UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO V SLOVENIJI

Electronic Banking in Slovenia

Kandidat: Varja Dvoršak

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Finance in bančništvo

Mentor/ica: mag. Sabina Taškar Beloglavec

Lektor/ica: prof. Marjana Marija Barbarič

Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, januar 2016

ZAHVALA

Za pomoč pri diplomski nalogi se iskreno zahvaljujem mentorici mag. Sabini Taškar Beloglavec. Hvala tudi staršem, ki so mi omogočili študij, in celotni družini za vso podporo. Mami, prof. Marjani Mariji Barbarič, iskrena hvala za lektoriranje diplomske naloge.

POVZETEK

V diplomski nalogi smo se osredotočili na elektronsko bančništvo v Sloveniji. Najprej smo teoretično predstavili elektronsko poslovanje, njegov razvoj, prednosti in vprašanja varnosti pri elektronskem poslovanju. V nadaljevanju smo se dotaknili teorije o elektronskem bančništvu, njegovi zgodovini in razvoju. Opredelili smo prednosti in slabosti elektronskega bančništva tako za komitenta kot za banko, našteli oblike elektronskega bančništva, standarde poslovanja in elektronske prodajne poti v bankah. V zadnjem delu smo naredili primerjavo cen elektronskih bančnih storitev v bankah v Sloveniji. Za primerjavo smo vzeli devet bank in dve hranilnici, ki delujejo na slovenskem tržišču. Izračunali smo letne stroške uporabe storitev elektronskega bančništva za fizične ter pravne osebe. Ugotovili smo, da lahko uporabniki z menjavo bank veliko prihranijo na letni ravni, saj so cene storitev med bankami zelo različne. Za pravne osebe so cene storitev nekoliko višje. Uporaba elektronskega bančništva pravnih oseb je na visoki ravni, saj kar 92 % podjetij uporablja storitve elektronskega bančništva. V Sloveniji je ponudba elektronskih bančnih produktov široka in uporaba teh storitev je velika.

Ključne besede: elektronsko bančništvo, elektronsko poslovanje, primerjava cen elektronskih bančnih storitev.

ABSTRACT

In this diploma work we have concentrated on the electronic banking in Slovenia.

Electronic business, its development, its advantages and also the questions of the

security of electronic business have been theoretically presented at the beginning of

this diploma work. After that we have touched the theory of electronic banking, its

history and its development. We have defined the advantages and disadvantages of

electronic banking for a bank customer as well as for a bank, we have listed the forms

of electronic banking, business standards and electronic sales channels in banks.

Finally we have compared the prices of electronic banking services of the banks in

Slovenia. We have compared nine banks and two savings banks in the Slovenian

market. We have calculated the annual costs of applying electronic banking for a

natural person as well as for a legal person. We have found out that users can save a lot

at annual costs by changing a bank because the prices of banking services are very

different in different banks. The prices of services are a little higher for legal persons.

The use of electronic banking by legal persons is on a high level because 92% of

companies use the services of electronic banking. In Slovenia there is a large offer of

electronic banking products and the use of these services is big.

Key Words: electronic banking, electronic business, the comparison of the prices of electronic banking services.

i

KAZALO

1 UVOD ______________________________________________________________________________ 1 1.1 Opis področja in opredelitev problema _____________________________________________ 1 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave __________________________________________________ 2 1.3 Predpostavke in omejitve ________________________________________________________ 3

1.3.1 Predvidene metode raziskovanja ______________________________________________ 3

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE ___________________________________________________ 4 2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja ______________________________________________ 4 2.2 Razvoj elektronskega poslovanja __________________________________________________ 5 2.3 Prednosti elektronskega poslovanja ________________________________________________ 6 2.4 Slabosti elektronskega poslovanja _________________________________________________ 6 2.5 Vprašanja varnosti elektronskega poslovanja ________________________________________ 6

3 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ___________________________________________________ 9 3.1 Opredelitev elektronskega bančništva ______________________________________________ 9 3.2 Razvoj in zgodovina elektronskega bančništva ________________________________________ 9 3.3 Prednosti elektronskega bančništva _______________________________________________ 10

3.3.1 Prednosti za banko ________________________________________________________ 10 3.3.2 Prednosti za komitenta _____________________________________________________ 11

3.4 Slabosti elektronskega bančništva ________________________________________________ 11 3.4.2 Slabosti za banko _________________________________________________________ 11 3.4.3 Slabosti za komitenta ______________________________________________________ 12

3.5 Storitve elektronskega bančništva ________________________________________________ 12 3.5.1 Oblike elektronskega bančništva _____________________________________________ 14 3.5.2 Standardi elektronskega poslovanja ___________________________________________ 15 3.5.3 Elektronske prodajne poti v bankah ___________________________________________ 16

4 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO V SLOVENIJI __________________________________ 21 4.1 Zgodovina elektronskega bančništva v Sloveniji _____________________________________ 21 4.2 Pregled časovnega uvajanja elektronskega bančništva ________________________________ 22 4.3 Uporaba elektronskega bančništva ________________________________________________ 23

4.3.1 Uporaba elektronskega bančništva – prebivalstvo ________________________________ 25 4.3.2 Uporaba elektronskega bančništva – podjetja ____________________________________27

4.4 Metodologija in vzorec _________________________________________________________ 28 4.5 Potek raziskave _______________________________________________________________ 30 4.6 Primerjava letnih stroškov bančnih storitev fizičnih oseb v bankah v Sloveniji _____________ 30

4.6.1 Letni stroški elektronskih bančnih storitev fizičnih oseb ___________________________ 30 4.6.2 Primerjava letnih stroškov poslovanja fizične osebe na bančnem okencu in preko elektronske banke v bankah v Sloveniji _________________________________________________________ 33

4.7 Primerjava letnih stroškov pravnih oseb v bankah v Sloveniji ___________________________ 34 4.7.1 Letni stroški elektronskih bančnih storitev pravnih oseb ___________________________ 34

4.8 Primerjava letnih stroškov poslovanja preko elektronske banke fizičnih oseb s pravnimi osebami ______________________________________________________________________________ 35 4.9 Rezultati raziskave _____________________________________________________________ 36

5 SKLEP ____________________________________________________________________________ 38

6 LITERATURA IN VIRI ___________________________________________________________ 41

ii

KAZALO SLIK

SLIKA 1: OBLIKE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ___________________________________________ 14 SLIKA 2: DELEŽ BANK PRI UPORABI ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA (V %) ________________________ 24 SLIKA 3: UPORABA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENSKI POPULACIJI OD 10 DO 74 LET ______ 25 SLIKA 4: UPORABA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V EVROPSKI UNIJI - POPULACIJA OD 16 DO 74 LET _ 26

KAZALO TABEL

TABELA 1: SUBJEKTI, KI NASTOPAJO V E-BANČNIŠTVU ______________________________________ 15 TABELA 2: ŠTEVILO IZDANIH KARTIC V SLOVENIJI IN ŠTEVILO PLAČIL V SLOVENIJI S KARTICAMI, IZDANIMI V SLOVENIJI_________________________________________________________________________ 17 TABELA 3: RAST ŠTEVILA BANKOMATOV V SLOVENIJI V OBDOBJU OD LETA 2000 DO 2014 __________ 18 TABELA 4: ŠTEVILO DVIGOV NA BANKOMATIH (V TISOČIH)____________________________________ 18 TABELA 5: ŠTEVILO POS TERMINALOV V SLOVENIJI IN ŠTEVILO TRANSAKICIJ PREKO POS TERMINALOV_ 19 TABELA 6: TELEBANKA IN MOBILNI TELEFONI - ŠTEVILO TRANSAKCIJ V TISOČIH____________________________________________________________________________ 19 TABELA 7: UVEDBA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠVA V BANKAH _________________________________ 22 TABELA 8: BANKE IN HRANILNICE, KI V SLOVENIJI OMOGOČAJO ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO _______ 23 TABELA 9: DELEŽ PODJETIJ V EVROPI, KI UPORABLJAJO INTERNET ZA BANČNIŠTVO (V %) ___________ 28 TABELA 10: TARIFE ELEKTRONSKIH BANČNIH STORITEV ZA FIZIČNE OSEBE V BANKAH V SLOVENIJI V EUR

____________________________________________________________________________ 31 TABELA 11: LETNI STROŠKI ELEKTRONSKIH BANČNIH STORITEV FIZIČNIH OSEB V BANKAH V SLOVENIJI 32 TABELA 12: LETNI STROŠKI POSLOVANJA FIZIČNE OSEBE NA BANČNEM OKENCU IN PREKO SPLETNE

BANKE _______________________________________________________________________ 33 TABELA 13: TARIFE ELEKTRONSKIH BANČNIH STORITEV ZA PRAVNE OSEBE V BANKAH V SLOVENIJI V

EUR__ _______________________________________________________________________ 34 TABELA 14: LETNI STROŠKI ELEKTRONSKIH BANČNIH STORITEV PRAVNIH OSEB V BANKAH V SLOVENIJI_35 TABELA 15: PRIMERJAVA LETNIH STROŠKOV FIZIČNIH OSEB S PRAVNIMI OSEBAMI_________________ 36

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Z razvojem interneta so se tudi navade potrošnikov pri poslovanju začele hitro spreminjati. Nahtigal (2010, str. 3) pravi, da je vzrok za to razvoj najsodobnejše informacijske in komunikacijske tehnologije in da je predvsem razvoj interneta pospešil nastajanje novih poslovnih modelov, kot so elektronsko poslovanje, spletne trgovine in tudi elektronsko bančništvo.

Pojem elektronsko poslovanje je širok izraz, ki izhaja iz angleškega jezika in ga različni avtorji opredeljujejo različno. Gradišar (2003, str. 20) navaja, da se v angleščini uporabljata dva pojma, ki označujeta elektronsko poslovanje:

- e-commerce, ki se je pojavil prvi,

- e-business, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavlja.

Pri preučevanju elektronskega bančništva v Sloveniji nas najbolj zanima, kakšni so

stroški poslovanja za uporabnike elektronske banke – za fizične in pravne osebe.

Ugotoviti namreč želimo, če je in kakšna je razlika v stroških elektronskih bančnih

storitev pri različnih bankah v Sloveniji, koliko lahko fizična oseba prihrani z menjavo

banke, katero banko uporabniki najpogosteje uporabljajo za elektronsko banko in

kakšna je uporaba elektronskega bančništva v Sloveniji v primerjavi z Evropsko unijo.

V diplomski nalogi bomo najprej opredelili elektronsko poslovanje in njegov razvoj, ki se je v zadnjih letih zelo razvil in razširil. Danes si skoraj ne moremo predstavljati organizacije, ki ne bi poslovala elektronsko. Zato bomo govorili o prednostih in slabostih, ki jih navaja Nahtigal. V začetkih elektronskega poslovanja je bila varnost najbolj vprašljiva in zaupanje potrošnikov v ta način poslovanja je bilo majhno. Z razvojem elektronskega poslovanja so se razvili vedno boljši varnostni sistemi, ki jih je potrebno zaščititi z ustrezno tehnologijo. Po Jerman Blažiču bomo opredelili varnostne storitve, ki jih mora organizacija zadostiti za zagotavljanje varnosti. Nemogoče pa je pričakovati, da bo varnost absolutna.

V nadaljevanju se bomo ukvarjali z elektronskim bančništvom – opredelitvijo in njegovim razvojem. Po Bračunu bomo navedli dejstva, ki se morajo upoštevati pri razvoju elektronskega bančništva. Preučili bomo prednosti in slabosti elektronskega bančništva tako za komitenta kot za banko ter kakšne oblike in standarde poznamo.

Na bančnem trgu je konkurenca velika in banke ves čas vzpodbuja k iskanju novih rešitev za nudenje storitev. Banke omogočajo z elektronskim načinom poslovanja svojim komitentom lažjo, cenejšo in udobnejšo storitev. Uporabniki imajo možnost imeti informacijo o prilivu ali odlivu denarja/sredstev na računu 24 ur na dan. Bankam pa omogoča kvalitetnejše in bolj ekonomično poslovanje.

2

V zadnjem delu diplomske naloge se bomo posvetili elektronskemu bančništvu v Sloveniji, njegovi zgodovini ter časovnemu okviru uvajanja takšnega načina poslovanja v naši državi. Naredili bomo primerjavo letnih stroškov bančnih storitev za fizične in pravne osebe v bankah v Sloveniji.

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

Namen diplomske naloge je predstaviti elektronsko poslovanje ter elektronsko bančništvo, pri čemer bo predmet raziskave slovenski bančni sistem in ponudba elektronskega bančništva v bankah v Sloveniji.

Cilji diplomske naloge so:

1. Opredelitev elektronskega poslovanja in kako je potekal njegov razvoj. Raziskovali bomo, kakšne so prednosti in slabosti elektronskega poslovanja za ponudnike in uporabnike ter na kaj morajo biti uporabniki in ponudniki pozorni, da bo uporaba varna, in kako zmanjšati zlorabe.

2. Opredelitev elektronskega bančništva, kakšna je njegova zgodovina in razvoj. Navedli bomo, katere prednosti in slabosti prinaša poslovanje preko elektronske banke za komitenta in za banko. Opredelili bomo oblike e-bančništva, standarde elektronskega poslovanja ter našteli elektronske prodajne poti v bankah.

3. Zgodovina elektronskega bančništva v Sloveniji ter njegovo časovno uvajanje. Cilj je ugotoviti, kakšna je uporaba elektronskega bančništva pri prebivalstvu in pri podjetjih ter kakšen je strošek takšnega načina poslovanja. Ali je poslovanje preko elektronske banke cenejše kot klasično poslovanje na bančnem okencu? Naredili bomo primerjavo cen in stroškov elektronskih bančnih storitev med različnimi bankami za fizične in pravne osebe.

Predvidene hipoteze, ki jih postavljamo, so

- za teoretični del:

1. Uporaba elektronskega bančništva ima za komitenta več prednosti kot slabosti. Z uporabo literature različnih avtorjev bomo ugotovili, ali je za komitenta pri uporabi elektronskega bančništva več prednosti ali več slabosti.

2. Zagotovitev varnosti ima pomembno vlogo pri uporabi elektronskega poslovanja oziroma pri zaupanju v elektronsko poslovanje med ponudnikom in potrošnikom. Hipotezo bomo ovrgli ali potrdili z ugotovitvami iz uporabljene literature glede varnostnih sistemov, možnih zlorab in varnostnih metod za zagotovitev varnostnih zahtev.

3. Uporaba elektronskega bančništva v Sloveniji je razvita. Hipotezo bom ovrgli ali potrdili za prebivalstvo in podjetja tako, da bomo primerjali delež uporabe elektronskega bančništva v Sloveniji z deležem uporabe v Evropski uniji.

3

– za analitični del:

4. Stroški poslovanja z elektronsko banko se med fizičnimi in pravnimi osebami

razlikujejo. To bomo ugotovili

- s predstavitvijo tarif izbranih storitev za pravne in fizične osebe,

- z izračunom stroškov poslovanja preko elektronske banke za fizične osebe,

- z izračunom stroškov poslovanja preko elektronske banke za pravne osebe.

1.3 Predpostavke in omejitve

Pri pisanju diplomske naloge bomo uporabljali spletne strani slovenskih bank za preučevanje ponudbe in stroškov elektronskega bančništva in literaturo ter vire različnih avtorjev.

Pri raziskavi in primerjavi cen bančnih storitev se bomo omejili na Republiko Slovenijo, na fizične in pravne osebe s klasičnim računom. Za primerjavo bomo uporabili devet bank (Abanka, Banka Sparkasse, BKS Banka, Hypo-Alpe-Adria Banka, NLB, NKBM, PBS, Raiffeisen Banka, UniCredit Banka) ter dve hranilnici (Delavska hranilnica in Hranilnica Lon). Na spletni strani Banke Slovenije je sicer registriranih sedemnajst bank in tri hranilnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje bančnih, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev. Vendar bomo za raziskavo od teh sedemnajstih bank uporabili devet bank, ki so nam najbolj poznane. Zaradi specifike poslovanja in likvidacijskega postopka treh bank (Factor banka, Slovenska investicijska banka in Slovenska izvozna banka), ki so sicer navedene na seznamu Banke Slovenije, le-teh ne bomo vključili v raziskavo. Raziskali bomo enajst bank s hranilnicami od sedemnajstih možnih za namen raziskave. Upoštevali bomo torej 64 % trga.

Stroški, ki jih bomo pri raziskavi upoštevali, so: pristopnina za uporabo elektronske banke, mesečno nadomestilo uporabe elektronske banke, plačilo trajnega naloga, izvedeno SEPA plačilo, dvig gotovine na drugem bankomatu in SMS sporočilo. Pri pravnih osebah bomo dodali še strošek e-računov in elektronskega naloga. V zadnjem delu diplomske naloge bomo uporabili pretežno internetne vire oziroma tarife bank v Sloveniji, ki so aktualni v letu 2015.

Predpostavljamo, da bomo pridobili vse potrebne informacije za izdelavo teme.

1.3.1 Predvidene metode raziskovanja

Ker bomo povzeli opazovanja, rezultate in sklepe drugih avtorjev, bomo za hipoteze pod številko ena, dve in tri uporabili metodo kompilacija ter strogo upoštevali pravila citiranja. Za hipotezo pod številko štiri bomo uporabili metodo kompilacija in komparativno metodo.

4

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE

2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja

Pojem elektronsko poslovanje je širok izraz, katerega različni avtorji opredeljujejo različno. V slovenskem jeziku poznamo samo en izraz – elektronsko poslovanje, ta pa izhaja iz angleškega jezika. V angleščini se uporabljata dva pojma, ki označujeta elektronsko poslovanje (Gradišar, 2003, str. 20):

- e-commerce, ki se je pojavil prvi, in - e-business, ki se vse bolj uveljavlja.

Pojem elektronskega poslovanja kot prevod angleškega izraza »electronic commerce«, ki je nastal v trgovini in industriji oziroma se je na začetku nanašal na področja, obsega tele sestavine (ibid. , 20):

- način dela: elektronsko izmenjavanje podatkov, - vsebine poslovanja so skoraj neomejene: blago, storitve, plačevanje, pred- in

poprodajne aktivnosti, delovanje državnih organov in javnih služb, - glavne tri skupine udeležencev so podjetja/podjetniki, državne/javne službe in

posamezniki (potrošniki, uporabniki). Poslovanje poteka znotraj teh skupin in med njimi.

Elektronsko poslovanje se je nato širilo tudi na negospodarska področja in se je za elektronsko poslovanje uveljavil izraz e-business, kar označuje elektronsko poslovanje v najširšem smislu.

Elektronsko poslovanje je torej oblika poslovanja, pri katerem stranke niso v fizičnem stiku, ampak delujejo elektronsko. Zato je ta način poslovanja globalen, saj nima meja. Elektronsko podjetje lahko ima svoj sedež kjerkoli, stranka pa je lahko popolnoma na drugem koncu sveta. Tako so odpravljene časovne in geografske ovire.

Preprosto lahko rečemo, da elektronsko poslovanje pomeni »poslovati elektronsko«. Tovrstno poslovanje je pomembno predvsem na štirih področjih, in sicer pri (ibid. , 21):

1. povezovanju med potrošniki in organizacijami, 2. notranjem poslovanju organizacije, 3. poslovanju med organizacijami, 4. poslovanju državne administracije med seboj in z občani.

Kar delamo s pomočjo računalniških aplikacij in omrežij, je elektronsko poslovanje, ki obsega:

- elektronsko bančništvo, - elektronsko trženje, - elektronsko trgovanje, - spletno trgovino,

5

- svetovanje na daljavo, - elektronsko zavarovalništvo, - računalniško podprto skupinsko delo, - delo na daljavo, - pouk na daljavo, - avkcije na daljavo.

Pomembni elementi teh dejavnosti so (Jerman Blažič, 2001, str. 11):

- način dela: gre za računalniško izmenjavo podatkov ob uporabi odprtih omrežij, kot je internet; - vsebina poslovanja: prodaja blaga in storitev, plačevanje, prodaja informacij, bančne transakcije, izmenjava dokumentov in listin, storitve trženja in medosebnega komuniciranja, podpora porazdeljenemu poslovnemu informacijskemu sistemu organizacij, nakupovanje v spletnih trgovinah, opravljanje dela na daljavo, nudenje pomoči na daljavo (na primer zdravniške), izvajanje pouka na daljavo, storitve državne uprave na daljavo in podobno; - udeleženci poslovanja: posamezniki (podjetniki, raziskovalci, managerji, občani, kulturni delavci, študenti, učitelji, dijaki, upravni delavci), podjetja, bolnišnice, muzeji, galerije, univerze, izobraževalne ustanove. Gre za poslovanje znotraj posameznih skupin in za poslovanje med skupinami. V zadnjem času je vse več predvsem poslovanja med posamezniki ter med posamezniki in podjetji. Poslovanje med podjetji je tako in tako že dolgo prisotno v poslovnem svetu. Primeri so SWIFT, omrežje bančnih ustanov za elektronski prenos denarja, in omrežje letalskih prevoznikov (IATA) za elektronsko rezervacijo in prodajo kart.

2.2 Razvoj elektronskega poslovanja

Elektronsko poslovanje se je začelo že v zgodnjih sedemdesetih letih s finančnimi prenosi, v katerih so bila udeležena predvsem velika podjetja (povzeto po Turban idr. 1999, str. 211). Prvi finančni prenosi so bili osnova za razvoj standarda za računalniško izmenjavo podatkov (v nadaljevanje RIP). Za RIP je bilo značilno, da je povezoval izbrane poslovne partnerje, ki so si preko zasebnega omrežja izmenjevali poslovne podatke – naročila, računi, plačilni nalogi (Nahtigal, 2010, str. 5).

S tem so podjetja zmanjšala obseg papirnega dela in povečala se je avtomatizacija pisarniškega poslovanja. V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih so sistemi za izmenjavo sporočil postali integralni del računalniških sistemov in omrežij in tako so nastali temelji računalniškega sodelovanja pri delu. Kot nova oblika družabne interakcije so se sredi osemdesetih pojavile elektronske konference (klepetalnice, poštni predali, pogovori preko interneta) ter prenosi znanj (Jerman Blažič, 2001, str. 13-14).

Intenzivni razvoj in preobrat elektronskega poslovanja, ki ga poznamo danes, je mogoče pripisati šele razvoju interneta(javnega omrežja, ki omogoča vključevanje velikega števila uporabnikov) v devetdesetih letih. Tako je internet omogočil medsebojno

6

povezovanje tako gospodarskih subjektov kot fizičnih oseb, vključevanje tudi malih podjetij in posameznikov. Komunikacija je postala enostavna, dostopna vsakemu in poznana vsem uporabnikom.

Internet je znižal stroške za učinkovito komunikacijo, odprl pot do novega načina poslovanja in novih trgov, povečal učinkovitost, omogočil vpeljavo večpredstavnih storitev in zagotovil, da je ekonomija postala globalna, gospodarske organizacije pa globalno povezane. Svetovni splet je malim podjetjem omogočil , da lahko na bolj enaki tehnološki osnovi uspešneje tekmujejo z velikimi multinacionalnimi podjetji. Da podjetje vstopi prek interneta na večmilijonski trg, potrebuje minimalne investicije (ibid. , 15).

2.3 Prednosti elektronskega poslovanja

Elektronsko poslovanje je tako za ponudnike kot za uporabnike prineslo številne prednosti. Podjetja se morajo hitreje prilagajati spremembam na trgu ter vedno večjim potrebam in željam kupcev.

Prednosti elektronskega poslovanja so (Nahtigal, 2010, str. 16-17):

- tehnologija je dostopna vsem, - dostop do interneta je univerzalen, - globalni prosti trg, - veliko tržnih niš, - rušenje tradicionalnih meja, - nižji stroški (hitrejši potek dokumentacije, manjši obseg zalog), - ostale prednosti za fizične osebe (hitra primerjava cene in kakovosti proizvoda,

možnost dela od doma, manj potovanj).

2.4 Slabosti elektronskega poslovanja

Spremembe, ki jih prinaša uporaba e-poslovanja, se kaže tudi v nekaterih slabostih tako pri posameznikih in družbi, kot tudi v podjetjih (ibid. , 18):

- varnost (pomislek uporabnikov glede sistema varnosti), - tehnične pomanjkljivosti (izpad omrežja, lahko je tudi nezadostna

telekomunikacijska infrastruktura ter stroški za nabavo specializirane opreme), - ne-tehnične pomanjkljivosti (nerešena pravna vprašanja, nedorečeni standardi

ter zakonodaja ne predvidevajo vseh možnih okoliščin).

2.5 Vprašanja varnosti elektronskega poslovanja

Internet je javno omrežje, je družbeni prostor, ki ga je nemogoče v popolnosti nadzorovati in omogoča razne oblike računalniške kriminalitete. Pri prehodu na elektronsko poslovanje je ravno varnost oziroma zaščita podatkov prvi pomislek uporabnikov in ponudnikov storitev. Tudi raziskave kažejo, da je pomanjkanje varnosti največja ovira za večji razmah elektronskega poslovanja. Zato je varnost sistemov

7

potrebno zaščititi z ustrezno tehnologijo in ukrepi tako, da je varnost internetne komunikacije kar največja.

Bistvo varnosti v elektronskem poslovanju je preprečevanje nepooblaščenega zmanjševanja vrednosti virov. Viri so lahko zaupni podatki, na primer poslovne skrivnosti, številke kreditnih kartic in elektronski dokumenti o zdravstvenem stanju pacienta, ali pa strojna in programska oprema sistemov, povezanih v javno omrežje. Način zagotavljanja varnosti je odvisen od vrednosti virov, potencialnih groženj in učinka teh groženj. Pri obravnavi varnosti v elektronskem poslovanju je zato vedno treba upoštevati vire, ki imajo za njihove lastnike določeno vrednost, nevarnosti, ki pretijo virom, možne ranljivosti ter napade oziroma načine realizacije groženj, učinke realizacije groženj na vire in varnostne ukrepe za zaščito virov. Osrednja točka varovanja pri elektronskem poslovanju so torej viri in njihova vrednost. Viri, ki jih mora varnostna infrastruktura zaščititi pred zmanjšanjem vrednosti, so informacije oziroma podatki pri prenosu in hranjenju, strojna in programska oprema, uporabniki in odnosi med njimi ter dokumentacija o postopkih, strojni in programski opremi v sistemu ali omrežju. Zato morajo biti sistemi in viri zaščiteni pred uničenjem ali nepooblaščeno uporabo (Jerman Blažič, 2001, str. 99-100).

Grožnje zlorabe virov so lahko namernega (finančna korist, škodoželjnost) ali nenamernega značaja (nesposobnost). Najpogostejši načini zlorabe teh virov so (Razgoršek in Potočar, 2009, str. 76):

- prisluškovanje komunikacijskemu kanalu in prestrezanje informacij, - ponarejanje informacij, - pretvarjanje, - nepooblaščena uporaba virov, - nepooblaščeno razkritje informacij, - zanikanje sodelovanja pri določenih dejavnostih, - onemogočanje dela oziroma uporabe virov, - analiza prometa.

Organizacija mora pri elektronskem poslovanju zadostiti naslednjim varnostnim storitvam (ibid. , 77):

- overjanje (možnost preveriti identiteto subjekta), - zaupnost (informacije ne smejo biti razkrite nepooblaščenim osebam), - neokrnjenost (podatki morajo biti zaščiteni pred nepooblaščenim

spreminjanjem), - nadzor dostopa (preprečevanje nepooblaščene uporabe), - preprečevanje zanikanja o sodelovanju v aktivnostih pri elektronskem

poslovanju, - razpoložljivost (storitve elektronskega poslovanja morajo biti stalno na voljo).

8

Na voljo so različne varnostne metode za zagotovitev varnostnih zahtev in te so:

- šifriranje, - požarni zid, - elektronski podpis, - postopki za preverjanje identitete, - digitalni certifikati, - gesla in drugo.

9

3 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO

3.1 Opredelitev elektronskega bančništva

Napredek interneta je bil hiter, prav tako je tehnologija za varno poslovanje vedno bolj napredna. Banke so se znašle v položaju, ko so zaradi boja s konkurenco morale razširiti svojo ponudbo oziroma storitve. Ena izmed najpomembnejših je vsekakor elektronsko bančništvo.

Kakršenkoli način poslovanja strank z banko, ki je neodvisen od poslovalnic banke in temelji na informacijski tehnologiji ter elektronskih medijih, lahko imenujemo elektronsko bančništvo (v nadaljevanju e-bančništvo). Mediji, ki podpirajo elektronsko bančništvo, so (Bračun, 1997, str. 149):

- telefon (v živo ali avtomatski odzivniki), - osebni računalniki, - računalniška omrežja z dodano vrednostjo, - on-line storitve in internet, - bančni avtomati, - televizija, - informacijski terminali, - pametne kartice, - elektronska denarnica, - elektronska pošta in tako dalje.

»S pojmom elektronska banka lahko opredelimo način opravljanja bančnih storitev, ki jih lahko kot bančni komitent opravite neposredno na svojem delovnem mestu ali od doma, brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca, in to kadarkoli, 24 ur na dan, 365 dni v letu« (Kadivec, 2000, str. 3).

3.2 Razvoj in zgodovina elektronskega bančništva

Konkurenca na trgu bančnih storitev je banke spodbujala k iskanju vedno novih načinov nudenja storitev in tako je leta 1968 banka Barclays v Veliki Britaniji postavila prvi bankomat. Takrat se je začela zgodovina elektronskega bančništva. Leto kasneje se je univerza UCLA vključila v omrežje Arpanet in tako se je začelo razvijati omrežje, ki ga potrebujemo za telebanking. Število uporabnikov omrežja je zelo naraščalo. Bančnemu avtomatu so se pridružile plačilne kartice in razni zaprti sistemi opravljanja bančnih storitev (na primer BTX). Ti načini so pomenili velik napredek pri nudenju storitev, vendar so vseeno imeli kar nekaj pomanjkljivosti. Bankomati so bili le na določenih mestih,, za telebanking je potreben operater, plačilne kartice ter zaprti sistemi pa niso bili varni in standardizirani. Konec osemdesetih ter v začetku devetdesetih je internetna tehnologija doživela velik razvoj. Na začetku so banke internet uporabljale le za lastno predstavitev in v informativne namene. Nato je podjetje Netscape leta 1995 razvilo prvi spletni brskalnik. Istega leta je banka Security Fist National Bank bila prva banka na svetu, ki je začela poslovati preko interneta in tako postala prva »virtualna« banka. Na

10

začetku so komitentom omogočali le vpogled stanja na računih in spremljanje osnovnih finančnih podatkov. Kasneje pa z uporabo možnih orodij za identifikacijo in preverjanje uporabnika tudi že plačevanje računov in razna nakazila (Kovačič, 1997, str. 131).

S takšnim načinom storitev so banke poskušale znižati stroške svojega poslovanja, zmanjšati vrste pred bančnimi okenci in se tako v poslovalnicah bolj posvetiti svetovanju in zahtevnejšim bančnim storitvam. Po drugi strani pa bi tako uporabnikom nudili opravljanje storitev od doma.

Pri razvoju elektronskega bančništva mora banka upoštevati predvsem želje oziroma zahteve strank. Prav tako pa je potrebno upoštevati možnosti trenutne razpoložljive tehnologije. Z upoštevanjem vsega tega je vizija nadaljnjega razvoja bolj jasna in celovita. Pri razvoju je potrebno upoštevati naslednja dejstva in vprašanja (Bračun, 1997, str. 150):

- uporabniki želijo opravljati storitve od kjerkoli, kadarkoli, na kakršenkoli način, - kakšno tehnologijo imajo na razpolago uporabniki (strankam ne smemo

vsiljevati tehnologije, ampak moramo upoštevati tisto, ki jo imajo doma), - kakšna je telekomunikacijska infrastruktura v Sloveniji, - kakšno povezavo želi banka vzpostaviti s strankami, - kakšni so dolgoročni in kakšni so kratkoročni učinki elektronskega bančništva, - uporabniki morajo imeti zaupanje v storitev, - banka mora poskrbeti za najvišjo stopnjo varnosti, - kakšna je ciljna skupina uporabnikov.

Vsaka banka mora zase poiskati odgovore na zgornja vprašanja in tako oblikovati strategijo, ki bo zanjo oziroma za njihove obstoječe stranke najboljša in hkrati takšna, da bo pritegnila nove.

3.3 Prednosti elektronskega bančništva

E-bančništvo ima različne prednosti tako za samo banko kot za njenega komitenta. Prednost je vsekakor hitrejše, kvalitetnejše in ekonomično poslovanje.

3.3.1 Prednosti za banko

Nekaj najpomembnejših prednosti je (Nahtigal, 2010, str. 49):

- zmanjšanje stroškov poslovanja (manj bančnih okenc, manj papirja, …), - boljši pregled nad poslovanjem (podatki so na voljo v pregledni obliki), - kakovostne storitve (bančni uslužbenci se lahko bolj osebno posvetijo

strankam), - zmanjšanje čakalnih vrst pred okenci, - večja informiranost o poslovanju komitentov, - hitrejše zajemanje podatkov (večino podatkov vnašajo uporabniki sami), - zaradi internetnega poslovanja lahko banka pridobi nove komitente tudi na

območju, kjer nima poslovalnice,

11

- pospešuje kroženje denarja in omogoča bolj redno plačevanje obveznosti (Sjekloča, 1999, str. 32).

3.3.2 Prednosti za komitenta

Zaradi vse hitrejšega življenjskega ritma lahko med pomembnejše prednosti za komitenta vsekakor štejemo prihranek časa in še nekaj drugih (Nahtigal, 2010, str. 49):

- nižja cena storitev oziroma transakcij, - večja preglednost in enostavnost dosedanjega poslovanja, - časovna in prostorska neodvisnost (dostop do e-banke je možen kadarkoli in

kjerkoli), - večja stopnja zasebnosti.

Neodvisni finančni portal navaja naslednje prednosti (Financial Web, 2016):

- V glavnem je spletno bančništvo varno. Kljub temu pa se moramo prepričati, ali ima spletna stran, ki jo uporabljamo, veljaven certifikat varnosti. To nam omogoča, da se prepričamo, če je stran zaščitena pred spletnimi tatovi.

- 24-urni dostop. Ko se banka zapre, imamo do spletne banke še vedno dostop in lahko opravimo transakcijo. Ta alternativa je zelo primerna za vse tiste, ki ne morejo iti v banke v času običajnih ur bodisi zaradi urnika v službi, zaradi zdravja ali iz drugih razlogov.

- Opravljanje poslov preko spleta je v glavnem hitrejše, kot če greš na banko. Dolge vrste, zlasti na plačilni dan, lahko predstavljajo veliko potrato časa. Na spletu pa ni vrst; do svojega računa imaš dostop v vsakem trenutku in v svojem prostem času.

- Na spletu je ponavadi dostopnih mnogo opravil in storitev. Na primer: za posojilo lahko zaprosiš le z nekaj kliki, preveriš lahko napredek svojih investicij, pregledaš obresti in pridobiš druge pomembne informacije, ki so sicer v lokalnih bankah v mnogih različnih brošurah.

3.4 Slabosti elektronskega bančništva

Vsaka medalja ima dve plati. Tako tudi uvedba elektronskega bančništva ne prinaša samo prednosti, ampak tudi slabosti.

3.4.1 Slabosti za banko

Najpomembnejše slabosti za banko so (Nahtigal, 2010, str. 49):

- visoki začetni stroški, - storitev ni primerna za vse (nekateri nimajo znanja, nekateri ne računalnika,…), - nekateri komitenti takšnemu načinu poslovanja ne zaupajo, - potrebno je izobraziti dosedanje kadre ali iskati nove, - možnost vdorov v sistem ni mogoče v celoti odpraviti.

12

3.4.2 Slabosti za komitenta

Za komitenta je najbolj vprašljiva varnost, ki je najpomembnejša, ko razmišljamo o lastnem denarju. Razen varnosti Nahtigal (2010, str. 49) navaja še naslednje slabosti:

- nezaupanje v zasebnost podatkov, - nepoznavanje storitev, ki vodi v nezaupanje, - ni osebnega kontakta, - ni dostopa do interneta.

Neodvisni finančni portal navaja naslednje slabosti (Financial Web, 2016):

- Spletno bančništvo je v glavnem varno, toda prav gotovo ni varno vedno. Zelo napreduje kraja identitete in banke nikakor niso varne pred tem. In ko je naša informacija enkrat ogrožena, lahko traja mesece ali celo leta, da je škoda popravljena, poleg tega pa so tu še stroški, ki nas stanejo tisoče dolarjev.

- Nekatere spletne banke so bolj stabilne kot druge. Niso vse spletne nastavitve podaljšek bank, zgrajenih iz opeke in malte. Nekatere delujejo popolnoma v prostoru spleta - brez možnosti, da obiščeš podružnico, če bi bilo to potrebno. Če ni možnosti za fizično preverjanje operacij, potem se moramo popolnoma prepričati o ozadju banke in preveriti to banko, preden ji zaupamo svoj denar.

- Preden začnemo uporabljati spletno stran, s katero nismo seznanjeni, moramo preveriti, če so depoziti zavarovani.

- Možno je, da je delo s komitenti na nižji ravni, kot smo sicer navajeni. Nekaterim ljudem preprosto veliko pomeni, da imajo možnost osebnega pogovora, kadar se srečajo s problemom. Čeprav ima večina velikih bank za stike s komitenti preko spleta zaupanja vredno službo, je za mnoge uporabnike vseeno precej težko prebiti se skozi vse grozljive telefonske menije. Ponovno: nekatere banke so precej boljše (ali slabše) kot druge.

- Vse spletne transakcije niso opravljene takoj. Tako kot tradicionalno bančništvo je tudi spletno bančništvo stvar dnevnih poslovnih parametrov. Torej je tiskanje in shranjevanje potrdil o prejemu še vedno zelo pomembno, celo pri spletnem bančništvu.

3.5 Storitve elektronskega bančništva

Pri klasičnem načinu nudenja bančnih storitev so uporabniki omejeni, oziroma ima tak način kar nekaj pomanjkljivosti, in sicer da storitve niso na voljo ves čas, tak način opravljanja storitev zahteva operaterje in pri nekaterih načinih opravljanja storitev je vprašljiva tudi varnost (znane so na primer javne demonstracije vdorov v nemški sistem BTX). Lastnosti, ki jim morajo zadoščati storitve elektronskega bančništva, so: varnost, popolna avtomatizacija nudenja storitev ob vsakem času in kjerkoli (Kovačič, str. 131 – 132).

13

Komitent opravi elektronsko bančno storitev tako, da se s posebnim vmesnikom priključi na komunikacijsko omrežje, preko katerega tečejo informacije o želeni storitvi do banke, ki je na komunikacijsko omrežje priključena s svojim vmesnikom. Banka nato opravi storitev v svojem sistemu in pošlje potrdilo o opravljeni storitvi. Preko svojih sistemov lahko banke ponudijo storitve, ki jih lahko delimo na informacijske (banka komitentom ponudi informacije o stanjih na računih, o dogajanju na kapitalskih trgih, o obrestnih merah, pogojih in potrebni dokumentaciji za odobritev posojila) in transakcijske, kamor sodijo vse storitve, ki vključujejo plačilne instrumente (storitve plačevanja s kartico, elektronski denar, elektronski čeki) (ibid. , 133).

Storitve elektronskega bančništva morajo zadoščati naslednjim zahtevam (ibid. , 133):

- ves čas morajo biti dosegljive, kar pomeni 24 ur na dan, 7 dni v tednu, - od koderkoli morajo biti dosegljive, - opravljanje storitev mora biti zanesljivo in varno, - popolna avtomatizacija.

14

Plačilne kartice

3.5.1 Oblike elektronskega bančništva

Slika 1: Oblike elektronskega bančništva

Vir: Miš Svoljšak, 1999, str. 4-5

Kot je razvidno iz slike 1, se oblike elektronskega bančništva delijo na e-bančništvo med bankami, e-bančništvo pri poslovanju s strankami in e-bančništvo v banki. E-bančništvo pri poslovanju s strankami je razširjeno na bančništvo od doma (telefonsko bančništvo, bančništvo preko interneta, virtualna televizija, bančništvo preko mobilnih telefonov), na samopostrežne aparate in na plačilne kartice (POS terminali, pametne kartice, debetne kartice, kreditne kartice).

Elektronsko bančništvo

E-bančništvo pri poslovanju s strankami

E-bančništvo med bankami

E-bančništvo v banki

Bančništvo od doma

Samopostrežni aparati

POS terminali Telefonsko bančništvo

Bančništvo preko interneta (WEB)

Virtualna televizija (iTV)

Pametne kartice

Bančništvo prek GSM (WAO)

Debetne kartice

Kreditne kartice

15

Tabela 1: Subjekti, ki nastopajo v e-bančništvu

Subjekt, s katerim sodeluje banka

Opis

Banka E-poslovanje znotraj posamezne banke je podobno e-poslovanju podjetij.

Druga banka E-poslovanje med bankami je uveljavljeno že kar nekaj časa. Tako se je na primer na mednarodni ravni že leta 1973 oblikovalo zaprto omrežje bančnih organizacij SWIFT (angleško Society for Worldwide Interbank Financial), ki omogoča hitro in nemoteno opravljanje transakcij med bankami v različnih državah.

Podjetje, občan

Programske rešitve bank (na primer NLB proklik), ki so danes na voljo podjetjem, ponujajo pestro izbiro opravil, kot so: enostavno opravljanje plačilnega prometa v domovini in s tujino in podobno. Poslovanje bank z občani pa je v zadnjih letih sploh gonilna sila e-bančništva.

Vir: Nahtigal, 2010, str. 41

Znotraj banke je elektronsko bančništvo prepuščeno vsaki banki zase. Njihova usmeritev je predvsem v razvoju aplikacij, s katerimi bi avtomatizirale in izboljšale posamezne procese in tako zmanjšale stroške (Miš Svoljšak, 1999, str. 4-5).

Elektronsko bančništvo z občani in podjetji je v zadnjih letih v največjem vzponu. Razvoj je najbolj usmerjen v dve smeri. Ena smer je razvoj raznih kartic, s katerimi je omogočen nakup blaga ter storitev na čim bolj enostaven način. Druga smer pa je razvoj raznih tehničnih pripomočkov za uporabo avtomatskih sistemov elektronskega bančništva (ibid. , 4-5).

3.5.2 Standardi elektronskega poslovanja

V poslovanju med bankami . 4-5)se plačila običajno izvajajo elektronsko. Da bi bilo poslovanje varno in popolnoma avtomatizirano, pa je potrebno, da vsi udeleženci v poslovnem prometu uporabljajo skupno sprejete standarde poslovanja.

Cilj dokumenta »Standardi v medbančnem plačilnem prometu v državi« je predpisati enotno izvajanje plačilnega prometa preko medbančnih plačilnih sistemov v Sloveniji (vsi plačilni sistemi, ki v Sloveniji za komunikacijo uporabljajo standarde za elektronski prenos plačilnih inštrukcij), medtem ko je njegov glavni namen doseči/uveljaviti tako imenovano poslovanje »End-to-End« ob popolnem STP (angleško Straight Through Processing). To v plačilnem prometu pomeni, da se neko plačilno sporočilo od nalogodajalca do upravičenca izvede po elektronski poti z uporabo enotnega standarda in se avtomatično brez ročnega posega vključi v poslovni proces pri upravičencu. Dokument je sestavljen iz štirih vsebinskih sklopov, in sicer prvi del v splošnem predstavi standarde medbančnega plačilnega prometa v državi in vlogo Banke Slovenije, drugi del govori o transakcijskem računu, tretji del podrobno opiše

16

medbančni plačilni nalog in njegovo strukturo po posameznih poljih, zadnji del pa opredeli pomen in vlogo enolične identifikacijske koda (Banka Slovenije, 2007, str. 4).

Ena od pomembnih odločitev v okviru reforme plačilnih sistemov Slovenije je bila odločitev, da bo podlaga za medbančni plačilni promet v Sloveniji SWIFT, in sicer kot sporočilni standardi in omrežje za prenos finančnih sporočil. Bistvene prednosti Swifta so (Erban in Centrih, 1997, str. 25):

- enoten jezik in enotni postopki, - varnost in tajnost podatkov, - takojšen prenos sporočil, - boljše upravljanje sredstev, - manjša možnost napak, - dostop do bank širom po svetu, - avtomatska obdelava podatkov, - zmanjšanje operativnih stroškov.

3.5.3 Elektronske prodajne poti v bankah

Nahtigal (2010, str. 42) pravi, da je bilo bančništvo v zadnjih dvajsetih letih prav gotovo ena izmed panog, kjer so se načini poslovanja najbolj spreminjali in tudi spremenili. Predvsem so bile spremembe zaradi tehnološkega napredka, ki pa so najbolj vidne v načinih poslovanja s strankami in so izvedene preko elektronskih prodajnih poti.

Danes tako poznamo naslednje elektronske prodajne poti (ibid. , 42):

- spletno bančništvo, - kartice, - bančni avtomati, - POS terminali, - telefonsko bančništvo, - mobilno bančništvo, - informacijski terminali.

Naštete na kratko opredeljujemo v nadaljevanju.

Spletno bančništvo – komitent banke uporablja bančne storitve preko svojega osebnega računalnika. Tako lahko banka uporabnikom ponudi svoje storitve učinkovito, vedno in kjerkoli (ibid. , 42).

Po zadnjih podatkih raziskave Merjenja obiskanosti spletnih strani (MOSS) slovenski spletni uporabniki tedensko ali še pogosteje uporabljajo internet za opravljanje bančnih storitev. Raziskava kaže, da za bančne storitve splet pogosteje uporabljajo slovenski uporabniki med 35. in 54. letom starosti. Podatki za mesec oktober 2015 kažejo, da bančne storitve na spletu pogosteje uporabljajo uporabniki z višjo stopnjo dokončane izobrazbe. Tedensko ali pogosteje se bančnih storitev poslužuje 20,8 % uporabnikov z višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo, 20,4 % uporabnikov s štiriletno srednjo šolo,

17

16,3 % uporabnikov s triletno poklicno šolo in 13,3 % uporabnikov z zaključeno osnovno šolo (MOSS, 2016).

Leta 2014 je v Evropski uniji 44 % populacije uporabljalo spletno bančništvo, v Sloveniji 32 % (Statista, 2016).

Kartica ali plastični denar je nadomestilo za gotovino, s katerim lahko plačujemo storitve in blago na vseh prodajnih mestih, ki so označena z nalepko kartice. Prva kartica se je pojavila že leta 1950 (Klapš, 1999, str. 22) in se je takrat, kakor tudi še danes, imenovala Diners Club.

Po lastnostih lahko kartice razvrstimo takole (Miš Svoljšak, str. 53): - Kreditne kartice – odloženo plačilo. Imetnik kartice lahko račun plača v obrokih. - Plačilne kartice – najpogosteje se računi plačujejo mesečno. - Kartice s takojšnjo odobritvijo (debetne kartice) – imetnik ne potrebuje

gotovine, saj lahko vse plačuje s kartico. - Zlate kartice – namenjene premožnim imetnikom kartic oziroma tistim, ki

kartice nadpovprečno veliko uporabljajo. - Poslovne kartice – porabo na poslovnih karticah plačuje delodajalec. - Družinske kartice – primerna za otroke ali partnerje, saj imetnik družinske

kartice ne plačuje računov, ampak zanj jamči imetnik osnovne kartice. - Trgovske kartice – izdajajo trgovska podjetja za plačilo v njihovih prodajalnah.

Imajo značaj kreditnih kartic. Imetnik lahko, ni pa nujno, plačuje članarino.

Tabela 2: Število izdanih kartic v Sloveniji in število plačil v Sloveniji, s karticami, izdanimi v Sloveniji

Leto Število izdanih kartic Število kartičnih plačil (v tisočih) 2009 1451416 57411 2010 2011

1531465 57656 2011

1588462 57052 2012 1506520 56814 2013 1582981 56458 2014 1855561 58669

Vir: Bilten Banke Slovenije, 2015

V tabeli 2 so pod kartice zajete domače kartice, licenčne kartice, podjetniške, osebne in poslovne kartice. Število izdanih kartic narašča. Leta 2014 je bilo za 27,8 % več izdanih kartic v primerjavi z letom 2009.

Po podatkih Evropske centralne banke je imela Slovenija v letu 2012 od vseh transakcij 39,85 % kartičnih transakcij. Od vseh petindvajsetih primerjanih držav ima le devet držav manjši odstotek uporabe kartičnih transakcij, vendar smo drugi po povečanju uporabe kartičnih transakcij glede na leto 2011. V Sloveniji se je uporaba kartic povečala za 4,29 %. Le Malta ima višji odstotek povečanja, in sicer 6 % (Evropska centralna banka, 2016).

18

V letu 2014 je bilo v Sloveniji od vseh transakcijskih plačil s karticami opravljenih 42,38 %. Za evro območje je ta odstotek 39,58 (Banka Slovenije, 2016).

Bančni avtomat (bankomat) je samopostrežni terminal, ki je povezan z nekim glavnim ali matičnim računalnikom. Komitentu omogoča, da lahko 24 ur na dan opravi enostavna bančna opravila brez prisotnosti bančnega delavca. Prvotno so bili namenjeni le izdaji gotovine, sčasoma pa so prerasli v avtomate za poslovanje s plačilno – kreditnimi karticami in polaganje gotovine na račun, kar jih označuje kot transakcijske avtomate oziroma samopostrežne terminale (Tomassini, str. 40-41).

Prednost bankomata je njegova enostavna uporaba, saj komitentu za dvig gotovine ali zaradi kakšne druge enostavne storitve ni potrebno obiskati banke. Banke za storitve in dvige gotovine na bankomatih drugih bank zaračunajo provizijo.

Tabela 3: Rast števila bankomatov v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do 2014

Leto Število bankomatov 2000 865 2001 1027 2003 1240 2005 1456 2007 1643 2009 1818 2011 1927 2013 2000 2014 1979

Vir: Bankart, 2015

Iz tabele 3 je razvidno, kako hitro narašča število bankomatov v Sloveniji. Od leta 2000 do leta 2014 se je njihovo število več kot podvojilo.

Tabela 4: Število dvigov na bankomatih (v tisočih)

Leto Število dvigov 2009 61370 2010 2011

60990 2011

61387 2012 59744 2013 57286 2014 57456

Vir: Bilten Banke Slovenije, 2015

Iz tabele 4 je razvidno, da se število dvigov na bankomatih v zadnjih letih zmanjšuje. Razlog bi lahko pripisali večji uporabi kartic pri samem plačevanju oziroma večji uporabi POS terminalov, možno pa je tudi, da je v zadnjih letih več plačevanja preko spleta in je tako posledično zmanjšana uporaba gotovinskega poslovanja.

19

POS-tehnologija (angleško Point of Sale) predstavlja avtomatsko izmenjavo podatkov preko terminala, ki je nameščen na prodajnem mestu, do bančnega računalnika. POS- terminal je namenjen posredovanju zneskov za plačilo v banko, poleg tega pa poskrbi tudi za zavrnitve plačila s strani banke, v kolikor na računu ni dovolj sredstev, oziroma je račun blokiran. Prodajno mesto mora z banko skleniti pogodbo za uporabo in najem POS terminala (Nahtigal, str. 45).

Tabela 5: Število POS terminalov v Sloveniji in število transakcij preko POS terminalov

Leto Število POS terminalov Število transakcij v tisočih 2009 32883 132992 2010 2011

32021 138853 2011

34167 142629 2012 38554 148513 2013 35592 151184 2014 32881 161012

Vir: Bilten Banke Slovenije, 2015

Število transakcij na POS terminalih iz leta v leto narašča. Leta 2014 je bilo število transakcij preko POS terminalov za 21,8 % večje glede na leto 2009.

Telefonsko bančništvo (angleško Phone Banking) je ena izmed oblik poslovanja na daljavo. Posameznik potrebuje za tako poslovanje osebni računalnik ali modem in telefonski aparat. Ta način poslovanja omogoča bankam, da se še dodatno približajo svojim komitentom in jim prihranijo dragocen čas, ki bi ga izgubljali pred bančnimi okenci (Vesel, 1994, str. 60).

Informacijski terminal uporabljajo banke predvsem za informiranje svojih komitentov o njihovih storitvah ter v informacijske namene. Informacijski terminal deluje kot oddaljeno delovno mesto, ki je povezano z bančnim računalnikom (Nahtigal, str. 46).

Mobilno bančništvo pomeni opravljanje bančnih storitev z mobilnimi napravami. Ne le z mobilnim telefonskim aparatom ampak tudi z vsemi drugimi napravami, kot so prenosni in žepni računalnik (Vagaja, str. 10)

Tabela 6: Telebanka in mobilni telefoni – število transakcij v tisočih

Leto Plačilni promet doma

(število transakcij v tisočih) (

Plačilni promet s tujino (število transakcij v tisočih)

2009 673 0,6 2010 2011

573 0,5 2011

509 0,8 2012 477 1,3 2013 467 2,1 2014 618 3,2

Vir: Bilten Banke Slovenije, 2015

20

Telebanking in bančništvo preko mobilnih telefonov je v porastu. Po številu transakcij je sicer v letu 2012 in 2013 zaznati rahel padec, vendar je že v letu 2014 za 32,3 % število transakcij večje glede na leto pred tem. Zelo se povečuje plačilni promet s tujino. Leta 2014 je bil za kar 533 % večji glede na leto 2009.

Četrtina potrošnikov je v Evropi aktivnih uporabnikov mobilnega bančništva in 32 % jih še vedno ne verjame, da je takšno poslovanje varno (Computer Weekly, 2016).

Elektronsko bančništvo preko interneta z uporabo osebnih računalnikov se iz leta v leto povečuje. Povečuje se tako število uporabnikov kot tudi število transakcij. Fizičnih oseb je po številu uporabnikov v letu 2014 več za 47,5 % kot v letu 2009, pravnih oseb pa za 11,75 %. Število transakcij, opravljenih preko elektronske banke, se prav tako iz leta v leto povečuje tako v domačem kot plačilnem prometu s tujino. Povečanje je zaznati pri fizičnih in pravnih osebah. Glede na leto 2009 se je število transakcij pri fizičnih osebah pri plačilnem prometu s tujino povečalo za kar 86,7 %, pri pravnih osebah pa za polovico (Bilten Banke Slovenije, 2015).

21

4 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO V SLOVENIJI

4.1 Zgodovina elektronskega bančništva v Sloveniji

Prvi poskusi e-bančništva so se pri nas začeli že leta 1991, ko je NLB (Nova Ljubljanska banka) postavila prvi bančni avtomat. Tri leta kasneje smo doživeli naslednji korak z uvedbo telefonskega bančništva. Leta 1997 je SKB kot prva slovenska banka ponudila bančne storitve tudi preko interneta. Na globalni trg elektronskega bančništva so se banke vključile s priključitvijo na svetovno računalniško omrežje (E-bančništvo in SKB, 2015).

Začetna težava SKB je bila organiziranost. Klasične enote in elektronsko bančništvo sta bila dva samostojna dobičkonosna centra. Pri tem je nastala težava, saj klasične enote niso želele reklamirati oziroma promovirati internetnega bančništva, saj so s tem izgubljale svoje stranke. Zakaj? S tem, ko so uporabniki svoje storitve opravili po internetu, je provizijo zaračunal drug dobičkonosni center, kar bi sicer v primeru klasičnega poslovanja preko okenca storila klasična enota. Težavo so hitro rešili in internetno bančništvo je postalo podkanal klasičnih enot, se pravi le drugačna, cenejša tržna pot do uporabnika, kar so logično posnemale tudi ostale banke (Bračun, 2004).

Trend uporabe elektronskega bančništva je po svetu rasel in temu so se prilagajale tudi slovenske banke. V letih razvoja elektronskega bančništva so banke bistveno izboljšale ponudbo bančnih storitev. Na začetku so bile storitve le bolj informativne narave. Z razvojem so kmalu nudile storitve z neposrednim dostopom do bančnega računa in tako omogočile svojim komitentom opravljanje bolj zahtevnih storitev.

Sistem, s katerim so banke omogočale komitentom uporabo elektronskega bančništva, so banke razvile same z lastnim kadrom, ali pa so programe kupile od specializiranih ponudnikov. Eden najbolj znanih na našem tržišču je program podjetja Halcom, katerega ponujajo vse banke na slovenskem tržišču (Spletne strani omenjenih bank, 2015).

Za uporabo elektronskega bančništva Halcom ponuja produkt Hal E-bank. Ta produkt je bil prva rešitev elektronskega bančništva v Sloveniji in ena izmed prvih v svetu, ki kot najvišjo možno raven zaščite pri poslovanju uporablja pametno kartico na osnovi POS tehnologije. Hal E-bank omogoča banki, da z elektronskimi obrazci podpre katerokoli bančno storitev in s tem enostavno širi funkcionalnost elektronske banke. Izrazita prednost tega sistema je, da omogoča poslovanje z več bankami v različnih državah prek iste varnostne in programske opreme. Ta sistem se trenutno uporablja že v več kot 60-ih bankah v devetih državah (Albanija, Nemčija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Iran, Katar, Srbija, Črna gora in Slovenija) (Halcom, 2015).

22

Prednosti poslovanja s Hal E-Bank (ibid):

- poslovanje z več bankami, - trije različni kanali plačilnega prometa (domač plačilni promet, plačilni promet s

tujino, plačilni promet v tujini), - celovita funkcionalnost plačilnega sistema (plačila, bančni izpiski, informacije o

transakcijah, stanje na računu), - druge bančne storitve (depoziti, kartice, enostavno dodajanje novih e-bančnih

storitev, uporaba sodobnih tehnologij, … ), - različni načini podpisovanja nalogov in paketov, - preprosta izmenjava datotek, - različne sodobne poti do elektronske banke (internet, klicni dostop, SMS), - visoko zadovoljstvo uporabnikov.

4.2 Pregled časovnega uvajanja elektronskega bančništva

Od uvedbe prvega bankomata na slovenskem tržišču (leta 1991) so banke svoje storitve ves čas silovito nadgrajevale. Najprej so bili uvedeni bankomati, kmalu so banke omogočile plačevanje s karticami na POS terminalih. Predstavitve bank, njihovih bančnih produktov in storitev so prešle v elektronsko obliko, oziroma jih je bilo moč poiskati na internetu. Razvoj tehnologije je tako leta 1997 omogočil, da smo v Sloveniji dobili prvo elektronsko banko. Kot smo že omenili, so informacije bile najprej informativne narave. Vendar je razvoj tehnologije, konkurenca ter želje in potrebe uporabnikov banke silil k vedno večji ponudbi bančnih storitev preko spleta. Danes lahko skoraj vse uredimo preko elektronske banke.

Tabela 7: Uvedba elektronskega bančništva v bankah

Ime banke Leto uvedbe elektronskega bančništva

SKB banka d.d. 1997

Nova Kreditna banka Maribor d.d. 1998

Nova Ljubljanska banka d.d. 1999

Deželna Banka Slovenije d.d. 2000

Poštna banka Slovenije d.d. 2000

Delavska hranilnica d.d. 2000

Abanka d.d. 2000

UniCredit Banka Slovenija d.d. 2001

Banka Sparkasse d.d. 2002

Banka Koper d.d. 2002

Hranilnica Lon d.d. 2002

Sberbank d.d. 2003

Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. 2004

Riffeisen Banka d.d. 2004

Primorska hranilnica Vipava d.d. 2006

Vir: lastna izdelava, 2015

23

Iz tabele 7 je razvidno, kako so banke kar hitro ena za drugo začele komitentom omogočati uporabo elektronskega bančništva. SKB banki, ki je bila v Sloveniji na tem področju prva, sta ji sledili naši dve največji banki, to sta Nova Kreditna banka Maribor in Nova Ljubljanska banka. Okrog leta 2000 je bila najbolj razširjena vpeljava elektronskih bančnih storitev.

4.3 Uporaba elektronskega bančništva

Tabela 8: Banke in hranilnice, ki v Sloveniji omogočajo elektronsko bančništvo

Ime banke Elektronsko bančništvo

za fizične osebe Elektronsko

bančništvo za pravne osebe

Abanka d.d. Abanet Abacom

Banka Koper d.d. Banka IN

Poslovna Banka IN

Banka Sparkasse d.d. Net.Stik

Net.Stik, Net.Stik PRO

BKS Bank AG BKS Bank Net BKS Bank Net

Deželna banka Slovenije d.d. DBS Net DBS Pronet

Gorenjska banka d.d. Link Link c

Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. HYPO net HYPO net

Nova Kreditna banka Maribor d.d. Bank@net

Poslovni Bank@net

Nova Ljubljanska banka d.d. NLB Klik NLB Proklik

Poštna banka Slovenije d.d. – bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d.

Osebni PBS.net Poslovni PBS.net

Raiffeisen Bank d.d. ReiffeisenNET EuReKa

Sberbank d.d. Sberbank Spletna banka

Sberbank Poslovni splet

SKB banka d.d. SKB NET PRO SKB NET

Unicredit banka Slovenije d.d. Online b@nka BusinessNet

Delavska hranilnica d.d. Dh-Plus Dh-Net

Hranilnica Lon d.d. mLON Poslovni eLON

Primorska hranilnica Vipava d.d. Osebni HIP-NET Poslovni HIP-NET

Vir: Spletne strani bank, 2015, Banka Slovenije, 2015

Iz zgornje tabele je razvidno, da lahko v Sloveniji v vseh štirinajstih bankah in treh hranilnicah tako fizične kot pravne osebe uporabljajo elektronske bančne storitve in je z možnostjo uporabe elektronskih bančnih storitev pokrit celotni bančni trg.

24

Slika 2: Delež bank pri uporabi elektronskega bančništva (v %)

Vir: spletna stran Raba Interneta v Sloveniji, 2015

Slika 2 nam lepo prikaže, da je leta 2008 vse več uporabnikov spletnega bančništva kot glavno banko elektronskega bančništva navedlo Novo Ljubljansko banko. Njen delež predstavlja 47 %, kar pomeni, da skoraj polovica uporabnikov elektronskega bančništva v Sloveniji uporablja elektronsko banko NLB, ostala polovica uporabnikov pa uporablja elektronske banke preostalih bank. Abanki pripada 17 % delež, SKB bank 10 % in NKBM 7% delež.

25

4.3.1 Uporaba elektronskega bančništva – prebivalstvo

Slika 3: Uporaba elektronskega bančništva v slovenski populaciji od 10 do 74 let

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013

Statistični urad Republike Slovenije ugotavlja, da je v Sloveniji leta 2012 elektronsko bančništvo uporabljalo 26,4 % populacije stare od 10 do 74 let, kar je za več kot dve odstotni točki manj kot leta 2011, ko je tovrstne storitve uporabljalo 28,9 % posameznikov v populaciji stari od 10 do 74 let. Če se omejimo na prebivalce Slovenije, ki so že uporabljali svetovni splet, jih je e-bančništvo leta 2011 uporabljalo 39,7 %, leta 2012 pa 35,9 %.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so ljudje, stari med 30 in 50 let, najpogostejši uporabniki elektronskega bančništva. Večina rednih uporabnikov elektronskih bančnih storitev prihaja iz Ljubljane in krajev, ki imajo od 10.000 do 100.000 prebivalcev (Statistični urad Republike Slovenije, 2007).

26

Slika 4: Uporaba elektronskega bančništva v Evropski Uniji - populacija od 16 do 74 let

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013

Elektronsko bančništvo je v državah EU27 v zadnjih treh mesecih leta 2012 v povprečju uporabljalo 38 % populacije 16-74 let. Delež uporabnikov e-bančništva v evropskih državah variira med 3 % in 86 %, Slovenija pa sodi med države z manj razvitim spletnim bančništvom, ugotavlja Eurostat (Statistični urad Evropske unije, 2013).

27

Poglejmo si še trende preteklih let. Da je Slovenija že v preteklosti sodila med države z manj razvitim spletnim bančništvom, kaže tudi Raba Interneta v Sloveniji (v nadaljevanju RIS), raziskava iz leta 2008, ki nadaljuje trend iz leta 2004. Razlogi za nizko uporabo oziroma za neuporabo elektronskega bančništva ostajajo enaki kot v RIS poročilu. Leta 2002 je po podatkih iz RIS poročila elektronsko bančništvo uporabljalo 18 % prebivalstva, v EU pa je ta delež znašal 31 %. RIS-ova raziskava s konca leta 2004 ugotavlja, da je bilo tistega leta med internetnimi uporabniki 21 % uporabnikov elektronskega bančništva, kar je predstavljalo okoli 158.000 Slovencev (Statistični urad Republike Slovenije, 2013).

4.3.2 Uporaba elektronskega bančništva – podjetja

Prav tako kot fizičnim osebam uporaba elektronske banke prihrani čas in denar, velja enako tudi za podjetja. Podjetja se v današnjem času veliko bolj zavedajo, kako pomembna je produktivnost zaposlenih, oziroma jo želijo dvigniti na maksimalno raven. In ravno tukaj ima uporaba elektronskega bančništva veliko vlogo, saj podjetja s tem prihranijo tako čas kot denar. Čas, ki bi ga zaposleni sicer porabili za obisk banke, lahko tako porabijo za druge, bolj koristne namene.

Na naslednji strani je v tabeli 9 prikazan delež podjetij od leta 2003 do leta 2008, ki v Evropski Uniji in v posameznih državah Evrope uporabljajo elektronsko bančništvo. Razvidno je, da se prav v vsaki državi uporaba elektronskega bančništva v podjetjih iz leta v leto veča.

Leta 2003 je elektronsko banko uporabljala oziroma nudila dobra polovica držav in delež podjetji, ki so uporabljali to storitev je bil relativno nizek. Izjema so Islandija, Finska in Danska, kjer je že leta 2003 okrog 80 % podjetij uporabljalo internet za bančne storitve. Nato se je uporaba v vseh državah ves čas večala, a ne le po številu držav, ki uporabljajo elektronsko bančništvo, ampak se je večal tudi delež podjetij, ki uporabljajo bančne storitve na tak način. Vidimo, da leta 2008 tak način poslovanja z banko uporabljalo že vse države in da je delež podjetij, ki uporabljajo te storitve, zelo visok. Izjema so Bolgarija, Ciper in Romunija, kjer le polovica podjetij uporablja elektronske bančne storitve. V ostalih državah več kot 70 % podjetij, v Islandiji pa celo 99 % podjetij.

Zanimiv je podatek, da je Slovenija s svojo majhnostjo vseeno v samem vrhu uporabe elektronskega bančništva. Za leto 2003 sicer ni podatka, ampak vidimo, da je ta delež že v letu 2004 zelo visok. To leto in leta 2005 je 87 % podjetij uporabljalo elektronsko banko, leta 2008 pa kar 92 %. Slovenska podjetja imajo delež uporabe za 14 % večji v primerjavi s podjetji Evropske Unije. Leta 2008 je Slovenija skupaj s Finsko na tretjem mestu z 92 %, drugo mesto s 94 % si delita Danska in Estonija, vodilna v uporabi elektronskega bančništva je Islandija z 99 %. Lahko rečemo, da je to za slovenska podjetja velik uspeh, oziroma da sledijo trendom ter se zavedajo pomembnosti prihranka časa in nenazadnje tudi denarja.

28

Tabela 9: Delež podjetij v Evropi, ki uporabljajo internet za bančništvo (v %)

Država Delež podjetij

2003 2004 2005 2006 2007 2008

Evropska Unija 66 70 72 77 78

Belgija 69 82 83 83 87 89

Bolgarija 26 26 40 44 52

Češka 61 74 80 87 87 88

Danska 79 85 92 92 93 94

Nemčija 66 67 71 73 76 75

Estonija 86 87 90 93 94

Irska 60 67 71 81 82 85

Grčija 54 62 67 70 71 62

Španija 67 80 81 79 81 82

Francija 51 72 76 77

Italija 48 64 71 75 85 86

Ciper 45 47 49 54 54

Latvija 66 65 73 79 83

Litva 70 78 83 84 91

Luksemburg 49 61 69 71 75 75

Madžarska 46 49 54 65 70

Malta 35 60 63 78 74

Nizozemska 70 64 66 74 85 88

Avstrija 70 79 81 86 85 85

Poljska 55 59 66 72 75

Portugalska 53 56 61 62 72 75

Romunija 23 30 42 48

Slovenija 87 87 89 92 92

Slovaška 57 76 78 88 91

Finska 82 84 88 92 91 92

Švedska 77 81 81 89 90 90

Velika Britanija 58 69 74 75

Hrvaška 81 86

Islandija 92 93 99

Norveška 67 66 80 86 86 85

Vir: Raba Interneta v Sloveniji, november 2015

4.4 Metodologija in vzorec

Pri raziskavi elektronskega bančništva v Sloveniji sem uporabila metodo kompilacije in analize. Uporabila sem internetne vire Statističnega urada Slovenije, Rabe interneta v Sloveniji in Evropske unije ter internetne vire bank.

Na spletni strani Banke Slovenije je registriranih sedemnajst bank in tri hranilnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje bančnih, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih

29

storitev. Od teh sedemnajstih bank smo za raziskavo uporabili devet bank, ki so nam najbolj poznane, in sicer: Abanka, Banka Sparkasse, BKS Banka, Hypo-Alpe-Adria Banka, NLB, PBS, Raiffeisen Banka ter dve hranilnici: Delavske hranilnica in Hranilnica Lon. Zaradi specifike poslovanja in likvidacijskega postopka štirih bank (Factor banka, Slovenska investicijska banka, Probanka in Slovenska izvozna banka), ki so sicer navedene na seznamu Banke Slovenije, jih nismo vključili v raziskavo.

Pri raziskavi smo se osredotočili posebej na fizične osebe in posebej na pravne osebe s klasičnim računom. Fizične osebe so uporabniki elektronske banke, ki niso pravne osebe; izvzeti so študenti, otroci in posebni paketi za upokojence, zajet je torej le klasični račun za fizične osebe. Pri pravnih osebah so izključeni zasebniki.

Pri raziskavi stroškov za fizične osebe smo upoštevali naslednje stroške: - pristopnina za uporabo elektronske banke, - mesečno nadomestilo uporabe elektronske banke, - plačilo UPN (univerzalni plačilni nalog), - plačilo trajnega naloga, - izvedeno SEPA plačilo, - dvig gotovine na drugem bankomatu, torej na bankomatu, ki ni od matične

banke, - SMS sporočilo.

Pri raziskavi stroškov za pravne osebe smo upoštevali naslednje stroške:

- pristopnina za uporabo elektronske banke, - mesečno nadomestilo uporabe elektronske banke, - plačilo trajnega naloga, - izvedeno SEPA plačilo, - dvig gotovine na drugem bankomatu, torej na bankomatu, ki ni od matične

banke, - SMS sporočilo, - e-računi, - elektronski nalog.

Pri raziskavi oziroma primerjavi letnih stroškov elektronskih storitev za fizične osebe s pravnimi osebami smo upoštevali za oba segmenta enake storitve, in sicer:

- pristopnina za uporabo elektronske banke, - mesečno nadomestilo za uporabo, - plačilo trajnega naloga, - SEPA plačilo, - plačilo elektronskega naloga, - dvig gotovine na drugem bankomatu, - SMS sporočilo.

30

4.5 Potek raziskave

Primerjali smo letne stroške elektronskih bančnih storitev fizičnih oseb, letne stroške elektronskih bančnih storitev pravnih oseb v bankah ter v hranilnicah v Sloveniji. Raziskava stroškov je potekala v mesecu decembru leta 2015, po takrat veljavnih tarifah bank. Pri primerjavi letnih stroškov poslovanja, kadar fizična oseba posluje na bančnem okencu s stroški poslovanja preko elektronske banke, smo uporabili podatke Zveze potrošnikov Slovenije iz avgusta leta 2011.

Naredili smo analizo cen prej navedenih elektronskih bančnih storitev devetih bank (ABanka, Banka Sparkasse, BKS Bank, Hypo Alpe-Adria bank, NLB, NKBM, PBS, Reiffeisen Bank in UniCredit Banka) in dveh hranilnic (Delavska hranilnica, Hranilnica Lon), ki poslujejo na slovenskem tržišču. Cene storitev smo pridobili na podlagi tarif omenjenih bank. Te banke imajo za svoje komitente različne bančne pakete oziroma račune, ki zajemajo razne ugodnosti. Na primer: za študenta znižana cena pristopnine k elektronski banki, za nove komitente brezplačna aktivacija elektronske banke, mesečno nadomestilo za uporabo elektronske banke prvih šest mesecev brezplačno in še veliko drugih ugodnosti. Prav zaradi tako raznolike ponudbe bank smo se pri primerjavi stroškov osredotočili na klasičen račun fizične osebe in klasičen račun pravne osebe, da je primerjava lahko enakovredna.

4.6 Primerjava letnih stroškov bančnih storitev fizičnih oseb v bankah v Sloveniji

4.6.1 Letni stroški elektronskih bančnih storitev fizičnih oseb

V tabeli 10 so prikazane tarife elektronskih bančnih storitev devetih bank (ABanka, Banka Sparkasse, BKS Bank, Hypo Alpe-Adria bank, NLB, NKBM, PBS, Reiffeisen Bank in UniCredit Banka) in dveh hranilnic (Delavska hranilnica, Hranilnica Lon) na slovenskem tržišču. Štiri banke in hranilnici so v slovenski lasti, pet bank je tujih.

Uporabili smo trenutno veljavne tarife primerjanih bank. Vse tarife so veljavne od novembra oziroma decembra 2015, le tarife banke Sparkasse so veljavne od januarja 2014, tarife PBS banke od aprila 2015 in BKS banke od avgusta 2015.

31

Tabela 10: Tarife elektronskih bančnih storitev za fizične osebe v bankah v Sloveniji v EUR

Banka Pristopnina Mesečno nadomestil

o

UPN Trajni nalog

SEPA plačilo

Dvig gotovine na drugem bankomatu

SMS sporočilo

ABanka 18 0,61 1 0,26 0,26 0,5 1

Banka Sparkasse

28 1 0,33 0,35 0,21 / 0,7

BKS Bank 16 / 0,33 0,22 0,22 / 0,75

Hypo Alpe-Adria-Bank

27,5 0,58 0,39 0,56 0,23 0,52 1,05

NLB 27,28 0,75 0,38 0,56 0,24 0,53 1

NKBM 33,5 0,5 0,38 0,22 0,23 0,48 0,75

PBS 26 0,58 0,38 0,23 0,23 0,48 0,75

Raiffeisen Bank

20,86 1,25 0,27 0,24 0,24 0,40 /

UniCredit Banka

/ 1 0,40 0,40 0,40 3 x brezplačno, ostalo 0,55

1,2

Delavska hranilnica

/ 0,40 0,35 / 0,24 / 0,04 na sporočilo

Hranilnica Lon

10,90 0,49 0,33 0,28 0,22 0,30 0,65

Vir: Lastna izdelava, 2015

Da bi ugotovili, koliko dejansko plača fizična oseba uporabo elektronskih bančnih storitev na letni ravni (tabela 11), smo pri izračunu upoštevali najpogostejše oziroma za fizično osebo najbolj uporabne storitve. To so:

- mesečno nadomestilo uporabe elektronske banke, - trikrat mesečno izvede plačilo z univerzalnim plačilnim nalogom, - petkrat je izveden trajni nalog, - dvakrat SEPA plačilo, - štirikrat dvigne denar iz bankomata druge banke (banke, ki ni matična banka

komitenta), - varnostno SMS sporočilo za uporabo bančne kartice.

32

Tabela 11: Letni stroški elektronskih bančnih storitev fizičnih oseb v bankah v Sloveniji

Banka Letni strošek v EUR

ABanka 101,16

Banka Sparkasse 58,32

BKS Bank 39,36

Hypo Alpe-Adria-Bank 97,68

NLB 98,4

NKBM 70,44

PBS 80,28

Raiffeisen Bank 64,08

UniCredit Banka 81

Delavska hranilnica 22,2

Hranilnica Lon 62,04

Vir: Lastna izdelava, december 2015

Kot je razvidno iz tabele 11, so razlike v plačilu zelo velike. Prav zanimivo je, da kljub močni konkurenci in kljub temu, da se banke zelo borijo za svoje ter pridobivanje novih komitentov, je razlika v cenah storitev na letni ravni še vedno zelo velika. Razpon cen med najcenejšo in najdražjo banko je takšen, da lahko fizična oseba letno prihrani kar 78,96 EUR. Najcenejša pri svojih storitvah je Delavska hranilnica, kjer pri uporabi zgoraj naštetih storitev fizična oseba letno porabi le 22,2 EUR. Sledi ji BKS Bank, pri kateri bo fizična oseba porabila 39,36 EUR in Banka Sparkasse, kjer bodo storitve stale 58,32 EUR. Najdražja je Abanka, pri kateri bi za uporabo teh storitev fizična oseba plačala 101,16 EUR, sledi ji slovenska banka, NLB banka z 98,4 EUR.

Pri izračunu ni zajeta pristopnina za uporabo elektronske banke, saj je to enkratni strošek in se plača, ko se komitent odloči za uporabo elektronske banke. Delavska hranilnica in Unicredit banka sta izjemi in komitentu ne zaračunata stroška pristopnine. Vse ostale banke, ki so zajete v raziskavo, komitentom zaračunajo strošek pristopnine, ki se giblje med 10 in 33 EUR. Najdražja je NKBM, kjer je za komitente ta strošek 33,5 EUR.

33

4.6.2 Primerjava letnih stroškov poslovanja fizične osebe na bančnem okencu in preko elektronske banke v bankah v Sloveniji

Tabela 12: Letni stroški poslovanja fizične osebe na bančnem okencu in preko spletne banke

Letni stroški poslovanja na bančnem okencu

V EUR Letni stroški poslovanja preko

spletne banke V EUR

Banka Koper 231,3 Nova KBM 114,45

UniCredit banka 220,4 Banka Koper 101,7

Nova KBM 210,09 NLB 99,12

Banka Sparkasse 197,88 SKB Banka 90,72

NLB 197,16 Banka Celje 89,61

SKB Banka 187,68 PBS 88,77

Hypo Alpe-Adria Bank 178,28 ABanka Vipa 87,92

Banka Celje 175,77 Unicredit Banka 83,6

Banka Volksbank 172,00 Gorenjska Banka 76,8

Gorenjska Banka 169,32 Hypo Alpe-Adria Bank 73,16

Raiffeisen Banka 150,32 Reiffeisen Banka 73,16

ABanka Vipa 142,4 Deželna Banka Slovenije 71,02

BKS Bank 132,2 Banka Volksbank 69,76

PBS 123,33 Probanka 68,36

Probanka 114,56 BKS Bank 61,4

Deželna Banka Slovenije 114,34 Banka Sparkasse 56,04

Hranilnica Lon 93,12 Hranilnica Lon 55,68

Delavska hranilnica 85,46 Delavska Hranilnica 51,38

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije, 2011

Zveza potrošnikov Slovenije je leta 2011 naredila zanimivo raziskavo (tabela 12), in sicer primerjavo stroškov poslovanja fizične osebe na bančnem okencu s poslovanjem preko spletne banke. Raziskava temelji na tem, da oba potrošnika mesečno plačata dva plačilna naloga in štiri posebne položnice, po eno direktno bremenitev in trajni nalog, trikrat dvigneta denar na bankomatu druge banke in uporabljata kartico z odloženim plačilom.

Prihranki so veliki – s prehodom od najdražje do najugodnejše banke bo potrošnik, ki posluje na bančnem okencu, prihranil do 146 EUR, potrošnik, ki posluje preko spleta, pa do 60 EUR (Zveza potrošnikov Slovenije, 2011).

Iz tabele 12 je razvidno, da sta Hranilnica Lon in Delavska Hranilnica najcenejši pri svojih storitvah tako pri poslovanju na bančnem okencu kot pri poslovanju preko spletne banke. Med najdražje pri obeh načinih poslovanja spada Nova KMB. Pri poslovanju preko spletne banke ji sledijo slovenske banke (Banka Koper, NLB, SKB Banka, Banka Celje, PBS in tako dalje).

34

4.7 Primerjava letnih stroškov pravnih oseb v bankah v Sloveniji

4.7.1 Letni stroški elektronskih bančnih storitev pravnih oseb

Tako kot smo naredili med bankami primerjavo cen letnega poslovanja preko elektronske banke za fizično osebo, smo to naredili tudi za pravno osebo. Za primerjavo smo uporabili enakih devet bank in dve hranilnici. Uporabili smo trenutno veljavne cenike pravnih oseb za posamezno banko.

Tabela 13: Tarife elektronskih bančnih storitev za pravne osebe v bankah v Sloveniji v EUR

Banka Pristopnina Mesečno nadomestilo

E-računi

Trajni nalog

SEPA plačilo

Elektronski nalog

Dvig gotovine na

drugem bankomatu

SMS sporočilo

ABanka 27 9 0,3 0,37 0,50 0,37 0,6 / Banka Sparkasse

40 9 0,30 0,30 0,55 0,98 / 3

BKS Bank 20 4,50 0,26 0,40 0,40 0,25 / / Hypo-Alpe-Adria-Bank

33 6,70 0,31 / 0,44 0,13 1 1,10

NLB 30 9 0,28 0,39 0,39 0,28 0,67 1 NKBM 21,8 2 1,8 0,96 0,18 0,35 1,88 0,75 PBS 27 3 0,25 0,23 0,23 0,91 0,65 0,80 Raiffeisen Bank

/ 7,5 0,30 0,50 0,37 0,80 1,58 /

UniCredit Banka

42 10 0,29 0,40 0,40 1 0,60 1,2

Delavska hranilnica

/ 1,10 0,19 0,12 0,30 0,70 0,45 0,05 na sporočilo

Hranilnica Lon

28 2,60 0,25 0,28 0,58 0,19 0,56 0,65

Vir: Lastna izdelava, 2015

Če primerjamo tarife storitev za fizične osebe s tarifami pravnih oseb, ugotovimo, da so storitve za pravne osebe nekoliko dražje. Pristopnine so v nekaterih bankah celo enkrat dražje kot za fizične osebe. Ponekod so dražja tudi varnostna SMS sporočila pri uporabi bančne kartice in provizije za dvig na bankomatih drugih bank. Največja razlika v primerjavi s fizičnimi osebami pa je definitivno pri mesečnem nadomestilu uporabe elektronske banke. Tukaj so razlike lahko tudi več kot desetkratne.

Potrebe pravnih oseb so pri uporabi elektronskih storitev drugačne od fizičnih oseb, zato smo za primerjavo izbrali storitve, ki jih pravne osebe najpogosteje uporabljajo in te so:

- mesečno nadomestilo za uporabo elektronske banke, - deset e-računov, - šest trajnih nalogov,

35

- deset SEPA plačil, - petnajst elektronskih nalogov, - dva dviga gotovine na bankomatu druge banke, - varnostno SMS sporočilo za uporabo bančne kartice.

Tabela 14: Letni stroški elektronskih bančnih storitev pravnih oseb v bankah v Sloveniji

Banka Letni strošek v EUR

ABanka 329,64

Banka Sparkasse 462

BKS Banka 222,6

Hypo-Alpe-Adria Bank 249,6

NLB 311,76

NKBM 195,84

PBS 338,16

Reiffeisen Bank 426,36

UniCredit Banka 457,8

Delavska hranilnica 230,04

Hranilnica Lon 221,4

Vir: Lastna izdelava, 2015

Iz tabele 14 je razvidno, da je za poslovanje pravne osebe z elektronskimi bančnimi storitvami najugodnejša NKBM. Z majhno razliko ji sledita Hranilnica Lon in BKS Bank ter nato vse ostale banke. Najdražja med primerjanimi bankami je Banka Sparkasse, ki se od NKBM razlikuje za 266,16 EUR, kar pa ni zanemarljiva razlika. Tudi pri pravnih osebah vidimo, da so razlike in da se z izbiro prave banke lahko kar nekaj prihrani.

Pri izračunu ni upoštevana pristopnina za uporabo elektronske banke. Iz tabele 14 je razvidno, da Raiffeisen Banka in Delavska hranilnica svojim pravnim komitentom nudita brezplačen pristop, vse ostale imajo pristop plačljiv. Med najdražjimi sta UniCredit Banka in Sparkasse Banka

4.8 Primerjava letnih stroškov poslovanja preko elektronske banke fizičnih oseb s pravnimi osebami

Za primerjavo letnih stroškov poslovanja fizičnih oseb s pravnimi smo uporabili cene iz tabele 10 in tabele 13. Za izračun smo tako za fizične kot pravne osebe poleg enkratne pristopnine za uporabo elektronske banke mesečno upoštevali še naslednje storitve:

- nadomestilo za uporabo, - 4-krat plačilo trajnega naloga, - 3-krat SEPA plačilo, - 6-krat plačilo elektronskega naloga, - 2-krat dvig gotovine na drugem bankomatu, - SMS sporočilo

36

Tabela 15: Primerjava letnih stroškov fizičnih oseb s pravnimi osebami

Banka Letni strošek

fizičnih oseb v EUR (A)

Letni strošek pravnih oseb v EUR

(B)

Razlika v odstotkih (C = B – A)

ABanka 143,16 209,4 46,26

Banka Sparkasse 96,52 288,76 199,17

BKS Banka 67,24 125,6 86,79

Hypo-Alpe-Adria Bank

117,74 175,8 49,3

NLB 123,88 219 76,78

NKBM 106,22 177,68 67,28

PBS 100,16 185,21 84,91

Reiffeisen Bank 85,08 222,84 161,92

UniCredit Banka 88,8 296,4 233,78

Delavska hranilnica 40,56 93,36 130,18

Hranilnica Lon 76,9 128,44 67,02

Vir: Lastna izdelava, 2016

Iz tabele 15 je razvidno, da so pri vseh bankah in hranilnicah storitve za pravne osebe dražje kot za fizične osebe. Največja razlika stroškov je pri UniCredit Banki, saj so stroški za pravne osebe za 233,78 % višji kot za fizične osebe. Najmanjša razlika je pri Abanki, stroški za pravne osebe so za 46,26 % višji kot za enake storitve pri fizičnih osebah.

4.9 Rezultati raziskave

Pri primerjavi tarif elektronskih bančnih storitev za fizične in pravne osebe v devetih bankah ter dveh hranilnicah pridemo do rezultata, da se tarife storitev zelo razlikujejo.

Za fizične osebe Delavska hranilnica nudi brezplačen pristop za uporabo elektronske banke, od ostalih je najcenejša pristopnina pri Hranilnici Lon. Mesečnega nadomestila za uporabo BKS banka ne zaračuna. Analizirali smo cenike ter naredili letno primerjavo stroškov poslovanja preko elektronske banke in ugotovili, da je za fizično osebo najugodnejša Delavska hranilnica in BKS Banka ter da je najdražja Abanka. Uporabnik lahko s prehodom iz ene na drugo banko prihrani tudi do 78,96 EUR.

Poslovanje fizične osebe preko elektronske banke ni ugodnejše le zaradi privarčevanega časa ampak tudi zaradi manjših stroškov, kar dokazuje raziskava Zveze potrošnikov Slovenije iz leta 2011. Stroški poslovanja preko elektronske banke so nižji od stroškov, če fizična oseba posluje preko bančnega okenca.

Za pravne osebe so tarife elektronskih bančnih storitev nekoliko višje, še zlasti pri pristopnini za uporabo elektronske banke, pri mesečnem nadomestilu elektronske banke in proviziji za dvig gotovine na drugem bankomatu. Raiffaisen Banka in Delavska hranilnica pristopnine pravnim osebam ne zaračunata. Mesečno nadomestilo za uporabo elektronske banke je najcenejše pri Delavski hranilnici, najdražje pa pri

37

UniCredit Banki. Na letni ravni je za pravno osebo najugodnejša NKBM, ki ji sledita BKS Banka in Hranilnica Lon. Najdražja je Banka Sparkasse.

Pri primerjavi letnih stroškov fizičnih oseb s pravnimi osebami smo prišli do rezultata, da je pri opravljanju enakih storitev poslovanje pravnih oseb v primerjavi s fizičnimi pri vseh bankah in hranilnicah dražje. Povprečje stroškov poslovanja raziskovanih bank in hranilnic je 95,11 EUR letno za fizično in 192,95 EUR letno za pravno osebo. Razlika na letni ravni je 97,84 EUR, kar pomeni, da je poslovanje preko elektronske banke za pravne osebe kar 102,87 % dražje od poslovanja fizičnih oseb za enake storitve.

Kot smo že omenili, je poslovanje preko elektronske banke tako za pravno kot fizično osebo ugodnejše ne samo zaradi prihranka časa, temveč tudi zaradi manjših stroškov kot pri klasičnem poslovanju – poslovanju na bančnem okencu. Z zamenjavo banke, ki nudi ugodnejše tarife storitev, bi lahko oboji kar nekaj prihranili. Če bi upoštevali le te stroške, bi se zamenjava vsekakor splačala. Vendar komitenti, tako fizični kot pravni, pri zamenjavi banke ne upoštevamo le stroškov poslovanja preko elektronske banke, ampak upoštevamo tudi druge kvalitete oziroma storitve banke. Na primer: kvaliteta svetovanja, različne ugodnosti obrestnih mer za najem kredita, možnost dobe odplačevanja kredita in tako dalje.

38

5 SKLEP

Na začetku diplomske naloge smo postavili štiri hipoteze, ki jih bomo v nadaljevanju ovrgli ali potrdili.

1. Uporaba elektronskega bančništva ima za komitenta več prednosti kot slabosti.

Hipotezo ena potrjujemo, saj smo prišli do ugotovitve, da poslovanje preko elektronske banke dejansko komitentu prinaša več prednosti kot slabosti.

Pri slabostih je največji poudarek na varnosti. S tem mislimo na zasebnost podatkov, na možnost kraje identitete, na vdor v elektronsko banko. Ne glede na to, da banke veliko vlagajo v varnostne sisteme in jih izboljšujejo, je na tem področju s strani komitentov največji pomislek in največji strah glede poslovanja na takšen način. Slabost je vsekakor tudi to, da ni vedno možen dostop do interneta. Ni osebnega kontakta, kar lahko privede do tega, da je poslovanje s komitenti na nižji ravni. Možne so kakšne tehnične težave in tako lahko pride do zapletov, zaradi katerih transakcije niso opravljene takoj.

Za komitenta je velika prednost to, da je dostop do elektronske banke možen 24 ur na dan. Tako komitent ni omejen na delovni čas banke in je časovno neodvisen. To je primerno predvsem za vse tiste, ki ne morejo iti do banke v času uradnih ur bodisi zaradi urnika v službi, zdravja ali iz kakršnihkoli drugih razlogov. Hkrati pa to pomeni tudi velik prihranek časa. Dostop do elektronske banke je možen kjerkoli in opravljanje poslov preko spleta je hitrejše. Komitentu ni potrebno iti fizično na banko, izogne se čakanju v vrsti pred bančnim okencem in tako poslovanje z banko prilagaja svojemu času. Ker ni osebnega stika, je večja stopnja zasebnosti. Ponudba storitev je vedno večja in tako lahko dandanes preko spleta komitenti poleg osnovnih opravil v zvezi s svojim računom opravljajo vedno bolj zahtevne storitve: povišanje limita, zaprosijo lahko za kredit, preverjajo napredek svojih investicij, preverjajo obresti, pridobivajo pomembne informacije, ki so sicer v brošurah na lokalnih bankah in tako dalje. Zraven vseh že naštetih prednosti pa je velika prednost tudi nižja cena storitev. Poslovanje preko elektronske banke je za komitenta cenejše kot klasično poslovanje na bančnem okencu.

2. Zagotovitev varnosti ima pomembno vlogo pri uporabi elektronskega poslovanja oziroma pri zaupanju v elektronsko poslovanje med ponudnikom in potrošnikom.

To hipotezo potrjujemo, saj smo v uporabljeni literaturi ugotovili, da strah pred premajhno zagotovitvijo varnosti predstavlja prvi pomislek uporabnikov storitev.

Čeprav banke razvijajo varnostne sisteme in jih želijo z ustrezno tehnologijo kar se da najbolje zaščititi, je vseeno nemogoče popolnoma nadzorovati in onemogočiti računalniško kriminaliteto. Premajhna zaščita podatkov oziroma virov pa je ravno prvi pomislek uporabnika. Ti podatki so lahko poslovne skrivnosti, številke kreditnih kartic ali razne informacije, zato vdor v sistem predstavlja grožnjo zlorabe virov. Te zlorabe so

39

lahko sledeče: kraja identitete, razkritje informacij, ponarejanje informacij, analiza prometa, onemogočena uporaba virov ali nepooblaščena uporaba virov. V kolikor pride do te situacije, lahko to za potrošnika predstavlja nepopravljivo škodo, odprava škode pa lahko traja leta in leta. Zato so viri in njihova vrednost osrednja točka varovanja pri elektronskem poslovanju. Organizacije morajo pri uporabi takšnega poslovanja zagotoviti varnostne storitve, kot so možnost preverjanja identitete, zagotoviti morajo zaupnost podatkov, dostop mora biti nadzorovan in vedno razpoložljiv.

3. Uporaba elektronskega bančništva v Sloveniji je razvita.

To hipotezo bomo delno potrdili, saj smo ugotovili, da je elektronsko bančništvo v Sloveniji med prebivalstvom manj razvito, med podjetniki pa razvito.

Število uporabnikov elektronskega bančništva se je sicer iz leta v leto povečevalo. V letu 2014 se je število uporabnikov pri fizičnih osebah povečalo za 47,5 % glede na leto 2009. Podatki za oktober 2014 kažejo, da je v Sloveniji do spletnega bančništva dostopalo 32 % populacije, za Evropsko unijo je ta odstotek 42,38 %. V primerjavi z Evropsko unijo je Slovenija glede uporabnosti spletnega bančništva v zadnjem delu lestvice in pod povprečjem Evropske unije. Zato trdimo, da je elektronsko bančništvo med prebivalci Slovenije manj razvito.

Podatki za pravne osebe kažejo, da se je število uporabe elektronskega bančništva leta 2014 povečalo za polovico glede na leto 2009. Veliko je slovenskih podjetij, ki uporabljajo internet za bančništvo in glede števila uporabe sodijo v sam vrh Evrope. Leta 2008 je v Sloveniji 92 % podjetji že uporabljalo elektronsko banko in pred Slovenijo so le Islandija, Danska in Finska. V Evropski uniji je istega leta 78 % podjetij uporabljalo elektronsko banko, kar nam pokaže, da je Slovenija za 14 % nad povprečjem. Na podlagi teh podatkov lahko rečemo, da je uporaba elektronske banke med podjetji razvita.

Uporaba elektronskih prodajnih poti narašča:

- Leta 2014 predstavljajo kartične transakcije 42,38 % vseh transakcij v Sloveniji, za Evropsko unijo je ta odstotek 39,58 %.

- Leta 2011 se je v Sloveniji uporaba kartic povečala za 4,29 % in tako je Slovenija v Evropski uniji glede povečanja na drugem mestu.

- Število bankomatov narašča, število dvigov pada (razlog bi lahko pripisali večjemu številu plačevanja s karticami in uporabi internetnih plačil).

- Plačevanje preko POS terminalov je v letu 2014 za 21,8 % večje glede na leto 2009.

- Telebanka in mobilno bančništvo je v porastu. Njuna uporaba je po številu transakcij v letu 2014 za 32,3 % večja glede na leto pred tem.

40

4. Stroški poslovanja z elektronsko banko se med fizičnimi in pravnimi osebami razlikujejo.

To hipotezo potrjujemo, saj so stroški poslovanja preko elektronske banke za pravne osebe višji v primerjavi s fizično osebo in se v povprečju razlikujejo.

Ko smo naredili primerjavo letnih stroškov poslovanja preko elektronske banke fizičnih oseb s pravnimi osebami, smo prišli do ugotovitve, da so stroški za pravne osebe v vsaki preučevani banki in hranilnici višji od stroškov fizičnih oseb. Povprečni stroški preučevanih bank in hranilnic za enake storitve predstavljajo pri fizičnih osebah povprečno 95,11 EUR letno, pri pravnih osebah pa 192,95 EUR. Ugotavljamo torej, da se stroški v povprečju razlikujejo za 97,84 EUR, kar pomeni, da so stroški poslovanja preko elektronske banke pri pravnih osebah v povprečju višji za 102,87 %.

Ugotovili smo, da so lahko letni stroški uporabe elektronskega bančništva med bankami zelo različni za fizične in pravne osebe. Prav tako smo spoznali, da imajo potrošniki z menjavo banke možnost velikega prihranka na letni ravni in da je poslovanje z elektronskimi bančnimi storitvami ugodneje kot poslovanje na bančnem okencu - ne le zaradi prihranka časa ampak je tudi cena storitev nižja.

41

6 LITERATURA IN VIRI

1. ABanka d.d. (2015). Izvleček tarife Abanke Vipe d.d. za poslovanje s potrošniki. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani A banke: http://www.abanka.si/cene-in-obrestne-mere/.

2. ABanka d.d. (2015a.) Izvleček tarife Abanke Vipe d.d. za poslovanje s pravnimi osebami, podjetniki in zasebniki.. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani A banke: http://www.abanka.si/cene/.

3. Banka Slovenije. (2015). Banke v Sloveniji. Prevzeto 15.10.2015 iz spletne strani Banke Slovenije: https://www.bsi.si/nadzor-bank.asp?MapaId=521.

4. Banka Slovenije. (2015a). Bilten, december 2015. Prevzeto 24.1.2016 iz spletne strani Banke Slovenije: https://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?MapaId=229.

5. Banka Slovenije. (2015b) Hranilnice v Sloveniji. Prevzeto 15.10.2015 iz spletne strani Banke Slovenije: https://www.bsi.si/nadzor-bank.asp?MapaId=522.

6. Banka Slovenije. (2015c) Pomembnost plačilnih instrumentov. Prevzeto 22.1.2016 iz spletne strani Banke Slovenije: https://www.bsi.si/diseminacija/payments_p_sl.asp.

7. Banka Sparkasse d.d. (2015). Cenik bančnih storitev in sklep o obrestnih merah Banke Sparkasse d.d. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani Banke Sparkasse: http://www.sparkasse.si/filelib/ceniki/ceniki_gospodarstvo/gospodarstvo_-_cenik_bannih_storitev-20-10-2015.pdf.

8. Banka Sparkasse d.d. (2015a). Cenik bančnih storitev in sklep o obrestnih merah Banke Sparkasse d.d. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani Banke Sparkasse: http://www.sparkasse.si/filelib/ceniki/ceniki_aktualni/2015-10-20_cenik_fo_negotovina.pdf.

9. Bankart. Upravljanje mreže bančnih avtomatov. 2015. Dostpopno na: http://www.bankart.si/si/ponudba/upravljanje-mreze-bancnih-avtomatov/.

10. BKS Bank AG. (2015). Tarifa banke. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani BKS bank: http://www.bksbank.si/BKSWebp/BKS/bks_si/Fizicne_osebe/Vrarcevanje/Vezane_vloge__depoziti/index.jsp#tab5.

11. BKS Bank AG. (2015a). Tarifa banke. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani BKS bank: http://www.bksbank.si/BKSWebp/BKS/bks_si/Pravne_osebe/Placilne__storitve/Transakcijski_rauni/Transakcijski_racun/index.jsp#tab5.

42

12. Bračun, Franc. Zbornik: Banke in tveganja (Praktične izkušnje pri uvajanju elektronskega bančništva). 1997. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije.

13. Bratož, David. Elektronsko bančništvo za pravne osebe – seminarska naloga. 2002. Novo mesto.

14. Computer Weekly. The use of mobile banking services is increasing in Europe

despite security fears. Pridobljeno 27.1.2016 na spletni strani: http://www.computerweekly.com/news/4500255707/Quarter-of-Europeans-are-active-mobile-banking-users.

15. Delavska hranilnica d.d. (2015). Tarife - občani. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani Delavske hranilnice: http://www.delavska-hranilnica.si/DH,,razno,tarife,obcani.htm.

16. Delavska hranilnica d.d. (2015a). Tarife – pravne osebe. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani Delavske hranilnice: http://www.delavska-hranilnica.si/DH,,razno,tarife,pravne_osebe.htm.

17. Deželna Banka Slovenije d.d. (2015). Spletna poslovalnica DBS. Prevzeto 1.12.2015 iz spletne strani Deželne Banke Slovenija: https://dbsnet.dbs.si/.

18. E-bančništvo. (2015) Prevzeto 29.11.2015 iz spletne strani: https://sites.google.com/site/ebancnistvo2011mc/d-oblike-e-bancnistva/storitve-e-bancnistva-med-bankami-in-strankami/samopostrezni-aparati.

19. Erban, Dušan in Peter, Centrih. Novosti pri plačevanju. 1997. Ljubljana: Združenje bank Slovenije.

20. Evropska centralna banka. Relative importance of the main payment instruments in the EU (2012). Prevzeto 27.1.2016 na spletni strani: https://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2013/html/pr130910.en.html.

21. FinancialWeb. Online Banking – Advantages and Disadvantages. Prevzeto 25.1.2016 na spletni strani: http://www.finweb.com/banking-credit/online-banking-advantages-and-disadvantages.html#axzz40W3D1Uua.

22. Gradišar, Miro. Uvod v informatiko. 2003. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

23. Gričar, Jože. RIP Sodoben način poslovanja. 1990. Kranj: Moderna organizacija.

24. Halcom d.o.o. Hal E-Bank. 2015. Dostopno na: http://www.halcom.si/si/produkti/halcom-produkti/hal-e-bank/.

25. Hranilnica Lon d.d. (2015). Tarifa nadomestil za storitve fizičnih oseb. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani Hranilnice lon: http://www.lon.si/files/05_pripomocki/tarife/1.tarifa-fo---december-2015--splet-.pdf.

43

26. Hranilnica Lon d.d. (2015a). Tarifa nadomestil za storitve pravnih oseb. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani Hranilnice Lon: http://www.lon.si/files/05_pripomocki/tarife/2.tarifa-po---december-2015--splet-.pdf.

27. Hypo Alpe-Adria Bank d.d. (2015). Cenik storitev za področje poslovanja z občani. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani Hypo Alpe-Adria Bank: http://www.hypo-alpe-adria.si/sites/hypo-alpe-adria.si/files/content/file/file_download/si_ceniki_obcani_18.pdf.

28. Hypo Alpe-Adria Bank d.d. (2015a). Izvleček iz Cenika storitev Hypo-Alpe-Adria-Bank d.d.-pravne osebe, zasebniki in društva. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani Hypo Alpe-Adria Bank: http://www.hypo-alpe-adria.si/sites/hypo-alpe-adria.si/files/content/file/file_download/si_ceniki_podjetja_17.pdf.

29. Jerman B. Borka. Elektronsko poslovanje na internetu. 2001. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

30. Kadivec, Janez. Elektronska banka – priročnik za uporabo sistema PPD E-bank. 2000. Ljubljana: NLB.

31. Klapš, Srečko. E-bančništvo na pohodu. 1999. Ljubljana: Kapital.

32. Kovačič, Matevž. Zbornik: Banke in tveganja (Storitve elektronskega bančništva). 1997. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije.

33. Marlot, Tanja. Elektronsko bančništvo v Sloveniji – specialistično delo. 2007. Ljubljana.

34. Miš Svoljšak, Irena. E-črka, ki spreminja svet. 1999. Ljubljana: Bančnik 4.

35. Miš Svoljšak, Irena. Modro upravljam s svojim denarjem ali kako ravnati z osebnimi financami in premoženje 1. izdaja. 2001. Izola: Desk

36. MOSS. Bančne storitve na internetu redno uporablja četrtina Slovencev. Pridobljeno 22.1.2016 iz spletne strani Moss: http://www.moss-soz.si/si/novice/13886/detail.html.

37. NKBM d.d. (2015). Cenik storitev v PDF in bodoče spremembe. Prevzeto

10.12.2015 iz spletne strani NKBM: http://www.nkbm.si/cenik-storitev.

38. NLB d.d. (2015). NLB Osebni računi, Plačilne transakcije in NLB Sodobne tržne poti. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani NLB: http://www.nlb.si/stroski-osebni-racun.

39. NLB d.d. (2015a). NLB Paketi za pravne osebe, podjetnike in zasebnike. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani NLB: http://www.nlb.si/izvlecek-iz-tarife.

40. Nahtigal, Franci. Elektronsko poslovanje. 2010. Ljubljana: Zavod IRC.

44

41. PBS d.d. (2015). Cenik – osebne finance. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani PBS: http://www.pbs.si/si/cenik_osebne_finance.wlgt.

42. PBS d.d. (2015a). Cenik – poslovne finance. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani PBS: http://www.pbs.si/si/cenik_poslovne_finance.wlgt.

43. Primorska hranilnica Vipava d.d. Ime spletne banke. Prevzeto 1.12.2015 iz spletne strani Primorske hranilnice Vipava: http://www.hranilnica-vipava.si/.

44. Raiffeisen Banka d.d. (2015). Tarife plačil za storitve poslovanja z gospodarskimi družbami. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani Raiffeisen Banke: http://www.raiffeisen.si/pripomocki/ceniki_in_tarife/za_pravne_osebe/.

45. Raiffeisen Banka d.d. (2015a). Tarifa plačil za storitve Raiffeisen Banke na področju poslovanju s prebivalstvom. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani Raiffeisen Banke: http://www.raiffeisen.si/pripomocki/ceniki_in_tarife/za_fizicne_osebe/ceniki_za_fizicne_osebe/#c678.

46. Razgoršek, Janja in Potočar, Zdenko. Elektronsko poslovanje. 2009. Ljubljana: Zavod IRC

47. RIS-Raba interneta v Sloveniji. (2015). E-bančništvo. Prevzeto 25.11.2015 iz spletne strani: http://www.ris.org/db/22/10595/Statistike__/92_podjetij_v_Sloveniji_uporablja_internet_za_bančništvo_in_finančne_storitve/?&cat=705&p1=276&p2.

48. RIS-Raba interneta v Sloveniji. (2015a). E-bančništvo. Prevzeto 25.11.2015 iz spletne strani: http://www.ris.org/db/22/10400/Statistike__/Med_uporabniki_spletnega_ban%C4%8Dni%C5%A1tva_prevladuje_NLB/?&cat=705&p1=276&p2=285&p3=1318&p4=1357&id=1357&cat=705.

49. RIS-Raba interneta v Sloveniji. (2015b). E-bančništvo. Prevzeto 25.11.2015 iz spletne strani: http://www.ris.org/db/22/10595/Statist1.ike__/92_podjetij_v_Sloveniji_uporablja_internet_za_ban%C4%8Dni%C5%A1tvo_in_finan%C4%8Dne_storitve/?&cat=705&p1=276&p2=285&p3=1318&p4=1357&id=1357&cat=705.

50. SKB d.d. Vse prelomnice in pomembni dogodki v zgodovini SKB. Prevzeto 29.11.2015 iz spletne strani: https://www.skb.si/o-skb/zgodovina/1997.

51. Sjekloča, Marko. Elektronsko bančništvo. 1999. Ljubljana: Bančni vestnik.

52. Statista. Online banking penetration in selected European markets in 2014. Prevzeto 27.1.2016 na spletni strani: http://www.statista.com/statistics/222286/online-banking-penetration-in-leading-european-countries/

45

53. Tomassini, Irena. Na vogalu stoji bankomat. 1999. Ljubljana: Mozaik 5-6.

54. UniCredit d.d. (2015). Cenik storitev in obrestne mere za pravne osebe. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani UniCredit: http://www.unicreditbank.si/sl/Pravne_osebe/Uporabno/Cenik_storitev_in_obrestne_mere.

55. UniCredit d.d. (2015a). Izvleček tarife za poslovanje s prebivalstvom. Prevzeto 10.12.2015 iz spletne strani UniCredit: http://www.unicreditbank.si/Dokumenti/Prebivalstvo/tarifa/Izvlecek_tarife_za_prebivalstvo-veljavnost_01_05_2015-UniCredit-Bank.pdf.

56. Vagaja, Aleksandra. Mobilno bančništvo: z WAP-om do komitenta. 2000. Ljubljana: Finance.

57. Vesel, Marjeta. Bančno poslovanje na daljavo. 1994. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

58. Zveza potrošnikov Slovenije. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v gospodinjstvih in pri posameznikih, podrobni podatki, Slovenija, 2012 – končni podatki. 2012. Dostopno na: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=5179