EVANGELIČANSKI L I S TMESEČNIK EVANGELIČANSKE CERKVE V SLOVENIJI JULIJ 2015 LETNIK XXXXIV – ŠTEV. 7

Počitnice in dopusti so že v polnem razmahu in človek bi mislil, da ljudje v tem času postanejo bolj počasni, umir-jeni, brez stresa in naglice. Navseza-dnje - v zasluženih prostih dneh se nam ja nikamor ne mudi. Naj se ne bi ...

Resnica je namreč povsem drugač-na. Mesta so se sicer nekoliko izprazni-la, a tisti, ki so ostali, živijo v ustaljenih tirnicah. V neprestani naglici.

Kmetje hitijo, da bi zlata zrna bila pravočasno in suha požeta in da bi za svoje pošteno delo prejeli tudi enako pošteno plačilo.

Dopustniki v pregretih "pločevi-nah" hitijo svojim ciljem naproti, da bi čim prej in čim bolje izkoristili dneve počitka v letoviških krajih, za kar so morali mnogi seči tudi kar globoko v žep.

Hitijo tudi politiki, ki pred svojimi (zasluženimi?) počitnicami poskuša-jo kot po tekočem traku sprejeti čim več najrazličnejših zakonov. Če bodo

ti ljudstvu v prid ali ne, je postranska stvar. V ospredju je, da se uveljavi vo-lja te ali one stranke in nagaja drugi, če tudi je ta predložila pametnejši in kori-stnejši predlog.

Tudi v svetovnem merilu smo kljub visoki vročini priče vročim razpravam o reševanju takšne ali drugačne krize. Tisti pa, ki krize najbolj občutijo, (če-prav so v preteklosti živeli na visoki "tuji" nogi), ob rešitvah izvoljenih vo-diteljev in takšnih ter drugačnih dema-gogov, zdaj dobivajo nič kaj prijetne hladne tuše.

Tako se zdi, da ta dva poletna me-seca, v katerih naj bi nekoliko več počivali, da sta ta meseca veliko bolj napeta in napolnjena s hitenjem kot so vsi ostali v letu, ko se nekako bolj umirjeno trudimo bolj ali manj pošte-no opravljati zaupane nam naloge in dolžnosti.

Zaradi tega pa je vsak dan in vse več žalostnih poročil o raznih nesrečah

na cestah, ko hiteči in utrujeni vozniki spregledajo prometne znake ali kršijo pravila obnašanja, le da bi čim prej pri-hiteli na cilj. Žal mnogi ravno zaradi hitenja do njega nikoli ne pridejo. Vro-ča pločevina ali cesta ali gore namreč dnevno "odpirajo svoja naročja" in v njih mnogi v trenutku prenehajo hiteti. V mnogih primerih to niso le posame-zniki, ampak cele družine.

Že "navadno" hitenje, še posebej pa brezglavo, nikoli ni dobro. Čeprav se je v svetu marsikaj spremenilo in se še naprej spreminja, pa še vedno velja tisti stari rek, ki pravi, da se počasi da-leč pride. Podobno je z nasvetom: "Če hitiš, hiti počasi!"

Edino hitenje, ki lahko prinese ne-kaj dobrega, je hitenje ljubiti in delati dobro! Ta dejavnost pa ne pozna letnih časov in tudi ne dopusta ali počitnic. Ker smo glede tega v veliki zamudi, se edino tu splača pohiteti.

Urednik

N E H I T I M O !foto: www.tracyibarra.com

2 EVANGELIČANSKI LISTiz naše Cerkve

S tem so prispevali k prepoznav-nosti naše domovine in Slovenske

vojske. Dogodek z duhovnim, kultur-nim, povezovalnim in mirovnim zna-

čajem že 64. leto zapored organizira francoska duhovna oskrba. Letos je skupino vodil vojaški duhovnik Ale-ksander Erniša.

Tema letošnjega srečanja je bila »Kje si?«. To vprašanje je bilo vodi-lo bogoslužnih obredov in tematskih delavnic. Ker se dogodka vsako leto udeležijo pripadnice in pripadniki iz preko 20. različnih vojsk, je bilo iska-nje odgovora na to vprašanje zelo za-nimivo. Srečanje, ki so ga po 2. sve-tovni vojni začeli francoski in nemški vojaki, je preraslo v pomemben med-narodni dogodek, ki obravnava ak-tualna svetovna vprašanja. Vodilo celotnega dogodka je evangeličanska vera oziroma njen nauk.

Aleksander Erniša

Pripadniki SV na 64. mednarodnem srečanjuFRANCIJA - Med 16. in 21. junijem so se pripadniki Slovenske vojske udeležili mednarodnega vojaškega srečanja v Franciji.

Skupina slovenskih udeležencev srečanja

Sejo je vodil škof Geza Filo, ki je prisotne seznanil z dopisi različnih evangeličanskih Cerkva in organizacij v tujini, ki se že pripravljajo na priha-jajoči jubilej, katerega želi primerno obeležiti tudi naša Cerkev.

V okvir priprav je vključen pro-jekt 300. obletnice izdaje Malega ka-tekizma Franca Temlina in že posneti dokumentarni film o tem našem po-membnem prekmurskem rojaku. Pre-miera filma bo 23. oktobra 2015 ob 18. uri v soboški kinodvorani. Istega dne se pred predvajanjem filma v so-boški Knjižnici načrtuje simpozij, ki bo posvečen Temlinovemu življenju in delu.

Med projekti, s katerimi bi se želeli vključiti v to pomembno reformacij-sko obletnico, so predvideni še:

- skupno bogoslužje slovenske, av-strijske in italijanske Evangeličanske

cerkve, za katero bosta kraj in datum določena naknadno;

- že potekajo priprave na vzpo-stavitev mednarodne »Reformacijske poti«, katera bo vključevala tudi Lju-bljano in v Prekmurju cerkveno občino Puconce;

- izdaja nove cerkvene pesmarice (v prekmurskem in slovenskem jezi-ku), katere priprava je v zaključni fazi;

- pripravlja se do zdaj v slovenščini manjkajoči prevod vseh Simboličnih knjig;

- načrtuje se odprtje »Muzeja pro-testantizma« v Murski Soboti;

- odkup avtorskih pravic za pred-vajanje risanega filma o Dr. Martinu Luthru, ki ga je posnela madžarska Evangeličanska cerkev.

Za pripravo in izvedbo načrtovanih projektov je bil na seji izvoljen pri-pravljalni odbor, ki ga vodi škof Geza

Filo.Na seji Zbora duhovnikov je bilo

veliko časa namenjenega tudi dejavno-stim na ostalih področjih ter načrtova-nim prireditvam v poletnem času. Med pomembnejšimi velja omeniti:

- tradicionalni turnir v malem no-gometu in odbojki za prehodni pokal Števana Küzmiča, ki bo 29. avgusta v Križevcih. Vse cerkvene občine so dolžne prijave za sodelovanje poslati referentki mladinskega delovanja du-hovnici Jani Kerčmar Džuban najpo-zneje do 9. avgusta;

- do 9. avgusta je možno oddati tudi prijave laičnih sodelavcev, ki se bodo usposabljali za pomoč pri poučevanju verouka in mladinskem delovanju;

- v Lemerju bo v nedeljo 18. avgu-sta ob 11.30 uri že tradicionalno bogo-služje z družabnim srečanjem.

- vk -

Priprave na jubilejno 500. obletnicoMURSKA SOBOTA - Članice in člani Zbora duhovnikov Evangeličanske cerkve v RS so se sredi vročega julija - 15. 7- zbrali na svoji letošnji redni 4. seji, na kateri je bilo največ pozornosti namenjeno pripravam na jubilejno 500. obletnico Reformacije leta 2017.

JULIJ 2015 3iz naše Cerkve

Tokrat smo program in vsebino sre-čanja navezali na naslov, ki se je glasil Poletje ob Jordanu. Otroci so skozi sve-topisemske zgodbe, ročna dela in druge dejavnosti spoznavali življenje ob reki Jordan v Jezusovem času. Ob spoznava-nju, kulture, navad in prehrane Izraelcev smo prvi dan pripravili nekvašen kruh, hkrati pa smo se pogovarjali o tem, da

je za življenje poleg kruha oz. hrane za telo potrebno poskrbeti tudi za hrano, namenjeno naši duši. Jezus v Janezovem evangeliju 6, 35 pravi: » »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo ni-koli ne bo žejen.«

Drugi dan je bil namenjen podrob-nejši obravnavi znane zgodbe iz 6. po-

glavja Janezovega evangelija, kjer bere-mo o tem, da je Jezus nahranil množico 5000 mož. Otroci so si izdelali košare iz papirja in jih napolnili z izrezanimi riba-mi in hlebi kruha.

Tretji dan so otroci izkusili vihar, ka-kor Jezusovi učenci, ki so s čolni pluli po Galilejskem morju. Prebrali so zgodbo o tem, kako je Jezus z besedo pomiril vi-har. Iz škatel so si otroci naredili svoje ladje, nato pa smo se odpravili tudi na sladoled.

Vsak dan smo veliko časa namenili tudi druženju, glasbi in petju ter social-nim in športnim igram v bližnjem parku. Otroci so pridno sodelovali pri vseh de-javnostih, pomagali pri pripravi prostora za skupen zajtrk, kosilo in popoldansko malico ter se ob vsem tem tudi kaj no-vega naučili o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa in njegovih sodobnikov. Druženje smo tudi tokrat zaključili z na-stopom otrok v nedeljo, 5. julija, ko so s pesmijo ohrabrili mlade konfirmande, ki so prav na tem nedeljskem bogoslužju opravili spraševanje, ter s tem izkaza-li poznavanje zgodovine in temeljnega nauka svoje cerkve.

Liljana Kerčmar

2. otroško srečanje 2015 - »Poletje ob Jordanu«MURSKA SOBOTA - V času od 1 . do 3. julija 2015 smo v Evangeličanski cerkveni občini Murska Sobota pripravili 2. prostočasno srečanje za predšolske in osnovnošolske otroke.

Pevke so pod taktirko znanega slo-venskega dirigenta Mirana Rustje pri-pravile bogato popestritev bogoslužja, po bogoslužju so odpele še krajši kon-cert. Prepevale so znane domače nape-ve in pobožno glasbo, v koncertnem delu pa poleg ljudske glasbe še avtor-sko glasbo nekaterih članic, katerih besedila je uglasbil njihov zborovodja.

Ženski pevski zbor Večernica delu-je že več kot 20 let, v naši cerkvi pa so nastopile prvič. Po nastopu je sle-dilo druženje s pevkami ob kavici in pecivu. Pevkam se za nastop iskreno zahvaljujemo in jim želimo še veliko ubranega petja in lepih nastopov.

Iztok Lačen

Obisk ŽPZ VečernicaKUPŠINCI - Evangeličansko cerkveno občino Murska Sobota je 28. junija 2015 obiskal Ženski pevski zbor Večernica iz Ajdovščine.

4 EVANGELIČANSKI LISTiz naših gmajn

Pred svečanim konfirmacijskim bogoslužjem, ki je bilo 12. 7. 2015, pa so se letošnji konfirmandi odpravili na »Konfitabor«, ki se je v organizaciji Mitje in Judit Andrejek odvijal v času od 7. 7. do 9. 7. v mladinskem domu v Örimagyarosdu na Madžarskem. O naslovni tematiki, »Iskanje zakla-dov,« so konfirmandi razmišljali na podlagi izbranih svetopisemskih od-lomkov. Poleg tega, da smo kar nekaj časa namenili obravnavi resnih tem, je veliko časa ostalo tudi za sproščeno druženje, spoznavanje novih prijate-ljev, šport, družabne igre in petje.

Uvodno razmišljanje na podlagi Mt 13, 45 je pripravil David Kisilak. Mladi so se po predavanju v manjših skupinah pogovarjali o tem, da prav-zaprav v življenju vsi iščemo zakla-de; pri tem pa moramo biti pozorni na to, da res najdemo in sprejmemo tiste prave zaklade, ki nam jih ponuja Bog. Večerno pobožnost prvega dne je na podlagi odlomka iz Lk 12,16-21 pripravila Liljana Kerčmar. Mladi so tega večera ob čudovito urejenem jezeru v Örimagyarosdu iskali skriti zaklad ter se ob koncu tudi ohladili s plavanjem v jezeru. Popoldan in večer je zaznamovalo tudi radostno slavlje-nje z učenjem novih hvalnic Bogu pod vodstvom Judit Andrejek.

Jutranjo pobožnost drugega dne je na podlagi vrstice Jan 3,16 vodil Alen Kerčmar, ki je kot prvi biser, ki ga naj-demo z Jezusom, poudaril odpuščanje grehov. Dopoldansko predavanje je pripravil Primož Kumin, ki je govo-ril o bogastvu v Kristusu, kjer se kot eden izmed biserov lahko skriva tudi mladostniško veselje. Konfirmandom je ob pomoči mladih, ki obiskujejo mladinski klub, predstavil delovanje mladinske skupine, ter konfirmande povabil, da se po opravljeni konfirma-ciji aktivno vključijo v mladinsko delo

v okviru cerkve. Ines, Lana in Mitja so odlično predstavili mladinsko delo ter se vključili v izvedbo tabora s pri-pravo športnih in drugih iger.

Večer drugega dne je s predava-njem popestril David Kisilak, ki je na podlagi že znane vrstice Jan 3,16 govoril o svobodi, ki jo ponuja Kri-stus vsem, ki jo sprejmejo. Sledil je glasbeni zaključek dneva, ko so kon-firmandi ponovili in utrdili že naučene hvalnice.

Jutranjo pobožnost zadnjega dne je pripravil Alen Kerčmar, ko je go-voril o Božjem miru, ki se tako zelo razlikuje od miru, ki ga ponuja ta svet (Jan 14,27). Mladi so se o obravna-vani tematiki pogovarjali v manjših skupinah.

Tabor je z razmišljanjem in spod-budnimi besedami za konfirmande zaključil kaplan Mitja Andrejek, ki je mlade spodbudil, da naj v življenju hodijo s Kristusom, saj je prav On tisti največji zaklad, ki bo ostal z nami tudi v večnosti.

Konfitabor bo mladim konfirman-dom in mentorjem ostal v spominu kot čudovit čas druženja, skupnega slavljenja in iskanja biserov, ki se skrivajo v našem Gospodu Jezusu Kristusu.

Liljana Kerčmar

Konfirmacijski tabor 2015 MURSKA SOBOTA - Mladi konfirmandi Evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota so na bogoslužju v nedeljo, 5. julija 2015 opravili spraševanje, kjer so pokazali poznavanje zgodovine in temeljnega nauka svoje cerkve.

»Konfitabor« 2015

Izpraševanje konfirmandov v soboški cerkvi

JULIJ 2015 5iz naših gmajn

Na fotografiji iz leta 1961 so konfirmandi evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota. Prosimo vse tiste, ki se prepo-znajo na fotografiji, da se oglasijo v župnijskem uradu evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota.

Iščemo konfirmande

Tako je letos, 12. julija 2015 bilo svečano konfirmacijsko bogoslužje za 17 konfirmadov (5 dečkov in 12 de-klic), ki so priznali svojo vero v Boga, prvič uživali Sveto večerjo in pristo-pili kot polnopravni člani v cerkveno občino.

Konfirmandi so nedeljo pred tem pokazali, kako poznajo osnovni nauk naše cerkve, ob konfirmacijskem bo-goslužju pa so svečano izpovedali svojo vero in obljubili, da želijo po-stati polnopravni člani naše cerkve.

Ob tej svečanosti jih je nagovoril inšpektor Robert Celec in učitelj ve-rouka Iztok Lačen. Bogoslužje je vo-dil duhovnik Leon Novak, v pridigi pa je razmišljal kaplan Mitja Andre-

jek. Konfirmandi so zapeli dve pesmi, ki so se ju naučili na Konfitaboru, bogoslužje pa je glasbeno popestrila skupina za slavljenje z gostom na sa-ksofonu g. Marjanom Faričem.

Konfirmandom želimo prijetno potovanje skozi življenje, naj bo nji-hova pot ravna in posuta s cvetjem, če pa se kdaj zgodi, da bodo stopili na trn ali se spotaknili ob kamen, naj jih dvigne in nese naš Gospod Jezus Kristus.

Vedno znova naj prihajajo v hišo molitve in naj ostaniejo zvesti naši evangeličanski Cerkvi.

Iztok Lačen

Svečanost konfirmacije v Murski SobotiMURSKA SOBOTA - V Evangeličanski cerkvi Murska Sobota poteka konfirmacijsko bogoslužje vsako leto drugo nedeljo v juliju.

6 EVANGELIČANSKI LIST

Č E S T I T K A21. julija letos je lepih 80 let življenja dočakala mnogim draga

Irena ORBANiz Hodoša.

Jubilantka je na mnogih področjih neke vrste "duša" številčno majhne hodoške gmajne. Že desetletja sodeluje v mešanem pevskem zboru, s svojim lepim glasom tolaži žalujoče ob pogrebih in ob nedeljah s svojo redno prisotnostjo bogati naša

bogoslužja.Več let je bila podinšpektorica hodoške gmajne, zvonarica in oskrbnica župnišča ter Mladinskega doma. Pred leti je dobila

občinsko priznanje za najlepše rože in urejeno okolico v Občini.Jubilantki ob iskrenih čestitkah še naprej želimo trdno telesno in duševno zdravje, ter veliko lepih trenutkov med svojimi

najdražjimi in med vsemi nami, ki cenimo njeno požrtvovalno delo in jo imamo resnično radi.

Hvaležni verniki hodoške gmajne.

iz naših gmajn

Veliki dobrodelni koncert klape Maslina v Bodoncih

Evangeličanska cerkvena občina Bodonci prireja v NEDELJO, 30. AVGUSTA 2015, ob 20.00 URI na prireditvenem prostoru pri Podružnični osnovni šoli v Bodoncih dobrodelni koncert najbolj prepoznavne, priljubljene in poslušane

dalmatinske klape »MASLINA«.

Kot predskupina bo nastopila mladinska glasbena skupina Evangeličanske cerkvene občine Bodonci.

Vstopnice (10 EUR) so na voljo na vseh župnijskih uradih oz. zanje pokličite na GSM: 051 325 900

JULIJ 2015 7za rast naše vere

KAJ PROSIMO BOGA?

Narava se spreminjatako, kot jo je Bog ustvaril.Posejano seme vzklije,iz zelene bilke pšenica spomladi,v vročem poletju dozoriv klasju zlato rumeno zrnje.

Ampak vse je odvisno,odvisno od narave,odvisno od Božje volje,od črnih oblakov na nebu.

Ko je suša prosimo dež,ko se nebo skruni in grmi,molimo, da ne bi bilo kaj hudega,da nam ne bi pobralo pridelka,da ne bi uničilo naša polja in vrtove,da ne bi poškodovalo naše domove.

Vedno, ko je hudo, pomislimo na Boga,sklenemo svoje roke in prosimo,prosimo, da nas ne bi kaznoval,da ne bi bilo uničeno delo naših rok.

Prosimo tudi, ko smo bolni,da nam povrne zdravje,da okrepi naše telo in dušo,ampak vse te prošnje bi morale biti vsakodnevne,morda bi nas Bog takratbolj poslušal in nam uresničil želje.

Marta SEVER

8 EVANGELIČANSKI LISTto in ono

Ko danes po petsto letih beremo Utopijo Thoma-sa Mora (7. 2. 1478 − 6. 7. 1535), vidimo, da gre v sodobnem času spoznanje pred utopijo in ne več utopija pred spoznanjem. Misliti po-meni tudi znati misliti presežno, ime-ti utopijo je zmožnost spreminjanja stvarnosti po humanih zgledih, imeti utopijo je navsezadnje imeti pokončno hojo in iti z dvignjeno glavo skozi ži-vljenje. Utopija je zavest pokončnosti, odprtost za boljše in tudi za jemanje preteklega iz prihodnjega in ne obra-tno. Kako torej brati Morovo Utopijo zdaj, ko utopizem pri mnogih velja do-mala že za totalitarizem? Morda sveta sploh ne želimo spreminjati več, kajti potopljeni smo le v čisto samozado-stno kritiko, ki je sama sebi namen, v stvarnosti nočemo več videti možnosti za drugačnost, ki bi spreminjala svet in razmere v njem. Kot da bi zdajšnja postutopična naravnanost pomenila razvojno usmeritev, ki vpije »bolj se spreminja, bolj je isto«!

Kam in kako spreminjati? Kakšna naj bi bila utopično urejena družba, kjer nihče ne bi stradal in bi bili vsi zadovoljni, v svetu brez revežev in obrobnežev, saj ima po vseh zakonih narave vsak človek »vso pravico do hrane«, sprašuje More v drugi knjigi svoje Utopije. Poudarja tudi, da strah pred pomanjkanjem naredi in dela lju-di pogoltne in pohlepne, človek razvije celo napuh, ki ga usmerja zavest, da je zelo prijetno in ugledno vse druge pre-kašati v prisvajanju dobrin.

Država je skupnost, urejena po določenih načelih, zakonih, ki ljudi povezujejo. Sodobna, pravno urejena država kot skupnost ne povezuje več na podlagi krvnosorodstvenih razmerij patriarhalne ureditve, ampak na podla-gi zakonov. Te zakone smo si ustvarili mi, ljudje, sami, nihče drug, in te, od nas ustvarjene zakone tudi spoštujemo in uresničujemo. Torej: kakšni so ti zakoni, načela povezovanja, bolje: ka-kšni naj bi bili, da bi se vsi ljudje po-čutili varno in da bi v svojem kratkem življenju srečno domovali? Država naj ne bo organizirana zarota bogatih in hudobnih sprijencev, ki »dan za dnem znižujejo plačo revežem, še zlasti, ker jih k temu ne spodbujajo le goljufivi nagibi, temveč celo podpora državnih zakonov«. Po Moru pa so »hudobni sprijenci« tisti, ki »so si v nenasitnem pohlepu med seboj razdelili dobrine, ki bi sicer zadostovale za potrebe vseh«, in v sodobnem duhu zdajšnjosti rečeno odnesli pokradeno v finančne oaze, re-cimo na Kajmanske otoke, pa še kam.

Morova Utopija v prvi knjigi opi-suje nenasitno bogatenje teh, ki se ukvarjajo z ovčerejo zaradi proizvo-

dnje volne: »Skoraj vse ovce so se na-mreč znašle v lasti peščice lastnikov, ki so tako bogati, da jih nič ne sili prodati volne prej, kakor želijo, želijo pa šele takrat, ko jo lahko prodajo za ceno, ki jo želijo.« Nenasitni pohlep poraja siromaštvo, ki se ji posmehuje razuz-dana potratnost, siromaštvo sili v krajo in bogataši vpijejo, da je treba storilce kaznovati. More se sprašuje, kakšna družba je to, ki dela tatove zato, da bi jih kaznovala. Spodbujanje k hu-dodelstvu vpliva tudi na razumevanje prava oziroma pravice. Tisti, ki je bil kaznovan, celo usmrčen zaradi kraje, si je kazen zaslužil zato, ker je »uža-lil pravico in prekršil zakon«, in More si upa opozoriti na rek, da je skrajna pravica največja krivica (Summum ius, summa iniuria). Strogost zakonov, »po katerih je treba izvleči meč«, More v prvi knjigi Utopije obsoja in opozar-ja: »Bog je prepovedal ubijati, mi pa mirno ubijamo zaradi tatvine kovane-ga drobiža.« Torej, ne ubijaj, spoštuj življenje, kakor se glasi prva od štirih temeljnih smernic svetovnega etosa, poleg tega pa sodobna demokracija od-klanja smrtno kazen. Pred petsto leti je More protestiral proti smrtni kazni za te, ki so kradli, da so preživeli, kajti ka-zen so jim izrekali ti, ki so jih pred tem sami oropali. In kakšna ironija: zaradi sporov s takratnim angleškim kraljem Henrikom VIII. je bil sam More obso-jen na smrt in tudi usmrčen.

Že od vsega začetka je kapitalizem ropal, izkoriščal. Pa saj bogastvo neka-terih ne bi bilo vprašljivo, če ne bi zara-di njega nastajala revščina, in vračanje kapitalizma v naš svet to spet potrjuje. Kopičenje bogastva peščice povzro-ča na drugi strani množico revežev. Skrivnost tega je v ekonomiji in Mo-rova Utopija je en sam zelo glasen raz-mislek o tem, kako zgraditi ekonomijo na drugačnih temeljih kot na pohlepu in grabežljivosti. Ta utopična misel nas spremlja še danes, tudi takrat, ko od-klanjamo privatizacijo, ker se bojimo izbruha pohlepa, grabežljivosti, izko-riščanja, siromaštva. More opozarja: »Torej je vladarjeva dolžnost, da bolj kakor za svoje užitke skrbi za blagor ljudstva, tako kakor je dolžnost ovčar-ja, ki želi biti dober pastir, da najprej napase ovce in šele potem nasiti sebe. Kdor misli, da je revščina ljudstva pod-laga miru, ga postavlja na laž stvarnost sama.« Današnji razvratni tajkuni so kot protipol lumpenproletariatu, zaslu-žijo si vzdevek lumpenburžoazija, in z njimi kapitalizem ni nič drugega kot kobiličarski kapitalizem, nenasiten kot kobilice, ki vse požrejo in opustošijo in potem letijo uničevat naprej.

Državo bi morali voditi sposobni, najvišje funkcije bi bilo nujno »dode-

ljevati zmožnim« in nikakor ne premo-žnim; pravica in napredek po Morovi Utopiji nista možna tam, kjer »vsi vse merijo z denarjem«, in to, kar pelje k splošni blaginji, je ena sama pot in ta je »vpeljava lastninske enakosti«. Na vprašanje, zakaj, More odgovarja s te-mle: »Kadar namreč vsak človek grabi zase, kolikor more, s to ali ono prav-no zahtevo, postane nujno, da si vse razdeli med seboj le peščica ljudi, ne glede na obilico dobrin, medtem ko ve-čini preostane revščina, in navadno je tako, da bi si prvi zaslužili usodo dru-gih, kajti bogati so pohlepni, nepošteni in nekoristni, revni pa so, nasprotno, skromni, preprosti in z vsakdanjo pri-dnostjo koristnejši za skupnost kakor zase. Od tod sem trdno prepričan, da ne bo mogoče doseči enakopravne in pravične delitve dobrin oziroma sreč-no upravljati zadev tega sveta, če se popolnoma ne odpravi zasebno lastni-štvo. Dokler bo obstajalo, bo večinski, najboljši del človeštva tlačilo mučno, neogibno breme skrbi in revščine.«

Morova Utopija razmišlja o mar-sičem, recimo kako naj bi bila urejena skupnost ljudi tako, da bi bilo za vsa-kega človeka vsega zadosti, in podrob-no opisuje vsakdanjosti, med drugim, kakšna naj bosta zakon in družina; vse tja do kulture, učenja tujih jezikov in še česa nas preseneča, kako utopičnost posega v vse pore življenja. Lahko bi bilo drugače, kot pa samo je, in na-smehnemo se, ko beremo, da imajo Utopijci prav malo zakonov, »sicer pa jih njihov družbeni red ne potrebuje veliko, tudi odvetnikov nimajo, ki bi spretno krmarili pravdo in prebrisano razlagali zakone, ker mislijo, da je naj-primernejše, če se med pravdo vsakdo sam zastopa«.

Utopična zavest ostaja znotraj sveta, čeprav se s svetom ne ujema, vendar utopija ni isto kot metafizi-ka, ki pomeni praviloma čez-svet, in utopično se tudi ne sklada s čim ono-stranskim. Skratka, utopija pomeni proti-svet, ki nikdar ne zapušča meja tega sveta, utopija pomeni znotraj--svet. Nekoč, v Morovem času, je bila utopija razumljena bolj prostorsko, celo geografsko, pozneje je bil njen pomen prenesen na čas. S tem prej-me dragocen pomen, da resnica ne pomeni samo bilosti, tega-kar-je-bilo, ampak prej še-ne, kar sicer še ni stvar-no, so pa možnosti za drugo, drugač-no od tega, kar samo je, in to boljše, bolj humano. Ni naključje, da je šele z razvito utopično zavestjo zacvetela evropska humanistika in Morovi Uto-piji smo za to njeno poslanstvo zelo hvaležni.

Prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth

O U T O P I J I 1515-2015

JULIJ 2015 9pogled v preteklost

Zgodilo se je meseca AVGUSTA - MEŠNJEK

4. avgusta 1783 - je dve leti po izdaji tolerančnega patenta bila ustanovljena cerkvena občina v Puconcih - takratnem

središču evangeličanov v Prekmurju - kot prva med tremi (Puconci, Hodoš - ustanovljena 10. avgusta, Križevci - ustanovaljena 25. avgusta) prvimi evan-geličanskimi gmajnami.

1. avgusta 1534 - je bila izdana Luthro-va Biblija, katero je natisnil wittenberški tiskar Hans Lufft. Gre za prvi celotni prevod Nove in Stare zaveze iz starohebrejščine, oziroma ara-mejščine in starogrščine v nemški jezik. Nova zaveza je bila izdana v tisku že septembra 1522 (tki. »Septembrska za-veza«).

10. avgusta 70 - je sin rimskega cesarja Vespazijana in v letih 79-81 sam cesar rismkega imperija Tit zavzel Jeruzalem ter uničil center judovskega verskega ži-vljenja, jeruzalemski tempelj. S tem se je tudi končala judovska vojna in celotno judovstvo se je znašlo na kole-nih. V evangeličanski cerkvi je spominu na ta dan namenjena 10. nedelja po Sveti Trojici.

12. avgusta 1873 - je umrl hodoški du-hovnik, evangeličanski pesnik, pisatelj in prevajalec Janoš Kardoš (rojen 13. februarja 1801 v Noršincih). Svoja dela je objavljal v prekmurščini, v kateri je sestavil cerkveno pesmarico, ki so jo evangeličani uporabljali vse do leta 1970 in jo nekoliko predelano upo-rabljamo še zdaj. Sestavil je tudi šolske učbenike. V času njegovega službovanja na Hodo-

šu so začeli graditi novo cerkev (1840). Pokopan je na starem hodoškem poko-pališču.

23. avgusta 1572 - je v noči na 24. av-gusta 1572 (v koledarju ime Bartolomej; zaradi tega se ta noč imenuje Bartolo-mejska noč) v Parizu in njegovi okolici bilo na ukaz kraljeve matere Katarine de'Medici umorjenih več tisoč pripadni-kov hugenotov (francoskih kalvinov). Gre za tki. »pariško krvavo poroko.«

23. avgusta 1948 - je v nizozemskem mestu Amsterdam bil ustanovljem Eku-menski svet Cerkva (ESC), ki ima sedež v švicarski Ženevi.

Danes ESC združuje več kot 560 mil. kristjanov iz 346 evangeličanskih, orto-doksnih, anglikanskih, babtističnih, me-todističnih in reformiranih Cerkva.

27. avgusta 1535 - je v Ženevi takoi-menovani Veliki svet z ediktom razgla-sil reformacijo. Spodbudnik le te je bil francoski reformator Guillaume Farel in njegovi pripadniki.

27. avgusta 1798 - je tretji duhovnik v puconski cerkveni občini postal Adam Malčič.

28. avgusta 430 - je umrl Avrelij Av-guštin (rojen 13. novembra 354). Bil je krščanski filozof in teolog, glavni predstavnik latinske patristike in najpo-membnejši od 4 velikih zahodnih cer-kvenih učiteljev. Temelj njegovega učenja sta bila spre-

obrnjenje in vera kot misel s privolitvi-jo v Božje razodetje. Boga je opredelil kot tistega, ki je v Sveti Trojici poudaril sobistvenost oseb in absolutno enakost med njimi. Do 13. stoletja je bil vodilni cerkveni teolog.

30. avgusta 1973 - je duhovniško službo v Moravskih Toplicah po svojem očetu Aleksandru prevzel Gustav Skalič, ki je duhovno službo začel opravljati leta 1958. Do takrat je bil duhovnik v Domanjšev-cih in od leta 1972 administrator lenda-vske cerkvene občine. Svečano inštali-ran v Moravcih je bil 2. septembra 1973.Upokojil se je leta 1997. Umrl je 7. ju-nija 2015.

31. avgusta 1589 - je v Ljubljani umrl Jurij Dalmatin.

Bil je slovenski prevajalec, pesnik, evan-geličanski duhovnik. Leta 1584 mu je v Wittenbergu izšel prevod celotne Bibli-je, ki je nastal na podlagi prevoda dr. Martina Luthra in je opremljen z nagla-snimi znamenji bohoričice. Dalmatinova Biblija pomeni vrh slovenske protestant-ske literature. Prevedel je tudi Luthrovo pesem »Ein feste Burg ist unser Gott« (»Naša bramba je gospud Bog«) - himna evan-geličanske Cerkve. Oskrbel je dve izdaji protestantske pesmarice »Ta celi catehi-smus, eni psalmi«, v katerih je objavil tudi svoje številne pesmi. Izdal je tudi cerkveno Agendo (1585).

10 EVANGELIČANSKI LISTpogled v preteklost

6. julija je minilo 600 let od mučeniške smrti češke-ga reformatorja Jana Husa, kateri spada v vrsto po-membnih predreformatorjev, po katerih sta se zgle-dovala tudi reformatorja Dr. Martin Luther in naš Primož Trubar.

Jan Hus je bil rojen leta 1369 v siromašni družini v češkem mestu Husinec.

Nadarjen mladenič je najprej obiskoval latinsko šolo, po kateri se je vpisal na danes priznano, takrat pa novo Karlovo univerzo v Pragi. Po uspešno končanem študiju 1393, si je leta 1396 pridobil naziv "mojster svobodnih umetnosti". V letih 1400 do 1412 je na tej univerzi kot profesor poučeval teolo-gijo in filozofijo.

Že leta 1400 je bil posvečen za duhovnika in 14. marca 1402 je prevzel mesto pridigarja v Betlehemski kapeli v Pragi, ki je bila zgrajena z namenom, da se v njej Božje besede ozna-njajo v ljudem razumljivem materinskem jeziku. To je Hus tudi počel.

Vse bolj cenjen profesor Hus je bil že leta 1401 izvoljen za dekana filozofske fakultete in leta 1409 za rektorja univerze.

Že v času študija in pozneje se je seznanil s spisi oxford-skega teologa Johna Wyckliffa, ki se je zavzemal za reformo takratne Cerkve: zavračal je primat papeža in odpravo razlik med klerom in laiki, vrnitev Cerkve k čistemu učenju Svetega Pisma in odpoved stremenja po materialni razkošnosti.

Svoje pridige v razumljivem jeziku je Hus utemeljeval s trditvijo, da Božja beseda ne sme ostati še naprej ujeta v tuje in nerazumljive jezike, ampak morajo verniki Božja sporočila najprej razumeti, da bi jim potem lahko tudi zaupali. Le na ta način Božje besede lahko postanejo "kruh" življenja in Cer-kev "hiša kruha". Betlehemska kapela v Pragi pa je v prevodu pomenila ravno to.

Za Sveto večerjo je Hus dejal, da ta pomeni "ostati v Kri-stusu in tega trajno imeti v sebi."

Za edino "glavo" Cerkve je Hus priznaval le Jezusa Kri-stusa, kar je postavilo pod vprašaj papežev primat. "Nazaj k Bibliji" je bila vse bolj glasna zahteva Husovega časa. To je bilo tudi že vodilo Wyckliffa, s katerega spisi je Jana Husa se-znanil praški Hieronimus, ki je tudi sam umrl mučeniške smrti eno leto za Husom - 30. maja 1416.

Skupaj s svojimi predhodniki je tudi Hus bil prepričan, da Cerkev lahko svoje poslanstvo uresničuje edino tako, da se opira na svoj resnično trden temelj - na Jezusa Kristusa in da gradi na Njegovih besedah. Glede na podobo takratne Cerkve, ki je povsem izgubila svojo pravilno smer delovanja, je bila zahteva po nujnih reformah vse glasnejša. Bolj kot oznanje-vanje evangelija je bila v ospredju težnja po materialnem bo-gatenju, posvetovljenost Cerkve, korupcije in moralno etični propad med kleriki in laiki.

Razklanost Cerkve se je kazala tudi na zunaj, ko pa sta v tistem času bila kar dva papeža. Eden v Rimu in drugi v francoskem Avignonu. Zahteve posameznikov in skupin po

reformi so bile na silo utišane. Neenkrat tudi s smrtjo teh, ki so opozarjali na boleče rane neenotnosti. Ob tem se Hus nikoli ni zavzemal za hierarhično edinost Cerkve, ampak za edinost v duhu moči Božje besede.

Nesoglasja, ki so bila prisotna tudi na praški univerzi, so vodilni cerkveni in posvetni veljaki poskušali rešiti leta 1409 na koncilu v Pisi, ki pa ni prinesel pričakovanega soglasja. S Kutnohorskim dekretom (18. januarja 1409), ki je češki strani na univerzi zagotavljal tri glasove, vsem ostalim pa po enega, se je razklala tudi univerza. Tuji študenti so zapustili Prago in v Leipzigu ustanovili svojo.

Praški nadškof je ob podpori papeža Aleksandra V. dose-gel, da so prepovedali širjenje Wyckliffovih spisov in pridi-ganje v materinskem jeziku. Večina teh prepovedi je bila ne-posredno povezana s Husom, ki je bil med ljudmi vse bolj priljubljen.

Hus si je dodatno jezo nakopal z ostrim protestom proti križarskemu pohodu, za katerega je papež Janez XXIII. vsa-kemu udeležencu obljubil odpustke. Krog Husovih somišlje-nikov pa je odpustke že predtem ostro zavračal.

Po ljudskih nemirih leta 1412, v katerih je Hus papeža označil za antikrista, je sledila prepoved širjenja Wykliffovega učenja, Hus je bil iz Cerkve izobčen in Betlehemska kapelica porušena.

Leta 1413 je tudi praška univerza kot zmotne obsodila Hu-sove spise, še posebej njegovo delo De ecclesia (Cerkev), v katerem so mu očitali, da se upira cerkveni oblasti in samo-voljno razlaga Sveto Pismo. Hus je izključen iz univerze in pregnan iz Prage.

Obstoječe probleme naj bi rešil koncil v Kostanci (ob Bo-denskem jezeru), kjer ga je sklical rimsko-nemški kralj Sigi-smund. Na zborovanje je bil povabljen tudi Jan Hus ob trdnem zagotovilu, da se mu ne bo zgodilo nič hudega. Tudi sam Hus je bil prepričan, da bo šlo le za javno razpravo o perečih vpra-šanjih.

Koncil pa je potekal povsem drugače od pričakovanega. Namesto javne razprave, so od Husa zahtevali, da prekliče vse svoje spise in se odreče svojemu učenju. Ko je ta to odločno zavrnil, je sledila obsodba: smrt s sežigom na grmadi.

6. julija 1415 so Husa peljali izven mestnega obzidja, "ne-popravljivi krivoverec" je spotoma pel pesem in ljudi prepri-čeval, kako je njegovo učenje v popolnem soglasju z Biblijo. Ko je že privezan na grmadi še enkrat zavrnil preklic svojega učenja, so ga sežgali, pepel pa je bil vržen v reko Ren.

Čehe je že ta usmrtitev hudo vznemirila, olje na ogenj ne-zadovoljstva pa je leto pozneje prilila še podobna usoda Hie-ronima.

Smrt obeh čeških pridigarjev je bila povod za poznejšo hu-sitsko revolucijo in številne vojne. Hus ima še danes svoje so-mišljenike v husitski Cerkvi. Dan njegove smrti je na Češkem državni praznik.

- vk -

600 le tn ica smrt i Jana Husa(1415-2015)

JULIJ 2015 11znameniti Prekmurci

L e o p o l d H A R I

Rojen je bil 19. 10. 1901 v Panovcih (evangeličanska žu-pnija Križevci). Štiri razrede osnovne šole je končal v evan-geličanski verski šoli v Križevcih, enega v Eltendorfu. V Šo-pronu na Madžarskem je končal gimnazijo in na tamkajšnji evangeličanski fakulteti teologijo. Ordiniran je bil 25. 10. 1925 v Šopronu.

Kaplan je bil v Murski Soboti, Lendavi, Gornjih Petrovcih. 9. 1. 1929 je postal redni duhovnik v Domanjševcih. V Murski Soboti je nastopil po smrti takratnega duhovnika in seniorja Štefana Kovača službo duhovnika 31. 12. 1946 in jo opravljal vse do upokojitve 25. 9. 1977. Tudi v pokoju je po potrebi še pridigal. Umrl je 23. 8. 1980 v soboški bolnišnici in je pokopan na soboškem pokopališču.

Duhovnik Leopold Hari je bil deset let senior evangeličan-ske cerkve v Sloveniji v letih 1948-1953 in 1959-1965. Kot senior je bil tudi član Nacionalnega komiteja evangeličanskih cerkva v takratni SFRJ.

Bil je prvi urednik (1952-1965) Evangeličanskega koledar-ja, ki je začel ponovno izhajati po vojni, sicer s prekinitvami; v letih 1940-1941 je bil sourednik. Prav tako je bil odgovorni urednik strankarskega časnika Naše novine, političnega, go-spodarskega in kulturnega tednika (od 5. 12. 1926, izšlo 29 številk) neodvisne prekmurske stranke, ustanovljene leta 1926.

Med drugim je bil tudi glavni sodelavec pri Evangeli-čanski veroučni knjigi za otroke in družine (Murska Sobota 1957); sodeloval je pri evangeličanski cerkveni pesmarici v slovenščini Evangeličanska cerkvena pesmarica (Murska Sobota 1963) in v prekmurščini Evangeličanska cerkvena pesmarica (Lendava 1970). Pisal je prav tako številne članke verske vsebine, ki jih je objavljal v Evangeličanskem kole-darju in Düševnem listu med vojnama in po vojni v Evan-geličanskem koledarju. Med vojnama je svoje prispevke ob-javljal prav tako v nekaterih drugih periodičnih časnikih kot Novine, Naše novine, Népujság idr.

Več o njegovi publicistični dejavnosti glej v Evangeličan-skem koledarju 2014, str. 187-192, kakor tudi bibliografijo na spletni strani Pomurskega muzeja (osebne bibliografije).

Opravljal je tudi službo cerkvenega zapisnikarja in bla-gajnika.

A l e k s a n d e r S K A L I Č

Aleksander (Šandor) Skalič (tudi Škalič) je bil rojen v Selu 13. 2. 1902 kmečkim staršem. Po 5 razredih osnov-ne šole v Fokovcih je med 1. svetovno vojno končal 4 ra-zrede meščanske šole v Murski Soboti, po popravljenem dopolnilnem izpitu se je vpisal v 5. razred gimnazije v Szombathelyu.

Gimnazijo je končal v Sombotelu pri premontrejcih (matura 13. 6. 1921). Jeseni 1922 je vpisal teologijo v Budimpešti (2 semestra), 4 semestre v Šopronu in 2 se-mestra v Leipzigu. Diplomo in duhovniški izpit je opra-vil v Sopronu.

Ordiniran (posvečen v duhovnika) je bil 8. 5. 1927 v Sombotelu. Najprej je (od 1. 9. 1927) služboval kot administrator v Lendavi, od 1928 kot redni duhovnik (do 30. 9. 1946).

V tem času je oskrboval tudi vernike v Čakovcu, Legradu in drugod na Madžarskem. Od 1. 10. 1946 v Moravskih Toplicah, vse do upokojitve 1973. Od tu je oskrboval tudi filialo v Selu.

Gradil je evangeličanske cerkve v Lendavi (1931-1934), tukaj tudi renoviral župnišče, v Selu in v Mora-vskih Toplicah (1960-1962), tukaj tudi župnišče (1958) in gospodarsko poslopje.

Umrl je 20. 8. 1978. Poleg dušnopastirskega dela je bil 22 let zapisnikar pri senioratu.

Deloval je tudi na publicističnem področju s poezijo, članki verske vsebine in prevajanjem. Njegova bibliogra-fija objav je na ogled na spletni strani Pomurskega muze-ja (pod osebne bibliografije).

Franc Kuzmič

12 EVANGELIČANSKI LIST

Štefana je s kavča vrglo br-nenje motorja z dvorišča. Pogledal je skozi okno in se takoj instinktivno skril za zaveso, kajti zunaj se je ustavila modrobela stoenka, iz katere so urno stopili trije miličniki. Skočil je v kuhinjo, kjer sta se okoli šte-dilnika vrteli Sidika in hčerka in sedel k mizi, da bi tako čim bolj naravno priča-kal nepovabljene prišleke.

»Tovariš Štefan, vstani in se obrni proti oknu,« je zapovedal vodja trojke.

Štefan je vse tri dobro poznal, zato se je delal, kot da ga njihovo vedenje neizmerno čudi in z narejenim smehom vprašal:

»Vinko, kakšna šala ti je pa to?«»Jaz sem za tebe tovariš miličnik.

Sem državni organ. In oblast. Naredi kot sem zapovedal. In roke na hrbet!«

»Čakaj, Vinko! Kaj vam je, tovariši? To je neka …,« a misli ni uspel dokon-čati, kajti po hrbtu je topo udaril pen-drek enega od drugih dveh. Ženski sta začeli kričati in se stisnili skupaj. Šte-fan, ki je ob udarcu zastokal, je sedaj sprevidel, da je sprenevedanja konec, zato je potisnil roki za hrbet in ko so škrtnile lisice, je dejal:

»Vinko, ti veš, da sem zmeraj bil za red. Vidim, da si dobil takšen ukaz, zato se ne bom upiral, ker si tudi ti le izvr-ševalec neke volje. A kmalu se bo vse uredilo. Zopet bomo skupaj …,« ven-dar tudi sedaj stavka ni mogel dokon-čati, kajti pendrek je padel drugič; sedaj prek obraza. Vlila se mu je kri in ko ga je Sidika hotela obrisati, jo je eden od miličnikov sunkovito odrinil, drugi pa Štefana potisnil skozi vrata, da se je ta opotekel in se šele na dvorišču ujel za stoenko.

»Nisem pričakoval, da bom tako hi-tro na vrsti. A moram čim prej izvedeti, kaj vedo in česa bom obdolžen. Nekaj bodo že našli, in ne piše se mi dobro. To, kar smo počeli mi, se mi sedaj v obilni meri vrača,« se je smilil sam sebi, ko je ves krvav sključeno sedel na lesenem stolu, kjer so kriminalisti zasliševali lju-di, ki so se prekršili zoper zakon ali pa občasno kar tako, za strah drugim, da jim ne bi prihajalo na misel rušiti samo-upravno socialistično ureditev.

»In to ureditev, ki me zdaj pretepa, sem zavestno in z vsem svojim srcem in telesom branil tudi jaz, ne glede na žr-tve,« je pomišljal, ko je v sobo zaškrtal ključ in prižgala se je luč.

»Vstani;« je ukazal v dolg črn plašč zamotan suhi možak z globokim gla-som, za njim pa sta se postavila, držeč v rokah pendreka, dva uniformirana mi-ličnika.

Štefan je hotel takoj ubogati, a ni se še povsem zravnal, že se je pendrek na hrbtu zopet topo oglasil. Stokajoče se je sesedel na stol in neznosne bolečine so mu rezale telo. Iz nosu mu je še zmeraj kapljala kri, čeprav so ga za silo prej oprali, in prek obraza mu je žarela bo-leča črta kot da bi mu kdo pritiskal nanj razbeljeno železo.

»Najprej boš v zapisnik povedal svoje podatke in potem vse, kar te bomo vprašali,« se je tedaj oglasil suhec v čr-nem plašču, sedel na stol poleg mize, za katero je že čakala ženska s pripra-vljenim papirjem v pisalnem stroju in si prižgal cigareto.

Štefanu so ti postopki bili dobro znani, a nikdar prej ni pomislil, da jih bo kdaj sam skusil, zato je stokajoče koli-kor se je dalo mirno, sedel in odgovarjal na vprašanja zapisničarke. Čeprav so se vsi v tej sobi dobro poznali, mu niti na misel ni prišlo, da bi kaj takega omenil, kajti vedel je, da bo sicer zopet prilete-lo. Ko so bile formalnosti mimo, se je oglasil mož v plašču:

»Kje imaš risanico?« »Ukradli so mi jo.«»Kdaj, kje, kako.«Štefan je začel razlagati dogodke ti-

stega večera, a ko je omenil Milana, je zopet priletelo.

»Zakaj nisi kraje prijavil. Ti kot bi-vši partijski sekretar bi moral vedeti, da se orožje ne pušča kar tako, posebej ne ponoči in v odklenjenem avtomobilu. Podpiši, da sta ti odvzeti risanica in ši-branca,« je suhec vrgel na mizo njegova orožna lista in potem še list papirja, na katerega se je moral podpisati.

»Torej so puško našli? Ne verja-mem! Poznam jih do obisti. Le blefira-jo. In hišo so mi že tudi najbrž razme-tali. Dobro, da še ni vprašal o pištoli.

Te tako hitro ne bodo našli. In zakaj puško? Nekdo je krt. Ali pa igra lisičjo igro,« je poskušal skozi skeleče boleči-ne čimbolj trezno razmišljati.

Razmišljanje mu je znova prekinilo škrtanje lisic na rokah in miličnik ga je odvedel s policijske postaje naravnost v marico, ki je že čakala na policijskem dvorišču. Vrata so zaloputnila in znašel se je v zamreženem prostoru, kjer je v kotu sedel. miličnik. Štefan je kljub že zelo oteklim očem takoj spoznal svoje-ga lovskega tovariša. Ta se je začel pre-sedati in očitno mu je zaradi nevsakda-nje situacije bilo silno nerodno.

»Zdravo, Franc. Poglej, kaj so mi naredili. Zdaj me več ne poznajo. A vse se bo kmalu uredilo. Le pomota je,« je vprašujoče zaključil svoj nagovor Šte-fan, a miličnik se je le znova nerodno presedel.

»Zopet bova kmalu šla na lov. Na je-lene in košute, a ne,« je takoj potem, ko je vozilo odpeljalo, skozi spačene ustni-ce skušal biti duhovit Štefan, da bi tako morda izvedel, kaj ga bremenijo.

»Štefan, veš da sem v službi in se s teboj sedaj ne smem pogovarjati,« je šepetaje, s potegnjeno kapo na obraz, odgovoril miličnik. »Res se ti ne piše dobro; sedaj, ko so ustrelili ravnatelja. Zdaj pa molči, sicer potrkam,« je še tiho zagrozil in pokazal proti prednje-mu okencu, skozi katero sta se videli silhueti dveh miličnikov.

»A, to je torej,« so se mu takoj za-čela vrstiti vprašanja eno za drugim. »Kdaj, kje, kako,« si je v mislih ponovil suhčeva vprašanja s policijske postaje. Francu je bil neizmerno hvaležen, a kljub temu je o ravnatelju vedel pre-malo. »Je živ, ta gnida? In kdo ga je ustrelil: če je to res, kar pravi Franc. Je morda bil Andrej,« je sedaj pomislil in bil skoraj jezen na sebe, da se tega ni prej spomnil. »Če bi meni, …« je takoj potem, ko se je spomnil Milana, preki-nil to misel in požrl krvavo slino. »Da! Milan bi lahko bil,« si je zadovoljno prikimal. »In Andrej je avtomatsko kri-vec. Lisjak je, ta baraba. Sidiki sem vse odpustil, a Milan bo svoje plačal. In to takoj, ko pridem iz luknje!«

Aleksander Ružič

pripoved

Z G U B L J E N I Č A S - 1 4

JULIJ 2015 13za rast naše vere

H o r i z o n t ž i v l j e n j a

Morje ...Enkrat tiho in mirno,kakor duša,ki je zadovoljna z malenkostmikatere napolnjujejo njeno bivanjev oceanu življenja.Drugič razburkano,kakor srce,ki se nezadovoljno zaletavaob čeri aritmije življenja v morju časa.

Morje ...Enkrat čisto slano,kakor juha, ki smo jo zaljubljeni presolili,da bi svoji ljubeznidodali "sladko" slanostin ostrino nepokvarljivosti.Drugič umazano slano, kakor človek,ki je izdal čutno hrepenenjeljubečega srcazaradi navlakein gnile trave pohlepa.

Morje ...V njem skelijo rane,se mlade ljubezni rodijo;ono obmiva pregreta telesa,kakor solze, ki ranjene duše umi-vajo.Po morju enkrat hrepenimo,ga ljubimo, se ga veselimo.V njem čofotamo, ga spoznava-mo,v njem sanjarimo.Drugič sovražimo, se ga bojimo,se v njem utapljamo.

Morje je kakor življenje.Enkrat nebeško modro in ljubeznivo,drugič jezno temnoin moreče razburkano.Zdi se nam, da neskončno je,a le do horizonta našega pogle-da,za katerim se skriva - ne beda, ampak upanje dajajoče -neznano nam ŽIVLJENJE ...

Jana Kerčmar

Tisti, ki si ne morejo(mo) privoščiti nekaj dni dopu-sta ob morju, vsaj v mislih doživljajo(mo) umirjeno valovanje tiste slane osvežilne vode, katera bi še kako "pasala" kombajnistom in kmetom pod žgočim soncem.

---------Ob peščeni obali morja lahko vidi-

mo (ali smo že celo sami doživeli), kako otroci - včasih tudi s starši - iz mokrega peska "gradijo" razne like. Največkrat so to gradovi s stolpi, okrog katerih "na-peljejo" celo varovalne potočke. Če se umetnija posreči, so otroci in vsi "gradi-telji" veseli. Dokler ... dokler ne prihru-mi val, ki zna v trenutku uničiti ves trud in tudi zabavo.

V vsakdanjem življenju, ki še zda-leč ni podobno brezbrižnemu dopustu, se mnogim, premnogim tudi dogaja, da zadostuje le trenutek in uničeno je veli-ko dobrin, idealov, življenj.

Poplave, požari, neumno streljanje in ubijanje nedolžnih ljudi, celo otrok, vse to je podobno grozečemu valu, ki odplavlja gradove tam na obali. Radost, upanje, načrti in mnoga prizadevanja za lepo in dobro v trenutku splahnijo in prizadet človek, ljudje se počutijo "na psu", ki laja in grize in rani.

Čas dopustov nikakor ni garant, da "počiva" tudi človeška zavist, pohlep ali sovraštvo. Zaradi tega ljudje tudi na

zasluženem dopustu nismo nikoli pov-sem mirni in varni. V današnjem sve-tu in času nikoli ne vemo, kje se najde kakšen psihopat, pred katerim ni varen nihče. Streže nam ne le po imetju, am-pak -kar je še huje - tudi po življenju.

Velikokrat se v duhu sprašujem - tudi ob pogledu na prisrčne, razigrane otroke - kje in zakaj smo odrasli nare-dili napako (celo več teh), da iz teh ne-dolžnih bitij čez čas zrastejo kriminalci in kljub vsemu ljudje, ki pa niso vredni tega poimenovanja.

Drugega odgovora ne najdem ka-kor - v vzgoji! Oziroma bolje- nevzgo-ji! Morda bo kdo ugovarjal in kazal s prstom na družbo, na krute, nepoštene razmere. Toda tudi družbo sestavlja-jo ljudje in ljudje ustvarjajo razmere. Ljudje s pomanjkljivo vzgojo, ki sega v preteklost, a žal še vedno oblikuje tudi sedanjost.

Verjetno smo si ljudje ne le desetle-tja, ampak cela stoletja gradili gradove na pesku, ki pa se prej ali slej nujno zru-šijo. Bodisi, da jih izsuši sonce ali jih odplavijo valovi.

Je že res, da vse na tem svetu po-trebuje močan Temelj in šele na njem lahko gradimo in živimo.

Kaj želim s tem povedati? Poskusite se zamisliti in premisliti

vsak pri sebi ...Jana Kerčmar

G r a d o v i i z p e s k a

14 EVANGELIČANSKI LISTto in ono

V SKLAD EHO-PODPORNICA:

(nadaljevanje iz 16. strani)

druž. Polanšček, M. Sobota - darilo v spomin na Aleksandra Samca iz M. Sobote - 30 EUR

sosedje sina Iztoka, Slomškova 70, M. Sobota - darila namesto cvetja na grob Aleksandra Samca iz M. Sobote - 90 EUR

druž. Števanec, M. Sobota - darilo namesto cvetja na grob Aleksandra Samca iz M. Sobote - 90 EUR

Leposava in Josip Fabjanč, M. Sobota - darilo namesto cvetja na grob Aleksandra Samca iz M. Sobote - 100 EUR

Tatjana Peček Kočar, Črnci 32 - darilo iz hvaležnosti za nudeno pomoč - 100 EUR

Ivanka Svetanič z druž., Puconci - darilo iz hvaležnosti za nudeno pomoč - 50 EUR

sestrična Hilda, Ljubljana - darilo namesto cvetja na grob Eleka Cmora iz Motovilec - 30 EUR

Gizela Horvat z druž., Nemčavci 10a - darilo v spomin na dragega moža, očeta, dedka ob 10. obletnici njegove smrti - 100 EUR

Ivan Dervarič z druž., Depala vas 48c - darila v spomin na sestro Angelo Dervarič iz Domžal - 20 EUR

Stojan Fišer, M. Sobota - darilo v spomin na Aleksandra Samca iz M. Sobote - 30 EUR

prijatelji iz Kukla - darila v spomin na Aleksandra Samca iz M. Sobote - 160 EUR

Zinka Seretin, Rakičan - darilo iz hvaležnosti za nudeno pomoč - 50 EUR

Ob pogrebu Ludvika KOLOŠE iz Andrejec, oziroma iz Puconec so namesto cvetja in sveč na grob

pokojnega darovali: ---

druž. Goričanec, Zenkovci - 20 EURdruž. Franko, Puconci - 30 EURdruž. Krenos, Vadarci - 25 EURdruž. Svetanič, Vadarci - 50 EURMilan Svetanič, Vadarci - 20 EURdruž. Car, Andrejci - 20 EURJolanka Horvat z druž., Andrejci - 20 EURdruž. Gumilar, Andrejci - 30 EURdruž. Lainšček, Andrejci - 30 EURMarija Pavel, Borejci - 30 EURErnest Malačič z druž., Andrejci - 25 EURdruž. Jakiša, Veščica - 20 EURdruž. Cigüt, Vučja gomila - 30 EUR

druž. Cmor, M. Toplice - 20 EURdruž. Vöröš, Andrejci - 20 EURdruž. Bokan, Vadarci - 30 EURdruž. Podvratnik-Mesec, Vrhnika - 60 EURdruž. Lovenjak, Vadarci - 30 EURdruž. Gomboc, Puconci 240 - 25 EURdruž. Merklin, Vadarci - 30 EURdruž. Merklin, Lemerje - 20 EURdruž. Danija Milana, Vadarci - 30 EURdruž. Bagola, Beznovci - 30 EUREla Kovač z druž., Prosenjakovci - 20 EURGiza Kološa z druž., Andrejci - 20 EUR

druž. Radič, Vrazova 4, M. Sobota - darilo v spomin na Aleksandra Samca iz M. Sobote - 30 EUR

Olga Dervarič, Bodonci - darilo v spomin na svakinjo Angelo Dervarič iz Domžal - 30 EUR

Zdenka Flisar z druž., Krajna - darilo v spomin na teto Angelo Dervarič iz Domžal - 30 EUR

druž. Cmor-Žohar, Motovilci - darilo v spomin na sorodnico Emo Horvat iz Nuskove- 20 EUR

sestrična Ema, bratranec Franc in sestrična Irena z družinami, Vadarci/Ljubljana - darilo v spomin na bratranca Karela Mariča iz Bodonec - 60 EUR

Marjeta Horvat, Murska 125, Krog - darilo za delovanje iz hvaležnosti za nudeno pomoč - 100 EUR

Marta Slivnjek, Sebeborci - darilo za delovanje iz hvaležnosti za nudeno pomoč - 20 EUR

Nada Tušak, Krožna 8, Beltinci - darilo za delovanje iz hvaležnosti za nudeno pomoč - 50 EUR

Avguštin Palatin, Pečarovci 83a - darilo za delovanje iz hvaležnosti za nudeno pomoč - 70 EUR

druž. Tkalec, Lipa 117 - darilo za delovanje iz hvaležnosti za nudeno pomoč - 50 EUR

V SKLAD EVANGELIČANSKEGA LISTA:

ECO Gornji Petrovci - darilo ob pogrebu duhovnika Gustava Skaliča iz M. Toplic - 100 EUR

ECO Hodoš - darilo ob pogrebu duhovnika Gustava Skaliča iz M. Toplic - 100 EUR

ECO Lendava - darilo ob pogrebu duhovnika Gustava Skaliča iz M. Toplic - 100 EUR

Evangeličanska humanitarna organizacija - Podpornica in Uredništvo Evangeličanskega lista

se vsem darovalcem iskreno zahvaljujeta!

D a r i l a

JULIJ 2015 15zahvale in spomini

V S P O M I N26. julija so minila štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi skrbni mož, oče, tast,

stari oče, brat in sorodnik

Franc FUJSiz Sodišincev 11.

Leta hitro minevajo, a spomini na tebe so nepozabni, ko smo s tabo preživeli mnogo lepih in srečnih dni. Našemu dragemu ostajamo hvaležni za vse sadove njegovega dela.

Hvala vsem, ki se dragega skupaj z nami spominjate, ter mu namenite postanek ob njegovem grobu.

V spominu ga ohranjajo vsi njegovi najdražji, ki se prav tako spominjajo dragih staršev in starih staršev Fujs Alojza in Emi-lije, ki sta se zavedno poslovila že pred 30. leti. Hvaležni pa so prav tako vsem tistim, ki ju nosijo v spominu.

»Naj bo vendar Tvoja dobrota tista, ki me tolaži, po Tvojem izreku svojemu služabniku.« (Psalm 119,76)

V SPOMIN14. julija je minilo že 5 let, odkar potujemo

brez dobrega sina, nečaka in sorodnika

Dušana ŠUKARJAiz Bodonec.

(2. maj 1966 -14. julij 2010)

30. oktobra pa bo minevalo že 9 let, odkar se ravno tako dnevno vračamo k lepim

trenutkom preživetih s soprogom, bratom in sorodnikom

Štefanom ŠUKARJEMiz Bodonec.

(7. december 1936 - 30. oktober 2006)

Ljubezen je redka cvetlica, ki ne poganja na velikih cestah. (neznan avtor)

Našima dragima ostajamo hvaležni za ljubezen v mnogoterih oblikah in za vse naklonjeno, kar smo smeli od njiju skozi leta prijetnega skupnega bivanja obilno prejeti. Za vse pravimo hvala tudi dobremu Stvarniku, ki nas je po njiju obilno blago-slavljal. Hvala vsem, ki se nam v plemenitih spominih pridru-žujete. Dobra Božja moč naj ostane dragima zavetje v morju večnosti tudi v prihodnje.

Spominjajo se ju: mama in soproga Ema, teta in sestra Šarika s svojimi in ostalo sorodstvo.

»Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta.« (Matej 25,34)

ZAHVALA IN V SPOMIN9. julija se je po boju z boleznijo v morje

večnosti izteklo življenjsko potovanje naše skrbne in ljubeče soproge, mame,

tašče, stare in prastare mame ter sorodnice

Dragice BENCIK, roj. Šantaveciz Lemerja 59.

(26. maj 1949 - 9. julij 2015)

»Dobrota se razdaja tako rahlo, nežno, pada kot drobcena semena po naših poteh – in jih oživlja s cvetovi.«

(Pam Brown)

Življenjsko potovanje, ki smo ga prehodili skupaj z našo drago, je bilo skozi leta napolnjeno z mnogimi blagoslovi. Za vse ji ostajamo hvaležni, obenem pa naš pogled usmerjamo tudi nav-zgor, zavedajoč se, da smo bili po dragi obilno blagoslovljeni od Stvarnika. Zahvaljujemo se vsem vam, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, vence, sveče in v dobrodelne namene ter se od drage v lepem številu in spoštljivo poslovili na pokopališču v Lemerju.

17. septembra pa bo minilo že pet let, odkar več ni med nami njene mame, naše dobre tašče, stare in prastare mame ter

sorodnice

Sidonije ŠANTAVEC, roj. Car

iz Bodonec 140 (Lemerja 59).(15. maj 1923 - 17. september 2010)

Hvala vsem, ki drago skupaj z nami ohranjate v plemenitih spo-minih. Žalujejo in se spominjajo: vsi njuni najdražji.

Jezus reče: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre.« (Janez 11,25)

Evangeličanska humanitarna organizacija

- PODPORNICA

vljudno naproša vse tiste uporabnike, ki imajo v uporabi

BOLNIŠKE POSTELJE, da te v najkrajšem možnem času VRNEJO, ko jih

več ne potrebujejo.

Hvala za razumevanje!

P r o š n j a

16 EVANGELIČANSKI LIST

RADIO:

NEDELJA - 9. avgust 2015• radio Slovenija (1. program) ob 06.50 uri.• oddaja »Duhovna misel« - govo-ri duhovnica Jana Kerčmar (Gornji Petrovci).

NEDELJA - 9. avgust 2015• radio Slovenija - program ARS (3. program) ob 10.00 uri.• posnetek bogoslužja iz studia. Bož-jo službo vodi duhovnik Simon Sever (Bodonci).

NEDELJA - 23. avgust 2015• radio Murski val ob 08.00 uri.• oddaja »Misel in čas« - govori škof Geza Filo.

V e r s k e o d d a j e

EVANGELIČANSKI LIST - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Vili Kerčmar - Naslov: Uredni-štvo Evangeličanskega lista, Gornji Petrovci 94, 9203 Petrovci. Telefon: 02/556-10-39, fax: 02/556-91-99; E--mail: vili.kercmar@telemach.net, GSM: 031/375 524 - Grafi čna obdelava: Peter Andrejčák - Letna naroč-nina 12 EUR - IBAN: SI56 0249 6009 1997 627, SWIFT: LJBASI2X, Koda namena: OTHR, Namen/rok plačila: Naročnina Evangeličanskega lista za leto ... (navede se leto) - Tisk: TISKARNA KLAR, Murska Sobota

»GLEJTE, POŠILJAM VAS KAKOR OVCE MED

VOLKOVE. BODITE TOREJ PREUDARNI KAKOR KAČE IN NEPOKVARJENI KAKO

GOLOBLJE!«

(Matej 10,16)

Bibl ično vodi lo za mesec avgust 2015

to in ono

V SKLAD EHO-PODPORNICA:

Ob pogrebu duhovnika Gustava SKALIČA iz Moravskih Toplic

so namesto cvetja in sveč na grob pokojnega darovali:

---Monika in Marija Škalič, M. Sobota - 100 EURdruž. Gomboc, Mlajtinci - 30 EURdruž. Kutoš, Puconci - 30 EURECO Selo - 50 EURdruž. Štefko, M. Toplice - 20 EURViljem Koltaj, Prosenjakovci - 50 EUROlga Kovač, Prosenjakovci - 50 EUREvangeličanska fi lijala Prosenjakovci - 50 EURAmbulanta Martjanci - 110 EURdruž. Kučan, Berkovci - 70 EURDragica Letila, Selo - 40 EUREdi Dolinar, Prosenjakovci - 20 EURŠtefan Koltaj, Šalovci - 20 EURŠtefan Kološa, M. Sobota - 30 EURdruž. Benkič, M. Sobota - 100 EURJože in Slavica Erniša, Tešanovci - 20 EURdruž. Novak, Lendava - 30 EURHelena Žoldoš, Lendava - 20 EURGeza Džuban, M. Toplice - 20 EURdruž. Bence-Tadina, Lendava - 50 EURdruž. Bencik-Kovač, M. Toplice - 20 EUREtelka Lipič, M. Toplice - 30 EUR

svojci pokojne Eme Horvat iz Nuskove 38 - darilo namesto sedmine in iz hvaležnosti za nudeno pomoč - 200 EUR

generacija 1964-65 na OŠ Puconci - darila za delovanje - 60 EUR

Aleksander Harkai z druž., Puconci - darilo namesto cvetja na grob Šarike Rituper iz Tešanovec - 20 EUR

Ivanka Harkai z druž., Puconci - darilo namesto cvetja na grob Šarike Rituper iz Tešanovec - 20 EUR

Ernest Kerčmar z druž., Sebeborci - darilo iz hvaležnosti za nudeno pomoč - 100 EUR

Franc Talian, Puconci 48 - darilo namesto cvetja na grob Franca Molnarja iz Sela - 40 EUR

druž. Kous-Kumin, Kupšinci - darilo namesto cvetja na grob duhovnika Gustava Skaliča iz M. Toplic - 20 EUR

Ana Skalič z druž., M. Sobota - darilo namesto cvetja na grob duhovnika Gustava Skaliča iz M. Toplic - 30 EUR

Amalija in Franc Klemenčič, M. Sobota - darilo v spomin na Ido Šiftar iz M. Sobote - 100 EUR

druž. Huzjan, Lendava - darilo namesto cvetja na grob duhovnika Gustava Skaliča iz M. Toplic - 20 EUR

Franc in Erika Škrilec, M. Sobota - darilo v spomin na Ido Šiftar iz M. Sobote - 50 EUR

Bogu znana darovalca - darilo iz hvaležnosti - 20 EUR

Ob pogrebu Ödena GROZE iz Kukeča so namesto cvetja in sveč

na grob pokojnega darovali: ---

domača družina, Kukeč - 100 EURdruž. Kovač, Kukeč - 30 EURFranc Balek, Avstrija - 20 EURJolanka Rituper, Kukeč - 20 EURPGD Kukeč - 20 EUR

Aladar in Magda Čahuk, M. Sobota - darilo namesto cvetja na grob Angele Dervarič iz Domžal (rojene v Bodoncih) - 50 EUR

Štefan in Olga Cipot, M. Sobota - darilo namesto cvetja na grob Angele Dervarič iz Domžal (rojene v Bodoncih) - 20 EUR

Igor Vitez z druž., M. Sobota - darilo v spomin na Aleksandra Samca iz M. Sobote - 20 EUR

Tanja in Marta z druž., Krog - darilo v spomin na Aleksandra Samca iz M. Sobote - 50 EUR

soseda Šarika Rituper, Vrazova 9, M. Sobota - darilo v spomin na Aleksandra Samca, sina Marije Samec iz M. Sobote - 30 EUR

(nadaljevanje iz 16. strani)

D a r i l a

E VA N G E L I Č A N S K A H U M A N I TA R N A O R G A N I Z A C I J A - P O D P O R N I C A

Slovenska ulica 17900 Murska Sobota

Tel.: 0591 68 610E-mail: eho@telemach.net

TRR: SI56 0249 6008 9536 543