z detajlnimi podatki kliknemo na povezavo ob tekstu ''Število sestankov'' (Slika 12a), se odpre novo okno ''Seznam sestankov'', v katerem so izpisani sestanki, ki so bili opravljeni za KMG (Slika 13).

Slika 12: Detajlni podatki.

SEZNAM GERK-ov ZA POLJUBNI SESTANEK: V seznamu sestankov (prejšnja poizvedba) je več povezav. Tako nas povezava v stolpcu ''KMG-MID'' (Slika 13a) vrne na osnovno stran izbranega KMG. Povezava v stolpcu ''GERK-i'' (Slika 13b) prikaže seznam GERK-ov za tisti sestanek, pri katerem kliknemo na povezavo (Slika 14). V seznamu GERK-ov (Slika 14) so navedeni osnovni podatki o GERK-ih

(Površina, Domače ime, itd. (Slika 8a)). S klikom na GERK-PID (Slika 14b), se grafično prikaže izbrani GERK (Slika 15). Če ima KMG več kot 50 GERK-ov, jih aplikacija v seznamu GERK-ov prikaže na več straneh. Med posameznimi stranmi se premikamo tako, da kliknemo ''Nazaj/Naprej'' (Slika 14č).

Slika 13: Seznam sestankov za KMG.

SEZNAM GERK-ov ZADNJEGA SESTANKA: Seznam GERK-ov z zadnjega sestanka torej GERK-ov, ki so trenutno na KMG (Slika 14), dobimo s klikom na povezavo ob tekstu ''Število/Površina GERK-ov'' (Slika 12a).

Slika 14: Seznam GERK-ov na kmetijskem gospodarstvu.

Slika 15: Grafični prikaz GERK-a iz seznama GERK-ov.

a

a b

a

b

c

b

č

c

d

č




ZGODOVINA GERK-a: S klikom na povezavo v stolpcu ''Zgodovina'' (Slika 14c) v seznamu GERK-ov zadnjega sestanka vpogledamo v zgodovino GERK-a (Slika 16). Iz zgodovine GERK-a je razvidno, kdaj so bile na GERK-u izvedene spremembe (sprememba KMG, površine, domačega imena, rabe) ter kdo jih je izvajal (Slika 16).

Slika 16: Zgodovina GERK-a.

PODATKI ARSKTRP: s klikom na povezavo do podatkov ARSKTRP (Slika 12č), odpremo okno, preko katerega imamo vpogled v zbirne vloge na KMG od leta 2006 naprej in v trenutno stanje plačilnih pravic na KMG (Slika 17).

Slika 17: Podatki ARSKTRP

Če KMG za določeni leto ni oddal zbirne vloge, v seznamu podatkov ARSKTRP za tisto leto ni povezave (Slika 17a). S klikom na katero izmed povezav do zbirnih vlog, dobimo možnost vpogleda v vse obrazce na oddani zbirni vlogi (Slika 18).

Slika 18: Podatki o zbirnih vlogah KMG

Podatke o trenutnem stanju plačilnih pravic na KMG (Slika 19) dobimo s klikom na povezavo ''Pregled'' v oknu s podatki ASKTRP (Slika 17b).

Slika 19: Podatki o plačilnih pravicah na KMG

KONTROLE NA KMG: V oknu ''Detajlni podatki'' (Slika 12) je povezava na ''Seznam kontrol na KMG'' (Slika 12b). Poleg števila kontrol za KMG je zapisan tudi datum zadnje izvedbe kontrole. S klikom na povezavo odpremo okno s prikazom napak za KMG za ta datum (Slika 20). S klikom na povezavo (Slika 20a) aplikacija

a

b




prikaže podatke v zvezi z napako, pri kateri smo izbrali povezavo. Kontrolo lahko ažuriramo sami. Na dnu razdelka z detajlnimi podatki kliknemo na gumb ''Izvedi kontrolo KMG'' (Slika 12c). Aplikacija odpre okno s prikazom napak, obenem pa tudi osveži podatke v seznamu (Slika 20). Za izvedbo kontrole ni treba začeti sestanka.

Slika 20: Prikaz napak za KMG.

Ločimo tri tipe kontrol:

• INFO: kontrole tega tipa so le informativnega značaja in ne vplivajo na postopke v aplikaciji. Navadno se nanašajo na informacijo o vpisu v evidenco (npr. nosilec je vpisan v RPGV, KMG se nahaja v OMD …);

• WARN: kontrole tega tipa so le informativnega značaja in ne vplivajo na postopke v aplikaciji (npr. domače ime KMG ni določeno …), opozarjajo pa, da je nekaj morda narobe s podatki;

• ERR: kontrole tega tipa preprečijo zaključek sestanka, izjema so le sestanki začeti po uradni dolžnosti. Najpogosteje gre za neskladje z evidenco

dejanske rabe, za napačne podatke o sadilnem materialu trajnih nasadov ali napake v zvezi z nosilcem oz. namestnikom nosilca oz. člani kmetije.

Povezava na seznam kontrol v razdelku ''Detajlni podatki'' (Slika 12b) je vedno obarvana z barvo najvišjega tipa kontrole. Če je rdeče barve, sestanka ne bomo mogli zaključiti. Seznam vseh napak se nahaja v šifrantu napak (Slika 3č). ISKANJE PO IZPISIH V izpisih so na voljo poizvedbe po podatkih iz RKG. Vse poizvedbe, kjer ni mogoče vpisati povpraševanja po datumu, se izvedejo glede na trenutno stanje podatkov. Z izbiro povezave na izpise (Slika 3č) odpremo okno, v katerem izbiramo med izpisi (Slika 21). Izpisi so navedeni z imenom in kratkim opisom vsebine izpisa. S klikom na ustrezno povezavo odpremo iskalnik za izpis (Slika 22).

Slika 21: Izpisi v RKG – nabor je odvisen od stopnje uporabnikovih pravic.

Primer: Potrebujemo seznam KMG v upravni enoti Murska Sobota. Med pregledovanjem opisov izpisov ugotovimo, da našim potrebam ustreza izpis z opisom ''KMG po občinah, UE (glede na naslov KMG)''. S klikom na ime izpisa (v našem primeru je to ''KMG UE_1'') odpremo okno s tremi praznimi polji. Vpis v prvo polje ''Opomba izpisa'' ni obvezen, v drugo polje pa vpišemo ime UE, za katero želimo izpis. V tretje polje vpišemo ime občine, če izpis potrebujemo le za eno občino. Če potrebujemo izpis za celotno UE, polje ''Ime občine'' izpolnimo s simbolom %.

Slika 22: Vpis kriterijev za izvedbo izpisa.

S klikom na gumb ''Izvedi kontrolo KMG'' (Slika 12c), aplikacija preveri le pravilnost podatkov v zvezi z nosilcem oz. namestnikom nosilca oz. člani kmetije v zvezi s sadilnim materialom trajnih nasadov in v zvezi s planinami, ne izvede pa grafičnega preverjanja GERK-ov. Če želimo preveriti ali so GERK-i na KMG vrisani v skladu z evidenco dejanske rabe, moramo zagnati urejevalnik (grafična aplikacija) (glej poglavje 7). Preverjanje GERK-ov se izvede, ko v grafiki končamo z urejanjem GERK-ov oz. takrat, ko odklenjeni GERK želimo zakleniti (za konkretni GERK). POZOR. Urejevalnik zaženemo le ob prisotnosti nosilca KMG oz. njegovega pooblaščenca oz. po uradni dolžnosti, v primeru vnosa odločb ali reševanja zaznamkov.

a




Aplikacija pripravi izpis in nas vrne na stran z izpisi. Ne tej strani lahko pregledujemo zadnjih 10 izpisov, po katerih smo poizvedovali (Slika 23), vendar ti po enem tednu od datuma izpisa izginejo iz seznama. Želeni izpis prikažemo s klikom na ikono pri izpisu (Slika 23a). Izpis dobimo tudi po e-pošti. Izpisi so v *.csv formatu, katerega lahko odpremo s programom Microsoft Excel.

Slika 23: Do zadnjih izpisov lahko dostopimo tudi kasneje.

VPOGLED STANJA NA DOLOČEN DAN Pregledovanje zgodovine na zgoraj opisane načine je v nekaterih primerih zamudno, zato je na voljo še drugačen način vpogleda. V tem načinu RKG aplikacijo nastavimo na določen datum v preteklosti in nato pregledujemo določene podatke na izbrani datum. Pod oknom za iskanje po KMG se nahaja okno ''Vpogled stanja na dan:'' (Slika 7, Slika 24a). V okno vpišemo datum v obliki DD.MM.LLLL in kliknemo na puščico poleg okna (Slika 24).

Slika 24: Vpis datuma za vpogled stanja na določen dan

Aplikacija se postavi na stanje na izbrani datum, vendar nam je na voljo bistveno manj opcij kot v normalnem načinu (Slika 25). Po izbiri KMG (iskanje je enako kot v normalnem načinu), lahko s klikom na povezave pregledujemo le po določenih podatkih o KMG, ki jih imamo na voljo preko povezav v detajlnih podatkih, npr. stanje GERK-ov, stanje vinogradov na ta datum ipd. (Slika 26a).

Slika 25: Stanje nastavljeno na določen dan

Slika 26: Podatki o KMG na določen dan

Ko želimo RKG aplikacijo vrniti v stanje na trenutni datum, kliknemo na povezavo ''Nazaj v normalni način'' (Slika 25a).

Podatki o izvedenih izpisih (vrsta izpisa, uporabnik, čas poizvedbe …) se beležijo, tako da je morebitne zlorabe podatkov mogoče ugotoviti. V testni aplikaciji ni vpogleda v izpise.

a

a

a

a




3. ORGANIZACIJA SESTANKOV Za urejanje podatkov v RKG je treba začeti sestanek. Pri vodenju RKG (vpisu podatkov ali odločanje v postopkih vpisa) se upošteva krajevna pristojnost po 2. točki prvega odstavka 20. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10), torej glede na sedež kmetijskega gospodarstva. VNOS NOVEGA SESTANKA Ko poiščemo KMG se odpre okno s podatki o KMG (Slika 9). V oknu ''Naslednji sestanek'' se nahaja gumb ''Vnesi nov sestanek'' (Slika 9c,č, Slika 27).

Slika 27: Gumb za vnos novega sestanka.

S klikom na gumb se odpre novo okno (Slika 28), kjer moramo obvezno izpolniti na čigavo zahtevo bo sestanek začet, termin sestanka, predviden čas sestanka, razlog za sestanek, kdo bo na sestanku prisoten ter številko zadeve (Slika 28a,b,c.č). Ostala polja izpolnimo po potrebi. V polju ''Zahteva'' (Slika 28a) s klikom na polje izberemo, na čigavo zahtevo bomo začeli sestanek. Na voljo sta dve možnosti:

• ''Nosilec'' izberemo, ko sestanek zahteva nosilec KMG, torej v primeru ko je na sestanku nosilec osebno oz. njegov pooblaščenec ali ko vlogo nosilca dobimo po pošti;

• ''Po uradni dolžnosti'' izberemo v naslednjih primerih: sprememba nosilca KMG zaradi smrti, vnašanje sprememb na podlagi dokončnih odločb (npr. izbris, prepis GERK-a, vpis prekrivajočega GERK-a na podlagi odločbe).

V polju ''Datum sestanka'' (Slika 28a) s klikom na polja izberemo termin začetka sestanka. Če v naslednjem koraku organizacije sestanka natisnemo vabilo, se nanj natisneta izbrani datum in ura sestanka.

V polje ''Predviden čas (min)'' (Slika 28a) vpišemo število minut, predvidenih za sestanek, kar je pomembno le, če sestanke naročamo za naprej. V tem primeru za ves čas, predviden za en sestanek, ne moremo naročiti drugega sestanka.

Slika 28: Določitev termina novega sestanka.

V polje ''Razlog za sestanek'' (Slika 28b) vpišemo razlog za sestanek (npr. urejanje GERK-ov). Če sestanek začenjamo po uradni dolžnosti zaradi izvršitve odločbe, poleg razloga sestanka vpišemo tudi številko odločbe. V polju ''Prisotnost'' (Slika 28c) s klikom na polje izberemo:

• ''Nosilec'', ko je prisoten nosilec KMG; • ''Pooblaščenec'', ko je na sestanku prisoten pooblaščenec. Pooblaščenec

mora imeti veljavno pooblastilo nosilca KMG. V polje ''Pooblaščenec'' (Slika 28c) vpišemo pooblaščenčevo ime in priimek ter številko osebnega dokumenta. Pri kmetijah tudi namestnik nosilca potrebuje pooblastila nosilca za urejanje podatkov. Pooblastilo shranimo (original);

• ''Zastopnik'' izberemo pri KMG, katerih nosilec je pravna oseba. V polje pooblaščenec vpišemo ime, priimek ter številko osebnega dokumenta prisotne osebe;

• ''Nihče'' izberemo, ko vnašamo vlogo, prejeto po pošti. Če sestanek začnemo po uradni dolžnosti, aplikacija samodejno izbere prisotnost nihče.

a

b

c

č




Ko je v aplikaciji izbrana ta možnost, se na koncu sestanka natisne le izpis iz RKG (v vseh ostalih primerih se natisne tudi zapisnik).

V polje ''Št. Zadeve / zveza'' vpišemo številko zadeve, v okviru katere odpiramo sestanek. Če številke zadeve v tem koraku ne vpišemo, jo bomo morali nujno vpisati pred koncem sestanka, saj sestanka sicer ne bomo mogli zaključiti. Izpolnitev ostalih polj: ''Dodaten tekst za vabilo'', Opomba nosilca'' ter ''Opomba strokovnega sodelavca'' ni obvezna. Izberemo ''Potrdi''. PLANIRANJE SESTANKA Za sestanek v stanju ''Planiran sestanek'' je na voljo več možnosti (Slika 29a-č).

Slika 29: Planiran sestanek.

Kadar želimo popraviti podatke ki smo jih vnesli v prejšnjem koraku (zahteva, prisotnost, razlog …), izberemo ''Popravi podatke sestanka'' (Slika 29a). Z izbiro ukaza odpremo okno, v katerem podatke popravimo in popravek potrdimo (Slika 32).

Sestanek pričnemo s klikom na gumb ''Prični sestanek'' (Slika 29b). Šele s tem ukazom se sestanek tudi zabeleži v bazo podatkov. Ukaza ni mogoče preklicati. S klikom na gumb ''Prekliči sestanek'' (Slika 29c) lahko sestanek prekličemo. KMG se vrne v stanje ''Končan''. S klikom na gumb ''Natisni vabilo'' (Slika 29č) aplikacija zgenerira ''Vabilo na uskladitev podatkov v registru kmetijskih gospodarstev''. V oknu, ki se prikaže, izberemo aplikacijo Adobe Reader (nastavitev je navadno privzeta) in izberemo ''V redu'' (Slika 30) ter vabilo natisnemo ali shranimo.

Slika 30: Odpiranje vabila, zapisnika.

Na vabilu sta med drugim izpisana razlog za sestanek ter termin sestanka, vpisana v predhodnem koraku. Če smo vpisali dodaten tekst za vabilo, je izpisan tudi ta. PRIČETEK SESTANKA Po kliku na gumb ''Prični sestanek'' (Slika 29b) se stanje sestanka spremeni iz ''Planiran sestanek'' v ''Topološko urejen''. Urejamo lahko:

• podatke o kmetijskem gospodarstvu (nosilec, naslov KMG …), • GERK-e (risanje, preoblikovanje, združevanje ...), • podatke o trajnih nasadih (sadilni material).

a b c č




Slika 31: Trenutni sestanek v stanju topološko urejen.

Poleg urejanja podatkov o KMG lahko po pričetku sestanka še vedno popravljamo tudi podatke sestanka. S klikom na gumb ''Popravi podatke sestanka'' (Slika 31a), aplikacija odpre okno, v katerem lahko spremenimo podatke o prisotnosti na sestanku, opombe nosilca in strokovnega sodelavca ter številko zadeve (Slika 32). Spremenimo lahko torej manj podatkov o sestanku, kot smo jih lahko, ko je bil sestanek še v stanju ''Planiran sestanek''.

Slika 32: Sprememba podatkov sestanka.

TISKANJE ZAPISNIKA OZ. IZPISA IN ZAKLJUČEK SESTANKA Po vnosu sprememb v RKG aplikacijo natisnemo zapisnik (kadar je nosilec prisoten) oz. izpis (ne glede na prisotnost nosilca) in zaključimo sestanek. S klikom na gumb ''Natisni zapisnik'' v oknu ''Trenutni sestanek'' (Slika 31b) aplikacija ustvari zapisnik oziroma izpis, glede na prisotnost, ki smo jo izbrali v prejšnjih korakih. Če je bila med sestankom podana izjava o dejanskem stanju v naravi, je vključena tudi ta. Po kliku na gumb ''Natisni zapisnik'', se prikaže okno, v katerem izberemo aplikacijo Adobe Reader (nastavitev je navadno privzeta) in izberemo ''V redu'' (Slika 30). S tem odpremo zapisnik/izpis v izbranem programu, od koder ga nato natisnemo. Lahko ga tudi shranimo na disk. Izpis iz RKG vsebuje podatke o KMG, podatke o nosilcu KMG, podatke o namestniku nosilca, podatke o ostalih članih kmetije, podatke o grafičnih enotah rabe kmetijskih zemljišč – GERK-ih, podatke o trajnih nasadih in morebitne napake na KMG. Kadar je na sestanku prisoten nosilec ali njegov pooblaščenec, se natisne tudi zapisnik o ustni obravnavi. Če je bila v okviru sestanka podana izjava o dejanskem stanju v naravi, je v dokumentu dodana tudi ta. Zapisnik oz. izpis natisnemo v dveh izvodih. En izvod je namenjen stranki, drugi arhivu upravne enote. Zapisnik podpišeta uradna oseba in stranka, izpis samo uradna oseba. Zapisnik in izpis uradna oseba na zadnji strani tudi ožigosa. Potem, ko zapisnik natisnemo, v oknu ''Potrditev tiska zapisnika'' izberemo ''Zapisnik JE bil natisnjen'' (Slika 33). Če nam zapisnika ni uspelo natisniti izberemo drugo možnost.

a b




Slika 33: Potrditev tiska zapisnika – testna različica aplikacije.

Stanje sestanka se po tem koraku spremeni v ''Zapisnik natisnjen''. Aplikacija nam v tej fazi sestanka ne nudi več gumbov za urejanje podatkov o KMG. V oknu ''Trenutni sestanek'' imamo na voljo več možnosti (Slika 34). S klikom na gumb ''Popravi podatke sestanka'' (Slika 34a) lahko spremenimo podatke o prisotnosti na sestanku, opombe nosilca in strokovnega sodelavca ter številko zadeve (Slika 32). Z izbiro ukaza se stanje sestanka spremeni iz ''Zapisnik natisnjen'' v ''Topološko urejen'', zato moramo zapisnik ponovno natisniti. S klikom na gumb ''Natisni zapisnik'' (Slika 34b) aplikacija ponovno ustvari zapisnik/izpis. S klikom na gumb ''Ponovno odpri sestanek'' (Slika 34c), sestanek vrnemo v stanje ''Topološko urejen'', v katerem lahko ponovno urejamo podatke o KMG. Preden lahko sestanek zaključimo, moramo zapisnik ponovno natisniti. Sestanek zaključimo šele s klikom na gumb ''Zaključi sestanek'' (Slika 34č). Pred tem je sestanek še vedno odprt, kar pomeni, da sestanka za ta KMG ne more začeti nobena druga uradna oseba, pa tudi, da nosilec KMG ne more oddati zbirne vloge.

Slika 34: Trenutni sestanek v stanju zapisnik natisnjen – testno ozadje.

Z zaključkom sestanka se stanje zadnjega sestanka spremeni v ''KONČAN''.

a b c č




PREVZEM SESTANKA Podatke v RKG za določen KMG lahko spreminja le oseba, ki ima za ta KMG odprt sestanek. Za primere ko npr. referent, ki je začel sestanek (ali mu je bil sestanek dodeljen) ne more nadaljevati/zaključiti sestanka (bolniška, dopust ipd.), je na voljo možnost prevzema sestanka. Sestanek prevzamemo tako, da potem, ko poiščemo KMG, kliknemo na gumb ''Prevzemi sestanek'', ki se nahaja v razdelku trenutni sestanek (Slika 35a). Sestanek lahko le prevzamemo, ne moremo pa svojega sestanka prestaviti na nekoga drugega.

Če so se v okviru sestanka spreminjali GERK-i, zaženemo urejevalnik in še enkrat pregledamo vse GERK-e.

Slika 35: Prevzem sestanka

Sestanek lahko prevzamemo le od referenta, ki je zaposlen na isti UE kot mi. Če je izjemoma treba prevzeti sestanek iz druge UE, oziroma če ga je treba prestaviti na drugo UE, pokličemo v klicni center.

Če aplikacija ne ponudi gumba za tiskanje zapisnika, je to zaradi: 1. Grafično aplikacijo smo imeli dalj časa odprto. Rešitev: Osvežimo podatke s tipko F5 ali z ukazom za osvežitev podatkov v orodni vrstici internetnega brskalnika. 2. Grafične aplikacije nismo zapustili s klikom na gumb ''Končaj'' (Slika 134a). V tem primeru je stanje sestanka še vedno ''V obdelavi''. Rešitev: Ponovno zaženemo urejevalnik in v urejevalniku kliknemo na gumb ''Končaj''. 3. Aplikacija je pri preverjanju KMG odkrila napako, ki jo moramo popraviti, da lahko sestanek zaključimo. Gre za napako tipa ERR. Rešitev: S klikom na gumb ''Izvedi kontrolo na KMG'' v oknu ''Detajlni podatki'' (Slika 12) zaženemo kontrolo in pogledamo, za katero napako gre. S klikom na povezavo pri napaki (Slika 20a) nas aplikacija poveže na okno, v katerem je obvestilo o napaki, v nekaterih primerih lahko napako tam tudi odpravimo. 4. Nismo vpisali številke zadeve (Slika 28č). Rešitev: Vpišemo številko zadeve (Gumb ''Popravi podatke sestanka'' v razdelku ''Trenutni sestanek'' (Slika 34a). 5. Nismo rešili vseh zaznamkov na KMG. Rešitev: Rešimo preostale zaznamke na KMG (poglavje št. 9). Če smo preverili vse zgornje možnosti, pa še vedno ni gumba za tisk zapisnika, pokličemo v klicni center. Možno je namreč tudi da npr. kateri od subjektov na kmetiji nima urejenih podatkov v evidenci subjektov MKGP.

a




4. VPIS NOVEGA KMG Pri vpisovanju novega KMG smo pozorni na določbe Pravilnika o RKG, ki se nanašajo na naslov KMG in na nosilca KMG. PREVERJANJE PRED VPISOM NOVEGA KMG Pred vnosom novega KMG moramo preveriti, če KMG na tem naslovu že obstaja. S klikom na povezavo ''Napredno iskanje'' (Slika 36a) odpremo okno ''Iskanje kmetijskega gospodarstva'' (Slika 37).

Slika 36: Vpis novega KMG in napredno iskanje.

V zgornjem delu okna so polja za iskanje po naslovu KMG. Iskati je smiselno le po nekaterih podatkih, npr. po naselju, ulici in hišni številki (Slika 37a). V polja vpišemo podatke in pritisnemo gumb ''Išči'', ki se nahaja na dnu okna. Če na iskanem naslovu KMG že obstaja, aplikacija ta KMG prikaže v rezultatih iskanja. Če na iskanem naslovu KMG ne obstaja, nas aplikacija obvesti z ''Ni podatkov, ki bi ustrezali iskalnim pogojem''.

Pred vnosom novega KMG aplikacija samodejno preveri, če je oseba, ki jo izberemo za nosilca KMG, že nosilec oziroma član drugega KMG. Če je tako, aplikacija to javi kot napako in novega KMG ne ustvari.

Slika 37: Iskanje KMG po naslovu.

Oseba želi ustvariti nov KMG na naslovu, kjer KMG že obstaja. To je PRAVILNO, če gre tudi dejansko za dve ali več ločenih KMG: Primer 1: Oče je govedorejec, sin ima vrtnarstvo, nahajata se na istem naslovu in nista člana istega gospodinjstva.. Rešitev: Vnesemo nov KMG. Primer 2: Ista oseba ima KMG kot s.p. (vrtnarstvo) in KMG kot fizična oseba (kmetija). Rešitev: Vnesemo nov KMG. To je NAPAČNO, če obstoj dveh KMG na istem naslovu ni upravičen: Primer 1: Sin želi imeti KMG, vendar ima na istemu naslovu KMG že oče, ki se s kmetovanjem ne ukvarja več, saj ga je prepustil svojemu sinu. Rešitev: Spremenimo nosilca KMG iz očeta na sina. Primer 2: Kmetovalec želi vnesti KMG na naslovu, kjer ima KMG že druga oseba (npr. družinski član). V praksi ne gre za dve kmetiji, ampak za eno. Rešitev: Vpis novega KMG zavrnemo.

a

b

a




ZAČETEK VPISA NOVEGA KMG S klikom na gumb ''Vpiši nov KMG'' (Slika 36b) odpremo okno ''Vnos novega KMG'' (Slika 38). Vnos v polja ''Opomba nosilca'', ''Opomba strokovnega sodelavca'' ter ''Domače ime'' ni obvezen. Domače ime se vpisuje za KMG tipa kmetija, če le-to obstaja.

Slika 38: Vnos novega KMG.

Vrsto KMG izberemo s klikom na polje pri ''Vrsta'' (Slika 38a) in izbiro ene izmed ponujenih možnosti (Slika 39). Možnost ''Kmetijsko gospodarstvo'' izberemo kadar gre za KMG, katere nosilec je fizična ali pravna oseba. KMG - Individualna planina, KMG – Skupna planina in KMG – Skupni pašnik, so podrobneje opisane v poglavju 8. Če pri vpisu novega KMG izberemo katero izmed zadnjih treh možnosti, moramo v naslednjem koraku izbiro potrditi s klikom na ''V redu'' (Slika 40).

Slika 39: Izbira vrste KMG.

Slika 40: Dodatno obvestilo pri vpisu novega KMG za planino ali pašnik.

IZBIRA NASLOVA KMG Običajni naslov S klikom na ikono pri polju ''Naslov'' (Slika 38b) odpremo okno ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Iskanje po naslovih'' (Slika 41).

Slika 41: Izbira naslova KMG – Iskanje po naslovih.

V polja vnesemo ustrezne podatke (Slika 41a). Po potrditvi izbire aplikacija poišče naslov v registru prostorskih enot (RPE). Zadetek oziroma zadetki, ki ustrezajo iskalnim pogojem, so prikazani v novem oknu ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Seznam naslovov'' (Slika 42). Naslov izberemo s klikom na puščico (Slika 42a) in ga tako določimo za naslov KMG. Če aplikacija naslova ne najde, smo se zmotili pri vnosu podatkov ali pa naslova ni v RPE.

Slika 42: Izbira naslova KMG – Seznam naslovov.

a

b

a

b

a




Fiktivni naslov V RKG so vpisani tudi KMG, katerim naslova ni mogoče vpisati z ulico in hišno številko (npr. nekateri vinogradniki, ki poleg vinograda nimajo objekta s hišno številko, za čebelarji ki nimajo panja pri objektu, itd.). Tudi taki KMG morajo imeti vpisane čim bolj natančne podatke o naslovu KMG, zato v tem primeru namesto naslova iz RPE vnesemo koordinate območja, na katerem je večina kmetijskih zemljišč ali rejnih živali tega KMG. V takih primerih v oknu ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Iskanje po naslovih'' (Slika 41) izberemo povezavo ''Vnos fiktivnih naslovov'' (Slika 41b). Odpre se okno ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Iskanje po fiktivnih naslovih'' (Slika 43). Vpišemo šifre ali nazive upravne enote/občine/naselja lokacije, na kateri se nahaja pretežni del kmetijskih zemljišč oziroma rejnih živali.

Slika 43: Iskanje po fiktivnih naslovih.

Slika 44: Izbira fiktivnega naslova.

Fiktivni naslov izberemo s klikom na povezavo ''izberi'' (Slika 44a) pri ustreznem naslovu. S tem določimo naselje, v katerem se nahaja sedež KMG. V naslednjem oknu ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Dodajanje fiktivnega naslova'', fiktivnemu naslovu dodamo tudi koordinate (Slika 45). Y in X koordinate za posamezno lokacijo dobimo preko grafične aplikacije (glej poglavje 7). S klikom na gumb ''Potrdi'', aplikacija odpre okno ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Seznam naslovov'' (Slika 46).

Slika 45: Dodajanje koordinat fiktivnega naslova.

Slika 46: Končna izbira fiktivnega naslova.

S klikom na puščico (Slika 46a) še enkrat potrdimo izbrani naslov in tako zaključimo postopek vnosa fiktivnega naslova. IZBIRA NOSILCA KMG Običajno iskanje Za vnos nosilca KMG kliknemo na ikono ob polju ''Nosilec'' v oknu ''Vnos novega KMG'' (Slika 38b) in s tem odpremo okno ''Izberite nosilca'' (Slika 47). Preko iskalnika aplikacija išče nosilca med subjekti iz evidenc MKGP. Najhitrejše je iskanje po EMŠO ali priimku in imenu (nazivu za pravno osebo) (Slika 47a). Ko vpišemo ustrezne podatke in potrdimo izbiro, aplikacija prikaže okno z zadetki, ki ustrezajo iskalnim pogojem (Slika 48). Za izbiro ustreznega nosilca kliknemo na puščico (Slika 48a) in tako zaključimo določitev nosilca KMG.

a

a




Slika 47: Iskanje nosilca KMG po evidenci subjektov.

Slika 48: Izbira nosilca KMG.

Če osebe, ki jo želimo vpisati, aplikacija ne najde na ta način, to pomeni, da oseba ni vpisana v evidenci subjektov MKGP. Podatke moramo zato prenesti iz Centralnega registra prebivalstva (CRP), če gre za fizično osebo, oziroma iz Poslovnega registra Slovenije (PRS), če gre za pravno osebo.

Slika 49: Vpogled v CRP.

Iskanje po CRP S klikom na povezavo ''Vpogled v CRP'' (Slika 47b) odpremo okno, preko katerega vpogledamo v CRP (Slika 49).

V prazni polji vpišemo EMŠO osebe, ki jo želimo vpisati kot nosilca KMG, opravilno številko zadeve ter izvedemo povpraševanje. Odpre se okno s podatki prevzetimi iz CRP in praznimi polji pri kontaktnih podatkih (Slika 50). Vpis kontaktnih podatkov ni obvezen, je pa priporočljiv. Po (morebitnem) vpisu kontaktnih podatkov in kliku na ''Prenesi'', se odpre novo okno (Slika 51), v katerem izberemo puščico. Nato s klikom na ''Potrdi'', prenesemo subjekt in vpisane podatke v evidenco subjektov MKGP.

Slika 50: Dodajanje kontaktnih podatkov pri prenosu subjekta iz CRP.

Slika 51: Izbira subjekta za prenos iz CRP.

Če se kot nosilec na KMG želi vpisati oseba, ki ni državljan Republike Slovenije, za vpis v potrebuje slovensko EMŠO številko. Če je še nima, jo lahko pridobi na UE. Iskanje po PRS Če želimo kot nosilca KMG vpisati pravno osebo, ki je v evidenci subjektov ne najdemo z osnovnim iskanjem (Slika 47), jo moramo prenesti iz PRS. S klikom na povezavo ''Vpogled v PRS'' (Slika 47b) odpremo okno, preko katerega vpogledamo v PRS (Slika 52). Po vpisu iskalnih pogojev aplikacija izpiše zadetke (Slika 53). Ustrezno pravno osebo izberemo s klikom na povezavo ''prenesi'' (Slika 53a). S

b

a

a




klikom na povezavo v naslednjem oknu (Slika 55a) izbrani subjekt izberemo tudi za nosilca KMG. Za s.p. in pravne osebe velja da morajo biti registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, da jih lahko vpišemo v RKG. To preverimo tako, da v PRS preverimo, za katero dejavnost je s.p. oz. pravna oseba registrirana. Če s.p. ali pravna oseba ni registrirana za kmetijsko dejavnost, vpis zavrnemo. Izjema so izobraževalne ustanove (ki se ukvarjajo tudi s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo), registrirane verske skupnosti ali pravne oseb registriranih verski skupnost (ki se ukvarjajo s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo), agrarne skupnosti in pašne skupnosti. Za te nam namreč v PRS ni treba preveriti, za katere dejavnosti so registrirane.

Slika 52: Vpogled v PRS.

Slika 53: Seznam subjektov iz PRS, ki ustrezajo iskalnim pogojem.

Slika 54: Dodajanje kontaktnih podatkov pri prenosu iz PRS.

Slika 55: Izbira subjekta iz PRS za nosilca KMG.

V praski ima lahko ena oseba tudi več KMG, primeri: • Nosilec ima KMG kmetija (1) in KMG planina (2), • Nosilec ima KMG kmetija (1) in KMG kot s.p. (2), • Nosilec ima KMG kmetija (1) in podjetje, ki je registrirano za

kmetijsko dejavnost (npr. d.o.o.) (2), • Nosilec ima dve različni podjetji, ki imata registrirano tudi kmetijsko

dejavnost (1,2).

a

a




ZAKLJUČEK VPISA NOVEGA KMG Po izbiri nosilca in naslova novega KMG (Slika 56), izberemo ''Potrdi'', s čimer odpremo novo okno (Slika 57).

Slika 56: Podatke o novem KMG moramo še potrditi.

V tem koraku ustrezno obkljukamo okenca oz. v prazen prostor vpišemo vrsto živali, če je ni na seznamu (Slika 57). Kljub temu, da na upravni enoti ne vpisujemo rejnih živali in gozdnih zemljišč na KMG, je ta korak pomemben zaradi samega postopka vpisa, saj so ti podatki navedeni tudi na vlogi za vpis novega KMG, ki jo mora nosilec izpolniti ob vpisu novega KMG in na podlagi katerih je že iz vloge razvidno, da gre za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je pogoj za vpis v RKG. Iz vloge je tudi razvidno, ali mora UE povabiti nosilca na vpis zemljišč v uporabi. Posledično jih moramo zato zavesti v aplikaciji. Ko izberemo ''Potrdi'', zaključimo z vpisom novega KMG. Aplikacija nas postavi v odprt sestanek za nov KMG s stanjem sestanka ''Topološko urejen''.

Slika 57: KMG ima kmetijska zemljišča, govedo in člane kmetije.

Po tem koraku je KMG sicer že vpisan v RKG, vendar kljub temu z vpisom novega KMG še nismo zaključili. Če so na KMG kmetijska zemljišča v obdelavi, jih obvezno vpišemo še v okviru tega sestanka. Prav tako moramo, kadar je to potrebno, na kmetijo vpisati namestnika nosilca ali dodatno gospodinjstvo, tehnični opis postopkov je v poglavju 5. V nasprotnem primeru pa le še natisnemo zapisnik in zaključimo sestanek.




5. SPREMINJANJE PODATKOV V RKG Za obstoječi KMG lahko v RKG spremenimo naslov, nosilca, domače ime ter nekatere druge podatke. Pri kmetijah lahko poleg tega spremenimo tudi namestnika nosilca kmetije ter podatke o gospodinjstvih na kmetiji. Vse spremembe vnašamo v oknu ''Podatki o KMG'' (Slika 9a, Slika 58). Ker so nekateri postopki spreminjanja podatkov v RKG enaki postopku vpisa podatkov pri vpisu novega KMG (poglavje 4), so v nadaljevanju te spremembe le naštete in na kratko opisane. Urejanje subjektov, dokumentov in kontaktnih podatkov članov kmetije, je v celoti opisano v tem poglavju.

Slika 58: Urejanje podatkov o KMG.

SPREMEMBA PODATKOV O KMG Po izbiri gumba ''Podatki o KMG'' (Slika 58a) lahko v okviru spreminjanja podatkov o KMG (Slika 59) spreminjamo domače ime KMG, opombe nosilca KMG in opombe strokovnega sodelavca. Opombe se nanašajo na celoten KMG in so vidne tudi po zaključku sestanka. Opombe vpisujemo npr. kadar KMG zaklenemo zaradi npr. problemov z dedovanjem. Na dnu okna (Slika 59a) se nahaja drsnik, kjer lahko izbiramo med vrednostma DA in NE. Tu lahko preprečimo spremembe na KMG oz. odklenemo in zaklenemo KMG. Če je KMG zaklenjen, lahko nov sestanek začnemo le po uradni dolžnosti. Po vnosu sprememb in kliku na ''Potrdi'', se spremembe shranijo v RKG.

Slika 59: Spremenimo lahko domače ime, vpišemo opombe ter zaklenemo KMG.

SPREMEMBA NOSILCA KMG S klikom na ''Nosilca KMG'' (Slika 58b), odpremo okno namenjeno spreminjanju nosilca KMG. V oknu je izpisana številka subjekta, ki je trenutno vpisan kot nosilec KMG, poleg okna pa so vpisani podatki o nosilcu. Novega nosilca poiščemo in vpišemo na enak način, kot vpišemo nosilca pri vpisu novega KMG (opisano v prejšnjem poglavju), do iskalnika pa pridemo s klikom na povezavo (Slika 60a). Po vnosu spremembe izberemo ''Potrdi''.

Slika 60: V okencu je vpisan subj_id (številka subjekta) nosilca KMG.

Za spremembo nosilca KMG se šteje tudi, kadar se npr. nosilec, ki je imel prej KMG kot fizična oseba, na isti KMG kot nosilec vpiše kot s.p.

a

a

b

č

a b c d ef

h

g




SPREMEMBA NAMESTNIKA NOSILCA NA KMETIJI S klikom na ''Namestnika nosilca KMG'' (Slika 58f), odpremo okno namenjeno urejanju namestnika nosilca KMG. Če je namestnik vpisan, je v oknu izpisana številka subjekta, poleg okna pa so vpisani podatki o namestniku. Če namestnik ni določen, je okno prazno. Namestnika poiščemo in vpišemo na enak način, kot vpišemo nosilca pri vpisu novega KMG (poglavje 4), do iskalnika pa pridemo s klikom na povezavo (Slika 61a). Po vnosu spremembe in kliku na ''Potrdi'' se spremembe shranijo v RKG. Pri KMG, katerega nosilec nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji (npr. tujec), namestnika nosilca ni mogoče vpisati (ker za to osebo v evidenci gospodinjstev ni podatkov o članih gospodinjstva). Če taka oseba vseeno želi vpisati nekoga, na katerega se UE lahko obrne v primeru njegove smrti, lahko ta podatek (ime in priimek osebe, kontaktne podatke …) vpišemo kot opombo na KMG (Slika 59). Če želimo namestnika KMG izbrisati, izbrišemo številko subjekta v okencu (Slika 61a).

Slika 61: Spreminjanje namestnika nosilca – namestnik ni določen.

Če želimo pri vpisu namestnika v skladu s pravilnikom RKG uveljavljati izjemo, obkljukamo okence ''Izjava'' (Slika 61b). V polje, ki se pojavi pod okencem, vpišemo razlog za izjemo, ki ga je nosilec kmetije navedel v vlogi. Vpis namestnika na kmetijo nato ni več obvezen.

Če je nosilec edini član gospodinjstva, izjave ne vpisujemo, saj aplikacija v takih primerih vpisa namestnika ne zahteva (ne javi napake, če ni določen). Če tako želi nosilec, lahko namestnika kljub vsemu vpiše.

Slika 62: Vpis izjave namesto namestnika kmetije.

IZJAVA NAMESTO NAMESTNIKA NOSILCA Namestnika nosilca nam, kljub temu, da je na kmetiji poleg nosilca še vsaj en član kmetije, starejši od 18 let, ni treba določiti kadar:

• je nosilec edini član kmetije, ki je opravilno sposoben, • je nosilec edini lastnik in nihče od preostalih članov kmetije noče biti

namestnik, • je nosilec določen kot začasni skrbnik ali začasni zastopnik za kmetijo

po odločitvi sodišča, • so poleg nosilca na kmetiji le še onemogli oz. starejši člani kmetije.

SPREMEMBA NOSILCA KMG V PRIMERU SMRTI NOSILCA, ČE NAMESTNIK NOSILCA NI DOLOČEN 1. Pri vnosu novega sestanka izberemo: Zahteva: Po uradni dolžnosti Razlog za sestanek: Sprememba nosilca KMG zaradi smrti (oz. podobno)Prisotnost: Nihče 2. Pričnemo sestanek in spremenimo nosilca KMG, kot je opisano zgoraj. 3. Izbrišemo besedilo v oknu ''Opombe strokovnega sodelavca'' (Slika 59b), ki se nanaša na neveljavnost pokojnega nosilca KMG. 4. Obvezno zaključimo sestanek. Ker smo sestanek začeli po uradni dolžnosti z razlogom spremembe pokojnega nosilca, ne smemo spreminjati nič drugega. Če želi nov nosilec narediti katerokoli spremembo na KMG, začnemo nov sestanek, tokrat na zahtevo nosilca, in vnesemo zahtevane spremembe.

c

b a




Povezava na izjavo, ki jo je podal nosilec, je v oknu ''Podatki o KMG'' (Slika 9a) na mestu, kjer bi bilo sicer vpisan ime in priimek namestnika nosilca. S klikom na to povezavo odpremo okno (Slika 63), preko katerega lahko izjavo uredimo. To lahko naredimo tako, da s klikom (Slika 63a) odpremo novo okno, preko katerega omenjeno izjavo izbrišemo ali spremenimo.

Slika 63: Prikaz izklopljenih kontrol na KMG.

SPREMEMBA NASLOVA KMG Po kliku na ''Naslov KMG'' (Slika 58c) aplikacija prikaže okno ''Spreminjanje naslova kmetijskega gospodarstva''. S klikom na povezavo (Slika 64a) odpremo okno, preko katerega iščemo naslove v registru prostorskih enot. Po vnosu spremembe in kliku na ''Potrdi'', se spremembe shranijo v RKG.

Slika 64: Spreminjanje naslova KMG.

VZDRŽEVANJE SUBJEKTOV NA KMETIJI V okviru vzdrževanja subjektov na kmetiji lahko subjekte dodajamo ali brišemo. Kot subjekta na kmetijo vpišemo osebo, ki je na kmetiji zaposlena. Na KMG, kjer je nosilec pravna oseba, ta vpis subjektov ni mogoč. Subjekte dodajamo in brišemo na enak način kot namestnika nosilca, postopek je opisan zgoraj.

UREJANJE GOSPODINJSTEV NA KMETIJI Gumb za urejanje gospodinjstev je na voljo le pri kmetijah (KMG, katerih nosilec je fizična oseba) (Slika 58g). Po kliku na gumb se v seznamu gospodinjstev izpiše seznam gospodinjstev na kmetiji in seznam članov kmetije (Slika 65). Gospodinjstvo dodamo tako, da v polje (Slika 65a) vpišemo EMŠO enega izmed članov tega gospodinjstva in kliknemo na gumb ''Dodaj''. Gospodinjstvo se pripiše na kmetijo, kot člani kmetije se vpišejo vsi člani gospodinjstva, starejši od 15 let. Da gospodinjstvo na kmetijo sploh lahko dodamo, mora biti na sestanku vpisana številka zadeve. Gospodinjstvo izbrišemo s klikom na povezavo ''Briši'' pri gospodinjstvu, katerega želimo izbrisati (Slika 65b). Če je na KMG gospodinjstvo, ki nima nobenega člana (npr. v primeru da je bila na KMG pripisana oseba, ki je imela svoje gospodinjstvo, pa je umrla), to gospodinjstvo izbrišemo.

Slika 65: Seznam gospodinjstev na kmetiji.

UKINJANJE KMG Za izvajanje 37. člena Pravilnika o RKG je v RKG aplikaciji mogoč status KMG ''KMG v postopku ukinjanja''. KMG postavimo v tak status s klikom na gumb ''Postavi KMG v ukinjanje'' (Slika 58e).

Kadar je nosilec KMG oseba, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, vpis gospodinjstva na kmetijo ni mogoč, saj v evidenci gospodinjstev za take osebe ni podatkov o članih gospodinjstva. Na takih KMG posledično ni vpisanih gospodinjstev in namestnikov nosilcev. Čeprav je nosilec na takem KMG fizična oseba (KMG kmetija), aplikacija v zvezi z manjkajočimi podatki ne javi napake.

a

a

a

b




Status omogoča, da kot nosilca na KMG vpišemo tudi osebo, ki je že na nekem drugem KMG vpisana kot član kmetije ali nosilec KMG (razlog je navadno dedovanje ali odločba sodišča). KMG, ki je postavljen v status ''KMG v postopku ukinjanja'' ni več mogoče postaviti nazaj v veljavno stanje, zato se pred izvedbo tega postopka dobro pogovorite s stranko, če je to res tisto, kar želi. Postavitev KMG v stanje ''V ukinjanju'' je obvezen korak pri postopku izbrisa KMG.

IZBRIS KMG Da KMG lahko izbrišemo, mora stranka oddati vlogo za izbris KMG. Pred izbrisom KMG mora stranka v skladu z 39. členom Pravilnika o RKG poskrbeti za izbris podatkov, ki se navezujejo na KMG. KMG izbrišemo po naslednjem postopku:

• 1. Sestanek začnemo na zahtevo nosilca. • 1.a. Izberemo ustrezno prisotnost. • 1.b. Pod razlog za sestanek vpišemo kdo in kdaj je podal vlogo za izbris ter

razlog za izbris. • 2. V okviru sestanka sprostimo vse GERK-e in izbrišemo vsa gospodinjstva,

ki so pripisana na KMG. • 3. Kliknemo na gumb ''Postavi KMG v ukinjanje''.

• 4. Kliknemo na gumb ''Izvedi kontrolo na KMG''. Če smo v tem sestanku sproščali GERK-e, nadaljujemo s korakoma 4.a in 4.b. Če ob pričetku sestanka KMG ni imel GERK-ov, nadaljujemo s korakom 5.

• 4.a. Natisnemo zapisnik oz. izpis in zaključimo sestanek. • 4.b. Odpremo nov sestanek in kot razlog za sestanek vpišemo ''Oddaja

zahtevka za izbris KMG''. • 5. Kliknemo na gumb ''Pošlji zahtevek za izbris KMG'' (Slika 58d). • 6. V okno, ki se pojavi, vpišemo obrazložitev zahtevka, kot ga je nosilec

navedel na vlogi za izbris KMG ter dodatno informacijo o ureditvi stanja v evidenci imetnikov rejnih živali (kdo bo imetnik živali in ali se lokacija ohrani), če je to potrebno in to informacijo imamo.

• 7. Natisnemo zapisnik in zaključimo sestanek. S klikom na gumb ''Pošlji zahtevek za izbris KMG'' (Slika 58d) aplikacija na e-naslov [email protected] samodejno pošlje zahtevek za izbris. O izbrisu KMG oz. morebitnih razlogih, zakaj se KMG ne more izbrisati, dobimo obvestilo po elektronski pošti. Ko po e-pošti dobimo obvestilo, da je KMG dejansko izbrisan, pošljemo stranki dopis, s katerim jo o tem obvestimo. DODAJANJE DOKUMENTOV NA KMG Aplikacija omogoča pripenjanje dokumentov na KMG z namenom, da so na voljo ali v vpogled tudi ostalim uporabnikom RKG. Obvezno je dodajanje odločb UE in odločb IRSKGH. Dodajanje dokumentov je mogoče le v okviru sestanka. Povezavo za dodajanje dokumentov odpremo s klikom na gumb ''Dokumenti'' v oknu ''Podatki o KMG'' (Slika 58h). Nov dokument dodamo s klikom na povezavo ''Dodaj zapis'' (Slika 66a). V novem oknu (Slika 67) izmed ponujenih možnosti izberemo ustrezno vrsto datoteke (Slika 67a) in v okno ''Opis datoteke'' (Slika 67b) vpišemo vsaj številko dokumenta, lahko pa tudi na kratko vpišemo njegovo vsebino. Datoteko, ki jo želimo dodati, poiščemo na svojem računalniku preko gumba ''Brskaj'' (Slika 67c). Dokument odpremo s klikom na ime datoteke v seznamu dokumentov na KMG (Slika 66b). Dokument izbrišemo s klikom na povezavo ''Briši'' (Slika 66c). Dokumente na KMG lahko pregledujemo in dodajamo, kot je opisno zgoraj ali preko povezave na dokumente iz detajlnih podatkov (Slika 12d).

Nosilec KMG v postopku ukinjanja ima prav tako določene pravice in obveznosti:

• če je prejšnji nosilec pokojni, lahko novi nosilec KMG v postopku ukinjanja pridobi sredstva za ukrepe kmetijske politike, za katere je vložil zahtevek prejšnji nosilec (v tem primeru mora javiti AKTRP številko svojega tekočega računa);

• če je prejšnji nosilec pokojni, in novi nosilec ne bo več izvajal ukrepov (OMD, KOP) na tej kmetiji, mora AKTRP javiti višjo silo oziroma prenos izvajanja na svoj ali drug KMG (v takšnih primerih res dobro opozorite nosilca, da je s prevzemom vloge nosilca prevzel tudi te obveznosti in da je treba zadeve urediti na AKTRP);

• nosilec lahko prenese plačilne pravice na drug KMG; • na KMG v postopku ukinjanja je dovoljeno le sproščanje GERK-ov, ni

pa mogoče prevzemati ali spreminjati GERK-ov.




Slika 66: Seznam dokumentov na KMG.

Slika 67: Dodajanje dokumenta na KMG.

UREJANJE KONTAKTNIH PODATKOV SUBJEKTOV Subjektom na KMG lahko urejamo kontaktne podatke – telefonsko številko in elektronski naslov. Za urejanje kontaktnih podatkov nosilca KMG kliknemo na podatke o nosilcu v oknu ''Podatki o KMG'' (Slika 58b). Odpre se okno s podatki o subjektu, kjer s klikom na povezavo (Slika 68a) odpremo okno za vnašanje kontaktnih podatkov (Slika 69). Pri kmetijah na enak način urejamo kontaktne podatke vseh subjektov (nosilca, namestnika nosilca in ostalih članov kmetije). Do povezave na okno s podatki o posameznem subjektu (Slika 68) za vse člane kmetije dostopimo preko povezave za urejanje gospodinjstev, ki se nahaja med ''Podatki o KMG'' (Slika 58g). Za vpis kontaktnih podatkov potrebujemo številko zadeve, ki jo vpišemo v oknu, kjer dodajamo kontaktne podatke (Slika 58). Kontaktne podatke lahko vpisujemo tudi izven sestanka.

Slika 68: Podatki o subjektu.

Slika 69: Spreminjanje kontaktnih podatkov subjekta.

5.1. Spremembe GERK-ov izven grafične aplikacije Določene podatke o GERK-ih je mogoče spreminjati tudi izven grafične aplikacije (grafična aplikacija je sicer opisna v poglavju 7). Poleg urejanja podatkov o trajnih nasadih, ki je opisano v naslednjem poglavju, lahko na ta način tudi sproščamo GERK-e. SPROŠČANJE GERK-ov V detajlnih podatkih kliknemo na seznam GERK-ov (Slika 9b, Slika 12a), s čimer dobimo seznam GERK-ov na KMG (Slika 14, Slika 70).

a

a

b

c

b c

a




Slika 70: Seznam GERK-ov na KMG.

V seznamu GERK-ov kliknemo na lupo (Slika 70a) in tako odpremo okno s podrobnejšimi podatki o GERK-u (Slika 71), kjer je med drugim tudi povezava na ukaz za sproščanje GERK-a (Slika 71a).

Slika 71: Posamezni pogled GERK-a iz seznama GERK-ov.

Po kliku na ''Sprosti GERK'' (Slika 71a) se odpre okno, v katerega vpišemo KMG, ki bo GERK prevzel oz. vpišemo številko 0, če ne vemo, kdo bo GERK prevzel (Slika 72).

Slika 72: Vpis KMG za prevzem GERK-a.

Po kliku na potrdi, aplikacija prikaže podatke o KMG, katerega smo vpisali, da bo GERK prevzel. Če KMG ni pravi, lahko sproščanje GERK-a prekličemo in postopek ponovimo.

Slika 73: Potrditev sprostitve GERK-a na izbran KMG.

Ko sproščanje GERK-a potrdimo, ga v primeru pomote sicer v okviru istega sestanka lahko prevzamemo nazaj, vendar le preko grafične aplikacije. Postopek je opisan v poglavju 7. GERK je dokončno sproščen s KMG, ko sestanek zaključimo.

5.2. Samodejne in druge spremembe v RKG aplikaciji – zaključevanje sestankov V RKG aplikaciji se sicer podatki najpogosteje spreminjajo, kadar kmet osebno, po pošti ali preko pooblaščenca zahteva spremembe, se pa zgodijo tudi zaradi drugih vzrokov. Kadar gre za pomembnejše spremembe, se v ta namen samodejno ali ročno odpre sestanek in nato samodejno ali ročno naredi sprememba v RKG. Tak sestanek se nato odstopi upravni enoti, ki v večini primerov sestanek le zaključi in o spremembi z izpisom obvesti nosilca KMG.

a

a




Sestanek vedno dobi tisti referent na UE, ki je nazadnje zaključil sestanek. O dodelitvi sestanka je referent obveščen po e-pošti. Obveščeni so tudi ostali referenti na UE, ki delajo z RKG, pa tudi glavna pisarna. Sestanke si referenti znotraj iste UE lahko poljubno razdelijo (način je opisan v poglavju 3), kar je še posebej priporočljivo, kadar se na UE naenkrat prenese večje število sestankov (npr. pri prenosu kontrol AKTRP). Sestanke, ki jih upravna enota dobi v reševanje, delimo na sestanke začete zaradi:

• Prenosa kontrol AKTRP • Prenosa odločb IRSKGH • Vpisa novega KMG zaradi prijave živali • Samodejne menjave nosilca z namestnikom • Spremembe v zvezi s pooblastili na skupni planini ali pašniku

Postopek, ki ga izpeljemo, ko se nam pripiše tak sestanek, se razlikuje glede na vzrok začetka sestanka. PRENOS KONTROL AKTRP Prenos ugotovitev terenskih meritev kontrolorjev v RKG poteka bodisi samodejno ali ročno, v obeh primerih pa se spremembe tehnično vnesejo v bazo podatkov s strani MKGP. Ko MKGP prejme podatke o rezultatih terenskih kontrol, za KMG, ki so bili v kontrolah, prične sestanek (zato so lahko nekateri sestanki v času med in po izvedbi kontrol odprti). Po tem, ko se rezultat kontrole prenese v RKG, se sestanek samodejno odstopi UE gleda na naslov nosilca KMG, in sicer tistemu strokovnemu sodelavcu, ki je imel na tej UE nazadnje končan sestanek. O dodeljenem sestanku in o nadaljnjih navodilih je strokovni sodelavec obveščen preko e-pošte, sestanek pa najde med odprtimi sestanki. V primeru, da dobimo tak sestanek, moramo le vpisati številko zadeve (Slika 32), natisniti zapisnik v dveh izvodih in končati sestanek. En zapisnik shranimo v arhiv, drugega pa skupaj s spremnim dopisom (smiselno lahko uporabimo dopis iz dokumentov, Slika 3č) pošljemo nosilcu KMG. V tem sestanku v nobenem primeru ne smemo spreminjati podatkov.

PRENOS ODLOČB IRSKGH Prenos ugotovitev IRSKGH poteka na enak način kot prenos kontrol ARSKTRP, ki je opisan zgoraj. Če uporabljamo predlogo spremnega dopisa iz dokumentov, ustrezno prilagodimo tekst. VPIS NOVEGA KMG ZARADI PRIJAVE ŽIVALI Poleg upravnih enot, lahko nov KMG ustvarijo tudi na Službi za identifikacijo in registracijo živali (SIR) na MKGP. SIR vpiše nov KMG, kadar dobi prijavo za vpis imetnika živali, pa le-ta še ni pripisan na nobenem KMG. Ko na SIR odprejo nov KMG, lahko vpišejo le podatke, ki jih dobijo na vlogi, podatke o nosilcu in naslovu. Ko ustvarijo nov KMG, se ta dodeli UE gleda na naslov nosilca KMG, sestanek pa dobi tisti strokovni sodelavec, ki je na tej upravni enoti nazadnje končal sestanek. O dodelitvi KMG v reševanje in navodilih za nadaljnje delo, smo v takem primeru obveščeni tudi preko e-pošte. Po tem, ko dobimo tak KMG v reševanje, se lahko na nosilca obrnemo telefonsko ali pa preko dopisa, ki ga najdemo med dokumenti (Slika 3č) in mu pojasnimo, da mora v primeru, da ima zemljišča v obdelavi oz. da je na KMG potreben namestnik, te podatke sporočiti. Če se stranka vabilu odzove in pride na sestanek, vpišemo podatke oz. GERK-e v RKG in zaključimo sestanek. Če nam stranka sporoči, da zemljišč ne obdeluje, in na sestanek ne pride nihče, moramo ustrezno spremeniti podatke o sestanku (Slika 32). V polju prisotnost izberemo nihče, v opombo sestanka pa vpišemo strankino izjavo v zvezi z obdelavo zemljišč na KMG (Slika 32). Če je na KMG potrebno vpisati namestnika nosilca,

Če pride na sestanek (ali se želi naročiti) nosilec, za katerega ugotovimo, da ima na KMG že začet sestanek zaradi prenosa kontrol, pa je ta sestanek še vedno na MKGP, pokličemo v klicni center. Obstaja namreč možnost, da je sestanek odprt, ker čaka na ročni prenos kontrole. Če je tako, bodo v klicnem centru čim prej ročno prenesli kontrolo. Kadar ne gre za zapleten primer, je lahko kontrola ročno prenesena v kratkem času, vi pa lahko, potem ko zaključite z odstopljenim sestankom za prenos kontrol, takoj za tem že začnete novega na zahtevo stranke.




mora stranka v zvezi s tem vseeno poslati vlogo ali podatki izjavo, saj sestanka pred tem ne moremo zaključiti. Sestanek zaključimo in izpis stranki pošljemo po pošti. Če se stranka na vabilo ne odzove oz. se ne drži dogovora in na sestanek ne pride, jo moramo še enkrat pozvati na sestanek z vabilom, v katerem določimo termin sestanka in katerega pošljemo s povratnico. Če se stranka kljub temu ne odzove, lahko sestanek, kadar na sestanku ni napake ERR (namestnik nosilca), zaključimo, če pa na sestanku je napaka ERR, pokličemo v klicni center, kjer spremenijo zahtevo sestanka v ''uradno dolžnost' (ERR napake se bodo ohranile, vendar bo sestanek mogoče zaključiti). V obeh primerih pred zaključkom sestanka popravimo podatke sestanka tako da v polju prisotnost izberemo nihče, v opombo sestanka pa vpišemo strankino izjavo v zvezi z obdelavo zemljišč na KMG (Slika 32). SAMODEJNA MENJAVA NOSILCA Z NAMESTNIKOM Če umre nosilec KMG, na katerem je določen namestnik nosilca, aplikacija samodejno odpre sestanek in zamenja pokojnega nosilca z namestnikom. Sestanek se dodeli strokovnemu sodelavcu, ki je imel nazadnje odprt sestanek na UE gleda na naslov nosilca KMG. Če sestanek dobimo v seznam sestankov, smo o dodelitvi sestanka in o nadaljnjem postopku obveščeni preko e-pošte. V okviru sestanka ne spreminjamo ničesar, le natisnemo izpis in končamo sestanek. Poleg izpisa stranki pošljemo dopis, ki ga najdemo med dokumenti v aplikaciji (Slika 3). V aplikaciji preverimo, če je po menjavi nosilca potreben nov namestnik in če je temu tako, poleg obeh zgoraj omenjenih dokumentov stranki lahko pošljemo še vlogo za določitev namestnika nosilca, ki je priloga Pravilniku o RKG.




6. UREJANJE PODATKOV O TRAJNIH NASADIH V okviru aplikacije za vodenje RKG vodimo podatke o trajnih nasadih za vinograde, ekstenzivne sadovnjake, intenzivne sadovnjake, oljčnike in hmeljišča. Podatke o trajnih nasadih je potrebno vpisati za vse zgoraj navedene trajne nasade, če so nosilci KMG zavezanci za vpis v evidence pridelovalcev. Za vpis v evidence pridelovalcev so zavezani:

• pridelovalci oljk, ki imajo v uporabi najmanj 0,1 ha oljčnikov oziroma posameznih oljk,

• pridelovalci sadja v intenzivnih nasadih, ki imajo v uporabi najmanj 0,2 ha intenzivnih sadovnjakov oziroma 0,1 ha jagodičja ali lupinarjev,

• pridelovalci hmelja, • pridelovalci sadja v ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih, ki

uveljavljajo podpore za ukrep kmetijsko okoljskih plačil oz. če izpolnjujejo pogoje za podporo za pridelovanje lupinarjev.

• pridelovalci, ki pridelujejo grozdje za mošt, vino oziroma druge proizvode in obdelujejo najmanj 0,05 ha vinograda in

• pridelovalci, ki pridelujejo grozdje za mošt, vino oziroma druge proizvode in obdelujejo manj od 0,05 ha vinogradov, če dajejo v promet grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode.

Podatki o vpisanih trajnih nasadih so razvidni iz razdelka ''Detajlni podatki'' (Slika 12, Slika 74a). Seznam trajnih nasadov v detajlnih podatkih služi tudi kot povezava za urejanje sadilnega materiala. Če se pri trajnem nasadu spremeni le sadilni material, podatke popravimo preko teh povezav. Če se spremeni oblika ali velikost trajnega nasada, ustrezno spremenimo tudi GERK. Vpis in urejanje sadilnega materiala poteka na podoben način za vse trajne nasade. V nadaljevanju je postopek opisan na primeru vinogradov in nekaj posebnosti pri drugih trajnih nasadih.

Slika 74: Podatki o vpisanih trajnih nasadih se nahajajo v detajlnih podatkih.

VPIS PODATKOV O TRAJNEM NASADU Kadar so podatki o trajnem nasadu oz. sadilnem materialu že vpisani, jih lahko urejamo preko omenjenih povezav (Slika 74a, Slika 101) ali preko povezave Število/Površina GERK-ov (Slika 74b). Če podatki o trajnem nasadu še niso vpisani, jih najprej vpišemo preko povezave Število/Površina GERK-ov (Slika 74b). V seznamu GERK-ov na KMG (povezava na Slika 74b) so v stolpcu ''Uredi TNS'' (Slika 75a) povezave le za GERK-e z vrstami rabe trajnih nasadov. S klikom na povezavo pri ustreznem GERK-u, odpremo okno, v katerem vpisujemo osnovne podatke o trajnem nasadu. Za različne vrste trajnih nasadov so ponujena različna polja za vpis (Slika 76), sam način vpisa pa je pri vseh enak. Če trajne nasade urejamo s povezavo iz grafične aplikacije (glej poglavje 7), nas povezava poveže na okna iz tega koraka. S klikom na ''Izbriši zapis'' (Slika 76b) lahko zapis o trajnem nasadu tudi izbrišemo. Izbrišemo lahko le tiste zapise, ki nimajo podatkov o sadilnem materialu (opisano v naslednjem podpoglavju).

a

b




Slika 75: Preko seznama GERK na novo vpišemo podatke o trajnem nasadu.

Slika 76: Urejanje podatkov o trajnem nasadu - vinograd.

Pri vinogradih lahko urejamo tudi podatke o terasiranosti in zatravljenosti vinograda ter vpisujemo opombe. V seznamu vinogradov, do katerega pridemo s klikom na povezavo v oknu detajlni podatki (Slika 74a), so našteti vsi vinogradi na KMG. Pri vinogradu, katerega podatke bomo urejali, kliknemo na povezavo v stolpcu ''Uredi'' (Slika 81a) in odpremo okno s splošnimi podatki o vinogradu (Slika 82). Podatke ustrezno popravimo ali pa jih z izbiro ''Izbriši zapis'' (Slika 82a) izbrišemo. Če jih želimo izbrisati, moramo predhodno izbrisati ves sadilni material. VPIS PODATKOV O SADILNEM MATERIALU S klikom na povezavo v stolpcu ''sadike'' (Slika 75b) odpremo okno za urejanje podatkov o sadilnem materialu izbranega GERK-a (Slika 77). Vpis je obvezen v vsa polja. Sadilni material lahko za trajni nasad vpišemo tudi, če trajni nasad ali KMG kriterijev za obvezen vpis (naštetih v začetku poglavja) ne izpolnjuje. V našem primeru (Slika 77) smo odprli podatke o sadilnem materialu za vinograd, v katerem je že pet zapisov. Vpišemo lahko nov zapis sadilnega materiala, obstoječe zapise pa lahko spremenimo ali jih izbrišemo.

UREJANJE VINOGRADA Podatki o vinogradih se vodijo tudi v Registru pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) (pri ostalih trajnih nasadih se podatki vodijo le v okviru RKG). V RPGV je vsakemu vinogradu dodeljena identifikacijska številka (Vinograd MID). Pri urejanju vinograda je potrebno polje s to številko (Slika 76a) ustrezno izpolniti: Če vpisujemo podatke za vinograd, ki še ni vpisan v RPGV, polje pustimo prazno. Vinograd se bo v RPGV vpisal z novo identifikacijsko številko. Vpisati moramo še sadilni material. Če vpisujemo podatke za vinograd, ki je že vpisan v RPGV, v okno vpišemo njegov MID vinograda. Podatki o sadilnem materialu vinograda se iz RPGV prenesejo v RKG. Če so točni, jih ne popravljamo.

a

b

a

b




Slika 77: Urejanje sadilnega materiala vinograda.

Za vpis novega zapisa sadilnega materiala izberemo ''Dodaj vpis'' (Slika 77a). Številske podatke o sadilnem materialu, npr. število trsov, medvrstno razdaljo ... vpisujemo v prazna okenca (Slika 78). Če je poleg okenca za vpis podatkov na voljo povezava (Slika 78a), kliknemo na povezavo in podatke o sadilnem materialu dodamo preko šifranta (Slika 79). V šifrantu (Slika 79) izberemo in prenesemo ustrezen zapis s klikom na puščico pred zapisom (Slika 79a). Če je pod šifrantom ''Naprej'' obarvan z modro barvo (Slika 79b), se zapisi iz šifranta nahajajo še na eni ali več straneh. Ko ustrezno izpolnimo vsa polja, vpis zaključimo z izbiro ''Potrdi'' (Slika 78a). Če smo z vnosom sadilnega materiala za izbrani GERK/trajni nasad zaključili, se nazaj na prvo stran KMG vrnemo s klikom na številko KMG (Slika 77c).

Slika 78: Dodajanje sadik vinograda.

Slika 79: Izbira sorte vinograda iz seznama sort v šifrantu.

SPREMINJANJE IN IZBRIS PODATKOV O SADILNEM MATERIALU Iz seznama GERK-ov na KMG pri izbranem GERK-u, kliknemo na ikono za urejanje sadilnega materiala (Slika 75b). Zapis izbrišemo s klikom na ''Izbriši zapis'' (Slika 80a). Zapis popravimo tako, da spremenimo vpisane številke v okencu ali ustrezno izberemo preko šifranta. Izberemo ''Potrdi''.

Sadilni material je podatek o trajnih rastlinah v nasadu in vsebuje zapise o številu, starosti, vrsti, sorti itd. sadik. Če kot primer trajnega nasada izberemo vinograd, moramo v podatke o sadilnem materialu vpisati število trsov, podlago, gojitveno obliko, leto sajenja in sadilno razdaljo v vrsti ter med vrstama. Če se v istem vinogradu (isti GERK) del sadik razlikuje v kateremkoli od prej vpisanih podatkov, moramo zanj vpisati nov zapis o sadilnem materialu. Torej v primeru vinograda, ki ima zasajenih 200 trt s povsem enakim sadilnim materialom z izjemo letnice sajenja (ki je npr. pri polovici trt 2007, pri polovici pa 2008), moramo vpisati dva zapisa o sadilnem materialu. Sadilni material po enakem ključu vnašamo tudi za druge trajne nasade.

b

a

a

b

a b

c




Slika 80: Urejanje oz. brisanje sadik vinograda.

Slika 81: Seznam vinogradov.

Slika 82: Urejanje vinograda.

POSEBNOSTI PRI INTENZIVNIH SADOVNJAKIH IN HMELJIŠČIH Pri intenzivnih sadovnjakih in hmeljiščih je treba vpisati dodatne podatke (Slika 83, Slika 84). Sadovnjakom je med splošne podatke o trajnem nasadu treba vpisati podatek o zaščitni mreži in namakanju. Če izberemo, da ima sadovnjak zaščitno mrežo ali katerega od tipov namakanja, moramo vpisati tudi površino, ki jo izbrana opcija pokriva (Slika 83a). Če je na GERK-u več tipov namakanja, za tip namakanja izberemo tip, ki pokriva največjo površino, kot vrednost pa vpišemo celotno površino namakanja. V opombo vpišemo vrste namakanja na GERK-u in površine pri posameznih vrstah namakanja.

Slika 83: Vpis dodatnih podatkov pri intenzivnem sadovnjaku.

Izbris sadilnega materiala in ostalih podatkov o trajnem nasadu je obvezen, če želimo GERK trajnega nasada v grafični aplikaciji združiti ali mu spremeniti rabo. Najhitreje to naredimo po naslednjem postopku:

• v detajlnih podatkih izberemo vrsto trajnega nasada (Slika 74a), • iz seznama trajnih nasadov (Slika 81) izberemo sadilni material trajnega

nasada, ki ga bomo izbrisali (Slika 81b), • če je na trajnem nasadu več sadilnih materialov (Slika 77b), moramo

izbrisati vsakega posebej (Slika 80a), • preko seznama trajnih nasadov izberemo urejanje trajnega nasada (Slika

81a) in izbrišemo zapis (Slika 82a). GERK združimo ali mu spremenimo rabo.

a

a

a

b

a




Pri splošnih podatkih o hmeljišču moramo poleg morebitnih podatkov o tipu in površini namakanja, vpisati tudi tip hmeljišča (Slika 84a). Ločimo tip '' Hmeljišče v premeni'' in tip ''Hmeljišče v obdelavi''. Tip ''Hmeljišče v premeni'' ne more imeti vpisanega sadilnega materiala, zato moramo, kadar spreminjamo tip iz ''Hmeljišče v obdelavi'' v ''Hmeljišče v premeni'', podate o sadilnem materialu predhodno izbrisati.

Slika 84: Vpis tipa hmeljišča.

Če je tip hmeljišča določen kot ''Hmeljišče v premeni'', vpis sadilnega materiala ni potreben. Če je tip hmeljišča ''Hmeljišče v obdelavi'', je vpis sadilnega materiala obvezen, pri vpisu pa moramo poleg ostalih podatkov vpisati tudi enoto hmeljišča v obdelavi (Slika 85a), kjer označimo H1, H2, H3 itd, pač odvisno od enote za konkreten zapis sadilnega materiala.

Slika 85: Sadilni material hmeljišča.

VPIS PODATKOV O PRIDELKU OLJK Nosilci morajo vsako leto posredovati podatke o pridelku oljk. Podatek vpišemo v okno, ki se odpre s klikom na povezavo pri ''Prijava pridelka oljk'' v detajlnih podatkih o KMG. Odpre se novo okno preko katerega vpišemo pridelek. Podatek o pridelku oljk lahko vpisujemo od 1. 9. leta v katerem se obirajo oljke do 31. 8. naslednjega leta. Omenjene povezave imajo le KMG, ki imajo oljčnike. Za vpis pridelka oljk ni treba začeti sestanka.

Hmeljišče v premeni je površina pod vzdrževano žičnico, ki začasno ni zasajena s hmeljem. Enota hmeljišča v obdelavi predstavlja strnjeno površino znotraj GERK, na kateri je posajen hmelj istega letnika, sorte ter kategorije in stopnje sadik hmelja, v enakih sadilnih razdaljah ter po enakem sistemu napeljave vodil.

a

a




7. GRAFIČNA APLIKACIJA Grafično aplikacijo uporabljamo za vpisovanje, spreminjanje in pregledovanje GERK-ov. Uporabljamo jo tudi za vpisovanje planov prekrivanja in obnove vinogradov, za vpis prekrivajočega GERK-a … Zaženemo jo lahko preko več povezav (Slika 86).

Slika 86: Možnosti vstopa v grafično aplikacijo.

a) S klikom na povezavo ''Grafična aplikacija – Pregledovanje'' (Slika 86a) odpremo pregledni način. V grafični aplikaciji so vsi ukazi razen tistih za risanje in urejanje GERK-ov. Za dostop do naslednjih dveh načinov moramo predhodno izbrati KMG. b) S klikom na povezavo ''Pregledovalnik'' (Slika 86b) odpremo grafično aplikacijo v okviru izbranega KMG. Sestanka ni potrebno pričeti. V grafični aplikaciji so na voljo vsi ukazi, razen tistih za vpis in urejanje GERK-ov. Izjema so ukazi za risanje obnove vinogradov, katero lahko vpisujemo tudi izven sestanka. Ker smo pregledovalnik zagnali v okviru določenega KMG, so v seznamu v grafiki navedeni GERK-i tega KMG.

c) Tretji način dostopa do grafične aplikacije je dostop preko urejevalnika. Urejevalnik lahko zaženemo le v okviru sestanka. Tu GERK-e urejamo, torej vpisujemo, spreminjamo meje, domača imena, itd. Zaženemo ga le, kadar GERK-e želimo urejati. Če jih želimo le pregledati, zaženemo pregledovalnik. UVOD IN OSNOVE V nadaljevanju so opisani ukazi grafične aplikacije. Pri večini ukazov je za izbiro ukaza potreben klik z levo tipko na miški, če je drugače, je tako omenjeno v tekstu.

Slika 87: Preklop med grafičnim in RKG delom aplikacije.

SLOJI V GRAFIČNI APLIKACIJI GERK po svoji definiciji odraža dejansko stanje v naravi. Letalski posnetek, bolj natančno digitalni ortofoto posnetek (ortofoto) prikazuje stanje v naravi na določen trenutek. Ker je namen grafične aplikacije vpisovanje GERK-ov, njen osrednji del zavzema okno z ortofoto, na katerega vrisujemo GERK-e.

Vsakič, ko se preko spletnega brskalnika prijavimo v RKG, je v opravilni vrstici na dnu ekrana prikazan gumb s spletnim brskalnikom (na njem piše Ministrstvo za kmetijstvo…) (Slika 87a). Ko zaženemo grafično aplikacijo, se v opravilni vrstici pojavi nov gumb (na njem piše GERK2 …) (Slika 87b). Ko je grafična aplikacija odprta, lahko še vedno urejamo podatke v RKG aplikaciji (npr. poiščemo nosilca KMG, spreminjamo podatke …). Grafične aplikacije nam ni treba zapreti, le v opravilni vrstici moramo preklopiti med aplikacijama. Pri tem je pomembno, da pri preklapljanju nobene od aplikacij ne zaganjamo večkrat. Z odpiranjem novega okna z isto aplikacijo namreč upočasnimo delovanje računalnika. Kadar imamo grafično aplikacijo odprto in želimo vpogledati v RKG aplikacijo, v opravilni vrstici izberemo gumb ''Slika 87a'' ter tako aktiviramo RKG aplikacijo. Ko se želimo vrniti v grafično aplikacijo, v opravilni vrstici izberemo gumb ''Slika 87b''.

a c b

a b




Slika 88: G2-Glavno okno, okno s sloji in statusna vrstica.

GLAVNO OKNO (Slika 88-2) V glavnem oknu je navadno prikazan ortofoto in GERK-i. S spremembo merila lahko na več načinov sliko približamo ali oddaljimo. Če zavrtimo kolešček na miški naprej oz. nazaj, približamo sliko na sredini. Če se z miško postavimo na sliko, pritisnemo in držimo levo tipko na miški in miško premaknemo (narišemo kvadrat) približamo območje, ki smo ga označili. Merilo lahko spremenimo tudi z ukazoma iz orodne vrstice, ki sta opisana v nadaljevanju. Premikanje slike. Ko se želimo po sliki premakniti, se z miško postavimo na sliko, pritisnemo in držimo desno tipko na miški ter miško premaknemo. Na ta način sliko ''primemo'' in jo prestavimo v želeno smer.

Velikost glavnega okna, okna s sezamom GERK-ov in ostalih oken v aplikaciji je prednastavljena. Če želimo velikost oken spremeniti, se z miško postavimo na ''mejo'' med oknoma (pikčasta meja med vsemi okni, Slika 88b), pritisnemo in držimo tipko na miški ter mejo premaknemo. S klikom na ikono ''Maximize'' (Slika 88a), glavno okno povečamo čez celoten zaslon. Na prvotno velikost ga zmanjšamo s klikom na isto ikono, ki se v povečanem pogledu imenuje ''Restore''. OSNOVNE IKONE (Slika 88-1) Na zgornjem levem delu so najosnovnejše ikone za delo z aplikacijo (Slika 88-2):

''Celotno območje'': Na zaslonu se izriše celotno območje Republike Slovenije.

''Okno povečave'': Z oknom povečave na sliki označimo območje, ki ga želimo približati. Za razliko od običajnega povečevanja z oknom (opisanega zgoraj), lahko na ta način sliko povečamo tudi, ko smo v funkciji, npr. risanje GERK-a.

''Prejšnji pogled'': Sliko vrnemo na prejšnji pogled.

''Naslednji pogled'': Sliko vrnemo v stanje pred uporabo ukaza prejšnji pogled.

''Povečaj merilo'': Sliko oddaljimo, merilo povečamo za 100 %.

''Zmanjšaj merilo'': Sliko približamo, merilo zmanjšamo za 50 %. OKNO S SLOJI, MERILO (Slika 88-2) Sloje si je najlažje predstavljati kot prosojnice. V tej prispodobi je glavno okno tabla, kamor sloje projiciramo, okno s sloji pa grafoskop, na katerega sloje nalagamo. Tisti sloji, ki jih v oknu s sloji vklopimo (vklopljen sloj ima v okencu pred imenom sloja kljukico), se prikažejo v glavnem oknu oziroma na sliki. Na sliki lahko naenkrat prikažemo enega ali več slojev, odločimo se glede na potrebe dela. Z večanjem števila prikazanih slojev se zmanjšujeta preglednost slike in hitrost delovanja aplikacije.

2

1

3

a

b




Ob vstopu v grafično aplikacijo sta prikazana dva sloja, DOF_5 in GERK_SDO. Sloj DOF_5 je najnovejši ortofoto, sloj GERK_SDO pa sloj, v katerem so narisani GERK-i. Ta dva sloja sta za delo z GERK-i nujna in v večini primerov tudi edina potrebna. Pri delu so v lahko v pomoč tudi sloji kontrol AKTRP (tudi fotografije s terena) in sloj NRP. Sloj vklopimo in izklopimo s klikom v okence levo od imena sloja. Vklopljeni oziroma prikazani sloji imajo v tem okencu zeleno kljukico. Sloji so razvrščeni po skupinah. S klikom v okence pred imenom skupine slojev vklopimo oziroma izklopimo celo skupino slojev. Sloji imajo lahko prikazane tri vrste podatkov: črte, senčenje in tekst. Desno od imena sloja so tri ikone, s katerimi vklopimo prikaz črt, senčenje in izpisovanje teksta. Zelena kljukica na ikoni pomeni, da je nastavitev vklopljena, rdeč križec, da je izklopljena. Tudi tu velja, da se z večanjem števila vklopljenih nastavitev zmanjšuje preglednost slike in hitrost aplikacije.

Pri nekaterih slojih je prikaz sloja omejen z merilom. Namen je hitrejše in bolj pregledno delo z aplikacijo. Za zgoraj omenjene sloje veljajo naslednje omejitve:

• ortofoto: sloj je viden ne glede na merilo, • GERK: sloj je viden pri merilih, večjih od 1:15 000, • AKTRP kontrole: sloj je viden pri merilih, večjih od 1:10 000, • RABA, ZGS – Sestoji, fotografije s terena: sloji so vidni pri merilih, večjih

od 1:50 000. Na slikah Slika 89, Slika 90 in Slika 91, so prikazani nekateri izmed slojev v grafični aplikaciji. Na sliki Slika 89 je na prvem primeru prikazan le sloj ortofoto, na drugem pa sta prikazana sloja ortofoto in GERK. Na sliki Slika 90 sta na prvem primeru prikazana sloja ortofoto in Raba, na drugem pa sloja ortofoto in ZGS. Na Slika 91 sta na prvem primeru prikazana sloja ortofoto in sloj rezultatov kontrol AKTRP na drugem primeru pa sloj ortofoto in sloj fotografij, ki so jih kontrolorji AKTRP posneli na terenu.

Slika 89: Prikaz slojev ortofoto (levo) in ortofoto + GERK (desno).

Občasno za delo potrebujemo tudi sloja RABA in ZGS. Sloj RABA prikazuje podatke iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Je kabinetna (po potrebi preverjena na terenu) interpretacija dejanske rabe tal, ki se ciklično (ko je nov ortofoto) obnavlja. V evidenco se poleg terenskih ogledov (predvsem na območju GERK-ov, za katere so bile podane izjave o dejanskem stanju v naravi), vnašajo tudi rezultati kontrol AKTRP in inšpektorskih meritev. Sloj ZGS – Sestoji oziroma ''gozdna maska'' je podatek Zavoda za gozdove Slovenije o pokritosti z gozdom. Podatki ZGS se obnavljajo ciklično (vsakih 10 let). Vpis GERK-a na območju, kjer je gozdna maska, ni dovoljen, če nosilec nima dovoljenja za krčitev gozda (odločba izdana s stani območne enote ZGS).

Zaradi boljše preglednosti so posamezni sloju uvrščeni v skupine slojev: • Sloj ortofoto (DOF_5) se nahaja v skupini slojev Rastri • Sloja GERK (GERK_SDO) in RABA (RABA_sdo) se nahajata v

skupini slojev RABA_GERK • Sloja AKTRP kontrole (KON_20XX) in fotografije s terena

(KontroleFotke_20XX) se nahajata v skupinah slojev Kontrole 20XX • Sloj ZGS – sestoji se nahaja v skupini slojev ZGS.




Slika 90: Prikaz slojev ortofoto + RABA (levo) in ortofoto + ZGS - Sestoji (desno).

Sloj kontrol AKTRP je sloj ugotovitev, ki so jih kontrolorjev AKTRP, ki so opravil na terenu izvajali meritve prijavljenih površin. Sloj fotografij, ki se nahaja za zadevno leto v isti skupini slojev kot sloj kontrol, pa je sloj s povezavami do fotografij, ki so jih na terenu posneli kontrolorji AKTRP. Fotografije s terena so bile posnete s točke, kjer je na sloju viden trikotnik. Smer, v katero kaže trikotni predstavlja smer, v katero je bila fotografije posneta. Fotografijo prikažemo tako, da aktiviramo sloj fotografij ter v grafičnem oknu kliknemo na trikotnik, ki predstavlja fotografijo. Fotografijo zapremo tako, da kliknemo na križec, ki se v oknu s fotografijo nahaja zgoraj desno.

Slika 91: prikaz slojev ortofoto + kontrola AKTRP in ortofoto in KontroleFotke

Nastavitev slojev Nastavitve slojev, ki so v aplikaciji ob naši prijavi, so prednastavljene tako, da naj bi kar najbolje služile čim lažjemu in preglednejšemu urejanju GERK-ov. Zahtevnejši uporabniki lahko nastavitve prilagodijo. Za podrobnejšo nastavitev sloja v seznamu slojev dvokliknemo na ime sloja, ki ga želimo nastaviti. Aplikacija odpre okno, v katerem nastavimo črte, senčenje, tekst … sloja (Slika 92). S klikom na ''OK'' ali ''Uporabi'' potrdimo spremembe nastavitev. Aplikacija nastavitev ne shrani, zato jih je potrebno ob vsakem zagonu znova nastaviti.




Slika 92: Nastavitev sloja.

Dodajanje novega sloja Med že obstoječe sloje lahko dodamo nov sloj. To možnost potrebujemo npr. kadar nam kmet prinese GPS meritev, po kateri želi imeti vrisan GERK. Da nov sloj sploh lahko naložimo, moramo imeti na računalniku v isti mapi shranjene datoteke, ki ta sloj vsebujejo. Gre za tri datoteke z istim imenom (ime sloja) in z različnimi končnicami, .shp, .shx, .dbf. Če katera izmed datotek manjka ali če niso shranjene skupaj, aplikacija sloja ne naloži. S klikom na ikono ''Možnosti'', aplikacija ponudi možnost dodajanja novega sloja (Slika 93).

Slika 93: Dodajanje novega sloja, prvi korak.

S klikom na ''Dodaj nov sloj'' odpremo okno (Slika 94), s pomočjo katerega poiščemo ustrezne datoteke.

Slika 94: Dodajanje novega sloja, drugi korak.

S klikom na ikono (Slika 94a) odpremo okno, preko katerega poiščemo datoteke, ki jih bomo naložili (Slika 95). Ko odpremo mapo, v kateri imamo datoteke shranjene, aplikacija prikaže le datoteko s končnico .shp. Datoteko označimo in izberemo ''Open''.

Slika 95: Dodajanje novega sloja, tretji korak – poiščemo datoteko in jo odpremo.

Aplikacija zdaj pozna povezavo do datotek, ki jih želimo naložiti. V tem koraku lahko preimenujemo ime sloja (Slika 96a), ki ga nalagamo. S klikom na gumb ''Add'' sloj dodamo v seznam slojev.

Slika 96: Dodajanje novega sloja, četrti korak.

a

a




Dodani sloj je v oknu s sloji vedno na dnu seznama slojev. Nastavimo ga lahko tako kot ostale sloje. Sloj moramo ob vsaki novi prijavi v aplikacijo ponovno naložiti.

''Merilo'' Merilo lahko spremenimo tudi v oknu, ki ga prikazuje. S klikom na drsnik desno od merila lahko izbiramo med prednastavljenimi merili. Drug način je, da v okno vpišemo želeno merilo.

STATUSNA VRSTICA (Slika 88-3) Vsakič, ko premaknemo sliko, spremenimo merilo ali vklopimo katerega izmed slojev, se na naš računalnik prenesejo novi podatki. Na sredini statusne vrstice, na dnu okna z aplikacijo, je bodisi siva pika in napis ''V mirovanju'', bodisi rdeča pika in napis ''Nalaganje''. V prvem primeru so na naš računalnik naloženi vsi podatki potrebni za prikaz slike, v drugem primeru pa aplikacija nekatere izmed teh podatkov še prenaša. Smiselno je, da aplikaciji posredujemo nove ukaze le takrat, ko je stanje aplikacije ''V mirovanju'', saj sicer hitrost delovanja aplikacije zmanjšamo. Desno od prikaza stanja aplikacije so Y,X koordinate, ki predstavljajo koordinate točke, na kateri imamo postavljeno miško. Ko miško premikamo po sliki, se koordinate Y,X spreminjajo. V orodni vrstici je izpisano tudi merilo, v katerem je slika, ter skrajno desno aktivni sloj. ISKANJE IN POIZVEDOVANJE PO GRAFIČNI APLIKACIJI Vsi sloji, ki jih lahko prikažemo v grafični aplikaciji, imajo določene atributne podatke, ki jih vpogledamo s poizvedovanjem po aplikaciji.

Slika 97: Ukazi za iskanje in poizvedovanje po aplikaciji.

ISKANJE PO GRAFIČNI APLIKACIJI (Slika 97-1)

''Nastavi center'': Po izbiri ukaza kliknemo na želeno točko na sliki, ki se nato postavi v središče slike.

''Nastavi center XY'': Po izbiri ukaza se pojavi okno, v katerem sta vpisani X in Y koordinati središča slike. Če želimo sliko premakniti drugam, v polje vpišemo novi X in Y koordinati (morata biti ločeni z vejico). Slika se prestavi, merilo pa ostane v enaki velikosti.

''Nastavi okvir pogleda'': Aplikacija v oknu prikaže koordinate oglišč trenutno prikazane slike. Če želimo sliko premakniti na določene koordinate v določenem merilu, v polja vpišemo nove X in Y koordinate.

''Nastavi center ID'': V polje vpišemo številko GERK-a, ki ga želimo poiskati. Med rezultati poizvedbe se izpišejo podatki o GERK-u. Aktiven moramo imeti GERK sloj (glej naslednjo stran).

GERK-e rišemo v merilu 1:1000, vendar pa velikost slike na monitorju ni odvisna le od merila, ampak tudi od velikosti monitorja. Če imamo velik monitor (npr. 19 palični), je torej smiselno risati v merilu, manjšem od 1:1000, npr 1:1200.

1 3

2




ISKANJE PO PARCELAH DIGITALNEGA KATASTRSKEGA NAČRTA (Slika 97-2) Digitalni katastrski načrt (DKN) so zemljiško katastrski načrti v vektorski digitalni obliki. Aplikacija omogoča iskanje po parcelah DKN. V polje ''Šifra KO'' vpišemo številko katastrske občine, v kateri se nahaja parcela, ki jo želimo poiskati. V polje ''Številka'' vpišemo številko parcele. Če ima parcela več delov, v okno vpišemo število parcelo na način: 123/4. DKN uporabljamo smiselno, saj je možno, da so parcele zamaknjene (do nekaj m ali izjemoma celo več kot 10 m) ali pa so njihove oblike popačene. Pri risanju GERK-ov se praviloma držimo meja v naravi (vidnih na ortofoto) in ne meja katastrskih parcel. Zato se sloja DKN ob risanju GERKov ne da vklopiti. POIZVEDOVANJE PO APLIKACIJI (Slika 97-3)

''Merjenje razdalje'': Z miško se postavimo na točko na sliki, kjer želimo začeti meriti razdaljo. Kliknemo na levo tipko. Ko premikamo miško za seboj ''vlečemo'' daljico, ki se začne v točki, kjer smo začeli meriti. Z miško se postavimo na točko, do katere želimo izmeriti razdaljo, nato spet kliknemo na levo tipko. Merjenje zaključimo s klikom na desno tipko. Na sliki se z rdečo črto izriše izmerjena daljica, v rezultatih poizvedbe se izpiše izmerjena razdalja. Merimo lahko tudi nelinearne razdalje. Za začetek merjenja kliknemo na levo tipko, nato vsakič, ko se smer merjenja spremeni kliknemo levo tipko. Ko izrišemo celotno razdaljo, kliknemo na desno tipko. Tokrat je v rezultatih poizvedbe poleg celotne izmerjene razdalje tudi razdalja po posameznih segmentih meritve.

''Merjenje površine'': Z miško se postavimo na obrobje površine, ki jo želimo izmeriti. Z levim klikom začnemo z meritvijo in nato z levimi kliki obklikamo površino, ki jo želimo izmeriti. Meritev zaključimo z desni klikom. Izmerjena površina se obarva rdeče, v rezultatih poizvedbe pa se izpišeta površina in obseg izmerjenega lika.

''Informacije o aktivnem sloju'': V aplikaciji lahko prikažemo več slojev, vendar pa je aktiven sloj lahko samo en (glej spodaj). Po izbiri ukaza aplikacija poizveduje po sloju, ki je aktiven. Izbrani poligon se intenzivneje obarva, podatki o poligonu pa se izpišejo v rezultatih poizvedbe.

''Informacije o aplikaciji'': Po kliku na ikono se v rezultatih izpišejo podatki o trenutni seji. Med njimi je povsem na dnu izpisana tudi uporabniška številka uporabnika.

''Poizvedba'': Z vpisom kriterijev poizvedujemo po aktivnem sloju. Funkcija je namenjena zahtevnejšim uporabnikom. REZULTATI POIZVEDBE, TRAJNI NASADI, PREKRIVAJOČI IN SPROŠČENI GERK-i Na dnu grafične aplikacije sta okni, v katerih so podatki o trajnih nasadih, prekrivajočih in sproščenih GERK-ih (če KMG katere izmed teh vsebuje) ter podatki o rezultatih zadnje poizvedbe. Vsako okno ima dva zavihka (Slika 98), med katerima preklapljamo s klikom na zavihek. PREKRITI GERK / SPROŠČENI GERK (Slika 98-1) Eden izmed zavihkov v levem oknu prikazuje prekrivajoče GERK-e, če jih KMG ima. V tem primeru so poleg seznama prekritih GERK-ov poleg njih še ikone, ki jih uporabljamo za reševanje prekrivanj. Drugi zavihek v levem oknu prikazuje sproščene GERK-e, če jih KMG ima. V tem primeru sta poleg seznama sproščenih GERK-ov še ikoni, ki ju uporabljamo pri prevzemanju GERK-ov, opisanem v nadaljevanju.

V večini primerov nas zanimajo podatki o GERK-ih, ki so avtomatsko nastavljeni kot aktivni sloj. V tem primeru nam torej aktivnega sloja pred poizvedovanjem ni potrebno nastavljati. Če nas zanima kak drug podatek (npr. v kateri KO se nahaja določen GERK), pa moramo pred tem ustrezno nastaviti aktivni sloj. Sloj KO prikažemo (obkljukamo okence pred imenom sloja) ter aktiviramo (kliknemo na ime sloja). Ker smo aktivirali sloj KO, aplikacija zdaj ve, da nas bodo pri poizvedovanju zanimali podatki o KO. Po izbiri ukaza ''Informacije o aktivnem sloju'', kliknemo na GERK, za katerega bi radi izvedeli, v kateri KO se nahaja. Tokrat se ne bo intenzivneje obarval GERK, temveč najbrž kar celotna slika. Območje, ki na sliki potemni, spada v KO, za katero dobimo podatke v rezultatih poizvedbe. Če želimo nadaljevati z urejanjem (ali poizvedovanjem) GERK-ov, moramo ponovno aktivirati GERK sloj. Postopek smiselno uporabimo tudi za ostale sloje.




Slika 98: Rezultati poizvedbe, trajni nasadi, prekriti in sproščeni GERK-i.

REZULTATI POIZVEDBE / TRAJNI NASADI (Slika 98-2) Pri poizvedovanju po aplikaciji, bodisi po GERK-ih bodisi po katerem drugem sloju, se rezultati poizvedbe izpišejo v oknu ''Rezultati poizvedbe''. Prikazani so v dveh stolpcih: v prvem je ime atributa (oz. njegova okrajšava), v drugem pa njegova vrednost. Rezultati se razlikujejo glede na sloj po katerem poizvedujemo. Glede na to, da največkrat poizvedujemo po sloju GERK, so spodaj našteti najpomembnejši atributi te poizvedbe (Slika 99):

• GERK_PID • KMG_MID in RABA_ID (šifra vrste dejanske rabe GERK-a) • OPIS (vrsta rabe) in DOMAČE IME (domače ime GERK-a) • OPM_KMET (opomba kmetovalca), OPM_VNOS (opomba strokovnega

sodelavca), OPM_MKGP (opomba MKGP) in AREA (površina GERK-a) • D_OD (datum zadnje spremembe na GERK-u – odklepanje GERK-a) • USER_ID (uporabniška številka strokovnega sodelavca, ki je naredil zadnjo

spremembo na GERK-u)

Slika 99: Informacije o GERK-u, okno smo povečali.

V oknu kjer aplikacija prikazuje rezultate poizvedbe, se nahaja tudi zavihek ''Trajni nasadi''. Kadar so na KMG pripisani trajni nasadi, lahko v grafični aplikaciji pregledujemo tudi osnovne podatke o trajnih nasadih (ni pa podatkov o sadilnem materialu). OKNO S SEZNAMOM GERK-ov V seznamu so podatki o GERK-ih za KMG, v okviru katerega smo vstopili v grafično aplikacijo, in gumbi z ukazi, pomembnimi za sam potek sestanka.

1 2

1

2

3

4

56




Slika 100: Okno s seznamom GERK-ov.

SEZNAM GERK-ov V seznamu so osnovni podatki o GERK-ih: GERK-PID, domače ime, raba ter površina (Slika 101). Na desni strani seznama so pri vsakem GERK-u tri ikone in okence. S klikom na prvo ikono GERK približamo. S klikom na drugo ikono GERK intenzivneje obarvamo. S klikom na tretjo ikono odpremo okno s podatki o GERK-u, kjer lahko podatke tudi urejamo. Ta ukaz je na voljo tudi v orodni vrstici in je podrobneje opisan v naslednjem poglavju. S klikom v okence skrajno desno posamezni GERK odklenemo oz. zaklenemo.

Slika 101: GERK-i iz seznama, trajni nasad ima številko obarvano (povezava).

Če v grafično aplikacijo vstopimo preko povezave za pregledovanje KMG (Slika 86b), so okenca za zaklepanje GERK-ov obarvana z rdečo barvo.

Če v grafično aplikacijo vstopimo preko povezave ''grafična aplikacija – pregledovanje'' (ne pregledujemo določenega KMG) (Slika 86a), v oknu ni seznama GERK-ov, saj vanjo nismo vstopili preko KMG. UREJANJE PODATKOV O TRAJNIH NASADIH Dostop do povezav za vpisovanje podatkov o trajnih nasadih (nahajajo se v RKG aplikaciji) je mogoč preko številke GERK-a, ki je v seznamu GERK-ov obarvana z modro barvo (Slika 101). Ko smo v grafični aplikaciji, imamo torej dve možnosti za dodajanje ali spreminjanje podatkov o trajnem nasadu in sadilnega materiala. Prva možnost. Zaključimo z vpisom GERK-ov in zapustimo urejevalnik. Podatke o trajnem nasadu in sadilnem materialu vpišemo, kot je opisano v poglavju 6. Druga možnost. V seznamu GERK-ov kliknemo na številko GERK-a trajnega nasada in tako odpremo okno za urejanje tistega trajnega nasada, na katerega smo kliknili v seznamu GERK-ov. Okna za urejanje podatkov o trajnem nasadu in sadilnem materialu so enaka, kot če bi podatke vpisovali iz RKG aplikacije. Ko vpišemo podatke o trajnem nasadu, se v grafično aplikacijo vrnemo tako, da v statusni vrstici izberemo gumb grafične aplikacije (Slika 87b). OSTALI UKAZI V OKNU S SEZNAMOM GERK-ov

Skrajno desno zgoraj se nahajajo tri ikone (Slika 100-2.). S klikom na prvo ikono postavimo sliko v merilo, v katerem so na letalskem posnetku v glavnem oknu zaobjeti vsi GERK-i KMG. Merilo je enako merilu, v katerem je slika prikazana ob prijavi v grafično aplikacijo. Z drugo ikono obarvamo oz. razbarvamo GERK-e, ki spadajo pod KMG. Ob vstopu v grafično aplikacijo je ta ukaz vklopljen. Z zadnjo ikono postavimo okno v stanje, v katerem ga lahko premikamo preko ostalih oken. S ponovnim klikom na ikono se okno postavi nazaj na prejšnje mesto.

''Osveži podatke'' (Slika 100-3): Podatki v seznamu GERK-ov se po vsaki grafični spremembi GERK-ov samodejno osvežijo. Izjema so spremembe na GERK-ih narejene s strani klicnega centra, zato je takrat potrebno podatke osvežiti s klikom na ta gumb.

''Preverjanje GERK-ov'' (Slika 100-3): S klikom na ta gumb aplikacija preveri tehnično pravilnost GERK-ov. V primeru napak se te

3 2

4

5




izpišejo v rezultatih poizvedbe, za njihovo reševanje je potrebna pomoč klicnega centra.

''Pomoč'' (Slika 100-4): Povezava na forum za pomoč uporabnikom.

''Končaj'' (Slika 100-5): Z ukazom zaključimo delo v grafični aplikaciji. Ikona se aktivira, ko zaklenemo vse GERK-e v seznamu. S klikom na gumb ''Končaj'' aplikacija preveri topološko pravilnost GERK-ov (Slika 102). S klikom na OK se okno z grafično aplikacijo zapre, zažene pa se tudi kontrola GERK-ov z evidenco dejanske rabe. V primeru neskladij bomo imeli na KMG kontrole tipa ERR.

Slika 102: Izhod iz grafične aplikacije.

Če smo v grafično aplikacijo vstopili preko pregledovalnika, je ikona ''Končaj'' vedno neaktivna, zato iz grafične aplikacije izstopimo z zapiranjem celotnega okna (kot pri ostalih oknih v okolju Windows).

7.1. Urejanje GERK-ov Glavni namen grafične aplikacije je urejanje GERK-ov. Urejamo jih lahko le, če pred tem začnemo sestanek in vstopimo v grafično aplikacijo preko urejevalnika. Spreminjamo lahko le GERK-e tistega KMG, v okviru katerega smo sestanek začeli. Da lahko GERK urejamo, ga moramo predhodno odkleniti.

Slika 103: Ukazi za urejanje GERK-ov.

UKAZI ZA POVEZAVE (Slika 103-1) Kadar se kmetijska zemljišča v naravi stikajo, moramo tudi GERK narisati tako, da uporabimo stranice in točke že obstoječih sosednjih GERK-ov (seveda le, kadar so ti vpisani pravilno). Pri tem uporabljamo ukaze za povezave (Slika 103-1). Z ukazi za povezave izbiramo način povezave GERK-a s sosednjimi GERK-i v točki ali stranici. Prav tako moramo izbrati ustrezno povezavo, če želimo, da se GERK ne dotika nobenega izmed sosednjih GERK-ov.

''Povezava na vozlišče'': Ukaz izberemo, kadar se pri risanju novega ali preoblikovanju obstoječega GERK-a želimo povezati na vozlišče katerega izmed sosednjih GERK-ov.

''Povezava na linijo'': Ukaz izberemo, kadar se pri risanju novega ali preoblikovanju obstoječega GERK-a želimo povezati na linijo katerega izmed sosednjih GERK-ov.

1 2

3




''Brez povezave'': Ukaz izberemo, kadar se pri risanju novega ali

preoblikovanju obstoječega GERK-a, ne želimo povezati s sosednjimi GERK-i. Ukaz uporabimo tudi, kadar znotraj obstoječega GERK-a rišemo nov GERK, ki se ne bo dotikal stranic GERK-a, znotraj katerega bo nastal.

Slika 104: Nastavitev sloja za povezavo: GERK in obnova vinogradov.

''Nastavitev sloja za povezavo'' (Slika 104): V nekaterih primerih se moramo pri risanju GERK-ov povezati tudi na kak drug sloj (npr. obnova vinogradov, plan prekrivanja). V takem primeru kliknemo na ikono za nastavitev sloja za povezavo. V seznamu slojev je predhodno izbran le en (trenutno aktiven) sloj, navadno torej GERK. Če se želimo pri risanju povezati na vozlišča ali linije katerega izmed ostalih slojev, ga v seznamu označimo. Izbranih imamo lahko tudi več slojev naenkrat, vendar trenutno aktivnega sloja nikdar ne moremo izklopiti. Zgoraj opisane povezave bodo torej delovale na vse sloje, ki jih bomo tu označili. UKAZI ZA UREJANJE GERK-ov (Slika 103-2) Pri uporabi vseh ukazov za urejanje GERK-ov sledimo korakom:

• izberemo ukaz, • na letalskem posnetku s klikom izberemo območje, točko ali linijo, na

katero se bo ukaz nanašal, • ukaz izvršimo.

GERK-e urejamo pri merilu 1:1000.

Na slikah, ki v nadaljevanju priročnika prikazujejo postopke urejanja GERK-ov, je zaradi boljše preglednosti prikazan le GERK sloj (brez ortofoto). NOV GERK

Nov GERK lahko narišemo v prazen prostor ali v že obstoječi GERK istega KMG. V slednjem primeru moramo obstoječi GERK v seznamu GERK-ov predhodno odkleniti. Pri risanju moramo biti pozorni na ustrezne povezave. NOV GERK BREZ POVEZAV NA SOSEDNJE GERK-e GERK je najlažje vpisati tako, da se ne dotika nobenega izmed sosednjih GERK-ov.

Slika 105: Stanje pred vpisom novega GERK-a.

Med izvrševanjem ukaza aplikacija v statusni vrstici sproti sporoča naslednji korak, ki ga moramo narediti za uspešno izvršitev ukaza (Slika 103-3).

Že pred vpisom moramo vedeti, kje se bo nahajal in kakšne oblike bo nov GERK. V našem primeru se ne bo dotikal sosednjih GERK-ov, vpisali ga bomo v večji prazen prostor na spodnjem delu slike (1). Izberemo ukaz ''Nov GERK''.

1




Slika 106: Centroid postavimo znotraj območja novega GERK-a.

Slika 107: Prvo točko postavimo kjerkoli na obodu GERK-a.

Slika 108: Vrišemo obod novega GERK-a.

Po izbiri ukaza ''Nov GERK'' kliknemo v prazen prostor znotraj območja, kjer bomo GERK vpisali. S tem narišemo ''centrioid'' (1), ki predstavlja točko znotraj GERK-a. S postavitvijo centroida se na sosednjih GERK-ih obarvajo stranice in točke (2).

Vrišemo ostale točke. Pri tem smo pozorni, da vrišemo le točke, ki so nujno potrebne, ker število točk vpliva na hitrost aplikacije. Ko vrišemo vse točke, v statusni vrstici (Slika 103_3) izberemo OK, s čimer vpis GERK-a zaključimo.

Po postavitvi centroida nastavimo ustrezno povezavo (Slika 103-1). Ker se pri postavitvi prve točke ne želimo povezati na nobeno obstoječo točko ali daljico, izberemo ''Brez povezave''. Prvo točko postavimo nekje na obodu novega GERK-a (1). Ker se nov GERK sosednjih GERK-ov ne bo dotikal, je vseeno kje ga začnemo risati.

1 2

2

2

1

2




Slika 109: Vpis podatkov o GERK-u.

Z vpisom smo podali podatke o velikosti in obliki GERK-a. V oknu, ki se pojavi po vpisu GERK-a (Slika 109), izberemo še vrsto rabe (Slika 109a) ter domače ime (Slika 109b). Vpišemo lahko tudi opombo nosilca ali pooblaščenca ter opombo strokovnega sodelavca. Vnos teh opomb ni obvezen, razen kadar se raba ali oblika GERK-a razlikuje od stanja, vidnega na ortofoto. V tem primeru naj opomba nosilca ali pooblaščenca pojasnjuje zakaj GERK odstopa od stanja vidnega na letalskem posnetku. V primeru oddaje zahtevka za spremembo rabe (poglavje 10), vpis opombe za del, na katerem je zahtevek, ni obvezen. Z določitvijo vrste rabe ter vpisom domačega imena smo zaključili vpis GERK-a. Obliko ter podatke GERK-a lahko popravljamo tudi pozneje.

Slika 110: Nov GERK v praznem prostoru.

NOV GERK OB OBSTOJEČEM GERK-u Kadar GERK rišemo ob obstoječih GERK-ih, moramo biti pozorni na povezave. Ker bomo pri novem GERK-u uporabili eno ali več meja obstoječih GERK-ov, moramo pri povezovanju nanje ustrezno izbrati, ali se povezujemo na vozlišče ali na linijo.

Kadar se vpisani GERK razlikuje od stanja na ortofoto, je obvezen vnos ''opombe nosilca ali pooblaščenca'', ki pojasnjuje odstopanje. Če je na ortofoto vidna ena vrste kmetijske rabe, GERK pa je vrisan za drugo vrsto kmetijske rabe, vpišemo opombo na GERK. Če je na ortofoto, kjer vpisujemo GERK, vidna nekmetijska raba, opombo vpišemo v okviru podajanja izjave o dejanskem stanju v naravi (poglavje 10). Vnos ''opombe nosilca ali pooblaščenca'' je obvezen tudi, kadar so na GERK-u jagode. Jagode so trajni nasad, čeprav jih vpišemo na GERK-u z rabo tal 1100 – Njive in vrtovi. Ko v opombo vpišemo ''jagod (-e, -a, …)'' se njiva v aplikaciji zavede kot trajni nasad, zato lahko vpisujemo tudi podatke o trajnih nasadih.

Po vpisu GERK-a ter določitvi obveznih atributnih podatkov je vnos zaključen. V seznamu se pojavi nov GERK, ki je odklenjen (Slika 100 in Slika 101). Odklenjeni GERK-i se od zaklenjenih razlikujejo po črtasti šrafuri.

b

a




Slika 111: GERK bomo vpisali ob obstoječih GERK-ih.

Slika 112: Vpis prvih dveh točk ustvari prvo stranico.

Slika 113: Nov GERK ob obstoječih GERK-ih.

NOV GERK MED OBSTOJEČIMI GERKI Podobno kot pri zadnjem primeru, moramo biti tudi tu posebej pozorni na povezave, saj uporabljamo točke ali linije obstoječih GERK-ov. Vpis GERK-a med obstoječe GERK-e poteka v dveh ali več korakih.

Slika 114: Postavitev centroida in prve točke.

Nov GERK pravokotne oblike bomo vpisali ob obstoječih GERK-ih na območju, kjer smo postavili centroid (1). Po dolžini bo na levi in desni strani segal do konca rumenega GERK-a (2). Po širini bo ožji od dolžine zelenega GERK-a (3). Ker sta na spodnji in desni strani že GERK-a, bomo uporabili njuni stranici in na novo vpisali le preostali stranici GERK-a.

S povezavo na linijo smo na obstoječi liniji ustvarili novo točko in tako zaključili z vpisom novega GERK-a (1). Za risanje bi lahko v podobnem primeru izbrali tudi obraten vrstni red, pomembno pa je, da GERK začnemo risati na obstoječi točki ali liniji.

Pri povezavah smo izbrali ''povezavo na vozlišče'' in kliknili v bližino tistega vozlišča, na katerega se želimo povezati (1). Naslednjo točko smo naredili ''brez povezave'' (2), ker se v tem koraku ne želimo povezati na noben obstoječi GERK. V naslednjem koraku se bomo povezali na zeleni GERK (3), vendar tam, kjer se želimo povezati, ni točke. Pri povezavah bomo zato izbrali ''povezavo na linijo'' in kliknili na linijo tam, kjer želimo GERK zaključiti (3).

V celoten prazen prostor med GERK-oma rjave barve želimo vpisati nov GERK (1). Za daljši stranici novega GERK-a bomo uporabili stranici obstoječih rjavih GERK-ov, na novo bomo vpisali le krajši stranici na spodnji in zgornji strani (2). Po postavitvi centroida (1) smo izbrali povezavo na vozlišče in GERK začeli risati na točki spodaj desno (3).

1

2

3

1

2

3

1

1

2

2

3




Slika 115: Manjka še zadnja od štirih stranic GERK-a.

Slika 116: Za dokončanje GERK-a moramo vpisati še vsaj eno stranico.

Ko pri risanju GERK-a med obstoječimi GERK-i vrišemo prvo stranico, z vpisom še nismo zaključili, saj takrat vnesene stranice še ne tvorijo GERK-a. V primeru ki ga prikazujeta Slika 114 in Slika 115, smo imeli predhodno vpisani dve stranici GERK-a, mi pa smo v prvih dveh korakih vpisali še tretjo. Aplikacija nas na to, da vpisane stranice še ne tvorijo GERK-a, obvesti z obvestilom (Slika 116). Po kliku na ''OK'' vrišemo naslednjo stranico. V bolj kompleksnih primerih risanja GERK-a med obstoječimi GERK-i nam aplikacija lahko takšno obvestilo med risanjem prikaže tudi večkrat.

Slika 117: Vpis zadnje stranice moramo začeti na pravi točki.

NOV GERK ZNOTRAJ OBSTOJEČEGA GERK-a GERK lahko vrišemo v prazen prostor ali v že obstoječi odklenjen GERK. GERK lahko vrišemo tako, da se ne dotika že obstoječih stranic (npr. vpis njive v travnik) ali tako da že obstoječi GERK razdelimo (npr. kadar se del njive spremeni v travnik). Ker je postopek risanja v prvem primeru enak zgoraj opisanemu postopku risanja GERK-a v prazen prostor, je spodaj opisan le postopek za drugi primer.

Po izbiri prve točke spodaj desno (1), smo spet izbrali povezavo na vozlišče in izbrali točko spodaj levo, tokrat na drugem GERK-u (2). S tem smo na spodnji strani vpisali eno izmed štirih stranic GERK-a. Ker sta bili dve vpisani že pred tem, imamo zdaj vpisane tri stranice. Po vpisu stranice se nekatere točke in linije obarvajo zeleno (3), druge rdeče (4).

Risanje naslednje stranice moramo vedno začeti na eni izmed zeleno obarvanih točk ali linij (1). V našem primeru z risanjem nadaljujemo na zgornji točki levega (2) in zaključimo na skrajni zgornji točki desnega rjavega GERK-a (3).

2

1

1

1

2 3

3 4

3 4

4




Slika 118: GERK bomo razdelili na zgornji in spodnji del.

Slika 119: Novemu, zgornjemu delu GERK-a smo določili drugačno rabo.

PREOBLIKUJ MEJO GERK-a

Preoblikujemo že obstoječe meje GERK-ov. Mejo GERK-a lahko naenkrat preoblikujemo le od enega do drugega stičišča (točka, kjer se sekajo najmanj tri daljice). Po kliku na ikono kliknemo v bližino tistega odseka meje, ki jo želimo preoblikovati. Aplikacija aktivira odsek meje, ki je najbližji mestu klika. Mejo preoblikujemo tako, da najprej z enkratnim levim klikom izberemo točko. Nato pritisnemo in držimo levo tipko na miški (tako točko ''primemo'') in točko premaknemo na želeno mesto. Ko GERK ustrezno preoblikujemo, v statusni vrstici izberemo ''OK'', če želimo preoblikovanje prekiniti, v statusni vrstici izberemo ''Cancel'' (Slika 103-3). Pri preoblikovanju meje moramo občasno dodati novo ali izbrisati obstoječo točko. Z dvoklikom na linijo dodamo novo točko. Če želimo obstoječo točko izbrisati, jo najprej s klikom izberemo in nato pritisnemo tipko ''Delete'' na tipkovnici. PREOBLIKOVANJE ZUNANJE MEJE GERK-a Najpogosteje preoblikujemo zunanjo mejo GERK-a.

Slika 120: Osnovno preoblikovanje meje.

Zgornjemu delu GERK-a želimo spremeniti vrsto rabe. To naredimo z vpisom novega GERK-a v obstoječega. Po postavitvi centroida (1), na eni izmed stranic postavimo točko kjer bomo začeli risati mejo novega GERK-a (2). Ostale stranice bo nov GERK prevzel od obstoječega. Rdeči plus (3), ki predstavlja centroid obstoječega GERK-a, nas pri risanju ne ovira. Če ga vključimo v novi GERK, se samodejno premakne nazaj na stari del GERK-a.

Na delu obstoječega GERK-a smo ustvarili nov GERK z drugačno vrsto rabe. Pri risanju smo bili pozorni, da smo pri navezovanju na sosednji GERK in na notranjo mejo našega GERK-a izbirali ustrezni povezavi.

1

23

Kadar želimo preoblikovati zunanjo mejo obstoječega GERK-a, moramo izbrati odsek meje, ki ga želimo preoblikovati. Na odseku, ki smo ga izbrali na sliki (1), lahko premikamo samo točke, ki ležijo med enim (2) in drugim stičiščem (3). V našem primeru bi lahko ''prijeli'' katero izmed vmesnih točk in jo premaknili na drugo mesto v praznem prostoru. Skrajnih točk (2 in 3) s tem načinom preoblikovanja meje ne moremo premakniti.

1

2

3




PREOBLIKOVANJE MEJE MED ODKLENJENIM IN ZAKLENJENIM GERK-om Zaklenjeni GERK našega KMG in vsi GERK-i ostalih KMG, se pri preoblikovanju meje obnašajo enako. GERK, ki ga spreminjamo, lahko na skupni meji le zmanjšamo. Aplikacija nas na to v obeh primerih obvesti (Slika 121).

Slika 121: Sporočilo pri preoblikovanju meje GERK-a.

Slika 122: Preoblikovanje meje med GERK-oma.

PREOBLIKOVANJE MEJE MED ODKLENJENIMA GERK-oma Kadar sta sosednja GERK-a odklenjena, s preoblikovanjem meje med njima preoblikujemo mejo obeh GERK-ov naenkrat. Ko povečamo enega, se drugi zmanjša in obratno. Navadno tako preoblikujemo sosednje GERK-e istega KMG, s tem načinom preoblikovanja pa lahko naenkrat spreminjamo tudi skupno mejo GERK-ov, ki pripadata različnima KMG. To lahko naredimo, kadar imamo naenkrat odprta

sestanka za oba KMG (odprta morata biti pri istem uporabniku) in kadar sta sosednja GERK-a odklenjena. PREOBLIKOVANJE MEJE S POMOČJO TIPKE ''SHIFT'' Kadar GERK, ki ga želimo preoblikovati, leži ob drugem GERK-u, lahko mejo preoblikujemo tako, da se njegova meja spreminja po meji sosednjega GERK-a. To naredimo tako, da za preoblikovanje meje izberemo mejo, ki se konča na stranici sosednjega GERK-a. Izberemo točko, ki je skupna obema GERK-oma in medtem, ko še vedno držimo levo tipko na miški, pritisnemo tipko ''Shift'' na tipkovnici. Medtem, ko obenem držimo levo tipko na miški in tipko Shift na tipkovnici, lahko premikamo točko po meji sosednjega GERK-a. Ko tipki spustimo, točka obstane na tistem delu meje, na katerem smo jo pustili. Seveda moramo mejo preoblikovati tako, da pri tem ne naredimo nepravilna situacije (npr. prekrivanje, sekanje lastne meje …), saj nam v tem primeru aplikacija GERK-a ne bo preoblikovala. ZDRUŽI GERK-a

Da lahko GERK-a združimo, morata: • pripadati istemu KMG, • imeti isto vrsto rabe in • biti odklenjena.

Pri združevanju smo pozorni na vrstni red združevanja. Po kliku na ikono za združevanje, najprej izberemo GERK, ki bo izginil, nato GERK, ki se bo razširil. Aplikacija nas obvesti, katera dva GERK-a smo izbrali za združitev (Slika 123). V seznamu GERK-ov se ohranijo atributi (GERK-PID in domače ime GERK-a) tistega GERK-a, katerega smo pri združevanju izbrali kot drugega.

Slika 123: Za združitev GERK-ov kliknemo na ''Yes''.

Stanje pred preoblikovanjem meje je bilo enako, kot prikazuje Slika 120. Tokrat smo za preoblikovanje izbrali mejo med našim in sosednjim GERK-om (1). Po izbiri meje, nas je aplikacija opozorila na omejitve pri preoblikovanju (Slika 121). Mejo smo od sosednjega zaklenjenega GERK-a lahko odmaknili v celoti, vključno s skrajnima točkama (2 in 3), lahko pa bi jo umaknili tudi le deloma.

1

3

2




Pri združevanju GERK-ov trajnih nasadov se sadilni material GERK-a, ki med združevanjem izgine, pripiše k GERK-u, h kateremu smo ta trajni nasad združili.

Ikona za spreminjanje atributov GERK-a se nahaja tako v orodni vrstici, kot v seznamu pri vsakem GERK-u (Slika 124a).

Slika 124: Ker je GERK odklenjen so aktivne vse ikone.

Po izbiri ukaza iz orodne vrstice in kliku na GERK se pojavi okno, v katerem spreminjamo atribute GERK-a. Če ukaz izberemo iz seznama GERK-ov, se odpre okno za spreminjanje atributov za izbrani GERK. V obeh primerih spreminjamo atribute GERK-a na enak način kot pri vpisu novega GERK-a (Slika 109). GERK-u trajnega nasada, ki ima vpisan sadilni material, ne moremo spremeniti rabe dokler sadilnega materiala in splošnih podatkov o trajnem nasadu ne izbrišemo. ZAPOLNI LUKNJO V GERK-u

Luknjo v GERK-u ali med GERK-oma zapolnimo z ukazom ''Zapolni luknjo v GERK-u''. V praznem prostoru nastane nov GERK, ki pridobi enake podatke kot obstoječi GERK. GERK-a lahko združimo. Če prostor, ki ga s tem ukazom želimo zapolniti, ni luknja, ukaz ne deluje. V takem primeru v prazen prostor vrišemo nov GERK in ga združimo s sosednjim.

Slika 125: Različna primera lukenj v GERK-u.

NAREDI LUKNJO V GERK-u

Z ukazom naredimo luknjo v GERK-u kot prikazuje Slika 125-1. Po izbiri ikone v orodni vrstici na sliki kliknemo na mesto, kjer bo luknja. S tem postavimo centroid. Določimo ostale točke luknje in s klikom na ''OK'' v statusni vrstici (Slika 103_3) zaključimo vpis. Če smo centroid postavili zunaj območja, ki smo ga potem vpisali kot luknjo, nas aplikacija na to opozori (Slika 126). Izberemo ''OK'' in kliknemo v luknjo.

Slika 126: Obvestilo pri napačni postavitvi centroida pri risanju luknje.

Če želimo vpisati luknjo med GERK-oma (Slika 125-2), jo vrišemo tako, da s spreminjanjem meje odmaknemo mejo enega izmed GERK-ov.

GERK-a vedno združimo tako, da ohranimo atribute starejšega. Kadar združujemo GERK-a, ki sta bila vpisana v približno istem času, ju združimo tako, da ohranimo atribute večjega. Združevanje GERK-ov v pravilnem vrstnem redu je zelo pomembno zaradi shranjevanja podatkov v zgodovini zapisov.

a

Z dvoklikom v luknjo na njenem mestu ustvarimo nov GERK, ki prevzame podatke sosednjega GERK-a. Ukaz deluje enako, ne glede na to ali je luknja znotraj GERK-a (1) ali med GERK-i (2). Pri drugem primeru nov GERK prevzame podatke GERK-a, ki pripada našemu KMG.

1

2




UNDO (RAZVELJAVI)

Z izbiro ukaza razveljavimo večje število ukazov za nazaj. REDO (PONOVNO UVELJAVI)

Ukaz je obraten od ukaza ''Undo''. Z njim stanje GERK-a vrnemo v stanje pred uporabo ''Undo''. Tudi ''Redo'' deluje za več ukazov za nazaj. PREVZEMI SPROŠČENI GERK

Ukaz je namenjen prevzemanju GERK-ov, sproščenih na KMG-MID 0. Po kliku na ikono in nato na sproščen GERK na sliki, se ta pripiše na KMG. Če nosilca ''čakajo'' GERK-i, ki jih je drug nosilec sprostil na njegov KMG-MID, so ti navedeni v zavihku ''Sproščeni GERK'' (Slika 98-1, Slika 127) v grafični aplikaciji ter pri detajlnih podatkih v RKG (Slika 74). GERK-e, sproščene na določen KMG-MID vedno prevzemamo preko ikone v omenjenem zavihku (Slika 127). Zavihek vsebuje podatek o identifikacijski številki GERK-a (GERK-PID) ter ikoni za prevzem ter približanje GERK-a, ki se nahajata skrajno desno v zavihku.

Slika 127: V seznamu sproščenih GERK je le en GERK – testna aplikacija.

Preden GERK prevzamemo, ga je smiselno približati, da se prepričamo, če je pravi. Po kliku na ikono ''prevzemi GERK'' se GERK pripiše KMG.

SPROSTI GERK

Če se spremeni oseba, ki obdeluje kmetijsko zemljišče, je v RKG potrebno vnesti spremembo. GERK prenesemo iz enega KMG na drugega tako, da ga pri prvem KMG ''sprostimo'' in pri drugem ''prevzamemo''. Po kliku na ikono in izbiri GERK-a ki ga želimo sprostiti, aplikacija ponudi okno, kamor vpišemo številko KMG, ki bo GERK prevzel (Slika 128). Če nosilec ne pozna številke KMG, ki bo GERK prevzel, pozna pa podatke o nosilcu KMG, lahko številko KMG poiščemo s pomočjo naprednega iskanja (Slika 8). Če nosilec ne pozna niti KMG-MID niti podatkov o nosilcu, ki bo zemljišče prevzel, v okno vpišemo številko 0. Razlika je v tem, da lahko GERK-e, katerim smo vpisali KMG-MID prevzemnika, prevzame le vpisani KMG. GERK-e, katerim smo vpisali KMG-MID 0, lahko prevzame katerikoli KMG.

Slika 128: Vpis prevzemnika pri sproščanju GERK.

Kadar v okno vpišemo številko KMG, kateremu GERK sproščamo, aplikacija v novem oknu prikaže podatke o vpisanem KMG (Slika 129). Ko preverimo, če sta številka in nosilec KMG prava, izberemo ''Yes''. Ko potrdimo izbiro prevzemnika za sproščeni GERK, se ta samodejno zaklene in v seznamu obarva (Slika 130). Da bo GERK dokončno sproščen, moramo sestanek zaključiti. Na zapisniku, ki ga aplikacija zgenerira pred zaključkom sestanka, sproščenega GERK-a ni več na seznamu GERK-ov. Prevzemnik lahko GERK prevzame šele takrat, ko je sestanek pri KMG, kateri GERK sprošča, končan. Sproščeni GERK se na novega prevzemnika ne prenese samodejno, ampak je potrebno za prevzem odpreti sestanek pri KMG prevzemnika in GERK prevzeti. Če želimo sprostiti le del GERK-a, ga najprej razdelimo, nato pa na sprostimo le tisti del, ki je predviden za sproščanje. Drugi del GERK-a tako ostane na KMG. GERK sprostimo tudi kadar ga želimo ''izbrisati''. Po izbiri ukaza in kliku na GERK, v ponujeno okno (Slika 128) vpišemo številko 0 ali ga pustimo praznega. GERK se v tabeli obarva in samodejno zaklene. GERK-i sproščeni na KMG-MID 0 se po enem letu izbrišejo iz baze podatkov.

a




Slika 129: Podatki o prevzemniku GERK-a.

Slika 130: Obarvani sproščeni GERK v seznamu GERK-ov.

NAREDI PREKRIVANJE

Sestanek začnemo pri KMG, katerega GERK bomo prekrili. Če GERK želimo prekriti delno, ga najprej razdelimo na dva dela. GERK, ki ni sporen zaklenemo, sporni nov GERK pustimo odklenjen. V nadaljevanju je opisan le tehnični potek vpisa prekrivanja. Vsebinski del glede vpisa in reševanja prekrivanj ter vpis plana prekrivanja so opisani v poglavju 10. Po kliku na ikono ''Naredi prekrivanje'' kliknemo na GERK, ki je predviden za prekrivanje. Aplikacija ponudi okno, v katerega vpišemo KMG-MID nosilca, ki bo izbrani GERK prekril (Slika 131).

Slika 131: Vpis številke KMG, ki bo GERK prekril.

Aplikacija v novem oknu prikaže podatke o vpisanem KMG (Slika 132). Po preveritvi podatkov s klikom na ''Yes'' potrdimo izbiro KMG, ki bo GERK prekril.

Slika 132: Potrditev KMG pri vpisu prekrivanja.

Če se pri vnosu KMG-MID za prevzem (Slika 128) zmotimo, lahko napako popravimo le, če sestanka še nismo zaključili. V seznamu GERK-ov odklenemo sproščeni GERK (Slika 130 in Slika 134), izberemo ukaz ''sprosti GERK'' ter na sliki kliknemo na GERK, pri katerem smo se zmotili. V okno (Slika 128) vpišemo številko KMG, za katerega imamo odprt sestanek ter potrdimo izbiro. Po kliku na ''Yes'' v naslednjem koraku (Slika 129), se GERK pripiše nazaj na KMG ter v seznamu razbarva.




Odpre se novo okno (Slika 133), kamor vpišemo številko odločbe, s katero smo odločili o vpisu prekrivanja. Vpišemo tudi opombo z najpomembnejšimi informacijami gleda prekrivanja ali postopka v zvezi s prekrivanjem. S klikom na ''OK'' postopek prekrivanja zaključimo. GERK izgine iz seznama GERK-ov in se vpiše v zavihek ''Prekriti GERK'' spodaj levo. Če namesto ''OK'' izberemo ''Cancel'', postopek prekrivanja prekinemo. Sestanek moramo obvezno zaključiti.

Slika 133: Vpis številke odločbe je obvezen, vpis opombe priporočljiv.

BLIŽNJICE V GRAFIČNI APLIKACIJI Pri urejanju GERK-ov lahko uporabljamo nekatere bližnjice, ki jih aktiviramo s tipko ali tipkami na tipkovnici ali s kombinacijo tipk na tipkovnici in miški. Za uporabo spodnjih bližnjic moramo že biti v funkciji (preoblikovanje GERK-a, nov GERK) Bližnjice za navezovanje na sloje:

• V povezava na vozlišče, • M povezava na linijo, • N brez povezave.

Bližnjice pri vpisu in preoblikovanju GERK-ov:

• Tipka ''Esc'' prekliči vnos, • Držimo tipko ''Shift'' in s klikom na levo tipko na miški kliknemo v okno z

zemljevidom brisanje zadnje točke med vpisom GERK-a, • Držimo tipko ''Ctrl'' in kliknemo na levo tipko na miški izbris vseh

vnesenih točk GERK-a, ki ga vpisujemo, ostane le centroid, • Držimo tipko ''Ctrl'' in kliknem na desno tipko na miški zaključimo vpis

GERK-a oz. povežemo prvo in zadnjo narisano točko, • Držimo tipko ''Shift'', kliknemo na točko ki jo bomo premikali in na levo

tipko na miški ter nato vlečemo točko po liniji sosednjega poligona premik točke po liniji sosednjega poligona (že opisano tudi zgoraj v okviru opisa ukaza za preoblikovanje GERK-a).

IZHOD IZ GRAFIČNE APLIKACIJE Grafično aplikacijo zapremo na dva načina:

• Kadar grafični del aplikacije zaženemo v preglednem načinu, ga zapremo s klikom na rdeč križec v oknu zgoraj desno, tako kot ostale aplikacije v okolju Windows.

• Ko v grafično aplikacijo vstopimo v načinu za urejanje GERK-ov, moramo urejanje v grafični aplikaciji končati s klikom na gumb ''Končaj'', ki se nahaja na dnu seznama GERK-ov (Slika 100_5). Pred tem moramo zakleniti vse GERK-e. Če je v seznamu kateri izmed GERK-ov odklenjen, gumb ''Končaj'' ni aktiven (Slika 134a). GERK zaklenemo s klikom na okence, skrajno desno v seznamu GERK-ov.

Slika 134: Gumb končaj ni aktiven, ker je eden izmed GERK-ov odklenjen.

Po kliku na ''Končaj'' se prikaže sporočilo, v katerem nas aplikacija obvesti, da so GERK-i vpisani tehnično pravilno (Slika 135). Po kliku na ''OK'' se grafična aplikacija zapre.

Slika 135: Zadnji klik v grafični aplikaciji.

a




8. PLANINE IN PAŠNIKI - POSEBNOSTI Za KMG individualna planina (IPL), skupna planina (SPL) in skupni pašnik (SKP) se v RKG vodijo dodatni podatki. Posebnost pri vpisu novega tovrstnega KMG smo že spoznali (Slika 40), posebnosti pri urejanju pa so opisane spodaj. POSEBNOSTI V RKG APLIKACIJI PODATKI O PAŠNIKIH / PLANINAH V oknu ''podatki o KMG'' (Slika 9, Slika 136) je dodaten gumb (Slika 136a), ki služi dodajanju podatkov o planini/pašniku. S klikom na gumb odpremo okno s seznamom planin/pašnikov (Slika 137).

Slika 136: Dodatna gumba za urejanje planin/pašnikov pri podatkih o KMG.

V okviru istega KMG (IPL, SPL ali SKP) je pogosto več v naravi ločenih planin oz. pašnikov, saj se živali pogosto pasejo na več območjih, ki imajo različne lastnosti. Ta območja v RKG vodimo tako, da so za vsako vpisani podatki o nazivu planine, št. hlevov, vodni oskrbi …

V seznamu planin/pašnikov (Slika 137) lahko dodajamo novo planino/pašnik (Slika 137a) ali urejamo že obstoječi zapis (Slika 137b). V obeh primerih to počnemo v oknu ''Dodajanje planine'' (Slika 138).

Slika 137: Seznam planin/pašnikov na KMG.

Slika 138: Dodajanje podatkov o planini/pašniku.

V okno ''Dodajanje planine'' (Slika 138) vpišemo ustrezne podatke. Poleg naziva planine vtipkamo še število hlevov, koč, drugih objektov, pastirjev ter sirarjev ter G-MID. Če na planini ni katere izmed teh oseb ali objektov, v polje vpišemo vrednost 0. Vpis je obvezen v vsa polja. Za vpis podatkov o elektriki, vodni oskrbi, dostopu, električnem pastirju ter vrsti planine je na voljo predizbor atributov, med katerimi izbiramo s klikom na polje. Pri podatku o dostopu izberemo najboljšo izmed ponujenih možnosti (kamion, terensko vozilo, traktor …, peš), s katero še lahko dostopimo do planine/pašnika. Pri podatku o vrsti planine/pašnika pri IPL in SPL izberemo ustrezen tip planine (predplanina, planina, visokogorska planina), pri SKP je na voljo le izbira ''pašnik''. Vsak GERK, vpisan na KMG IPL, SPL, SKP mora imeti določeno planino/pašnik. To uredimo preko grafične aplikacije (postopek je opisan v nadaljevanju). Če na

a

b

a c

b




novo odpiramo katerega izmed teh vrst KMG, moramo zato najprej vpisati podatke o planinah/pašnikih (Slika 137, Slika 138) in šele nato vpisati GERK-e. Na enem KMG je lahko več planin/pašnikov in na vsaki planini/pašniku več GERK-ov. S klikom na povezavo ''naprej '' (Slika 137c) vpogledamo v seznam GERK-ov, ki pripadajo k planini/pašniku (Slika 139).

Slika 139: Seznam GERK-ov na planini/pašniku.

POOBLASTILO ZA NOSILCA SPL/SKP Za KMG SPL in SKP se v RKG v primeru, da nosilec ni registrirana agrarna ali pašna skupnost, vpiše podatke o uporabnikih planine oz. skupnega pašnika. Kot uporabniki planine v skupni rabi oz. skupnega pašnika se lahko vpišejo KMG, ki so vpisana v RKG in ki imajo pravico uporabe skupnega pašnika oz. planine in jih tudi dejansko uporabljajo. S pooblastilom nosilci teh KMG pooblaščajo nosilca SPL/SKP za urejanje podatkov v RKG in prejem izplačil iz naslova ukrepov kmetijske politike. Pooblaščeni nosilec mora, če so se uporabniki planine spremenili, vsako leto pred prigonom živali na pašo javiti spremembe v RKG (prijaviti nove pooblastitelje oz. odjaviti tiste, ki to več niso). Pooblastitelja dodajamo preko gumba pri podatkih o KMG (Slika 136b). S klikom na omenjeni gumb aplikacija odpre seznam pooblastil na KMG (Slika 140), kjer s klikom na gumb (Slika 140a) pooblastila dodajamo ali brišemo (Slika 141).

Slika 140: Seznam pooblastil na KMG SKP

Slika 141: Dodajanje in brisanje pooblastil.

Kot uporabniki planine v skupni rabi oz. skupnega pašnika se lahko vpišejo samo subjekti, ki so v RKG že vpisani kot nosilci KMG in ki imajo pravico uporabe skupnega pašnika oz. planine in jih tudi dejansko uporabljajo. V primeru, da se na KMG spremeni nosilec, ki je hkrati uporabnik planine v skupni rabi oz. skupnega pašnika to na pooblastila ne vpliva. Novi nosilec KMG postane namreč novi pooblastitelj, saj je pooblastilo vezano na KMG. Na KMG, katerega nosilec je uporabnik planine, lahko preko povezave v detajlnih podatkih vidimo, komu je ta nosilec dal pooblastilo za pašo (Slika 142). Preko te povezave lahko pooblastilo (v okviru sestanka) tudi izbrišemo.

Slika 142: Na KMG kmetija je vidno komu je nosilec dal pooblastilo za pašo

a




POSEBNOSTI V GRAFIČNI APLIKACIJI Pri vpisu atributnih podatkov o GERK-ih na KMG – Individualna planina, KMG – Skupna planina in KMG – Skupni pašnik, sta dve posebnosti: V oknu za vpis atributnih podatkov o GERK-u, je pri teh vrstah KMG na voljo dodatno polje, v katerem izberemo h kateri planini/pašniku spada GERK (Slika 143a). Ta podatek je potrebno določiti vsakemu GERK-u.

Slika 143: Urejanje podatkov o GERK na SKP v grafiki

V oknu za vpis atributnih podatkov o GERK-u je omejen izbor vrst rabe, ki jih lahko GERK-om na tem tipu KMG določimo. Pri KMG IPL in SPL lahko izbiramo med rabami ekstenzivni oz. travniški sadovnjak (1222) , trajni travnik (1300), neobdelano kmetijsko zemljišče (1600) in kmetijske površine, porasle z gozdnim drevjem (1800)

(Slika 143b). Pri KMG SKP lahko poleg zgoraj naštetih vrst rabe, izberemo tudi rabo barjanski travnik (1321).

a

b




9. VPIS IZJAVE O DEJANSKEM STANJU V

NARAVI (NA NRP) V skladu s petim odstavkom 22. člena Pravilnika o RKG lahko nosilec na območju, kjer je raba v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč nekmetijska, vpiše GERK le ne podlagi pisne izjave o dejanskem stanju v naravi (v nadaljevanju izjava). Nosilec KMG ob vpisu GERK-a poda izjavo na območju nekmetijske rabe (v nadaljevanju: NRP = neskladje raba poligon) le v naslednjih primerih:

• če se je stanje v naravi spremenilo od zadnjega snemanja ortofotov in še ni razvidno v evidenci dejanske rabe ali

• če podatka v evidenci dejanske rabe ni mogoče spremeniti brez predhodne preveritve na terenu.

Če pri urejanju GERK-ov ugotovimo, da je evidenca dejanske rabe na določenem območju napačna, pokličemo v klicni center (01 478 9344 –spremembe v evidenci dejanske rabe), kjer bodo rabo na območju, kjer je napačna, ustrezno popravili glede na ortofoto. OSNOVE Nosilec lahko poda izjavo za isto površino največ enkrat letno. Nosilec lahko vriše GERK in poda izjavo šele, ko je v naravi že vzpostavljena ustrezna kmetijska raba (izkrčeno drevje in grmovje, preorano zemljišče, zasejana trava ipd.). Praktični primeri, kdaj nosilec poda izjavo na NRP:

• krčitev gozda oziroma zarasti in zatravljeno ali preorano zemljišče, • prestavitev ceste v naravi, • rušenje stavbe in vzpostavitev kmetijske rabe, • stanje v naravi ni bilo spremenjeno, na ortofotu pa ni natančno videti, da gre

za kmetijsko rabo (npr. prehodne faze med zaraščanjem in travnikom). Izjave na NRP se ne poda v primerih, ko je dejansko stanje v naravi razvidno iz ortofota in sicer:

• če je mogoče glede na ortofoto evidenco dejanske rabe popraviti kabinetno v tem primeru pokličemo v klicni center, da evidenco dejanske rabe

popravijo in bo vpis GERK-a mogoč takoj;

• če se dejansko stanje v naravi ni spremenilo in je evidenca dejanske rabe pravilno zajeta v tem primeru popravimo GERK.

Praktični primeri, kdaj naj nosilec ne podaja izjave na NRP:

• gozdni rob • rob zaraščanja, • rob ceste, • kmetijske površine znotraj ali na robu pozidanih zemljišč.

Izjave navadno ni potrebno vlagati v primerih, ko gre za zelo majhne površine, pri katerih je velika verjetnost, da so bile le začasno v nekmetijski rabi (npr. skladovnice drv, manjši izkopi ipd.) oziroma je zelo velika verjetnost, da nosilčeve izjave držijo (npr. prehod med drevesi, posamezna drevesa ob gozdu ipd.). V teh primerih pokličemo v klicni center, kjer presodijo, ali je mogoče evidenco dejanske rabe popraviti brez predhodnega ogleda na terenu. Če smo mi ali če je nosilec KMG v dvomu, da je stanje na njegovem GERK-u zares takšno, da je GERK upravičen za vris, si lahko pomagamo tako, da z nosilcem pregledamo slikovne primere različnih vrst dejanske rabe, ki so dostopni na http://rkg.gov.si/GERK/SlikeZOpisom/index.html. POSEBNI PRIMERI - Izjava na gozdnem robu: Največ nepravilno podanih izjav je na gozdnem robu. V takšnih primerih obvezno pogledamo, ali gre za napačno zajeto evidenco dejanske rabe ali pa je potrebno zmanjšati GERK in ustrezno ukrepamo (pokličemo v klicni center ali zmanjšamo GERK). Dlje kot do sredine krošenj pri gozdnem robu GERK ne sme biti vrisan (veliko nosilcev želi imeti GERK vrisan prav do sredine krošenj). V takšnih primerih obvezno zapišemo na GERK njihovo izjavo, da se obdeluje tudi pod drevesom. Ker je v praksi nemogoče orati do debla dreves oziroma do sredine krošenj, smo pri njivah še posebej pozorni. Izjave torej v primeru odstopanj na gozdnem robu ne smemo sprejeti (razen če ni prišlo tudi do krčitve dreves)! - Izjava na gozdu: Za izjave na NRP na gozdu velja, da mora nosilec pred vrisom predložiti krčitveno dovoljenje oz. če le tega ni mogoče izdati, načelno soglasje, da gozdarji ne bodo zahtevali vzpostavitve prvotnega stanja, o čemer nosilec poda izjavo na upravni

http://rkg.gov.si/GERK/SlikeZOpisom/index.html




enoti. Problematična so območja, ki jih kot gozd vodi ZGS. V praksi je mogoče, da območje na letalskem posnetku izgleda zaraščeno, pa tega območja ZGS ne vodi kot gozd in obratno, da je območje že izkrčeno, pa je v evidencah ZGS vodeno kot gozd (ker nosilec ni prejel odločbe o krčitvi). Če je območje v evidencah ZGS vodeno kot gozd preverimo tako, da vklopimo sloj ZGS sestoji (skupina slojev ZGS). Ko vklopimo senčenje sloja se območja, ki so na ZGS vodena kot gozd, obarvajo z modro barvo. - Izjava na GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče: Pri podajanju izjave na GERK-ih z rabo 1600 je pomembno, kdaj bo na GERK-u vzpostavljena katera od upravičenih kmetijskih rab (travnik, njiva, trajni nasad idr.). Ker se v skladu s pravilnikom izjava na isti površini lahko vloži največ enkrat v tekočem letu, naj nosilec vriše GERK z rabo 1600 in na njem vloži NRP le v primerih, ko bo takšno stanje trajalo dlje časa (npr. celo leto). Če nosilec namerava v kratkem času vzpostaviti ustrezno kmetijsko rabo (npr. 1300, 1100), priporočamo, da za takšno površino počaka z vpisom GERK-a do vzpostavitve ustrezne rabe in poda izjavo šele na GERK-u, ki bo že imel eno od upravičenih kmetijskih rab. - Izjava na GERK-ih 1430 – ekstenzivni kraški pašnik: Izjave na NRP na GERK-ih 1430 – ekstenzivni kraški pašnik ni mogoče podati. Razloga sta v dejstvih, da prvič, gre za GERK z mešano rabo, in drugič, da se delež upravičenih rab (1300, 1800) znotraj GERK-a, ki je pomemben za uveljavljanje ukrepa, izračuna le ob vpisu ali spremembi GERK-a. To pomeni, da mora nosilec po morebitni spremembi v evidenci dejanske rabe na upravni enoti naknadno urediti GERK (če gre za spremembo znotraj GERK-a, ga mora samo odkleniti in zakleniti nazaj), da se na novo izračuna delež upravičenih rab. Nosilca, ki želi spremembo v evidenci dejanske rabe na območju svojega pašnika, najprej opozorimo, da spremembo rabe lahko zahteva le, če so bile v naravi dejansko izvedene spremembe, ki bi lahko pomembno vplivale na površino oziroma upravičenost GERK-a. Pokažemo mu tudi slikovne primere upravičenih in neupravičenih rab, da se bo lažje odločil, ali do sedaj izvedene spremembe že pomenijo spremembo rabe (npr. če je nosilec drevje samo posekal, ni pa še očistil površine in je zatravil, to še ni kmetijska raba). Slikovni primeri različnih vrst dejanske rabe so dostopni na http://rkg.gov.si/GERK/SlikeZOpisom/index.html. Kadar bo nosilec v postopku vpisa GERK-a 1430 želel spremembo v evidenci dejanske rabe, bo večinoma prišlo do dveh situacij:

• sprememba iz gozda v kmetijsko: v tem primeru naj nosilec na MKGP (po pošti ali elektronsko na naslov: [email protected] posreduje krčitveno dovoljenje z obrazložitvijo, kakšne spremembe so se zgodile. Navede naj tudi GERK-PID, ki bi ga želel povečati na površino, ki je v evidenci dejanske rabe zajeta pod gozd. Če površina, ki je predmet krčitvenega dovoljenja, še ni v celoti v kmetijski rabi, naj navede, za katere katastrske parcele želi spremembo oz. še bolje, naj predloži skico s predlaganimi spremembami (lahko print screen iz aplikacije za vodenje RKG ali pregledovalnika). V sodelovanju z ZGS bo opravljen terenski ogled in glede na ugotovitve spremenjena evidenca dejanske rabe. O ugotovitvah bo obveščen neposredno nosilec;

• sprememba znotraj GERK-a (ki lahko vpliva na razmerje med rabama 1300 in 1800 na eni strani in rabami 1410, 1500 in 1600 na drugi strani): v tem primeru naj nosilec po pošti ali elektronsko na naslov: [email protected] posreduje GERK-PID, po možnosti pa tudi RABA-PID, na katerem želi spremembo, vključno z obrazložitvijo, kakšne spremembe so bile izvedene.

TEHNIČNO NAVODILO Izjava na NRP se vloži v postopku vpisa GERK-a. Ko želimo GERK zakleniti s

klikom na , se izvede kontrola GERK-a z evidenco dejanske rabe. Kontrola GERK-a z evidenco dejanske rabe se izvaja, kadar vrišemo nov GERK ali ko v seznamu odklenemo že obstoječi GERK. Če je GERK vpisan na kmetijski rabi, ga lahko zaklenemo ne glede na to, katera kmetijska raba je na območju GERK-a določena v evidenci dejanske rabe. Če je GERK delno ali v celoti vpisan na nekmetijski rabi po evidenci dejanske rabe (gozd, pozidano, vode, močvirja …), je treba ali prilagoditi GERK glede na evidenco dejanske rabe ali spremeniti podatke v evidenci dejanske rabe ali podati izjavo na NRP. V primeru ugotovljenih odstopanj se po poskusu zaklepanja GERK-a odpre okno z različnimi možnostmi (Slika 144).

Slika 144:Okno, ki se odpre, če GERK ni v skladu z evidenco dejanske rabe.

http://rkg.gov.si/GERK/SlikeZOpisom/index.html






Možnost 'Prekliči' izberemo, če želimo z nosilcem pregledati GERK, ga po potrebi sami popraviti. Po pregledu se lahko ponovno odločimo za podajo izjave na NRP ali za uporabo funkcije 'Prilagodi RABI'. Možnost 'Prilagodi RABI' izberemo, če nosilec ne namerava podati izjave na NRP in se strinja, da se GERK poreže glede na evidenco dejanske rabe in sicer tako, da se na obodu GERK-a upošteva toleranca 0,75 metra, morebitna nekmetijska raba znotraj GERK-a pa izloči brez tolerance. Možnost 'Predlagaj spremembo RABE' pomeni začetek postopka za podajo izjave na NRP na konkretnem GERK-u.

Kadar izberemo možnost ''Predlagaj spremembo RABE'', se v spodnjem levem oknu grafične aplikacije (Slika 98-1) odpre okno s predlaganimi NRP za predmetni GERK (Slika 145). NRP je lahko ne enem GERK-u tudi več (v primeru na Slika 145 so štirje). Izpišejo se samo tisti, ki so večji od 25 m2. Delčki GERK-a, ki so neskladni z evidenco dejanske rabe in so manjši od 25 m2, se v tem koraku samodejno izločijo iz GERK-a.

Slika 145: Okno s predlaganimi NRP na konkretnem GERK-u.

Pri potrjevanju posameznih NRP si pomagamo z grafičnim prikazom NRP.

S klikom na ikono posamezni NRP na GERK-u obarvamo, s klikom na ikono

pa posamezni NRP približamo. Z uporabe ene ali druge funkcije ali kombinacije obeh z nosilcem obvezno pregledamo vsak NRP posebej in se šele nato odločimo, ali je res potrebno oddati izjavo (ali so bile res izvedene spremembe in vzpostavljena ustrezna raba) ali pa je potrebno popraviti GERK oziroma evidenco dejanske rabe.

Če se nosilec odloči, da bo podal izjavo na NRP, s klikom na odpremo okno za vpis izjave nosilca in svoje opombe (Slika 146). Po vpisu opombe v zgornjem polju obvezno potrdimo oddajo NRP ('X' spremenimo v 'DA') (Slika 146a). Če se nosilec premisli in za določen del GERK-a ne želi oddati izjave, v okenčku (Slika 146a) izberemo možnost 'NE'. Prav tako izberemo možnost 'NE', če ugotovimo, da je evidenca dejanske rabe pravilno zajeta (napako smo naredili pri vrisu GERK-a) in zato ni potrebno vložiti NRP. Na ta način obvezno pregledamo vse NRP iz seznama. V zgornjem primeru (Slika 145), je torej treba pregledati štiri NRP.

Slika 146: Okno za vpis izjave nosilca in opombe uradne osebe za posamezen NRP.

S klikom na 'Končaj' (Slika 147) zaključimo NRP na določenem GERK-u. Če na posameznem NRP nismo označili stanja potrjenosti z DA ali NE (ampak je še vedno označeno z X) (Slika 146a), postopka ne bomo mogli zaključiti.

Pri izbiri možnosti ''Prilagodi rabi'' moramo biti zelo previdni. Ko zberemo to možnost se GERK poreže po evidenci dejanske rabe, ker pomeni, da se iz GERK-a lahko izločijo tudi deli, ki so upravičeni (v naravi kmet zemljišče tam obdeluje), vendar so v evidenci dejanske rabe napačno označeni kot nekmetijski. Pred uporabo te možnosti zato vedno natančno pregledamo, če je na območju GERK-a evidenca dejanske rabe pravilna. Pozorni moramo biti tudi kadar nekmetijska raba poteka tako, da GERK razdeli na dva ali več delov (npr. mejica ali kolovoz). V takem primeru se bo po uporabi ''Poreži po rabi'' ohranil GERK le na največjem območju kmetijske rabe, na ostalih območjih pa bomo morali GERK(-e) na novo vrisati.

a




S klikom na gumb 'Prekliči' (Slika 147) izbrišemo vse NRP, tudi če smo prej označili, da NRP potrjujemo (torej, da je nosilec podal izjavo na NRP). Gumb 'Prekliči' uporabimo, če želimo GERK popravljati ali ga zmanjšati z uporabo funkcije 'Prilagodi rabi'. Lahko ga uporabimo tudi, kadar smo izbrali možnost ''Predlagaj spremembo RABE'' z namenom, da bi videli na katerih delih GERK-a je GERK v neskladju z evidenco dejanske rabe.

Slika 147: Zaključek postopka za oddajo NRP na konkretnem GERK-u.

Dokler NRP za posamezni GERK ne zaključimo, ostalih GERK-ov ne moremo urejati, prav tako ne moremo vrisovati novih. OPOMBE IN IZJAVA O DEJANSKEM STANJU V NARAVI V ZAPISNIKU - Vpis izjave nosilca in opombe uradne osebe: Vpis izjave nosilca in naše opombe je obvezen. Izjavo nosilca obvezno zapišemo v prvi osebi. Iz izjave nosilca mora izhajati, da je bilo dejansko stanje v naravi spremenjeno in kakšno je zdaj dejansko stanje. Npr. če je na površini zajeta raba 1500 – drevesa in grmičevje, iz ortofota pa je videti skupino dreves, kjer je pokrovnost drevesnih krošenj 100 %, izjava nosilca »Pod drevesi kosim« ni ustrezna, ker iz nje ne izhaja da je nosilec dejansko izkrčil nekaj dreves in da površina zdaj izpolnjuje kriterije za 1300 – trajni travnik ali 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Kot svojo opombo vpišemo npr. »Stranko sem seznanila s pogoji za rabo 1800« ali »Stranko sem opozoril na pravilen vpis GERK-a ter da površine s pokrovnostjo drevesnih krošenj > 75 % niso upravičene« ali »Stranki sem pokazal slike s terena in ji pojasnil, da morajo bite posekane veje odstranjene, površina pa zatravljena«, ipd. Pod svojo opombo ne vpisujemo ponovljene izjave stranke, npr. »Stranka je izjavila, da je drevesa odstranila«. - Izjava o dejanskem stanju v naravi (v okviru zapisnika sestanka): Nosilec ob vložitvi NRP podpiše poseben zapisnik, ki za vse podane izjave na NRP na konkretnem sestanku vsebuje:

• GERK-PID, na katerem je podana izjava, • izjavo nosilca o izvedenih spremembah oziroma dejanskem stanju v naravi

in opombo uradne osebe, • izjavo nosilca, da je seznanjen s pravili za vpis GERK-ov ter s posledicami

v primeru nepravilne prijave, • dovoljenje za pregled dejanske rabe na terenu.

Izjavo obvezno stranki preberemo, preden ga le-ta podpiše. Predvsem je pomembno da mu preberemo tudi opozorilo o posledicah, če se na terenu ugotovi, da dejansko stanje ni enako prijavljenemu (Slika 148).

Slika 148: Opozorilo na zapisniku ob vložitvi NRP.

Zapisnik z izjavami aplikacija kreira ob zaključku sestanka, v okviru katerega so bili podani zahtevki. Izjava je v istem .pdf dokumentu kot zapisnik za sestanek. NADALJNJI POSTOPEK V ZVEZI Z IZJAVAMI V sklopu vzdrževanja in ažuriranja evidence dejanske rabe, MKGP (v sodelovanju z ZGS) na terenu prednostno obravnava površine, za katere so nosilci podali izjave o dejanskem stanju v naravi. Če se neka izjava izkaže za nepravilno, se na tem KMG-MID-u pojavi ERROR o neskladju GERK-a z evidenco dejanske rabe. MKGP enkrat letno (jeseni) pripravi seznam vseh KMG-MID-ov s takimi ERROR-ji in ga pošlje upravnim enotam. Upravne enote nosilce KMG povabijo na novo uskladitev GERK-a z evidenco dejanske rabe. KMG, pri katerih se bo ugotovilo, da so vse izjave v celoti resnične (glej spodaj, stanje K) ne bodo vabljeni na uskladitev.




Poleg MKGP tudi AKTRP pri izvajanju svojih kontrol prednostno obravnava te površine (GERK-e, na katerih je bila podana izjava). Če se ugotovijo nepravilnosti, se uskladitev GERK-a izvrši v sklopu prenosa kontrol in nosilca KMG ni treba posebej vabiti na uskladitev.. Fazo obravnave izjave lahko preverimo tako, da za posamezen KMG v oknu 'Detajlni podatki' (Slika 12) kliknemo na številko v vrstici 'Število vpisov v NESKLADJA RABA'. Izpišejo se podrobni podatki o NRP za izjavami (Slika 149). V stolpcu 'Stanje' (Slika 149a) so izpisane črke, ki pomenijo naslednje:

• K = ugodeno (GERK je v celoti na kmetijski rabi), • D = delno ugodeno (na GERK-u je delno nekmetijska raba), • Z = zavrnjeno (izjava kmeta je bila napačna), • C = čaka na preverjanje (MKGP še ni obravnaval), • I = v postopku (v obravnavi na MKGP ali ZGS), • T = terenska kontrola (čaka na terenski ogled). • C = zahtevek brisan (zahtevek brisan, ker se je na GERK zgodil bodisi

prenos kontrol ali komasacija)

Slika 149: Predlog za spremembo v evidenci dejanske rabe.

a b




10. PREKRIVANJA – VPIS IN REŠEVANJE Do problema pri vpisu GERK-a lahko pride v primeru sporov glede obdelave ali lastništva zemljišč. Če se lastnik zemljišča ne strinja s tem, kdo ima na njegovem zemljišču vpisan GERK, lahko začne postopek ugotavljanja upravičenosti do vpisa GERK-a. Če stranka nima informacije o tem, kdo ima vpisan GERK na njegovem zemljišču, mu to informacijo kot lastniku ali solastniku zemljišča posredujemo. Postopek lahko začne tudi solastnik oz. lastnik zemljišča na le delu GERK-a. V vsakem primeri najprej svetujemo stranki, naj se namesto začetka postopka raje poskusi z drugo stranko dogovoriti o rešitvi spora. Če se stranki o umiku ali delitvi GERK-a ne moreta dogovoriti sami, lahko razpišemo ustno obravnavo in problem poskusimo rešiti z mediacijo. Postopek ugotavljanja upravičenosti do vpisa GERK-a torej začnemo šele, če se stranki o spornem GERK-u ne moreta dogovoriti sami. Do prekrivanja lahko pride kadar sta v sporu glede obdelave osebi (pravni ali fizični), ki obe imata KMG. Če gre za spor med osebo, ki ima KMG in osebo, ki ga nima, lahko pride kvečjemu do izbrisa GERK-a, saj prekrivanje v takem primeru ni mogoče (saj drugi KMG, ki bi vrisal prekrivanje, ne obstaja). POSTOPEK VPISA NAMERE O PREKRIVANJU IN PREKRIVANJA - Upravičenost do vrisa GERK-a Stranko, ki želi GERK vpisati na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, pozovemo, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišča. Če stranka ustreznih dokazil ne predloži, mu vpis GERK-a z odločbo zavrnemo (stranka ne izpolnjuje pogojev za vpis). - Plan prekrivanja Če stranka predloži ustrezna dokazila za vpis GERK-a, začnemo ugotovitveni postopek. Za izris namere o prekrivanju začnemo sestanek na zahtevo nosilca in v sloj plan prekrivanj vrišemo namero o prekrivanju. Namera o prekrivanju je zgolj informacija, kje je sporna površina GERK-a. Izrisana namera o prekrivanju lahko kasneje služi kot osnova za izris popravljenega GERK-a (sproščanje dela GERK-a) ali GERK-a v prekrivanju.

- Obvestitev imetnika GERK-a Na osnovi vloge stranke pozovemo nosilca, ki že ima na spornem zemljišču vpisan GERK, da predloži dokazila, s katerimi izkaže pravico do uporabe. - Odločitev v korist pobudnika Če nosilec KMG, ki ima že vpisan GERK, dokazil ne predloži oz. predloži neustrezna dokazila, izdamo odločbo o izbrisu spornega GERK-a iz njegovega KMG in o pripisu GERK-a na KMG nosilca, ki je izkazal pravico do uporabe zemljišča. Po dokončnosti odločbe o izbrisu in pripisu GERK-a izvedemo spremembo v RKG. - Odločitev v nikogaršnjo korist Če za zemljišče, kjer je že vpisan GERK, izkažeta pravico do uporabe tako nosilec, ki že ima vpisan GERK, kot stranka, ki je oddala vlogo za vpis GERK-a na tem zemljišču, odločimo, da se GERK ali del GERK-a na spornem zemljišču spremeni v prekrivajoči GERK. Po dokončnosti odločbe izvedemo spremembo v RKG. Sestanek začnemo po uradni dolžnosti. Če je v prekrivanju le del GERK-a, GERK razdelimo tako, da na osnovi namere o prekrivanju nastane nov GERK, katerega potem v celoti spremenimo v prekrivanje. GERK ostane v prekrivanju, dokler katera od strank ne predloži soglasja vseh lastnikov ali pravnomočne odločitve sodišča. - Več načinov prijave o neupravičenem vrisu GERK-ov Če upravna enota dobi vlogo ali je na kakšen drug način obveščena, da nosilec določenega KMG nima pravice do uporabe zemljišč, pripisanih h KMG, na podlagi tega obvestila sproži upravni postopek preverjanja upravičenosti vpisa GERK-a. - Prekrivanja pri osebah, ki nimajo KMG V primeru, ko pravico do vpisa GERK-a izkaže stranka, ki nima KMG-MID-a in se tudi ne namerava vpisati v RKG ali ko nobena od strank ne izkaže pravice do vpisa GERK-a, GERK sprostimo na KMG-MID s številko 100000000 (fiktivni MKGP). GERK-i sproščeni na KMG-MID 100000000 se bodo lahko pripisali na katerikoli




KMG-MID, za tehnično izvedbo pa bo za to (po predložitvi dokazil) potreben klic v klicni center in obrazložitev situacije. Ločimo dva tipa postopkov v zvezi s prekrivanji:

• postopek sproži oseba, ki JE nosilec KMG • postopek sproži oseba, ki NI nosilec KMG

V prvem primeru postopek vodimo, kot je opisano zgoraj. Tudi v drugem primeru postopek vodimo, kot je opisno zgoraj, vendar med postopkom ne vrisujemo plana prekrivanja (to sploh ni mogoče, saj stranka ki je začela postopek sploh nima KMG). Namesto vrisa plana prekrivanja zato sporni GERK natisnemo in nato na papir vrišemo sporno zemljišče (lahko si pomagamo s parcelami). Tak grafični prikaz skupaj s pozivom o predložitvi dokazil za uporabo zemljišča, pošljemo nasprotni stranki v postopku. Podatki o prekritih GERK-ih in o vpisanih namerah o prekrivanju so razvidni iz detajlnih podatkov za KMG (Slika 12).

VPIS NAMERE O PREKRIVANJU – TEHNIČNO Namen namere o prekrivanju je grafični prikaz sporne površine. GERK-a na spornem območju namreč ne smemo spreminjati, dokler odločba o vpisu/izbrisu GERK-a ni dokončna. Namere o prekrivanju zato ne rišemo v sloju GERK, ampak v poseben sloj, namenjen le vpisu namer o prekrivanju. Preden aktiviramo sloj ''Plan prekrivanja'', v sliki dvakrat kliknemo na GERK, na katerem bomo vpisali namero o prekrivanju. Z dvoklikom se točke in linije izbranega GERK-a obarvajo krepko, kar nam je v pomoč pri vpisu namere. V seznamu slojev vklopimo prikazovanje sloja ''Plan prekrivanja''. S klikom na besedilo ''Plan prekrivanja'', sloj aktiviramo. Besedilo imena sloja mora biti zdaj izpisano s krepkimi črkami, obkljukana morata biti sloja ''GERK_SDO'' in ''Plan prekrivanja'' (Slika 150).

Slika 150: Sloj plan prekrivanja je vklopljen in aktiven.

Povezave (na vozlišče, na linijo, brez povezave) navadno delujejo le za aktivni sloj. V predhodnem koraku smo aktivni sloj nastavili na ''Plan prekrivanja'', torej se trenutno s povezavami lahko navezujemo le na ta sloj. Ker želimo namero o prekrivanju vpisati natančno, povezave nastavimo tako, da se bomo lahko povezovali tudi na linije in točke GERK-ov. Kliknemo na ikono ''Izberi sloj za povezavo'' (Slika 103-1). Trenutno je kljukica le pred ''Plan prekrivanja'', zato kliknemo na prazno okence pred ''GERK_SDO'' (Slika 151).

Slika 151: Nastavitev povezav na sloja GERK in Plan prekrivanja.

V seznamu slojev se z miško postavimo na ime sloja ''Plan prekrivanja'' in s klikom na desno tipko odpremo okno z ukazi (Slika 152). Ikone in njihove funkcije so enake tistim za vpis GERK-ov. Za vpis in urejanje namere o prekrivanju uporabljamo ukaze iz tega okna.

Slika 152: Meni v sloju Plan prekrivanja je enak kot v sloju Obnova vinograda.

Ne glede na način rešitve postopka po končanem postopku namero o prekrivanju izbrišemo.




Slika 153: Tako kot pri vpisu GERK-a v prvem koraku postavimo centroid.

Ko z grafičnim vpisom zaključimo, aplikacija ponudi okno za vpis opombe o nameri o prekrivanju (Slika 156). Po vpisu razloga in kliku na ''OK'' je vpis zaključen (Slika 157). Obliko in opombe namere o prekrivanju lahko z ikonami iz menija ''Plan prekrivanja'' (Slika 152) spreminjamo tudi po tem, ko smo jo že vpisali.

Slika 154: Vpis namere o prekrivanju.

Slika 155: Točke GERK-a se vidijo veliko bolje, če izklopimo ortofoto.

Slika 156: Kot opombo navadno vpišemo razlog ali navedemo dokazila.

Tehnični postopek vpisa namere o prekrivanju je povsem enak vpisu obnove vinograda. Bistveni razliki med njima sta dve: - Namero o prekrivanju lahko vpišemo le v okviru sestanka, medtem ko lahko obnovo vinogradov vpišemo tudi v preglednem načinu. - Po odločitvi o upravičenosti namere o prekrivanju namero izbrišemo, medtem ko obnove vinogradov ne brišemo.

Pred vpisom namere o prekrivanju nastavimo sloje, kot je opisano v zgornjem tekstu. Namero o prekrivanju bomo vpisali na območje med gozdom, mejico in našim GERK-om (1). V meniju pri sloju ''Plan prekrivanja'' izberemo ukaz ''Nov poligon'' in na spornem območju postavimo centroid. Izberemo povezavo na vozlišče in začnemo z vpisom s klikom na spodnjo točko (2). Z vpisom bi lahko začeli tudi kjerkoli drugje, saj rišemo v posebnem sloju.

Potem, ko smo se s prvo točko povezali na vozlišče (1), med povezavami izberemo ''Brez povezave'' in na mejici naredimo toliko točk, kolikor jih potrebujemo za natančen vpis (2). Na zgornji strani mejice, ob gozdni meji, izberemo ''povezavo na linijo'', saj na GERK-u, kjer se želimo nanj navezati, ni točke (3). Namere o prekrivanju nikoli ne vpišemo preko meje GERK-a. Na območju, kjer lahko vpišemo GERK, ne vpisujemo namere o prekrivanju, ampak vpišemo GERK.

Ker bomo površino namere o prekrivanju navedli v odločbi, smo pri vpisu natančni. Ko jo vpisujemo na mejah spornega GERK-a, se navežemo na vse mejne točke (1). Če izklopimo ORTOFOTO (sloj DOF_5), so te točke bolje vidne. V našem primeru smo vpisali nekaj točk na zunanji meji GERK-a, vpisati pa jih moramo še na meji med našim in spornim GERK-om. Ko vpišemo vse točke, v statusni vrstici izberemo ''OK'' in tako povežemo zadnjo in prvo točko.

1

2

1

3

2

1




Slika 157: Namera o prekrivanju močno izstopa.

IZBRIS NAMERE O PREKRIVANJU

V meniju za sloj ''Plan prekrivanja'' (Slika 152) je ikona za izbris poligona. Da namero o prekrivanju sploh lahko izbrišemo, moramo imeti sestanek odprt v okviru KMG, ki je namero o prekrivanju vpisal. Sloj ''Plan prekrivanja'' mora biti vklopljen in aktiven. V meniju za sloj ''Plan prekrivanja'' izberemo ukaz ''Izbriši poligon'' ter v sliki kliknemo na namero o prekrivanju, ki jo želimo izbrisati. V oknu izberemo ''Yes'' (Slika 158).

Slika 158: S klikom na ''Yes'' namero o prekrivanju izbrišemo iz baze.

Namero o prekrivanju po končanem postopku odločanja o upravičenosti namere izbrišemo, ne glede na to, kako smo v postopku odločili.

VPIS PREKRIVAJOČEGA GERK-a - opisano v poglavju 7. REŠEVANJE OBSTOJEČEGA PREKRIVANJA Zavihek ''Prekriti GERK'' (Slika 159) se nahaja pod seznamom GERK-ov (Slika 98-1). Če ima KMG prekrivajoče GERK-e, so tu izpisani številke prekrivajočih GERK-ov in številke GERK-ov in KMG, ki se prekrivajo. Z ikonami iz zavihka lahko prekrivajoči GERK približamo ter rešimo prekrivanje na dva načina (Slika 159a).

Slika 159: V seznamu so trije prekriti GERK-i.

Z ukazom ''Umik s prekrivanja'' prekrivajoči GERK odstopimo drugemu KMG. Ukaz uporabimo, ko prekrivanje rešimo z odločbo ali takrat, ko se eden od nosilcev odloči za umik. V obeh primerih ikono ''Umik s prekrivanja'' uporabimo v sestanku za KMG, ki od prekrivanja odstopa. Po kliku na ikono nas aplikacija obvesti o umiku s prekrivanja (Slika 160). Razrešeni prekrivajoči GERK se na drug KMG ne pripiše samodejno, vpiše se kot GERK, ki čaka na prevzem, torej ga je potrebno v okviru drugega KMG prevzeti.

Slika 160: Sporni GERK se po izbiri ''Yes'' sprosti na drug KMG.

Ukaz ''Razreši prekrivanje'' je namenjen reševanju prekrivanja ob prisotnosti obeh nosilcev KMG. Uporabimo ga lahko, ko imamo naenkrat odprta sestanka za oba KMG. Ukaz izbriše prekrivajoči GERK in tako omogoči ponoven vpis GERK-ov na spornem območju (Slika 161).

Slika 161: Po izbrisu prekrivanja moramo vpisati nova GERK-a za oba KMG.

Poligonov v sloju ''Obnova vinogradov'' ne brišemo.

Namera o prekrivanju je obarvana rdeče in ima identifikacijsko številko. Površino namere o prekrivanju vpogledamo tako, da kliknemo na ''Informacija o aktivnem sloju'' in izberemo poligon namere o prekrivanju. Aktivni sloj mora biti še vedno nastavljen na ''Plan prekrivanja''. Površino razberemo iz rezultatov poizvedbe.

a




11. OBNOVE VINOGRADOV Možnost vpisa obnove vinograda (vpis GERK-a v obnovi) imajo referenti na tistih upravnih enotah, ki vodijo Register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV). Z vpisom GERK-a v obnovi nosilec KMG grafično prikaže območje, na katerem bo obnovil ali na novo zasadil vinograd ali del vinograda. Vpis GERK-a v obnovi je sestavni del dovoljenja za obnovo vinograda, ki ga mora predhodno pridobiti vsak, ki želi obnoviti ali na novo zasaditi vinograd. Ker so dovoljenja za obnovo skupaj z GERK-i v obnovi tudi sestavni del vlog za podporo prestrukturiranju, moramo biti pri vpisu natančni. GERK v obnovi lahko vpišemo v urejevalniku ali v pregledovalniku, torej tako v okviru sestanka kot izven sestanka. Če želi nosilec poleg vpisa GERK-a v obnovi urediti še druge stvari, obnovo vpišemo v okviru sestanka. Če nosilec razen vpisa GERK-a v obnovi ne ureja ničesar drugega, ne začenjamo sestanka samo za vpis obnove vinograda (ostale podatke za izdajo dovoljenja za obnovo vinograda vpisujemo v RPGV). V RKG aplikaciji poiščemo KMG-MID in v okviru tega KMG-MID odpremo pregledovalnik, v katerem vrišemo GERK v obnovi. Tehnični postopek vpisa tu ni opisan, ker je enak postopku vpisa namere o prekrivanju, opisane v poglavju 10. GERK v obnovi lahko vrišemo na območje, kjer vinograd že obstaja, ali na območje, kjer vinograda še ni. Če je površina, na katero vpisujemo GERK v obnovi začasno neobdelana, oziroma je v pripravi za zasaditev novega vinograda, mora imeti GERK na tem območju rabo 1600 (začasno neobdelana kmetijska zemljišča). GERK v obnovi vrišemo na površini celotnega GERK-a ali le na delu GERK-a.

Slika 162: Obnova vinograda je vpisana le na delu vinograda.




12. GERK-I IZVEN SLOVENIJE Skladno s 17. členom Pravilnika o RKG mora nosilec v RKG prijaviti tudi zemljišča v uporabi izven ozemlja Republike Slovenije. GERK-u se v RKG pripiše tudi podatek o državi in sicer po naslednjih pravilih:

• GERK-u se pripiše država, v kateri leži vsaj 80 % njegove površine oz. • če je GERK manjši od 1 ha, se pripiše državi, v kateri ga leži več kot

polovica. Aplikacija sproti izvaja kontrole zgornjih pogojev. GERK-a, večjega od 1 ha, katerega npr. 40 % leži v eni državi, 60 % pa v drugi, ne moremo vpisati. V tem primeru bomo morali vpisati dva GERK-a, tako da bo izpolnjen pogoj 80 % površine v eni državi. Prav tako GERK-a ne moremo preoblikovati tako, da bi bil večji od 1 ha in da bi ga bilo kateri izmed držav več kot 20 %. Rešitev v takem primeru je vpis novega GERK-a za eno izmed držav.

Slika 163: GERK-i delno in v celoti izven Slovenije.




13. VPIS GERK-ov V RKG – DEFINICIJE,

PODROBNEJŠA PRAVILA

13.1. Definicija GERK-a Definicijo GERK-a določa 144. člen Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08): GERK (grafična enota rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva) je strnjena površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva. Podrobnejša pravila za vpis GERK-ov so določena v 5. do 15. členu Pravilnika o RKG in sicer:

1. GERK je strnjena površina zemljišča z enako vrsto dejanske rabe v uporabi enega KMG;

2. najmanjša površina GERK-a je 25 m2; 3. vrste dejanske rabe so opredeljene v Pravilniku o evidenci dejanske rabe

kmetijskih in gozdnih zemljišč; 4. na območju ekstenzivnih kraških pašnikov, se lahko določi GERK 1430 –

ekstenzivni kraški pašnik, ki lahko vsebuje površine, ki po evidenci dejanske rabe sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 – trajni travnik, 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ter 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče. Opisane določbe ne veljajo za KMG – planina in KMG – skupni pašnik;

5. v površino GERK-a se lahko vštejejo tudi vetrozaščitni pasovi, žive meje, omejki, mejice, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi ipd.) in kolovozi, če so sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse in če njihova širina ne presega dveh metrov;

6. pri določenih GERK-ih se v površino GERK-a lahko vključijo tudi obračališča, ki niso del ceste v javni uporabi in katerih širina od konca posevka oziroma vrste ne sme presegati: • pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1100 – Njiva, 1160 – hmeljišče v

premeni ter 1180 – Trajne rastline na njivskih površinah: 2 m, • pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – Hmeljišče v obdelavi: 8 m, • pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1221 – Intenzivni sadovnjak, 1211 –

Vinograd ter 1212 – Matičnjak: 6 m, oziroma največ 10 m, če so zasajeni v terasah;

7. pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – Hmeljišče, 1221 – Intenzivni sadovnjak, 1211 – Vinograd ter 1212 – Matičnjak se v površino GERK-a

lahko všteje tudi površina na zunanji strani zadnje vrste v nasadu do širine, ki je manjša ali enaka povprečni medvrstni razdalji znotraj nasada, če se uporablja za premike kmetijske mehanizacije pri obdelavi nasada in ne vključuje ceste v javni uporabi;

8. v primeru kmetijskih zemljišč, ki so zaradi nagiba urejena v terasah, se v GERK vštejejo tudi brežine. Brežini na robu GERK-a (zgornja in spodnja) se lahko vključita v GERK največ do širine 2 m, izmerjene po pravokotni ravninski projekciji, oziroma pri trajnih nasadih do največ ene povprečne medvrstne razdalje od zadnje vrste nasada, izmerjene po pravokotni ravninski projekciji;

9. iz GERK-a se izloči površine z drugačno vrsto kmetijske rabe oziroma vse površine, ki niso v kmetijski rabi, če so večje ali enake 100 m2. Iz GERK-a se mora takšne površine izločiti tudi, če so manjše od 100 m2, ter jih je v GERK-u več in skupaj predstavljajo pomembno površino GERK-a. Za pomembno površino GERK-a se šteje površina, ki je večja ali enaka tehnični toleranci za merjenje na ekranu iz ortofotov v skladu s pravilnikom, ki ureja metode merjenja in ugotavljanja kmetijskih parcel ter tolerance meritev, ali je večja od 1 ha;

10. ne glede na pravilo št. 9 se iz GERK-a izključijo pozidana zemljišča in vode ter površine namenjene skladiščenju hlevskega gnoja za obdobje, daljše od 6 mesecev, ki merijo več kot 25 m2;

11. ne glede na pravilo št. 9 se iz GERK 1430 – ekstenzivni kraški pašnik ne izločijo površine, ki sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 – trajni travnik, 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ter 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče;

12. v GERK se ne uvršča travnatih površin okoli objektov, ki se ne uporabljajo za kmetijsko dejavnost, ter rekreacijskih površin (golf igrišča, parki, zelenice, travnata igrišča, hipodromi ipd.), razen smučišč, če se uporabljajo za kmetijsko dejavnost;

13. v GERK se ne uvršča letališč v delu, kjer se raba ne izvaja za potrebe pridelave krme oziroma kmetijskih proizvodov temveč z namenom vzdrževanja okolice oziroma funkcionalnosti letališča;

14. gozda se ne uvršča v GERK, ne glede na to, če se uporablja za pašo živali ter ima nosilec dovoljenje za pašo v gozdu;

15. iz GERK-a ni potrebno izločiti trajnih rastlin (sadne rastline, vinska trta ipd.), ki so posajene v eni vrsti znotraj druge vrste dejanske rabe.

16. pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1100 – Njiva in 1190 – Rastlinjak, se določi ločen GERK za površine, ki so zasajene z jagodami, če jih je na kmetijskem gospodarstvu skupaj več kot 0,1 ha;

17. pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – Hmeljišče se določi ločen GERK za hmeljišče v obdelavi in hmeljišče v premeni;




18. pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1211 – Vinograd se določi ločen GERK

za površine, ki so zasajene v vertikali, in za površine, ki so zasejane v terasah, razen če je površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne predstavlja več kot treh vrst trsov. Kadar preko strnjene površine vinograda poteka meja vinorodnega okoliša, se glede na mejo vsak del tega vinograda določi kot ločen GERK;

19. v enem GERK-u z vrsto dejanske rabe 1221 – Intenzivni sadovnjak je lahko vključena le površina, zasajena z eno sadno vrsto, razen v primerih mešanega nasada breskev in nektarin;

20. če gre na strnjeni površini za dvonamensko rabo (košnjo oziroma pašo in ekstenzivno pridelavo sadja) ter gostota dreves na celotno površino ne presega 50 dreves na ha, skupine sadnih dreves z gostoto več kot 50 dreves na ha obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak le, če je površina pod temi drevesi večja od 0,3 ha;

21. če gre na strnjeni površini za dvonamensko rabo (košnjo oziroma pašo in ekstenzivno pridelavo sadja) ter gostota dreves na celotno površino presega 50 dreves na ha, se površine, na katerih ni sadnih dreves, obvezno izločijo kot GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, če so večje od 0,3 ha;

22. če gre za strnjeno površino, poraslo s travinjem, na kateri se izmenjujejo površine, porasle s posamičnimi gozdnimi drevesi oziroma grmovjem, s čistimi travniškimi površinami, ter gostota dreves oziroma grmov na celotno površino ne presega 50/ha, se skupine dreves oziroma grmov obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, le če je površina pod temi drevesi oziroma grmi večja od 0,3:

23. če za strnjeno površino, poraslo s travinjem, na kateri se izmenjujejo površine, porasle s posamičnimi gozdnimi drevesi oziroma grmovjem, s čistimi travniškimi površinami, ter gostota dreves oziroma grmov na celotno površino presega 50/ha, se površine, na katerih ni dreves oziroma grmov, obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, če so večje od 0,3 ha, sicer se za celotno površino določi raba 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.

13.2. Podrobnejša obrazložitev pravil za določanje površine in dejanske rabe GERK-a V nadaljevanju so podrobneje obrazložena predpisana pravila za vpis GERK-ov. 1. GERK je strnjena površina zemljišča z enako vrsto dejanske rabe v uporabi enega KMG.

GERK lahko vključuje le eno vrsto dejanske rabe, razen izjem, ki so opisane v nadaljevanju. Umetno povezovanje površin z isto vrsto dejanske rabe v en GERK preko povezovalnih pasov in mostičkov, ki potekajo prek nekmetijske ali druge kmetijske rabe, ni dovoljeno. 2. Najmanjša površina GERK-a je 25 m2. Pravilnik določa najmanjšo površino GERK-a, ki ga je še mogoče vpisati v RKG. Zato nikoli vpisujemo GERK-a ali izločamo nekmetijskih površin oz. površin z drugačno kmetijsko rabo, ki so manjše od 25 m2. Podrobneje je izločanje površin iz GERK-ov opredeljeno v pravilu št. 9. 3. Vrste dejanske rabe so opredeljene v Pravilniku o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/08, 4/10). Vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč so podrobneje opisane v naslednjem podpoglavju. 4. Na območju ekstenzivnih kraških pašnikov, se lahko določi GERK 1430 – ekstenzivni kraški pašnik, ki lahko vsebuje površine, ki po evidenci dejanske rabe sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 – trajni travnik, 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ter 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče. Opisane določbe ne veljajo za KMG – planina in KMG – skupni pašnik. Ne glede na točko 3 se na območju ekstenzivnih kraških pašnikov v RKG lahko vpisujejo tudi GERK-i s šifro 1430 – ekstenzivni kraški pašnik. Ti GERK-i običajno ne vsebujejo le ene vrste dejanske rabe, temveč se na njih prepletajo travniške površine (1300 in 1800) z drugimi kmetijskimi površinami (1410, 1500 in 1600). Ob vpisu GERK-a se izvede administrativna kontrola z evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, na podlagi katere se izločijo ostale površine, ki v GERK 1430 ne smejo biti vključene. Poleg tega se že ob vpisu GERK-a izračuna delež travniških površin (1300 in 1800), ki je pomemben za uveljavljanje KOP podukrepa ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov (upravičeni so GERK-i, ki imajo več kot 20 % travniških površin). 5. V površino GERK-a se lahko vštejejo tudi vetrozaščitni pasovi, žive meje, omejki, mejice, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi ipd.) in kolovozi, če so sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse, in če njihova širina ne presega dveh metrov.




• Vetrozaščitni pas je površina, porasla z drevjem oz. grmovjem z namenom

zaščite pred vetrom. • Živa meja je vrsta strnjeno nasajenega nizkega grmičevja, navadno za

ograditev oz. razmejitev. • Omejek je nepreoran, travnat pas med njivami. • Mejica je pas lesnate vegetacije (grmovja oziroma drevja) v pretežno odprti

kulturni krajini, širok do 10 metrov, pestre botanične sestave in pomemben življenjski ter varovalni prostor za živali in rastline. Večinoma poteka ob mejah GERK-ov, vodotokih, cestah, kolovozih, melioracijskih kanalih ipd.

• Jarki se večinoma pojavljajo na melioracijskih območjih z namenom odvajanja odvečne vode.

•

Slika 164: Jarki (tekst: pravilna meja GERK-a).

Slika 164: Levo - jarek širine do 4 m se razdeli med sosednja GERK-a; v sredini in desno - jarek širine do 2 m znotraj GERK-a se vključi v GERK. Suhozidi in kamnite ograje so predvsem v kraškem svetu iz kamenja sestavljene pregrade, večinoma z namenom ograditve oz. razmejitve.

Slika 165: Suhozid.

Sušila (kozolci, ostrvi) so objekti, namenjeni sušenju krme. Najpogosteje se pojavlja kozolec, pri čemer se dvojni kozolec (topler) obvezno izključi iz GERK-a, saj presega širino 2 m. Ostrv je tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se prav tako uporablja za sušenje krme.

Slika 166: Kozolec (tekst: dvojni kozolec izločimo iz GERK-a).

Kolovozi so običajno neutrjene poti med njivami in drugimi obdelovalnimi zemljišči, namenjene izključno dostopu do teh površin.

Slika 167: Kolovozi.

Slika 167: Če je kolovoz na fotografiji na levi strani slike širok manj kot 2 m, je lahko del GERK-a. Na letalskem posnetku na desni strani slike so iz GERK-ov pravilno izločene ceste v javni uporabi.




Slika 168: Kolovoz širši od 2m izločimo (tekst: 2,3m).

Slika 169: Mejice (tekst: 16m).

Slika 169: Mejica iz ortofota na desni strani slike iz zraka izgleda široka celo do 16 m. Iz fotografije posnete na terenu (levo) je razvidno da travna ruša sega vse do debel dreves. Takšna mejica je lahko del GERK-a. 6. Pri določenih GERK-ih se v površino GERK-a lahko vključijo tudi obračališča, ki niso del ceste v javni uporabi in katerih širina od konca posevka oziroma vrste ne sme presegati:

• pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva, 1160 – hmeljišče v premeni ter 1180 – trajne rastline na njivskih površinah: 2 m,

• pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – hmeljišče v obdelavi : 8 m, • pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1221 – intenzivni sadovnjak, 1211 –

vinograd ter 1212 – matičnjak 6 m, oziroma največ 10 m, če so zasajeni v terasah.

Obračališče je zemljišče na koncu njivskih površin ali trajnih nasadov, glede na smer oranja oziroma obdelave površine. Obračališče je namenjeno obračanju kmetijske mehanizacije in ne vključuje ceste v javni uporabi. Običajno gre za površino, poraslo s travinjem, ali neobdelano zemljišče. Travniške površine na robu njivskih površin (vzdolž smeri oranja) ne predstavljajo obračališč in se ne vključujejo v GERK, razen če ne predstavljajo omejka. V praksi ima veliko njiv in trajnih nasadov obračališča, ki so širša od predpisanih največjih dovoljenih širin in so običajno zatravljena. V takšnem primeru te površine izločimo iz GERK-ov. Če se izločene površine uporabljajo za pridelavo krme (košnja in spravilo krme, se ne mulčijo), jih uvrstimo v vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik.

Slika 170: Obračališče pri njivi (tekst: pravilna meja GERK-a; največ 2m)

Slika 170: Na sliki levo je travnat pas vzdolž njive ki ni del GERK-a, na sliki desno je obračališče na koncu njive, ki ga do širine 2 m lahko vključimo v GERK. 7. Pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 - hmeljišče, 1221 - intenzivni sadovnjak, 1211 - vinograd ter 1212 - matičnjak se v površino GERK-a lahko všteje tudi površina na zunanji strani zadnje vrste v nasadu do širine, ki je manjša ali enaka povprečni medvrstni razdalji znotraj nasada, če se uporablja za premike kmetijske mehanizacije pri obdelavi nasada in ne vključuje ceste v javni uporabi.

POZOR: Če so navedene površine znotraj GERK-a širše od 2 m, jih v celoti izključimo iz GERK-a. Če so te površine na robu GERK-a in široke do 4 m, jih lahko razdelimo med sosednja GERK-a, pri čemer se vsakemu dodeli pas širine do 2 m. Če pa je širina teh površin na robu GERK-a več kot 4 m, se v celoti izključi iz GERK-ov.




V primeru, da je površina vzdolž zadnje vrste v nasadu širša od povprečne medvrstne razdalje znotraj nasada, je potrebno površino izločiti. Če se izločene površine uporabljajo za pridelavo krme (košnja in spravilo krme, se ne mulčijo), jih uvrstimo v vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik.

Slika 171: Meja intenzivnega sadovnjaka (tekst: pravilna meja GERK-a).

Slika 171: Na levi strani slike je fotografija s terena, na desni strani pa letalski posnetek. V GERK je lahko vključeno obračališče največ do širine 6 m in na robovih največ ena povprečna medvrstna razdalja.

Slika 172: Pripombe na vpis intenzivnega sadovnjaka.

Slika 172: (1) - V intenzivnem sadovnjaku je med vrstami 15 m širok travnat pas, ki se obvezno izloči kot ločen GERK travnik oz. njiva, če je v njivski rabi. Na vsakem robu se v GERK intenzivni sadovnjak lahko namreč vključi največ ena medvrstna razdalja; (2) - Če je del obračališča pot v javni uporabi, se ta površina izključi iz GERK-a; (3) - v GERK intenzivnega sadovnjaka se lahko vključi obračališče do širine največ 6 m.

8. V primeru kmetijskih zemljišč, ki so zaradi nagiba urejena v terasah, se v GERK vštejejo tudi brežine. Brežini na robu GERK-a (zgornja in spodnja) se lahko vključita v GERK največ do širine 2 m, izmerjene po pravokotni ravninski projekciji, oziroma pri trajnih nasadih do največ ene povprečne medvrstne razdalje od zadnje vrste nasada, izmerjene po pravokotni ravninski projekciji. Brežina je ozek pas zemljišča s strmim nagibom, ki se na pobočjih, urejenih v terasah, pojavlja z namenom zmanjšanja nagiba in erozije obdelovalnih zemljišč. Najpogosteje jih najdemo pri vinogradih in oljčnikih. Če so brežine zaraščene (kanele na Primorskem ali drugo grmičevje), so lahko del GERK-a, če zarast preprečuje erozijo tal na brežini. Brežine, ki so del jarkov, se v GERK vključujejo skladno s pravilom št. 5.

Slika 173: Brežina pri trajnem nasadu (tekst: maksimalna povprečna medvrstna razdalja).

Slika 173: Brežina pri trajnem nasadu je v GERK lahko vključena do ene povprečne medvrstne razdalje od zadnje vrste trajnega nasada. 9. Iz GERK-a se izloči površine z drugačno vrsto kmetijske rabe oziroma vse površine, ki niso v kmetijski rabi, če so večje ali enake 100 m2. Iz GERK-a se mora takšne površine izločiti tudi, če so manjše od 100 m2, ter jih je v GERK-u več in skupaj predstavljajo pomembno površino GERK-a. Za pomembno površino GERK-a se šteje površina, ki je večja ali enaka tehnični toleranci za merjenje na ekranu iz ortofotov v skladu s pravilnikom, ki ureja metode merjenja in ugotavljanja kmetijskih parcel ter tolerance meritev, ali je večja od 1 ha. Na osnovi zgoraj opisanih določil, je treba iz GERK-a izločiti:

13

2




• površine z drugo kmetijsko rabo (v večini primerov gre za majhne njive za

pridelavo vrtnin za lastno porabo sredi travnikov); • gozd; • sklenjene zarasti grmovja oziroma drevja; • skalnate površine in melišča ter • druge površine, ki niso v kmetijski rabi.

Slika 174: Zaraščeno površino večjo od 100 m2 obvezno izločimo.

Pri izločanju neupravičenih površin je treba upoštevati še pravila št. 5-8, ki dovoljujejo, da so določene površine z drugačno rabo lahko del GERK-a, četudi so večje od 100 m2 (linijski objekti, obračališča, brežine…) ter pravila št. 20 do 23, ki določajo izjeme za površine z dvonamensko rabo, pridelavo sadja in košnjo oz. pašo ter za površine, na katerih se izmenjavata rabi 1300 in 1800. 10. Ne glede na pravilo št. 9 se iz GERK-a izključijo pozidana zemljišča in vode, ki merijo več kot 25 m2. Stavbe, ceste, dvorišča, druga pozidana zemljišča in vode, je potrebno izločiti, v primeru, da površina presega 25 m2. V skladu s pravilom št. 5 pa so v GERK lahko vključeni enojni kozolci in kolovozi, ki so ožji od 2 m.

• Površine, namenjene skladiščenju hlevskega gnoja za več kot šest mesecev, je potrebno izločiti, če dosegajo 25 m2.

• Površine, namenjene skladiščenju hlevskega gnoja od enega do šest mesecev, je potrebno izločiti, če dosegajo 100 m2.

• Površine, namenjene skladiščenju hlevskega gnoja za manj kot 30 dni, ni potrebno izločati.

11. Ne glede na pravilo št. 9 se iz GERK 1430 – ekstenzivni kraški pašnik ne izločijo površine, ki sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 – trajni travnik, 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ter 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče. Navedeno pravilo je povezano s pravilom št. 4, ki v GERK 1430 dovoljuje navedene vrste dejanske rabe, zato jih iz GERK-a 1430 ni potrebno izločati. 12. V GERK se ne uvršča travnatih površin okoli objektov, ki se ne uporabljajo za kmetijsko dejavnost, ter rekreacijskih površin (golf igrišča, parki, zelenice, travnata igrišča, hipodromi ipd.), razen smučišč, če se uporabljajo za kmetijsko dejavnost. Iz GERK-a je potrebno izločiti vse zelenice okoli stanovanjskih hiš oz. gospodarskih poslopij, ki se kosijo zaradi vzdrževanja okolice, ne pa zaradi pridelave krme. Prav tako je potrebno iz GERK-a izločiti travnate površine ob cestah, ki jih vzdržujejo cestna podjetja in se ne kosijo za pridelavo krme. Smučišča, ki se kosijo oziroma se na njih pase živina, so lahko vključena v GERK. 13. V GERK se ne uvršča letališč v delu, kjer se raba ne izvaja za potrebe pridelave krme oziroma kmetijskih proizvodov temveč z namenom vzdrževanja okolice oziroma funkcionalnosti letališča. Pri travnatih letališčih se vzletna oziroma pristajalna steza običajno kosi z namenom zagotavljanja funkcionalnosti letališča. V takšnem primeru jo obvezno izločimo iz GERK-a. 14. Gozda se ne uvršča v GERK, ne glede na to, če se uporablja za pašo živali ter ima nosilec dovoljenje za pašo v gozdu. Kot je navedeno že pri opisu dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, gozd ni kmetijsko zemljišče, ne glede na to, če se v njem pase živina oziroma ali je pod drevesi travinje. Pri odločanju o tem, ali je neka površina gozd in jo je zato potrebno izločiti kot neupravičeno površino, si lahko pomagamo s t.i. gozdno masko ZGS (v grafični aplikaciji sloj ZGS – Sestoji), v kateri so grafično prikazane vse gozdne površine, določene na podlagi predpisov. Kljub temu pa velja opozoriti, da se gozdna maska obnavlja na cca. 10 let, zato je mogoče, da nekatere krčitve gozda, ki so bile




opravljene z dovoljenjem gozdarjev, še niso upoštevane. V tem primeru je potrebno upoštevati dejansko stanje v naravi. 15. Iz GERK-a ni potrebno izločiti trajnih rastlin (sadne rastline, vinska trta ipd.), ki so posajene v eni vrsti znotraj druge vrste dejanske rabe. Tudi v primeru, da je v medvrstnem prostoru znotraj trajnega nasada površina v njivski rabi, površine ni potrebno izločiti, če medvrstna razdalja znotraj katere je njiva, ne odstopa od povprečne medvrstne razdalje v nasadu. Če je medvrstna razdalja zaradi njivske rabe bistveno večja od ostalih v trajnem nasadu, se površina izloči kot samostojen GERK z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva. Ne glede na to se njivska površina znotraj oljčnika lahko vključi v GERK z vrsto dejanske rabe 1230 - Oljčnik, če je, kakor izhaja iz definicije oljčnika, razdalja med oljkami manjša kot 20 m.

Slika 175: Oljčnik z njivsko površino.

Slika 175: Če je razdalja med oljkami manjša od 20 m, je lahko med njimi tudi druga kmetijska raba, ki se vriše kot oljčnik. V našem primeru gre za njivo. 16. – 19. Razdelitev zemljišča z isto vrsto dejanske rabe na več GERK-ov. V skladu s Pravilnikom o RKG se v določenih primerih na strnjeni površini z isto vrsto dejanske rabe vpiše več ločenih GERK-ov in sicer:

• pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva oz. 1190 – rastlinjak, če gre za površine, zasajene z jagodami, in jih je na kmetijskem gospodarstvu skupaj več kot 0,1 ha;

• pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – hmeljišče: ločeni GERK-i za hmeljišče v obdelavi in hmeljišče v premeni;

• pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1211 – vinograd za površine, ki so zasajene v vertikali, in za površine, ki so zasejane v terasah, razen če je

površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne predstavlja več kot treh vrst trsov. Kadar preko strnjene površine vinograda poteka meja vinorodnega okoliša, se glede na mejo vsak del tega vinograda določi kot ločen GERK;

• pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1221 – intenzivni sadovnjak je v enem GERK-u lahko vključena le površina, zasajena z eno sadno vrsto, razen v primerih mešanega nasada breskev in nektarin ter mešanega nasada lupinarjev.

Poleg tega se v skladu s Pravilnikom o RKG strnjeno zemljišče z isto vrsto dejanske rabe v uporabi enega KMG lahko razdeli na dva GERK-a tudi, če ga predeli državna meja. 20. Če gre na strnjeni površini za dvonamensko rabo (košnjo oziroma pašo in ekstenzivno pridelavo sadja) ter gostota dreves na celotno površino ne presega 50 dreves na ha, skupine sadnih dreves z gostoto več kot 50 dreves na ha obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak le, če je površina pod temi drevesi večja od 0,3 ha. Pri dejanski rabi 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak gre v večini primerov za dvonamensko rabo: pridelavo sadja ter košnjo ali pašo. Drevesa so na travinju pogosto razporejena neenakomerno, v manjših ali večjih skupinah, ali pa le v enem delu površine, ki jo kmet uporablja na enoten način. Zato je pri vpisu GERK-ov ter pri kontrolah na kraju samem prišlo do različnih interpretacij, kaj je ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak oziroma, kdaj je potrebno sadna drevesa na travinju izločiti kot GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak Ta določba torej omogoča nosilcem kmetijskih gospodarstev, da se pri skupinah sadnega drevja, ki ležijo na površini manjši od 0,3 ha, sami odločijo, ali bodo drevesa izločili kot samostojen GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak, ali pa bodo celotno površino vrisali kot GERK trajni travnik. Seveda pa pri tem ne sme biti kršeno pravilo glede gostote sadnega drevja na celoten GERK in sicer: gostota sadnega drevja na dejanski rabi 1300 – trajni travnik je največ 50 dreves na ha, na dejanski rabi 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak pa mora biti več kot 50 dreves na ha. Primeri na Slika 176 prikazujejo različne možnosti vrisa GERK-ov glede na zgoraj opisana pravila.




Slika 176: Primeri pravilnega vrisa GERK-ov pri kombinirani rabi (pridelava sadja in košnja oz. paša).

Primer A: Celotna površina (A+A1) 1 ha 11 ar Površina, porasla s sadnimi drevesi (A1) 26 ar Število dreves 28 Gostota dreves na celotno površino (A+A1)

25/ha

Gostota dreves v delu GERK-a (A1) 108/ha Komentar: Celoten GERK je lahko prijavljen kot 1300 – trajni travnik, saj je gostota dreves na celoten GERK manjša od 50/ha, površina, porasla s sadnimi drevesi pa je manjša od 30 ar. Nosilec pa lahko, če želi, izloči površino poraslo s sadnimi drevesi (A1) kot GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oz. travniški sadovnjak, saj gostota dreves zadostuje kriterijem za to vrsto rabe (> 50/ha). Primer B: Celotna površina (B+B1+B2) 1 ha 90 ar Površina, porasla s sadnimi drevesi (B1) 34 ar Površina, porasla s sadnimi drevesi (B2) 65 ar Število dreves na celotno površino (B + B1 + B2)

83

Število dreves na B1 46

Število dreves na B2 32 Gostota dreves na celotno površino (B + B1 + B2)

44/ha

Gostota dreves na B1 135/ha Gostota dreves na B2 49/ha Gostota dreves na B1+B2 79/ha Komentar: Celoten GERK ne sme biti prijavljen niti kot 1300 – Trajni travnik (zaradi skupine dreves, večje od 0,3 ha), niti kot 1222 – Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak (zaradi premajhne skupne gostote sadnih dreves). Nosilec mora obvezno kot 1222 – ekstenzivni oz. travniški sadovnjak izločiti vsaj površino B1, po želji pa lahko kot sadovnjak izloči tudi površino B2 (obe površini, B1 in B2, skupaj kot en sadovnjak). Primer C: Celotna površina 24 ar Število dreves > 30 Gostota dreves na celotno površino > 125/ha Komentar: Praviloma mora biti celotna površina prijavljena kot GERK 1222 – ekstenzivni oz. travniški sadovnjak, saj je gostota dreves na celotno površino prevelika, da bi GERK lahko bil trajni travnik. Načeloma se sicer zgornji in spodnji del GERK-a (C1 in C2) lahko izločita kot 1300 – trajni travnik, vendar pa s tem GERK razdrobimo na tri manjše enote, od katerih je le osrednji del večji od 0,1 ha in s tem upravičen do sredstev. 21. Če gre na strnjeni površini za dvonamensko rabo (košnjo oziroma pašo in ekstenzivno pridelavo sadja) ter gostota dreves na celotno površino presega 50 dreves na ha, se površine, na katerih ni sadnih dreves, obvezno izločijo kot GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, če so večje od 0,3 ha. Pravilo nasprotno od pravila št. 20 določa, kdaj se morajo travniške površine brez sadnih dreves obvezno izločiti iz ekstenzivnega oziroma travniškega sadovnjaka. 22. Če gre za strnjeno površino, poraslo s travinjem, na kateri se izmenjujejo površine, porasle s posamičnimi gozdnimi drevesi oziroma grmovjem, s čistimi travniškimi površinami, ter gostota dreves oziroma grmov na celotno površino ne presega 50/ha, se skupine dreves oziroma grmov obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, le če je površina pod temi drevesi oziroma grmi večja od 0,3 ha; Prav tako kakor pri ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakih je v praksi prišlo tudi do vprašanja, kdaj naj se na travinju skupina dreves oz. grmov izloči pod 1800. Sprejeta




je bila odločitev, da pri izločanju 1800 iz 1300 in obratno velja enako pravilo kot pri izločanju ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakov iz trajnih travnikov: površine z drugačno vrsto dejanske rabe je treba obvezno izločiti le, če so večje od 0,3 ha, sicer se glede na gostoto drevja na celotno površino določi ustrezna vrsta dejanske rabe (Slika 177). 23. Če za strnjeno površino, poraslo s travinjem, na kateri se izmenjujejo površine, porasle s posamičnimi gozdnimi drevesi oziroma grmovjem, s čistimi travniškimi površinami, ter gostota dreves oziroma grmov na celotno površino presega 50/ha, se površine, na katerih ni dreves oziroma grmov, obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, če so večje od 0,3 ha, sicer se za celotno površino določi raba 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Pravilo nasprotno od pravila št. 22 določa, kdaj se morajo travniške površine brez dreves oz. grmovja obvezno izločiti iz rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.

Slika 177: Obvezno in neobvezno izločevanje površin 1300 in 1800

13.3. Vrste dejanske rabe GERK-a Vrste dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč določa Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč, na katerih je mogoče vrisati GERK-e, so prikazane v tabeli 1. Zopet velja omeniti posebnost glede rabe 1430 – ekstenzivni kraški pašnik, saj te vrste rabe ni v pravilniku o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Pogoji za vpis GERK-a s to vrsto dejanske rabe so omenjeni v prejšnjih dveh podpoglavjih. Podroben opis vrst dejanske rabe, vključno s slikovnim gradivom, je objavljen v Interpretacijskem ključu na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: http://rkg.gov.si/GERK/. Za vpis GERK-ov v RKG se uporabljajo vse vrste dejanske rabe, navedene v spodnji tabeli. SKUPINA DEJANSKE RABE ŠIFRA VRSTA DEJANSKE

RABE GERK-ov 1100 Njiva 1160 Hmeljišče 1180 Trajne rastline na njivskih površinah

NJIVE IN VRTOVI

1190 Rastlinjak 1211 Vinograd 1212 Matičnjak 1221 Intenzivni sadovnjak 1222 Ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak 1230 Oljčnik

TRAJNI NASADI

1240 Ostali trajni nasadi 1300 Trajni travnik 1321 Barjanski travnik TRAVNIŠKE

POVRŠINE 1800 Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem 1420 Plantaža gozdnega drevja DRUGE

KMETIJSKE POVRŠINE 1600 Neobdelano kmetijsko zemljišče

OSTALO 1430 Ekstenzivni kraški pašnik

Preglednica 1: Šifrant dejanske rabe GERK-ov.

http://rkg.gov.si/GERK/




13.4. Opisi posameznih vrst dejanske rabe GERK-ov 1100 - njiva Površina, ki jo orjemo ali drugače obdelujemo in obračališča, namenjena obdelavi te površine (širine do 2 m). Na tej površini pridelujemo enoletne in nekatere večletne kmetijske rastline (žita, krompir, krmne rastline, oljnice, predivnice, sladkorno peso, zelenjadnice, vrtnine, okrasne rastline, zelišča, jagode itd.). Sem sodi tudi zemljišče v prahi in ukorenišče hmeljnih sadik. V ta razred uvrščamo tudi zemljišče, ki je začasno zasejano s travo ali drugimi krmnimi rastlinami (za obdobje manj kot 5 let) in se uporablja za košnjo ali pašo večkrat na leto. Če je površina porasla s travno rušo in ni preorana v obdobju pet ali več let, jo uvrstimo v trajni travnik. V dejansko rabo 1100 – njiva uvrščamo tudi nasade jagod, ki jih izločimo kot samostojen GERK, če jih je na kmetijskem gospodarstvu več kot 0,1 ha. V takšnem primeru mora nosilec KMG v RKG posredovati podatke o nasadu. V dejansko rabo 1100 – njiva sodijo tudi ukorenišča hmeljnih sadik. To so njivske površine, na katerih dve leti niso rasle hmeljne rastline in ležijo na neokuženem mestu ali enoti pridelave skladno s predpisi, ki urejajo preprečevanje širjenja in zatiranje hmeljeve uvelosti. V ukorenišču se certificirane sadike A in certificirane sadike B donegujejo in sicer eno leto pred sajenjem v proizvodno hmeljišče.

Slika 178: njiva (1100).

1160 - hmeljišče Površina, na kateri so žičnica ter obračališča in poti, potrebne za obdelavo hmeljišča. Vključuje površino hmeljišča v obdelavi oziroma v premeni. Pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – hmeljišče, se določi ločen GERK za hmeljišče v obdelavi in hmeljišče v premeni. GERK hmeljišče v obdelavi sestavlja ena ali več enot hmeljišča v obdelavi. Enota hmeljišča v obdelavi predstavlja strnjeno površino znotraj GERK-a, na kateri je posajen hmelj istega letnika, sorte ter kategorije in stopnje sadik hmelja, v enakih sadilnih razdaljah ter po enakem sistemu napeljave vodil. Hmeljišče v premeni je površina pod vzdrževano žičnico, ki začasno ni zasajena s hmeljem.

Slika 179: Hmeljišče (1160).

1180 - trajne rastline na njivskih površinah Drevesnica, trsnica, zarodišče podlag, nasad matičnih rastlin, nasad okrasnih trajnih rastlin za vzgojo rezanega cvetja, trajna zelišča, trajne zelenjadnice. GERK-u se obvezno pripiše vrsto rastline (možna tudi kombinacija več vrst). Ker morajo biti pogosto zaradi fito predpisov tudi te površine vrisane, jih vrisujemo ali pod 1180 ali pod 1190, vendar pa za njih kmetje ne smejo uveljavljati zahtevkov. Drevesnica je površina za vzgojo sadik sadnega, okrasnega ali gozdnega drevja. Trsnica je njivska površina, na kateri se vzgaja trsne cepljenke žlahtne vinske trte.




Zarodišče podlag je njivska površina, kjer se gojijo matični grmi, iz katerih pridobivamo podlage. Nasad matičnih rastlin je njivska površina, kjer se gojijo matične rastline, iz katerih se jemlje material za vegetativno razmnoževanje rastlin. Nasad okrasnih trajnih rastlin za vzgojo rezanega cvetja je njivska površina, kjer rastejo vrtnice, sivka in druge trajne rastline za vzgojo rezanega cvetja. Trajna zelišča so njivske površine, na katerih rastejo trajna zelišča, trajne zelenjadnice in druge trajne rastline, kot npr.: beluši, artičoke, kardij, rabarbara, hren, miskant, itd. ...

Slika 180: Trajne rastline na njivskih (1180); levo – špargljišče, desno - trsnica.

1190 - rastlinjak Steklenjaki in plastenjaki z močnejšo konstrukcijo in daljšo življenjsko dobo, v katerih se vzgaja okrasne rastline, rezano cvetje, zelenjavo, zelišča, matične rastline, podlage, sadike, jagode itd. GERK-u se obvezno pripiše vrsto rastline (možna tudi kombinacija več vrst). V en GERK se lahko vključuje več rastlinjakov, če je razdalja med njimi manjša od 2 m, pri čemer pa se nasadi jagod v rastlinjaku vedno izločijo kot samostojen GERK. Njivskih površin, ki so začasno zaščitene s premičnimi plastičnimi tuneli, ne uvrščamo v GERK s to vrsto rabe, ampak v GERK z vrsto rabe 1100 – Njiva. Če so rastline v lončkih, ne spadajo ne v rastlinjak ne v katero drugo rabo. V takem primeru GERK-a ne vrišemo. Ker morajo biti pogosto zaradi fito predpisov tudi te površine vrisane, jih vrisujemo ali pod 1180 ali pod 1190, vendar pa za njih kmetje ne smejo uveljavljati zahtevkov.

Slika 181: Rastlinjak (1190) je na levi, desno (pomični tuneli) je njiva (1100).

1211 - vinograd Površina, zasajena z vinsko trto (Vitis vinifera), vključno z obračališči in potmi v vinogradu ter brežinami pri vinogradu na terasah. Pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1211 – Vinograd se določi ločen GERK za površine, ki so zasajene v vertikali, in za površine, ki so zasejane v terasah, razen če je površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne predstavlja več kot treh vrst trsov. Kadar preko strnjene površine vinograda poteka meja vinorodnega okoliša, se glede na mejo vsak del tega vinograda določi kot ločen GERK Samorodnico uvrščamo pod šifro rabo 1240 – ostale trajne rastline. Pridelovalec se mora vpisati v register pridelovalcev grozdja in vina, če obdeluje najmanj 0,05 ha vinogradov oziroma manj, če daje v promet grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode. V tem primeru mora v RKG posredovati podatke o vinogradu in sadilnem materialu.

Slika 182: Vinograd (1211).




1212 - matičnjak Površina, zasajena z matičnimi rastlinami, namenjena za pridelavo ključev podlag vinske trte, vključno z obračališči in potmi. Matičnjak je zemljišče, na katerem pridelujemo ključe podlag vinske trte (razrezane dozorele olesenele rozge), največkrat ameriških vrst iz rodu Vitis ali njihovih križancev, ki jih uporabljamo za cepljenje. V njem ne pridelujemo grozdja. Tudi če se matičnjak nahaja poleg vinograda, sta to dva ločena GERK-a. 1221 – intenzivni sadovnjak Površina, zasajena s sadnimi vrstami, pri katere obdelavi se uporabljajo sodobne intenzivne tehnologije. Intenzivni sadovnjak zajema površino nasada skupaj z obračališči in potmi ter brežinami, če je nasad zasajen v terasah. Nasade jagod uvrščamo v vrsto dejanske rabe njiva. V enem GERK-u z vrsto dejanske rabe 1221 – intenzivni sadovnjak je lahko vključena le površina, zasajena z eno sadno vrsto, razen v primerih mešanega nasada breskev in nektarin.

V GERK intenzivni sadovnjak se uvrščajo tudi nasadi ameriških borovnic, malin, robid, kosmulj in nasadi ostalega jagodičevja. Nasade jagod uvrščamo v vrsto dejanske rabe 1100 – njiva oz. 1190 - rastlinjak. Nosilec kmetijskega gospodarstva mora v RKG posredovati podatke o intenzivnem sadovnjaku, če ima v uporabi 0,2 ha intenzivnih sadovnjakov oz. 0,1 ha jagodičja ali lupinarjev.

Slika 183: Intenzivni sadovnjak (1221).

1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak Sadovnjak, ki ni primeren za intenzivno pridelavo. To je običajno nasad visokodebelnih dreves sadnih vrst, vzgojenih na bujni podlagi ali iz semena, z gostoto več kot 50 dreves na hektar. V ekstenzivnem oziroma travniškem sadovnjaku lahko raste ena ali več različnih sadnih vrst. Drevesa v ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakih so lahko zasajena posamič ali v vrstah, vendar je razdalja med posameznimi drevesi in medvrstna razdalja praviloma večja kot v intenzivnih sadovnjakih. Podatke o ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakih mora nosilec kmetijskega gospodarstva posredovati v RKG, kadar za ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak uveljavlja podporo za ukrep kmetijsko okoljskih plačil v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe razvoja podeželja. Podatke mora posredovati tudi nosilec kmetijskega gospodarstva, ki v ekstenzivnem oziroma travniškem sadovnjaku prideluje lupinarje in izpolnjuje pogoje za pridobitev podpore za pridelovanje lupinarjev v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo neposrednih plačil v kmetijstvu.

Slika 184: Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak (1222).

1230 - oljčnik Površina zasajena z oljkami, ki so med seboj oddaljene največ 20 metrov, povečana za širino oziroma dolžino največ 10-ih metrov od debel oljk, zasajenih na zunanjih robovih oljčnika, ki je namenjena za obračališča in pomožne poti. Podatke o oljčniku morajo v RKG posredovati nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo v uporabi 0,1 ha ali več oljčnikov.




Slika 185: Oljčnik (1230).

1240 – ostali trajni nasadi Površina zasajena z eno ali več vrstami trajnih rastlin. V vrsto dejanske rabe 1240 – ostale trajni nasadi uvrščamo samorodnico. 1300 – trajni travnik Površina porasla s travo, deteljami in drugimi krmnimi rastlinami, ki se jo redno kosi oziroma pase. Takšna površina ni v kolobarju in se ne orje. Kot trajni travnik se šteje tudi površina, porasla s posameznimi drevesi, kjer gostota dreves ne presega 50 dreves/ha. V trajni travnik nikoli NE uvrščamo:

• travnatih površin, na katerih je gostota drevja več kot 50 dreves/ha, • površin, poraslih s sklenjeno zarastjo grmovja, • rekreacijskih površin (golf igrišča, parki, zelenice, travnata igrišča,

hipodromi ipd.), razen smučišč (smučišča so lahko del GERK-a, če se na njih izvaja kmetijska dejavnost),

• travnatih površin in zelenic okoli stavb in infrastrukturnih objektov, ki se ne uporabljajo za kmetijsko dejavnost,

• ter letališč v delu, kjer se košnja ne izvaja za potrebe pridelave krme oziroma kmetijskih proizvodov temveč z namenom vzdrževanja okolice.

Gozdnih in zaraščenih površin se NE uvršča v GERK z rabo 1300 – trajni travnik, tudi če so ograjene in se uporabljajo za pašo živali ter ima nosilec kmetijskega gospodarstva dovoljenje za pašo v gozdu.

Travnate površine, na katerih je več kot 50 sadnih dreves na ha, praviloma uvrščamo v vrsto dejanske rabe 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak. Izjeme so opredeljene pri pravilih št. 19 in 20 v prejšnjem podpoglavju. Travniške površine, na katerih je več kot 50 gozdnih dreves na ha, uvrščamo v dejansko rabo 1800 – Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.Izjeme so opredeljene v pravilih št. 21 in 22 v prejšnjem podpoglavju. Če se med drevesi pojavlja mlado olesenelo rastje, je takšna površina primerna za vrsto dejanske rabe 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, ki pa je ne uvrščamo v GERK, razen v primeru kraških pašnikov. V vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik uvrščamo tudi praprotišča, ki se redno, vsaj enkrat letno, pokosijo. Če je gostota dreves na redno pokošenih praprotiščih večja od 50/ha, jih uvrstimo v rabo 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Če so na praprotišču vidni znaki zaraščanja (mlado grmičevje), jih izločimo iz GERK-ov (sodijo v vrsto dejanske rabe 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju). Če so praprotišča v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, določena kot gozd, jih obvezno izločimo iz GERK-ov. V trajni travnik se lahko uvrščajo tudi površine, na katerih se med travinjem pojavlja kamenje, pod pogojem da je pokrovnost travinja vsaj 80 %. V trajni travnik se lahko uvrstijo tudi površine, ki se uporabljajo za pašo in so slabše zatravljene ali deloma nezatravljene, ker so živali z gaženjem poškodovale ali uničile travo (npr. površine ob napajališčih in druge površine, na katerih se živali pogosteje premikajo, pašniki za prašiče ipd.), če se le-te površine uporabljajo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji (npr., da se s tem ne povzroča erozija tal). Ne sme pa se v trajni travnik uvrstiti slabše zatravljenih oz nezatravljeih površin znotraj pašnikov, ki se zaraščajo oz. je slabša zatravljenost oz. nezatravljenost posledica skalovitosti in kamenja. V trajni travnik se ne uvršča tudi površin, katerih osnovna namembnost ni kmetijska obdelava (ograde za živali, ki niso namenjene paši živali temveč njihovemu zadrževanju, jahanju ipd.) Takšne površine se uvrstijo v GERK z rabo 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče. V GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, se lahko uvrščajo tudi površine, ki so trenutno v postopku agromelioracije (npr. planiranje ali mulčenje zemljišča in ponovna zatravitev) in so bile oz. bodo vsaj enkrat v rastni dobi pokošene oz. popašene. Zadnja dva odstavka se smiselno uporabljata tudi za rabi 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem ter 1321 – barjanski travnik.




Slika 186: Trajni travnik (1300).

1321 – barjanski travnik S travinjem, šašem in močvirsko preslico poraslo zemljišče na organskih ali mineralno-organskih tleh, na katerem nivo talne vode med letom pogosto doseže površino tal. Praviloma so na teh površinah prisotni jarki za izsuševanje in odvodnjavanje vode. Barjanski travniki so izključno na območju Ljubljanskega barja in visokega barja na Pohorju. Kljub mokrotnim tlom na območju Cerkniškega jezera travnike na tem območju uvrščamo pod šifro dejanske rabe 1300 – trajni travnik. V to vrsto dejanske rabe uvrščamo tudi določene slabše zatravljene, nezatravljene in agromeliorirane površine, ki so omenjene na prejšnji strani, pri opisu dejanske rabe 1300 – trajni travnik.

Slika 187: Barjanski travnik (1321); vidni so jarki za odvodnjavanje.

1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem Površina, porasla s travinjem, na kateri rastejo posamična gozdna drevesa oziroma grmi in se redno, vsaj enkrat letno, popase oziroma pokosi. Pokrovnost travinja je vsaj 80 %, pokrovnost drevesnih krošenj oz. grmov pa je manjša od 75 %.

Slika 188: Kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem (1800).

Slika 189: 1800 – primer z grmovjem.

V to vrsto dejanske rabe ne uvrščamo travniških površin, kjer je gostota posamičnih dreves ali grmov 50 ali manj na hektar. Te površine uvrščamo v razred 1300 – trajni travnik oziroma 1321 – barjanski travnik. V to vrsto dejanske rabe uvrščamo tudi določene slabše zatravljene, nezatravljene in agromeliorirane površine, ki so omenjene na prejšnji strani, pri opisu dejanske rabe 1300 – trajni travnik.




Slika 190: Travnik ni 1800.

Slika 190: Primer travnika na Krasu. Ker je grmovje redko in posamično, se površina uvrsti v vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik. V ta razred ne uvrščamo površin, kjer se na travinju poleg posamičnih dreves oziroma grmov pojavlja mlado olesenelo rastje. Te površine iz GERK-a izločimo.

Slika 191: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju ni 1800.

Slika 191: Površina ne ustreza rabi 1800 zaradi mlade zarasti, ki se na ortofotu vidi kot bolj groba struktura v primerjavi s čistim travinjem na desni strani. Tako površino izločimo (uvršča se v vrsto dejanske rabe 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju).

V vrsto dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, nikoli ne uvrščamo gozdnih površin, četudi je pod drevjem travinje in se površina uporablja za pašo živali. Prav tako v rabo 1800 ne uvrščamo pogozdenih površin, čeprav so drevesa še majhna in je med njimi veliko travinja.

Slika 192: Gozd ni 1800.

Slika 192: Čeprav je pokrovnost travinja ustrezna (več kot 80 %), je pokrovnost drevesnih krošenj, kot je razvidna iz ortofota, prevelika (večja od 75 %), zato se površina ne uvršča v GERK z dejansko rabo 1800. Površina v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, spada pod gozd.

Slika 193: Primer napačnega vrisa 1800

Slika 193: Površina ni ustrezna za vrsto rabe 1800, ker je na delih zaraščena (V in Z), na delih pa pokrita z gozdom (osrednji del). Pravilen vris GERK-ov na tej površini bi bil vris travnika na S delu in vris travnika na J delu. Povprečne gostote dreves ne smemo določati glede na celotno površino.

Pri določanju dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, je treba biti pozoren pri določevanju gostote drevja. Gostote drevja ne določamo glede na celotno površino, temveč površino razdelimo glede na strnjeno površino posamezne dejanske rabe (Slika 193: Primer




1420 – plantaža gozdnega drevja Plantaža gozdnega drevja je nasad gozdnega drevja, ki je namenjen izključno pridelavi lesa, okrasnih dreves ali plodov oziroma drugih delov drevja in pri katerem so razdalje med drevjem že ob zasaditvi takšne kot ob predvidenem končnem razvojnem stanju sestoja Med plantaže gozdnega drevja ne uvrščamo površin, pogozdenih z mladimi smrekami oz. drugimi gozdnimi drevesi, ki so namenjene obnovi gozda.

Slika 194: Plantaža gozdnega drevja; levo – fotografija, desno - ortofoto

1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče Površina, ki je npr. rigolana in pripravljena za zasaditev novih trajnih nasadov. Kmetijsko zemljišče, ki se začasno ne uporablja zaradi gradnje infrastrukture, ali je začasno neobdelano zaradi socialnih ali drugih razlogov. Kmetijsko zemljišče, na katerem je ograda za konje, prašiče ali druge živali in ki ni poraslo s travinjem. Če je zaradi neobdelave zemljišč že prišlo do zaraščanja (značilno je mlado olesenelo rastje), takšne površine ne sodijo v 1600 (uvrščajo se v rabo 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, za katere pa GERK-a ne vrišemo).

Slika 195: Neobdelano kmetijsko zemljišče (1600), ortofoto.

Slika 195: Na levem ortofotu je izkop, na desnem je rigolano zemljišče, oboje pa uvrščamo med neobdelana kmetijska zemljišče.

Slika 196: Tudi površine ki niso vsaj enkrat letno obdelane uvrščamo v 1600.

1430 – ekstenzivni kraški pašnik* Na območju kraških pašnikov v skladu s predpisom, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 se lahko določi GERK ekstenzivni kraški pašnik s šifro 1430. GERK 1430 - ekstenzivni kraški pašnik lahko vsebuje površine, ki po evidenci dejanske rabe sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 - trajni travnik, 1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500 - drevesa in grmičevje ter 1600 - neobdelano kmetijsko zemljišče. Iz GERK-a 1430 se morajo izločiti ceste, stavbe, njive, gozdovi ipd. GERK z rabo 1430 se ne more vrisati na KMG - planina in KMG - skupni pašnik.




Na zbirno vlogo se prenesejo le tisti GERK-i s šifro 1430, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov (so večji od 1 ha in katerih vsaj 20 % površine leži na površinah, ki po evidenci dejanske rabe sodijo v rabi 1300 – trajni travnik ali 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem)

Slika 197: Ekstenzivni kraški pašnik (1430)

Slika 197: V GERK ekstenzivni kraški pašnik se lahko vključujejo tako travniške površine kot tudi bolj zaraščene površine ter drevesa in grmičevje, če se na njih izvaja paša živali.

13.5. Druge kmetijske površine Spodaj sta opisani drugi kmetijski površini, za kateri ni mogoče vrisati in izbrati rabe GERK-ov, ju je pa mogoče vključiti v GERK z vrsto rabe 1430 – ekstenzivni kraški pašnik. 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju Zemljišče, ki se zarašča zaradi opustitve kmetovanja ali preskromne kmetijske rabe. Na njem se pojavljajo mlado olesenelo ali trnasto rastje ter drevesa in grmičevje, običajno različnih starosti, katerih pokrovnost je 20-75 %. Pod to vrsto dejanske rabe se uvrščajo tudi kanele.

V vrsto dejanske rabe 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju uvrstimo tudi vse površine, na katerih se sicer izvaja paša živali, vendar zaradi prenizke obremenitve (premalo živali na določeno površino) prihaja do pojava zaraščanja, za katerega je značilno mlado olesenelo rastje (grmičevje, robidovje …).

Slika 198: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1410)

Slika 198: 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju; levo – fotografija, desno – ortofoto (čeprav se živali na tem zemljišču pasejo, je zaradi prenizke obremenitve in odsotnosti fizičnega odstranjevanja grmovja s strani nosilca opazno napredujoče zaraščanje).

Slika 199: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju; levo – fotografija, desno - ortofoto

1500 – drevesa in grmičevje Površina, porasla z drevesi in grmičevjem, katerih pokrovnost presega 75 % in niso uvrščena v gozd. Sem uvrščamo tudi obvodno zarast, če so obrečni pasovi porasli z drevjem oziroma grmovjem ter mejice iz gozdnih dreves oziroma grmičevja.




V to vrsto dejanske rabe uvrščamo tudi sklenjeno zarast drevja in grmovja, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, še ne uvršča v gozd.

Slika 200: Drevesa in grmičevje; levo – fotografija, desno - ortofoto




Kazalo slik: Slika 1: RKG portal..................................................................................................... 6 Slika 2: Testni RKG portal.......................................................................................... 6 Slika 3: Prva stran - podatki o uporabniku in odprtih sestankih.................................. 6 Slika 4: Sprememba gesla. .......................................................................................... 7 Slika 5: Odprti sestanki uporabnika. ........................................................................... 7 Slika 6: Moja organizacija – testna aplikacija ............................................................. 7 Slika 7: Iskanje KMG.................................................................................................. 8 Slika 8: Napredno iskanje KMG. ................................................................................ 8 Slika 9: Podatki o KMG. ............................................................................................. 9 Slika 10: Podatki o zadnjem sestanku. ........................................................................ 9 Slika 11:Zgodovina KMG......................................................................................... 10 Slika 12: Detajlni podatki.......................................................................................... 10 Slika 13: Seznam sestankov za KMG. ...................................................................... 10 Slika 14: Seznam GERK-ov na kmetijskem gospodarstvu. ...................................... 10 Slika 15: Grafični prikaz GERK-a iz seznama GERK-ov......................................... 10 Slika 16: Zgodovina GERK-a. .................................................................................. 11 Slika 17: Podatki ARSKTRP .................................................................................... 11 Slika 18: Podatki o zbirnih vlogah KMG.................................................................. 11 Slika 19: Podatki o plačilnih pravicah na KMG........................................................ 11 Slika 20: Prikaz napak za KMG. ............................................................................... 12 Slika 21: Izpisi v RKG – nabor je odvisen od stopnje uporabnikovih pravic............ 12 Slika 22: Vpis kriterijev za izvedbo izpisa. ............................................................... 12 Slika 23: Do zadnjih izpisov lahko dostopimo tudi kasneje...................................... 13 Slika 24: Vpis datuma za vpogled stanja na določen dan.......................................... 13 Slika 25: Stanje nastavljeno na določen dan ............................................................. 13 Slika 26: Podatki o KMG na določen dan ................................................................. 13 Slika 27: Gumb za vnos novega sestanka.................................................................. 14 Slika 28: Določitev termina novega sestanka............................................................ 14 Slika 29: Planiran sestanek........................................................................................ 15 Slika 30: Odpiranje vabila, zapisnika........................................................................ 15 Slika 31: Trenutni sestanek v stanju topološko urejen. ............................................. 16 Slika 32: Sprememba podatkov sestanka. ................................................................. 16 Slika 33: Potrditev tiska zapisnika – testna različica aplikacije. ............................... 17 Slika 34: Trenutni sestanek v stanju zapisnik natisnjen – testno ozadje.................... 17 Slika 35: Prevzem sestanka ....................................................................................... 18 Slika 36: Vpis novega KMG in napredno iskanje. .................................................... 19 Slika 37: Iskanje KMG po naslovu. .......................................................................... 19 Slika 38: Vnos novega KMG. ................................................................................... 20 Slika 39: Izbira vrste KMG. ...................................................................................... 20 Slika 40: Dodatno obvestilo pri vpisu novega KMG za planino ali pašnik............... 20

Slika 41: Izbira naslova KMG – Iskanje po naslovih. ...............................................20 Slika 42: Izbira naslova KMG – Seznam naslovov. ..................................................20 Slika 43: Iskanje po fiktivnih naslovih. .....................................................................21 Slika 44: Izbira fiktivnega naslova. ...........................................................................21 Slika 45: Dodajanje koordinat fiktivnega naslova.....................................................21 Slika 46: Končna izbira fiktivnega naslova. ..............................................................21 Slika 47: Iskanje nosilca KMG po evidenci subjektov..............................................22 Slika 48: Izbira nosilca KMG....................................................................................22 Slika 49: Vpogled v CRP. ......................................................................................... 22 Slika 50: Dodajanje kontaktnih podatkov pri prenosu subjekta iz CRP. ...................22 Slika 51: Izbira subjekta za prenos iz CRP................................................................22 Slika 52: Vpogled v PRS........................................................................................... 23 Slika 53: Seznam subjektov iz PRS, ki ustrezajo iskalnim pogojem......................... 23 Slika 54: Dodajanje kontaktnih podatkov pri prenosu iz PRS...................................23 Slika 55: Izbira subjekta iz PRS za nosilca KMG. ....................................................23 Slika 56: Podatke o novem KMG moramo še potrditi. ............................................. 24 Slika 57: KMG ima kmetijska zemljišča, govedo in člane kmetije. ..........................24 Slika 58: Urejanje podatkov o KMG......................................................................... 25 Slika 59: Spremenimo lahko domače ime, vpišemo opombe ter zaklenemo KMG. .25 Slika 60: V okencu je vpisan subj_id (številka subjekta) nosilca KMG....................25 Slika 61: Spreminjanje namestnika nosilca – namestnik ni določen. ........................26 Slika 62: Vpis izjave namesto namestnika kmetije. .................................................. 26 Slika 63: Prikaz izklopljenih kontrol na KMG..........................................................27 Slika 64: Spreminjanje naslova KMG.......................................................................27 Slika 65: Seznam gospodinjstev na kmetiji. ..............................................................27 Slika 66: Seznam dokumentov na KMG. ..................................................................29 Slika 67: Dodajanje dokumenta na KMG..................................................................29 Slika 68: Podatki o subjektu. .....................................................................................29 Slika 69: Spreminjanje kontaktnih podatkov subjekta. .............................................29 Slika 70: Seznam GERK-ov na KMG.......................................................................30 Slika 71: Posamezni pogled GERK-a iz seznama GERK-ov. ...................................30 Slika 72: Vpis KMG za prevzem GERK-a................................................................ 30 Slika 73: Potrditev sprostitve GERK-a na izbran KMG............................................ 30 Slika 74: Podatki o vpisanih trajnih nasadih se nahajajo v detajlnih podatkih. .........33 Slika 75: Preko seznama GERK na novo vpišemo podatke o trajnem nasadu. .........34 Slika 76: Urejanje podatkov o trajnem nasadu - vinograd.........................................34 Slika 77: Urejanje sadilnega materiala vinograda. ....................................................35 Slika 78: Dodajanje sadik vinograda. ........................................................................35 Slika 79: Izbira sorte vinograda iz seznama sort v šifrantu. ......................................35 Slika 80: Urejanje oz. brisanje sadik vinograda. .......................................................36 Slika 81: Seznam vinogradov....................................................................................36 Slika 82: Urejanje vinograda. ....................................................................................36




Slika 83: Vpis dodatnih podatkov pri intenzivnem sadovnjaku. ............................... 36 Slika 84: Vpis tipa hmeljišča..................................................................................... 37 Slika 85: Sadilni material hmeljišča. ......................................................................... 37 Slika 86: Možnosti vstopa v grafično aplikacijo. ...................................................... 38 Slika 87: Preklop med grafičnim in RKG delom aplikacije. ..................................... 38 Slika 88: G2-Glavno okno, okno s sloji in statusna vrstica. ...................................... 39 Slika 89: Prikaz slojev ortofoto (levo) in ortofoto + GERK (desno)......................... 40 Slika 90: Prikaz slojev ortofoto + RABA (levo) in ortofoto + ZGS - Sestoji (desno).

........................................................................................................................... 41 Slika 91: prikaz slojev ortofoto + kontrola AKTRP in ortofoto in KontroleFotke.... 41 Slika 92: Nastavitev sloja. ......................................................................................... 42 Slika 93: Dodajanje novega sloja, prvi korak............................................................ 42 Slika 94: Dodajanje novega sloja, drugi korak.......................................................... 42 Slika 95: Dodajanje novega sloja, tretji korak – poiščemo datoteko in jo odpremo.. 42 Slika 96: Dodajanje novega sloja, četrti korak. ......................................................... 42 Slika 97: Ukazi za iskanje in poizvedovanje po aplikaciji. ....................................... 43 Slika 98: Rezultati poizvedbe, trajni nasadi, prekriti in sproščeni GERK-i. ............. 45 Slika 99: Informacije o GERK-u, okno smo povečali............................................... 45 Slika 100: Okno s seznamom GERK-ov. .................................................................. 46 Slika 101: GERK-i iz seznama, trajni nasad ima številko obarvano (povezava). ..... 46 Slika 102: Izhod iz grafične aplikacije. ..................................................................... 47 Slika 103: Ukazi za urejanje GERK-ov..................................................................... 47 Slika 104: Nastavitev sloja za povezavo: GERK in obnova vinogradov................... 48 Slika 105: Stanje pred vpisom novega GERK-a. ...................................................... 48 Slika 106: Centroid postavimo znotraj območja novega GERK-a. ........................... 49 Slika 107: Prvo točko postavimo kjerkoli na obodu GERK-a................................... 49 Slika 108: Vrišemo obod novega GERK-a. .............................................................. 49 Slika 109: Vpis podatkov o GERK-u. ....................................................................... 50 Slika 110: Nov GERK v praznem prostoru. .............................................................. 50 Slika 111: GERK bomo vpisali ob obstoječih GERK-ih........................................... 51 Slika 112: Vpis prvih dveh točk ustvari prvo stranico. ............................................. 51 Slika 113: Nov GERK ob obstoječih GERK-ih. ....................................................... 51 Slika 114: Postavitev centroida in prve točke. .......................................................... 51 Slika 115: Manjka še zadnja od štirih stranic GERK-a. ............................................ 52 Slika 116: Za dokončanje GERK-a moramo vpisati še vsaj eno stranico. ................ 52 Slika 117: Vpis zadnje stranice moramo začeti na pravi točki. ................................. 52 Slika 118: GERK bomo razdelili na zgornji in spodnji del. ...................................... 53 Slika 119: Novemu, zgornjemu delu GERK-a smo določili drugačno rabo.............. 53 Slika 120: Osnovno preoblikovanje meje.................................................................. 53 Slika 121: Sporočilo pri preoblikovanju meje GERK-a. ........................................... 54 Slika 122: Preoblikovanje meje med GERK-oma. .................................................... 54 Slika 123: Za združitev GERK-ov kliknemo na ''Yes''.............................................. 54

Slika 124: Ker je GERK odklenjen so aktivne vse ikone. .........................................55 Slika 125: Različna primera lukenj v GERK-u. ........................................................ 55 Slika 126: Obvestilo pri napačni postavitvi centroida pri risanju luknje...................55 Slika 127: V seznamu sproščenih GERK je le en GERK – testna aplikacija. ...........56 Slika 128: Vpis prevzemnika pri sproščanju GERK. ................................................56 Slika 129: Podatki o prevzemniku GERK-a.............................................................. 57 Slika 130: Obarvani sproščeni GERK v seznamu GERK-ov. ...................................57 Slika 131: Vpis številke KMG, ki bo GERK prekril. ................................................ 57 Slika 132: Potrditev KMG pri vpisu prekrivanja.......................................................57 Slika 133: Vpis številke odločbe je obvezen, vpis opombe priporočljiv. ..................58 Slika 134: Gumb končaj ni aktiven, ker je eden izmed GERK-ov odklenjen. ..........58 Slika 135: Zadnji klik v grafični aplikaciji. ...............................................................58 Slika 136: Dodatna gumba za urejanje planin/pašnikov pri podatkih o KMG. .........59 Slika 137: Seznam planin/pašnikov na KMG............................................................59 Slika 138: Dodajanje podatkov o planini/pašniku. ....................................................59 Slika 139: Seznam GERK-ov na planini/pašniku...................................................... 60 Slika 140: Seznam pooblastil na KMG SKP ............................................................. 60 Slika 141: Dodajanje in brisanje pooblastil. ..............................................................60 Slika 142: Na KMG kmetija je vidno komu je nosilec dal pooblastilo za pašo ........60 Slika 143: Urejanje podatkov o GERK na SKP v grafiki..........................................61 Slika 144:Okno, ki se odpre, če GERK ni v skladu z evidenco dejanske rabe..........63 Slika 145: Okno s predlaganimi NRP na konkretnem GERK-u................................64 Slika 146: Okno za vpis izjave nosilca in opombe uradne osebe za posamezen NRP.

...........................................................................................................................64 Slika 147: Zaključek postopka za oddajo NRP na konkretnem GERK-u..................65 Slika 148: Opozorilo na zapisniku ob vložitvi NRP..................................................65 Slika 149: Predlog za spremembo v evidenci dejanske rabe. ....................................66 Slika 150: Sloj plan prekrivanja je vklopljen in aktiven............................................68 Slika 151: Nastavitev povezav na sloja GERK in Plan prekrivanja. .........................68 Slika 152: Meni v sloju Plan prekrivanja je enak kot v sloju Obnova vinograda......68 Slika 153: Tako kot pri vpisu GERK-a v prvem koraku postavimo centroid............69 Slika 154: Vpis namere o prekrivanju. ......................................................................69 Slika 155: Točke GERK-a se vidijo veliko bolje, če izklopimo ortofoto. ................. 69 Slika 156: Kot opombo navadno vpišemo razlog ali navedemo dokazila. ................69 Slika 157: Namera o prekrivanju močno izstopa.......................................................70 Slika 158: S klikom na ''Yes'' namero o prekrivanju izbrišemo iz baze. ...................70 Slika 159: V seznamu so trije prekriti GERK-i. ........................................................70 Slika 160: Sporni GERK se po izbiri ''Yes'' sprosti na drug KMG............................ 70 Slika 161: Po izbrisu prekrivanja moramo vpisati nova GERK-a za oba KMG........70 Slika 162: Obnova vinograda je vpisana le na delu vinograda..................................71 Slika 163: GERK-i delno in v celoti izven Slovenije. ...............................................72 Slika 164: Jarki (tekst: pravilna meja GERK-a). .......................................................75




Slika 165: Suhozid. ................................................................................................... 75 Slika 166: Kozolec (tekst: dvojni kozolec izločimo iz GERK-a).............................. 75 Slika 167: Kolovozi................................................................................................... 75 Slika 168: Kolovoz širši od 2m izločimo (tekst: 2,3m). ............................................ 76 Slika 169: Mejice (tekst: 16m). ................................................................................. 76 Slika 170: Obračališče pri njivi (tekst: pravilna meja GERK-a; največ 2m)............. 76 Slika 171: Meja intenzivnega sadovnjaka (tekst: pravilna meja GERK-a). .............. 77 Slika 172: Pripombe na vpis intenzivnega sadovnjaka. ............................................ 77 Slika 173: Brežina pri trajnem nasadu (tekst: maksimalna povprečna medvrstna

razdalja)............................................................................................................. 77 Slika 174: Zaraščeno površino večjo od 100 m2 obvezno izločimo. ......................... 78 Slika 175: Oljčnik z njivsko površino. ...................................................................... 79 Slika 176: Primeri pravilnega vrisa GERK-ov pri kombinirani rabi (pridelava sadja

in košnja oz. paša). ............................................................................................ 80 Slika 177: Obvezno in neobvezno izločevanje površin 1300 in 1800....................... 81 Slika 178: njiva (1100). ............................................................................................. 82 Slika 179: Hmeljišče (1160)...................................................................................... 82 Slika 180: Trajne rastline na njivskih (1180); levo – špargljišče, desno - trsnica. .... 83 Slika 181: Rastlinjak (1190) je na levi, desno (pomični tuneli) je njiva (1100). ....... 83 Slika 182: Vinograd (1211)....................................................................................... 83 Slika 183: Intenzivni sadovnjak (1221)..................................................................... 84 Slika 184: Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak (1222). ............................................ 84 Slika 185: Oljčnik (1230). ......................................................................................... 85 Slika 186: Trajni travnik (1300). ............................................................................... 86 Slika 187: Barjanski travnik (1321); vidni so jarki za odvodnjavanje. ..................... 86 Slika 188: Kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem (1800). ........................ 86 Slika 189: 1800 – primer z grmovjem....................................................................... 86 Slika 190: Travnik ni 1800........................................................................................ 87 Slika 191: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju ni 1800. .............................................. 87 Slika 192: Gozd ni 1800............................................................................................ 87 Slika 193: Primer napačnega vrisa 1800 ................................................................... 87 Slika 194: Plantaža gozdnega drevja; levo – fotografija, desno - ortofoto................ 88 Slika 195: Neobdelano kmetijsko zemljišče (1600), ortofoto. .................................. 88 Slika 196: Tudi površine ki niso vsaj enkrat letno obdelane uvrščamo v 1600......... 88 Slika 197: Ekstenzivni kraški pašnik (1430) ............................................................. 89 Slika 198: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1410)................................................. 89 Slika 199: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju; levo – fotografija, desno - ortofoto ... 89 Slika 200: Drevesa in grmičevje; levo – fotografija, desno - ortofoto ...................... 90

Kazalo preglednic: Preglednica 1: Šifrant dejanske rabe GERK-ov. .......................................................81

Documents

E: [email protected] Aplikacija za vodenje ...rkg.gov.si/GERK/documents/RKG_prirocnik_maj_2011.pdf · REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO DIREKTORAT