EVROSISTEM BILTEN - Microsoft · 2017. 8. 22. · Teaj evra do ameriškega dolarja je zato septembra še dodatno apreciiral za okrog 3% in v sredini septembra presegel mejo 1,40 USD

BILTEN

EVROSISTEM

September 2007Leto 16, štev.: 9

BANKA SLOVENIJEEVROSISTEM

2 Bilten, september 2007

Izdajatelj: BANKA SLOVENIJESlovenska 35,1000 LjubljanaSlovenija

tel.: +386 (1) 4719000fax.: +386 (1) 2515516E-mail: [email protected]://www.bsi.si/SWIFT: BSLJ SI 2X

Uredniški odbor:

Tisk:

Naklada:

Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana

780 izvodov, četrtletno

Razmnoževanje publikacije, v celoti ali deloma, ni dovoljeno. Uporabain objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira.Publikacija je dosegljiva na svetovnem spletu.PGP ključ je objavljen na zadnji strani Biltena.

ISSN 1318-0762 (tiskana izdaja)ISSN 1518-2081 (elektronska izdaja)

This publication is also available in English.

mag. Janez KOŠAK, viceguvernermag. Janez FABIJAN, Finančna statistikaDanica PRELOVŠEK, svetovalka guvernerjaFranc DRENOVEC, svetovalec guvernerjadr. Damjan KOZAMERNIK, Analitsko raziskovalni centermag. Tomaž KOŠAK, Finančna stabilnostErnest ERMENC, Računovodstvo


3Bilten, september 2007

Pomembna informacija

Bilten Banke Slovenije je od številke 2 – 3, za mesec februar – marec 2007, leto 16, delno vsebinsko in oblikovno prenovljen.

Predhodna najava prenove je bila objavljena na internetni strani Banke Slovenije v januarju 2007.

Glavne novosti predstavljajo:· Začetek objavljanja vrednostnih statističnih podatkov, ki se nanašajo na časovno obdobje po vključitvi v evro območje, v

uradni domači valuti - evru. Vrednostni podatki za obdobje pred tem, bodo še naprej objavljeni v tolarjih, kot uradni slovenskivaluti v tem obdobju. Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.

· Sprememba koncepta mednarodnih denarnih rezerv zaradi vključitve v Ekonomsko in monetarno unijo. Med slovenskemednarodne denarne rezerve po vključitvi v evro območje, v primerjavi s stanjem pred tem ne sodijo več imetja v evrih interjatve do rezidentov evro območja. Več o tem v članku: “Statistična obravnavna mednarodnih denarnih rezerv ob vstopuSlovenije v evro območje”, v poglavju Metodološke informacije na spletni strani BS:http://www.bsi.si/financni-podatki.asp?MapaId=138 .

· Prilagoditev predstavitve gotovine v obtoku pravilom ECB.· Prilagoditev prikaza bilance Banke Slovenije njenemu delovanju v okviru Evrosistema.· Začetek objavljanja obrestnih mer denarnega trga evro območja in prehod na celovito objavljanje obrestnih mer

monetarnih finančnih institucij v skladu z metodologijo ECB.· Začetek objavljanja podatkov o statistiki finančnih računov v novem poglavju.· Barvno ločevanje posameznih statističnih poglavij, zaradi lažjega iskanje ter navezave vsebinskih poglavij na specializirane

publikacije.

Več podrobnejših razlag je zapisanih v metodoloških opombah v Biltenu Banke Slovenije.

Z dnem uvedbe evra v Sloveniji (1,1.2007) je v statističnih tabelah biltena nastal prelom časovnih vrst v primerih, v katerih nastopakot atribut “valuta”. Tako pričakovano pride do prerazporeditve podatkov med posameznimi stolpci v tabelah, ki še vedno ohranjajoenak naslov, na primer obstoječih nezapadlih evrskih posojil pred uvedbo evra, iz časovne serije za “tujo valuto” v časovno serijoza “domačo valuto”, po uvedbi evra. Za lažjo rekonstrukcijo sprememb so v poglavju metodološke opombe, tam kjer je doprerazporeditve prišlo, podani deleži evrskih zneskov v stanjih tuje valute v tabelah 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6 na dan 31.12.2004,31.12.2005 in 31.12.2006.


5Bilten, september 2007

KAZALO

6

1-18

132447778492

1

12425

REPUBLIKA SLOVENIJA:Osnovni podatki

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost in trg dela3. Gibanje cen4. Plačilna bilanca5. Javne finance6. Poslovanje bank7. Domači finančni trgi

II. STATISTIČNE TABELEDenar in monetarne finančne institucijeFinančni trgi in plačilni sistemiEkonomski odnosi s tujinoJavne financeFinančni računiNefinančni računi in splošna ekonomska statistika

III. SEZNAM BANK IN HRANILNIC

IV. METODOLOŠKE OPOMBEPregled povezav statističnih podatkovKoledar objav



REPUBLIKA SLOVENIJA:

OSNOVNI PODATKI

Enota mereDatum ali obdobje

podatka:

Površina 20.273 km2 2007Prebivalstvo Slovenije 2.013.597 število 31.3.2007Demografska rast 0,4 % 31.3.2007Gostota naseljenosti 99,3 število / km2 31.3.2007Prebivalstvo mestne občine Ljubljana 267.386 število 31.12.2006

Izvor dodane vrednosti (strukturni deleži): 2006Kmetijstvo 2,3 % Industrija 28,6 %Gradbeništvo 6,2 %Storitve 62,9 %Skupaj 100,0 %

Letna realna rast BDP 5,2 % 2006

Letna rast industrijske proizvodnje 6,0 % junij 2007Letna rast zaposlenosti 3,5 % junij 2007Stopnja brezposelnosti 5,7 % jan.-apr. 2007Letna stopnja inflacije 3,5 % september 2007

Javne finance:prihodki 44,8 % BDP 2006presežek/primanjkljaj -1,4 % BDP 2006

Saldo trgovinske bilance -619,3 mio EUR jan.-jul. 2007Saldo tekočega računa plačilne bilance -401,0 mio EUR jan.-jul. 2007Mednarodne rezerve 761,1 mio EUR 31.7.2007Devizne rezerve 684,5 mio EUR 31.7.2007Neto zunanji dolg 5.051,0 mio EUR 31.5.2007Bruto zunanji dolg 29.571,0 mio EUR 31.5.2007

Denarna enota od 01.01.2007: evro (EUR): 1 EUR = 239,64 SIT


1-I.Bilten, september 2007

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

I. GOSPODARSKA IN FINAN^NA

GIBANJA

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost in trg dela3. Gibanje cen4. Plačilna bilanca5. Javne finance6. Poslovanje bank7. Domači finančni trgi

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE

2 - I. Bilten, september 2007

Nadaljnja rast cen nafte na svetovnih trgih v septembru in ostrejši pogoji financiranja so vplivali na nekoliko nižje napo-vedi letošnje gospodarske rasti evroobmo�ja, ki sedaj znašajo okrog 2,5%. Prav tako je možno pri�akovati nižjo gospo-darsko rast tudi v ZDA, saj je bila ve�ina gospodarskih kazalnikov avgusta pod pri�akovanji. ECB je septembra ohranila obrestne mere nespremenjene, medtem ko je FED klju�no obrestno mero znižal za pol odstotne to�ke. Te�aj evra do ameriškega dolarja je zato septembra še dodatno apreciiral za okrog 3% in v sredini septembra presegel mejo 1,40 USD za EUR.

V Sloveniji se nadaljuje razmeroma visoka gospodarska aktivnost. Po prvih ocenah SURS je gospodarska rast v dru-gem �etrtletju letos znašala 5,9% oziroma 6,5% v prvi polovici leta. Nadaljuje se visoka rast bruto investicij, medtem ko ostaja rast trošenja gospodinjstev zmerna. Po prvih podatkih je bila državna potrošnja v drugem letošnjem �etrtletju celo nižja kot v enakem obdobju lani, in je znašala –0,7%. Nizki so bili zlasti izdatki za vmesno potrošnjo in za podpore socialne varnosti v naravi. Prispevek salda menjave s tujino ostaja negativen. Primanjkljaj teko�ih transakcij pla�ilnebilance je letos do julija dosegel 401 mio evrov, kar je za 150 mio evrov ve� kot v enakem obdobju lani. Finan�ne tran-sakcije s tujino se še naprej pove�ujejo tako na strani pritokov kot na strani odtokov, pri �emer je v zadnjih mesecih ve�prvih kot drugih. Po mo�nejših neto odtokih zasebnega sektorja v tujino v prvem �etrtletju, ki so bili predvsem posledica izpla�ila blagajniških zapisov Banke Slovenije, so se ti v naslednjih mesecih umirili.

Visoka gospodarska aktivnost se še naprej odraža tudi na trgu dela. Nadaljuje se rast delovno aktivnega prebivalstva, znižujeta pa se stopnji registrirane in anketne brezposelnosti. Presežno povpraševanje po delu se že kaže tudi v rasti pla�, ki se postopoma, a vztrajno zvišuje. Medletna rast povpre�ne bruto pla�e je v prvih sedmih mesecih letos znašala 5,7%, rast povpre�ne neto pla�e pa je bila od te višja še za 2,2 odstotni to�ki, zaradi sprememb v dohodninski zakono-daji. Rast pla� se pove�uje predvsem v sektorjih z višjo rastjo dodane vrednosti, in sicer v gradbeništvu, finan�nem posredništvu, trgovini ter nepremi�ninski dejavnosti.

Inflacija, merjena s HICP, ostaja septembra precej nad tremi odstotki, in se je glede na avgust medletno še zvišala za 0,2 odstotni to�ki na 3,6%. Neugodni so še naprej tudi indikatorji osnovne inflacije. Rast cen brez energentov in nepre-delane hrane se je povišala na 3,9%, zato je še vedno nevarnost stopnjevanja inflacijskih pritiskov zaradi visoke rasti doma�e gospodarske aktivnosti glede na ponudbeni potencial. Medletna rast cen pri proizvajalcih že �etrti mesec zapored presega 5%, in kaže na dodatna tveganja za prenos v cene življenjskih potrebš�in.

Ob ugodni gospodarski rasti naj bi se letos izboljšalo tudi stanje javnih financ. Po ocenah MF bo javnofinan�ni primanj-kljaj letos manjši od prvotno na�rtovanega in naj bi po metodologiji ESR 95 znašal 0,6% BDP. Kljub zmanjšanju dav�-nih stopenj, kot posledici dav�ne reforme, javnofinan�ni prihodki v prvi polovici leta izkazujejo solidno rast okrog 4%. Podobno rast kot prihodki izkazujejo tudi odhodki, med katerimi najhitreje rastejo investicijski odhodki. Neto položaj RS v odnosu do prora�una EU ostaja po podatkih do avgusta negativen.


3 - I.Bilten, september 2007

Napovedi gospodarske rasti evroobmo�ja za leto 2007 so bile nekoliko znižane, v ZDA pa avgustovske objave podatkov kažejo na možno umirjanje gospo-darske aktivnosti. Napovedi letošnje rasti gospodarstva v evroobmo�ju sta septembra znižala za 0,1 odstotno to�ko tako Consensus (na 2,6%) kot Evropska komisija (na 2,5%). Prav tako se je za 0,1 odstotno to�ko znižal tudi razpon, ki ga za gospodarsko rast v letošnjem letu napoveduje ECB, tako da je septembra znašal med 2,2% in 2,8%. Znižanje napovedi ECB je posledica zvišanja predpostavke o ceni nafte v letošnjem letu in zaostrovan-ja pogojev financiranja zaradi pove�ane negotovosti na finan�nih trgih, ki izvira iz vlaganj na trgu drugorazrednih stanovanjskih posojil v ZDA. Na nižjo napoved pri Evrop-ski komisiji in Consensusu je med drugim vplivala predv-sem rast BDP v drugem �etrtletju, ki je bila nižja od pri�a-kovanj. Tudi Evropska komisija je opozorila na možno nižjo gospodarsko rast evroobmo�ja zaradi zaostrovanja pogojev poslovanja na finan�nih trgih. V ZDA se je ocena gospodarske rasti za drugo �etrtletje sicer nekoliko zviša-la in je znašala 1,9% medletno in 1,0% med�etrtletno, medtem ko sta znašali predhodni oceni 1,8% in 0,8%. Vendar so bili nižji od pri�akovanj predvsem nekateri podatki za avgust. Med njimi je izstopala zaposlenost v neagrarnem sektorju, ki se je avgusta znižala prvi� po

štirih letih, kar je v za�etku septembra povzro�ilo tudi depreciacijo dolarja in znižanje borznih indeksov. Nižji od pri�akovanj sta bili tudi avgustovski rasti industrijske proi-zvodnje in trgovine na drobno v ZDA. Poleg tega še ved-no prisotna negotovost povezana z drugorazrednimi hipo-tekarnimi krediti predstavlja dodatno tveganje nižje gos-podarske rasti v prihodnje.

ECB je septembra pustila klju�no obrestno mero nes-premenjeno, medtem ko jo je ameriški sistem central-nih bank Federal Reserve znižal. Po zasedanju ECB v za�etku septembra je klju�na obrestna mera evroobmo�-

ja ostala na 4,0%. Zaostrene likvidnostne razmere na medban�nem trgu evroobmo�ja se še niso umirile, zato je ECB nadaljevala z dodajanjem likvidnosti. Zaradi krize drugorazrednih hipotekarnih posojil v ZDA se je zaostrila tudi likvidnost bank v Veliki Britaniji. Ameriški sistem cen-tralnih bank Federal Reserve je na rednem zasedanju sredi septembra znižal klju�no obrestno mero za 0,5 odstotne to�ke, na 4,75%, kar je preseglo pri�akovanja finan�nih trgov. Znižanje je namenjeno zajezitvi vplivov krize nepremi�ninskega trga na druge sektorje.

EUR je do USD od sredine avgusta do sredine sep-tembra apreciiral za okoli 3%. V drugi polovici septem-bra je tako že presegal ravni, na katerih se je nahajal pred razmahom finan�ne krize v za�etku avgusta. Vzroki obrata v apreciacijo izhajajo iz boljših objav podatkov o gospodarstvu evroobmo�ja in nekoliko slabših za ZDA ter predvsem iz znižanja obrestnih mer v ZDA. Po znižanju se je namre� ponovno nekoliko pove�ala naklonjenost

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

1,00

1,10

1,20

1,30

1,40

1,50

2004 2005 2006 2007

obrestna mera refinanciranja ECB (%, levo)Fed Funds (%, levo)EUR/USD (desno)

Devizni te�aj EUR/USD in centralnoban�ni obrestni meri

Vir: ECB, Federal Reserve

20072004 2005 2006 avg.

InflacijaEvroobmo�je 2,1 2,2 2,2 1,7ZDA 2,7 3,4 3,2 2,0Gospodarska rastEvroobmo�je 2,0 1,4 2,9 (2,6)*ZDA 3,9 3,2 2,9 (2,0)*Dolarske cene surovin:Skupaj primarne 16,5 6,0 27,7 15,4- industrijske 25,2 11,7 46,3 3,9Nafta (Brent, USD/sod.) 38,3 54,2 64,9 70,8Obrestne mere CB sep.Evroobmo�je 2,00 2,02 2,76 4,00ZDA 1,34 3,19 4,96 4,75

Opombe: Pri gospodarski rasti je v oklepaju napov ed za celo leto.Viri: Bloomberg, Eurostat, * Consensus (september 07')

letne st. rasti v %

Mednarodno okolje

1 Mednarodno okolje



tveganju, kar je povzro�ilo tudi ponoven porast trgovanja z valutami, ki nudijo višje donosnosti. Poleg tega se je okrepila zaskrbljenost nad možnim naraš�anjem inflacije v ZDA.

Avgusta se je nadaljevalo nižanje inflacijskih stopenj v evroobmo�ju in v ZDA. Ponovno znižanje medletne inflacije v evroobmo�ju (za 0,1 odstotne to�ke) avgusta je bilo predvsem posledica negativne medletne stopnje rasti cen energentov zaradi visoke osnove iz lanskega leta.

Poleg tega se je nekoliko znižala tudi medletna rast cen nepredelane hrane. Osnovna inflacija se je zvišala za 0,1 odstotne to�ke zaradi zvišanja cen toba�nih izdelkov v Franciji in mle�nih izdelkov v Nem�iji. ECB je septembra v svojih napovedih letošnje inflacije ostala znotraj razpo-na, ki ga je napovedala že junija, le da je njegovo zgornjo in spodnjo mejo zožila za 0,1 odstotne to�ke, tako da je nov razpon napovedi med 1,9% in 2,1%. ECB ocenjuje, da bo letos prispevek zvišanja posrednih davkov k letni inflaciji znašal 0,5 odstotne to�ke. V ZDA se je inflacija avgusta znižala na 2,0%, medtem ko je bila julija še 2,4%. Nižja inflacija je bila predvsem posledica nižjih cen energije. Nadaljevalo se je tudi umirjanje osnovne inflaci-je. Možni so pritiski na višanje osnovne inflacije v prihod-nje, ki lahko izhajajo predvsem iz naraš�anja stroškov dela in uvoznih cen kitajskega blaga.

Cene nafte so se konec avgusta za�ele hitro zviševa-ti. Sredi septembra je cena za sod nafte brent že dosegla 78 USD. Do zviševanja cen je prišlo kljub septembrski odlo�itvi �lanic OPEC, da bodo z novembrom pove�ale

koli�ino dnevno na�rpane nafte za 0,5 milijona sodov, saj je trg to ocenil za premajhno. Zviševanje cen nafte je bilo povezano z umirjanjem napetosti v zvezi s finan�no krizo, poleg tega je v ZDA še vedno prisotno nizko stanje zalog nafte, zaostrile so se geo-politi�ne razmere na podro�jih bogatih z nafto (Izrael, Sirija, Mehika, Iran), prisotne so bile tudi težave v rafinerijah v ZDA in neugodne vremen-ske razmere v Mehiškem zalivu.

SURS je gospodarsko rast za obdobje 2000-2006 revi-diral navzgor. SURS je v za�etku septembra 2007 obja-vil revidirane podatke gospodarske rasti za obdobje 2000-2006. Metodološka revizija podatkov po novem vklju�uje ilegalne (prostitucija, mamila) in namerno nere-gistrirane dejavnosti (pou�evanje, zdravilstvo idr.), kar je vplivalo na povišanje do sedaj ocenjenih rasti BDP. Za lansko leto je popravek znašal 0,5 odstotne to�ke zaradi �esar je gospodarska rast po novi oceni znašala 5,7%. Za leto 2001 je bila rast BDP popravljena iz 2,7% na 3,1%, za leto 2002 iz 3,5% na 3,7%, za leto 2003 iz 2,7% na 2,8% in za 2005 iz 4,0% na 4,1%. Za leto 2004 je ostal nespremenjen. Iz novih podatkov je razvidno, da je bil najve�ji popravek prisoten v lanskem letu, kar bi lahko nakazovalo na pove�evanje ilegalnih ter namerno neregi-striranih dejavnosti v gospodarstvu.

Po prvih ocenah SURS-a je gospodarska rast v dru-gem �etrtletju letošnjega leta znašala realno 5,9%. Glavni dejavnik rasti je bila tudi tokrat visoka rast bruto investicij oziroma še naprej visoka rast v grad-beništvu. Gospodarska rast je bila v drugem �etrtletju letošnjega leta v primerjavi s prvim nekoliko nižja in je v prvi polovici leta znašala 6,5% medletno. Ob negativnem prispevku menjave s tujino so ponovno beležile visok prispevek bruto investicije v osnovna sredstva, ki izkazu-jejo visoke medletne stopnje rasti že od druge polovice lanskega leta. V povpre�ju drugega �etrtletja so bruto investicije dosegle 25,2% medletno rast, kar je še 5,2

1

2

3

4

5

6

2004 2005 2006 2007

Evroobmo�jeEvroobmo�je osnovnaZDAZDA osnovna

Inflacijaletna rast, %

Vir: Eurostat, U.S. Department of Labor

2 Gospodarska aktivnost in trg dela



odstotni to�ki ve� kot v prvem �etrtletju. Trošenje gospo-dinjstev je v tem obdobju znašalo 3,4%, potrošnja države pa se je z negativno medletno rastjo v primerjavi s prejš-njim obdobjem precej znižala. Od zadnjega �etrtletja lan-skega leta, ko je rast potrošnje države znašala še 4,2% medletno, se ta je v prvem �etrtletju letošnjega leta zniža-la na 1,1% in v drugem na -0,7%. Proizvodna struktura BDP kaže na še vedno visok porast dodane vrednosti v gradbeništvu, ki se sicer s 25,7% medletno rastjo v dru-gem �etrtletju v primerjavi s prejšnjim �etrtletjem po�asi umirja. Tudi predelovalne dejavnosti ter trgovina in popra-vila motornih vozil so v drugem �etrtletju nekoliko upo�a-snile medletno rast, in sicer predelovalne dejavnosti z 10,9% v prvem na 9,0% v drugem �etrtletju in trgovina na drobno z 8,1% na 7,8% v enakem obdobju. Medtem se je rast dodane vrednosti finan�nega posredništva na medle-tni ravni pove�ala s 7,5% na 8,1%. Rast izvoza blaga in storitev se je v drugem �etrtletju letošnjega leta v primer-javi z enakim obdobjem lanskega leta povišala in dosegla 13,6%. Rast uvoza blaga in storitev se je v enakem obdo-bju še bolj pove�ala, in sicer za 17,0% medletno. S tem je bil prispevek salda k rasti BDP v drugem �etrtletju negativen. SURS bo podatke o rasti BDP za tretje �etrtle-tje objavil v za�etku decembra.1

Julija se je rast industrijske proizvodnje ponovno nekoliko izboljšala, njena teko�a dinamika pa se še naprej upo�asnjuje. Medletna rast industrijske proizvod-nje se je julija pove�ala na 8,9% in s tem presegla maj-ske in junijske vrednosti, njena teko�a dinamika pa se je

tudi julija še naprej upo�asnjevala. V povpre�ju prvih sed-mih mesecev je industrijska proizvodnja dosegla 8,6% medletno rast. Najvišjo medletno rast je tako julija kot kumulativno v prvih sedmih mesecih leta po namenskih skupinah dosegel obseg proizvodnje investicijskega bla-ga, na kar je v najve�ji meri vplivala visoka aktivnost v gradbeništvu in pove�an izvoz proizvodov za investicije v nove države �lanice EU. Med predelovalnimi dejavnostmi je do julija kumulativno najhitreje rasel obseg proizvodnje obdelave in predelave lesa, proizvodnja kovin in kovin-skih izdelkov ter proizvodnja kemikalij, kemi�nih izdelkov in umetnih vlaken. Julija je s 30,4% medletno rastjo izra-zito izstopala proizvodnja vozil in plovil, ter s 26% medlet-no rastjo proizvodnja kemikalij. Prihodek od prodaje indu-strijskih proizvodov se je do julija kumulativno pove�al za 8,5% na medletni ravni, pri �emer samo julija za 11,4%. K takšni rasti je v tem obdobju najve� prispeval prihodek od prodaje proizvodov za investicije.

Gradbeništvo je tudi julija zabeležilo dokaj visoko medletno stopnjo rasti, vendar se dinamika, tako teko�a kot na medletni ravni, umirja. Prihodek od prodaje v trgovini z živili je julija zabeležil negativne medletne stopnje rasti, turizem pa do avgusta ohran-ja ugodne rezultate. Vrednost opravljenih gradbenih del se je na medletni ravni julija še naprej umirjala, z 19,7% medletno rastjo, kumulativno v prvih sedmih mesecih leta pa z 30,2% medletno rastjo. Inženirske gradnje, ki so kumulativno v prvih sedmih mesecih presegle vrednosti rasti stavb, so julija beležile 19,2%, stavbe pa 20,4% medletno rast. Prihodek od prodaje v trgovini na drobno je bil julija medletno za 1,2% višji, vendar se je v prodajal-nah z živili, s pija�ami in tobakom znižal za 10,8%, v pro-dajalnah z neživili pa povišal za 15,6%. Za turizem je bil tako avgust kot celotno letošnje obdobje do avgusta ugo-dno, saj se je število prihodov turistov medletno pove�aloza 8%, število vseh preno�itev pa je bilo ve�je za 6%.

Kazalnik gospodarske klime se je septembra znižal predvsem zaradi pesimisti�nih pri�akovanj potrošni-kov in padca zaupanja v storitvenih dejavnostih. Zau-panje je upadlo tudi v gradbeništvu in predelovalni dejavnosti. Vrednost desezoniranega kazalnika gospo-darske klime je bila septembra medletno nižja za 2 odsto-tni to�ki, od dolgoletnega povpre�ja pa še vedno za 10

-4

-2

0

2

4

6

8

10

-10

-5

0

5

10

15

20

25

2004 2005 2006 2007

BDP (levo)industrijska proizvodnja medletne stopnje rasti (desno)industrijska proizvodnja X-12 trend* (desno)

Industrijska proizvodnja in BDPstopnje rasti

* trimese�na centrirana povpre�ja glede na enako definirano obdobje pred tremi meseci na letni ravni

Vir: SURS, prera�uni Banka Slovenije

1 Primerjava z lanskoletnimi �etrtletji upošteva še nerevidirane podatke, saj je SURS zaenkrat revidiral le podatke na letni ravni



odstotnih to�k višja. Zaupanje potrošnikov se je od avgu-sta znižalo za 5 odstotnih to�k in se nahaja 2 odstotni to�ki pod lanskoletnim povpre�jem. Znižanje je v najve�ji meri posledica pesimisti�nih napovedi potrošnikov glede njihovega finan�nega stanja v prihodnjih 12 mesecih, ki so septembra dosegle najnižjo raven od za�etka izvajan-ja ankete. Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih se je septembra tako na medmese�ni kot na medletni ravni znižal za 2 odstotni to�ki. Kazalnik zaupanja v predeloval-

ni dejavnosti je upadel za 1 odsotno to�ko medmese�no in za 3 odstotne to�ke medletno, vendar se je še naprej nahajal nad dolgoletnim povpre�jem, za 14 odstotnih to�k. Kljub znižanju zaupanja v gradbeništvu tako na medmese�ni (za 3 odstotne to�ke) kot na medletni ravni (za 1 odstotno to�ko) se je kazalnik septembra nahajal še 19 odstotnih to�k nad dolgoletnim povpre�jem.

Visoka gospodarska aktivnost se že od za�etka leta kaže tudi na trgu dela. Delovno aktivno prebivalstvo se je julija na medletni ravni ponovno pove�alo, sto-pnja registrirane in anketne brezposelnosti pa zniža-la. Število aktivnega prebivalstva se je julija pove�alo za 1,5%, v povpre�ju prvih sedmih mesecev pa za 1,3%. K tej rasti je prispevala visoka rast števila delovno aktivnih prebivalcev, ki se je julija pove�ala na 3,5% medletno, v povpre�ju prvih sedmih mesecev pa na 3,4%, kar je za 2 odstotni to�ki ve� od povpre�ja lanskega leta. V skladu z mo�no konjunkturo se je zaposlenost julija medletno naj-bolj pove�ala v gradbeništvu (10,7%), prometu, skladiš-�enju in zvezah (8,5%) ter v poslovnih storitvah in nepre-mi�ninski dejavnosti (8,7%); znotraj predelovalnih dejav-nosti sta izstopali visoki medletni stopnji rasti zaposlovan-ja v dejavnosti vozil in plovil (12,7%) ter v obdelavi in pre-delavi lesa (8,7%). Dinamika zmanjševanja brezposelno-sti se je julija nekoliko upo�asnila. Desezonirano število registriranih brezposelnih je bilo julija za 18,1% manjše kot v enakem mesecu lani. Stopnja registrirane brezpo-selnosti se je julija zmanjšala na le 7,6%, kar je 1,8 odstotni to�ki manj kot julija lansko leto. Stopnja anketne brezposelnosti (ILO) se je v drugem �etrtletju letošnjega

-30

-20

-10

0

10

20

30

2004 2005 2006 2007

aktivno prebivalstvoregistrirane brezposelne osebedelovno aktivno prebivalstvo

Trg dela

medletne spremembe v 1000

Vir: SURS, Zavod RS za zaposlovanje, prera�uni Banka Slovenije.

20072004 2005 2006 jul.

Povpre�na bruto pla�a 1103 1157 1212 1263

Povpre�na bruto pla�a 4,6 4,9 4,8 6,9 -zasebni sektor (brez L..O) 5,3 5,4 5,3 7,6 -javni sektor (L..O) 2,7 3,3 3,4 5,9Povpre�na realna bruto pla�a 1,0 2,2 2,2 3,0Stop. brezposelnosti po ILO 6,3 6,6 6,0 4,6(Q2)Stop. reg. brezposelnosti 10,3 10,2 9,4 7,6

Zaposleni 724,4 731,6 741,6 767,0

Zaposleni 0,3 1,0 1,4 3,4od tega: - podjetja in organizacije 0,4 1,1 1,3 3,2 - drobni sektor -0,8 -0,3 1,7 4,4 Sektorji: -zasebni (brez L..O) -0,4 1,0 1,3 4,1 -javni (L..O) 2,7 1,6 1,5 0,5

Vir: SURS; prera�uni Banka Slov enije.

v 1000

letne stopnje rasti v %

Trg dela

letne stopnje rasti v %

v EUR

2007jul.

letne st. rasti v %Industrijska proizvodnja 5,3 3,4 6,1 8,9Zaloge 19,3 6,2 1,9 10,6Produktivnost 7,0 5,2 8,3 5,3Poraba elektr. energije 2,4 3,6 1,2 -3,3(8)Gradbeništvo: - skupaj 3,2 3,2 13,5 19,7-v isoke gradnje 11,8 11,2 14,0 20,4-nizke gradnje -3,8 -4,8 13,0 19,2Trgovina-trgovina na drobno 3,8 6,8 -5,0 1,1od tega: - živ ila 4,2 6,9 -9,3 -10,8 - neživ ila 3,3 6,5 0,1 15,4 - motorna vozila 7,4 13,0 -1,0 15,8Gostinstvo: skupaj 0,4 4,5 5,8 -3,5(6)-nastanitve 0,9 1,9 1,9 -1,3(6)-restavracije -2,6 8,8 8,7 -4,7(6)Turizem (no�itve) 1,0 -0,2 2,0 4,0 (8)Viri: SURS, ELES; prera�uni Banka Slov enije.V oklepaju je nav eden mesec, na katerega se podatek nanaša.

Gospodarska aktivnost 2004 2005 2006



leta medletno znižala za 1,3 odstotne to�ke in je znašala 4,6%.

Julija so se pla�e izrazito povišale zaradi nove uskla-ditve in pora�una pla� v javnem sektorju. Medletna rast povpre�ne bruto pla�e je julija znašala 6,9%, realno pa 3,0%. Tako visoka nominalna rast je predvsem posle-dica nove uskladitve pla� v javnem sektorju ter pora�una pla� v javnem sektorju za obdobje januar-julij 2007, ki je bil v celoti izpla�an prav v juliju. V prvih sedmih mesecih leta se je povpre�na bruto pla�a medletno pove�ala za 5,7% oziroma realno za 2,8%. Pri tem je bila rast neto pla�e v enakem obdobju za 2,2 odstotni to�ki višja zaradi sprememb v dohodninski politiki. Pla�e v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju so se julija medletno povišale za 8,7%, kar je povišalo rast v prvih sedmih mesecih letošnjega leta na 4,4% medletno. Visoko med-letno rast bruto pla�e so julija imeli še v finan�nem posre-dništvu, 8,5% (v prvih sedmih mesecih za 8%), v gradbe-ništvu, 8,5% (7,2%), v nepremi�ninah, najemu in poslov-nih storitvah, 8,4% (6,1%) in v dejavnosti trgovine in pop-ravila motornih vozil, 7,8% (7,7%).

Nominalni efektivni te�aj evra, merjen preko košarice valut, je avgusta depreciiral za 0,1%, medletna apreci-acija pa se je glede na julij znižala za 0,3 odstotne to�ke na 1,1%. Na avgustovsko zmanjšanje vrednosti nominalnega efektivnega te�aja evra do košarice valut je vplivalo zmanjšanje vrednosti evra do ameriškega dolarja za 0,7% ter švicarskega franka za 1,1%, medtem ko se je

do britanskega funta pove�ala, in sicer za 0,5%. V prvih treh tednih septembra je evro apreciiral do ameriškega dolarja za 1,4%, do angleškega funta za 1,2% in do švi-carskega franka za 0,4%.

Cenovna konkuren�nost slovenskega gospodarstva, merjena s cenami življenjskih potrebš�in, se je julija in avgusta še nekoliko poslabšala. Julija in avgusta je indeks realnega efektivnega te�aja, merjen preko cen življenjskih potrebš�in, apreciiral mese�no v povpre�ju po 0,2%. Skupaj se je cenovna konkuren�nost v teh dveh mesecih poslabšala za 0,4%. Med junijem in avgustom so doma�e cene življenjskih potrebš�in v povpre�jumese�no le za 0,1 odstotne to�ke prehitevale rast košari-ce tujih cen. K poslabšanju teko�e cenovne konkuren�no-sti v zadnjih treh mesecih je najbolj prispevala apreciacija nominalnega efektivnega te�aja evra julija v višini 0,4%. Slednja je tudi najbolj prispevala k temu, da se je medlet-na apreciacija realnega efektivnega te�aja, merjena s cenami življenjskih potrebš�in, julija povzpela na 3,3%, kar je najve� v letošnjem letu, in se je potem avgusta (zaradi visoke osnove v enakem mesecu lani) že znižala na 2,8%.

Cenovna konkuren�nost, merjena preko cen proizva-jalcev, je v povpre�ju zadnjih treh mesecev ostala nespremenjena. Ob nespremenjenem realnem efektiv-nem te�aju, merjenim s cenami proizvajalcev, junija ter apreciiaciji julija za 0,3% in depreciaciji za 0,25% avgus-ta je ostala teko�a cenovna konkuren�nost od maja pa do avgusta letos domala nespremenjena. Zaradi depreciaci-

90

95

100

105

110

2004 2005 2006 2007

CPIcene proizvajalcevstr.dela na enoto pr.**

Realni efektivni te�aj doma�e valute*

Deflatorji

1995=100, rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti doma�e valute

Vir: ECB, OECD, SURS, prera�uni Banka Slovenije.

* Doma�a valuta do konca leta 2006 tolar, potem pa evro. ** Stroški dela se zaradi spremembe vira statisti�nih podatkov izra�unavajo le na podlagi bruto pla�e v predelovalni dejavnosti.

-4

-2

0

2

4

6

8

2004 2005 2006 2007

Pogoji menjaveIzvozne ceneUvozne cene

Povpre�ne vrednosti izvoza in uvoza blagamedletna rast v %

Vir: SURS



je v enakih mesecih lani, se je kljub stagniranju indeksa realnega efektivnega te�aja v povpre�ju zadnjih treh mesecev letos, medletna rast s 3,5% junija pove�ala za 0,8 odstotnih to�k na 4,3% julija, medtem ko se je avgus-ta le malenkost znižala na 4,2%.

Pogoji menjave slovenskih izvoznikov se od tretjega �etrtletja 2006 dalje postopno poslabšujejo. Indekspovpre�ne vrednosti slovenskega izvoza je v prvem pole-tju letos medletno porasel za 4,2%, uvoza pa za 5,9%. Kot rezultat takšnih gibanj izvozno-uvoznih cen so se negativni pogoji menjave v višini 1,9% iz prvega polletja lani v prvem polletju letos izboljšali za 0,2 odstotni to�kina 1,7%. Na še vedno negativne pogoje menjave sloven-skih izvoznikov v prvi polovici letošnjega leta so vplivala predvsem cenovna gibanja pri proizvodih za široko in vmesno porabo. Pogoji menjave so se namre� pri proiz-vodih za široko porabo v prvem polletju letos medletno poslabšali za 2,7% in pri proizvodih za vmesno porabo za 0,6%, medtem ko so se pri proizvodih za investicije celo izboljšali za 0,9%.

Medletna inflacija, merjena s HICP, je septembra zna-šala 3,6%, kar je za 0,2 odstotni to�ki ve� kot avgus-ta. Poleg medletne stopnje inflacije se je povišala tudi dvanajstmese�na povpre�na inflacija, in sicer iz 2,9% v avgustu na 3,0% v septembru. Struktura indeksa cen kaže, da je na povišanje stopnje inflacije najbolj vplivalo povišanje prispevka rasti cen tako predelane kot nepre-delane hrane, in sicer z 0,9 na 1,3 odstotne to�ke oziro-ma z 0,5 na 0,6 odstotne to�ke. Za razliko od hrane pa se je za 0,1 odstotne to�ke znižal prispevek rasti cen stori-tev, in sicer z 1,8 odstotne to�ke v avgustu na še vedno relativno visoke 1,7 odstotne to�ke v septembru. Prav tako se je znižal prispevek cen industrijskih proizvodov brez energentov k inflaciji, in sicer z 0,2 na 0,1 odstotne to�ke. Prispevek cen energentov se je zmanjšal za 0,2 odstotni to�ki glede na avgust, in sicer je znašal -0,1 odstotno to�ko.

V septembru se je nadaljeval trend neugodnih gibanj indikatorjev osnovne inflacije. Rast cen brez energen-tov, sezonske hrane in dav�nih u�inkov se je septembra zvišala za 0,2 odstotni to�ki, in sicer s 3,5% v avgustu na 3,7% v septembru. Rast cen brez energentov in neprede-lane hrane je medletno znašala 3,9%. Glavni delež doda-tnega povišanja osnovne inflacije izvira iz rasti cen prede-lane hrane, ki so se septembra na medletni ravni ponov-no zvišale. Pri predelani hrani je dvig cen predvsem pos-ledica povišanja cen kruha in drugih izdelkov iz žit, samo septembra za 11,6%. Dodatno so se povišale tudi cene oblek in obutve, v povpre�ju za 9,6%.

Avgusta je medletna rast cen industrijskih proizvo-dov znašala 5,3%. Cene industrijskih proizvodov pri proi-zvajalcih zadnje štiri mesece rastejo medletno nad 5%, tako da se je povpre�na dvanajstmese�na medletna rast cen industrijskih proizvodov na doma�em trgu pove�ala s 3,5% v maju na 4,2% v avgustu. Medletna rast cen proiz-vodov za široko porabo je avgusta znašala 2,7%. Znotraj skupine proizvodov za široko porabo je bila zabeležena 8,7% rast cen trajnih proizvodov in 1,7% rast cen netraj-nih proizvodov na medletni ravni. Medletna rast cen inve-sticijskih proizvodov je bila avgusta v primerjavi z julijem nižja za 0,6 odstotne to�ke in je znašala 1%. Na povišan-je medletne rasti cen industrijskih proizvodov je v avgustu prispevala tako podražitev zgoraj omenjenih dobrin kot tudi podražitve surovin in energentov. V evroobmo�ju so se julija cene industrijskih proizvodov v primerjavi z juni-jem dvignile za 0,3%, kar je posledica dviga rasti cen energentov, trajnih in netrajnih proizvodov za široko pora-

0

1

2

3

4

5

6

7

2004 2005 2006 2007

HICP - skupajOcena osnovne inflacijeHICP v evroobmo�ju

v % Medletne stopnje inflacije

Vir: SURS, Eurostat; prera�uni Banka Slovenije

3 Gibanje cen



bo, proizvodov za investicije in vmesnih proizvodov. Med-letna rast cen industrijskih proizvodov je v evroobmo�ju julija znašala 1,8%.

V naslednjih mesecih bo medletna stopnja inflacije najverjetneje presegala 4%, tudi zaradi statisti�nih baznih u�inkov vezanih na padec cen naftnih deriva-tov v lanskem letu. Vendar makroekonomski indika-torji kažejo, da bi lahko bilo povišanje inflacije tudi trajnejše. Zmerno povišanje inflacije je skladno s spom-ladanskimi napovedmi, �eprav so srednjero�na tveganja za cenovno stabilnost narasla. Gospodarska aktivnost v prvem �etrtletju je precej ve�ja od pri�akovane in lahko v ve�jem obsegu sproža pritiske na inflacijo, predvsem s strani povpraševanja ali ob naraš�anju stroškov dela zaradi bolj zapolnjenih kapacitet na trgu dela. V primeru obsežnejše realizacije teh notranjih tveganj za cenovno stabilnost, bi lahko inflacija trajneje in mo�neje presegala kriterije cenovne stabilnosti ter inflacijo v evroobmo�ju. Nenazadnje tudi rast cen pri proizvajalcih, ki že �etrti mesec zapored presega 5% na medletni ravni, nakazuje na dodatna tveganja za prenos v cene za potrošnika. Ve�je preseganje od tistega, ki je normalno z vidika pos-topne konvergence ravni cen pa lahko na srednji rok ogrozi konkuren�nost gospodarstva.

Julija je bil v teko�ih transakcijah pla�ilne bilance ustvarjen primanjkljaj v višini 57 mio EUR, v letoš-njem letu do julija pa primanjkljaj v višini 401 mio EUR. Teko�e transakcije so po za�asnih podatkih do junija izkazovale primanjkljaj v višini 562 mio EUR. Na spremembe v izkazovanju rezultatov teko�ih transakcij pla�ilne bilance s tujino, ki se kažejo v relativnem izbolj-šanju letošnjih rezultatov, so najbolj vplivali redna letna revizija statisti�nih podatkov in metodološke spremembe (ve� o tem v okvirju). Najve�ji spremembi sta bili opravlje-ni pri oceni izvoza in uvoza potovanj. Prejemki so bili pove�ani, izdatki pa zmanjšani, kar je oboje vplivalo na izboljšanje letošnjih rezultatov teko�ih transakcij pla�ilnebilance v primerjavi s za�asnimi ocenami za prvo poletje.

Trend upo�asnjevanja teko�e dinamike blagovne menjave se je julija nadaljeval le na uvozni strani. Julija se je teko�a dinamika izvoza blaga1 ohranjala na ravni doseženi junija in je znašala 11% na letni ravni, teko�a dinamika uvoza pa se je glede na mesec poprej znižala za slabi 2 odstotni to�ki na 10%. Ob takšni teko�i

avg.07 sep.07 sep.06 sep.07

HICP 3,4 3,6 3,0 0,3 0,4storitve 5,3 5,1 4,5 -0,7 -0,9ind. blago brez energ. 0,5 0,2 0,0 1,9 1,5hrana 6,7 8,8 5,4 0,2 2,1energenti 0,0 -0,8 1,8 -0,4 -1,2Ocena osnovne infl. 3,5 3,7 2,5 0,4 0,6PPI jul.07 avg.07 avg.06 avg.07skupaj 4,3 4,2 4,0 0,1 -0,1na doma�em trgu 5,2 5,3 4,1 -0,2 -0,1na tujem trgu 3,4 3,0 3,7 0,3 0,0

rast v %

Gibanje cen

Viri: SURS, Eurostat, prera�un Banka Slovenije. Posamezna odstopanja od uradnih podatkov so možna zaradi zaokroževanja.

Medletna Povpre�je zadnjih 12

m.

Mese�na

4 Pla�ilna bilanca

-1500

-1000

-500

0

500

1000

1500

2004 2005 2006 2007

teko�i ra�unstoritvedohodki in transferiblago

Komponente teko�ega ra�una

mio EUR, 12 mese�na drse�a vsota

Vir: Banka Slovenije.

1 Zaradi tehni�nih težav pri prenosu iz carinske v statisti�no bazo podatkov je bila julija dopolnitev podatkov blagovne menjave z ne�lanicami EU za mesec junij nekoliko ve�ja kot obi�ajno. Spremembe v smeri pove�anja so bile na izvozni in uvozni strani in so vplivale tako na teko�o dinamiko, kot tudi na medletno rast blagovne menjave v mesecu juniju.



dinamiki blagovne menjave je tudi medletna rast ostala relativno visoka in se ohranila na ravni povpre�ne medlet-ne rasti iz prvega poletja. Izvoz blaga je julija znašal 1,7 mrd EUR in je bil za 19,6% višji kot v enakem mesecu lani, uvoz v višini 1,8 mrd EUR pa za 18,4%.

Primanjkljaj blagovne menjave je v prvih sedmih mesecih letos medletno porasel za dobro tretjino. Zjulijskim primanjkljajem blagovne menjave v višini 72 mio EUR se je kumulativni primanjkljaj v prvih sedmih mese-cih letos povzpel na 6192 mio EUR, kar je za dobro tretji-no ve� kot v enakem obdobju lani, stopnja pokritosti uvo-za z izvozom pa se je glede na enako obdobje lani zniža-la za slabo odstotno to�ko na 95%.

Ugodno povpraševanje po proizvodih slovenske industrije iz držav �lanic EU se nadaljuje tudi v za�et-ku drugega polletja Julija je izvoz v države �lanice EU medletno porasel za 21%, v države ne�lanice pa tretjino

manj oziroma za 14%. Obratna dinamika je bila prisotna na strani uvoza blaga, uvoz iz držav �lanic je porasel za 14%, iz ne�lanic pa za visokih 34%. Trend hitrejše rasti izvoza blaga v države �lanice EU in uvoza blaga iz držav ne�lanic se kaže tudi v kumulativi sedmih mesecev letos. Izvoz blaga v �lanice EU je v prvih sedmih mesecih letos medletno porasel za 19%, za 3 odstotne to�ke hitreje od izvoza v ne�lanice EU, rast uvoza blaga v višini 16% pa je bila za dobro polovico nižja od rasti uvoza iz držav ne�lanic (32%). Posledica takšnih izvozno uvoznih gibanj je da se primanjkljaj blagovne menjave Slovenije s �lani-cami EU medletno ohranja na ravni 1,5 mrd EUR, med-tem ko se presežek v menjavi z ne�lanicami EU trendno zmanjšuje, v sedmih mesecih letos za 190 mio EUR med-letno na 670 mio EUR.

V prvem polletju letos je medletno najbolj porasel izvoz blaga za široko potrošnjo. Koli�inski izvoz proiz-vodov za široko potrošnjo se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta medletno pove�al za 21%, sledi mu izvoz proizvodov za investicije za 18%, najmanj pa se je pove-�al izvoz vmesnih proizvodov. Na visoko rast izvoza proi-zvodov za investicije in blaga za široko potrošnjo vpliva predvsem ugodna konjunktura in povpraševanje po slo-venskih proizvodih iz novih držav �lanic EU do katerih je slovensko gospodarstvo v zadnjih nekaj letih ohranjalo in pove�evalo cenovno in stroškovno konkuren�nost.

Uvoz blaga se je v prvem polletju letos medletno nominalno pove�al za 19% in koli�insko za 12%. Naj-bolj se je koli�insko pove�al uvoz blaga za široko potroš-njo, in sicer za 23% ter uvoz proizvodov za investicije za 20% medletno, oboje pod vplivom ugodne gospodarske

-4000-3500-3000-2500-2000-1500-1000-500

0500

1000150020002500

2003 2004 2005 2006 2007

skupajevroobmo�jezunaj evroobmo�ja

Saldo blagovne menjave mio EUR, 12 mese�na drse�a vsota

Vir: SURS, prera�uni Banka Slovenije.

2Po podatkih SURS (izvoz FOB, uvoz CIF) ter brez prilagoditev zaobjema (razlaga v prilogi Biltena, Metodološke opombe), je pri-manjkljaj blagovne menjave v prvih sedmih mesecih letos dosegel 855 mio EUR.

V septembru letos je bila opravljena redna letna revizija pla�il-ne bilance in objavljeni dokon�ni podatki za leti 2005 in 2006. Osveženi so bili tudi statisti�ni viri ter delno uveljavljene nove metodologije za spremljanje teko�ih transakcij pla�ilne bilan-ce. V teko�ih transakcijah so bile izvršene manjše spremem-be v ve�ini postavk. Najve�ja sprememba, ki je hkrati tudi metodološkega zna�aja se je pokazala v postavki storitve potovanja. To je predvsem posledica nove metodologije, ki za oceno prejemkov in izdatkov potovanj uporablja anketo o potrošnji tujih turistov v Sloveniji in doma�ih turistov v tujini. Na podlagi te metodologije je bil izvoz potovanj v lanskem letu do julija 70 mio EUR nižji od prvotno ocenjenega in uvoz

potovanj za 20 mio EUR nižji. Korekcija na uvozni strani tudi v letošnjem letu kaže zmanjšanje uvoza potovanj za okrog 20 mio EUR glede na za�asne podatke, pri izvozu pa izboljšanje za 174 mio EUR. Spremembe pri ostalih postavkah teko�ih transakcij, glede na predhodne objave, so minimalne. Nekoli-ko ve�je so bile za leto 2006, najve� na strani neto odlivnih dohodkov faktorjev (pove�anje za 50 mio EUR) in pove�anja blagovnega primanjkljaja za 30 mio EUR, kar je skupaj s spremembami drugih postavk pove�alo lanskoletni primanj-kljaj teko�ih transakcij iz 756 mio EUR na 857 mio EUR oziro-ma iz 2,6% BDP na 2,9% BDP.

Okvir : Redna letna revizija pla�ilne bilance



aktivnosti in rasti doma�ega trošenja v prvem polletju letos. Rast uvoza vmesnih proizvodov pa je bila, kljub visoki rasti izvoza v prvem poletju letos, relativno nizka in je znašala le 7% medletno.

V prvih sedmih mesecih letos je izvoz storitev medle-tno porasel za 28%, uvoz storitev pa za 19%. Zaradizaostajanja rasti uvoza za izvozom se je presežek v men-javi storitev s tujino medletno pove�al za 252 mio EUR na 733 mio EUR. Na strani prihodkov storitev so se v letoš-njem letu medletno najbolj pove�ali prihodki ostalih poslo-vnih storitev, za 78%, in v tem storitve posredovanja za ve� kot 3-krat, finan�ne storitve, za 68%, in prihodki od izvajanja gradbenih in montažnih del, za 43%. Za slabo polovico manj od povpre�ja (15%) so se pove�ali tudi prihodki transporta. Na strani odhodkov storitev so se v skladu z visoko investicijsko aktivnostjo v gradbeništvu najbolj, za dvakrat, pove�ali izdatki za gradbena in mon-tažna dela opravljena v Sloveniji. Nad 50% medletno so porasli tudi izdatki operativnega zakupa in finan�nih stori-tev, slednje so tako na izvozni kot uvozni strani zaradi visoke rasti že domala na ravni doseženi v celem lan-skem letu. Nadpovpre�no, za 23%, so v skladu z visokim

obsegom blagovne menjave s tujino porasli tudi izdatki za uvoz transporta.

Rezultati potovanj so se v letošnjem letu izboljšali. Ob upoštevanju nove metodologije ocenjevanja potovanj se je v letošnjem letu do julija izvoz potovanj medletno pove�al za 21%, uvoz za 10%, presežek potovanj pa za 120 mio EUR na 472 mio EUR. Z uporabo nove metodo-logije ocenjevanja potovanj se je raven prihodkov in izda-tkov potovanj znižala tudi za leti 2005 in 2006 vendar pa je pri tem presežek potovanj ostal nespremenjen in ni vplival na rezultate teko�ih transakcij. Sprememba v metodologiji ocenjevanja potovanj je najbolj vplivala na rezultate teko�ih transakcij v letošnjem letu, saj so se zaradi višje rasti dohodkov potovanj (po stari metodologiji do junija celo medletno zmanjšanje) rezultati teko�ih tran-sakcij izboljšali za ve� kot 200 mio EUR.

Primanjkljaj neto dohodkov faktorjev se je v letoš-njem letu do julija medletno pove�al za 140 mio EUR, na 358 mio EUR. Ob presežku 55 mio EUR neto dohod-kov od dela so bili dohodki od kapitala neto odlivni v višini 414 mio EUR. K rasti odlivov neto faktorskih dohodkov je v skladu z visoko rastjo zunanjega dolga v preteklih nekaj letih in obrestnih mer na svetovnih trgih, najbolj prispeval medletni porast pla�il obresti v tujino, za 134 mio EUR. Pri tem so najbolj porasla pla�ila obresti bankam, in sicer za 120 mio EUR, kar odraža tokove na finan�nem delu pla�ilne bilance v preteklih letih. Julija so bili teko�i tran-sferi neto odlivni za 38 mio EUR, pri tem so k rasti pri-manjkljaja polovico prispevali uradni in polovico drugi zasebni transferi. Z julijem se je kumulativni primanjkljaj v prvih sedmih mesecih letos medletno pove�al za �etrtino, na 157 mio EUR. Mo�ni neto odtoki zasebnega sektorja v tujino v prvem �etrtletju, ki so bili predvsem posledica izpla-�ila blagajniških zapisov Banke Slovenije, so se v zadnjih mesecih umirili. Neto odtoki zasebnega sektor-ja v tujino, ki so v prvem �etrtletju znašali 3,3 mrd EUR, so se v naslednjih mesecih prevesili v neto pritoke. Neto pritoki zasebnega sektorja so tako v obdobju od aprila do julija znašali 0,5 mrd EUR. Pove�anje finan�nih obvezno-sti Banke Slovenije do tujine, ki je v prvih sedmih mese-cih znašalo 3,7 mrd EUR, izhaja iz prvega �etrtletja in je posledica izpla�ila blagajniških zapisov in posledi�nega

Pla�ilna zadnjih jan.-jul. jul.bilanca 2005 2006 12 mes. 2007 2007

tokovi v mio EURTeko�i ra�un -561 -857 -1.006 -401 -57v % BDP -2,0 -2,9 -3,2 -2,1 …Blago in storitve -177 -285 -254 114 40v % BDP -0,6 -1,0 -0,8 0,6 …Koef. odprtosti 129 139 145 148 …Izvoz 17.742 20.478 22.783 13.960 2.187v % BDP 64,2 68,9 72,2 74,2 …Blago 14.599 17.028 18.810 11.553 1.740Storitve 3.143 3.449 3.974 2.407 446- Turizem 1.380 1.425 1.587 941 223- Transport 923 1.057 1.146 688 109Uvoz -17.918 -20.763 -23.037 -13.846 -2.146v % BDP -64,9 -69,8 -73,0 -73,6 …Blago -15.625 -18.179 -20.180 -12.172 -1.812Storitve -2.293 -2.584 -2.856 -1.674 -334- Turizem -707 -772 -816 -469 -156- Transport -525 -602 -677 -407 -64Dohodki od dela 135 117 100 55 7Dohodki od kap. -423 -515 -638 -414 -66Teko�i transferi -97 -173 -215 -157 -38

letne stopnje rastiIzvoz blaga in storitev 12,9 15,4 17,8 19,8 20,5Uvoz blaga in storitev 11,7 15,9 17,8 19,6 18,2Izvoz blaga 12,9 16,6 17,6 18,2 19,6Uvoz blaga 12,1 16,3 18,1 19,7 18,4Izvoz storitev 12,9 9,8 18,5 27,8 24,1Uvoz storitev 9,5 12,7 16,1 19,4 17,0Viri: Banka Slov enije



pove�anja obveznosti do Evrosistema. Neto finan�ni pri-tok v sektor države je v prvih sedmih mesecih znašal 0,9 mrd EUR in je predvsem posledica mar�ne izdaje držav-ne obveznice na skupnem evropskem trgu.

Finan�ne naložbe zasebnega sektorja v tujino so v prvih štirih mesecih letos dosegle kar 4,9 mrd EUR, v obdobju od maja do julija pa le še 0,9 mrd EUR. V prvih štirih mesecih so prevladovale portfeljske naložbe (2,8 mrd EUR), predvsem portfeljske naložbe doma�ihbank. Te naložbe so v najve�ji meri posledica zapadanja blagajniških zapisov Banke Slovenije in investiranja tako sproš�ene likvidnosti v tuje vrednostne papirje. V obdobju od maja do julija so portfeljske naložbe v tujino znašale le še 0,7 mrd EUR.

V letošnjem letu do julija naraš�ajo tudi ostale nalož-be zasebnega sektorja v tujino, predvsem neposred-ne naložbe in posojila v tujino. Neposredne naložbe v tujino so v prvih sedmih mesecih znašale 680 mio EUR in so za skoraj dvakrat presegle tiste iz enakega obdobja lani. Mo�no je tudi financiranje tujine s posojili, ki je v omenjenem obdobju znašalo 995 mio EUR (v enakem obdobju lani 394 mio EUR), še posebno v obdobju od maja in julija, ko je znašalo kar 599 mio EUR. Ve�ino teh posojil so v tujino plasirale banke. Dani komercialni krediti

so približno na ravni iz lanskega leta.

Finan�ni pritoki iz tujine v zasebni sektor so znašali v prvih sedmih mesecih letos 3,1 mrd EUR in so za 0,8 mrd EUR presegli tiste iz enakega obdobja lani. Vletošnjih prvih sedmih mesecih so se glede na enako obdobje lani bistveno pove�ali pritoki prek neposrednih naložb, posojil in komercialnih kreditov, nekaj manjši pa je bil le pritok prek vlog nerezidentov. Vloge nerezidentov pri bankah so se v prvih sedmih mesecih letos pove�ale za 189 mio EUR, kar je za 67 mio EUR manj kot v ena-kem obdobju lani.

Zadolževanje bank v tujini se še naprej pove�uje, medtem ko se zadolževanje podjetij v tujini umirja. Vprvih sedmih mesecih letos so se podjetja zadolžila v tujini za 315 mio EUR, kar je za 117 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Banke so se v istem obdobju zadolžile za 1.493 mio EUR (v enakem obdobju lani 875 mio EUR), pri �emer je približno dve tretjini te zadolžitve posledica ve�je transakcije ene banke. Ve�ina zadolže-vanja prek komercialnih kreditov izhaja iz prvega �etrtlet-ja. Neposredne naložbe tujcev kažejo letos hitrejšo dina-miko kot v preteklem letu, v prvih sedmih mesecih letos so znašale 464 mio EUR, kar je za 147 mio EUR ve� kot v enakem obdobju lani.

Neto zunanji dolg se je od konca lanskega leta do julija letos pove�al za 2,7 mrd EUR, na 6,0 mrd EUR, pri �emer se je neto zunanji dolg zasebnega sektorja zmanjšal, neto zunanji dolg države in Banke Slovenije pa pove�al. K letošnjemu porastu neto zunanjega dolga je najbolj prispeval dolg Banke Slovenije do Evrosistema

2004 2005 2006 2006 2007tokovi v mio EUR

1. Zasebni sektor 497 1.194 -574 -454 -2.814Terjatve -2.574 -3.731 -5.059 -2.702 -5.886 Kapitalski transferi -247 -279 -331 -115 -136 NN v tujini -441 -516 -718 -360 -680 Naložbe v VP -647 -1.498 -2.094 -977 -3.498 Komercialni krediti -237 -227 -435 -513 -535 Posojila -281 -340 -733 -394 -995 Gotov ina in v loge -720 -872 -747 -344 -42 - Prebivalstvo -630 -263 -809 -464 264 - Banke -1 -447 37 72 -264 - Podjetja 0 -162 25 48 -42Obveznosti 3.070 4.926 4.485 2.248 3.072 Kapitalski transferi 132 141 159 90 112 Tuje NN 665 473 512 317 464 Naložbe v VP 160 210 176 82 145 Komercialni krediti 210 293 468 195 354 Posojila 1.666 2.758 2.179 1.307 1.808 - podjetja 705 293 736 432 315 - banke 961 2.465 1.443 875 1.493 Vloge pri bankah 236 1.051 991 256 1892. Država -149 -196 382 289 8713. Banka Slovenije 346 -189 1.287 624 3.676

Predznaki: pritoki oz. pov e�anje obv eznosti (+), odtoki oz. pov e�anje terjatev (-).Pov e�anje dev iznih rezerv (-), pov e�anje dolga (+).

jan.-jul.

Vir: Banka Slov enije.

Pla�ilna bilanca

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

neposrednenaložbe

portfolionaložbe

komerc.krediti posojila vloge pribankah

2004200520061-7.20061-7.2007

Obveznosti do tujine *

*) +: pritok, -: odtok

tokovi v mio EUR




v višini 3,5 mrd EUR, ki se je kot del zunanjega dolga pojavil z izpla�evanjem blagajniških zapisov Banke Slo-venije. V istem obdobju je dolg sektorja država predvsem zaradi mar�evske izdaje evroobveznice ter ostalih port-feljskih naložb tujcev v državne papirje porasel za 0,6 mrd EUR. Neto zunanji dolg zasebnega sektorja se je zmanjšal za 1,4 mrd EUR. Bruto zunanji dolg je konec julija znašal 30,5 mrd EUR, terjatve do tujine pa 24,4 mrd EUR.

Letos bo po ocenah Ministrstva za finance javnofi-nan�ni primanjkljaj manjši od prvotno na�rtovanega. Vlada pripravlja predlog sprememb prora�una RS za leto 2008 in prora�un RS za leto 2009. Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo letos primanjkljaj sektorja država po metodologiji ESR 95 znašal 0,6% BDP v primerjavi z na�rtovanimi 1,5% BDP v Programu stabilnosti in v april-skem Poro�ilu o primanjkljaju in dolgu sektorja država (EDP notifikaciji). Boljši rezultat naj bi bil predvsem posle-dica precej višjih prihodkov od na�rtovanih. Vlada pripra-vlja predlog sprememb prora�una RS za leto 2008 in prora�un RS za leto 2009 ter ostale prora�unske doku-mente, iz katerih bo bolj jasna usmeritev politike javnih financ v prihodnjih dveh letih.

Širša država je bila po nacionalni metodologiji denar-nega toka v prvem polletju v primanjkljaju v višini 76 mio EUR, medtem ko je lani primanjkljaj v enakem obdobju znašal 69 mio EUR. Za drugo �etrtletje je bila zna�ilna nizka rast tako prihodkov kot odhodkov, razpoložljivi podatki pa kažejo na mo�no rast prihod-kov v tretjem �etrtletju. Primanjkljaj državnega prora�u-na se je v prvih šestih mesecih leta pove�al glede na lani, nasprotno pa se je za podoben znesek (približno 40 mio EUR) pove�al presežek ZZZS. Slednje med drugim odra-ža vpliv gospodarskega cikla na prihodke, tako tudi pris-pevke za zdravstveno zavarovanje. Ob�ine in ZPIZ so v prvi polovici leta izkazale podoben rezultat kot v enakem obdobju lani. K nizki rasti prihodkov v drugem �etrtletju so prispevala, poleg v celem letu prisotnega zniževanja pri-hodkov od davka na izpla�ane pla�e in dohodnine, še v letošnjem letu bolj zgodnja povra�ila dohodnine za prete-klo leto. Dodatno so bili letošnji pora�uni iz naslova davka na dohodke pravnih oseb v aprilu nižji kot lani. V drugem �etrtletju je bila nizka tudi medletna rast odhodkov, zlasti pri blagu in storitvah ter subvencijah. Razpoložljivi podat-ki o gibanju prihodkov v juliju in avgustu kažejo na ponov-no pove�anje prilivov, še zlasti prispevkov za socialno varnost ter davka od dohodkov pravnih oseb.

Javnofinan�ni prihodki, kljub dav�ni reformi, ob ugo-dnem gospodarskem položaju izkazujejo solidno rast, ki je v prvem polletju znašala 4,1% medletno, julija in avgusta pa se je po razpoložljivih podatkih rast pove�ala. Nekateri podatki o dav�nih prilivih so raz-položljivi za obdobje od januarja do vklju�no avgusta

-5000

5001000150020002500300035004000

neposrednenaložbe

portfolionaložbe

komerc.krediti posojila prebivalstvo

2004200520061-7.20061-7.2007

Terjatve do tujine *

*) +: odtok, -: pritok

tokovi v mio EUR


-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

12

-600

-400

-200

0

200

400

600

800

1000

1200

2004 2005 2006 2007

Saldo (desno)*Prihodki*Odhodki*Saldo po ESR 95 (v % BDP)

Javnofinan�na gibanjaletne st. rasti v %, 12 mese�no v mio EUR, 12 mese�no

* nacionalna metodologija

Vir: Ministrstvo za finance, SURS, prera�uni Banka Slovenije.

5 Javne finance



letos. Prihodki od davka na pla�ilno listo in delovno silo so bili v tem obdobju medletno nižji za 12,1%, od dohod-nine pa za 3,8%. Najbolj so porasli prispevki za socialno varnost, še posebej v avgustu, kar je posledica ve�jegamedletnega porasta pla� za mesec julij. Med davki na blago in storitve rastejo predvsem trošarine, še posebej na mineralna goriva. Višina trošarin na mineralna goriva in na tobak je bila letos v obdobju od januarja do vklju�noavgusta višja kot lani. V septembru je vlada znižala troša-rine na mineralna goriva, zaradi �esar je bila višina troša-rine v tem mesecu nekoliko nižja, kot v istem mesecu lani.

Javnofinan�ni odhodki so v prvi polovici leta izkazali podobno rast kot prihodki. V drugem �etrtletju je bila nizka rast izdatkov za blago in storitve ter subvencij, bolj od povpre�ja pa so se pove�evali zlasti investi-cijski odhodki. Potem ko rast investicijskih odhodkov v prvem �etrtletju še ni bila visoka, se je v drugem �etrtletju mo�no pove�ala. Bolj se je pove�alo investicijsko trošen-je iz državnega prora�una kot na ravni ob�in, pri tem pa je šlo pretežno za novogradnje, rekonstrukcije in adapta-cije. Investicijskih odhodkov in transferov je bilo v drugem �etrtletju letos za �etrtino ve� kot lani v istem obdobju.

Transferi posameznikom in gospodinjstvom predsta-vljajo nekaj ve� kot tretjino odhodkov konsolidirane bilance, njihov delež v BDP pa se je v zadnjih petih letih znižal za 0,8%. Lani je bilo za transfere posamezni-kom in gospodinjstvom namenjeno 16% BDP, trend zni-

ževanja deleža teh odhodkov v BDP, ki je prisoten že pet let, pa se nadaljuje tudi letos. V prvi polovici letošnjega leta so porasli za 4,2% medletno, znatneje zlasti družin-ski prejemki in starševska nadomestila ter boleznine. Znižujejo se izdatki za nezaposlene in transferi za zago-tavljanje socialne varnosti. Odhodki za pokojnine so bili v prvem polletju medletno višji za 5,1%, pri �emer je bilo upokojencev v navedenem obdobju za 1,2% ve� kot v enakem obdobju lani (v tem starostnih za 3,1% in vdov-skih za 11,6%, zmanjšuje pa se predvsem število kme�-kih in družinskih pokojnin).

V prvih osmih mesecih je bila �rpana približno tretji-na na�rtovanih EU sredstev, neto položaj RS v odno-su do prora�una EU pa je bil negativen. �rpanje naj-bolj zaostaja za na�rti pri strukturnih in kohezijskem skla-du, predvsem zaradi prehoda na novo finan�no perspek-tivo. Na strani pla�il v EU prora�un se pla�ila odvijajo skladno s pri�akovanji, z izjemo pla�il na osnovi tradicio-nalno lastnih sredstev (carin). Po ocenah bo letos na osnovi tega vira potrebno vpla�ati skoraj še enkrat ve� od predvidenega zneska, saj je višina pobranih carin nad-povpre�no porasla kot posledica pla�il carin za uvoz pre-ko Luke Koper.

Avgusta se je zviševanje rasti bilan�ne vsote nadalje-valo. Rast bilan�ne vsote se krepi tretji mesec zapored. Avgusta se je zvišala za 2,5 odstotne to�ke, na 23% medletno. K visokemu pove�anju bilan�ne vsote avgusta so dve tretjini prispevali krediti neban�nemu sektorju, ostalo pa pove�anje terjatev do bank. Kreditna aktivnost se še naprej zvišuje in hkrati se znižujejo imetja bank v vrednostnih papirjih. Njihov delež v bilan�ni vsoti se je letos znižal za 3,5 odstotne to�ke, na 19%. Vendar je delež sekundarne likvidnosti bank (�e vanjo vklju�imo vrednostne papirje RS in tuje tržne vrednostne papirje bonitete najmanj BBB) v bilan�ni vsoti s 14,2% nekoliko višji kakor v za�etku leta 2007.

6 Poslovanje bank*2006 jan. - jun. letna

% BDP deleži 2006 2007 st.rastiv mio EUR

Prihodki 12.959 42,6 100,0 6.267 6.522 4,1Davki 11.762 38,6 90,8 5.778 6.028 4,3- na blago in st. 4.077 13,4 31,5 1.884 1.991 5,7- prispevki 4.231 13,9 32,7 2.049 2.207 7,7- dohodek,dob. 2.735 9,0 21,1 1.527 1.502 -1,7Prejeta sr. iz EU 348 1,1 2,7 162 147 -9,7Ostali 848 2,8 6,5 327 347 6,2Odhodki 13.209 43,4 100,0 6.336 6.597 4,1Teko�i odhodki 5.689 18,7 43,1 2.866 2.930 2,2Teko�i transferi 5.926 19,5 44,9 2.983 3.122 4,6Invest. odh.,tr. 1.306 4,3 9,9 338 386 14,0Pla�ila v pror. EU 288 0,9 2,2 148 161 8,2Saldo -250 -0,8 -69 -76 30.448

Viri: Ministrstv o za finance; prera�uni Banka Slov enije.

Konsolidirana bilanca

* V poglavju uporabljamo knjigovodske podatke bank, ki se metodološko razlikujejo od objavljenih statisti�nih podatkov.



Financiranje bank je avgusta, kljub nekoliko težji dostop-nosti do virov v tujini, potekalo predvsem preko pove�an-ja obveznosti do tujih bank. Že daljše obdobje v ban�nem sistemu sovpada ve� dejavnikov: zviševanje kreditne rasti, zniževanje deleža vrednostnih papirjev v aktivah bank, nizka dinamika doma�ega var�evanja v obliki vlog pri bankah in nadomeš�anje teh virov z zadolževanjem v tujini.

Ohranja se visoka dinamika kreditiranja neban�nega sektorja. Rast kreditov neban�nemu sektorju se je avgu-sta zvišala na 38% medletno oziroma za 2,2 odstotni to�ki. To je odraz visoke gospodarske in investicijske aktivnosti, v dolo�eni meri pa na kredite vplivajo tudi drugi dejavniki, kot na primer razmeroma visoko kreditiranje tujcev in drugih finan�nih organizacij ter financiranje pod-jetij za namene prevzemnih aktivnosti. Avgusta so se med posojili neban�nemu sektorju najbolj zvišala posojila nefinan�nim družbam, katerih rast se je približala 36%. Razlika v višini slovenskih obrestnih mer in obrestnih mer evroobmo�ja je pri novih posojilih podjetjem do 1 mio EUR kot pri novih posojilih podjetjem nad 1 mio EUR ostala podobna kakor v predhodnih mesecih.

Medletna rast kreditov gospodinjstvom ne kaže znakov bistvenega zviševanja. Pove�uje pa se delež kreditov v tuji valuti, ki se je od januarja letos zvišal za 1,6 odstotne to�ke, na 8,7%. Dinamika rasti stanovanjskih kreditov se je rahlo upo�asnila in znaša blizu 39%, pri potrošniških pa se je zvišala in znaša 18,4%. Razlika v višini sloven-skih obrestnih mer in obrestnih mer evroobmo�ja se je pri

novih stanovanjskih posojilih julija znižala na eno odstot-no to�ko, medtem ko se je negativna razlika pri obrestnih merah za nova potrošniška posojila zmanjšala za kar 0,5 odstotne to�ke, na 1 odstotno to�ko.

Kljub nekoliko zaostrenim razmeram na mednarodnih finan�nih trgih so si avgusta banke najve� virov zagotovile pri bankah v tujini. Avgusta se je zadolže-nost pri bankah v tujini neto pove�ala za 488 mio EUR, vloge neban�nega sektorja pa so se tokrat zvišale predv-sem zaradi pove�anja vlog nefinan�nih družb in države.

Pove�anje vlog gospodinjstev je bilo avgusta zanemarlji-vo. V primerjavi s prejšnjimi meseci so se nekoliko bolj pove�ale obveznosti do doma�ih bank. Te so avgusta v pove�anju bilan�ne vsote predstavljale petino, sicer pa je opazno pove�evanje medban�nega poslovanja. V prihod-njih mesecih bodo banke, pove�evanje vlog je namre�skromno, ob oteženem dostopanju do virov pri tujih ban-kah, najverjetneje morale z aktivnejšo obrestno politiko vplivati na pove�anje vlog neban�nega sektorja. Sloven-ske obrestne mere za vloge do 1 leta – te predstavljajo veliko ve�ino v strukturi neban�nih vlog – so namre� še naprej za približno 0,5 odstotne to�ke nižje od povpre�jaevroobmo�ja. Pri vlogah nad 1 letom so realizirane obre-stne mere avgusta presegle 4%, njihov pribitek na pov-pre�je evroobmo�ja pa se je pove�al na dobre 0,7 odstot-ne to�ke.

Dobi�ek bank v prvih osmih mesecih letošnjega leta že presega lanskega celoletnega. Rast neto obrestnih prihodkov bank ostaja ugodna. Rast neobrestnih prihod-kov se sicer še naprej znižuje, vendar pa je s skoraj 32% še vedno relativno visoka. Avgusta ni bilo pomembnejših

2007 medletna2005 2006 jan.- avg. rast

v mio EUR; rasti v % Prihodki od obresti 1.198,3 1.421,2 1.208,1 30,9 Odhodki od obresti 566,8 731,3 685,7 45,8 �iste obresti 631,5 689,8 522,4 15,5 Neobrestni prihodki 417,2 525,8 444,5 31,9 Bruto dohodek 1.048,6 1.215,6 966,9 22,5 Operativni stroški 647,4 702,1 471,1 7,5 Neto oslab. in rezerv. 140,1 119,8 85,6 52,7 Dobi�ek pred. obd 261,2 393,7 410,2 39,1 Davki 51,8 90,9 … ... Dobi�ek po obdav�itv i 209,4 302,8 … …

Vir: Banka Slov enije.Opomba: Podatki v tabelah so prikazani na podlagi ocenjenih v rednosti v skladu

Izkaz uspeha

- 20%

- 10%

0%

10%

20%

30%

40%

2004 2005 2006 2007

Krediti neban�nemu sektorjuVrednostni papirjiBilan�na vsota

LETNE STOPNJE RASTI NALOŽB BANK

v %




premikov pri gibanju obrestne marže, neobrestna marža pa se malenkostno znižuje, zato se je marža finan�nega posredništva bank ponovno znižala nekoliko pod 4%. Stroški oslabitev in rezervacij v bruto dohodku bank ohra-njajo stabilen delež v strukturi dohodka bank, pod 9%, podobno kot operativni stroški, ki ostajajo na ravni pod 49%. To omogo�a realizacijo dobi�ka, ki je do konca avgusta letos s 410 mio EUR že presegel lanskega celo-letnega. Vrednosti kazalcev donosnosti (ROE, ROA) sta tako ugodnejši kakor lani v enakem obdobju.

Razlika med donosnostmi dolgoro�nih slovenskih in nemških državnih vrednostnih papirjev se je avgusta pove�ala na 50 bazi�nih to�k. Negotovost na finan�nihtrgih, ki je posledica krize na ameriškem trgu drugorazre-dnih hipotekarnih posojil in trgu kreditnih instrumentov, se je odrazila v zmanjšanju naklonjenosti vlagateljev tvegan-ju in umiku v državne vrednostne papirje. Posledi�no se je avgusta donosnost dolgoro�nih nemških obveznic zmanjšala za 20 bazi�nih to�k.

Avgusta se je tržna kapitalizacija delnic na LJSE pove�ala za 1,13 mrd EUR. Pove�anje tržne kapitaliza-cije delnic, navkljub umiku delnic Dela in Droge Kolinske z organiziranega trga (v skupni vrednosti 312 mio EUR),

je posledica visoke donosnosti SBI20. V zadnjem letu se je tržna kapitalizacija delnic v borzni kotaciji pove�ala že za 164,8%, kar je posledica 124,6% letne donosnosti SBI20 in uvrstitve Telekoma na borzo.

Promet z delnicami (brez svežnjev) je znašal visokih 221 mio EUR. Delež prometa z delnicami prve kotacije je narasel na 81%, koncentracija na trgu se je še dodatno pove�ala. S 3,1 mio EUR je bil promet z obveznicami na segmentu TUVL zelo nizek. Na borznem in prostem trgu ostaja promet z obveznicami s 6 mio EUR (skupaj s svež-nji) skromen.

Avgusta je indeks SBI20 prvi� presegel vrednost 12.000 to�k. Zadnji mesec je indeks SBI20 porasel za 7%, (ameriški borzni indeks S&P je avgusta pridobil 1,3%, medtem ko je indeks za Zahodno Evropo DJ

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

5,5

2004 2005 2006 2007

Nem�ijaSlovenija

v %

Harmonizirana dolgoro�na obrestna mera*

* Tržne donosnosti državnih obveznic z dospelostjo blizu 10 let.

Vir: Banka Slovenije, ECB.

0

5

10

15

20

25

30

35

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

2004 2005 2006 2007

Tržna kap. delnicTržna kap. obveznicKOS delnic (desno)KOS skupaj (desno)

Tržna kapitalizacija in KOS* na LJSE v mrd EUR, v % (desno)

* KOS - koeficient obra�anja sredstev; razmerje med mese�nim prometom in tržno kapitalizacijo konec obdobja.

Vir: Ljubljanska borza.

1,1

12,7

2,8 2,91,0

12,7

2,5 2,6

15,1

2,2 2,41,4

18,0

2,2 2,41,32,42,0

20,8

1,7

0

5

10

15

20

25

ROA ROE Operativnistroški/aktiva

Obrestnamarža*

2004200520062006 (1-8)2007 (1-8)

*Osnova je bruto obrestonosna aktiva

Kazalci uspešnosti poslovanja bank%


7 Doma�i finan�ni trgi



EuroStoxx izgubil 0,9%). Na visoke rasti delnic doma�ihpodjetij so tudi v avgustu vplivali nekateri prevzemi oziro-ma poskusi koncentracije lastništva v posameznih podjet-jih, nadaljevanje postopnega umikanja države iz gospo-darstva ter pri�akovanja povezana s cepitvijo delnic Krke1. Kazalnik P/E za delnice borzne kotacije je konec avgusta že skoraj dosegel vrednost 34.

Delež tujcev v tržni kapitalizaciji Ljubljanske borze se je konec avgusta pove�al na 6,17%. V nasprotju s prej-šnjimi meseci so tujci avgusta neto prodali za 38,1 mio EUR doma�ih vrednostnih papirjev2. Tujci so se umikali iz doma�ih delnic; po 13 mesecih je bil neto tok v doma�edelnice prvi� negativen na ravni 38,5 mio EUR. Med tuji-mi neto prodajalci doma�ih delnic so prevladovali investi-torji iz Nizozemske, Cipra in ZDA.

Julija se je zanimanje rezidentov za nakupe tujih dolž-niških vrednostnih papirjev umirilo. Prišlo je do neto prodaje tujih dolžniških vrednostnih papirjev v višini 149 mio EUR. Na to so vplivale doma�e banke, saj so neto prodale vrednostne papirje, predvsem izdajateljev iz evroobmo�ja, v višini 166 mio EUR. Na drugi strani se je zanimanje za tuje lastniške vrednostne papirje še nekoli-ko okrepilo. Neto tok v tuje lastniške vrednostne papirje je znašal 151 mio EUR. Pri tem je bil z 41% najbolj aktiven sektor drugih finan�nih posrednikov, sledile pa so jim banke, zavarovalnice in gospodinjstva. Drugi finan�niposredniki (59% njihovega celotnega neto toka v tuje

lastniške vrednostne papirje) in zavarovalnice (70%) so vlagali predvsem v lastniške vrednostne papirje izdajatel-jev iz držav evroobmo�ja, banke (87%) in gospodinjstva (67%) pa v lastniške vrednostne papirje izdajateljev iz držav nekdanje Jugoslavije.

Julija 2007 so sredstva vzajemnih skladov narasla za 85 mio, na skoraj 2,8 mrd EUR, kar je bilo deloma posledica 30 mio EUR neto prilivov, predvsem pa 2,1% ponderirane mese�ne donosnosti. Neto tok v vzajemne sklade se je julija znižal in dosegel najnižjo raven v letošnjem letu. Glavnino, kar 29 mio EUR, so predstavljali neto prilivi v delniške vzajemne sklade. Delež neto prilivov v štiri sklade z naložbeno politiko usmerjeno na balkanske trge, ki je bil junija zaradi negati-

- 20

0

20

40

60

80

100

120

140

2004 2005 2006 2007

SBI 20PIXVEP VSBIO

Letne stopnje rast slovenskih borznih indeksovv %

Vir: Ljubljanska borza, Vzajemci.com, prera�uni Banka Slovenije.

-250-200-150-100-50

050

100150200250300

2004 2005 2006 2007

Neto nakupi delnicNeto nakupi obveznic

mio EUR

Neto naložbe nerezidentov v Slovenijo

Vir: Klirinško depotna družba, prera�uni Banka Slovenije.

1 Konec avgusta je bila izvedena cepitev delnic Krke v razmerju 1:10. 2 Vklju�ene so tako transakcije borznega kot izven borznega trga, ter tudi transakcije, ki so potekale med nerezidenti.

-200

0

200

400

600

800

1000

1200

2004 2005 2006 2007

Neto nakupi delnicNeto nakupi obveznic

mio EURNeto naložbe rezidentov v tujino




vnih donosov na kapitalskih trgih nekdanje Jugoslavije le 19%, se je julija ob pozitivnih donosih pove�al na 32,5%. Julija še ni bilo vidnejših odlivov iz posameznih skladov. Delež najbolj likvidnih sredstev vzajemnih skladov3 v stru-kturi naložb se je pove�al na skoraj 10%.

-40-30-20-10

0102030405060

2004 2005 2006 2007

ObvezniškiMešaniDelniškiDoma�i VS skupajRegistrirani tuji VS

mio EUR

Neto tokovi v vzajemne sklade

Vir: Vzajemci.com, Banka Slovenije.

3 Med likvidna sredstva so vklju�ena: denarna sredstva, depoziti in instrumenti denarnega trga.


1-II.Bilten, september 2007

STATISTIČNE TABELE

II. STATISTI^NE TABELE

1.1.1.1.2.1.3.1.4.1.5.1.6.1.7.

2.2.1.2.2.2.3.2.3.1.2.4.1.

2.4.2a.

2.4.2b.

2.4.3a.

2.4.3b.

2.4.4a.

2.4.4b.

2.5.2.6.2.7.2.8.2.9.1a.2.9.1b.2.9.2a.2.9.2b.2.10.2.11.2.12.2.13.2.14.2.15.2.16.

3.3.1.3.2.

DENAR IN MONETARNE FINANČNE INSTITUCIJEDenarni agregatiKonsolidirana bilanca monetarnih finančnih institucijBilanca Banke SlovenijeBilanca drugih monetarnih finančnih institucijIzbrane terjatve drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitevIzbrane obveznost drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitevBilanca Banke Slovenije - instrumenti

FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMIObrestne mere Banke SlovenijeObrestne mere na denarnem trgu in revalorizacijske stopnjeObrestne mere Evropske centralne bankeHarmonizirana dolgoročna obrestna mera po konvergenčnem kriterijuObrestne mere monetarnih finančnih institucij- obstoječi posli v domači valutiObrestne mere monetarnih finančnih institucij- nove vloge v domači valutiMonetarne finančne institucije - obseg novih vlog v domači valutiObrestne mere monetarnih finančnih institucij- nova posojila gospodinjstvom v domači valutiMonetarne finančne institucije- obseg novih posojil gospodinjstvom v domači valutiObrestne mere monetarnih finančnih institucij- nova posojila nefinančnim družbam v domači valutiMonetarne finančne institucije- obseg novih posojil nefinančnim družbam v domači valutiObrestne mere državnih vrednostnih papirjevLjubljanska borza: Promet po segmentih trga in po vrstah vrednostnih papirjevLjubljanska borza: Tržna kapitalizacija in koeficient obračanja sredstevLjubljanska borza: Slovenski borzni indeks in Borzni indeks obveznicDevizni tečaji Banke Slovenije do 31.12.2006 - povprečni tečajiDevizni tečaji Banke Slovenije do 31.12.2006 - končni mesečni tečajiDevizni tečaji Evropske centralne banke - povprečni tečajiDevizni tečaji Evropske centralne banke - končni mesečni tečajiPromet v sistemih TARGET in Žiro kliringPlačilne karticeDrugi plačilni sistemi in tržne potiElektronsko bančništvoKreditni prenosiDebetni prenosi in interne preknjižbeMreža poslovnih bank

EKONOMSKI ODNOSI S TUJINOPlačilna bilanca 1988-1993Plačilna bilanca


II.-2 Bilten, september 2007

STATISTIČNE TABELE

Opis znakov:- ni pojava... ni podatka. začasen ali ocenjen podatek* popravljen podatek/ povprečje0 podatek je manjši od 0,51, 2, 3, ... opomba, pojasnjena v metodoloških opombahZaradi zaokroževanja se seštevki vedno ne ujemajo.Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.

3.3.3.4.3.5.3.6.1.3.6.2.3.7.1.3.7.2.3.8.3.9.3.10.3.11.3.12.

4.4.1.4.2.4.3.4.4.4.5.4.6.4.7.

4.8.

5.5.1.5.2.5.3.5.4.

6.6.1.6.2.6.3.6.4.6.5.6.6.6.7.6.8.6.9.6.10.6.11.6.12.6.13.6.14.6.15.6.16.6.17.6.18.

Tekoči račun po državahKapitalski in finančni račun po državahBlagovna menjava po državahPrikaz stanja mednarodnih naložb - imetjaPrikaz stanja mednarodnih naložb - obveznostiPrikaz stanja mednarodnih naložb po državah - imetjaPrikaz stanja mednarodnih naložb po državah - obveznostiNeto zunanji dolg-neto pozicija dolžniških instrumentov 1994 - 2000Neto zunanji dolg-neto pozicija dolžniških instrumentovBruto zunanji dolg 1994 - 2000Bruto zunanji dolgMednarodna rezerve

JAVNE FINANCENefinančni in finančni računi sektorja država (ESR95)Nefinančni računi sektorja država (ESR 95)Nefinančni računi sektorja država - delež v BDP (ESR 95)Finančni računi sektorja država (ESR 95)Finančni računi sektorja država - delež v BDP (ESR 95)Prihodki in odhodki konsolidirane bilance javnega financiranjaRačun finančnih terjatev in naložb ter financiranje konsolidirane bilancejavnega financiranjaDolg Republike Slovenije

FINANČNI RAČUNINekonsolidirana stanja finančnih sredstevNekonsolidirana stanja obveznostiNekonsolidirane transakcije v finančnih sredstvihNekonsolidirane transakcije v obveznostih

NEFINANČNI RAČUNI IN SPLOŠNA EKONOMSKA STATISTIKAIzdatkovna struktura BDPIzdatkovna struktura BDP (stopnje rasti)Proizvodna struktura BDPProizvodna struktura BDP (stopnje rasti)Indeks industrijske proizvodnje in indeks produktivnosti v industrijiIndeks industrijske proizvodnje in indeks produktivnosti v industriji (stopnje rasti)Indeks prihodka od prodaje in indeks novih naročil v industrijiIndeks prihodka od prodaje in indeks novih naročil v industriji (stopnje rasti)Poslovne tendence in mnenje potrošnikov (1.del)Poslovne tendence in mnenje potrošnikov (2.del)Zaposlenost po anketi o delovni sili (ILO)Brezposelnost po anketi o delovni sili (ILO)Povprečne plačeEfektivni tečaji - nominalni, realniIndeks cen življenjskih potrebščinIndeks cen življenjskih potrebščin (stopnje rasti)Indeks cen proizvajalcev v industrijiIndeks cen proizvajalcev v industriji (stopnje rasti)



DENAR IN MONETARNE FINANČNE INSTITUCIJE

1.1. Denarni agregati

Column

Code

2004 31.dec. 1.370.415 3.239.945 3.980.215 - - - -2005 31.dec. 1.682.477 3.493.226 3.502.771 - - - -2006 31.dec. 1.834.106 3.778.032 3.786.146 - - - -

2006 31.mar. 1.698.375 3.598.844 3.608.259 - - - -30.apr. 1.730.934 3.573.024 3.582.690 - - - -31.maj. 1.764.568 3.622.482 3.631.570 - - - -30.jun. 1.791.682 3.650.179 3.656.871 - - - -31.jul. 1.781.345 3.658.570 3.665.574 - - - -31.avg. 1.784.442 3.648.121 3.655.773 - - - -30.sep. 1.795.790 3.713.480 3.720.733 - - - -31.okt. 1.777.451 3.690.771 3.698.299 - - - -30.nov. 1.777.757 3.710.262 3.718.196 - - - -31.dec. 1.834.106 3.778.032 3.786.146 - - - -

2007 31.jan. - - - 6.993 15.373 15.412 2.34028.feb. - - - 6.955 15.353 15.276 2.42031.mar. - - - 6.948 15.581 15.451 2.50030.apr. - - - 6.974 15.520 15.422 2.48731.maj. - - - 7.146 15.856 15.764 2.53630.jun. - - - 7.287 16.157 16.073 2.57531.jul. - - - 7.355 16.557 16.447 2.59731.avg. - - - 7.240 16.740 16.552 2.584

4 5 6 7

Po vstopu Slovenije v EMU

Denarni agregati Slovenije Prispevek Slovenije k denarnim agregatom EMU

M1 (brez gotovine v

obtoku)

M2 (brez gotovine v

obtoku)

M3 (brez gotovine v obtoku)

Gotovina v obtoku (ključ

ECB)

Pred vstopom Slovenije v EMUDo 31.12.2006 v mio SIT od 01.01.2007 v mio EUR

1

M1 M3

32

M2




1.2. Konsolidirana bilanca monetarnih finančnih institucij

Vrednostni papirji

StolpecKoda

2004 31.dec. 1.553.852 509.937 2.063.789 25.891 301.577 426.617 36.481 0 764.6752005 31.dec. 1.637.708 848.375 2.486.083 17.423 140.707 639.815 23.141 - 803.6632006 31.dec. 1.290.334 1.182.156 2.472.490 16.591 131.884 644.754 24.940 - 801.579

2006 31.mar. 1.646.893 862.787 2.509.681 17.122 140.066 627.208 23.928 - 791.20230.apr. 1.619.024 834.760 2.453.784 16.931 136.129 637.446 23.756 - 797.33131.maj. 1.610.815 952.484 2.563.300 16.870 135.058 644.885 23.412 - 803.35430.jun. 1.561.078 974.910 2.535.988 16.894 138.016 636.842 23.227 - 798.08531.jul. 1.467.333 964.196 2.431.530 16.897 134.438 640.062 23.387 - 797.88731.avg. 1.406.100 1.020.432 2.426.532 16.845 133.459 644.294 20.604 - 798.35730.sep. 1.402.828 1.070.463 2.473.291 16.865 123.570 658.642 20.405 - 802.61731.okt. 1.422.121 1.029.333 2.451.454 16.839 129.940 662.555 21.522 - 814.01730.nov. 1.390.729 1.030.202 2.420.931 16.840 129.315 658.383 21.823 - 809.52131.dec. 1.290.334 1.182.156 2.472.490 16.591 131.884 644.754 24.940 - 801.579

2007 31.jan. 5.276 6.433 11.709 69 491 2.692 108 - 3.29128.feb. 5.286 7.293 12.579 69 542 2.678 106 - 3.32631.mar. 5.987 7.518 13.504 69 491 2.453 107 - 3.05030.apr. 5.984 8.287 14.271 68 492 2.255 105 - 2.85331.maj. 5.610 8.362 13.972 68 524 2.050 107 - 2.68130.jun. 5.385 8.449 13.834 68 516 1.949 107 - 2.57231.jul. 5.414 8.551 13.965 68 466 1.943 107 - 2.51531.avg. 5.392 8.758 14.151 68 422 1.921 110 - 2.453

9=5+..+87 863=1+2 4 51 2

Do 31.12.2006 v mio SIT od 01.01.2007 v mio EUR

Terajtve Banke Slovenije

Aktiva

Terajtve do domačih nedenarnih sektorjev

Terajtve drugih MFITerajtve BS do

centralne državeSkupaj

Terajtve do tujih sektorjev (tuja aktiva)

Skupaj

Terjatve drugih MFI do državnega sektorja

Centralna država Ostali državni sektor

Posojila Vrednostni papirji Posojila

Stolpec

Koda

2004 31.dec. 1.652 1.161.434 1.163.086 197.738 1.194.410 6.486 2.760 9.246 1.401.3942005 31.dec. 2.061 2.062.303 2.064.364 217.313 1.491.012 2.847 2.690 5.537 1.713.8622006 31.dec. 3.738 2.649.902 2.653.641 172.771 1.694.551 5.048 1.345 6.393 1.873.715

2006 31.mar. 1.883 2.249.631 2.251.514 207.487 1.513.318 5.731 1.896 7.627 1.728.43230.apr. 4.110 2.255.302 2.259.412 220.935 1.535.280 6.482 2.054 8.537 1.764.75131.maj. 4.636 2.419.314 2.423.950 216.513 1.571.733 4.944 2.067 7.011 1.795.25730.jun. 1.202 2.424.901 2.426.103 220.706 1.598.746 3.564 1.767 5.331 1.824.78331.jul. 4.855 2.329.382 2.334.237 212.074 1.595.562 3.630 2.233 5.863 1.813.50031.avg. 5.805 2.366.307 2.372.112 210.255 1.594.882 5.667 2.090 7.756 1.812.89330.sep. 7.504 2.441.511 2.449.015 213.126 1.605.718 4.812 2.077 6.890 1.825.73331.okt. 10.927 2.447.280 2.458.207 213.990 1.590.416 5.978 1.880 7.858 1.812.26430.nov. 2.780 2.481.238 2.484.018 197.629 1.607.985 4.488 1.872 6.360 1.811.97431.dec. 3.738 2.649.902 2.653.641 172.771 1.694.551 5.048 1.345 6.393 1.873.715

2007 31.jan. 1.848 11.361 13.209 2.709 6.902 47 6 53 9.66428.feb. 2.838 11.527 14.365 2.684 6.866 37 7 43 9.59331.mar. 3.359 11.394 14.753 2.689 6.867 36 5 41 9.59730.apr. 3.490 12.610 16.100 2.721 6.887 37 5 43 9.65031.maj. 3.538 12.634 16.172 2.737 7.056 40 6 47 9.84030.jun. 3.509 13.138 16.647 2.769 7.194 41 7 48 10.01131.jul. 3.561 13.428 16.989 2.801 7.257 50 8 58 10.11631.avg. 3.566 13.916 17.482 2.787 7.134 57 10 67 9.989

Do 31.12.2006 v mio SIT od 01.01.2007 v mio EUR

Ostali državni sektor (brez

centralne države)

Bankovci in kovanci in vpogledne vloge

Pasiva

Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let

Bankovci in kovanci in vloge do 2 let

Obveznosti do tujih sektorjev (tuja pasiva)

Obveznosti Banke Slovenije

Obveznosti drugih MFI

Skupaj Bankovci in kovanci (po

1.1.2007 ključ ECB)

Depoziti čez noč pri drugih MFI

Nedenarne finančne institucije

5

Depoziti čez noč pri BS

6 71 2 3=1+2 4 8=6+7

Skupaj

Skupaj

9=4+5+8




2.051.525 81.647 821.320 122.207 41.004 3.117.703 3.908.269 265.093 6.237.1522.495.187 125.683 1.025.944 179.533 51.319 3.877.666 4.698.752 291.393 7.476.2283.083.689 152.357 1.289.432 309.165 58.911 4.893.554 5.711.723 329.295 8.513.508

2.671.256 128.711 1.080.539 202.656 50.434 4.133.597 4.941.921 290.902 7.742.5042.737.127 145.493 1.108.613 215.864 47.216 4.254.313 5.068.575 288.418 7.810.7762.760.388 149.842 1.134.911 231.739 46.325 4.323.205 5.143.430 297.929 8.004.6582.799.994 151.545 1.157.255 235.005 47.987 4.391.785 5.206.764 303.667 8.046.4202.833.262 155.667 1.180.377 239.163 48.327 4.456.795 5.271.580 302.300 8.005.4092.867.135 157.905 1.203.680 246.308 50.193 4.525.220 5.340.422 299.543 8.066.4972.936.332 160.439 1.229.247 250.528 52.974 4.629.521 5.449.003 300.424 8.222.7182.990.795 167.136 1.252.329 271.436 54.274 4.735.971 5.566.827 305.462 8.323.7433.024.418 190.012 1.277.744 282.332 55.985 4.830.491 5.656.852 298.797 8.376.5813.083.689 152.357 1.289.432 309.165 58.911 4.893.554 5.711.723 329.295 8.513.508

13.213 873 5.428 1.300 254 21.068 24.428 3.524 39.66113.452 798 5.488 1.291 271 21.301 24.695 3.525 40.80013.761 899 5.633 1.295 279 21.867 24.986 3.682 42.17314.195 947 5.748 1.481 280 22.651 25.572 3.851 43.69414.707 719 5.892 1.456 291 23.065 25.814 3.797 43.58415.092 697 6.015 1.606 305 23.714 26.354 3.831 44.02015.602 672 6.157 1.698 336 24.465 27.048 3.703 44.71716.058 662 6.323 1.739 345 25.126 27.647 3.775 45.573

18 = 3+16+1714 15=10+..+14 16=4+9+15 1710 11 12 13

Posojila Vrednostni papirji Posojila Vrednostni papirji

Aktiva

Terajtve do domačih nedenarnih sektorjev

Ostala aktiva Skupaj

Terjatve drugih MFI do drugih nedenarnih sektorjev

Skupaj Skupaj

Nefinančne družbe Gospodinjstva in

neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za

gospodinjstva

Nedenarne finančne institucije

- 1.742.718 126.812 3.270.923 19.366 3.290.289 502.032 1.277.249 4.496 6.237.152421 1.687.973 122.355 3.524.612 9.545 3.534.156 534.292 1.377.822 -34.406 7.476.228

- 1.746.441 197.485 3.817.641 8.114 3.825.755 507.374 1.581.540 -54.801 8.513.508

474 1.736.393 163.601 3.628.901 9.415 3.638.315 489.824 1.403.056 -40.207 7.742.504436 1.669.673 171.980 3.606.841 9.666 3.616.507 496.081 1.474.344 -35.569 7.810.776710 1.688.443 168.760 3.653.170 9.087 3.662.258 495.479 1.467.795 -44.824 8.004.658478 1.678.233 179.786 3.683.280 6.692 3.689.973 515.481 1.462.650 -47.786 8.046.420459 1.710.812 165.954 3.690.725 7.003 3.697.728 522.353 1.494.104 -43.014 8.005.409

- 1.692.193 171.486 3.676.573 7.653 3.684.225 526.079 1.531.153 -47.073 8.066.497- 1.734.952 182.738 3.743.423 7.253 3.750.676 524.573 1.532.767 -34.314 8.222.718- 1.728.754 184.566 3.725.584 7.527 3.733.112 524.142 1.647.845 -39.563 8.323.743- 1.744.119 188.385 3.744.479 7.935 3.752.413 506.863 1.670.843 -37.557 8.376.581- 1.746.441 197.485 3.817.641 8.114 3.825.755 507.374 1.581.540 -54.801 8.513.508

- 7.379 962 18.005 29 18.035 1.542 7.293 -418 39.661- 7.441 918 17.952 32 17.984 1.567 7.154 -270 40.800- 7.607 985 18.189 46 18.235 1.521 7.862 -198 42.173- 7.514 991 18.156 52 18.208 1.500 8.117 -230 43.694- 7.578 1.087 18.506 52 18.557 1.494 7.546 -187 43.584- 7.694 1.133 18.838 61 18.899 1.460 7.173 -159 44.020- 7.967 1.171 19.254 62 19.316 1.455 7.110 -154 44.717- 8.209 1.224 19.421 66 19.487 1.452 7.325 -173 45.573

Pasiva

Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let

Dolgoročnejše finančne

obveznosti do nedenarnega sektorja (brez

centralne države)

Ostala pasivaPresežek

obveznosti med MFI

Skupaj

Bankovci in kovanci in vloge do 2 let Dolžniški vrednostni

papirji, točke/delnice

skladov denarnega trga in

repo posli

Skupaj

Vezane vloge

Depoziti na odpoklic do 3

mes.SkupajObveznosti Banke

SlovenijeObveznosti drugih

MFI

10 11 12 13=9+10+11+12 14 15=13+14 16 17 18 19=3+15+16+17+18




1.3. Bilanca Banke Slovenije

ColumnCode

2004 31.dec. 18.646 23.033 53 166.184 1.340.730 5.205 1.553.8522005 31.dec. 16.873 12.803 58 305.094 1.297.370 5.511 1.637.7082006 31.dec. 18.793 8.919 60 222.681 1.034.539 5.343 1.290.334

2006 31.mar. 18.837 10.010 51 330.883 1.281.667 5.446 1.646.89330.apr. 19.976 9.713 55 363.400 1.220.422 5.458 1.619.02431.maj. 19.984 9.623 55 353.226 1.222.425 5.502 1.610.81530.jun. 18.319 9.788 55 323.765 1.203.673 5.478 1.561.07831.jul. 19.574 9.706 59 270.911 1.161.629 5.454 1.467.33331.avg. 18.766 9.623 48 228.173 1.144.048 5.441 1.406.10030.sep. 18.415 9.665 54 250.443 1.118.848 5.404 1.402.82831.okt. 17.910 8.990 49 293.516 1.096.254 5.401 1.422.12130.nov. 18.255 8.868 41 290.274 1.067.888 5.402 1.390.72931.dec. 18.793 8.919 60 222.681 1.034.539 5.343 1.290.334

2007 31.jan. 52 35 0 987 4.155 47 5.27628.feb. 52 33 0 1.226 3.929 47 5.28631.mar. 51 33 0 2.102 3.725 76 5.98730.apr. 51 28 0 2.081 3.750

Documents

EVROSISTEM BILTEN - Microsoft · 2017. 8. 22. · Teaj evra do ameriškega dolarja je zato septembra še dodatno apreciiral za okrog 3% in v sredini septembra presegel mejo 1,40 USD