EMISIJE OBVEZNIC V SLOVENSKIH POSLOVNIH BANKAH (primer … · 2017-11-27 · 3.2 Vpis in vplačilo obveznic ... bank želim prikazati razvoj primarnega in sekundarnega trga obveznic

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

Irma Lukman

Vizore, september 2004

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA

EMISIJE OBVEZNIC V SLOVENSKIH POSLOVNIH BANKAH

(primer obveznic Banke Celje d.d.)

Kandidatka: Irma Lukman Študentka izrednega študija

Številka indeksa: 82156725 Program: univerzitetni Študijska smer: denarništvo in finance Mentor: prof. dr. Dušan Bobek

Vizore, september 2004

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA Kandidatka: Irma Lukman absolventka študijske smeri: denarništvo in finance, študijski program: univerzitetni izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom prof. dr. Dušan Bobeka in uspešno zagovarjala 12. 10. 2004. Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim – ne dovolim (ustrezno obkrožite) objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. Vizore, dne 15. 10. 2004 Podpis: __________________________________

2

PREDGOVOR Trg kapitala skupaj s trgom denarja tvori finančni trg. Predstavljata ga trg dolgoročnih posojil in trg dolgoročnih vrednostnih papirjev, ta pa se nadalje deli na primarni in sekundarni trg vrednostnih papirjev. Trg vrednostnih papirjev je eden pomembnejših makroekonomskih segmentov trga kapitala. Da bi ta deloval in sploh opravljal svojo vlogo, to je zbiranje majhnih prihrankov in njihovo usmerjanje v gospodarstvo, morajo vlagatelji vanj zaupati, kar pomeni, da morajo na trgu veljati natančna in stroga pravila igre. V Sloveniji smo trg kapitala dobili relativno pozno. Njegov pravi razvoj se je pričel leta 1990 z ustanovitvijo Ljubljanske borze in s procesom množične privatizacije, ki je tudi razlog, da se je sekundarni trg v Sloveniji razvijal hitreje kot primarni. Na primarnem trgu dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev v Sloveniji sta glavna akterja država in poslovne banke, medtem, ko se podjetja in drugi izdajatelji redkeje odločajo za financiranje z izdajo obveznic. V diplomskem delu sem na primeru obveznic Banke Celje d.d. predstavila postopek izdaje obveznic na podlagi javne ponudbe. Izbor teme ni naključen, saj delam na področju vrednostnih papirjev v Banki Celje d.d. že od leta 1991 dalje in sem tako sodelovala pri vseh osmih izdajah naših obveznic. Prve obveznice smo v banki izdali leta 1994, ko je bil primarni trg obveznic v Sloveniji še zelo slabo razvit in je bilo emisijo težko prodati. Postopoma se je stanje izboljševalo in v zadnjih nekaj letih je povpraševanje po obveznicah, predvsem zaradi močnega razvoja institucionalnih investitorjev in istočasnem nižanju obrestnih mer, vse večje in celo presega ponudbo. Namen diplomske naloge je predstaviti primarni trg dolgoročnih vrednostnih papirjev, s poudarkom na postopku izdaje obveznic. Projekt izdaje obveznic je vsebinsko in stroškovno zahteven projekt, ki ga poslovne banke običajno pripravimo in izvedemo same, medtem, ko drugi izdajatelji to prepustijo investicijskim bankam in borznim hišam. Diplomsko nalogo predstavljajo štiri osnovna poglavja. Uvodnemu delu sledi drugo poglavje, kjer sem predstavila trg kapitala in vrednostnih papirjev, s poudarkom na obveznici, kot najbolj poznani in razširjeni obliki dolgoročnega dolžniškega vrednostnega papirja. Osrednji del naloge predstavlja tretje poglavje, kjer sem na primeru obveznic Banke Celje d.d. opisala postopek izdaje obveznic v Sloveniji, od sprejema sklepa o izdaji obveznic pa vse do njihove uvrstitve na Ljubljansko borzo. Sledi četrto poglavje, kjer sem naredila kratko analizo primarnih izdaj bančnih obveznic z njihovo predstavitvijo.

3

KAZALO PREDGOVOR ..................................................................................................................... 2 1 UVOD............................................................................................................................. 5

1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja ..................................... 5 1.2 Namen, cilji in trditve............................................................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ......................................................................... 6 1.4 Uporabljene metode raziskovanja ............................................................................ 6

2 PREDSTAVITEV TRGA KAPITALA IN VREDNOSTNIH PAPIRJEV.............. 7

2.1 Trg kapitala .............................................................................................................. 7

2.1.1 Predstavitev trga kapitala................................................................................... 7 2.1.2 Osnovni instrumenti trga kapitala...................................................................... 9 2.1.3 Udeleženci trga kapitala .................................................................................. 10 2.1.4 Delovanje trga kapitala.................................................................................... 10 2.1.5 Reguliranje trga kapitala.................................................................................. 12

2.2 Vrednostni papirji................................................................................................... 13

2.2.1 Splošne značilnosti vrednostnih papirjev ........................................................ 13 2.2.2 Tveganje pri poslovanju z vrednostnimi papirji .............................................. 14 2.2.3 Vrste vrednostnih papirjev............................................................................... 14

2.3 Obveznice............................................................................................................... 16

2.3.1 Splošno o obveznicah ...................................................................................... 16 2.3.2 Vrste obveznic ................................................................................................. 17 2.3.3 Donosnost obveznic......................................................................................... 18 2.3.4 Tveganje obveznic........................................................................................... 22

3 OPIS POSTOPKA IZDAJE OBVEZNIC NA PRIMERU OBVEZNIC BANKE CELJE D.D................................................................................................................... 24

3.1 Priprava nove emisije obveznic preko javne ponudbe ........................................... 24 3.1.1 Analiza trga in sprejem sklepa o izdaji obveznic ............................................ 26 3.1.2 Priprava prospekta za javno ponudbo obveznic .............................................. 29 3.1.3 Dovoljenje agencije za izvedbo javne ponudbe obveznic ............................... 31

3.2 Vpis in vplačilo obveznic....................................................................................... 32

3.2.1 Postopek vplačevanja obveznic ....................................................................... 35 3.2.2 Uspešnost javne ponudbe ................................................................................ 37

3.3 Izdaja obveznic v nematerializirani obliki ............................................................. 38

3.3.1 Postopek vpisa obveznic v centralni register vrednostnih papirjev................. 38

3.4 Kotacija obveznic na borzi..................................................................................... 39 3.4.1 Kriteriji za sprejem obveznic na borzo............................................................ 40 3.4.2 Priprava prospekta in vloge za kotacijo obveznic na borzi ............................. 41 3.4.3 Sprejem vrednostnih papirjev v kotacijo na borzi ........................................... 42

4

3.5 Postopek nejavne ponudbe obveznic...................................................................... 44

3.6 Stroški izdaje obveznic........................................................................................... 45

3.7 Obveznost poročanja .............................................................................................. 45 4 ANALIZA OBVEZNIC SLOVENSKIH POSLOVNIH BANK............................. 48

4.1 Primarne izdaje bančnih obveznic.......................................................................... 48

4.2 Sekundarni trg bančnih obveznic ........................................................................... 49 5 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................... 56 6 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE...................................................................... 57 ABSTRACT AND KEY WORDS.................................................................................... 58 LITERATURA................................................................................................................... 59 VIRI .................................................................................................................................... 60 SEZNAM SLIK IN TABEL.............................................................................................. 61

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja Trg kapitala, kot del finančnega trga, skrbi za prenos finančnih sredstev med suficitarnimi in deficitarnimi celicami na dolgi rok. Prenos finančnih sredstev se lahko vrši na trgu dolgoročnih posojil in na primarnem ter sekundarnem trgu dolgoročnih vrednostnih papirjev. V Sloveniji smo trg kapitala dobili relativno pozno. Njegov pravi razvoj se je pričel leta 1990 z ustanovitvijo Ljubljanske borze in s procesom množične privatizacije, zanimanje za vrednostne papirje pa se je kasneje povečalo tudi z uvedbo pokojninske reforme leta 2000, ko smo dobili prve pokojninske družbe in sklade, v zadnjem času pa močno narašča predvsem zaradi padanja bančnih obrestnih mer, ko se prihranki občanov selijo iz bank, direktno ali posredno preko vzajemnih skladov, v vrednostne papirje. Na primarnem trgu dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev v Sloveniji sta glavna akterja država in poslovne banke, medtem, ko podjetij in drugih izdajateljev skorajda ni. Da lahko poslovne banke opravljajo svojo osnovno funkcijo, to je kreditiranje gospodarstva, potrebujejo kratkoročne in dolgoročne vire financiranja. V slovenskih poslovnih bankah so glavni vir financiranja vloge občanov, ki pa so predvsem kratkoročne narave. Kvalitetne dolgoročne vire financiranja si lahko banke priskrbijo z izdajo obveznic in dolgoročnih potrdil o vlogi, zakar pa je potreben razviti trg kapitala. Projekt izdaje obveznic je vsebinsko in stroškovno zahteven projekt in ga poslovne banke običajno pripravijo in izvedejo same, medtem, ko drugi izdajatelji to prepustijo za to usposobljenim ustanovam, to je investicijskim bankam in borznim hišam. 1.2 Namen, cilji in trditve Namen diplomske naloge je predstaviti primarni trg dolgoročnih vrednostnih papirjev, s poudarkom na postopku izdaje obveznic. Z analizo emisij obveznic slovenskih poslovnih bank želim prikazati razvoj primarnega in sekundarnega trga obveznic v Sloveniji, njegove značilnosti in posebnosti. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšno je stanje na primarnem trgu obveznic v Sloveniji, kam bo šel nadaljnji razvoj trga in kakšna bo vloga poslovnih bank pri tem. Diplomska naloga je razdeljena na pet poglavij. Uvodu sledi predstavitev trga kapitala in vrednostnih papirjev, še posebej obveznice, kot najbolj tipičnega predstavnika dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Osrednji del naloge je namenjen opisu postopka izdaje obveznic v Sloveniji, od sprejema sklepa o izdaji obveznic pa vse do njihove uvrstitve na Ljubljansko borzo. V zaključnem delu naloge skušam, skozi analizo primarnih izdaj obveznic Banke Celje d.d. in ostalih domačih poslovnih bank ter skozi njihovo sekundarno trgovanje, prikazati splošno stanje na trgu obveznic v Sloveniji od leta 1994 dalje, ko smo v Banki Celje d.d. izdali prvo emisijo obveznic.

6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Teoretičen del naloge temelji na podatkih in predpostavkah iz navedene literature in virov, zajema pa tudi znanje, ki sem ga pridobila med študijem in pri večletnem delu na področju vrednostnih papirjev v Banki Celje d.d. V praktičnem delu sem kot podatkovno podlago za analizo primarnega in sekundarnega trga bančnih obveznic uporabila predvsem podatke iz prospektov o izdanih obveznicah in podatke Agencije za trg vrednostnih papirjev, Ljubljanske borze in Banke Slovenije. Omejila sem se na obdobje od leta 1994 do junija 2004. V diplomskem delu sem se omejila predvsem na značilnosti in delovanje primarnega trga bančnih obveznic v Sloveniji. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja Za teoretični del naloge sem uporabila strokovno literaturo tujih in domačih avtorjev ter različne domače in tuje vire na temo kapitalskih trgov in dolžniških vrednostnih papirjev. Raziskava je poslovna in osredotočena na emisije obveznic v slovenskih poslovnih bankah. Raziskava je statična, ker obravnava stanje na kapitalskem trgu v Sloveniji v določenem trenutku. Pri pisanju diplomskega dela sem uporabila metodo deskripcije (opisovanje dejstev, pojavov in procesov) in metodo kompilacije (povzemanje stališč, spoznanj in rezultatov različnih avtorjev).

7

2 PREDSTAVITEV TRGA KAPITALA IN VREDNOSTNIH PAPIRJEV 2.1 Trg kapitala 2.1.1 Predstavitev trga kapitala Trg kapitala skupaj s trgom denarja tvori finančni trg. Finančni trgi opravljajo glavno funkcijo financ. Skrbijo za prenos sredstev med celicami s finančnimi presežki (suficitne celice) k celicam s finančnimi primanjkljaji (deficitne celice). Prenos finančnih sredstev se lahko vrši na dva načina:

- neposredne finance: prenos finančnih sredstev poteka neposredno od suficitnih k deficitnim celicam;

- posredne finance: pri prenosu finančnih sredstev od suficitnih k deficitnim celicam

je udeležen posrednik - določena finančna institucija. Finančni trgi s prerazporeditvijo finančnih sredstev pripomorejo k večji produkciji in učinkovitosti celotne ekonomije in s tem povečujejo blaginjo vseh subjektov v ekonomiji (Mishkin, 1997, str. 15). Finančni trg lahko delimo glede na ročnost instrumentov, s katerimi se trguje. Tako delimo finančni trg na denarni trg, na katerem se trguje z instrumenti, katerih zapadlost ni daljša od enega leta in na trg kapitala, kjer se trguje z instrumenti z zapadlostjo daljšo od enega leta. SLIKA 1: STRUKTURA FINANČNEGATRGA Vir: Prohaska 1999, 12.

Denarni trg Trg kapitala

Bilateralni – kratkoročna

posojila

Multilateralni – kratkoročni vred. papirji

Trg dolgoročnih

posojil

Trg dolgoročnih

vred. papirjev

Primarni trg

Sekundarni trg

OTC trg Borza

Finančni trg

8

Na splošno radi govorimo o denarnem in kapitalskem trgu v ožjem in širšem pomenu, kar prikazuje naslednja slika: SLIKA 2: RAZČLENITEV FINANČNEGA TRGA Finančni trg

Denarni trg Kapitalski trg

v širšem pomenu

v ožjem pomenu

v najožjem pomenu v širšem

pomenu v ožjem pomenu

v najožjem pomenu

Vir: Bobek 1995, 17 in Stariha 1999, 2 Denarni trg v širšem pomenu označuje trg kratkoročnih finančnih sredstev. Predmet trgovanja so netržni finančni instrumenti z rokom dospetja, krajšim od enega leta. Trgovanje poteka po telefonskih in teleks-zvezah, končna ureditev transakcij denarnega trga pa poteka elektronsko. Razen bank so udeleženci na tem trgu tudi drugi finančni posredniki ter zasebne nebančne institucije. Ta segment trga ni organiziran, zanj veljajo le trgovski običaji in visoka stopnja zaupanja (my word is my bond) med udeleženci (Stariha 1999, 72 in 76). Denarni trg v ožjem pomenu je trg, kjer se trguje s centralnobančnim denarjem (dobroimetjem pri centralni banki) in s kratkoročnimi vrednostnimi papirji, ki se lahko hitro pretvorijo v primarni denar (Pilbeam 1998, 21 in 24). Nakupi in prodaje se odvijajo med bankami in ostalimi velikimi finančnimi institucijami, pri čemer gre primarno za medbančni trg, ki služi izravnavi likvidnosti in refinanciranju bank. Ta trg je visoko organiziran, kar se odraža v fiksnih oblikah poslovanja in strogem spoštovanju uzanc (Stariha 1999, 72). Denarni trg v najožjem pomenu je trg, kjer potekajo izključno transakcije med centralno banko in bankami. Trguje se s kratkoročnimi rediskontnimi in lombardnimi krediti ter vrednostnimi papirji denarnega trga, ki jih centralna banka uporablja v okviru politike odprtega trga za uravnavanje količine denarja v obtoku (prav tam, 72-73). Denarni trg je najbolj razvit v Združenih državah Amerike, kjer poznamo naslednje instrumente (Mishkin, 1997,19–21 in 223-235): kratkoročni vrednostni papirji države - zakladne menice (najvarnejši instrument denarnega trga, izdaja jih država za financiranje proračuna), komercialni zapisi (izdajajo velika podjetja, kot nadomestilo za bančna posojila), potrdila o vlogi (izdajajo poslovne banke, so zelo likviden in trgovalni instrument), bančni akcepti (gre za menico, ki je trasirana na banko), medbančni trg (večinoma gre za posojila čez noč med bankami), reodkupni sporazumi – repo posli (začasna prodaja vrednostnih papirjev z obveznim povratnim odkupom z vnaprej dogovorjeno ceno; so alternativa zavarovanim posojilom medbančnega trga), evrodolarji

9

(to so dolarji, ki jih imajo banke deponirane izven ZDA in jih posojajo ter najemajo podobno kot na domačem medbančnem trgu). Poleg naštetih instrumentov se v zadnjem času na denarnem trgu pojavlja vse več izvedenih finančnih instrumentov, kot so finančne terminske pogodbe, opcije, valutne in obrestne zamenjave ipd. Z razvojem denarnih trgov pa se pojavljajo tudi vedno novi instrumenti, ki še bolje zadovoljujejo potrebe udeležencev na denarnih trgih. Kapitalski trg v širšem pomenu je trg dolgoročnih kreditov in transakcij lastniških deležev, ki ne potekajo prek bank ali borz. Posli se odvijajo med zasebnimi bankami in ostalimi nebančnimi institucijami preko časopisnih oglasov in/ali posrednikov (Stariha 1999, 79). Kapitalski trg v ožjem pomenu je trg, kjer se trguje z dolgoročnimi lastniškimi in dolžniškimi vrednostnimi papirji, z rokom dospetja, daljšim od enega leta. Izdajatelji so lahko država, občine, poslovne banke, podjetja, zavarovalnice in druge poslovne institucije. Udeleženci kapitalskega trga, banke, zavarovalnice, skladi, zasebni investitorji itd., se pojavljajo izključno ali izmenično kot jemalci finančnih sredstev, ponudniki finančnih sredstev ali kot posredniki (Vičič 1992, 27). Kapitalski trg v najožjem pomenu imenujemo tudi trg efektov ali borza efektov -vrednostnih papirjev. Na njem se trguje z istovrstnimi in zamenljivimi vrednostnimi papirji, kot so delnice, obveznice, blagajniški zapisi, zakladne menice, … in njihovimi derivati (opcije, terminske pogodbe, …). Gre za visoko organiziran trg. 2.1.2 Osnovni instrumenti trga kapitala Finančne instrumente, ki nastopajo na trgu kapitala lahko razvrstimo v štiri osnovne skupine (Vičič 1994, 7): - dolžniški instrumenti, ki odražajo dolžniško razmerje in imetniku zagotavljajo obresti

in izplačilo dolga – glavnice; imajo omejeno dobo trajanja oz. določen datum zapadlosti; delimo jih na dolgoročne instrumente (najbolj tipičen predstavnik je obveznica, ki je predstavljena v tč. 2.3) in kratkoročne instrumente (ček, menica, blagajniški zapis,…);

- lastniški instrumenti, ki odražajo lastninsko razmerje (delnica) in lastniku zagotavljajo

delež v lastništvu podjetja in delež pri delitvi dobička – dividende; - hibridni instrumenti, ki vsebujejo lastnosti dolžniških instrumentov in trajnega

kapitala (konvertibilna obveznica) in - izvedeni instrumenti, kjer je del ali celotna njihova vsebina izvedena iz kakšnega

drugega instrumenta; z njimi se lahko trguje neodvisno od osnovnega instrumenta (opcije).

10

2.1.3 Udeleženci trga kapitala Na trgu kapitala se pojavljajo naslednje skupine udeležencev (Vičič 1994, 9): - dolžniki (izdajatelji, posojilojemalci): najpomembnejši izdajatelji, povpraševalci po

kapitalu, so država in paradržavne institucije ter podjetja; imeti morajo dobro ime (rating) in določeno velikost, da jim bodo investitorji zaupali;

- upniki (upniki, investitorji): investitorji kupijo vrednostne papirje in prevzamejo nase

neposredno tveganje; od njihove nagnjenosti k sprejemanju različnih tveganj je odvisno, katere papirje bodo kupili; najpomembnejši so t.i. »institucionalni« investitorji (banke, pokojninski in investicijski skladi, zavarovalnice, …) ter individualni investitorji;

- različni posredniki (borzne hiše, investicijske banke,…): finančni posredniki

opravljajo dvojno vlogo in sicer omogočajo pretok kapitala med ponudniki in povpraševalci ( v primeru vrednostnih papirjev med izdajatelji in investitorji) ter skrbijo za vzdrževanje sekundarnega trga za posamezne instrumente (market makerji); finančni posredniki se zelo trudijo za investitorje, saj so le-ti ključni člen za funkcioniranje trga kapitala; kvaliteta investicijskih bank se najbolje pokaže v njihovi sposobnosti poiskati investitorje za vrednostne papirje svojih strank;

- institucije trga kapitala (borza, nadzorna institucija, klirinško-depotna hiša, razna

združenja) omogočajo delovanje primarnega in sekundarnega trga kapitala, so nekakšna infrastruktura tega trga.

SLIKA 3: UDELEŽENCI TRGA KAPITALA

Vir: Ljubljanska borza d.d. 2004a 2.1.4 Delovanje trga kapitala Trg vrednostnih papirjev se deli na primarni in sekundarni trg, le-ta pa nadalje na organiziran – reguliran trg (borza) in neorganiziran – nereguliran trg (OTC trg), kot je to prikazano na četrti strani te naloge - slika 1.

11

Vrednostni papir se prvič pojavi na t.i. primarnem trgu vrednostnih papirjev. Pojem primarnega trga je povezan s primarno izdajo vrednostnih papirjev, ki je definirana kot postopek oblikovanja, izdaje in prve prodaje novega vrednostnega papirja investitorjem (Vičič 1994, 10). V razvitih tržnih ekonomijah je glavna naloga primarnega trga zbiranje finančnih virov (prihrankov) na eni strani ter njihovo investiranje v produktivne naložbe. Najpomembnejši del primarnega trga so izdaje vrednostnih papirjev gospodarstva in finančnih institucij, končni rezultat pa je sveži kapital v gospodarstvu. Prav zaradi tega mora biti primarni trg globok in likviden, kajti osnovni namen tega trga je, da izdajateljem z emisijo novih vrednostnih papirjev omogoča pridobiti svež kapital. Poceni sveži kapital se lahko dobi le na dovolj likvidnem in reguliranem trgu (Sajovic 1999, 15). Na primarnem trgu vrednostnih papirjev se pojavljata dve vrsti udeležencev: izdajatelji, kot povpraševalci po kapitalu in investitorji, kot ponudniki kapitala. Med njimi običajno posredujejo investicijske banke, kot tretji udeleženec tega trga. Prva emisija vrednostnih papirjev velja za najbolj kompleksen del poslovanja z vrednostnimi papirji. Postopek lahko razdelimo na štiri korake. Prvi korak je sprejem odločitve za izdajo vrednostnih papirjev, kjer se določi višina emisije in značilnosti papirja. Sledi vpis primarne izdaje, katerega praviloma opravijo specializirane finančne institucije, ki jim v ZDA pravijo »investment bankers (houses)« - investicijske banke. Vpisnika primarne izdaje imenujemo »underwriter« - podpisnik. Oblika in način vpisa sta zelo odvisni od dogovora z investicijsko banko. V tretjem koraku pride do distribucije, to je širše prodaje vrednostnih papirjev iz primarne emisije. Tovrstna prodaja je lahko javna, odprta ponudba (public offering) ali pa zasebna, nejavna ponudba (private placement). Zadnji, četrti korak primarne izdaje pomeni samo izvedbo javne ali zaprte prodaje, ki običajno vključuje tudi kotacijo papirja na borzi, pri čemer pa že prehajamo na sekundarni trg vrednostnih papirjev (Veselinovič 1995, 22). Vse nadaljnje, drugotne – sekundarne, kupoprodaje vrednostnih papirjev se odvijajo na t.i. sekundarnem trgu vrednostnih papirjev, ki ga v osnovi delimo na reguliran trg – borza (trgovanje je transparentno in regulirano) in nereguliran trg (trg »prek okenc« ali over the counter – OTC trg), na katerem se trguje s papirji, ki ne zadoščajo kriterijem za sprejem na borzo. Poleg reguliranega in nereguliranega trga se pojavljata še dve obliki sekundarnega trga, to sta t.i. terciarni trg, kjer se trguje z vrednostnimi papirji, ki sicer kotirajo na borzi in kvartarni trg, na katerem trgujejo, predvsem institucionalni investitorji, neposredno med seboj, brez posrednikov in mimo borze (Vičič 1994, 11) Sekundarni trg je enako pomemben tako za izdajatelja vrednostnih papirjev kot za investitorja. Izdajatelj s prodajo vrednostnega papirja na tem trgu ne dobi novih finančnih sredstev, se pa bo skozi ceno delnice izdajatelja na sekundarnem trgu določala vrednost podjetja in tudi odzivnost trga na morebitno novo izdajo vrednostnih papirjev istega izdajatelja. Za investitorja je sekundarni trg pomemben zato, ker mu njegova likvidnost omogoča, da lahko vrednostni papir kadarkoli proda. Sekundarni trg zbližuje kupce in prodajalce in s tem znižuje njihove stroške. Nerazvitost sekundarnega trga vrednostnih papirjev prizadene tudi primarni trg. Ob pomanjkanju likvidnosti sekundarnega trga mora izdajatelj priznati investitorju dodatno likvidnostno premijo, kot nadomestilo za manjšo likvidnost (Pilbeam 1998, 23).

12

Borza je, kot organiziran del trga vrednostnih papirjev, kraj menjave, kjer se srečujeta povpraševanje in ponudba po vrednostnih papirjih oziroma se s temi papirji trguje po določeni ceni – tečaju vrednostnega papirja. Trgovanje poteka na osnovi standardiziranih poslov in po točno določenih uzancah - borznih pravilih. Posle lahko sklepajo samo posebej pooblaščene osebe in to pod ustreznimi informacijsko-tehničnimi, prostorskimi in časovnimi pogoji. Borza vrednostnih papirjev v največji meri izpolnjuje pogoje popolnega trga, ko je zagotovljena transparentnost (Stariha 1999, 81). 2.1.5 Reguliranje trga kapitala Vsaka država mora sprejeti pravni okvir za vzpostavitev in reguliranje trga kapitala ter imenovati posebno agencijo, ki skrbi za pravilno delovanje trga kapitala. Na ta način zagotovi učinkovito in varno funkcioniranje tega trga. Cilj te regulative je predvsem v zaščiti investitorjev in izdajateljev pred različnimi oblikami manipulacij. Tovrstna regulativa mora zagotoviti finančno stabilnost, ekonomski razvoj in zaupanje v integriteto kapitalskih trgov ter tako omogočanje in pridobitev najširšega kroga subjektov v sodelovanje na teh trgih (Vičič 1994, 15). Seveda pa ta regulativa ne sme biti prerigorozna, saj lahko zavre delovanje in razvoj finančnih trgov. Pravni okvir trga vrednostnih papirjev v Sloveniji je nastajal vse od ustanovitve Ljubljanske borze, d.d., leta 1989, pa do danes, ko imamo zelo obširno zakonodajo, ki na momente že duši delovanje in razvoj trga. Osnovni zakoni so razvidni iz spodnje tabele. Na osnovi le-teh so sprejeti še številni podzakonski akti. TABELA 1: SEZNAM NAJPOMEMBNEJŠIH ZAKONOV, KI UREJAJO PODROČJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IME KRATICA Ul.RS št. Datum pričetka

veljave Zadnje spremembe in dopolnila

Zakon o trgu vrednostnih papirjev

ZTVP-1 56/99 28.07.1999 /

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih

ZNVP 23/99 23.04.1999 /

Zakon o vrednostnih papirjih ZVP Ul.SFRJ št. 64/89 28.10.1989 Ul.RS št 6/94

Zakon o deviznem poslovanju

ZDP Ul.RS št. 23/99 23.04.1999 /

Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje

ZISDU 6/94 13.03.1994 36/00

Zakon o gospodarskih družbah

ZGD 30/93 10.07.1993 54/99

Zakon o prevzemih ZPre 47/97 15.08.1997 56/99

Zakon o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb

ZPSPID 50/99 13.07.1999 106/99

Zakon o obligacijskih razmerjih

ZOR Ul.SFRJ št. 29/78 01.10.1978 88/99

Zakon o bančništvu ZBan Ul.RS št 7/99 20.02.1999 102/00

Zakon o davku na dodano vrednost

ZDDV 89/98 07.01.1999 (uporablja se od 01.07.1999)

Vir: Ljubljanska borza d.d. 2004b

13

Na osnovi te zakonodaje ima vlogo nadzorne institucije na slovenskem trgu kapitala Agencija za trg vrednostnih papirjev. Njene pristojnosti so na podlagi določb ZTVP-1, ZISDU in ZPre razdeljene predvsem na štiri osnovna področja (Agencija za trg vrednostnih papirjev 2004): - izdaja dovoljenj za poslovanje finančnih institucij po ZTVP in ZISDU: borze,

klirinško-depotne družbe (KDD), borzno posredniških družb, družb za upravljanje investicijskih skladov, investicijskih skladov (pooblaščenih investicijskih družb in vzajemnih skladov); za javno ponudbo vrednostnih papirjev; borznim posrednikom za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji in članom uprav družb za upravljanje;

- nadzor nad izvajanjem javne ponudbe na primarnem trgu, nadzor na sekundarnem trgu nad poslovanjem pooblaščenih udeležencev trga, nadzor nad poslovanjem borze in KDD pri trgovanju na podlagi notranjih informacij ter nadzor nad drugimi osebami, ki opravljajo storitve v zvezi z vrednostnimi papirji brez dovoljenja Agencije oziroma ki objavljajo oglase, s katerimi reklamirajo storitve v zvezi z vrednostnimi papirji;

- priprava podzakonskih aktov, ki pomenijo pravno podlago za regulacijo, kontrolo in razvoj trga vrednostnih papirjev;

- priprava in vodenje javnih registrov in drugih podatkov s področja trga vrednostnih papirjev.

2.2 Vrednostni papirji 2.2.1 Splošne značilnosti vrednostnih papirjev Opredelitev pojma vrednostnega papirja je v naši zakonodaji zajeta v 212. členu obligacijskega zakonika, ki opredeljuje vrednostni papir kot pisno listino, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku. Glede na zakonske določbe štejejo za temeljne značilnosti vrednostnih papirjev naslednje lastnosti (Čas 2000, 80): - vrednostni papirji so pisne listine in ne morejo biti izdani ustno (načelo pisnosti –

formalnosti); kot pisna listina so lahko izdani v materializirani ali nematerializirani obliki, z zapisom na elektronskem mediju v centralnem registru vrednostnih papirjev;

- pravice iz listine se uveljavljajo in prenašajo le z listino oz. v primeru nematerializirane

listine s preknjižbo na računih imetnikov (načelo inkorporacije); - vrednostni papirji so listine, ki vsebujejo predvsem premoženjske in članske pravice in

z njimi povezane pravne obveznosti (načelo o vsebini obveznosti); - izdajatelj se s to listino zavezuje, da bo na njej zapisano obveznost, izpolnil zakonitemu

imetniku te listine (načelo obveznosti izpolnitve); pri nematerializirani listini je to oseba, ki je vpisana kot zakoniti imetnik vrednostnega papirja v centralnem registru vrednostnih papirjev;

14

- te listine morajo vsebovati vse z zakonom določene sestavine, da se štejejo za vrednostni papir (načelo popolnosti).

Ugotovimo lahko, da so zgoraj navedena načela, z vidika sodobnega poslovanja z vrednostnimi papirji na razvitih finančnih trgih in tudi pri nas, že nekoliko prilagojena, predvsem načelo pisnosti in načelo inkorporacije. Razvoj pri sodobnem poslovanju z vrednostnimi papirji gre v vse večjo dematerializacijo, kar omogoča razvita računalniška tehnologija. 2.2.2 Tveganje pri poslovanju z vrednostnimi papirji Pri investiranju v vrednostne papirje se investitor srečuje z vrsto tveganj, ki imajo vpliv na njegovo odločitev ter na kvaliteto njegove naložbe. Posebna pozornost velja predvsem štirim vrstam tveganj (Vičič 1994, 14): - tveganje obrestne mere – zaradi povezave med izračunavanjem cene vrednostnega

papirja in tržnimi obrestnimi merami prihaja, zaradi spreminjanja le-teh, do sprememb pri cenah vrednostnih papirjev; drug problem je po kakšni obrestni meri bodo reinvestirani donosi iz vrednostnega papirja; temu tveganju se lahko investitor izogne z investiranjem v vrednostne papirje s spremenljivo obrestno mero ali pa z uporabo izvedenih finančnih instrumentov;

- tveganje kupne moči – to tveganje je povezano z vplivom inflacije na realno vrednost

donosov od vrednostnih papirjev; običajno je določena stopnja inflacije vključena v obrestno mero, vendar pa sprememba inflacije sčasoma spremeni razmerja in s tem tudi realne donose vrednostnega papirja in njihovo ceno; investitor lahko zaradi tega utrpi veliko izgubo oz. ne realizira pričakovanih realnih donosov;

- tveganje trga – to tveganje je povezano z likvidnostjo vrednostnega papirja, to je z

možnostjo prodaje vrednostnega papirja po ceni, ki se ne loči bistveno od cene, ki je veljala pred tem; problem likvidnosti je predvsem pri manjših izdajah in tam, kjer je malo primarnih kupcev in je sekundarni trg nerazvit;

- poslovno tveganje – to tveganje je razvito pri vseh vrednostnih papirjih, razen

državnih; je posledica poslovanja izdajatelja, predvsem pa njegovega finančnega stanja, saj se nanaša na sposobnost izdajatelja, da bo poravnal svoje obveznosti; določamo ga predvsem preko določanja bonitete izdajatelja, za kar se v tujini uporabljajo posebne rang lestvice (Standar&Poors, Moody′s…).

2.2.3 Vrste vrednostnih papirjev Vrednostni papirji, ki zadovoljujejo pogojem slovenske zakonodaje so (Čas 2000, 83): - delnica (ureja jo Zakon o gospodarskih družbah); - obveznica;

15

- blagajniški zapis; - certifikat o vloženih sredstvih (potrdilo o vlogi); - komercialni zapis (vse štiri našteva Zakon o vrednostnih papirjih); - investicijski kupon (ureja ga Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje); - menica (ureja jo Zakon o menici); - ček (ureja ga Zakon o čeku); - prenosni vozni list – v železniškem prometu (ureja ga Zakon o prevoznih pogodbah v

železniškem prometu); - prenosni tovorni list – v zračni plovbi (ureja ga Zakon o obligacijskih in temeljnih

materialno pravnih razmerjih v zračni plovbi); - nakladnica - v pomorskem prevozu in notranji plovbi (ureja jo Zakon o pomorski in

notranji plovbi) in - skladiščnica (ureja jo Zakon o obligacijskih razmerjih). Ker se na trgu kapitala oziroma na borzi vrednostnih papirjev trguje predvsem z dolgoročnimi vrednostnimi papirji, ki so izdani v seriji (množični) in so nadomestni (fungibilni), kar pomeni, da so izdani v večjem številu, v standardiziranih kosih in z enako vsebino ter da za predmet izpolnitve lahko enakovredno nastopa vsak vrednostni papir iz iste izdaje ter, da vsebujejo zahtevo do določenega periodičnega donosa na vloženi kapital (obresti, dividende), so najbolj znani vrednostni papirji delnice, obveznice in blagajniški ter komercialni zapisi. Glede na to, da je predmet te naloge emisija obveznic, bom v nadaljevanju predstavila le najpomembnejši dolgoročni dolžniški vrednostni papir s fiksnim donosom, to je obveznico.

16

2.3 Obveznice 2.3.1 Splošno o obveznicah Obveznice predstavljajo najpomembnejši dolgoročni dolžniški vrednostni papir in so instrument zbiranja prostih denarnih sredstev, ki jih kreditodajalci naložijo za daljše časovno obdobje. Za obveznico pravimo, da predstavlja terjatev v pisni obliki, s katero se izdajatelj obveznice obveže, da bo imetniku obveznice (upniku) v določenem času, daljšem od enega leta, vrnil posojeni znesek, povečan za obresti (Prohaska, 1999, str. 55). Splošne lastnosti obveznice so (Bobek, 1995, 110): - je kreditna ali upniška listina; - nosi fiksni donos v obliki obresti; - ne daje upniku pravice upravljanja s posojenimi sredstvi ali sredstvi dolžnika; - se odplačuje v naprej določenih zneskih in obrokih. Imetnik obveznice je nasproti izdajatelju upnik, zato tudi nima nikakršnih upravljavskih pravic, ima pa prednost pri poravnavi terjatev do podjetja, kadar le-to preneha, pred prednostnimi in navadnimi delnicami. To pomeni tudi manjše tveganje in manjšo donosnost obveznic v primerjavi z donosnostjo delnic (Veselinovič 1995, 52). Obvezne sestavine obveznice po 33. členu zakonu o vrednostnih papirjih so (prav tam, 54): - označba, da je obveznica; - firma oziroma ime in sedež izdajatelja obveznice; - firma oziroma ime kupca obveznice, če gre za imenske obveznice, ali oznaka, da se

obveznica glasi na prinosnika; - denarni znesek, na katerega se glasi obveznica; - višina obrestne mere, če je predvideno plačilo obresti; - odstotek udeležbe pri dobičku izdajatelja, če je predvidena; - roki za odplačilo glavnice in obresti; - kraj in datum izdaje ter serijska in kontrolna številka obveznice; - faksimile podpisa pooblaščenih oseb izdajatelja obveznice ter pravice iz obveznice.

17

Glavna prednost obveznice v primerjavi z vezanimi depoziti je, da kupcu ni treba čakati do dospetja, da pride do svojih sredstev. Obveznico lahko vsak trenutek spremeni v likvidno obliko tako, da jo ponudi v odkup na trgu kapitala. Ob tem je nujno potreben pogoj, da je trg kapitala v zadostni meri razvit oziroma, da se na njem usklajujeta ponudba in povpraševanje ob določeni tržni ceni (Vičič in Saje 1990, 312). Obveznice na dolgi rok prinašajo višjo donosnost kot vezani depoziti. Vendar je višja donosnost posledica večje tveganosti od bančnih vlog. Če se obrestne mere v narodnem gospodarstvu zvišajo, bodo tečaji obveznic padli. Gre za obrestno tveganje. Poleg tega se lahko zgodi, da izdajatelj obveznic ne more odplačati dolga (v primeru stečaja) ali pa lahko odplača le njegov del. V tem primeru je investitor izpostavljen kreditnemu tveganju. TABELA 2: PREGLEDNOSTI IN SLABOSTI OBVEZNIC GLEDE NA BANČNE VLOGE Prednosti Slabosti večja likvidnost – denar v obveznicah ni vezan, kot je to v primeru bančnih depozitov; če se z obveznico na borzi pogosto trguje (obveznica je likvidna), jo lahko investitor hitro proda

večje tveganje - obveznice so bolj tvegane kot bančne vloge; če v narodnem gospodarstvu obresti porastejo, bodo tečaji obveznic na borzi padli (obrestno tveganje); lahko se zgodi, da izdajatelj ne bo sposoben poplačati dolga ali ga bo samo delno (kreditno tveganje)

višja donosnost - obveznice na dolgi rok prinašajo višjo donosnost kot bančne vloge

zahtevajo več znanja in truda kot varčevanje v obliki bančnih vlog

Vir: Kleindienst 2001, 171 2.3.2 Vrste obveznic Obveznice glede na vrsto delimo na (Prohaska, 1999, 55): - klasične obveznice in - ostale obveznice. Klasične obveznice nadaljnje delimo, glede na to, kdo jih je izdal, na (prav tam, 56): - državne obveznice (State and Local Government Bonds), to so obveznice države na

nižjih ravneh; - občinske obveznice (Municipal Bonds) izdajajo javnopravne finančne organizacije,

centralna vlada pa ne jamči za vračilo dolga in plačilo obresti;

18

- hipotekarne obveznice-zadolžnice (Mortgage Bonds), izdajajo jih javnopravne finančne organizacije, jamstvo vračila dolga pa predstavlja hipoteka oziroma pravica zastave na nepremičnine;

- bančne obveznice izdajajo banke, hranilnice in druge finančne organizacije; - obveznice podjetij (Corporate Bonds), izdajajo jih velika in mala podjetja. Med ostale obveznice uvrščamo naslednje skupine obveznic (prav tam, 57): - obveznice s spremenljivo obrestno mero (Floating-rate Notes), kjer se obrestna mera in

s tem donosnost obveznic spreminjata glede na spremembe določene referenčne obrestne mere;

- brezkuponske obveznice (Zero-Coupon Bonds), ki imetniku obveznice do dospetja ne

prinašajo ničesar, ob dospetju pa enkraten denarni tok, prodajajo pa se z diskontom; - obveznice, ki se glasijo na dvojno valuto (Dual-Currency Bonds), vključujejo dve

valuti; zgodnja različica evroobveznic z valutno opcijo je bila oblika, pri kateri je bil imetnik upravičen do prejema razlike zaradi izkoriščene opcije samo ob dospelosti;

- tuje obveznice (Foreign bonds), ki se izdajajo za nerezidente na domačem trgu kapitala; - evroobveznice (Eurobonds), ki so izdane zunaj države in v drugi valuti, kot je valuta

države izdajatelja obveznic, terjatve, ki iz njih izhajajo, pa so nezavarovane. 2.3.3 Donosnost obveznic Na donosnost obveznice vplivajo predvsem (Fabozzi 1991, 94): - višina kuponskih obresti, ki jih izplačuje izdajatelj; - kapitalski dobiček ali kapitalska izguba (negativna donosnost), ko obveznica dospe, je

odpoklicana ali prodana in - prihodek od reinvestiranja kuponskih izplačil oziroma obresti na obresti. Poznamo več mer donosnosti obveznice, običajno ugotavljamo naslednje (prav tam, 96): - nominalno donosnost; - tekočo donosnost; - donosnost do dospetja in - donosnost do odpoklica (v primeru pravice do odpoklica).

19

Nominalna donosnost (nominal yield) je donosnost, ki jo izdajatelj obveznice obljubi ob njeni izdaji, torej je enaka kuponski obrestni meri obveznice. Izračuna se tako, da se letni znesek obresti, ki jih prinaša obveznica, deli z glavnico obveznice in pomnoži s 100 (Kleindienst 2001, 174):

100vrednost nominalna

obresti kuponskih izplačilo letnoyn ×= , (2.1)

pri čemer je:

donosnost nominalnayn = . Če imamo obveznico z 8 % kuponsko obrestno mero z letnim izplačilom kuponov, to pomeni, da bomo konec vsakega leta do dospetja obveznice dobili izplačilo v višini 8 % nominalne vrednosti obveznice. Nominalna donosnost je najosnovnejša oblika donosnosti, ki nima analitične vrednosti, ampak imetniku obveznice pove le, kakšno izplačilo obresti lahko pričakuje konec vsakega obdobja do dospetja obveznice. Tekoča donosnost (current yield) je razmerje med letnimi izplačili kuponskih obresti in tržno ceno obveznice, izražena v odstotkih. Tekočo donosnost izračunamo s formulo (Pilbeam 1998, 95):

100PbCyC ×= , (2.2)

pri čemer so:

bond). theof priceclean (current obrestinatečateče brez obveznice cena tržnaPbpayment),(coupon obrestikuponskih izplačzpl letnoC

yield),(current donosnost tekoče

===Cy

Pri izračunu tekoče donosnosti nastopa v imenovalcu trenutna tržna cena obveznice, ki pa se spreminja, zato je kuponska obrestna mera lahko tudi različna od tekoče donosnosti. Če na primer kupimo obveznico po tečaju 104 s 7 % kuponsko obrestno mero, bi bila tekoča donosnost enaka 6,73 %, če bi jo kupili po nižjem tečaju, ki je enak 95, pa bi bila 7,37 %. Tekoča donosnost nima velike analitične vrednosti za vrednotenje obveznic, saj ne upošteva časovne vrednosti denarja, temveč prikazuje le stanje na določen trenutek. Z njo si imetnik obveznice ne more odgovoriti na vprašanje, kakšno donosnost lahko pričakuje na daljši rok saj zanemarja glavnico, izplačljivo ob dospetju in s tem morebitne kapitalske dobičke ali izgube (Fabozzi 1991, 16). Tekoča donosnost tudi ne upošteva možnosti reinvestiranja izplačanih kuponov oziroma obresti na obresti (Pilbeam 1998, 96). Ima pa to prednost, da se jo da hitro in preprosto izračunati, zato se jo uporablja predvsem za določanje ugodnih trenutkov za nakup in prodajo posamezne obveznice. Donosnost do dospetja (yield-to-maturity) je najbolj razširjena mara za ocenjevanje donosnosti obveznic. Pomeni tisto donosnost, ki jo bo ustvaril investitor, če bo kupil

20

obveznico in jo obdržal do dospetja ter vse kupone reinvestiral po enaki donosnosti, kot znaša donosnost do dospetja (Kleindienst 2001, 179). Donosnost do dospetja predstavlja geometrijsko sredino (povprečje) rokovne strukture obrestnih mer oziroma povprečno diskontno stopnjo v življenjski dobi obveznice (Fuller in Farrell 1987, 395). Za izračun donosnosti do dospetja se uporablja metoda diskontiranja, znana pod imenom metoda interne stopnje donosnosti (internal rate of return - IRR). Interna stopnja donosnosti kateregakoli zaporedja izplačil je diskontna stopnja, ki izenači sedanjo vrednost prihodnjih izplačil s ceno investicije oziroma s sedanjo vrednostjo finančnih sredstev, ki ustvarjajo izplačila (Fabozzi 1991, 16):

( ) ( ) ( ) ( )nnn

22

11

y1M

y1C

y1C

y1CPV

++

+++

++

+= L

(2.3) ali krajše:

( ) ( )nn

1tt

t

y1M

y1CPV

++

+=∑

=

, (2.4)

pri čemer so:

dospetja. do let številonvalue),(maturity dospetju ob glavnicaM

payment), (coupon obresti kuponskih izplačilo letnoCvalue), (present obrestmi natečenimiz obeznice vrednost (sedanja) tržnaPV

maturity), to (yield dospetja do donosnosty

=====

Pri obveznicah z anuitetnim ali amortizacijskim načinom odplačevanja v formuli izpustimo glavnico, saj se le-ta postopno odplačuje skupaj z obrestmi v obliki kuponov. Pri obveznicah s polletnimi izplačili namesto števila let upoštevamo število polletij (število let x 2), izračunana donosnost do dospetja pa je izražena na polletni ravni (Vičič in Saje 1990, 313). Donosnost do dospetja upošteva časovno dospevanje kuponskih izplačil in kapitalski dobiček ali izgubo, ki jo investitor ustvari z držanjem obveznice do dospetja. Upošteva tudi obresti na obresti, ki jih investitor zasluži s ponovnim investiranjem izplačanih kuponov, vendar predvideva, da bodo izplačane obresti reinvestirane po enaki obrestni meri kot znaša donosnost do dospetja (Pilbeam 1998, 96). Če je, na primer, donosnost do dospetja 7,00 %, morajo biti kuponska izplačila reinvestirana po enaki obrestni meri, da bi dejansko ustvarili takšno donosnost. Izračunano donosnost do dospetja je možno uresničiti le, če upoštevamo naslednje predpostavke (Fuller in Farrell 1987, 398): - investitor dobi izplačane kupone in glavnico ob dospetju točno takrat, kot je predvideno

v amortizacijskem načrtu obveznice;

21

- investitor hrani obveznico do njenega dospetja; - investitor mora vse izplačane kuponske obresti reinvestirati po obrestni meri, ki je

enaka donosnosti do dospetja obveznice. V resnici se dejanska - realizirana donosnost do dospetja razlikuje od donosnosti do dospetja, ker zgoraj navedene predpostavke običajno niso v celoti izpolnjene. Resnično donosnost obveznice lahko ugotovimo šele ob njenem dospetju. Do takrat nam ni znana obrestna mera, po kateri bomo reinvestirali izplačane kupone obveznice. Večji so kuponi in večkrat jih reinvestiramo, večja je negotovost pri izračunavanju donosnosti oz. tveganje reinvestiranja (Vičič in Saje 1990, 314). Med nominalno donosnostjo, tekočo donosnostjo in donosnostjo do dospetja obstaja naslednje razmerje (Fabozzi 1991, 100):

Cena obveznice Razmerje

po nominalni vrednosti nominalna donosnost = tekoča donosnost = donosnost do dospetja z diskontom nominalna donosnost < tekoča donosnost < donosnost do dospetja s premijo nominalna donosnost > tekoča donosnost > donosnost do dospetja

Donosnost do odpoklica (yield-to-call) računamo pri obveznicah, ki imajo možnost odpoklica. Formula je enaka kot za izračun donosnosti do dospetja, le da se vsebina enačbe nekoliko popravi: rok do dospetja se zamenja s pričakovanim rokom do odpoklica, to je čas do prvega dne, ko je odpoklic možen (čeprav lahko izdajatelj odpokliče izdajo kadarkoli po tem datumu), nominalna vrednost obveznice se zamenja z odpoklicno ceno, ki je enaka nominalni vrednosti, povečani za premijo za odpoklic. Donosnost do odpoklica je potem tista obrestna mera, ki izenači sedajo vrednost izplačil obveznice (do datuma odpoklica) s ceno obveznice (Fabozzi 1991, 16 in 100-101):

( ) ( )nn

1tt

t

i1M

i1CPV

++

+=∑

=

, (2.5)

pri čemer so:

.obveznici) polletni pri let številak(dvakratni odpoklica do let številonprice), n(redemptio ceni odpoklicni po glavnicaMpayment), (coupon obresti kuponskih izplačilo letnoC

value), (present obveznice vrednost) (sedanja cena tržnaPV

====

Donosnost do odpoklica ima zaradi vsebinsko enakega izračunavanja enake prednosti in pomanjkljivosti kot donosnost do dospetja. Enako kot donosnost do dospetja, predpostavlja tudi ta mera donosnosti, da bodo vsa izplačila reinvestirana po enaki, izračunani donosnosti (v tem primeru donosnosti do odpoklica) do predvidenega datuma odpoklica. Nadalje predpostavlja, da bo investitor držal obveznico do predvidenega datuma odpoklica ter, da bo izdajatelj odpoklical obveznico na ta datum (Fabozzi 1991, 102).

22

Predpostavke donosnosti do odpoklica so tako pogosto nerealne. Ne upoštevajo namreč vseh treh možnih donosov obveznice z odpoklicno pravico, na primer, reinvestiranja izplačila po datumu odpoklica. Če želi investitor držati obveznico pet let in jo izdajatelj odpokliče čez tri leta, bo celotna donosnost ob koncu petih let odvisna od obrestne mere, po kateri bodo izplačila reinvestirana od datuma odpoklica naprej (Fabozzi 1991, 102). Zaradi te negotovosti kotirajo obveznice z odpoklicno pravico z višjo donosnostjo oziroma z nižjo ceno kot obveznice brez te pravice (Allen, 1997 206). 2.3.4 Tveganje obveznic Investitorji se na finančnih trgih srečujejo z različnimi vrstami tveganj, saj ni mogoče z gotovostjo napovedati prihodnjih dogodkov. Tveganje kateregakoli vrednostnega papirja lahko definiramo kot mero vpliva tržnih dejavnikov na donosnost vrednostnega papirja. Vrste tveganj, katerim je izpostavljen investitor pri vrednostnih papirjih s fiksnim donosom so (Fabozzi 1991, 30): - tržno tveganje ali obrestno tveganje (market risk or interest-rate risk); - tveganje reinvestiranja (reinvestment risk); - časovno tveganje ali tveganje odpoklica (timing risk or call risk); - kreditno tveganje ali tveganje izostanka izplačil (credit risk or default risk); - tvegaje krivulje donosnosti ali tveganje dospetja (yield-curve risk or maturity risk); - tveganje inflacije ali tveganje kupne moči (inflation risk or purchasing power risk); - tveganje tržnosti ali likvidnostno tveganje (marketability risk or liquidity risk); - tveganje menjalnega tečaja ali valutno tveganje (exchange rate risk or currency risk); - tveganje cenovne spremenljivosti (volatility risk); - politično ali pravno tveganje (political or legal risk); - tveganje nepričakovanih dogodkov (even risk) in - panožno tveganje (sector risk). Ko se investitorji odločajo za nakup obveznic, morajo biti pozorni predvsem na štiri osnovne vrste tveganja in sicer na (Kleindienst 2001, 181): - obrestno tveganje, to je tveganje spremembe tečaja vrednostnega papirja zaradi

spremembe splošnih obrestnih mer ali spremembe obrestnih mer določenih vrednostnih papirjev (Kleindienst 2001, 184). Tržna cena vrednostnega papirja se giblje v obratni smeri kot obrestne mere. Ko obrestne mere rastejo (padajo), tržna cena vrednostnega papirja pada (raste). Na investitorja, ki se odloči, da bo zadržal vrednostni papir do

23

dospetja, nihanje tržne cene pred dospetjem ne moti. Za investitorja, ki bi se odločil za prodajo vrednostnega papirja pred dospetjem, pa bi povečanje obrestnih mer pomenilo realizacijo kapitalske izgube (Fabozzi 1991, 31). Na splošno velja, daljši kot je rok dospetja obveznice, večje je njeno obrestno tveganje, prav tako je obrestno tveganje večje pri obveznicah z izplačilom glavnice ob dospetju kot pri anuitetnih obveznicah.

- kreditno tveganje, je tveganje, da izdajatelj obveznice njenim imetnikom ne bo plačal

vseh prevzetih obveznosti (obresti in/ali glavnice) v pogodbeno dogovorjenem času oziroma jih sploh ne bo odplačal (Kleindienst 2001, 181). Višina kreditnega tveganja je v veliki meri odvisna od tipa izdajatelja obveznice. Tako državne obveznice veljajo za vrednostni papir brez kreditnega tveganja. Vrednostni papirji drugih izdajateljev se zato prodajajo po nižji ceni ali z višjo donosnostjo od državnih (Fabozzi 1991,33). Ocenjevanje kreditnega tveganja je zelo zahtevna naloga, zato to ocenjujejo neodvisne agencije (najbolj znani sta Moody's in Standard & Poor's), ki ocene tudi javno objavljajo.

TABELA 3: OZNAKE KREDITNEGA TVEGANJA PO MOODYJU Oznaka Vsebina Aaa Obveznice najboljše kakovosti in z najmanjšim kreditnim tveganjem Aa Obveznice visoke kakovosti po vseh standardih (skupaj z obveznicami z oceno Aaa te obveznice sodijo v razred visokokakovostnih (high-grade) obveznic A Obveznice visoke do srednje kakovosti Baa Obveznice srednje kakovosti Ba Obveznice, ki vsebujejo špekulativne elemente (prihodnost izplačil je precej negotova)B Pomanjkanje značilnosti za pametno investicijo Caa Obveznice, katerih izdajatelj je v slabem stanju (lahko že v stečaju) NR Neocenjeno Vir: Kleindinst 2001, 182 V vsaki oceni, z izjemo ocene Aaa, nastopa tudi številka od 1 do 3, kjer 1 pomeni, da je obveznica v gornjem delu svojega razreda, 2, da je v srednjem in 3, da je v spodnjem delu. - likvidnostno tveganje je tveganje, da investitor obveznic ne bo mogel hitro prodati po

tečaju, ki velja na trgu (ne bo našel kupca) ali pa bo lahko to storil le po občutno nižji ceni. Najboljša mera likvidnosti je velikost razlike (spread) med ceno povpraševanja in ceno ponudbe na borzi (večja kot je razlika, večje je likvidnostno tveganje). Za investitorja, ki namerava zadržati obveznico do dospetja, likvidnostno tveganje ni pomembno (Fabozzi 1991, 34).

- valutno tveganje je tveganje spremembe tečaja domače valute, ko obveznica glasi na

tujo valuto. Izplačila v domači valuti so odvisna od deviznega menjalnega tečaja v trenutku izplačila. Investitor ne ve z gotovostjo, kolikšni bodo njegovi bodoči denarni prilivi. Če tečaj domače valute poraste v primerjavi s tujo valuto, bo investitor izgubil del donosnosti v tolarjih. Investitor se izpostavlja tudi tveganju obrestne mere in tržnemu tveganju tuje valute, če bi se odločil za prodajo vrednostnega papirja pred dospetjem (Fabozzi 1991, 35).

24

3 OPIS POSTOPKA IZDAJE OBVEZNIC NA PRIMERU OBVEZNIC BANKE

CELJE D.D. 3.1 Priprava nove emisije obveznic preko javne ponudbe Postopek izdaje nove emisije obveznic določa Zakon o trgu vrednostnih papirjev ZTVP-1 in njegovi podzakonski akti ter Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trgu vrednostnih papirjev ZTVP-1A, ki je bil sprejet avgusta letos in je pričel veljati 20. 8. 2004. Zakon nazorno razmejuje primarni trg od sekundarnega trga kapitala, in sicer gre za primarni trg pri prvi prodaji vrednostnih papirjev ob njihovi izdaji, vse druge prodaje vrednostnih papirjev so nadaljnje prodaje in so sekundarni trg . Prva prodaja vrednostnih papirjev je prodaja vrednostnih papirjev na podlagi izdajateljeve ponudbe ob izdaji vrednostnih papirjev. Vse ostale prodaje vrednostnih papirjev so nadaljnje prodaje (prvi odstavek 15.člena ZTVP-1). Za prvo prodajo vrednostnih papirjev šteje tudi prodaja, ki jo kot prodajalec opravi borzna hiša oziroma banka z dovoljenjem, ki je od izdajatelja, na podlagi pogodbe o opravljanju storitev izvedbe prvih prodaj z obveznostjo odkupa, odkupila vrednostne papirje z namenom nadaljnje prodaje. Zakon nadalje v 17. členu določa, da se lahko prva prodaja opravi le na podlagi javne ponudbe in po postopku določenem v tem zakonu. Javna ponudba vrednostnih papirjev je na nedoločen krog oseb naslovljeno javno objavljeno vabilo k vpisu vrednostnih papirjev ob prvi prodaji oziroma k nakupu vrednostnih papirjev ob nadaljnji prodaji (16. člen ZTVP-1). Zakon v 18. členu dopušča izjeme, ko javna ponudba za prvo prodajo vrednostnih papirjev ni potrebna. Le-te so: - simultane ustanovitve delniške družbe; - ponudbe vrednostnih papirjev, ki je namenjena največ petdesetim vnaprej znanim

osebam, ki se zavežejo, da bodo odkupile celotno izdajo; - kadar so posamezni ponujeni vrednostni papirji glasijo na nominalni znesek najmanj

5,000.000 tolarjev;

- pri izdaji delnic zaradi povečanja kapitala z novimi vložki delniške družbe, ki ni javna družba, če vse delnice prevzamejo obstoječi delničarji;

- pri izdaji delnic zaradi povečanja kapitala z novimi vložki, kadar se celotna izdaja

delnic vplača s stvarnimi vložki, - v drugih primerih, če izdajatelj pridobi soglasje agencije, da se prva prodaja opravi brez

javne ponudbe vrednostnih papirjev (agencija izda soglasje, če izdajatelj dokaže, da je izdaja namenjena vnaprej znanim in dobro poučenim investitorjem).

25

V zgoraj naštetih primerih gre torej za nejavno ponudbo vrednostnih papirjev, o kateri mora izdajatelj predhodno obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev in ji poslati sklep o izdaji vrednostnega papirja (50. člen ZTVP-1). Torej ločimo prvo, primarno prodajo obveznic, ki se vrši preko javne ponudbe, ko izdajatelj ali investicijska banka z javnim pozivom pozove investitorje k vpisu in vplačilu obveznic in prvo, primarno prodajo, ki se vrši preko nejavne ponudbe – private placement , ko izdajatelj sam ali preko investicijske banke prodajo vrši v zaprtem krogu vnaprej znanim in dobro poučenim investitorjem (največ petdeset oseb – druga točka 1. odstavka 18. člena ZTVP-1). Razlika med javno in nejavno prvo prodajo novoizdanih obveznic je predvsem v tem, da za privatni plasma izdajatelj ne potrebuje dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev, zato je postopek hitrejši, stroški pa nižji kot pri javnem plasmaju. Kadar gre za javno prodajo obveznic, je ob njihovi izdaji potrebno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki na podlagi zahteve izdajatelja, kateri mora priložiti prospekt za javno ponudbo in ostalo dokumentacijo, odobri javno ponudbo – izda dovoljenje za prvo javno prodajo obveznic. Tudi tukaj zakon pozna izjeme in sicer dovoljenje agencije za prvo javno prodajo ni potrebno v naslednjih primerih (19. člen ZTVP-1): - kadar je izdajatelj vrednostnih papirjev Republika Slovenija ali Banka Slovenije (o

nameravani ponudbi vrednostnih papirjev mora izdajatelj predhodno obvestiti agencijo);

- pri izdaji vrednostnih papirjev investicijskih skladov ustanovljenih po posebnem

zakonu. S tem, ko agencija, na osnovi prospekta izdajatelja za javno ponudbo obveznic, v katerem mora natančno predstaviti obveznico in njene značilnosti ter sebe in svoje poslovanje, odobri javno ponudbo je zagotovljeno, da bo postopek potekal skladno z zakonodajo in bodo investitorji seznanjeni z vsemi potrebnimi in verodostojnimi podatki za odločanje o nakupu novoizdanih obveznic. V obeh primerih se postopek izdaje prične s sprejetjem sklepa izdajatelja o izdaji obveznic, kjer se določijo osnovne značilnosti obveznice, nadaljuje z vpisom in vplačilom obveznic ter se zaključi z izdajo obveznic v nematerializirani obliki, ko izdajatelj izda nalog za vpis obveznic na registrske račune imetnikov obveznic v centralnem registru vrednostnih papirjev. V primeru, da se izdajatelj v sklepu o izdaji zaveže, da bo obveznica kotirala na borzi, prične s postopkom pridobitve dovoljenja za kotacijo obveznice na borzi. V nadaljevanju naloge bom skušala na primeru izdaje tretje emisije obveznic Banke Celje d.d. kar najbolje prikazati dejansko izdajo obveznic po postopku javne ponudbe. V banki smo prvo emisijo lastnih obveznic izvedli že leta 1994. Do danes smo izdali osem emisij, prve tri po postopku javne ponudbe, vse ostale pa kot nejavno ponudbo. K projektu izdaje smo pristopili sami in v ta namen oblikovali projektno skupino, sestavljeno iz sodelavcev s področja vrednostnih papirjev, računovodstva, pravne službe in marketinga. Projektna skupina je vsa ta leta zadolžena za kontinuirano pripravo novih izdaj obveznic od

26

priprave sklepa o izdaji, prospekta, izvedbe primarne prodaje do vpisa obveznic v centralni register ter kotacije obveznic na Ljubljanski borzi. 3.1.1 Analiza trga in sprejem sklepa o izdaji obveznic Sprejem sklepa o izdaji obveznic je prvi korak v postopku primarne prodaje novo izdanega vrednostnega papirja. Predhodno je potrebno narediti temeljito analizo stanja na trgu, saj bomo le tako lahko določili osnovne značilnosti obveznice, kot so: vrsta obveznice, višina emisije, obrestna mera, ročnost, prodajna cena in ostale pogoje izdaje. Sklep o izdaji obveznic je osnovni, temeljni dokument, s katerim se izdajatelj zaveže, da bo izdal obveznico z značilnostmi in pod pogoji, kot so zapisani v tem sklepu. V primeru, da izdajatelj ne izpolni vseh zavez iz sklepa (le-te so kasneje zapisane v prospektu), tu mislim predvsem na ostale pogoje, kot na primer zaveza, da bo obveznica kotirala na borzi, bo hitro izgubil zaupanje investitorjev, pa četudi bo redno izplačeval obresti in glavnico. Vsebino sklepa o izdaji obveznice določa Zakon o vrednostnih papirjih iz leta 1989, ki je v določenih delih še vedno v veljavi. Tako 29. člen tega zakona določa, da mora sklep o izdaji, ki ga sprejme organ upravljanja izdajatelja, vsebovati predvsem: - celotni znesek na katerega se izdajo obveznice; - namen za katerega se izdajo obveznice; - podatke o garantu, če je obveznica z garancijo; - način izdajanja obveznic; - roke za odplačilo glavnice; - višino obrestne mere in način obračunavanja in plačevanja obresti; - vire sredstev iz katerih se bodo izplačevale obveznice; - pravice iz prenosa obveznic; - udeležbo pri dobičku; - sodno varstvo pri realizaciji glavnice in obresti ter - možnost zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev. V sklepu je možno določit tudi druge olajšave in ugodnosti za investitorje. Primer sklepa o izdaji obveznic prikazuje slika 4.

27

SLIKA 4: SKLEP O IZDAJI OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. - 3. EMISIJA Na podlagi 29. člena Zakona o vrednostnih papirjih (Ur. l. SFRJ št. 64/89) in 34. člena Statuta Banke Celje d.d., Celje sprejema Zbor Banke Celje d.d., Celje dne 17.06.1999

S K L E P o izdaji obveznic Banke Celje d.d., Celje - 3. emisija

1. Banka Celje d.d. izdaja navadne obveznice na ime, nominirane v evrih, vplačljive in

izplačljive v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR.

Datum izdaje obveznic je datum vpisa obveznic v centralni register pri Klirinško depotni družbi d.d. Ljubljana. Vpis se opravi takoj po uspešno zaključeni javni prodaji obveznic.

2. Osnovni podatki o izdaji - Nominalna vrednost izdaje

10 mio EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR. - Število in nominalna vrednost apoenov

100.000 apoenov po 100 EUR. - Višina obrestne mere

6 % letno, obrestna mera je fiksna. - Način obračuna in plačila obresti

Obresti se obračunavajo na proporcionalni način od 1.9.1999 dalje do dneva končne zapadlosti in se izplačujejo dvakrat letno po amortizacijskem načrtu v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR na dan zapadlosti kupona.

- Zapadlost kuponov je dvakrat letno.

Prvi kupon zapade 1.3.2000, zadnji kupon zapade 1.3.2005. - Roki za odplačilo glavnice

Glavnica se izplača 1.3.2005, to je pet let in šest mesecev od dneva začetka obrestovanja, v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR.

- Namen izdaje

Povečanje dolgoročnih sredstev banke za plasmaje v dolgoročne naložbe banke.

- Način izdaje Obveznice so izdane v nematerializirani obliki, v seriji in glasijo na ime. Prenašajo se s preknjižbo na računu v centralnem registru pri Klirinško-depotni družbi d.d. Ljubljana.

28

- Viri sredstev za izplačilo obveznosti iz naslova obveznic

Izplačila obresti se zagotavljajo iz prihodkov banke, odplačilo glavnice se zagotavlja iz kreditnega potenciala banke.

- Zavarovanje

Za izplačilo obveznosti iz obveznic jamči banka s svojim premoženjem. - Pravice iz prenosa obveznic

Obveznice so neomejeno prenosljive. Pravice, ki izhajajo iz obveznic se prenašajo s preknjižbo na računu v centralnem registru pri Klirinško-depotni družbi d.d., Ljubljana.

- Posebne olajšave in ugodnosti

Obveznice bodo lahko služile kot prvovrstno zavarovanje katerekoli obveznosti imetnika obveznice do banke.

3. Vse pravice iz naslova obveznic zastarajo v treh letih od dneva dospelosti posameznega

kupona. 4. V skladu z veljavno zakonodajo bo banka pred pričetkom javne ponudbe izdala

prospekt o izdaji obveznic, pridobila soglasje za izdajo obveznic od Agencije za trg vrednostnih papirjev ter objavila javni poziv k vpisu obveznic.

5. Javno prodajo obveznic bo banka vršila sama preko svoje poslovne mreže in preko

nekaterih borznoposredniških hiš, s katerimi bo sklenila posebne pogodbe o prodaji. 6. Primarna prodaja obveznic bo potekala po teoretični vrednosti obveznice na dan

prodaje (glavnica + pripisane obresti) z možnostjo upoštevanja diskonta oz. premije glede na donose vrednostnih papirjev na trgu kapitala v času poteka javne prodaje.

7. Primarna prodaja bo uspešna, če bo v času javne prodaje v zakonskem roku (tri mesece

plus nadaljnja dva meseca) vpisanih in vplačanih 80% izdanih obveznic.

V primeru neuspele javne prodaje se imetnikom obveznic vrnejo vplačani zneski, povečani za zakonsko določene zamudne obresti. Vračila bo banka pričela vršiti v roku enega meseca po neuspeli javni prodaji in to na vseh vplačilnih mestih.

8. Po zaključeni javni prodaji bo banka vložila zahtevek za kotacijo obveznic na

Ljubljanski borzi. 9. Za podpis obveznic sta pooblaščena generalni direktor banke Niko Kač in direktor

sektorja zakladništva Bertold Hartman. Vir: Banka Celje d.d. 1999 Sklep o izdaji tretje emisije obveznic Banke Celje d.d., je na osnovi takratnega statuta banke, sprejel Zbor Banke Celje d.d. Iz sklepa je razvidno, da smo se odločili za izdajo navadnih obveznic, nominiranih v evrih, s 6% obrestno mero ter zapadlostjo pet let in šest mesecev. Obresti se izplačujejo dvakrat letno, glavnica pa bo izplačana v celoti ob

29

zapadlosti. Višina emisije je znašala 10 mio evrov, kar je bila velikost, ki se jo je dalo prodati. Za takšne osnovne pogoje obveznice smo se odločili na osnovi analize stanja na našem trgu, ko smo ugotovili, da investitorji, predvsem fizične osebe, najbolje sprejemajo navadne obveznice (so najenostavnejše za razumevanje), vezane na tujo valuto, rok zapadlosti pa ne sme biti predolg (zgornja meja nekje pri petih letih). Kot posebno ugodnost smo v sklepu zapisali, da bodo obveznice služile imetnikom za prvovrstno zavarovanje katerekoli njihove obveznosti do banke. Banka se je s sklepom zavezala, da bodo obveznice kotirale na Ljubljanski borzi, kar je za investitorje sila pomemben podatek, saj jim je s tem zagotovljena likvidnost, hkrati pa to pomeni, da bodo obveznice imele status »tržnega« vrednostnega papirja (posebej pomembno za tiste pravne osebe, ki imajo zakonsko ali interno določilo glede strukture portfelja – imajo predpisan maksimalni delež netržnih papirjev; običajno 10%). V sklepu je določen tudi način prodaje (javna prodaja preko poslovne mreže banke in preko borznih hiš na osnovi posebne pogodbe) in prodajna cena. Kot vidimo je prodajna cena opisna (teoretična vrednost, z možnostjo upoštevanja diskonta ali premije;), to pa zato, ker se lahko donosi obveznic v času od sprejema sklepa pa do začetka javne ponudbe (dva do tri mesece) spremenijo. Izdajatelj mora dokončno ceno določit pred objavo javnega poziva za vpis in vplačilo obveznic in o tem obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev (26. člen ZTVP-1). Pomemben podatek za investitorja je tudi namen izdaje, saj tako vidi, zakaj bodo porabljena zbrana sredstva. Skladno z Zakonom o trgu vrednostnih papirjev mora izdajatelj določit prag uspešnosti javne prodaje obveznic, ki znaša najmanj 80% vrednosti emisije (34. člen ZTVP-1). V primeru, da emisija ni uspešna mora izdajatelj vrniti vplačane zneske (35. člen ZTVP-1). Banka se je v sklepu zavezala, da bo v takšnem primeru priznala vpisniku zamudne obresti, kar dodatno kaže na resnost izdajateljeve ponudbe. 3.1.2 Priprava prospekta za javno ponudbo obveznic Na osnovi sprejetega sklepa banke o izdaji obveznic, kjer je določeno, da bo prva prodaja obveznic potekala preko javne ponudbe, smo pričeli s pripravo vloge za izdajo dovoljenja za javno ponudbo, katera se posreduje na Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Pri pridobitvi dovoljenja je najpomembnejši dokument prospekt za javno ponudbo. Prospekt za javno ponudbo je pisni dokument, ki vsebuje podatke, ki omogočajo kupcu vrednostnih papirjev vpogled v pravni položaj izdajatelja, njegov finančni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja (22. člen ZTVP-1 in ZTVP-1A). Poleg prospekta mora izdajatelj pripraviti tudi izvleček prospekta, ki zelo v strnjeni obliki predstavi novoizdan vrednostni papir, izdajatelja in pogoje vpisa. Izvleček prospekta je pisni dokument, ki vsebuje povzetek pomembnejših podatkov iz prospekta (22. člen ZTVP-1). Podrobnejšo vsebino prospekta in izvlečka prospekta določa Sklep o podrobnejši vsebini prospekta, izvlečka prospekta in javnega poziva za vpis in vplačilo vrednostnih papirjev.

30

Osnovna poglavja v prospektu, kot jih določa sklep, so: Poglavje 1: Podatki o obveznici - predstavitev obveznice (osnovni podatki o obveznici, predvideno mesto trgovanja,

davčni status, način izdaje in nadaljnjih prenosov obveznic, izpolnjevanje obveznosti, trgovanje z obveznico, davčni status, …);

- vpis in vplačilo (cena, način plačila, omejitve, prag uspešnosti,….). Poglavje 2: Splošne informacije o izdajatelju - osnovne informacije o izdajatelju (firma, sedež, vpis v sodni register,…); - kapital izdajatelja; - knjigovodske vrednosti in trgovanje z vrednostnimi papirji izdajatelja; - imetniki delnic. Poglavje 3: Izdajateljevo poslovanje in premoženje - izdajateljeva dejavnost; - premoženje izdajatelja (kapitalske naložbe, zastavljeno premoženje, zaposleni, …); - finančni in računovodski podatki (revidirani nekonsolidirani in konsolidirani

računovodski izkazi, izplačane dividende, zunajbilančne postavke). Poglavje 4: Razvojna politika izdajatelja - načrt razvoja izdajatelja (predvidena povečanja kapitala in obsega dejavnosti,

načrtovane naložbe); - razvoj dejavnosti (trendi pri poslovanju, predviden položaj izdajatelja). Poglavje 5: Podatki o organih upravljanja Poglavje 6: Odgovorne osebe

- navedene odgovorne osebe in njihova podpisana izjava, da prospekt vsebuje resnične podatke.

Prospekt mora biti napisan v slovenskem jeziku in brezplačno na voljo na sedežu izdajatelja ter na vseh vpisnih mestih. Posebej je v zakonu opredeljena tudi odškodninska odgovornost izdajatelja, ne samo za neresničnost podatkov, temveč tudi v primeru, če v prospektu niso navedeni bistveni podatki o izdajatelju oziroma vrednostnem papirju, ki bi lahko vplivali na odločitev investitorja o nakupu vrednostnega papirja (23. člen ZTVP-1).

31

V Banki Celje zelo skrbno pristopimo k izdelavi prospekta, tako po vsebinski kot oblikovni plati, saj se zavedamo kako pomemben dokument je to za investitorje in za širšo finančno javnost. Izdaja vrednostnega papirja vsekakor poveča prepoznavnost izdajatelja v javnosti, kar skušamo v banki čim bolje izkoristiti. 3.1.3 Dovoljenje agencije za izvedbo javne ponudbe obveznic Dovoljenje za prvo javno prodajo vrednostnega papirja izda Agencija za trg vrednostnih papirjev na osnovi pisne zahteve izdajatelja, kateri mora priložiti naslednje dokumente (20. člen ZTVP-1): - dva izvoda osnutka prospekta za javno ponudbo z vsebino, določeno v 22. členu tega

zakona, - poročilo o revidiranih letnih računovodskih izkazih izdajatelja za zadnja tri leta

poslovanja oziroma za krajše obdobje, če je bil izdajatelj ustanovljen kasneje, - poročilo o revidiranih konsolidiranih letnih računovodskih izkazih izdajatelja za zadnja

tri leta poslovanja, če je izdajatelj po določbah zakona o gospodarskih družbah ali na podlagi drugega odstavka 63. člena tega zakona le-te dolžan sestavljati,

- veljaven sklep o izdaji vrednostnih papirjev, - statut v obliki notarsko overjenega prepisa, če je izdajatelj delniška družba, - izpisek iz sodnega registra razen, če gre za izdajo delnic zaradi sukcesivne ustanovitve

delniške družbe, - osnutek izvlečka prospekta z vsebino določeno v 22. členu ZTVP-1 (vsebuje povzetek

pomembnejših podatkov iz prospekta), - osnutek javnega poziva za vpisovanje in vplačevanje z vsebino določeno v 31. členu

ZTVP-1 (vsebuje pomembnejše podatke o izdajatelju, značilnostih izdaje ter mesta, kjer je na voljo celoten prospekt in možen pogled v drugo dokumentacijo),

- drugo dokumentacijo, iz katere izhaja, da je zahtevek za izdajo dovoljenja utemeljen. Kot vidimo, izdajatelj priloži vlogi osnutke prospekta, izvlečka prospekta in javnega poziva. Dokončno oblikovan prospekt, ki se ne sme razlikovati od prospekta, ki ga je odobrila agencija ob izdaji dovoljenja, mora izdajatelj predložiti agenciji najkasneje sedem dni pred začetkom javne ponudbe. Ne glede na prej navedeno, se lahko cena vrednostnega papirja, rok začetka in konca vpisovanja ter dodatna vpisna mesta določijo do objave poziva za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev, o čemer mora izdajatelj predhodno obvestiti agencijo (26. člen ZTVP-1). Agencija izda dovoljenje za prvo javno prodajo, če ugotovi, da prospekt, izvleček prospekta in poziv za vpisovanje in vplačevanje vsebujejo vse podatke kot jih zahteva zakon ter, da ti podatki niso v nasprotju z listinami, ki so priložene zahtevi.

32

Agencija lahko tudi zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če iz priložene dokumentacije ugotovi, da je sklep o izdaji vrednostnih papirjev v nasprotju z zakonom ali da ni bil sprejet po predpisanem postopku (21. člen ZTVP-1). Agencija je dolžna izdati dovoljenje za javno ponudbo vrednostnega papirja v tridesetih dneh od dneva, ko je prejela popolno pisno vlogo izdajatelja. 3.2 Vpis in vplačilo obveznic Izdajatelj je dolžan začeti s postopkom za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe v tridesetih dneh po pridobitvi dovoljenja za javno ponudbo. Vpisovanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe sme trajati največ tri mesece od dne, določenega za začetek vpisovanja in vplačevanja. Če je v tem času vpisanih najmanj 80% in vplačanih najmanj 50% ponujene emisije, lahko izdajatelj zaprosi Agencijo za trg vrednostnih papirjev za podaljšanje javne prodaje še za dva meseca, tako da lahko javna ponudba traja pet mesecev (33. člen ZTVP-1). Pred začetkom postopka za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe mora izdajatelj javno objaviti poziv za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev.

Poziv za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev mora vsebovati pomembnejše podatke o izdajatelju, značilnostih izdaje ter mesta, kjer je na voljo celoten prospekt in možen vpogled v drugo dokumentacijo (31.člen ZTVP-1). Podrobnejšo vsebino poziva določa Sklep o podrobnejši vsebini prospekta, izvlečka prospekta in javnega poziva za vpis in vplačilo vrednostnih papirjev. Slika 8. kaže primer javnega poziva Banke Celje d.d. k vpisu in vplačilu tretje emisije obveznic. Iz poziva je razvidno, da smo dokončno oblikovali prodajno ceno (v sklepu o izdaji podana opisno), navedli vsa vpisna mesta ter določili začetek in konec vpisovanja in vplačevanja nove emisije. SLIKA 5: JAVNI POZIV ZA VPIS IN VPLAČILO OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. - 3. EMISIJA 1. OBJAVA O JAVNI PONUDBI NOVOIZDANIH OBVEZNIC BANKE CELJE

d.d. 3. EMISIJE NA PODLAGI DOVOLJENJA AGENCIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV ŠT. 11/224/AG-99 Z DNE 01.09.1999

2. IZDAJATELJ OBVEZNIC

Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 CELJE 3. VRSTA OBVEZNIC

Navadne obveznice na ime, izdane v seriji, v nematerializirani obliki, s pet in pol letnim rokom zapadlosti, nominirane v evrih (EUR), vplačljive in izplačljive v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR na dan vplačila oz. zapadlosti kuponov.

33

Dospelost obveznic je 01.03.2005, to je pet in pol let od dneva začetka obrestovanja. Začetek obrestovanja je 01.09.1999, konec obrestovanja pa 01.03.2005.

Letna obrestna mera je fiksna in znaša 6%. Obresti se obračunavajo na proporcionalni način od 01.09.1999 in izplačujejo dvakrat letno.

Obresti se izplačujejo polletno po amortizacijskem načrtu, v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR na dan zapadlosti kupona. Prvi obrestni kupon zapade 01.03.2000, zadnji pa 01.03.2005.

Glavnica se izplača 01.03.2005, to je po preteku pet in pol let od dneva začetka obrestovanja obveznic. Izplačljiva je v tolarjih, po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR na dan zapadlosti.

Za izplačilo vseh obveznosti iz naslova obveznic jamči Banka Celje d.d. imetnikom obveznic z vsem svojim premoženjem neomejeno. Obveznosti iz obveznic niso posebej zavarovane.

Druge pravice, ki izhajajo iz obveznic: obveznice lahko služijo kot prvovrstno zavarovanje katerekoli obveznosti imetnika obveznice do banke.

Vse pravice iz naslova obveznic zastarajo v 3 letih od dneva dospelosti posameznega kupona.

Obveznice niso predčasno unovčljive in ne vsebujejo klavzule, s katero bi imel kupec pravico do predčasne unovčitve svoje terjatve. Obveznice ne vsebujejo klavzule, s katero bi si izdajatelj zagotovil pravico do odkupa svojih obveznic pred dospelostjo.

4. SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE OBVEZNIC

Skupna nominalna vrednost izdaje je 10.000.000 EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR. Predmet prve prodaje obveznic na podlagi javne ponudbe je celotna izdaja obveznic.

5. APOENSKA STRUKTURA OBVEZNIC

Obveznice so izdane v apoenih po 100 EUR. Celotna izdaja obsega 100.000 obveznic. 6. PRODAJNA CENA OBVEZNIC

Prodajna cena obveznice je dnevna teoretična vrednost obveznice, preračunana v SIT, po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka vrednosti glavnice (nominalna vrednost obveznice) in natečenih obresti (po 6% letni obrestni meri) od 01.09.1999 dalje do dneva vplačila, izračunanih na proporcionalni način. Kupca obveznic ne bremenijo nobeni dodatni stroški nakupa obveznic.

7. ZAČETEK IN KONEC VPISOVANJA IN VPLAČEVANJA OBVEZNIC

Začetek vpisovanja in vplačevanja obveznic: 15.09.1999 Konec vpisovanja in vplačevanja obveznic: 15.12.1999 Javna prodaja obveznic bo trajala še nadaljnja dva meseca, to je do 15.02.2000, če bodo za to izpolnjeni zakonski pogoji.

34

8. VPISNA MESTA

Banka Celje d.d., Sektor zakladništva, Vodnikova 2, 3000 Celje, tel. 063/431 113, fax 063/483 505 Glavna podružnica Ljubljana, Trdinova 4, 1000 Ljubljana, tel. 061/133 40 55, fax 061/133 71 25 Podružnica Hmezad, Hmeljarska 3, 3310 Žalec, tel. 063/703 260, fax 063/716 180 Ekspozitura Žalec, Savinjska cesta 20, 3310 Žalec, tel. 063/715 227, fax 063/717 149 Ekspozitura Mozirje, Savinjska cesta 4, 3330 Mozirje, tel. 063/833 280, fax 063/833 304 Poslovalnica Vodnikova, Vodnikova 2, 3000 Celje, tel. 063/431 368, fax 063/484 251 Poslovalnica Prešernova, Prešernova 18, 3000 Celje, tel. 063/431 259, fax 063/441 870 Celjska mestna hranilnica, Krekov trg 6, 3000 Celje, tel. 063/431 463, fax 063/441 848 Ekspozitura Slovenske Konjice, Oplotniška 1a, 3210 Slov. Konjice, tel. 063/755 212, fax 063/754 455 Ekspozitura Šentjur, Mestni trg 8, 3230 Šentjur, tel. 063/743 154, fax 063/743 407 Ekspozitura Laško, Valvazorjev trg 5, 3270 Laško, tel. 063/731 440, fax 063/731 437 Ekspozitura Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 13, 3240 Šmarje pri Jelšah, tel. 063/821 131, fax 063/821 420 Ekspozitura Rogaška Slatina, Kidričeva 5, 3250 Rog. Slatina, tel. 063/813 841, fax 063/813 260 Ekspozitura Krško, Cesta krških žrtev 53, 8270 Krško, tel. 0608/22 604, 0608/22 605 Ekspozitura Velenje, Šaleška 2, 3320 Velenje, tel. 063/869 606, fax 063/869 605 Perspektiva d.d., BPD, Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana, tel. 061/16 88 225, fax 061/16 88 141. Obveznice se vplačujejo z gotovino ali z nakazilom na žiro račun Banke Celje d.d. št. 50700-620-16 05 1908292016 z oznako namena "vplačilo obveznic 3. izdaje Banke Celje d.d.".

9. POOBLAŠČENI UDELEŽENCI, KI SO ODKUPILI OBVEZNICE BANKE

CELJE D.D. Z NAMENOM NJIHOVE NADALJNJE PRODAJE OZIROMA KI ORGANIZIRAJO, PRIPRAVLJAJO IN IZVAJAJO PRODAJO 3. EMISIJE OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. Banka Celje d.d. sama organizira, pripravlja in izvaja javno ponudbo in prodajo obveznic.

10. PROSPEKTI SO V ČASU TRAJANJA JAVNE PONUDBE KUPCEM NA

RAZPOLAGO NA VSEH VPISNIH MESTIH. Prospekt in izvleček prospekta morata biti dostopna v obliki brošure na sedežu izdajatelja in na vseh mestih za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev. Izdajatelj mora zagotoviti, da se prospekt in izvleček prospekta na zahtevo zainteresirane osebe na vseh mestih za vpisovanje in vplačevanje, le-tej izroči. Izvleček prospekta je izdajatelj dolžan ob vpisu izročiti tudi vsakemu vpisniku ponujenih vrednostnih papirjev.

35

Izdajatelj mora na vseh mestih za vplačevanje in vpisovanje vrednostnih papirjev omogočiti vpogled v svoj statut oziroma ustanovitveni akt in v računovodske izkaze, če so bili izdelani po pripravi prospekta.

Vir: Banka Celje d.d. 1999 3.2.1 Postopek vplačevanja obveznic Vpisovanje in vplačevanje javno ponujenih vrednostnih papirjev se lahko prične po javni objavi poziva za vpisovanje in vplačevanje novo izdanih vrednostnih papirjev in to na dan, ki je določen v tem pozivu ter na vpisnih mestih navedenih v pozivu. Zakon o trgu vrednostnih papirjev določa, da lahko vpisovanje poteka samo pri bankah z dovoljenjem (banke, ki imajo licenco za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji) in pri borzno posredniških družbah, ki jih pooblasti izdajatelj (28.člen ZTVP-1), vplačevanje pa pri bankah in pri organizaciji za plačilni promet, ki jih prav tako pooblasti izdajatelj (29. člen ZTVP-1). Natančne pogoje in postopek vpisovanja in vplačevanja vrednostnih papirjev določa Sklep o pogojih, ki jih mora izdajatelj zagotoviti na mestih za vpisovanje vrednostnih papirjev. Sklep določa, da mora izdajatelj na vpisnem mestu zagotoviti: - prospekt za javno ponudbo; - izvleček prospekta za javno ponudbo; - vpisno dokumentacijo (vpisnica, cenik, …) in - čistopis statuta oziroma ustanovitvenega akta izdajatelja. Vsaki zainteresirani osebi je na njeno zahtevo potrebno brezplačno izročiti prospekt in izvleček prospekta in ji omogočiti vpogled v statut in računovodske izkaze izdajatelja. Vsakemu vpisniku je potrebno po opravljenem vpisu izročiti poleg vpisne dokumentacije tudi izvleček prospekta. Vso vpisno dokumentacijo mora izdajatelj po končani javni ponudbi posredovati Agenciji za trg vrednostnih papirjev, skupaj s poročilom o številu vpisanih in vplačanih vrednostnih papirjev. Primer vpisnice za obveznice kaže naslednja slika:

36

SLIKA 6: VPISNICA ZA O CELJE D.D. - 3. EMISIJA BVEZNICE BANKE

VPISNICA ZA NAVADNE IMENSKE OBVEZNICE BANKE CELJE d.d. - 3. emisija

nominirane v EUR VPISNIK: Priimek in ime oz. naziv pravne osebe EM[O oz. Mati~na {tevilka pravne osebe _____________________________________________________________________________________________________________ Naslov oz. sede` Ob~ina ______________________________________________________________________________ Ban~ni ra~un za mladoletne osebe skrbnik (izpolnijo se vsi podatki), za pravne osebe kontaktna oseba (priimek in ime): _______________________________________________________________________________ Priimek in ime skrbnika oz. kontaktne osebe EM[O _______________________________________________________________________________ Naslov Ob~ina VPISUJEM ___________________navadnih obveznic 3. emisije na ime, izdanih v apoenih po 100 EUR. Vpisnik obveznic izjavljam, da mi je znan Prospekt za javno ponudbo 3. emisije obveznic Banke Celje d.d. in da z njim sogla{am. Zavezujem se vpisane obveznice vpla~ati pod pogoji in v rokih, ki so dolo~eni v Prospektu za javno ponudbo 3. emisije obveznic Banke Celje d.d. in sicer na ìro ra~un Banke Celje d.d. {t. 50700-620-16 z oznako namena: "vpla~ilo obveznic 3. emisije Banke Celje d.d." Izra~un vpla~ila na dan vpisa obveznic dne____________________:

1. [tevilo vpisanih obveznic a 100 EUR: ______________________ kosov 2. Teoreti~na vrednost na dan vpisa: ______________________ EUR 3. Srednji te~aj BS na dan vpisa: _____________________ SIT/EUR 4. ZNESEK VPLAÎLA (1*2*3): _____________________ SIT

Vpisnik, ob vpisu in vpla~ilu obveznic, na podlagi predloènega dokazila o vpla~ilu, prejme vpisnico, ki je do vpisa imetnikov - kupcev obveznic v centralni register pri Klirin{ko depotni dru`bi d.d Ljubljana listina, ki indentificira imetnika obveznice. Vpisnica je izdana v dveh izvodih. Po en izvod prejmeta vpisnik in Banka Celje d.d.. ____________________________________________________________________________ Kraj in datum vpisa Vpisno mesto ({tampiljka in podpis) ______________________________________________________________________________ VPISNIK IZDAJATELJ ({tampiljka in podpis odgovornih oseb) (podpis in {tampiljka pravne osebe) Vir: Banka Celje d.d. 1999

37

3.2.2 Uspešnost javne ponudbe Zakon o trgu vrednostnih papirjev pravi, da je javna ponudba uspešna, če je v zakonskem roku treh oziroma petih mesecev, v primeru, ko je šlo za podaljšanje ponudbe, vpisanih in vplačanih najmanj 80% vseh javno ponujenih vrednostnih papirjev, razen, če ni izdajatelj določil v prospektu višji prag uspešnosti (34. člen ZTVP-1). Izdajatelj mora po zaključku javne ponudbe, najpozneje v sedmih dneh, obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev o številu vpisanih in vplačanih vrednostnih papirjev. Na osnovi tega obvestila agencija izda odločbo o uspešnosti ali neuspešnosti javne ponudbe, katero izroči izdajatelju, Ljubljanski borzi in Klirinško depotni družbi. Izdajatelj je dolžan v treh dneh po prejemu te odločbe javno objavit podatke o vpisanih in vplačanih vrednostnih papirjih tako, kot to določa Sklep o podrobnejši vsebini prospekta, izvlečka prospekta in javnega poziva za vpis in vplačilo vrednostnih papirjev. Primer takšne objave kaže naslednja slika, ko smo v Banki Celje d.d. objavili, da smo uspešno zaključili tretjo emisijo javno ponujenih obveznic. Iz objave je razvidno, da smo dovoljenje za javno ponudbo prejeli 1. 9. 1999 in na osnovi le-tega določili začetek vpisovanja 15. 9. 1999. Javno ponudbo smo 100% uspešno zaključili 8. 11. 1999. SLIKA 7: OBJAVA O ZAKLJUČENI JAVNI PONUDBI OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. - 3. EMISIJA 1. OBJAVA O ZAKLJUČENI JAVNI PONUDBI NOVOIZDANIH OBVEZNIC

BANKE CELJE d.d. 3. EMISIJE NA PODLAGI DOVOLJENJA AGENCIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV ŠT. 11/224/AG-99 Z DNE 01.09.1999

2. IZDAJATELJ OBVEZNIC

Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 CELJE

3. SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE OBVEZNIC 10.000.000 EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR.

4. PRODAJNA CENA OBVEZNIC

Dnevna teoretična vrednost obveznice, preračunana v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka nominalni vrednosti obveznice 100 EUR in natečenih obresti od 01.09.1999 dalje do dneva vplačila. Kupca obveznic niso bremenili nobeni dodatni stroški.

5. ZAČETEK IN KONEC VPISOVANJA IN VPLAČEVANJA OBVEZNIC

Začetek vpisovanja in vplačevanja obveznic: 15.09.1999 Konec vpisovanja in vplačevanja obveznic: 08.11.1999

6. ŠTEVILO IN ODSTOTEK VPISANIH IN VPLAČANIH OBVEZNIC

V času javne ponudbe je bilo vpisanih in vplačanih 100.000 obveznic po 100 EUR, kar je 100 odstotkov emisije. JAVNA PONUDBA JE BILA USPEŠNO ZAKLJUČENA.

38

7. POOBLAŠČENI UDELEŽENCI, KI SO ODKUPILI OBVEZNICE BANKE

CELJE D.D. Z NAMENOM NJIHOVE NADALJNJE PRODAJE OZIROMA KI ORGANIZIRAJO, PRIPRAVLJAJO IN IZVAJAJO PRODAJO 3. EMISIJE OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. Banka Celje d.d. je sama organizirala, pripravila in izvedla javno ponudbo in prodajo obveznic.

Vir: Banka Celje d.d. 1999 3.3 Izdaja obveznic v nematerializirani obliki Izdajatelji serijskih vrednostnih papirjev, katerih prva prodaja je opravljena po postopku javne ponudbe v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, so dolžni izdati nematerializirane vrednostne papirje. Način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev, dostop do podatkov, pravila vodenja centralnega registra in ostala določila v zvezi z nematerializiranimi vrednostnimi papirji določa Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP. Nematerializirani vrednostni papir je izjava izdajatelja, vpisana v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznost iz vrednostnega papirja osebi, ki je kot zakoniti imetnik vrednostnega papirja vpisana v centralni register (2. člen ZNVP). Obveznost izdajatelja iz nematerializiranih vrednostnih papirjev nastane v trenutku, ko Klirinško depotna družba izda nematerializirane vrednostne papirje s tem, da v centralni register vpiše podatke o bistvenih sestavinah nematerializiranih vrednostnih papirjev in nematerializirane vrednostne papirje vpiše na račune imetnikov v skladu z nalogom za izdajo (15, člen ZNVP). Centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev je centralna informatizirana baza podatkov, v katero se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih oseb na vrednostnih papirjih (3. člen ZNVP). Centralni register vrednostnih papirjev v Sloveniji vodi družba KDD Centralna klirinško depotna družba d.d., Ljubljana. Njeno poslovanje nadzira Agencija za trg vrednostnih papirjev. 3.3.1 Postopek vpisa obveznic v centralni register vrednostnih papirjev Zakon o trgu vrednostnih papirjev v 35. členu določa, da sme izdajatelj izdati dolžniške vrednostne papirje na podlagi javne ponudbe šele po prejemu odločbe, s katero agencija ugotovi, da je javna prodaja uspešna.

39

Izdajatelj vrednostnih papirjev mora v roku petnajstih dni od prejema odločbe agencije klirinško depotni družbi izdati in izročiti nalog, da v imenu in za račun izdajatelja izda nematerializirane vrednostne papirje s tem, da v centralni register vpiše podatke o bistvenih sestavinah vrednostnih papirjev, in jih vpiše na račune imetnikov, ki so vpisali in vplačali te vrednostne papirje (11. člen ZNVP). Istočasno mora borzi in vsem borzno posredniškim družbam poslati po en izvod prospekta. Nalog za izdajo mora vsebovati vsaj naslednje podatke: - bistvene sestavine nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se izdajajo;

- firmo oziroma ime upravičencev do nematerializiranih vrednostnih papirjev z navedbo

enolične identifikacije upravičencev in sedeža oziroma prebivališča ter števila vrednostnih papirjev, ki se posameznemu upravičencu izročijo;

- firmo, sedež, naslov in kontaktno osebo izdajatelja. Nalogu morajo biti priložene naslednje listine: - izpolnjen obrazec 1a - izdajatelj vrednostnih papirjev; - seznam upravičencev do vrednostnih papirjev (na disketi); - kopija statuta v notarski obliki; - sklep o vpisu družbe v sodni register; - v primeru javne ponudbe: kopija odločbe ATVP o uspešnosti javne ponudbe in

prospekt;

- sklep o izdaji delnic. Klirinško depotna družba je dolžna v roku osmih dni po prejemu popolnega naloga, plačilu takse in podpisu pogodbe z izdajateljem o vodenju registra novoizdanih vrednostnih papirjev izdati izdajatelju odločbo o izdaji vrednostnih papirjev oz. vpisu le-teh v centralni register vrednostnih papirjev. O izdaji vrednostnih papirjev mora v roku treh dni od izdaje obvestiti borzo, ki je dolžna te vrednostne papirje v roku osmih dni uvrstiti na borzni trg, razen, če v tem času prejme vlogo izdajatelja za uvrstitev teh vrednostnih papirjev v borzno kotacijo. 3.4 Kotacija obveznic na borzi Pravna podlaga za uvršanje vrednostnih papirjev na organiziran trg vrednostnih papirjev je Zakon o trgu vrednostnih papirjev ZTVP-1, podrobnejši postopki in pogoji uvrščanja v posamezne tržne segmente pa so določeni v Pravilih Ljubljanske borze d.d., ki je pooblaščena za organiziranje trgovanja z vrednostnimi papirji.

40

Organiziran trg vrednostnih papirjev pomeni trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno in je urejen in nadzorovan s strani pristojnih organov (9. člen ZTVP-1). Z vrednostnimi papirji se lahko trguje na organiziranem trgu samo, če je izdajatelj uspešno opravil prvo javno prodajo teh vrednostnih papirjev oziroma je pridobil dovoljenje agencije za organizirano trgovanje. Organizirana trga vrednostnih papirjev sta borzni trg in prosti trg. Borzni trg (imenujemo ga tudi borzna kotacija) je organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji, ki so bili sprejeti v kotacijo na borzi. Prosti trg je organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji, ki niso bili sprejeti v kotacijo na borzi. 3.4.1 Kriteriji za sprejem obveznic na borzo

V borzno kotacijo so lahko sprejeti vrednostni papirji, ki glede na svoje lastnosti in glede na poslovanje njihovega izdajatelja izpolnjujejo naslednje pogoje: - da se z njimi lahko organizirano trguje, - da so v celoti vplačani, - da so neomejeno prenosljivi ter - da so izdani v nematerializirani obliki, da glede na poslovanje izdajatelja in lastnosti

vrednostnih papirjev izpolnjujejo kriterije za uvrstitev v kotacijo, ki jih v svojem aktu določa borza.

Kriteriji za uvrstitev v enotno borzno kotacijo se nanašajo predvsem na preteklo poslovanje izdajatelja, velikost kapitala, revidirane zaključne račune, število delničarjev in stopnjo razpršenosti delnic v javnosti. Prikazani so v tabeli 4.

41

TABELA 4: KRITERIJI ZA UVRSTITEV V BORZNO KOTACIJO Kriteriji za uvrstitev delnic v enotno borzno kotacijo 1. Leta poslovanja 3 2. Realnost in objektivnost rač. izkazov revidirani računovodski izkazi za tri leta 3. Velikost kapitala 500 mio SIT 4. Minimalna velikost razreda delnic 200 mio SIT 5. Odstotek razreda delnic v javnosti vsaj 25% 6. Število imetnikov razreda delnic vsaj 150 Kriteriji za uvrstitev obveznic v enotno borzno kotacijo 1. Leta poslovanja 3 2. Realnost in objektivnost rač. izkazov revidirani računovodski izkazi za tri leta 3. Skupna nom. vrednost prodane emisije 300 mio SIT Kriteriji za uvrstitev na prosti trg Od 5. januarja 1995 preko borznega informacijskega sistema deluje prosti trg, na katerem se trguje z vrednostnimi papirji, ki niso bili sprejeti v borzno kotacijo. Za trgovanje na tem trgu morajo imeti izdajatelji dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za javno ponudbo vrednostnih papirjev, potrebna je izdaja prospekta in uspešno zaključena javna prodaja kakor tudi prosta prenosljivost vrednostnih papirjev. Poleg relativno enostavnega postopka uvrstitve v ta trg je prednost tudi ta, da lahko pobudo za uvrstitev v trgovanje na prostem trgu poda kdorkoli (delničarji, drugi investitorji, Agencija, borzni posredniki, itd) in ne samo izdajatelj, kot to velja za uvrstitev v uradno borzno kotacijo. Poleg tega sklep o uvrstitvi v trgovanje na prosti trg sprejme Uprava Ljubljanske borze in ne Odbor za sprejem. Kratkoročni vrednostnimi papirji so uvrščeni v posebni segment prostega trga.

Vir: Ljubljanska borza 2004c

Za sprejem novih vrednostnih papirjev na borzo je pristojen Odbor za sprejem članov in vrednostnih papirjev na borzo, ki ga sestavljajo zunanji pravni in finančni strokovnjaki in predstavnik borze. 3.4.2 Priprava prospekta in vloge za kotacijo obveznic na borzi Izdajatelj vrednostnih papirjev, ki se je v sklepu o izdaji vrednostnih papirjev zavezal, da bo novo izdani, javno ponujeni, serijski vrednostni papir kotiral na organiziranem trgu, prične s postopkom uvrstitve papirja na borzo takoj po izdaji vrednostnega papirja v nematerializirani obliki v klirinško depotni družbi (najkasneje v osmih dneh po prejemu obvestila o izdaji), sicer bo borza ta papir po uradni dolžnosti uvrstila na prosti trg. Izdajatelj vrednostnega papirja, ki zaprosi za sprejem vrednostnega papirja na borzo, mora Odboru za sprejem posredovati zahtevo za sprejem v kotacijo ter naslednjo dokumentacijo (14. člen Pravil borze): - pet izvodov osnutka prospekta za kotacijo na borzi; - dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za javno ponudbo oziroma dovoljenje

agencije za organizirano trgovanje;

42

- prečiščeno besedilo statuta izdajatelja; - izpis iz sodnega registra; - kopije revizijskih poročil za zadnja tri poslovna leta; - odločbo agencije o uspešnosti javne prodaje vrednostnih papirjev, ki so predmet

zahteve;

- izjavo o polni vplačanosti vrednostnih papirjev, ki so predmet zahteve; - odločbo o vknjižbi vrednostnega papirja v register nematerializiranih vrednostnih

papirjev pri KDD; - navedbo desetih največjih imetnikov vrednostnih papirjev in njihovega deleža ter

skupno število vseh imetnikov vrednostnih papirjev; - navedbo deleža vrednostnih papirjev izdajatelja, ki jih ima v lasti uprava izdajatelja; - navedbo oseb, ki opravljajo storitve v zvezi z uvedbo vrednostnih papirjev v javno

trgovanje; - dokazilo o plačilu pristojbine za odločanje o sprejemu. Eden najpomembnejših priloženih dokumentov je prospekt, ki mora vsebovati vse informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo za svoje investicijske odločitve. Prospekt za borzno kotacijo je pisni dokument izdajatelja, ki vsebuje podatke, ki omogočajo kupcu vrednostnih papirjev vpogled v izdajateljev pravni in finančni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja (15. člen Pravil borze)). Izvleček prospekta za borzno kotacijo je pisni dokument, ki vsebuje povzetek pomembnejših podatkov iz prospekta. Podrobna vsebina prospekta in vsebina izvlečka prospekta sta določeni z veljavnim sklepom agencije, ki določa podrobnejšo vsebino prospekta, izvlečka prospekta in javnega poziva za vpis in vplačilo vrednostnih papirjev. Dejansko gre za zelo podobno vsebino kot je določena za prospekt za javno ponudbo, le da so podatki ažurirani. 3.4.3 Sprejem vrednostnih papirjev v kotacijo na borzi Odbor za sprejem mora odločit o zahtevi izdajatelja za sprejem vrednostnega papirja v kotacijo na borzi v tridesetih dneh potem, ko je prejel popolno zahtevo. Borza sprejme vrednostni papir v borzno kotacijo, če ugotovi, da vrednostni papir in izdajatelj izpolnjujeta pogoje za kotacijo ter, da je prospekt za kotacijo sestavljen v skladu s predpisi.

43

Odločbo o sprejemu vrednostnega papirja v kotacijo na borzi izroči izdajatelju vrednostnih papirjev, Klirinško depotni družbi in Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Borza je dolžna odločitev o sprejemu vrednostnega papirja v kotacijo objavit v prostorih borze in v dnevnem časopisu najpozneje v osmih dneh po sprejemu odločbe Z vrednostnimi papirji, ki so bili sprejeti v borzno kotacijo, se lahko prične trgovati na uradnem borznem trgu po objavi borze in objavi izvlečka prospekta za kotacijo na borzi, katerega je v roku osmih dni po objavi borze, dolžan objavit izdajatelj vrednostnih papirjev v dnevnem časopisu ali v elektronski obliki. Istočasno mora izdajatelj predložiti prospekt za kotacijo Agenciji za trg vrednostnih papirjev in vsem borzno posredniškim družbam. Izdajatelj mora zagotoviti, da sta prospekt za borzno kotacijo in izvleček prospekta za borzno kotacijo brezplačno na voljo vsem zainteresiranim osebam na sedežu izdajatelja. Primer javne objave o kotaciji obveznic prikazuje naslednja slika: SLIKA 8: OBJAVA O KOTACIJI OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. - 3. EMISIJA 1. OBJAVA O UVRSTITVI 3. EMISIJE OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. V KOTACIJO NA LJUBLJANSKI BORZI D.D., LJUBLJANA 2. IZDAJATELJ DOLŽNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIREJEV

Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje

3. VRSTA DOLŽNIŠKEGA VREDNOSTNEGA PAPIRJA

Tip vrednostnega papirja: navadne imenske obveznice tretje emisije nominirane v EUR Dospetje: pet let in pol, končna zapadlost 01.03.2005 Obrestna mera: 6% fiksna Način izplačila: obresti se izplačujejo dvakrat letno, glavnica ob zapadlosti, po amortizacijskem načrtu v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan zapadlosti Obdobje izplačila: obresti se izplačujejo polletno, to je 1.3. in 1.9., prvič:

01.03.2000, zadnjič: 01.03.2005; glavnica se izplača ob zapadlosti, to je 01.03.2005.

Zavarovanje terjatev: premoženje banke Druge pravice iz obveznic: obveznice lahko služijo kot prvovrstno zavarovanje

katerekoli obveznosti imetnika do banke.

4. SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE 10.000.000 EUR v tolarski protivrednosti

44

5. APOENSKA STRUKTURA 100.000 obveznic po 100 EUR

6. PRIČETEK KOTACIJE

Ljubljanska borza d.d., Ljubljana bo datum začetka kotacije 3. emisije obveznic Banke Celje d.d. določila naknadno.

7. SEGMENT, V KATEREM SE BO TRGOVALO Z OBVEZNICAMI Z obveznicami 3. emisije Banke Celje d.d. se bo trgovalo v borzni kotaciji A Ljubljanske borze d.d., Ljubljana.

8. DRUGA POMEMBNA DEJSTVA V ZVEZI Z OBVEZNICAMI Po mnenju izdajatelja so vsa pomembna dejstva o obveznicah in izdajatelju objavljena v prospektu.

9. PROSPEKTI O TRETJI IZDAJI OBVEZNIC BANKE CELJE d.d. SO NA RAZPOLAGO NA SEDEŽU IZDAJATELJA. Vir: Banka Celje d.d. 1999 Naknadno, po objavi tega poziva, je borza določila prvi dan trgovanja za obveznice Banke Celje d.d. – 3. emisija, to je 6. 3. 2000. Iz primera izdaje 3. emisije obveznice Banke Celje d.d. lahko vidimo, da je postopek izdaje, od sprejema Sklepa o izdaji na Zboru banke dne 17. 6. 1999 do kotacije obveznic na borzi dne 6. 3. 2000, trajal devet mesecev, kar je precej dolgo obdobje. Ravno zato se vse več izdajateljev na slovenskem kapitalskem trgu odloča za postopek nejavne ponudbe, ki je bistveno krajši. 3.5 Postopek nejavne ponudbe obveznic Nejavna ponudba obveznic oziroma zasebni plasma je pri nas zakonsko omejena na največ petdeset vnaprej znanih vlagateljev, ki se zavežejo, da bodo odkupili celotno izdajo obveznic. Izdaja obveznic z zasebnim plasmajem in njihova kasnejša uvrstitev na organiziran trg z naknadno pridobitvijo dovoljenja za organizirano trgovanje ima za izdajatelja mnoge prednosti. Pri nejavni ponudbi obveznic se namreč izogne razmeroma zapletenemu postopku pridobitve dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za javno ponudbo. To mu omogoči večjo prilagodljivost pri sami prodaji obveznic, predvsem pa se mu močno skrajša čas od sprejeme sklepa o izdaji, kjer določi osnovne pogoje obveznice, med njimi obrestno mero, do začetka vpisa obveznic. Ta čas je sila pomemben, saj lahko medtem pride do tržnih sprememb in s tem nepravilno določene cene. Omejitev vpisa na petdeset oseb, zaradi majhnosti slovenskega trga, ne pomeni ovire, saj je ciljna skupina vlagateljev običajno dosti nižja (od dvajset do trideset oseb za emisijo 2,5 mia SIT). Pri nejavni ponudbi izdajatelju ni potrebno določiti prag uspešnosti, tako da lahko ponudbo zaključi, četudi emisija ni v celoti prodana. Nejavno prodajo vrši izdajatelj običajno na osnovi ponudbenega memoranduma, ki je skrajšana oblika prospekta za javno ponudbo. Po zaključeni prodaji sledi izdaja obveznic v nematerializirani obliki z vpisom v centralni register vrednostnih papirjev. Če je izdajatelj v sklepu o izdaji investitorjem zagotovil

45

kotacijo obveznic na borzi, bo sedaj lahko pričel s postopkom pridobitve dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za organizirano trgovanje (priprava prospekta). V Sloveniji se predvsem banke v zadnjih letih v glavnem odločamo za nejavno ponudbo obveznic, kjer celoten postopek izdaje izvedemo same, tudi vpis in vplačilo obveznic (pri javni ponudbi morajo namreč banke, ki nimajo dovoljenja za opravljanje storitev po Zakonu o trgu vrednostnih papirjev, vpis in vplačilo obveznic opraviti preko borzne hiše ali banke z dovoljenjem). 3.6 Stroški izdaje obveznic Stroški, ki bremenijo izdajatelja in nastanejo v postopku priprave izdaje obveznic, njihove primarne prodaje, izdaje v nematerializirani obliki in v postopku uvrstitve v kotacijo na borzi, so predvsem: - stroški priprave izdaje in izvedbe prve prodaje obveznic ter kasnejši stroški izdajatelja

v zvezi z unovčevanjem kuponov in v zvezi z obveznim poročanjem; - stroški Agencije za trg vrednostnih papirjev;

- stroški Klirinško depotne družbe, d.d. in

- stroški Ljubljanske borze, d.d.

Skupni stroški izdaje, ki bremenijo izdajatelja in mu torej dražijo vir financiranja, so pri izdaji obveznic v višini npr. ene milijarde tolarjev sorazmerno visoki in znašajo najmanj en odstotek nominalne vrednosti celotne izdaje. S povečevanjem velikosti izdaje le-ti hitro upadejo in so že skoraj primerljivi s stroški izdaje na razvitih trgih (med 0,3% do 0,5%). Poleg stroškov vseh treh institucij (agencije, depotne družbe, borze) zelo visok strošek predstavljajo stroški skrbnika za izplačilo kuponov, ki pa pri bankah, izdajateljicah obveznic, odpadejo, saj izplačila opravljajo same. V skupnih stroških niso upoštevani stroški obveščanja javnosti, ki so, odkar je dana možnost elektronske objave javnih obvestil na SEOnetu, bistveno nižji (okrog 40.000 SIT mesečno ne glede na število objav). Te stroške lahko izdajatelj namreč šteje kot stroške trženja oziroma splošne stroške poslovanja (določene objave so že sicer zakonsko obvezne za delniško družbo ali banko, kot npr. objava revidiranega letnega poročila). Vsekakor so visoki stroški izdaje, poleg zapletenosti postopka izdaje in kotacije obveznic na borzi, eden glavnih razlogov, da se slovenska podjetja ne odločajo za financiranje z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev. 3.7 Obveznost poročanja Izdajatelj, katerega vrednostni papirji so sprejeti v borzno kotacijo, pridobi s tem status javne dražbe, kar med ostalim pomeni, da mora spoštovati Pravila borze o rednem in

46

tekočem obveščanju borze in javnosti o vseh dogodkih in spremembah v poslovanju, ki so pomembni za družbo in investitorje. Izdajatelj mora javnosti razkriti vse poslovne dogodke, ki bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnega papirja oziroma na sposobnost družbe, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz vrednostnega papirja in sicer z objavo informacije: - v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije in/ali - v elektronski obliki na SEOnet-u (sistem elektronskega obveščanja Ljubljanske borze).

Objava mora vsebovati vse informacije, ki vlagateljem omogočajo presojo položaja in oceno vpliva poslovnega dogodka na ceno vrednostnega papirja. Izdajatelji morajo objaviti predvsem naslednje: - objava letnih, polletnih in vmesnih, četrtletnih rezultatov poslovanja; - predhodne ocene poslovanja in napovedi; - podatke v zvezi z zasedanjem skupščine delničarjev družbe; - informacije o poslovanju in drugih spremenjenih pogojih poslovanja in o vplivu

dogodkov iz okolja, ki lahko vplivajo na pravni in finančni položaj družbe; - informacije o odločitvah in sklepih ter drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na

kapitalsko strukturo v družbi in na vrednotenje izdanega vrednostnega papirja; - informacije o statusnih spremembah izdajatelja in spremembah pravno organizacijske oblike izdajatelja. V primeru kršitve dolžnosti obveščanja lahko Odbor za sprejem zoper izdajatelja izreče naslednje sankcije:

- interni opomin;

- opomin, ki je izrečen v okviru članov Ljubljanske borze;

- javni opomin;

- začasna ali trajna izključitev vrednostnih papirjev iz borzne kotacije. Poleg obstoječe zakonodaje glede obveščanja je marca letos začel veljati prvi Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki še natančneje zavezuje javne družbe k obveščanju javnosti. Ljubljanska borza je v zadnjih letih veliko storila za korektno obveščanje investitorjev. Še posebej se je obveščanje javnosti izboljšalo z uvedbo elektronskega načina obveščanja, imenovanega SEOnet, katerega prikazuje naslednja slika:

47

SLIKA 9: DELOVANJE SISTEMA SEONET Vir: Klemenc, 2002,31

Obvestilo

Borza SEOin

Javna objava

SEOnet http://seonet.ljse.si/

Informacija

Informacija

Drugi nosilci objav (Borzanet, e-pošta, Dot.si)

Informacija Informacija

Investicijska javnost

Izdajatelj

48

4 ANALIZA OBVEZNIC SLOVENSKIH POSLOVNIH BANK 4.1 Primarne izdaje bančnih obveznic Primarni trg dolžniških vrednostnih papirjev je v Sloveniji napram delniškemu relativno dobro razvit. Glavni akter je država, ki republiške obveznice prodaja preko avkcij, sicer pa pri dolžniških vrednostnih papirjih prevladujejo banke, ki z izdajami obveznic pridobivajo dolgoročne vire sredstev. Iz spodnjih dveh tabel vidimo, da je bilo v obdobju od marca 1994 do junija 2004 z 48 javnimi ponudbami obveznic zbranih 62 mlrd SIT. Banke so izdale 38 emisij v skupni vrednosti 48,9 mlrd SIT, kar predstavlja 79% vseh zbranih sredstev. Opazimo lahko, da število javnih ponudb bančnih obveznic v zadnjih letih močno upada, naraščajo pa zato nejavne ponudbe. Po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev je bilo v letu 1997 sedem nejavnih ponudb obveznic, v letu 2003 pa kar 23, od tega 11 bančnih v skupni vrednosti 62 mlrd SIT in 12 ponudb ostalih izdajateljev v vrednosti 15,5 mlrd SIT. Ti podatki so vsekakor razveseljivi, saj kažejo na to, da se poleg bank za izdajo obveznic odloča vse več ostalih izdajateljev. TABELA 5: JAVNE PONUDBE BANČNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Bančni vrednostni papirji

Leto Izdaje Delnic Izdaje obveznic Skupaj Število Nom. vred. Število Nom. vred. 1994 6 5.600 5 3.480 9.080 1995 5 632 7 4.509 5.141 1996 2 865 8 7.809 8.674 1997 0 0 5 8.163 8.163 1998 0 0 3 3.080 3.080 1999 0 0 3 3.317 3.317 2000 0 0 4 9.313 9.313 2001 0 0 1 2.155 2.155 2002 0 0 1 3.038 3.038 2003 0 0 1 4.029 4.029 2004 0 0 0 0 0 Skupaj 13 7.097 38 48.893 55.990 Vir: Banka Slovenije 2004

49

TABELA 6: JAVNE PONUDBE OSTALIH IZDAJATELJEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV (brez države)

Vrednostni papirji ostalih izdajateljev

Leto Izdaje delnic Izdaje obveznic Skupaj Število Nom. vred. Število Nom. vred. 1994 0 0 1 4.000 4.000 1995 3 373 2 703 1.076 1996 1 314 1 724 1.038 1997 2 324 1 1.000 1.324 1998 1 66 1 2.000 2.066 1999 2 779 3 2.720 3.499 2000 1 450 1 2.000 2.450 2001 0 0 0 0 0 2002 0 0 0 0 0 2003 0 0 0 0 0 2004 0 0 0 0 0 Skupaj 10 2.306 10 13.147 15.453 Vir: Banka Slovenije 2004 4.2 Sekundarni trg bančnih obveznic Trgovanje z bančnimi obveznicami na sekundarnem trgu je zelo skromno, saj večji investitorji običajno le-te držijo do zapadlosti in ne trgujejo z njimi. Kljub temu se banke odločajo za kotacijo svojih obveznic in to predvsem zato, ker imajo institucionalni investitorji, ki so največji kupci bančnih obveznic, določene zakonske omejitve glede naložb v netržne vrednostne papirje. V tabeli 8 in 9 so prikazane vse izdaje bančnih obveznic, ki kotirajo v borzni kotaciji ali na prostem trgu Ljubljanske borze d.d. Na Ljubljanski borzi je konec junija letos kotiralo 92 obveznic, od tega 44 bančnih in sicer 33 v borzni kotaciji in 11 na prostem trgu. Iz pregleda lahko ugotovimo predvsem naslednje: - večina izdanih obveznic, kar 31 od vseh 44, je nominiranih v evrih – izdanih z valutno klavzulo (s tem so si banke izboljšale valutno strukturo bilance); - osnovni namen izdaj je pridobitev dolgoročnih virov sredstev, strukturiranje bilance in povečanje kapitala banke (podrejene obveznice) - obresti se večinoma izplačujejo polletno, glavnica pa ob zapadlost; - v zadnjih dveh letih je vse več izdaj v tolarjih, z nominalno obrestno mero in letnim izplačilom kuponov.

50

TABELA 7: BANČNE OBVEZNICE - BORZNA KOTACIJA

Zap. Št. Izdajatelj

Trgovalna koda

Datum začetka

trgovanjaNom. vred.

izdaje na borzi Apoenska

sestava

Število izdanih

obveznic po

apoenih

Letna obr. mera

Začetek obrest. in

rok zapadlosti

Način odplačevanja

Datum izplač.

kuponovZavarovanje

terjatev Namen izdaje obveznice

1 Abanka Vipa

Ljubljana AB03 14.6.99 7 mio EUR 100 EUR 70.000 5%

1.11.1998 1.11.2005

7 let

obresti polletno, glavnica ob zapadlosti

1.5. 1.11.

izdajatelj jamči z vsem svojim premoženjem

povečanje jamstvenega kapitala in uresničevanje dolgoročnih poslovnih

smernic banke

2 Abanka Vipa

Ljubljana AB04 27.12.00 10 mio EUR 100 EUR 100.000 6,25%

1.6.2000 1.6.2007 6,5 let


1.12. 1.6.


povečanje jamstvenega kapitala banke

3 Abanka Vipa

Ljubljana AB05 26.9.01 10 mio EUR 100 EUR 100.000 6,00%

15.4.2001 15.4.2006

5 let


15.4. 15.10.



4 Abanka Vipa

Ljubljana AB06 25.11.02 13,5 mio EUR 100 EUR 135.000 5,9%

15.5.2002 15.5.2009

7 let


15.5. 15.11.



5 Abanka Vipa

Ljubljana AB07 30.10.03 17,3 mio EUR 100 EUR 173.000 5,3%

21.5.2003 21.5.2010

7 let


21.5. 21.11.



6 Banka Celje BCE3 6.3.00 10 mio EUR 100 EUR 100.000 6%

1.9.1999 1.3.2005 5,5 let


1.3. 1.9.

jamči banka neomejeno z vsem svojim premoženjem

povečanje dolgoročnih sredstev za plasmaje v

dolgoročne naložbe banke


15.4.2000 15.4.2006

6 let

obresti in glavnica polletno, 2-letni

moratorij na izplačilo glavnice

15.4. 15.10.


obveznice so bile izdane v zaprti izdaji


15.03.2001 15.03.2007

6 let


15.9. 15.3.



9 Banka Celje BCE6A 30.9.02 10 mio EUR 100 EUR 100.000 5,6%

15.02.2002 15.02.2008

6 let

obresti letno, glavnica ob zapadlosti 15.2.



51


Trgovalna koda

Datum začetka

trgovanjaNom. vred.


sestava

Število izdanih

obveznic po

apoenih

Letna obr. mera

Začetek obrest. in

rok zapadlosti


Datum izplač.

kuponovZavarovanje


10 Banka Celje BCE6B 30.9.02 1.000 mio SIT 100.000 SIT 10.000 4,9% + TOM

15.02.2002 15.02.2005

3 leta




11 Banka Celje BCE7 17.11.03 10 mio EUR 100 EUR 100.000 5,15%

1.4.2003 1.4.2010

7 let




12 Banka Vipa Nova Gorica VP02E 25.10.95

2.045.167,52 EUR

255,65 EUR 511,29 EUR

5.112,92 EUR

1.000 1.500 200 10%

1.4.1995 1.4.2005

10 let

obresti in glavnica polletno, 2 letni

moratorij na glavnico

1.4. 1.10.

jamči Abanka Vipa s svojim

celotnim kapitalom

dokapitalizacija in uresničevanje dolgoročnih poslovnih smernic razvoja

banke

13 Banka Vipa Nova Gorica VIP3E 13.11.96

2.556.459,41 EUR 255,65 EUR 10.000 7,5%

16.8.1996 16.8.2006

10 let



16.2. 16.8.


celotnim kapitalom

dokapitalizacija in uresničevanje dolgoročnih poslovnih smernic razvoja

banke

14 Banka Vipa Nova Gorica VIP4E 3.12.97

2.045.167,52 EUR 255,65 EUR 8.000 7%

1.8.1997 1.8.2007

10 let



1.2. 1.8.


celotnim kapitalom

povečanje jamstvenega kapitala in uresničevanje dolgoročnih poslovnih smernic razvoja banke

15 Banka Vipa Nova Gorica VIP5 24.12.98 2 mio EUR 200 EUR 10.000 6%

15.7.1998 15.7.2008

10 let



15.1. 15.7.


celotnim kapitalom


16 Banka Vipa Nova Gorica VIP6 6.3.00 2 mio EUR 200 EUR 10.000 5,5%

9.9.1999 9.9.2009

10 let

obresti in glavnica polletno, 2 in pol letni moratorij na

glavnico 9.3. 9.9.


celotnim kapitalom


17 Banka Vipa Nova Gorica VIP7 19.7.01 2 mio EUR 200 EUR 10.000 6,2%

18.12.2000 18.12.2010

10 let

obresti in glavnica polletno, 2 in pol letni moratorij na

glavnico 18.6.

18.12.


celotnim kapitalom

pridobitev dolgoročnih virov za uresničevanje

naložbene politike banke

52


Trgovalna koda

Datum začetka

trgovanjaNom. vred.


sestava

Število izdanih

obveznic po

apoenih

Letna obr. mera

Začetek obrest. in

rok zapadlosti


Datum izplač.

kuponovZavarovanje


18 Banka Zasavje

Trbovlje BZ02E 14.1.974.601.626,93

EUR

255,65 EUR 511,29 EUR

5.112,92 EUR 25.564,59 EUR 51.129,19 EUR

2.000 1.000 100 40 40 7,5%

31.7.1997 31.7.2004

8 let


31.3. 30.9.

obveznice niso zavarovane,

jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem

financiranje dolgoročnih naložb in kapitalsko

krepitev

19 Nova kreditna banka Maribor KBM2 14.11.00 9 mio EUR 500 EUR 18.000 5,9%

17.1.2000 17.1.2006

6 let


17.1. 17.7.


pridobitev virov za uresničevanje naložbene

politike banke

20 Nova kreditna banka Maribor KBM3 14.11.01 2.000 mio SIT 100.000 SIT 20.000

5,8% +TOM

1.4.2001 2.10.2006

5 let

obresti letno (zadnje obd. je

polletno), glavnica ob zapadlosti

1.4., zadnji 2.10.



21 Nova kreditna banka Maribor KBM4 14.11.01 9 mio EUR 500 EUR 18.000 6%

1.4.2001 2.10.2006

5 let

obresti letno (zadnje obd. je

polletno), glavnica ob zapadlosti

1.4., zadnji 2.10.



22

Nova Ljubljanska

banka NLB3 18.7.00 4.000 mio SIT 100.000 SIT 40.000

5,25 % +

TOM

1.3.2000 2.3.2005

5 let


1.3. 1.9.


pridobitev dolgoročnih sredstev in izboljšanje

rokovne in valutne strukture bilance

23

Nova Ljubljanska

banka NLB4 18.7.00 5 mio EUR 500 EUR 10.000 5,65%

1.3.2000 2.3.2005

5 let


1.3. 1.9.




24

Nova Ljubljanska

banka NLB5 27.9.01 12 mio EUR 1.000 EUR 12.000 5,80%

1.12.2000 1.12.2005

5 let


1.6. 1.12.




25

Nova Ljubljanska

banka NLB9 18.6.03 10.847,4 mio SIT 100.000 SIT 108.474 8,5%

20.11.2002 20.11.2006

4 leta



izboljšanje rokovne strukture bilance ter pridobitve dodatnih

dolgoročnih virov sredstev

26

Nova Ljubljanska

banka NLB10 18.6.03 10.824,3 mio SIT 100.000 SIT 108.243 3% + TOM

20.11.2002 20.11.2007

5 let





53


Trgovalna koda

Datum začetka

trgovanjaNom. vred.


sestava

Št. izdanih obveznic

po apoenih

Letna obr. mera

Začetek obrest. in

rok zapadlosti


Datum izplač.

kuponovZavarovanje


27

Nova Ljubljanska

banka NLB11 18.6.03 26.326.000 EUR 1.000 EUR 26.326 5,1%

20.11.2002 20.11.2009

7 let





28

Nova Ljubljanska

banka NLB12 14.11.03 8.000 mio SIT 100.000 SIT 80.000

TOM +

2,65%

5.5.2003 5.5.2008

5 let


5.5. 5.11.


zmanjševanje dolge pozicije v TOM ter pridobitev dodatnih dolgoročnih virov

29

Nova Ljubljanska

banka NLB13 14.11.03 11.733,5 mio SIT 100.000 SIT 117.335 7,0%

9.6.2003 9.6.2013

10 let



povečanje kapitalske ustreznosti banke

30 SKB banka Ljubljana SKB4A 30.12.99 3.818,2 mio SIT 100.000 SIT 38.182

TOM +

5,25%

1.6.1999 1.12.2005

6 let

obresti in revalorizacija

polletno, nominalna vrednost glavnice

ob dospelosti 1.6.

1.12.

jamči SKB banka

neomejeno z vsem svojim premoženjem

zbiranje dolgoročnih sredstev, znižanih z

dosedanjimi odplačili glavnic prejšnjih izdaj

obveznic

31 SKB banka Ljubljana SKB4B 30.12.99 5,909 mio EUR 500 EUR 11.818 5,25%

1.6.1999 1.12.2005

6 let

obresti polletno, glavnica ob dospelosti

1.6. 1.12.

jamči SKB banka

neomejeno z vsem svojim premoženjem

zbiranje dolgoročnih sredstev, znižanih z

dosedanjimi odplačili glavnic prejšnjih izdaj

obveznic

32 Deželna banka

Slovenije ZKB1E 10.7.952.556.459,41

EUR 255,65 EUR 511,29 EUR

5.000 2.500 10%

15.9.1994 15.9.2004

10 let


15.3. 15.9.

izdajatelj jamči s svojim celotnim

kapitalom povečanje osnovnega

kapitala banke

33

Deželna banka Slovenije Ljubljana SZB3 15.3.00 2.000 mio SIT 10.000 SIT 200.000

TOM + 5,3%

1.8.1999 1.8.2005

6 let


izdajatelj jamči s svojim celotnim

kapitalom

pridobitev novih sredstev z dolgoročno zapadlostjo, ki jih banka potrebuje za

naložbe Vir: Ljubljanska borza 2004

54

TABELA 8: BANČNE OBVEZNICE - PROSTI TRG


Trgovalna koda

Datum začetka

trgovanja

Nominalna vrednost izdaje na prostem trgu

Apoenska sestava

Število izdanih

obveznic po apoenih

Letna obrestna

mera

Začetek obrestovanja

in rok zapadlosti


Datum izplačila kuponov

Namen izdaje obveznice Zavarovanje terjatev

1 Banka Koper BKP4 21.12.00 2.000 mio SIT 100.000 SIT 20.000 T + 6%

1.8.2000 1.8.2005

5 let


1.2. 1.8.



2

Nova Ljubljanska

banka NLB7 22.11.02 6.250 mio SIT 100.000 SIT 62.500 10%

24.6.2002 24.12.2005

3,5 let


24.6. 24.12.

izboljšanje rokovne strukture

bilance ter pridobitev dodatnih



3

Nova Ljubljanska

banka NLB8 22.11.02 14,276 mio EUR 1.000 EUR 14.276 5,5%

24.6.2002 24.6.2007

5 let


24.6. 24.12.

izboljšanje rokovne strukture

bilance ter pridobitev dodatnih



4 Poštna banka

Slovenije PBS2 27.12.02 1.500 mio SIT 100.000 SIT 15.000 TOM + 6%

20.6.2000 20.6.2007

7 let

obresti polletno, nominalna vrednost

glavnice ob zapadlosti

20.6. 20.12.

izdajatelj izdaja obveznice z namenom povečanja dodatnega kapitala s

podrejenim dolgom in z namenom

zagotovitve dolgoročnih

virov sredstev

obveznice so visoko tvegan vrednostni

papir, so nezavarovane in so glede poplačila ob

likvidaciji oz. stečaju banke podrejene čistim dolžniškim

inštrumentom

55


Trgovalna koda

Datum začetka

trgovanja

Nominalna vrednost izdaje na prostem trgu

Apoenska sestava

Število izdanih

obveznic po apoenih

Letna obrestna

mera

Začetek obrestovanja

in rok zapadlosti


Datum izplačila kuponov

Namen izdaje obveznice Zavarovanje terjatev

5 Poštna banka

Slovenije PBS3 27.12.02 1.795,5 mio SIT 100.000 SIT 17.955 TOM + 5,3%

10.12.2000 10.12.2005

5 let

obresti letno, nominalna vrednost

glavnice ob zapadlosti 10.12.

izdajatelj izdaja obveznice z namenom

zagotivitve dolgoročnih

virov sredstev

obveznice niso posebej zavarovane,

za obveznosti iz obveznic jamči

izdajatelj z vsem svojim premoženjem

6 Poštna banka

Slovenije PBS5 6.1.04 10 mio EUR 1.000 EUR 10.000 4,8%

31.7.2003 31.7.2008

5 let

obresti letno, nominalna vrednost

glavnice ob zapadlosti 31.7.

izdajatelj izdaja obveznice z namenom

zagotivitve dolgoročnih

virov sredstev

obveznice niso posebej zavarovane,

za obveznosti iz obveznic jamči

izdajatelj z vsem svojim premoženjem

7 Probanka Maribor PRB4 15.3.01 5.000.000 EUR 100 EUR 50.000 5,5%

24.9.1999 24.9.2007

8 let

obresti in glavnica letno, 3-letni moratorij na

odplačilo glavnice 24.9.

Obveznice so bile izdane v zaprti izdaji

Izdajatelj jamči z vsem svojim premoženjem


1.8.2001 1.8.2006

5 let





6.12.2002 6.6.2008 5,5 let

obresti letno, glavnica ob zapadlosti

6.12., z izjemo petega

kupona, katerega obresti

zapadejo 6.6.2008




8.12.2003 8.12.2010

7 let




11 Deželna banka

Slovenije SZB4 1.4.04 6,753 mio EUR 100 EUR 100 EUR 6%

1.4.2004 1.4.2007

3 leta



Vir: Ljubljanska borza d.d 2004

56

5 SKLEPNE UGOTOVITVE Primarni trg obveznic je v Sloveniji, napram primarnemu trgu delnic, relativno dobro razvit. Vendar pa lahko govorimo predvsem o primarnem trgu državnih in bančnih obveznic, medtem, ko primarnega trga podjetniških obveznic skorajda ni. Za takšno stanje je več razlogov. Največja oviro predstavljajo visoki stroški izdaje in zapleten postopek primarne prodaje vrednostnega papirja ter slabo razvit sekundarni trg obveznic. Tako se podjetja raje odločajo za enostavnejši način financiranja preko poslovnih bank. Poslovne banke so pri tem v prednosti saj znajo same pripraviti in izvesti celoten postopek primarne prodaje obveznic ter kasneje postopek izdaje obveznic v centralnem registru vrednostnih papirjev in postopek kotacije obveznic na borzi. Prav tako kasneje same skrbijo za izplačilo obveznosti iz zapadlih kuponov. Vse to pa pomeni nižje stroške, ki poleg obrestne mere predstavljajo ceno dolga izdajatelja. Za slovenske poslovne banke je značilno, da se v zadnjih letih odločajo predvsem za nejavno, zaprto ponudbo svojih obveznic, katere kasneje uvrstijo na borzo ter, da zaradi novih, ostrejših predpisov o kapitalski ustreznosti, izdajajo predvsem podrejene, subordinirane obveznice, ki štejejo v dodatni kapital banke. Za nejavno ponudbo obveznic se banke odločajo predvsem zaradi hitrejšega in cenejšega postopka same izdaje in zaradi majhnosti trga. Poleg obveznic pa so banke v zadnjih dveh, treh letih pričele izdajati tudi potrdila o vlogi (certificate of deposit), tako za pravne kot za fizične osebe. Z razvojem institucionalnih investitorjev (zavarovalnice, investicijske družbe, pokojninski skladi,…) in sočasnim padanjem bančnih depozitnih obrestnih mer je povpraševanje po obveznicah v zadnjih dveh letih močno naraslo in je večje od ponudbe. To je zaznati tudi na primarnem trgu podjetniških obveznic, kjer sta se letos za dolgoročno financiranje z izdajo obveznic odločili dve veliki, uspešni slovenski podjetji, to sta družba Cimos d.d., Koper in družba Mercator d.d., Ljubljana, kar je vsekakor zelo vzpodbudno za razvoj slovenskega kapitalskega trga.

57

6 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Izdajatelji vrednostnih papirjev z izdajo lastniških in dolžniških vrednostnih papirjev pridobijo dodatna finančna sredstva na primarnem trgu kapitala. Prvo prodajo vrednostnega papirja lahko izdajatelji v Sloveniji opravijo po postopku javne ponudbe, kjer vrednostni papir, na osnovi predhodno pridobljenega dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev, javno ponudijo širši javnosti ali po postopku nejavne, zasebne ponudbe, kjer prodajo vršijo v zaprtem krogu, največ petdesetih vnaprej znanih investitorjev. Največji izdajateljici dolžniških vrednostnih papirjev na slovenskem kapitalskem trgu sta država (zakladne menice in obveznice) in Banka Slovenije (tolarski in devizni blagajniški zapisi), sledijo poslovne banke, ki z izdajo obveznic zbirajo kvalitetne dolgoročne vire financiranja, medtem, ko primarnih izdaj podjetniških obveznic skorajda ne poznamo. Obveznice spadajo med najbolj razširjene dolžniške vrednostne papirje. Iz navadnih obveznic, ki so med slovenskimi investitorji najbolj priljubljene, se je razvilo več tipov obveznic, ki razen pravice do obresti in glavnice, vsebujejo tudi druge pravice imetnika (dodatna zavarovanja, pravica do zamenjave obveznice za delnice izdajatelja, …) in/ali izdajatelja (obveznice na odpoklic, ko si izdajatelj pridrži pravico do odpoklica obveznic pred njihovim datumom dospetja, subordinirane obveznice, …). Primarni trg obveznic je v Sloveniji relativno slabo razvit. Glavni razlogi so: proces lastninjenja, nepoznavanje trga kapitala, nezaupanje, prevlada državnih in bančnih obveznic, enostavnejše financiranje z najemom kreditov pri bankah, zapleten postopek in visoki stroški izdaje ter slaba likvidnost na sekundarnem trgu. Za nadaljnji razvoj primarnega trga obveznic je zato nujno, da se znižajo celotni stroški izdaje (predvsem stroški Agencije za trg vrednostnih papirjev in klirinško depotne družbe) in stroški trgovanja z obveznicami na borzi (predvsem provizije borze, medtem, ko so posredniške provizije že sprejemljive), ki oboji skupaj močno dražijo vir financiranja izdajatelju. KLJUČNE BESEDE: trg kapitala, primarni trg, sekundarni trg, borza vrednostnih papirjev, dolžniški vrednostni papirji, obveznica, izdajatelj vrednostnih papirjev, javna ponudba, zaprta (privatna) ponudba, nejavna ponudba.

58

ABSTRACT AND KEY WORDS Issuers of securities obtain additional financial means on the primary capital market through the issue of debt and equity securities. The first sale of a security by issuers in Slovenia, may be enacted through the process of a public tender, where a security, on the basis of a licence previously acquired from the Securities Market Agency, is offered to the general public or using non-public, private placement, where the securities are sold to a limited number of known investors, being fifty at the most. The biggest debt securities stock issuers on the Slovene capital market, being the state (treasury bills and bonds) and The Bank of Slovenia (tolar and foreign exchange bills), are closely followed by commercial banks, which issue bonds to get long term financing sources of good quality. The primary issue of commercial bonds on the other is not well represented on the market. Bonds represent the most common debt securities. Normal bonds, which are by far the most popular among Slovene investors, evolved into many different types of bonds, that apart from the right to interest and the principal, include other rights of the holder (e.g. additional insurance, the right to exchange the bonds for issuers stock, etc.) and/or of the issuer (e.g. callable bonds, where the issuer retains the right to call the bonds in before their maturity, subordinate bonds, etc.). The primary bond market in Slovenia is relatively underdeveloped. The main reasons therefore are: ownership transformation, being unfamiliar with the capital market, distrust, the prevalence of state and bank bonds, simpler financing through bank loan raising, complicated procedure in high cost of issue as well as bad liquidity on the secondary market. For further development of the primary bond market it is imperative to decrease the total costs of issue (the cost of the Securities Market Agency and the KDD – the Central Securities Clearing Corporation) and the costs of securities trading on the stock market (mostly stock market commissions, whereas the brokerage commissions have already become acceptable), which increase the costs of the sources of financing for issuers. KEY WORDS capital market - trg kapitala primary market – primarni trg secondary market – sekundarni trg stock exchange – borza vrednostnih papirjev debt securities – dolžniški vrednostni papirji bond - obveznica issuer – izdajatelj vrednostnih papirjev public tender – javna ponudba private placement – zaprta (privatna) ponudba, nejavna ponudba

59

LITERATURA 1. Allen, Linda. 1997. Capital Markets and Institutions: A Global View. New York:

Baruch College, City University of New York. 2. Bobek, Dušan. 1995. Finančni trg. Maribor: EPF. 3. Čas, Miloš. 2000. Borzno pravo. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 4. Fabozzi, Frank J. 1991. The Handbook of Fixed Income Securities. Homewood

(Illinois): Business one Irwin. 5. Fuller, Russell J. in James L. Farrell, Jr. 1987. Modern Investments and Security

Analysis. New York: McGraw-Hill Book Company. 6. Kleindienst, Robert. 2001. Varčevanje v domačih in tujih delnicah. Ljubljana: GV

Založba. 7. Klemenc, Tomaž.2002.SEOnet izboljšuje obveščenost izdajateljev in vlagateljev.

Finance - Borzni fokus, 31. 8. Mishkin, Frederic S. in Stanley G. Eakins. 1997. Financial Markets and Institutions.

2nd ed. Reading, Massachusetts: Addison-Wesley. 9. Pilbeam, Keith. 1998. Finance & Financial Markets. London: MacMillan Press. 10. Prohaska, Zdenko.1999. Finančni trgi. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 11. Reilly, Frank K in Keith C. Brown. 2000. Investment Analysis and Portfolio

Management, 6th edition. Jefferson City: Von Hoffmann Press. 12. Sajovic, Andrej. 1999. Primarni trg kapitala. Moj broker: marec 1999. 13. Stariha, Mladen. 1999. Uvod v finančne trge. Maribor: EPF. 14. Vičič, Miran in Janez Saje. 1990. Izračunavanje donosov obveznic. Bančni vestnik 10,

312. 15. Vičič, Miran. 1992. Primarni trg vrednostnih papirjev. Bančni vestnik 1, 27. 16. Vičič, Miran. 1994. Trg kapitala. Gospodarski vestnik, Izobraževanje, 5 – 17. 17. Veselinovič, Draško. 1995. Borzni priročnik. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

60

VIRI 1. Agencija za trg vrednostnih papirjev. 2004. Predstavitev. Naloge in pristojnosti.

Dostopno na: http://www.a-tvp.si/

2. Banka Celje. 1999. Dokumentacija o izdaji obveznic Banke Celje d.d. – 3. emisija. 3. Banka Slovenije. 2004. Publikacije. Finančni trgi. Dostopno na: http://www.bsi.si/html/publikacije/financni_trgi/index.html (9. 9. 2004) 4. Ljubljanska borza. 2004a. Investitorji. Shema trga. Dostopno na:

http://www.ljse.si/StrSlo/Investit/Menu/in_sht.html (16. 8. 2004) 5. Ljubljanska borza. 2004b. O borzi. Pravila borze in zakoni. Dostopno na:

www.ljse.si/StrSlo/OBorzi/Menu/ob_osi.htm (16. 8. 2004) 6. Ljubljanska borza. 2004c. Izdajatelji. Pogoji sprejema. Dostopno na:

http://www.ljse.si/StrSlo/Izdajate/Menu/iz_kds.htm (25. 8.2004) 7. Ljubljanska borza. 2004d. Statistični podatki. Razširjena polletna statistika. Dostopno

na: http://www.ljse.si/StrSlo/Trgovanj/Menu/tr_stp.htm (12. 9. 2004)

8. Uradni list SFRJ. 1989. Zakon o vrednostnih papirjih 64/89. 9. Uradni list RS. 1994. Zakon o trgu vrednostnih papirjev 4/94. 10. Uradni list RS. 1999. Zakon o trgu vrednostnih papirjev ZTVP-1 56/99. 11. Uradni list RS. 2004. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu vrednostnih

papirjev ZTVP-1A 86/04 12. Uradni list RS. 1999. Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih 23/99. 13. Uradni list RS. 2000. Sklep o podrobnejši vsebini prospekta, izvlečka prospekta in

javnega poziva za vpis in vplačilo vrednostnih papirjev 6/00. 14. Uradni list RS. 2000. Sklep o pogojih, ki jih mora izdajatelj zagotoviti na mestih za

vpisovanje vrednostnih papirjev 6/00. 15. Uradni list RS. 2000. Sklep o podrobnejši vsebini in načinu objave sporočil javnih

družb 6/00.

61

SEZNAM SLIK IN TABEL Seznam slik: SLIKA 1: STRUKTURA FINANČNEGATRGA ................................................................ 7 SLIKA 2: RAZČLENITEV FINANČNEGA TRGA............................................................ 8 SLIKA 3: UDELEŽENCI TRGA KAPITALA................................................................... 10 SLIKA 4: SKLEP O IZDAJI OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. - 3. EMISIJA............... 27 SLIKA 5: JAVNI POZIV ZA VPIS IN VPLAČILO OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. - 3. EMISIJA......................................................................................................... 32 SLIKA 6: VPISNICA ZA OBVEZNICE BANKE CELJE D.D. - 3. EMISIJA ................. 36 SLIKA 7: OBJAVA O ZAKLJUČENI JAVNI PONUDBI OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. - 3. EMISIJA.............................................................................................. 37 SLIKA 8: OBJAVA O KOTACIJI OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. - 3. EMISIJA...... 43 SLIKA 9: DELOVANJE SISTEMA SEONET................................................................... 47 Seznam tabel: TABELA 1: SEZNAM NAJPOMEMBNEJŠIH ZAKONOV, KI UREJAJO PODROČJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV......................................................................... 12 TABELA 2: PREGLEDNOSTI IN SLABOSTI OBVEZNIC GLEDE NA BANČNE VLOGE........................................................................................................... 17 TABELA 3: OZNAKE KREDITNEGA TVEGANJA PO MOODYJU............................. 23 TABELA 4: KRITERIJI ZA UVRSTITEV V BORZNO KOTACIJO .............................. 41 TABELA 5: JAVNE PONUDBE BANČNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV.................... 48 TABELA 6: JAVNE PONUDBE OSTALIH IZDAJATELJEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV (BREZ DRŽAVE) ......................................... 49 TABELA 7: BANČNE OBVEZNICE - BORZNA KOTACIJA........................................ 50 TABELA 8: BANČNE OBVEZNICE - PROSTI TRG ..................................................... 54

Documents

EMISIJE OBVEZNIC V SLOVENSKIH POSLOVNIH BANKAH (primer … · 2017-11-27 · 3.2 Vpis in vplačilo obveznic ... bank želim prikazati razvoj primarnega in sekundarnega trga obveznic