FINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225www.finance.si

INFOR

MATO

RIK

TOGLASNA PRILOGA

Tiskanje je drag »špas« Stroški tiskanja so niz-ki le na videz, v resnici pa so lahko zelo visoki. Včasih dosežejo tudi tri odstotke prihodkov podjetja. 28, 29

»Iskratel je po-stal krojač svoje usode,« pravi član uprave Bojan Likar.

26, 27

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225www.finance.si26

Gospodarska kriza se v svetu počasi umirja, nje-ne posledice pa bomo v Sloveniji čutili še dolgo, na področju informa-cijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) nič manj kot v drugih panogah. Resnih analiz o krizi ne bo manjkalo, vendar to za področje IKT ne bo držalo. Pred nekaj leti je namreč propadel poskus priprave državne strate-gije za IKT, ki je stala (predvsem analize) več kot 10 milijonov evrov, od vsega tega pa smo dobili le nekakšen sodni proces. Od takrat nimamo nobe-nih analiz trga IKT razen tistih, ki jih izvaja IDC.

Ker nimamo lastnega sistema zbiranja, analiziranja in napovedovanja za področje IKT, so lahko koristne tudi ocene za širše območje, kakršna je najnovejša raziskava organizacije EITO (European IT Observatory) o stanju IKT v Evropski uniji. V njej ocenjujejo, da bo leto 2010 leto stabilizacije. Poraba za opremo in storitve na področju IKT se bo v prihodnjem letu ustavila na 714 milijardah evrov, kar je 0,5 odstotka manj kot letos, ko je znašala 718 milijard evrov in bila za 2,2 odstotka manjša v primerjavi z letom 2008. Na svetovni ravni pa lahko po letošnjem nekajod-stotnem padcu pričakujemo nekajodstotno rast.

Trg IT je lani narasel na 307 milijard evrov, kar je tri odstotke več kot leto prej, letos pa se je zmanjšal za 2,6 odstotka in padel na 299 milijard evrov. Prihodnje leto, pravi EITO, se bo poraba za IT povečala za 0,6 odstotka, na približno 300,6 milijarde evrov. EITO poudarja, da se podjetja danes osredotočajo predvsem na dodatne mož-nosti varčevanja in naložbe s hitrim povračilom denarja. Zunanje izvajanje sodi med redke izjeme, ker bo tudi letos kljub krizi ali pa tudi zaradi nje prineslo 66 milijard evrov prihodkov, kar je štiri odstotke več kot lani.

Telekomunikacije bodo letos utrpele manjšo škodo kot IT in prinesle 361 milijard evrov, le 0,7 odstotka manj kot lani. Prihodek od teh storitev, ki bo dosegel nekaj več kot dve tretjini celotnega prihodka telekomunikacij, se bo letos obdržal na 295 milijardah evrov, na skoraj isti ravni kot lani (nulta rast). EITO zato ocenjuje, da kriza na sektor telekomunikacij »ni vplivala«, ampak so ga nekoliko preo-blikovali le spremembe navad uporabnikov in regulacijski ukrepi države. »Ni vplivalo« je samo stilska figura, ker lahko logično domnevamo, da bi prihodek od telekomunikacij vendarle znatno zrasel, če krize ne bi bilo.

Znotraj trga telekomunikacij pa smo priče notranjim premikom, ker se prihodek od fiksne telefonije iz leta v leto zmanjšuje, medtem ko raste prihodek od podatkovnih storitev. Področje strojne telekomunikacijske opreme, ki vključuje standardne in pametne mobilne telefone, bo letos doživelo štiriodstotni upad in se spustilo na 65,5 milijarde evrov prihodkov.

IDC ocenjuje, da se bo stanje IT v Sloveniji izboljšalo v letu 2010, še bolj pa v letu 2011. Poraba za IT bo v pri-hodnjih petih letih rasla s povprečno štiriodstotno letno stopnjo in se v letu 2013 približala vrednosti 1,3 milijarde dolarjev, pri čemer bo najhitreje rastel segment storitev IT. Rasli bodo predvsem segmenti zunanjega izvajanja storitev IT, storitveno usmerjene arhitekture in računal-ništva v oblaku, ki bodo vplivali na tesnejšo povezavo med poslovanjem in tehnologijo.

Stabilizacija 2010

UVODNIKEsad Jakupović ikt@finance.si

Rasli bodo predvsem segmenti zunanjega izvajanja storitev IT, storitveno usmerjene arhitekture in računalništva v oblaku.

Kako izstop Siemensa vpli-va na razvoj in proizvodni program Iskratela?Z izstopom Siemensa in ter-minskim izstopom Gorenjske banke (do marca 2012), dveh največjih lastnikov, je Iskratel postal krojač svoje usode. Za nas to pomeni, da se zdaj lahko stoodstotno zanesemo samo nase, kar je seveda velik izziv. Izstop Siemensa, s katerim smo imeli zelo plodno partnerstvo, iz katerega smo se v Iskratelu ogromno naučili, ne prinaša kakšnih bistvenih sprememb. Iskratel ima ambicije, da sedanje produkte, s katerimi je bil zelo uspešen, restrukturira in izpo-polni produktni portfelj, ki bo očiščen izdelkov, za katere smo ugotovili, da jih ni več smiselno proizvajati.

Kako boste izpopolnili ponudbo? Iskratel je danes močan pred-vsem na tradicionalnih trgih na dostopovnem segmentu. Če je

bil včeraj poudarek na klasični telefoniji, je danes na ADSL, VDSL, optičnem dostopu, pa tudi na področju evolucije te-lefonije, na prehodu s sedanje telefonije na VoIP telefonijo in programska stikala. Obstoje-čemu produktnemu portfelju klasičnih produktov želimo zdaj dodati še enega, če nam bo energija dopuščala, celo dva. Ta dva tržna segmenta, kjer še nismo nastopali in s katerima se za zdaj le spogledujemo, sta brezžični segment in segment multimedije.

Zakaj ravno ta dva?Ker smo prepričani, da sta ravno ta dva programa lahko izjemno dobra nadgradnja sedanje pro-

duktne palete. Z njuno pomočjo bi lahko osvojili nove trge in raz-širili ponudbo na starih. Lahko bi bila nekakšna pospeševalca prodaje. Oba tržna segmenta sta v tem trenutku še vedno v ekspanziji.

Koliko je kriza vplivala na telekomunikacijski trg, pa tudi na položaj Iskratela?Ko so se naložbe ustavile, je se-veda tudi Iskratel deloma čutil posledice. Kriza pa je za Iskra-tel resnično tudi priložnost. To se kaže denimo v proračunu za razvoj, ki ni zmanjšan in znaša več kot 20 milijonov evrov. To pomeni, da Iskratel namerava ta čas izkoristiti in produkte izbolj-šati, jih narediti bolj konkurenč-

ne. Eden glavnih ciljev je jasna definicija, fokus in globalna naravnanost jedrnega produk-tnega programa. Od »govora« se bomo preusmerili k multimediji, ki vključuje tudi IMS in konver-genčnost, skupaj z mobilnostjo. V letu 2008 smo v razvoj vložili 17 odstotkov proračuna, kar je za podjetje v tej panogi ogromno. Lahko rečemo, da je kriza vpli-vala na Iskratel, ni pa ustavila razvoja in osvajanja novih trgov. V Iskratelu ne iščemo rezerv v razvoju produktov in trgov, am-pak v optimizaciji proizvodnje in poslovanja. Razvoj produktov in razvoj trgov pa ostajata naša ključna usmeritev, medtem ko konkurenčna podjetja zmanj-šujejo proračune za razvoj pro-

Iskratel je postal k[ INTERVJU ] Bojan Likar, direktor razvoja in član uprave, o novih

Zaradi spremembe lastni-štva in poslovnih težav, ki so zajele globalni teleko-munikacijski trg, je podjetje Iskratel, vodilni slovenski proizvajalec telekomunika-cijske opreme in ponudnik rešitev, moral začeti iskati nova strateška partnerstva in kapitalska povezovanja. Iz lastništva podjetja je letos po 20 letih izstopil Siemens (47,7 odstotka), svoj postopni delni umik do leta 2012 pa je napovedala tudi Gorenjska banka (25 odstotkov). Z Bojanom Likarjem, novim direktorjem razvoja in članom uprave Iskratela, smo se pogovar-jali o novem zagonu, svežih idejah in dodelani produktni viziji, ki jih je prinesel v podjetje.

Direktorji informatike opaža-jo, da se njihova vloga spreminja, saj se spreminjajo tudi vrste pro-jektov, ki jih vodijo v svojih orga-nizacijah. Če so CIO še pred leti skrbeli večinoma za zagotavljanje in kakovostno upravljanje inter-ne infrastrukture, je zdaj njihova vloga v preobrazbi podjetij, ki bo tem pomagala povečati prihodke. CIO spreminjajo informacijsko

infrastrukturo, da se lahko bolj posvetijo inovacijam in poslovni vrednosti in ne samo upravljanju informatike.

Spopad z energijskimi stroški

Spopadajo se z vedno višjimi stroški energije, ki jih generalni in finančni direktorji direktorjem informatike vedno znova pred-

stavljajo. Zato so morali slednji seveda ukrepati. Za večino pod-jetij so projekti konsolidacij in migracij na energijsko učinkovi-tejšo infrastrukturo in platforme že končani, na vrsti pa je dodatna optimizacija, katere namen je še dodatno zmanjšati porabo ener-gije v podjetjih. CIO tako nada-ljujejo pot odločnega zniževanja stroškov za energijo, saj jih kar tri četrtine izvaja ali načrtuje projekte virtualizacije.

Skrb za inovacije Čeprav gradijo standardizi-

rane in poceni infrastrukture, direktorji informatike več kot polovico (55 odstotkov) svojega časa posvečajo aktivnostim, ki so gonilo inovacij in rasti, medtem ko tradicionalne IT-naloge, kot je upravljanje infrastrukture in dnevnih aktivnosti, zdaj zahte-vajo le še 45 odstotkov njihovega časa. Prav uvedba nekaterih no-vih tehnologij, predvsem storitev računalništva v oblaku, podje-

Direktorji informatike stavijo Pri korporaciji IBM so opravili veliko svetovno raziskavo med direktorji informatike. V raziskavi, poimenovani Novi glas direktorja informatike (v originalu: The New Voice of the CIO), je sodelovalo 2.500 CIO, letos prvič tudi predstavniki iz Slovenije.

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalna zunanja sodelavca:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.siMiran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@gmail.com

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: darinka.zemlja@finance.si

Računalniški prelom: Tina MalovrhLektoriranje: Ivana Petrova

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Naslednji IKT informator bo izšel 10. decembra 2009

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno.

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225www.finance.si 27

duktov in osvajanje novih trgov. Zato »kriza kot priložnost« za nas ni samo floskula.

Kaj to pomeni v poslovnem smislu?Iskratel dolgoročno seveda želi postati zanesljiv in fleksibilen partner ponudnikom omrežnih komunikacijskih storitev, ki bo podpiral njihovo poslovno rast s ponudbo odprtih, prilagodljivih in edinstvenih rešitev, izdelanih po meri uporabnika. To pomeni preusmeritev v pripravo ne le tehničnih rešitev, temveč pravih poslovnih rešitev, ki temeljijo na potrebah in pričakovanjih kupca, kar je nov, podjetniški pristop. Prečiščen lastni pro-duktni portfelj, predvsem pa

krojač svoje usodepriložnostih za rast Iskratela

V Iskratelu ne iščemo rezerv v razvoju produktov in trgov, ampak v optimizaciji proizvodnje in poslovanja.

Tako pravi Bojan Likar, direk-tor razvoja in član uprave podje-tja Iskratel.

▶

tjem prinaša veliko priložnosti za oblikovanje inovativnih rešitev. Veliko vlogo bodo CIO imeli tu-di pri uvajanju novih poslovnih modelov, naj gre za sisteme pa-metnih omrežij (Smart Grid), inteligentnih transportnih sis-temov ali preglednih dobavnih verig.

Poslovna analitika je ključna za doseganje konkurenčnih prednosti

Raziskava Novi glas direktor-ja informatike je pokazala, da je izkoriščanje analitike za dose-ganje konkurenčne prednosti in izboljšanje sprejemanja poslov-nih odločitev najpomembnejša naloga CIO. Kar 83 odstotkov udeležencev raziskave je namreč kot pot do večje konkurenčnosti označilo prav poslovno obvešča-nje in analitiko. Prepoznavanje vzorcev v veliki količini podatkov in pridobivanje koristnih vpo-gledov sta dva izmed najboljših načinov za predvidevanje gibanj

in prihodnjih dogajanj, opre-mljeni z natančnejšimi podatki in/ali izseki teh podatkov pa se tudi vodilni v podjetjih laže in pravilneje odločajo o poslovni prihodnosti.

Vedno večji poudarek na analizi podatkov seveda od CIO zahteva, da sta zanesljivost in varnost podatkov na vrhu nji-hovih prioritet. Trenutno kar 71 odstotkov podjetij načrtuje do-datne naložbe na področju upra-vljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti z zakonodajo, kar vse je posledica natančnejših analiz poslovanja.

V prihodnosti bo treba znati skrbeti za vsa področja

V raziskavi so CIO identificira-li tudi najpomembnejše vizionar-ske projekte, pri katerih delajo ali jih predvidevajo v prihodnosti. Ti projekti zajemajo različna po-dročja od izboljšanja procesov do izkoriščanja novih tehnologij za doseganje trenutnih ali dolgo-

ročnih finančnih učinkov, kot so poslovno obveščanje in analitika, virtualizacija in zeleni IT, sto-ritveno usmerjena arhitektura (SOA), upravljanje storitev in računalništvo v oblaku. CIO se hkrati osredotočajo na rešitve za mobilnost, poenotene komu-nikacije, sodelovanje in socialna

na poslovno analitiko

Direktorji informatike več kot polovico svojega časa posvečajo ak-tivnostim, ki so gonilo inovacij in rasti.▶

omrežja ter projekte spleta 2.0, s ciljem omogočiti bolj učinkovito komuniciranje za vse zaposle-ne, stranke in partnerje. Vse te gradnike pa morajo združiti v mozaik, katerega cilj je pomagati podjetju do večje prilagodljivosti tržnim razmeram in večje pro-duktivnosti zaposlenih.

razvejana mreža partnerskih dobaviteljev sta pogoj, da pod-jetje postane točka »vse na enem mestu« za naše kupce. Tako jim lahko omogočimo, da učinkovito in zanesljivo ponudijo omrežne storitve IP in IMS svojim na-ročnikom in tudi poslovnim uporabnikom. Produkti, ki jih načrtujemo zanje, so globalno naravnani, uporabniku prijazni in kot taki ključni element Is-kratelove produktne politike. Izjemno zanimiv se mi zdi tudi segment korporativnih rešitev. Komunikacije in IT postajajo vse kompleksnejše, potrebe uporabnikov za učinkovito de-lo rastejo in podjetja, ne glede na velikost, vse to danes težko zmorejo. Glede na to, da mi to

znanje imamo, lahko našim par-tnerjem pri reševanju njihovih problemov veliko pomagamo.

Kako pa je s tujimi trgi, na katerih ste tradicionalno navzoči? Na naših tradicionalnih trgih se bomo širili na druge ciljne tržne segmente, med naše kupce bomo vključili tudi vse vrste alterna-tivnih operaterjev in korporaci-je. Uporabili bomo navzkrižno prodajo, kar pomeni, da bomo obstoječemu kupcu poleg stan-dardne opreme denimo prodali še kakšno rešitev. V načrtu za te trge pa so tudi širitve s pomočjo pridružitev, mogoče celo kakšen prevzem sistemskega integra-torja, nakup komplementarnega podjetja …

Kako gledate na prihodnost telekomunikacij?Prihodnost vidim v zlivanju različnih tehnologij in različ-nih omrežij, kar pomeni, da bo imel uporabnik stalno povezavo s komerkoli, kjerkoli in prek raz-ličnih medijev, ki jih uporablja. Na eni strani bodo uporabniki, ki bodo želeli čim bolj enoten način dostopanja do storitev ne glede na vrsto terminala, pa naj bo to televizija, računalnik ali mobilni telefon. Na drugi strani pa bo veliko število ponudnikov storitev, ki bodo želeli svoje sto-ritve ponuditi čim večjemu števi-lu uporabnikov, spet neodvisno od tega, kdo je lastnik omrežja oziroma s kom ima naročnik sklenjeno pogodbo. Ponudniki opreme in rešitev, kot je Iskra-tel, pa bomo morali vedno najti rešitve, ki bodo zadovoljile obe strani. Prepričan sem tudi, da bodo morali ponudniki teleko-munikacijskih storitev omogočiti uporabnikom več interaktivno-sti. Na ta način bodo uporabniki lahko soustvarjali podobo ponu-dnika storitev, pri tem pa bosta

izjemno pomembni enostavnost in preprostost okolja za ustvarja-nje uporabniških storitev.

Ali je kriza kaj vplivala na vaše tradicionalno dobro so-delovanje z elektrotehnično fakulteto in Telekomom Slovenije?Sodelovanje s fakulteto ostaja tradicionalno dobro. Fakulteto za elektrotehniko oziroma labo-ratorij za telekomunikacije vidi-mo kot partnerja, ki nam pomaga predvsem pri razvojnih poslih, ki niso aktualni samo trenutno. To je partnerstvo, v katerem zelo dobro spremljamo prihodnje tež-nje in tehnologije, kar je poveza-no tudi z našo razvojno orienta-cijo. Sodelovanje s Telekomom Slovenije traja že zelo dolgo in upal bi si trditi, da je zelo dobro. Kot večni optimist pa si upam trditi celo, da obstajajo možno-sti za izboljšave. To sodelovanje ni pomembno samo za Iskratel, temveč za celotno telekomuni-kacijsko okolje v Sloveniji. Pred časom smo imeli možnost slišati, da je Telekom Slovenije srebrni-na naše države. Jaz bi si drznil to izjavo spremeniti in reči, da so telekomunikacije kot panoga srebrnina naše države. Ne vem, ali se ljudje dovolj zavedamo, koliko so telekomunikacije prodrle v vsakdanje življenje. In v tem kontekstu Telekom Slovenije ni samo naša stranka, prvenstveno je naš partner. Če katerokoli podjetje iz katerekoli gospodarske panoge ne bo ime-lo možnosti pokazati delovanja svojih rešitev doma, bo toliko teže prepričalo potencialne tu-je kupce, da so njegove rešitve prave. Seveda pa to ne pomeni, da bi moral Telekom Slovenije uporabljati rešitve Iskratela za vsako ceno. In tukaj smo izje-mno pozorni, da te sinergije ne zlorabljamo in da je v dobro obeh partnerjev.

Na kratko

Podjetje SAOP je izdelalo posebno programsko orodje, ki poe-nostavlja uvedbo njihovih poslovnih rešitev iCenter. Programsko orodje za avtomatizacijo prenosa podatkov SAOP Konverter omo-goča učinkovito prenašanje podatkov iz starih oziroma konkurenč-nih poslovnih informacijskih rešitev v nov poslovni informacijski sistem na osnovi integriranega poslovnega informacijskega siste-ma iCenter. S tem orodjem želijo v SAOP pospešiti enega ključnih postopkov pri prehodu na nov poslovni informacijski sistem.

Sredi novembra je bilo v Ljubljani prvo strokovno srečanje o vir-tualizaciji podatkovnih centrov z naslovom Virtualizacija3. Glavna tema srečanja je privabila 140 partnerjev in strank. Razlog za vse večjo priljubljenost virtualizacije v poslovnem svetu je zelo eno-stavno razumeti. Prihranki, racionalizacija poslovanja in ustvar-janje konkurenčne prednosti so argumenti, ki so v tem trenutku gospodarske krize in recesije še kako aktualni. Srečanje so skupaj organizirali Cisco, Vmware in EMC, tri vodilna podjetja na področ-ju virtualizacije podatkovnih centrov, ki s skupnim znanjem in izkušnjami razvijajo nov pristop k podatkovnemu centru – močno povezan z virtualizacijo – računalništvo v oblaku.

Virtualizacija »na tretjo«

Podjetje Oracle je na tradicionalnem dogodku Oracle Day 2009 nekaj sto udeležencem predstavilo novosti s področja Oraclo-vih tehnologij in aplikacij ter primere uporabe Oraclovih rešitev v praksi. Na plenarnem delu in posebnih delavnicah so z vrsto predavanj prikazali rešitve za posamezne panoge – finančni sektor, telekomunikacije, javni sektor in zdravstvo. V skupaj 34 predavanjih so priznani domači in tuji strokovnjaki s poslovnega ter IT-področja prikazali tudi izkušnje pri uporabi Oraclovih rešitev v praksi, s katerimi si lahko zagotovimo učinkovitost poslovanja, zmanjšanje tveganja in konkurenčno prednost.

Oracle za gospodarske panoge

Exchange Server 2010 se predstaviMicrosoft je na konferenci Microsoft TechEd Europe 2009 na-povedal svetovno dostopnost programske opreme Microsoft Exchange Server 2010, ki bo podjetjem omogočila znižanje stro-škov, varovanje komunikacij in zagotavljanje boljših storitev za uporabnike e-pošte. Platforma za sporočanje Exchange Server 2010 je skupaj z operacijskima sistemoma Windows 7 in Windows Server 2008 R2 del nove generacije rešitev, zasnovanih za po-večanje poslovne storilnosti in zniževanje stroškov. V programu hitre vpeljave programske opreme Exchange 2010 že sodelujejo tudi slovenske organizacije, kot so Mobitel, Durs in LPKF.

HP kupil 3ComPodjetje HP bo prevzelo družbo 3Com, enega večjih ponudnikov omrežnih in varnostnih rešitev ta hip. Plačali ga bodo po ceni 7,90 dolarja na delnico, kar pomeni, da bo skupna prevzemna vrednost znašala 2,7 milijarde evrov, kar je dobro tretjino več, kot znaša trenutna knjigovodska vrednost delnic. S prevzemom bo družba HP preoblikovala industrijo omrežnih storitev in iz-delkov ter podkrepila strategijo podatkovnih centrov naslednje generacije, ki temelji na konvergenci strojne in programske opreme ter storitev za stranke.

SAOP poenostavil prehod na iCenter

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225www.finance.si28

Smart Inženiringi kot matič-na družba v Smart skupini ustanavljajo novo podjetje BeeSmart, ki bo pokrivalo področje interaktivne televizije. To dejavnost je doslej uspešno razvijal Smart Com, z ustanovitvijo nove družbe pa bo v celoti prenesena na podjetje BeeSmart.

Poslovodstvo je presodilo, da je v tem letu program dose-gel tehnološko zrelost in tržno razpoznavnost, ki zadostujeta zahtevam za uspešno samostoj-no poslovno pot. Družba Smart Com pa kot največji slovenski sistemski integrator nadaljuje svojo osnovno dejavnost. S to potezo se bosta obe podjetji, ta-ko Smart Com kot BeeSmart, še bolj osredotočili na uresni-čevanje svojega osnovnega po-slanstva tako v Sloveniji kot v tujini.

Pionirji interaktivne televizije

V podjetju Smart Com raz-vijajo program rešitev za ponu-dnike interaktivne televizije že od samega začetka te nove pa-noge. Če se osredotočimo le na področje IP-televizije (IPTV), je Slovenija v samem svetovnem vrhu tako po tradiciji kot po stopnji penetracije omenjene storitve. Smart Com je že leta 2004 sodeloval pri postavitvi enega prvih IPTV-sistemov v svetu, ki je bil izpeljan prav na

domačem trgu. Sledilo je še ne-kaj uspešnih projektov doma, s katerimi je družba utrdila svo-je znanje, pridobila izkušnje in ustvarila tržno prepoznavnost v tej panogi.

Po uspehu doma širitev v tujino

Takoj po uspehu na domačem trgu je podjetje širilo dejavnost interaktivne televizije v tujino. Tako danes sodelujejo s števil-nimi ponudniki telekomunika-cijskih storitev po vsej Evropi. Hkrati s širitvijo trga v tujino razvijajo tudi lastno programsko opremo in blagovno znamko, ki je sestavni del celotnega siste-ma za interaktivno televizijo. Uspešno domače in mednaro-dno poslovanje jim omogočajo bogate izkušnje, visoka stopnja razpoznavnosti v panogi in kon-kurenčni produkt, ki je plod la-stnega razvoja.

Vizija je biti prvi v regiji EMEA

Vizija podjetja BeeSmart je postati vodilni proizvajalec inovativnih rešitev na podro-čju interaktivne televizije in konvergenčnih komunikacij za alternativne ponudnike te-lekomunikacijskih storitev v regiji EMEA.

»Program rešitev za ponu-dnike interaktivne televizije je dosegel izjemen uspeh na vseh trgih. Nastopamo v srednji in vzhodni Evropi, svoje poslova-nje pa širimo tudi na trge nekda-nje Sovjetske zveze in Srednjega vzhoda. Prepričan sem, da bo ustanovitev podjetja BeeSmart dala dodaten zagon in prinesla nove poslovne priložnosti celo-tni Smart skupini,« je povedal Filip Remškar, lastnik in direk-tor Smart Coma.

BeeSmart – novo podjetje s tehnologijo za ponudnike interaktivne televizije

»Prepričan sem, da bo ustano-vitev podjetja BeeSmart dala do-daten zagon in prinesla nove po-slovne priložnosti celotni Smart, skupini« je povedal Filip Remškar, lastnik in direktor Smart Coma.

▶

Smart Com, d. o. o. Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana Črnučehttp://www.beesmart.tvhttp://www.smart-com.si

Po poročilu analitske hiše Screen Digest je IPTV najhitreje rastoča platforma za zagotavlja-nje plačljive televizije (pay-TV). Delež IPTV-platforme v celo-tnem kolaču plačljive TV je se-dem odstotkov, merjeno glede na število uporabnikov. Zaradi vse aktivnejše digitalizacije kabelskih TV-sistemov pa analitiki napove-dujejo prevlado rasti v panogi prav kabelskim ponudnikom plačljive televizije.

V začetku tega leta je bilo v svetu že 22,8 milijona uporabni-kov storitve IPTV. Največji de-lež, 10,9 milijona uporabnikov, je imela zahodna Evropa, kjer je tudi najvišja penetracija, kar 6,52-od-stotna. Srednja in vzhodna Evropa imata 1,2 milijona uporabnikov in penetracijo 1,06 odstotka. Na območju vzhodne Evrope se delež naročnikov najhitreje povečuje na račun rasti panoge v Rusiji.

Rešitev za ponudnike Zunaj Evrope najhitreje raste

severnoameriški trg, ki trenutno

obsega 4,8 milijona uporabnikov, pri tem pa se je njihovo število v zadnjem letu glede na lansko pod-vojilo. V azijsko-pacifiški regiji, ki trenutno obsega 5,8 milijona uporabnikov, so države z največjo razširjenostjo IPTV-storitve Juž-na Koreja, Indija in Kitajska. Lani je imela ta regija skupno nekaj več kot štiri milijone uporabnikov. Južnoameriški trg je praktično še povsem nerazvit, saj razvoj panoge zavira zakonodaja, ki te-lekomunikacijskim operaterjem ne dovoljuje ponujanja te vrste storitev.

Podjetje Smart Com je za po-nudnike interaktivne televizije razvilo programsko rešitev Bee-Smart. Pred kratkim je Smart Com

tudi napovedal ustanovitev pod-jetja BeeSmart, ki bo zagotavljalo rešitve za ponudnike interaktivne televizije. BeeSmart je osrednja komponenta v IPTV-ekosistemu, ki omogoča interaktivne multi-medijske storitve prek TV-spre-jemnika. Sestavljata ga portal (odjemalec) med uporabnikom in storitvami ter večstoritvena platforma (strežnik).

Funkcionalnosti za operaterje Produkt v izhodišču podpira

funkcionalnosti, ki so namenjene operaterjem, kot so elektronski programski vodnik, video na zah-tevo, videosnemalnik in spletna pošta. Lahko so namenjene tudi specializiranim okoljem, kjer do-

datni moduli zagotavljajo podporo hotelskim obratovalnim proce-som, denimo vstopno pozdrav-no sporočilo, naročilo taksija ali bujenja.

V nadaljnjem razvoju pro-dukta bo poudarek na napredni podpori avdio/videovsebinam, poosebljanju in interaktivnosti storitev ter na sodobnih načinih komuniciranja prek TV-portala tako med uporabniki in storitvami kot tudi med samimi uporabni-ki. BeeSmart uporabljajo številni ponudniki telekomunikacijskih storitev v Evropi, zato je danes prepoznavna znamka v panogi, kar novemu podjetju omogoča hi-ter razvoj produkta in vstopanje na nove trge.

Interaktivna televizija je najhitreje rastoča platforma za plačljivo TVIP-televizija (IPTV) temelji na prenosu podatkov iz centrale do televizorja po internetni infrastrukturi, pri čemer se za dekodiranje uporablja digitalni sprejemnik (set top box). V nasprotju s spletno televizijo, ki se dekodira in gleda prek osebnega raču-nalnika, se pri IPTV za deko-diranje in gledanje uporablja digitalni sprejemnik.

Podjetje Smart Com je razvilo programsko rešitev BeeSmart za ponudnike interaktivne televizije.▶Strošek tiskanja je praktič-

no »neviden«, saj je vrednost enega izpisa zelo nizka, mno-gokrat pa so ti stroški zelo razpršeni. Ker so v izhodišču nizki, se jih vsako podjetje loti kasneje kot višjih. Pa vendar, ko naredimo analizo, večkrat ugotovimo, da je ta strošek zelo visok. Po raziskavi ana-litske hiše Gartner dosegajo stroški tiskanja tudi tri od-stotke skupnih prihodkov podjetja.

Bencin »BMW« in prašek »Gorenje«

»Naša naloga in cilj je ponuditi res kakovostno al-ternativo oziroma strankam dati drugo izbiro. Poglejmo denimo, kako je v panogah, ki sta nam malo bližji – uporab-

niki ne točijo bencina ‚BMW‘ v svoje BMW-je in ne dajejo praška ‚Gorenje‘ v svoje pral-ne stroje Gorenje,« svojo fi-lozofijo na kratko predstavlja direktor marketinga in pro-daje v podjetju MSE Europe Mark Dawson.

»Tako so tudi tonerji HP za tiskalnike HP samo ena od izbir za poslovne uporabni-ke,« nadaljuje Dawson. »Mi ponujamo drugo izbiro, MSE-jeve tonerje s kakovostjo, ki je primerljiva OEM in prinaša občuten prihranek,« še pravi sogovornik. Simon Metljak, direktor prodaje v podjetju Strim plus, slovenskem par-tnerju MSE, temu pritrjuje: »Tiskalniki se po eni strani vse bolj približujejo računal-nikom, vedno zahtevnejši so za upravljanje, uporabniki pa seveda ne marajo težav z nji-mi oziroma zaradi njih.«

Alternativ je na stotine »Druga ovira, zaradi kate-

re na trgu nenehno opažamo mlačen prvi odziv, so slabe izkušnje,« nadaljuje Metljak. »Najprej mora uporabnik ve-deti, kako zelo različne cene in kakovost lahko najde na trgu. Poslovni uporabnik je

Zakaj ne u»BMW« in Stroški tiskanja so nizki le na vidVsako podjetje ima zelo dobro popisan vozni park, kilometrino in porabo na službenih vozilih, načrtovane servise in podobno. Za tiskalnike in fotokopirne stroje česa podobnega skoraj ne boste našli, pa ne zaradi tehničnih omejitev ali drugih takih ovir.

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225www.finance.si 29

V Beogradu se je mudila delegacija 21 slovenskih IKT-podjetij, ki jo je vodil mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS. Gospo-darstveniki so se prvi dan udeležili srečanja Slovenskega poslov-nega kluba (SPK) v Beogradu, kjer sta GSZ in SPK podpisali me-morandum o sodelovanju, po katerem bosta organizirali poslovne dogodke in tekoče izmenjavali informacije, pomembne za širitev gospodarskega sodelovanja med državama na različnih ravneh. Drugi dan obiska je v Privredni komori Srbije potekala poslovna konferenca slovenskih in srbskih IKT-podjetij.

Na kratko Varen oddaljeni dostop zaposlenih

Iskratel bo izpeljal projekt v RusijiJavna agencija za tehnološki razvoj RS (TIA) in Iskratel sta skupaj pred-stavila projekt, s katerim je Iskratel pridobil posel v Rusiji v vrednosti pet milijonov evrov. Gre za migracijo klasičnega analognega telekomunika-cijskega omrežja v omrežje naslednje generacije, ki temelji na IP-proto-kolu. V ruskem mestu z milijon prebivalci bodo s klicnimi strežniki, ki so jih razvili v podjetju, zamenjali klasične (TDM) telefonske centrale, nato pa v vsej regiji postopno nadgradili celotno telekomunikacijsko omrežje v smeri omrežne arhitekture IMS. Del strategije je Iskratel razvil v okviru projekta KKISS, ki ga izvaja s petimi partnerji. TIA je projekt podprla z 2,1 milijona evrov, Iskratel pa je vložil tri milijone evrov.

Družba Si.mobil je za zagotavljanje varnega oddaljenega dostopa za-poslenih od doma ali na poti namestila novo rešitev za varno prijavo z enkratnim geslom ActivIdentity 4TRESS. Zaposleni pridobijo enkratno geslo na zahtevo prek kratkega sporočila SMS na svoj mobilni telefon ali pa ga ustvarijo z generatorjem enkratnih gesel. Slovenski mobilni ope-rater je kot prvo storitev rešitve ActivIdentity 4TRESS uvedel varen od-daljeni dostop do virov podjetja prek navideznega zasebnega omrežja.

LTE za enkratno izkušnjo širokopasovnostiPodjetje Nokia Siemens Networks (NSN) je na delavnici v Ljubljani predstavilo svojo celostno rešitev LTE (Long Term Evolution), ki ponudnikom komunikacijskih storitev omogoča, da se jasno in stroškovno učinkovito odzovejo na prihodnje izzive ter končnim uporabnikom ponudijo enkratno izkušnjo nove generacije mobil-ne širokopasovnosti. Rešitev LTE temelji na nagrajenem vozlišču Flexi Base Station, ki ga že uvajajo mobilni operaterji v Sloveniji. Z LTE bodo končni uporabniki pridobili možnost brskanja po in-ternetu, e-pošto, skupno rabo videa, prenašanje glasbe in veliko drugih možnosti s takojšnjim odzivom že na klik.

Slovenski IKT v Srbijinavajen, da lahko OEM-to-ner kupi od desetih različ-nih prodajalcev, morda po rahlo različnih cenah, mor-da z različnim poprodajni-mi storitvami, vendar gre za enak izdelek. To je potrošna dobrina kot kinder jajček. Je enak ne glede na to, kje ga dobiš,« razlaga.

»Mnogo uporabnikov mi-sli, da podobno pravilo velja

tudi pri alternativnih tonerjih in kartušah,« opozarja Me-tljak. »Pa ne velja. Alternativ je na stotine, vse od odličnih do zelo slabih – in to je mar-sikdaj lahko problem. Res smo ponosni na to, da nas je MSE izbral za svojega sloven-skega partnerja in da skupaj iz meseca v mesec pridobimo več uporabnikov naše vrhun-ske alternative.«

Premik proti barvnim iskalnikom

»MSE se je odločil poslov-nemu uporabniku ponuditi le največjo možno vrednost,« pojasnjuje Dawson. »To do-segamo s cenami, ki omogo-čajo občutne prihranke v pri-merjavi z OEM-tonerji, ne da bi pri tem izgubili pri kako-vosti tiska. To nam uspeva le po zaslugi ogromnega truda,

porabljamo bencina praška »Gorenje«?

dez, v resnici so lahko zelo visoki, tudi do tri odstotke prometa

Stroški tiskanja so mnogokrat tako razpršeni, da jih podjetja zbirajo kar precej časa ali pa se k temu za-radi prvega vtisa o njihovi nepomembnosti sploh ne spravijo.▶

ki ga MSE vlaga v raziskave in razvoj novih in drugačnih tehnologij. V zadnjih nekaj letih izrazito veliko vlagamo v razvoj barvnih tonerjev, kjer vidimo glavne priložnosti in kjer se še posebno ločimo od konkurence.«

Kot je bilo že nekaj časa lahko pričakovati, se starej-ši monokromatski laserski tonerji vse manj prodajajo, zlasti zato, ker se ti tiskal-niki umikajo iz uporabe. V zadnjih letih se kaže vse več-ja težnja premikanja proti barvnim laserskim tiskalni-kom. Kot ugotavlja analitska hiša Info Trends, bo poraba barvnih laserskih tonerjev v Evropi v zelo kratkem času prehitela porabo monokro-matskih laserskih tonerjev. Trenutno imajo OEM-proi-zvajalci 73 odstotkov tržnega deleža med monokromatski-mi laserskimi tonerji in kar 93 odstotkov med barvnimi. »Dodamo lahko, da je MSE zaradi svojih vlaganj v razvoj in inovacije postal priznan kot tehnični vodja in kot podjetje v tej panogi, ki mu je strokovna javnost podeli-la največ nagrad,« poudarja Dawson.

Pri tem podjetje ni lastnik opreme, ki jo uporablja, zato je tudi za njeno vzdrževanje in posodabljanje odgovoren zuna-nji izvajalec. Skladno s tem so pričakovanja neprimerno večja, sprejemljiva pa je le največja kakovost.

Celostno upravljanje rešitev Na področju informacijske

in telekomunikacijske teh-nologije celostno upravljanje storitev, kakršno ponuja pod-jetje Virtu, obsega strojno in programsko opremo, hrambo in varovanje podatkov, teleko-munikacijsko infrastrukturo in drugo opremo. Storitev, po-imenovana Flip IT, je paketna ponudba najkakovostnejše strojne in programske opreme, ki podjetjem zagotavlja vrhun-sko varnost in zanesljivost po-slovanja. Podatki in procesne zmogljivosti so pri tem name-ščeni v za to namenjenih raču-nalniških centrih, v podjetju pa se uporabljajo samo lahki

odjemalci, večfunkcijski tiskal-niki in IP-telefonija.

Vrhunske rešitve za poslovna okolja

V podjetju Virtu se zaveda-jo, da v poslovnih okoljih pri kakovosti ne sprejemajo kom-promisov, zato v svojo ponudbo vključujejo le vrhunsko opremo priznanih svetovnih proizvajal-cev. Za potrebe izpisovanja in obdelave dokumentov so izbrali večfunkcijske tiskalnike Xerox, ki so se izkazali z nemotenim delovanjem v virtualiziranem okolju in veliko zanesljivostjo.

»Za sodelovanje s Xeroxom smo se odločili na podlagi ob-sežnih testiranj večfunkcijskih naprav, s tem pa smo pridobili tudi zanesljivega partnerja, ki ponuja hitro odzivnost in po-poln servis strank na najvišji

ravni, zagotovljeni v okviru storitve Flip IT,« je dejal Sašo Djokovič, vodja prodaje in mar-ketinga v podjetju Virtu.

Prilagojeni najširšim potrebam poslovnih okolij

Xeroxove izpisne naprave in rešitve so prilagojene naj-širšim potrebam poslovnih okolij v podjetjih vseh veliko-sti, saj v eni napravi ponujajo nabor barvnih izpisnih zmo-gljivosti, kopiranja in skeni-ranja, hkrati pa delujejo tudi kot faksi. Xeroxovi pisarniški večfunkcijski tiskalniki poma-gajo znižati stroške, izboljša-jo varnost podatkov, povečajo učinkovitost dela, poleg tega pa ne obremenjujejo okolja, saj so narejeni skladno z vsemi oko-ljevarstvenimi priporočili in predpisi.

Xerox pisarnam zagotavlja učinkovite dokumentne rešitveV sodobnem poslovnem okolju je upravljana pisarna del celostne strategije obvla-dovanja stroškov poslovanja in zunanjega izvajanja vseh storitev, ki niso neposredno povezane z osnovno dejav-nostjo podjetja. Prednost takšnega pristopa za podjetje je razbremenitev zaposlenih in dvig storilnosti ob vnaprej znanih mesečnih stroških storitve.

Xeroxove izpisne naprave in rešitve so prilagojene najširšim potre-bam poslovnih okolij v podjetjih vseh velikosti.▶

FINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225oglasna priloga

Vinjete, ki simbolizirajo 16 fi nalnih predlogov Googlovega natečaja 10100

Človeškemu umu nepredstavljive količine

Število predlaganih idej (150 tisoč) ni ravno doseglo metafo-ričnih 10100, kakor so Googlovi strokovnjaki poimenovali svoj projekt. Te količine namreč ne doseže nič nam znanega. Celo-tno znano vesolje je veliko »le« 3 x 1080 kubičnih metrov in vsebuje »samo« 1080 atomov. Število prijav na Googlov natečaj je doseglo veliko skromnejših, a vseeno presenetljivih 105,2 (105 je 100.000).

▶

Sinergija 2009, konferen-ca strokovnjakov Microsofta ter partnerskih podjetij in uporabnikov Microsoftove programske opreme, Micro-soft Srbije in Črne gore, Sa-va centar, Beograd, 17.–19. november (www.mssinergija.net)

Razvoj medicinske infor-matike, tradicionalna pred-stavitev najnovejših dosež-kov razvojnega oddelka, SRC Infonet, hotel Kokra, Brdo pri Kranju, 19. november (www.infonet.si)

DigiWorld Summit 2008, 31. mednarodna konferenca o širokopasovnosti, mo-bilnosti, medijih, zelenem IKT in videoigrah, IDATE, Le Corum, Montpellier, 18.–19. november (www.digiworld-summit.com)

Infosek 2009, konferenca o informacijski varnosti, Pal-sit, hotel Perla, Nova Gorica, 19. november (www.palsit.com)

Oracle partnerska konfe-renca 2009, največji Oraclov dogodek, namenjen vsem Oraclovim partnerjem, Ora-cle, Lipica, 19.–20. novem-ber (events.oracle.com)

IT Infrastructure Library (ITIL) Foundations V3, tečaj z opcijsko certifikacijo, IBM Slovenija, učilnica v TR3, Ljubljana, 23.–25. novem-ber (www.ibm.com/si)

Spletne ankete in stati-stična analiza po slovensko, Inštitut za biomedicinsko informatiko (IBMI), Ljubljana, 24. november (ibmi.mf.uni-lj.si/ibmi/biostat-center/)

Microsoftova Virtualizaci-ja 2.0, seminar o stroškovno najbolj učinkoviti virtuali-zaciji, Microsoft Slovenija, učilnica podjetja, Ljubljana, 24. november (msevents.microsoft.com)

SPS/IPC/Drives 2009, vodilni sejem za sisteme in komponente s področja avtomatizacije, Mesago Messe Frankfurt, Nürnberg, 24.–26. november (www.mesago.de/en/SPS/main.htm)

Infokom 2009, medna-rodni sejem informacijskih in komunikacijskih tehnolo-gij, Skopski saem, Skopje, 24.–27. november (www.eventseye.com/fairs/f-info-com-skopje-4171-1.htm)

IDC workshop: IT Forensics , delavnica o var-nosti IT, IDC, prostori na Tr-žaški 42, Ljubljana, 25.–27.

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

november (www.idc-adriati-cs.com)

Kako obvladovati kri-zo, poslovni posvet, S & T Slovenija, hotel Union Executive, Ljubljana, 26. november(znanje.snt.si)

5. konferenca tehnoloških platform, Inoviranje kot kon-kurenčna prednost / »Open Innovation« – kakšna je do-dana vrednost za podjetja, Tehnološka agencija Slo-venije, GZS, Ljubljana, 26. november (www.tia.si)

Najboljši na spletu, delav-nica za odkrivanje skrivnosti vodilnih evropskih direktor-jev marketinga s pomočjo »performance« marketinga, Planet GV, učilnica podjetja, Ljubljana, 26. november (www.planetgv.si)

4. slovenski forum ino-vacij, forum inovacij in ino-vativnih podjetniških idej, tehničnih izboljšav, predlo-gov, izumov in inovativnih izdelkov, Cankarjev dom, Ljubljana, 1.–2. december (www.foruminovacij.si)

Online Educa Berlin 2009, 15. mednarodna konferenca o tehnološki podpori učenja in izobraževanja, ICWE Gm-bH, hotel InterContinental, Berlin, 2.–4. december (www.online-educa.com)

Vodenje in razvoj projek-tnega tima, delavnica za projektni menedžment in vodenje, IBM Slovenija, hotel Kompas, Bled, 7.–10. de-cember (www.ibm.com/si)

Motiviranje in coaching, e-učenje in delavnica, IBM Slovenija, Ljubljana, 8. de-cember in 19. januar (www.ibm.com/si)

IBM System x Technical Principles Enhanced, sis-temski tečaj, IBM Slovenija, učilnica v TR3, Ljubljana, 9.–11. december (www.ibm.com/si)

ITILV3 Foundation, tečaj o terminologiji, strukturi in ključnih konceptih s simula-cijo McKinley Airport, ITSM Center, učilnica podjetja, Ljubljana, 9.–11. december (www.itsm-center.si)

HP Software Universe 2009, mednarodna konfe-renca HP-jevih strokovnja-kov, partnerjev in uporab-nikov HP-jeve programske opreme, Congress Centre Hamburg (CCH), Hamburg, 16.–18. december (hp-softu.stage.kmf-port.de)

IBM BladeCenter Funda-mentals, including Blade-Center E, H, S Workshop, sistemski tečaj z delavnico, IBM Slovenija, učilnica v TR3, Ljubljana, 16.–18. decem-ber (www.ibm.com/si)

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

OD 19. NOVEMBRA

DO 18. DECEMBRA

KOLEDAR DOGODKOV

Kartica za osem zaslonovPodjetje Matrox se je že pred časom specializiralo za proizvodnjo grafičnih kartic za delov-

na okolja z več računalniškimi zasloni. Zadnja v vrsti pomembnih inovacij je grafična kartica M9188, ki lahko hkrati pošilja sliko na osem zaslonov, računalniki, opremljeni z dvema takšnima karticama, pa zmorejo uporabiti kar 16 zaslonov za prikaz informacij. Matrox M9188 je prva enorežna grafična kartica na svetu s takšnimi zmogljivostmi. Doseganje več-

zaslonskih konfiguracij zahteva tudi najmanjše možne grafične vmesnike, zato so pri Matroxu posegli po vmesnikih mDP (Mini DisplayPort), prek katerih lahko pošiljajo sliko ločljivosti do 2560 x 1600 pik na posamezen zaslon. Na voljo so tudi razširitve z DVI-vmesniki, pri katerih je najvišja ločljivost omejena na 1920 x 1200 pik. Kartica z vodilom PCIexpress je opremljena z dvema giga-bajtoma pomnilnika in je namenjena okoljem, ki potrebujejo prikaz velikih količin informacij. Cena bo 1.995 dolarjev.

▶

Project 10100 je Googlov načrt, ki vključuje natečaj za ideje, ki bi pomagale čim večjemu številu lju-di po vsem svetu, hkrati pa tudi program za uresničevanje teh idej, podprt z 10 milijoni dolarjev Goo-glovega denarja. V družbi so upali, da bo vabilo spodbudilo domišljijo ljudi po vsem svetu in prineslo čim bolj konkretne predloge, kako naj-boljše ideje tudi uresničiti.

150 tisoč predlogov iz 170 držav

Odziv je daleč presegel celo najbolj optimistične napovedi. V mesecu dni je prispelo več kot 150 tisoč predlogov iz 170 držav. Ideje

s priloženimi opisi, pojasnili in dokumenti je več mesecev pre-gledovalo ter ocenjevalo tri tisoč zaposlenih v Googlovih enotah po vsem svetu. Na začetku najavljeni rok za objavo rezultatov (januar letos) so najprej preložili na ma-rec, potem pa na oktober.

16 finalistov iz 25 držav V začetku oktobra je bil obja-

vljen rezultat natečaja s širšim pregledom 16 finalistov iz 25 držav, ki večinoma vsebujejo po več združenih sorodnih idej. Za vsakega finalista sta na voljo opis ideje in pregled petih ciljev, ki so njena podlaga. Nekatere ide-je vsebujejo predloge za široko področje vlaganj, druge pa pre-dloge za specifične tehnologije ali storitve, mnoge pa posegajo na obe področji.

Ker so se mnoge ideje pre-krivale, so jih združili v skupne končne predloge. Izbrane teme

zajemajo raznovrstna področja – od izboljšanja delovanja javne uprave prek izboljšanja tehnologij množičnega prometa ali pa razvoja storitev oddajanja v realnem času do ustvarjanja sistema takojšnje-ga spremljanja naravnih nesreč. Vsaka izbrana tema ponuja tudi različne možnosti uvajanja.

Pet zmagovalcev za boljše življenje

Da bi se laže odločil za pet zmagovalnih idej, je Google znova povabil večmilijonglavo množico svojih uporabnikov na glasovanje, ki je trajalo dva tedna in je že končano. Rezultati bodo pomagali strokovni komisiji, da izbere pet zmagovalnih idej, ki bodo skupaj prejele 10 milijonov dolarjev za izvedbo. Ob objavi pe-tih zmagovalnih idej bo Google tudi povabil podjetja in organi-zacije, da se prijavijo s predlogi za njihovo uresničitev.

Ideje za boljši svet[DESET NA STO ] Google bo kmalu izbral pet zmagovalcev nate-čaja, s katerim išče nove ideje za lepše življenje čim več ljudi

Družba Google je septem-bra lani ob svoji 10-letnici objavila Project 10100, ki je doživel tako množičen odziv, da so morali objavo rezultatov preložiti za skoraj leto dni.

IGRA ŠTEVILK

1. Zagotavljanje preglednosti javne uprave (spletni portal za boljši vpogled v zakone

in proračune ter večji vpliv skupnosti)

2.Omogočanje kakovostnega izobraževa-nja za afriške študente

3. Ustanavljanje skladov za pomoč social-nemu podjetništvu (angažiranje posa-

meznikov in podjetij za reševanju družbenih problemov in spodbujanje sprememb)

4. Razvoj sistema spremljanja naravnih ka-tastrof v realnem času

5. Ustvarjanje boljših bančnih orodij za vse (prilagajanje sistemov in rešitev potre-

bam ter zmožnostim nerazvitih)

6. Zbiranje in organiziranje svetovnih ur-banih podatkov

7. Razvoj socialno občutljivih davčnih praks

8. Spodbujanje pozitivnega stališča medi-jev do inženirjev in znanstvenikov

9. Izboljšanje znanstvenega in inženirske-ga izobraževanja

10. Ustvarjanje sistema poročanja o problemih stvarnega sveta (portal,

ki bo ljudem omogočil obveščanje javne uprave o vsakdanjih težavah)

11. Promocija nadzora zdravja in anali-ziranja zdravstvenih podatkov

12. Ustvarjanje sistema za nadzor ge-nocidnih aktivnosti in alarmiranje

13. Uvajanje inovacij v cestni promet (za varčen in varen prevoz več ljudi)

14. Zagotavljanje brezplačnega izobra-ževanja prek interneta

15. Gradnja servisa za takojšnje ob-javljanje krajevnih novic, ki jih na

splet dajejo sami uporabniki

16. Razvoj bolj učinkovitih programov razminiranja

Navedeni so naziv in opis do-godka, ime organizatorja, prizo-rišče, kraj in datum ter spletna stran za dodatne informacije.

FINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225www.finance.si

SODO

BNE

POSL

OVNE

REŠIT

VEOGLASNA PRILOGA

»Sistemi za upravljanje tveganj (ERM) v podjetje vpeljejo različne meritve in razumevanje poslovnih procesov ter z njimi povezanih tveganj,« pravi Chris McClean, analitik v analitski družbi For-rester Research. 32, 33

I zdelovalci poslovne pro-gramske opreme so v za-dnjih letih opravili veliko delo, saj je ta dejansko vse

bolj pametna in učinkovita. Na nekaterih področjih je celo tako napredovala, da že sama odkriva oziroma opozarja na pomanjklji-vosti v poslovnih procesih. Na drugi strani pa imamo vse večje težnje k pospeševanju prodaje, ki, vsem orodjem navkljub, zvečine ne daje pravih rezultatov. Smo zašli v slepo ulico?

V zadnjih dveh ali treh letih se vse pogosteje čudim raznoraznim strokovnjakom, ki podjetjem kot edino pravo oziroma eno ključnih metod za pospeševanje prodaje

priporočajo najsodobnejše sple-tne storitve, orodja Web 2.0 in ciljanje na uporabnike socialnih omrežij.

Medtem ko so spletne trgovine zares uporabna stvar in, kot vse kaže, služijo predvsem končnim uporabnikom, saj se ponudniki izdelkov med seboj gredo veli-ke cenovne vojne, se ne morem znebiti občutka, da imajo še ve-liko rezerv (vsaj po primerljivih cenah v tujini sodeč). Prav tako se je že neštetokrat pokazalo, da se bistveno bolj splača biti spe-cialist kot generik. O spletnem oglaševanju tokrat le stavek: če je ustrezno izpeljano, je bistveno bolj učinkovito od drugih mno-

žičnih medijev, a tudi oglaše-vanje je znanost v malem in ga prav veliko podjetij (agencij) še vedno ne obvlada.

Se mi pa prav zato zdi ciljanje na socialna omrežja in njihove uporabnike precej zgrešena po-teza, saj od podjetij zahteva ne-kaj, kar jih večina ne premore. Spletno izobražen kader, ki se bo z uporabniki ukvarjal, hja, praktično vsak trenutek. Inte-rakcija z množico uporabnikov zahteva vse kaj več kot slogane, mamljive fotografije in spreje-mljive cene – zahteva zastopa-nje vrlin in skrb za uporabnike, kar je za zaposlene lahko izre-dno naporno. Zahteva mehak in premišljen pristop, stalnost in hipno reagiranje. Slaba pred-stavitev namreč lahko podjetju kaj hitro naredi več škode kot koristi, že ena sama napaka, eno slabo mnenje, ki se kot virus razširi med skupnostjo, je lah-

ko za podjetje oziroma njegovo prodajo usodno.

Zmotno je, da podjetja tako »na horuk« pristopajo k upora-bi spletnih tehnologij za inte-rakcijo s socialnimi omrežji, ki jo vse preveč očitno izkoriščajo v reklamne namene. Ljudje, čeprav se v velikih skupnostih dejansko obnašajo kot ovce, še vedno ne želijo biti siljeni v nakupe in bombardirani z oglasi za to ali ono stvar ali sto-ritev. Največja napaka pa je, da podjetje, potem ko tako ovčko vseeno premami s soljo, ne zna ponuditi tistega, kar bi stranka želela. Povedano v praksi: upo-rabnik ne dobi informacij, ki jih išče – torej kako natančno neki izdelek ali storitev deluje, kaj vse vsebuje in kakšno do-datno vrednost za uporabnika dejansko ponuja. Se še vedno čudite, zakaj premalo prodate na spletu?

Paziti se moramo slepih ulicUVODNIKMiran Varga ikt@finance.si

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225www.finance.si32

Ne najbolj rožnate gospo-darske razmere so podjetja prisilile v strogo varčevanje na vseh področjih, tudi pri naložbah v poslovno pro-gramsko opremo. Kako to komentirate?Menim, da je tako ozkogleda usmeritev v varčevanje zmo-tna in za podjetja tudi nevarna. Zgolj z varčevanjem podjetja ne bodo rešila vprašanja pro-duktivnosti, saj učinkovitost še nikoli ni bila enaka krčenju stroškov. Podjetja, ki delajo na dolgi rok, si uspeha ne ustvarijo z nižanjem stroškov, temveč uresničevanjem idej in zamisli, ki jih bodo naredile boljša od drugih. Menim, da je prava pot do uspeha kombina-cija učinkovitosti, produktiv-nosti ter inovacij. Pri tem pa morajo seveda biti udeleženi tako ponudniki rešitev kot tudi sami uporabniki, saj je sicer vse brez smisla.

V svojem uvodnem pre-davanju ste se dotaknili tudi medgeneracijskih sprememb. Kaj te prinaša-jo v segment poslovne pro-gramske opreme?Generacijske spremembe vsekakor pomembno vpliva-jo na dojemanje poslovanja. Danes imamo v Microsoftu že štiri generacije računalniških programerjev, prav toliko pa je različnih pristopov k obli-kovanju novih rešitev. Vsi so pravi IT-profesionalci in se precej dobro razumejo na so-dobno poslovanje. Tehnologi-ja, kakršnakoli že, mora ustre-zati poslovnim zahtevam, to je prva zahteva poslovnih upo-rabnikov. Poslovna program-ska oprema mora upravičiti

naložbo vanjo, sicer je zgolj breme za podjetje. K sreči pa iz desetletja v desetletje infor-matiki dokazujemo, da lahko podjetjem ponudimo vedno boljše rešitve, ki jim pomagajo k bolj učinkovitemu poslova-nju, in to na najrazličnejših področjih.

Katera pa so ta področ-ja?Informatika je skupek števil-nih kratic, denimo BI, CRM, ERP, SCM, če jih naštejem le nekaj. Za vsako izmed njih se skriva prava znanost, skupni imenovalec vseh pa je obde-lava podatkov, ki so na voljo, in njihova transformacija v podjetju uporabne infor-macije, ki bodo v pomoč pri poslovanju. Informacijska podpora poslovnim procesom je v zadnjih letih močno na-predovala, zato si v marsika-terem podjetju življenja brez IT-rešitev sploh ne morejo več zamišljati. Poglejte samo in-ternet in elektronsko pošto. Brez tega praktično komuni-kacija in trgovanje nista več mogoča oziroma bi odsotnost interneta in elektronske pošte povzročila kar njuno paralizi-ranje. Seveda so tu še druge storitve, ki postajajo vse po-membnejše. Veliko potenciala se skriva prav v poenotenih komunikacijah in socialnih omrežjih.

Kaj pa področje računal-ništva v oblaku, o katerem se v poslovnem svetu vse več govori?Računalništvo v oblaku je brez dvoma prihodnost IT-sveta. V Indiji že imajo pripravljene nove poslovne modele, ki v celoti temeljijo na računal-ništvu iz oblaka ter operira-jo z nam nepredstavljivimi ekonomijami obsega. Lepota tega koncepta se kaže v tem, da ga je mogoče razmeroma preprosto razkosati in stori-tve ter zmogljivosti velikih podatkovnih centrov ponu-diti tudi manjšim podjetjem in zahtevnim posameznikom. Dejstvo je, da ima IT-indu-strija zelo rada nove pristope in računalništvo v oblaku je dejansko velik preskok naprej, saj prinaša občutne prednosti za veliko število uporabnikov. Če pogledamo, kaj se danes

pogovarjajo CIO, ugotovimo, da njihove razprave tečejo v smeri, kako hitro naj podje-tja preselijo ključne rešitve v oblak. Drugo vprašanje je, ali naj se vse preseli v oblak ali ne. Menim, da ima, čeprav se novi val inovacij se šele začenja, največ možnosti za uspeh me-šan pristop, torej programske opreme in storitev, lokalnega delovanja in rešitev v oblaku. Na dolgi rok bo računalništvo v oblaku še lep čas ostalo ak-tualno, saj je njegova upora-ba zgolj vprašanje strateške usmeritve podjetja. A brez takšnih in drugačnih (op. a. globalnih ali lokalnih) obla-kov v prihodnje ne bo šlo, saj bo tako imenovana lastniška informatika za prenekatera podjetja postala predraga.

Se bo torej vloga IT v pod-jetjih v prihodnje spreme-nila?Sama vloga se bržkone ne bo spremenila, saj IT-oddelki skrbijo za vpeljavo tehnolo-ških rešitev in njihovo pove-zovanje s poslovnimi zahte-

vami ter ustrezno podporo. Naloga IT-oddelka je narediti poslovanje bolj učinkovito in s tem upravičiti IT-proračun. S tega vidika je IT strateška točka podjetja, ki pomaga pri ustvarjanju dodane vrednosti in optimiziranju poslovanja.

Kaj pa Microsoft in nje-gove rešitve?Pri Microsoftu razumemo potrebe podjetij po stalni rasti. Zavedamo se, da so za to potrebna vlaganja na vseh področjih, tudi v IT. Financi-ranje IT-projektov ni enostav-no, lažje pa je, če so rezultati hitro vidni in oprijemljivi. Prav zato si prizadevamo pripraviti poslovne rešitve, ki bodo enostavne za upo-rabo in kar se da učinkovite za uporabnike. Velik pouda-rek dajemo tudi uporabniški izkušnji, saj je posamezna tehnologija ali rešitev dobra le toliko, kolikor jo zmore izrabiti uporabnik. Uporab-niki si želijo vseh vrst apli-kacij na vseh vrstah naprav, zato je naš nabor programske

Učinkovitost ni enaka krčenju stroškov

[ INTERVJU ] Stephen Elop iz Microsofta o vlogi poslovne programske opreme v bližnji in daljni prihodnosti

Obiskali smo Microsoftovo konferenco TechEd Europe 2009. Dogodek, ki je sredi novembra potekal v Berlinu, je postregel s številnimi novostmi za arhitekte in razvijalce sodobne programske opreme. Priložnost smo izkoristili za pogovor s Stephenem Elopom, vodjo oddelka poslovnih rešitev pri Microsoftu. Povprašali smo ga o vlogi poslovne programske opreme v bližnji in daljni prihodnosti.

Tako pravi Stephen Elop, vodja oddelka poslovnih rešitev pri Microsoftu.▶

Kako podjetja danes spre-jemajo tveganje – se ga zave-dajo ali ga pretežno ignori-rajo?Številčno je razmerje med sprejemanjem in zavračanjem tveganja v podjetjih nemogo-če opredeliti. Eno pa je gotovo – podjetja se tveganj zvečine zavedajo, le redka med njimi pa razumejo, da jih je mogoče natančno meriti in ustrezno upoštevati pri poslovnih odloči-tvah. Večina informacij o tvega-nju se namreč skriva globoko v podatkovnih skladiščih, kjer so poslovnežem nevidne. Na drugi strani pa imamo podjetja, ki so proizvedla resnično napredne sisteme za upravljanje tvega-nja, tako imenovane rešitve enterprise risk management (ERM, rešitve za upravljanje tveganj), s pomočjo katerih uspešno razbijajo komplek-snost podatkov in informacij, posledično pa postanejo tvega-nja za odločevalce v podjetjih tudi jasnejša. Gospodarska kri-za, ki je svoje zobe pokazala v zadnjem letu, zgovorno priča o tem, da se podjetja marsikate-rega tveganja sploh ne zavedajo niti mu niso kos. Razvoj rešitev ERM pa tudi še ni dosegel take stopnje, da bi bile sestavni del slehernega poslovnoinforma-cijskega sistema. Je pa trenutno gospodarsko dogajanje odlična priložnost, da se tem sistemom nameni bistveno več pozor-nosti, ne nazadnje si ga tudi v celoti zaslužijo. Organizacije morajo zgraditi svoj odnos do tveganja, prav tako ga mora-jo v svoje odločitve vključiti odločevalci, seveda pa morajo vsa tveganja najprej ustrezno prepoznati. To pa je hkrati tudi najtežje opravilo.

Kompleksnost podatkov je eden od dejavnikov, ki pov-zroča, da podjetja ne prepo-znajo tveganj. Kateri so še drugi dejavniki? Dejavnikov je veliko. Eden najočitnejših je pomanjka-nje učinkovite komunikacije med zaposlenimi, saj denimo delavci v proizvodnji vedo, da bi povečana obraba samo do-ločenih delov strojev kaj hitro privedla do njihove odpovedi, tržniki pa menijo, da mora pod-jetje proizvesti večjo količino posameznega izdelka, ker ima ta večje možnosti za uspeh na trgu. Ker ti, pa še marsikateri drugi zaposleni, med seboj ne komunicirajo na ustrezni ravni, se obetaven začetek proizvodnje in prodaje kaj hitro sprevrže v proizvodno težavo.

Podjet[ INTERVJU ] Chris

S Forresterjevim analiti-kom Chrisom McCleanom, ki velja za strokovnjaka na področju rešitev za upravljanje tveganj, smo se pogovarjali o vlogi tveganja in njegovem sistemskem sprejemanju v sodobnih organizacijah. Zanimalo nas je, ali se podjetja tveganj, ki nanje prežijo v tem izrazito dinamičnem in vse bolj digitaliziranem okolju, sploh zavedajo.

IT je strateška točka podjetja, ki pomaga pri ustvarjanju dodane vrednosti in optimiziranju poslovanja.

opreme izredno širok. Naše poslovne rešitve, ki so nastale v obdobju krčenja gospodar-ske aktivnosti, zato ciljajo na to, da podjetjem prinesejo večjo vrednost in omogoča-jo kar najhitrejšo povrnitev naložbe. Temu primerno smo to obdobje poimenovali Nova učinkovitost (op. a. v originalu The new efficiency).

Še ena izmed opaznejših teženj v IT je »zelenost«. V zadnjem obdobju so vsi po-stali zeleni, kako pa je s programsko opremo, je ta lahko zelena?Tudi programska oprema lah-ko pomembno pripomore k varčevanju z energijo. Seveda mora biti pravilno implemen-tirana, a napredno upravljanje računalnikov in strežnikov lahko poskrbi za občutno nižji račun za električno energijo, še posebno zdaj, ko je virtu-alizacija postala stalnica in podjetja prehajajo nazaj na uporabo zmogljivih strežni-kov, lahkih odjemalcev ter virtualiziranih namizij.

SODOBNE POSLOVNE REŠITVEFINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225www.finance.si 33

ZZI - vodilni ponudnik e-storitev v regiji

ZZI d.o.o., Pot k sejmiš u 33, 1231 Ljubljana- rnu et +386 (1) 530 33 00 f +386 (1) 530 33 40 e info@zzi.si w www.zzi.si

ZZI v svojem omrežju ZZInet povezuje ve kot 800 podjetij v Sloveniji in tujini, ki letno med seboj izmenjajo ve milijonov poslovnih dokumentov.

Najkrajša pot v svet e-poslovanja.

Ohrani papir v naravni obliki.

Zakaj pride do tega?Podjetja so že tradicionalno razdeljena na oddelke, med katerimi z vidika tveganja ni prave komunikacije. Ta bi zato morala biti rešena celo-stno, sistemsko, če želite. So-dobna okolja so postala polna informacij, kompleksnost in velika količina podatkov pa dejansko že zahtevata, da po-samezne trende in nepravil-nosti išče umetna pamet, saj človek preprosto ne more imeti zadostnega pregleda nad do-gajanjem – upoštevaje, da gre za podjetje z nekaj sto ali tisoč zaposlenimi. Prav zato so pro-gramske rešitve s področja po-slovne inteligence tako uspeš-ne. Prej kot se podjetja zavejo pomena uspešnega upravljanja tveganj, prej bo napredna po-slovna analitika zacvetela tudi na tem področju.

Je po potrebne veliko ko-ordinacije, kajne?Upravljanje tveganj zahteva veliko koordinacije in prila-gajanja. Kar običajno vidimo v sodobnih podjetjih, je to, da se na nekaterih področjih tve-ganj presneto dobro zavedajo, denimo na področju financ in/ali upravljanja dobavnih verig, ter jih vnašajo v svoje odloči-tve in sistem. Spet na drugih področjih tega zavedanja pre-prosto ni. Podjetja se žal ne zavedajo, da je mogoče upra-vljanje tveganj dodati vsem poslovnim procesom in tako močno pomagati odločevalcem pri sprejemanju pravih poslov-nih odločitev.

Od kod pa prihaja tveganje v podjetje – je interno ali ek-sterno? Obstajajo kakšne povezave med dejavniki tve-ganja?Celoten koncept poslovanja te-melji na sprejemanju tveganja za doseganje uspeha oziroma nagrade, torej je tveganje se-

stavni del vseh operacij, tako internih kot eksternih. Podje-tja navadno odpovedo, ko svoje napore pri upravljanju tveganj preveč skoncentrirajo zgolj na interni nadzor. Holistični po-gled je v tem primeru bistveno boljši, saj je poslovanje pod-jetij vse bolj povezano, vsi so

odjemalci in dobavitelji. V tej verigi pa si nihče ne želi šibkih členov.

Kako zapletene so enačbe, ki upoštevajo tveganje?Pri izračunu tveganja gre za zelo kompleksne enačbe, še posebno če se pri posameznih operacijah

tniško tveganje je vrh ledene goreMcClean o prednostih rešitev za upravljanje tveganj (ERM)

Sistemi ERM v podjetje vpeljejo različne meritve in razumevanje poslovnih procesov in z njimi povezanih tveganj, nato pa na podlagi celostnih in na področju vsega podjetja zbranih informacij opravljajo analizo tveganja.

Tako pravi Chris McClean, ana-litik v analitski družbi Forrester research in strokovnjak na področ-ju rešitev za upravljanje tveganj.

▶

prepleta več poslovnih procesov, na katere preži posamezno ali več tveganj. Tako lahko že več-je število razmeroma majhnih tveganj povzroči poslovno kata-strofo, če nastopijo hkrati.

Kako sistemi ERM upra-vljajo in zmanjšujejo tvega-nje?Sistemi ERM v podjetje vpeljejo različne meritve in razumevanje poslovnih procesov in z njimi povezanih tveganj, nato pa na podlagi celostnih in na področju vsega podjetja zbranih informa-cij opravljajo analizo tveganja. Končni rezultat te analize so podrobna poročila, ki odloče-valcem jasno pokažejo kritične točke, ki zahtevajo njihovo ta-kojšnjo pozornost. Med analizo nastane več različnih scenarijev, ki upoštevajo različna tveganja, podjetje pa se nato lahko odloči za manj ali bolj tvegane rešitve, odvisno od poslovnih ciljev in realne razpoložljivosti virov. Končna odločitev je še vedno v rokah odločevalcev, jo pa sistemi ERM pomagajo narediti bistve-no bolj jasno in utemeljeno.

Kako se razvijajo sistemi ERM? Gledano s stališča razvoja pre-ostalih poslovnih rešitev so sistemi ERM v zgodnji razvoj-ni fazi. Kot taki so že primerni za implementacijo v osrednji informacijski sistem podjetja ali pa vsaj programe za podpo-ro odločanju, vendar se zanje podjetja ne odločajo množično, predvsem zato, ker jih ne pozna-jo. Žal rešitev, ki bi na preprost

način premostile komunika-cijske ovire med zaposlenimi v podjetju, ni na spregled, saj je to tudi za najbolj pametne programerje in sociologe velik izziv, zato velja nameniti več pozornosti rešitvam ERM, ki s pregledom celotnega poslova-nja in merjenji tveganj lahko pripeljejo do natančnejših in predvsem varnejših poslovnih odločitev. Pravzaprav je s stali-šča informatika precej ironično, koliko sredstev podjetja porabi-jo za sestanke uprav, svetovanja agencij, partnerska srečanja in podobne dogodke, katerih cilji so tudi prepoznavanje trendov in tveganj v podjetju in na trgu, medtem ko je naložba v dober sistem ERM občutno manjša, rezultati pa neredko boljši. Kljub temu direktorji infor-matike vodilne še vedno pre-cej težko prepričajo za vpeljavo takšnih sistemov, saj slednji v njih ne vidijo dejanske dodane vrednosti poslovanju. Ko ta po-stane otipljiva, pa je za podjetje, ki je sprejelo eno slabo odločitev preveč, navadno že prepozno.

Menite, da bi sistemi ERM lahko postali standarden gra-dnik sodobnega poslovnega okolja?Vsekakor je to njihova ciljna de-stinacija, kdaj se bo to zgodilo, pa je težko reči. Morebiti takrat, ko bodo podjetja začela spozna-vati, da je dober sistem ERM lahko pomembna konkurenčna prednost. Takrat ERM ne bo več dodatek, temveč kar del privzete funkcionalnosti poslovnoinfor-macijskega sistema.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225www.finance.si34

Perftech.Quality in Perftech.Managementučinkovito in enostavno orodje za varno navigacijo podjetij

med čermi sodobnega poslovanja.S klikom na zaslon točno veste, kje ste in kaj morate storiti.Pe

rftech.Man

agem

ent

Perftech, d.o.o., Bled, Pot na Lisice 4, 4260 Bled tel.: +386 4 579 01 00, fax: +386 4 579 02 00

www.perftech.si, info@perftech.si

Perftech.Quality

Skupina rešitev, ki podjetjem ob sami uvedbi inkasnejšem vzdrževanju sistema kakovosti olaj-ša in pohitri delo. Osnovna rešitev je sestavlje-na iz treh modulov Perftech.Proces, Perftech.Dokument in Perftech.Meeting. Omenjene reši-tve lahko povežemo z Perftech. Cori (korektivniukrepi) in Perftech.Reclaim (spremljanje rekla-macij), Perftech.BSC …

Perftech.Management

Zbirka rešitev Perftech.Managment predsta-vlja podporo odločanju pri vodenju podjetja.Sestavljajo jo posamezne rešitve: Perftech.BSC,Perftech.Cons, Perftech.Report in Perftech.In-vest.

Perftech.BSC

Za uspešno strateško upravljanje podjetja zelopomembno, da obstaja učinkovit informacijskisistem za nadzor upravljavskih, predvsem stra-teških informacij. Tak sistem vodstvo podjetjain organizacijskih enot redno in periodičnoalarmira o ostopanjih od postavljenih vredno-sti strateških pokazateljev. S tem namenomsmo razvili metodo BSOM (Balanced Strategicand Operation Management) in rešitev Perfte-

upravljanja avtorjev Kaplan in Norton iz Har-vardske univerze.

Strateške mape

Poleg razporejanja kazalcev aplikacija omogo-ča tudi razporejanje in povezovanje strategij natakoimenovano strateško mapo, ki je interaktiv-na in s pomočjo katere preko semaforjev nad-zorujemo ali napredujemo v smeri postavljenihstrateških ciljev na vseh nivojih v podjetju.

Perftech.Cons

Perftech.Cons je rešitev za konsolidiranje raču-

poročanje in analize. Rešitev poenostavlja kom-pleksne procese zbiranja podatkov, skrajšuje časzaključka obračunskih obdobij in izboljšuje mo-

Značilnosti:- prilagodljiv sistem zajemanja podatkov pove-

zanih podjetij,- kompleksni valutni preračuni,- podpora pretvarjanju iz različnih računovod-

skih standardov,- vgrajena orodja in pripomočki za izvajanje

konsolidacijskih postopkov,- kvalitetna poročila in analize.

Perftech.Report

-cijam, da jim hčerinske družbe pošiljejo poročila

najprej napolni šifrant postavk za poročanje (ši-fra, naziv, …). Kontroling lahko samostojno krei-ra obliko poročil. V poročilu uporabniki določijokatere postavke iz šifranta bodo v vrsticah. Rav-no tako določijo poljubno število stolpcev poro-čila in opredelijo za kateri mesec, leto in verzijose vnaša.

K temu pa lahko dodamo še:- izgradnja skladišča podatkov,- OLAP analiz za potrebe kontrolinga.

Perftech.Invest

Vsa podjetja, ki se želijo razvijati in slediti so-dobnim trendom, morajo investirati. Pogosto soto veliki zneski, zato so velike tudi posledice, kilahko sledijo napačnim odločitvam. Ne pustitese presenetiti, preverjajte svoje investicije z našoaplikacijo, ki vam omogoča enostavno simulaci-jo poslovnih odločitev že v predinvesticijski fazi,ter kvalitetno spremljanje učinkov investicije.

Za sodobno poslovanje po-trebujemo tudi sodobna orod-ja poslovnega obveščanja (BI). Naj bodo ta domača ali tuja?Eden od problemov neuspešnih implementacij BI je uporaba tujih rešitev. Te so sicer kako-vostne in preizkušene, vendar prepuščene implementaciji pod-

jetja, ki ne obvladuje razvoja, ampak je zgolj posrednik brez ustreznih strokovnih znanj. Slo-venija je za te tuje programske rešitve premajhna, vložki v spe-cifični razvoj se jim ne izplača-jo in zato ponujajo standardne, neprilagojene rešitve, ki se za-taknejo pri implementaciji. Če pa obvladuješ razvoj, se lahko razmeroma hitro prilagodiš tudi specifičnim zahtevam kupcev.

Kaj je ključno za dobro vpe-ljavo rešitev BI?Ključnega pomena je direktor. Če on prepozna prednost teh rešitev in »uzakoni« njihovo uporabo pri sprejemanju odloči-tev – namesto papirnih poročil, katera ima vsak v svoji verziji –, je BI na dobri poti do uspeha. Naslednji korak je nagrajevanje pravih ukrepov.

Kaj je še potrebno za uspeš-no uveljavitev rešitev BI?Zaupanje v podatke in analize rešitev BI. Zdaj se te vzdržujejo, polnijo s podatki, a redko vodi-jo v ukrepe. Še vedno se preveč dela na podlagi občutkov. Kot bi vozili letalo, kjer bi instrumenti kazali nevihto, mi pa bi, ne me-neč se zanje, zapeljali naravnost vanjo, ker se ravnamo po svojih občutkih.

Kaj pa ponuja vaša rešitev BCS?BSC (Balanced ScoreCard – uravnoteženi sistem kazalnikov) je postala splošna metodologija za strateško upravljanje tako go-spodarskih kot negospodarskih organizacij. S pomočjo rešitve

Perftech.BSC spremljamo in merimo smernice, postavljene v strateških načrtih podjetij, glede na to pa tudi sprejemamo poslovne odločitve.

Koliko se je uporaba BSC pri nas prejela?Po anketi Mercury international bi se uspešnost svetovnih pod-jetij povečala za 44 odstotkov, če bi v celoti uresničila zasta-vljene strateške usmeritve. Po isti anketi metodologijo BSC uporablja več kot 40 odstotkov srednje velikih podjetij v Evropi. Med podjetji s seznama Fortune 1000 jih BSC uporablja 60 od-stotkov. Meni je žal, da Perftech.BSC uporabljajo na petih celinah – zaupa nam tudi velika svetov-na korporacija Continental –, v Sloveniji pa se raje odločajo za tuje rešitve. Sicer je pri nas v primerjavi z razvitim svetom zelo malo podjetij, ki uporablja-jo metodologijo BSC, še manj je tistih, ki si ob tem pomagajo z rešitvami BI.

Zakaj podjetja potrebujejo orodje za poslovno odločanje, kot je vaše? Česar ne moremo meriti, ne moremo upravljati. Pravilne in pravočasne poslovne odločitve so danes ključnega pomena. Di-namika odločanja je prehitra, da bi vodstvo čakalo, da jim nekdo pripravi podatke. Ti morajo biti stalno na voljo in vedno dosto-pni. Predvsem pa naše rešitve vsebujejo že nastavljene poslov-ne vsebine, razvite v sodelovanju s številnimi domačimi in tujimi menedžerji.

Česar ne moremo meriti, ne moremo upravljati

[ INTERVJU ] Igor Matjašič o vlogi odločanja v sodobnem poslovanju

Perftech že 20 let vlaga znanje in sredstva v razvoj programskih rešitev za podporo poslovanju podjetij. O naprednih IKT-orodjih smo se pogovarjali z Igorjem Matjašičem, stro-kovnjakom za področje poslovnega odločanja.

Če obvladuješ razvoj, se lahko razmeroma hitro prilagodiš tudi specifičnim zahtevam kupcev.

Tako pravi Igor Matjašič, strokovnjak za področje poslovnega odlo-čanja v podjetju Perftech.▶

SODOBNE POSLOVNE REŠITVEFINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225www.finance.si 35

Nove tehnologije prinašajo tudi nove izzive učinkovitega upravljanja informacijskega okolja, posebej za majhne in srednje velike organizacije, ki nimajo dovolj lastnih virov za učinkovito upravljanje sodobne informacijske tehnologije in po-slovnih aplikacij. Študije analiti-kov kažejo, da takšne organizaci-je porabijo več kot 70 odstotkov proračunskih sredstev za ureja-nje kaosa in stabilizacijo novih tehnologij. Ta znesek pomeni mrtev denar, saj ne pripomore k razvoju poslovanja. Posledično organizacije ne čutijo pozitivne-ga vpliva informacijske tehno-logije, informacijski sistem pa jim neredko pomeni problem in ne rešitev.

Produktivnejše okolje Opisano stanje sili organiza-

cije v iskanje ustreznih rešitev. Čeprav se je tradicionalni model zunanjega izvajanja storitev po-trdil kot dobra možnost, želijo mnoge organizacije udejanjiti pozitivne stroškovne učinke skozi dogovor o ravni storitev brez izločitve svoje službe za informatiko. Upravljane in-formacijske storitve postajajo privlačna zamenjava za tradicio-nalno zunanje izvajanje storitev. S temi storitvami organizacija preda informacijski sistem v upravljanje podjetju, kjer infor-matika ni samo del podpornega, temveč sestavni del temeljnega poslovnega procesa. Jasno je, da takšno podjetje ne samo ustre-zno skrbi za upravljanje sistema, temveč ga po potrebi preobliku-je za doseganje večje varnosti in zanesljivosti ter v organizaciji vzpostavi produktivnejše okolje za zaposlene, stranke in druge porabnike.

Neprekinjen nadzor in upravljanje

Upravljane informacijske storitve so namenjene nepre-kinjenemu nadzoru in upra-vljanju informacijskega okolja s ciljem obravnave potencial-nih težav (še preden te lahko povzročijo škodo). V nasprotju s storitvami vzdrževanja, ki so po svojem izvoru reaktivne in

vezane na posamezni izdelek, je odgovornost pri upravljanih informacijskih storitvah v pro-aktivnem nadzoru in upravlja-nju celotnega informacijskega sistema od infrastrukture do aplikacij. Cenovni model, im-plementiran v dogovoru o ravni storitev, temelji na plačilu po uporabi in ne predvideva viso-kih začetnih finančnih vložkov, ki so pogosti pri tradicionalnih modelih.

Vsaka informacijska storitev temelji na kombinaciji usposo-bljenih izvajalcev, ustrezne teh-nologije in učinkovitih postop-kov. Če tradicionalni pristop k reševanju problemov temelji na osebju za podporo, ki se fizič-no pojavi na mestu dogodka, da odpravi problem, pa upravljane informacijske storitve temeljijo na nizu zapletenih nadzornih in upravljavskih orodij, ki so za-radi visoke cene, zapletenosti vzpostavitve in upravljanja or-ganizacijam nedosegljiva. Tudi če organizacija nima teh težav, se postavlja vprašanje o smisel-nosti zahteve po neprekinjenem nadzoru, za katerega bi skrbeli zaposleni.

Ponudnik storitev mora razumeti poslovne izzive

Ponudniki informacijskih storitev razumejo, da organiza-cije prvenstveno iščejo rešitev za poslovni problem in da so

poleg informatike v reševanje problema vključeni tudi drugi deležniki. Zato pri svojih stra-tegijah in ponudbah upoštevajo poslovne vrednosti ter operativ-ne postopke s ciljem izpolnje-vanja pričakovanj. Eden izmed ciljev je ustvarjanje prilagodljive in nehierarhične infrastrukture, ki zmanjšuje birokracijo in poe-nostavi delo zaposlenih.

»Upravljane informacijske storitve podjetja SRC so odgovor na aktualne težave, s katerimi se ubadajo organizacije. V te storitve smo vložili napredne tehnologije, robustno infra-strukturo, projektirano za var-nost, zanesljivost in razpolož-ljivost, ter izkušene tehnične ekipe, ki so na voljo takrat, ko jih organizacije potrebujejo. Storitve smo oblikovali tako, da zagotavljajo prilagodljivost pri prevzemu odgovornosti za dnevno upravljanje sistemov, aplikacij in podatkov,« razlaga David Habot, pomočnik izvršne-ga direktorja za infrastrukturne rešitve v podjetju SRC.

Storitvena organizacija, ki temelji na strukturi ITIL v3

Organizacija se nato na pod-lagi lastnih zmožnosti odloči za obseg izvajanja storitev. Po-nudba upravljanih informacij-skih storitev navadno pokriva upravljanje celotnega informa-cijskega sistema od fizične do

aplikativne infrastrukture. Pri SRC so vzpostavili storitveno organizacijo, ki temelji na struk-turi ITIL v3. Fokusirane ekipe strokovnjakov so specializirane za nadzor, varnost, upravljanje incidentov, problemov, zmoglji-vosti, razpoložljivosti in spre-memb, za zagotavljanje nepre-kinjenega delovanja ter druge podporne aktivnosti. Tehnične ekipe so usposobljene za projek-tiranje naprednih omrežnih in računalniških rešitev, ki zado-

voljijo vse potrebe sodobnega poslovanja.

Habot podjetjem svetuje: »Če in ko se boste odločali za upra-vljane informacijske storitve, si postavite jasne cilje. Določite področja, za katera pričakujete, da vam jih lahko pokrije zunanji ponudnik, tega pa skrbno izbe-rite. Iščite pravega partnerja, ki ne razume samo vaših težav na področju informacijske tehnolo-gije, temveč tudi poslovne izzive današnjega časa.«

Upravljane informacijske storitvePrivlačna zamenjava za tradicionalno zunanje izvajanje storitev

Aktualno dogajanje v gospodarstvu nas na skoraj vseh področjih, od zdravstvenih in finančnih storitev do proizvodnje in javne uprave, silijo k racionalnejšemu ravnanju in vzpostavitvi nujnega nadzora nad stroški. In kot že mnogokrat doslej organizacije prepoznavajo informacijsko tehnologijo kot enega od najbolj pri-ljubljenih mehanizmov za povečanje produktivnosti in učinkovitosti poslovnih procesov.

»V upravljane informacijske storitve smo vložili napredne tehno-logije, robustno infrastrukturo in izkušene tehnične ekipe,« razlaga David Habot, pomočnik izvršnega direktorja za infrastrukturne rešitve v podjetju SRC.

▶

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225www.finance.si36

Če se osredotočimo na osnovno komunikacijo v podjetjih in med podjetji, ugotovimo, da večinoma poteka prek elektronske pošte. Ta že dolgo ni le komunikacijsko orodje, temveč skozi integrirane rešitve postaja vse bolj delovno okolje posameznika ali skupine v podjetju. Pošiljanje ključnih doku-mentov, pogodb, obrazcev in drugih dokumentov kot priponke v elektronski pošti je tako ustaljena praksa v poslovnem svetu.

Elektronski poštni predali se posledično nenehno povečujejo ter zahtevajo vse več prostora in zmogljivosti na strežnikih podjetja. Poštni strežniki tako hitro postanejo preobreme-njeni. V praksi vidimo, da so pogosto poddimenzionirani, zlasti pri novonastalih podje-tjih, kjer težko predvidimo rast količine izmenjanih podatkov. Nemalokrat se zgodi, da poštni strežnik odpove prav v trenutku, ko pričakujete pomembno elek-tronsko sporočilo ali dokument v priponki.

Najprej si je treba zastaviti cilj

Pri uvedbi arhiviranja elek-tronske pošte si je treba zastaviti cilj, ki ga želimo doseči. To je lah-ko razbremenitev poštnega stre-žnika, selitev starejših podatkov na cenejše podatkovne medije,

izpolnjevanje revizijskih zah-tev, klasificiranje dokumentov ali združitev vseh funkcionalno-sti. Pri izpolnjevanju revizijskih zahtev se moramo zavedati, da je treba arhivirati vso pošto, ki prihaja v podjetje ali odhaja iz njega, vzpostaviti tako imeno-vano dnevniško beleženje vse vhodno-izhodne pošte. S tem lahko hkrati dosežemo opti-malno uporabo informacijske tehnologije za poslovno rabo, saj je razen poslovno pomembne pošte na poštnem strežniku tudi vse več »osebne« ali mogoče celo podjetju škodljive pošte.

Poslovna komunikacija na prvem mestu?

Z arhiviranjem vse vhodno-izhodne pošte lahko izvedemo tudi nadzor nad poštnimi predali in z različnimi ukrepi odstra-nimo neprimerne vsebine. Da pa ne bi posegali v zasebnost posameznika, vzpostavimo nadzor na različne načine, ki so sprejemljivi za podjetje ali organizacijo – denimo nadzor nad ključnimi besedami v spo-ročilu. Takoj ko jih sistem zazna, opozorimo uporabnika, da so v njegovem predalu besede, ki so po varnostnih pravilih podje-tja nedovoljene. Ključne besede za razvrščanje pošte se določijo skladno s politiko podjetja ali kadrovske službe. Vsekakor rešitev ni primarno zasnovana za nadzor zaposlenih, temveč za doseganje večje varnosti in produktivnosti.

Nič več izgubljene pošte … Arhiviranje elektronske pošte

uporabnika in skrbnika poštnega strežnika razbremeni več vsako-dnevnih opravil. Uporabniku ni potrebno brisati starejše pošte, ni potrebe po lokalnem arhivu, pošta je varno spravljena, upo-rabnik ob izgubi vsebine sam dostopa do arhivskih objektov, zato ni potrebe po posredovanju backup administratorja.

Eden od glavnih razlogov za arhiviranje elektronske pošte je varnost podatkov. Večina podjetij se za pošto na arhi-vskem sistemu odloča prav zaradi varnosti. Če pogledamo klasično varnostno kopiranje elektronske pošte, ugotovimo, da ima večina podjetij dnevne varnostne kopije, kar pomeni, da so ob odpovedi poštnega stre-žnika vsi podatki, ki so nastali ali prispeli po varnostnem ko-piranju, za vedno izgubljeni. Če pa imamo vzpostavljeno rešitev arhiviranja in dnevniško bele-ženje, je vsa pomembna pošta v arhivskem sistemu.

Comparexova rešitevV podjetju Comparex se za-

vedamo težav z obvladovanjem elektronske pošte in dokumen-tov. Zato smo se problema lotili z visoko sofisticirano podporo podjetja IBM. Rešitev za po-polno obvladovanje elektron-ske pošte sloni na programski opremi IBM Information Ma-nagement in Tivoli ter strojni opremi IBM DR550. Zasnovali

smo jo modularno, kar bistve-no olajša integracijo v obstoječo IT-infrastrukturo ter morebitno kasnejšo nadgradnjo v komple-ksen arhivski sistem.

Trije moduli rešitveOsnovno rešitev za arhivira-

nje elektronske pošte, ki vklju-čuje dnevniško beleženje in arhiviranje uporabniške pošte, sestavljajo trije moduli. Prvi je IBM Infosphere Content Col-lector, rešitev za arhiviranje po-štnih strežnikov Lotus Domino z odjemalci Notes in strežnikov Microsoft Exchange z odjemalci Microsoft Outlook in SharePoint. Podpora za Domino web access in Outlook web access je zagotovlje-na. Modul se integrira s poštnim strežnikom in skrbi za:

• avtomatizacijo arhiviranja glede na predhodno določene kriterije, kot so starost pošte, velikost, odmik priponke,

• način arhiviranja in tip iz-brisa s poštnega strežnika,

• optimalno izrabo arhivske-ga prostora (identična pošta je shranjena le enkrat),

• napredno iskanje po repozitoriju.

Drugi modul je IBM Content Manager kot primarni repozitorij arhiviranih objektov in upravljavec vsebin. Tretji pa je System Stora-ge Archive Manager, ki arhivira-ne podatke varuje pred nezgodnim ali namernim izbrisom, preden ti dopolnijo svojo življenjsko dobo. Arhivirano vsebino ohranja neiz-brisljivo za obdobje, ki ga zahteva bodisi zakon o hranjenju doku-

mentov bodisi notranja politika podjetja. Vsebina se po preteku obdobja samodejno izbriše.

Za upravljanje diskovnih in drugih prostorskih zmogljivo-sti skrbijo programska oprema IBM Tivoli Storage Manager, Sy-stem Storage Archive Manager ali celovite strojne rešitve IBM DR550, EMC Centra, Netapp Snaplock … Za doseganje še večje varnosti lahko celotno rešitev integriramo v obstoječo pro-gramsko opremo za varnostno kopiranje ter tako izkoristimo že obstoječo infrastrukturo.

Krešimir Barbaroša

Arhiviranje elektronske pošte

PC-WARE Group, Slovenia

Leta 2007 je skupino pod-jetij Comparex prevzela druž-ba PC-Ware AG. Kako ste se znašli pod novim lastnikom?V Sloveniji podružnica podjetja Comparex deluje dobra tri leta, v tem času pa nam je že uspelo pridobiti nekaj največjih, tudi referenčnih projektov. Dejstvo, da smo postali podružnica kor-poracije, ki je navzoča v 26 drža-vah po svetu in ima več kot 1.700 zaposlenih, je za nas le prednost, saj to strankam sporoča, da smo zaupanja vreden partner. Delu-jemo v dveh oddelkih – PC-Ware je specialist za programsko opre-mo in licenciranje, Comparex pa je usmerjen k rešitvam za velike podatkovne centre. Dokaz za našo uspešnost je vstop novega strateškega lastnika Raiffeisen Informatik GmbH oktobra la-ni ter odpiranje in nakup novih podjetij v Kazahstanu, Ukrajini, Belgiji in Luksemburgu.

Na katerih področjih in-formatike ste najbolj dejavni v Sloveniji?Trenutno smo najbolj aktivni na področju rešitev za velike podatkovne centre, kjer opra-vljamo celovit nabor storitev: od svetovanja, prodaje opre-me, postavitve infrastruktu-re do vzdrževanja celotnega okolja. Obvladamo tudi pro-gramsko opremo, povezano z

Prihodnost v podatkovnih centrih[ INTERVJU ] Aleš Leskošek, direktor slovenske podružnice podjetja Comparex

Računalništvo v oblaku in vse večja informatizacija poslovanja narekujeta tudi vse večjo uporabo podatkovnih cen-trov. O zahtevnem področju v panogi informacijskih tehnologij smo se pogovar-jali z Alešem Leskoškom, direktorjem slovenske podružnice mednarodnega podjetja Comparex, ki je specializirano za rešitve na področju podatkovnih centrov prihodnosti.

Tako pravi Aleš Leskošek, direktor slovenske podružnice mednarodnega podjetja Comparex.▶

Trenutno smo najbolj aktivni na področju rešitev za velike podatkovne centre.

infrastrukturnimi rešitvami – postavljamo sisteme nadzo-ra, varnostnega kopiranja in arhiviranja podatkov … Imamo sposobne ljudi in veliko znanja, prav to pa zahtevni naročniki danes iščejo na trgu.

Menite, da vam močno tuje zaledje omogoča konkurenč-ne prednosti? Katere?Konkurenčnih prednosti je

več. Ena največjih je znanje v kombinaciji z več kot 30-letni-mi izkušnjami, kar je nujno za izpeljavo velikih projektov, tudi takšnih, s katerimi se v doma-čem prostoru ne srečamo prav pogosto. Če naša ekipa speci-fičnega znanja nima, pa lahko ustrezne strokovnjake poišče-mo znotraj korporacije. Izko-riščanje mednarodnih kadrov pri projektih je precej pogosta

praksa. Slovenska podjetja na področju informatike iščejo za-nesljive partnerje za izvedbo zahtevnih projektov, saj so ti navadno povezani z večjimi na-ložbami. Zato je zelo pomemb-na tudi finančna stabilnost podjetja, s katerim poslujejo, Comparex je v tem pogledu zgleden izvajalec in ne muha enodnevnica. Ne nazadnje za naše stranke poskrbimo tudi z dobrimi nakupnimi pogoji, ki jih lahko primerjamo z drugi-mi trgi po svetu. Imamo močna mednarodna partnerstva z vse-mi velikimi proizvajalci.

Lahko strankam ponudite storitve, ki jih pri nas še ni?Seveda, predvsem pa lahko strankam pokažemo, kaj vse se da narediti. Naše domače in tuje reference so najboljši in najbolj zgovorni primeri. Tako lahko potencialnim strankam vedno organiziramo v celoti ne-odvisen obisk največje banke v Evropi, največjega telekomu-nikacijskega operateja v tujini ali kaj podobnega. Prav to je po mojem mnenju ena večjih prednosti, saj se naše največje stranke, torej velika slovenska podjetja, pogosto nimajo kam obrniti za neodvisen posvet o podobnih postavitvah.

Kam se bo podjetje Com-parex usmerilo v prihodnosti, kje ga vidite čez pet let?Naša usmeritev je specializacija

za reševanje najzahtevnejših izzivov na področju sodobnih podatkovnih centrov. Ne želi-mo delati vsega povprek, tem-več ima kakovost prednost pred količino. Prizadevali si bomo zaposlovati ljudi, ki so veliki strokovnjaki na teh podro-čjih, in se maksimalno posve-titi našim strankam. Rešitve, ki jim jih pripravimo, morajo delovati brezhibno, saj nam to zagotavlja, da so z našim delom zadovoljni in bodo z nami še sodelovali. Kakšen je načrt, kje bomo čez pet let, sprašujete. Verjamem, da bo podjetje Com-parex eden najpomembnejših domačih ponudnikov rešitev na trgu podatkovnih centrov. Želim si tudi, da Comparex Slovenija postane eno naju-spešnejših podjetij v skupini, ki bo svoje uspešne prakse in sodelavce promoviralo pri naj-večjih projektih v tujini.

Kaj pa aktualno vprašanje zaposlovanja v krizi?Dejstvo je, da v Sloveniji raste-mo in želimo rasti še naprej. Iščemo najboljše kadre na trgu, ki so motivirani, samoinicia-tivni in pripravljeni trdo delati ter uživati v spremljanju rasti podjetja. Ponujamo pa manjše lokalno okolje s fleksibilnostjo in svobodo odločanja ter mo-žnostjo pridobivanja medna-rodnih izkušenj in sodelovanja pri projektih, ki jih ni mogoče doživeti v Sloveniji.

SODOBNE POSLOVNE REŠITVEFINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225www.finance.si 37

Odvisni od količine hranjenih dokumentov

Uporabnik storitve 1-2-3 V ARHIV! lahko do svojih

varno shranjenih dokumentov dostopa prek

enostavne spletne aplikacije. Prijavi se lahko z

istim digitalnim potrdilom na pametni kartici ali

USB ključku, ki ga že uporablja za delo z e-banko.

Iskanje in razvrščanje dokumentov je možno po

različnih kriterijih.

ENOSTAVEN DOSTOP DO ARHIVIRANEGA GRADIVA IN ISKANJE PO NJEME-računi, ki jih uporabnik pošlje in prejme prek

svoje elektronske banke, se ob prejemu in

pošiljanju samodejno posredujejo tudi v

e-arhiv. Za te račune lahko uporabnik povsem

ukine hrambo v papirni obliki, ne da bi vseskozi

mislil na to, ali je e-račun shranjen v ustreznem

e-arhivu ali ne.

SAMODEJNA HRAMBA PREJETIH IN IZDANIH E-RAČUNOV

Bodoči uporabnik izpolni le kratko prijavnico (dva

izvoda), v kateri zaupa Halcomu svoje podatke.

Halcom je v sodelovanju s pravnimi svetovalci

pripravil uporabniku prijazen in enostaven

prevzem vzorčnih notranjih pravil, ki so potrjeni s

strani Arhiva RS. S tem se uporabnik izogne

zamudni in zahtevni pripravi lastne

dokumentacije, ki jo predvideva zakon (ZVDAGA).

HITRA UVEDBA IN ŽE PRIPRAVLJENA DOKUMENTACIJA

www.halcom.si/123varhiv123varh iv@ha lcom.s i

Storitev 1-2-3 V ARHIV! je

namenjena vsem pravnim

osebam, ki bi rade nadgradile

elektronsko izmenjavo e-računov

(e-faktur) prek e-bančnih poti z

zakonsko skladno dolgoročno

hrambo e-računov in se s tem

razbremenila papirnih računov.

1-2-3 V ARHIV! omogoča pravnim

osebam samodejno arhiviranje

e-računov, ki jih prejmejo prek

svoje elektronske banke. Tako jim

ni treba investirati v drago opremo in se lotiti zahtevnega projekta uvedbe lastnega zakonsko skladnega e-arhiva.

PRISTOPITE

Storitev 1-2-3 V ARHIV! je pr-venstveno namenjena pravnim osebam, ki želijo na enostaven, cenovno ugoden in predvsem zakonsko skladen način urediti dolgoročno hrambo elektron-skih računov. Za dolgoročno se šteje hramba dokumentov, daljša od pet let.

Elektronska hramba dokumentov je prihodnost

Prednosti dolgoročne hrambe dokumentarnega gradiva v elek-tronski obliki (glede na papir) so jasne: omogočajo velik prihranek prostora in stroškov, povezanih z arhivom – elektronska hramba je bistveno cenejša od klasične. E-hramba s hrambo na več lo-čenih lokacijah in varnostnim kopiranjem povečuje varnost in zanesljivost dokumentov ter za-gotavlja neprekinjeno delovanje in obnovitve podatkov po more-bitnih nesrečah. Dokumenti so namreč temeljito zaščiteni pred izgubo in poškodovanjem.

Podjetja, ki imajo vpeljane elek-tronske sisteme upravljanja doku-mentov, dosegajo večjo urejenost ter imajo olajšan dostop, poveča-no razpoložljivost in izboljšano sledljivost dokumentov. V praksi se zato kažejo časovni prihranki zaradi preprostejšega in hitrejšega iskanja dokumentov, hkrati pa je onemogočeno nepotrebno podva-janje in omogočen dostop do vseh predhodnih različic, kar olajša zagotavljanje integritete in aktu-alnosti dokumentov. Posledično podjetje laže nadzoruje uporabo dokumentov (revizijske sledi) in obvladuje delovne procese.

Dodatne prednosti, ki jih uporabnikom prinaša zunanje izvajanje dolgoročne hrambe elektronskih računov s storitvijo 1-2-3 V ARHIV!, se kažejo v tem, da temelji na že obstoječi in uve-ljavljeni infrastrukturi elektron-skega bančništva, ki omogoča enostavno in varno uporabo. Ker je delo z elektronsko ban-ko uvedeno že v večini podjetij, vpeljava storitve arhiviranja e-računov ne zahteva veliko časa niti veliko sredstev, prav tako pa terja zelo malo dela za uporab-nika, zato je cenovno dostopna tudi za manjša podjetja.

Enostavna implementacija in uporaba sta največji prednosti

Uvedba rešitve 1-2-3 V ARHIV! je za uporabnike sila enostavna, saj od podjetja zahteva le, da se

na storitev prijavi – bodisi pri Halcomu bodisi pri svoji banki, prek katere izdaja in/ali prejema e-račune. Storitev 1-2-3 V ARHIV! omogoča, da podjetje ali organi-zacija prevzame že pripravljena vzorčna notranja pravila, ki jih je potrdil Arhiv RS. S tem se izo-gne zamudni in zahtevni pripravi lastne dokumentacije, ki jo pred-videva zakonodaja (ZVDAGA).Uporabniki storitve nato prek spletne aplikacije enostavno in varno dostopajo do svojih e-ra-čunov, ki se ob izmenjavi prek e-bančnih poti tudi samodejno arhivirajo.

Hramba elektronskih podatkov je zakonsko skladna

Storitev zunanjega izvajanja dolgoročne hrambe 1-2-3 V AR-HIV! je registrirana pri Arhivu RS, enako tudi vzorčna notranja pravila RedIT. Če uporabnik ob prijavi na storitev sprejme vzorč-na notranja pravila, je to področje uredil na zakonsko skladen način. S tem je za dolgoročno hranjene e-račune zagotovljena popolna enakovrednost s tistimi v papirni obliki v smislu veljavnosti in do-kazne vrednosti tudi pri reševanju sporov pred sodiščem.

Varna komunikacija vseh vpletenih

Infrastruktura elektronskega bančništva, ki za zaščito podatkov uporablja kvalificirana digitalna

potrdila na pametnem mediju (pa-metna kartica ali USB-pomnilnik z aktivnim varovanjem), skrbi za

varno uporabo opisane storitve. E-bančništvo in digitalna potrdila na varnem mediju so preizkušen

način dela, ki se pri podjetjih že vrsto let uporablja za področje plačilnega prometa.

Naslednji korak e-računov1-2-3 V ARHIV! je enostaven, cenovno ugoden in zakonsko skladen način dolgoročne hram-be elektronskih računov, uvedba rešitve pa je za uporabnika zelo enostavnaElektronski računi podjetjem pomagajo dosegati občutne prihranke pri poslovanju, ponudniki storitev pa so že pripravili novo rešitev, ki e-račune varno in zakonsko skladno shranjuje v arhiv. O preprostosti storitve, ki so jo razvili v podjetju Halcom, priča tudi njeno ime – »1-2-3 V ARHIV!«.

STROŠKI

Dolgoročna hramba dokumentarnega gradiva v elektronski obliki omogoča velik prihranek prostora in stroškov, povezanih z arhivom.▶

Število arhiviranih e-računov na mesec (prejetih in izdanih)

Strošek arhiviranja e-računov v prvem mesecu

Mesečni strošek arhiviranja e-raču-nov po 10 letih

50 12,00 EUR 13,09 E

100 22,00 EUR 24,19 EUR

500 56,65 EUR 67,57 EUR

1.000 66,15 EUR 88,00 EUR

Vir: Halcom, d. d., november 2009

V sosednji tabeli navajamo informativne primere iz-računov stroškov storitev arhiviranja po storitvi 1-2-3 V ARHIV! pri različnih količinah e-računov na mesec. Za lažji izračun smo predpostavili, da podjetje mesečno ar-hivira enako število e-računov v velikosti 200 kilobajtov za posamezen e-račun (200 kilobajtov je v veliki večini primerov povsem dovolj za e-račun z dodano prilogo). Pri navedenih količinah arhiviranih e-računov na mesec prikazujemo strošek arhiviranja za prvi mesec in po de-setih letih (fakture je po zakonu treba hraniti deset let). V zneskih v tabeli so všteti celotni stroški arhiviranja, ki vključujejo priklop storitve, diskovni prostor, časovno žigosanje posameznega vloženega e-računa, neomejeno število pooblaščencev za vpogled v arhivirane e-račune in neomejeno število vpogledov v e-račune.

▶

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225www.finance.si38

Evolucija IT-okolja in izziv upra-vljanja spremembKo govorimo o današnjih IT-okoljih, ne moremo mimo enega glavnih izzivov, upravljanja sprememb in kompleksno-sti. IT-okolja prehajajo iz statičnega fi-zičnega sveta v dinamični virtualni svet. Aplikacije se iz togih oblik selijo v dina-mične, storitveno usmerjene oblike, prilagojene poslovnim potrebam. Za-čelo se je potovanje iz fizičnega v vir-tualno, dinamično in storitveno usmer-jeno okolje. Kakorkoli obračamo, pa pri upravljanju IT-okolja ne smemo po-zabiti »stare« infrastrukture in aplikacij, kot je »odjemalec-strežnik«. Slednje ne morejo izginiti čez noč, saj je njiho-va migracija ponavadi prej počasnejša kot ekspresno hitra. To pomeni, da morajo sistemi za upravljanje zagotoviti nadzor in upravljanje obstoječih okolij skupaj z novimi okolji, kot so virtualna infrastruktura, storitveno usmerjena arhitektura in prehod na infrastrukturo v oblaku (Cloud). Evolucijska pot iz

fizične prek virtualne v infrastrukturo v oblaku zahteva nove tehnologije, procese, orodja in avtomatizacijo. S sedanjimi upravljavskimi rešitvami ve-činoma pokrijemo le del obstoječega IT-okolja. Če pri razvoju in prehodu v virtualno okolje ostanemo pri obstoje-či nadzorni in upravljalski arhitekturi, se naši problemi z upravljanjem ne odpravijo, ampak celo povečajo.

Prehod v virtualno IT-okolje in njegovo upravljanjeZačetni korak prehoda iz fizičnega IT-okolja v dinamično, virtualno IT-okolje je popolno poznavanje in razumevanje sedanjega stanja. Kompletna slika ob-stoječega IT-okolja zajema poznavanje celotne fizične, strežniške, omrežne, komunikacijske infrastrukture kot tudi poznavanje aplikacijskega okolja in nji-hove medsebojne povezanosti. Zato je prva naloga upravljalskih orodij na evolucijski poti proti virtualnemu svetu v oblaku avtomatično odkrivanje in

določanje medsebojne odvisno-sti obstoječega IT-okolja (Service Discovery&Mapping). Današnje poslovne potrebe zahteva-jo nepretrgano razpoložljivost, hitro prilagajanje, implementacijo novih tehnologij, uvajanje najboljših praks in sledenje standardom. Vse to zahteva nenehno spreminjanje IT-okolja, kar še dodatno poveča kompleksnost. Ročno upravljanje je v takem okolju praktično nemogoče, zato je avtoma-tizacija ključni dejavnik vsake rešitve za nadzor in upravljanje IT-okolja. Avtomatizacijo lahko razdelimo na tri kritična področja: Avtomatizacija upravljanja IT-sto-ritev (Service Management) uvaja najboljše prakse (denimo ITIL) in za-gotavlja skladnost IT-infrastrukture z različnimi standardi (denimo PCI).Avtomatizacija inteligentnih IT-operacij (IT Operations inteligen-ce) zagotavlja nadzor infrastrukture ter analizo stanja in problemov. Slednje

ob pojavu težav poveča učinkovitost določanja kritičnosti stanja in vira te-žave ter tako omogoča hitro vnovično vzpostavitev poslovnih procesov.Avtomatizacija celotnega IT-centra in njegove skladnosti (Data Center Automation and Complience) upra-vlja in nadzira celotno infrastrukturo ter njeno skladnost, od strežnikov, omrežja, komunikacij, spominskih ter arhivskih sistemov do operacijskih sistemov in aplikacij. Tako zagotovi-mo samodejno sledenje dinamičnim spremembam virtualnega IT-okolja. S pomočjo simulacij imamo možnost napovedovanja posledic, ki so rezultat posameznih akcij oziroma sprememb.

EMC IonixUsmerjenost podjetja EMC v virtualni svet v oblaku s storitveno orientiranim upravljanjem poudarja zavezanost podpori ekstremno dinamičnih in zahtevnih IT-okolij. Rešitve EMC Ionix omogočajo podporo sedanjim oko-

ljem, s svojo avtomatizacijo pa zago-tavljajo tudi lažji prehod in integracijo v novo virtualno okolje ter optimizirajo delovanje dinamične virtualne infra-

strukture. Vse te lastnosti so razlog za izbor rešitve EMC Ionix kot gradnika skupne rešitve VCE (VMware, Cisco, EMC).

Optimiziran nadzor virtualnega IT-okoljaUvajanje virtualizacije v IT-okolja prinaša nove in dodatne naloge tudi v nadzor upravljanja informacijske infrastrukture. Med glavnimi izzi-vi je sočasno učinkovito upravljanje obstoječe fizične infrastrukture z novim virtualnim okoljem. Nadzorna orodja pri prehodu IT-okolja v učinkovit in optimiziran svet virtualizacije dobivajo eno glavnih vlog.

Prehod iz fizi nega sveta v virtualni oblak

Vrnimo se v tehnološko zgo-dovino in si poglejmo elektriko ali telefonijo. Danes se nihče ne sprašuje, kako pride elektrika do nas ali kakšna tehnologija je po-trebna, da lahko dvignemo tele-fon in se pogovarjamo. Enostavno priključimo električno napravo in jo uporabljamo ali vtipkamo številko in se pogovarjamo – upo-rabljamo ju po potrebi. Storitvi sta tudi stroškovno ugodni, saj ju plačujemo le po porabi. Obe tehnologiji sta bili nekoč na po-dobni stopnji razvoja, kot je da-nes informacijska infrastruktura. Cilj preobrazbe je preoblikovanje infrastrukture do stopnje, ko bo tako samoumevna, da jo bomo uporabljali vsi. Pri tem ne bomo razmišljali o tem, katere kompo-

nente so povezane ali nameščene, da lahko denimo pošljemo elek-tronsko sporočilo.

Današnje okolje Informacijsko okolje v podje-

tjih je togo in bolj ali manj stro-go zaprto med zidove podjetij. Takemu okolju zaupamo, saj ga imamo stalno pod nadzorom. Je tudi zanesljivo, saj je zavarova-no pred zunanjimi in notranjimi vdori ter nepredvidenimi dogod-ki. Vse to prinaša kompleksnost pri uvajanju hitrih sprememb, ki jih narekujejo poslovne potrebe podjetja, da preživi v konkurenč-nem boju na trgu.

Računalništvo v oblaku Protiutež zaprtih podatkov-

nih centrov so storitve v spletu oziroma oblaku, kot so Goo-gle Apps, (Sales)Force.com ali Amazon S3. Te pomenijo stori-tveni model, podoben elektriki ali telefoniji. S tem prinašajo stroškovno ugodno alternativ-no izbiro podjetjem in obenem ponujajo lastnosti, ki jih iščemo pri uvajanju hitrih sprememb v našem okolju. Storitve so prilago-dljive, dinamične, uporabljamo jih le po potrebi, pri tem pa zelo učinkovito izrabljamo celotno infrastrukturo.

Zasebni oblak Podjetja želijo vse bolj izko-

ristiti lastnosti, ki jih omogo-

čajo storitve v oblaku, saj jim prinašajo občutne prihranke. Prehod iz tradicionalnega v storitveno okolje se uvaja po-stopoma. Pri tem veljajo nasle-dnje smernice: spremembe se uvajajo brez dodatnih vlaganj v obstoječe aplikacije in brez po-večevanja tveganja prekinitev v delovanju; nova rešitev mora omogočati popoln nadzor nad delovanjem celotnega sistema; zaželena je tudi ohranitev ne-

odvisnosti pri izbiri ponudnika rešitve.

Prvi korak na tej poti, ki vse to omogoči in ga podjetja danes že intenzivno uvajajo, je virtualizacija strežniške in-frastrukture. Tako postopoma prehajajo na storitveni model v podatkovnem centru. Naslednja faza prehoda je uporaba stori-tev v oblaku za interne namene, kar mora biti izvedeno z vse-mi lastnostmi internega oko-

lja. Zadnje dejanje v evoluciji informacijske infrastrukture se bo zgodilo z zlitjem storitev internih podatkovnih centrov in zunanjih storitev v oblaku v zasebni oblak.

Velika koalicija Zgoraj opisana pot do stori-

tvenega modela informacijske infrastrukture je skupna vizija podjetij VMware, Cisco in EMC, ki so jo pred kratkim predstavili

v obliki koalicije pod kratico VCE (Virtualized Computing Environ-ment). Cilj koalicije je ponuditi usklajene rešitve, ki spreminjajo in bodo spremenile delovanje IT-industrije. S sodelovanjem so prevzeli vodilno vlogo pri uva-janju sprememb, potrebnih za naslednji evolucijski korak, ki bo podjetjem prinesel stroškovno učinkovito preobrazbo v stori-tveno usmerjeno informacijsko infrastrukturo prihodnosti.

Informacijska infrastruktura na zahtevoPodjetja VMware, Cisco in EMC želijo v obliki koalicije pod kratico VCE (Virtualized Computing Environment) ponuditi usklajene rešitve, ki spreminjajo in bodo spremenile delovanje IT-industrije

Današnje IT-okolje v podjetjih je kompleksno. Zato se pod-jetja pri uvajanju sprememb srečujejo z dolgotrajnimi pro-jekti, polnimi izzivov in s tem povezanimi skritimi stroški. Nove tehnologije in rešitve nam omogočajo drugačne prijeme izgradnje okolja, ki bo prilagodljivo, dinamično, se bo sposobno hitro odzivati na poslovne potrebe in bo hkrati učinkovito. S takimi modeli pridemo do stroškov-no ugodnih rešitev, ki bodo v prihodnosti gradile temelj virtualiziranega računalništva v oblaku.

Zadnje dejanje v evoluciji informacijske infrastrukture se bo zgodilo z zlitjem storitev internih podatkovnih centrov in zunanjih storitev v oblaku v zasebni oblak.▶

SODOBNE POSLOVNE REŠITVEFINANCE, četrtek, 19. novembra 2009, št. 225www.finance.si 39

Kaj prenova informacijske infrastrukture Pošte Slovenije pomeni s stališča sodobnega poslovanja?Nedavno končana prenova in-formacijske infrastrukture na poštnih enotah, ki sestavlja jedro transakcijskega informacijskega sistema, pomeni za informacijski sistem Pošte Slovenije sodobno okolje, v katero lahko nameščamo aplikacije, ki uporabljajo najso-dobnejše razvojne komponente in pristope. To posledično na funkci-onalni ravni pomeni tudi sodobne grafične in druge gradnike.

Kakšen pa je učinek prenove programske opreme, ki prav-kar poteka?Če zanemarimo tehnični vidik, da je bilo razvojno okolje zastarelo, aplikacija pa je skozi dolgoletno dopolnjevanje in prilagajanje dosegla kritično raven kakovosti

programske kode, je glavni uči-nek prenove vzpostavitev novih funkcionalnosti, potrebnih za elektronsko poslovanje na ravni podjetja, pa tudi v širšem smislu, predvsem na ravni mednarodne-ga poštnega prometa. Pri inter-nem poslovanju imam v mislih predvsem elektronsko fakturo in elek tronski dokumentarni tok vse do zakonsko skladnega arhivira-nja. Pri mednarodnem poštnem prometu pa je pomembna prido-bitev vzpostavitev vzporednega informacijskega toka logističnega procesa skladno z mednarodnimi poštnimi standardi. Skratka, po-datek se evidentira samo na mestu svojega nastanka (v poštni enoti) in kot tak, pretvorjen v dokumen-tarno obliko, bodisi prek računov, poročil bodisi prek knjižb po svojem vnaprej določenem elek-tronskem delovnem toku konča v elektronskem arhivu. V ta sklop seveda sodi tudi vpeljava kadro-vskega informacijskega sistema in drugih internih poslovnih funkcij na vseh lokacijah.

Koliko prenova vpliva na posodabljanje klasičnega poš-tnega poslovanja?Sama prenova na posodabljanje klasičnega poštnega poslovanja

vpliva v smislu optimizacije po-slovnih procesov in posledično zniževanja stroškov, vendar je za naše uporabnike morda bolj zanimivo, da jim bomo s pomočjo uporabljenih spletnih tehnologij sposobni v krajšem času ponujati vedno nove storitve, ki pa so vedno manj »klasične poštne« storitve.

Kakšne nove vrste sodobnih storitev načrtujete ob prenovi? V sklopu prenove razvijamo tudi spletno aplikacijo »Poštno okence pri vas«, ki bo našim pogodbeni-kom omogočalo pripravo pošiljk in njihovo opremljanje skladno z zahtevami. Naprednejšim po-slovnim strankam pa bo na voljo tudi spletni servis. To pomeni, da se bo elektronsko poslovanje začelo že pri naših pogodbenih partnerjih.

Kakšne nove storitve boste ponudili podjetjem in posameznikom?Vzporedno s prej omenjeno pre-novo poteka skupaj z našo hče-rinsko družbo Elektronsko pismo Pošte Slovenije projekt vzpostavi-tve skupnega elektronskega por-tala za medijsko neodvisno poštno poslovanje. Z drugimi besedami

prek vhodnega kanala hčerinske družbe ali pa prek vhodnega ka-nala Pošte Slovenije bo mogoče v elektronski obliki oddati pisemske pošiljke, ki se bodo nato vročile naslovnikom v njihov elektronski poštni predal, če ga imajo, ali pa v fizični poštni predal.

Kako se pridobi takšen elek-tronski poštni predal?Pošta Slovenije že nekaj let ponu-ja sistem zanesljivega in varnega vročanja poštnih pošiljk v elek-tronske poštne predale. Odprtje takega poštnega predala je za vse fizične osebe brezplačno.

Kako ocenjujete zmožnosti prenovljenega informacijskega sistema Pošte Slovenije v pri-merjavi z drugimi poštami?Prvega januarja 2011 nas čaka po-polna liberalizacija poštnega trga tudi v Sloveniji. Na to se v družbi temeljito pripravljamo in verja-memo, da bomo obdržali tržne deleže, na trgu informacijskih storitev pa jih še povečevali.

Kakšni bodo nadaljnji koraki Pošte Slovenije za še sodobnej-še poslovanje?Pošta Slovenije bo skladno z di-rektivami EU, PostEurop in Sve-

tovne poštne zveze, predvsem pa za zadovoljevanje potreb na trgu uporabnikom ponujala kakovo-

stno izvajanje klasičnih poštnih, bančnih, predvsem pa vedno bolj tudi informacijskih storitev.

Na pošti vse več informacijskih storitev

[ INTERVJU ] Darja Murkovič Žigart o sodobnem poštnem poslovanju

Pošta Slovenije ima enega največjih informacijskih sistemov v državi, ki omogo-ča tudi najzahtevnejše oblike sodobnega poslovanja. O tem smo se pogovarjali z Darjo Murkovič Žigart, direktorico Sektorja za informatiko v Pošti Slovenije.

V krajšem času bomo sposobni ponujati vedno nove storitve, ki so vedno manj »klasične« poštne storitve.

Tako pravi Darja Murkovič Žigart, direktorica Sektorja za informati-ko v Pošti Slovenije.▶

i 3GS

www.tusmobil.si

Cena aparata 399,00 € velja za naročnike paketa tušmobil50 ob sklenitvi naročniškega razmerja za najmanj 24 mesecev. Ponudba velja do razprodaje zalog. Vse cene so izražene v evrih in vključujejo DDV. Paket tušmobil50 mesečno vključuje 1000 minut pogovorov v vsa omrežja znotraj Slovenije, 500 SMS in 50 MMS sporočil poslanih znotraj Slovenije in iz Slovenije. Vključene minute pogovorov ne veljajo za klice na posebne in komercialne številke, klice v tujino ter za odhodne in dohodne klice v tujini. Tušmobil d.o.o. ne odgovarja za morebitne napake v tisku. Podrobnejše informacije o paketih in pogojih te ponudbe so na voljo na spletni strani www.tusmobil.si ali na brezplačni številki 080 700 700.

tušmobil50mesečna naročnina 50 €

> 1000 minut

> 500 SMS

> 50 MMS

iRes?Res je.

SAMO ZA

· SAMO

ZA·SAMOZA

·SAMOZA·SAM

OZA

·SAMO

ZA· SAM

O ZA ·50

399€

Kult se vrača z GPS napravo, vgrajenim kompasom, fotoaparatom s 3 milijoni pik, avto-fokusom in sinhronizacijo z računalniškim okoljem Windows.

TM iPhone3GS Finance 285x410.ai 10/26/09 1:41:45 PM