1

EKOGLASILO OSNOVNE ŠOLE POLJE št. 1 / december 2015

Uredniški odbor: Maria Erzsebet Delić, Tatjana Pecin Završan V tej številki… JANEZ MENART: LJUBI KRUHEK 1 EKOAKCIJSKI NAČRT OŠ POLJE 2 DEDIŠČINA O KRUHU 4 PREGOVORI O KRUHU 6 KRUH BREZ GNETENJA 5 KAJ MI POMENI KRUH 8

JANEZ MENART: LJUBI KRUHEK

Ko še pleničke sem zlatil, lepó pri mamici sem pil

in nisem se prav nič boril za ljubi kruhek.

Ko drsal šolske sem klopi,

spoznal sem: mnogo je ljudi in vsak peha se in poti

za ljubi kruhek.

Ko trezno sem v življenje zrl, sem vse bolj rédko z njim se sprl

in marsikaj molče požrl za ljubi kruhek.

Ko sem polagoma starel,

za dom in ženo sem skrbel in mnogo lumparij počel

za ljubi kruhek.

Ko se mi je že zgrbil stas, mi trebuh vísel je čez pas kot jasen in vabljiv oglas

za ljubi kruhek.

Na grob je vklesal kamnosék: Ta, ki tu gnije, ni bil pek, a glej, preživel je svoj vek

za ljubi kruhek.

2

EKOAKCIJSKI NAČRT PROGRAMA EKOŠOLE ZA

ŠOLSKO LETO 2015/16

V šolskem letu 2010/11 je OŠ Polje prvič

uresničila vse pogoje za pridobitev

mednarodnega priznanja na področju večanja

ozaveščenosti o trajnostnem razvoju. Pridobili

smo zeleno zastavo. Od takrat naprej se

trudimo skozi različne aktivnosti nadaljevati s

spodbujanjem okoljske zavesti med učenci,

učitelji, starši in širše v lokalni skupnosti.

V ta namen vsako leto pripravimo ekoakcijski

načrt, ki predstavlja nekakšen kompas našega

delovanja. V okviru metodologije sedmih

korakov, ki zagotavlja sistematično in

medpredmetno povezovanje vsebin za

vnovično potrditev zelene zastave, bomo v

letošnjem šolskem letu največji poudarek

namenili šestemu koraku, t.j. obveščanju,

ozaveščanju in vključevanju. Prizadevali si

bomo, da bo v izvajanje aktivnosti vključenih in

o njih obveščenih čim večje število

posameznikov in skupin.

Zato smo se tudi odločili, da začnemo z

izdajanjem spletnega ekoglasilo naše šole. Prva

številka je namenjena predstavitvi

ekoakcijskega načrta. Poleg tega bo vsaka

številka tematsko obarvana. V omenjeni

številki bomo izvedeli nekaj več o kruhu, ki v

zgodovini našega naroda predstavlja življenje

oz. preživetje.

Ekoakcijski načrt za šolsko leto 2015/16 določa

sodelovanje oz. izvajanje aktivnosti v najmanj

treh projektih, ki jih določa program Ekošole.

Poleg tega moramo izvesti še najmanj eno

ozaveščevalno in eno zbiralno akcijo. V paleti

izbirnih vsebin smo morali izbrati le eno

aktivnost.

Kljub natančno določenim obveznostim se

lahko pohvalimo, da sodeluje naša šola v več

aktivnostih, kot so nujne za pridobitev zelene

zastave.

Izbrali smo sodelovanje v naslednjih projektih:

1. Jaz, ti, mi za Slovenijo: OŠ Polje s

plastenko za nov inkubator; vodja je

Maria Erzsebet Delić

2. Altermed Celje – Lokalna pridelava

hrane in recepti naših babic:

Mlinarstvo na vzhodnem obrobju

Ljubljane in recepti naših babic; vodji

sta Alenka Morel in Tatjana Pecin

Završan

3. Voda – naše bogastvo: Voda skozi

fotografski objektiv; vodja je Tatjana

Pecin Završan

Med zbiralnimi akcijami smo izbrali dve:

1. Zbiralna akcija odpadnih plastičnih

pokrovčkov: Zbiranje zamaškov za

Najdo in Alexa; vodja je Mojca Prelogar

2. Zbiralna akcija odpadnih tonerjev,

kartuš in trakov: Zbiramo odpadne

tonerje; vodja je Mateja Drnovšek

Sodelovali bomo v treh ozaveščevalnih akcijah:

1. Ekodan na OŠ Polje; vodji sta Tatjana

Pecin Završan in Mojca Jurič

2. Nabava knjig z ekološko tematiko;

vodja je Mateja Drnovšek

3. Ustvarjamo za Miklavžev sejem; vodja

je Mojca Avbelj

Med izbirnimi aktivnostmi sodelujemo v

naslednjih:

1. Predstavitev okoljskih vsebin na

oglasnih deskah: Spletno ekoglasilo na

OŠ Polje; vodja je Maria Erzsebet Delić

2. Ekobranje za ekoživljenje (branje

literature z ekološko vsebino): Branje

ekoknjige na daljavo; vodja je Maria

Erzsebet Delić

3

3. Ekokviz OŠ (biotska raznovrstnost,

hrana, odpadki): OŠ Polje na ekokvizu;

vodja je Polona Theuerschuh

4. Slovenska hrana - Tradicionalni

slovenski zajtrk, Shema šolskega sadja

in zelenjave (kakovostna hrana iz

lokalnega okolja in spodbujanje

uživanja zelenjave in sadja): Lokalno je

zdravo; vodja je Nataša Javornik

5. Znanje o gozdovih (opazovanje in

raziskovanje narave, spoznavanje

rastlinskih in živalskih vrst v gozdu,

gozdna učilnica): Gozd na vzhodnem

obrobju Ljubljane - zelene prestolnice

Evrope; vodja je Tatjana Pecin Završan

6. Raziskovalci biotske raznovrstnosti

(spoznavanje rastlinskih in živalskih

vrst v okolici šole/vrtca, oblikovanje

zbirk najdenih vrst, določevanje

nahajališč, ugotavljanje raznolikosti

nahajališč, predlogi ukrepov za

ohranjanje biotske raznovrstnosti):

Spoznavanje pestrosti življenja na

travniku; vodja je Nataša Javornik

7. Splošno področje: Ali je ekologija pri

matematiki možna; vodja je Jana Mali

8. Eko – paket (zbiranje odpadne

embalaže in kreativno ustvarjanje iz

kartonske embalaže za mleko in

sokove): Iz KEMS odpadkov lahko

izdelamo tudi to ...; vodja je Sergeja

Apat

Vodenje aktivnosti za potrditev zelene zastave

v letošnjem šolskem letu je na OŠ Polje

prevzelo 11 učiteljev, ki bo koordiniralo kar 16

različnih akcij, projektov. Kako uspešni smo v

tem, boste lahko brali že v prihodnji številki

našega ekoglasila.

Tatjana Pecin Završan,

koordinatorica projekta Ekošola

4

DEDIŠČINA O KRUHU

Stare pripovedi prinašajo sporočila iz davne davnine, prinašajo verovanja, tabuje, način življenja in mišljenja iz časov, do koder ne seže zapisana zgodovina. Ena teh starih pripovedi, ki so v današnji čas prišle po dolgi poti iz roda v rod, nam sporoča, kako smo Slovenci dobili kruh.

Na Koroškem je živel ribič, ki je pridno lovil ribe v Dravi in s tem delom obogatel. Nekega dne je s hvaležnostjo ogovoril reko Dravo: «Dravica, s čim naj ti povrnem vse, kar si mi dala?« Reka je odgovorila: «Pojdi daleč po svetu. V daljnem kraju boš našel ljudi, ki imajo pšenični in rženi kruh. Prinesi mi vsakega po en hlebec.« Ribič se je odpravil na pot in dolgo, dolgo blodil po svetu. Našel je kraje, kjer je bil kruh doma. Dobil je dva hlebca kruha, pšeničnega in rženega in se vrnil domov na Koroško. Oba hlebca je podaril reki Dravi. Ko je dobila kruh, je reka začela naraščati. Preplavila je bregove, a ko se je po nekaj dneh vrnila v strugo, so na njenem desnem in levem bregu poganjale drobne zelene rastlinice – pšenica in rž.

Ta stara pripoved prinaša sporočilo iz davnine: tako dragoceno darilo kot je kruh, smo dobili zato, ker je bil na davni ded spoštljiv do narave! Znal je biti naravi hvaležen in sledil je njenim naročilom.

V trdi zgodovini naše dežele je kruh vedno bil svetinja. Na mizo je prihajal le ob največjih praznikih.

Ob rojstvu otroka je njegov oče postavil na mizo hlebec kruha, namenjen vilam rojenicam, da bi otroku sodile srečno življenje. Krstna pogača je otrokovi materi vlivala moč.

Na poti h krstu je botra darovala beraču kos kruha. S tem je novorojencu želela pričarati dobrosrčnost in radodarnost.

Fant je dekletu povedal, da jo ima rad tako, da ji je podaril medeni lectov srček. V Dražgošah pa je tudi dekle »spregovorilo« s kruhom. Fantu je darovala dražgoški krajček, ki ga je sama spekla in ga z vso ljubeznijo skrbno okrasila z rožicami.

Kruh je bilo zadnje darilo, ki ga je nevesta dobila ob odhodu iz domače hiše – da v novem domu ne bi bila kruha lačna. Kruh je bilo tudi prvo darilo, ki ga je mlada žena dobila ob vstopu v moževo hišo. Dobila je hlebec kruha in na njem hišne ključe. S tem ljudsko-pravnim dejanjem je tašča predala gospodinjstvo hiše mladi snahi.

Na svatovski mizi je tedaj na mladoporočenca že čakala svatbena pogača – za srečo mladi družini! Ko je utihnil hrup svatbe, so na novo gospodinjo v hiši že čakale stoletja stare dolžnosti. Gospodinjiti je morala tako, da je kljub revščini ob največjih praznikih na domači mizi stal praznični kruh. Kruh je nekdaj zaznamoval vse praznike – ob božičnih in velikonočnih kruhov do svatovskih in krstnih pogač. Kruh je osrednja žlahtnost vsakega slovenskega praznika in je pomenil višek vsakega praznika – razdeljevanje božičnega kruha, rezanje svatovskih pogač, velikonočni zajček...

V vasi je nekdaj veljal stari red. Pravila sicer niso bila zapisana, zato pa so imela toliko globljo veljavo. Najtežja dela na poti do kruha si je naš človek znal spremeniti v praznik. Pri žetvi, mlačvi, metvi, ličkanju je posameznik postal del vaške srednje, ki je živela in dihala skupaj. Ljudski spomin na davne obredne gostije zapoveduje tudi likof – pojedine, ki so sledile skupnim delom, kot so žetev, košnja, mlačev, metev, ličkanje.

Tok življenja naše vasi je dolga stoletja tekel po enakih tirnicah na potni od zrna do kruha, od pomladi do pomladi. Na tej dolgi poti se je naš človek vedno poskušal s čarodejnimi dejanji vključiti v naravni tok dogajanj. Nestrpni poljedelec je že v času božiča s kalečim žitom in obrednimi božičnimi kruhi poskušal pospešiti prihod pomladi in zagotoviti rodovitnost polj v novem letu. Kurent z orači še danes ob pustu orje s plugom po Ptujskem polju, v želji, a bi odgnali zimske demone. Belokranjski jurjaši poskušajo zagotoviti varno setev, kresnice želijo v kresnem času razgnati nevihtne oblake z zorečih polj in priklicati blaginjo, zdravje in srečo.

Vsaka domačija v vasi je ob vsakem prazniku sprejemala obhodnike – kolednike, pustne šeme, jurjaše, kresnice. Prinašali so v hišo

5

zdravje in srečo in odnašali darove s praznične mize. Darilo obhodnikom je bilo obvezno obredno darilo, ki je obdarovalo tudi darovalca – darilo kolednikom je prinašalo srečo v novem letu, pustni krofi dobro letino, velikonočni kruhi so prinašali hiši blagoslov, prešce in vahtiči so ob Vseh svetih pomagali rajnim v sveti raj, skrivnostni božični kruh je domačiji prinašal srečo in blaginjo. Še eno vlogo je imelo darilo obhodnikom – vsaj ob prazničnih dneh je izbrisalo razliko med revnimi in bogatimi, med sitimi in lačnimi. Na Novega leta dan moraš biit sit – če ne, boš vse leto lačen ! – je zapovedala stara vera.

Kruh je vedno prinašal zdravje in srečo. Od vseh prazničnih kruhov pa je imel največjo čarodejno moč božični kruh.

Kos tega čarodejnega kruha je dobil vsak član družine, tudi živina – prinašal je hiši srečo, starškem zdravje, otrokom hitro rast, dekletom ženina, živini debelost, od hiše je coper odganjal ter varoval je domačijo pred strelo in pred tatovi.

Na božični mizi tudi ni smelo manjkati kaljeno žito. Poljedelec, ki ga je vedno skrbela mlada rast, je žitna zrna v plitvi skodelcii skoraj prisilil, a so vzkalila v topli izbi njegove domačije in ga prepričala, da je v semenu, kljub mrtvi zimi, še vedno moč življenja, čeprav vsa narava počiva v mrzli zimski otrplosti. Kmalu bo prišla spet pomlad in prebujena rast bo spet vzklila iz zemlje. Mlado kaljeno žito na božični mizi še danes sporoča veselo novico: če tudi je zunaj bela zima, jaz sem že zeleno in rastem v novi kruh v prihodnjem letu!

V lepoti oblikovanja obrednih kruhov je naš narod dosegel umetnine kot so štajerski svatovski bosman, belokranjske testene jaslice na božičnih kruhih, škofjeloški kruhki, lectovi srčki, dražgoški krajčki... Ti stari obredni kruhi so obdržali častitljivo mesto tudi v današnjem svetu. Pletenka kruha je ostala slavnostna oblika kruha, pleteno srce pride še danes na časno mesto na praznični mizi.

Mali drobni žlahtni dražgoški kruhek še danes ne smemo pojesti sami, moramo ga deliti s prijatelji, le tako ta starodavni čarodejni kruh

odda svoj čar – prošnjo z zdravje, srečo in ljubezen.

Kruh v našem jeziku pomeni isto kot življenje, kot preživejte. Naš človek mora priti do kruha in tudi svojega otroka spraviti do kruha. Če bi mu kdo kruh odžrl, bi moral s trebuhom za kruhom. Važno je kdo ti kruh reže – tisto je tvoj gospodar.

Našemu človeku kruh pomeni tudi ljubezen do domačega kraja, saj koder sonce teče, najboljši kruh doma se peče.

Vir: Kunaver, D., 2015: Evropska kulturna dediščina v slovenskih šegah

Besedilo sta zapisali Tara Predojević in Nataša Milašinović iz 9.a

6

PREGOVORI O KRUHU

V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh.

(biblijski)

Tudi drobtine so kruh.

(finski)

Ljudje najbolj trpijo zaradi pomanjkanja kruha in ljubezni.

(japonski)

Lažje se je naučiti kruh jesti kakor ga zaslužiti.

(nemški)

Risbi o kruhu je narisala Hana Besjedica iz 9.a

Kruh ne hodi za trebuhom, pač pa trebuh za kruhom.

(ruski)

Če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče.

(slovenski)

Zarečenega kruha se največ poje.

(slovenski)

Kjerkoli sonce teče, povsod kruh se peče.

(srbohrvaški)

7

KRUH BREZ GNETENJA – TUDI ZA ZAČETNIKE

Pripomočki: večja skleda, kuhalnica, ognjevarna posoda s pokrovom, alu folija in pečica.

Sestavine: 1 kg moke (poljubne), 1 vrečka suhega kvasa ali polovico kocke svežega kvasa, 2 žlički soli in 7,5 dl vode (odvisno od moke, lahko več ali manj).

Postopek: Vse naštete sestavine presipamo v večjo skledo in s pomočjo kuhalnice čim bolj povežemo brez slehernega napora. Testa se nam s prsti sploh ni potrebno dotakniti. Zmešane in povezane sestavine so videti tako, kot prikazuje slika.

S tem je naša priprava testa končana. Skledo s testom pokrijemo s folijo in ga tako pustimo približno 12 ur. Testo bo v tem času fermentiralo. Če se vam časovno ne bo izšlo in ga boste dali kakšno uro prej peči, ne bo nič narobe, prav tako ne bo nič narobe, če bo testo stalo 20 ur (preverjeno in preizkušeno).

Po fermentaciji dobi testo videz redko zmešanega testa. Ne se ustrašiti, tako je prav. Delovno površino pomokamo, z žlico postrgamo in “izlijemo” testo. Med tem vklopimo pečico na 220 stopinj Celzija in na

srednjo rešetko postavimo pekač, v katerem bomo pekli. Pekač se mora ogreti. S pomokanimi rokami testo na hitro oblikujemo, nikakor pa ne mesimo. Dokler se pečica segreva, naj še malo vzhaja.

Če želimo, da dobi kruh vzorec, ga damo v košarico za peko kruha. Medtem ko se pečica segreva, pustimo da testo vzhaja v pomokani košarici.

Ko je pečica segreta na 220 stopinj Celzija in pekač ogret, na hitro predenemo testo s pulta v pekač. Pekača predhodno ne mastimo in ne oblagamo s peki papirjem.

Pekač je lahko kakršen koli, pomembno je le, da ima pokrov in da prenese visoko temperaturo. Lahko je emajl posoda s pokrovom, lahko je stekleni, glineni, keramični.

8

Prve pol ure pečemo kruh na 220 stopinj Celzija in pri tem naj bo pekač pokrit s pokrovko.

Po 30 minutah pečenja pekač odkrijemo in temperaturo zmanjšamo na 200 stopinj Celzija. Pečemo še 20 do 30 minut, odvisno od moke.

Če bomo upoštevali navodila za pečenje in dali testo peči v močno ogret pekač, bo testo takoj zakrknilo in se ne bo prijelo pekača. Po pečenju bo hlebec kar padel iz pekača.

O kruhu brez gnetenja: Značilno za pečen kruh po postopku brez gnetenja je, da na vrhu poči, ampak to je posebna estetska razpoka, ki naredi kruhov videz še bolj slasten. Takoj po pečenju je skorjica zelo trda. Te skorjice bodo zelo veseli tisti, ki obožujejo hrustljav kruh. Po nekaj urah oz. naslednji dan postane skorja mehkejša. Za tiste, ki imate rajši mehko skorjo, ga po pečenju, ko se bo ohlajal, zavijte v krpo. Za peko takšnega kruha so dovoljene prav vse moke: bela, mešana, ržena, polnozrnata, krušna, kamutova, s semeni, ajdova … Nič ne bo narobe, če se boste poslužili že pripravljene mešanice moke za kruh, le da v tem primeru dodate samo vodo.

KAJ MI POMENI KRUH?

Razmišljanje o kruhu so sporočili učenci iz 3.b. Misli je zbrala njihova učiteljica Sergeja Apat.

Kruh je zelo zdrav za našo prebavo, ima gluten in vesel sem, da ga vsakič lahko jem. Vesel sem tudi, da je dober in bel. Hvaležen sem, da obstaja. (Nemanja)

Brez kruha ne moremo živeti. Kruh je dobra hrana. Kruh je gladek. (Nihad)

Kruh je dobra in zdrava hrana. Kruh je pomemben za jest. Kruh je pomemben za revne. (Lina)

Kruh je svež. Kruh je narejen iz testa. Kruh je zdrav. (Jan)

Kruh mi pomeni zlato živilo. Brez njega bi bilo grozno. Zahvalila bi se pekom kruha. Hvaležna sem, da ga lahko uživam. (Alekseja Katarina)

Kruh je meni dobra hrana. Kruh je revnim zelo dragocen. (Luka)

Kruh je zdrava hrana, ki ima veliko vitaminov. (Katarina)

Kruh je življenje. Kruh je narejen iz koruze, žita in moke. Kruh je naraven. (Danijel)

Kruh mi je pomemben za življenje. Brez kruha ne bi mogel dihati. Hvaležen sem, da nam peki delajo kruh. Meni kruh pomeni zdravje in veselje. (Domin)

Hvaležni smo, da je kruh mogoče jesti vsak dan. Kruh je zelo zdrav. Vesel sem, da ga peki pečejo in da je vsak dan svež. (Tilen)

Brez kruha ne moremo živeti. Hvaležen sem, da imam kruh. Kruh je pomemben za življenje. Kruh ni za v smeti. (Daris)

Kruh mi je življenje. Hvaležen sem, da lahko jem kruh. Kruh je narejen iz moke, koruze in semen. (Darko)

9

Je zelo zdrav. In ga potrebujemo za življenje. Če ne bi imeli kruha, bi bili revni. (Kristijan)

Kruh mi pomeni življenje. Kruh imam rada zato, ker nanj lahko namažemo več namazov. Brez kruha ni pravega življenja. (Kristina)

Kruh je pomemben za življenje. Brez kruha ne moremo živeti. Je zelo zdrav,

ker ima veliko žitaric. Na kruh lahko namažemo različne stvari kot na primer maslo, med, Nutello in druge namaze. Je dober za prebavo. (Simon)

Meni kruh pomeni življenje. Meni kruh pomeni glavno hrano. Mislim, da če ne bi bilo kruha, ne bi bilo človeštva. (Svit)