FINANCE, torek, 15. januarja 2008, št. 9 INFORMATOR INFORMATOR1.pdfpodjetja Perftech: »Minulo leto ocenjujem kot uspešno, in sicer tako po poslovnih kot tudi po vsebinskih kriterijih

FINANCE, torek, 15. januarja 2008, št. 9www.finance.si

INFOR

MATO

RIK

TOGLASNA PRILOGA

Z nišnimi rešitvami nad nižjo rastRast trga IT se bo letos upočasnila tako v svetu kot v Sloveniji. Anali-

tiki rešitev vidijo v novih nišnih rešitvah, ki bodo letos postale norma-

len del trga IT. 34, 35

INFORMACIJE

[email protected] tel.: 01 30 91 539

Oglasna priloga Financ

12. FEBRUAR 2008

IKTINFORMATOR

Kako izbrati

dokumentni

sistem

???

Boštjan Klajnščak, IDC Slovenija: Le-tos padec prodaje

strojne opreme 34, 35

www.simt.si

FI_09_33_NS_IKT.indd Sec1:17FI_09_33_NS_IKT.indd Sec1:17 1/14/08 4:50:13 PM1/14/08 4:50:13 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 15. januarja 2008, št. 9www.finance.si34

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalni zunanji sodelavc:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected]

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: [email protected]

Računalniški prelom:Tina MalovrhLektoriranje: Ivana Klečina

Naslednji IKT informator bo izšel 12. februarja 2008

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat mesečno.

B ill Gates je na-povedal, da se bo letos julija upokojil. Samo

ugibamo lahko, ali ima ta napoved kakršnokoli povezavo z napovedmi, da bo letošnje leto za IT slabše od lanskega :). Analitsko podjetje IDC je namreč v začetku lan-skega decembra znižalo svoje napovedi o letošnji rasti trga IT na 5,5 do največ šest odstotkov. Te dni je John Cham-bers, direktor podjetja Cisco Systems, zaradi kreditnega zaviranja v finančnem sektorju na-povedal upočasnitev ra-sti porabe za IT. Skoraj hkrati je iz uprave HP prišla napoved, da bo letošnja rast njihovega dobička 6,9-odstotna, drugo leto pa 5-odstotna, kar je precej manj od 14 odstotkov, kolikor je HP-jev dobiček zrasel v lanskem proračunskem letu.

Tudi analitska hiša Forrester Research je znižala napovedi rasti porabe za opremo in storitve IT v ZDA, in sicer z osem na 4,6 odstotka. Rast trga računalnikov in periferij naj bi bila po teh napovedih 2-odstotna, komunikacijske opreme in storitev IT 3-odstotna, zunanjega izvajanja 6- odstotna in programske opre-me 8-odstotna. Če se komu zdijo ZDA nekoliko daleč, naj opozorimo še na napoved IDC o zmanjšanju rasti slovenskega trga IT z lanskih 10,4 na 6,9 odstotka, trga strojne opreme pa celo z 10,6 na 3,8 odstotka. Črnogledi analitiki celo napovedujejo, da se bodo podjetja z IT za ustvarjanje denarja vse bolj preusmerjala na IT za ohranjanje denarja. Takšnemu trendu smo bili priča na začetku tega desetletja. Vendar tako hudo, kot v obdobju 2001-2003, zagotovo ne bo. Pravi razlog za to je, da so se iz tedanje krize vsi nekaj naučili, drugi pa, da se bo obdržala visoka rast na novejših trgih.

IDC v svoji decembrski raziskavi opozarja na nove možnosti, ki se odpirajo okrog nas. Zadnja leta namreč trg IT preoblikujejo različne niše – spletna dostava, razvoj, ki temelji na skupnostih, paketi, usmerjeni na rešitve, in nastajajoči trgi. Lani so velik vzpon dose-gli še modeli »vse-kot-storitev«, aplikacije Web 2.0, skupnosti odprtega razvoja, »brezplačni IT« ter ne nazadnje prihod netradicionalnih tekmecev, kot so Google, YouTube in Facebook. IDC napoveduje, da se bodo letos v tovrstna tržna tekmovanja vključili tudi največji igralci na trgu IT.

Leto 2008 bodo zaznamovale povečane naložbe v nastajajoče trge, množica novih spletnih izdelkov in storitev, odpiranje zaprtih poslovnih modelov, eno-stavni paketi«, usmerjeni na rešitve, ter podobno. Nišne tehnologije se bodo umeščale v vse segmente – od podjetniške programske in strojne opreme do spletnih napravic in storitev operaterjev. Po IDC se je obdobje poskusov že končalo in je skrajnji čas, da industrijski vodje svoje izdelke in storitve prilagodijo tudi tem novim tehnologijam in poslovnim modelom, ki bodo letos postali normalen del trga IT.

Leto 2008 bo torej za IT nekoliko slabše, vendar se od-pirajo neštete možnosti zasilnih izhodov iz težav.

Trg IT bo letos

rasel počasneje

UVODNIKEsad Jakupović [email protected]

Leto 2008 bo za IT nekoliko slabše, vendar se odpirajo neštete možnosti zasilnih izhodov iz težav.

RAST POSAMEZNIH SEGMENTOV TRGA IT V SLOVENIJI V LETIH 2007 IN 2008*

2007 2008

Strojna oprema 10.6% 3.8%

Programska oprema 10.1% 9.9%

Storitve IT 10.4% 6.9%

»Leto 2007 je bilo po naših preliminarnih ocenah bolj di-namično kot 2006, kar velja za rast na skorajda vseh področjih trga IT. Sam pa menim, da je bolj kot stopnje rasti pomemb-no to, da lahko tudi pri nas na nekaterih do sedaj dokaj statič-nih področjih končno citiramo Galileja in rečemo, da se ven-darle giblje,« pravi Klajnščak. To velja predvsem za trende na področjih poslovne program-ske opreme in storitev. Na prvem je namreč moč opaziti premike proti naprednejšim aplikacijam, kot so analitične rešitve, orodja CRM in podob-no, medtem ko je na drugem za-znati spremembe na področju zunanjega izvajanja storitev, čeprav zaenkrat bolj na strani ponudnikov.

Rasti bodo dvomestne Klajnščak poudarja, da pro-

gramska oprema v številnih slo-venskih organizacijah in podjetjih zadnja leta močno pridobiva na pomenu in postaja osrednjega po-mena tudi za načrtovalce potreb IT znotraj organizacij in podjetij. Zato niso presenetljivi izsledki raziskav analitske hiše IDC, ki kažejo, da bo programska oprema eno od gonil razvoja trga IT tako v letu 2008 kakor tudi v prihodnjih letih. Ta trg bo v naslednjih pe-tih letih letno rasel s povprečno skoraj dvomestno stopnjo, leta 2012 pa bo prvič presegel mejo 200 milijonov dolarjev.

Osredotočenost na temeljne podporne storitve

Slovenski trg osebnih računal-nikov je v letu 2007 zabeležil kar okrog 14-odstotno rast. Največji tržni delež še vedno pripada se-gmentu namiznih računalnikov, vendar je gonilo rasti celotnega trga segment prenosnikov, saj beleži največjo rast in se počasi, a vztrajno, približuje tržnemu deležu namiznih računalnikov. V segmentu namiznih računal-nikov je opazen upad tržnega deleža lokalnih sestavljavcev, ki se vedno težje kosajo z med-narodnimi blagovnimi znam-kami in njihovo ponudbo. Rast

segmenta strežnikov x86 pa gre med drugim pripisati ugodnim gospodarskim kazalcem v letu 2007 in pripravam na predse-dovanje Evropski Uniji v prvi polovici 2008.

Na slovenskem tr[KAJ NAS ČAKA ] Letos se bo v Sloveniji zmanjšala

»Stanje IT v Sloveniji bi lahko ocenili kot stopi-canje na mestu,« je pred približno pol leta v pogovo-ru za IKT informator ocenil Boštjan Klajnščak, direktor IDC Slovenija. V pogovoru za prvo letošnjo številko priloge IKT informator smo poskušali izvedeti, ali se je medtem kaj izboljšalo ter kakšne so ocene IDC za leto 2007 in napovedi za leto 2008 na področju IT v Sloveniji.

»Največji vlagatelji v IT pri nas so predv▶

Miha Žerko, direktor prodaje in trženja v podjetju SRC.SI: »Leto 2007 se ni začelo prav

obetavno, vendar smo na koncu leta vseeno malenkost presegli zastavljene cilje. Naša rast je bila zopet dvoštevilčna, kar nas navdaja z optimizmom za naprej. Malo manj smo zadovoljni s poslovanjem v tujini, vendar smo tudi na tem področju v minulem letu naredili velike premike, ki bodo prinesli rezultate v letošnjem letu. Med IT podjetji letos pričakujemo nadaljnjo konsolidacijo in trši konkurenčni boj. Pričakujemo večje povpraše-vanje po poslovnih aplikacijah in tesnejše prepletanje poslovnih postopkov s tehnološkimi rešitvami.«

Klavdij Godnič, glavni izvršni direktor družbe Mobitel: »Mobitel stalno izboljšuje ponudbo ter

uspešno nastopa na trgu. Takšni smo bili in bomo tudi v prihodnje, tržna bitka pa nas le še dodatno motivira. Zavezani smo svojim uporabnikom ter visoki kakovosti in tehnološko-storitveni naprednosti, s tem pa ostajamo prva izbira tistih, ki želijo

najboljše, zanesljive in napredne storitve.«

Dejan Turk, predsednik uprave družbe Si.mobil: »Lani se nam je pridružilo veliko novih

uporabnikov in uspešno poslova-nje nam je omogočilo zajetne naložbe v gradnjo novega omrežja UMTS/HSDPA ter povečanje zmogljivosti omrežja GSM. Nadaljevali bomo z jasno usmeritvijo k uporabnikom in s ponudbo kakovostnih storitev po ugodnih cenah ter odlično poprodajno podporo.«

Biljana Weber, generalna direkto-rica IBM Slovenija: »Letos pričakuje-mo, da bosta uvajanje sodobnih

rešitev in celovito urejanje sodobne informacijske infrastruk-ture zaradi kompleksnosti tovrstnih projektov ter zahtev po hitri in netvegani implementaciji zahtevala tudi vse več svetovalnih in tehničnih storitev. V IBM-u ponujamo slovenskim klientom idealno kombinacijo izkušenih domačih in tujih strokovnjakov, ki poskrbijo za hiter prenos znanj ob nizkih tveganjih, zato se delež prihodkov iz storitev vsako leto povečuje. Podobno kot v tujini, tudi v Sloveniji napredna podjetja in druge organizacije spoznavajo, da pravilna vlaganja v informatiko

niso odvečen strošek, ampak podjetniško še kako upravičena naložba v prihodnost podjetja.

Matjaž Kureš, generalni direktor HP Slovenija: »Poslovno leto 2007 je bilo za HP izredno uspešno,

saj smo globalno dosegli 104 milijarde evrov prihodkov in ohranili položaj največjega ponudnika informacijskih tehnologij na svetu. Rast trga smo močno presegli tudi v Sloveniji ter zadržali vodilno pozicijo v večini segmentov našega poslovanja. Za leto 2008 pričakujemo, da bo podobno uspešno kot minulo leto. Načrtujemo povečano rast na področjih kompleksnih tehnolo-ških storitev in rešitev ter programske opreme.«

Bojan Dremelj, predsednik uprave skupine Telekom Sloveni-je: »Leto 2007 ocenjujemo kot

zelo uspešno. Doma in v tujini nam je uspelo izpolniti vse velike poslovne in naložbene načrte. Posebno moram izpostaviti zelo uspešen prodor na tuje trge in uvedbo mobilne telefonije na Kosovu, doma pa začetek gradnje sodobnih optičnih omrežij. V letu 2008 bomo nadaljevali z uresniče-vanjem naših strateških ciljev, verjamemo pa tudi v uspešen zaključek postopka odprodaje

državnega deleža v Telekomu Slovenije.«

Janez Kožuh, generalni direktor podjetja Perftech: »Minulo leto ocenjujem kot uspešno, in sicer

tako po poslovnih kot tudi po vsebinskih kriterijih. Zadovoljni smo, da v strukturi prihodkov zavzema vedno večji delež prodaja rešitev na podlagi lastnih programskih izdelkov. V letu 2008 pričakujemo povečanje prodaje takih rešitev tudi na tujih razvijajočih se trgih.«

Matej Potokar, generalni direktor Microsofta Slovenija: »Leto 2007 je bilo zelo uspešno, saj smo

s predstavitvijo novih izdelkov, kot sta Windows Vista in sistem Microsoft Office 2007, ustvarili veliko povpraševanje po inovativ-nih informacijskih tehnologijah. Z rezultati, ki smo jih dosegli, smo izredno zadovoljni, saj smo kot podružnica dosegli 22-odstotno rast obsega poslovanja ter uspešno delovali tako na trgih domačih kot poslovnih uporabni-kov. V letu 2008 pričakujemo nadaljevanje dobre rasti, saj bomo predstavili nove izdelke za poslovna okolja, kot so podatkovni strežnik SQL Server 2008, strežnik Windows Server 2008 in razvojno okolje Visual Studio

Letos je na vidiku uspešno letoKako ocenjujete lansko poslovno leto in kaj priča-kujete letos?

ANKETA

DELEŽI TRGA IT V SLOVENIJI 2007 2008

Strojna oprema 49.0% 47.6%

Programska oprema 16.4% 16.9%

Storitve IT 34.6% 35.5%

Skupaj 100.0% 100.0%

*Napovedi, Vir: IDC Black Book, Q3 2007

FI_09_34_35_OP.indd 2FI_09_34_35_OP.indd 2 1/14/08 3:15:57 PM1/14/08 3:15:57 PM

IKT INFORMATORFINANCE, torek, 15. januarja 2008, št. 9www.finance.si 35

Ali ste tudi vi

v dilemi

kako izbrati

dokumentni

sistem?

POMOČ

POIŠČITE

Storitve obsegajo dobro tretjino trga IT

»Slovenski trg storitev IT je predlani rasel s skorajda dvo-mestno stopnjo in je predsta-vljal 34,6 odstotka celotnega

trga IT,« pravi Klajnščak. To razmerje se je po prvih ocenah obdržalo tudi v letu 2007 in kaže na določeno zrelost trga, ki pa še naprej ostaja precej osredotočen na temeljne podporne storitve.

rgu IT se vendarle premikaa rast prodaje strojne opreme, napoveduje analitska hiša IDC

vsem telekomunikacijska, bančna in proizvodna podjetja,« pravi Boštjan Klajnščak, direktor IDC Slovenija.

2008. Na segmentu poslovnih rešitev pričakujemo nadaljevanje vlaganj v komunikacijske tehnologije, rešitve za sodelova-nje in poslovno obveščanje ter poslovne rešitve, kot je Microsoft Dynamics CRM.

Andrej Mertelj, predsednik uprave podjetja DataLab: »Leto 2007 je bilo razmeroma slabo, saj so prihodki

zrasli za (za nas) podpovprečnih 30 odstotkov, rast prodaje licenc pa je bila le 25-odstotna. Pantheon smo prodali »samo« 864 novim podjetjem. Vzrok leži v šestmesečni zamudi pri izidu nove generacije P5.5. Ta zamuda je tudi vzrok za preložitev našega vstopa na ljubljansko borzo, ki jo načrtujemo marca 2008. Lani smo se okrepili na tujih trgih, kjer smo zabeležili 70-odstotno rast. 2008 pa bo naše leto.

Iztok Klančnik, direktor podjetja Avtenta.si: »V letu 2007 smo poslovali bolje kot smo načrtovali, saj

smo povečali skupne prihodke za 57 odstotkov, prihodke iz naslova storitev pa za 60 odstotkov. Število sodelavcev smo povečali za 25 odstotkov. Uspešno smo uvedli širok nabor storitev outsourcinga in izvedli številne projekte sistemske integracije. V letu 2008 načrtujemo nadaljnjo

rast prihodkov, obsega storitev in tržnega deleža na področju storitev IKT.

Vojko Rovere; direktor družbe UPC Telemach: »Visoka rast iz prejšnjih let se nadaljuje. Z

nakupom večinskega dela KRS Rotovž v Mariboru in Ljubljanskega kabla smo zaokrožili svojo nacionalno prisotnost v vseh večjih urbanih središčih. Ponudbi kabelske TV in interneta smo dodali še telefonijo ter jo zaokrožili v enotno ponudbo Trojček, trenutno najugodnejšo ponudbo televizije, interneta in telefonije v enem samem paketu na sloven-skem trgu. Tudi v letu 2008 bomo naročnikom omogočali dostop do najnovejših tehnologij in storitev tako s širjenjem na nova področja kot tudi na področju uvajanja novih storitev in skrbi za naročnike.«

Zdravka Zalar, direktorica podjetja Simt: »V minulem letu smo postavili pomemb-ne mejnike, ki nam

omogočajo ohranitev hitre rasti in širitev poslovanja na tuje trge. Med prvimi v Sloveniji smo pridobi-li certifikat vodenja varovanja informacij ISO 27001:2005, ki nam ob že uvedenem standardu poslovne kakovosti ISO 9001:2000 zagotavlja standardi-zacijo na področju zakonsko

urejenega obvladovanja podatkov in dokumentacije (ZEKom, Basel II, ZVDAGA ...). Zaključili smo tudi cikel naložb v novo podatkovno središče, ki ob pridobljenem varnostnem standardu ponuja sodobne storitve gostovanja aplikacij, vključno z zbirko inovativnih zunanjih storitev varnostnega shranjevanja podatkov e-Sef. Leto, v katerem smo skovali rekordne prihodke in bistveno povečali število zaposlenih, smo zaključili s podpisom namere o strateški pridružitvi skupini Istrabenz oziroma spojitvi s podjetjem Actual. Ta združitev bo omogočila širitev ponudbe ter hitrejši prenos obstoječih rešitev in storitev na trge v regiji.«

Dare Klavžar, generalni direktor podjetja SAS Adriatic Region: »Leto 2007 je zaznamovala 15.

obletnica delovanja v Sloveniji ter dvoštevilčna rast prihodkov od prodaje programske opreme (69-odstotna rast) in storitev (38-odstotna rast). Odzivi trga kažejo, da potrebe po rešitvah s področja analitičnih sistemov za podporo odločanju rastejo, opažam pa zaostanek na področjih upravljanja s tveganji in analitičnega CRM. Menim, da bodo v prihodnje podjetja več pozornosti namenila dvigu konkurenčnosti prek podrob-nejše analize svojih strank in indivi-dualizacije komunikacije z njimi.«

IDC namreč ocenjuje, da so do konca leta 2007 storitve podpo-re strojne in programske opre-me skupno dosegle 28-odstotni delež trga storitev IT. Podobno je sistemska integracija, kot ena

bolj dobičkonosnih dejavnosti za ponudnike storitev IT, dose-gla skoraj četrtinski delež.

Zunanje izvajanje za celotno infrastrukturo IT

»Glede visoke rasti segmenta storitev IT bi najprej opozoril na padec vrednosti ameriškega do-larja, saj IDC spremlja vrednost trga ravno v tej valuti,« razlaga Klajnščak. To pomeni, da mora-mo od prej omenjene visoke ra-sti odšteti razliko, zaradi katere je prišlo zaradi padca vrednosti dolarja, kar stopnjo rasti precej zmanjša. Drugi omembe vredni dejavnik pa so čedalje večja rast na področju zunanjega izvajanja storitev ter pričakovano pove-čana potrošnja v vladnem sek-torju, ki bo posledica vpeljevanja schengenske meje ter priprav na predsedovanje EU.

Naložbe v komunikacijah, bankah in proizvodnji

»Na slovenskem trgu IT je zelo pomemben trend, da se ponudniki čedalje intenzivneje borijo za vsako stranko – veliko ali majhno,« pojasnjuje Klajn-ščak. Ta potreba se je najprej začela pri majhnih ponudnikih, nezadržno pa se širi tudi med največjimi. »Med tem prehodom bomo priča spremembam v do-jemanju pomembnosti potreb manjših strank; ponudniki, ki

bodo hitro in učinkovito skrbeli za izpolnitev teh potreb, bodo imeli z ohranjanjem svojega tr-žnega deleža manj težav kot tisti, ki bodo male stranke ignorirali, saj prihodnost leži v spodnjem segmentu trga in poenostavlje-nih modelih dobave storitev in izdelkov,« pravi sogovornik.

Največji vlagatelji v IT pri nas so predvsem telekomuni-kacijska, bančna in proizvodna podjetja. Ti sektorji so v letu 2006 skupaj predstavljali sko-raj tretjino celotne porabe za storitve IT, podobna gibanja pa lahko pričakujemo tudi v letih 2007 in 2008. Kot pomemben vir dohodka ponudnikov stori-tev IT velja omeniti še vladni sektor, ki po velikosti skupne porabe centralnih in lokalnih ustanov presega vse ostale po-samične sektorje trga.

Premalo spodbud in tveganega kapitala

»Če govorimo o razlogih za pomanjkanje novih, inovativ-nih izdelkov in storitev ‚made in Slovenia‘, so največje ovire za to pomanjkanje spodbud za inovativna podjetja, večino-ma laissez-faire odnos večjih podjetij, predvsem pa kronični primanjkljaj tveganega kapita-la,« komentira Klajnščak. Ko govorimo o inovativnosti pri rabi IT pa gre razloge za to is-

kati v vedno istih dobaviteljih za javno upravo in večja podjetja v državni lasti, netransparentnih nakupih IT opreme in rešitev v državnih podjetjih, prepočasnih spremembah v podjetjih glede izkoriščanja IT za izboljšanje konkurenčnosti ter velikem zaostajanju domačih podjetij pri organizacijski zrelosti in uvajanju rešitev IT.

V novem letu podobno kot v prejšnjem

Za letos veljajo zelo podob-ne ugotovitve kot za lansko, le da pričakujemo bistveno nižjo rast na področju prodaje strojne opreme, kar bo zaradi njenega precejšnjega deleža v vrednosti celotnega trga IT dokaj vplivalo na skupno stopnjo rasti.

»Trg IT bo po predvidevanjih analitske hiše IDC v letu 2008 tako rasel z nekoliko nižjo sto-pnjo kot v letu 2007, vendar pa moram priznati, da je tudi mo-žnost odstopanja od te številke večja kot sicer pri napovedih analitske hiše IDC,« poudarja Klajnščak. Razlog za to je pred-vsem že omenjena negotovost glede prihodnjega gibanja vre-dnosti ameriškega dolarja, ki je spet odvisna od preštevilnih de-javnikov – od gibanj cene nafte do prihodnje politike zaenkrat še neznane naslednje ameriške administracije.



Zaklad je pot, po kateri hodi{ in ne kraj, kamor si namenjen. (Coelho, Alkimist)

Izberite svojo pot s pomo~jo Perftech.IT re{itev

Perftech.Largo, Perftech.Ciklon in Perftech.Codis predstavljajo zbirko poslovnih re{itev za podporo sodobnemu na~inu poslovanja podjetij v razli~nih dejavnostih v mednarodnem prostoru. Delujejo lahko samostojno, v povezavi ena z drugo pa so {e bolj u~inkovite. Perftech.Largo (FI, CO, MM,...) je re{itev za podporo upravljanja podjetja.Perftech.Ciklon (ARH, DOC, WEB) je portalska re{itev za komuniciranje zaposlenih in s partnerji ter re{itev za obladovanje dokumentacije.Perftech.Codis (SCAN, CTR, CHN) je re{itev za obvladovanje sporo~il in dokumentov tako iz Perftech.Larga kot Perftech.Ciklona ali tujega informacijskega sistema.

Perftech, d.o.o., Bled, Pot na Lisice 4, 4260 Bled www.perftech.si, infoÐperftech.si, tel.: +386 4 579 00 00, fax: +386 4 579 02 00Perftech, d.o.o., Beograd, Bul. Mihajla Pupina 10i, SCG - 11000 Beograd, Srbija in ^rna Gora tel. in fax: +381 11 311 22 3945Perftech Zagreb d.o.o., Hrelji~ka 62, 10000 Zagreb, Hrva{ka tel.: +385 1 6602 518, fax: +385 1 6608 416

Perftech IT-rešitve: več kot 210podjetij dokazuje njihovo učinkovitostPrenova informacijskega sistema jezelo občutljiv proces za podjetje in imadolgotrajne posledice. Cilj vsake prenove je povečati konkurenčnost na trgu ob čim hitrejšem povračilu investicije.

Spremeniti poslovanje ali prilagoditirešitev?Izbira uveljavljene rešitve še ne odpravivseh težav in ne zadovolji vedno vsehpotreb podjetja. Pred odločitvijo zanakup je treba primerjati ključne poslovne procese podjetja z zmožnostmiprogramske rešitve. Ko ugotovimo,kakšna so odstopanja med potrebamiin zmožnostmi, se moramo odločiti zaeno od treh možnosti: sprememboposlovanja, prilagoditev rešitve aliživljenje s težavami. Presenetljivo je,da se mora polovica slovenskih podjetijprilagajati rešitvam ponudnika. Tako jepokazala raziskava, ki jo je leta 2006opravil inštitut za poslovno informatikopri ekonomski fakulteti. Kar 41 odstotkov podjetij, ki so bila vključena v raziskavo, je odgovorilo, da je obveljalo življenje s težavami, ko so jih vprašali, kako se rešitve ERP (programske rešitve za podporo poslovanju) prilagajajo njihovim poslovnim procesom.

Izberite ponudnika, ki se je pripravljenprilagoditiNajlažja je odločitev za nakup poslovneprogramske opreme dragega insvetovno priznanega ponudnika, vendarni nujno najboljša, saj s prilagajanjemsvojih ključnih procesov splošni rešitvipodjetje izniči svoje konkurenčneprednosti. Mnoga slovenska, hrvaškain srbska podjetja so dokazala, da jesodelovanje s podjetjem Perftech innjegovimi IT-rešitvami (poslovnoprogramsko opremo) gospodarnaodločitev prav zaradi večjepripravljenosti in zmožnosti prilagajanjaposebnostim poslovnih procesovposameznega podjetja.

Perftech.Largo ponuja vašemuposlovanju učinkovito informacijskopodporoDokaz za to je več kot 210 referenc vSloveniji, Srbiji in na Hrvaškem. V 15letih razvoja so naši strokovnjaki razvilijedro rešitve, ki pokriva ključne procesevsakega podjetja, in prilagodili določenemodule, ki so specifični za posameznepanoge. In pripravljeni smo se prilagodititudi vašim posebnostim poslovanja!

Oglasno sporočilo

Zbogom kabli Danes se že lahko brezžično

povežemo na internet, vendar rabimo kabelski priključek na elektriko takoj, ko se izprazni baterija. Na vidiku sta dva nači-na za polnjenje baterij brez žic: s pomočjo elektromagnetne reso-nance polnilca in baterije ali pa s prenosom električnega naboja z neposrednim dotikom dveh površin. Podjetje WildCharge že letos obljublja napravo, ki bo omogočala polnjenje prenosni-kov in drugih mobilnih aparatov tako, da jih bomo samo položili na polnilec.

Tiskanje kjerkoli Podjetje Zero Ink Imaging

(Polaroid) bo letos ponudilo prvi digitalni fotoaparat z vgrajenim tiskalnikom, zaenkrat za foto-grafije velikosti pet krat osem centimetrov. Pozneje bo po-nudilo tudi mini tiskalnike za mobilne telefone z vgrajenim fo-toaparatom. Stali bodo približno

100 dolarjev. Dve leti pozneje bo tehnologija uporabna tudi za prenosne računalnike in druge mobilne aparate.

Grafika, da te kap Tako AMD (po nakupu podje-

tja ATI) kot Intel razvijata nove grafične čipe, s katerimi naj bi odpravili težavo počasnosti inte-grirane grafike. Z vgrajevanjem možnosti obdelave grafike nepo-sredno v procesor bodo odpravi-li zamujanje zaradi prenašanja podatkov med sistemskim in

grafičnim procesorjem. Kom-binirani procesorji bodo med drugim pospešili uporabo plošč Blu-ray in HD-DVD.

Upogljivi zasloni Pomembna slabost čedalje

manjših napravic so miniaturni zasloni, na katere nihče ne gleda prav rad. Rešitev je elektronski papir, ki ga razvijata podjetji E-Ink in Philips. Elektronski papir komprimira kristale organskih svetlečih diod (OLED) med tan-kimi sloji polimera, kar omogoča

izjemno fleksibilnost. Za razliko od zaslonov LCD se »papirna-ti« lahko zvijajo in so skoraj neuničljivi.

Procesorji z več jedri Z nameščanjem več jeder v čip

se povečuje hitrost ter zmanjšuje-ta pregrevanje in poraba energije. Novi Intelovi procesorji penryn s 45-nanometrsko tehnologijo omogočajo večje število tranzi-storjev, manjše pregrevanje, večjo hitrost ter tudi razvoj osem- ali več jedrnih procesorjev.

Terabajti na disku Z razvojem digitalne fotogra-

fije, glasbe, videa in e-pošte ter z uvajanjem novih formatov viso-ke definicije so se na naših trdih diskih namnožile velike količine podatkov. Novi laserski tehnolo-giji HAMR in TAMR omogočata, da lahko na enem kvadratnem inču (približno 6,5 kvadratnega centimetra) shranimo en terabajt podatkov, kar je dvakrat več kot danes. Nova tehnologija bo spre-menila tudi način organiziranja podatkov na disku.

Tipkovnic ne bo, zasloni bodo papir[TEHNOLOŠKE NOVOSTI ] Pogruntavščine, ki bodo spremenile naše delo z računalniki

V naslednjih sedmih letih bomo priča tehnološkim novostim, ki bodo spreme-nile naše delo z računalniki v službi, doma in na poti. Proizvajalci procesorjev v čipe nameščajo čedalje več jeder, proizvajalci diskov na enakem prostoru shranjujejo čedalje več bitov, pričakujemo pa lahko še več drugih novosti.

Model mobilne naprave s »papirnatim« zaslonom podjetja Polymer Vision▶Novi Intelov štirijedrni procesor Penryn▶

Slovo mišk in tipkovnic Številna podjetja razvijajo

računalnike, ki jih bomo upra-vljali tako, da se bomo dotikali posameznih delov slike na po-vršini pred računalnikom. Med že razvitimi tehnologijami sta vodilni Surface PC (Microsoft) in DiamnodTouch (Mitsubishi Electronics Research). V tehno-logiji Surface PC računalnik pro-jicira sliko na mizo, medtem ko pet infrardečih kamer spremlja, česa se uporabnik na njej dotika in to prevaja v ukaze.



Kaj nas čaka v naslednjih sedmih letih

Gigabitni internet (2012): Giga-bitna povezava z internetom prek optičnih vlaken bo omogočila, da bomo film z interneta presneli v eni sami minuti.

Prenosne gorivne celice (2013): V prodajalnah bo mogoče kupiti vodikove gorivne celice za več-tedensko napajanje prenosnih računalnikov.

Pametne hiše (2014): Ko bodo povezave ethernet postale pov-sem običajna omrežja, bodo osre-dnji računalniki lahko upravljali z vsemi napravami v hiši – od ter-mostata, prek luči, do varnostnega sistema. Vsaka hiša bo lahko pametna.

Shranjevanje podatkov s pomo-čjo sond (2015): IBM-ov sistem milipede bo s pomočjo mikroskopa na atomsko silo na površini iz poli-merov lahko na enem kvadratnem centimetru zapisal blizu enega terabajta podatkov. Niz na tisoče majhnih sond bo lahko zapisoval in bral velike količine podatkov veliko hitreje kod današnji diski.

Sistemi z nanobliski (2015): Mikroskopske nanocevke bodo s pomočjo električnega naboja povzročale mikro tokove zraka na površini čipov in jih tako hladile brez ventilatorja.

▶

▶

▶

▶

▶

Priznanja, ki jih je dobil IMiS

Najpomembnejše novosti različice 7 IMiS/ARC Server (verzija Windows),izboljšanje učinkovitosti v delovanju strežniških modulov IMiS/ARC in IMiS/

Net; vključno z razširitvijo podpore na večino linux distribucij, ki obstajajo,IMiS/Storage Connector (nov strežniški modul, ki omogoča dostop »3rd

party applications« do elektronskega arhiva na IMiS/ARC),vizualno in funkcionalno posodobljen uporabniški vmesnik pri modulih

IMiS/Scan in IMiS/View (vključno z nadzorom sledljivosti operaterjevih ope-racij),

funkcionalno razširjen in posodobljen vmesnik COM in Java API za odje-malce IMiS/Scan in IMiS/BatchScan,

dopolnitev tehnoloških zahtev po zahtevah ZVDAGA in ETZ,elektronski podpis vsebin, ki so predmet arhiviranja,nadgradnja modula IMiS/Net v standardizirano spletno storitev (in s tem

dostop do e-arhiva preko SOAP),centraliziran sistem nadzora nastavitev in operacij na odjemalcih (tako

imenovani policies).

▶▶

▶

▶

▶

▶▶▶

▶

Preizkušene rešitve

v okoljih

SAP R/3, Navision,

Lotus Notes Domino

in Pantheon

*Izračunani 5-letni stroški lastništva (TCO) na uporabnika

Za ceno ene kave na dan

vam zagotavljamo sistem

za upravljanje in e-arhiviranje dokumentov!*

tel.: 059 070 000 www.imis.siIS d.o.o., Nade Ovčakove 13, Ljubljana

POKLI NAS

za brezpla

ČITE

čno

3-mesečno testiranje!

®

® ® ®

®

TM

SAP R/3 je registrirana znamka podjetja je registrirana znamka podjetja

registriran znamk podjetja IBM.

SAP AG. Navision Microsoft Corporation. Lotus, Lotus Notes

in Domino so e e Pantheon je registrirana znamka podjetja Datalab d.d..

Kabelska televizija, internet in telefonija že od 22 EUR na mesec.

Telemachov kabelski internetje že pri vas doma,le priklopiti ga morate!

Ko dobite vec, kot ste pricakovali!

Novosti bodo na lastnem razstavnem prostoru najprej predstavili na letošnji konferenci Lotusphere 2008, ki bo od 20. do 24. januarja v Orlandu. Na tej konferenci je Imaging Systems že tradicionalni razstavljavec, saj je med vidnejšimi udeleženci vsako leto od leta 2003 dalje. Že pred tem se je Imaging Systems poja-vljal tudi na razvojnih konferen-cah v San Franciscu, Las Vegasu, Los Angelesu in Berlinu.

Začetek že leta 1997 Z razvojem programske-

ga produkta IMiS so začeli že leta 1997, ko so zaznali, da je IBM opustil nadaljnji razvoj programa Lotus Notes Docu-ment Imaging (LN:DI), kar se je septembra 1998 dejansko tudi

zgodilo. Takrat pa je bil IMiS že povsem pripravljen, da več kot enakovredno zamenja LN:DI pri vseh aktualnih projektih, ne le na domačem trgu, temveč tudi v tujini, saj IBM ni zagotovil realnega nadomestka.

Že januarja 1999 so IMiS za-čeli uporabljati v družbi Debitel, sledili so novi projekti v gospo-darstvu in državni upravi. Maja istega leta pa so uvedli IMiS v pittsburški banki (PNC bank), in sicer za obdelavo kreditnih vlog. Vodja projekta je dobil na-grado »zaposleni meseca«, po letu dni pa še posebno nagrado zaradi izjemnih prihrankov in skrajšanja postopka odobrava-nja kreditov. Hkrati pa je bil to tudi prvi primer, kjer se IMiS ni

uspel razširiti po celotni organi-zaciji, saj so bili na višjih ravneh preveč skeptični do »slovaškega softvera«.

V skoraj vseh ministrstvih Prvič je bil IMiS predstavljen

na razvojni konferenci Lotus DevCon v San Franciscu (1999) in na Lotusphere 1999 v Berli-nu, kjer so si ga zelo podrobno ogledali tudi strokovnjaki IBM/Lotus. Ti so potem IMiS večkrat priporočili različnim strankam po vsem svetu.

Danes uporablja IMiS več kot 200 organizacij, podjetij in ustanov z več kot 20 tisoč uporabniki v 39 državah po vsem svetu. Med največjimi in najpomembnejšimi strankami

v tujini so Združenje odvetni-kov Floride, Lawrence Berkeley Laboratories pri University of California, Organizacija zdru-ženih narodov (New York), Epicospal Hospital New York, National Hockey League, New York State Department of He-alth in drugod. V Sloveniji imajo največ uporabnikov v državni upravi (Državni zbor, upravne enote in tako rekoč vsa mini-

strstva, razen Morsa), kjer gre za nadaljevanje projektov še iz leta 1995.

Imaging Systems je vedno bolj dejaven tudi v finančnih organi-zacijah in gospodarstvu nasploh. Od leta 2006 izvajajo projekte na ključ na področju celovitih siste-mov za upravljanje z dokumenti, in ne zgolj (pod)sistem za skeni-ranje in arhiviranje papirnatih dokumentov.

Programski produkt IMiS letos praznuje deseti rojstni danV podjetju Imaging Systems so z novim letom najavili novo različico programskega produkta IMiS. Različica 7. IMiS je plod domačega znanja in več kot 15-letnih izkušenj na področju sistemov za upravljanje z dokumenti, s poudarkom na (pod)sistemu za skeniranje in arhiviranje dokumentov. V njem so združeni številni funkcionalni moduli, ki jih je mogoče uvesti v različna programska okolja, kot so SAP R/3, Pantheon, Navision, Documentum in seveda Lotus Notes/Domino. Danes uporablja IMiS več kot 200 organizacij, podjetij in ustanov z

več kot 20 tisoč uporabniki v 39 državah po vsem svetu.▶

NOVOSTI IN PRIZNANJA

ISIS compliant* Runs with NotesRuns with .dominoODMA compliant

▶▶▶

People‘s Choice AwardIBM Netfinity Server Proven

Solution

▶▶

rnati ... NAPOVEDI



JANUAR 2. Slovenski forum inovacij, osrednja

slovenska prireditev inovativnosti in pod-jetništva, Inštitut Hevreka! v sodelovanju z IRP Inštitutom za raziskovanje podjetništva in Centrom za razvoj novih tehnologij, Cankarjev dom, Ljubljana, 17. in 18. januar (www.sfi.si)

RoglIT 2008, strokovno-izobraževalno srečanje z delavnicami, Unistar LC in Palsit, Hotel Planja, Rogla, 17.-19. januar (www.unistarlc.si)

IFAM, mednarodna strokovna sejemska prireditev s področja avtomatizacije, mehatronike, robotike in proizvodne infor-matike, ICM, Dvorana K, Celje, 30. januar-1. februar (www.icm.si)

Net konferenca 2008, konferenca, posvečena poslovni rabi interneta, s pode-litvijo nagrad za spletno odličnost Izidor, Grand hotel Union, Ljubljana, 31. januar (www.planetgv.si)

FEBRUAR Alliance With Users - eGovernment 2008,

konferenca v okviru predsedovanja EU na temo povezovanja e-uprave in občanov, Ministrstvo za javno upravo, Kongresni center Brdo, Brdo pri Kranju, 11.-13. febru-ar (www.eu2008.si)

RiSK 2008, konferenca o elektronski varnosti, REAL security, Hotel Habakuk, Maribor, 14. in 15. februar (www.real-sec.com)

IDC IT Security Roadshow 2008, konfe-renca o informacijski varnosti poslovanja, Kongresni center Mons, Ljubljana, 21. februar (www.idc-cema.com)

MAREC Cisco Expo 2008, konferenca strokov-

njakov in uporabnikov opreme Cisco, Cisco Systems Slovenija, Hotel Golf, Bled, 18. in 19. marec (www.cisco.com/si)

Sejem elektronike 2008, oživitev tradici-onalnega sejma elektronike s 50-letno tra-dicijo, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 18.-20. marec (www.gr-sejem.si)

11. Linux dan, odprtokodna konferenca, Housing Co., Ljubljana, 20. marec (www.linuxdan.si)

CIO leta 2007, slavnostna razglasitev dobitnika priznanja programskega sveta CIO konference, Housing co., Kongresni center Mons, Ljubljana, marec (www.housing.si)

APRIL IBM Forum 2008, konferenca strokov-

njakov, partnerjev in uporabnikov IBM-ove opreme, IBM Slovenija, Kongresni center St. Bernardin, Portorož, 2. in 3. april (www.ibm.com/si/ibmforum)

Nove partnerske zveze – novi registri, evropske tendence, 8. kongres Evropske zveze matičark in matičarjev, s poudar-kom na elektronskih registrih, Združenje strokovnih delavcev upravnih notranjih zadev, Kongresni center LifeClass Hoteli, Portorož, 4.-5. april

Dnevi slovenske informatike 2008, 15. tradicionalno posvetovanje slovenskih informatikov,

Slovensko društvo Informatika, Kongres-ni center St. Bernardin, Portorož, 9.-11. april (www.dsi2008.si)

SirIKT 2008, splet izobraževanja in razi-

skovanja, ARNES z Ministrstvom za šolstvo in šport, Hotel Kompas, Kranjska Gora, 14.-19. april (www.arnes.si/sirikt)

MAJ CGS konferenca 2008, mednarodna

konferenca o najnovejših informa-cijskih tehnologijah za nizkogradnjo, geodezijo, okolje in GIS, Kongresni center Mons, Ljubljana, 8. maj (www.cgsplus.si)

NT konferenca 2008, konferenca strokovnjakov, partnerjev in uporabni-kov Microsoftove programske opreme, Microsoft Slovenija, Kongresni center St. Bernardin, Portorož, 12.-14. maj (www.ntk2008.microsoft.si)

JUNIJ Infosek 2008 Forum, konferenca o

varovanju informacij, Palsit, Ljubljana, 3. junij (www.palsit.com)

21th Bled eConference, mednarodna konferenca o elektronskem poslovanju na temo »Sodelovanje: premagovanje mej s pomočjo večkanalne interakcije, eCenter Fakultete za organizacijske vede, Hotel Golf, Bled, 15.-18. junij (www.bledconfe-rence.org/)

SEPTEMBER SIOUG 2008, 13. strokovno srečanje

ponudnikov in uporabnikov programske opreme Oracle, Oracle Software, Kongresni center Bernardin, Portorož, 21.-24. sep-tember (www.sioug.si/)

Dok_Sis 2008, mednarodno posvetova-nje o sistemih za upravljanje z dokumenti,

Društvo informatikov, mikrofilmarjev in dokumentalistov, Hotel Larix, Kranjska Gora, 24.-26. september (www.media-doc.si)

Mikrocop konferenca 2008, poslovna konferenca o upravljanju dokumentov, Kongresni center Mons, Ljubljana, 17. september (www.mikrocop.com)

OKTOBER SAP forum ‘08, največja SAP-jeva

slovenska konferenca strokovnjakov za vse velikosti podjetij, srečanje podjetij, strokovnjakov in partnerjev, hkrati tudi postaja svetovne turneje SAP World Tour-a ‘08 , SAP Slovenija, Hotel Golf, Bled, okto-ber (www.sapforum.si)

PANTHEON konferenca 2008, 5. part-nerska konferenca Datalaba, Beograd, oktober (www.datalab.si)

NOVEMBER Telekomunikacije 2008, 9. mednarodna

strokovna konferenca s področja teleko-munikacij, Mobinet, Kongresni center St. Bernandin, Portorož, 4.-5. november (www.telekomunikacije.org)

Infosek 2008, konferenca na temo informacijske varnosti, Palsit, Nova Gorica, 20. november (www.palsit.com)

7. CIO konferenca, osrednje srečanje slovenskih IT menedžerjev in informa-tikov, Housing Co., Kongresni center Mons, Ljubljana, november (www.cio.si)

IT Manager Institute, izobraževalni tečaji Mika Sisca, direktorja MDE Enterprises, Ho-using Co., Hotel Lev, Ljubljana, november (www.housing.si)

Ne spreglejte dogodkov v let[POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETOŠNJEM LETU ] Označite jih na koledarju

Izbrali smo nekaj naj-pomembnejših dogod-kov s področja IKT v letu 2008. Podrobneje pa bomo, tako kot do-slej, dogodke spreml-jali v vsaki številki IKT informatorja. Pr-vi podrobnejši seznam za mesec januar in februar si lahko ogle-date na zadnji strani tokratne priloge. V na-daljevanju so za vsak dogodek navedeni na-ziv dogodka, organiza-tor, kraj in datum ter spletna stran z dodat-nimi informacijami.

V SLOVENIJI



Mobitel_189x255_009.indd 1 1/14/08 10:41:21 AM

JANUAR IBM Lotusphere 2008, konferenca za

razvijalce, upravljavce in profesionalne uporabnike programske opreme Lotus, IBM, Walt Disney World Swan and Dolphin Club Resort, Orlando, 20.-24. januar (www-306.ibm.com/)

Cisco Networkers Europe 2008, največje evropsko srečanje uporabni-kov opreme in rešitev podjetja Cisco, Cisco Systems, Barcelona International Convention Centre (CCIB), Barcelona, 21.-24. januar (www.cisco.com)

FEBRUAR 3GSM World Congress, svetovni

kongres in sejem na temo mobilne telefonije, GSM Association, Fira de Barcelona, Barcelona, 11.-14. februar (www.mobileworldcongress.com)

SAP Logistics and SCM; PLM 2008; Manufacturing 2008, tri konference na temo logistike in SCM (Supply Chain Management), PLM (Product Life Ma-nagement) oziroma proizvodnje, SAP, Acropolis, Nice, 13.-15. februar (www.sapscm2008.com)

MAREC CeBIT 2008, največji svetovni sejem

informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, Deutsche Messe, Hanover, 4.-9. marec (www.cebit.de)

SAP Financials; SAP Governance, Risk, and Compliance (GRC) 2008; SAP HR 2008, tri konference na temo SAP-jevih rešitev, SAP, Walt Disney World Swan and Dolphin, Orlando, 10.-13. marec (www.sapfinancials2008.com)

HP Technology@Work 2008, med-narodna konferenca IT strokovnjakov in poslovnih uporabnikov HP rešitev in storitev, Barcelona, 17.-19. marec (h41112.www4.hp.com)

APRIL IBM Impact 2008, konferenca na

temo storitveno usmerjene arhitektu-re, IBM, MGM Grand Hotel and Casino, LasVegas, 6.-11. april (www-306.ibm.com)

Windays 2008, poslovno-tehnološka konferenca uporabnikov Microsoftove programske opreme, Microsoft Hrva-ška, Hotel Kristal, Opatija, 21.-25. april (www.microsoft.com)

Hannover Messe, največji svetovni sejem tehnologij, Deutsche Messe, Hannover, 21.-25. april (www.hanno-vermesse.de)

MAJ SAPPHIRE ‘08, svetovna konferenca

o SAP-jevih rešitvah za spodbujanje inovativnosti, SAP, Orange County Convention Center, Orlando, 4.-7. maj (www2.sapsapphire.com)

SAPPHIRE ‘08, svetovna konferenca o SAP-jevih rešitvah za spodbujanje inovativnosti, SAP, ISC Berlin, Berlin, 19.-21. maj (www3.sapsapphire.com)

JUNIJ Enovia Customer Conference Eu-

rope, srečanje uporabnikov Enovie in druge programske opreme DS, Hilton Munich Park, München, 2.-4. junij (www.3ds.com)

Computex 2008, mednarodna prireditev s področja informacijskih tehnologij, TAITRA, Taipei World Trade Center, Tajpeh, 3.-7. junij (www.compu-textaipei.com.tw)

HP Software Universe 2008, med-narodna konferenca strokovnjakov HP, partnerjev in uporabnikov programske opreme HP, Venetian Resort, Las Vegas, 17.-19. junij (h30350.www3.hp.com)

Cisco Live!, letna IT konferenca upo-rabnikov opreme in rešitev Cisco; Cisco Systems, Orange County Convention

Center; Orlando, 22.-26. junij (www.cisco-live.com)

JULIJ E3, sejem elektronske zabavne indu-

strije, Electronic Entertainment Expo Corporation, Los Angeles Convention Center, Los Angeles, 15.-17. julij (www.e3insider.com)

AVGUST IFA 2008, mednarodni sejem potro-

šniške elektronike, Messe Berlin in gfu, Messe Berlin, Berlin, 29. avgust-3. september (www.ifa-berlin.com)

SEPTEMBER Oracle OpenWorld 2008, svetovno

srečanje strokovnjakov in uporabnikov programske opreme Oracle, Oracle Corporation, Moscone Center, San Francisco 21.-28. september (http://www.oracle.com)

Photokina 2008, vodilni svetovni (dvoletni) sejem foto in video opreme, Koelnmesse, Köln, 23.-28. september (www.photokina-cologne.com)

CEATEC Japan 2008, azijski sejem potrošniške elektronike, Japan Elec-tronics Show Association, Makuhari Messe, Chiba - Tokio, 30. september-4. oktober (www.ceatec.com).

OKTOBER Invex 2008, mednarodni sejem infor-

macijskih in komunikacijskih tehnologi-ja, BVV Veletrhy Brno, Exhibition Center, Brno, 7.-11. oktober (www.bvv.cz)

CeBIT Biliim Eurasia 2008, medna-rodni sejem IKT za področje Evroazije, Sredozemlja in Bližnjega vzhoda, HIF (Deutsche Messe), Tüyap Beylikduzu Congress Center, Istanbul, 7.-2. okto-ber (www.cebitbilisim.com)

SAP TechEd ‘08, svetovna SAP-jeva tehnološka konferenca o najnovejših trendih SAP-jeve tehnologije, rešitev in aplikacij; ICC Berlin, Berlin, 14.-16. oktober (www.sapteched.com)

KES 2008 (Korea Electronics Show), azijski sejem potrošniške elektronike, Korea Electronics Association (KEA), Kintex, Seul, 14.-18. oktober (www.kes.org)

Systems 2008, mednarodni sejem IKT opreme, rešitev in storitev, Messe München International, Neue Messe München, München, 21.-24. oktober (www.systems-world.de)

eChallenges e-2008, konferenca in razstava o praktičnih IKT raziskavah na temo družbenih in ekonomskih izzivov, International Information Management Corporation (IIMC ), Stockholm, 22.-24. oktober (www.echallenges.org)

Smau 2008, mednarodni sejem opreme, rešitev in storitev IKT, Fiera Milano International, Nuovo Quartiere Rho-Pero, Milano, 22.-25. oktober (www.smau.it)

CeBIT Asia 2008, mednarodni prodajni sejem informacijskih teh-nologij, telekomunikacij in računal-niške opreme, Hannover Fairs China, Shanghai New International Expo Centre, Šanghaj, 27.-30. oktober (www.cebit-asia.com)

Info 2008, 11. mednarodni sejem informacijskih tehnologij in telekomu-nikacij, Centar Skenderija, Sarajevo, oktober (www.skenderija.ba)

Sinergija 2008, konferenca stro-kovnjakov Microsofta ter partnerskih podjetij in uporabnikov Microosoftove programske opreme, Microsoft Srbije in Črne gore, Master Centar, Novi Sad, oktober (www.microsoft.co.yu)

NOVEMBER INFOmarket MobilShow, mednarodni

tu 2008V SVETU

sejem informacijskih in telekomunika-cijskih tehnologij, HungExpo in BitPiac, HungarExpo Budapest Fair Centre, Budimpešta, 6.-9. november (www.infomarket.hu/)

Simo 2008, mednarodni sejem obdelave podatkov, multimedijev in komunikacij, Feria de Madrid, Madrid, 11.-16. november (www.ifema.es)

CA World 2008, svetovna konfe-renca strokovnjakov CA, partnerjev in uporabnikov programske opreme CA, CA, Sands Expo and Convention Center/Venetian, Las Vegas, 16.-20. november (www.caworld.com)

DECEMBER HP Software Universe 2008, med-

narodna konferenca strokovnjakov HP, partnerjev in uporabnikov programske opreme HP, Barcelona, 1.-4. december

Na kratko

Spletni sestanek z ISL GroopPodjetje Xlab je predstavilo storitev za hitro in učinkovito spletno sestankovanje ISL Groop. Nova storitev nadgrajuje Xlabovo vizijo poenotenih komunikacij, še zlasti v okviru malih in srednje ve-likih podjetij, in omogoča organizacijo ter pričetek

spletnega sestanka v manj kot treh minutah. ISL Groop, katere različica beta je na uradni spletni strani na voljo brezplačno, omogoča sodelovanje s komerkoli kjerkoli in v resničnem času. Prvi korak organizacije sestanka se opravi na spletni strani.

Letos že četri sejem IFAMPodjetje ICM bo na celjskem sejmišču med 30. januarjem in 1. februarjem četrtič zapored organi-ziralo sejem IFAM. Gre za specializirano prireditev za področje avtomatizacije, mehatronike, robotike in proizvodne informatike. Na prireditvi se bo predstavilo približno 60 razstavljavcev iz 12 dr-

žav. Poleg samega prikaza proizvodov, storitev in uspešno rešenih projektov na razstavnem delu bo sejemsko dogajanje spremljal tudi zelo strokoven in bogat seminarski del, ki ga bodo na eni strani pripravili razstavljavci sami na drugi pa priznane institucije in združenja.

Superračunalnik SGI v SlovenijiNa Uradu za meteorologijo z Agencije RS za okolje so kupuili enega največjih super računalnikov v regiji. Gre za model ALTIX ICE8200 proizvajalca SGI s 35 rezinami, dvema štirijedrnima (Quad_co-

re) Intelovima procesorjema Xeon in približno 15 TB (terabajti) prostora na diskih. Računalnik bodo uporabljali za numerično modeliranje vremena in drugih numerično intenzivnih aplikacij.

Ekskluzivna ponudba Microsoftovih izpitovUnistar LC je z odprtjem izpitnega centra Prome-tric razširil svojo ponudbo izobraževalnih storitev še na izdelke podjetja Microsoft. Prometric je namreč od 1. januarja ekskluzivni ponudnik Micro-

softovih izpitov. Z razširitvijo izobraževanj na Microsoftove tehnologije bodo v Unistarju ponujali vse računalniške izpite na svetovnem trgu, ki jih ponujajo VUE.



Preprečite izgubo podatkov

Več kot pol milijona škodljivih programov

Prihranimo vaš as

Mik

rogr

aja

d.o

.o.,

Foer

ster

jeva

10,

800

0 N

ovo

mes

to

- vhodna dokumentacija- elektronsko arhiviranje- arhiviranje elektronske pošte- obvladovanje procesov

Bodite med prvimi tudi vi!

Prva akreditiranaprogramska oprema

Mikrogra ja d.o.o., Foersterjeva 10, 8000 Novo mesto, Slovenija, T: +386/(0)7 337 50 60, F: +386/(0)7 393 57 93, E: info@mikrogra ja.si, www.mikrogra ja.siNovo mesto, Ljubljana, Maribor, Velenje

Mikrografija_189x125_009.indd 1 1/14/08 10:45:19 AM

Nova, inteligentna,napredna zaščita PCja

varujemo vaš digitalni svet

Prihaja...

SI SPLET d.o.o., Dolenjska c. 138, Ljubljana, 01/428 94 05, www.sisplet.com

INTEGRIRANE KOMPONENTE:ESET NOD 32 ANTIVIRUSESET NOD 32 ANTISPYWAREESET PERSONAL FIREWALLESET ANTISPAM

V laboratoriju PandaLabs pričakujejo, da bodo kiberne-tični prevaranti napadali tudi platforme, ki jih doslej niso. Gre zlasti za sisteme Mac ali storitve VoIP (telefonija prek interneta). Cilji avtorjev groženj bodo enaki kot doslej: pridobiti zaupne podatke za spletne zlo-rabe in kraje. Panda pričakuje tudi pomembno rast števila trojanskih konjev, namenjenih kraji informacij, še posebno od uporabnikov družbenih mrež in spletnih iger. Kraja tovrstnih podatkov se je letos utrdila kot nov kriminalni poslovni model na internetu. »Ker postajajo vse bolj priljubljeni med uporabniki, postajajo sistemi, kot sta deni-mo iPhone in gPhone, tudi vse bolj privlačni za zlonamerne av-torje,« je povedal Luis Corrons, tehnični direktor laboratorija PandaLabs.

V iskanju novih ranljivosti Zadnja leta se je povečala ra-

ba zlonamernih namestitvenih orodij, ki so samodejno okuži-la računalnike obiskovalcev spletnih strani. Tovrstno zlo-namerno delovanje se bo letos pomembno povečalo, saj so se ta orodja pokazala za učinkovita pri okužbah številnih sistemov. Prav tako bodo kibernetični pre-varanti iskali nove šibke točke v operacijskih sistemih in apli-kacijah, ki jim bodo omogočile namestitve škodljive program-ske opreme.

Poleg tega bodo zlonamer-ni avtorji še naprej uporabljali klasične tehnike, kakršna je »socialno inženirstvo«. Verje-tno bodo te tehnike prilagodili novim oblikam – od voščilnic do lažnih posodobitev operacijske-ga sistema Windows.

Širjenje hibridnih škodljivcev

Lani so bili napadi vse na-prednejši, nova škodljiva pro-gramska oprema pa vse bolj zapletena. Vse več je namreč združevanja več vrst groženj, rezultat tega pa je pojav hibri-dnega škodljivega programja. V

PandaLabs pričakujejo, da se bo ta pojav nadaljeval tudi letos.

Pandin laboratorij še napove-duje, da bodo zlikovci škodljive programe nadzorovali na dalja-vo, ne samo prek kanalov IRC, ampak tudi prek omrežij P2P ali protokola HTTP. »Na ta način kibernetični prevaranti dosežejo večji uspeh svojih zlonamernih aktivnosti, saj tovrstni sistemi omogočajo šifrirano komunika-cijo, kar oteži njihovo razkritje,« pojasnjuje Corrons.

Trojanci na vrhu letošnjih groženj

Med škodljivimi programi, ki jih je odkril brezplačni Pandin spletni pregledovalnik Active-Scan, je bilo največ trojancev, in sicer 25,83 odstotka, med novimi škodljivci pa celo 77,20 odstotka. To je precej več kot leta 2006, ko je bilo trojancev

približno polovica. V PandaLabs ocenjujejo, da se število novih rodov trojancev v pol leta poveča za petkrat.

Med trojanci je bila lani glav-na družina Downloader, ki se uporablja za nalaganje škodljive programske opreme na okuže-

Letos bodo zlonamerni programi kradli denar kot srake

Zlikovci bodo napadali tudi platforme, ki jih doslej niso

Leta 2008 se bo povečal obseg znane in neznane škodljive programske opreme, v svojem rednem letnem pregledu razvoja groženj z interneta ugotavlja proizvajalec programske opreme Panda Software. Tudi v letu 2007 smo bili priče rasti obsega škodljivcev v primerjavi s prejšnjimi leti.

ne računalnike. Izstopali so še družina Hupigon, ki omogoča oddaljeni nadzor nad okuže-nimi računalniki, ter bančni trojanci Banker, Nabload ter Banbra. Ti bodo verjetno glav-na nadloga in nevarnost tudi v letu 2008.

NEVARNOSTI IN PREVENTIVA Pri elektronskem vložišču gre za enak postopek kot pri klasič-nem vložišču. Razlika je po La-zarjevih besedah le v tem, da se dokumenti sproti digitalizirajo. Znotraj e-vložišča potekajo na-slednji postopki: sprejemanje in odpiranje dokumentov, pre-gledovanje, odtis prejete štam-piljke, razporejanje (signiranje) dokumentov, razvrščanje doku-mentov, evidentiranje in dosta-va dokumentov v obdelavo.

Veliko prednosti Vsi ti našteti postopki pri-

našajo podjetju naslednje prednosti:• nadzor – večji nadzor nad vho-

dno in izhodno pošto,• optimizacijo poslovanja – že

pri samem vnosu delovnih nalog in podatkov v poslovne postopke zaradi elektronskega zajema prejete pošte optimi-ziramo poslovanje,

• hitrost – manjši transakcij-ski čas elektronsko obdelane dokumentacije do uporabni-ka in hiter ter enostaven do-stop uporabnika do iskanih dokumentov,

• stalen dostop – stalna dosto-pnost uporabnikov do potreb-nih podatkov, tudi če se naha-jajo na dislociranih enotah ali lokacijah,

• avtomatizacijo poslovanja – z natančno opredelitvijo

delovnih nalog in postopkov se dokumenti samodejno raz-vrstijo in so pripravljeni na na-daljnjo obdelavo s strani zanje odgovornih uporabnikov,

• cenejše poslovanje – zmanjša se obseg in potreba po telefon-skih klicih, e-pošti, faksih in interni pošti; večja delovna storilnost in učinkovitost zago-tavljata cenejše poslovanje,

• varnost in zaupnost infor-macij – za vsak posamezni do-kument se določijo dostopne pravice, s čimer se onemogoči dostop nepooblaščenim ose-bam do zaupnih podatkov, kar bistveno poveča njihovo varnost; pravno veljavnost do-kumentov zagotavljata elek-tronski podpis in časovni žig.

Enostavnejše poslovanje Največja prednost elektron-

skega vložišča je po Lazarjevih besedah bolj pregledno in ureje-no poslovanje, ki je bolj prijazno tako do nas kot tudi do naših poslovnih partnerjev. Namenje-no je vsem podjetjem, ki želijo preko večjega nadzora, pregle-dnosti, urejenosti, učinkovitosti, hitrejših delovnih postopkov in manjših stroškov optimizirati organizacijo in zagotoviti eno-stavnejše poslovanje.

»Elektronsko vložišče vzposta-vlja popolnoma nov način dela, saj se po uvedbi rešitve uporabniki srečujejo in uporabljajo doku-mente le v elektronski obliki. To je za podjetja tako organizacijski kot tehnološki izziv,« pravi Bo-štjan Gaberc, direktor podjetja Mikrografija. Dodaja, da je treba pri vzpostavitvi rešitve natančno opredeliti način dela z zaupno do-kumentacijo, z osebno pošto in ostalimi dokumenti, ki niso na-vadna pošta. Tehten premislek je potreben tudi pri odločitvi, katera dokumentacija se sploh pretvarja v elektronsko obliko. »Zagotovo

Poslovanje prijaznejše [ELEKTRONSKO VLOŽIŠČE ] Dokum»Podjetja so v današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem svetu prisiljena iskati nove postopke in načine organizacije ter optimizacije svojih delovnih procesov. Mednje zagotovo spada tudi e-vložišče, ki lahko bistveno vpliva na poslovanje in organizacijo podjetja,« pravi Tadej Lazar, projektni vodja v podjetju MFC.2.

Finsko podjetje za računalniško varnost F-Secure po-roča, da obstaja že več kot pol milijona različnih škodljivih programov. Lani je bila rast še posebno hitra, saj se je število škodljivih programov podvojilo. Spletni kriminalci iščejo vedno nove načine, kako priti do podatkov uporab-nikov. Tako se zadnje čase pojavljajo programi, ki omogo-čajo prestrezanje podatkov, ki jih uporabniki izmenjujejo s svojo banko, tudi če je povezava šifrirana. Kriminalci pridobljene avtorizacijske podatke lahko izkoristijo za prenakazilo denarja na svoje račune. Pred lanskimi božičnimi prazniki se je pojavilo tudi več različic »vihar-nega črva« (Storm Worm), ki je prvič prišel na dan lani

▶ januarja v času divjanja viharja Kyrill. Za večino različic tega črva je značilno, da okužene računalnike povežejo v globalno omrežje in avtorjem črva omogočijo popoln nadzor nad računalniki. Mnoga sporočila, poslana zadnje dni preteklega leta, so vsebovala povezavo na spletne naslove merrychristmasdude.com, uhavepostcard.com, happycards2008.com in newyearcards2008.com, kjer naj bi se nahajala čestitka, dejansko pa je šlo za okuženo datoteko. Kljub temu, da je številka pol milijona škodljivih programov visoka, protivirusni programi večinoma pra-vilno prepoznajo vsakega izmed njih. Takšni programi se lahko osvežujejo večkrat na dan.

Ponudnik rešitev za zagotavljanje internetne varnosti IronPort Systems v svojem poročilu o preprečevanju izgube podatkov opozarja na napačno stališče mnogih podjetij, da njihovi podatki niso zanimiva tarča in so nji-hovi zaposleni nezmotljivi. Izguba občutljivih podatkov je lahko posledica zlonamernega dejanja od zunaj (vdor) ali od znotraj (človeška napaka, kot je pošiljanje e-sporočila na napačen naslov, ali celo sabotaža). V vsakem primeru je škoda lahko velika. Zato IronPort priporoča naslednje:

▶ Opredelite potrebe po varovanju podatkov.Porazdelite elemente varovanja podatkov po prednosti.S popolno in učinkovito pokritostjo vseh zahtev zago-

tovite končni uspeh.Naredite rešitev nevsiljivo.Poleg dobre administracije zagotovite tudi podrobna

poročila s podatki o obravnavanju kritičnih podatkov s strani osebja.

Povezujte najboljše rešitve s posameznih področij.

▶▶▶

▶▶

▶



na primer ni potrebna pretvor-ba reklamnega gradiva in ostalih promocijskih materialov,« pravi sogovornik in dodaja, da je po pre-gledu vhodne dokumentacije mo-goče pričeti z iskanjem ustrezne rešitve. Odločiti se je treba tudi o možnostih najema rešitve ali pa celo o oddaji urejanja vhodne dokumentacije zunanjemu speci-aliziranemu ponudniku izvajanja tovrstnih storitev.

Papirje lahko ob določenih pogojih uničimo

Zaradi široke uporabe je tre-ba znotraj projekta natančno

opredeliti naloge in aktivnosti posameznikov pri pripravi, obdelavi in uporabi dokumen-tacije. »Ena od možnosti, ki jo imajo podjetja na voljo, je tudi najem storitev, kjer speciali-zirani ponudnik prevzame vse aktivnosti priprave in obdelave dokumentacije, medtem ko dobi podjetje dostop do dokumentov ter ostale dogovorjene informa-cije,« pravi Gaberc.

Zelo pomembna zadeva je po njegovih besedah tudi odlo-čitev, kaj storiti z gradivom po pretvorbi v elektronsko obliko. Zakonodaja omogoča ob uporabi

akreditirane programske opre-me in potrjenih notranjih pra-vilih fizično uničenje papirnate izvode dokumentacije.

Sodobni sistemi omogočajo enostavno izmenjavo podatkov med različnimi rešitvami zno-traj podjetja ter tudi z zunanji-mi rešitvami. »Pri vzpostavitvi e-vložišča je treba natančno preveriti pravilnost podatkov, ki se izmenjujejo oziroma pre-našajo,« pravi Gaberc in dodaja, da je treba posebno pozornost nameniti varnosti prenosa, saj gre v večini primerov za izjemno občutljive podatke.

si naredimo in preglednejše

menti se sproti digitalizirajo

»Elektronsko vložišče vzpostavlja popolnoma nov način dela, saj se po uvedbi rešitve uporabniki srečujejo in uporabljajo dokumente le v elektronski obliki,« pravi Boštjan Gaberc, direktor podjetja Mikrografija.

▶»Največja prednost elektronskega vložišča je po Lazar-jevih besedah bolj pregledno in urejeno poslovanje, ki je bolj prijazno do nas kot tudi do naših poslovnih partner-jev,« pravi Tadej Lazar, projektni vodja v podjetju MFC.2.

▶

Kaj drugo mesto slovenskih e-storitev pomeni za drža-vljane in kaj za Genis?Drugo mesto je pravzaprav priznanje ministrstvu za javno upravo in vsem njegovim do-baviteljem, da so bile njihove razvojne vizije pravilne in da obvladajo izboljšave poslova-nja s sodobnimi tehnologijami bolje, kot marsikdo v Evropi ali drugod po svetu. Genis že od leta 1996 sodeluje pri razvoju elektronskega poslovanja v slo-venski javni upravi, predvsem z rešitvami za informatizacijo te-meljnih državnih registrov. Te rešitve omogočajo elektronsko poslovanje same javne uprave in so hkrati temelj elektronskih storitev, ki jih država ponuja državljanom.

Kakšno je bilo minulo leto z vidika razvoja Genisa? Minulo leto je bilo pomembno za nadaljnjo rast podjetja. Stan-dardizirali smo razvojne po-stopke ter okrepili ekipo z no-vimi kadri in znanji. Vzpostavili smo tudi nove povezave z raz-ličnimi tehnološkimi ponudniki in razvijalci rešitev za elektron-sko poslovanje ter e-upravo.Nekaj novih rešitev ste predsta-vili tudi pred novim letom.

Konec minulega leta smo uspe-šno izvedli nekaj originalnih projektov: pilotni projekt IO Vrtci (interoperabilnostni in-formacijski sitem za e-vrtce), e-fotograf (spletno informa-cijsko rešitev za elektronsko odložišče fotografij za osebne dokumente s preverjanjem ustreznosti glede na ICAO standarde) ter sodobno delovno mesto z biometričnimi napra-vami za upravna okenca. Vse rešitve so namenjene skrajša-nju in pocenitvi postopkov na upravni enoti ali občini. Med projekti bi veljalo omeniti še razvoj informacijskega sistema za azil tujcev ter podatkovno skladišče ministrstva za notra-nje zadeve.

Na kaj točno mislite, ko v svojih rešitvah poudarjate interoperabilnost?Tu gre za vpeljavo pristopov storitveno usmerjene arhi-tekture (SOA), ki omogočajo

inovativno rabo informacij pri delu ter hiter razvoj aplikacij ali storitev z dodano vredno-stjo na podlagi obstoječih po-datkovnih virov in aplikacij. V Genisu smo strokovnjaki za rabo informacij v poslovnih postopkih in njihovo avtomati-zacijo. Organizacijam že sedaj omogočamo uvedbo skupinske-ga dela in da vsakemu zaposle-nemu zagotovijo vse potrebne informacije za delo v skladu z njegovimi zadolžitvami.

Ali je v letu predsedovanja Slovenije EU pričakovati več pozornosti do usklajevanja e-poslovanja javne uprave med članicami? Genis že nekaj časa sodeluje v pobudi RISER, ki je namenjena vzpostavitvi spletnega porta-la za elektronsko izmenjavo stalnih naslovov prebivalcev znotraj EU. RISER je ena pr-vih čezmejnih elektronskih storitev javne uprave, ki bo sčasoma uradnikom po celo-tni EU omogočala dostop do podatkov o stalnem bivališču za vse evropske prebivalce. V teku je tudi že veliko projek-tov za povezovanje na področju zdravstva, zaposlovanja in dav-kov. Slovensko predsedovanje je vsekakor dobra priložnost, saj bi lahko promovirali veli-ko naprednih informacijskih rešitev različnih slovenskih proizvajalcev, ki se jih upora-blja za elektronsko poslovanje v javni upravi in drugih javnih ustanovah.

Kakšno pa je sodelovanje Genisa z državami v regiji in kaj v tem pogledu lahko pri-čakujete v novem letu? Proti koncu leta smo sklenili

strateško partnersko pogodbo s srbskim podjetjem Aurius, ki je eden vodilnih ponudnikov rešitev za osebno identifikacijo v regiji. Sicer pa smo prisotni na vseh večjih dogodkih s po-dročja e-poslovanja v javnih upravah. Lahko rečem, da vse javne uprave v regiji poznajo naše rešitve in jim priznavajo kakovost. Letos bodo številne države odprle javne razpise za informatizacijo podatkovnih zbirk o prebivalstvu, tako da je odprtih veliko možnosti.

Kako uspešno je bilo pre-teklo leto za Genis? V letu 2007 smo zabeležili doslej najvišje prihodke od prodaje. Genis je veliko pri-dobil tudi na prepoznavnosti, in sicer tako na lokalnem trgu kot v regiji in EU. Dokazali smo se kot vodilni slovenski razvi-jalec rešitev za javne uprave, kar nas ob dosežku slovenske javne uprave postavlja v sam svetovni vrh.

Kaj lahko pričakujete v prihodnje? Leto 2008 bo v marsičem pre-lomno. V teku je prenos Ge-nisovih poslovnih aplikacij na različne tehnologije (IBM, Microsoft, Oracle in podobno), kar nam bo omogočilo popol-no tehnološko neodvisnost ter ponudbo integracije informa-cijskih rešitev v sklopu elek-tronskega poslovanja. Pričaku-jemo tudi nove priložnosti za izvedbo informacijskih rešitev na podlagi storitveno usmerje-nih arhitektur ter za vpeljavo elektronskega arhiviranja. V javni upravi pa predvsem pri-čakujemo prve projekte na po-dročju interoperabilnosti.

Leto 2008 bo v marsičem prelomno

[E-UPRAVA ] Pogovor s Stanetom Štefanči-čem, direktorjem podjetja Genis

Podjetje Genis je s svojimi rešitvami veliko pripomoglo k temu, da je bila slovenska e-uprava lani razglašena za drugo najboljšo v Evropi. O tem in drugih aktualnih dogodkih v podjetju Genis smo se pogovarjali z njego-vim direktorjem Stanetom Štefančičem.

V javni upravi predvsem pričakujemo prve projekte na področju interoperabil-nosti.

Tako pravi Stane Štefančič, direktor podjetja Genis.▶



� p

rin

t�

cop

y �

scan

� fa

x

BREZ SKRITIH STROŠKOV

Nakup tiskalnika ali ve opravilne naprave še ne pomeni, da ste s stroški opravili. Ve ina naprav namre povzro anepredvidene dodatne stroške, ki celo nekajkrat presežejo vrednost nakupa. Skriti stroški pa lahko vaše finance ogrozijo do te mere, ko je le še vprašanje ali bo podjetje potonilo ali izplavalo. S Kyocero bo vaše podjetje v varnih rokah. Edinstvena ECOSYS tehnologija z vzdržljivimi komponentami, na kateri temeljijo naši tiskalniki in ve opravilne naprave, je zagotovilo za dober nakup in trajno zanesljivost. Naše naprave povzro ijo znatno manj odpadkov kot ostali proizvodi, pri tem pa ohranjajo izjemno nizke stroške lastništva. Izognite se neprijetnim presene enjem. Izberite Kyocero.

XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si

KYOCERA MITA Corporation - www.kyoceramita.com

140x190_Iceberg_Finance.indd 1 10.4.2007 11:06:35

Finančni partner:

Skenirajte jih!

Ne lovite dokumentov.TIFT

Toshiba multifunkcijska naprava preprečuje tovrstne katastrofe. Zahvaljujoč OCR konverziji z e-BRIDGE ReRite programom, nam je omogočeno skeniranje pomembnih dokumentov direktno na medij in v formatih Microsoft Word, Excel, PDF, XPS ali USB.

Najpomembneje pa je, da s shranjevanjem dokumentov na določena mesta, naredimo že prvi korak k elektron-skemu poslovanju, ki nam omogoča enostavno, hitro in zanesljivo iskanje informacij.

Iskanje pomembnega dokumenta med vsemi papirji v naši pisarni nam lahko vzame ure dragocenega časa.

TIFT Kamniška 41 T: 01/600 10 20 E: [email protected] Ljubljana F: 01/257 37 58 W: www.tift.si

TAFT

Pri tiskalnikih v poslovnem okolju so poleg papirja zelo pomembni stroški barvila, za-menljivih delov in servisiranja. Podjetja navadno sploh ne izva-jajo nadzora, ker se ne zavedajo stroškov in jih imajo za manj pomembne. Ne poznajo niti razlik v stroških posameznih tehnologij. »Največkrat je v srednjih podjetjih zaradi ne-organizirane nabave vpogled v stroške otežen, dodatno pa na-stajajo visoki stroški nabave,« meni Ciril Kraševec iz podjetja Xenon forte.

Optimizacija – kaj je to? Tudi v podjetju Canon Adria

ugotavljajo, da stroški tiskanja v podjetjih naraščajo, ne glede na vse bolj razširjeno brezpapirno poslovanje. Razloge za to veči-noma pripisujejo pomanjkanju nadzora nad uporabo tiskalnih in kopirnih naprav, s katerim

bi bilo mogoče omejiti dražje barvno tiskanje in tiskanje za osebne namene zaposlenih. K temu sodi tudi stroškovna neu-činkovitost upravljanja velikega števila ločenih naprav (drago vzdrževanje, različen potrošni material, visoka cena izpisa na stran in podobno). Podjetja večinoma nimajo nadzora nad stroški izpisov, ker vseh potreb-nih informacij ponavadi nimajo zbranih na enem mestu. V ta-kih podjetjih se verjetno nihče nikoli ni spuščal v optimizaci-jo sistema, dodajajo v Konici Minolti.

Kako znižati stroške Različni proizvajalci ponuja-

jo različne rešitve za zniževanje stroškov tiskanja. Gre tako za proizvodnjo cenejših in raci-onalnejših naprav kot tudi za različne storitve – najem tiskal-nikov, programska oprema za nadzor nad tiskanjem in po-dobno. »Rešitve so lahko samo evidentiranje števila izpisov in razporejanje po stroškovnih me-stih. Lahko so tudi bolj komple-ksne in povezane z nadzorom pristopa, varnostjo tiskanja, sledenjem uporabnikov (»fol-low me print«) in vzpostavitvijo kreditne rabe – pri uporabnikih je mogoče uvesti omejitve pri številu izpisov, izboru naprav in izpisov,« pojasnjuje Kraševec.

HP kot rešitev za znižanje stroškov in povečanje nadzora nad tiskalniško infrastrukturo

ponuja rešitev HP Managed Print Services. Gre za celovito rešitev, ki jo sestavljajo pametne naprave, storitve načrtovanja in uvedbe ter programska oprema za upravljanje. »Z uvedbo reši-tve lahko podjetja učinkovito znižajo stroške tiskalniške in-frastrukture za do 30 odstot-kov, na voljo pa imajo številne možnosti - od samostojnega upravljanja naprav do zunanjega izvajanja storitev tiskalniške in-frastrukture,« poudarjajo v HP Slovenija.

Sodobnejša tehnologija zahteva sodobne storitve

Za učinkovit nadzor stroškov je treba najprej narediti analizo obstoječega stanja in po optimi-zaciji redno spremljati stroške z ustrezno programsko opremo. V Konici Minolti imenujejo to storitev iDOC – intelligent DO-cument Consulting. V podjetju Tift menijo, da je stroške mogoče znižati šele potem, ko ugotovi-jo, kakšni so in kje nastajajo. Za analizo uporabljajo programsko orodje e-print survey.

Določen del prihranka je mo-goče ustvariti tudi s tehnologijo, poudarjajo pri Konici Minolti. Podjetje, ki za izpisovanje upo-rablja tehnologijo inkjet, bo ob prehodu na lasersko (skupaj z optimizacijo) lahko zabeležilo bistveno manjše stroške, če bo hkrati izvedlo tudi ustrezno optimizacijo. Po podatkih Ko-nice Minolte znaša povprečni

strošek izpisa, upoštevajoč sa-mo potrošni material oziroma kartuše, pri barvnem brizgal-nem tiskalniku od 0,4 do 0,5 evra. Povprečni strošek izpisa pri barvnem laserskem večo-pravilnem aparatu znaša 0,075 evra, pri čemer je v strošek izpi-sa vključeno vse – potrošni ma-terial, rezervni deli, delovna ura in garancija za čas življenjske dobe. »Stranka nima razen pa-pirja nobenih drugih stroškov, kot je cena za izpis,« poudarjajo pri Konici Minolti.

Sledenje ali programske rešitve

Canon na svojih večfunkcij-skih napravah omogoča različ-ne stopnje nadzora in sledenja uporabi. Uporabnikom so v pomoč tudi programske reši-tve, kot sta iWAM MEAP in uniFLOW Output Manager. iWAM je nameščen na na-pravi in omogoča spremljanje uporabe tiskanja, kopiranja, faksiranja in optično branje. Vse aktivnosti na napravi se beležijo in so kategorizirane

glede na uporabnika, ki se pred uporabo identificira na napravi ali omrežju. Rešitev uniFLOW Output Manager je namenjena zahtevnejšim poslovnim oko-ljem, ki poleg nadzora potrebu-jejo tudi učinkovito upravljanje delovnih tokov. Z njo je mogo-če nadzirati, kaj kdo tiska in stroške, ki pri tem nastajajo. Omogoča tudi omejevanje do-ločenih funkcij za posamezne uporabnike, kot so barvno ali enostransko tiskanje, pošiljanje prek e-pošte in podobno.

Tiskanje podjetjem lahko odnese peStroške tiskanja dokumentov je mogoče znižati brez velikih vlaganj v opremo, prihranki pa so pre

Stroški tiskanja se razliku-jejo od podjetja do podjetja, vendar raziskave kažejo, da lahko podjetja za tiskanje porabijo tudi do pet odstotkov skupnih prihod-kov, trdijo v HP Slovenija. Največji izzivi za podjetja so neracionalna razporeditev tiskalnikov, omejena orodja za upravljanje tiskalniške infrastrukture, okolje s tiskalniki različnih proizva-jalcev in slaba integracija sistemov.

Različni proizvajalci ponujajo različne rešitve za zniževanje stroškov tiskanja. Gre tako za proizvodnjo cenejših inne storitve.▶



50 % in celo več je možno zmanj-

šati stroške tiskanja in kopi-ranja, če namestimo ustrezne programske rešitve za nadzor izpisovanja.

31 % so na letni ravni pri stroških

tiskanja privarčevali v Savi, ko so uvedli Canonovo rešitev za nad-zor tiskanja.

▶

▶

Kako izračunamo ceno izpisa Pri računanju cene izpisa upoštevamo podatke o povprečni pokritosti,

porabi potrošnega materiala, obrabi (amortizaciji) zamenljivih sklopov ter vzdrževanju strojev. Na podlagi teh podatkov vsak partner oblikuje svojo ceno in jo ponudi trgu. Vlogo pri oblikovanju cene ima tudi pregled ponudbe konkurence. V povprečju se uporabljata dve različici oblikova-nja cen glede na pokritost, in sicer pisarniško tiskanje (majhna pokritost) in profesionalno tiskanje (velika pokritost). Naložba v opremo je odvisna od tega, ali gre za nakup naprave, pri čemer je treba nakupni ceni prište-ti še strošek vzdrževalne pogodbe, ali pa za najem, kjer je najpomemb-nejša postavka cena izpisa na stran, pojasnjujejo v Canon Adrii.

Tiskanje je velik strošek Raziskava IDC, objavljena julija lani, razkriva, da več kot dve tretjini

majhnih podjetij (velikosti do sto zaposlenih) za stroške tiskanja porabi od ena do 20 odstotkov vseh njihovih stroškov za IT. Opaznih 12 odstotkov majhnih podjetij porabi za ta namen le do pet odstotkov celotnih stroškov za IT. Po drugi strani pa stroški tiskanja zavzemajo razmeroma velik delež pri srednje velikih podjetjih (velikosti do petsto zaposlenih) v primerjavi z majhnimi podjetji. Več kot polovica jih porabi med 11 in 30 odstotkov ce-lotnih stroškov za IT, zelo malo pa jih porabi manj kot pet odstotkov.

Stroški in dobavitelji opraviti načrt tiskalniške infrastrukture v skladu s potrebami,pregledati potrebe v skladu s potrebami po tiskanju ter popisati stanje,pred nakupom opraviti analizo predvidenega obsega tiskanja/kopiranja

in izračunati skupne stroške (naložba in obratovanje),zamenjati ali odstraniti neizkoriščene ter zastarele naprave,uvesti učinkovitejše in varčnejše večopravilne naprave,standardizirati opremo in jo pravilno dimenzionirati,preveriti ceno izpisa in servisne intervale,spremljati stroške v času obratovanja,poskrbeti za kakovostno storitev vzdrževanja in svetovanja,vpeljati celovito rešitev za upravljanje tiskalniške infrastrukture,spodbujati zaposlene k čim večji uporabi digitaliziranih dokumentov,barve so prednost v poslovni komunikaciji, pri delu znotraj podjetja pa

načeloma niso potrebne.

▶

▶

▶▶▶

▶▶▶▶▶▶▶▶▶

Untitled-2 1 12/17/07 1:14:29 PM

et odstotkov prihodkovecejšnji in hitro vidni

n racionalnejših naprav kot tudi za različ-

Po mnenju Cirila Kraševca iz podjetja Xenon forte so pred-nosti v univerzalni uporabi in vložku. »Pomanjkljivosti lahko najdemo samo pri napačnem dimenzioniranju naprave in pri zagotavljanju zanesljivo-sti delovanja. Večje naprave so navadno primernejše za cen-tralizirano delo, pri distribuira-nem tiskanju pa navadno upo-rabljamo več manjših naprav. Zanesljivost zagotavljamo tudi z razporeditvijo naprav (aktiv-na rezerva) ali z vzdrževanjem z zelo kratkim odzivnim časom, s čimer pa so povezani zelo visoki stroški,« dodaja Kraševec.

Ena naprava namesto več ločenih

Po mnenju HP Slovenija je glavna prednost večopravilnih naprav nedvomno možnost uporabe ene naprave namesto več ločenih, ki so pogosto slabo izkoriščene. S tem se poveča stopnja izkoristka naprave in zmanjšajo stroški, potrebni za

vzdrževanje in upravljanje. »Večopravilne naprave so postale izredno zmogljive, saj jih je mogoče upora-bljati v okoljih, v katerih se natisne več sto ti-soč strani meseč-no. Velika pred-nost je njihova prilagodljivost, saj so na voljo modeli tako za velika produkcij-ska okolja kot tudi za posamezna na-mizja,« poudarjajo v HP.

Samo pokvariti se ne sme

V Konici Mi-nolti dodajajo še nekaj pred-nosti - enotni strošek izpisa ne glede na tip izpisova-nja, namesto treh različnih aparatov ser-visiramo in s potrošnim materialom oskr-bujemo samo enega, učenje ro-kovanja samo z eno napravo in ne s tremi ali štirimi. Pomanj-kljivosti torej ni, težave lahko nastanejo, če majhno podjetje uporablja samo eno napravo in

se jim ta pokvari. Temu se je mogoče izogniti z rednim ser-visiranjem in ustrezno vzdrže-valno pogodbo, ponudnik pa bo za svoje stranke poskrbel tudi z nadomestnim aparatom, če bo potrebno.

Večopravilne naprave skoraj brez napakProizvajalci čedalje bolj kombinirajo tiskalnike s funkcijami skeniranja in fotokopiranja, nekateri jim dodajajo še funkcionalnost telefaksa. Kakšne so pred-nosti in pomanjkljivosti teh večopravilnih naprav?

Glavna prednost večopravilnih naprav je nedvo-mno možnost uporabe ene naprave namesto več ločenih, ki so pogosto slabo izkoriščene.

▶

ZANIMIVOSTI ŠTEVILKI


FINANCE, torek, 15. januarja 2008, št. 9oglasna priloga

Zelena zgradba v Haifi

Intel je v Haifi predstavil gradnjo novega raziskovalnega centra. To bo prva zgradba, ki bo registrirana kot »Zelena zgradba« (Green Building) po ameriškem standardu LEED in izraelskem SI-5281. Zeleni di-zajn novega centra pokriva pet področij: načrtovanje vzdržljive lege, zaščito vode, energetsko učinkovitost, ohranitev mate-rialov in resursov ter kakovost notranjega zraka. Zgradba s šestimi nadstropji nad in pe-timi pod zemljo je inovativna tudi po integraciji socialnih in okoljevarstvenih ciljev, zagota-vljanju bolj zdravih in udobnej-ših notranjih prostorov ter uve-ljavljanju ekonomskih ciljev. Rešitev vključuje materiale z nizkim oddajanjem toplote, vrhunsko izolacijo, maksimal-no uporabo dnevne svetlobe, samodejni nadzor luči, nadzor mikroklime za vsakega zapo-slenega prek računalnika in druge inovativne rešitve. Kljub temu bo stavba po Intelovih standardih dražja samo za 1 odstotek.

▶

OD 15. JANUARJA DO 21. FEBRUARJANavedeni so naziv dogodka,

organizator, kraj in datum ter spletna stran z dodatnimi infor-macijami.

▶

KOLEDAR DOGODKOV

2. Slovenski forum inovacij, osrednja slovenska prireditev inovativnosti in podjetništva, Inštitut Hevreka! v sodelovanju z IRP Inštitutom za raziskovanje podjetništva in Centrom za ra-zvoj novih tehnologij, Cankarjev dom, Ljubljana, 17. in 18. janu-ar (www.sfi.si)

RoglIT 2008, strokovno-izo-braževalno srečanje z delavni-cami, Unistar LC in Palsit, Hotel Planja, Rogla, 17.-19. januar (www.unistarlc.si)

Cisco Networkers Europe 2008, največje evropsko sre-čanje uporabnikov opreme in rešitev podjetja Cisco, Cisco Sy-stems, Barcelona International Convention Centre (CCIB), Bar-celona, 21.-24. januar (www.cisco.com)

Napredna SUSE Linux Enter-prise Server sistemska admi-nistracija 10, tečaj, namenjen vsem sistemskim skrbnikom, Astec, Ljubljana, 21.-25. januar (www.astec.si)

VMware solutions, dogodek na temo prednosti, ki nam jih prinaša nova različica ESX Ser-ver 3.5/3i, S&T Slovenija, dvora-na S&T Slovenija, Ljubljana, 24. januar (www.snt.si)

Varovanje informacij skozi oči vodstva, seminar o siste-mu za upravljanje varovanja informacij (SUVI), Housing Co., Ljubljana, 24. januar (www.housing.si)

Kako doseči varnost aplikacij v podjetju, dogodek, namenjen partnerjem in uporabnikom pro-gramske opreme IBM, IBM Slo-venija, Kongresni center Mons, Ljubljana, 29. januar (www.ibm.com/news/si/sl/events/)

Kako voditi ključne kadre v IT?, enodnevna delavnica, Ho-using Co., Ljubljana, 29. januar (www.housing.si)

Obvladovanje in varna hram-ba dokumentov, predstavitev dokumentne linije podjetja Ga-ma System, Gama System, pre-davalnica Microsoft (stolpnica BTC City), Ljubljana, 29. januar (www.gama-system.si)

IFAM, mednarodna strokovna sejemska prireditev s področja

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

avtomatizacije, mehatronike, robotike in proizvodne informa-tike, ICM, Dvorana K, Celje, 30. januar-1. februar (www.icm.si)

Net konferenca 2008, konfe-renca, posvečena poslovni rabi interneta, s podelitvijo nagrad za spletno odličnost Izidor, Grand hotel Union, Ljubljana, 31. januar (www.planetgv.si)

Neprekinjeno poslovanje, konferenca o načrtovanju ne-prekinjenosti poslovanja (BCP) in okrevanja po nesreči (DRP), Palsit, City Hotel, Ljubljana, 31. januar (www.palsit.com)

Oracle Database 11g - novosti in podrobnosti, predstavitev baze podatkov št. 1, Oracle Software, Kolosej, Ljubljana, 31. januar (www.oracle.com/weba-pps/events/)

Alliance With Users - eGo-vernment 2008, konferenca v okviru predsedovanja EU na temo povezovanja e-uprave in občanov, Ministrstvo za javno upravo, Kongresni center Brdo, Brdo pri Kranju, 11.-13. februar (www.eu2008.si/)

3GSM World Congress, sve-tovni kongres in sejem na temo mobilne telefonije, GSM Asso-ciation, Fira de Barcelona, Bar-celona, 11.-14. februar (www.mobileworldcongress.com)

Upravljanje delovnih postaj z ZENworks 7, izobraževanje, Astec, Ljubljana, 11.-15. februar (www.astec.si)

Infrastruktura za večjo po-slovno vrednost vaših aplikacij, poslovni in IT svet programske opreme Oracle Fusion Middle-ware, Oracle Software, Kolosej, Ljubljana, 14. februar (www.oracle.com)

RiSK 2008, konferenca o ele-ktronski varnosti, REAL security, Hotel Habakuk, Maribor, 14.-15. februar (www.real-sec.com)

Varnost v IT, šola informatike z mag. Boštjanom Krežmahom, SRC.SI, IC Grimšče, Bled, 18. februar (www.src.si)

Napredna SUSE Linux Enter-prise Server sistemska admi-nistracija 10, izobraževanje, Astec, Ljubljana, 18.-22. februar (www.astec.si)

IDC IT Security Roadshow 2008, konferenca o informacij-ski varnosti poslovanja, Kongre-sni center Mons, Ljubljana, 21. februar (www.idc-cema.com)

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

Ekipa Politehnične univerze iz Madrida je na Intelovem tekmovanju za razvoj ob-novljivih virov energije za pogon prenosnih računalnikov zmagala z zelo nenava-dno rešitvijo. Predstavili so pedalni sklop, s katerim energijo za pogon prenosnega računalnika proizvaja kar uporabnik sam, lahko pa tudi kdo drug, ki sedi poleg njega. Razvili so tudi posebni elektronski pretvornik. Skonstruiran je tako, da čas polnjenja zmanjša na minimum, električna napetost pa je stabilna. Naprava ne varčuje samo z električno energijo, ampak tudi rešuje težavo, kako hkrati telovadi-ti in buljiti v računalnik.

[ZANIMIVOST ]

Prenosni računalnik na nožni pogon

Izrael je država, v kateri je največ Intelovih raziskovalni središč in tovarn zunaj ZDA. Veliki razvojni centri delujejo v Haifi, kjer so med drugim razvili pentium MMX in centrino, Pe-tah Tikvi (mobilne in brezžične tehnologije), Yakumu (strojna, omrežna in komunikacijska oprema) ter Yokne‘amu (kom-ponente za digitalni dom). V

Jeruzalemu deluje tovarna mi-krokrmilnikov (Fab 8), v Kiryat Gatu pa tovarna procesorjev z 0,18-mikrometrsko tehnologijo (Fab 18), poleg katere je tudi to-varna novih procesorjev penryn s 45-nanometrsko tehnologijo (Fab 28).

Pobuda za reševanje klime Intel se posveča razvoju niz-

konapetostnih procesorjev in spodbujanju uporabe manj požrešnih prenosnih računal-nikov. Leta 2003 je s procesor-ji centrino pospešil prehod na prenosnike, ki porabijo precej manj energije kot namizni ra-čunalniki. Leta 2005 je razvil dvojedrne procesorje (Core 2 Duo), potem pa še boljše štiri-jedrne procesorje (Quad).

Svoja okoljevarstvena pri-zadevanja je Intel leta 2006 skupaj z Googlom predstavil v obliki pobude za računalni-štvo, ki rešuje klimo. Namen pobude je, prepričati podjetja, da uporabljajo računalnike in strežnike z novejšimi, varčnej-šimi komponentami in orodji za napredno upravljanje. Cilj je, zmanjšati porabo električ-ne energije za 5,5 milijarde dolarjev na leto in prepoloviti izpuste ogljikovega dioksi-da v proizvodnji in uporabi računalnikov.

Za zgled drugim podjetjem Intel je predstavil, kako si

sam prizadeva biti zgled drugim podjetjem. Gradi učinkovite po-datkovne centre, porabo ener-gije zmanjšuje z virtualizacijo in konsolidacijo strežnikov ter z uvajanjem strojne opreme, ki varčuje z energijo. Tako so de-nimo v svojih zgradbah po vsem svetu namestili na tisoče varčnih monitorjev LCD, napajalnikov, večino računalnikov pa so zame-njali z novimi in varčnejšimi.

Pedalni pogon z univerze Intel je lani aprila povabil

evropske univerze na tekmova-nje za razvoj obnovljivih virov energije za pogon prenosnih ra-čunalnikov. Na natečaju so uni-verzitetne ekipe iz Belgije, Irske, Italije, Nemčije, Nizozemske in Španije sedem mesecev razvijale in izboljševale svoje rešitve. Po oceni strokovne žirije je zmagala ekipa Politehnične univerze iz Madrida. Predstavili so pedalni stroj, s katerim uporabnik pre-nosni računalnik poganja kar s svojimi nogami. Drugo nagrado je dobila italijanska ekipa s Po-litehnične univerze v Milanu za rešitev, utemeljeno na vodikovi gorivni celici, tretjo pa nizozem-ska ekipa z Univerze Delft, ki se je prav tako lotila razvoja pedal-nega stroja.

Procesorji žrejo čedalje manj energije

[PROCESORJI IN OKOLJE ] Intel na zeleni poti

Intel, vodilni proizvajalec računalniških procesorjev, je skupini evropskih novinarjev, med katerimi je bil zastopan tudi IKT infor-mator, v Izraelu predstavil pomen novih tehnologij, ki jih razvija za boljše življenje in čistejše okolje.

Čista soba v Intelovi tovarni v Kiryat Gatu▶

NOVOGRADNJA

FI_09_44_OP.indd Sec2:42FI_09_44_OP.indd Sec2:42 1/14/08 3:29:50 PM1/14/08 3:29:50 PM

Documents

FINANCE, torek, 15. januarja 2008, št. 9 INFORMATOR INFORMATOR1.pdfpodjetja Perftech: »Minulo leto ocenjujem kot uspešno, in sicer tako po poslovnih kot tudi po vsebinskih kriterijih