EKSKURZIJA NA

NIZOZEMSKO

21. - 25. 3. 2016

Zbornik seminarskih nalog

Pripravili dijaki 2.a,

2015/16

2

Vsebina

1. TURISTIČNE ZNAMENITOSTI NIZOZEMSKE ......................................................................... 6

2. ZGODOVINA NIZOZEMSKE ................................................................................................ 15

3. OBIČAJI, NAVADE IN KULINARIKA NIZOZEMSKE ............................................................... 21

4. PROJEKT DELTA ................................................................................................................. 26

5. NIZOZEMSKI MOSTOVI ...................................................................................................... 32

6. TRIJE VELIKI: REMBRANDT VAN RIJN, VINCENT VAN GOGH IN PIET MONDRIAN ........... 44

7. REM KOOLHAAS - VELIKO IME V SVETU ARHITEKTURE 20. IN 21. STOLETJA ................... 57

3

ZNAMENITOSTI NIZOZEMSKE – POTOPIS S ŠOLSKE EKSKURZIJE

Dragi bralec, ljuba bralka!

Sedaj že tretješolci so gimnazijci potepanje po Nizozemski predstavili staršem in dijakom 4.

oktobra 2016 na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor - ob dogodku, posvečenem Dnevom

evropske kulturne dediščine.

Pri predstavitvi projekta so sodelovali tudi dijaki 3.c, program gradbeni tehnik – z razstavo

fotografij z ekskurzije.

Predstavili vam bomo del besedila, ki so ga dijaki pripravili ob potopisu s šolske ekskurzije, ki

je bila v marcu 2016 na Nizozemsko, kjer smo si ogledali Amsterdam z okolico…

Potepajmo se skupaj! Nato pa prelistajte naše seminarske naloge, ki smo jih zbrali v

publikacijo. Ob tem smo se marsikaj naučili…

Projektno delo smo vodile mentorice in organizatorice strokovne ekskurzije:

Nataša Harl, Nataša Lampret, Dunja Počivalšek in Metka Topolič.

Projektno delo dijakov v drugem letniku gimnazije (2015/16) je zajemalo izdelavo seminarskih

nalog glede na predviden program strokovne ekskurzije. Ob tem smo spoznali zgodovino in

geografske značilnosti dežele, običaje in navade. Obdelali smo inženirske objekte povezane s

stoletnimi prizadevanji v premagovanju voda – projekt zapornic Delta in polderje. Posebej smo

poiskali številne nove zanimive mostogradnje – od majhnih do velikih mostov. Spoznali smo

se s pomembnimi holandskimi slikarji in z enim največjim arhitektom 20. in 21. stoletja –

Remom Koolhaasom.

OPIS POTI IN OGLEDOV

1. dan Po nočni vožnji je bil naš prvi postanek in ogled v Naardenu, že v bližini Amsterdama; to

zvezdasto utrjeno mesto izkorišča naravne danosti vode in je biser renesančne utrdbene

arhitekture. Postanek je bil sicer kratek, vendar smo dobili vtis utrdbenega nasipa in

obrambnega zidu.

Pot smo nadaljevali z vožnjo po polderju Almere. Obvozili smo novo mesto, katerega začetki

gradnje segajo v 70. leta. Danes pa ima mesto že 150.000 prebivalcev. To je primer, kako si

Nizozemska pridobiva zemeljski teritorij – z nadmorsko »višino« - minus 8 m.

Sledil je kratek postanek v Volendamu, ki je tipična ribiška ali sirarska vas.

V Amsterdamu smo se namestili v hostlu in šli na ogled mesta po kanalih z ladjico, kjer smo se

vozili po vseh treh glavnih starih kanalih, ki sodijo k UNESCO dediščini: Prinsengracht,

Keizrtgracht, Herengraht. Ob tem smo se peljali mimo hiše Ane Frank, kjer je bila kljub pozni

popoldanski uri še vedno dolga vrsta čakajočih na vstop.

4

Lokacija hostla je bila blizu centra, zato smo imeli tudi možnost večernega lastnega sprehoda

in odkrivanja.

2. dan Po zajtrku smo se odpravili v Zaanse Schans, ki je tipična Nizozemska vasica s številnimi mlini,

kjer je muzej na prostem – skansen, ki pa živi - vas je naseljena. Turistom v številnih delavnicah

predstavljajo izdelavo cokel, sira, čokolade… - na splošno klasičnih obrti. V tej vasi se je

nazorno videlo, kako spretni so Nizozemci z regulacijo vodostaja, saj je bila voda le nekaj cm

pod pragom. Tu smo si lahko ogledali tudi številne mline na veter.

Nato smo si ogledali še dve slikoviti mesteci: Harlem in Delft. Obe mesti zaznamujeta

renesančna slikarja Hals in Delft. Po skupnem sprehodu smo tudi samostojno odkrivali

znamenitosti, imeli smo čas za nakup spominkov.

Vožnja skozi Roterdam nam je prinesla vpogled v veliko novo nastalo pristaniško mesto, zraslo

po 2. svetovni vojni, saj je od starega mesta ostalo zelo malo.

V večernih urah smo se sprehodili še po Utrechtu in dobili vtis o starem mestu. Po napornem

dnevu smo se vrnili v Amsterdam.

3. dan Tretji dan smo se peš potepali po najstarejšem delu Amsterdama – na trgu smo videli kraljevo

palačo in gotsko katedralo; šli smo mimo starega pristanišča, kjer segajo stavbe v vodo, prišli

do »rdeče četrti«, kjer je še stara gotska cerkev (v izložbenem oknu smo pa videli tudi

prodajalke ljubezni). Staremu Amsterdamu počasi vračajo prvotno podobo, kjer so bila

gostišča in javne hiše - a ni bil cel prostor namenjen le tej dejavnosti.

Na Novem trgu smo imeli prosto in nato smo se peš podali proti muzeju – sprehodili smo se

mimo cvetličnega trga in prišli naravnost v Rijksmuzej, kjer smo bili ob dogovorjeni uri.

Tam smo občudovali bogate zbirke nizozemskih slikarjev, še posebej se nam je vtisnila v

spomin Rembrandotova Nočna straža in tudi avtoportet Vincenta van Gogha. Umetnine

neprecenljive vrednosti!

Po kosilu smo se poslovili od glavnega mesta, na poti proti domu pa smo si še ogledali znani

stadion Amsterdam Arena. Po nočni vožnji smo srečno prispeli v Maribor in se polni vtisov

odpravili domov.

In še primerjava nizozemske dediščine s slovensko:

Haarlem, Delft in Utrecht so mesta, kjer predvsem mestna jedra izpričujejo bogato stavbno in kulturno dediščino in še danes govore o zlati dobi in razcvetu mest v 16. in 17. stoletju. V primerjavi z mestnimi jedri v Sloveniji bi lahko Utrecht primerjali z Ljubljano, Delft s Koprom in Haarlem s Kamnikom. Naarden, ki je priča izredne obrambne arhitekture, pa bi lahko primerjali z utrdbno arhitekturo, ki je pri nas vezana na gradove, recimo škofjeloški ali ptujski grad. Zaansee, kot odličen primer varovanja dediščine, ki je živa, pa kaže na to, kako bi lahko varovali in ohranjali objekte tudi pri nas, ne zgolj kot muzejske eksponate (muzej na prostem v Rogatcu), ampak še vedno v funkciji.

5

Tudi žalostne novice o terorističnem napadu v Bruslju in celo streljanje na železniški postaji v Amsterdamu ni prekinilo našega potepanja, saj nismo imeli možnosti predčasne vrnitve. Za nas se je vse dobro končalo, tudi po burni zadnji noči v hostlu, ko smo ušpičili tudi nekaj po svoje… Za naše neupoštevanje pravil smo sicer prejeli tudi ukore. Za varnost vseh je potrebno upoštevati navodila, zanamcem pa želimo veliko lepih trenutkov na novem odkrivanju Evrope.V potopisu pa smo seveda omenili tudi kulinariko in popestrili dogodek z degustacijo nizozemskih sirov. Našo predstavitev pa je polepšala še glasba ob kitari, na katero je igral Žan Marksl iz 1.co.

Fotografije z ekskurzije so na ogled preko šolske spletni strani na naslovu

http://gradbena.si/novice/ekskurzija-na-nizozemsko/ (foto Nikolina Škrilec).

Dokumentirali pa smo tudi našo predstavitev 20. 9. 2017 (foto Ciril Ambrož):

6

1. TURISTIČNE ZNAMENITOSTI NIZOZEMSKE

Jan Nikačevič, Nejc Bračko

UVOD

Nizozemska se nahaja v severozahodni Evropi in na severu in zahodu meji na Severno morje,

na jugu na Belgijo, na vzhodu pa na Nemčijo.

Slika 1: Zastava Nizozemske

Nizozemsko pogosto napačno imenujejo Holandija, vendar je to le skupno ime za dve njeni

glavni provinci (Severna in Južna Holandija). Skupaj z Luksemburgom in Belgijo je del

ekonomske unije Beneluks.

Slika 2: Geografska lega Nizozemske

Kraljevina Nizozemska (dežela mlinov na veter in tulipanov) je znana po številnih čudesih,

katere boste videli in spoznali ob obisku države, pa je odvisno od tega, v katerem letnem času

jo obiščete (Amsterdam, 2015).

7

Slika 3: Grb Nizozemske

Nizozemska slovi po izredno ravninski pokrajini, mlinih na veter in tulipanih. Verjetno

marsikdo ne ve, da je Nizozemska ena od najčistejših evropskih držav, da ima izredno urejen

prometni sistem in, seveda, da državo preplavljajo številni priseljenci, med njimi so

najštevilčnejši Maročani, Surinamci in Turki (Jereb, 2011). Amsterdam je glavno mesto

Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države. Mesto, ki je zaradi

svojih številnih kanalov znano tudi kot »Severne Benetke«, ima 747.290 prebivalcev (januar

2008) in je v severnem delu Randstadta, šeste največje konurbacije t.j. združitev mest v Evropi,

z okoli 6.500.000 prebivalci. Ocenjuje se, da v širšem mestnem območju Amsterdama živi

1.500.000 ljudi. Ime mesta pomeni »jez na reki Amstel« ter se nanaša na začetke prve naselbine,

ki se je nahajala na današnjem trgu Dam (Amsterdam, 2015).

Slika 4: Zastava Amsterdama

8

ZNAMENITOSTI NIZOZEMSKE

Trg Dam

Trg Dam je najstarejši del Amsterdama in je nacionalni simbol Nizozemske. Na trgu je Kraljeva

palača, zgrajena leta 1655, ki je bila takrat uporabljena kot mestna hiša (Trg Dam, 2016).

Slika 5: Trg Dam

Cerkev De Nieuwe Kerk

Cerkev De Nieuwe Kerk (15. stoletje), se nahaja na trgu Dam v Amsterdamu, poleg kraljeve

palače. Cerkev se ne uporabljajo več za cerkvene storitve, ampak se uporablja kot razstavni

prostor (Cerkev De Nieuwe Kerk, 2016).

Slika 6: Cerkev De Nieuwe Kerk

9

Rdeča ulica

Tako imenovana »Red street« ulica je največji in najbolj znan »red-light district« v

Amsterdamu in je sestavljen iz mreže ulic; vsebuje približno tristo kabin z najetimi

prostitutkami, ki ponujajo svoje spolne storitve, izza okna in steklenih vrat, običajno osvetljene

z rdečimi lučmi. Tako je tudi ta mreža ulic dobila takšno ime "Red street" - Rdeča ulica (De

Wallen, 2016).

Slika 7: Rdeča ulica

Rotterdam

Rotterdam je pristaniško mesto, ki je največje v Evropi in drugo na svetu. Ustanovljeno je bilo

ob reki Nieuwe Maas. Rotterdam je dom nekatere svetovno znane arhitekture priznani arhitekti

kot so Rem Koolhaas , Piet Blom , Ben van Berkel in drugi. Mesto Rotterdam je znan po

univerzi Erasmus , reki nastavitev, živahno kulturno življenje in svoje pomorske dediščine

(Rotterdam, 2015).

10

Slika 8: Rotterdam, moderno mesto

Most Erasmus

Je kombiniran most s poševnimi zategami in dvižni most v središču Rotterdama, ki povezuje

severni in južni del tega mesta, drugega največjega na Nizozemskem. Most je bil poimenovan

po Desideriusu Erasmusu, vidnem krščanskem renesančnem humanistu.

802 metrov dolg most Nieuwe Maas (novo Meuso) je zasnoval Ben van Berkel in je bil končan

v letu 1996. Del mostu s poševnimi zategami ima en 139-metrov visok asimetričen bel pilon z

vidno horizontalno bazo, kar mu je dalo vzdevek "Labod". Most je stal več kot 165 milijonov

evrov. Uradno ga je odprla kraljica Beatrix, 6. septembra 1996 ( Most Erasmus, 2015).

Slika 9: Most Erasmus

11

Cube House

Kockaste hiše so skupek inovativnih hiš, zgrajene so v Rotterdamu in Helmondu na

Nizozemskem. Zasnoval jih je arhitekt Piet Blom. Stene hiš oziroma ploskve teh kock so

nagnjene za 45 stopinj. Zasnova predstavlja gozd, kjer vsaka hiša predstavlja drevo in vse hiše

skupaj gozd (Cube House, 2016).

Slika 8: Cube Houses, hiše, ki so zgrajene v obliki kock

Hiša Ane Frank

Med 2. svetovno vojno, po dveh letih skrivanja pred gestapom, med katerim je Ana Frank

(Anne Frank) skrbno pisala svoj dnevnik, so družino odkrili na podstrešju hiše ter jo odpeljali

v koncentracijsko taborišče. Konec vojne in izpustitev iz taborišča je dočakal samo Anin oče.

Objavil je dnevnik preminule hčerke, ki je bil nato preveden v več kot 55 svetovnih jezikov.

Podstrešje v poslovni stavbi v središču Amsterdama, je danes spremenjeno v muzej (Hiša Ane

Frank, 2015).

Slika 10: Hiša Ane Frank

12

Muzej Van Gogh

Je muzej umetnosti v Amsterdamu, posvečen delu Vincenta van Gogha, razstavljena pa so tudi

dela njegovih sodobnikov. Ta muzej se nahaja na Muzejskega trgu v Borough Amsterdam

South. Leta 2013 je imel muzej 1,4 milijona obiskovalcev, in je bil 2. najbolj obiskan muzej na

Nizozemskem in 35. najbolj obiskan muzej umetnosti na svetu (Van Gogh Museum, 2016).

Slika 11: Muzej Van Gogh

VIRI IN LITERATURA

Viri slik:

Slika 1:

https://www.google.si/search?q=muzej+madame+tussauds&rlz=1C1WLXB_enSI519SI519&espv=2&

biw=958&bih=657&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjB2eSqiubKAhWM1ywKHXap

BOcQ_AUIBigB#tbm=isch&q=zastava+nizozemske&imgrc=dWIG3kai7rHarM%3A (6. 2. 2016)

Slika 2: https://sl.wikipedia.org/wiki/Nizozemska%23/media/File:EU_location_NED.png (6. 2. 2016)

Slika 3:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Nizozemska%23/media/File:Royal_coat_of_arms_of_the_Netherlands.sv

g (6. 2. 2016)

Slika 4: https:/sl.wikipedia.org/wiki/Amsterdam%23/media/File:Flag_of_Amsterdam.svg (6. 2.

2016)

Slika 5:

https://www.google.si/search?q=muzej+madame+tussauds&rlz=1C1WLXB_enSI519SI519&espv=2&

biw=958&bih=657&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjB2eSqiubKAhWM1ywKHXap

BOcQ_AUIBigB%23tbm=isch&q=trg+dam&imgrc=2JF1zrWWqnqzsM%3A (6. 2. 2016)

13

Slika 5:

https://www.google.si/search?q=muzej+madame+tussauds&rlz=1C1WLXB_enSI519SI519&espv=2&

biw=958&bih=657&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjB2eSqiubKAhWM1ywKHXap

BOcQ_AUIBigB%23tbm=isch&q=Cerkev+De+Nieuwe+Kerk&imgrc=EpLC47m5nsz2BM%3A (6.

2. 2016)

Slika 6:

https://www.google.si/search?q=muzej+madame+tussauds&rlz=1C1WLXB_enSI519SI519&espv=2&

biw=958&bih=657&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjB2eSqiubKAhWM1ywKHXap

BOcQ_AUIBigB%23tbm=isch&q=rde%C4%8Dla+ulica&imgrc=3WvqutKZW_S_vM%3A (6. 2.

2016)

Slika 7:

https://www.google.si/search?q=muzej+madame+tussauds&rlz=1C1WLXB_enSI519SI519&espv=2&

biw=958&bih=657&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjB2eSqiubKAhWM1ywKHXap

BOcQ_AUIBigB%23tbm=isch&q=Rotterdam&imgrc=ROWdURYeDb_DFM%3A (6. 2. 2016)

Slika 8:

https://www.google.si/search?q=muzej+madame+tussauds&rlz=1C1WLXB_enSI519SI519&espv=2&

biw=958&bih=657&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjB2eSqiubKAhWM1ywKHXap

BOcQ_AUIBigB%23tbm=isch&q=Najve%C4%8Dji+most+Erasmus+&imgrc=LgoaCtSnN-

LWRM%3A (6. 2. 2016)

Slika 9:

https://www.google.si/search?q=muzej+madame+tussauds&rlz=1C1WLXB_enSI519SI519&espv=2&

biw=958&bih=657&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjB2eSqiubKAhWM1ywKHXap

BOcQ_AUIBigB%23tbm=isch&q=Cube+Houses%2C+hi%C5%A1e%2C+ki+so+zgrajene+v+obliki+

kock&imgrc=LaZSu-3cQgLRwM%3A (6. 2. 2016)

Slika 10:

https://www.google.si/search?q=hi%C5%A1a+ane+frank&rlz=1C1WLXB_enSI519SI519&espv=2&

biw=1920&bih=955&site=webhp&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwii-

eykkarLAhXlO5oKHb9CCq8Q_AUIBigB#imgrc=5Z-vAVKo0QrIPM%3A (6. 2. 2016)

Slika 11:

https://www.google.si/search?noj=1&tbm=isch&sa=1&q=Muzej+Van+Goghov&oq=Muzej+Van+Go

ghov&gs_l=img.3...90989.91181.0.91323.1.1.0.0.0.0.138.138.0j1.1.0....0...1.1.64.img..0.0.0.bg7PdwtI

JAk%23imgrc=h1RpJqiXy2eMgM%3A (6. 2. 2016)

14

Pisni viri:

Jereb Petra, (21. 9. 2011): Nizozemska, dežela mlinov na veter in tulipanov. Dostopno na:

http://www.siol.net/Trendi/Potovanja/Potopisi/2011/09/nizozemska.aspx (6. 2. 2016)

Amsterdam (8. 3. 2015). Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Dostopno na:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Amsterdam (6. 2. 2016)

Nizozemska (7. 11. 2015). Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Dostopno na:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Nizozemska (6. 2. 2016)

Trg Dam (2016). Iz Wikipedije, proste enciklopedije Dostopno na:

http://www.discoverserbia.org/sr/holandija-putovanja/amsterdam-holandija/trg-dam (6. 2. 2016)

Cerkev De Nieuwe Kerk (29. 1. 2016). Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Nieuwe_Kerk_(Amsterdam) (6. 2. 2016)

Rdeč ulica ( 7. 2. 2016) Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/De_Wallen (6. 2. 2016)

Rotterdam (18. 3. 2015). Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Dostopno na:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Rotterdam (6. 2. 2016)

Most Erasmus ( 16. 5 . 2015). Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Dostopno na:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Most_Erasmus (6. 2. 2016)

Cube House ( 8. 1. 2016). Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Cube_house (6. 2. 2016)

Hiša Ane Frank ( 15. 10. 2015). Wikipedije, proste enciklopedije. Dostopno na:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ana_Frank (6. 2. 2016)

Van Ghog ( 22. 2. 2016). Wikipedije, proste enciklopedije. Dostopno na :

https://en.wikipedia.org/wiki/Van_Gogh_Museum(6. 2. 2016)

Knjižni viri:

PRESTOLNICE EVROPE (2010). Prevedel Igor Antič. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1. izdaja.

15

2. ZGODOVINA NIZOZEMSKE

Matjaž Pongrac, Aljaž Ramot

SPLOŠNO O NIZOZEMSKI

Kraljevina Nizozemska je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Nizozemska se nahaja v severozahodni Evropi.

Slika 1: Geografska lega Nizozemske

ZGODOVINA

Nizozemska je bila ustanovljena leta 1581 po dolgem boju proti španski nadvladi. Od takrat

naprej državo predstavlja kraljeva rodbina. Kraljice in kralji Nizozemske so potomci princa

Viljema l. Oranskega, ki je v letih 1572-1581 vodil zmagoviti boj za versko in politično

svobodo.

V zlati dobi Nizozemske so pritekala v deželo neznanska bogastva iz daljnih dežel velikanskega

nizozemskega kolonialnega imperija. Nizozemska je bila v 17. stoletju središče bančništva,

industrije in umetnosti ter vodilna evropska pomorska sila. Pred tem je bila dolga stoletja pod

tujo oblastjo.

Od 9. do sredine 16. stoletja so ji zaporedoma vladali francoski kralji, potem burgundski

vojvode, ki so jih nasledili habsburški cesarji in nazadnje španski kralj Filip II. Protestantski.

Nizozemci so se uprli katoliškemu španskemu kralju in po 80 let trajajoči vojni dosegli

neodvisnost. V samostojni državi, republiki Nizozemski, so se še bolj razcvetele trgovina,

kultura, znanost in umetnost, vendar le za dobrih sto let. Vojne z Anglijo in Francijo so državo

oslabile in v 18. stoletju je začela zaostajati.

16

Po francoski revoluciji je nastala na njenem mestu Batavska republika, ki pa jo je Napoleon že

naslednje leto spremenil v kraljevino in potem priključil Franciji. Z dunajskim kongresom je

leta 1815 na ozemlju današnjega Beneluksa nastala kraljevina Združene Nizozemske in po

odcepitvi kraljevine Belgije (1831) današnja kraljevina Nizozemska. Beneluks je poimenovanje

Belgije, Nizozemske in Luksemburga.

V 1. svetovni vojni je Nizozemska ostala nevtralna, med 2. svetovno vojno pa je spet doživela

tujo oblast, tokrat nemško. Leta 1957 je bila soustanoviteljica Evropske gospodarske skupnosti.

Država gosti tudi Mednarodno kazensko kazensko sodišče v Haagu, kjer je tudi administrativno

središče s sedežem vlade, rezidenca kraljice, in večina veleposlaništev, čeprav je glavno mesto

države Amsterdam. Nizozemsko pogosto napačno imenujejo Holandija, vendar je to le skupno

ime za dve njeni glavni provinci (Severna in Južna Holandija) (Nizozemska, 2015).

REPUBLIKA NIZOZEMSKA

Republika sedmih združenih provinc ali Združene Nizozemske ali na kratko Republika

Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti

monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva

in kmetijstva. Zveza je obstajala v obdobju 1581 - 1795, meje njenega ozemlja so se s časom

spreminjale in se v končni obliki približno pokrivale z današnjo Nizozemsko.

Priznanje samostojnosti je Republika dosegla po osemdesetletni vojni (1568 - 1648) za

osamosvojitev izpod španske nadoblasti. V tem času je razvila najmočnejšo mornarico in

pridobila kolonije na Daljnem vzhodu in južni Ameriki. V 17. stoletju je bila ena najmočnejših

gospodarskih in političnih sil v Evropi (zlata doba Nizozemske) (Wikipedija, 2016).

BATAVSKA REPUBLIKA

Batavska republika (nizozemsko Bataafse Republiek) je bila v letih 1795 do 1806 francoska

sestrska država na tleh sedanje Nizozemske, oblikovana po vzoru Francoske prve republike.

Poimenovana je bila po germanskem plemenu Batavijcev, ki so živeli na tem območju v času

Rimskega cesarstva in so tako veljali za njihove prednike. V nasprotju z dogodki v Franciji so

se revolucionarne spremembe v Batavski republiki dogajale relativno mirno. Njena

predhodnica, Nizozemska republika, je bila pri politični izgradnji zelo konzervativna in

neučinkovita , še vedno s temelji v fevdalnem sistemu. Odločitve so se dogajale zelo počasi.

Posamezne province so s svojo močjo blokirale mnogo občutljivih novosti. Batavsko republiko

je zaznamovalo preoblikovanje v bolj centralistično in učinkovito vlado, od krhke konfederacije

17

k pravi unitarni državi. Številne novosti so se ohranile tudi kasneje, kot recimo prvi uradni

pravopis nizozemskega jezika (Wikipedija, 2016).

NIZOZEMSKI KOLONIALN IMPERIJ

Nizozemci so imeli prevladujoč položaj v evropski notranji trgovini. Med njihovim

vojskovanjem s Španijo je bila Portugalska pod špansko krono. Nizozemci so zanesli

vojskovanje na svetovna morja. Vojskovali so se predvsem proti portugalskim posestim in so

to v JV Aziji brezskrbno počeli tudi med 12-letnim premirjem. Tako so postali glavni dediči

Portugalcev na Daljnem vzhodu. Da bi izrinili Portugalce, so potrebovali bojne ladje in vojake,

da bi si pridobili in obdržali oporišča so rabili spet vojake, in povrhu še politične pogodbe.

Vodstvo Nizozemske je sicer podpiralo podjetja nizozemskih pomorščakov in trgovcev, države

pa se uradno ni vpletala v kolonialne in trgovske zadeve (Svetovna zgodovina).

AMSTERDAM

Slika 2: Grb mesta

Amsterdam je zelo dobro poznano mesto severne Evrope z bogato zgodovino. V 17. stoletju je

bil središče svetovne ekonomije, danes pa je poznan predvsem po svoji strpnosti.

18

Slika 3: Mesto Amsterdam

1200-1585: Zgodnja zgodovina

Prvi zapisi iz trinajstega stoletja o Amsterdamu pripovedujejo kot o ribiški vasici. Razvil se je

okrog mostu preko reke Amstel ob koncu dvanajstega stoletja. Ime Amstelledamme se je

prvikrat pojavilo v dobi Florisa petega, grofa Holandije (27. 10. 1275). V štirinajstem, predvsem

pa petnajstem stoletju je Amsterdam doživel hiter razvoj, ki je postavil temelje Zlati dobi

Amsterdama.

V srednjem veku so bile hiše večinoma zgrajene iz lesa, le nekaj izmed srednjeveških zgradb

je »preživelo«, med njimi Lesena hiša (Houten Huis).

Slika 4: Amsterdam v preteklosti

19

1585-1672: Zlata doba Amsterdama

Med 1585 in 1672. letom je Amsterdam cvetel v svoji Zlati dobi, obdobju velikih trgovskih

uspehov. V tem času je bil svetovna trgovska prestolnica in takrat je tudi nastala njegova

znamenita mestna pokrajina.

Mestni razširitvi leta 1613 in 1663 še vedno zaznamujeta značilen videz mesta in nekatere

najznamenitejše zgradbe mesta izhajajo iz tega obdobja, npr. mestna hiša na trgu Dam, ki je

danes Kraljeva palača in druge (Westerkerk, Zuiderkerk in tudi veliko drugih hišk ob kanalih).

Slika 5: Položaj Amsterdama na karti

1672-1795: Doba zlata in srebra

Leto 1672 je bilo za Amsterdam prelomno, saj so jih hkrati napadali tako Angleži kot Francozi.

Zlata doba se je končala. Kljub vsemu pa je Amsterdamu med leti 1672 in 1795 uspelo ohraniti

svojo uspešnost in blaginjo, ostal je finančni center Evrope in ostal največji center trgovine. V

tem obdobju so nastale hiše Huis Van Brienen, Herengracht 284, Huis De Vicq-De Steur, OZ

Voorburgwal 237, Zeevrugt and Saxenburg, Keizersgračt 224.

1795-1813: Recesija in zmanjšanje

V letu 1795 so ukinili status republike. Kmalu zatem se je začela francoska okupacija in v tem

obdobju je Amsterdam utrpel ekonomske recesije.

20

1813- 1940: Novejša zgodovina

Slika 6: Zgodovinski Amsterdam

To obdobje je ohranjeno v spominu kot obdobje ekonomskega okrevanja in razširitve.

Prebivalstvo je naraščalo in razvoj je bil posledica industrijske revolucije, ki je sprožila Novo

zlato dobo. Mesto se je razširilo preko meja Singelgrachta, zgradile so se tudi večje, a bolj

ubožno zgrajene delavske četrti. Med leti 1920 in 1940 je prišlo do ponovne ekonomske recesije

in v tem obdobju je zgodovinski del mesta utrpel veliko škode (Amsterdam.info, 2016).

VIRI IN LITERATURA

Nizozemska. Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Dostopno na:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Nizozemska (7. 11. 2015)

Amsterdam.info. Dostopno na: http://www.amsterdam.info/si/podatki/zgodovina/ (12. 2. 2016)

Pridobljeno iz: Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, urednik Marjan Krušič

Viri slik

Slika 1: https://sl.wikipedia.org/wiki/Nizozemska#/media/File:EU_location_NED.png

Slika 2: https://sl.wikipedia.org/wiki/Amsterdam#/media/File:Amsterdam_wapen.svg

Slika 3: https://www.google.si/search?q=amsterdam&espv=2&biw=1280&bih=923&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ve

d=0ahUKEwiOq4Co_PHKAhXFaRQKHQDmC1kQ_AUIBigB#imgrc=8CL670Qhb7YgWM%3A

Slika4: https://www.google.si/search?q=amsterdam&espv=2&biw=1280&bih=923&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ve

d=0ahUKEwiOq4Co_PHKAhXFaRQKHQDmC1kQ_AUIBigB#tbm=isch&q=zgodovina+amsterdam&imgrc=s

qyJOsGlLhLVIM%3A

Slika 5: https://sl.wikipedia.org/wiki/Amsterdam#/media/File:LocatieAmsterdam.svg

Slika6: https://www.google.si/search?q=amsterdam&espv=2&biw=1280&bih=923&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ve

d=0ahUKEwiOq4Co_PHKAhXFaRQKHQDmC1kQ_AUIBigB#tbm=isch&q=amsterdam+wallpaper&imgrc=2

nmxSTfh-_CmIM%3A

21

3. OBIČAJI, NAVADE IN KULINARIKA NIZOZEMSKE

Matevž Verdnik, Marko Matjašič

OBIČAJI

Eden izmed tradicionalnih praznikov na Nizozemskem je praznik svetega Nikolasa ali

Sinterklaasa - svetega Miklavža. To se praznuje na večer pred Sinterklaasovim rojstnim dnem

5. decembra, še posebej v družinah z majhnimi otroki. Sinterklaas ima tudi spremljevalca,

znanega kot Zwarte Piet. Tudi na Nizozemskem je v navadi obdarovanje pridnih otrok.

Slika 1: Sinterklaas

Razširjena tradicija je, da ponudijo tradicionalni beschuit met muisjes, ko ljudje pridejo na

obisk novorojenemu otroku in njegovi mater. Beschuit je tipičena nizozemska vrsta piškotov,

muisjes pa so sladkana janeževa semena.

Druge tradicije so pogosto regionalne, kot so velikonočni kresovi ali praznik svetega Maartena

(sv. Martin), na večer 11. novembra, ko otroci hodijo od vrat do vrat s papirnatimi lučmi in

svečami ter pojejo pesmi v zameno za zdravljenje. Ta praznik je začetek temnega obdobja pred

božičem in dolgih dni pozimi.

Enako se zgodi tudi 6. januarja s praznikom treh kraljev, na nekaterih območjih na jugu

Nizozemske.

22

Še en tradicionalni praznik na Nizozemskem je Kraljev dan (Koningsdag). To je praznovanje v

čast kraljevemu rojstnemu dnevu. Dan je znan po svojem nacionalnem prostem trgu, na katerem

je veliko ljudi, ki prodajajo svoje rabljene predmete. To je tudi priložnost za "oranžne norosti"

ali oranjegekte, za nacionalno barvo.

NAVADE

Pristop je na Nizozemskem zelo pomemben. Tamkajšnjo prebivalstvo je zelo disciplinirano,

konzervativno, pozorno na najmanjše podrobnosti in zelo ceni čistočo in urejenost. Vidijo se

kot varčne, delavne, praktične in dobro organizirane.

Nizozemci so tudi zelo zasebni ljudje. Ne opozarjajo nase in ne cenijo uspeha v drugih zahodnih

družbah. Ni jim všeč izkazovanje bogastva, saj so v nasprotju z njihovimi egalitarnimi

prepričanji. Zato ne hvalijo svojih dosežkov ali njihovih materialnih dobrin.

Rokovanje je na Nizozemskem običajna oblika pozdrava. Hitrem in čvrstem stisku roke, sledi

nasmešek in ponavljanje svojega imena. Rokujejo se vsi. Tudi otroci. Najbližji prijatelji, pa še

zraven rokovanja, drug drugega poljubijo blizu lica trikrat, začenši na levem licu.

Večina Nizozemcev uporablja svoja osebna imena samo v družbi z družino in tesnimi prijatelji.

Če boste kdaj povabljeni v Nizozemsko hišo, je v navadi, da prinesete zraven darila. Kakšno

kakovostno čokolado, šopek rož, ali knjigo. Potrebno je, da so rože v lihih številk, vendar ne

13, saj je to nesrečno število. Darila je potrebno tudi dobro zaviti. Če ste povabljeni na večerjo,

vino ni dobro darilo, saj ima gostitelj večkrat že izbrana vina za večerjo. Ko so darila prejeta,

jih običajno odvijejo oz. odprejo.

Na Nizozemskem so kosila dokaj formalna. Manire pri mizi so kontinentalne - vilice držijo v

levi roki in nož v desni.

Ko so na kosilo povabljeni, stojijo pri mizi, dokler jih ne pozvejo naj sedejo. Najprej sedejo

ženske in nato moški. Pogosto je sedežni red že določen.

23

Če še z jedjo niso končali, svoj nož in vilico prekrižano položijo na sredi krožnika, z vilico nad

nožem. Jesti ne začnejo, preden ne začne jesti gostitelj. Zraven večine jedi, imajo zraven

priložene še manjše prijedi, to so večkrat kakšni sendviči.

Pojedo vse, kar jim je dano, saj je na Nizozemskem hrano žaljivo puščati na krožniku.

Po končani jedi, položijo nož in vilico vzporedno na desni strani krožnika.

KULINARIKA

Na Nizozemskem se lahko dobro in obilno naješ. Veliko je zelenjave, masla, mesa in omak z

jajci. Morje je bogato z ribami, ostrigami, jastogi, raki. Bogati pašniki dajejo mleko, smetano

in maslo. Poznaš sira gavda in edamec? Oba sta nizozemski specialiteti. Priljubljen je tudi

slanik, ki ga pogosto jedo surovega. Če pa tej deželi česa primanjkuje hrano uvažajo s celega

sveta. V kuhinji se zelo pozna vpliv kolonij (razne začimbe) veliko je indonezijskih restavracij

s tipično indonezijsko hrano. Tudi v domačih kuhinjah so prevzeli navade kolonij, tako da je

marsikatera jed bolj eksotična kot evropska. Nizozemci radi posedijo ob popoldanski kavi

"nederlandse koffetafel", kjer postrežejo še sladko smetano, pecivo, ter s šunko, raznimi

klobasami, mesom, ribami in pikantnimi jedmi v kar velikih količinah. Tudi zajtrki so bogati.

Pravijo, da se noben Nizozemec ne odreče dobri hrani in pijači. Zato ni nič čudnega, da v

večernih urah skozi okno brez zaves vidimo za mizo vso družino, ki uživa ob čaju s

palačinkami, kolački, kruhom z maslom in raznimi delikatesami. Hrana je izvrstna in jo je težko

pustiti za naslednji dan (Holandija – Nizozemska značilne jedi, 1. 6. 2005).

Tradicionalne nizozemske jedi so:

- Bitterballen,

- Frikandel,

- Erwtensoep

(europa.eu – tradicionalne jedi, b.d.).

24

BITTERBALLEN / MESNI KROKETI:

SESTAVINE:

100 g masla, 150 g moke, 700 ml goveje juhe, 1 sveža čebula, 1 žlica svežega peteršilja, 400 g

kuhanega mesa, sol, poper.

PRIPRAVA JEDI:

Maslo stopimo v ponvi. Nato počasi dodamo moko in premešamo v gosto pasto. Pazite,

prežganje vpija tekočino. Kuhamo nekaj minut na majhnem ognju, medtem ko vmešamo

čebulo, peteršilj in razrezane koščke mesa. Mešanica se mora zgostiti v težko gosto omako.

Zmes vlijemo v plitvo posodo, pokrijemo in damo v hladilnik za nekaj ur, da se strdi. Nato

omako vbrizgamo v že narejene kroglice. Nato oblikujemo kroglice? Na koncu jih še

povaljamo v moki, jajcu in drobtinah. Olje v cvrtniku segrejemo do 190° C in scvremo štiri

bitterballe naenkrat, da zarumenijo (Bitterballen, b.d.).

Slika 2: Bitterbalen

Dober tek!

25

VIRI IN LITERATURA

INTERNETNI VIRI:

Culture of Nederland (4.11.2015). Dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Culture_of_the_Netherlands#Traditions (12.2.2016).

Nederlands- Holland (23.10.2015). Dostopno na:

http://www.kwintessential.co.uk/resources/global-etiquette/netherlands.html (12.2.2016).

Holandija – Nizozemska značilne jedi (1. 6. 2005). Dostopno na:

http://med.over.net/forum5/read.php?21,1104973,5907294 (12. 2. 2016).

Bitterballen. Dostopno na:

http://www.holland.com/global/tourism/article/bitterballen.htm (12. 2 2016).

europa.eu. Dostopno na:

http://europa.eu/kids-corner/countries/netherlands/index_sl.xml (12. 2. 2016).

Frikandel zelf maken. Dostopno na:

http://www.zelfmaakrecepten.nl/frikandel-zelf-maken/ (12. 2. 2016).

VIRI SLIK:

Slika 1: Sinterklaas (24.11.2014) Dostopno na:

https://www.unite.utwente.nl/event/sinterklaas/ (12.2.2016).

Slika 2: Dutch Cummunity (7. 8. 2012). Dostopno na:

http://dutchcommunity.com/2012/08/07/bitterballen-meat-croquettes/ (12. 2. 2016).

26

4. PROJEKT DELTA

Mitja Potisk, Jani Elšnik

UVOD

Projekt Delta so na Nizozemskem začeli graditi leta 1953 in je eden največjih gradbenih

dosežkov v zgodovini človeštva, dokončno je bil dograjen leta 1997.

Delta je niz gradbenih projektov na jugozahodu Nizozemske, sestavljen iz raznih nasipov, jezov

in zapornic za zaščito velikega ozemlja v bližini delte Rena ter Meuse in Šelda. Nasipe in

zapornice je treba redno vzdrževati in obnavljati, saj se morska gladina vedno znova dviga

zaradi vremena in tudi drugih dejavnikov.

Cilj tega projekta je skrajšati Nizozemsko obalo in skrajšati gradnjo morskih nasipov. Zgrajenih

je bilo okoli 3000 km morskih nasipov in približno 10.000 km notranjih nasipov (reke in

kanali).

Skupaj s projektom Zuiderzee je bil projekt Delta razglašena za eno izmed sedmih čudes

sodobnega sveta s strani American Society of Civil Engineers (Ameriško društvo dradbenih

inženirjev).

Slika 1: Projekt Delta

27

OOSTERCHELDE

Leta 1986 so odprli protinevihtne zapore Oosterschelde. Dela so začeli leta 1958.

Protinevihtna zapora Oosterschelde je največji jez med trinajstimi jezovi iz sistema Delta, ki

sestavljajo protipoplavno zaščito, ki Nizozemsko varuje pred Severnim morjem. Devet

kilometrov dolg Oosterscheldekering so najprej načrtovali in deloma zgradili kot zaprt jez, a po

protestih javnosti so v preostale štiri kilometre jezu vgradili ogromna zaporna vrata. Te

zapornice so običajno odprte, a jih ob neugodnih vremenskih pogojih lahko zaprejo. Na ta način

zaščitijo morsko življenje v slani vodi za jezom in lahko nadaljujejo z ribolovom, medtem ko

je življenje na drugi strani jezu varno pred vodo.

Dela na Delti pogosto imenujejo največji protipoplavni projekt na svetu. Z več kot 16.500

kilometri nasipov (2.400 km primarnih nasipov in 14.100 km sekundarnih nasipov) in 300

objekti je projekt Delta eden najobsežnejših gradbenih projektov na svetu. S tem projektom so

13 rečnih ustij ločili od morja. Tako so iz morja pridobili približno 1.650 km2 zemljišč.

Slika 2: Protinevihtna zapora Oosterschelde (Vir: Rijkswaterstaat)

28

MAESLANTKERING

Izgradnja protinevihtne zapore Maeslantkering je zaključni element projekta Delta.

Protipoplavna zapora je največji vodni projekt na Nizozemskem. Je skoraj tako dolga kot

Eiffelov stolp v Parizu in tehta štirikrat več. Maeslantkering sestavljajo dvoja jeklena vrata, ki

se lahko potopijo in pretvorijo v pomol.

Sliki 3, 4: Maeslantkering (Vir: Rijkswaterstaat)

29

NAČINI ZAŠČITE

Program Prostor za reko

Zaradi naraščajočih pretokov rek, ki so posledica večje količine padavin in topljenja snega v

višjih predelih, je bil potreben nov pristop. Namesto zviševanja in povečevanja nasipov vodam

na Nizozemskem zdaj odpirajo več prostora.

V bodoče bo bolj pogosto prihajalo do visokih rečnih pretokov in zato so se odločili, da je

potrebno poskrbeti, da bodo reke lahko prenesle večje količine vode, ne da bi poplavile. Vlada

je program Prostor za reko odobrila leta 2007.

Ta program ima tri cilje:

do leta 2015 bo po reki Rhine lahko steklo 16.000 litrov vode na sekundo, ne da bi reka

s pritoki poplavila,

ukrepi, ki bodo povečali varnost, bodo hkrati izboljšali splošno kakovost okolja v

porečjih,

dodaten prostor, ki ga bodo reke v naslednjih desetletjih potrebovale za pretok večjih

količin vode zaradi napovedanih podnebnih sprememb, bo ostal trajno na voljo.

Zaščita obale s peskom

Zaščita s peskom (»Sand Engine«) je inovativni način za zaščito obale z ogromno količine peska. Veter,

valovi in morski tokovi bodo pesek naravno raznesli vzdolž južne obale. To poimenujemo ‘gradnja z

naravo’. Oblika »peskovnega motorja – motorja iz peska« se bo počasi spreminjala in se bo postopoma

popolnoma vgradila v peščene sipine in obalo. Obala bo širša in bolj varna.

Slika 5: »Peskovni motor« (Vir: Van Oord)

30

Izsuševanje morja

Ena največjih znamenitosti Nizozemske so polderji. Silni napori celih rodov kmetov,

inženirjev, preprostih kopačev jarkov in domiselnih iznajditeljev so omogočili osušitev

približno polovice Nizozemske. Koder so se nekoč razprostirala močvirja in plitva rečna ustja,

so nastali tisoči hektarov plodne zemlje. In še vedno nenehno pridobivajo nova zemljišča.

Obalne valovite peščene sipine, ki ločujejo kopno od morja, slabo varujejo zemljo pred

razdiralno silo viharjev, bibavice in tokov. Zato Nizozemci ob vsej obali skrbno utrjujejo

naravne varovalne nasipe, deloma s čvrsto grajenimi nasipi in lomilci valov, deloma z

ohranjanjem trave in grmičja, ki s koreninami utrjujeta tla in preprečujeta odnašanje zemlje.

Polderje oz. polja za nasipi, so prepredli z mrežo prekopov, jarkov in nasipov. Te marše (nižine)

ležijo večinoma pod morsko gladino, zato nimajo naravnega odtoka in je treba vse leto umetno

uravnavati gladino talnice. Sprva so za to uporabljali vetrne mline, zdaj pa so to nalogo prevzele

električne črpalke.

Slika 6: Širjenje kopnega

31

Internetni viri (dostopno 4. 3. 2016):

Projekt delta (4. 3. 2016). Wikipedija, prosta enciklopedija. Dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Delta_Works

Oosterschelde (27. 7.2015). Wikipedija, prosta enciklopedija. Dostopno na:

http://www.deltawerken.com/Das-Oosterschelde-Wehr/585.html

Maeslantkering (9. 7. 2015). Wikipedija, prosta enciklopedija. Dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Maeslantkering

Slike:

Slika 1:

https://hr.wikipedia.org/wiki/Projekt_Delta_(Nizozemska)#/media/File:Deltawerken_na.png˙

(4. 3. 2016)

Slika 2:

https://www.google.si/#tbm=isch&q=zapora+Oosterschelde+&imgrc=LACygu2-

fZkPpM%3A (4. 3. 2016)

Slika 3:

https://www.google.si/#tbm=isch&q=Maeslantkering&imgrc=cKsuF0QOMH4rzM%3A

(4. 3. 2016)

Slika 4:

https://www.google.si/#tbm=isch&q=Maeslantkering&imgrc=vZqswG_naJIXLM%3A

(4. 3. 2016)

Slika 5:

https://www.google.si/#tbm=isch&q=Van+Oord+Sand+Engine&imgrc=gaFmHAe8FTb0NM

%3A (4. 3. 2016)

Slika 6:

https://www.google.si/#tbm=isch&q=izsu%C5%A1evanje+morja+nizozemska&imgrc=ZOE

UsekP_wRnWM%3A (4. 3. 2016)

32

5. NIZOZEMSKI MOSTOVI

Nejc Hauptman, Tilen Rojko

UVOD

Most je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske

ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo. Oblika in izvedba mostu sta

odvisni od njegove razpetine, višine, vrste temeljnih tal in obremenitve, ki jo mora prenašati.

Most v ožjem smislu je objekt, ki služi prehodu prometnice preko vodotoka z odprtino večjo

ali enako 5,0 m.

Glede na obliko in konstrukcijo poznamo kar nekaj glavnih vrst mostov: gredni most, konzolni

most, obokan in ločni most, viseči most, most z diagonalnimi kabli in palični most.

Most je pogost simbol za premagovanje različnih meja. Na zadnji strani evro bankovca je

prikazan most kot simbol združevanja evropske skupnosti. Poznan je pojem "glasba bo zgradila

most med kulturo in gospodarstvom", kjer gospodarstvo donira za kulturne prireditve, ali

"glasba predstavlja most med narodi" in podobno.

Hoja po mostu je povezana tudi s tveganjem za nesrečo, zato so v prejšnjih časih morali arhitekti

prvi z lastno prisotnostjo opraviti preizkus in dokazati stabilnost mostu. V srednjem veku je

veljal rek, da se je bilo gradnje mostu treba lotiti s prave strani ali pa celo s hudičem. Mostovi

so bili tudi priljubljena točka za izvedbo ropov. Mostove kot simbole pogosto srečamo tudi v

grboslovju (Most, 2016).

V nalogi bomo predstavili nekatere stare in nove mostove na Nizozemskem. Vsi so zelo

zanimivi inženirski objekti.

33

MOSTOVI

1. Lebdeči most

Utrdba in most se nahajata v mestu Bergen op Zoom na jugu Nizozemske.

Most vodi do utrdbe, ki je bila zgrajena pod vodstvom inženirja Menna Van Coehoorna leta

1688. Trdnjava je bila zavarovana z obrambnim jarkom in dostopna le s čolnom. Vojska je

imela tukaj svoje skladišče, zato so vojaki morali veslati 80 metrov. Danes se v trdnjavi odvijajo

manjši dogodki, do katerih je moč priti preko na novo zgrajenega Lebdečega mosta. Prvotni

vhod v utrdbo še vedno obstaja tik nad vodno gladino.

Most so zgradili leta 2014, gradnja je trajala 3 mesece. Zgrajen je iz modificiranega,

ukrivljenega lesa, ki ima spodaj speljane cevi z zrakom in ga je pozimi tudi mogoče premikati,

da je vodna površina namenjena drsališču. Dolg je 80 metrov ter je vijugaste oblike. Dizajn

mostu so naredili: Ro Koster, Ad Kil, Martin van Overveld (»Ravelijn op den Zoom Floating

Bridge by RO&AD«, 2014 ).

Slika 1: Lebdeči most

34

2. Most Erasmus

Je kombiniran most s poševnimi zategami in hkrati je tudi dvižni most v središču Rotterdama,

ki povezuje severni in južni del tega mesta, drugega največjega na Nizozemskem. Most, ki ga

je zasnoval arhitekt Ben van Berkel, je dolg 802 metrov, visok 139 metrov, in je bil končan leta

1996. Del mostu s poševnimi zategami ima 139 metrov visok asimetričen bel pilon z vidno

horizontalno bazo, kar mu je dalo vzdevek "Labod". Najjužnejši razpon mostu predstavlja 89

metrov dolg dvižni most za ladje, ki ne morejo pod mostom. Dvižni most je največji in najtežji

v zahodni Evropi in ima največjo ploščo take vrste na svetu. Most je stal več kot 165 milijonov

evrov (Most Erasmus, 2015).

Slika 2: Most Erasmus

35

3. Melkwegbridge

Most v mestu Purmerend ima nenavadno »cik-cak« obliko in dva nivoja, pešcem je namenjen

drugi nivo, prvi nivo pa je namenjen invalidom in kolesarjem. Most so oblikovali arhitekti

nizozemskega biroja NEXT Architects and Rietveld Landscape. Njihov želja je bila, da bi na

čim bolj nenavaden način povezali staro in novo mestno jedro. Ideja za most je nastala leta

2006, most pa je bil končan 2012. Cena izgradnje mostu s 130 stopnicami in 48 metri zavite

poti je znašala šest milijonov evrov (»Melkwegbridge by NEXT Architects and Rietveld

Landscape«, 2012).

Slika 3: Most Melkweg

36

4. Mojzesov most – Fort de Roovere, Halsteren

Čudna arhitektura mostu nas spominja na jarek, imenuje se Mojzesov most (ali Loopgraafbrug

v maternem jeziku). Zgrajen je bil 2010 po načrtih družbe RO&AD. Most je zgrajen točno nad

gladino vode, s pogledom na čudovito pokrajino s trdnjavo iz 17. stoletja. Namenjen je pešcem

in ponuja dostop do stare utrdbe, s prekrasnim razgledom na pokrajino (»Moses Bridge /

RO&AD Architecten«, 2011).

Slika 4: Mojzesov most

Slika 5: Trdnjava Fort de Roovere

37

5. Most Hovenring

Hovenring je nenavadno krožišče in zaenkrat edino takšno na svetu. Nahaja se med lokacijami

Eindhoven,Veldhoven in Meerhoven, ki daje mostu tudi njegovo ime, v nizozemščini pomeni

»obroč« - »Hoven«. Hovenring je bil prvič zasnovan v letu 2008, ko se je povečal promet med

Eindhovnom in Veldhovnom. Za izboljšanje prometnega pretoka in varnosti so motoriziran

promet ločili od kolesarskega. V mestnem svetu Eindhovna so želeli razviti projekt, ki bo všeč

vsem. Tako so imeli arhitekti glede risanja proste roke. Ideja je morala biti čimbolj izvirna.

Zasnovo za Hovenring je izdelala IPV Delft oblikovalna agencija. Ime so izbrali preko

tekmovanja med prebivalci Eindhovna in Veldhovena. Gradnja se je začela 11. februarja 2011.

Hovenring je bil končno odprt za javnost 29. junija 2012. Hovenring je uradno krožišče, v

resnici pa je krožno-kabelni most s premerom 72 metrov. Celotna konstrukcija je izdelana iz

jekla (»Hovering, 2016«).

.

Slika 6: Most Hovenring

38

6. Kanalski mostovi Amsterdama

V Amsterdamu se je razvoj pričel pred štirimi stoletji, ko se je mesto širilo in so potrebovali

čedalje več prostora; takrat so novi trgovski posli ustvarili ozračje primerno za novo fazo

gradnje kanalov. Najprej so se gradili manjši kanali v ravninskih delih Voorburgwala, kasneje

tudi zahtevnejši. Ladjam se je odprla pot, da so lahko plule v center mesta. Po prvotnem uspehu

so načrte še razvijali in izoblikovali vodne poti v obliki ukrivljenih polmesecev, ki so bili

nanizani tesno skupaj drug poleg drugega. Danes se po teh kanalih lahko peljemo z vodnimi

avtobusi ter si ogledamo mestne znamenitosti (Leech, 1997: 8, 9).

Slika 7: Kanali Amsterdama

Kanali pa so prepredeni s številnimi mostovi…

39

7. Pythonbrug

Pythonbrug je pešcem namenjeni ločni jekleni most v Amsterdamu. Zgrajen je bil v četrti

Spoorwegbassin v vzhodnih Docklandsih in povezuje Panamakade na polotoku Sporenburg z

Stuurmankade na otoku Borneo. Most je bil končan leta 2001. Ime se nanaša na elegantno

valovito obliko, ki spominja na pitona. Najprej je bil znan kot Anaconda-Salamander ter tudi

kot Dinozavrov most (Dinosaur Bridge). Svetlo rdeč most je zasnoval arhitekt Adriaan Geuze

West. Most je bil nagrajen leta 2002. Ima dolžino 93 metrov in največji premer 9,5 metra

(»Pythonbrug, 2015«).

Slika 8: Pythonbrug

40

8. Enneüs Heermabrug

Most Enneüs Heerma (nizozemsko: Enneüs Heerbrugg) je most v Amsterdamu, ki povezuje

novo mestno okrožje, ki temelji na sedmih umetnih otokih. Most je dobil ime po Enneüsu

Heerma, demokratu, svetniku in državnemu sekretarju na Nizozemskem. Narejen je iz jekla, v

dolžino meri 230 m, v širino 38 m, v višino pa 26 m. Most je namenjen cestnemu prometu, na

njem so tudi tirnice za tramvaje. Gradbena dela so bila zaključena leta 2001, most so zasnovali

arhitekti skupine Grimshaw Architects (»Enneüs Heerma Bridge, 2016«).

Slika 9: Enneüs Heermabrug

41

9. Willemsbrug

Willemsbrug je most poleg mosta Erasmus (Erasmusbrug) v središču Rotterdama. Ta povezuje

severni del mesta z Noordereilandom. Most je bil dokončan leta 1981, zasnoval ga je C.

Veerling in poimenovali so ga po kralju Nizozemske Willemu III.

Nadomestil je starejši most, ki je bil odprt leta 1879, vendar je bil močno zastarel. Zaradi

velikega prometa na starem mostu se je vlada odločila za gradnjo novega, ki so ga zgradili 150

m stran od starega (»Willemsbrug, 2016«).

Po zaključku gradnje novega mostu pa so starega podrli. Novi most je pobarvan je v rdeči barvi,

kar je ostro nasprotje svetlo modremu mostu Erasmus.

Slika 10: Most Willemsbrug

42

10. De Hef (Koningshavenbrug)

To je zagotovo najbolj spektakularen dvižni most na Nizozemskem in je tudi eden izmed redkih,

še obstoječ v tej državi. Posebnost je dviganje celotnega rahlo ločnega, paličnega nosilca nad

reko. Most je bil zgrajen v Rotterdamu leta 1927. Je mojstrski primer čiste inženirske umetnosti

in spretnosti. Ko so zgradili železniški predor pod reko Maas, je ta most De Hef postal odveč,

vendar se je ohranil kot nacionalni tehniški spomenik. Most je zasnoval arhitekt P. Joosting

Bouwjaar (»De Hef (Koninghavenbrug, 2014«).

Slika 11: Most De Hef

VIRI IN LITERATURA

Knjižni vir:

Leech, M. (1997): Mali vodniki Amsterdama. Ljubljana: DZS.

Elektronski viri:

Enneus Heerma. (1. 9. 2015) Wikipedia, The free encyclopedia, dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Enne%C3%BCs_Heerma_Bridge (12. 2. 2016).

Hovenring. (30. 8. 2015), Wikipedia, The free encyclopedia, dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Hovenring (12. 2. 2016).

43

Melkwegbridge by NEXT Architects and Rietveld Landscape (26. 11. 2012). Dostopno na:

»http://www.dezeen.com/2012/11/26/melkwegbridge-by-next-architects-and-rietveld-landscape-completes/

(12. 2. 2016).

Moses Bridge / RO&AD Architecten (17. 11. 2016). Dostopno na: http://www.archdaily.com/184921/moses-

bridge-road-architecten (12. 2. 2016).

Most Erasmus. (16. 5. 2016) Wikipedija, prosta enciklopedija. Dostopno na:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Most_Erasmus (12. 2. 2016).

Pythonbrug. (23. 12. 2015) Wikipedija, De vrije encycopedie. Dostopno na:

https://nl.wikipedia.org/wiki/Pythonbrug (12. 2. 2016).

Ravelijn op den Zoom Floating Bridge by RO&AD (12. 7. 2014). Dostopno na:

http://www.contemporist.com/2014/07/12/ravelijn-op-den-zoom-floating-bridge-by-road/ (12. 2. 2016).

Rotterdam info. Dostopno na: https://en.rotterdam.info/locations/de-hef-koningshavenbrug/ (12. 2. 2016).

Willemsbrug. (13. 2. 2016) Wikipedia, The free encyclopedia, dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Willemsbrug (12. 2. 2016).

Viri slik:

Slika 1: http://www.contemporist.com/category/architecture/page/221/ (dostop 28. 1. 2016)

Slika 2: http://www.nieuws.top010.nl/erasmusbrug (dostop 28. 1. 2016)

Slika 3: http://www10.aeccafe.com/blogs/arch-showcase/2012/12/01/melkweg-bridge-in-purmerend-the-netherlands-

by-next-architects/melkwegbridge_next-architects_05/ (dostop 28. 1. 2016)

Slika 4: http://www.dearchitect.nl/projecten/2011/12/halsteren-road-architecten-loopgraafbrug/halsteren-road-

architecten-loopgraafbrug.html (dostop 28. 1. 2016)

Slika 5: http://footo.nl/userphotos/2013/0211/3RxmCcyH.jpg (dostop 10. 3. 2016)

Slika 6: http://www.ais-online.de/firma/cds-polymere/neuheit/fahrradkreisel-hovenring-eindhoven-nl/15450676/

(dostop 28. 1. 2016)

Slika 7:http://www.nationalgeographic.rs/reportaze/galerije/1198-amsterdamski-kanali.html (dostop 28. 1. 2016)

Slika 8: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d1/Pythonbrug_(8337913608).jpg (dostop 28. 1. 2016)

Slika 9:

http://landschap.andersbelicht.com/landschap_files/vlb_images0/0093_ijburg_enneusheermabrug_200908252.jpg

(dostop 28. 1. 2016)

Slika 10 : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Rotterdam_willemsbrug.jpg (dostop 28. 1. 2016)

Slika 11: http://i1.trekearth.com/photos/56863/de_hef.jpg (dostop 28. 1. 2016)

44

6. TRIJE VELIKI: REMBRANDT VAN RIJN, VINCENT VAN

GOGH IN PIET MONDRIAN

Nino Cehtelj Kristl, Tim Tomažič

REMBRANDT (REMBRANDT VAN RIJN)

Življenjepis

Rembrandt je bil rojen 15. julija 1606 v Leidnu kot osmi od devetih otrok. Oče je bil mlinar,

mati pa pekova hči. Obiskoval je osnovno šolo in strogo kalvinistično latinsko šolo. Za tem

se je vpisal na filozofsko fakulteto Univerze v Leidnu, ki pa jo je kmalu zapustil, da bi se

usposobil za slikarja. Od 1620 do 1624 je bil učenec slikarja in arhitekta v Italiji. Leta 1624 je

šestmesečno pripravništvo opravil še pri zgodovinskem slikarju Pietru Lastmanu v

Amsterdamu.

Leta 1625 se je Rembrandt vrnil v Leiden in ustanovil s prijateljem Janom Lievensom lastno

slikarsko delavnico. V začetku je posnema dela učitelja Lastmana, po treh letih pa izdelal tudi

prve jedkanice.

Po prvem uspehu se je leta 1631 preselil v Amsterdam. Kupil je veliko delavnico in že kmalu

dobil prva naročila bogatih trgovcev za izdelavo portretov. Tudi guverner Frederick Henry mu

je naročil sliko ''Jezusovo trpljenje'' (tudi Jezusov pasijon). Leta 1632 je prejel tudi naročilo za

sliko Anatomija dr. Tulpa. V tem letu je izdelal 30 slik.

Leta 1634 se je poročil z družabnikovo nečakinjo Saskijo van Uylenburgh. Pridružil se je cehu

sv. Luke, kar mu je omogočilo neodvisnost ter posedovanje vajencev in študentov. Leta 1639

je kupil hišo, v kateri danes domuje Rembrandtov muzej. Trije sinovi so mu umrli, preživel je

le Titus, rojen 1641. V juniju 1642 mu je umrla žena. V tem času je naslikal svojo

najznamenitejšo sliko Nočna straža. Po vseh družinskih tragedijah je njegova volja za slikanje

nekoliko upadla (Wikipedija, 2016a).

Leta 1647 je najel mlado služkinjo Hendrickje Stoffels, ki je do svoje smrti leta 1663 ostala

gospodinja in ljubica. Njen obraz je na več slikah. Leta 1654 je rodila prvo hčer Cornelijo.

Rembrandt je v tem času naslikal vrsto mojstrovin pa tudi jedkanic, zaslužil pa je tudi s

poučevanjem. Imel je dovolj naročil, vendar je zašel v dolgove. Leta 1656 je bankrotiral, v

45

naslednjih dveh letih je moral prodati hišo in umetnine, katerih lastnik je bil. Leta 1662 je

naslikal Židovsko nevesto, kar je bila posledica druženja z židovsko skupnostjo v novem okolju

kamor se je preselil. Hendrickje Stoffels je umrla leta 1663. 7. septembra 1668 je umrl sin Titus,

ki se je šest mesecev prej poročil. Rembrandtov vnuk se je rodil 22. marec 1669, 4. oktobra

istega leta pa je Rembrandt umrl.

Delo

Rembrandtu so prvotno pripisovali več kot 700 slik, strokovni svet pa zdaj domneva, da je

njegovo delo okoli 350 slik, 300 jedkanic in 1.000 risb, ostalo pa je delo njegovih bodisi

študentov ali posnemovalcev. Svoje prve slike je podpisal z RH, kasneje z RHL, po letu 1633

pa jih je podpisoval z Rembrandt.

Deloval je v dokaj omejeni tradiciji holandske protestantske umetnosti. Ni bil le tehnično

briljanten slikar, odkril nam je tudi novo obzorje: pred Rembrandtom ni nihče predstavil

vsakdanje človeške nravi tako zanimivo in resnobno, tako kot tudi biblijskih motivov, lastnih

podob in krajin.

Glavne teme njegovih slik in jedkanic so zgodovina in portreti, tudi avtoportreti. Mnoge izmed

zgodovinskih slik in litografij prvič prikazujejo umetniško predelane svetopisemske prizore in

legende. Nekaj slik in jedkanic predstavlja krajino in žanrske prizore.

Rembrandtova dela lahko razdelimo v naslednje sklope:

zgodovinske slike,

portrete in skupinske portrete,

avtoportrete,

krajine,

risbe in

jedkanice.

46

Slika 1: Pokrajina s stavbami

Slika 2: Avtoportret kot Apostol Pavel

Slika 3: Anatomija dr. Tulpa

47

Slika 4: Pokrajina s tremi drevesi

Zgodovinske slike

Med zgodovinske slike uvrščamo upodobitve prizorov iz Stare in Nove zaveze, mite in portrete

zgodovinskih osebnosti. Sem štejemo: Kamenjanje svetega Štefana (1625), sklop sedmih slik

iz zgodb o otroštvu in trpljenju Jezusa - Jezusov pasijon (1632 - 1646 ), slika Samsonova

oslepitev (1653), Baltazarjeva gostija (1635), Aristoteles (1653), Aleksander Veliki, Homer in

druge.

Portreti in skupinski portreti

Po selitvi v Amsterdam je Rembrandt začel svoje delo v studiu Uylenburghs, da bi slikal

portrete in se z njimi hitro podal na trg tega žanra. Nekateri znani portreti so: Jacques de Gheyn

III. (1632), pesnik Constantijn Huygens, Saksija kot Flora (1634), Jan Six (1654), 130 cm visok

in 103 cm širok portret predikanta Johna Wtenbogaert (1633), Dama z nojevim perjem (1660)

in drugi. Nekateri skupinski portreti pa so: Anatomija dr. Tulpa (1632), Nočna straža (1642),

Predstojniki amsterdamskega suknarskega ceha (1662).

48

Avtoportreti

Rembrandt se je rad portretiral. Prikazal se je z različnimi kretnjami in obrazno mimiko, tudi v

različnih vlogah. Naredil je okoli petdeset barvnih avtoportretov in dvajset jedkanic in risb.

Posebej v začetku svoje kariere je pogosto študiral na sebi različna čustvena stanja. Posebej

zanimiv je avtoportret iz leta 1640. Iz avtoportretov je razviden tudi proces staranja.

Krajine

Krajine je slikal po bankrotu leta 1656. Do danes je znanih osem krajinskih slik, poleg tega pa

so še številne risbe in jedkanice. Pokrajine je narisal na sprehodih v okolico Amsterdama. Ena

od znanih slik realne pokrajine je Zimska pokrajina (1646), druga slika domišljijske pokrajine

pa je Pokrajina s stavbami (1642-1646).

Risbe

Do danes je znanih okoli 1000 Rembrandtovih risb. Večinoma so bile to študijske skice ali

predloge za kasnejše slike. Nekaj risb je bilo namenjenih proučevanju simetrije in asimetrije

kot na primer Risba zadnje večerje (1635) ali Suzana in starešine (1637).

Jedkanice

Rembrandt je ustvaril okoli 300 jedkanic, od katerih je ohranjeno 80 bakrenih plošč. Njihova

distribucija preko reprodukcij je že v času njegovega življenja prispevala k slavi umetnika po

vsej Evropi. Pokrajina s tremi drevesi (1643) je ena izmed realnih pokrajin, vse starejše so bile

domišljijske. Trije križi (1653) - prikazuje kalvarijo.

Zbirateljstvo

Rembrandt je bil tudi velik zbiratelj raznih predmetov in umetnin. Zbirka je razdeljena na dva

dela: eno so naravni predmeti kot korale in školjke, drugo so artefakti kot so kovanci, orožje,

glasbila in mavčni odlitki glav grških filozofov in rimskih cesarjev. Imel je tudi zbirko

umetniških del s področja slikarstva, grafik, bakrorezov in lesorezov. V zbirki je imel tudi dela

znanih umetnikov, kot so Tizian, Mantegna, Michelangelo.

49

Raziskovalni projekt Rembrandt

Leta 1968 je pod predsedovanjem Ernsta van de Weteringa, velikega strokovnjaka za

Rembrandta, ustanovljen Raziskovalni projekt, ki naj bi ugotovil avtentičnost Rembrandtovih

del. 6. oktobra 2010 je Ernst van de Wetering predstavil pet obsežnih zvezkov rezultatov

raziskave na knjižnem sejmu v Frankfurtu. Delo na raziskavi je bilo razdeljeno v tri kategorije:

A - slikarstvo, katerega avtorstvo Rembrandta je zavarovano, B - so tista dela, katerih avtorstvo

Rembrandta ne velja zagotovo, ga pa tudi ni mogoče zanikati, in C - zajema dela, katerih

avtorstvo Rembrandta ni potrjeno. Raziskovalni projekt Rembrandt je zmanjšal število

avtentičnih del Rembrandta na okrog 350 (Rembrand Painting, 2016).

VINCENT VAN GOGH

Vincent William van Gogh se je rodil 30. marca 1853 v mestu Groot-Zundert v deželi Brabant.

Oče je bil protestantski pastor in tako je sin podedoval močno religiozno občutenje narave in

življenja. Vaško šolo v Zundertu je obiskoval od leta 1860 dalje, nato je odšel v internat Jan

Provily v Zevenbergen, 1866 pa v srednjo šolo v Tilburgu. Constantijn C. Huysmans, uspešen

umetnik v Parizu, je učil Van Gogha risanja. Marca 1868 je Van Gogh nenadoma zapustil šolo

in se vrnil domov.

Van Goghova verska gorečnost je rasla in čutil je, da je našel svoj pravi poklic. V prizadevanju

da postane pastor, ga je njegova družina maja 1877 poslala v Amsterdam na študij teologije,

kjer je ostal pri stricu Jan van Goghu. Ker ni naredil sprejemnega izpita, ga je julija 1878

zapustil. Nato je opravil trimesečni tečaj za misionarja in opravljal ta poklic nekaj časa., dokler

ga niso odpustili.

Mlajši brat Theo ga je spodbujal naj postane slikar in ga kasneje tudi denarno podpiral.

Odpotoval je v Bruselj na akademijo, da bi se 15. novembra 1880 vpisal na Académie Royale

des Beaux-Arts v Bruslju, za kar ga je prepričal znameniti nizozemski umetnik Willem Roelofs.

Na Académie je študiral anatomijo in standardna pravila modeliranja in perspektive. V aprilu

1881 se je Van Gogh preselil v Etten na podeželje, k svojim staršem, kjer je nadaljeval risanje

in pogosto uporabil sosede kot statiste (Wikipedija, 2016b).

50

V januarju 1882 se je naselil v Haagu, da bi s pomočjo bratranca Antona Mauve (1838-1888),

ki je bil nizozemski slikar realist in vodilni član haaškega šole, odprl atelje. To mu ni uspelo.

26. marca 1885 je zaradi srčnega napada umrl njegov oče, kar ga je zelo potrlo. V tem času je

naslikal številne risbe in akvarele ter skoraj 200 oljnih slik.

V novembru 1885 se je preselil v Antwerpen, kjer je skromno živel z bratovo podporo. Po

muzejih je preučeval barvne teorije, zlasti je študiral dela Petra Paula Rubensa. Začel je tudi

piti in to absint. Kljub zavračanju akademskega izobraževanja se vpisal na Akademijo za

likovno umetnost v Antwerpnu, kjer je v januarju 1886 maturiral iz slikanja in risanja.

Marca 1886 se je preselil k bratu v Pariz. V Parizu je slikal portrete prijateljev in znancev,

tihožitja, poglede na Le Moulin de la Galette, prizore iz Montmartra, Asnières in ob Seini. V

dveh letih življenja v Parizu je naslikal več kot 200 slik.

V novembru 1887 sta Theo in Vincent srečala in se spoprijateljila s Paulom Gauguinom.

Van Gogh se je 21. februarja 1888 preselil v Arles, kjer ga je očarala pokrajina in svetloba in

njegova dela iz tega obdobja so bogata z rumeno, ultramarin in vijolično barvo. Ker je zbolel

za duševno boleznijo, si je odrezal del ušesa.

V "rumeni" hiši, ki mu je služila kot atelje, je narisal serijo znanih slik: Stol (1888), Spalnica v

Arlesu (1888), Nočni bar (1888), Kavarniška terasa ponoči (september 1888), Zvezdna noč na

Roni (1888), Tihožitje: Vaza z dvanajstimi sončnicami (1888), vse z namenom da bo opremil

hišo.

8. maja 1889 se je van Gogh prostovoljno umaknil v Saint-Rémy v umobolnico. V času

njegovega bivanja sta ambulanta in vrt postala glavna tema njegovih slik. Tukaj je nastala tudi

ena od njegovih najbolj znanih slik Zvezdna noč. Na kratkih nadzorovanih sprehodih so nastale

slik cipres in oljčnih dreves: Oljke1889, Ciprese 1889, Žitno polje s cipresami (1889)…

Po letu dni je imel nov napad duševne zmedenosti, sledili so še novi in spoznal je, da je

neozdravljivo bolan. Nekega dne, ko je slikal na prostem, se je ustrelil. Čez dva dni je 29. julija

1890 umrl. Pokopan je na pokopališču v Auversu.

51

Osrednja figura v njegovem življenju je bil brat Theo, ki ga je finančno podpiral. Njuno

prijateljstvo je dokumentirano v številnih pismih, ki segajo do leta 1872.

Delo

Kot slikar je deloval šele v zadnjih desetih letih svojega življenja. Sprva je delal samo s temnimi

barvami, dokler ni prišel v stik z impresionizmom v Parizu. Svetle barve je uporabil v

unikatnem in prepoznavnem stilu, ki ga je izpopolnjeval, ko je živel v Arlesu. Naredil je 900

slik in 1100 skic. Tačas je živel na različnih koncih Nizozemske in Francije. Vseskozi je živel

v revščini in na robu eksistence. Za časa življenja je prodal samo eno sliko, tako da je živel v

glavnem od skromne bratove finančne pomoči.

Njegovi slikarski začetki segajo v leto 1880, ko je pričel s slikanjem realističnih podob v temnih

tonih, v njih je opisoval življenje kmetov in delavcev. Glavno delo iz te dobe so Jedci krompirja

(1885). Leta 1886 se je preselil k bratu Theu v Pariz, kjer se je srečal z impresionizmom in

japonskim barvnim lesorezom. Barve na njegovih slikah so postale svetlejše. Spoprijateljil se

je s Paulom Gauguinom in z njim leta 1888 odpotoval v Arles, kjer je njegov slog popolnoma

dozorel. Njegovo poznejše delo, ko je opustil impresionistične težnje, je bilo zelo pomembno

za fauviste (Matisse), ekspresioniste in sodobno slikarstvo nasploh.

Van Gogh je bil pionir ekspresionizma. Imel je močan vpliv na umetnost v 20. stoletju.

Po njegovi smrti so bile spominske razstave v Bruslju, Parizu, Haagu in Antwerpnu. V začetku

20. stoletja je bila retrospektiva v Parizu (1901 in 1905) in Amsterdamu (1905), njegove slike

so bile tudi na pomembnih skupinskih razstavah v Kölnu (1912), New Yorku (1913) in Berlinu

(1914). Do sredine 20. stoletja je postal Van Gogh eden največjih in najbolj prepoznavnih

slikarjev v zgodovini.

Njegova doslej najdražja slika se je leta 1990 prodala za 82,5 milijona dolarjev. Višjo ceno je

dosegel le Picasso (Van Gogh Gallery, 2016).

52

Slika 5: Avtoportret Vincenta van Gogha

Slika 6: Sončnice

Slika 7: Irisi

53

Slika 8: Jedci krompirja

Slika 9: Hiše v Auversu

54

PIET MONDRIAN

Piet Mondrian se je rodil leta 1872 na Nizozemskem, umrl je leta 1944 v New Yorku. Na

njegovih kasnejših delih prevladuje bela barva, ki jo dopolnjujejo rdeči, rumeni, modri in črni

liki. Na delih, ki jih je ustvaril pred razvijanjem neoplasticizma, je pogosto

upodabljal »osamljene« like. Pogosto je tako upodabljal en sam cvet, en mlin na veter, samotno

kmetijo ...

Pieter Cornelis Mondriaan, znan tudi kot Piet Mondrian je bil pomemben predstavnik gibanja

De Stijl, ki ga je ustanovil slikar Theo van Doesburg.

Svojo kariero je začel kot osnovnošolski učitelj, a se je hkrati posvečal tudi slikanju. Večina

njegovih del tistega obdobja je naturalističnih ali impresionističnih. Nekaj izmed teh slik je

shranjenih v haškem muzeju, med drugim tudi post-impresionistični »Rdeči mlin« in »Drevesa

v mesečini«, hranijo pa tudi njegova kasnejša, bolj prepoznavna dela. Zelo ga je prevzela

kubistična razstava v Amsterdamu leta 1911, ki je močno vplivala na njegovo kasnejše delo

(Wikipedija, 2016c).

Njegova najbolj znana dela so asimetrično razporejeni kvadrati osnovnih barv, obrobljeni z

debelimi ravnimi črtami. Nekaterim se zdi, da bi tako kompozicijo zmogel ustvariti še otrok,

drugi menijo, da je učinek, ki ga je Mondrian s svojimi slikami dosegel, le težko ponoviti.

Njegov izviren stil še vedno navdihuje ustvarjalce na modnem, oglaševalskem in drugih

področjih. Čeprav je bil Mondrian umetnik, ne pa industrijski oblikovalec, ga štejemo kot očeta

le-tega, saj je njegovo delo še vedno široko uporabljano v industrijskem oblikovanju.

Njegova slika »Broadway Boogie Woogie« v San Francisco Museum of Modern Art je zelo

pomembna v šoli abstraktnega geometričnega slikarstva. Slika je sestavljena iz številnih

kvadratov, pobarvanih s svetlečimi, močnimi barvami (Piet Mondrian and his paintings, 2016).

55

Slika 10: Piet Mondrian

Slika 12: Ladylike

Slika 11:2 Kompozicija v rdeči, modri in rumeni 1930

Slika 13: Broadway Boogie Woogie

56

VIRI:

Rembrandt van Rijn:

Wikipedija (2106a) . Dostopno na https://sl.wikipedia.org/wiki/Rembrandt (21. 6. 2016)

Rembrand painting (2015). Dostopno na: http://www.rembrandtpainting.net/ (21. 6. 2016)

Vincent van Gogh:

Wikipedija (2106b). Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Vincent_van_Gogh (21. 6. 2016).

Van Gogh Gallery (2015). Dostopno na: http://www.vangoghgallery.com/ (21. 6. 2016)

Piet Mondrian:

Wikipedija (2016) . Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Piet_Mondrian (21. 6. 2016)

Piet Mondrian and his pintings (2015). Dostopno na: http://www.piet-mondrian.org/ (21. 6. 2016)

Viri slik:

1. Slika: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7a/Rembrandt_-

_Landschaft_mit_Geb%C3%A4uden.jpg/120px-Rembrandt_Landschaft_mit_Geb%C3%A4uden.jpg

2. Slika:

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e7/Selfportrait_as_Saint_Paul,_by_Rembrandt.jp

g

3. Slika:

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8c/The_Anatomy_Lesson.jpg/350px-

The_Anatomy_Lesson.jpg

4. Slika:

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2b/Die_landschaft_mit_den_drei_baeume

n.jpg/120px-Die_landschaft_mit_den_drei_baeumen.jpg

5. Slika: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b2/Vincent_van_Gogh_-_Self-Portrait_-

_Google_Art_Project.jpg

6. Slika: http://www.masterart.si/images/products/8/__1698.jpg

7. Slika: http://totallyhistory.com/wp-content/uploads/2013/01/Van-Gogh-Irises.jpg

8. Slika: http://www.masterart.si/images/products/8/__1550.jpg

9. Slika: http://www.masterart.si/images/products/8/__3662.jpg

10. Slika: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0b/Piet_Mondrian_2.jpg

11. Slika: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/6/64/Mondrian_Art.jpg

12. Slika:

http://www.ladylike.hr/lib/plugins/thumb.php?src=http://www.ladylike.hr/upload_data/site_photos/bi

g1_2a6cf635559f861d984566b88a647856.jpg.gif&w=800&zc=1

13. Slika: http://www.piet-mondrian.org/images/paintings/broadway-boogie-woogie.jpg

57

7. REM KOOLHAAS - VELIKO IME V SVETU ARHITEKTURE 20.

IN 21. STOLETJA

Aljaž Visinski, Alen Zimet

UVOD

Remment Lucas Koolhaas je arhitekt, arhitekturni teoretik in urbanist, ki se je rodil leta 1944 v

Rotterdamu na Nizozemskem.

Njegov oče je bil novelist, kritik in scenarist. Ima tudi brata Thomasa in sestro Annabel. Z družino je

živel v treh krajih, in sicer Rotterdamu, Amsterdami in Jakarti. Za Rema so pomembna leta, ki jih je

živel kot Azijec v Jakarti. Njegov oče je močno podpiral boj za samostojnost v Indoneziji, kamor so ga

po zmagi za tri leta povabili kot voditelja kulturnega programa. Rema so prvič javno zasledili, ko je

ustanovil OMA. Poročen je z Madelon Vrisendorp, ki je mati dveh otrok. To sta Charlie, fotograf, in

Thomas, ustvarjalec filmov.

Koolhaas je profesor za arhitekturo in urbanistično oblikovanje na podiplomski šoli oblikovanja na

Univerzi Harvard, ZDA. Koolhaas je študiral na nizozemski Akademiji za film in televizijo v

Amsterdamu, na Šoli arhitekture arhitekturnega združenja v Londonu (Architectural Association School

of Architecture in London) in na Univerzi Cornell v Ithaci (Cornell University in Ithaca), New York.

Koolhaas je tudi predstojnik Urada za metropolitansko arhitekturo (OMA). Leta 2005 je bil

soustanovitelj revije Volume Magazine skupaj z Markom Wigleyem in Oleom Boumanom.

Rem Koolhaas je leta 2000 dobil Pritzkerjevo nagrado, leta 2008 ga je »Time« uvrstil med 100 najbolj

vplivnih ljudi (Rem Koolhaas, 2016).

V seminarski nalogi bova predstavila stavbe, ki jih je Rem Koolhass projektiral ali soustvarjal. Stavbe

so locirane v različnih državah.

Slika 1: Rem Koolhaas

58

KONCERTNA DVORANA, PORTO

Casa da Música je velika koncertna dvorana v

Portu na Portugalskem. Načrtoval jo je arhitekt

Rem Koolhaas z uradom za metropolitansko

arhitekturo in firmo Arup. Mišljena je bila kot

evropsko središče kulture v Portu leta 2001, a

je bila dokončana šele leta 2005. Dvorana je

takoj postala ikona mesta: s 1300 sedežnim

avditorijem prelitim s sončno svetlobo je

postala edina koncertna dvorana z dvema

stenama v celoti iz stekla.

Slika 2: Komunikacijska soba

Inženirji zgradbe so bili Arup (London) skupaj z Afassociados (Porto). Inside Outside so načrtovali

13 zaves, velikosti od 22 m x 15 m do 65 m x 8 m, in vzorec zlatega lista lesene strukture v velikem

avditoriju.

Čeprav je dan odprtja bil 14. april s

predstavo Clãja in Lou Reeda, je bilo

uradno odprtje 15. aprila 2005 s

predsednikom Portugalske na čelu, ko so

bili premier in drugi pomembni politiki

Porta prisotni na koncertu Orquestra

Nacional do Porto.

Slika 3: Vzorec zlatega lista lesene strukture v velikem avditoriju

Casa da Música je bila zgrajena nasproti enega pomembnejših prometnih in poslovnih središč, znanim

tudi kot Rotunda da Boavista. Ta prostor je včasih bil le postajališče za tramvaje, ki so vozili skozi Porto.

Čeprav se je konstrukcija gradila 4 leta dlje od načrtovanega roka in je stala okoli 100 milijonov evrov,

je zgradba s svojo nenavadno obliko prinesla nove inženirske podvige.

59

Slika 4: Koncertna dvorana - Casa de Musica, Porto, Portugalska

Zgradba je bila deležna pohval s celega sveta. Nicolai Ouroussoff, arhitekturni kritik iz New York

Times, jo je označil kot "najbolj privlačen objekt, ki ga je Rem Koolhaas kadarkoli zgradil". Primerjal

jo je tudi z muzejem Guggenheim v Bilbau v Španiji, ki ga je načrtoval arhitekt Frank Gehry. "Gledano

samo z originalnega stališča zgradbe, je to ena pomembnejših koncertnih dvoran zgrajenih v zadnjih

100 letih". Primerja jo s koncertno dvorano Walt Disney v Los Angelesu.

Casa da Música ima 2 glavna avditorija, čeprav se lahko tudi ostali deli z lahkoto prilagodijo za koncerte

ali druge namene. Značilnosti:

Veliki avditorij ima prostor za 1238 ljudi in se lahko spremeni, če je le-to potrebno.

Mali avditorij ima v povprečju kapaciteto za 300 sedišč in 650 stojišč; je fleksibilen, saj se ti podatki

lahko spremenijo glede na velikost in lokacijo odra, postavitev stolov, razporejenost zvočnikov in drugih

pripomočkov.

Restavracija na vrhu dvorane je začela je delovati avgusta leta 2006 in njena načrtovana kapaciteta se je

znižala z 250 na 150 ljudi (Casa da Musica, 2016).

SEDEŽ CCTV, PEKING

Sedež CCTV je 234 metrov visok, 44 nadstropni nebotičnik na Guanghua cesti v glavnem poslovnem

območju Pekinga na Kitajskem. Stolpa služita kot sedež centralne kitajske televizije (China Central

Television–CCTV). Gradnja se je začela 1. junija 2004 in fasada je bila končana januarja 2008. Po

60

zamudi zaradi požara februarja 2009 je bila zgradba zaključena maja 2012. Sedež CCTV je leta 2013

osvojil nagrado za svetovno najboljšo visoko zgradbo.

Slika 5: Sedež CCTV, Peking, Kitajska

Rem Koolhaas in Ole Scheeren iz OMA sta bila glavna arhitekta za to zgradbo, Arup pa je prispeval

celoten inženirski dizajn. To ni navadna stolpnica, ampak skupek šestih horizontalnih in vertikalnih

sekcij, ki pokrivajo 473,000 m2 talnega prostora in s tem naredijo nepravilno mrežo z odprtino v sredini.

Konstrukcija zgradbe je zelo zapletena predvsem zato, ker je na potresnem območju. Koolhaas je rekel,

da ta zgradba ne bi nikoli mogla biti zamišljena s strani Kitajcev in nikoli zgrajena s strani Evropejcev.

Prvi vzdevek za to zgradbo je bil »velike boksarice«, mnogi pa pravijo tudi »velike spodnjice«. Nek

kitajski kritik je mnenja, da je bila zgradba sigurno zasnovana na podlagi porno igralke z rokami na

kolenih, kar pa je Koolhaas zanikal.

Sedež CCTV je nastal tako, da so združili 3 zgradbe v eno in pol in sicer 30. maja 2007. Sedež CCTV

je bil namenjen za zabavanje, zunanje filmsko območje in producentske studie.

Pisarna za Metropolitansko arhitekturo je dobila pogodbo za gradnjo sedeža CCTV in TV kulturnega

centra 1. januarja 2002, po zmagi v mednarodnem tekmovanju iz konstruiranja.

Sedež CCTV je bil uradno odprt 1. januarja 2008. Na otvoritev je prišlo veliko kitajskih pomembnežev.

61

Sosednjo zgradbo, Televizijski kulturni center (TVCC), je doletel požar in sicer zaradi ognjemeta ob

praznovanju praznika 9. februarja 2009, ravno pred načrtovanim zaključkom maja 2009. Mislili so, da

bo tukaj pekinški Mandarin Oriental hotel (Bejing Mandarin Oriental hotel), ki bi naj bil turistični center

z velikim teatrom, 2 snemalnima studiema, s tremi audio nadzornimi sobami, kinom in 2 snemalnima

sobama. 160-metrski Mandarin Oriental Hotel je bil zaradi požara hudo poškodovan in posledično tudi

uničen. Direktor projekta in še 14 drugih je bilo aretiranih. 25. oktobra 2009 so bili postavljeni gradbeni

odri, kar je pomenilo začetek prenove. 9. februarja 2010 je bila glavna stavba sedeža CCTV še vedno

prazna (CCTV Headquarters, 2015).

TELEVIZIJSKI KULTURNI CENTER, PEKING

TV kulturni center v Pekingu (Bejing Television Cultural Center - TVCC) je bil načrtovan za odprtje

maja 2009 in bi naj vseboval hotel, teater in več studiev.

2. februarja 2009 je TVCC zajel požar zaradi ognjemetov CCTV-ja ob praznovanju prej omenjenega

praznika in praznovanja novega leta. Zaradi požara je bilo odprtje zakasnjeno .

OMA je dobila dovoljenje za gradnjo sedeža CCTV in TV kulturnega centra 20. decembra 2002. Center

je dostopen javnosti, ima 1500 ogrevanih sedežev v veliki avli, ima veliko plesno dvorano, kino,

snemalne studie in razstavne prostore. Center je služil kot mednarodni prenosni center za Olimpijske

igre leta 2008.

Kulturni center ima tudi 5-zvezdniči hotel. V 5. nadstropju je recepcija, restavracija in konferenčne sobe

za hotelske goste. Sobe hotela so na obeh straneh stolpa, kar nudi izjemen razgled na okolico. (Beijing

television cultural center, 2015).

Slika 6: Požar TVCC

62

Slika 7: TVCC

CENTRALNA KNJIŽNICA, SEATTLE

Centralna seattelska knjižnica je glavna v sistemu javnih knjižnic v Seattlu v ZDA. 11 nadstropna in 56

metrov visoka steklena in železna stavba je bila odprta 23. maja 2004. Rem Koolhaas in Joshua Prince-

Ramus iz OMA sta bila glavna arhitekta, Magnusson Klemencic Associates je bil strukturni inženir s

podjetjem Arup; Arup je prav tako prispeval z mehaničnim, električnim in vodovodnim inženiringom,

tudi s požarnim sistemom in varnostjo. V 33,722.6 m2 veliki knjižnici je prostora za okoli 145 milijonov

knjig in drugih materialov. Ima podzemno parkirišče za 143 avtomobilov in 400 računalnikov za javnost.

Knjižnica ima edinstven, poseben izgled: zgrajena je iz »lebdečih« ploščadi, navidezno zavitih v veliko

jekleno mrežo, obdano s steklom. Arhitekturni ogledi zgradbe so se začeli junija 2004.

Ameriški inštitut za arhitekturo je leta 2007 zgradbo umestil na 108. mesto (od 150) najljubših

konstrukcij v ZDA.

Slika 8: Centralna knjižnica v Seattlu

63

V Seattlu je knjižnica že od leta 1891, ki pa ni imela svojega namenskega objekta in se je selila iz stavbe

v stavbo. Samostojno stavbo knjižnice Seattle Carnegie je načrtoval Peter J. Weber, in je odprla vrata

leta 1906. Andrew Carnegie, ki je bil pokrovitelj še petih drugih knjižnic, je daroval 200.000 ameriških

dolarjev za gradnjo te knjižnice. Knjižnica z velikostjo 5,100 m2 in z razširitvijo leta 1946 je sčasoma

postala premajhna.

Druga knjižnica s 5 nadstropji in 19,100 m2 je bila zgrajena na prostoru prejšnje knjižnice Carneige leta

1960. Nova knjižnica je vsebovala ''drive-thru '' postrežbo zaradi manjšega parkirišča. Do konca leta

2000 je knjižnica spet postala pretesna in je imela dva tretjini gradiva v nedostopnih skladiščih.

Za novo Centrano knjižnico v Seattlu so porabili kar 196.4 milijonov ameriških dolarjev, znana je tudi

kot ''knjižnica vseh''. Ta projekt je podprl z 20 milijonsko donacijo tudi Bill Gatesa. Rem Koolhaas in

Joshua Prince-Ramus iz OMA sta bila glavna arhitekta te knjižnice. Ramus je kot glavni partner

načrtoval notranjost. Ironično pa je, da OMA ni bila povabljena k načrtovanju projekta. Ramus je od

svoje mame izvedel, da bi naj zainteresirane firme naredile javni sestanek glede gradnje. Sam je prosil

za to in na koncu tudi dobil projekt.

Arhitekti so si zamišljali Centralno

knjižnico v Seattlu kot zanimivo stavbo

namenjeno zabavi s knjigami, saj so

nekateri kljub prihodu digitalnega sveta v

21. stoletju še vedno navdušeni nad

pravimi knjigami. Arhitekti so želeli

narediti knjižnico vabljivo za javnost in

ne prenatrpano s knjigami.

Prav tako so obliko knjižnice prilagodila

potrebam le-te.

Na primer, pomemben del stavbe je

''spirala knjig''. Kolekcija spiral se dviguje

4 nadstropja visoko v neskončnih vrstah polic. To omogoča strankam slediti celotni kolekciji, ne da bi

hodili v druga nadstropja.

Ostali notranji deli so še Microsoftov avditorij v pritličju, ''dnevna soba'' – čitalnica v 3. nadstropju,

dvorana Charles Simony Mixing, kjer lahko stranke vprašajo zaposlene za pomoč pri raziskovanju in

bralna soba Betty Jane Narver v 10. nadstropju. Nove funkcije omogočajo avtomatsko razvrščanje in

razvažanje knjig, samoročno odjavo knjige (vrnitev), brezžično komunikacijo med strankami in

zaposlenimi ter preko 400 javnih računalnikov.

Slika 9: Notranjost knjižnice

64

Mnenje kritikov in javnosti je bilo mešano; nekaterim nenavadna oblika ni všeč. Kritik Cheek jo je leta

2007 označil kot neosebno, neudobno in zatiralno, monotono ter slabo konstruirano. Kasneje pa je

spremenil svoje mnenje.

Nek novinar jo je označil kot

najpomembnejšo knjižnico v zadnjem

desetletju in najbolj razvedrilno.

Nagradili so jo tudi z nagrado za

''strukturne rešitve'' in leta 2005 z

nagrado za izjemno arhitekturo.

Eni so knjižnico obsojali in govorili,

da bi morala biti na boljši lokaciji, kjer

bi se povezovala z ulico. To je edina

stvar, ki Koolhaasovo knjižnico

ločuje od najboljših, so povedali v

projektu za javni prostor (Project for

Public Spaces). Če bi lahko zanemarili njeno lokacijo, bi bila to resnična mojstrovina. Po drugi strani,

pa je knjižnica podvojila svoja pričakovanja. Knjižnico si je v prvem letu ogledalo 2,3 milijona ljudi, od

katerih je 30% doma izven mesta in zaslužili so kar 16 milijonov dolarjev (Seattle Central Library,

2015).

UMETNOSTNA GALERIJA, ROTTERDAM

Umetnostna galerija (Kunsthal) je muzej v Rotterdamu, ki je svoja vrata odprl leta 1992.

Muzej je lociran v muzejskem parku v Rotterdamu zraven zgodovinsko naturalističnega muzeja. Stavbo

je načrtoval arhitekt Rem Koolhaas.

Kunsthal ima na voljo 3,300 m2 velik

razstavni prostor. Razstavljajo umetniška

dela iz 20. stoletja do sodobnosti, na

razstavah najdemo tudi velike mojstrovine.

16. oktobra 2012, ko je bila postavljena

razstava ob 20. obletnici muzeja, so ukradli

7 slik: Most Waterloo in Most Charing Cross

(Monet), Glava šaljivca (Picasso), Ženska

pred odprtim oknom (Gauguin), Bralec v beli

in rumeni (Matisse), Avtoportret (de Haan) in Ženska z zaprtimi očmi (Lucian Freud).

Slika 10: Notranjost knjižnice

Slika 11: Kunsthal s strani

65

Rop se je začel zjutraj okoli 3.

ure. Čeprav so roparji sprožili

alarm, so do prihoda policije že

pobrisali sledi za sabo. Če bi

slike legalno prodali na dražbi,

bi bile vredne več milijonov

evrov.

Domnevni tatovi so bili aretirani v Rimu junija 2013. Ni znano, kaj se je zgodilo s slikami. Eden od

tatov je rekel, da bi naj vse slike njegova mama zažgala, a je to na sodišču zanikala. V njenem kaminu

naj bi našli originalne ostanke slik, a nič ni dokazano (Kunsthal, 2015).

Slika 13: Kunsthal

Slika 12: Notranjost Kunsthala

66

GLEDALIŠČE DEE AND CHARLES WYLY, DALLAS

Teater Dee and Charles Wyly je gledališče v AT&T igralskem centru, ki se nahaja v območju umetnosti

v Dallasu, Texas. Je eno od štirih prizorišč, ki sestavljajo AT&T umetnostni center (AT&T performing

art center) in je bil narejen 12. oktobra

2009. 7.460 m2 veliko poslopje ima 12

nadstropij za približno 600 ljudi, odvisno

od postavitve odra. Dee in Charles Wyly

teater je nadomestil prejšnji gledališki in

plesni center.

Wyly teater je zasnovala OMA, Jushua

Prince-Ramus (glavni arhitekt) in Rem

Koolhaas (dobitnik Pritzkerjeve nagrade).

Ima inovativen slog s pretresljivim

vertikalnim objektom, ki popolnoma

spremeni idejo oziroma izgled

tradicionalnega teatra. Imenovan je po Dee in Charlesu, ki sta centru donirala 20 milijonov dolarjev.

Vertikalni stebri naj bi spominjali na pregibe na zavesi, ki jo vidimo pred predstavo in po njej v teatru.

Drogovi so iz samega aluminija (Dee and Charles Wyly theater, 2016).

Slika 15: Gledališče Dee in Charles Wyly, Dallas

Slika 14: Notranjost gledališča

67

SKLEPNE MISLI

V seminarski nalogi smo spoznali življenje in delo arhitekta Rema Kolhaasa. Spoznali smo, da ima svoj

moderni slog in način, ki se sprva ne zdi kot ''prava'' izbira. Na koncu pa ugotovimo, da so se vse njegove

ideje in detajli v zgradbah spojene v celoto, ki jo lahko le občudujemo. Je eden najboljših arhitektov, ki

je ustvarjal v 2. polovici 20. stoletja in tudi v sodobnosti – v 21. stoletju.

Ob odkrivanju njegovih del se nam zdi Kolhaas vedno bolj zanimiv. Mislimo, da bodo njegove

arhitekturne ideje še naprej občudovali in da bodo stavbe, zgrajene po njegovih načrtih, tudi dolgo v

rabi.

VIRI IN LITERATURA

Knjižni vir:

Rem Koolhaas, Bruce Mau (1995): S M L XL. Združene države Amerike: Monacelli Press.

Spletni viri:

Rem Koolhaas (7. 2. 2016). Wikipedija, prosta enciklopedija. Dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Rem_Koolhaas (12. 2. 2016).

Grgič, Jožica (29. 7. 2015): Muzejska arhitektura kot blagovna znamka. Dostopno na:

http://www.delo.si/kultura/razno/muzejska-arhitektura-kot-blagovna-znamka.html (12. 2. 2016).

Casa da Musica (4. 2. 2016), Wikipedija prosta enciklopedija. Dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Casa_da_M%C3%BAsica (12. 2. 2016).

CCTV Headquarters (6. 12. 2015), Wikipedija prosta enciklopedija. Dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/CCTV_Headquarters (12. 2. 2016).

Seattle central library (3. 9. 2015), Wikipedija prosta enciklopedija. Dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Seattle_Central_Library (12. 2. 2016).

Kunsthal (9.7.2015), Wikipedija prosta enciklopedija. Dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Kunsthal (12. 2. 2016).

Beijing television cultural center (3. 8. 2015), Wikipedija prosta enciklopedija. Dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Beijing_Television_Cultural_Center (12. 2. 2016).

Dee and Charles Wyly theater (11. 2. 2016), Wikipedija prosta enciklopedija. Dostopno na:

https://en.wikipedia.org/wiki/Dee_and_Charles_Wyly_Theatre (12. 2. 2016).

Viri slik:

Slika 1:

https://www.google.si/search?q=rem+koolhaas&espv=2&biw=1920&bih=935&source=lnms&tbm=isch&sa=X

&ved=0ahUKEwitjry089TKAhVJ1XIKHUcYAOgQ_AUIBigB%23imgrc=G9vdk12khQ8f4M%3A (12. 2.

2016).

Slika 2: https://en.wikipedia.org/wiki/File:Casadamusica-interactive.jpg (12. 2. 2016)

Slika 3: https://en.wikipedia.org/wiki/File:Casa-da-musica(interior).1024.jpg (12. 2. 2016)

68

Slika 4:

https://www.google.si/search?q=casa+de+musica&espv=2&biw=1920&bih=979&source=lnms&tbm=isch&sa=

X&ved=0ahUKEwi6iIvH2tTKAhWKDCwKHcgRB0kQ_AUIBigB#imgrc=Rj2XrY65LMpy4M%3A (12. 2.

2016).

Slika 5:

https://www.google.si/search?q=cctv+headquarters&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiqxbiisNn

KAhVDcHIKHdzNCqYQ_AUIBygB&biw=1920&bih=935#imgrc=cSHdFnVNOXbhDM%3A (12. 2. 2016).

Slika 6:

https://www.google.si/imgres?imgurl=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/6e/CCTV_new_head

quarters_Fire_20090209.jpg&imgrefurl=https://en.wikipedia.org/wiki/Beijing_Television_Cultural_Center_fire

&h=1867&w=2489&tbnid=iJJVG3RnHUy1oM:&docid=detO-

81GbcuanM&ei=sXncVoyvHaup6ATN5oKgDw&tbm=isch&ved=0ahUKEwjMy5H_2qzLAhWrFJoKHU2zAP

QQMwhUKC4wLg (12. 2. 2016)

Slika 7:

https://www.google.si/search?q=Beijing+Television+Cultural+Center&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0a

hUKEwjwsuqel9fKAhUKjXIKHdD5DyAQ_AUIBygB&biw=1920&bih=935%23imgrc=70zeUw9FaYtW0M%

3A#imgrc=70zeUw9FaYtW0M%3A (12. 2. 2016).

Slika 8:

https://www.google.si/search?q=Seattle+Central+Library&espv=2&biw=1920&bih=935&source=lnms&tbm=is

ch&sa=X&ved=0ahUKEwi4qtzr7dTKAhVi1XIKHRtMDYQQ_AUIBigB%23imgrc=05Rx4yxkgDEPIM%3A#i

mgrc=05Rx4yxkgDEPIM%3A (12. 2. 2016).

Slika 9: https://en.wikipedia.org/wiki/File:Seattle_library_main_branch_overhead.jpg (12. 2. 2016)

Slika 10: https://en.wikipedia.org/wiki/File:Seattle_Public_Library1.jpg (12. 2. 2016)

Slika 11:

https://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.onthegrid.city/assets/07.01_Koolhaas_Rem,_Kunsthal_Rotter

dam,_Rotterdam_1987-

92_exterieur.jpg&imgrefurl=http://www.onthegrid.city/rotterdam/centrum/kunsthal&h=824&w=1388&tbnid=E

6SmpmdXmkhJHM:&docid=o-EAPvOab1o-

HM&ei=9nncVuDVDIak6ASH0o2ADg&tbm=isch&ved=0ahUKEwjgqPSf26zLAhUGEpoKHQdpA-

AQMwgcKAEwAQ (12. 2. 2016)

Slika 12:

https://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.designboom.com/wp-content/uploads/2014/02/OMA-

renovates-the-kunsthal-in-rotterdam-designboom-

05.jpg&imgrefurl=http://www.designboom.com/architecture/oma-renovates-the-kunsthal-in-rotterdam-02-12-

2014/&h=543&w=818&tbnid=0EI4f9RNaX9UDM:&docid=3NEe7NmkyrDQKM&ei=9nncVuDVDIak6ASH0

o2ADg&tbm=isch&ved=0ahUKEwjgqPSf26zLAhUGEpoKHQdpA-AQMwgmKAswCw (12. 2. 2016)

Slika 13:

https://www.google.si/search?q=kunsthal&espv=2&biw=1920&bih=979&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=

0ahUKEwjsmuWfk9fKAhUkcHIKHTknBnsQ_AUIBigB%23imgrc=K0AOpmXhYsYjwM%3A#imgrc=K0AO

pmXhYsYjwM%3A (12. 2. 2016).

Slika 14:

https://www.google.si/imgres?imgurl=http://static.dezeen.com/uploads/2009/10/dzn_The-Dee-and-Charles-

Wyly-Theatre-by-REX-and-OMA-7.jpg&imgrefurl=http://www.dezeen.com/2009/10/15/the-dee-and-charles-

wyly-theatre-by-rex-and-

oma/&h=295&w=450&tbnid=19yYE3Z129zjZM:&docid=7lmpU80Jg7wIvM&ei=K3rcVo-

7OYXD6QSWoKaQAw&tbm=isch&ved=0ahUKEwjP_MO526zLAhWFYZoKHRaQCTIQMwgcKAEwAQ

(12. 2. 2016)

Slika 15:

https://www.google.si/search?q=Dee+and+Charles+Wyly+Theatre&espv=2&biw=1920&bih=979&source=lnms

&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjJxbKlqtnKAhWCIA8KHZR5Dv8Q_AUIBigB%23imgrc=avP6yVC_1owX

CM%3A#imgrc=QC-eQc0rPiEsZM%3A (12. 2. 2016).